Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si

Å tevilka 26, januar 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije

1

/ Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije / januar 2013 / številka 26 /

Intervju: Rajko Skubic

Carinska priznanja 2012

Prehodni carinski podračun

Brezpapirno pisarniško poslovanje

Nadzor nad prevozi v cestnem prometu

CARINA.SI


2

Služba

V tokratni številki je velikokrat zapisana

beseda služba, tudi na naslovnici,

na carinskem priznanju. Upam si trditi,

da je to v zadnjem času tudi ena najpogosteje

izgovorjenih – potiho ali na

glas, bodisi v povezavi s pridevnikom

carinska in finančna bodisi v povezavi

z javnim sektorjem, upokojevanjem,

stavko, vstopom Hrvaške v EU in združevanjem

z davčno službo. Vsekakor

pa na koncu večkrat stoji negotovi

vprašaj kot umirjena pika.

Služba, ki jo opravlja carinski smučar

Andrej Šporn, ko s hitrostjo krepko

prek 100 kilometrov na uro vratolomno

drvi po strmini, je nedvomno tvegana

in nevarna, bi lahko rekli (fotografija

na 36 strani je nesporen dokaz). (Smrtno)

nevarna je bila služba blagajnika

v ljubljanski carinarnici oktobra 1930,

kot piše Boštjan Hepe v zgodovinskem

pogledu v prejšnje stoletje. Carina je

služba s tradicijo, ugotavlja generalni

direktor v intervjuju na naslednji strani,

in hkrati pove, da se bo njeno ime

morda izgubilo. Lani smo še praznovali

svoj praznik in slovesno podelili carinska

priznanja. Kot kaže, bomo letos,

po natanko 22 letih in petih dneh, kolikor

bo preteklo od prvega slovenskega

zakona o carinski službi do napovedanega

datuma združitve z davčno službo,

zaprli poglavje carinske službe.

Prva številka revije Carina.si je izšla

spomladi leta 2004, tik pred vstopom

Slovenije v EU. Nemara bo zadnja izšla

letos tik pred vstopom Hrvaške v EU.

Seveda nima naša soseda nič pri tem,

je pa nedvomno zanimiva ugotovitev.

Pred kratkim sem se pogovarjala s kolegico

iz irske davčne in carinske službe.

O združitvi, kajpak, in bojazni pred

stapljanjem v nov organ. Irska carina je

še zelo živa, ni izginila v pozabo, mi je

zatrdila, in to celo po več desetletjih.

Ostala je vtisnjena v glavah zaposlenih,

živa je med ljudmi, zapisana je v

medijih. Kadar se pohvalijo s kakšnim

pomembnim zasegom ali akcijo, je v

novicah skoraj vedno zapisano ime carina

in ne njihov uradni naziv Revenue.

Kar je zelo lepo slišati. Kot je zapisal

Šporn: »Smučanje je moje življenje. Je

veliko več kot služba. Tako kot je vaša

služba za večino verjetno več kot le

služba. In prav je tako.«

Jaz sem pod to podpišem, najsi bo carinska

ali finančna. Naša je!

Sabina Langus Boc, urednica Carina.si

Kazalo

UVODNIK

Rajko Skubic: Pet let je šlo zelo hitro.....3

Milan Bogatič, vizionar

praktičnega uma...........................................5

Poceni blago? Ne, hvala!............................7

Nasvidenje, vplačilni podračuni,

pozdravljen PCP! ..........................................8

Carinski urad Brežice uspešno koordinira

nadzor nad prevozi

v cestnem prometu....................................12

Uvedba brezpapirnega poslovanja

v Carinsko upravo RS.................................14

Brezpapirno poslovanje v

Generalnem carinskem uradu..................15

Oddelek za okoljske dajatve....................17

Delovni obisk na Malti...............................20

Spremembe zakona o visokem šolstvu

in bolonjska reforma..................................23

Priznanja 2012............................................26

Milan Lebar: 21 let v carinski službi......28

Zahvala.........................................................29

Alojzu Fajmutu v spomin..........................29

Anketa o zadovoljstvu strank ................30

Cariniki skozi čas: umor Gvozdena

Pantelića ......................................................31

Karikatura....................................................32

Carinski praznik na vrhu Triglava............33

Ob dnevu slovenske carine smo

se povzpeli na Učko...................................35

Smučar v carini............................................36

Pohod do Ruške koče na Arehu...............37

Izlet v slovensko Istro ..............................38

Koprski cariniki na obisku

v vrtcu Škofije..............................................40

Carina.si | Interno glasilo Carinske uprave RS

Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana

Glavna urednica: Sabina Langus Boc | Fotografija na naslovnici: Carinska plaketa (foto: Jani Ponikvar)| Lektoriranje: Mira Anžur

Grafična priprava in tisk: Tiskarna Vek, Koper

Naklada: 500 izvodov

Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira.

ISSN 1581-8829

CARINA.SI


INTERVJU

3

Rajko Skubic: Pet let je šlo zelo hitro

Rajko Skubic je bil na položaj generalnega direktorja Carinske uprave RS prvič imenovan 23. novembra

2007, po petih letih ga je Vlada RS novembra lani ponovno imenovala. Pogovarjala sva se

o njegovem prvem delovnem dnevu na čelu carine, odnosu s sindikatom, reorganizaciji in združevanju

z Davčno upravo RS.

Njegov prvi delovni dan na položaju

generalnega direktorja je v ponedeljek,

26. novembra 2007, zaznamovala

stavka carinikov.

»Ko danes pogledam nazaj na prvi

dan se mi zdi, da je bilo to nekakšno

znamenje. Da me bodo stavke ves čas

spremljale. Vmes sta bili še dve in v

zraku je četrta, ampak delamo vse, da

do nje ne bi prišlo (pogovor je potekal

decembra 2012, op. a.). Pet let je zelo

hitro minilo. Delo je dobro utečeno in

razvoj carinske uprave se je zaradi

res dobrega kolektiva, strokovnega in

prizadevnega dela sodelavcev odvijal

brez večjih pretresov. V tem času smo

sledili ambicioznim ciljem: v celoti smo

prenovili naš informacijski sistem, ki se

odlično vključuje v evropskega; danes

večina podjetij deluje po poenostavljenih

postopkih, kjer smo v vrhu v EU; na

nekaterih področjih smo službo reorganizirali,

tako da je še učinkovitejša.

Prevzeli smo številne nove naloge in

jih uspešno izvajamo. Vpeljali smo

nekatere novosti, kot je brezpapirno

pisarniško poslovanje, ki je velik korak

naprej. Žal pa delujemo v okolju, ki

tega še ne sprejema povsem. Seveda

je bilo v petih letih tudi nekaj dogodkov,

ko sem se vprašal, ali sem naredil

vse prav, ali bi lahko naredil bolje.«

Mimo združevanja z Davčno upravo

RS seveda nisva mogla. Kako generalni

direktor vidi ta proces?

»Politična odločitev o združitvi CURS in

DURS je visela v zraku že nekaj časa.

Zdajšnja vlada je sprejela dokončno

odločitev. Ko smo se prvič pogovarjali

o tem, sem dejal, da bo to izredno

zahteven projekt z zelo negotovimi

izidom. Modro bi se ga bilo lotiti zelo

previdno in ga dobro načrtovati, da bo

rezultat dejansko učinkovitejša uprava

in boljše pobiranje dajatev. Po moje

gre projekt nekoliko prehitro, zato se

bojim, da želeni cilji, ki tudi niso jasno

definirani, ne bodo v celoti doseženi.

V carinski upravi si prizadevamo, da

bi združitev izpeljali uspešno in bomo

vse svoje naloge še naprej opravljali

enako dobro, če ne celo bolje kot doslej.«

Rajko Skubic: »Vesel in ponosen sem, da

sem carinik.«

Neizogibno dejstvo je, da se z združitvijo

končuje eno obdobje. Carina

je dober kolektiv, pripadnost službi

je visoka, kar se je pokazalo tudi pri

praznovanju 20-letnice in pripravi

zgodovinske razstave. Skubic se

strinja.

»Carina je služba s tradicijo in ime se

bo res morda izgubilo. Skrbi me, da bi

bile prednostne naloge v novem organu

drugje, bolj v pobiranju dajatev in

manj v zaščiti družbe, kar je sedaj ena

pomembnejših vlog carine. Varnost,

zaščita zdravja in okolja ne prinašajo

denarja v proračun, a so kljub temu

zelo pomembne za kakovost našega

življenja.«

Zaposlenim v carini ni lahko, saj se

zdi prihodnost precej negotova.

»Sodelavcem se ni treba bati, da bi z

združitvijo z DURS kaj izgubili. Seveda

brez sprememb ne bo šlo. Verjetno

bodo organizacijske spremembe

ponekod povzročile selitve, menjavo

delovnih področij, menjavo sodelavcev.

Več težav bo zaradi varčevalnega

proračuna, ki nas trenutno močno

omejuje pri sredstvih za plače. Tukaj

iščemo rešitve in možnosti, da bi kljub

omejitvam uspešno in brez hujših, nepriljubljenih

ukrepov preživeli to leto.

Na predstojnike organov je prenesena

odgovornost, da z dodeljenimi sredstvi

izpeljejo proračunsko leto. To moramo

narediti, manevrskega prostora pa ni

veliko. Carina že nekaj let varčuje: ne

izplačujemo dodatka za povečan obsega

dela, ni dodatka na uspešnost,

tudi nadure so močno omejene, tako

da je bila postavka za plače že v preteklih

letih močno skrčena.«

Sredi leta nas čaka reorganizacija

zaradi vstopa Hrvaške v EU. Dokument,

ki ga je Carinska uprava RS

pripravila, predvideva ohranitev

dela za vse zaposlene. Do zdaj tega

dokumenta ni še nihče zavrnil.

»Res je, dokument je bil ocenjen kot

CARINA.SI


4

INTERVJU

Carina je dober kolektiv, pripadnost službi je visoka, pravi generalni direktor.

dober, vendar se pri realizaciji zatika.

Veliko časa, energije in strokovnega

dela smo vložili v priprave na vstop

Hrvaške v EU. Vsem sodelavcem se

moram zahvaliti, da so razumeli, da je

bilo prevzemanje novih nalog naložba

v lažji prehod v novo organiziranost.

Vsa naša pretekla prizadevanja pa v

trenutnih razmerah ne štejejo toliko,

kot bi si želeli, saj nas omejujejo strogi

varčevalni ukrepi.«

V petletnem mandatu je bilo nešteto

pogovorov s Sindikatom carinikov

Slovenije, ki je močan in vpliven.

»Sindikat carinikov Slovenije dobro

opravlja svojo vlogo. Bori se za pravice

delavcev in s tem seveda avtomatično

prihaja v konflikt z vodstvom. Vendar

je bil ta konflikt skoraj vedno tak, kot

mora biti. To pomeni različna stališča,

različne naloge, ki jih imamo, in nato

iskanje skupnih točk. Sindikat vidim

(mogoče so bo slišalo malo lažno) kot

pomoč pri vodenju, saj predstavlja glas

delavcev in povratno informacijo, kako

razmišljajo in kaj potrebujejo. Seveda

se na sindikalni strani vedno najde

kdo, ki naredi več škode kot koristi za

zaposlene. Pričakoval bi, da bodo člani

sindikata imeli sami toliko razuma,

da bi znali oceniti, da nekdo ni dorasel

vlogi njihovega predstavnika.«

Carina je kot služba močno vpeta v

mednarodne in še posebej v evropske

tokove. Carinska unija je ne nazadnje

temelj evropskega združevanja.

Kakšen je naš ugled v tujini?

»Slovenska carina si je z dobrim strokovnim

delom, z aktivnim sodelovanjem

v različnih organih Evropske unije

in Svetovne carinske organizacije pridobila

velik ugled. Tudi kontrole Evropskega

računskega sodišča in Evropske

komisije kažejo, da delamo dobro. Čas

predsedovanja Slovenije Svetu EU

smo tudi na carinskem področju dobro

izkoristili, saj so bili sprejeti pomembni

dokumenti: posodobljeni carinski

zakonik, odločba o e-carini in izjava

o prihodnosti carine. Ugled carine je

nedvomno naš kapital. To čutim na

sestankih generalnih direktorjev carin

EU, kjer smo sprejeti s spoštovanjem,

naši predlogi so upoštevani in z večino

imamo prijateljske odnose.«

Je boljši vodja tisti, ki je strokovnjak

na carinskem področju, ali tisti, ki

ima dobre vodstvene sposobnosti?

»Vodja mora dobro poznati področje

dela organa, menim pa, da so veščine

vodenja pomembnejše, še posebej

v tako velikem organu, kot je Carinska

uprava RS. Stroko v podrobnosti

poznajo vodje sektorjev in direktorji

uradov, še bolj pa vodje oddelkov in izpostav.

Kot generalni direktor se z njihovimi

predlogi seznanim in v najtežjih

primerih se na podlagi njihovih mnenj

odločam. Pomembno je, da je delo v

organu dobro organizirano, da deluje

organ učinkovito in v skladu s predpisi.

Vodja mora zagotavljati pogoje za delo

in za pozitivno delovno vzdušje, kar je

zelo pomembno. Zelo pomembno je

tudi, da ljudje radi prihajajo v službo

in čutijo, da je njihovo delo cenjeno. V

kolektivu z več kot 1600 sodelavci je

ključna vloga direktorjev uradov in vodij

sektorjev.«

Pred dobrim letom je generalni direktor

dobil novo carinsko uniformo.

Uniformo pa je nosil že pred leti.

»Že takrat sem jo rad nosil, tudi zaradi

praktičnosti. Zjutraj ni treba razmišljati,

katero srajco in kravato obleči

(smeh). Danes mi je nekoliko žal, da ni

več priložnosti, ko bi jo oblekel. V njej

se dobro počutim, je lepa in še tesneje

povezuje s sodelavci. Vesel in ponosen

sem, da sem carinik.«

Sabina Langus Boc, GCU

Foto: Sabina Langus Boc

CARINA.SI


INTERVJU

5

Milan Bogatič, vizionar praktičnega uma

Milan Bogatič, direktor koprskega carinskega urada, je decembra 2012 stopil v zasluženi pokoj,

vendar gre brez dvoma še naprej po svoji poti. Besede opisujejo človeka, kot ga poznam in kolikor

mi ga je uspelo spoznati v času službovanja v Ljubljani in nato v koprskem uradu. Vizionar,

uglajen, stoične drže, neustrašen, praktičen, razmišljujoč, ljudski, s posluhom za razpravo in argumente.

V reviji si zasluži posebno mesto.

Nikoli niste mirovali, kolegi mi pravijo,

da ste bili študiozni, strokovni,

skratka, nikoli niste zapravljali

časa. Kaj je tisto, kar žene človeka,

motivira na poti do uspeha, pozitivizem,

spremembe na bolje, morda

želja po karieri? 40 let službovanja

v carini je dolga, zvesta doba. V Carinarnico

Koper ste vstopili kot pripravnik,

izstopate kot direktor, kar

je zavidljiva pot.

»Moja prva zaposlitev je bila pri piranski

Splošni plovbi; to je bil eden pogojev

za študij na Višji pomorski šoli,

vendar si nisem želel življenja na barki.

Izkrcal sem se in iskal zaposlitev kot

strojni tehnik v večjih obalnih podjetjih,

kot so bila Tomos, Lama, Mehanotehnika.

Kolega iz moje generacije

mi je namignil, zakaj ne bi šel vprašat

v carino, da iščejo carinike. Zakaj pa

ne, plače carinikov leta 1972 so bile

nad polovico višje kot v tovarnah in ob

delu bi lahko tudi doštudiral. Tako se

je začasno delo v carini spremenilo v

delovno življenjsko dobo.«

Milan Bogatič je v svoji carinski karieri delal v luki, na mejnih prehodih z Italijo, v referatu

za zatiranje tihotapstva, kot inšpektor v Izpostavi Koper, pomočnik upravnika

Carinarnice Koper, vodil je Sektor za mednarodno sodelovanje in Sektor za preiskave v

Generalnem carinskem uradu. Leta 2000 je nastopil kot direktor koprskega carinskega

urada.

Mnogo je bilo obveznosti tudi zunaj

službe: vloga pri sklepanju carinskih

dvostranskih sporazumov, pravne

podlage, na kateri sloni administrativna

pomoč med državami, strokovna

pomoč, blagovna menjava,

uvozno/izvozni posli. Polnih deset

let ste bili član stalne mešane komisije

po SOPS-u. Leta 2004 ste začeli

s tviningi v tujini, sodelovali z

mednarodno pomorsko organizacijo,

ameriško gospodarsko zbornico, avstrijsko

carino v Romuniji, na Poljskem,

v Albaniji, na Kosovu, v Črni

gori in Rusiji. Prevzeli ste tudi koordinacijo

vodenja dveh kontaktnih

skupin direktorjev carinskih uradov

severnih in južnih večjih evropskih

pristanišč za kar sedem let.

»Na prošnjo Evropske komisije sem

januarja 2006 prevzel koordinacijo

vodenja dveh kontaktnih skupin Odyssud

in Ralph. Prva vključuje direktorje

carinskih uradov južnoevropskih luk,

druga direktorje severnoevropskih luk.

Ime Ralph je nastalo iz začetnic večjih

evropskih luk, npr. R kot Rotterdam,

H kot Hamburg. Novembra sem delo

koordinatorja predal kolegu Poljaku.

To je bilo področje, na katerem sem

si nabral veliko izkušenj. Bilo je zelo

delovno, predvsem pri pripravi gradiv,

primerjalnih analiz in dnevnih redov za

sestanke, a tudi eno izmed prijetnejših

obdobij v moji carinski praksi. Obiskal

sem vse večje evropske luke, spoznal

veliko čudovitih ljudi, s katerimi sem

se lahko vedno pogovoril o problematiki,

s katero se srečujemo vse države

članice EU. Spoznal sem, da smo pri

nas pogosto preveliki birokrati oziroma

si sami zapletamo življenje. Odkrito

povedano, sem včasih tako mnenje

zadržal zase in nisem vztrajal pri prepričevanju

prepričanih.«

Na pobudo poslancev državnega

zbora vas je vlada imenovala za čla-

CARINA.SI


6

INTERVJU

na delovne skupine, ki naj pripravi

strokovne podlage za ustanovitev

obalne straže. Zanimivo, sliši se

malce ameriško?

