Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi - Carinska uprava ...

carina.gov.si

Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi - Carinska uprava ...

Na podlagi 11. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 57/04) izdaja

generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije

POJASNILO

O CARINSKEM SKLADIŠČENJU, št. 10/2004

Pravni viri

1. Pravni viri za carinsko skladiščenje so:

• Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92, z dne 12. oktobra 1992, o uvedbi Carinskega

zakonika Skupnosti (v nadaljevanju: CZ; UL L 302, 19. 10. 1992), vključno z vsemi

spremembami;

• Uredba Komisije (ES) št. 2454/93, z dne 2. julija 1993, o določbah za izvajanje Uredbe

Sveta (EGS) št. 2913/92 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (v nadaljevanju:

izvedbena uredba; UL L 253, 11. 10. 1993), vključno z vsemi spremembami;

• Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04).

2. Pravni viri za oprostitev davka na dodano vrednost, trošarin in drugih dajatev pri vnosu

blaga v postopek carinskega skladiščenja so:

− Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 134/03 in 45/04);

− Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 20/04 in 42/04);

− drugi nacionalni predpisi, ki urejajo druge davke in takse.

Definicija carinskih skladišč

3. Carinsko skladišče pomeni vsak kraj, ki ga odobrijo in nadzorujejo carinski organi in

kjer se lahko hrani blago pod določenimi pogoji (člen 98/2 CZ). Carinsko skladišče je

označena oziroma odobrena lokacija (npr. prostor ali zemljišče) ali evidenčni sistem

(carinsko skladišče tipa E), ki ga je odobril pristojni carinski organ in je prvenstveno

namenjen skladiščenju neskupnostnega blaga:

− ki je obremenjeno z uvoznimi dajatvami in drugimi dajatvami, ki se pobirajo ob uvozu;

ali

− ki kakor koli ni v prostem prometu.

4. Glede na posamezen primer lahko označena oziroma odobrena lokacija predstavlja celo

stavbo, prostor v stavbi, zemljišče, silos ali rezervoar.

Javna in zasebna carinska skladišča

5. Carinsko skladišče je lahko javno ali zasebno (člen 99 CZ). Javno carinsko skladišče

pomeni carinsko skladišče, ki ga lahko za skladiščenje blaga uporablja katera koli

oseba. Zasebno carinsko skladišče pomeni carinsko skladišče, namenjeno skladiščenju

blaga s strani imetnika carinskega skladišča. Odgovornost glede blaga vedno nosi

1/15


imetnik carinskega skladišča, ki je obenem tudi depozitar. Imetnik ni nujno tudi lastnik

skladiščenega blaga, mora pa biti depozitar.

Tipi carinskih skladišč

6. Predpisanih je šest različnih tipov carinskih skladišč, ki so razvrščena od tipa A do F

(člen 525 izvedbene uredbe):

• tip A je javno carinsko skladišče, odgovornost nosi imetnik carinskega skladišča;

• tip B je javno carinsko skladišče, odgovornost nosi depozitar;

• tip F je javno carinsko skladišče, upravlja ga carinski organ;

• tip C je zasebno carinsko skladišče, odgovornost nosi imetnik carinskega skladišča, ki

je ista oseba kot depozitar, vendar ni nujno tudi lastnik blaga;

• tip D je zasebno carinsko skladišče, odgovornost nosi imetnik carinskega skladišča, ki

je obenem depozitar, ne pa nujno tudi lastnik blaga. Sprostitev v prost promet se opravi

po poenostavljenem postopku hišnega carinjenja in se lahko odobri na osnovi vrste,

carinske vrednosti in količine blaga, ki se je določila v trenutku vnosa blaga v postopek

carinskega skladiščenja;

• tip E je zasebno carinsko skladišče, odgovornost nosi imetnik carinskega skladišča, ki

je obenem depozitar, ne pa nujno tudi lastnik blaga. Postopek se lahko uporabi, čeprav

v dovoljenju ni določen prostor za carinsko skladišče. Dovoljenje za ta tip carinskega

skladišča lahko vključuje tudi uporabo postopkov, ki so predpisani za carinsko

skladišče tipa D.

Blago, ki je dano v postopek carinskega skladišča tipa E, se skladišči v katerih koli

predhodno najavljenih prostorih oziroma sredstvih, ki pripadajo imetniku dovoljenja.

Imetnik dovoljenja ni nujno lastnik teh prostorov oziroma sredstev.

Carinski organi lahko kot carinska skladišča tipa A, B, C ali D potrdijo tudi prostore za

začasno hrambo (člen 526/1 izvedbene uredbe).

Carinska skladišča tipa A, C, D ali E se lahko odobrijo kot oskrbovalna skladišča v

okviru člena 40 uredbe Komisije (ES) št. 800/99 (člen 526/4 izvedbene uredbe). Ta

skladišča so namenjena oskrbovanju letal, ladij in vrtalnih ploščadi s hrano.

Lokacija in posebne zahteve za carinsko skladišče

7. Ena lokacija se ne more odobriti za več kot eno carinsko skladišče (člen 526/2

izvedbene uredbe). Odobrena lokacija lahko zajema več različnih krajev. Načeloma se

lahko odobri vsak prostor, ki nudi razumno varnost in varovan dostop do blaga ter je

opremljen tako, da je zagotovljen učinkovit carinski nadzor.

Če so za skladiščenje blaga (npr. vnetljive tekočine, zdravila itd.) in ravnanje z njim

(npr. običajne oblike ravnanja, izvajanje postopka aktivnega oplemenitenja v prostorih

carinskega skladišča itd.) predpisani posebni pogoji glede splošne javne varnosti, mora

vložnik izpolnjevati te pogoje. Vložnik mora od pristojnih organov pridobiti ustrezna

dovoljenja za skladiščenje in ravnanja s takim blagom (člen 526/3 izvedbene uredbe).

