prenesi zapisnik - Železniki

Z A P I S N I K
7. redne seje občinskega sveta občine Železniki, ki je bila v sredo, 23. 06. 1999, ob 19.00 uri v
sejni sobi občine Železniki.
Prisotni:
Člani občinskega sveta:
SKD:
Jurij DEMŠAR, Janez FERLAN, Marijan PETERNELJ,Anton TUŠEK /od 19.10
dalje/,
SDS:
Rafko KAVČIČ /od 19.15 dalje/, Peter PREZELJ, Martina RANT, Janez
RIHTARŠIČ
NL: Janez HABJAN, Janez BENEDIK, Franci MIHELČIČ
SLS: Jože MOŽGAN /odšel ob 22.10/
ZLDS: Anton GLOBOČNIK /od 19.10 dalje/
LDS: Gregor MALENŠEK /od 19.15 dalje/
NLRZŽ: Marko LOTRIČ
DeSUS: Andrej RANT
Ostali prisotni:
Župan: Mihael PREVC
Tajnik: Jolanda PINTAR
Svetoval. župana za proračun,
finance in gospodarstvo: Cirila TUŠEK
Računovodkinja: Marija GASER
Referent za komunalo: Darko GORTNAR
Referentka za gospodarstvo: Valerija ŠTIBELJ
Novinarji: Jelka MLAKAR, Radio Sora
Štefan ŽARGI, Gorenjski glas
Odsotni:
Član občinskega sveta: Štefan Bertoncelj - opravičil
Načelnik UE Šk.Loka: Brane MURNIK

Poslanec DZ RS: Vincencij DEMŠAR
Novinarki: Janja KOREN in Aljana JOCIF - RTV Slovenija,
Dopisništvo za Gorenjsko
Zapisnik je pisala Jolanda Pintar.
G.Ferlan je začel 7. redno sejo občinskega sveta (prisotnih je 12 svetnikov od 17-ih).
Najlepše pozdravljam v naši sredi g.župana Miha Prevca, iz uprave direktorja ga. Jolando
Pintar, svetovalko župana ga.Tušek, računovodkinjo ga.Marijo Gaser, referentko za
gospodarstvo ga.Valerijo Štibelj, od novinarjev pa ga. Jelko Mlakar iz Radia Sora in g.
Štefana Žargija iz Gorenjskega glasa.
Začeli bomo s pregledom in potrditvijo zapisnika 6. redne seje. Zapisnik ste dobili in bi prosil,
če ima kdo kakršnokoli pripombo na ta zapisnik.
G.Rihtaršič je imel pripombo, da so zapisnik dobili šele pred dvema dnevoma.
G.Ferlan je predlagal, da če je to sporno, lahko pregled in sprejem zapisnika naredimo na
naslednji seji.
Ker razprave ni bilo, je predsedujoči dal na glasovanje
134. sklep:
Občinski svet občine Železniki NI sprejel (za 5, proti 7, vzdržal 0), da bi bil pregled
zapisnika 6. seje na naslednji seji.
/ob 19.10 je prišel g.Anton Tušek in g.Anton Globočnik/
G.Ferlan: Prosim za pripombe na zapisnik.
Na zapisnik ni bilo pripomb, zato je predsedujoči predlagal

135. sklep:
Občinski svet občine Železniki je potrdil (za 9, proti 1, vzdržal 4) zapisnik 6. redne seje z
dne 26. 05. 1999.
V nadaljevanju je g.Ferlan pregledal nerealizirane sklepe sprejete na 6. redni seji občinskega
sveta občine Železniki.
Potem je prešel na dnevni red. Ali bi kdo kakšno točko umaknil z dnevnega reda?
G.Rihtaršič je povedal, da predlaga kot predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja umik 7.b točko – razrešitev in imenovanje novega člana v nadzorni odbor občine
Železniki. Mislim, da smo sedaj dvakrat potrjevali ta nadzorni odbor, na tretji seji ga bomo pa
spet menjali.
Ga.Pintarjeva je pojasnila, da je g.župan dal predlog za razrešitev ga.Jane Vrhunc, zaradi tega,
ker prejšnja predsednica občinske volilne komisije ni bila več pripravljena sodelovati. V
občinski volilni komisiji mora predsednica imeti vsaj pravna znanja (tako je rekel g. Marko
Golobič iz republiške volilne komisije) in glede na to, da smo imeli v prejšnjem mandatu kar
težave z iskanjem pravnikov, ki so pripravljeni sodelovati pri tej funkciji, smo edino varianto
videli v tem. Torej, da se razreši ga.Jana Vrhunc, ki je absolventka prava, članstva v
nadzornem odboru ter da jo imenujemo za predsednico občinske volilne komisije.
Funkcija predsednice občinske volilne komisije je nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega
odbora.
Občinska volilna komisija se mora čimprej imenovati tudi zato, da bo lahko obravnavala
odstopno izjavo člana občinskega sveta g.Možgana.
Mandatna komisija je potrdila županov predlog razrešitve.
G.Mihelčič je menil, da g.Rihtaršič, kot predsednik komisije mora dati predlog, ki je bil na
komisiji izglasovan, obravnavati svetu. Če pa ima svoj osebni predlog, ga tudi lahko predlaga
občinskemu svetu. Očitno se meša vloga predsednika komisije in vloga svetnika.
Tudi g.Peternelj se je strinjal stem.
G.Možgan je prosil, da naj se njegov odstop ne povezuje s to volilno komisijo; volilno
komisijo občina mora imeti, ne glede, ali on odstopa ali ne odstopa.

G.Ferlan je dodal, da bi radi, da je nadomestni član na naslednji seji prisoten in da ne bi bilo
očitka, da je bila ena seja brez predstavnika člana ljudske stranke.
G.Ferlan je dal na glasovanje predlog g.Rihtaršiča
136. sklep:
Občinski svet občine Železniki NI sprejel (za 1, proti 11, vzdržal 4) predloga umika 7. b
točke predlaganega dnevnega reda – razrešitev in imenovanje novega člana v nadzorni
odbor občine Železniki.
G.Ferlan: Ali bi kdo želel, da gre na dnevni red kakšna dodatna točka? Ni bilo pripomb.
G.Ferlan je nazadnje dal na glasovanje
137. sklep:
Občinski svet občine Železniki je sprejel (za 15, proti 1, vzdržal 0) dnevni red z enajstimi
točkami:
1. Druga obravnava predloga in sprejem odloka o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave občine Železniki
2. Prva obravnava predloga poslovnika občinskega sveta občine Železniki
3. Obravnava in potrditev dokončnega poročila o reviziji poslovanja občine
Železniki za obdobje 1995-1998. s poudarkom na letu 1997
4. Obravnava predloga in sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o
dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za odpiranje novih delovnih mest
in zaposlovanje nezaposlenih oseb v občini Železniki
5. Razpis sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere malemu gospodarstvu

6. Določitev upravljavca za zavarovano območje barja Ledina na Jelovici
7. Poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
a) razrešitev in imenovanje novega člana v odboru za komunalno dejavnost in
varstvo okolja
b) razrešitev in imenovanje novega člana v nadzornem odboru občine Železniki
c) imenovanje predsednika in članov občinske volilne komisije
d) obravnava in sprejem predloga za podelitev priznanj in nagrad občine
Železniki
8. Poročilo odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja
9. Razrešitev in imenovanje članov pripravljalnega odbora za izgradnjo
kanalizacije Selca-Dolenja vas, športne dvorane v Železnikih, osnovne šole v
Selcih in gradbenega odbora za toplifikacijo Železnikov
10. Vprašanja in pobude
11. Razno
K točki 1
Druga obravnava predloga in sprejem odloka o organizaciji in delovnem področju občinske
uprave občine Železniki
G.Ferlan je povedal, da amandmajev nismo prejeli. Glede na to, da gre za drugo obravnavo,
ga je zanimalo, če je kakšna skupina podala amandmaje na seji? Ne.

Ker razprave ni bilo, je predsedujoči dal na glasovanje
138. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se za predlog odloka o
organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Železniki, glasuje v celoti.
139. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno sprejel (za 16) v celoti vsebino odloka o
organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Železniki, kar se objavi v
Uradnem vestniku Gorenjske in se glasi:
Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,
14/95, 26/97, 10/97, 10/98 in 74/98), 17. člena Statuta občine Železniki (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 6/95, 18/96, 47/96 in 36/98) in v skladu z uredbo o skupnih osnovah in
kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne
uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98) je občinski svet občine Železniki na 7. redni seji
dne, 23.06.1999, na predlog župana sprejel
O D L O K
o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Železniki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi organizacija in delovno področje ter
urejajo druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave občine Železniki.

2. člen
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in
dolžnosti občine na delovnih področjih, ki so določeni s tem odlokom.
3. člen
Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z občinskimi upravami drugih
občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi
organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in obvestil ter preko
skupnih delovnih teles.
4. člen
Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi sporočili ter z dajanjem
informacij sredstvom javnega obveščanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na
konferencah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s predstavniki sredstev
javnega obveščanja oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča javnosti, da se seznani
z delom občinske uprave.
Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, pojasnila in druge podatke v smislu
prejšnjega odstavka dajejo predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in
direktor občinske uprave, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v občinski
upravi.
II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
OBČINSKE UPRAVE
5. člen
Za opravljanje nalog občinske uprave se v občini Železniki ustanovi enovit organ:
Občinska uprava občine Železniki, s sedežem v Železnikih, Češnjica 48, 4228 Železniki
(v nadaljnjem besedilu: občinska uprava).
Občinska uprava zagotavlja:
• strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave,
• zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti
strank in drugih udeležencev v postopkih,

• polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in
• učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.
6. člen
Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in
administrativne naloge na področju:
• splošnih zadev,
• normativno-pravnih zadev,
• upravnih zadev,
• javnih financ,
• gospodarskih dejavnosti in kmetijstva,
• družbenih dejavnosti,
• komunalne dejavnosti in varstva okolja,
• urejanja prostora,
• gospodarskih javnih služb,
• inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva,
• gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine.
7. člen
Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava naslednje naloge:
• opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnična opravila za
potrebe župana in občinskega sveta ter njunih delovnih teles, za člane občinskega
sveta, nadzorni odbor ter druge občinske organe;
• kadrovske zadeve;
• sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe občinskih organov;
• gospodarjenje z zgradbo občine in tehnično opremo;
• avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov občine;
• ki se nanašajo na civilno zaščito in reševanje;
• nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri njihovem delovanju in
• druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje.
8. člen
Na področju normativno-pravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, ki jih sprejemajo župan,
občinski svet in drugi občinski organi;
• sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in pravno spremljanje pogodb;

