Å tevilka 16, oktober 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si

Å tevilka 16, oktober 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.si

I Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije I oktober 2009 I številka 16 I

Intervju: Matija Krmelj

Reportaža: Izpostava Pošta Ljubljana

Izvršbe v slovenski carini

Na največji kontejnerski ladji v luki Koper


[UVODNIK] > > > >

Praznik

»V Republiki Sloveniji se 8. oktober

določi za dan slovenske carinske službe.«

Tako je zapisan sklep o

določitvi našega praznika v

Uradnem listu RS 30. septembra

1993. Uradna in kratka

objava, brez nepotrebnih

olepšav in obrazložitev. Tako

kot pač pritiče publikaciji,

kot je Uradni list RS. Vendar

se v tem stavku skrivajo

spomini na osamosvajanje

naše službe, na osamosvajanje

naše države, v njem so pogum, ponos in pripadnost.

Tako kot še marsikdo iz naših današnjih vrst sem v

carino prišla precej po tem datumu, vendar mi je že od

samega začetka všeč, da imamo svoj dan. Praznik, ki je

samo naš. Dan, ko se ne le spominjamo dogodkov leta

1991, ko je slovenska carina stopila na mejne prehode

s Hrvaško, ampak je predvsem dan, ki nas povezuje tukaj

in zdaj, dan, ki ga bomo ponosno praznovali tudi

naslednja leta.

Verjamem, da je v vsakodnevni razpetosti med službo

in zasebnim življenjem, večnim hitenjem ter tisoč in eno

skrbjo v glavi težko umiriti misli, jih zbistriti in pogledati

malce dlje od jutrišnjega dne. Se izviti iz objema neustvarjalne

rutine, se vprašati, kaj lahko sami storimo, da

bo naše delo boljše, uspešnejše, učinkovitejše. Da bomo

ob štirih popoldne (ali kadar koli pač gremo iz službe),

zadovoljni sami s sabo in delom, ki smo ga ta dan

opravili. Vem, da je marsikomu carina zgolj služba, ker

je v službo pač treba hoditi. To je dejstvo in tudi povsem

legitimen odnos posameznika. In da bi bilo popolnoma

vseeno, če bi bila ta služba namesto v carini v nekem

drugem uradu, občini ali ministrstvu. Tu ni kaj. Vendar

pa je nesporna dolžnost vseh nas, da tisto, kar delamo,

naredimo dobro in vestno.

Večkrat slišim, da je bilo včasih, pred leti, v službi

drugače, da so bili odnosi med delavci boljši in pristnejši.

Že mogoče, časi se resda spreminjajo in (neopazno) se

zagotovo spreminjamo tudi sami. Vendar ne pozabite,

tudi v službi velja isto kot v zakonu med možem in ženo –

treba se je truditi. Na prvo in častno mesto moramo postaviti

spoštovanje, iskrenost in poštenost. Spoštovati vse

sodelavce brez izjeme, podrejene in nadrejene, biti iskren

do vseh ter pošten do sebe in drugih. Saj navsezadnje

mi sami ustvarjamo medsebojne odnose. Če morda niso

najboljši, je na nas, da jih naredimo spet dobre. Bivša

šefica mi je nekoč rekla, da se v službi ne iščejo prijatelji,

da smo zgolj sodelavci. Mogoče ima prav, ampak če smo

že sodelavci, bodimo vsaj dobri, saj smo navsezadnje

skupaj kar tretjino dneva.

Mi smo torej tisti, ki gradimo našo službo – slovensko

carino. Bodimo ponosni nanjo. Jaz sem in vsakomur, ki

me vpraša, kje delam, z žarom v očeh povem – v carini.

In nemudoma pristavim, da grem z veseljem v službo.

Zaradi dela in sodelavcev.

Sabina Langus Boc, glavna urednica glasila Carina.si

Carina.si │ Interno glasilo Carinske uprave RS

Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana

Glavna urednica: Sabina Langus Boc │ Fotografija na naslovnici: Izpostava Pošta Ljubljana (foto: Sabina Langus Boc) │ Lektoriranje: Mira Anžur

Grafična priprava in tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica

Naklada: 2000 izvodov

Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira.

ISSN 1581-8829

2 │ CARINA.SI


[INTERVJU]

8. OKTOBER – DAN SLOVENSKE CARINE

Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Pred osemnajstimi leti, 8.

oktobra 1991, smo slovenski

cariniki vzpostavili carinski

nadzor na meji med Republiko

Slovenijo in Republiko

Hrvaško. V polnosti smo začeli

izvajati poslanstvo carinske

službe nove države in s tem

je bil izpolnjen eden izmed

pogojev za suverenost Republike

Slovenije. Zaradi pomembnosti

tega dogodka smo si 8. oktober izbrali za dan

slovenske carine.

Od takrat je slovenska carinska služba nenehno napredovala

in dobila veliko priznanj za svoje delo. Pred

petimi leti smo uspešno prevzeli vlogo carinske službe

članice Evropske unije in postali del evropske carinske

družine. Uspešno uresničujemo zadane strateške cilje,

kot so podpora zakoniti mednarodni trgovini, ohranjanje

varnosti in zdravja državljanov EU in ne nazadnje:

s svojim delom zagotavljamo četrtino slovenskega

državnega proračuna.

Pripravljamo se na dan, ko bo morala slovenska carina

ponovno dokazati svojo sposobnost prilagajanja

novim razmeram. Vstop Republike Hrvaške v Evropsko

unijo bo od vseh nas zahteval veliko prizadevanja,

trdega dela in velikokrat tudi pripravljenosti izkazati

se na do sedaj neznanem delovnem področju.

Ob dnevu slovenske carine vam, spoštovane sodelavke

in sodelavci, iskreno čestitam, se vsakomur zahvaljujem

za njegov prispevek k ugledu službe in želim, da

bi v prihodnje dosegli še veliko uspehov.

Moje posebne čestitke gredo letošnjim prejemnikom

priznanj, ki jih carinska služba vsako leto ob prazniku

podeli najzaslužnejšim v preteklem letu. Slavnostna

podelitev priznanj bo letos 9. oktobra 2009, ko nas bo

s svojo prisotnostjo počastil dr. Franc Križanič, minister

za finance.

Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave RS

Prejemniki carinskih priznanj v letu 2009 so:

Polonca Črnila, Generalni carinski urad

Jana Vahčič, Generalni carinski urad

Barbara Gašperlin, Generalni carinski urad

Sabina Koselj, Generalni carinski urad

Anela Budimlić, Generalni carinski urad

Vanja Tajnšek, Generalni carinski urad

Anton Drašler, Generalni carinski urad

Anton Kmetič, Carinski urad Brežice

Ivan Kovač, Carinski urad Brežice

Breda Zabukovnik, Carinski urad Celje

Silvo Lepej, Carinski urad Dravograd

Matej Ravnik, Carinski urad Jesenice

Vlado Milunovič, Carinski urad Koper

Lorena Hrvatin, Carinski urad Koper

Mojca Lorbek, Carinski urad Ljubljana

Jana Andrejc, Carinski urad Ljubljana

Andreja Jereb, Carinski urad Ljubljana

Sabina Pernat Bogataj, Carinski urad Ljubljana

Vesna Šegula, Carinski urad Maribor

Samo Lebarič, Carinski urad Maribor

Ludvik Penhofer, Carinski urad Murska Sobota

Marija Lapoši, Carinski urad Murska Sobota

Jordan Bevčar, Carinski urad Nova Gorica

Božo Grmek, Carinski urad Sežana

CARINA.SI │


[INTERVJU] > > > >

»Matija Krmelj: »Včasih so bile odločitve

težke.«

Carina je prva in edina služba Matije Krmelja. Kot

diplomirani pravnik je v carino prišel 1968 in jo

zapušča po 41 letih predanega in ustvarjalnega dela.

Matija Krmelj je prišel v carino takoj po končanem študiju leta 1968.

Foto: Ljubo Mirič

Matija, glede na leta, ki sva jih preživela skupaj, bo

najin pogovor, če se strinjaš, zelo neformalen. Poznajo

te generacije carinikov, ki so bile zaposlene v carinski

službi še v času Jugoslavije, še bolj pa delavci, ki so se

zaposlili po osamosvojitvi, brez predznanja s področja

prekrškov. Ob odhodu v pokoj bi te zato prosil, da

odgovoriš na nekaj vprašanj, ki se mi zastavljajo.

Kaj te je pravzaprav pripeljalo v carinsko

službo?

V carinski službi sem začel delati leta 1968, v bistvu bolj

po naključju kot zaradi iskanja izziva na tem delovnem

področju. Po končanem študiju na Pravni fakulteti v

Ljubljani so me kot strokovnega sodelavca poslali v

novo ustanovljeno službo za prevajanje takratne Zvezne

carinske uprave. Spoznal sem sodelavce, priznane

»carinske avtoritete«, in se začel zavedati pomena

strokovnega izpopolnjevanja, ki mi je bilo omogočeno

v naslednjih treh letih zaposlitve v Odseku za prekrške.

