Maj 2011 Å tevilka 36 - Sodexo

si.sodexo.com

Maj 2011 Å tevilka 36 - Sodexo

Maj 2011

Številka 36


Spoštovane bralke in bralci,

Kazalo

tokratna 36. številka Sotočja

vas z mislimi že pelje

v poletni čas, čas težko

pričakovanih počitnic

in dopustov. Preden pa

tudi sami že odpotujete

v želene in vam najbolj

ljube kraje, si le preberite

tokratno številko Sotočja.

Prepričan sem, da

boste v njej našli veliko

zanimivega branja.

Meni osebno sta všeč vsaj dve temi. Včasih, ko smo

povabljeni v goste, ne vemo niti, kako se obleči ali pravilno

vesti za mizo, zato nam bo lahko v veliko pomoč

članek o kulturi vedenja za mizo, ki ga je napisala

znana slovenska strokovnjakinja s tega področja.

Tudi v tej številki pišemo o zdravi prehrani, ki je ključ

za ohranjanje zdravja. V razgovoru z ugledno osebo s

področja zdravstva sem zadnjič ujel zanimivo misel,

da moramo za zdravje skrbeti danes - ker se lahko

zgodi, da takrat, ko bomo pomoč potrebovali, te ne bo,

ker bo predraga ali jo preprosto ne bo. Kar malo zaskrbljujoče;

torej potrudimo se, skrbimo za zdravje že

danes.

Seveda vam želimo povedati tudi čim več o sebi in vsakodnevnem

delu, ki ga opravljamo in o naših gostih.

Vsi skupaj vam želimo prijetno poletno branje.

Igor Peček

3 Uvodnik

3 Spoštovane sodelavke in sodelavci!

5 Catering

5 Na sejmu GULFOOD 2011 v Dubaju

6 Poslovanje

6 Z vami že 15 let

9 Glavna tema

9 Kultura vedenja za mizo

12 Dnevno v Sodexu

12 Bolnišnična prehrana pomaga pri okrevanju

13 Naročnik

13 Bolnišnica Topolšica usmerjena v razvoj

15 Sodexo se predstavi

15 Kuhinja Elan: Smo učilnica za kuharje

16 Predstavitev komercialne službe v Sodexu

18 Izobraževanje

18 Zdrav obrok za zdrav korak

19 Načrt za boljši jutri: manj soli, maščob in

sladkorja v obrokih

21 Razumeti naročnikova pričakovanja (CFL)

22 Novi naročniki

24 Aktualno

24 Enostavnejše planiranje - Menu Manager

25 Dober tek, prebivalci ulice!

26 Slastni namazi za poletne dni

27 Kadri

27 Vodje kuhinj: Ko je zdravje pravilo in ne več

vprašanje

31 Predstavitev področnih vodij

32 Nagrada ekipi kuhinje Knauf Insulation

33 V korak s časom

33 Presna prehrana

35 Ali ste vedeli?

35 Sveže stisnjeni zelenjavni in sadni sokovi

36 Mozaik

36 Srečanje zaposlenih na Dolenjskem

38 Srečanje kolegija direktorjev 9-tih držav

skupine Sodexo EMSE

( Emerging markets Sodexo Europe )

v Ljubljani, marec 2011

40 Nagrajenci na skupnem kosilu

40 Kristalni krožnik je šel v Osnovno šolo Bled

42 Izobraževanje zdrav obrok za zdrav korak

Številka 36

Maj 2011

Izdajatelj

Sodexo, d. o. o., Železna cesta 16, Ljubljana

telefon: 01 420 58 00; fax: 01 420 58 52

Uredniški odbor

Cvetka Franko, Marija Meznarič,

Urška Rudel, Igor Peček

Odgovorni urednik

Igor Peček

Oblikovanje, prelom

MELIOR, d. o. o.

Tisk

INTER CITY, d. o. o.

Fotografije

Arhiv Sodexa,

ISTOCK

Naklada

5700 izvodov

Po mnenju Ministrstva za kulturo RS se ta publikacija uvršča med proizvode, od katerih se plačuje 8,5 odstotni davek na dodano vrednost


Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Uvodnik

Ob praznovanju prvomajskih praznikov smo slišali pozive,

da naj ponovno poiščemo svoje ideale, za katere

bomo pripravljeni tvegati, se zanje boriti ter v njih videti

skupni in tudi svoj lastni, osebni cilj. Se mu bomo

odzvali? Jaz se mu bom, ker sem mnenja, da gre za

pogumen klic. Upam, da ne bo zadnji ali edini.

V vrsti brezposelnih in nas, ki še imamo službo, se zdi,

da sami ne znamo več poiskati idola ali ideje, za katero

bi se nam zdelo vredno potruditi bolj, kot se nam

to v tem trenutku zdi vredno. Svet, v katerem živimo,

nas namreč zadnjih dvajset let uči, da moramo skrbeti

predvsem zase. Pa je mar to res pravi nauk?

Ali smo zaposleni v Sodexu tudi ali zgolj samo posnemovalci

takšnega načina življenja?

Ne smemo se prepustiti temu toku, ki na koncu vselej

prinaša zgolj in samo osamljenost.

Naj ne bo res, kar je povedala ameriška umetnica Laurie

Anderson za prvomajsko Sobotno prilogo Dela:

»Mislim, da živimo v precej tragičnem svetu, triumf

kapitalizma je zastrašujoč. In ljudje se napačno odločajo:

namesto da bi medsebojno sodelovali – tekmujejo.

To pa življenju odteguje užitke.«

Bodimo pozorni do svojih gostov in do ljudi, za katere

pripravljamo obroke. Bodimo radodarni do sebe in

svojih sodelavcev, kolikor je to v naši moči. Predvsem

pa bodimo ustvarjalni.

V pomladno-poletnih mesecih je veliko priložnosti za

to, da se družimo, se posvečamo drug drugemu in si

izkazujemo pripadnost in spoštovanje.

Zaposleni v Sodexu bodimo zgled poštenosti, pravičnosti

in radodarnosti.

V našem podjetju ne ostajajmo samo opazovalci dogajanj,

ampak smo tudi iskreni iskalci idej, za katere se

je vredno truditi.

Direktorica družbe

Cvetka Franko

3


Na sejmu GULFOOD 2011 v Dubaju

Catering

Če načrtujete kuhinjo, obnovo ali preprosto želite zagotoviti

svoji ekipi najnovejšo opremo za profesionalno

delovanje, je ponudba na sejmu to, kar potrebujete,

da ostanete korak pred konkurenco.

Tomaž Slatnar,

Vodja Prestige cateringa

Konec februarja sem obiskal enega največjih sejmov

na svetu: Gulfood v Dubaju. Sejem gosti neverjetnih

3.800 razstavljalcev in 81 mednarodnih paviljonov ter

pozdravlja kupce iz 152 držav. Izložbe s hrano in pijačo

z vsega sveta so res izredne in predstavljajo največje

mojstrovine. Gulfood pomeni priložnost za odkritje

unikatnih izdelkov več sto specializiranih proizvajalcev.

Vzporedno s sejmom poteka tudi več kuharskih in

slaščičarskih tekmovanj in razstav. Sodniki, ki strogo

ocenjujejo delo, prihajajo s celega sveta in so pri

svojem delu zelo kritični.

Udeleženci tekmovanja v različnih panogah ne

tekmujejo neposredno drug proti drugemu, temveč si

sami prizadevajo doseči popolnost v svoji umetnosti.

Zlate, srebrne in bronaste medalje dobijo tisti, katerih

izdelki so po mnenju sodnikov dosegli mednarodne

standarde. Poleg medalj obstajajo še posebni pokali za

posameznike, ki so dosegli odličnost nad konkurenco

na posameznih področjih, kot so kuhanje, slaščičarstvo

in artistika, namenjeni spodbujanju razvoja novih, inovativnih

ter drugačnih trendov v kulinariki.

Ko strnem misli ob videnem, sem vesel, da smo tudi mi

med temi, ki lahko oblikujejo kulinarično prihodnost.

5


Poslovanje

Z vami že 15 let

Ponosni smo, da smo del 15-letne zgodbe o uspehu, in prepričani, da se bo ta zgodba še

nadaljevala. Zadovoljstvo strank je središče vsega, kar počnemo.

Igor Peček

Da je podjetje uspešno, mora biti

izpolnjenih kar nekaj pogojev. Morda

je eden najpomembnejših ta, da

se zaposleni poistovetijo z njegovo

vizijo, ter da za njo in z njo pravzaprav

živijo. S prijaznim odnosom

do okolja, do naših naročnikov in

gostov, do dobaviteljev in tudi do

sebe pokažemo, da to vizijo razumemo

in ustvarjamo družbo, v

katero se vsakdo rad vrača. Naši

naročniki in gostje morajo začutiti

našo pripravljenost in zavzetost za

to, da je storitev, ki jo opravljamo,

namenjena le njim in da z njo želimo

polepšati njihov vsakdanjik.

Želimo doseči in preseči njihova

pričakovanja.

Smo delavni in samozavestni. Prepričani

smo, da ni boljše naložbe,

kot je naložba v ljudi, ki delajo in

dihajo s podjetjem. K naštetemu

dodajamo še dobre medsebojne

odnose in vero v podjetje, kar

ustvarja novo vrednost – in to je

odlična delovna klima. Brez zaupanja

ni motivacije, ni razvoja vodenja,

ni dobrih rezultatov, ni uspešnega

podjetja.

Da je to res, je dokazal tudi Pierre

Bellon, ki je leta 1966 svojemu

očetu, pri katerem je delal, povedal,

da želi na svoje in se preizkusi,

kaj lahko doseže. Začel je z nekaj

tisoč franki v žepu in eno restavracijo.

Že takrat na samem začetku

si je zastavil nekaj osnovnih ciljev,

ki so še danes temelj strategije razvoja

Sodexa. To so: timsko delo,

usmerjenost k razvoju in napredku

ter stalno nadgrajevanje storitve.

Dobrih 40 let kasneje Sodexo deluje

v 80 državah na svetu in zaposluje

več kot 380.000 ljudi.

Kaj pa pri nas doma?

Od ustanovitve leta 1995 je podjetje

zelo hitro raslo, po petih letih je

bilo v Sodexu zaposlenih 330 ljudi,

ki so vsak dan pripravili 20.000

obrokov v 74 restavracijah. Danes

nas je v Sodexu zaposlenih 650,

v 160 restavracijah pripravimo

dnevno več kot 45.000 obrokov. V

Sodexu se močno zavedamo, kdo

nam omogoča rast in razvoj. To so

naši naročniki ter njihovi zaposleni,

ki vsak dan prihajajo v naše restavracije

in so največje bogastvo,

ki ga imamo. Naše razmišljanje je

vedno usmerjeno k njim. Vezi, ki se

spletajo med nami, so sestavljene

iz neštetih, včasih med seboj celo

nepovezanih dogodkov.

Da naše naročnike res cenimo in

spoštujemo, smo želeli še posebej

poudariti, zato smo jih ob naši 15-

letnici delovanja v Sloveniji povabili

na skupno srečanje, ki se je odvijal

v hotelu Grand Austria v Ljubljani.

Tam se nas je zbralo skoraj tristo.

V kratkem mozaiku vam bomo s

sliko in besedo poskušali na kratko

opisati še eno čudovito izkušnjo,

ki smo jo preživeli skupaj.

Ko si star petnajst let, misliš,

da je ves svet tvoj in se pravo

potovanje komaj začne. Prav

taki smo zdaj pri petnajstih letih

mi v Sodexu. Ko si star petnajst

let, si zaljubljen do ušes

in še čez in prav nič ne more

zmotiti tvoje vihravosti. Zaljubljeni,

vzneseni in – kot ste

videli na prejšnjih posnetkih –

tudi odgovorni smo v SODEXU.

Vse, kar smo dosegli, smo

dosegli s predanim delom in

iskreno pozornostjo do naših

gostov po vsej Sloveniji. Prav

zadovoljstvo naših gostov,

ki preživijo z nami lepši del

dneva, nas navdaja s ponosom.

Ostajamo mladostno razigrani

in polni navdušenja pri strežbi

gostov v naših restavracijah.

Z našimi gosti se srečujemo

vsepovsod, tudi v cerkvi pri

maši, na ulici, v trgovini, v

šolah, v bolnišnicah.

Mi smo zaposleni v slovenskem

Sodexu in nam ni vseeno,

kakšno je naše ogledalo v

Sloveniji.

S temi besedami je goste nagovorila

direktorica Sodexa

Cvetka Franko.

