1. PDF document (2241 kB) - dLib.si

czs.si

1. PDF document (2241 kB) - dLib.si

Slovenski

št.9 čebelar

letnik CIX – september 2007

ISSN 0350-46907

Zavzemanje

za biotsko

raznovrstnost

in kranjska čebela

Testiranje matic

kranjske čebele

v pogojih reje

Čebelarjenje v

nakladnem panju

z večnamensko

visoko podnico

Gensko spremenjeni organizmi –

nevarnost za slovensko čebelarstvo


APIS M & D, d. o. o.

MARKO DEBEVC

ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA

tel.: (01) 755 12 82

faks: (01) 755 73 52

Odprto: ob delavnikih od 9.—12. in od 16.—18. ure, ob sobotah od 9.—12. ure

• POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • STIMULANS•

NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI.

• PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE — 0,75 EUR/KG •

• VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125 o C •VOSEK ODKUPUJEMO PO 3,12 DO 3,54 EUR ZA KILOGRAM •

AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI

SATNIKI: AŽ-VRTAN,

LEPLJEN, ZBIT

LR-STANDARD LR 2/3

NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO ČEBELARSKE OPREME IN OZNAČENE ČISTE KRANJSKE MATICE

GRELCI ZA MED

Po ugodni ceni vam je na voljo sladkor za krmljenje čebel


KAZALO

UVODNIK

Spoštovane čebelarke in

cenjeni čebelarji!

Končala se je še ena čebelarska

sezona, za nekatere bolj,

za druge nekoliko manj uspešna.

Na splošno jo lahko ocenimo

kot povprečno, predvsem

glede medu, saj je skoraj popolnoma odpovedalo

medenje smreke in hoje, srednjo dobro

bero so čebele imele le na akaciji, lipi in kostanju.

V prvem, spomladanskem delu sezone je

bila narava po večini bolj radodarna do čebel

in čebelarjev kot v drugem delu sezone. Zaradi

previsokih temperatur v prvem delu in na začetku

drugega dela poletja ter zaradi suše v tem

obdobju je bilo medenje kostanja kratkotrajno,

zato so čebele po večini samo enkrat napolnile

medišča AŽ-panjev. Če bi bilo v zraku nekoliko

več vlage, bi lahko imeli rekorden donos kostanjevega

medu. Očitno je suša zavrla tudi razvoj

povzročiteljev gozdnega medenja, zato smreka

in hoja skoraj nikjer nista zamedili. Zaradi tega

bo ponudba smrekovega in hojevega medu na

tržišču precej manjša, kot je bila prejšnja leta.

Značilno za letošnjo sezono je bilo tudi, da je

bilo leto rojivo in da je razvoj vegetacije prehiteval

skoraj za mesec dni. Ker je bila letošnja čebelarska

sezona nekaj posebnega, predvsem

zaradi zgodnjega razvoja vegetacije, bo še bolj

zanimivo letošnje podrobnejše poročilo službe

za opazovanje gozdnega medenja.

Drugo pomembno opravilo čebelarjev, predvsem

večjih, bo uspešna in čim boljša prodaja

sladkega pridelka. Prodajna cena medu seveda

zelo vpliva na donosnost čebelarjenja. Čebelarska

zveza Slovenije se predvsem s svojo svetovalno

službo zaveda, kako pomembno je uspešno

trženje čebeljih pridelkov za čebelarstvo,

zato še posebej v zadnjem času vse večjo skrb

Nadaljevanje na naslednji strani

OBVESTILO

ČZS pospešeno išče možnosti prodaje

slovenskega medu v Evropsko skupnost.

Javljajo se že potencialni odkupovalci, zato

prosimo vse čebelarje, ki lahko zagotovijo

minimalno 200 kg medu posamezne vrste,

da na ČZS sporočijo, katere vrste in kakšne

količine so pripravljeni prodati. Kontakt:

info@czs.si ali pisno na naslov ČZS.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

UVODNIK, MNENJA

Janez Mihelič: Uvodnik 253

NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Janez Gregori: Zavzemanje za biotsko

raznovrstnost in kranjska čebela 254

Bogdanov, S. in Kilchenmann, V., prevedla: Maja

Smodiš Škerl: Kvaliteta čebeljega voska: ostanki 256

Aleš Gregorc: Testiranje matic kranjske čebele

v pogojih reje 258

Vlado Auguštin: Gensko spremenjeni organizmi –

nevarnost za slovensko čebelarstvo 260

Peter Kozmus: Podnebne spremembe 261

Janez Grad: Čmrlji vrst Bombus pascuorum

in Bombus hypnorum 263

Franc Šivic: Novice iz sveta 265

DELO ČEBELARJA V TEM MESECU

Janez Kropivšek: Čebelarjeva opravila

v AŽ panjih v septembru 266

Miha Kamplet: Čebelarjeva opravila v nakladnih

panjih v septembru 268

Borut Preinfalk: Veterinarska nasveti

za september 269

NASVETI, IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Ivan Jurkovič: Čebelarjenje v nakladnem

panju z večnamensko visoko podnico 270

MEDOVITE RASTLINE

Robert Brus: Lipe 274

DOGODKI IN NOVICE 279

OSMRTNICE 287

INDEX

EDITORIAL, OPINIONS

Janez Mihelič: Editorial 253

Janez Gregori: Struggle for Biotic Diversity and

Carniolan Bee 254

NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK

Bogdanov, S. and Kilchenmann, V., translated by Maja Smodiš

Škerl: Quality of Bee Wax: Residues 256

Aleš Gregorc: Testing of Carniolan Queen Bees in

Terms of Breeding Conditions 258

Vlado Auguštin: Genetically Modified Organisms –

Peril for Slovenian Beekeeping 260

Peter Kozmus: Climatic Changes 261

Janez Grad: Bumblebees of the species Bombus

pascuorum and Bombus hypnorum 263

Franc Šivic: World News 265

BEEKEEPER’S WORK THIS MONTH

Janez Koprivšek: Beekeeper’s Chores for Alberti-

Žnideršič Hives in September 266

Miha Kamplet: Beekeeper’s Chores for Langstroth Bee

Hives in September 268

Borut Preinfalk: Veterinary Advice for September 269

PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL WORK

Ivan Jurkovič: Beekeeping in Langstroth Bee Hive

Using a Multipurpose High Floorboard 270

FORAGE PLANTS

Robert Brus: Lime Trees 274

NEWS AND EVENTS 279

OBITUARIES 287

Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije

je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic.

Avtor fotografije na naslovnici: Franc Šivic

253


UVODNIK

Nadaljevanje s prejšnje strani

namenja temu področju. To je pomembno tudi

zato, ker največja odkupovalca medu pri nas odkupujeta

samo tiste vrste medu, ki jih na tržišču primanjkuje.

Za pospeševanje prodaje medu je bilo

doslej izvedenih že kar nekaj akcij, nekaj pa jih še

pripravljajo. Med drugim so objavili nekaj člankov

in pripravili nekaj predavanj o pravilnem pristopu

do kupca. Sklicali so tudi novinarsko konferenco o

čebeljih pridelkih in njihovi kakovosti. Oblikovali in

natisnili so nove nalepke in prelepke za kozarce z

medom, na katere lahko po zelo ugodni ceni izpišejo

vaše podatke. Naročite jih lahko po telefonu

na ČZS. V kratkem bo izšla tudi knjižica z recepti

na podlagi medu. Nedavno je bil v reviji Slovenski

čebelar na predlog predsednika g. Boštjana Noča

objavljen tudi razpis za oblikovanje novega, enotnega

kozarca za med, ki naj bi postal prepoznavni

znak slovenskega medu članov ČZS. Novi kozarec

za med bo velik korak naprej pri trženju domačega

medu, saj bo na ta način gotovo uspešnejše. To so

le najpomembnejše letošnje akcije na tem področju,

veliko pa bo še manjših, predvsem predstavitve

na sejmih in novinarske konference o tem.

Upam, da v brezpašni dobi julija in avgusta niste

pozabili na zatiranje varoj in krmljenje čebel. Na

srečo je bilo avgusta nekoliko več dežja, zato so

čebele lahko nabrale nove zaloge cvetnega prahu

in z njim nahranile zimsko generacijo čebel. Pri

čebelarjih, ki niso izrezovali trotovine, je bilo avgusta

zelo veliko število varoj v njihovih čebeljih

družinah. Število teh zajedavcev je bilo občutno

manjše pri čebelarjih, ki so trotovino izrezovali, to

pa potrjuje pomembnost tega ukrepa.

Uredništvo je tudi za to številko skušalo pridobiti

za objavo več zanimivih člankov, predvsem o

kakovosti voska in ostankih kemičnih sredstev,

o vzreji matic in izboljšavah pri nakladnih panjih.

Upam, da bodo zanimivi tudi za vas in da boste v

njih našli kako zanimivo in koristno informacijo.

Ker imam v zadnjem času težave z vidom, sta mi

pri urejanju člankov pomagala Janez Gregori in

svetovalka Andreja Kandolf, za kar se jima ob tej

priložnosti lepo zahvaljujem. Zaradi tega bo, kot

kaže, delo urednika po triintridesetih letih moral

sčasoma prevzeti nekdo drug. Upam pa, da bom

s čebelarji in čebelarsko organizacijo tudi v prihodnje

še sodeloval, čeprav morda na drugih področjih.

Vsem čebelarjem želim, da bi čim prej in čim

ugodneje prodali letošnji sladki pridelek ter da bi

zazimili močne in zdrave čebelje družine.

NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

ZAVZEMANJE ZA BIOTSKO

RAZNOVRSTNOST IN KRANJSKA ČEBELA

Besedilo: Janez Gregori

V slovenski zakonodaji čebele obravnava Zakon o živinoreji

(Ur. l. RS, št. 18/2002). Zato Pravilnik o ohranjanju

biotske raznovrstnosti v živinoreji (Ur. l. RS, št.

90/2004), pripravljen na podlagi tega zakona, obravnava

– resda samo bežno – tudi čebele. Cilji, ki si

jih je zastavil ta pravilnik, so: (1) vzdrževanje populacij

živih živali v njihovem naravnem izvornem okolju,

(2) vzdrževanje velikosti populacije, ki omogoča izvajanje

osnovnih rejskih ukrepov, ter (3) raziskovanje in

odkrivanje zootehniških in molekularno bioloških karakterizacij

avtohtonih pasem. Ogroženost pasem je

v prilogi 2 tega pravilnika razdeljena na pet stopenj,

od kritične, ogrožene, ranljive do tvegane in neogrožene;

vendar med temi čebele niso navedene.

V katerih ciljih, zastavljenih v pravilniku, lahko iščemo

našo čebelo? Navadno v povezavi z njenim varovanjem

zapišemo, da bomo določne ukrepe izvajali za

ohranjanje biotske raznovrstnosti. Včasih celo pogumno

zatrdimo, da jo bomo izboljšali! Pa imamo pri

tem v mislih kaj določnega?

Za izraz biotska raznovrstnost (po Verbincu: biotičen

= življenjski, ki se tiče življenja) v strokovni

literaturi najdemo tudi sopomenke, kot so biodiverziteta

(bios = življenje; diversa = razno, raznoterost),

biotska raznolikost in biotska pestrost.

Kot bomo videli v nadaljevanju, pa biotska raznovrstnost

ne vključuje samo vrst. Izraz »raznovrstnost« je

lahko nekoliko zavajajoč, zato bomo v tem prispevku

uporabljali izraz biotska raznolikost. Z omenjenimi

izrazi, ki jih vse pogosteje opazimo tudi v čebelarski

literaturi, smo se srečali predvsem ob odmevni

konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju

leta 1992 v Rio de Janeiru in tudi po njej. Na njej

so sprejeli tudi deklaracijo o ohranjanju naravnega

okolja, ki govori o pomenu biotske raznolikosti.

Kaj pojmuje stroka pod izrazom biotska raznolikost?

Če na kratko in poenostavljeno povzamemo tisto,

kar o tem pravi dr. B. Kryštufek v knjigi Osnove varstvene

biologije (1999, Tehniška založba Slovenije),

pod tem pojmom razumemo širok spekter poja-

254 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


vov in ravni, ki odražajo in vzdržujejo spremenljivost

živega sveta, od genetskih zapisov do življenjskih

prostorov ali ekosistemov. Za nas je pomembno prepoznavanje

biotske raznolikosti na dveh ravneh:

1. Najprej je pomembno prepoznavanje biotske

raznolikosti na vrstni ravni. Poenostavljeno lahko

rečemo, da kolikor več je rastlinskih ali živalskih

vrst, toliko večja je biotska raznolikost. Vsaka vrsta

živih bitij, ki jo je znanost prepoznala kot samostojno

enoto, je označena z dvojnim imenom (dvojno poimenovanje,

ki ga je uvedel Karl Linné). Do zdaj se je

nabralo poldrugi milijon vrstnih imen, brez dvoma pa

je to le manjši del vseh vrst živih bitij na Zemlji.

2. Nič manj pomembno ni prepoznavanje biotske

raznolikosti na genetski ravni. Vsako živo

bitje nosi v svojem genetskem zapisu (genotipu)

zapis za vsako beljakovino, ki gradi njegovo

telo, za vsako posamezno obliko svojega

telesa, za vsak barvni vzorec, za vsak

fiziološki proces in za vsak vedenjski odziv.

In ta zapis se prenaša iz generacije v generacijo.

Preprosto rečeno, nosilci lastnosti in

dedovanja so geni: njihovo število v jedru je

zelo različno, nekatere cvetnice in nekatere

živali jih imajo do 400.000 in več! Genetska

struktura vrste ali podvrste je lahko zelo

različna. Lahko je več genetsko opredeljenih

populacij iste vrste ali podvrste, ki so prilagojene

svojevrstnim razmeram okolja, v

katerem živijo. Genetska diverziteta znotraj

NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Evropo in Afriko naseljuje ena sama vrsta čebel iz rodu Apis.

To je medonosna čebela, Apis mellifera. Foto: J. Gregori.

populacije je seštevek genetskih diverzitet

posameznih osebkov. Celota vseh genetskih

zapisov je genski sklad populacije.

In kje v zgoraj zapisanem lahko iščemo kranjsko

čebelo, da bomo ohranjali njeno biotsko raznolikost?

Na vrstni ravni prav gotovo ne. Tako Afriko

kot Evropo in del Azije, če omenimo samo izvorna

ozemlja, naseljuje ena sama vrsta, tj. medonosna

čebela oz. Apis mellifera. Prav daleč ne bomo

prišli niti na ravni podvrste ali rase, ki je taksonomska

kategorija in ima glede na to trojno lastno ime.

Če seveda odštejemo grožnjo zaradi morebitnega

lahkomiselnega in protizakonitega vnašanja matic

drugih ras oziroma križancev. Kranjska čebela (A.

m. carnica) je naša avtohtona čebela in tudi zakonsko

je v Sloveniji dovoljeno gojiti samo to raso. Sicer

pa se na zahodni meji države že tradicionalno meša

z italijansko čebelo (A. m. ligustica). Torej težnja po

ohranjanju biotske raznolikosti tudi na tej ravni nima

pravega pomena.

Na genetski ravni pa je stvar popolnoma drugačna.

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele in

v tisočletjih so se razvile posamezne populacije, ki

so se v največji meri prilagodile okolju, v katerem

so živele in ponekod živijo še dandanes. Nastajale

so edinstvene populacije, ki jih stroka lahko prepoznava

kot posamezne krajevne različke ali ekotipe,

izkustveno pa jih prepoznavajo tudi čebelarji

sami, predvsem njihovo prilagojenost na izkoriščanje

lokalnih gozdnih paš. Največja težava, ki pa je

nočemo videti, je počasno izumiranje teh edinstvenih

lokalnih populacij. Vse prelahkotno jemljemo ta

vprašanja in namesto, da bi se z vsemi silami zavzeli

za reševanje tistega, kar se še rešiti da, modrujemo

o tem, ali v Sloveniji sploh imamo ekotipe kranjske

čebele. Genski sklad, ki je nastajal milijone let,

iz različnih razlogov počasi peša, lokalne populacije

izginjajo in z njimi tudi dragoceni genetski zapisi. To

so najpomembnejše razsežnosti ogroženosti kranjske

čebele pri nas.

Ohranjanje biotske raznolikosti kranjske čebele

pri nas mora potekati predvsem na ravni ohranjanja

pestre raznolikosti, lokalnih prilagoditev, to je v

ohranjanju njenih ekotipov. Čebelarska stroka je v

preteklosti v tej smeri naredila že veliko. Identificirala

jih je in jim dala tudi imena: alpski, panonski, mediteranski

in dinarsko-kraški ekotip. Večino teh ugotovitev

so povzeli tudi tuji strokovnjaki (npr. F. Ruttner,

1992: Naturgeschichte der Honigbiene). Kot radi

poudarjamo, imamo najboljšo čebelo. Ne izgubljajmo

se v jalovih razpravah, ali obstajajo ekotipi ali ne.

Dajmo tudi ekotipom naše čebele njihovo identiteto,

njihova že uveljavljena imena, da se bo vedelo, iz katerega

dela Slovenije izvirajo. In to nenehno ponavljajmo.

To bo neke vrste blagovna znamka, v času,

ko se tudi tujina vse bolj obrača k nam, kot deželi, ki

ji je še uspelo ohraniti čisto kranjsko čebelo. Rezultat

bo tudi to, da se bomo v prihodnje krepko zamislili,

pri katerem vzrejevalcu bomo kupili novo matico,

da ne bomo z napačno odločitvijo prispevali k (še

večjemu) mešanju ekotipov naše čebele.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

255


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

KVALITETA ČEBELJEGA VOSKA: OSTANKI

Avtorja: Bogdanov, S. in Kilchenmann, V., Center za raziskave čebel, Švica

Prevedla: Maja Smodiš Škerl – Kmetijski inštitut Slovenije

Čedalje večjo vlogo pri presoji kakovosti čebeljega

voska imajo ostanki tujih snovi v njem. O različnih

izvorih in različni stopnji onesnaženja voska in tudi

drugih čebeljih pridelkov je bil v junijski in julijski številki

Slovenskega čebelarja objavljen prevod članka

S. Bogdanova. Pri kakovosti voska so najpomembnejši

dejavnik organske škodljive snovi (Bogdanov

s sod., 2002). Spodnja tabela prikazuje pregled

škodljivih snovi v čebeljih pridelkih.

ŠKODLJIVA

SNOV

pesticidi

kemična

sredstva pri

čebelarjenju

IZVOR

ČEBELJI PRIDELKI –

obremenjenost najbolj najmanj

kmetijstvo, okolje

čebele ≈ propolis ≈ vosek >>

pelod ≈>> med

zatiranje

čebele ≈ propolis ≈ vosek >>

škodljivcev in

pelod ≈>> med

zdravljenje bolezni

Škodljive snovi iz okolja

V to skupino uvrščamo vse snovi, ki jih ne uporabljamo

pri čebelarjenju. Predvsem gre za pesticide, ki

jih uporabljajo v kmetijstvu. Teoretično lahko vosek

onesnažijo tudi druge organske snovi iz okolja (na

primer poliaromatični ogljikovodiki, ftalati itn.). Vse

te snovi lahko v čebeljo družino zanesejo čebele

same in tako onesnažijo tudi vosek. Največji pomen

imajo klorirani ogljikovodiki (DDT) in tako imenovani

PCB-ji (poliklorirani bifenili). Ti pesticidi v Evropi

že leta niso več v množični uporabi, ker pa so težko

razgradljivi, so še vedno navzoči v okolju. Ugotovitve

nekaj raziskav o obstoju teh sredstev v vosku so bile

že objavljene (več podrobnosti v članku Bogdanov

s sod., 2002, 2003). Preiskave 36 kloriranih pesticidov

in 32 organskih fosfatov v vosku, pridelanem

v Švici, so pokazale, da ta z izjemo sledov nekaterih

snovi ni obremenjen. Majhne količine teh snovi v

vosku zelo verjetno ne škodujejo čebelji zalegi.

Organske škodljive snovi,

ki jih uporabljamo v čebelarstvu

Škodljive snovi in njihov pomen pri obremenitvah čebeljih

družin in pridelkov so bile predstavljene v ča-

sopisu Schweizerische Bienen-Zeitung (Bogdanov

s sod., 2002). Gre za sredstva, ki jih uporabljamo

za zdravljenje nalezljivih čebeljih bolezni in za zatiranje

voščene vešče, ter za sredstva za zaščito lesa.

V tabeli so navedene najpogostejše snovi, ki onesnažujejo

v Švici pridelan med:

Organske snovi pri čebelarjenju

Izdelki Učinkovina Dovoljenje Aplikacija

Folbex VA* bromopropilat 1982 akaricid 1,6 g

Perizin kumafos 1987 akaricid 32 mg

Apistan fluvalinat 1991 akaricid 1600 mg

Bayvarol flumetrin 1991 akaricid 14,4 mg

Globol

Mottentod,

Waxviva

Apilife VAR

Thymovar

paradiklor

benzol

timol

ni dovoljen,

vendar v

prodaji

1996

1997

proti voščeni

vešči, ni znana

akaricid 15–20 g

*Uporaba tega sredstva od leta 2002 ni več dovoljena.

Paradiklorbenzol

O obremenjenosti voska pri uporabi paradiklorbenzolovih

kroglic proti voščenemu molju je pisal Wallner

iz Hohenheima (Wallner, 1991). Charriere in

Imdorf predlagata uporabo do okolja prijaznih alternativnih

sredstev za zatiranje voščene vešče. Meritve

so pokazale, da so v vosku nenehno navzoči

ostanki paradiklorbenzola, iz voska pa prehajajo v

med in ga onesnažijo. V Švici je to škodljivo spojino

vsebovalo 35 % preiskanega medu (Seiler s sod.,

2003). Če je vsebnost večja od tolerančne vrednosti

10 µm/kg, takega medu ni dovoljeno prodajati.

Akaricidi

Ostanke akaricidov v vosku (tudi v čebelji hrani in

medu) so preučevali po enem ali več zdravljenjih

čebeljih družin z akaricidi. Obremenjenost voska z

akaricidi folbex VA, apistan, perizin in apilife VAR je

v letih 1990 in 1998 raziskoval Bogdanov s sodelavci.

Organske kisline voska ne obremenjujejo, saj so

topne v vodi. V spodnji tabeli je predstavljena obremenitev

čebeljega voska z akaricidnimi sredstvi, ki

Ostanki akaricidov v satnem vosku

BROMOPROPILAT

mg/kg vsebnost

KUMAFOS

mg/kg vsebnost

FLUVALINAT

mg/kg vsebnost

FLUMETRIN

mg/kg vsebnost

ZDRAVLJENJE 1 3 1 2 4 11 1

PLODIŠČNI VOSEK 47,8 116,7 3,8 0,4 2,9 24,8 0,05

MEDIŠČNI VOSEK 2,4 0,7 ≤0,1 14,0

256

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

so v Švici dovoljena. Zdravljenje je potekalo natančno

po navodilih proizvajalca.

Rezultati tabele kažejo, da lahko vosek obremenjujejo

vsa sredstva z izjemo Bayvarola (ostankov flumetrina

v plodiščnem vosku niso določali). Obremenitev

plodiščnega voska je po pričakovanjih večja

kot obremenitev mediščnega voska.

Obremenitve so teoretično proporcionalne vnesenim

količinam sredstev in njihovi topnosti v maščobah.

Vrstni red topnosti omenjenih akaricidov v maščobah

je: apistan = bayvarol > folbex > perizin.

Lipofilni akaricid Apistan in Bayvarol sta od 5- do

10.000-krat bolj topna v vosku kot v hrani za čebele

in v medu.

Količina ostankov v vosku je odvisna tudi od morebitne

razgradnje v čebelji družini, vendar to pri teh

sredstvih ni dokazano. Na količino ostankov vpliva

tudi način aplikacije akaricidov: pri Apistanu in Bayvarolu

ostane v čebelji družini le majhen del celotne

količine aktivne snovi, ki je v plastičnih vložkih.

Predhodni poskusi so pokazali, da se z večkratno

uporabo akaricidov (2, 3) povečuje tudi količina

ostankov v vosku.

Ugotovitve drugod izvedenih raziskav ostankov lipofilnih

akaricidov so podobne: akaricidi se nabirajo v

vosku, med pa obremenjujejo vedno manj. Čeprav

količine ostankov posameznih sredstev v vosku za

čebele oziroma zalego niso toksične, ni izključeno,

da se utegne učinek posameznih akaricidnih

sredstev dopolnjevati. Taki učinki se lahko pokažejo,

kadar vosek vsebuje vsa zgoraj navedena akaricidna

sredstva (in še druga) hkrati. Mravljinčna in

mlečna kislina voska ne obremenjujeta.

Pojasnilo o obremenjenosti satnic – poskusni

model

V vnovič stopljenem satnem vosku so iskali ostanke

akaricidov in določili njihovo količino. V Centru za

raziskave čebel ta projekt izvajajo od leta 2003, in

to skupaj z večino švicarskih predelovalcev voska.

Namen projekta je dolgoročno sledenje ostankom

akaricidov v satnicah.

Teoretično naj bi bil večji del akaricidov, ki so v

starem vosku, tudi v predelanem vosku. Da bi to

dokazali, so izvedli poskus v laboratorijskih pogojih.

Vosek so onesnažili z različnimi akaricidi in ga

pod različnimi pogoji predelovali v novega. V tabeli

so prikazani rezultati:

Povprečje, mg/kg, izkoristek voska pribl. 25 %; BP:

bromopropilat, KU: kumafos, FV: fluvalinat, FM: flumetrin,

PDCB: paradiklorbenzol, TI: timol

Meritve vsebnosti ostankov v satnicah

v letih 1991–2004 v Švici

V Centru za raziskave čebel od leta 1992 redno izvajajo

meritve ostankov organskih snovi v komerci-

Poskus: Topljenje onesnaženega starega voska

BP KU FV FM PDCB TI

Stari vosek 19,6 14,8 17,0 20,3 10,8 8,8

Novi vosek po treh urah kuhanja 36,0 28,9 26,9 34,8 10,8 16,2

Novi vosek po dveh urah avtoklaviranja 34,0 27,9 24,3 31,2 19,7

Dejavnik kopičenja novi vosek/stari vosek 1,8 1,9 1,6 1,6 1 2,2

REFRAKTOMETER - za merjenje vlage v medu zdaj dostopen

tako velikim čebelarjem kot tudi ljubiteljem. Pridružite se številnim

slovenskim čebelarjem, ki z lastnim refraktometrom ugotavljajo vlago

v medu in optimalni čas za točenje.