Blago, ki se lahko skladišči v carinskem skladišču

8. V okviru postopka carinskega skladiščenja se lahko skladišči:

2/15


• neskupnostno blago, ne da bi bilo to blago zavezano uvoznim dajatvam in/ali drugim

dajatvam, ki se pobirajo pri uvozu, ali ukrepom trgovinske politike;

• skupnostno blago, kadar zakonodaja Skupnosti, ki ureja specifična področja, določa, da

je z vnosom tega blaga v carinsko skladišče povezana uporaba ukrepov, ki so običajno

določeni za izvoz takega blaga (skupnostno blago, ki v okviru skupne kmetijske

politike pridobi izvozno nadomestilo ob vnosu v postopek carinskega skladiščenja – t.

i. predfinancirano blago). Za carinsko skladiščenje tega blaga je potrebno posebno

dovoljenje, ki se izda v okviru predpisov za predfinancirano blago;

• neskupnostno blago v prostem prometu (neskupnostno blago, sproščeno v prost

promet, ki izgubi status skupnostnega blaga), za katero se zahteva povračilo ali odpust

uvoznih dajatev z namenom ponovnega izvoza tega blaga in za katero se dovoli vnos v

carinsko skladišče kot vmesen ukrep, ki upravičuje povračilo ali odpust (členi 83/b CZ,

128/1 CZ, 238/2/b CZ in člen 900/2 izvedbene uredbe; gre za sistem povračila

/drawback/ in sistem zavrnjenih uvoznih postopkov).

9. Če obstaja gospodarska potreba in izvajanje carinskega nadzora ni ogroženo, carinski

organ lahko dovoli, da se v prostorih carinskega skladišča (člen 106/1 CZ):

− skladišči skupnostno blago, ki je različno od tistega iz člena 98/1/b CZ;

− neskupnostno blago oplemeniti v postopku aktivnega oplemenitenja pod pogoji, ki so

predvideni za ta postopek;

− neskupnostno blago oplemeniti v postopku predelave pod carinskim nadzorom pod

pogoji, ki so predvideni za ta postopek.

Blago iz gornjih treh alinei ni zavezano postopku carinskega skladiščenja (člen 106/2

CZ). Carinski urad lahko zahteva, da se to blago vnese v evidence blaga, predvidene v

členu 105 CZ (člen 106/3 CZ).

Rok skladiščenja

10. Blago lahko ostane v postopku carinskega skladiščenja brez časovne omejitve. V

izjemnih primerih lahko carinski organ določi rok, do katerega mora depozitar blagu

dodeliti novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo (člen 108 CZ).

Posebne časovne omejitve za določeno blago iz člena 98/1/b CZ, zajeto v skupni

kmetijski politiki, se določijo skladno s skupno kmetijsko politiko.

Odgovornost imetnika

11. Imetnik carinskega skladišča je oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za vodenje

carinskega skladišča (člen 99 CZ). Imetnik carinskega skladišča je odgovoren za (člen

101 CZ):

• zagotavljanje, da blago, dokler je v carinskem skladišču, ni umaknjeno izpod

carinskega nadzora (tj. zavarovanje blaga in izvajanje kontrole nad skladiščenim

blagom);

• izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz skladiščenja blaga, zajetega s postopkom

carinskega skladiščenja;

• izpolnjevanje posebnih pogojev, navedenih v dovoljenju (tj. sodelovanje s carinskimi

organi pri kontrolah izpolnjevanja pogojev iz dovoljenja in omogočanje dostopa tem

organom do prostorov, namenjenih carinskemu skladiščenju, dostopa do knjigovodstva

3/15


in evidenc ter skladiščenega blaga v razumnem času, obveščanje o vse novih dejstvih,

ki nastanejo po pridobitvi dovoljenja).

Odgovornost depozitarja

12. Depozitar je oseba, ki jo zavezuje deklaracija za vnos blaga v postopek carinskega

skladiščenja ali na katero so se prenesle pravice in obveznosti take osebe (člen 99 CZ).

Depozitar je vedno odgovoren za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz vnosa blaga v

postopek carinskega skladiščenja (člen 102/2 CZ). Depozitar mora zagotoviti:

− da se blago v nespremenjenem stanju v najkrajšem možnem času pošlje direktno v tisto

skladišče, ki je navedeno na deklaraciji;

− da je postopek carinskega skladiščenja zaključen z vnosom blaga v drugo carinsko

dovoljeno rabo.

Zavarovanje carinskega dolga za blago, ki je v postopku carinskega skladiščenja

13. Carinski organi lahko zahtevajo, da imetnik skladišča za vrste odgovornosti, navedene

v 101. členu CZ, predloži zavarovanje (člen 104 CZ).

Omejitve pri prodaji na drobno

14. Dovoljenje za vodenje carinskega skladišča se ne odobri, če se objekti carinskih

skladišč ali skladiščni prostori uporabljajo za prodajo na drobno.

Ne glede na to pa je dovoljenje mogoče izdati, če je blago v prodaji na drobno z

oprostitvijo uvoznih dajatev (člen 527/2 izvedbene uredbe):

− potnikom v prometu v tretje države (ko zapuščajo carinsko območje Skupnosti),

− po diplomatskih ali konzularnih dogovorih,

− članom mednarodnih organizacij ali silam zveze NATO.

DOVOLJENJE

Dovoljenje za vodenje carinskega skladišča ali uporabo postopka v carinskem

skladišču tipa E

15. Vodenje carinskega skladišča je pogojeno z dovoljenjem, ki ga izda carinski organ,

razen če ta organ sam upravlja carinsko skladišče (člen 100/1 CZ). Vsakdo, ki želi

voditi carinsko skladišče, mora vložiti pisni zahtevek z zahtevanimi podatki za izdajo

dovoljenja, predvsem pa mora biti razvidno, da obstaja za skladiščenje gospodarska

potreba. Dovoljenje določa pogoje za vodenje carinskega skladišča (člen 100/2 CZ).

Vložnik zahtevka je oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za vodenje carinskega skladišča.

