Urednikova beseda bf 3/2012 - Frančiškani v Sloveniji

franciskani.si

Urednikova beseda bf 3/2012 - Frančiškani v Sloveniji

Naša evangelizacijaNaša evangelizacijabf 3/2012Biti blizu ubogim,temu svetu nepotrebnimZačetki našega življenja v Ukrajini segajov leto 2005, ko sta se prvi Marijinisestri na pobudo lazaristov pridružilivincencijanski družini, da bi s skupnimi močmipomagali najbolj ubogim te širne dežele.Ukrajina, dežela prostranih polj, kjer se obravnini, ki jo lahko zajame oko, stikata neboin zemlja. Na daljših poteh z avtomobilomali vlakom človek lahko občuduje brezmejnapšenična polja, nasade sončnic, jate ptic, vzimskem času pa zaledenela jezera in reketer zasneženo zimsko pokrajino, obsijano ssoncem. Življenje v Kijevu, kjer sicer živimo,pa je precej bolj utesnjeno. Glavno mesto zmogočnimi stavbami, številnimi nebotičniki,čudovitimi spomeniki, bleščečimi izložbamiin zlatimi kupolami ima več prebivalcevkot dve Sloveniji. Petmilijonsko mesto paima poleg svojega zunanjega blišča še drugobraz. Dolgotrajen in trd komunizem jeveliko tukajšnjih ljudi duhovno osiromašil.Duhovno uboštvo pa marsikoga pripeljetudi v materialno bedo. Ljudem želimoso tudi mladi. Ko nekega večera delim čaj,sem mi približa Vladimir. Pove, da ima danespetindvajseti rojstni dan. Zapleteva se v krajšipogovor, med katerim izvem, da je na ulici žeod enajstega leta. Ob tem se zelozačudim. Da bi mi stvar pojasnil, pravi:»Veš, jaz sem iz internata.« Potem pa bridkonadaljuje: »Nimam očeta in mame.« V Ukrajinije veliko otroških domov in internatov,kjer odraščajo otroci, ki so jih starši zapustiliali pa so zanje tako slabo skrbeli, da jim jih jedržava odvzela.Poleg brezdomcev se srečujemo tudi združinami v stiski, bolniki, starejšimi in osamljenimi.Redno obiskujemo gospo Leno.Težka bolezen jo je priklenila na življenjev stanovanju. Nekoč nam je zaupala svojopretresljivo pot vere. Ker je bil komunizemv tukajšnjih krajih zelo trd, so le redki ohranilikatoliško vero. Večina katoliških cerkvaje bila vse do leta 1991 zaprta. Uporabljaliso jih za muzeje, glasbene šole, gledališča,občinske prostore, planetarij, mnoge pa socelo porušili, da bi izkoreninili vero. Tako ješlo tudi v njihovi družini krščansko življenje vpozabo. Po desetih letih zakona jo je zapustilmož. Ostala je sama z majhnim otrokom inbiti blizu v njihovi stiski, jimpomagati po svojih močeh,biti njihov glas, jim ponuditiroko za nov korak do človekavrednejšega življenja.Ko se s. Jožica spominjazačetkov življenja v Kijevu,pravi, da jo je skrbelo predvsemto, kako v velikem mestunajti uboge, da bi jim lahkopomagali. Skrb je bila kmaluodveč. Začetni koraki so prešliv dobrodelno organizacijo– Konferenco sv. VincencijaPavelskega. Njeni člani se vsakponedeljek zvečer s sendvičiin čajem odpravimo na ulice,da bi se približali brezdomcem,ki so jim težke okoliščinezakrile človeško dostojanstvo.Marsikoga je potreba po zaslužkuprimorala, da je zapustilprelepo domačo vas in sepodal na pot v mesto, ki jehladno za človeka in kjer štejejobogastvo, moč, storilnostin mladost. Ko pa človek zboliin se postara, nikomur ni večmar zanj. Nekatere alkohol indružinski spori, druge izgubaslužbe in samota pripeljejo doživotarjenja na ulici. Med njimi1011


Naša evangelizacijaNaša evangelizacijabf 3/2012težo na duši – več namernih splavov. Življenjejo je ob vseh stiskah dušilo in začela jeiskati Boga. Redno je zahajala v pravoslavnocerkev, da bi v molitvi našla mir. Ko pa jeizvedela, da so v Kijevu odprli katoliškocerkev, je začela hoditi tja, saj je bila krščenakatoličanka. Poiskala je duhovnika, da bilahko odložila težko breme grehov in prejelaodpuščanje. Potem pa začela s pripravamina prvo sveto obhajilo. Dolgo ni moglarazumeti, zakaj se nam Bog daje v hranopod podobo kruha. »Kaj smoljudožerci,« se je spraševala.Nekega večera pa jo je osrečilospoznanje, kako si Jezus želibiti človeku blizu. V duhu jeslišala Njegove besede: »Radbi bil z vami, toda vam zameni mar. Vas veseli dobro jesti.Ostal bom z vami pod podobokruha. Tako meboste prejemali,jaz pa vambom dajal močza življenje.«Pretresene inhkrati hvaležnesmo se skupaj z njo veselile.Ko jo gledam, kako se zavestnopripravlja na večnost,mi prihajajo na misel Jezusovebesede: »Odpuščeni soji mnogi grehi, ker je mnogoljubila.«Veliko pomoči potrebnihpa srečamo kar mimogrede.S. Marta in s. Jožica se spuščatana podzemno železnico.Na stopnicahleži premraženbrezdomecin hlastasendvič, ki muga je pravkarnekdo podaril.»Mu lahko kako pomagava,«se sprašujeta. Na poti domovvidita še grozljivejši prizor.Zapustil je svoje mesto na stopnicahin se odpravil na pot.Čez zebro je po vseh štirih lezelčez cesto. Sklonita se k njemuin ga ogovorita. Pove, da nemore hoditi, ker ima rane nanogah. Ponudita mu, da mupomagata do bolnice, pa nočenikamor. Nobeno prigovarjanjene pomaga.Tako večkrat čutimo svojonemoč. Brez Božje pomoči nemoremo ničesar storiti. Kersmo že večkrat doživele, daje kdo prav po molitvi začeldrugačno pot, smo k skupniadoracijiob s obotahpovabile tudidruge. Marsikdose nampridruži primesečni duhovniobnovi.Mladi se zbirajo v skupiniSamuel, da bi odkrili svojopoklicanost v življenju. Lepopa je zaživela skupina, ki sesrečuje pri molitvi ob Svetempismu. Po dolgih letih zime jenastopila nova pomlad vere.Ljudje so željni Božjega inodprti za duhovno življenje.Leta 2008 smo začeli povezovativse, ki nosijočudodelnosvetinjo, vZdruženje čudodelnesvetinje.Združenjeima v Ukrajiniže več kot 2000 članov. Z njimismo povezani v molitvi, prekopisem, srečujemo pa se tudi nažupnijah, kjer jim predstavimoin delimo čudodelno svetinjo.Sestre se trudimo za praktičnoizobrazbo deklet in žena.S pomočjo kuharskega in šiviljskegatečaja jih želimo pripravitina samostojno življenje, da bidarove, ki so jim dani, kar najbolje izkoristilein videle, da tudi iz skromnih stvari lahko pripravijookusne jedi in lepa, praktična oblačila.Gospod nam po korakih odpira poti in širipolje našega delovanja v Ukrajini. Smemo gasrečevati v ljudeh, ki jim družba ni naklonjena,pa so kljub vsemu polni upanja in želje poživljenju. Hvaležne smo tudi vsem vam, ki stez molitvijo, žrtvijo in darovi podaljšana rokanašega misijonskega delovanja.s. Barbara Peterlin1213


Iz naših družinIz naših družinbf 3/2012Marija in AntonŽeleznikar OFSZakonca Železnikar z Bleda sta že 15let zvesta člana krajevnega bratstvaBrezje, kjer je Mariji trenutno zaupanaslužba blagajničarke, Tone pa opravljatajniške naloge. Lepo ju je videti, saj stavedno skupaj, tako na mesečnih srečanjihv bratstvu kot tudi na pokrajinskih taborihin ob drugih priložnostih.Kako sta spoznala sv. Frančiška, kdo seje prvi navdušil za to pot?Tone: Rekel bi, da je bila Marija tista,ki se je prva navdušila, jaz sem bil boljtrdoglav. Sam sem srečal p. Leopolda vbolnišnici, ko sva skupaj z njim ležala vsobi. Po spletu dogodkov sva se spoznalain čez 6 let sva oba z Marijo že dalazaobljube v FSR. Nikoli ne bom pozabilzaključka najinega pogovora v bolniškisobi, ko mi je povedal anekdoto, da jeFrančišek nekoč neutolažljivo jokal in koso ga vprašali, zakaj joka, je odgovoril dazato, ker Ljubezen ni ljubljena.neradi kaj obljubimo, še posebno ne zacelo življenje?Tone: To je bila nadgradnja, korak naprej,korak v lepše življenje. Prej sva hodila k maši,ampak potem je bilo pa še bolj zares. Kmaluso me izvolili za predsednika in to službo semz veseljem opravljal. Čeprav ni bilo vednoenostavno in lahko. Če se ne držiš zaobljub,potem je vse narobe. Na vseh področjih vživljenju je tako. Če nekaj obljubiš, se morašzavedati, da je to tudi obveznost, seveda polegveliko lepega, ki ga ta zaobljuba prinaša.Vaju je današnje predavanje br. Marka(op. ur. na srečanju svetov pri Svetem Petruv Ljubljani, 17. marca 2012) kaj nagovorilo?Govoril je predvsem o tem, da moramonajprej sami biti navdušeni nad Frančiškomin FSR, najprej sebe »evangelizirati«, potemšele svoje bližnje, svojo okolico …Marija: To je čista resnica. In to je tudinajbolj boleče. Najtežje je navdušit svojobližnjo okolico.Tone: V Lescah so včasih imeli lepo skupinoFrančiškovih otrok, imeli so Frančiškovetabore , sestre frančiškanke so bile gonilnasila. Žal sester ni več in je vse zamrlo.No, pa vseeno ne smemo obupati. Krščanstvonikoli ni bilo množično, vedno jebila »mala čreda«. Kaj vaju pri sv. Frančiškunajbolj pritegne, navduši?Tone: Najbolj njegova skromnost do skrajnihmeja in naravnanost k Bogu. Izgorel je zaBoga. Tudi jaz si to želim.Marija: Meni je najbolj všeč preprostost.In toliko milosti izhaja iz tega, da se ne dapovedati! Povsod čutiva Božjo pomoč.Tone: Če ne bi poznal Frančiška in FSR, bimi veliko manjkalo.V Frančiškov svetni redmoraš biti poklican! (Tone)Oba sva bila povezana s p. Leopoldom,Marija je delala pri njem, na srečanja pa svahodila oba. Ona je počasi spoznavala Frančiškain tretji red, a me ni nič silila.Marija: Ne, siliti se pa res ne sme! Priduhovnih stvareh ni prisile. To je Božje delo.Tone: V Frančiškov svetni red moraš bitipoklican!Se je po zaobljubah kaj spremenilo vvajinem duhovnem življenju? Je bilo potem,ko sta stopila na to pot, kaj drugače?Kako gledata na zaobljube, saj danes ljudjeOdkar sva v Frančiškovem svetnemredu, se nama ves čas dogajajo čudeži.Treba je samo imeti odprte oči in srce,da jih vidiš. (Marija)Še beseda vam, Marija?Marija: Odkar sva v Frančiškovem svetnemredu, se nama ves čas dogajajo čudeži. Trebaje samo imeti odprte oči in srce, da jih vidiš.Draga sestra in dragi brat, obema hvala zapogovor. Želim vama , da bi še naprej okušalaBožjo ljubezen ter z veseljem in upanjem zrlav prihodnost!Pogovarjala sem se Mateja Trajbarič OFS14 15


