Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal

More documents

Recommendations

Info

kakovost ISO 9001 Ekonomska obveščevalna dejavnost Ostre oči in uπesa podjetij Nek nemški univerzitetni profesor je povabil kolege iz Japonske, naj obiščejo njegov laboratorij. Izkazalo se je, da so bili njegovi raziskovalni dosežki zares spektakularni; bil je namreč prvi, ki mu je uspelo izpeljati proces kemične sinteze z uporabo plina v nadkritičnem stanju. Pred odhodom so Japonci predlagali še skupno fotografijo za spomin. Fotografiranje pa se je kmalu sprevrglo v pravo “poziranje” pred strojem, ki ga je profesor izumil. Dobro leto in pol kasneje je dobil isti nemški profesor povabilo za predstavitev "prve proizvodne enote na svetu, ki uporablja nadkritični plin" in še letalsko vozovnico Pariz-Tokio-Pariz. Japonci so, kot kaže, med obiskom v Nemčiji dobili dovolj uporabnih informacij za ponovno oblikovanje omenjenega procesa sinteze in industrializacijo izuma. Takšnih zgodb, ki so za eno stran velikanski uspehi, za drugo pa nedopustni poslovni spodrsljaji in dober poduk za prihodnost, je v sodobnem svetu, ki ga zaznamujeta globalizacija poslovanja in celo proizvodnje, na tisoče. Vsem pa je skupna preprosta ugotovitev, da so se poslovne informacije v zadnjem času postavile ob bok tradicionalnim produkcijskim faktorjem - delu in kapitalu. Dinamična in prav zaradi tega tudi uspešna podjetja našega časa (tako velika kot majhna) se tega še kako dobro zavedajo, saj so se že pred leti pustila prepričati o pomenu takoimenovane ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti (izraz je nastal po vzoru na uveljavljen angleški strokovni termin, "economic and competitve intelligence", op.p.). virov in torej vnaprej izključuje tajno ali ilegalno zbiranje informacij (s sredstvi, kot so, denimo, nezakonita sledenja, snemanja, prisluškovanja), kar sodi v klasično gospodarsko vohunstvo. Kljub takšni opredelitvi v teoriji pa si nikakor ne gre zatiskati oči pred dejanskim početjem mnogih podjetij, ki se nedvomno spuščajo tudi v vode gospodarskega vohunstva. Četudi drži, da je ogromno informacij na voljo že v javno dostopnih virih, pa so odločevalci v podjetjih še naprej prepričani o nasprotnem; da se je mogoče do ključnih, najbolj kakovostnih informacij prebiti prav s pomočjo klasičnga vohunstva, s katerim naj si roke mažejo za to zaposleni ljudje znotraj podjetja ali pa zunanji “sodelavci”. Teoretiki ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti pa so kljub temu prepričani, da se kar 95 odstotkov (nekateri govorijo celo o 99 odstotkih) informacij, ki jih podjetje potrebuje za uspešno poslovanje, nahaja prav v javno dostopnih virih, ki pa se zdaleč niso dovolj izrabljeni. Uspešna podjetja, ki so torej že v začetku devetdesetih let uvedla oddelke in odgovorne osebe prav za zbiranje in uporabo informacij o konkurentih, vedo, da je marsikaj koristnega moč najti v tiskanih in elektronskih medijih, knjigah, strokovnih člankih, diplomskih in magistrskih delih, dobrih doktorskih disertacijah... Dragoceni viri informacij o konkurentih, poslovnih partnerjih in drugih, s katerimi podjetja sodelujejo, ter o poslovnem okolju nasploh so še gospodarski in registrski oddelki sodišč, gospodarske zbornice, konkurenti sami (denimo, preko njihovih finančnih izkazov, z dnevi odprtih vrat ali obiski pri konkurentih) in še za vsakega uspešnega