Boletina. Kjer domuje velikonočnica -brošura - Zavod RS za varstvo ...

ra.kozjansko.si

Boletina. Kjer domuje velikonočnica -brošura - Zavod RS za varstvo ...

Boletina. Kjer domuje velikono~nica.

Projekt LIFE04NAT/SI/000240

“Natura 2000 v Sloveniji -

upravljalski modeli in informacijski sistem”

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Obmo~na enota Celje


Boletina pri Ponikvi

Boletina je manj{i kraj blizu Ponikve pri Grobelnem,

severovzhodno od Celja. Le nekaj sto metrov od sredi{~a

kraja na bli`njem travniku uspeva redka stepska rastlina

velikono~nica.

Rasti{~e, ki obsega 1,8 hektarjev, je najve~je od {tirih danes

znanih rasti{~ velikono~nice v Sloveniji in dosega skrajno

jugozahodno mejo raz{irjenosti te rastline.

Ve~ji del rasti{~a je Ob~ina [entjur leta 1993 zavarovala z

ob~inskim odlokom. Velikono~nica je pri nas zavarovana

in je uvr{~ena na Rde~i seznam ogro`enih rastlinskih vrst.

Naravovarstveni status rasti{~a

velikono~nice na Boletini pri Ponikvi

• posebno varstveno obmo~je − obmo~je Natura 2000

(Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura

2000), Uradni list RS, {t. 49/04, 110/04);

• ekolo{ko pomembno obmo~je (Uredba o ekolo{ko

pomembnih obmo~jih, Uradni list RS, {t. 48/04);

• naravna vrednota (Pravilnik o dolo~itvi in varstvu naravnih

vrednot, Uradni list RS, {t. 111/04);

• naravni spomenik (Odlok o razglasitvi naravnih spomenikov

in znamenitosti v Ob~ini [entjur pri Celju, Uradni

list RS, {t. 45/93).

Karta obmo~ja Boletina

Kra{ki svet in suhi travniki

Ugodne razmere za rast velikono~nici nudi kra{ki svet. Okolica

Ponikve je obmo~je osamelega krasa z zna~ilnimi kra{kimi

pojavi, ki pa so manj izraziti kot na klasi~nem krasu. V bli`ini

te~e ponikalnica, ki na eni strani rasti{~a “izgine” pod zemljo

in se ponovno pojavi na povr{ju na drugi strani rasti{~a.

Plast litotamnijskega apnenca, ki tvori kamninsko podlago,

je vodoprepustna, zato vsa padavinska voda z rasti{~a hitro

odte~e in povr{je ostane suho. Na tej kamninski podlagi je

nastal polnaraven suh travnik.

Boletina

Suhe travnike soustvarjajo naravne danosti in ~lovek z zmerno ekstenzivno rabo. Opu{~anje ro~ne ko{nje in posledi~no

zara{~anje z grmovnimi vrstami ter pretirano gnojenje ogro`ajo to `ivljenjsko okolje in s tem obstoj zna~ilnih rastlinskih

vrst. V Sloveniji {e najdemo ohranjena suha travi{~a, predvsem na hribovitih predelih, kot so Gori~ko, Bo~ in Dona~ka gora,

Kozjansko, Posavsko hribovje, Bela krajina in Kras, medtem ko so v Evropi ti habitati `e precej redki.


Velikono~nica (Pulsatilla grandis)

in njeni sorodniki

Velikono~nica je stepska rastlina, ki najbolje uspeva na son~nih,

kamnitih in suhih travi{~ih, na apnen~asti podlagi in tudi na

prodnatih tleh ter v svetlih gozdovih. Sodi v rod kosmatincev

(Pulsatilla), za katere je zna~ilna pora{~enost z ne`nimi

svilnatimi dla~icami. Pri nas poleg velikono~nice ali velikega

kosmatinca rastejo {e beli in alpski kosmatinec, ki sta zna~ilna

za alpske predele, ter gorski in navadni kosmatinec, ki se

pojavljata na suhih travnikih povsod po de`eli.

Rastline iz rodu kosmatincev so zavarovane, saj so zaradi

kr~enja njihovega `ivljenjskega okolja, ki ga povzro~ata

intenzivno kmetijstvo in zara{~anje travnikov, mo~no ogro`ene.

