POJASNILA IN PRAKTIÄNI VIDIKI ZPre â 1 - Agencija za trg ...
POJASNILA IN PRAKTIÄNI VIDIKI ZPre â 1 - Agencija za trg ...
POJASNILA IN PRAKTIÄNI VIDIKI ZPre â 1 - Agencija za trg ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
30. Sprememba prevzemne ponudbe (30. člen)................................................................................................ 9031. Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe (31. člen) ........................................................................................... 9132. Dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo (32. člen) ............................................................................................. 9433. Dostopnost prospekta (33. člen) ................................................................................................................. 9534. Mnenje poslovodstva ciljne družbe (34. člen) ............................................................................................. 9635. Skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom (35. člen) ............................................................................... 9736. – 37. Deponiranje denarnega zneska in omejitev razpolaganja z vrednostnimi papirji (36. in 37. člen) .... 9938. Prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev (38. člen) ............................................................................ 10139. Razkritje poslov (39. člen) ......................................................................................................................... 10240. - 41. Izjava o sprejemu ponudbe in učinki izjave o sprejemu ponudbe (40. in 41. člen) ............................ 104IV. KONKURENČNA PONUDBA ..................................................................................................................... 10742. Uporaba določb o prevzemni ponudbi (42. člen) ...................................................................................... 10743. Posebne predpostavke <strong>za</strong> konkurenčno ponudbo (43. člen) ..................................................................... 10844. Prag uspešnosti konkurenčne ponudbe (44. člen) ..................................................................................... 11145. Pravica odstopiti od prve pogodbe (45. člen)............................................................................................ 11246. Zavrnitev dovoljenja (46. člen) .................................................................................................................. 113V. OMEJITVE DEJANJ POSLOVODSTVA CILJNE DRUŽBE ................................................................................. 11547. - 51. Omejitve dejanj ciljne družbe, uveljavitev spregleda obrambnih mehanizmov, vsebina spregledaobrambnih mehanizmov, uveljavitev v<strong>za</strong>jemnosti, register sklepov (47. do 51. člen) .................................... 115VI. PREKLIC ALI IZID PREVZEMNE PONUDBE ................................................................................................. 12652. Preklic prevzemne ponudbe (52. člen) ...................................................................................................... 12653. Izid prevzemne ponudbe (53. člen) ........................................................................................................... 12854. Objava izida prevzemne ponudbe (54. člen) ............................................................................................. 12955. Deponiranje razlike v denarju (55. člen) ................................................................................................... 13156. Odločba o izidu prevzemne ponudbe (56. člen) ........................................................................................ 13357. Izpolnitev obveznosti iz uspešne prevzemne ponudbe (57. člen) .............................................................. 13558. Izdaja in prenos novih nadomestnih vrednostnih papirjev (58. člen) ........................................................ 13659. Prenos vrednostnih papirjev (59. člen) ...................................................................................................... 13760. Naknadna ponudba (60. člen) ................................................................................................................... 13761. Pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe (61. člen) .................................................................... 138VII. PREPOVEDI <strong>IN</strong> SANKCIJE ZA KRŠITVE ...................................................................................................... 13962. Odklonitev naročila (62. člen) ................................................................................................................... 13963. Mirovanje glasovalnih pravic ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika (63. člen) ........................................................ 1413