6


Poslovanje

Svečanega dogodka se je udeležila tudi Nicole

Michelangeli, veleposlanica Republike Francije,

ki je med drugim povedala, da je sodelovanje

med Slovenijo in Francijo zgledno in da je zelo

vesela, ker se je lahko udeležila tega svečanega

dogodka. Navdušena je bila nad kulinaričnim

delom, povedala je, da nasploh zelo rada jé in da

ima slovensko kuhinjo zaradi njene pestrosti in

raznovrstnosti še posebej rada.

Na dogodku je bilo veliko naših naročnikov, ki

niso skrivali navdušenja nad dogodkom, pohvalili

pa so tudi sodelovanje s Sodexom. Bojan Končan,

ravnatelj Gimnazije Poljane, je povedal, da z nami

sodelujejo že tretje leto. Začeli smo z izvajanjem

prehrane za dijake in zaposlene na šoli, pred

letom dni pa smo prevzeli tudi čiščenje. Pohvalil

je profesionalen odnos z nami, predvsem pa to,

da se držimo dogovorov in da vedno naredimo,

kar obljubimo.

Gostje so uživali ob sproščenem vzdušju in dobri

hrani.

Kot že večkrat je tudi tokrat udeležence srečanja razvajala ekipa Prestige Catering iz Sodexa pod vodstvom

Tomaža Slatnarja. Pripravili so nam svojevrsten gurmanski užitek, za kar se jim vsi najlepše zahvaljujemo.

7


Kultura vedenja za mizo

Kadar so bili bogovi povabljeni k

Zevsu na božanski Olimp, da bi bili

v njegovih palačah na svečani večerji

ali kosilu, so enostavno sedli

za mizo ter začeli jesti ambrozijo,

nebeško jed, in piti nektar, nebeško

pijačo, ki sta jo točila Ganimed in

Heba. Vsi vemo, da pri tem opravilu

obnavljanja nesmrtnosti niso imeli

prav nobenih težav. Bili so bogovi,

imeli so samo eno jed in eno pijačo

in niso potrebovali pribora.

Tudi danes najdemo koga, ki misli,

da je bog, vendar je tudi zanj dobro,

če bo vedel, kako se je treba pravilno

obnašati za mizo. Ob tem niti

ni toliko pomembno, ali bo gostitelj

ali povabljenec na preprostem poslovnem

kosilu ali pa na večerji v

fraku. Pozabimo na Zevsovo palačo,

stopimo na trdna tla in se naučimo

nekaj nasvetov, ki jih bomo

potrebovali za pogrnjeno mizo v

restavraciji ali v domačem okolju.

Če niste grofica ali grof in nimate

zares izvirnih idej, vas bo odstopanje

od uveljavljenih pravil prej

osmešilo, kot pa vas naredilo

slavne.

Res, angleškemu grofu, strastnemu

kockarju in ljubitelju kart, je

uspelo postati slaven zaradi nenavadnih

navad. Njegov služabnik je

druščino, v kateri je užival pri strastnem

igranju kart, stalno prekinjal

z lepo pripravljenimi večerjami,

kosili in zajtrki. Grof je služabnika

postopoma prepričal, da je začel

dajati koščke pečenke med dva

kosa kruha in to prinašal k mizi.

Seveda, vsi poznamo njegovo ime –

gre za lorda Sandwicha – poznamo

pa tudi nadaljevanje zgodbe in pomen

sendviča do današnjih dni.

Lepo pogrnjena miza je že od nekdaj

ponos vseh tistih, ki se ukvarjajo

s pripravljanjem svečanih ali

preprostejših pogrinjkov. Možnosti

pogrinjanja včasih niso bile tako

pestre, kot so danes. V današnjih

časih ni več trdnih zapovedi, kakšna

je recimo ta, da bi miza za

slavnostni obed morala biti pokrita

z belim prtom in obdana s srebrnino,

čeprav moramo vedeti, da zahteve

po brezhibnosti in popolnosti

še vedno veljajo.

Domišljiji lahko pustimo prosto

pot, pomemben je le naš okus in

to, kako globoko lahko sežemo v

žep. Pri pogrinjanju mize moramo

upoštevati, kdo bo sedel za mizo in

za kakšno priložnost gre. Sveče in

cvetje mizo vedno polepšajo. Pri

svečah moramo paziti, da jih prižgemo

tik preden gostje sedejo,

svečniki pa ne smejo preveč zakrivati

pogleda na druge goste.

Vsak dober gostitelj se bo preudarno

lotil sedežnega reda, zato

mora zelo dobro premisliti, s kom

bodo ljudje sedeli za mizo. Nikakor

ni vseeno, kje kdo sedi, še

zlasti ne v poslovnem svetu. Prav

tako je to pomembno, kadar pripravljamo

bolj svečan dogodek v

domačih krogih. Dober sedežni red

je vprašanje izredno prefinjenega

občutka in zavedati se moramo,

da prav to lahko veliko pripomore

k uspešnosti dogodka. Upoštevati

moramo, da vsak, ki sedi za mizo,

potrebuje najmanj 70 do 80 cm

prostora (seveda lahko pripravimo

pogrinjek tudi nekoliko širše, če

nam to prostor dopušča). Tako potrebujemo

– naj navedem samo kot

primer – za 20 ljudi približno 7 m

dolgo mizo, če pa bo okrogla, mora

imeti premer 4,5 m. V slovenskem

prostoru se kar ne moremo navaditi,

da v primeru, ko prirejamo

druženje s prijatelji, ki s seboj pripeljejo

partnerje, partnerje vedno

posedimo narazen, skupaj pustimo

le sveže zaljubljene in sveže poročene

pare. Dobro pripravljen sedežni

red omogoča prijeten pogovor,

zato kot dobri gostitelji vedno poskrbimo,

da bo imel vsak pri sebi

primernega sogovornika. Upoštevajmo

jezikovne ovire, nesoglasja

(če jih poznamo) in podobno.

Če smo v vlogi gostitelja, nam

bonton nalaga, da začnemo jesti

prvi, vendar šele takrat, ko smo

se prepričali, da so vsi gostje za

mizo postreženi. Od tega pravila

lahko odstopamo le v primeru, če

je za našo mizo več kot 20 gostov.

Takrat gostitelj počaka, da je postrežen

samo glavni gost oziroma

njegovi najbližji sosedi. Povabi jih

k jedači, ostalim pa se na kratko

opraviči, saj bi se jed medtem lahko

že ohladila. Tako velikih omizij v

praksi ne priporočamo, saj je komunikacija

s tako velikim številom

prisotnih zelo oslabljena. Zato je

veliko bolje, če imamo več okroglih

ali kvadratnih miz.

Enako pravilo velja pri stoječih bifejih.

Gostitelj prvi pristopi k bifeju,

kar je znak za druge goste, da

lahko pričnejo jesti. Gostitelj lahko

pristopi k bifeju z glavnim gostom.

Če je poleg gostitelja še soproga,

je ona tista, ki z glavnim gostom

odpre bife. Praksa vse prevečkrat

pokaže, da ljudje sami od sebe

segajo po hrani, še preden gosti-

Glavna tema

9


Glavna tema

telj pristopi do bifeja. Velikokrat

tudi pozabimo, da bifeji, ki se pripravljajo

ob različnih sprejemih,

odprtjih razstav in različnih dogodkih,

niso namenjeni samo in

izključno zato, da se gostje najedo,

ampak gre predvsem za družabni

dogodek, hrana pa je le še dodatna

pozornost gostitelja. Zatorej si ne

moremo privoščiti, da s krožnikom

v roki kar pademo na hrano, kot

da že 14 dni nismo ničesar použili.

Na krožnike si nalagamo malo.

Ko smo pojedli, umazan krožnik

odložimo na prostor, ki je namenjen

umazanim stvarem in gremo

po novo hrano z novim krožnikom.

Če visoko kotirate na družbeni lestvici,

boste na takih prireditvah

verjetno imeli veliko sogovornikov,

če ne boste celo kar oblegani. Zato

pazite, da ne boste govorili s polnimi

usti. Če boste odšli domov lačni,

je to pač cena vaše pomembnosti.

Ne smemo pa pozabiti, da trkanje

ni dovoljeno s penečimi vini ter

z vsemi začetnimi in zaključnimi

pijačami, kot so konjak, likerji in

žgane pijače.

Kadar so na mizah prtički iz blaga,

je pomembno, da prtiček takrat, ko

je večina ljudi sedla, položimo na

kolena. Prtiček mora ostati na naših

kolenih do konca obroka. Ko je

obrok končan, ga vedno odložimo

na svojo levo stran ob krožniku. Če

so na prtičku večji, očitni madeži od

hrane ali rdečila, ga zložimo tako,

da so le-ti prekriti. Kadar omizje

zapustimo zaradi odhoda v toaleto

ali ko imamo zdravico ali govor, prtiček

vedno odložimo na svojo levo

stran ob krožniku. Ko zopet sedemo,

ga vrnemo na kolena, kjer tudi

ostane do konca obroka.

Vsakršno tlačenje prtička za srajco

ali karkoli podobnega si ne smete

privoščiti, pa čeprav je pred vami

krožnik slastnih špagetov z rdečo

paradižnikovo omako. Papirnatih

prtičkov ne polagamo na kolena.

Ko končamo z obrokom, papirnate

prtičke odložimo na krožnik in ne

na našo levo stran ob krožniku.

Temeljno načelo pri spopadu s

priborom je zelo preprosto. Prvo

pravilo: vedno

začnemo z zunanjim

kosom in ob

vsaki naslednji

jedi uporabimo

pribor, ki leži ob

njem (torej od

zunaj navznoter,

od zgoraj navzdol).

Če pa vam

ostane kakšen

kos pribora, je

verjetno napaka

vaša in ne natakarjeva,

ker

ste stvari zelo

poenostavili, saj

velja strogo drugo

pravilo, da

morate uporabiti

ves pribor, ki je

na mizi.

Nekateri kosi

pribora so postavljeni

tudi

nad krožnikom,

te uporabljamo

za sladice. V nekaterih

restavracijah

vam ta

pribor prinesejo

šele skupaj s sladico (kar naj ne bi

bila stalna praksa). Ponekod boste

lahko opazili tudi nenavadne kose

pribora, ker restavracije s tem želijo

poudariti svoj individualni pristop.

Včasih boste kje opazili, da

vilice obračajo z roglji navzdol, kar

je popolnoma v nasprotju s pravili

sodobnega bontona. Roglji pri vilicah

morajo biti obrnjeni navzgor.

Še zanimivost ¬– vilice so v naše

domove in na naše mize prišle relativno

pozno, šele v času renesanse,

torej veliko kasneje kot žlica, da

o nožu sploh ne govorimo.

Tretje strogo pravilo pri uporabi

pribora pravi, da ko začnemo jesti,

pribor ne sme več priti v dotik

z namiznim prtom (prt se ne sme

umazati). Če med jedjo naredimo

majhen odmor, pribora nikoli

ne pustimo naslonjenega ob rob

krožnika tako, da je tisti del, ki ga

držimo, naslonjen na mizo. Tako

kapljice in delčki hrane ne morejo

zdrseti po priboru na prt. Pribor

odložimo tako, da so vilice in

nož na krožniku. Ko smo končali

z obrokom, odložimo pribor vzporedno,

kot da bi bila ura dvajset

minut čez peto popoldne, nož je

na gornji strani, rezilo noža mora

biti obrnjeno proti vam. Vilice morajo

biti na spodnji strani, roglji pa

morajo biti obrnjeni navzgor in ne

navzdol, kot je to veljalo v pravilih

starejših knjig o bontonu. To je tudi

znak za natakarja, da lahko krožnik

s priborom odnese, ne da bi vas

spraševal za vaše dovoljenje, ali

vas spraševal, če ste že končali z

jedjo. Če ste juho dobili postreženo

v jušni skodelici in ne na krožniku,

potem žlice ne pustite v skodelici,

ampak jo morate pustiti na krožniku

pod njo na desni strani.

Pribor za sladico se nahaja ob gornjem

delu krožnika, največkrat gre

za žlico in vilice. Sladico pojemo

tako, da imamo v levi roki vilice in

v desni žlico. Žlico uporabljamo

kot nož, z vilicami si le pomagamo,

koščke sladice pa nosimo v usta z

žlico. Nikakor ne smete uporabljati

samo enega kosa pribora, če je po-

10


grinjek pripravljen za vilice in žlico.

