Analiza odgovorov na vprašanja

ANALIZA VPRAŠALNIKA O INTERESU CILJNIH SKUPIN ZA VKLJUČITEV
V ŠTUDIJSKI PROGRAM KARIERNE ORIENTACIJE
Za potrebe projekta Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo (NKT VKO) smo ugotovili namere potencialnih
kandidatov za vključitev v izobraževalni program, ki ga v projektu načrtujemo. Vseživljenjsko karierno orientacijo razumemo, kot jo
definira Resolucija o karierni orientaciji, ki se glasi: »Orientacija se v kontekstu vseživljenjskega učenja nanaša na vrsto aktivnosti, ki
državljanom v vseh starostnih obdobjih in na katerikoli točki njihovega življenja omogočajo identifikacijo njihovih sposobnosti, kompetenc
in interesov za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim omogoča vodenje svojih
življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih, v katerih se teh kompetenc in sposobnosti naučijo in/ali jih uporabljajo«. 1
V ta namen smo pripravili spletni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, ali so načrtovane izobraževalne teme ustrezne za karierne
svetovalce in kakšen je namen svetovalcev, da bi se izobraževanja udeležili.
Za sodelovanje smo prosili šolske svetovalne delavce, svetovalce za izobraževanje odraslih, poklicne svetovalce na ZRSZ, svetovalce v
kariernih centrih za študente, koncesionarje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za storitve na trgu dela, izvajalce projekta VKO
za zaposlene in kadrovske delavce.
Vprašalnik je rešilo 404 oseb, od tega 374 žensk in 30 moških. Vsi odgovori niso bili veljavni, saj so nekateri anketiranci z odgovarjanjem
zaključili pred koncem vprašalnika.
1 Draft Resolution of the Council and of the representatives of the member States meeting within the Council on Strenghtening Policies, Systems and Practices in the
field of Guidance throught life in Europe, (2004), Brusseles: Council of the European Union.
1

I. SPLOŠNI PODATKI
1. Anketirance smo vprašali po njihovem strokovnem nazivu:
Psiholog 136
Pedagog - andragog
Socialni delavec
110
58
Najpogostejši strokovni naziv anketiranih je psiholog, sledi pedagog oziroma
andragog.
Drugo 48
Socialni pedagog 27
Ekonomist 15
Učitelj 7
Skupno 401
2. Zanimalo nas je, kje so anketiranci zaposleni. Ponudili smo 6 tipičnih delovnih mest, kjer je ena od delovnih nalog tudi karierna
orientacija. Svetovalci, ki so na vprašalnik odgovorili, so glede na delovno mesto zaposleni:
Poklicnih svetovalcev na ZRSZ 35
Svetovalcev v svetovalnem središču za izobraževanje 11
odraslih ISIO
Šolskih svetovalnih delavcev 287
Poklicnih svetovalcev v zasebni instituciji 13
Svetovalcev/kadrovikov v službi za razvoj človeških 12
virov
Svetovalcev k kariernem centru za študente 10
Drugo 25
Skupaj 393
Največ zaposlenih med respondenti je šolskih svetovalnih
delavcev, kar je razumljivo, saj je bil vprašalnik naslovljen na
preko 800 svetovalcev, zaposlenih v šolskih svetovalnih službah.
Vprašalnik je bil naslovljen preko združenja tudi na veliko
kadrovskih delavcev, vendar se jih je odzvalo le 12. Ostala
delovna mesta zaposlujejo bistveno manj svetovalcev (do 40),
zato je v teh skupinah tudi manj respondentov.
2

3. Zanimalo nas je, kako dolgo so anketirani na delovnem mestu, kjer je ena od nalog tudi karierna orientacija. Večina jih je na takem
delovnem mestu več kot 10 let (54%), sledijo tisti, ki so zaposleni od enega do pet let (21%), zaposleni od pet do deset let (17%),
najmanj je zaposlenih manj kot eno leto (8%).
4. Zanimalo nas je, koliko svojega delovnega časa svetovalci posvečajo karierni orientaciji.
Odgovori
Odstotek
Manj kot 10% 16.0%
Od 10% do manj kot 30% 53.9%
Od 30% do manj kot 50% 17.5%
Od 50% do manj kot 75% 7.1%
75 % ali več 5.5%
Skupaj 100.0%
Večina je odgovorila da karierni orientacijo namenijo med 10 in
30 odstotki delovnega časa, kar je razumljivo, saj je večina
anketiranih šolskih svetovalnih delavcev, kjer je karierna
orientacija samo eno od šestih ključnih področij dela šolske
svetovalne službe. Da porabijo več kot polovico svojega časa se je
odločilo nekaj manj kot 13 odstotkov vprašanih.
5. Nadalje nas je zanimalo, katerim aktivnostim karierne orientacije se namenja največ delovnega časa. Odgovori kažejo, da sta to
svetovanje oziroma dajanje nasvetov in informiranje oziroma posredovanje informacij.
3

