26.06.2015 Views

Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako ... - Naša lekarna

Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako ... - Naša lekarna

Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

evija za zdrav življenjski slog | številka 23, <strong>le</strong>tnik 03, junij 2008<br />

<strong>Aktualno</strong>: <strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong> s <strong>primerno</strong> zaπËito / <strong>Kako</strong> zdraviti: Æiveti z osteoartrozo /<br />

Preudarno za zdravje: Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice / Da ne bo<br />

zadrege, ko boste podarili nasmeh! / V gibanju: Gibanje − smiselna in prijetna<br />

naloæba za æivljenje / MeseËni moænar: Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi


UVODNIK<br />

»Manj je več« - tudi v turizmu<br />

Čeprav se vam bomo, drage bralke in bralci, pred počitnicami oglasili še enkrat, je tokratna<br />

številka revije <strong>Na</strong>ša <strong>le</strong>karna že precej počitniško obarvana. Po<strong>le</strong>tje je pred vrati, čas<br />

je za prijetne teme, torej za počitnice. Te so vsekakor prijetna tema, nikakor pa ne lahkotna.<br />

G<strong>le</strong>de na draginjo, ki je v našo deželo udarila zadnje mesece, je vsak evro, namenjen<br />

dopustu, skrbno odmerjen in privarčevan. O tem priča tudi podatek, da se čedalje več ljudi<br />

celo zadolžuje za nekaj dni oddiha. S tem seveda ni nič narobe, narobe pa je, da počitnice<br />

vse prevečkrat ne izpolnijo naših pričakovanj. Dopust je tisti delček <strong>le</strong>ta, ki ga vsi tako<br />

zelo težko čakamo, in turizem je dejavnost, kjer močno velja rek »manj je več«. Počitnikarji<br />

smo lahko tako hitro zadovoljni – po navadi nas osreči že to, če vidimo, da turističnim<br />

delavcem ni vseeno, kako se pri njih počutimo. Žal prav tukaj slovenski turizem dobi veliko<br />

črno piko. (Hrvaškemu sem jo na<strong>le</strong>pila že zdavnaj, zato o njem ne bom razpredala.)<br />

Cene nočitev v naših hotelih so g<strong>le</strong>de na togost storitev navadno vsaj za dve zvezdici<br />

precenjene. V Kranjski Gori, na primer, izpadete velik nespretnež, če se že doma ne pozanimate,<br />

kje stoji vaš hotel, saj ob cesti ne boste našli smerokaza, ki bi vas ustrezno usmeril.<br />

Hotel s štirimi zvezdicami (in ustrezno ceno) ne premore niti ene same klimatske naprave,<br />

tudi restavracija ne. Verjetno vas s tem spodbudijo, da več popijete (beri zapravite), saj<br />

je zrak zaradi gneče zatohel. Tudi spali ne boste prav dolgo, saj so polkna pokvarjena,<br />

vzdrževa<strong>le</strong>c pa vam svetuje, da jih pač ne zaprite, sicer se ne bodo dala nikoli več odpreti.<br />

To je, poudarjam, hotel s štirimi zvezdicami!<br />

Če najdete v Portorožu restavracijo, kjer boste res dobro jedli, ste verjetno edini. Slovenska<br />

riviera kot vrhunec gastronomske ponudbe ponuja pomfrit s p<strong>le</strong>skavico ob glasbi<br />

Miša Kovača. Kompromis je puranji zrezek na žaru, vendar odmislite, da bi pomfrit zamenjali<br />

s kakšno drugo prilogo, saj druge kombinacije ni v računalniku, zatorej ne obstaja.<br />

Le streljaj od »pomfrit restavracije« si lahko omislite solidno kavo in slado<strong>le</strong>d, a <strong>le</strong> če v<br />

modno oblikovani slaščičarni ločite med mizo in stolom. Ta sta po višini in obliki enaka<br />

in če se vaš otrok, ki dizajnersko ni najbolje podkovan, zmoti, in se usede na mizo namesto<br />

na stol, tvega nesramno zmerjanje natakarja. Tudi če bi še vedno že<strong>le</strong>li tam spiti kavo,<br />

je ne morete, saj vas nočejo več postreči. Marsikje v tujini, kjer se turizem piše z veliko začetnico,<br />

bi iz enake situacije naredili hec in si zaslužili dobro napitnino!<br />

Posebno poglavje je tudi naše majhno <strong>le</strong>tališče, ki se prav zato številnim turistom zdi<br />

ljubko. Ne g<strong>le</strong>de na to sem svojemu novozelandskemu prijatelju težko razložila, zakaj je<br />

avtobus z <strong>le</strong>tališča v Ljubljano vozil po stranski cesti, polni ovinkov. Ne bi razumel, da se<br />

je voznik s tem izognil plačilu avtocestne cestnine v višini nekaj evrov, čeprav so potniki<br />

vožnjo seveda pošteno plačali. In še bi lahko naštevala, a je prostor za uvodnik omejen.<br />

A da ne bom samo kritična, naj povem, za koga v naši podalpski deželi črna pika zagotovo<br />

ne velja. To so podeželske turistične domačije. Tukaj stvari delujejo po normalni<br />

turistični (ali, če hočete, kmečki) logiki. Če gost danes ne bo zadovoljen, ga jutri ne bo. In<br />

družina, ki vsakodnevno gara za udobje domačije, neprecenljiv okus domače hrane in za<br />

poplačilo kreditov, v katere so se zakopali za zagon turizma, to zelo dobro ve. In so tudi do<br />

gostov takšni, kot so sicer – preprosti in prijazni. Saj ni treba veliko, da se gostu ustreže,<br />

navadno gre za zelo majhne stvari – prijazna beseda, postrežba z dobro voljo in ob slovesu<br />

dobre želje za nov delovni zagon. In seveda, da se spet srečamo.<br />

Drage bralke in bralci, pozorno izberite svoje počitnice, saj kljub vsemu <strong>le</strong> ni vse odvisno<br />

samo od vas. Če boste na poti domov rekli, sem se bomo pa še vrnili, potem ste izbrali<br />

dobro. Pa srečno!<br />

<strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna je<br />

poljudno strokovni<br />

vodiË za uËinkovito<br />

in pravilno jemanje<br />

zdravil.<br />

<strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna je<br />

revija za izboljπanje<br />

kakovosti zdravja in<br />

æivljenja.<br />

Foto: Æiga Koritnik<br />

ZNANOST ZA NEGO KOŽE<br />

<strong>Na</strong> voljo izključno v <strong>le</strong>karnah<br />

Vanja Badovinac, odgovorna urednica<br />

NA©A LEKARNA 3


AKTUALNO<br />

KAKO ZDRAVITI<br />

KAKO ZDRAVITI<br />

MEDICINSKO ZRCALO<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

V GIBANJU<br />

18<br />

<strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong><br />

s <strong>primerno</strong> zaπËito<br />

30<br />

Zdravljenje las<br />

in lasiπËa<br />

36<br />

Æiveti<br />

z osteoartrozo<br />

42<br />

Razbremenite<br />

svoje noge<br />

52<br />

Da ne bo zadrege,<br />

ko boste podarili nasmeh!<br />

68<br />

Smiselna in prijetna<br />

naloæba za æivljenje<br />

»e se dolgo Ëasa Ëezmerno<br />

izpostavljamo soncu, lahko<br />

utrpimo hude pos<strong>le</strong>dice, saj so<br />

sonËni æarki Ëedalje nevarnejπi.<br />

Izogibajmo se soncu, zaπËitimo<br />

se z oblaËili in uporabljajmo<br />

sredstva z visokim zaπËitnim<br />

faktorjem, kakor priporoËa tudi<br />

dr. Sandi Luft v intervjuju.<br />

<strong>Na</strong>daljujemo z zanimivo temo<br />

o zdravljenju lasiπËa in<br />

izpadanju las. Preberite<br />

tudi, katere metode so<br />

priporoËljive za odstranjevanje<br />

neæe<strong>le</strong>nih dlak.<br />

Aktivno bo<strong>le</strong>zensko dogajanje,<br />

za katerega je znaËilna<br />

nezmoænost obnove hrustanca,<br />

prizadene pribliæno 15 % ljudi,<br />

pojavi pa se po 50. <strong>le</strong>tu starosti.<br />

PomoË vendar<strong>le</strong> obstaja. Preberite<br />

nasvete o zmanjπevanju teæav pri<br />

osteoartrozi.<br />

»e imate zateËene, teæke in bo<strong>le</strong>Ëe<br />

noge, preizkusite deset koristnih<br />

nasvetov, kako razbremeniti<br />

utrujene noge in zaπËititi vene.<br />

Mnogi so se æe prepriËali, da<br />

ukrepi delujejo!<br />

Zdravi zobje in d<strong>le</strong>sni so zelo<br />

pomembni za naπe zdravje in<br />

samozavest. PrepreËite vnetje<br />

d<strong>le</strong>sni, ki lahko povzroËi majavost<br />

in izpadanje zob, da ne boste<br />

v zadregi, ko boste morali<br />

podariti nasmeh.<br />

Otroci, mladostniki in odrasli<br />

v Sloveniji so premalo te<strong>le</strong>sno<br />

dejavni. <strong>Na</strong>πe telo pa potrebuje<br />

gibanje, saj nam daje moË in<br />

energijo, da se spoprimemo<br />

z vsakodnevnimi nalogami in<br />

preizkuπnjami. Za aktivnejπi<br />

naËin æivljenja ni nikoli<br />

prepozno. ZaËnimo s hojo.<br />

VSEBINA<br />

UVODNIK “Manj je veË” - tudi v turizmu 3<br />

ZA ZA»ETEK Makroskop 6<br />

PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih <strong>le</strong>karnah 14<br />

AKTUALNO <strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong> s <strong>primerno</strong> zaπËito 18<br />

KAKO DELUJE Samozdravljenje in zdravljenje 26<br />

KAKO ZDRAVITI Zdravljenje las in lasiπËa 30<br />

Æiveti z osteoartrozo 36<br />

MEDICINSKO ZRCALO Razbremenite svoje noge 42<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice 48<br />

Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh! 52<br />

ÆIVLJENJE JE LEPO Moægani na paπi 58<br />

Kaj dela sanitarni inæenir 60<br />

SANJSKA KOLUMNA Haiti, razkrit v zbirki zgodb Edwidge Danticat Krik? Krak! 62<br />

PORTRET FARMACEVTA Zdenka ©antel, mag. farm. 66<br />

V GIBANJU Gibanje − smiselna in prijetna naloæba za æivljenje 68<br />

ZA MIZO Hitro in zdravo 72<br />

MESE»NI MOÆNAR Svetovni dan krvodajalcev 14. junij 2008 76<br />

Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi 78<br />

NAGRADNA IGRA Sudoku 80<br />

BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 81<br />

NA©A LEKARNA SVETUJE 82<br />

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5


ZA ZA^ETEK<br />

revija za<br />

zdrav `ivljenjski slog<br />

Makroskop<br />

Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.<br />

Junij 2008, <strong>le</strong>tnik 3, πt. 23<br />

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

<strong>Na</strong>klada: 41.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />

Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>le</strong>karna.si<br />

UREDNI©TVO<br />

Glavna urednica:<br />

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />

Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm.<br />

UREDNI©KI ODBOR<br />

dr. A<strong>le</strong>π MlinariË, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />

prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />

prim. dr. A<strong>le</strong>nka Kraigher, dr. med.<br />

Ervin Strbad, dr. med.<br />

Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />

AD: Duπan Grobovπek<br />

Oblikovanje in prelom: Silvija »erne<br />

Lektura: Darka Tepina Podgorπek<br />

Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto,<br />

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />

uredniπtva.<br />

Tisk: Delo T^R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno træenje:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />

E: marketing@entrapharm.com<br />

<strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna je meseËnik, na voljo v <strong>le</strong>karnah po<br />

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>le</strong>karnah<br />

prejmejo brezplaËno.<br />

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne de<strong>le</strong><br />

je mogoËe ponatisniti <strong>le</strong> s pisnim privoljenjem<br />

izdajatelja.<br />

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />

sme izdajati <strong>le</strong> na zdravniπki recept. O <strong>primerno</strong>sti zdravila za uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja <strong>le</strong> pooblaπËeni zdravnik.<br />

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />

potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />

nasvete g<strong>le</strong>de vaπe bo<strong>le</strong>zni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin<br />

jemanja zdravil.<br />

Pazite se prigrizkov na zabavah<br />

<strong>Na</strong> zabavah bodite previdni pri<br />

prigrizkih, ki jih pomakate v razliËne<br />

omake, saj so te lahko polne bakterij<br />

drugih ljudi. <strong>Na</strong>vdih za izdelavo<br />

πtudije je bila epizoda humoristiËne<br />

nadaljevanke Seinfeld. Raziskava<br />

je pokazala, da ljudje, ki Ëips ali<br />

kreker dvakrat namoËijo v omako,<br />

prenaπajo bakterije iz ust v posodo.<br />

Mikrobiologi iz univerze C<strong>le</strong>mson<br />

v Zdruæenih dræavah pravijo, da<br />

se s tremi do πestimi “dvojnimi”<br />

namakanji v omako prenese kar<br />

10.000 bakterij.<br />

PreveË alkohola poveËa tveganje<br />

za kardiovaskularne bo<strong>le</strong>zni<br />

Zmerno pitje alkohola lahko koristi<br />

naπemu zdravju, pretirano pitje<br />

pa na naπe zdravje vpliva zelo<br />

slabo. Moπki, ki spijejo veË kot 21<br />

enot alkohola (ena enota je 1 dcl<br />

vina, 2 dcl piva ali πilce æganja) na<br />

teden in æenske, ki spijejo veË kot<br />

14 enot alkohola na teden, resno<br />

ogroæajo svoje zdravje. Med drugim<br />

se poveËa tveganje za nastanek<br />

hipertenzije, srËne odpovedi in<br />

srËne kapi, saj æi<strong>le</strong> postajajo vse bolj<br />

toge. Tveganje je πe posebno veliko<br />

pri æenskah. SrËno-æilne bo<strong>le</strong>zni<br />

so vodilni bo<strong>le</strong>zenski vzrok smrti<br />

v svetu. Vsako <strong>le</strong>to za njihovimi<br />

pos<strong>le</strong>dicami umre 17,5 milijona ljudi.<br />

Zato morajo ljudje, ki veliko pijejo,<br />

in tisti, ki veliko pijejo ob doloËenih<br />

priloænostih, dobro pretehtati svoje<br />

vedenje in zmanjπati vnos alkohola,<br />

preden bo prepozno.<br />

Prenehanje kajenja za boljπe<br />

zdravje<br />

Rezultati najnovejπe raziskave<br />

so pokazali, da se pri æenskah, ki<br />

opustijo kajenje, tveganje za smrt<br />

zaradi koronarne srËne bo<strong>le</strong>zni æe<br />

po petih <strong>le</strong>tih zmanjπa skoraj za<br />

polovico. Zmanjπa se tudi tveganje<br />

za nastanek drugih bo<strong>le</strong>zni. Kadilci<br />

imajo na sploπno kar trikrat veËje<br />

tveganje za smrt kot nekadilci.<br />

Nikoli ni prezgodaj za opustitev<br />

kajenja, nikoli pa tudi ni prepozno.<br />

Po ocenah Svetovne zdravstvene<br />

organizacije bodo do <strong>le</strong>ta 2030 v<br />

razvitih deæelah za pos<strong>le</strong>dicami<br />

kajenja umrli trije milijoni ljudi in<br />

dodatnih sedem milijonov v dræavah<br />

v razvoju. PoveËano tveganje za smrt<br />

pri kadilcih se zmanjπa na stopnjo<br />

tistih, ki niso nikoli kadili, πe<strong>le</strong> po 20<br />

<strong>le</strong>tih nekajenja.<br />

Zasedanje generalne<br />

skupπËine Svetovne<br />

zdravstvene organizacije<br />

Ministrica za zdravje Zofija Mazej<br />

KukoviË se je 19. 5. v Æenevi<br />

ude<strong>le</strong>æila 61. zasedanja generalne<br />

skupπËine Svetovne zdravstvene<br />

organizacije, na kateri so se<br />

predstavniki 193 dræav Ëlanic SZO<br />

odloËali o programu dela in porabi<br />

proraËuna SZO. Ministrica je v<br />

svojem nagovoru kot predsedujo-<br />

Ëa Svetu EU predstavila staliπËa<br />

Evropske unije. Poudarila je<br />

izredno poveËanje bremena<br />

nena<strong>le</strong>zljivih bo<strong>le</strong>zni, ki niso veË<br />

teæava zgolj razvitega sveta, in<br />

predstavila slovensko prioritetno<br />

temo raka v Ëasu predsedovanja<br />

Slovenije Svetu EU. Ministrica se<br />

je v svojem nagovoru dotaknila<br />

tudi vpliva klimatskih sprememb<br />

na zdravje celotne populacije in<br />

poudarila, da mora zasedanje<br />

pripomoËi k razvijanju globalnega<br />

naËrta za obvladovanje z zdravjem<br />

povezanih tveganj, ki so pos<strong>le</strong>dica<br />

klimatskih sprememb.<br />

Podjetje Medis in Dejan Zavec podpisala pogodbo<br />

o partnerskem sodelovanju<br />

Predstavnik podjetja Medis Peter Novak, edini slovenski profesionalni boksar Dejan<br />

Zavec in Tomaæ AmbroæiË, marketinπki partner Dejana Zavca.<br />

V petek, 30. maja 2008, je Medis, uspeπno slovensko farmacevtsko<br />

podjetje, podpisalo pogodbo o sodelovanju z edinim slovenskim profesionalnim<br />

boksarjem Dejanom Zavcem. Podpis pogodbe je odraz skupnih<br />

zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo æe 19 <strong>le</strong>t. Medisovo<br />

partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem je znak podpore uspeπnim<br />

posameznikom, ki so vztrajni, predani svojemu delu in ciljem ter dejavni<br />

na razliËnih podroËjih druæbenega æivljenja.<br />

<strong>Na</strong> novinarski konferenci, ki je potekala v igralniπko-zabaviπËnem centru<br />

Mond v ©entilju, je Dejan napovedal elitni boksarski dvoboj, na katerem bo<br />

branil svoj naslov medcelinskega prvaka po verziji IBF. V dvorani Tabor<br />

v Mariboru se bo 15. junija spoprijel z nemπkim boksarjem Marcom Catikkasom.<br />

Boks kot πport z bogato tradicijo in veliko nostalgije bo s tem prestiænim<br />

dogodkom nedvomno zaæivel tudi med slovenskim obËinstvom.<br />

Dejan je borben, vztrajen in predan πportu, ki temelji na koncentraciji, veπËini<br />

in taktiki. Hkrati je tudi skrben moæ in oËka, ki se intenzivno udejstvuje tudi pri<br />

vzgoji mladih nadobudnih πportnikov. Kot uspeπen Ëlovek na razliËnih<br />

æivljenjskih podroËjih Dejan predstavlja vse tiste vrednote, ki jih spoπtujejo<br />

tudi v podjetju Medis. Njihov prvi skupni projekt bo Dejanov nastop<br />

v promocijskih aktivnostih za Medisovo prehransko dopolnilo Ekolostrum.<br />

Dejan se bo tako lahko pokazal ne <strong>le</strong> v vlogi borca “mehkih” pesti, temveË<br />

tudi kot prepoznaven medijski obraz. Ker je promocija zdravja in zdravega<br />

naËina æivljenja poglavitno Medisovo poslanstvo, navezava s πportnikom<br />

prav gotovo ni nakljuËna. V Medisu pa dodajajo πe, da so v Dejanu takoj<br />

prepoznali “mistra simpatikusa”, kot ga radi kliËejo njegovi πportni ko<strong>le</strong>gi.<br />

<strong>Na</strong> prvi pog<strong>le</strong>d boks morda komu deluje kot grob in nasi<strong>le</strong>n πport. Pa vendar<br />

v tujini, ne samo med poznavalci, æe dolgo velja za enega izmed<br />

najprestiænejπih in najbolj obËudovanja vrednih πportnih udejstvovanj. Medis<br />

bo z Dejanom tudi v Sloveniji poskusil Ëim bolj razπiriti to spoznanje. “Ponosni<br />

smo lahko, da je slovenski πportnik skorajπnji izziva<strong>le</strong>c evropskega in<br />

svetovnega prvaka v svoji kategoriji. <strong>Na</strong> to g<strong>le</strong>damo z obËudovanjem. Dejan<br />

v svoji profesionalni karieri πe ni doæivel poraza. Takπni πportniki so redki in jih<br />

je zato treba spodbujati,” so sk<strong>le</strong>nili svoj komentar v podjetju Medis.<br />

