Tukaj - Zelena Slovenija

2 Novosti EOL-42-februar-February-096. okoljski simpozij14. in 15. maj 2009 – Celje (Celjski sejem, dvorana Celjanka)Celovito ravnanje z odpadki –okoljsko ogledalo SlovenijeOrganizatorji: Mestna občina Celje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RSza okoljeSodelujejo: Bojan Šrot, Mestna občina Celje, Karl Erjavec, MOP, Lojze Peterle,Evropski parlamentIZJEMNO AKTUALNOOdpiramo vroče teme:- Kako Slovenija uresničuje nove direktive o ravnanju z odpadki?- Kakšne bodo okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže?- Sistemi ravnanja z odpadno embalažo – delovanje shem in priprave na nove sheme (za sveče,za baterije…)- Učinkovitost sistemov vračanja, zbiranja in predelave odpadkov v Sloveniji ter primeridobrih praks- Naložbe in izvajanje regijskega koncepta za ravnanje z odpadki- Lokalne skupnosti, ravnanje z odpadki in zapiranje odlagališč- Ločeno zbiranje odpadkov v Sloveniji – daleč od želenih ciljev- Kakšne bodo posledice predvidenega zaprtja komunalnih odlagališč?- Termična obdelava odpadkov – Toplarna Celje- Blato iz čistilnih naprav – odpadek kot gorivo ali ne?Člani programskega sveta:Več informacij: www.fitmedia.siTel: 03/42 66 722Glavni pokrovoitelj: Mestna občina Celje Izvajalec:Breda Pečan, Državni zbor RS, mag. BernardaPodlipnik, MOP, mag. Katja Buda,MOP, mag. Brigita Šarc, ARSO, JanjaLeban, GZS, dr. Marko Notar, Termoelektrarnatoplarna Ljubljana d.o.o., dr. FrancLobnik, Svet za varstvo okolja, dr. GregorRadonjič, Ekonomsko-poslovna fakultetaUniverze v Mariboru, doc. dr. Niko Samec,Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru,mag. Marko Zidanšek, Simbio d.o.o.,Andrej Sotelšek, Slopak d.o.o., Rudi Horvat,Saubermacher Slovenija d.o.o., SrečoBukovec, Trgovinska zbornica Slovenije,Janko Kramžar, Snaga d.o.o., Kristijan Mlinar,Dinos d.d.promocija

4Vsebina EOL-42-februar-February-0942Embalaža - okolje - logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, IX/42, februar 2009Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging , environment and logistics,IX/42 Issue February 2009Vsebina / Contents10131522Uveljavljen bo regijski koncept ravnanja z odpadkiThe Regional Concept of Waste Management Will be ImplementedRecesija je udarila po trgu sekundarnih surovinRecession has hit the market of secondary raw materialsSistem je razpadel, kaj zdaj?The system has disintegrated; now what?Barje čisti LjubljanoSwamp cleans Ljubljana24 Država naj ne spremeni pravil igre26Rumene vrečke na pohodu?Are Yellow Bags on the March?28 Kako smo osvojili Evropo29Plastika je, plastike niThere is plastic, there is no plastic31 Morda se njen čas že začenja33Postrgati bo treba vse, a rezerv ni velikoThorough Scraping Up Necessary, But Reserves Are Scarce37 Valoviti karton manj popularen39 Metoda je znana, a v praksi malo40 Iz krize z novimi projekti4344Logist letaUspešno delamo le tisto, kar znamoPomen obvladovanja logističnih procesov v oskrbni verigiThe meaning of mastering the logistics processes in the supply chainFakulteta za logistiko Univerze v Mariboru partnersko sodeluje pri izdajanju revije EOL.Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala inzaložila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom ingrafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25,3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), MarkoOmahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopakd.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet zavarstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)Celje, februar/ February 2009Revija je brezplačna.ISSN 1855-4849

EOL-42-februar-February-09 Novosti9»Deviška« vlakna za slaščiceVse večja potrošniška ozaveščenost gledevarne in zdrave hrane, v kombinaciji z zahtevamitrga po daljši življenjski dobi izdelkovna policah, postavlja visoke standardeza pakiranje slaščic. M-real, eden vodilnihevropskih proizvajalcev primarne vlaknenekartonske embalaže, je obiskovalcem naProsweets 2009 svetoval, kakšni so najboljšinačini nadzorovanja senzornih lastnosti pakiranjamaterialov in kako zagotavljati, da seizdelki ne kvarijo in ohranjajo svoj vonj.M-real je prikazal tudi niz oblikovane kartonasteembalaže z lastnostmi, primernimi posebejza tržišče s slaščicami, vključno s CartaSolida in Simcote. Vsa embalaža je izdelanaiz čistih „deviških“ vlaken, iz trajnostnih,dobro vzdrževanih gozdov. Embalaža je izdelanapod najvišjimi okoljskimi in varnostnimi standardi, z ISO 22000: „Naše stranke se zelo dobrozavedajo odgovornosti, ki jo imajo do potrošnika. S spoštovanjem do zdravja in varnosti se vesčas trudimo razviti izdelke, s katerimi jim pomagamo zadovoljevati ta pričakovanja,“ je povedalaTiina Karppinnen, manager za raziskave in razvoj pri M-real Consumer Packaging. »Tako kot moramozagotoviti, da slaščice ščitimo pred zunanjimi vplivi, moramo hkrati zagotavljati, da embalažasama ni vir substanc, ki bi imele vpliv na senzorne karakteristike. Hkrati mora biti varna.«M-real je opisal, kako pri njih proizvodni proces zmanjšuje verjetnost kvarljivosti in vonja, ki bi gapovzročala embalaža. Pomembni so naslednji elementi: izbira celuloze, prevleke za kemikalije, kiimajo minimalen vpliv, in seveda skrb za čistočo v celotnem proizvodnem procesu. Dober primerje BCTMP (pobeljena kemično-termo-mehanična celuloza), ki je uporabljena v M-realovem CartaSolida, ki zagotavlja senzorne lastnosti, zahvaljujoč visoki čistosti.M-real s svojimi programi testiranja kartonov deluje po evropskih standardih in je z rednim preverjanjemmeritev in senzornih panelov v svojih laboratorijih zelo zanesljiv.KRATKO,ZANIMIVOpodročja uporabe okolju prijaznih materialovv pisarniškem poslovanju.Pralni stroj Gorenje z ocenamatesta VIPMednarodni testi z oznako VIP potrošnikuprepoznavno sporočijo najvišjo kakovostin priporočilo za nakup. Takšen test je dobroprestal pralni stroj Gorenje premiumWA64163, razred A+AA. VIP test je namenjenoznačevanju izdelkov, ki so ocenjenipo primerjalnih testih kakovosti, izvajajo pajih strokovnjaki Zveze potrošnikov Slovenijein Mednarodnega inštituta za potrošniškeraziskave skupaj z neodvisnimi ustanovamiv Sloveniji in v drugih državah EU. Takšnooznačevanje izdelka govori tudi o njegovitrajni uporabni vrednosti. Gorenjev pralnistroj se uvršča med najvarčnejše na trgu, sajposebno elektronsko upravljanje prispevak optimalni porabi vode in energije. S posebnimekološko varčevalnim sistemom papreprečuje izgubo pralnega sredstva meddovajanjem vode. Najmodernejši pralnistroji porabijo le 39 l vode za pranje. V primerjaviz aparati pred desetimi leti pomenito 37 % manj vode, električne energijepa porabijo 16 % manj. Gorenjevi varčniizdelki so označeni z zeleno nalepko ECOCARE.Petra Prebil Bašin odšla na GZSV Združenju papirne in papirno predelovalneindustrije Gospodarske zborniceSlovenije je prišlo do kadrovske spremembe.Mesto direktorice Združenja je zasedlaPetra Prebil Bašin, ki je bila prej zaposlenana področju trženja v Valkartonu.Olajša dostop do izdelkov na paletahCaraustar Industries, Inc., podjetje za reciklirano embalažo, med največjimi severno-ameriškimiintegriranimi proizvajalci reciklirane lepenke, je napovedalo vpeljavo Snap-Right, kot dopolnitev kproduktni liniji (predhodnika Protect A Board in Protect A Wrap). Snap-Right je izdelek z dodanovrednostjo, primarno namenjen za uporabo na mestu nakupa ali za predstavitveno embalažo.Dodana vrednost izdelka je v perforaciji z določenimi intervali, ki potrošniku olajšajo dostop doizdelkov na paletah.Snap-right je primeren za dva različna tipa izdelkov – prvi so perforirani na vsake 3, 6, 9 ali 12 inčevin dovoljujejo, da se okvir paketa zniža s „tleskom“ koščkov ščitnika na robu, ko potrošnik premikaizdelek. Druga Snap-Right opcija pa je namenjena potrošnikom, ki uporabljajo različne dolžineProtect-A-Board, perforacije pa so narejene na točno določene intervale, ki dovoljujejo uporabniku,da kupi samo eno velikost, s perforacijami zahtevanih dolžin.Carausterjevi izdelki (proizvajajo jih na petih različnih lokacijah v ZDA) so narejeni iz 100% recikliranelepenke in predstavljajo Carausterjevo zavezo k ohranjanju okolja.Sprememba na vrhu GorenjskegatiskaNadzorni svet Gorenjskega tiska, d.d. Kranjje konec januarja 2009 za novega predsednikadružbe imenoval dr. Andreja Kropeta.Dr. Andrej Krope je zaposlen v Gorenjskemtisku od konca leta 2006, najprej je bil direktorkomerciale, kasneje pa izvršni direktor.Pred tem je bil prav tako zaposlen v grafičniindustriji, in sicer v Mladinski knjigi tiskarnioz. MKT Print kot član in predsednikuprave.

INtERvJU10Intervju EOL-42-februar-February-09Jože Volfand, Lucija LorgerUveljavljen bo regijski koncept ravnanja zodpadkiOkoljski minister KarlErjavec je prepričan, da solahko naložbe v okoljskoinfrastrukturo priložnost zaslovensko gospodarstvo v časurecesije. Rebalans državnegaproračuna naj bi omogočil,da s slovensko udeležbopri črpanju sredstev iz EUne bo težav, saj bi se sicernadaljevala dosedanja slabapraksa. Minister napovedujeveč novosti pri urejanjusistema ravnanja z odpadki inpri ločenem zbiranju, očitnopa je, da želi v tem letu boljracionalno in učinkovitoorganizirati celotno deloMinistrstva za okolje in prostor.Ali lahko kriza ogrozi izvajanje nekaterihokoljskih programov v Sloveniji ali pa solahko naložbe v okolje ena izmed poti zaspodbujanje gospodarske aktivnosti inpremagovanje krize? Še posebej, ker bilahko tako učinkoviteje črpali sredstva izEU.Prepričan sem, da finančna in gospodarska krizane ogroža okoljskih projektov, ampak celolahko pomeni neko spodbudo za realizacijonačrtov, ki jih imamo. Pravilno ste ugotovili,da črpanje evropskih sredstev ni bilo najboljoptimalno. Zato ravno v teh projektih vidimpriložnost za domače gospodarstvo, zlasti zagradbeništvo, ki ima multiplikativne učinke.Na področju ravnanja z odpadki je za naslednjaleta pripravljen program za izgradnjo regijskihcentrov za ravnanje z odpadki. Gre za velikenaložbe. V tem trenutku imamo samo v Celjutakšen regijski center, ki ima uporabno dovoljenje,se pravi center, v katerem ne samo, dase odpadki sortirajo in obdelajo, ampak hkratiKarl Erjavecvključuje celo termično obdelavo teh odpadkov.Ostali regijski centri šele nastajajo. Mislim, da biiz finančne perspektive za obdobje 2007-2013,za katero je namenjenih 605 milijonov evrovevropskih sredstev, lahko v tem segmentu spodbudilioživljanje gospodarstva. Prejšnji mesec jebila podpisana pogodba za regijski center zaravnanje z odpadki na Koroškem. Vredna je 20mio evrov, od tega bo evropskih sredstev nekajmanj kot 11 mio evrov. In če vemo, da bo še desettakšnih regijskih centrov ter pet manjših, jeto priložnost za podjetja. Enako, če pogledamoprogram, ki se nanaša na odvajanje in čiščenjevoda, kjer se načrtujejo kanalizacijski sistemi,vodovodni sistemi in čistilne naprave. Naj omenimše področje stavbne izgradnje. Zlasti so pomembniprogrami, ki bi prenovili stavbni fond,tako da bi bil energetsko varčnejši.Ali to pomeni, da bo Slovenija zagotovilatudi svoje finančne vire, glede na to, davemo, kakšne so težave s proračunom?Kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor, lahkorečem, da za leto 2009 niso bila natančnoplanirana sredstva lastne udeležbe. Zato se ravnosedaj, ko poteka razprava o rebalansu, dogovarjamz Ministrstvom za finance, da se sredstvazagotovijo. Po zadnjih pogovorih imam občutek,da bodo sredstva zagotovljena, saj so pogojza to, da sploh lahko črpamo evropska sredstvaiz operativnega programa za razvoj okoljske inprometne infrastrukture. Gre pravzaprav za dvacilja: za učinkovito črpanje evropskih finančnihsredstev, po drugi strani pa s tem črpanjem uresničujemopredpisane okoljske cilje.Med prednostne okoljske cilje v letu2009 ste uvrstili spodbujanje uporabe lastnihobnovljivih virov energije. S katerimiukrepi bo MOP spodbujal uporabo lesnebiomase, sončne in vetrne energije terodpadkov?V pripravi so razpisi za rabo obnovljivih virovenergije, konkretno za energetsko rabo lesne biomase.Ministrstvo bo predvidoma v februarju2009 objavilo dva razpisa, in sicer za izvedbodaljinskih in mikro sistemov za ogrevanje nalesno biomaso ter za vgradnjo individualnihkurilnih naprav na lesno biomaso. Višina subvencijbo znašala od 30 % do 50 % upravičenihstroškov investicije. Razpis za daljinske in mikrosisteme je namenjen gospodarskim družbam insamostojnim podjetnikom, razpis za individualnesisteme pa tudi drugim pravnim osebamzasebnega prava.Za učinkovito rabo energije v stavbah smo se naMOP v obdobju 2006-2007 usmerili na spodbu-

EOL-42-februar-February-09 Intervju11janje investicijskih ukrepov v večstanovanjskihstavbah, kot so izboljšanje delovanja centralnegaogrevalnega sistema in toplotna zaščitazunanjega ovoja stavbe. Na osnovi izkušenj izpreteklih razpisov smo se odločili , da damoprednost ukrepom v več lastniških večstanovanjskihstavbah s potencialnimi prihranki od10 % do 40 % in z vračilnim rokom investicijedo 3 let.Spodbude so prispevale, da so vsaj enega odrazpisanih ukrepov izvedli v 157 večstanovanjskihstavbah, ki obsegajo približno 2 % stanovanjskegafonda večstanovanjskih stavb v Sloveniji.Rezultati razpisov so pokazali v povprečjupreko 20 % zmanjšano letno porabo toplote zaogrevanje v teh stavbah, kar prispeva k zmanjšanjuemisij CO2 v ozračje za 980 t letno.Pri obnovljivih virih energije je sprejetapolitika ministrstva jasna. Ali je tako tudiz gradnjo toplarn, ki naj bi kot gorivouporabljale odpadke? Kot kaže, so načrtispremenjeni.Sežigalnice neobdelanih komunalnih odpadkov,po Uredbi o ravnanju z odpadki gre za postopekodstranjevanja odpadkov, ne omogočajosodobnega načina gospodarjenja z odpadki inso v nasprotju z evropsko strategijo ravnanja zodpadki. Zato ni opravičljive podlage za njihovoizgradnjo.Glavna usmeritev ravnanja z odpadki v RSmora biti ločeno zbiranje odpadkov na izvoruin učinkovita obdelava, mehanska, biološka,tudi termična. Mislim na Uredbo o ravnanjuz odpadki. V RS zaenkrat nimamo zmogljivejšihobjektov termične obdelave odpadkov. Vposkusnem obratovanju je le manjša napravatermične obdelave odpadkov v Celju, ki pa jezasnovana kot toplarna, predpisana je toplotnamoč, in kot gorivo uporablja t.i. lahko frakcijokomunalnih odpadkov. Njen osnovni namenje so-proizvodnja toplotne in električne energije.V Sloveniji naj bi umestili še dva objektatermične obdelave odpadkov, katerih kapacitetabo odvisna predvsem od velikosti prispevnihobmočij in izbrane tehnologije. Predvideni staosrednjeslovenska regija in severovzhodna Slovenija.Objekt termične obdelave lahke frakcijeodpadkov s so-proizvodnjo toplotne in električneenergije nedvomno predstavlja vitalni delcelovitega koncepta ravnanja z odpadki na regionalniravni. Ta edini omogoča izpolnjevanjeostrih zahtev glede zmanjšanja vsebnosti organskegaogljika v odloženih odpadkih in emisijahTGP.Ministrstvo napoveduje Operativni programravnanja z ločeno zbranimi frakcijamikomunalnih odpadkov. Zakaj Slovenijani dovolj uspešna pri ločenem zbiranjufrakcij?Eden od največjih razlogov za nedoseganje ciljevpo Operativnem programu odstranjevanjaodpadkov je v dejstvu, da kljub zahtevam iz Odredbeo ravnanju z ločeno zbranimi frakcijamipri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimiodpadki še vedno veliko občin nimazgrajenih ustreznih zbirnih centrov, zbiralnic insortirnic. To pa je prvi pogoj za uspešno izvajanjeoperativnega programa.Prav v lokalnih skupnostih so razmere natrgu komunalnih storitev, kot poudarjajo vshemah, neurejene. Ali bo vlada podprlapredloge komunalnih podjetij za povečanjecen?V primeru zbiranja in prevoza ter odlaganjapreostankov predelave ali odstranjevanja komunalnihodpadkov gre za obvezno občinskogospodarsko javno službo. Kakovost komunalnihpodjetij je na različnem nivoju in zavisi tudiod znanja in odnosa do te problematike, ki gaimajo na posameznih občinah, lastnicah komunalneinfrastrukture. V RS je eden največjihproblemov veliko število izvajalcev javnih služb,ki pokrivajo premajhna prispevna območja zaekonomično obratovanje. Zavedamo se, da bopotrebno za dosego sprejetih ciljev narediti ševeliko, predvsem pa določiti in poenotiti oskrbovalnestandarde, tehnične, vzdrževalne, organizacijsketer druge normative za opravljanjejavnih služb varstva okolja. Glede cen pa tole.V postopku izdaje soglasij k povišanju cen komunalnihstoritev MOP sodeluje le z izdajo pozitivnegastrokovnega mnenja o izpolnjevanjunormativov s področja opravljanja javnih službvarstva okolja.Na trgu odpadkov niso zadovoljne nesheme, niso zadovoljna ne komunalnapodjetja in ne zbiralci sekundarnih surovin.Ali sistem ravnanja z odpadki zahtevaspremembe in dopolnitve?Zaradi nedoseganja okoljskih ciljev in glede nadejanske razmere ugotavljamo, da bo nekaterepredpise potrebno spremeniti ali dopolniti. Naprimer, Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimifrakcijami pri opravljanju javne službe ravnanjas komunalnimi odpadki, Uredbo o odlaganjuodpadkov na odlagališčih, Uredbo o ravnanju zembalažo in odpadno embalažo. Bolj odločnobo treba opredeliti način izvajanja javne službezbiranja in prevoza komunalnih odpadkov terzaostriti pogoje za odlaganje količin preostankovkomunalnih odpadkov. Predvsem pa bomovložili dodatne napore, da uveljavimo konceptregijskega ravnanja s komunalnimi odpadki naobmočjih, kjer do konsenza občin še ni prišlo.Tako bi izkoristili možnost sofinanciranja priizgradnji javne infrastrukture iz vira kohezijskihsredstev.Nove uredbe bodo najbrž zahtevale vzpostavitevnovih shem. Katere nove shemev vzpostavljanju celovitega ravnanja zodpadki načrtujete v letu 2009 in 2010?V letu 2009 se morajo vzpostaviti naslednjesheme: za ravnanje z odpadnimi baterijami inakumulatorji, za ravnanje z odpadnimi svečamiin za ravnanje z odpadnimi zdravili. V popolnostipa se morajo pričeti z delom v letu 2010.Z vsemi akterji je MOP vzpostavil dialog in vprimerih, ko bodo potrebne spremembe in dopolnitveobstoječe zakonodaje, bomo popravilipredpise, da bomo dosegli večjo učinkovitost.Ali bo Slovenija julija zaprla odlagališča,ki ne bodo imela okoljevarstvenih dovoljenj?Regionalni centri za ravnanje z odpadki so namenjeni,kot pove že ime, ravnanju z odpadki poregijah. Občine zaradi majhnosti z ekonomskegain prostorskega vidika lastnih odpadkov ne morejoučinkovito predelovati vsaka posebej. Gre zato, da z ločenim zbiranjem in sortiranjem skorajmilijona ton komunalnih odpadkov odloženokoličino zmanjšamo na minimum.Učinkovito ravnanje z odpadki terja regijski pristop,ki smo ga začeli uveljavljati že leta 2003.Objekti za ravnanje z odpadki morajo biti umeščeniv prostor na način, ki bo sprejemljiv zaokolico, seveda pa morajo biti naložbe v takšnoinfrastrukturo upravičene tudi z ekonomskegavidika. Cena za ravnanje z odpadki za občane nesme biti previsoka.Trenutno je v obratovanju in izgradnji 8 do 15načrtovanih regijskih centrov. Za 4 oziroma 5centrov je postopek v fazi načrtovanja, pri enempa se občine še niso odločile za nobeno izmedmožnih rešitev. Dejstvo pa je, da bodo lahkopo 15. juliju 2009 obratovala le še odlagališča zustreznimi evropskimi okoljskimi dovoljenji inpa tista, ki bodo imela objekte za predelavo odpadkov,s katerimi bodo dosegla kvote za odvzemizpustov toplogrednih plinov.Bomo Bruslju plačevali kazni?Evropska direktiva je zelo jasna, določa namrečrok, in sicer je to 15. julij 2009, ko bodo moralaodlagališča obratovati v skladu z IPPC dovoljenjem.Veste, da tega cilja ne bomo dosegli, respa je, da je Slovenija morala to direktivo sprejeti,ko je pristopala v Evropsko unijo, saj sicer vstopsploh ne bi bil omogočen. Datum, ki je določen,je datum direktive, in ga verjetno ni mogočespreminjati, saj bi bilo potrebno spremeniti samodirektivo. Prepričan sem, da bo Komisija, čebomo ustrezno predstavili vse naše aktivnosti inprograme, razumela kršitev tega roka in da ne botakoj pričela z izvajanjem drastičnih postopkov.Prva faza je najprej opomin, potem obrazloženomnenje k opominu, na koncu pa ustrezna tožbana evropskem sodišču. Pričakujem, da bomo vtem času uresničili ta program. Sicer pa na vseinformacije in opomine iz Bruslja reagiramo.Kakšna bo politika vlade pri doslednemuveljavljanju načela, da onesnaževalecplača. Kako bo MOP zaostril nadzor nadrazličnimi onesnaževalci?Dosledno uveljavljanje načela »onesnaževalecplača« bo zagotovilo zaprto kroženje v industrijskihobratih, zmanjšanje porabe v gospodinjstvihin omogočilo poostritev zakonodaje innadzora nad različnimi onesnaževalci, mislimna industrijo in kmetijstvo. Spodbujali bomoukrepe in motivacijske programe spremembpotrošniškega vzorca za zmanjšanje količineodpadkov, saj količine na osebo letno naraščajo.Z doslednim ločevanjem in kompostiranjemodpadkov se bo količina preostalih odpadkovzmanjšala. Do družbe recikliranja odpadkovželimo priti z okrepitvijo ustreznih institucionalnihoblik in podpornih ukrepov. Trajnostnogospodarstvo bo podprto z ustrezno finančnopolitiko, ki poleg dobička upošteva tudi majhnoporabo surovin, energije in minimalne emisijein odpadkov.V skladu z načelom »onesnaževalec plača« sebo tudi v prometu obremenilo tiste subjekte,ki povzročajo večje onesnaževanje. V prometuje potrebno doseči omejevanje onesnaženjana kar najmanjšo možno raven. Na promet jezato potrebno gledati kot na celovit sistem inse s celo serijo ukrepov lotiti zmanjšanja vplivovna okolje. V to serijo ukrepov sodijo takoprenos blagovnega prometa s cest na železnice