64. Pravno varstvo zoper ravnanja ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika (64. člen) ..................................................... 146VIII. NADZOR NAD POTEKOM PREVZEMNE PONUDBE .................................................................................. 15165. Obvestilo o pristojnosti nadzora (65. člen) ............................................................................................... 15166. Pristojnost Agencije <strong>za</strong> nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporaba prava (66. člen) .............. 15267. Posredovanje informacij Agenciji (67. člen) .............................................................................................. 154IX. POSEBNA OBRAVNAVA MANJŠ<strong>IN</strong>SKIH DELNIČARJEV .............................................................................. 15568. Izključitev manjšinskih delničarjev (68. člen) ............................................................................................ 15569. Izstop manjšinskih delničarjev (69. člen) ................................................................................................... 157X. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA ........................................................................................................ 15970. Nadzor (70. člen) ....................................................................................................................................... 159XI. KAZENSKE DOLOČBE ................................................................................................................................ 16071. Prekrški (71. člen) ...................................................................................................................................... 16072. Drugi prekrški (72. člen) ............................................................................................................................ 16773. Izrek gobe in postopek (73. člen) .............................................................................................................. 169XII. PREHODNE <strong>IN</strong> KONČNE DOLOČBE .......................................................................................................... 17074. Dogovor o pristojnosti <strong>za</strong> nadzor (74. člen) .............................................................................................. 17075. Uskladitev glede ciljnih družb, <strong>za</strong> katere se prevzemni prag niža (75. člen) ............................................. 17176. Uskladitev oseb, ki delujejo usklajeno (76. člen) ....................................................................................... 18277. Obvestilo o kvalificiranem deležu (77. člen) .............................................................................................. 18278. Razveljavitev predpisov (78. člen) ............................................................................................................. 18379. Dokončanje postopkov, <strong>za</strong>četih pred uveljavitvijo <strong>za</strong>kona (79. člen) ........................................................ 18480. Začetek veljavnosti (80. člen) .................................................................................................................... 1844
I. SPLOŠNE DOLOČBE1. Vsebina <strong>za</strong>kona (1. člen)1. člen(vsebina <strong>za</strong>kona)Ta <strong>za</strong>kon ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo.ObrazložitevUstava Republike Slovenije (URS) v 74. člena določa, da je gospodarska pobuda svobodna(prvi odstavek 74. člena), a tudi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju zjavno koristjo (drugi odstavek 74. člena). Obenem URS <strong>za</strong>gotavlja uživanje lastninskepravice na način, ki je skladen z njeno gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo(prvi odstavek 67. člena URS). Človekove pravice – torej tudi lastninska pravica in pravicado svobodne gospodarske pobude – so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jihdoloča ustava (tretji odstavek 15. člena URS). Način uresničevanja človekovih pravic določa<strong>za</strong>kon, kadar je <strong>za</strong>radi narave pravice to potrebno (drugi odstavek 15. člena URS).Delničarje je običajno mogoče razvrstiti v dve skupini. Prvo skupino sestavljajo delničar(ji), kiimajo v luči izvrševanja svobodne gospodarske pobude interes tudi upravljati z družbo,<strong>za</strong>radi česar so običajno imetniki večjih, t.j. kontrolnih deležev v družbi. Drugo skupino pasestavljajo delničarji, ki interesa po upravljanju z družbo nimajo (oziroma ga bodisi neizkazujejo bodisi jim njihov delež v družbi tega niti ne omogoča). Običajno gre <strong>za</strong> imetnikemanjših deležev družb, ki pa seveda imajo interes, da bi jim njihova lastnina prinašala čimvišje donose.V primeru, ko pride do spremembe kontrole v družbi, ko se torej <strong>za</strong>menja oseba, ki imaodločilen vpliv na upravljanje z družbo, med novim kontrolnim delničarjem in obstoječimimanjšinskimi delničarji, lahko pride do nasprotja interesov: manjšinski delničarji nasprotujejobodoči poslovni politiki večinskega delničarja (ker se npr. obeta sprememba dividendnepolitike; sprememba dejavnosti, ki bi lahko na kratki rok negativno vplivala na ceno delnice; vskrajnem primeru celo likvidacija podjetja ipd.), a <strong>za</strong>radi majhnega vpliva na upravljanjedružbe svojih interesov ne morejo <strong>za</strong>ščititi v <strong>za</strong>dostni meri. Za majhne deleže družbe, katerihimetniki so, ob spremembi kontrole v družbi običajno tudi ne obstaja interes po nakupu(oziroma vsaj ne po takšni ceni delnic, kot je cena delnic, ki sestavljajo t.i. kontrolni paket).Manjšinski delničarji so <strong>za</strong>to ob spremembah kontrole v družbi izrazito šibkejša stranka.Zakonodajalec je <strong>za</strong>to presodil, da je potrebno opisani vidik gospodarske pobude, torejpostopek spremembe kontrole v gospodarski družbi, <strong>za</strong>radi dejstva, da takšna spremembaposega tudi v (lastninsko) pravico manjšinskih delničarjev, t.j. v vrednost in donosnostnjihovih lastninskih vložkov, urediti z <strong>za</strong>konom. Javna korist oziroma javni interes vkonkretnem primeru je torej v varstvu manjšinskih delničarjev (določenih) gospodarskihdružb, <strong>za</strong>radi česar Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08,5