6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7


ZA ZA»ETEK<br />

Bayerjeve pentlje za<br />

klimatske naprave<br />

Mednarodno farmacevtsko podjetje<br />

Bayer d.o.o. je z dobrodelno akcijo<br />

Zaveæimo pentljo za dobrodelne<br />

namene zbralo 3000 evrov. <strong>Na</strong> 33.<br />

skupπËini Slovenskega farmacevtskega<br />

druπtva, ki je potekala v<br />

Portoroæu med 15. in 17. majem,<br />

je podjetje organiziralo akcijo<br />

zavezovanja modrih pentelj. Za<br />

vsako zavezano pentljo je Bayer<br />

d.o.o. doniral 5 evrov in tako zbral<br />

3000 evrov donacijskih sredstev za<br />

nakup klimatskih naprav v<br />

ultrazvoËni ambulanti Ginekoloπke<br />

klinike v Ljubljani. S tem je prispeval<br />

k boljπemu poËutju bodoËih mamic<br />

in zdravstvenega osebja v vroËih<br />

dneh, ki prihajajo.<br />

Za æivljenje brez bo<strong>le</strong>Ëine<br />

Bo<strong>le</strong>Ëina je za marsikoga postala<br />

vsakdanja spremljevalka, ki pa<br />

bistveno zmanjπuje kakovost<br />

æivljenja. Zaradi glavobolov in<br />

migren vsaj obËasno trpi okoli<br />

70 odstotkov ljudi, marsikdo pa ima<br />

bo<strong>le</strong>Ëine tudi v hrbtu, sk<strong>le</strong>pih in<br />

miπicah. V veË kot sto <strong>le</strong>tih raziskav<br />

se je aspirin izkazal za uËinkovito<br />

in varno zdravilo proti bo<strong>le</strong>Ëinam<br />

in vnetjem. Vsebuje acetilsalicilno<br />

kislino, ki v te<strong>le</strong>su zavira sintezo<br />

prostaglandinov − snovi, odgovornih<br />

za aktiviranje in jakost bo<strong>le</strong>Ëine.<br />

Acetilsalicilna kislina ne ogroæa<br />

jetrnih funkcij, po<strong>le</strong>g tega pa<br />

je tudi edina zdravilna uËinkovina<br />

v zdravilih proti bo<strong>le</strong>Ëinam, ki<br />

hkrati pozitivno vpliva na srce in<br />

oæilje. Aspirin je primeren za<br />

zdravljenje blagih do zmernih<br />

bo<strong>le</strong>Ëin ter vnetij in vroËinskih<br />

stanj. Uspeπno lajπa tenzijske<br />

glavobo<strong>le</strong>, migrene ter bo<strong>le</strong>Ëine<br />

v miπicah in sk<strong>le</strong>pih.<br />

Glivice − neprijetna, a odpravljiva nadloga<br />

Spomladi in po<strong>le</strong>ti so koæne gliviËne okuæbe zaradi<br />

poveËane vlage in toplote zelo pogoste. Spodbujajo jih<br />

uporaba sintetiËnih materialov, obiski javnih kopaliπË,<br />

savn, hotelskih sob in prostorov, kjer ljudje hodijo bosi.<br />

Koæne okuæbe (najbolj znano je t. i. “at<strong>le</strong>tsko stopalo”)<br />

prepoznamo po luπËenju, vlaænosti, mehurËkih, razpokah<br />

ali blagem srbenju na prizadetem mestu.<br />

Glivice najpogosteje odkrijemo na stopalu, v medprstnih<br />

prostorih, od tam pa se lahko razπirijo tudi na nohte in<br />

druge de<strong>le</strong> te<strong>le</strong>sa. Ker glivice ne izginejo same od sebe,<br />

je nujno Ëimprejπnje zdravljenje z antimikotiki. Raztopina,<br />

prπilo, krema ali praπek Canesten s klotrimazolom so<br />

uËinkoviti pri zdravljenju vseh vrst koænih mikoz v vseh<br />

æivljenjskih obdobjih. »eprav s Canestenom gliviËne<br />

Sensilab zdaj tudi za obËutljive zobe<br />

ObËutljivi zobje in d<strong>le</strong>sni so pogost spremljeva<strong>le</strong>c<br />

vsakdanjega æivljenja. Zato je Sensilab razvil Q10<br />

Sensitive zobno pasto, ki pomaga blaæiti teæave s<br />

krvaveËimi, oteËenimi in bo<strong>le</strong>Ëimi d<strong>le</strong>snimi, z neprijetnim<br />

ustnim zadahom in parodontozo. Sensilab Q10 Sensitive<br />

zobna pasta vsebuje optimalno kombinacijo sestavin, ki<br />

prepreËujejo parodontozo. Inovativna oblika vodotopnega<br />

koencima Q10 stimulira procese obnavljanja<br />

poπkodovanih d<strong>le</strong>sni in pospeπuje celjenje ran. Izv<strong>le</strong>Ëki<br />

melise, kamilice, æajblja, roæmarina idr. uËinkovito zavirajo<br />

razvoj bakterij v obzobnem tkivu, delujejo protivnetno ter<br />

okuæbe hitro pozdravimo, zdravniki in farmacevti<br />

priporoËajo, da se pripravki nanaπajo dalj Ëasa, torej ves<br />

Ëas procesa obnavljanja koæe. Koæa je namreË takrat bolj<br />

dovzetna za ponovne okuæbe, zato naj zdravljenje traja<br />

vsaj nekaj tednov.<br />

krepijo in zmanjπujejo krvavenje d<strong>le</strong>sni, fluor pa πËiti pred<br />

zobno gnilobo in utrjuje zobno sk<strong>le</strong>nino.<br />

Prof. dr. Borut ©trukelj, mag. farm.,<br />

predsednik organizacijskega odbora<br />

33. skupπËine SFD in predstojnik<br />

katedre za farmacevtsko biologijo<br />

na Fakulteti za farmacijo Univerze<br />

v Ljubljani<br />

Zdravljenje slabokrvnosti v preddializnem obdobju<br />

precej poenostavljeno<br />

Bolniki s kroniËno <strong>le</strong>dviËno bo<strong>le</strong>znijo<br />

so zaradi oslabljenega delovanja<br />

<strong>le</strong>dvic pogosto tudi slabokrvni.<br />

Slabokrvnost se zdravi z epoetini,<br />

ki jih bolniki dobivajo v obliki injekcij<br />

veËkrat meseËno ali celo veËkrat<br />

tedensko. Zato bo za πtevilne<br />

bolnike dobrodoπla novica, da je<br />

ZZZS na junijsko listo zdravil uvrstil<br />

tudi novo bioloπko zdravilo za<br />

zdravljenje slabokrvnosti oz.<br />

anemije, povezane s kroniËno<br />

<strong>le</strong>dviËno bo<strong>le</strong>znijo. Glavna prednost<br />

novega zdravila je moænost<br />

vbrizgavanja <strong>le</strong> enkrat na mesec.<br />

Zdravilo metoksipolieti<strong>le</strong>nglikol<br />

epoetin beta (mircera®) je prvi stalni<br />

aktivator eritropoetinskih receptorjev,<br />

ki zaradi drugaËnega naËina<br />

delovanja omogoËa manj pogosto<br />

odmerjanje. Zdravilo bo od junija<br />

<strong>le</strong>tos dostopno na recept.<br />

Testosteron bistveno vpliva na moπko (spolno) zdravje<br />

Po 40. <strong>le</strong>tu tudi moπki zaznajo<br />

hormonske spremembe, ki jih prinese<br />

upad testosterona. Moπki spolni<br />

hormon je zelo pomemben dejavnik v<br />

ohranjanju moπkega zdravja.<br />

Pomembno vpliva na moπko spolnost,<br />

vpliva pa tudi na poveËanje miπiËne in<br />

kostne mase, stimulira rast obraznih<br />

in te<strong>le</strong>snih dlak, vpliva pa tudi na<br />

druge de<strong>le</strong> te<strong>le</strong>sa. »eprav testosteron<br />

moπkemu ni potreben za preæivetje,<br />

ga potrebuje, da lahko funkcionira kot<br />

moπki in za izoblikovanje moπkega<br />

fenotipa.<br />

Poznonastali hipogonadizem je<br />

stanje, ko se proizvodnja testosterona<br />

zmanjπuje zaradi starosti. Simptomi<br />

se kaæejo npr. kot zlomi kosti, znaËilni<br />

za osteoporozo, onemoglost,<br />

zmanjπana spolna aktivnost in<br />

utrujenost. Za moπkega s poznonastalim<br />

hipogonadizmom se priporoËa<br />

terapija z uporabo naravnega<br />

testosterona, zato da se njegova<br />

raven ohranja v fizioloπkih okvirjih.<br />

Sodobno zdravljenje predstavlja<br />

trimeseËna depo injekcija testosterona.<br />

Njena prednost je, da ohrani<br />

stalno koncentracijo testosterona v<br />

krvi v normalnem obmoËju pribliæno<br />

12 tednov. TrimeseËne injekcije dajejo<br />

moπkemu veË samozavesti, samostojnosti<br />

in boljπo kakovost æivljenja.<br />

8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9


ZA ZA»ETEK<br />

Novost za bolnike z rakom pljuË in rakom dojke<br />

Rak je bo<strong>le</strong>zen sodobnega sveta.<br />

StatistiËni podatki nam povedo, da je<br />

najpogostejπi rak pri moπkih rak pljuË,<br />

pri æenskah pa rak dojke. V zadnjih<br />

<strong>le</strong>tih se zaradi vse pogostejπega<br />

kajenja med æenskami poveËuje tudi<br />

pojavnost raka pljuË pri æenskah. Tako<br />

<strong>le</strong>tno v Sloveniji za rakom pljuË zboli<br />

nekaj veË kot 1000 ljudi in prav toliko<br />

za rakom dojke.<br />

G<strong>le</strong>de na pojavnost raka pljuË in<br />

raka dojke je zdravilo vinorelbin<br />

(navelbine) πe toliko bolj dobrodoπla<br />

novost v Sloveniji. Vinorelbin spada<br />

v skupino kemoterapevtikov,<br />

namenjenih prav zdravljenju raka<br />

pljuË in raka dojke. Njegovo<br />

delovanje temelji na zaviranju rasti<br />

hitrode<strong>le</strong>Ëih se celic in s tem<br />

pos<strong>le</strong>diËno zmanjπevanju tumorja pri<br />

Mercator in Druπtvo za zdravje srca in oæilja:<br />

Skrb za srce naj se zaËne æe danes<br />

metastatskem raku (raku, ki se hitro<br />

πiri na druge organe).<br />

Po svetu se je z zdravilom vinorelbin<br />

zdravilo æe veË kot milijon bolnikov, zdaj<br />

pa je konËno na voljo tudi v Sloveniji.<br />

UËinkovitost zdravila vinorelbin je bila<br />

dokazana v πtevilnih kliniËnih<br />

raziskavah, tako pri raku dojke kot pri<br />

nedrobnoceliËnem raku pljuË.<br />

ZnaËilnost novega zdravila je visoka<br />

uËinkovitost, blaæje izpadanje las<br />

(alopecija) ter nizka stopnja slabosti<br />

in bruhanja (emetogenosti), kar vse<br />

skupaj pripomore k bistveno boljπi<br />

kakovosti bolnikovega æivljenja.<br />

Rak je bo<strong>le</strong>zen, za katero sta znaËilni<br />

nenadzorovana celiËna delitev in<br />

sposobnost teh celic, da napadejo<br />

druga tkiva, bodisi tako, da se<br />

neposredno vrastejo v sosednje tkivo<br />

Mercator, ki je v preteklosti z linijami izdelkov, kot sta Zdravo æivljenje in Pet<br />

na dan, æe izrazil skrb za dobrobit in zdravje svojih kupcev, se je povezal z<br />

Druπtvom za zdravje srca in oæilja. To æe veË kot 15 <strong>le</strong>t aktivno ozaveπËa in<br />

izobraæuje ljudi o pasteh modernega æivljenja ter spodbuja preventivno<br />

zdravljenje. V preteklih dneh so si lahko obiskovalci Mercatorjevih trgovin<br />

izmerili raven ho<strong>le</strong>sterola, krvnega sladkorja in tlaka. Prisluhnili so tudi<br />

nasvetom prim. dr. Borisa Cibica, dr. med., o pomenu zdrave prehrane ter<br />

liniji izdelkov Zdravo æivljenje. Mercator bo tudi v prihodnje z izdelki iz linije<br />

Zdravo æivljenje spodbujal zdravje in zdrav æivljenjski slog.<br />

(invazija), bodisi z migracijo rakastih<br />

celic na oddaljena mesta (metastaze).<br />

Ta nenadzorovana delitev celic je<br />

pos<strong>le</strong>dica poπkodbe DNA oz. mutacije<br />

nekaterih vitalnih genov, ki med<br />

drugim nadzorujejo delitev celic.<br />

Mutacije so lahko pridobljene ali<br />

podedovane in privedejo do nenadzorovane<br />

delitve celic in tvorbe tumorja.<br />

Tumor je lahko maligen (rakotvoren) ali<br />

benigen (nerakotvoren). Le maligni<br />

tumorji imajo sposobnost πirjenja v<br />

sosednja tkiva in tvorjenja metastaz.<br />

Ko je rak diagnosticiran, se navadno<br />

zdravi s kirurπkim posegom, kemoterapijo,<br />

z radioterapijo ali s tarËnim<br />

zdravilom. VeËina rakastih obo<strong>le</strong>nj se<br />

lahko zdravi in πtevilna so ozdravljiva,<br />

πe posebno Ëe se zdravljenje zaËne<br />

dovolj zgodaj.<br />

Svetovni kongres zdravstvene<br />

nege v Ljubljani<br />

17. svetovni kongres medicinskih<br />

sester enterostomalnih<br />

terapevtov in terapevtk WCET<br />

(World Council of Enterostomal<br />

Therapists) 2008 je hkrati prvi<br />

svetovni kongres medicinskih<br />

sester v Sloveniji. Kongres<br />

organizirata Sekcija medicinskih<br />

sester v enterostomalni terapiji pri<br />

Zbornici zdravstvene in babiπke<br />

nege Slovenije − Zvezi strokovnih<br />

druπtev medicinskih sester, babic<br />

in zdravstvenih tehnikov Slovenije<br />

− in Cankarjev dom. Slavnostno<br />

odprtje kongresa, ki bo potekal v<br />

Cankarjevem domu v Ljubljani,<br />

bo v ponedeljek, 16. junija,<br />

konËal pa se bo 19. junija 2008.<br />

Uæivajte na soncu − varno!<br />

<strong>Na</strong> sreËanju, ki je potekalo na Brdu<br />

pri Kranju od 27. do 29. aprila, so<br />

sodelovali strokovnjaki pristojnih<br />

organov dræav Ëlanic, predstavniki<br />

Evropske komisije ter Ëlani Farmacevtskega<br />

foruma. <strong>Na</strong> sreËanju je<br />

tekla beseda predvsem o napredku,<br />

ki je potreben pri razvoju orodij za<br />

znanstveno in preg<strong>le</strong>dno vrednotenje<br />

novih in sedanjih zdravil. Slovenija<br />

je, tako kakor πtevilne druge dræave<br />

Ëlanice, pred petimi <strong>le</strong>ti vpeljala<br />

sistem referenËnih cen zdravil.<br />

Sonce krepi obËutek dobrega poËutja<br />

in vitalnosti, blaæi depresijo in aktivira<br />

sintezo vitamina D, ki je tako<br />

pomemben za sestavo kosti.<br />

Izpostavljenost soncu pa ima tudi<br />

negativne uËinke, kot so opekline,<br />

prezgodnje staranje koæe in celo rak.<br />

Da bomo lahko tudi to po<strong>le</strong>tje<br />

brezskrbno uæivali na soncu, moramo<br />

pravoËasno poskrbeti za <strong>primerno</strong><br />

zaπËito. Pri tem je seveda zelo<br />

pomembno, da izberemo pravo nego<br />

SreËanje pristojnih organov dræav Ëlanic EU za cene zdravil in povraËilo stroπkov zanje<br />

Tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu<br />

16. maja je stekla tretja nacionalna<br />

raziskava o vedenjskem slogu, ki jo<br />

izvaja CINDI Slovenija v sodelovanju s<br />

Katedro za javno zdravje Medicinske<br />

fakultete Univerze v Ljubljani in<br />

obmoËnimi zavodi za zdravstveno<br />

varstvo. V raziskavo Dejavniki<br />

tveganja za nena<strong>le</strong>zljive bo<strong>le</strong>zni pri<br />

odraslih prebivalcih Slovenije je<br />

vkljuËenih 16.000 prebivalcev, starih<br />

od 25 do 74 <strong>le</strong>t. Anketiranci so bili<br />

Sistem pomeni mehanizem, ki<br />

vzpostavlja takojπnje in dolgoroËne<br />

sistemske razmere za konkurenËnost<br />

in zniæanje cen ter racionalno<br />

uporabo zdravil.<br />

V Evropi je potreben tudi napredek na<br />

podroËju politike visokotehnoloπkih in<br />

dragih bioloπkih zdravil. Politiki,<br />

stroka in javnost so bolj ozaveπËeni<br />

o pos<strong>le</strong>dicah odkritja novih<br />

visokotehnoloπkih in dragih zdravil,<br />

ki dajejo nove moænosti za uËinkovito<br />

in varno zdravljenje nekaterih hudih<br />

nakljuËno, raËunalniπko izbrani.<br />

Raziskava bo omogoËila vpog<strong>le</strong>d<br />

v razπirjenost, intenzivnost in<br />

medsebojno povezanost razliËnih<br />

dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo<br />

naπe zdravje. “Vse anketirance<br />

prosimo za sodelovanje, saj je prav<br />

vsak izpolnjen in vrnjen vpraπalnik<br />

pomemben za raziskavo.” <strong>Na</strong>cionalna<br />

raziskava o vedenjskem slogu 2008<br />

bo dobra osnova za ugotavljanje<br />

za svojo koæo. »e je naπa koæa<br />

nagnjena k a<strong>le</strong>rgiji na <strong>sonce</strong>, ne<br />

smemo pozabiti, da niso vsi izdelki za<br />

zaπËito pred <strong>sonce</strong>m primerni zanjo.<br />

Vsi, ki so nagnjeni k nastanku sonËnih<br />

a<strong>le</strong>rgij na koæi, lahko zdaj z novo<br />

uËinkovito sonËno zaπËito Eucerin,<br />

prilagojeno taki koæi, brezskrbno<br />

uæivajo na soncu. V kliniËnih<br />

raziskavah je 93,1 % oseb, a<strong>le</strong>rgiËnih<br />

na <strong>sonce</strong>, uËinkovitost izdelka ocenilo<br />

z zelo dobro.<br />

bo<strong>le</strong>zni. Obenem taka zdravljenja tudi<br />

bistveno poveËujejo breme za javna<br />

sredstva.<br />

Ministrica je izrazila svojo osebno<br />

zaskrbljenost g<strong>le</strong>de dostopnosti<br />

zdravil v dræavah Ëlanicah z majhnim<br />

trgom, tudi kadar so vse pravne<br />

moænosti optimalno izkoriπËene.<br />

Ta prob<strong>le</strong>m ima moËno etiËno,<br />

gospodarsko in zakonodajno<br />

razseænost. To je prob<strong>le</strong>m gospodarsko<br />

nezanimivih trgov, Ëeprav so<br />

pravice bolnikov do zdravil enake.<br />

pozitivnih premikov v kazalnikih<br />

zdravja v minulih osmih <strong>le</strong>tih in za<br />

poglobljeno, πe bolj osredotoËeno<br />

delo na podroËju varovanja in<br />

krepitve zdravja.<br />

10 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 11


ZA ZA»ETEK<br />

Majski teden zdravja v <strong>le</strong>karnah na temo bo<strong>le</strong>zni ven<br />

Bo<strong>le</strong>zni ven so zelo razπirjeno obo<strong>le</strong>nje,<br />

saj se skoraj polovica prebivalstva<br />

spopada s to kroniËno bo<strong>le</strong>znijo.<br />

Magistri farmacije v <strong>le</strong>karnah so majski<br />

teden zdravja prav zato posvetili prav<br />

tej temi. “Vloga farmacevta v <strong>le</strong>karni je<br />

predvsem prepoznavanje in zdravljenje<br />

simptomov oziroma znakov bo<strong>le</strong>zni ven,<br />

postavljanje diagnoze pa je pristojnost<br />

zdravnikov,” je povedala predsednica<br />

Lekarniπke zbornice Slovenije mag.<br />

Andreja »ufar, mag. farm. KroniËna<br />

bo<strong>le</strong>zen ven pogosto ostaja neodkrita in nezdravljena bo<strong>le</strong>zen, ki z <strong>le</strong>ti napreduje.<br />

Opozorilni znaki so teæke in utrujene noge, kadar dlje Ëasa stojimo, v nogah imamo<br />

obËutek napetosti. Teæave, ki jih povzroËajo bo<strong>le</strong>zni ven, se poslabπajo, Ëe se<br />

premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo. Zato se moramo izogibati stanju na<br />

mestu in sedenju, πe zlasti s prekriæanimi nogami. K nastanku bo<strong>le</strong>zni ven lahko<br />

pripomorejo tudi hormonske spremembe in noseËnost. Sponzor majskega tedna<br />

zdravja v <strong>le</strong>karnah je druæba Servier Pharma d.o.o.<br />

Po po<strong>le</strong>tno branje v zaloæbo Sanje<br />

V predpo<strong>le</strong>tnem Ëasu so pri zaloæbi<br />

Sanje pripravili izide ce<strong>le</strong> vrste<br />

odliËnih knjig. Dve izmed njih sta<br />

prav gotovo romana Nobelovega<br />

nagrajenca Orhana Pamuka Sneg in<br />

Istanbul. TurËija je Ëastna gostja<br />

<strong>le</strong>toπnjega knjiænega sejma v<br />

Frankfurtu, to pa je spodbuda, da se<br />

pribliæamo literarnemu svetu TurËije,<br />

iz katerega Orhan Pamuk vsekakor<br />

izstopa.Zaloæba Sanje tudi obveπËa,<br />

da lahko ods<strong>le</strong>j v njihovi knjigarni<br />

kupujete tudi s kreditnimi karticami.<br />

Dezinficira, a ne peËe<br />

V dneh, ko imajo otroci razkrite veË<br />

koæe kot sicer, je ta tudi ranljivejπa in<br />

se pogosteje poπkoduje. »e so na<br />

koæi odrgnine, ureznine, praske,<br />

razpoke, blaæje opekline ali je koæa<br />

vneta, lahko pride do okuæbe<br />

poπkodovane koæe. Za hitro celjenje<br />

in dezinfekcijo pomaga Bepanthen<br />

Plus, ki blaæi vnetja ter koæo hladi<br />

in vlaæi, hkrati pa se zlahka namaæe<br />

in izpere ter ne puπËa madeæev na<br />

oblaËilih. Kljub antiseptiËnemu<br />

uËinku Bepanthen Plus ne peËe in je<br />

zato zlasti primeren za otroke.<br />

Informacije za starπe!<br />

Uvajanje sprememb pri m<strong>le</strong>Ënih formulah Novalac<br />

Podjetje Medis obveπËa, da bo zaradi<br />

usklajevanja z novo evropsko<br />

smernico v <strong>le</strong>karnah nekaj Ëasa<br />

v prodaji m<strong>le</strong>ko Novalac v dosedanjem<br />

in novem pakiranju. Nova zaloga<br />

razliËnih vrst m<strong>le</strong>ka Novalac<br />

v <strong>le</strong>karnah je æe opremljena z novo<br />

na<strong>le</strong>pko, hkrati pa je nekoliko<br />

spremenjena tudi njihova sestava,<br />

vendar ta ne vpliva na njihovo<br />

hranilno vrednost. Tako bosta v <strong>le</strong>karnah nekaj Ëasa na voljo Novalac v prvotni<br />

in tudi Novalac v novi ploËevinki, odvisno od zalog posamezne <strong>le</strong>karne.<br />