II. KOMPETENCE
Anketirance smo spraševali, kako pomembne so za njihovo delo splošne in specifične kompetence in v kolikšni meri jih imajo razvite.
Splošne kompetence Pomembnost Razvitost
Zmožnost komuniciranja in timskega dela 3,57 3,55
Sposobnost reševanja problemov 3,55 3,41
Samokritičnost, samorefleksivnost 3,40 3,32
Obvladovanje sodobne informacijske tehnologije 3,32 3,12
Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov 3,27 2,93
Sposobnost upravljanja s časom, načrtovanja in kontrole izvajanja načrtov 3,30 3,60
Poznavanje institucionalnih okvirov (zakonodaja, pravilniki, pravni vidiki dela) 3,25 2,75
Razumevanje individualnih vrednot 3,29 2,24
Poklicna etika in zaščita pravic posameznikov/ciljne skupine 3,30 3,16
Iz rezultatov izhaja, da imajo splošne kompetence svetovalci razvite skoraj tako, kot navajajo, da je za njihovo delo potrebno. Označene so
splošne kompetence, kjer so razhajanja nekoliko večja.
Specifične kompetence Pomembnost Razvitost
Poznavanje in uporaba terminologije s področja karierne orientacije 3,14 2,92
Poznavanje in razumevanje teorij kariernega razvoja 2,98 2,40
Poznavanje izobraževalnega sistema 3,49 3,34
Zmožnost izvajanja individualnega svetovanja v karierni orientaciji 3,57 3,19
Zmožnost izvajanja skupinskega svetovanja 3,43 3,50
Poznavanje značilnosti delovanja trga dela 3,34 2,62
Zmožnost organizacije programov karierne orientacije 3,60 2,61
Zmožnost uporabe spletnih orodij v karierni orientaciji 3,25 2,81
Zmožnost spremljanja in evalviranja (ocenjevanja) svojega dela 3,25 2,87
Poznavanje načinov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v karierni orientaciji 3,15 2,48
4

Iz rezultatov izhaja mnenje svetovalcev, da bi morali imeti nekatere specifične kompetence s področja kariernega svetovanja bolj razvite,
kot jih imajo. Upoštevajoč dejstvo, da je več kot polovica svetovalcev zaposlenih preko 10 let na delovnem mestu, kjer potrebujejo tudi
specifične kompetence kariernih svetovalcev, lahko sklepamo, da ni bilo dovolj možnosti razvoja teh kompetenc in bi bilo tako
izobraževanje dobrodošlo.
III. IZOBRAŽEVALNE TEME
V predhodni fazi projekta smo že oblikovalni osnovne teme bodočega izobraževanja in jih uredili v šest modulov:
1. Teorije kariernega razvoja
2. Dejavnosti kariernega razvoja
3. Skupinske oblike dela v karierni orientaciji
4. Osebnostni razvoj
5. Dejavnosti karierne orientacije
6. Raziskovanje in evalvacija
V vprašalniku smo se nato osredotočili na posamezne teme znotraj vsakega modula. Spraševali smo, koliko je posamezna tema pomembna
za delo svetovalcev in koliko so se pripravljeni o njej še izobraževati. Slednje je bilo za nas glavno vprašanje, saj je anketa izhodišče za
pripravo dveh tipov izobraževanja:
skupnega daljšega izobraževalnega programa za svetovalce na različnih delovnih mestih
enodnevna izobraževanja pripravljena specifično glede na potrebe posameznih delovnih mest.
5