podjetnika nepogrešljiva službena potovanja, seminarji, kongresi, sejmi, konference in podobno. Teoretiki in tisti, ki so se v preteklosti ukvarjali s klasično - torej državno, vladno-obveščevalno dejavnostjo, so namreč že zelo zgodaj ugotovili, da se v svetu po koncu hladne vojne dogajajo pomembne spremembe. Te spremembe, ki so zajele celo klasični koncept nacionalne varnosti, so kmalu zamajale tla pod nogami tudi klasični obveščevalni dejavnosti. Ta se je začela seliti iz primarno vojaške in obrambno naravnane dejavnosti v poslovno ali ekonomsko obveščanje, ki zajema zbiranje in uporabo informacij o konkurentih, o novih poslovnih priložnostih ali o tveganjih. Po drugi strani gre v teh "tektonskih" premikih zaznati tudi prehod iz obveščevalne dejavnosti kot državnega monopola v nekakšno "privatizacijo". Tako, kot so nekoč države potrebovale "oči in ušesa" za informacije o drugih državah (iz istega ali nasprotnega vojaško-političnega bloka), potrebujejo danes ozaveščena podjetja informacije o tem, kaj počno, kaj pripravljajo in kako se lotevajo novih poslov njihovi konkurenti ali pa celo partnerji. Najboljši odgovor na takšna vprašanja pa jim ponuja prav ekonomska in konkurenčna obveščevalna dejavnost, ki so jo najbolj uspešna podjetja po svetu uvedla v svoje organizacije že pred leti. Pri tem velja poudariti, da zajema takšna poslovna obveščevalna dejavnost po definiciji samo uporabo javno dostopnih Poleg vseh omenjenih pa imajo tisti, ki so v podjetju zadolženi za zbiranje informacij, na voljo še nekatere druge vire, denimo dobavitelje, študente, pripravnike in osebe, ki pridejo v podjetje na pogovor o zaposlitvi. Vse to so namreč ljudje, ki lahko vodilnim v podjetju skozi svoje izkušnje s konkurenti odkrijejo marsikaj koristnega. Ne gre pozabiti niti na dragocene zaupne vire, zunanje ponudnike tovrstnih storitev (ki jih premoremo že tudi v Sloveniji), zasebne detektive ali celo državne varnostno-obveščevalne službe. Slednje so se namreč v najrazvitejših državah sveta že dodobra vključile v "ekonomsko vojno" za domača podjetja, za katera tako doma kot v tujini zbirajo vrsto koristnih informacij o konkurenci. Zunanji ponudniki storitev ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti postajajo v zadnjem času tista pot iskanja in pridobivanja informacij, katere pomen narašča iz dneva v dan. Tako je bilo denimo leta 1988 v Franciji le kakšnih 40 podjetij - ponudnikov tovrstnih storitev, že leta 1993 pa je njihovo število naraslo čez 200. Upoštevati velja velikokrat izpostavljeno dejstvo, da se v podjetjih kar 80 odstotkov potrebnih informacij že nahaja v strukturi podjetja in je torej treba poiskati ustrezne poti le še za preostalih 20 odstotkov informacij. Sicer pa ima odločitev za najemanje zunanjih ponudnikov storitev ekonomske 10
Ekonomska obveščevalna dejavnost kakovost ISO 9001 Analize raziskav iskanja podatkov o konkurenčnih podjetjih v Sloveniji in konkurenčne obveščevalne dejavnosti vrsto prednosti, med katerimi velja izpostaviti nekatere. Marsikdaj je bolj preprosto najti zunanjega ponudnika v vlogi posrednika, kot pa (dolgo in včasih neuspešno) iskati informacije znotraj podjetja. Z najemanjem zunanjega ponudnika podjetje zagotovi zaupnost raziskave, medtem ko vodstvo, ki išče informacije v samem podjetju, prevzame obvezo, da o poteku raziskave obvesti tudi zaposlene. Četudi drži, da je podjetje, ki