Raziskujem Slovenijo 9 - priročnik za učitelja (1. del)

devetletka.net

Raziskujem Slovenijo 9 - priročnik za učitelja (1. del)

Na stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva in Sredozemlja leži Slovenija –srednjeevropska država, ki je kot samostojna na svetovno prizorišče stopila šele preddvema desetletjema, zato je ponekod v tujini še precej nepoznana. Tu se na majhnemprostoru poleg različnih naravnih enot prepletajo tudi različni narodi in kulture.Za Slovenijo je značilna izjemna naravna raznolikost, ki v veliki meri vpliva tudi na družbene značilnosti.V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je srednje gosto poseljena in se tako kot večina evropskih državsooča s staranjem prebivalstva. Njeno gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti gospodarstvaEvropske unije, vendar na področju visoke tehnologije in inovacij nekoliko zaostaja za gospodarsko najboljrazvitimi državami. Čeprav je Slovenija mlada država, je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij inpostaja vse bolj prepoznavna v svetu.Kdo največ prispeva k prepoznavnosti Slovenije?Slovenija leži v Srednji Evropi, natančneje okoli 46°severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnegapoldnevnika. Geometrično središče Slovenije leživ Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamosrednjeevropski čas, ki je eno uro pred greenwiškim(GMT).Katere države še spadajo k Srednji Evropi?PovzetekSlovenija je mlada in izredno raznolika država.Leži v Srednji Evropi približno 46° severno odekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika.Ponovi1. S pomočjo zemljevida sveta in zemljevida Evrope opišilego Slovenije.2. Koliko je ura v Ljubljani, ko je v Londonu poldne?Razmisli1. Zakaj nas pogosto zamenjujejo s Slovaško?2. Naštej nekaj znanih Slovencev, ki so prepoznavni tudi zunajmeja Slovenije.Lega: v Srednji EvropiPovršina: 20.273 km²Prebivalstvo (2010): 2 milijonaBruto družbeni proizvod na prebivalca (2010): 17.000 €Večja mesta: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Velenje, Kranj,Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNaravnogeografske enote: Alpske, Predalpske, Obpanonske,Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajineRS 9 UC 2010 notranjost.indd 7 5.4.11 11:59ASLOVENIJAUčbenikA0 SLOVENIJA, str. 6-7SlovenijaMAJHNA, A IZJEMNO RAZNOLIKAPo čem je znana Slovenija?SLOVENIJADržava z veliko gozdov, razpršenoposelitvijo in relativno visoko stopnjokakovosti življenja. Pokrajinska pestrostin prometna prehodnost omogočatarazvoj številnih dejavnosti.6Kje leži Slovenija?Cilji poglavja: ▶ učenci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije,▶ učenci razvijajo prostorske predstave o Sloveniji,▶ učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, razvijajo občutek pripadnosti svojemu narodu in državi,▶ učenci razvijajo sposobnosti postaviti lokalne, nacionalne in mednarodne dogodke v geografski okvir,▶ učenci razumejo povezanost med naravo in človekom,▶ učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine,▶ učenci razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,▶ učenci znajo uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru,▶ učenci znajo oblikovati stališča in vrednote, kot so spoštovanje drugih narodov in kultur, mednarodno sodelovanje,▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih temna lokalni, regionalni in planetarni ravni.15°Osebna izkaznica Slovenije746°Literatura za učitelja▶ Ardley, N.: Vreme. Zbirka Spoznavajmo znanost. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.▶ Angliss Sarah, Podatki na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.Božič, D.: Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandrtalcev do Slovanov. Modrijan, Ljubljana, 1999.▶ De Blij, H. in drugi: Geography, Regions and concepts. New York, 1991.▶ Brglez, F.: Kekčeva potepanja: 100 družinskih izletov čez breg in dol. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.▶ Bogataj, J.: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 1992.▶ Bogataj, J.: Mojstrovine Slovenije. Rokus, Ljubljana, 2003.▶ Cerar, Drašler I.: Pravljične poti Slovenije. Sidarta, Ljubljana, 2004.▶ Chvatal, M.: Vprašanja o Sloveniji: Vse kar ste želeli o Sloveniji pa niste imeli kje vprašati. Ljubljana, 2003.▶ Človek. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ E.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Eales, P.: Map satellite. Dorling Kindersley, London, 2007.▶ Earth Pulse. Special edition. National Geographic, Washington, 2008.▶ Gaff, J.: Zakaj je na gorskih vrhovih sneg in druga vprašanja o gorah. Pomurska založba, Murska Sobota, 2002.▶ Gaia Modri planet. Atlas za današnje upravljavce jutrišnjega sveta. MK, Ljubljana, 2001.▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008.▶ Geografija. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001.▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija. Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2000.▶ Habjan, V., Skoberne, P.: Naravne znamenitosti Slovenije. Izletniški vodnik. Sidarta, Ljubljana, 2004.▶ Jeseničnik, T.: Slovenija v presežnikih. Mladinska knjiga, Ljubljana 2010.▶ Kajfež Bogataj, L.: Vpliv napovedanih klimatskih sprememb v 21. stoletju na proizvodnjo hrane in gozdneekosisteme. V: Geografija v šoli, letnik12, številka 3, 2004, str. 3–2.▶ Kajfež Bogataj, L.: Atmosfera se vse bolj spreminja. V: Gea, letnik 12, številka 2, str. 14–15.▶ Kozinc, Ž.: Moje najljubše poti. Modrijan, Ljubljana, 2010.▶ Kregar, T.: Naša država je moja domovina. Muzej novejše zgodovine, Celje, 2011.▶ Leksikon Sova. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006.▶ Mckay, K., Bonnin, J.: Postani ekofaca. 100 stvari, ki jih lahko narediš, da rešiš planet. Rokus–Klett, Ljubljana, 2010.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Natek, K., Natek, M.: Slovenija: portret države. K–Tisk, Ljubljana, 2008.▶ Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D.: Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, 1995.▶ Okolje na dlani. Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje. Ljubljana, 2007.▶ Perko, D., Orožen Adamič, M.: Slovenija: Pokrajine in ljudje. MK, Ljubljana, 1998.▶ Plut D.: Geografija sonaravnega razvoja. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2010.▶ Pučnik, J.: Velika knjiga o vremenu. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.▶ Raztresen, M.: 101 slovenska prepoznavnost. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.▶ Roth, G. D.: Vremenoslovje za vsakogar: Kaj moramo vedeti o vremenu. DZS, Ljubljana, 1992.▶ Rastline. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2008.▶ Sever, G.: Gostoljubna dežela – Visoki obiski. V: National Geographic Slovenija, letnik 3, št. 9, 2008, str. 28–33.▶ Skoberne, P.: Narava na dlani – Zavarovane rastline Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Skoberne, P.: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Prešernova družba, Ljubljana, 1998.▶ Slovenija – turistični vodnik. MK, Ljubljana, 2009.▶ Slovenski etnološki leksikon. MK, Ljubljana, 2011.▶ Stepišnik, U.: Fizična geografija krasa. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2011.▶ Špes, M.: Problematika varstva življenjskega okolja v Alpah. V: Geografski obzornik, letnik 31, št. 4, 1984,str. 87–93.▶ Tola, J.: Šolski ekološki vodnik. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005.▶ Tola, J.: Vodnik po naravni geografiji. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005.▶ Tome, D.: Majhna država, veliko rek. V: National Geographic Slovenija, letnik 5, št. 4, 2010, str. 152–157.▶ Varley, C., Miles, L.: Geografija. Šolska enciklopedija. Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, 1993.6


▶ Vidrih, R.: Nemirna Zemlja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2009.▶ Vukadin, B., Zupan, B.: Okolje na dlani, MOP, ARSO, Ljubljana 2007.▶ Youth Xchange. Vodnik k trajnostnemu načinu življenja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.▶ Zbirka Usklajeno in sonaravno. (Narava in okolje, Voda – vodovje, mesta – urbanizacija, Zdravje in okolje, Energijain okolje, Promet in okolje, Turizem in okolje, Okoljski pojavi in pojmi, Slovenski alpski svet in Alpska konvencija …).Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 1998–2004.▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Živali. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2002.▶ Žnidaršič Kmecl, M.: Zakladi Slovenije. CZ, Ljubljana, 2009.Literatura za učence▶ Ardley, N.: Vreme, Zbirka Spoznavajmo znanost. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.▶ Božič, D.: Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandrtalcev do Slovanov. Modrijan, Ljubljana, 1999.▶ Brglez, F.: Kekčeva potepanja: 100 družinskih izletov čez breg in dol. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.▶ Bogataj, J.: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 1992.▶ Bogataj, J.: Mojstrovine Slovenije. Rokus, Ljubljana, 2003.▶ Cerar, Drašler I.: Pravljične poti Slovenije. Sidarta, Ljubljana, 2004.▶ Chvatal, M.: Vprašanja o Sloveniji: Vse kar ste želeli o Sloveniji, pa niste imeli kje vprašati. Ljubljana, 2003.▶ Gaff, J.: Zakaj je na gorskih vrhovih sneg in druga vprašanja o gorah. Pomurska založba, Murska Sobota, 2002.▶ Habjan, V., Skoberne, P.: Naravne znamenitosti Slovenije. Izletniški vodnik. Sidarta, Ljubljana, 2004.▶ Kozinc, Ž.: Moje najljubše poti. Modrijan, Ljubljana, 2010.▶ Kregar, T.: Naša država je moja domovina. Muzej novejše zgodovine, Celje, 2011.▶ Mckay, K., Bonnin, J.: Postani ekofaca. 100 stvari, ki jih lahko narediš, da rešiš planet. Rokus–Klett, Ljubljana, 2010.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Natek, K., Natek, M.: Slovenija: portret države. K–Tisk, Ljubljana, 2008.▶ Raztresen, M.: 101 slovenska prepoznavnost. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.▶ Roth, G. D.: Vremenoslovje za vsakogar: Kaj moramo vedeti o vremenu. DZS, Ljubljana, 1992.▶ Rastline. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2008.▶ Sever, G.: Gostoljubna dežela – Visoki obiski. V: National Geographic Slovenija, letnik 3, št. 9, 2008, str. 28–33.▶ Skoberne, P.: Narava na dlani – Zavarovane rastline Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Skoberne, P.: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Prešernova družba, Ljubljana, 1998.▶ Slovenija – turistični vodnik. MK, Ljubljana, 2009.▶ Tome, D.: Majhna država, veliko rek. V: National Geographic Slovenija, letnik 5, št. 4, 2010, str. 152–157.▶ Youth Xchange. Vodnik k trajnostnemu načinu življenja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.▶ Žnidaršič Kmecl, M.: Zakladi Slovenije. CZ, Ljubljana, 2009.Leposlovje▶ Ingolič, A.: Lukarji. Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973.▶ Prežihov, V.: Solzice. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.▶ Prežihov, V.: Doberdob. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980.▶ Jalen, J.: Bobri. Društvo Mohorjeva družba, Celje, 2006.▶ Tavčar, I.: Visoška kronika. Učila International, Tržič, 2005.▶ Tavčar, I.: V Zali. Karantanija, Ljubljana, 2001.▶ Tavčar, I.: Med gorami. Karantanija, Ljubljana, 1998.▶ Tomšič, M.: Šavrinke. Kmečki glas, Ljubljana, 1991.▶ Tomšič, M.: Grenko morje. Kmečki glas, Ljubljana, 2004.▶ Pahor, B.: Mesto v zalivu. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Kranjec, M.: Povest o dobrih ljudeh. Študentska založba, Ljubljana, 2008.▶ Kosmač, C.: Pomladni dan. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Kosmač, C.: Sreča in kruh. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964.▶ Bevk, F.: Lukec in njegov škorec. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010.▶ Vidmar, J.: Princeska z napako. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Valvasor, J. V.: Slava Vojvodine Krajnske. MK, Ljubljana, 1968.▶ Vandot, J.: Kekec in Bedanec. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Milčinski, F.: Kekčeva pesem.7


Filmi▶ Tea. Gustav film, Ljubljana, 2006.▶ Gremo mi po svoje. Vertigo, Ljubljana, 2010.▶ Kekec. Triglav film, Ljubljana, 1951.▶ Pastirci. Viba film, Ljubljana, 1973.▶ Srečno Kekec. Viba film, Ljubljana, 1963.▶ Kekčeve ukane. Viba film, Ljubljana, 1958.▶ Ledeniki v Alpah. Videofon, Blejska Dobrava, 1998.▶ Slovenija, Odkrijte Slovenijo. Digital Studio, Slak, Ljubljana, 2001.▶ Promocija Slovenije na BBC http://www.youtube.com/watch?v=EKUwMgEqEto&feature=related▶ Promocija Slovenije na CNN http://www.youtube.com/watch?v=3J8v84jjczQ&feature=related▶ Slovenija http://www.youtube.com/watch?v=pMjTiNCYH6A&feature=related▶ Slovenija moja dežela http://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw&feature=related▶ Slovenski plebiscit, dokumentarna oddaja http://tvslo.si/#ava2.91871917▶ DVD Okusiti Slovenijo http://www.dvd-slovenija.com/izdelek/gastronomija_izdelek.htmRevije▶ Življenje in tehnika▶ National Geographic Slovenija▶ NG Popotnik▶ National Geographic Junior▶ Geografski obzornik▶ Gea▶ Svet in ljudje▶ PILSpletne strani▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/Publikacije/FACTS2009novWEB.pdf▶ Kratka zgodovina Slovenije: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/zgodovina/▶ O Sloveniji: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/prazniki/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/osnovni_geografski_podatki/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/zgodovina/▶ Slike o Sloveniji: http://www.pictureslovenia.com/si/▶ http://www.onegeology.org/extra/kids/slovenian/what_is.html▶ http://fosili.si/slovenija-od-kambrija-do-danes▶ http://fosili.si/fosili/casovni-stroj▶ http://fosili.si/fosili/skupine-fosilov▶ http://fosili.si/fosili/nahajalisca▶ Biotska raznovrstnost: http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biotska_raznovrstnost3.pdf▶ Mednarodno leto biotske raznovrstnosti: http://www.biotskaraznovrstnost.si/▶ Osnovni statistični podatki o Sloveniji: http://www.stat.si/doc/pub/PSP/00-PS-912-1009.pdf▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/si/projekti/promocija_slovenije/publikacije/facts_about_slovenia/▶ Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem: http://www.dedi.si/▶ Vodna bilanca Slovenije: http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/bilanca6190_2_BESEDILO.pdf▶ Državna meteorološka služba: http://www.meteo.si/▶ Klimogrami in ostali meteorološki podatki za posamezne kraje Slovenije: http://www.meteo.si/met/sl/climate/diagrams/▶ Gozdovi v Sloveniji in svetovno leto gozdov 2011: http://www.delo.si/clanek/134292▶ Ekosistemi celinskih voda - PPP; enciklopedija DEDI:▶ http://www.nauk.si/materials/1320/out/index.html#state=1▶ Podnebne spremembe – vzroki in posledice: http://www.medclima.com/Projekti/Brosura_Web.pdf▶ Vpliv naravnih dejavnikov na človeka in gospodarstvo:http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_14/04_lovrencak.pdf▶ Ustoličevanje karantanskega kneza: http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=953▶ Dvajset let samostojnosti Republike Slovenije: http://www.dvajset.si/▶ http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/prispevek/20/predvajaj Prispevek iz 23. 12. 19908


▶ Dokumentarni film o osamosvojitvi Slovenije:http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/prispevek/226/predvajaj▶ Vladni portal za mladino in otroke: http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=17&Itemid=187&mId=403▶ Slovenija v številkah:http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-zdaj/20-let-slovenije-v-stevilkah/▶ Slovenija v OECD: http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/slovenija_v_oecd/▶ Položaj slovenščine: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/slovenscina/▶ Viri za pomoč pri poučevanju pojavov iz fizične geografije:http://webs.cmich.edu/resgi/topics.asp?mc=3&ca=95▶ Simulacija premikov litosferskih plošč: http://www.planet-wissen.de/natur_technik/naturgewalten/erdbeben/index.jsp▶ Regionalizacija Slovenije: http://giam.zrc-sazu.si/zbornik/perko_38.pdf▶ Animacije geoloških dogajanj: http://www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/index.html▶ Klimatske spremembe: http://eko.telekom.si/si/ucno-gradivo/klimatske-spremembe/▶ Spletna stran z različnimi geografskimi vsebinami: http://geography.usgs.gov▶ Zveza geografov Slovenije: http://zgs.zrc-sazu.si/▶ Kratka predstavitev EU: www.europa.eu/abc▶ Otroški kotiček EU: www.ec.europa.eu/economy_finance/netstartsearch/euro/kids▶ Predstavitev Evropske unije: www.sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija▶ Predstavitev institucij EU: www.evropa.gov.si/▶ Slovensko omrežje stalnih postaj GPS: www.gu-signal.si▶ Geodetska uprava RS: www.gu.gov.si▶ Statistični urad Združenih narodov: http://unstats.un.org/unsd/demographic/sources/▶ Urad vlade za komuniciranje – publikacije o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/▶ Publikacija slovenske turistične organizacije: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/parki_slovenije_11.pdf▶ Publikacija Dvajset let Samostojnosti Slovenije: http://www.dvajset.si/fileadmin/dokumenti/PDF/20let.pdf▶ Arheološki park Divje Babe: http://www.divje-babe.si/index.php?str=3_sloUčila▶ Atlas Slovenije. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1992.▶ Atlas Slovenije. Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Atlas sveta. Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998.▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. TZS, Ljubljana, 2003.▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.▶ Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Veliki šolski atlas. Učila, Tržič, 2008.Metodični pripomočki▶ Učni načrt Geografija. ZRSŠ, 1998 in 2011.▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Založba Rokus, Ljubljana, 2004.▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001.▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. ZRSŠ, Ljubljana, 2002.▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. ZRSŠ, Ljubljana, 1997.▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Geografske učne poti. Terensko delo in ekskurzije pri pouku geografije v srednjih šolah. ZRSŠ, Ljubljana, 2002.▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. ZRSŠ, Ljubljana, 2004.▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996.▶ Korže, A., Lovrenčak, F.: Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Filozofska fakulteta, Ljubljana,▶ Brinovec, S. in drugi: Terensko delo. ZRSŠ, Ljubljana, 1997.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v osnovni in srednji šoli. ZRSŠ, Ljubljana▶ Kunaver, J. in drugi: Domača pokrajina. Priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine. Mladinska knjiga,Ljubljana, 1989.▶ Bahar, I. in drugi: Raziskujem domači kraj. Delovni zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.▶ Ivanšek, D.: Spoznavanje domače pokrajine. Priročnik za učitelje. Rokus, Ljubljana, 1999.▶ Ivanšek, D.: Spoznavanje domače pokrajine. Delovni zvezek. Rokus, Ljubljana, 1999.▶ Brinovec, S.: Geografija – domača pokrajina. Delovni zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.▶ Bevc, V.: Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997.▶ Kikec T., Peterka, M.: Ni mi vseeno. Spremljajmo posledice podnebnih sprememb in se prilagodimo. Društvo geografovPomurja. Murska Sobota, 2010.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v osnovni in srednji šoli. ZRSŠ, Ljubljana, 2003.9


A0SLOVENIJACilji poglavja: ▶ učenci ob ustreznem zemljevidu opredelijo lego Slovenije,▶ učenci s pomočjo zemljevida razvijajo prostorsko predstavo o Sloveniji,▶ učenci naštejejo pomembne dosežke Slovencev v evropskem in svetovnem meriluin sklepajo o vlogi, položaju in prepoznavnosti Slovenije v svetu.Povzetek snoviSlovenija je mlada in izredno raznolikadržava. Leži v Srednji Evropi približno 46°severno od ekvatorja in 15° vzhodnood začetnega poldnevnika.Učbenik str. 6-7SlovenijaMAJHNA, A IZJEMNO RAZNOLIKANa stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva in Sredozemlja leži Slovenija –srednjeevropska država, ki je kot samostojna na svetovno prizorišče stopila šele preddvema desetletjema, zato je ponekod v tujini še precej nepoznana. Tu se na majhnemprostoru poleg različnih naravnih enot prepletajo tudi različni narodi in kulture.Kje leži Slovenija?Slovenija leži v Srednji Evropi, natančneje okoli 46°severno od ekvatorja in 15° vzhodno od začetnegapoldnevnika. Geometrično središče Slovenije leživ Spodnji Slivni pri Vačah. V Sloveniji uporabljamosrednjeevropski čas, ki je eno uro pred greenwiškim(GMT).Katere države še spadajo k Srednji Evropi?PovzetekSlovenija je mlada in izredno raznolika država.Leži v Srednji Evropi približno 46° severno odekvatorja in 15° vzhodno od začetnega poldnevnika.Ponovi1. S pomočjo zemljevida sveta in zemljevida Evrope opišilego Slovenije.2. Koliko je ura v Ljubljani, ko je v Londonu poldne?Razmisli1. Zakaj nas pogosto zamenjujejo s Slovaško?2. Naštej nekaj znanih Slovencev, ki so prepoznavni tudi zunajmeja Slovenije.Od prejšnjič ...V devetem razredu bomo pri geografiji obravnavaliSlovenijo. Najprej bomo spoznali osnovne značilnostiSlovenije kot celote.Po čem je znana Slovenija?Za Slovenijo je značilna izjemna naravna raznolikost, ki v veliki meri vpliva tudi na družbene značilnosti.V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je srednje gosto poseljena in se tako kot večina evropskih državsooča s staranjem prebivalstva. Njeno gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti gospodarstvaEvropske unije, vendar na področju visoke tehnologije in inovacij nekoliko zaostaja za gospodarsko najboljrazvitimi državami. Čeprav je Slovenija mlada država, je članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij inpostaja vse bolj prepoznavna v svetu.Kdo največ prispeva k prepoznavnosti Slovenije?SLOVENIJADržava z veliko gozdov, razpršenoposelitvijo in relativno visoko stopnjokakovosti življenja. Pokrajinska pestrostin prometna prehodnost omogočatarazvoj številnih dejavnosti.6Osebna izkaznica SlovenijeLega: v Srednji EvropiPovršina: 20.273 km²Prebivalstvo (2010): 2 milijonaBruto družbeni proizvod na prebivalca (2010): 17.000 €Večja mesta: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Velenje, Kranj,Novo mesto, Nova Gorica, Jesenice, Postojna, Murska SobotaNaravnogeografske enote: Alpske, Predalpske, Obpanonske,Dinarskokraške in Obsredozemske pokrajine46°715°RS 9 UC 2010 notranjost.indd 7 5.4.11 11:59Uvodna motivacijaUčitelj učencem predvaja fotografije, videoposnetke,ki si jih tujci lahko ogledajo na televizijskih kanalih,kot so CNN in BBC. Nato se z učenci pogovori, čemu sonamenjeni izbrani posnetki in v kolikšni meri v resniciprikazujejo značilnosti Slovenije.Slovenija na CNN: http://www.youtube.com/watch?v=3J8v84jjczQSlovenija na BBC-ju (podobna posnetka vendarna BBC-ju krajši): http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=EKUwMgEqEtohttp://www.youtube.com/watch?v=DKidgKthBSs&feature=relatedAktivnostiUčenci pripravijo poročila, plakate ali power point predstavitvez naslednimi naslovi:• Svetovno znani Slovenci v preteklosti• Svetovno znani Slovenci danes• Najbolj uveljavljena slovenska podjetja v svetu• Dogodki, ki so ime Slovenija ponesli v svet …Učenci lahko pripravijo tudi plakat, poročilo ali predstavitevkaterega izmed svetovno znanih Slovencev vpreteklosti in danes, npr. Herman Potočnik, Jurij Vega, JožeStefan, Jože Plečnik, Slavko Pregel …Učitelj v razred prinese knjigo rekordov. Skupaj z učenci jopreletijo in izbrskajo rekorde, ki so povezani s Slovenijo.Učitelj učencem predstavi nekaj presežnikov v Sloveniji.Učenci rešijo nalogo 2 v delovnem zvezku na strani 4.Pri vaji A lahko nalogo razširijo in k državam pripišejo, hkaterim velikim jezikovnim skupinam pripadajo prebivalciposamezne države. S tem učitelj opozori učence, da ležiSlovenija na stiku različnih jezikovnih skupin. Pri nalogiB učence opozori, da je naravna raznolikost Slovenijeposledica lege na stiku različnih naravnih enot. Pri nalogiC lahko učitelj razširi nalogo tako, da učence vzpodbudi krazmišljanju, koliko časa bi potrebovali, da bi z določenimprometnim sredstvom prišli do izbranega kraja, ki so si gaizbrali učenci.Učenci v časopisih, poročilih, na svetovnem spletu spremljajodogodke, ki so pomembni za prepoznavnost Slovenijev svetu. V šoli nato na kratko predstavijo poročilo in opišejopomen dogodka za krepitev prepoznavnosti Slovenijev svetu. Po določenem časovnem obdobju naredimoanalizo dogodkov in sklep o tem, kdo je najbolj zasluženza pozitivno podobo Slovenije v svetu in kateri dogodki sopovezani z negativno podobo Slovenije v svetu.Učenci izračunajo zračno razdaljo med posameznimivečjimi mesti v Sloveniji in dejansko razdaljo (po cesti aliželeznici) med njimi. Učenci izračunajo, v kolikšnem časulahko prepotujemo Slovenijo od vzhoda do zahoda.Sprehod po spletuUčitelj učencem predvaja posnetek največjih uspehovslovenskega športa. Po ogledu posnetka učencemzastavi vprašanje: Kakšen je pomen slovenskihšportnikov pri uveljavljanju Slovenije?http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/morje-uspehov-slovenskega-sporta-ujetih-v-nekajtrenutkov/26059410


Razširitev temePreko ozemlja Slovenije so vodile pomembne prometnepoti, na njenem ozemlju so potekale velike bitke:• Vipavska dolina, bitka med rimskima cesarjema Teodozijemin Evgenijem, bitka je bila povod za razpadrimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del.• Soška fronta v času prve svetovne vojne.Leta 1821 je bil v Ljubljani kongres Svete Alianse. Kongresaso se poleg drugih udeležili tudi ruski car Aleksander,avstrijski cesar Franc I, Neapeljski kralj, modenski vladar,predstavniki Francije, Velike Britanije, Prusije … Ljubljanase je spremenila v center evropske politike.Po osamosvojitvi Slovenije je bilo v Sloveniji veliko dogodkov,ki so bili priložnost za promocijo Slovenije.• Junija 1999 je bil v Sloveniji na obisku predsednikZDA W. J. Clinton.• Junija 2001 je v Sloveniji potekalo prvo srečanjemed ameriškim predsednikom George W. Bushomin ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom,predsednikoma dveh najvplivnejših držav na svetu.• Slovenijo je dvakrat obiskal papež Janez Pavel II. (leta1992 in 1999).• Udeležba nogometašev na svetovnem prvenstvu leta2002 v Južni Koreji in na Japonskem ter leta 2010 vJužni Afriki je za promocijo Slovenije naredila več kotpolitika v vseh letih od osamosvojitve.• Veliko je k prepoznavnosti prispevala tudi PetraMajdič s svojim tekom na zimskih olimpijskih igrah vVancouvru leta 2010.• Slavoj Žižek je eden izmed najbolj znanih slovenskihfilozofov in glavni avtor teoretske psihoanalize. Predavapo ameriških in drugih univerzitetnih središčih.Je avtor številnih knjig, ki so izšle v angleščini indrugih jezikih.Delovni zvezek str. 4-5SLOVENIJAKritično mišljenjeNa našem letošnjem potovanju bomo raziskali Slovenijo, hkrati pa ponovili osnovnegeografske pojme, ki smo jih spoznali v prejšnjih letih druženja. Raziskovali bomodržavo, ki je zaradi lege na stičišču različnih naravnih enot ter prepletanja različnihnarodov in kultur, izredno raznolika.12Geografska lega Slovenije vpliva na naravne in družbene pojave.S pomočjo zemljevida sveta opiši geografsko lego Slovenije.Glede na ekvatorGlede na začetnipoldnevnikNa ozemlju Slovenije se stikajo različne naravne enote.A) Na zemljevid vpiši države, na katere meji Slovenija. Dopiši imena njihovih glavnih mest.B) Na zemljevid vpiši velike naravne enote, ki se stikajo na območju Slovenije.34V Sloveniji se je v zadnjih 20 letih zgodilo mnogo pomembnih in manj pomembnih dogodkov.Kateri dogodki so v letih po osamosvojitvi najbolj zaznamovali Slovenijo in pomembno vplivali nanjeno večjo prepoznavnost v svetu?Slovenija ima veliko naravnih znamenitosti in bogato kulturno dediščino.A) Katere naravne in družbene znamenitosti poznaš in meniš, da bi jih morali spoznati tudi drugi?Naštej in opiši pet po tvojem mnenju največjih znamenitosti Slovenije.B) Za vsako od izbranih znamenitosti poišči fotografijo – iščeš lahko v reklamah turističnih agencij,revijah, časopisih ali na svetovnem spletu …, lahko pa katero tudi narišeš.C) V zemljevid Slovenije označi lego posamezne znamenitosti.Učitelj na tablo napiše Prepoznavnost Slovenije. Nalogaučencev je, da povedo svoje mnenje o tem, v kolikšnimeri je Slovenija prepoznavna v svetu. Svoje mnenjemorajo seveda utemeljiti.Hkrati skušajo odgovoriti na naslednja vprašanja:▶ Zakaj so v preteklosti na prepoznavnost vplivalitudi naši državni simboli? V nadaljevanju naj učencipoiščejo države, ki imajo podobno zastavo kotSlovenija.C) S pomočjo zemljevida Evrope izračunaj zračne razdalje med glavnimi mesti sosednjih držav inLjubljano.Merilo zemljevida:Razdalja med mestoma na zemljevidu:Izračun:4 SLOVENIJASLOVENIJA 5Ustvarjanje in raziskovanjeMedpredmetne povezaveSlovenijo spoznavajo tudi drugi – maja leta 2008 je bil v reviji National Geographic Traveler, ki jo je krasila fotografijaBleda, članek o Sloveniji (http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/slovenija-v-national-geographicu-in-new-yorku/201023).Učenci si skupaj z učiteljem preberejo članek, ki predstavlja Slovenijo v reviji NGT,nato razmislijo o pomenu omenjenega članka za Slovenijo in turizem v Sloveniji.ZGO: Svetovno znani Slovenci v preteklostiSLO: Oblikovanje poročila, predstavitev poročilaLVZ: Oblikovanje plakataUčenci dobijo nalogo, da med šolskim letom spremljajo vsebino časopisov in revij, ki jih imajo doma, poročila in svetovnisplet in si z njihovo pomočjo zapisujejo, kaj se dogaja v Sloveniji.PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kaj vpliva na veliko raznolikost Slovenije v naravnem in družbenem pogledu?▶ Na zemljevidu Slovenije poiščejo najdaljšo reko in najvišji vrh.▶ Kaj vpliva na prepoznavnost države Slovenije?▶ Kakšen je položaj Slovenije v Evropi in svetu?▶ Kateri pomembni dogodki so najbolj zaznamovali Slovenijo v letih po osamosvojitvi in najbolj vplivali k njeni prepoznavnosti?Sprehod po spletuUčenci s pomočjo spletne strani http://www.dvajset.si/kviz/ preverijo svoje poznavanje Slovenije, njenezgodovine in drugih značilnostih.Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanje Razmisli v učbeniku.11