Kakovost medu je v veliki meri povezana z vsebnostjo vode. Odslej

boste lahko sami ugotavljali delež vode. Na prizmo kanete nekaj

medu, pritisnete pokrovček ter pogledate proti svetlobi. Na

Kvasica 2, 8343 Dragatuš, Bela krajina,

skali med 12 in 27 % odčitate delež vode. Refraktometer je v

tel.: 07 356 69 14, faks: 07 356 69 12, GSM: 041 341 943

kakovostnem ALU-ohišju s steklenimi lečami ter prizmo, ima

e-pošta: info@ekokult.com, spletna stran: www.ekokult.com

ATC (samodejno prilagajanje temperature) in je v priročni

torbici s pipeto. Garancija je eno leto.

Za informacije ali naročilo smo na voljo bodisi po telefonu,

faksu ali na našem spletnem naslovu.

Cena je 62,60 €/kos z vključenim DDV.

Refraktometer lahko dostavimo tudi po

povzetju. Za večja naročila smo pripravili

zanimive popuste.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

257


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

alnih švicarskih satnicah. Za ta namen so vsa leta

reprezentativno spremljali vsebnosti pri vseh švicarskih

predelovalcih satnic.

Ko določeno akaricidno sredstvo pridobi dovoljenje

za uporabo (na primer Apistan, ki je v Švici dovoljen

od leta 1991), se v kratkem času zelo poveča količina

ostankov. Nasprotno pa po prenehanju uporabe

bromopropilata za zatiranje škodljivcev v čebelarstvih

njegovi ostanki izginjajo zelo počasi. Lahko

traja celo pet let, da izgine 50 % bromopropilata.

Lahkohlapni akaricidi: timol

Timol je topen v maščobah in se po zdravljenju

nabira v vosku. Takoj po zdravljenju lahko v vosku

najdemo do nekaj 1000 mg timola na kg. Vosek in

satnice so izpostavili timolu in jih skladiščili pod različnimi

pogoji (graf z rezultati je prikazan v originalnem

članku, op. p.).

Pri skladiščenju satnic in voska skupaj s timolom bo

timol hitro izhlapel iz voska, še posebej če ga zračimo.

Tudi kadar so obremenjene satnice, večina

timola izhlapi že tri tedne po vnosu v čebeljo družino.

Ostanki timola v satnicah se povečujejo s pogostostjo

uporabe (graf z rezultati je prikazan v originalnem

članku, op. p.). Na podlagi večletnih izkušenj so

raziskovalci v Švici ugotovili, da se ob redni uporabi

timola v čebeljih družinah vsebnost ostankov poveča

do nekaj sto mg/kg (Bogdanov s sod., 1998), vendar

se ti kljub stalni uporabi ne nabirajo v vosku.

Ostanki, večji od 1000 mg/kg, lahko vplivajo na kakovost

medu, vendar izsledki večletnih raziskav izključujejo

verjetnost tako visokih vrednosti.

Sklep

Čebelji vosek je zelo pomemben čebelji proizvod.

Za ohranitev njegove naravne čistosti

moramo poskrbeti, da bo vnos sintetičnih kemičnih

sredstev minimalen.

Literatura

1. Bogdanov, S., Imdorf, A., Charriere, J. D., Fluri, P.,

Kilchenmann, V. (2002): Qualität der Bienenprodukte

und die Verschmutzungquellen. 1. in 2. del: Obremenitev

iz kmetijstva in okolja, Schweizerische Bienen-Zeitung,

125 (9,10) 19–21, 22–27.

2. Bogdanov, S., Imdorf, A., Kilchenmann, V., Gerig, L.

(1990): Rückstände von FLuvalinat in Bienenwachs,

Futter und Honig. Schweizerische Bienen-Zeitung,

113, 130–134.

3. Bogdanov, S., Imdorf, A., Kilchenmann, V., Gerig, L.

(1990): Rückstände von Folbex in Wachs, Futter un

Honig, Schweizerische Bienen-Zeitung, 113, 250–254.

4. Bogdanov, S., Kilchenmann, V., Imdorf, A. (1998):

Acaricide residues in some bee products, Journal of

Apicultural Research, 37, 57–67.

5. Bogdanov, S., Imdorf, A., Kilchenmann, V. (1998):

Residues in wax and honey after Apilife VAR treatment.

Apidologie, 29, 513–524.

6. Bogdanov, S., Ryll, G., Roth, H. (2003):

Pesticidrückstände in Honig und Bienenwachs aus der

Schweiz, Apidologie.

7. Charriere, J. D., Imdorf, A. (1997): Schutz der Waben

vor Mottenschäden. Weiterbildungskurs für Berater,

Mitteilung der Sektion Bienen, št. 24, 1–14.

8. Seiler, K., Pfefferli, H., Frey, T., Roux, B., Wenk, P.

und Bogdanov, S. (2003): Unnötiger und kostspieger

Einsatz von Paradichlorbenzol verschmutzt Honig und

Wachs, Schweizerische Bienen-Zeitung, 126 (7).

9. Wallner, K. (1991): Das Wachsmottenbekämpfungsmit

tel Paradichlorbenzol. Schweizerische Bienen-Zeitung,

114 (10), 582–587.

TESTIRANJE MATIC KRANJSKE

ČEBELE V POGOJIH REJE

Besedilo: dr., Aleš Gregorc, Kmetijski inštitut Slovenije

Uvod

Čebelarji vzdržujemo populacijo kranjske čebele in

ocenjujemo njene najpomembnejše lastnosti, kot

so: mirnost sedenja na satju, neagresivnost, nerojivost,

barva, intenzivnost razvoja družine in sposobnost

pridelave ustrezne količine medu. Zelo

pomembni lastnosti sta neagresivnost in čistilna

sposobnost, to je sposobnost odstranjevanja v satju

odmrle zalege. Čistilno sposobnost spremljamo pri

čebeljih družinah na Kmetijskem inštitutu, čebelarji

pa te lastnosti po navadi ne spremljajo. Nekatere

izmed navedenih lastnosti so še posebej značilne

za kranjsko sivko, zato jo želimo tudi ohraniti in

še izboljšati. Večina našega dela na področju se-

258

lekcije ali odbire čebel poteka na podlagi pripravljenih

programov. Kakovost plemenskega materiala,

namenjenega vzreji, nam praviloma opredeljujejo v

vzrejališčih in plemeniščih matic, ki so v vseh delih

Slovenije. Na lastnosti čebel pa lahko z ustreznim

vzdrževanjem družin, s preprečevanjem bolezni, z

zdravljenjem in ohranjanjem plemenskega materiala

vplivamo tudi čebelarji sami.

Kateri so pomembni cilji vzrejnega dela?

Vzreja čebeljih družin in matic ima dva poglavitna

cilja:

• ugotavljati lastnosti čebeljih družin, ohranjati kakovosten

plemenski material in ga tudi razširjati

ter

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Slika 1: Rezultat selekcije in strokovne vzreje je

plodovita matica, ki ustvari živalno čebeljo družino.

• spodbujati čebelarje k delu na področju odbire in

lastne vzreje matic.

V delo za ohranitev čiste avtohtone kranjske čebele

moramo biti vključeni vsi čebelarji.

Poudarki so predvsem na:

• poznavanju morfoloških in gospodarskih lastnosti

kranjske čebele ter na izrabi možnosti, ki nam jih

ponujajo geografske in pašne razmere;

• zdravstveni problematiki v povezavi z vzdrževanjem

čebeljega fonda v čebelarstvih, vzrejališčih

in plemeniščih matic;

• usposabljanju za vzrejo čebeljih družin in matic.

Za potrebe testiranja v pogojih reje vsako leto v vzrejališčih

čebeljih matic odvzamemo skupaj do 1300

matic.

Testiranje čebeljih matic

Čebelarji, ki se prijavijo za anonimno testiranje,

imajo praviloma večje število čebeljih družin, s katerimi

intenzivno čebelarijo na med. To so predvsem

pogodbeni čebelarji prevaževalci. Pri testiranju čebeljih

družin upoštevajo nekaj splošnih navodil.

Tako npr. matice lahko dodajo v že oblikovane gospodarske

družine ali pa jih pripravijo v poletno-jesenskem

obdobju ter naselijo in izenačijo v panjih z

enotno dimenzijo satja. Od zadnjega dne septembra

naprej družinam ne dodajajo čebel in zalege.

Moč družine mora zagotavljati uspešno prezimitev.

Obvezno je enotno zimsko zatiranje varoj v vseh čebeljih

družinah na stojišču (november–januar), saj je

zatiranje tedaj še posebej učinkovito.

V obdobju ocenjevanja morajo družine ostati skupaj.

To pomeni, da jih čebelarji lokacijsko ne smejo deliti

na več skupin. Vse družine na stojišču je treba oskrbovati

enako, prav tako mora biti enotno zatiranje

varoj. Evidentirati je treba vsako zatiranje tega zajedavca,

pa tudi vse druge posege, kot sta dodajanje

hrane ali odvzemanje medu, ter izvajanje preventivnih

ukrepov.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

Slika 2. Količina pridelanega medu je eno izmed

pomembnih meril pri določanju kakovosti matice.

Pri vseh testiranih maticah spremljamo: oceno mirnosti

čebel, rojilno razpoloženje, živalnost čebeljih

družin, skupno količino pridelanega medu, odpornost

proti boleznim (stopnja napadenosti z varozo).

Na podlagi dobljenih podatkov o mirnosti, rojilnem

razpoloženju, živalnosti in skupni količini pridelanega

medu, je izračunana plemenska vrednost mater

testiranih čebeljih matic Plemensko vrednost testiranih

matic glede na proizvodjo medu ocenjujemo

po predhodni izločitvi vseh matic s statistično nadpovprečno

izraženo agresivnostjo in vseh matic z

nadpovprečno izraženim rojilnim razpoloženjem. Za

izračun plemenskih vrednosti uporabljamo linearni

model s stalnimi vplivi. V prihodnje načrtujemo, da

bomo pri izračunu upoštevali sorodstveno razmerje,

saj nam bo to omogočilo vpisovanje matic v rodovnik

kranjske čebele.

Vzrejevalec ima vsako leto na voljo informacijo o rezultatih

testa svojih matic. Pred vzrejno sezono so iz

plemenske populacije izločene vse matere hčerk, ki

ne ustrezajo rasnim karakteristikam ali so podpovprečne

po drugih lastnostih. Vse preostale matice

med testiranjem spremljamo naprej, o njih pa odločamo

glede na rezultate testa. Za določitev matičarjev

poskrbi strokovna služba.

Podatke zbiramo pri testnih čebelarjih, ki za vsako

testirano matico oblikujejo oceno njenih lastnosti.

Rezultate vsakoletne analize posredujemo vzrejevalcem

v obliki okrožnic, preostalim rejcem pa jih posredujemo

na strokovnih predavanjih in v strokovni

periodiki.

Maja letos smo v Čebelarskem centru na Brdu pri

Lukovici pripravili delovni sestanek s pogodbenimi

čebelarji, ki izvajajo testiranje čebeljih matic. Na sestanku

smo jim predstavili rezultate testiranj v prejšnjih

letih ter program testiranja v prihodnji sezoni.

Ker je testiranje matic zahtevno in odgovorno čebelarsko

opravilo, se morajo nanj skrbno pripraviti tudi

čebelarji.

259


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

GENSKO SPREMENJENI

ORGANIZMI – NEVARNOST ZA

SLOVENSKO ČEBELARSTVO

Besedilo: Vlado Auguštin

Slovenski pregovor pravi: »Ni vse zlato, kar se

sveti.« Da je to res, smo se lahko že večkrat prepričali.

Pred davnimi leti so nas strokovnjaki in znanstveniki

na veliko prepričevali, da škropljenje poljščin

z DDT-jem ni nevarno za človeštvo. Kljub temu

smo s tem sredstvom zastrupili vodo in zaradi njega

začeli zbolevati za rakom. Strokovnjaki so nas prepričevali,

da hranjenje govedi s kostno moko ni

nevarno. Kljub temu so krave zbolele za boleznijo

norih krav, ljudje pa smo začeli umirati za Creuzfeldt-Jakobovo

boleznijo.

Dandanes se ista pesem ponavlja pri uvajanju

gensko spremenjenih organizmov (GSO) v naš

prostor. Znanstveniki in strokovnjaki z biotehničnega

področja so polni besed o koristnosti in prednosti

gensko spremenjenih rastlin. Le vprašanje časa

pa je, kdaj se bo pokazala temnejša plat tega početja.

To so letos v veliki meri že občutili ameriški

čebelarji, ki so čez zimo izgubili tudi do 70 % svojih

čebeljih družin. Te so čez zimo dobesedno izginile

iz panjev, kot enega izmed poglavitnih vzrokov te katastrofe

pa navajajo tudi GSO, saj so prav v ZDA z

GSO zasejane največje površine na svetu (približno

70 % vseh). Gospodarsko škodo zaradi pomanjkanja

čebel in posledično neoprašenih kulturnih rastlin

ocenjujejo v milijardah dolarjev.

V gensko spremenjene rastline po večini vnašajo

gene za dve vrsti lastnosti, to je za odpornost na herbicide

in odpornost na žuželke. Pri prvi nova rastlina

postane neobčutljiva na izbrani herbicid, pri drugi pa

zaradi na novo vnesenega gena rastlina sama začne

proizvajati toksin, ki je strupen za žuželke. Podjetja,

ki se ukvarjajo z genskim inženiringom, so najprej

začela gensko spreminjati najpogostejše komercialne

poljščine, kot so koruza, soja, oljna repica,

bombaž, krompir, paradižnik itd. Gensko spreminjanje

organizmov in rastlin oziroma industrija gensko

spremenjene hrane je zdaj svetovna usmeritev, a v

tem se, kot opozarja vse več strokovnjakov, skrivajo

pasti in neslutene posledice.

Ker se je gojenje gensko spremenjenih organizmov

razširilo šele v zadnjih desetih letih, dolgoročnega

vpliva teh rastlin na zdravje ljudi in na okolje seveda

z raziskavami še ni mogoče ugotoviti. Spremljanje

dolgoročnih vplivov katere koli hrane ali kemikalije

(pesticidi, konzervansi ...) na zdravje ljudi je zelo težavno,

saj je težko osamiti vpliv ene same sestavine

in ga preučevati.

Problematika gensko spremenjenih organizmov,

predvsem rastlin, namenjenih za prehrano ljudi, nezadržno

prihaja tudi v Slovenijo, tako prek hrane kot

tudi prek semen. To občutljivo vprašanje pri nas še

ni rešeno, saj prav zdaj poteka postopek sprejemanja

zakona o soobstoju gensko spremenjenih in

konvencionalnih rastlin. Slovenija tudi zaradi evropskega

pravnega reda določeni regiji ne more predpisati

vzgoje gensko nespremenjenih rastlin, lahko

pa se za tako območje prostovoljno dogovorijo posamezniki.

Prve občine v Sloveniji so, tudi na podlagi

pobude Čebelarske zveze Slovenije, tako že

podpisale deklaracije o območjih brez gensko spremenjenih

rastlin.

Območje Slovenije je zaradi izjemne pestrosti ekosistemov

in biotske raznovrstnosti še posebej občutljivo

za morebiten vnos ali gojenje GSO. Gojenje takšnih

rastlin bi izrazito negativno vplivalo na slovensko

čebelarstvo in ogrozilo njegov obstoj.

Pri tem so še posebej žgoča naslednja vprašanja:

1. Vsebnost gensko spremenjenih snovi v čebeljih

pridelkih, namenjenih za prehrano ljudi

Čebelarstvo ima tako v Sloveniji kot v sodobnem

svetu zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke,

kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični

mleček in čebelji strup, uporabljamo za hrano

in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Že tisočletja

povsod po svetu velja kult o medu. Ljudje

si to dobrino predstavljamo kot dragoceno hrano

rastlinskega izvora, ki jo čebele pripravljajo bodisi iz

nektarja ali medene rose v taki obliki, da je primerna

tudi za človeka. Po mnenju vseh uporabnikov je

med naravno čist in biokemično neoporečen proizvod

čebel, ki ga lahko uporabljajo bodisi kot hrano

bodisi kot zdravilo. Gojenje GSO bi slovenskim čebelarjem

preprečilo pridelavo visoko kakovostnega

medu, saj ne bi mogli preprečiti, da čebelji pridelki

ne bi vsebovali gensko spremenjenega peloda. Slovenski

»gensko spremenjeni« med bi tako povzročal

alergije in odpornost na antibiotike, zato za porabnike

ne bi bil več zanimiv.

2. Vloga čebel pri prenosu gensko spremenjenih

snovi med rastlinami

Na območju Slovenije nas je približno 8000 marljivih,

dobronamernih, z naravo povezanih čebelarjev,

različnih poklicev in stanov, ki gojimo kar 170.000

260

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

čebeljih družin. Največ je ljubiteljev z majhnim številom

čebel, zato je slovenski prostor idealno poseljen

s temi opraševalci rastlin. V Evropi smo po

poseljenosti s čebelami na drugem mestu, takoj

za Čehi! To je po eni strani resda velika prednost,

saj tako čebele opravljajo brezplačen opraševalni

servis na naših kulturnih rastlinah, po drugi strani

pa je prav to velika nevarnost za obstoj čebelarstva.

Na območju Slovenije tako ne boste našli območja,

na katerem bo mogoče gojiti gensko spremenjene

rastline, ne da bi čebele njihove gene prenašale na

druge rastline. Čebele žal ne ločijo med naravnimi

in gensko spremenjenimi rastlinami ter ne poznajo

varnostnih pasov med njimi. Prav najpomembnejše

gensko spremenjene poljščine, to je sojo, oljno

repico in koruzo, oprašujejo tudi čebele, zato bodo

z gensko spremenjenim pelodom okužile tudi druge

rastline. Cvetni prah teh posevkov se bo nenadzorovano

širil in zastrupljal tudi oddaljena območja, na

katerih pridelujejo zdravo hrano ekološke ali biološko-dinamične

kakovosti. S tem bo v Sloveniji onemogočena

pridelava zdrave ekološke hrane, to pa

bi uničilo ekološko kmetovanje.

3. Vpliv gensko spremenjenih rastlin na zdravje

čebel

Kljub zagotovilom strokovnjakov, da gensko spremenjene

rastline niso nevarne za čebele, so na univerzi

v nemškem mestu Jena ugotovili, da se pri čebelah,

ki so nabirale nektar na gensko spremenjeni

oljni repici, spremeni črevesna flora, to pa negativno

vpliva na razvoj in življenje čebelje družine. Francoski

vladni inštitut INRA je na podlagi raziskav ugotovil,

da cvetni prah gensko spremenjene oljne repice

in soje skrajša življenjsko dobo čebel ter vpliva na

njihovo vedenje. Čebele, ki so nabirale cvetni prah

na teh gensko spremenjenih rastlinah so dobesedno

izgubile spomin in orientacijo, saj se niso več

znale vrniti v svoje panje. Ali je podobnost s dogajanji

v ZDA glede skrivnostnega izginjanja čebel zgolj

naključje, presodite sami! Če bi se podoben scenarij

zaradi GSO zgodil tudi v Sloveniji, bi bilo škode za

več kot 100 milijonov evrov, na kolikor je ocenjena

vrednost opraševanja čebel v Sloveniji, da o drugih

vidikih katastrofe sploh ne govorimo.

Čebela je tista, ki prva pokaže na spremembe v

okolju, vsak večji poseg pa lahko občutno zamaje

njeno populacijo. To, da so čebele v okolju, ni samo

po sebi umevno. Z njimi bi morali ravnati modro in se

zavedati bogastva, ki ga imamo na sončni strani Alp.

In to bogastvo gotovo ni kmetijska pridelava, podkrepljena

z gensko spremenjenimi rastlinami.

(Članek je bil objavljen v Kmečkem glasu julij-2007)

Viri:

http://www.spiegel.de/international/world/0,1518,473-

166,00.html

http://www.biotech-info.net/JR_testimony.html

http://www.gmo-safety.eu/en/news/565.docu.html

http://www.foe.co.uk/resource/briefing_notes/bees_

honey_and_gm_crops.pdf

PODNEBNE SPREMEMBE

Besedilo: dr. Peter Kozmus

Izraz podnebne spremembe uporabljamo

za označevanje sprememb,

ki predvsem v zadnjem

stoletju potekajo na Zemlji. Označuje

razlike, ki se v atmosferi pojavljajo v dolgotrajnejšem

obdobju, in to od desetletja pa vse do

milijona let. Spremembe lahko povzročijo procesi

v notranjosti Zemlje, zunanji dejavniki, kot je npr.

sončno obsevanje, v zadnjem času pa tudi človekova

dejavnost. Zdaj izraz uporabljamo predvsem

za opisovnanje razlik, ki so nastale v zadnjem stoletju

in se nanašajo predvsem na povišano povprečno

temperaturo na Zemlji, znano kot globalno segrevanje.

Povprečna temperatura Zemlje se je namreč v

zadnjem stoletju zvišala za 0,74 °C (v Evropi za

0,95 °C), to pa je izjemno veliko. Temperatura se

stalno zvišuje predvsem od sredine 20. stoletja, raziskovalci

pa napovedujejo, da se bo do leta 2100

zvišala še za 1,1 do 6,4 °C, odvisno od ukrepov,

ki jih bomo sprejeli v prihodnosti. Med poglavitnimi

vzroki za zviševanje temperature je povečan izpust

toplogrednih plinov (predvsem CO 2

), ki znotraj atmosfere

povzročajo nastanek tople grede, zaradi

česar atmosfera v vesolje ne prepusti toliko energije,

kot je dobi s Sonca, ampak je nekaj zadrži.

S povišano temperaturo je povezano tudi zviševanje

gladine morja, saj se zaradi višje temperature

tali led na severnem in južnem tečaju, zaradi tega

pa je izdatnejše tudi izhlapevanje vode s površine

v ozračje, kar povzroča izsuševanje tal in posledično

sušo. Z globalnim segrevanjem se spreminjata

tudi pogostnost in intenzivnost skrajnih vremenskih

pojavov (nevihte, orkani, poplave …), saj se zaradi

višje temperature ozračja in oceanov proizvede več

energije, iz katerih se ti pojavi razvijajo. Vplivi so

vidni še na številnih drugih področjih, kot so biotska

raznovrstnost, spremenjeni morski in kopenski

ekosistemi, zmanjšani vodni viri, večje onesnaževanje

zraka in tal, obremenilni vplivi na zdravje …

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

261


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Znanstveniki napovedujejo različne

scenarije dogajanja v prihodnosti,

o tem pa potekajo tudi

številne javne in politične debate.

Njihov namen je ugotoviti, katere

ukrepe je treba sprejeti za zmanjšanje

podnebnih sprememb v

prihodnje. S tem namenom je

tudi večina držav v svetu ratificirala

Kjotski sporazum, ki države

podpisnice zavezuje k zmanjšanju

emisij toplogrednih plinov.

Sporazuma nista podpisali le dve

izmed večjih proizvajalk toplogrednih

plinov na svetu – Združene

države Amerike in Avstralija.

Vsako leto zaradi najrazličnejših

stranskih vplivov globalnega segrevanja,

kot so npr. malarija in

lakote, umre približno 160.000

ljudi, znanstveniki pa napovedujejo,

da se utegne to število do

leta 2020 celo podvojiti, in to ne glede na izboljšanje

zdravstvene oskrbe. Najbolj ranljivi so otroci

v manj razvitih delih sveta, kot so Afrika, Latinska

Amerika, Jugovzhodna Azija ...

Velikih sprememb ne doživljajo samo Združene

države Amerike in države v razvoju, ampak tudi

Evropa, saj – kot je zapisano v poročilu Evropske

agencije za okolje – v Evropi že 5.000 let ni bilo

tako občutnih podnebnih sprememb. Štiri najtoplejša

leta v zgodovini so bila 1998, 2002, 2003

in 2004. Samo poleti 2003 je izginilo deset odstotkov

alpskih ledenikov, in če se bo segrevanje

nadaljevalo s tako hitrostjo, se bo do leta 2050

stalilo tri četrtine švicarskih ledenikov. O taljenju

ledenikov poročajo tudi iz drugih držav Evrope,

pri nas pa je znan primer triglavskega ledenika.

Podnebne spremembe pa imajo zelo velik, če ne

kar največji vpliv na spremembe v kmetijstvu. Te

spremembe vplivajo na živo in neživo naravo, s

tem pa tudi na strukturo in funkcijo ekosistemov.

Organizmi se spremembam prilagajajo po svojih

zmožnostih, če pa so spremembe prevelike, začnejo

izumirati. Znanstveniki so prepričani, da bo

v prihodnjih 50 letih zaradi globalnega segrevanja

izumrla približno četrtina vseh kopenskih živali in

rastlin. Po drugi strani pa se bodo nekateri organizmi,

na primer komarji, zaradi višje temperature

razširili in ogrozili prebivalstvo, predvsem s prenašanjem

bolezni, kot je npr. malarija. Takšne so

ugotovitve študije skupine 19 znanstvenikov iz

devetih držav, ki so preučevali vpliv emisij toplogrednih

plinov na šest biološko najbolj razgibanih

območij na svetu. Predvideli so, da bo do leta

Prikaz segrevanja Zemlje od leta 1860 naprej.

2050, kljub morebitni srednji stopnji podnebnih

sprememb, s površja Zemlje izginilo več kot milijon

vrst organizmov.

