Letno poročilo 2011 - Dana

dana.si

Letno poročilo 2011 - Dana

2009

LETNO POROČILO

[Vnesite besedilo]


POSLOVNO POROČILO

Stran

Predstavitev podjetja 3

Pismo direktorja 5

Splošni podatki o družbi 6

Delničarji DANE 7

Prodaja 9

Razvoj in tehnologija 11

Proizvodnja 12

Nabava 14

Investicijska dejavnost 15

Upravljanje s človeškimi viri 16

Pričakovan razvoj družbe 17

Revizorjevo poročilo 18

RAČUNOVODSKO POROČILO

POSLNO POROČILO

Letni računovodski izkazi 19

Bilanca stanja 19

Izkaz poslovnega izida 21

Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 22

Izkaz denarnih tokov 23

Izkaz gibanja kapitala 24

Računovodske usmeritve 25

Razčlenitve in pojasnila k bilanci stanja 26

Razčlenitve in pojasnila k izkazu poslovnega izida 39

Pojasnila k izkazu drugega vseobsegajočega donosa 45

Pojasnila k izkazu denarnih tokov 46

Pojasnila k izkazu gibanja kapitala 46

Kazalniki 47

Druga razkritja 48

Letno poročilo 2011 Stran | 2


POSLOVNO POROČILO

PREDSTAVITEV PODJETJA

Delniška družba Dana se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj njeni začetki segajo v leto

1952, ko je bila ustanovljena delovna organizacija Dana za proizvodnjo močnih

alkoholnih pijač.

Sledila so desetletja močnega poslovnega vzpona, katerim so se pridružila prelomna leta

padca v začetku devetdesetih. Sprememba lastništva in prodajne strategije, inovativni

programi in kakovostni proizvodi so podjetju omogočili ohranitev pozicije pri

potrošnikih.

Danes v družbi Dana ostajamo zvesti potrošnikom in svojemu poslanstvu: s paleto naših

izdelkov in storitev vzpodbujamo boljše življenje. Prilagajamo se trendom, iščemo nove

tehnološke rešitve in uvajamo nove okuse in embalaže.

V letu 2011 smo pod svojimi blagovnimi znamkami tržili:

‣ DANA

‣ DAN

‣ BIODAN

‣ DA

‣ PIKA

‣ BIBA

- naravna mineralna voda in voda s sokom

- 100 % sokovi in nektarji,

- 100 % naravni sok,

- osvežilna negazirana brezalkoholna pijača,

- sadni sirup,

- osvežilna negazirana brezalkoholna pijača.

Podjetja DANA ponuja naslednje izdelke:

vode

• sokove/nektarje/sadne pijače

• negazirane osvežilne pijače

• ledeni čaj

• gazirane pijače

• sirupe

• alkohole

Letno poročilo 2011 Stran | 3


VIZIJA

Izdelovali bomo izdelke, ki bodo kakovostno in cenovno zadovoljevali vse segmente

kupcev. Osnova naše prodaje so izdelki pod lastnimi blagovnimi znamkami. Polnjenje

tujih blagovnih znamk, ne za vsako ceno.

POSLANSTVO

Živeti boljše življenje.

S paleto naših izdelkov in storitev vzpodbujamo boljše življenje.

OSNOVNE VREDNOTE

‣ kakovost, varnost in zanesljivost do kupcev, dobaviteljev, zaposlenih, delničarjev in

okolja

‣ usmerjenost v inovativnost

‣ varčnost kot doma

‣ odličnost v ugledu

‣ smo družbeno odgovorno podjetje .

Letno poročilo 2011 Stran | 4


PISMO DIREKTORJA

V letu 2011 v Dani nismo dosegli planiranih rezultatov. Še posebno smo imeli težave s

prodajo na domačem trgu, kjer se pozna padec kupne moči prebivalstva in spreminjanje

nakupnih navad potrošnikov. Zato smo bili primorani slediti temu in se cenovno

prilagajali trgu. Prodaja na tuje trge se je zopet povečala primerjalno z prejšnjim letom.

Še posebej smo bili uspešni pri prodaji polizdelkov (baze, emulzije), kjer smo pridobili

kar nekaj novih trgov in kupcev.

Tekom leta je prišlo do velikih skokov cen surovin (sladkor) in energentov. Tudi stroški

»države« so bili v stalnem porastu. Vse to je rezultiralo slabši dobiček od

pričakovanega.

Na koncu se zahvaljujem lastnikom in članom nadzornega sveta za njihovo spremljanje

našega poslovanja ter posredovanje predlogov in idej, kako še izboljšati naše

poslovanje.

Zahvaljujem se tudi svojim sodelavcem za vložen trud in prizadevanja za doseganje

skupno zastavljenih ciljev. Verjamem, da skupaj zmoremo še več.

Marko Hren, direktor

Letno poročilo 2011 Stran | 5


SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI

Družba

Skrajšano ime družbe

Sedež

DANA tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d.

DANA d.d.

Glavna cesta 34, 8233 Mirna, Slovenija

Telefon 07 / 34 62 200

Fax 07 / 34 62 210

Spletni naslov

Organizacijska oblika

www.dana.si

delniška družba

Matična številka 5049393

Davčna številka 44174322

Šifra dejavnosti 11.070

Glavna dejavnost

družbe

Leto ustanovitve 1952

proizvodnja brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih

stekleničenih vod

Št.poslovnega računa

Registracija družbe

Velikost družbe

Osnovni kapital

družbe

Položaj družbe

Deleži v podjetjih v

skupini

Poslovno leto

SI56029700014511947 pri NLB d.d., Ljubljana

SI56031531000228232 pri SKB BANKI d.d., Ljubljana

SI56051008012140706 pri ABANKI VIPA d.d., Ljubljana

SI56350010000059955 pri BKS BANK Bančna podružnica

vpis v sodni register dne, 01.03.1990 s sklepom Srg

10008000 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu

velika družba po določilih 55. člena ZGD-1 in je zavezana k

izdelavi konsolidiranih izkazov

1.686.826,07 EUR

podrejena družba v okviru nadrejene družbe

Plasta d.o.o., Kamnje 41, 8232 Šentrupert

100 % lastniški delež v podjetju DANA-H d.o.o., Josipa

Lončara 3, 10000 Zagreb, Hrvaška

koledarsko leto

Letno poročilo 2011 Stran | 6


Vodstvo družbe

Vodilni delavci

Člani nadzornega

sveta

Uprava

Prokurist

Direktorica prodaje

Direktor proizvodnje

Vodja

razvoja in kakovosti

Vodja nabave

Vodja projektov

Vodja

financ in računovodstva

Predsednica,

predstavnica kapitala

Predstavnik kapitala

Predstavnik zaposlenih

Marko HREN

Franc FRELIH

Lucija KULOVEC

Mitja MAJZELJ

Marija KRIŠTOF

Stanislav SLADIČ

Anton OVEN

Martina RUPERČIČ

Marjanca URBIČ

Janez HRIBAR

Marjan GOLOB

DELNIČARJI DANE

Osnovni kapital družbe znaša 1.686.826,07 EUR in je razdeljen na 404.231 navadnih,

prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic.

Delnice Dane so bile na dan 31.12.2011 v lasti petih delničarjev, na dan 31.12.2010 pa

prav tako v lasti petih delničarjev.

Družba nima lastnih delnic in jih tudi v letu 2011 ni kupovala.

Delničarji družbe

na dan 31.12.2011 na dan 31.12.2010

št. delnic struktura št. delnic struktura

Plasta d.o.o., Šentrupert 270.129 66,83 270.129 66,83

Frelih Franc 115.746 28,63 115.746 28,63

ostali delničarji 18.356 4,54 18.356 4,54

404.231 100,00 404.231 100,00

Letno poročilo 2011 Stran | 7


Struktura delničajrjev na dan 31.12.2011

Plasta d.o.o., Šentrupert

=66,83 %

Frelih Franc = 28,63 %

ostali delničarji =4,54 %

Delnice smo v letu 2005 umaknili iz prostega trga Ljubljanske borze.

Na skupščini delniške družbe, dne 27.07.2010 je bil sprejet sklep glede izključitve

manjšinskih delničarjev iz družbe. Na podlagi 384. člena Zakona o gospodarskih družbah

(ZGD-1) so se vse redne, imenske, kosovne delnice manjšinskih delničarjev družbe

DANA d.d. za plačilo primerne denarne odpravnine prenesle na glavnega delničarja, to je

družbo PLASTA d.o.o.

Izjava poslovodstva v skladu s 545. členom ZGD

Poslovodstvo družbe izjavlja, da v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil

opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, s strani obvladujoče družbe ni

bilo prikrajšanja za družbo Dana d.d..

Letno poročilo 2011 Stran | 8


PRODAJA

V letu 2011 smo prodali za 12,9 mio EUR proizvodov, storitev in blaga. Plana prodaje

nismo dosegli, saj smo ga zgrešili za 6 odstotnih točk. Pri tem smo bili po posameznih

področjih prodaje različno uspešni.

Na področju tujih trgov smo plan presegli za 9%, pri tem smo bili najbolj uspešni na

trgih Evrope in JV trgih. Največji potencial vidimo v sodelovanju z italijanskim

distributerjem Grande Marche. Na JV trgih smo trenutno najbolj konkurenčni na

področju polproizvodov.

Na domačem trgu smo realizirali 95% zastavljenega plana. Slabe rezultate smo dosegli

na področju vendinga (-9%) predvsem iz naslova trenda padanja prodaje vode v

balonih. Prav tako zastavljenih ciljev nismo dosegli na segmentu trgovine. Tu se manjša

kupna moč kupcev kaže kot selitev k diskonterjem in kot pragmatičnost (preusmeritev

na vodovodno vodo in sirupe, nakup akcijskega blaga). Na področju gostinstva smo

zastavljeni plan presegli za 18%.

V letu 2011 smo največ pozornosti posvetili dvema novima skupinama izdelkov tj. Pika

Premium sirupi in napitki Dana Drink. Proizvode smo pozicionirali v trgovske verige. Pri

napitkih zaradi visokih cen nismo bili uspešni pri vending operaterjih. Z doseženimi

rezultati nismo bili zadovoljni.

Po posameznih blagovnih skupinah smo najboljše rezultate dosegli na segmentu

sirupov, kjer smo presegli plan za 23%. Nastalo tržno situacijo in padec kupne moči smo

najbolj čutili na področju prodaje vod in vod s sokom, kjer nismo dosegli zastavljenih

ciljev.