A0PREDHODNIKI IN PREDNIKICilji poglavja: ▶ učenci spoznajo kratko zgodovino dogajanja na območju današnje Slovenije,▶ učenci naštejejo pomembne najdbe na območju današnje Slovenije.▶ učenci ovrednotijo pomen lege na stičišču različnih naravnih enot in jezikovnih skupin Evrope.Povzetek snoviSlovensko ozemlje je bilo poseljeno že predveč kot 200.000 leti. Zaradi prometneprehodnosti in geografske lege so se tu skozizgodovino izmenjavala številna ljudstva.Od 7. stoletja naprej tu živijo Slovani.Učbenik str. 8-91 PREDHODNIKI IN PREDNIKIOzemlje današnje Slovenije je poseljeno že od kamene dobe dalje, vendar so seSlovenci kot narod izoblikovali šele v 19. stoletju, samostojno državo pa so dobilišele konec 20. stoletja. Skozi vso zgodovino lahko sledimo pestremu dogajanjuna tem območju, o čemer pričajo številne pomembne arheološke najdbe.Kaj so nam zapustili prvi ljudje?Glede na arheološke najdbe je bilo današnje slovenskoozemlje poseljeno že v starejši kameni dobi − pred večkot 200 000 leti. Med najdbami iz kamene dobe izstopapiščal iz Divjih bab pri Idriji, ki je stara okoli 55.000 letin je najstarejša znana piščal na svetu. Zanimivi sta tudikoščena šivanka in preprosta piščal, ki so ju našli v jamiPotočka Zijalka na Olševi.koščena šivanka | Potočka ZijalkaPovzetekSlovensko ozemlje je bilo poseljeno že pred več kot200.000 leti. Zaradi prometne prehodnosti in geografskelege so se tu skozi zgodovino izmenjavala številna ljudstva.Od 7. stoletja naprej tu živijo Slovani.Ponovi1. Katere svetovno pomembne najdbe so našli na območjudanašnje Slovenije?2. Na kratko opiši zgodovino dogajanja na območju današnjeSlovenije.3. Kdaj slovenščina postane knjižni jezik?RazmisliOd kdaj naprej lahko govorimo o zgodovini Slovencev?Kdaj se je pojavil človek v Evropi?Brižinski spomeniki | Freising (Nemčija)Kdaj so se pojavila prva besedilav slovenskem jeziku?Nekje konec 10. ali v začetku 11. stoletja so nastaliBrižinski spomeniki, ki so najstarejši dokumentslovenske kulture. Brižinski spomeniki so prvaohranjena zapisana besedila v slovenščini.piščal iz stare kamene dobe | Divje babe(Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)Kaj so našli na Ljubljanskem barju?V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbinena Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje inLjubljanica sodita med najzanimivejša najdišča v temdelu Evrope. Med drugim so tu našli kolo z vrtljivo osjo,ki velja za nastarejše leseno kolo te vrste na svetu.Mlajšo železno dobo pa so na slovenskem ozemljuzaznamovali Kelti.Zakaj so ljudje na Ljubljanskem barju postavljali kolišča?V 14. stoletju so se uveljavili Celjski grofje, plemiškadružina, ki je imela središče svoje posesti na današnjemslovenskem ozemlju. V 15. stoletju so slovenskemuozemlju zavladali Habsburžani.V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prveknjige v slovenskem jeziku. S tem so bili postavljenitemelji slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubarje prvič zapisal besedo Slovenci (poimenovanje se jenanašalo na vse ljudi, ki so govorili slovensko).Z uvedbo obveznega šolanja v 18. stoletju se je začelslovenski narodni preporod.Kdo je v slovenske dežele uvedel obvezno osnovno šolo?Kdaj so se tu naselili Slovani?V drugem stoletju pr. n. št. so na slovensko ozemljezačeli prodirati Rimljani. V prvem stoletju je celotnodanašnje slovensko ozemlje postalo del rimskegaimperija. Čez ozemlje so potekale pomembne trgovskein vojaške poti.V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani.V 7. stoletju je bila na večjem delu ozemlja današnjeSlovenije in Avstrije ustanovljena kneževinaKarantanija, ki je obstajala do 11. stoletja.Katero ozemlje je obsegala Karantanija?leseno kolo | Ljubljansko barjevaška situla | Vače(Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, foto T. Lauko)Slovenci so zahtevali več pravic …Sredi 19. stoletja je nastal prvi slovenski političniprogram Zedinjena Slovenija. Z njim so Slovencizahtevali združitev vseh Slovencev v samoupravnoenoto z lastnim deželnim zborom in javno uporaboslovenskega jezika.8 SLOVENIJASLOVENIJA 9Od prejšnjič ...Slovenija leži v Srednji Evropi, zanjo je značilna velikanaravna raznolikost. Kot samostojna država se jeoblikovala šele konec 20. stoletja.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira fotografije najdb v Sloveniji.Učenci jih poimenujejo in povedo, kje so bile najdene iniz katerega zgodovinskega obdobja so. Vir fotografij jelahko tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/kategorije/2-arheoloske-dediscina/AktivnostiUčenci rešijo naloge v delovnem zvezku na straneh 6in 7. Časovni trak lahko učenci razširijo in in dopolnijo.Dodane dogodke iz zgodovine Slovenije nato predstavijov razredu.Učitelj učence razdeli v pet skupin. Naloga vsake skupineje, da pripravijo časovni trak posameznega zgodovinskegaobdobje. Časovne trake posameznih skupin nato združijoin razstavijo na panoju geografske učilnice.Učenci dobijo nalogo, da si vsak od njih izbere eno izmednajdb in opiše njeno »zgodbo«. Učitelj nato na panoučilnice prilepi zemljevid Slovenije, na katerem učencioznačijo najdišča opisane najdbe. Ob zemljevid prilepijosvoja poročila.Učenci si ogledajo videoposnetek: Slovenska zgodovina vpetih minutah. Posnetek je dostopen na: http://www.dvajset.si/za-mlajse/Učitelj učencem predvaja odlomek iz oddaje Alpe DonavaJadran. Predvaja jim prispevek, ki je nastal ob 560-obletnicipodelitve mestnih pravic Celju. Posnetek je dostopenna: http://tvslo.si/#ava2.10853259812


Razširitev teme»Ustava določa, da je Slovenija država vseh njenihdržavljank in državljanov ter da ima v njej oblastljudstvo. Tako izražena ljudska suverenost pomeni, dadržavna oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu terda nosilci oblasti delujejo kot predstavniki ljudstva. Prinas je demokracija posredna, kar pomeni, da državljaniprepustijo odločanje svojim predstavnikom, ki jih izvolijosami na neposrednih volitvah.«Vir: http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=145&Itemid=296&mId=404Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 inzagotavlja parlamentarni sistem upravljanja. Je najvišjipravni akt, ki ga sprejema in dopolnjuje državni zbor poposebnem postopku (potrebna je dvotretjinska večina).Drugi pravni akti, poleg ustave, v hierarhičnem zaporedjuso: zakoni, ki jih sprejema državni zbor, odloki vlade za izvajanjezakonov, predpisi, smernice in odredbe ministrstevza izvajanje zakonov in vladnih odlokov; predpisi lokalnihsamoupravnih organov, ki jih le-ti sprejemajo za urejanjezadev v okviru svojih pristojnosti.Slovenija je demokratična republika, ki temelji na načelurazdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo inje vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednikase izvoli na neposrednih volitvah za največ dve petletniobdobji.Najvišji zakonodajni organ je državni zbor (90 poslancev),ki sprejema zakone.Vir: http://www.dz-rs.si/index.php?id=59Delovni zvezek str. 8-9V ŽARIŠČUREPUBLIKA SLOVENIJASlovenija je leta 1991 postala samostojna država. Po nekaj mesecih je bilamednarodno priznana in do danes je postala članica različnih mednarodnihorganizacij.D) Slovenija je bila leta 1992 sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Ob tej priložnosti je imelpredsednik države Milan Kučan govor, v katerem je med drugim povedal:PREDVsaka država ima državne simbole.Nariši zastavo in grb Republike Slovenije, v zadnji prostor napiši besedilo himne.»Slovenija se ni osamosvojila zato, da bi postala otok sredi sveta, ki se vse bolj združuje, ampak zato, da bisi v procesih združevanja, v katere vstopa, zagotovila ustrezno vlogo in pravično ravnanje. V današnjemsvetu teče vzporedno proces nastajanja nacionalnih držav in proces njihovega povezovanja.«(vir: http://www.un.int/slovenia/slovenija.html, 4. april 2011)• pomočjo besedila utemelji zakaj je bilo za lovenijo pomembno da je postala članiarazličnih mednarodnih organizacij.• stno naštej mednarodne oranizaije kateri člania je lovenija danes in pojasni kaj jeskupna značilnost vseh teh organizacij.POSlovenija je demokratična republika, ki temelji na načelu delitve oblasti. razpredelnio zapiši kako je razdeljena oblast v lovenijiMEDSlovenija je postala samostojna država v začetku 90. let dvajsetega stoletja.A) Od konca druge svetovne vojne do začetka devetdesetih let 20. stoletja je bila Slovenija del večjedržave. Zapiši njeno ime.Republika SlovenijaB) Dopolni preglednico o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.B) O odločitvi, ali naj Slovenija postane samostojnadržava, je odločalo ljudstvo na plebiscitu.Na svetovnem spletu poišči rezultate plebiscita,ki je bil izveden 23. decembra 1990, in jih vpišiv razpredelnico.Volilna udeležbaZAPROTI1. in 2. januar1. in 2. majslovenski kulturni praznikdan upora proti okupatorjuC) Preberi odlomek in zapiši, kaj se je dogajalo v Sloveniji po razglasitvi osamosvojitve.»Pred svitom prvega dne po razglasitvi samostojne Slovenije je JLA začela vsesplošen oboroženi napadna Slovenijo. Iz Hrvaške je proti Novemu mestu in Ljubljani prodirala kolona oklepnih vozil, tanki zVrhnike so v dveh kolonah odpeljali proti letališču Brnik. Proti mejnim prehodom z Avstrijo so krenili tankiin oklepna vozila iz Maribora, tankovska kolona iz Varaždina pa je v Ormožu skušala izsiliti prehod.«(Vir: Mikulič, Albin (ur.), Vojna za Slovenijo 1991, Ljubljana, Vojaški muzej Slovenske vojske, 2006;spletna stran: htpp://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2006/sv06_07_priloga.pdf)17. avgust31. oktober1. november25. decemberMarijino vnebovzetjevrnitev Primorske k matični domovinidan Rudolfa MaistraČ) Naštej države, ki so med prvimi priznale samostojno Slovenijo.Z osamosvojitvijo Slovenije sta povezana dva državna praznika. Spodaj navedenima datumomapripiši imeni obe praznikov in pojasni zakaj sta bila ta dva dneva pomembna za lovenijo25. junij26. december8 V ŽARIŠČUV ŽARIŠČU 9Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci izvedejo anketo med prebivalci svojega kraja o izobešanju zastave ob državnih praznikih. Rezultate ankete preverijoob državnem prazniku. Učenci analizirajo anketo in podajo svoje razloge za izobešanje zastave ob praznikih.Kritično mišljenjeUčitelj učencem predstavi prizadevanjaSlovenije za vstop v različne organizacije.Učenci odgovorijo na vprašanje:Zakaj si je Slovenija prizadevala za vstopv različne mednarodne organizacije?MedpredmetnepovezaveZGO: Samostojna Slovenija in mednarodnopovezovanje, globalizacijaLVZ: Oblikovanje poročilaPonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku:▶ Opiši potek osamosvojitve Slovenije▶ Kdo predstavlja vlado Republike Slovenije?▶ Kdo je predsednik države?▶ Kdo je predsednik vlade?▶ Kdaj je bila izvoljena zadnja vlada?▶ Naštej in opiši simbole Republike Slovenije.▶ Naštej mednarodne organizacije, v katere je vključena Slovenija.▶ Pojasni vzroke za odločitev Slovencev za samostojno državo.Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanje Razmisliv učbeniku.Sprehod po spletuUčitelj učence seznani s spletno stanjo http://www.dvajset.si, kjer si lahko učenci ogledajo vse o državiRepubliki Sloveniji (nastanek, vojna za Slovenijo, fotografije,položaj Slovenije v svetu, preberejo spomineposameznikov …).Na spletni strani http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/novica/275si učenci preberejo otroške spominena osamosvojitev Slovenije.Učenci si ogledajo dokumentarni film o osamosvojitviSlovenije. http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/prispevek/226/predvajajNa spletnem portalu Vlade RS za mlade se učenciseznanijo z vlogo varuha človekovih pravic.Na spletni strani http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=136&Itemid=287&mId=404 si učenci preberejo pravicein dolžnosti otrok.Učenci s pomočjo spletne strani http://www.dvajset.si/kviz/ preverijo svoje poznavanje Slovenije, njenezgodovine in drugih značilnostih.17


Razširitev temePovprečna nadmorska višina Slovenije je okoli 550 metrov.V višinskem pasu do 200 metrov je 9 % slovenskegaozemlja. Največji del slovenskega ozemlja, kar 45 %, je vvišinskem pasu od 200 do 500 metrov. V pasu od 500 do1000 metrov je 35 % in v pasu nad 1000 metrov je 11 %slovenskega površja.Ne spreminja se samo površje Zemlje, ampak se še vednopremikajo tudi celine. Severna Amerika se oddaljuje odEvrope s hitrostjo 2 cm na leto. Afrika polzi proti Evropi.STAREJŠI PALEOZOIKNa območju južnega pola je bila velika celina imenovanaGondovana. Večina življenja je bila v morju. Posebnoštevilni so bili nevretenčarji, pojavile pa so se že tudiprimitivne ribe. Rastline so začele naseljevati kopno protikoncu obdobja.MLAJŠI PALEOZOIKŽivljenje je postalo zelo pestro. Večina kopnega je bilazdružena v eno velikansko celino, imenovano Pangea– Prazemlja. Dvoživke, plazilci, insekti in druge živaliso naseljevali kopno, saj so se tam lahko prehranjevali zrastlinstvom, ki se je medtem razvilo. Ob koncu paleozoikaso številne oblike življenja izumrle.MEZOZOIKDoba plazilcev. Dinozavri so vladali na kopnem, pterozavriv zraku, ihtiozavri v morju. Pojavile so se cvetnice inmajhni sesalci, Pangea je začela razpadati. Ob drugemvelikem izumiranju ob koncu mezozoika so izginile številnevrste, tudi dinozavri.KENOZOIKOblikovala se je Zemlja kakršno poznamo danes. Kenozoikpomeni »današnje življenje«. Indija se je pomikala protiseveru in trčila v Azijo. Pri tem je nastala Himalaja. Sesalciin cvetnice so postajali vse bolj raznoliki in so zavladali nakopnem, v morju pa so prevladovali teleosti (kostnice) inmorski ježki. Rod Homo, ki mu pripadamo, se je pojavil vpleistocenu.Delovni zvezek str. 10-11NASTANEK POVRŠJAPovršje Slovenije je zelo raznoliko, kar je posledica lege Slovenije na stiku Jadranskegamorja, Alp, Panonske kotline ter Dinarskega gorstva.1Zemljino površje oblikujejo notranje in zunanje sile. V preglednici naštej notranje in zunanjesile ter opiši posledice njihovega delovanja.3Površje se spreminja tudi danes. Poleg naravnih pojavov na spremembe v pokrajini vplivatudi človek.S katerimi dejavnostmi so povezane največje spremembe v pokrajini?SilePosledice delovanjaNotranje sile4Velikemu delu površja Slovenije so dokončno obliko dali ledeniki.S pomočjo fotografij naštej posledice ledeniškega delovanja, ki jih vidimo še danes.Zunanje sile2Večji del površja Slovenije je bil v preteklosti prekrit z morjem.S pomočjo učbenika na straneh 14 in 15 izpolni preglednico dogajanja na območju Slovenije vposameznih geoloških obdobjih.Obdobje Trajanje obdobja Dogajanje na območju današnje SlovenijeALI VEŠ?Povprečna nadmorska višina slovenskega ozemlja je 580 m. Najnižja točka vslovenskem morju znaša – 37 m in se nahaja pri piranski Punti.Kvartar5Površje Slovenije je zelo razčlenjeno.A) Poimenuj reliefne oblike na fotografijah.B) Pojasni, kaj je značilno za posamezno reliefno obliko.KenozoikTerciarMezozoikA. A. A.B. B. B.Paleozoik10 SLOVENIJASLOVENIJA 11Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci izdelajo panoramsko sliko domače pokrajine ali model reliefa domače pokrajine. ×Učenci po skupinah iz gline ali papirja in mavca izdelajo makete posameznih reliefnih enot. ×Učitelj pripravi zemljevide občine ali krajevne skupnosti, v kateri leži šola. Nato s pomočjo zemljevida poiščejo najvišjo innajnižjo točko v bližnji okolici. Določijo relativno nadmorsko višino med njima.Medpredmetne povezaveSLO: Ustno sporočanjeMAT: Računanje nadmorske višineLVZ: Risanje pokrajineTIT: Izdelava modelaKritično mišljenjeUčenci dobijo nalogo, da opišejo:▶ V kolikšni meri na oblikovanjepovršja vpliva človek in kako trajne soposledice njegovega delovanja?▶ Kakšen je vpliv človeka na površje vdomačem okolju.▶ Sklepajo o primernosti posameznihreliefnih enot za poselitev.▶ Kakšen je vpliv reliefa na kmetijstvo?Sprehod po spletuUčenci na spletni strani http://www.onegeology.org/extra/kids/slovenian/quiz1.html rešijo kviz Kajveš o geologiji? ×Učenci poiščejo spletno stran http://egradiva.gis.si/web/3.-letnik-geografija/slovenija-povrsje?p_p_id=GSS_T09_P04_WAR_GSS_T09_P04portlet_INSTANCE_ITe3&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-3&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=6, kjer najdejo zemljevid Slovenije, s klikomna posamezno izbrano reliefno enoto spoznajo, kje vSloveniji je ta tip reliefa.19PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Naštej posamezna geološka obdobja?▶ Kaj je geologija?▶ Kaj se je na ozemlju Slovenije dogajalo v času ledenih in medledenihdob?▶ Kaj je relief?▶ Opiši posamezne reliefne oblike.▶ Kaj je absolutna nadmorska višina?▶ Kaj je relativna nadmorska višina?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanjeRazmisli v učbeniku.


A3KAMNINSKA ZGRADBACilji poglavja: ▶ učenci ovrednotijo pomen kamninske zgradbe za človeka,▶ učenci poznajo vrste kamnin glede na nastanek,▶ učenci s pomočjo terenskega dela ugotavljajo lastnosti kamnin,▶ učenci sklepajo o pomenu kamninske zgradbe za človeka na primeru domače pokrajine.Povzetek snoviGlede na nastanek delimo kamnine nasedimentne, magmatske in metamorfne.V Sloveniji prevladujejo sedimentnekamnine. Kamnine imajo velik vpliv nanaravne in družbene pojave v pokrajini.Učbenik str. 16-174 KAMNINSKA ZGRADBAZakaj je kamninska sestavapomembna za človeka?Od kamnin je v veliki meri odvisna današnja izobliko-vanost površja, tok rek in potokov, razširjenost prsti inrastlin. Kamnine so različno trde, prepustne za vodo inodporne proti preperevanju.Kamnine imajo velik vpliv tudi na kulturni in tehnološkirazvoj družbe, saj jih ljudje uporabljajo že od pradavnine.O tem pričajo tudi poimenovanja zgodovinskihobdobij (kamena, bakrena, bronasta in železna). Izkopin predelava kamnin, ki vsebujejo določene minerale, jeena najpomembnejših dejavnosti človeštva.Posledica živahnega geološkega razvoja je tudi izjemna kamninska raznolikostslovenskega ozemlja. Na naših tleh imamo pisano paleto različnih kamnin bolj alimanj starih, živih ali bledih barv … Ne glede na starost, barvo in druge lastnostipa imajo vse kamnine že od prazgodovine velik vpliv na razvoj človeške družbe.granit | magmatska kamninaMagmatske kamnineMagmatske kamnine nastajajo z ohlajanjem in strjevanjemmagme, kar se lahko dogaja na površju ali podnjim. Tiste, ki so nastale pod površjem, imenujemoglobočnine, tiste, ki so nastale nad površjem pa predornine.Med magmatske kamnine spadajo tonalit(granodiorit), granit in andezit.V Sloveniji jih najdemo na Pohorju, v Karavankah, vdolini Kokre in Kamniške Bistrice, na obrobju Jelovice,na Idrijskem in Cerkljanskem in še kje.PovzetekGlede na nastanek delimo kamnine na sedimentne,magmatske in metamorfne. V Sloveniji prevladujejosedimentne kamnine. Kamnine imajo velik vpliv nanaravne in družbene pojave v pokrajini.Ponovi1. Katere vrste kamnin poznamo in kako nastanejo?2. Za vsako vrsto kamnin naštej vsaj dva primera kamnin,ki ju najdemo v Sloveniji?3. Ob geološkem zemljevidu pokaži območja, kjer prevladujejoposamezne kamnine!RazmisliKako kamninska zgradba vpliva na življenje ljudi in dejavnostiv tvojem domačem kraju?Metamorfne kamnineKatere vrste kamnin poznamo?Zemljina skorja je sestavljena iz kamnin različne starostiin nastanka. Glede na nastanek jih delimo na:• sedimenne kamnine,• mamaske kamnine in• meamorne kamnine.Na ozemlju Slovenije prevladujejo sedimentnekamnine ali usedline, ki prekrivajo več kot devetdesetin površja. Metamorfne in magmatske kamninenajdemo v Sloveniji predvsem na Kozjaku in Pohorju.Sedimentne kamnineSedimentne kamnine so nastale z odlaganjem (usedanjem)kamninskih delcev starejših kamnin ali ostankov živih bitij.Poznamo sedimente in sedimentne kamnine.sedimentisedimentne kamninepesek peščenjakprod konglomeratglina glinovecgrušč brečaKamninska zgradbasedimentne kamninemetamorfne kamninemagmatske kamnineDolžanovasoteskaOblikovala jo je TržiškaBistrica, ki je s svojo strugorazkrila plasti različnih kamnin izstarega Zemljinega veka.V kamninah najdemo številnefosile rastlin in živali iztega obdobja.gnajs | metamorfna kamninaMetamorfne kamnine so nastale s preobrazbomagmatskih ali sedimentnih kamnin. Ta poteka vnotranjosti Zemljine skorje pod vplivom visokihtemperatur ali pritiskov. Med metamorfne kamninesodijo marmor, gnajs, blesnik, skrilavec.V Sloveniji se pojavljajo na območju Pohorja,Kozjaka, Košenjaka, Strojne in delu hribovja medMislinjsko in Mežiško dolino, na delu Karavank inv severozahodnem delu Goričkega.S pomočjo zemljevida ugotovi, katere kamnineprevladujejo v tvojem domačem kraju.breča | sedimentna kamninaPri nas prevladujeta apnenec in dolomit.SLOVARČEK: ▶ apnenec – usedlina, nastala predvsem iz lupin odmrlih morskih organizmov ▶ dolomit – apnencu podobna krušljiva kamnina16 SLOVENIJA▶ fosil (okamnina) – ostanek, odtis, sled ali okamnina živali ali rastline iz prejšnjih obdobij Zemljine zgodovine. Kaj je živi fosil?SLOVENIJA 17Od prejšnjič ...Površje Slovenije je zelo razčlenjeno. Velik del geološkepreteklosti sta se na ozemlju Slovenije izmenjavalakopno in morje.Uvodna motivacijaUčenci naj naštejejo nekaj kamnin in jih skušajo opisati.Učitelj učencem prebere ali na tablo projicira spodnjebesedilo:»Vsako živo bitje je odvisno od okolja, v katerem živi.Njegovo okolje sestavljajo različne kamnine, prsti, vode,ozračje, različne rastline in živali pa tudi človek. Je spletmed seboj povezanih živih in neživih dejavnikov.« *in jim postavi vprašanje:▶ Kako kamninska zgradba vpliva na naše življenje?(* Šorgo in drugi: Okoljska vzgoja, Učbenik za izbirni predmet v 7. 8. in 9. razreduosnovne šole, Založba Obzorja, Maribor, 2002.)AktivnostiUčenci s pomočjo spletne strani http://www.onegeology.org/extra/kids/slovenian/rocks_and_minerals.htmlizvedo, da so naravni minerali vir za izdelavoštevilnih predmetov, ki jih uporabljamo v vsakdanjemživljenju. Učenci s klikanjem po kuhinji in kuhinjskiopremi ugotovijo, iz česa so predmeti narejeni oziromakateri predmeti so svoje življenje začeli kot »kamen«.Učenci si na spletni strani http://www.onegeology.org/extra/kids/slovenian/rocks_and_minerals.html ogledajo kamninski krog in nato sami narišejo, kakonastanejo kamnine.Učenci s pomočjo spleta in literature poiščejo, kakonastanejo posamezne kamnine.Učenci na spletni strani http://egradiva.gis.si/web/3.-letnik-geografija/slovenija-povrsje?p_p_id=GSS_T09_P02_WAR_GSS_T09_P02portlet_INSTANCE_Kq1b&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-3&p_p_col_count=6 proučijo zemljevidVrste kamnin v Sloveniji.Učitelj projicira zemljevid Vrste kamnin v Sloveniji –zemljevid si lahko ogledajo učenci tudi v Atlasu Slovenije,Monde Neuf, Dnevnik, Slovenija, 2006, strani 42 in 43.Učenci ugotavljajo, kako so nastale posamezne kamnine.Pri tem uporabijo znanje predhodne ure. Učitelj jih vodis postavljanjem vprašanj: Kje prevladujeta glina in melj?Kako bi lahko razložili njun nastanek? Pri tem učiteljopozori učence na zemljevid v učbeniku na straneh 16 in17. Postavi jim vprašanje: Zakaj so sedimentne kamnineoznačene z različnimi odtenki barve? Na vprašanje lahkoodgovorijo tudi s pomočjo zemljevida v Atlasu Slovenije,stran 44 in 45, kjer je zemljevid Starost kamnin v Sloveniji.20