• strokovno pravno pomoč pri izvajanju volilnih opravil;
• pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim občinskim organom;
• opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje.
9. člen
Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postopkih na I. stopnji;
• vodi evidenco o upravnih stvareh;
• sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pristojni organi;
• opravlja druge naloge s področja upravnih zadev.
10. člen
Na področju javnih financ občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje;
• pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna;
• pripravlja dolgoročne razvojne plane občine na predlog župana;
• pripravlja finančni del investicijskih programov;
• zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju
občinskih splošnih in drugih aktov s področja javnih financ;
• opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun,
občinske sklade, krajevne skupnosti;
• spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti občine in daje mnenje k
oblikovanju cen iz koncesijskih razmerij;
• spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in v skladu z zakonom
pripravlja strokovne podlage za njihovo uvedbo oz. usklajevanje;
• pripravlja premoženjsko bilanco občine;
• opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje.
11. člen
Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe
razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva (posebno kmetijstva,
gozdarstva, turizma, gostinstva, malega gospodarstva, trgovine);
• izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, kadar je občina ustanovitelj
ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih
služb,
• spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini;

• opravlja druge naloge s tega področja.
12. člen
Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na različnih področjih
družbenih dejavnosti (osnovno šolstvo, predšolska vzgoja, šport, kultura,
zdravstveno in socialno varstvo, stanovanjska dejavnost, varovanje naravne in
kulturne dediščine);
• skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, koordinira delovanje
različnih subjektov na področjih družbenih dejavnosti in vrši nadzor nad
izvajanjem programov;
• pripravlja in izvaja programe javnih del;
• opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih dejavnosti.
13. člen
Na področju komunalne dejavnosti in varstva okolja občinska uprava opravlja
naslednje naloge:
• pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe
razvoja s področja komunalne dejavnosti;
• skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, koordinira delovanje
različnih subjektov na področju komunalne dejavnosti in vrši nadzor nad
izvajanjem programov;
• pripravlja projekte in investicijske programe ter opravlja nadzor nad
investicijami;
• pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti
okolja za območje občine;
• pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic in virov obremenitve okolja
in skrbi za njihovo izvedbo;
• opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih določajo posebni predpisi s
področja varstva okolja;
• opravlja druge naloge na tem področju.
14. člen
Na področju urejanja prostora občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• pripravlja programska izhodišča za sprejemanje prostorskih aktov in pripravlja
smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov;

• pripravlja prostorske akte občine;
• izdaja lokacijske dokumentacije;
• vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje posegov v prostor;
• nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora;
• opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje.
15. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občinska uprava opravlja naslednje naloge:
• pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organizacijo gospodarskih javnih
služb;
• izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje
in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem;
• opravlja druge naloge na tem področju.
16. člen
Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delavcev občinske uprave na področju
občinske inšpekcije in občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom.
III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
17. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje,
usmerja ter daje navodila za vodenje občinske uprave.
18. člen
Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje
župan.
Direktor občinske uprave:
• neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koordinira delo delavcev v
občinski upravi in jim nudi strokovno pomoč, razporeja delo med delavce v
občinski upravi in skrbi za delovno disciplino;
• izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji;

• opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v
najzahtevnejših projektnih skupinah v občini;
• skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave;
• opravlja druge naloge po nalogu župana.
Direktor občinske uprave lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se nanašajo na
uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev
občinske uprave, če ga župan za to pooblasti.
Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.
Direktor občinske uprave mora imeti višjo strokovno izobrazbo.
19. člen
Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter razvrstitev nalog iz
posameznega delovnega področja občinske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se
določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan.
20. člen
Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s tem odlokom, opravi tisti delavec, v
katerega delovno področje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih mest
oziroma po svoji naravi.
Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od
delavcev občinske uprave, jo opravi delavec, ki ga določi direktor občinske uprave.
21. člen
Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi,
statutom občine in pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in
pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni in drugi predpisi ter
po navodilih direktorja občinske uprave. Za svoje delo so odgovorni direktorju občinske
uprave, disciplinsko in odškodninsko pa županu.
22. člen

V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župana oblikuje kolegij, ki obravnava
pomembnejša vprašanja z delovnega področja občinske uprave. Župan določi sestavo
kolegija glede na obravnavano problematiko.
Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa direktor občinske uprave. Kolegij se
sklicuje po potrebi.
23. člen
Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziroma sodelovanje
različnih strok in stopenj znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge oblike
sodelovanja.
S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne skupine, vodjo delovne skupine ter
rok za izvedbo naloge.
24. člen
Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali posebno strokovnost in jih delavci
občinske uprave ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno
skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog.
S sklepom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo
nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Župan občine Železniki v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka uskladi
pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine Železniki, ki je podlaga
za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta.
26. člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi v vojnem stanju.
27. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave ter o delavcih v upravi občine Železniki (Uradni vestnik
Gorenjske, št.27/95, 30/95).
28. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Štev.: 080-09-4083 Občinski svet občine Železniki:
Železniki, dne 23. 06. 1999 Župan Mihael PREVC, l.r.
K točki 2
Prva obravnava predloga poslovnika občinskega sveta občine Železniki
G.Ferlan je povedal, da gre za prvo obravnavo, zato ne bomo glasovali o vsakem členu
posebej, vendar je predlagatelj dolžan (po tonskem zapisu) upoštevati ali ne upoštevati
predlagana stališča za drugo obravnavo. Predlog ste dobili v 15-dnevno obravnavo
pravočasno; v prilogi je tudi zapisnik 4. seje komisije, obrazložitev pa nam bo podal
predsednik komisije za statut in pravna vprašanja g.Franci Mihelčič.
G.Mihelčič: Naša komisija je pripravila predlog poslovnika tako, da smo naredili uskladitev z
vso spremembo lokalne zakonodaje; se pravi z zakonom o lokalni samoupravi, upoštevali smo
spremembe, ki smo jih vnesli v statut, ki smo ga sprejeli na prejšnji seji.
Sedaj nimamo več predsednika sveta in se te pristojnosti prenašajo na župana. V poglavju
konstituiranje občinskega sveta smo stvar za prihodnji svet skušali urediti malce drugače kot
je bila uporabljena v lanskem decembru, ko se je ta svet konstituiral. V 3.poglavju so
navedene pravice in dolžnosti svetnikov, ki so praktično povzete po zakonodaji.
Potem pa preidemo na najbolj bistveno področje, ki se imenuje seje sveta; tukaj se najprej
obdeluje poglavje, kako do sklica sveta sploh pride (redne seje, izredne seje), kdo je
predlagatelj posameznih točk, kako pridemo do dnevnega reda. Sledi sam potek seje – tukaj
skušamo postaviti neke časovne omejitve, da bi stvar lahko potekala učinkovito, da se ne bi
zavlačevalo.

V nadaljevanju imamo poglavje vzdrževanje reda na seji. Naslednje poglavje pa predvideva
načine odločanja na svetu, to se pravi, kako sploh je neka odločitev sprejeta in govorimo o
javnem in tajnem glasovanju, o tem, kdaj je sploh odločitev sprejeta, itn, V nadaljevanju
definiramo, kdo je zadolžen za zapisnik in kako ga je treba napisati. Naslednje poglavje
predstavljajo delovna telesa občinskega sveta, kjer smo praktično povzeli ureditev, ki je v
statutu; predvideli pa smo tudi možnost skupnih komisij oziroma odborov župana in sveta.
Od 70. člena naprej urejamo stvari, ki jim mi sprejemamo, kot so poslovnik, proračun, odloki,
sklepi, navodila, odredbe; v tem poglavju tudi uredimo več možnih načinov za sprejem
posameznih odlokov.
Tako imamo najbolj bistveni dvofazni redni postopek za sprejem odloka. Glede na prejšnji
poslovnik je sedaj predvidena tudi možnost hitrega postopka in skrajšanega, ki je približno
enaka sedanji definiciji skrajšanega postopka.
Posebej pa urejamo postopek za sprejem proračuna, ki je nekako razdeljen v 3. faze, s tem, da
predlagamo zadolžitev župana, da letos do konca meseca oktobra pripravi predlog proračuna.
Svoj postopek se predvideva še za sprejem obvezne razlage in prečiščenega besedila. Nadalje
preidemo na volitve in imenovanja, tako občinskih funkcionarjev kot članov delovnih teles
občinskega sveta; urejen je tudi postopek za razrešitev, ki je praktično enak kot za imenovanje
oziroma izvolitev.
Nekaj smo napisali tudi o razmerjih med županom in občinskim svetom, sledi javnost dela,
kar ima v določenih primerih tudi svoj pomen in pa določba – delo občinskega sveta v
izrednih razmerah.
Pred vami je torej predlog novega poslovnika, ker je bila ocena, da je sprememb toliko, da če
bi šli v postopek sprejemanja sprememb, bi dobili eno nepregledno zadevo, ki bi bila
praktično neuporabna.
G.Ferlan je odprl razpravo.
G.Ferlan je podal pripombe na 30. člen, 3. odstavek v primerjavi z 39. členom prejšnjega
poslovnika - najbrž je izpadel del stavka. Sedaj piše – »Zadeve, za katere tako predlaga župan,
se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.«, kar pomeni, da lahko župan
umakne z dnevnega reda za naslednja štiri leta katerokoli točko.
Prej je pisalo »in uvrsti na dnevni red naslednje seje.«
G.Mihelčič je odgovoril, da če je župan predlagatelj dnevnega reda, mu lahko kot svet damo
pravico, da do takrat, ko svet o dnevnem redu odloča, točko umakne. V drugih določbah
poslovnika je tudi zapisano, da imamo vsi svetniki pravico predlagati točko dnevnega reda.