Kljub recesiji na trgu smo si za leto 2012 zastavili visoke cilje. Predvsem na področju

prodaje vod, kjer želimo do leta 2015 doseči 15% tržni delež. Glavni cilj za leto 2012 je

ohranitev količinskih indeksov prodaje. To bomo podkrepili z vlaganji v novo plastenko

in plasiranjem treh novih funkcionalnih vod.

leto

Količinska prodaja

2011

2010

2009

2008

2007

0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000

sokovi

sirupi

v tisoč litrih

gazirane pijače in ledeni čaj alkoholne pijače

voda

ostali proizvodi

Letno poročilo 2011 Stran | 9


v tisoč litrih

20.000

Količinska prodaja v letu 2011

15.000

10.000

5.000

0

sokovi sirupi gazirane

pijače in

ledeni čaj

Slovenija

voda

izvoz

alkoholne

pijače

ostali

proizvodi

Struktura vrednostne prodaje na tujih trgih v letu 2011

Kanada

2%

ZDA

26%

Italija

3%

Slovaška

2%

Malezija

2% Kitajska

3%

druge države

3%

Hrvaška

17%

Ciper

17%

Nizozemska

1%

Madžarska

2%

Avstrija

5%

Nemčija

6%

Srbija in

Kosovo

11%

Letno poročilo 2011 Stran | 10


RAZVOJ IN TEHNOLOGIJA

V časih t.i. recesije je razvoj v podjetju in zagotavljanje kakovosti večji izziv kot kdajkoli

prej, saj se na trgu srečujemo z veliko kakovostno neprimerne ponudbe.

V minulem letu smo kljub temu naš asortima ponovno razširili ter dopolnili s kar nekaj

novimi izdelki, skupaj smo dali na trg preko 60 novih izdelkov.

V skupini sadnih pijač Dan smo ponudili novo paleto izdelkov v 1,5 l laminatni Tetrapak

embalaži v okusih borovnica, jabolko, jagoda in marelica, v tej embalaži se jim je

pridružil še Dan nektar iz pomaranč. Lani smo v naš asortima uvrstili tudi noviteto med

sadnimi pijačami na splošno, in sicer DAN sadno pijačo z mangom, breskvijo in

pomarančo, ki jo ponujamo v 1 l CB laminatni embalaži ter tudi v 0,2 l stekleni embalaži.

Pijača je zelo priljubljena, saj je nekaj posebnega v svojem razredu, ima značilne prijetno

sladkaste karakteristike manga ter visok, kar 20% sadni delež. K že obstoječemu

ledenemu čaju breskve v novi embalaži s sleeve etiketo se je pridružil lani še DANA ice

tea gozdni sadeži z brusnico, in sicer v 1,5 l in 0,5 l embalaži.

Veliko novih izdelkov, ki smo jih začeli polniti v letu 2011, je bilo namenjenih za tuje

blagovne znamke, tukaj je naštetih samo nekaj od njih: Spar retro cola, sadne pijače

Dizzy za Lidl, sadni sirupi Natureta, Spar ACE sadni nektar, Spar mešani sadni pijači

Hruška in Breskev, sadni sirupi za ameriški trg Adriaticsun ter sadni nektarji Boyar

ravno tako za izvoz na novo celino.

Tudi skupina polizdelkov je v stalnem porastu, saj smo tukaj dodali kar nekaj novih

okusov sirupov za šankomate, ki se polnijo v embalažo bag in box (BiB – s) ter ostalih

polizdelkov, tako za prodajo kupcem kot za potrebe domače proizvodnje.

Kakovost izdelkov DANA pomeni skladno delovanje več sistemov, ki se prepletajo in

dopolnjujejo. Eden od temeljev tega je prav gotovo sistem vodenja kakovosti ISO

9001:2000, ki ga od certifikacije dalje stalno izpopolnjujemo in nadgrajujemo. V juniju

2011 smo se že tretjič uspešno certificirali tudi po zahtevah standarda IFS Food, in

ponovno pridobili certifikat na višjem nivoju. IFS Food je mednarodni standard za

ocenjevanje dobaviteljev v živilsko predelovalni industriji, ki največji poudarek daje

preverjanju delovanja notranjega nadzora na temeljih HACCP sistema, torej varnosti in

kakovosti izdelkov.

Da izpolnjujemo vse zahteve in želje naših kupcev, pa se moramo ves čas dokazovati ne

le njim, temveč tudi vsem zunanjim pooblaščenim institucijam, ki preverjajo skladnost in

učinkovitost našega dela. Da bi še izboljšali kakovost naših izdelkov in varnost živil, smo

še dopolnili procese vhodne kontrole surovin, procesne kontrole in končne kontrole

izdelkov. V ta namen smo dopolnili nekaj analiznih postopkov in metod nadzora.

Tudi vnaprej bo naš prednostni cilj ne le upravljanje kakovosti in varnosti, ampak skozi

proizvodnjo pravih izdelkov izpolnjevati zahteve in želje naših kupcev.

Letno poročilo 2011 Stran | 11


PROIZVODNJA

V letu 2011 smo skupno napolnili 32.146 tisoč litrov pijač. V dveh mesecih leta smo

presegli 3 milijone litrov mesečne količinske proizvodnje, od tega je bil april rekorden

3.839 tisoč litri.

68 % količinske proizvodnje smo napolnili na linijah Combi in Alsim, ki nam omogoča

polnjenje pijač, gaziranih pijač, vode s sokom in vode v 2 l , 1.5 l, 1 l , 0.5 l in 0.33 l

plastenke.

Rast količinske proizvodnje beležimo na produktih: sirupi v PET embalaži in steklu,

sokovi v steklu in v kategoriji vode in vode s sokom. Pri ostalih proizvodih beležimo

padec proizvodnje.

Letna količinska proizvodnja v kategoriji vode in vode z sokom je bila 19.984 tisoč l, kar

je za 3,1 % več kot v letu 2010. Rast beležimo v vseh podskupinah.

Padec količinske proizvodnje beležimo pri sokovih in nektarjih v brik embalaži. Letna

proizvedena količina se je zmanjšala iz 4.027 tisoč l v letu 2010 na 3.697 tisoč l v letu

2011, kar je zmanjšanje za 8 %.

Zmanjšala se je količinska proizvodnja gaziranih pijač za 14,5 % glede na preteklo leto,

kar je posledica manjšega zanimanja potrošnikov za gazirane pijače. Največji padec

beležimo na izdelkih 1,5 l . Izdelki 0,5 l ostajajo na enakem nivoju kot v letu 2010.

Povečanje količinske proizvodnja je pri sirupih - za 25 %.

Po lanskem dvigu za 9,1 %, beležimo letos padec (za 8,3%) količinske proizvodnje pri

alkoholnih pijačah.

Pozitiven trend smo dosegli tudi na področju proizvodnje polizdelkov - za 16%. Na

pozitiven trend vplivajo aktivnosti prodaje le teh izdelkov.

Če primerjamo poslovno leto 2011 z letom 2010 ugotavljamo, da smo kljub trenutnim

težkim razmeram na trgu obdržali pozicijo.

V letu 2011 smo uspešno testirali in začeli redno uporabljati v proizvodnem procesu

povezave vrtin z zalogovniki vode, ki služijo za enakomeren odvzem vode iz vrtin, kar je

v preteklosti povzročalo veliko težav. Omenjeni sistem ima avtomatsko beleženje in

nadzor nad pomembnimi parametri, ki so pomembni za gospodarno uporabo vrtin.

Največji doprinos sistema je tudi možnost avtomatskega čiščenja cevovodov do vrtin in

zalogovnikov kar omogoča večjo varnost.

Drugi del projekta je bil postavitev in zagon nevtralizacijskega sistema za odpadne vode

CIPov linije Alsim, Combi, PKL in CIPa zalogovnikov vode, kar je pomemben korak

podjetja Dana do čistejšega okolja, saj se odpadne vode sedaj nevtralizirajo v skladu z

zakonodajo.

V drugi polovici leta smo po lanski obnovi skladišča surovin postavili logističen sistem

za surovine od nabave do izdaje na DN, kar povezuje celotni sistem sledljivosti surovin v

podjetju, kar je tudi ena izmed pomembnih zahtev IFS standarda.

Opremili smo tehtalnico z računalniškim recepturnim tehtanjem, ki je programsko

integrirana v logistični sistem in poslovni sistem podjetja.

Letno poročilo 2011 Stran | 12


V letu 2011 smo na linji Stork postavili nov pakirni stroj Novopack, ki omogoča sedaj

direktno pakiranje stekleničk 0,2 in 0,75l. Pakirni stroj je povezan z linijo PKL, ki

omogoča direktno pakiranje četvorčkov PKL izdelkov. Z novim strojem smo lahko prišli

na uporabo lažjih pakirnih materialov.

Podjetje je ponovno pridobilo IFS Food – mednarodni certifikat za večjo varnost živil,

kar nas uvrša med zaupanja vredno podjetja.

S posodobitvami bomo dosegli večjo učinkovitost, hitrejše prilagajanje potrebam trga in

še višjo kakovost naših izdelkov.

leto

Količinska proizvodnja

2011

2010

2009

2008

2007

0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000

v tisoč litrih

sokovi

sirupi

gazirane pijače in ledeni čaj alkoholne pijače

voda

ostali proizvodi

Letno poročilo 2011 Stran | 13


NABAVA

Glavne značilnosti dogajanja na nabavnem področju v letu 2011 so krojile tudi naše

poslovanje. Svetovna gospodarska kriza je povzročila občutne spremembe pri cenah

osnovnih surovin, ki so v primerjavi z letom poprej močno rasle. Lahko jih strnemo v

skupine dejavnikov, ki so povzročali predvsem negativne spremembe oziroma slabši

poslovni rezultat. Največje podražitve smo imeli pri:

‣ SLADKORJU IN GLUKOZNEM SIRUPU – ti dve surovini v Dani predstavljata kar 25 %

vse vrednostne nabave in bistveno vplivata na naše kalkulacije. Leto 2011 smo začeli

s ceno sladkorja 710 eur za tono, leto prej s 490,00 eur, index 144,90 in ga končali s

ceno 794 eur. Enako drastična podražitev beležimo tudi pri glukoznem sirupu:

začetna cena 335 eur za tono se je dvigovala do 492 eur za tono, index 146,87.

‣ EMBALAŽI IZ PET IN PVC MATERIALOV – cena epruvet se je na letnem nivoju

podražila za 15,49 %, zamaški pet za 15,97 %, folije za 12,90 %.

‣ SADJU, KONCENTRATIH IN PIREJIH – slabe vremenske razmere in tržne razmere so

povzročile v glavnem porast cen. Cena pomarančnega koncentrata je rasla tudi v letu

2011 vendar malo v primerjavi z letom 2010, ko smo startali s ceno 1,21 eur/kg in

končali pri 2,19 eur/kg. Največje odstopanje imamo pri koncentratu črnega ribeza,

cena iz nove letine pa se je podražila kar za 120 %, cena marelice pireja za 26,32 %,

cena jabolk za 14,29 %, ostalih zadev pa manj. Cene koncentratov in pirejev smo

deloma ublažili s povečano zalogo.

‣ Cena transporta – na osnovi povečanega gibanja cen naftnih derivatov smo prav tako

beležili povečanja rasti stroškov transporta v skladu z našo pogodbo. Osnovi cenik se

je gibal od + 1 % do + 2%, odvisno po mesecih.