Razširitev temeDiamanti so minerali. So najbolj znani med več kot 3.000znanimi minerali. Diamanti izstopajo po svoji trdoti invisoki lomnosti svetlobe. Te in druge lastnosti postavljajodiamant med najuporabnejše minerale v draguljarstvu inv številnih panogah industrije.Večino diamantov danes izkopljejo v osrednji in južniAfriki, pomembna nahajališča pa so tudi v Kanadi, Rusiji,Braziliji in v Avstraliji. Letno jih izkopljejo okrog 130milijonov karatov oziroma 26.000 kg.Diamanti, uporabljeni kot dragulji, so rezani, njihoveploskve pa nato zglajene v številne brušene oblike, ki najbi poudarile njihove dobre lastnosti. Trdota diamantovomogoča, da odlično prenašajo glajenje in se upirajorazenju (diamant lahko razi le drug diamant). To dajeizjemen lesk. Razklon bele svetlobe v mavrico barv, kije poznana kot ogenj, je druga osnovna značilnost tehdraguljev, ki je bila že tekom zgodovine zelo cenjena.Znanost, ki preučuje kamnine, se imenuje petrologija in jeena pomembnih vej geologije.Delovni zvezek str. 12-13KAMNINSKA ZGRADBANa izoblikovanost površja močno vpliva kamninska zgradba.3Opiši, za kakšne namene lahko uporabljamo kamnine v vsakdanjem življenju. V pomoč so tifotografije.1Kamnine glede na nastanek delimo na sedimentne, magmatske in metamorfne.A) Posamezno vrsto kamnin in opis njenega nastanka pobarvaj z enako barvo.SEDIMENTNE KAMNINENastale so s preobrazbo v notranjostiZemljine skorje pod vplivom visokihtemperatur in velikih pritiskov.Nastale so z usedanjem kamninskihdelcev ali ostankov živih bitij.METAMORFNE KAMNINEMAGMATSKE KAMNINENastale so z ohlajanjem in strjevanjemmagme.B) Navedene kamnine pravilno razvrsti v preglednico: tonalit, apnenec, peščenjak, granit,konglomerat, marmor, glinovec, skrilavec.Usedline Metamorfne kamnine Magmatske kamnineC) S pomočjo geološke karte v učbeniku na straneh 16–17 napiši, kje v Sloveniji najdemo najstarejšekamnine.2Kamninska zgradba vpliva tudi na naravne in družbene pojave v pokrajini.Naštej dejavnosti, na katere ima kamninska zgradba velik vpliv.DOMAČI KRAJKamninska zgradba vpliva tudi na življenje ljudi in razvoj dejavnosti v tvojem domačem kraju.A) Opiši reliefne oblike v svoji okolici.B) Poišči vzorce kamnin in jih opiši. S pomočjo geološkega zemljevida v učbeniku poskušajdoločiti vrsto kamnin.12 SLOVENIJASLOVENIJA 13Kritično mišljenjeUčitelj na tablo napiše JURSKI PARK. Učenci dobijonalogo, da razložijo pomen besede. ×Učitelj učencem zastavi vprašanje:▶ V kolikšni meri imajo kamnine vpliv na kmetijstvo,gradnjo …?Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci dobijo domačo nalogo, da v šolo prinesejo vsaj en vzorec kamnine. Učitelj jim poda navodila za pravilen odvzemkamnin ter jim razdeli zemljevide šolskega okoliša, na katerega učenci označijo mesto odvzema kamnine. Učenci vzorceoznačijo.Naslednjo uro učenci po skupinah pripravijo vzorce kamnin. Na zemljevidih, ki so jih dobili prejšnjo šolsko uro, pregledajomesto odvzema, izberejo tri različne kamnine z različnih odvzemnih mest in rešujejo delovni list, ki se nanaša na barvo,strukturo, trdoto in karbonatnost kamnin. Kamninam poskušajo s pomočjo zbirke kamnin in fotografij določiti tudi imein starost.Medpredmetne povezaveSLO: Ustno sporočanjeKEM: Kemična zgradba apnencaSprehod po spletuUčenci s pomočjo spletne strani http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kamnine_minerali/index.html spoznajo razlikomed kamninami in minerali ter procese, pri katerihnastanejo kamnine. Na koncu rešijo naloge, s katerimipreverijo svoje poznavanje nastanka posamezne vrstekamnin.Učenci na spletni strani http://www.onegeology.org/extra/kids/slovenian/quiz1.html rešijo kviz, kipreveri njihovo poznavanje kamnin.PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kako kamninska zgradba vpliva na izoblikovanostpovršja?▶ Kaj je značilno za sedimentne kamnine?▶ Kaj je značilno za magmatske kamnine?▶ Kaj je značilno za metamorfne kamnine?▶ Katere kamnine prevladujejo na območju Slovenije?▶ Katere kamnine prevladujejo v domači pokrajini?▶ Kaj je relativna nadmorska višina?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.21


A4PODNEBJECilji poglavja: ▶ učenci s pomočjo zemljevida naštejejo dejavnike, ki vplivajo na podnebje Slovenije,▶ učenci s pomočjo klimogramov naštejejo podnebja v Sloveniji in opišejo značilnosti,▶ učenci na zemljevidu omejijo območja različnih podnebij v Sloveniji,▶ učenci razložijo vpliv podnebja na pogoje za življenje ljudi in gospodarstvo,▶ učenci s pomočjo opazovanj opišejo podnebje domače pokrajine,▶ učenci s pomočjo zemljevida naštejejo večje reke v Sloveniji in spremlja njihov tok od izvira do izliva,▶ učenci primerjajo gostoto rečnega omrežja v posameznih območjih Slovenije,▶ učenci ovrednotijo posamezne reke glede na njihovo vodnatost in možnost izrabe vodne sile,▶ učenci ugotavljajo vzroke za težave pri oskrbi z vodo.Povzetek snoviV Sloveniji imamo tri tipe podnebja.Najvišja območja imajo gorsko podnebje,v Obsredozemskih pokrajinah prevladujezmerno sredozemsko podnebje, preostalaSlovenija pa ima zmerno celinsko podnebje.Učbenik str. 18-195 PODNEBJEPodnebje v Sloveniji je zaradiprepleta različnih dejavnikovprecej raznoliko. Tako ob obaliže cvetijo breskve, ko se drugodšele poslavljajo od zime.Katere so splošne značilnostipodnebja v Sloveniji?Na podnebje Slovenije vplivajo geografska lega,nadmorska višina oziroma relief, oddaljenost od morjain drugi dejavniki. Največji vpliv na količino padavinv Sloveniji imajo Alpe in Dinarskokraške planotein hribovja na zahodu. Od tu se količina padavinzmanjšuje tako proti zahodu kot proti vzhodu.V zahodnih delih Alp pade več kot 3500 mm, na visokihdinarskokraških planotah okoli 2000 mm, v osrednjiSloveniji od 1200 do 1600 mm, na skrajnem vzhodupa manj kot 900 mm padavin na leto. Padavine so čezleto precej neenakomerno razporejene. Največji vplivna temperature v Sloveniji imata bližina morja innadmorska višina. Najugodnejše temperatureso v nižinah in pokrajinah, ki so odprte protiJadranskemu morju. Temperaturne razlike med zimo inpoletjem so povsod sorazmerno velike.V katerem letnem času so največje temperaturnerazlike med posameznimi podnebji?temperatura°C3020100LJUBLJANA (299 m)1393 mmpadavinemm3002001000temperatura°C3020100-10JRATEČE (864 m)1563 mmF M A M J J A S O N Dtemperatura°C3020100-10JRatečeKredaricapadavinemm300KREDARICA (2514 m)1993 mm200100F M A M J J A S O N DIlirskaBistrica0Ljubljanapadavinemm3002001000temperatura°C0-10Celje302010JMURSKA SOBOTA (188 m)814 mmF M A M J J A S O N Dtemperatura°C3020100-10Jpadavinemm300Murska Sobota2001000CELJE (244 m)1146 mmF M A M J J A S O N Dpadavinemm3002001000PovzetekV Sloveniji imamo tri tipe podnebja. Najvišja območjaimajo gorsko podnebje, v Obsredozemskih pokrajinahprevladuje zmerno sredozemsko podnebje, preostalaSlovenija pa ima zmerno celinsko podnebje.Ponovi1. Kaj vpliva na podnebje v Sloveniji?2. Naštej splošne značilnosti podnebja v Sloveniji.3. Opiši značilnosti podnebja v domačem kraju.RazmisliPrimerjaj značilnosti podnebja v Portorožu z značilnostmipodnebja v Atenah? Kaj ugotoviš?Kaj je značilno za posameznopodnebje?Na območjih, kjer prevladuje zmerno sredozemskopodnebje, je povprečna januarska temperatura nad 0 °Cin povprečna julijska nad 20 °C. Najvišje temperature soob obali. Ravno obratno je s padavinami – teh je ob obalimanj (do 1000 mm), v notranjosti pa več (do 1700 mm).Za območja s sredozemskim podnebje je značilna tudiburja.Večji del Slovenije ima zmerno celinsko podnebje.Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.Poletja so vroča, zime mrzle. Povprečne julijske temperatureso malo pod 20 °C, januarske pa nekaj pod 0 °C.Velikih temperaturnih razlik med posameznimi kraji ni.Gorsko podnebje imajo Alpske pokrajine, Pohorjein najvišji predeli Dinarskokraških planot in hribovij.Povprečna januarska temperatura je manj kot –3 °C,julijska pa do zgornje gozdne meje več kot 10 °C.Območja z gorskim podnebjem prejemajo zelo velikokoličino padavin – od 1700 mm do 3200 mm in več.Največje podnebne razlike so med kotlinami in dolinamiter gorskim svetom.-10J F M A M J J A S O N DKateri tipi podnebja so v Sloveniji?V Sloveniji imamo tri tipe podnebja:• zmerno sredozemsko• zmerno elinsko in• orskoOznaka zmerno pomeni, da gre za omiljene tipepodnebja. Med posameznimi tipi tudi ni ostrih meja,ki bi jasno določale, do kod sega posamezno podnebje.Portorožtemperatura°C3020100-10JPORTOROŽ (98 m)1046 mmF M A M J J A S O N Dpadavinemm3002001000temperatura ILIRSKA BISTRICA (424 m) padavine°Cmm303001448 mm202001010000-10J F M A M J J A S O N DV katerem od prikazanih krajev je največja razlikamed povprečnimi mesečnimi temperaturami?Kaj pa vodni viri?Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsemposledica velike količine padavin, ki so dokajenakomerno razporejene čez celo leto. Imamo vse oblikepovršinskih in podzemeljskih kopenskih voda in tudimorje. Slovenija ima v primerjavi z Evropo gosto rečnoomrežje. Kljub obilju vode se Slovenija sooča s težavamiz vodno oskrbo, saj je veliko voda onesnaženih.SLOVARČEK: ▶ burja – močan in sunkovit veter, ki v sunkih doseže hitrost nad 100 km/hZakaj se Slovenija sooča s težavami pri oskrbi z vodo?18 SLOVENIJASLOVENIJA 19Od prejšnjič ...V Sloveniji prevladujejo sedimentne kamnine. Odkamnin je v veliki meri odvisna današnja izoblikovanostpovršja.Uvodna motivacijaNa začetku ure si učenci ogledajo izobraževalnooddajo Kakšno bo vreme jutri, ki govori o napovedovanjuvremena v preteklosti in danes. http://tvslo.si/#ava2.115254547Učitelj naroči učencem, naj opišejo vreme. Nato jim projiciravremensko napoved dostopno na: http://www.rtvslo.si/vreme/, http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/vreme_si.html.Učenci dobijo nalogo, da primerjajo dejansko stanje vozračju z vremensko napovedjo in posredujejo svojeugotovitve. Nato pregledajo napovedi še za drugekraje v Sloveniji. Učitelj na tablo izpiše nekaj krajev,za katere učenci poiščejo vremensko napoved. Učencinato razmislijo, zakaj so razlike med vremenom vposameznih delih Slovenije.AktivnostiUčenci dobijo nalogo, da s pomočjo literature in internetapoiščejo pesmi in pregovore o vremenu. Pesmi in pregovorenato predstavijo v razredu. ×Učenci izdelajo plakat z naslovom:▶ Najvišje in najnižje temperature v Sloveniji▶ Podnebni ekstremi v Sloveniji ×Učitelj na tablo zapiše trditev: Podnebje se spreminja tudiv Sloveniji. Sledi razprava o resničnosti in pomenute trditve. ×Učenci ugotavljajo vpliv podnebja na rastlinstvo, živalstvo,gospodarske dejavnosti … Učenci ugotavljajo, kakšen jevpliv podnebja na pridelavo hrane in prehrambne navadeljudi. ×Učenec opiše značilnosti vremena v posameznemletnem času v podnebju, v katerem živi (podnebje,značilno vreme spomladi, poleti, jeseni, pozimi). Naštejeznačilnosti rastlinstva in živali ter opiše značilnostikmetijstva. ×22Učenci v Atlasu Slovenije ali na svetovnem spletu poiščejozemljevid, ki prikazuje povprečne temperature v Slovenijiv posameznih letnih časih in letno količino padavin. Spomočjo zemljevidov odgovarjajo na učiteljeva vprašanja:▶ Katera območja v Sloveniji imajo najvišjo povprečnotemperaturo januarja?▶ Katera območja v Sloveniji imajo najvišjo povprečnotemperaturo julija?▶ Katera območja v Sloveniji imajo največjo temperaturnorazliko med januarjem in julijem? ×Učenci v Atlasu Slovenije poiščejo zemljevid, ki prikazujepodtalnico. Zemljevid analizirajo s pomočjo učiteljevihvprašanj:▶ Naštejte največja območja podtalnice v Sloveniji.▶ Zakaj je v veliki meri kakovost podtalnice ogrožena?Učenci si na spletni strani http://www.arso.gov.si/vreme/o%20meritvah/kredarica.html preberejozanimivosti o najvišji meteorološki postaji v Sloveniji. ×


°C mm3030020100-10J F M A M J J A S O N D2001000Razširitev temeV mestih so temperature višje kot v okolici. Večje kot jemesto, večje so temperaturne razlike med mestom inokolico. Nastane tako imenovani toplotni otok.Zaradi močne razgibanosti terena in kamninske sestave sovodotoki v Sloveniji večinoma kratki, saj je le okoli 22 %vodotokov daljših od 25 km.Za Slovenijo je značilna velika gostota rečnega omrežja.Vendar površinski vodotoki niso enakomerno razporejeni.Prek našega ozemlja poteka razvodnica med Črnim inJadranskim morjem.Reke imajo različne pretočne režime. Drava in Muraimata snežni režim. Najvišji pretok imata na prehoduiz pomladi v poletje, najmanjši pa pozimi. Alpske rekeimajo snežno–dežni režim. Te reke imajo dva viška, insicer pozno pomladi in jeseni. Dežni režim pa imajo rekeObsredozemske Slovenije.Značilnost naših rek in potokov je veliko nihanje vodostajevin hudourniški značaj. V času suše lahko nekaterivodotoki skoraj povsem presahnejo, ob močnem deževjupa velikokrat poplavijo.Delovni zvezek str. 14-15PODNEBJENa območju Slovenije imamo tri različne tipe podnebja, med katerimi ni ostrih meja.1Na podnebje Slovenije najbolj vplivajo geografska lega, oddaljenost od morja in nadmorskavišina.Za vsakega od dejavnikov v razpredelnico vpiši, kako vpliva na značilnosti podnebja.Geografska legaOddaljenost odmorjaNadmorska višina3Podnebne spremembe močno vplivajo na človeštvo. Podnebje se spreminja tudi v Sloveniji.»Povprečna temperatura zraka je bila, tako kot zadnjih nekaj let, v nižinskem svetu ponovno nadobičajnimi vrednostmi; v večjem delu Slovenije so bile tudi padavine nadpovprečne, sonca pa jevečinoma primanjkovalo. Slovenijo so prizadela tako poletna neurja s točo kot vročinski val v juliju,predvsem pa si bomo leto zapomnili po obilnem septembrskem deževju, ki je povzročilo ogromno škode.V svetovnem merilu je bilo leto 2010 najtoplejše z največjo količino padavin. December je v Slovenijiizstopal po debelini snežne odeje na Kredarici, ki je dosegla rekordno vrednost.«(vir: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/novice/arhiv.html, 4. aprila 2011)Opiši posledice, ki jih bo po mnenju strokovnjakov povzročilo segrevanje ozračja.Segrevanje ozračja2Klimogrami prikazujejo razporeditev padavin in temperatur v določenem kraju za obdobjeenega leta.A) V učbeniku na straneh 18–19 si oglej klimograme in z njihovo pomočjo obkroži pravilneodgovore.Negativne posledicePozitivne posledicea) Ljubljana prejme več padavin kot Portorož.b) Najvišja povprečna temperatura v Portorožu je 23 °C.c) Najnižja povprečna temperatura je v Ljubljani v mesecu januarju.č) V Celju je manjša temperaturna razlika med poletjem in zimo kot v Ilirski Bistrici.d) Med vsemi predstavljenimi slovenskimi kraji prejme najmanj padavin Murska Sobota.e) Najnižja povprečna temperatura je v Ratečah.f) Na Kredarici je največ padavin meseca novembra.g) Najnižja povprečna temperatura v Murski Soboti je – 2 °C.B) Poišči zemljevid količine padavin v Sloveniji in z njegovopomočjo odgovori na vprašanja.DOMAČI KRAJ• Katera območja v Sloveniji loveniji prejmejo največ padavin?A) Na spletni strani www.arso.sipoišči podatke, ki jih potrebuješza izdelavo klimograma za domači• Katera območja v Sloveniji loveniji prejmejo najmanj padavin?kraj oziroma tebi najbližji kraj, zakaterega najdeš podatke.B) Značilnosti katerega podnebja• temelji razloe razloge za takšno razporeditev padavin vlahko razbereš s pomočjoSloveniji.klimorama?4ALI VEŠ?Rečni režim je grafični opis nihanja vode v strugi reke ali potoka. Na količino vode vstrugi vplivata količina padavin in taljenje snega.Celotno ozemlje Slovenije prejme več padavin kot jih prebivalci porabijo. Večina vode odtečev rečno omrežje.A) Na zemljevidu poimenuj označene reke.B) Poišči izvire in izlive na zemljevidu označenih rek; pomagaj si z zemljevidom Evrope.temperatura [ºC]padavine [mm]jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec14 SLOVENIJASLOVENIJA 15Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci merijo temperaturo zraka 14 dni, zapisujejo oblačnost, veter, padavnine. Spremljajo dnevni časopis oziromavremensko napoved v njem. Poskušajo ugotoviti, ali so vremenoslovci pravilno napovedali vreme.Medpredmetne povezaveLVZ: Izdelava pripomočkov za opazovanje vremenaSLO: Opis vremenaKritično mišljenjeUčenci razmislijo, kako na podnebje v Sloveniji vplivajonaslednji dejavniki:▶ Oddaljenost od morja▶ Nadmorska višina▶ Reliefna razgibanostVoda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremote določiti, okušamo te, pa te ne poznamo.Življenju nisi potrebna: ti si življenje.(G. Sauvage de Saint Marc)Učenci s svojimi besedami povedo, kaj je želel povedatiavtor.Sprehod po spletuUčenci si na spletni strani http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf/ae76a4ee10890d4bc1256fb-9005f74fe/c9831c2ffc08d831c12572a500446876/$FILE/Kajfez%20Bogataj%20Vplivi%20podnebnih%20sprememb%20na%20vodne%20vire%20in%20vodooskrbo%20v%20Sl.pdf preberejo članekLučke Kajfež-Bogataj, v katerem avtorica predstavljapodnebne spremembe v Sloveniji in Evropi. S pomočjočlanka analizirajo vzroke in posledice podnebnihsprememb.PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Naštej tipe podnebja v Sloveniji.▶ Opiši značilnosti podnebij v Sloveniji.▶ Katere kazalce spremljamo pri vremenu?▶ Kaj vpliva na oblikovanje določenega podnebja?▶ Na zemljevidu pokaži velike reke v Sloveniji.▶ Kateri so vzroki in posledice podnebnih sprememb?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.23


A5RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVOCilji poglavja: ▶ učenci znajo opisati rastlinstvo nekoč in danes,▶ učenci naštejejo vzroke za krčenje gozdov v preteklosti in danes,▶ učenci razumejo pomen in vlogo gozda,▶ učenci razumejo, zakaj se z nadmorsko višino spreminja rastlinstvo,▶ učenci razumejo pomen ohranjanja rastlinstva in živalstva.Povzetek snoviSlovenija ima bogat rastlinski in živalski svet.Več kot polovico površja Slovenije pokrivajogozdovi. Rastlinstvo se spreminja predvsemz nadmorsko višino. Veliko živalskih vrst jeredkih in ogroženih.Učbenik str. 20-216 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVOZa Slovenijo je značilna izjemna raznovrstnost rastlinskega in živalskega sveta, ki jeposledica stika različnih naravnih enot. Na našem ozemlju lahko spoznavamo tudiendemične rastlinske in živalske vrste, ki jih ne najdemo nikjer drugod.Kakšno je bilo rastlinstvo nekoč ...Naravno rastlinstvo v Sloveniji je gozd, ki je nekočskoraj v celoti prekrival površje današnje Slovenije.Gozdov ni bilo le nad zgornjo gozdno mejo, v močvirjihin ob morski obali. Prevladovali so listnati gozdovi −med listavci je bila najpogostejša bukev, med iglavcipa smreka, ki je poraščala predvsem Alpe. Danes jenaravno rastlinstvo ohranjeno le v težje dostopnihpredelih v gorah in v gozdnih rezervatih.Kateri so vzroki za krčenje naravnega rastlinstva?Sestava gozda je v višje ležečih pokrajinah (slika zgoraj desno) drugačna kot v nižjeležečih (slika spodaj).... in kakšno je danes?Z naselitvijo človeka se je začelo krčenje inspreminjanje sestave gozdov, tako da je danes razmerjemed listavci in iglavci skoraj enako. Človek je namrečna izkrčenih površinah sadil predvsem smreko, kihitro raste in je gospodarsko bolj zanimiva. V Alpahprevladuje smreka, ki se ji na višjih nadmorskihvišinah pridruži macesen. V primorskih pokrajinahprevladujejo graden, puhasti hrast in črni gaber,drugod še vedno bukev. Kljub krčenju gozdov inspreminjanju njihove sestave ti danes prekrivajo okoli60 % površja in so po večini dobro ohranjeni.GozdKrčenje gozdov se je začelo z naselitvijo človeka. Gozdnepovršine so se vse do druge polovice 19. stoletja hitrozmanjševale. Tako je bila leta 1875 le dobra tretjina površjadanašnje Slovenije pokrita z gozdovi. Po tem obdobju so sezaradi industrializacije in opuščanja kmetijstva v hribovitemsvetu začele površine z gozdovi širiti.Gozd ima v naravi zelo pomembno vlogo. Proizvaja kisik,ščiti tla pred erozijo in plazovi, zadržuje vodo, vpliva napodnebje, je vir obnovljive energije in surovin ter naravniprostor številnih živalskih in rastlinskih vrst.Sestava in globina prsti pomembno vplivata na razvoj rastlinstva.Kakšen je pomen prsti?Prst je naravni vir, iz katerega rastlinstvo črpa hranilnesnovi za svojo rast in je osnova vsake kmetijskedejavnosti. Nastane iz preperele kamnine in organskihsnovi. V njej se nahajata še zrak in voda.Na nastanek prsti vplivajo različni dejavniki. Mednjimi so najpomembnejši: kamninska zgradba,izoblikovanost površja, voda in človek.Kako se rastlinstvo spreminjaz nadmorsko višino?V Alpskih in Predalpskih pokrajinah so se oblikovalivišinski rastlinski pasovi. Ti so nastali zaradi padanjatemperature zraka z nadmorsko višino, krajšanjarastne dobe in tanjšanja debeline prsti. Z nadmorskovišino se povečuje delež iglavcev, saj ti uspevajo tudiv slabših pogojih. Na zgornji gozdni meji so planinskipašniki, ki so jih ljudje ustvarili s krčenjem gozda. Nadgozdno mejo gozd postopno preide v pas grmišč, ki gavečinoma sestavlja ruševje. Nad pasom alpskih grmiščso še alpske trate.Zakaj se z nadmorsko višinospreminjata rastlinstvo in raba tal?PovzetekSlovenija ima bogat rastlinski in živalski svet. Večkot polovico površja Slovenije pokrivajo gozdovi.Rastlinstvo se spreminja predvsem z nadmorsko višino.Veliko živalskih vrst je redkih in ogroženih.Ponovi1. Zakaj se je sestava gozda zelo spremenila?2. Opiši rastlinske višinske pasove.3. Kakšna je vloga gozda v pokrajini?RazmisliV kolikšni meri je v tvojem kraju ohranjena naravna pokrajina?V Sloveniji je zgornja gozdna meja na nadmorski višini med 1600 in 1900 metri,pri čemer je na prisojnih pobočjih nekoliko višja kot na osojnih.Katere živali živijo pri nas?Slovenija ima bogat živalski svet. Živali so se takokot rastline prilagodile razmeram v posameznihpokrajinah. Po vsej Sloveniji živijo srne, divji prašiči,jazbeci, lisice, kune belice, med ptiči pa kanje inkukavice ter mnoge druge ptice. Nekatere pokrajinepa imajo še svoje tipične predstavnike. Tipičnipredstavniki Dinarskokraških planot in gorovij sorjavi medved, volk in ris. V Alpe pa so ponovnonaselili muflone, svizce in kozoroge.Katere velike srednjeevropske zveri živijo pri nas?Rjavimedved▶ Nekoč je poseljeval celotnoSeverno Ameriko, večinoEvrope in Severno Azijo.▶ Danes je njegov življenjskiprostor mnogo manjši.▶ V Sloveniji jih živiokoli 500.20 SLOVENIJASLOVENIJA 21Od prejšnjič ...V Sloveniji imamo zmerno sredozemsko, zmerno celinskoin gorsko podnebje. Slovenija je država z obiljemvode, kar je posledica velike količine padavin.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira fotografije različnih ogroženihrastlin in živali v Sloveniji. Učenci jih poimenujejo inpovedo, kaj vedo o njih.Učitelj učencem projicira opise slovenskih rek. Učenciposkušajo ugotoviti, o katerih rekah govorijo posameznabesedila.AktivnostiUčitelj učencem projicira fotografijo, ki prikazuje višinskerastlinske pasove v Sloveniji. Učenci:▶ poimenujejo posamezne rastlinske pasove,▶ razložijo, kaj je gozdna in snežna meja,▶ primerjajo meje posameznih rastlinskih pasov vSloveniji z drugimi gorstvi v Evropi in na drugihcelinah.Vsak od učencev si izbere določeno žival (npr. rjavimedved, divji petelin, ris, volk, štorklja …) in o njej pripravikratko poročilo, lahko tudi elektronsko predstavitev(power point) ali plakat. Učenci si lahko na spletni stranihttp://www.arso.gov.si/narava/rastlinske%20vrste/http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/preberejo vse o rastlinskem in živalskem svetu v Sloveniji.Učenci izdelajo zemljevid z naslovom:▶ Rastlinski svet Slovenije▶ Živalski svet Slovenije▶ Ogrožene rastline v Sloveniji▶ Ogrožene živali v SlovenijiUčenci obiščejo eno od gozdnih učnih poti v bližji okoliciin naredijo poročilo.Učenci gredo v gozd in opišejo sestavo gozda, podrasti …Pomagajo si z rastlinskim ključem.Učenci s pomočjo učitelja v bližini šole izkopljejo luknjoin naredijo profil prsti. Učitelj jim predhodno pripravidelovni list z navodili.24