Globalno segrevanje bi moralo skrbeti tudi čebelarje.

Tudi če spremembe na čebele nimajo neposrednega

vpliva, obstajajo številne posredne posledice.

Ob toplejšem podnebju začnejo rastline

prej cveteti, ker pa v zgodnejšem obdobju število

opraševalcev še ni zadostno, je manj tudi oprašitev

in hrane za čebele. Ob toplejšem podnebju

se spreminja tudi rastlinska pestrost. Prednost

imajo druge, bolj prilagodljive rastline ali rastline,

ki jim ugajajo toplejše razmere. Čebele oprašujejo

80 odstotkov vseh rastlin, ki potrebujejo opraševanje.

Ker so najpomembnejše opraševalke, bi

ljudje morebitne spremembe takoj čutili kot pomanjkanje

hrane. Tudi nekateri škodljivci čebel

se hitreje razmnožujejo in hitreje širijo v toplejšem

podnebju (npr. azijski sršen, ki so ga našli v Franciji,

tamkajšnim čebelarjem že povzroča težave).

Zato pozorno spremljajmo spremembe na tem

področju in bodimo ozaveščeni, tako da bomo že

sami začeli varčevati vsaj pri porabi energije, saj

s pretirano rabo delamo medvedjo uslugo sebi,

predvsem pa našim zanamcem.

Viri:

• Global Warming (http://www.climatehotmap.org/)

• Physorg (http://www.physorg.com)

• U.S. Research on Climate and Global Change

(http://www.usgcrp.gov/)

• Center for global change (http://www.cgc.uaf.edu/)

• Agricultural Research Service

(http://www.ars.usda.gov/)

262

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


ČMRLJI VRST BOMBUS

PASCUORUM IN B. HYPNORUM

Besedilo in fotografije: dr. Janez Grad

»Letos sem videl/-a veliko čmrljev,« mi ob prvem

spomladanskem srečanju rad/-a poudari marsikateri/-a

ljubitelj/-ica za človeka koristnih žuželk in

drugih lepotcev med malimi letalci. S tem se želi

hkrati razbremeniti nenehnih skrbi in krivde, ki ga/

jo mučijo podobno kot večino drugih, ob védenju,

da prav ljudje, čeprav imamo naravo radi, le-to bolj

in bolj siromašimo ter praznimo njeno življenjsko

ponudbo in moč. Seveda so poročila o velikem številu

opaženih čmrljev razveseljiva, kljub temu pa ne

kažejo resničnega stanja. Ko govorimo o ogroženosti

živalskega in rastlinskega sveta, ne mislimo kar

povprek vseh vrst. Nekatere izmed njih pa so vendarle

zelo ogrožene in so v nekaterih deželah, v katerih

jih je bilo v preteklosti v izobilju, tudi že izumrle.

Tako so na primer v Angliji in Nemčiji nekatere

vrste čmrljev le še v spominu ljudi, v naravi pa jih ni

več. Ker pa so predstavniki nekaterih vrst čmrljev

še zelo pogosti, tako pri nas kot drugod po svetu,

niti ne opazimo, da drugih vrst ni več, da so njihovi

predstavniki zelo redki ali da živijo le še na manjših,

med seboj po večini izoliranih območjih bolj ali manj

neokrnjene narave.

Njivski čmrlj Bombus pascuorum

Bledo oranžnim njivskim čmrljem (sinonim B. agrorum,

nemško Ackerhummel) smo otroci rekli kar

»rjavčki«; spadajo med najmanj izbirčne in najbolj

prilagodljive vrste naših čmrljev, tako glede izbire

kraja za gnezdo kot tudi glede cvetja, ki ga obiskujejo.

Očitno se zmorejo dobro prilagajati okolju, ki

ga potrebujejo za svoj obstoj. Uspešno kljubujejo

tudi našemu zelo muhastemu vremenu, tako da jih

hladni in deževni intervali ne ustavijo pri njihovem

delu – obiskovanju cvetja. Zato spadajo med tistih

nekaj vrst čmrljev, na katere najpogosteje naletimo

ob naših sprehodih v naravo.

Matica njivskega čmrlja si gnezdo v večini primerov

poišče in zgradi na površju; pri tem ni izbirčna, izogiba

pa se krajev, ki so preveč izpostavljeni sončni

pripeki. Čez dan si za gnezdo želi senco. Tako si

gnezdo poišče sredi ali na robu gozda, na travniku

oziroma sadovnjaku v senci sadnega drevja, v živi

meji, v travnati ruši ob kozolcu, v drobirju in odpad-

Tabela 1: Dan v letu, ko je bila prvič opažena matica njivskega čmrlja

NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Gnezdo njivskih čmrljev vrste Bombus pascuorum

kih pod kozolcem ter ob drugih gospodarskih poslopjih

ali na njih. V zadnjih tridesetih letih sem le

dvakrat naletel na gnezdo v zemlji, v luknji ob hrastovem

grmičku na sončnem travnatem bregu.

Matice njivskega čmrlja prilezejo iz prezimovališča

le nekaj tednov za maticami čmrljev, ki si gnezdo

ustvarijo pod zemljo, v gnezdih miši, voluharja in

podobno. Seveda se prilagajajo dogajanju v naravi,

kjer živijo. V Tabeli 1 so navedeni dnevi, ko sem v

določenih letih opazil prvo matico njivskega čmrlja.

Podatki kažejo tudi nastop toplih dni v posameznem

letu, ta pa v Sloveniji zelo variira, tako krajevno kot

časovno. Razvoj družine oziroma povečevanje števila

delavk v njej, poteka razmeroma počasi, vendar

je časovno razpet skozi celotno poletje.

Njivski čmrlji spadajo med tiste z dolgim življenjskim

ciklom, ki traja od zgodnje pomladi do prvih

jesenskih mesecev. Na cvetju jih vidimo še celo oktobra

in včasih tudi v začetku novembra, na primer

na pokopališčih, kjer obiskujejo cvetje na grobovih.

Preden v naših krajih nastopijo hladna in obilna jesenska

deževja, lahko, predvsem v gozdni podrasti,

naletimo še na zelo velika in živahna gnezda z

velikim številom delavk, samčkov in mladih matic,

včasih pa tudi zajedavskih čmrljev (Psythirus cam-

Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Dan 15. 3. 6. 3. 21. 3. 12. 3. 18. 3. 21. 3. 25. 3. 2. 4. 28. 3. 2. 4. 9. 3.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

263


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

rade sprejmejo tudi pomoč pri iskanju gnezda: če

matico, ki išče gnezdo, ujamemo in vstavimo v panjiček

(škatlo), potem pa vhodno/izhodno luknjico

za nekaj minut zamašimo, se bo matica kaj rada naselila

v ponujen ji dom. Vedno pa ji novi dom ne

bo všeč, zato ne smemo biti preveč razočarani, če

bo katera izmed njih »po francosko« zapustila panj.

Njivski čmrlji ne prenesejo vročine in sončne pripeke,

zato izberimo zanje senčno in toplo mesto, ki pa

mora biti zaščiteno pred mravljami.

Čmrlj – delavka vrste Bombus hypnorum

pestris). Potem pa narava po kratkem postopku pokonča,

čemur ni usojeno preživeti zime.

Po velikosti spadajo njivski čmrlji med srednje velike

čmrlje (Hagen, 1994): telo matice meri po dolžini

15–18 mm, delavke 9–15 mm in samčka od 12–

14 mm; dolžina rilčka je pri matici 13–15 mm, pri

delavki 12–13 mm in pri samčku 10–11 mm, to pa

vrsto uvršča v tako imenovano skupino Megabombus

(Grad, 1999). V družini lahko število delavk

doseže tudi število 150.

Njivski čmrlji so vsestranski odlični opraševalci in

v tem pogledu spadajo med naše najučinkovitejše

in najuspešnejše čmrlje; obiskujejo skoraj vse

vrste cvetja. To jim omogoča uspešen razvoj družine

in dolgo življenjsko obdobje med letom. Zgodaj

spomladi sta medičina in cvetni prah mrtvih kopriv

priljubljena hrana matic njivskih čmrljev, ki jih je iz

zimskega spanja priklicala pomlad. Vidimo jih tudi

na vseh drugih cvetovih, na primer na divjem kostanju,

na katerem so poleg zemeljskih čmrljev najbolj

opazni in množični obiskovalci prav njivski čmrlji.

Radi obiskujejo še naslednje vrste cvetja: grašico,

rdečo in belo deteljo, glavinec, preobjedo, osate,

okrasni rdeči ribez, vse vrste sadnega drevja, navadni

gabez, žlezavo nedotiko, vajgelijo, oslez,

špehek, navadno krhliko, borovnico, srpje, deljenolistno

srčnico, perlo in še katere.

Ker želijo, da je njihovo gnezdo toplo, suho in na

površju, se zelo radi naselijo tudi v lesenih panjičkih

ali kartonskih škatlah, približno do polovice napolnjenih

s posušenim mahom in travnimi bilkami ali

z neprečiščenim bombažem, zato so zelo primerni

za ljubiteljsko gojenje. Ne smemo pa pozabiti, da

so čmrljeve družine enoletne in da moramo postopek

pridobitve družine vsako leto ponoviti. Matice

264

Čmrlji vrste Bombus hypnorum

Zanje še nimamo slovenskega imena (nemško: Baumhummel).

Po videzu so na prvi pogled podobni

prej obravnavani vrsti. Če si jih natančneje ogledamo,

vidimo, da je njihov barvni vzorec dlačic takšen:

rjavkasto oranžno oprsje s temenom, črn prvi del

zadka in sivkasto bel zadnji del zadka, seveda pa

se v naravi pojavljajo različna odstopanja. So nekoliko

večji od njivskih čmrljev, saj meri matica 17–

20 mm, delavka 8–18 mm, samček pa 14–16 mm.

Matica ima od 11–12 mm dolg rilček, delavka 8–10

mm in samček 7–9 mm, to pa jih uvršča v skupino

Pyrobombus (Hagen, 1994).

Rilček čmrlja B. hypnorum je torej na splošno krajši

kot rilček njivskega čmrlja, čeprav je sicer večji.

Zvok brenčanja je nižji in šibkejši kot pri njivskih čmrljih,

že skoraj podoben mušjemu. Uspešne družine

so na vrhuncu razvoja po številu delavk zelo močne,

saj je v njih tudi do 400 delavk, ob morebitnem motenju

pa so zelo razdražljive in celo napadalne.

Ti čmrlji so v naravi zelo razširjeni po hribih (tudi

gorah) ter nižinah, gnezda pa si gradijo predvsem na

površju, in to v gozdni podrasti, v zidnih razpokah,

škarpah, na podstrešjih starejših poslopij, na katerih

so odpadki iz blaga, papirja ali izolacijskega materiala,

v drobirju v gospodarskih poslopjih, v zapuščenih

ptičjih gnezdih in hišicah. Tako so se npr. pri

meni doma v Petelinjah leta 1992 naselili v gajbici,

napolnjeni s suhim mahom, ki je stala na klopi pod

balkonom. Matica se je naselila okrog 12. aprila,

8. maja je izletavalo že več delavk, konec junija je

družina dosegla vrh razvoja – kot radi rečemo: »bilo

jih je kot os«, 20. julija sem opazil hitro nazadovanje,

saj se je število delavk hitro zmanjševalo, 30.

julija pa so preminili. Istega leta so se naselili tudi v

nadstrešku vetrolova med izolacijo in pločevinasto

streho; v začetku je bilo vse prav, poletne vročine

pa niso prenesli in družina je propadla, še preden

bi se lahko izlegle mlade matice. Da si radi poiščejo

gnezdo »pri ljudeh«, kaže tudi primer iz leta 2004,

ko so se naselili na podstrešju stare vaške hiše, na

katerem so bila tla nastlana s staro slamo ter z zavrženimi

oblačili. In so dobro izbrali! Njihovih gnezd

je na splošno manj kot gnezd njivskih čmrljev in jih

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

je tudi teže najti. Mlade, lanske matice, spomladi

dokaj pozno prilezejo iz prezimovališč, največkrat

šele aprila, razvoj družine pa je hiter, tako da sredi

avgusta že preminejo.

Čmrlji B. hypnorum radi obiskujejo cvetje naslednjih

rastlin: vrbe (vrbove mačice), borovnice, divjega

kostanja, mrtve koprive, bele in rdeče detelje,

navadne krhlike, kosmulje, vrbovca, malinjaka, lipe,

grašice, perle, deljenolistne srčnice, rožnic in še

drugih. Hagen (1994) piše, da obiskujejo najmanj

45 rastlinskih vrst.

Viri:

1. GRAD, Janez (1999): Čmrlji, čudoviti opraševalci rastlin.

Slovenski čebelar, 101(3): 82–83.

2. HAGEN, Eberhard von (1994): Hummeln bestimmen,

ansiedeln, vermehren, schuetzen. Naturbuch Verlag,

Augsburg. ISBN 3–89440–041–2.

NOVICE IZ SVETA

Prevedel in priredil: Franc Šivic

Avstrija

V zadnjih mesecih se je razvnela

prava vojna med tistimi čebelarji,

ki želijo celotno Avstrijo ohraniti kot domovino čiste

sivke Apis mellifera carnica, in tistimi, ki uvajajo

umetno vzrejenega križanca, buckfaško čebelo. Zadnjih

je komaj nekaj več kot odstotek in imajo samo

dva odstotka vseh čebeljih družin, kljub temu pa so

doslej povzročili veliko škodo, saj so križanci kranjske

in buckfaške čebele že kar dobro posejani po

državi. V prihodnje jih bo zaradi mešanja z avtohtono

sivo čebelo vedno teže ločevati med seboj.

Čebelarska zveza Avstrije je pred leti sprejela pravila

o zaščiti domače čebele, vendar se jih nekateri

čebelarji, žal, ne držijo. Tistim, ki gojijo buckfaško

čebelo na območjih, na katerih so plemenilne

postaje za sivo čebelo, celo brezplačno ponujajo

matice domače rase, da bi jih zamenjali s tujkami,

vendar ti tako pomoč trdovratno zavračajo. Inž.

Josef Ulz, predsednik Čebelarske zveze Avstrije,

piše v svojem uvodniku julijske številke revije Bienen

aktuell, da so se v omenjeno polemiko vključili celo

mediji, to pa ugledu čebelarjev vsekakor ne more

koristiti. Ker osrednji čebelarski organizaciji doslej

ni uspelo pomiriti duhov, se odslej ne bo več vključevala

v polemiko.

Španija

Večina junijske številke čebelarske revije Vida apicola

(Življenje čebel)) je namenjena 25-letnici izhajanja

te lepe španske revije. Že 18 let jo ureja Silvia Canas

Lloria, temperamentna Katalonka iz Barcelone. Prav

po njeni zaslugi, čeprav sama ni čebelarka, je ta

revija na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondie

leta 1997 v Antwerpnu prejela zlato medaljo.

Osebno sem Silvio spoznal leta 2002 na čebelarskem

kongresu dežel sredozemskega bazena, ki je

potekal na Siciliji. Takrat me je prosila za dovoljenje,

da na naslovnici objavi mojo fotografijo, ki je bila tistega

leta nagrajena na mednarodnem tekmovanju

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

v Španiji. To priložnost sem izkoristil tudi za to, da

sem ji izročil daljši članek o slovenskem čebelarstvu

in o pripravah na kongres Apimondie leta 2003 v

Ljubljani. Vse, kar sem ji tedaj izročil, je bilo pozneje

v omenjeni reviji tudi objavljeno. Ker jo prebirajo

tudi čebelarji v Južni in Srednji Ameriki, so bili moji

prispevki odlična promocija našega kongresa med

čebelarji špansko govorečega sveta in so veliko prispevali

k množični udeležbi na njem. Udeležila se

ga je tudi ga. Lloria, s seboj pa je pripeljala še približno

40 španskih čebelarjev. O svojih vtisih med

kongresom in po njem je obširno pisala in tako dodatno

informirala svoje bralce o Sloveniji in slovenskih

čebelarjih.

V najnovejši številki revije Vida apicola so objavljeni

zanimivi podatki o španskem čebelarstvu. Čeprav

bi človek pričakoval, da je ta dežela zaradi mediteranskega

podnebja in raznovrstne vegetacije pravi

raj za čebele, sem bil prav presenečen, ko sem

prebral, da je povprečni letni donos medu na panj

komaj nekaj več kot 13 kilogramov, torej manjši

kot pri nas. Točno pred stotimi leti je bila ta številka

11,6 kilograma. Zanimiv je tudi podatek o povečevanju

števila čebeljih družin. Pred stotimi leti jih je bilo

po vsej državi 1.200.000, lani pa že 2.300.000,

vendar jih je že jeseni pol milijona iz neznanih vzrokov

odmrlo. Leta 2006 so našteli več kot 23.000

čebelarjev, med njimi je bilo skoraj 6000 poklicnih.

Ti so imeli povprečno po 325 naseljenih panjev.

Kakor vse čebelarje po Evropi tudi španske pesti

problem poceni kitajskega in argentinskega medu.

Tolaži jih informacija, da Kitajci zaradi strožjih notranjih

predpisov že letos na domačem tržišču ne bodo

smeli več prodajati umetnega medu iz sladkorja, kot

so to počeli doslej. Zaradi omenjenega ukrepa naj

bi se torej občutno zmanjšala kvota medu, namenjena

za izvoz.

Argentinski čebelarji pa imajo težave z vremenom in

s sojo, ki jo kmetje pospešeno sejejo na zemljiščih,

na katerih so bila doslej najboljša čebelja pasišča.

265


NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE

Italija

V letošnji peti in šesti številki čebelarske revije Apitalija

je bil objavljen obširen članek dr. Renza Barbattinija,

profesorja na videmski univerzi, z naslovom

Čebela v ikonografiji svetnikov. V njem so opisane in

prikazane upodobitve svetnikov, ki so jih v preteklosti

naslikali različni italijanski umetniki in ki so bili kakor

koli povezani s čebelami ali čebelarstvom. Kot zanimivost

je avtor objavil tudi pet slovenskih upodobitev,

in sicer dve upodobitvi trpečega Joba na panjskih

končnicah, oltarno sliko sv. Jožefa v Glavarjevi kapeli

na Lanšprežu avtorja Branka Čušina, sv. Ambroža v

propolis tehniki istega avtorja in sv. Ambroža, ki ga je

na hiši Mirka Pavlina v Semiču naslikal Ronald Plut.

Članek je zbudil veliko pozornosti med čebelarji in

kar nekaj italijanskih prijateljev me je poklicalo, ali bi

te upodobitve lahko videli v živo na kraju samem. Ko

načrtujemo naše čebelarske turistične poti, ne pozabimo

v programe vključiti tudi likovnih umetnin, ki so

kakor koli povezane s čebelarstvom!

Nemčija

Gozdarji poročajo, da se po vsej državi širi nov povzročitelj

medenja na jelki. Gre za lubno ušico z latinskim

imenom Cinara curvipes, ki izvira iz Severne

Amerike. Podobna je veliki rjavi hojevi ušici Todolachnus

abieticola Chol., ki jo poznamo tudi pri nas

in ki na deblu in debelejših vejah jelk oblikuje velike

kolonije z več tisoč osebki. Po najnovejših podatkih

nemških opazovalcev lahko nova vrsta uši prehaja

z jelke na smreko, na bor ter celo na cedro in brin,

pa tudi na nekatere druge iglavce. Izdatno medenje

povzroča zgodaj spomladi. Mano množično uživajo

mravlje in ose, pa tudi čebele, ki sicer v tistem času

raje obiskujejo cvetoče rastline. Kolonije lubnih ušic

te vrste proti koncu junija izginejo. Ušica Cinara curviceps

doseže v odraslem stadiju dolžino do 5 mm.

Njeno telo je črne barve, noge pa so rjave.

Verjetno se naši bralci še spominjajo, da je bila prvotna

domovina medečega škržata, ki je z obilnim

izločanjem mane več kot desetletje razveseljeval

primorske in druge čebelarje, Severna Amerika.

Od tam prihaja za nas čebelarje marsikaj zanimivega.

Navsezadnje so prav iz Amerike pred več stoletji

v Evropo pripeljali robinijo ali pravo akacijo, ki daje

našim čebelam prvo izdatno spomladansko pašo.

Zdaj se seveda sprašujemo, ali se bo opisani proizvajalec

mane naselil tudi v Sloveniji.

Morda! Če ni že celo tu.

Letošnjo pomlad sem že drugič zapored na asfaltu

pod cipreso, ki raste ob šempaškem pokopališču,

opazil obilico mane. Čebel ni bilo videti, morda zato,

ker je bilo prehladno. Na vejah sem videl velike kolonije

temnih ušic, žal pa zaradi pomanjkanja časa

zanimivega pojava nisem utegnil bolje raziskati. Prihodnje

leto bom na to kolonijo ušic, če se bo še pojavila

tako množično kot letos, gotovo bolj pozoren.

Morda pa je lubno ušico te vrste že odkril kateri

izmed naših bralcev?

Viri:

Bienen aktuell, julij, avgust 2007.

Vida apicola, maj, junij 2007.

Imkerei-Technik Magazin, 2007, zvezek 2.

DELO ČEBELARJA V TEM MESECU

ČEBELARJEVA OPRAVILA

V AŽ-PANJIH V SEPTEMBRU

Besedilo: Janez Kropivšek – Jeronim nad Vranskim

Začelo se je novo čebelarsko leto in lahko bi zamenjali

pisca navodil, ki bi vas nato vodil celo čebelarsko

leto, a ker je dogovor drugačen, boste morali z

menoj potrpeti do konca koledarskega leta.

Če ste avgusta naredili vse potrebno, so naše ljubice

na najboljši poti, da zdrave dočakajo novo pomlad.

Letina ni bila prav dobra, nekaj pa so čebele vendarle

nabrale. Mili zimi sta sledila topla pomlad in ob

Zofki deževje, potem pa je nastopila velika vročina,

zato akacijevega medu ni bilo preveč, donos na lipi

pa je bil kar dober. Med kostanjevo pašo se je spet

266

pojavil dež, ki mu je sledila suha vročina, vendar so

čebelice kljub temu, vsaj pri meni doma, našle še

nekaj paše, tako da jih julija ni bilo treba krmiti.

Največja dela pri čebelah so tudi pri nas že opravljena.

Morda bom zamenjal še kako matico, ki se

v minulem letu ni dobro izkazala. Pri tem so mi v

pomoč zapiski na vratcih panja. Tja sem redno zapisoval,

kako se je družina razvijala, ali je bila morda

kdaj napadalna (to sem označil s puščico), morebitne

težave z rojenjem, ali je družina morda prelegla,

pa tudi oceno o donosu medu ob vsakem točenju …

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


DELO ČEBELARJA V TEM MESECU

V zapiskih za vsak panj je tudi simbol za matico, ki ga

obkrožim, ko se matica opraši in začne zalegati. Če

je matica označena, je ob simbolu tudi letnica, pikica

pa označuje, da sem matici odrezal nekaj manj kot

polovico krilca. Matice navadno ne zamenjam samo

zato, ker je prestara. Če pa ni izpolnila pričakovanj,

bom brez milosti zamenjal tudi letošnjo. Če se že odločim

za zamenjavo, zdaj najraje dodam kar cel plemenilček

in ga pridružim družini, ki sem ji prejšnji dan

odstranil matico. Žrelo plemenilčka priprem z matično

rešetko, pokrov pa zamenjam z novim časopisnim

papirjem, v katerega naredim majhne luknjice, da se

čebele lahko združijo. S tem koristno porabim presežek

plemenilčkov. Nekaj plemenilčkov prav tako prek

časopisnega papirja združim v stolpe, jih nakrmim in

tako pripravim za prezimljanje. S temi maticami lahko

nadomestim izgubo matic čez zimo, poleg tega pa

so spomladi plemenilčki že naseljeni za novo vzrejno

sezono. Stiroporni plemenilček v treh ali štirih nakladah

čudovito prezimi ob minimalni porabi hrane.

Za prezimitev so namreč potrebni samo dovolj veliko

število čebel glede na velikost panja, dobra matica,

dovolj kakovostne hrane in nekaj praznih celic za

čebele, da lahko oblikujejo gručo. Vse to naj bo v toplotno

primerno izolirani škatli, ki mora imeti spodaj

zagotovljeno zračenje.

Navadno že proti koncu avgusta, sicer pa v začetku

septembra še zadnjič preverim, ali je s čebelami

vse v redu in ali imajo dovolj zaloge hrane za prezimitev

oz. do spomladanske paše. Ker jih prezimujem

samo v plodiščih, mora biti polna in pokrita

vsaj polovica satja, preostali sati pa morajo imeti

debele medene vence. Čebele veliko laže predelujejo

hrano jeseni oz. – še bolje – pozno poleti kot pa

spomladi. Hrana za zimo mora biti pokrita z voščenimi

pokrovci, da se pozimi ne navlaži in ne pokvari.

Čebele za vse to poskrbijo same, če smo jih le

pravočasno in dovolj nakrmili. Pretiravanje pa – kot

povsod – škoduje tudi njim, saj preveč nakrmljene

čebele nimajo možnosti za oblikovanje gruče. Kranjska

čebela čez zimo porabi zelo malo hrane, poraba

pa se povečuje, ko se izvali nova zalega. Takrat je

treba medene pokrovce natreti.

Kaj je treba storiti septembra?

• Čebele moramo oskrbovati z vodo.

• Pregledati moramo zalego in oceniti zalogo

hrane.

• Urediti moramo gnezdo za zimo.

• Končati je treba krmljenje.

• Rezervno satje moramo varovati pred

voščenim moljem.

• Preprečevati moramo ropanje.

Sicer pa je ta mesec bolj namenjen drugim dejavnostim.

Če bo vreme ugodno, si bomo čebelarji privoščili

še kakšen dan na morju, če nam le davkarija

ni pobrala vsega denarja. Po telefonu se mi je

potožil nekoliko večji slovenski čebelar, ki je letos

od Davčne uprave prejel že tretjo zajetno položnico.