KRIZA IN tRGEOL-42-februar-February-09 13ODPADNeEMBALAžEAktualno13mag. Barbara Tišler, SlopakRecesija je udarila po trgu sekundarnih surovinPadanje vrednosti sekundarnimsurovinam izredno pomembnovpliva na delovanje sistema zaravnanje z odpadno embalažo.Posledice bodo vplivale nadelo vseh partnerjev v verigiravnanja z odpadno embalažo.v družbi Slopak se trudimo,da katastrofalne cene na trguodpadnih materialov ne bipovzročile razpada sistema, kiv teh kriznih trenutkih jasnokaže anomalije, ki so se razvilev preteklih letih.Dejstvo je, da na mednarodnih borzah sekundarnihsurovin vrednosti materialom padajo. Vdružbi Slopak pridobivamo informacije od našihpodizvajalcev, hkrati pa beležimo vrednostina svetovnih borzah ter pridobivamo analizein napovedi tudi od drugih evropskih družbza ravnanje z odpadno embalažo, vključenih vmednarodno krovno organizacijo Pro Europe.Cene odpadnega mešanega papirja so se v enemletu, od januarja 2008 do januarja 2009 znižaleiz 65 EUR/tono na 0 EUR/tono. Cene odpadnetransportne embalaže pa so v istem obdobju padleza 94 %.EUR/tono7060504030201002008Cene sekundarnih surovin (EUR/t)2009odpadni papir (1.02)transportna kartonskaembalaža (1.04)transportnakartonskaembalaža (1.04)odpadni papir(1.02)Graf 1: Cene transportne kartonske embalaže in mešanegaodpadnega papirja v EUR/tono, razmerje na dan 11. januar2008 in 12. januar 2009 ( vir: EUWID )Barbara TišlerDružba Slopak je v letu 2007 zbrala preko 47.000ton odpadne kartonske in papirne embalaže. Zaleto 2008 trenutno ponovno preverjamo tekomleta pridobljene evidenčne liste, kljub temu palahko trdimo, da bo prevzeta količina odpadnegakartona in papirja višja kot v letu 2007.Za vsako tono zbrane embalaže družba Slopakplača transport do svojega zbirnega centra, sortiranje,baliranje in morebitno predelavo.Vendar pa v letu 2009 zaradi padca cen družbaSlopak ne bo imela z letom 2008 primerljivihprihodkov iz naslova prodaje sortiranein embalirane odpadne papirne embalaže oz.embalaže iz kartona in lepenke. Na padec censekundarnih surovin na borzah družba Slopaknima vpliva.EUR/100 kg9080706050403020100nov.07Cene odpadne kovinske embalaže(EUR/100 kg)jan.08mar.08maj.08jul.08sep.08nov.08jan.09ALU ( 2 %primesi)ALU ( 5 %primesi)Graf 2: Gibanja cen kovinske odpadne embalaže v EUR/100kg, v obdobju od novembra 2007 do januarja 2008 ( vir:EUWID)Januarja 2009 je tudi odpadna kovinska embalažadosegla zgolj dobro tretjino vrednosti, kijih je dosegala januarja 2008. Tudi vrednostiplastične embalaže so padle, iz drugih evropskihdružb za ravnanje z odpadno embalažo paprihajajo informacije, da padec vrednosti plastičneodpadne embalaže še ni dosegel dna.Padci vrednosti sekundarnih surovin so se nakazovaliže konec novembra, strme padce pabeležimo predvsem v decembru in januarju.Prevelik delež nečistoč v komunalniodpadni embalažiNa letnem nivoju je družba Slopak v letu 2008prevzela kar 40 % več odpadne embalaže odizvajalcev javnih služb kot leta 2007. Nekateriizvajalci javne službe so decembra 2008 družbiSlopak predali kar 80 % več ločeno zbranihfrakcij odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,kot decembra 2007. Razloge za porastkoličin v družbi Slopak vidimo predvsem v:- padcu vrednosti surovin, zaradi katerega sose kanali preprodaje zbranih odpadkov preusmeriliv brezplačno oddajo družbi Slopak;- izvajalci javne službe se trudijo z ozaveščanjemobčanov in hkrati uvajajo bolj dostopnoinfrastrukturo oz. pogostejše odvoze.Na žalost pa opažamo, da se v zabojnikih zaločeno zbrano odpadno embalažo veča deležnečistoč – torej vsebnost tistih predmetov, kiniso odpadna embalaža. V zadnjih presejalnihanalizah, konec leta 2008, je predvsem velikavsebnost nečistoč v občinah, kjer primanjkujeodlagališčnega prostora. Delež nečistoč priteh izvajalcih javne službe znaša v komunalniodpadni embalaži v povprečju 35 %. Zgolj zaprimerjavo naj povemo, da je delež nečistoč vodpadni embalaži, ki ni komunalni odpadek,okoli 2 %. Za vse nečistoče plačuje družba Slopakizvajalcu javne službe prevoz do zbirnegamesta sistema Slopak, sortiranje in baliranje terdeponiranje izsortiranih nečistoč. Razmere natrgu sekundarnih surovin so v preteklosti dopuščaledoločene tolerance pri plačevanju stroškovnečistoč, v prihodnje pa zaradi razmer natrgu sekundarnih surovin in povečanju deležanečistoč tega stroška družba za ravnanje z odpadnoembalažo ne bo mogla več kriti.

14 EOL-42-februar-February-09promocijaKDO JE KDO?Prva papirnata vrečka za biološkeodpadke pri nasPodjetje Dama iz Novega mesta, ki ga vodidirektor Davorin Križan, je izdelalo prvo inzaenkrat edino papirnato vrečko za biološkeodpadke v Sloveniji. Biološki oziroma organskiodpadki predstavljajo kar tretjino vsehkomunalnih odpadkov, ki dnevno nastajajo vvsakem gospodinjstvu. S tem novim produktomse je podjetje Dama odzvalo na vse strožjeevropske direktive glede ravnanja z odpadki inskrbi za okolje.Papirnate vrečke za biološke odpadke so izdelaneiz papirja, ki je razvit posebej za vrečke zabiološke odpadke. Je biorazgradljiv, primerenza kompostiranje in je iz obnovljive osnovnesurovine. Pridobil je DIN CERTCO certifikat,ki izpolnjuje zahteve določene v DINEN 13432:2000-12. Papir izpolnjuje nemške(BfR), nizozemske (Warenwet) in ameriške(FDA, CONEG) predpise za papirje za stik shrano. Proizvodni proces je akreditiran v skladuz ISO 9001 in 14001 ter je za okolje manjobremenjujoč kot proizvodnja alternativnihizdelkov, ki se uporabljajo za ta namen.Papirnata vrečka za biološke odpadke je cenejšaod vrečk, narejenih iz koruznega škroba(bio plastika). Ob ustreznih pogojih v kompostirajočemokolju, kot so vlaga, stopnja kisika,vrsta in število mikroorganizmov, temperaturater zemlja, se popolnoma razgradi že vtreh tednih. To pomeni, da se druge vrečke zabiološke odpadke, ki naj bi se razgradile v cca6 mesecih – znano pa je, da v takem časnemobdobju ni enakih pogojev - , z vrečko podjetjaDama ne morejo primerjati. Papir delujekot Gore-Tex material. Prepušča vlago, vendarzadržuje tekočo vodo. Tekoča voda ne prehajaskozi papir, v kolikor je omogočeno zračenjepapirja z ene strani. Vodna para prehaja skozistene papirja, zato so odpadki bolj suhi in zmanj vonjavami. Vrečko je potrebno po uporabiv treh dneh odvreči v BIO zabojnik ali vkompostnik.Podjetje Dama, ki deluje od leta 1990 in zaposluje30 ljudi, je na trgu sicer znano po papirnatihvrečkah za kruh in ostalo pekovsko pecivo,saj pokriva okoli 70 odstotkov slovenskegatrga. Posluje tudi v tujini, največ z Rusijo,Nizozemsko, Italijo. Leta 2007 je bilo podjetjeDama d.o.o. uvrščeno na izbor za Gazelo meddolenjskimi podjetji.DAMA d.o.o., Pod Trško goro 258000 NOVO MESTOtel.: 07/338 01 50, fax: 07/338 01 52www.damapapir.come-mail: dama@siol.comMinistrstvo že dve leti ne določideležev prevzema odpadne embalažeČe pogledamo še veljavno zakonodajo in v letu2007 podeljena okoljevarstvena dovoljenja družbamza ravnanje z odpadno embalažo, ugotovimo,da zaradi neskladnosti papirjev in realnosituacijo na trgu bodejo v oči predvsem tri dejstva:1.) Okoljski cilji, ki jih je vsaka od družb za ravnanjez odpadno embalažo dolžna doseči v letih2007 do 2011, so predelati vsaj 50 %, a največ 65% embalaže, dane na slovenski trg. V letu 2012pa morajo predelati najmanj 60 % embalaže,dane na slovenski trg. Družba Slopak bo v letu2008 predvidoma predelala 55 % embalaže, danena slovenski trg, zbrala pa skoraj 60 %.Zaradi dinamike naraščanja količin od izvajalcevjavne službe bomo v družbi Slopak že v letu 2009predvidoma presegli maksimalno dovoljeneokoljske cilje, in sicer tako za leto 2009, kot tudiže za leto 2011. Menimo, da je razlog v izjemnovisokih deležih družbe Slopak predvsem v tem,da obveznosti prevzemanja odpadne embalaže,ki je komunalni odpadek, niso razporejene meddelujočimi družbami. Delež zajema je namrečrazmerje med količino odpadne embalaže, ki joposamezna družba prevzame v koledarskem letu,in deležem embalaže, dane na trg, za katerega jeembalažnina plačana tej družbi.2.) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadnoembalažo z dne 8. avgusta 2006, predpisuje v19. členu pod točko (6): Če ravnanje z odpadnoembalažo, ki je komunalni odpadek, ureja večdružb za ravnanje z odpadno embalažo, deležeprevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcihjavne službe ter druge podrobnosti v zvezi s temobjavi ministrstvo na spletnih straneh. Kljubrazmeroma jasnemu določilu v zakonodaji odoločitvi deleža prevzemanja med družbami zaravnanje z odpadno embalažo, ta že več kot dveleti ni določen.To pomeni, da družba za ravnanje lahko računaembalažnino za ravnanje z odpadno embalažo,ki je komunalni odpadek, ni pa ji potrebnoprevzemati odpadne embalaže, ki je komunalniodpadek, od izvajalcev javne službe. Problem ješe posebej pereč zato, ker je odpadne embalažev Sloveniji več, kot jo je potrebno predelati, dazadostimo okoljskim ciljem. Zato se lahko zgodi,da vse družbe za ravnanje z odpadno embalažodosežejo zahtevane okoljske cilje, odpadne embalaže,ki je komunalni odpadek, pa kljub temune prevzemajo v celoti.3.) Čeprav Uredba o ravnanju z embalažo inodpadno embalažo vsebuje veliko kazenskih določbter predvidenih kazni v znesku od 4.000 do40.000 EUR, v 53. členu ni predvidenih kazni zadružbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki neprevzema odpadne embalaže, ki je komunalniodpadek, od izvajalcev javnih služb.Cilj družbe Slopak je uspešenslovenski sistemDružba Slopak je nase prevzela odgovorno nalogovzpostavitve ločenega zbiranja odpadneembalaže v Sloveniji in še vedno ostajamo največjadružba za ravnanje z odpadno embalažo, stržnim deležem 75 % in odgovornostjo za več kot190.000 ton embalaže letno. Zaupa nam preko1500 podjetij, ki zahtevajo kakovostno storitev inizvajanje predpisanih obveznosti. Zato nam je vinteresu, da sistem ravnanja z odpadno embalažov Sloveniji deluje na okoljsko in ekonomskoučinkovit način, da dosega zastavljene cilje ter daje hkrati transparenten. Zato predlagamo naslednje:1. Vsaka družba mora prevzemati odpadnoembalažo od izvajalcev javne službe ravnanja zodpadki. S tem je zagotovljeno spoštovanje določilUredbe o ravnanju z embalažo in odpadnoembalažo, ki v 39. členu določa, da mora družbaza ravnanje z odpadno embalažo prevzemati odpadnoembalažo njenih zavezancev povsod, kjerta odpadna embalaža nastaja.2. Delitev deleža prevzemanja odpadne embalaže,ki je komunalni odpadek, med delujoče družbeza ravnanje z odpadno embalažo, mora omogočitienakopravnost vseh mest, krajev in vasi vSloveniji, ne glede na strošek družbe za ravnanjez odpadno embalažo, zato morajo biti vse slovenskeobčine oz. izvajalci javnih služb vrednotenienako.Zaupanje prebivalcev bo ogroženoV kolikor Ministrstvo za okolje in prostor s hitrimiin izvedljivimi ukrepi ne bo zahtevalo, dadružbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajovso ločeno zbrano odpadno embalažo, ki jekomunalni odpadek in nastaja v Sloveniji, bo letaostajala neprevzeta pri izvajalcih javne službe.Ločeno zbiranje bo zato izgubilo zaupanje občanov.Poraslo nezaupanje do ločenega zbiranjana sistemu odpadne embalaže se zlahka prenesetudi na druge segmente odpadkov, ki jih že ali jihše bomo morali zbirati ločeno.Tudi zato je transparentna ureditev prevzemanjaodpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,pomemben faktor za doseganje dolgoročnih ciljevreciklaže, ki so predvideni v slovenskih uredbahin evropskih direktivah o odpadkih.The crisis and the market of waste packagingRecession has hit the market ofsecondary raw materialsThe dropping of the value of secondary rawmaterials has a significant influence on theoperating of the system for waste packagingmanagement. The consequences will influencethe work of all partners in the chain ofwaste packaging management. At Slopak,we are striving to prevent the disintegrationof the system caused by catastrophic priceson the waste materials market, which, inthese moments of crisis, clearly show theanomalies developed in recent years.The trust of inhabitants will be threatenedUnless the Ministry of Environment and SpatialPlanning demand that, with fast and feasiblemeasures, the companies that manage wastepackaging take over all separately collected packagingthat is municipal waste, and is producedin Slovenia, this waste will remain not taken overby the public service holders. Separated collectionwill therefore lose the trust of the citizens. Thegrowth of distrust in separated collection in thewaste packaging system can easily be transferredto other segments of waste we already collect separatelyor have yet to begin collecting.Moreover, the transparent management of takingover waste packaging, which is municipal waste,is an important factor for achieving long-termgoals in recycling, which are foreseen in Slovenianregulations and European directives on waste.

okroglamizaEOL-42-februar-February-09 Okrogla miza15Peter MesarecSistem je razpadel, kaj zdaj?Za okroglo mizo so sodelovali: Rudi Horvat in Mojca Letnik, Saubermacher Slovenija, Andrej Sotelšek, Slopak, Mateja Mikec in Katja Dolšak,Interseroh, Katja Buda, MOP, Slavko Marš, Simbio, Kristijan Mlinar, Dinos, Dušan Marc, Papir servis, Matjaž Pen, GOR, in Natalija Kurnik,Surovina. Okroglo mizo sta vodila Jože Volfand in Peter Mesarec.Ali se Sloveniji res lahko zgodiNeapelj? Še nikoli doslej vsistemu ravnanja z odpadkinamreč ni bilo toliko nejasnostiin težav kot zdaj. In še nikolina trgu odpadne embalaže,vključno s trgom sekundarnihsurovin, ni bilo takšne zmede.Vsi so ekonomsko ogroženi –sheme, s Slopakom na čelu,komunalna podjetja, sortirnice,predelovalci, zbiralci inprodajalci surovin, še tistim, kiso surovine prodajali pod mizo,ali pa so jih kradli, se posel neizplača.EOL: Kaj se torej dogaja na trguodpadkov in sekundarnih surovin? Je vkrizi celotna veriga?Rudi Horvat: Na slovenskem trgu vlada velikanegotovost. Na eni strani zaradi recesije, nadrugi strani pa zaradi uveljavitve uredbe o prepovedideponiranja neobdelanih odpadkov zzačetkom veljavnosti s 15. 7. 2009. Posledice recesijese kažejo v zmanjševanju naročil storitevin obsega proizvodnje, v zahtevah po 5 – 10 %zmanjšanju cen, in po sklepanju neobvezujočihin kratkoročnih pogodb, stranke iščejo lastnenotranje rezerve, zmanjšujejo stroške proizvodnjetudi s tem, da kopičijo zaloge odpadkov vlastnih skladiščih. Trg sekundarnih surovin jerazpadel oz. ne deluje.V Sloveniji je pomembno načelo samozadostnosti,ki je zapisano v operativnem načrtu.To deluje na Hrvaškem in v drugih evropskihdržavah. V Sloveniji pa ni tako, npr. družba zapredelavo PET v Kozini (Ekoin) pridobi le 5 %PET iz Slovenije, ostalo surovino pa mora kupovativ tujini. Enako velja za trg papirja, kjernajvečje tovarne stojijo. Naročil ni, in star papirse tako kopiči pri odstranjevalcih in ni nobenegarancije za prevzem. Naslednji problem je predolgodzivni čas vseh shem in nepripravljenostza zvišanje cen, predvsem embalažnine. Avstrijaželi na vsak način ohraniti sistem, saj pri njih ževelja prepoved odlaganja neobdelanih odpadkovna deponijo. Negotovost obstaja tudi zaradiugibanj, ali se bo v Sloveniji ta prepoved uveljavilaali pa bomo v Bruslju izpogajali prehodnoobdobje.Matjaž Pen: Ukvarjam se neposredno s sortiranjemločeno zbranih nenevarnih odpadkov oz.embalaže. Zgodba je zelo podobna temu, kar jebilo omenjeno. Oktobra je zastala prodaja razsortiranihmaterialov. To je posledica celotnegospodarske situacije in zmanjšanja odvzemana Kitajskem. Cene so se razpolovile, pri nekaterihpa dobesedno razsule. Prozorni PET se jeseptembra prodajal po 360 € za tono, danes po180 €, barvni PET v preteklosti po 150 €, danesga lahko podarite zastonj ali pa se ga sploh neda plasirati. Papir se je prodajal po 65 €, danesza njega plačate odvoz in pomeni strošek, cenaza aluminijaste pločevinke je bila okrog 650 €,danes je okrog 150 €. Ta del sistema je popolnomarazpadel, zato vse zanima, kaj to pomeni