Iz naših družin... in naj molijo za rajnebf 3/2012Obisk generalnegaministra frančiškanovVSloveniji je bil od četrtka, 19. aprila, dosobote, 21. aprila 2012, na obisku generalniminister Reda manjših bratov(frančiškanov), br. José Rodriguez Carballo.Spremljal ga je generalni definitor, odgovorenza slovanske dežele, br. Ernest Karol Siekierka.Obiskala sta samostane v Kopru, Strunjanu,na Viču, Brezjah in Tromostovju.Na Viču se je generalni minister srečal zvso frančiškovsko družino: minoriti, kapucini,Frančiškovim tretjim redom, Frančiškovimiotroki, Frančiškovo mladino in sestrami, kiživijo iz Frančiškove duhovnosti. Generalniminister nam je v nagovoru položil na srce triglagole, ki se dotikajo naše vere in so potrebniza svobodno in odgovorno poslanstvo: videti,izkusiti, pričevati.Prav posebno slovesno in bratsko je bilosrečanje v našem narodnem Marijinemsvetišču na Brezjah, kjer se je br. José RodriguezCarballo srečal z vsemi manjšimi brati izSlovenske province sv. Križa. Najprej je vodilslovesno somaševanje v čast Materi Božji,Kraljici reda. Povedal je, da sam prihaja vsvetišče kot romar med romarji, da bi prosil:»Marija, pomagaj!«. V pridigi nas je povabil,naj bomo res Marijini. Biti Marijin pa ne pomenile graditi cerkve njej v čast, praznovatinjene praznike in romati v njena svetišča.To je lepo, a biti marijanska duša pomeniposnemati njen zgled. Generalni minister jepoudaril, da danes po Mariji prihaja do nasprav to povabilo – bodimo odprti za Božjinačrt, pripravljeni na služenje in zvestoboBogu. Prav slednje ni vrednota našega časa,vendar je krepost vsakega Jezusovega učenca.Le če bomo Marijo posnemali v tem, bomokot Božja Mati prinašalci Božje besede, ki seje učlovečila.Po sveti maši in zapetih litanijah MatereBožje je sledilo še srečanje z vsemi brati vdvorani. V pogovoru je generalni ministerpoudaril pomembnost vere in bratskegaživljenja brez lastnine.Frančiškanova poklicanostmora temeljitiv osebnem srečanju sKristusom. Samo takobomo lahko tudi drugevodili h Kristusu injih evangelizirali. Bitimoramo mistiki, a trdoukoreninjeni v resničnostiin prizemljeni.Posebej se je srečalz brati v formaciji inmlajšimi brati ter namspregovoril o svojihpričakovanjih, o študiju,odkritih medsebojnihodnosih, delovanju in oznanjanju. Zbujalje zlasti zanimanje za frančiškansko filozofijoin teologijo.Posebej se je srečal tudi s sestrami klarisamiv Dolnicah pri Ljubljani. Ker praznujejo800-letnico ustanovitve reda, jih je še posebejspodbudil, naj znova preberejo vire, ki govorijoo sv. Klari, in se navdihujejo pri njenisvetosti. Poudaril je, da je njihov in naš red vbistvu en sam, in to kljub različnosti: bratjena cestah sveta in sestre v klavzuri, oboji pav življenju po evangeliju.Zadnji dan se je srečal še s provincialnimdefinitorijem, ker pa so na kosilo prišli skorajvsi provincialni ministri iz južnoslovanskekonference, se je po kosilu zadržal v pogovoruše z njimi. Pohvalil je povezanost konferencekljub različnosti v kulturi in življenjskihokoliščinah.Geslo njegovega obiska je bilo »Kristus najvas pouči«. Resnično nas je poučil po njem.Spodbudnih besed generalnega ministra smobili zelo veseli, še posebno sta nas nagovorilanjegova preprostost in veselje. Bogu smohvaležni za delovanje Svetega Duha, ki namgovori po njem. Bog daj, da bi bili sadovinjegovega obiska vidni v našem vsakdanjemživljenju in da bi mi z gorečo vero še drugimprinašali Kristusa.br. Boštjan Horvat OFM1617


... in naj molijo za rajne Frančiškov svetni redbf 3/2012+ Marija Karo,zvesta članica FSRRojena je bila 30. 11. 1914 v Bratonešicah,Tomaž pri Ormožu, s priimkom Antolič.Poročila se je 17. 4. 1947 na Ptuju, v cerkvisvetega Jurija. Mož Anton je bil rojen v Budinščaku,tudi iz verne družine. Mož je bil dober,veren in razumevajoč. Skupaj sta preživela 64 let.Vsak teden sta oba prejela sveto obhajilo. Bilasta zelo vesela duhovnikovega obiska.V Frančiškov svetni red je Marijo sprejelbrat Karel Gržan 14. 10. 1995, začela pa jeprihajati že pri ustanovitvi leta 1991. Bila jezelo zaslužna in do sedaj najstarejša sestraFrančiškovega svetnega reda. Rada je sodelovalatudi pri molitvenih skupinah.Bila je velika dobrotnica našega samostana.Brat Pavel se spominja, da je večkrat prinesla kajza samostan, kokoš ali podobno, še tudi, ko je žeimela dvoje bergel. Bila je zelo aktivna pri Karitas,veliko delala za kapucinski samostan, pomagalana vrtu in skrbela za red, takrat še v stari velikihiši. Včasih je bila tako utrujena, da je komaj prišlado gornjega nadstropja. Večkrat je padla. Šivalain kvačkala je prte za cerkev in šivala gobeline.Rada je pomagala tudi svojim sorodnikom priraznih opravilih. Za vse ji je Bog bogato povrnil.Klemen VerdevKlemen Verdev+ s. Malčka ŠtibercRodila se je l. 1919, zaobljube pa naredila1938. Svoje življenje je uravnavala povzoru sv. Frančiška, veliko je molila. Bilaje skromna, mirna, prijazna, obzirna in sočutna.Dokler je zmogla, je redno hodila k sveti maši.Na naša srečanja je prihajala polna pravega veselja.Tudi njenega pogreba so se udeležili številnibratje in sestre. Hvaležni smo Bogu, da nam joje podaril. In v njem bomo z njo še povezani.KB Sv. Marija, MariborDaroviza februar in marec 2012za revijo Brat FrančišekDragi bratje in sestre!Spet smo se razveselili vaših darov, skaterimi velikodušno pomagate, da lahkonaša revija izhaja in razveseljuje mnoge podomovini in svetu. Če lahko darujete, kardarujte še malo več, saj marsikomu revijopošiljamo kljub temu, da si je ne bi mogelprivoščiti, če bi moral plačevati naročnino.Če želite, vam z veseljem pošljemo položnico,lahko pa darujete tudi na račun, navedenv kolofonu, ali pa dar oddate osebno. Ževnaprej prisrčna hvala!240 € KB Nazarje150 € Tončka Milos120 € KB FSR sv. Vid Videm, Šolske sestre (Celovec,Pliberk, Velikovec, Šentrupert) Avstrija116 € n.n. Marijino oznanjenje100 € Anton Slabe50 € Župnijski urad sv. Doroteje Dornava, KB FSRSv. Cecilija Celje, Janja Novak, Majda Mlinarič45 € KB FSR sv. Marija Maribor40€ Lidija Kropivšek30 € Marija Ravnihar, dr. Jožef Smej, Tone Vidic25 € Ivanka Kurincčič, Sestre FBS20 € Zdenka Kocan, Albin Stampek, Jenela Lapajne,Ana Juhart, Balažic, Frančišek Krivec, JustinaSterle, Jana Pus, Josip Pavlič, Anton Markon,Matilda Cerar18 € Ana Ulaga15 € Ana Stepančič, Jožica Vidmar, Marija Zorman,Janez Lencl, Ana Mlakar, Vera Greif, MarijaMagdalena Kregar, Anica Švab12 € Teja Tomazin, Franc Koncilija10 € Julijan Bednar, Matija Gungl, Ana Kelenc,Zinka Kezman, Alenka Pajnič, Bajec, JanezGregorc, Nanda Vogelsang, Franc Vurušič,Alojzija Križnič, Minka Kenda, Stanislava Gorenc8 € Helena Holeček5 € Štefan Zver, MrakLetno srečanje svetovKB FSR in duhovnihasistentovPB FSR LjubljanaSrečanje predsednikov, tajnikov, blagajnikov,odgovornih za vzgojo in duhovnihasistentov je bilo 17. marca 2012 pribratih minoritih v Ljubljani, župnija sv. Peter.Začeli smo ga s sveto mašo v cerkvi ob 9. uri.Navzoče je pred sv. mašo nagovoril p.Miha. Somaševanje je vodil p. Marko; somaševalasta p. Filip in p. Mari.Po sveti maši smo se zbrali v samostanskidvorani, kjer se je srečanje nadaljevalo.S. Marjetka je pozdravila in nagovorilanavzoče ter se zahvalila vsem, da so si vzeličas in prišli na srečanje. Nagovorila jih je zbesedami: »Ko pridem v ta krog, se vednodobro počutim,« in obrazložila dnevni red.Nato so bile predstavitve bratstev. To nibilo kot po navadi. Navzoči smo predstavljalidrug drugega in ne vsak sebe.P. Filip je predstavil duhovniško bratstvo,nato so se predstavili KB Brezje, KB Jesenice,KB Begunje, KB Ljubljana Marijino oznanjenje,KB Šiška, KB Štepanja vas, KB Vič, KBMladi rod, KB Nova Štifta, KB Novo mesto,KB Sostro, KB Kranj pa ni imelo predstavnika.V predstavitvah smo si bili enotni, da sosestre in bratje Frančiškovih družin zelo delavni,se trudijo, delajo z vsem srcem, pričujejoza Kristusa, sodelujejo pri raznih delih v župnijah,se mesečno srečujejo, molijo za noveduhovniške, redovniške in misijonske poklice,za svetost duhovnikov, živijo iz evangelija,spoznavajo življenje sv. Frančiška in sv. Klare,serafinskih svetnikov, obiskujejo bolne, vsi paželijo, da bi se jim pridružili novi frančiškovci.Trudijo se, da bi živeli v Frančiškovem duhu.Predsedniki KB FSR so oddali letna poročila.Katarina, predstavnica FRAME v Sostrem,veliko naredi za Frančiškove otroke. Želi, dabi tudi v drugih krajih, kjer deluje krajevnobratstvo, pričeli s skupinami Frančiškovihotrok ali Frančiškove mladine. Sprašuje se,zakaj so nekatere skupine propadle. Meni, daje potrebno spodbujati ustanavljanje novihskupin FO in FRAMA.Obenem nas je obvestila, da bo 5. maja2012 v Sostrem festival Frančiškovih otrok.Na festival smo povabljeni bratje in sestre izvseh krajevnih bratstev FSR.Po kratkem odmoru ob čaju in kavi, smo sevrnili v dvorano, kjer nam je p. Marko podalkatehezo z naslovom »Vloga služb v FSR v lučinove evangelizacije«.18 19


Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 3/2012Poudaril je: Če se Cerkev nenehno nespreminja, ni več s Kristusom. Človek nikoli nemore biti zadovoljen, nikdar ne sme obstati,vedno mora iskati novih poti, za vse pa bimoral biti hvaležen.Že papež Janez Pavel II. je postavil novievangelizaciji nove okvire.Nova evangelizacija želi biti odgovornaza širni svet ter najti nove odgovore in noveizzive.Nova evangelizacija nas spodbuja, da se nezapiramo, ampak da se združujemo v maleskupine. Bolj kot da bi se ukvarjali z mislijo,kako bi evangelizirati svet, naj raje evangeliziramosestre in brate v bratstvih FSR, kako svetostsv. Frančiška približati novim rodovom.Tudi izziv prvega reda je, da bi mladinousmerili v svetost sv. Frančiška, da bi staršeotrok usmerjali v FSR. To ni neki servis, ampakje življenje Frančiškove duhovnosti.Kako lahko spodbujamo drug drugega?S svojim zgledom in z besedo. Če bratje insestre ne bomo spodbujali drug drugegak svetosti, ne moremo evangelizirati novihfrančiškovcev.Sv. Frančišek je rekel: »Jaz sem svojo potprehodil, vas pa naj vodi Kristus.Važno je, dasmo v FSR odprti za druge. Velik del krščenihje nevernih. Zakaj? Ker ne poznajo niti enegakristjana ali pa prav zaradi tega, ker so spoznalienega.Br. Marko pravi: Če hočeš odriniti na globoko,pojdi najprej sam na globoko, ne daprideš domov in si doma kot pes ali mačkado svojih bližnjih.Če se Cerkev nenehno ne spreminja,ni več s Kristusom. Človek nikoli ne morebiti zadovoljen, nikdar ne sme obstati,vedno mora iskati novih poti, za vse pa bimoral biti hvaležen (br. Marko).Če hočeš nekaj spremeniti, najprej spremenisamega sebe. Gospod, pomagaj mispremeniti, ne FSR, ampak mene samega.Če želim evangelizirati, moram spremenitinajprej samega sebe, nato okolico.Kako Jezus kliče k evangelizaciji? Ko je Jezusčloveka ozdravil, je rekel: Pojdi v domači krajin govori, kaj se ti je zgodilo.Kako bomo prinesli Kristusa v svojo okolico?Najprej domačim, sosedom, sošolcem.Ko vzamem v roke Vodilo FSR, dobimkonkretne spodbude, kako naj živim: Svetostživljenja. Molitev: Za svetost je potrebnamolitev. Ne samo prosilna, tudi zahvaljevalna.Brez molitve ni evangelizacije. Poživitikakovost molitve, ne količine. Nedeljska svetamaša – Zakrament sprave – pokore: resničnoNova evangelizacija nas spodbuja,da se ne zapiramo, ampak da se združujemov male skupine. Bolj kot da bi seukvarjali z mislijo, kako bi evangeliziratisvet, naj raje evangeliziramo sestre inbrate v bratstvih FSR, kako svetost sv.Frančiška približati novim rodovom. Čehočeš nekaj spremeniti, najprej spremenisamega sebe (br. Marko).srečanje s samim seboj, da spoved ni nekačistilnica, ampak resnična sprava.Božja Beseda, da jo beremo, premišljujemo,živimo. Izražamo dobroto, požrtvovalnost,žrtvovanje.Vprašanja za delo v delavnicah:Ali sem prepričan, da morem evangelizacijskoduhovnost živeti najprej sam?Ali potrebujem novo izobraževanje ali gadoživljam kot breme?Kakšna je moja vloga? Potrebujem pomoč?Kje se vidim v svoji službi? Potrebujem še kaj?Kaj čutim kot izziv, da bi bilo še potrebnostoriti?Na koncu je bilo še nekaj spodbud:Bratstva naj skrbimo za redne volitve v KBFSR, bratske obiske, povabilo gosta iz 1. reda.Povabljeni smo, da se udeležimo duhovnihvaj v Vipavskem križu in v Kančevcih, bo tudizaključek Klarinega leta .Skromno kosilo, kot je bilo zapisano vdnevnem redu, je bilo okusno in prijetno,prav tako pogovor pri kosilu.Hvala vsem, ki so se trudili, da je bilo našesrečanje lepo in prijetno.s. Ana Retelj FSR, KB Novo mesto2021


Frančiškov svetni redFrančiškov svetni redbf 3/2012Andreja Brezar,KB ŠkofjaLokaVšeč mi je, dase zberemo skupaj,ko se krešejorazlična mnenja,pogledi, predlogi.Tako začutiš bratein sestre in tudisam greš lažje naprej.Zelo se veselim, ko bom tik pred nedeljoBožjega usmiljenja naredila zaobljube. To jezame podaritev Bogu v tej duhovnosti, ki semjo počasi spoznavala.Frančiška Turk,KB NovaŠtiftaLepo je, da sesrečamo, da seseznanimo, sajne poznam šedosti ljudi. Pravje, da vidimo, kajdelajo naši bratjein sestre v drugihbratstvih. Lepomi je tukaj. Bila sem v skupini tajnikov in biloje zelo zanimivo. Sem si kar okrepila samozavest!Res lepa spodbuda!Katarina Trkov,FRAMAŽelim si, da bise več delalo natem, da se FSR»odpre«, da pustiFramo blizu.Potem bo tudiprehod iz Framev FSR lažji. Danes sem poslušala predvsemtarnanje, da ste sami starejši, da mladi nepridejo. Ampak mislim, da bi se moralitudi sami vprašati, zakaj ne pridejo. Mordabi morali pokazati, kako živite, da FSRni še ena molitvena skupina, da se še kajdogaja, da je nekaj »akcije«. To bo mladepritegnilo.Br. MarkoSenicaOFMCapKako si doživeldanašnjesrečanje?Vsako srečanjebratov in sesterFSR naj bibilo praznovanje.Tudi tokratje bilo tako. Lepoje pozdraviti brate in sestre iz drugih bratstevin jim prisluhniti, kako živijo v svojem krajevnembratstvu. Zaupam v Božjo previdnost,da bodo krajevna bratstva kljub nekaterimugotovitvam, da se starajo, našla načine,kako v svoje vrste povabiti mlajše generacije.Tu vidim poseben izziv tudi za brate prvegaFrančiškovega reda.V nagovoru si omenjal novo evangelizacijo,ki naj jo začnemo pri sebi. Kateraso tista področja, kjer je potrebno najprej»odriniti na globoko«?Nič revolucionarno novega, česar krščanskoizročilo ne bi že poznalo: molitev,evharistija, zakrament sprave, poslušanjeBožje besede, življenje v bratstvu in služenje.Potrebujemo pogum prvih kristjanov zaevangelizacijo v svojih majhnih življenjskihokoljih.pogovarjala se jes. Ana Retelj FSR, KB Novo mestoDuhovna vzpodbuda zduhovnega kapitlja FSRKančevci, april 2011 (3. del)Druga stvar je, kot znamenje, da živimov času diktature relativizma.Tukaj je mišljen predvsem najprejmoralni relativizem, ko je vse dovoljeno.To vsi najbolj občutimo. Ni več tistih meril,moralnih norm, ki bi tako trdno usmerjalenaše življenje kot nekdaj. Vsakdo si lahkostvari po svoje razlaga. Nekdo reče: »Da, jazpa tako mislim, ker mi to pač bolj koristi …se mi tako zdi … jaz sem tako prepričan, toso moje izkušnje.« Vse je odvisno od počutja,trenutnega razpoloženja, trenutnih okoliščin.In ta relativizem na področju moraleima temelje veliko globlje – v resnici. Vemokako se tudi v našem okolju govori o »večresnicah«. Vsaka resnica ima več obrazov,več vidikov, je pa samo ena. In nihče od nasnima pravice izjavljati, da ima v lasti resnico,da jo poseduje, da pozna vso Resnico.Resnica ima nas v lasti. In od nas je odvisno,ali jo bomo pripravljeni odkrivati in s temosmišljati življenje. Tukaj lahko tudi mi samikaj naredimo v svojem okolju, ko Resnico živimo,ko ni več neka ideja, ideologija. Danesje težava neke razdvojenosti, razcepljenosti,shizofrenije ali shizoidnosti, kot že rečemo,ko smo podobni kameleonu – prilagajamose okolju, v katerem se znajdemo. V službi, vkaterem je določen delovni kolektiv, se bomobnašal na določen način, da bom dobroprišel skozi, pred otroki drugače, pred možem,ženo drugače, v cerkvi drugače, na cestidrugače, na uradih drugače, v šoli drugače.To je danes velika nevarnost, rak rana bilahko rekli, ki ima pogubne posledice tudi navzgojo mlajših. Ni treba posebej poudarjati,kakšna moralna zmeda je danes, kako somladi, ki odraščajo, povsem izgubljeni. Tolahko opazimo predvsem tisti, ki živimo vmestih, kjer je veliko mladine, ki obiskuješole. Koliko nemira in strahu! In kristjani,katoličani in Frančiškovi bratje in sestresmo poklicani, da smo v svojem osebnemživljenju zvesti in dosledni Jezusovi resnici.Jezusu, ki je rekel: »Jaz sem resnica« (prim.Jn 14,6 – op. u.). In tukaj je spet potrebnaodločitev. Ne pridejo te stvari same od sebe.Kajti resnica je zahtevna. Ljubezen v resnici.Tudi ljubezen zahteva resnico, če jo želimoživeti, uresničevati na prav način.In še ena stvar – tretja: kot bratje in sestresv. Frančiška ne moremo mimo našega stvarstva.V Bratu Frančišku je že več let rubrikaPravičnost in mir, ohranjanje stvarstva. Tamje veliko člankov, ki nas želijo ozaveščati gledeekološke naravnanosti, ekološke krize, ki jeglobalna. Tudi papež se večkrat ustavi ob temali če spremljamo naše medije, zaostrujoče.Ni več stvar naše dobre volje, ali bomo šli vto smer ali ne, ampak gre tudi za naš obstoj,našo moralno odgovornost za rodove, kiso za nami. Ali napredek, ki ga doživljamo,vključuje tudi vprašanje, kaj je dobro, etičnorazsežnost? Ali pa temelji samo na spoznanju,ki omogoča moč, s katero si lahko vseprivoščimo? Kakšna je tu moja svoboda? Alires lahko človek počne vse, kar zmore, karmu omogoča tehnološki razvoj? Mogoče senam zdijo ta vprašanja oddaljena, ker verjetnomarsikdo ni na položaju, kjer lahko v tehstvareh odloča v politiki, znanosti, gospodarstvu,lahko pa kdo tudi je. Ekologija se začnetu med nami v naših medosebnih odnosih.Ekologija je ohranjanje tistih odnosov, ki sopoloženi v stvarstvo, v naravo. Torej tudiekologija v tem smislu, da skrbimo za našemedosebne, medčloveške odnose. Tako bodotudi odnosi do stvarstva zdravi. Želel bi si, dabi bile te stvari bolj navzoče med nami. Kajlahko naredim za zdravo okolje? Kaj je splohv moji moči? Tu poudarja papež, da danespraviloma živimo na stroške naslednjih rodov.2223