»S tem sem se v strokovni skupini

ukvarjal v času dveh mandatov poslancev.

Morda se res sliši malce ameriško,

a ne gre za neko službo, ki bi opravljala

naloge iz ameriških filmov. Pri takih

pobudah je seveda dobro vedeti, kdo

je poslanec ali skupina poslancev, ki

se s tako pobudo pojavi, in predvsem,

kakšni so njihovi interesi. Za to sem

vedno imel dober nos. Ob vseh težavah

in napetostih, ki so se občasno

pojavljale na nedefinirani morski meji

v Piranskem zalivu oziroma razmejitvi

med Slovenijo in Hrvaško na morju, so

poslanci v dveh mandatih sprejeli pobudo

kolegov in vladi naročili, da prouči

pobudo, pripravi analizo stanja, finančno

ovrednoti stroške take službe

ob ustanovitvi in nadaljnjem delovanju

ter pripravi pravne podlage in utemeljitve.

Izkazalo se je, da Slovenija ne

potrebuje nove službe na morju. Na

koncu je bila ustanovljena koordinacija

služb na morju, vključujoč policijo, carino,

pomorsko upravo in vojsko. Ustanovitev

obalne straže s pooblastili

služb, ki opravljajo svoje aktivnosti

tudi na morju, bi bila za državo s tako

majhnim akvatorijem predraga.«

Pravijo, da je sprememba edina

stalnica v življenju. Razvoj carinske

službe je botroval številnim spremembam

tako na kadrovskem kot

strokovnem področju, predvsem za

koprski urad si to upam trditi. Zagotovo

ste se kot direktor srečevali z

obdobji, ki so vam obteževala odločitve,

nekatere so morale biti težke.

Najtežje obdobje je bilo ob reorganizaciji

carinske službe leta 2004, ob vstopu v

EU, ko je bilo treba odločati, kdo bo moral

iz službe.

»Najtežje je bilo ob reorganizaciji carinske

službe ob vstopu v EU razmišljati

in se odločati, kdo bo moral iz

službe. Kdo so tisti, ki bodo morali v

davčno službo, koprske zapore, mejno

policijo in drugam. Poiskati je bilo treba

kadrovske viške, tako da smo lahko

v Koper premestili kadre iz carinskih

uradov Sežana, Nova Gorica in Jesenice.

Najbolj zoprno obdobje. Največji

nesmisel je premeščati svoje ljudi brez

utemeljenega razloga. Kot primer lahko

navedem, da sta se dva delavca z

Gorenjske osem let vozila na delovno

mesto v Koper. Osebno mislim, da to ni

bilo potrebno. Pravo priložnost za bolj

drastičen poseg v reorganizacijo smo

že zamudili, ker smo itak vedeli, da

bomo vse skupaj doživljali še enkrat in

še bolj boleče. Takrat bi lahko z našim

kadrovskim viškom okrepili DURS na

področju kontrolnih nalog na terenu

in na področju izterjav. Ni nam uspelo

razpreti pogleda na sosedov vrtiček in

si tako pripraviti teren za milejšo reorganizacijo,

kot je ta, ki carinsko službo

čaka julija 2013

Kakšno popotnico namenjate vašemu

nasledniku? (Milana Bogatiča

je 2. januarja 2013 nasledil Janko

Strel, dotlej vodja Izpostave luke

Koper.)

»Nalogo prevzema v nerodnem času

združevanja naše službe z davčno

upravo; morda bo celo težje kot v obdobju

pridruževanja Slovenije v EU, s

poudarkom na kadrih. Čaka ga obdobje,

ko ne more računati, da mu bo priljubljenost

rasla, ravno nasprotno, če

bi se izrazil po 'anketarsko'.«

Kako naprej? Med vašimi konjički so

morje in aktivnosti, povezane z njim.

Videvala sem vas ob prostih sončnih

dnevih z družino, ko ste zadovoljno

posedali na klopci ob izolskem morju.

Morda v vaših mislih nastaja že

manjša praznina. Boste pogrešali

službo?

»Verjetno je na začetku še ne, bolj bom

to doživljal, kot da grem na tritedenski

dopust, da naredim odklop. Za sprostitev

rad lovim ribe, včasih sem jadral,

a sem moral jadrnico prodati na pobudo

svoje žene, ki je »garala« z vrvmi

in jadri, medtem ko sem sam sedel za

krmilom. Za ribarjenje in sprostitev mi

ostaja motorni čoln. Tudi potovanja v

oddaljene kraje niso izključena; to je

navada še od prej, ko sem z ženo dopustoval

zunaj sezone. Prva destinacija

po upokojitvi bo Tajska ali morda

Indonezija, čeprav sva tam že bila.«

Milan Bogatič, hvala za pogovor in izrečene

besede. Naj vam zaželim vse

dobro in da svoj čas korenito in aktivno

preživljate še naprej. Srečno.

Helena Brudar, CU Koper

Foto: Enrika Bradaš

CARINA.SI


IZ STROKE

7

Poceni blago? Ne, hvala!

V zadnjem obdobju v Izpostavi Koper ugotavljamo, da se predvsem pri uvozu kemikalij in surovin

pojavljajo primeri, ko pošiljatelj kupcu ne dostavi naročenega blaga, ampak popolnoma drugo

snov. Tega ne bi mogli več poimenovati zavajanje, ampak goljufija. Do ugotovitve, da gre za »nepravilno«

vrsto blaga, lahko pride med carinskim pregledom ali kasneje, po že opravljenih carinskih

formalnostih in ob prevzemu blaga.

Nižja cena delovne sile v nekaterih delih sveta je pripeljala

do skorajda množičnega in za marsikatero gospodarstvo

zahodnega sveta neprijetnega pojava selitve proizvodnje

v države donedavno industrijsko obrobnega sveta. Hkrati

s selitvijo celotnih gospodarskih panog je prihajalo tudi do

selitve ali ustanavljanja novih centrov raziskav in razvoja

novih produktov, ki v nekaterih vidikih celo prekašajo izdelke

iz tradicionalno industrijsko razvitih držav.

Manj znano je, da obljubam o kakovostnem in cenovno zelo

ugodnem blagu nasedajo tudi uvozniki surovin oz. materialov

za uporabo v proizvodnih procesih. V zadnjem obdobju

v Izpostavi Koper ugotavljamo, da se predvsem pri uvozu

kemikalij in surovin pojavljajo primeri, ko pošiljatelj kupcu

ne dostavi naročenega blaga, ampak popolnoma drugo

snov. Tega ne bi mogli več poimenovati zavajanje, ampak

goljufija. Do ugotovitve, da gre za »nepravilno« vrsto blaga,

lahko pride med carinskim pregledom ali kasneje, po

že opravljenih carinskih formalnostih, ob prevzemu blaga.

Po dodatnem preverjanju na spletu smo ugotovili, da so na

nekaterih spletnih straneh informacije o ugotovljenih prevarah

posameznih dobaviteljev z Daljnega vzhoda, ki so se

kot dobavitelji pojavili tudi v naših primerih.

Kljub vrhunski tehnologiji, razviti v državah Daljnega vzhoda,

se je že marsikdo srečal s cenenimi, izrazito nekakovostnimi

in v skrajnem primeru celo zdravju nevarnimi izdelki

široke potrošnje, ki so bili izdelani v takih državah. Po eni

strani je to verjetno posledica pritiskov vodstva k zniževanju

proizvodnih stroškov (in s tem posledično kakovosti

izdelkov), po drugi strani je lahko posledica potrošniško

usmerjene družbe ter nezahtevnosti in nezainteresiranosti

kupcev takih izdelkov, na račun katerih sedanja izrazito izvozno

usmerjena gospodarstva gradijo svoj uspeh. Ali gre v

teh primerih za zavajanje kupcev, je težko jasno opredeliti,

a dejstvo je, da bi pri zahtevnejšem in previdnejšem trgu že

kupci opravili selekcijo proizvodov in njihovih ponudnikov.

Da bi zaščitili potrošnike pred nevarnimi izdelki, Carinska

uprava RS in druge inšpekcijske službe opravljajo kontrole

uvoznega blaga, s katerimi bi preprečili vnos neskladnih ali

oporečnih izdelkov v EU in njihovo distribucijo v maloprodajo.

Inšpektorji Izpostave Koper so ugotovili, da je včasih snov, ki je

predmet carinskega pregleda, tako zelo različna od deklarirane,

da obstaja utemeljen sum poslovne goljufije.

Drugi razlog za sum, da gre za poslovno prevaro v odnosu

med dobaviteljem in kupcem in ne med uvoznikom in proračunom

EU oz. države članice, je ta, da gre v teh primerih za

dejanski vnos blaga zelo nizke vrednosti oz. celo neuporabnega

blaga. Zato načeloma lahko verjamemo presenečenju

in razočaranju uvoznikov, ko od špediterjev dobijo osnovne

informacije o začetnih ugotovitvah carinskega pregleda.

Tretji razlog za sum je vnaprejšnje plačilo (tj. pred dobavo

blaga), ki je v poslovanju s podjetji na Daljnem vzhodu prej

izjema kot pravilo.

CARINA.SI


8

Dosedanje primere lahko razdelimo v dve osnovni skupini:

1. Dejansko blago je v celotni neuporabno (npr. umazana

voda namesto deklariranega odpadnega rastlinskega

olja za proizvodno biodizla).

2. Dejansko blago ima zelo nizko vrednost v primerjavi z

naročenim blagom (npr. kalcijev karbonat oz. »apnenčeva

moka« namesto toaletnega mila, parafina ali titanovega

dioksida za proizvodnjo barvil) in praviloma ne

dosega niti stroškov transporta.

IZ STROKE

Ob pregledu takega blaga niso znane lastnosti in morebitne

nevarnosti snovi, ki je predmet pregleda, zato ga se ob

upoštevanju vseh varnostnih predpisov pošljemo v analizo

v carinski laboratorij in počakamo na rezultat. Blago se ne

prepusti, saj je zaradi nedokončanega preverjanja nemogoče

določiti morebitni carinski dolg, obstaja pa tudi nevarnost

vnosa strupenih ali drugače nedovoljenih snovi na

ozemlje EU.

Glede na nadaljnje preverjanje takih primerov lahko sklenemo,

da gospodarstvo enako kot običajni potrošniki vse

prehitro nasede skušnjavi cenovno zelo ugodnega izdelka

pri neznanih in nepreverjenih dobaviteljih, čeprav se poizkuša

zaščititi z najemom podjetij za kontrolo kakovosti. Po

dostavi blaga v EU takemu uvozniku običajno ne uspe več

priti v stik s pošiljateljem. Postopek poravnave oz. izterjave

kupnine se obravnava v državi pošiljateljici na lokalno običajen

način, če se uvoznik sploh odloči za tak korak.

Zdenko Polman, CU Koper

Foto: arhiv CU Koper

Nasvidenje, vplačilni podračuni, pozdravljen PCP!

Carinska uprava RS bo 24. junija 2013 izvedla prvo fazo ukinitve podračunov, ki jih bo nadomestil

en prehodni carinski podračun – PCP. Ukinjena bo večina vplačilnih podračunov iz seznama A (26

podračunov) in prehodni podračun, ki je odprt pri Generalnem carinskem uradu. Nadomestil jih bo

državni proračun PCP, na katerega se bodo vplačevale dajatve, ki pripadajo državnemu proračunu.

V prvi fazi prenove, junija 2013, se bodo z največjimi vsebinskimi spremembami srečali uslužbenci

oddelkov, ki so pristojni za finance in računovodstvo v Generalnem carinskem uradu, in uslužbenci

v carinskih uradih, ki v oddelkih za trošarine opravljajo finančne naloge.

Kako vam, svojim sodelavcem, enostavno

in zanimivo predstaviti prenovo

plačevanja dajatev iz pristojnosti

carinske službe, ki nas čaka v naslednjih

mesecih? Čeprav na vaše vsakodnevno

delo močno vpliva obstoječi

(zapleteni) vplačilni sistem, ga večina

med vami slabo pozna. Zato bom pred

predstavitvijo novega sistema poskusila

kratko orisati obstoječega.

Morda se komu postavlja vprašanje, ali

je v obdobju številnih sprememb v naši

službi res pravi čas za uvedbo tovrstne

reforme. Moj odgovor je odločen da. V

celotnem 16-letnem obdobju, ko mi je

bila zaupana odgovornost za finančno-računovodsko

področje pobiranja

dajatev, je bila moja največja želja

in dolgoročna usmeritev izvesti prav

take spremembe. Šele v letu 2012 so

namreč dozorele okoliščine za izvedbo

projekta, ki je bil v prejšnjih obdobjih

na državni ravni večkrat ambiciozno

začet, ne pa tudi dokončan.

Nekaj osnovnih izhodišč

Čeprav carinsko poslanstvo ni omejeno

samo na fiskalno vlogo, ima ta naša

vloga precejšen pomen. Podkrepimo jo

s številkami. V letu 2011 smo pobrali

približno 2,5 milijarde evrov prihodkov

za državni proračun in občinske proračune.

V državnem proračunu znaša

delež dajatev, vplačan preko Carinske

uprave RS, več kot 30 % vseh pobranih

prihodkov. Posredno se preko državnega

proračuna v proračun EU vplačuje

večji del carin, ki so vir tradicionalnih

lastnih sredstev EU. Pričakujemo, da

se bodo prihodki v letu 2012 v primerjavi

z letom 2011 povečali najmanj za

5 %. Na drugi strani primerjalno porabimo

vse manj sredstev za svoje delovanje,

kar pomeni, da jih uporabljamo

vse bolj učinkovito glede na obseg pobranih

dajatev.

CARINA.SI


IZ STROKE

9

Leto

Javnofinančni

prihodki, pobrani

s strani CURS, za

državni proračun,

EU in občinske

proračune (v EUR)

Indeks rasti

glede na

predhodno leto

Javnofinančni

prihodki

državnega

proračuna

(v EUR)

Delež pobranih

javnofinančnih

prihodkov CURS v

državnem

proračunu

(v %)

Poraba CURS iz

proračuna EU in

RS za delovanje

organa

(v EUR)

(Neto) pobrani

javnofinančni

prihodki na enoto

vloženih sredstev

CURS

2004 2.307.628.109 6.321.982.974 36,50

2005 1.560.674.345 67,6 6.801.869.471 22,94 55.099.181 28,32

2006 1.644.132.866 105,3 7.396.511.434 22,23 56.744.041 28,97

2007 1.975.890.000 120,2 7.799.943.931 25,33 59.708.046 33,09

2008 2.127.692.000 107,7 8.535.070.002 24,93 62.285.289 34,16

2009 2.097.394.000 98,6 7.530.721.000 27,85 65.327.409 32,11

2010 2.308.165.645 110,0 7.549.556.129 30,14 61.837.015 37,33

2011 2.440.143.907 105,7 7.833.337.135 30,66 61.050.864 39,97

2012 2.538.180.000 104,0 7.885.052.000 31,76 56.576.834 44,86

Primerjava pobranih prihodkov Carinske uprave RS od 2004 do 2012 (podatki za leto 2012 še niso dokončni, stanje na dan

10. 1. 2013, vir: knjigovodski podatki CURS in Ministrstva za finance)

Kako dobro poznate obstoječi sistem

plačevanja dajatev?

Obstoječi sistem plačevanja je iz časa

pred osamosvojitvijo Slovenije. Temelji

na preprosti logiki, da je za vsako vrsto

predpisane dajatve odprt tudi vplačilni

podračun za plačevanje te dajatve (npr.

vplačilni podračun za DDV od uvoza,

vplačilni podračun za trošarino od tobačnih

izdelkov). Torej: kolikor vrst dajatev,

toliko podračunov. V carini so se

v preteklosti nenehno širile pristojnosti

na nove dajatve, s tem je raslo tudi

število vplačilnih podračunov. Zaradi

posebnosti, da se več dajatev lahko

plačuje po isti upravni odločbi, pa so

bili odprti še drugi, pomožni podračuni,

predvsem prehodni podračuni. Razširitev

pooblastil na pobiranje dajatev za

občine je imela enake posledice, torej

dodatno povečevanje števila podračunov.

Zbirni prehodni

podračun

(1 v Generalnem

carinskem uradu)

Vplačilni

podračuni

za občine

(426 računov)

Podračuni

proračunov

občin

Prehodni podračuni

(10 v carinskih uradih,

1 v Generalnem

carinskem uradu)

Vplačilni

podračuni

seznam B

(28 računov)

Podračun proračuna RS

Carinska uprava RS danes uporablja za

plačevanje obveznih dajatev v državni

proračun 60 vplačilnih podračunov iz

seznama A in B * ter 11 prehodnih podračunov,

odprtih pri Generalnem carinskem

uradu in desetih carinskih uradih.

Za plačevanje v proračune občin uporablja

en zbirni prehodni in 426 vplačilnih

podračunov. Za plačevanje in nakazovanje

izterjanih sredstev predlagateljem

izvršb tujih terjatev je odprtih 10

prehodnih podračunov, zaradi potreb

na področju zavarovanja plačila dajatev,

hrambe zaseženih finančnih sredstev

in drugih nalog na tem področju

pa še dva depozitna podračuna in en

poseben namenski transakcijski račun.

PLAČILA ZAVEZANCEV

Vplačilni

podračuni

seznam A

(32 računov)

Prehodni podračuni

za izvršbe tujih

terjatev

(10 v carinskih uradih)

Depozitni podračuni in

posebni namenski

transakcijski račun

(3 računi)

Računi prejemnikov

izterjanih sredstev

Shema podračunov za plačevanje dajatev, ki jih uporablja Carinska uprava RS

Skupaj je tako v uporabi 511 različnih

podračunov za plačevanje dajatev.

Ni treba posebej poudarjati, da je tak

sistem težko razumljiv zavezancem in

veliko breme za službo pri izvajanju finančno-računovodske

funkcije.

*

Na vplačilne podračune iz seznama A vplačujejo zavezanci neposredno, na vplačilne podračune iz seznama B pa vplačuje samo

Carinska uprava RS, ko razporeja dajatve s prehodnih podračunov.

CARINA.SI


10

IZ STROKE

V prvi fazi poenostavitve niso potrebne posebne organizacijske

spremembe v Carinski upravi RS, saj za vse podračune,

ki bodo ukinjeni, skrbi Generalni carinski urad. Delno se

bodo zmanjšale finančne naloge samo oddelkom, pristojnim

za trošarine v carinskih uradih, zaradi dopolnitve programske

podpore, ki bo olajšala spremljanje plačevanja trošarin

in okoljskih dajatev.