IV. PRVI MODUL - TEORIJE KARIERNEGA RAZVOJA
V prvem modulu je pet tem, ki se večinoma nanašajo na teoretične vidike razvoja kariere. Anketirance smo spraševali, koliko so teme
pomembne za njihovo delo. Imeli so možnost odgovorov : ne vem, ni pomembno, pomembno in zelo pomembno.
1. Na spodnjem grafu je prikazan delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
6

Več kot polovica anketiranih ocenjuje teme modula Teorije kariernega razvoja kot pomembne ali zelo pomembne za njihovo delo.
Anketirani so kot pomembno ali zelo pomembno največkrat izbrali temo »dejavniki, ki spodbujajo profesionalni razvoj«, najmanjkrat pa
»teorije in koncepte kariernega razvoja«.
2. Anketirance smo spraševali, ali želijo o posameznih temah izvedeti več. Odgovarjali so le z da, ne ali ne vem.
Tabela prikazuje delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več:
7

V prvem modulu želijo anketiranci največ izvedeti o »dejavnikih, ki spodbujajo karierni razvoj« (87%), najmanj pa o »teorijah in konceptih
kariernega razvoja« (68%).
3. Zanimalo nas je tudi, katere teme so za svetovalce na istem delovnem mestu bolj in katere manj pomembne:
8

Teme prvega modula so pomembne in zelo pomembne v največjem deležu za svetovalce v kariernih centrih, sledijo svetovalci na ZRSZ in
svetovalci v izobraževanju odraslih, v najmanjšem deležu pa so pomembne ali zelo pomembne pri zaposlenih v zasebnih institucijah (slabih
50%). 2
4. Zanimalo nas je tudi, kolikšno je zanimanje za izobraževanje po posameznih delovnih mestih.
Po zanimanju za naštete teme najbolj izstopajo svetovalci v kariernem središču za študente, sledijo svetovalci v kariernem središču za
izobraževanje odraslih ter poklicni svetovalci na ZRSZ. Najmanj zanimanja so izkazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah (slabih
50%). 3
2 Rezultati anketiranih v zasebnih institucijah, ki izvajajo VKO, najbolj odstopajo od ostalih rezultatov pri vseh vprašanjih. Pri tem moramo biti s sodbami previdni, saj iz odgovor kaže, da
so večkrat odgovarjali vodilni delavci, ki sploh niso (ali so le v manjšem obsegu) svetovalci. Poleg tega je v tej skupini anketiranih večji del takih, ki niso odgovorili na vsa vprašanja, kar
posledično pomeni nižje deleže v vseh skupinah odgovorov.
3 Rezultati anketiranih v zasebnih institucijah, ki izvajajo VKO, najbolj odstopajo od ostalih rezultatov pri vseh vprašanjih. S sodbami moramo biti previdni, saj odgovori kažejo, da so
večkrat odgovarjali vodilni delavci in ne svetovalci. Poleg tega je v tej skupini anketiranih več takih, ki niso odgovorili na vsa vprašanja, kar posledično pomeni nižje deleže v vseh
odgovorih.
9

V. DRUGI MODUL – DEJAVNOST KARIERNEGA RAZVOJA
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Več kot polovica anketiranih meni, da so teme drugega modula pomembne za njihovo delo. Kot manj pomembna odstopa le tema »vodenje
politike in služb za karierno orientacijo«. Anketiranci menijo, da ima največjo težo pri opravljanju njihovega dela iz tega modula tema
»metode za izvajanje karierne orientacije«.
11

2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Anketiranci so največjo željo po dodatnem znanju izrazili pri temi »metode za izvajanje karierne orientacije«, in sicer dobrih 68%. Sledijo
»načini zagotavljanja kakovosti« s 53%.
12

13
3. Pomembnost različnih tem za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:

4. Zanimalo nas je o katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Na zgornjem grafu lahko vidimo, da svetovalci v kariernem centru za študente in svetovalci v službi za razvoj človeških virov izrazili
največje zanimanje za dodatno znanje iz tega modula. Glede na posamezno temo, je največ zanimanja požela tema »metode za izvajanje
karierne orientacije«.
14

VI. TRETJI MODUL – SKUPINSKE OBLIKE DELA V KARIERNI ORIENTACIJI
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Večina tem tretjega modula je pomembna za delo anketiranih. Odstopa le tema »značilnosti delovanja skupin za karierni razvoj
odraslih«, kar je razumljivo, saj je največji del anketiranih šolskih svetovalnih delavcev, ki se ne ukvarjajo z odraslimi.
15