Delo v Beogradu mi je ostalo v prijetnem spominu

zaradi prijaznega okolja in toplih ljudi, ki so znali

vzpostaviti pristen in neposreden stik. Kljub dobrim

delovnim pogojem in čudovitim sodelavcem me je nazaj,

v Slovenijo, klicalo domotožje, predvsem pa rojstvo

hčerke Nataše. Omogočili so mi vrnitev v Carinarnico

Ljubljana, kjer sem kmalu napredoval v vodjo Referata

za carinske prekrške.

Ni veliko ljudi, ki vso svojo delovno dobo ostanejo

zvesti službi prve zaposlitve. V carini si

bil zaposlen 41 let. Kaj je bil pravi motiv, da si

vztrajal na tem delovnem mestu?

Predvsem človeški odnos, ki smo ga gojili zaposleni.

Delo na področju carinskih prekrškov je bilo zanimivo

zaradi širine strokovnega znanja, ki ga je bilo treba

osvojiti in nadgrajevati, zaradi posebnosti posameznih

primerov, imel pa sem tudi možnost spoznavati različne

ljudi in njihove življenjske usode. Včasih so bile

odločitve težke. Lažje sem jih sprejemal predvsem zato,

ker sem se odločal le na podlagi trdnih dokazov in ne na

podlagi morebitnih pričakovanj drugih. Pri strokovnih

odločitvah sem vztrajal tudi v vseh pritožbenih

postopkih. O zahtevnejših primerih sem premišljal še

konec tedna, nekateri so me spremljali celo mesece. V

poznih sedemdesetih letih smo imeli največ predlogov

za carinske prekrške. Ob najtežjih primerih sem skušal

ohraniti trezen razum in sem si zanje vzel dovolj časa.

│ CARINA.SI


[INTERVJU]

Kaj lahko poveš o razvoju carinske službe v

teh letih in kako si doživljal neprestane spremembe,

tako zakonodajne kot organizacijske?

Na začetku, kot večina novo zaposlenih, o carini nisem

vedel praktično nič. Področje carinske zakonodaje v

tistih časih ni bilo vključeno v študijske programe Pravne

fakultete. S pogledom v preteklost lahko ugotovim, da

v vodenju prekrškovnega postopka pravzaprav ni bilo

veliko bistvenih sprememb, vse do zadnje spremembe

zakona o prekrških (ZP-1), ko je tudi carinska služba

postala prekrškovni organ. Sodeloval sem pri pripravi

kazenskih določb starega carinskega zakona in tudi

trenutno veljavnega ZICPES-a. Predlagal sem kar nekaj

konkretnih rešitev, ki so bile plod predvsem dolgoletnih

praktičnih izkušenj in ne zgolj teoretičnih predpostavk.

Večina jih je bila upoštevana.

čem je klic gora, da sem mu tako rad in tako

pogosto odzoveš?

Pravzaprav nisem športni tip. V te aktivnosti so me

vključili kolegi, za kar sem jim hvaležen. Še vedno se

rad spomnim carinskih športnih iger in prijateljskega

druženja po njih. Sodeloval sem v kegljanju in šahu, še

posebej rad pa planinarim. Lepota narave, mir in odvisnost

od lastnih sposobnosti človeka preprosto sprostijo

in mu povrnejo moči. Več kot materialne dobrine mi

pomeni osebno zadovoljstvo. Da ga izpolniš v hribih, ne

potrebuješ veliko denarja. Za šport in planinarjenje sem

navdušil tudi hčer in sina. Oba sta me v teh aktivnostih

že bistveno presegla, česar sem zelo vesel.

Izobraževal si veliko mlajših kolegov.

V prekrškovni del carinske zakonodaje sem res uvajal

precej kolegov pravnikov. Spoznal sem, da samo

šolanje brez praktičnih izkušenj ne omogoča ustreznega

poznavanja pravne stroke, da bi lahko razmišljali kot

pravniki, zato sem z njimi največ delal prav v tej smeri.

Tisti, ki so usmeritve dojeli, so pri poznejšem, tudi

zahtevnejšem delu uspeli.

Kaj bi lahko glede na svoje bogate izkušnje

svetoval mlajšim generacijam?

Glede na izkušnje iz zadnjih let, po vstopu v EU, jih

tudi v bodoče čakajo hitre in korenite spremembe. Z

leti je težje slediti uvedbi novih informacijskih rešitev

in avtomatizaciji carinskih postopkov. Spremembe

sprejemam predvsem kot racionalizacijo dela, ki pa

ne sme ustaviti človekove inovativnosti, treznega

razmišljanja in prepričanja, da nič, kar je bilo doslej

narejenega, ne more biti narejeno bolje. Predvsem pa bi

v bodoče morali zagotoviti, da bi pred takimi prelomnimi

spremembami v poslovanju predhodno celovito uskladili

zakonodajne rešitve.

Zelo aktivno sodeluješ v različnih športih.

Najbolj so ti pri srcu gore. Vsako prosto urico

izkoristiš za vzpon na bližnji ali bolj oddaljen

hrib. Če je časa več, so na vrsti težji vzponi. V

Takole so sodelavci pospremili Matijo Krmelja v pokoj.

Foto: Danijel Ponikvar

Dragi Matija!

Upokojitev predstavlja eno od velikih prelomnic v

človekovem življenju, tudi zate, ki si jo dočakal z

veseljem, čil in zdrav ter z vedenjem, kaj je tvoje

poslanstvo v prihodnosti.

Ob tej priložnosti ti v imenu vseh zaposlenih v slovenski

carinski službi želim predvsem veliko zdravja in moči,

da se boš lahko podal na že začrtane poti in brezpotja

ter osvojil še številne zahtevne vrhove. Želimo ti bistrih

misli, da boš lahko premikal šahovske figure zmagam

naproti, predvsem pa ti želimo, da bi te spremljali dobri

ljudje in da bi bil obkrožen s svojim najdražjimi.

Za vse dobro, kar si zapustil službi in številnim

generacijam, se ti v imenu vseh sodelavcev še enkrat toplo

zahvaljujem in te obenem vabim, da nas v Carinskem

uradu Ljubljana večkrat obiščeš in še naprej deliš z nami

svoje izvirne poglede na svet.

Zoran Taljat, CU Ljubljana

CARINA.SI │


[IZ STROKE] > > > >

Izvršbe: nove naloge za slovensko carino

Carina je 1. julija 2009 prevzela izvršbo denarnih kazni po zakonu o pravdnem postopku,

izvršbo denarnih kazni in stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu o

kazenskem postopku ter izvršbo sodnih taks. 1. januarja 2010 začnemo z izvršbo denarnih

terjatev po zakonu o upravnem postopku in z izvršbo upravnih taks. Izredno obsežne izvršbe

glob, ki jih izrekajo številni drugi državni organi, pa nameravamo prevzeti 1. januarja 2012.

Pred več kot petimi leti so nekateri naši kolegi iz

carinskih uradov, ki so se ukvarjali z izdajanjem odločb

v prekrškovnih zadevah, predlagali, da bi izterjavo

takratnih denarnih kazni, ki so se izrekale v prekrškovnih

postopkih, prevzela carinska služba. Veliko denarnih

kazni namreč ni bilo nikoli izterjanih in nezadovoljstvo

naših kolegov je bilo največkrat popolnoma upravičeno.

Kakor koli že, zadevo je bilo treba nujno urediti in

stanje vsaj malo izboljšati. Predlog, da bi carinska

služba prevzela v izterjavo kazni, izrečene po zakonu o

prekrških, je bil za tiste čase skoraj revolucionaren. Kljub

temu smo se z davčno službo sestali in poskušali najti čim

boljšo rešitev. Kolegi iz davčne službe so nam pojasnili,

da dnevno prejemajo v izterjavo ogromno zadev, ker pa

so bili po drugi strani v hudih kadrovskih težavah, jih

niso mogli reševati sproti. Zato so imeli t. i. »prednostno

listo«, na kateri pa naših zadev ni bilo. Začasna rešitev,

ki smo jo takrat našli, je bila elektronska izmenjava

podatkov, s katero smo malo olajšali delo kolegov iz

davčne službe in pospešili reševanje svojih zahtevkov

za izvršbo. Ne glede na to pa nikoli nismo čisto pozabili

na idejo, da bi »svoje«, sedaj globe, izterjevali sami, saj

smo bili prepričani, da bi bili pri tem uspešnejši.