Obvladovanje zalog materialov in embalaže je bilo v dani situaciji in zaradi zgoraj

opisanih težav s podražitvami nemogoče. Zavestno smo kupovali na zalogo in tako

ublažili prenekatero podražitev.

Na področju reklamacij smo imeli zelo pestro leto. Zgodile so nam se tri večje

reklamacije, od katerih smo eno že uspešno rešili, dve pa sta še v tožbi. Ostale manjše

reklamacije smo reševali tekoče in uspešno.

Spremembe na globalnem trgu so narekovale drugačno nabavno delovanje predvsem v

smislu obvladovanja nakupov na zalogo zaradi rasti cen, spremljanje zalog pri nas in pri

dobaviteljih, uvajanja novih dobaviteljev v naš proizvodnji proces ter njihovega

zmanjševanja ter pravočasnem pridobivanju informacij, potrebnih za odločanje v

nabavi.

Letno poročilo 2011 Stran | 14


INVESTICIJSKA DEJAVNOST

V letu 2011 je bilo dano v uporabo za 911.264 EUR novih osnovnih sredstev, za 178.654

EUR pa se je povečala vrednost obstoječi opremi. Znesek je relativno visok, ker je

posledica intenzivnejših vlaganj v letu 2010, oz. zaključevanju projektov začetih eno leto

prej.

Projekt povezave črpališč s polnilnico smo uspešno zaključili s pridobitvijo uporabnega

dovoljenja in opravljeno kontrolo s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj

podeželja. Že med poskusnim delovanjem se je izkazalo, da smo pridobili učinkovit

nadzor nad črpanjem in distribucijo vode, ki ustreza domačim in tujim normativom za

prehrambno industrijo. Uvedeno je avtomatsko čiščenje celotnega sistema in več novitet

pri spremljanju tehnoloških procesov. Pridobljene izkušnje bomo prenesli tudi na druga

mesta v proizvodnem procesu.

Na liniji za polnjenje sokov v stekleno embalažo smo zamenjali pakirni stroj. Pakirni

stroj je univerzalen, omogoča pakiranje s podložko ali brez, zato smo ga povezali še z

linijo za polnjenje sokov v večslojno embalažo. Brez podložke pakiramo predvsem

embalažne enote z manjšim številom kosov. Zaradi novega pakirnega stroja se je

zmanjšalo število potrebnih delavcev ter zmanjšala poraba pakirnega materiala.

Zaključili smo s posodabljanjem računalniškega poslovanja v skladiščih. Neprestano

uvajanje novih izdelkov in dizajnov zahteva prilagajanje obstoječe opreme novim

artiklom. Imamo novo obliko PET plastenke, cilindre za pripravo embalaže in nekaj

preciznih tehtnic.

Tako kot prejšnja leta smo del sredstev namenili za neproizvodno dejavnost. Potnike

smo opremili z osebnimi avtomobili, kupili avto Octavio za prodajni oddelek, hladilnike

za pospeševanje prodaje, ter nekaj računalniške opreme. Nekoliko več kot prejšnja leta

smo vlagali tudi v zamenjavo dotrajanih cevi na vodovodnem omrežju na Mirni.

Letno poročilo 2011 Stran | 15


UPRAVLJANJE S ČLOVEŠČIMI VIRI

2011 2010 2009

Stanje zaposlenih konec leta 102 99 115

Konec leta je bilo v podjetju zaposlenih 102 delavca, od tega 59 moških in 43 žensk. V

primerjavi s preteklim letim se je povečalo število zaposlenih za 3 %. Povprečna starost

zaposlenih je bila konec leta 44,68 let.

Za čas sezone, ko je povečan obseg dela, smo potrebe po kadrih reševali z najemom preko

agencije in študentskim delom.

Izobrazbena struktura zaposlenih se postopoma zvišuje, zaposleni z višjo in visoko izobrazbo

predstavljajo 15,6 % delež.

Izobrazbena struktura zaposlenih

Kvalifikacija

31.12.2011 31.12.2010

število struktura število struktura

I.stopnja 12 11,8 12 12,1

II.stopnja 21 20,6 21 21,2

III.stopnja 1 1,0 1 1,0

IV.stopnja 22 21,6 21 21,2

V.stopnja 30 29,4 29 29,3

VI.stopnja 3 2,9 3 3,1

VII.stopnja 13 12,7 12 12,1

SKUPAJ 102 100,0 99 100,0

V letu 2011 so se zaposleni izobraževali povprečno 19,1 uro in za te namene smo porabili 11

tisoč EUR.

V podjetju se zavedamo, da izobraževanje in prenos znanja zagotavlja osebno rast zaposlenih

in rast podjetja. S tem namenom je bil večji poudarek na uvajanju na novo zaposlenih in

prenosu znanja med zaposlenimi, ki ga pridobijo na zunanjih izobraževanjih. V letu 2011 se je

tako povečalo številu ur internega izobraževanja za 52 % v primerjavi z letom 2010.

Uvedli smo ocenjevanje vseh zaposlenih po metodi 360 o , ki je osnova za izplačilo mesečnih

stimulacij. Namen ocenjevanja uspešnosti zaposlenih je izboljšati medsebojne odnose in

povečati produktivnost.

Povprečno število

zaposlenih delavcev na

podlagi delovnih ur (celo

število)

leto 2011 leto 2010 leto 2009

96 106 113

Letno poročilo 2011 Stran | 16


V letu 2011 smo imeli 40 urni delovni teden. Po delovnem koledarju je bilo predvideno

2.088 ur. Opravljene delovne ure predstavljajo v strukturi vseh delovnih ur 80%,

odsotnost zaradi praznikov, dopusta in bolniške pa predstavlja 20 %. Največja odsotnost

je zaradi letnega dopusta, bolniška odsotnost z dela pa se je v primerjavi s preteklim

letom zmanjšala.

PRIČAKOVAN RAZVOJ DRUŽBE

V letu 2012 bo podjetje uveljavljalo naslednje razvojne cilje družbe:

‣ Poslovanje v skladu s postavljenimi plani za leto 2012

‣ Zniževanje oziroma odprava nepotrebnih stroškov

‣ Krepitev blagovnih znamk

‣ Poslovati v skladu z našo vizijo, osnovnimi vrednotami in poslanstvom

Letno poročilo 2011 Stran | 17


REVIZORJEVO POROČILO

Letno poročilo 2011 Stran | 18


RAČUNOVODSKO POROČILO

LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

BILANCA STANJA na dan 31.12.2011

v EUR

31.12.2011 31.12.2010

SREDSTVA 17.573.899 17.503.024

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 11.238.962 11.766.721

I.

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 124.289 20.615

Druga neopredmetena sredstva 49.576 20.615

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 74.713 0

II. Opredmetena osnovna sredstva 11.105.636 11.737.069

Zemljišča in zgradbe 6.473.063 6.134.383

a) Zemljišča 904.873 904.873

b) Zgradbe 5.568.190 5.229.510

Proizvajalne naprave in stroji 4.018.331 4.555.447

Druge naprave in oprema 583.931 581.779

Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 30.311 465.460

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 20.311 465.460

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 10.000 0

IV. Dolgoročne finančne naložbe 9.037 9.037

Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 9.037 9.037

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 2.778 2.778

b) Druge delnice in deleži 6.259 6.259

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 6.328.001 5.722.593

II. Zaloge 3.145.955 2.636.216

Material 1.764.458 1.626.131

Nedokončana proizvodnja 254.710 206.914

Proizvodi in trgovsko blago 1.126.787 803.171

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 3.165.712 3.071.284

Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 49.303 53.113

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 3.051.498 2.916.693

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 64.911 101.478

V. Denarna sredstva 16.334 15.093

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 6.936 13.710

Izvenbilančne postavke 5.012.322 5.005.061

Letno poročilo 2011 Stran | 19


v EUR

31.12.2011 31.12.2010

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 17.573.899 17.503.024

A. KAPITAL 9.812.935 9.784.125

I. Vpoklicani kapital 1.686.826 1.686.826

Osnovni kapital 1.686.826 1.686.826

II. Kapitalske rezerve 2.586.002 2.586.002

III. Rezerve iz dobička 3.377.074 3.377.074

Zakonske rezerve 3.377.074 3.377.074

V. Preneseni čisti poslovni izid 2.134.223 2.199.349

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 28.810 -65.126

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE 305.818 187.725

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 305.818 187.725

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 1.291.572 2.966.368

I. Dolgoročne finančne obveznosti 1.291.572 2.966.368

Dolgoročne finančne obveznosti do bank 1.233.413 2.966.368

Druge dolgoročne finančne obveznosti 58.159

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 6.163.574 4.564.806

II. Kratkoročne finančne obveznosti 4.329.717 2.663.009

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4.308.368 2.659.519

Druge kratkoročne finančne obveznosti 21.349 3.490

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 1.833.857 1.901.797

Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 33.590 48.779

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.326.193 1.325.228

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 474.074 527.790

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0

Izvenbilančne postavke 5.012.322 5.005.061

Letno poročilo 2011 Stran | 20


IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA za leto 2011

v EUR

I-XII/2011 I-XII/2010

1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 12.969.176 12.552.762

a) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 10.818.955 10.884.462

b) Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 1.698.787 1.509.657

c) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na domačem trgu 28.071 21.022

d) Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na tujem trgu 423.363 137.621

2.

SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE

PROIZVODNJE

371.472 -142.342

3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 0 0

4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi pos. prihodki) 114.942 103.198

5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 9.684.297 8.752.670

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški

porabljenega materiala

b) Stroški storitev 2.259.546 2.269.087

6. STROŠKI DELA 2.073.241 2.210.337

a) Stroški plač 1.568.062 1.632.277

b) Stroški socialnih zavarovanj 255.448 268.616

Stroški pokojninskih zavarovanj 140.417 147.657

Ostali stroški socialnih zavarovanj 115.031 120.959

c) Drugi stroški dela 249.731 309.444

7. ODPISI VREDNOSTI 1.248.658 1.222.530

a) Amortizacija 1.239.324 1.200.043

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih

in opredmetenih osnovnih sredstvih

7.424.751 6.483.583

9.334 6.622

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 0 15.865

8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 156.577 161.465

9. FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV 0 0

10. FINANČNI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 0 88

a) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 0 88

11. FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 19.351 26.780

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 19.351 26.780

12. FINANČNI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINANČNIH NALOŽB 0 0

13. FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH OBVEZNOSTI 263.985 259.486

a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 258.438 256.057

b) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 5.547 3.429

14. FINANČNI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI 18.726 26.715

a) Finančni odhodki iz obv.do dobaviteljev in meničnih obveznosti 2.276 4.849

b) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 16.450 21.866

15. DRUGI PRIHODKI 9.955 29.292

16. DRUGI ODHODKI 10.275 1.701

17. DAVEK IZ DOBIČKA 327 0

18. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 28.810 -65.126

Letno poročilo 2011 Stran | 21


IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

I-XII/2011

v EUR

I-XII/2010

1. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 28.810 -65.126

Sprememba presežka iz prevrednotenja neopredmetenih

2.

sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev 0 0

Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev,

3.

razpoložljivih Dobički in izgube, za prodajo ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov v

0 0

4. tuji valuti 0 0

5. Druge sestavine veseobsegajočega donosa 0 0

6. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 28.810 -65.126

Letno poročilo 2011 Stran | 22


IZKAZ DENARNIH TOKOV za leto 2011

I-XII/2011

v EUR

I-XII/2010

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) POSTAVKE IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA 1.541.453 1.397.392

Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz

poslovnih terjatev 13.113.424 12.708.487

Poslovni odhodki brez amortizacije in finančni odhodki iz

poslovnih obveznosti -11.571.644 -11.311.095

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -327

SPREMEMBE ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV POSLOVNIH POSTAVK

b)

BILANCE STANJA

-627.595 -229.725

Začetne manj končne poslovne terjatve -94.428 -69.411

Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve -67.939 -2.248

Začetne manj končne zaloge -509.739 -50.328

Končni manj začetni poslovni dolgovi -73.582 -38.317

Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije 118.093 -69.421

Pribitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri

c)

poslovanju (a+b)

913.858 1.167.667

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) PREJEMKI PRI NALOŽBENJU 8.483 12.554

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 8.483 12.554

Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 0

Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 0

b) IZDATKI PRI NALOŽBENJU -654.669 -1.043.391

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -40.973 -1.211

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -613.696 -1.042.180

Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb

Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb

Pribitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri

c)

naložbenju (a+b)

-646.186 -1.030.837

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a) PREJEMKI PRI FINANCIRANJU 922.261 489.288

Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti 210.761 487.788

Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 711.500 1.500

b) IZDATKI PRI FINANCIRANJU -1.188.692 -755.972

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -258.343 -256.344

Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -930.349 -499.628

Pribitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri

c)

financiranju (a+b)

-266.431 -266.684

Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 16.334 15.093

x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 1.241 -129.854

y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 15.093 144.947

Letno poročilo 2011 Stran | 23


IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2011

Vpoklicani

kapital

Kapitalske

rezerve

Rezerve iz

dobička

Preneseni

čisti

poslovni

izid

I II III V

Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Zakonske

rezerve

Preneseni

čisti

dobiček

Čisti poslovni izid

poslovnega leta

Čisti

dobiček

poslovnega

leta

Čista

izguba

poslovnega

leta

I/1 II III/1 V/1 VI/1 VI/2

A.1 Stanje 31.decembra 2010 1.686.826 2.586.002 3.377.074 2.199.349 -65.126 9.784.125

A.2 Stanje 1.januarja 2011 1.686.826 2.586.002 3.377.074 2.199.349 -65.126 9.784.125

Celotni vseobsegajoči

B.2

donos poročevalskega

28.810 28.810

a)

Vnos čistega poslovnega

izida poročevalskega

28.810 28.810

B.3 Spremembe v kapitalu -65.126 0 -65.126

č)

Poravnavnava izgube kot

odbitne sestavine kapitala

-65.126 65.126 -65.126

C. Stanje 31.decembera 2011 1.686.826 2.586.002 3.377.074 2.134.223 28.810 9.812.935

BILANČNI DOBIČEK 2.163.033

VI

v EUR

Skupaj

kapital

IZKAZ GIBANJA KAPITALA za leto 2010

Vpoklicani

kapital

Kapitalske

rezerve

Rezerve iz

dobička

Preneseni

čisti

poslovni

izid

I II III V

Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Zakonske

rezerve

Preneseni

čisti

dobiček

Čisti poslovni izid

poslovnega leta

Čisti

dobiček

poslovnega

leta

Čista

izguba

poslovnega

leta

Skupaj

kapital

I/1 II III/1 V/1 VI/1 VI/2

A.1 Stanje 31.decembra 2009 1.686.826 2.586.002 3.377.074 2.072.995 126.354 9.849.251

A.2 Stanje 1.januarja 2010 1.686.826 2.586.002 3.377.074 2.072.995 126.354 9.849.251

Celotni vseobsegajoči

B.2

donos poročevalskega

-65.126 -65.126

a)

Vnos čistega poslovnega

izida poročevalskega

-65.126 -65.126

B.3 Spremembe v kapitalu 126.354 -126.354 0

Razporeditev preostalega

a)

dela čistega dobička

primerjalnega

126.354 -126.354 0

poročevalskega obdobja na

C. Stanje 31.decembera 2010 1.686.826 2.586.002 3.377.074 2.199.349 0 -65.126 9.784.125

BILANČNI DOBIČEK

2.134.223

VI

v EUR

Letno poročilo 2011 Stran | 24


RAČUNOVODSKE USMERITVE

Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih

standardov 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pripravljeni so skladno s

temeljnima računovodskima predpostavkama: upoštevanje nastanka poslovnih

dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Pri sestavi računovodskega

poročila so upoštevane tudi zahteve Zakona o gospodarskih družbah-1.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so

predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Na vse te značilnosti

smo bili pozorni pri oblikovanju računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki

jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov.

V poslovnem letu družba ni spreminjala računovodskih usmeritev in računovodskih

ocen.

Poslovodstvo družbe je upoštevalo pri izbiranju računovodskih usmeritev in odločanju o

njihovi uporabi ter pri pripravljanju računovodskih izkazov tri zahteve: previdnost,

prednost vsebine pred obliko in pomembnost.

Pri izkazovanju posameznih postavk v računovodskih izkazih so neposredno

uporabljena določila standardov, razen pri vrednotenju postavk, pri katerih standardi

dajejo možnost izbire med različnimi načini vrednotenja. Usmeritve, ki so uporabljene,

so opisane v nadaljevanju.

V računovodskih izkazih so prikazani podatki za poslovno leto 2011 in preteklo leto

2010. Postavke, ki ne pridejo v poštev v posameznem računovodskem izkazu smo pri

razkrivanju izpustili.

Odloženih davkov v letu 2011 pri posameznih kategorijah nismo izračunavali, prav tako

nismo oblikovali rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, saj ne predstavljajo

pomembnih vrednosti.

Postavke v posameznih računovodskih izkazih so predstavljene v evrih, brez centov. Pri

navajanju Slovenskih računovodskih standardov smo upoštevali oznako (SRS).

V računovodskih izkazih so postavke, ki so vezane na tujo valuto, preračunane po

referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije, na dan

nastanka poslovnega dogodka. Devizne postavke v bilanci stanja so preračunane na

zadnji dan poslovnega leta po referenčnem tečaju Evropske centralne banke (ECB), ki ga

objavlja Banka Slovenije. Tečajne razlike, ki so se pri preračunih pojavile, so povečale ali

zmanjšale prvotno izkazano vrednost in predstavljajo redni finančni prihodek oz.

finančni odhodek.

Letno poročilo 2011 Stran | 25


RAZČLENITVE IN POJASNILA K BILANCI STANJA

Bilanca stanja je sestavljena v skladu s SRS 24 in prikazuje stanja sredstev in obveznosti

do njihovih virov. Bilanca stanja ima obliko zaporednega stopenjskega izkaza stanja.

Zneski so prikazani v dveh stolpcih; v prvem so podatki na dan 31.12.2011, v drugem pa

na dan 31.12.2010. Zneski so izraženi v evrih brez centov. Podatkov za preteklo leto

nismo spreminjali.

Teoretično možne postavke, ki pri našem poslovanju ne pridejo v poštev, nismo navajali.

Dolgoročna sredstva

Dolgoročna sredstva so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, daljšem od

leta dni. Sestavljajo jih neopredmetena sredstva, dolgoročne aktivne časovne razmejitve,

opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, dolgoročne finančne naložbe,

dolgoročne poslovne terjatve in odložene terjatve za davek.

Med dolgoročnimi sredstvi izkazujemo neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne

časovne razmejitve, opredmetena osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe.

Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva izkazujemo po knjigovodski

vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti posameznega

sredstva. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v letu 2011 nismo

prevrednotili.

Med dolgoročnimi sredstvi izkazujemo tudi opredmetena osnovna sredstva v gradnji in

izdelavi.

Struktura dolgoročnih sredstev

Neopredmetna sredstev in dolgoročne

čas.razmejitve = 1,1 %

Dolgoročne finančne naložbe = 0,1%

Zemljišča in zgradbe = 57,6%

Proizvajalne naprave in stroji = 35,7%

Druge naprave in operema = 5,2%

Opredmetena osnovna sredstva, ki se

pridobivajo = 0,3%

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Neopredmeteno sredstvo je opredeljeno kot razpoznavno nedenarno sredstvo, ki

praviloma fizično ne obstaja. Praviloma se pojavlja kot dolgoročno sredstvo.

Letno poročilo 2011 Stran | 26


Neopredmetena sredstva so vsebovana v ali na fizični snovi (zgoščenka) in zajemajo

naložbe v računalniške programe.

Neopredmetena sredstva so bila ob začetnem pripoznanju ovrednotena po nabavni

vrednosti, v katero so se vključevale tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve.

V bilanci stanja prikazujemo neopredmetena sredstva po njihovi knjigovodski vrednosti,

ki je razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti.

Za merjenje neopredmetenih sredstev po njihovem pripoznanju smo izbrali metodo

nabavne vrednosti.

Knjigovodsko vrednost zmanjšujemo z amortiziranjem, ki se prične s prvim dnem

meseca po tem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacijo obračunavamo

posamično po enakomerni časovni metodi. Amortizacijska stopnja za amortiziranje

dolgoročnih premoženjskih pravic znaša 20 %. Nimamo sredstva s preostalo vrednostjo,

ampak samo sredstva s končno dobo koristnosti.

Neopredmetena

sredstva

v EUR

Neopredmetena

sredstva v

pridobivanju

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2011 87.425 0

Pridobitve 40.973 40.973

Prenos v uporabo -40.973

Odpisi -16.748 0

Stanje 31.12.2011 111.650 0

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2011 66.810 0

Amortizacija 12.012 0

Odpisi -16.748 0

Stanje 31.12.2011 62.074 0

Knjigovodska vrednost

Stanje 01.01.2011 20.615 0

Stanje 31.12.2011 49.576 0

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo dolgoročno odložene stroške. Konec

leta izkazujemo v tej postavki dolgoročno odložene stroške vzdrževanja polnilnih linij in

dolgoročno odložene stroške razvoja nove plastenke.

Letno poročilo 2011 Stran | 27


Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva v lasti ali finančnem najemu, ki se

uporabljajo pri ustvarjanju izdelkov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali

za pisarniške namene ter se po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem

obdobju.