Delovna skupina za uvedbo poenotenja finančno-računovodske

funkcije CURS: Mojca Kobe Razpotnik, Valerija Kunštek, Marta

Mihelin, Milan Kušer, Tina Pivk, Mateja Rejec, Melita Grilc (na

fotografiji manjka Milanko Borić)

Srce projekta in avtorici najbolj inovativnih idej: Valerija Kunštek

in vodja projekta na strani izvajalca Katja Sirk

Poenostavitev plačevanja dajatev pri CURS

V skladu s sprejeto usmeritvijo v letu 2010 na področju plačevanja

dajatev v državi naj bi se obseg podračunov zmanjšal

tako, da se s spremembo evidentiranja zagotovijo vse

informacije, ki so se do sedaj zagotavljale iz plačilnega prometa

preko več podračunov. Carinska uprava RS bo 24. junija

2013 izvedla prvo fazo ukinitve podračunov, ki jih bo nadomestil

en prehodni carinski podračun – PCP. Ukinjena bo

večina vplačilnih podračunov iz seznama A (26 podračunov)

in prehodni podračun, ki je odprt pri Generalnem carinskem

uradu. Nadomestil jih bo državni proračun PCP, na katerega

se bodo vplačevale dajatve, ki pripadajo državnemu proračunu.

Čeprav ne gre za ukinitev zelo velikega števila podračunov,

se na te podračune vplačuje kar 97 % vseh dajatev,

ki jih pobira slovenska carina.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

Vrsta podračuna Znesek Delež

Vplačila skupaj v

2011 (bruto)

2.507.879.831,95 100,00

Prehodni

podračun GCU

903.515.101,33 36,03

Vplačilni

podračuni skupine 1.506.120.123,39 60,06

A – trošarine

Vplačilni

podračuni

skupine A – okoljske

36.086.026,45 1,44

dajatve

(državni proračun)

Vplačilni

podračuni skupine

A in zbirni

38.605.779,10

prehodni

1,54

podračun okoljske

dajatve (občinski

proračuni)

Prehodni

podračuni

20.754.801,68 0,83

carinskih uradov

Prehodni računi

carinskih uradov

– izvršbe za druge

2.798.000,00 0,11

predlagatelje

Vplačila na podračune v 2011

V drugi fazi poenostavitve, predvidoma v drugi polovici leta

2013, bodo ukinjeni prehodni podračuni, na katere se vplačujejo

dajatve iz pristojnosti Carinske uprave RS in zanje

skrbijo carinski uradi. Spremenjen bo tudi sistem plačevanja

dajatev za občinske blagajne. Na te podračune se vplača

približno 2,5 % pobranih dajatev Carinske uprave RS. Posebnost

tega dela poslovnih dogodkov je njihova raznolikost,

tako da je težje uvesti enotne avtomatske postopke

obravnave.

Sistem plačevanja na posebne prehodne podračune za izvršbe

nedavčnih terjatev drugih predlagateljev se ne bo spremenil,

saj izterjana sredstva ne pripadajo nobeni od štirih

javnofinančnih blagajn, ampak jih je treba prerazporediti na

račune predlagateljev izvršb.

CARINA.SI


IZ STROKE

11

Prehodni carinski

podračuni - občine

Vplačilni podračuni

za občne

(426 računov)

Podračuni

proračunov

občin

Prehodni carinski

podračun – državni

proračun

Podračun proračuna RS

PLAČILA ZAVEZANCEV

Prehodni podračuni

za izvršbe tujih

terjatev

Depozitni podračuni in

posebni namenski

transakcijski račun

(3 računi)

Računi prejemnikov

izterjanih sredstev

Shema podračunov za plačevanje dajatev po prvi in drugi fazi poenostavitve

v fazi obdelave plačilnega prometa,

spremljanje insolventnih postopkov v

povezavi s knjigovodstvom obveznih

dajatev, preverjanje odprtih terjatev …

Po prvi fazi prenove se bodo z največjimi

vsebinskimi spremembami srečali

uslužbenci oddelkov, ki so pristojni za

finance in računovodstvo v Generalnem

carinskem uradu, in uslužbenci v

carinskih uradih, ki v oddelkih za trošarine

opravljajo finančne naloge.

Poenotenje evidentiranja dajatev v

Carinski upravi RS

Zaradi poenostavitve sistema plačevanja

dajatev pri Carinski upravi RS

na način, da je za vsako javnofinančno

blagajno odprt samo en podračun,

je treba izvesti tudi poenotenje računovodskega

evidentiranja dajatev.

Racionalno in nujno je, da se združi

oziroma poenoti informacijska podpora

za knjigovodsko evidentiranje na

področju pobiranja dajatev. Na podlagi

preučitve različnih meril je bila sprejeta

odločitev, da se ohrani in ustrezno

razširi dosedanja programska podpora

CUKOD, ki se je pretežno uporabljala

na področju finančno-računovodske

funkcije v carinskih uradih. Projekt

dopolnitve programske podpore z namenom

poenotenja evidentiranja je

že v polnem teku, saj je pravočasnost

pogoj za nemoteno poslovanje na tem

občutljivem področju poslovanja.

CUKOD seveda ni in ne bo osamelec v

carinski programski podpori, močno bo

povezan s sistemi, ki podpirajo obračun

in zavarovanje dajatev: SIAIS, TIS,

Evidenco prekrškov in Garancijskim

modulom. Vse terjatve in obveznosti iz

teh sistemov bodo v CUKOD prenesene

povsem samodejno.

Prednosti novega sistema plačevanja

in poenotenja evidentiranja za

delo

Novi sistem plačevanja prinaša številne

prednosti, saj omogoča:

• večje možnosti avtomatizacije postopkov

(npr. lažje programsko podprto

upoštevanje pravilnega vrstnega

reda zapiranje terjatev s plačili

zavezancev po vrstah dajatev ter po

zapadlosti terjatev v skladu z zahtevami

zakona, ki ureja davčni postopek);

• racionalizacijo poslovanja v smislu,

da se lahko opustijo nekatere operacije

(npr. prenakazovanje sredstev

med podračuni, posebej ko je zaradi

zamude treba obračunati zamudne

obresti in jih vplačati na drug podračun);

• lažja priprava poročil za Ministrstvo

za finance in usklajevanje podatkov

o obveznih dajatvah z Upravo RS za

javna plačila;

• na dolgi rok znižanje stroškov programske

podpore, ker je treba vzdrževati

in nadgrajevati samo en informacijski

sistem.

Za bodoče uporabnike enotne informacijske

podpore je pomembno predvsem,

da bodo nekatere funkcionalnosti

precej bolj sodobno podprte in

izvajanje postopkov ne bo več tako

zamudno. Taki primeri so poboti terjatev

in obveznosti (plačil in vračil),

samodejni obračun zamudnih obresti

Kljub temu da bo zaključek prve faze

projekta časovno padel v obdobje, ko

bo slovenska carina doživljala številne

druge velike spremembe, upam, da

bodo spremembe na finančnem področju

sprejete pozitivno, saj nam bodo

na dolgi rok olajšale delo in prinesle

še druge pozitivne učinke.

Marta Mihelin, GCU

Foto: arhiv GCU

CARINA.SI


12

Carinski urad Brežice uspešno koordinira

nadzor nad prevozi v cestnem prometu

IZ STROKE

Učinkovit nadzor nad prevozom blaga in potnikov v cestnem prometu je pomemben zaradi enotnega

delovanja prevozniškega trga na območju celotne EU in tudi zaradi dostopa do prevozniškega

trga prevoznikov iz tretjih držav. Ustrezen nadzor zagotavlja enakost in konkurenčen dostop do

trga prevoznih storitev na celotnem notranjem trgu EU in hkrati zaščito domačih prevoznikov

pred nelojalno konkurenco tujih prevoznikov.

Carinski urad Brežice koordinira in usmerja nadzor nad

prevozom v cestnem prometu, saj je tudi Carinska uprava

RS pristojna za to področje od začetka leta 2011. Prevoz v

cestnem prometu nadzirajo skupaj z Inšpektoratom RS za

promet, energetiko in prostor, ki je osrednji koordinacijski

organ, in policijo.

Anton Kmetič, pomočnik direktorja Carinskega urada Brežice, je

zadolžen za koordiniranje nadzora.

V Oddelku za nadzor so za prevoz v cestnem prometu specializirani

mag. Mateja Filipčič, mag. Janko Petan in Igor Božič.

Pomembnejše naloge Carinskega urada Brežice so:

• koordinacija izvajanja pooblastil carinskih organov v zakonu

o prevozih v cestnem prometu in koordinacija izvajanja

pooblastil carinskih organov na podlagi zakona o

prevozih nevarnega blaga;

• izvajanje analize tveganja na področju cestnega prevoza;

• usmerjanje nadzora nad prevozom v cestnem prometu, ki

se izvaja preko sistema analize tveganja v informacijskem

sistemu CURS in neposredno z določitvijo nalog organizacijskim

enotam.

Poleg tega opravlja še druge naloge, ki zagotavljajo učinkovito

in uspešno izvajanje koordinacije izvajanja nadzora nad

prevozom v cestnem prometu:

• sodelovanje v medresorski delovni skupini za koordinacijo

in načrtovanje nadzora s področja predpisov o prevozih v

cestnem prometu;

• zbiranje in posredovanje ugotovljenih nepravilnostih in

kršitvah v cestnem prometu Inšpektoratu RS za promet,

energetiko in prostor;

• obveščanje carinskih uradov o kontrolah osnih obremenitev

tovornih vozil na mejnih prehodih;

• pridobivanje posebnih dovolilnic in dovoljenj, distribucija

med organizacijske enote CURS ter posredovanje poročil

o prodanih dovolilnicah in dovoljenjih;

• zbiranje in posredovanje poročil o izvajanju nadzora na

področju prevozov v cestnem prometu;

• obveščanje vseh organizacijskih enot o prejetih dovoljenjih

za opravljanje mednarodnih avtobusnih linij od Ministrstva

za infrastrukturo in prostor;

• obveščanje carinskih uradov o izdanih nadomestnih dovolilnicah

CEMT, ki jih objavlja mednarodna organizacija

International Transport Forum;

• zbiranje vprašanj s področja nadzora cestnega prevoza in

priprava odgovorov;

• notranja kontrola pravilnosti izdajanja posebnih dovolilnic

in dovoljenj ter pregled nad pravilnim zaračunavanjem

in odvajanjem sredstev v proračun;

• notranja kontrola in ugotavljanje ponavljajočih kršitev na

podlagi vpisnikov prekrškovnih zadev;

• pošiljanje informacij izdajateljem licenc o ugotovljenih kršitvah;

• kontrola nadzora nad izvajanjem določb 11. in 12. odstavka

102. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu;

CARINA.SI


IZ STROKE

• priprava in oddaja letnega poročila Ministrstvu za infrastrukturo

in prostor o izvedenem nadzoru nad prevozom

nevarnega blaga.

Opravljen nadzor carinskih organov v letu 2012 na podlagi

zakona o prevozih v cestnem prometu

Carinski organi so na celotnem ozemlju Republike Slovenije

izvajali nadzor nad domačimi prevozniki, prevozniki Skupnosti

in tujimi prevozniki v cestnem prometu, preverjali so

dovolilnice, dovoljenja ter druge dokumente in listine, predpisane

v zakonu o prevozih v cestnem prometu, predpisih

EU in mednarodnih sporazumih.

Nadzor nad izvajanjem določb 11. in 12. odstavka 102. člena

Zakona o prevozih v cestnem prometu smo opravili pri 138

podjetjih. Pri osmih podjetjih smo ugotovili nespoštovanje

teh določb. Naložili smo jim, da morajo izvajati določbe 11.

in 12. odstavka 102. člena, in v dveh primerih uvedli hitri

postopek o prekršku, v treh primerih izrekli globo z izdajo

plačilnega naloga in v treh primerih opozorilo po zakonu o

prekrških.

V letu 2011 je bilo opravljenih 6322 nadzornih kontrol in

ugotovljenih 1235 kršitev, za katere so bile v 1229 primerih

izrečene globe z izdajo plačilnih nalogov in v šestih primerih

z izdajo odločb v hitrem postopku o prekršku. Kršitve so

bile ugotovljene pri domačih prevoznikih v 226 primerih, pri

prevoznikih EU v 308 primerih in pri tujih prevoznikih v 707

primerih.

Vzpostavitev pregleda izdanih dovoljenj za linijski prevoz

potnikov

Za opravljanje linijskega prevoza potnikov v mednarodnem

cestnem prometu potrebuje prevoznik veljavno dovoljenje,

ki ga izda Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vsa novoizdana

dovoljenja ter spremembe voznih redov in linij pošlje

ministrstvo Carinskemu uradu Brežice.

Za nadzor nad prevozom potnikov v mednarodnem cestnem

prometu so bile vzpostavljene tabele veljavnih dovoljenj, ki

so dostopne prek povezav na intranetu CURS. Omogočen je

vpogled v skeniran dokument izdanega dovoljenja z voznim

redom, ki je pri neposrednem izvajanju nadzora v pomoč pri

preverjanju pristnosti predloženega dovoljenja.

Nadzor nad obračunavanjem DDV od storitev prevoza

potnikov

V okviru analize prevoza potnikov v mednarodnem cestnem

prometu smo zaznali, da veliko prevoznikov nerezidentov

13

Republike Slovenije ne obračunava in ne plačuje DDV od

storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu.

Prevozniki, ki opravljajo storitev prevoza potnikov

v mednarodnem cestnem prometu, morajo obračunati in

plačati DDV od storitev prevoza potnikov za del poti, ki ga

prevozijo po območju Republike Slovenije. Prevozniki, ki so

nerezidenti Republike Slovenije, se morajo za namene DDV

predhodno registrirati pri davčnem organu in pridobiti identifikacijsko

številko za namene DDV v Sloveniji 15 dni pred

predvidenim pričetkom opravljanja storitev.

Carinski urad Brežice je skupaj s Sektorjem za carinske in

davčne postopke pripravil model nadzora nad prevozniki

potnikov v mednarodnem cestnem prometu. Zaradi nadzora,

ki ga opravljamo na mejnih prehodih, že večina prevoznikov

nerezidentov Republike Slovenije, ki opravljajo

prevoz potnikov preko zunanje meje, obračunava in plačuje

DDV od storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem

prometu. Trenutno poteka nadzor na prometnem koridorju

vzhod–zahod.

Z DURS potekajo prvi skupni inšpekcijski pregledi pravilnosti

obračunavanja in plačevanja DDV od storitev prevoza

potnikov v mednarodnem cestnem prometu. Ugotovitve kažejo

na nepravilno obračunavanje in plačevanje DDV.

Intranetna stran za nadzor nad prevozom v cestnem

prometu

Za uspešen nadzor je pomembna učinkovita informacijska

podpora neposrednim izvajalcem nadzora prevoza v cestnem

prometu. Zato smo v Carinskem uradu Brežice na

enem mestu zbrali informacije, podatke, predpise in zakonodajo

s tega področja ter vzpostavili intranetni portal.

Izobraževanje

V skladu z letnim načrtom izobraževanja in izpopolnjevanja

v CURS smo novembra in decembra 2012 skupaj s Sektorjem

za nadzor in preiskave in Carinskim uradom Maribor ter

mobilnimi oddelki Maribor, Ljubljana, Murska Sobota in Brežice

pripravili izobraževanje o izvajanju zakona o prevozih v

cestnem prometu za inšpektorje po zakonu o inšpekcijskem

nadzoru, inšpektorje, mobilne oddelke in blagovne izpostave.

Anton Kmetič, CU Brežice

Foto: arhiv CU Brežice

CARINA.SI


14

IZ STROKE

Uvedba brezpapirnega poslovanja v Carinsko

upravo RS

V naslov članka sem želel vriniti izraz »na pol poti«, saj uvajanje

brezpapirnega poslovanja, ki ga v carinskih uradih povečini

začenjamo z novim letom, pomeni le en korak na poti

do popolnega elektronskega in posledično brezpapirnega

poslovanja v vseh segmentih delovanja službe. Že več let

v Carinski upravi RS uporabljamo sistem elektronskih carinskih

deklaracij. V začetku niso bile niti elektronsko podpisane,

potem smo uvedli elektronski podpis vložnika deklaracije,

v zadnji fazi smo ukinili še vzporedno papirno vlaganje

deklaracij in prilog. Osnovno dejavnost carinske službe nam

je torej dokaj zgodaj (glede na ostalo okolje) uspelo spraviti

v elektronsko obliko. Seveda se carina ne ukvarja samo

s carinskimi deklaracijami; tu so predvsem trošarine, ki na

žalost zaradi različnih objektivnih in subjektivnih razlogov

ostajajo v glavnem pri papirnih vlogah oz. obrazcih. Uspešni

smo bili na področju izvršb, zadnjih v vrsti novih nalog, ki

jih je carina prevzela. Eden uspešnejših projektov uvedbe

elektronskega poslovanja z zunanjim okoljem je intrastat.

Imamo okrog 7.000 gospodarskih subjektov, ki nam letno

pošljejo nad 3,6 milijona blagovnih postavk. Sistem je uspešen,

okolju prijazen in za gospodarstvo poceni.

Uvedba sedanjega brezpapirnega poslovanja 1. januarja

2013 pomeni predvsem spremembo v načinu dela znotraj

službe in nima velikega vpliva na zunanje okolje. Uvedba

tovrstnega sistema v povezavi z elektronskim podpisom je

logična in nujna. Dejstvo je, da so dokumenti večinoma izvorno

elektronski. V papirni obliki se pojavljajo le še zaradi

naših zgodovinskih navad, organizacije sistemov, življenja

na splošno … Le malokdaj je dokument v papirni obliki zares

nujen. V mislih imam predvsem praktičnost, npr. pripenjanje

papirnega parkirnega lističa na elektronski potni

nalog za službeno pot. Težko. Dejstvo je torej, da se papirja

v celoti še nekaj časa ne bomo znebili, če sploh. Tudi to, da

nekaterim bolj ustreza branje dokumentov na papirju kot z

zaslona, da si nekateri na papirju označujejo, pišejo opombe,

zaznamke in papirne dokumente shranjujejo in uporabljajo,

je dejstvo, ki ga ne smemo preprečevati ali ovirati.