- načelo enakega obravnavanja vseh imetnikov vrednostnih papirjev istega razredaciljne družbe 2 - tč. (a) prvega odstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo <strong>za</strong>ščite drugih imetnikov vrednostnih papirjev v primeru pridobitve kontrole - tč.(a) prvega odstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo transparentnosti (posredovanja relevantnih informacij) - tč. (b) prvegaodstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo neodvisnosti uprave ciljne družbe - tč. (c) prvega odstavka 3. členaprevzemne direktive;- načelo varstva <strong>trg</strong>a vrednostnih papirjev pred zlorabami v postopkih s prevzemnoponudbo - tč. (d) prvega odstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo garancije <strong>za</strong> izpolnitev obveznosti s strani ponudnika - tč. (e) prvega odstavka3. člena prevzemne direktive;- načelo sorazmernega posega v tekoče poslovanje ciljne družbe - tč. (f) prvegaodstavka 3. člena prevzemne direktive.3. Pojmi (3. člen)3. člen(pojmi)(1) Pojmi, uporabljeni v tem <strong>za</strong>konu, imajo naslednji pomen:1. »akceptant oziroma akceptantka (v nadaljnjem besedilu: akceptant)« je imetnik oziromaimetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je sprejelprevzemno ponudbo;2. »borznoposredniška družba« je borznoposredniška družba, banka ali drugo investicijskopodjetje, ki je upravičeno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimiinstrumenti na območju Republike Slovenije;3. »centralni register« je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev;4. »ciljna družba« je delniška družba, katere vrednostni papirji so predmet prevzemneponudbe;5. »delniška nakupna opcija« je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo kateregaje sklenjena prodajna ali menjalna pogodba ali drug pravni posel, na podlagi kateregaimetnik te opcije pridobi delnice ciljne družbe z glasovalno pravico;6. »država članica« je država članica Evropske skupnosti ali Evropskega gospodarskegaprostora;7. »oseba« je fizična ali pravna oseba;8. »prevzemnik ali prevzemnica (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik)« je vsaka oseba, ki da,namerava dati ali bi morala dati prevzemno ponudbo pod pogoji in na način določen s tem<strong>za</strong>konom;2 S tem v zvezi je potrebno poudariti predvsem na konflikt interesov, ki je imanenten dejstvu, da država kot imetnik deležev vgospodarskih družbah obenem vstopa tako v civilnopravna razmerja, kot tudi regulira način poslovanja gospodarskih subjektov(v katerih je imetnik deležev). Primer neprimerne obravnave opisanega konflikta interesov je npr. sprejem avtentične razlage 75.člena <strong>ZPre</strong>-1 v zvezi s 63. členom <strong>ZPre</strong>-1 (OR<strong>ZPre</strong>75, Uradni list RS, št. 35/11), s katero je RS kot regulator skušala spremeniti»pravila igre« v svojo korist, t.j. v korist sebe kot imetnika deležev gospodarskih družbah. V takšnih primerih so od državeneodvisne nadzorne inštitucije še posebej pomembne – glej odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-103/11-16 z dne8.12.2011.7
9. »registrski član« je borznoposredniška družba, ki ima položaj člana klirinško-depotnedružbe (v nadaljnjem besedilu: KDD) in ki na podlage pogodbe imetnikom nematerializiranihvrednostnih papirjev vodi račune teh vrednostnih papirjev;10. »terminska pogodba« je prodajna pogodba, na podlagi katere stranka pridobi delniceciljne družbe z glasovalno pravico z datumom izpolnitve na določen ali določljiv dan alidoločene ali določljive dni v prihodnosti po v naprej dogovorjeni ceni. Za določen ali določljivdan v prihodnosti iz prejšnjega stavka se šteje dan, ki nastopi najmanj 3 dni po sklenitviprodajne pogodbe.(2) Pojmi »javna družba«, »odločba o potrditvi prospekta« in »organizirani <strong>trg</strong>«, uporabljeni vtem <strong>za</strong>konu, imajo pomen, kakor je opredeljen v <strong>za</strong>konu, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev.(3) Pojmi »nadrejena družba«, »organi vodenja ali nadzora« in »poslovodstvo«, uporabljeni vtem <strong>za</strong>konu, imajo pomen, kakor je opredeljen v <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe.3.1. SplošnoObrazložitev<strong>ZPre</strong> – 1 v svojem besedilu uporablja términe, ki jih <strong>za</strong>konodaja sicer bodisi ne pozna bodisijim na drugih področjih in v drugačnih okoliščinah daje drugačno vsebino in pripisujedrugačne posledice. Zato so v prvem odstavku tega člena definirani pojmi, ki se s takšnovsebino uporabljajo <strong>za</strong> potrebe tega <strong>za</strong>kona. 3V primerih, ko vsebina pravnih términov, določena z drugimi <strong>za</strong>koni, ustre<strong>za</strong> potrebam <strong>ZPre</strong>-1, se <strong>za</strong>kon neposredno sklicuje na términe z vsebino, ki jim jo dajejo drugi <strong>za</strong>koni; tako senpr. <strong>ZPre</strong>-1 sklicuje tako na terminologijo <strong>za</strong>kona, ki ureja vrednostne papirje 4 , kot tudi<strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarske družbe 5 .Obenem je potrebno poudariti, da <strong>za</strong>kon uporablja tudi términe z drugačno vsebino inposledicami, kot jo lahko ima formalno enak pravni termin, ki ga uporablja drug <strong>za</strong>kon. Takonpr. dejstvo, da je ena družba v večinski lasti druge družbe, v smislu drugega odstavka 529.člena ZGD-1 predstavlja (izpodbitno) domnevo, da gre <strong>za</strong> odvisno družbo, ki ima <strong>za</strong>posledico (nadaljnjo) izpodbitno domnevo, da takšni družbi tvorita dejanski koncern, medtemko enako dejansko stanje v smislu 1. točke četrtega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1 predstavljadejstvo, da gre <strong>za</strong> odvisno družbo, ki pa ima <strong>za</strong> posledico neizpodbitno domnevo, da gre <strong>za</strong>osebi, ki delujeta usklajeno.3.2. Pojasnila k posameznim pojmomNa tem mestu so podana pojasnila k tistim pojmom, <strong>za</strong> katere menimo, da poleg definicije<strong>za</strong>htevajo dodatna pojasnila.3 To seveda ne pomeni, da términov iz prvega odstavka 3. člena <strong>ZPre</strong>-1 z vsebino, ki jo ta člen določa, ni mogoče uporabljatitudi na drugih pravnih področji, vendar takšna uporaba že predstavlja pravno analogijo (smiselno uporabo).4 Zakon o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10-UPB3, 78/11, 55/12 in 105/12 – ZBan1J v nadaljevanju ZTFI)5 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 100/11 Skl.US: U-I-311/11-5 in 32/12, vnadaljevanju ZGD-1)8