Dana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje zemljišča, zgradbe, proizvajalno

in drugo opremo. Ob začetnem pripoznanju so bila sredstva ovrednotena po nabavni

vrednosti, ki so jo sestavljala njihova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne

dajatve ter stroški, ki jih je bilo mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za

nameravano uporabo.

Ločeno izkazujemo tudi zgradbe v soupravljanu in skupna vlaganja v opremo. V bilanci

stanja razkrivamo tudi vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi.

Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečujejo

njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegovo prihodnjo korist v primerjavi s

prvotno ocenjenimi.

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je razlika med njihovo nabavno

vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti.

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.

Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijo

začnemo obračunavati s prvim dnem naslednjega meseca po tistem, ko je opredmeteno

osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo in jo nehamo obračunavati, ko je

amortizirljivi znesek v celoti nadomeščen v breme stroškov.

Pri opredmetenih osnovnih sredstvih nimamo preostalih vrednosti.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

Zgradbe 2,5 %

Deli gradbenih objektov 5,0 %

Proizvajalna oprema

‣ hidromehanska in elektrostatična oprema 8,0 %

‣ oprema za predelavo sadja 6,6 % - 10,0 %

‣ druga proizvajalna oprema 10,0 % -20,0 %

Druga oprema

‣ skladiščna oprema 6,6 % - 10,0 %

‣ transportna oprema 14,3 % - 15,5 %

‣ pohištvo in računalniška oprema 10,0 % - 20,0 %

‣ druge naprave in drobni inventar 12,5 % - 33,0 %

Letno poročilo 2011 Stran | 28


v EUR

Zemljišča

Zgradbe

Proizvajalne

naprave in

stroji

Druge

naprave in

oprema

Opredmetena

osnovna

sredstva v

gradnji in

izdelavi

Predujmi za

pridobitev

opredmetenih

osnovnih

sredstev

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2011 904.873 6.622.720 10.550.272 1.469.770 465.460 0 20.013.095

Pridobitve 0 530.424 315.878 202.643 546.584 67.212 1.662.741

Prenos v uporabo -991.733 -57.212 -1.048.945

Odtujitve -17.000 -17.000

Odpisi 0 -47.184 -17.243 -64.427

Stanje 31.12.2011 904.873 7.153.144 10.818.966 1.638.170 20.311 10.000 20.545.464

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2011 0 1.393.210 5.994.825 887.991 0 0 8.276.026

Odtujitve -5.050 -5.050

Odpisi -44.969 -13.491 -58.460

Amortizacija 191.744 850.779 184.789 1.227.312

Stanje 31.12.2011 0 1.584.954 6.800.635 1.054.239 0 0 9.439.828

Knjigovodska vrednost

Stanje 01.01.2011 904.873 5.229.510 4.555.447 581.779 465.460 0 11.737.069

Stanje 31.12.2011 904.873 5.568.190 4.018.331 583.931 20.311 10.000 11.105.636

Med zgradbami ločeno izkazujemo zgradbe v soupravljanju. Vrednosti, ki jih razkrivamo

v spodnji tabeli se nanašajo na vlaganja Občine Trebnje v vodovodno omrežje. Podjetje

DANA izvaja tudi dejavnost oskrbe prebivalstva z vodo in v letu 2006 smo si na osnovi

pogodbe z občino zagotovili tudi dodatna vlaganja.

Med opremo ločeno izkazujemo tudi skupna vlaganja v opremo.

Skupna vlaganja v opremo pa vključujejo skupna vlaganja v opremo za promocijo naše

blagovne znamke in prepoznavnosti.

Za zavarovanje dolgoročnih kreditov so zastavili nepremičnine na lokaciji Mirna in

proizvajalno opremo za polnjenje pijač v stekleno embalažo in pripadajočo opremo za

embaliranje ter štiri viličarje in dve cisterni. Knjigovodska vrednost zastavljenih

nepremičnin znaša 5.391.971 EUR, knjigovodska vrednost zastavljene opreme pa

682.734 EUR.

v EUR

Nabavna vrednost

Zgradbe,v

soupravljanju

Opremaskupna

vlaganja

Stanje 01.01.2011 65.272 36.067

Pridobitve 0

Odtujitve

Stanje 31.12.2011 65.272 36.067

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2011 16.902 28.553

Odtujitve

Amortizacija 6.527 7.213

Stanje 31.12.2011 23.429 35.766

Knjigovodska vrednost

Stanje 01.01.2011 48.370 7.514

Stanje 31.12.2011 41.843 301

Letno poročilo 2011 Stran | 29


Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe so sestavni del dolgoročnih finančnih inštrumentov

podjetja in so sredstva, ki jih ima podjetje, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno

povečevalo svoje finančne prihodke. Dolgoročne finančne naložbe so večinoma naložbe

v kapital drugih podjetij ali v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih

izdajateljev, pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana

na proizvajanje in opravljanje storitev.

Dolgoročne finančne naložbe so tiste, ki jih namerava imeti podjetje naložbenik v posesti

v obdobju, daljšem od leta dni in ne v posesti za trgovanje.

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami izkazujemo naslednje naložbe:

‣ dolgoročno naložbo v podjetje v skupini, ki smo ga ustanovili konec leta 2004 na

Hrvaškem. DANA d.d. je 100 % lastnik podjetja DANA-H d.o.o.; stanje teh naložb

konec leta je 2.778 EUR,

‣ poslovni delež v družbi Slopak d.o.o. v višini 6.259 EUR, kar predstavlja manj kot 1

% udeležbo v osnovnem kapitalu te družbe.

Dolgoročne finančne naložbe so bile ob začetnem pripoznanju vrednotene po nabavni

vrednosti.

Kratkoročna sredstva

Kratkoročna sredstva so sredstva, ki se praviloma preoblikujejo v obdobju, krajšem od

leta dni. Sestavljalo jih sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo, zaloge, kratkoročne

finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve in denarna sredstva.

Kratkoročna sredstva predstavljajo v strukturi sredstev 36 % delež.

Metod vrednotenja kratkoročnih sredstev v letu 2011 nismo spreminjali v primerjavi s

prejšnjimi leti.

Struktura kratkoročnih sredstev

Zaloge = 49,7 %

Denarna sredstva = 0,3%

Kratkoročne poslovne

terjatve = 50,0%

Letno poročilo 2011 Stran | 30


Zaloge

Zaloge so sredstva v opredmeteni obliki. Namenjene so bodisi za porabljanje pri

proizvajanju proizvodov ali opravljanju storitev, namenjenih prodaji, bodisi za prodajo v

okviru rednega poslovanja podjetja.

Celotne zaloge sestavljajo zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in

trgovskega blaga. Posebna postavka so predujmi, dani za zaloge. Za vsako izmed naštetih

skupin je značilno, da so količinske enote ovrednotene po različnih metodah. Zaloge se

razlikujejo tudi glede na nabavne oz. prodajne metode, ki se med seboj razlikujejo.

Zaloge materiala, drobnega inventarja in embalaže zajemajo količine v skladišču.

Količinska enota zaloge materiala je ob začetnem pripoznanju ovrednotena po nabavni

ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter

neposredni stroški nabave. Nakupne cene materialov so zmanjšane za morebitne

popuste. Porabo materialov vodimo po drsečih povprečnih cenah.

V obravnavanem obračunskem obdobju so bile uporabljene enake metode vrednotenja

kot v prejšnjih obračunih.

Zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge proizvodov v skladišču vrednotimo z

direktnimi proizvajalnimi stroški (z neposrednimi stroški materiala, dela, storitev,

amortizacije ter z ustreznim delom splošnih proizvajalnih stroškov). Zaloge se vodijo po

stalnih cenah z upoštevanjem ustreznih odmikov. Med zalogami gotovih proizvodov

izkazujemo tudi zaloge proizvodov, ki so na pasivni strani prikazane kot obveznosti do

Zavoda za blagovne rezerve na osnovi sklenjenih pogodb.

Stanje

31.12.2010

Odpisi med

letom zaradi

zastarelosti in

neuporabnosti

v EUR

Popisne razlike

Stanje

31.12.2011

Zaloge materiala 1.626.131 8.416 -5.345 1.764.458

Zaloge nedokončane 206.914 149 254.710

Zaloge gotovih proizvodov 653.681 -3.565 977.357

Zaloge za Blagovne rezerve 148.206 148.206

Zaloge trgovskega blaga 1.284 -30 1.224

SKUPAJ 2.636.216 8.416 -8.791 3.145.955

Letno poročilo 2011 Stran | 31


Kratkoročne poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo terjatve v zvezi s prodanimi proizvodi,

trgovskim blagom in opravljenimi storitvami pa tudi v zvezi s prodanimi opredmetenimi

osnovnimi sredstvi in neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi. Mednje vštevamo tudi

terjatve, povezane s finančnimi prihodki, kot so terjatve za obresti in deleže v dobičku,

terjatve do države in do zaposlenih.

V bilanci stanja se kratkoročne terjatve iz poslovanja razvrščajo v kratkoročne poslovne

terjatve do družb v skupini, kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in kratkoročne

poslovne terjatve do drugih.

Terjatve vseh vrst so bile ob začetnem pripoznanju izkazane v zneskih, ki izhajajo iz

ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane.

Terjatve iz poslovanja, izražene v tujih valutah, so preračunane v domačo valuto na dan

nastanka po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije. Konec poslovnega

leta so odprte terjatve, ki so izražene v tuji valuti preračunane po referenčnem tečaju

ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije in je veljal zadnji dan obračunskega obdobja.

Kratkoročne poslovne terjatve se nanašajo na terjatve do kupcev v višini 3.051.498 EUR,

na poslovne terjatve do družb v skupini v višini 49.303 EUR in na druge kratkoročne

poslovne terjatve v višini 64.911 EUR.

Terjatve do kupcev na domačem trgu predstavljajo 87,6 % delež v vseh kratkoročnih

terjatvah do kupcev, terjatve do kupcev v tujini pa 12,4 % delež.

Dodatnega popravka vrednosti terjatev konec leta 2011 nismo oblikovali.

Terjatve do kupcev na domačem trgu niso zavarovane in so na dan bilance stanja

izkazane v višini 2.672.570 EUR. Znesek kratkoročnih poslovnih terjatev do podjetij v

skupini izkazujemo ločeno.

Od odprtih terjatev do kupcev v Sloveniji na dan bilance stanja 85,5 % terjatev še ni

zapadlo v plačilo. Pri teh terjatvah izpostavljenost tveganjem ni velika, saj so ti kupci

redni plačniki in svoje obveznosti plačujejo v roku. Najbolj so izpostavljene tveganjem

terjatve, katerih rok zapadlosti v plačilo je preko 60 dni. Takih terjatev je le 0,44 %. V

družbi si prizadevamo z opomini, tožbami ali pa preko kompenzacijskih poslov te

terjatve zapirati.

Terjatve na tujih trgih smo v letu 2011 zavarovali, njihova vrednost konec leta znaša

378.928 EUR. Najbolj so izpostavljena tveganjem terjatve, katerih rok zapadlosti je več

kot 90 dni. Takih terjatev do kupcev na tujem trgu je 6,56 %.