A6DELITEV SLOVENIJECilji poglavja: ▶ učenci ločijo med zgodovinskimi deželami, upravno in geografsko delitvijo Slovenije,▶ učenci na zemljevidu omejijo naravnogeografske enote Slovenije in jih primerjajo med sebojglede na geografsko lego, podnebje in reliefne značilnosti,▶ učenci na zemljevidu pokažejo naravnogeografsko enoto, v kateri živijo.Povzetek snoviSlovenijo razdelimo na pet naravnogeografskihenot: Alpske pokrajine, Predalpskepokrajine, Obpanonske pokrajine,Obsredozemske pokrajine in Dinarskokraškepokrajine.Učbenik str. 22-237 DELITEV SLOVENIJECeline in državeobičajno delimo napokrajine glede nadoločene naravneali družbene značilnosti.V Sloveniji, kjer seposamezne značilnostimed seboj prepletajo, je tovse prej kot lahka naloga.Predalpske pokrajine (str. 60)Predalpska hribovja terpredalpske doline in kotlineAli veš?Slovenija je bila v letu2010 razdeljena na 211 občin.Najmanjša občina je Hodošs 320 prebivalci, največjaLjubljana z nekaj več kot276.000 prebivalcev.PovzetekSlovenijo razdelimo na pet naravnogeografskih enot:Alpske pokrajine, Predalpske pokrajine,Obpanonske pokrajine, Obsredozemske pokrajinein Dinarskokraške pokrajine.Ponovi1. Na stenskem zemljevidu v razredu pokaži geografskeenote Slovenije.2. V kateri naravnogeografski enoti živiš ti?RazmisliZakaj so zgodovinske dežele med ljudmi še vedno zelo žive?Alpske pokrajine (str. 52)Visokogorja in alpske kraške planote teralpske doline in kotlineMariborMurskaSobotaObpanonskepokrajine (str. 70)Obpanonske ravnine in obpanonska gričevjaJeseniceObpanonskeAlpske pokrajineKranjVelenjeCeljepokrajinePredalpske pokrajineLjubljanaNovaGoricaDinarsko-Kako delimo Slovenijo?Spoznali smo že, da je Slovenija v marsikaterem pogleduzelo raznolika država in je kot taka težavna za delitevna posamezne pokrajine. Prav zaradi tega obstaja večdelitev Slovenije, ki temeljijo na različnih naravnih alidružbenih značilnostih. Vsem delitvam so skupne tuditežko določljive meje, zato obstajajo tudi med delitvami,ki upoštevajo isto značilnost, določene razlike.Mi bomo razdelili Slovenijo glede na naravneznačilnosti na pet naravnogeografskih enot:• Alpske pokrajine, ki ležijo na večjih nadmorskihvišinah;• Predalpske pokrajine, kjer prevladujejo hribovja inširoke kotline;• Obpanonske pokrajine, kjer se menjujejo nižine ingričevja;• Dinarskokraške pokrajine, za katere so značilnikraški pojavi;• Obsredozemske pokrajine, ki imajo toplejšepodnebje kot drugi deli Slovenije.ObsredozemskepokrajineKoperPostojnaObsredozemskepokrajine (str. 86)Flišna gričevja, hribovja in doline, kraški ravniki,podolja in hribovja ter Jadransko morjekraškepokrajineNovomestoDinarskokraškepokrajine (str. 78)Dinarskokraške planote in hribovja terdinarskokraška podolja in ravnikiKako v vsakdanjem življenju delimoSlovenijo?V vsakdanjem življenju je najbolj pogosta delitevSlovenije na zgodovinske dežele, ki so se večinomaoblikovale že v srednjem veku. To so Kranjska,Koroška, Štajerska, Goriška, Istra in Prekmurje.Kranjsko, ki je bila največja, so sestavljale Gorenjska,Notranjska in Dolenjska. Po prvi svetovni vojni se jeizoblikovala še Primorska, s katero so poimenovaliozemlje, ki je pripadlo Italiji.V kateri od naštetih zgodovinskih dežel živiš ti?22 SLOVENIJASLOVENIJA 23Od prejšnjič ...Slovenija ima bogat rastlinski in živalski svet. Naravnorastlinstvo v Sloveniji je gozd, katerega sestava pa seje v preteklosti precej spremenila. Z nadmorsko višinose rastlinstvo spreminja. Številne rastlinske in živalskevrste so ogrožene.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira različne razdelitve Slovenije.Učenci odgovarjajo na učiteljeva vprašanja:▶ Kateri dejavniki so bili najpomembnejši pri delitvicelin na posamezne geografske enote?▶ Kako delimo Slovenijo in glede na kateri dejavnikoziroma značilnost jo delimo?▶ V kateri občini živimo?▶ V kateri naravnogeografski enoti živimo?▶ V kateri zgodovinski pokrajini živimo?AktivnostiUčitelj na tablo napiše imena naravnogeografskih enotSlovenije. Vsak izmed učencev pove besedo, na katero najprejpomisli, ko sliši za določeno naravnogeografsko enotoSlovenije. Na koncu učitelj obkroži in razloži pojme, kinajbolj opredeljujejo posamezno naravnogeografsko enoto.Učitelj pripravi posnetke različnih slovenskih narečij,lahko tudi pripravi pisno gradivo in izbere učence, ki natobesedilo preberejo. Po branju se pogovorijo o prebranemin izpišejo besede, ki jih ne poznajo ali razumejo. Pogovorijose o slovenskih narečjih in spoznajo nekaj besed izdrugih narečnih okolij.Učitelj projicira zemljevid Upravna razdelitev Slovenije(občine v Sloveniji). Učenci najprej poimenujejo občino,v kateri živijo in občine v neposredni soseščini. Učencidobijo nalogo, da poiščejo osnovne geografske podatke oobčini, v kateri živijo (velikost, število prebivalstva, naseljav občini …). Nato učenci primerjajo velikost občine, vkateri živijo, z ostalimi občinami v Sloveniji.Učitelj projicira učencem zemljevide različnih delitevSlovenije: zgodovinske dežele, statistične regije,naravnogeografske enote (različni zemljevidi). Pri vsakemzemljevidu razloži, čemu je nastala posamezna delitev inkje se uporablja. Učitelj učencem projicira tudi različnenaravnogeografske delitve Slovenije in jih posebej opozori,da lahko zaradi prehodnosti posamezne pokrajineprištevamo k različnim naravnogeografskim enotam.26


Število (2010): 2.048.000Narodnostna sestava (2002): Slovenci (83 %), Srbi (2 %),Hrvati (2 %), Bošnjaki (1 %), Madžari (0,3 %), Italijani (0,1 %)Starostna sestava (2010): 0-14 let (14 %), 15-64 let (70 %),65 let in več (16 %)Gostota prebivalstva (2010): 101 prebivalec na km 2Število naselij (2010): 6029RS 9 UC 2010 notranjost.indd 25 5.4.11 12:00BPREBIVALSTVO SLOVENIJEUčbenikB PREBIVALSTVO SLOVENIJE, str. 24-25Cilji poglavja: ▶ učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, razvijajo občutek pripadnosti svojemu narodu in državi,▶ učenci razvijajo sposobnost postaviti lokalne, nacionalne in mednarodne dogodke v geografski okvir,▶ učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine,▶ učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,▶ učenci razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,▶ učenci znajo uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru,▶ učenci znajo oblikovati stališča in vrednote, kot so spoštovanje drugih narodov in kultur, mednarodno sodelovanje,▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih temna lokalni, regionalni in planetarni ravni,▶ učenci nakazujejo rešitve posameznih ključnih vprašanj demografskega razvoja,▶ učenci razložijo vzroke za dvojezični ozemlji v Sloveniji in pojasnijo pomen varovanja narodnih skupnosti in narodnih manjšin,▶ učenci na podlagi zapisa GIS poišče slovensko mesto na zemljevidu,▶ učenci poznajo temeljne značilnosti domačega kraja in Slovenije.PrebivalstvoSlovenijeOsebna izkaznica prebivalstva Slovenije25Literatura za učitelja▶ Božič, D.: Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandrtalcev do Slovanov. Modrijan, Ljubljana, 1999.▶ De Blij, H. in drugi: Geography, Regions and concepts. New York, 1991.▶ Chvatal, M.: Vprašanja o Sloveniji: Vse kar ste želeli o Sloveniji, pa niste imeli kje vprašati. Ljubljana, 2003.▶ Človek. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ E.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Eales, P.: Map satellite. Dorling Kindersley, London, 2007.▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008.▶ Geografija. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001.▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija. Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2000.▶ Krese, M.: Doma pri Romih. V: National Geographic Slovenija, letnik 6, št. 3, str. 126–141.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Natek, K., Natek, M.: Slovenija: portret države. K–Tisk, Ljubljana, 2008.▶ Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D.: Krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, 1995.▶ Plut D.: Mesta in sonaravni razvoj. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2006.▶ Rebernik, D.: Geografija naselij. Filozofska fakulteta, Ljubljana 2011.▶ Slovenski etnološki leksikon. MK, Ljubljana, 2011.▶ Slovenski veliki leksikon 1–12.▶ Škerl, Uroš: Med slovenskimi Romi. V: National Geographic Slovenija, letnik 1, št. 6, str. 42–51.▶ Youth Xchange. Vodnik k trajnostnemu načinu življenja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.▶ Zbirka Usklajeno in sonaravno. (Narava in okolje, Voda – vodovje, mesta – urbanizacija, Zdravje in okolje, Energijain okolje, Promet in okolje, Turizem in okolje, Okoljski pojavi in pojmi, Slovenski alpski svet in Alpska konvencija …),Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 1998–2004.▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.Literatura za učence▶ Božič, D.: Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. Modrijan, Ljubljana, 1999.▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008.▶ Kregar, T.: Naša država je moja domovina. Muzej novejše zgodovine, Celje, 2011.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Natek, K., Natek, M.: Slovenija: portret države. K–Tisk, Ljubljana, 2008.▶ Slovenija – turistični vodnik. MK, Ljubljana, 2009.Leposlovje▶ Tomšič, M.: Grenko morje. Kmečki glas, Ljubljana, 2004.▶ Pahor, B.: Mesto v zalivu. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Bevk, F.: Lukec in njegov škorec. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010.▶ Vidmar, J.: Princeska z napako. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Valvasor, J. V.: Slava Vojvodine Krajnske. MK, Ljubljana, 1968.▶ Vojnovič, G.: Čefurji raus. Študentska založba, Ljubljana, 2008.28


Revije▶ Življenje in tehnika▶ National Geographic Slovenija▶ NG Popotnik▶ National Geographic Junior▶ Geografski obzornik▶ Gea▶ Svet in ljudje▶ PILSpletne strani▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/Publikacije/FACTS2009novWEB.pdf▶ O Sloveniji: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/▶ Slike o Sloveniji: http://www.pictureslovenia.com/si/▶ Osnovni statistični podatki o Sloveniji: http://www.stat.si/doc/pub/PSP/00-PS-912-1009.pdf▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/si/projekti/promocija_slovenije/publikacije/facts_about_slovenia/▶ Vpliv naravnih dejavnikov na človeka in gospodarstvo: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_14/04_lovrencak.pdf▶ Dvajset let samostojnosti Republike Slovenije: http://www.dvajset.si/▶ http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/prispevek/20/predvajaj Prispevek iz 23. 12. 1990▶ Vladni portal za mladino in otroke: http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=17&Itemid=187&mId=403▶ Slovenija v številkah: http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-zdaj/20-let-slovenije-v-stevilkah/▶ Položaj slovenščine: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/slovenscina/▶ Zveza geografov Slovenije: http://zgs.zrc-sazu.si/▶ Kratka predstavitev EU: www.europa.eu/abc▶ Otroški kotiček EU: www.ec.europa.eu/economy_finance/netstartsearch/euro/kids▶ Predstavitev Evropske unije: www.sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija▶ Predstavitev institucij EU: www.evropa.gov.si/▶ Statistični urad Združenih narodov http://unstats.un.org/unsd/demographic/sources/▶ Urad vlade za komuniciranje – publikacije o Sloveniji:▶ http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/▶ Amnesty international Slovenija: www.amnesty.si▶ Statistični letopisi: http://www.stat.si/letopis/LetopisVsebina.aspx?poglavje=4&lang=si▶ Zveza Romov Slovenije: www.www.zveza-romov.si▶ Agencija RS za okolje: www.arso.gov.si▶ Podatki o prebivalstvu Slovenije: www.stat.si/preb_ura.asp▶ Povprečno število let izobraževanja: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2011/SRS/2/PDF/povprecno%20stevilo%20let%20solanja%20od%20preb.pdf▶ Staranje prebivalstva: http://www.stat.si/doc/pub/Staranje_prebivalstva_slo.pdf▶ Vpliv naravnih dejavnikov na človeka in gospodarstvo: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_14/04_lovrencak.pdfhttp://www.stat.si/letopis/LetopisVsebina.aspx?poglavje=4&lang=si&leto=2009▶ Prebivalstvo po narodni pripadnosti: http://www.stat.si/letopis/2009/04_09/04-03-09.htm▶ Prebivalstvo-število in naravno gibanje preb.: http://www.stat.si/letopis/2009/04_09/04-05-09.htmhttp://www.stat.si/letopis/2009/04-09.pdf▶ Romska naselja: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_27/12_zupancic.pdfhttp://www.stat.si/tema_splosno_upravno_podezelje_predstavitev.asp▶ Zanimivosti o naseljih: http://www.slonep.net/predpisi/upravne-enote/?view=novice&direct=10528▶ Prebivalstvo: http://www2.arnes.si/~sspmpese/i/Informatika1/ProjNaloga1/ObjaveNaWWW/SestavaPrebivalstvaVV.pdf▶ Prebivalstvo po aktivnosti: http://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp▶ Popis prebivalstva: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati_slovenija_prebivalstvo_akt.htm▶ Osnovni statistični podatki o Sloveniji: http://www.stat.si/doc/pub/PSP/00-PS-912-1009.pdf▶ Narodne manjšine: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_18/22%20zupancic.pdfhttp://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/analiza/napoved2010/JNGG_2010.pdfhttp://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/ib/2010/3-4-2010-splet.pdf#page=25▶ Stopnja brezposelnosti: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2010/EO_1110_w.pdfhttp://books.google.si/books?id=Zb7J5BLjLBYC&pg=PA76&lpg=PA76&dq=legenda+zemljevida&source=bl&ots=zjlhcpFuV9&sig=0oOKEs2tb50yJsjo29BorJDBx58&hl=sl&ei=miE6TfDNNMjusgannazzBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CDIQ6AEwBjgK#v=onepage&q=legenda%20zemljevida&f=true29


▶ Preobrazba podeželske pokrajine v Sloveniji:http://books.google.si/books?id=fNzqmnU2rfkC&pg=PA36&lpg=PA36&dq=naselja+v+sloveniji&source=bl&ots=Ef4KmZWtRB&sig=aMs1W4Ps5JHvE0QAVmDQwZIXxRI&hl=sl&ei=-ik6TbWLEsjxsgawyunzBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CC8Q6AEwBDgU#v=onepage&q=naselja%20v%20sloveniji&f=false▶ Verska, narodnostna in jezikovna sestava prebivalstva z zgodovinskim okvirjem v Sloveniji v primerjavi z Evropo:http://www.stat.si/doc/pub/sestava_preb_slo.pdf▶ Primerjava narodne, verske in jezikovne sestave prebivalstva RS: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200610_dejan_strubelj.pdfhttp://www2.arnes.si/~ljinv16/RIG/RIG%2053_54/rig%2053%20%20josipovic.pdf▶ Spremembe etnične strukture prebivalstva v Sloveniji po letu 1991:http://www.rtvslo.si/slovenija/izseljenci-se-odlocajo-tudi-za-vrnitev/261170▶ Društvo Kočevarjev: http://www.gottscheer.net/prva.htm▶ Italijanska narodna skupnost: http://www.uvn.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/▶ Madžarska narodna skupnost: http://www.uvn.gov.si/si/manjsine/madzarska_narodna_skupnost/▶ Romska skupnost: http://www.uvn.gov.si/si/manjsine/romska_skupnost/▶ Zakon o Romski skupnosti: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200733&stevilka=1762▶ Opis registrskega popisa prebivalstva: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3669▶ Statistični podatki o verskih skupnostih v Sloveniji:http://www.uvs.gov.si/si/verska_svoboda_v_rs/statisticni_podatki_o_veroizpovedi_in_pripadnosti_verskim_skupnostim/▶ Publikacija Država in vera:http://www.uvs.gov.si/fileadmin/uvs.gov.si/pageuploads/razni_dokumenti/DRZAVA_IN_VERA_V_SLO-VENIJI_THE_STATE_AND_RELIGION_IN_SLOVENIA.pdfhttp://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/ste-vedeli-da-ima-20-slovenskih-naselij-enegasamega-prebivalca/262048▶ Svetovni dan prebivalstva 2011: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=4040▶ Mednarodni dan žensk 2011: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3768Učila▶ Atlas Slovenije. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1992.▶ Atlas Slovenije. Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Atlas sveta. Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998.▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. TZS, Ljubljana, 2003.▶ Atlas sveta za osnovno šolo, Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005.▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.▶ Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Veliki šolski atlas. Učila, Tržič, 2008.30


B0PREBIVALSTVO SKOZI ČASCilji poglavja: ▶ učenci spoznajo, kako se je spreminjalo število prebivalstva na slovenskem ozemlju v preteklosti,▶ učenci naštejejo in razložijo dejavnike, ki vplivajo na rast prebivalstva,▶ učenci s pomočjo podatkov primerjajo rast prebivalstva v Sloveniji z državami evropske unije,▶ učenci poznajo vrste in vzroke selitev,▶ učenci znajo pojasniti posledice selitev,▶ učenci na osnovi statističnih podatkov sklepajo, ali je Slovenija dežela priseljevanja ali odseljevanja.Povzetek snoviŠtevilo ljudi na ozemlju današnje Slovenijeje zadnji dve stoletji večino časa naraščalo.Rast ni bila vedno enaka, saj se je v različnihobdobjih spreminjalo število rojstev, smrti inselitev. V zadnjem času število prebivalstvaponovno počasi narašča.Učbenik str. 26-271 PREBIVALSTVO SKOZI ČASKako se je spreminjalo številoprebivalstva na slovenskemozemlju?Za obdobje od naselitve Slovanov do začetka19. stoletja je bila za območje današnje Slovenijeznačilna počasna rast prebivalstva. Ta rast se je zaradivečjega števila smrti zmanjšala oziroma ustavila le vobdobjih epidemij nalezljivih bolezni, turških vpadovin vojn.V sredini 19. stoletja, ko so se izboljšale življenjskerazmere, se je začela nekoliko hitrejša rastprebivalstva. Kljub temu je rast prebivalstva naslovenskem ozemlju ves čas zaostajala za večjimdelom Evrope. Številni ljudje so se predvsem zaradiekonomskih razlogov odselili v tujino.Po 2. svetovni vojni je prebivalstvo hitreje naraščalo,kar je bilo posledica večjega števila rojstev indoseljevanja ljudi iz drugih jugoslovanskih republik.Naraščanje se je začelo umirjati v 80-tih letihprejšnjega stoletja, ko se je zmanjšalo število rojstevin doseljevanje. V zadnjih nekaj letih spet beležimomanjši porast prebivalstva.Zakaj so se v Slovenijo priseljevali ljudje iz drugihjugoslovanskih republik?V Slovenijo se je do začetka gospodarske krize 2008 priseljevalo večinoma mlado,aktivno prebivalstvo, ki se je zaposlovalo predvsem v gradbeništvu.Prebivalstvo na ozemlju današnje Slovenije je podobno kot v Evropi v pretekosti doživeloboljše in slabše čase. Ozemlje je bilo enkrat območje priseljevanja, drugič območjeodseljevanja. Danes v Sloveniji živi preko dva milijona ljudi.Na grafu poišči dve točki, ki prikazujeta upad številaprebivalcev in pojasni, zakaj se je to zgodilo.prebivalstvo2.000.0001.900.0001.800.0001.700.0001.600.0001.500.0001.400.0001.300.0001.200.0001.100.0001.000.0001860 1870 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 2010Od česa je odvisna rastprebivalstva?Na spreminjanje števila prebivalcev neke državevpliva naravno gibanje (rojstva in smrti) in selitvenogibanje prebivalstva (priseljevanje in odseljevanje).Obdobja povečane rasti prebivalstva na Slovenskemso predvsem posledica povečanega priseljevanja.Obdobja najmanjše rasti so bila nekoč posledicapovečanega števila smrti in odseljevanja, danespa zmanjšanega števila rojstev.Popisi prebivalstva naSlovenskemPrve podrobnejše ocene števila prebivalstvana slovenskem ozemlju izvirajo iz sredine 18.stoletja. Takrat je avstrijska kraljica Marija Terezijanaročila popis prebivalstva v svojih deželah.Kasneje so te popise zamenjali popisi vojaškihobveznikov. Prvi popis prebivalstva, s katerimsmo dobili zanesljive podatke o prebivalstvu,sodi v leto1857. Od takrat popisi potekajopribližno vsakih 10 let.19211930Kdaj je bil v Sloveniji zadnji popis prebivalstva?In kako je bil izveden?1939195319601970priseljeniodseljeni198019902000prebivalstvo2.000.0001.900.0001.800.0001.700.0001.600.0001.500.0001.400.0001.300.0001.200.0001.100.0001.000.000201030.00020.00010.0000PovzetekŠtevilo ljudi na ozemlju današnje Slovenije je zadnji dvestoletji večino časa naraščalo. Rast ni bila vedno enaka,saj se je v različnih obdobjih spreminjalo število rojstev,smrti in selitev. V zadnjem času število prebivalstvaponovno počasi narašča.Ponovi1. V katerem obdobju se je začelo hitrejše naraščanje številaprebivalstva? Zakaj?2. Zakaj je prebivalstvo v Sloveniji naraščalo počasnejekot v preostali Evropi?3. Naštej vzroke selitev!RazmisliZakaj je pomembno sistematično zbiranje podatkovo prebivalstvu?Kako selitve vplivajo na rastprebivalstva?Selitveno gibanje prebivalstva Slovenije je odvisno ododseljevanja iz države in priseljevanja vanjo. Takšnimselitvam pravimo zunanje selitve (o notranjih bomogovorili pri posameznih pokrajinah) in so lahkozačasne ali stalne. Med vzroki za selitve prevladujejogospodarski (boljše možnosti za delo in življenje),politični (vojaški spopadi, politično preganjanje) inverski (preganjanje zaradi veroizpovedi).Prve zanesljive podatke o selitvah prebivalcev izSlovenije ali v Slovenijo lahko spremljamo od začetka20. stoletja. Največjemu odseljevanju smo bili pričapred prvo svetovno vojno. Takrat so se ljudje zaradislabega gospodarskega stanja odseljevali v razvitezahodno evropske države in v ZDA. Naslednji valodseljevanja je sledil med svetovnima vojnama. Vpovojnem obdobju do 90-tih let prejšnjega stoletjase je zaradi hitre industrializacije v Slovenijo doseliloveliko delavcev iz manj razvitih republik nekdanjeJugoslavije. Le-ti so se naseljevali večinoma vgospodarsko najbolj razvitih območjih Slovenije.Od 60-tih let dalje pa so številni Slovenci odhajali nazačasno delo v tujino (Nemčija, Avstrija, Švica in druge),da so si izboljšali življenjski standard (glej stran 35).Do gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, so se vSlovenijo doseljevali prebivalci iz Jugovzhodne Evropepredvsem zaradi potreb po delavcih v gradbeništvu inkovinski industriji.Zakaj se danes ljudje največ priseljujejo v Slovenijo?SLOVARČEK: ▶ naravno gibanje prebivalstva – spreminjanje števila prebivalstva zaradi naravnih vzrokov ▶ notranje selitve – sprememba26 PREBIVALSTVOstalnega prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije ▶ selitveni prirastek – razlika med številom doseljenih in odseljenih ljudi v enem letuPREBIVALSTVO 27RS 9 UC 2010 notranjost.indd 27 5.4.11 12:00Od prejšnjič ...Slovenijo razdelimo na pet naravnogeografskih enot.Poznamo pa tudi delitev na zgodovinske dežele,statistične regije, upravno delitev na občine …Uvodna motivacijaNa spletni strani www.stat.si učitelj poišče zanimivepodatke o prebivalstvu v Sloveniji in jih projicira, npr.najbolj pogosta imena v Sloveniji danes in v preteklosti,naselja z največ in najmanj prebivalci … Ob temučencem predstavi spletno stran www.stat.si. Učencidobijo nalogo, da na spletni strani stat.si poiščejonaslednje podatke:• število prebivalstva v Sloveniji danes,• število prebivalstva v zadnjih 100 letih na območjuSlovenije,• število priseljenih v Slovenijo v posameznih letih,• število prebivalcev v domačem kraju …Ob tem učenci spoznajo, kaj vse najdejo na spletnistrani stat.si.AktivnostiUčenci analizirajo graf v učbeniku na straneh 26 in 27.Učitelj jim kot dodatno gradivo pripravi preglednico, kiprikazuje število prebivalstva v Sloveniji v zadnjih 100letih. Učenci s pomočjo preglednice izračunajo hitrostnaraščanja števila prebivalcev.Učitelj (ali eden izmed učencev) učencem prebere besediloiz učbenika Raziskujem Stari svet na strani 78 podnaslovom Zakaj v Aziji živi tako veliko ljudi in besedilo vučbeniku Raziskujem Stari svet na strani 14 pod naslovomPrebivalstvo Evrope se stara. Učenci primerjajo prebrano.Za ponazoritev prebranega jim lahko učitelj pripravigrafični prikaz naraščanja števila prebivalstva v Evropi inna drugih celinah v zadnjih 100 letih. Uporabi lahko grafiz učbenika Raziskujem Novi svet na strani 21. Učenciprimerjajo rast prebivalstva v Sloveniji z rastjo prebivalstvapo ostalih celinah.Učitelj učencem predstavi zanimivosti o naravnem inselitvenem gibanju prebivalstva po svetu.Učitelj na svetovnem spletu ali v literaturi poišče graf, kiprikazuje delež dnevnih migracij v Sloveniji.Učenci na spletni strani www.stat.si poiščejo podatkeo tujcih in priseljencih v Sloveniji. Skupaj z učiteljemanalizirajo položaj tujcev in priseljencev v Sloveniji.Učenci se lahko na spletni strani Urada Visokega komisarjaza begunce (UNHCR) www.unhcr.org/cgi-bin/texis/vtx/home natančneje seznanijo s problematikobegunstva.32