Frančiškov svetni redPravičnost in mirbf 3/2012Tudi glede zadolževanja držav. Kdo bo vsete dolgove odplačeval? Spet nekaj, kar se zdioddaljeno, vendar država smo mi, državljanismo mi. To je stvar civilne iniciative. Kako jeFrančiškov svetni red v Sloveniji vključen v todružbeno dogajanje? Tudi mi sami v svojemokolju, ko načrtujemo stvari, ko sprejemamodaljnoročne odločitve, v kakšni meri upoštevamonaše naslednike, naše potomce,zanamce?Sklenil bi z mislijo, da smo tudi mi poklicani,da bi bili luč sveta. Jezusov govor na gori jeNapovednik dogodkovMAJ 20125. maj Ljubljana: Festival FO in FRAME:Služiti v ponižnosti GospoduJULIJ 2012program tudi za našo duhovnost, za Frančiška.»Vi ste sol zemlje, … vi ste luč sveta« (glejMt 5,13-14 – op. ur.). Luč sveta in sol zemljepa bomo takrat, ko bomo pripravljeni v lučiJezusovega govora na gori tudi mi sami prisebi narediti »nekaj več«, ko se bomo pripravljeniizpostaviti. Ta »dodana vrednost« paje mogoča samo z razsvetljenjem in v močiSvetega Duha.(konec)p. Ambrož Mušič OFMPo zvočnem zapisu pripravil Metod Trajbarič FSR2. – 22. julij Vipavski Križ: Izkušnja poklicanosti za fante,ki razmišljajo o svojem poklicu10. – 19. julij Romunija: Mednarodni poletni Frančiškov tabor za mladez brati minoriti26. julij – 2. avgust Od Škofje Loke do Celja: Peš romanje od Ane do MarijeAVGUST 20125. – 12. avgust Assisi: 6. mednarodno srečanje mladih z brati minoriti:Gospod, kaj želiš, da storim6. – 12. avgust Assisi: Romanje v Assisi za mlade z brati kapucini12. – 17. avgust Kančevci: Srečanje, izkušnja BogaKomisija za pravičnost,mir in ohranjanjestvarstva spodbujasrečanje mladih iz petihvzhodnoafriških državAfrika je celina, kjer je proces prehodaod tradicionalnega afriškega političnegain socialno-ekonomskegamodela v kasnejši kolonialni ter današnjimoderni model vodenja držav imel velikvpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev,kar se odraža predvsem v visoki stopnjineenakosti in politični nestrpnosti. Vse toje vodilo v številne državljanske vojne terzatiranje prebivalcev s strani voditeljevoziroma samooklicanih diktatorjev. Tudidržave Vzhodne Afrike se temu procesuin tragedijam, ki so izhajale iz njega, nisomogle izogniti. Ljudje so doživljali številnetravme, tako na telesni kot tudi na duhovniin duševni ravni, te travme pa so pripomoglek povečani stopnji nasilja na omenjenemobmočju. To nasilje je bilo pogosto odgovorna brezbrižnost vladajočih ali pa, ravnonasprotno, posledica prevelikega pritiskaz njihove strani. Ljudje so najbolj nasilnopristopali k obravnavanju razlik, pa naj ješlo za premoženjske razlike ali pa za razlikev rasi, veri in kulturi.Pisarna Komisije za pravičnost, mir inohranjanje stvarstva v Afriki si že vrsto letprizadeva, da bi stanje v državah VzhodneAfrike omilila ter sprožila politične in socialnespremembe, katerih glavni akterji bi bili mladis teh območij. Te spremembe želi osnovatina treh stebrih, ki so hkrati tudi graditeljinjenega poslanstva, to je na pravičnosti, miruin ohranjanju stvarstva. Steber pravičnostiodraža zavzemanje za socialno pravičnostter zagovarjanje pravic najranljivejšega pre-24 25


Pravičnost in mirPravičnost in mirbf 3/2012bivalstva. Zagovarjanje človekovih pravic najbi ublažilo strukturno nasilje in pomagalonajranljivejšim prebivalcem pri iskanju indostopu do služb in izobrazbe. Steber miruuokvirja Frančiškova prizadevanja za dialogin nenasilje. Izhajajoč iz njega se pospešujedialog kot sredstvo za doseganje socialnihsprememb ter večje vključenosti mladih vnjihovem zagotavljanju in vzdrževanju. Steberskrbi za naravo je osnovan na Frančiškoviizjemni ljubezni do matere narave. Medtemko sta pravičnost in mir med sebojlogično povezana, sta v odsotnostiskrbi za naravo nepopolna in ne moretav celoti odgovoriti na zaznanepotrebe.Pomanjkanje sposobnosti afriškihprebivalcev, da bi socialno enakost insvoje pravice dosegli na miren način,je spodbudilo in stopnjevalo kulturonasilja. Številni ljudje se namrečraje poslužijo orožja in oboroženihspopadov, kot pa da bi zahtevanepravice poskušali doseči na mirennačin. Komisija za pravičnost, mir inohranjanje stvarstva v Afriki ugotavlja,da je taproblem najboljpereč v državah,kot so Uganda, Kenija,Tanzanija, Ruanda inBurundi. Vzroki za tose od države do državerazlikujejo, vendarvse države potrebujeprogram, ki bo prebivalcepoučil o smotrnostiin prednostihnenasilnega upora.Da bi na nastalosituacijo primerno odgovorili,je Komisijaza pravičnost, mir inohranjanje stvarstvav Afriki zasnovalausposabljanje za 20mladih prostovoljceviz omenjenih petihafriških držav, kjer najbi se seznanili s stebriPMOS ter s človekovimipravicami, in programv oktobru 2009tudi izvedla. Eden oddelov programa se jeukvarjal prav z nenasilnimuporom. Po zaključku programain evalvaciji je bilougotovljeno, da so za nadaljnjedoseganje cilja potrebnetako konkretne akcije kotdodatno usposabljanje v tejsmeri. Raziskave med mladimiso tudi pokazale, daje več časa in usposabljanjatreba posvetiti pospeševanjuaktivnega nenasilja in zagovarjanjuteh pristopov, kar selahko doseže s pomočjo bratovfrančiškanov, prisotnih vtej regiji. Pisarna želi samo usposabljanje vregiji še razširiti in izobraziti še več mladih.Upanje ostaja, da bo v treh do petih letih,začenši leta 2012, Komisiji za pravičnost, mirin ohranjanje stvarstva v Afriki uspelo usposobitikritično maso mladih iz regije, ki bodozagovarjali in spodbujali aktivno nenasiljetako v svojih lokalnih skupnostih kot tudi naobmočju celotne države.Prevod in priredba: Zdenka Pišek2627


