Aktualno: Na sonce le s primerno zaÏÃito / Kako ... - NaÅ¡a lekarna
Aktualno: Na sonce le s primerno zaÏÃito / Kako ... - NaÅ¡a lekarna
Aktualno: Na sonce le s primerno zaÏÃito / Kako ... - NaÅ¡a lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
evija za zdrav življenjski slog | številka 23, <strong>le</strong>tnik 03, junij 2008<br />
<strong>Aktualno</strong>: <strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong> s <strong>primerno</strong> zaπËito / <strong>Kako</strong> zdraviti: Æiveti z osteoartrozo /<br />
Preudarno za zdravje: Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice / Da ne bo<br />
zadrege, ko boste podarili nasmeh! / V gibanju: Gibanje − smiselna in prijetna<br />
naloæba za æivljenje / MeseËni moænar: Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi
UVODNIK<br />
»Manj je več« - tudi v turizmu<br />
Čeprav se vam bomo, drage bralke in bralci, pred počitnicami oglasili še enkrat, je tokratna<br />
številka revije <strong>Na</strong>ša <strong>le</strong>karna že precej počitniško obarvana. Po<strong>le</strong>tje je pred vrati, čas<br />
je za prijetne teme, torej za počitnice. Te so vsekakor prijetna tema, nikakor pa ne lahkotna.<br />
G<strong>le</strong>de na draginjo, ki je v našo deželo udarila zadnje mesece, je vsak evro, namenjen<br />
dopustu, skrbno odmerjen in privarčevan. O tem priča tudi podatek, da se čedalje več ljudi<br />
celo zadolžuje za nekaj dni oddiha. S tem seveda ni nič narobe, narobe pa je, da počitnice<br />
vse prevečkrat ne izpolnijo naših pričakovanj. Dopust je tisti delček <strong>le</strong>ta, ki ga vsi tako<br />
zelo težko čakamo, in turizem je dejavnost, kjer močno velja rek »manj je več«. Počitnikarji<br />
smo lahko tako hitro zadovoljni – po navadi nas osreči že to, če vidimo, da turističnim<br />
delavcem ni vseeno, kako se pri njih počutimo. Žal prav tukaj slovenski turizem dobi veliko<br />
črno piko. (Hrvaškemu sem jo na<strong>le</strong>pila že zdavnaj, zato o njem ne bom razpredala.)<br />
Cene nočitev v naših hotelih so g<strong>le</strong>de na togost storitev navadno vsaj za dve zvezdici<br />
precenjene. V Kranjski Gori, na primer, izpadete velik nespretnež, če se že doma ne pozanimate,<br />
kje stoji vaš hotel, saj ob cesti ne boste našli smerokaza, ki bi vas ustrezno usmeril.<br />
Hotel s štirimi zvezdicami (in ustrezno ceno) ne premore niti ene same klimatske naprave,<br />
tudi restavracija ne. Verjetno vas s tem spodbudijo, da več popijete (beri zapravite), saj<br />
je zrak zaradi gneče zatohel. Tudi spali ne boste prav dolgo, saj so polkna pokvarjena,<br />
vzdrževa<strong>le</strong>c pa vam svetuje, da jih pač ne zaprite, sicer se ne bodo dala nikoli več odpreti.<br />
To je, poudarjam, hotel s štirimi zvezdicami!<br />
Če najdete v Portorožu restavracijo, kjer boste res dobro jedli, ste verjetno edini. Slovenska<br />
riviera kot vrhunec gastronomske ponudbe ponuja pomfrit s p<strong>le</strong>skavico ob glasbi<br />
Miša Kovača. Kompromis je puranji zrezek na žaru, vendar odmislite, da bi pomfrit zamenjali<br />
s kakšno drugo prilogo, saj druge kombinacije ni v računalniku, zatorej ne obstaja.<br />
Le streljaj od »pomfrit restavracije« si lahko omislite solidno kavo in slado<strong>le</strong>d, a <strong>le</strong> če v<br />
modno oblikovani slaščičarni ločite med mizo in stolom. Ta sta po višini in obliki enaka<br />
in če se vaš otrok, ki dizajnersko ni najbolje podkovan, zmoti, in se usede na mizo namesto<br />
na stol, tvega nesramno zmerjanje natakarja. Tudi če bi še vedno že<strong>le</strong>li tam spiti kavo,<br />
je ne morete, saj vas nočejo več postreči. Marsikje v tujini, kjer se turizem piše z veliko začetnico,<br />
bi iz enake situacije naredili hec in si zaslužili dobro napitnino!<br />
Posebno poglavje je tudi naše majhno <strong>le</strong>tališče, ki se prav zato številnim turistom zdi<br />
ljubko. Ne g<strong>le</strong>de na to sem svojemu novozelandskemu prijatelju težko razložila, zakaj je<br />
avtobus z <strong>le</strong>tališča v Ljubljano vozil po stranski cesti, polni ovinkov. Ne bi razumel, da se<br />
je voznik s tem izognil plačilu avtocestne cestnine v višini nekaj evrov, čeprav so potniki<br />
vožnjo seveda pošteno plačali. In še bi lahko naštevala, a je prostor za uvodnik omejen.<br />
A da ne bom samo kritična, naj povem, za koga v naši podalpski deželi črna pika zagotovo<br />
ne velja. To so podeželske turistične domačije. Tukaj stvari delujejo po normalni<br />
turistični (ali, če hočete, kmečki) logiki. Če gost danes ne bo zadovoljen, ga jutri ne bo. In<br />
družina, ki vsakodnevno gara za udobje domačije, neprecenljiv okus domače hrane in za<br />
poplačilo kreditov, v katere so se zakopali za zagon turizma, to zelo dobro ve. In so tudi do<br />
gostov takšni, kot so sicer – preprosti in prijazni. Saj ni treba veliko, da se gostu ustreže,<br />
navadno gre za zelo majhne stvari – prijazna beseda, postrežba z dobro voljo in ob slovesu<br />
dobre želje za nov delovni zagon. In seveda, da se spet srečamo.<br />
Drage bralke in bralci, pozorno izberite svoje počitnice, saj kljub vsemu <strong>le</strong> ni vse odvisno<br />
samo od vas. Če boste na poti domov rekli, sem se bomo pa še vrnili, potem ste izbrali<br />
dobro. Pa srečno!<br />
<strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna je<br />
poljudno strokovni<br />
vodiË za uËinkovito<br />
in pravilno jemanje<br />
zdravil.<br />
<strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna je<br />
revija za izboljπanje<br />
kakovosti zdravja in<br />
æivljenja.<br />
Foto: Æiga Koritnik<br />
ZNANOST ZA NEGO KOŽE<br />
<strong>Na</strong> voljo izključno v <strong>le</strong>karnah<br />
Vanja Badovinac, odgovorna urednica<br />
NA©A LEKARNA 3
AKTUALNO<br />
KAKO ZDRAVITI<br />
KAKO ZDRAVITI<br />
MEDICINSKO ZRCALO<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
V GIBANJU<br />
18<br />
<strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong><br />
s <strong>primerno</strong> zaπËito<br />
30<br />
Zdravljenje las<br />
in lasiπËa<br />
36<br />
Æiveti<br />
z osteoartrozo<br />
42<br />
Razbremenite<br />
svoje noge<br />
52<br />
Da ne bo zadrege,<br />
ko boste podarili nasmeh!<br />
68<br />
Smiselna in prijetna<br />
naloæba za æivljenje<br />
»e se dolgo Ëasa Ëezmerno<br />
izpostavljamo soncu, lahko<br />
utrpimo hude pos<strong>le</strong>dice, saj so<br />
sonËni æarki Ëedalje nevarnejπi.<br />
Izogibajmo se soncu, zaπËitimo<br />
se z oblaËili in uporabljajmo<br />
sredstva z visokim zaπËitnim<br />
faktorjem, kakor priporoËa tudi<br />
dr. Sandi Luft v intervjuju.<br />
<strong>Na</strong>daljujemo z zanimivo temo<br />
o zdravljenju lasiπËa in<br />
izpadanju las. Preberite<br />
tudi, katere metode so<br />
priporoËljive za odstranjevanje<br />
neæe<strong>le</strong>nih dlak.<br />
Aktivno bo<strong>le</strong>zensko dogajanje,<br />
za katerega je znaËilna<br />
nezmoænost obnove hrustanca,<br />
prizadene pribliæno 15 % ljudi,<br />
pojavi pa se po 50. <strong>le</strong>tu starosti.<br />
PomoË vendar<strong>le</strong> obstaja. Preberite<br />
nasvete o zmanjπevanju teæav pri<br />
osteoartrozi.<br />
»e imate zateËene, teæke in bo<strong>le</strong>Ëe<br />
noge, preizkusite deset koristnih<br />
nasvetov, kako razbremeniti<br />
utrujene noge in zaπËititi vene.<br />
Mnogi so se æe prepriËali, da<br />
ukrepi delujejo!<br />
Zdravi zobje in d<strong>le</strong>sni so zelo<br />
pomembni za naπe zdravje in<br />
samozavest. PrepreËite vnetje<br />
d<strong>le</strong>sni, ki lahko povzroËi majavost<br />
in izpadanje zob, da ne boste<br />
v zadregi, ko boste morali<br />
podariti nasmeh.<br />
Otroci, mladostniki in odrasli<br />
v Sloveniji so premalo te<strong>le</strong>sno<br />
dejavni. <strong>Na</strong>πe telo pa potrebuje<br />
gibanje, saj nam daje moË in<br />
energijo, da se spoprimemo<br />
z vsakodnevnimi nalogami in<br />
preizkuπnjami. Za aktivnejπi<br />
naËin æivljenja ni nikoli<br />
prepozno. ZaËnimo s hojo.<br />
VSEBINA<br />
UVODNIK “Manj je veË” - tudi v turizmu 3<br />
ZA ZA»ETEK Makroskop 6<br />
PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih <strong>le</strong>karnah 14<br />
AKTUALNO <strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong> s <strong>primerno</strong> zaπËito 18<br />
KAKO DELUJE Samozdravljenje in zdravljenje 26<br />
KAKO ZDRAVITI Zdravljenje las in lasiπËa 30<br />
Æiveti z osteoartrozo 36<br />
MEDICINSKO ZRCALO Razbremenite svoje noge 42<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice 48<br />
Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh! 52<br />
ÆIVLJENJE JE LEPO Moægani na paπi 58<br />
Kaj dela sanitarni inæenir 60<br />
SANJSKA KOLUMNA Haiti, razkrit v zbirki zgodb Edwidge Danticat Krik? Krak! 62<br />
PORTRET FARMACEVTA Zdenka ©antel, mag. farm. 66<br />
V GIBANJU Gibanje − smiselna in prijetna naloæba za æivljenje 68<br />
ZA MIZO Hitro in zdravo 72<br />
MESE»NI MOÆNAR Svetovni dan krvodajalcev 14. junij 2008 76<br />
Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi 78<br />
NAGRADNA IGRA Sudoku 80<br />
BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 81<br />
NA©A LEKARNA SVETUJE 82<br />
4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5
ZA ZA^ETEK<br />
revija za<br />
zdrav `ivljenjski slog<br />
Makroskop<br />
Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.<br />
Junij 2008, <strong>le</strong>tnik 3, πt. 23<br />
MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
<strong>Na</strong>klada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />
Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>le</strong>karna.si<br />
UREDNI©TVO<br />
Glavna urednica:<br />
znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm.<br />
UREDNI©KI ODBOR<br />
dr. A<strong>le</strong>π MlinariË, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />
Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />
prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />
prim. dr. A<strong>le</strong>nka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />
AD: Duπan Grobovπek<br />
Oblikovanje in prelom: Silvija »erne<br />
Lektura: Darka Tepina Podgorπek<br />
Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto,<br />
Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />
uredniπtva.<br />
Tisk: Delo T^R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno træenje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
<strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna je meseËnik, na voljo v <strong>le</strong>karnah po<br />
Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>le</strong>karnah<br />
prejmejo brezplaËno.<br />
Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne de<strong>le</strong><br />
je mogoËe ponatisniti <strong>le</strong> s pisnim privoljenjem<br />
izdajatelja.<br />
Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />
se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />
sme izdajati <strong>le</strong> na zdravniπki recept. O <strong>primerno</strong>sti zdravila za uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja <strong>le</strong> pooblaπËeni zdravnik.<br />
Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />
sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />
obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />
potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />
farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />
nasvete g<strong>le</strong>de vaπe bo<strong>le</strong>zni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin<br />
jemanja zdravil.<br />
Pazite se prigrizkov na zabavah<br />
<strong>Na</strong> zabavah bodite previdni pri<br />
prigrizkih, ki jih pomakate v razliËne<br />
omake, saj so te lahko polne bakterij<br />
drugih ljudi. <strong>Na</strong>vdih za izdelavo<br />
πtudije je bila epizoda humoristiËne<br />
nadaljevanke Seinfeld. Raziskava<br />
je pokazala, da ljudje, ki Ëips ali<br />
kreker dvakrat namoËijo v omako,<br />
prenaπajo bakterije iz ust v posodo.<br />
Mikrobiologi iz univerze C<strong>le</strong>mson<br />
v Zdruæenih dræavah pravijo, da<br />
se s tremi do πestimi “dvojnimi”<br />
namakanji v omako prenese kar<br />
10.000 bakterij.<br />
PreveË alkohola poveËa tveganje<br />
za kardiovaskularne bo<strong>le</strong>zni<br />
Zmerno pitje alkohola lahko koristi<br />
naπemu zdravju, pretirano pitje<br />
pa na naπe zdravje vpliva zelo<br />
slabo. Moπki, ki spijejo veË kot 21<br />
enot alkohola (ena enota je 1 dcl<br />
vina, 2 dcl piva ali πilce æganja) na<br />
teden in æenske, ki spijejo veË kot<br />
14 enot alkohola na teden, resno<br />
ogroæajo svoje zdravje. Med drugim<br />
se poveËa tveganje za nastanek<br />
hipertenzije, srËne odpovedi in<br />
srËne kapi, saj æi<strong>le</strong> postajajo vse bolj<br />
toge. Tveganje je πe posebno veliko<br />
pri æenskah. SrËno-æilne bo<strong>le</strong>zni<br />
so vodilni bo<strong>le</strong>zenski vzrok smrti<br />
v svetu. Vsako <strong>le</strong>to za njihovimi<br />
pos<strong>le</strong>dicami umre 17,5 milijona ljudi.<br />
Zato morajo ljudje, ki veliko pijejo,<br />
in tisti, ki veliko pijejo ob doloËenih<br />
priloænostih, dobro pretehtati svoje<br />
vedenje in zmanjπati vnos alkohola,<br />
preden bo prepozno.<br />
Prenehanje kajenja za boljπe<br />
zdravje<br />
Rezultati najnovejπe raziskave<br />
so pokazali, da se pri æenskah, ki<br />
opustijo kajenje, tveganje za smrt<br />
zaradi koronarne srËne bo<strong>le</strong>zni æe<br />
po petih <strong>le</strong>tih zmanjπa skoraj za<br />
polovico. Zmanjπa se tudi tveganje<br />
za nastanek drugih bo<strong>le</strong>zni. Kadilci<br />
imajo na sploπno kar trikrat veËje<br />
tveganje za smrt kot nekadilci.<br />
Nikoli ni prezgodaj za opustitev<br />
kajenja, nikoli pa tudi ni prepozno.<br />
Po ocenah Svetovne zdravstvene<br />
organizacije bodo do <strong>le</strong>ta 2030 v<br />
razvitih deæelah za pos<strong>le</strong>dicami<br />
kajenja umrli trije milijoni ljudi in<br />
dodatnih sedem milijonov v dræavah<br />
v razvoju. PoveËano tveganje za smrt<br />
pri kadilcih se zmanjπa na stopnjo<br />
tistih, ki niso nikoli kadili, πe<strong>le</strong> po 20<br />
<strong>le</strong>tih nekajenja.<br />
Zasedanje generalne<br />
skupπËine Svetovne<br />
zdravstvene organizacije<br />
Ministrica za zdravje Zofija Mazej<br />
KukoviË se je 19. 5. v Æenevi<br />
ude<strong>le</strong>æila 61. zasedanja generalne<br />
skupπËine Svetovne zdravstvene<br />
organizacije, na kateri so se<br />
predstavniki 193 dræav Ëlanic SZO<br />
odloËali o programu dela in porabi<br />
proraËuna SZO. Ministrica je v<br />
svojem nagovoru kot predsedujo-<br />
Ëa Svetu EU predstavila staliπËa<br />
Evropske unije. Poudarila je<br />
izredno poveËanje bremena<br />
nena<strong>le</strong>zljivih bo<strong>le</strong>zni, ki niso veË<br />
teæava zgolj razvitega sveta, in<br />
predstavila slovensko prioritetno<br />
temo raka v Ëasu predsedovanja<br />
Slovenije Svetu EU. Ministrica se<br />
je v svojem nagovoru dotaknila<br />
tudi vpliva klimatskih sprememb<br />
na zdravje celotne populacije in<br />
poudarila, da mora zasedanje<br />
pripomoËi k razvijanju globalnega<br />
naËrta za obvladovanje z zdravjem<br />
povezanih tveganj, ki so pos<strong>le</strong>dica<br />
klimatskih sprememb.<br />
Podjetje Medis in Dejan Zavec podpisala pogodbo<br />
o partnerskem sodelovanju<br />
Predstavnik podjetja Medis Peter Novak, edini slovenski profesionalni boksar Dejan<br />
Zavec in Tomaæ AmbroæiË, marketinπki partner Dejana Zavca.<br />
V petek, 30. maja 2008, je Medis, uspeπno slovensko farmacevtsko<br />
podjetje, podpisalo pogodbo o sodelovanju z edinim slovenskim profesionalnim<br />
boksarjem Dejanom Zavcem. Podpis pogodbe je odraz skupnih<br />
zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo æe 19 <strong>le</strong>t. Medisovo<br />
partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem je znak podpore uspeπnim<br />
posameznikom, ki so vztrajni, predani svojemu delu in ciljem ter dejavni<br />
na razliËnih podroËjih druæbenega æivljenja.<br />
<strong>Na</strong> novinarski konferenci, ki je potekala v igralniπko-zabaviπËnem centru<br />
Mond v ©entilju, je Dejan napovedal elitni boksarski dvoboj, na katerem bo<br />
branil svoj naslov medcelinskega prvaka po verziji IBF. V dvorani Tabor<br />
v Mariboru se bo 15. junija spoprijel z nemπkim boksarjem Marcom Catikkasom.<br />
Boks kot πport z bogato tradicijo in veliko nostalgije bo s tem prestiænim<br />
dogodkom nedvomno zaæivel tudi med slovenskim obËinstvom.<br />
Dejan je borben, vztrajen in predan πportu, ki temelji na koncentraciji, veπËini<br />
in taktiki. Hkrati je tudi skrben moæ in oËka, ki se intenzivno udejstvuje tudi pri<br />
vzgoji mladih nadobudnih πportnikov. Kot uspeπen Ëlovek na razliËnih<br />
æivljenjskih podroËjih Dejan predstavlja vse tiste vrednote, ki jih spoπtujejo<br />
tudi v podjetju Medis. Njihov prvi skupni projekt bo Dejanov nastop<br />
v promocijskih aktivnostih za Medisovo prehransko dopolnilo Ekolostrum.<br />
Dejan se bo tako lahko pokazal ne <strong>le</strong> v vlogi borca “mehkih” pesti, temveË<br />
tudi kot prepoznaven medijski obraz. Ker je promocija zdravja in zdravega<br />
naËina æivljenja poglavitno Medisovo poslanstvo, navezava s πportnikom<br />
prav gotovo ni nakljuËna. V Medisu pa dodajajo πe, da so v Dejanu takoj<br />
prepoznali “mistra simpatikusa”, kot ga radi kliËejo njegovi πportni ko<strong>le</strong>gi.<br />
<strong>Na</strong> prvi pog<strong>le</strong>d boks morda komu deluje kot grob in nasi<strong>le</strong>n πport. Pa vendar<br />
v tujini, ne samo med poznavalci, æe dolgo velja za enega izmed<br />
najprestiænejπih in najbolj obËudovanja vrednih πportnih udejstvovanj. Medis<br />
bo z Dejanom tudi v Sloveniji poskusil Ëim bolj razπiriti to spoznanje. “Ponosni<br />
smo lahko, da je slovenski πportnik skorajπnji izziva<strong>le</strong>c evropskega in<br />
svetovnega prvaka v svoji kategoriji. <strong>Na</strong> to g<strong>le</strong>damo z obËudovanjem. Dejan<br />
v svoji profesionalni karieri πe ni doæivel poraza. Takπni πportniki so redki in jih<br />
je zato treba spodbujati,” so sk<strong>le</strong>nili svoj komentar v podjetju Medis.<br />
6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7
ZA ZA»ETEK<br />
Bayerjeve pentlje za<br />
klimatske naprave<br />
Mednarodno farmacevtsko podjetje<br />
Bayer d.o.o. je z dobrodelno akcijo<br />