GoriškaGorenjskaNotranjsko-kraškaPomurskaKoroška PodravskaSavinjskaZasavskaSpodnjeposavskaRazširitev teme»S pojavom dnevne migracije se je prenehalo množičnoizseljevanje iz podeželja v mesta. Približno 60 % ljudiv Sloveniji sodi med dnevne migrante. Med dnevnemigrante štejemo tiste ljudi, ki hodijo v službo in se rednoizobražujejo. Na število dnevnih migrantov je vplival tudidvig življenjskega standarda in boljše prometne povezave.Po ocenah Združenih narodov se preseljevanje prebivalstvapovečuje. V letu 2010 vsak 10. prebivalec Evrope ne živi vdržavi rojstva, medtem ko je v Slovenijo priseljen vsak 8.prebivalec.« (Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3632)»Od kontinentov ima največ priseljenih iz drugih državOceanija (iz države rojstva je priseljen vsak 6. prebivalec),Severna Amerika (vsak 7. prebivalec) in Evropa (vsak 10.prebivalec). Na teh kontinentih se po ocenah Združenihnarodov v zadnjih dveh desetletjih delež meddržavnihselivcev med prebivalstvom povečuje. Preostali kontinenti,to so Afrika, Azija, Latinska Amerika in Karibi, pa beležijonizke vrednosti meddržavnih selivcev. V povprečju je vteh državah meddržavni selivec vsak 64. prebivalec, deležmeddržavnih selivcev pa se na teh kontinentih v zadnjihdveh desetletjih rahlo zmanjšuje.« (Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3632)Mednarodni dan migrantov praznujemo 18. decembra.Največji deldelovno aktivnih prebivalcev Slovenije, ki sobili rojeni v tujini, je zaposlenih v gradbeništvu.Popis se ne izvaja le v Sloveniji, pač pa po vsem svetu.Popisi prebivalstva pomenijo za zgodovino vsake državepomembne mejnike, saj si s primerjavo rezultatovzaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstvaskozi desetletja in stoletja. Za številne države sveta sonamreč prav popisi edini vir podatkov o številu prebivalcevin njihovi sestavi, za vmesna leta pa podatke le ocenjujejona osnovi števila rojenih, umrlih ter meddržavnih selivcev.To velja tudi za nekatere velike, razvite države, kot so ZDA,Kanada, Združeno kraljestvo.Opis registrskega popisa prebivalstva http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3669Vira: OECD podatkovna baza, SURShttp://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3632Delovni zvezek str. 18-19PREBIVALSTVONa spreminjanje števila prebivalstva na posameznem območju vplivata naravno inselitveno gibanje prebivalstva.12Spreminjanje števila prebivalstva na nekem območju spremljamo s pomočjo popisovprebivalstva.Za vsako trditev označi z (√), če je pravilna in z X, če je nepravilna.Hitrejša rast prebivalstva v Sloveniji se je začela v sredini 19. stoletja.Hitrejša rast prebivalstva v 19. stoletju je bila posledica množičnega priseljevanjav Slovenijo.Hitrejše naraščanje prebivalstva v Sloveniji se je začelo po prvi svetovni vojni.V 80. letih dvajsetega stoletja je začelo prebivalstvo v Sloveniji spet hitrejenaraščati.Hitrejše naraščanje števila prebivalstva po drugi svetovni vojni je bilo posledicavečjega števila rojstev in priseljevanja iz drugih jugoslovanskih republik.Prvi popisi prebivalstva so bili izvedeni v času Rimljanov.Zadnji popis prebivalstva v Sloveniji je bil izveden leta 2010.Spreminjanje števila prebivalstva na nekem območju je posledica naravnega gibanjaprebivalstva in selitvenega gibanja prebivalstva.Razloži navedena pojma.Naravno gibanje prebivalstva4Ozemlje današnje Slovenije je bilo v preteklosti tako območje priseljevanja kot tudi območjeodseljevanja.V učbeniku na strani 27 si oglej grafični prikaz selitev in odgovori na vprašanja.A) V katerem obdobju se je z območja današnje Slovenije odselilo največ ljudi?B) V katerem obdobju je bila razlika med številom priseljenih in odseljenih največja in kakšne sobile posledice teh selitev za območje Slovenije v posameznih obdobjih?C) Zapiši najpogostejše vzroke za odseljevanje z območja današnje Slovenije.Č) Zakaj je Slovenija po drugi svetovni vojni postala država priseljevanja?E) Območja v Sloveniji so različno privlačna za naselitev, nekatera bolj, druga manj.Oglej si tabelo in odgovori na vprašanja. Podatki so za statistične regije, za boljšo predstavokatera območja vključuje posamezna statistična regija, je spodaj priložen zemljevid.• Katere statistične reije imajo največji skupni prirast?• Katere statistične reije imajo neativni skupni prirast?• azmisli zakaj priaja do razlik med posameznimi statističnimi reijamiSkupni prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 20093Selitveno gibanje prebivalstvaMOJ DOMAČI KRAJS pomočjo spletne strani www.stat.siStatistični letopisiPrebivalstvo poišči podatke o številuprebivalstva na območju občine, v kateri živiš. Podatke izpiši v tabelo in nato nariši graf.Leto Št. prebivalstvaSlovenija 0,7 0,4 -0,2 -1,7 0,5 1,1 1,0 0,3 0,6 0,7 2,9 3,5 7,7 10,9 7,2Pomurska -2,6 -2,5 -3,1 -3,7 -4,9 -4,0 -4,1 -4,2 -4,4 -3,6 -3,0 -2,8 -2,6 -7,3 -5,5Podravska -0,7 -0,5 -2,3 -1,8 -1,6 -0,7 0,2 -1,0 -1,4 -0,9 0,5 0,8 5,5 3,7 3,9Koroška Savinjska 1,0 0,2 -0,4 -2,2 0,7 0,8 0,8 0,3 0,1 -0,3 3,3 4,1 9,4 7,2 2,0Zasavska -2,7 -1,8 -0,9 -2,4 -2,6 -2,9 -3,4 -4,5 -4,1 -5,3 -3,5 -3,3 -0,2 0 -4,5Spodnjeposavska -1,1 -1,2 -2,0 -2,3 -2,1 0,7 0 1 1,1 -1,7 2,4 2,4 2,9 3,1 1,1Jugovzhodna2,4 1,7 2,0 0,0 2,0 2,0 1,0 0,9 1,5 1,8 4,0 4,4 7,4 11,7 6,4SlovenijaOsrednjeslovenska 2,2 1,1 1,0 -1,0 1,8 3,3 3,8 2,4 3,2 4,0 6,6 7,5 12,1 26,1 17,7Gorenjska 2,8 3,2 2,1 -0,9 2,8 1,9 1,5 1,2 0,6 1,8 2,9 3,8 6,0 8,6 4,5Notranjsko-kraška 1,6 1,8 0,0 -0,5 3,0 2,0 1,9 0,1 1,9 2,4 3,3 4,4 10,2 8,8 8,7Goriška -1,3 -1,1 -1,6 -4,6 0,5 0,3 -1,2 -0,5 -0,2 -1,3 0,4 0,4 7,8 1,7 0,2Obalno-kraška 0,7 1 -0,5 -1,8 3,3 3,9 1,9 2,4 4,5 0,3 5,6 6,3 14,6 22,5 18,8(Vir: Statistični urad Republike Slovenije, www.stat.si, 4. april 2011)Statistične regije z največjim Statistične regije zskupnim prirastomnegativnim prirastomOsrednjeslovenskaObalnokraškaJugovzhodnaSlovenija18 PREBIVALSTVOPREBIVALSTVO 19Kritično mišljenjeUčenci si s pomočjo Interaktivnega statističnega atlasa(http://stat.monolit.si/?lang=sl) ogledajo, kolikšenodstotek prebivalstva v posameznih statističnih regijahpredstavljajo priseljenci. Izpišejo Statistične regije znajveč priseljenci in tiste z najmanj in nato razmislijo ovzrokih za različno stopnjo priseljencev v posameznihdelih Slovenije.Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci pripravijo anonimno anketo, s pomočjo katerebodo izvedeli kolikšen del učencev oziroma njihovihstaršev se je priselil na območje njihovega šolskegaokoliša iz Slovenije oziroma tujine. Anketa naj vsebujetudi vprašanja o vzrokih selitev. Po opravljeni anketiučenci skupaj analizirajo rezultate.Sprehod po spletuUčenci si s pomočjo spletne strani http://www.gis.si/kasper/si/index.html ogledajo statistične podatke oprebivalstvu Slovenije po izbranih prostorskih enotah(država, statistične regije, občine, kraji …) v kombinacijiz različnimi kartografskimi podlagami iz orodjaGoogle Maps (Google Zemljevidi).Medpredmetne povezaveZGO: Struktura prebivalstvaMAT: Branje grafa, risanje grafaLVZ: Izdelava plakataPonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Zakaj se je po drugi svetovni vojni začelo hitrejšenaraščanje števila prebivalstva v Sloveniji?▶ Kaj vpliva na spreminjanje števila prebivalstva v nekidržavi?▶ Od kdaj se v Sloveniji izvajajo popisi prebivalstva?▶ Naštej vrste selitev.▶ Razloži vzroke in posledice selitev prebivalstva vSloveniji.▶ V katerem obdobju se je iz Slovenije izselilo največprebivalstva?▶ V katere države so se predvsem izseljevali?▶ Kdaj postane Slovenija država priseljevanja?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.33


B1NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVACilji poglavja: ▶ učenci s pomočjo grafa opišejo, kaj je bilo značilno za naravno gibanje prebivalstva v Slovenijiv preteklosti in kaj je značilno za naravno gibanje prebivalstva v Sloveniji danes,▶ učenci znajo našteti dejavnike, ki vplivajo na podaljševanje življenjske dobe,▶ učenci razumejo posledice, s katerimi se bo v prihodnosti srečevala Slovenija zaradi staranja prebivalstva,▶ učenci s pomočjo starostnih piramid ovrednotijo spolno in starostno sestavo prebivalstvaSlovenije v primerjavi z drugimi državami.Povzetek snoviSlovenija ima nizko stopnjo rodnosti, ki sev zadnjih letih nekoliko zvišuje. Hkrati se vSloveniji podaljšuje življenjska doba, kar jeeden od vzrokov za staranje prebivalstvaUčbenik str. 28-292 NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVAKljub temu da prebivalstvo sveta nezadržno raste, se mnoge razvite države, vključnos Slovenijo, srečujejo z zelo majhno rastjo prebivalstva, ki jo večinoma zagotavljapriseljevanje. Še bolj zaskrbljujoče je staranje prebivalstva, ki postaja iz leta v letovečji problem skoraj vse Evrope.Koliko otrok se rodi vsako leto?Naravno gibanje prebivalstva določajo rojstva in smrti. Kljub temu ostaja Slovenija med državami z najnižjoČe se letno rodi več živorojenih otrok, kot ljudi umre, stopnjo rodnosti v Evropi, ki sama po sebi ne zagotavljaje naravni prirastek pozitiven. Z izjemo obeh svetovnih obnavljanja prebivalstva.vojn je število živorojenih otrok (rodnost) v Sloveniji vsedo leta 1993 presegalo število umrlih (smrtnost). Od začetka 20. stoletja se v Sloveniji (tako kot drugodRodnost v Sloveniji občutneje pada vse od leta 1980 in po svetu) zmanjšuje tudi smrtnost, kar je predvsemje najnižjo stopnjo dosegla leta 2003. Od takrat naprej posledica izboljšanja zdravstvenega varstva, večjegase rodnost ponovno povečuje.zavedanja zdrave prehrane in načina življenja ter dvigaŠtevilo živorojenih otrok je ponovno preseglo število življenjske ravni v Sloveniji.umrlih šele leta 2006, kar pomeni, da je naravni prirastekv Sloveniji spet pozitiven. V obdobju od leta 1993 do 2006 Za koliko promilov (‰) sta se v zadnjih 50 letihje prebivalstvo raslo predvsem zaradi priseljevanja.spremenili rodnost in smrtnost v Sloveniji?V Sloveniji se v zadnjih letih rodi približno 22.000 otrok na leto.Koliko časa živimo?Zaradi dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšanje smrtnosti,je že dalj časa opazno podaljševanje življenjskedobe. Ta se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih podaljšalaza približno 10 let. Tako naj bi dečki, rojeni v Slovenijiv letu 2010, v povprečju živeli nekaj več kot 74 let indeklice nekaj več kot 82 let. Pričakovana življenjskadoba novorojenčkov v Sloveniji je za dobri dve letikrajša kot v gospodarsko najbolj razvitih evropskihdržavah.PovzetekSlovenija ima nizko stopnjo rodnosti, ki sev zadnjih letih nekoliko zvišuje. Hkrati se v Slovenijipodaljšuje življenjska doba, kar je eden od vzrokovza staranje prebivalstva.Ponovi1. Od česa je odvisen naravni prirastek?2. Kaj lahko razberemo iz starostne piramide?3. Zakaj se prebivalstvo v Sloveniji stara?RazmisliS katerimi ukrepi bi lahko država spodbudila večjo rodnost?Ali veš?Življenjska doba:Država moški ženskeJaponska 79 let 86 letEU 76 let 82 letZDA 76 let 81 letBangladeš 58 let 63 letAngola 37 let 39 letrodnost (‰)smrtnost (‰)1860 1870 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000 20103020100S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje tudidelež starega prebivalstva (nad 65 let), ki se bo vprihodnosti še povečeval. Hkrati se kot posledica nizkerodnosti zmanjšuje delež mladega prebivalstva (pod15 let). Zaradi obeh razlogov se prebivalstvo Slovenijestara. Staranje prebivalstva je vidno tudi iz starostnihpiramid, ki se širijo pri vrhu. V prihodnosti bodo zaradistaranja prebivalstva izdatki za zdravstveno in socialnovarstvo ter pokojnine večji.S staranjem prebivalstva se spreminja razmerje med upokojenimi in zaposlenimi, karnaj bi povzročilo težave pri zagotavljanju sredstev za pokojnine.SLOVARČEK: ▶ naravni prirastek – razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih ljudi v enem letu ▶ rodnost (nataliteta) – številoKakšna je starostna sestavaprebivalstva Slovenije?Pri preučevanju starostne sestave prebivalstvo običajnorazdelimo v tri starostne skupine(0–14 let, 15–64 let in starejši od 65 let) in jihprimerjamo med seboj. Najbolj nazorno starostnosestavo prebivalstva prikaže starostna piramida.Oglejmo si starostne piramide prebivalstva Slovenijepred 40 leti, danes in čez 40 let (napovedi Eurostata).Kaj lahko sklepamo iz tega, da so starostnepiramide za Slovenijo na vrhu vedno širše?Kakšno je razmerje med spoloma v posameznihstarostnih skupinah?8 %67 %25 %moški197185 Ł80-8475-7970-7465-6960-6455-5950-5445-4940-4435-3930-3425-2920-2415-1910-145-9 let0-4 letaženske12 %65 %23 %živorojenih otrok na 1000 prebivalcev v enem letu ▶ smrtnost (mortaliteta) – število umrlih ljudi na 1000 prebivalcev v enem letu2010 2050moškiženskemoškiženske90 Ł90 Ł85-8985-8980-8480-8413 %20 % 30 %75-7975-7970-7470-7465-6965-6960-6460-6455-5955-5950-5450-5445-4945-4940-4440-4472 %67 % 56 %35-3935-3930-3430-3425-2925-2920-2420-2415-1915-1910-1410-1415 %5-9 let13 % 14 %5-9 let0-4 leta0-4 leta34 %53 %13 %50.000 0 050.00050.000 0 050.00050.000 0 050.00028 PREBIVALSTVOPREBIVALSTVO 29Od prejšnjič ...Slovenija je bila v preteklosti tako dežela odseljevanjakot dežela priseljevanja. Rast prebivalstva je odvisna odnaravnega gibanja prebivalstva in od selitev.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira tabelo, ki prikazuje številoučencev na šoli po posameznih razredih in po spolnisestavi. Učenci analizirajo tabelo in izračunajo, ali je večdeklet ali fantov. Nato na spletni strani stat.si poiščejopodatke o spolni sestavi prebivalstva Slovenije in joanalizirajo.Učitelj učence vpraša o številu bratov in sester.Njihove odgovore eden izmed učencev zapisuje natablo. Po odgovorih vseh učencev učenci izračunajopovprečno število otrok v družini. Učenci odgovorijo šena vprašanje, koliko otrok je bilo v družinah njihovihstaršev in starih staršev, nato spet izračunajo povprečje.Rezultate primerjajo med sabo.Aktivnosti»Po podatkih Eurostata za leto 2009 je bila Slovenija meddržavami Evropske unije po stopnji zaposlenosti mater,starih med 25 in 54 let, na prvem mestu. Stopnja zaposlenostimater, starih med 25 in 54 let, z enim otrokom jev Sloveniji znašala 84,8 % oz. 13,5 odstotnih točk več, kotje znašalo povprečje v EU; z dvema otrokoma nekaj manjkot 90 % oz. skoraj 20 odstotnih točk več od povprečja vEU; stopnja zaposlenosti mater, starih med 25 in 54 let, stremi otroki ali več pa je bila nekaj več kot 79 % oz. skoraj24,6 odstotne točke več od povprečja v EU.«(Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3801)Učenci si preberejo besedilo in ugotavljajo, v kolikšni merizapisano drži za njihovo družino in domačo okolico.Učenci na svetovnem spletu ali s pomočjo literaturepoiščejo podatke o pričakovani življenjski dobi v evropskihdržavah in drugod po svetu. Učenci pridobljene podatkemed seboj primerjajo in naštejejo vzroke za razlike vpričakovani življenjski dobi prebivalstva posameznihdržav.Učenci si ogledajo starostne piramide v učbeniku nastrani 28 in 29. Z njihovo pomočjo analizirajo starostno inspolno sestavo prebivalstva danes in v prihodnosti. Učiteljjih opozori na spolno sestavo prebivalstva v posameznihstarostnih obdobjih. Učenci ugotavljajo, zakaj se razmerjemed spoloma spreminja.Na spletni strani http://www.youtube.com/watch?v=hPDbA8sO3YE si učenci ogledajo posnetek,ki prikazuje indeks staranja prebivalstva skupaj zobrazložitvijo, kaj je indeks staranja prebivalstva.34


Razširitev temeStaranje prebivalstva je proces, ki ga prikažemo znaraščanjem odstotka 65 in več ali 60 in več let starih medprebivalstvom, z rastjo indeksa staranja ali z naraščanjemsrednje starosti prebivalstva. V svoji osnovi je pozitivenproces in kot tak rezultat procesa modernizacije, ki jeomogočil demografski prehod. Povzročata ga predvsemzniževanje rodnosti in zniževanje smrtnosti starejšegaprebivalstva, na primer, starejšega od 30 ali celo 40 let.Če pa pride do zelo velikega znižanja rodnosti, kakor seje to zgodilo v zadnjih 20 do 30 letih v razvitih državah,pa lahko govorimo o pretiranem staranju prebivalstva. Zato pa nikakor ni več mogoče reči, da je pozitiven proces.StarostIndeks0-14 15-64 65+Letostaranja1 2 3 4 51869 32,9 62,1 5,0 15,21910 34,8 58,5 6,7 19,31931 30,5 62,5 7,0 23,01953 27,7 65,0 7,3 26,41991 20,6 68,5 10,9 53,12002 15,3 70,0 14,7 96,3(VIR: stat.si/radenci/referat/MALACIC.doc)Prebivalci Slovenije so bili 1. januarja 2011 povprečno stari41,7 leta. Otrok (0–14 let) je bilo 14,2 %, starejših (65 letali več) pa 16,5 %.Delovni zvezek str. 20-21NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVANaravno gibanje prebivalstva se je v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih zelospremenilo.A) S pomočjo podatkov na strani 20 nariši graf, ki bo prikazoval trajanje življenjske dobe v Sloveniji.starost851Slovenija je država z zelo nizko stopnjo rodnosti.A) Pobarvaj z enako barvo, kar sodi skupaj.Razlika med številomŠtevilo umrlih ljudi Kživorojenih otrok inv enem letu na 1000številom umrlih ljudiprebivalcev.v enem letu.Število živorojenihotrok na 1000prebivalcev v enemletu. RODNOST SMRTNOST807570651960–1961 1970–1972 1980–1981 1990–1991 2000–2001 2005–2006 2008B) Naštej vzroke za podaljševanje življenjske dobe prebivalstva Slovenije.2009moškiženskeletaB) V učbeniku na strani 28 si oglej graf rodnosti in smrtnosti na območju Slovenije v zadnjih 150letih in odgovori na vprašanja.• Kdaj je bila rodnost v loveniji največja?C) S katerimi težavami se bo v prihodnosti soočila Slovenija zaradi staranja prebivalstva?• katerem obdobju je bil naravni prirastek v loveniji največji?Č) Predstavljaj si, da si svetovalec vlade in da moraš pripraviti predloge za povečanje rodnosti vSloveniji. Zapiši, s katerimi ukrepi bi lahko država vplivala na povečanje rodnosti.• katerem obdobju je bil naravni prirastek neativen? ojasni kaj pomeni neativni naravniprirastek?2Življenjska doba prebivalstva Slovenije se tako kot v ostalih gospodarsko razvitih državahpodaljšuje.3Starostno in spolno sestavo prebivalstva najbolj nazorno prikažemo s starostno piramido(prebivalstveno piramido).A) V učbeniku na straneh 28–29 si oglej starostne piramide. S pomočjo piramid opiši starostno inspolno sestavo prebivalstva v posameznih obdobjih.Obdobje Moški (leta) Ženske (leta)1960–1961 66,11 71,961970–1972 65,35 72,921980–1981 67,42 75,211990–1991 69,54 77,382000–2001 72,13 79,572005–2006 74,84 81,89LetoStarostna in spolna sestava prebivalstva197120102050B) V knjigi Države sveta poišči starostne piramide ostalih evropskih in svetovnih držav ter jihprimerjaj s slovensko starostno piramido iz leta 2010. Naštej pet držav, ki imajo podobnostarostno piramido kot Slovenija.2008 75,42 82,262009 75,76 82,31C) Kaj je značilno za države, ki imajo podobno starostno piramido kot Slovenija?(Vir. Statistični urad RS, Pričakovano trajanje življenja, www.stat.si, 4. april 2011)20 PREBIVALSTVOPREBIVALSTVO 21Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci na spletni strani stat.si poiščejo podatke o starostni in spolni sestavi prebivalstva domače pokrajine. S pomočjopodatkov izdelajo starostno piramido. Podatke jim lahko pripravi tudi učitelj. Učitelj jim poda ali pripravi tudi navodila zaizdelavo piramide.Medpredmetne povezaveMAT: Risanje grafa, branje grafaROM: Ovrednotenje podatkov na internetuKritično mišljenjeUčenci dobijo nalogo, da predlagajo rešitve, s katerimibi lahko omejili upadanje števila prebivalstva oziromabi lahko vplivali na povečanje rodnosti v državi.Sprehod po spletuUčenci si na spletni strani http://www.stat.si/tema_demografsko_prebivalstvo_projekcije.asp ogledajo projekcije starostnih piramid za Slovenijov naslednjih desetletjih.Učenci si s pomočjo Interaktivnega statističnega atlasa(http://stat.monolit.si/?lang=sl) ogledajo sestavoprebivalstva po statističnih regijah. S pomočjo atlasalahko analizirajo vzroke za razlike med posameznimiregijami.35PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Razloži pojme: naravni prirastek, rodnost, smrtnost.▶ Kdaj je začela rodnost v Sloveniji občutneje padati?▶ Kateri dejavniki vplivajo na zmanjševanje smrtnosti?▶ S katerimi problemi se bo srečevala država v prihodnostizaradi staranja prebivalstva?▶ Naštej druge države, ki se srečujejo s staranjemprebivalstva.▶ Kakšna je pričakovana življenjska doba v Sloveniji?▶ Kaj je starostna piramida?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.


B2SESTAVA PREBIVALSTVACilji poglavja: ▶ učenci s pomočjo podatkov opišejo narodno sestavo prebivalstva Slovenije,▶ učenci na zemljevidu pokažejo območja, kjer živijo narodne manjšine,▶ učenci ovrednotijo pravice narodnih manjšin v Sloveniji,▶ učenci opišejo načine povezovanja in življenja ljudi na narodno mešanem ozemlju,▶ učenci s pomočjo grafa opišejo izobrazbeno sestavo prebivalstva Slovenije in spreminjanjeizobrazbene sestave prebivalstva v zadnjih 100 letih,▶ učenci opišejo pomen izobrazbene sestave prebivalstva za gospodarski razvoj Slovenije,in položaj prebivalstva v družbi,▶ učenci pravilno uporabljajo pojme aktivno in vzdrževano prebivalstvo,▶ učenci poznajo versko sestavo prebivalstva Slovenije,▶ učenci primerjajo narodno sestavo prebivalstva domačega kraja z narodno sestavo prebivalstvaSlovenije,▶ učenci na www.stat.si iščejo podatke o sestavi prebivalstva v Sloveniji.Povzetek snoviNarodna sestava Slovenije je zelo homogena.Izobrazbena struktura prebivalstva seizboljšuje, a ne dosega stopnje gospodarskovisoko razvitih evropskih držav. VSloveniji imamo pravico do svobodnegaizpovedovanja vere.Učbenik str. 30-313 SESTAVA PREBIVALSTVAKdo živi v Sloveniji?Večina prebivalcev Slovenije ima slovenskodržavljanstvo, tako je v Sloveniji v letu 2010 prebivalole 3,5 % tujcev.Slovenija je tudi narodno precej homogena država,saj predstavljajo Slovenci več kot osem desetinprebivalstva. V Republiki Sloveniji živita dve narodnimanjšini – italijanska in madžarska – ter posebnaromska etnična skupnost. Pravice obeh manjšin sozagotovljene z ustavo – imata tudi svoja predstavnikav Državnem zboru. Italijanska manjšina živi v obalnihmestih Izola, Piran in Portorož (Lucija) ter v njihovemneposrednem zaledju. Madžarska manjšina živi vPrekmurju, ob slovensko-madžarski meji. Romskeskupnosti so v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini.Kdo so tujci v Sloveniji?Aktualno!Knjiga Čefurji rausGorana Vojnovića, ki opisujeodraščanje otrok, katerih staršiso se v Slovenijo priselili izdrugih jugoslovanskih republik,je med bralci dosegla izjemenuspeh in dobila prestižnonagrado Kresnik.Pravice narodnih manjšinNa narodno mešanih območjih, kjer živijo avtohtonipripadniki italijanske in madžarske narodneskupnosti, sta poleg slovenščine uradni jezik tudiitalijanščina oziroma madžarščina. Poleg tegaimajo pravico do uporabe narodnih simbolov, dovzgoje in izobraževanja v svojem jeziku in do svojihpredstavnikov v organih lokalne skupnostiin v Državnem zboru.Po čem se vidi, da si na območju, kjer živinarodna manjšina?30 PREBIVALSTVOS časom se ne spreminja le število prebivalcev posamezne države, temveč tudi njegovasestava. V večini evropskih držav, kot tudi v Sloveniji, postaja prebivalstvo vse boljizobraženo, zaradi priseljevanja tudi vse bolj narodno in versko raznoliko.Narodno je Slovenija manj raznolika od večine evropskih držav.Precejšen delež prebivalstva Slovenije predstavljajopriseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik innjihovi potomci. Po drugi svetovni vojni, še posebejv obdobju od 1961 do 1991, so se namreč v Slovenijov večjem številu priseljevali Hrvati, Srbi in Bošnjaki.Tako so Slovenci leta 1948 predstavljali 97 % vsegaprebivalstva Slovenije, danes pa 83 %.V katerih državah so Slovenci opredeljeni kotnarodna manjšina?Izobrazba posameznika postaja v sodobnem svetu čedalje pomembnejša.Kakšna je izobrazbena sestavaprebivalstva Slovenije?Izobrazbena sestava prebivalstva v Sloveniji sez leti izboljšuje, kljub temu pa še vedno zaostajaza gospodarsko najbolj razvitimi državami.Izobrazbena sestava prebivalstva je pomemben kazalecgospodarske, socialne in kulturne razvitosti družbe.Boljša izobrazba praviloma tudi povečuje zaposlitvenemožnosti posameznika in zmanjšuje izpostavljenostbrezposelnosti, revščini in socialni izključenosti.100 %80 %60 %40 %20 %0196119711981nedokončana OŠsrednješolska izobrazba19912002Kdo sestavlja aktivno prebivalstvo?Prebivalstvo lahko razdelimo na delovno aktivnoprebivalstvo, na drugo prebivalstvo z lastnimi dohodkiin vzdrževano prebivalstvo, ki nima lastnih dohodkov.Med delovno aktivno prebivalstvo spadajo ljudje, ki zasvoje delo prejemajo plačilo, ter registrirane brezposelneosebe. Med drugo prebivalstvo z lastnimi dohodkispadajo upokojenci, delovni invalidi, dijaki in študentis štipendijami ter prejemniki socialne pomoči. Medvzdrževano prebivalstvo spadajo otroci. V Sloveniji jeaktivnega manj kot polovica prebivalstva, ta odstotek bozaradi staranja prebivalstva v prihodnosti še nižji.V katero skupino prebivalstva spadaš ti?02008100 %80 %60 %40 %20 %osnovnošolska izobrazbavišja ali visoka izobrazbaizobrazba ni znanaPovzetekNarodna sestava Slovenije je zelo homogena.Izobrazbena struktura prebivalstva se izboljšuje,a ne dosega stopnje gospodarsko visoko razvitihevropskih držav. V Sloveniji imamo pravicodo svobodnega izpovedovanja vere.Ponovi1. Opiši narodno sestavo prebivalstva Slovenije!2. Kdo so delovno aktivni in kdo vzdrževani prebivalci?3. Zakaj je pomembna izobrazba?RazmisliAli je slovensko prebivalstvo strpno do drugačnih(npr. drugačna verska, spolna, narodno pripadnost)?Kakšna je verska sestavaprebivalstva Slovenije?Prebivalci Slovenije lahko svobodno izpovedujejovero, zato o verski sestavi slovenskega prebivalstvani natančnih podatkov. Najstarejši verski skupnostiv Sloveniji sta katoliška in evangeličanska. Spriseljevanjem prebivalstva iz nekdanjih republikJugoslavije sta se v Sloveniji povečali tudi pravoslavnain muslimanska verska skupnost. Kljub nezanesljivimpodatkom vemo, da je največ pripadnikov katoliškeveroizpovedi (okoli 60 %), pripadniki evangeličanske,pravoslavne in muslimanske veroizpovedi papredstavljajo približno odstotek ali dva. V registru verskihskupnosti pri Vladi Republike Slovenije je bilo v letu2011 registriranih več kot 40 cerkva in drugih verskihskupnosti. Ni pa zanemarljiv tudi delež ljudi, ki nisopripadniki nobene od verskih skupnosti (okoli 10 %).Starši običajno sodijo v delovno aktivno, otroci v vzdrževano in stari starši med drugoprebivalstvo z lastnimi dohodki.PREBIVALSTVO 31Od prejšnjič ...Naravno gibanje prebivalstva določajo rojstva in smrti.Slovenija je država z zelo nizko stopnjo rodnosti. Zaradizmanjševanja rodnosti in zmanjšanja smrtnosti seprebivalstvo v Sloveniji stara.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira naslednje besedilo: Kočevarjiali kočevski Nemci so nekdanja nemška manjšina, ki ježivela na 800 km² velikem območju na Kočevskem. Nado takrat skoraj prazno Kočevsko jih je v prvi polovici14. stoletja naselila plemiška družina Ortenburžanov.Bili so ena najstarejših nemških narodnih manjšinzunaj Nemčije in Avstrije. V začetku 20. stoletja jihje tu živelo okoli 20 000, v 177 vaseh. Večina se jih jepreživljala s kmetijstvom. Zato se jih je v času agrarnekrize v začetku 20. stoletja veliko izselilo, predvsem vZDA. Tako je bila že pred drugo svetovno vojno vsaka 4hiša prazna. Večina pa se jih je iz tega območja izselila včasu druge svetovne vojne. Takrat se jih je za odselitevna nemško zasedbeno ozemlje v Sloveniji odločilo kar97 %. Naselili so se na domačije izgnanih Slovencevob Sotli in Savi. Večina se jih je nato ob koncu drugesvetovne vojne skupaj z nemško vojsko odselila, ostalepa je Jugoslovanska vojska izgnala v Avstrijo.Učenci preberejo besedilo, nato jim učitelj zastavivprašanje: Kdo je bil kriv za uničenje kočevske narodneskupnosti?AktivnostiUčitelj projicira graf, ki prikazuje spreminjanje zaposlitvenesestave prebivalstva Slovenije v 20. stoletju. Učenciugotavljajo, kdaj so se zgodile največje spremembe. ×Učenci v atlasu Slovenije in na spletni strani stat.sipoiščejo podatke in zemljevid o sestavi prebivalstvaSlovenije po posameznih statističnih regijah in občinah.S pomočjo podatkov primerjajo pokrajine med saboin ugotavljajo vzroke za razlike v sestavi prebivalstvaposamezne regije ali občine. ×Učenci v učbeniku na strani 31 preberejo zapis o verskisestavi prebivalstva Slovenije. Eden izmed učencev natablo napiše verske skupnosti, ki imajo v Sloveniji največpripadnikov. Ostali učenci povedo, kaj že vedo o posamezniveri. Učitelj vodi razgovor in jih opozori, naj bodopozorni tudi na to, kako pripadnost posamezni verskiskupnosti vpliva na vsakdanje življenje. ×Učitelj učencem projicira statistične podatke o veroizpovediin pripadnosti posameznim verskim skupnostim.36Učenci analizirajo podatke in poskušajo razložiti, zakaj seje število pripadnikov katoliške veroizpovedi pri popisuleta 2002 glede na leto 1991 zelo zmanjšalo. ×Vir: http://www.uvs.gov.si/fileadmin/uvs.gov.si/pageuploads/razni_dokumenti/statistika.pdfUčenci si ogledajo prispevek o najbolj urejenem romskemnaselju v Sloveniji, prispevek je del oddaje Alpe, Donava,Jadran in je dostopen na spletnem naslovu http://tvslo.si/#ava2.110772858; (od 6.05 naprej do 11.00). Oddajaje bila na sporedu 17. 7. 2011. ×Učitelj na tablo napiše besedo pismenost. Učenciposkušajo razložiti, kaj pomeni, da je nekdo pismen. Nasvetovnem spletu poiščejo podatke o deležu nepismenih vSloveniji. Podatek nato primerjajo z deležem nepismenihv drugih evropskih državah in po svetu. Pomagajo si sknjigo Države sveta. ×