Borznoposredniška družba v smislu prevzemne <strong>za</strong>konodaje predstavlja nadpomenko <strong>za</strong> vsesubjekte, ki so skladno z 32. členom ZTFI upravičeni opravljati investicijske storitve in posle(oziroma, upoštevaje terminologijo Zakona o <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev 6 , storitve v zvezi zvrednostnimi papirji): borznoposredniške družbe, investicijska podjetja in banke. Investicijskopodjetje je pravna oseba, ki profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja investicijskestoritve <strong>za</strong> druge osebe ali investicijske posle (prvi odstavek 11. člena ZTFI), medtem ko jeborznoposredniška družba (v ožjem pomenu oziroma v pomenu ZTFI) investicijsko podjetje ssedežem v Republika Slovenija, ki je pridobilo dovoljenje Agencije <strong>za</strong> opravljanjeinvesticijskih storitev in poslov.Centralni register oziroma centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev jecentralna informatizirana ba<strong>za</strong> podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranihvrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb navrednostnih papirjih (prvi odstavek 3. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnihpapirjih 7 ). Centralni register vodi centralna klirinškodepotna družba, ki je delniška družba,ustanovljena in poslujoča skladno z ZTFI. V RS centralni register vodi KDD, Centralnaklirinško depotna družba, d.d.Ciljna družba je delniška družba, katere vrednostni papirji so predmet prevzemne ponudbe in<strong>za</strong> katero se skladno s 4. členom <strong>ZPre</strong>-1 uporablja prevzemna <strong>za</strong>konodaja.V 3. členu so opredeljena upravičenja iz delniške nakupne opcije oziroma iz terminskepogodbe. Takšna upravičenja pa lahko izhajajo bodisi iz pogodbe (npr. pogodba oustanovitvi nakupne opcije, terminska pogodba oz. forward) bodisi iz vrednostnega papirja(opcija kot vrednostni papir, terminska pogodba kot vrednostni papir oz. future).Države članice Evropske skupnosti so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska,Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva,Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija,Španija, Švedska Združeno kraljestvo (skupaj 27); države članice Evropskegagospodarskega prostora pa so poleg držav Evropske skupnosti še: Lihtenštajn, Islandija inNorveška.Registrski član je član centralne klirinškodepotne družbe, ki mu centralna klirinškodepotnadružba omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra <strong>za</strong> vodenje računovnematerializiranih vrednostnih papirjev (drugi odstavek 445. člena ZTFI). Članstvo je mogočez neomejenim ali omejenim dostopom, pri čemer je poglavitna razlika v tem, da neomejenočlanstvo omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra v celotnem obsegu,tudi <strong>za</strong> potrebe vodenja računov strank (glej peti in šesti odstavek 445. člena ZTFI). Glede nadoločbo 40. člena <strong>ZPre</strong>-1 je očitno, da mora imeti registrski član v smislu <strong>ZPre</strong>-1 neomejendostop do centralnega registra. Še toliko bolj to velja <strong>za</strong> registrskega člana, ki v imenu in <strong>za</strong>račun prevzemnika da prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njo opravlja druga pravnadejanja (t.i. pooblaščeni član – glej 23. člen <strong>ZPre</strong>-1). Iz definicije borznoposredniške družbe6 Zakon o <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, v nadaljevanju ZTVP-1).7 Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, Uradni list RS, št. 2/07-UPB1, 67/07-ZTFI (100/07 popr.), 58/09 in 78/11, vnadaljevanju ZNVP.9
pa izhaja, da je registrski član lahko le borznoposredniška družba, investicijsko podjetjeoziroma banka.Javna družba je izdajatelj 8 , katerega vrednostni papirji so uvrščeni v <strong>trg</strong>ovanje naorganiziranem <strong>trg</strong>u v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici (99. člen ZTFI). Krog »javnihdružb« iz prvega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong>-1 je torej ožji, saj <strong>za</strong> razliko od javne družbe poZTFI, ki <strong>za</strong>jema izdajatelje vrednostnih papirjev (nadpomenka), <strong>za</strong>jema le tiste delniškedružbe, s katere delnicami (podpomenka) se <strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u.Odločba o potrditvi prospekta je odločba, s katero <strong>Agencija</strong> potrdi, da je <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> potrditevprospekta vložil upravičen vlagatelj in da je prospekt sestavljen skladno z 2. poglavjem ZTFI(prvi odstavek 72. člena ZTFI).Organizirani <strong>trg</strong> je večstranski sistem, ki ga vodi oziroma upravlja določena oseba in ki imanaslednje značilnosti: v sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili se povezuje aliomogoča povezovanje interesov glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov številnihtretjih oseb tako, da se sklenejo pravni posli v zvezi s finančnim instrumentom, ki je uvrščenv <strong>trg</strong>ovanje, po njegovih pravilih oziroma sistemih tega <strong>trg</strong>a; ima dovoljenje pristojneganadzornega organa; deluje redno in v skladu s pogoji, določenimi v 9. poglavju ZTFI (prviodstavek 14. člena ZTFI).Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi; če ima pravico imenovati ali odpoklicativečino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik tedružbe; če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniškepogodbe ali drugega pravnega temelja, ali če je družbenik v drugi družbi in če na podlagipogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi(drugi odstavek 56. člena ZTFI).Organi vodenja ali nadzora so v ZGD-1 določeni na različnih mestih glede na statusno oblikodružbe. V družbi z neomejeno odgovornostjo so upravičeni voditi posle vsi družbeniki, razenče je vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov (85. člen ZGD-1), prav takoimajo vsi družbeniki pravico nadzora (92. člen ZGD-1). V komanditni družbi komanditist niupravičen voditi poslov družbe (prvi odstavek 138. člena ZGD-1), ampak so jih upravičenivoditi komplementarji, razen če je vodenje poslov preneseno na enega ali večkomplementarjev (drugi odstavek 135. člena v zvezi z 85. členom ZGD-1). Pravico nadzoraimajo vsi komanditisti (140. člen ZGD-1) in tudi vsi komplementarji (drugi odstavek 135.člena v zvezi z 92. členom ZGD-1). V delniški družbi z dvotirnim sistem upravljanja je organvodenja uprava, organ nadzora pa nadzorni svet, v delniški družbi z enotirnim sistemomupravljanja pa sta organa vodenja in upravljanja združena v upravni odbor (253. člen ZGD-1,265. člen ZGD-1, 281. člen ZGD-1, 285. člen ZGD-1). V komanditni delniški družbi soupravičeni posle voditi vsi komplementarji, razen če je vodenje poslov preneseno na enegaali več komplementarjev (drugi odstavek 464. člena ZGD-1 v zvezi drugim odstavkom 135. in85. člena ZGD-1; 467. člen ZGD-1), medtem ko naloge nadzora opravlja nadzorni svet (tretjiodstavek 464. člena v zvezi z 281. členom ZGD-1). V družbi z omejeno odgovornostjo posle8 Izdajatelj je oseba, ki izda oziroma namerava izdati vrednostne papirje (prvi odstavek 27. člena ZTFI).10
vodi eden ali več poslovodij (prvi odstavek 515. člena ZGD-1), organ nadzora pa je, čeobstaja, nadzorni svet (514. člen v zvezi z 281. členom ZGD-1). Sicer ima pravico doinformacij in vpogleda vsak družbenik (512. člen ZGD-1).Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščeni,da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejodružbeniki in ob prenosu upravičenja <strong>za</strong> vodenje tretje osebe, pri komanditni družbikomplementarji in ob prenosu upravičenja <strong>za</strong> vodenje tretje osebe, pri delniški družbi upravaali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij (10. člen ZGD-1).4. Področje uporabe <strong>ZPre</strong> – 1 (4. člen)4. člen(področje uporabe)(1) Določbe tega <strong>za</strong>kona se uporabljajo, če je ciljna družba javna družba in če se z njenimidelnicami z glasovalno pravico <strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u.(2) Določbe tega <strong>za</strong>kona se uporabljajo tudi, če je ciljna družba delniška družba, s kateredelnicami se na organiziranem <strong>trg</strong>u ne <strong>trg</strong>uje, če ima:– na <strong>za</strong>dnji dan leta pred letom, ki je pomembno <strong>za</strong> presojo uporabe tega <strong>za</strong>kona, najmanj250 delničarjev ali– več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala, ki je razviden iz <strong>za</strong>dnje javne objave letnegaporočila te družbe na podlagi <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarske družbe.(3) Ne glede na prvi odstavek 12. člena tega <strong>za</strong>kona mora oseba ali osebe, ki delujejousklajeno, in v ciljni družbi iz prejšnjega odstavka v trenutku, ko se <strong>za</strong>nje <strong>za</strong>čne uporabljati ta<strong>za</strong>kon, dosegajo ali presegajo prevzemni prag in ne dosegajo ali presegajo končnegaprevzemnega praga, dati prevzemno ponudbo, če povečajo svoj delež glasovalnih pravic vciljni družbi, razen, če prevzemnega praga iz 7. člena tega <strong>za</strong>kona ne dosegajo več oziromače ta <strong>za</strong>kon določa drugače.Obrazložitev4.1. Področje uporabe prevzemne <strong>za</strong>konodaje – splošnoPodročje uporabe prevzemne <strong>za</strong>konodaje, oziroma povedano drugače, <strong>za</strong> katere ciljnedružbe se prevzemna <strong>za</strong>konodaja uporablja, določa 4. člen <strong>ZPre</strong> – 1.4.1.1. Javne delniške družbe s katerih vrednostnimi papirji se <strong>trg</strong>uje na organiziranem<strong>trg</strong>u (prvi odstavek 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1)Direktiva o prevzemnih ponudbah je države članice <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>la k <strong>za</strong>ščiti manjšinskihdelničarjev v javnih delniških družbah. Status javne družbe v 99. členu sicer določa <strong>za</strong>kon, kiureja <strong>trg</strong> finančnih instrumentov, kar <strong>za</strong>deva rabo prevzemne <strong>za</strong>konodaje pa velja, da se ta11