16. Vložnik zahtevka lahko hkrati vloži tudi poseben zahtevek za odobritev

poenostavljenih postopkov iz člena 76/1/a in/ali člena 76/1/b CZ glede vnosa blaga v

postopek carinskega skladiščenja ali/in pri zaključku postopka carinskega skladiščenja.

Vrste dovoljenj

17. Predpisane so tri vrste dovoljenj za vodenje carinskih skladišč:

− običajno dovoljenje (to se uporablja samo v Sloveniji);

4/15


− integrirano dovoljenje (to zajema poleg dovoljenja za carinsko skladiščenje tudi

dovoljenje za drug postopek z ekonomskim učinkom);

− enotno dovoljenje (to se uporablja v Sloveniji in drugi državi članici oziroma drugih

državah članicah).

Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja

18. Za izdajo dovoljenja za vodenje carinskega skladišča morajo biti izpolnjeni naslednji

osnovni pogoji:

− vložnik mora imeti sedež na carinskem območju Skupnosti;

− vložnik mora izkazati zanesljivost pri izvajanju zahtevanih carinskih postopkov (da ni

večkrat kršil carinskih, davčnih, plačilnih in drugih predpisov, kar zadevni carinski

organ preveri pri pristojnih organih in v svojih evidencah);

− vložnik mora biti sposoben izpolnjevati pogoje iz dovoljenja;

− vložnik mora izkazati gospodarsko potrebo oziroma obstoj dejanske ekonomske

potrebe za predlagano carinsko skladišče (npr. zadosten predvideni promet blaga,

predvideno število depozitarjev, zadostna korist za imetnika, trajanje skladiščenja več

kot 20 oziroma 45 dni, posebnosti oskrbovanega trga, posebnosti skladiščenega blaga,

količina ponovnih izvozov, višina odloženega carinskega dolga, izvajanje postopka

aktivnega oplemenitenja v carinskem skladišču itd.);

− carinsko skladišče mora biti namenjeno predvsem skladiščenju blaga;

carinski organ lahko nadzoruje in spremlja postopek, ne da bi moral uvesti

administrativne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega

postopka (stroški, ki jih imajo carinski organi v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka

carinskega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z

ekonomskimi koristmi postopka carinskega skladiščenja; pri ugotavljanju

sorazmernosti teh stroškov, carinski organ upošteva predvsem tip carinskega skladišča

in operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev, izvajati v carinskem skladišču);

− vložnik mora nuditi vsa jamstva oziroma zavarovanja, potrebna za pravilno izvedbo

zahtevanih postopkov;

− vložnik mora voditi carinsko skladišče in izvajati postopke na tak način, da je

carinskim organom omogočen vpogled v izvajanje postopka carinskega skladiščenja.

Dodatni pogoji za tip D in tip E, kjer se uporabljajo postopki kot v tipu D

19. Glede na to, da dovoljenje za vodenje carinskih skladišč tipa D in tipa E, kjer se

uporabljajo postopki kot v tipu D (v nadaljevanju: E*), vključuje uporabo

poenostavljenega postopka hišnega carinjenja pri sproščanju blaga v prost promet na

podlagi narave, carinske vrednosti in količine blaga, določene pri vnosu v postopek

carinskega skladiščenja, mora vložnik izpolnjevati tudi dodatne pogoje za pridobitev

dovoljenja za zadevno poenostavitev.

Splošno o zahtevku za dovoljenje

20. Pisni zahtevek za izdajo dovoljenja se vloži na predpisanem obrazcu iz priloge 67

izvedbene uredbe, ki se mu priložijo listine, opisi, utemeljitve, izjave itd. Zahtevek se

pošlje oziroma predloži krajevno pristojnemu carinskemu uradu.

Zahtevek se izpolni ob upoštevanju splošnih in pojasnjevalnih opomb iz priloge 67

izvedbene uredbe. Vsi dodatni podatki, ki so prav tako potrebni za odločanje o izdaji

5/15


dovoljenja glede predlaganih postopkov in operacij, se vpišejo v polje za dodatne

podatke. Priloge, ki se nanašajo na določena polja zahtevka, se primerno označijo.

Carinski organ potrebuje za izdajo dovoljenja naslednje:

− opis in način vodenja evidenc blaga;

− opis skladiščnih prostorov;

− dokumente o registraciji družbe;

− instrument zavarovanja za odgovornosti iz 101. člena CZ, če carinski urad oceni, da

je to potrebno;

− razvidnost povezljivosti z davčnimi evidencami in knjigovodstvom;

− opise in utemeljitve za dodatne zahtevane postopke (npr. običajne oblike ravnanja,

začasna odstranitev blaga, prenosi blaga, soskladiščenje, skupno skladiščenje,

izvajanje postopka aktivnega oplemenitenja v prostorih carinskega skladišča itd.);

− druge listine, odvisne od posameznega primera.

Če carinski urad, pristojen za izdajo dovoljenja meni, da kakšna informacija iz

zahtevka ni ustrezna, lahko od vložnika zahteva dodatne podatke (člen 499 izvedbene

uredbe).

Zahtevek za običajno dovoljenje

21. Za izdajo običajnega dovoljenja za upravljanje carinskega skladišča se vloži zahtevek

na obrazcu iz priloge 67 izvedbene uredbe pri carinskem uradu, krajevno pristojnem za

kraj, kjer se nahaja skladišče.

Zahtevek za carinsko skladišče tipa E se vloži pri carinskem uradu, krajevno

pristojnem za kraj, kjer se vodi glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka. Zahtevek za

carinsko skladišče tipa A, C ali D z več kot enim skladiščnim prostorom oziroma

lokacijo se vloži glede na skladišče, kjer se vodijo centralne evidence blaga, razen če

pristojni carinski urad ne odobri drugače.

Zahtevek za integrirano dovoljenje

22. Integrirano dovoljenje vključuje poleg carinskega skladiščenja še druge postopke z

ekonomskim učinkom (glavni postopek mora biti carinsko skladiščenje).