Bral pa sem tudi stare letnike Slovenskega čebelarja,

v katerih so še obvestila o regresiranih zdravilih

proti varozi, o regresiranem sladkorju … Jezi me

pravzaprav samo to, da nas v vladi noče nihče slišati,

če protestiramo proti krivičnim zakonom, ki so bili

sprejeti kljub drugačnim obljubam, preostale države

Unije pa jih nimajo. Mogoče pa bi bil jesenski čas

ravno pravšnji, da se zberemo in skušamo svoje cilje

doseči malce glasneje.

O poznojesenski manini paši pa si lahko preberete

v lanski številki Slovenskega čebelarja. Sam s tem

nimam posebnih težav. Na hojevem medu so čebele

kar dobro prezimile, vrbove mane pa še nisem doživel.

Lepa in topla jesen in brezpašje pa sta nevarna za

rop. Poleg varoj lahko čebele v panj prinesejo tudi

spore hude gnilobe. Bodimo pozorni in se čez dan

kdaj ustavimo pred čebelnjakom ter opazujmo naše

ljubice. Želim vam obilo užitka ob pogledu na marljive

čebele, ki se trudijo s koški, polnimi cvetnega

prahu, nabranega na jesenskem cvetju. Prav tako

vam želim, da v vaši okolici ne bi bilo bolnih čebel ali

kozarca z ostanki okuženega medu, na katerem bi

se naše ljubice okužile s smrtonosnimi sporami.

Izdelujemo nakladne JG-panje AÆ-mere, zdruæljive z LR-panjskim sistemom, veËnamensko podnico — tudi za

pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirano oz. melicitozne mane (podnica je zdruæljiva z

LR-nakladami) po naËrtih univ. dipl. inæ. Ivana JurkoviËa.

Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ-, LR- in AÆ-PANJE ter SMUKALNIKE za GJ- in LR-panje.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

267


DELO ČEBELARJA V TEM MESECU

ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNIH

PANJIH V SEPTEMBRU

Besedilo: Mihael Kamplet – Pekre

Letošnja pašna sezona je bila drugačna, kot smo bili

navajeni v minulih letih. Začela se je zelo zgodaj. V

vzhodnem delu Slovenije je bila prva paša na sadnem

drevju in regratu že med 5. in 20. aprilom. Akacija je

medila od 5. do 15. maja in tudi kostanjeva paša je

bila zelo zgodnja, od 8. do 25. junija. Tako zgodnjih

paš še nismo imeli. Na srečo je vreme v vseh treh

obdobjih še kar držalo in donosi so bili običajni. Tako

kot se je paša zgodaj začela, tako se je tudi zgodaj

končala. Prvega julija je bilo že vsega konec. Gozd

ni zamedil ali je zamedil le tu in tam, donosi pa so

bili bolj kot ne zelo pičli. Bera ni bila izrazito slaba,

precej slabša pa je bila, če jo primerjamo z lansko

rekordno letino. Zlata rozga, rudbekija in nedotika so

zacvetele že okoli 10. julija, to je zelo zgodaj, vendar

jih je »izmučil« julijski vročinski val. Čebele so na teh

rastlinah zgodaj zjutraj nabirale cvetni prah in nektar,

čez dan pa so rastline ovenele in povesile liste, tako

da čebele na njih niso imele česa iskati. Najbolj je

bila prizadeta nedotika, še predvsem na prodnatih

tleh. Čeprav ni bilo tako hudo kot leta 2003, ko so

bili travniki rjavi, ožgani od vročine, je bil tudi letošnji

julij za čebele naporen. Ker je bil razvoj pri čebelah

zgoden, so se intenzivneje razvijale tudi varoje, tako

da je bil v začetku julija naravni odpad večji kot prejšnja

leta. Kdor je po zadnjem točenju prepustil čebele

same sebi, kdor ni ukrepal in zatiral varoj, je slabo

ravnal s čebelami.

Čebelarji, ki čebelarijo po veljavni doktrini, so po zadnjem

točenju ukrepali proti varojam, poskrbeli so za

vsaj minimalen dotok hrane, avgusta pa so jim pravočasno

dodali zimsko zalogo hrane, da so jo lahko

predelale stare čebele. Ta mesec nas ne sme prevarati

prepričanje, da imajo vse družine dovolj hrane in

da imajo čebele gnezdo na najprimernejšem mestu

za prezimitev. Čebele so še vedno dejavne, prinašajo

vse, kar še lahko najdejo sladkega, to je zapoznelo

mano, sok zrelih sadežev, cvetni prah. Nekatere

družine pa si zaloge priskrbijo tudi na nepošten

način in hodijo krast k drugim družinam. Po malem

in neopazno. To je tako imenovani tihi rop, ki ga je

teže zaznati. Sumljive so tiste družine (roparice ali

ropane), ki izletavajo pozno zvečer, ko so se preostale

družine že umirile, oziroma tiste, ki zjutraj izletavajo

prve. Posledica takšnega tihega ropa je, da nekatere

družine ostanejo skoraj brez hrane. Tudi mesto,

na katerem imajo čebele gnezdo, ni vedno najboljše

za prezimitev.

Jesenski pregled čebel

Jesenski pregled opravimo v septembru. Pri tem

pregledu in pri preureditvi, če je ta potrebna, ugotavljamo

in ukrepamo o naslednjem:

- ali ima družina zalego, torej tudi matico, ali ni

morda trotava;

- ali imajo vse družine dovolj hrane;

- ali je gnezdo na takšnem mestu, da čebele pozimi

ne bodo izgubile stika s hrano;

- poskrbimo, da satje ob robu gnezda ne bo plesnelo.

Trotave družine podremo, otresemo jih kakih trideset

metrov ali še dlje od stojišča. Panj odstranimo,

tako da bodo lažne matice ostale zunaj, čebele pa si

bodo morale izprositi vstop v druge družine. Zaleženo

satje damo drugim družinam, da se izvali zalega.

Brezmatične družine in slabiče prek časopisnega

papirja pridružimo drugim družinam: to lahko storimo

tudi tako, da čebele pred pridružitvijo premotimo

s tujim vonjem (obe družini npr. posipamo z nekaj

kave).

Močne čebelje družine, zazimljene v dveh LR-nakladah,

porabijo od oktobra do februarja največ 1 kg

ali še manj hrane na mesec. Februarja se poraba

hrane poveča na 1,5 do 2 kg, zelo pa se poraba

hrane poveča marca. Da se čebele ne čutijo ogrožene

in da se spomladi normalno razvijajo, morajo

imeti v panju v svoji bližini vsaj 6 do 7 kg hrane. Tako

je za prezimitev v dveh LR-nakladah potrebnih od

15 do 18 kg hrane. V polnem LR-satu je nekaj več

kot dva kilograma hrane. Za 6 do 7 cm visok venec

nad gnezdom, ukrivljen spredaj in zadaj, velja, da

je v njem 1 kg hrane. Če upoštevamo te vrednosti

lahko tudi brez tehtnice približno ocenimo, kolikšna

je zaloga hrane.

Pri LR-panjih mora biti gnezdo v sredini gornje naklade,

nad njim mora biti 6 do 8 cm visok venec hrane,

stranski sati pa morajo biti polni hrane. Če je gnezdo

v spodnji nakladi, je lahko približno 4 cm velik presledek

od spodnjega do zgornjega voščenega dela

satja prevelika ovira za stik s hrano.

Pri prosto stoječih LR-panjih se proti koncu zime, ko

je v panjih že večji obseg zalege, pojavi na stenah

panja rosenje ali kondenz. Ta pojav je izrazitejši, če je

stojišče na dnu doline oziroma na območjih, na katerih

se pogosto zadržuje megla, šibkejši pa je, če je

stojišče više na hribu. V vsakem primeru pa je rosenje

izrazitejše v LR- kot v AŽ-panjih. Zaradi te odveč-

268 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


DELO ČEBELARJA V TEM MESECU

ne vlage radi plesnijo sati. Plesnijo prazni sati, takšni,

ki so že bili zaleženi, in tudi cvetni prah, če ni zalit z

medom. Ne plesnijo pa deviški sati brez cvetnega

prahu, prav tako pa tudi ne polni pokriti sati. Najbolj

plesnijo izpostavljeni krajni sati in spodnji rob satov.

S hranjenjem se posredno sprosti vlaga, ki je v hrani,

ki je v medu. Ta vlaga v obliki pare prehaja v zrak v

gruči. Ker je ta zrak topel, lahko sprejme dosti vlage.

Topel zrak se dviga iz gruče in ohlaja na hladnih delih

panja, kjer se začne zaradi prezasičenosti utekočinjati.

Vlago iz zelo vlažnega zraka lahko sprejme časopisni

papir, pa tudi zrak v okolju, če je bolj suh.

Časopisni papir položimo na vmesni pokrov šele decembra,

zdaj pa poskrbimo predvsem za več zraka v

panju. Odvzamemo skrajne sate in čebele zazimimo

na osmih ali devetih satih, sate pa premaknemo tako,

da je na obeh straneh ob stranicah naklade prazen

prostor. Skrajni sati v obeh nakladah morajo biti polni

in pokriti, saj samo taki ne bodo plesneli, čeprav se

bo na njih pojavljal kondenz. Če bi na obrobje dali

poln, vendar ne pokrit sat, bi ga čebele jeseni izpraznile

in med prenesle bliže h gnezdu, sat pa pripravile

tako, da bi lahko plesnel. Čebele bodo pustile na

miru le pokrit sat. Zunanji zrak v okolici stojišča, prizemni

sloj, je zasičen (relativna vlažnost je 100-odstotna)

le ob dežju, megli, slani in rosi, v nasprotnem

pa je njegova relativna vlažnost manj kot 100 odstotkov.

Ta zrak lahko prevzame vlago od vlažnega zraka

v panju, če panj ni skoraj popolnoma zaprt. Da bo

izmenjava zraka čim večja, naj bo žrelo čim večje in

čim bolj zračno.

Sam zazimim čebele v dveh LR-nakladah, ki imata po

devet satov. V sredini zgornje naklade je pet satov z

zalego in vsaj 6 cm visok venec, levo in desno je sat

z zalitim cvetnim prahom, skrajni sati zgoraj in spodaj

pa so polni in pokriti. Preostalo je v spodnji nakladi,

tudi zaležen sat; če nima dovolj visokega venca, ga

premestim v sredino spodnje naklade. In kako izvedem

preureditev? Najprej panje z zadnje strani stehtam

s potezno tehtnico, ki pokaže približno polovico

celotne teže, tako da vem, kje je več in kje manj

hrane. Do jesenske ureditve so v panjih še vedno

vstavljene matične rešetke. Najprej odvzamem zgornjo

naklado tisti družini, pri kateri je bila med kostanjevo

pašo pod plodiščem podstavljena naklada za nabiranje

cvetnega prahu, zdaj pa je ta naklada zgoraj,

cvetni prah pa je zalit in pokrit. Čebele ometem in

sate odložim v prazno naklado, da jih potem lahko

razdelim drugim družinam. Nato začnem urejati družine,

ki imajo presežek hrane. Te družine bodo nekaj

polnih satov odstopile drugim družinam. Zgornjo naklado

odstavim, matično rešetko odstranim, v prazno

naklado pa začnem zlagati vsebino za zgornjo naklado:

poln sat, cvetni prah, sate z zalego in vencem,

cvetni prah, poln sat. Presežek polnih satov odložim.

Uredim še spodnjo naklado, skrajna sata naj bosta

polna in pokrita, nato nanjo naveznem sestavljeno

zgornjo naklado. Pri nadaljnjem urejanju presežek

polnih satov dodajam tistim družinam, ki imajo manj

hrane, in družinam, ki so pridelale cvetni prah in v katerih

je ena naklada zdaj še prazna. Takšnega načina

ne uporabljajo čebelarji z večjim številom družin, za

čebelarje z manj panji pa čas, ki ga porabijo za to,

ni tako pomemben. Po preureditvi dobijo vse družine

dva litra sladkorne raztopine, da popolnijo nastale

praznine. Po preureditvi nam ostane nekaj satov,

ki niso povsem prazni ali imajo manjše vence s pokritim

medom. Takšnih satov nima smisla žveplati in

shranjevati. Damo ga v prazno naklado, to pa položimo

eni izmed družini nad vmesni pokrov. Čebele jih

bodo izpraznile, če smo med prej odkrili. Takšno naklado

lahko odvzamemo oktobra ali ob zimskem zatiranju

varoj.

Po takšni preureditvi pustimo čebele pri miru vse do

zimskega zatiranja varoj. Čebel ne hranimo več in jih

tudi še ne zapažimo, saj mora matica zmanjšati zaleganje,

tako da se čebele ne izčrpavajo z nego zalege

ter da čile in zdrave dočakajo zimo.

VETERINARSKI NASVETI

ZA SEPTEMBER

Besedilo: Borut Preinfalk, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut

Uresničila so se predvidevanja o brezpašni dobi po

zadnjem točenju. Zadnji med smo po večini iztočili

že do začetka julija. Kdor je s tem odlašal, se je

izpostavil veliki nevarnosti ropa. Če smo upoštevali

predvidevanja in navodila za julij in avgust, smo prvo

zatiranje varoj izvedli že v začetku julija ali najpozneje

v sredini julija, ko je še bilo nekaj paše in nevarnost

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

ropa še ni bila tako velika kot konec julija in avgusta.

Če smo uporabili pripravek Bayvarol, bo treba

izrabljene plastične nosilce odstraniti, saj se utegne

v nasprotnem pri varojah pojaviti odpornost na to

sredstvo. Pri uporabi preostalih sredstev je treba

upoštevati navodila. Ker je v naravi vladala huda vročina

in ker se je vegetacija skoraj posušila ali pa je

269


DELO ČEBELARJA V TEM MESECU

bila pokošena, smo morali že julija in avgusta čebelam

redno dodajati sladkorni sirup ali pogače, sicer

so matice popolnoma prenehale zalegati. Če smo

dodajali zadostne količine hrane, so čebele do zdaj

že skoraj dopolnile zimske zaloge. Septembra bomo

ob primernem vremenu in potrebni previdnosti preverili

zaloge in zalego, potem pa bomo še preverili

naravni odpad varoj. Glede na dobljene rezultate se

bomo odločili še za drugo zatiranje varoj.

V tem obdobju lahko uporabimo mravljinčno kislino,

timol ali oksalno kislino. Uporaba Bayvarola je stvar

osebne odločitve, vendar bo odstranjevaje plastičnih

nosilcev padlo že v oktober, ko večina čebelarjev le

nerada še posega v panje. Uporaba timola je septembra,

še posebej letos, ko ni več paše in so temperature

še vedno visoke, lahko nevarna zaradi ropa,

zlasti pri brezmatičnih družinah in slabičih. Ostane

nam torej še uporaba mravljinčne in oksalne kisline.

Poleg omenjenih sredstev sicer na našem trgu

ni drugih dovoljenih pripravkov. Pri načrtovanju ukrepov

za zatiranje varoj si pomagamo tudi z zgibanko o

zatiranju varoj in drugo strokovno literaturo.

NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO

ČEBELARJENJE V NAKLADNEM PANJU Z

VEČNAMENSKO VISOKO PODNICO

Besedilo in fotografije: Ivan Jurkovič, univ. dipl. inž., Magajnova 26, 1231 Ljubljana, ivanjurkovic2002@yahoo.de

Podnica je temelj vsakega nakladnega panja.

Noben del panja ni bil v razvoju toliko spreminjan

kot podnica in verjetno njena oblika nikoli ne bo dokončna.

Spremembe so nastale tudi zaradi pojava

varoze. Podnica je zahtevala prostor za dodatne lovilne

mreže, ki omogočajo nadzor nad napadenostjo

družine z varojami, ter za vstavljanje sredstev za

zatiranje. Teh zahtev pa ameriška podnica, kakršno

imajo zdajšnji nakladni LR-panji, ne more izpolniti.

Mnenja glede uporabnosti visoke in nizke podnice

se med čebelarji zelo razlikujejo. Visoki podnici nasprotujejo

predvsem tisti, ki v praksi še niso preizkusili

obeh izvedb.

V spodnjem primeru ne gre za navadno, tj. visoko

podnico, temveč za posebno izvedbo, ki združuje

več potrebnih opravil, ki so bila prej porazdeljena na

zgornji in spodnji del panja ali jih ni bilo, zato sem jo

tudi poimenoval »univerzalna večnamenska podnica

– UVP«. Podnica je nastajala skoraj dve desetletji.

Nekaj sto primerkov, narejenih po mojem načrtu, pa

čebelarji že uporabljajo v praksi. To večnamensko

podnico ima tudi mojih petdeset družin.

Značilnosti večnamenske podnice (UVP)

1. Podnica je brez brade, ki je še vedno v rabi pri

večini nakladnih panjev. Brade prestrezajo vodo in

sneg; na njih se nabirajo izmečki čebelje družine,

hkrati pa je obstojnost podnic za tretjino krajša. Brado

lahko nadomestimo tako, da med podnico in podstavek

vstavimo 10 cm široko plastično mrežico (2), ki

ima širino panja in prevzame vlogo brade. Mrežica ne

vleče vlage v panj, padavine gredo skozi, med prevozom

jo odstranimo, potem pa spet vstavimo.

2. Večnamenska visoka podnica ima v primerjavi z

nizko več dodatnih možnosti. Tako npr., ko delamo

1. UVP – pogled od zadaj 2. UVP – pogled od

spredaj oz. spodaj,

mrežica namesto brade

3. Kompatibilna

podnica z DB-, GJin

LR-nakladami

4. Ometanje

neposredno v

visoko podnico

270 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


Čebelarski svetovalec

Glasilo Čebelarske svetovalne službe ČZS, št. 9/7 (SČ 9/7)

Antibakterijsko delovanje medu

Med je živilo, ki vsebuje le nekaj tipov bakterij, nizka

pa je tudi njihova raven (Snowdon s sod., 1996), saj

deluje antimikrobno (protibakterijsko). Obstajata dve

vrsti (ali t. i. inhibini) antibakterijskega delovanja medu.

Ena izmed teh je občutljiva na svetlobo in toploto, njen

izvor je v vodikovem peroksidu, nekatere objave pa

kažejo, da je pomembnejša tista, ki ni posledica delovanja

vodikovega peroksida. Ta ni občutljiva na svetlobo

in toploto, zato ostane nespremenjena tudi med

dolgotrajnim shranjevanjem medu (Bogdanov, 1997).

Peroksidno antibakterijsko delovanje

Vodikov peroksid nastaja pri oksidaciji glukoze v nezrelem

ali razredčenem medu. Pri tem je pomemben

encim glukozna oksidaza, ki izvira iz čebeljih žlez. Katalaza,

ki je prav tako navzoča v medu, pa vodikov peroksid

razgrajuje. Za razgraditev vodikovega peroksida

v medu je potrebne veliko več katalaze, kot bi pričakovali

glede na količino te snovi v medu. To kaže, da katalaza

pri svojem delu ni preveč učinkovita. Izvor katalaze

je cvetni prah rastlin. Koncentracija vodikovega peroksida

je tako odvisna od encimov glukozne oksidaze in

katalaze. Kolikor več je glukozne oksidaze in kolikor

manj je katalaze, toliko več je vodikovega peroksida.

Ker je vir glukozne oksidaze čebelja žleza, bi pričakovali,

da vse vrste medu vsebujejo enako količino vodikovega

peroskida, vendar je vir katalaze pelod rastlin

oz. količina nabranega peloda, tako da je odvisna tudi

od vrste medu (Weston, 2000 a).

V zrelem medu je glukozna oksidaza neaktivna, vendar

med vsebuje toliko vodikovega peroksida, da kljub

temu inhibira rast bakterij. Ko med zaužijemo ali razredčimo,

nastaja peroksid, ki deluje antibakterijsko (Bogdanov,

1997).

Viri neperoksidne antibakterijske

učinkovitosti medu

Viri neperoksidnega antibakterijskega delovanja medu

so nizek pH, majhna vsebnost vode in veliko sladkorjev,

ki z osmotskim tlakom ustvarjajo antibakterijsko delovanje

(Bogdanov, 1997). Med pa vsebuje tudi aromatske

kisline in hlapne snovi, ki delujejo antibakterijsko.

Izvor antibakterijskega delovanja medu

Antibakterijsko delovanje izvira torej tako iz rastlin kot

iz čebel, saj sta pravi in ponarejen med, ki sta proizvedena

v enakih razmerah, enako antibakterijsko učinkovita;

ta učinkovitost se razlikuje le med vrstami medu

(Bogdanov, 1997).

Kadar govorimo o antibakterijskem delovanju medu,

ne moremo mimo medu iz manuke, saj ga odlikuje

prav visoko antibakterijsko delovanje. Izvira iz drevesa

Leptospermum scoparium (Myrtaceae), ki raste na

Besedilo: Andreja Kandolf

Novi Zelandiji. Neperoksidno antibakterijsko delovanje

tega medu naj bi izviralo iz rastlin. Vsi medovi manuke

namreč niso neperoksidno antibakterijsko učinkoviti

(Weston, 1999), saj so ugotovili, da so takšni samo

tisti iz vzhodne regije severnega otoka Nove Zelandije

(Weston, 2000). Podobno delovanje so ugotovili pri

medu iz Avstralije, katerega vir je Leptospermum scoparium

sorodna vrsta, tj. Leptospermum polygalifolium

(Weston, 2000 a).

Uporaba medu za zdravljenje ran

Med so uporabljali za zdravljenje okuženih ran, še

preden so ugotovili, da infekcijo povzročajo bakterije.

Med zavira razvoj približno 60 bakterij, in to tako

grampozitivnih in gramnegativnih kot tudi aerobnih in

anaerobnih. Opazili so tudi vpliv proti glivam in kvasovkam,

predvsem vrstam iz rodu Aspergillus in Penicilium

(Molan, 2001).

Uporaben je, ker deluje protivnetno. S tem namreč

zmanjša izločanje seruma iz rane, ki je medij za migracijo

bakterij (French s sod., 2005), zato ran ni treba tolikokrat

previjati (Molan, 2006). Fizikalne lastnosti medu

zagotavljajo ustrezno vlažnost ran. To spodbuja obnovo

poškodovanega tkiva, hkrati pa nanj nima škodljivega

vpliva (French s sod., 2005), prav tako pa tudi ni

ugoden medij za rast mikroorganizmov (Molan, 2006).

Z medom so zdravili 59 bolnikov s trdovratnimi ranami in

razjedami. Pred tem so jih 47 zdravili od enega meseca

do dveh let, vendar se njihovo stanje ni opazno izboljšalo,

celo nasprotno, pri nekaterih se je celo poslabšalo.

Po zdravljenju z medom je 51 ran postalo sterilnih

v enem tednu. Samo pri enem primeru ni bilo vidnih

znakov zdravljenja.

Drugi primer je zdravljenje operacijskih ran pri otrocih.

Z intravenoznimi antibiotiki jim jih ni uspelo pozdraviti.

Po petih dneh zdravljenja z medom se je njihovo stanje

opazno izboljšalo. Rane so se po 21 dneh zdravljenja z

medom zaprle, bile so čiste in brez infekcije.

Podobno je bilo z drugimi pacienti, saj so se njihove

rane zacelile dvakrat hitreje kot pri tistih, ki so jih zdravili

brez medu (Molan, 2001).

Pri nekaterih bolnikih so polovico rane zdravili z zdravili,

polovico pa z medom. Tisti del rane, ki so ga zdravili

z medom, se je zdravil hitreje in z manj bolečinami.

Ker so podobno delovanje opazili tudi pri živalih,

so sklepali, da je to posledica fizikalnih vplivov medu in

ne posledica psihosomatskega placebo vpliva, za katerega

bi ljudje verjeli, da jim je pomagala naravna snov

(Molan, 2006).

Alergične reakcije na med so redke in so včasih povezane

s cvetnim prahom v njem. Med, ki ga uporabljajo

za zdravljenje ran, najprej prefiltrirajo in na ta način

odstranijo ves pelod. Alergijske reakcije se največkrat

ČEBELARSKI SVETOVALEC 9/2007

1


ČEBELARSKI SVETOVALEC

pojavijo kot pekoč občutek okoli rane, verjetno zaradi

vsebnosti kislin v medu, saj tega občutka niso zaznali,

če so med nevtralizirali.

Med, ki ga uporabljajo za zdravljenje, mora biti prefiltriran,

brez delcev in brez spor bakterij. Tisti, ki ga pridelujejo

za uporabo v živilski industriji, sicer ne vsebuje

vegetativnih oblik bakterij, ki so nevarne za človeka,

vsebuje pa spore. Zato ta med obdelajo z gama-žarki,

pri čemer se ohrani antibakterijsko delovanje medu.

Med manuke in avstralski med v taki obliki je mogoče

pod trgovskim imenom Medihoney kupiti tudi v prosti

prodaji (Molan, 2001).

Uporaba medu v živilski industriji

Med je bolj ali manj vodna raztopina sladkorjev. Vsebuje

do 76,4 % sladkorjev, zato so ga v preteklosti uporabljali

kot sladilo, dandanes pa ga uporabljajo tudi

kot konzervans, tj. kot sredstvo za konzerviranje živil,

saj deluje tudi proti bakterijam, ki povzročajo kvarjenje

hrane (Nagai s sod., 2006). Poleg tega med zavira tudi

encimatsko rjavenje sadja (Mundu s sod., 2004). V poskusu

so ugotovili, da je na govejem mesu, če so ga obdelali

z medom, po sedmih dneh 5-krat manj bakterij,

kot če ga niso obdelali z medom. Na Japonskem med

uporabljajo v sendvičih in toastu. Dandanes, ko čedalje

bolj skrbimo, da zmanjšamo ostanke kemikalij v hrani,

se pojavlja čedalje večja potreba po uporabi naravnih in

nestrupenih konzervansov. Zaradi svojega antioksidativnega

in antibakterijskega delovanja bi lahko imel pri

tem pomembno vlogo prav med (Nagai s sod., 2006).