V lanskem letu nas je med drugim čakala tudi za carinsko

službo zelo pomembna naloga: razmisliti, kako se bomo

soočili z res veliko organizacijsko spremembo, ki nas

bo doletela ob morebitnem vstopu Hrvaške v Evropsko

unijo. Izhodišča, ki jih je v ta namen pripravila in sprejela

Vlada RS junija 2008, predvidevajo prizadevanje službe

za pridobitev čim več novih nalog. Te bi lahko dodelili

našim kolegom, katerih delo na mejnih prehodih s

Hrvaško ne bo več potrebno. Tako je vlada v zvezi s tem

sprejela celo poseben sklep, s katerim se je zavezala, da bo

»pri pripravi vsakega predpisa, ki predvideva morebitno

novo nalogo oz. pristojnost, ki vsebinsko ni nujno vezana

na določen državni organ, najprej presodila, ali bi lahko

novo nalogo dodelila v izvrševanje Carinski upravi

RS, ob upoštevanju njene organiziranosti na območju

celotne RS in njenih kadrovskih zmogljivosti pred in

po morebitnem vstopu Hrvaške v EU.« Po sprejemu

tega sklepa je carinska služba prevzela v izvrševanje že

kar nekaj nalog: od kontrole vinjet do novih nalog na

trošarinskem področju, s spremembo zakona o carinski

službi pa smo letos maja pridobili praktično vse izvršbe,

ki so jih do tedaj izvajali v Davčni upravi RS. Dobili

smo torej ne samo izvršbe glob, ki jih carinska služba

izreka v svojih postopkih, ampak neprimerno več. Tako

smo 1. julija 2009 poleg izvršbe svojih glob že prevzeli v

izvrševanje izvršbe denarnih kazni po zakonu o pravdnem

postopku, denarnih kazni in stroškov postopka ter

odvzema premoženjske koristi po zakonu o kazenskem

postopku ter izvršbo sodnih taks. Že kmalu, 1. januarja

2010, začnemo z izvršbo denarnih terjatev po zakonu o

upravnem postopku in upravnih taks. Izredno obsežne

izvršbe glob, ki jih izrekajo številni drugi državni organi,

pa nameravamo prevzeti 1. januarja 2012.

Težava vseh novih nalog, ki jih prevzemamo, je v

tem, da se jih je treba lotiti takoj, torej še v času, ko

moramo izvajati še naloge, ki jih po predvidenem vstopu

Hrvaške ne bo več, v času, ko se povsod v naši službi

│ CARINA.SI


[IZ STROKE]

kaže kadrovska stiska in moramo poleg tega v skladu

z usmeritvami vlade zmanjševati število zaposlenih

v službi (v letu 2009 celo za nekaj več kot 2 %). Pri

izvršbah smo si sicer zagotovili postopen prevzem v treh

časovno ločenih fazah, a je treba tudi za prevzem zadnje

faze začeti z aktivnostmi že sedaj. Že pred sprejemom

spremembe zakona o carinski službi je bila imenovana

delovna skupina, ki je pripravila predlog nadaljnjih

aktivnosti. Tako je bilo odločeno, da prvi sklop izvršb

prevzame Carinski urad Sežana, z izjemo izvršb glob, za

katere je bilo odločeno, da vsak carinski urad sam izterja

globe, ki jih je izrekel v prekrškovnem postopku. Drugi

sklop, izvršbe denarnih terjatev po zakonu o upravnem

postopku in upravnih taks, bo že čez nekaj mesecev

prevzel Carinski urad Celje, za največji del izvršb, ki jih

bomo predvidoma prevzeli v izvrševanje v začetku leta

2012, pa bo končna odločitev sprejeta kasneje.

V prihodnjih mesecih in letih nas tako čaka še veliko

dela, vendar ga bomo opravili z veseljem, saj bomo z

izvršbami prezaposlili številne naše sodelavce, ki bi

sicer zaradi pričakovanih sprememb morali v skrajnem

primeru celo zapustiti naše vrste.

Natalija Radelj Mehle, GCU

Začeli smo z novimi izvršbami ali »Kaj pa

imate vi s tem?«

Z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem

sedežu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, št. 48/09) je Carinski urad

Sežana postal za celotno območje Republike Slovenije pristojen za izvajanje postopkov

davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti za terjatve

iz naslova denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni

in stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski

postopek, in sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse.

V juliju 2009 sta nam Sabina Koselj in Valerija

Kunštek iz Generalnega carinskega urada, ki sta

skupaj s sodelavci tudi sicer opravili pomembno delo

pri pripravah na prevzem novih nalog, predali nekaj

sto zadev, prevzetih od Davčne uprave RS, in nam

posredovali skoraj toliko različnih pravnih in tehničnih

napotkov za delo. Zdelo se nam je, da smo razrešili

vse probleme, a ko se je začelo zares, so se pojavila

nova pravna in drugačna vprašanja. Na nekatera smo

odgovore poznali sami, za druga smo potrebovali

pomoč.

Zanimivo je, da so bili nad tem, da je carinska služba

pristojna tudi za izvršbo drugih terjatev države, v začetku

presenečeni celo nekateri državni organi. Spraševali so,

ali res drži to, kar so prebrali, da po 1. 7. 2009 pošiljajo

predloge za izvršbo nam, Carinskemu uradu Sežana, in

ne več različnim davčnim uradom. Še bolj so se naši

pristojnosti čudili prvi dolžniki, ki so od nas prejeli

obvestilo oziroma opomin, da so dolžni poravnati neki

dolg. »Kaj pa imate vi s tem?« je bilo pogosto vprašanje,

ki je sledilo prejemu opomina. Tudi razlage, da oni carini

nič ne dolgujejo, niso bile redke.

CARINA.SI │


[IZ STROKE] > > > >

Veliko smo pojasnjevali in razlagali in še bomo.

Četudi danes še ne vedo vsi, da je carina pristojna za

davčno izvršbo, čeprav se dolžniki še naprej čudijo, ko

dobijo našo pošto, to ne zmanjšuje pomena oziroma

odgovornosti, ki nam je bila zaupana. Prepričani smo,

da bo čas prinesel spremembe tudi pri razumevanju naše

nove vloge.

Z novimi izvršbami se spopadajo Aleksander Ujčič,

Vlasta Kocjan, Igor Kokoravec, Tomaž Kobal, Ljiljana

Šuber, Breda Škapin in Vesna Macarol.

Foto: Milivoj Novič

Največje breme novih nalog trenutno nosijo dosedanji

uslužbenci na področju izvršb. Obseg dela se je zaradi

novih nalog povečal tudi na administrativnem in

finančnem področju. Toda najpomembneje je, da smo

začeli, da je led prebit. Samo v prvih dveh mesecih smo

zabeležili nad 2000 zadev. Z novimi uslužbenci, cariniki,

ki se usposabljajo za izterjevalce, bodo postopki davčne

izvršbe dobili nov zagon. In šele takrat bo mogoče realno

oceniti našo uspešnost pri izvajanju novih nalog.

Milivoj Novič, CU Sežana

Vračilo trošarine za komercialni namen – od

ideje do nakazila

Uvedba novega poslovnega procesa oziroma njegova dopolnitev poteka po določenih

pravilih. Vsaj v teoriji naj bi bilo tako. Na primeru vračil trošarine za komercialni namen

želim prikazati, kako to dejansko poteka, če obstaja interes za hitro uvedbo. Dogodki

so opisani iz mojega zornega kota in na osnovi informacij, s katerimi razpolagam.

23. februarja 2009 je Ministrstvo za finance sklicalo

sestanek v zvezi s projektom spremembe zakona

o trošarinah, ki naj bi omogočil nižjo trošarino za

pogonsko gorivo v sektorju avtoprevozništva. To je bila

prva informacija in še nerazčlenjena ideja. Sledili so

sestanki in analize, na osnovi katerih je bilo določeno,

da se olajšava izvede na način vračila. V naslednjem

koraku je carinska služba zaradi dodatnih obremenitev

morala oceniti obseg obremenitve in razpoložljive vire.

Usklajevanje predpisov in postopka z vsemi podrobnostmi

med ministrstvom, carinsko službo in zainteresiranimi

gospodarskimi združenji se je pospešeno odvijalo.

Vlada Republike Slovenije je 16. aprila 2009 že določila

besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah

zakona o trošarinah. Predlagano je bilo, da se prvo vračilo

izvede že za junij 2009. Odločanje v državnem zboru, ki

je potekalo v skladu z nujnim postopkom, je bilo končano

21. maja. Novela zakona je bila objavljena v Uradnem

listu RS 1. junija in je začela veljati 16. junija. Nato je bil

objavljen še pravilnik, katerega okvirna vsebina je bila

določena že pri pripravi novele zakona.

Besedilo pod fotografijo:

Vzporedno s sprejemanjem zakonodaje so potekale

notranje priprave v carinski službi in obveščanje

│ CARINA.SI


[IZ STROKE]

zainteresirane javnosti. Naše resorno ministrstvo je

večkrat poudarilo pomembnost prednostnega reševanja

zahtevkov in hitrega vračila odobrenih zneskov.

Potencialni upravičenci pa so že marca klicali oziroma

spraševali, kdaj lahko vložijo zahtevke. Skratka, od

carinske službe se je pričakovalo, da bodo postopki

hitri in da bodo potekali brez težav. Zaradi uspešnega

sodelovanja v carinski službi so bila prva izplačila na

osnovi zahtevkov z začetka avgusta 2009 izplačana

upravičencem 2. septembra.

Od ideje do izvedbe je minilo 192 dni. Ob upoštevanju

vseh potrebnih aktivnosti, ki so morale biti opravljene

v tako kratkem času, lahko vse skupaj strnem z rekom:

»Kjer je volja, tam je pot.«

Miran Kvenderc, GCU

Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen je bil

v Uradnem listu RS objavljen 8. julija 2009.