Vendar to nima nobene zveze z elektronskim poslovanjem,

kjer so vsi uradni dokumenti organa elektronski in shranjeni

v ustreznih elektronskih sistemih.

Kot sem že na začetku omenil, smo nekje na pol poti. Sedanja

uvedba brezpapirnega poslovanje je zgolj eden, sicer

pomembnejših kamenčkov v mozaiku popolnoma elektronskega

okolja. Kaj nam še manjka oz. kako naprej?

Delo v glavni pisarni je večinoma brezpapirno, tisti redki dokumenti,

ki še pridejo, npr. povratnice, se skenirajo. Na fotografiji

je uslužbenka v glavni pisarni Carinskega urada Nova Gorica.

Prvi in nujni korak, ki ga moramo kot služba čim prej storiti,

je pridobitev licence za elektronsko arhiviranje v skladu z

zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva

ter arhiva, ki jo podeljuje Arhiv RS. S tem se med drugim

vzpostavi nadzor nad skeniranjem papirnih vhodnih dokumentov,

ki se lahko takoj po skeniranju uničijo. Trenutno te

dokumente še hranimo.

Ekranska maska v SPIS-u, kjer se opravlja in spremlja elektronsko

podpisovanje.

Drugi nujni korak je vzpostavitev sistema elektronskega

vročanja naših dokumentov zunanjemu okolju. Gre predvsem

za dokumente, za katere zaradi zakonskih zahtev

(npr. zakona o upravnem postopku) potrebujemo dokazilo

o vročitvi stranki. Zakonodaja predvideva sistem t. i. varnih

elektronskih predalov, ki so neke vrste elektronska skladišča,

kjer organ odloži dokument. Ko ga stranka prevzame,

CARINA.SI


IZ STROKE

organ dobi potrdilo o vročitvi (povratnico). Ta korak zahteva

uvedbo varnih elektronskih predalov tako na strani organa

kot stranke, sicer sistem elektronskega vročanja ne deluje.

Tretji korak je omogočanje elektronskega oz. spletnega

vlaganja vlog, obrazcev, zahtevkov … in tudi čisto navadnih

dopisov naših strank. Zakonodaja predvideva za elektronske

dokumente elektronski podpis vseh udeležencev v elektronskem

dokumentnem sistemu. Omogočiti je torej treba

elektronsko vlaganje zahtevka stranke, ki bo elektronsko

podpisan. Organ zahtevek sprejme, izda npr. upravno odločbo,

jo elektronsko podpiše in elektronsko vroči stranki.

Krog je s tem sklenjen in pomembno pri tem je, da je zakonit.

Sedanje spremljanje »elektronskih« vlog v obliki vlog

s skeniranimi ročnimi podpisi ali samo v wordovi obliki je

pogojno sprejemljivo, zakonitost je vprašljiva. Zato moramo

strankam omogočiti elektronsko vlaganje zahtevkov, ki

bodo elektronsko podpisani in preverjeni preko našega sistema

EPOS. Gre za vloge od prošenj za pretovor, obrazca za

obračun aktivnega oplemenitenja do najzahtevnejše vloge

za obračun ali povračilo dolga z vsemi prilogami.

Elektronski dokumenti so pravnoveljavni samo, če so elektronsko

podpisani v skladu z zakonom o elektronskem

poslovanju in elektronskem podpisu. Ti dokumenti so seveda

veljavni samo v elektronskem formatu PDF. Če tak

dokument natisnemo, je s pravnega stališče ničen. Zato je

brezpredmeten pomislek, ki se včasih pojavi v naši službi,

da nekateri organi ne bodo z nami poslovali elektronsko. Če

15

kot organ elektronsko podpišemo dokument, je ta veljaven

samo v elektronski obliki. Papirna verzija torej ne obstaja.

Naj sklenem z ugotovitvama o nadaljnjem razvoju elektronskega

poslovanja. Prva ugotovitev se nanaša na potrebne

korake za zagotovitev elektronskega poslovanja na posameznih,

za nas pomembnih področjih v obliki elektronskega

poslovanja prek naših posebnih aplikacij. Gre predvsem za

trošarine, kjer je treba urediti podobno kot pri vlaganju carinskih

deklaracij, deklaracij intrastat, predlogov za izvršbe

… Torej neposredno v naše aplikacije. Druga ugotovitev se

nanaša na t. i. splošne dokumente, ki so pri nas evidentirani

v SPIS-u oz. Lotus Notesu. Čim prej je treba nadaljevati, da

bi se približali idealnemu stanju. Tako bo naš mozaik elektronskega

poslovanja dobil skoraj končno sliko.

Ob tem se je pojavila nova okoliščina: združevanje z DURS.

Na tem področju smo doslej peljali precej različne poti. Mi

uporabljamo SPIS, oni ePIS, ki je okrnjena varianta našega

SPIS-a, namesto Lotusove elektronske pošte uporablja

DURS Outlook Express. Mi imamo za namene elektronskega

podpisovanja naših strank sistem EPOS, DURS pa za

namene poslovanja preko e-davkov uporablja svoj sistem

preverjanja elektronskih podpisov. V glavnem, čakajo nas

burni časi in veliki izzivi. In ne samo na področju elektronskega

poslovanja.

Jure Bačar, CU Nova Gorica

Foto: arhiv CU Nova Gorica

Brezpapirno poslovanje v Generalnem

carinskem uradu

Glavna novost je, da na mizah ni več ovojev, v katere smo vlagali vhodne in izhodne dokumente.

Dokumenti se podpisujejo elektronsko, s certifikatom SIGOV-CA, in nato elektronsko odpremijo

naslovnikom.

V Generalnem carinskem uradu smo uvedli brezpapirno

poslovanje 5. novembra 2012. Sektor za splošne in pravne

zadeve je novi način dela predstavil zaposlenim še pred

uvedbo; pripravil je interni akt o brezpapirnem poslovanju.

Vsak uslužbenec je v SPIS-u dobil testno zadevo, v kateri je

lahko poljubno preizkušal potrjevanje, podpisovanje, obveščanje

in odpremo elektronskih dokumentov.

Dokumenti so razdeljeni v tri skupine:

• povsem elektronski dokumenti, ki prihajajo in odhajajo v

elektronski obliki in so vknjiženi v SPIS;

• dokumenti, ki prihajajo v papirni obliki, v glavni pisarni

dobijo prejemno štampiljko, se skenirajo in vknjižijo v

SPIS. Papirni dokument se shrani, zadeva pa se rešuje v

elektronski obliki. Če je treba odposlati papirni izhodni

dokument, se ta najprej pripravi v elektronski obliki, elektronsko

podpiše, nato natisne in pošlje;

• dokumenti, ki morajo biti v papirni obliki: pogodbe, potni

nalogi, računi …

CARINA.SI


16

Arhivske zadeve se še vedno vodijo v papirni obliki z ovojem.

Izkušnje zaposlenih v Generalnem carinskem uradu kažejo,

da je brezpapirno poslovanje dobro sprejeto.

mag. Stanislav Mikuž, namestnik generalnega direktorja

Foto: Darko Katrašnik

»Slovenska carinska služba že vse od svojih začetkov vlaga

veliko truda v posodobitev postopkov. Tako smo že leta

2000 pričeli z brezpapirnim vlaganjem deklaracij za večja

podjetja. Pred petimi leti je bilo uvedeno popolnoma brezpapirno

vlaganje deklaracij. Vsako leto smo z deklaracijami

napolnili kilometre arhivskih polic, porabili tone papirja …

Danes so arhivi prazni, papirne deklaracije pa samo še spomin

in del muzejske zbirke.

Vsi se spominjamo kopiranja dolgih navodil, zapisnikov kolegijev

in drugih sestankov, dopisov, informacij strankam in

sodelavcem v carinarnicah. Dokumente so v carinarnicah

nato kopirali za vse njene organizacijske enote, skoraj vsak

delavec je imel še svojo papirno zbirko navodil. In nekega

dne smo se na kolegiju dogovorili, da je konec papirnega

pošiljanja vseh teh dokumentov in kopiranja tisočerih strani.

Spomnim se, koliko je bilo komentarjev in nejevernega

zmigovanja z rameni: navodilo je vendar resna stvar in ga ne

moreš imeti kar nekje v računalniku. Tu in tam smo še natisnili

kako navodilo, danes pa ga preprosto poiščemo in preberemo,

kar potrebujemo – niti do omare nam ni več treba,

da bi ga poiskali med številnimi fascikli. Kako enostavno.

Sedaj smo dočakali še uvedbo brezpapirnega poslovanja v

našem upravnem poslovanju. Mape so izginile z naših miz,

dokumente podpisujmo elektronsko. Seznami zadev v računalnikih

pridno naraščajo in z njimi se je treba spopadati

vsak dan, sicer številke hitro preveč zrastejo. Prednosti so

IZ STROKE

velike, poslovanje cenejše, porabimo manj časa. Problemi?

Seveda so, vendar so izziv za vse nas, da jih premagamo.

Največji pa je postopna uvedba brezpapirnega poslovanja

še na tistih področjih, kjer nam zaradi drugih udeležencev v

tej fazi še ni uspelo. Vsekakor nas sodobni način poslovanja

na več področjih uvršča med sodobne službe tako doma kot

v mednarodnem okolju.«

Aleksandra Turk, Sektor za finančne zadeve in nabave

»Osebno se mi zdi brezpapirno poslovanje dobro, saj zaradi

novosti in različnosti ne zapademo v rutino. Zavedam pa se,

da veliko ljudi ne misli tako. Prednost brezpapirnega poslovanja

je lažja preglednost ter poenotenje sistema knjiženja

in odpreme dokumentov. Na ta način v vsakem trenutku

vemo, kje je dokument in kaj se z njim dogaja. V primeru

odsotnosti sodelavca z lahkoto ugotovimo, kako daleč je

neka zadeva, in lahko nadaljujemo, ne da bi bilo treba prebrskati

vse omare in pregledati gore papirjev. Kot pri vsaki

novi zadevi je vedno veliko tehničnih težav in stvari, ki se

morajo izboljšati, popraviti ali čisto spremeniti.«

Tadej Jeras, Služba generalnega direktorja

Foto: Sabina Langus Boc

»Kot uradnik sem bil navajen uradovati s papirjem. Preložiš

z levega na desni kup, v predal, v podpis, pod žig, na pošto

in v mapo, nazadnje v tisto, na kateri piše arhiv. Predlog, da

se odpovem temu načinu uradovanja, je bil sprva grozeč,

kot vsaka novost, ki spreminja rutino dne. Sledilo je obdobje

navajanja na misel o brezpapirnem poslovanju. S sodelavci

smo imeli burne razprave o težavah in pasteh, ki nas

gotovo čakajo. Malo pred dnem prehoda sem dobil številko

s tremi deveticami, ki vedno pomenijo srečo. Številka je odprla

testno zadevo, v kateri sem podpisoval, pisal, pošiljal

in prejemal pošto svojih kolegov iz sosednjih pisarn. Ker virtualnemu

svetu ne gre čisto verjeti, smo vmes, kot pastir s

planine na planino, še klicali skozi stene: »Ali si dobil moj

podpis?«

CARINA.SI


IZ STROKE

17

Danes ta virtualni svet ni več tako nejasen in nedosegljiv,

postaja mi všeč. Naredim manj korakov do tiskalnika, ne tiskam

ovojev spisov, ne prelagam map po mizi, podpis prileti

kar sam, brez posredovanja tajnice. Kar nekaj stvari manj je,

ki jih nadomestim s klikanjem z miško; ta je moja najboljša

prijateljica, vsaj v službi. Kot uradnik se ne čutim prav nič

prikrajšanega za kupčke papirja na mizi, tudi rumenih in vijoličnih

map ne pogrešam. A lepo je, ko zapustim virtualni

svet in spustim miško, poklepetam s sosedi in pogledam v

sončen zimski dan.«

Sabina Langus Boc, GCU

Kronologija okoljskih dajatev in naloge

Oddelka za okoljske dajatve

Okoljske dajatve so ekonomski instrumenti varstva okolja, katerih glavni namen je zmanjševanje

obremenitve okolja z uporabo načela »povzročitelj plača«. Krovni predpis na področju varstva

okolja v Sloveniji je zakon o varstvu okolja, ki ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot

temeljni pogoj za trajnostni razvoj. Na podlagi omenjenega zakona je Vlada RS sprejela vrsto

uredb o okoljskih dajatvah. Z njimi je podrobneje določila vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun

okoljske dajatve in zavezance oziroma plačnike za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino,

način obračunavanja, odmero in plačevanje. Za pripravo predpisov s področja okoljskih dajatev je

odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor oz. (od začetka leta 2012) Ministrstvo za kmetijstvo

in okolje (MKO).

Začetki in zakonodaja

V letu 1997 je Vlada RS sprejela uredbo

o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja

zraka z emisijo ogljikovega

dioksida, v letu 2002 uredbo o okoljski

dajatvi zaradi uporabe mazalnih olj in

tekočin ter leta 2003 uredbo o okoljski

dajatvi zaradi nastajanja izrabljenih

motornih vozil. Carinska uprava RS je

te dajatve pobirala ob uvozu kot eno

izmed uvoznih dajatev, medtem ko

je bila za pobiranje okoljskih dajatev

proizvajalcem in ob vstopu Slovenije

v EU pridobiteljem blaga, za katero se

plačujejo te dajatve, pristojna Davčna

uprava RS. Že v letu 2004 je MKO pripravilo

osnutek uredbe o okoljski dajatvi

CO 2

, ki je določal, da pristojnost

pobiranja okoljske dajatve v celoti prevzema

carinska uprava. Uredba je stopila

v veljavo 1. maja 2005, 1. junija pa

je bila uveljavljena sprememba uredbe

o okoljski dajatvi za mazalna olja in

tekočine, ki je pristojnost za pobiranje

in izvajanje nadzora v celoti prenesla

na carino. Oktobra leta 2005 je bila

uveljavljena še sprememba uredbe o

okoljski dajatvi za izrabljena motorna

vozila, ki je določila, da nadzor nad pobiranjem

te dajatve prevzema CURS,

razen pobiranja okoljske dajatve pri

fizičnih osebah, ki pridobijo vozilo iz

druge države članice EU. Omenjene

dajatve pobirajo blagovne izpostave

uvoznega carinjenja ob uvozu blaga.

V letu 2006 so bile sprejete kar tri

uredbe o okoljskih dajatvah, na podlagi

katerih je nadzor nad izvajanjem dodeljen

CURS, in sicer zaradi nastajanja

odpadne embalaže, električne in elektronske

opreme ter izrabljenih gum.

Poglavitni razlog za sprejem teh uredb

je bil zagotavljanje podatkov o količinah

izdelkov, za katere se plačujejo

dajatve, v promet v RS. Predstavljajo

del obsežne evropske in slovenske

zakonodaje s področja ravnanja s temi

vrstami odpadkov. Tako je bila CURS

od 1. aprila 2006 pristojna za pobiranje

šestih okoljskih dajatev. Zaradi novih

nalog je bilo jasno, da bo treba trošarinski

sektor kadrovsko okrepiti.

V letu 2007 se je začela pripravljati

nova uredba o okoljski dajatvi. Tako

se je 1. januarja 2008 pričela plačevati

okoljska dajatev zaradi uporabe

hlapnih organskih spojin. Tudi pri tej

dajatvi je glavni razlog za sprejem zagotavljanje

podatkov o količini hlapnih

organskih spojin, danih v promet v RS.

Leta 2008 so se spremenile uredbe o

okoljski dajatvi CO 2

, odpadni embalaži

ter električni in elektronski opremi.

Sprememba uredbe o okoljski dajatvi

CO 2

je praktično uvedla novo dajatev,

saj se je 1. januarja 2009 pričela plačevati

okoljska dajatev zaradi uporabe

fluoriranih toplogrednih plinov.

Način pobiranja te dajatve je popol-

CARINA.SI


18

IZ STROKE

noma različen od pobiranja okoljske

dajatve zaradi zgorevanja goriv. Na

podlagi spremembe uredbe o okoljski

dajatvi za odpadno embalažo se je 1.

januarja 2009 pričela plačevati okoljska

dajatev za nagrobne sveče, zaradi

spremembe uredbe o okoljski dajatvi

za odpadno električno in elektronsko

opremo pa se je istega dne začela plačevati

še dajatev za prenosne baterije

in akumulatorje.

V letu 2009 se je MKO odločilo za spremembo

uredb o okoljskih dajatvah zaradi

nastajanja odpadne vode in zaradi

odlaganja odpadkov, na podlagi katerih

bi se pristojnost za pobiranje in

nadzor nad izvajanjem uredb prenesla

z MKO oziroma Agencije RS za okolje

na CURS. Nova uredba o okoljski dajatvi

zaradi nastajanja odpadnih voda

je začela veljati 1. januarja 2010, uredba

o okoljski dajatvi zaradi odlaganja

odpadkov pa 1. novembra istega leta.

Prejemnice omenjenih okoljskih dajatev

so občine, razen okoljske dajatve

zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih,

ki niso javna infrastruktura.

Predvsem uredba o odpadnih vodah je

zahtevna tako za plačnike te dajatve

kot za CURS. Tudi uredba o odpadkih

zahteva poleg poznavanja določb

uredbe še poznavanje predpisov, ki

urejajo ravnanje z odpadki, hkrati pa

uvaja poseben način plačevanja in razdelitve

okoljske dajatve za odpadke,

odložene na javnih odlagališčih, občinam,

ki so prejemnice te dajatve.

potreba po ustanovitvi organizacijske

enote, pristojne za okoljske dajatve.

Do ustanovitve posebnega oddelka za

okoljske dajatve je prišlo šele januarja

leta 2012. Do takrat v organizacijski

shemi niti ni bilo mogoče zaznati, da

CURS opravlja tudi naloge s področja

okoljskih dajatev, s katerimi se vsakodnevno

ukvarjamo tako člani oddelka

kot tudi veliko sodelavcev v carinskih

uradih (predvsem v oddelkih za trošarine

in oddelkih za nadzor, a tudi v vseh

blagovnih izpostavah).