Zaveæimo pentljo za dobrodelne<br />
namene zbralo 3000 evrov. <strong>Na</strong> 33.<br />
skupπËini Slovenskega farmacevtskega<br />
druπtva, ki je potekala v<br />
Portoroæu med 15. in 17. majem,<br />
je podjetje organiziralo akcijo<br />
zavezovanja modrih pentelj. Za<br />
vsako zavezano pentljo je Bayer<br />
d.o.o. doniral 5 evrov in tako zbral<br />
3000 evrov donacijskih sredstev za<br />
nakup klimatskih naprav v<br />
ultrazvoËni ambulanti Ginekoloπke<br />
klinike v Ljubljani. S tem je prispeval<br />
k boljπemu poËutju bodoËih mamic<br />
in zdravstvenega osebja v vroËih<br />
dneh, ki prihajajo.<br />
Za æivljenje brez bo<strong>le</strong>Ëine<br />
Bo<strong>le</strong>Ëina je za marsikoga postala<br />
vsakdanja spremljevalka, ki pa<br />
bistveno zmanjπuje kakovost<br />
æivljenja. Zaradi glavobolov in<br />
migren vsaj obËasno trpi okoli<br />
70 odstotkov ljudi, marsikdo pa ima<br />
bo<strong>le</strong>Ëine tudi v hrbtu, sk<strong>le</strong>pih in<br />
miπicah. V veË kot sto <strong>le</strong>tih raziskav<br />
se je aspirin izkazal za uËinkovito<br />
in varno zdravilo proti bo<strong>le</strong>Ëinam<br />
in vnetjem. Vsebuje acetilsalicilno<br />
kislino, ki v te<strong>le</strong>su zavira sintezo<br />
prostaglandinov − snovi, odgovornih<br />
za aktiviranje in jakost bo<strong>le</strong>Ëine.<br />
Acetilsalicilna kislina ne ogroæa<br />
jetrnih funkcij, po<strong>le</strong>g tega pa<br />
je tudi edina zdravilna uËinkovina<br />
v zdravilih proti bo<strong>le</strong>Ëinam, ki<br />
hkrati pozitivno vpliva na srce in<br />
oæilje. Aspirin je primeren za<br />
zdravljenje blagih do zmernih<br />
bo<strong>le</strong>Ëin ter vnetij in vroËinskih<br />
stanj. Uspeπno lajπa tenzijske<br />
glavobo<strong>le</strong>, migrene ter bo<strong>le</strong>Ëine<br />
v miπicah in sk<strong>le</strong>pih.<br />
Glivice − neprijetna, a odpravljiva nadloga<br />
Spomladi in po<strong>le</strong>ti so koæne gliviËne okuæbe zaradi<br />
poveËane vlage in toplote zelo pogoste. Spodbujajo jih<br />
uporaba sintetiËnih materialov, obiski javnih kopaliπË,<br />
savn, hotelskih sob in prostorov, kjer ljudje hodijo bosi.<br />
Koæne okuæbe (najbolj znano je t. i. “at<strong>le</strong>tsko stopalo”)<br />
prepoznamo po luπËenju, vlaænosti, mehurËkih, razpokah<br />
ali blagem srbenju na prizadetem mestu.<br />
Glivice najpogosteje odkrijemo na stopalu, v medprstnih<br />
prostorih, od tam pa se lahko razπirijo tudi na nohte in<br />
druge de<strong>le</strong> te<strong>le</strong>sa. Ker glivice ne izginejo same od sebe,<br />
je nujno Ëimprejπnje zdravljenje z antimikotiki. Raztopina,<br />
prπilo, krema ali praπek Canesten s klotrimazolom so<br />
uËinkoviti pri zdravljenju vseh vrst koænih mikoz v vseh<br />
æivljenjskih obdobjih. »eprav s Canestenom gliviËne<br />
Sensilab zdaj tudi za obËutljive zobe<br />
ObËutljivi zobje in d<strong>le</strong>sni so pogost spremljeva<strong>le</strong>c<br />
vsakdanjega æivljenja. Zato je Sensilab razvil Q10<br />
Sensitive zobno pasto, ki pomaga blaæiti teæave s<br />
krvaveËimi, oteËenimi in bo<strong>le</strong>Ëimi d<strong>le</strong>snimi, z neprijetnim<br />
ustnim zadahom in parodontozo. Sensilab Q10 Sensitive<br />
zobna pasta vsebuje optimalno kombinacijo sestavin, ki<br />
prepreËujejo parodontozo. Inovativna oblika vodotopnega<br />
koencima Q10 stimulira procese obnavljanja<br />
poπkodovanih d<strong>le</strong>sni in pospeπuje celjenje ran. Izv<strong>le</strong>Ëki<br />
melise, kamilice, æajblja, roæmarina idr. uËinkovito zavirajo<br />
razvoj bakterij v obzobnem tkivu, delujejo protivnetno ter<br />
okuæbe hitro pozdravimo, zdravniki in farmacevti<br />
priporoËajo, da se pripravki nanaπajo dalj Ëasa, torej ves<br />
Ëas procesa obnavljanja koæe. Koæa je namreË takrat bolj<br />
dovzetna za ponovne okuæbe, zato naj zdravljenje traja<br />
vsaj nekaj tednov.<br />
krepijo in zmanjπujejo krvavenje d<strong>le</strong>sni, fluor pa πËiti pred<br />
zobno gnilobo in utrjuje zobno sk<strong>le</strong>nino.<br />
Prof. dr. Borut ©trukelj, mag. farm.,<br />
predsednik organizacijskega odbora<br />
33. skupπËine SFD in predstojnik<br />
katedre za farmacevtsko biologijo<br />
na Fakulteti za farmacijo Univerze<br />
v Ljubljani<br />
Zdravljenje slabokrvnosti v preddializnem obdobju<br />
precej poenostavljeno<br />
Bolniki s kroniËno <strong>le</strong>dviËno bo<strong>le</strong>znijo<br />
so zaradi oslabljenega delovanja<br />
<strong>le</strong>dvic pogosto tudi slabokrvni.<br />
Slabokrvnost se zdravi z epoetini,<br />
ki jih bolniki dobivajo v obliki injekcij<br />
veËkrat meseËno ali celo veËkrat<br />
tedensko. Zato bo za πtevilne<br />
bolnike dobrodoπla novica, da je<br />
ZZZS na junijsko listo zdravil uvrstil<br />
tudi novo bioloπko zdravilo za<br />
zdravljenje slabokrvnosti oz.<br />
anemije, povezane s kroniËno<br />
<strong>le</strong>dviËno bo<strong>le</strong>znijo. Glavna prednost<br />
novega zdravila je moænost<br />
vbrizgavanja <strong>le</strong> enkrat na mesec.<br />
Zdravilo metoksipolieti<strong>le</strong>nglikol<br />
epoetin beta (mircera®) je prvi stalni<br />
aktivator eritropoetinskih receptorjev,<br />
ki zaradi drugaËnega naËina<br />
delovanja omogoËa manj pogosto<br />
odmerjanje. Zdravilo bo od junija<br />
<strong>le</strong>tos dostopno na recept.<br />
Testosteron bistveno vpliva na moπko (spolno) zdravje<br />
Po 40. <strong>le</strong>tu tudi moπki zaznajo<br />
hormonske spremembe, ki jih prinese<br />
upad testosterona. Moπki spolni<br />
hormon je zelo pomemben dejavnik v<br />
ohranjanju moπkega zdravja.<br />
Pomembno vpliva na moπko spolnost,<br />
vpliva pa tudi na poveËanje miπiËne in<br />
kostne mase, stimulira rast obraznih<br />
in te<strong>le</strong>snih dlak, vpliva pa tudi na<br />
druge de<strong>le</strong> te<strong>le</strong>sa. »eprav testosteron<br />
moπkemu ni potreben za preæivetje,<br />
ga potrebuje, da lahko funkcionira kot<br />
moπki in za izoblikovanje moπkega<br />
fenotipa.<br />
Poznonastali hipogonadizem je<br />
stanje, ko se proizvodnja testosterona<br />
zmanjπuje zaradi starosti. Simptomi<br />
se kaæejo npr. kot zlomi kosti, znaËilni<br />
za osteoporozo, onemoglost,<br />
zmanjπana spolna aktivnost in<br />
utrujenost. Za moπkega s poznonastalim<br />
hipogonadizmom se priporoËa<br />
terapija z uporabo naravnega<br />
testosterona, zato da se njegova<br />
raven ohranja v fizioloπkih okvirjih.<br />
Sodobno zdravljenje predstavlja<br />
trimeseËna depo injekcija testosterona.<br />
Njena prednost je, da ohrani<br />
stalno koncentracijo testosterona v<br />
krvi v normalnem obmoËju pribliæno<br />
12 tednov. TrimeseËne injekcije dajejo<br />
moπkemu veË samozavesti, samostojnosti<br />
in boljπo kakovost æivljenja.<br />
8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9
ZA ZA»ETEK<br />
Novost za bolnike z rakom pljuË in rakom dojke<br />
Rak je bo<strong>le</strong>zen sodobnega sveta.<br />
StatistiËni podatki nam povedo, da je<br />
najpogostejπi rak pri moπkih rak pljuË,<br />
pri æenskah pa rak dojke. V zadnjih<br />
<strong>le</strong>tih se zaradi vse pogostejπega<br />
kajenja med æenskami poveËuje tudi<br />
pojavnost raka pljuË pri æenskah. Tako<br />
<strong>le</strong>tno v Sloveniji za rakom pljuË zboli<br />
nekaj veË kot 1000 ljudi in prav toliko<br />
za rakom dojke.<br />
G<strong>le</strong>de na pojavnost raka pljuË in<br />
raka dojke je zdravilo vinorelbin<br />
(navelbine) πe toliko bolj dobrodoπla<br />
novost v Sloveniji. Vinorelbin spada<br />
v skupino kemoterapevtikov,<br />
namenjenih prav zdravljenju raka<br />
pljuË in raka dojke. Njegovo<br />
delovanje temelji na zaviranju rasti<br />
hitrode<strong>le</strong>Ëih se celic in s tem<br />
pos<strong>le</strong>diËno zmanjπevanju tumorja pri<br />
Mercator in Druπtvo za zdravje srca in oæilja:<br />
Skrb za srce naj se zaËne æe danes<br />
metastatskem raku (raku, ki se hitro<br />
πiri na druge organe).<br />
Po svetu se je z zdravilom vinorelbin<br />
zdravilo æe veË kot milijon bolnikov, zdaj<br />
pa je konËno na voljo tudi v Sloveniji.<br />
UËinkovitost zdravila vinorelbin je bila<br />
dokazana v πtevilnih kliniËnih<br />
raziskavah, tako pri raku dojke kot pri<br />
nedrobnoceliËnem raku pljuË.<br />
ZnaËilnost novega zdravila je visoka<br />
uËinkovitost, blaæje izpadanje las<br />
(alopecija) ter nizka stopnja slabosti<br />
in bruhanja (emetogenosti), kar vse<br />
skupaj pripomore k bistveno boljπi<br />
kakovosti bolnikovega æivljenja.<br />
Rak je bo<strong>le</strong>zen, za katero sta znaËilni<br />
nenadzorovana celiËna delitev in<br />
sposobnost teh celic, da napadejo<br />
druga tkiva, bodisi tako, da se<br />
neposredno vrastejo v sosednje tkivo<br />
Mercator, ki je v preteklosti z linijami izdelkov, kot sta Zdravo æivljenje in Pet<br />
na dan, æe izrazil skrb za dobrobit in zdravje svojih kupcev, se je povezal z<br />
Druπtvom za zdravje srca in oæilja. To æe veË kot 15 <strong>le</strong>t aktivno ozaveπËa in<br />
izobraæuje ljudi o pasteh modernega æivljenja ter spodbuja preventivno<br />
zdravljenje. V preteklih dneh so si lahko obiskovalci Mercatorjevih trgovin<br />
izmerili raven ho<strong>le</strong>sterola, krvnega sladkorja in tlaka. Prisluhnili so tudi<br />
nasvetom prim. dr. Borisa Cibica, dr. med., o pomenu zdrave prehrane ter<br />
liniji izdelkov Zdravo æivljenje. Mercator bo tudi v prihodnje z izdelki iz linije<br />
Zdravo æivljenje spodbujal zdravje in zdrav æivljenjski slog.<br />
(invazija), bodisi z migracijo rakastih<br />
celic na oddaljena mesta (metastaze).<br />
Ta nenadzorovana delitev celic je<br />
pos<strong>le</strong>dica poπkodbe DNA oz. mutacije<br />
nekaterih vitalnih genov, ki med<br />
drugim nadzorujejo delitev celic.<br />
Mutacije so lahko pridobljene ali<br />
podedovane in privedejo do nenadzorovane<br />
delitve celic in tvorbe tumorja.<br />
Tumor je lahko maligen (rakotvoren) ali<br />
benigen (nerakotvoren). Le maligni<br />
tumorji imajo sposobnost πirjenja v<br />
sosednja tkiva in tvorjenja metastaz.<br />
Ko je rak diagnosticiran, se navadno<br />
zdravi s kirurπkim posegom, kemoterapijo,<br />
z radioterapijo ali s tarËnim<br />
zdravilom. VeËina rakastih obo<strong>le</strong>nj se<br />
lahko zdravi in πtevilna so ozdravljiva,<br />
πe posebno Ëe se zdravljenje zaËne<br />
dovolj zgodaj.<br />
Svetovni kongres zdravstvene<br />
nege v Ljubljani<br />
17. svetovni kongres medicinskih<br />
sester enterostomalnih<br />
terapevtov in terapevtk WCET<br />
(World Council of Enterostomal<br />
Therapists) 2008 je hkrati prvi<br />
svetovni kongres medicinskih<br />
sester v Sloveniji. Kongres<br />
organizirata Sekcija medicinskih<br />
sester v enterostomalni terapiji pri<br />
Zbornici zdravstvene in babiπke<br />
nege Slovenije − Zvezi strokovnih<br />
druπtev medicinskih sester, babic<br />
in zdravstvenih tehnikov Slovenije<br />
− in Cankarjev dom. Slavnostno<br />
odprtje kongresa, ki bo potekal v<br />
Cankarjevem domu v Ljubljani,<br />
bo v ponedeljek, 16. junija,<br />
konËal pa se bo 19. junija 2008.<br />
Uæivajte na soncu − varno!<br />
<strong>Na</strong> sreËanju, ki je potekalo na Brdu<br />
pri Kranju od 27. do 29. aprila, so<br />
sodelovali strokovnjaki pristojnih<br />
organov dræav Ëlanic, predstavniki<br />
Evropske komisije ter Ëlani Farmacevtskega<br />
foruma. <strong>Na</strong> sreËanju je<br />
tekla beseda predvsem o napredku,<br />
ki je potreben pri razvoju orodij za<br />
znanstveno in preg<strong>le</strong>dno vrednotenje<br />
novih in sedanjih zdravil. Slovenija<br />
je, tako kakor πtevilne druge dræave<br />
Ëlanice, pred petimi <strong>le</strong>ti vpeljala<br />
sistem referenËnih cen zdravil.<br />
Sonce krepi obËutek dobrega poËutja<br />
in vitalnosti, blaæi depresijo in aktivira<br />
sintezo vitamina D, ki je tako<br />
pomemben za sestavo kosti.<br />
Izpostavljenost soncu pa ima tudi<br />
negativne uËinke, kot so opekline,<br />
prezgodnje staranje koæe in celo rak.<br />
Da bomo lahko tudi to po<strong>le</strong>tje<br />
brezskrbno uæivali na soncu, moramo<br />
pravoËasno poskrbeti za <strong>primerno</strong><br />
zaπËito. Pri tem je seveda zelo<br />
pomembno, da izberemo pravo nego<br />
SreËanje pristojnih organov dræav Ëlanic EU za cene zdravil in povraËilo stroπkov zanje<br />
Tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu<br />
16. maja je stekla tretja nacionalna<br />
raziskava o vedenjskem slogu, ki jo<br />
izvaja CINDI Slovenija v sodelovanju s<br />
Katedro za javno zdravje Medicinske<br />
fakultete Univerze v Ljubljani in<br />
obmoËnimi zavodi za zdravstveno<br />
varstvo. V raziskavo Dejavniki<br />
tveganja za nena<strong>le</strong>zljive bo<strong>le</strong>zni pri<br />
odraslih prebivalcih Slovenije je<br />
vkljuËenih 16.000 prebivalcev, starih<br />
od 25 do 74 <strong>le</strong>t. Anketiranci so bili<br />
Sistem pomeni mehanizem, ki<br />
vzpostavlja takojπnje in dolgoroËne<br />
sistemske razmere za konkurenËnost<br />
in zniæanje cen ter racionalno<br />
uporabo zdravil.<br />
V Evropi je potreben tudi napredek na<br />
podroËju politike visokotehnoloπkih in<br />
dragih bioloπkih zdravil. Politiki,<br />
stroka in javnost so bolj ozaveπËeni<br />
o pos<strong>le</strong>dicah odkritja novih<br />
visokotehnoloπkih in dragih zdravil,<br />
ki dajejo nove moænosti za uËinkovito<br />
in varno zdravljenje nekaterih hudih<br />
nakljuËno, raËunalniπko izbrani.<br />
Raziskava bo omogoËila vpog<strong>le</strong>d<br />
v razπirjenost, intenzivnost in<br />
medsebojno povezanost razliËnih<br />
dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo<br />
naπe zdravje. “Vse anketirance<br />
prosimo za sodelovanje, saj je prav<br />
vsak izpolnjen in vrnjen vpraπalnik<br />
pomemben za raziskavo.” <strong>Na</strong>cionalna<br />
raziskava o vedenjskem slogu 2008<br />
bo dobra osnova za ugotavljanje<br />
za svojo koæo. »e je naπa koæa<br />
nagnjena k a<strong>le</strong>rgiji na <strong>sonce</strong>, ne<br />
smemo pozabiti, da niso vsi izdelki za<br />
zaπËito pred <strong>sonce</strong>m primerni zanjo.<br />
Vsi, ki so nagnjeni k nastanku sonËnih<br />
a<strong>le</strong>rgij na koæi, lahko zdaj z novo<br />
uËinkovito sonËno zaπËito Eucerin,<br />
prilagojeno taki koæi, brezskrbno<br />
uæivajo na soncu. V kliniËnih<br />
raziskavah je 93,1 % oseb, a<strong>le</strong>rgiËnih<br />
na <strong>sonce</strong>, uËinkovitost izdelka ocenilo<br />
z zelo dobro.<br />
bo<strong>le</strong>zni. Obenem taka zdravljenja tudi<br />
bistveno poveËujejo breme za javna<br />
sredstva.<br />
Ministrica je izrazila svojo osebno<br />
zaskrbljenost g<strong>le</strong>de dostopnosti<br />
zdravil v dræavah Ëlanicah z majhnim<br />
trgom, tudi kadar so vse pravne<br />
moænosti optimalno izkoriπËene.<br />
Ta prob<strong>le</strong>m ima moËno etiËno,<br />
gospodarsko in zakonodajno<br />
razseænost. To je prob<strong>le</strong>m gospodarsko<br />
nezanimivih trgov, Ëeprav so<br />
pravice bolnikov do zdravil enake.<br />
pozitivnih premikov v kazalnikih<br />
zdravja v minulih osmih <strong>le</strong>tih in za<br />
poglobljeno, πe bolj osredotoËeno<br />
delo na podroËju varovanja in<br />
krepitve zdravja.<br />
10 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 11
ZA ZA»ETEK<br />
Majski teden zdravja v <strong>le</strong>karnah na temo bo<strong>le</strong>zni ven<br />
Bo<strong>le</strong>zni ven so zelo razπirjeno obo<strong>le</strong>nje,<br />
saj se skoraj polovica prebivalstva<br />
spopada s to kroniËno bo<strong>le</strong>znijo.<br />
Magistri farmacije v <strong>le</strong>karnah so majski<br />
teden zdravja prav zato posvetili prav<br />
tej temi. “Vloga farmacevta v <strong>le</strong>karni je<br />
predvsem prepoznavanje in zdravljenje<br />
simptomov oziroma znakov bo<strong>le</strong>zni ven,<br />
postavljanje diagnoze pa je pristojnost<br />
zdravnikov,” je povedala predsednica<br />
Lekarniπke zbornice Slovenije mag.<br />
Andreja »ufar, mag. farm. KroniËna<br />
bo<strong>le</strong>zen ven pogosto ostaja neodkrita in nezdravljena bo<strong>le</strong>zen, ki z <strong>le</strong>ti napreduje.<br />
Opozorilni znaki so teæke in utrujene noge, kadar dlje Ëasa stojimo, v nogah imamo<br />
obËutek napetosti. Teæave, ki jih povzroËajo bo<strong>le</strong>zni ven, se poslabπajo, Ëe se<br />
premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo. Zato se moramo izogibati stanju na<br />
mestu in sedenju, πe zlasti s prekriæanimi nogami. K nastanku bo<strong>le</strong>zni ven lahko<br />
pripomorejo tudi hormonske spremembe in noseËnost. Sponzor majskega tedna<br />
zdravja v <strong>le</strong>karnah je druæba Servier Pharma d.o.o.<br />
Po po<strong>le</strong>tno branje v zaloæbo Sanje<br />
V predpo<strong>le</strong>tnem Ëasu so pri zaloæbi<br />
Sanje pripravili izide ce<strong>le</strong> vrste<br />
odliËnih knjig. Dve izmed njih sta<br />
prav gotovo romana Nobelovega<br />
nagrajenca Orhana Pamuka Sneg in<br />
Istanbul. TurËija je Ëastna gostja<br />
<strong>le</strong>toπnjega knjiænega sejma v<br />
Frankfurtu, to pa je spodbuda, da se<br />
pribliæamo literarnemu svetu TurËije,<br />
iz katerega Orhan Pamuk vsekakor<br />
izstopa.Zaloæba Sanje tudi obveπËa,<br />
da lahko ods<strong>le</strong>j v njihovi knjigarni<br />
kupujete tudi s kreditnimi karticami.<br />
Dezinficira, a ne peËe<br />
V dneh, ko imajo otroci razkrite veË<br />
koæe kot sicer, je ta tudi ranljivejπa in<br />
se pogosteje poπkoduje. »e so na<br />
koæi odrgnine, ureznine, praske,<br />
razpoke, blaæje opekline ali je koæa<br />
vneta, lahko pride do okuæbe<br />
poπkodovane koæe. Za hitro celjenje<br />
in dezinfekcijo pomaga Bepanthen<br />
Plus, ki blaæi vnetja ter koæo hladi<br />
in vlaæi, hkrati pa se zlahka namaæe<br />
in izpere ter ne puπËa madeæev na<br />
oblaËilih. Kljub antiseptiËnemu<br />
uËinku Bepanthen Plus ne peËe in je<br />
zato zlasti primeren za otroke.<br />
Informacije za starπe!<br />
Uvajanje sprememb pri m<strong>le</strong>Ënih formulah Novalac<br />
Podjetje Medis obveπËa, da bo zaradi<br />
usklajevanja z novo evropsko<br />
smernico v <strong>le</strong>karnah nekaj Ëasa<br />
v prodaji m<strong>le</strong>ko Novalac v dosedanjem<br />
in novem pakiranju. Nova zaloga<br />
razliËnih vrst m<strong>le</strong>ka Novalac<br />
v <strong>le</strong>karnah je æe opremljena z novo<br />
na<strong>le</strong>pko, hkrati pa je nekoliko<br />