Proizvaja<strong>le</strong>c United Pharmaceuticals International je dodatno uvedel spremembo<br />

pri m<strong>le</strong>ku za dojenËke s kolikami, Novalac AC. Poenotili oz. zdruæili so Novalac<br />

AC1 in AC2. Novo m<strong>le</strong>ko Novalac AC je po sestavi podobno m<strong>le</strong>ku Novalac AC1,<br />

namenjeno pa je dojenËkom do prvega <strong>le</strong>ta starosti. Vse vrste m<strong>le</strong>ka Novalac so<br />

proizvedene v skladu z evropskimi in mednarodnimi smernicami. So vrhunske kakovosti<br />

in vsebujejo vse nujne snovi, ki jih dojenËki potrebujejo za zdrav razvoj in<br />

rast. Iz podjetja Medis, ki træi m<strong>le</strong>ko Novalac, so πe sporoËili, da se ob morebitnih<br />

vpraπanjih g<strong>le</strong>de m<strong>le</strong>ka Novalac obrnite nanje ali na farmacevte v <strong>le</strong>karnah.<br />

Kontaktna oseba je ga. Maja Æen Gerjol (01/589 69 33; maja.gerjol@medis.si).<br />

12 NA©A LEKARNA


PO NASVET V LEKARNO<br />

Kaæipot svetovanj<br />

v naših <strong>le</strong>karnah<br />

Migrena je drugaËen glavobol<br />

Migrena je ponavljajoËi se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil<br />

ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri æenskah je kar trikrat pogostejπi kot pri moπkih. Pred nastopom<br />

migrene pribliæno 60 % bolnikov obËuti tako imenovane svarilne simptome (obËutek strahu, depresija, evforija,<br />

razdraæljivost, utrujenost, zaspanost …). Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo<br />

prepoznamo po zmernem do izrazitem glavobolu, utripajoËi bo<strong>le</strong>Ëini, slabosti, bruhanju, obËutljivosti za svetlobo,<br />

zvok ali diπave. »e imate podobne teæave, se lahko predhodno naroËite v vaπi <strong>le</strong>karni ali po te<strong>le</strong>fonu in izveste veË<br />

o pravilnem zdravljenju migrene.<br />

Svetovanja bodo junija potekala v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />

Datum<br />

Lekarna<br />

2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70<br />

4. junij / od 13 h do 19 h<br />

5. junij / od 9 h do 15 h<br />

6. junij / od 11 h do 17 h<br />

7. junij / od 9 h do 13 h<br />

Lekarna Pru<strong>le</strong> / Hrenova ulica 19, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 426 82 01<br />

Lekarna Brod / Tacenska cesta 102, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 512 03 57<br />

9. in 10. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Kersnikova / Kersnikova 2, 3320 Ve<strong>le</strong>nje / tel.: (03) 897 05 70<br />

10. in 11. junij / od 12 h do 18 h Lekarna ©pringer / Cankarjeva 2, 9250 Gornja Radgona / tel.: (05) 904 49 99<br />

12. in 13. junij / od 9 h do 15 h Apoteka pri teatru / G<strong>le</strong>daliπka ulica 4, 3000 Celje / tel.: (03) 428 76 00<br />

16. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33<br />

16. junij / od 14 h do 19 h<br />

20. junij / od 9 h do 15 h<br />

Lekarna Sanofarm / Celovπka 142, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 515 75 45<br />

17. in 18. junij / od 10 h do 16 h Lekarna TOP-LEK / PotrËeva 23, 2250 Ptuj / tel.: (02) 787 84 80<br />

18. in 19. junij / od 10 h do 16 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60<br />

19. junij / od 13 h do 19 h<br />

20. junij / od 8.30 h do 14.30 h<br />

Lekarna Tolmin / Trg Marπala Tita 11, 1420 Tolmin / tel.: (05) 381 14 80<br />

23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna v Europarku / Pobreπka cesta 19, 2000 Maribor / tel.: (02) 320 40 56<br />

23. in 24. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89<br />

23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10<br />

27. junij / od 13 h do 19 h<br />

28. junij / od 9 h do 15 h<br />

Lekarna Planet / Mariborska 128, 3000 Celje / tel.: (03) 490 31 56<br />

14 NA©A LEKARNA


PO NASVET V LEKARNO<br />

Junija bodo v slovenskih <strong>le</strong>karnah potekala tudi svetovanja PoËitniπka <strong>le</strong>karniπka<br />

torbica. Svetovalci vam bodo svetovali kaj vzeti s seboj na poËitnice, da se boste<br />

izognili opeklinam, a<strong>le</strong>rgijam, poπkodbam ipd. oziroma da boste ustrezno ukrepali,<br />

Ëe se vam karkoli od tega pripeti. Lekarniπka torbica prve pomoËi je obvezen<br />

spremljeva<strong>le</strong>c varnih in udobnih poËitnic!<br />

Svetovalne promocije dermokozmetike Eucerin v juniju<br />

Ste pripravljeni na æivljenje brez cigarete?<br />

V podjetju Biersdorf se æe 125 <strong>le</strong>t ukvarjajo z raziskavami koæe. Pri ko<strong>le</strong>kciji Eucerin sodelujejo dermatologi in<br />

farmacevti, ki so se zdruæili v prizadevanju, da bi pomagali ljudem po vsem svetu ohraniti zdravje njihove koæe.<br />

ObiπËite izbrano <strong>le</strong>karno ob predstavitvi izdelkov Eucerin. Strokovno usposobljene svetovalke vas bodo pouËi<strong>le</strong> o<br />

pravilni negi in vam svetova<strong>le</strong>, kateri je pravi izde<strong>le</strong>k za vaπ tip koæe. Svetovanja bodo junija potekala predvsem na<br />

temo zaπËite pred <strong>sonce</strong>m. ObiπËite jih v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />

Datum<br />

Lekarna<br />

3. junij / od 13 h do 19 h Lekarna v Supernovi / Stara cesta 25 b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08<br />

9. in 12. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89<br />

10. in 11. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33<br />

13. junij / od 10 h do 16 h<br />

14. junij / od 8 h do 12 h<br />

Lekarna Slov. Konjice / Usnjarska 7B, 3210 Slovenske Konjice / tel.: (03) 757 43 70<br />

16. in 17. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Budina − Brstje / Ormoπka cesta 15, 2250 Ptuj / tel.: (02) 748 18 66<br />

18. in 19. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Domæa<strong>le</strong> / Ljubljanska 72, 1230 Domæa<strong>le</strong> / tel.: (01) 724 42 80<br />

28. in 29. maj / od 13 h do 19 h Lekarna v Lec<strong>le</strong>rcu / Træaπka cesta 67 A, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 50 97<br />

20. junij / od 13 h do 19 h<br />

21. junij / od 10 h do 16 h<br />

“Dan meritev” ali brezplaËna merjenja kazalnikov Ëezmerne te<strong>le</strong>sne teæe<br />

Lekarna Planina II v TC Qlandia / Cesta 1. maja 77, 4000 Kranj / tel.: (04) 201 61 75<br />

Debelost ali Ëezmerna te<strong>le</strong>sna teæa sta bo<strong>le</strong>zni s πtevilnimi neæe<strong>le</strong>nimi uËinki. Farmacevtsko podjetje Abbott po<br />

<strong>le</strong>karnah v Sloveniji organizira brezplaËna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, te<strong>le</strong>sne teæe, obsega pasu in<br />

ITM (indeksa te<strong>le</strong>sne mase). Ob meritvah tudi brezplaËno svetujejo, kako izgubiti te<strong>le</strong>sno maso. »e se tudi vi<br />

spoprijemate s Ëezmerno te<strong>le</strong>sno teæo, obiπËite <strong>le</strong>karno, kjer bodo brezplaËno merili kazalnike Ëezmerne te<strong>le</strong>sne teæe.<br />

Zaæe<strong>le</strong>no je, da se za meritve predhodno prijavite v <strong>le</strong>karni ali po te<strong>le</strong>fonu. Za veË informacij, kje v vaπi bliæini<br />

bo dan meritev, se obrnite na Abbott Laboratories d.o.o., Do<strong>le</strong>njska cesta 242 c, Ljubljana, ga. Tamara ©iπiÊ,<br />

tel.: (01) 23 63 178.<br />

Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in zbo<strong>le</strong>vnosti, ki bi se jih dalo prepreËiti. V prihodnjih dneh vam bodo<br />

v <strong>le</strong>karnah svetovalke priporoËa<strong>le</strong> razliËne moænosti odvajanja od kajenja. Ob tej priloænosti si boste lahko tudi izmerili<br />

koliËino ogljikovega monoksida v izdihanem zraku. Za meritve se lahko predhodno prijavite v vaπi <strong>le</strong>karni ali po te<strong>le</strong>fonu.<br />

Svetovanja bodo junija potekala v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />

Datum<br />

Lekarna<br />

2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33<br />

4. junij / od 13 h do 19 h<br />

5. junij / od 9 h do 15 h<br />

Lekarna Domæa<strong>le</strong> / Ljubljanska 72, 1230 Domæa<strong>le</strong> / tel.: (01) 724 42 80<br />

4. in 5. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Cankarjeva / Cankarjeva 2b, 3320 Ve<strong>le</strong>nje / tel.: (03) 8976380<br />

6. junij / od 9h do 15 h<br />

7. junij / od 9 h do 13 h<br />

Lekarna pri Supernovi / Stara cesta 25b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08<br />

9. in 10. junij / od 9.30 h do 15.30 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60<br />

9. junij / od 10 h do 16 h<br />

10. junij / od 13 h do 19 h<br />

Lekarna ©alara / Obrtniπka ulica 30, 6000 Koper / tel.: (05) 625 00 33<br />

11. in 12. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Ve<strong>le</strong>nje / Vodnikova 1, 3320 Ve<strong>le</strong>nje / tel.: (03) 898 18 80<br />

11. in 12. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Murg<strong>le</strong> / Cesta v mestni log 55, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 429 35 60<br />

16., 17., in 18. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89<br />

16. in 17. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10<br />

19. junij / od 9 h do 15 h<br />

20. junij / od 12 h do 19 h<br />

Lekarna Ravne na Koroπkem / Ob suhi 11, 2390 Ravne na Koroπkem / tel: (02) 875 07 02<br />

19. in 20. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70<br />

26. in 27. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Slovenj Gradec / Glavni trg 28, 2380 Slovenj Gradec / tel: (02) 881 27 73<br />

26. junij / od 10 h do 16 h<br />

Sobota, 27. junij / od 9 h do 15 h<br />

Lekarna v Lec<strong>le</strong>rcu / Træaπka cesta 67a, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 90 57<br />

Dneve meritev bodo junija organizirali v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />

Datum<br />

Lekarna<br />

Sobota, 14. junij / od 8 h do 12 h Lekarna Arnica Montana / KnafelËeva 31, Maribor / tel.: (02) 332 65 34<br />

Sobota, 21. junij / od 9 h do 13 h Lekarna Dravlje / Ul. Bratov Babnik, Ljubljana / tel.: (01) 510 33 20<br />

16 NA©A LEKARNA<br />

Izvaja<strong>le</strong>c promocij in svetovanj v <strong>le</strong>karnah je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 1341, info@entrapharm.com.<br />

NA©A LEKARNA 17


AKTUALNO<br />

<strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong><br />

s <strong>primerno</strong> zaπËito<br />

Pogovarjala se je Eva Esih.<br />

O sončenju se ne govori več. Zaradi hudih<br />

pos<strong>le</strong>dic, ki nas lahko do<strong>le</strong>tijo, če se dolgo časa<br />

čezmerno izpostavljamo soncu, govorimo o zaščiti<br />

pred sončnimi žarki. Zakaj je <strong>sonce</strong> tako nevarno,<br />

kako se pravilno in dovolj zaščitimo in kako lahko<br />

dobimo rjavo barvo brez tveganja, nam je povedal<br />

specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med.<br />

Dr. Luft je zapos<strong>le</strong>n v Medical centru Rogaška in je<br />

tajnik Združenja slovenskih dermatovenerologov.<br />

18 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 19


AKTUALNO<br />

V zadnjem času se ne govori več o<br />

sončenju, ampak o zaščiti pred sončnimi<br />

žarki. V čem je razlika in zakaj naj se<br />

beseda sončenje ne bi uporabljala več?<br />

Sončenje se povezuje z načinom življenja, ki<br />

ga veliko ljudi v času dopusta še vedno doživlja<br />

kot nekaj obveznega. Včasih so pri določenih<br />

bo<strong>le</strong>zenskih stanjih sončenje svetovali tudi<br />

zdravniki. V zadnjih <strong>le</strong>tih pa se dermatologi<br />

srečujemo s pos<strong>le</strong>dicami takšnega načina življenja.<br />

K nam prihaja vedno več bolnikov, ki<br />

trpijo za pos<strong>le</strong>dicami pretiranega izpostavljanja<br />

soncu. Zato se zavzemamo, da bi se namesto<br />

besede sončenje uporabljala zaščita pred<br />

<strong>sonce</strong>m. Tudi pri označevanju preparatov: namesto<br />

krema za sončenje bi bilo primerneje<br />

uporabiti izraz krema za zaščito pred <strong>sonce</strong>m.<br />

To je sprememba mišljenja, ki jo bomo morali<br />

vsi sprejeti, ker sončenje ni več povezano z<br />

zdravim načinom življenja. Dermatologi absolutno<br />

odsvetujemo t. i. zavedno sončenje z namenom<br />

porjavitve. Zavedati se moramo, da velik<br />

del sončnih žarkov dobimo z nezavednim<br />

oz. nenamernim sončenjem. Gre za izpostavljenost<br />

soncu pri dnevnih aktivnostih, kot so<br />

šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem …, ki ga<br />

skoraj nikoli ne dojemamo kot izpostavljanje<br />

soncu oziroma kot sončenje.<br />

Zakaj so sončni žarki tako nevarni?<br />

Kakšne so pos<strong>le</strong>dice čezmernega<br />

izpostavljanja soncu?<br />

Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče<br />

in uv-svetlobe. Za zdravje naše kože je najnevarnejša<br />

uv-svetloba. Čezmerno sončenje je<br />

vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in<br />

akutnih pos<strong>le</strong>dic. Akutne pos<strong>le</strong>dice poznamo<br />

vsi. To so opekline in razne reakcije na koži.<br />

Kronične pos<strong>le</strong>dice pa nastanejo z <strong>le</strong>ti zaradi<br />

ponavljajočega se čezmernega izpostavljanja<br />

sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje<br />

staranje kože, ki se lahko vidi že okoli tridesetega<br />

<strong>le</strong>ta ali pa že prej, odvisno od tipa kože. Pojavijo<br />

se drobne gubice okoli oči, razne lise po<br />

obrazu in izpostavljenih delih te<strong>le</strong>sa. Zmanjša<br />

se tvorba kolagena in poveča de<strong>le</strong>ž elastina v<br />

koži, kar vidimo kot rumenkasto obarvanje<br />

kože, in stanjšana koža, predvsem na vratu. Te<br />

spremembe so za nekatere zelo moteče, zato<br />

pridejo na posvet k dermatologu.<br />

Vemo, da je <strong>sonce</strong> nujno potrebno<br />

pri nastajanju vitamina D v koži.<br />

Dermatologi pa izpostavljanje soncu<br />

odsvetujete. Ali dobimo dovolj vitamina<br />

D, če se tako “skrivamo” pred <strong>sonce</strong>m?<br />

To je najpogostejši argument tistih, ki zagovarjajo<br />

sončenje. Zato da bi pridobili vitamin<br />

D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji<br />

ni potrebno. Čas in površina te<strong>le</strong>sa, ki sta potrebna<br />

za pridobivanje vitamina D, sta zelo<br />

majhna. Dovolj je izpostavljenost kože hrbtišča<br />

rok ali obraza, in sicer pri svetlih tipih<br />

kože okoli pet minut, pri temnih fototipih pa<br />

deset minut. V tem času na koži ne pride do<br />

pos<strong>le</strong>dic, ki bi vodi<strong>le</strong> v kronično ali akutno<br />

okvaro kože. Količine vitamina D ne moremo<br />

povečati s podaljšanjem tega časa. Sončenje<br />

zaradi tega vitamina torej ni potrebno. V Sloveniji<br />

lahko vitamin D dobimo samo takrat,<br />

ko je <strong>sonce</strong> približno 45 stopinj nad zemeljsko<br />

površino, to je od maja do septembra. Pozimi<br />

vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi<br />

dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. <strong>Na</strong>jveč<br />