Oddelek za okoljske dajatve opravlja

vse naloge GCU, povezane s temi dajatvami,

med glavne naloge pa štejemo:

• sodelovanje pri pripravi predpisov s

področja okoljskih dajatev in sprememb

teh predpisov ter predpisov, ki

se neposredno ali posredno nanašajo

na predpise o okoljskih dajatvah;

• implementacija predpisov in sprememb

predpisov;

• priprava navodil oziroma pojasnil

organizacijskim enotam CURS, zavezancem

oziroma plačnikom okoljskih

dajatev in ostalim, ki zahtevajo

pojasnila;

• pripravljanje predlogov v zvezi s

spremembami okoljske zakonodaje;

• izobraževanje;

• priprava podatkov, analiz in poročil;

• izvajanje notranjega strokovnega

nadzora;

• sodelovanje z drugimi organizacijskimi

enotami CURS;

• sodelovanje pri projektih informatizacije

na področju trošarin in okoljskih

dajatev.

Dobršen del nalog oddelka predstavlja

priprava podatkov, analiz in poročil za

druge organizacijske enote CURS, za

druge državne organe (predvsem MKO,

ARSO, Ministrstvo za finance, Statistični

urad RS, Računsko sodišče RS) in

ostale, ki zahtevajo podatke. Priprava

navedenega je zahtevna naloga, saj v

večini primerov zahteva natančno obrazložitev

podatkov, analiz in poročil.

Kot posebej zahtevna naloga se je pokazala

priprava podatkov in obrazložitev

za Računsko sodišče RS (RSRS).

To sodišče je že opravilo reviziji, ki sta

se med drugim nanašali na pobiranje

okoljskih dajatev za odpadno električno

in elektronsko opremo ter odpadno

Oddelek za okoljske dajatve

Konec leta 2010 je bila CURS pristojna

za nadzor nad izvajanjem devetih

oziroma desetih okoljskih dajatev, saj

lahko okoljsko dajatev zaradi uporabe

fluoriranih toplogrednih plinov štejemo

za samostojno celoto. Pri tej dajatvi je

namreč treba opraviti vse naloge, ki jih

zahtevajo tudi druge okoljske dajatve.

Obseg dela Sektorja za trošarine se je

močno povečal, zato se je pokazala

Člani oddelka za okoljske dajatve so poleg avtorja tega prispevka še Niko Sušec, Urban

Pustovrh, Marijan Hovelja in Dušan Briški.

CARINA.SI


IZ STROKE

19

embalažo. Pripraviti je bilo treba ogromno

podatkov in desetine dokumentov

z obrazložitvami. Trenutno je v teku revizija,

ki se deloma nanaša na okoljsko

dajatev zaradi odlaganja odpadkov. Na

podlagi izkušenj sklepam, da bomo v

oddelku tudi v letu 2013 veliko časa

posvetili izpolnjevanju zahtev RSRS.

Sodelovanje z MKO pri oblikovanju

zakonodaje

MKO ob predvidenih spremembah

predpisov povabi k sodelovanju tudi

CURS oz. Oddelek za okoljske dajatve,

enako ob predvidenih spremembah

drugih okoljskih predpisov, ki se nanašajo

na izdelke, za katere se plačuje

okoljska dajatev (predvsem predpisov

o ravnanju s posameznimi vrstami izdelkov).

Zakon o varstvu okolja določa,

da je pred uveljavitvijo predpisov

tudi zainteresirani javnosti omogočeno

podajanje pripomb na predloge predpisov

in sprememb; zato je vsak predlog

predpisa oziroma njihovih sprememb

objavljen na spletnih straneh MKO.

Pred pripravo predpisa je treba jasno

določiti njegove cilje. Zavezancem oziroma

plačnikom okoljske dajatve ne

sme predpisovati nepotrebnih zahtev,

ki jim predstavljajo administrativne

ovire, hkrati pa mora vsebovati določbe,

ki nadzornemu organu omogočajo

učinkovit nadzor. Pri tem je treba najti

optimalno razmerje, kar je zahtevna

naloga. Poleg predlogov oziroma pripomb

na osnutke predpisov pripravimo

v oddelku obrazce, ki so priloge

predpisov o okoljskih dajatvah. Proces

priprave oziroma sprememb predpisov

o okoljskih dajatvah je lahko dolgotrajen

ali pa je kratkotrajen in izredno

intenziven. Kot primer lahko navedem

dve spremembi oziroma predloge

spremembe predpisov, s katerimi smo

se v oddelku ukvarjali v letu 2012.

Prvega sestanka o spremembi uredbe

o okoljski dajatvi zaradi odvajanja odpadnih

voda smo se udeležili oktobra

leta 2011, uredba pa je bila v Uradnem

listu RS objavljena oktobra leta 2012,

kar pomeni, da so priprave, usklajevanje

in objava predpisa trajali več kot

leto. V tem času smo se člani oddelka

udeležili številnih sestankov na MKO,

posvetovanj s predstavniki gospodarstva

na Gospodarski zbornici Slovenije

(GZS) in dajali pripombe na številne

osnutke predpisa. Drugi primer je predlog

za spremembo uredbe o okoljski

dajatvi CO2, ki bo bistveno spremenila

obstoječo uredbo. Prvi osnutek uredbe

smo prejeli sredi novembra 2012, MKO

pa je želelo, da nova stopi v veljavo 1.

januarja 2013. V dobrem mesecu so

se zvrstili številni sestanki in posvetovanja

z MKO, DURS in predstavniki

gospodarstva, pripravili smo pripombe

na številne osnutke in ter obrazce, ki

bodo priloge uredbe. Kljub vsem naporom

nova uredba v predvidenem roku

ne bo uveljavljena zaradi vzrokov, na

katere nismo imeli vpliva. Predvidevamo

pa, da bo v kratkem objavljena.

Po uveljavitvi novih predpisov o okoljskih

dajatvah oziroma sprememb obstoječih

moramo v oddelku po potrebi

pripraviti specifikacije za spremembe

informacijskega sistema in hkrati poskrbeti,

da so spremembe pravočasno

v produkciji. Aplikacije, ki jih pripravi

zunanji izvajalec, preverimo v testnem

okolju in odobrimo prenos v produkcijo,

ko ugotovimo, da je ustrezna. Hkrati

poskrbimo, da so z novimi predpisi

oziroma s spremembami obstoječih

seznanjeni vsi sodelavci v CURS in

plačniki okoljskih dajatev. V letu 2013

bo veliko časa posvečenega celoviti

spremembi informacijskega sistema in

omogočitvi plačnikom okoljskih dajatev,

ki jih je nad pet tisoč, elektronsko

poslovanje s CURS tudi na področju

okoljskih dajatev.

Področje okoljskih dajatev je obsežno,

od članov oddelka in sodelavcev, ki v

uradih vsakodnevno opravljajo naloge

v zvezi s pobiranjem, vračilom in nadzorom

nad izvajanjem uredb, zahteva

poleg poznavanja uredb še širok spekter

drugega znanja, predvsem poznavanje

obsežne evropske in slovenske

okoljske zakonodaje, ki se nanaša na

izdelke, za katere se plačujejo okoljske

dajatve. Da smo pri delu uspešni,

pričajo številne pohvale predstavnikov

MKO in se kaže tudi v tem, da so

izvajanje nadzora nad vsemi uredbami

o okoljskih dajatvah, sprejetih na

podlagi zakona o varstvu okolja, od

leta 2005 do konca leta 2010 prenesli

na CURS. Upamo, da je z našim delom

zadovoljno tudi vodstvo CURS. To zaupanje

pa moramo potrjevati iz leta v

leto s kakovostnim izvajanjem nadzora.

Zaradi navedenega menim, da mora

biti tudi po predvideni združitvi CURS

z DURS področju okoljskih dajatev posvečena

velika pozornost in bo tudi iz

bodoče organizacijske strukture razvidno,

kako obsežen del nalog organa se

nanaša na področje okoljskih dajatev.

Na koncu bi se za uspešno sodelovanje

zahvalil sodelavcem v carinskih uradih,

ki se ukvarjajo s področjem okoljskih

dajatev. Posebna zahvala gre mojim

sodelavcem v oddelku, s katerimi vsak

delovni dan (večkrat tudi kakšen dela

prost dan) rešujemo problematiko

okoljskih dajatev. Upam, da bomo tako

dobro sodelovali tudi v prihodnje.

Alen Kitek, GCU

Foto: Melita Grilc

CARINA.SI


20

Delovni obisk na Malti

IZMENJAVE

Malteška carina je v sestavi Ministrstva za finance, gospodarstvo in investicije. Konec leta 2011

je bilo v malteški carini zaposlenih 390 delavcev. Glavni organizator in gostitelj mojega delovnega

obiska pri carini v Valletti na Malti od 26. do 30. novembra 2012 je bil Publius Bonnici, carinskotrošarinski

inšpektor, vodja oddelka za kontrole in inšpekcije. Poudarek delovnega obiska je bil

na izmenjavi izkušenj pri inšpekcijah in učenju iz dobre prakse države gostiteljice pri inšpekcijskih

pregledih.

Malta obsega 316 km 2 , ima okrog 400.000 prebivalcev in

dva uradna jezika: malteščino in angleščino. Glavno mesto

je Valletta, znana po mogočnem obzidju, ki so ga sredi 16.

stoletja zgradili križarji, in je edino glavno mesto v Evropi,

ki spada pod dediščino Unesca. Malta je bila zaradi svojega

ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja

v vsej svoji zgodovini tarča napadov različnih osvajalcev in

križišče zelo različnih kultur. Prepletanje kultur in običajev

je moč videti skoraj na vsakem koraku. Lahko jo opazimo

v navadah in običajih domačinov ali v arhitekturi, ki sije v

čudovitih barvah. Od neolitika naprej so otočju gospodarili

Feničani, Kartažani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci,

malteški vitezi, ki so dali otočju svojstven pečat, Francozi

in Angleži. Malta je dobila neodvisnost 21. septembra 1964.

Kot Slovenija je 1. maja 2004 postala članica EU. 1. januarja

2008 je svojo nacionalno valuto malteško liro zamenjala z

evrom.

Pogled na pristanišče z letala

Gostitelj me je čakal na letališču. Ko sva prišla do avta,

sem se hotela usesti kot sopotnica, na desno stran avta.

Prijazno me je vprašal, ali bi želela voziti. Maltežani imajo

seveda volan na desni strani in vozijo po levi strani ceste.

Priznam, da sem imela v križiščih in pri vključevanju v promet

zelo neprijeten občutek, ker so vozila zavijala levo in je

promet potekal v levi smeri.

Pogled na obzidje Grand Harbour: zgradbe so zidane iz malteškega

kamna nežno rumene barve. Iz gosto naseljenih območij

izstopajo velike, lepe, bogate katoliške cerkve.

Carinski urad Lascaris Wharf v Valetti

CARINA.SI


IZMENJAVE

21

pri večjih odkritih nepravilnosti jim nudijo pomoč. Faze inšpekcij

so enake kot pri nas. V prvi inšpekcijski fazi sva ugotovila

razliko pri načrtovanju in izboru carinskih zavezancev.

Malteška carina lokalno načrtuje in v sodelovanju z drugimi

organizacijskimi enotami na podlagi analize tveganja izbira

subjekte za inšpekcijo. Slovenska carina pa prvo fazo določa

centralno, z letnim načrtom, vključno z lokalnimi predlogi.

Moj gostitelj zagovarja prilagodljiv načrt inšpekcij in

ni navdušen nad letnim. Pravi, da je preobširen, saj zajema

triletno obdobje, je neprilagodljiv in ne odraža trenutnega

stanja. V treh letih se namreč pri zavezancih marsikaj spremeni.

Meni, da je sprotno odpravljanje nepravilnosti lažje.

Avtorica prispevka z malteškim gostiteljem

Prebivalci Malte so odprti, topli ljudje, z italijanskim občutkom za življenje in s kančkom angleškega smisla za humor. Na Malti živi

pozimi veliko Angležev, saj je tu odlična klima in življenje je cenejše.

Prvi dan sem se seznanila z delom oddelka za kontrole in

inšpekcije, ki ga sestavljajo štirje inšpektorji in vodja. Oddelek

opravlja izključno inšpekcije s carinskega področja,

trošarinske kontrole pa trošarinska organizacijska enota in

Faza priprave se začne tako, da vodja oddelka določi izvajalca

inšpekcije. Priprava na inšpekcijo poteka enako v obeh

carinskih upravah: zbirajo informacije o zavezancu, analizirajo

podatke in informacije, izjemoma se opravi pripravljalni

obisk, opravi se analiza tveganja in na podlagi vsega določi

nabor tveganj za preverjanje. Faza izvedbe vključuje preverjanje

ugotovljenih tveganj, ugotavljanje, ali so carinski po-

CARINA.SI


22

stopki v skladu z dokumenti, knjigovodstvom in vodenjem

zalog. Fazo poročanja in spremljanja ima malteška carina

urejeno tako, da inšpektorji dnevno poročajo o ugotovitvah

opravljenih inšpekcij. Dnevna poročila se zbirajo v tedenska

poročila, nato mesečna in letna. Na koncu mesečnega

poročila navedejo število preverjenih carinskih deklaracij,

preverjenih carinskih področji, zapisnikov, inšpekcij v družbah

in pobrane dajatve. Pri nas se centralno poroča v poročevalske

tabele. Zadnja faza poteka inšpekcij je seveda še

pregled rezultatov.

Inšpektorji sicer imajo uniforme, a jo je med mojim obiskom

nosil le eden. Vsi pa morajo med inšpekcijo obvezno nositi

okrog vratu obešenko s službeno identifikacijsko kartico.

Želja, ki je skoraj zahteva vodje, je, da inšpektorji redno

obiskujejo družbe – zavezance. Naslednja zanimivost oz.

drugačnost je, da je celoten oddelek skupaj z vodjo v enem

prostoru, v čemer moj gostitelj vidi prednost: kot vodja je

tekoče in sočasno z drugimi inšpektorji seznanjen z vsem.

Naslednji dan sem obiskala oddelek, v katerem se obdelujejo

različna potrdila, dovoljenja za preferencialne statuse

blaga, dovoljenja za carinske postopke, zahtevki za vračilo

uvozne dajatve, plačane v okviru sistema povračila, dovoljenja

za začasni uvoz, dokumentacija novoustanovljenih

zavezancev, potrdil o gibanju blaga EUR. 1, licenčne pogodbe

in vrsta drugih potrdil ter zahtevkov. Delo je zelo dinamično,

z usklajevanjem med inšpektorji in vložniki zahtevkov

oziroma zavezanci. Ugotovitve po posameznih primerih

se analizirajo in določi se izbor tveganj za preverjanje; ta se

pošlje oddelku za kontrole in inšpekcije, ki opravi inšpekcijo

pri zavezancu.

Gospod Bonnici je poudaril, da brez oddelka za analizo

tveganja ni učinkovite inšpekcije. Oddelek je odgovoren za

upravljanje sistema analize tveganja, ustvarjanje posebnih

profilov tveganja, določanje parametrov tveganja, prilagajanje

rezultatov tabel in nastavitev naključnega vzorčenja.

Profili so zbrani na podlagi opozoril ali poročila, ki jih izdajajo

različne institucije EU, na primer OLAF in DG TAXUD.

Tretji dan sem z Bonnicijem opravila inšpekcijski nadzor

v družbi, ki izvaja aktivno oplemenitenje. Družba uvaža

granulate in polizdelke iz plastike ter izdeluje medicinske

plastične izdelke (posodice za umetno hrano, tubuse za dihanje

…). Ogledala sva si proizvodnjo in skladišče končnih

izdelkov. Na podlagi že preverjenih dokumentov in opisa

blaga inšpektor ugotavlja napačno uvrščanje blaga in posledično

drugačno carinsko stopnjo. Zavezanec je pripravil

zahtevano dokumentacijo, ki sva jo z inšpektorjem v družbi

IZMENJAVE

okvirno pregledala in jo primerjala s podatki na carinskih deklaracijah,

z izpisom iz carinskega informacijskega sistema

skupaj z vodeno evidenco družbe, ladijski tovorni list glede

transportne dobavne poti in druge podatke ter dokumente.

Dokumentacijo sva vzela s seboj in jo bo carinski inšpektor

podrobno pregledal v pisarni.

Četrti dan delovnega obiska sva bila skupaj v inšpekciji družbe,

ki izvaja carinski postopek sprostitve v prost promet za

blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčno oproščene dobave

v drugo državo članico (postopek 42). Zavezanec po

zaključku postopka 42 pod carinskim nadzorom v carinskem

skladišču prepakira prejeto blago iz Kitajske. Kitajsko blago

(izdelki za vodovodno in centralno napeljavo) je namenjeno

evropskemu trgu in je neprimerno embalirano (velike količine

skupaj, pomečkane kartonske škatle), zato blago prepakirajo

in dodajo navodilo za uporabo. Preverjali so se podatki

iz uvoznih deklaracij z evidencami družbe in odprema

blaga, ki je bilo sproščeno v prost promet, oproščeno DDV

v okviru davčno oproščene dobave v drugo državo članico z

obrazcem T2L (obrazec za dokazovanje skupnostnega statusa

blaga) za transport v Belgijo. Ostali dokumenti so bili:

nova faktura z navedbo »davek ni plačan«, naslov malteške

družbe in navedba belgijske družbe. Preverjala se je usklajenost

podatkov na ladijskem manifestu z ostalimi predloženimi

dokumenti, vključno z evidenco družbe. Odgovorna

oseba družbe je predložila še dokument statističnega urada

v zvezi s poročanjem o odpremi blaga iz države.

Zadnji dan sem obiskala oddelek, ki se ukvarja z varovanjem

pravic intelektualne lastnine. Na Malto prihaja veliko ponarejenih

izdelkov, kot so cigarete, obutev in tehnični izdelki.

Obiski v tujih carinskih oddelkih, kjer se teoretično in praktično

seznanimo z delom oddelka, ki izvaja enaka dela, je

odlična pot za usklajeno delo inšpekcijskih služb v članicah

EU. Predlagam, da se delovni obiski v drugih državah članicah

nadaljujejo ter se iščejo skupne poti in rešitve problemov.

Vida Stržaj Metljak, CU Sežana

Foto: Vida Stržaj Metljak

CARINA.SI


IZOBRAŽEVANJE

Spremembe zakona o visokem šolstvu in

bolonjska reforma

23

V zadnjem času se srečujemo z vrsto vprašanj, povezanih s spremembo zakona o visokem šolstvu

in prenovo študijskih programov v skladu z Bolonjsko deklaracijo.