spremenjena tudi njihova sestava,<br />
vendar ta ne vpliva na njihovo<br />
hranilno vrednost. Tako bosta v <strong>le</strong>karnah nekaj Ëasa na voljo Novalac v prvotni<br />
in tudi Novalac v novi ploËevinki, odvisno od zalog posamezne <strong>le</strong>karne.<br />
Proizvaja<strong>le</strong>c United Pharmaceuticals International je dodatno uvedel spremembo<br />
pri m<strong>le</strong>ku za dojenËke s kolikami, Novalac AC. Poenotili oz. zdruæili so Novalac<br />
AC1 in AC2. Novo m<strong>le</strong>ko Novalac AC je po sestavi podobno m<strong>le</strong>ku Novalac AC1,<br />
namenjeno pa je dojenËkom do prvega <strong>le</strong>ta starosti. Vse vrste m<strong>le</strong>ka Novalac so<br />
proizvedene v skladu z evropskimi in mednarodnimi smernicami. So vrhunske kakovosti<br />
in vsebujejo vse nujne snovi, ki jih dojenËki potrebujejo za zdrav razvoj in<br />
rast. Iz podjetja Medis, ki træi m<strong>le</strong>ko Novalac, so πe sporoËili, da se ob morebitnih<br />
vpraπanjih g<strong>le</strong>de m<strong>le</strong>ka Novalac obrnite nanje ali na farmacevte v <strong>le</strong>karnah.<br />
Kontaktna oseba je ga. Maja Æen Gerjol (01/589 69 33; maja.gerjol@medis.si).<br />
12 NA©A LEKARNA
PO NASVET V LEKARNO<br />
Kaæipot svetovanj<br />
v naših <strong>le</strong>karnah<br />
Migrena je drugaËen glavobol<br />
Migrena je ponavljajoËi se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil<br />
ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri æenskah je kar trikrat pogostejπi kot pri moπkih. Pred nastopom<br />
migrene pribliæno 60 % bolnikov obËuti tako imenovane svarilne simptome (obËutek strahu, depresija, evforija,<br />
razdraæljivost, utrujenost, zaspanost …). Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo<br />
prepoznamo po zmernem do izrazitem glavobolu, utripajoËi bo<strong>le</strong>Ëini, slabosti, bruhanju, obËutljivosti za svetlobo,<br />
zvok ali diπave. »e imate podobne teæave, se lahko predhodno naroËite v vaπi <strong>le</strong>karni ali po te<strong>le</strong>fonu in izveste veË<br />
o pravilnem zdravljenju migrene.<br />
Svetovanja bodo junija potekala v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />
Datum<br />
Lekarna<br />
2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70<br />
4. junij / od 13 h do 19 h<br />
5. junij / od 9 h do 15 h<br />
6. junij / od 11 h do 17 h<br />
7. junij / od 9 h do 13 h<br />
Lekarna Pru<strong>le</strong> / Hrenova ulica 19, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 426 82 01<br />
Lekarna Brod / Tacenska cesta 102, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 512 03 57<br />
9. in 10. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Kersnikova / Kersnikova 2, 3320 Ve<strong>le</strong>nje / tel.: (03) 897 05 70<br />
10. in 11. junij / od 12 h do 18 h Lekarna ©pringer / Cankarjeva 2, 9250 Gornja Radgona / tel.: (05) 904 49 99<br />
12. in 13. junij / od 9 h do 15 h Apoteka pri teatru / G<strong>le</strong>daliπka ulica 4, 3000 Celje / tel.: (03) 428 76 00<br />
16. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33<br />
16. junij / od 14 h do 19 h<br />
20. junij / od 9 h do 15 h<br />
Lekarna Sanofarm / Celovπka 142, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 515 75 45<br />
17. in 18. junij / od 10 h do 16 h Lekarna TOP-LEK / PotrËeva 23, 2250 Ptuj / tel.: (02) 787 84 80<br />
18. in 19. junij / od 10 h do 16 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60<br />
19. junij / od 13 h do 19 h<br />
20. junij / od 8.30 h do 14.30 h<br />
Lekarna Tolmin / Trg Marπala Tita 11, 1420 Tolmin / tel.: (05) 381 14 80<br />
23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna v Europarku / Pobreπka cesta 19, 2000 Maribor / tel.: (02) 320 40 56<br />
23. in 24. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89<br />
23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10<br />
27. junij / od 13 h do 19 h<br />
28. junij / od 9 h do 15 h<br />
Lekarna Planet / Mariborska 128, 3000 Celje / tel.: (03) 490 31 56<br />
14 NA©A LEKARNA
PO NASVET V LEKARNO<br />
Junija bodo v slovenskih <strong>le</strong>karnah potekala tudi svetovanja PoËitniπka <strong>le</strong>karniπka<br />
torbica. Svetovalci vam bodo svetovali kaj vzeti s seboj na poËitnice, da se boste<br />
izognili opeklinam, a<strong>le</strong>rgijam, poπkodbam ipd. oziroma da boste ustrezno ukrepali,<br />
Ëe se vam karkoli od tega pripeti. Lekarniπka torbica prve pomoËi je obvezen<br />
spremljeva<strong>le</strong>c varnih in udobnih poËitnic!<br />
Svetovalne promocije dermokozmetike Eucerin v juniju<br />
Ste pripravljeni na æivljenje brez cigarete?<br />
V podjetju Biersdorf se æe 125 <strong>le</strong>t ukvarjajo z raziskavami koæe. Pri ko<strong>le</strong>kciji Eucerin sodelujejo dermatologi in<br />
farmacevti, ki so se zdruæili v prizadevanju, da bi pomagali ljudem po vsem svetu ohraniti zdravje njihove koæe.<br />
ObiπËite izbrano <strong>le</strong>karno ob predstavitvi izdelkov Eucerin. Strokovno usposobljene svetovalke vas bodo pouËi<strong>le</strong> o<br />
pravilni negi in vam svetova<strong>le</strong>, kateri je pravi izde<strong>le</strong>k za vaπ tip koæe. Svetovanja bodo junija potekala predvsem na<br />
temo zaπËite pred <strong>sonce</strong>m. ObiπËite jih v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />
Datum<br />
Lekarna<br />
3. junij / od 13 h do 19 h Lekarna v Supernovi / Stara cesta 25 b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08<br />
9. in 12. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89<br />
10. in 11. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33<br />
13. junij / od 10 h do 16 h<br />
14. junij / od 8 h do 12 h<br />
Lekarna Slov. Konjice / Usnjarska 7B, 3210 Slovenske Konjice / tel.: (03) 757 43 70<br />
16. in 17. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Budina − Brstje / Ormoπka cesta 15, 2250 Ptuj / tel.: (02) 748 18 66<br />
18. in 19. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Domæa<strong>le</strong> / Ljubljanska 72, 1230 Domæa<strong>le</strong> / tel.: (01) 724 42 80<br />
28. in 29. maj / od 13 h do 19 h Lekarna v Lec<strong>le</strong>rcu / Træaπka cesta 67 A, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 50 97<br />
20. junij / od 13 h do 19 h<br />
21. junij / od 10 h do 16 h<br />
“Dan meritev” ali brezplaËna merjenja kazalnikov Ëezmerne te<strong>le</strong>sne teæe<br />
Lekarna Planina II v TC Qlandia / Cesta 1. maja 77, 4000 Kranj / tel.: (04) 201 61 75<br />
Debelost ali Ëezmerna te<strong>le</strong>sna teæa sta bo<strong>le</strong>zni s πtevilnimi neæe<strong>le</strong>nimi uËinki. Farmacevtsko podjetje Abbott po<br />
<strong>le</strong>karnah v Sloveniji organizira brezplaËna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, te<strong>le</strong>sne teæe, obsega pasu in<br />
ITM (indeksa te<strong>le</strong>sne mase). Ob meritvah tudi brezplaËno svetujejo, kako izgubiti te<strong>le</strong>sno maso. »e se tudi vi<br />
spoprijemate s Ëezmerno te<strong>le</strong>sno teæo, obiπËite <strong>le</strong>karno, kjer bodo brezplaËno merili kazalnike Ëezmerne te<strong>le</strong>sne teæe.<br />
Zaæe<strong>le</strong>no je, da se za meritve predhodno prijavite v <strong>le</strong>karni ali po te<strong>le</strong>fonu. Za veË informacij, kje v vaπi bliæini<br />
bo dan meritev, se obrnite na Abbott Laboratories d.o.o., Do<strong>le</strong>njska cesta 242 c, Ljubljana, ga. Tamara ©iπiÊ,<br />
tel.: (01) 23 63 178.<br />
Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in zbo<strong>le</strong>vnosti, ki bi se jih dalo prepreËiti. V prihodnjih dneh vam bodo<br />
v <strong>le</strong>karnah svetovalke priporoËa<strong>le</strong> razliËne moænosti odvajanja od kajenja. Ob tej priloænosti si boste lahko tudi izmerili<br />
koliËino ogljikovega monoksida v izdihanem zraku. Za meritve se lahko predhodno prijavite v vaπi <strong>le</strong>karni ali po te<strong>le</strong>fonu.<br />
Svetovanja bodo junija potekala v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />
Datum<br />
Lekarna<br />
2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33<br />
4. junij / od 13 h do 19 h<br />
5. junij / od 9 h do 15 h<br />
Lekarna Domæa<strong>le</strong> / Ljubljanska 72, 1230 Domæa<strong>le</strong> / tel.: (01) 724 42 80<br />
4. in 5. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Cankarjeva / Cankarjeva 2b, 3320 Ve<strong>le</strong>nje / tel.: (03) 8976380<br />
6. junij / od 9h do 15 h<br />
7. junij / od 9 h do 13 h<br />
Lekarna pri Supernovi / Stara cesta 25b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08<br />
9. in 10. junij / od 9.30 h do 15.30 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60<br />
9. junij / od 10 h do 16 h<br />
10. junij / od 13 h do 19 h<br />
Lekarna ©alara / Obrtniπka ulica 30, 6000 Koper / tel.: (05) 625 00 33<br />
11. in 12. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Ve<strong>le</strong>nje / Vodnikova 1, 3320 Ve<strong>le</strong>nje / tel.: (03) 898 18 80<br />
11. in 12. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Murg<strong>le</strong> / Cesta v mestni log 55, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 429 35 60<br />
16., 17., in 18. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89<br />
16. in 17. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10<br />
19. junij / od 9 h do 15 h<br />
20. junij / od 12 h do 19 h<br />
Lekarna Ravne na Koroπkem / Ob suhi 11, 2390 Ravne na Koroπkem / tel: (02) 875 07 02<br />
19. in 20. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70<br />
26. in 27. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Slovenj Gradec / Glavni trg 28, 2380 Slovenj Gradec / tel: (02) 881 27 73<br />
26. junij / od 10 h do 16 h<br />
Sobota, 27. junij / od 9 h do 15 h<br />
Lekarna v Lec<strong>le</strong>rcu / Træaπka cesta 67a, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 90 57<br />
Dneve meritev bodo junija organizirali v nas<strong>le</strong>dnjih <strong>le</strong>karnah:<br />
Datum<br />
Lekarna<br />
Sobota, 14. junij / od 8 h do 12 h Lekarna Arnica Montana / KnafelËeva 31, Maribor / tel.: (02) 332 65 34<br />
Sobota, 21. junij / od 9 h do 13 h Lekarna Dravlje / Ul. Bratov Babnik, Ljubljana / tel.: (01) 510 33 20<br />
16 NA©A LEKARNA<br />
Izvaja<strong>le</strong>c promocij in svetovanj v <strong>le</strong>karnah je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 1341, info@entrapharm.com.<br />
NA©A LEKARNA 17
AKTUALNO<br />
<strong>Na</strong> <strong>sonce</strong> <strong>le</strong><br />
s <strong>primerno</strong> zaπËito<br />
Pogovarjala se je Eva Esih.<br />
O sončenju se ne govori več. Zaradi hudih<br />
pos<strong>le</strong>dic, ki nas lahko do<strong>le</strong>tijo, če se dolgo časa<br />
čezmerno izpostavljamo soncu, govorimo o zaščiti<br />
pred sončnimi žarki. Zakaj je <strong>sonce</strong> tako nevarno,<br />
kako se pravilno in dovolj zaščitimo in kako lahko<br />
dobimo rjavo barvo brez tveganja, nam je povedal<br />
specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med.<br />
Dr. Luft je zapos<strong>le</strong>n v Medical centru Rogaška in je<br />
tajnik Združenja slovenskih dermatovenerologov.<br />
18 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 19
AKTUALNO<br />
V zadnjem času se ne govori več o<br />
sončenju, ampak o zaščiti pred sončnimi<br />
žarki. V čem je razlika in zakaj naj se<br />
beseda sončenje ne bi uporabljala več?<br />
Sončenje se povezuje z načinom življenja, ki<br />
ga veliko ljudi v času dopusta še vedno doživlja<br />
kot nekaj obveznega. Včasih so pri določenih<br />
bo<strong>le</strong>zenskih stanjih sončenje svetovali tudi<br />
zdravniki. V zadnjih <strong>le</strong>tih pa se dermatologi<br />
srečujemo s pos<strong>le</strong>dicami takšnega načina življenja.<br />
K nam prihaja vedno več bolnikov, ki<br />
trpijo za pos<strong>le</strong>dicami pretiranega izpostavljanja<br />
soncu. Zato se zavzemamo, da bi se namesto<br />
besede sončenje uporabljala zaščita pred<br />
<strong>sonce</strong>m. Tudi pri označevanju preparatov: namesto<br />
krema za sončenje bi bilo primerneje<br />
uporabiti izraz krema za zaščito pred <strong>sonce</strong>m.<br />
To je sprememba mišljenja, ki jo bomo morali<br />
vsi sprejeti, ker sončenje ni več povezano z<br />
zdravim načinom življenja. Dermatologi absolutno<br />
odsvetujemo t. i. zavedno sončenje z namenom<br />
porjavitve. Zavedati se moramo, da velik<br />
del sončnih žarkov dobimo z nezavednim<br />
oz. nenamernim sončenjem. Gre za izpostavljenost<br />
soncu pri dnevnih aktivnostih, kot so<br />
šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem …, ki ga<br />
skoraj nikoli ne dojemamo kot izpostavljanje<br />
soncu oziroma kot sončenje.<br />
Zakaj so sončni žarki tako nevarni?<br />
Kakšne so pos<strong>le</strong>dice čezmernega<br />
izpostavljanja soncu?<br />
Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče<br />
in uv-svetlobe. Za zdravje naše kože je najnevarnejša<br />
uv-svetloba. Čezmerno sončenje je<br />
vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in<br />
akutnih pos<strong>le</strong>dic. Akutne pos<strong>le</strong>dice poznamo<br />
vsi. To so opekline in razne reakcije na koži.<br />
Kronične pos<strong>le</strong>dice pa nastanejo z <strong>le</strong>ti zaradi<br />
ponavljajočega se čezmernega izpostavljanja<br />
sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje<br />
staranje kože, ki se lahko vidi že okoli tridesetega<br />
<strong>le</strong>ta ali pa že prej, odvisno od tipa kože. Pojavijo<br />
se drobne gubice okoli oči, razne lise po<br />
obrazu in izpostavljenih delih te<strong>le</strong>sa. Zmanjša<br />
se tvorba kolagena in poveča de<strong>le</strong>ž elastina v<br />
koži, kar vidimo kot rumenkasto obarvanje<br />
kože, in stanjšana koža, predvsem na vratu. Te<br />
spremembe so za nekatere zelo moteče, zato<br />
pridejo na posvet k dermatologu.<br />
Vemo, da je <strong>sonce</strong> nujno potrebno<br />
pri nastajanju vitamina D v koži.<br />
Dermatologi pa izpostavljanje soncu<br />
odsvetujete. Ali dobimo dovolj vitamina<br />
D, če se tako “skrivamo” pred <strong>sonce</strong>m?<br />
To je najpogostejši argument tistih, ki zagovarjajo<br />
sončenje. Zato da bi pridobili vitamin<br />
D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji<br />
ni potrebno. Čas in površina te<strong>le</strong>sa, ki sta potrebna<br />
za pridobivanje vitamina D, sta zelo<br />
majhna. Dovolj je izpostavljenost kože hrbtišča<br />
rok ali obraza, in sicer pri svetlih tipih<br />
kože okoli pet minut, pri temnih fototipih pa<br />
deset minut. V tem času na koži ne pride do<br />
pos<strong>le</strong>dic, ki bi vodi<strong>le</strong> v kronično ali akutno<br />
okvaro kože. Količine vitamina D ne moremo<br />
povečati s podaljšanjem tega časa. Sončenje<br />
zaradi tega vitamina torej ni potrebno. V Sloveniji<br />
lahko vitamin D dobimo samo takrat,<br />
ko je <strong>sonce</strong> približno 45 stopinj nad zemeljsko<br />
površino, to je od maja do septembra. Pozimi<br />
vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi<br />
dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. <strong>Na</strong>jveč<br />
ga vsebujejo severnomorske ribe. Vendar si ne<br />
predstavljam, da bi dnevno zaužili vsaj 200<br />
gramov tune, po<strong>le</strong>novk ali drugih severnomorskih<br />
rib. Druge rešitve, kot so prehranski<br />
nadomestki, torej ni. Zaradi pomanjkanja vitamina<br />
D so bolj ogroženi nepokretni bolniki,<br />
20 NA©A LEKARNA
AKTUALNO<br />
bolniki s sindromom malabsorpcije, ljudje starejši<br />
od 50 <strong>le</strong>t, temnopolti, dojeni otroci mater,<br />
ki imajo pomanjkanje vitamina D ter ljudje, ki<br />
cel dan preživijo v zaprtih prostorih. Kot veste,<br />
je tudi osteoporoza velik prob<strong>le</strong>m in zgodilo<br />
se je že, da so dermatologe obtožili, da<br />
strašijo ljudi pred <strong>sonce</strong>m in da je zato vedno<br />
več osteoporoze. Vendar je osteoporoze enako<br />
veliko v južni in severni Evropi, tako da ta argument<br />
ni rea<strong>le</strong>n.<br />
Kaj pa drugi “zdravilni” učinki sonca?<br />
V raznih revijah lahko preberemo,<br />
da <strong>sonce</strong> ugodno vpliva na naš imunski<br />
sistem in splošno počutje?<br />
Zmotno je mišljenje, da <strong>sonce</strong> deluje imunostimulatorno,<br />
da spodbuja imunski sistem.<br />
Prav nasprotno, oslabi ga. Zelo dober primer je<br />
herpes, za katerega je znano, da se pojavi pri<br />
padcu imunosti. Veliko ljudi dobi herpes prav<br />
na morju.<br />
Kakšna so vaša priporočila, kako se<br />
najbolje zaščitimo pred <strong>sonce</strong>m?<br />
Zaščita pred <strong>sonce</strong>m ima tri stebre. Prva zaščita<br />
je zavestno izogibanje soncu. Opustiti moramo<br />
vsako misel na porjavitev v po<strong>le</strong>tnem času.<br />
Soncu se moramo izogibati v času najmočnejšega<br />
sevanja oziroma vedno, kadar je uv-indeks<br />
enak ali večji od 3. Med 10. in 16. uro (v Sloveniji)<br />
se umaknemo v senco. Zaščitimo se tudi z oblačili,<br />
ki so dovolj gosto tkana. Obstajajo tudi tanka<br />
kopalna oblačila, ki omogočajo zelo učinkovito<br />
zaščito kože. Priporočamo tudi uporabo pokrival<br />
in sončnih očal. Tretja zaščita pa so zaščitne<br />
kreme. Kreme za zaščito pred <strong>sonce</strong>m<br />
vsebujejo dve vrsti faktorjev, kemične in fizikalne.<br />
Kemični delujejo na osnovi absorpcije, fizikalni<br />
pa na osnovi odboja svetlobe. Zelo pomemben<br />
pri zaščitnih kremah je pravi<strong>le</strong>n nanos<br />
in količina nanosa. V svoji ambulanti še nisem<br />
srečal osebe, ki bi to znala pravilno nanesti. Povprečno<br />
velika oseba za enkraten nanos potrebuje<br />
35 ml tega sredstva, ki ga je potrebno nanesti<br />
enakomerno in obnavljati na dve uri oziroma po<br />
vsakem kopanju. Čeprav kremo pravilno nanesemo,<br />
zaščita ni popolna in nas ne ščiti popolnoma<br />
pred prezgodnjim staranjem. Uporaba zaščitne<br />
kreme ne omogoča varnega podaljševanja<br />
časa bivanja na soncu.<br />
<strong>Kako</strong> visok zaščitni faktor svetujete?<br />
Pri združenju slovenskih dermatologov smo<br />
<strong>le</strong>ta 2003 sprejeli odločitev, da se svetuje zaščitni<br />
faktor vsaj 20 in več. Nekateri pravijo, da so visoki<br />
faktorji nesmiselni. To je res, če kremo s faktorjem<br />
20 nanesemo pravilno, saj višji zaščitni<br />