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih v višini 64.911 EUR se nanašajo na:

‣ kratkoročne terjatve za DDV v višini 56.083 EUR,

‣ terjatve iz naslova nadomestil plač delavcem v višini 6.329 EUR,

‣ terjatve do Ministrstva za kmetijske trge iz naslova vplačila varščine za izvoz na

tuje trge v višini 2.449 EUR

‣ kratkoročne predujme za storitve, ki bodo opravljene v letu 2012 v višini 50 EUR

Te terjatve niso zavarovane, njihova izpostavljenost tveganjem je zanemarljiva.

Letno poročilo 2011 Stran | 32


Razčlenitev kratkoročnih poslovnih terjatev po rokih zapadlosti v plačilo

v EUR

Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini

49.303

nezapadle terjatve do družb v skupini 12.619

zapadle terjatve z zamudo plačila: do 30 dni 4.928

od 30 do 60 dni 1.217

od 60 do 90 dni 9.950

nad 90 dni 20.589

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev

3.051.498

nezapadle terjatve do kupcev 2.521.585

zapadle terjatve z zamudo plačila: do 30 dni 416.897

od 30 do 60 dni 83.310

od 60 do 90 dni 7.608

nad 90 dni 22.098

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih

64.911

nezapadle kratkoročne poslovne terjatve do drugih 64.911

Denarna sredstva

Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na podlagi

ustreznih listin, ki ga dokazujejo in na podlagi katerih se začnejo oblikovati nanj vezane

pravice.

Denarna sredstva sestavljajo gotovina in knjižni denar.

Ob zaključku poslovnega leta smo imeli v blagajni 267 EUR gotovine, na računih pri

bankah pa 3.102 EUR. Med denarnimi sredstvi izkazujemo tudi prejete čeke v višini

12.965 EUR. Čeki so bili unovčeni v letu 2012.

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve vključujejo terjatve in druga sredstva, ki se

bodo po predvidevanjih pojavila v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa

zanesljivo ocenjena.

Letno poročilo 2011 Stran | 33


Med kratkoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazujemo kratkoročno odložene

odhodke za obresti v višini 1.048 EUR, kratkoročno odložene reklamne stroške v višini

5.733 EUR in kratkoročne stroške iz naslova naročnin v višini 155 EUR.

Zunajbilančne postavke

Zunajbilančne postavke se nanašajo na:

- drobni inventar, ki ga vodimo po osebnih zadolžitvah v višini 16.105 EUR,

- vodo v plastenkah, ki jo skladiščimo in vodimo kot izvenbilančno postavko za Zavod

Republike Slovenije za blagovne rezerve v višini 426.217 EUR,

- dolgoročne kredite, za katere smo zastavili opremo in nepremičnine v višini 4.500.000

EUR,

- bančne garancije za zavarovanje plačila carinskih in trošarinskih dajatev v višini

70.000 EUR .

Obveznosti do virov sredstev

Obveznosti do virov sredstev sestavljajo kapital, rezervacije in dolgoročne pasivne

časovne razmejitve, dolgoročne obveznosti, kratkoročne obveznosti in kratkoročne

pasivne časovne razmejitve.

Kapital

Celotni kapital družbe je kapital, s katerim lastniki financirajo podjetje. Sestavljajo ga

vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja,

preneseni čisti poslovni izid in čisti poslovni izid poslovnega leta.

V podjetju DANA vodimo pod vpoklicani kapital samo osnovni kapital, ki je sestavljen iz

404.231 navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost

delnice na dan 31.12.2011 je znašala 24,28 EUR, na dan 31.12.2010 pa je knjigovodska

vrednost delnice znašala 24,20 EUR.

Kapitalske rezerve nastanejo neposredno ali posredno z vplačili. Med kapitalskimi

rezervami se na podlagi določb ZGD-1 izkazujejo tudi zneski na podlagi odprave

Letno poročilo 2011 Stran | 34


splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, ki so se v preteklosti izkazovali kot

posebna samostojna kategorija v okviru kapitala. Znesek kapitalskih rezerv v višini

2.586.002 EUR se v celoti nanaša na učinke prevrednotenja zaradi inflacije, ki smo ga

morali opravljati do konca leta 2001 znotraj postavk kapitala.

Rezerve iz dobička v družbi obsegajo samo zakonske rezerve, ki so konec poslovnega

leta znašale 3.377.074 EUR. Njihova višina ustreza določbam zakona o gospodarskih

družbah in se v primerjavi s preteklim letom niso spremenile.

Preneseni čisti poslovni izid je čisti dobiček ali čista izguba iz prejšnjih let. Preneseni

dobiček iz prejšnjih let je tisti del čistega dobička, ki ni bil porabljen za pokrivanje

izgube, razporejen v rezerve ali kako drugače porabljen. Stanje prenesenega čistega

dobička se je konec leta 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo zaradi pokrivanja

izgube v poslovnem letu 2010 in tako znaša 2.134.223 EUR.

Čisti dobiček poslovnega leta 2011 v višini 28.810 EUR je prikazan v izkazu poslovnega

izida in v izkazu bilančnega dobička.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obveze preteklih dogodkov in

se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih

velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče kot dolgove v širšem

pomenu.

Rezervacij za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov, ki se bodo po

pričakovanju pojavili v prihodnosti, v letu 2011 nismo oblikovali.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 258.306 EUR se nanašajo na sredstva iz

evropskih strukturnih skladov za pospeševanje razvoja, ki smo jih pridobili nepovratno

za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev pri javnih razpisih in so namenjena za

pokrivanje stroškov amortizacije nabavljenih sredstev ter se porabljajo s prenašanjem

med poslovne prihodke.

Del dolgoročnih časovnih razmejitev v višini 1.053 EUR se nanaša na brezplačno

pridobljena osnovna sredstva. Del dolgoročnih sredstev v višini 4.617 EUR pa se nanaša

na prejeta sredstva zavarovalnice, ki so namenjena za preprečevanje škod.

Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini 41.842 EUR se nanašajo na sredstva v

upravljanju za namene oskrbe prebivalstva z vodo, sofinancirana iz občinskega

proračuna. Družba se je s pogodbama zavezala, da dokazuje upravičenost namensko

prejetih sredstev. Izpostavljenost tveganjem ni velika, saj z notranjo kontrolo

zagotavljamo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

Letno poročilo 2011 Stran | 35


Stanje

1.1.2011

Pridobitve

v EUR

Poraba

Stanje

31.12.2011

Dolgoročne pasivne časovne

razmejitve 187.725 198.903 80.810 305.818

Dolgoročne obveznosti

Dolgoročne obveznosti nastanejo v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba

v obdobju daljšem od leta dni vrniti oziroma poravnati. Nanašajo se na dobljena posojila,

vključujejo pa tudi dolgove do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Dolgoročni

dolgovi so zmanjšani za odplačane obveznosti in za tisti del, ki bo moral biti poplačan v

manj kot letu dni. Ta del je izkazan med kratkoročnimi obveznostmi. Knjigovodska

vrednost dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti in pri dolgovih, ki so vezani na tujo

valuto, preračunane po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije in je

veljal zadnji dan obračunskega obdobja.

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti v Dani vključujejo dolgoročne finančne

obveznosti do bank v višini 1.233.413 EUR in dolgoročne obveznosti za leasing vozil v

višini 58.159 EUR.

v EUR

Datum

zapadlosti

zadnjega obroka

Obveznost za dolgoročni kredit 845.178 18.12.2014

Obveznost za dolgoročni kredit iz

sredstev Slovenske izvozne in

razvojne banke 388.235 06.08.2015

Zavarovani

dolgovi v

Obrestna mera EUR

3 mesečni Euribor +

3 % letno 845.178

6 mesečni Euribor +

2,5 % letno 388.235

Dolgoročne obveznosti do bank so zavarovane z menicami in zastavljenimi

nepremičninami in proizvajalno ter transportno opremo.

Datum

zapadlosti

v EUR zadnjega obroka

Druge dolgoročne finančne

obveznosti - leasing vozil 58.159 16.03.2015

Letno poročilo 2011 Stran | 36


Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju, krajšem od leta

dni. Mednje se vštevajo tudi deli dolgoročnih obveznosti, ki so že zapadli v plačilo, a še

niso plačani in deli dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v obdobju do leta dni po

datumu bilance stanja. Kratkoročne obveznosti obsegajo kratkoročne finančne

obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti so v

glavnem posojila.

Med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi izkazujemo v Dani kratkoročne finančne

obveznosti do bank, ki zapadejo v letu 2012:

‣ kratkoročni del dolgoročnega posojila iz jamstvene sheme 1.306.250 EUR, ki zapada

trimesečno, obrestna mera je 3 mesečni EURIBOR + 4,29 %,

‣ kratkoročni del dolgoročnega posojila v višini 399.440 EUR, ki mesečno zapada v

skladu z amortizacijskim načrtom, obrestna mera je 3 mesečni EURIBOR + 3 %,

‣ kratkoročni del dolgoročnega posojila iz sredstev Slovenske izvozne in razvojne

banke v višini 141.177 EUR, ki zapada v plačilo v trimesečnih obrokih, obrestna mera

je 6 mesečni EURIBOR + 2,5 %,

‣ kratkoročno posojilo (revolving) v višini 1.000.000 EUR, ki zapade v mesecu

decembru 2012, obrestna mera je 3 mesečni EURIBOR + 2,75 %,

‣ kratkoročno posojilo (revolving) v višini 1.426.000 EUR, ki zapade v mesecu

decembru 2012, obrestna mera je 1 mesečni EURIBOR + 2,8 %,

‣ kratkoročne obveznosti do bank za obresti v višini 35.501 EUR, ki zapadejo v plačilo

v mesecu januarju 2012.

Kratkoročna posojila so zavarovana z nepremičninami in menicami.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 21.349 EUR se nanašajo na obveznosti iz

finančnega najema. Obveznosti zapadejo v plačilo v mesečnih obrokih.

Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi se izkazujejo obveznosti do družb v skupini

v višini 33.590 EUR, obveznosti do dobaviteljev v višini 1.326.193 EUR in druge

kratkoročne poslovne obveznosti v višini 474.074 EUR.

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini predstavljajo 42,8 % delež,

kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev na domačem trgu pa 57,2 % delež v

vseh kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev. Od vseh obveznosti do

dobaviteljev jih 98,5 % še ni zapadlo v plačilo na dan bilance stanja.

Druge kratkoročne obveznosti v višini 474.074 EUR vključujejo:

‣ obveznosti za decembrsko plačo v višini 156.582 EUR,

‣ obveznosti za plačilo DDV in trošarino v znesku 156.385 EUR,

‣ obveznosti do Zavod za blagovne rezerve v višini 148.206 EUR,

‣ druge kratkoročne obveznosti v višini 12.901 EUR.