2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Pri vprašanju o izobraževanju s področja tretjega modula je rezultat podoben grafu o pomembnosti tem za delo svetovalcev. Tema
»značilnosti delovanja skupin za karierni razvoj odraslih« ni naletela na pretirano zanimanje s strani svetovalcev, samo dobrih 35% si o temi
želi izvedeti več, medtem ko ostale teme zanimajo anketirane v več kot 57%.
16

3. Pomembnost različnih tem za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:
Teme tega modula, kot pomembne in zelo pomembne za njihovo delo, ocenjuje največ svetovalcev v kariernih centrih in na zavodu za
zaposlovanje. Pri svetovalcih v izobraževanju odraslih, šolskih svetovalnih delavcih in kadrovskih službah se pomembnost posameznih tem
med seboj bolj razlikuje kot pri svetovalcih v kariernih centrih, na ZRSZ in v privatnih institucijah.
17

4. Zanimalo nas je o katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Anketiranci kažejo velik interes izvedeti več o temah tega modula: največ je takih med svetovalci v kariernih centrih za študente (90% in
več), sledijo jim poklicni svetovalci na ZRSZ (60% in več). Najmanj zanimanja so pokazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah.
18

VII.
ČETRTI MODUL – OSEBNOSTNI RAZVOJ
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Pri temah četrtega modula so si bili svetovalci najbolj enotni. Več kot 66% anketiranih je mnenja, da so teme osebnostnega razvoja
pomemben za njihovo delo.
19

2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Pri vprašanju o tem, ali si želijo izvedeti več o temah četrtega modula, jih je več kot 55% odgovorilo pritrdilno, kar je razumljivo glede na
pomemben teh vsebin za delo svetovalcev.
20

3. Pomembnost različnih tem osebnostnega razvoja za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:
Za teme tega modula velja, da se zdijo svetovalcem, ne glede na delovno mesto najbolj pomembne izmed vseh šestih modulov, pa tudi glede
tega, koliko so posamezne teme znotraj modula pomembne za njihovo delo, so si svetovalci zelo enotni. Seveda pa tudi teme tega modula
niso enako pomembne za svetovalce na različnih delovnih mestih.
21

4. O katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Anketiranci kažejo velik interes izvedeti več o temah četrtega modula: največ zanimanja so pokazali za temo »individualno svetovanje in
druge metode obravnave« ter »proces samostojnega načrtovanja«. V kariernem centru za študente so se tako kar vsi svetovalci opredelili, da
jih zanima več o tej temi. Željo po dodatnem znanju so pokazali tudi poklicni svetovalci na ZRSZ (v 80%). Najmanj zanimanja so tudi pri
tem modulu pokazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah.
22

VIII. PETI MODUL – DEJAVNOST KARIERNE ORIENTACIJE
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Pri petem modulu so svetovalci kot pomembne ali zelo pomembne posamezne teme ocenili ned 45% in 67%. Največktar so kot pomembno
ali zelo pomembno temo označili »značilnost slovenskega izobraževalnega sistema« in »pomen neformalnega učenja«.
23

2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Na vprašanje ali želijo izvedeti več, je najmanj svetovalcev odgovorilo pritrdilno pri temi »razvoj teorij človeškega in socialnega kapitala in
teorije povezane s kariernim uspehom (37%). Največ (kar dobrih 52%), si jih želi dodatno znanje s področja »pomen neformalnega učenja«,
sledijo »determinante kariernega uspeha« (dobrih 51%).
24

25
3. Pomembnost različnih teme tega modula za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:

4. O katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Največ zanimanja po dodatnem znanju so pokazali svetovalci v kariernem centru za študente, sledijo jim svetovalci/kadroviki v službi za
razvoj človeških virov. Najmanj interesa so pokazali poklicni svetovalci v zasebnih institucijah.
26

IX. ŠESTI MODUL – RAZISKOVANJE IN EVALVACIJA NA PODROČJU KARIERNE ORIENTACIJE
1. Delež ocen pomembno in zelo pomembno skupaj, po posameznih temah:
Teme tega modula so za svetovalce pomembne med 38% in 51%. Najbolj pomembna tema je, po mnenju anketirancev, »osnovne tehnike in
instrumenti zbiranja podatkov«, sledijo pa različni načini obdelave podatkov.
27