faktor izboljša zaščito <strong>le</strong> za nekaj odstotkov. Ker<br />
pa večina ljudi krem ne uporablja pravilno, je<br />
boljše uporabljati višji zaščitni faktor. Zmotno je<br />
tudi mišljenje, da se moramo mazati samo prve<br />
dni dopusta, potem pa kremo počasi opustimo<br />
oziroma zmanjšamo zaščitni faktor. To ni prav.<br />
Zaščito moramo izvajati ves čas.<br />
22 NA©A LEKARNA
AKTUALNO<br />
Z zaščitnimi kremami želimo kožo<br />
zaščititi. Ali ji lahko z visokimi<br />
zaščitnimi faktorji tudi škodujemo?<br />
V desetih <strong>le</strong>tih, odkar se ukvarjam z dermatologijo,<br />
sem imel <strong>le</strong> en primer a<strong>le</strong>rgije na<br />
kemični zaščitni faktor. Vsak dan pa se srečujem<br />
z ljudmi, ki na svoji koži nosijo pos<strong>le</strong>dice<br />
čezmernega sončenja. Veliko večji prob<strong>le</strong>m kot<br />
zaščitni faktorji je pretirana izpostavljenost<br />
soncu. Pos<strong>le</strong>dice uporabe krem z zaščitnimi<br />
faktorji, če se po naključju pojavijo, tudi niso<br />
dolgotrajne, pos<strong>le</strong>dice čezmernega izpostavljanja<br />
soncu pa nosimo s seboj vse življenje.<br />
Prob<strong>le</strong>m je lahko tudi v tem, da ljudje ne<br />
izberejo pravilne podlage. <strong>Na</strong> morju je bolje<br />
uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne<br />
spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša,<br />
ampak moramo takrat uporabiti bolj hidrofilno<br />
podlago, npr. gel, losjon ali m<strong>le</strong>ko. Ko<br />
svojim bolnikom svetujem, kakšno zaščitno<br />
sredstvo naj uporabljajo, jih najprej vprašam,<br />
kaj počnejo v prostem času, in jim potem za<br />
vsako dejavnost priporočam drugačnega. Pri<br />
izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Pri<br />
bolj mastni koži svetujem bolj hidrofilno<br />
podlago, prav tako pri športnih aktivnostih.<br />
Pri bolj suhi koži pa priporočam bolj mastno<br />
podlago.<br />
Kakšno je vaše oziroma stališče stroke<br />
do solarijev? Vemo, da se v solarijih<br />
uporabljajo samo uva-žarki, ki naj ne bi<br />
bili tako nevarni. Kakšna je razlika med<br />
uva- in uvb-žarki?<br />
uva-žarki povzročajo staranje kože, uvbžarki<br />
pa opekline ter produkcijo vitamina D.<br />
uva-žarki so najprodornejši in prodirajo najgloblje<br />
v kožo. Ne povzročajo opeklin, zato se<br />
uporabljajo v solarijih. Nekateri kozmetični<br />
centri v svojih oglasih trdijo, da se priporoča<br />
obisk solarija zaradi vitamina D. To je zavajanje<br />
ljudi in nima nobene zveze z znanstveno<br />
resnico. <strong>Na</strong>j povem tudi to, da rjava barva na<br />
koži prepreči oziroma zmanjša hitrost nastanka<br />
vitamina D.<br />
Dermatologi obisk solarijev odsvetujmo. V<br />
Sloveniji na tem področju malo zaostajamo za<br />
nekaterimi državami (Avstrija in Nemčija), ki so<br />
že lani oz. predlani spreje<strong>le</strong> določene omejitve<br />
g<strong>le</strong>de solarijev. Pred solarijem mora biti napisano,<br />
da gre za vstop na lastno odgovornost, da gre<br />
za zdravju škodljivo dejavnost ter da se do 18.<br />
<strong>le</strong>ta starosti vstop v solarij ne svetuje. Takšna so<br />
tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.<br />
V Sloveniji se trudimo, da bi s takšnimi opozorili<br />
pri solarijih dosegli podobno kot pri cigaretah<br />
in mislim, da smo na dobri poti.<br />
Kaj potem priporočate ljudem,<br />
ki bi si vseeno že<strong>le</strong>li videz malo bolj<br />
zagore<strong>le</strong> polti?<br />
Popolnoma nenevarna je porjavitev s samoporjavitvenimi<br />
kremami, ki se vežejo na<br />
odmrli del kože in povzročijo reakcijo, ki se<br />
navzven vidi kot rjava barva. Ne smemo pa si<br />
domišljati, da gre tu za zaščito pred <strong>sonce</strong>m.<br />
<strong>Na</strong> morju lahko počnemo zelo veliko stvari in<br />
ni nujno, da se sončimo. Ne vem, zakaj se dopust<br />
na morju še vedno tako povezuje z <strong>le</strong>žanjem<br />
na plaži.<br />
V maju je Združenje slovenskih<br />
dermatologov organiziralo dan boja<br />
proti melanomu.<br />
<strong>Na</strong>m lahko poveste kaj več o tem?<br />
Evropsko združenje dermatovenerologov<br />
v povezavi z nacionalnimi dermatološkimi<br />
združenji organizira dan boja proti melanomu<br />
že od <strong>le</strong>ta 2000. Pri tem projektu nudi logistično<br />
pomoč podjetje La Roche Posay. Letos<br />
so se temu projektu pridruži<strong>le</strong> tudi Slovenija,<br />
Hrvaška in še nekatere druge države.<br />
<strong>Na</strong>men projekta je ozaveščati ljudi o nevarnostih<br />
te oblike kožnega raka, jim svetovati,<br />
kako prepoznati spremembe na koži ter kdaj<br />
in kam je treba iti na preg<strong>le</strong>d. Kožnega raka je<br />
vedno več, saj se vsakih deset <strong>le</strong>t njegova pojavnost<br />
podvoji.<br />
Kaj bi za konec sporočili<br />
našim bralcem?<br />
Ni treba, da se po<strong>le</strong>ti zapremo v votline.<br />
Spremeniti pa moramo način razmišljanja in<br />
vedenja na soncu. Zavedati se moramo, da je<br />
sončenje lahko škodljivo. Ko to sprejmemo,<br />
smo že ogromno naredili in bomo vedno znali<br />
ukrepati. Majhna sprememba načina življenja<br />
lahko za naše zdravje ogromno pomeni. <br />
24 NA©A LEKARNA
KAKO DELUJE<br />
Samozdravljenje<br />
in zdravljenje<br />
Kaj je vloga zdravnika, farmacevta in bolnika?<br />
Samozdravljenje<br />
je najstarejša oblika<br />
zdravljenja. Ko si<br />
je človek v davnini<br />
utrgal zel, da bi<br />
odpravil svoje<br />
bo<strong>le</strong>zenske tegobe,<br />
je bil tako bolnik<br />
kot “farmacevt” in<br />
“zdravnik” hkrati.<br />
Kot zdravnik je po<br />
izkustvu opredelil<br />
svojo bo<strong>le</strong>zen in<br />
postavil zdravljenje<br />
zanjo, kot farmacevt<br />
je priskrbel zdravilo<br />
in ocenil njegovo<br />
zdravilnost, kot<br />
bolnik pa je zdravilo<br />
uporabil in izkusil<br />
pos<strong>le</strong>dice zdravljenja.<br />
To je bilo<br />
samozdravljenje,<br />
ker je zanj prevzel<br />
odgovornost<br />
bolnik sam.<br />
Janez ©pringer, mag. farm., spec., <strong>le</strong>karna ©pringer<br />
Z<br />
razvojem človeka kot socialnega bitja, ki pozna sočutje, je pri<br />
akutni bo<strong>le</strong>zni najbrž kdo drug poskrbel za zadostitev bolnikovih<br />
potreb po zdravljenju. Pri etično čistem dejanju brez<br />
plačila je prišlo do prenosa moralne, ne pa tudi materialne<br />
odgovornosti na drugega. Ko pa se je človek razvil tudi kot ekonomsko<br />
bitje, ki izmenjuje blago in storitve, ker pozna delitev dela in dobrin, se je<br />
lahko porazdelila tudi materialna odgovornost za posamezno opravilo<br />
med različne ljudi.<br />
O tem govorijo že klinopisi v stari Babiloniji, prvo delitev med poklicema<br />
zdravnik in farmacevt v Evropi pa je uzakonil cesar Svetega<br />
rimskega cesarstva Friderik II. Štaufovec (1198–1250) kot kralj v Sicilskem<br />
kraljestvu.<br />
Z nastankom farmacevtskih tovarn konec 19. sto<strong>le</strong>tja je začela<br />
pešati vloga farmacevta kot izdelovalca zdravil v <strong>le</strong>karnah, in tudi<br />
danes <strong>le</strong>karnar vse manj izdeluje in vse več izdaja zdravila. Pri že<br />
pripravljenih zdravilih, predpisanih na recept, je farmacevt strokovno<br />
in materialno odgovoren za pravilno izdajo, ki naj po<strong>le</strong>g tehnične<br />
pravilnosti tudi odpravi dvome o <strong>primerno</strong>sti, učinkovitosti in varnosti<br />
zdravljenja z zdravili, obenem pa spodbudi uporabo zdravil<br />
skladno z zdravnikovo zdravstveno namero.<br />
26 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 27
KAKO DELUJE<br />
Vsakdo je neodtujljivo odgovoren za vlogo, ki jo mora odigrati: zdravnik<br />
za postavitev diagnoze in terapije, farmacevt za oceno in bolnik za<br />
neposredno izvedbo zdravljenja z zdravili. Vendar samozdravljenje vse<br />
do današnjih dni ni zamrlo. Vedno so obstaja<strong>le</strong> manj zahtevne bo<strong>le</strong>zenske<br />
okoliščine, ki jih lahko obvlada bolnik sam ali tudi <strong>le</strong> s farmacevtovo<br />
pomočjo, ker zdravnikovo vp<strong>le</strong>tanje v postavljanje diagnoze in terapije<br />
praviloma ne bi prispevalo k boljšemu terapevtskemu izidu. Tu še vedno<br />
prevzema odgovornost za zdravljenje bolnik, farmacevt pa je spet odgovoren<br />
<strong>le</strong> za svojo oceno zdravljenja z zdravili, vendar je zaradi bogatejše<br />
vsebine ta sčasoma postala zahtevnejša. Ker je čedalje več zdravil prestavljenih<br />
na režim izdaje brez recepta, samozdravljenje zadnja <strong>le</strong>ta celo bolj<br />
in bolj narašča. Kot senca spremlja vzpon zdravljenja, ki nalaga zdravniku<br />
vse več bremen, saj se zaradi nag<strong>le</strong>ga razvoja medicinske in farmacevtske<br />
stroke vedno več bo<strong>le</strong>zni odkrije in zdravi, zanje je na voljo čedalje več<br />
uspešnih zdravil, pa tudi bolnikov je zaradi staranja prebivalstva vedno<br />
več. Bolnik se pogosto postavi v oba položaja, ko se zdravi sam in ga zdravijo<br />
drugi. Sredstva, ki jih uporabi, vplivajo druga na drugo.<br />
Včasih samozdravljenje dopolni zdravljenje,<br />
drugič ga zmoti. Treba je upoštevati, da<br />
je pozitivna vrednost zdravil vse<strong>le</strong>j zrcalo<br />
zdravstvenega procesa, ki obravnava človeka<br />
kot celoto, kamor sodijo njegovo fiziološko,<br />
psihološko in patološko stanje, demografski<br />
in socialni položaj ter življenjski slog, skupaj<br />
z načinom prehranjevanja in uporabo prehranskih<br />
dopolnil. Včasih je najboljši zdravstveni<br />
ukrep, da zdravila sploh ne uporabimo<br />
ali ga umaknemo, drugič spet je njegova<br />
uporaba nepogrešljiva. <strong>Na</strong>pačno uporabljena<br />
in neuporabljena zdravila ter posegi nimajo<br />
nične, ampak negativno vrednost, ki ga<br />
posameznik plača s trpljenjem, družba pa z<br />
opaznimi gmotnimi viri.<br />
Če naj bo tudi samozdravljenje del zdravstvenega varstva, katerega<br />
naloga je zdravstveni prob<strong>le</strong>m obvladati, lahko njegov materialni in<br />
časovni okvir postavita <strong>le</strong> zdravnik ali farmacevt; s tem postaneta odgovorna<br />
za oceno, ki do izvedbe samozdravljenja pripelje, odgovornost za<br />
samozdravljenje nasploh in njegovo neposredno izvedbo (intervencijo)<br />
pa še vedno ostane pri bolniku. Če pa bolnik, kadar njegova bo<strong>le</strong>zen ne<br />
ogroža drugih, vztraja pri že v davnini dani naravni pravici do samozdravljenja<br />
po svojih najboljših močeh in brez pomoči zdravstvenega delavca,<br />
je ta sicer prikrajšan za kakršno koli materialno odgovornost za samozdravljenje,<br />
še vedno pa mu ostane kanček etične odgovornosti, da na<br />
pasti samozdravljenja opozori. Zdravilna sredstva, ki jih uporabimo pri<br />
samozdravljenju in zdravljenju, je treba obravnavati po enakih, že prej<br />
Samozdravljenje je postalo zdravljenje,<br />
kjer se je razloËilo, kdo zdravi in kdo je zdravljenja<br />
de<strong>le</strong>æen. Zdravi<strong>le</strong>c, ki je bil tako “zdravnik” kot<br />
“farmacevt” v isti osebi, je prevzel odgovornost<br />
za zdravljenje: etiËno, ker mu je bilo zdravljenje<br />
zaupano, in materialno, Ëe je zanj prejel plaËilo.<br />
Ko je zdravljenje postalo zahtevnejπe in<br />
obseænejπe, je priπlo do delitve dela tudi med<br />
zdravnikom kot terapevtom ter farmacevtom<br />
kot pripravljavcem in izdajalcem zdravil.<br />
omenjenih merilih zdravstvenega varstva: ustrezno, učinkovito, varno<br />
in skladno z zdravstveno namero. Če ne, se zdravstveni proces sprevrže<br />
v svoje nasprotje, ki privede do negativnih terapevtskih izidov, kjer se<br />
zdravstvene težave ne odpravijo, temveč poglobijo, družbi pa naložijo<br />
neže<strong>le</strong>no ekonomsko breme.<br />
Ukrepati je treba, ker – kot že rečeno – ne poznamo ničnih, temveč<br />
<strong>le</strong> pozitivne in negativne izide. Zato si morajo bolnik, farmacevt in<br />
zdravnik porazdeliti vloge za dosego skupnega zdravstvenega cilja.<br />
Ude<strong>le</strong>žba zadnjih dveh je smiselna, ker obvaruje pred zmedo, ki pri<br />
izvedbi samozdravljenja in zdravljenja vse<strong>le</strong>j preti. <br />
28 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 29
KAKO ZDRAVITI<br />
Izpadanje las in<br />
p<strong>le</strong>šavost pomenita<br />
stres za posameznika,<br />
saj lahko zelo<br />
negativno vplivata na<br />
njegovo samopodobo.<br />
V prejšnji številki<br />
revije <strong>Na</strong>ša <strong>le</strong>karna<br />
smo pisali o tem,<br />
kaj vse vpliva na<br />
izpadanje las in<br />
zakaj do tega<br />
pojava sploh pride.<br />
V nas<strong>le</strong>dnjih<br />
vrsticah pa smo<br />
se dotaknili<br />
zdravljenja lasišča<br />
in izpadanja las.<br />
30 NA©A LEKARNA<br />
ZDRAVLJENJE<br />
LAS IN LASI©»A<br />
doc. dr. A<strong>le</strong>ksandar GodiË, dr. med., dermatovenerolog, Dermatologija Bartenjev-Rogl, Ljubljana<br />
Iz razumevanja mehanizma rasti las izhaja<br />
naËin zdravljenja<br />
Pri moški obliki pospešenega izpadanja las<br />
gre zgolj za preobčutljivost lasnih mešičkov za<br />
androgene (moški spolni hormoni). Redko je<br />
koncentracija androgenov v krvi povišana, kar<br />
nastane pri bo<strong>le</strong>zni policističnih ovarijev, povečanju<br />
nad<strong>le</strong>dvičnih ž<strong>le</strong>z in zaradi nepravilnega<br />
delovanja hipotalamusa in hipofize (ž<strong>le</strong>ze v glavi,<br />
ki uravnava izločanje androgenov iz nad<strong>le</strong>dvične<br />
ž<strong>le</strong>ze in testisov).<br />
<strong>Kako</strong> se zdravljenje androgene oblike<br />
pospeπenega izpadanja las razlikuje pri<br />
moπkih in æenskah?<br />
Moška oblika pospešenega izpadanja las<br />
se pri moških zdravi s finasteridom, pri ženskah<br />
z antiandrogeni (zaviralci androgenih<br />
hormonov), pri obojih pa z minoksidilom.<br />
Finasterid blokira encim 5-alfa-reduktazo<br />
tipa II, ki pretvarja testosteron v dihidrotestosteron.<br />
Vpliv škodljivega dht-ja na lasne mešičke<br />
je manjši, zato je nastanek p<strong>le</strong>še bistveno počasnejši,<br />
obseg pa manjši. Ni pa brez neže<strong>le</strong>nih<br />
učinkov, saj vpliva na zmanjšanje libida.<br />
Minoksidil, ki je v obliki raztopine, vzpodbuja<br />
rast las po še ne povsem pojasnjenem mehanizmu.<br />
V preteklosti so minoksidil uporabljali<br />
za zdravljenje visokega krvnega tlaka, neže<strong>le</strong>n<br />
učinek pa je bil prevelika poraščenost.<br />
Pri ženskah zdravimo moško p<strong>le</strong>šavost z<br />
antiandrogeni, ki na lasnem mešičku tekmujejo<br />
z androgeni za vezavo na receptor. Ko se veže<br />
zdravilo, se androgeni ne morejo, ker so receptorji<br />
zasedeni. Antiandrogeni se uporabljajo še<br />
pri zdravljenju prevelike poraščenosti pri žen-<br />
NA©A LEKARNA 31
KAKO ZDRAVITI<br />
skah, mladostnih aken in kot kontracepcija. V<br />
Evropi sta registrirani zdravili ciproteron acetat<br />
in spironolakton.<br />
Če lasje niso več tako bujni, kot so bili, še<br />
ni rečeno, da je krivo čezmerno izpadanje.<br />
Kdaj se je dobro odločiti za preg<strong>le</strong>d pri strokovnjaku?<br />
Kakšne metode se uporabljajo za<br />
diagnostiko?<br />
V normalnih razmerah zraste odras<strong>le</strong>mu<br />
človeku 100.000 do 150.000 las, ki se nenehno<br />
obnavljajo – rastejo in izpadajo. Odrasli<br />
navadno izgubimo v povprečju 70 do 120 las<br />
dnevno, nekoliko več spomladi, jeseni in s<br />
staranjem, kar ocenjujemo kot fiziološki<br />
proces. Prob<strong>le</strong>m nastane takrat, ko se poveča<br />
izpadanje las, ko se spreminja njihova kvaliteta<br />
(debelina, barva) in/ali ko se na koži<br />
lasišča pojavita vnetje in luščenje.<br />
Preg<strong>le</strong>d las in lasiπËa<br />
Las rutinsko ne preg<strong>le</strong>dujemo s svetlobnim<br />
mikroskopom, saj lahko izkušen dermatolog<br />
postavi diagnozo s preg<strong>le</strong>dom bolnika in pogovorom<br />
z njim. Redkokdaj, kadar diagnoza ni jasna<br />
ali če želimo natančneje kontrolirati učinke<br />
zdravljenja, pa uporabljamo metode, kot sta<br />
(foto)trihogram ali histološki preg<strong>le</strong>d kože lasi-<br />
šča. S prvo preiskavo ugotavljamo kvalitativne<br />
in kvantitativne spremembe las, z drugo preiskavo<br />
pa spremembe lasnih mešičkov in okolnih<br />
tkiv. Poškodbe las, ki nastanejo zaradi termičnih<br />
ali mehanskih zunanjih škodljivih vplivov,<br />
se odražajo predvsem na lasni kutikuli, ki<br />
je zaščita dlake v ožjem pomenu besede. Lasno<br />
kutikulo najbolje prikažemo z vrstičnim e<strong>le</strong>ktronskim<br />
mikroskopom, vendar preiskava za<br />
bolnika nima praktične vrednosti in se uporablja<br />
zgolj za raziskovalne namene.<br />
Ins HHNslow 175x126_6zw 04.10.2007 10:41 Uhr Seite 1<br />
Od Ëesa je odvisna Ëezmerna poraπËenost?<br />
Imamo dve vrsti čezmerne poraščenosti.<br />
Pri hipertrihozi (prizadene lahko ženske in moške)<br />
gre za večje število dlak na te<strong>le</strong>snih območjih,<br />
kjer so te sicer navzoče, pri hirzutizmu<br />
(androgeno povzročena poraščenost moškega<br />
tipa pri otrocih in ženskah) pa na delih, kjer<br />
dlak ne pričakujemo.<br />
Vzroki čezmerne poraščenosti so lahko bodisi<br />
v nepravilnem izločanju androgenov/estro-<br />
Trenutno so raziskave zdravljenja moπke oblike<br />
pospeπenega izpadanja las usmerjene v dva<br />
mehanizma: doseËi uËinkovitejπo blokado<br />
pretvorbe testosterona v DHT (dihidrotestosteron,<br />
ki je aktivna oblika testosterona) in vzpodbuditi<br />
zaπËitni vpliv estrogenov na lasne meπiËke. Vse<br />
raziskave so trenutno πe v tretji fazi kliniËnih<br />
preizkusov, nobenega zdravila pa zaenkrat πe ni<br />
odobrila ameriπka Agencija za prehrano in zdravila<br />
(Food and Drug Administration). Nedvomno pa je<br />
novost genska terapija, ki veliko obeta in prav v<br />
dermatologiji doæivlja razcvet, saj je zdravljenje<br />
koænih bo<strong>le</strong>zni sorazmerno preprosto, ker ne<br />
zahteva invazivnih posegov v Ëloveπko telo.<br />
32 NA©A LEKARNA
KAKO ZDRAVITI<br />
genov (torej v jajčnikih in nad<strong>le</strong>dvični ž<strong>le</strong>zi) bodisi<br />
v nepravilnem uravnavanju njihovega izločanja,<br />
za kar sta odgovorna hipotalamus in hipofiza.<br />
Večinoma so to bolnice, ki imajo po<strong>le</strong>g<br />
čezmerne poraščenosti (in poraščenosti po moškem<br />