Vozniki, ali veste, koliko trošarine prispevate

v državni proračun?

Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov. Mednje spadajo alkohol in alkoholne

pijače, tobačni izdelki ter energenti in elektrika. Kako pomembno mesto ima trošarina

med javnofinančnimi prihodki, nam pove podatek, da so v lanskem letu predstavljale

trošarine skoraj 28,5 % vseh prihodkov oziroma nekaj več kot 31,5 % vseh davčnih prihodkov

državnega proračuna.

Ker se danes, v času recesije, vodi politika, ki znižanje

javnofinančnih prihodkov v veliki meri nevtralizira

predvsem s poviševanjem trošarin, je realno pričakovati,

da bo v letošnjem letu delež trošarin med prihodki

državnega proračuna še višji. Iz podatkov, objavljenih na

spletni strani Ministrstva za finance, je razvidno, da je npr.

junija 2009 delež trošarin znašal kar 52 % vseh prihodkov

državnega proračuna oziroma 61,7 % davčnih prihodkov.

Trošarino plačujemo tako rekoč vsi, saj je njena vrednost

vračunana v končno ceno trošarinskega izdelka. Le težko

bi namreč našli koga, ki kdaj pa kdaj ne popije kozarčka

alkoholne pijače ali si ponoči ne osvetljuje prostora z

uporabo žarnice. Zagotovo pa največ trošarine plačamo

ob nakupu goriva za pogon naših avtomobilov. Ali veste,

koliko?

CARINA.SI │


[IZ STROKE] > > > >

V nadaljevanju je prikazan poenostavljen izračun višine

trošarine na porabljeno gorivo osebnega vozila. Izračun

temelji na predpostavki uporabe osebnega avtomobila

srednjega cenovnega razreda. Predpostavimo, da z

avtom prevozimo 30.000 kilometrov letno. Pri porabi

goriva 6,8 litrov na 100 kilometrov znaša letna poraba

2.040 litrov goriva.

povečala za 130,51 €/1000 l za motorni bencin oziroma

130 €/1000 l za plinsko olje.

Ob predpostavki enakomerne porabe prek celega leta

(87,21 km/dan) porabi naš avtomobil 5,93 litrov goriva

na dan. Upoštevajoč spreminjajoče se trošarinske stopnje

med letom, znaša skupna trošarina za porabljenih 2.040

litrov motornega bencina 873,20 € oziroma za porabljeno

isto količino plinskega olja 790,14 €.

In kaj te številke pomenijo na mesečni ravni? Avgusta

2009, ko je bila stopnja trošarine za motorni bencin

489,51 €/1000 l oziroma 432,00 €/1000 l za plinsko

olje, je bil naš strošek trošarine za porabljeno gorivo na

mesec 87,08 €, če vozimo avto z bencinskim motorjem,

oziroma 82,45 €, če vozimo avto z dizelskim motorjem.

Avgusta 2009 je bil naš strošek trošarine za porabljeno

gorivo 87,08 €, če vozimo avto z bencinskim

motorjem, oziroma 82,45 €, če vozimo avto z dizelskim

motorjem.

sedilo pod fotografijo:

Naslednja tabela prikazuje stopnje trošarin motornega

bencina in plinskega olja, namenjenega za pogon vozil,

veljavne v zadnjem letu, to je od 1. 9. 2008 do 1. 9.

2009. Stopnje trošarin so predstavljene glede na datum

njihove spremembe. Stopnja trošarine je določena z

uredbo o določitvi zneska trošarine za energente. Kot je

razvidno iz tabele, se je v zadnjem letu stopnja trošarine

Poudarjam, da ta izračun velja izključno za navedene

predpostavke. Pri izračunu je zaradi enostavnejše

primerjave upoštevana ista poraba goriva tako za

avtomobil, ki ga poganja motorni bencin, kot za

avtomobil, ki ga poganja plinsko olje. V praksi pa je

dejanska poraba goriva v avtomobilu z motorjem na

bencin nekoliko višja.

Če želite stroške na račun trošarine zmanjšati, vam

prišepnem nekaj nasvetov: poskrbite za pravilen tlak v

pnevmatikah, izogibajte se uporabi strešnega prtljažnika,

ne vozite z odprtimi okni, ugašajte nepotrebne

uporabnike (klima, ogrevanje zadnje šipe, meglenke),

pazite na pravilno prestavljanje, na pedalih imejte čim

lažje noge. Raziskave namreč kažejo, da se z varčno

vožnjo z lahkoto zmanjša poraba od 5 do 10 %, če pa se

zelo potrudimo, lahko dosežemo zmanjšanje porabe celo

za 20 %. Srečno!

Mag. Neva Uršič, GCU

Spremembe veljavnih stopenj trošarine za 1000 litrov goriva (v €)

Datum

spremembe

11.9.

2007

16.12.

2008

30.12.

2008

13.1.

2009

24.2.

2009

10.3.

2009

5.5.

2009

30.6.

2009

14.7.

2009

28.7.

2009

Motorni

bencin

Plinsko

olje

359,00 384,52 402,57 459,00 462,05 489,51

302,00 355,93 382,59 402,00 423,08 436,52 448,71 433,33 463,48 432,00

10 │ CARINA.SI


[IZ STROKE]

Načrt integritete Carinskega urada Brežice

Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje

pojem »korupcija« kot »dajanje ali sprejemanje nagrad

zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega

reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost«.

V nadaljevanju povezuje in navaja slabo moralo, ki jo

opisuje kot »izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi

takega dajanja ali sprejemanja nagrad«.

Vsekakor je govora o negativnem ravnanju vpletenih

posameznikov, zlorabi zaupanih pooblastil zaradi pridobivanja

osebne koristi. Obstaja veliko definicij in še

več teoretičnih delitev glede vrste in oblike korupcije.

Proti temu, večno aktualnemu in družbeno nesprejemljivemu

pojavu se bori vrsta domačih in tujih ustanov.

Od domačih moramo vsekakor omeniti Komisijo za

preprečevanje korupcije, Urad za preprečevanje korupcije,

Urad za preprečevanje pranja denarja, pravosodni

sistem, Državno revizijsko komisijo po zakonu o javnih

naročilih in še mnogo drugih. Tudi pomembne svetovne

ustanove od Transparency International, OZN, Interpola,

Svetovne banke do evropskih ustanov, kot so OLAF,

Evropsko sodišče, Evropsko tožilstvo idr., se ukvarjajo

z bojem proti korupciji. Obstaja precej raziskav, ki so

jih opravile priznane tuje, mednarodne inštitucije, neodvisne

raziskovalne hiše in domače ustanove. Slovenija

je bila pod drobnogledom zlasti v času kandidature za

vstop v EU.

Pa se vrnimo na začetek. Poglejmo si osnove, kot so morala,

etika in vrednote posameznikov kot javnih uslužbencev.

Javni uslužbenec nastopa kot posrednik med stranko v

postopku in upravnim organom. Kadar ima posameznik

razvite vrednote, kot so poštenost, nepristranskost,

spoštovanje ljudi, delavnost, prizadevnost, odnos do

strank, odgovornost ipd., se ni treba bati za nastanek

korupcije. V nasprotnem primeru lahko računamo na ta

negativni pojav. Večno je vprašanje razširjenosti korupcije,

saj ne bomo nikoli vedeli, koliko se je razrasla.

Razmišljajmo o vzrokih korupcije. Številni viri v

literaturi navajajo življenjski razlog prestopa praga

posameznika na pot korupcije; to je pomanjkanje

sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih

potreb. Glede na to, da v naši državi in predvsem med

javnimi uslužbenci ni tako težkih razmer oz. materialnih

stisk, ostaja edini razumen razlog človeški pohlep.

V Carinskem uradu Brežice so pripravili poseben dokument

o korupciji Načrt integritete Carinskega urada

Brežice.

Foto: arhiv CU Brežice

Kje je rešitev? Kako zajeziti ta pojav in zvišati

integriteto posameznika in službe kot celote? Ena

glavnih priložnosti se nam ponuja v izobraževanju in

posledično dvigu osebnih vrednot in morale javnih

uslužbencev. To je prava pot, saj zadene bistvo in izvor

težave, imenovane korupcija. Carinska služba ima tudi

kakovostne dokumente, ki načelno dobro opredeljujejo

to področje. V mislih imam Etični kodeks zaposlenih v

carinski službi in Kodeks ravnanja javnih uslužbencev.

Vsi novo sprejeti sodelavci v izobraževalnem procesu so

deležni tudi predavanj na to temo.

V Carinskem uradu Brežice smo sledili politiki carinske

službe. Člani projektne skupine urada smo v sodelovanju

z vsemi zaposlenimi izdelali dokument Načrt integritete

Carinskega urada Brežice. Direktor carinskega urada je

celotno področje še zaokrožil, nadgradil z dokumentom

Protikorupcijski koncept Carinskega urada Brežice, ki je

še korak naprej k zastavljenemu cilju v okviru politike

carinske službe, da se aktivno spopade s korupcijo v

lastnih vrstah.