16Okrogla miza EOL-42-februar-February-09Rudi Horvatza nas. Prej smo svoj kruh sestavili iz sredstev, kismo jih dobili za sortiranje in iz priliva na računprodanih materialov. Zdaj tega priliva ni več inprejšnja cena za sortiranje ne omogoča več rentabilnegaobratovanja sortirnice. Pri nas se cenasortiranja giba okrog 150 € za tono pripeljanegamateriala in bi se morala dvigniti na 175-180 €za tono. Posledica je zmanjševanje delovne sile,ker se je potrebno prilagoditi situaciji. V mojempodjetju se je število zaposlenih že zmanjšalo.Sprašujemo se, kam z razsortiranimi materiali,kajti dostava v sortirnico je konstantna, vloženaenergija in stroški tudi, materialov pa ni kamplasirati. Prodamo eno ali dve vrsti materiala,vse ostalo pa ostaja. Postajamo Neapelj.EOL: Kaj predlagate?Matjaž Pen: Pričakujemo pomoč, subvencijepri toni sortiranega materiala. Pomaga naj Ministrstvoza okolje in prostor (MOP), ki se morapovezati z Ministrstvom za finance (MF) in Ministrstvomza gospodarstvo (MG). Naj skupajpoiščejo rešitve, iz zbranih sredstev v proračunuali s tujimi sredstvi. Želeli bi se tudi tehnološkoposodabljati, vendar to trenutno ni mogoče,zato bi bila dobrodošla pomoč za pridobitevsredstev za vlaganje v opremo.Matjaž PenKristijan Mlinar: Podjetje Dinos je v lanskemletu zbralo 107.000 ton nekovinskih materialov,prve težave pa smo začeli opažati v oktobru2008. Predelovalci so začeli enostransko prekinjatidolgoročne pogodbe. Težave so predvsemz vso dokumentacijo, ki jo potrebujemo za izvoziz Slovenije in prostora EU, s tem pa odpiranjefinančnih garancij za kritje stroškov, če se odpadnaembalaža ne obdela.Drugi vidik je, da se morajo podjetja, ki producirajoodpadke, zavedati problematike odpadkovin s tem povezanih stroškov. Težava jev tem, da podjetja poskušajo izkoriščati sistemz zamenjavo posameznih izvajalcev. Špekulirajo,da bo storitev opravil nekdo drug, na cenejšinačin, legalen ali nelegalen. Zato bi apeliral naMOP, da še enkrat preveri, kateri podjetnikiimajo dovoljenja in za kaj, saj se veliko embalažeizgubi po nekih črnih linijah, kjer ni nadzora,kaj je kam namenjeno in kako.Za predelavo odpadne embalaže nimamo relevantnegatrga v Sloveniji, obrniti se je potrebnona tuje trge. Sami smo sicer pobudniki predelavedoma, vendar ne tako, da samo dodelamoodpadke in jih nato ponovno izvozimo, saj nihčev Sloveniji tega ni sposoben narediti.EOL: O čem govorite, o kateri surovini?Kristijan Mlinar: Govorim o odpadni folijiPET, saj je možnost plasmaja granulatov slaba.V Sloveniji je zato manj naročil za te materiale.Prozorna polietilenska folija stoji boljše, medtemko se barvnih in mešanih folij vsi izogibajo.Tako ne moremo govoriti o potrebi po zaščitislovenske predelave, če vemo, da je predelava vEvropi že uveljavljena, dela z večjimi količinamiin posledično manjšimi stroški. V Slovenijigovorimo o manjših količinah predvsem zaraditežav pri sortiranju komunalnih odpadkov, sajobstaja premalo spodbud, da bi ljudje doma večsortirali.Drugo vprašanje je davčni vidik, ki se ne nanašasamo na embalažo, ampak tudi na druge surovine.Otrok, ki doma zbere časopis in ga pripeljedirektno k izvajalcu javne službe, mora odvestidohodnino in to vsekakor ni način ozaveščanjaljudi ali večanja njihovega interesa za zbiranjeodpadnega papirja.Andrej Sotelšek: Slopak je v lanskem letu zbral92 000 ton odpadne embalaže, kar je predstavljalo53 % embalaže, dane na slovenski trgpreko zavezancev Slopaka. Tako je imel Slopakpokrite vse trgovce in nad 95 % področij Slovenijes komunalo. Problem je, da je prodaja tehmaterialov pomenila skoraj polovico prihodkovSlopaka, kar pomeni da sedaj ni druge rešitvekot povečanje cene embalažnine. To bo težkaborba z lastniki, ki so tako največji zavezancikot lastniki Slopaka. Neapelj se nam lahko zgodipri odpadni embalaži. Mi smo lani zbrali realnoveč kot 40 % več embalaže, povečanje v mesecudecembru na področju komunalne embalaže jevečje od 80 %.Mirno lahko rečem, da sedaj dobimo velikoveč embalaže, ker so jo v preteklosti več pokradlibodisi v skladišču, pri prevozu ali reciklaži.Dokler je seveda embalaža imela ceno na sivemoziroma črnem trgu.EOL: Kdo je kradel?Andrej Sotelšek: Kako naj rečem, šoferji ali tisti,ki so jim pomagali.EOL: Komunalna podjetja?Kristijan MlinarAndrej Sotelšek: Komunalna podjetja tega nebodo nikoli priznala. Mi smo vedeli, kaj se dogaja.Cena aluminija je bila 1300 €, zdaj je 200€ in takoj se je količina, ki jo dobimo, povečala.Prej pa smo dobili približno 10 % tega, kar jebilo danega na trg. Očitno so ljudje materialeodtujili in prodajali. Sedaj se teh materialov neda več prodati in komunale jih pripeljejo do izvajalcev.Gre za razliko 10.000 ton v primerjaviz lanskim letom. Lani smo dosegli pokritje zzbrano embalažo v razmerju s plačano embalažopreko Slopaka 53 % oziroma 51 % s predelavo,letos bo ta številka 62 %, vse na računkomunale.To bistveno povečuje stroške, saj je zbiranjeembalaže z otokov najdražje. Poleg tega pa jeembalaža, zbrana iz komunale, bistveno slabša,tako da se podjetja izogibajo deponiranju, mordapa tudi prebivalci slabše sortirajo. V našihpogodbah imamo določila, da je delež nečistočlahko do 10 % v embalaži, v drugi polovici lanskegaleta se pojavlja delež do 50 %, v povprečjupa do 30 %. Na takšen način se komunale rešujejo,se znebijo odpadkov in embalaža ne izginjaveč iz sistema.Takšno povečanje za Slopak letos pomeni približnomilijon evrov stroškov na letni ravni. Slopaklahko nekako pokrije stroške za lansko leto,za letos pa jih ne bo mogel. Če bodo komunalezbrale in oddale še več, bo ta strošek še večji.Slopak krije stroške za 95 % komunal in za 95 %trgovin, v embalažnini pa ima prihodek za 75 %slovenskega trga.Naloga MOP je, da določi, koliko mora kdo pobrati,če je na enem trgu več družb. To bi moralistoriti.Rudi Horvat: Govorimo o snovni in termičniobdelavi. Pri nas za termično pripravo ni dovoljdenarja in zato roma material, ki je primeren zaproizvodnjo alternativnega goriva, po cenejšipoti na odlagališča. Sam sem vedno nasprotovaltakšnemu sistemu pobiranja komunalne embalaže,ki je vpeljan v Sloveniji, ko finančno bremepobiranja komunalne embalaže ni pri shemah,ampak pri povzročitelju-občanu, ki mora vsmetarini plačati zbiranje embalaže, embalažnedružbe pa zbrano komunalno embalažo natobrezplačno prevzamejo, ne glede na to, da povzročitelj– občan plača embalažnino, ko kupiplastenko. Na zvišanje embalažnine pa moramoračunati, ker številke iz sosednjih držav kažejo,da tam zberejo do 105 kg komunalne embalažena prebivalca. To pomeni, preračunano na slovenskerazmere, da lahko računamo na skupajcca. 200.000 ton komunalne embalaže, seveda,ko bo sistem v popolnosti zaživel. Danes pa v

EOL-42-februar-February-09 Okrogla miza17Andrej SotelšekSloveniji skupno zberemo 92 000 – 110 000 tonvse embalaže. Zato se bo moral del denarja, kiga sheme zberejo z embalažnino, preusmeriti zapokrivanje stroškov zbiranja komunalne embalažeali pa dovoliti povišanje cen komunalnihstoritev.Dušan Marc: Govoril bi rad o točkah, ki so pomojem mnenju pomembne. Najprej pa, veselime, da danes, ko je stanje na trgu slabše, vsi akterjiv sistemu pobiranja in ločevanja odpadkovveč komuniciramo in sodelujemo. Tako lahkoprimerjamo probleme. Imamo pa tudi malosmole, slabi časi, doba potrošništva, okoljskezahteve so zmeraj strožje. Prišel pa bo 16. 7.2009 in vsi se bojimo, kaj bo. Moram reči, dase v Papir servisu bolj zavedamo tega datuma,saj smo pred časom dregnili v javni sektor in sebojimo, da v roku pol leta ne bomo imeli večrešitve. Verjetno bo država kaj podaljšala rok,vsi skupaj pa bomo potem plačevali penale. Pripravljenismo z vsemi družbami skupaj nastopitiproti državi in posledično EU, da povemo,kaj nas moti, če tako promptno sprejemamopredpise. Tudi mi smo imeli in še imamo težaveglede cen sekundarnih surovin. Rešitev vidimosamo v iskanju novih trgov. Pred leti nihče nirazmišljal o kitajskem trgu, ki je danes pomembendel, ko se vsi borimo za vsak evro.Dušan MarcEOL: Kako pa vi vidite vlogo shem na trguodpadkov in odpadne embalaže?Mateja MikecDušan Marc: Ob nastajanju novih shem se namzdi, da je najbolje, da gospodarstvo ureja zadeve,ne javne službe. Zdi se mi, da tako razmišljajotudi na ministrstvu, saj so prve javne službeže zaključile prve mandate in se je videlo, da nedelujejo, kot je bilo sprva zamišljeno. Tudi državaje zaslutila, da vodenje nekih shem zahtevaSlopak, Interseroh, zaposlene ljudi, ne pa enegareferenta na ministrstvu, ki pelje celotno zgodbo.To so veliki denarji, preveč podatkov kroži.Menim, da je gospodarstvo bolj opremljeno zato nalogo.Dodatno vidimo problem investicij, poleg trgain trženja surovin. Ko so slabi časi, je potrebnoprehiteti tekmece, takrat je potrebno postavljatiobrate. Komunalna podjetja, torej javni sektor,se ukvarjajo z veliko večjimi številkami, ko jepotrebno rešiti kakšne centre. Mi ne govorimoo številkah 50, 100 milijonov €. Po drugi stranipa so komunalci, ki jih globoko spoštujem, najboljspretni in znajo tržiti odpadno embalažo,dobivajo subvencije, nepovratna sredstva, neplačujejo davka, vse to, česar mi nimamo. Zagospodarstvo pa vemo. Banke se bojijo, ne dobišdenarja, investicije so nemogoče.Za razliko od naših kolegov, ki so na trgu odpadkov,smo mi invalidsko podjetje, zato včasihodrežemo kakšen kos pogače več, na drugi stranipa je produktivnost manjša, imamo več zaposlenihna ta račun, smo pa tudi mi prihajali dotega, da je kakšen delavec preveč, kot je omenilkolega Pen. Pridejo časi, ko se preštevamo.Mateja Mikec: Naj začnem z nekaj številkami zaprimerjavo. Slopak je zbral 92 000 ton embalažev letu 2007, Interseroh 12 000 ton, Slopak 26 000ton komunalne odpadne embalaže, Interserohje od izvajalcev javne službe prevzel 2600 ton.Skupaj smo dosegli 56 % kvoto. Sistem morajofinancirati zavezanci, se pa financira tudi iz prihodkovsekundarnih surovin. Vsi deležniki sotrenutno na trgu v neugodnem položaju. Zelomočni so pritiski na zvišanje stroškov, naj bo toembalažnin ali druge vrste stroškov. Vir za pokrivanjestroškov ravnanja z odpadno embalažo,ki je predstavljal nekje 60-70 % v deležu iz naslovasekundarnih surovin, je odpadel. Sedaj sepojavlja bistveno vprašanje, kako zagotoviti stabilensistem odvoza in predelave odpadkov, toje osnovno poslanstvo sistema. Dejstvo je, da jepotrebno kot rešitev zagotoviti vzdržen model.Dvig embalažnine v prvi fazi sploh ni odgovorna trenutno situacijo. Potrebno je vzpostavititak model, ki vzpodbuja racionalno obnašanjepri povzročiteljih, predvsem ko gre za zmanjšanjestroškov v logistiki.Anis Trend,Mali Log 2a,1318 Loški potok,SlovenijaTel.: 01/83 70 020Fax: 01/83 70 021anis@anis-trend.siwww.anis-trend.si- STISKALNICE za baliranje odpadne kartonske inplastične embalaže, papirja, komunalnihodpadkov idr.- TRANSPORTNI trakovi, perforatorji plastenk idr.- SORTIRNE linije za odpadno embalažo in komunalneodpadke- POLIPNI grabilcipromocija

EOL-42-februar-February-09 Okrogla miza19Mojca Letnikodpadnih surovin mora krožiti. Nizka cena surovinpovzroča nezanimanje vseh črnih zbiralcevza odpadne surovine. V preteklosti so črnizbiralci precej očistili naše okolje, pobrali odpadnesurovine, ki so ležale na cestah, zdaj se tone dogaja več, te stvari ležijo okoli, postale sopopolnoma nezanimive.Katja Dolšak: Replika na to, da ni v interesushem zbrati kar največ odpadne embalaže. Mismo že predlagali delitev deležev komunalneembalaže med shemami. S tem, da bi pristopilaena shema k eni komunali, bi se dalo več nareditiravno za osveščanje in obveščanje. Zbranekoličine po glavi bi se zvišale, naj bo to 20, 25ali celo 40 kg po prebivalcu, a to je daleč od 150,tako da je potrebno nekaj narediti na tem modelu.Mi smo takoj začeli s projektom rumenevreče v manjši občini oziroma pri komunali, kipokriva več občin, to je OKP Rogaška Slatina.Kjer smo pristopili celostno, so bili rezultati največji.Res je, da prej praktično niso imeli zbiranjaločenih odpadkov, ampak naj bo cilj odložiti čimmanj odpadkov. Tukaj gre za apel na MOP, da sepri zakonodaji naredi korak naprej.Andrej Sotelšek: Glede tega, da bi morali pobratičim več ločenih frakcij, mislim, da je potrebnoše nekaj dodati. Slopak bo letos zbral 62 % embalaže,ki bo oddana na slovenski trg. 62 % je poobveznostih do EU predvideno za leto 2013 ali2014. V Belgiji zberejo 92 %, sedaj pa se je situacijatoliko spremenila, da se bo ta rezultat zmanjšal.Vsako dodatno tono je težje doseči in staneveč. Ali je v tej situaciji primerno reči, naredilibomo vse, da dosežemo 70 %, smo pa zavezani,da do leta 2013 zberemo 60 %? Kot sem že rekel,mi smo v letu 2008 zbrali 62 %, samo to nas bouničilo. Ampak pač prevzemamo povsod.Slavko MaršRudi Horvat: Moram ugovarjati. Zavedati semoramo, da je embalaža samo en del celovitegasistema ravnanja z odpadki in če bo vsak del sistemagledal samo nase, potem ne bo nič. Naš ciljje, da bomo zmanjšali količine ostalih odpadkovnpr. tako, da jih bomo pobirali enkrat na šest tednov.Najdražje je tisto, kar na koncu ostane inse mora deponirati, in ta del je potrebno čim boljzmanjšati. Če bo nekdo še 15. 7. 2009 gledal skoziceno, da je deponiranje 120 €, 140 € ali 160 €in potem tukaj iskal sistemsko napako posameznesheme, to ne bo prav. Sistem mora biti celovit,preprečevanje na izvoru, ponovna uporaba,snovna uporaba, termična in potem odstranitevostanka odpadkov. Za deponiranje ostanka jedržava predpisala kriterije po evropski direktivi,ki bodo zagotovo podražili stroške celotnegasistema. Zato moramo gledati celovito na sistemravnanja z odpadki.Katja Buda: Jaz lahko zavzamem stališče ministrstva,je pa res, da bi bilo bolj smiselno, če bi biltukaj kdo iz Ministrstva za finance ali Ministrstvaza gospodarstvo, saj so ukrepi, o katerih stegovorili, recimo cena, v njihovih rokah. Sami paveste, kakšna je bila situacija proti koncu mandata,ko so počez zviševali cene. V prihodnje jepotrebno to gledati malo bolj celostno.Dejstvo je, da nas evropska direktiva zavezuje,da neobdelanih odpadkov s 15. 7. ne odlagamoveč. Ti roki so se vedno podaljševali, zdaj pa nivideti sprememb uredbe v tej smeri. V kratkembo sledila sprememba direktive zaradi drugegaukrepa EU glede dovoljenj, ni pa v njej govora oprehodnih rokih. To pomeni, da se lahko zgodi,da se dejansko ne bo smelo odlagati. Pomembnoje vprašanje nadzora nad tem in posledičnoimplementacije, na koncu pa, kdaj bomo dobilidovolj veliko kazen, da se bo stanje uredilo. In čepragmatično razmišljamo, se je včasih potrebnovprašati, kaj je bolj pametno, ali plačati ali zapretineko industrijo. V načrtu je sprememba uredbe oločeno zbranih frakcijah, ki bi naj sledila novimstandardom, kaj je potrebno ločeno zbirati. Razmišljanjaso bila tudi o tem, kar ste govorili, kakose ti stroški delijo. To je vsekakor tema, o kateribomo govorili, ko se bo pripravljala spremembauredbe. Sprememba bo potekala v dveh delih, vpravilniku in uredbi. V planu dela vlade je tudiOperativni program za ločeno zbrane frakcije.Včeraj smo s kolegi iz ARSO pogledali poročila,natančneje poročila za EE za 2007 in ugotavljamo,da smo glede ciljev odlični. Mislim, da predelamood zbrane EE opreme 80 %, nekje zberemocelo 100 %. Torej podatki, na podlagi katerihse planirajo naše aktivnosti, so idealni. Enako jez embalažo, oddajala sem poročilo za 2006. Izporočil, ki jih oddajate prav vsi, ki tu sedite, seda videti, da je situacija odlična. Tega se moratetudi vi zavedati, ko pišete poročila. Ene stvari, kijih omenjate, da jih je potrebno spremeniti, v poročilihizgledajo, kot da ni nobene težave. Za leto2006 nismo bili nad mejami, ampak v mejah, kijih postavlja operativen program. Enako mislim,da se bo zgodilo za leto 2007. Poročila bodo vednobolj pomembna, saj gre zakonodaja tudi nanivoju EU v smer, da so poročila tista, na podlagikaterih se načrtuje, ne pa več toliko na administrativnemdelu. Če sem vas prav razumela, vasvse žulijo izravnalne sheme. Nazadnje, ko smo sepogovarjali z vašimi kolegi, smo se dogovorili, dabi letos pristopili k poskusu vzpostavitve takšnegasistema. Na ministrstvu bi pripravili predlogin bi v dogovoru s shemami poizkusili uravnotežitisistem, ki bi bil ustrezen in praktičen. K temubomo pristopili kar hitro, tako bomo na delovneskupine povabili tudi upravljavce shem, z izvajalcijavnih služb pa bomo v kontaktu zaradi spremembzakonodaje.EOL: Kaj pomeni, če se uredba ozapiranju odlagališč ne bo preložila?Rudi Horvat: Mi smo to stanje podrobno analizirali.Podoben primer je bil v Avstriji, kjer souveljavili uredbo s 1. aprilom 2004, v Nemčiji pasredi leta 2005. Do danes tega še ni uspelo zveznideželi Tirolski, ki se srečuje z velikimi težavamiin plačuje dodatno takso na odlaganje odpadkovokrog 80 € na tono ter želi odpadke izvoziti vNemčijo ali Švico v sežig. Naša podjetja lahkopromocija

EOL-42-februar-February-09Novosti21Družba Slopak je začela izpolnjevati obveznosti, ki jih je Urad RS za varstvo konkurence naložil z odločbo306-125/2005-80 in se nanašajo na ureditev uporabe znaka Zelena pika na območju Republike Slovenije.Družba Slopak je podjetjem, ki imajo znak Zelena pika na embalaži izdelkov, ki jih dajejo na slovenski trgin niso vključena v sistem družbe Slopak, v podpis posredovala Pogodbe za ločeno licenco za uporaboznaka Zelena pika, s sklenitvijo katerih bo lahko vsako podjetje prosto in neomejeno uporabljajo registriranoznamko (znak) Zelena pika na svoji embalaži, ne da bi mu bilo potrebno v celoti ali delno vstopiti vsistem za ravnanje z odpadno embalažo družbe Slopak.Zaradi izkušenj iz preteklih let ter v izogib zmotnim, nepopolnim ali zavajajočim razlagam, ki lahko mestomanapeljujejo tudi k protipravnemu ravnanju zavezancev na trgu Republike Slovenije, podajamo to pisnoinformacijo z navedbo dejstev v zvezi s statusom, uporabo in varovanjem znaka Zelena pika na območjuRepublike Slovenije z namenom, da se zavezanci glede pravice do uporabe znaka Zelena pika celovitoinformirajo.1. Družba Slopak ima izključno (eksluzivno) pravico upravljanja z registrirano znamko Zelena pika naobmočju Republike Slovenije.2. Znak Zelena pika je registriran in zaščiten pri Uradu RS za intelektualno lastnino in tudi s številnimi mednarodnimiregistracijami. Naloga, ki jo je družba Slopak dolžna izvajati na območju Republike Slovenije,je urejanje načina uporabe znaka Zelena pika, vlaganje v prepoznavnost znamke in varovanje ugleda inprepoznavnosti, ki jo ima znak Zelena pika pri potrošnikih.3. Skladno z določbo Urada RS za varstvo konkurence je družba Slopak dolžna urediti pogodbena(licenčna) razmerja glede uporabe znaka Zelena pika. Pri urejevanju razmer glede uporabe znaka Zelenapika smo se kot podjetje iz članice EU zgledovali predvsem po aplikativnih razsodbah evropskih sodišč,ki so omenjeno tematiko že obravnavala.4. Pogodbo za ločeno licenco za uporabo znaka Zelena pika mora skleniti podjetje, ki uporablja znak naizdelkih danih na slovenski trg in ki ni v celoti ali delno vključeno v sistem Slopak.5. V primeru uporabe znaka Zelena pika na embalaži, dani na slovenski trg brez sklenjene Pogodbe zaločeno licenco za uporabo znaka Zelena pika, si družba Slopak pridržuje pravico, da svoje pravice industrijskelastnine, povezane z znakom Zelena pika, zavaruje z ustreznimi pravnimi sredstvi. Pravnepostopke zaradi protipravne uporabe znaka Zelena pika lahko družba Slopak sproži samo proti osebam,ki znak Zelena pika uporabljajo na območju Republike Slovenije in hkrati od družbe Slopak ne pridobijolicenčne pravice za uporabo znaka Zelena pika, bodisi s podpisom Pogodbe o prenosu obveznostiravnanja z odpadno embalažo ali s podpisom Pogodbe za ločeno licenco za uporabo znaka Zelena pika.Družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso zavezane k podpisu Pogodbe za ločeno licenco zauporabo znaka Zelena pika, saj te družbe znaka ne uporabljajo same, temveč ga uporabljajo podjetja, kidajejo embalažo na trg Republike Slovenije.Znak Zelena pika je najbolj razširjen ekološki znak na svetu. Je prepoznan in cenjen znak, registriran inzaščiten v več kot 170 državah po vsem svetu. Štiriindvajset evropskih držav, vključno s Slovenijo in štiripartnerske države ( Norveška, Islandija, Ukrajina in Kanada) ter dve državi kandidatki za vstop v Evropskounijo (Hrvaška, Turčija) so del sistema Pro Europe, ki upravlja z znakom Zelena pika. Preko 260 milijonovprebivalcev v Evropskih državah sodeluje v ločenem zbiranju odpadne embalaže po sistemu Zelene pike inskupaj zberejo in predelajo preko 12 milijonov ton odpadne embalaže. Družba Slopak si vseskozi prizadevaza čim večjo ozaveščenost uporabnikov sistemov za ravnanje z odpadno embalažo in vseh potrošniškihskupin, pri čemer z vlaganjem v prepoznavnost in asociativnost Zelene pike potrošnikom nudi ekološkiznak, ki vsakomur na mednarodno prepoznaven način sporoča, da je embalaža del ustreznega vodenegaekološkega sistema ravnanja z odpadno embalažo.PLAČANA OBJAVA Slopak d.o.o., Vodovodna cesta 100, Ljubljana