Pred začetkom bolonjskega procesa

je imela vsaka država svoj visokošolski

sistem; v nekaterih državah je bilo

celo več različnih visokošolskih sistemov.

Primerljivost študijev je bila zato

zelo nizka, kar je predstavljalo veliko

oviro pri priznavanju kvalifikacij, pridobljenih

v drugih državah, pri mobilnosti

študentov in akademskega osebja ter

pri oblikovanju skupnih študijskih programov

dveh ali več univerz.

S podpisom t. i. Bolonjske deklaracije

junija 1999 so države podpisnice začrtale

smernice razvoja visokega šolstva

in zastavile skupni cilj, da bodo do leta

2010 oblikovale odprt in konkurenčen

evropski visokošolski prostor, ki bi po

eni strani ohranil nacionalne raznolikosti

(jezikovne, kulturne in tudi na

področju študijskih vsebin), na drugi

strani pa bi vsi nacionalni visokošolski

sistemi imeli nekatere skupne imenovalce.

S tem bi evropskim študentom

in diplomantom omogočal primerljivost

diplom, večjo mobilnost, prosto

gibanje in zaposljivost na evropskem

trgu dela.

Glavne značilnosti in cilji bolonjskega

sistema

Z enotnim evropskim visokošolskim

prostorom bi vsi evropski študentje

imeli nove možnosti izobraževanja

doma in tudi v tujini, hkrati pa bi bilo

mogoče primerjati študije in priznavati

kvalifikacije pridobljene v drugih državah.

Vzpostavitev primerljivih in preglednih

študijskih programov in stopenj

Prva stopnja so visokošolski strokovni

in univerzitetni študijski programi, ki

trajajo tri ali štiri leta in se končajo z

diplomo (pridobljeni naziv je diplomant

oziroma diplomantka). Prva, dodiplomska

stopnja naj bi poleg podlage

za vstop na drugo stopnjo študentu

omogočila pridobitev veščin in znanj,

pomembnih za uspešen vstop v svet

dela.

Druga stopnja so magistrski študijski

programi, ki trajajo eno ali dve leti (v

navezi s 1. stopnjo: 3 + 2 ali 4 + 1) in

se končajo z magisterijem (pridobljeni

naziv: magister oziroma magistrica

stroke). Bolonjski proces uvaja novo

vrsto magisterijev – strokovne magisterije,

ki jih prej v slovenskem visokem

šolstvu ni bilo (v Sloveniji je

obstajal le znanstveni magisterij).

Strokovni magistrski študij je poglobitev

v področje študija iz prve stopnje in

izobraževanje za raziskovalno-razvojno

delo v stroki.

Tretja stopnja so doktorski študijski

programi, ki trajajo tri leta in se zaključijo

z doktoratom (pridobljeni naziv:

doktor znanosti). Študenti tretje,

doktorske stopnje se obravnavajo kot

raziskovalci, ki ustvarjajo novo znanje.

Sistem je postavljen tako, da je trajanje

prve in druge stopnje določeno

okvirno, vendar skupaj ne več kot pet

let; diplome po prvi stopnji omogočajo

dostop do programov druge stopnje;

diplome po drugi stopnji omogočajo

doktorski študij.

Vzpostavitev enotnega kreditnega

sistema ECTS (European Credit

Transfer and Accumulation System)

za vrednotenje študijskih obveznosti

in obremenjenosti povprečnega študenta

s študijem za predvidene učne

dosežke omogoča primerjavo študijev.

Z učnimi dosežki se predvideva,

kaj naj bi študent znal, razumel ali bil

sposoben narediti po zaključku učnega

procesa. Ure študija se izražajo s

kreditnimi točkami, posamezen letnik

obsega 60 kreditnih točk. V praksi to

pomeni, da prva stopnja obsega 180

ali 240 kreditnih točk, druga stopnja

60 ali 120 kreditnih točk, tretja pa 180

kreditnih točk. Kreditni sistem je pri

nas obvezen od leta 2002.

Pospeševanje in spodbujanje mobilnosti

študentov (prehod med študijskimi

področji, študij v tujini), akademskega

in administrativnega osebja.

Vseživljenjsko učenje: zaradi hitrega

družbenega razvoja pridobljeno znanje

relativno hitro zastara in ga je treba

nepretrgoma nadgrajevati in dopolnjevati

z novimi izsledki. Z diplomo se

torej izobraževanje posameznika še

ne konča, ampak traja celo življenje.

Ko govorimo o vseživljenjskem učenju,

razumemo tri oblike učenja, ki se v življenju

prepletajo:

• formalno učenje je vezano na izobraževalni

sistem (od osnovnošolskega

do visokošolskega izobraževanja) in

na organizirane oblike izobraževanja,

ki pripeljejo do formalno potrjenih izobraževalnih

rezultatov in pridobitve

javnoveljavne stopnje izobrazbe;

• neformalno učenje poteka v drugih

CARINA.SI


24

IZOBRAŽEVANJE

ŠTUDIJSKI PROGRAMI ZA PRIDOBITEV

IZOBRAZBE IN NASLOVI

(stari programi, sprejeti pred

11. junijem 2004)

višješolski programi (do 1994)

Za imenom in priimkom, npr. J. Novak, oec.

višješolski strokovni programi

Za imenom in priimkom,

npr. J. Novak, ekon.

specializacija po višješolskih programih

Za imenom in priimkom ter strokovnim nazivom,

npr. J. Novak, oec., spec;

J. Novak, ekon. spec.

visokošolski strokovni programi

Za imenom in priimkom

npr. J. Novak, dipl. ekon.

specializacija po visokošolskih strokovnih

programih

Za imenom in priimkom ter strokovnim nazivom,

npr. J. Novak, dipl. ekon., spec.

univerzitetni programi

(300 kreditnih točk)

Za imenom in priimkom,

npr. J. Novak, univ. dipl. ekon.

RAVEN

IZOBRAZBE

(stari programi)

RAVEN

IZOBRAZBE

(novi programi)

6/1 6/1

6/2 6/2

7/1

7/2

specializacija po univerzitetnih programih

Za imenom in priimkom ter strokovnim nazivom,

npr. J. Novak,

univ. dipl. ekon., spec. 8/1

magisteriji znanosti

pred imenom in priimkom,

npr. mag. J. Novak

doktorati znanosti

PRED imenom in priimkom,

npr. dr. J. Novak

7

8/2 8/2

ŠTUDIJSKI PROGRAMI ZA PRIDO-

BITEV IZOBRAZBE IN NASLOVI

(novi programi,

sprejeti po 11. juniju 2004)

1. bolonjska stopnja – dodiplomski

programi visokošolski strokovni

študijski programi (VS)

univerzitetni študijski programi (UN)

= 3- ali 4-letni programi, ki obsegajo

od 180 do 240 kreditnih točk

Za imenom in priimkom,

npr. J. Novak, dipl. ekon. (VS),

J. Novak, dipl. ekon. (UN)

2. bolonjska stopnja – podiplomski

programi magistrski študijski programi,

enoviti magistrski študijski programi

1- ali 2-letni programi, odvisno od

trajanja ustreznega programa,

ki obsegajo 60 do 120 kreditnih točk

Za imenom in priimkom,

npr. J. Novak, mag. ekon.

(Prva in druga stopnja skupaj obsegata

5 let in 300 kreditnih točk.)

3. bolonjska stopnja – podiplomski

programi

doktorski študijski programi

3-letni program, ki obsega 180 kreditnih

točk

PRED imenom in priimkom,

npr. dr. J. Novak

Študijski programi prej in sedaj glede na veljavne ravni izobrazbe

CARINA.SI


IZOBRAŽEVANJE

25

organiziranih oblikah, ki niso neposredno

vezane na izobraževalni sistem

– govorimo o usposabljanju in

izpopolnjevanju (npr. tečaji, kongresi

itn.), kar pomeni predvsem dodatno

usposabljanje posameznika zaradi

osebnega zanimanja ali kariernega

razvoja;

• priložnostno učenje se odvija vsakodnevno,

pogosto nezavedno, skozi

družbeno interakcijo, z informacijami,

ki nam jih posredujejo mediji,

osebnimi izkušnjami ipd.

Prepoznavne in primerljive kvalifikacije:

za lažjo orientacijo med različnimi

evropskimi izobraževalnimi sistemi in

kvalifikacijami sta se oblikovali dve

orodji: najprej priloga k diplomi in kasneje

še evropsko ogrodje kvalifikacij.

Priloga k diplomi je dodaten oz. dopolnjen

vir informacij o študijski poti

diplomanta, študijskem programu,

opravljenih predmetih in pridobljeni

kvalifikaciji. Ogrodje kvalifikacij je

sistematičen opis kvalifikacij nekega

izobraževalnega sistema, v katerem

so kvalifikacije opredeljene glede na

učne dosežke, kompetence, študijsko

obremenitev, raven in profil. Za vzpostavitev

evropskega visokošolskega

prostora pa je pomembno evropsko

visokošolsko kvalifikacijsko ogrodje.

Evropsko ogrodje kvalifikacij sestavlja

osem ravni kvalifikacij: od osnovnošolskih

do najvišjih, vključno s tistimi, ki

jih posamezniki pridobijo s formalnim,

neformalnim in priložnostnim učenjem

v luči vseživljenjskega učenja. Osem

ravni je opisanih glede na učne rezultate,

ki so opredeljeni kot ugotovitev

o tem, kaj udeleženec ob zaključku

učnega procesa zna, razume in kaj je

sposoben opraviti. Učni rezultati so

razvrščeni v tri kategorije – znanje,

spretnosti in kompetence – in omogočajo

primerjavo med različnimi državami

in institucijami. Evropsko ogrodje

kvalifikacij opredeljuje, da se celotno

visokošolsko izobraževanje razvrsti v

tri ravni: 6., 7. in 8. raven.

Kako je pri nas

Bolonjski študij so vse slovenske fakultete

in visoke šole uvedle najkasneje

s študijskim letom 2009/2010.

Po prenovi šolstva v skladu z bolonjsko

reformo je bilo v zakonu o visokem

šolstvu sprejeto, da pridobijo strokovni

naslov vsi, ki končajo študijski

program za pridobitev izobrazbe prve

in druge stopnje. Strokovni naslov se

napiše za imenom in priimkom. Znanstveni

naslov pa pridobijo vsi, ki končajo

študijski program za pridobitev

izobrazbe tretje stopnje. Znanstveni

naslov se pristavlja pred imenom in

priimkom. Strokovni in znanstveni naslovi

ter nazivi strokovne izobrazbe se

podeljujejo na vseh študijskih področjih.

Pri opredelitvi študijskih področij

se uporablja mednarodna klasifikacija

Isced.

Strokovni naslovi se uporabljajo taki,

kot so bili pridobljeni in sprejeti s posameznim

študijskim programom. Prevajanje

nazivov uradno ni dovoljeno,

saj Zakon o strokovnih in znanstvenih

naslovih v 3. členu določa, da se strokovni

in znanstveni naslovi ter nazivi

strokovne izobrazbe ne prevajajo v

tuje jezike. Neuradno pa lahko nazive

prevedemo za potrebe razumevanja.

Trenutno je v pripravi slovensko

ogrodje kvalifikacij (SOK), ki je usklajeno

z evropskim krovnim ogrodjem

kvalifikacij in bo predvidoma sprejeto

sredi leta 2013. Temeljna vloga

slovenskega in drugih nacionalnih

ogrodji kvalifikacij je, da pojasnijo horizontalna

in vertikalna razmerja med

različnimi tipi kvalifikacij, certifikatov

in spričeval/diplom. Sestavljena so iz

opisnikov ravni, pri čemer vsak opisnik

ravni pojasnjujejo učni rezultati.

Učni rezultati so tako osrednji temelj,

termin, koncept in meter nacionalnih

ogrodij kvalifikacij, od katerih so odvisne

uspešnost in transparentnost

nacionalnih ogrodij ter implementacija

evropskega ogrodja kvalifikacij v državah

EU. Učni rezultati naj bi prek nacionalnih

ogrodji kvalifikacij omogočali

primerljivost in transparentnost kvalifikacijskih

sistemov, vseživljenjsko

učenje, priznavanje neformalnega in

priložnostnega učenja, zagotavljanje

kakovosti ter boljšo povezanost med

izobraževanjem in trgom dela. Namen

slovenskega ogrodja kvalifikacij

je doseči transparentnost in prepoznavnost

kvalifikacij v Sloveniji in EU,

njegov cilj pa je uskladiti slovenske

podsisteme kvalifikacij in izboljšati

preglednost, dostopnost in kakovost

kvalifikacij glede na trg dela.

S sprejetjem SOK-a bomo lahko primerjali

študijske programe (glede na

število kreditnih točk) in doseženo raven

izobrazbe. To pomeni, da so študijski

programi v Evropi primerljivi in da je

diplomantom zagotovljen enakopraven

položaj z diplomanti takih programov

iz drugih držav EU. Enostavnejši

postopki priznavanja izobraževanja

bodo pomembno olajšali mobilnost

posameznikov in večjo možnost zaposlitve

v EU.

Irena Morel, GCU

CARINA.SI


26

Priznanja 2012

PRIZNANJA 2012

8. oktobra 2012 je bilo v Generalnem carinskem uradu podeljenih 22 zlatih, srebrnih in bronastih

znakov. Plaketo je dobil Dušan Uršič iz Carinskega urada Nova Gorica.

23 prejemnikov priznanj z generalnim direktorjem Carinske uprave RS

Prvo priznanje je bilo pripravljeno za Metko Hodnik iz Carinskega

urada Dravograd.

Pritlična dvorana Generalnega carinskega urada je bila polna do

zadnjega kotička.

CARINA.SI


PRIZNANJA 2012

27

Generalni direktor Rajko Skubic je nagovoril goste v dvorani in

podelil priznanja, njegov namestnik mag. Stanislav Mikuž pa je

predaval o izzivih, ki v kratkem čakajo slovensko carino.

Najvišje priznanje – plaketo je prejel Dušan Uršič, odličen carinski

inšpektor in vodja. Tudi v Izpostavi Vrtojba nikoli ne pozabijo

povedati, kako dobrega šefa imajo.

Damjana Belak-Vivod iz Carinskega urada Celje (bronasti znak)

v pogovoru s Slavico Obrez (bronasti znak) in Ines Držanič iz

Carinskega urada Brežice. Zadaj sta še dva nagrajenca iz brežiškega

mobilnega oddelka: bronasti Peter Maček in srebrni Janko

Šafer.

Marina Svetina iz Carinskega urada Jesenice je prejela bronasti

znak, Petra Jeglič iz Generalnega carinskega urada pa srebrnega.

Strokovna debata med Nevenko Kovačič, vodjo Sektorja za tarifo,

vrednost in poreklo, ter Milanom Klepom, vodjo Izpostave

Gruškovje, in Alešem Pračkom, pomočnikom direktorja Carinskega

urada Sežana

Srebrna Sonja Stopar s sežanskim direktorjem Milivojem Novičem

CARINA.SI


28

NAŠI SODELAVCI

Milan Lebar: 21 let v carinski službi

Pisati o človeku, s katerim sva skupaj gulila srednješolske

klopi in se potem spet po nekaj letih znašla v isti uniformi,

pred kratkim pa si segla v roke ob odhodu v drugo službo,

ni enostavna naloga. Menjava delovnega okolja se ne zgodi

prav pogosto in Milan se je odločil, da obrne nov list v svoji

karieri. Minulega decembra je izkoristil priložnost in se zaposlil

v DURS-u.

Milan je kot strojnik-tehnolog konstruktor krajši čas pred

vstopom v naše vrste že služboval. Ker je takratno podjetje

šlo v stečaj in je bil leta 1991 po osamosvojitvi prvi razpis za

slovenske carinike, je izkoristil možnost in se zaposlil v Carinarnici

Gornja Radgona. Ker se je že kot najstnik intenzivno

ukvarjal z glasbo, je na pogovoru s takratnim upravnikom

Severjem brez oklevanja zatrdil, da bo glasbeno nastopanje

opustil, predvsem zaradi delovnega turnusa, ki za tovrstno

delovanje ni bil prav prijazen. V prvih letih službovanja je

občasno še nastopal, a glasbena žilica mu ni dala miru in

leta 1994 je ustanovil glasbeno skupino Štrk iz Ljutomera, s

katero bo letos obeležil 20-letnico. Seveda si je pridobil dovoljenje

Ministrstva za finance in generalnega direktorja za

tovrstno delovanje, a tudi posluh in odobravanje v svojem

murskosoboškem carinskem uradu.

… in s klarinetom

Služboval je na vseh mejnih prehodih Carinskega urada

Murska Sobota in vsem sodelavcem se zahvaljuje za sodelovanje

in strpnost, ko je moral zamenjati kakšno izmeno.

S skupino je večkrat nastopal na carinskih prireditvah

za svoj urad pa tudi za kolege iz Maribora. V vseh teh letih

je igral na številnih porokah svojih sodelavcev in na koncu

minulega leta tudi na zaključku leta svojega zdaj že bivšega

carinskega urada.

Za Milana je glasba življenjsko vodilo, in če bi mu kdo to

onemogočil, bi mu odvzel izrazno sredstvo, ki ga s svojimi

kolegi v ansamblu obvladuje do potankosti. Seveda v

teh letih ni samo igral in hodil v službo, ampak se je vmes

izobraževal in si pridobil univerzitetno izobrazbo; postal je

diplomirani pedagog in profesor tehnike in tehnologije ter

opravil strokovni izpit na ministrstvu za šolstvo. Ker je politika

zaposlovanja in napredovanja takšna, kot je, je izkoristil

interni razpis v Davčnem uradu Murska Sobota in bil

med vsemi kandidati izbran. Odločitev ni bila lahka, saj je

delovno področje novo, vendar so pred njim novi izzivi, ki se

jim bo prilagajal, tako kot narekuje življenje.

Janez Donša, CU Murska Sobota

Foto: Janez Donša, arhiv Milana Lebarja

Milan s carinskimi kleščami …

CARINA.SI


NAŠI SODELAVCI

29

Zahvala

Maj 2012. Neroden sestop s češnje, padec in kruto spoznanje, da bo odslej vse drugače. Postal

sem paraplegik.