Letno poročilo 2011 Stran | 37


Razčlenitev kratkoročnih obveznosti po rokih zapadlosti v plačilo

v EUR

Kratkoročne finančne obveznosti

4.329.717

nezapadle kratkoročne finančne obveznosti do bank 4.308.368

nezapadle druge kratkoročne finančne obveznosti 21.349

Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini

33.590

nezapadle obveznosti do podjetij v skupini 33.590

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

1.326.193

nezapadle obveznosti do dobaviteljev 1.305.926

zapadle obveznosti z zamudo plačila: do 30 dni 5.187

od 30 do 60 dni 8.110

od 60 do 90 dni 1.703

od 90 dalje 5.267

Druge kratkoročne poslovne obveznosti

473.746

nezapadle druge kratkoročne poslovne obveznosti 473.746

Letno poročilo 2011 Stran | 38


RAZČLENITVE IN POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

Izkaz poslovnega izida za leto 2011 je sestavljen po različici I iz slovenskih

računovodskih standardov (SRS-2006). Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega

zaporednega izkaza poslovnega izida ter prikazuje postavke odhodkov in prihodkov ter

poslovnih izidov za leto 2011 in podatke za leto 2010. Podatki so prikazani v evrih brez

centov.

Teoretično možne postavke, ki pri poslovanju ne pridejo v poštev, niso navedene.

V obravnavanem obračunskem obdobju so bile uporabljene iste računovodske

usmeritve in metode kot v zadnjem letnem računovodskem izkazu.

V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po naravnih vrstah, zato jih tu

razčlenjujemo še po funkcionalnih skupinah:

leto 2011 leto 2010

Znesek v EUR Delež v % Znesek v EUR Delež v %

stroški proizvodnje prodanih

količin

9.927.949 77,96 9.010.823 74,05

stroški uprave 749.946 5,89 956.568 7,86

stroški prodaje 2.056.204 16,15 2.201.466 18,09

Čisti prihodki od prodaje

Prihodki od prodaje proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala se merijo na

podlagi prodajnih cen, navedenih na računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste,

odobrene ob prodaji ali kasneje, pa tudi za vrednost vrnjenih količin. Čisti prihodki od

prodaje se izkazujejo le, če je prodajalec prenesel na kupca vsa tveganja in pravice, ki

izhajajo iz lastništva, če ni večjih negotovosti glede prejema plačila kupnine in glede

stroškov, ki se nanašajo na prodane količine ter če ni večje negotovosti glede možnosti

za vračilo prodanih količin.

Čiste prihodke od prodaje smo ustvarili s prodajo proizvodov in storitev na domačem in

tujem trgu. V primerjavi s preteklim obdobjem so se povečali za 3,32 %.

Primerjava čistih prihodkov kaže naslednja razmerja:

čisti prihodki od prodaje na

domačem trgu

čisti prihodki od prodaje na tujem

trgu

leto 2011 leto 2010

Znesek v EUR Delež v % Znesek v EUR Delež v %

10.847.026 83,64 10.905.484 86,88

2.122.150 16,36 1.647.278 13,12

Letno poročilo 2011 Stran | 39


Največ čistih prihodkov smo ustvarili s prodajo lastnih proizvodov (brezalkoholnih in

alkoholnih pijač ter ostalih proizvodov), kar je razvidno tudi iz naslednjega grafičnega

prikaza.

Struktura čistih prihodkov v letu 2011

prodaja proizvodov =94,4 %

prodaja storitev =2,2 %

prodaja materiala =0,7 %

prodaja blaga =2,7 %

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je postavka, ki

omogoča ugotoviti odhodke, ki se nanašajo na prodane oziroma porabljene proizvode v

obravnavanem obračunskem obdobju. Izračunana je kot razlika med končnimi in

začetnimi zalogami proizvodov in nedokončane proizvodnje.

Zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje so se od začetka leta 2011 pa do konca

leta povečale. Zaloge nedokončane proizvodnje so se povečale za 47.796 EUR, zaloge

gotovih proizvodov so se povečale za 323.676 EUR.

Drugi poslovni prihodki s prevrednotovlanimi poslovnimi prihodki

Drugi poslovni prihodki zajemajo:

‣ prihodke, ki so kot nagrada izplačani za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in

odstopljeni prispevki za zaposlene invalide v višini 30.740 EUR,

‣ sredstva pridobljena na podlagi razpisov Javnega sklada za razvoj kadrov v višini

3.389 EUR,

‣ prihodke od odprave rezervacij v višini 80.427 EUR.

‣ druge poslovne prihodke v višini 386 EUR.

Letno poročilo 2011 Stran | 40


Stroški blaga, materiala in storitev

Poslovni odhodki so sestavljeni iz proizvajalnih stroškov, ki se ne zadržujejo več v

zalogah, poslovnih stroškov prodajanja in poslovnih stroškov splošnih dejavnosti. V

izkazu poslovnega izida prikazujemo stroške po naravnih vrstah.

Stroški blaga, materiala in storitev so se v letu 2011 v primerjavi s preteklim obdobjem

povečali za 10,64%.

Nabavna vrednost prodanega blaga je znašala 419.340 EUR in se je v primerjavi s

preteklim letom povečala za šestindvanajstkrat zaradi povečane nabave in prodaje

trgovskega blaga.

Naraščanje stroškov materiala je posledica povečevanja cen materialov. Na proizvedeni

liter so se stroški materiala v primerjavi s preteklim obdobjem povečali za 19,9 %. V

strukturi čistih prihodkov, pa pomenijo stroški materiala kar 54 % delež.

leto 2011

Znesek v EUR Delež v %

stroški materiala 5.895.168 84,15

stroški pomožnega materiala 306.013 4,37

stroški energije 546.887 7,81

stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in material za

vzdrževanje osnovnih sredstev

145.852 2,08

odpis drobnega inventarja in uskladitev stroškov materiala zaradi

ugotovljenih popisnih razlik

63.960 0,91

drugi stroški mateiala 47.531 0,68

Skupaj stroški materiala 7.005.411 100,00

Stroški storitev pa so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšali za 0,42 %.

Pri stroških storitev se je večina stroškov v primerjavi s preteklim enakim obdobjem

zmanjšala. Stroški, ki so se povečali so naraščali zaradi razmer na trgu. Najbolj so se

povečali stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev, stroški

zavarovalnih premij, stroški intelektualnih in osebnih storitev ter stroški potnikov in

pospeševalcev prodaje. Zmanjšanje stroškov smo zabeležili pri stroških prevoznih

storitev, pri stroških vzdrževanja objektov in opreme, pri najemninah, pri stroških

povračil zaposlencem v zvezi z delom ter pri stroških storitev fizičnih oseb, ki ne

opravljajo dejavnosti.

Letno poročilo 2011 Stran | 41


leto 2011

Znesek v EUR Delež v %

stroški prevoznih storitev 538.148 23,81

stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih

sredstev

92.292 4,08

najemnine 2.481 0,11

povračila zaposlencem v zvezi z delom 13.498 0,61

stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne

premije

80.125 3,55

stroški intelektualnih in osebnih storitev 60.102 2,66

stroški sejmov, reklame in reprezentance 751.522 33,25

stroški storitev fizičnih oseb, ki ne nopravljajo dejavnosti 6.118 0,27

stroški drugih storitev 715.260 31,66

Skupaj stroški storitev 2.259.546 100,00

Stroški dela

Stroški dela predstavljajo stroške plač, stroške socialnih zavarovanj in druge stroške

dela. Slednji vključujejo stroške izplačila regresa za letni dopust, stroške prehrane med

delom, stroške prevoza na delo in z dela, odpravnine in jubilejne nagrade.

V primerjavi s preteklim letom so se stroški dela zmanjšali za 6,2 %. Povprečna mesečna

bruto plača na zaposlenega je v letu 2011 znašala 1.361 EUR in se je v primerjavi s

preteklim letom povečala za 6 %. Povprečni stroški dela na zaposlenega pa so znašali

21.596 EUR.

Zaposlenim delavcem je bil v letu 2011 izplačan regres – bruto znesek na delavca je

znašal 950 EUR.

leto 2011

Znesek v EUR Delež v %

plače in nadomestila plač zaposlencev 1.568.062 75,63

delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev 255.448 12,32

regres za letni dopust 95.719 4,62

stroški prehrane med delom 80.287 3,87

stroški prevoza na delo 50.959 2,46

jubilejne nagrade 9.191 0,44

odpravnine 5.075 0,25

drugi stroški dela 8.500 0,41

Skupaj stroški dela 2.073.241 100,00

Letno poročilo 2011 Stran | 42


Odpisi vrednosti

Odpisi vrednosti vključujejo stroške amortizacije neopredmetenih sredstev in

opredmetenih osnovnih sredstev v višini 1.239.324 EUR in prevrednotovalne poslovne

odhodke pri opredmetenih osnovnih sredstvih v višini 9.334 EUR.

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih vključujejo odpise

opredmetenih osnovnih sredstev.

Drugi poslovni odhodki

Drugi poslovni odhodki predstavljajo dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida in

izdatke povezane z varstvom okolja:

‣ nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so znašala 18.156 EUR,

‣ izdatki za varstvo okolja in prispevki za vodo so znašali 17.694 EUR,

‣ stroški administrativnih taks so znašali 3.814 EUR,

‣ stroški koncesije za vodo so znašli 71.944 EUR,

‣ okoljska dajatev za odpadno embalažo je znašala 1.709 EUR,

‣ drugi poslovni odhodki so znašali 43.260 EUR.

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev

Med finančnimi prihodki iz poslovnih terjatev izkazujemo:

‣ finančne prihodke iz poslovnih terjatev do drugih v višini 19.351 EUR, ki se

nanašajo na finančne prihodke za obresti, ki smo jih zaračunali kupcem in

prihodke od pozitivnih tečajnih razlik terjatev in obveznosti.

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti

Med finančnimi odhodki iz finančnih obveznosti izkazujemo:

‣ finančne odhodke iz posojil prejetih od bank v višini 258.438 EUR. Bančne

obresti smo redno plačevali.

‣ finančne odhodke iz drugih obveznosti v višini 5.547 EUR, ki se nanašajo na

negativne tečajne razlike, ki so nastale pri nakupu oz. prodaji tujih denarnih

valut, s katerimi smo poslovali v letu 2011.

Letno poročilo 2011 Stran | 43


Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

Med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti izkazujemo:

‣ finančne odhodke iz obveznosti do dobaviteljev v višini 2.276 EUR, ki vključujejo

negativne tečajne razlike nastale pri poslovanju s tujimi dobavitelji v letu 2011,

‣ finančne odhodke iz drugih poslovnih obveznosti v višini 16.450 EUR, ki

vključujejo negativne tečajne razlike nastale pri poslovanju s tujimi kupci v letu

2011.

Drugi prihodki

Drugi prihodki vključujejo 9.955 EUR prihodkov od odškodnin.