Lahko pa se ta člen dopolni v smislu, da tiste točke dnevnega reda, ki jih predlaga župan, le-ta
lahko tudi umakne.
G.Ferlan je podal pripombo na 59. člen, kjer glede na statut manjka komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo občinskega sveta.
G.Mihelčič je povedal, da je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
posebej opredeljena v 57. členu poslovnika, pa tudi pri poglavju konstituiranje občinskega
sveta.
G.Ferlan je nadaljeval z 60., 61. in 62. členi, kjer piše: »Odbor za gospodarske dejavnosti
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva, ….« Predlagam, da se črta beseda »vse«, saj je s tem določeno, da praktično
nobena zadeva, niti najbolj nujna, ne more iti direktno na občinski svet, ampak vedno preko
obravnave na odboru (enako je za vse tri odbore).
V naslednjem odstavku piše: »Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje ….«
Predlagam, da se spremeni: »Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri pred dnem,
preden se izdaja gradivo za redno sejo občinskega sveta….«. Le tako se lahko roki ujemajo.
Črta naj se stavek: »Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.« Izognimo se temu, da bi
dobivali gradivo direktno na sejo na mizo; vse pripombe veljajo za vse tri člene, ki
obravnavajo vse tri odbore.
Na koncu 61. člena naj se črta »in javnih služb družbenih dejavnosti.«
V 63. členu piše: »Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet
sprejema v obliki predpisov.« To pomeni, da komisija mora obravnavati vse predloge
odlokov. Predlagam, da se za besedo »dopolnitev« napiše, »lahko pa tudi odlokov in drugih
aktov.«
Na koncu 63. člena manjka pri izrazu »komisija za statut in pravna« še beseda »vprašanja«.
G.Prezelj je menil, da v poslovniku ni navedeno, kako rešiti problem, če odstopi svetnik v
odboru in se s tem poruši sestava, ki mora biti polovična s strani svetnikov? Ali s tem, ko ni
več zagotovljena polovična sestava odbora s strani svetnikov, odbor razpade?

G.Ferlan je odgovoril, da tiste svetnike, ki odstopijo s funkcije člana odbora, je potrebno
nadomestiti z novimi člani, ki so tudi svetniki. Naša dolžnost je, da se vedno zagotovi tako
sestavo odbora, da zadošča kriteriju-polovica svetnikov.
G.Možgan je povedal načelno stališče, ki se mu je porodilo iz predlogov, ki jih je do sedaj
slišal v razpravi. Poslovnik mora biti tak, da bo čimbolj spodbujal k demokraciji, ne pa k
demokraturi. Totalitarne določbe bi bilo potrebno izključiti. Vlogo posameznih delovnih teles
bi še bolj demokratiziral in jim ne bi omejeval pristojnosti. S tem, ko se črta "vse", se potem
vprašaš, kaj pa je tisto, kar še ostane; kdo bo to presojal. Vstavljanje besede "lahko" pomeni
"lahko ali pa tudi ne"; takih izrazov se je potrebno izogibati.
Pri vlaganju dopolnil so več ali manj vsi ljudje nevešči tega pravnega dejanja. S poslovnikom
je potrebno vzpodbuditi možnost, da bi pri strokovni službi občine ljudje lahko vlagali po
pravilnem postopku in v pravilnem roku dopolnila, ki jih imajo, tako v osebnem imenu ali v
imenu skupin, ki jih predstavljajo.
G.Globočnik je prosil za pravno tolmačenje, kateri predlogi odborov prihajajo na svet, kdaj
morajo biti ti predlogi oddani? V praksi je bilo vedno tako, da smo na mizo dobivali predloge
odborov, ki so bili sprejeti pozneje kot je bilo oddano gradivo za sejo občinskega sveta.
To ima pozitivne in negativne lastnosti. Odbori delajo zelo praktične stvari in prav je, da to
čimprej pride na sejo občinskega sveta, po drugi strani pa je prav, da imajo svetniki čas
razmisliti o predlogih odborov.
G.Mihelčič je povedal, da mu ni poznana ne zakonodajna, ne statutarna rešitev, ki bi
opredeljevala časovni rok do kdaj pred sejo sveta mora priti predlog odbora ali komisije na
občinski svet. Tridnevni rok je v poslovniku ravno zaradi operativnosti.
G.Prezelj: Če dobiš gradivo odbora na seji sveta na mizo, se zelo dvomljivo odločaš, ker se na
hitro odločaš.
G.župan je povedal, da smo na zahtevo občinskega sveta pripravili plan sej do konca leta.
Temu planu naj se prilagodijo tudi odbori, in sicer predlagam, da naj se odbori sestanejo cca.
10 dni pred napovedano sejo občinskega sveta. Tako bodo referenti lahko pripravili zapisnik
in predloge sklepov, ki bodo posredovani z gradivom za sejo sveta.

G.Mihelčič je omenil, da so v poslovniku opredeljene tudi izredne seje, kjer je rok za oddajo
gradiva krajši, vendar so lahko sklicane samo v nujnih primerih.
G.Možgan je pojasnil, da je poslovnik državnega zbora za redne seje predpisal roke za
vlaganje dopolnil; posameznik lahko vloži dopolnilo do 14 dni pred razpisano sejo; matično
delovno telo (v našem primeru odbor) lahko vloži do 7 dni pred sejo, do začetka točke
dnevnega reda pa lahko samo še skupina 10 poslancev s podpisi. Tudi poslovnik občinskega
sveta se lahko prilagodi poslovniku DZ.
G.župan je dodal, da je komisija za statut in pravna vprašanja občine Železniki delala po
navodilih in vzorcu poslovnika, ki ga je predlagala vladna služba za lokalno samoupravo.
G.Prezelj je poudaril, da so pri odboru za komunalo referentu dali časa 7 dni, da napiše
zapisnik; to se sedaj ne bo ujemalo s predlaganim, da referenti v treh dneh napišejo zapisnik
in predloge sklepov.
G.Ferlan je dal odgovor g.Možganu, zakaj črtati besedo "vse": Vedno imamo možnost, da se
zadeve obravnavajo na odboru, občinski svet lahko da določeno zadevo odboru ponovno
obravnavati ali pa jo zavrne, če pride direktno na svet itd. Če pa je zapisano "vse", potem pa
moramo res čisto vse najprej obravnavati na odborih pred obravnavo na občinskem svetu.
Moj predlog ni bil mišljen tako, da bi zaobšli obravnavo na odborih.
G.Globočnik je rekel, da urgentno lahko odbor pripravi predlog za občinski svet, ki mu je
posredovan v manj kot 7 dneh; to je še vedno boljše kot telefonska seja. Telefonska seja je
izigravanje sveta. Občinski svet vedno lahko glasuje, ali se taka zadeva obravnava ali ne.
G.Malenšek je opozoril, da se sedaj mešajo redne, izredne in telefonske seje; poslovnik
sprejemamo zato, da se bomo ravnali po njem. Ne moremo se potem na seji izmišljevati, ali
bomo dali določeno zadevo na dnevni red ali ne; dela se točno po poslovniku.
G.Mihelčič je dodal, da poslovnik ne more predvideti vseh možnih in nemožnih situacij, ki se
bodo zgodile v naslednjih štirih letih. Poslovnika se je potrebno držati, včasih bo pa potrebno
glasovati, ali se določena zadeva obravnava ali ne.

Predsedujoči je po razpravi predlagal
140. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da naj predlagatelj pripravi
predlog poslovnika občinskega sveta za 15-dnevno drugo obravnavo z upoštevanjem
podanih pripomb in predlogov v prvi obravnavi.
K točki 3
Obravnava in potrditev dokončnega poročila o reviziji poslovanja občine Železniki za
obdobje 1995-1998 s poudarkom na letu 1997
G.Ferlan je povedal, da so prisotni z gradivom prejeli vso dokumentacijo z obrazložitvijo in
kronološkim pregledom poteka revizije, dodatno obrazložitev bodo podali najprej g. župan,
nato ga.Pintar, ga.Gaser in ga.Tušek;
G.župan: Verjetno veste, da je še v preteklem mandatu, tako občinskega sveta kot župana, ob
koncu leta 1998 v naši občini potekala dvomesečna revizija računskega sodišča. Rad bi
poudaril, da težko dajem kakršnokoli analizo kot župan, ker se to poročilo nanaša na mandat
župana g.Čufarja, vendarle pa smo v mojem mandatu, ko je računsko sodišče pripravljalo
zapisnik oz. poročilo, zadeve usklajevali skupaj z občinsko upravo.
Glavna naloga revizije je bila delitvena bilanca. Na prvem srečanju po reviziji, ko so nam
prinesli predhodno poročilo, smo se soglasno strinjali, da nam je revizija doprinesla marsikaj,
marsikaj smo se naučili. Predvsem pa nam je bilo to poročilo dobrodošlo pri delitveni bilanci
z bivšo občino Škofja Loka, kajti vemo, da te zadeve še niso urejene in pri vseh teh pogovorih
nam je bilo računsko sodišče argument, da je treba te zadeve čimprej izpeljati do konca.
Ko je prišlo končno poročilo, smo bili nekoliko razočarani, ker o delitveni bilanci ni bilo
ničesar več napisano. Na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, je računsko sodišče dalo odgovor,
da bi bilo potrebno najprej narediti revizijo matične občine Škofja Loka. Tako je revizija o
delitveni bilanci izpadla ven, kljub temu, da so revizorji večino časa posvetili prav temu
problemu.