Izhajajoč iz dejstva, da je v življenju živa beseda

močnejša, neposrednejša od pisane, smo v uradu vsem

zaposlenim predstavili dokument in prizadevanja za dvig

CARINA.SI │ 11


[IZ STROKE] > > > >

integritete in boj proti korupciji v obliki usposabljanja.

Usposabljanje je bilo v aktivni obliki, kar pomeni, da

so po predstavljeni vsebini zaposleni aktivno sodelovali

in podajali svoje razmisleke, predloge, pobude ali delili

svoje izkušnje s sodelavci. Izkušnje z usposabljanja so

izredno zanimive in prispevajo k osveščanju še posebej

nazadnje zaposlenih sodelavcev z najmanj delovnimi

izkušnjami. Pogovarjali smo se tudi o pristopu k dvigu

integritete Carinske uprave RS v našem uradu. Poudarek

je bil na pomembnih elementih, kot so izobraževanje,

cilji nadaljnjih aktivnosti, variante izvedbe, omejitve in

načrt integritete.

Naj na koncu poudarim, da je uspeh boja proti korupciji

odvisen od osveščenosti posameznikov oz. integritete

ali notranje moči vsakega javnega uslužbenca posebej,

realnega pogleda carinske službe na stanje in ustreznega

pristopa, ki naj bo trdo skupno delo v iskanju najboljše,

učinkovite poti.

Milan Kelher, CU Brežice

< < [REPORTAŽA]

Izpostava Pošta Ljubljana

Izpostava Pošta Ljubljana ima svoje prostore v Poštnem

logističnem centru Ljubljana. Tam napis oz. puščica

»Carinska pošta« vodi v prvo nadstropje, kjer me izza

okenc pozdravijo najprej poštne uslužbenke, povsem levo

za steklom z napisom Carinska kontrola izvoza pošiljk

pa zagledam znano zeleno uniformo. Torej sem prav

prišla, si rečem. Pred leti sta bili dve carinski pošti, ena v

Ljubljani in ena v Mariboru. Danes je le v Ljubljani.

Spoznam vodjo izpostave Miho Hropota, ki me popelje v

večji prostor. Tam so cariniki in poštni uslužbenci skupaj,

saj se njihovo delo tesno prepleta. Opazim, da je kljub

polnim vozičkom pisem, odprtih in zaprtih pošiljk ter

kupom paketov na mizah prostor urejen in pregleden.

Vsakdo pridno opravlja svoje delo. Usklajeno in ubrano.

Carinska pošta je posebnost v carinski službi, poudarja

Hropot: »Mi se vpletamo v poštne tokove. Pošta Slovenije

ima pogodbe z drugimi poštami v Evropi in drugod po

svetu. Čeprav smo del EU, pošte še vedno dostavljajo

pošiljke, ki so carinske. Pravzaprav imamo dvoji domači

promet: slovenski in mednarodni domači v okviru unije,

potem pa je še tisto, kar prihaja iz tretjih držav. Poštne poti

so različne: letalske, ladijske, železniške in cestne, vendar

vsaka pošiljka, ki pride v poštni center, prispe po cesti.«

Najprej razvrstijo pošiljke poštni uslužbenci. Tranzitne

gredo naprej, skupnostnih ne obravnavajo, razen v

izjemnih primerih (na primer trošarinske in podobno),

vsa carinska pošta pa brez izjeme pride do carinikov.

»Cariniki že iz izkušenj, otipa pošiljke in podatkov takoj

izločijo neproblematične. Vse ostale odprejo in fizično

pregledajo.«

V osrednjem prostoru je pisemski del …

Pošiljko spremlja obrazec CN22, zelena nalepka za

pisemsko pošiljko, ali CN23 kot obrazec A5 za paketno

pošiljko. Na obrazcih so osnovni podatki: kdo, komu,

kaj in po kateri vrednosti.

»Podatki so velikokrat lažni, zato je potrebno preverjanje.

Kadar pošiljko spremlja faktura, se na tej podlagi preveri

vrednost. Če je pod 22 evrov, pošiljko sprostimo v prost

promet. Sicer obračunamo dajatve: limit za DDV je 22

evrov, za carino pa 150 evrov. Če gre za darilne pošiljke,

je limit za DDV 45 evrov. Če pošiljke ne spremlja

faktura, pošta obvesti prejemnika, naj dostavi fakturo

ali kakršen koli drug dokument, na podlagi katerega se

lahko preverljivo določi carinska vrednost. Postopek se

nadaljuje z obračunom dajatev v aplikaciji MEJA oz.

z oprostitvijo plačila, če vrednost blaga v pošiljki ne

presega limita za oprostitev.«

12 │ CARINA.SI


[REPORTAŽA]

Klemen Kosmač vzame iz omare kup pisem. Ne da bi jih

odprl, ve, kaj je notri.

»Ponarejena viagra in cialis. Poznamo že obliko in

ovojnico, tako takoj vemo, da gre za ponarejena zdravila.

Takih pošiljk je vsak dan nekaj.«

… in paketni del.

Kadar manjkajo dokumenti, stranko obvestijo in prosijo,

naj dostavi bodisi fakturo bodisi izpis s spletne strani.

Postopek se potem nadaljuje z obračunom dajatev in

dostavo.

Ponarejena viagra v pisemskih pošiljkah.

Bežno pogledam naslovnike. Samo moška imena, isto

ime je celo na več pošiljkah.

»Oh, saj tudi ženske naročajo,« smeje zatrdi Kosmač.

Vse ponaredke čaka uničenje. Zdravila raztopijo v vodi,

ostalo blago pa največkrat razrežejo.

Mojo pozornost pritegnejo nenavadni obeski za ključe v

enem izmed vozičkov. Personal Alcohol Tester piše na

embalaži.

Carinik je ugotovil, da je vrednost na fakturi nižja od

tiste na etiketi.

Ustavim se pri Tomažu Šemetu, ki je iz vozička s

pošiljkami ob svoji mizi pravkar izvlekel pisan tulec.

Kako nenavadna embalaža, le kaj bi bilo notri.

Majice in kratke hlače, stlačene v tulec. Šeme pozorno

pogleda cene na etiketah in jih primerja z vrednostjo,

navedeno na spremljajočem dokumentu. Zmajuje z

glavo.

»Tole pa ne bo v redu,« reče, »cene na etiketah so višje,

kot je prijavljeno,« in začne pisati: »Podatki o vrednosti

se ne ujemajo …«

»Ljudje naročajo vse mogoče stvari,« pojasni Hropot, ki

je očitno vajen neobičajnih pošiljk.

Tudi žogice za stiskanje in preganjanje stresa v obliki,

khm, ženske dojke niso nič nenavadnega.

V izpostavi je 12 zaposlenih. Hropot pove, da jim

manjka mlajših sodelavcev. Predvsem se to pozna pri

sodobnih tehnologijah, saj je treba slediti računalniškim

in tehničnim novostim, načinom spletnega naročanja in

plačevanja, pa tudi spremljati spletne forume.

»Srečujemo se z najsodobnejšimi izdelki, ki so hkrati

ura, telefon, fotoaparat, kamera, diktafon, GPS …

Kombinacij je nešteto. Tu se moramo držati pravil

tarifiranja.«

CARINA.SI │ 13


[REPORTAŽA] > > > >

to pri uvozu. Pri izvozu so številke nižje, 1.000 na mesec.

Med meseci in dnevi danes skorajda ni razlik, saj stranke

naročajo izdelke predvsem prek spleta, ki pač deluje 24

ur na dan. Nekoliko več pošiljk je pred večjimi prazniki,

vendar še zdaleč ni takega navala kot pred leti.

Stranke se v carinski pošti oglasijo tudi osebno,

dostikrat pa pokličejo po telefonu ali pošljejo vprašanja

po elektronski pošti. Največkrat gre za pojasnjevanje

obračunanih dajatev, zakaj je všteta poštnina, zakaj je

obračunan DDV in podobno. Nemalo je razburjenja,

tudi žaljenja in celo kletvic: »Kritični del dneva je ob

koncu delovnika in v petek ob treh popoldne. Pa tudi ob

polni luni imamo precej več dela s strankami.«

Miha Hropot, vodja Izpostave Pošta Ljubljana, ki sodi

pod Carinski urad Ljubljana.

Na dan obdelajo približno 500 paketov in pisem, 30

deklaracij, na mesec pa pripravijo 2.500 obračunov – vse

V izpostavi zvesto sledijo usmeritvam sodobne slovenske

in evropske carine. To so varnost izdelkov, prepovedi

in omejitve ter intelektualna lastnina, šele potem so na

vrsti fiskalni učinki, torej pobiranje dajatev, pove vodja

Izpostave Pošta Ljubljana.