uporablja <strong>za</strong> tiste javne delniške družbe, ki imajo v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u 9uvrščene delnice z glasovalno pravico 10 . Povedano drugače, <strong>za</strong> javne delniške družbe, kiimajo na organiziran <strong>trg</strong> uvrščene zgolj npr. dolžniške vrednostne papirje ali delnice brezglasovalne pravice, <strong>ZPre</strong> – 1 po prvem odstavku 4. člena ne velja.Javna družba je na podlagi 99. člena ZTFI tista družba, s katere vrednostnimi papirji se<strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u. Navedeno pomeni, da posamezna delniška družba postanejavna družba z uvrstitvijo vrednostnih papirjev v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u, preneha pato biti z njihovim umikom iz organiziranega <strong>trg</strong>a. Pove<strong>za</strong>no z omenjenima časovnimatrenutkoma se <strong>za</strong> posamezno delniško družbo tudi prične oziroma preneha uporabljati <strong>ZPre</strong>– 1; pomeni z dnem uvrstite vrednostnih papirjev (konkretno delnic z glasovalno pravico) v<strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u se <strong>za</strong> delniško družbo prične oziroma z dnem umikavrednostnih papirjev iz <strong>trg</strong>ovanja na organiziranem <strong>trg</strong>u se <strong>za</strong> delniško družbo prenehauporabljati <strong>ZPre</strong> – 1.Navedeno konkretno pomeni, da nabor javnih družb glede na kriterij iz prvega odstavka 4.člena <strong>ZPre</strong> – 1 znotraj posameznega koledarskega leta ni fiksen, temveč se ve<strong>za</strong>no nauvrščanje/umik delnic z glasovalno pravico v/iz organiziranega <strong>trg</strong>a spreminja. S stališčaposameznih imetnikov oziroma investitorjev v delnice delniških družb je tako pomembno, daso seznanjeni s predmetnim statusom posamezne delniške družbe, saj so v skladu s temstatusom določene njihove obveznosti in pravice, ki izhajajo iz določb <strong>ZPre</strong> – 1.Seznam javnih družb <strong>Agencija</strong> objavlja na svoji uradni spletni strani http://www.atvp.si/Default.aspx?id=93114.1.2 Nejavne družbe, ki imajo najmanj 250 delničarjev ali 4 mio EUR celotnegakapitala (drugi odstavek 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1)Po določbi drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1 se prevzemna <strong>za</strong>konodaja uporablja tudi <strong>za</strong>nejavne delniške družbe, ki izpolnjujejo kriterij glede števila delničarjev ali višine celotnegakapitala. Gre <strong>za</strong> delniške družbe, s katerih delnicami z glasovalnimi pravicami se sicer ne<strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u, so pa po kriterijih, ki jih je predpisal <strong>za</strong>konodajalec, tako velikeoziroma pomembne, da je tudi <strong>za</strong> njih določil uporabo določb <strong>ZPre</strong> – 1.Kategoriji števila delničarjev in višine celotnega kapitala sta spremenljivi. Da se izpolnjevanjeomenjenih kriterijev lahko ugotavlja, ter s tem v zvezi <strong>za</strong>gotavlja izpolnjevanje načela pravnevarnosti (prevzemniku mora biti poznano ali bodo <strong>za</strong>nj veljale <strong>za</strong>konske obveznosti po <strong>ZPre</strong>– 1), ju je <strong>za</strong>konodajalec fiksiral na določen datum oziroma določen dogodek.4.1.2.1 Kriterij najmanj 250 delničarjevGlede kriterija najmanj 250 delničarjev velja, da se ugotavlja na <strong>za</strong>dnji dan leta pred letom, kije pomembno <strong>za</strong> presojo uporabe tega <strong>za</strong>kona. V praksi to pomeni, da se npr. na datum 31.9 Definicija organiziranega <strong>trg</strong>a je podana v 14. členu ZTFI10 Podatke o tem, katere delnice so uvrščene na organiziran <strong>trg</strong> Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, je mogoče preveriti na spletnistrani omenjenega organi<strong>za</strong>torja <strong>trg</strong>ovanja (npr. na strani http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8230&sid=S2ajjZKDnr8cdRHk11 <strong>Agencija</strong> ob tem opo<strong>za</strong>rja, da naveden seznam vključuje vse javne družbe iz 99. člena ZTFI, in ne zgolj tiste, s katerihdelnicami z glasovalno pravico se <strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u.12
12. 2011 ugotovi katere delniške družbe imajo več kot 250 delničarjev. V primeruizpolnjevanja omenjenega kriterija se <strong>za</strong> navedeno družbo <strong>ZPre</strong> – 1 uporablja v celotnemletu 2012 (četudi se št. delničarjev te družbe tekom leta 2012 zniža pod 250). Za navedenodelniško družbo <strong>ZPre</strong> – 1 velja vse do tedaj, ko bi se ob presečnem datumu na dan 31. 12.število delničarjev zmanjšalo pod 250.Podatke o tem, katere delniške družbe na dan 31. 12. preteklega leta izpolnjujejo kriterijnajmanj 250 delničarjev <strong>Agencija</strong> pridobi od KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d.,Ljubljana.Velja dodati tudi, da se pri ugotavljanju števila delničarjev upošteva število oseb, ki so kotimetniki delnic udeleženi v osnovnem kapitalu družbe in imajo iz delnic kakršnokolikorporacijsko upravičenje. Pri tem ni nujno, da imajo delničarji iz delnic tudi glasovalnepravice. Navedeno pomeni, da se v število delničarjev vštevajo npr. tudi tiste osebe, ki soimetnice prednostnih delnic brez glasovalne pravice, četudi po <strong>za</strong>konu samem (<strong>ZPre</strong> – 1)obveznost izstavitve prevzemne ponudbe <strong>za</strong>nje ne obstoji.4.1.2.2 Kriterij – 4 milijone celotnega kapitalaKriterij glede višine celotnega kapitala (v vrednosti 4 mio EUR) je nekoliko ˝manj fiksen˝ vsmislu ugotavljanja na določen datum. Izpolnjevanje kriterija je namreč ve<strong>za</strong>no na javnoobjavo <strong>za</strong>dnjega letnega poročila delniške družbe na podlagi <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarskedružbe, slednja pa ni fiksirana na določen dan, pač pa je predpisana z obdobjem, ki jedatumsko omejeno le v skrajnem roku. Povedano tudi drugače, ZGD – 1 v 58. členupredpisuje pravila glede predložitve in javne objave letnega poročila (družba je dolžna letnoporočilo AJPES 12 -u predložiti v roku osmih mesecev po koncu poslovnega leta). Objavo nasvojih uradnih spletnih straneh izvede AJPES, izvesti pa jo mora v roku 30 dni po tem, ko muje letno poročilo predloženo 13 (navedeno pomeni, da bi morala biti vsa letna poročila naportalu AJPES