G.župan je nadaljeval s tistim delom poročila, ki se nanaša na prekoračitev količnika plač za
delavce občinske uprave v letih 1995, 1996 in 1997. Iz tega potem tudi izhaja, da je zaradi
tega občinska uprava izplačala nekaj preveč sredstev za plače.
Mislim, da vsi tisti, ki ste bili v prejšnjem mandatu, veste, koliko delavcev je bilo na občini
zaposlenih, ko se je pravzaprav ta šele ustanavljala, ko je preživljala začetne težave – leta ´95
trije, v naslednjem letu štirje in v letu ´97 pet delavcev, ki so opravljali bistveno bolj zahtevne
in bolj odgovorne naloge, kot bi jim pripadalo po tistem količniku po sistemizaciji. Tako smo
to zadevo zagovarjali tudi pred računskim sodiščem, da smo mi pravzaprav v letih 95, 96 in
97 prihranili. Zakaj smo prihranili? Zato, ker nam je po merilih, glede na število prebivalcev,
pripadalo 8 delavcev, torej lahko bi imeli 8 delavcev občinske uprave. In toliko denarja smo
tudi dobili v tistem času, ko so bila dana še merila.
Te obrazložitve ni v poročilu računskega sodišča, ker oni smatrajo, da to tja ne sodi.
G.Možgan je menil, da ima računsko sodišče predvsem nalogo, da preverja zakonitost
zbiranja virov sredstev za proračun in da preverja zakonitost in namensko porabo sredstev
proračuna v občini. Nekaj elementov je opisanih v poročilu, medtem ko zbiranje virov
proračunskih sredstev nisem zasledil v poročilu, čeprav točno vem, da je bil en vir zbiranja
sredstev protizakonit oziroma ni bil v skladu s tedaj veljavnimi predpisi. Namenskost porabe
proračunskih sredstev je seveda drug problem in vem, da tudi tukaj ni bilo vse v redu in k
sreči v poročilu ni zapisano.
Glede na to poznavanje problematike malce dvomim v objektivnost takih revizijskih poročil
in se mi zdi, da je tisto, kar piše o strokovni službi občine, bolj drobiž napram tistemu, kar ni
napisano.
Zato me zanima, kako je bilo z zakonitostjo zbiranja virov v tem obdobju in kako je bilo z
namensko porabo proračunskih sredstev in zakonitostjo porabe teh sredstev v tem obdobju.
G.Ferlan je predlagal g.Možganu, da naj pove kaj konkretno je bilo nezakonitega, kar revizija
ni napisala.
G.Možgan je odgovoril, da je bila to ekološka taksa.
Ga.Pintarjeva je pojasnila, da je tudi to zadevo računsko sodišče pregledalo in ni dalo nobene
pripombe. Tri revizorke so delale mesec in pol in so takoj na začetku povedale, da je njihov
način dela tak, da v zapisnik nikoli ne napišejo ničesar dobrega in tudi ne napišejo, kaj vse so
pregledali; torej so se omejili samo na določene napake.
Poudarila je, da je občinska uprava kljub vsemu precej pridobila s tem, ko smo sodelovali
skupaj in so nam dali določene napotke. Nekatere zadeve smo popravljali že sproti in na
koncu smo bili dejansko malo razočarani nad zapisnikom. Predvsem v tem smislu, da res ni

nikjer napisanega nič dobrega oziroma da premoženjsko bilanco niso vključili v končno
poročilo. Povedali so nam, da smo prva občina, kjer preverjajo premoženjsko bilanco.
Na prvem sestanku po reviziji z ga. Praprotnikovo (vodja vseh treh revizork,, ki so delale pri
nas), je povedala, da si želi še revizije takih občin, kot smo mi in da nismo problematična
občina. Kljub vsemu smo si potem pošiljali odgovore, vprašanja, i.t.d. eden drugemu, ker smo
želeli, da določene stvari v zapisniku stojijo drugače zapisane. V končni fazi smo potem
pristali na njihov način, ker smo tudi po informacijah drugih občin zvedeli, da je to stil
zapisnika računskega sodišča.
Revizorke so pregledale so tudi vse zapisnike občinskega sveta, vse naše sprejete akte, kdaj
smo jih začeli sprovajati glede na to, kdaj so bili objavljeni. Mislim, da bi nas opozorili, če bi
bila kakršnakoli večja nezakonitost in bi bilo to navedeno v zapisniku.
G.Prezelj je povedal, da nima večjih pripomb, verjetno pa se bo uprava za tiste pripombe, ki
so bile tukaj notri podane, v bodoče potrudila, da jih bo odpravila.
Ga.Pintarjeva je dodala, da so te napake vse že odpravljene.
G.Ferlan je predlagal, da ni smiselna izterjava preveč izplačanih plač, saj bi to povzročilo
večje stroške občini kot je bilo preveč izplačanega.
Predsedujoči je predlagal
141. sklep:
Občinski svet občine Železniki je sprejel (za 15, proti 0, vzdržal 1), da delavcem
občinske uprave občine Železniki ni potrebno vračati previsoko izplačanih plač in
drugih prejemkov za leto 1995, 1996 in 1997.
142. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se potrjuje poročilo o
reviziji poslovanja občine Železniki za obdobje 1995-1998, s poudarkom na letu 1997, ki
ga je izdelalo Računsko sodišče RS.

K točki 4
Obravnava predloga in sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju sredstev
občinskega proračuna za odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje nezaposlenih oseb
v občini Železniki
G.Ferlan je pojasnil, da je na zahtevo občinskega sveta te spremembe in dopolnitve pravilnika
obravnaval odbor za gospodarske dejavnosti, zato je prosil predsednika odbora g.Janez
Habjana, da poda predloge.
G.Habjan je povedal, da je odbor na svoji 1. seji dne 15. 06. 1999 obravnaval spremembe in
dopolnitve pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za odpiranje novih
delovnih mest v občini Železniki. G.Bogataj, predsednik komisije za malo gospodarstvo in
trgovino, jim je zelo na široko obrazložil vsebino sprememb in dopolnitev pravilnika, tako da
se je večina strinjala s predlaganim.
G.Habjan je navedel in obrazložil vse spremembe in dopolnitve, tudi spremembo naslova
pravilnika.
Predsedujoči je odprl razpravo.
G.Prezelj je zanimalo, kaj pa v primeru, če dobimo več vlog kot je v proračunu sredstev za ta
namen; po njegovem mnenju ta sredstva zakonsko pripadajo tistim, ki odprejo novo delovno
mesto.
G.Habjan je povedal, da se vloge obravnavajo samo do porabe sredstev; to so občinska
sredstva. Država pa daje določena sredstva prosilcem, ki odprejo novo delovno mesto, preko
zavoda za zaposlovanje.
Predsedujoči je predlagal
143. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se za predlog sprememb in
dopolnitev pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za odpiranje novih
delovnih mest in zaposlovanje nezaposlenih oseb v občini Železniki, glasuje v celoti.

144. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno sprejel (za 16) v celoti vsebino "Sprememb in
dopolnitev pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za odpiranje novih
delovnih mest in zaposlovanje nezaposlenih oseb v občini Železniki", kar se objavi v
Uradnem vestniku Gorenjske in se glasi:
Na podlagi 17. člena statuta občine Železniki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/95, 18/96,
47/96 in 36/98) je občinski svet občine Železniki na 7. redni seji dne 23. 6. 1999 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DODELJEVANJU SREDSTEV
OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST V
OBČINI ŽELEZNIKI
1.člen
V pravilniku o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za odpiranje novih delovnih
mest v občini Železniki (UVG, št. 14/98) se naslov spremeni tako, da se glasi:
“pravilnik o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za zaposlovanje brezposelnih
oseb v občini Železniki”.
1. člen se spremeni tako, da se glasi:
2. člen
“s tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za dodeljevanje sredstev občinskega
proračuna za zaposlovanje brezposelnih oseb v občini Železniki”.
3. člen
V 2. členu se točka b spremeni in dopolni tako, da se glasi:

“enkratno finančno pomoč samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam z do 20
zaposlenimi in sedežem na območju občine Železniki, ki zaposlijo brezposelno osebo
oziroma pripravnika ali osebo, pri kateri gre za prvo zaposlitev, in sicer v višini 1500
točk (za vsako brezposelno osebo)”.
4. člen
1. stavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Vrednost točke je SIT 100,00 za leto 1999.”
5. člen
V 4. členu, se točka b spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“da je prijavljen na republiškem zavodu za zaposlovanje – območna enota Kranj
najmanj en mesec, razen pripravniki in osebe, pri katerih gre za prvo zaposlitev”
6. člen
V 4. členu se točka d spremeni tako, da se glasi:
“da se je zaposlil v letu, za katerega se sredstva dodeljujejo.”
7. člen
V 5. členu se točka a spremeni in dopolni tako, da se glasi:
“potrdilo o brezposelnosti, razen za pripravnike in osebe, pri katerih gre za prvo
zaposlitev”
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
8. člen
“V primeru, da na novo zaposleni delavec postane ponovno brezposeln iz katerega koli
razloga pred potekom enega leta in upravičenec na zaposli v 30 dneh drugega delavca,
mora upravičenec, ki je dobil finančna sredstva na osnovi 2. člena, vrniti vsa dodeljena
finančna sredstva v roku 10 dni, in sicer valorizirana sredstva (TOM + realna obrestna
mera za vezavo tolarskih sredstev nad 1 leto v Gorenjski banki Kranj)”.

9. člen
2. odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Občinska uprava pripravlja predloge za dodelitev sredstev in informacijo o dodelitvi
ali zavrnitvi posreduje komisiji; komisija tudi opravlja kontrolo nad uporabo in v
primerih iz 6. in 7. člena predlaga vračilo”.
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
10. člen
“O dodelitvi in vračilu sredstev odloča župan.”
Za 10. členom se doda 10a člen, ki se glasi:
“Pravilnik se uporablja za leto 1999”.
11. člen
12. člen
Ta sprememba pravilnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku
Gorenjske.
Št.: 080-09-4084 Občinski svet občine Železniki:
Železniki, dne 23. 6. 1999 Župan Mihael PREVC, l.r.
K točki 5
Razpis sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere malemu gospodarstvu
Ga.Valerija Štibelj, referentka za gospodarstvo, je povedala, da je komisija za malo
gospodarstvo in trgovino na zadnji seji obravnavala vsebino navedenega razpisa. V letošnjem
proračunu je za to subvencioniranje namenjeno 750.000,00 SIT (povečanje za 250.000,00 SIT

glede na leto 1998). Vsebina razpisa je podobna lanskemu, razlika je v tem, da je predlagana
subvencija za kredite nad 2,5 % realno obrestno mero (lani nad 4,0 % r.o.m.).
Ga.Tuškova je dodala, da je namen razpisa, da občina želi malemu gospodarstvu pomagati
predvsem na razvojnem področju, zato subvencionira r.o.m. za dolgoročne kredite.
G.Prezelj je zanimalo, zakaj se ne subvencionira r.o.m. tudi za kratkoročne kredite, saj se jih
podjetniki in obrtniki poslužujejo veliko več kot dolgoročne (težje jih je dobiti in veliko več
dokumentacije je potrebno k vlogi).
Ga.Tuškova je povedala, da občina teži k temu, da se podjetja razvijajo dolgoročno, da
nabavljajo osnovna sredstva, da na novo zaposlujejo, da skrbijo za razvoj. Kratkoročni krediti
- do enega leta - so običajno namenjeni za zaloge, za nabavo raznega materiala, za stvari, ki
so bolj dobičkonosnega pomena.
V bodoče se lahko razmišlja tudi o subvencioniranju r.o.m. kratkoročnih kreditov, vendar naj
se primeren predlog oz. merila oblikujejo v okviru komisije za malo gospodarstvo in trgovino.
G.Prezelj je opozoril, da se sredstva namenjena za subvencioniranje niso vedno v celoti
porabila in na razpis se prijavljajo vedno isti ljudje. Hkrati se ni strinjal s tem, da so samo
dolgoročni krediti razvojno naravnani.
G.župan je povedal, da je tudi na upravnem odboru medobčinskega sklada za razvoj obrti in
podjetništva omenil želje naših obrtnikov in podjetnikov po kratkoročnih kreditih, vendar vsi
zagovarjajo razvojno naravnanost dolgoročnih kreditov. Res pa je, da naši obrtniki in
podjetniki niso zainteresirani za dolgoročne kredite v okviru sklada, tako da sredstva za našo
občino ostajajo neporabljena. To je tudi vzrok, da letos nismo vložili novih sredstev v sklad.
G.Ferlan je zaključil razpravo in predlagal
145. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno sprejel (za 16) "Razpis sredstev za
subvencioniranje realne obrestne mere malemu gospodarstvu", kar se objavi na
krajevno običajen način in se glasi:
Na podlagi sklepa občinskega sveta, ki je bil sprejet na 7. redni seji z dne 23. 6. 1999,
objavlja župan občine Železniki