REGIJSKI22Okolje EOL-42-februar-February-09Jak KoprivcCENtRI ZAODPADKeBarje čisti LjubljanoNa obrobju Ljubljanskega barjabo do leta 2015 nastal sodobenregijski center za ravnanjez odpadki, ki bo deloval zaLjubljano in še šestnajst občiniz osrednje Slovenije s skupajpreko 400 tisoč prebivalci. vveč posebnih halah in drugihobjektih, postavljenih na 3 inpol hektarih zemljišč, bodomešane odpadke prebirali inločevali za reciklažo ter iznekaterih izmed njih pridobivalitudi gorivo in električno tertoplotnoenergijo ...Magister Mitja Praznik, ki je v ljubljanski Snagi,ta je nosilec celotnega projekta, pomočnikdirektorja za investicije in razvoj, pravi, da grepri tem regijskem centru za tri podprojekte - zaizgradnjo objektov za obdelavo mešanih in biorazgradljivihodpadkov, za izgradnjo tretje fazeodlagalnega polja odpadkov (sedanje odlagalnopolje bo namreč do konca tega leta polno inneuporabno) ter izgradnjo čistilne naprave zaizcedne in odpadne vode z deponije odpadkov,ki se zdaj zbirajo v različnih bazenih in prečrpavajov javno kanalizacijo, od koder z drugimiodpadnimi vodami odtekajo v centralno ljubljanskočistilno napravo v Zalog.Za investicijo na Barju računajo na nepovratnasredstva iz evropskih kohezijskih skladov v deležu66 odstotkov, o čemer v naslednjih mesecihpričakujejo odločbo iz Bruslja. Lani jeseni so žezačeli pripravljati novo odlagalno polje za mešaneodpadke, ki naj bi bilo nared do sredine tegaleta. Gradbena dela za novo čistilno napravo, kinaj bi začela obratovati drugo leto spomladi, panaj bi se začela marca letos. Obrate za predelavoodpadkov bodo gradili etapno, saj gre za pravoMitja Praznikmalo industrijo in za zelo atraktivne načrte. Vsekomunalne odpadke, ki bodo prihajali na Barje(zdaj je teh odpadkov vsak dan okoli 500 ton intovornjaki jih vozijo tako rekoč v gosjem redu),bodo prebirali in sortirali po njihovih značilnostihna »lahke« (papir, karton, plastika itd.)in »težke« frakcije (organske odpadke itd.). Enezaradi reciklaže ali predelave v kvalitetna goriva,druge zaradi predelave v bio plin za proizvodnjoelektrike in proizvodnjo toplote (Snagaže zdaj proizvaja tudi »lastno« elektriko in siceriz plina, ki ga zajema iz zapolnjenih odlagališčodpadkov). Po nekaterih izračunih bo na razpolagokakšnih 50 tisoč ton goriva iz odpadkovza termično uporabo v industrijskih obratih alitermoenergetskih objektih. Mitja Praznik vidinajbolj logično pot za uporabo teh energetskihvirov v povezavah z ljubljanskimi toplotnimiproizvajalci, zato z njimi že tudi potekajo ustreznipogovori o sodelovanju, s čimer bi se krogravnanja z odpadki v celoti sklenil.Vsekakor se z izgradnjo regionalnega centraza ravnanje z odpadki obetajo precejšnje spremembe.Mitja Praznik poudarja, da se bo ponovem le ena četrtina vseh sedanjih mešanihodpadkov znašla na odlagališču, tri četrtine pabodo predelane (ali odstranjene) na druge načine.Razmere bodo torej popolnoma drugačnekot so (kljub vsem prizadevanjem) še vednosedaj.Gre za radikalen zasuk v sistemu zbiranja, odvažanjain odlaganja odpadkov. Ljubljana je doslejglede ločenega zbiranja komunalnih odpadkov,predvsem pa njihove obdelave, pravzaprav zaostajalaza Evropo, pa tudi za nekaterimi slovenskimimesti. Mitja Praznik poudarja, da imamorda prav zaradi tega možnost, da se nekaterihrešitev loteva bolj preudarno in tudi v skladu zizkušnjami drugih evropskih mest in regij. Takose že kaže upravičenost ljubljanske odločitve zaenergetsko izrabo odpadkov, za proizvodnjo gorivain elektrike. V Evropi se namreč nič več neogrevajo za tako imenovani masovni sežig odpadkovv velikih sežigalnicah, kar so nekaj časafavorizirali tudi v Sloveniji, saj se tako premaloupoštevajo in izrabljajo možnosti za zmanjševanjekoličin odpadkov, za njihovo snovno izraboin energetsko uporabo.Nagrade za ločeno zbiranje odpadkovRegijski center za obdelavo mešanih odpadkovna Barju bo sestavni del ljubljanskih (in slovenskih)prizadevanj za bolj učinkovito ravnanje zodpadki. Za Ljubljano je bilo glede tega prelomnoleto 2003, ko so začeli načrtno postavljatizbiralnice z različnimi barvami zabojnikov zarazlične vrste odpadkov. Zdaj so Ljubljana inprimestne občine pokrite z dobrimi 2000 takšnimizbiralnicami, njihovo število pa presegazakonsko predpisane standarde, ki določajo, damora biti po ena zbiralnica odpadkov na 500prebivalcev. V Ljubljani namreč vsaka zbiralnicapokriva približno 170 prebivalcev.Ljubljanska Snaga, ki se ukvarja predvsem zzbiranjem, odvažanjem in odlaganjem komunalnihodpadkov, letno zbere 200 tisoč ton odpadkov.Mitja Praznik pravi, da ločeno zbiranjeodpadkov že daje prve rezultate, predvsem pa semu zdi pomembno, da kvaliteta ločenih odpadkovdokazuje, da ljudje to jemljejo zares. Številoločeno zbranih odpadkov se vsako leto povečujeod 15 do 20 odstotkov, to pa je primerljivo strendi, ki so jih ob uvajanju ločenega zbiranjaodpadkov zaznamovali tudi drugod po Evropi.Leta 2007 so odložili 187 tisoč ton mešanih odpadkov,lani pa, tudi zaradi učinkov ločenegazbiranja odpadkov, le 171 tisoč ton odpadkov.

EOL-42-februar-February-09 Okolje23Aktivna površina za odpadke, ki jo uporabljajozdaj, se razteza na 4 ha zemlje in takšna površinaje dovolj za štiriletno odlaganje ljubljanskih mešanihodpadkov, se pravi 880 tisoč kubičnih metrovodpadkov. Končna višina vseh odloženihodpadkov je 24 metrov. Popolnjena odlagališčauredijo, ozelenijo, sčasoma zasadijo z drevjemin z njih pridobivajo travo. Mnogi čez leta splohne vedo, da se pod vsem tem skrivajo odpadki.Na enem izmed takšnih odlagališč so tako zdajigrišča za golf. Sicer pa ostanejo odlagališča, nakaterih so tudi biološki odpadki, aktivna (nanjih nastaja deponijski plin, ki vsebuje metan)še kakšnih 50 let. Ta plin s posebnim razplinjevalnimsistemom zbirajo in uporabljajo za proizvodnjoelektrične in toplotne energije.Regional waste centresSeveda so neizkoriščene možnosti na tem področjuše vedno zelo velike, saj od vseh gospodinjskihodpadkov zberejo le kakšnih 20 odstotkovločenih odpadkov. Vendar pa je pomembnotudi to, da v Avstriji in drugod po Evropi, kjerimajo boljše rezultate na tem področju, ločeneodpadke zbirajo že kakšnih 20 let, saj je spreminjanjenavad prebivalcev počasen in dolgotrajenproces. Z namenom, da spodbudijo ločeno zbiranjeodpadkov, so v Snagi uvedli nagrajevanjeuporabnikov njihovih storitev. Akcija »Ločuj –Zmaguj« s sodelovanjem sponzorjev nagrajujenaključno izžrebane imetnike posod ali zabojnikovza odpadke, v katerih je ugotovljen manjšidelež frakcij od dovoljenih, ki tja ne sodijo.To so predvsem frakcije nevarnih odpadkov.V primeru, da nagrada ni podeljena, se znesekprenese v naslednje kolo. Tako bo v prihodnjemkolu nagrada za najmanjše posode znašala kar600 evrov.Drugače pa Ljubljana v organizaciji zbiranjaodpadkov (in po čistosti) velja za vzorno. Klepšemu in bolj urejenemu videzu mestnegacentra že vplivajo nove podzemne zbiralnice zaodpadke (vseh bo postopoma kakšnih 40), kiso jih začeli namesto zelo motečih zabojnikovgraditi v strogem centru mesta. Iz ljubljanskegacentra odvažajo smeti trikrat na teden, iz naselijzunaj centra pa dvakrat na teden - in česa podobnegane počnejo v nobenem drugem evropskemmestu, pravi Praznik.Golf igrišče na odpadkihObrobje Barja je pravzaprav že leta nekakšen rezervatza ljubljanske odpadke - centralno odlagališče.Do leta 1960 Ljubljana ni imela takšnegaodlagališča. Odpadke so odvažali na različnekonce, v glavnem v različne gramoznice. Zdajse na Barju odlagališča raztezajo na okoli 80ha. »Lokacija zagotovo ni najboljša. Čeprav tože ni več klasično barje, je geološka sestava slaba,predvsem, kar zadeva nosilnost tal, tako damoramo izvajati razna specifična dela za izboljšanjenosilnosti tal,« pojasnjuje Mitja Praznik,ko predstavlja stara in nova odlagalna polja, kiseveda še zdaleč niso zgolj nekakšne jame zaodlaganje »smeti«. Gre za gigantske površine,pravzaprav objekte, ki morajo biti precizno pripravljeniza sprejem ogromnih količin mešanihodpadkov. Najprej nasujejo na tla elektrofiltrskipepel, nanj položijo sloje posebej kakovostnegline - trikrat po 25 cm, na to dajo trdo plastičnofolijo, ki jo posebej zaščitijo s slojem posebnegafilca in s 40 cm peska, ki je nekakšen filterza vodo. Na dno peska položijo cevi, perforiranez luknjami za zajemanje vode, ki se potemsteka v jašek ...Swamp cleans LjubljanaWith a purpose to encourage the separated collectionof waste, Snaga introduced the rewarding ofthe users of their services. The action “Separateand Win” in co-operation with sponsors, rewardsrandomly drawn owners of the waste containersor bins in which it was discovered that a lowershare of what does not belong there was found.This waste that doesn't belong is mainly hazardouswaste. In the event of the reward not beinggranted, the amount is transferred to the next round.This way, in the next round the reward forthe smallest containers will amount to as muchas 600 EUR.Otherwise, Ljubljana passes for exemplary regardingthe organisation of waste collection (andregarding its cleanliness). The new undergroundwaste collection centres (gradually, their numbershould reach 40) that have begun constructioninstead of very unattractive bins in the strict citycentre have already contributed to the more beautifuland neat appearance of the city centre. Thewaste is being removed by means of vehicles threetimes per week from Ljubljana's centre, and twiceper week from the settlements outside the centre– and such a thing is not being done in any of theother European cities, Praznik says.Življenje je KUL!Kupim, kar res rabim.Uporabim ponovno.Ločujem odpadke.Snaga Javno podjetje d. o. o.Povšetova 6, Ljubljanawww.snaga.sie-pošta: info@snaga.sitel: 01/ 477 96 30www.snaga.sipromocija

EOL-42-februar-February-09OdmevOkolje25mag. Mateja Mikec, InterserohPodatki o zbrani odpadni embalaži so znaniV reviji EOL, december 2008, številka 41, smo vintervjuju z Andrejem Sotelškom »Trg odpadneembalaže in sheme; Sistem naj preprečujenelojalno konkurenco« (str. 39) in v prispevku»Odpadne surovine; Cena starega papirja je nič«(str. 40-41), ki je nastala na osnovi pogovoraz Dušanom Marcem iz podjetja Papir servis,zasledili zavajajoča navajanja o prevzemanjuodpadne embalaže in odpadne električne inelektronske opreme pri izvajalcih javne služberavnanja z odpadki. Oba sogovornika stanavedla, da je Slopak edina družba v Sloveniji,ki prevzema odpadno embalažo od izvajalcevjavne službe, in dodala celo, da krije tudi stroškezbiranja odpadne embalaže za konkurenčnedružbe. Opozoriti želimo, da to nikakor ne drži,saj Interseroh, družba za ravnanje z odpadnimisurovinami, d.o.o., prevzema odpadno embalažov količinah, ki celo presegajo tržni delež, polegtega pa sama v celoti krije tudi stroške, ki pritem nastanejo.Družba Interseroh v okviru vzpostavljenegasistema prevzema odpadno embalažo od vsehzavezancev - torej tudi od izvajalcev javneslužbe, in sicer tako za komunalno kot zanekomunalno odpadno embalažo, torej takokot drugi dve konkurenčni družbi. Količineodpadne embalaže, ki jo prevzema družbaInterseroh od zavezancev, vključenih v sistemdružbe, celo presegajo tržni delež zavezancev.Prav tako družba Interseroh v celoti krijestroške, ki nastanejo v okviru njenega sistemazbiranja odpadne embalaže, kar pomeni, dav nobenem pogledu ne bremeni delovanjakonkurenčnih družb oziroma, da konkurenčnedružbe ne krijejo stroškov zbiranja odpadneembalaže. Eno izmed pomembnih načeldelovanja, ki jo zagovarja družba Interseroh,je transparentnost delovanja, zato podatke ininformacije o embalažninah posreduje vsem, kito želijo.Natančne podatke in poročila o količinahprevzete odpadne embalaže ter odpadneelektrične in elektronske opreme družbaInterseroh skladno s predpisi in zahtevamiposreduje Ministrstvu za okolje in prostor.Družba Interseroh zagovarja stališče, da jepotrebno pri podatkih o količinah odpadneembalaže, prevzete pri izvajalcih javne službe,jasno ločiti med komunalno odpadno embalažoin nekomunalno odpadno embalažo, sajUredba o ravnanju z odpadno embalažo jasnopredpisuje izvajalcem javne službe, kaj sonjihove odgovornosti na področju ravnanja zodpadno embalažo in kaj ne. Poleg tega izvajalcijavnih služb prevzemajo odpadno embalažotudi iz gospodarstva (manjša industrija,trgovine, storitvena podjetja, itd), zato družbaInterseroh zelo natančno in ločeno vodi podatkeo količinah komunalne odpadne embalaže inkoličinah nekomunalne odpadne embalaže, kijih prevzame pri izvajalcih javnih služb.Skupna količina embalaže v letu 2007, vključenev sistem družbe Interseroh (t.i sistemska količinaoz. količina, ki jo zavezanci dajo na trg RS):18.444 ton, od tega:o 14.053 ton po 26. členu Uredbe ino 4.391 ton po 34. členu Uredbe.Od izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadki jedružba Interseroh v letu 2007 prevzela:• 1.245 ton komunalne odpadne embalaže in• 2.147 ton nekomunalne odpadne embalaže.Skupna količine embalaže v letu 2008, vključenev sistem družbe Interseroh (t.i sistemska količinaoz. količina, ki jo zavezanci dajo na trg RS):27.695 ton, od tega:o 22 532 ton po 26. členu ino 5.163 ton po 34. členu Uredbe (številke šeniso dokončne).Od izvajalcev javnih služb ravnanja z odpadkije družba Interseroh v letu 2008 prevzela:• 2.688 ton komunalne odpadne embalaže in• 3.577 ton nekomunalne odpadne embalaže.Ostale količine zbrane odpadne embalažeje družba Interseroh v okviru svoje shemeprevzela neposredno pri končnih uporabnikihpri opravljanju dejavnosti.Prevzemi odpadne električne in elektronskeopreme pri izvajalcih javne službe ravnanja zodpadki v letu 2007:• skupna količina električne in elektronskeopreme, ki jo dajejo na trg Republike Slovenijezavezanci, ki so vključeni v shemo Interseroh:9.412 ton• količina prevzete OEEO: 1.120 ton.Prevzemi odpadne električne in elektronskeopreme pri izvajalcih javne službe ravnanja zodpadki v letu 2008:• skupna količina električne in elektronskeopreme, ki jo dajejo na trg Republike Slovenijezavezanci, ki so vključeni v shemo Interseroh:10.500 ton• količina prevzete OEEO: 973 ton.Ostale količine OEEO je družba Interserohprevzela pri končnih uporabnikih in pridistributerjih.

zbiranjeembalaže26 Okolje EOL-42-februar-February-09Helena KojnikRumene vrečke na pohodu?Dosedanje analize ločenegazbiranja odpadkov kažejona skromno učinkovitostzdajšnjega sistema.Osemnajst slovenskih občinpa je naredilo nekaj več in jezbiranje odpadkov, ki se jihda reciklirati, nadgradilo stako imenovanim sistemomod vrat do vrat (»door todoor«) oziroma z zbiranjemodpadne komunalne embalažez rumeno vrečko. Sistem jesicer še v povojih, saj so gav mnogih občinah šele začeliizvajati, vendar se je izkazalkot odlična rešitev, zlasti vredko poseljenih občinah.Količine ločeno zbranih frakcijna posameznega prebivalcaso se namreč povečale tudi došestkrat.In kje se lahko pohvalijo z izkušnjami? V občinahoziroma podjetjih OKP Rogaška Slatina,Občina Gorenja vas-Poljane, Okolje Piran, InfrastrukturaBled, Komunalno stanovanjskopodjetje Ljutomer in JKP Slovenske Konjice.OKP Rogaška SlatinaV javnem podjetju za komunalne storitve RogaškaSlatina, kjer izvajajo sistem rumene vrečkena območju šestih občin (Rogaška Slatina,Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje,Bistrica ob Sotli), so prepričani, da vzpostavitev»door to door« sistema omogoča uporabnikuenostavno, funkcionalno in ekološko dovrše-no zbiranje odpadne embalaže na izvoru. »Kakršnokoli drugačno zbiranje bi bila na našempretežno ruralnem območju čista utopija. Preduvedbo sistema rumene vrečke so bili namrečzabojniki na ekoloških otokih praktično prazni,«pravi direktor OKP Rogaška Slatina, mag.Bojan Pirš.Njegove besede potrjujejo tudi podatki o zbranihkoličinah odpadkov. Stanje za leto 2008kaže na 3,2-kratno izboljšanje ločenega zbiranjav primerjavi z letom 2007, ko so vzpostaviliomenjen sistem. V letu 2008 je bilo zbranih335.120 kg odpadne embalaže z rumeno vrečo,kar predstavlja 12,65 kg/osebo (vključenost občanovv sistem je 90-odstotna).S čistostjo frakcij niso povsem zadovoljni, a kotpoudarja Bojan Pirš, vsak sistem potrebuje večlet, da se uveljavi. Tudi stroški sistema na gospodinjstvoso nižji v primerjavi z zbiralnicami:en ekološki otok stane 5600 evrov (oziromana posamezno gospodinjstvo 53 evrov letno),strošek rumene vrečke pa je le 4,2 evra na gospodinjstvoletno. Kot je še dejal direktor, siprizadevajo, da bi država sofinancirala stroškenabave rumene vrečke. Odzivi občanov nad novostjopa so bili podobni kot v ostalih občinahpo Sloveniji – del občanov je bil takoj navdušen,del pa ji je nasprotoval.JKP Slovenske KonjiceNe tako daleč stran, v Slovenskih Konjicah,jih je k nadgradnji obstoječega sistema po enistrani spodbudilo hitro naraščanje količin odpadkovin na drugi strani porast okoljske zavestiširše javnosti. »Kljub obsežnim ukrepomje trend naraščanja odpadkov še vedno izrazit,zato smo se odločili, da začnemo ločevati odpadkeže na izvoru,« je povedala Ines GričarLočnikar, vodja CERO iz Javnega komunalnegapodjetja Slovenske Konjice. Ko so v novembru2008 začeli z uvajanjem embalažne vreče, je bilokar nekaj zapletov glede zbiranja embalaže, sajse veliko ljudi ni strinjalo s takšnim načinomzbiranja. Sčasoma pa so se ljudje vendarle navadiliin tako so v letu 2008 v pičlih dveh mesecihzbrali 26.700 kg embalažnih vreč. Ines GričarLočnikar je še poudarila, da je embalaža v embalažnivreči sedaj zelo dobro ločena, največ paje plastenk, tetrapaka in folije. Še vedno pa sepojavljajo v vreči tudi odpadki, ki ne sodijo vembalažno vrečo (biološki odpadki, steklo …).Podobno kot v drugih komunalah so tudi v Konjicahobveščali preko medijev, z informacijamipo telefonu in z letaki poleg embalažnih vrečk.Embalažne vrečke so kupili kar sami, nov cenikza obračun storitev pa že pripravljajo. Ugotavljajotudi, da bo potrebna dodatna delovna silav sortirnici.KSP Ljutomer»Najmlajši« je sistem v Komunalno-stanovanjskempodjetju Ljutomer, ki pokriva občine Ljutomer,Križevci, Veržej in Razkrižje. V razmišljanjeo uvedbi rumene vrečke za embalažo sojih usmerili slabi rezultati ločevanja odpadkovna izvoru po principu zbiralnic ločenih frakcijin zbirnega centra ter rezultati sejalnih analizpred odlaganjem odpadkov. S februarjem 2009so tako začeli s sistemom ločevanja odpadkovna izvoru, kar pomeni, da bo manj zbranih odpadkovpotovalo na obdelavo pred odlaganjemin več direktno družbam za ravnanje z odpadnoembalažo. Kot je povedal direktor KSP Ljutomer,Stanislav Klemen, se v prihodnosti nadejajotudi nižjih stroškov okoljske dajatve zaradi