Viri:

Bogdanov, S. (1997): Nature and origin of the antibacterial

substances in Honey. Lebensm.–Wiss. u.– Technol., 30,

748–753.

French, V. M., Cooper, R. A., Molan, P. C. (2005): The antibacterial

activity of honey against coagulase-negative stapylococci.

Journal of Antimicrobial Chemotherapy, 56, 228–231.

Molan, P. C. (2001): Honey as a topical antibacterial agent for

treatment of infected wound. http://www.worldwidewounds.

com/2001/november/Molan/honey-as-topical-agent.html.

Molan, P. C. (2006): The evidence supporting the use of

honey as a wound dressing. http://ijl.sagepub.com/cgi/reprint/5/1/40.pdf.

Mundu, M. A., Padilla-Zakour, O. I., Worobo, R. W. (2004):

Growth inhibition of foodborne pathogens and food spoilage

organisms by select raw honeys. International Journal of Food

Microbiology 97: 1–8.

Nagai, T., Inoue, R., Kanamori, N., Suzuki, N., Nagashima,

T. (2006): Characterization of honey from different floral sources.

Its functional properties and effects of honey species on

storage of meat. Food Chemistra, 97: 256–262.

Snowdon, J. A., Cliver, D. O. (1996): Microorganisms in

honey. Food microbiology 31, 1–26.

Weston, R. J., Mitchell, K. R., Allen, K. L. (1999): Antibacterial

phenolic components of New Zeland manuka honey. Food

chemistry (64) 295–301.

Weston, R. J., Brocklebank, L. K., Lu, Y. (2000): Identification

and quantitative levels of antibacterial components of some

New Zeland honeys. Food Chemistry 70, 427–435.

Weston, R. J. (2000a): The contribution of catalase and other

natural products to the antibacterial activity of honey: a review.

Food Chemistry 71, 235–239.

Kako povečati prodajo? (nadaljevanje iz št. 7–8)

Če se boste kupcu odkrito predstavili, mu morda povedali

tudi kakšno resnično anekdoto, npr. o tem,

kako ste pobirali roj na najvišji smreki, boste pri njem

gotovo odpravili sum, da je vaš med morebiti ponarejen.

Lahko pa ga tudi povabite na ogled vašega čebelarstva

in ga seznanite s skrivnostnim svetom čebel.

Tako se bo prepričal na lastne oči (saj veste, najbolj

verjamemo tistemu, kar sami vidimo) in vam zaupal.

Če boste poskrbeli za kaj nenavadnega, bo svoje občutke

ob tem delil s svojimi najbližjimi, prijatelji, sodelavci

in na ta način nevede širil informacijo o tem, da

ste čebelar, da imate dober med itd.

Izjemnega pomena je, da kupca izobražujete o

vaših izdelkih. Da pa lahko postanete učitelj, morate

svoj izdelek najprej dobro poznati tudi sami! Zavedati

se morate, da moramo kupce izobraževati čebelarji

sami! Če boste znali svoje izdelke dobro predstaviti,

boste s tem zagotovili, da bo kupec vaš izdelek

poznal in se tudi bolje zavedal njegovih blagodejnih

lastnosti in koristi. Pripravite npr. predavanje o koristnosti

uživanja čebeljih pridelkov, kupca seznanite s

svojimi prednostmi, povejte, zakaj je vaš izdelek dober

in kaj so vaše prednosti pred drugimi!

Konkurenca je lahko koristna. Analizirajte svoje

konkurente, izkoristite njihove pomanjkljivosti in odpravite

svoje slabosti. Tudi veletrgovcem lahko konkurirate.

»Cenovni boj z njimi je običajno obsojen na

propad, saj so zaradi svoje velikosti in logistike v veliki

prednosti. Lahko pa se od njih naučimo in jih prehitimo

na drugih področjih« (Vrečko, 2006).

Besedilo: Tanja Magdič

Osebni stik – neposredna prodaja na domu. Neposredni

stik s kupcem omogoča, da z njim vzpostavite poseben

stik, to pa je lahko prednost pred velikimi trgovci,

ki poslujejo množično, brezosebno … Prepričana sem,

da pri izjemno kakovostnih pridelkih, kot so med, cvetni

prah, matični mleček in drugi izdelki iz medu, k uspešni

prodaji odločilno pripomore osebni stik, neposredna prodaja

kupcu, saj mu na ta način izdelek lahko podrobneje

predstavite in ga hkrati tudi izobražujete! Prijaznost je

In še nekaj nasvetov iz knjige Maksa Vrečka

»Kako neposredno tržiti na kmetiji«:

• Z brezplačno poskušnjo odpravimo tveganje pri

kupcih in prodaja se bo skokovito povečala.

• Iz pridelka ustvarimo napeto zgodbo in jo predstavimo

kupcem.

• Stalne stranke so daleč največji kapital podjetja!

Ohranjajmo stike in postanimo prijatelji.

• Izkoristimo moč priporočil. Na stranke ne glejmo

kot na nadležne kupce, temveč kot na potencialne

neplačane prodajalce!

• Če mi ne bomo postavili kupca na prvo mesto,

ga bo namesto nas nekdo drug!

• Prodaja ni sklepni del posla, temveč začetek

dolgoročnega sodelovanja!

• Skrbi za stranke ne bomo dokazali z besedami,

govori ali pisnim prepričevanjem, temveč z nepretrganim

nizom dejanj.

2

ČEBELARSKI SVETOVALEC 9/2007


ČEBELARSKI SVETOVALEC

zastonj! Vse, kar delate, oz. vse, kar kupci vidijo, je vaše

ogledalo. Zavedajte se, da vas kupci ocenjujejo na vsakem

koraku, npr. že po načinu, kako se oglasite po telefonu.

Razlika je, če rečete: »Ja? Ana, prosim?« ali: »Dober

dan, Ana pri telefonu, prosim?« Poskrbite torej, da boste z

vsakim svojim dejanjem ustvarjali pozitiven vtis.

Projekta za otroke: »Otroci, spoznajmo čebelo«

in »Čebelarski tabor«

Besedilo: Tanja Magdič

Da so bila sredstva, ki smo jih pridobili na lanskem razpisu

Ministrstva za šolstvo in šport za projekta »Otroci,

spoznajmo čebelo« in »Čebelarski tabor«, dobro porabljena,

so pokazali zadovoljni obrazi in pozitivni komentarji

vseh vpletenih udeležencev.

Projekt »Otroci, spoznajmo čebelo« je namenjen otrokom

v vrtcih. Program za vrtce je napisala ga. Anica

Košir Kropivšek, defektologinja, pomočnica vzgojiteljice

in čebelarka, ki ima 22 let izkušenj na pedagoškem in

10 let na čebelarskem področju. Področje čebelarstva

je uspešno vnašala v svoje pedagoško delo in tako spoznala

tudi načine odzivanja otrok. Program traja najmanj

tri dni, vendar je pripravljen tako, da lahko vzgojiteljice

same, brez čebelarja, temo obdelujejo dalj časa. Projekt

smo izvedli v več kot 20 skupinah po vsej Sloveniji, saj so

bile vzgojiteljice in čebelarji nad njim tako navdušeni, da

so ga izvajali tudi v tistih skupinah, za katere to delo ni bilo

predvideno in tudi ne sofinancirano. Predstavniki stroke

smo vsako skupino obiskali najmanj trikrat. En dan smo

jim v sliki in besedi predstavili čebelo, en dan so otroci

obiskali čebelarja, potem pa je vsaka skupina po svoje

ustvarjala in razvijala temo pod vodstvom vzgojiteljice

same. Na koncu je vsaka skupina pripravila še razstavo z

izdelki s področja čebelarstva. Na razstavo so bili povabljeni

tudi otroci iz drugih skupin in starši. Otroci so dokazali,

da so izjemno bistri in da čebelo vidijo ne samo kot

žuželko, ki jih lahko piči, zaradi česar potem boli. Popolnoma

z drugimi očmi pa čebele niso videli samo otroci,

ampak tudi vzgojiteljice in starši, saj so po večini priznali,

da otroci zdaj vedo o čebelarstvu veliko več kot oni sami

VABILO ČEBELARJEM ZA SODELOVANJE

NA DNEVIH APITERAPIJE

V mesecu oktobru bodo v čebelarskem centru potekali

dnevi apiterapije in čebelarstva. Poleg strokovnih

predavanj, ki se bodo potekala za obiskovalce,

se boste imeli priložnost na stojnicah predstaviti

tudi čebelarji s svojimi izdelki. Dodatne informacije

boste lahko po 15. septembru dobili pri Tanji

Magdič (tanja.magdic@czs.si; 040 436 513).

OBVESTILO

Knjiga Med in recepti iz medu je že izšla in jo lahko

dvignete v tajništvu ČZS vsak dan od ponedeljka

do srede od 8. do 15.ure, v četrtek do 17.ure in

v petek do 12. ure. V kolikor želite, da vam knjigo

pošljemo po pošti, nas o tem obvestite na telefon

01 7296100 ali e-pošta: barbara.zajc@czs.si.

in da so morali hočeš nočeš stopiti v knjižnico po literaturo,

da so lahko sledili otrokom. Zelo dejavne so bile

tudi vzgojiteljice, saj so pokazale, da dobro poznajo svoje

delo, s svojo strokovnostjo pa so projektu dale dušo. Prepričana

sem, da bo ta projekt v vseh vrtcih, v katerih so

ga izvedli, živel naprej in da ga bodo ob pomoči okoliških

čebelarjev izvajali tudi v prihodnjih letih.

Drugi projekt »Čebelarski tabor« je bil izveden v treh

krajih, in sicer v Mariboru, na Brdu pri Lukovici in na

Zelenici. Tabora se je udeležilo 78 otrok iz vse Slovenije

s svojimi spremljevalci. Udeleženci tabora so si

ogledali multivizijsko predstavitev g. Šivica in se na ta

način na kratko seznanili z zgodovino slovenskega čebelarstva.

Prek različnih dejavnosti so otroci spoznavali

čebelarska opravila. Pod vodstvom čebelarja mentorja

in njegovega pomočnika so spoznali čebeljo družino

NAROČILO RAZTOPINE OKSALNE KISLINE

Čebele pogosto pestijo številne tegobe: bolezni,

različni zajedavci in posledice zastrupitev s pesticidi.

Kljub veliki skrbi čebelarjev in rednemu zatiranju

pa ostaja pršica Varoa destructor njihov največji

sovražnik. Da bi bili v boju proti temu zajedavcu čim

bolj uspešni, Čebelarska svetovalna služba organizira

zbiranje naročil za raztopino oksalne kisline za

zimsko zatiranje varoj. Naročilnico, ki jo dobite na

spletnih straneh ČZS www.czs.si, naj društva najkasneje

do 20. septembra pošljejo na Čebelarsko

zvezo Slovenije s pripisom - Za oksalno kislino. Naročeno

raztopino oksalne kisline vam bo dobavitelj,

skupaj z navodili za pravilno in varno uporabo,

poslal po povzetju na naslov vašega društva. Cena

za liter raztopine oksalne kisline je 3 EUR.

DELAVNICE: ZIMSKO ZATIRANJE VAROJ

Z OKSALNO KISLINO

Da bi bili čebelarji čim bolj usposobljeni za delo

z oksalno kislino, Čebelarska svetovalna služba

za vse čebelarje organizira: USPOSABLJANJA

ZA ZIMSKO ZATIRANJE VAROJ Z OKSALNO

KISLINO. Usposabljanja bodo potekala v jesenskem

času v čebelarskih društvih. Prijavnico, ki

jo dobite na spletnih straneh ČZS www.czs.si, naj

zainteresirana društva najkasneje do 20. septembra

pošljejo na Čebelarsko zvezo Slovenije s pripisom

- za delavnico. Na podlagi zbranih prijav,

bomo v jesenskem času organizirali delavnice pri

čebelnjakih v vašem okolju.

ČEBELARSKI SVETOVALEC 9/2007

3


ČEBELARSKI SVETOVALEC

in osnove čebelarjenja. Poiskali so čebeljo matico v

panju, si ogledali zalego itd. Čebele so opazovali tudi v

opazovalnem panju, ki omogoča spremljanje razvoja in

vedenja čebel. V pogovoru s čebelarjem so se seznanili

z zakonitostmi v čebelji družini, spoznali so nevarnosti,

ki so jim izpostavljeni pri delu s čebelami, naučili so se,

kako se je treba zavarovati pred čebeljimi piki in kako si

olajšamo bolečino, če nas čebela že piči, seznanili so

se s pomembnostjo čebel za kmetijstvo … Ob koncu

so skupaj s čebelarjem pobrali satje iz panja za poznejše

točenje medu. Seznanili so se tudi s pridobivanjem

propolisa in cvetnega prahu. Pod mentorstvom Andreje

Kandolf so spoznali tudi delo v laboratoriju. Pod povečevalnim

steklom so si ogledali poglavitne značilnosti

kranjske čebele: spoznali so glavo, jeziček in noge,

prilagojene nabiranju cvetnega prahu. Ker pa je laboratorij

namenjen kontroli kakovosti medu, so udeleženci

tabora z refraktometrom zmerili tudi vsebnost vode

v medu. Poleg tega so si pod mikroskopom ogledali

kepico cvetnega prahu ter tako spoznali njegovo raznovrstnost.

Pripravili smo tudi ustvarjalne delavnice, v katerih je vsak

otrok iz voska izdelal svečke ali narisal panjsko končnico.

Na koncu smo pripravili še krajši kviz z nekaj vprašanji

(eno do dve iz vsakega sklopa) in ocenili njihovo aktivnost,

znanje, izdelke …

Prek praktičnih prikazov in aktivnega sodelovanja

otroci tako v vrtcih kot na taborih poglobljeno spoznajo

čebelarstvo in življenje čebele, seznanijo se s

pomenom naravne in kulturne dediščine. Od vsega

so jih najbolj navdušili obisk čebelnjaka, točenje

medu in izdelava svečk, veliko pa je bilo tudi otrok,

ki so bili tako navdušeni, da niti niso znali povedati,

kaj jim je bilo od vsega najbolj všeč.

Da bi otrokom čim bolje predstavili življenje čebele in

njeno vlogo, smo izdali tudi plakat, ki prikazuje življenje

v panju in koristi čebele za okolje. Plakat je narisala biologinja

Vera Zgonik in na njem na res prijeten način otrokom

predstavila življenje čebele.

Širša javnost je bila o dogajanju v okviru posameznih

projektov obveščena prek lokalnih radijskih postaj in časopisov,

to pa brez dvoma dokazuje, da je zanimanje

za tovrstne projekte veliko, zato ga velja izkoristiti tudi za

promocijo čebelarske dejavnosti. Prav med izvajanjem

teh projektov smo oba uspešno prijavili tudi za novo

šolsko leto ter jima dodali še tretjega – izvedbo tridnevnega

tabora. V novem šolskem letu bo izvajalec projekta

»Otroci, spoznajmo čebelo« Čebelarska zveza društev

Maribor, enodnevne tabore bomo organizirali ob

pomoči Čebelarskega društva Pivka, tridnevni tabor pa

ob pomoči Čebelarske zveze Slovenije.

Vse, ki jih zanima projekt »Otroci, spoznajmo čebelo«,

ob tej priložnosti obveščamo, da je program ter plakate

za vrtce in osnovne šole mogoče dobiti brezplačno.

NALEPKE ZA MED

Čebelarje obveščamo, da lahko v Čebelarskem

centru Slovenije na Brdu, v Čebelarskem centru Maribor

in v trgovini Weco commerce v Lescah, kupite

nalepke za med, o katerih smo pisali v prejšnji številki

Čebelarskega svetovalca. Cena ene nalepke z

DDV-jem je 0,023 EUR, cena dotiska ene nalepke

za med z DDV-jem je 0,006936 EUR, tako da ena

nalepka z dotiskom stane 0,030 EUR. Cena ene

prelepke za med z DDV-jem je 0,0174 EUR. Skupna

cena ene nalepke z dotiskom ter prelepke, vključno

z DDV-jem, je 0,048 EUR. Podatki, ki jih dopisujete

na nalepke, morajo biti točni. Rok uporabe mora biti

zapisan z dnevom, mesecem in letom. Lot pomeni

serijo. Za serijo se šteje enota živila v prometu, ki je

predelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji.

Ena serija je na primer eno točenje medu. Lot ne

more biti enak datumu, npr.: julij 2007. Oznake

morajo biti neizbrisne, nedvoumne in čitljive.

SEJEM NARAVA IN ZDRAVJE

Od 4. do 7. oktobra 2007 bo na Gospodarskem razstavišču

v Ljubljani potekal sejem Narava – zdravje.

Obiskovalcem bo ponujal različno blago, več o

tem pa si lahko preberete tudi na naši spletni strani.

V okviru tega sejma se imamo čebelarji priložnost

predstaviti na skupnem prostoru. Za obiskovalce

bomo pripravili delavnice o izdelovanju svečk, predstavili

bomo peko lectovih src, prikazali bomo točenje

medu ter pripravili predavanje o predstavitvi

in uporabi čebeljih pridelkov … Na sredini skupnega

prostora bosta razstava čebelarskih pripomočkov

in opazovalni panj, okoli razstavnega prostora

pa se boste lahko predstavili tudi čebelarji. Razstava

bo tudi prodajna. Stojnica za enega čebelarja stane

686,06 € (brez DDV). Na eni stojnici se lahko predstavita

tudi dva čebelarja, bodisi da sta tam ves čas

oba hkrati bodisi da se vsak dan izmenjujeta. Gotovo

je druga možnost za čebelarje najugodnejša, hkrati

pa je tudi velika poslovna priložnost. Če ste pripravljeni

sodelovati na sejmu, bodisi v okviru društva

bodisi kot posamezniki, to 5. septembra sporočite

Čebelarski svetovalni službi, tel.: 01 729 61 10 ali

po elektronski pošti: andreja.kandolf@czs.si.

VABILO NA PREDSTAVITEV KNJIGE

Čebelarje vabimo, da se 9. septembra ob 10. uri v

Čebelarskem centru na Lukovici udeležijo predstavitve

knjige Med in recepti iz medu. Ta dan boste

čebelarji lahko tudi prevzeli knjige, naročene v prednaročilu.

Predstavnik vsakega društva, ki se bo udeležil

predstavitve, bo na podlagi pooblastila predsednika

svojega društva brezplačno prejel en izvod

knjige. Vidimo se torej 9. septembra!

POMAGAJTE NAM IZBRATI KOZAREC ZA SLOVENSKI MED - Razpis za embalažo za med

Kot smo vas že obvestili, se 30. avgusta izteče rok za oddajo ponudb na razpis za embalažo (kozarce) za

slovenski med. Komisija bo 04. septembra prejete ponudbe odprla in 11. septembra povabila prijavitelje, da

svoje ideje predstavijo na Brdu v računalniški obliki. Komisija bo izbrala 3 najprimernejše ideje prijaviteljev.

Ideje bodo predstavljene na internetni strani Čebelarske zveze Slovenije, kjer bo možno v času od 12. do

26. septembra tudi glasovati za naj kozarec. Vse čebelarje in kupce medu prosimo, da si ideje pogledate in

glasujete, saj bomo le tako prišli do kozarca, ki bo primeren za naš med.

4

ČEBELARSKI SVETOVALEC 7/2007


NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO

5. S pritiskom na pregrado čebelam

sprostimo prehod k matici.

6. Ometanje pri točenju –

neposredno v UVP

7. Po točenju čebele čakajo na

to, kako jih bo čebelar zaposlil.

umetne roje, ometamo čebele neposredno v

podnico in ne v posebej za to izdelane zaboje. Zato

čebel iz zabojev ni treba pretresati v panje. Tako si

prihranimo dodatno delo in izgubo čebel (4). Če

konec aprila delamo ometence, zadostuje le pol kilograma

čebel, maja pa le en kg čebel. V tem primeru

čebele s satov ometemo neposredno v podnico.

Pri narejanju ometencev junija potrebujemo že 1,5–

2 kg čebel, julija pa 2,5–3 kg čebel.

Teža sočasno narejenih ometencev naj bo vedno

enaka, da jih lahko enako negujemo – hranimo in

primerjamo njihov razvoj. Tako ometene čebele

lahko pred ometanjam popršimo z vodo, ometene

v podnici pa z oksalno kislino, da uničimo varoje, ki

smo jih ometli s čebelami. Pri ometencih, ki smo jih

naredili julija, v tem letu ni potrebno poletno zatiranje

varoj, temveč le eno, tj. zimsko, in to novembra ali

decembra, npr. tako, da v termosublimatorju izparimo

1 g oksalne kisline. Ko smo ometli in natehtali

želeno količino čebel, obesimo pod pokrov podnice

v matičnici zaprto, najbolje že oplojeno matico in roj

za 1–2 dni zapremo v hladno klet.

Narejence je najbolje postavljati na stojišče, ki je najmanj

3 km oddaljeno od domačega čebelnjaka in v

katerem so le mlade družine. Na stojišču vzamemo

matico s podnice, dostop k njej pa nadomestimo s

sladkorno pogačo. Matičnico položimo na dno satnika,

kjer naj bi čebele začele graditi satje; tako naj

bi ga manjši ometenci začeli graditi ob strani, močnejši

pa na sredini panja. S pritiskom na vmesno

pregrado, pregrada zdrsne v predvideno lego in čebelam

se odpre dostop do matice (5). Čebele se

same preselijo v naklado in sprostijo matico. Sprejetje

matic po tem postopku je stoodstotno, če

med čebele iz panja le nismo ometli kake matice.

Pri točenju lahko čebele namesto nazaj v panj ometamo

neposredno v UVP. Ta postopek ima veliko

prednosti pred dozdajšnjim načinom, pri katerem

smo morali dvigati polno naklado in v prazne naklade

vstavljati begalnice (6).

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

V praksi se je dobro uveljavil še en, zelo preprost

način narejanja mladih družin. Primeren je predvsem

po končani lipovi ali kostanjevi junijski in julijski

glavni paši v krajih, v katerih ne pričakujemo nobene

paše več, ter pri družinah, pri katerih ugotovimo, da

je matica v gospodarskem panju primerna še za eno

sezono.

Iz ene močne gospodarske družine lahko naredimo

dve družini. Pred ometanjem odstranimo vmesno

pregrado, da se ometene čebele obesijo na satnike

spodnje naklade in začnejo podsedati (7).

Če z naklado udarimo po podnici, vse podsedajoče

čebele iz plodiščne naklade padejo v podnico.

Novo naklado z matico postavimo na podnico, ki

ostane na istem stojišču, vanjo ometemo vse čebele

iz mediščnih satov, jo nato izpopolnimo s satnicami

in po prej opisanem postopku dodamo matico.

V novo, na prvotnem mestu narejeno mlado družino,

se iz odvzetega plodišča vleti veliko čebel, zato

postane zelo močna, vendar zaradi starih čebel

kmalu oslabi. Opomore pa si, ko se začnejo izlegati

čebele. V obeh primerih postanejo narejene mlade

družine največkrat močnejše od prvotnih družin, iz

katerih so nastale.

3. Vmesna pregrada spreminja funkcijo podnice.

Če leži na zgornjih letvah, je razdalja med pregrado

in spodnjim robom satnikov blizu zahteve, ki jo je

postavil Langstroth leta 1852 in po kateri je čebelji

prostor oz. presledek, to je razdalja, ki je čebele

pod satniki ne zazidajo, 2 cm. Na tej pregradi je

lovilna mreža, vmes pa je folija, na katero padajo

varoje. Pomembno je, da sta vmesna pregrada in

lovilna mreža z obeh strani dostopni za čebele,

saj na ta način mravljam preprečujemo odnašanje

varoj. Pregrado izvlečemo iz drsnih letev in jo lahko

tudi čez zimo položimo na dno panja. Nanjo položimo

papir, da spomladi laže odstranimo mrtvice. S

tem dosežemo, da spomladanska zamenjava oziroma

čiščenje podnice ni potrebno. Tako nam ni

271


NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO

8. Pitalnik zgoraj – slabši odvzem 9. Pitalnik spodaj – boljši odvzem 10. Shranjevaje pitalnikov

treba dvigati naklad, vznemirjati čebel in menjati

podnice.

4. Plastični pitalniki, ki jih vstavimo pod pregrado na

dno panja, imajo prostornino 10 litrov, so konične

oblike in jih je po uporabi mogoče zlagati drugega

v drugega. Tako zloženi zavzamejo tudi malo prostora

(10). Nove pitalnike nadrgnemo z voskom, da

čebelam ne drsi in se ne utapljajo v hrani. Prednost

plastičnih pitalnikov je, da so cenejši in trajnejši od

lesenih, poleg tega pa jih tudi laže očistimo. Uporabimo

lahko tudi dvodelne pitalnike ali dva petlitrska

pitalnika, v katerih lahko čebelam sočasno

pokladamo tekočo in trdo hrano. Kot plovec uporabimo

v parafinu ali vosku potopljen karton, spodaj

damo dve letvici, debeli 5 mm, ali nekaj kamenčkov,

da lahko čebele poberejo tekočino.

Mnenja o tem, kje naj bo pitalnik nameščen – zgoraj

nad gnezdom, kot je to v navadi pri LR-panjih, ali

spodaj – so deljena. Vsaka namestitev ima svoje zagovornike.

V zagovor namestitve naj navedem, da

nam pri pregledu čebel ni treba odstranjevati pitalnikov,

to delo pa je še posebej neprijetno, če čebele

še niso porabile raztopine. Če krmimo spodaj, zaposlujemo

predvsem pašne čebele, možnosti, da bo

sladkor prišel v mediščne sate, je manj, čebele npr.

iz panja ne nosijo sladkorja, temveč zaradi posebne

namestitve »hodijo na pašo v pitalnik«. Vmesna

pregrada preprečuje, da bi v pitalnik padal drobir ali

drugi odpadki čebelje družine.