Zahtevek za izdajo integriranega dovoljenja se vloži na obrazcu iz priloge 67 izvedbene

uredbe. Integrirano dovoljenje se lahko izda samo v primeru, kadar vsi zajeti postopki

vključujejo isto vrsto blaga.

Zahtevek za enotno dovoljenje

23. Enotno dovoljenje omogoča izvajanje postopka carinskega skladiščenja v tistih državah

članicah, ki so navedene v dovoljenju.

Zahtevek za enotno dovoljenje se vloži v državi članici pri krajevno pristojnem

carinskem uradu, kjer ima vložnik glavno knjigovodstvo. Zahtevek se vloži na obrazcu

iz priloge 67 izvedbene uredbe. Popoln zahtevek pošlje pristojni carinski organ skupaj

z osnutkom enotnega dovoljenja zadevnim tujim carinskim organom v potrditev.

Enotno dovoljenje se lahko izda samo za zasebna carinska skladišča (člen 526/5

izvedbene uredbe).

6/15


Preverjanje zahtevka in ogled prostorov

24. Carinski urad ustanovi komisijo, ki pregleda zahtevek, opravi informativni razgovor z

prosilcem ter pregled vodenja knjigovodstva, skladiščnih prostorov in evidenc blaga.

Komisija navede svoje ugotovitve o celotni zadevi v zapisniku. Zapisnik služi kot

podlaga za izdajo dovoljenja.

Zavrnitev zahtevka

25. V primeru, ko vsebina zahtevka za izdajo dovoljenja ne ustreza zahtevanim pogojem,

carinski urad, pristojen za izdajo dovoljena, vložnika pisno obvestiti o razlogih, zakaj

je bil zahtevek zavrnjen, in sicer v roku 60 dni od dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali

od dneva, ko je pristojni carinski urad prejel kateri koli zahtevani manjkajoči ali

dodatni podatek (člen 506 izvedbene uredbe).

Izdaja dovoljenja

26. Carinski urad, pristojen za izdajo dovoljenja, izda dovoljenje za vodenje carinskega

skladišča na obrazcu iz priloge 67 izvedbene uredbe. Dovoljenje se izda na podlagi

člena 100 CZ. V dovoljenju morajo biti obvezno navedeni oziroma priloženi vsi

podatki in določeni vsi pogoji ter obveznosti, pod katerimi je bilo zadevno dovoljenje

izdano (člen 87 CZ).

Kadar dovoljenje vključuje tudi uporabo poenostavljenih postopkov pri vnosu v

postopek carinskega skladiščenja ali/in pri zaključku postopka carinskega skladiščenja,

mora biti v dovoljenju to obvezno navedeno in dovoljenje za zadevno poenostavitev

priloženo.

Carinski urad, pristojen za izdajo dovoljenja, mora vložnika zahtevka obvestiti o

odločitvi za izdajo dovoljenja v 60 dneh od dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali od

dneva, ko je carinski urad prejel kateri koli zahtevani manjkajoči ali dodatni podatek

(člen 506 izvedbene uredbe).

Dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali na kateri koli kasnejši dan, naveden v

dovoljenju. Dovoljenje se izda za nedoločen čas. Dovoljenje se ne more izdati z

veljavnostjo za nazaj. Če gre za zasebno carinsko skladišče, lahko carinski urad,

pristojen za izdajo dovoljenja, izjemoma sporoči svoje soglasje za uporabo postopka

pred dejansko izdajo dovoljenja (velja samo za tip E).

Dovoljenje se izda v treh izvodih. En izvod obdrži carinski urad, ki je izdal dovoljenje,

drugi izvod dobi v dovoljenju določena nadzorna izpostava, tretji izvod pa se vroči

imetniku dovoljenja.

Spremembe dovoljenja

27. Imetnik dovoljenja mora obvestiti nadzorno carinsko izpostavo o vsem, kar se zgodi po

pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino (člen 87/2

CZ). Imetnik dovoljenja je dolžan zagotoviti, da so vsi podatki v dovoljenju ažurni in

pravilni.

7/15


Carinski urad, ki je izdal dovoljenje, lahko dovoli obnovitev ali spremembo dovoljenja

na podlagi enostavnega pisnega zahtevka imetnika dovoljenja (člen 497/2 izvedbene

uredbe). V zahtevku morajo biti navedeni razlogi in zahtevane spremembe. Carinski

urad glede na zahtevek oceni, ali se obstoječe dovoljenje lahko spremeni ali pa je treba

izdati novo dovoljenje. Če je potrebno slednje, se zadevna oseba pozove, da vloži

zahtevek za novo dovoljenje.

28. Spremembe obstoječega dovoljenja se dovolijo v naslednjih primerih:

− če se spremeni ime ali kategorija podjetja, ki ne vključuje prenosa poslovanja na drugo

osebo;

− če se spremeni lokacija carinskega skladišča;

− sprememba izpostave vnosa, nadzora ali iznosa;

− spremembe drugih podatkov v dovoljenju, ki ne vključujejo oziroma niso povezane s

prodajo imetnikovega podjetja drugi osebi.

Carinski urad, ki je izdal dovoljenje, lahko tudi po uradni dolžnosti spremeni

dovoljenje, če meni, da je to potrebno zaradi novih okoliščin.

Razveljavitev dovoljenja

29. Imetnik lahko zahteva razveljavitev dovoljenje kadar koli, če poravna vse obveznosti iz

postopka. V pisnem zahtevku, ki ga predloži nadzorni izpostavi, mora navesti datum,

po katerem v carinskem skladišču ne bo več blaga.

Carinski urad lahko razveljavi dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je bilo

izdano na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov. Dovoljenje se lahko razveljavi

tudi v primeru, če zahteve iz postopka carinskega skladiščenja ali iz dovoljenja niso

bile izpolnjene. To vključuje tudi stanja, ko carinski organ oceni, da se carinsko

skladišče ne uporablja v taki meri, da bi upravičilo dovoljenje.