EOL-42-februar-February-09Okolje27odlaganja odpadkov. To pa bodo občutili občani,saj jih ta strošek neposredno bremeni.V rumeni vrečki sicer Ljutomerčani zbirajoenake frakcije embalaže kot v zabojniku za plastenkeoziroma embalažo na zbiralnicah ločenihfrakcij oziroma ekoloških otokih, in sicerplastenke, pločevinke, embalažo iz sestavljenihmaterialov in folije. Kot je povedal StanislavKlemen, so zbiralnice ločenih frakcij ohranili,čeprav povzročajo več problemov kot koristi.»Poleg slabih količinskih rezultatov občani naprostoru zbiralnic pogosto odlagajo različnedruge odpadke (tudi nevarne), ki bi jih moraliodpeljati na nekaj kilometrov oddaljeni zbirnicenter,« je pojasnil.Ker so z uvedbo rumenih vrečk ohranili istodinamiko zbiranja, vendar izmenično - na istilokaciji pobirajo en teden vrečke z embalažo,drugi teden zabojnik s preostalimi komunalnimiodpadki - so se tudi (po razgovorih spristojnimi na Ministrstvu za gospodarstvo inMinistrstvu za okolje in prostor) odločili, dacene zaenkrat ostanejo nespremenjene. Povzročiteljemse namreč ne zmanjšuje obseg storitve,temveč nudi višji standard ločevanja odpadkovna izvoru in sočasno vzpodbuja k ločevanju.Občina Gorenja vas – PoljaneKo so v občini Gorenja vas – Poljane analiziralivsebino mešanih komunalnih odpadkov, sougotovili, da je med njimi veliko odpadkov, kibi se jih dalo reciklirati. Nihali so med dvemaopcijama – ali povečati število ekoloških otokov(jih postaviti bližje ljudem) ali vzpostaviti sistemzbiranja od vrat do vrat. 1. novembra 2008so tako začeli z zbiranjem šestih vrst embalažebrez papirja. Kot je pojasnila Kristina Knific, kije na občini zadolžena za področje ravnanja zodpadki, so sprva zbirali odpadno embalažo vbelih vrečkah, a so že decembra ponudili občanommožnost, da jih zamenjajo z zabojniki.»Kar nekaj pripomb je bilo nad vrečami. Ljudjeso bili navajeni zabojnikov, ki dajejo okolici boljurejen videz. Nekatere občane je motilo tudi to,da se skozi vrečke vidi vsebina odpadkov, težavepa so bile še zaradi živali, ki so vrečke večkratraztrgale,« je povedala Kristina Knific in dodala,da so v naseljih Hotovlje in Hotavlje, kjerso testirali projekt, zbrali od pet do šestkrat večembalaže v primerjavi z letom 2007. Zelo velikonaporov so vložili v informiranje občanovo novosti. Imeli pa so srečo, da je bil novemusistemu zelo naklonjen župan občine MilanČadež, ki je s svojim zgledom pritegnil k aktivnemuločevanju embalaže na izvoru tudi drugeobčane.Kako je sistem povezan sstroški?Ali je potrebno kupiti nova specialna vozilaza odvoz rumenih vrečk?NE, ker se vreče odvažajo s klasičnimismetarskimi vozili, izmenično z mešanimikomunalnimi odpadki; torej en teden rumenevreče, naslednji teden odpadna embalaža,kar predstavlja enake stroške, kot čebi zbirali le mešane komunalne odpadke. Zizmeničnim sistemom zbiranja se prepolovištevilo odvozov za mešane komunalne odpadke(ker je teh bistveno manj, saj embalažapredstavlja minimalno 60 % volumnakomunalnih odpadkov).Ali je potrebno zaposliti novo delovnosilo za sortiranje v sortirnici?DA, ker je potrebno sortirati različne vrsteembalaž; npr. najmanj 6 vrst plastike, kovine,papir, sestavljeno embalažo itd., karomogoča vključenost teh surovin v snovnoreciklažo. Za sortiranje na liniji je optimalno,če sortira vsaj 12 delavcev in delavk(delo je primerno za težje zaposljive skupine,kar je iz vidika zaposlovanja zlasti v temčasu izziv).Ali nakup vrečk opravijo komunalna podjetjasama ali gospodinjstva?Nakup je vključen v ceno storitve, letnopredstavlja ta strošek okoli 4,2 €/gospodinjstvo(cena vključuje 3-4 vreče mesečnoin dvakrat mesečni odvoz).kapacitete smetarskih vozil, ki niso več dnevnoodvažala odpadkov na deponijo. Te kapacitetesmo zapolnili z zbiranjem odpadne embalaže inpapirja od vrat do vrat,« je pojasnil odločitev zarumene vrečke Mirko Ulčar.Z ločenim zbiranjem se sicer v InfrastrukturiBled ukvarjajo vse od leta 2002, ko so v podjetjuzačeli izvajati komunalne dejavnosti. Na področju,ki ga pokrivajo (to sta občini Bled in Gorje)imajo od samega začetka 80 ekoloških otokovin stalno odprto zbirno dvorišče. Pomembnejšinapredek pa so napravili že leta 2004, ko sosistem ločenega zbiranja nadgradili z odvozomločeno zbrane odpadne embalaže dvakrat mesečnood vrat do vrat in kasneje na isti načinenkrat mesečno tudi papir.Na vprašanje, kakšne so njihove dosedanje izkušnje,je direktor Infrastrukture Bled odgovoril,da so dobre, saj se količine ločeno zbranih odpadkovnenehno zvišujejo, količine odloženihpa znižujejo. »Naše spoznanje je, da je poleg zavestiposameznikov zelo pomembna tudi vzpostavitevpogojev oziroma kvalitetnega sistemaločenega zbiranja: odvoz od vrat do vrat, vsakdan odprto zbirno dvorišče za potrebe občanov,kvaliteten sistem odvoza kosovnih odpadkovitd. Pri tem je bila seveda pomembna tudi podporalokalne skupnosti celotnemu projektu,« jepovedal Mirko Ulčar in dodal, da se ne moreznebiti občutka, »da so akcije na državnem nivojupredvsem deklarativnega značaja v smisluizpolnjevanja evropskih direktiv, na operativniravni pa ni več tako pomembno, kaj se dogaja.Okolje PiranV starem mestnem jedru Piran so z zbiranjemmešanih komunalnih odpadkov v namenskihzelenih vrečkah začeli februarja 2002. Spremembasama je bila dobro sprejeta, saj v mestuni več posod za odpadke, ki zaudarjajo, ni hrupapri praznjenju posod in ni hrupa in smradusmetarskega vozila. Žal pa je sprememba prineslatudi več stroškov in posledično višje ceneravnanja z odpadki, kar seveda ni naletelo naodobravanje med prebivalci, je povedala članicauprave Okolja Piran Milica Maslo.Sistem so nadgradili leta 2006, ko so iz staregamestnega jedra umaknili tudi zbiralnice sekundarnihsurovin in prebivalcem omogočili ločenozbiranje na izvoru. Motiv za tako odločitevje bilo predvsem zakonsko določilo o obveznemločenem zbiranju organskih kuhinjskih odpadkoviz gospodinjstev. »Ni bilo smotrno, da bi nazbiralnice postavili posodo za kuhinjske odpadke,saj bi mesto ponovno izpostavili smradnimemisijam,« je pojasnila članica uprave, zadolženaza stike z javnostmi.Kot je nadaljevala Milica Maslo, so zelo osveščeniprebivalci novost sprejeli zelo pozitivno, večprebivalcev pa je bilo do spremembe odklonilno,predvsem zaradi ločenega zbiranja organskihkuhinjskih odpadkov. »Organski kuhinjskiodpadki so najbolj problematični odpadki, kerzaudarjajo, pri nepravilnem ločevanju se cedijoin je težko pričakovati, da bi prebivalci to »obveznost«sprejeli z navdušenjem,« je nadaljevalain dodala, da v njihovem podjetju veliko pozornostposvečajo informiranju in vzgoji prebivalstvaza pravilno ločevanje odpadkov.»Zato smo vztrajali s pomočjo »ambasadorjev«,ki so novost pozitivno sprejeli. Takih je vsak danveč. V raziskavi o ločenem zbiranju odpadkov– Stališča in prakse prebivalcev občine Piran, kije izvedena decembra 2008, je 100 % anketiranihv starem mestnem jedru izjavilo, da ločujejoodpadke, kar 92,3 % jih je izjavilo, da se jim tozdi smiselno oziroma zelo smiselno.« je navedlaMilica Maslo.Občina BledDirektor Infrastrukture Bled Mirko Ulčar priznava,da so jih v nov sistem zbiranja odpadkov(poleg okoljevarstvene politike podjetja)prisilili enormno visoki stroški deponiranja vsosednji občini. »Z zmanjšanjem količin, odloženihna deponiji, smo seveda zniževali stroškedeponiranja. Izpeljavo ločenega zbiranja od vratdo vrat smo lažje izpeljali tudi po uvedbi noveganačina odvoza ostalih odpadkov, ki jih naš pogodbenipartner Saubermacher odvaža v kontejnerjihz naše lokacije. S tem so se sprostileNAČINLOČENEGAZBIRANJA% nečistoč Povprečnazbrana masa(kg) KOE* naosebo/letnoRezultati na terenupred uvedborumene vreče (območjeKozjansko)Ocena stroškov v € nagospodinjstvo letnoSistem zbiralnic 30-40 11-18 1,6 1 zbiralnica= 5600 €Če jo uporablja 105 gospodinjstev(=400 ljudi), jestrošek postavitve zbiralnicena gospodinjstvo 53 €Sistem »rumenavreča« (30 vreč,distribucija, logistikazbiranja)10-15 35-40 12,65 30 rumenih vreč = 0,14 €* 30 = 4,2€/gospodinjstvoletno

EOL-42-februar-February-09PredelavaEmbalaža29plastikeTina HuremovičPlastika je, plastike niZgodba o predelavi plastikev Sloveniji ima zagotovo vsajdve različni plati. Po eni stranismo Slovenci pri zbiranjuodpadne plastične embalažeuspešni. Okoljske cilje glederecikliranja plastike smože dosegli in celo presegli.Sorazmerno s količino odpadneplastične embalaže pa se vzadnjih letih povečuje tudipredelava te embalaže.Vendar pa količin ni dovoljza gospodarske subjekte,ki se ukvarjajo s predelavoplastične odpadne embalaže,in za tiste, katerih proizvodnjasloni na uporabi regranulatov,torej uporabi sekundarnihsurovin. Težava je že v samemsistemu ravnanja s tovrstnimimateriali. Potrebe so večje odponudbe, povpraševanje tujihposlovnih partnerjev pa večjein učinkovitejše od domačih.Večino predelane plastike torejizvozimo, zaradi pomanjkanjana domačem trgu pa so joprimorani nekateri proizvajalciizdelkov iz različnih vrstregranulatov uvažati.Proizvodnja in poraba plastike se količinskoiz leta v leto povečuje, in sicer za okrog devetodstotkov letno. Leta 1950 je svet proizvedel1,5 milijona ton plastike, leta 2007 pa že 260milijonov ton. Po proizvodnji plastike na svetuje, kljub vzponu Kitajske, še vedno vodilnaEvropska unija, kjer se proizvede 25 odstotkovvse svetovne plastike ali drugače povedano, kar65 milijonov ton letno. Med 27 državami članicamiin Norveško ter Švico je po proizvodnjina prvem mestu Nemčija. Sicer pa kar devet odomenjenih držav EU predela več kot 80 odstotkovuporabljene plastike.Predelava odpadne plastike naraščaPo podatkih Ministrstva za okolje in prostorRepublike Slovenije je leta 2007 v Sloveniji nastalo45.913 ton odpadne plastike, od katere sojo slovenski predelovalci reciklirali 23.380 ton.To torej pomeni, da je bilo predlani predelaneveč kot polovica nastale plastične embalaže.Leto prej, torej leta 2006, je bilo pri nas zbranih47.348 ton odpadne plastike, od tega je bilonato recikliranih 18.299 ton. Po podatkih AgencijeRepublike Slovenije za okolje je bila stopnjarecikliranja 38,7 odstotna.Kot je razvidno, se količina nastale plastičneembalaže iz leta v leto povečuje. Leta 2001 smojo imeli slabih 30.000 ton, nato do leta 2006 vsakoleto za dobro tono več, leta 2006 pa je biloLetoNastalaplastičnaemb.Predelanaplastičnaemb.2001 29.883 t 3.026 t 102002 31.463 t 4.529 t 142003 32.598 t 2.517 t 82004 32.345 t 8.305 t 262005 33.940 t 11.507 t 342006 47.348 t 18.299 t 38,72007 45.913 t 23.380 t 50,9Deležpredelanev %Vir: Zbirka ravnanja z odpadki, Agencija RS za okoljeplastike v tonah2500020000150001000050000Predelava plastike v Slovenijipredelava plastike od leta 2001 do 20072001 2002 2003 2004 2005 2006 2007Vir: Agencija Republike Slovenije za okoljeodpadne plastične embalaže že dobrih 47.000ton. Premo sorazmerno z rastjo količine, nastaleodpadne plastične embalaže, je rasla tudi količinapredelane tovrstne embalaže. Velik skokje bil dosežen leta 2004, ko se je delež predelane

30 Embalaža EOL-42-februar-February-09embalaže povečal kar za 26 odstotkov.Kot so ocenili na Ministrstvu za okolje in prostorRS, se količina zbrane in predelane plastikev zadnjih letih res povečuje, vendar zaenkrat nesignifikantno, saj je pretežni delež plastike pomešanmed mešane komunalne odpadke. Zaobdelavo tovrstnih odpadkov pa v Sloveniji nibilo prav veliko narejenega.Po podatkih Ministrstva za okolje in prostorRepublike Slovenije so sicer viri nastajanja odpadneplastične embalaže v Sloveniji naslednji:odpadna plastična embalaža, plastika kot odpadnaločeno zbrana frakcija komunalnih odpadkov,odpadna plastika iz kmetijstva, vrtnarstva,ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva, odpadnaplastika iz proizvodnje, priprave, dobave inuporabe plastike, ostružki plastike iz postopkovoblikovanja in fizikalne in mehanske površinskeobdelave plastike, odpadna plastika iz izrabljenihvozil, odpadna plastika kot gradbeni odpadekin odpadna plastika in guma kot odpadek izmehanske obdelave odpadkov.Po zbranih podatkih Agencije RS za okolje inslovenskega Statističnega urada je Slovenijaokoljski cilj 22,5 odstotnega deleža recikliranjaodpadne plastične mase že presegla leta 2005.Decembra lani pa je bila v Evropskem uradnemlistu objavljena še nova krovna direktiva o ravnanjuz odpadki. To bo morala Slovenija sprejetiv dveh letih, predvideva pa, da je treba do leta2020 doseči 50 odstotno stopnjo recikliranja zaplastiko iz komunalnih in njim podobnim odpadkov.Kmalu nove naložbe v predelavoV podjetju Motvoz so se odločili, da bodo svojprogram predelave industrijske odpadne embalaže(polypropilenske tkanine in polietilenskefolije) povečali z novo pralno linijo ter linijo zaizdelavo plastičnih regeneratov. Gre za naložbo,vredno 3 milijone evrov in pol. Dela so seže začela septembra lani, poskusno obratovanjepa naj bi trajalo od marca do oktobra letos.»Novost je predvsem predelava polipropilensketkanine oziroma transportnih vreč za sipke materiale,t. i. big bage. Ti so doslej v večini primerovkončali na deponijah ali v sežigalnici,«je pojasnil mag. Anton Lakner, direktor Motvoza,ter dodal, da bo skupna količina predelaneplastike ob polnem zagonu znašala dodatnihokrog 8.500 ton na leto. Z obstoječo in delujočotehnologijo torej okrog 10.000 ton na leto. Ciljnove naložbe, za katero so sicer poskušali pridobititudi evropska sredstva, vendar so bili pritem žal neuspešni, je zagotoviti cenejšo surovinoza svoje izdelke, kot so: veziva, vrvi in folijeza gradbeništvo ter kmetijstvo. Približno polovicoregeneratov bodo torej porabili v podjetjihv skupini Motvoz Plast, Ultrapac in Motvoz Srbija,ostalo pa bodo izvozili že znanim kupcem,s katerimi poslovno že sodelujejo. »Odločitev zainvesticijo je predvsem ekonomsko utemeljena,saj že sedaj uporabljamo za proizvodnjo nekaterihizdelkov sekundarno surovino. V to nas siliodvisnost od uvoza in naraščajoče cene plastičnihgranulatov. Investicija je trenutno s skokovitimpadcem cen plastičnih surovin ekonomskomalo manj privlačna, vendar verjamemo, da jedolgoročno, tako z ekološkega kot gospodarskegavidika utemeljena in ekonomsko upravičena,«je še povedal Lakner.V ospredju je in bo kakovostregranulatovMed vodilne predelovalce odpadne plastike vSloveniji sodi podjetje Omaplast iz Grosupljega.Na dan predelajo 50 ton odpadne plastičneembalaže, na leto okrog 12 tisoč ton. Večino,kar 95 odstotkov proizvodnje, izvozijo na tujetrge. Kljub uspešnemu delu in 25-letni tradicijipa v podjetju Omaplast opozarjajo na neurejenerazmere na domačem tržišču: »Trg z odpadnoembalažo v Sloveniji je še vedno prost trg, sistemkot celota pa na njem ne deluje. V kriznihčasih vsi tuji sistemi ščitijo domačo predelavoin spodbujajo domača podjetja z zniževanjemcen odpadnih surovin. Pri nas pa se sistem stem ne obremenjuje. Domači predelovalci materialeprodajajo evropskim trgovcem za azijsketrge, kjer je še vedno, kljub padcu cen surovin,mogoče iztržiti določen profit. Po mojih podatkihin izkušnjah je slovenski sistem ravnanja zembalažo edini v Evropi, v katerem ni treba predatizbrane odpadne embalaže podjetjem, registriranimza predelavo odpadkov.« Po besedahMarka Omahna iz Omaplasta se količina predelaneplastike pri nas sicer povečuje, vendar pato ni povezano z boljšo zakonodajo, delovanjemsistema ali učinkovitejšim zbiranjem tovrstnihodpadkov. »Plastike doma je torej dovolj, lezbrati jo je treba. Premalo je sortirnic, naložbv sortiranje in zbiranje komunalnih frakcij papraktično ni,« je še izpostavil Omahen. Ob količiniodpadne plastične embalaže in njenemrecikliranju je treba izpostaviti še pomen kakovosti.Povpraševanja po regranulatih na trguje namreč dovolj. Ker pa predelovalci plastikepričakujejo, da bo ponudba standardnih granulatovpresegla povpraševanje, bo poleg količinebistvenega pomena tudi kakovost granulatov.Večja kot bo njihova kakovost, večje bo povpraševanjepo njih.Na težavne razmere na trgu so opozorili tudidrugi predelovalci plastike in tisti, ki jo zgoljzbirajo. V Komunalnem podjetju Ormož, podobnokot v drugih tovrstnih podjetjih, odpadke,torej tudi plastiko, zbirajo na ekološkihotokih. Na njih na leto zberejo več kot 200 tonplastike. V 90 odstotkih so to plastenke. Na taknačin zbrano plastiko morajo brezplačno oddatishemam. Ludvik Hriberšek, vodja ravnanjaz odpadki v KP Ormož, je ob tem povedal,da je ena večjih slabosti na področju odpadneplastike v Sloveniji ta, da ni mogoče predelatiodpadne plastike s pokopališč. V času svetovnegospodarske recesije pa je, po njegovih ugotovitvah,zelo upadlo povpraševanje po sekundarnihsurovinah. To občutijo tudi v podjetjuDinos, kjer odpadno plastiko dobivajo delnopreko družb za odpadno embalažo, delno padirektno od dobaviteljev, torej podjetij in podobno.Statistični podatki kažejo, da zbiranjeodpadne plastike količinsko narašča. V Dinosunajveč zberejo in predelajo polietilena, čepravpa je ravno po njem povpraševanje v tem časuzelo majhno. »Trenutno je gospodarska krizapovzročila zlom surovinskega trga. Problematikana tem področju je torej zelo resna. Cen ni,ker tudi podjetja nimajo naročil za svoje produkte.K slabemu stanju pa svoje prispeva tudinizka cena nafte,« je obstoječe stanje ocenilKristijan Mlinar, vodja področja nekovinskihmaterialov v Dinosu. V slednjem sicer odpadnoplastiko prodajajo tako na domače kot na tujetrge, ob tem pa izpostavljajo, da v Sloveniji nidovolj predelovalcev posameznih vrst plastike.Dokaz, da je stanje na trgu predelane plastikeoziroma t.i. regranulatov paradoksalno, saj precejplastike izvažamo, za lastne potrebe pa jenimamo dovolj in smo jo primorani celo uvažati,je tudi podatek Carinske uprave RepublikeSlovenije. Kot je pojasnil Pavle Šobar, iz Generalnegacarinskega urada, je bilo lansko leto zaslovenske prejemnike v promet sproščeno za55,85 milijonov evrov predelane plastike oziroma18.278 ton. V največji meri je šlo za uvozplastike iz Hrvaške, Ljudske republike Kitajske,Srbije ter Bosne in Hercegovine. Slovenski izvoznikipa so z izvozom predelane plastike lanizaslužili 162,67 milijona evrov. Največ od skupaj53.772 ton plastike so izvozili na Hrvaško, vRusko federacijo, Ukrajino, Bosno in Hercegovinoter Srbijo.Plastics processingThere is plastic, there is noplasticThe story on plastics processing has, for certain,at least two different sides in Slovenia.On one hand, we the Slovenians are successfulat collecting plastics waste packaging.We have already achieved and exceeded theenvironmental goals regarding plastics recycling.Proportionally to the amount of plasticswaste packaging, the processing of thispackaging is also increasing in recent years.Nevertheless, the amount is not big enoughfor the economical operators involved in theprocessing of plastics waste packaging andfor those whose production is based on theuse of regranulates and therefore the use ofsecondary raw materials. The problem lies inthe system of management of such materials.The needs are larger than the offer, and thedemand by foreign business partners is largerand more effective than by the domestic. Themajority of plastic is therefore exported, butdue to its lack on the domestic market, itneeds to be imported by some producers ofthe products made from different kinds of theregranulates.