R A Z P I S
SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE MALEMU
GOSPODARSTVU
1. Občina Železniki razpisuje iz občinskega proračuna za leto 1999, za subvencioniranje
realne obrestne mere, sredstva v višini 750.000,00 SIT.
2. Sredstva so namenjena za subvencioniranje realne obrestne mere za obresti, ki
zapadejo v plačilo v letu 1999 od dolgoročnih posojil. Subvencija bo v višini do 4
odstotne točke za kredite nad 2,5 % realno obrestno mero.
3. Na razpis se lahko prijavijo:
- enote malega gospodarstva po določilih zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur.l.
RS, št. 18/91) s sedežem dejavnosti v občini Železniki in v skladu z določili zakona o
gospodarskih družbah (Ur.l.RS, št. 30/93),
- občani, ki so pri pristojnem sodišču vložili vlogo za vpis v sodni register oziroma pri
davčni upravi vlogo za priglasitev za samostojnega podjetnika posameznika,
- občani, ki živijo na gorsko-višinskem območju občin in bodo svojo dejavnost opravljali
kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.
4. Prednost pri dodelitvi subvencije imajo prosilci, ki so v zadnjem letu povečali število
zaposlenih delavcev.
5. Prosilec mora poleg vloge predložiti še naslednjo dokumentacijo:
- izpolnjeni obrazec, ki se dobi na sedežu občine Železniki, Češnjica 48
- pogodbo z banko o dodelitvi dolgoročnega posojila in amortizacijski načrt z izračunom
realne obrestne mere, za leto 1999
- izjavo, da prosilec ni pridobil subvencije za isti kredit na republiški ravni,
- samostojni podjetniki predložijo potrdilo o poravnanih davkih in vpisu v register s.p.,
pravne osebe pa obrazec BON 2.

6. Vloge za pridobitev sredstev z ustrezno dokumentacijo vlože prosilci na občini
Železniki, Češnjica 48, do 30. avgusta 1999.
7. O dodelitvi sredstev za subvencioniranje obrestnih mer bo odločal župan, na predlog
komisije za malo gospodarstvo in trgovino, do višine razpisanih sredstev.
8. Dodatne informacije se dobijo na občini Železniki, Češnjica 48, telefon:
600-000.
Župan:
Mihael PREVC, l.r.
K točki 6
Določitev upravljavca za zavarovano območje barja Ledina na Jelovici
G.Habjan je prisotnim pokazal slike barja Ledina.
G.Globočnik je opozoril, da z odlokom zaščitena tudi okolica Ledine gorvodno, torej tudi
Mosti. Na Mosteh je Gozdno gospodarstvo Kranj prodalo travnik in stavbe privatnemu
lastniku, ki že gradi kopalnico. Z odlokom smo prepovedali lov, pašo in ostalo, sedaj pa se
dogaja ravno tisto, kar se pa res ne bi smelo.
Predlagal je, da naj g.župan to zadevo uredi, predvsem je potrebno lastniku povedati kaj lahko
dela in kaj je z odlokom prepovedano na tem območju.
G.župan je odgovoril, da je 14 dni po tem, ko je bil na občinskem svetu sprejet odlok o
naravnem rezervatu Ledina, GG Kranj res prodalo koče z dvoriščem na Mosteh g.Pogačniku
iz Dolenje vasi, in sicer brez vsakršne vednosti občine.
G.župan je ga.Pogačnikovo na sestanku seznanil z vsebino odloka (posebno 5. člen) in
zagotovila je, da ne bodo vršili nobenih posegov.

Sedaj je najboljše, da glede na odlok čimprej določimo upravljavca, ki bo pripravil načrt
upravljanja.
Po razpravi je predsedujoči dal na glasovanje
146. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno sprejel (za 16), da se za upravljavca
naravnega rezervata barja Ledina na Jelovici imenuje Zavod za gozdove Slovenije,
območno enoto Kranj, krajevno enoto Železniki.
Upravljavec naj čimprej pripravi načrt upravljanja barja Ledina.
147. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno sprejel (za 16) da se pooblasti g.župana, da
glede na informacije, da se v bližini barja Ledina vrši poseg v prostor - gradnja, naj
preveri informacije in ukrepa v skladu z odlokom.
K točki 7
Poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
a) razrešitev in imenovanje novega člana v odboru za komunalno dejavnost in varstvo
okolja
Predsednik komisije g.Rihtaršič je povedal, da je bila 8. seja dne 20. 05. 1999.
Najprej so obravnavali predlog krajevne skupnosti Dražgoše-Rudno za zamenjavo člana v
odboru za komunalo, in sicer g.Kavčiča naj bi zamenjal g.Lušina.

Ker ni bilo pripomb na predlog, je g.Ferlan dal na glasovanje
Predsedujoči je predlagal
148. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se g.Rafka Kavčiča,
Dražgoše 5, Železniki, na lastno željo razreši funkcije člana v odboru za komunalno
dejavnost in varstvo okolja in se namesto njega imenuje g.Franca Lušina, Dražgoše 70,
Železniki, kot predstavnika krajevne skupnosti Dražgoše-Rudno.
K točki 7
Poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
b) razrešitev in imenovanje novega člana v nadzornem odboru občine Železniki
G.Rihtaršič je nadaljeval s predlogom zamenjave člana v nadzornem odboru, in sicer
ga.Vrhunc naj bi zamenjala ga.Kokalj.
G.Možgana je zanimalo, ali predsednica občinske volilne komisije mora imeti pravosodni
izpit ali ne.
Ga.Pintarjeva je povedala, da je g.Golobič iz republiške volilne komisije zagotovil, da je
absolventka pravne fakultete lahko predsednica OVK.
Po razpravi je g.Ferlan predlagal
149. sklep:

Občinski svet občine Železniki je sprejel (za 13, proti 0, vzdržani 3), da se ga.Jano
Vrhunc, Selca 138, Selca, zaradi nezdružljivosti funkcij (kandidatka za predsednico
občinske volilne komisije) razreši članstva v nadzornem odboru občine Železniki.
V nadaljevanju je g.Rihtaršič prebral predlog komisije za imenovanje ga.Kokaljeve za novo
članico NO.
G.Prezelj je predlagal, da naj bo novi član nadzornega odbora g.Franc Tušek iz Martinj Vrha,
ki je bil enkrat že predlagan za to funkcijo.
G.Ferlan je najprej dal na glasovanje predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja
150. sklep:
Občinski svet občine Železniki je sprejel (za 10, proti 5, vzdržani 1), da se ga.Miro
Kokalj, dipl. ekonomist, Kališe 7, Železniki, imenuje za novo članico nadzornega odbora
občine Železniki.
151. sklep:
Občinski svet občine Železniki NI sprejel (za 5, proti 9, vzdržani 2), da se g.Franca
Tuška, Martinj Vrh 3, Železniki, imenuje za novega člana nadzornega odbora občine
Železniki.
K točki 7
Poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
c) imenovanje predsednika in članov občinske volilne komisije

G.Rihtaršič je prebral predloge imenovanja za OVK.
Ker prisotni niso imeli pripomb je g.Ferlan predlagal
152. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se glasuje v celoti za
predsednico in vse člane hkrati.
153. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se imenuje za
-predsednico občinske volilne komisije - ga.Jano Vrhunc, roj. 21. 07. 1974, stanuje Selca
138, Selca, absolventko pravne fakultete (predlagatelj SKD),
-za namestnico predsednice – ga.Tatjana Malenšek, Na Kresu 21, Železniki (predlagatelj
LDS),
-za 1. člana – g.Marjan Pintar, Martinj Vrh 5, Železniki (predlagatelj SLS),
-za namestnika 1. člana – g.Rafko Torkar, Smoleva 5, Železniki (predlagatelj SLS),
-za 2. član – g.Miran Kavčič, Log 65, Železniki (predlagatelj SDS),
-za namestnika 2. člana – ga.Marija Lušina, Dolenja vas 52, Selca (predlagatelj SDS),
-za 3. člana – ga.Judita Markelj, Racovnik 15, Železniki (predlagatelj SKD),
-za namestnika 3. člana – g.Franci Jagodic, Selca 112, Selca (predlagatelj SKD),
-za tajnico OVK - ga.Valerija Štibelj, Golica 11, Selca.
K točki 7

