SEMINARSKA NALOGA - Student Info

Univerza v LjubljaniFAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJOSEMINARSKA NALOGAIz predmeta Uvod v Gradbeništvo 1.letnik VSŠ operativno gradbeništvoTEMA SEMINARJA: PREDOR LJUBNO IN VIADUKT PERAČICAMentor: univ.dipl. inž.grad. Dušan ŽagarŠtudent: Gregor Žvab v.š.: 26109664

KAZALO1. UVOD............................................................................................32. AVTOCESTA A2..........................................................................43. GORENJSKI AVTOCESTNI KRAK............................................53.1. ODSEK PERAČICA-PODTABOR.....................................................64. PREDOR LJUBNO IN VIADUKT PERAČICA...........................84.1. DESNA CEV.................................................................................................84.2. LEVA CEV....................................................................................................94.3. VIADUKT PERAČICA (obstoječi)...............................................................94.4. NOVI VIADUKT PERAČICA....................................................................105. OSTALA GRADBENA DELA NA TEM ODSEKU...................116. ZAKLJUČEK................................................................................127. VIRI...............................................................................................13

1. UVODV uvodu bom na kratko povzel vsebino seminarske naloge. Sama ideja o predstavitviobjektov na gorenjski avtocesti, kot sta predor Ljubno in viadukt Peračica, se mi je porodila vveliki meri zaradi bližine odaljenosti od mojega doma. Praktično se skozi obstoječi tunel inviadukt (zgrajena sta bila namreč že v šestdesetih letih) pogosto vozim skozi vse moježivljenje. Že od malih nog mi je predstavljal iziv in navdušenje, ko smo se vozili skozi predorin viadukt. Na podlagi tega sta v meni vzbudila zanimanje za njun obstoj. Tako pri izbiri temeza seminarsko nalogo nisem imel težav.Odločil sem se, da predstavim ta objekt v duhu bodočega gradbenika, zato sem nalogo izdelalpredvsem bolj iz gradbeniškega aspekta.Moj namen je predstaviti oba objekta, kot celoto, saj sta na odseku avtoceste umeščenadrug za drugim. Zbiral sem podatke od obstoječega predora in viadukta, njuni gradnji,lastnosti in značilnosti, ter ostale dejavnosti in dogajanja na tem območju, ki zarespredstavljajo zelo zahtevene projekte rekonstrukcij in grednje. Želim, da vam bo prebiranjeseminarske naloge zanimivo in, da boste v njej zasledili marsiketero koristno informacijo.

2.AVTOCESTA A2 KARAVANKE - OBREŽJEAvtocesta A2 Karavanke - Obrežje povezuje Gorenjsko z osrednjo Slovenijo oziromaglavnim mestom Ljubljano ter poteka naprej v smeri proti jugovzhodu oziroma Dolenjski. Tasmer je povezava iz Avstrije (Karavanški predor) na enem kraku ter s Hrvaško na drugemkraku (mejni prehod Obrežje) in je sestavni del X. evropskega prometnega koridorja oziromaTEN omrežja (TransEuropean Network, transevropsko prometno omrežje). V časuizvajanja naj bi bilo predvidoma zgrajenih 113 kilometrov manjkajočih odsekov.Komentar: Avtocesta A2VIR: www.delo.si

3.GORENJSKI AVTOCESTNI KRAKGorenjski avtocestni krak je sestavni del evropskega cestnega omrežja (Trans EuropeanNetwork) kot del njegovega 10. prometnega koridorja. Začne se v predoru Karavanke in se bokonča z avtocestnim odsekom Šentvid – Koseze, preko katerega se naveže na ljubljanskicestni obroč in s tem na preostali avtocestni sistem. Gorenjski avtocestni krak je načrtovan vskupni dolžini 67,3 km, od tega je že zgrajenih 64.9 km (96%) njegove celotne dolžine. Vskladu z Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010 bodo izvajalci del zgradnjo nadaljevali na odseku Peračica – Podtabor (odsek,kjer sta umeščena obstoječ predorin viadukt,ter nova leva cev predora,ter še ne izgrajeni novi desni pas viadukta)Odseki na gorenjski avtocesti,ki tvorijo ta avtocestni krak:Predor Karavanke (slovenski del) 3,4 kmMeja z Avstrijo (predor Karavanke) - Hrušica 1,9 kmHrušica – Vrba 13,5 kmVrba – Peračica 10,0 kmPeračica – Podtabor 2,4 km ( še ne izgrajen del)Podtabor – Naklo 4,3 kmNaklo – Kranj zahod 8,7 kmKranj zahod – Ljubljana Šentvid 19,4 kmLjubljana Šentvid – Koseze 3,7 kmSkupaj: 67,3 kmKomentar: Slika prikazuje gorenjski avtocestni krak od predora Karavanke do ljubljanskeobvoznice. Zelena barva pomeni dokončana dvopasovnica, rdeča pa še nedokončan odsek.Opomba: Načrt je bil izdelan pred leti,zato je »rdečih« nedokončanih odsekov več.Vir: www.dars.si