Ko ste končali, odložite pribor tako,

kot da je ura dvajset minut čez peto

popoldne. Žlica je zgoraj, vilice

spodaj, roglji obrnjeni navzgor.

Oblizovanje kateregakoli kosa

pribora, nošenja noža v usta in

najrazličnejše zvočne kulise, kot

so srkanje in cmokanje, pihanje

juhe v skodelici, krožniku ali na

žlici, govorjenje s polnimi usti,

naslanjanje komolcev na mizo,

pretirano mahanje ali kriljenje

z rokami so vsekakor dejanja, ki

si jih ne smete privoščiti. Hrano

moramo prinesti k ustom, ne pa

sklanjati glave nad krožnik – torej

sedimo čim bolj vzravnano.

In kako držimo pribor?

Če govorimo samo o desničarjih,

imamo žlico v desni roki in z žlico

običajno jemo juho. Žlico v usta

nosimo bočno, lahko pa tudi s koncem,

tako da jo lahko držimo za konec

ročaja. Ročaj žlice ne držimo s

polno pestjo kot majhni otroci, tudi

nož je vedno v desni roki in ga prav

tako držimo lahkotno za zgornji del

ročaja.

Vilice uporabljamo tako v desni

kot levi roki: v desni takrat, ko istočasno

ne uporabljamo noža, a

obvezno v levi roki takrat, ko imamo

poleg tudi nož, ki seveda mora

biti v desni roki. Vilic ne zapolnimo

s pomočjo noža, kot da bi zbirali

smeti na smetišnico, ampak hrano

z vilicami nabadamo, z nožem pa

vse skupaj še utrdimo.

Kaj storimo, ko nam kakšen kos

pribora po nesreči pade na tla? V

primeru, ko gre za dokaj resno in

pomembno poslovno kosilo ali večerjo,

je prav, da to pobere natakar

in vam prinese nov kos. Če tega

natakar takoj ni opazil, ga opozorite

in prosite, da to opravi namesto

vas, saj si kot gostitelj res ne morete

privoščiti, da bi lezli pod mizo.

V bolj neformalnih situacijah lahko

to storite sami, pri vsej zgodbi

pa je najbolj pomembno to, da ne

zardevate po nepotrebnem in da ne

brcate vilic in žlic pod mizo še dlje,

da bi prikrili svojo nerodnost. To

se lahko zgodi prav vsakomur in ni

prav nobene potrebe, da bi karkoli

prekrivali.

Nikoli ne pozabite, da kruha ni

dovoljeno pomakati ne v juho, ne

v omake – skratka nikamor. Kruh

O AVTORICI

Bojana Košnik je direktorica in

lastnica podjetja Bonton, d. o.

o. – podjetja za svetovanje in izobraževanje,

v sklopu katerega

deluje tudi šola poslovnega in

diplomatskega protokola. Po izobrazbi

je univerzitetna diplomirana

geografinja in profesorica

zgodovine. Njena poklicna pot

je bogata – protokol je vodila na

ministrstvu za zunanje zadeve in na ministrstvu za obrambo, v službi

vlade RS za evropske zadeve, v vladnem servisu za protokolarne

storitve Brdo je bila direktorica za protokol, gostinstvo in turizem,

bila pa je tudi vodja protokola mesta Ljubljana.

Danes Košnikova vodi številna strokovna usposabljanja in delavnice

ter predava. Usposabljanj se redno udeležuje tudi sama. Zelo znana

pa je tudi po svoji strokovni knjigi, ki ima naslov »24 ur poslovnega

bontona«.

vedno odlomite in nikoli ne odgriznete.

Včasih se nam med zobmi, tudi če

smo še tako previdni, zatakne košček

hrane. Bonton nam že dolgo

ne dopušča uporabe zobotrebca in

v vseh boljših restavracijah jih tudi

ne boste več našli, saj ni prav nič

lepo, če si pri mizi z zobotrebcem

odstranjujemo hrano, poleg tega

pa ustvarimo še kakšno zvočno kuliso.

Vse to sodi v toaletne prostore

– kako se stvari lotite tam, bonton

prepušča vam. Vsekakor pa je treba

obiskati tudi zobozdravnika, če

se vam hrana prepogosto zatika,

saj so za to vzroki verjetno tudi v

slabo negovanih in vzdrževanih zobeh.

Kako pomembna je kultura vedenja

med prehranjevanjem, nam pove

zapis na lesenih ploščicah pred več

kot 2000 leti, v času dinastije Han

na Kitajskem. Knjiga ritualov pravi:

»Kadar ješ, jej tako, da slepi ljudje

ob tebi ne vedo, da ješ. Če pa želiš

jesti bučno, potem pojdi v planine

in se ne vračaj med ljudi!«

Glavna tema

Bojana Košnik

11


Dnevno v Sodexu

Bolnišnična prehrana pomaga pri okrevanju

Lucija Norčič

Uravnotežena prehrana in zdrav

način življenja pomembno vplivata

na ohranjanje in krepitev našega

zdravja ter predstavljata ključni

dejavnik pri preprečevanju nastanka

številnih bolezni.

Zdrava prehrana odigra pomembno

vlogo tudi v obdobju, ko človek

potrebuje bolnišnično oskrbo.

Prehrana v bolnišnicah je del

terapije, predstavlja podporo

zdravljenju in je nepogrešljiv

del pri okrevanju, zato mora biti

skrbno načrtovana in prilagojena

potrebam bolnikov.

Vsak dan se v bolnišnicah po Sloveniji

prehranjuje približno 7.000 bolnikov.

Bolniki z ustrezno energijsko

in hranilno uravnoteženo prehrano

imajo manj komplikacij med zdravljenjem,

njihovo zdravljenje je bolj

učinkovito, čas hospitalizacije pa

krajši, kar posledično pomeni krajšo

odsotnost bolnika z dela, manj

stroškov, povezanih z zdravljenjem,

in višjo kakovost življenja.

Prehrana, prilagojena

potrebam posameznika

Skupina Sodexo s svojimi storitvami

oskrbuje 4.300 bolnišnic v 38

državah sveta. V Sloveniji že od leta

2007 skrbimo za prehrano bolnikov

v Bolnišnici Golnik, z letošnjim

letom pa smo začeli sodelovati

tudi z Bolnišnico Topolšica. V obeh

bolnišnicah vsak dan pripravimo

približno 300 celodnevnih

obrokov, zajtrkov, kosil, večerij in

dopoldanskih ter popoldanskih

malic.

Bolniki zaradi bolezni oziroma

njenih posledic največkrat ne

morejo uživati običajne hrane,

zato pripravljamo tudi vrsto

diet, ki so prilagojene potrebam

posameznika. Pri tem sodelujemo

z bolnišnično dietetičarko, ki nam

posreduje jedilnike za osnovno

bolnišnično prehrano in z nje

izpeljane diete. Na Golniku in v

Topolšici vsak dan pripravljamo od

10 do 15 različnih diet za približno

150 bolnikov. Bolniki, ki zaradi

trenutnega zdravstvenega stanja

težko jedo, nimajo apetita ali imajo

posebne prehranske navade, imajo

možnost prejemati individualno

prilagojene obroke. Takšnim

bolnikom skušamo z bolj osebnim

pristopom in kuhanjem »po želji«

čim bolj olajšati in skrajšati dneve,

ki jih preživljajo v bolnišnici.

Prvo srečanje z dieto

Bolnik se največkrat prav v

bolnišnici prvič sreča z dieto, zato je

zelo pomembno, da mu postrežemo

skrbno pripravljene obroke, ne le

zaradi hitrega okrevanja, temveč

tudi zato, da ga naučimo, kako se

mora prehranjevati doma.

Prevzeti odgovornost za prehrano

bolnika pomeni prevzeti

odgovornost za njegovo zdravljenje,

okrevanje in dobro počutje. V

Sodexu so bolniki naši najbolj

občutljivi gostje, zato je še kako

pomembno, da je hrana zdrava in

varna, kar pomeni, da je skrbno

nadzorovana od trenutka, ko jo

začnemo pripravljati, do trenutka,

ko jo postrežemo.

Vsak dan se trudimo in skušamo

z uravnoteženimi, okusnimi in za

oko privlačnimi obroki tudi našim

gostom v bolnišnicah polepšati dan.

Zavedamo se, da z dobrim kosilom

lahko vsaj za trenutek odženemo

skrbi in hkrati prispevamo k

boljšemu počutju in hitrejšemu

okrevanju.

12


Bolnišnica Topolšica usmerjena v razvoj

Naročnik

Med našimi novimi naročniki je tudi

Bolnišnica Topolšica. V vseh pogledih

so kot naš naročnik posebni.

Najprej zato, ker njihovo kuhinjo le

upravljamo, obenem pa tudi zato,

ker so usmerjeni v razvoj. „V središču

naših prizadevanj so ljudje.

Smo kolektiv odprtih in odkritih

odnosov. To je vir naše notranje

moči v skrbi za pacienta.“

Samozavest, ki je vzklila na

tradiciji

Samozavest gradijo na dolgoletni

tradiciji bolnišnične dejavnosti

v Topolšici. Topolšica je sicer po

svojem termalen vrelcu kot zdravilišče

poznana že 400 let, sedaj pa

kot specialna bolnišnica opravlja

zdravstveno dejavnost na sekundarni

ravni, ki obsega specialistično

ambulantno in specialistično

bolnišnično dejavnost na področju

splošne interne medicine, pljučnih

bolezni in tuberkuloze, kjer dnevno

pregledajo več kot sto ljudi.

Topolšica kot kraj nudi čudovito

okolje, ki je že od železnodobnih

časov pomagalo izboljševati zdravje

prebivalcev in obiskovalcev z zdravim

okoljem in termalnimi vrelci.

Manj znano je, da je bolnišnica po

koncu II. svetovne vojne pomagala

zatreti otroško tuberkulozo, da je

bila največja jugoslovanska bolnišnica

za tuberkulozo in da je nekoč

tu prebivalo do 1000 bolnikov

dnevno. „Okolje nas tako kar samo

usmerja, kaj naj ponudimo ljudem:

odlično bolnišnico za pljučne bolezni,

ki je opremljena tako, da zagotavlja

tudi čim več potreb regije.

Hkrati želimo ponuditi ljudem oddih

in pridobitev novih moči. Nimamo

namena tekmovati z bolnišnico

Golnik s sorodno dejavnostjo in

terciarnim nivojem oskrbe. Želimo

ponuditi rehabilitacijo tako pljučnih

kot srčnih bolnikov in kot edina

taka ustanova v Sloveniji tudi na

ustreznem kvalitativnem nivoju,“

pravi Damjan Justinek, direktor

bolnišnice Topolšica.

Z odločnimi koraki v

prihodnost

Seveda ima Justinek s svojimi sodelavci

še druge cilje: ob soglasju

širše javnosti (ministrstva, organov

civilne zaščite in slovenske vojske)

želijo ponuditi tudi krizno bolnišnico,

ki bi sprejemala ljudi v stiski in

nesreči – ob potresu, drugih naravnih

nesrečah in ob epidemijah

(z lastno kuhinjo in pralnico lahko

zagotovijo karanteno). „Seveda vsi

upamo, da tega ne bomo doživeli

nikoli, a povejmo ljudem, da smo

pripravljeni tudi na takšne razmere.

Naša poslovna vizija je jasna:

povedati našim sovaščanom, da

smo vedno prisotni in da imamo

čas zanje ter za ostale Slovence.

Morda res ne za vse, a vsaj za tiste,

ki se nahajajo v največji stiski.“

Nadgradnja varnosti bolnika

Tako je tudi strateški cilj bolnišnice

Topolšica jasen: strokovnost,

dostopnost, kvaliteta. A ta del le

polovično rešuje bolnikove težave.

Druga polovica se skriva v toplem

okolju, pojasnjuje Justinek. „V bolnišnici

smo razvili sistem, ki nadgrajuje

varnost bolnika. Ob pomoči

elektronskih kartic nameravamo

zagotoviti višjo stopnjo zasebnosti

bolnika: samo njemu se odprejo

vrata na njegov oddelek, samo

njemu se odpre nočna omarica z

osebnimi stvarmi, samo njemu se

odprejo vrata njegove sobe. Starodavna

bolniška soba se tako spremeni

v hotelsko sobo z bolnišnično

oskrbo. Dostop je omogočen njemu

in seveda osebju, ki skrbi zanj,

kvaliteta bivanja je tako zagotovljena.“

„Vse to želimo zagotoviti z obnovo

stavb in rekonstrukcijo bolnišnice.