Pomembno je tudi, kje čebele raje jemljejo hrano –

torej, ali spodaj ali zgoraj. To je odvisno od položaja

gnezda čebelje družine. Jeseni, ko je čebelja družina

spodaj in hrana nad njo, čebele tudi pri nižjih

temperaturah raje jemljejo hrano spodaj kot zgoraj,

poleti pa sladkor raje odvzemajo nad gnezdom,

tj. zgoraj, kajti sladkor se tam navlaži in čebele ga

»pridno nosijo« v mediščne sate in tudi iz panja.

5. Podnica s prostornino 25 litrov omili pomanjkanje

prostora, če se npr. moč čebelje družine aprila

ali maja hitro poveča, mi pa smo zamudili dodajanje

naklad. Če odvzamemo vmesno pregrado, imajo čebele

možnost podsedanja in graditve navzdol, to pa

občutno zmanjša rojilno razpoloženje. Če je panj prenaseljen,

se čebele ne obešajo na bradi, temveč pod

plodiščnimi sati in so združene z matično družino. Ker

čebele ne visijo na bradi kot pri panjih z nizko podnico,

hitreje poteka tudi zapiranje pred prevažanjem.

6. Večnamenska podnica omogoča povečanje prostora

pod gnezdom čebelje družine, zato je drugačen

tudi način prezimovanja, prav tako pa tudi zatiranje

varoze. Tudi najmočnejše čebelje družine lahko

prezimujejo v eni nakladi. Pri obilnejši zimski zalogi

se čebele spustijo pod polne sate hrane, oblikujejo

kroglo in se dvigajo za porabljeno hrano. Pozimi

čebele ne morejo greti polnih satov, temveč le svojo

lastno gručo. Če so zaradi pomanjkanja prostora potisnjene

med polne sate, so ob hudem mrazu v nevarnosti,

da zmrznejo, kar se tudi večkrat zgodi.

11. Zatiranje

z MK poleti

12. Zatiranje z MK

– spodaj

7. Če družine prezimujejo v eni nakladi, je učinkovitejše

tudi jesensko in zimsko zatiranje varoj. Za

uspešno zatiranje teh zajedavcev je treba temu prirediti

tudi panj in način čebelarjenja. Čebele, ki prezimujejo

v eni nakladi, porabijo čez zimo in spomladi

manj hrane, poleg tega pa jih spomladi lahko le nastavljamo,

zato ni treba menjavati naklad kot pri

prezimovanju v dveh ali treh nakladah. Zaradi manjše

zaloge hrane v panju moramo spomladi bolj paziti,

da čebelam ne zmanjka hrane, zato je treba ob slabših

spomladanskih pašah čebele dohranjevati.

272 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO

(13) Ogledalo za diagnozo 14. Vpogled v gnezdo 15. Čebele hočejo rojiti

8. Podnica je konstruirana tako, da ima zadaj loputo,

ki nam omogoča dodaten vpogled v čebelje družine,

nadzor nad odpadom varoj in krmljenje, ne da

bi vznemirjali čebeljo družino.

Večnamensko podnico je mogoče uporabiti za graditev

trotovine, s čimer intenzivno posegamo v tehnologijo

čebelarjenja. Zaradi velike odprtine zadaj

je izrezovanje trotovine zelo preprosto (17). Žal pa

čebele v podnici ne gradijo le trotovine.

9. Zadaj, na dnu podnice, je v prečni smeri vdelana

mreža, ki omogoča gibanje zraka med žrelom in

mrežo. Zračenje spodaj je pri prevozu veliko učinkovitejše,

saj so zaradi tega čebele med prevažanjem

mirnejše.

Pitalnik leži na dveh letvicah, tako da je dno čebelam

vedno dostopno in ga lahko nemoteno čistijo. Ker je

podnica hladnejša od drugih delov panja, se v njej

odlaga vlaga iz zraka, ki prihaja iz čebelje gruče, suh

zrak pa se vrača k čebelam.

10. V brezpašnem obdobju je mogoče s folijo

ali begalnico ločiti čebele od medišča in jih krmiti

spodaj pod plodiščem, tako da sladkorja ne nosijo v

mediščne sate (11).

12. Ob morebitni hudi napadenosti z varojami je zajedavce

mogoče zatirati z mravljinčno kislino tudi

poleti, pri tem pa nam ni treba odvzeti medišča (11).

13. Na vmesni pregradi je po vsej dolžini nameščena

lovilna mreža, vmes pa je folija ali pločevina, ki jo je

mogoče izvleči. Varoje padajo skozi mrežo na folijo,

na njej pa preverjamo, koliko je družina napadena.

Pri zatiranju varoj z mravljinčno kislino položimo na

folijo pod mrežo vileda krpo in nanjo nakapamo kislino

(12).

14. Predelava in prenašanje melecitozne mane

– V podnico je mogoče vložiti tri sate s strjeno mano.

Čebele bodo to mano izpraznile in med prenesle v

medišče, tako da ga bo mogoče iztočiti. Polni plodiščni

sati hrane spomladi večkrat omejujejo zaleganje

matice. Polne sate iz plodišč premestimo v podnice

in jih nadomestimo s satnicami.Čebele sate

praznijo in zgradijo nove satnice (16).

15. Zatiranje varoj v obdobju, ko so čebele brez

zalege, je najučinkovitejše predvsem pozimi. Najcenejši,

najučinkovitejši in najpreprostejši zdaj znani

način je postopek s hlapi oksalne kisline. Zaradi opisane

konstrukcije večnamenske podnice lahko za izhlapevanje

oksalne kisline uporabimo termosublimator.

Postavimo ga zadaj na dno podnice, vanj vstavimo

1 g oksalne kisline in nekaj kapljic mešanice eteričnih

olj, s tem pa bomo zanesljivo uničili večino varoj (18).

16. Podnica je kompatibilna, to pomeni, da so

njene zunanje mere uporabne za: a) standardne 10-

satne LR-panje, b) GJ-panje, tj. za nakladne panje,

ki imajo tako velikost satnikov kot AŽ-panji (Gerstungovi

satniki), c) modificirane, tj. 10-satne DB-panje,

in č) desetsatne Zandrove kompatibilne panje.

Zaradi preproste konstrukcije je podnica poceni.

16. Prenos melicitozne mane 17 Graditev trotovine v UVP

18. Termosublimator®

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

273


MEDOVITE RASTLINE

LIPE

Besedilo in fotografije: Robert Brus,

Biotehniška fakulteta, Oddelek za

gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

Med pomembnejšimi medovitimi rastlinami pri nas

so tudi lipe. V rodu je skupaj znanih približno 50 drevesnih

vrst, vse pa so razširjene na zmernih območjih

severne poloble. V Sloveniji sta avtohtoni vrsti lipovec

(Tilia cordata Mill.) in lipa (Tilia platyphyllos

Scop.), med tujimi vrstami pa pri nas najpogosteje

najdemo po razširjenosti značilno balkansko srebrno

lipo (Tilia tomentosa Moench). Vse tri lipe so pomemben

vir nektarja, cvetnega prahu in mane.

Lipovec ali malolistna lipa

Ta listopadna vrsta lahko v višino zraste do 30 m in

v debelino do nekaj metrov, Najevnikov lipovec nad

Črno na Koroškem pa je z obsegom 1080 cm in

višino 24 m najdebelejši lipovec in sploh najdebelejše

drevo pri nas. Na prostem ima lipovec kratko

deblo in široko krošnjo z debelimi vejami in pogosto

tudi z več vrhovi, v sestoju pa ravno in pokončno

deblo ter kratko krošnjo. Pri mlajših drevesih je

skorja gladka in zelenkasto rjava, pozneje pa potemni

in vzdolžno razpoka. Premenjalno nameščeni listi

lipovca so preprosti, precej pravilno srčasti (lat. ime

cordata!), dolgi 4–7 cm in enako široki, kratko zašiljeni,

po robu enakomerno drobno nažagani, zgoraj

modrikasti in temnejši, spodaj svetlejši, v pazduhah

žil pa imajo značilne šopke rjastih dlačic, po katerih

ga zlahka prepoznamo.

Lipovec je enodomna in žužkocvetna vrsta, ki cveti

junija ali julija in približno dva tedna pozneje kot lipa.

Njegovi cvetovi so dvospolni, torej so v njih razviti

tako moški kot ženski spolni organi. Zgradba cvetov

jasno kaže, da je pogosto prepričanje, da je lipovec

moško in lipa žensko drevo, ki se medsebojno oprašujeta,

popolnoma napačno. Cvetovi so rumenozeleni

in dišeči, cvet ima pet čašnih in pet venčnih listov,

iz petih plodnih listov zraslo plodnico in do 30 prašnikov.

Po 5–11 cvetov (pri lipi 2–5) je združenih v socvetje,

ki je s skupnim pecljem pritrjeno na rumen

ovršni list (braktejo). Ta je dolg 4–7 cm, gol in pecljat

(pri lipi sedeč!). Plodovi so večsemenski, okroglasti,

do 7 mm debeli oreški, ki so po površini rahlo puhasti

in brez vzdolžnih reber, vsebujejo pa 1–2 temno

rjavi semeni. Oreške zlahka stremo med prsti.

Lipovec je naravno razširjen skoraj po vsej Evropi in

še v južnem delu Skandinavije, njegov areal pa v primerjavi

z lipo sega dlje proti vzhodu, saj ga najdemo

vse do Urala in celo zahodne Sibirije. Raste tudi na

Lipovec (Tilia cordata) jeseni pri Kačičah na Krasu

Krimu in Kavkazu. Tudi v Sloveniji je lipovec samonikel,

raztreseno pa raste od nižin do gorskega pasu

po vsej državi. V naravnih združbah je pogostejši od

lipe. Največkrat ga najdemo kot sestavni del združbe

plemenitih listavcev, navadno v hrastovih in nižjih

bukovih, pa tudi jelovo-bukovih gozdovih.

Na splošno velja, da lipovec najraje raste na globokih,

svežih, rahlih in bogatih tleh na apnenčasti matični

podlagi, čeprav prenese tudi nekoliko slabša

in sušnejša rastišča. Na kislih tleh ne uspeva tako

dobro. Je polsencozdržna vrsta in zlasti v mladosti

prenese kar veliko zasenčenje. Nizko temperaturo,

mraz in celinsko podnebje prenese bolje kot lipa,

zato njegov areal sega precej dlje proti vzhodu. Prenaša

vročino, prav tako tudi mestno okolje. Zaradi

krhkega lesa mu žled, sneg in veter pogosto polomijo

veje in vrhove. Lipovec s svojim odpadlim listjem

ugodno vpliva na gozdna tla in jih bogati s hranili.

Ker v gozdu večkrat raste v spodnji plasti, izkorišča

tudi ta rastni prostor, s tem da zasenčuje spodnje

veje in povzroča njihovo sušenje, pa neguje debla

drugih drevesnih vrst.

Les vseh vrst lip je mehek, zelo lahek, belkast ali rumenkast,

prijetno dišeč in široko uporaben. Cenijo

ga v rezbarstvu, kolarstvu, mizarstvu ter v proizvodnji

furnirjev, igrač, risalnih desk, škatel za cigare,

274 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


MEDOVITE RASTLINE

kalupov, cokel, oglja za risanje in delov glasbil, na

primer orgel in klavirjev. Lipovčevo cvetje ima še več

zdravilnih lastnosti kot lipovo, zato ga pogosto uporabljamo

za pripravo čajev. Lipovec je tudi priljubljeno

okrasno drevo. Čeprav je zunaj gozda redkejši

kot lipa, ga pogosto najdemo tudi v parkih, drevoredih

in nekoliko redkeje v vrtovih, saj zraste v veliko

drevo. Večkrat je sajen kot vaško drevo v središču

pred cerkvijo, šolo ali župniščem. Dobro prenaša

obrezovanje. Pri sajenju vseh vrst lip v urbanem

okolju pa je na mestu nekaj previdnosti in dobro je

upoštevati, da ima močne in razmeroma agresivne

korenine. Cvetni prah včasih povzroča alergijo.

Kot medovita rastlina je lipovec pomemben, ker cveti

razmeroma pozno oziroma potem, ko številne druge

vrste že odcvetijo. Njegovo cvetenje se lahko raztegne

do julija oziroma vse do cvetenja pravega kostanja.

V državah nekdanje Sovjetske zveze, kjer je

tudi razširjen, na primer v Ukrajini in Rusiji, sta lipovec

in lipa najpomembnejši rastlini za čebeljo pašo,

poročali naj bi celo o donosih do 100 kg medu na

panj (Šimić, 1980). Ker sta lipovec in lipa pri nas nekoliko

manj razširjena, paša na teh drevesnih vrstah

velja za bolj zmerno in predvsem omogoča lažji

prehod na kostanjevo (Babnik in sod., 1998). Lipovec

sicer ni splošno znan kot vrsta, ki bi lahko škodovala

čebelam, vendar Crane in sod. (1984) navajajo,

da v suhih letih pod lipovcem včasih najdemo

poginule, paralizirane ali »opite« čebele, kot vzrok

pa omenjajo zaplete pri presnovi sladkorja.

Lipovec je za čebele lahko pomemben vir nektarja,

cvetnega prahu in mane. Izločanje nektarja traja

približno 12 dni, najugodnejše za to pa je toplo in

vlažno vreme z občasnim rahlim dežjem med cvetenjem.

Na vetrovnih območjih je izločanje nektarja

slabše. Po podatkih iz različnih virov, ki jih povzemajo

Crane in sod. (1984), posamezen cvet lipovca

proizvede od 1,09–8,02 mg nektarja na dan. Koncentracija

sladkorja v nektarju je največkrat srednja,

najpogosteje ugotovljene vrednosti so (odvisno od

raziskave) od 20–50 %. Posamezen cvet dnevno

izloči od 0,15–3,02 mg sladkorja, to pa je prav tako

srednja vrednost. Donos medu, ki ga navajajo za lipovec,

je zmeren (od 15–20 kg/panj/leto), znane

pa so celo ekstremne navedbe donosa do 50 kg.

Dnevni donosi so do 3, lahko pa celo do 5,5 kg/

panj. Potencialni letni donos je v Romuniji 600–

1000, na Češkem 90–125 in na Poljskem 83–

225 kg/ha. Po nekaterih podatkih naj bi bil donos z

enega drevesa približno 30 kg/leto.

Cvetni prah lipovca je temno rumen ali bledo rumen,

droben in kompakten, njegova proizvodnja pa je največkrat

ocenjena na nizko. Ena izmed analiz je pokazala,

da cvet proizvede povprečno 43.000 pelodnih

zrnc, zastopanost peloda v medu pa je majhna.

Del medenja lipovca je tudi mana. Crane in sodelavci

(1984) navajajo, da je najpomembnejša vrsta poleg

pravega kostanja prav lipovec, ki daje tako nektarni

kot manin med. Proizvajalci mane so lahko različne

sesajoče žuželke. Crane in sod. (1984) ter Jurc

in Mikulič (2001) kot najpogostejšo navajajo vrsto

Eucallipterus tiliae (L.) iz družine Callaphididae, ki

sesa na spodnji strani listov. Čebele naj bi mano te

vrste lahko nabirale samo zjutraj in zvečer, saj zelo

hitro kristalizira. Po poročilih iz Romunije naj bi bil

možen donos od 6 do 12 kg/panj. Med proizvajalce

mane na lipovcu (verjetno tudi na drugih vrstah lip –

Jurc in Mikulič, 2001, namreč kot gostitelja navajata

rod lipa) lahko uvrstimo tudi vrsto Parthenolecanium

corni (Bouché) iz družine Coccidae.

Lipovčev med je svetlo rumenkaste do svetlo zelenkaste

barve, manin med je temnejši. Med zelo diši

Deblo lipovca

Značilni srčasti listi

lipovca

Cvetovi lipovca

Sovcetje lipovca na

pecljatem ovršnem listu

in list s spodnje strani

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

275


MEDOVITE RASTLINE

po lipovem cvetju, je prijetnega sladkega

in ostrega okusa, ki spominja na

pepermint, vendar nekoliko grenak.

Šimić navaja, da ga nekateri zaradi

vonja in grenkobe ne marajo. Med

kristalizira v enem do dveh mesecih.

Lipa ali velikolistna lipa

Lipa je do 40 m visoko in kar do 5

m debelo listopadno drevo z ravnim

in pravilnim deblom ter krošnjo, ki je

na prostem široka in debelovejnata,

v gozdu pa ožja. Skorja je sivorjava,

včasih rahlo rdečkasta in podobna lipovčevi,

le da je v starosti globlje razpokana.

Koreninski sistem je zelo

razvit, zlasti močne so stranske korenine.

Premenjalno nameščeni listi so

preprosti, 7–15 cm dolgi, zašiljeni,

srčasti in nesimetrični. Imajo 1,5–5

cm dolg, dlakav pecelj (lipovec gol!),

listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter svetlejša

kot pri lipovcu, spodaj ima dobro izražene žile,

v njihovih pazduhah pa ima včasih drobne šopke

belih dlačic (lipovec rjave!).

Lipa je tako kot lipovec enodomna in žužkocvetna

vrsta. Cveti junija in v prvi polovici julija, navadno

teden ali dva pred lipovcem. Njeni cvetovi so

dvospolni, petštevni, rumeni in dišeči, po 2–5 rastejo

v socvetjih na skupnem peclju, ki je zraščen

z bledo rumenim, 5–12 cm dolgim ovršnim listom.

Ta je največkrat, čeprav ne vedno, sedeč (pri lipovcu

pecljat!). Plodovi so okroglasti, 8–18 mm debeli

in gosto dlakavi oreški s 4–5 razločnimi vzdolžnimi

rebri. Oreški so tako trdi, da jih med prsti ne moremo

streti, in vsebujejo 1–2 semeni.

Cvetoči lipi (Tilia platyphyllos) v Bogojini

Areal lipe je precej manjši kot areal lipovca. Je srednje-

in južnoevropska vrsta, na severu je razširjena

do juga Velike Britanije, osrednje Nemčije in Poljske.

Raste še na severovzhodnem delu Pirenejskega

polotoka, doma je tudi na Apeninskem in Balkanskem

polotoku, na zahodu Male Azije in še na

Krimu. Naravno je razširjena tudi v velikem delu Slovenije.

Čistih lipovih sestojev pri nas sicer ni, lipo pa

največkrat najdemo kot primes v združbi plemenitih

listavcev v toplejših legah hrastovih in različnih bukovih

gozdov v gorskem pasu, pogosto v družbi velikega

jesena, gorskega javorja, gorskega bresta in

lipovca. Zelo pogosta je kot okrasno drevo, zlasti v

vaških središčih, na trgih in ob cerkvah, zato lahko

rečemo, da je pri nas ena izmed najbolj priljublje-

Značilni listi

Spodnja stran lista in ovršni

listi s cvetovi

Zoreči plodovi v obliki

trdih oreškov

Cvetovi lipe

276 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


MEDOVITE RASTLINE

nih in najpogosteje sajenih okrasnih drevesnih vrst.

Lipa najbolje uspeva tam, kjer ima na razpolago globoka,

apnena, zračna in dovolj vlažna tla, bogata

z mineralnimi hranili. Je polsvetloljubna do polsencozdržna

vrsta, uspešno raste tudi delno zasenčena.

Občutljiva je za mraz, pozimi ji pri nizkih temperaturah

včasih razpoka deblo. Slabo prenaša sušo

in onesnažen zrak. Rada raste na senčnih, vlažnih

in strmih pobočjih nad soteskami ali pod pečinami,

na splošno pa je občutljivejša od lipovca in potrebuje

več toplote. Raste na območjih z elementi subatlantskega

ali submediteranskega podnebja, celinsko

podnebje pa prenaša slabše kot lipovec. Lipov

les je po lastnostih in široki uporabnosti zelo podoben

lesu lipovca. Ličje iz skorje so nekdaj uporabljali

v vrvarstvu, za pletenje vreč, košar, obutve in rogoznic

ter za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.

Iz ličja so izdelovali pastirske plašče – t. i. ličnike.

Lipa je tudi znana medovita vrsta, zato jo ponekod

sadijo v nasadih prav za čebeljo pašo. Njen pomen

v čebelarstvu je podoben pomenu lipovca. Ker cveti

razmeroma pozno, čebelam pomaga, da laže preživijo

čas od cvetenja robinije oz. akacije (zacveti približno

teden dni za njo) do cvetenja lipovca in nato

pravega kostanja. Lipa je lahko vir nektarja, cvetnega

prahu in mane. Izločanje nektarja traja približno

10 dni, če je vreme mrzlo in vlažno, tudi do dva ali

tri tedne in celo več. Izločanje je izdatnejše v toplih

nočeh in dnevih ter ob visoki zračni vlagi kot ob

sončnih in vročih dnevih. Zelo slabo je tudi v mrzlem

vremenu. Posamezen cvet lipe lahko izloči od 1,77

do kar 13,20 mg nektarja na dan.

Koncentracija sladkorja v nektarju je največkrat

srednja, navedene vrednosti so (odvisno od raziskave)

od 21–47 %. Izločanje nektarja je srednje

močno: cvet izloči od 0,54–3,26 mg sladkorja na

dan. Donos medu z lipe je v celoti gledano srednje

velik, saj doseže od 15–20 kg/panj/leto, podobno

kot za lipovec pa navajajo celo do 50 kg. Donos

velja za zelo pomembnega v Ukrajini in na Krimu,

potencialni letni donos, ocenjen v več raziskavah v

Romuniji, pa je od 250–800 kg/ha.

Cvetni prah lipe je temno rumen ali nekoliko sivkast,

njegova količina pa je majhna. Njegova vsebnost v

medu je prav tako nizka; v Italiji ga v medu največkrat

najdejo pomešanega s cvetnim prahom pravega

kostanja.

Lipa lahko proizvaja tudi mano. Sesajoče žuželke, ki

so navedene v literaturi, so iz istih vrst kot pri lipovcu

(Eucallipterus tiliae in Parthenolecanium corni)

in tudi donosi so podobni. Čeprav tudi lipa ni znana

kot vrsta, ki bi bila za čebele škodljiva, zanjo Crane in

sod. (1984) navajajo, da so z nekega območja v Nemčiji

leta 1928 poročali o strupenosti lipove mane za

čebele. Lipov med je zelo podoben medu z lipovca.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

Srebrna lipa (Tilia tomentosa) na svojem naravnem

rastišču v soteski Đerdap ob Donavi

Srebrna lipa

Srebrna lipa je do 30 m visoko, gostokrošnjato listopadno

drevo. Njeni poganjki so zelenkasto rjavi

in značilno gosto sivo puhasti. Listi so preprosti,

okroglasti, pri dnu listne ploskve nepravilno srčasti

in dolgi 7–12 cm. Mladi listi so po obeh straneh

gosto poraščeni z zvezdastimi dlačicami in pozneje

zgoraj ogolijo, spodaj pa ostanejo značilno srebrno

beli (ime!). Cvetovi so rumenobeli in zelo dišeči,

široki 7–8 mm, cvet ima pet puhastih čašnih in pet

venčnih listov, iz petih plodnih listov zraslo puhasto

plodnico, pet zakrnelih in 50–75 razvitih prašnikov.

Po 6–10 cvetov je združenih v socvetje. Plodovi so

puhasti, petrobi oreški.

Naravno je razširjena po celotnem Balkanskem polotoku,

razen v južni Grčiji, na severu raste do Hrvaške,

Madžarske, Romunije in zahodne Ukrajine.

V Sloveniji ni avtohtona, a jo pogosto sadimo kot

okrasno drevo po parkih, drevoredih, zelenicah,

parkirnih prostorih in na drugih javnih mestih. Med

277


MEDOVITE RASTLINE

Srebrna lipa

Srebrna lipa

tujimi vrstami lip je daleč najpogostejša. Najraje

raste na globokih in svežih tleh na karbonatni podlagi

ali na peščenih tleh. Zadovoljivo prenaša suh zrak

in zmerno sušo, a tudi mokra tla. Je toploljubna in v

Evropi prezimno trdna, v Severovzhodni Evropi pa jo

pogosto poškoduje slana. Prenaša zbita tla, silovit

veter in onesnažen zrak. V mladosti je sencozdržna,

pozneje svetloljubna.

Les srebrne lipe je po lastnostih in uporabi zelo podoben

lesu drugih lip. Zaradi gostih in ostrih dlačic

njeno cvetje ni primerno za pripravo čaja, njen cvetni

prah pa lahko povzroča alergije. Ima agresivne korenine

in daje zelo gosto senco, v kateri druge rastline

težko rastejo.

Predvsem na območjih, na katerih je avtohtono razširjena,

je srebrna lipa pomembna medovita vrsta,

pomembna je tudi zato, ker med lipami cveti zadnja,

po navadi šele julija. Zelo dišeči cvetovi privabljajo

množice čebel. Med vsemi lipami ima prav srebrna

največji potencialni donos; po ocenah iz Romunije

je ta od 560 do kar 1200 kg/ha/leto.

Pri srebrni lipi traja izločanje nektarja približno 8 dni.

Cvet proizvede od 2,4–7,26 mg nektarja na dan,

koncentracija sladkorja v nektarju je srednja (26–62

%). Posamezen cvet dnevno izloči od 0,63 pa vse

do visokih 3,38 mg sladkorja. Čebele na srebrni lipi

verjetno nabirajo tudi cvetni prah in mano, vendar

podrobnosti o tem literatura ne navaja, prav tako pa

ni veliko znanega o morebitnih posebnostih njenega

medu.

Med čebelarji je precej razširjeno prepričanje, da

je paša na srebrni lipi za žuželke lahko strupena.

Čebele in čmrlji, ki jih včasih najdejo odmrle, včasih

pa samo paralizirane ali »opite« pod drevesi, naj bi

po mnenju nekaterih umirali zaradi zastrupitve z monosaharidom

manozo, ki jo vsebuje nektar. Crane

in sod. (1984) navajajo, da se to rado dogaja predvsem

v suhih letih in kot vzrok, podobno kot pri lipovcu,

omenjajo zaplete pri presnovi sladkorja. Po

drugi razlagi pa naj bi čebele na srebrni lipi večinoma

umirale samo zaradi izčrpanosti, saj je konkurenca

pri nabiranju nektarja zaradi poznega cvetenja

zelo huda (Schütt et al., 1995–2006).