2. Delež anketirancev, ki se je glede na posamezno temo odločil, da želi izvedeti več o njej:
Želje po dodatnem znanju so podobne pomembnosti za delo. Najmanj zanimiva tema je »kriterije ugotavljanja kakovosti znanstvenih
spoznanj« (29%), najbolj pa »osnovne tehnike in instrumente zbiranja podatkov« ( 42%).
28

3. Pomembnost različnih teme tega modula za delo svetovalcev na istih delovnih mestih:
Zanimalo nas je tudi, kako pomembne so različne teme za anketirane zaposlene na istem delovnem mestu. Razlike v pomembnosti med
temami na istem delovnem mestu je manjša, kot pomembnost iste teme za različna delovna mesta.
29

4. O katerih temah želijo izvedeti več svetovalci na istih delovnih mestih:
Največ zanimanja in želje po šestem modulu so pokazali svetovalci v kariernem centru za študente, in sicer več kot 80%. Sledijo
svetovalci/kadrovniki v službi za razvoj človeških virov s slabimi 60%. Najmanj zanimanja so pokazali poklicni svtovalci v zasebni
instituciji in šolski svetovalni delavci z manj kot 40%.
30

X. OSTALA VPRAŠANAJA V ANKETI
1. Naslednje vprašanje v anketi je bilo odprto, zanimalo pa nas je, katere teme v module nismo zajeli, pa so za delo svetovalcev
pomembne. Anketiranci so svetovali, da bi bilo potrebno vključiti še:
Vključevanje karierne orientacije v proces pouka pri posameznih predmetih, vsebinske opredelitve, metodične, izobraževanje
učiteljev, razvoj interesov pri pouku, itd.
Primeri dobrih praks - npr. pri delu z osnovnošolsko mladino.
Delo z različnimi družbenimi skupinami - premagovanje situacijskih ovir pri zaposlovanju, razvoju kariere
Svetovanje staršem mladostnikov
2. Anketirance smo prosili, da označijo dva najpogostejša načina izobraževanja:
Prebiranje strokovnih publikacij 51.6%
Udeležba na strokovnih posvetih in konferencah 57.1%
Izmenjava izkušenj s sodelavci in kolegi v vaši ali v drugih
organizacijah 71.1%
Izobraževanja, ki jih ponujajo drugi ponudniki 12.5%
Drugo: 9%
Anketiranci se najpogosteje učijo drug od drugega z izmenjavo
izkušenj, sledita pa udeležba na strokovnih dogodkih in prebiranje
strokovne literature. Anketiranci so nekajkrat dodali, da se učijo
preko spleta in samostojnega iskanja informacij, omenili pa so
tudi obiske v tujini.
31

3. Zanimalo nas je tudi, kolikokrat so se anketirani v zadnjih 5 letih udeležili usposabljanja in izobraževanja s področja karierne
orientacije?
1 - 3 krat 49.7%
4 - 6 krat 29.9%
7 - 10 krat 8.3%
11 - 15 krat 4.2%
16 krat ali več 1.7%
nikoli 6.3%
Zaključimo lahko, da izobraževanje s področja karierne
orientacije ni prav pogosto, vendar je pomembno, da so ga bili
deležni skoraj vsi anketirani.
4. Anketiranim smo zastavili tudi vprašanje, ali bi se udeležili programa strokovnega izpopolnjevanja v obsegal 30 ECT in bi se
predvidoma izvajal v letu 2013 in 2014.
da 23.6%
ne 14.8%
Da, vendar pod pogojem da … 29.1%
Da, vendar kasneje... 2.5%
Najpogostejši pogoj, da bi se udeležili izobraževanja je povezan s stroški. Kar 64 odgovorov je takih, ki nakazujejo, da bi se
izobraževanja udeležili, če bi bilo brezplačno, bi ga plačal delodajalec, ali ne bi bilo predrago.
Kar 25 odgovorov je povezanih s časovno organizacijo izobraževanja. Odgovori so raznoliki, nekateri si želijo kratko izobraževanje,
izobraževanje med delovnim časom, drugi izven delovnega časa, tretji želijo, da ne bi zato porabili vseh vikendov. Nekaj jih je takih,
ki menijo da bi moralo biti izobraževanje podprto z e-učenjem.
Nekajkrat (11 krat) se pojavlja odgovor, da bi moralo biti izobraževanje v kraju bivanja udeležencev, pri čemer se večkrat pojavi kot
predlog Maribor ali Štajerska. Ne vemo natančno, ali je to povezano s stroški prevoza ali zaradi želje, da se za izobraževanje izgubi
čim manj časa. Ali morda oboje.
32