RazvedriloKorenine in sadovibf 3/2012Nagradna številčnicaPoiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih pripišite k številkam. Črke nato po vrsti prenesitev lik. Ob pravilni rešitvi boste v vodoravnih vrstah prebrali znan navedek iz Matejevegaevangelija (Poslednja sodba).1 2 3 4 5 6 7 = kdor izdeluje modele,8 9 10 11 = verz,12 13 14 = kratica največje in obenem osrednje znanstvene knjižnice v Sloveniji.14 6 7 8 9 4 8 92 7 10 5 10 14 6 94 7 4 1 13 2 3 9Tomaž ČelanskiŽivljenje svetegaFrančiška 39ČUDEŽI SV. FRANČIŠKA (3)V. O gobavcih, ki so bili očiščeni146. V San Severinu v ankonski markije bil neki mladenič z imenom Akt, ki je bilves okužen z gobavostjo; vsi so ga po sodbizdravnikov imeli za gobavca. Vsi njegovi udjeso bili otekli in odebeljeni; zaradi izbočenihin napihnjenih žil je vse videl pokvečeno.Hoditi ni mogel, ampak je revež ves čas ležal4 11 1 6 5 10 11 89 4 1 4 12 10 8 92 7 10 5 10Pravilna rešitev iz prejšnje številke se glasi:»Pojdi, tvoja vera te je ozdravila«Na uredništvo ste poslali 18 pravilnih odgovorov.Hvaležni smo vam za vaše vztrajno sodelovanje.Izžrebani so bili naslednji nagrajenci:1. nagrada: Jožica Habjanič, Ptuj;2. nagrada: Marica Sovdat, Podraga;3. nagrada: Tončka Galjot, Železniki.Čestitamo!Pa le še pogumno rešujte!Rešitve pošljite na uredništvo Brata Frančiška (Küzmičeva 6, 1000 Ljubljana),do 3. junija 2012. Čakajo vas naslednje nagrade:1. nagrada: Christian Gostečnik, Govorica telesa v psihonanalizi;2. nagrada: Manjši majniški oficij;3. nagrada: 3 kompleti razglednic Sončna pesem.v bolniški postelji. Staršem je tako povzročalveliko bolečino in žalost. Njegov oče, ki ga jedan za dnem pekla neizmerna bolečina, nivedel, kaj bi storil z njim. Slednjič mu je prišlona misel, da bi ga na vse načine izročil blaženemuFrančišku. Takole je rekel svojemusinu: “Se hočeš, sinko, zaobljubiti svetemuFrančišku, ki povsod sije od mnogih čudežev,naj te blagovoli rešiti od te bolezni?”Ta je odgovoril in rekel: “Hočem, oče.” Očeje dal takoj prinesti papir in izmeril sinovovišino in širino. “Vstani, sinko,” je rekel, “inse zaobljubi blaženemu Frančišku, da muboš, če ti bo dana rešitev, vsako leto prineselsvečo tvoje velikosti, dokler boš živ.” Naočetov ukaz je nekako vstal in s sklenjenimirokami takoj začel ponižno klicati usmiljenjeblaženega Frančiška. Ko je bila na papirzabeležena njegova mera in je odmolil, je bilv hipu ozdravljen od gobavosti. Vstal je indal slavo Bogu in blaženemu Frančišku terzačel veselo hoditi okrog.28 29


Korenine in sadoviKorenine in sadovibf 3/2012V mestu Fano so nekega mladeniča zimenom Bonomo, ki so ga vsi zdravniki imeliza hromega in gobavega, starši pobožnoizročili blaženemu Frančišku. Očiščen je bilod gobavosti, hromost je zbežala in se mu jevrnilo polno zdravje.VI. O nemih, ki so spregovorili, gluhih,ki so zaslišali147. V Città di Pieve je bil neki zelo revendeček, ki je beračil; od rojstva je bil gluh innem. Jezik je imel namreč tako kratek in takomajhen, da so ga mnogi, ki so ga ogledovali,videli kot povsem splahnelega. Nekega večeraje prišel do hiše nekega moža iz tistega mesta,ki mu je bilo ime Marko, in ga je z znamenji, kotso vajeni nemi, prosil za gostoljubje. Postrani jenamreč nagnil glavo in položil roko pod lice, dabi ga razumel, kako želi streho za tisto noč prinjem. Tisti mož ga je veselo sprejel v svoj domin ga je rad zadržal pri sebi, ker je ta mladeničznal marsikaj postoriti. Deček je bil namrečpriljuden. Čeprav je bil od zibeli gluh in nem,pa je vendar po znamenjih razumel, kaj se muukazuje. Ko je nekega večera omenjeni mož zženo večerjal, deček pa jima je stregel, je rekelsvoji ženi: “To bi pa imel za velik čudež, če biblaženi Frančišek temu povrnil sluh in govor.”148. Dodal je še: “Zaobljubim se GospoduBogu, da bom, če blaženi Frančišek to blagovolistoriti, iz ljubezni imel tega dečka zanajdražjega in ga bom vzdrževal vse življenje.”Kakšen čudež! Ko je izrekel zaobljubo, je dečektakoj spregovoril in rekel: “Sveti Frančišekživi!” Potem je pogledal naokoli in spet rekel:“Vidim svetega Frančiška, ki stoji tam zgorajin je prišel, da mi podeli govor.” In deček jedodal: “Kaj naj torej rečem ljudem?”Tisti mož je odgovoril: “Hvali Boga in rešilboš mnogo ljudi.” Ta mož je torej ves vesel inzelo radosten vstal in vsem naznanil, kaj se jezgodilo. Pritekli so vsi, ki so ga prej videli, kakoni govoril, in polni občudovanja in začudenjaso ponižno hvalili Boga in blaženega Frančiška.Dečkov jezik pa je zrasel in postal sposobengovorjenja; deček je začel izrekati oblikovanebesede, kakor da bi od zmeraj govoril.149. Neki drug deček, po imenu Vila, nimogel ne govoriti ne hoditi. Mati je zanj vzaobljubo naredila voščeno podobo in jo zelospoštljivo prinesla na kraj, kjer počiva blaženioče Frančišek. Ko se je vrnila domov, je našlasvojega sina, kako hodi okoli in govori.Neki človek je v peruški škofiji bil povsemprikrajšan za govorico in besedo, usta je imelvedno odprta, strašno je zehal in ga je stiskalo.Imel je namreč zelo oteklo in vneto grlo. Ko jeprišel do kraja, kjer počiva presveto telo, in se jehotel povzpeti po stopnicah, da bi se dotaknilnjegovega groba, je bruhnil mnogo krvi. Bil jeodlično ozdravljen, začel je govoriti in odpiratiter zapirati usta, kakor je bilo potrebno.150. Neka žena je trpela take bolečine vgrlu, da se ji je zaradi neznanske vročine jezikprilepil na nebo in se povsem izsušil. Ni moglaveč govoriti niti jesti niti piti; ko so ji dajali obkladkein zdravila, ni čutila ob tem nobenegaizboljšanja. Slednjič se je v svojem srcu, kergovoriti ni mogla, zaobljubila svetemu Frančiškuin takoj je počilo njeno meso in iz grla jepadel okrogel kamenček, ki ga je ujela v rokoin vsem pokazala; zelo hitro je bila rešena.V mestecu Greccio je bil neki mladenič, kije izgubil sluh, spomin in govor, ničesar več nirazumel in ničesar čutil. Njegovi starši, ki soimeli veliko vero v svetega Frančiška, so mu vpobožni predanosti zaobljubili omenjenegamladeniča. Ko so izpolnili zaobljubo, je bilmladenič po milosti presvetega in preslavnegaočeta Frančiška tekoče obdarjen z vsemičuti, ki jih je bil pogrešal.V hvalo, slavo in čast Jezusa Kristusa,našega Gospoda, čigar kraljestvo in oblastnaj trdno in neomajno ostane na vse vekevekov. Amen.SKLEP151. Nekaj malega smo povedali o čudežihnašega preblaženega očeta Frančiška, še več pasmo izpustili in prepustili tistim, ki to hočejo,da hodijo po njegovih stopinjah in se trudijoiskati milost novega blagoslova. On, ki je z besedoin zgledom, z življenjem in naukom vessvet preslavno prenovil, naj vedno blagovoliduše vseh, ki ljubijo Gospodovo ime, namakatiz novim dežjem nadnebeških milostnih darov.Pri ljubezni ubogega Križanega in pri njegovihsvetih ranah, ki jih je blaženi oče Frančišeknosil na svojem telesu, prosim vse, ki toberejo, vidijo in poslušajo, naj se pred Bogomspomnijo mene, grešnika. Amen. Blagoslov inčast in vsa hvala naj bo edinemu modremuBogu, ki sebi v slavo vselej vse v vseh najmodrejeupravlja. Amen. Amen.KONECPrevedel br. Miran Špelič OFM3031