Razširitev temePrebivalstvo je kljub napredku še vedno močno odvisnood naravnih razmer, hitro pa se prilagaja tudi družbenimspremembam.Tako kot v vseh državah tudi v Sloveniji živijo etničnemanjšine. Sem spadajo redki preostali kočevski Nemciin seveda tudi Uskoki. Na slovensko ozemlje so se začelinaseljevati pred dobrimi 500 leti, ko so Balkan zasedliTurki. Naselili so se v Beli Krajini, v spodnji dolini rekeKrke, na Gorjancih, na območju Kostela, v zgornji dolinireke Kolpe in na nekaterih območjih na Štajerskem, vPrekmurju in na Primorskem. Večinoma so se hitro asimilirali,o njihovi prisotnosti danes govorijo samo še imena.Svojo nacionalno pripadnost so ohranili le v nekaterihbelokranjskih vaseh.Slovenski Romi so kot prva romska skupnost v Evropskiuniji dobili poseben zakon, ki ureja njihov položaj inopredeljuje posebne pravice. Na popisi leta 2002 se je zapripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 prebivalcevSlovenije. Kljub uradnim podatkom popisa prebivalstvaiz leta 2002 Urad za narodnosti ocenjuje, da v RepublikiSloveniji živi med 7.000 in 10.000 Romov.Po terminologiji UNESCA pomeni pismenost sposobnostpisati in brati z razumevanjem kratkih stavkov v posameznikovemvsakdanjem življenju. V začetku 21. stoletjaje bilo na svetu dobri 18 % nepismenih ljudi, starih 15 inveč let. Največ nepismenih ljudi živi v Afriki, najmanj pa vEvropi, kjer je ta odstotek okoli 1 %.Delovni zvezek str. 22-23SESTAVA PREBIVALSTVAUstvarjanje in raziskovanjeSestava prebivalstva Slovenije se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Največjespremembe lahko opazimo v izobrazbeni sestavi prebivalstva.1Narodna sestava prebivalstva Slovenije je v primerjavi z drugimi državami precej homogena.V zadnjih desetletjih pa se je začela spreminjati.V preglednici preglej podatke za narodno sestavo prebivalstva v Sloveniji v obdobju po drugisvetovni vojni (v odstotkih).1953 1961 1971 1981 1991 2002 201196,52 95,65 94,04 90,77 88,31 83,06SlovenciItalijani 0,06 0,19 0,18 0,12 0,15 0,112V Republiki Sloveniji živita tudi dve narodni manjšini.Oglej si zemljevid in z njegovo pomočjo odgovori na vprašanja.A) Kaj označuje območje, ki jeobarvano z rdečo barvo?B) Kaj označuje območje, ki jeobarvano z rumeno barvo?Učenci s pomočjo spletne strani stat.si poiščejo podatkeo sestavi prebivalstva domače pokrajine, kraja ali krajevneskupnosti in naredijo grafe narodnostne, verske,izobrazbene sestave prebivalstva.Madžari 0,75 0,66 0,53 0,48 0,42 0,32Romi 0,12 0,01 0,06 0,08 0,12 0,17Albanci 0,01 0,02 0,08 0,11 0,18 0,31Bošnjaki — — — — — 1,10Hrvatje 1,23 1,97 2,47 2,93 2,76 1,81C) V knjižnici ali na spletu poišči Ustavo Republike Slovenije. Preberi 11., 61., 62. in 64. člen ustave inzapiši, katere pravice narodov, ki živijo na območju Republike Slovenije, zagotavljajo.Muslimani 0,11 0,03 0,19 0.73 1,39 0,53Srbi 0,77 0,86 1,20 2,27 2,48 1,98Črnogorci 0,09 0,09 0,12 0,17 0,23 0,14Makedonci 0,04 0,06 0,09 0,18 0,23 0,20(vir: Statistični urad RS, www.stat.si, 4. april 2011)A) V katerem obdobju se je narodna sestava prebivalstva Slovenije najbolj spremenila?3Izobrazbena sestava prebivalstva je pomemben kazalec gospodarske, kulturne in socialnerazvitosti države.A) V učbeniku na strani 31 si oglej graf, ki prikazuje delež prebivalstva, starega 15 let in več, poizobrazbi med leti 1961 in 2008. Opiši izobrazbeno sestavo prebivalstva Slovenije.B) Pojasni vzroke za spreminjanje narodne sestave prebivalstva Slovenije.B) Izobrazbeno sestavo Slovenije primerjaj z izobrazbeno sestavo evropskih držav(glej www.eurostat.eu) in zapiši svoje ugotovitve.22 PREBIVALSTVOPREBIVALSTVO 23Kritično mišljenjeUčitelj učencem projicira nekatere podatke infotografije iz publikacije Vzporedna življenja - Romomv Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznegabivališča in vode (na spletni stani http://www.amnesty.org/en/library/asset/EUR68/005/2011/en/593842cf-099f-4f1f-8689-f8a9633e0a24/eur680052011sl.pdf). Učitelj nato vodi pogovor oživljenju Romov v preteklosti in danes ter o položajuRomov pri nas.Učenci si na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/slovenija/amnesty-international-romi-zivijo-zod-10-do-20-litri-vode-na-dan/253229preberejoprispevek o Romih in pogojih za življenje v njihovihnaseljih.Učitelj učencem prebere 7. člen slovenske ustave, natojih zastavi vprašanja:▶ Kolikšna je dejanska svoboda veroizpovedi v Sloveniji?▶ Kako država upošteva v ustavi zapisani načeli osvobodi in enakosti veroizpovedi?▶ V kolikšni meri je upoštevana ločenost med cerkvijoin državo?Sprehod po spletuUčenci si s pomočjo Interaktivnega statističnega atlasa(http://stat.monolit.si/?lang=sl) ogledajo sestavoprebivalstva po statističnih regijah. S pomočjo atlasalahko analizirajo vzroke za razlike med posameznimiregijami.Medpredmetne povezaveZGO: Ustavna ureditev R Slovenije, soodvisnostizobrazbe od hitrejšega gospodarskega razvoja,medkulturni dialogMAT: Analiza grafaROM: Uporaba slikovnih, zvočnih in drugih podatkov izinternetaPonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Katere manjšine živijo v Sloveniji?▶ Katere so pravice manjšin v Sloveniji?▶ Kakšne so pravice Romov Sloveniji?▶ S pomočjo grafa opiši izobrazbeno sestavo prebivalstva.▶ Kakšna je verska sestava prebivalstva Slovenije?▶ Kdo sestavlja vzdrževano prebivalstvo?▶ Zakaj se je narodna sestava prebivalstva po drugisvetovni vojni v Sloveniji precej spremenila?▶ V kolikšni meri izobrazba vpliva na socialni položajposameznika?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.37


Razširitev temeV začetku leta 2011 je bilo v Sloveniji 6.030 naselij. 60naselij v Sloveniji ni imelo niti enega prebivalca, 20 naselijje imelo po enega prebivalca, 22 naselij po dva prebivalca… Po površini je največje naselje Ljubljana, sledi paSnežnik. Številna naselja v Sloveniji imajo enaka imena.Delovni zvezek str. 24-25POSELITEV SLOVENIJEZa Slovenijo je značilna neenakomerna in razpršena poselitev.4Za Slovenijo so značilni različni tipi naselij.A) Zapiši tip naselja, ki ga prikazuje slika.1Gostota poselitve nam pove, kolikšno je povprečno število ljudi na nekem območju.A) Izberi pravilno trditev.a) Gostota poselitve v Sloveniji je približno 90 prebivalcev na km².b) Gostota poselitve v Sloveniji je približno 80 prebivalcev na km².c) Gostota poselitve v Sloveniji je približno 100 prebivalcev na km².DOMAČI KRAJOpiši, kaj je značilno za poselitev tvoje domače pokrajine.B) Zapiši, kako so se podeželska naselja spremenila v zadnjih 100 letih.2Slovenija je neenakomerno poseljena.A) Opiši naravnogeografske dejavnike, ki vplivajo na poselitev Slovenije.C) Primerjaj lego naših največjih mest z lego največjih mest na svetu. Kaj ugotoviš?B) Opiši družbenogeografske dejavnike, ki vplivajo na poselitev Slovenije.5Življenje v mestu se razlikuje od življenja na podeželju.3Redko poseljena območja so hkrati tudi območja odseljevanja.A) Med spodaj naštetimi naravnimi enotami obkroži tiste, s katerih se prebivalstvo odseljuje.A) Opiši prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu.Ljubljanska kotlina Škofjeloško hribovje Goričko Pomurska ravnina HalozeZgornje Posočje Idrijsko-Cerkljansko hribovje Vipavska dolina Dinarskokraške planoteMestoPodeželjeBrkini Ptujsko polje Dravsko polje deli KrasaPrednostiB) Pojasni, zakaj se ljudje s teh območij odseljujejo.SlabostiB) Predstavljaj si, da se moraš odločiti, kje bo živela vaša družina – v mestu ali na podeželju. Svojoizbiro utemelji.24 PREBIVALSTVOPREBIVALSTVO 25Ustvarjanje in raziskovanjePreobrazbo doživljajo mesta in podeželska naselja. Učenci poiščejo knjige, fotografije, časopisne članke, ki govorijo odomačem kraju v preteklosti. Primerjajo ga z izgledom domače pokrajine danes.Učenci na www.stat.si poiščejo podatke o velikosti posameznih naselij ali občin in o število prebivalcev. Nato izračunajogostoto poselitve v posameznih naseljih in občinah.Kritično mišljenjeUčitelj učence razporedi v pare ali skupine. Vsak parali skupina dobi fotografijo s tipično hišo iz določenepokrajine v Sloveniji. Naloga para ali skupine je, da hišona sliki opišejo in sklepajo, iz katere slovenske pokrajineje, ter da razložijo, zakaj so ljudje v preteklosti postavljalirazlične tipe hiš v posameznih delih Slovenije.Fotografije so dostopne na: http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/kategorije/14-dediscina-vsakdanjega-zivljenja/.Na koncu učenci razmislijo, v kolikšni meri so današnje,sodobne hiše prilagojene na naravne razmere.Sprehod po spletuUčenci si s pomočjo Interaktivnega statističnega atlasa(http://stat.monolit.si/?lang=sl) ogledajo gostotoposelitve po statističnih regijah. S pomočjo atlasa lahkoanalizirajo vzroke za razlike med posameznimi regijami.Medpredmetne povezaveZGO: Nastanek naselijMAT: Računanje gostote poselitvePonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kaj nam pove gostota prebivalstva in kako joizračunamo?▶ Kateri dejavniki so bili v preteklosti najpomembnejšiza gradnjo naselij?▶ Naštej in razloži dejavnike, ki vplivajo na različnogostoto poselitve Slovenije.▶ Kaj je značilno za razporeditev naselij v Sloveniji?▶ Naštej razlike med vasjo in mestom.▶ S pomočjo fotografij opiši značilnosti gručaste vasi,obcestne vasi, zaselka, samotne kmetije …▶ Razloži pojem urbanizacija.▶ Zakaj se ljudje iz mest selijo na njihova obrobja?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.39


Učni cilji:V ŽARIŠČU: Slovenci po svetu▶ učenci s pomočjo zemljevida opredelijo območja, kjer živi slovenska narodna manjšina,▶ učenci razložijo razliko med državno in etnično mejo,▶ učenci s pomočjo svetovnega spleta ovrednotijo položaj slovenske manjšine v sosednjih državah,▶ učenci ločijo med pojmoma zdomci in izseljenci,▶ učenci ocenijo pomen povezovanja ljudi na narodnostno mešanem območju.Povzetek snoviTako kot v večini držav po svetu se tudiv Sloveniji državna in etnična meja neujemata. Slovenci so kot narodna manjšinapriznani v Italiji, Avstriji, na Madžarskem inHrvaškem. Zdomci so ljudje, ki imajo stalnobivališče v Sloveniji, vendar začasno živijo vdrugih državah. Izseljenci so ljudje, ki so se izdržave izselili za stalno.Učbenik str. 34-35V ŽARIŠČUSlovenci po svetuKljub temu da je Slovencev v svetovnem merilu zelo malo, lahko slovensko besedo slišimo na vseh koncihsveta. Nekateri Slovenci so zaradi spreminjanja meja ostali zunaj matične države, spet drugi so se zaradirazličnih razlogov podali v svet. Mnogi med njimi ohranjajo slovenski jezik, kulturo in navade.Slovenci v zamejstvuZaradi sprememb državnih meja, ki niso vednosledile mejam med narodi, se danes v številnih državahdržavna meja (loči dve državi) in narodnameja (loči dva naroda) ne ujemata. Podobno je tudiv Sloveniji.Slovenci v zamejstvu so del slovenskega naroda, kizaradi spremembe meje v preteklosti danes živijo naGoricaITALIJATrstBeljakAVSTRIJACelovecMonošterMADŽARSKAV začetku 20. stoletja so se številni Evropejci, med njimi tudi mnogo Slovencev, podali»čez lužo« v ZDA v iskanju boljšega življenja. V ta namen so nastale številne »potovalne«agencije in bile uvedene posebne ladijske linije.Slovenci po svetu ohranjajo narodno zavest. Na sliki je slovenska skupnost v Argentini.Urad Vlade RepublikeSlovenije za Slovencev zamejstvu in po svetuUrad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in posvetu je namenjen obravnavi zadev, ki so povezanes slovensko manjšino v sosednjih državahter slovenskimi zdomci in izseljenci posvetu. Urad vzdržuje stalne stike z njihovimiorganizacijami, vzpodbuja njihovo kulturno,prosvetno, gospodarsko in drugo povezovanjes Slovenijo, organizira posvete, seminarje, natečajein zagotavlja finančno pomoč.Na avstrijskem Koroškem se na različne načine izmikajo odločitvi ustavnega sodiščao ustreznih dvojezičnih krajevnih tablah. Je tabla na sliki ustrezna?34narodno mešanem ozemlju v Italiji, Avstriji ter naMadžarskem. V teh državah in na Hrvaškem imajozamejski Slovenci položaj narodne manjšine, a ponekodše nimajo zadostne zakonske in dejanske zaščite.Slovenci v Italiji živijo vzdolž slovensko-italijanskemeje v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Njihovoštevilo se giblje med 80.000 do 100.000. V Avstrijiživijo Slovenci na Koroškem in Štajerskem.Po ocenah naj bi jih bilo med 35.000 in 60.000.Na Madžarskem najdemo Slovence predvsem v Porabju– med reko Rabo na severu in slovensko mejona jugu. V Porabju živi približno 3.000 Slovencev.Na Hrvaškem živi okoli 13.000 Slovencev, največ vZagrebu, na Reki in drugih mestih ter v obmejnihkrajih. Od leta 2010 so Slovenci na Hrvaškem spetpriznani kot narodna manjšina.IzseljenciZdomciIzseljenci so ljudje, ki so se za stalno odselili v tujino.Od sredine 19. stoletja do danes se je z ozemljaZdomci so ljudje, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji,vendar začasno bivajo v drugih državah. V tujininaj bi delalo ali študiralo okoli 50.000 Slovencev,današnje Slovenije odselilo okoli pol milijona ljudi.Prevladovali so gospodarski razlogi − pomanjkanjevečina v zahodno evropskih državah. Iz Slovenije soobdelovalnih površin in huda gospodarska kriza. Vljudje na začasno delo v tujino v večjem številu začeliodhajati po letu 1965, sredi 70-tih se je njihovotem obdobju so svoje domove zapuščali predvsem naDolenjskem, Notranjskem in Primorskem. Večina seštevilo začelo postopno zmanjševati. Najpogostejeje odselila v Severno Ameriko in Zahodno Evropo.so se zaposlovali v Nemčiji, Avstriji, Švici in Italiji.Tudi po prvi svetovni vojni se je izseljevanje nadaljevalo,Slovenci s Primorske so se izseljevali zaradiV zadnjem času se povečuje število mladih, ki odhajajona študij v tujino.fašizma. Ob koncu druge svetovne vojne pa so senasprotniki nove oblasti odseljevali v Argentino, SevernoAmeriko in Avstralijo. V teh državah najdemoslovenska društva, katerih namen je ohranjanje slovenskegajezika, kulture in navad.35RS 9 UC 2010 notranjost.indd 35 5.4.11 12:01Od prejšnjič ...Pokrajinska raznolikost Slovenije vpliva tudi naposelitev, ki je zelo razpršena. V povprečju živi vSloveniji 100 prebivalcev na km². Oblika in velikostnaselij sta pogojena z reliefom in vrsto naselja.Uvodna motivacijaIzpoved izseljencev, zdomcev ali kakšen posnetek izyoutube ali MTV-jevega spletnega portala. ×Učitelj ob zemljevidu razloži, kako so se oblikovale mejeRepublike Slovenije. ×AktivnostiUčenci si ogledajo zemljevid Slovenije v učbeniku nastrani 34 in odgovorijo na vprašanje, kaj predstavlja rdečabarva in kaj bež barva. Nato poskušajo ugotoviti, zakaj sedržavna in etnična meja ne ujemata.Učenci opišejo svoje zadnje potovanje v Italijo, Avstrijo, naMadžarsko ali Hrvaško. Pri tem jih učitelj posebej opozori,naj opišejo, kaj se je zgodilo oziroma kaj so morali storitiob prečkanju meje. Ob tem jim učitelj razloži pomendržavnih mej po vstopu v Evropsko unijo oziroma pouvedbi schengenske meje.Učitelj učencem projicira članke, ki govorijo o problematikimeje s Hrvaško. Ob tem se vzpodbudi učence, dasodelujejo v pogovoru. Učitelj jim pojasni, kako naj bi vprihodnosti uredili mejo med Slovenijo in Hrvaško.V Atlasu Slovenije učenci poiščejo zemljevid Slovenci posvetu. Z njegovo pomočjo naštejejo države, v katerih živinajveč Slovencev. S pomočjo učbenika poskušajo navestirazloge za večje število Slovencev v posameznih državah.Učenci naredijo plakat, na katerega narišejo zemljevidsveta. Na njem obarvajo države, v katerih živijo Slovenci.V časopisu in na svetovnem spletu spremljajo novice, kiomenjajo Slovence po svetu. Novice dodajajo k posameznidržavi na plakatu.40


Razširitev temeV Italiji živijo Slovenci v treh pokrajinah: v tržaški, goriškiin videmski. Največ pravic imajo v tržaški pokrajini. Predstavljatajih dve glavni organizaciji: Slovenska kulturnogospodarskazveza in Svet slovenskih organizacij. Slovenciimajo v Italiji tudi svojo stranko. V Italiji deluje 30 osnovnihšol, višji srednji šoli pa sta le dve – v Trstu in Gorici.V Avstriji sta dve glavni ustanovi: Narodni svet KoroškihSlovencev in Zveza slovenskih organizacij.Delovni zvezek str. 26-27V ŽARIŠČUSLOVENCI PO SVETUSlovenija je bila vse do 60. let 20. stoletja dežela izseljevanja. Zunaj meja Slovenije najbi tako živelo nekaj sto tisoč (okoli pol milijona) Slovencev.POPoišči in preberi različne pisne vire (na primer ustavo Republike Avstrije in Italije, časopisnečlanke) o položaju Slovencev v zamejstvu. Nekaj primerov smo že pripravili.PREDV preteklosti so nekateri prebivalci današnjega slovenskega ozemlja postali državljani drugedržave zaradi spreminjanja meja, drugi so se odselili.MonošterA) Oglej si zemljevid in odgovori na vprašanja.Kako imenujemo mejo, ki je na zemljevidu označenaAVSTRIJAs črno neprekinjeno črto?BeljakCelovecMADŽARSKAAVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBAČLEN 7 (Dunaj, 15. maj 1955)Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskemuživajo iste pravice pod enakimi pogoji kot vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico dolastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.Kako imenujemo ozemlje izven Slovenije, ki je na Goricazemljevidu označeno s svetlo barvo?ITALIJATrst»Zaščitni zakon za Slovence v Italiji ima 29 členov, ki govorijo o priznanju in pravicah slovenskemanjšine v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Stojan Špetič, ki je bil v času sprejemanja zakonasenator v Rimu, je prepričan, da jim je takrat uspelo uveljaviti več določb, bistvenih za preživetjein zaščito manjšine. Med temi so vračanje slovenskih priimkov, financiranje manjšinskih kulturnihdejavnosti in ustanov ter podpora manjšinskemu tisku.«(vir: Radio Ognjišče, Deset let »Zaščitnega zakona« za Slovence v Italiji, radio.ognjisce.si, 5. april 2011)Zaščitni zakon je bil sprejet 14. februarja 2001.MEDB) Poveži poimenovanja posamezne slovenske skupnosti zunaj meja Slovenije z ustrezno razlago.SLOVENCI V ZAMEJSTVUOsebe, ki so se začasno odselile v tujino.ZDOMCIOsebe, ki so se za stalno izselile v tujino.Pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji inIZSELJENCIna Madžarskem.C) S pomočjo zemljevida naštej države, v katerih so Slovenci opredeljeni kot narodna manjšina.Slovenci so se zaradi različnih vzrokov odselili na vse strani sveta.A) Na zemljevidu sveta poišči Slovenijo.Poveži z rdečo črto Slovenijo inobmočja, na katera so se v preteklostiizseljevali Slovenci.Z modro črto označidržave, kamor so seizselili za stalno, s črnopa tiste, v katere sose odselili začasno.»Sprejetje Zakona o narodnih in etničnih manjšinah na Madžarskem (1993) je omogočiloustanavljanje manjšinskih samouprav v slovenskih naseljih in Državno slovensko samoupravo ssedežem na Gornjem Seniku in s podružnico v Budimpešti.«(Vir: http://budimpesta.veleposlanistvo.si/index.php?id=1801)2. april 2011 ob 11:03 / CelovecV tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem so v Celovcu vpetek pozno zvečer dosegli dogovor. Dvojezične krajevne table naj bi postavili v krajih s 17,5 odstotkaslovenskega prebivalstva. Osnova naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001, kar naj bipomenilo 150 do 160 dvojezično označenih krajev.Kot sta po osemurnih pogajanjih sporočila avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer in deželniglavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler, naj bi ureditev začela veljati do 30. septembra letos v oblikiustavnega zakona. Dogovor naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo ter dvojezičneotroške vrtce, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.«(vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/dvojezicni-krajevni-napisi-carobni-delez-je-17-5-odstotkov/254445, 5. april 2011)Zapiši svoje razmišljanje o položaju Slovencev v zamejstvu. Pri tem upoštevaj: pravice, ki so jimzagotovljene, možnosti uporabe slovenskega jezika v javnosti, možnosti izobraževanja v slovenskemjeziku, številčnost in uspešnost njihovih organizacij …• tevilo lovenev v zamejstvu se stalno zmanjšuje aštej razloe za upadanje števila lovenev vzamejstvu.• Kje po svetu so največje slovenske izseljenske skupnosti?• kolikšni meri ovorijo otroi in vnuki izseljenev slovenski jezik?26 V ŽARIŠČUV ŽARIŠČU 27Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci pripravijo anketo z namenom izvedeti število zdomcev in izseljencev iz domačega kraja. S pomočjo sorodnikovizseljencev in zdomcev opišejo njihovo zgodbo in jo predstavijo v razredu.Sprehod po spletuUčenci na svetovnem spletu poiščejo podatke o ustanovahSlovencev v zamejstvu in v razredu predstavijoživljenje Slovencev po svetu.Kritično mišljenjeUčitelj učencem zastavi vprašanja:▶ Zakaj je pomembno, da Slovenci po svetu ohranjajosvoj jezik, kulturo in običaje?▶ V kolikšni meri izseljenci in zdomci svojim potomcempredajajo svoj jezik, kulturo in običaje?Medpredmetne povezaveZGO: Medkulturni dialog, migracije in medkulturni stikiSLO: PoročiloPonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kaj je državna meja?▶ Kaj je etnična meja?▶ Razloži pojma narod in narodna manjšina.▶ Zakaj se državna in etnična meja ne ujemata?▶ V katerih državah so Slovenci opredeljeni kotnarodna manjšina?▶ Kakšen je položaj Slovencev v državah, kjer soopredeljeni kot narodna manjšina?▶ Kdo so zdomci?▶ Kdo so izseljenci?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.41