Imamo potrjen »DIIP« (dokument

identifikacije investicijskega projekta),

trudimo se naprej. Morda bo

nekoč ne tako daleč v prihodnosti

naša bolnišnica obarvana s posebno

barvo – z barvo kvalitete,“ se

veseli Justinek.

Katja Mlakar

13


Kuhinja Elan: Smo učilnica za kuharje

Podjetje Elan poznamo. Morda

je za njegovo uspešnost in

prepoznavnost zaslužna tudi

kuhinja, ki zaposlenim vsak dan

postreže okusne malice. In ne le to

– po dobrem delovnem vzdušju so

v kuhinji Elan znani daleč naokrog.

Postali so celo učilnica za Sodexove

kuharje. Več o tem pa v pogovoru z

vodjo kuhinje Elan, Vesno Pagon.

Vesna Pagon,

vodja kuhinje Elan

Kdaj ste prevzeli funkcijo vodje

kuhinje v Elanu?

Ne spominjam se natančno: pred

tremi ali štirimi leti.

Kaj je od takrat pri vas novega?

Nič, razen animacij, ki jih imamo

vedno več, ker so gostom všeč. Zelo

pogosto spreminjamo jedilnike in

uvajamo nove jedi. Uvedli smo tudi

vitalno kuhinjo in obrok za zdrav

korak. Hrano manj solimo, kot smo

jo včasih. Poleg tega smo začeli

kuhati tudi za Gimnazijo Jesenice.

Torej le je kar precej novega.

Kako velik kolektiv vodite?

Tukaj nas je osem, imamo pa še

dve sodelavki na jeseniški gimnaziji.

Zelo pogosto menjamo kuharje.

Pravzaprav smo postali prava

učilnica, kot se včasih šalimo:

dobimo kuharja, ga vse naučimo,

nato zamenja lokacijo in dobimo

novega. Učenje

se tako ponovno

začne.

Kakšna so vaša

delovna načela?

Vedno želim narediti

nekaj novega,

ustvarjati

in skupaj s sodelavci

kuhati tako,

da bo gostom

všeč in bodo zadovoljni.

Kako rešujete

težave z zaposlenimi,

če se

pojavijo?

Saj se ne. Čisto

zares – pri

nas se težave

pojavijo redko,

zelo redko. In

še takrat jih s

pogovorom hitro

rešimo. Znani

smo po tem, da

se zelo dobro razumemo.

Tudi z

drugih lokacij zaposleni zato radi

pridejo delati k nam.

Koliko naročnikov imate?

Dva: Elan in Gimnazijo Jesenice.

Za koliko ljudi pripravljate obroke?

Pripravimo okoli 900 do 1000 obrokov

dnevno.

Kaj vaši gostje najraje jedo?

Vse. Čisto vse, sploh nimajo pripomb

in pritožb. Prej pohvale.

Zaposleni v kuhinji Elan, ki Vesni pomagajo

vzdrževati prijetno vzdušje:

Gaber Črv – kuhar in Vesnin namestnik, zelo

priden in marljiv

Stane Mohorčič – kuhar

Hilda Pavlenč – trenutno odsotna

Marjeta Soklič – pomočnica

Marija Mavrer – pomočnica

Tanja Križanič – pomočnica

Mirela Salkič – pomočnica

Zaposleni v Gimnaziji Jesenice:

Rosa Savčič – vodja

Dragana Radičič – pomočnica

Kako motivirate zaposlene, da

radi pridejo v službo?

S tem nimamo težav, ker imamo

prijetno vzdušje. Pa še kam gremo

skupaj, na primer na kakšen izlet.

Kaj radi počnete, kadar niste v

službi?

Ukvarjam se s športom, otroka

trenirata hokej in rokomet, sama pa

veliko kolesarim. Poleg tega možu

pomagam izdelovati diatonične

harmonike.

Katja Mlakar

Delovni dan Vesne Pagon:

V službo pridem ob petih. Najprej grem v kuhinjo, kjer pogledam

naročilo, nato pa s kuharjem začneva pripravljati obroke. V kuhinji

sem približno do devetih, potem grem v pisarno. Tam imam malo

časa in zelo veliko dela. Obdelam naročila, plan, plačila in obračune.

V službi sem do enih, včasih tudi do dveh ali treh popoldan.

Sodexo se predstavi

15


Sodexo se predstavi

Predstavitev komercialne službe v Sodexu

trženjem in izvajanjem storitev

»Facility Management«, zato

lahko stranki ponudimo celovito

rešitev. V ponudbo vključimo tiste

dejavnosti, ki jih naročnik ne želi ali

ne zmore sam učinkovito izvajati,

kar pomeni, da se pojavljamo

tudi v vlogi svetovalca. Zato je v

današnjem času še toliko bolj

pomembno, da znamo predstaviti

prednosti sodelovanja, dolgoročne

učinke in dodano vrednost, ki jo

zagotavljamo naročniku, poleg

tega pa zaznamo priložnosti in

potrebe posameznega naročnika.

outsourcingom. In v takih primerih

je res težko najti argumente, s

katerimi potencialnega naročnika

lahko prepričamo, da bo tokrat

drugače.

Velik izziv mi predstavlja tudi delo

na področju marketinga, sodelovanje

v projektih na nivoju družbe

in možnost pridobivanja znanja na

različnih področjih.

Nataša Colner

Kakšna je vaša funkcija v

podjetju?

Sem področni vodja prodaje.

Kakšne so vaše naloge, ki jih

opravljate?

Opis mojih nalog je obširen, vse

pa so bolj ali manj povezane s

ciljem pridobiti nove naročnike in

čim bolje prepoznati oz. ugotoviti

njihova pričakovanja ter ustvariti

dobre temelje, na katerih med nami

in novim naročnikom razvijemo

dober poslovni odnos in poslovno

partnerstvo.

Področje, ki ga pokrivam, je

Štajerska, Koroška in Prekmurje,

zadnje leto tudi Primorska, ter

segment bolnišnice, domovi za

starejše in dijaški domovi na

področju celotne Slovenije.

Način trženja se je z leti precej

spremenil, tako kot se razvija

trg in vsak posameznik. Pa

tudi naša družba. Zadnjih pet

let se aktivno ukvarjamo tudi s

Kdaj ste prišli v Sodexo?

V Sodexu sem zaposlena od julija

2003.

Katere so težave, ki jih srečujete

pri opravljanju svojih delovnih

obveznosti?

S težavami se pri delu ne srečujem,

se pa srečujem z mnogimi izzivi. Ti

so zares raznovrstni. Dejstvo je,

da v naši družbi nimamo tipskih,

standardiziranih storitev. Kar je

pri enem naročniku samoumevno,

pri drugem ni. Vsak posel, ki ga

sklenemo, je zares unikaten. Včasih

se pojavi razkorak v podatkih, na

katerih so temeljili naši razgovori

in ponudba, ter dejanskim stanjem

pri naročniku. V takšnih situacijah

je treba vložiti res veliko energije,

pogovorov in usklajevanja, da se na

koncu najdemo na stični točki.

V zadnjem času, torej v času

spremenjene gospodarske

situacije, je včasih svojevrsten

izziv, da z novo stranko sploh

navežem komunikacijo. Stanja na

trgu pred petimi leti in danes se

praktično ne da primerjati. Veliko

podjetij je v slabi ali negotovi

situaciji in niso pripravljeni na

spremembe, niti se o možnostih

ne želijo pogovarjati. Nekateri

imajo tudi izrazito negativen odnos

do outsourcinga ali pa imajo

iz preteklosti slabe izkušnje z

V čem vidite prihodnost Sodexa?

Sodexo je mednarodno uveljavljeno

podjetje z jasno izdelano vizijo

in usmeritvijo razvoja. Prihodnost

družbe v Sloveniji vidim predvsem

v tem, da naročnikom lahko ponudimo

celovite rešitve in se ne pojavimo

le kot »razrešitelj« posameznih

»kriznih žarišč«. Verjamem,

da bo v prihodnosti vse več podjetij

v outsourcingu videlo dodano vrednost.

Veselilo me bo, če bomo k

temu pripomogli tudi mi.

Ker smo mednarodno podjetje,

imamo tudi dostop do informacij,

znanja in izkušenj, ki so jih pridobili

naši sodelavci v tujini. Pretok

znanja in dobrih praks se z leti še

izboljšuje, zato se za prihodnost

naše družbe v Sloveniji res ne bojim.

16


Anja Fajdiga

Kakšna je vaša funkcija v

podjetju?

Sem asistentka v komerciali.

Kakšne so vaše naloge, ki jih

opravljate?

Moje delo obsega izvajanje tržne

strategije podjetja na določenih

segmentih po določilih nadrejenega.

To pomeni urejanje in koordiniranje

del, vezanih na urejanje

baz podatkov o naročnikih, izdelavo

ponudb in pogodb za naročnike

po določilih nadrejenega, izdelavo

mesečnih poročil in planov,

izvajanje administrativnega dela

v komercialni službi po nalogu

vodje, vodenje evidence in urejanje

predpisanih obrazcev za

tekoče poslovno leto, naročanje

pisarniškega materiala, urejanje

arhiva potencialnih in obstoječih

naročnikov, organizacijo sestankov


Kdaj ste prišli v Sodexo?

V Sodexo sem prišla leta 2010 v

mesecu februarju.

V čem vidite prihodnost Sodexa?

Prihodnost Sodexa vidim predvsem

na področju Facility Managementa.

Trg prehranskih storitev je že dokaj

zasičen in ne ponuja več veliko

možnosti širjenja. Sodexo pa ima to

prednost, da bo lahko v prihodnosti

poleg prehranskih storitev ponudil

še vse ostale podporne storitve in

s tem ustvaril nove možnosti za

širitev.

Sodexo se predstavi

Miha Muhič

Kakšna je vaša funkcija v podjetju?

Sem področni vodja prodaje.

Katere so vaše naloge, ki jih

opravljate?

Moje primarno delo je zagotavljanje

rasti podjetja s pridobivanjem

novih naročnikov. Od tu naprej, če

pogledam bolj ozko, lahko moje

delo opredelim kot komuniciranje

z (potencialnimi) naročniki. Skupaj

z njimi oblikujem ustrezne rešitve

in se dogovorim o vsebini pogodbe.

Z naročniki vzpostavim tako dober

odnos, da ta v nadaljevanju omogoča

dobro partnersko razmerje in

dolgoročno sodelovanje. Če pogledam

malo širše, pa imam kot član

ekipe komercialne službe nalogo

sooblikovati strateške usmeritve,

iskati tržne niše, načrtovati tržni

razvoj podjetja in podobno.

Kdaj ste prišli v Sodexo?

Sodexu sem se pridružil pred šestimi

leti.

Katere so težave, ki jih srečujete

pri opravljanju svojih delovnih

obveznosti?

Izzivi, s katerimi se srečujem, se s

časom spreminjajo in jaz osebno v

Sodexu nekako rastem z njimi. Tiste

težave, ki so se mi zdele včasih

skoraj nerešljive, so danes v večini

primerov praktično rutinsko odpravljene.

Ker pa je moje delo zelo

pestro in malo standardizirano, so

take tudi težave, a če so velike, pomenijo

tudi velike izzive. Pa naj bo

to npr. geopolitični položaj Slovenije

ali trenutna gospodarska klima,

ravno tako pa tudi npr. razumevanje

pravil medorganizacijskega

trga v zasebnem sektorju. In – ne

nazadnje – tudi razumevanje javnih

naročnikov o delovanju zasebnega

sektorja in ravnanja v duhu dobrega

gospodarja.

V čem vidite prihodnost Sodexa?

Sodexo si pri nas z majhnimi in

stabilnimi koraki utira pot in išče

svoj prostor pod soncem že 15, v

svetu pa 45 let. Če odgovorim na

vprašanje z enim samim pojmom,

je odgovor enostaven: facility management.

Sodexo je v svetu eno

vodilnih podjetij na tem področju,

pri nas pa smo znani predvsem

po prehrani. Po tem koraku pa bo

prehrana le še ena od storitev, ki

jih bomo nudili svojim poslovnim

partnerjem. Zavedanje, da je bolje

imeti enega izvajalca večih storitev,

kot pa veliko izvajalcev za le eno

storitev, je opazno tudi že pri nas.

A do pravega razcveta tega področja

je še velik korak. Sodexov cilj za

sedaj ne more biti le prisotnost na

tem trgu. Zaenkrat je cilj še pot, trg

moramo šele pomagati oblikovati.

17


Izobraževanje

Zdrav obrok za zdrav korak

Skupina Sodexo se je zavezala

smernicam Načrta za boljši jutri

(The better tomorrow plan - BTP).