Sabina Langus Boc, GCU

Foto: Sabina Langus Boc

Dan odprtih vrat mejnega prehoda Petišovci

Izpostava Petišovci je skupaj s tamkajšnjo mejno

policijsko postajo 29. maja 2009 pripravila dan odprtih

vrat. Pred dogodkom smo se sodelujoči zbrali in s svojimi

predlogi pomagali, da je prireditev uspela. Iz svojih vrst

smo iz Ljubljane povabili sodelavca, ki je strokovnjak

za konvencijo CITES oziroma varovanje zaščitenih

rastlinskih in živalskih vrst. Na dnevu odprtih vrat se je

< < < < [DOGODKI]

to izkazalo za največjo zanimivost tako pri otrocih kot

starejših obiskovalcih. Največjo pozornost sta vzbudila

dva kosmatinca (koža medveda in zverine, ki je požrla

Rdečo kapico). Mariborski kolegi so prikazali delovanje

mobilnega rentgena. Tako je bila poleg opreme mejne

policije na ogled postavljena tudi carinska, ki jo

uporabljamo pri svojem delu na meji.

Izdelki iz slonovine in prestižni škornji so jemali dih.

Slikanje po carinsko.

14 │ CARINA.SI


[DOGODKI]

Obiskovalci so si lahko ogledali našo stavbo, kjer

smo jim pripravili kozarček brezalkoholnega in nekaj

sladkega za pod zob. Dan odprtih vrat je lepo uspel. Taka

prireditev približa naše delo ljudem, ki nas srečujejo na

mejnih prehodih.

Janez Donša, CU Murska Sobota

Foto: Izpostava Petišovci

Zmagovalca dneva odprtih vrat.

Sestanek kvadrilaterale v Zagrebu

Visoki predstavniki carinskih uprav štirih sosednjih

držav, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, se redno

srečujejo enkrat letno. Tokrat so se sestali 1. septembra

2009 v Zagrebu, kjer jih je gostil državni sekretar in

generalni direktor hrvaške carine Mladen Barišić. János

Nagy, prvi mož madžarske carine, Paolo Di Roma,

direktor carinskega urada pokrajine Veneto (Benečija),

in Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave

RS, so se z gostiteljem pogovarjali o projektih e-carine,

trošarinah in čezmejnem sodelovanju. Dotaknili so

se sistema registracije in identifikacije gospodarskih

subjektov (EORI), ki je bil v državah članicah EU

uveden junija 2009.

Slovenija je predstavila svoje načrte o uvajanju sistema

gibanja in kontrole trošarinskih izdelkov (EMCS),

Hrvaška pa je pojasnila, kako deluje njen trošarinski

sistem. Poleg trošarin na alkohol, tobačne izdelke,

energente in električno energijo imajo namreč tudi

trošarine na druge izdelke, kot so kava, luksuzni izdelki,

avtomobili, plovila.

Vse štiri države so se dogovorile, da bodo pripravile

skupno carinsko operacijo, ki bo usmerjena v

preprečevanje tihotapstva.

Rajko Skubic, Paolo Di Roma, János Nagy in Mladen

Barišić s sodelavci so se v Zagrebu pogovarjali o

e-carini, trošarinah in čezmejnem sodelovanju.

Naslednji sestanek kvadrilaterale bo jeseni 2010 v

Italiji.

Sabina Langus Boc, GCU

Foto: arhiv GCU

CARINA.SI │ 15


DOGODKI] > > > >

Mejni prehod Babno Polje na poti do

sodobno urejenega prehoda

Začelo se je že pred leti: preučevanje razmer, ogledi,

dogovarjanje, sklepanje, risanje projektov, dajanje

soglasij. Mi pa smo bili že takrat z mislimi v novih

prostorih. Žal je prišlo do zastoja in potem ponovnega

tehtanja razlogov za in proti gradnji. Letos smo le

dočakali začetek gradnje in pred zimo, ki na Babnem

Polju res ni do muh, bomo zares v novih prostorih. Delo

v zabojnikih bo le še oddaljen spomin.

Andrej Godeša, CU Sežana

Foto: Andrej Godeša

… in gradnja se je začela.

Besedam so le sledila dejanja. Začetek je bil predvsem

hrupen.

Gradnja poteka hitro. Vsakič, ko pridemo v službo, je

napredek očiten.

Mojstri mislijo resno. Pripeljali so beton …

Življenjska modrost pravi, da je treba vsako stvar zgraditi

na trdnih temeljih. V gradbenem podjetju so se tega

dobro zavedali.

16 │ CARINA.SI


[DOGODKI]

Med gradnjo je na MP Babno Polje res živahno.

Vsej moderni tehniki navkljub »klasika« še ni za odpis.

Staro se umika novemu. Zabojnike so sicer odpeljali,

spomini pa ostajajo.

Odmik od dogajanja nam včasih omogoči čisto drugačne

poglede in občutja.

Stavba dobiva zunanjo podobo. Nas pa zanima debelina

izolacije.

Mojstri ravnotežja. Kdor je že kdaj držal tisto cev, ta že

ve.

Vodja gradbišča nam zatrjuje, da bo slika MP Babno

Polje že v drugi polovici oktobra povsem drugačna. V

ozadju so začasni prostori.

CARINA.SI │ 17


DOGODKI] > > > >

Sestanek delovne skupine ILIADe v Ljubljani

Kaj imata skupnega podatkovna baza ILIADe in Homer?

Če je v Homerjevi Iliadi človeška usoda popolnoma

prepuščena volji bogov, je ILIADe (Intra Laboratory

Inventory of Analytical Determination) plod dela,

prizadevanj, ustvarjalnosti in sodelovanja evropskih

carinskih kemikov. Carinski kemiki se zavedamo, da so

za enotno delovanje evropske carine pomembni dobro

sodelovanje med carinskimi laboratoriji, izmenjava

znanj, informacij in izkušenj ter usklajevanje analitskih

metod. Vse to vodi k primerljivim rezultatom preskusov

med laboratoriji in nenehnemu izboljševanju kakovosti

naših storitev. V ta namen je bila leta 1999 ustanovljena

Skupina evropskih carinskih laboratorijev GCL (The

Group of European Customs Laboratories). V okviru

te skupine se odvija šest programov: Podatkovna zbirka

analitskih metod ILIADe, Medlaboratorijske primerjave

in validacije metod, Mreženje za kakovost, Komunikacija

in strategija, Znanstvena ekspertiza, ECICS.

podatkovne zbirke se bo v prihodnje preneslo z Italije

na Evropsko komisijo, ob tem pa bo poskrbljeno za

nekatere izboljšave. O teh smo razpravljali dobršen del

prvega delovnega dne. Ostala dva dneva smo posvetili

pregledu novih vnosov v zbirko. Člani delovne skupine

med letom vnašajo analitske metode; to so prednostne

uradno predpisane metode, mednarodne ali nacionalne

standardne metode, lahko pa so tudi hišne metode, če

se izkaže, da dajejo boljše rezultate ali da ni ustrezne

standardne metode. Na sestanku te vnose pregledamo,

se o njih pogovorimo, po potrebi vnesemo popravke in

odobrimo ali zavržemo njihovo uporabo v zbirki. Letos

se je zbirka med drugim obogatila z metodami za analizo

drog.

Letošnji sestanek delovne skupine programa ILIADe

je potekal v Ljubljani od 8. do 10. junija. Poleg članov

skupine iz trinajstih držav članic se ga je udeležil tudi

predstavnik Evropske komisije gospod Herve Schepers.

Člani skupine skupaj gradimo podatkovno zbirko

analitskih metod, ki jih uporabljamo za pridobivanje

podatkov o uvrščanju blaga v carinsko tarifo, za

kontrole trošarinskega blaga, odkrivanje zlorab,

varovanje zdravja in drugo. V vseh teh letih je zbirka

postala zelo uporabno orodje za vse evropske carinske

kemike, za kar gre zahvala predvsem požrtvovalni

koordinatorki gospe Adriani Cimmino in vsem članom

delovne skupine.

Podatkovna zbirka, ki trenutno obsega okoli 550 zapisov

metod, je začela nastajati v Italiji. Od leta 2002 jo

lahko uporabljamo vsi evropski carinski laboratoriji in

tudi nekateri laboratoriji držav kandidatk. Skrbništvo

Letošnji sestanek delovne skupine programa ILIADe je

bil v Generalnem carinskem uradu od 8. do 10. junija

2009.

Foto: Tanja Groznik

Sestanki skupine ILIADe niso običajni delovni sestanki,

temveč srečanja kolegov, ki se pri svojem delu srečujemo

s podobno problematiko in želimo svoje izkušnje in

znanje deliti med seboj. Skupina združuje ljudi različnih

narodnosti in nazorov, kar pa ni ovira za ustvarjanje

prijetnega delovnega ozračja in sklepanje prijateljstev.

V njej vladajo odprtost, sprejetost in domačnost. Seveda

k temu pripomore tudi družabno življenje, za katero si

kljub dolgim in napornim sestankom vedno vzamemo

18 │ CARINA.SI


[DOGODKI]

čas. Tako smo v Ljubljani kolegom razkazali naše glavno

mesto, skupaj smo se povzpeli na Ljubljanski grad in se

z ladjico zapeljali po Ljubljanici. Ljubljana je na kolege

naredila vtis lepega, mirnega in varnega evropskega

mesta. Veseli so bili prijaznih ljudi in lepe narave.