Imetnik dovoljenja mora biti o dejanjih glede razveljavitve dovoljenja pisno obveščen.

Odločba o razveljavitvi dovoljenja mora vsebovati datum, do katerega se mora

preostalo blago v carinskem skladišču prenesti v drug carinski postopek.

Evidence blaga

30. Zaradi zagotovitve carinskega nadzora mora imetnik carinskega skladišča tipa A, C, D

ali E voditi evidence blaga o vsem blagu, vnesenem v postopek carinskega skladiščenja

(člena 105 in 107 CZ, člen 528/1 izvedbene uredbe). V carinskih skladiščih tipa F vodi

pristojni carinski organ namesto evidenc blaga carinske evidence (člen 528/2 izvedbene

uredbe).

Če evidence blaga, ki se vodijo za komercialne ali davčne namene, vsebujejo vse

potrebne podatke za carinski nadzor, se lahko odobrijo kot evidence blaga (člen 515

izvedbene uredbe).

31. Evidence blaga morajo vedno odražati dejansko stanje blaga, ki je v postopku

carinskega skladiščenja. Vsebovati morajo (člen 516 izvedbene uredbe):

8/15


− podatke, ki se vpisujejo v polja carinske deklaracije za vnos blaga v postopek

carinskega skladiščenja (ta polja se izpolnijo v skladu s seznamom minimalnih polj iz

priloge 37 izvedbene uredbe glede na tip carinskega skladišča in blago – običajno ali

predfinancirano);

− datum in številko carinske deklaracije za vnos v postopek;

− podatke o drugih carinskih in ostalih dokumentih, ki se nanašajo na vnos v postopek

carinskega skladiščenja;

− podatke o lokaciji blaga;

− podatke, ki se nanašajo na soskladiščenje ali skupno skladiščenje (če je to dovoljeno);

− podatke o običajnih oblikah ravnanja (če je to dovoljeno);

− podatke o vrednosti blaga pred izvajanjem običajnih oblik ravnanja (če je to

dovoljeno);

− podatke o začasni odstranitvi ali prenosih blaga (če je to dovoljeno);

− podatke o carinskih deklaracijah, s katerimi se je postopek carinskega skladiščenja

zaključil (datum, številko, vrsto postopka);

− podatke o drugih carinskih in ostalih dokumentih, ki se nanašajo na zaključek postopka

carinskega skladiščenja.

Carinski urad, pristojen za izdajo dovoljenja, lahko glede na posamezen primer opusti

zahtevo za del podatkov v evidencah blaga, če to ni škodljivo na nadzor nad carinskim

skladiščenjem blaga (člen 516 izvedbene uredbe).

Popis blaga

32. Nadzorna izpostava lahko zahteva popis vsega ali dela blaga, ki je v postopku

carinskega skladiščenja (člen 515/3 izvedbene uredbe). Kadra izpostava meni, da je to

potrebno, zahteva popis določenega blaga zaradi kontrole izvajanja postopka. O obsegu

in času se lahko izpostava dogovori z imetnikom dovoljenja.

Imetnik carinskega skladišča mora za obdobje, ki je določeno v dovoljenju, nadzorni

izpostavi predložiti popis blaga (člen 529/1 izvedbene uredbe). Običajno obdobje je

koledarsko leto, lahko pa so ta obdobja tudi daljša oziroma krajša, kar je odvisno

predvsem od zanesljivosti imetnika dovoljenja, narave blaga in načina vodenja evidenc.

VNOS BLAGA V CARINSKO SKLADIŠČE

Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja

33. Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja se lahko izvede:

− neposredno po uvozu ali iz proste cone po običajnem ali poenostavljenem postopku;

− za postopkom aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom po

običajnem postopku;

− za postopkom začasnega uvoza po običajnem postopku;

− potem ko je bila odobrena zahteva za povračilo ali odpust uvoznih dajatev v zvezi z

zavrnjenim uvozom.

Običajni postopek

34. Carinska deklaracija za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja po običajnem

postopku mora biti izpolnjena v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne

9/15


listine in računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v

carinskih postopkih (Uradni list RS, št. 35/04 in 48/04). Carinska deklaracija se vloži

pri izpostavi vnosa, ki je v dovoljenju določena za sprejem te deklaracije.

Priloženi morajo biti naslednji dokumenti (člen 220/1/a in 220/2 izvedbene uredbe):

− za tip D in E*: dokumenti iz člena 218/1/a in 218/1/b (račun, na podlagi katerega je

prijavljena carinska vrednost blaga, in deklaracija vrednosti, če to zahtevajo pravila

carinskega vrednotenja);

− za druge tipe carinskih skladišč: nobenih dokumentov;

− izpostava vnosa lahko zahteva tudi prevozne dokumente ali dokumente, ki se nanašajo

na predhodni carinski postopek.

35. Nadzorna izpostava lahko na podlagi pisnega zahtevka dovoli, da se carinska

deklaracija za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja vloži pri drugi izpostavi

vnosa, kot je tista, ki je navedena v dovoljenju. Nadzorna izpostava določi način, kako

jo je treba o tem obvestiti (člen 510 izvedbene uredbe).

36. Ukrepi trgovinske politike se pri vnosu neskupnostnega blaga v postopek carinskega

skladiščenja uporabljajo le tolikšni meri, kot se nanašajo na vnos blaga na carinsko

območje Skupnosti (člen 509/1 izvedbene uredbe). To pomeni, da se lahko

neskupnostno blago vnese v postopek carinskega skladiščenja, če so izpolnjeni pogoji

za vnos na carinsko območje Skupnosti.

Poenostavljen postopek

37. Carinska deklaracija za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja se lahko vloži

tudi po poenostavljenem postopku, in sicer kot:

− nepopolna carinska deklaracija (člen 268 izvedbene uredbe),

− poenostavljena carinska deklaracija (člen 269 izvedbene uredbe),

− prijava za hišno carinjenje (člen 272 izvedbene uredbe.