Tako se moramo tudi mi vsi v

podjetju zavezati k izpolnjevanju

14 zavez, usmerjenih v trajnostni

razvoj in trajnostno gospodarjenje.

Za dosego prehranskih zavez

v okviru BTP, torej za razvoj

in promocijo zdravja in dobrega

počutja naših naročnikov ter za

zagotovitev in promocijo raznolike

in uravnotežene prehrane ter

jedi z manjšo vsebnostjo sladkorja,

soli in maščob na vseh naših

lokacijah, ni dovolj le prehranski

pogled izpred deset let in več

nazaj, saj se v hitro razvijajočem

in spreminjajočem se globalnem

svetu prehranski trendi in dognanja

na področju nutricionistike spreminjajo

z enakim tempom kot druga

področja človekovega življenja.

Ker si v Sodexu ne želimo zaostajati

za najnovejšimi dognanji

in najboljšimi praksami, smo za

vse ključne kuharje pripravili

izobraževanje Prehrana za zdrav

korak, ki nam bo lahko služilo

kot podpora pri našem delu, saj

vsebina tega izobraževanja nudi

nadgradnjo že obstoječega znanja

o zdravi in uravnoteženi prehrani v

praksi. Izobraževanje se je pričelo

septembra 2010 ter še poteka.

Prvi štirje moduli izobraževanja (1.

Smernice zdravega prehranjevanja

in Obrok za zdrav korak; 2. Načrt za

boljši jutri oz. The better tomorrow

plan - BTP in Solatni bar; 3. Dietna

prehrana; 4. Alternativna prehrana)

so se že zaključili. Udeleženci

so prejeli priročnik Prehrana za

zdrav korak ter praktične liste z

delovnimi nalogami, ki so izhodišče

domačemu delu, za vsak modul

posebej. Do konca leta bomo izvedli

še dva modula (Senzorika

in varni načini priprave živil ter

Cook Chill), s končnim izpitom oz.

podelitvijo nagrade za tri najboljše

(vikend paket v Parizu) bo sam

potek izobraževanja zaključen.

Znotraj Sodexa je bilo v to

izobraževanje vključenega veliko

dela in različnih napornih usklajevanj

ter nemajhen finančni

vložek. V potek vsakega modula je

vključenih več Sodexovih zavzetih

zaposlenih, ki se jim na tem mestu

vsem zahvaljujem za nesebično

pomoč. Želimo si, da bi vam to

izobraževanje z razširjenim znanjem

omogočilo pridobiti še višjo

strokovnost na področju prehrane

in da bi gostom resnično vselej

lahko samozavestno svetovali, kaj

in kako naj jedo glede na njihove

potrebe in zahteve ter jim tako tudi

kuhali.

Lena Tajnšek

V delavnico so vključeni vsi vodje kuhinj in njihovi namestniki, skupaj čez 110 sodelavcev.

18


Načrt za boljši jutri: manj soli, maščob in

sladkorja v obrokih

Izobraževanje

Irena Žolnir

V okviru internega izobraževanja

za naše zaposlene, ki poteka skozi

celo leto, smo med drugim dali

velik poudarek implementaciji Sodexovih

smernic »Načrt za boljši

jutri« ali »The Better Tomorrow

Plan«, ki se nanašajo na uresničevanje

ciljev na področju prehrane,

zdravja in dobrega počutja, varovanja

okolja in podpiranju razvoja

lokalnih skupnosti.

Na podlagi nacionalnega akcijskega

načrta za zmanjševanje soli Sodexo

skupaj z IVZ-jem uresničuje

Sodexovo zavezo »manj soli, maščob

in sladkorja v obrokih« z različnimi

akcijami, s katerimi si tako

mi kot naši dobavitelji prizadevamo

za postopno zmanjševanje količine

soli, sladkorja, maščob in ostalih

odvečnih dodatkov v obrokih.

Sodexova strategija »Načrt za boljši jutri« sovpada z nacionalnim

načrtom prehranske politike. Gostja Cirila Hlastan Ribič z Inštituta

za varovanje zdravja (IVZ) je predavala o zdravi prehrani kot temelju

zdravja s poudarkom na uporabi manj soli v prehrani.

Dejstvo je, da prekomeren

vnos soli in s tem

natrija dokazano škodljivo

vpliva na zdravje.

Neposredno povzroča

povišan krvni tlak, vpliva

na pojav srčno-žilnih

bolezni in vodi v možgansko

kap.

Podatki IVZ-ja kažejo,

da Slovenci zaužijemo

za 100 % več soli, kot so

priporočene vrednosti.

Osveščanje gostov o škodljivosti uporabe soli s postavitvijo plakatov

ministrstva za zdravje in Sodexa v restavracije, kjer je prisoten

Sodexo.

19


Razumeti naročnikova pričakovanja (CFL)

V mesecu februarju smo za vodilno osebje Sodexa organizirali

interno celodnevno delavnico na temo celovitega

sistema spremljanja zadovoljstva poslovnih

partnerjev.

Naša naloga pa je, da podpiramo vas in vaše cilje, da

konstantno izboljšujemo kakovost storitve in izpolnjujemo

vaša pričakovanja ter s tem lahko prispevamo k

dolgoročnemu partnerstvu.

Izobraževanje

Sodexo verjame, da ima vsak poslovni partner svoje

cilje. Ključnega pomena je, da jasno razumemo, kaj

od nas pričakujete in kako lahko prispevamo k dodani

vrednosti vašega podjetja.

Irena Žolnir

Utrinki iz simulacije novega koncepta »Sestanka pričakovanj«

Primer naročnikovih pričakovanj

Interno izobraževanje »Naročnika vprašati po pričakovanjih, jih

razumeti in izpolniti«

21


Novi naročniki

Novi naročniki

Javor Pivka d. d.

Sodi med največja lesnopredelovalna podjetja v Sloveniji. Dejavnost skupine Javor temelji

na proizvodnji lesnih polizdelkov (vezanih in opažnih plošč, furnirja, pohištva) ter

trgovini z lesom in lesnimi repromateriali. Dejavnost dopolnjuje še strojegradnja, ki ima

svoje začetke v lesni industriji, zdaj pa se vse bolj usmerja v proizvodnjo stiskalnic za

izdelavo plošč iz umetnih mas.

Gimnazija Kočevje

Izvaja gimnazijski program, program ekonomski tehnik in maturitetni tečaj. Letos jo

obiskuje 435 dijakov. Gimnazijsko izobraževanje ima v Kočevju skoraj 140-letno tradicijo.

Od leta 2002 domujejo v prenovljeni stavbi na Ljubljanski 12.

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Je šola, ki nadaljuje tradicijo prve slovenske realke. Ustanovljena je bila leta 1901 in bila

takrat prva srednja šola, v kateri je bil učni jezik slovenščina. Izjemno dobra oprema

in kvaliteten učiteljski kader tudi danes zagotavljajo najboljše pogoje za izobraževanje

mladih. Poleg gimnazijskega programa se dijaki lahko vpišejo tudi v program strojni

tehnik in mehatronik operater.

Stol & Stol d. o. o.

Podjetje z več kot 100-letno tradicijo proizvodnje pisarniškega in sedežnega pohištva vse

več pozornosti posveča opremljanju gledaliških dvoran, kino dvoran, stadionov in predavalnic.

Glavno vodilo in cilj podjetja je aktivno sodelovanje ter svetovanje naročnikom in

arhitektom ter izpolnjevanje njihovih pričakovanj. Svoj delež na trgu krepijo z novo linijo

pisarniških stolov, kupcem pa vseskozi stojijo ob strani s servisno dejavnostjo.

Motvoz Group

Je močno izvozno naravnana skupina podjetij z različnimi proizvodnimi, ekološko usmerjenimi

programi, pretežno s področja embalaže. V Sloveniji obstajajo družbe Motvoz d. d.

in Motvoz Plast d. o. o. v Grosupljem ter Ultrapac d. d. v Volčji Dragi. Skupaj imajo približno

200 zaposlenih. Svojo dejavnost intenzivno širijo tudi preko distribucijskih mrež

na tujih trgih.

RSL Levec

Je največji prodajno servisni center Renault v celjski regiji z dolgoletnimi izkušnjami v

prodaji in servisiranju vozil, najsodobnejšo servisno in diagnostično opremo, sodobno

urejenimi in prostornimi servisno-prodajnimi prostori ter prijaznimi in usposobljenimi

prodajalci. Prodajni program obsega prodajo novih vozil znamk Renault, Nissan in Volvo,

poleg tega pa še originalnih rezervnih delov ter dodatne opreme.

VDC Kranj

Je javni socialno-varstveni zavod. Opravlja dejavnost vodenja, varstva in zaposlitve pod

posebnimi pogoji za svoje uporabnike, ki so odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem

razvoju. Sedež zavoda je v Kranju, kjer je tudi največja enota. VDC Kranj pa ima še

naslednje enote: Tržič, Šenčur, Mavrica v Kranju, Škofja Loka in Bivalna enota v Škofja

Loki. Vizija zavoda je, da z upoštevanjem upravičenca kot aktivnega udeleženca v procesu

izvajanja storitve omogoča razvijanje in spodbujanje njegove individualnosti.

VDC Ajdovščina-Vipava

Ima kot javni socialni zavod sedež v Vipavi. V dveh enotah – v Ajdovščini in Vipavi – za

67 uporabnikov izvajajo storitve varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Poslanstvo

ustanove je pomoč osebam z duševno in telesno omejitvijo, da lahko živijo polno

življenje skupaj s 15 zaposlenimi v delovno-življenski skupnosti VDC. Poleg različnih zaposlitev

je življenje uporabnikov obogateno z različnimi aktivnostmi, kot so: ustvarjanje,

šport, ples, glasba, pohodi, letovanje, zimovanje, ekskurzije, razne delavnice, prodaja

izdelkov, tekmovanja, socialna vključenost v okolje idr.


Podaljšane pogodbe

ESIC Kranj

31. decembra 2008 je bil v Kranju ustanovljen

zavod ESIC Kranj. Vanj so vključene

štiri enote: Ekonomsko-trgovska šola,

Gradbeno-storitvena šola, Gimnazija in

Višja strokovna šola. Center zavoda je na

Kidričevi cesti 65 v Kranju, tam pa se tudi

izvaja pouk programa ekonomske gimnazije.

Stavba je opremljena z vrhunsko izobraževalno

tehnologijo in zagotavlja tako

dijakom kot zaposlenim prijazno okolje

za učenje in delo. Na vseh organizacijskih

enotah imajo organizirano dijaško prehrano

z vsakodnevnimi toplimi obroki, za

katere poskrbijo skupaj s Sodexom.

Novi naročniki

Javno podjetje Snaga

Že več kot osemdeset let skrbi za čistočo

Ljubljane in njenih okoliških občin.

Poleg zbiranja, odvažanja in odlaganja

vseh vrst odpadkov opravlja tudi čiščenje

javnih površin, zagotavlja storitve plakatiranja,

vzdržuje javne sanitarije in nudi

vrsto drugih servisnih storitev. Reševanja

problematike ravnanja z odpadki se loteva

celovito in odgovorno, vodilo njegovega

delovanja pa je kakovost, ki botruje ne le

zadovoljnim strankam, temveč tudi čistejšemu

okolju.

kupo

tevilo

r

Število

kreditnih

tok

87 24

83 19

17 20

8 3

02 5

8 3

8 3

8 3

05 5

05 5

40 14

87 24

698 128 KT

38 11 KT

72 14 KT

38 13 KT

40 21 KT

36 7 KT

36 7 KT

36 7 KT

36 7 KT

02 6 KT

02 6 KT

02 6 KT

02 6 KT

02 6 KT

462 79 KT

Dvojezična srednja šola Lendava

Je bila ustanovljena za opravljanje vzgojno-izobraževalne

dejavnosti. Šola, ki je

zgrajena v modernem slogu in jo obdaja

prostrana narava, združuje programe gimnazije,

ekonomskega tehnika ter strojnega

tehnika in z modelom skupnega izvajanja

izobraževalnih programov srednje

poklicno izobraževanje na narodnostno

mešanih področjih.