BDP na prebivalca (2010): 17.000 €Struktura gospodarstva glede na BDP (2010): storitvenedejavnosti 63 %, industrija 35 %, kmetijstvo 2 %Stopnja registrirane brezposelnosti (2010): 10,7 %Največji izvozniki: Revoz, Gorenje, Krka, Lek, Impol,Sava Tyres, Cimos, Adria MobilNajvečja podjetja po številu zaposlenih: Mercator, Slovenskeželeznice, Pošta SlovenijeRS 9 UC 2010 notranjost.indd 37 5.4.11 12:01CUčbenikGOSPODARSTVO SLOVENIJECilji poglavja: ▶ učenci razumejo povezanost med naravo in človekom,▶ učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine,▶ učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,▶ učenci razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,▶ učenci znajo uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru,▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih temna lokalni, regionalni in planetarni ravni,▶ učenci spoznajo območja in vire ogrožanja okolja v Sloveniji,▶ učenci spoznajo aktualne probleme gospodarstva v Sloveniji.C GOSPODARSTVO SLOVENIJE, str. 36-37GospodarstvoSlovenijeOsebna izkaznica gospodarstvaLiteratura za učitelja▶ Bogataj, J.: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 1992.▶ Bogataj, J.: Mojstrovine Slovenije. Rokus, Ljubljana, 2003.▶ Bul, G.: Pod svobodnim soncem (Sončna energija v Sloveniji). V: National Geographic Slovenija, letnik 4, št. 9, leto2009, str. 54–57.▶ De Blij, H. in drugi: Geography, Regions and concepts. New York, 1991.▶ Chvatal, M.: Vprašanja o Sloveniji: Vse kar ste želeli o Sloveniji, pa niste imeli kje vprašati. Ljubljana, 2003.▶ Človek. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ E.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Eales, P.: Map satellite. Dorling Kindersley, London, 2007.▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008.▶ Geografija. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001.▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija. Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2000.▶ Kajfež Bogataj, L.: Vpliv napovedanih klimatskih sprememb v 21. stoletju na proizvodnjo hrane in gozdneekosisteme. V: Geografija v šoli, letnik12, številka 3, 2004, str. 3–12.▶ Lenarčič, M. Slovenija izpod neba. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010.▶ Mckay, K., Bonnin, J.: Postani ekofaca. 100 stvari, ki jih lahko narediš, da rešiš planet. Rokus–Klett, Ljubljana, 2010.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Natek, K., Natek, M.: Slovenija: portret države. K–Tisk, Ljubljana, 2008.▶ Ogrin, D., Plut, D.: Aplikativna fizična geografija Slovenije. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2009.▶ Plut D.: Geografija sonaravnega razvoja. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2010.▶ Slovenski veliki leksikon 1–12.▶ Šinkovc, R.: Letina je bogata, a večja ponudba ima tudi pasti. V: Delo, torek 27. 9. 2011, str. 4.▶ Youth Xchange. Vodnik k trajnostnemu načinu življenja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.▶ Zbirka Usklajeno in sonaravno. (Narava in okolje, Voda – vodovje, mesta – urbanizacija, Zdravje in okolje, Energijain okolje, Promet in okolje, Turizem in okolje, Okoljski pojavi in pojmi, Slovenski alpski svet in Alpska konvencija …).Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 1998–2004.▶ Vrišer, I. : Agrarna geografija. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1995.▶ Vrišer, I. : Geografija industrije. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2000.▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Žiberna, M.: Splavarjenje po slovenskih rekah. V: National Geographic Slovenija, letnik 5, št. 10, leto 2010, str. 30–33.Literatura za učence▶ Bogataj, J.: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 1992.▶ Bogataj, J.: Mojstrovine Slovenije. Rokus, Ljubljana, 2003.▶ Človek. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008.▶ Lenarčič, M. Slovenija izpod neba. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010.▶ Youth Xchange. Vodnik k trajnostnemu načinu življenja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.▶ Mckay, K., Bonnin, J.: Postani ekofaca. 100 stvari, ki jih lahko narediš, da rešiš planet. Rokus–Klett, Ljubljana, 2010.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Natek, K., Natek, M.: Slovenija: portret države. K–Tisk, Ljubljana, 2008.▶ Slovenija – turistični vodnik. MK, Ljubljana, 2009.▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.42


Leposlovje▶ Ingolič, A.: Lukarji. Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973.▶ Prežihov, V.: Solzice. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.▶ Prežihov, V.: Doberdob. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980.▶ Tavčar, I.: Med gorami. Karantanija, Ljubljana, 1998.▶ Tomšič, M.: Šavrinke. Kmečki glas, Ljubljana, 1991.▶ Tomšič, M.: Grenko morje. Kmečki glas, Ljubljana, 2004.▶ Pahor, B.: Mesto v zalivu. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Kranjec, M.: Povest o dobrih ljudeh. Študentska založba, Ljubljana, 2008.▶ Kosmač, C.: Pomladni dan. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Kosmač, C.: Sreča in kruh. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964.▶ Zupančič, O.: Žebljarska.▶ Zupančič, O.: Kovaška.▶ Prešeren, F.: Od železne ceste.▶ Gregorčič, S.: Veseli Pastir.▶ Valvasor, J. V.: Slava Vojvodine Krajnske. MK, Ljubljana, 1968.▶ Klopčič, M.: Drejčnik Andrej govori.▶ Aškerc, A.: Delavčeve pesmi o premogu.Revije▶ Življenje in tehnika▶ National Geographic Slovenija▶ NG Popotnik▶ National Geographic Junior▶ Geografski obzornik▶ Gea▶ Svet in ljudje▶ PILSpletne strani▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/Publikacije/FACTS2009novWEB.pdf▶ O Sloveniji: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/▶ Osnovni statistični podatki o Sloveniji: http://www.stat.si/doc/pub/PSP/00-PS-912-1009.pdf▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/si/projekti/promocija_slovenije/publikacije/facts_about_slovenia/▶ Vpliv naravnih dejavnikov na človeka in gospodarstvo: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_14/04_lovrencak.pdf▶ Vladni portal za mladino in otroke: http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=17&Itemid=187&mId=403▶ Slovenija v številkah: http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-zdaj/20-let-slovenije-v-stevilkah/▶ Zveza geografov Slovenije: http://zgs.zrc-sazu.si/▶ Kratka predstavitev EU: www.europa.eu/abc▶ Otroški kotiček EU: www.ec.europa.eu/economy_finance/netstartsearch/euro/kids▶ Predstavitev Evropske unije: www.sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija▶ Predstavitev institucij EU: www.evropa.gov.si/▶ Statistični urad Združenih narodov: http://unstats.un.org/unsd/demographic/sources/▶ Urad vlade za komuniciranje – publikacije o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/▶ Statistični letopisi: http://www.stat.si/letopis/LetopisVsebina.aspx?poglavje=4&lang=si▶ Agencija RS za okolje: www.arso.gov.si▶ Napoved gospodarskih gibanja: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/analiza/napoved2010/JNGG_2010.pdf▶ http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/ib/2010/3-4-2010-splet.pdf#page=25▶ Stopnja brezposelnosti: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/eo/2010/EO_1110_w.pdf▶ Vse o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/Publikacije/FACTS2009novWEB.pdf▶ Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem: http://www.dedi.si/▶ Slovenija v številkah: http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-zdaj/20-let-slovenije-v-stevilkah/▶ Slovenija v OECD: http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/slovenija_v_oecd/▶ Geodetska uprava RS: www.gu.gov.si▶ Statistični urad Združenih narodov: http://unstats.un.org/unsd/demographic/sources/43


▶ Urad vlade za komuniciranje – publikacije o Sloveniji: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/publikacije/▶ Promet: http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Zbornik_08_1.pdf▶ Vpliv naravnih dejavnikov na človeka in gospodarstvo: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_14/04_lovrencak.pdf▶ Turizem v številkah: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2010%5C_stoVStevilkah_09_web_9710.pdf.pdf▶ Publikacija slovenske turistične organizacije: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/parki_slovenije_11.pdf▶ Hidroelektrarne na Savi: http://www.geateh.si/Razni_dokumenti/HE%20NA%20SAVI-MVD06-rev0.pdf▶ Statistični podatki o turizmu – do leta 2008: http://www.stat.si/letopis/2009/25-09.pdf▶ Rudarstvo in predelovalne dejavnosti: http://www.stat.si/doc/statinf/17-si-060-0901.pdf▶ Naselja: http://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp▶ Konkurenčnost Slovenije v EU: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/podpeskar3464.pdf ()▶ Storitvene dejavnosti: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_27/14_rus.pdf▶ Gospodarstvo Slovenije: http://www.monitor.si/clanek/javno-gospodarstvo-slovenije/http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_389-398.pdf▶ Prihodnost slovenskega gospodarstva: http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/28B8A8C16886ACB8C1256E940046C522?OpenDocument▶ Gospodarstvo Slovenije: http://www.ukom.gov.si/fileadmin/ukom.gov.si/pageuploads/dokumenti/Publikacije/SLOVENIAeconomy_www.pdf▶ Turizem: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem__klju%C4%8Dni_potencialni_nosilec_razvoja_Slovenije_-_gradivo.pdf▶ Poraba, grafi za Slovenijo: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/EBRS_2010.pdfhttp://www.svrez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/OECD/OECD_Economic_Survey_2009_Policy_Brief_in_Slovenian.pdf▶ Proizvodnja v Sloveniji: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Osnutek_Resolucija_strateske_usmeritve_kmetijstva_zivilstva.pdf http://www.ds-rs.si/dokumenti/publikacije/Trajnostni_razvoj-2.pdf▶ Terciarne dejavnosti: http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenci-smo-tradicionalno-usmerjeni-k-tehnoloskemu-napredku/242464▶ Sodelovanje Avstrije in Slovenije: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/Dela_13/23_Irena_Mrak.pdf(▶ Karavanški predor – gradnja: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/strajnar1086.pdf▶ Turizem na kmetiji: http://www.academia.si/clanek/139-nacrt-ustanovitve-in-delovanja/stran-1.html▶ Obnovljivi viri energije: http://www.zelenaslovenija.si/knjige/54-obnovljivi-viri-energije-v-sloveniji▶ BDP po dejavnostih: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp▶ Vse o kmetijstvu: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/Aktualno/Porocila_delovnih_skupin1608-1.VERZIJA_brez_DS_TK_220909.pdfhttp://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/300-najvecjih-in-najboljsih-slovenskih-podjetij-v-letu-2010.html▶ Podjetja z največjim številom zaposlenih v letu 2010http://www.delo.si/assets/media/other/20110606//0601__66SteviloZaposlenih.pd▶ Podjetja z največjo dodano vrednostjohttp://www.delo.si/assets/media/other/20110606//0531__66DodanaVrednost.pdf▶ Podjetja z največjim čistim dobičkomhttp://www.delo.si/assets/media/other/20110606//0601__PodjetjaCistiDobicek.pdf▶ Sloveniji za 20. rojstni dan. Slovenski statistiki: http://www.stat.si/doc/pub/SLO-20-let.pdf44


Učila▶ Atlas Slovenije. Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1992.▶ Atlas Slovenije. Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Atlas sveta. Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998.▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. TZS, Ljubljana, 2003.▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.▶ Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 2004.▶ Veliki šolski atlas. Učila, Tržič, 2008.Metodični pripomočki▶ Učni načrt Geografija. ZRSŠ, 1998 in 2011.▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Založba Rokus, Ljubljana, 2004.▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001.▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. ZRSŠ, Ljubljana, 2002.▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. ZRSŠ, Ljubljana, 1997.▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Geografske učne poti. Terensko delo in ekskurzije pri pouku geografije v srednjih šolah. ZRSŠ, Ljubljana, 2002.▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. ZRSŠ, Ljubljana, 2004.▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996.▶ Korže, A., Lovrenčak, F.: Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Filozofska fakulteta, Ljubljana,▶ Brinovec, S. in drugi: Terensko delo. ZRSŠ, Ljubljana, 1997.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v osnovni in srednji šoli. ZRSŠ, Ljubljana▶ Kunaver, J. in drugi: Domača pokrajina. Priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine, Mladinska knjiga,Ljubljana, 1989.▶ Bahar, I. in drugi: Raziskujem domači kraj. Delovni zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.▶ Ivanšek, D.: Spoznavanje domače pokrajine. Priročnik za učitelje. Rokus, Ljubljana, 1999.▶ Ivanšek, D.: Spoznavanje domače pokrajine. Delovni zvezek. Rokus, Ljubljana, 1999.▶ Brinovec, S.: Geografija – domača pokrajina. Delovni zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.▶ Bevc, V.: Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997.45


C0GOSPODARSTVO SKOZI ČASCilji poglavja: ▶ učenci poznajo zgodovinski razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti v preteklosti,▶ učenci razložijo, kako so naravne in družbene značilnosti vplivale na razvoj posameznegospodarske dejavnosti,▶ učenci sklepajo o pomenu posamezne gospodarske dejavnosti v preteklosti.Povzetek snoviKljub temu da se je industrializacija naozemlju Slovenije začela v drugi polovici 19.stoletja, je kmetijstvo še celo stoletje ostaloglavna gospodarska dejavnost. Slovenijaje postala industrijska država šele po drugisvetovni vojni. Po osamosvojitvi je bilouvedeno tržno gospodarstvo.Učbenik str. 38-391 GOSPODARSTVO SKOZI ČASS čim so se ljudje preživljaliv preteklosti?Stoletja je bila na ozemlju današnje Slovenijenajpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo.Zaradi geografske lege sta bila na tem prostoruvseskozi zelo pomembna tudi trgovina in promet.Čez slovensko ozemlje so namreč vodile pomembnetrgovske poti v italijanska mesta, nemške in avstrijskedežele ter na Hrvaško. Te so se še okrepile, ko jeTrst postal glavo trgovsko pristanišče Habsburškemonarhije. Ob koncu srednjega veka se je razmahnilofužinarstvo, ki se mu je nato pridružilo še rudarstvo.Obe dejavnosti sta nato v 19. stoletju začeli propadati.Nahajališča železove in drugih rud na slovenskemozemlju so bila premajhna in rude premalo kakovostne,da bi lahko konkurirala tujim rudnikom.Katero pristanišče je danes konkurenca tržaškemu?Južna železnica – železniška povezava med prestolnico Avstro-Ogrske (Dunaj) inpomembnim pristaniščem (Trst) – je potekala čez slovensko ozemlje.Pri gospodarskem razvoju na ozemlju današnje Slovenije so imeli v preteklostinajpomembnejšo vlogo geografska lega, naravni viri ter politična ureditevin gospodarska razvitost države, ki ji je naše ozemlje pripadalo.Tekstilna tovarna Prebold je bila ustanovljena leta 1842 in je bila ena najstarejših tovarnv Sloveniji (danes ne deluje več).Kdaj se je na slovenskem ozemljuzačela industrializacija?Ozemlje današnje Slovenije je v okviru Avstro-Ogrskesodilo med gospodarsko slabše razvite dele države.Industrijska revolucija se je tu začela kasneje kot vZahodni Evropi, širši razmah industrije se je začel šelev drugi polovici 19. stoletja. Industrijska podjetjaso bila večinoma majhna, tista večja pa v tuji lasti.Prihod železnice in razvoj industrije sta prinesla novemožnosti zaposlitve, hkrati pa povzročila propadobrti, tovorništva, čolnarstva in splavarstva, kar je šeposebej prizadelo kmete. Hitrejši razvoj industrije se jezačel konec 19. stoletja.Zakaj je bil prihod železnice tako pomemben za razvojgospodarstva?Kako se je slovensko gospodarstvorazvijalo v 20. stoletju?Ozemlje današnje Slovenije so v začetku 20. stoletjazaznamovale številne politične spremembe, karje imelo velik vpliv tudi na gospodarski razvoj. Zrazpadom Avstro-Ogrske in priključitvijo h KraljeviniSHS je Slovenija postala najbolj razvit del novonastaledržave. S tem je Slovenija dobila tudi nov, gospodarskoslabo razvit trg, kar je spodbudilo njeno gospodarskorast. Večji del prebivalstva se je kljub temu še vednopreživljal s kmetijstvom. V začetku 30-tih let je razvojgospodarstva v Evropi in Severni Ameriki zavrlasvetovna gospodarska kriza.Zakaj se je svetovna kriza razširila tudi v Slovenijo?Druga svetovna vojna je v Sloveniji pustila sledi naštevilnih področjih, tudi na gospodarskem. Prvapovojna leta so bila tako predvsem v znamenjuobnove. Sledila je nacionalizacija tovarn in vlaganjev gospodarsko manj razvite dele Jugoslavije. Uvedenoje bilo plansko gospodarstvo, pri čemer se je najboljspodbujalo industrijo in rudarstvo. Po letu 1950 jebilo uvedeno delavsko samoupravljanje, s katerim sopodjetja dobila več samostojnosti. Nekatera slovenskapodjetja so začela sodelovati s tujino, večina pa jeostala vezana na nezahteven jugoslovanski trg. Podaljšem obdobju dokaj uspešnega gospodarskegarazvoja je v začetku 80-tih let jugoslovanskogospodarstvo zašlo v gospodarsko krizo.V prvih letih po osamosvojitvi so propadle številne tovarne, med drugim tudi Tovarna strojev Litostroj,glavna pridobitev planskega gospodarstva v Sloveniji.PovzetekKljub temu, da se je industrializacija na ozemlju Slovenijezačela v drugi polovici 19. stoletja, je kmetijstvo še celostoletje ostalo glavna gospodarska dejavnost. Slovenijaje postala industrijska država šele po drugi svetovni vojni.Po osamosvojitvi je bilo uvedeno tržno gospodarstvo.Ponovi1. Kdaj se je na ozemlju današnje Slovenije začelaindustrializacija?2. Kakšen je bil gospodarski položaj ozemlja Slovenijev Avstro-Ogrski in Kraljevini SHS?3. S katerimi težavami so se soočila podjetjapo osamosvojitvi?RazmisliKako naravne značilnosti Slovenije vplivajo na gospodarstvo?Po drugi svetovni vojni so pri obnovi in gradnji tovarn, cest in železnic sodelovale tudiprostovoljne mladinske delovne brigade.Kako se je razvijalogospodarstvo poosamosvojitvi?Po osamosvojitvi se je slovenskogospodarstvo znašlo v velikih težavah, ki jih jepovzročila izguba jugoslovanskega tržišča.Podjetja so se bila prisiljena preusmeritina zahtevnejše trge v Zahodni in SrednjiEvropi, kar številna podjetja niso zmogla inso zašla v težave. Slovenijo pa so prepravilitudi cenejši izdelki iz tujine. Uvedeno je bilotržno gospodarstvo, na katerega podjetjaniso bila pripravljena. Toda že nekaj let poosamosvojitvi si je večji del slovenskegagospodarstva opomogel in začel zmanjševatizaostanek za gospodarsko najbolj razvitimidržavami v Evropi. Vse večji pomen so začeledobivati storitvene dejavnosti.Katere so značilnosti tržnega gospodarstva?38 GOSPODARSTVOSLOVARČEK: ▶ nacionalizacija – prisilni prenos zasebne lastnine v državno last▶ delavsko samoupravljanje – samostojno posredno ali neposredno odločanje delavcev pri upravljanju podjetijGOSPODARSTVO 39Od prejšnjič ...Slovenci živijo tudi izven meja Slovenije. Eni so ostaliizven meja zaradi spreminjanja mej, drugi so se zaradirazličnih razlogov podali po svetu.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira fotografije različnih objektov,predmetov povezanih z gospodarskimi dejavnostmi vpreteklosti. Učenci poskušajo poimenovati predmete,stavbe in dejavnosti na fotografijah.AktivnostiUčitelj projicira fotografije povezane s stavbami iz zgodnjeindustrializacije slovenskega ozemlja – učenci poimenujejoposamezne stavbe in poskušajo ugotoviti, s katerogospodarsko dejavnostjo so povezane. Fotografije sodostopne tudi na: http://www.zvkds.si/sl/kulturnadediscina-slovenije/kategorije/10-zgodnja-industrijska-arhitektura/Učenci dobijo nalogo, da v literaturi in na svetovnem spletupoiščejo imena podjetij, ki so bila na ozemlju današnjeSlovenije ustanovljena v 19. ali v prvih desetletjih 20.stoletja. Učenci nato pripravijo poročila o podjetjih in jihpredstavijo v razredu.Učenci ponovijo znanje o veliki gospodarski krizi leta1929. Nato veliko gospodarsko krizo primerjajo z gospodarskokrizo, ki je svet zajela leta 2008.Učenci si na svetovnem spletu ogledajo izdelavo oglarskekope. Nato se v razredu z učiteljem pogovorijo o pomenuoglarstva v preteklosti in danes.Posnetek je na: http://www.youtube.com/watch?v=eccD8VkKtOA&feature=relatedUčitelj na tablo napiše pojme: KMETIJSTVO, RUDARSTVO,INDUSTRIJA, STORITVENE DEJAVNOSTI. Učenci za vsakpojem povedo, kaj je bilo zanj značilno v preteklosti.46


Razširitev temePri tržnem gospodarstvu vsako podjetje samo odloča,kaj in kje bo proizvajalo in prodajalo. Če je povpraševanjevečje od ponudbe, so cene višje. Če je povpraševanjemanjše od ponudbe, so cene nižje.Slovenija ima socialno tržno gospodarstvo. Pri socialnemtržnem gospodarstvu država z različnimi ukrepi posega vgospodarska dogajanja in jih pri tem na nek način tudi usmerja.Tako je država na nek način še vedno lastnica nekaterihpodjetij, z davčnimi olajšavami spodbuja odpiranjenovih tovarn. Z zdravstveno oskrbo, izplačevanjemsocialne pomoči, s pokojninami in uravnavanjem cenosnovnih življenjskih dobrin skrbi za socialno šibke.Plansko gospodarstvo je način organizacije in upravljanjav gospodarstvu, ki temelji na odločitvah iz centra oblasti.Vse odločitve o proizvodnji in prodaji sprejema vlada.Plansko gospodarstvo je bilo značilno predvsem zasocialistične države.Delovni zvezek str. 28-29GOSPODARSTVO SLOVENIJE –GOSPODARSTVO SKOZI ČAS IN DANESV gospodarstvu Slovenije je stoletja prevladovalo kmetijstvo. V zadnjih 150 letih se jeSlovenija razvila v postindustrijsko državo.1Razvoj prvih gospodarskih dejavnosti je bil tesno povezan z naravnimi viri in geografsko legoSlovenije.Ob vsaki navedeni dejavnosti, ki je bila v preteklosti pomembna v Sloveniji, dopiši kateri naravni indružbeni dejavniki so vplivali na njen razvoj.3Sestava slovenskega gospodarstva se je v zadnjih sto letih zelo spremenila.A) Med navedenimi gospodarskimi dejavnostmi pobarvaj:• z zeleno barvo primarne dejavnosti• z modro barvo sekundarne dejavnosti in• z vijolično barvo teriarne dejavnostiIndustrija Trgovina Gozdarstvo Kmetijstvo GradbeništvoGospodarska dejavnostNaravni dejavniki in družbeni dejavniki, ki sovplivali na razvoj dejavnostiTurizem Šolstvo Zdravstvo Rudarstvo BančništvoKMETIJSTVOB) Hkrati z gospodarstvom se je spremenila tudi zaposlitvena struktura prebivalstva.• pomočjo besedila v učbeniku na strane zapiši kdaj so se v zaposlitveni strukturiprebivalstva zgodile največje spremembe.PROMETTRGOVINA• anes je največ ljudi zaposleni v teriarni dejavnosti aštej ospodarske dejavnosti kispadajo pod terciarne dejavnosti.FUŽINARSTVO IN RUDARSTVO2Po osamosvojitvi se je slovensko gospodarstvo soočiloz velikimi težavami.A) Zapiši razloge za gospodarsko krizo Slovenijepo osamosvojitvi.Tabela brezposelnosti 1990–2001LetoŠt. brezposelnih1988 25 3711989 33 9964Slovenska podjetja so zaradi majhnosti trga prisiljena kupce za svoje izdelke iskati v tujini.V učbeniku na strani 41 si oglej preglednico 10 naj slovenskih podjetij. Za posamezna podjetja,navedena v spodnji razpredelnici, napiši, s čim se ukvarjajo. Pomagaš si lahko s svetovnim spletom.Hkrati lahko poiščeš podatek, kolikšen del njihove proizvodnje je namenjen izvozu v druge države inkatere so te države. Lahko dodaš tudi katero od podjetij iz domačega kraja (občine).1990 55 4411991 91 161Podjetje Vrsta izdelka ali storitve Kam največ izvozijoB) Naštej posledice gospodarskekrize po osamosvojitvi.1992 118 2241993 137 1421994 123 5171995 126 7591996 124 4701997 128 5721998 126 6251999 114 3482000 104 5832001 104 316(vir: Statistični urad RS, www.stat.si, 4. april 2011)MERCATORGORENJEPETROLREVOZKRKAHSELEK28 GOSPODARSTVOGOSPODARSTVO 29Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci predstavijo gospodarski razvoj domačega kraja.Medpredmetne povezaveZGO: Industrializacija, domača obrtKritično mišljenjeUčitelj učencem pripravi besedilo prvih treh kitic pesmiFranceta Prešerna Od železne ceste. Učenci preberejobesedilo pesmi, nato se učitelj z njimi pogovori ospremembah, ki jih je povzročil prihod železnice.„Bliža se železna cesta,nje se, ljubca! veselim;iz Ljubljane v druge mesta,kakor tiček poletim.“„Ak je blizo tista cesta,moraš vzet‘ me, ljubček moj!de, pogledat tuje mesta,bom peljala se s teboj.“„Sam se po železni cestivozil bom od nas do nas;drugo ljubco v vsakem mestiímel bom za kratek čas.“Sprehod po spletuUčenci si na spletni strani Slovenskih železnic preberejozgodovino železnice na Slovenskem.http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/onas/zgodovinaPonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Zakaj fužinarstvo in kasneje rudarstvo v Slovenijinista imela pomembnejše vloge?▶ Kaj je vzpodbudilo gospodarski razvoj Slovenijev 20. letih 20. stoletja?▶ Kakšno vlogo je imela izgradnja železnice za razvojslovenskega gospodarstva?▶ Kaj je značilno za plansko gospodarstvo?▶ Kaj je značilno za tržno gospodarstvo?▶ Zakaj je bilo za slovensko gospodarstvo v času SFRJpomembno, da so podjetja začela sodelovati stujino?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.47