Člane delovne skupine ILIADe ne druži le strokovno

delo, ampak tudi prijateljstvo.

Foto: Aleš Pečnik

Strokovni pogovori so se nadaljevali v carinskem laboratoriju.

Foto: Aleš Pečnik

Predstavniki slovenskega carinskega laboratorija smo s

sodelovanjem sodelavk, odgovornih za program Carina

2013, uspešno organizirali delovno srečanje. Naslednje

leto se dobimo v Berlinu, kjer bomo nadaljevali z delom.

Do takrat bomo ostali v stiku po elektronski pošti in se

s posamezniki srečevali na sestankih v Bruslju.

Marjetka Birk, GCU

< < < < [IZMENJAVE]

Delovni obisk kolegic iz Latvije

Od 4. do 6. avgusta 2009 je Oddelek za tranzit Carinskega

urada Nova Gorica v okviru programa Carina 2013 gostil

latvijski kolegici Gito Vaksne in Ilono Kazaka. Gita

je vodja oddelka za pomoč uporabnikom za področje

NCTS-a, Ilona pa je odgovorna za zaključevanje tranzitnih

postopkov z zvezkom TIR.

Sprejem pri direktorju CU Nova Gorica.

Foto: Katarina Gregorič

Program njunega obiska je bil zelo obsežen, časa pa

tradicionalno premalo. Potrudili smo se, da smo v tri

delovne dni nekako »stlačili« vse tisto, kar sta želeli

izvedeti. Dva dni sta latvijski kolegici preživeli v CU

Nova Gorica, kjer smo jima predstavili organiziranost

Oddelka za tranzit, njegove pristojnosti in proces z

nezaključenimi tranzitnimi postopki s poudarkom

na »poizvedovalnem postopku«. Ob tem smo jima

predstavili še novo aplikacijo SINCTS, ki se pri nas od

13. julija 2009 uporablja za tranzitne postopke. Latvija

namreč še vedno uporablja aplikacijo MCC.

Kolegici sta bili navdušeni nad analizo tveganja, ki je

vključena v našo novo aplikacijo. Medtem ko se je Ilona

CARINA.SI │ 19


[IZMENJAVE] > > > >

podrobneje seznanjala s postopkom TIR/NCTS, smo

Giti predstavili delovno področje Oddelka za pomoč

uporabnikom.

Koprski kolegi so tretji dan obiska pripravili izvrstno

predstavitev CU Koper, ki je bila dobra podlaga za

poznejši ogled luke Koper in načina dela v njej. Referat

za analize in kontrolo CU Koper je naši obiskovalki

navdušil tako s prikazom zasega blaga v preteklosti

kakor tudi s predstavitvijo načina iskanja in izbora tarč

za pregled.

Trije dnevi so dejansko hitro minili. Za predstavitev

podrobnosti posameznega področja dela seveda ni bilo

dovolj časa, vendar kot sta Gita in Ilona ob slovesu

povedali, sta se seznanili z vsem, kar sta želeli izvedeti

o načinu dela slovenske carine na področju tranzitnih

postopkov, ter da jima bodo pridobljene informacije

v pomoč pri njunem nadaljnjem delu. To pa je bistvo

delovnih obiskov.

Katarina Hrovatin Maraž, CU Nova Gorica

Z uredbo nad mobing v državni upravi

< < < < [ZANIMIVOSTI]

Ali se dogaja mobing tudi v carinski službi? Ali bi se sodelavci ob nadlegovanju in

trpinčenju zaupali svetovalcu za pomoč in informiranje? Naj bo to oseba iz lastnega

delovnega okolja ali od drugod? Kako zaposleni doživljajo delovno ozračje in medsebojne

odnose?

To je nekaj vprašanj, na katera smo se odločili poiskati

odgovore v raziskavi o varovanju dostojanstva. Odločili

smo se za anonimno raziskavo s pomočjo pisne ankete.

Tako so bili pozvani k sodelovanju vsi sodelavci Carinskega

urada Brežice.

Anketni vprašalnik je bil kratek, saj je vseboval samo

šest vprašanj in na koncu ponudil možnost za navedbo

razmislekov, predlogov, komentarjev. Kar 60 sodelavcev

se je odločilo, da sodeluje pri anketi in tako pomaga razsvetliti

področje mobinga, dojemanje le-tega in počutja v

delovnem okolju.

Zbrani rezultati so zanimivi in ponujajo koristne

informacije za nadaljnji pristop k obravnavanju področja

varovanja dostojanstva. Poglejmo si vprašanja in

rezultate ankete.

1. Seznanjen/a sem z vsebino Uredbe o ukrepih za

varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne

uprave (Uradni list RS, št. 15/2009)

Odgovor Število Delež v %

NE 5 8,3

DA 55 91,7

V našem uradu je tako večina seznanjena z uredbo, ki

določa ukrepe za varovanje dostojanstva zaposlenih v

organih državne uprave.

2. Prosimo, navedite, ali po vašem mnenju obstaja

spolno in drugo nadlegovanje ali trpinčenje v vaši

delovni sredini.

Odgovor Število Delež v %

NE 23 38,3

NE VEM 23 38,3

DA 14 23,4

Zanimiv je delež tistih sodelavcev (14), ki menijo, da

obstaja spolno in drugo nadlegovanje ali trpinčenje v

našem delovnem okolju. Naslednja skupina (23) meni,

da tega ni, enako število pa je neopredeljenih oz. tega

ne vedo.

3. V primeru, da bi bil/a osebno spolno in drugače

nadlegovan/a ali trpinčen/a, bi poiskal/a pomoč pri

svetovalki oz. svetovalcu za pomoč in informiranje v

Carinskem uradu Brežice?

20 │ CARINA.SI


[ZANIMIVOSTI]

Odgovor Število Delež v %

NE 18 30

NE VEM 16 26,6

DA 26 43,4

Zanimal nas je delež tistih, ki bi želeli poiskati pomoč

pri svetovalcu v lastnem uradu. Največja skupina sodelavcev

(26) bi v primeru nadlegovanja ali trpinčenja

poiskala pomoč v lastnem uradu. Sledi skupina (18), ki

se ne bi odločila za iskanje pomoči »doma«, ampak raje

pri svetovalcu od drugod. Najmanjša skupina (16) ne ve,

kako bi se odločila.

4. V Carinskem uradu Brežice imamo primerno osebo

za svetovalko oz. svetovalca za pomoč in informiranje.

Odgovor Število Delež v %

NE 15 25

NE VEM 37 61,6

DA 8 13,4

Pri tem vprašanju nas je zanimalo mnenje sodelavcev,

ali imamo v uradu primerno osebo za svetovalca, ki bi

se ji lahko zaupali. Največja skupina sodelavcev (37)

se ni mogla opredeliti. Sledi skupina 15 sodelavcev,

ki med lastnimi kolegi ne vidi primerne osebe, 8 sodelavcev

pa vidi med svojimi kolegi primerne osebe za

svetovalca. Vprašanje je bilo zastavljeno hipotetično in

se ni nanašalo na konkretna imena, saj v tej fazi niso

bila znana. Odgovori verjetno kažejo na načelni pogled,

zaupanje in vero, da ti lahko pomaga ali te razume sodelavec

iz lastnega delovnega okolja.

5. V primeru, da bi bil/a osebno spolno in drugače

nadlegovan/a ali trpinčen/a, bi raje poiskal/a pomoč

pri svetovalki oz. svetovalcu za pomoč in informiranje

zunaj Carinskega urada Brežice.

Odgovor Število Delež v %

NE 13 21,6

NE VEM 18 30

DA 29 48,4

To vprašanje je od anketiranih zahtevalo opredelitev, ali

bi se v primeru nadlegovanja in trpinčenja raje odločili

za pomoč zunaj urada. Skupina 29 sodelavcev se je

odločila za to možnost. Naslednja skupina 18 sodelavcev

se ni mogla odločiti. Najmanjša skupina (13 sodelavcev)

pa se je odločila za svetovalca v lastnem uradu.

6. Delam v kolektivu z dobro delovno klimo in medsebojnimi

odnosi.

Odgovor Število Delež v %

NE 15 25,9

DA 43 74,1

Zadnje zastavljeno vprašanje je bilo, kako anketirani

ocenjujejo delovno ozračje in medsebojne odnose.

Kar 43 sodelavcev ocenjuje, da je dobro, 15 pa jih ni

takšnega mnenja.

7. Prosimo, navedite svoja razmišljanja, predloge,

komentarje ipd.

Pri podajanju lastnih razmišljanj, predlogov in komentarjev

je odziv tradicionalno zadržan. Vseeno sta bili

izraženi dve mnenji. Prvo je bilo, da je dobro ozračje le

med sodelavci na horizontalni hierarhični ravni, medtem

ko se na vertikalni hierarhični ravni izgublja. Drug anketiranec

pa meni, da se vse začne in konča pri pozitivnem

delovnem ozračju in jasno opredeljenih kvalitetah.

Na koncu gre zahvala vsem, ki ste sodelovali pri anketi,

si vzeli čas in odgovorili na zastavljena vprašanja. Ostalim

pa vzpodbuda za prihodnje.