EOL-42-februar-February-09BioplastikaEmbalaža 31Bojan StojanovićMorda se njen čas že začenjaNa področju plastike sedogajajo spremembe, kibodo do temeljev spremenileembalažno industrijo. Nihanjecen nafte in motenje oskrbe,okoljska gibanja in javni pritiskmočno vplivajo na celo vrstoindustrij, ki so odvisne odte surovine. Silijo jih, da seozrejo po novih materialih, kiso trajnejši, okolju prijaznejši,bolj funkcionalni, proizvodniprocesi pa učinkovitejši. Napodročju embalaže je trenutnonajbolj vroča bioplastika.Plastika je fantastična. Je močna, vzdržljiva, raznovrstna,lahka, varna in poceni. Narejena je izstranskih proizvodov rafiniranja nafte, ki bi drugačebili odvrženi kot odpadek, tako da nihče neuvaža nafte, da bi izdeloval plastične produkte.Vendar pa obstaja težava, ki so jo prepoznalevlade in nevladne organizacije po celem svetu,in to je, da ima plastika zelo dolgo življenjskodobo, še posebno če se znajde v naravnem okoljuali oceanih. Tako se danes soočamo s situacijo,ko nekje na severnem delu Atlantika plavaogromen otok plastičnih odpadkov v velikostizvezne države Teksas (32 Slovenij).Plastika, s trenutno globalno porabo 200 milijonovton (EU cca. 40 milijonov ton) in letnorastjo proizvodnje okoli 5%, predstavlja največjepolje aplikacij surove nafte, če izvzamemoenergetski in transportni sektor. 5% porabasurove nafte za namene proizvodnje plastike senam mogoče zdi majhna, vendar pa, če to prevedemov absolutne številke (1,5 mio sodov ali200 mio litrov), se vidi kako odvisna je plastičnaindustrija od naftne industrije. Zviševanje cennafte, ki jih povzroča konstantna rast povpraševanjain politični konflikti v določenih predelihsveta, ima prav tako velik vpliv na plastični trg,zato postaja vse bolj očitno in potrebno, da seta pomemben industrijski sektor, ki je samo vEvropi vreden 200 milijard EUR, ozre po novihin alternativnih materialih, ki bi zmanjšali njegovoodvisnost in s tem ranljivost.Biorazgradljivost je prednostV Sloveniji še nismo veliko slišali o bioplastiki, vsvetu pa je to ena izmed najpomembnejših temin novih eko-industrij, ki skupaj z industrijobiogoriv, pridobiva vse večjo vlogo v ekonomskemin političnem prostoru. Bioplastika predstavljarelativno novo vrsto materialov, ki so sev komercialni uporabi pojavili v zadnjih nekajletih (prvi biorazgradljiv material za komercialnenamene je dalo na trg podjetje NatureWorksiz ZDA, leta 2005). Kar jo razlikuje od konvencionalneplastike, je osnovna surovina, iz katereso narejeni plastični produkti. Medtem ko se vproizvodnji »navadne« plastike (npr. PET, PPali HDPE) uporabljajo derivati nafte, se v večinimaterialov, ki jih uvrščamo med bioplastiko,kot osnovno surovino uporabljajo rastline.Najpomembnejša lastnost teh materialov je, dase produkti iz bioplastike, čeprav odvrženi v naravo,v določenem času biološko razgradijo. Toje možno, ker se v proizvodnji bioplastike uporabljajoobnovljivi surovinski viri, predvsemrastlinski škrob, ki se ob določenih pogojih začnejorazkrajati. To lastnost imenujemo biorazgradljivostoz. sposobnost razkrajanja materialaob različnih naravnih vplivih in/ali pogojih,katerega stranski produkti so CO2, H2O ter biomasain mineralne soli. Ti vplivi, ali bolje rečeno»sprožilci«, so: voda, sončno UV sevanje,fizični stres ali dejavnost mikrobov v prsti.Razvoj bioplastike je, tako kot veliko novejšihtehnologij, sledil primerom iz narave: na letniravni rastline s pomočjo sončne svetlobe infotosinteze ustvarijo okoli 100 milijard ton biomase.Ista količina se razgradi nazaj v osnovnemateriale, ogljikov dioksid in vodo, skupajz majhnimi količinami biomase in mineralov.Ta proces imenujemo biološka razgradnja in joomogočajo številni mikrobi v prsti. Bioplastičnaindustrija skuša imitirati ta zaprti krog, saj zaosnovno surovino prav tako uporablja biomaso,ki se po uporabi, s pomočjo mikrobov v zemljiali kompostnikov, razgradi nazaj v osnovne delce.65 % bioplastike v letu 2007 je bilo uporabljenev embalažni in živilski industriji. Pričakujese, da bo do leta 2020 ta delež padel na 40 %,medtem ko bo avtomobilska in elektronska industrijav tistem času porabila 25 % bioplastike,saj v teh industrijah obstaja večji potencial zavišje dobičke.Trg bioplastike ima med 8 in 10% letno rast inpokriva med 10 in 15 odstotki celotnega trgaplastike. Pričakuje se, da bo ta delež zrasel na 30% do leta 2020. Trg je ogromen. Samo v ZDA jepresegel milijardo USD v letu 2007, do leta 2020pa naj bi krepko presegel 10 milijard. Zato se vednoveč podjetij odloča za vstop na ta trg, tako

32 Embalaža EOL-42-februar-February-09da je danes na področju bioplastike aktivnih žepreko 500 podjetij, še 500 pa jih analitiki pričakujejodo leta 2020. V zadnjih letih se je največbioplastike porabilo v embalažni in živilski industriji,medicini, igračah in tekstilni industriji.A največ inovacij in novih aplikacij se dogajana področju avtomobilske in elektronske industrije,ki sta tudi glavni gonili hitre rasti trga.Še posebno v avtomobilski industriji se dobrozavedajo dejstva, da bodo plastični deli, ki bodoizdelani iz rastlin, pri kupcih spodbudili simpatijein nagovarjali t.i. »zelene« kupce. Takoni presenetljivo, da je Toyota vodilno podjetjetako po raziskavah kot po uporabi bioplastikev svojih vozilih.Najlepša prihodnost za prozornoplastikoNi vsa razgradljiva plastika tudi bioplastika. Kbioplastiki štejemo tiste materiale, ki so izdelaniiz rastlinske osnove, torej so narejeni iz naravnihmaterialov, kot so rastlinska olja ali koruzniškrob, in so biorazgradljivi ali hidro-razgradljivi.Poznamo pa tudi razgradljivo plastiko, katereosnova je »fosilna« plastika, vendar ima v določenrazmerju dodan dodatek, imenovan oxoaditiv,ki sproži in pospeši proces razgradnjetudi v tradicionalni plastiki, ki bi po naravnipoti potekal več sto let. To plastiko, ki bi ji lahkorekli tudi hibridna, poznamo pod imenomoxo- ali foto-razgradljiva plastika. Bioplastikaiz škroba zaseda največji tržni delež s 39 % produktovv letu 2007. Sledi ji PLA s 26 % deležemter oxo-razgradljiva plastika s 16 % deležem.Ostalih 16 % zasedajo ostale vrste materialov.Biorazgradljiva plastika lahko temelji na naslednjihosnovnih surovinah: škrob, celuloza,PLA (mlečna kislina pridobljena s fermentacijoškroba), PHA, PHB, PHV (naravni poliesteri,ki jih proizvajajo določeni mikrobi).Velika večina današnjih biorazgradljivih produktovje izdelana na osnovi koruznega škroba,kot npr. sedaj že vsem poznane bio-vrečke zabiološke odpadke. Čisti škrob ima lastnost, dadobro vpija vlago, zato se ga veliko uporabljatudi v proizvodnji kapsul v farmacevtski industriji.Vendar se po mnenju strokovnjakov najlepšaprihodnost obeta PLA plastiki, prozorniplastiki, ki ne samo, da je po lastnostih izrednopodobna PE in PP materialom, temveč jo lahkoproizvajamo na že obstoječi standardni opremiza proizvodnjo plastike. PLA plastika je izrednouporabna na vrsti področij od folij, tekstila,preprog, kalupov, krožnikov, pribora, skodelic,steklenic in drugih vrstah embalaže. Uporabljase tudi na področjih, kjer se zahteva večja trdoživostmateriala pri nizkih temperaturah, kot jeembalaža za sladoled in ostale zmrznjene produkte.PHA in PHB bioplastika, ki jo pridobivajo s pomočjomikrobov, kot stranski produkt pri proizvodnjiceluloznega bioetanola, je v primerjaviz ostalima tehnologijama še v fazi razvoja in šeni v komercialni rabi. Njene lastnosti so podobnetistim, kot jih ima PP, ponaša pa se z izrednotermično obstojnostjo. Vodilni svetovni proizvajalcibiorazgradljivega granulata in filmov,kot so NatureWorks, Cereplast, BASF in Novamont,pa so razvoj odpeljali že mnogo dlje odpreprostih vrečk. Z intenzivnim vlaganjem sodosegli že zelo visoko raznovrstnost materialov,kompozitov in aplikacij, ki segajo od razgradljivihtelesnih vsadkov, ki se uporabljajo v medicini,do ohišij mobitelov in podplatov športnihcopat.Tudi očitkov ne manjkaGlavni očitek, ki ga je deležna bioplastika, je,da v dostopu do surovin tekmuje s prehrambnoindustrijo in da ima enako škodljiv učinek nakmetijstvo kot biogoriva. Poleg tega ji očitajotudi energetsko intenzivno proizvodnjo, ki uporabljaenergijo iz fosilnih virov, kar bi pomenilo,da bi v končni fazi bilo vseeno, ali je plastika izkoruze ali iz nafte. Podjetje NatureWroks se jeseveda takoj odzvalo na te očitke in predstaviloCO2 odtis svojih produktov in dokazalo, danpr. pri proizvodnji materiala Ingeo, ki je substitutza PET plastiko, proizvedejo 77 % manjCO2 in porabijo 56 % manj energije. Reagiralje tudi Cereplast in naročil študijo CO2 odtisasvojega produkta Biopropylene® in klasičnegapolipropilena (PP). Študija je pokazala, da se sproizvodnjo vsakega kilograma Biopropylene®v ozračje izloči 1,82 kg CO2, medtem ko se vproizvodnji klasičnega PP izloči skorajda enkratveč, 3,14 kg CO2.Konec prejšnjega leta je potekala mednarodnakonferenca Evropske bioplastične organizacije(European bioplastics), na kateri so razpravljalio novih perspektivah, izzivih in omejitvah bioplastike.Melanie Gentzik, vodja komunikacij vEvropski bioplastični organizaciji (EuropeanBioplastics), nam je posredovala glavne ugotovitvekonference: »Trg bioplastike se je v zadnjihnekaj letih izjemno razširil, stopnje rasti pa lahkoprimerjamo s stopnjami rasti proizvodnjefotovoltaičnih celic, ki ima več kot 40-odstotnoletno rast. Tako se pričakuje, da bo stopnja rastiproizvodnje različnih vrst bioplastike poskočilaiz 300.000 ton, proizvedenih v letu 2007, na2.000.000 ton v letu 2011.« Glede očitkov navplive na ponudbo hrane pa je povedala, da »setrenutno za potrebe proizvodnje bioplastikeuporablja 0,05 % evropskih kmetijskih zemljišč,kar pomeni, da njena proizvodnja nima večjegavpliva na ponudbo in cene kmetijskih proizvodov.«Bioplastika predstavlja enega od načinov, kakozmanjšati odvisnost industrije od dogajanja nanaftnih trgih, hkrati pa zagotavlja trajno in pocenioskrbo z osnovnimi surovinami za embalažnoindustrijo. Zato se biorazgradljivi plastičnimateriali smatrajo za eno najpomembnejšihinovacij za uveljavitev trajnostnega razvoja tudiv embalažni in drugih povezanih industrijah.Kljub mladosti pa so proizvodi bioplastičneindustrije dosegli že veliko raznovrstnost takov kompoziciji kot v aplikacijah in so že prisotniv velikem spektru sektorjev in industrij, odmobilnih telefonov do medicinskih implatantov,kar pomeni, da se gospodarstvo zaveda pomembnostialternativ in da že reagira na zahtevetrga.Visoka rast produkcije bioplastike že privlači pozornostlastnikov blagovnih znamk. V državah,kjer je bioplastična industrija že močno razvita(ZDA, Italija, Francija, Nemčija, Velika Britanija),največje blagovne znamke že pogledujejo kuporabi bioplastike bodisi za proizvodnjo samihproduktov bodisi za embalažo svojih produktov.Uvajanje bioplastike jim namreč prinaša velikokoristi, od izboljšane javne podobe, zagotavljanjatrajnostne proizvodnje in okolju prijaznihpraks, do manjšega vpliva izdelkov na okoljeter diverzifikacije osnovnih materialov. Velikaovira za popoln razmah bioplastike je še vednonjena visoka cena, ki tudi za nekajkrat presegaceno konvencionalne plastike, čeprav že danesobstajajo rešitve, ki so cenovno primerljive scenami proizvodnje konvencionalne plastike,predvsem s pomočjo oxo-aditivov. Vendar se boz ekonomijo obsega tudi to spremenilo, tako dabodo cene teh materialov v bližnji prihodnostiprimerljive s konvencionlano plastiko.

34Embalaža in recesija EOL-42-februar-February-09kupci. V Sloveniji prodamo le dobre 3 % našeproizvodnje, v tretjih državah 15 %, ostalo pa vdržavah EU, in sicer največ v Italiji in Nemčiji.Zaradi bistvenega povišanja cen energije in nekaterihsurovin smo bili tudi mi primorani povišaticene naših izdelkov. Skupno z našimi kupciobravnavamo vsak izdelek posebej in skušamonajti še sprejemljivi nivo cen za tržišče.Intenziven razvoj novih, zahtevnih izdelkov jeena temeljnih prvin našega poslovanja. Pričakujemo,da bodo potrebe in želje po novostih prisotnetudi v prihodnje. Našo ponudbo bomo skušalimaksimalno prilagoditi potrebam kupcev, dabi tako čim bolje pomagali doseči njihove cilje inpričakovanja.Življenjski slogi, zahteve kupcev in modni trendinarekujejo vrsto embalaže. Izbirajo tako embalažo,ki bo zadostila njenim ključnim funkcijam:varovanje izdelka, življenjski cikel, zunanjapodoba končnega produkta. Ker proizvajamonestandardno stekleno embalažo, se v celoti prilagajamozahtevam kupcev in naši razpoložljivitehnologiji, ki narekujejo dizajn in težo posameznegaizdelka.Proizvodnja poteka v novi, sodobni tovarni. Obgradnji te tovarne je bilo upoštevano trajnostnoravnanje z embalažo, kar pomeni skrb za dolgoročnovarovanje primarnih virov – energijskih insurovinskih.Davor Križan, direktor, Dama d.o.o.Moje mnenje je, da serecesija v embalažnemdelu (papirnate vrečke)ne bo veliko poznala.Pri dodelavnihposlih za večje slov.tiskarne pa se že pozna50 % izpad proizvodnjeglede na leto2008. Za rešitev iz krizebo potrebne velikopozitivne energije in racionalizacije proizvodnje.Mislim, da ne bo velike razlike med slovenskimin evropskim tržiščem.Skoraj vsi kupci želijo znižati stroške embalažena nenormalno raven, pri tem pa nočejo upoštevati,da nismo dražili naših proizvodov že cca.dve leti. Proizvajalci si moramo postaviti ceno,pod katero ne bomo prodajali svojih proizvodov,v nasprotnem primeru bomo lahko kmalu zaprlisvoje proizvodnje. Tudi mi poskušamo znižaticene surovin, vendar nam do sedaj to še ne uspevanajbolje.Rezervi vidim pri večji produktivnosti in večjihnakladah. Kakovosti materialov ne sme zniževati,saj v naši stroki potrebujemo materiale, kiimajo vse potrebne certifikate za stik s prehrano,zato si ne moremo privoščiti nepreverjene inmanj kakovostne surovine.Damjan Krajc, direktor komerciale, EuroboxV letu 2009 pričakujemoza cca. 30 % manjprihodkov ter 19 %nižji fizični obseg dela.Enak procentualniosip bo tako na domačemkot tudi na tujihtrgih.Naši kupci težijo k znižanjucen embalaže.Smo prisiljeni popuščatinjihovim zahtevam,saj je že sedaj čutiti vpliv pomanjkanja delana trgu in je to edini način, da obstoječe delo inkupce zadržimo.Ne vidim nobenih možnosti za zniževanje kakovostiembalaže, saj se na slovenskem trgu že sedajuporablja premalo kakovostna kartonska embalaža,glede na trge EU.Rafael Sedmak, direktor, Javor IPP PivkaS posledicami recesijese v Javorovi proizvodnjipalet soočamood lanske jeseni, v letošnjemletu pa se negativneposledice le šestopnjujejo. Odražajose v upadanju naročilin nižanju cen paletna domačem in tujemtrgu. Ob upoštevanjurazmer v drugih panogahmenimo, da v letošnjem letu ni realno pričakovatipozitivnega preobrata.Kupci zahtevajo nižje cene izdelka, a hkrati vzdrževanjedosedanje kakovosti. Le redki kupci seodločijo za nižjo kakovost embalaže na računnižjih cen. Seveda ob padanju cen palet poskušamoizkoristiti vse naše notranje rezerve, takoda kar najbolj racionaliziramo poslovanje, znižujemostroške dela … Prizadevamo pa si tudi zanižje cene surovine.Pri našem izdelku - paleti – je večji poudarekkot na dizajnu poudarek na kakovosti izdelka.H kakovosti in predpisanim dimenzijam izdelkanas zavezujejo EPAL standardi, zato racionalizacijena račun kakovosti ni. Menimo, da smo priracionalizaciji izbrali ustrezne notranje ukrepe,v verižni reakciji pa bodo morali del »cene« recesijeprevzeti tudi dobavitelji in korigirati cenosurovine.mag. Darja Kocjan, direktorica programa embalaža,FragmatRecesija bo prav gotovoprecej znižalaprihodke v našemprogramu embalaže,saj veliko industrijskihkupcev izrazitozmanjšuje naročenekoličine pri ustaljenihprojektih. Seveda patrenutno zmanjšanimprihodkom morajoslediti ustrezni korakiracionalizacije in optimizacije našega poslovanja.Veliko razvojno naravnanih kupcev, tudi iz avtomobilskeindustrije, pa hkrati pospešeno razvijanove projekte in pri razvoju le-teh aktivnosodelujemo, saj tudi mi gledamo v prihodnost inupamo, da bomo iz krize izstopili močnejši.Naši kupci seveda kot enega izmed svojih ukrepovracionalizacije poslovanja iščejo prihrankena nabavni strani, verjetno ne le pri embalaži. Znašimi kupci skušamo poiskati ustrezne rešitve,ki bi dolgoročno okrepile partnerske odnose inomogočile preživetje obeh partnerjev v oskrbovalniverigi. Rešitve in dogovori so zelo različni,idealno je, če se lahko v sami obliki oziroma izvedbiembalažne rešitve najde prihranek.Kot proizvajalci večinoma sekundarne embalažeponavadi iščemo prihranke pri samem konstruiranjurešitev in s tem tudi stroških materiala.www.adheziv.siVrhunsko označevanje vašihproizvodov, resolucija tiska 600,tudi 1.000 dpi.Sejem GRAF&PACK,21. - 24. april 2009, CeljeAdheziv d.o.o., Primož 24c, 3230 Šentjur, Slovenijatel.: 03/ 749 0 740, fax: 03/ 749 0 741GSM: 041/ 612 610, e-mail: vojko.arzensek@siol.netAdheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432promocija

EOL-42-februar-February-09Lucija Lorger,Cveta GorenšekSekundarnaembalažaValoviti karton manj popularenEmbalaža37Inštitut proizvajalcev pakirnihstrojev (PMMI – PackagingMachinery ManufacturersInstitute) je novembra 2008objavil zaključke študijeo sekundarni embalaži inpakiranju. Ključne ugotovitveraziskave so nakazale dvabistvena vidika tega področja:zahteve trgovcev po večjivrednosti izdelkov, na drugistrani pa vse večje potrebepo zmanjšanju stroškov.Predsednik in izvršni direktorinštituta PMMI Charles Yuskaje dejal, da so vsa podjetja,ki so sodelovala v raziskavi,ponovno ovrednotila svojoovojno oziroma sekundarnoembalažo. Preiskovali somateriale, težo, prostorninoin načine za čim boljšeprilagajanje velikosti embalažeprostoru, ki je na voljo naprodajnih policah.V študiji je sodelovalo 67 podjetij, ki so predstavljalatrg hrane, pijače, mlečnih izdelkov,elektronike in trg izdelkov za osebno nego,ostale udeležence pa so predstavljali embalerjiin ponudniki materialov. Predmet razprav jebil predvsem valoviti karton, saj ima uporabale-tega velik vpliv na celotne stroške. Raziskavainštituta PMMI je pokazala, da 80 % podjetij zasekundarno embalažo uporablja običajne kartonskezaboje, polovica pa jih uporabo zmanjšujetudi do 60 %. Običajne kartonske zabojevse bolj nadomeščajo druge vrste kartonskihembalaž, kot so nosilne kartonske škatle. Podjetja,ki uporabljajo nosilne kartonske zaboje,se nagibajo zlasti k uporabi varovalnih (kartonskih)podlog in pokrovov. Da bi dosegli čimboljšo zaščito in trajnost, pri izdelkih, primernihza tovrstno pakiranje (npr. plastenke in pločevinke),kartonske embalaže nadomeščajo tudis folijami iz umetne mase.50 % vprašanih strokovnjakov s področja embalažein pakiranja je napovedalo trend zmanjševanjauporabe valovitega kartona, ki naj bi ganadomeščale posebne oblike kartonskih zabojev,ki se lahko prilagodijo obliki pakiranegablaga. 24 odstotkov vprašanih glede prihodnjeuporabe kartona ni videlo večjih sprememb, sajverjamejo, da bodo embalerji težili k ravnotežjumed majhno težo in trdnostjo embalaže. 21odstotkov strokovnjakov pa je zaradi internetneprodaje napovedalo povečano uporabo valovitegakartona kot materiala za izdelavo embalaže.Charles Yuska o tem pravi naslednje: »Pomembnoje razumeti, da med funkcionalnostjoin stroški obstaja določen »kompromis«. Strokovnjakina področju embalaže se strinjajo, daje ena njihovih glavnih nalog iskati ravnotežjemed redukcijo, ponovno uporabo in reciklažo,hkrati pa ne smejo ogrožati funkcionalnostiembalaže.«Študija je pokazala, da je pomembno upoštevatitudi alternativne materiale in reciklirane vsebinev valovitem kartonu, kajti vsaka spremembavpliva na sekundarno embalažo, na učinkovitoststrojev in prav tako tudi na primarno embalažo,ki je vključena v pakiranje. Toga, trdna embalažatekočin, na primer zahteva manj sekundarneembalaže kot prožna embalaža.