Najpomembnejša uporabljena literatura:

Babnik, J., Božič, J., Božnar, A., Debelak, M., Gregorc,

A., Jenko - Rogelj, M., Jelenc, J., Kresal, D., Meglič, M.,

Poklukar, J., Rihar, J., Senegačnik, J., Stark, J., Strmole,

B., Šivic, F., Vidmar, U., Zdešar, P. (1998): Od čebele do

medu. Ljubljana. Kmečki glas: 162–178, 376–414.

Brus, R. (2004): Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska

knjiga, Ljubljana, 399 s.

Brus, R. (2005): Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni

učbenik, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne

vire, 408 s.

Crane, E., Walker, P., Day, R. (1984): Directory of important

world honey sources. International Bee Research Association,

London, 384 s.

Fitschen, J. (1994): Gehölzflora. Quelle & Meyer Verlag

Heidelberg, Wiesbaden.

Jurc, M., Mikulič, V. (2001): Gozdno medenje in medeče

lesnate rastline v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik,

59, 1, s. 18–27.

Kotar, M., Brus, R. (1999): Naše drevesne vrste. Slovenska

matica, Ljubljana, 320 s.

Rollof, A., Bärtels, A. (1996): Gehölze. Band I., Eugen

Ulmer Verlag, Stuttgart, 694 s.

Schütt et al. (1995–2006): Enzyklopädie der Holzgewächse

– Handbuch und Atlas der Dendrologie. Ecomed.

Šimić, F. (1980): Naše medonosno bilje. Ljubljana, ČGP

Delo, 217 s.

Šivic, F. (1992): Pomen gozda za čebelarstvo. Bogastvo iz

gozda. BF, Oddelek za gozdarstvo, s. 52–57.

278 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


Primer, vreden

posnemanja

Dandanes na splošno velja mnenje, da

če neka stvar ali neki dogodek ni objavljen

v medijih, potem ga ni. O slovenskem

medu, njegovem pomenu

za zdravje in o čebelarstvu na splošno

sicer dosti pišejo in govorijo, vendar

po mnenju nekaterih čebelarjev, ki

jih težijo neprodane zaloge medu, še

vedno ne dovolj. Za učinkovite reklame

na televiziji bi potrebovali več sto tisoč

evrov na leto, teh pa naša organizacija,

žal, nima in jih tudi ne more od nikoder

dobiti. Pa vendar obstajajo načini za

uspešno promocijo slovenskega medu. Promocijo,

ki skoraj nič ne stane, kljub temu pa zahteva nekaj

napora, požrtvovalnosti in iznajdljivosti.

V letošnji 2. št. Slovenskega čebelarja sem na 58.

strani zapisal, kako so avstrijski čebelarji spretno

uporabili izjavo svojega športnega idola, dvakratnega

olimpijskega zmagovalca v smučanju Felixa Gottwalda,

ki je pred kamerami povedal, da mu za zajtrk

vsak dan zadostuje kruh z medom. Takrat sem se

vprašal, ali premoremo tudi Slovenci kakšno medijsko

zvezdo, ki bi kaj podobnega izjavila pred kamerami.

In ta se nam je res zgodila.

Člani ČD Velike Lašče so v soboto, 14. julija, pod

vodstvom svojega izkušenega predsednika Braneta

Borštnarja v središču kraja pripravili že tretjo samostojno

tržnico medu. Postavili so več stojnic, na katerih

so prodajali dobrote iz čebeljega panja, razstavili

pa so tudi različne čebelarske pripomočke in opremo,

ki so jih uporabljali njihovi predniki, med njimi tudi pisatelj

Fran Levstik, avtor knjige Bučelstvo.

Evropski poslanec Lojze Peterle, župan Anton

Zakrajšek in predsednik društva Brane Borštner

pred županovim poslikanim čebelnjakom.

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

DOGODKI IN NOVICE

Pogled na

tržnico medu

in čebelarsko

razstavo

Prireditev je dosegla vrhunec, ko se je na tržnici v

spremstvu župana Antona Zakrajška pojavil evropski

poslanec in kandidat za predsednika republike ter

nekdanji dolgoletni predsednik

ČZS Lojze Peterle.

Spremljala ga je skupina

novinarjev in z njimi

ekipa osrednje slovenske

televizijske hiše. Ker je

g. Peterle kakšen teden

pred tem dogodkom praznoval

svoj devetinpetdeseti

rojstni dan, so mu iznajdljivi

čebelarji pripravili

domiselno darilo: 59 kozarcev

domačega gozdnega

medu z originalno

nalepko, na kateri je karikatura slavljenca.

Na vprašanje novinarjev, ali bo ves med pojedel sam,

je slavljenec odgovoril, da ga bo večino podaril različnim

visokim politikom v Evropski uniji in tako del

evropskih predstavnikov opozoril na odličnost kranjske

čebele in na pomen njenih pridelkov za zdravje.

Povedal je, da sam redno uživa med in zlasti cvetni

prah, ki imata veliko zaslug za njegovo dobro počutje

in izvrstno kondicijo.

O dogodku so tisti dan izčrpno poročale številne lokalne

radijske postaje, kar dva lepa prispevka o tem

dogodku pa smo lahko videli tudi v popoldanskem in

večernem programu Televizije Slovenija.

Upam, da bo opisani dogodek spodbudil še katero

čebelarsko organizacijo za podobno promocijsko

akcijo. Včasih potrebujemo samo ščepec domišljije,

prgišče zdrave pameti in nekaj volje do dela, pa

uspeh ne more izostati.

Besedilo in slike: Franc Šivic

279


DOGODKI IN NOVICE

OBVESTILA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Poziv za pripravo predloga za poslikavo dela

dvorane Antona Janše

Čebelarska zveza Slovenije je lastnica enega najlepših čebelarskih domov na svetu, zato smo vsi

slovenski čebelarji lahko ponosni na naš Čebelarski center na Brdu pri Lukovici. Ob nedavni prireditvi

v dvorani Antona Janše sem pomislil, kako bi ta velik prostor naredili še lepši in prijaznejši.

Tako se mi je porodila zamisel, da bi prednjo steno poslikali s čebelarsko tematiko. Prepričan

sem, da bi na ta način prostor postal občutno prijaznejši in lepši.

Verjamem, da med nami obstajajo tudi čebelarji z umetniško žilico, ki bi se bili pripravljeni lotiti

takšne poslikave. Tiste, ki ste se pripravljeni spopasti s takšnim izzivom in ki bi pripravili tudi predlog

teme in načina poslikave, prosim, da pokličejo go. Barbaro Zajc, tako da se bomo lahko dogovorili

za sestanek o tem.

Boštjan NOČ – predsednik ČZS

Čebelarska literatura

Kot vam je gotovo že znano, Čebelarska zveza Slovenije načrtuje ureditev čebelarske knjižnice,

katere sedež bo v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Za zdaj projekt knjižnice še pripravljamo,

načrtujemo pa, da ga bomo uresničili v začetku leta 2008. Knjižnica bo na voljo vsem, ki

jo bodo potrebovali. Zato bomo vse gradivo vnesli tudi v sistem COBIS, tako da bo na voljo vsem

potencialnim uporabnikom.

Na ČZS je zdaj približno 3000 enot najrazličnejše literature, ki bo na voljo v knjižnici. Ker bi knjižnico

radi še dopolnili in ker vemo, da nekateri hranite veliko čebelarske literature, vas prosimo, da

jo odstopite ČZS – seveda če menite, da je ne potrebujete –, saj bo tako lahko na voljo vsem, ki

bi jo potrebovali. Če se boste odločili za ta korak, pokličite tajnika ČZS g. Antona Tomca, da se

boste dogovorili o podrobnostih prevzema literature.

Za vsako čebelarsko literaturo bi bilo škoda, če bi nekoč končala v smeteh. Samo če bo postala

del zbirke v čebelarski knjižnici, bo še naprej lahko koristila svojemu namenu.

Boštjan NOČ, predsednik ČZS

Obvestilo o uradnih urah

Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji!

Čeprav večina to že ve, vas obveščam, da sem na sedežu ČZS praviloma vsak četrtek po 14.

uri. Takrat sem na voljo tudi vam, če imate kakršen koli problem in če menite, da bi ga skupaj

laže rešili. Pripravljen sem prisluhniti vsaki zamisli in vsakemu predlogu za izboljšanje delovanja

ČZS v dobro vseh slovenskih čebelark in čebelarjev. Prosim vas le, da se za sestanek prej dogovorite

z go. Barbaro Zajc. Vsa vprašanja lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov:

nocb@czs.si

Ker pa želim prisluhniti težavam na »terenu«, vas obveščam, da bom še letos skušal obiskati vse

regije. Predsedniki društev boste (ali ste že) dobili vabilo na okroglo mizo z naslovom »Delovanje

ČZS«. Na njej bom najprej sam predstavil delo ČZS v tem letu, potem pa pričakujem, da mi

boste posredovali svoje predloge za čim boljše delovanje naše krovne organizacije. Predsednike

prosim, da na ta srečanja povabijo tudi svoje čebelarske kolege iz društva.

S skupnimi močmi za iste cilje v dobro vseh slovenskih čebelarjev!

Boštjan NOČ, predsednik ČZS

280 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


13. maj 2007 je bil za slovenske čebelarje, predvsem

obalne, zelo pomemben in slovesen dan. Kljub kruti

usodi, ki je z izgubo vodilnega moža g. Rajka Kalisterja

doletela Obalno čebelarsko društvo, smo obalni čebelarji

v Kopru uspešno izvedli 5. slovenski čebelarski

praznik. Množičnost slovenskih in tujih obiskovalcev je

presegla naša pričakovanja, predvsem pa smo ponosni

na številno udeležbo praporščakov. V veliko veselje

so nam številne pohvale zadovoljnih obiskovalcev.

Da je bilo temu tako, se želimo obalni čebelarji zahvaliti

Čebelarski zvezi Slovenije, ki nam je pomagala tako

strokovno kot finančno. Posebna zahvala gre vodstvu

zveze, g. Boštjanu Noču in g. Antonu Tomcu, ter posameznikom

iz vseh slovenskih čebelarskih društev in njihovim

praporščakom. Iskreno se zahvaljujemo Mestni

občini Koper, koprskemu županu g. Borisu Popoviču,

podžupanu g. Janiju Bačiču, ge. Tamari Kozlovič in

ge. Barbari Strmole, ki so nam poleg finančne podpore

omogočili, da smo čebelarski praznik praznovali v

okviru občinskega praznika. Hvaležni smo tudi pokroviteljem,

saj brez njih prireditve ne bi mogli pripraviti. Pri

tem so nam pomagali Intereuropa, Avto Jereb, Porsche

Inter Auto, Citroen Koper, Autocommerce Koper,

DOGODKI IN NOVICE

OBVESTILA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE

Razstava panjskih končnic slovenskih čebelarjev

Panjske končnice so slovenska posebnost in del neprecenljive kulturne dediščine Slovenije.

Večino panjskih končnic zdaj hrani Čebelarski muzej v Radovljici. Ker na ČZS menimo, da veliko

panjskih končnic hranite tudi čebelarji, smo se odločili pripraviti razstavo panjskih končnic slovenskih

čebelarjev. Razstava bo v začetku leta 2008 v prostorih Čebelarskega centra Slovenije na

Brdu pri Lukovici.

Ker pa ne vemo, koliko panjskih končnic imamo čebelarji sami, vas prosim, da vsi tisti, ki imate

panjske končnice in ki bi jih bili pripravljeni razstaviti, to čim prej sporočite ge. Barbari Zajc. Na

podlagi teh podatkov vas bomo obvestili o podrobnostih razstave.

ČZS bo poskrbela, da bodo vaše razstavljene panjske končnice primerno označene in varovane

ter da jih boste po zaprtju razstave dobili nepoškodovane nazaj.

Ob tej priložnosti bomo razglasili »naj« panjsko končnico slovenskih čebelarjev.

Slovenski čebelarji, pokažimo tisto, kar je javnosti še skrito, saj je tudi to del promocije naše plemenite

dejavnosti.

Boštjan NOČ, predsednik ČZS

Zahvala za uspešno izvedbo 5. čebelarskega praznika

Banka Koper in Mestna občina Koper. Pozabiti ne

smem na nekatere čebelarje obalnega društva, ki so

požrtvovalno pomagali pri organiziranju samega praznika,

in to tudi na lastne stroške. Hvala predvsem družini

Kalister za nesebično pomoč.

Darko Kozlovič,

predsednik Obalnega čebelarskega društva

Vabilo v Mozirje na odkritje doprsnega kipa

V imenu ČZ SA–ŠA, ČD Mozirje in Občine Mozirje vas vabimo na odkritje doprsnega kipa pomembnemu

slovenskemu čebelarju g. Janezu Goličniku, prevajalcu in izdajatelju prevoda Janševe knjige »Nauk

o čebelah«. Slovesnost tega dogodka se bo odvijala na trgu pred cerkvijo v Mozirju v soboto, dne 22.

septembra 2007 s pričetkom ob 10. uri. Zaradi pomembnosti dogodka za slovenske čebelarje pričakujemo

veliko udeležbo čebelarjev in ljubiteljev čebel, zato bomo pripravili tudi kulturni program in mimohod

praporščakov, udeležencev te slovesnosti.

UO ČZ SA – ŠA

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

281


JAVNI NATEČAJ

Javni natečaj za učence in učenke osnovnih šol

na temo »čebelarski« turistični spominek

Čebelarska zveza Slovenije razpisuje za učence in učenke osnovnih šol javni natečaj za »ČEBELARSKI«

turistični spominek. Cilj razpisa je pridobiti »čebelarski« turistični spominek. Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna

dejavnost in kot taka tudi del slovenske kulture. Kranjska sivka je edina avtohtona rasa čebele pri

nas in je zaščitena tudi v Evropski uniji. To je druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu, njena domovina

pa je prav Slovenija. Slovenski čebelnjaki so svetovna posebnost in »ulnjaki« so zdaj že prava kulturna znamenitost.

K temu moramo dodati še poslikane panjske končnice, ki so prav tako slovenska posebnost. Ne

smemo pa pozabiti na med slovenskih čebelarjev, ki je po svoji kakovosti cenjen tako doma kot tudi v tujini.

Vse našteto in še kaj je lahko motiv za izdelavo »čebelarskega» turističnega spominka, ki bo doma in v tujini

predstavljal slovensko čebelarstvo in Slovenijo.

Razpisni pogoji:

- Sporočilo spominka mora biti povezano s čebelarstvom,

- spominku mora biti dodan kratek opis,

- material za izdelavo spominka lahko izbere avtor sam,

- vrednost materiala za izdelavo spominka ne sme biti več kot 8 evrov (k spominku mora biti priložena natančna

specifikacija uporabljenega materiala s specifikacijo cen),

- sodelujejo lahko samo učenke in učenci osnovnih šol.

Izdelke bo ocenila strokovna komisija, in sicer po naslednjih enakovrednih merilih:

1. izvirnost,

2. preprostost izdelave,

3. »sporočilna« vrednost spominka.

Komisija bo ocenila prispele spominke in najboljših 20 tudi nagradila.

Na natečaj se lahko prijavijo učenke in učenci prek mentorja na svoji osnovni šoli. Spominke bo ocenjevala

posebna strokovna komisija, ki jo bo imenovala Čebelarska zveza Slovenije. Člani komisije in njihovi družinski

člani ne smejo sodelovati pri razpisu.

Spominke pošljite na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, do vključno

1. marca 2008.

Pomembno: Spominke je treba poslati v paketu z napisom – NE ODPIRAJ, RAZPIS ZA »ČEBELARSKI«

TURISTIČNI SPOMINEK. Pošiljki je treba priložiti še:

- ime, priimek in naslov avtorja,

- ime in priimek mentorja avtorja spominka,

- naslov osnovne šole, ki jo obiskuje avtor,

- podpisano izjavo mentorja in zakonitega zastopnika avtorja, da je ideja avtorsko delo učenca/-ke in uresničena

ob pomoči mentorja,

- izjavo zakonitega zastopnika avtorja spominka in mentorja, da spominek po končanem razpisu postane

last ČZS in da ga ČZS lahko uporablja.

Vsi spominki bodo razstavljeni na tradicionalnem posvetu slovenskih čebelarjev konec marca v Celju. Takrat

bo tudi uradna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. Rezultati bodo objavljeni tudi v javnih občilih,

v Slovenskem čebelarju in na spletnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si), in to najpozneje

30 dni po razglasitvi rezultatov. Spominki bodo 10 dni po razglasitvi rezultatov razstavljeni v prostorih

Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8.

Javni natečaj je objavljen na internetnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si) in v Slovenskem

čebelarju, po pošti pa smo ga poslali osnovnim šolam v Sloveniji in mentorjem čebelarskih krožkov.

Podrobnejše informacije o razpisu lahko dobite na Čebelarski zvezi Slovenije, tel.: 01/ 729 61 10 ali 040/

436 513, e-naslov: tanja.magdic@czs.si

Boštjan NOČ, predsednik ČZS

282 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


Predstavitev Zveze kmečkih žena

Spoštovani bralci, cenjene bralke!

Zdaj sem že drugo leto predsednica Zveze kmetic

Slovenije. S predsednikom vaše Zveze sva v tem letu

skušala poiskati skupne interese, zato sva se odločila,

da vam podrobneje predstavim našo Zvezo. Zavedam

se, da nas še vedno ne pozna dovolj širok krog

ljudi. Prepričana sem, da je naše delo zelo pomembno,

saj si prizadevamo za izboljšanje položaja kmetij

in za skrb za podeželje, čeprav je naša pozornost

namenjena predvsem položju kmečke žene. Prav

na podeželju je vloga žene navadno res na prvem

mestu, čeprav nam tega večkrat ne priznavajo.

Zveza kmetic Slovenije je neprofitna in nevladna

organizacija, ki skuša zadostiti tako potrebam kmetic

kot tudi slovenskega podeželja. Podpiramo različne

dejavnosti tako v okviru Zveze kot tudi v regijskih in

lokalnih organizacijah kmetic in njihovih simpatizerjev.

To je v prvi vrsti stanovska organizacija, ki se zavzema

za izboljšanje življenjskega standarda na podeželju.

Ker je kmetica žena, mati in delavka, je naše

delovanje usmerjeno tako v potrebe družine kot tudi

kmetijstva kot gospodarske dejavnosti. Sicer pa se

ukvarjamo s številnimi dejavnostmi, kot so preživljanje

prostega časa kmečke žene, promocija pridelkov

doma in v tujini, družinska problematika ter položaj

kmečke žene v družini in družbi, varstvo naravne

in kulturne dediščine slovenskega podeželja, izobraževanja

iz dela itd.

Pomemben poudarek dajemo prostočasnim dejavnostim,

za katere imajo kmečke žene le malo časa.

Po našem mnenju pa se mora vsak ukvarjati tudi z

nečim, kar ga notranje zadovoljuje in bogati. Tako

med našimi članicami podpiramo ljubiteljsko umetniško

dejavnost, kot so petje v pevskih zborih, sodelovanje

v amaterskih gledaliških skupinah in ples

v folklornih skupinah. Nekatere članice pišejo pesmi

ali pa se izražajo v likovnem jeziku. Najdemo pa tudi

spretne izdelovalke ročnih del, bodisi iz tekstila,

gline, papirja ali drugih materialov. Omeniti velja tudi,

da se kmetice občasno podamo na kakšen gorski

vrh ali na morje, ob takih priložnostih pa druženje izrabimo

za razvedrilo, spoznavanje in izmenjavo izkušenj.

Obiščemo tudi kmetico leta in mlado kmetico

leta ter organiziramo kmečke igre.

Ob promociji naših izdelkov se praviloma izkažemo

tudi s pogostitvami na različnih prireditvah. Tako pripravljamo

posamezne jedi, ki so značilne za slovensko

kulinariko. Ne manjkajo različne vrste kruhov iz

domačih peči, slastne potice na tisoč in en način,

kolači in drobno pecivo. Pogosto lahko na prireditvah

poskusite tudi tople jedi, tradicionalne izdelke iz

mleka in mesa, ki vam pričarajo lepe stare čase. Na-

DOGODKI IN NOVICE

zivom jedi se bom raje izognila, ker vseh dobrot iz

kmečke kuhinje preprosto ni mogoče našteti. Poleg

tega ob tradicionalnih praznovanjih obujamo stare

običaje, v okviru katerih skušamo jedi ponuditi na

tradicionalen način. Z različnimi tradicionalnimi jedmi

smo se predstavile tudi na mednarodnih srečanjih.

Spremeniti želimo tudi položaj kmetice v družini. Vse

prepogosto kmetica za svoje delo sploh ni plačana ali

pa je plačana premalo, čeprav opravlja kar več služb

hkrati. Je delavka na kmetiji, ob tem pa je tudi gospodinja,

negovalka bolnih in ostarelih, administrativna

delavka za izpolnjevanje vseh birokratskih zahtev in

še marsikaj. Veliko slovenskih kmetic je tudi zaposlenih.

Pri tem se pogosto pozablja na njihove pravice

do dostojnega življenja in dostojanstva. Kar prevečkrat

smo priča trpljenju žena, ki ga povzročajo bodisi

partnerji, oslabeli starši ali sorodniki, v zadnjem času

pa je pogosto tudi nasilje otrok nad materami. Možnosti

za zmanjševanje nasilja so po našem mnenju

predvsem v vnovični pridobitvi stanovskega ponosa

kmečkega prebivalstva, informiranju o človekovih

pravicah in izmenjavi izkušenj v okviru delavnic. V sodelovanju

s SOS-telefonom skušamo poiskati tudi

načine, kako zatiranim pomagati pri iskanju pomoči

iz pekla. Sodelovale smo tudi pri ozaveščanju kmečkih

žena o nujnosti vključevanja njihovih otrok v vrtec.

Poudarile smo pravico otrok do predšolskega izobraževanja

in varstva, kadar so starši zaposleni pri zahtevnih

in za otroke nevarnih kmečkih opravilih. Te

pobude je sprejela tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica

Slovenije in jih uporabila pri pogajanjih.

Zavedamo se, da je za uspešno kmetovanje potrebnega

veliko znanja, zato skupaj z društvi organiziramo

vrsto izobraževanj, delavnic in strokovnih ekskurzij.

Izobraževanja so zelo raznolika, namenjena pa so

izpopolnjevanju kulinaričnih in ročnih spretnosti, varovanju

zdravja kmetic in njihovih družinskih članov,

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

283


DOGODKI IN NOVICE

strokovnemu izpopolnjevanju na področjih različnih

kmetijskih dejavnosti, obveščanju o spremembah

kmetijske politike itd. Vključujemo se tudi v mednarodne

organizacije in tako smo med drugim članice

evropskega in svetovnega združenja kmetic. Redno

prebiramo revije teh mednarodnih organizacij in

spremljamo kongrese, na katerih spoznavamo probleme,

ki pestijo kmetice in kmete na drugih območjih

sveta. Problemi so zelo raznoliki, saj se ponekod

spopadajo z lakoto in nemiri, drugod pa so siti od

preobilja in tudi varnosti. Ti stiki nas brez dvoma obogatijo

še z večjo potrpežljivostjo, vztrajnostjo, upanjem

in z novimi cilji. Z nekaterimi sosednjimi in drugimi

državami v Evropi vzdržujemo tudi neposredne

stike in si izmenjujemo obiske. Tako imamo stike z

zamejskimi Slovenkami ter s podobnimi organizacijami

v Hrvaški, Romuniji, Makedoniji ter v Bosni in Hercegovini.

Vedno in povsod poudarjamo vlogo žensk,

zlasti kmetic v javnem življenju. Svoje interese želimo

uveljaviti z majhnimi koraki oz. po naukih starih slovenskih

pregovorov, da je najprej treba počistiti pred

svojim pragom in da se tudi z majhnimi koraki daleč

pride. Zavedamo se, da ne smemo le čakati na odločitve

drugih in kritizirati. Pri odločitvah je nujno sodelovati

in prevzemati tudi odgovornost zanje. Vseh

dejavnosti v tako kratki predstavitvi niti ne moremo

navesti, saj zelo podpiramo raznovrstnost in rade

sprejemamo nove pobude. Za nas same je predvsem

pomembno delovanje na področju kmetijstva

kot gospodarske dejavnosti. V kmetijstvu pa zadnji

čas poudarjajo predvsem stranske učinke, vedno

bolj pa pozabljajo na pomen pridelovanja hrane. To

moramo spremeniti!

Z našim delovanjem ne želimo povzročati nemirov,

saj bi probleme rade uredile na miren način, čeprav

so dogovarjanja včasih precej trda. Tudi pomilovalni

nasmeški nas ne bodo ustavili. Smo pač trdno odločene,

da bomo naredile naše domačije vabljive, da

se bodo sinovi in hčere vračali iz šol domov in tudi

kmetovali. Za ta cilj pa moramo več delati, saj bomo

kmetu le tako znova zagotovili stanovski ponos, kmetijstvu

pa sloves pomembne gospodarske dejavnosti.

Vsekakor bomo uspešnejši, če drug v drugem ne

bomo videli le konkurenta za nekaj stotakov proračunskega

denarja, temveč trdnega zaveznika in sodelavca.

Po našem prepričanju so možnosti za sodelovanje

na več področjih, predvsem pri promociji

pridelkov s slovenskega podeželja, ohranjanju kulturne

in naravne dediščine, ne nazadnje pa tudi pri

krepitvi samozavesti in strokovnosti tako našega kot

vašega članstva.

Upam, da bomo po premisleku našli skupne točke in

se odločili za konkretno sodelovanje. Ob tej priložnosti

seveda vabim vse kmečke žene in dekleta, da se

nam prek društev kmetic tudi pridružijo.

Irena Ule

VZREJNI CENTER RODICA

Vasja Jug, Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači

Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji!

Ponujamo Vam kakovostne in označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev

pod nadzorom KIS. Matice lahko naročite po tel.: 031/254-995 ali 05/380 49 58 in

po e-pošti: vasja.jug@gmail.com. Vsem čebelarjem odobrimo količinski popust.