Naslednji pogoj je, da je izobraževanje praktično naravnano, poteka kot projektno delo, izkustveno učenje, da so zajete specifične
uporabne vsebine in da ni preveč teoretično naravnano. Nekajkrat je omenjeno, da je odvisno od izvajalcev (tuji strokovnjaki).
Nekaj odgovorov je takih, ki kaže na to, da se bi v izobraževanje vključili, če bo pogoj za ohranitev dela, ali če bodo tedaj še
zaposleni na tem delovnem mestu.
Posamezni pogoji so povezani še s tem, ali bo izobraževanje formalno priznano, ali se bo priznavalo že pridobljeno znanje, ali bo
anketirani imel varstvo za otroke itd.
5. Na koncu smo anketirance pozvali, da dodajo še tisto, kar niso imeli možnosti povedati:
Zelo pomembno je, da se zadeva zastavi čim bolj praktično.
Veseli me, da bo izobraževanje brezplačno in pričakujem vabilo zanj.
Če bi želeli, da svetovalni delavci kvalitetno izvajamo poklicno orientacijo (in jo potem še evalviramo itd.), bi morali za to imeti
ustrezne pogoje dela, kot je to npr. v Kataloniji in še kje (del ur v okviru kurikuluma, saj je fond ur v okviru interesnih dejavnosti
premajhen).
Vem,da se trudite in še veliko volje naprej! Organizirajte še posvete oz. izobraževanja za svetovalne delavce- to vedno koristi, saj gre
za stalno spreminjajoče se področje z veliko novostmi.
Obveščenost za nas, ki učence usmerjamo v Srednje šole, novosti na tem področju, bodo za nas zelo dobrodošle.
Pripomba na vprašalnik: namesto "ni pomembno (2. kategorija,)" bi bilo bolje izbrati izraz "malo pomembno". Uspešno
izobraževanje želim in lep pozdrav!
Želela bi, da bi se naredi prilagojen program za karierno orientacijo za svetovalce v osnovnih šolah in se ponudi izobraževanje, ki bi
ustrezalo izbranemu programu.
33

XI. SKLEP
V poglavjih IV do IX smo pri pomembnosti posameznih tem za svetovalce združevali odgovore pomembno in zelo pomembno, saj je bil
osnovni namen dobiti nabor vseh tem, ki jih mora pokriti neko daljše izobraževanje. Ob koncu pa želimo poudariti tiste teme, ki jih je večji
delež svetovalk in svetovalcev na posameznem delovnem mestu označil kot zelo pomembne za njihovo delo. V oklepajih je navedeno,
kolikšen delež vprašanih se je moral odločiti za odgovor zelo pomembno, da smo ga uvrstili v ta seznam.
Glede na posamezna delovna mesta so zbrane tiste teme, za katere so svetovalci največkrat odgovorili da želijo izvedeti več.
Svetovalci na ZRSZ
1. kot najpomembnejše teme so izbrali (ocena zelo pomembno v več kot 50%):
strategije spodbujanja ter reflektiranja kariernega razvoja
metode za izvajanje karierne orientacije
različne skupinske oblike dela v karierni orientaciji
skupinsko učenje načrtovanja in vodenja kariere ter veščin iskanja zaposlitve
pomen osebnega, kognitivnega, socialno – emocionalnega razvoja
pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
individualno svetovanje in druge metode obravnave
specifične metode v karierni orientaciji
34
2. kot teme, o katerih želijo izvedeti več (več kot 80%):
dejavnikih, ki spodbujajo profesionalni razvoj
faze za oblikovanje programa dela glede na potrebe ciljnih skupin
metode za izvajanje karierne orientacije

pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
proces samostojnega načrtovanja kariere
individualno svetovanje in druge metode obravnave
determinante kariernega uspeha
Svetovalec v kariernem središču za izobraževanje odraslih ISIO
1. kot najpomembnejši temi so izbrali (ocena zelo pomembno v več kot 45%):
pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
pomen neformalnega učenja
2. kot temi, o katerih želijo izvedeti več (več kot 80%):
strategije spodbujanja ter reflektiranja kariernega razvoja
družbeni in kulturni vidiki načrtovanja in vodenja kariere
Šolski svetovalni delavci
35
1. kot najpomembnejši temi so izbrali (ocena zelo pomembno v več kot 45%):
poklicna vzgoja in njen pomen za karierni razvoj mladih
pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
2. kot teme, o katerih želijo izvedeti več (več kot 60%):
strategije spodbujanja ter reflektiranja kariernega razvoja
dejavnikih, ki spodbujajo profesionalni razvoj
metode za izvajanje karierne orientacije

azlične skupinske oblike dela v karierni orientaciji
poklicna vzgoja in njen pomen za karierni razvoj mladih
pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
proces samostojnega načrtovanja kariere
individualno svetovanje in druge metode obravnave
Poklicni svetovalec v zasebnih institucijah
Pri tej skupini anketiranih je nujno opozoriti, da je nekaj anketiranih odgovorilo, da so vodilni teh podjetij in ne delajo kot svetovalci. V tej
skupini je tudi večji delež takih, ki niso odgovorili na vsa vprašanja, kar posledično pomeni nižji odstotek.
1. kot najpomembnejšo temo so izbrali (ocena zelo pomembno v več kot 40%):
strategije spodbujanja ter reflektiranja kariernega razvoja
2. kot temo, o katerih želijo izvedeti več (več kot 50%):
strategije spodbujanja ter reflektiranja kariernega razvoja
Svetovalci v kadrovskih službah oziroma v službah za razvoj človeških virov
1. kot najpomembnejše teme so izbrali (ocena zelo pomembno v več kot 45%):
dejavnikih, ki spodbujajo profesionalni razvoj
načini zagotavljanja kakovosti
poklicna vzgoja in njen pomen za karierni razvoj mladih
pomen osebnega, kognitivnega, socialno – emocionalnega razvoja
36

pomen učenja in samoregulacije učenja pri kariernem načrtovanju
pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
proces samostojnega načrtovanja kariere
individualno svetovanje in druge metode obravnave
izobraževanje in učenje v organizacijah
pomen neformalnega učenja
2. kot teme, o katerih želijo izvedeti več (več kot 80%):
dejavnikih, ki spodbujajo profesionalni razvoj
organizacijski model
pomen komuniciranja z javnostjo
Svetovalci v kariernih središčih za študente
1. kot najpomembnejše teme so izbrali (ocena zelo pomembno v več kot 50%):
strategije spodbujanja ter reflektiranja kariernega razvoja
faze za oblikovanje programa dela glede na potrebe ciljnih skupin
metode za izvajanje karierne orientacije
organizacijski model
etični standardi izvajanja dejavnosti
načini zagotavljanja kakovosti
poklicna vzgoja in njen pomen za karierni razvoj mladih
značilnosti delovanja skupin za karierni razvoj odraslih
pomen učenja in samoregulacije učenja pri kariernem načrtovanju
pomen motivacije, samopodobe, poklicnih interesov in kakovosti življenja in refleksije realnosti v kariernem odločanju
proces samostojnega načrtovanja kariere
37

individualno svetovanje in druge metode obravnave
specifične metode v karierni orientaciji
pojmi, povezani s trgom dela
koncept zaposljivosti in zaposlenosti
vloga življenjskih prehodov v karierni orientaciji
značilnosti slovenskega izobraževalnega sistema
pomen neformalnega učenja
2. kot teme, o katerih želijo izvedeti več (več kot 100%):
družbeni in kulturni vidiki načrtovanja kariere
metode za izvajanje karierne orientacije
različne skupinske oblike dela v karierni orientaciji
proces samostojnega načrtovanja kariere
individualno svetovanje in druge metode obravnave
koncept zaposljivosti in zaposlenosti
evalvacijske raziskave, ki se uporabljajo za ugotavljanje učinkovitosti programov in intervencij karierne orientacije
38