ga vsebujejo severnomorske ribe. Vendar si ne<br />

predstavljam, da bi dnevno zaužili vsaj 200<br />

gramov tune, po<strong>le</strong>novk ali drugih severnomorskih<br />

rib. Druge rešitve, kot so prehranski<br />

nadomestki, torej ni. Zaradi pomanjkanja vitamina<br />

D so bolj ogroženi nepokretni bolniki,<br />

20 NA©A LEKARNA


AKTUALNO<br />

bolniki s sindromom malabsorpcije, ljudje starejši<br />

od 50 <strong>le</strong>t, temnopolti, dojeni otroci mater,<br />

ki imajo pomanjkanje vitamina D ter ljudje, ki<br />

cel dan preživijo v zaprtih prostorih. Kot veste,<br />

je tudi osteoporoza velik prob<strong>le</strong>m in zgodilo<br />

se je že, da so dermatologe obtožili, da<br />

strašijo ljudi pred <strong>sonce</strong>m in da je zato vedno<br />

več osteoporoze. Vendar je osteoporoze enako<br />

veliko v južni in severni Evropi, tako da ta argument<br />

ni rea<strong>le</strong>n.<br />

Kaj pa drugi “zdravilni” učinki sonca?<br />

V raznih revijah lahko preberemo,<br />

da <strong>sonce</strong> ugodno vpliva na naš imunski<br />

sistem in splošno počutje?<br />

Zmotno je mišljenje, da <strong>sonce</strong> deluje imunostimulatorno,<br />

da spodbuja imunski sistem.<br />

Prav nasprotno, oslabi ga. Zelo dober primer je<br />

herpes, za katerega je znano, da se pojavi pri<br />

padcu imunosti. Veliko ljudi dobi herpes prav<br />

na morju.<br />

Kakšna so vaša priporočila, kako se<br />

najbolje zaščitimo pred <strong>sonce</strong>m?<br />

Zaščita pred <strong>sonce</strong>m ima tri stebre. Prva zaščita<br />

je zavestno izogibanje soncu. Opustiti moramo<br />

vsako misel na porjavitev v po<strong>le</strong>tnem času.<br />

Soncu se moramo izogibati v času najmočnejšega<br />

sevanja oziroma vedno, kadar je uv-indeks<br />

enak ali večji od 3. Med 10. in 16. uro (v Sloveniji)<br />

se umaknemo v senco. Zaščitimo se tudi z oblačili,<br />

ki so dovolj gosto tkana. Obstajajo tudi tanka<br />

kopalna oblačila, ki omogočajo zelo učinkovito<br />

zaščito kože. Priporočamo tudi uporabo pokrival<br />

in sončnih očal. Tretja zaščita pa so zaščitne<br />

kreme. Kreme za zaščito pred <strong>sonce</strong>m<br />

vsebujejo dve vrsti faktorjev, kemične in fizikalne.<br />

Kemični delujejo na osnovi absorpcije, fizikalni<br />

pa na osnovi odboja svetlobe. Zelo pomemben<br />

pri zaščitnih kremah je pravi<strong>le</strong>n nanos<br />

in količina nanosa. V svoji ambulanti še nisem<br />

srečal osebe, ki bi to znala pravilno nanesti. Povprečno<br />

velika oseba za enkraten nanos potrebuje<br />

35 ml tega sredstva, ki ga je potrebno nanesti<br />

enakomerno in obnavljati na dve uri oziroma po<br />

vsakem kopanju. Čeprav kremo pravilno nanesemo,<br />

zaščita ni popolna in nas ne ščiti popolnoma<br />

pred prezgodnjim staranjem. Uporaba zaščitne<br />

kreme ne omogoča varnega podaljševanja<br />

časa bivanja na soncu.<br />

<strong>Kako</strong> visok zaščitni faktor svetujete?<br />

Pri združenju slovenskih dermatologov smo<br />

<strong>le</strong>ta 2003 sprejeli odločitev, da se svetuje zaščitni<br />

faktor vsaj 20 in več. Nekateri pravijo, da so visoki<br />

faktorji nesmiselni. To je res, če kremo s faktorjem<br />

20 nanesemo pravilno, saj višji zaščitni<br />

faktor izboljša zaščito <strong>le</strong> za nekaj odstotkov. Ker<br />

pa večina ljudi krem ne uporablja pravilno, je<br />

boljše uporabljati višji zaščitni faktor. Zmotno je<br />

tudi mišljenje, da se moramo mazati samo prve<br />

dni dopusta, potem pa kremo počasi opustimo<br />

oziroma zmanjšamo zaščitni faktor. To ni prav.<br />

Zaščito moramo izvajati ves čas.<br />

22 NA©A LEKARNA


AKTUALNO<br />

Z zaščitnimi kremami želimo kožo<br />

zaščititi. Ali ji lahko z visokimi<br />

zaščitnimi faktorji tudi škodujemo?<br />

V desetih <strong>le</strong>tih, odkar se ukvarjam z dermatologijo,<br />

sem imel <strong>le</strong> en primer a<strong>le</strong>rgije na<br />

kemični zaščitni faktor. Vsak dan pa se srečujem<br />

z ljudmi, ki na svoji koži nosijo pos<strong>le</strong>dice<br />

čezmernega sončenja. Veliko večji prob<strong>le</strong>m kot<br />

zaščitni faktorji je pretirana izpostavljenost<br />

soncu. Pos<strong>le</strong>dice uporabe krem z zaščitnimi<br />

faktorji, če se po naključju pojavijo, tudi niso<br />

dolgotrajne, pos<strong>le</strong>dice čezmernega izpostavljanja<br />

soncu pa nosimo s seboj vse življenje.<br />

Prob<strong>le</strong>m je lahko tudi v tem, da ljudje ne<br />

izberejo pravilne podlage. <strong>Na</strong> morju je bolje<br />

uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne<br />

spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša,<br />

ampak moramo takrat uporabiti bolj hidrofilno<br />

podlago, npr. gel, losjon ali m<strong>le</strong>ko. Ko<br />

svojim bolnikom svetujem, kakšno zaščitno<br />

sredstvo naj uporabljajo, jih najprej vprašam,<br />

kaj počnejo v prostem času, in jim potem za<br />

vsako dejavnost priporočam drugačnega. Pri<br />

izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Pri<br />

bolj mastni koži svetujem bolj hidrofilno<br />

podlago, prav tako pri športnih aktivnostih.<br />

Pri bolj suhi koži pa priporočam bolj mastno<br />

podlago.<br />

Kakšno je vaše oziroma stališče stroke<br />

do solarijev? Vemo, da se v solarijih<br />

uporabljajo samo uva-žarki, ki naj ne bi<br />

bili tako nevarni. Kakšna je razlika med<br />

uva- in uvb-žarki?<br />

uva-žarki povzročajo staranje kože, uvbžarki<br />

pa opekline ter produkcijo vitamina D.<br />

uva-žarki so najprodornejši in prodirajo najgloblje<br />

v kožo. Ne povzročajo opeklin, zato se<br />

uporabljajo v solarijih. Nekateri kozmetični<br />

centri v svojih oglasih trdijo, da se priporoča<br />

obisk solarija zaradi vitamina D. To je zavajanje<br />

ljudi in nima nobene zveze z znanstveno<br />

resnico. <strong>Na</strong>j povem tudi to, da rjava barva na<br />

koži prepreči oziroma zmanjša hitrost nastanka<br />

vitamina D.<br />

Dermatologi obisk solarijev odsvetujmo. V<br />

Sloveniji na tem področju malo zaostajamo za<br />

nekaterimi državami (Avstrija in Nemčija), ki so<br />

že lani oz. predlani spreje<strong>le</strong> določene omejitve<br />

g<strong>le</strong>de solarijev. Pred solarijem mora biti napisano,<br />

da gre za vstop na lastno odgovornost, da gre<br />

za zdravju škodljivo dejavnost ter da se do 18.<br />

<strong>le</strong>ta starosti vstop v solarij ne svetuje. Takšna so<br />

tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.<br />

V Sloveniji se trudimo, da bi s takšnimi opozorili<br />

pri solarijih dosegli podobno kot pri cigaretah<br />

in mislim, da smo na dobri poti.<br />

Kaj potem priporočate ljudem,<br />

ki bi si vseeno že<strong>le</strong>li videz malo bolj<br />

zagore<strong>le</strong> polti?<br />

Popolnoma nenevarna je porjavitev s samoporjavitvenimi<br />

kremami, ki se vežejo na<br />

odmrli del kože in povzročijo reakcijo, ki se<br />

navzven vidi kot rjava barva. Ne smemo pa si<br />

domišljati, da gre tu za zaščito pred <strong>sonce</strong>m.<br />

<strong>Na</strong> morju lahko počnemo zelo veliko stvari in<br />

ni nujno, da se sončimo. Ne vem, zakaj se dopust<br />

na morju še vedno tako povezuje z <strong>le</strong>žanjem<br />

na plaži.<br />

V maju je Združenje slovenskih<br />

dermatologov organiziralo dan boja<br />

proti melanomu.<br />

<strong>Na</strong>m lahko poveste kaj več o tem?<br />

Evropsko združenje dermatovenerologov<br />

v povezavi z nacionalnimi dermatološkimi<br />

združenji organizira dan boja proti melanomu<br />

že od <strong>le</strong>ta 2000. Pri tem projektu nudi logistično<br />

pomoč podjetje La Roche Posay. Letos<br />

so se temu projektu pridruži<strong>le</strong> tudi Slovenija,<br />

Hrvaška in še nekatere druge države.<br />

<strong>Na</strong>men projekta je ozaveščati ljudi o nevarnostih<br />

te oblike kožnega raka, jim svetovati,<br />

kako prepoznati spremembe na koži ter kdaj<br />

in kam je treba iti na preg<strong>le</strong>d. Kožnega raka je<br />

vedno več, saj se vsakih deset <strong>le</strong>t njegova pojavnost<br />

podvoji.<br />

Kaj bi za konec sporočili<br />

našim bralcem?<br />

Ni treba, da se po<strong>le</strong>ti zapremo v votline.<br />

Spremeniti pa moramo način razmišljanja in<br />

vedenja na soncu. Zavedati se moramo, da je<br />

sončenje lahko škodljivo. Ko to sprejmemo,<br />

smo že ogromno naredili in bomo vedno znali<br />

ukrepati. Majhna sprememba načina življenja<br />

lahko za naše zdravje ogromno pomeni. <br />

24 NA©A LEKARNA


KAKO DELUJE<br />

Samozdravljenje<br />

in zdravljenje<br />

Kaj je vloga zdravnika, farmacevta in bolnika?<br />

Samozdravljenje<br />

je najstarejša oblika<br />

zdravljenja. Ko si<br />

je človek v davnini<br />

utrgal zel, da bi<br />

odpravil svoje<br />

bo<strong>le</strong>zenske tegobe,<br />

je bil tako bolnik<br />

kot “farmacevt” in<br />

“zdravnik” hkrati.<br />

Kot zdravnik je po<br />

izkustvu opredelil<br />

svojo bo<strong>le</strong>zen in<br />

postavil zdravljenje<br />

zanjo, kot farmacevt<br />

je priskrbel zdravilo<br />

in ocenil njegovo<br />

zdravilnost, kot<br />

bolnik pa je zdravilo<br />

uporabil in izkusil<br />

pos<strong>le</strong>dice zdravljenja.<br />

To je bilo<br />

samozdravljenje,<br />

ker je zanj prevzel<br />

odgovornost<br />

bolnik sam.<br />

Janez ©pringer, mag. farm., spec., <strong>le</strong>karna ©pringer<br />

Z<br />

razvojem človeka kot socialnega bitja, ki pozna sočutje, je pri<br />

akutni bo<strong>le</strong>zni najbrž kdo drug poskrbel za zadostitev bolnikovih<br />

potreb po zdravljenju. Pri etično čistem dejanju brez<br />

plačila je prišlo do prenosa moralne, ne pa tudi materialne<br />

odgovornosti na drugega. Ko pa se je človek razvil tudi kot ekonomsko<br />

bitje, ki izmenjuje blago in storitve, ker pozna delitev dela in dobrin, se je<br />

lahko porazdelila tudi materialna odgovornost za posamezno opravilo<br />

med različne ljudi.<br />

O tem govorijo že klinopisi v stari Babiloniji, prvo delitev med poklicema<br />

zdravnik in farmacevt v Evropi pa je uzakonil cesar Svetega<br />

rimskega cesarstva Friderik II. Štaufovec (1198–1250) kot kralj v Sicilskem<br />

kraljestvu.<br />

Z nastankom farmacevtskih tovarn konec 19. sto<strong>le</strong>tja je začela<br />

pešati vloga farmacevta kot izdelovalca zdravil v <strong>le</strong>karnah, in tudi<br />

danes <strong>le</strong>karnar vse manj izdeluje in vse več izdaja zdravila. Pri že<br />

pripravljenih zdravilih, predpisanih na recept, je farmacevt strokovno<br />

in materialno odgovoren za pravilno izdajo, ki naj po<strong>le</strong>g tehnične<br />

pravilnosti tudi odpravi dvome o <strong>primerno</strong>sti, učinkovitosti in varnosti<br />

zdravljenja z zdravili, obenem pa spodbudi uporabo zdravil<br />

skladno z zdravnikovo zdravstveno namero.<br />

26 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 27


KAKO DELUJE<br />

Vsakdo je neodtujljivo odgovoren za vlogo, ki jo mora odigrati: zdravnik<br />

za postavitev diagnoze in terapije, farmacevt za oceno in bolnik za<br />

neposredno izvedbo zdravljenja z zdravili. Vendar samozdravljenje vse<br />

do današnjih dni ni zamrlo. Vedno so obstaja<strong>le</strong> manj zahtevne bo<strong>le</strong>zenske<br />

okoliščine, ki jih lahko obvlada bolnik sam ali tudi <strong>le</strong> s farmacevtovo<br />

pomočjo, ker zdravnikovo vp<strong>le</strong>tanje v postavljanje diagnoze in terapije<br />

praviloma ne bi prispevalo k boljšemu terapevtskemu izidu. Tu še vedno<br />

prevzema odgovornost za zdravljenje bolnik, farmacevt pa je spet odgovoren<br />

<strong>le</strong> za svojo oceno zdravljenja z zdravili, vendar je zaradi bogatejše<br />

vsebine ta sčasoma postala zahtevnejša. Ker je čedalje več zdravil prestavljenih<br />

na režim izdaje brez recepta, samozdravljenje zadnja <strong>le</strong>ta celo bolj<br />

in bolj narašča. Kot senca spremlja vzpon zdravljenja, ki nalaga zdravniku<br />

vse več bremen, saj se zaradi nag<strong>le</strong>ga razvoja medicinske in farmacevtske<br />

stroke vedno več bo<strong>le</strong>zni odkrije in zdravi, zanje je na voljo čedalje več<br />

uspešnih zdravil, pa tudi bolnikov je zaradi staranja prebivalstva vedno<br />

več. Bolnik se pogosto postavi v oba položaja, ko se zdravi sam in ga zdravijo<br />

drugi. Sredstva, ki jih uporabi, vplivajo druga na drugo.<br />

Včasih samozdravljenje dopolni zdravljenje,<br />

drugič ga zmoti. Treba je upoštevati, da<br />

je pozitivna vrednost zdravil vse<strong>le</strong>j zrcalo<br />

zdravstvenega procesa, ki obravnava človeka<br />

kot celoto, kamor sodijo njegovo fiziološko,<br />

psihološko in patološko stanje, demografski<br />

in socialni položaj ter življenjski slog, skupaj<br />

z načinom prehranjevanja in uporabo prehranskih<br />

dopolnil. Včasih je najboljši zdravstveni<br />

ukrep, da zdravila sploh ne uporabimo<br />

ali ga umaknemo, drugič spet je njegova<br />

uporaba nepogrešljiva. <strong>Na</strong>pačno uporabljena<br />

in neuporabljena zdravila ter posegi nimajo<br />

nične, ampak negativno vrednost, ki ga<br />

posameznik plača s trpljenjem, družba pa z<br />

opaznimi gmotnimi viri.<br />

Če naj bo tudi samozdravljenje del zdravstvenega varstva, katerega<br />

naloga je zdravstveni prob<strong>le</strong>m obvladati, lahko njegov materialni in<br />

časovni okvir postavita <strong>le</strong> zdravnik ali farmacevt; s tem postaneta odgovorna<br />

za oceno, ki do izvedbe samozdravljenja pripelje, odgovornost za<br />

samozdravljenje nasploh in njegovo neposredno izvedbo (intervencijo)<br />

pa še vedno ostane pri bolniku. Če pa bolnik, kadar njegova bo<strong>le</strong>zen ne<br />

ogroža drugih, vztraja pri že v davnini dani naravni pravici do samozdravljenja<br />

po svojih najboljših močeh in brez pomoči zdravstvenega delavca,<br />

je ta sicer prikrajšan za kakršno koli materialno odgovornost za samozdravljenje,<br />

še vedno pa mu ostane kanček etične odgovornosti, da na<br />

pasti samozdravljenja opozori. Zdravilna sredstva, ki jih uporabimo pri<br />

samozdravljenju in zdravljenju, je treba obravnavati po enakih, že prej<br />

Samozdravljenje je postalo zdravljenje,<br />

kjer se je razloËilo, kdo zdravi in kdo je zdravljenja<br />

de<strong>le</strong>æen. Zdravi<strong>le</strong>c, ki je bil tako “zdravnik” kot<br />

“farmacevt” v isti osebi, je prevzel odgovornost<br />

za zdravljenje: etiËno, ker mu je bilo zdravljenje<br />

zaupano, in materialno, Ëe je zanj prejel plaËilo.<br />

Ko je zdravljenje postalo zahtevnejπe in<br />

obseænejπe, je priπlo do delitve dela tudi med<br />

zdravnikom kot terapevtom ter farmacevtom<br />

kot pripravljavcem in izdajalcem zdravil.<br />

omenjenih merilih zdravstvenega varstva: ustrezno, učinkovito, varno<br />

in skladno z zdravstveno namero. Če ne, se zdravstveni proces sprevrže<br />

v svoje nasprotje, ki privede do negativnih terapevtskih izidov, kjer se<br />

zdravstvene težave ne odpravijo, temveč poglobijo, družbi pa naložijo<br />

neže<strong>le</strong>no ekonomsko breme.<br />

Ukrepati je treba, ker – kot že rečeno – ne poznamo ničnih, temveč<br />

<strong>le</strong> pozitivne in negativne izide. Zato si morajo bolnik, farmacevt in<br />

zdravnik porazdeliti vloge za dosego skupnega zdravstvenega cilja.<br />

Ude<strong>le</strong>žba zadnjih dveh je smiselna, ker obvaruje pred zmedo, ki pri<br />

izvedbi samozdravljenja in zdravljenja vse<strong>le</strong>j preti. <br />

28 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 29


KAKO ZDRAVITI<br />

Izpadanje las in<br />

p<strong>le</strong>šavost pomenita<br />

stres za posameznika,<br />

saj lahko zelo<br />

negativno vplivata na<br />

njegovo samopodobo.<br />

V prejšnji številki<br />

revije <strong>Na</strong>ša <strong>le</strong>karna<br />

smo pisali o tem,<br />

kaj vse vpliva na<br />

izpadanje las in<br />

zakaj do tega<br />

pojava sploh pride.<br />

V nas<strong>le</strong>dnjih<br />

vrsticah pa smo<br />

se dotaknili<br />

zdravljenja lasišča<br />

in izpadanja las.<br />

30 NA©A LEKARNA<br />

ZDRAVLJENJE<br />

LAS IN LASI©»A<br />

doc. dr. A<strong>le</strong>ksandar GodiË, dr. med., dermatovenerolog, Dermatologija Bartenjev-Rogl, Ljubljana<br />

Iz razumevanja mehanizma rasti las izhaja<br />

naËin zdravljenja<br />

Pri moški obliki pospešenega izpadanja las<br />

gre zgolj za preobčutljivost lasnih mešičkov za<br />

androgene (moški spolni hormoni). Redko je<br />

koncentracija androgenov v krvi povišana, kar<br />

nastane pri bo<strong>le</strong>zni policističnih ovarijev, povečanju<br />

nad<strong>le</strong>dvičnih ž<strong>le</strong>z in zaradi nepravilnega<br />

delovanja hipotalamusa in hipofize (ž<strong>le</strong>ze v glavi,<br />

ki uravnava izločanje androgenov iz nad<strong>le</strong>dvične<br />

ž<strong>le</strong>ze in testisov).<br />

<strong>Kako</strong> se zdravljenje androgene oblike<br />

pospeπenega izpadanja las razlikuje pri<br />

moπkih in æenskah?<br />

Moška oblika pospešenega izpadanja las<br />

se pri moških zdravi s finasteridom, pri ženskah<br />

z antiandrogeni (zaviralci androgenih<br />

hormonov), pri obojih pa z minoksidilom.<br />

Finasterid blokira encim 5-alfa-reduktazo<br />

tipa II, ki pretvarja testosteron v dihidrotestosteron.<br />

Vpliv škodljivega dht-ja na lasne mešičke<br />

je manjši, zato je nastanek p<strong>le</strong>še bistveno počasnejši,<br />

obseg pa manjši. Ni pa brez neže<strong>le</strong>nih<br />

učinkov, saj vpliva na zmanjšanje libida.<br />

Minoksidil, ki je v obliki raztopine, vzpodbuja<br />

rast las po še ne povsem pojasnjenem mehanizmu.<br />

V preteklosti so minoksidil uporabljali<br />

za zdravljenje visokega krvnega tlaka, neže<strong>le</strong>n<br />

učinek pa je bil prevelika poraščenost.<br />

Pri ženskah zdravimo moško p<strong>le</strong>šavost z<br />

antiandrogeni, ki na lasnem mešičku tekmujejo<br />

z androgeni za vezavo na receptor. Ko se veže<br />

zdravilo, se androgeni ne morejo, ker so receptorji<br />

zasedeni. Antiandrogeni se uporabljajo še<br />

pri zdravljenju prevelike poraščenosti pri žen-<br />

NA©A LEKARNA 31


KAKO ZDRAVITI<br />

skah, mladostnih aken in kot kontracepcija. V<br />

Evropi sta registrirani zdravili ciproteron acetat<br />

in spironolakton.<br />

Če lasje niso več tako bujni, kot so bili, še<br />

ni rečeno, da je krivo čezmerno izpadanje.<br />

Kdaj se je dobro odločiti za preg<strong>le</strong>d pri strokovnjaku?<br />

Kakšne metode se uporabljajo za<br />

diagnostiko?<br />

V normalnih razmerah zraste odras<strong>le</strong>mu<br />

človeku 100.000 do 150.000 las, ki se nenehno<br />

obnavljajo – rastejo in izpadajo. Odrasli<br />

navadno izgubimo v povprečju 70 do 120 las<br />

dnevno, nekoliko več spomladi, jeseni in s<br />

staranjem, kar ocenjujemo kot fiziološki<br />

proces. Prob<strong>le</strong>m nastane takrat, ko se poveča<br />

izpadanje las, ko se spreminja njihova kvaliteta<br />

(debelina, barva) in/ali ko se na koži<br />

lasišča pojavita vnetje in luščenje.<br />

Preg<strong>le</strong>d las in lasiπËa<br />

Las rutinsko ne preg<strong>le</strong>dujemo s svetlobnim<br />

mikroskopom, saj lahko izkušen dermatolog<br />

postavi diagnozo s preg<strong>le</strong>dom bolnika in pogovorom<br />

z njim. Redkokdaj, kadar diagnoza ni jasna<br />

ali če želimo natančneje kontrolirati učinke<br />

zdravljenja, pa uporabljamo metode, kot sta<br />

(foto)trihogram ali histološki preg<strong>le</strong>d kože lasi-<br />

šča. S prvo preiskavo ugotavljamo kvalitativne<br />

in kvantitativne spremembe las, z drugo preiskavo<br />

pa spremembe lasnih mešičkov in okolnih<br />

tkiv. Poškodbe las, ki nastanejo zaradi termičnih<br />

ali mehanskih zunanjih škodljivih vplivov,<br />

se odražajo predvsem na lasni kutikuli, ki<br />

je zaščita dlake v ožjem pomenu besede. Lasno<br />

kutikulo najbolje prikažemo z vrstičnim e<strong>le</strong>ktronskim<br />

mikroskopom, vendar preiskava za<br />

bolnika nima praktične vrednosti in se uporablja<br />

zgolj za raziskovalne namene.<br />

Ins HHNslow 175x126_6zw 04.10.2007 10:41 Uhr Seite 1<br />

Od Ëesa je odvisna Ëezmerna poraπËenost?<br />

Imamo dve vrsti čezmerne poraščenosti.<br />

Pri hipertrihozi (prizadene lahko ženske in moške)<br />

gre za večje število dlak na te<strong>le</strong>snih območjih,<br />

kjer so te sicer navzoče, pri hirzutizmu<br />

(androgeno povzročena poraščenost moškega<br />

tipa pri otrocih in ženskah) pa na delih, kjer<br />

dlak ne pričakujemo.<br />

Vzroki čezmerne poraščenosti so lahko bodisi<br />

v nepravilnem izločanju androgenov/estro-<br />

Trenutno so raziskave zdravljenja moπke oblike<br />

pospeπenega izpadanja las usmerjene v dva<br />

mehanizma: doseËi uËinkovitejπo blokado<br />

pretvorbe testosterona v DHT (dihidrotestosteron,<br />

ki je aktivna oblika testosterona) in vzpodbuditi<br />

zaπËitni vpliv estrogenov na lasne meπiËke. Vse<br />

raziskave so trenutno πe v tretji fazi kliniËnih<br />

preizkusov, nobenega zdravila pa zaenkrat πe ni<br />

odobrila ameriπka Agencija za prehrano in zdravila<br />

(Food and Drug Administration). Nedvomno pa je<br />

novost genska terapija, ki veliko obeta in prav v<br />

dermatologiji doæivlja razcvet, saj je zdravljenje<br />

koænih bo<strong>le</strong>zni sorazmerno preprosto, ker ne<br />

zahteva invazivnih posegov v Ëloveπko telo.<br />

32 NA©A LEKARNA


KAKO ZDRAVITI<br />

genov (torej v jajčnikih in nad<strong>le</strong>dvični ž<strong>le</strong>zi) bodisi<br />