3.1. Odsek Peračica – PodtaborSorazmerno kratek avtocestni odsek Peračica – Podtabor, dolg 2.440 metrov, zaradi vrsteinfrastrukturnih objektov izjemno zahteven pri gradnji, predstavlja dograditev obstoječe hitreceste, ki bo po rekonstrukciji predstavljala južno smerno vozišče avtoceste. Avtocesta nazačetnem delu z viaduktom prečka dolino potoka Peračica, se usmeri v predor Ljubno, znovim viaduktom prečka globel pri Ljubnem in se na območju Ljubenskega polja nadaljuje poravnem. Nato s tretjim viaduktom prečka globel potoka Lešnica in se naveže na že zgrajeniavtocestni odsek Podtabor – Naklo, ki je bil prometu predan leta 2003. Na navedenemavtocestnem se gradijo štirje večji objekti, in sicer viadukt Peračica dolžine 378 metrov, drugapredorska cev predora Ljubno dolžine 260 metrov, viadukt Ljubno dolžine 320 metrov terviadukt Lešnica dolžine 190 metrovKomentar: Gradnja avtoceste blizu viadukta peračica.Vir: www.finance.siAvtocesta je zasnovana kot štiripasovna cesta z izvennivojskimi križanji, odstavnimi pasovi invmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil je širine 27,7 metra in vsebuje v vsaki smerivozni in prehitevalni pas širine 3,75 metra, odstavni pas širine 2,5 metra, robni pas širine 0,5metra, bankino širine 1,2 metra, med smernima voziščema pa je vmesni ločilni pas širok 3,2metra. Odsek je projektiran za računsko hitrost 120 kilometrov na uro, najmanjši horizontalniradij 3.000 metrov, najmanjši vertikalni radij pa 50.000 metrov. Trasa avtoceste v pretežnemdelu poteka po ravnini, saj doline premošča s premostitvenimi objekti, drugod (naRadovljškem polju) pa je delno vkopana, kar določa največji vzdolžni nagib vozišča zgolj 1,3odstotka.V državnem lokacijskem načrtu za izvedbo avtocestnega odseka med Peračico in Podtaboromsta predvideni dve gradbeni fazi. Prva gradbena faza (izvedba novega levegasmernega vozišča v dolžini 2.440 m) je bila predana prometu konec novembra lani. Začetekdel pri izvedbi druge gradbene faze (obnova nekdanje hitre ceste) pa je bil odvisen od stopnjedotrajanosti konstrukcij objektov in predora (zgrajenih v letu 1965). Investitor je ocenil, dastanje objektov in predora ne nudi ustrezne prometne varnosti oz. ne nudi standarda, ki jesicer običajen za ceste, ki jih upravlja DARS d.d., zato se je odločil, da se takoj pristopi kceloviti rekonstrukciji desne polovice avtoceste.

Projekti za izvedbo del in pridobitev gradbenega dovoljenja rekonstrukcije viaduktovPeračica, Ljubno in Lešnica ter predora Ljubno so izdelani. V pripravi je razpis za izvedborekonstrukcije objektov. Predvideni rok izvedbe je 20 mesecev, tako da bi lahko po sedanjemterminskem načrtu rekonstruirani odsek polovice avtoceste med Peračico in Podtaborompredali prometu še pred turistično sezono 2010.Komentar: Predorski delavci družbe SCT so 3. oktobra uradno prebili predor Ljubno.Vir: www.radovljica.si (Glasilo občine Radovljica)Komentar: (novi) viadukt Peračica,pred otvoritvijo,decembra 2007.