Ureditev rasti{~a velikono~nice

Cveto~a velikono~nica vsako leto pritegne {tevilne obiskovalce,

ki so pogosto po obisku za seboj pustili po{kodovano travno

ru{o in poteptane cvetlice. Zato smo v okviru projekta LIFE

okoli rasti{~a postavili ograjo iz lesenih stebrov in jeklene vrvi,

ki na nevsiljiv na~in prepre~uje dostop do ob~utljivih rastlin.

K dolgoro~ni ohranitvi rasti{~a na Boletini pripomore tudi

vsakoletno varovanje velikono~nice v ~asu cvetenja.

Velikono~nica v polnem razcvetu

Informacijska tabla ob rasti{~u

Gorski kosmatinec

Velikono~nica

V zgodnjih pomladnih dneh velikono~nica najprej razvije

pokon~ne zvonaste cvetove. Sestavljeni so iz {estih svetlo

vijoli~astih listov, ki so na zunanji strani svilnato dlakavi.

V polnem razcvetu je obi~ajno v ~asu velike no~i, po ~emer je

dobila tudi svoje ime.

Velikono~nico opra{ujejo ~ebele in ~mrlji. Zeleni listi se razvijejo

po cvetenju in so dva- do trikrat pernato deljeni. Plod je ore{ek

z mo~no podalj{anim in kosmatim vratom za la`je razna{anje

z vetrom. S pomo~jo gibalnega mehanizma se plodovi z ostro

konico zavrtajo v tla do 20 cm globoko. V ~asu zorenja plodov

lahko steblo zraste tudi do 60 cm visoko.

Ko semena poleti dozorijo, se pri~nejo po~asi tvoriti cvetni

brsti za naslednje leto. Do konca poletja se cvetni listi

`e oblikujejo v mo~an popek, ki je pred zimo zavarovan

z gostim dlakavim ovojem, kar omogo~a cvetenje

velikono~nice `e v zgodnji pomladi.

Ograjo okrog rasti{~a smo postavili leta 2006 v okviru projekta LIFE.

Cveto~a velikono~nica vsako leto pritegne {tevilne obiskovalce.


Boletina, pilotno obmo~je projekta LIFE III – Narava:

“Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem“, LIFE04NAT/SI/000240

Boletina

LIFE III – Narava je finan~ni in{trument Evropske unije, ki podpira naravovarstvena prizadevanja za

ohranjanje evropsko pomembnih vrst in njihovih `ivljenjskih prostorov, zdru`enih v mre`o Natura 2000.

Projekt, ki traja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007,

na obmo~ju Boletina izvaja Zavod RS za varstvo narave z

lokalnim partnerjem Ob~ino [entjur ter v sodelovanju s Turisti~nim

olep{evalnim dru{tvom Ponikva in Krajevno skupnostjo Ponikva.

Projektne aktivnosti na pilotnem obmo~ju Boletina:

• izdelava na~rta upravljanja obmo~ja,

• odkup zemlji{~a,

• ograditev rasti{~a,

• redna ko{nja,

• odstranitev grmovja,

• strokovni nadzor v ~asu cvetenja velikono~nice,

• postavitev informacijske table,

• izdelava bro{ure,

• druge obve{~evalno-informativne akcije

(predavanja na O[, nate~aj za najbolj{i plakat na O[,

izdelava informacijskih gradiv, ...).

Jelovica

Jovsi

Nosilec projekta: Glavni financer: Sofinancer:

Partnerji projekta:

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Obmo~na enota Celje

Opekarni{ka cesta 2

3000 Celje

Tel. 03 426 03 43

Faks 03 426 03 42

www.zrsvn.si

www.zrvsn.si/life

Besedilo: Gregor Kalan, Mojca Toma`i~, Mateja Polutnik, Nina Uratari~

Fotografije: Gregor Kalan, Irena Kodele Kra{na, Mateja Polutnik

Karta: Gregor Kalan

Oblikovanje: Pristop, d.o.o.

Tisk: ^ukgraf, d.o.o.

Naklada: 5000 izvodov

Marec 2007

Bro{uro smo izdali v okviru projekta LIFE III – Narava: “Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski modeli in informacijski sistem”, ki ga sofinancira EU.

Dodatne informacije:

Turisti~no olep{evalno dru{tvo Ponikva

03 579 20 65

ponikvaapplevolja.net

Razvojna agencija Kozjansko

03 747 12 46

infoapplera-kozjansko.si

Turisti~no informacijski center [entjur

03 749 25 23

ticappleturizem-sentjur.si

Li~enca

(ribniki

Petelinjek)

Sne`nik

More magazines by this user
Similar magazines