Drugi odhodki

Drugi odhodki se nanašajo na pogodbene in denarne kazni v višini 8.575 EUR in

odhodke zaradi donacij v višini 1.700 EUR.

Davek iz dobička

Za poslovno leto 2011 bo družba plačala davek od dobička v višini 327 EUR. Pri

obračunu smo upoštevali olajšave, ki jih davčna zakonodaja prizna kot zmanjšanje

osnove za obdavčitev.

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je seštevek vseh prihodkov (poslovnih,

finančnih in drugih), zmanjšan za spremembo vrednosti zalog nedokončane proizvodnje

in gotovih proizvodov ter zmanjšan za seštevke vseh odhodkov (poslovnih, finančnih in

drugih), tudi odhodka za davek. V primerjavi s preteklim letom je rezultat boljši, saj smo

poslovno leto 2011 zaključili pozitivno.

Letno poročilo 2011 Stran | 44


Čisti poslovni izid po preračunu kapitala:

‣ na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin (2 %) bi bil poslovni izid za 195.682

EUR manjši.

Ugotovitev bilančnega dobička

Znesek v EUR

leto 2011 leto 2010

a Čisti poslovni izid poslovnega leta 28.810 -65.126

b Preneseni čisti dobiček 2.134.223 2.199.349

Bilančni dobiček (a + b) 2.163.033 2.134.223

Bilančni dobiček obračunskega obdobja ostane nerazporejen in se prenese v naslednje

leto kot nerazporejeni čisti dobiček preteklih let.

POJASNILA K IZKAZU DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

Celotni drugi vseobsegajoči donos prikazuje spremembe lastniškega kapitala v obdobju

poslovnega leta, ki so posledice transakcij in drugih dogodkov, razen sprememb, ki so

posledica transakcij z lastniki, ki delujejo kot lastniki.

V poslovnem letu 2011 nismo imeli prevrednotenj neopredmetenih sredstev in

opredmetenih osnovnih sredstev, prav tako nismo zabeležili učinkov prevrednotenj

finančnih naložb in nimamo drugih sestavin vseobsegajočega donosa zato je čisti

poslovni izid obračunskega obdobja enak celotnemu drugemu vseobsegajočemu donosu

v višini 28.810 EUR.

Letno poročilo 2011 Stran | 45


POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) SRS in v stopenjski

obliki prikazuje podatke za leto 2011 in leto 2010. Podatki so vzeti iz bilance stanja

31.12.2011 in izkaza poslovnega izida za leto 2011 ter iz dodatnih podatkov, ki so

potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in ustrezno razčlenitev postavk. Postavke

za preteklo poslovno leto nismo preračunavali.

POJASNILA K IZKAZU GIBANJA KAPITALA

V izkazu gibanja kapitala so prikazane spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v

bilanci stanja in ima obliko sestavljene razpredelnice vseh sestavin kapitala. Ločeno je

predstavljen izkaz za gibanja kapitala za leto 2011 in za preteklo leto 2010. Postavke in

možne pojave, ki v posameznem letu niso prišle v poštev, se ne navajajo.

Letno poročilo 2011 Stran | 46


KAZALNIKI

Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja)

31.12.2011 31.12.2010

Stopnja lastniškosti financiranja 55,84% 55,90%

kapital/obveznosti do virov sredstev

Stopnja dolgoročnosti financiranja 64,93% 73,92%

vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z rezervacijami)/obveznosti do

virov sredstev

Temeljni kazalniki stanja investiranja (naložbenja)

Stopnja osnovnosti kapitala 17,19% 17,24%

osnovni kapital/kapital

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja 75,97% 76,97%

dolgovi/kapital

Stopnja osnovnosti investiranja 63,90% 67,20%

osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)/sredstva

Stopnja finančnosti investiranja 0,05% 0,05%

vsota dolgoročnih fin.naložb in kratkoročnih fin.naložb/sredstva

Stopnja dolgoročnosti investiranja 63,95% 67,23%

vsota osnovnih sredstev, dolgoročnih fin. naložb in dolgoročnih poslovnih

terjatev/sredstva

Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,87 0,83

kapital/osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri

koeficient) 0,003 0,003

likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni

koeficient) 0,52 0,68

vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev/kratkoročne obveznosti

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni

koeficient) 1,03 1,25

Temeljni kazalniki gospodarnosti

Temeljni kazalniki dobičkonosnosti

kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti

Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,02 1,01

poslovni prihodki/poslovni odhodki

Koeficient celotne gospodarnosti poslovanja 1,00 0,99

prihodki/odhodki

Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,003 -0,01

čisti dobiček v poslovnem letu/povprečni kapital

Letno poročilo 2011 Stran | 47


DRUGA RAZKRITJA

Imena članov uprave in nadzornega sveta so razkrita na strani 7.

Prejemki uprave in nadzornega sveta

Znesek v EUR

Uprava - Hren Marko

bruto (obračunane) plače v letu 2011 86.126,42

regres v letu 2011 950,00

drugi prejemki iz delovnega razmerja 4.815,00

povračil stroškov službenih poti (dnevnice in nočnine) 2.602,61

boniteta za uporabo službenega avtomobila 5.319,17

Zaposleni po individualni pogodbi

v januarju 8 delavcev, v februarju in marcu 9 delavcev, od

aprila do avgusta 8 delavcev, od septembra do decembra 7

delavcev

bruto (obračunane) plače v letu 2011 286.838,07

Nadzorni svet

neto sejnine - predsednica NS - Urbič Marjanca 1.400,00

neto sejnine - član NS - Hribar Janez 1.000,00

neto sejnine - član NS - Golob Marjan 1.000,00

neto sejnine - potni stroški - Hribar Janez 177,60

Uprava družbe je prejema prejemke po pogodbi, ki je sklenjena med upravo družbe in

nadzornim svetom. Prejemki članov nadzornega sveta so določeni na skupščini družbe,

ki jih tudi potrdi.

Zaposleni delavci z individualnimi pogodbami so v letu 2011 prejeli še regres za letni

dopust, upravičeni so bili do povračila stroškov prevoza na delo, povračila za prehrano

in povračila stroškov za službene poti. Zaposleni delavki z individualno pogodbo je bila

obračunana tudi boniteta za uporabo službenega vozila v zasebne namene za tri mesece.

Družba nima neporavnanih zapadlih obveznosti, do članov uprave in nadzornega sveta,

niti do njih ne izkazuje terjatev.

Stroški revizije

Stroški revizije so v letu 2011 znašali 7.982 EUR in se v celoti nanašajo na revidiranje

letnega poročila.

Letno poročilo 2011 Stran | 48


Upravljanje s tveganji

Tveganje lahko opredelimo kot negotovost nastanka dogodka, ki lahko negativno ali

pozitivno vpliva na doseganje strateških, operativnih in finančnih ciljev organizacije.

Izpostavljenost različnim oblikam finančnih tveganj je lahko pomemben dejavnik

uspešnosti poslovanja. Pred nekaterimi tveganji smo se v DANI uspešno zavarovali, naša

stalna skrb pa so tudi tveganja, ki lahko hitro poslabšajo našo stabilnost in uspešnost.

‣ Kreditno tveganje predstavlja možnost, da terjatve do kupcev in drugih pravnih

oseb ne bodo poplačane v celoti ali pa sploh ne bodo plačane. Pred temi tveganji

se v Dani zavarujemo na več načinov:

- z največjimi kupci imamo podpisane letne pogodbe,

- intenzivno nadzorujemo slabše plačnike,

- po potrebi omejujemo izpostavljenost do posameznih partnerjev,

- z verižnimi kompenzacijami in mesečnimi kompenzacijami zmanjšujemo

zapadle terjatve,

- večino terjatev na tujih trgih smo zavarovali.

‣ Likvidnostno tveganje opredelimo kot tveganje zmanjšanja likvidnosti in

spremembe cen vrednostnih papirjev. Tveganju spremembe cen vrednostnih

papirjev Dana ni izpostavljena, saj so naše naložbe v vrednostne papirje

minimalne. Večina prihodkov od prodaje realiziramo na domačem trgu, kjer so

plačila predvidljiva in dokaj stabilna. Obveznosti do dobaviteljev in financerjev

so vnaprej znane in predvidljive.

‣ Valutno tveganje opredeljujemo kot možnost nastanka izgub, ki jih povzroči

sprememba deviznega tečaja. Z dnem, ko je tudi Slovenija uradno prevzela

evropsko valuto sprememba deviznega tečaja ne pomeni več negativnega

tveganja. Večino obveznosti in terjatev v DANI je vezano na valuto evro, od

ostalih valut pa se v našem poslovanju srečujemo še z dolarji in funti.

‣ Obrestno tveganje izvira iz možnosti sprememb višine obrestnih mer. Dana je v

letu 2011 z bankami dosegla dogovorjene obrestne mere, ki so bile vezane na

obrestno mero EURIBOR in dogovorjen minimalni pribitek. V letu 2011 smo

povečali kratkoročno in zmanjšali dolgoročno zadolženost pri bankah.

Družbe v tujini

Podjetje Dana d.d. je konec leta 2004 (v mesecu decembru) ustanovilo podjetje na

Hrvaškem. Naziv in sedež podjetja: DANA-H d.o.o., Jospia Lončara 3, 10090 Zagreb.

Podjetje DANA d.d. je 100 % lastnik podjetja na Hrvaškem.

Podjetje DANA-H d.o.o. je v letu 2011 poslovalo pozitivno. Konsolidirano letno poročilo

je mogoče pridobiti na naslovu DANA d.d., Glavna cesta 34, 8233 Mirna.

Letno poročilo 2011 Stran | 49


Firma in sedež obvladujočega podjetja

Konsolidirano letno poročilo sestavlja podjetje Plasta d.o.o., Kamnje 41, 8232

Šentrupert. Na omenjenem naslovu je mogoče pridobiti konsolidirano letno poročilo.

Poslovanje z obvladujočo družbo

V skupini z obvladujočo družbo so bile opravljene transakcije pod običajnimi tržnimi

pogoji, uporabljene so bile tržne cene izdelkov in storitev. Kumulativni promet terjatev z

obvladujočo družbo je znašal 14.162,75 EUR, kumulativni promet obveznosti pa

359.513,49 EUR.

Sprejem letnega poročila

Uprava družbe DANA d.d. je sprejela letno poročilo za leto 2011 dne, 15.03.2011.

Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto končano na dan 31.12.2011 in uporabljene

računovodske usmeritve in pojasnila k izkazom za leto 2011.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-to predstavlja resnično in

pošteno sliko njenega poslovanja za leto končano na dan 31.12.2011.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter

da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi

predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in s

Slovenskimi računovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ukrepov za

zavarovanje premoženja ter za preprečevanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma

zakonitosti.

Marko Hren, direktor

Letno poročilo 2011 Stran | 50

More magazines by this user
Similar magazines