v nepravilnem uravnavanju njihovega izločanja,<br />

za kar sta odgovorna hipotalamus in hipofiza.<br />

Večinoma so to bolnice, ki imajo po<strong>le</strong>g<br />

čezmerne poraščenosti (in poraščenosti po moškem<br />

tipu) še mnogo drugih zdravstvenih težav,<br />

kot so neredni menstrualni cikli, osteoporoza,<br />

prerazporejanje te<strong>le</strong>snega maščevja in pridobivanje<br />

te<strong>le</strong>sne mase, motnje razpoloženja, motnje<br />

libida, povišan krvni tlak, bo<strong>le</strong>zni srca, povišan<br />

krvni sladkor in še mnoge druge. Take<br />

bolnice zahtevajo obravnavo pri zdravnikih<br />

različnih specialnosti, zdravljenje pa je odvisno<br />

od vzroka.<br />

V zadnjem Ëasu je priljubljeno lasersko<br />

odstranjevanje dlak, ki pa ni vedno tako<br />

uËinkovito, kot bi æe<strong>le</strong>li.<br />

Dlake rastejo v treh fazah. Fazi rasti (anagena<br />

faza) s<strong>le</strong>di prehodna faza (katagena faza) in<br />

Lasje pa z <strong>le</strong>ti niso vse redkejπi, ampak<br />

tudi spreminjajo barvo.<br />

Barvo las doloËa pigment melanin, ki ga<br />

sintetizirajo pigmentne celice (melanociti)<br />

v lasnem meπiËku. Od koliËine, tipa in razporejanja<br />

melanina je odvisen barvni odtenek las, ki je lahko<br />

svetel, rdeË, rjav ali Ërn. S staranjem melanociti<br />

v meπiËku izgubljajo sposobnost normalne sinteze<br />

melanina, kar opaæamo kot sivenje las, proces pa<br />

imamo za fizioloπki pojav. »e pa se sivenje pojavi<br />

bistveno prej, je to odraz bo<strong>le</strong>zenskega stanja,<br />

ki se odrazi povsod, kjer so melanociti (koæa, oËi,<br />

lasje). Zakaj postanejo melanociti s starostjo<br />

manj aktivni, ni popolnoma jasno, vsekakor<br />

pa imajo pomemben vpliv dednost, aktivnost<br />

naπih hormonov in encimov.<br />

faza izpadanja (telogena faza), ves cikel pa se<br />

nenehno ponavlja. Poudariti je treba, da mehansko<br />

odstranjevanje las (depilacija) sproži<br />

novo anageno fazo, kar pomeni, da dlaka začne<br />

znova rasti, zato takšno odstranjevanje ni<br />

trajno. Če na dlako učinkujemo z laserskim<br />

žarkom, pride pri metodi laserske fototermolize<br />

(in tudi e<strong>le</strong>ktrotermolize) do absorpcije relativno<br />

velike količine energije laserskega žar-<br />

C<br />

M<br />

ka predvsem v temno pigmentiranih dlakah,<br />

Y<br />

ki so anagene, najprimernejši bolniki pa so<br />

CM<br />

svetlopolti in neposončeni, zaradi najmanjše<br />

MY<br />

absorpcije energije v okolni koži. S ponavljanjem<br />

postopka laserske fototermolize dosežemo,<br />

da dlake začnejo rasti svet<strong>le</strong>jše, tanjše,<br />

CY<br />

CMY<br />

krajše in redkeje kot pred terapijo, doseženo<br />

K<br />

stanje pa je treba vzdrževati z občasnimi ponovitvami<br />

postopka. <br />

34 NA©A LEKARNA


KAKO ZDRAVITI<br />

ÆIVETI Z OSTEOARTROZO<br />

Še do pred kratkim je veljalo prepričanje, da je<br />

osteoartroza obraba hrustanca v starajočih se sk<strong>le</strong>pih.<br />

Danes pa vemo, da gre pravzaprav za aktivno bo<strong>le</strong>zensko<br />

dogajanje, za katerega je značilna nezmožnost obnove<br />

hrustanca, ki se navadno pojavi okrog 50. <strong>le</strong>ta starosti.<br />

Z osteoartrozo se spopada približno 15 odstotkov ljudi.<br />

36 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 37


KAKO ZDRAVITI<br />

Kaj je osteoartroza oz. osteoartritis<br />

Osteoartroza, ki se razvija počasi in postopoma<br />

več <strong>le</strong>t, prizadene različne de<strong>le</strong> te<strong>le</strong>sa;<br />

najpogosteje je prizadet ko<strong>le</strong>nski sk<strong>le</strong>p, s<strong>le</strong>dijo<br />

roke, kolki in hrbtenica. Lahko se zgodi, da je<br />

bo<strong>le</strong>če samo eno ko<strong>le</strong>no ali kolk, vendar pogosteje<br />

bolita oba.<br />

Kaj se dogaja v sk<strong>le</strong>pih<br />

Sk<strong>le</strong>pni hrustanec – zaščitna plast, ki pokriva<br />

končne de<strong>le</strong> kosti v sk<strong>le</strong>pu – je pri zdravem<br />

človeku povsem gladek, kar omogoča gibanje<br />

kosti s kar se da majhnim trenjem. Pri<br />

osteoartrozi postane hrustanec zelo tanek in<br />

lahko celo popolnoma izgine. Spremembe v<br />

SamopomoË<br />

Zdravnik vam je morda æe predpisal zdravilo za<br />

lajπanje bo<strong>le</strong>Ëin, protivnetno zdravilo v obliki tab<strong>le</strong>t<br />

ali mazila (na primer Voltaren Emulgel), ki ga vtrete<br />

na bo<strong>le</strong>Ëe mesto. Dodatno pa lahko uæivate tudi<br />

prehranska dopolnila z glukozaminom in hondroitinom,<br />

ki ne vplivajo na uËinek zdravil. Raziskave so<br />

pokaza<strong>le</strong>, da obe sestavini uËinkovito lajπata teæave<br />

bolnikov z osteoartrozo.<br />

»e postanejo bo<strong>le</strong>Ëine v sk<strong>le</strong>pih kljub jemanju zdravil<br />

nevzdræne, vpraπajte zdravnika, ali bi lahko prejeli<br />

injekcijo neposredno v sk<strong>le</strong>p.<br />

hrustančnem tkivu vodijo v draženje notranje<br />

sk<strong>le</strong>pne ovojnice in povzročijo vnetje, zlasti<br />

v začetni stopnji bo<strong>le</strong>zenskega dogajanja.<br />

Zaradi izgube hrustanca in kostnih izrastkov,<br />

ki se lahko začnejo tvoriti na robu sk<strong>le</strong>pa, postane<br />

prizadeti sk<strong>le</strong>p otrdel in težje gibljiv. Te<br />

spremembe so <strong>le</strong>po vidne na prstih roke; zaradi<br />

vnetja so prstni sk<strong>le</strong>pi sprva zelo bo<strong>le</strong>či,<br />

pozneje pa bo<strong>le</strong>čina popusti in pojavi se sk<strong>le</strong>pna<br />

oteklina.<br />

Kaj povzroËa osteoartrozo<br />

Tega nihče ne ve natančno. Prav tako ni<br />

pojasnjeno, zakaj imajo nekateri posamezniki<br />

izrazitejše težave, na primer bo<strong>le</strong>čine in<br />

okorelost sk<strong>le</strong>pov, kot drugi. Bo<strong>le</strong>zensko dogajanje<br />

je najverjetneje povezano s sklopom<br />

različnih dejavnikov, ki se pri različnih osebah<br />

različno izražajo in ki imajo za pos<strong>le</strong>dico<br />

tanjšanje in izgubo sk<strong>le</strong>pnega hrustanca.<br />

Kljub vsemu pa je o poteku bo<strong>le</strong>zni in dejavnikih<br />

tveganja, ki jo lahko poslabšajo, veliko<br />

znanega.<br />

Starost<br />

Za osteoartrozo lahko zbolijo tudi mladi,<br />

čeprav je bo<strong>le</strong>zen pred 40. <strong>le</strong>tom starosti zelo<br />

redka. Pri večini ljudi se prvi znaki sprememb<br />

na hrustancu pojavijo okoli 50. <strong>le</strong>ta starosti.<br />

Koga prizadene<br />

Ženske obolijo trikrat pogosteje kot moški<br />

in tudi stopnja težav je pri ženskah navadno<br />

večja, zlasti v ko<strong>le</strong>nskem sk<strong>le</strong>pu in rokah.<br />

Osteoartroza se pogosto začne v času menopavze,<br />

čeprav ni povezana s hormonskimi<br />

spremembami.<br />

Življenje je sestavljeno<br />

iz majhnih korakov.<br />

Uživajte v njih.<br />

Prvo in edino lokalno<br />

zdravilo, odobreno<br />

s strani FDA<br />

za osteoartrozo*<br />

Veselje do gibanja!<br />

Vam gibanje povzroča bo<strong>le</strong>čine?<br />

Ne morete brezskrbno početi stvari, ki vas veselijo?<br />

Voltaren Emulgel je prva pomoč pri:<br />

• bo<strong>le</strong>činah v hrbtu<br />

• športnih in nezgodnih poškodbah<br />

(izvini, izpahi, udarnine)<br />

• revmatizmu mehkih tkiv<br />

(teniški komo<strong>le</strong>c, vnetje Ahilove tetive)<br />

• blagih oblikah revmatičnih bo<strong>le</strong>zni<br />

(osteoartroza, artritis)<br />

<strong>Kako</strong> deluje Voltaren Emulgel?<br />

Diklofenak, aktivna učinkovina Voltaren Emulgel-a,<br />

prodre globoko skozi kožo do mesta bo<strong>le</strong>čine<br />

vnetja. Hitro po nanosu ublaži bo<strong>le</strong>čino in vnetje<br />

ter pospešuje naravni proces zdravljenja.<br />

Edinstvena formula Voltaren Emulgel-a združuje<br />

prednosti gela in kreme:<br />

• se hitro vpija<br />

• se z lahkoto vtre<br />

• se ne masti<br />

• prijetno hladi<br />

*oktober 2007, uradna indikacija<br />

Voltaren emulgel – 1. na svetu med vsemi<br />

protibo<strong>le</strong>činskimi mazili.<br />

www.medis.si<br />

www.merjenjebo<strong>le</strong>cine.si<br />

38 NA©A LEKARNA<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />

O tveganju in neže<strong>le</strong>nih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.


KAKO ZDRAVITI<br />

Ne obupajte<br />

Noben primer osteoartroze ni brezupen! »eprav za<br />

bo<strong>le</strong>zen ni zdravila, obstajajo razliËni naËini pomoËi.<br />

Kadar je sk<strong>le</strong>p izjemno bo<strong>le</strong>Ë in povsem onemogoËa<br />

gibanje, se je mogoËe zateËi k operativni zamenjavi<br />

sk<strong>le</strong>pa, kar olajπa bo<strong>le</strong>Ëino in izboljπa gibljivost<br />

sk<strong>le</strong>pa. Sodobna medicinska tehnologija omogoËa<br />

zamenjavo skoraj vsakega sk<strong>le</strong>pa.<br />

<br />

<br />

Vpliv te<strong>le</strong>sne teæe<br />

Odvečni kilogrami predstavljajo dodatno<br />

obremenitev sk<strong>le</strong>pov, ki nosijo težo te<strong>le</strong>sa, zlasti<br />

kolkov, ko<strong>le</strong>n in hrbtenice. Čezmerna te<strong>le</strong>sna<br />

teža tudi poveča tveganje za poslabšanje že<br />

nasta<strong>le</strong> osteoartroze.<br />

Poπkodovani sk<strong>le</strong>pi<br />

Večja poškodba sk<strong>le</strong>pa ali operacija lahko<br />

pozneje v življenju vodi v osteoartrozo.<br />

Dedna nagnjenost<br />

Vse oblike osteoartroze se pojavljajo v družini,<br />

kar kaže na močan genski značaj bo<strong>le</strong>zni.<br />

Dedni vzorec je zelo očiten predvsem pri ženskah<br />

z osteoartrotičnimi sk<strong>le</strong>pi prstov na rokah;<br />

za to obliko hrustančne okvare navadno<br />

zbolijo tako matere kot njihove hčere.<br />

<strong>Kako</strong> æiveti z osteoartrozo<br />

Živeti z bo<strong>le</strong>čino in ne dopustiti, da vpliva<br />

na kakovost vašega vsakdanjega življenja, ni<br />

preprosto. Zato je zelo pomembno, da spremenite<br />

svoj način razmišljanja in se osredotočite<br />

na pozitivne stvari, kot so humor, optimizem,<br />

zdravo in uravnoteženo prehranjevanje,<br />

vsakodnevna te<strong>le</strong>sna vadba in družabno<br />

življenje. <strong>Na</strong>jpomembnejše je, da se dobro<br />

počutite in živite zdravo. Pogovorite se z drugimi<br />

osebami, ki imajo enake ali podobne težave<br />

kot vi, in ugotovite, kako se oni spopadajo<br />

z osteoartrozo. Pogosto so prav majhne<br />

podrobnosti tiste, ki vam lahko zelo olajšajo<br />

življenje. Predvsem pa se nikar ne pustite<br />

prepričati, da je osteoartroza neizogiben<br />

del staranja in da je pač treba potrpeti.<br />

Čeprav za osteoartrozo ni zdravila, obstaja<br />

veliko načinov, s katerimi si lahko sami<br />

in s pomočjo svojega zdravnika olajšate bo<strong>le</strong>čine<br />

in še naprej živite kakovostno življenje.<br />

Tudi metode zdravljenja se nenehno<br />

izboljšujejo.<br />

Te<strong>le</strong>sna vadba<br />

Za vse osebe z osteoartrozo je zelo pomembno,<br />

da s te<strong>le</strong>sno vadbo ohranjajo gibljivost<br />

sk<strong>le</strong>pov. <strong>Na</strong>jprimernejša oblika razgibavanja<br />

je plavanje (ali zgolj gibanje v topli vodi v<br />

bazenu), ki dokazano lajša sk<strong>le</strong>pne bo<strong>le</strong>čine. Če<br />

imate bo<strong>le</strong>čine v ko<strong>le</strong>nskem sk<strong>le</strong>pu, poskušajte<br />

izvajati vaje za učvrstitev sprednjih stegenskih<br />

mišic (kvadricepsa). Lezite na hrbet in dvignite<br />

nogo, ne da bi pri tem upognili ko<strong>le</strong>no. Vajo izvajajte<br />

tako pogosto, kot zmorete. Počivajte, ko<br />

začutite, da ne zmorete več, vendar ne pozabite,<br />

da lahko sk<strong>le</strong>pi po daljšem počitku otrdijo,<br />

zato med počitkom večkrat menjajte položaj.<br />

Če je vaše delo sedeče narave, poskušajte vsake<br />

pol ure vstati in se razgibati, da se vaši sk<strong>le</strong>pi<br />

ne bi zaskočili v enem položaju.<br />

Preusmerite misli<br />

Čim bolj boste razmišljali o bo<strong>le</strong>čini, tem<br />

bolj jo boste občutili. Poskušajte preusmeriti<br />

misli na druge stvari, ki vas osrečujejo in vam<br />

prinašajo zadovoljstvo.<br />

Razvajajte sk<strong>le</strong>pe in prisluhnite bo<strong>le</strong>Ëini<br />

Poskušajte razbremeniti pritisk na svoje sk<strong>le</strong>pe<br />

in prisluhnite te<strong>le</strong>su, ko vam sporoča, da potrebuje<br />

počitek. S stopnjevanjem bo<strong>le</strong>čine vam<br />

telo sporoča, da morate biti nas<strong>le</strong>dnjič manj zagnani<br />

ali da morate izvesti zadano nalogo z nekaj<br />

manj napora.<br />

<strong>Na</strong>dzorujte te<strong>le</strong>sno teæo<br />

Poskušajte ohraniti čim bolj idealno te<strong>le</strong>sno<br />

težo. S tem preprečite nepotreben, bo<strong>le</strong>č in<br />

škodljiv pritisk na svoje sk<strong>le</strong>pe.<br />

Prehranjujte se zdravo<br />

Uživajte zdravo, uravnoteženo prehrano,<br />

ki vključuje veliko ze<strong>le</strong>njave in ribe. Omejite<br />

sladka in mastna živila. Posebna previdnost je<br />

potrebna pri dietah, ki domnevno ozdravijo<br />

osteoartrozo. Nikoli ne začnite izvajati diete,<br />

ki zahteva, da prenehate jemati zdravila, ne da<br />

bi se prej posvetovali z zdravnikom.<br />

VroËe in hladno<br />

Tako toplota kot mraz lajšata bo<strong>le</strong>čine –<br />

izberite tisto, kar vam bolj ustreza. Hladne<br />

obloge lajšajo oteklino in so še posebej primerne<br />

pri vnetjih. Toplota, na primer vroča<br />

prha ali kopel, topel obkladek, termofor, deluje<br />

blagodejno. Pazite, da se ne opečete ali podhladite.<br />

Poskrbite za dober spanec<br />

Spanec je bistvenega pomena za ohranjanje<br />

zdravja. Telo si med spanjem opomore in zato<br />

lažje obvladuje bo<strong>le</strong>čine. Po<strong>le</strong>g tega sk<strong>le</strong>pi med<br />

spanjem mirujejo.<br />

Olajπajte si æivljenje<br />

Obstaja veliko načinov, ki vam lahko bistveno<br />

olajšajo življenje – od palic za oporo<br />

pri hoji, gumijastih oblog za okrog<strong>le</strong> kljuke na<br />

vratih in podaljškov stikala namizne svetilke<br />

do najrazličnejših kuhinjskih pripomočkov.<br />

Pozanimajte se pri svojem trgovcu z ortopedskimi<br />

in medicinskimi pripomočki. <br />

<br />

<br />

<br />

<br />

£ <br />

£ <br />

£ <br />

£ <br />

<br />

<br />

<br />

<br />

✔<br />

<br />

✔<br />

<br />

✔<br />

✔<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

40 NA©A LEKARNA


MEDICINSKO ZRCALO<br />

RAZBREMENITE<br />

SVOJE NOGE<br />

Imate težke, utrujene in bo<strong>le</strong>če noge, pa ne veste čisto natančno, zakaj?<br />

To so lahko prvi opozorilni znaki, ki kažejo na začetek kronične bo<strong>le</strong>zni ven.<br />

Bo<strong>le</strong>zni ven so zelo razširjeno obo<strong>le</strong>nje. Skoraj polovica prebivalstva ima manjše<br />

krčne ži<strong>le</strong>, slaba četrtina pa velike debelne varice. Težave se lahko pojavijo kadar<br />

koli, navadno po 30. ali 40. <strong>le</strong>tu starosti. <strong>Na</strong> nas<strong>le</strong>dnjih straneh preberite nekaj<br />

praktičnih nasvetov o tem, kako lahko razbremenite svoje noge in zaščitite vene.<br />

42 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 43


10<br />

praktičnih nasvetov<br />

za zaščito ven<br />

10<br />

praktičnih nasvetov<br />

za zaščito ven<br />

Ob vsaki priložnosti gibajte z nogami<br />

Izogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju (zlasti s prekrižanimi nogami).<br />

Zakon težnosti povzroča zadrževanje krvi v venah nog, kar imenujemo venski<br />

zastoj ali venska staza. Za preprečevanje zastoja krvi v venah si večkrat na dan<br />

privoščite kratko hojo ali krožite s stopali. <strong>Na</strong> dolgih potovanjih z avtom, vlakom<br />

ali <strong>le</strong>talom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako<br />

pognala kri po venah.<br />

Izberite si primeren šport<br />

<strong>Na</strong>jbolj primerna za vzpodbujanje venskega pretoka je redna hoja v primerni<br />

obutvi. Stopalo, polno drobnih ven deluje kot prava črpalka. Ob vsakem koraku<br />

gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje mišic nog pa naprej proti srcu.<br />

Zelo primerni športi so gimnastika, ko<strong>le</strong>sarjenje, golf, p<strong>le</strong>s in plavanje, odsvetujemo<br />

pa športe, pri katerih poskakujete na mestu ali se na hitro ustavljate (tenis, squash,<br />

nogomet, rokomet, košarko ali tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih<br />

povzročajo neenakomeren ponavljajoč pritisk na venski sistem. Vene se zato<br />

razširijo, kar upočasni venski pretok.<br />

Izogibajte se virom toplote<br />

Neposredno izpostavljanje nog visoki temperaturi je škodljivo, ker povzroča<br />

razširitev ven. Takrat se težave, kot so občutek težkih, utrujenih in napetih nog<br />

še povečajo. Izogibajte se vsem virom toplote: soncu, depilaciji z vročim voskom,<br />

blatnim, vročim kopelim, savni, solariju, grelnim blazinam, gretju v avtomobilu.<br />

Nosite primerna oblačila<br />

Pretesna oblačila lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi. Izberite mehka<br />

oblačila in ne nosite preozkih hlač, steznikov, pasov in kratkih nogavic s pretesno<br />

elastiko. Patent na zgornjem robu teh nogavic je pogosto pretesen in deluje<br />

kompresijsko, lahko celo ustavlja krvni obtok.<br />

Nosite čevlje s <strong>primerno</strong> peto<br />

Čevlji z visoko peto zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se<br />

zmanjša delovanje mišičnih črpalk, ki pri hoji črpajo kri iz ven proti srcu. Pos<strong>le</strong>dica<br />

je zastajanje krvi. Čevlji s popolnoma ravnimi podplati površino prekomerno<br />

povečajo, zato je venski pritisk nezadosten. Priporočamo čevlje s peto visoko od<br />

3 do 4 cm.<br />

Pred spanjem spodbujajte venski obtok<br />

Pred spanjem telovadite, kot da vozite kolo. Nekaterim olajša težave tudi<br />

podlaganje nog med spanjem tako, da <strong>le</strong>žijo od 10 do 15 cm višje. Ravno tako ne<br />

pokrivajte preveč svojih nog, da bi se izognili nepotrebnemu ogrevanju.<br />

Pogosto masirajte noge<br />

Masaža nog in stopal v smeri proti stegnom, s katero s<strong>le</strong>dite smeri venskega<br />

pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu.<br />

Privoščite svojim nogam hlad<br />

Mraz prija venam, ker jih krči. Tuširanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven,<br />

zmanjšuje občutek težkih nog in omili bo<strong>le</strong>čino. Tuširanje s hladno vodo začnite pri<br />

g<strong>le</strong>žnjih in nato približno minuto do dve postopno tuširajte navzgor proti stegnom.<br />