Poročilo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
d) obravnava in sprejem predloga za podelitev priznanj in nagrad občine Železniki
G.Rihtaršič je predstavil predloge z obrazložitvami za podelitev naziva častni občan (Antonija
Ramovš), plakete občine (Stane Koblar) in dveh priznanj občine (Marjan Kokalj, MePZ
Domel).
G.Peternelj je dodal, da so ljudje premalo obveščeni o razpisu za zbiranje predlogov za
podelitev občinskih priznanj, tudi rok je bil prekratek, zato je bilo zelo malo predlogov.
Priznanja in nagrade so nesorazmerna; mogoče bi bilo boljše, da naziv častni občan ne bi
podeljevali vsako leto; več pa bi lahko podelili plaket in priznanj.
G.Peternelj je opozoril na napako pri obrazložitvi za Me PZ Domel - črtati se mora "razen iz
Čevljarne".
G.Možgan je omenil, da si je g.Alojzij Čufar kot prvi župan tudi zaslužil občinsko priznanje;
pričakoval je, da bo kdo podal predlog zanj.
G.župan je podal predlog, da naj plaketo občine prejme posmrtno ga.Veronika Kamenšek za
veliko zaslug na glasbeno-pedagoškem področju občine Železniki (za častno občanko jo je
predlagala OŠ Železniki).
G.Rihtaršič se je strinjal s predlogom g.župana.
G.Peternelj je pojasnil, da se je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
odločila za ga.Ramovš, ker več pomeni, če lahko letos njej še za časa življenja podelimo
naziv častna občanka, saj ima že 94 let.
G.Ferlan je zaključil razpravo in predlagal
154. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se naziv častni občan podeli
ga.Antoniji Ramovš, Na plavžu 10, Železniki, roj. 13. 01. 1905, ki je s svojim dolgoletnim

delom na področju ohranjanja zgodovinskih in kulturnih posebnosti kraja dala temu
okolju svojevrstni peča (predlagatelj SKD Železniki).
-daljša obrazložitev:
Ga.Tonika Ramovš že 94 let potuje skozi čas, z ljudmi in za ljudi. Pot njenega življenja
je prehojena dosledno, od mejnika do mejnika, mnogokrat posuta s trnjem. Tonika je
vedno živela v samoti, tiho in skromno. Kako bogato življenje živi, pa kaže njena
zapuščina. Bistrost duha in lepota njenega značaja se odražajo v delih, ki jih daje
ljudem v teh krajih kot dediščino.
Preko šestdeset let intenzivnega dela za prosvetljenje domačega življa, za njegov
kulturni in duhovni razvoj, to je delež, s katerim je oplajala več generacij. Ga.Tonika
Ramovš se je že v svojih mladih letih zapisala odru takratnega Prosvetnega društva in
ostala vseskozi ena njegovih tvornih stebrov. Nešteta so dela soustvarjanja na tem odru,
mnoga med njimi so prave stvaritve. Spada v krog rojaka dr. Franceta Koblarja, ki je
takrat sejal seme kulture v teh krajih. To seme je obrodilo tako žlahten sad, da njegove
dobrine uživamo tudi današnje generacije. Poznavanje del in ljubezen do odra je Toniko
vodila na pot, da je tudi sama segla po peresu in napisala dve deli iz domačega življenja.
Vzporedno se je razdajala tudi kot knjižničarka, kjer je bila iskrena svetovalka. S
poznavanjem ljudi je vedno imela občutek, katero čtivo je za posameznika najbolj
primerno.
V času vojne je prav zaradi osveščenosti pogumno rešila knjižni zaklad, ki mu je grozilo
uničenje, in sicer tako, da je vse knjige iz knjižnice razdelila med ljudi. Te knjige so
domačini še dolgo po vojni prebirali, saj so bile le te takrat pravzaprav edino leposlovno
čtivo. Neuklonljiv ponos, da je hči slovenske matere, se je izrazil v času potujčevanja, ko
se je izpostavila in poučevala domačo mladež v slovenskem jeziku, jim vcepljala
ljubezen do narodove kulture, vere in domovine.
Plemenitost njene duše se izraža v neštetih dopisovanjih z razseljenimi domačini, kjer
jih je bodrila in jim vlivala upanje.
Čas po vojni ji ni bil naklonjen. Družba zazrta vase je prezrla pozitivna dela
prenekaterih posameznikov – tudi ga.Tonike Ramovš. Toda duha se ne da streti, zato je
v tem času Tonika postala zapisovalka dogodkov tistega in preteklega časa in tako smo
dobili zapiske, ki imajo izvirno kronološko vrednost.
Ko se je v Železnikih ustanovila muzejska zbirka, se je s svojim žarom predala delu
zanjo. V muzeju je bila kot vodič nenadomestljiva celih 20 let. Poleg vseh opravil, ki jih

je sprejela kot dolžnost, je vsa leta tudi klekljala in z unikati bogatila muzejsko zbirko,
ki tako skozi njeno delo prikazuje sprehod skozi čas.
V času, ko se počasi spet začenjamo zavedati, da nas bodo ohranile prav te vrednote, ki
jih ga. Tonika Ramovš živi, skrbno neguje in posreduje drugim, je odločitev za podelitev
najvišjega občinskega priznanja – častna občanka občine Železniki, povsem na mestu.
155. sklep:
Občinski svet občine Železniki NI sprejel (za 1, proti 9, vzdržal 6), da se plaketo občine
podeli g.Stanetu Koblarju, roj. 9. 4. 1949 v Martinj Vrhu 1, ki je predsednik Kulturno
umetniškega društva France Koblar (prej DPD Svoboda ) od leta 1981, član društva pa
je že 30 let.
Kot predsednik KUD-a je bil in je odgovoren za izvedbo krajevnih in občinskih proslav
ter prireditev. Na teh prireditvah so sodelovali člani KUD France Koblar, učenci OŠ
Železniki, zbori iz Železnikov, harmonikarska skupina Niko, pihalni orkester Aples.
Mnogokrat pa je povabil k sodelovanju tudi zbore in skupine iz zamejstva ter drugih
krajev Slovenije (npr. kantavtorko Vesno Štefe iz Tržiča, Logaški oktet, Škofjeloški
Lovski pevski zbor, kvartet Jutro z Jezerskega, pevski zbor družine Bajželj iz avstrijske
Koroške, brate Smrtnik z Jezerskega in mnoge druge).
Z nekaterimi prireditvami so člani KUD France Koblar gostovali tudi v zamejstvu
(Sovodnje v Italiji, Sele na Koroškem). Organiziral je gostovanja drugih gledališč
(npr.Mestnega gledališča iz Ljubljane, gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic,
Prešernovega gledališča iz Kranja) in gledaliških skupin iz različnih krajev Slovenije.
Skrbel je in še vedno skrbi za povezovanje KUD-a z OŠ Železniki, turističnim društvom
Železniki in z muzejskim društvom. Bil je pobudnik in je še vedno glavni organizator
tradicionalnih prireditev, kot so: sprevod dedka Mraza, prvomajska proslava, novoletni
koncert, program v okviru Čipkarskega dneva, proslava ob kulturnem prazniku in še
mnogo drugih.
Za veliko prireditev je sam poiskal različne sponzorje in s tem finančna sredstva za
organizacijo le teh.
Kot član KUD France Koblar tudi aktivno sodeluje na proslavah in prireditvah ter igra
v gledaliških predstavah (predlagatelj KUD France Koblar Železniki).
156. sklep:

Občinski svet občine Železniki je sprejel (za 12, proti 0, vzdržal 4), da se plaketo občine
podeli pokojni ga.Veroniki Kamenšek, roj. 14. 01. 1963, stan. Dašnica 94, Železniki za
veliko zaslug na glasbeno – pedagoškem področju občine Železniki (predlagatelj župan).
- daljša obrazložitev:
Ga.Veronika Kamenšek, predmetna učiteljica glasbene vzgoje, je vse svoje kratko
življenje posvetila pedagoški ter glasbeni vzgoji otrok in mladine. S svojo vsestransko
dejavnostjo je poživila kulturni prostor v Selški dolini. Skoraj nobena javna prireditev
ni minila brez njenega sodelovanja.
Poleg otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Železniki je v svojem
prostem času vodila še pevski zbor Društva upokojencev za Selško dolino in
harmonikaški orkester Niko. Nekaj let je bila zborovodja cerkvenega pevskega zbora iz
Železnikov, več let pa je poučevala tudi v Glasbeni šoli Škofja Loka.
Svoje delo v šoli je opravljala z ljubeznijo in z veseljem, s čimer je motivirala svoje
učence za aktivno delo. Njeno delo se je odražalo v uspehih otroškega in mladinskega
pevskega zbora Osnovne šole Železniki. Vanju je bilo vključenih več kot 200 otrok, kar
je skoraj ena tretjina učencev od 1. do 8. razreda. Oba zbora sta bila najštevilnejša na
Gorenjskem. Z njima je dosegala vidne uspehe na revijah pevskih zborov na
Gorenjskem in po Sloveniji. Večkrat so bili prvi na Gorenjskem, vedno pa na vrhu. Tudi
v slovenskem merilu sta naša zbora mnogo pomenila. Z njima je nastopala na
prireditvah v Selški dolini in po vsej Sloveniji. Vsako leto so uspešno nastopali na več
kot dvajsetih prireditvah.
Še večjo vrednost pa je imel njen vpliv na vso osnovnošolsko mladino. Nanje je namreč
prenašala svojo ljubezen do glasbe in odprtost do soljudi. Vzgajala jih je v duhu
strpnosti in medsebojnega spoštovanja, v duhu pripadnosti in požrtvovalnosti, vzgajala
jih je za življenje.
Od 15. oktobra 1994 naprej je vodila mešani pevski zbor Društva upokojencev za Selško
dolino s 24 pevci. V štirih letih delovanja je z njimi imela 25 nastopov po vsej Sloveniji.
Sodelovali so na območnih pevskih srečanjih, na proslavah in komemoracijah, na
otvoritvah razstav, …..
Vse od začetka delovanja leta 1984 je vodila tudi harmonikaški orkester Niko. Z njim je
nastopala po mnogih krajih v Sloveniji: v Ljubljani, v Trebnem, v Slovenj Gradcu, na
Bledu, v Žireh, na Vodiški planini in seveda na mnogih prireditvah v Selški dolini.
Nekaj časa je vodila še cerkveni pevski zbor iz Železnikov, poučevala pa je tudi v
Glasbeni šoli Škofja Loka.
Menimo, da je njem prispevek h kulturnemu življenju v občini Železniki tako velik, da
se lahko enakovredno meri s prispevkom že priznanih rojakov.

157. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se priznanje občine podeli
g.Marjanu Kokalju, Topolje 5, Selca, roj. 5. 1. 1969, ki je kot mlad režiser dramskih del
že na začetku svojega udejstvovanja izpeljal dva velika projekta in sicer igro na prostem
Turški križ ter Loški pasjo, ki je bil eden najodmevnejših kulturno verskih dogodkov v
Sloveniji leta 1999 (predlagatelj SKD Železniki).
- daljša obrazložitev:
Marjan Kokalj izhaja in številčne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v
Železnikih, študij nadaljeval na Gimnaziji v Škofji Loki, na Filozofski fakulteti Univerze
v Ljubljani pa je še študiral etnologijo in slavistiko. Pri študiju etnologije se je
specializiral za ljudsko igro. Poleg rednega študija na filozofski fakulteti je obiskoval
tudi Fakulteto za gledališče.
Njegov prvi vidnejši prispevek na področju kulture je bil opazen že pri njegovih
osemnajstih letih pri izredno odmevni proslavi ob ponovni vrnitve plošče Janezu
Evangelistu Kreku na kulturni dom v Selcih. Po tem dogodku se je v kraju spet
prebudilo kulturno društvo in prav za to prebujanje je najbolj zaslužen g. Marjan
Kokalj. Leta 1993 je režiral spevoigro Kovačev študent, dve leti kasneje pa dramo
Alojza Rebule Savlov demon. Leta 1996 se je kulturna skupina že popolnoma oblikovala
in ustanovila KUD dr. Janez Evangelist Krek. G. Marjan Kokalj je postal član
upravnega odbora in dramski režiser tega društva. Leta 1997 je režiral komedijo
srbskega humorista Branislava Nušiča Gospa ministrica, v istem letu pa je ob 80 letnici
Krekove smrti dal pobudo za Krekov teden, v katerem je bil sklop prireditev, najbolj
odmevna med njimi pa Krekova igra na prostem Turški križ, ki je za naše razmere
privabila k ogledu nenavadno veliko število gledalcev. Pri tem delu se je ukvarjal tako s
scenografijo, kostumografijo, kot režijo.
Marca 1999 je bil v Škofji Loki ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon, prvi ohranjeni
zapisani dramski tekst v slovenskem jeziku, ki spada med najelitnejšo kulturno
dediščino Slovencev. Izvedba pasijona, ki ga je režiral g. Marjan Kokalj je bila zahtevna
in obsežna. Priprave so se odvijale od novembra 1997 do marca 1999. Za to prireditev je
uspel zbrati več kot 600 amaterskih igralcev in okrog 80 konjenikov. Njegova naloga je
bila voditi celotno uprizoritev, od režije do dramaturgije, obdelave kostumov in scene.
Za področje glasbe. kostumografije, igre, oblikovanja, lektoriranja, kulinarike in
tehnične izvedbe pa je pridobil vrsto ustreznih strokovnjakov, z njimi sodeloval in
koordiniral njihovo delo. Organiziral je tudi praktični tečaj za gostince (in s tem v zvezi
tudi ustrezno etnološko raziskavo o prehrani na Škofjeloškem), na osnovi katerega se je
tudi na sami prireditvi gostom postreglo z avtohtonimi jedmi iz Škofje Loke in njene
okolice iz časa Škofjeloških pasijonskih iger.

Za projekt mu ministrstvo za kulturo ni namenilo nobenega denarja, dolgo se je bojeval
z nasprotniki projekta, in ko mu je uspelo prebiti medijsko blokado, se je za projekt
začela zanimati cela Slovenija. Pasijon je tako postal vseslovenski kulturni in verski
dogodek, ki si ga je ogledalo 40.000 ljudi, kar samo po sebi govori o vrednosti dela, ki ga
je dobitnik priznanja občine Železniki opravil.
158. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se priznanje občine podeli
Mešanemu pevskemu zboru Domel Železniki, ki je bil ustanovljen v juniju 1979. Ob
ustanovitvi se je imenoval MePZ ISKRA Železniki. Nastal je na pobudo sekretarja Iskre
Vladimirja Polajnarja in na začetku so bili vanj vključeni pevci iz vseh podjetij v
Železnikih.
Precejšnje število pevcev se je iz različnih vzrokov osulo, danes pa zbor šteje 25 članov.
Zbor nastopa na vseh prireditvah v kraju in izven njega, ne glede na organizatorja
prireditve. Poje pesmi vseh vrst, vsako leto sodeluje na občinski pevski reviji in je pel
tudi na medobčinski na Jesenicah. Slovensko pesem so predstavili tudi v Selah na
Koroškem, v Sovodnju ob Soči, Rupi-Peč in v različnih krajih Slovenije: Visoko, Šenčur,
Podnart, Žalec, Kranj, Cerkno, idr.
Zbor sestavljajo amaterji, ljubitelji petja, ki jih s svojo glasbeno izobrazbo usmerja in
vodi France Čufar.
Zbor je pri svojem delu doživljal vzpone in padce, lahko pa se reče, da s svojimi nastopi
ob vsaki priložnosti in vsepovsod dostojno predstavlja svojo občino.
Uspešno je praznoval svojo 20-letnico ustanovitve, ki pa jim ne pomeni nek zaključni
cilj, ampak vzpodbudo za nadaljnje delo (predlagateljica ga.Ladislava Trojar,
predsednica zbora).
K točki 8
Poročilo odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja

G.Ferlan je predlagal, da glede na to, da na sestanku ni g. Bertonclja kot predsednika odbora
za komunalo in glede na to, da tudi ni referenta za komunalo g. Gortnarja, da poda poročilo
podpredsednik odbora g.Janez Rihtaršič.
G.Rihtaršič je povedal, da je odbor za komunalo razpravljal o asfaltaciji cest (Kališe, Lajše,
Dražgoše, Log, Davča in Sp. Danje). Do seje odbora je bilo asfaltirano v Lajšah, sedaj je bila
pa asfaltacija v Kališih in v Dašnici. Trenutno se asfaltira v Davči. Prva asfaltacija je bila pa
Martinj Vrh – Kugla.
Od Ministrstva za promet in zveze smo dobili obrazložitev projekta za regionalno cesto R2-
403/1075: Podrošt-Češnjica, na pododseku skozi Železnike, kjer se predvideva ureditev
cestišča. Za projektno nalogo mora dati občinski svet soglasje, da se lahko začne z izdelavo
projektne naloge.
Če občina ne odkupi hiše Trnje 31, da bodo zgradili pločnik, bodo naredili projekt tako, da
bodo zožali cesto.
G.Ferlan je vprašal, glede na to, da ni nikakršnih predlogov sklepov za občinski svet, če ima
kdo na poročilo in na vse, kar je v zapisniku navedeno, kakšno vprašanje.
G.Mihelčič je zanimalo, če je že kakšen odgovor na njegovo vprašanje (na zadnji strani
zapisnika – kaj počnejo na Jesenovcu? Očitno nič, saj je že eno leto, odkar je promet
enosmerni.
G.župan se je povrnil na začetek, ker se mu je zdelo, da je g. podpredsednik odbora za
komunalo zelo plašno našteval asfaltirane ceste, ki nam jih je uspelo v tem kratkem času
poasfaltirati. Reči moram, glede na toliko aktivnosti, kot se jih je vršilo prav na tem področju,
da smo zelo zadovoljni z izvajalcem – s Cestnim podjetjem Kranj, ki se drži vseh potrebnih
rokov. Hkrati smo zadovoljni tudi s krajani, ki so s polno aktivnostjo in odgovornostjo izvajali
samo pripravo del in zadovoljni smo tudi z nadzorom nad temi deli, tako da se s kvaliteto
tistih del, ki smo jih opravili, lahko samo pohvalimo.
Še enkrat bom naštel: Prva cesta je bila asfaltirana v Martinj Vrhu (Martinj Vrh – Kugla),
druga potem na delu Dražgoš do samotne domačije in pa preplastena v naselju enega dela
vasi, potem Lajše do dveh hiš, Kališe proti Sv. Križu; ravno danes so zaključili cesto Log-
Kovnik. Tu je še najdaljši odsek, to je Žbont, v naslednjem tednu nam pa preostane še cesta
do Mravlja – najdaljši odsek (2 km); predpriprave so bile že izvedene, v tem tednu se delajo
še neki popravki in potem zaključek - Sp. Danje.
Mislim, da vam je jasno, da smo pogodbo sklenili za približno 40,0 mio SIT, kar je nekako v
skladu s 5 km, s tistim sklepom, ki ga je sprejel prejšnji občinski svet, s tem, da se je odbor za
komunalo odločil, da bomo financirali asfalt.

Potem se nam je pa zgodilo še nekaj, primer Sp. Danje, kjer je odbor za komunalo odločil, da
če se tam že enkrat asfaltira, potem naj bi se asfaltirali še dodatni priključki; zato smo se z
aneksom s Cestnim podjetjem Kranj dogovorili o zamiku plačila v letu 2000 - za dodatna
dela; dodatnih del je tako v višini 14-15,0 mio SIT.
Na vprašanje g. Mihelčiča… tudi midva z referentom za komunalo se stalno sprašujeva in
sprašujeva tudi tiste ljudi, ki so v končni fazi odgovorni, da to popravijo - kdaj bo to
realizirano. V vednost smo prejeli tudi zahtevek od inšpektorja, ki zahteva od upravljavca teh
cest, to je Cestnega podjetja Kranj, da to zadevo uredi. Na žalost se ta zadeva do sedaj še ni
uredila.
G.Prezelj je povedal, da ga je predsednik krajevne skupnosti seznanil, da se na cesti k Mrovlju
en konec ne bo asfaltiral. Ker Cestno podjetje to ni upoštevalo, menim, da občina ne bi smela
toliko plačati, če ne bodo položili tega asfalta.
G.župan je pojasnil, da izvajalec za pripravo del ni izpeljal dela po popisu. Na najbolj
zahtevnem delu ceste ni dal propusta, kjer bi moral cesto dodatno zavaljati, je tudi ni; cesta bi
vsaj nekaj časa morala biti v takem stanju, da bi se utrdila, zato v tem trenutku ne bom pustil,
da se tam asfaltira.
G.Lotrič je vprašal, ali da občina soglasje za dvig jezu v strugi Sori? V Selcih se namreč
namerava to narediti lastnik elektrarne g.Čadež - jez naj bi dvignil za cca. 20 cm. Zopet bo
nastal problem poplav pri kompleksu Rovn.
Tudi g.Benedik je bil mnenja, da bo zvišanje jezu povzročilo poplave.
G.župan je odgovoril, da občina ni soglasodajalec pri tej zadevi, pač pa samo vodarji. Z
vodarji v zadnjem času zelo dobro sodelujemo in na tej naši Sori ni govora o nikakršnem
dvigu nobenega jezu; pri vseh jezovih gre za znižanje oziroma, da pa bomo dosegali nek
kompromis z uporabniki teh malih hidroelektrarn, je možno več tehničnih rešitev - gumijasti
jez.
G.Prezelj se je povrnil na zoženje ceste skozi Železnike pri hiši Trnje 31. Ga.Rantova,
g.Rihtaršič in g.Prezelj so dali pismeno pripombo na odbor za komunalo v zvezi projektno
nalogo - ureditev ceste Podrošt -Češnjica. Smatrajo, da je zaradi preozkega cestišča potreben
odkup dela hiše Trnje 31 in pod arkadami speljati pločnik.