Svet sedaj spoznavam na invalidskem

vozičku. Stvari, ki so bile prej

enostavne, samoumevne, so postale

zapletene in težke. Že vstop v stanovanje

je predstavljal pravi podvig.

Stanujem namreč v stanovanjski hiši

v prvem nadstropju. Nakup ustreznega

dvigala je bil velik finančni zalogaj.

Zato gre moja velika ZAHVALA vsem

vam, mojim sodelavcem, kolegom iz

Generalnega carinskega urada in vseh

carinskih uradov, ki ste pokazali svojo

solidarnost in dobroto. Z vašo pomočjo

sem prišel do dvigala, ki mi omogoča

samostojen vhod v hišo, brez tuje

pomoči. Še enkrat iskrena hvala!

Obenem bi vam zaželel v novem letu

veliko smeha, prijateljstva, miru, ljubezni

in sreče!

Lenardo Šuligoj si je z nesebično pomočjo številnih zaposlenih v Carinski upravi RS

lahko kupil nujno potrebno dvigalo.

Lenardo Šuligoj, CU Nova Gorica

Alojzu Fajmutu v spomin

Alojz Fajmut se je rodil 7. avgusta

1945 v Avstriji, njegova pot pa se je

končala 5. oktobra 2012 v Brežicah,

na njegovem domu in med najbližjimi,

kot si je vedno želel.

Njegovo življenje ni bilo lahko, vendar

je vztrajal na svoji poti, sledil

svojim ciljem in vrednotam.

Mladost je preživel v Dravogradu, svojo poklicno pot kot

carinik je leta 1967 pričel v Carinarnici Dravograd, kjer je

delal do februarja 1980. Nato je do januarja 1983 delal v

gospodarstvu, kot vodja TOZD TOM v Rudniku svinca Mežica.

Kasneje se je z družino preselil v Kranj, kjer je delal v

Carinarnici Ljubljana, najprej v Kranju in nato do novembra

1992 na Brniku, kjer je služboval tudi med osamosvojitveno

vojno. Postal je veteran vojne za Slovenijo. Svojo kariero je

nadaljeval v Carinski upravi Republike Slovenije kot višji carinski

inšpektor vse do januarja 1995. V tem obdobju je aktivno

sodeloval pri usposabljanju carinikov in inšpektorjev in

mnogi med nami se ga spominjamo prav iz izpitne komisije.

V Brežice se je preselil v letu 1995, kjer je bil najprej vodja

Carinske izpostave Obrežje, od leta 1997 do upokojitve v

avgustu 2008 pa vodja Carinske izpostave Dobova.

Kljub svojemu videzu in glasnemu nastopu, s katerima je

deloval resno in strogo in je v trenutku zapolnil cel prostor,

je bil po srcu zelo topel človek. Bil je zlasti dober šef in odličen

sodelavec, predvsem pa carinik s srcem in dušo. Edini

vrednoti, ki ju je priznaval pri sodelavcih, sta bila delo in

poštenje.

Sodelavci šele sedaj vidimo, kako zelo ga bomo pogrešali,

kako veliko nam je dal in kako se je razdajal za vse tiste, ki

so mu bili blizu in jih je imel rad.

Za njegov prispevek k delu carinske službe in za premnoge

nasvete in pomoč se mu sodelavci Carinskega urada Brežice

iskreno zahvaljujemo.

Tomaž Jalovec s sodelavci Carinskega urada Brežice

CARINA.SI


30

Anketa o zadovoljstvu strank

ZANIMIVOSTI

Z delom Carinske uprave RS v letu 2012 je zadovoljnih 97 % naših strank. Najvišje ocene so respondenti

dodelili za korektnost zaposlenih in pomoč strankam pri reševanju zadev, kjer jih je bilo

več kot 45 % popolnoma zadovoljnih.

Od 29. novembra do 20. decembra 2012 je bila na naši spletni

strani objavljena anketa, s katero smo ugotavljali zadovoljstvo

strank – podjetij, ki sodelujejo s Carinsko upravo

RS. V treh tednih je na 15 kratkih zaprtih vprašanj odgovorilo

1109 respondentov. Ocenjevali so zadovoljstvo z delom

carine, poslovanje s strankami, prožnost pri reševanju zadev,

dostopnost in odzivnost zaposlenih, reševanje zadev v

predpisanih rokih … Odgovori so bili večinoma zelo pozitivni,

negativnih je bilo le nekaj odstotkov (odgovora nisem zadovoljen

in sploh nisem zadovoljen skupaj): od slabih 2 % pri

oceni varovanja zaupnosti podatkov do nekaj manj kot 7 %

pri oceni razumljivosti informacij.

Kako ste na splošno zadovoljni z delom Carinske

uprave RS v let 2012?

S carinsko upravo smo zelo zadovoljni. Pri delu vam želimo

še veliko uspehov in prijaznosti z nami strankami

kot do sedaj.

Z delom Carinarnice Maribor sem zelo zadovoljna, trenutno

nimam nič predlogov.

Da začnejo učinkovati prednosti tistim, ki imajo pridobljen

status AEO!

Predlagam posodobitev informacijskega sistema, saj je

bilo v letu 2012 preveč izpadov carinskega sistema.

Trenutno brez posebnih pripomb. Glede na izobrazbo

vašega kadra, vam predlagam, da po vstopu R Hrvaške

v EU obdržite kader in ga preusmerite v nadzor blaga v

notranjem prometu, nadzor dela na črno, sive ekonomije,

finančna policija in podobno, kajti škoda je mlad

izobražen in uniformiran kader dajati ˝na cesto˝.

Nekoliko poenostaviti za hitrejše iskanje šifer blaga.

Zaenkrat nimamo predloga, ker vse poteka nemoteno,

zaposleni na Intrastatu v Novi Gorici so zelo prijazni in

korektni, če slučajno kaj rabiš in se ne znajdeš ti zelo

radi pomagajo, mislim, da se bi marsikdo lahko učil od

njih.

Več brezpapirnega poslovanja, vsaj 1 x letno sestanek

podjetij na CURS (usklajevanje dela v praksi), kratka

navodila, povzetki zakonov, uredb ... Pohvala Carinskemu

uradu Ljubljana, s katerim največ kontaktiram.

Nadvse prijetno je delati z odlično urejeno carinsko

upravo v Sloveniji. Le tako naprej.

Na koncu so lahko podali svoje predloge in ideje za izboljšanje

dela. Bilo je precej zanimivega branja.

Imam samo pohvale, carina ni več naše breme ampak

nam je v pomoč.

Vsekakor bi po tej poti iskreno pohvalil ekipo iz Murske

Sobote, ki se ukvarja z izterjavami prekrškov. Še več takšnih

zaposlenih v vseh organih javne uprave.

Sabina Langus Boc, GCU

CARINA.SI


ZANIMIVOSTI

31

Cariniki skozi čas: umor Gvozdena Pantelića

Začenjamo kratko serijo zgodb o carinikih v zgodovini. Prvi v vrsti je članek iz slovenske zgodovine med

obema svetovnima vojnama. Zanimiv je, ker pokaže, da so bile razmere za delo nekoč nevarnejše.

Ime carinika Gvozdena Pantelića je v začetku tridesetih let razburjalo slovensko javnost, saj je bil

umorjen, ko so nepridipravi vdrli v glavno carinarnico v Ljubljani. Umor dobro odseva varnostne razmere,

v katerih so po končani prvi svetovni vojni živeli cariniki in financarji pa tudi orožniki. Fotografija

Gvozdena Pantelića je trenutno edina fotografija medvojne carinske uniforme, ki jo imamo na razpolago

in je še nismo javno prikazali.

Če so med revnimi financarji po propadu

stare Avstro-Ogrske še naprej prevladovala

slovenska imena, so bila bolje

plačana mesta carinskih uradnikov

namenjena predvsem neslovenskim

uslužbencem. Med njimi je bilo veliko

carinikov srbskega rodu. Tako se je v

Sloveniji znašel tudi carinski blagajnik

Gvozden Pantelić, ki si gotovo ni

predstavljal, da bo slovenska dežela

postala njegov prerani grob.

Gvozden Pantelić (okr. 1892/93–17. oktober

1930) je bil blagajnik ljubljanske

carinarnice in rezervni pehotni poročnik.

Bil je oženjen z Radmilo Pantelić

(rojeno Tosić), katere brat je prav tako

služboval kot carinik. V zakonu sta se

Gvozdenu rodila dva sinova, Miroljub

in Branko. Sprva je služboval v Tržiču,

na katerega je bil močno navezan, kasneje

v Ljubljani. V Ljubljano se je na

delo najprej vozil še iz Tržiča, zadnje

leto pa iz Sore pri Medvodah. Veljal

je za vestnega delavca, ki je v uradu

ostajal, tudi ko so drugi že odhajali

domov, in je bil zaradi kolegialnosti

priljubljen med sodelavci. Ko je dobil

depešo, da je službeno premeščen

v svoje rojstno mesto Beograd, se je

tega zelo razveselil. V prestolnici si je

že najel stanovanje. Umorjen je bil le

nekaj dni pred nameravano selitvijo,

star 37 ali 38 let.

17. oktobra 1930 so trije z revolverji

oboroženi neznanci, stari do 30 let,

okrog 18.30 vstopili v urad ljubljanske

carinarnice na Masarykovi, verjetno z

namenom oropati železniško carinsko

blagajno, čeprav ni izključen tudi

umor iz maščevanja. Pri tem je prišlo

do streljanja, v katerem je bil Pantelić

težko ranjen in je kmalu zatem v

reševalnem vozilu umrl. Če so roparji

iskali denar, so zaradi zaklenjene blagajne

pobegnili brez 909.000 dinarjev

velikega plena (kar je ustrezalo tedanjim

mesečnim plačam in dodatkom za

okrog 230 carinikov oziroma za okrog

670 financarjev). Morda so se ustrašili

svojega dejanja ali pa prisotnosti finančnega

podpreglednika Ivana Kolarja,

ki je pri blagajni opravljal finančno

kontrolo. Umor ostaja nepojasnjen.

Vsaj na prvi pogled ni logično, da bi

morilci, ki naj bi ropali blagajno, najprej

ustrelili prav blagajnika, od katerega

bi sicer lahko zahtevali, da jo odklene.

Morda pa so storili napako. Umor je v

javnosti dvignil toliko prahu in ugibanj,

kolikor skoraj noben drug umor na Slovenskem

v tedanjem času. Tudi zaradi

tega, ker so se morilci 20. oktobra v

Kokri in nato še na Jezerskem na Gorenjskem

zapletli v oborožen spopad z

žandarji. Slednjim je enega izmed trojice

uspelo ubiti, ranjena pa sta bila tudi

dva žandarja, eden huje in drugi lažje.

Prva svetovna vojna je med ljudstvom

povzročila veliko moralno razsulo in življenje

človeka je izgubljalo vrednost.

Zaradi velike gospodarske krize je bilo

za vse obdobje med vojnama značilno

pomanjkanje. To je v razmerah tržnega

gospodarjenja povzročalo nezdravo

konkurenco - nastajanje zelo agresivnega

oboroženega kriminala. Ker so bili

tedaj tudi dohodki od carin in trošarin

zelo visoki, cariniki in zlasti financarji

pri svojem delu niso nosili orožja zgolj

za okras. Pri nadzoru carinske meje je

bilo, denimo, ubitih več slovenskih financarjev.

Danes to težko razumemo,

saj od leta 1945 živimo v obdobju »carinskega

miru«. V času socializma kopičenje

zasebnega kapitala ni bilo več

splošna vrednota, oboroženo stražo

na mejnih prehodih so opravljali miličniki,

carine so se pričele zniževati. Tudi

v samostojni državi smo ohranili oporo

v oboroženi policiji. Te razmere nam še

20 let po osamosvojitvi zagotavljajo

dokaj varno delo.

Upamo in želimo si, da bi se obdobje

miru ohranilo. Večinoma neoboroženi

cariniki danes nismo zgolj cariniki.

Mnogi med nami smo trošarinci ali izterjevalci,

vse več se bomo ukvarjali z

delom na črno. Ali smo v luči prevzemanja

izpostavljenih nalog in v razmerah

napredujočega moralnega razsula

v slovenski družbi dovolj pripravljeni

na konfliktne situacije?

Boštjan Hepe, CU Ljubljana

Viri:

Slovenski narod, 18. oktobra 1930

Slovenski narod, 22. oktobra 1930

Slovenec, 19. oktobra 1930.

Tedenske slike, leto VI, 23. oktobra 1930

Deutsche Zeitung: Organ für die deutsche

Minderheit im Dravabanat, 23. oktobra

1930

Osmrtnica v Slovencu, 19. oktobra 1930

CARINA.SI


32

ZANIMIVOSTI

Gvozden Pantelić v carinski uniformi. (Ali

poznamo predpis, ki je poleg predpisanega

metuljčka dopuščal nošenje kravate?)

Vir: dlib.si: Tedenske slike, leto VI, 23. oktobra

1930.

Slovenski narod je 18. oktobra 1930 obsežno poročal o Pantelićevi smrti.

Karikatura

Avtor karikature: Boštjan Hepe, CU Ljubljana

CARINA.SI


ŠPORT IN PROSTI ČAS

33

Carinski praznik na vrhu Triglava

Na vrhu sva sama, kakšno darilo, kakšen praznik! Če samo pomislim, česa vse ljudje že niso počeli

na tem svetem koščku Slovenije. Koliko zgodovine se je napisalo, koliko domoljubja in narodne

zavesti je porodil Aljažev stolp. Potem pride še nekdo, ki se je odločil, da bo tu praznoval dan

slovenske carine!

Snop čelne svetilke v turobni, megleni noči ustvarja iz dreves

in skal strahove in prikazni, kamni so mokri, korenine

spolzke. Nevihte prejšnjega dne so dobro opravile svoj posel.

A vremenska napoved je dobra, če se le meteorologi

niso zmotili. Odcep Tominškove poti iz Vrat na Kredarico

skoraj zgrešiva. Ko v temi s soprogo grizeva kolena, se

spomnim misli Juliusa Kugya: »Tišina gora tke v mirni sreči

pobožno prisluškujoče duše. V višavah je vendar zmeraj

nedelja, ali kot je dejal neki srečnež, vsak dan nedelja, sredi

tedna pa praznik.«

greben, duša gora pa mu ostane zaprta s sedmimi pečati.

Človek z uro v roki je ne bo nikdar doumel. Tihi mojstri so

gorski velikani in molče si vzgajajo učence. Šola je dolga in

trda in redki so, ki opravijo zrelostni izpit. Tem pa je potem

življenje v težavah lepo, kajti vedno jim svetijo ideali njihove

mladosti, četudi jim ginejo moči.«

Danes je praznik, vsaj zame. Spet je 8. oktober, dan slovenske

carine, ki sem ga po osamosvojitvi že mnogokrat praznoval

na prav poseben način – na vrhu Triglava. Ko skušam

povezati letnice in dogodke, ugotovim, da bo moral priskočiti

na pomoč planinski dnevnik.

Po dobrih dveh urah hoje se začne grozeča megla redčiti,

v prihajajočem jutru se prikažejo obrisi velikanov. Spet me

predrami Kugy: »Nikoli niso gore tako polne poezije, tako

nedosežno dvignjene, tako nadzemsko lepe, kot ob tej uri,

ko se prično na njih igrati prvi jutranji žarki. Nikoli ne more

ugasniti hrepenenje po taki osvežujoči uri z njimi.«

Megleno morje, zadaj obrisi gorskih velikanov

Turobnost noči in jutra je pozabljena, rodil se je eden tistih

dni, ki znova in znova polnijo z neznano energijo in kot magnet

privlačijo k sebi. Sicer pa v naravi »ni nič, kar bi bilo

grdo, neestetično. Takih svari smo sposobni le ljudje. Pogosto

govorimo, da je narava grozovita, zlobna. Kakšna predrznost!

Narava ni ne grozovita, ne prijazna, narava pač samo

je, in nič več. Od nas in naše kulture je odvisno, kakšna se

nam zdi in kaže.« (France Avčin)

Na Kredarici ni več sezonskega vrveža, tudi vreme prejšnjih

dni je opravilo svoje in Triglav je zavit v plašč miru in tišine.

Meteorolog nama postreže s podatki o hitrosti vetra, ki ni

zanemarljiva, a ohrabrujoča je novica, da na vršnem grebenu

veter slabi. Odločitev je torej jasna. Spet premlevam

Avčina in njegovo mojstrovino Kjer tišina šepeta, ki sem jo

že ničkolikokrat prebral: »Dolga leta je treba častiti gore,

da se ti odpro zadnja spoznanja in da lahko rečeš: Sedaj

vas pa razumem, moje gore! Zaletel osvoji samo stene in

Na Kredarici ni več sezonskega vrveža, Triglav je zavit v plašč

miru in tišine.

CARINA.SI


34

ŠPORT IN PROSTI ČAS

morda še nikoli doživeli. Naj vas vsaj

za bežen trenutek miselno iztrgajo iz

krute nesmiselne dirke s časom, standardom

in nedosegljivimi cilji v tisočinki

sekunde. Morda boste spoznali, da

ste opeharjeni in prikrajšani za duševni

mir, drobne radosti in veselja, ki vam

jih nudi čudoviti svet – svet tišine sredi

mogočnih gora. Da, prav tu, po teh

skrivnih kotičkih še vedno šepeta tišina!«

Ob povratku se mi v mislih pridruži še

dr. Klement Jug: »Tako čist in svež,

tako sladko miren se človek vrne s

take ture … Vse slabo, ki ga je kdaj

vznemirjalo je … utonilo v pozabljenju.

Dokler človek more tako pozabljati,

mu ni treba misliti na obup, resignacijo,

svetomržnost. Planine mi niso tujina,

marveč sem našel v njih svoj drugi

dom, ki me je vedno pomiril, če me je

življenje s svojimi izdajstvi obtežilo.«

Čudovit praznik, le soproga mi je doma

predlagala, da grem prihodnje leto sam,

saj so me letos preveč spremljali Kugy,

Avčin, Jug in preštevilni cariniki …

Dušan Rajgelj, GCU

Foto: Dušan Rajgelj

Na vrhu sva sama, kakšno darilo, kakšen praznik!

Sem že na vrsti za zrelostni izpit? Kam

se je treba prijaviti? Kdo bo v komisiji?