tipu) še mnogo drugih zdravstvenih težav,<br />
kot so neredni menstrualni cikli, osteoporoza,<br />
prerazporejanje te<strong>le</strong>snega maščevja in pridobivanje<br />
te<strong>le</strong>sne mase, motnje razpoloženja, motnje<br />
libida, povišan krvni tlak, bo<strong>le</strong>zni srca, povišan<br />
krvni sladkor in še mnoge druge. Take<br />
bolnice zahtevajo obravnavo pri zdravnikih<br />
različnih specialnosti, zdravljenje pa je odvisno<br />
od vzroka.<br />
V zadnjem Ëasu je priljubljeno lasersko<br />
odstranjevanje dlak, ki pa ni vedno tako<br />
uËinkovito, kot bi æe<strong>le</strong>li.<br />
Dlake rastejo v treh fazah. Fazi rasti (anagena<br />
faza) s<strong>le</strong>di prehodna faza (katagena faza) in<br />
Lasje pa z <strong>le</strong>ti niso vse redkejπi, ampak<br />
tudi spreminjajo barvo.<br />
Barvo las doloËa pigment melanin, ki ga<br />
sintetizirajo pigmentne celice (melanociti)<br />
v lasnem meπiËku. Od koliËine, tipa in razporejanja<br />
melanina je odvisen barvni odtenek las, ki je lahko<br />
svetel, rdeË, rjav ali Ërn. S staranjem melanociti<br />
v meπiËku izgubljajo sposobnost normalne sinteze<br />
melanina, kar opaæamo kot sivenje las, proces pa<br />
imamo za fizioloπki pojav. »e pa se sivenje pojavi<br />
bistveno prej, je to odraz bo<strong>le</strong>zenskega stanja,<br />
ki se odrazi povsod, kjer so melanociti (koæa, oËi,<br />
lasje). Zakaj postanejo melanociti s starostjo<br />
manj aktivni, ni popolnoma jasno, vsekakor<br />
pa imajo pomemben vpliv dednost, aktivnost<br />
naπih hormonov in encimov.<br />
faza izpadanja (telogena faza), ves cikel pa se<br />
nenehno ponavlja. Poudariti je treba, da mehansko<br />
odstranjevanje las (depilacija) sproži<br />
novo anageno fazo, kar pomeni, da dlaka začne<br />
znova rasti, zato takšno odstranjevanje ni<br />
trajno. Če na dlako učinkujemo z laserskim<br />
žarkom, pride pri metodi laserske fototermolize<br />
(in tudi e<strong>le</strong>ktrotermolize) do absorpcije relativno<br />
velike količine energije laserskega žar-<br />
C<br />
M<br />
ka predvsem v temno pigmentiranih dlakah,<br />
Y<br />
ki so anagene, najprimernejši bolniki pa so<br />
CM<br />
svetlopolti in neposončeni, zaradi najmanjše<br />
MY<br />
absorpcije energije v okolni koži. S ponavljanjem<br />
postopka laserske fototermolize dosežemo,<br />
da dlake začnejo rasti svet<strong>le</strong>jše, tanjše,<br />
CY<br />
CMY<br />
krajše in redkeje kot pred terapijo, doseženo<br />
K<br />
stanje pa je treba vzdrževati z občasnimi ponovitvami<br />
postopka. <br />
34 NA©A LEKARNA
KAKO ZDRAVITI<br />
ÆIVETI Z OSTEOARTROZO<br />
Še do pred kratkim je veljalo prepričanje, da je<br />
osteoartroza obraba hrustanca v starajočih se sk<strong>le</strong>pih.<br />
Danes pa vemo, da gre pravzaprav za aktivno bo<strong>le</strong>zensko<br />
dogajanje, za katerega je značilna nezmožnost obnove<br />
hrustanca, ki se navadno pojavi okrog 50. <strong>le</strong>ta starosti.<br />
Z osteoartrozo se spopada približno 15 odstotkov ljudi.<br />
36 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 37
KAKO ZDRAVITI<br />
Kaj je osteoartroza oz. osteoartritis<br />
Osteoartroza, ki se razvija počasi in postopoma<br />
več <strong>le</strong>t, prizadene različne de<strong>le</strong> te<strong>le</strong>sa;<br />
najpogosteje je prizadet ko<strong>le</strong>nski sk<strong>le</strong>p, s<strong>le</strong>dijo<br />
roke, kolki in hrbtenica. Lahko se zgodi, da je<br />
bo<strong>le</strong>če samo eno ko<strong>le</strong>no ali kolk, vendar pogosteje<br />
bolita oba.<br />
Kaj se dogaja v sk<strong>le</strong>pih<br />
Sk<strong>le</strong>pni hrustanec – zaščitna plast, ki pokriva<br />
končne de<strong>le</strong> kosti v sk<strong>le</strong>pu – je pri zdravem<br />
človeku povsem gladek, kar omogoča gibanje<br />
kosti s kar se da majhnim trenjem. Pri<br />
osteoartrozi postane hrustanec zelo tanek in<br />
lahko celo popolnoma izgine. Spremembe v<br />
SamopomoË<br />
Zdravnik vam je morda æe predpisal zdravilo za<br />
lajπanje bo<strong>le</strong>Ëin, protivnetno zdravilo v obliki tab<strong>le</strong>t<br />
ali mazila (na primer Voltaren Emulgel), ki ga vtrete<br />
na bo<strong>le</strong>Ëe mesto. Dodatno pa lahko uæivate tudi<br />
prehranska dopolnila z glukozaminom in hondroitinom,<br />
ki ne vplivajo na uËinek zdravil. Raziskave so<br />
pokaza<strong>le</strong>, da obe sestavini uËinkovito lajπata teæave<br />
bolnikov z osteoartrozo.<br />
»e postanejo bo<strong>le</strong>Ëine v sk<strong>le</strong>pih kljub jemanju zdravil<br />
nevzdræne, vpraπajte zdravnika, ali bi lahko prejeli<br />
injekcijo neposredno v sk<strong>le</strong>p.<br />
hrustančnem tkivu vodijo v draženje notranje<br />
sk<strong>le</strong>pne ovojnice in povzročijo vnetje, zlasti<br />
v začetni stopnji bo<strong>le</strong>zenskega dogajanja.<br />
Zaradi izgube hrustanca in kostnih izrastkov,<br />
ki se lahko začnejo tvoriti na robu sk<strong>le</strong>pa, postane<br />
prizadeti sk<strong>le</strong>p otrdel in težje gibljiv. Te<br />
spremembe so <strong>le</strong>po vidne na prstih roke; zaradi<br />
vnetja so prstni sk<strong>le</strong>pi sprva zelo bo<strong>le</strong>či,<br />
pozneje pa bo<strong>le</strong>čina popusti in pojavi se sk<strong>le</strong>pna<br />
oteklina.<br />
Kaj povzroËa osteoartrozo<br />
Tega nihče ne ve natančno. Prav tako ni<br />
pojasnjeno, zakaj imajo nekateri posamezniki<br />
izrazitejše težave, na primer bo<strong>le</strong>čine in<br />
okorelost sk<strong>le</strong>pov, kot drugi. Bo<strong>le</strong>zensko dogajanje<br />
je najverjetneje povezano s sklopom<br />
različnih dejavnikov, ki se pri različnih osebah<br />
različno izražajo in ki imajo za pos<strong>le</strong>dico<br />
tanjšanje in izgubo sk<strong>le</strong>pnega hrustanca.<br />
Kljub vsemu pa je o poteku bo<strong>le</strong>zni in dejavnikih<br />
tveganja, ki jo lahko poslabšajo, veliko<br />
znanega.<br />
Starost<br />
Za osteoartrozo lahko zbolijo tudi mladi,<br />
čeprav je bo<strong>le</strong>zen pred 40. <strong>le</strong>tom starosti zelo<br />
redka. Pri večini ljudi se prvi znaki sprememb<br />
na hrustancu pojavijo okoli 50. <strong>le</strong>ta starosti.<br />
Koga prizadene<br />
Ženske obolijo trikrat pogosteje kot moški<br />
in tudi stopnja težav je pri ženskah navadno<br />
večja, zlasti v ko<strong>le</strong>nskem sk<strong>le</strong>pu in rokah.<br />
Osteoartroza se pogosto začne v času menopavze,<br />
čeprav ni povezana s hormonskimi<br />
spremembami.<br />
Življenje je sestavljeno<br />
iz majhnih korakov.<br />
Uživajte v njih.<br />
Prvo in edino lokalno<br />
zdravilo, odobreno<br />
s strani FDA<br />
za osteoartrozo*<br />
Veselje do gibanja!<br />
Vam gibanje povzroča bo<strong>le</strong>čine?<br />
Ne morete brezskrbno početi stvari, ki vas veselijo?<br />
Voltaren Emulgel je prva pomoč pri:<br />
• bo<strong>le</strong>činah v hrbtu<br />
• športnih in nezgodnih poškodbah<br />
(izvini, izpahi, udarnine)<br />
• revmatizmu mehkih tkiv<br />
(teniški komo<strong>le</strong>c, vnetje Ahilove tetive)<br />
• blagih oblikah revmatičnih bo<strong>le</strong>zni<br />
(osteoartroza, artritis)<br />
<strong>Kako</strong> deluje Voltaren Emulgel?<br />
Diklofenak, aktivna učinkovina Voltaren Emulgel-a,<br />
prodre globoko skozi kožo do mesta bo<strong>le</strong>čine<br />
vnetja. Hitro po nanosu ublaži bo<strong>le</strong>čino in vnetje<br />
ter pospešuje naravni proces zdravljenja.<br />
Edinstvena formula Voltaren Emulgel-a združuje<br />
prednosti gela in kreme:<br />
• se hitro vpija<br />
• se z lahkoto vtre<br />
• se ne masti<br />
• prijetno hladi<br />
*oktober 2007, uradna indikacija<br />
Voltaren emulgel – 1. na svetu med vsemi<br />
protibo<strong>le</strong>činskimi mazili.<br />
www.medis.si<br />
www.merjenjebo<strong>le</strong>cine.si<br />
38 NA©A LEKARNA<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />
O tveganju in neže<strong>le</strong>nih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
KAKO ZDRAVITI<br />
Ne obupajte<br />
Noben primer osteoartroze ni brezupen! »eprav za<br />
bo<strong>le</strong>zen ni zdravila, obstajajo razliËni naËini pomoËi.<br />
Kadar je sk<strong>le</strong>p izjemno bo<strong>le</strong>Ë in povsem onemogoËa<br />
gibanje, se je mogoËe zateËi k operativni zamenjavi<br />
sk<strong>le</strong>pa, kar olajπa bo<strong>le</strong>Ëino in izboljπa gibljivost<br />
sk<strong>le</strong>pa. Sodobna medicinska tehnologija omogoËa<br />
zamenjavo skoraj vsakega sk<strong>le</strong>pa.<br />
<br />
<br />
Vpliv te<strong>le</strong>sne teæe<br />
Odvečni kilogrami predstavljajo dodatno<br />
obremenitev sk<strong>le</strong>pov, ki nosijo težo te<strong>le</strong>sa, zlasti<br />
kolkov, ko<strong>le</strong>n in hrbtenice. Čezmerna te<strong>le</strong>sna<br />
teža tudi poveča tveganje za poslabšanje že<br />
nasta<strong>le</strong> osteoartroze.<br />
Poπkodovani sk<strong>le</strong>pi<br />
Večja poškodba sk<strong>le</strong>pa ali operacija lahko<br />
pozneje v življenju vodi v osteoartrozo.<br />
Dedna nagnjenost<br />
Vse oblike osteoartroze se pojavljajo v družini,<br />
kar kaže na močan genski značaj bo<strong>le</strong>zni.<br />
Dedni vzorec je zelo očiten predvsem pri ženskah<br />
z osteoartrotičnimi sk<strong>le</strong>pi prstov na rokah;<br />
za to obliko hrustančne okvare navadno<br />
zbolijo tako matere kot njihove hčere.<br />
<strong>Kako</strong> æiveti z osteoartrozo<br />
Živeti z bo<strong>le</strong>čino in ne dopustiti, da vpliva<br />
na kakovost vašega vsakdanjega življenja, ni<br />
preprosto. Zato je zelo pomembno, da spremenite<br />
svoj način razmišljanja in se osredotočite<br />
na pozitivne stvari, kot so humor, optimizem,<br />
zdravo in uravnoteženo prehranjevanje,<br />
vsakodnevna te<strong>le</strong>sna vadba in družabno<br />
življenje. <strong>Na</strong>jpomembnejše je, da se dobro<br />
počutite in živite zdravo. Pogovorite se z drugimi<br />
osebami, ki imajo enake ali podobne težave<br />
kot vi, in ugotovite, kako se oni spopadajo<br />
z osteoartrozo. Pogosto so prav majhne<br />
podrobnosti tiste, ki vam lahko zelo olajšajo<br />
življenje. Predvsem pa se nikar ne pustite<br />
prepričati, da je osteoartroza neizogiben<br />
del staranja in da je pač treba potrpeti.<br />
Čeprav za osteoartrozo ni zdravila, obstaja<br />
veliko načinov, s katerimi si lahko sami<br />
in s pomočjo svojega zdravnika olajšate bo<strong>le</strong>čine<br />
in še naprej živite kakovostno življenje.<br />
Tudi metode zdravljenja se nenehno<br />
izboljšujejo.<br />
Te<strong>le</strong>sna vadba<br />
Za vse osebe z osteoartrozo je zelo pomembno,<br />
da s te<strong>le</strong>sno vadbo ohranjajo gibljivost<br />
sk<strong>le</strong>pov. <strong>Na</strong>jprimernejša oblika razgibavanja<br />
je plavanje (ali zgolj gibanje v topli vodi v<br />
bazenu), ki dokazano lajša sk<strong>le</strong>pne bo<strong>le</strong>čine. Če<br />
imate bo<strong>le</strong>čine v ko<strong>le</strong>nskem sk<strong>le</strong>pu, poskušajte<br />
izvajati vaje za učvrstitev sprednjih stegenskih<br />
mišic (kvadricepsa). Lezite na hrbet in dvignite<br />
nogo, ne da bi pri tem upognili ko<strong>le</strong>no. Vajo izvajajte<br />
tako pogosto, kot zmorete. Počivajte, ko<br />
začutite, da ne zmorete več, vendar ne pozabite,<br />
da lahko sk<strong>le</strong>pi po daljšem počitku otrdijo,<br />
zato med počitkom večkrat menjajte položaj.<br />
Če je vaše delo sedeče narave, poskušajte vsake<br />
pol ure vstati in se razgibati, da se vaši sk<strong>le</strong>pi<br />
ne bi zaskočili v enem položaju.<br />
Preusmerite misli<br />
Čim bolj boste razmišljali o bo<strong>le</strong>čini, tem<br />
bolj jo boste občutili. Poskušajte preusmeriti<br />
misli na druge stvari, ki vas osrečujejo in vam<br />
prinašajo zadovoljstvo.<br />
Razvajajte sk<strong>le</strong>pe in prisluhnite bo<strong>le</strong>Ëini<br />
Poskušajte razbremeniti pritisk na svoje sk<strong>le</strong>pe<br />
in prisluhnite te<strong>le</strong>su, ko vam sporoča, da potrebuje<br />
počitek. S stopnjevanjem bo<strong>le</strong>čine vam<br />
telo sporoča, da morate biti nas<strong>le</strong>dnjič manj zagnani<br />
ali da morate izvesti zadano nalogo z nekaj<br />
manj napora.<br />
<strong>Na</strong>dzorujte te<strong>le</strong>sno teæo<br />
Poskušajte ohraniti čim bolj idealno te<strong>le</strong>sno<br />
težo. S tem preprečite nepotreben, bo<strong>le</strong>č in<br />
škodljiv pritisk na svoje sk<strong>le</strong>pe.<br />
Prehranjujte se zdravo<br />
Uživajte zdravo, uravnoteženo prehrano,<br />
ki vključuje veliko ze<strong>le</strong>njave in ribe. Omejite<br />
sladka in mastna živila. Posebna previdnost je<br />
potrebna pri dietah, ki domnevno ozdravijo<br />
osteoartrozo. Nikoli ne začnite izvajati diete,<br />
ki zahteva, da prenehate jemati zdravila, ne da<br />
bi se prej posvetovali z zdravnikom.<br />
VroËe in hladno<br />
Tako toplota kot mraz lajšata bo<strong>le</strong>čine –<br />
izberite tisto, kar vam bolj ustreza. Hladne<br />
obloge lajšajo oteklino in so še posebej primerne<br />
pri vnetjih. Toplota, na primer vroča<br />
prha ali kopel, topel obkladek, termofor, deluje<br />
blagodejno. Pazite, da se ne opečete ali podhladite.<br />
Poskrbite za dober spanec<br />
Spanec je bistvenega pomena za ohranjanje<br />
zdravja. Telo si med spanjem opomore in zato<br />
lažje obvladuje bo<strong>le</strong>čine. Po<strong>le</strong>g tega sk<strong>le</strong>pi med<br />
spanjem mirujejo.<br />
Olajπajte si æivljenje<br />
Obstaja veliko načinov, ki vam lahko bistveno<br />
olajšajo življenje – od palic za oporo<br />
pri hoji, gumijastih oblog za okrog<strong>le</strong> kljuke na<br />
vratih in podaljškov stikala namizne svetilke<br />
do najrazličnejših kuhinjskih pripomočkov.<br />
Pozanimajte se pri svojem trgovcu z ortopedskimi<br />
in medicinskimi pripomočki. <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
£ <br />
£ <br />
£ <br />
£ <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
✔<br />
<br />
✔<br />
<br />
✔<br />
✔<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
40 NA©A LEKARNA
MEDICINSKO ZRCALO<br />
RAZBREMENITE<br />
SVOJE NOGE<br />
Imate težke, utrujene in bo<strong>le</strong>če noge, pa ne veste čisto natančno, zakaj?<br />
To so lahko prvi opozorilni znaki, ki kažejo na začetek kronične bo<strong>le</strong>zni ven.<br />
Bo<strong>le</strong>zni ven so zelo razširjeno obo<strong>le</strong>nje. Skoraj polovica prebivalstva ima manjše<br />
krčne ži<strong>le</strong>, slaba četrtina pa velike debelne varice. Težave se lahko pojavijo kadar<br />
koli, navadno po 30. ali 40. <strong>le</strong>tu starosti. <strong>Na</strong> nas<strong>le</strong>dnjih straneh preberite nekaj<br />
praktičnih nasvetov o tem, kako lahko razbremenite svoje noge in zaščitite vene.<br />
42 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 43
10<br />
praktičnih nasvetov<br />
za zaščito ven<br />
10<br />
praktičnih nasvetov<br />
za zaščito ven<br />
Ob vsaki priložnosti gibajte z nogami<br />
Izogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju (zlasti s prekrižanimi nogami).<br />
Zakon težnosti povzroča zadrževanje krvi v venah nog, kar imenujemo venski<br />
zastoj ali venska staza. Za preprečevanje zastoja krvi v venah si večkrat na dan<br />
privoščite kratko hojo ali krožite s stopali. <strong>Na</strong> dolgih potovanjih z avtom, vlakom<br />
ali <strong>le</strong>talom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako<br />
pognala kri po venah.<br />
Izberite si primeren šport<br />
<strong>Na</strong>jbolj primerna za vzpodbujanje venskega pretoka je redna hoja v primerni<br />
obutvi. Stopalo, polno drobnih ven deluje kot prava črpalka. Ob vsakem koraku<br />
gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje mišic nog pa naprej proti srcu.<br />
Zelo primerni športi so gimnastika, ko<strong>le</strong>sarjenje, golf, p<strong>le</strong>s in plavanje, odsvetujemo<br />
pa športe, pri katerih poskakujete na mestu ali se na hitro ustavljate (tenis, squash,<br />
nogomet, rokomet, košarko ali tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih<br />
povzročajo neenakomeren ponavljajoč pritisk na venski sistem. Vene se zato<br />
razširijo, kar upočasni venski pretok.<br />
Izogibajte se virom toplote<br />
Neposredno izpostavljanje nog visoki temperaturi je škodljivo, ker povzroča<br />
razširitev ven. Takrat se težave, kot so občutek težkih, utrujenih in napetih nog<br />
še povečajo. Izogibajte se vsem virom toplote: soncu, depilaciji z vročim voskom,<br />
blatnim, vročim kopelim, savni, solariju, grelnim blazinam, gretju v avtomobilu.<br />
Nosite primerna oblačila<br />
Pretesna oblačila lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi. Izberite mehka<br />
oblačila in ne nosite preozkih hlač, steznikov, pasov in kratkih nogavic s pretesno<br />
elastiko. Patent na zgornjem robu teh nogavic je pogosto pretesen in deluje<br />
kompresijsko, lahko celo ustavlja krvni obtok.<br />
Nosite čevlje s <strong>primerno</strong> peto<br />
Čevlji z visoko peto zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se<br />
zmanjša delovanje mišičnih črpalk, ki pri hoji črpajo kri iz ven proti srcu. Pos<strong>le</strong>dica<br />
je zastajanje krvi. Čevlji s popolnoma ravnimi podplati površino prekomerno<br />
povečajo, zato je venski pritisk nezadosten. Priporočamo čevlje s peto visoko od<br />
3 do 4 cm.<br />
Pred spanjem spodbujajte venski obtok<br />
Pred spanjem telovadite, kot da vozite kolo. Nekaterim olajša težave tudi<br />
podlaganje nog med spanjem tako, da <strong>le</strong>žijo od 10 do 15 cm višje. Ravno tako ne<br />
pokrivajte preveč svojih nog, da bi se izognili nepotrebnemu ogrevanju.<br />
Pogosto masirajte noge<br />
Masaža nog in stopal v smeri proti stegnom, s katero s<strong>le</strong>dite smeri venskega<br />
pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu.<br />
Privoščite svojim nogam hlad<br />
Mraz prija venam, ker jih krči. Tuširanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven,<br />
zmanjšuje občutek težkih nog in omili bo<strong>le</strong>čino. Tuširanje s hladno vodo začnite pri<br />
g<strong>le</strong>žnjih in nato približno minuto do dve postopno tuširajte navzgor proti stegnom.<br />
Hoja po vodi združuje čudovito kombinacijo hladu in fizične aktivnosti.<br />