Sveta deželaSveta deželabf 3/2012Camino4. etapa, torek, 23. avgust 2011Vhladnem jutru je večina kolesarjevnavlekla na roke in noge »rokavčke«,praktično stvar, ki jo ob toplih žarkihsnameš. Nekaj junakov je vse dni vztrajalov kratkih hlačah in po njihovih besedah jihsploh ni zeblo, mogoče malo, v roke. Pa kaj, če je termometer nekaj juter pokazal 10stopinj Celzija! Kaj bi o tem? Saj je poletje.Pot nas je peljala skozi gričevnato in vinorodnopokrajino v Burgos. Veliko mesto,skozi katero smo skozi predmestje vozili 30minut. Bogato mestno jedro in veličastnakatedrala iz 13. stoletja, spomenik umetnosti,kulture in vere, sta nas očarala. Osupljivo deloumetnikov in verujočih. »To ni cerkev, to nikatedrala, to je graščina!« sem ugotavljala.Ob nadaljevanju kolesarjenja so nas čakalilažji tereni in izrazito kmetijska pokrajina.Teren nam je omogočil odpreti otroškodušo. Lovili smo se, se prehitevali, izgubili,zmerjali in vse, kar zraven sodi. Sredi »ničega«,kot je z eno besedo označila pokrajinoAndreja, smo se ustavili in prenočili v urejenivasici Itero de la Vega. Ker v albergu nibilo prostora, da bi razvlekli kuhinjo z našeprikolice, se je Joža odločil, da bo kuhal vparku ob vaški cerkvi. Medtem ko je on šarilz lonci in se boril s komarji, smo drugi spilizasluženo pivo, oprali kolesarske drese in seposvetili molitvi. Šele v trdi temi smo hlastalipo rižoti. Romar, ki je v bližini meditiral stelesom v lotosovem cvetu, nam je prineselčajne svečke in jih prižgal z besedami: »Dabo bolj romantično in prijetno, to morabiti!« Nismo se upirali, upiral se je veter, kijih je želel pogasiti. Upirali se nismo tudisladkemu presenečenju, pecivu iz slovenskepečice, ki ga je iz skritih zalog potegnila Marinka.Mmm, kako je bilo dobro.5. etapa, sreda, 24. avgust 2011Od starta smo prevozili že pol poti. Tremeglede tega, kaj in kako bo šlo kolesarjenje,ni bilo več. Postali smo vdelana kolesarskadružina. Čas je bil za statistične ugotovitve,zato smo primerjali meritve s števcev. Do tegadne smo prekolesarili povprečno 110 km nadan v šestih urah čiste vožnje. Prejšnji dansmo naredili 114 km s povprečno hitrostjo19 km na uro v šestih urah. Ugotovili smo, dane naredimo več kot 20 km v enem zamahu.Ustavljala nas je višja sila: premajhni mehurji,žeja, zvonjenje telefona, klanci in prve dnivročina. Sem pozabila na utrujenost?Pred očmi se nam je tudi že risal dan, kobomo v Santiagu. V ponedeljek dopoldan. Vpetek pa doma. Zato smo si za prihodnje dnizastavili krajše etape in več ogledov.Ravna pokrajina Palencia nas je razvajala.Cesta je tekla vzporedno s caminom. Srečalismo ogromno peregrinov. Navada je, da se romarjipozdravljamo z »Buon camino!« Jože inJanez sta pokazala največ kulture in vztrajnostipri tem. Le da je Janez, naš kranjski Janez, pojočepozdravljal z »Dober dan!« In glej ga zlomka!Darovi za Sveto deželood 7. 2. do 2. 4. 2012100 € Beravs Franc, Filipič Venčeslav, KamenikFranc, Kramar Marika in Janez, MuhaCveta, Štiglic Neda, Štrancar Nikolaj, Trampuž Ivo;60 € Kesanski Benedik Mojca;50 € Babnik Francka, Beravs Nika, Car Marija,družina Varl, Globevnik Vlasta, Kristan Katarina,Merljak Pančur Tadeja, Noč Marinka,Omahen David, Orožen Martina,Ozbič Ana, Tome Jakob in Albinca, UrbasMagda, Varl Marija Magdalena, Zega Vojko;45 € Humar Irena – Savina, Maležič Danijela,Ravnik Alenka, Avrelij in Alojzija;40 € Grošelj Janez, Oblak Marko, Tičar Andreja,Vengust Marija;35 € Smukavec Klemen;30 € Bizjak Cecilija, Dolšak Stanislav, Kanc,Kanc Anton, Lanišek Dušan, Lesnik Marijana,Malnar Marija, Mencinger Marjan,Slapar Blaž, Stanič Stanislav, Stanič Stanislav,Šinkovec Slavica, Valentinčič Antonija,Vrčon Anka, Žigon Jožefa;25,16 € Novak Milan;25 € Dolenec Nada, Dolenec Nada, Tonejec Ana;22,20 € Šter Andrej;20 € Bertoncelj Cveta, Bizjak Slavko, Boncelj,Borišek, Božič Nežka, Butala Janez, Ceh Marija,Cimerman Marija, Jerončič Ivan,Karner Gabriel, Kastelic Jože, KlemenčičJulija, Knez Marija, Krašovec Jože, MirtMarija, Možina Jožefa, Mrak Janez, MundaAlojzija, Pavčič Hribar Marija, PestotnikSonja, Petrovčič Štefanija, Pirc Marijan, ProtičJanja,Ramovž Terezija, Ravnik Alenka,Remiaš Ana Marija, Ropoša Jože, SarazinMilica Jožefa, Sikošek Stane, Smodiš Robert,Stanonik Marij,Stare Frančiška, Sto-Ali se nam je samo zdelo ali je bilo res, da namje ena kolesarka odzdravila v slovenščini? Bilaje Slovenka z Goriškega. Kolesarila je sama.Soprog jo je z avtodomom spremljal. »To jenjena pot. Jaz pa ob čakanju nanjo spoznavamogromno romarjev in mi ni dolgčas,« je razložilob dobrem domačem šnopcu.Se nadaljuje …Andreja in Anetapar Marija, Suhadolnik Cecilija, SuhadolnikMarija, Sušnik Mihael, Šolske seste DND,Toplak Franc, Trček Andrej, Trtnik Ana,Vinarnik Koder Zorka, Wagnes mag.Valerija,Zore Rezka, Zupančič Ana, ZupančičIda, Zupančič Joži, ŽU Sp. Polskava;15 € Belaj Štefanija, Došen Anda, Filipič Ivanka,Jaklič Žagar Uršula, Jelnikar Marija, JurkovičNada, Kadivec Milka, Kočar Mira, KovačMirko, Mrgole Rado, Novak Mirko, SketaAlbin, Stariha Marij, , Stibilj Marija, Vertačnik Janez;10 € Bračko Ana, Cibej Nataša, Cingerle Ida,Čebulc Terezija, Greiff Edvard, HorvatJože, Izlakar Marija, Jeglič Jože, Jereb Ana,Kačičnik Štefan, Kerže Tadeja, KlemenčičMarija, Knap Štefka, Kolenko Marija, KoncMarija, Koželj Olga, Krefelj Vida, KričajMarija, Langus Jožica, Martinčič Irena,Martinjak Kati, Mikalj, Modrijan Marija,Orešek Bernarda, Pesjak Angela, PleškoNada, Sajko Iva, Salobir Cvetka, Skok, SmrkoljJanez, Stanonik Angela, Stegne Slavica,Šantelj Ljudmila, Štalec Kristina, TomanVanda, Vertič Marta, Zore Rudi, ZupančičJožef, ŽU Reteče - g.Starman Anton;8 € Lugarič Janez;7 € Vidic Zofka;5€ Golob Julijana, Kim Ivana, Korošec Marija,Kravos Stojan, Lorbek Magda, ŠkorjancAnica, Tekavčič Frančiška, VendraminSimona;3 € Valantič Flavija;2,5 € Petek Jožefa;2 € Petek JožefaBog povrni!Uredila Tatjana3233


Sveta deželaSveta deželabf 3/2012Naše ameriškopotovanje poBaragovi poti19. 9. 2011 (ponedeljek)Današnji načrt: Baltimore in WashingtonZajtrkovali smo v bližnji Mc Donaldsovirestavraciji. Želeli smoposkusiti hrano, ki jo nudi taka vrstarestavracij. Nato v avtobus in vožnja protimestu Baltimore na ogled akvarija, ki je nacionalnegapomena.Akvarij je izrednovelik, saj se razprostirav več nadstropjih.Ta podvodni svet jeprava paša za oči inza naše fotoaparate.Vse je lepo urejenoin poti speljane tako,da ne moreš ničesarspustiti. Zaradi fotografijin filma, ki sevrti ob stenah akvarija, se res počutiš, kotda si del tega, podvodnega sveta. Tu smose zadržali celi dve uri in se ob 11h odpeljaliproti Washingtonu.Po krajina m e dBaltimorom in Washingtonomje enosamo naselje, trgovskicentri in industrija.Vidimo tipičneameriške stanovanjskehiše, zelo lepourejeno okolico, ki jeres omembe vredna.Opaziti je posebnolepo vzdrževane travnatepovršine, na katerih ne najdeš plevela.Nimajo zelenjavnih vrtov kot pri nas, pač paogromno cvetja, okrasnega zelenja in dreves(iglavci in javorji, ki so posebno v tem letnemčasu barvno zelo lepi). Posamezne hiše sozaznamovane z zvezdo in ameriško zastavico,kar pomeni, da je bil iz te hiše vojak, ki je padelv vojni (Koreja, Vietnam …). To znamenje jebilo mogoče videti povsod, kjer smo se vozili.Vse hvale vredno obeležje spomina. Najomeni še vzporedne avtoceste s pet ali šestcestišči, ki so povsem polne prometa.Ustavimo se v washingtonski baziliki Brezmadežnegaspočetja. Cerkev ima prekrasnemozaike in tudi kapelo Brezjanske Marije3435


Sveta deželaSveta deželabf 3/201220. 9. 2011 (torek)Današnji načrt: Pittsburgh z vmesnimipostanki v SNPJpomagaj, kjer smo imeli sveto mašo. To jenaša slovenska kapela, ki je bila posvečena15. avgusta 1971. Posvetila sta jo MaksimilijanDržečnik iz Maribora in Janez Jenko izKopra. Na stranskih stenah so izpisani stavkiCankarja, Slomška in Barage, ki se glasi: »Vsekar si želim je to, da sem tam, kjer Bog hoče,da sem« (slovenski prevod).Po maši je sledilo naše pozno kosilo. ŠoferGreg je zelo iznajdljiv saj mu je v bližini uspelonajti restavracijo Golden Corall oziroma »basalnico«kot smo jo poimenovali. Populacijagostov v teh samopostrežnih restavracijahje različna. Zelo veliko je črncev s svojimidružinami (veliko otrok). Največ je žensk, kiso zelo debele, saj so nekatere sedele na dvehstolih. Po kosilu se vračamo v WashingtonDC, glavno mesto ZDA. Mesto leži na samostojnempodročju Columbia, District ofColumbia (DC), ki ne pripada nobeni zveznidržavi. Se pa to območje ne šteje za zveznodržavo. Stolpnice so tu nekoliko nižje kot vNew Yorku, saj velja pravilo, da v Washingtonune sme biti nobena zgradba višja odWashingtonovega obeliska, ki mu pravijo tudizobotrebec (ozek in visok).Sledi avtobusni ogled mesta. Vozimo pozelo široki ulici, kjer so razne ambasade, mednjimi tudi slovenska. Pred nami se odprepogled na zvezni kongres. Stavba in njenaokolica je zelo prepoznavna, saj jo velikokratvidimo na TV. Zavzema ogromno površino,kar dokazuje, da Američani res nimajo problemas površinami, saj je vse zelo obsežno.Na obsežnem travniku med zveznim kongresomin Lincolnovim spomenikom, ki seimenuje tudi Središčni park, je vedno zeloveliko ljudi in je včasih zbirališče tudi več100.000 državljanov. Tu je tudi zid – zelo,zelo dolg in visok – z imeni padlih ameriškihvojakov v Vietnamu (pretresljivo!). Vozimomimo zveznega arhiva, sodišča in Bele hiše,ki jo v tem času prenavljajo, tako notranjostkot tudi okolico. Da je na tem področju velikopolicistov, ni potrebno posebej poudarjati.Prevozimo reko Potomac in že smo v ZahodniVirginiji. Meja poteka po sredini reke. Peš seodpravimo na vojaško pokopališče Arlington.Nepregledno število belih križev s ploščico inimenom padlega vojaka. Spreleti me misel:»Kot bi gledala narcise na naši Golici. Tolikoje teh belih križev.« Zaustavimo se pri grobuJohna Kennedyja, ki je tlakovan in na njemvedno gori ogenj. Grob s tablicami John Fr.Kennedy (1917-1963), Jacqueline KennedyOnassis (1929-1994), Patrick Kennedy (7. 8.1963 - 9. 8. 1963) bo večen spomin na ubitegaameriškega predsednika.Nekoliko nižje, v travi z majhno marmornatotablico in imenom, sta še dva belopobarvana križa bratov, Boba in EdwardaKennedyja. Zelo preprosto urejeno in spoštljivo.Nekoliko više je grobnica neznanegajunaka. Tam smo bili ravno ob menjavi straže.Vse je potekalo točno in natančno, kot se zatak kraj spodobi.Pod arlingtonskim pokopališčem, obPentagonu, je spomenik osvojitvi japonskegaotoka Iwo Jime. Strateški vulkanski japonskiotok sredi Pacifika, ki je oddaljen 1.200 km odTokia, kjer je padlo 6.000 ameriških in 21.000japonskih vojakov. Pravi nesmisel 2. svetovnevojne. Do leta 1968 je bil otok pod ameriškoupravo, nato vrnjen Japonski.Zapuščamo prestolnico ZDA in smo napoti v naš hotel Days Inn. Danes smo bili vzveznih državah Maryland, District of Columbiain Virginija. Prevozili smo 120 km.Jutranji odhod iz hotela Days Inn – WashingtonDC, kjer smo prespali v zelo lepihsobah in udobnih posteljah.Začelo je deževati. Ne moti nas, saj smo vavtobusu in pred nami je dolga pot, približno600 km, iz Washingtona DC v Pittsburgh.Prvi postanek je v kraju Johnstown, kjer soslovenski frančiškani uspeli obdržati svojo»postojanko«, ki je sicer v lasti Jeruzalema.To je največja kustodija Jeruzalema v ZDA. Vnotranjosti samostana je predstavljena celotnasveta dežela – prava kateheza dogajanja (odNazareta naprej, Betlehem, Kalvarija, Božjigrob …). To je pravi Jeruzalem tu, v ZDA. V zelolepi samostanski cerkvi smo imeli sveto mašo.Nadaljujemo vožnjo preko Virginije, mimopodročja, kjer so mormoni. Ti so v ZDA zelorazširjeni. 1/10 svojega premoženja dajejo vskupnost. Imajo prikrito mnogoženstvo.3637