Za vnos predfinanciranega blaga iz člena 524 izvedbene uredbe v postopek carinskega

skladiščenja se ne uporablja nobeden izmed gornjih poenostavljenih postopkov (členi

268/3, 269/3 in 272/2 izvedbene uredbe).

Običajne oblike ravnanja z blagom

38. Uvoženo blago je lahko podvrženo običajnim oblikam ravnanja, da se ohrani, izboljša

njegov izgled ali tržna kvaliteta ali pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo (člen

109/1 CZ). Predvidene oblike ravnanja z blagom ne smejo prevladovati nad

skladiščenjem blaga (člen 527/1 izvedbene uredbe).

Skupnostno blago iz člena 98/1/b CZ, ki se vnese v postopek carinskega skladiščenja in

je zajeto v skupni kmetijski politiki, je lahko podvrženo samo tistim oblikam ravnanja,

ki so izrecno navedene za to blago (109/2 člen CZ). Za skupnostno blago, za katero

veljajo izvozna nadomestila (predfinancirano blago), so v členu 29/4 uredbe (ES) št.

800/1999 navedeni posebni predpisi.

Dovoljenje za običajne oblike ravnanja

10/15


39. Za izvajanje običajnih oblik ravnanja z blagom mora vložnik pridobiti dovoljenje. V

dovoljenju so predpisani pogoji, pod katerimi se lahko ta ravnanja izvajajo (člen 109/3

CZ). Imetnik dovoljenja za delovanje carinskega skladišča lahko za vsak primer

posebej predhodno zaprosi za posamično dovoljenje za izvajanje običajnih oblik

ravnanja z blagom v carinskem skladišču. Pisni zahtevek se predloži nadzorni izpostavi

(člen 533 izvedbene uredbe). Dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja se lahko

izda tudi kot sestavni del dovoljenja za vodenje carinskega skladišča (člen 533

izvedbene uredbe).

Vložnik zahtevka mora navesti vse podatke, potrebne za uporabo tega postopka (vrsta

predlaganih ravnanj, blago, namen, tehnološki pripomočki, evidence itd.). Odobrena

običajna ravnanja morajo biti v dovoljenju navedena. Prav tako mora biti v dovoljenju

opredeljen način, kako imetnik dovoljenja obvešča nadzorni carinski organ o

nameravanih izvajanjih teh običajnih ravnanj. Imetnik mora voditi evidence o količini

in opisu blaga pred izvajanjem običajnih oblik ravnanja ter o količini in opisu

proizvodov po izvajanju teh ravnanj.

40. Zahtevane običajne oblike ravnanja se ne odobrijo, če carinski organ meni, da bi

uporaba teh postopkov povečala možnost goljufije oziroma nespoštovanja predpisov.

Carinski organ lahko dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja kadar koli

razveljavi.

Običajne oblike ravnanja, ki se lahko dovolijo

41. Neskupnostno blago je lahko podvrženo običajnim oblikam ravnanja, ki so naštete v

prilogi 72 izvedbene uredbe (člen 531 izvedbene uredbe).

Običajne oblike ravnanja z blagom lahko privedejo do povečanja vrednosti in/ali

spremenijo naravo blaga, to pa lahko vpliva na carinski dolg (to ne vpliva na tip D in

E* carinskega skladišča, ker so bile narava, vrednost in količina blaga že določene pri

vnosu v postopek). Deklarant lahko zahteva, da se kot podlage za obračun carinskega

dolga uporabijo tista narava, vrednost in količina blaga, kot da blago ni bilo podvrženo

običajnim oblikam ravnanja (člen 112/2 CZ). Kadar se zahteva uporaba člena 112/2

CZ, mora imetnik v evidencah voditi tudi podatke o carinski vrednosti blaga pred

izvajanjem odobrenih običajnih oblik ravnanja (člen 529/2 izvedbene uredbe).

Da bi drugim carinskim organom, ki so vpleteni v uporabo postopka carinskega

skladiščenja, omogočili dostop do tistih podlag za odmero carinskega dolga, ko blago

še ni bilo podvrženo običajnim oblikam ravnanja, se na zahtevo udeležene osebe ali na

pobudo carinskih organov izda informativni list INF 8 iz priloge 71 izvedbene uredbe,

razen če se carinski organi dogovorijo za drug način izmenjave informacij (člen 523/a

izvedbene uredbe).

Začasna odstranitev

42. V upravičenih primerih se lahko blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja,

začasno odstrani iz carinskega skladišča. Tako odstranitev morajo vnaprej dovoliti

carinski organi, ki določijo, pod kakšnimi pogoji se lahko izvede (člen 110 CZ).

Medtem ko je blago zunaj carinskega skladišča, je lahko podvrženo običajnim oblikam

ravnanja iz člena 109 CZ pod pogoji, ki so določeni v dovoljenju (člen 110 CZ).

11/15


Podatki o začasni odstranitvi blaga se morajo evidentirati v evidencah blaga (člen

529/3 izvedbene uredbe).

Dovoljenje za začasno odstranitev

43. V zahtevku je treba navesti vse podatke, potrebne za uporabo tega postopka (blago,

namen, prostor, vodenje evidenc blaga itd.). Imetnik dovoljenja za vodenje carinskega

skladišča lahko za vsak primer posebej predhodno zaprosi za posamično dovoljenje za

začasno odstranitev. Pisni zahtevek se predloži pri nadzorni carinski izpostavi (člen

533 izvedbene uredbe). Dovoljenje za začasno odstranitev blaga se lahko izda tudi kot

sestavni del dovoljenja za vodenje carinskega skladišča (člen 533 izvedbene uredbe). V

dovoljenju mora biti opredeljen način, kako imetnik dovoljenja obvešča nadzorni

carinski organ o izvajanju začasne odstranitve blaga iz carinskega skladišča. Blago se

lahko začasno odstrani iz carinskega skladišča za največ tri mesece. Kadar to

dovoljujejo okoliščine, se to obdobje lahko podaljša (člen 532 izvedbene uredbe).