Izogibajte se zaprtju in zmanjšajte prekomerno te<strong>le</strong>sno težo<br />
Uživajte hrano, polno vlaknin. Veliko pijte (vsak dan liter in pol vode), uživajte<br />
jedi, ki vsebujejo malo nasičenih maščob (maslo, rdeče meso). Tako se boste<br />
izognili dvema pomembnima povzročiteljema visokega venskega tlaka: zaprtju in<br />
prekomerni te<strong>le</strong>sni teži. Izogibajte se snovem, ki delujejo spodbujevalno: čaj, kava,<br />
alkohol, tobak.<br />
Zavedajte se, da lahko nekateri dogodki v vašem življenju, kot sta nosečnost<br />
in jemanje kontracepcijskih tab<strong>le</strong>t, povečajo vaše težave z venami<br />
Bo<strong>le</strong>zni venskega ožilja nog so zaradi vpliva hormonov, kot sta estrogen<br />
in progesteron, pogostejše pri ženskah. Estrogen zvišuje prepustnost ven;<br />
progesteron je odgovoren za raztezanje venskih sten. Med nosečnostjo se ta<br />
hormona izločata v velikih količinah, s čimer močno tvegate nastanek bo<strong>le</strong>zni<br />
venskega popuščanja. Ta hormona sta tudi v kontracepcijskih tab<strong>le</strong>tah in<br />
hormonski nadomestni terapiji.<br />
Redni zdravniški preg<strong>le</strong>di so bistvenega pomena za vaše zdravje ter za izbiro<br />
najprimernejšega načina zdravljenja. Že v začetnih stopnjah bo<strong>le</strong>zni ven (bo<strong>le</strong>če noge,<br />
občutek težkih in oteklih nog, krči...) je priporočeno začeti z jemanjem venoaktivnih<br />
zdravil. O njihovem načinu jemanja se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />
www.bo<strong>le</strong>zni-ven.si
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Vitaminu D pripisujejo<br />
Ëedalje veËji pomen<br />
O<br />
snovna naloga vitamina D v te<strong>le</strong>su je uravnavanje presnove<br />
kalcija in fosfatov. »e vitamina D ni dovolj, se kalcij izplavlja iz<br />
kosti, zato se njihova zgradba redËi. Tudi miπice postanejo nemoËne.<br />
V zadnjem Ëasu so odkrili, da ima vitamin D πe veË pomembnih<br />
vlog v organizmu in da je kljuËen za ohranjanje zdravja v<br />
πirokem pomenu besede.<br />
Lani je smernice za priporoËeni vnos kalcija in vitamina D pri odraslih,<br />
starejπih od 50 <strong>le</strong>t, prenovila <strong>Na</strong>cionalna fundacija za osteoporozo iz<br />
ZDA. V skladu z ameriπkimi smernicami so se æe spremenila tudi evropska<br />
priporoËila.<br />
“Za zdravljenje osteoporoze zdaj tudi zdravniki v Evropi priporoËamo<br />
dnevni vnos vsaj 800 enot vitamina D, po potrebi in v zaËetku zdravljenja<br />
lahko tudi veË. Pokazalo se je namreË, da ima vitamin D veËji terapevtski<br />
pomen, kot smo prej mislili. <strong>Na</strong> novo priporoËeni vnos vitamina D je<br />
doloËen ne g<strong>le</strong>de na izpostavljenost soncu, <strong>le</strong>tni Ëas ali dodatno uporabo<br />
multivitaminskih pripravkov,” je povedal prof. dr. Janez Preæelj, dr.<br />
med., spec. internist endokrinolog s KliniËnega oddelka za endokrinologijo,<br />
diabetes in bo<strong>le</strong>zni presnove KliniËnega centra v Ljubljani.<br />
“Ker s hrano ne zauæijemo dovolj vitamina D, je njegovo dodajanje za bolnice<br />
z osteoporozo zelo pomembno. Dodatke vitamina D lahko jemljemo<br />
enkrat tedensko, tako da skupaj zauæijemo sedem dnevnih odmerkov,<br />
kar je povsem enakovredno vsakodnevnemu jemanju. To vedenje so<br />
uporabili proizvajalci zdravila za osteoporozo, ki so izdelali kombinacijo<br />
uËinkovitega zdravila in enotedenskega odmerka vitamina D. Novo zdravilo<br />
(fosavance 5600), ki je na voljo od junija <strong>le</strong>tos, ima enkrat veË vitamina<br />
D kot prejπnje kombinirano zdravilo. Kombinacija zdravila in ustrezne<br />
koliËine vitamina D v enem pripravku bolniku olajπa zdravljenje,<br />
poveËa njegovo sodelovanje in tako izboljπa uËinke zdravljenja,” pravi<br />
doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internistka endokrinologinja s KliniËnega<br />
oddelka za endokrinologijo, diabetes in bo<strong>le</strong>zni presnove KliniËnega<br />
centra v Ljubljani. <br />
46 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Ne dopustite,<br />
da vam driska<br />
pokvari počitnice<br />
Si predstavljate, da ste končno na<br />
dopustu na morju, v hribih ali<br />
oddaljeni deželi, pa vas do<strong>le</strong>ti<br />
nevšečnost, kot je driska? Prevevati<br />
vas začneta slaba volja in spraševanje<br />
Le kje sem naredil napako? Morda<br />
sadna kupa, slabo umito sadje,<br />
onesnažena voda? <strong>Kako</strong>r koli,<br />
driska je tukaj in potrebna je pomoč.<br />
mag. Irena LukanËiË<br />
48 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 49
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
P<br />
otovalna driska (najmanj tri odvajanja<br />
tekočega blata v 24 urah) se navadno<br />
pojavi v prvem tednu potovanja<br />
in izzveni v treh do petih dneh<br />
(<strong>le</strong> pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot<br />
mesec dni). Spremljajo jo zvišana te<strong>le</strong>sna temperatura,<br />
krči v trebuhu, bruhanje, glavobol,<br />
utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo.<br />
<strong>Kako</strong> ukrepati ob poËitniπki driski<br />
<strong>Na</strong>domeščanje izgubljene<br />
tekočine – rehidracija<br />
Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je<br />
nadomeščanje tekočine (rehidracija) in soli (e<strong>le</strong>ktrolitov),<br />
še posebej, če smo v top<strong>le</strong>jših krajih.<br />
Rehidracijska raztopina (peroralna rehidracijska<br />
sol) je mešanica e<strong>le</strong>ktrolitov in glukoze.<br />
Lahko jo kupite v <strong>le</strong>karni ali si jo pripravite<br />
sami doma. V liter prekuhane vode zamešate<br />
čajno žličko kuhinjske soli in pet jedilnih žlic<br />
sladkorja (če je <strong>le</strong> mogoče, glukoze), za izboljšanje<br />
okusa pa dodaste sok dveh pomaranč in<br />
dveh grenivk.<br />
Rehidracijsko raztopino pijte po požirkih.<br />
Rehidracija je potrebna, dok<strong>le</strong>r trajajo težave.<br />
Posebne prehranske diete niso potrebne. Priporoča<br />
pa se uživanje lahke, nemastne in malo<br />
sladkane hrane s čim manj vlakninami.<br />
Ustavljanje driske<br />
Za dodatno pomoË in ustavitev blage do<br />
zmerne driske se priporoËa uporaba pripravkov<br />
z m<strong>le</strong>Ënokislinskimi oziroma probiotiËnimi<br />
bakterijami, ki pomagajo pri uravnoveπenju<br />
Ërevesne mikroflore in zveËajo obrambno<br />
sposobnost Ërevesne sluznice pred vsiljivci.<br />
Tovrstne bakterije najdemo v hrani<br />
(npr. v jogurtih), v dodatkih k prehrani in<br />
v zdravilu brez recepta − Linexu®. Prednost<br />
probiotikov v zdravilu Linex® je nadzorovana<br />
in zagotovljena vsebnost bakterij. ProbiotiËne<br />
bakterije v Linexu® so v kapsulah in jih ni treba<br />
shranjevati v hladilniku, kar je zelo priroËno na<br />
potovanjih.<br />
Kapsulo lahko odpremo, Ëe je otrok ali odrasli<br />
ne more ali ne zna pogoltniti, in vsebino<br />
stresemo na æliËko ter jo pomeπamo z nekaj<br />
tekoËine, sadne kaπice ali jogurta. Zdravila ne<br />
smemo jemati soËasno z alkoholom ali vroËimi<br />
napitki. PriporoËljivo ga je jemati, dok<strong>le</strong>r teæave<br />
ne izginejo in πe nekaj dni po tem, da se<br />
Ërevesna mikroflora povsem obnovi. Linex®<br />
ne povzroËa zaprtja.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<strong>Kako</strong> drisko prepreËimo<br />
Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske,<br />
se je treba na potovanju držati pravila prevri,<br />
hrano skuhaj ali olupi ali pa raje nanjo<br />
pozabi. Uživati je treba torej <strong>le</strong> prekuhano<br />
hrano (nad 65 ºc), živila, ki jih olupimo, in pijačo<br />
v nepoškodovani originalni embalaži. Vodo<br />
je treba kupiti ali uporabljati očiščevalne/razkužilne<br />
pripravke. Po<strong>le</strong>g tega je treba paziti<br />
na dobro osebno in hišno higieno in se izogibati<br />
slabo vzdrževanim javnim kopališčem.<br />
Okužbo lahko preprečimo tudi z dobro<br />
uravnoteženo črevesno floro, zato se pred poči-<br />
tnicami ali med njimi svetuje jemanje probiotikov.<br />
Probiotične bakterije v zdravilu Linex ® pomagajo<br />
uravnotežiti črevesno floro, in tako je<br />
manjša možnost za naselitev mikroorganizmov,<br />
ki povzročajo drisko, zaradi boljšega<br />
imunskega sistema pa je tudi manjša verjetnost<br />
virusne okužbe. <br />
50 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Da ne bo zadrege, ko<br />
boste podarili nasmeh!<br />
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske <strong>le</strong>karne<br />
D<strong>le</strong>sni so temelji za naše zobe. Tako kot mora vsaka dobra hiša stati na dobrih<br />
temeljih, tako morajo tudi zdrave zobe obdajati zdrave d<strong>le</strong>sni. Vnetje d<strong>le</strong>sni je<br />
pogost pojav. Veliko ljudi misli, da je krvavitev iz d<strong>le</strong>sni, ko ščetkamo zobe,<br />
popolnoma normalno. Nekateri celo mislijo, da je to znak temeljitega umivanja.<br />
Pa ni! To je težava, ki lahko vodi v majavost in izpadanje zob. Tega pa nihče<br />
noče, saj so zdravi zobje zelo pomembni za naše zdravje in samozavest.<br />
52 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 53
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Recept za<br />
zdrave d<strong>le</strong>sni<br />
Z<br />
drava<br />
d<strong>le</strong>sen ali gingiva je na dotik<br />
čvrsta in svetlo rožnate barve. Rdeča<br />
in nabrekla d<strong>le</strong>sen, ki zakrvavi ob<br />
dotiku, je znak vnetja ali gingivitisa.<br />
Vzroki<br />
Vnetje d<strong>le</strong>sni je najpogosteje pos<strong>le</strong>dica<br />
slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko<br />
različnih mikroorganizmov, ki se <strong>le</strong>pijo na<br />
zobe in d<strong>le</strong>sen. Z vsakodnevnim vestnim in<br />
pravilnim čiščenjem zob bakterije odstranjujemo<br />
in s tem preprečimo nastanek mehkih<br />
zobnih oblog. Obloge najpogosteje najdemo v<br />
predelu poškodovanih plomb, ortodontskih<br />
pripomočkov, protez, na robovih d<strong>le</strong>sni, v<br />
medzobnih prostorih. Obloge, ki so na zobeh<br />
več kot 72 ur, otrdijo v zobni kamen, ki ga<br />
samo s ščetkanjem ne moremo odstraniti. <br />
Vzrok za nastanek gingivitisa je lahko tudi<br />
pomanjkanje vitamina C (skorbut) in niacina<br />
(vitamin B3). Nekatera zdravila (fenitoin, ki preprečuje<br />
epi<strong>le</strong>ptične napade, ciklosporin, ki zavira<br />
imunski sistem, uporablja pa se pri ljudeh s<br />
®<br />
Gengigel je v Evropi vodilni medicinski pripomoËek<br />
za varovanje in zdravljenje d<strong>le</strong>sni. Strokovnjaki ga<br />
priporoËajo za krvaveËe in vnete d<strong>le</strong>sni, za<br />
žepke v d<strong>le</strong>snih, razjede in poškodbe po ruvanju<br />
zob, za afte, za vzdražena ustna tkiva zaradi<br />
protez in za težave pri izrašËanju zob.<br />
Zakaj izbrati prav GENGIGEL ® ?<br />
Pospešuje regeneracijo tkiv in celjenje ran<br />
Zmanjšuje krvavitev in otekline<br />
Vsebuje Ëisto hialuronsko kislino v koncentraciji,<br />
ki ima potrjeno kliniËno uËinkovitost<br />
Je medicinski pripomoËek z evropskim certifikatom<br />
za varnost in kakovost<br />
Je naraven in primeren tudi za otroke, noseËnice<br />
in diabetike<br />
presajenimi organi, kalcijevi antagonisti za zdravljenje<br />
povišanega krvnega tlaka, kontracepcijske<br />
tab<strong>le</strong>te) privedejo do povečane rasti d<strong>le</strong>sni, s<br />
čimer je oteženo odstranjevanje oblog, zato se<br />
lahko pojavi gingivitis. Pazljivost je potrebna<br />
tudi ob hormonskih spremembah v te<strong>le</strong>su (nosečnost,<br />
menopavza, puberteta), sladkorni bo<strong>le</strong>zni<br />
itn. Stanje lahko poslabšajo tudi kajenje,<br />
stres, slaba prehrana, <strong>le</strong>vkemija, aids …<br />
Izdelki Gengigel ® so na voljo v vseh <strong>le</strong>karnah in specializiranih<br />
prodajalnah, kjer vam bodo podali dodatne informacije.<br />
Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neže<strong>le</strong>nih<br />
uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />
54 NA©A LEKARNA<br />
Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Vnetje d<strong>le</strong>sni lahko napreduje v globlja<br />
obzobna tkiva. Propadati začno tkiva, ki držijo<br />
zob v čeljusti; zobje se začno majati in izpadajo.<br />
Prisoten je tudi ustni zadah. Prav tako<br />
lahko nezdravljeno vnetje d<strong>le</strong>sni vpliva na sistemsko<br />
zdravje. Pri osebah, ki trpijo za gingivitisom,<br />
so pogostejše bo<strong>le</strong>zni srca in ožilja<br />
(nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se<br />
sproščajo, so ude<strong>le</strong>ženi pri nastanku aterosk<strong>le</strong>roze<br />
srčnih žil) ter pljučna obo<strong>le</strong>nja (aspiracija<br />
bakterij iz ustne votline in žrela), nosečnici<br />
pa grozita prezgodnji porod in nižja teža<br />
novorojenčka, saj lahko bakterije in njihovi<br />
endotoksini s krvjo preidejo v plod.<br />
PrepreËevanje in zdravljenje <br />
<strong>Na</strong>jpomembnejša je pravilna ustna higiena,<br />
s čimer lahko preprečimo ali ustavimo<br />
napredovanje bo<strong>le</strong>zni. Ustno votlino je treba<br />
očistiti vsaj dvakrat na dan. Samo ščetkanje<br />
ni dovolj, uporabiti je treba tudi zobno<br />
nitko in medzobno oziroma interdentalno<br />
ščetko. <br />
Bo<strong>le</strong>zni in stanja, ki lahko poslabšajo gingivitis,<br />
moramo zdraviti ali nadzorovati. Pomembna<br />
je tudi uravnotežena prehrana,<br />
obogatena z vitamini in minerali. Zaže<strong>le</strong>no<br />
je uživanje sadja, ze<strong>le</strong>njave in m<strong>le</strong>ka, izogibati<br />
pa se je treba sladkarijam. Ob pomanjkanju<br />
vitamina C in niacina lahko primanjkljaj<br />
nadomestimo prav z uravnoteženo prehrano<br />
ali uporabo vitaminskih dodatkov v<br />
obliki tab<strong>le</strong>t.<br />
Ne smemo pa pozabiti na kontrolne preg<strong>le</strong>de<br />
pri zobozdravniku, ki bo znal najbolje<br />
oceniti stanje in svetovati, kako ohraniti <strong>le</strong>pe<br />
in zdrave d<strong>le</strong>sni! Da ne boste v zadregi, ko bi<br />
morali podariti nasmeh! <br />
V <strong>le</strong>karni so na voljo tudi πtevilni pripravki,<br />
ki jih lahko dobite brez recepta:<br />
Ustne vode, ki delujejo antiseptiËno,<br />
protivnetno in lokalno protibo<strong>le</strong>Ëinsko<br />
(Tantum verde raztopina, ki vsebuje<br />
benzidamonijev klorid; Curasept raztopina,<br />
ki vsebuje 0,05-odstotni, 0,12-odstotni in<br />
0,20-odstotni klorheksidin; Dokmann<br />
parodent, ki vsebuje raztopino aluminijev<br />
amonijev sulfat dodekahidrat in natrijev<br />
fluorid; Biodent raztopina …).<br />
Zobne paste, ki poveËajo odpornost d<strong>le</strong>sni<br />
in pospeπujejo obnavljanje tkiva d<strong>le</strong>sni<br />
(Parogencyl, Sensodyne, Parodontax, ki lahko<br />
imajo tudi dodatek fluora).<br />
Æajbelj, ki se uporablja za izpiranje in grgranje.<br />
Zavira nastanek vnetij in deluje antiseptiËno.<br />
Pripravki, ki delujejo protivnetno<br />
(Proapin − razprπilo in kapljice v alkoholni ali<br />
nealkoholni raztopini s propolisom, ki prav<br />
tako deluje protivnetno).<br />
Geli za d<strong>le</strong>sni (Gengigel gel, razprπilo in<br />
raztopina, ki vsebuje hialuronsko kislino<br />
in se uporablja za zdravljenje in prepreËevanje<br />
bo<strong>le</strong>zni d<strong>le</strong>sni in obzobnih tkiv; Q10 gel za<br />
moËne d<strong>le</strong>sni).<br />
b<strong>le</strong>še nasmeh<br />
na voljo v <strong>le</strong>karnah, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />
Q10 GEL ZA MO»NE DLESNI<br />
SENSILAB Q10 Gel za MoËne d<strong>le</strong>sni:<br />
pomaga zagotoviti ustrezno zašito ustne votline<br />
osvežuje ustno votlino in omejuje neprijeten zadah, ki je<br />
pos<strong>le</strong>dica slabe higiene<br />
pomaga prepreevati razvoj patogenih dejavnikov v<br />
ustni votlini in s tem pozitivno vpliva na stanje celotnega<br />
organizma<br />
pomaga omejiti krvavenje d<strong>le</strong>sni in njihovo otekanje<br />
V SENSILAB Q10 Gel za MoËne d<strong>le</strong>sni smo<br />
uporabili inovativno kombinacijo sestavin, ki pomagajo<br />
zagotavljati vsakodnevno nego obutljivih d<strong>le</strong>sni:<br />
Koencim Q10 – nova, vodotopna oblika koencima Q10,<br />
ki zaradi uporabe edinstvene transportne mo<strong>le</strong>ku<strong>le</strong><br />
prenese koencim Q10 neposredno do celic sk<strong>le</strong>nine,<br />
povea proizvodnjo energije v celicah ter spodbuja<br />
procese regeneracije poškodovanih d<strong>le</strong>sni<br />
Metino olje in limonen – kombinacija sestavin, ki nežno<br />
hladi in osvežuje ustno votlino<br />
Sestavine: Gel vsebuje aktivne substance : 1,34% Koencima<br />
Q10 5%, 0,15% olja iz poprove mete<br />
Za ve informacij o proizvodu in<br />
naroilu brošure nas lahko pokliete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
www.sensilab.si<br />
FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, farmicom@farmicom.si<br />
56 NA©A LEKARNA
ÆIVLJENJE JE LEPO<br />
na <strong>le</strong>karniški tehtnici<br />
Možgani na paši<br />
Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />
Neki učitelj je<br />
v petek napovedal<br />
svojim učencem<br />
spraševanje<br />
nas<strong>le</strong>dnji teden<br />
in jih obenem<br />
opozoril, naj se<br />
čim prej spravijo<br />
k učenju.<br />
besedilo za<br />
dobro poËutje<br />
in duπevno<br />
zdravje<br />
Brihtni Jurček je razmišljal tako<strong>le</strong>: Teden ima pet šolskih dni. Verjetnost,<br />
da bom vprašan v ponedeljek, je <strong>le</strong> petinska v primerjavi s štiripetinsko,<br />
da bom vprašan nas<strong>le</strong>dnje štiri dni. Torej ne bom vprašan že v ponedeljek.<br />
Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je sploh zelo verjetno, da<br />
bom vprašan nas<strong>le</strong>dnje dni? Denimo v torek. Le četrtinska verjetnost je v<br />
primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo, četrtek ali petek. Torej<br />
ne bom vprašan že v torek. Če prav pomislim, je nato tuhtal, kolikšna<br />
je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko,<br />
da bom vprašan zadnja dva dni v tednu. Torej ne bom vprašan<br />
niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal, kako verjetno je, da bom<br />
vprašan v četrtek? Nič bolj, kot da bom vprašan v petek. Do četrtka ali<br />