povprašuje po informacijah, najbolj usposobljeno za iskanje na svojem področju dela, se podjetja marsikdaj srečujejo s potrebami, za katere nimajo zadostnega posebnega znanja. Zato najemanje specializiranega zunanjega ponudnika storitev omogoča pridobivanje kakovostne tehnične ekspertize o zadevah, o katerih zaposleni malo vedo. In nenazadnje, najemanje zunanjega ponudnika storitev ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti zagotavlja (ali bi moralo zagotavljati) zaščito informacij, saj zunanji ponudnik sme navzven povedati o podjetju, ki ga je najelo, le toliko, za kolikor ga je to podjetje pooblastilo. Kljub razlogom v prid najemanju zunanjih ponudnikov pa velja opozoriti, da so ti še naprej predvsem prodajalci storitev in je prav zaradi tega potrebna pri sodelovanju z njimi še dodatna previdnost. Zbiranje poslovnih informacij pa je šele prvi korak, ki ga ambicioznim podjetjem predlaga ekonomska in konkurenčna obveščevalna dejavnost. Zbrane informacije namreč lahko brez ustrezne obdelave obtičijo v predalih in je od njih potemtakem kaj malo koristi. Za dobro poslovno obveščevalno dejavnost v podjetju pa je treba, denimo, zbrane informacije še preveriti, ustrezno ovrednotiti, shraniti v za to posebej oblikovane (uporabniku prijazne in predvsem varne) baze podatkov ter končno - najbolj kakovstne informacije (to so tiste, ki so nove, verodostojne in takoj uporabne) posredovati pravim osebam. A tudi pri tem ne gre vedno brez zapletov. V velikih podjetjih z razvejano strukturo je namreč treba vedeti, kdo med številnimi operativnimi in vodstvenimi delavci je pravi naslov za določeno informacijo. Krog ekonomske in konkurenčne obveščevalne dejavnosti je tako sklenjen šele, ko prava informacija pride do pravega sprejemnika, torej tistega, ki bo z njo sprejel boljšo in manj tvegano poslovno odločitev. Tako kot vedno pa ima tudi ekonomska in konkurenčna obveščevalna dejavnost še drugo plat medalje. Podjetjem namreč ne zadostuje le zbiranje informacij o konkurentih, pač pa je potrebno znati lastne strateške informacije skriti in varovati pred tekmeci. To pa je za mnoga podjetja celo še večji problem kot samo zbiranje informacij o konkurentih, saj se mnogokrat ne zavedajo, kako lahko in razmeroma poceni uspejo tekmeci zvedeti veliko o njih. Slovenska podjetja, ki so - če že ne drugače, potem vsaj zaradi majhnosti domačega trga - obsojena na izvoz in kosanje z ostro konkurenco v tujini, bodo morala, če bodo želela (p)ostati uspešna, v prihodnje pozorneje prisluhniti tudi imperativom odnosa do informacij in številnim prednostim, ki jih pri poslovanju ponuja ekonomska in konkurenčna obveščevalna dejavnost. Ines Vrenko, dipl. pol. zunanja sodelavka 11
Page 1 and 2: kakovost ISO 9001 Åasopis koncerna
Page 3 and 4: Uvodna beseda Razvojna naravnanost
Page 5 and 6: Sintalčkov intervju Ne moremo pa s
Page 7 and 8: Davek na dodano vrednost kakovost I
Page 9: Sejem Varovanje - Security 99 kakov
Page 13 and 14: Protipožarna preventiva kakovost I
Page 15 and 16: Kako varovati poslovni objekt kakov
Page 17 and 18: Znanje za razvoj kakovost ISO 9001
Page 19 and 20: Tehnične novosti kakovost ISO 9001
Page 21 and 22: Podjetje smo ljudje kakovost ISO 90
Page 23 and 24: Podjetje smo ljudje Naj, naj ... ka

Intervju Anton Kranjc, Javno podjetje VO-KA Davek na ... - Sintal

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?