Matice lahko prevzamete osebno ali po pošti.

S kvaliteto do uspeha!

MALI OGLASI

PRODAM

Dvajset novih AŽ-panjev,

07/498 73 78.

Štiri AŽ-panje s čebeljimi

družinami na 20 satih; cena po

dogovoru (Obala), 041/422 624,

041/411 275.

Šest čebeljih družin v 10S AŽpanjih,

031/299 409.

Akacijev, cvetlični in kostanjev

med ter cvetni prah, 041/354 860.

Cvetni prah osmukanec in

različne vrste medu, 041/990 360.

Petnajst naseljenih AŽ-panjev po

polovični ceni. Čebele so zdrave,

delno nakrmljene, 01/787 52 36.

Štiristo kilogramov gozdnega

medu, 30 čebeljih družin na

AŽ-satju. Cena po dogovoru,

01/839 54 11, dosegljiv med 7.30

in 9. uro in zvečer po 20. uri.

Čebelnjak in 14 družin s panji in

opremo. Čebelnjak je v Polici pri

Grosupljem, 041/608 953.

Večjo količino kostanjevega

medu. Cena po

dogovoru, 041/ 696 210.

Več starejših letnikov

Slovenskega čebelarja, točilo na tri

sate in prešo za izdelavo AŽ-satnic,

07/814 26 90.

Šestindvajset AŽ-panjev, 4

9S AŽ, 10 prašilčkov, AŽ-panj s

tehtnico, vse s čebelami in medom,

4-satno električno točilo ter z

vsemi pripomočki za čebelarjenje,

031/ 369 365, Koper.

ZAMENJAM

Zamenjam lipov med za

kostanjevega, 041/521 215 ali

05/389 10 83.

284 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


URNIKI PREDAVANJ

Informacije o predvidenih usposabljanjih jeseni 2007

Mes. Regija Tema Predavatelj Kraj Čas Termin Ciljna sk.

SEPT. Savinjska Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu M. Me glič Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 17.00 27.9.2007 a,b,c,d

OKTOBER

NOVEMBER

Gorenjska

Osrednjeslovenska

Koroška

Teh. čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem A. Zor Gostilna pri Šprajcarju, Britof pri Kranju 18.00 3.10.2007 a,b,

Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 5.10.2007 a,b

Uvod v teh. čebelar., pregledno o sistemih, predstavitev

čebelarskega orodja

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

S. Golmajer Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 5.10.2007 a

Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem A. Zor Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 6.10.2007 a,b,

Prevozi čebel J. Kropivšek Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 12.10.2007 c,d

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov P. Zdešar Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 12.10.2007 c,d

Pridelava in predelava propolisa

N. Jedlovčnik,

Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 13.10.2007 c,d

V. Pušnik

Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem A. Zor Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 13.10.2007 a,b,

Izbrana poglavja iz biologije čebel A. Kandolf Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 19.10.2007 a,b

Čebelji pridelki tržno blago M. Vrečko Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 19.10.2007 b,c

Čebelji pridelki tržno blago M. Vrečko Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 20.10.2007 b,c

Pridelava in predelava propolisa

Uvod v teh. čebelar., pregledno o sistemih, predstavitev

čebelarskega orodja

N. Jedlovčnik,

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 20.10.2007 c,d

V. Pušnik

S. Golmajer Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 26.10.2007 a

Izbrana poglavja iz biologije čebel A. Kandolf Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 26.10.2007 a,b

Tehnologija čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami

v listovnih panjih

P. Zdešar Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 27.10.2007 a,b

Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 27.10.2007 a,b,c

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Čebelarski center Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 17.00 19.10.2007 b,c

Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem F. Prezelj Prostovolno gasilsko društvo Kamnik, Livarska 1, Kamnik 17.00 10.10.2007 b,c

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu M. Meglič Občina Škofljica, Šmarska c. 3, Škofljica 17.00 11.10.2007 a,b,c,d

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Prostovolno gasilsko društvo Kamnik, Livarska 1, Kamnik 17.00 16.10.2007 a,b,c

Čebelji pridelki tržno blago M. Vrečko Velike Lašče* 17.00 17.10.2007 b,c

Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič Gasilski dom Tacen, Pločanska 8, Tacen 17.00 18.10.2007 a,b,c

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Čebelarski center Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 16.00 23.10.2007 a,b,c

Teh. čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v

listovnih panjih

Teh. čeb. z različnimi prostor.izpeljankami v list. panjih,

tri-etažni listovni panj

F. Prezelj

Osnovna šola Livada (dvorana ČD), Dušana Kraigherja 2,

Ljubljana

17.00 24.10.2007 a,b

B. Kozinc Društvo upokojencev, Šolska ul.10a, Slov.Gradec 17.00 26.10.2007 a,b

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Koroški KGZ PZ Dravograd, Meža 27, Dravograd 17.00 26.10.2007 b,c

Savinjska Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem B. Kozinc Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 17.00 17.10.2007 b,c

Spodnjeposavska

in

JV Slov.

Osrednjeslovenska in

zasavska

Gorenjska

delavnica pridobivanje voska S. Golmajer Gostišče Štajdohar, Kanižarica 41g, Črnomelj 9.00 4.11.2007 b,c

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 17.00 8.11.2007 a,b,c

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Gostišče Štajdohar, Kanižarica 41g, Črnomelj 9.00 18.11.2007 a,b,c

delavnica pridobivanje voska S. Golmajer Kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 17.00 23.11.2007 b,c

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Čebelarski dom Grosuplje, Spodnje Blato 20, Grosuplje 17.00 6.11.2007 a,b,c

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Občina Škofljica, Šmarska c. 3, Škofljica 17.00 9.11.2007 b,c

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic OŠ Livada (dvorana ČD), Dušana Kraigherja 2, Ljubljana 17.00 16.11.2007 b,c

Teh. čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v

listovnih panjih

Pridelava in predelava propolisa

F. Prezelj Dom čebelarjev Hrastnik, Hrastnik 17.00 22.11.2007 a,b

N. Jedlovčnik,

Dom čebelarjev Hrastnik, Hrastnik 9.00 24.11.2007 c,d

V. Pušnik

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Čebelarski center Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 17.00 28.11.2007 a,b,c,d

Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 9.11.2007 a,b

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 9.11.2007 a,b,c,d

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov P. Zdešar Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 10.11.2007 c,d

Prevozi čebel J. Kropivšek Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 10.11.2007 c,d

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 16.11.2007 a,b,c,d

Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 17.11.2007 a,b,c

Tehnologija čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami

v listovnih panjih

P. Zdešar Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 17.11.2007 a,b

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 23.11.2007 a,b,c

Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost S. Plut Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 24.11.2007 b,c

285


Mes. Regija Tema Predavatelj Kraj Čas Termin Ciljna sk.

NOVEMBER

DECEMBER

Koroška

Savinjska

Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem - plitvi

nakladni panj

Pridelava in predelava propolisa

F. Prezelj Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje 17.00 20.11.2007 b,c

N. Jedlovčnik,

Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje 9.00 10.11.2007 c,d

V. Pušnik

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Društvo upokojencev, Šolska ul.10a, Slov.Gradec 17.00 21.11.2007 a,b,c,d

Uvod v tehnologijo čebelarjenja F. Šivic Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 17.00 23.11.2007 b,c

Teh. čeb. z različnimi prostor.izpeljankami v list. panjih,

tri-etažni listovni panj

Teh. čeb. z različnimi prostor. izpeljankami v list. panjih

- dvo in tro-etažni list. p.

Teh.čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v

listovnih panjih

Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem - plitvi

nakladni panj

F. Prezelj Dvorana Konjičanka, Stari trg Slov. Konjice 17.00 13.11.2007 a,b

B. Kozinc Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah - za OŠ 17.00 16.11.2007 a,b

F. Prezelj Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 9.00 24.11.2007 a,b

F. Prezelj Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 89 13.00 24.11.2007 b,c

Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem F. Prezelj Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 17.00 28.11.2007 b,c

Spodnjeposavska

Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Gostišče Štajdohar, Kanižarica 41g, Črnomelj 9.00 2.12.2007 a,b

in JV Slov. Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 17.00 7.12.2007 a,b

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 7.12.2007 a,b,c

Gorenjska

Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost S. Plut Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 8.12.2007 b,c

Teh. čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v

Osrednjeslovenska

listovnih panjih

F. Prezelj Gasilski dom Tacen, Pločanska 8, Tacen 17.00 5.12.2007 a,b

Uvod v teh. čebelar., teh. čebelarjenja z listovnimi panji

in

in njenimi izpeljankami

zasavska

F. Šivic Občina Škofljica, Šmarska c. 3, Škofljica 17.00 14.12.2007 a,b

Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem F. Prezelj Prostovolno gasilsko društvo Kamnik, Livarska 1, Kamnik 17.00 19.12.2007 b,c

Savinjska

URNIKI PREDAVANJ

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 17.00 4.12.2007 a,b,c,d

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu M. Meglič Dvorana Konjičanka, Stari trg, Slov. Konjice 17.00 4.12.2007 a,b,c,d

Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 17.00 7.12.2007 b,c

Tehnologija čeb. z razl. Prostor. izpeljankami v listovnih

panjih, tri-etažni list.p.

F. Prezelj Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 9.00 8.12.2007 a,b

Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem F. Prezelj Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 13.00 8.12.2007 b,c

Pridelava in predelava propolisa

N. Jedlovčnik,

Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah - za OŠ 9.00 8.12.2007 c,d

V. Pušnik

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 16.00 11.12.2007 a,b,c

Pridelava in predelava propolisa

N. Jedlovčnik,

Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 16.00 13.12.2007 a,b,c

V. Pušnik

Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 17.00 18.12.2007 a,b,c

* Točna lokacija bo objavljena na portalu ČZS

Usposabljanje čebelarjev po zgornjem urniku je za

čebelarje, brezplačno. Temeljni cilji programa usposabljanja

v čebelarstvu v jesenskem času so zlasti: izboljšava

proizvodne tehnologije,pridobivanje čebeljih pridelkov

z zagotovljanjem čim boljše kakovosti, zlasti pa varnosti

pridelkov in proizvodov, izdelanih na njihovi osnovi, usposobitev

čebelarjev za različne načine prodaje čebeljih

pridelkov, izboljšava izobrazbene strukture čebelarjev in

dostopnost usposabljanja vsem čebelarjem. Program

usposabljanja čebelarjev v jesenskem času je namenjeno

širokemu krogu čebelarjev, razporejenih v štiri interesne

ciljne skupine:

a) čebelarjem - začetnikom, ki čebelarijo z manjšim številom

čebeljih družin (do 15);

b) čebelarjem, ki čebelarijo več let in nameravajo čebelarstvo

razširiti in čebelariti z večjim številom čebeljih

družin (do 40);

c) čebelarjem, ki čebelarijo že več let in nameravajo svoje

čebelarstvo razširiti in posodobiti ter čebelariti z večjim

številom čebeljih družin (nad 40);

d) čebelarjem, ki načrtujejo svoje čebelarstvo organizirati

kot čebelarski obrat z več kot 100 čebeljimi družinami

in obrat opremiti s sodobno tehniko, uvajati sodobno

tehnologijo in vstopiti na tržišče čebeljih pridelkov in izdelkov

na njihovi podlagi.

Za mariborsko območje bomo objavili usposabljanja v oktobrski

številki Slovenskega čebelarja.

Način prijave:

Priloženo prijavnico pošljite na naslov Čebelarska

zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, za lokaciji

Žirovnica in Brode pošljite prijavnice direktno na

naslov Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica

14, Žirovnica najkasneje 10 dni pred začetkom

usposabljanjem. Prijavnice za usposabljanja lahko

dobite na internetni strani ČZS http:www.czs.si in ZTK

Žirovnica http: www.zirovnica.eu ali pri predsednikih čebelarskih

društev. V primeru kolektivne prijave (Čebelarskega

društva) lahko izpolnete skupinsko prijavnico,

ki jo dobite prav tako na navedenih internetnih straneh.

Če zaradi upravičenih vzrokov ne morete sodelovati pri

usposabljanju, za katerega ste že poslali prijavo, nam

spremembo sporočite najpozneje pet dni pred izpeljavo.

Čebelarska zveza Slovenije si pridružuje pravico do sprememb

posameznih usposabljanj. Spremembe bodo objavljene

na spletni strani ČZS

286 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


URNIKI PREDAVANJ

Prijavnica na usposabljanje Jesen 2007 - Čebelarska zveza Slovenije

Tema usposabljanja: _________________________________________________________________

Lokacija: __________________________________________________________________________

Osebni podatki

Ime in priimek: ______________________________________________________________________

Naslov: ___________________________________________________________________________

Telefon: __________________________ E-naslov: _______________________________________

Rojstni datum: _____________________ Si številka čebelnjaka: _____________________________

Član Čebelarskega društva: ___________________________________________________________

Čebelarska zveza Slovenije izjavlja, da bo osebne

podatke uporabljala izključno za potrebe usposabljanja

Datum: _____________ Podpis : ___________________

TONČKA MIKLAVČIČ

(1925–2006)

Člani Čebelarskega

društva Škofja Loka

smo 6. maja 2006

na zadnji poti pospremili

našo dolgoletno,

častno

članico Tončko Miklavčič.

Pokojno Tončko so čebele

spremljale skoraj vse življenje. Po

poroki s Francetom, ki je bil čebelar

že od rane mladosti, se je dobrovoljno

sprijaznila tudi z drugo

moževo ljubeznijo, to je s čebelami.

Čeprav je bila sprva nekoliko

boječa, se je kmalu spoprijateljila z

njihovimi navadami in življenjem ter

postala moževa zvesta pomočnica

in sodelavka pri vseh čebelarskih

opravilih. Tako je tudi sama postala

čebelarka. Njeno poznavanje dela

s čebelami se je uveljavilo predvsem

med moževo dolgotrajnejšo

odsotnostjo, saj je iskal boljši kruh

v tujini. Tedaj je ob delni pomoči

čebelarskih tovarišev sama skrbela

za celotno čebelarstvo in ga tudi

primerno vodila. Po moževi vrnitvi

domov sta svoje čebelarstvo še

povečala. Po njegovi smrti se kljub

visoki starosti in načetemu zdravju

ni želela odpovedati čebelam vse

do tedaj, ko je bila bolezen močnejša

od njene volje do življenja in dela

s čebelami. Ves čas je bila članica

društva, v zadnjem času tudi redna

članica. Njeno delo na čebelarskem

področju zdaj nadaljuje zet,

zato upamo, da čebelarstvo v čebelarski

družni Miklavčič še nekaj

časa ne bo izumrlo.

ČD Škofja Loka

STANE IGLIČ

(1934–2006)

OSMRTNICE

Škofjeloški čebelarji

smo se mrzlega februarskega

popoldneva

leta 2006 na

starološkem pokopališču

poslovili tudi

od našega dolgoletnega

člana Staneta Igliča. Pokojni

Stane se je rodil 24. aprila 1934 na

Gabrški Gori, v družini s štirimi otroki

in čebelarsko tradicijo. Po končani

osnovni šoli se je izučil za mizarja,

pozneje pa je delal pri več zasebnih

obrtnikih in v nekaterih loških tovarnah.

Svoj prosti čas, ki ga ni bilo

veliko, je namenil čebelam. Te so ga

spremljale vse življenje in ob njih je

doživel tako srečne kot tudi nesrečne

trenutke. Član društva je postal

leta 1974, ves ta čas pa je bil tudi

zelo dejaven. Bil je med prvimi, ki

si je kupil prevozni čebelnjak, tako

da je v iskanju dobrih čebeljih paš s

čebelami prepotoval vso Slovenijo.

S svojim delovanjem v društvu sicer

ni silil v ospredje, udeleževal pa se

je številnih društvenih akcij. Ta svoj

način je prenesel tudi na svoje čebelarjenje,

zato ga preostali člani

večkrat nismo prav dobro razumeli.

Kljub temu pa je bil med člani vedno

dobro sprejet, radi smo prisluhnili

njegovim zanimivim zgodbam in

si včasili tudi po svoje razlagali njegove

izpovedi. Njegovo čebelarsko

pot bo nadaljeval sin Janez. Škofjeloški

čebelarji mu bomo pomagali

pri začetnih težavah, tako da dolgoletna

čebelarska tradicija v družini

Iglič ne bo zamrla. Stane, hvala Ti

za vse dobro, kar si naredil za napredek

čebelarstva.

ČD Škofja Loka

MATEVŽ DEBELJAK

(1919–2006)

Vroče popoldansko

sonce je grelo

dolino pod Škofjeloškim

hribovjem

oz. pod našim lepim

Blegošem, ko smo

se čebelarji škofjeloškega

društva poslovili od našega

častnega in dolgoletnega člana Matevža

Debeljaka. Pokojni Matevž je

bil prava kmečka korenina, saj mu

je na hribovitem območju Loškega

pogorja s svojo delavnostjo in iznajdljivostjo

uspelo obvarovati in tudi

razširiti prijetno in trdno kmečko

domačijo.Vso svojo mladostno in

tudi poznejšo življenjsko energijo

je usmeril v napredek svoje kmetije,

čeprav je živel bolj odmaknjeno.

S svojim vizionarstvom in sodelovanjem

v različnih ustanovah in združenjih

na loškem območju je nov

veter razvoja zavel tudi v teh bolj

odmaknjenih, vendar neokrnjenih

krajih. Kot eden prvih se je začel

SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX

287


OSMRTNICE

ukvarjati tudi s kmečkim turizmom

in ta domačiji še dandanes kot dopolnilna

dejavnost prinaša del dohodka.

Kot del ponudbe dobrot na

bogato obloženi kmečki mizi je bil

vedno tudi med, ki so ga nabrale

njegove čebele, za katere je skrbel

skoraj 60 let. Čebelaril je z največ

10 panji, vedno pa le s tolikimi, kolikor

mu je to ob vsem drugem delu

dopuščal čas. Ves čas je bil dejaven

tudi v čebelarskem društvu, saj

je bil več let član UO in NO. Škofjeloški

čebelarji smo mu hvaležni

za vse zasluge pri razvoju čebelarstva

ter za utrjevanje pristnih odnosov

med čebelarji in preostalimi

občani. Takšnega bomo ohranili v

lepem spominu.

ČD Škofja Loka

JANEZ HAJNRIHAR

(1943–2006)

Sredi najlepšega

letnega obdobja,

ko narava zaživi v

svojem poletnem

zagonu, se je ustavilo

srce našega

dolgoletnega člana

Janeza Hajnriharja. Na zadnji poti

na pokopališče Lipica pri Škofji

Loki smo ga pospremili tudi številni

čebelarji z društvenim praporom.

Pokojni Janez je čebelaril že

od mladih nog. Ni bil velik čebelar,

če to ocenjujemo po številu panjev,

saj je čebelaril z največ 15 AŽ-panji,

bil pa je čebelar z dušo in za dušo.

Več kot gmotne koristi je bil zanj

vreden užitek ob pogledu na marljivost

in živahnost teh naših ljubljenk.

V zadnjem obdobju je imel čebelnjak

ob svoji hiši, tako da je prav ob

njih iskal tudi novih moči za življenje,

ki mu jih je jemala njegova dolgotrajna

huda bolezen. Prav gotovo

so mu poleg moralne pomoči njegove

življenjske sopotnice tudi njegove

ljubljenke dajale novih moči,

da je tako pogumno prenašal svojo

bolezen.Bil je dober prijatelj in zanimiv

sogovornik, dejaven v delu društva

in kot takega ga bomo čebelarji

ohranili v lepem spominu. Janez,

hvala Ti za vse dobro.

ČD Škofja Loka

FRANC FELICIJAN

(1918–2007)

Na pragu pomladi,

ko se je narava

prebujala in je prvo

cvetje dalo navdih

življenju, smo izvedeli,

da je nepričakovano

prenehalo

biti srce spoštovanega, marljivega in

skrbnega člana Čebelarskega društva

Leskovec pri Krškem Franca

Felicijana iz Pristave. Rojen je bil

leta 1918, mladost pa je preživljal v

veliki in trdni kmečki družini v Velikem

Podlogu. V svojem rojstnem

kraju je spoznal življenje in delo v

naravi, ki jo je spoštoval in imel zelo

rad. Kot mladenič se je pri mojstru

Murnu na Mrtvicah izučil za kovača,

tam pa je spoznal tudi svojo življenjsko

sopotnico – Murnovo Ivanko.

Poklicno delo je najprej opravljal

v Savinjski dolini, nato pri železniškem

podjetju v Zidanem Mostu.

Druga svetovna vojna je prekinila

njegovo poklicno pot. Po okupaciji

domovine so ga poslali na prisilno

delo v Avstrijo, kjer je moral delati

v večji ključavničarski delavnici na

Dunaju. Z velikim upanjem v srcu

je dočakal konec vojne vihre in se

srečno vrnil domov. Bilo je težko.

Med vojno uničena gospodarstva

so klicala po obnovi, zapuščena

zemlja pa po obdelovanju. Željo, da

si ustvari lastno družino, je kronal s

poroko z dolgoletno, zvesto družico

Ivanko. Za začetek se je zaposlil v

svakovi kovačiji, pozneje pa je imel

lastno obrt. Z ženo sta si na Pristavi

zgradila lep, topel in urejen dom,

v njem pa sta skrbno vzgajala svoje

tri hčere – Ivanko, Faniko in Majdo,

ki so bile njuna sreča in njun ponos.

Bil je dobrosrčen in skrben mož,

oče, dedek, pradedek, brat, stric,

prijazen sosed, dober prijatelj ter

skrben čebelar. Kot ljubitelj narave

je že kot šolar rad pomagal očetu pri

delu v čebelnjaku. Tako se je naučil

vsega, kar je pozneje potreboval pri

svojem lastnem čebelarjenju. Leta

1946 je začel samostojno čebelariti

z dvema panjema – kranjičema. Pozneje

je zgradil lep čebelnjak in čebelaril

s 45 čebeljimi družinami. Ob

čebelnjaku je rad preživljal mirne trenutke

z ženo in otroki, ki jih je imel

neizmerno rad. Pogosto je opazoval

male čebele, kako vztrajno nabirajo

darove narave, jih nosijo v panje

in oprašujejo cvetje. Čebele je gojil

in oskrboval z velikim spoštovanjem

in ljubeznijo vse do svoje smrti. Bil

je dejaven član Čebelarskega društva

Leskovec. Uspešno je deloval

kot član upravnega in nadzornega

odbora društva. Za vestno delo

je prejel odličji Antona Janše III. in

II. stopnje. Ob srečanjih in občnih

zborih, ki jih je pogosto popestril s

svojo dobro voljo, je svoje dragocene

izkušnje delil z drugimi člani

našega čebelarskega društva. Njegovo

delo pa je bilo vtkano tudi v

druga domača društva, saj je bil

nekaj časa član lovske in pozneje ribiške

družine. Čebelarji se od njega

poslavljamo z veliko žalostjo in z zavestjo,

da so njegove čebelice izgubile

dobrega gospodarja, mi čebelarji

pa iskrenega prijatelja, ki ga

bomo ohranili v trajnem spominu.

ČD Leskovec pri Krškem

Žal zaradi pomanjkanja prostora

uredništvo v tej številki ni moglo

objaviti vseh prispelih osmrtnic

288 SLOVENSKI ČEBELAR 9/2007 LETNIK CIX


Po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko povpraševanje!

Predelava voska

• Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in

surovega voska, zaradi enkratne poti pa prihranite čas in denar.

• Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270.

• Predelava v napravi, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko.

• Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma

izključujeta možnost okužbe.

• Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane

popolnoma naraven.

• Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg

surovega voska ali 50 kg starih satov.

• Čas predelave je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg

starih satov.

• Po naročilu izdelamo vse debeline in velikosti satnic.

• Predelava voska poteka vse leto.

• Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni.

• Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice.

• Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate le predelavo.

Informacije

Wachsverarbeitung Imkereiartikel

Deutsch Haseldorf 75

A-8493 Klöch - Steiermark, Austria

Tel./faks: +43(0)3475-2270

E-pošta: info@wachs-hoedl.at

Spletna stran: www.wachs-hoedl.at

Delovni čas:

ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00

sobota 8.00–12.00

Sporazumevamo se v nemškem jeziku.

Kako nas

najdete

Naše satnice

lahko kupite

tudi v podjetju

Logar

trade, d. o. o.,

iz Šenčurja in

CERES, d. o. o.,

iz Martjancev

Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga

Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.

Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370

409, Anton Tomec (01) 729 6102).

Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@czs.si – pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@czs.si – urednik Janez Mihelič: janez.mihelic@czs.si

lzdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. – člani: Miro Cetina, univ, dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl, inž. tekst.

teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil.

Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Borut Preinfalk, dr.

vet. med., Tomaž Škorjanec.

Glavni in odgovomi urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., sourednika: Janez Gregori in Andreja Kandolf, lektorica: Nuša Radinja, prof.

Letna naročnina za leto 2007 za nečlane je 45 €. Posamezn številka stane 4 € za člane oz. 5 € za nečlane. Članarina skupaj z naročnino

za Slovenski čebelar je 36 €. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 0,25 €. Reklamni oglasi: cela

barvna stran na ovitku 500 €, v sredini 300 €, pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, pasica 20 €. Cene so brez DDV.

Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %.

Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV.

Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za

naročnike iz tujine – devizni račun: LJ BA SI 2X-900-27260-6274/0 – letna naročnina je 43 € ali 55,10 USD.

Priprava za tisk in tisk: Schwarz, d. o. o.

Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu.

Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi

Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585.

Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev

člankov ni nujno mnenje uredništva.

Naslov spletne strani ČZS: www.czs.si. Avtomatski odzivnik za paše – tel.: (01) 729 61 20.


SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ

HLAPILNIK BS-05

• UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH

TEMPERATURE

• PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH

• POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINČNE KISLINE

• ZA VEČKRATNO UPORABO

NANOKEM, d. o. o.

Rečna ulica 6, Ljubljana

Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876

PAKETNA

DOSTAVA

More magazines by this user
Similar magazines