petka pa je še da<strong>le</strong>č, zato je časa še na pretek, da poskrbim za svoje duševno<br />
zdravje in dam za dobro počutje možgane na pašo. Tako je tudi<br />
storil. Ko je v ponedeljek prišel razposajen v šolo, pa je naneslo, da ga je<br />
nepripravljenega učitelj prvega vprašal. Brihtni Jurček se seveda ni mogel<br />
načuditi, da ima lahko tako “sijajno” razmišljanje tako porazne praktične<br />
pos<strong>le</strong>dice, ki mu grenijo življenje in ogrožajo njegovo duševno zdravje.<br />
w<br />
Brihtni Janezek se je lotil prob<strong>le</strong>ma z druge strani in po istem<br />
miselnem vzorcu prišel do povsem drugačnega sk<strong>le</strong>pa: Teden ima<br />
pet šolskih dni. Verjetnost, da bom vprašan v petek, je <strong>le</strong> petinska v primerjavi<br />
s štiripetinsko, da bom vprašan prve štiri dni v tednu. Torej ne<br />
bom vprašan še<strong>le</strong> v petek. Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je<br />
sploh zelo verjetno, da bom vprašan predhodne dni? Denimo v četrtek. Le<br />
četrtinska verjetnost je v primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo,<br />
torek ali ponedeljek. Torej ne bom vprašan še<strong>le</strong> v četrtek. Če prav pomislim,<br />
je nato tuhtal, kolikšna je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le<br />
tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko, da bom vprašan prva dva dni v tednu.<br />
Torej ne bom vprašan niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal,<br />
kako verjetno je, da bom vprašan v torek? Nič bolj, kot da bom vprašan<br />
že v ponedeljek. Ponedeljek in torek pa sta že zelo blizu, zato je skrajni<br />
čas, da se podvizam in se že danes začnem pripravljati na spraševanje.<br />
Tako je tudi storil. Ko je v ponedeljek prišel poln znanja v šolo, sicer ni bil<br />
vprašan, ker je pač naneslo, da ga je do<strong>le</strong>telo spraševanje še<strong>le</strong> v petek.<br />
Vendar je do takrat lahko imel za dobro počutje možgane na paši, mimogrede<br />
utrdil znanje in tako poskrbel za svoje duševno zdravje.<br />
w<br />
Poduk: Dober prijem nadomesti primanjkljaj pameti, prava<br />
razporeditev dobrega počutja pa zakrpa vrzel v duševnem<br />
zdravju.<br />
58 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 59
ÆIVLJENJE JE LEPO<br />
Kaj dela<br />
sanitarni inženir<br />
Andrej Ovca, dipl. san. inæ.<br />
Ste kdaj pomislili, s koliko poklici se dnevno srečujete,<br />
pa jih sploh ne opazite? Eden takšnih je tudi sanitarni<br />
inženir. Uživanje kakovostne hrane, čiste vode, higiena<br />
v restavracijah in drugih javnih prostorih … je tudi<br />
njihova zasluga. Preberite, kaj vse počne sanitarni<br />
inženir – zagotovo boste presenečeni.<br />
N<br />
ajprej je treba odgovoriti na vprašanje,<br />
ki se postavlja kar samo:<br />
kdo sploh je diplomirani sanitarni<br />
inženir? Tako kot večina sem<br />
tudi sam ta študij povezoval predvsem z delom<br />
zdravstvenega (prej sanitarnega) inšpektorja.<br />
Vendar se je izkazalo, da je to <strong>le</strong> ena izmed možnosti<br />
zaposlitve.<br />
Koncept dela sanitarnega inženirja izvira<br />
iz zda, kjer so v začetku dvajsetega sto<strong>le</strong>tja<br />
oblikovali profil tehničnega strokovnjaka za<br />
javno zdravje, ki se ukvarja z reševanjem zdravstvenih<br />
prob<strong>le</strong>mov preskrbe s pitno vodo,<br />
osebne higiene, zraka, hišne higiene, ravnanja<br />
z odpadki in odpadnimi vodami, s kontrolo<br />
hrupa in radioaktivnosti. V <strong>le</strong>tih 1977–1983 je<br />
vlogo sanitarnega inženirja kot zdravstvenega<br />
strokovnjaka prepoznala tudi Svetovna zdravstvena<br />
organizacija.<br />
V Sloveniji traja študij za sanitarnega inženirja<br />
štiri <strong>le</strong>ta in se izvaja na Visoki šoli za<br />
zdravstvo Univerze v Ljubljani, ki je trenutno<br />
v postopku preoblikovanja v zdravstveno fakulteto.<br />
Sočasno se bo tudi študijski program<br />
Sanitarni inæenir varuje prebivalstvo pred πkodljivimi<br />
vplivi okolja in okolje pred πkodljivimi uËinki Ëloveka.<br />
Pomeni torej vmesni Ë<strong>le</strong>n, ki skuπa odpravljati vzroke<br />
in blaæiti pos<strong>le</strong>dice negativnih dejavnikov na obeh<br />
straneh. Od preostalih zdravstvenih delavcev, pri<br />
katerih je v ospredju posameznik, se loËi po tem,<br />
da se ukvarja z zdravjem celotnega prebivalstva.<br />
Sanitarni inæenir se lahko zaposli v organizacijah, ki se<br />
ukvarjajo z varovanjem javnega zdravja ali varovanjem<br />
okolja, v javnih zdravstvenih zavodih, inπtitutih,<br />
projektantskih podjetjih, v podjetjih, ki s svojo proizvodno<br />
tehnologijo vplivajo na Ëlovekovo okolje, podjetjih<br />
s podroËja proizvodnje in prometa z æivili, podjetjih, ki se<br />
ukvarjajo s higienizacijo, prometom s strupi in kemikalijami,<br />
v vrtcih, domovih za starejπe obËane, kopaliπËih,<br />
zdraviliπËih, komunalnih podjetjih in javni upravi.<br />
Vsekakor poklic diplomiranega sanitarnega inæenirja<br />
priporoËam vsem, ki jih zanima veliko razliËnih podroËij,<br />
saj bodo tako dobili moænost, da na enem mestu<br />
zdruæijo veË interesov hkrati.<br />
Sanitarno inženirstvo preoblikoval v univerzitetni<br />
študijski program, ki bo usklajen s<br />
smernicami bolonjske deklaracije. Pripravlja<br />
se tudi študij na t. i. drugi stopnji, ki bo diplomantom<br />
omogočal poglobitev posameznih<br />
področij njihovega dela in pridobitev naslova<br />
magister stroke. Zaradi širine znanj, ki jih pri<br />
svojem delu potrebuje diplomirani sanitarni<br />
inženir, pri izvajanju študija sodelujejo predavatelji<br />
iz osmih fakultet ljubljanske univerze<br />
ter strokovnjaki institucij, ki se ukvarjajo z<br />
javnim zdravjem in ekologijo. Velik del študija<br />
obsegajo laboratorijske in terenske vaje, kjer se<br />
študentje srečujejo s prob<strong>le</strong>mi iz vsakodnevnega<br />
življenja. <br />
Ilustracija: Lidija Baπa<br />
60 NA©A LEKARNA
SANJSKA KOLUMNA<br />
Haiti, razkrit v zbirki<br />
zgodb Edwidge Danticat<br />
Krik? Krak!<br />
“v vil<strong>le</strong> roseu,<br />
haitijski vasi,<br />
od koder prihaja<br />
mama, nekateri<br />
ljudje verjamejo,<br />
da so v morju<br />
posebna mesta,<br />
kjer še vedno<br />
počivajo<br />
izgubljeni<br />
afričani, ki so<br />
skočili z ladij<br />
s sužnji, in da<br />
so umrli na<br />
morju bili za<br />
to potovanje<br />
izbrani, da bi se<br />
lahko pridružili<br />
svojim dolgo<br />
pogrešanim<br />
sorodnikom.”<br />
Preproste, sijajne zgodbe, ki se berejo<br />
kot poezija ... Utišani Haiti je še enkrat<br />
našel svoj literarni glas. <br />
Pau<strong>le</strong> Marshall, haitijska avtorica<br />
62 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 63
SANJSKA KOLUMNA<br />
“Moški je povedal,<br />
da je bil nekoč<br />
v čolnu s skupino<br />
Kubancev.<br />
Kubance so<br />
pobrali na enem<br />
od Bahamskih<br />
otokov. Ko jih je<br />
prijela obalna<br />
straža, so<br />
Kubance odpelj<br />
ali v Miami,<br />
njega pa vrnili<br />
na Haiti. Spet je<br />
na čolnu, zdaj<br />
z nekakšnimi<br />
papirji in<br />
dokumenti, ki<br />
naj bi dokazali,<br />
da ga na Haitiju<br />
preganja policija.<br />
Za vsak primer<br />
ima tudi<br />
zlomljeno nogo.”<br />
“Kdaj pa kdaj se<br />
sprašujem, ali je<br />
na drugi strani<br />
morja res kopno.<br />
Morda je morje<br />
neskončno. Kot<br />
je moja ljubezen<br />
do tebe.”<br />
Edwidge Danticat se je rodila na Haitiju, karibskem otoku s francosko<br />
kolonialno preteklostjo. Afriška tradicija in haitijski vudu sta<br />
navzoča v verskih obredih, pomemben del skupnega kulturnega<br />
izročila pa pomeni pripovedovanje zgodb. Krik? zakličejo tete in stare<br />
mame. Krak! odgovorijo otroci in prisluhnejo pripovedim, ki povezujejo<br />
generacije črnskih družin.<br />
Težko in kruto življenje številne prebivalce Haitija prisili, da v improviziranih<br />
plovilih zapustijo tropski otok in odidejo na tvegano potovanje.<br />
<strong>Na</strong>peto politično dogajanje vedno znova izbruhne v prevrate, po<strong>le</strong>g tega po<br />
najrevnejšem karibskem otoku vsako sezono pustošijo tudi silni orkani.<br />
Edwidge Danticat je odraščala pri teti in stricu na Haitiju ter se pri<br />
dvanajstih <strong>le</strong>tih pridružila staršem v New Yorku. Kreolščino je v novem<br />
okolju zamenjala ang<strong>le</strong>ščina, vendar se je zavzeto in s pretanjenim občutkom<br />
za jezik kmalu začela izražati s pisanjem kratkih zgodb, ki so na<strong>le</strong>te<strong>le</strong><br />
na močan odziv pri bralcih in kritikih. V njeni drugi knjigi Krik?<br />
Krak! so nanizane zgodbe, v katerih se prep<strong>le</strong>tajo sanje in resničnost iz<br />
življenja oseb, katerih usode so deloma povezane. Skupni so jim dogodki,<br />
ki segajo od časov prisilnega izkoriščanja do pos<strong>le</strong>dic današnjih nemirov<br />
in nasilja. Odločilno vlogo igrajo ženske, saj so prav one nosilke izročila<br />
in življenja. Pisateljici uspe bralcu priklicati okuse, vonje, melodije in<br />
barvno razkošje tropskega otoka; prav tako dobro se v danih razmerah<br />
znajde v okolju ameriške metropo<strong>le</strong>.<br />
Edwidge Danticat je dos<strong>le</strong>j prejela več nagrad; tudi njena zadnja knjiga<br />
je med finalisti za ameriško priznanje literarnih kritikov. Avtobiografski<br />
roman Brat, umiram (2007) je posvetila življenjskima usodama očeta in<br />
strica v današnjih političnih in družbenih okvirih. Pisateljica ne brska po<br />
zlu in ne posega v nedoumljive vzroke tragike ob stričevi smrti, temveč<br />
vestno poroča o dogodkih iz življenja bratov s Haitija. Del ameriške javnosti<br />
se je burno odzval na prikaz razmer v centrih za begunce in na stanje<br />
v politiki doseljevanja tujcev. Tako kot njena druga dela je tudi knjiga<br />
o bratih napeta pripoved o družini in dogodkih, ki jo pretresajo. <br />
Uršula Rebek<br />
q prevajalka<br />
“Kadar si si<br />
sp<strong>le</strong>tala kitke,<br />
si pomislila na<br />
to, kako zelo<br />
si podobna svoji<br />
materi in njeni<br />
mami. Vzpodbudil<br />
te je njun šepet,<br />
v glavo ti je<br />
privrelo njuno<br />
mrmraje iznad<br />
kipečih loncev.<br />
Tisoče žensk te<br />
nagovarja, da bi<br />
spregovorila<br />
s skrhano<br />
konico svojega<br />
svinčnika.<br />
Praviš jim<br />
pesnice kuhinje.”<br />
q<br />
Zbirka zgodb Krik? Krak!<br />
ameriško-haitijske<br />
pisateljice Edwidge<br />
Danticat je izšla pri<br />
založbi Sanje.<br />
Več o avtorici in knjigi<br />
lahko preberete na<br />
www.sanje.si.<br />
64 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 65
PORTRET FARMACEVTA<br />
“<br />
Opustite vse negativne misli<br />
o preteklosti in vse skrbi<br />
prihodnosti. Živite zdaj!<br />
”Zdenka Šantel, mag. farm.<br />
Lekarna Lesce<br />
Fotogra≥ja Žiga Koritnik<br />
66 NA©A LEKARNA
V GIBANJU<br />
GIBANJE<br />
SMISELNA IN PRIJETNA<br />
NALOÆBA ZA ÆIVLJENJE<br />
Rok PetriË, absolvent fakultete za farmacijo v sodelovanju z ZZV Celje<br />
Gibanje je katera koli gibalna dejavnost, pri kateri se poveča srčni utrip<br />
in pri kateri se za nekaj časa zadihamo. <strong>Na</strong>še telo potrebuje gibanje, saj<br />
je to osnovna človekova potreba, tako kot potreba po hrani, vodi, zraku in<br />
svetlobi. A današnji način življenja ne podpira te potrebe, saj nas sili, da<br />
večino dneva preživimo sede, v službi, avtomobilu, šoli, za računalnikom.<br />
Sedeč način življenja vse bolj prevzemajo tudi otroci in mladostniki<br />
v Sloveniji, saj so premalo te<strong>le</strong>sno dejavni. Tako mladim kot odraslim pa<br />
lahko gibanje daje moč in energijo, da se spoprimejo z vsakodnevnimi<br />
nalogami in preizkušnjami.<br />
68 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 69
V GIBANJU<br />
Z<br />
a odras<strong>le</strong> je priporočljivo, da bi te<strong>le</strong>sni<br />
dejavnosti posvetili vsaj pol ure<br />
na dan. Otroci in mladi pa naj bi<br />
vsak dan opravili najmanj 60 minut<br />
te<strong>le</strong>sne dejavnosti vsaj zmerne intenzivnosti.<br />
Ključne koristi te<strong>le</strong>sne dejavnosti so ohranjanje<br />
in povečanje te<strong>le</strong>sne moči in vzdržljivosti, izboljšanje<br />
duševnega zdravja in razpoloženja,<br />
večje samospoštovanje, pomaga vzdrževati ali<br />
zmanjševati te<strong>le</strong>sno težo in povečuje mišično<br />
maso. Pri starejših ljudeh zmanjšuje tveganje<br />
padcev, tveganje za nastanek bo<strong>le</strong>zni srca in<br />
ožilja, sladkorne bo<strong>le</strong>zni, raka na debe<strong>le</strong>m črevesu<br />
in osteoporoze. Mnoge od koristnih te<strong>le</strong>snih<br />
dejavnosti, ki so dostopne vsakomur –<br />
hoja, uporaba stopnic namesto dvigala, uporaba<br />
ko<strong>le</strong>sa namesto avtomobila – so brezplačne ali<br />
pa ne stanejo veliko. Gibanje je nedvomno pomembna<br />
naložba v zdravje v vseh starostnih<br />
obdobjih življenja. Smiselno je, da izberemo tiste<br />
športnorekreativne dejavnosti, ki nam nudijo<br />
zadovoljstvo in užitek.<br />
Kaj nas ovira, da te<strong>le</strong>sno nismo dovolj dejavni?<br />
Po eni od anket je najpogostejši razlog<br />
za te<strong>le</strong>sno neaktivnosti pomanjkanje časa,<br />
skrb za osebno varnost, občutek preutrujenosti<br />
ali želja po počitku. <strong>Na</strong>jpogostejši razlog<br />
je pomanjkanje časa, a številni ljudje hkrati<br />
priznavajo, da v prostem času pravzaprav ne<br />
počnejo nič učinkovitega in se pogosto sploh<br />
ne spomnijo, kako preživljajo proste trenutke.<br />
Gre tudi za osebno odločitev, kako si bomo<br />
organizirali čas in kaj bomo postavili na visoko<br />
mesto naše prioritetne <strong>le</strong>stvice.<br />
Med pozitivnimi osebnimi dejavniki, ki<br />
spodbudijo posameznika k aktivnemu načinu<br />
življenja, so predvsem samozavest, namen vaditi,<br />
uživanje v te<strong>le</strong>sni vadbi, želja po dobrem<br />
zdravju in te<strong>le</strong>sni pripravljenosti.<br />
V Evropski uniji kar dve tretjini ljudi, starejših<br />
od 15 <strong>le</strong>t, nista toliko te<strong>le</strong>sno dejavni,<br />
kot je priporočeno. K takšni sliki je veliko<br />
prispevala mehanizacija dela in vsakdanjih<br />
opravil, povečana raba avtomobilov, sedeče<br />
delo, raba naprav, ki nam delo olajšujejo<br />
(pralni, pomivalni, sušilni stroji), ter porast<br />
uporabe računalnika in g<strong>le</strong>danja te<strong>le</strong>vizije v<br />
prostem času.<br />
Zdravstvena škoda zaradi te<strong>le</strong>sne nedejavnosti<br />
je velika. Številne države se spoprijemajo<br />
s skokovitim razraščanjem kroničnih<br />
bo<strong>le</strong>zni, debelosti in prevladujočega<br />
sedečega življenjskega sloga.<br />
Le kakšnih 30 odstotkov ljudi je te<strong>le</strong>sno<br />
dovolj dejavnih. Sedeč način življenja, v katerem<br />
prevladuje mirovanje, povečuje krvni tlak<br />
in raven ho<strong>le</strong>sterola. Za aktivnejši življenjski<br />
slog ni nikoli prepozno – te<strong>le</strong>sna dejavnost bo<br />
v vsakem trenutku pozitivna naložba v zdravje,<br />
počutje in veselje do življenja. <br />
Ena od univerzalnih vrst gibanja, dostopna vsakomur<br />
vsak dan, je hoja. »e smo v slabi te<strong>le</strong>sni kondiciji,<br />
se lahko poskusimo razgibati najprej s hojo. Hoja je<br />
najpreprostejπa in najprijetnejπa vadba za izboljπanje<br />
te<strong>le</strong>snega in duπevnega poËutja. Æe pol ure zmerno<br />
hitre hoje na sveæem zraku nam lahko izjemno koristi<br />
in popestri dan. Pri njej tveganja za poπkodbe skoraj<br />
ni, saj ob tem, ko krepi s<strong>le</strong>herno te<strong>le</strong>sno miπico, ne<br />
obremenjuje sk<strong>le</strong>pov, pa πe drage πportne opreme ne<br />
potrebujete. Hodite lahko kjer koli, po ploËniku v<br />
sluæbo, parku, gozdu, doma, na fitnes napravi …<br />
70 NA©A LEKARNA
ZA MIZO<br />
Kot ste, dragi bralci in bralke, že<br />
vajeni, si revija <strong>Na</strong>ša <strong>le</strong>karna prizadeva<br />
postati stalnica v vašem vsakdanjiku<br />
za poljudnoznanstveno pomoč pri<br />
izboljšanju kakovosti življenja.<br />
Tudi hrana je ena od stvari, ki lahko<br />
pripomorejo k boljšemu počutju in ne<br />
nazadnje tudi zdravju. Zato vam bomo<br />
v tej rubriki predstavili novo zdravo<br />
jed in njeno izpeljanko, ki po izračunih<br />
kalorij mogoče ni najbolj optimalna,<br />
ima pa ugoden vpliv na dušo.<br />
Predvsem odrekanje in štetje<br />
kalorij nam večkrat povzročata<br />
stres, ki ne sprošča ravno<br />
opevanega “hormona sreče”,<br />
serotonina.<br />
Hitro in zdravo<br />
Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine,<br />
velik gurman in ljubitelj kuhanja.<br />
72 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 73
ZA MIZO<br />
Če vam ni do štetja kalorij, vam jih z veseljem še malo<br />
naložim. <strong>Na</strong> trakce, kocke, lahko tudi srčke, trikotnike – odvisno<br />
od časa – narežite pršut. Pršut dajte v ponev s česnom nekoliko<br />
pozneje in ga pražite <strong>le</strong> toliko, da nekoliko pob<strong>le</strong>di in odda<br />
del svoje slane arome. <strong>Na</strong>to še vse skupaj s testeninami malo<br />
popražite. Postrezite na plitve, čim večje krožnike – naj bo videti<br />
gosposko. Po vrhu posujte nariban parmezan in nikar ne dosolite,<br />
dok<strong>le</strong>r ne pokusite, saj je pršut navadno že sam po sebi<br />
dovolj slan.<br />
Seveda lahko jed op<strong>le</strong>menitite z narezanimi olivami, ki jih<br />
začnete pražiti skupaj s česnom. Zaže<strong>le</strong>no je, da receptu dodaste<br />
svoje kuharske navdihe. Začimbe, razen malo soli, bomo v tem<br />
receptu dali v rubriko nepotrebno.<br />
Še nasvet, ki pa je bolj všeč mojim prijateljem kot meni. Vse<br />
skupaj postavite za pol ure v hladilnik in dobili boste okusno testeninsko<br />
solato. Postrezite jo s popečenimi kruhki – tako boste<br />
lažje napolnili krdelo lačnih želodčkov. <br />
»as priprave: 15 minut<br />
Sestavine (za dve osebi) :<br />
• 250 g testenin<br />
• pet velikih strokov Ëesna<br />
• 4 ælice olivnega olja<br />
• 10 dag prπuta<br />
• parmezan po æelji<br />
Dober tek!<br />
100 % naravni kolostrum biološke pridelave<br />
www.ekolostrum.com<br />
74 NA©A LEKARNA<br />
P<br />
rvi<br />
recept vam bo, če vam bo primanjkovalo domišljije,<br />
kaj vse lahko zamešamo v testenine, prišel zelo<br />