objavljena do konca meseca septembra) 14 .Glede na <strong>za</strong>pisano v prejšnjem odstavku velja, da se nabor družb, <strong>za</strong> katere se na podlagislednjega kriterija uporablja <strong>ZPre</strong> – 1 v obdobju do konca septembra vsakega leta lahkodokaj pogosto spreminja, saj je ve<strong>za</strong>n predvsem na to, kdaj družbe letno poročilo predložijoAJPESU, ta pa ga javno objavi. S stališča <strong>za</strong>pisanega je v vsakem trenutku gledeposamezne javne družbe najbolj ustrezen vir ugotavljanja, ali posamezna družba izpolnjujekriterij glede višine celotnega kapitala objavljeno letno poročilo na spletni strani AJPES. Neglede na <strong>za</strong>pisano <strong>Agencija</strong> na svoji uradni spletni strani http://www.atvp.si/Default.aspx?id=105objavlja informativni (okvirni) seznam družb, <strong>za</strong> katere seuporablja <strong>ZPre</strong> – 1, in sicer tudi na podlagi podatkov, ki ji jih enkrat letno posreduje AJPES 15 .12 <strong>Agencija</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong> javnopravne evidence in storitve13 Tretji odstavek 4. člena Pravilnika o načinu predložitve letnih poročil in njihove javne objave (Uradni list RS, št. 47/2008)določa, da AJPES javno objavi letna poročila v 30 dneh po njihovi predložitvi.14 V tem delu velja omeniti, da ZGD – 1 dopušča, da se poslovno leto razlikuje od koledarskega. V takšnem primeru je vse rokepo ZGD – 1 potrebno šteti prilagojeno navedenemu.15 <strong>Agencija</strong> vsako leto po izteku roka <strong>za</strong> predložitev in objavo letnih poročil od AJPES pridobi bazo podatkov o tem, kateredelniške družbe imajo celotni kapital višji od 4 mio EUR. Ba<strong>za</strong> AJPES sama po sebi namreč na podlagi letnih poročil neomogoča izbora družb, ki dosegajo omenjen celotni kapital.13
Tako morebiten prevzemnik (<strong>za</strong>radi poznavanja njegovih obveznosti po <strong>ZPre</strong> – 1 ter s tempove<strong>za</strong>nega ustreznega načrtovanja posameznih dejanj po <strong>ZPre</strong> – 1), manjšinski delničar(<strong>za</strong>radi uveljavljanja svojih pravic), kot tudi <strong>Agencija</strong> (<strong>za</strong>radi opravljanja svoje nadzornefunkcije) morajo biti seznanjeni <strong>za</strong> katero delniško družbo se uporabljajo določbe <strong>ZPre</strong> – 1.Zaradi navedenega <strong>Agencija</strong> na zgoraj opisane načine zbira in objavlja informativne podatkeo tem, <strong>za</strong> katere ciljne družbe se uporablja <strong>ZPre</strong> – 1. Ne glede na <strong>za</strong>pisano pa <strong>Agencija</strong>poudarja, da v vsakem trenutku teh podatkov ne more zbirno in v celoti preverjati. Zaradinavedenega je priporočljivo, da <strong>za</strong>interesirane osebe izpolnjevanje <strong>za</strong>konskih kriterijevpreverijo pri izvoru informacij.4.1.2.2.1 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. G 20/2008-40 z dne 19.1. 2010 16Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v predmetni sodbi <strong>za</strong>vrnilo stališče tožeče stranke,da bi bilo kapitalski kriterij v postopku prevzema ciljne družbe potrebno preverjati po datumuna <strong>za</strong>dnji dan leta pred letom, ki je pomembno <strong>za</strong> presojo uporabe tega <strong>za</strong>kona 17 . Veljavnostprevzemne <strong>za</strong>konodaje <strong>za</strong> posamezno delniško družbe glede na kapitalski kriterij se presojatako, da se v danem trenutku upošteva vrednost celotnega kapitala družbe iz letnegaporočila, ki je razviden iz javne objave <strong>za</strong>dnjega letnega poročila objavljenega na spletnistrani AJPES.4.2 Prevzem delniške družbe <strong>za</strong> katero se določbe <strong>ZPre</strong> – 1 ne uporabljajoNamen <strong>ZPre</strong> - 1 je jasen, primarno pa izvira iz potrebe po transparentni ureditvi pridobivanjakontrolnih deležev v javnih družbah s katerih delnicami z glasovalno pravico se <strong>trg</strong>uje naorganiziranem <strong>trg</strong>u in t. i. velikih (nejavnih) delniških družbah ter s tem pove<strong>za</strong>nim<strong>za</strong>gotavljanjem enakopravne obravnave oziroma varovanjem manjšinskih delničarjev.Predvsem navedeno je razlog <strong>za</strong> strožjo <strong>za</strong>konsko ureditev prevzemov družb, ki so na tanačin regulirani in pod nadzorom nadzorne institucije, t. j. Agencije. V primerih preostalihdelniških družb osnovno varstvo manjšinskih delničarjev <strong>za</strong>gotavlja predvsem ZGD – 1, karvelja tudi <strong>za</strong> primer, ko posamezen delničar v družbi utrjuje kontrolo.Ne glede na <strong>za</strong>pisano je mogoče razumeti težnjo posameznega delničarja, da tudi delniškodružbo, <strong>za</strong> katero se določbe <strong>ZPre</strong> – 1 glede na 4. člen ne uporabljajo, prev<strong>za</strong>mejo na načinoziroma po postopku, kot ga predvideva <strong>ZPre</strong> – 1. <strong>Agencija</strong> je mnenja, da je prevzem, ki bisledil tovrstnim predpisanim standardom v določenem smislu sicer izvedljiv (predvsem v delurazkritja informacij glede prevzema v prospektu), vendar pa <strong>za</strong> takšen prevzem <strong>Agencija</strong> nebi izdala dovoljenja, prevzemnika v primeru takšnega prevzema ne bi <strong>za</strong>vezovali roki iz <strong>ZPre</strong>– 1, cena, ki bi jo prevzemnik ponudil v prevzemnik v prevzemni ponudbi, ne bi bila odvisnaod prevzemnikovih nakupov delnic ciljne družbe v <strong>za</strong>dnjih 12 mesecih pred objavoprevzemne ponudbe, ipd. Povedano tudi drugače, v navedenem primeru bi šlo <strong>za</strong> postopek,ki bi si ga pridobitelj določil sam, in ne na podlagi <strong>za</strong>konske obveznost. S tem pove<strong>za</strong>no<strong>Agencija</strong> v njem ne bi imela nikakršne vloge.16 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. G 20/2008-40, z dne 19. 01. 2010.17 Gl. obrazložitev Sodbe v točki 15.14