Milan Kelher, CU Brežice

Avgust na mejnem prehodu Obrežje

V toplih poletnih dneh, ko se večina državljanov

odpravlja na zasluženi dopust, cariniki na mejnih

prehodih skrbimo, da promet poteka kar se da tekoče in

brez večjih zastojev.

Prvi konec tedna v avgustu je bil promet zelo gost na vseh

cestah proti morju in na mejnih prehodih. Za pokušino,

kakšna sta delo in ozračje ob taki gneči, vam pošiljamo

nekaj utrinkov iz našega delovnika. Termometer je zunaj

CARINA.SI │ 21


[ZANIMIVOSTI] > > > >

kazal 35 stopinj, k temu pa je treba prišteti še nekaj

stopinj zaradi izpušnih plinov in razgretih potnikov.

Temperatura na mejnem prehodu je bila ob 15. uri kar

40 stopinj (zelo poživljajoče). Vendar se kljub vročini in

gneči vedno najde tudi kaj prijetnega za carinsko oko,

na primer zanimiva vozila in veseli ljudje z vseh koncev

sveta.

Izstop iz države.

Zapuščina turistov in potnikov.

Vstop v državo.

Zanimivi turisti.

Prodaja vinjet na parkirišču mejnega prehoda.

Vesela družina, vsa v cvetju sredi mejnega prehoda …

22 │ CARINA.SI


[ZANIMIVOSTI]

… in njihovo veselo prevozno sredstvo.

Podrobni pregled zanimivega tovora vročini navkljub.

Mojca Tabor, CU Brežice

Foto: Mojca Tabor

Na največji kontejnerski ladji v luki Koper

Junija 2009 sem se udeležil sprejema ob vplutju doslej

največje kontejnerske ladje, ki se je kdaj privezala v

koprskem tovornem pristanišču. Balzac je ime te ladje,

ki pristala ob podaljšanem prvem pomolu koprskega

pristanišča. Podaljšanje je bilo pogoj za privez tako velikih

ladij ob bok obale.

CGM in MAERSK. To pomeni, da vsak teden prispe

v koprsko luko po ena ladja teh ladjarjev. Seveda se je

z vzpostavitvijo nove linije povečal obseg dela tudi za

carinike, ki morajo zdaj med številnimi prispelimi zabojniki

na podlagi analize tveganja izbrati prave tarče. Tu

velja dodati še to, da carina v luki uporablja sodobni

skener, ki v precejšnji meri pomaga pri izbiri zabojnikov

za natančnejši pregled blaga.

Velikanka se je privezala.

Z ladje so luška dvigala raztovorila 745 zabojnikov,

naložila pa drugih 672. Njena zmogljivost je 6500 TEU

(kontejnerskih enot) in je vključena v floto, ki pluje na

redni tedenski kontejnerski liniji »Phoenician express«

med Daljnim vzhodom in Koprom. Koprsko pristanišče

je z Daljnim vzhodom povezano v dvema rednima

tedenskima linijama, ki ju vzdržujeta ladjarja CMA-

Pogled na ladjo z obale.

CARINA.SI │ 23


[ZANIMIVOSTI] > > > >

Bilo je precej stopnic do vrha. Ženske v petkah so si

čevlje kar sezule.

Avtor prispevka. V ozadju je pogled na koprsko marino,

del stare obale ter naselji Markovec in Žusterna.

Nedjan Jerman, CU Koper

Foto: Nedjan Jerman

Tako se na ladji skladiščijo zabojniki.

S kolesom po nekdanjih mejnih prehodih

V carinski službi sem od leta 1975, torej mi teče že 35.

leto. Veliko lepega in tudi manj prijetnega se je zgodilo

v tem času. Mejni prehodi se obnavljajo, tisti, ki so ob

vstopu v EU izgubili status mejnih prehodov, propadajo,

< < [ŠPORT IN PROSTI ČAS]

to pa so bili v CU Jesenice kar vsi, razen Plavškega

travnika. Čas teče, letos je minilo že pet let od tega

dogodka. Zato me je zanimalo, kako je danes na teh

naših prehodih. Na pot sem se odpravila s kolesom.

Rateče, 25. aprila 2009: prometa skoraj nič, prehod je

zapuščen.

Ljubelj, 26. aprila 2009: kje so časi, ko je na Ljubelju

mrgolelo potnikov in prevoznih sredstev?

24 │ CARINA.SI


[ŠPORT IN PROSTI ČAS]

Korensko sedlo, 17. maja 2009: zapuščeno, mogoče

zanimivo za motoriste.

Korensko sedlo, 17. maja 2009: ta kozolec so nekoč

postavili delavci mejnega prehoda, danes pa …

Karavanke, 5. julija 2009: na Karavankah je še nekaj

življenja zaradi predora, v stavbah pa so se naselili

strahovi.

Jezersko, 3. junija 2009: izpostava je bila obnovljena

malo pred vstopom v EU. Lepo okolje in mir. Mogoče bo

nekoč počitniška hišica.

Železniška postaja Jesenice, 5. julija 2009: postaja

danes sameva, včasih pa je bila znana kot prehod za

potnike s »staro robo«.

CARINA.SI │ 25


[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >

No, pa je šlo. Prevozila sem 376 kilometrov, s trudom na

Ljubelj, Jezersko in Korensko sedlo, a mi je uspelo. Objekti

so zares hiše strahov in sprašujem se, ali bo kdo in

kdaj te strahove prepodil, da bi objekti nekako zaživeli.

Katarina Potočan, CU Jesenice

Foto: Katarina Potočan

Kolesarjenje po parenzani

Na toplo in sončno soboto, 19. septembra 2009, sva

s sodelavcem Matjažem organizirala rekreativno

kolesarsko potepanje po obalnih krajih po parenzani

(poti zdravja – porečanki). Na kolesarsko potepanje smo

povabili zastopnike imetnikov pravic blagovnih znamk, s

katerimi že nekaj let zelo dobro sodelujemo na področju

ponaredkov. Za pot smo si izbrali traso od sečoveljskega

mejnega prehoda, kjer se sicer konča slovenski del poti, in

potepanje nadaljevali mimo solin, Seče, skozi Portorož,

kjer nas je pot skozi predor pripeljala v strunjansko

dolino. Od tod smo nadaljevali prek Dobrave skozi še

en predor v Izolo, kjer smo imeli »leteči cilj«. Marsikdo

morda ne ve, da sta bila oba predora še pred nekaj leti

popolnoma zaprta in so v njiju gojili gobe.

Slovenski del poti od bivšega mejnega prehoda

Škofije do Sečovelj je zdaj v celoti urejen in primeren

za kolesarjenje, hojo, tek, rolanje. Pot je dolga 27

kilometrov in vodi skozi stara mesta in vasi, ob morju ter

med vinogradi in nasadi oljk, vodi skozi kratke, urejene

in osvetljene predore, preči doline in se vzpenja prek

gričev. Nanjo lahko vstopimo na več mestih. Speljana

je po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je

povezovala Trst in Poreč s kraji, ki so bili ob tej poti.

34 let je bila to osrednja kopenska vez med Istro in

Srednjo Evropo. Pravijo ji tudi pot prijateljstva, zato ker

je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in

hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena

parenzana. Pot zdravja pa ji pravimo, ker jo lahko po več

sto letih, ko je po tej progi zapeljal prvi vlak, uporabljajo

rekreativci, pohodniki, kolesarji, tekači, športniki in vsi

domačini in gostje, ki cenijo zdravo življenje in radi

spoznajo svoj kraj ali kraj, kjer preživljajo svoj dopust.

Slovenski del parenzane od Sečovelj do Škofij je dolg

27 kilometrov.

Foto: Nedjan Jerman

Na prekrasnem mestnem trgu v starem delu Izole nas

je pričakal in nam zaželel dobrodošlico direktor našega

urada Janko Strel. Tu smo si na kratko odpočili ter pot

nadaljevali mimo izolskega svetilnika, ladjedelnice in

nazaj po isti poti proti Sečovljam, kjer smo druženje

nadaljevali v prekrasnem okolju turistične kmetije s

pogledom na sečoveljske soline.

Carinska ekipa: Edi, Matjaž, Nedjan in Damjan.

Foto: Gregor Maček

Nedjan Jerman, CU Koper

26 │ CARINA.SI


[CARINSKA KRIŽANKA]


Obisk RZT Nova Gorica in športnikov v OŠ Otlica in OŠ Col, 10. junij 2009

Foto: Sabina Langus Boc

Učenci so si radovedno ogledovali službeno vozilo

novogoriške mobilne enote.

Cariniki si pri svojem delu pomagajo z endoskopom …

… posebnimi ogledali na kolescih

za pregled podvozja …

… in službenimi psi. Fridl je našel drogo. Tudi Bona je nakazala, kje je skrita droga. Hitri tester za drogo v pršilu.

Darko Žigon učencem razlaga o

boju proti drogam.

Ogledovanje različnih vrst drog.

Štirje športniki, zaposleni v carini, so se z

učenci pogovarjali o svojih treningih in tekmovanjih.

More magazines by this user
Similar magazines