Dvojezina srednja šola

Lendava

Varstveno delovni center Saša

Je javni socialno-varstveni zavod, ki pokriva

potrebe invalidnih oseb z motnjo v

duševnem in telesnem razvoju na

Lendva

področju

treh upravnih enot (UE Velenje, UE

Mozirje in UE Žalec). Organizirajo obliko

varstva, s katero izpolnjujejo pravice EKONOMSKI odraslih

invalidnih oseb do storitev, KÖZGAZDASÁGI ki jim

TECHNIKUM

TEHNIK -

dajejo možnost aktivnega vključevanja v

družbeno življenje in delovno okolje ter

opravljanje koristnega in njihovim zmožnostim

primernega dela.

Kétnyelv Középiskola,

Miha Muhič

48 30 KT

52 6 KT


Aktualno

Enostavnejše planiranje - Menu Manager

Irena Zupan

Sodexo si pri poslovanju prizadeva

doseči dolgoročno uspešnost

poslovanja. To je v sedanjih časih

težko doseči, saj poslujemo v nepredvidljivem

in dinamičnem okolju.

V letu 2011 smo ponovno priča

stalnim pritiskom na zviševanje

cen živil, kar je posledica stanja na

svetovnih trgih. Spremembe lahko

predstavljajo za podjetje grožnjo

ali priložnost. Planiranje postaja

zaradi navedenih razlogov vse bolj

dragoceno managersko orodje, česar

se zavedamo tudi v Sodexu.

Vsak zavesten delovni proces je

sestavljen iz planiranega želenega

rezultata dela in oblikovanja procesa

za njegov doseg. Temu sledi izvedba

procesa in s tem doseganje

rezultata. Izvedba pogosto odstopa

od zamisli, zato jo moramo spremljati

in primerjati z zamišljenim.

Delovni proces je tako sestavljen iz

zamišljanja rezultata in procesa, ki

pripelje do njega. Ob izvedbi tega

procesa si prizadevamo, da bo izvedeno

čim bližje zamišljenemu.

V ta namen smo v Sodexu razvili

majhen, uporabniku prijazen

program za planiranje, ki smo ga

poimenovali Menu Manager.

Namen Menu Managerja je

olajšanje dela vodji kuhinj pri

njihovem planiranju in spremljanju

odstopanja od plana, poleg tega pa

tudi lažja kontrola.

Program Menu Manager vsebuje

vrsto receptov različnih jedi z

vseh področij Slovenije. Recepti so

sestavljeni iz živil, ki so na voljo v

vsaki kuhinji. Vsak vodja kuhinje si

lahko recepte poljubno spreminja

ali sestavi povsem nov recept, ki pa

mora biti odobren s strani pristojne

osebe za recepte znotraj podjetja.

Vodja kuhinje ima možnost tedenskega

in mesečnega planiranja, na

podlagi katerega si določi vrednost

potrebnih živil in povprečen strošek

skuhanega obroka. Slednje je

zlasti pomembno v današnjih kriznih

časih, ko smo deležni stalnih

pritiskov dviga cen živil.

Dnevna planirana cena obroka je

naša osnova za ugotavljanje odstopanj.

Vodja kuhinje dnevno beleži

število skuhanih obrokov in količino

vseh potrebnih živil za pripravo

le-teh. Ob koncu vsakega dneva

tako dobimo tudi dejansko ceno

skuhanega obroka, ki jo lahko primerjamo

s planirano ceno in ugotavljamo

odstopanja. Na tak način

lahko ob ugotovitvi velikih odstopanj

zelo hitro ukrepamo.

24


Dober tek, prebivalci ulice!

Aktualno

V preteklem letu smo v Sodexu praznovali 15 let

delovanja v Sloveniji. Na naš dosežek smo ponosni,

zato smo ob tej priložnosti želeli narediti nekaj

več: želeli smo pomagati tistim, ki pomoč najbolj

potrebujejo. Zato smo pomagali tako, kot to najbolje

znamo – v mesecu oktobru smo nahranili brezdomce.

Akcijo smo izvedli v Ljubljani, Mariboru in Kranju.

Mateja Smuk

Dobrota je skrita vsepovsod,

a malo kdo jo čuti,

mnogo jih hrepeni po njej,

a malo kdo jo rad ponudi.

Že stisk roke sosedu

lahko veliko pomeni,

a vprašanje je, kaj želimo z njim doseči?

Ko naredimo nekaj dobrega,

sami čutimo zahvalo,

četudi ni izrečena.

POLEPŠA NAM ŽIVLJENJE.

MI SAMI Z NJO OBOGATIMO.

OSREČIMO TAKO SEBE KOT DRUGE.

Pri akciji za brezdomce je sodelovalo tudi vodstvo Sodexa.

25


Slastni namazi za poletne dni

Namazi so praktične in hitro pripravljene

jedi za prigrizke, ki se

večinoma nanašajo na tradicionalne

recepte določene regije.

V vsakdanjem življenju so se namazi

razkošno razvili tam, kjer je

kruh osnovni element prehrane.

Antipasti, tapas, horse d'oeuvre,

meze (tako imenujejo namaze v

nekaterih sredozemskih deželah)

so postali priljubljeni tam, kjer je

beli kruh že stoletja del vsakdana.

Na Bližnjem vzhodu so namazi postali

že samostojni obrok, drugod

so namenjeni kot spodbujanje teka

za glavno jed.

Tudi učenci 6. a razreda Osnovne

šole dr. Bogomirja Magajne v Divači

so se preizkusili v kuharskih

sposobnostih pri urah gospodinjstva

v torek, 12. aprila. Skupaj s

kuharicama Sodexa Diano Samsa

in Danilo Funa ter učiteljico gospodinjstva

Mirjam Trampuž so pripravili

slastne namaze za poletne

dni.

Pripravili so kar sedem namazov:

korenčkov, tunin z limono, jajčni,

mesni, drobnjakov, skutin z medom

in orehi ter hrenov namaz. Zelišča,

ki so jih posejali v lončke pri

pouku naravoslovja, so uporabili

pri pripravi namazov in za njihovo

dekoracijo. Za pogostitev v šolski

jedilnici so tudi popekli bel kruh na

oljčnem olju ter vsem prisotnim, ki

so to hoteli, zaupali recepte.

Na pogostitev so povabili vse učence

in njihove učiteljice s plakatom,

ki so ga razobesili v večnamenskem

prostoru.

Po obrazih sodeč in velikem obisku

je pogostitev uspela. Najbolj je šel

v slast skutin namaz z medom in

orehi.

Mirjam Trampuž,

Učiteljica gospodinjstva

in vodja šolske prehrane v OŠ Divača


Vodje kuhinj:

Ko je zdravje pravilo in ne več vprašanje

Kadri

Francka Bremec, vodja kuhinje

v Osnovni šoli prof. dr.

Josipa Plemlja Bled:

Koliko časa ste že vodja kuhinje?

Dvajseto leto.

Koliko ljudi je v vašem kolektivu?

Pet.

Kakšne lastnosti imate, da delo

lahko dobro opravljate?

Predvsem imam dober odnos do

ljudi.

Koliko obrokov pripravite?

Za otroke pripravimo 600 malic in

350 kosil ter 70 popoldanskih malic

vsak dan, pripravljamo pa tudi

obroke za učitelje.

Kaj imajo otroci najraje?

Hrenovke, pico in viki kremo.

Kako združujete zdravo prehrano

z željami?

Zelo skrbimo, da je prehrana

zdrava in moram povedati, da otroci

jedo vse. Tudi kadar imamo za

malico polento in mleko, ni nobenih

težav.

Franckin recept: PITA IZ GOZDNIH SADEŽEV

Za en pekač potrebujemo:

40 dag moke

25 dag masla

10 dag sladkorja

2 jajci

vanilijev sladkor, limonino lupina

Iz navedenih sestavin zamesimo testo, zavijemo ga v folijo in damo

v hladilnik za eno uro.

Pripravimo nadev iz:

50 dag skute

45 dag zamrznjenih gozdnih sadežev ali še bolje svežih v sezoni,

lahko pa so samo borovnice, jagode, maline …

2 jajci

15 dag sladkorja

zavitek vanilijevega sladkorja

Dobro polovico testa razvaljamo v velikosti pekača, na testo damo

nadev, iz preostalega testa pa na vrhu naredimo mrežo.

V segreti pečici pri 180 stopinjah pečemo pito 40 minut.

Dober tek!

Ali upoštevate želje otrok pri

sestavi jedilnika?

Jih upoštevamo, a prepogosto tega

ne smemo početi. Enkrat na teden

je dovolj.

27


Kadri

Jožica Škrbec,

vodja kuhinje Ursa

Koliko časa ste že vodja kuhinje?

Že trideset let.

Kakšne so vaše lastnosti, da lahko

svoje delo opravljate dobro?

Od vsega začetka rada kuham. Poleg

tega pomagam sodelavkam in

organiziram delo. Pri nas delamo

takšne jedi – na primer domače

potice – ki so dobro znane že dolgo

let, zato se od nas na izobraževanjih

učijo tudi iz drugih kuhinj.

Koliko ljudi je v vašem kolektivu?

Trenutno 15, delala pa sem tudi že

v kolektivu s 35 do 40 zaposlenimi.

Koliko obrokov pripravite?

Okrog 800 do 900 na dan.

Kaj iz vaše kuhinje imajo gostje

najraje?

Ocvrti zrezek, krompir, brezmesne

jedi in sladice, ki jih vedno sami

pripravljamo. Velika razlika je med

željami tistih, ki delajo fizično, in

tistih, ki so v pisarnah.

Kako združujete zdravo prehrano

z željami?

Ko pripravljam jedilnik, jih skušam

združiti.

Ali upoštevate želje gostov?

V treh menijih na dan vsakdo najde

kaj primernega za svoj okus. Mi

pa svoje znanje dopolnjujemo na

izobraževanjih, da so jedi še bolj

privlačne.

Jožičin nasvet in recept za boj

proti spomladanski utrujenosti:

Vodja kuhinje Jožica Škrbec priporoča,

da si proti spomladanski

utrujenosti in poletni vročini

doma večkrat pripravimo pisan

solatni krožnik. Pomembno je,

da je zelenjava sveža, kakovostna

in da izberemo raznoliko,

barvno pestro zelenjavo. Da bo

zelenjava vsem, tudi otrokom,

bolje teknila, je vredno nekaj

pozornosti nameniti tudi dekoraciji.

Ker pa malo sladkega kdaj pa

kdaj prav tako ni odveč, nam

Jožica dodaja še recept za

ČEŠNJEV ZAVITEK.

Za testo za 10 oseb

potrebujemo:

30 dag mehke moke

1,5 – 2 dl mlačne vode

sol

2 dag olja

Za nadev potrebujemo:

5 dag masla

2 – 3 jajca

14 dag sladkorja

limonino lupino

zavitek vanilijevega slakorja

0,5 kg skute

1 dl domače smetane ali kislo

smetano

1,10 kg izkoščičenih češenj

4 dag masla za pokapanje po

testu

Moko presejemo, vanjo vlijemo

olje in solimo. Prilijemo še

mlačno vodo, vse razmešamo,

nato zamesimo v hlebček.

Mesimo približno 10 – 15 minut.

Hlebček položimo na pomokano

desko, pomažemo z oljem in

pustimo pokritega počivati

½ ure. Nato ga razvaljamo in

pomažemo z maščobo ter na

tanko razvlečemo. Tretjino

testa namažemo z nadevom,

ostali dve tretjini pokapamo

z raztopljeno maščobo. Testo

zvijemo. Zvitek položimo na

pomaščen pekač in spečemo.

28


Marija Mlinar,

vodja kuhinje Etiketa

Marijin recept: SLADKO ZELJE

Z MESOM

Za 4 osebe potrebujemo:

1 žlico olja

2 čebuli

40 dag kock svinjsko pleče

2 stroka česna

1 žličko sladke paprike

1 žlico paradižnikove mezge

sol

poper

lovorjev list

mleto kumino

80 dag na debele rezance narezanega

svežega zelja

Navodilo za pripravo:

Na maščobi prepražimo čebulo,

dodamo meso in česen. Posebej

skuhamo na debelo narezano

zelje v majhni količini vode. Ko

je meso že skoraj mehko, zlijemo

vse skupaj, dodamo ostale

začimbe, jed pa zgostimo z naribanim

krompirjem ali s podmetom.

Kadri

Koliko časa ste že vodja kuhinje?

V Sodexu že 11 let.

Koliko ljudi je v vašem kolektivu?

Trije.

Koliko obrokov pripravite?

Okoli 190 na dan.

Kaj vas odlikuje, da ste dobra

vodja kuhinje?

Sem vztrajna, poleg tega je zame

motivacija na prvem mestu. Z zaposlenimi

dobro sodelujemo, sem

prijazna in ni mi težko prijeti za katerokoli

delo. Vsi delamo vse. Zjutraj,

ko pridemo, mi sploh ni treba

razdeliti dela, ker vsi vedo, kaj je

treba narediti.