Zahtevani podatki v evidencah blaga pri začasni odstranitvi blaga

44. V evidence blaga je treba vpisati:

− datum odstranitve blaga in datum vrnitve,

− količino in opis blaga, ki se je začasno odstranilo,

− začasno lokacijo blaga,

− podatke o običajnih oblikah ravnanja z blagom, ki so se izvajale med začasno

odstranitvijo.

Soskladiščenje in skupno skladiščenje

45. Kadar obstaja gospodarska potreba in izvajanje carinskega nadzora ni ogroženo, lahko

carinski urad skladno s 106/1/a členom CZ dovoli skladiščenje skupnostnega blaga,

drugačnega od tistega iz člena 98/1/b, v prostorih carinskega skladišča. Carinski urad

lahko zahteva, da se tudi to skupnostno blago vpiše v evidence blaga (člen 106/3 CZ).

Če to zahteva, morajo biti v dovoljenju opredeljene specifične metode za zagotovitev

istovetnosti blaga, da se loči od blaga, vnesenega v postopek carinskega skladiščenja

(člen 534/1 izvedbene uredbe).

Soskladiščenje je skladiščenje skupnostnega blaga, drugačnega od tistega iz člena

98/1/b, poleg neskupnostnega blaga v istem carinskem skladišču in omogoča imetniku

dovoljenja polno izkoriščenost skladiščnih prostorov. Zadevno skupnostno blago mora

biti fizično ločeno od neskupnostnega blaga, ki je v postopku carinskega skladiščenja.

Carinski urad določi v dovoljenju način vodenja evidenc o tem blagu.

Skupno skladiščenje je skladiščenje enake vrste blaga, ki ima različen carinski status in

je ves čas nemogoče zanj določiti carinski status posamezne vrste blaga. Blago v

skupnem skladišču mora imeti isto osemmestno oznako KN, enako trgovsko kvaliteto

in enake tehnične karakteristike (člen 534/2 izvedbene uredbe). Carinski urad določi v

dovoljenju način vodenja evidenc o skupnostnem blagu. To velja smiselno enako tudi

za blago v postopku aktivnega oplemenitenja z enakovrednim blagom, ki se izvaja v

carinskem skladišču (člen 535/1 izvedbene uredbe). Predfinancirano blago se ne dovoli

skupno skladiščiti (člen 534/2 izvedbene uredbe).

12/15


Prenos blaga

46. Carinski organi lahko dovolijo, da se blago, vneseno v postopek carinskega

skladiščenja, prenese iz enega carinskega skladišča v drugo (člen 111 CZ). V

dovoljenju za vodenje carinskega skladišča mora biti navedeno, če in pod kakšnimi

pogoji se lahko izvede prenos blaga, ki je v postopku carinskega skladiščenja, med

različnimi kraji ali do prostorov drugega imetnika brez zaključka postopka carinskega

skladiščenja ob obveznem vodenju evidenc blaga. Prenos ni mogoč, kadar je odpremno

ali namembno carinsko skladišče tipa B (člen 511 izvedbene uredbe).

47. Pri prenosu blaga, ki predstavlja večje tveganje za goljufije iz priloge 44c izvedbene

uredbe, mora biti blago zavarovano z garancijo po pogojih, enakovrednih tistim, ki so

predpisani za tranzitni postopek (člen 514 izvedbene uredbe).

Dovoljenje za prenos

48. Dovoljenje za prenos izda carinski urad na podlagi 111. člena CZ, če vložnik zahtevka

izpolnjuje vse predpisane pogoje za zahtevani prenos. Vložnik mora navesti, kateri

način prenosa želi izvajati, in način vodenja evidenc o teh prenosih. V dovoljenju se

določi, na kakšen način oziroma po kakšnem postopku (običajnem ali

poenostavljenem) se opravljajo formalnosti postopka prenosa iz priloge 68 izvedbene

uredbe. Predpisanih listin za izvajanje prenosa med dvema imetnikoma carinski organ

ne potrjuje.

Prenosi med prostori, določenimi v istem dovoljenju

49. Prenos blaga med različnimi skladiščnimi prostori, določenimi v istem dovoljenju za

vodenje carinskega skladišča, se lahko opravi brez carinskih formalnosti (člen 512/1

izvedbene uredbe). Imetnikove evidence blaga morajo izražati dejansko lokacijo blaga.

Prenos med izpostavo vnosa in carinskim skladiščem

50. Prenos blaga od carinskega organa vnosa v postopek carinskega skladiščenja do

prostorov imetnikovega skladišča se lahko opravi na podlagi carinske deklaracije za

vnos v postopek carinskega skladiščenja (člen 512/2 izvedbene uredbe).

Prenos do carinskega organa izstopa iz Skupnosti

51. Prenos blaga do carinskega organa izstopa s carinskega območja Skupnosti z namenom

ponovnega izvoza se lahko opravi v okviru postopka carinskega skladiščenja. V tem

primeru se postopek carinskega skladiščenja ne zaključi, dokler blago, prijavljeno za

ponovni izvoz, dejansko ne zapusti carinskega območja Skupnosti (člen 512/3

izvedbene uredbe).

Prenos med carinskimi skladišči različnih imetnikov

52. Prenos od enega imetnika dovoljenja do drugega imetnika se lahko izvede le, kadar

slednji vnese preneseno blago v carinsko skladišče v okviru dovoljenja za hišno

carinjenje za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja. Obvestilo carinskemu

organu in evidentiranje blaga po 266. členu izvedbene uredbe se izvedeta ob prispetju v

13/15


carinsko skladišče drugega imetnika dovoljenja. Vložitev dopolnilne carinske

deklaracije se ne zahteva (člen 513 izvedbene uredbe). Formalnosti, ki jih je treba

izvesti, so predpisane v prilogi 68 izvedbene uredbe. Ob prejemu blaga je drugi imetnik

dolžan uvesti to blago v postopek carinskega skladiščenja.