prav, ko si boste na hitro zaže<strong>le</strong>li okusnega in zdravega<br />
top<strong>le</strong>ga obroka.<br />
V eno posodo nalijte vodo in jo solite, v ponev pa zlijte štiri<br />
žlice olivnega olja. Medtem ko čakate, da voda zavre, na drobno<br />
sesekljajte česen. <strong>Na</strong>to v vrelo vodo stresite testenine in jih kuhajte<br />
po navodilih z embalaže. Zdaj že lahko na majhnem ognju<br />
počasi pražite česen in dražite sosede s prijetnim vonjem. Pazite,<br />
da se česen ne zažge, saj se tudi to zavoha in seveda okusi.<br />
Vsake toliko poskusite katerega od česenčkov. Ko izgubijo<br />
močan, surov okus in jih je lahko pojesti, odstavite ponev z ognja.<br />
Kuhane testenine odcedite in jih stresite v ponev s česnom in<br />
oljem. Vse skupaj postavite nazaj na srednje visok ogenj ter neprestano<br />
mešajte. Ko se česen in olje enakomerno porazdelita<br />
po vseh testeninah, je jed pripravljena. G<strong>le</strong>de na izkušnje bo treba<br />
še malo dosoliti, a to je stvar okusa.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
ODPORNOST<br />
RAVNOVESJE<br />
REGENERACIJA<br />
MOČ<br />
VITALNOST<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Novo!<br />
Edini pravi<br />
kolostrum ®<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Imunski faktorji - Rastni faktorji - Antioksidanti - Vitamini - Minerali
MESE»NI MOÆNAR<br />
svetovni dan krvodajalcev<br />
14. junij 2008<br />
T<br />
udi <strong>le</strong>tos bomo svetovni dan krvodajalstva<br />
praznovali po vsem svetu<br />
pod okriljem Svetovne zdravstvene<br />
organizacije, Mednarodne<br />
federacije društev Rdečega križa in Rdečega<br />
polmeseca, Mednarodne federacije krvodajalskih<br />
organizacij in Mednarodnega združenja<br />
za transfuzijsko medicino. Svetovni dan krvodajalcev<br />
vsako <strong>le</strong>to praznujemo 14. junija po<br />
vsem svetu, da bi okrepili zavest o potrebi po<br />
varni krvi in o pomembnosti rednega, prostovoljnega<br />
in neplačanega krvodajalstva. Ta dan<br />
je namenjen tudi izkazovanju hva<strong>le</strong>žnosti in<br />
spoštovanja krvodajalcem, ki bolnikom omogočijo<br />
ustrezno zdravljenje.<br />
Osrednja tema <strong>le</strong>tošnjega svetovnega dneva<br />
krvodajalstva je redno darovanje krvi, in<br />
sicer v podporo nacionalnim programom krvodajalstva,<br />
s katerimi se gradi baza rednih,<br />
prostovoljnih in neplačanih krvodajalcev.<br />
Slogani, kot sta Še na veliko darovanj in<br />
Enkrat ni dovolj, poudarjajo, kako zelo so pomembni<br />
redni krvodajalci, ki omogočajo zadostno<br />
zalogo krvi in krvnih pripravkov določenih<br />
krvnih skupin. Redni krvodajalci namreč<br />
zagotavljajo najvarnejšo kri.<br />
Vsako <strong>le</strong>to se širijo aktivnosti in veča število<br />
držav, ki sodelujejo v praznovanju. Letošnji<br />
76 NA©A LEKARNA<br />
Praznujemo darilo življenju<br />
Vsako sekundo vsakega dne po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih<br />
življenjskih slogov potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega življenja<br />
transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostop do nje pa žal ni enak za vse,<br />
ki jo potrebujejo. Pomanjkanje krvi je še vedno posebej pereče v državah<br />
v razvoju, kjer živi večina svetovne populacije.<br />
osrednji dogodek bo v Dubaju pod okriljem<br />
vlade Združenih arabskih emiratov. Temu se<br />
bodo pridružili dogodki po regijah in posameznih<br />
državah.<br />
Svetovni dan krvodajalcev in slovenski dan<br />
krvodajalstva sta priložnost, da se zahvalimo<br />
vsem krvodajalcem. Ti so namreč temelj preskrbe<br />
z varno krvjo za vse bolnike, ki potrebujejo<br />
transfuzijo krvi. <br />
Zato hvala vam, krvodajalci!<br />
Kontakt:<br />
Zavod RS za transfuzijsko medicino<br />
©lajmerjeva 6<br />
1000 Ljubljanatel.: 01/ 5438 100<br />
www.ztm.si<br />
Tudi v Sloveniji se pridruæujemo svetovnemu prazniku<br />
dneva krvodajalcev. Praznovanje zaËenjamo s svojim<br />
nacionalnim praznikom, 4. junijem, slovenskim dnevom<br />
krvodajalstva. <strong>Na</strong> ta dan <strong>le</strong>ta 1945 smo v Sloveniji<br />
odvzeli in konzervirali prve enote krvi.<br />
mo pomiritve<br />
STRONG NERVES<br />
www.sensilab.si<br />
SENSILAB STRONG NERVES<br />
je prehransko doplonilo v obliki<br />
kapsul, namenjeno vsem odraslim<br />
osebam, ki:<br />
so izpostavljeni stresnim situacijam<br />
imajo slab imunski sistem zaradi stresa<br />
so obutljivi, razdražljivi in nemirni<br />
imajo simptome predmenstrualne napetosti<br />
imajo povišan krvni tlak<br />
prehransko dopolnilo<br />
na voljo v <strong>le</strong>karna, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />
SENSILAB Strong nerves ne povzroa zaspanosti!<br />
SENSILAB Strong nerves vsebuje inovativno kombinacijo sestavin,<br />
ki pomagajo zašititi organizem pred stresom:<br />
Suntheanine ® – aminokislina L-theanine s klinino študijo, ki zvišuje odpornost organizma<br />
na stres, pomirja brez povzroanja zaspanosti, znižuje povišan krvni tlak, lajša simptome<br />
predmenstrualne razdražljivosti<br />
Formula CalmSource ® – kombinacija izv<strong>le</strong>ka Poprove mete, Rožnega korena in<br />
magnezija, ki spodbujajo odpornost na stres ter blažijo simptome razdražljivosti<br />
Komp<strong>le</strong>ks vitaminov B in folne kisline, ki omogoa pravilno delovanje živnega sistema<br />
SensiAcce<strong>le</strong>rator ® - izjemna kombinacija sestavin koencima Q10, Bioperine ®, ter<br />
izv<strong>le</strong>ka ingverjeve Korenine, ki spodbujajo uinkovitost in absorpcijo preparata v<br />
organizmu.<br />
Uinkovitost proizvoda strong nerves dokazujejo klinine študije.<br />
Za ve informacij o proizvodu in naroilu brošure nas lahko pokliete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />
FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana,<br />
Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobi<strong>le</strong> +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si
MESE»NI MOÆNAR<br />
<br />
<br />
Z junijem<br />
spet nekaj<br />
novih zdravil<br />
na listi<br />
Z Zavoda za zdravstveno<br />
zavarovanje Slovenije so sporočili,<br />
da je upravni odbor sprejel<br />
predlog nove, spomladanske<br />
liste zdravil in predlog seznama<br />
medsebojno zamenljivih zdravil<br />
z najvišjo priznano vrednostjo.<br />
Tako bo 14 novim zdravilnim<br />
učinkovinam omogočeno<br />
predpisovanje na recept<br />
v breme obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Honorarne sodelavce (m/ž)<br />
S<br />
prenovljeno listo zdravil, ki naj bi<br />
začela veljati junija, in z osveženim<br />
seznamom medsebojno zamenljivih<br />
zdravil bo predpisovanje na recept v<br />
breme obveznega (ozz) in dopolnilnega (prostovoljnega)<br />
zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno<br />
14 novim zdravilnim učinkovinam.<br />
Z novo razvrstitvijo zdravil na liste bodo<br />
zdravniki po uveljavitvi novosti lahko na recept<br />
predpisovali nas<strong>le</strong>dnje učinkovine oz. zdravila:<br />
• nilotinib (tasigna) je zdravilo, namenjeno<br />
zdravljenju bolnikov s kronično mieloično<br />
<strong>le</strong>vkemijo;<br />
• <strong>le</strong>nalidomid (revlimid) je zdravilo za<br />
zdravljenje bolnikov z razsutim<br />
plazmocitomom;<br />
• telbivudin (sebivo) je namenjen zdravljenju<br />
bolnikov s kroničnim hepatitisom B;<br />
• raltegravir (isentress) je zdravilo za<br />
zdravljenje bolnikov, okuženih s hiv;<br />
• zdravljenju duševnih motenj je namenjen<br />
novi antipsihotik paliperidon (invega);<br />
• bupropion (wellbutrin) se uporablja za<br />
zdravljenje hude depresije;<br />
• dva nova hormonska kontraceptiva:<br />
dezogestrel (cerazette) ter norelgestromin<br />
in etini<strong>le</strong>stradiol v obliki obližev (evra);<br />
• sitagliptin (januvia) je zdravilo za zdravljenje<br />
bolnikov s sladkorno bo<strong>le</strong>znijo;<br />
• zdravljenju bo<strong>le</strong>čine sta namenjena<br />
etorikoksib (arcoxia) in obliži<br />
z lidokainom (versatis);<br />
• bolnikom z angino pektoris je namenjen<br />
trimetazidin (preductal mr);<br />
• zdravljenju bolnikov z a<strong>le</strong>rgijskim vnetjem<br />
nosne sluznice je namenjen<br />
flutikazonfuroat (avamys);<br />
• nov eritropoetin: metoksipolieti<strong>le</strong>nglikol<br />
epoetin beta (mircera).<br />
Po<strong>le</strong>g novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil<br />
na liste uvedla tudi nove indikacije za že razvrščena<br />
zdravila. Tako ima sorafenib (nexavar),<br />
ki se uporablja za zdravljenje bolnikov z razsutim<br />
rakom <strong>le</strong>dvic, novo indikacijo rak jetrnih celic.<br />
Etanercept (enbrel) in adalimumab (humira),<br />
ki sta se dos<strong>le</strong>j uporabljala za zdravljenje revmatoloških<br />
bolnikov in bolnikov s hudo obliko<br />
kronične vnetne črevesne bo<strong>le</strong>zni, bosta ods<strong>le</strong>j<br />
na voljo tudi bolnikom s hudo obliko psoriaze.<br />
Po<strong>le</strong>g novih zdravil bo nova razvrstitev<br />
zdravil na liste uvedla tudi novo biološko podobno<br />
zdravilo (Epoetin zeta (retacrit)), novo<br />
živilo za posebne zdravstvene namene (Aptamil<br />
al<strong>le</strong>rgy digestive care), nove generične<br />
vzporednice, nove oblike in nova pakiranja ter<br />
zdravila z novimi ali dopolnjenimi omejitvami<br />
predpisovanja in umik določenih zdravil z liste,<br />
ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu.<br />
Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja<br />
tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil<br />
z najvišjo priznano vrednostjo, ki bo po novem<br />
vseboval 53 (sedanji 55) zdravilnih učinkovin, 129<br />
(sedanji 132) oblik zdravil oziroma skupno 390<br />
(sedanji 385) zdravil z lastniškim imenom.<br />
Tako kot pri predhodnih seznamih bo<br />
tudi pri desetem zaporednem, spomladanskem<br />
seznamu v vsaki skupini medsebojno<br />
zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne<br />
bo presegalo najvišje priznane vrednosti in<br />
zato zanj zavarovani osebi ne bo treba doplačati<br />
razlike med ceno zdravila in najvišjo<br />
priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno in<br />
dopolnilno zdravstveno zavarovanje. <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
78 NA©A LEKARNA
NAGRADNA IGRA<br />
BRALCI PI©EJO<br />
SUDOKU<br />
Pripravila Martina Brank<br />
<strong>Na</strong>vodila:<br />
Vstavite ~rke<br />
T A K O L A H K O<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz<br />
o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in<br />
8, prepi{ite, da dobite geslo.<br />
Geslo po{ljite na dopisnici<br />
ali po e-po{ti do 27. junija 2008<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana<br />
urednistvo≤nasa-<strong>le</strong>karna.si<br />
Žrebanje nagrad bo 30. junija<br />
v prostorih podjetja Entrapharm.<br />
<strong>Na</strong>grajenci bodo prejeli nagrade<br />
podjetja Lek d.d. iz Ljubljane.<br />
Re{itev sudoku uganke iz<br />
dvaindvajsete {tevilke je<br />
PA NE BO TLELO.<br />
V uredni{tvo je prispelo 522<br />
pravilnih re{itev. Iz`rebanci<br />
nagradne igre so: Damjan MatkoviË<br />
iz Dragatuπa, Marija GregoriË iz<br />
Kranja in Veronika KavËiË iz<br />
Dornberka. <strong>Na</strong>grajenci bodo prejeli<br />
prakti~ne nagrade podjetja<br />
Lek d.d. iz Ljubljane.<br />
^estitamo!<br />
8<br />
O A K O K<br />
K T H L A<br />
K A T O L H<br />
O<br />
A 6<br />
L<br />
2<br />
5<br />
A O K T<br />
K A O H<br />
K A L O<br />
T A K O L A H K O<br />
O K T A O A<br />
K 3 1<br />
O<br />
7 4<br />
L<br />
Geslo:<br />
P 1<br />
M 2<br />
G 3<br />
4<br />
E 5 6<br />
N 7 8<br />
Lepo pozdravljeni!<br />
Redno prebiram vaπo revijo in konËno sem zbrala<br />
pogum, da napiπem nekaj pohvalnih besed. Revija me<br />
vedno znova preseneti, saj v njej piπete o temah, ki me<br />
ali izredno zanimajo ali v podzavesti muËijo. Kot da bi<br />
brali moje misli ... Torej vse pohva<strong>le</strong> uredniπtvu in<br />
sodelavcem v upanju, da boste tako odliËno delo<br />
nadaljevali tudi v prihodnje!<br />
Zdenka iz Domæal<br />
Spoπtovano uredniπtvo!<br />
Ker se bliæa po<strong>le</strong>tje, imam kot vsako <strong>le</strong>to pomis<strong>le</strong>ke<br />
g<strong>le</strong>de sonËenja. <strong>Na</strong> æalost sem ena izmed “sreËnih”<br />
izbrancev, ki imam po te<strong>le</strong>su ogromno znamenj.<br />
G<strong>le</strong>de tega sem resniËno obremenjena in tudi izredno<br />
previdna pri sonËenju. Zanima me, ali boste na to<br />
temo kaj pisali v vaπi reviji, saj tematike predstavljate<br />
resniËno iz drugaËnega zornega kota, realno in<br />
strokovno. Hvala za odgovor in <strong>le</strong>p pozdrav!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Padci, zvini, nategi … Ohladi in namaæi!<br />
Darinka, PoljËane<br />
Topli dnevi nam po navadi dajejo polno<br />
energije in veliko veË volje imamo<br />
za gibanje. Pazljivost seveda ni odveË,<br />
saj lahko hitro naredimo kakπen<br />
napaËen gib in se poπkodujemo.<br />
Poπkodovano mesto je treba Ëim prej<br />
ohladiti. »e koæa ni poπkodovana,<br />
80 NA©A LEKARNA<br />
je po ohladitvi priporoËljivo obo<strong>le</strong>lo<br />
mesto namazati z gelom Ketonal®, ki<br />
deluje protibo<strong>le</strong>Ëinsko in prepreËuje<br />
nastanek vnetja. Ketonal® gel po nanosu<br />
na mesto poπkodbe hitro prodira<br />
globlje pod koæo in tam deluje<br />
na vzrok nastanka bo<strong>le</strong>Ëine. Prijetno<br />
diπi in ne masti koæe. Prednost gela<br />
Ketonal® je, da hitro in uËinkovito<br />
deluje ter da je varno zdravilo; ob<br />
pravilni uporabi ima zaradi lokalnega<br />
delovanja manj neæe<strong>le</strong>nih uËinkov<br />
kot zdravila, ki se jih zauæije. Ketonal®<br />
gel lahko uporabimo tudi pri miπiËnih<br />
bo<strong>le</strong>Ëinah, ki so pos<strong>le</strong>dica pretiranega<br />
te<strong>le</strong>snega napora. PriporoËa se ga<br />
πe za lajπanje bo<strong>le</strong>Ëin in vnetja v predelu<br />
<strong>le</strong>dvenega dela hrbtenice ter pri<br />
degenerativnih sk<strong>le</strong>pnih bo<strong>le</strong>znih. <strong>Na</strong><br />
voljo je brez recepta v vseh <strong>le</strong>karnah<br />
in specializiranih prodajalnah.<br />
oglasno sporoËilo<br />
Spoπtovana ga. Darinka!<br />
Prav junijska πtevilka revije in po<strong>le</strong>tna priloga<br />
<strong>Na</strong> poËitnice, ki ste jo naπli v reviji, ponujata ogromno<br />
informacij o tej temi. Objavljamo tudi intervjuja<br />
s priznanima strokovnjakoma, dermatologoma,<br />
ki poudarjata, da zdravega sonËenja ni. PrepriËani<br />
smo, da boste naπli odgovore na vsa svoja vpraπanja.<br />
Prijetno branje in uæitkov polne po<strong>le</strong>tne dni vam æeli<br />
uredniπtvo revije <strong>Na</strong>πa <strong>le</strong>karna.
NA©A LEKARNA SVETUJE<br />
Anthelios − popolna zaπËita pred<br />
sonËnimi æarki<br />
Dermatoloπke raziskave laboratorija<br />
La Roche-Posay so vir velikih<br />
tehnoloπkih inovacij. ANTHELIOS<br />
XL vsebuje kombinacijo patentiranih<br />
UV-filtrov MEXORYL® SX in<br />
MEXORYL® XL, ki zagotavljata<br />
zanesljivo in fotostabilno UVAzaπËito<br />
koæe med izpostavljanjem<br />
soncu. <strong>Na</strong> voljo je pet tekstur v<br />
treh razliËnih stopnjah zaπËite za<br />
razliËne tipe koæe, za odras<strong>le</strong> in<br />
otroke ter za razliËne okoliπËine<br />
izpostavljanja soncu.<br />
gel za nego koæe po pikih insektov<br />
blaæi srbeËico, koæo pomirja,<br />
jo hladi in neguje.<br />
Ohladite svojo koæo<br />
Prihaja po<strong>le</strong>tje in z njim πe veË<br />
sonca. Ohladite svojo koæo z novim<br />
gelom z mentolom. Popolnoma<br />
naravnemu in Ëistemu gelu Aloe<br />
vere sta dodani dve naravni aktivni<br />
uËinkovini, mentol in alantoin.<br />
Mentol prijetno hladi, alantoin<br />
pa spodbuja delitev koænih celic<br />
in s tem pospeπuje regeneracijo<br />
prizadete koæe pri sonËnih<br />
opeklinah.<br />
Varni pred <strong>sonce</strong>m z L’Occitane<br />
do Brasil<br />
L’Occitane do Brasil je prva<br />
ko<strong>le</strong>kcija izdelkov za sonËenje, ki<br />
je narejena iz organskih sestavin<br />
brazilskega pragozda in 100-odstotnimi<br />
naravnimi mineralnimi<br />
faktorji za zaπËito pred <strong>sonce</strong>m.<br />
Izdelki zagotavljajo zaπËito pred<br />
πirokim spektrom UVA- in<br />
Hansaplast − zaπËita pred<br />
insekti<br />
Hansaplast sprej proti pikom<br />
insektov je optimalna zaπËita pred<br />
komarji in klopi, je izredno prijazen<br />
do koæe in ne povzroËa a<strong>le</strong>rgij.<br />
Zaradi uËinkovite formu<strong>le</strong> brez<br />
Razvajanje s Ëeπnjevimi cvetovi<br />
L’Occitanovi izdelki za telo in<br />
diπave iz ko<strong>le</strong>kcije Ëeπnjev cvet<br />
razvajajo telo in duπo. Preizkusite<br />
sveæo, sadno toa<strong>le</strong>tno vodico,<br />
sproπËujoËe ploπËice za kopel,<br />
kremo za æametne roke in druge<br />
izdelke iz ko<strong>le</strong>kcije Ëeπnjev cvet ter<br />
se prepustite Ëudovitim trenutkom<br />
sveæine.<br />
UVB-æarkov, so dermatoloπko<br />
preizkuπeni in ne vsebujejo<br />
kemiËnih sonËnih filtrov, cinkovega<br />
oksida in alkohola.<br />
UËinkovita in varna zaπËita<br />
neæne koæe dojenËka<br />
Izdelka linije NIVEA Baby − NIVEA<br />
Baby Sun Cream z zaπËitnim<br />
faktorjem 30 in NIVEA Baby Sun<br />
maπËob se hitro vpije in ne puπËa<br />
madeæev na vaπih oblaËilih.<br />
Primeren je za otroke od drugega<br />
<strong>le</strong>ta starosti. »e pa vas kakπna<br />
nadloga vseeno piËi, Hansaplast<br />
Milk z zaπËitnim faktorjem 50 −<br />
z visoko uËinkovitimi, hkrati pa<br />
izredno neænimi mineralnimi filtri<br />
maksimalno πËitita dojenËkovo<br />
koæo pred UVA- in UVB-sevanjem.<br />
Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />
82 NA©A LEKARNA
Spremenite vsak čevelj v tekaški čevelj.<br />
Obliži za žulje<br />
Bo<strong>le</strong>či žulji v vaših najljubših<br />
čevljih? Tega je končno<br />
konec! Hansaplast obliži za<br />
žulje blažijo bo<strong>le</strong>čino in<br />
ščitijo kot druga koža.<br />
Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana<br />
NOVO!<br />
Ko življenje postane vznemirljivo<br />
Vse kar potrebujete za brezskrbno aktivno življenje:<br />
visoka <strong>le</strong>pilna moč • blažijo bo<strong>le</strong>čino ob pritisku na žulj • držijo več dni • mehki, nežni, skoraj nevidni