Kaj vaši gostje najraje jejo?

Najbolj priljubljene so jedi na žlico

in pestro sestavljene solate.

Kako združujete zdravo prehrano

z željami?

Brez kakršnihkoli težav. Zaposleni

v tem podjetju že dolgo spadajo

med zelo osveščene o zdravi prehrani.

Zato na primer porabimo

zelo malo olja. Že zgodaj smo prenehali

uporabljati dodatke, na primer

goveje kocke.

Ali upoštevate želje gostov?

Seveda jih. Z naročnikom smo zelo

usklajeni.

Katja Mlakar

29


Predstavitev področnih vodij

Kadri

Lena Tajnšek

Kakšna je vaša funkcija v podjetju

in katero območje pokrivate?

Sem področna vodja v zahodni regiji,

v glavnem pokrivam gorenjske

osnovne šole.

Kakšne so vaše naloge, ki jih

opravljate?

Moje delo je organizacija prehrane

v šolskih obratih s poudarkom na

nenehnem izboljševanju zadovoljstva

naših naročnikov in gostov, torej

otrok in šolskega kadra. Poleg

obveznega zagotavljanja sanitarnih

predpisov ter prehranskih storitev

v skladu s standardi kakovosti in

politiko podjetja, ki vključujejo tudi

dnevno obdelavo raznih podatkov,

zlasti stroškov v skladu s planom,

mi največ dela vzame motiviranje

sodelavcev v dobrobit zadovoljnih

naročnikov. Seveda je včasih združljivost

le-teh ter smernic podjetja

težko vidna, a je moja naloga ravno

v dosegi tega cilja.

Kdaj ste prišli v Sodexo?

Konec septembra leta 2007.

Katere so težave, ki jih srečujete

pri opravljanju svojih delovnih

obveznosti?

Kadri niso edina težava. Težave so

vedno in povsod, a se vselej pojavijo

zato, ker jih je potrebno rešiti. Če

se večkrat ponavljajo težave enakega

izvora, je to znak, da nekaj v

sami logistiki dela ne poteka dobro

in da se določeni segmenti dela ne

zmorejo uskladiti. Moje težave se

pojavljajo na tem področju.

V čem vidite prihodnost Sodexa?

Prihodnost Sodexa v Sloveniji obstaja.

Imamo dobre direktorje.

Prihodnost ne bo slaba, če bo podjetje

uspelo zaposlovati in zadržati

sposobne, za podjetje zavzete ljudi,

ki jim za kakovost svojega dela ni

vseeno – torej ljudi, ki svojo energijo

dejansko vlagajo v dobro opravljeno

delo. Ob posluževanju pravičnega

nagrajevanja za smiselne

dejavnosti to ne more biti problem.

Problem obstoja podjetja vidim v

primeru nekorektnega dela v odnosu

z gosti in obstoječimi naročniki.

Simona Korošec

Kakšna je vaša funkcija v podjetju

in katero območje pokrivate?

Sem ena od področnih vodij zahodne

regije in pokrivam šole ter

podjetja na Primorskem (od Bovca

do Kopra).

Kakšne so vaše naloge, ki jih

opravljate?

Težko naštejem vse moje naloge.

Na splošno lahko rečem, da skrbim

za obrate z vidika proizvodnje,

kontrole, ponudbe, kakovosti, komunikacije,

motivacije in izobraževanja

zaposlenih, spremljanja

poslovanja obratov ... Sem vezni

člen med naročnikom, zaposlenimi

in vodstvom Sodexa ter skrbim za

zadovoljstvo vseh naštetih.

Kdaj ste prišli v Sodexo?

Avgusta 2006.

Katere so težave, ki jih srečujete

pri opravljanju svojih delovnih

obveznosti?

Glede na delovno mesto, ki ga zasedam,

se dnevno, tedensko, mesečno

in letno srečujem s težavami,

za katere pravzaprav sploh ne

vem, če bi jim lahko rekla težave,

ker so na nek način izziv, saj jih

moram za uspešno opravljeno delo

vedno znova premagovati. Največja

težava, s katero se srečujem, je

zaposlovanje kuharjev, ker jih ni,

saj je poklic na lestvici deficitarnih

poklicev.

V čem vidite prihodnost Sodexa?

Prihodnost je napredek. Potrebno

se je nenehno prilagajati, slediti

spremembam in znati prisluhniti

naročnikom. Ostati moramo strokovnjaki

ter širiti ponudbo storitev

na druga področja, kot so čiščenje,

vzdrževanje, varovanje …

31


Kadri

Nagrada ekipi kuhinje Knauf Insulation

Na novoletnem srečanju je ekipa kuhinje Knauf Insulation prejela nagrado za dosežek

na projektu »Pot zadovoljstva« - izlet v Salzburg.

Čudovito Mozartovo mesto - Salzburg

Vse se je začelo na zasneženi novoletni

zabavi, ko smo izvedeli, da

si je kuhinja Knauf Insulation kot

nagrado za najboljše izpolnjen

obrazec za projekt Pot zadovoljstva

prislužila izlet v Salzburg. Kljub zopet

zasneženim cestam in zgodnji

uri smo se sredi decembra dobre

volje prebili do Ljubljane, odkoder

smo pot proti Avstriji nadaljevali z

avtobusom. Po prihodu skozi karavanški

predor sneženja ni več bilo

in bolj, ko smo bližali Salzburgu,

lepše vreme se je obetalo.

Naš prvi postanek je bil v kraju

Oberndorf, kjer smo si ogledali

spominsko kapelico Svete noči.

Kraj je zaslovel s pesmijo Sveta

noč, blažena noč, ki jo je le nekaj

ur pred polnočnico napisal Joseph

Mohr, uglasbil pa Franc Gruber.

Sveta noč je postala največkrat

peta in zaželena božična pesem na

svetu. Po ogledu smo se odpravili

naprej proti Mozartovi prestolnici –

Salzburgu. Med sprehodom skozi

slikovito mestno jedro smo si ogledali

Mozartov trg, Stolnico, Cerkev

in samostan sv. Petra, Frančiškansko

cerkev, Mozartovo rojstno hišo

… Nekje vmes pa smo pogrešile

našega šefa, prav zares ga nikjer

ni bilo najti. S pomočjo vodičke,

ki mesto dobro pozna, smo ga po

večkratnem klicanju le našli. Le

kaj bi brez mobitela! Vodenemu

ogledu je sledilo nekaj prostega

časa, ki smo ga izkoristili za kosilo

ter pohajkovanje po mestu in med

stojnicami božičnega sejma, kjer

smo nakupili nekaj spominkov. Ura

je kar prehitro bežala in že je bil

čas za odhod na naše zbirno mesto,

od tam pa nazaj domov. Domov

smo se vračali utrujeni in polni lepih

vtisov. Hvala Sodexu za prijetno

doživetje!

Anita Oblak

32


Presna prehrana

V korak s časom

Maja Starin

Večinoma se pri hrani odločamo samo o tem, kaj nam

določeni trenutek prija, kaj je okusno, ali kaj imamo

tisti trenutek na razpolago. Lahko bi se reklo, da na

krožnik nalagamo hrano, ki prija našemu okusu, ne

pa hrane, ki koristi našemu zdravju. Tako iz dneva v

dan zdravje zamenjujemo s trenutnim užitkom.

Vendar se nekje v naši podzavesti skriva glas, ki nas

venomer opozarja, da tak način prehranjevanja enostavno

ni zdrav in da bodo nekoč potrebne spremembe.

Večina zagovornikov različne zdrave prehrane – od

vegetarijanstva do veganstva ali presnojedstva – se je

začela zdravo prehranjevati šele zaradi osebnih zdravstvenih

težav ali zdravstvenih težav svojih najbližjih.

Zakaj bi čakali?

V današnjem času je vedno več različnih načinov

zdravega prehranjevanja, jaz pa vam bom predstavila

prednosti in slabosti presne prehrane.

Presna prehrana je hrana, ki je obdelana pod temperaturo

48°C z namenom, da še vedno obdrži encime

in vsa ostala življenjsko pomembna hranila. Encimi,

ki so prisotni v prehrani, se sicer s segrevanjem nad

50°C uničijo. Encimi pa so nujno potrebni za delovanje

našega telesa, saj sodelujejo pri naslednjih procesih:

pri presnavljanju hrane, da le-ta lahko preide v našo

kri; pri shranjevanju sladkorja v mišice in jetra; obenem

napadajo odpadne materiale in strupe v krvi itd.

Med presno prehrano prištevamo: surovo sadje, surovo

zelenjavo, surovo zelenje, semena, oreščke, žita,

alge …

Dejstvo je tudi, da je presna hrana rastlinskega izvora

zelo lahko prebavljiva in telo v procesu prebave

zato zanjo porabi manj energije, kar pomeni, da je več

ostane za ostale aktivnosti! Spontano se pojavi želja

po rekreaciji, hoji na svežem zraku in nasploh bolj aktivnem

življenju. Posledično je naše telo bolj gibčno,

imamo več kondicije in se na splošno bolje počutimo.

Priporočamo uživanje presne hrane v visokem odstotku,

torej uživanje čim višjega deleža surove neobdelane

prehrane – v vsakem obroku vsaj 50 %, zato da si

zagotovimo dovolj vlaknin, encimov in zadostno količino

vitaminov in mineralov. Za 100-odstotno presno

prehranjevanje pa je potrebna močna motivacija in

predvsem znanje, saj takšen način prehranjevanja ni

dolgoročno priporočljiv, če ni zelo premišljeno uravnotežen.

Ponavadi vsebuje premalo beljakovin, kalcija

in železa. Dolgoročno pomanjkanje omenjenih snovi

lahko privede do velikih zdravstvenih težav. Prav tako

se lahko naše telo ohladi, saj hrana ni toplotno obdelana,

obenem pa ne vnašamo koncentrirane hrane, ki

med presnovo daje telesu toploto.

Zakaj bi torej šli iz ene skrajnosti v drugo? Najbolj

pomembno je ravnovesje in zmernost pri uživanju

katerekoli hrane.

Zato tudi sama verjetno ne bom nikoli postala

100-odstotna presnojedka. Bom pa v svoj jedilnik

postopoma vključevala vedno več neobdelanega sadja

in zelenjave. Za kosilo bom npr. pojedla celo skodelico

solate, za zajtrk pa si bom privoščila sveže pripravljen

smoothie. Pridružite se mi tudi vi!

33


Sveže stisnjeni zelenjavni in sadni sokovi

Petra Kasenburger

Vsak posameznik se slejkoprej

zave pomembnosti svoje lastne

odgovornosti za svoje zdravje. Povodi

za spremembo mnenja so lahko

zelo različni: svetovnonazorski,

etični, ekonomski, prehrambeni.

Lahko pa je to preprosto le obisk

pri osebnem zdravniku … Vsem pa

je nekako skupno to, da nenadoma

dobimo željo po ohranitvi zdravja

in dobrega počutja.

Zdravo prehranjevanje v prvi vrsti

pomeni, da se na našem krožniku

vsakodnevno znajdeta zelenjava

in sadje. Medtem ko z uživanjem

sadja večina ljudi nima težav, pa

je z zelenjavo malce drugače. Vsakodnevni

obrok sadja in zelenjave

lahko zaužijemo tudi bolj »inovativno«,

in sicer v obliki sveže stisnjenega

sadnega in zelenjavnega

soka. Tako pridobljeni sokovi so

prava zakladnica vitaminov, mineralov,

antioksidantov, encimov

in drugih telesu koristnih snovi.

Vse naštete snovi ščitijo telo pred

ključnimi boleznimi sodobne civilizacije,

kot so rak ter bolezni srca

in ožilja. Njihova lahka in hitra prebavljivost

deluje na naše zdravje še

bolj blagodejno, saj naše telesne

celice oskrbujejo z vitalnimi snovmi

in obenem prispevajo k odstranitvi

toksičnih snovi. Prispevajo

tudi k regeneraciji črevesne flore

in k boljšemu delovanju prebavnega

sistema.

Sveže stisnjene sokove največkrat

pripravljamo s centrifugalnimi sokovniki

ali sokovniki z dvema cilindričnima

nožema. Sveže stisnjene

sokove uživamo zato, ker je samo

v njih zgoščena prehranska in

zdravilna moč zelenjave in sadja.