Hoja po vodi združuje čudovito kombinacijo hladu in fizične aktivnosti.<br />

Izogibajte se zaprtju in zmanjšajte prekomerno te<strong>le</strong>sno težo<br />

Uživajte hrano, polno vlaknin. Veliko pijte (vsak dan liter in pol vode), uživajte<br />

jedi, ki vsebujejo malo nasičenih maščob (maslo, rdeče meso). Tako se boste<br />

izognili dvema pomembnima povzročiteljema visokega venskega tlaka: zaprtju in<br />

prekomerni te<strong>le</strong>sni teži. Izogibajte se snovem, ki delujejo spodbujevalno: čaj, kava,<br />

alkohol, tobak.<br />

Zavedajte se, da lahko nekateri dogodki v vašem življenju, kot sta nosečnost<br />

in jemanje kontracepcijskih tab<strong>le</strong>t, povečajo vaše težave z venami<br />

Bo<strong>le</strong>zni venskega ožilja nog so zaradi vpliva hormonov, kot sta estrogen<br />

in progesteron, pogostejše pri ženskah. Estrogen zvišuje prepustnost ven;<br />

progesteron je odgovoren za raztezanje venskih sten. Med nosečnostjo se ta<br />

hormona izločata v velikih količinah, s čimer močno tvegate nastanek bo<strong>le</strong>zni<br />

venskega popuščanja. Ta hormona sta tudi v kontracepcijskih tab<strong>le</strong>tah in<br />

hormonski nadomestni terapiji.<br />

Redni zdravniški preg<strong>le</strong>di so bistvenega pomena za vaše zdravje ter za izbiro<br />

najprimernejšega načina zdravljenja. Že v začetnih stopnjah bo<strong>le</strong>zni ven (bo<strong>le</strong>če noge,<br />

občutek težkih in oteklih nog, krči...) je priporočeno začeti z jemanjem venoaktivnih<br />

zdravil. O njihovem načinu jemanja se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />

www.bo<strong>le</strong>zni-ven.si


MEDICINSKO ZRCALO<br />

Vitaminu D pripisujejo<br />

Ëedalje veËji pomen<br />

O<br />

snovna naloga vitamina D v te<strong>le</strong>su je uravnavanje presnove<br />

kalcija in fosfatov. »e vitamina D ni dovolj, se kalcij izplavlja iz<br />

kosti, zato se njihova zgradba redËi. Tudi miπice postanejo nemoËne.<br />

V zadnjem Ëasu so odkrili, da ima vitamin D πe veË pomembnih<br />

vlog v organizmu in da je kljuËen za ohranjanje zdravja v<br />

πirokem pomenu besede.<br />

Lani je smernice za priporoËeni vnos kalcija in vitamina D pri odraslih,<br />

starejπih od 50 <strong>le</strong>t, prenovila <strong>Na</strong>cionalna fundacija za osteoporozo iz<br />

ZDA. V skladu z ameriπkimi smernicami so se æe spremenila tudi evropska<br />

priporoËila.<br />

“Za zdravljenje osteoporoze zdaj tudi zdravniki v Evropi priporoËamo<br />

dnevni vnos vsaj 800 enot vitamina D, po potrebi in v zaËetku zdravljenja<br />

lahko tudi veË. Pokazalo se je namreË, da ima vitamin D veËji terapevtski<br />

pomen, kot smo prej mislili. <strong>Na</strong> novo priporoËeni vnos vitamina D je<br />

doloËen ne g<strong>le</strong>de na izpostavljenost soncu, <strong>le</strong>tni Ëas ali dodatno uporabo<br />

multivitaminskih pripravkov,” je povedal prof. dr. Janez Preæelj, dr.<br />

med., spec. internist endokrinolog s KliniËnega oddelka za endokrinologijo,<br />

diabetes in bo<strong>le</strong>zni presnove KliniËnega centra v Ljubljani.<br />

“Ker s hrano ne zauæijemo dovolj vitamina D, je njegovo dodajanje za bolnice<br />

z osteoporozo zelo pomembno. Dodatke vitamina D lahko jemljemo<br />

enkrat tedensko, tako da skupaj zauæijemo sedem dnevnih odmerkov,<br />

kar je povsem enakovredno vsakodnevnemu jemanju. To vedenje so<br />

uporabili proizvajalci zdravila za osteoporozo, ki so izdelali kombinacijo<br />

uËinkovitega zdravila in enotedenskega odmerka vitamina D. Novo zdravilo<br />

(fosavance 5600), ki je na voljo od junija <strong>le</strong>tos, ima enkrat veË vitamina<br />

D kot prejπnje kombinirano zdravilo. Kombinacija zdravila in ustrezne<br />

koliËine vitamina D v enem pripravku bolniku olajπa zdravljenje,<br />

poveËa njegovo sodelovanje in tako izboljπa uËinke zdravljenja,” pravi<br />

doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internistka endokrinologinja s KliniËnega<br />

oddelka za endokrinologijo, diabetes in bo<strong>le</strong>zni presnove KliniËnega<br />

centra v Ljubljani. <br />

46 NA©A LEKARNA


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Ne dopustite,<br />

da vam driska<br />

pokvari počitnice<br />

Si predstavljate, da ste končno na<br />

dopustu na morju, v hribih ali<br />

oddaljeni deželi, pa vas do<strong>le</strong>ti<br />

nevšečnost, kot je driska? Prevevati<br />

vas začneta slaba volja in spraševanje<br />

Le kje sem naredil napako? Morda<br />

sadna kupa, slabo umito sadje,<br />

onesnažena voda? <strong>Kako</strong>r koli,<br />

driska je tukaj in potrebna je pomoč.<br />

mag. Irena LukanËiË<br />

48 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 49


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

P<br />

otovalna driska (najmanj tri odvajanja<br />

tekočega blata v 24 urah) se navadno<br />

pojavi v prvem tednu potovanja<br />

in izzveni v treh do petih dneh<br />

(<strong>le</strong> pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot<br />

mesec dni). Spremljajo jo zvišana te<strong>le</strong>sna temperatura,<br />

krči v trebuhu, bruhanje, glavobol,<br />

utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo.<br />

<strong>Kako</strong> ukrepati ob poËitniπki driski<br />

<strong>Na</strong>domeščanje izgubljene<br />

tekočine – rehidracija<br />

Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je<br />

nadomeščanje tekočine (rehidracija) in soli (e<strong>le</strong>ktrolitov),<br />

še posebej, če smo v top<strong>le</strong>jših krajih.<br />

Rehidracijska raztopina (peroralna rehidracijska<br />

sol) je mešanica e<strong>le</strong>ktrolitov in glukoze.<br />

Lahko jo kupite v <strong>le</strong>karni ali si jo pripravite<br />

sami doma. V liter prekuhane vode zamešate<br />

čajno žličko kuhinjske soli in pet jedilnih žlic<br />

sladkorja (če je <strong>le</strong> mogoče, glukoze), za izboljšanje<br />

okusa pa dodaste sok dveh pomaranč in<br />

dveh grenivk.<br />

Rehidracijsko raztopino pijte po požirkih.<br />

Rehidracija je potrebna, dok<strong>le</strong>r trajajo težave.<br />

Posebne prehranske diete niso potrebne. Priporoča<br />

pa se uživanje lahke, nemastne in malo<br />

sladkane hrane s čim manj vlakninami.<br />

Ustavljanje driske<br />

Za dodatno pomoË in ustavitev blage do<br />

zmerne driske se priporoËa uporaba pripravkov<br />

z m<strong>le</strong>Ënokislinskimi oziroma probiotiËnimi<br />

bakterijami, ki pomagajo pri uravnoveπenju<br />

Ërevesne mikroflore in zveËajo obrambno<br />

sposobnost Ërevesne sluznice pred vsiljivci.<br />

Tovrstne bakterije najdemo v hrani<br />

(npr. v jogurtih), v dodatkih k prehrani in<br />

v zdravilu brez recepta − Linexu®. Prednost<br />

probiotikov v zdravilu Linex® je nadzorovana<br />

in zagotovljena vsebnost bakterij. ProbiotiËne<br />

bakterije v Linexu® so v kapsulah in jih ni treba<br />

shranjevati v hladilniku, kar je zelo priroËno na<br />

potovanjih.<br />

Kapsulo lahko odpremo, Ëe je otrok ali odrasli<br />

ne more ali ne zna pogoltniti, in vsebino<br />

stresemo na æliËko ter jo pomeπamo z nekaj<br />

tekoËine, sadne kaπice ali jogurta. Zdravila ne<br />

smemo jemati soËasno z alkoholom ali vroËimi<br />

napitki. PriporoËljivo ga je jemati, dok<strong>le</strong>r teæave<br />

ne izginejo in πe nekaj dni po tem, da se<br />

Ërevesna mikroflora povsem obnovi. Linex®<br />

ne povzroËa zaprtja.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<strong>Kako</strong> drisko prepreËimo<br />

Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske,<br />

se je treba na potovanju držati pravila prevri,<br />

hrano skuhaj ali olupi ali pa raje nanjo<br />

pozabi. Uživati je treba torej <strong>le</strong> prekuhano<br />

hrano (nad 65 ºc), živila, ki jih olupimo, in pijačo<br />

v nepoškodovani originalni embalaži. Vodo<br />

je treba kupiti ali uporabljati očiščevalne/razkužilne<br />

pripravke. Po<strong>le</strong>g tega je treba paziti<br />

na dobro osebno in hišno higieno in se izogibati<br />

slabo vzdrževanim javnim kopališčem.<br />

Okužbo lahko preprečimo tudi z dobro<br />

uravnoteženo črevesno floro, zato se pred poči-<br />

tnicami ali med njimi svetuje jemanje probiotikov.<br />

Probiotične bakterije v zdravilu Linex ® pomagajo<br />

uravnotežiti črevesno floro, in tako je<br />

manjša možnost za naselitev mikroorganizmov,<br />

ki povzročajo drisko, zaradi boljšega<br />

imunskega sistema pa je tudi manjša verjetnost<br />

virusne okužbe. <br />

50 NA©A LEKARNA


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Da ne bo zadrege, ko<br />

boste podarili nasmeh!<br />

Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske <strong>le</strong>karne<br />

D<strong>le</strong>sni so temelji za naše zobe. Tako kot mora vsaka dobra hiša stati na dobrih<br />

temeljih, tako morajo tudi zdrave zobe obdajati zdrave d<strong>le</strong>sni. Vnetje d<strong>le</strong>sni je<br />

pogost pojav. Veliko ljudi misli, da je krvavitev iz d<strong>le</strong>sni, ko ščetkamo zobe,<br />

popolnoma normalno. Nekateri celo mislijo, da je to znak temeljitega umivanja.<br />

Pa ni! To je težava, ki lahko vodi v majavost in izpadanje zob. Tega pa nihče<br />

noče, saj so zdravi zobje zelo pomembni za naše zdravje in samozavest.<br />

52 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 53


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Recept za<br />

zdrave d<strong>le</strong>sni<br />

Z<br />

drava<br />

d<strong>le</strong>sen ali gingiva je na dotik<br />

čvrsta in svetlo rožnate barve. Rdeča<br />

in nabrekla d<strong>le</strong>sen, ki zakrvavi ob<br />

dotiku, je znak vnetja ali gingivitisa.<br />

Vzroki<br />

Vnetje d<strong>le</strong>sni je najpogosteje pos<strong>le</strong>dica<br />

slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko<br />

različnih mikroorganizmov, ki se <strong>le</strong>pijo na<br />

zobe in d<strong>le</strong>sen. Z vsakodnevnim vestnim in<br />

pravilnim čiščenjem zob bakterije odstranjujemo<br />

in s tem preprečimo nastanek mehkih<br />

zobnih oblog. Obloge najpogosteje najdemo v<br />

predelu poškodovanih plomb, ortodontskih<br />

pripomočkov, protez, na robovih d<strong>le</strong>sni, v<br />

medzobnih prostorih. Obloge, ki so na zobeh<br />

več kot 72 ur, otrdijo v zobni kamen, ki ga<br />

samo s ščetkanjem ne moremo odstraniti. <br />

Vzrok za nastanek gingivitisa je lahko tudi<br />

pomanjkanje vitamina C (skorbut) in niacina<br />

(vitamin B3). Nekatera zdravila (fenitoin, ki preprečuje<br />

epi<strong>le</strong>ptične napade, ciklosporin, ki zavira<br />

imunski sistem, uporablja pa se pri ljudeh s<br />

®<br />

Gengigel je v Evropi vodilni medicinski pripomoËek<br />

za varovanje in zdravljenje d<strong>le</strong>sni. Strokovnjaki ga<br />

priporoËajo za krvaveËe in vnete d<strong>le</strong>sni, za<br />

žepke v d<strong>le</strong>snih, razjede in poškodbe po ruvanju<br />

zob, za afte, za vzdražena ustna tkiva zaradi<br />

protez in za težave pri izrašËanju zob.<br />

Zakaj izbrati prav GENGIGEL ® ?<br />

Pospešuje regeneracijo tkiv in celjenje ran<br />

Zmanjšuje krvavitev in otekline<br />

Vsebuje Ëisto hialuronsko kislino v koncentraciji,<br />

ki ima potrjeno kliniËno uËinkovitost<br />

Je medicinski pripomoËek z evropskim certifikatom<br />

za varnost in kakovost<br />

Je naraven in primeren tudi za otroke, noseËnice<br />

in diabetike<br />

presajenimi organi, kalcijevi antagonisti za zdravljenje<br />

povišanega krvnega tlaka, kontracepcijske<br />

tab<strong>le</strong>te) privedejo do povečane rasti d<strong>le</strong>sni, s<br />

čimer je oteženo odstranjevanje oblog, zato se<br />

lahko pojavi gingivitis. Pazljivost je potrebna<br />

tudi ob hormonskih spremembah v te<strong>le</strong>su (nosečnost,<br />

menopavza, puberteta), sladkorni bo<strong>le</strong>zni<br />

itn. Stanje lahko poslabšajo tudi kajenje,<br />

stres, slaba prehrana, <strong>le</strong>vkemija, aids …<br />

Izdelki Gengigel ® so na voljo v vseh <strong>le</strong>karnah in specializiranih<br />

prodajalnah, kjer vam bodo podali dodatne informacije.<br />

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neže<strong>le</strong>nih<br />

uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />

54 NA©A LEKARNA<br />

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Vnetje d<strong>le</strong>sni lahko napreduje v globlja<br />

obzobna tkiva. Propadati začno tkiva, ki držijo<br />

zob v čeljusti; zobje se začno majati in izpadajo.<br />

Prisoten je tudi ustni zadah. Prav tako<br />

lahko nezdravljeno vnetje d<strong>le</strong>sni vpliva na sistemsko<br />

zdravje. Pri osebah, ki trpijo za gingivitisom,<br />

so pogostejše bo<strong>le</strong>zni srca in ožilja<br />

(nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se<br />

sproščajo, so ude<strong>le</strong>ženi pri nastanku aterosk<strong>le</strong>roze<br />

srčnih žil) ter pljučna obo<strong>le</strong>nja (aspiracija<br />

bakterij iz ustne votline in žrela), nosečnici<br />

pa grozita prezgodnji porod in nižja teža<br />

novorojenčka, saj lahko bakterije in njihovi<br />

endotoksini s krvjo preidejo v plod.<br />

PrepreËevanje in zdravljenje <br />

<strong>Na</strong>jpomembnejša je pravilna ustna higiena,<br />

s čimer lahko preprečimo ali ustavimo<br />

napredovanje bo<strong>le</strong>zni. Ustno votlino je treba<br />

očistiti vsaj dvakrat na dan. Samo ščetkanje<br />

ni dovolj, uporabiti je treba tudi zobno<br />

nitko in medzobno oziroma interdentalno<br />

ščetko. <br />

Bo<strong>le</strong>zni in stanja, ki lahko poslabšajo gingivitis,<br />

moramo zdraviti ali nadzorovati. Pomembna<br />

je tudi uravnotežena prehrana,<br />

obogatena z vitamini in minerali. Zaže<strong>le</strong>no<br />

je uživanje sadja, ze<strong>le</strong>njave in m<strong>le</strong>ka, izogibati<br />

pa se je treba sladkarijam. Ob pomanjkanju<br />

vitamina C in niacina lahko primanjkljaj<br />

nadomestimo prav z uravnoteženo prehrano<br />

ali uporabo vitaminskih dodatkov v<br />

obliki tab<strong>le</strong>t.<br />

Ne smemo pa pozabiti na kontrolne preg<strong>le</strong>de<br />

pri zobozdravniku, ki bo znal najbolje<br />

oceniti stanje in svetovati, kako ohraniti <strong>le</strong>pe<br />

in zdrave d<strong>le</strong>sni! Da ne boste v zadregi, ko bi<br />

morali podariti nasmeh! <br />

V <strong>le</strong>karni so na voljo tudi πtevilni pripravki,<br />

ki jih lahko dobite brez recepta:<br />

Ustne vode, ki delujejo antiseptiËno,<br />

protivnetno in lokalno protibo<strong>le</strong>Ëinsko<br />

(Tantum verde raztopina, ki vsebuje<br />

benzidamonijev klorid; Curasept raztopina,<br />

ki vsebuje 0,05-odstotni, 0,12-odstotni in<br />

0,20-odstotni klorheksidin; Dokmann<br />

parodent, ki vsebuje raztopino aluminijev<br />

amonijev sulfat dodekahidrat in natrijev<br />

fluorid; Biodent raztopina …).<br />

Zobne paste, ki poveËajo odpornost d<strong>le</strong>sni<br />

in pospeπujejo obnavljanje tkiva d<strong>le</strong>sni<br />

(Parogencyl, Sensodyne, Parodontax, ki lahko<br />

imajo tudi dodatek fluora).<br />

Æajbelj, ki se uporablja za izpiranje in grgranje.<br />

Zavira nastanek vnetij in deluje antiseptiËno.<br />

Pripravki, ki delujejo protivnetno<br />

(Proapin − razprπilo in kapljice v alkoholni ali<br />

nealkoholni raztopini s propolisom, ki prav<br />

tako deluje protivnetno).<br />

Geli za d<strong>le</strong>sni (Gengigel gel, razprπilo in<br />

raztopina, ki vsebuje hialuronsko kislino<br />

in se uporablja za zdravljenje in prepreËevanje<br />

bo<strong>le</strong>zni d<strong>le</strong>sni in obzobnih tkiv; Q10 gel za<br />

moËne d<strong>le</strong>sni).<br />

b<strong>le</strong>še nasmeh<br />

na voljo v <strong>le</strong>karnah, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />

Q10 GEL ZA MO»NE DLESNI<br />

SENSILAB Q10 Gel za MoËne d<strong>le</strong>sni:<br />

pomaga zagotoviti ustrezno zašito ustne votline<br />

osvežuje ustno votlino in omejuje neprijeten zadah, ki je<br />

pos<strong>le</strong>dica slabe higiene<br />

pomaga prepreevati razvoj patogenih dejavnikov v<br />

ustni votlini in s tem pozitivno vpliva na stanje celotnega<br />

organizma<br />

pomaga omejiti krvavenje d<strong>le</strong>sni in njihovo otekanje<br />

V SENSILAB Q10 Gel za MoËne d<strong>le</strong>sni smo<br />

uporabili inovativno kombinacijo sestavin, ki pomagajo<br />

zagotavljati vsakodnevno nego obutljivih d<strong>le</strong>sni:<br />

Koencim Q10 – nova, vodotopna oblika koencima Q10,<br />

ki zaradi uporabe edinstvene transportne mo<strong>le</strong>ku<strong>le</strong><br />

prenese koencim Q10 neposredno do celic sk<strong>le</strong>nine,<br />

povea proizvodnjo energije v celicah ter spodbuja<br />

procese regeneracije poškodovanih d<strong>le</strong>sni<br />

Metino olje in limonen – kombinacija sestavin, ki nežno<br />

hladi in osvežuje ustno votlino<br />

Sestavine: Gel vsebuje aktivne substance : 1,34% Koencima<br />

Q10 5%, 0,15% olja iz poprove mete<br />

Za ve informacij o proizvodu in<br />

naroilu brošure nas lahko pokliete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

www.sensilab.si<br />

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, farmicom@farmicom.si<br />

56 NA©A LEKARNA


ÆIVLJENJE JE LEPO<br />

na <strong>le</strong>karniški tehtnici<br />

Možgani na paši<br />

Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />

Neki učitelj je<br />

v petek napovedal<br />

svojim učencem<br />

spraševanje<br />

nas<strong>le</strong>dnji teden<br />

in jih obenem<br />

opozoril, naj se<br />

čim prej spravijo<br />

k učenju.<br />

besedilo za<br />

dobro poËutje<br />

in duπevno<br />

zdravje<br />

Brihtni Jurček je razmišljal tako<strong>le</strong>: Teden ima pet šolskih dni. Verjetnost,<br />

da bom vprašan v ponedeljek, je <strong>le</strong> petinska v primerjavi s štiripetinsko,<br />

da bom vprašan nas<strong>le</strong>dnje štiri dni. Torej ne bom vprašan že v ponedeljek.<br />

Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je sploh zelo verjetno, da<br />

bom vprašan nas<strong>le</strong>dnje dni? Denimo v torek. Le četrtinska verjetnost je v<br />

primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo, četrtek ali petek. Torej<br />

ne bom vprašan že v torek. Če prav pomislim, je nato tuhtal, kolikšna<br />

je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko,<br />

da bom vprašan zadnja dva dni v tednu. Torej ne bom vprašan<br />

niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal, kako verjetno je, da bom<br />

vprašan v četrtek? Nič bolj, kot da bom vprašan v petek. Do četrtka ali<br />

petka pa je še da<strong>le</strong>č, zato je časa še na pretek, da poskrbim za svoje duševno<br />

zdravje in dam za dobro počutje možgane na pašo. Tako je tudi<br />

storil. Ko je v ponedeljek prišel razposajen v šolo, pa je naneslo, da ga je<br />

nepripravljenega učitelj prvega vprašal. Brihtni Jurček se seveda ni mogel<br />

načuditi, da ima lahko tako “sijajno” razmišljanje tako porazne praktične<br />

pos<strong>le</strong>dice, ki mu grenijo življenje in ogrožajo njegovo duševno zdravje.<br />

w<br />

Brihtni Janezek se je lotil prob<strong>le</strong>ma z druge strani in po istem<br />

miselnem vzorcu prišel do povsem drugačnega sk<strong>le</strong>pa: Teden ima<br />

pet šolskih dni. Verjetnost, da bom vprašan v petek, je <strong>le</strong> petinska v primerjavi<br />

s štiripetinsko, da bom vprašan prve štiri dni v tednu. Torej ne<br />

bom vprašan še<strong>le</strong> v petek. Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je<br />

sploh zelo verjetno, da bom vprašan predhodne dni? Denimo v četrtek. Le<br />

četrtinska verjetnost je v primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo,<br />

torek ali ponedeljek. Torej ne bom vprašan še<strong>le</strong> v četrtek. Če prav pomislim,<br />

je nato tuhtal, kolikšna je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le<br />

tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko, da bom vprašan prva dva dni v tednu.<br />

Torej ne bom vprašan niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal,<br />

kako verjetno je, da bom vprašan v torek? Nič bolj, kot da bom vprašan<br />

že v ponedeljek. Ponedeljek in torek pa sta že zelo blizu, zato je skrajni<br />

čas, da se podvizam in se že danes začnem pripravljati na spraševanje.<br />

Tako je tudi storil. Ko je v ponedeljek prišel poln znanja v šolo, sicer ni bil<br />

vprašan, ker je pač naneslo, da ga je do<strong>le</strong>telo spraševanje še<strong>le</strong> v petek.<br />

Vendar je do takrat lahko imel za dobro počutje možgane na paši, mimogrede<br />

utrdil znanje in tako poskrbel za svoje duševno zdravje.<br />

w<br />

Poduk: Dober prijem nadomesti primanjkljaj pameti, prava<br />

razporeditev dobrega počutja pa zakrpa vrzel v duševnem<br />

zdravju.<br />

58 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 59


ÆIVLJENJE JE LEPO<br />

Kaj dela<br />

sanitarni inženir<br />

Andrej Ovca, dipl. san. inæ.<br />

Ste kdaj pomislili, s koliko poklici se dnevno srečujete,<br />

pa jih sploh ne opazite? Eden takšnih je tudi sanitarni<br />

inženir. Uživanje kakovostne hrane, čiste vode, higiena<br />

v restavracijah in drugih javnih prostorih … je tudi<br />

njihova zasluga. Preberite, kaj vse počne sanitarni<br />

inženir – zagotovo boste presenečeni.<br />

N<br />

ajprej je treba odgovoriti na vprašanje,<br />

ki se postavlja kar samo:<br />

kdo sploh je diplomirani sanitarni<br />

inženir? Tako kot večina sem<br />

tudi sam ta študij povezoval predvsem z delom<br />

zdravstvenega (prej sanitarnega) inšpektorja.<br />

Vendar se je izkazalo, da je to <strong>le</strong> ena izmed možnosti<br />

zaposlitve.<br />

Koncept dela sanitarnega inženirja izvira<br />

iz zda, kjer so v začetku dvajsetega sto<strong>le</strong>tja<br />

oblikovali profil tehničnega strokovnjaka za<br />

javno zdravje, ki se ukvarja z reševanjem zdravstvenih<br />

prob<strong>le</strong>mov preskrbe s pitno vodo,<br />

osebne higiene, zraka, hišne higiene, ravnanja<br />

z odpadki in odpadnimi vodami, s kontrolo<br />

hrupa in radioaktivnosti. V <strong>le</strong>tih 1977–1983 je<br />

vlogo sanitarnega inženirja kot zdravstvenega<br />

strokovnjaka prepoznala tudi Svetovna zdravstvena<br />

organizacija.<br />

V Sloveniji traja študij za sanitarnega inženirja<br />

štiri <strong>le</strong>ta in se izvaja na Visoki šoli za<br />

zdravstvo Univerze v Ljubljani, ki je trenutno<br />

v postopku preoblikovanja v zdravstveno fakulteto.<br />

Sočasno se bo tudi študijski program<br />

Sanitarni inæenir varuje prebivalstvo pred πkodljivimi<br />

vplivi okolja in okolje pred πkodljivimi uËinki Ëloveka.<br />

Pomeni torej vmesni Ë<strong>le</strong>n, ki skuπa odpravljati vzroke<br />

in blaæiti pos<strong>le</strong>dice negativnih dejavnikov na obeh<br />

straneh. Od preostalih zdravstvenih delavcev, pri<br />

katerih je v ospredju posameznik, se loËi po tem,<br />

da se ukvarja z zdravjem celotnega prebivalstva.<br />

Sanitarni inæenir se lahko zaposli v organizacijah, ki se<br />

ukvarjajo z varovanjem javnega zdravja ali varovanjem<br />

okolja, v javnih zdravstvenih zavodih, inπtitutih,<br />

projektantskih podjetjih, v podjetjih, ki s svojo proizvodno<br />

tehnologijo vplivajo na Ëlovekovo okolje, podjetjih<br />

s podroËja proizvodnje in prometa z æivili, podjetjih, ki se<br />

ukvarjajo s higienizacijo, prometom s strupi in kemikalijami,<br />

v vrtcih, domovih za starejπe obËane, kopaliπËih,<br />

zdraviliπËih, komunalnih podjetjih in javni upravi.<br />

Vsekakor poklic diplomiranega sanitarnega inæenirja<br />

priporoËam vsem, ki jih zanima veliko razliËnih podroËij,<br />

saj bodo tako dobili moænost, da na enem mestu<br />

zdruæijo veË interesov hkrati.<br />

Sanitarno inženirstvo preoblikoval v univerzitetni<br />

študijski program, ki bo usklajen s<br />

smernicami bolonjske deklaracije. Pripravlja<br />

se tudi študij na t. i. drugi stopnji, ki bo diplomantom<br />

omogočal poglobitev posameznih<br />

področij njihovega dela in pridobitev naslova<br />

magister stroke. Zaradi širine znanj, ki jih pri<br />

svojem delu potrebuje diplomirani sanitarni<br />

inženir, pri izvajanju študija sodelujejo predavatelji<br />

iz osmih fakultet ljubljanske univerze<br />

ter strokovnjaki institucij, ki se ukvarjajo z<br />

javnim zdravjem in ekologijo. Velik del študija<br />

obsegajo laboratorijske in terenske vaje, kjer se<br />

študentje srečujejo s prob<strong>le</strong>mi iz vsakodnevnega<br />

življenja. <br />

Ilustracija: Lidija Baπa<br />

60 NA©A LEKARNA


SANJSKA KOLUMNA<br />

Haiti, razkrit v zbirki<br />

zgodb Edwidge Danticat<br />

Krik? Krak!<br />

“v vil<strong>le</strong> roseu,<br />

haitijski vasi,<br />

od koder prihaja<br />

mama, nekateri<br />

ljudje verjamejo,<br />

da so v morju<br />

posebna mesta,<br />

kjer še vedno<br />

počivajo<br />

izgubljeni<br />

afričani, ki so<br />

skočili z ladij<br />

s sužnji, in da<br />

so umrli na<br />

morju bili za<br />

to potovanje<br />

izbrani, da bi se<br />

lahko pridružili<br />

svojim dolgo<br />

pogrešanim<br />

sorodnikom.”<br />

Preproste, sijajne zgodbe, ki se berejo<br />

kot poezija ... Utišani Haiti je še enkrat<br />

našel svoj literarni glas. <br />

Pau<strong>le</strong> Marshall, haitijska avtorica<br />

62 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 63


SANJSKA KOLUMNA<br />

“Moški je povedal,<br />

da je bil nekoč<br />

v čolnu s skupino<br />

Kubancev.<br />

Kubance so<br />

pobrali na enem<br />

od Bahamskih<br />

otokov. Ko jih je<br />

prijela obalna<br />

straža, so<br />

Kubance odpelj<br />

ali v Miami,<br />

njega pa vrnili<br />

na Haiti. Spet je<br />

na čolnu, zdaj<br />

z nekakšnimi<br />

papirji in<br />

dokumenti, ki<br />

naj bi dokazali,<br />

da ga na Haitiju<br />

preganja policija.<br />

Za vsak primer<br />

ima tudi<br />

zlomljeno nogo.”<br />

“Kdaj pa kdaj se<br />

sprašujem, ali je<br />

na drugi strani<br />

morja res kopno.<br />

Morda je morje<br />

neskončno. Kot<br />

je moja ljubezen<br />

do tebe.”<br />

Edwidge Danticat se je rodila na Haitiju, karibskem otoku s francosko<br />

kolonialno preteklostjo. Afriška tradicija in haitijski vudu sta<br />

navzoča v verskih obredih, pomemben del skupnega kulturnega<br />

izročila pa pomeni pripovedovanje zgodb. Krik? zakličejo tete in stare<br />

mame. Krak! odgovorijo otroci in prisluhnejo pripovedim, ki povezujejo<br />

generacije črnskih družin.<br />

Težko in kruto življenje številne prebivalce Haitija prisili, da v improviziranih<br />

plovilih zapustijo tropski otok in odidejo na tvegano potovanje.<br />

<strong>Na</strong>peto politično dogajanje vedno znova izbruhne v prevrate, po<strong>le</strong>g tega po<br />

najrevnejšem karibskem otoku vsako sezono pustošijo tudi silni orkani.<br />

Edwidge Danticat je odraščala pri teti in stricu na Haitiju ter se pri<br />

dvanajstih <strong>le</strong>tih pridružila staršem v New Yorku. Kreolščino je v novem<br />

okolju zamenjala ang<strong>le</strong>ščina, vendar se je zavzeto in s pretanjenim občutkom<br />

za jezik kmalu začela izražati s pisanjem kratkih zgodb, ki so na<strong>le</strong>te<strong>le</strong><br />

na močan odziv pri bralcih in kritikih. V njeni drugi knjigi Krik?<br />

Krak! so nanizane zgodbe, v katerih se prep<strong>le</strong>tajo sanje in resničnost iz<br />

življenja oseb, katerih usode so deloma povezane. Skupni so jim dogodki,<br />

ki segajo od časov prisilnega izkoriščanja do pos<strong>le</strong>dic današnjih nemirov<br />

in nasilja. Odločilno vlogo igrajo ženske, saj so prav one nosilke izročila<br />

in življenja. Pisateljici uspe bralcu priklicati okuse, vonje, melodije in<br />

barvno razkošje tropskega otoka; prav tako dobro se v danih razmerah<br />

znajde v okolju ameriške metropo<strong>le</strong>.<br />

Edwidge Danticat je dos<strong>le</strong>j prejela več nagrad; tudi njena zadnja knjiga<br />

je med finalisti za ameriško priznanje literarnih kritikov. Avtobiografski<br />

roman Brat, umiram (2007) je posvetila življenjskima usodama očeta in<br />

strica v današnjih političnih in družbenih okvirih. Pisateljica ne brska po<br />

zlu in ne posega v nedoumljive vzroke tragike ob stričevi smrti, temveč<br />

vestno poroča o dogodkih iz življenja bratov s Haitija. Del ameriške javnosti<br />

se je burno odzval na prikaz razmer v centrih za begunce in na stanje<br />

v politiki doseljevanja tujcev. Tako kot njena druga dela je tudi knjiga<br />

o bratih napeta pripoved o družini in dogodkih, ki jo pretresajo. <br />

Uršula Rebek<br />

q prevajalka<br />

“Kadar si si<br />

sp<strong>le</strong>tala kitke,<br />

si pomislila na<br />

to, kako zelo<br />

si podobna svoji<br />

materi in njeni<br />

mami. Vzpodbudil<br />

te je njun šepet,<br />

v glavo ti je<br />

privrelo njuno<br />

mrmraje iznad<br />

kipečih loncev.<br />

Tisoče žensk te<br />

nagovarja, da bi<br />

spregovorila<br />

s skrhano<br />

konico svojega<br />

svinčnika.<br />

Praviš jim<br />

pesnice kuhinje.”<br />

q<br />

Zbirka zgodb Krik? Krak!<br />

ameriško-haitijske<br />

pisateljice Edwidge<br />

Danticat je izšla pri<br />

založbi Sanje.<br />

Več o avtorici in knjigi<br />

lahko preberete na<br />

www.sanje.si.<br />

64 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 65


PORTRET FARMACEVTA<br />

“<br />

Opustite vse negativne misli<br />

o preteklosti in vse skrbi<br />

prihodnosti. Živite zdaj!<br />

”Zdenka Šantel, mag. farm.<br />

Lekarna Lesce<br />

Fotogra≥ja Žiga Koritnik<br />

66 NA©A LEKARNA


V GIBANJU<br />

GIBANJE<br />

SMISELNA IN PRIJETNA<br />

NALOÆBA ZA ÆIVLJENJE<br />

Rok PetriË, absolvent fakultete za farmacijo v sodelovanju z ZZV Celje<br />

Gibanje je katera koli gibalna dejavnost, pri kateri se poveča srčni utrip<br />

in pri kateri se za nekaj časa zadihamo. <strong>Na</strong>še telo potrebuje gibanje, saj<br />

je to osnovna človekova potreba, tako kot potreba po hrani, vodi, zraku in<br />

svetlobi. A današnji način življenja ne podpira te potrebe, saj nas sili, da<br />

večino dneva preživimo sede, v službi, avtomobilu, šoli, za računalnikom.<br />

Sedeč način življenja vse bolj prevzemajo tudi otroci in mladostniki<br />

v Sloveniji, saj so premalo te<strong>le</strong>sno dejavni. Tako mladim kot odraslim pa<br />

lahko gibanje daje moč in energijo, da se spoprimejo z vsakodnevnimi<br />

nalogami in preizkušnjami.<br />

68 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 69


V GIBANJU<br />

Z<br />

a odras<strong>le</strong> je priporočljivo, da bi te<strong>le</strong>sni<br />

dejavnosti posvetili vsaj pol ure<br />

na dan. Otroci in mladi pa naj bi<br />

vsak dan opravili najmanj 60 minut<br />

te<strong>le</strong>sne dejavnosti vsaj zmerne intenzivnosti.<br />

Ključne koristi te<strong>le</strong>sne dejavnosti so ohranjanje<br />

in povečanje te<strong>le</strong>sne moči in vzdržljivosti, izboljšanje<br />

duševnega zdravja in razpoloženja,<br />

večje samospoštovanje, pomaga vzdrževati ali<br />

zmanjševati te<strong>le</strong>sno težo in povečuje mišično<br />

maso. Pri starejših ljudeh zmanjšuje tveganje<br />

padcev, tveganje za nastanek bo<strong>le</strong>zni srca in<br />

ožilja, sladkorne bo<strong>le</strong>zni, raka na debe<strong>le</strong>m črevesu<br />

in osteoporoze. Mnoge od koristnih te<strong>le</strong>snih<br />

dejavnosti, ki so dostopne vsakomur –<br />

hoja, uporaba stopnic namesto dvigala, uporaba<br />

ko<strong>le</strong>sa namesto avtomobila – so brezplačne ali<br />

pa ne stanejo veliko. Gibanje je nedvomno pomembna<br />

naložba v zdravje v vseh starostnih<br />

obdobjih življenja. Smiselno je, da izberemo tiste<br />

športnorekreativne dejavnosti, ki nam nudijo<br />

zadovoljstvo in užitek.<br />

Kaj nas ovira, da te<strong>le</strong>sno nismo dovolj dejavni?<br />

Po eni od anket je najpogostejši razlog<br />

za te<strong>le</strong>sno neaktivnosti pomanjkanje časa,<br />

skrb za osebno varnost, občutek preutrujenosti<br />

ali želja po počitku. <strong>Na</strong>jpogostejši razlog<br />

je pomanjkanje časa, a številni ljudje hkrati<br />

priznavajo, da v prostem času pravzaprav ne<br />

počnejo nič učinkovitega in se pogosto sploh<br />

ne spomnijo, kako preživljajo proste trenutke.<br />

Gre tudi za osebno odločitev, kako si bomo<br />

organizirali čas in kaj bomo postavili na visoko<br />

mesto naše prioritetne <strong>le</strong>stvice.<br />

Med pozitivnimi osebnimi dejavniki, ki<br />

spodbudijo posameznika k aktivnemu načinu<br />

življenja, so predvsem samozavest, namen vaditi,<br />

uživanje v te<strong>le</strong>sni vadbi, želja po dobrem<br />

zdravju in te<strong>le</strong>sni pripravljenosti.<br />

V Evropski uniji kar dve tretjini ljudi, starejših<br />

od 15 <strong>le</strong>t, nista toliko te<strong>le</strong>sno dejavni,<br />

kot je priporočeno. K takšni sliki je veliko<br />

prispevala mehanizacija dela in vsakdanjih<br />

opravil, povečana raba avtomobilov, sedeče<br />

delo, raba naprav, ki nam delo olajšujejo<br />

(pralni, pomivalni, sušilni stroji), ter porast<br />

uporabe računalnika in g<strong>le</strong>danja te<strong>le</strong>vizije v<br />

prostem času.<br />

Zdravstvena škoda zaradi te<strong>le</strong>sne nedejavnosti<br />

je velika. Številne države se spoprijemajo<br />

s skokovitim razraščanjem kroničnih<br />

bo<strong>le</strong>zni, debelosti in prevladujočega<br />

sedečega življenjskega sloga.<br />

Le kakšnih 30 odstotkov ljudi je te<strong>le</strong>sno<br />

dovolj dejavnih. Sedeč način življenja, v katerem<br />

prevladuje mirovanje, povečuje krvni tlak<br />

in raven ho<strong>le</strong>sterola. Za aktivnejši življenjski<br />

slog ni nikoli prepozno – te<strong>le</strong>sna dejavnost bo<br />

v vsakem trenutku pozitivna naložba v zdravje,<br />

počutje in veselje do življenja. <br />

Ena od univerzalnih vrst gibanja, dostopna vsakomur<br />

vsak dan, je hoja. »e smo v slabi te<strong>le</strong>sni kondiciji,<br />

se lahko poskusimo razgibati najprej s hojo. Hoja je<br />

najpreprostejπa in najprijetnejπa vadba za izboljπanje<br />

te<strong>le</strong>snega in duπevnega poËutja. Æe pol ure zmerno<br />

hitre hoje na sveæem zraku nam lahko izjemno koristi<br />

in popestri dan. Pri njej tveganja za poπkodbe skoraj<br />

ni, saj ob tem, ko krepi s<strong>le</strong>herno te<strong>le</strong>sno miπico, ne<br />

obremenjuje sk<strong>le</strong>pov, pa πe drage πportne opreme ne<br />

potrebujete. Hodite lahko kjer koli, po ploËniku v<br />

sluæbo, parku, gozdu, doma, na fitnes napravi …<br />

70 NA©A LEKARNA


ZA MIZO<br />

Kot ste, dragi bralci in bralke, že<br />

vajeni, si revija <strong>Na</strong>ša <strong>le</strong>karna prizadeva<br />

postati stalnica v vašem vsakdanjiku<br />

za poljudnoznanstveno pomoč pri<br />

izboljšanju kakovosti življenja.<br />

Tudi hrana je ena od stvari, ki lahko<br />

pripomorejo k boljšemu počutju in ne<br />

nazadnje tudi zdravju. Zato vam bomo<br />

v tej rubriki predstavili novo zdravo<br />

jed in njeno izpeljanko, ki po izračunih<br />

kalorij mogoče ni najbolj optimalna,<br />

ima pa ugoden vpliv na dušo.<br />

Predvsem odrekanje in štetje<br />

kalorij nam večkrat povzročata<br />

stres, ki ne sprošča ravno<br />

opevanega “hormona sreče”,<br />

serotonina.<br />

Hitro in zdravo<br />

Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine,<br />

velik gurman in ljubitelj kuhanja.<br />

72 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 73


ZA MIZO<br />

Če vam ni do štetja kalorij, vam jih z veseljem še malo<br />

naložim. <strong>Na</strong> trakce, kocke, lahko tudi srčke, trikotnike – odvisno<br />

od časa – narežite pršut. Pršut dajte v ponev s česnom nekoliko<br />

pozneje in ga pražite <strong>le</strong> toliko, da nekoliko pob<strong>le</strong>di in odda<br />

del svoje slane arome. <strong>Na</strong>to še vse skupaj s testeninami malo<br />

popražite. Postrezite na plitve, čim večje krožnike – naj bo videti<br />

gosposko. Po vrhu posujte nariban parmezan in nikar ne dosolite,<br />

dok<strong>le</strong>r ne pokusite, saj je pršut navadno že sam po sebi<br />

dovolj slan.<br />

Seveda lahko jed op<strong>le</strong>menitite z narezanimi olivami, ki jih<br />

začnete pražiti skupaj s česnom. Zaže<strong>le</strong>no je, da receptu dodaste<br />

svoje kuharske navdihe. Začimbe, razen malo soli, bomo v tem<br />

receptu dali v rubriko nepotrebno.<br />

Še nasvet, ki pa je bolj všeč mojim prijateljem kot meni. Vse<br />

skupaj postavite za pol ure v hladilnik in dobili boste okusno testeninsko<br />

solato. Postrezite jo s popečenimi kruhki – tako boste<br />

lažje napolnili krdelo lačnih želodčkov. <br />

»as priprave: 15 minut<br />

Sestavine (za dve osebi) :<br />

• 250 g testenin<br />

• pet velikih strokov Ëesna<br />

• 4 ælice olivnega olja<br />

• 10 dag prπuta<br />

• parmezan po æelji<br />

Dober tek!<br />

100 % naravni kolostrum biološke pridelave<br />

www.ekolostrum.com<br />

74 NA©A LEKARNA<br />

P<br />

rvi<br />

recept vam bo, če vam bo primanjkovalo domišljije,<br />

kaj vse lahko zamešamo v testenine, prišel zelo<br />

prav, ko si boste na hitro zaže<strong>le</strong>li okusnega in zdravega<br />

top<strong>le</strong>ga obroka.<br />

V eno posodo nalijte vodo in jo solite, v ponev pa zlijte štiri<br />

žlice olivnega olja. Medtem ko čakate, da voda zavre, na drobno<br />

sesekljajte česen. <strong>Na</strong>to v vrelo vodo stresite testenine in jih kuhajte<br />

po navodilih z embalaže. Zdaj že lahko na majhnem ognju<br />

počasi pražite česen in dražite sosede s prijetnim vonjem. Pazite,<br />

da se česen ne zažge, saj se tudi to zavoha in seveda okusi.<br />

Vsake toliko poskusite katerega od česenčkov. Ko izgubijo<br />

močan, surov okus in jih je lahko pojesti, odstavite ponev z ognja.<br />

Kuhane testenine odcedite in jih stresite v ponev s česnom in<br />

oljem. Vse skupaj postavite nazaj na srednje visok ogenj ter neprestano<br />

mešajte. Ko se česen in olje enakomerno porazdelita<br />

po vseh testeninah, je jed pripravljena. G<strong>le</strong>de na izkušnje bo treba<br />