Sveta deželaSveta deželabf 3/2012je več univerz, največja je Carnegie Mellon,ki je bila ustanovljena leta 1787. Univerzasodeluje tudi z ljubljansko. V njenih prostorihje tudi muzej z okostjem dinozavra. V kletistolpnice, kjer stanujejo študentje, so sobe, kipredstavljajo vse države sveta, tudi Slovenijo.Študentje si morajo ob vselitvi v dom s sebojpripeljati tudi opremo (posteljo, omaro …).Poleg študentske stolpnice je katedrala svetegaPavla, zgrajena leta 1906.Sprehodimo se po The King Garden Parku,ki je pred sotočjem obeh omenjenih rek. 4.julij je dan neodvisnosti v ZDA. Veliko praznovanjeje prav tu, v tem parku, kjer se zberedo pol milijona ljudi. Višek slavja je ognjemetna čolnih, ki traja najmanj 40 minut.Iz Pittsburgha takoj čez mejo v Ohio. Vozimopo sami ravnini. Opazujemo ogromnakmetijska polja, zasejana s koruzo in sojo, kipravkar zori. Po nekaj urah vožnje po temkmetijskem predelu, kjer se vrstijo številnefarme, smo spet v Pensilvaniji. Obiščemorekreacijski center SNPJ, ki obsega 250 hapovršine. To je pravo letovišče Slovencev s počitniškimihišami, igrišči in krasnim parkom.Na vhodu v zgradbo je plošča z datumomotvoritve 12. 5. 2001. V avli so razstavljeneslike 30 misic iz posameznih klubov SNPJ.V notranjosti je bogat muzej, ki predstavljaSlovenijo po regijah: primorske oljke in morje,notranjske polhovke, kurenti, slovenske butare,planšarstvo – Velika Planina, dolenjskanarodna noša s kmetijskim orodjem, stareharmonike, suha roba iz Ribnice, lectovasrca, gorenjska regija s Kamnikom, Bohinjem,Radovljico … Razstavljena je poročna oblekaAntona in Josepine Zaman iz leta 1912in žganjekuha iz leta 1897.Postregli so nam z domačo hranoin dobre volje se odpeljemo protiClevelandu, mestu, ki leži ob obalinajjužnejšega jezera Erie. Vozimo mednepreglednimi polji soje, koruze insončnic. Povsod samo polje, polje infarme.Ob 17h smo že v Clevelandu, ki je bilpred 100 in več leti ameriška Ljubljana.Desettisoči Slovencev so imeli Clevelandin okolico za svoj dom v zadnjih120 letih. Asimilacija pa je v drugem intretjem rodu žal hitrejša in temeljitejša.Vseeno bodimo ponosni na to, kar soslovenski izseljenci dosegli s svojimznanjem in pridnostjo.Ob 18h smo pri maši v slovenskicerkvi Marije vnebovzete. Ustanovljenaje bila leta 1905. Sedanji župnik JanezKomše izhaja z Iga in je tu kot duhovnikže 24 let. Ta fara je bila včasih v celotislovenska. Največ priseljencev je iz Primorskein Notranjske. Vsi so govorili samoslovensko, danes pa so npr. Ulico svete Klare,kjer je cerkev svetega Vida, že zavzeli črnci.Vsak dan je v cerkvi Marije vnebovzete svetamaša. Ob nedeljah so maše zelo obiskane, sajpridejo Slovenci tudi iz bolj oddaljene okolice.Ljudje imajo zelo močno vero, ki jih povezuje.V župnišču so tudi prostori za kulturna indruga srečanja. Vse je lepo urejeno. Pripraviliso nam zakusko z domačim pecivom in sladico.Nekateri so se srečali s tu živečimi znanciali sorodniki. Sledi avtobusni ogled Clevelandain večerja v Dubrovnik Garden Restaurant(hrvaški center). Hrana je bila odlična, takakot jo poznamo doma. Igral nam je harmonikaš,po rodu iz Prekmurja. Ob zvokihharmonike in naših narodnih pesmi smo sepočutili, kot da smo v Sloveniji. Sledi vožnjav naš hotel Wyndham, kjer prespimo v lepihin razkošnih sobah. Prevozili smo 150 km.24. 9. 2011 (sobota)Današnji načrt: iz Gaylorda po potehškofa Barage iz prvega obdobja njegovegamisijonarjenja med IndijanciZačelo je deževati. Odhod iz hotela ob8h in ogled stolnice Sv. Marije v Gaylordu.Stopamo v Baragovo deželo. Vožnja obMichiganskem jezeru skozi gozd iglavcevin mimo majhnih, nizkih hišic proti severudržave Michigan do Indian River, kjer je velikindijanski križ imenovan Cross in the WoodsShrine – Križ v gozdu. Pozdravi nas veliktransparent z Baragovo sliko in napisom:»Welcome to Baraga days«.Hodimo po tlakovani poti, po ploščicah,kjer je napisanih veliko slovenskih priimkovin imen, ki so darovali za postavitev križain ureditev okolice, ki je pravi park s kipi sv.Frančiška in Svete družine. Tu je tudi lepa in4041


Sveta deželaSveta deželabf 3/2012Stara in nova zaveza vAnatoliji, 10 dniPosebna ponudba za Društvo prijateljevSvete deželeHoteli 3* ali 4*, nočitev/zajtrk/večerja/razno,30-44 osebOdhod 2012: 16. september oziromapo dogovoruSlog: Turistično potovanje, celostnopotovanje1. dan LJUBLJANA – CARIGRAD - ŠAN-LIURFA. Zbor na ljubljanskem letališču ob13.00 in polet preko Istanbula do Šanliurfe vvzhodni Turčiji. Po prihodu prevoz do hotela,namestitev in nočitev. (letalo)2. dan ŠANLIURFA – HARRAN – ANTA-KYA. Zajtrk. Med tobačnimi in bombažnimipolji se peljemo proti Harranu. Harran jebiblično mesto Jakoba in Rahele (obiščemonjun vodnjak). Mesto, od koder je Abrahamkrenil v obljubljeno deželo, danes slovi pohiškah v obliki čebeljih panjev. Obiščemoprizorišče prve univerze na svetu, postanemov čebelji hiški in si privoščimo tradicionalnokosilo pri klenem Hasanu (je bil tak tudi Abraham?).Si predstavljate, da si v čebelji hiškiprivoščimo sveto mašo? V vasici veje duhstarostnosti in nekega davnega, izgubljenegaali morda prihajajočega časa? Siesta na vožnjiv Šanliurfo. Šanliurfa, v antiki imenovanaEdessa, je po muslimanski tradiciji mestoprerokov in eno najbolj svetih mest v Turčiji.Sprehod do svetega kompleksa z bazeni, kjerobiščemo rojstno jamo preroka Abrahama inse sprehodimo po osvežilnem zelenju. Po željise lahko vzpnemo na Nimrodovo citadelo sčudovitim razgledom na mesto. V prostemčasu se je najlepše izgubiti v čudoviti tržnici,labirintu srednjeveških hanov in karanskihdvorcev, ki je ena najlepših na Bližnjemvzhodu. Že drvimo po gornji Mezopotamiji,še zadnjič prečkamo reko Evfrat in se po čudovitisvetopisemski pokrajini peljemo protiAntakyi, nekdanji Antiohiji. Prihod v hotel.Nočitev. (H, ZK)3. dan ANTAKYA – ADANA. Zajtrk. Vnekdanji Antiohiji obiščemo cerkev sv. Petra,prvo katedralo na svetu. V središču mesta nasčaka čudovit muzej poznorimskih in zgodnjebizantinskihmozaikov. Obiščemo SelevkioPeiro, nekdanje pristanišče velemestne Antiohije,in se poklonimo spominu na sv. Pavla.Vožnja po Pavlovih poteh čez Sirska vrataproti rodovitni dolini Čukorova do Adane.Prihod v hotel, večerja in nočitev. (H, ZV)4. dan ADANA – TARZ – KAPADOKIJA.Zgodnji zajtrk, saj v sončnem vzhodu žedrvimo vse do Tarza. Tarz je rojstno mestosv. Pavla. Obiščemo vodnjak in se z mašo vlokalni cerkvici poklonimo spominu na sv.Pavla. Potem preko modernih čudežev Turčije(Mersin) skozi Kilikijska vrata vstopimona osrednjo anatolsko planoto, do čudovitedežele Kapadokije. Na poti obiščemo čudovitoohranjen v skalo vklesan samostan “Starosrebro”, v Derinkuyu pa raziščemo podzemnomesto, v katerih so se skrivali kristjani v časuvpadov Arabcev ter v njih živeli tudi do polleta in več. Prihod v pravljično deželo Kapadokijo,zibel krščanskega meništva in enopomembnejših krščanskih dežel. Prihod vhotel. Namestitev. Večerja. Nočitev. Po želji(za doplačilo 45 EUR) lahko obiščete folklornopredstavo s trebušnimi in derviškimi plesi.Priporočamo! (H*, ZV)5. dan KAPADOKIJA. Zajtrk. Jutranjamaša med neverjetnimi oblikami pravljičnedoline … Sledi sprehod po neverjetni pokrajinido vasice Čavušin ter pod »gobjimi« dežnikidoline Pašabar. Obiščemo v skalo vklesanecerkve in samostane zgodnjega krščanstva,vstopimo v svet turških preprog in keramike,se povzpnemo na naravno trdnjavo Uchisar,kjer se pod nami razprostre pravljična dežela.Dan je poln lepih sprehodov in čudovitihdoživetij. Večerni prihod v hotel, večerja innočitev. (H*, ZV)6. dan KAPADOKIJA - KONYA - EGIRDIR– KOLOSE - PAMUKKALE. Zgodnji zajtrk.Še v trdi temi drvimo po osrednji anatolskiplanoti proti Konyi. V nekdanjem Iconiumuobudimo spomin na sv. Pavla. V Egirdirju sesprehodimo po otočku sredi višinskega jezerain morda kupimo kaj vrtničnega olja, pokaterem je kraj poznan. Na poti do Pamukkalpostanemo ob skromnih ostankih Kolose,kjer je Pavel oznanjal Kristusa kot glavo vesoljstvain glavo Cerkve (Kol 1-3). Dolg danvožnje kronamo z večernim prihodom v hotelin večerjo. Nočitev. (H*, ZV)7. dan PAMUKKALE – HIERAPOLIS- LAODIKEJA – FILADELFIJA - SARDE –KUŠADASI. Zajtrk. Obiščemo starodavnomesto mrtvih Hierapolis, kjer je deloval škofPapija (+120), učenec apostola Janeza insodobnik sv. Polikarpa; obiščemo ruševine4445