Kje dobiš literaturo? Misli so pregnale

tudi veter, vršni greben je bil en sam

užitek. Na vrhu sva sama, kakšno darilo,

kakšen praznik! Če samo pomislim,

česa vse ljudje že niso počeli na

tem svetem koščku Slovenije. Koliko

zgodovine se je napisalo, koliko domoljubja

in narodne zavesti je porodil

Aljažev stolp. Potem pa pride nekdo,

ki se je odločil, da bo tu praznoval dan

slovenske carine! Ali imam to pravico,

kdo mi jo je dal, kdo mi je odobril to

poslanstvo …? Imam pravico biti srečnejši

od svojih sodelavk in sodelavcev,

ki naš skupni praznik praznujejo in častijo

vsak po svoje. Soproga ne zamudi

priložnosti, da kartico digitalnega fotoaparata

izdatno napolni s spominki,

ki so redko naprodaj. Državna zastava,

ki je stalnica Aljaževega stolpa, le še

poudari simboliko. Zamislim si film

z naslovom Carina nekoč in danes, a

se zopet vmeša Avčin: »Zato naj vam

te podobe ne govore, o nečem, kar

obstaja, pa ne vidimo in ne slišimo v

vsakdanjem vrvežu. O lepoti, ki je niste

CARINA.SI


ŠPORT IN PROSTI ČAS

35

Ob dnevu slovenske carine smo

se povzpeli na Učko

Športno društvo Carinik Ilirska Bistrica je ob 8. oktobru, prazniku slovenske carine, organiziralo

že tradicionalni planinski pohod. Tokrat smo se odločili obiskati Učko, najvišji vrh Istre v sosednji

Hrvaški, nedaleč stran od slovensko-hrvaške meje.

Učka je največja istrska vzpetina, porasla

z iglavci, zdravilnimi zelišči in

aromatičnimi travami. Z nje se ponuja

prekrasen razgled na Istro in Kvarnerske

otoke, zaradi svojega rastlinstva

in smeri vetra pa je primerna tudi za

tiste, ki jih pestijo težave z dihanjem.

Pohodniki smo se zbrali na mejnem

prehodu Starod, od koder smo pot nadaljevali

proti Istri. Pohod smo začeli

na gorskem prelazu Poklon (922 m)

nad vasjo Matulji blizu Reke in se po

ne pretežavni hoji skozi gozd povzpeli

na vrh Učke. Vreme nam ni bilo najbolj

naklonjeno, saj je megla zastirala pogled

na okolico, kar pa ni vplivalo na

naše razpoloženje. Po nekoliko daljšem

spustu v dolino smo se zapeljali

še skozi predor Učka in si ogledali kanjon

Vele Drage, naravni geomorfološki

spomenik, ter se sprehodili po učni

poti Vela Draga.

Da bi združili prijetno s koristnim, smo

dan zaključili z rednim letnim občnim

zborom društva in prijetnim druženjem.

Aleš Praček, CU Sežana

Foto: Dušan Grošelj

Učka na svoji najvišji točki Vojak meri 1401 m nad morjem. Na vrhu nas je pričakala

megla.

Spominska za spomin

CARINA.SI


36

Smučar v carini

ŠPORT IN PROSTI ČAS

Kadar me sprašujejo, kje sem zaposlen,

so velikokrat presenečeni, ko

rečem v Carinski upravi RS. Večinoma

namreč ne vedo, da carina zaposluje

tudi športnike. Potem se marsikdo pošali,

ali imam uniformo in ali sem kdaj

delal na meji. Uniformo sicer imam,

zaradi mednarodnih carinskih iger, na

meji pa res nisem nikdar delal. Sem

pa imel na naših mejah mnogo dogodivščin

še pred Evropsko unijo.

Alpski smučar Andrej Šporn je v Carinski

upravi RS zaposlen od leta 2006.

Včasih je bilo namreč precej več zapletov

na mejah, ki smo jih seveda

kar naprej prehajali. Spomnim se, da

sem moral enkrat prepeljati 25 parov

smuči, ki sem jih vračal v tovarno Atomic.

Avstrijski carinik me ni spustil čez

mejo, saj nisem imel potrdila, da so

bile smuči izvožene iz Avstrije. Tako mi

ni preostalo drugega, kot da obrnem in

poskusim srečo še na bližnji italijanski

meji. Ko sem prispel, sta ravno dve

prelestni gospodični opravljali anketo

z italijanskimi cariniki, tako da nisem

imel prav nobenih težav.

Znameniti smuk na Streifu v Kitzbühlu

Danes so take težave preteklost, zapleti

se dogajajo le ob letalskih prevozih,

predvsem kadar gremo v ZDA,

kjer je kontrola potnikov še posebej

zaostrena. Najprej si soočen z dolgim

čakanjem, kar postane povsem razumljivo,

ko prideš na vrsto: najprej

odvzamejo prstne odtise (sedaj imajo

vsaj optični čitalnik, tako da nimaš

črnih prstov), nato slikajo obraz in

natančno preverijo, kje boš stanoval,

zakaj si prišel itd. Postopki so v luči

varnosti sicer razumljivi, vendar niso

zato prav nič krajši ali prijetnejši. Lanska

novost je bila odličen skener, ki ne

samo piska, ko greš skozi, temveč se

zavrti okoli tebe in točno pokaže, na

katerem mestu na telesu je problematični

predmet. To je preglede kar precej

pohitrilo.

Sicer so moji stiki z našo carino in nekaterimi

izmed vas večinoma omejeni

na mednarodne carinske igre in obiske

šolarjev v okviru dogodkov, ki jih organizira

carina, na primer otroške varnostne

olimpijade. Na lanskih mednarodnih

carinskih igrah Slovenija žal ni nastopila,

kar je najbolj razveselilo mojo

ženo, saj sem bil tako lahko zraven pri

rojstvu najinega sina. No, če sem čisto

iskren, sem tudi jaz zadovoljen, da se

je tako izteklo. Teh iger se sicer vedno

veselim, saj lahko tekmujemo v manj

resnem okolju in se hkrati družimo z

zanimivimi ljudmi iz različnih držav.

Tudi dogodki po šolah so mi v veselje,

so namreč koristni zaradi osveščanja

otrok, hkrati pa je lepo biti med otroki,

ki vedno poskrbijo za zabavne situacije.

Delo carinikov je v današnji družbi vsekakor

pomembno. S procesom globalizacije

ter pretokom ljudi in blaga še

toliko bolj. Osebno sem vesel, da mi

zaposlitev v carini omogoča treniranje

in tekmovanje, saj je smučanje moje

življenje. Je veliko več kot služba. Tako

kot je vaša služba za večino verjetno

več kot le služba. In prav je tako.

Andrej Šporn, alpski smučar

Foto: osebni arhiv

CARINA.SI


ŠPORT IN PROSTI ČAS

37

Pohod do Ruške koče na Arehu

Na lep jesenski dan, 28. septembra 2012, smo se člani športnega

društva Carinik iz Murske Sobote zbrali pred našim

carinskim uradom. Z avtobusom smo se odpeljali do pohorske

vzpenjače v Mariboru in se z gondolsko žičnico povzpeli

na mariborsko Pohorje. Petindvajset pohodnikov je neizmerno

uživalo v hoji po neokrnjeni naravi. Svež zrak in tišina

gozda sta pripomogla, da so naše vsakdanje skrbi postale

popolnoma nepomembne.

Pogovori s sodelavci so bili popolnoma drugačni, saj v prelepi

naravi ni potrebe po dokazovanju, kdo je boljši.

Radostno smo opazovali cvetlice, mravljišča, mamljive, a strupene

mušnice …

Prijetno srečanje z osemdesetletno gospo in njenim kužkom pri

iskanju gob

… in nabirali okusne jurčke.

Ob poti smo se ustavili tudi ob pomnikih naše zgodovine.

CARINA.SI


38

ŠPORT IN PROSTI ČAS

Po dveh urah hoje smo prispeli do Ruške koče. Naš trud je bil

poplačan s prijetnimi sončnimi žarki. Pomalicali smo, nekateri

gobovo juho z ajdovimi žganci, drugi pa pohorski lonec, in primerno

osvežili suha grla.

Ogledali smo si cerkev sv. Areha, napravili gasilsko sliko za spomin

in se odpravili proti zgornji postaji vzpenjače.

Organizatorji pohoda smo zelo zadovoljni, da so se sodelavci

v tako velikem število odzvali povabilu na pohod, in si

želimo, da se krog ljubiteljev narave širi. Ob kavi pri hotelu

smo se dogovorili, da bo naslednji pohod spomladi, še pred

1. julijem 2013.

Športno društvo Carinik Murska Sobota

Foto: Damir Gergeli

Izlet v slovensko Istro

17. novembra 2012 je Športno društvo Carinik iz Ilirske Bistrice

ob praznovanju Martina in mladega vina organiziralo

izlet v slovensko Istro. Najprej smo se z avtobusom odpeljali

v oljarno v Novo vas. Tam smo si ogledali stiskanje

oljčnega olja, imeli smo manjšo pokušino lanskega in letošnjega

olja, prisluhnili smo besedam lastnika in njegove

družine o proizvodnji olja. Nekaj proizvodov smo seveda z

veseljem kupili.

Prej olive, zdaj že olje.

Nato smo se spustili v Dragonjo, na kmetijo Mahnič, kjer

nas je pričakala prijazna lastnica s hčerko – vinsko kraljico.

Ob malo drugačni degustaciji več odličnih sort vin je sledila

istrska večerja v romantičnem okolju kmečkega turizma in

ob prijetnih zvokih muzikanta. Bilo je zelo pestro in prijetno,

tako da so nekatere sodelavke in sodelavci odšli naravnost

v dnevno službo. Pa jim ni bilo žal!

Olive čakajo na stiskanje v torklji.

Danijel Mihalič, CU Sežana

Foto: Danijel Mihalič

CARINA.SI


39

CARINA.SI

CARINSKA KRIŽANKA

LISJAK

PIONIR

SLOVEN-

SKEGA

ŠOLSTVA

(MIHA)

KITAJSKA

JUDOISTKA

(JING)

EDINI

ISLAMSKI

BOG

GLASBILO

S ŠESTIMI

STRUNAMI

V VOJNI

PORUŠENO

HRVAŠKO

MESTO

VELEIZDAJA

OSTRO

SMRDEČ

PLIN

MESTO NA

SEVERU

ŠVEDSKE

ANGELINA

JOLIE

ANGLEŠKA

MERA,

PALEC

SERVISER

ZA URE

DELOVNO

PODROČJE

PREDSTAV-

NIK

IMAGINIZMA

TEŽAVA,

STISKA

FRANCOSKI

PISATELJ

(JULES)

TRENJE,

FRIKCIJA

INDIJSKA

OBALNA

DRŽAVA

AVTOR:

JANEZ

DONŠA

GLAVNO

MESTO

SIRIJE

PEČENA

JAJČNA

JED

LITERARNI

DETEKTIV

(HERCULE)

PRITOK

DONAVE

PRI

PASSAUU

NIKELJ

GRŠKI BOG

VOJNE

ŠPORTNIK

IZ

OTROŠKE

VRSTE

ESTONEC

TV

VODITELJICA

GIROTTO

PREPOVE-

DANO

POŽIVILO V

ŠPORTU

KODIRNIK

(ŽARG.)

ČAROVNIJA

(POGOV.)

IZPAD

ORGANA,

HERNIJA

GOZDNA

MAČKA

OTON

ŽUPANČIČ

BELGIJSKO

MESTO S

TERMAMI

OBRAT ZA

PREDELAVO

ŽITA

ZORANA

ZEMLJA

TULEC, ETUI

PROSTOR

ZA ČRTO

IGRIŠČA

OTOČJA

LATINSKI

IZRAZ ZA

ZRAK

PRIMOŽ

ULAGA

KOTNA

MERA V

MATEMATIKI

STANKO

ARNOLD

CUREK

SONČNE

SVETLOBE

RIMSKI

PESNIK

NEKDANJI

RENAULT 4

(SLABŠ.)

8078 m

VISOK

VRH V

HIMALAJI

KORAK,

STOPINJA

(REDKO)

ROCKER

PRESLEY

NEPRE-

VERJENE

GOVORICE

ANTON

ZDEŠAR

DOLORES IBARRURI

NEPORAŠČENOST

DIVJI

GORSKI

KOZEL

ITALIJANSKI

PISATELJ

(UGO)

VODJA

ROLLING

STONESOV

(MICK)

NAZIV

REKA V

GRUZIJI

SPLIT

NAPOVED

POŠILJKE

SLOVENSKI

KOŠARKAR

(MARKO)

PRVO

NARAVNO

ŠTEVILO

IMPORT

VELIKA

KAMNITA

GMOTA

PRIMORSKO

MESTO

AVTOR

KEKCA

(JOSIP)

DALJŠE

OBDOBJE,

EPOHA

STATUA,

SOHA

BRITANSKI

PEVEC

STEVENS

ITALIJANSKA

IGRALKA

MARTINELLI

LOJZE

SPACAL

ZGODNJA

DOBA V

ČLOVEŠKEM

ŽIVLJENJU

PEVKA PRI

NEKDANJIH

AVSENIKIH

(JOŽICA)

GRENKA

BREZALKO-

HOLNA

PIJAČA

NAJVEČJA

REKA

ZAHODNE

EVROPE

GOSTLJATA

JED,

MOČNIK

OTILIJA

(LJUBK.)

AMERIŠKI

ATOMSKI

FIZIK

NEMŠKEGA

RODU

SOPRANI-

STKA

OGNJANOVIĆ

DLAKASTA

DIVJAD

TANTAL

FRANC

USENIK

NOGOMETNI

SELEKTOR

(MATJAŽ)

KOREJSKI

AVTO

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA

ZBORA, PRVAK DL

(GREGOR)

GORATA

AMERIŠKA

DRŽAVA

PROSTOR

MED

DVEMA

STENAMA

OTIS

REDDING

LISJAK

PIONIR

SLOVEN-

SKEGA

ŠOLSTVA

(MIHA)

KITAJSKA

JUDOISTKA

(JING)

EDINI

ISLAMSKI

BOG

GLASBILO

S ŠESTIMI

STRUNAMI

V VOJNI

PORUŠENO

HRVAŠKO

MESTO

VELEIZDAJA

OSTRO

SMRDEČ

PLIN

MESTO NA

SEVERU

ŠVEDSKE

ANGELINA

JOLIE

ANGLEŠKA

MERA,

PALEC

SERVISER

ZA URE

DELOVNO

PODROČJE

PREDSTAV-

NIK

IMAGINIZMA

TEŽAVA,

STISKA

FRANCOSKI

PISATELJ

(JULES)

TRENJE,

FRIKCIJA

INDIJSKA

OBALNA

DRŽAVA

AVTOR:

JANEZ

DONŠA

GLAVNO

MESTO

SIRIJE

PEČENA

JAJČNA

JED

LITERARNI

DETEKTIV

(HERCULE)

PRITOK

DONAVE

PRI

PASSAUU

NIKELJ

GRŠKI BOG

VOJNE

ŠPORTNIK

IZ

OTROŠKE

VRSTE

ESTONEC

TV

VODITELJICA

GIROTTO

PREPOVE-

DANO

POŽIVILO V

ŠPORTU

KODIRNIK

(ŽARG.)

ČAROVNIJA

(POGOV.)

IZPAD

ORGANA,

HERNIJA

GOZDNA

MAČKA

OTON

ŽUPANČIČ

BELGIJSKO

MESTO S

TERMAMI

OBRAT ZA

PREDELAVO

ŽITA

ZORANA

ZEMLJA

TULEC, ETUI

PROSTOR

ZA ČRTO

IGRIŠČA

OTOČJA

LATINSKI

IZRAZ ZA

ZRAK

PRIMOŽ

ULAGA

KOTNA

MERA V

MATEMATIKI

STANKO

ARNOLD

CUREK

SONČNE

SVETLOBE

RIMSKI

PESNIK

NEKDANJI

RENAULT 4

(SLABŠ.)

8078 m

VISOK

VRH V

HIMALAJI

KORAK,

STOPINJA

(REDKO)

ROCKER

PRESLEY

NEPRE-

VERJENE

GOVORICE

ANTON

ZDEŠAR

DOLORES IBARRURI

NEPORAŠČENOST

DIVJI

GORSKI

KOZEL

ITALIJANSKI

PISATELJ

(UGO)

VODJA

ROLLING

STONESOV

(MICK)

NAZIV

REKA V

GRUZIJI

SPLIT

NAPOVED

POŠILJKE

SLOVENSKI

KOŠARKAR

(MARKO)

PRVO

NARAVNO

ŠTEVILO

IMPORT

VELIKA

KAMNITA

GMOTA

PRIMORSKO

MESTO

AVTOR

KEKCA

(JOSIP)

DALJŠE

OBDOBJE,

EPOHA

STATUA,

SOHA

BRITANSKI

PEVEC

STEVENS

ITALIJANSKA

IGRALKA

MARTINELLI

LOJZE

SPACAL

ZGODNJA

DOBA V

ČLOVEŠKEM

ŽIVLJENJU

PEVKA PRI

NEKDANJIH

AVSENIKIH

(JOŽICA)

GRENKA

BREZALKO-

HOLNA

PIJAČA

NAJVEČJA

REKA

ZAHODNE

EVROPE

GOSTLJATA

JED,

MOČNIK

OTILIJA

(LJUBK.)

AMERIŠKI

ATOMSKI

FIZIK

NEMŠKEGA

RODU

SOPRANI-

STKA

OGNJANOVIĆ

DLAKASTA

DIVJAD

TANTAL

FRANC

USENIK

NOGOMETNI

SELEKTOR

(MATJAŽ)

KOREJSKI

AVTO

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA

ZBORA, PRVAK DL

(GREGOR)

GORATA

AMERIŠKA

DRŽAVA

PROSTOR

MED

DVEMA

STENAMA

OTIS

REDDING


Koprski cariniki na obisku v vrtcu Škofije

Foto: Carinski urad Koper

Cariniki so najprej razložili, kaj je carina in kaj delajo

slovenski cariniki v luki Koper.

Petletniki so radovedno opazovali, kako z loparčkom

ustavljajo vozila na cesti.

Na igrišču se je predstavila psička Kora z vodnikom.

CARINA.SI Prijazno se je pustila božati.

Ob odhodu so na prošnjo otrok še enkrat prižgali sireno na

vozilih in se skupaj slikali.

More magazines by this user
Similar magazines