38 Embalaža EOL-42-februar-February-09Do sprememb v sekundarni embalaži je pripeljaloveč faktorjev. 70 % strokovnjakov je poudarilo,da je njihov cilj izboljšati sekundarnoembalažo, pri čemer so imeli v mislih predvsempovečanje trajnosti. Kljub temu rezultati raziskavekažejo, da je težnja k trajnosti ravno tolikosredstvo za doseganje cilja kot cilj sam po sebi.Prihranek stroškov, zlasti transportnih, zahtevekupcev in strateške pobude k okoljskemu ozaveščanjuso poleg povečane trajnosti še ostalepomembne težnje, ki vodijo k spremembam napodročju recikliranja in sekundarne embalaže.Vir: PMMI report: secondary packaging under closereview. Published in Contract Packaging Magazine,December 2008 , p. 5. Written by Jim George, EditorIn ChiefVečji pritisk na sekundarnoembalažoKako slovenski proizvajalci embalaže in njihovinaročniki ocenjujejo tezo, da bo trg zlastipritiskal na nižanje cen sekundarne oziromatransportne embalaže in manj na prodajnoembalažo?Janja Kaplja, prokurist, Plastenka: Vsi vemo,da transportna embalaža ne prinese velike razlikev ceni, saj je to za nas volumenskega pomena.Kar pa se tiče samih prodajnih artiklov, po našemmnenju še vedno igra veliko vlogo dizajn,seveda s kvaliteto in standardi kakovosti.Majda Krošlin, vodja sektorja trženja v SteklarniHrastnik, PE Special: Praksa to tezo potrjuje.Je pa tudi velika verjetnost, da določen delprodajne embalaže nadomesti standardna transportnaembalaža, ki lahko zniža ceno končnegaprodukta. S potrošniškega vidika bo prisotnoodlaganje nenujnih nakupov. Odločali se bomoza tisto, kar bo najbolj racionalno uresničevalonaša pričakovanja v skladu z izbranim in mogočimnačinom življenja. Močno upamo, da bodopotrošniki še naprej posegali po privlačni prodajniembalaži.Davor Križan, direktor, Dama: Mislim, da botrg pritiskal na obe vrsti embalaže, mogoče pabodo proizvajalci sekundarne embalaže prej občutilizahteve po znižanju cen.Andrej Stušek, generalni direktor, Eta Kamnik:Več rezerv je vsekakor pri sekundarniembalaži. Čeprav poteka tudi obratni proces,ki je sprožen s strani trgovcev, ki želijo olepšatitransportno embalažo. Zaradi njihove racionalizacijedela bi želeli čim več izdelkov postavitina prodajna mesta v sekundarni embalaži.Marko Hren, direktor, Dana: Kakšnih velikihrezerv pri obstoječih načinih transporta in obstoječihmaterialih prodajne embalaže ni. Priložnostvidim predvsem v razvoju novih materialov,ki bi prevzeli funkcijo sedanjih ustaljenihpraks.Rafael Sedmak, direktor, Javor IPP Pivka: Kerje prodajna embalaža pomemben element priprodaji izdelka, je ta teza logična. Sekundarnaoziroma transportna embalaža je pač nujenstrošek poslovanja in stroške poslovanja poskušajopodjetja znižati. A transportna embalaža jepodvržena strogim zakonskim zahtevam. Uporabnikipalet, ki uporabljajo cenejšo, a zakonskoneustrezno embalažo, se tako zavestno izpostavljajoposlovnemu tveganju.Jernej Jedlovčnik, pomočnik direktorja Sektorjaza razvoj, Krka: Ocenjujemo, da je gotovoveč rezerve pri sekundarni embalaži, ki, če greza izdelke široke potrošnje kot npr. kozmetikaali dodatki k prehrani, na prodajnih policahtekmuje s svojo privlačnostjo s pomočjo grafičnepodobe in uporabljenih materialov. To pa stastroškovno zelo potratna elementa.Slavko Peklaj, direktor nabave, Ljubljanskemlekarne: Možnosti za racionalizacije so vednoin povsod. Še posebej pa na področju sekundarneembalaže. Pri sekundarni embalaži smozadnja leta proizvajalci kar tekmovali, kdo bosvoje izdelke zavil v močnejšo, večjo, čimboljpobarvano škatlo. Nešteto primerov je, ko soškatle prevelike in bi v njih spravili še enkratveč izdelkov kot pa jih dejansko. Oblikovalcikar tekmujejo, kdo bo uporabil več barv inkombinacij. Res je, da oči kupujejo, vendar sebomo slej kot prej morali vprašati, koliko tostane in kakšna bremena s tem povzročamo našemuokolju. Predvsem pa se moramo vprašati,koliko od vsega tega je praktične vrednosti zapotrošnika?Sekundarna embalažaSekundarna ali skupinska embalaža so folije,škatle in podobni ovoji ali druga embalažas sestavnimi deli, ki obdaja ali držiskupaj večje število osnovnih prodajnihenot istovrstnega ali raznovrstnega blaga,ne glede na to, ali je skupaj z blagom prodanakončnemu uporabniku ali potrošniku,ali je odstranjena na mestu nakupa in jenamenjena razpošiljanju, skladiščenju, prevozuter odpremi blaga ali prodaji končnemuuporabniku ali potrošniku in se lahkoodstrani od blaga, ki ga obdaja, ne da bi tospremenilo njegove lastnosti. Če skupinskaembalaža hkrati opravlja funkciji skupinskein prodajne embalaže, se šteje za prodajnoembalažo. Sekundarna embalaža racionalizirapakiranje izdelkov, blaga v transportnoembalažo in rokovanje z njo v maloprodajnimreži. Služi varovanju pred poškodbamiin kraji ter dodatno olajša transport (nakladanjein razkladanje).»Slovenski proizvajalci embalaže imajo velikokonkurenco znotraj in tudi zunaj mejaEvropske unije. Na proizvajalce bo predvidomavplivala tudi recesija. Tisti proizvajalci,ki bodo sledili trendom, ki se kažejona področju embalaže (tudi na področjusekundarne embalaže), bodo lahko na trguuspešno konkurirali. Poudarek bo predvsemv novih, okolju bolj prijaznih materialih– bioplastiki, ki upoštevajo zahtevepo varovanju okolja.« meni doc. dr. AndrejLisec s Fakultete za logistiko.Mag. Darja Kocjan, direktorica programaembalaža, Fragmat: Moje osebno mnenje je, dabo zmanjševanje količin predvsem neprehrambenihartiklov vplivalo na zniževanje cen kotposledico konkurenčnega boja pri večini embalaže,tako primarni kot sekundarni, povečevalse bo delež prodaje t.i. diskontnih artiklov, kjerso embalažne rešitve že tako večinoma cenejšein enostavnejše.Damjan Krajc, direktor komerciale, Eurobox:Pritiski bodo večji na transportni embalaži, sajje obseg transportne embalaže večji od obsegaprodajne embalaže. Transportna embalaža takopredstavlja večji finančni obseg. Konkurenca jena področju transportne embalaže večja kot priprodajni, zato so pritiski kupcev večji, njihovemožnosti zamenjave dobavitelja pa temu primerne.GEP Štalekar d.o.o.Mislinjska Dobrava 28/ b2383 Šmartno pri Slovenj GradcuT: +386 2 88 39 820F: +386 2 88 39 811E: info@stalekar.siwww.stalekar.siSadež znanjain izkušenjRazpolagamo z najsodobnejšo opremo za potiskanokartonsko embalažo za najzahtevnejšekupce.Embalaža je vaš brezplačni oglas, vaš prodajalecna prodajnem mestu, ki ponavadi ustvaridober izdelek in učinkovito posreduje identitetoblagovne znamke!promocija

42 Logistika EOL-42-februar-February-09KRATKO,ZANIMIVOPrvi diplomanti Fakultete zalogistikoPodelitev diplomV Celju so konec januarja podelili diplomeprvim diplomantom Fakultete za logistikoCelje-Krško, ki deluje pod okriljem Univerzev Mariboru. Na prireditvi v Narodnemdomu v Celju sta diplome prvim diplomantom1. stopnje študija podelila dekan Fakulteteza logistiko prof. dr. Martin Ivan Lipičnikin rektor Univerze v Mariboru prof. dr.Ivan Rozman. Fakulteta je tudi na podelitvidobila jasno podporo lokalne politike in gospodarstva,kar je šoli zelo pomembno, sajsi zelo prizadeva za sodelovanje visokegašolstva, gospodarstva in javnega sektorja.Na 1. stopnji študija je diplomiralo 55 študentovvisokošolskega strokovnega študijain 27 diplomantov univerzitetnega študija,medtem ko je osem študentov prejelo listinena 2. stopnji študija.Prednost Slovenije je njenprometni položajdr. Igor JakominNa Ministrstvu za promet je prevzel nalogedržavnega sekretarja dr. Igor Jakomin, doktorznanosti, rojen 1970. leta v Kopru. Doktoriralje na Fakulteti prometnih znanosti vZagrebu, smer tehnologija prometa in transporta.Med drugim je redni predavatelj naFakulteti za pomorstvo in promet, sicer pasi je nabiral delovne izkušnje tudi v Intereuropi,Adriaticu in v podjetju Yacomo. Kotpredavatelj je gostoval na več mednarodnihuniverzah in objavil vrsto strokovnih člankov.Ministrstvo za promet si je prav za področjelogistike začrtalo ambiciozne cilje. Inkaj meni o tem dr. Igor Jakomin?»S transportno logistično platformo želimoz vsemi deležniki ustvariti takšno poslovnookolje, ki bo omogočalo, da preusmerimoblagovne tokove skozi Slovenijo na način, dane bodo ozemlja Slovenije le prehajali, temvečda jih bomo uspeli zaustaviti zaradi ustvarjanjadodane vrednosti. Ustvarjanje dodane vrednostije ključni faktor uspešne sodobne logističneponudbe. Glavno vlogo bodo igrali naše edinopristanišče v Kopru ter prometno-logistični inintermodalni centri.Sodobni trendi v logistiki narekujejo, da se storitveizvajajo čim bližje kupcu in s čim nižjimistroški. Želimo spodbujati in omogočiti, da vkrajih, kjer obstaja poslovni interes, razvijamologistično dejavnost. Na podlagi Nacionalnihprogramov posameznih prometnih vej bomona Ministrstvu za promet pripravili tudi krovninacionalni program logistike in intermodalnosti.Geografsko prometni položaj je ena izmedbistvenih prednosti Slovenije. Z razvojem celovitihlogističnih storitev lahko Slovenija pokrijedelež povpraševanja po teh storitvah v srednji,južni in jugovzhodni Evropi.«Bojan Novak direktor LogistikeSkupina Viator & Vektor, d.d., je zaradi sinergijskihučinkov in nadaljnjega razvoja logističnedejavnosti ustanovila družbo Viator & VektorLogistika. V družbi so zaposlili vse iz dosedanjelogistične dejavnosti. Direktorsko mesto jeprevzel Bojan Novak. K družbi Viator & VektorLogistika, d.o.o., se bo v letu 2009 pripojilo podjetjeAlpetour, špedicija in transport, d.d. Na tanačin bo poenoteno vodenje logistične dejavnostiskupine Viator & Vektor. Družbe bodonastopale z eno blagovno znamko – Viator &Vektor.Bojan NovakPo odhodu mag. Mateja Janžka, izvršnega direktorjaiz Skupine V&V, so v vodstvu družbeSkupina Viator & Vektor, d.d., glavni izvršnidirektor Milan Šajn, namestnik glavnega izvršnegadirektorja in izvršni direktor za področjefinanc mag. Peter Pavček, izvršna direktorica zakadrovske, pravne in splošne zadeve VeronikaErmenc ter izvršni direktor za področje razvojain informatike mag. Edvard Kraševec.V Skupini Viator & Vektor, d.d. in povezanihdružbah je bilo 1. 1. 2009 skupno 2697 zaposlenih,v delniški družbi pa 73. Zaradi gospodarskekrize je vodstvo družbe pripravilo programukrepov racionalizacije poslovanja. Programvključuje znižanje stroškov materiala, storitevin dela.tem poenostavili odpravo pošiljk iz evropskihdržav za Ukrajino, Rusijo in druge evrazijskedržave.Nova vlada napoveduje spremembe naSŽ. Kaj pričakujete?Kot prevoznik ne zamudimo nobene priložnosti,da ne bi opozorili na neznosno počasnostrazvoja slovenske železniške infrastrukture. Najsi bo moja izjava komu všeč ali ne, železniškiprevozniki bodo vedno v tržno podrejenempoložaju, če država ne bo opravila svojih domačihnalog in zagotovila evropsko primerljivihparametrov in pogojev poslovanja. Drugi tirdo Kopra, elektrifikacija proge do madžarskemeje, zagotovitev ustreznih osnih pritiskov vsajna panevropskih koridorjih je pač minimum, kiga bo Slovenija morala ponuditi evropskim prevoznikomin uporabnikom storitev, če bo želelapreko naše infrastrukture prepeljati dodatentovor. Seveda bo boljša infrastruktura na našetire pripeljala dodatno konkurenco, vendar bohkrati olajšala poslovanje tudi Slovenskim železnicam.Ob vseh idejah o »mega« projektih, pa ne smemopozabiti, da železniški prevozniki večino tovoraprepeljemo do ali od končnih uporabnikovpreko industrijskih tirov, ki niso v državni lasti.Zaradi visokih tehničnih pogojev, ki jih morajoizpolnjevati industrijski tiri, ti za slovenskapodjetja pogosto predstavljajo obremenitev,zato veliko podjetij opusti njihovo vzdrževanjeali pa se ne odloči za novogradnjo. Vse to vplivana konkurenčnost železniškega prevoza, zatovrsta evropskih držav s finančno podporo pomagalastnikom industrijskih tirov in tako ne leohranja, marveč širi mrežo industrijskih tirov.Ali se recesija že kaže pri obsegutovornega prometa na SŽ?Transport je panoga, katere obseg je odvisen odindustrijske aktivnosti v posameznih segmentih.Zato se njene spremembe, sicer z zamikom,vendar relativno hitro pokažejo tudi pri obsegutovornega prometa. Tako kot velja za naše partnerjev tujini, smo tudi na Slovenskih železnicahzaznali zmanjšanje obsega v zadnjem meseculanskega leta, manj kot v enakem obdobjuzadnjega leta pa smo prepeljali tudi v januarju.V obeh mesecih so se pokazali učinki negotovostiv poslovnem okolju, zaradi katere so uporabnikirelativno pozno določili svoje proizvodnenačrte, ki so v veliki večini precej nižji od rezultatovlanskega leta. V letu 2009 pričakujemo, dase bo gospodarska aktivnost najmanj do poletjazniževala, v drugi polovici leta pa vsaj v nekaterihsegmentih ponovno vzpostavila na ravni,ki pa ne bo presegla mesečnih obsegov proizvodnjeiz leta 2008. Glede na pričakovanja za leto2009 smo uvedli posebne ukrepe, prilagodiliobseg proizvodnje, pričeli z aktivnostmi za povečanjestroškovne učinkovitosti in izboljšanjekakovosti naše ponudbe ter okrepili trženjskeaktivnosti na domačem in tujih trgih.

EOL-42-februar-February-09JANKOPIRKOvIč,Logistika43LOGIStUspešno delamo le tisto, kar znamoLEtAJanko Pirkovič, direktor logističnega centra vljubljanskem BTC, je bil po odločitvi mednarodnekomisije za promet, transport in poslovnologistiko na februarski konferenci Logistika vCelju izbran za slovenskega logista leta 2008.Najpomembnejši razlog, da je prejel visokostrokovno priznanje, izhaja iz podatka, da so vlogističnem centru BTC pod njegovim šestletnimvodstvom v vsakem letu dosegli povprečnostopnjo rasti realizacije kar za 16 odstotkov.Po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomistje nagrajenec Janko Pirkovič pred leti sodelovalz Ekonomsko fakulteto v Ljubljani prizagonu izrednega študija poslovne logistike,v združenju za promet Gospodarske zborniceSlovenije kot predsednik vodi sekcijo špediterjevin skladiščnikov, habilitiran je kot višješolskipredavatelj predmeta logistični poslovni sistemi,zaključuje specialistični študij o menedžmentuv logistiki in v strokovnih revijah rednoobjavlja prispevke s področja logistike.Ste ponosni, da ste postali logist leta2008?Seveda, saj je to priznanje za opravljeno delo.A delo za nagrado vseeno ni dovolj. Če delaš,potrebuješ tudi rezultate. Zaradi tega je to priznanjeza delo in seveda rezultate.Kakšne rezultate vam je uspelo doseči včasu šestletnega vodenja logističnegacentra BTC?Uspelo nam je znova uveljaviti pomen logističnestroke, kot jo je nekdaj že imela v Javnih skladiščih,iz katerih se je razvil BTC. Kar nekaj let jebila logistika zanemarjena, vsa energija in denarpa sta šla v prestrukturiranje območja BTC. Vzadnjih šestih letih smo območje dejansko prestrukturiraliin hkrati trdno postavili na nogetudi logistično dejavnost, ki znotraj BTC zdajpredstavlja že tretjino celotnega poslovanja. Dasmo to dosegli, smo napravili troje: specializiralismo logistično storitev, tako da opravljamoskladiščenje in distribucijo izdelkov zgolj naobmočju Slovenije, informatizirali smo storitevter jo sodobno tehnološko opremili, kot tretjepa smo postavili sodobno organizacijo, znotrajkatere smo natančno opredelili odgovornosti.Janko PirkovičKatere so bile ključne odločitve prispecializaciji storitev logističnega centraBTC?Še pred nekaj leti so v logističnem centru izvajalisedem različnih dejavnosti. Med drugimi soopravljali storitve s težko mehanizacijo, šli so semednarodni transport, 70 ljudi so imeli zaposlenihv špediciji, za druge so opravljali selitve.Ko sem sam prevzel logistični center, smo vsedruge dejavnosti opustili, specializirali pa smose zgolj v dveh dejavnostih, ki ju znamo najboljedelati, to pa sta skladiščenje in distribucijauskladiščenih izdelkov po Sloveniji. Mojaposlovna filozofija je bila vedno takšna, da sepač nima smisla ubadati z zadevami, ki jih neobvladaš in da delaj oziroma usmerjaj energijopredvsem v tisto, kar znaš.V logističnem centru BTC ste uspešnitudi zaradi dobrega informacijskegasistema, tehnologije skladiščenja indistribucije blaga. Kaj to pomeni vpraksi?V našem logističnem centru, ki obsega 50 tisočkvadratnih metrov skladišč in zaposluje 230delavcev, je popolnoma vse informatizirano.Nikjer ni papirjev, vse operativne dejavnosti sov celoti podprte z informacijskim sistemom, kizagotavlja sledljivost blaga od prihoda v skladišče(SSCC koda), komisioniranja (EAN 128)in dostave do kupcev. S sistemom extranet smoz vsakim poslovnim partnerjem povezani neposredno,on-line, kar partnerjem v vsakemtrenutku zagotavlja neposreden vpogled nadstanjem in gibanjem zalog v našem logističnemcentru. Naši glavni poslovni partnerji in blagovneznamke, ki jih skladiščimo in distribuiramopo Sloveniji so zaenkrat Spar, Petrol, Wrigley,Dr. Oetker, Sctork, Stock in Rauch. Pri skladiščenjublaga uporabljamo vse vrste kod, tuditiste za sledljivost blaga, uveljavljene pa imamoISO standarde 9001 in 2000 ter sistem za ravnanjes prehrambnimi izdelki - teh je v skladiščihkar 70 odstotkov - HACCP. Posebej močni smotudi v distribuciji uskladiščenih izdelkov poSloveniji, saj za naše partnerje vsak dan odpeljeiz našega logističnega centra sto tovornjakov,naloženih z različno robo, ki jo prepeljejo donaročnikov po vsej Sloveniji.In dobra organizacija. V čem je posebnavaša?Organizacija so predvsem ljudje, delavci. Prinas smo postavili takšno organizacijo dela, v katerismo število delovnih nivojev skrčili zgolj naskladiščnike, komisionarje, viličariste in vodje.Hkrati pa smo jasno opredelili njihove odgovornosti,kar pomeni, da smo racionalizirali delo intudi odgovornosti. Na ta način smo dosegli, daje delo vseh operativcev s pomočjo računalnikavsak trenutek merljivo. Fantje si tako lahko karsproti izračunajo, koliko denarja bodo ob koncumeseca zaslužili. Po mojem so zaslužki kar solidni,presežki na osnovno plačo namreč lahkodosegajo tudi 25 ali 30 odstotkov.Razvojni cilji?Kar z nekaj morebitnimi poslovnimi partnerjise že pogovarjamo o pogodbenem sodelovanju,saj bi radi obseg poslov povečali še za 10 odstotkov.Če bomo nove posle pridobili, to pomenizvečanje števila zaposlenih in dodatno izgradnjoskladiščnih kapacitet na območju obstoječegalogističnega centra BTC. Ob obstoječih 50tisoč kvadratnih metrih skladiščnih prostorovimamo še možnosti razširitve dejavnosti na kakih4 tisoč kvadratnih metrih. Ob teh načrtih pasnujemo še novo storitev, ki jo bomo ponudiliposlovnim partnerjem po Sloveniji. Gre za to,da bi naši partnerji na dvoriščih svojih tovarnali trgovin zagotovili skladiščni prostor, mi pabi v njem po naših standardih opravljali celotnologistično dejavnost. Na ta način bi radi vprihodnje naše znanje in delo še dodatno prodajali.