Sveta deželaSveta deželabf 3/2012cerkve diakona Filipa z največjo nekropolo naanatolskih tleh. Gotovo pa nam prija sprehodob belih ponvicah iz sige, naravnem čudu, zaradikaterega se sem stekajo milijoni turistovz vsega sveta. Pa še nekaj je tu – možnostkopanja v šampanjski vodi Kleopatrinegabazena! Pot nadaljujemo do Laodikeje, kjerbomo prisluhnili Janezovemu sporočilu tejcerkvi: »Glej, stojim pri vratih in trkam« (Raz3,14-22). Med ostanki cerkve sv. Filipa bomoobhajali sv. mašo. Potem se odpravimo porodovitni vinorodni pokrajini do mesta Alašehir,nekdanje Janezove Filadelfije, ki nosisporočilo: »Pred tabo sem na stežaj odprlvrata, ki jih nihče ne bo mogel zapreti« (Raz3,8). Pot nadaljujemo proti Sardi, ki ji videcJanez namenja opozorilo: »Zbudi se in okrepi,kar je še ostalo in je na tem, da umre, saj nisemnašel, da bi bila tvoja dela dopolnjena predmojim Bogom« (Raz 3,2). Vožnja v Kušadasi,namestitev, večerja in nočitev. (H*, ZV)8. dan KUŠADASI - izlet do CERKVE SV.MARIJE - EFEZ – SELDŽUK – MILET. Zajtrk.Dan začnemo s sv. mašo ob Marijini hiši(Meryemana) nad Efezom. Nato ogled antičnegaEfeza, osrednje postojanke na Pavlovemtretjem misijonskem potovanju med letoma53 in 56 (Apd 18,23-21,16). Med sedmimicerkvami iz Janezovega Razodetja zavzemaEfez prvo mesto (Raz 1,11; 2,1). Efez je bil odl. 133 pr. Kr. glavno mesto rimske provinceAzije z veličastnimi knjižnicami, kopališči, trgi,templji, šolami ... Ustavimo se na ruševinahnajstarejše Mariji posvečene cerkve, kjer je bill. 431 tretji vesoljni cerkveni zbor, ki razglasiMarijino božje materinstvo. V mestu Seldžukobiščemo ostanke cerkve sv. Janeza, kjer naj bibil tudi pokopan. Vožnja po dolini reke Meanderdo jonskega Mileta, kjer je imel Pavelgovor efeškim starešinam. Vrnitev v Kušadasi,večerja in nočitev. (H*, ZV)9. dan KUŠADASI – SMIRNA - PERGA-MON – BANDIRMA – ISTANBUL. Zgodnjizajtrk. Vožnja mimo Izmirja, antične Smirne,ki je sprejelo oznanilo: »Bodi zvest vse dosmrti in dal ti bom venec življenja« (Raz 2,10).Vožnja do Bergame. Visoko nad mestomBergama si ogledamo antični Pergamon,sedež Janezove skupnosti, kjer so se razpaslamalikovanja in krivoverstva (Raz 2,12-17).Ogledamo si Atalovo akropolo (sv. maša) terzdravilišče Asklepion, kjer je včasih zdravilGalen. Vožnja do Bandirme ob Marmornemmorju, kjer se vkrcamo na orjaški gliser in siprivoščimo 2-urno vožnjo do Istanbula. Ševožnja do hotela, namestitev in prost večer.(H, Z)10. dan ISTANBUL – LJUBLJANA. Prostodo odhoda na letališče. Polet ob 12.25 uri inprihod ob 13.45 uri. Konec potovanja.Cena na osebo dvoposteljni sobi: 1080EUR. (p. p. za skupino p. Petra).Cena (najmanj 40 udeležencev) vključuje:letalski prevoz Ljubljana – Carigrad – Ljubljana,notranji let, letališke in varnostnepristojbine (110 EUR), nočitve v hotelih3*– 4*, prehrana po programu, vsi ogledipo programu z vstopninami, slovenskim inlokalnim vodnikom, pomoč pri organizacijimolitev, vse prevoze in oglede s klimatiziranimavtobusom, dodatno zdravstvenozavarovanje Coris, stroške organizacije inpriprave potovanja.Doplačila po želji: odstopnina v primeruvišje sile 5 % vrednosti potovanja, doplačiloza enoposteljno sobo 130 EUR, priporočljivenapitnine 35 EUR.Doplačilo po želji na kraju samem: turškivečer s trebušnim plesom v Kapadokiji 45EUR na osebo (brez večerje 30 EUR) vključujefolklorni program, večerjo in neomejeno količinopijače – je bogato doživetje, kjer se lahkovključite in poizkusite zaplesati tradicionalneanatolske plese, potem pa se zavrtite tudi obmodernejši turški in mednarodni glasbi.Popusti: za otroke 2-12 let na dodatnemležišču 20 %, na osnovnem ležišču 10 %.Prijave in plačila: Izpolnjeno prijavnicodostavite do 10. maja 2012 oz. do zapolnitveprostih mest na naslov:Agencija Oskar, d.o.o.,Gregoričeva ulica 38, 4000 KranjE-mail: info@ agencija-oskar.siTel: 04/2014-338Fax: 04/2014-331Plačilni pogoji in drugi podatki so navedenina prijavnici.DRUGI PODATKI:VIZE: Slovenci vize ne potrebujemo, potrebujemopa vsaj 6 mesecev veljaven potni list.ZDRAVJE: obveznih cepljenj ni.Splošni pogoji poslovanja Agencije Oskar,d.o.o. so sestavni del programov in so kotposebna tiskana priloga na voljo na vseh prodajnihmestih OTC. Z vplačilom akontacijepotnik potrdi, da je z njimi seznanjen in jih vceloti sprejema.PRIPRAVA POTOVANJA: 2. 4. 2012ORGANIZATOR POTOVANJA:Agencija OskarLEGENDA za vrsto storitev in namestitev:Z – zajtrk, K – kosilo, V – večerjaH – nočitev v hotelu 1/2/3 zvezdiceH* – nočitev v hotelu 4 zvezdiceH** – nočitev v hotelu 5 zvezdicDRUŠTVO PRIJATELJEV SVETE DEŽELEV SLOVENIJITržaška 85, SLO - 1000 Ljubljana,REPUBLIKA SLOVENIJATel.: +386 (0)1.24.44.250,Fax.: +386 (0)1.24.44.251;GSM: 041.669.134http://www.sveta-dezela.sie-mail: komisariat@rkc.siTRR: 05100-8010149684ID.DDV: SI67460607 (davčni zavezanec)4647


Naše knjigeNoviMANJŠI MARIJIN OFICIJpo FrančiškovoPo vzoru latinskega brevirja so že v srednjem veku nastalimali oficiji tako v latinskem kot v drugih jezikih. Po njihso segali tako redovniki in kleriki kot tudi pobožni laiki,saj so bili precej enostavnejši od brevirja. Večinoma sobili posvečeni na čast Mariji. Ker je po 2. vatikanskemkoncilu brevir postal dostopnejši zaradi prevodovv domače jezike, so ti molitveniki skoraj zamrli.Kar vam nudimo tukaj, ni tisti pravi mali oficij, zatosmo ga poimenovali manjši Marijin oficij. Narejenje kot dopolnilo majniške pobožnosti, čeprav sega da moliti tudi v drugih mesecih. Pri molitvi seprepleta ljudska pesem s psalmom, Frančiškovobesedilo s starodavnim vzhodnim Akatistom, litanijes Svetim pismom, vse teče v dveh krogih,tedenskem in mesečnem, namesto podobicpa je v knjigi cela vrsta marijanskih slik.Frančiškove drobtinice – 2Format: 10,5 x 15,5 cm, broširano;Obseg: 144 straniCena: 6,00 € (v maju 2012 5 €, za bralce Brata Frančiška v maju 2012 samo 4,00 €)Christian GostečnikGOVORICA TELESA V PSIHOANALIZIHumanistične vede se soočajo s temami o govorici človeškega telesain z njim povezanim religioznim izkustvpm, saj telo najgloblje čutisakralnost in celo Boga samega. Relacijska teorija v tem pogleduprinaša radikalen preobrat od klasične analize (ki je v religijividela nevrozo), saj zanjo odnos z Bogom predstavlja nekajtemeljnega, kar vzpostavlja človekovo osebo.Format: 14 x 20,5 cm, trda vezava;Obseg: 424 straniCena: 18,00 € (za bralce Brata Frančiška v maju 2012 z 10% popustom)Predstavljeno lahko naročite na naslovu: Založba Brat FrančišekPrešernov trg 4; 1000 Ljubljana; telefon: 01 2429312; faks: 01 2429313; e-mail: zbf@ofm.sihttp://ofm.rkc.si/zbf/

More magazines by this user
Similar magazines