V zakonu piše, da če občina dokaže, da je na določenih odsekih nujno potreben pločnik zaradi
varnosti, mora to plačati država in ne občina, enako je s hišo Trnje 31.
G.župan je potrdil, da je to res tako. Stroka, npr.direkcija za ceste, pa razmišlja drugače. Hiša
ni nič v napoto, saj predstavlja naravno zoženje, kar prisili voznike k zmanjšanju hitrosti skozi
naselje. V našem interesu je, da je cesta varna, zato bomo morali sami plačati take posege
(skrajšanje hiše za 1 m ali arkade). Lastnica se strinja samo s skrajšanjem hiše, ne pa z
arkadami. Sedaj je tudi LRZVNKD dalo soglasje na projekt.ž skrajšanja.
Tudi g.Globočnik se je strinjal, da bi lahko dokazali, da je zaradi varnosti prometa nujno
potreben pločnik in ne zožanje ceste.
G.Ferlan je po zaključku razprave, na predlog treh svetnikov, predlagal
159. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se zadolži občinsko upravo,
da kontaktira s Cestnim podjetje Kranj in Direkcijo RS za ceste o razrešitvi problema
zožanja regionalne ceste skozi Železnike, in sicer naj se stanovanjska hiša Trnje 31,
Železniki skrajša (potrdi se projektna naloga s pripombo glede skrajšanja navedene
hiše).
G.Možgan je podal neuradno novico, da je direktor g.Žavrlan (Direkcija RS za ceste) odstopil.
K točki 9
Razrešitev in imenovanje članov pripravljalnega odbora za izgradnjo kanalizacije Selca-
Dolenja vas, športne dvorane v Železnikih, osnovne šole v Selcih in gradbenega odbora za
toplifikacijo Železnikov
G.župan je povedal, da se je glede na to, da en odbor ne deluje, ker predsednik smatra, da ni
legitimen, glede na pravnikovo mnenje in 11. člen predloga novega poslovnika odločil, da

predlaga razrešitev članov 4 odborov in hkrati imenovanje v glavnem istih članov v odbore,
saj so to večinoma zunanji člani in ne svetniki; s tem se predsedniki odborov strinjajo.
G.Rihtaršiča je zanimalo, če so bili vsi odbori potrjeni na občinskem svetu? Da.
G.Rihtaršič je menil, da je sporno, da bi bil g.Ferlan kot predsednik nadzornega odbora v
Toplarni, član gradbenega odbora za toplifikacijo Železnikov.
G.Ferlan je odgovoril, da je kot član NO Toplarne imenovan s strani občine; ne gre za upravo
Toplarne. Če je problem, ni nujno, da sem član gradbenega odbora.
G.župan se ni strinjal s tem, da g.Ferlan ne bi bil član gradbenega odbora.
Ga.Pintarjeva je povedala mnenje odvetnika, ki ne vidi ovir, da ne bi bila direktor Toplarne in
predsednik nadzornega odbora Toplarne člana v gradbene odboru za izgradnjo toplifikacije.
G.Lotrič je menil, da g.Ferlan mora biti član gradbenega odbora, saj je on pripravil projektno
nalogo toplifikacije, ki ga je sprejel občinski svet.
Predsedujoči je zaključil razpravi; predlagal je
160. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se člane vse štirih odborov
(pripravljalni odbor za izgradnjo kanalizacije Selca-Dolenja vas, športne dvorane v
Železnikih, osnovne šole v Selcih in gradbeni odbor za toplifikacijo Železnikov) razreši
hkrati.
161. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se razreši člane vseh štirih
odborov, in sicer:
-predsednika in člane pripravljalnega odbora za izgradnjo kanalizacije Selca-Dolenja
vas v sestavi:
Štefan Bertoncelj (predsednik), Janez Božič, Niko Čenčič, Boris Nastran (vsi iz Selc),
Ivan Pintar, Janez Demšar, Marjan Kalan, Lado Hašič (vsi iz Dolenje vasi) in referent
za komunalo občine Železniki Darko Gortnar.

-predsednika in člane pripravljalnega odbora za izgradnjo osnovne šole v Selcih v
sestavi:
Janez Božič (predsednik), Ana Rakovec, Ciril Markelj, Mihael Prevc, Franc Rant, Janez
Thaler (KS Selca)
-predsednika in člane gradbenega odbora za toplifikacijo Železnikov v sestavi:
Ivan Fajfar (predsednik; Toplarna Železniki), Jurij Čufar (KS Železniki), Ludvik Šmid
(naselje Dašnica), Matej Šubic (občinski svet), Darko Gortnar (občinska uprava).
-predsednika in člane pripravljalnega odbora za izgradnjo športne dvorane v Železnikih
v sestavi:
Alojzij Čufar (predsednik), Jože Rakovec, Janez Dolenc (svetnik), Jože Mohorič, Rafko
Kavčič, Filip Gartner in Primož Šmid.
162. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se za predsednika in nove
člane pripravljalnega odbora za izgradnjo kanalizacije Selca-Dolenja vas imenujejo:
- iz Selc: Štefan Bertoncelj (predsednik), Selca 52
Rafko Mohorič, Selca 109
Niko Čenčič, Selca 74
Boris Nastran, Selca 123
- iz Dolenje vasi: Ivan Pintar, Dolenja vas 44
Janez Demšar, Dolenja vas 40
Marjan Kalan, Dolenja vas 25
Lado Hašič, Dolenja vas 65
- iz občinske uprave: Darko Gortnar, Log 32a.

163. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se za predsednika in nove
člane pripravljalnega odbora, ki se preimenuje v gradbeni odbor za izgradnjo športne
dvorane v Železnikih imenujejo:
Jože Rakovec (predsednik), Dolenja vas 43
Mihael Prevc, Dražgoše 6a
Cirila Tušek, Na plavžu 43
Jože Mohorič, Na plavžu 51
Rafko Kavčič, Dražgoše 5
Filip Gartner, Dašnica 90
Primož Šmid, Otoki 7.
164. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se za nove člane
pripravljalnega odbora za izgradnjo osnovne šole v Selcih se imenujejo:
Anton Tušek, Selca 81
Ana Rakovec, Selca 19
Ciril Markelj, Selca 154
Mihael Prevc, Dražgoše 6a
Franc Rant, Dašnica 109
Peter Krek, Selca 11.
165. sklep:

Občinski svet občine Železniki je sprejel (za 12, proti 1, vzdržal 3), da se za predsednika
in nove člane gradbenega odbora za toplifikacijo Železnikov imenujejo:
Ivan Fajfar (predsednik), Toplarna Železniki, Češnjica 54
Franc Šmid, KS Železniki, Trnje 39
Ludvik Šmid, Dašnica 37
Janez Ferlan (občinski svet), Na Kresu 30
Darko Gortnar (občinska uprava), Log 32a.
166. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 16) sprejel, da se pripravljalni odbora za
izgradnjo športne dvorane v Železnikih preimenuje v gradbeni odbor za izgradnjo
športne dvorane v Železnikih.
K točki 10
Vprašanja in pobude
G.Lotrič: Kako je z gledanostjo POP TV?
G.župan: Danes smo imeli sestanek s predstavniki POP TV; finančni pogoji so zelo težki,
vendar se bomo še usklajevali. Dobili smo tudi napotke oz. predstavljene možnosti, kako za
vnaprej reševati našo dolino glede navedene teme. Še vedno upam, da bomo namesto TV
Koper lahko gledali POP TV z mesecem julijem 1999.
G.Prezelj: V hiši Davča 41 še vedno nimajo elektrike. Ali se da kaj urediti?
G.župan: Glede tega bo potrebno razmisliti.
/g.Možgan je odšel ob 22.10 uri/

K točki 11
Razno
/g.Globočnik je odšel iz sejne sobe/
G.Ferlan je dal na glasovanje
167. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 14) sprejel, da se Župnijskemu uradu
Železniki, odboru za pripravo oratorija, dodeli finančna pomoč za izvedbo oratorija, in
sicer v višini 50.000,00 SIT iz postavke 14.1.2-tekoča proračunska rezerva.
/g.Globočnik se je vrnil/
168. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 15) sprejel, da se Društvu upokojencev za
Selško dolino dodeli finančna pomoč za postavitev spominskega obeležja dr.Valeriji
Strnad, in sicer v višini 30.000,00 SIT iz postavke 14.1.2-tekoča proračunska rezerva
/postavitev obeležja bo 14. 08. 1999/.
169. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 15) sprejel, da se Mešanemu pevskemu
zboru DOMEL Železniki dodeli finančna pomoč za izvedbo praznovanja 20-letnice

delovanja zbora, in sicer v višini 40.000,00 SIT iz proračuna za leto 1999, postavka
14.1.2.-tekoča proračunska rezerva.
170. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 15) sprejel, da se Konjeniškemu klubu
Ratitovec Železniki dodeli finančno pomoč pri organiziranju velike konjeniške
prireditve v Dolenji vasi, ki bo dne 20. 06. 1999, in sicer v višini 50.000,00 SIT iz
postavke 14.1.2.-tekoča proračunska rezerva.
171. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 15) sprejel, da se nameni dodatna
finančna sredstva za priznanja (medalje in pokali) najboljšim udeležencem športnih
prireditev, ki se bodo odvijale v okviru praznovanja občinskega praznika 30. junija, in
sicer v višini do največ 100.000,00 SIT iz postavke 14.1.2.-tekoča proračunska rezerva.
172. sklep:
Občinski svet občine Železniki je soglasno (za 15) sprejel, da se Klubu jadralnih
padalcev Krokar Železniki dodeli finančna pomoč pri organiziranju državnega
prvenstva v letenju z jadralnim padalom Pokal Ratitovec 99, ki bo potekal tri dni od 25.
do 27. 06. 1999, in sicer v višini 50.000,00 SIT iz postavke 14.1.2.-tekoča proračunska
rezerva.
Ob koncu je g.župan vse prisotne povabil na proslavo ob Dnevu državnosti in na prireditve v
okviru praznovanja občinskega praznika.
Predsedujoči se je prisotnim zahvalil za udeležbo na seji in sodelovanje ter sejo zaključil ob
22.20 uri.
Zapisala: Predsedujoči:

Jolanda PINTAR
Janez FERLAN, l.r.
Župan:
Mihael PREVC, l.r.