Segrevanje oziroma pasterizacija

uniči vse encime, vrsto vitaminov

in na toploti neobstojnih bioaktivnih

snovi, minerali pa postanejo

težje dostopni. Da pa bi dosegli kar

največji prehranski in zdravilni učinek,

priporočamo dva- do trikrat

dnevno uživanje kozarca (2 – 3 decilitre)

sveže stisnjenega soka.

Za sadne sokove velja, da so čistilci

organizma, zelenjavni sokovi pa

njegovi zdravilci.

Ali ste vedeli?

35


Mozaik

Srečanje zaposlenih na Dolenjskem

Močno zasnežnega večera, 26. novembra

2010, se nas je v hotelu

Galaksija Trebnje, kljub vremenski

ujmi, zbralo okrog 300 zaposlenih.

Prekmurci in Štajerci so se vozili

kar štiri ure, počakati pa smo

morali Gorenjce, kjer jim je sneg

še bolj zagodel. Ampak Sodexovci

se ne damo, znajdemo se v vsaki

situaciji, tako je pač naše delo, pa

še zavzeti smo! In na tem srečanju

smo praznovali tudi 15-letnico

Sodexa, ob tem pa nagradili veliko

posameznikov in ekip za uspešno

in dobro delo. V 15 letih smo od prvega

milijona prometa in 60 zaposlenih

zrasli v največje slovensko

podjetje z družbeno prehrano, saj

zaposlujemo 600 zavzetih sodelavcev

in ustvarimo več kot 25 milijonov

evrov prometa.

In tistega petkovega večera smo

nagradili predanost, ustvarjalnost

in uspešnost sodelavcev, ki ustvarjajo

lepe trenutke znotraj hitrega

utripa sodobnega sveta. Čestitke

vsem!

Marija Meznarič

Kljub snegu se nas je v Trebnjem zbralo čez 300.

Zaplesala sta Eva in Jan, varovanca Katarine Venturini.

Direktorica Cvetka Franko je ob 15-letnici čestitala

zaposlenim.

Kadrovska direktorica

Marija Meznarič

se je zahvalila zaposlenim

za visoko

zavzetost.

Čestitke nagrajencem in nagrade za različne dosežke.

36


Mozaik

Vseh nagrad posameznikom in ekipam je bilo

skoraj 300!

Nagrade tudi za najboljše računalniške naloge

Naj sodelavka Sodexa, Nadja Gačnik, Topniška

Ekipa Meni mobila je prispevala največ inovacij

Moderatorka Urška Valenčič se je zahvalila

nagrajencem

Dogodek večera je bila že štirinajsta podelitev

kristalnega krožnika

»Kristalna« Francka Bremec, vodja OŠ Bled s

svojo ekipo

Kristalni krožnik je že tradicija, prejemniki so

uspešni vodje

37


Mozaik

Srečanje kolegija direktorjev 9-tih držav

skupine Sodexo EMSE ( Emerging markets

Sodexo Europe ) v Ljubljani, marec 2011

Nekateri direktorji EMSE (Emerging Market of

Sodexo Europe) s sodelavci iz Slovenije.

Dobrodošlica gospod Pierre Henry, CEO

Sodexo Continental Europa.

Gospod Gilles Poirieux CEO EMSE z direktorico

nabave Sodexo Slovenija gospo Mojco Gostiša.

Na predvečer srečanja so nas na Ljubljanskem gradu obiskali kurenti s Ptuja.

38


Mozaik

Direktorica Cvetka Franko, Sodexo Slovenija, Yorelle Kalika, Strategy Director Sodexo Continental Europa

v moški družbi, od leve zadaj Christoph Aumuller, direktor Sodexo Češka, Yann Gontard, direktor Sodexo

Poljska, Pierre Henry in Gilles Poirieux.

Naš poslovni partner, kupec in dobavitelj Fructal

se je čudovito predstavil. Prvi z desne Edi Perisic,

direktor Sodexo Rusija, Jamal Hamdouch, direktor

Sodexo Maroko, Pierre Henry in Yorelle Kalika.

Predstavitev dobavitelja Celeie pozorno poslušajo,

z leve Philippe Voraz, SVP Group Project - True

North, Pierre Musin-Pushkin, Marketing EMSE,

Phillipe Janot, Senior Business Dév Manager

– Defense, zadaj Emanuel Viorel Stefani, direktor

Sodexo Romunija.

Med odmorom Christian Volmerange, Nabava

EMSE in in Emmanuel Fraysse, CFO EMSE.

Prestige Catering v okviru Sodexo je čudovit svet

zdravega in sladkih pregreh.

39


Mozaik

Nagrajenci na skupnem kosilu

Nagrajenci, ki so prejeli nagrade in priznanja za preteklo

leto na novoletnem srečanju, so bili povabljeni

na kosilo z direktorico Cvetko Franko in kadrovsko

direktorico Marijo Meznarič. Odlično kosilo je pripravila

naša ekipa v novi restavraciji Tehnopolis v Celju.

Nagrajenci so na srečanju predstavili svoje delo in lokacijo,

predvsem pa smo prijetno klepetali in okusno

jedli. Imeli smo se odlično!

Nagrajenci na skupnem kosilu ob koncu leta v Sodexovi restavraciji Tehnopolis, Celje.

Kristalni krožnik je šel v Osnovno šolo Bled

Kristalni krožnik je že štirinajstič čakal na prejemnika.

Kristalni krožnik je v Sodexu postal tradicija,

podeljen je bil že štirinajstič. To

je najbolj prestižno in najpomembnejše

priznanje najbolj uspešnemu vodji restavracije

za dosežke v poslovnem letu.

Kriteriji in pravila za izbor so jasno zapisana

in poznana vsem, šteje pa seveda

kakovost storitve, odnos do gostov in naročnikov,

vodenje sodelavcev, poslovanje

v skladu s planom, inovativnost, izvajanje

predpisov in še veliko več. Vsako leto

nestrpno pričakujemo izbor. Prejemnik

kristalnega krožnika je tisti večer zvezda

večera in zelo ponosen Sodexovec.

40


odrasli s spoštovanjem in nasmehom licih pozdravljajo

zunaj na cesti ali v trgovini.

Ko sem prišla v Sodexo in se prvič spoznala s Francko,

sem takoj vedela, da imam opravka s srčnim človekom.

Še danes ji iz oči sije ljubezen do sočloveka in

narave, kar ji daje nepremagljivo moč.

Mozaik

Narava in družina ji polnita baterije. Komaj čaka, da

se povzpne v gore in bližnje hribe, kjer deli radost tudi

s svojimi prijatelji. Upam si trditi, da se večkrat povzpne

v gore kot kdo drug tukaj, pa naj se javi, kdor si

upa kosati z njo. Srčna privrženka naravi in pohodništvu

je za šport navdušila tudi svojega sina, odličnega

smučarskega tekača ter sedaj navdušuje tudi svoja

prisrčna vnučka, Tajdo in Aljaža. Hčerka je po njej

očitno prevzela smisel za odnose, saj študira na FDV,

smer Evropski študiji.

Dobitnica kristalnega krožnika 2010 je bila Francka

Bremec, vodja OŠ Bled.

Francka Bremec vodi kuhinjo na OŠ dr. Josipa Plemlja

Bled že 18 let. Z veliko odgovornostjo poskrbi, da vsak

dan z veseljem in pozitivno energijo že 5 let pod okriljem

Sodexa dnevno pripravijo 600 malic, 350 kosil ter

80 popoldanskih malic, poskrbijo tudi za 2 podružnični

OŠ, Ribno in Bohinjska Bela ter za zveste okoliške

starostnike.

Francka s kuhalnico prijateljuje že od rane mladosti,

izkušnje si je nabirala v najboljših Blejskih hotelih,

kjer se je očitno zelo dobro soočila s samostojnim delom.

Zelo uspešno zadovoljuje izjemno zahtevne goste,

za katere se je treba še posebej truditi. Jedilniki

morajo biti pestri celih 9 let in se v tem času ne smejo

prehitro ponavljati. Francka dobro ve, da morajo biti

zdravi in uravnoteženi, kot velijo smernice, učitelji in

starši, hkrati mamljivi za učence ter varčni za Sodexo.

Vsi vemo, kako težko je ustreči vsem trem naenkrat,

Francka to zna.

Kot vodja je bila mnogokrat izzvana s strani učiteljev

ali vodstva šole, tudi staršev. Vedno se odzove mirno,

samozavestno in profesionalno pojasni svoja stališča,

od katerih ne odstopa in jih vselej dokaže s primeri.

Na šoli si je pridobila veliko spoštovanje. V dobrih odnosih

je z vsemi.

Francka pravi, da kdor dela v šoli, mora imeti otroke

rad, sicer naj si poišče službo drugje. Otroke razume,

jih spoštuje, se zna z njimi pošaliti, jih tudi tolažiti. Iz

lastnih izkušenj lahko povem, da Francke učenci ne

pozabijo še po mnogih letih, saj vidim, kako jo že zdaj

Francka je v računalniški seminarski domači nalogi

zapisala, da si nikoli prej ni mislila niti želela in še sanjalo

se ji ni, da bi morala kdaj delati z računalnikom.

Mislila je, da bo vse življenje za štedilnikom, s kuhalnico

v roki ter na izdajni liniji ter da je računalnik le za

tiste, ki delajo v pisarnah. Kot vsaka dobra vodja, pa je

morala tudi Francka v korak s časom. Čeprav popolna

začetnica in brez kančka veselja do sedenja za računalnikom

je danes zaradi vztrajnosti in pozitivizma

računalniško dobro pismena. Čestitamo!

Zelo dobro je Francka v seminarski nalogi opisala

lastnosti dobrega šefa. In Francka je odličen šef. Je

dober človek, ki zna prisluhniti sodelavcem, jih zna

motivirati in jim biti za zgled. Vedno je pripravljena na

nove izzive, odprta za novosti in napredek. Poštena je,

pravična in dosledna. Delo organizira enakovredno do

vseh sodelavk. Vedno pove, kaj od koga pričakuje, zato

se zastavljeni cilji lažje uresničijo. Nima vedno prav,

a zna sprejemati kritiko in premisliti o njej. Je zelo

optimistična, z velikim smislom za humor.

Vabljeni na okusne pristne originalne Franckine blejske

kremšnite, kakršnih še niste jedli. A pazite, Francka

je zelo podjetna, ni poceni!

Francka, vsi ti iskreno čestitamo in želimo še naprej

veliko pozitivne energije in uspehov!

Ekipa OŠ Bled in vodstvo je čestitalo ponosni vodji

Francki Bremec.

41


Mozaik

Izobraževanje zdrav obrok za zdrav korak

Naše poslanstvo je izboljšati kakovost vsakdanjega življenja 50 milijonom gostov, ki jih

postrežemo vsak dan po vsem svetu.

Ob koncu preteklega leta smo pričeli v okviru projekta

Načrt za boljši jutri z delavnicami s področja

zdrave in varne prehrane. Delavnice so sestavljene

iz šest modulov, štirje so bili že izvedeni. V delavnico

so vključeni vsi vodje in njihovi namestniki, področni

in regijski vodje, pa tudi strokovne službe, skupaj čez

110 sodelavcev. Poleg teoretičnega strokovnega dela

je zelo velik poudarek na praktičnem delu in degustacijah,

kjer se povzamejo ključne novosti in značilnosti

obrokov. Na delavnicah sodelujejo interni predavatelji

in izvajalci, na vsaki delavnici pa so izvajalci tudi zunanji

strokovnjaki s področja prehrane in dobavitelji.

Vse vsebine sistematično vključujemo v procese priprave

hrane na posameznih lokacijah. Naši gostje in

naročniki lahko pričakujejo veliko dobrih sprememb v

smeri zdravega prehranjevanja, kar je tudi naš cilj in

naše poslanstvo.

Marija Meznarič

Z učenjem smo pričeli zelo »študijsko«, z veliko

gradiva, na koncu bo izpit…

Delavnice smo začeli na Tehnopolisu, nadaljevali

na Inštitutu Jožef Štefan.

O zdravi prehrani na delovnem

mestu je predavala Cirila Hlastan

Ribič, CINDI.

Solate in solatni bar.

42


Naša ekipa nam je pripravila zdrav in okusen

obrok.

Zdrav obrok – pomembno je tudi kombiniranje

jedi.

Kislinsko – bazično

ravnovesje je pogoj za

zdravje.

Priprava presne hrane, sokov.

Alternativna, presna prehrana, blitvini, indijski

zavitki, pralineji…

Super energijske kroglice, smoothie-ji,…

More magazines by this user
Similar magazines