ZAKLJUČEK POSTOPKA CARINSKEGA SKLADIŠČENJA

53. Postopek carinskega skladiščenja blaga se zaključi, ko carinski organ dovoli drugo

obliko carinsko dovoljene uporabe oziroma rabe blaga, ki je bilo deklarirano za

postopek carinskega skladiščenja (člen 89 CZ).

Carinsko dovoljene rabe za zaključek postopka carinskega skladiščenja

54. Postopek carinskega skladiščenja se lahko zaključi:

− s prijavo za sprostitev v prost promet v Sloveniji,

− s prijavo za sprostitev v carinski prost promet s hkratno dobavo blaga v drugo državo

članico,

− z odpremo v okviru skupnostnega tranzitnega postopka,

− s prijavo v carinski postopek aktivnega oplemenitenja,

− s prijavo v postopek predelave pod carinskim nadzorom,

− s prijavo v postopek začasnega uvoza,

− s prijavo za izvoz predfinanciranega blaga,

− s prijavo v prosto cono ali prosto skladišče,

− s prijavo za ponovni izvoz s carinskega območja Skupnosti,

− s prijavo za uničenje blaga,

− s prijavo za odstop blaga.

Zaključek postopka carinskega skladiščenja se izvede v skladu s predpisi, ki veljajo za

posamično dovoljeno obliko carinsko dovoljene uporabe ali rabe blaga. Ukrepi

trgovinske politike in tarifni ukrepi (dovoljenja, potrdila, stopnje, protidamping) se

uporabljajo glede na zahtevano carinsko dovoljeno uporabo ali rabo blaga na dan

zaključka postopka carinskega skladiščenja.

Zaključek postopka carinskega skladiščenja – običajni postopek

55. Carinska deklaracija za zaključek postopka carinskega skladiščenja mora biti

izpolnjena v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju enotne upravne listine in

računalniški izmenjavi podatkov ter o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih

postopkih (Uradni list RS, št. 35/04 in 48/04). Carinska deklaracija z vsemi potrebnimi

dokumenti se vloži pri izpostavi zaključka postopka. Nadzorna izpostava lahko na

podlagi pisnega zahtevka dovoli, da se carinska deklaracija vloži pri drugem carinskem

organu, kot je tisti, ki je naveden v dovoljenju. Nadzorna izpostava določi način

sporočanja.

Zaključek postopka carinskega skladiščenja – poenostavljeni postopek

56. Za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovoli uporaba poenostavljenih

postopkov, predvidenih za sprostitev v prost promet, izvoz in ponovni izvoz (člen

278/3 izvedbene uredbe).

14/15


Za predfinancirano blago iz člena 524 izvedbene uredbe, ki je v postopku carinskega

skladiščenja, se pri zaključku postopka ne more uporabiti noben poenostavljen

postopek (člen 524/3/d).

Podlage za obračun carinskega dolga

57. Kadar nastane za uvozno blago carinski dolg in carinska vrednost temelji na dejansko

plačani ali plačljivi ceni, ki vključuje stroške skladiščenja in ohranjanja blaga, dokler to

ostaja v carinskem skladišču, takih stroškov ni treba vključiti v carinsko vrednost, če so

prikazani ločeno od dejansko plačane ali plačljive cene za to blago (člen 112/1 CZ).

Višina carinskega dolga pri sprostitvi carinsko skladiščenega blaga v prost promet se

določi na osnovi predpisov (narava blaga, količina blaga, višina dajatev, uradni valutni

tečaj), ki so v veljavi na dan zaključka postopka carinskega skladiščenja oziroma

nastanka carinskega dolga.

Če je bilo uvozno blago podvrženo običajnim oblikam ravnanja v smislu člena 109 CZ,

so (na zahtevo deklaranta) narava blaga, carinska vrednost in količina, ki jih je treba

upoštevati pri določanju višine uvoznih dajatev, take, kot bi jih upoštevali za blago v

trenutku iz člena 214, če ne bi bilo podvrženo tem ravnanjem (člen 112/2 CZ).

Podlage za obračun carinskega dolga v carinskih skladiščih tipa D in tipa E*

58. Kadar se uvozno blago sprošča v prost promet v skladu s členom 71/1/c CZ, se

vzamejo za namene člena 214 CZ tista narava blaga, carinska vrednost in količina, ki

so bile določene za blago v času, ko je bilo blago vneseno v postopek carinskega

skladiščenja (člen 112/3 CZ). To določilo se uporablja pod pogojem, da so bila pravila

za določitev carinskega dolga glede na to blago določena ali priznana v času, ko je bilo

blago vneseno v postopek carinskega skladiščenja, razen če deklarant zahteva uporabo

teh pravil v času, ko je nastal carinski dolg (člen 112/3 CZ).

59. V primerih, ko imetnik carinskega skladišča tipa D ali tipa E* zahteva uporabo podlag

za obračun carinskega dolga v trenutku zaključka postopka carinskega skladiščenja

oziroma nastanka carinskega dolga, mora imetnik carinskega skladišča o tem pisno

obvestiti nadzorno izpostavo. Glede na naravo blaga nadzorna izpostava določi, ali se

lahko postopek zaključi na podlagi hišnega carinjenja ali pa mora imetnik prijaviti

blago za običajni zaključek postopka in blago predložiti.

Z izdajo tega pojasnila se preklicuje Pojasnilo o postopku carinskega skladiščenja blaga in

izvajanju carinskega nadzora v prostih carinskih prodajalnah, št. 8/99-D-2, z dne 7. 7.

1999.

Prilogi:

1. obrazec zahtevka in dopolnilni obrazec zahtevka

2. obrazec dovoljenja in dopolnilni obrazec dovoljenja

15/15

More magazines by this user
Similar magazines