še malo dosoliti, a to je stvar okusa.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

ODPORNOST<br />

RAVNOVESJE<br />

REGENERACIJA<br />

MOČ<br />

VITALNOST<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Novo!<br />

Edini pravi<br />

kolostrum ®<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Imunski faktorji - Rastni faktorji - Antioksidanti - Vitamini - Minerali


MESE»NI MOÆNAR<br />

svetovni dan krvodajalcev<br />

14. junij 2008<br />

T<br />

udi <strong>le</strong>tos bomo svetovni dan krvodajalstva<br />

praznovali po vsem svetu<br />

pod okriljem Svetovne zdravstvene<br />

organizacije, Mednarodne<br />

federacije društev Rdečega križa in Rdečega<br />

polmeseca, Mednarodne federacije krvodajalskih<br />

organizacij in Mednarodnega združenja<br />

za transfuzijsko medicino. Svetovni dan krvodajalcev<br />

vsako <strong>le</strong>to praznujemo 14. junija po<br />

vsem svetu, da bi okrepili zavest o potrebi po<br />

varni krvi in o pomembnosti rednega, prostovoljnega<br />

in neplačanega krvodajalstva. Ta dan<br />

je namenjen tudi izkazovanju hva<strong>le</strong>žnosti in<br />

spoštovanja krvodajalcem, ki bolnikom omogočijo<br />

ustrezno zdravljenje.<br />

Osrednja tema <strong>le</strong>tošnjega svetovnega dneva<br />

krvodajalstva je redno darovanje krvi, in<br />

sicer v podporo nacionalnim programom krvodajalstva,<br />

s katerimi se gradi baza rednih,<br />

prostovoljnih in neplačanih krvodajalcev.<br />

Slogani, kot sta Še na veliko darovanj in<br />

Enkrat ni dovolj, poudarjajo, kako zelo so pomembni<br />

redni krvodajalci, ki omogočajo zadostno<br />

zalogo krvi in krvnih pripravkov določenih<br />

krvnih skupin. Redni krvodajalci namreč<br />

zagotavljajo najvarnejšo kri.<br />

Vsako <strong>le</strong>to se širijo aktivnosti in veča število<br />

držav, ki sodelujejo v praznovanju. Letošnji<br />

76 NA©A LEKARNA<br />

Praznujemo darilo življenju<br />

Vsako sekundo vsakega dne po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih<br />

življenjskih slogov potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega življenja<br />

transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostop do nje pa žal ni enak za vse,<br />

ki jo potrebujejo. Pomanjkanje krvi je še vedno posebej pereče v državah<br />

v razvoju, kjer živi večina svetovne populacije.<br />

osrednji dogodek bo v Dubaju pod okriljem<br />

vlade Združenih arabskih emiratov. Temu se<br />

bodo pridružili dogodki po regijah in posameznih<br />

državah.<br />

Svetovni dan krvodajalcev in slovenski dan<br />

krvodajalstva sta priložnost, da se zahvalimo<br />

vsem krvodajalcem. Ti so namreč temelj preskrbe<br />

z varno krvjo za vse bolnike, ki potrebujejo<br />

transfuzijo krvi. <br />

Zato hvala vam, krvodajalci!<br />

Kontakt:<br />

Zavod RS za transfuzijsko medicino<br />

©lajmerjeva 6<br />

1000 Ljubljanatel.: 01/ 5438 100<br />

www.ztm.si<br />

Tudi v Sloveniji se pridruæujemo svetovnemu prazniku<br />

dneva krvodajalcev. Praznovanje zaËenjamo s svojim<br />

nacionalnim praznikom, 4. junijem, slovenskim dnevom<br />

krvodajalstva. <strong>Na</strong> ta dan <strong>le</strong>ta 1945 smo v Sloveniji<br />

odvzeli in konzervirali prve enote krvi.<br />

mo pomiritve<br />

STRONG NERVES<br />

www.sensilab.si<br />

SENSILAB STRONG NERVES<br />

je prehransko doplonilo v obliki<br />

kapsul, namenjeno vsem odraslim<br />

osebam, ki:<br />

so izpostavljeni stresnim situacijam<br />

imajo slab imunski sistem zaradi stresa<br />

so obutljivi, razdražljivi in nemirni<br />

imajo simptome predmenstrualne napetosti<br />

imajo povišan krvni tlak<br />

prehransko dopolnilo<br />

na voljo v <strong>le</strong>karna, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />

SENSILAB Strong nerves ne povzroa zaspanosti!<br />

SENSILAB Strong nerves vsebuje inovativno kombinacijo sestavin,<br />

ki pomagajo zašititi organizem pred stresom:<br />

Suntheanine ® – aminokislina L-theanine s klinino študijo, ki zvišuje odpornost organizma<br />

na stres, pomirja brez povzroanja zaspanosti, znižuje povišan krvni tlak, lajša simptome<br />

predmenstrualne razdražljivosti<br />

Formula CalmSource ® – kombinacija izv<strong>le</strong>ka Poprove mete, Rožnega korena in<br />

magnezija, ki spodbujajo odpornost na stres ter blažijo simptome razdražljivosti<br />

Komp<strong>le</strong>ks vitaminov B in folne kisline, ki omogoa pravilno delovanje živnega sistema<br />

SensiAcce<strong>le</strong>rator ® - izjemna kombinacija sestavin koencima Q10, Bioperine ®, ter<br />

izv<strong>le</strong>ka ingverjeve Korenine, ki spodbujajo uinkovitost in absorpcijo preparata v<br />

organizmu.<br />

Uinkovitost proizvoda strong nerves dokazujejo klinine študije.<br />

Za ve informacij o proizvodu in naroilu brošure nas lahko pokliete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana,<br />

Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobi<strong>le</strong> +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si


MESE»NI MOÆNAR<br />

<br />

<br />

Z junijem<br />

spet nekaj<br />

novih zdravil<br />

na listi<br />

Z Zavoda za zdravstveno<br />

zavarovanje Slovenije so sporočili,<br />

da je upravni odbor sprejel<br />

predlog nove, spomladanske<br />

liste zdravil in predlog seznama<br />

medsebojno zamenljivih zdravil<br />

z najvišjo priznano vrednostjo.<br />

Tako bo 14 novim zdravilnim<br />

učinkovinam omogočeno<br />

predpisovanje na recept<br />

v breme obveznega<br />

zdravstvenega zavarovanja.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Honorarne sodelavce (m/ž)<br />

S<br />

prenovljeno listo zdravil, ki naj bi<br />

začela veljati junija, in z osveženim<br />

seznamom medsebojno zamenljivih<br />

zdravil bo predpisovanje na recept v<br />

breme obveznega (ozz) in dopolnilnega (prostovoljnega)<br />

zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno<br />

14 novim zdravilnim učinkovinam.<br />

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste bodo<br />

zdravniki po uveljavitvi novosti lahko na recept<br />

predpisovali nas<strong>le</strong>dnje učinkovine oz. zdravila:<br />

• nilotinib (tasigna) je zdravilo, namenjeno<br />

zdravljenju bolnikov s kronično mieloično<br />

<strong>le</strong>vkemijo;<br />

• <strong>le</strong>nalidomid (revlimid) je zdravilo za<br />

zdravljenje bolnikov z razsutim<br />

plazmocitomom;<br />

• telbivudin (sebivo) je namenjen zdravljenju<br />

bolnikov s kroničnim hepatitisom B;<br />

• raltegravir (isentress) je zdravilo za<br />

zdravljenje bolnikov, okuženih s hiv;<br />

• zdravljenju duševnih motenj je namenjen<br />

novi antipsihotik paliperidon (invega);<br />

• bupropion (wellbutrin) se uporablja za<br />

zdravljenje hude depresije;<br />

• dva nova hormonska kontraceptiva:<br />

dezogestrel (cerazette) ter norelgestromin<br />

in etini<strong>le</strong>stradiol v obliki obližev (evra);<br />

• sitagliptin (januvia) je zdravilo za zdravljenje<br />

bolnikov s sladkorno bo<strong>le</strong>znijo;<br />

• zdravljenju bo<strong>le</strong>čine sta namenjena<br />

etorikoksib (arcoxia) in obliži<br />

z lidokainom (versatis);<br />

• bolnikom z angino pektoris je namenjen<br />

trimetazidin (preductal mr);<br />

• zdravljenju bolnikov z a<strong>le</strong>rgijskim vnetjem<br />

nosne sluznice je namenjen<br />

flutikazonfuroat (avamys);<br />

• nov eritropoetin: metoksipolieti<strong>le</strong>nglikol<br />

epoetin beta (mircera).<br />

Po<strong>le</strong>g novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil<br />

na liste uvedla tudi nove indikacije za že razvrščena<br />

zdravila. Tako ima sorafenib (nexavar),<br />

ki se uporablja za zdravljenje bolnikov z razsutim<br />

rakom <strong>le</strong>dvic, novo indikacijo rak jetrnih celic.<br />

Etanercept (enbrel) in adalimumab (humira),<br />

ki sta se dos<strong>le</strong>j uporabljala za zdravljenje revmatoloških<br />

bolnikov in bolnikov s hudo obliko<br />

kronične vnetne črevesne bo<strong>le</strong>zni, bosta ods<strong>le</strong>j<br />

na voljo tudi bolnikom s hudo obliko psoriaze.<br />

Po<strong>le</strong>g novih zdravil bo nova razvrstitev<br />

zdravil na liste uvedla tudi novo biološko podobno<br />

zdravilo (Epoetin zeta (retacrit)), novo<br />

živilo za posebne zdravstvene namene (Aptamil<br />

al<strong>le</strong>rgy digestive care), nove generične<br />

vzporednice, nove oblike in nova pakiranja ter<br />

zdravila z novimi ali dopolnjenimi omejitvami<br />

predpisovanja in umik določenih zdravil z liste,<br />

ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu.<br />

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja<br />

tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil<br />

z najvišjo priznano vrednostjo, ki bo po novem<br />

vseboval 53 (sedanji 55) zdravilnih učinkovin, 129<br />

(sedanji 132) oblik zdravil oziroma skupno 390<br />

(sedanji 385) zdravil z lastniškim imenom.<br />

Tako kot pri predhodnih seznamih bo<br />

tudi pri desetem zaporednem, spomladanskem<br />

seznamu v vsaki skupini medsebojno<br />

zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne<br />

bo presegalo najvišje priznane vrednosti in<br />

zato zanj zavarovani osebi ne bo treba doplačati<br />

razlike med ceno zdravila in najvišjo<br />

priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno in<br />

dopolnilno zdravstveno zavarovanje. <br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

78 NA©A LEKARNA


NAGRADNA IGRA<br />

BRALCI PI©EJO<br />

SUDOKU<br />

Pripravila Martina Brank<br />

<strong>Na</strong>vodila:<br />

Vstavite ~rke<br />

T A K O L A H K O<br />

v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />

stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz<br />

o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in<br />

8, prepi{ite, da dobite geslo.<br />

Geslo po{ljite na dopisnici<br />

ali po e-po{ti do 27. junija 2008<br />

na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana<br />

urednistvo≤nasa-<strong>le</strong>karna.si<br />

Žrebanje nagrad bo 30. junija<br />

v prostorih podjetja Entrapharm.<br />

<strong>Na</strong>grajenci bodo prejeli nagrade<br />

podjetja Lek d.d. iz Ljubljane.<br />

Re{itev sudoku uganke iz<br />

dvaindvajsete {tevilke je<br />

PA NE BO TLELO.<br />

V uredni{tvo je prispelo 522<br />

pravilnih re{itev. Iz`rebanci<br />

nagradne igre so: Damjan MatkoviË<br />

iz Dragatuπa, Marija GregoriË iz<br />

Kranja in Veronika KavËiË iz<br />

Dornberka. <strong>Na</strong>grajenci bodo prejeli<br />

prakti~ne nagrade podjetja<br />

Lek d.d. iz Ljubljane.<br />

^estitamo!<br />

8<br />

O A K O K<br />

K T H L A<br />

K A T O L H<br />

O<br />

A 6<br />

L<br />

2<br />

5<br />

A O K T<br />

K A O H<br />

K A L O<br />

T A K O L A H K O<br />

O K T A O A<br />

K 3 1<br />

O<br />

7 4<br />

L<br />

Geslo:<br />

P 1<br />

M 2<br />

G 3<br />

4<br />

E 5 6<br />

N 7 8<br />

Lepo pozdravljeni!<br />

Redno prebiram vaπo revijo in konËno sem zbrala<br />

pogum, da napiπem nekaj pohvalnih besed. Revija me<br />

vedno znova preseneti, saj v njej piπete o temah, ki me<br />

ali izredno zanimajo ali v podzavesti muËijo. Kot da bi<br />

brali moje misli ... Torej vse pohva<strong>le</strong> uredniπtvu in<br />

sodelavcem v upanju, da boste tako odliËno delo<br />

nadaljevali tudi v prihodnje!<br />

Zdenka iz Domæal<br />

Spoπtovano uredniπtvo!<br />

Ker se bliæa po<strong>le</strong>tje, imam kot vsako <strong>le</strong>to pomis<strong>le</strong>ke<br />

g<strong>le</strong>de sonËenja. <strong>Na</strong> æalost sem ena izmed “sreËnih”<br />

izbrancev, ki imam po te<strong>le</strong>su ogromno znamenj.<br />

G<strong>le</strong>de tega sem resniËno obremenjena in tudi izredno<br />

previdna pri sonËenju. Zanima me, ali boste na to<br />

temo kaj pisali v vaπi reviji, saj tematike predstavljate<br />

resniËno iz drugaËnega zornega kota, realno in<br />

strokovno. Hvala za odgovor in <strong>le</strong>p pozdrav!<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Padci, zvini, nategi … Ohladi in namaæi!<br />

Darinka, PoljËane<br />

Topli dnevi nam po navadi dajejo polno<br />

energije in veliko veË volje imamo<br />

za gibanje. Pazljivost seveda ni odveË,<br />

saj lahko hitro naredimo kakπen<br />

napaËen gib in se poπkodujemo.<br />

Poπkodovano mesto je treba Ëim prej<br />

ohladiti. »e koæa ni poπkodovana,<br />

80 NA©A LEKARNA<br />

je po ohladitvi priporoËljivo obo<strong>le</strong>lo<br />

mesto namazati z gelom Ketonal®, ki<br />

deluje protibo<strong>le</strong>Ëinsko in prepreËuje<br />

nastanek vnetja. Ketonal® gel po nanosu<br />

na mesto poπkodbe hitro prodira<br />

globlje pod koæo in tam deluje<br />

na vzrok nastanka bo<strong>le</strong>Ëine. Prijetno<br />

diπi in ne masti koæe. Prednost gela<br />

Ketonal® je, da hitro in uËinkovito<br />

deluje ter da je varno zdravilo; ob<br />

pravilni uporabi ima zaradi lokalnega<br />

delovanja manj neæe<strong>le</strong>nih uËinkov<br />

kot zdravila, ki se jih zauæije. Ketonal®<br />

gel lahko uporabimo tudi pri miπiËnih<br />

bo<strong>le</strong>Ëinah, ki so pos<strong>le</strong>dica pretiranega<br />

te<strong>le</strong>snega napora. PriporoËa se ga<br />

πe za lajπanje bo<strong>le</strong>Ëin in vnetja v predelu<br />

<strong>le</strong>dvenega dela hrbtenice ter pri<br />

degenerativnih sk<strong>le</strong>pnih bo<strong>le</strong>znih. <strong>Na</strong><br />

voljo je brez recepta v vseh <strong>le</strong>karnah<br />

in specializiranih prodajalnah.<br />

oglasno sporoËilo<br />

Spoπtovana ga. Darinka!<br />

Prav junijska πtevilka revije in po<strong>le</strong>tna priloga<br />

<strong>Na</strong> poËitnice, ki ste jo naπli v reviji, ponujata ogromno<br />

informacij o tej temi. Objavljamo tudi intervjuja<br />

s priznanima strokovnjakoma, dermatologoma,<br />

ki poudarjata, da zdravega sonËenja ni. PrepriËani<br />

smo, da boste naπli odgovore na vsa svoja vpraπanja.<br />

Prijetno branje in uæitkov polne po<strong>le</strong>tne dni vam æeli<br />

uredniπtvo revije <strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna.


NA©A LEKARNA SVETUJE<br />

Anthelios − popolna zaπËita pred<br />

sonËnimi æarki<br />

Dermatoloπke raziskave laboratorija<br />

La Roche-Posay so vir velikih<br />

tehnoloπkih inovacij. ANTHELIOS<br />

XL vsebuje kombinacijo patentiranih<br />

UV-filtrov MEXORYL® SX in<br />

MEXORYL® XL, ki zagotavljata<br />

zanesljivo in fotostabilno UVAzaπËito<br />

koæe med izpostavljanjem<br />

soncu. <strong>Na</strong> voljo je pet tekstur v<br />

treh razliËnih stopnjah zaπËite za<br />

razliËne tipe koæe, za odras<strong>le</strong> in<br />

otroke ter za razliËne okoliπËine<br />

izpostavljanja soncu.<br />

gel za nego koæe po pikih insektov<br />

blaæi srbeËico, koæo pomirja,<br />

jo hladi in neguje.<br />

Ohladite svojo koæo<br />

Prihaja po<strong>le</strong>tje in z njim πe veË<br />

sonca. Ohladite svojo koæo z novim<br />

gelom z mentolom. Popolnoma<br />

naravnemu in Ëistemu gelu Aloe<br />

vere sta dodani dve naravni aktivni<br />

uËinkovini, mentol in alantoin.<br />

Mentol prijetno hladi, alantoin<br />

pa spodbuja delitev koænih celic<br />

in s tem pospeπuje regeneracijo<br />

prizadete koæe pri sonËnih<br />

opeklinah.<br />

Varni pred <strong>sonce</strong>m z L’Occitane<br />

do Brasil<br />

L’Occitane do Brasil je prva<br />

ko<strong>le</strong>kcija izdelkov za sonËenje, ki<br />

je narejena iz organskih sestavin<br />

brazilskega pragozda in 100-odstotnimi<br />

naravnimi mineralnimi<br />

faktorji za zaπËito pred <strong>sonce</strong>m.<br />

Izdelki zagotavljajo zaπËito pred<br />

πirokim spektrom UVA- in<br />

Hansaplast − zaπËita pred<br />

insekti<br />

Hansaplast sprej proti pikom<br />

insektov je optimalna zaπËita pred<br />

komarji in klopi, je izredno prijazen<br />

do koæe in ne povzroËa a<strong>le</strong>rgij.<br />

Zaradi uËinkovite formu<strong>le</strong> brez<br />

Razvajanje s Ëeπnjevimi cvetovi<br />

L’Occitanovi izdelki za telo in<br />

diπave iz ko<strong>le</strong>kcije Ëeπnjev cvet<br />

razvajajo telo in duπo. Preizkusite<br />

sveæo, sadno toa<strong>le</strong>tno vodico,<br />

sproπËujoËe ploπËice za kopel,<br />

kremo za æametne roke in druge<br />

izdelke iz ko<strong>le</strong>kcije Ëeπnjev cvet ter<br />

se prepustite Ëudovitim trenutkom<br />

sveæine.<br />

UVB-æarkov, so dermatoloπko<br />

preizkuπeni in ne vsebujejo<br />

kemiËnih sonËnih filtrov, cinkovega<br />

oksida in alkohola.<br />

UËinkovita in varna zaπËita<br />

neæne koæe dojenËka<br />

Izdelka linije NIVEA Baby − NIVEA<br />

Baby Sun Cream z zaπËitnim<br />

faktorjem 30 in NIVEA Baby Sun<br />

maπËob se hitro vpije in ne puπËa<br />

madeæev na vaπih oblaËilih.<br />

Primeren je za otroke od drugega<br />

<strong>le</strong>ta starosti. »e pa vas kakπna<br />

nadloga vseeno piËi, Hansaplast<br />

Milk z zaπËitnim faktorjem 50 −<br />

z visoko uËinkovitimi, hkrati pa<br />

izredno neænimi mineralnimi filtri<br />

maksimalno πËitita dojenËkovo<br />

koæo pred UVA- in UVB-sevanjem.<br />

Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />

82 NA©A LEKARNA


Spremenite vsak čevelj v tekaški čevelj.<br />

Obliži za žulje<br />

Bo<strong>le</strong>či žulji v vaših najljubših<br />

čevljih? Tega je končno<br />

konec! Hansaplast obliži za<br />

žulje blažijo bo<strong>le</strong>čino in<br />

ščitijo kot druga koža.<br />

Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana<br />

NOVO!<br />

Ko življenje postane vznemirljivo<br />

Vse kar potrebujete za brezskrbno aktivno življenje:<br />

visoka <strong>le</strong>pilna moč • blažijo bo<strong>le</strong>čino ob pritisku na žulj • držijo več dni • mehki, nežni, skoraj nevidni

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!