Logistikain oskrbne44 Logistika EOL-42-februar-February-09mag. Matjaž Knezdoc. dr. Bojan RosiFakulteta za logistiko Celje –KrškoverigePomen obvladovanja logističnih procesov voskrbni verigiSvetovna kriza, katere učinkeže vse bolj zaznavamo tudi vSloveniji, se nezaustavljivozajeda v vsa področja našegadelovanja. Marsikaj je že ali paše bo korenito spremenila oz.kot pravimo »obrnila na glavo«.Tudi logistika ni izjema in se jiv prihodnje ne napoveduje ničdobrega. Gospodarska recesijapomeni manj povpraševanja,manj proizvodnje, posledičnotudi manj izdelkov v obtokuin manj dela za logističnapodjetja, ki so tesno povezanaz rastjo svetovne industrije intrgovine. Nekatera podjetjatako že hitijo prestrukturiratisvoje poslovanje, zmanjšujejoproizvodne zmogljivosti inštevilo zaposlenih ter so vsebolj previdna pri napovedovanjuprihodnjih ciljev. Kakšnabo sedaj vloga logističnegamenedžmenta v oskrbniverigi, kakšne bodo odločitvein kakšni bodo odgovoriin strategije, so zapletenavprašanja in hkrati veliki izzivislehernega podjetje.V članku smo želeli opozoritina pomembnost obvladovanjalogističnih procesov ter kjein kako je smiselno iskatikonkurenčne prednosti podjetij.UvodV kriznem1 času velja pravilo, da je treba kupcuponuditi ravno toliko, kolikor pričakuje, karpa zahteva oblikovanje odzivne oskrbne verige,ki deluje z optimalnimi viri in je prav takotudi stroškovno optimalna. Kot je zaslediti vmedijih, se, tako kot tudi vsem ostalim gospodarskimpanogam, logistični panogi ne napovedujenič dobrega. Gospodarska recesija pomenizmanjšanje povpraševanja, kar vodi posledičnov zmanjšanje proizvodnje, to pa vodi do zmanjšanjaštevila izdelkov na trgu in manj dela zalogistična podjetja, ki so tesno povezana z rastjosvetovne industrije in trgovine. Po mnenjuanalitikov se bo razmeroma dobro godilo tistimpodjetjem, ki so manj zadolžena in imajo precejvisoko stopnjo podjetniške prožnosti.Zanesljivo lahko trdimo, da bo letošnje leto zelokritično za transportni sektor, ki je pomembnasestavina širše logistične dejavnosti. Kot vemo,se npr. cestni prevozniki že dalj časa ubadajo sproblematiko obvladovanja stroškov poslovanja,1 Kriza je stanje v gospodarstvu, ko se neke ugodne razmereza razvoj začnejo hitro slabšati. V ekonomiji kapitalističnegagospodarstva je kriza periodično se ponavljajoče stanje,ki je posledica neskladij med proizvodnjo in potrošnjo.Vsesplošno krizno stanje pa je mnogokrat posledica globalnihfinančnih kriz, na katere pa žal mnogi nimamo vpliva.ki so zaradi nestabilnih cen naftnih derivatov introšarin kot tudi povpraševanj po prevozih, vsebolj nepredvidljivi. Glede na nujne investicije vposodabljanje voznega parka, ki je bilo mnogimomogočeno le z najemanjem kreditov, poslujejona robu preživetja.Večina logističnih podjetij2 je že začela varčevatina vseh področjih. Nekatera največja in najstabilnejšapa bodo kljub težkim razmeram nadaljevalanačrtovane naložbe, zlasti tiste, ki jimbodo pomagale ohraniti konkurenčno moč inpo končanju krize tudi izkoriščati konjunkturnetokove. Kriza bo najverjetneje prerazporedilarazmerje moči na trgu logističnih storitev, pričemer bi lahko prilagodljivi ponudniki logističnihstoritev svoj položaj celo izboljšali.Zato so v dobi globalne nasičenosti trga in posledičnosvetovne krize, podjetja prisiljena iskatikonkurenčne prednosti in načine diferenciacijepred konkurenti.Pomen poslovne logistike za podjetjeDovolj celostno3 obvladovanje logistike 4 poslovanjaje zahteven proces, ki od podjetja in zaposlenihzahteva veliko znanja. Logistični tokovipotekajo tako znotraj celotnega podjetja kottudi zunaj njega, zato je nujno, da je logistikapovezana z vsemi procesi v podjetju in da deluje

EOL-42-februar-February-09Logistika45kot integrator le-teh. Prav tako je logistika vpetav vse faze življenjskega cikla proizvoda (alistoritve), tj. od projektiranja, priprave, proizvodnje,komercializacije in vse do razbremenitveokolja. Njen vpliv na kakovost poslovnih tokovje neposreden. Izjemen pomen ima prilagodljivostlogističnih procesov, kar podjetjem omogočahitrejše odzivanje na zahteve uporabnikovin nastajajoče tržne spremembe.Dolgo časa so logistiki pripisovali le enostranski5 pomen racionalizacije, kar pomeni, da binaj pripomogla zgolj k minimiziranju stroškovdela. Globalno spremenjene razmere na trgupa zastarele poglede na logistiko zavrača. Dejanskose zahteve tako drastično spreminjajoin povečujejo pomen logistike, da ima sedaj žerazlična kakovost izvedbe logistične dejavnostiin logistične podpore v organizaciji podjetja neposredenvpliv na tržno uspešnost podjetja oz.na ustvarjen dobiček.Različni viri navajajo, da ustvarja logistika vrazvitih tržnih okoljih in gospodarstvih do 10odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP).Kot pomembna sestavina BDP vpliva na ekonomskirazvoj, produktivnost, stroške, obrestnemere in druge ekonomske kriterije. Poslovnicilj logistike torej je, da kontinuirano zagotavljaustrezne logistične objekte, strukture in potiza izvedbo poslovnih procesov. Nastale okoliščine,ki so povezane z logistično dejavnostjo,povratno učinkujejo na organiziranost podjetja,posredno gospodarstva in družbe ter njene premostitvenezahteve.Sodobna globalna ureditev družbe narekujenujno sistemsko povezanost vseh prvin logistikein njenih udeležencev v pretokih blaga instoritev. Logistična funkcija, ki je žal še zmerajv mnogih podjetjih zapostavljena in zatotudi neustrezno organizirana, zanesljivo vodi vzmanjšanje konkurenčnosti. Vedeti moramo, dalahko ima ustrezno organizirana logistika velikin neposreden vpliv na gospodarjenje podjetja vnjegovi celotni strukturi, in sicer na področjih:• proizvodnje (povečanje kakovosti procesovin proizvodov),• ekonomike oz. stroškov poslovanja (optimizacijazalog, racionalizacija manipulacij, racionalizacijatransporta),• na področju distribucije (dobavni roki, zanesljivostdobav, varnost dobav, fleksibilnost)2 Gospodarska kriza lahko za logistična podjetja pomeni tudipriložnost, saj vemo, da bodo velika podjetja zaradi zmanjševanjastroškov izločevala logistično dejavnost in jo prepuščalav izvajanje logističnim ponudnikom storitev.3 Zakon potrebne in zadostne celovitosti nas opozarja in uči,da popolna celovitost ni izvedljiva in pogosto niti ni nujna,enostranskost pa pogosto tudi ne zadošča, vsaj ne v zelo velikivečini praktičnega (vse bolj kompleksnega) dogajanja. Torejmora vsakdo, ki se loteva nekega opravila, kar se da zavestnoin premišljeno, obenem pa tudi kar se da celostno opredeliti,katero raven celovitosti v danem primeru velja šteti za primerno(Rosi, 2008).4 Vedo o logistiki lahko definiramo kot vedo, katere predmet jeugotavljanje, načrtovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimiin informacijskimi tokovi v oskrbni verigi, od dobavitelja,prek proizvodnje do končnega porabnika in obratno, znamenom, zagotoviti ustrezno raven servisiranja odjemalcevob sprejemljivih stroških. Materialnemu in informacijskemutoku lahko dodamo še tok in obvladovanje finančnih sredstevoz. stroškov ter tudi tokove znanja, ki potujejo med akterjioskrbne verige (Rihter, Knez, 2008).5 Enostranskost nevarno vodi v zmoto, ki je posledica spregledanjapotrebne celovitosti obravnavane problematike.in• na področju konkurenčnosti (nizki logističnistroški, racionalizacija poslovanja).Načrtovanje logistike v podjetjihZaradi želje po obstoju in ohranitvi ali pa povečanjukonkurenčnosti svojih izdelkov in storitev,se morajo dandanes podjetja vedno znovavprašati, kako pravilno izvajati svoje procese. Tovelja tudi za logistične procese, ki postajajo vsebolj ključni za konkurenčnost podjetij.V začetni fazi načrtovanja je treba znati ugotovititržno pozicijo podjetja, pri čemer se upošteva:organizacijsko kulturo 6 , dejavnike konkurenčnostipodjetja, vplive družbene ureditve,pravne okvire delovanja, nujne tehnično-tehnološkespremembe, napredek informacijsketehnologije idr.Temeljni okvir je kontinuirano zniževanje stroškov,prilagodljiv nabavni servis, maksimiranjedobička in racionalna preučitev vseh komponentpodjetniške logike. Poleg tega je npr. trebaše preveriti način skladiščenja, izbiro skladiščin področij skladiščenja, nivoje zalog, znižanjeinvesticij v nedobičkonosne dejavnosti, zmanjševanjestroškov kapitala … Zato je v procesunačrtovanja dolgoročne zmogljivosti logističnihelementov potrebno opredeliti temeljne »logističnestrategije«, vezane na:• izključno uporabo lastnih logističnih storitev,• izključno uporabo tujih logističnih storitevali• kombinirano uporabo tujih in lastnih logističnihstoritev.V okviru teh strategij mora podjetje izbiratitisto, ki bo lastnemu načinu poslovanja najprimernejša.Ta naj bi bila oblikovana tako, da boomogočala kakovostnejše poslovanje podjetja vceloti in mu pripomogla k zanesljivejšemu oz.trajnejšemu doseganju želenih ciljev.Poleg tega pa se mora podjetje odločiti tudi, alibo imelo logistično funkcijo organizirano »formalno«,kar pomeni, da bo v podjetju logističnenaloge opravljal posameznik 7 oz. skupina (tim)njih ali pa bodo te razpršene po drugih poslovnihfunkcijah. Odločitev je stvar menedžerjevin je mnogokrat ključnega pomena za nadaljnjeposlovne uspehe. Pri tem ne gre spregledati dejstev,da:• naj ima logistika in njena organiziranost enakoveljavo kot druga področja poslovanja vpodjetju,• je treba organiziranost logistike vključiti v celotnostrukturo podjetja,• je lahko logistična funkcija samostojna funkcijaali pa priključena kakšnemu drugemupodročju poslovanja v podjetju, odvisno od6 Organizacijska kultura vsebuje vrsto skupnih vrednot, vednostiin znanja (= kapital vednosti in znanja, ki ga uporabljajotako ljudje kot tudi podjetje, v katerem so le-ti udeleženi), skaterimi v našem primeru obvladujemo in razrešujemo kompleksneprobleme učinkovanja krize.7 Prof.dr. Danilo Požar je nekoč dejal, da je pri korakih vzpostavljanjalogistike v podjetjih najpomembneje to, da se zapodročje logistike najprej zaposli strokovna oseba, iz nje panato slej ko prej »zraste« logistični oddelek.velikosti podjetja in njegovega ekonomskegaportfelja in• je ciljna funkcija logistike za vsako podjetjeenaka.Ko se podjetje odloči za neko (njemu prilagojeno)koncepcijo poslovne logistike, se njenoudejanjanje še podrobneje planira. Za kakovostslednjega je treba angažirati usposobljen strokovnikader in jo ustrezno projektno organiziratina posamezne podprojekte, in to s procesnoin časovno razvrstitvijo na posamezne poslovnepodsisteme, kot so npr. nabavna, notranja, distribucijskain poprodajna logistika. Pri tem semoramo zavedati, da je logistični proces vednokompromis med optimalnim zadovoljevanjemstrank, stroški in kakovostjo.Prepoznavanje konkurenčne prednostilogistikePomembno vprašanje je vezano na sposobnost,da lahko podjetje ob odločitvi za lastno opravljanjeneke dejavnosti samo sebi zagotovi konkurenčnoprednost, da lahko takšno stanje tudivzdržuje oz. ga ohranja in izboljšuje.Konkurenčne prednosti so inovativna kombinacijaznanja, posebnih veščin, tehnologije,informacij in unikatnih poslovnih metod, kiomogočajo preskrbo s proizvodi in storitvami,ki jih kupci cenijo in želijo kupovati (Greaver,1999). Ključna konkurenčna prednost posameznegapodjetja je tista prednost, zaradi katere gatržišče prepoznava kot drugačnega in boljšegaod drugih ponudnikov enake storitve. Temeljniin ključni mehanizmi ohranjanja poslovnihprednosti v današnjem času izvirajo iz urejenostiv logističnih pristopih, standardizaciji oz.vpeljavi ustreznih standardov poslovanja, visokistopnji odzivnosti, kompatibilnosti z ostalimielementi organizacijske strukture in poslovnimokoljem nasploh.Logistika je bila sicer v vseh obdobjih blagovnemenjave in proizvajanja nenehno prisotna,vendar je lastno veljavo pričela pridobivati šelev dobi intenzivnih globalnih tokov. Šele sedaj sepodjetja zavedajo velikega pomena kakovostneorganiziranosti logistike in zaradi nje nastalihkonkurenčnih prednosti.Kako vplivati na dobre poslovne odločitvev oskrbni verigiSprejemanje poslovnih odločitev je najpomembnejšaaktivnost »top managerjev« v oskrbni verigi,v kateri se ustvarja neka dodana vrednost.Ko govorimo o oskrbni verigi, govorimo o skupinimedsebojno povezanih organizacij (od dobaviteljado končnega uporabnika), ki so neposrednopovezane z enim ali več tokov izdelkov,storitev, informacij, financ ter znanja, in katerihskupni namen in cilj je čim boljša oskrba končnihuporabnikov in zadovoljstvo vseh udeležencevoskrbne verige. (Knez, 2008).Proces ustvarjanja dodane vrednosti je sestavljeniz cele vrste odločitev, ki jih je potrebnosprejeti v okviru številnih, stalno se spreminjajočihpogojev proizvodnje, poslovanja ter okolja. Poslovne odločitve so zelo raznovrstne inzajemajo vsakodnevne rutinske odločitve (go-

46 Novosti EOL-42-februar-February-09vorimo o operativni ravni odločanja), pa vsedo dolgoročnih organizacijskih, investicijskih,proizvodnih in drugih odločitev, katerih vpliviso veliko bolj daljnosežni (govorimo o strateškiravni odločanja).V strokovni literaturi je žal (pre)malo zapisanegao poslovnih odločitvenih procesih v oskrbniverigi. Pred kratkim je bila v svetu opravljenaraziskava , kjer so želeli poiskati povezanost realiziranihposlovnih rezultatov s poslovnimi odločitvamiv fazi načrtovanja procesov v oskrbniverigi. Ugotovili so, da realizirani poslovni rezultati,samo v 30 odstotkih sledijo točno napovedanimin želenim rezultatom. Vsi ostaliposlovni rezultati so približek napovedanih alipa zelo odstopajo. To samo kaže, kako nemogočeje v 21. stoletju, času globalne gospodarskekrize, napovedovati dovolj natančne poslovnerezultate.Raziskava je pokazala tudi nekaj vzrokov, zaradikaterih poslovni rezultati odstopajo od želenih,in sicer zaradi:- individualnih odločitev posameznikov – odločitveso začete in odobrene samo pri eniosebi (enostransko) – namesto timskih odločitev(bolj celostno),- neformaliziranosti procesov odločanja v podjetjih,- odločitev, sprejetih brez finančnih podlag,- netransparentnosti odločitev,- neodgovornostih menedžerjev za doseženeposlovne rezultate, ki niso v skladu s strategijo,- odločitev, ki ne upoštevajo možnosti rizikov- ipd.Prav zaradi tega je ključnega pomena, da soodločitveni procesi temeljito premišljeni ter kakovostnonačrtovani in nadzorovani. Vse to pazahteva veliko naporov in dovolj strokovnega,8 Na sleherni gospodarski subjekt danes vplivajo t.i. megatrendi,ki so: globalizacija, individualizacija, informacijska tehnologija,ekologija ter terorizem in kriminal. Zadnje čase bi lahkopetim megatrendom pripisali še dva, in sicer – gospodarskokrizo in vpliv kitajskega gospodarstva (Knez, 2008).9 Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanjaznanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primernoodločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil inpocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve.10 Raziskava McKinsey, SCDigest, 2008, ZDA.mnogokrat povsem specifičnega znanja. Slednjeje v večini primerov vzrok nastalim težavam.Problem podjetij je namreč v tem, da jim primanjkujekonkretnih, nastali problematiki prilagojenihznanj kakovostnega analiziranja, načrtovanjain kontrole delovanja podjetij. Skratka,gre za zapleteno problematiko dovolj celostnegaobvladovanja delovanja poslovnih funkcij podjetij,kar vpliva na kakovost odločanja in posledičnona realizirane poslovne rezultate.ZaključekZaradi hitrih sprememb in nepredvidljivostiokolja morajo biti podjetja izredno dinamičnaoz. dovolj hitro prilagodljiva. Njihova strategijamora temeljiti na močni viziji predvidevanjsprememb in njim prirejenih ukrepanj. Žal seznanje, ki je bilo že uporabljeno za obvladovanjeključnih področij dejavnosti podjetij, zelospreminja in ga ni mogoče ohranjati. Pri temmislimo na ključna področja, kot so: (i) inovacije– razvoj izdelkov, (ii) odnosi s kupci in(iii) upravljanje oskrbnih verig s poudarkom nalogistiki, ki predstavlja pomemben del verigevrednosti. Ta usklajuje dinamiko in kakovostprocesov vse od dobaviteljev, proizvajalcev domesta prodaje, tj. trgovinske police oziromakar celotno oskrbno verigo. Tako ima logistikanalogo zagotoviti optimalen tok blaga v celotnilogistični oziroma oskrbni verigi. Podjetja so vtej verigi lahko tako v vlogi dobavitelja, proizvajalcakot tudi distributerja, vsem pa je skupencilj zagotoviti pravo blago in storitve na pravemmestu, ob pravem času, v pravi količini in kakovostiter z najmanjšimi stroški in vplivi naokolje.Stroški logistike danes v povprečju znašajo od10 do 17 odstotkov cene izdelka in se v zadnjemčasu še močno povečujejo. Zaradi tega bo imelonjihovo optimiziranje čedalje večji vpliv nadohodek podjetij. Preživetje na svetovnem trgubo podjetjem omogočalo le celostno in uspešnoupravljanje procesov oskrbnih verig. Podjetja,ki tega ne bodo sposobna, v prihodnje ne bodomogla preživeti, menedžment logistike pa bopri tem odigral ključno vlogo.Viri in literatura1. Greaver II M. F. (1999). Strategic Outsuorcing: AStructured Approach to Decision and Initiatives.2. Knez M., Cedilnik M., Semolič B. (2007). Logistikain poslovanje logističnih podjetij. Celje: Fakultetaza logistiko UM.3. Knez M. (2008) Oskrbne verige – gradivo za vaje.Celje: Fakulteta za logistiko UM.4. Kranjec S. (2008). Podjetja rezerve iščejo v logistiki.Časnik Finance,objavljeno 21.12.08. Ljubljana.5. Logožar, K., 2005. Poslovna logistika. Maribor.6. Pavlin C. (2008). Kriza udarila tudi pomorski promet.FT-logistika, Priloga časnika Delo. Ljubljana.7. Rihter A., Knez M. (2008) Oskrbne verige – e gradivo.Celje: Fakulteta za logistiko, UM.8. Rosi, B. (2008): Ali ste pripravljeni dialektičnoomrežno razmišljati? RoBo, s.p., Maribor.9. Supply Chain News (2008) How to Make GoodSupply Chain Decisions. McKinsey Surveys. http://www.scdigest.com/assets/On_Target/09-01-15-1.php?cid=2175 .10. Quality management in the logistics function:an empirical study: (1999) http://www.emeraldinsight.com/Insight/ViewContentServlet?Filename=Published/EmeraldFullTextArticle/Articles/0400160205.html.Logistics and supply chainsThe meaning of mastering thelogistics processes in the supplychainDue to the fast changes and unpredictability ofthe environment, companies need to be extremelydynamic or quickly adjustable. Their strategymust be based on the strong vision of the forecastsof changes and of adjusted measures. Unfortunately,the knowledge that was once used to controlthe key areas of the companies’ activities is verychangeable and cannot be preserved. By this, wemean the key areas such as: (i) innovations – thedevelopment of products, (ii) customers’ relations,and (iii) the management of supply chainswith emphasis on logistics, which presents theimportant part of the value chain. The latter coordinatesthe dynamics and quality of processes,from the suppliers and producers to the sales spoti.e. store shelf or entire supply chain. Therefore,logistics have the task to ensure optimal flow ofgoods in the entire logistic or supply chain. Thecompanies inside this chain can take the role ofa supplier, producer and/or distributer; they allhave the goal to ensure the customer with the rightgoods and services on the right spot, in time,in the right amount and of the right quality, andwith the smallest costs and the minimum effecton the environment in common.Today, the costs of logistics amount to an averageof 10 to 17 percent of the product price, and arerecently seeing a strong increase. For these reasons,their optimisation will have a stronger andstronger influence on companies’ income. Thesurvival of companies on the world market willbe enabled only through complete and successfulmanagement of the processes of the supply chains.The companies that fail to do so will not be ableto survive in the future, and the management oflogistics will play a key roll in this.

promocija

48 Novosti EOL-42-februar-February-09