C1GOSPODARSTVO DANESCilji poglavja: ▶ učenci pravilno uporabljajo pojme in dejavnosti,▶ učenci s pomočjo svetovnega spleta primerjajo sestavo gospodarstva Slovenije z gospodarskonajbolj razvitimi državami v Evropi,▶ učenci opišejo značilnosti gospodarstva Slovenije danes,▶ učenci ovrednotijo naravne in družbene dejavnike, ki vplivajo na gospodarstvo Slovenije danes,▶ učenci ovrednotijo gospodarski položaj Slovenije po osamosvojitvi.Povzetek snoviSlovensko gospodarstvo je v zadnjihdesetletjih doživelo velike spremembe. Danesje največji delzaposlenih v storitvenihdejavnostih. Slovenska podjetja so zaradimajhnega domačega trga prisiljena svojeizdelke in storitve prodajati v tujini.Učbenik str. 40-412 GOSPODARSTVO DANESJe v Sloveniji še vednonajpomembnejša industrija?V zadnjih sto letih se je sestava slovenskegagospodarstva zelo spremenila. Kmetijstvo, ki je bilostoletja najpomembnejša gospodarska dejavnost, stav drugi polovici prejšnjega stoletja izpodrinila industrijain rudarstvo. V zadnjih desetletjih je rudarstvo skorajpovsem zamrlo, pomen industrije pa se je močnozmanjšal. Danes je tako največ ljudi zaposlenih vbančništvu, zavarovalništvu, turizmu, prometu ...Tem dejavnostim pravimo storitvene dejavnosti,saj ne proizvajajo izdelkov, temveč ponujajo storitve.Storitvene dejavnosti v Sloveniji ustvarjajo več kot60 % bruto domačega proizvoda, zato postaja Slovenijavse bolj poindustrijska država. Kljub temu pa podeležu storitvenih dejavnosti še vedno zaostajamoza gospodarsko najbolj razvitimi državami.Storitvene dejavnosti postajajo prevladujočaoblika gospodarske dejavnosti in glavna silarazvoja v gospodarsko razvitih državah.Kaj je osnovna razlika med storitvenimidejavnostmi in industrijo?Gospodarske dejavnosti40 GOSPODARSTVOSlovenija je po osamosvojitvi ves čas zmanjševala zaostanek za gospodarsko razvitimidržavami EU, hkrati pa je ohranjala sorazmerno visoko raven socialne varnosti,povečala se je tudi skrb za okolje in kakovost življenja. Svetovna gospodarskakriza je leta 2008 razkrila nekatere resne težave slovenskega gospodarstva.Gospodarstvo razdelimo v različne dejavnosti.Primarne dejavnosti (kmetijstvo, rudarstvo,gozdarstvo, ribolov ...) so povezane s pridobivanjemsurovin iz narave in so se v zgodovini razvile prve.Sekundarne dejavnosti (industrija, gradbeništvo ...)predelujejo surovine v polizdelke in izdelke. Terciarnedejavnosti združujejo gospodarske dejavnosti,ki nudijo storitve (trgovina, promet, bančništvo,zavarovalništvo, turizem, gostinstvo ...), in dejavnosti,ki nudijo storitve javnega značaja (šolstvo, zdravstvo,znanost, kultura, socialno skrbstvo, sodstvo ...). Storitvejavnega značaja pogosto imenujemo tudi javni sektor.Storitvene dejavnosti v veliki meri temeljijo na znanju ter informacijski inkomunikacijski tehnologiji.Aktualno!Leta 2008 je svet zajelagospodarska kriza. V zelokratkem času je močno upadlopovpraševanje po storitvah in izdelkih.Zaradi tega so se mnogaslovenska podjetja znašla vresnih težavah in nekateratudi propadla.ZAPOSLITVENASTRUKTURAPREBIVALSTVA −delež prebivalstvazaposlenega vposamezni dejavnostiprimarne dejavnosti5 %sekundarnedejavnosti35 %terciarnedejavnosti60 %10 naj slovenskih podjetij*po prihodkihpo številu zaposlenihMercatorMercatorPetrolSlovenske železniceRevozPošta SlovenijeGorenjeKrkaHolding Slovenskepo dobičkuElektrarneKrkaTelekom Slovenije HSETušGEN energijaEngrotušLekLekGeoplin* podatki so za leto 2010Kaj potrebuje Slovenija za uspešengospodarski razvoj?Sodobno gospodarstvo potrebuje energijo insurovine, izobraženo in inovativno delovno silo,dobro infrastrukturo in zakonodajo ter učinkovit javnisektor. Z izjemo surovin in energije, ki jih je potrebnouvažati, Slovenija večinoma izpolnjuje naštete pogoje.Slovenska delovna sila je splošno in strokovnoizobražena. Slovenija ima dobre prometne povezaves celotno Evropo in svetom (Luka Koper in LetališčeJožeta Pučnika Ljubljana). Z vstopom v Evropsko unijo,kjer velja prost pretok blaga, storitev in kapitala, se jemočno poenostavilo sodelovanje s tujino.Ugotovi, kaj je schengensko območje.Največji slovenski izvozniki so Revoz, Krka, Lek in Gorenje, ki izvažajo predvsemavtomobile, zdravila in gospodinjske stroje.PovzetekSlovensko gospodarstvo je v zadnjih desetletjih doživelovelike spremembe. Danes je največji delzaposlenih vstoritvenih dejavnostih. Slovenska podjetja so zaradimajhnega domačega trga prisiljena svoje izdelkein storitve prodajati v tujini.Ponovi1. Kako razdelimo gospodarske dejavnosti?2. Kakšna je struktura gospodarstva v Sloveniji danes?3. Katere službe štejemo pod javni sektor?RazmisliS pomočjo svetovnega spleta primerjaj gospodarsko razvitostSlovenije z različnimi državami po vsem svetu. Kaj ugotoviš?Slovenski delavci so v splošnem dobro izobraženi in strokovno usposobljeni, kar jeposledica dobrega šolskega sistema in dolge industrijske tradicije.Kaj največ izvažajo slovenskapodjetja?Zaradi majhnega domačega trga so slovenska podjetjaže od nekdaj iskala kupce za svoje izdelke izvenSlovenije. Po osamosvojitvi so se podjetja večinomapreusmerila na države Evropske unije, z umirjanjemrazmer v Jugovzhodni Evropi pa ponovno gospodarskosodelujejo z novimi državami na ozemlju nekdanjeJugoslavije.Slovenska podjetja največ izvažajo v Nemčijo,Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Francijo. Večino izvozapredstavljajo osebni avtomobili, kovine in kovinskiizdelki, električne naprave ter medicinski infarmacevtski izdelki. V primerjavi z najrazvitejšimigospodarstvi izvažajo premalo visokotehnološkihizdelkov.Katera podjetja proizvajajo zgoraj navedene izdelke?GOSPODARSTVO 41Od prejšnjič ...Stoletja je bila glavna gospodarska dejavnost na ozemljudanašnje Slovenije kmetijstvo. Hiter razvoj industrijese je načrtno začel po drugi svetovni vojni.Po osamosvojitvi je bilo uvedeno tržno gospodarstvo.Uvodna motivacijaUčitelj učencem razdeli imena in fotografije različnihgospodarskih dejavnosti. Učenci oblikujejo dvojice tako,da se skupaj usedeta tista dva, ki imata fotografijo inime iste gospodarske dejavnosti. Vsaka dvojica natona list papirja zapiše, kaj je značilno za določeno gospodarskodejavnost. Svoje zapise predstavijo v razredu.Učitelj dopolnjuje njihove zapise.AktivnostiV skupinah se na kratko pogovorijo in ugotovijo, davečji delzaposlenih v terciarni in kvartarni dejavnostipomeni višjo stopnjo gospodarskega razvoja in obratno.Slovenija glede na ta parameter sodi med razvite države.Izbrani učenci ugotovitve predstavijo ostalim.Učenci na svetovnem spletu poiščejo podatek o tem,katero podjetje je dobilo gazelo to leto. Učenci, ki najdejopodatek, predstavijo nagrajeno podjetje v razredu.Učenci naštejejo storitve, ki jih uporablja njihova družinain naredijo katero podjetje jih opravlja za njih.Učenci s pomočjo projektne naloge: Kako majica »pristane«v moji omari? spoznajo delitev dela pri proizvodnjimajice. Učitelj lahko izbere katerikoli drug izdelek.Učitelj na tablo napiše: Kaj vse je potrebno, da lahko vtrgovini kupiš kruh?Učenci v dvojicah opišejo kaj vse potrebujemo za pekokruha, nato opišejo kako pridemo do posameznihsestavin.48


Razširitev temeGlede na velikost ločimo mala, srednja in velika podjetja.Mala podjetja imajo do 49 zaposlenih, srednja od 50 do249 zaposlenih in velika nad 250 zaposlenih.V gospodarskih krogih velikokrat slišimo prispodobe zapodjetja. Miške so mala podjetja, ki nimajo želje po rasti,ampak jim je pomembno, da imajo stabilno politikozaposlovanja. Podjetja, ki zelo hitro rastejo, zaposlujejoin razvijajo nove proizvode, imenujejo gazele. Zelo velikapodjetja, ki so težko prilagodljiva in okorna, pa imenujejosloni.V Sloveniji vsako leto najuspešnejšimi podjetjem podelijogazelo.Gospodarski proces poteka v štirih medsebojno odvisnihfazah. To so:▶ faza proizvodnje: nastane proizvod,▶ faza razdelitve: v tej fazi se določi, koliko dobi posameznik,ki je sodeloval v proizvodnji,▶ faza menjave: denar menjamo za katerokoli dobrino alistoritev, ki je na voljo na trgu,▶ faza potrošnje.Delovni zvezek str. 28-29GOSPODARSTVO SLOVENIJE –GOSPODARSTVO SKOZI ČAS IN DANESV gospodarstvu Slovenije je stoletja prevladovalo kmetijstvo. V zadnjih 150 letih se jeSlovenija razvila v postindustrijsko državo.1Razvoj prvih gospodarskih dejavnosti je bil tesno povezan z naravnimi viri in geografsko legoSlovenije.Ob vsaki navedeni dejavnosti, ki je bila v preteklosti pomembna v Sloveniji, dopiši kateri naravni indružbeni dejavniki so vplivali na njen razvoj.3Sestava slovenskega gospodarstva se je v zadnjih sto letih zelo spremenila.A) Med navedenimi gospodarskimi dejavnostmi pobarvaj:• z zeleno barvo primarne dejavnosti• z modro barvo sekundarne dejavnosti in• z vijolično barvo teriarne dejavnostiIndustrija Trgovina Gozdarstvo Kmetijstvo GradbeništvoGospodarska dejavnostNaravni dejavniki in družbeni dejavniki, ki sovplivali na razvoj dejavnostiTurizem Šolstvo Zdravstvo Rudarstvo BančništvoKMETIJSTVOB) Hkrati z gospodarstvom se je spremenila tudi zaposlitvena struktura prebivalstva.• pomočjo besedila v učbeniku na strane zapiši kdaj so se v zaposlitveni strukturiprebivalstva zgodile največje spremembe.PROMETTRGOVINA• anes je največ ljudi zaposleni v teriarni dejavnosti aštej ospodarske dejavnosti kispadajo pod terciarne dejavnosti.FUŽINARSTVO IN RUDARSTVO2Po osamosvojitvi se je slovensko gospodarstvo soočiloz velikimi težavami.A) Zapiši razloge za gospodarsko krizo Slovenijepo osamosvojitvi.Tabela brezposelnosti 1990–2001LetoŠt. brezposelnih1988 25 3711989 33 9964Slovenska podjetja so zaradi majhnosti trga prisiljena kupce za svoje izdelke iskati v tujini.V učbeniku na strani 41 si oglej preglednico 10 naj slovenskih podjetij. Za posamezna podjetja,navedena v spodnji razpredelnici, napiši, s čim se ukvarjajo. Pomagaš si lahko s svetovnim spletom.Hkrati lahko poiščeš podatek, kolikšen del njihove proizvodnje je namenjen izvozu v druge države inkatere so te države. Lahko dodaš tudi katero od podjetij iz domačega kraja (občine).1990 55 4411991 91 161Podjetje Vrsta izdelka ali storitve Kam največ izvozijoB) Naštej posledice gospodarskekrize po osamosvojitvi.1992 118 2241993 137 1421994 123 5171995 126 7591996 124 4701997 128 5721998 126 6251999 114 3482000 104 5832001 104 316(vir: Statistični urad RS, www.stat.si, 4. april 2011)MERCATORGORENJEPETROLREVOZKRKAHSELEK28 GOSPODARSTVOGOSPODARSTVO 29Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci na svetovnem spletu ali v knjigi Države sveta poiščejo podatke o BDP v posameznih državah sveta.Učenci načrtujejo svoje podjetje. Zanj si izmislijo ime, vrsto dejavnosti, poslovne partnerje. Nato vizijo o svojem sanjskem»uspešnem« podjetju predstavijo razredu. Pomembno je, da predstavijo vzroke, zaradi katerih so se odločili za določenodejavnost.Medpredmetne povezaveZGO: Industrializacija, gospodarski razvoj SlovenijeROM: Ovrednotenje podatkov na internetu,MAT: Analiza grafaKritično mišljenjeUčitelj učencem projicira graf, ki prikazuje BDP poposameznih dejavnostih leta 1991 in leta 2010. Učenciob pomoči učitelja analizirajo graf in odgovarjajo naučiteljeva vprašanja.▶ Katere so značilnosti gospodarsko najbolj razvitihdržav?▶ Ali je Slovenija glede na graf gospodarsko razvitadržava?Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je leta2008 začela v ZDA, je nato zajela ves svet. ZAKAJ?Sprehod po spletuUčenci si na spletni strani http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/gospodarstvo/ preberejo vse ogospodarstvu v Sloveniji.PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ V kateri dejavnosti je danes v Sloveniji največzaposlenih?▶ Kaj je značilno za storitvene dejavnosti?▶ Za katere države pravimo, da so postindustrijskedržave?▶ Zakaj je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo pomembentudi za gospodarstvo?▶ Katerih izdelkov Slovenija največ izvozi?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.49


C2KMETIJSTVOCilji poglavja: ▶ učenci naštejejo naravne in družbene dejavnike, ki vplivajo na kmetijstvo v Sloveniji,▶ učenci ovrednotijo pomen kmetijstva za človeka,▶ učenci sklepajo o možnostih za kmetijstvo v posameznih območjih Slovenije.Povzetek snoviNaravni pogoji za kmetijstvo v Sloveniji soslabi. Poleg tega so težava kmetijstva tudimajhne kmetije in razdrobljena posest. Medkmetijskimi površinami prevladujejo travnikiin pašniki, med kmetijskimi panogami paživinoreja.Učbenik str. 42-433 KMETIJSTVOKaj je bilo značilno za kmetijstvov preteklosti?Kmetijstvo je bilo stoletja dejavnost, s katero se jepreživljala večina slovenskega prebivalstva. Največjespremembe v kmetijstvu na območju današnjeSlovenije so se zgodile v drugi polovici 18. stoletja.Takrat so bile uvedene številne nove kulture in pasmedomačih živali ter posebna izobraževanja za kmete.Kljub temu so zaradi majhnih obdelovalnih površin,slabih naravnih razmer in pomanjkanja denarja zauvajanje novosti številne kmetije ob koncu 19. stoletjapropadle. Kmetje so se bili prisiljeni odseliti v mesta aliv tujino.Katere nove kulture so bile uvedene v 18. stoletju?Tako slovensko kot svetovno kmetijstvo je v zadnjih letih postavljenopred izziv, kako pridelati več hrane. Hkrati pa je to dejavnost, ki je najboljizpostavljena vremenskim ujmam in spremembam podnebja, a zelopomembna za ohranjanje kulturne pokrajine in podeželja.V preteklosti so pri obdelovanju polj kmetje uporabljali živali.V EU in Sloveniji s tem znakomoznačujemo ekološko pridelanohrano.Ekološkokmetijstvo▶ Pridelava zdrave hraneob hkratnem varovanju okolja inbiotske raznovrstnosti.▶ Pri pridelavi se uporabljakolobarjenje in organska gnojila,živali se večji del leta pasejona pašnikih in krmijo znaravnimi krmili.Česa največ pridelajo kmetjev Sloveniji?Najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji ježivinoreja, ki ji zadostujejo slabši naravni pogoji kotpoljedelstvu. Prevladuje govedoreja (tako mesnakot mlečna), ki je najmočneje zastopana v Pomurju,na Dravsko-Ptujskem polju ter v Celjski, Ljubljanskiin Krški kotlini. Pomembni sta še perutninarstvo inprašičereja, ki prevladujeta na ravninah ob Muri, Dravi,Kamniški Bistrici, v Posavju in na Kočevskem polju.PovzetekNaravni pogoji za kmetijstvo v Sloveniji so slabi.Poleg tega so težava kmetijstva tudi majhne kmetijein razdrobljena posest. Med kmetijskimi površinamiprevladujejo travniki in pašniki, med kmetijskimipanogami pa živinoreja.Ponovi1. Zakaj spada večji del kmetijskih površin med območjaz manj ugodnimi pogoji za kmetijstvo?2. S katerimi težavami se sooča kmetijstvo v Sloveniji?3. Katere kmetijske panoge prevladujejo v posameznihdelih Slovenije?RazmisliKakšen je pomen kmetijstva v tvoji domači pokrajini?Ali veš?Da v Sloveniji pridelamole okrog 60 % potrebnehrane. Imamo sicer presežkehmelja, mleka in jabolk,vseh ostalih pridelkov pa nepridelamo v zadostnih količinahin jih moramouvažati.Sodobne kmetije v Sloveniji so dobro opremljene s kmetijsko mehanizacijo in imajomoderno zasnovana gospodarska poslopja.42 GOSPODARSTVOKakšne so razmere v kmetijstvudanes?Kmetijstvo bo kljub tehnološkemu razvoju vednov veliki meri odvisno od naravnih razmer, ki pav Sloveniji niso posebej ugodne. Kmetijstvu je vSloveniji namenjenih približno 30 % površin. Medkmetijskimi površinami imajo največji delež travnikiin pašniki, veliko manjši je delež njiv ter vinogradovin sadovnjakov.Kar tri četrtine kmetijskih zemljišč je v hribovitem alikraškem svetu, za katera je značilno manj ugodnopodnebje, slabo rodovitna prst in strma pobočja.Poleg neugodnih naravnih razmer so težavaslovenskega kmetijstva tudi majhne kmetije inrazdrobljenost obdelovalnih površin. Nizka je tudistopnja specializacije kmetijstva. Zaradi naštetihrazlogov slovensko kmetijstvo ni konkurenčnokmetijstvom zahodnoevropskih držav.Kaj je značilno za intenzivno kmetijstvo?Poljedelstvo je najbolje razvito v severovzhodniSloveniji in v dnu večjih kotlin. Pri tem je na prvemmestu pridelava žit, ki prevladuje v Obpanonskihpokrajinah. Zelo pomembne so tudi krmne rastline(predvsem koruza), ki jih največ pridelajo na območjih,usmerjenih v živinorejo.Turizem na kmetiji je zelo dobrodošla oblika dopolnilne dejavnosti, še posebej zamanjše in odročne kmetije, ki bi sicer težko preživele.Površine, zasajene s trajnimi nasadi, se v Sloveniji zmanjšujejo.V gričevjih Obpanonske in Obsredozemske SlovenijeKakšna je vloga in prihodnostimata pomembno vlogo sadjarstvo in vinogradništvo.V Obsredozemskih pokrajinah in tudi v okolici večjih kmetijstva?mest je zelo pomembno tudi pridelovanje povrtnin. Delež kmetijstva v celotnem gospodarstvu Slovenije jesorazmerno majhen, saj predstavlja le okoli 2 % brutodomačega proizvoda (BDP), z njim pa se preživlja leokrog 5 % prebivalstva. Kmetijstvo pa ima ob pridelavihrane tudi širši pomen, saj je za mnoge ljudi dopolnilnadejavnosti, hkrati pa je z njim povezano tudi ohranjanjepodeželja in kulturne pokrajine.V kmetijstvu sta v zadnjem času sicer opaznaspecializacija in povečevanje velikosti kmetij, hkratipa se zmanjšuje število kmetij (v zadnjem desetletjuza 10 %). Kmetije so razvile tudi vrsto dopolnilnihdejavnosti, npr. storitve s kmetijsko mehanizacijo,turizem ter predelavo lesa, sadja in zelenjave. Vse boljse uvaja ekološko kmetovanje.Kaj je značilno za specializirano kmetijstvo?GOSPODARSTVO 43Od prejšnjič ...V zadnjih sto letih se je sestava slovenskega gospodarstvazelo spremenila. Kmetijstvo je izpodrinilaindustrija, industrijo pa storitvene dejavnosti. Zaradimajhnosti slovenskega trga so slovenska podjetjaprisiljena velik del svojih izdelkov izvoziti.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira fotografije povezane s kmetijstvom.Učenci s pomočjo fotografij naštejejo kmetijskedejavnosti.AktivnostiUčenci dobijo nalogo, da s kratkimi poročili, plakati in elektronskimiprosojnicami predstavijo posamezne kmetijskepanoge: živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo,sadjarstvo, hmeljarstvo, gozdarstvo, ribištvo … ×Učitelj učencem projicira fotografije različnih kmetij(samotna kmetija, kmetija v hribovitem svetu, kmetija vdolini). S pomočjo fotografij učenci opisujejo pogoje zakmetijstvo na posamezni kmetiji. ×Učitelj učencem pripravi tabelo, ki prikazuje velikostkmetij v Sloveniji in v državah Evropske unije ter drugihdržavah Evrope in ostalega sveta. Učenci primerjajovelikost kmetij v Sloveniji z velikostjo kmetij drugod posvetu in povedo svoje ugotovitve. Učitelj njihove ugotovitvedopolni s trditvijo, da so slovenske kmetije tudi zelorazdrobljene. ×Učitelj učencem razloži načine za izboljšanje možnosti zakmetijstvo (namakanje, izsuševanje, gradnja teras …)Učitelj učencem projicira fotografije nekaterih kmetijskihpridelkov. Manj znane učitelj prinese v razred. ×Učenci s pomočjo učitelja ponovijo pojem hektarski donosin sklepajo o hektarskem donosu v Sloveniji. ×Učenci na spletni strani www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/xxpoiščejo podatkeo odstotkih prebivalstva, ki se v posameznih državah posvetu preživlja s kmetijstvom. Naredijo razpredelnicoin podatke vnesejo v razpredelnico. Za države, kjer senajvečji odstotek prebivalstva preživlja s kmetijstvom,poiščejo podatke o višini njihovega BDP-ja. ×Učitelj učencem projicira grafe, ki prikazujejo rabo tal vrazličnih slovenskih pokrajinah. Na tablo napiše pokrajine,ki jim pripadajo posamezni grafi. Učenci skušajo povezatigraf s pokrajino. Svojo izbiro utemeljijo. Vir grafov je lahkoknjiga Slovenija pokrajine in ljudje. ×V nekaterih pokrajinah naravne razmere onemogočajointenzivnejšo kmetijsko dejavnost. Učenci navedejodejavnike, ki onemogočajo intenzivno kmetijstvo, inukrepe, s katerimi lahko izboljšamo naravne pogoje zakmetijstvo. ×Učitelj učencem razloži pojma ogozdovanje in pogozdovanje.Učenci nato opišejo razloge za hitro ogozdovanjenekaterih območij. Naštejejo tudi območja, ki jih jeogozdovanje najbolj prizadelo. ×50


Razširitev temeHrana je za vsako družbo ključna surovina, zato je stopnjasamooskrbe zelo pomembna. Od leta 2000 do leta 2009se je stopnja samooskrbe v Sloveniji pri skoraj vsehskupinah kmetijskih proizvodov zmanjšala. Najmanjšastopnja samooskrbe v Sloveniji je pri zelenjavi, saj Slovenijauvozi več kot 60 % potrebne zelenjave. Do leta 2006 jeSlovenija proizvedla večino sladkorja, ki ga je potrebovala.Z zaprtjem tovarne sladkorja v Ormožu pa je Slovenija prioskrbi s sladkorjem skoraj v celoti odvisna od uvoza.Vedno večji delež pridelkov, tudi žit, se uporablja za proizvodnjobiogoriv. Strokovnjaki že opozarjajo, da to dolgoročnoni sprejemljivo, saj se svet kot celota spoprijema s pomanjkanjempovršin, primernih za kmetovanje, hektarski donosinajpomembnejših poljščin pa naraščajo počasneje, kot bibilo potrebno glede na pričakovano rast porabe.Pridelava hmelja ima pri nas dolgo zgodovino in dalečpresega potrebe Slovenije. Pridelujemo 17 različnih sorthmelja na 1 % njivskih površin. Površine hmeljišč pa se prinas in tudi v svetu zmanjšujejo.Koruza je poljščina, s katero je zasajenih kar 40 % njiv.Pridelujemo jo predvsem za živalsko krmo (silaža in zrnje),nekaj pa je je namenjene tudi za prehrano ljudi in zapridobivanje biomase.Gensko spremenjenim rastlinam je umetno odvzet ali spremenjenkateri od genov ali pa jim je dodan gen popolnomatuje vrste. Prva uradno pridelana gensko spremenjenarastlina je bil paradižnik z odloženim dozorevanjem. Neodvisnihraziskav, ki bi potrjevale, da je gensko spremenjenahrana neškodljiva za zdravje, ni. Le strokovnjaki, ki niso podvplivom multinacionalk, svarijo pred dolgoročno nepredvidljivostjogensko spremenjene hrane, alergijami, toksini,novimi virusi, odpornostjo na antibiotike, mutacijami včloveških celicah, okužbami in podobnim.Delovni zvezek str. 30-31KMETIJSTVOČeprav so pogoji za kmetijstvo v Sloveniji slabi, se je v preteklosti večina prebivalstvapreživljala prav s kmetijstvom.1V prejšnjih letih smo se seznanili z različnimi oblikami kmetijstva in z različnimi postopki, skaterimi lahko izboljšamo pridelavo ali omogočamo kmetijsko pridelavo tudi na območjih, kisicer nimajo dobrih pogojev za kmetijstvo.Pojme v levem stolpcu poveži s pravilnimi razlagami v desnem stolpcu. Pri tem uporabi različnebarve.EKSTENZIVNOPridelki so namenjeni oskrbi lastne družine.KMETIJSTVOIzboljšanje lastnosti prsti z izsuševanjem.Značilni so veliki hektarski donosi.INTENZIVNO KMETIJSTVOIzboljšanje lastnosti prsti z namakanjem.3Najpomembnejša kmetijska panoga v Sloveniji je živinoreja.Oglej si zemljevid, ki prikazuje površine, primerne za poljedelstvo, in odgovori na vprašanja.A) Katera območja v Sloveniji imajo največ njivskihpovršin?B) Primerjaj zemljevid na levi z zemljevidomgostote poselitve v učbeniku na straneh 32–33.Zapiši svoje ugotovitve.C) Na osnovi primerjave zemljevidov pojasni vzrokeza krčenje kmetijskih površin.EKOLOŠKO KMETIJSTVOSPECIALIZIRANOKMETIJSTVOMELIORACIJASAMOOSKRBNOKMETIJSTVOUsmerjenost kmetije ali celotnega območja vpridelavo ene vrste pridelka ali v eno dejavnost.Značilni so majhni hektarski donosi.Pridelki so namenjeni prodaji na trgu.Značilno je upoštevanje najnovejših znanstvenihspoznanj.Obdelava polj poteka ročno ali s pomočjo živine.Značilna je uporaba kolobarjenja in organskih gnojil.Obdelava polj poteka s pomočjo strojnemehanizacije in umetnih gnojil.4Delež posameznih kmetijskih površin se je v zadnjih desetletjih precej spremenil.Oglej si tabelo, ki prikazuje strukturo kmetijskih zemljišč v uporabi med leti 1991 in 2009, ter odgovorina vprašanja.A) Delež katerih kmetijskih zemljišč v uporabiStruktura kmetijski zemljišč vse je v tem obdobju najbolj zmanjšal?uporabi po zemljiških kategorijahKmetijska zemljišča v uporabiTrajniNjive inTrajniSkupajtravniki invrtovinasadipašnikiB) Razmisli in zapiši vzroke in možne posledicezmanjševanja posameznih kategorij 1991 561294 195117 334329 31848kmetijskih zemljišč v uporabi.1995 538019 196385 308674 329602000 508960 170849 308196 299152005 508759 176314 304906 275392006 490318 177780 285000 275392Poleg neugodnih naravnih dejavnikov tudi družbeni dejavniki v Sloveniji niso v pridkmetijstvu.A) V preglednico zapiši naravne in družbene dejavnike, ki so neugodni za razvoj kmetijstva v Sloveniji.C) Kaj so trajni nasadi?2007 498466 175035 297284 261472008 492424 180303 285973 261482009 468496 175189 267304 26003(vir: Statistični urad RS, www.stat.si, 5. april 2011)Naravni dejavnikiKmetijstvoDružbeni dejavnikiČ) V dveh slovenskih naravnogeografskih enotah imata vinogradništvo in sadjarstvo največjipomen. Zapiši, v katerih dveh, in utemelji razloge za to.30 GOSPODARSTVOGOSPODARSTVO 31Ustvarjanje in raziskovanjeUčenci popišejo kmetije v bližnji okolici in razmislijo o pomenu kmetijstva v domači pokrajini. ×Zaradi gradnje mest je uničenih veliko kmetijskih površin. Vendar pa imajo mesta lahko tudi pozitiven vpliv na kmetijstvov okolici mest. Učenci sklepajo o pozitivnih vplivih mest na kmetijstvo. ×Učenci gredo na mestno tržnico in prodajalce anketirajo, kje dobijo pridelke, ki jih prodajajo. Svoja spoznanja nato predstavijov razredu. Anketirajo tudi kupce o tem, kateri dejavnik ima odločilni pomen pri nakupu sadja in zelenjave. ×Kritično mišljenjeUčitelj učencem projicira graf, ki prikazuje hektarskidonos nekaterih poljedelskih kultur v različnih evropskihdržavah. (Vir grafa je lahko tudi:http://863.gvs.arnes.si/fck_files/image/Dogodki11/TE/kmetijstvo.pdf).Učitelj učencem postavivprašanje: Od česa je odvisen hektarski donos?Zaradi gradnje mest je uničenih veliko kmetijskihpovršin, kljub temu pa imajo mesta velik vpliv nakmetijstvo v okolici mest. Kako mesto vpliva na kmetijev okolici?Sprehod po spletuS pomočjo Interaktivnega statističnega atlasa (http://stat.monolit.si/?lang=sl) si učenci ogledajokolikšen del prebivalstva v posamezni statistični regijise preživlja s kmetijstvom.Medpredmetne povezaveZGO: Gospodarski razvoj slovenijeMAT: Zbiranje podatkov, branje grafovPonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja Ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kdaj so se zgodile največje spremembe na področjukmetijstva v Sloveniji?▶ Zakaj se je delež kmečkega prebivalstva v Slovenijizmanjšal šele po drugi svetovni vojni?▶ Katera je najpomembnejša kmetijska panoga vSloveniji?▶ V kateri slovenski pokrajini je največ kmetijskihpovršin?▶ S katerimi ukrepi lahko izboljšamo pogoje za kmetijstvo?▶ Kakšen je pomen kmetijstva na splošno?▶ Kaj je značilno za ekološko kmetijstvo?▶ Kaj so gensko spremenjene rastline?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanje Razmisli v učbeniku.51

More magazines by this user
Similar magazines