4.2. Leva cevNova predorska cev je od že obstoječe oddaljena 29,7 metra. Tudi ta cev je grajena v premi, sprečnim nagibom 2,5 odstotka. Predor je grajen po novi avstrijski metodi, izkop, ki je potekalmehansko, z izkopnim korakom 1 meter. V predorski cevi, katere izkopni profil znaša 62kvadratnih metrov,je največjadebelina nadkritja 25 metrov, v povprečju pa približno 17 metrov.Vertikalna višina voznegasvetlega profila pa znaša 4,70 metra.Zgrajena sta tudi vzdrževalna hodnika v širini 0,85 metra.Komentar: Nova cev ima maksimalno debelino nadkritja 25 metrov,v povprečju 17 metrov.Vir: www.belmont.si4.3. Viadukt peračica (obstoječi)Dolg je 378m. Grajen je bil iz 5 armirano betonskih stebrov razpona do 75m,višine do 50m zsovprežno jekleno konstrukcijo (jeklenimi I nosilci) krajnimi oporniki ter voziščno jekleno terarmirano betonsko ploščo.Med stebri in ploščo je bil tudi vgrajen pregledovalni voziček,katerega tirnice vodijo po celotni dolžini viadukta.Pri rekonstrukciji obstoječega objekta je bilo sprva predvideno, da se bojo lotili sanacijestebrov, voziščno ploščo in krajne opornike pa bodo naredili nove.Sedaj pa so prišli dopredloga, da naj bi se celoten viadukt porušil in zgradil na novo v celoti.(zato je tudi prišlo dozamude pri gradnji odseka)

4.4. (Novi) viadukt peračicaJe dolg 370m, začel se je graditi jeseni 2006 in ga dokončali decembra naslednje leto. Grajenje armiranobetonski konzolni kontiunirani monolitni okvirni sistem z štirimi stebri zrazpetinami do 120m in višine do 60m.Komentar: Fotografija prikazuje novi viaukt Peračica ter obstoječi viadukt,ki ga bo potrebnorušiti in ponovno zgraditi. Na novem viaduktu se vidi protiveterna zaščita ter portalna jeklenakonstrukcija na levem spodnjem delu slike.Vir: www.skyscrapercity.com

5. OSTALA GRADBENA DELA NA TEM ODSEKUV sklopu graditve so bila izvedena tudi vsa dela na komunalnih prestavitvah, vodovodu,kanalizaciji, elektroenergetskih napravah, telekomunikacijskem omrežju in plinovodu, kakortudi potrebna dela pri vodnogospodarskih ureditvah. Prav tako je bila izvedena najsodobnejšaoprema, ki vključuje sistem klica v sili, razsvetljavo priključkov ter ustrezno vertikalno inhorizontalno prometno signalizacijo. Odvodnjavanje avtoceste je izvedeno z zajemom vsehvoda s cestnih površin prek vodotesne kanalizacije do zadrževalnih bazenov, lovilcev olj terponikovalnic, projektiranih pa je 30 zemeljskih zadrževalnih bazenov.Komentar: Fotograija prikazuje polaganje vodov na tem odseku.Vir: www.delo.si

6. ZAKLJUČEKKot sem že v uvodu povedal,da objekta na tem odseku predstavljata zelo zahteven projekt,jebilo to moč razbrati iz same seminarske naloge. Objekti so gradijo v današnjem času, zatozahtevajo najsodobnejšo tehnologijo gradnje tudi aktualnost samega dogodka je sama po sebivelika,če iz vzamemo »razvpiti« predor Šentvid,ki se tudi nahaja na tem »kraku« in je bil vceloti odprt ravno v izdelavi seminarske naloge. Zanimivo bo spremljati samo rušenje(obstoječega) viadukta Peračica, ponovno gradnjo, rekonstrukcijo starega predora Ljubno inna koncu seveda odprtje še zadnjega nedokončanega odseka na Gorenjskem avtocestnemkraku. V nalogi sem omenil, da naj bi sam odsek bil v grobem dokončan pred poletno sezono2010, vendar lahko na podlagi preteklih izkušenj sklepamo, da gradnja na tem odseku še nebozaključena pred letom 2011.

7. VIRIINTERNET: www.skyscrapercity.com www.dars.si www.amzs.si www.zurnal24.si www.finance.siČASOPISI,REVIJE:• Delo• Gorenjski glas