Odgovora na vprašanje, ali prevzemnik lahko na ˝lastno željo˝ (kljub dejstvu, da mu tega nebi bilo potrebno storiti) v skladu z <strong>ZPre</strong> – 1 izstavi prevzemno ponudbo <strong>za</strong> družbo, <strong>za</strong> katerose <strong>ZPre</strong> – 1 ne uporablja, omenjen <strong>za</strong>kon sicer direktno ne podaja. Pač pa velja, da bi napodlagi določb ZTFI v pove<strong>za</strong>vi z določbami ZUP 18 , <strong>Agencija</strong> morala takšno <strong>za</strong>htevo po izdajidovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo <strong>za</strong>vreči, če bi bila ta vložena.V tem delu morda velja pojasniti še, da termina prostovoljna in obvezna prevzemna ponudbani mogoče razumeti v smislu obvezne skladnosti z določbami <strong>ZPre</strong> – 1 (obvezna prevzemnaponudba) in prostovoljne skladnosti z določbami <strong>ZPre</strong> – 1 (prostovoljna prevzemnaponudba). <strong>ZPre</strong> - 1 izra<strong>za</strong> obvezna oziroma prostovoljna prevzemna ponudba uporablja vpove<strong>za</strong>vi s preseganjem prevzemnega praga v ciljni družbi iz 4. člena <strong>ZPre</strong> - 1 istega<strong>za</strong>kona, pri čemer velja, da prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom lahko daprevzemnik, ki do objave namere <strong>za</strong> prevzemno ponudbo še ni dosegel prevzemnega praga(prostovoljna prevzemna ponudba), mora pa jo dati prevzemnik, ki je prevzemni prag žedosegel (obvezna prevzemna ponudba). V obeh primerih gre <strong>za</strong> prevzem ciljne družbe, <strong>za</strong>katero se na podlagi določbe 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1 omenjeni <strong>za</strong>kon uporablja.4.3 Obveznost objave prevzemne ponudbe ob <strong>za</strong>četku uporabe <strong>ZPre</strong> – 1Novela <strong>ZPre</strong> – 1C 19 je v četrti člen vpeljala tudi nov tretji odstavek, ki določa, da morajo neglede na prvi odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1 oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, in v ciljnidružbi v trenutku, ko se <strong>za</strong>nje <strong>za</strong>čne uporabljati ta <strong>za</strong>kon, dosegajo ali presegajo prevzemniprag in ne dosegajo ali presegajo končnega prevzemnega praga, dati prevzemno ponudbo,če povečajo svoj delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, razen, če prevzemnega praga iz 7.člena tega <strong>za</strong>kona ne dosegajo več oziroma če ta <strong>za</strong>kon določa drugače. Določba je biladodana <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>gotavljanja večje jasnosti predpisa in je v tem smislu predvsem pedagoškenarave. Vsebinsko tako nov odstavek dejansko zgolj povzema konsistenco npr. prehodnedoločbe 6. člena <strong>ZPre</strong> – 1B ali drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong> – 1 oz. namen <strong>za</strong>kona vširšem smislu, in sicer <strong>za</strong> primere tistih ciljnih družb, ko se <strong>za</strong>nje <strong>ZPre</strong> – 1 20 <strong>za</strong>radiizpolnjevanja kriterija iz 4. člena v nekem trenutku (šele) prične uporabljati, lastništvo pa je vnjih pri določenem lastniku (ali skupini oseb, ki delujejo usklajeno) skoncentrirano že do temere, da se njihov delež nahaja v razponu glasovalnih pravic od 1/3 deleža do 75%. Vprimeru navedenih situacij mora prevzemnik ali skupina oseb, ki v ciljni družbi delujeusklajeno, prevzemno ponudbo objaviti ob prvi nadaljnji pridobitvi glasovalnih pravic ciljnedružbe.4.a Izdaja delnic v nematerializirani obliki (4.a. člen)4.a. člen(izdaja delnic v nematerializirani obliki)(1) Delnice z glasovalno pravico družbe iz 4. člena tega <strong>za</strong>kona, morajo biti izdane v18 Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10)19 Uradni list RS št. 10/2012, novela je v veljavo stopila dne 25. 2. 2012.20 Gre torej <strong>za</strong> situacije v tistih ciljnih družbah, ki to niso postale ob uveljavitvi <strong>ZPre</strong> – 1 dne 11. 8. 2006 ali ob uveljavitvi novele<strong>ZPre</strong> – 1B dne 9. 7. 2008, ampak v katerem koli trenutku neodvisno od uveljavitve omenjenih <strong>za</strong>konov.15
nematerializirani obliki.«Obrazložitev4.a.1 Razlogi <strong>za</strong> izdajo delnic z glasovalno pravico ciljne družbe v nematerializiraniobliki<strong>ZPre</strong> – 1 <strong>za</strong> postopek prevzemne ponudbe predvideva, da so delnice ciljne družbe, ki sopredmet prevzema, izdane v nematerializirani obliki 21 . Da je navedenemu tako izhajapredvsem iz določb <strong>ZPre</strong> – 1, ki v okviru prevzemnega postopka pomembno vlogo pripisujeposameznim skrbniškim storitvam KDD 22 . Tako mora npr. prevzemnik s KDD pred objavoprevzemne ponudbe skleniti pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemno ponudbo (ter plačatiakontacijo cene <strong>za</strong> opravljanje teh storitev), KDD pa mora v nadaljevanju te storitve tudiizvesti (npr. sprejeti depozit <strong>za</strong> poplačilo delničarjev, ki sprejmejo prevzemno ponudbo,opraviti prenos delnic iz računa akceptanta na račun prevzemnika, idr.). Zakonodajalec jeKDD v tretjem odstavku 35. člena <strong>ZPre</strong> – 1 tudi naložil, da v svojih pravilih poslovanjapodrobneje uredi postopke v zvezi s skrbniškimi storitvami pri prevzemni ponudbi.Dejstvo, da se ˝tehnično˝ prevzemni postopek izvede preko KDD, vsem deležnikomprevzemnega postopka <strong>za</strong>gotavlja večjo varnost. Tako npr. na eni strani vloga KDDdelničarjem, ki sprejmejo prevzemno ponudbo, <strong>za</strong>gotavlja, da v primeru uspešnegaprevzema prejmejo poplačilo <strong>za</strong> delnice, v zvezi s katerimi so sprejeli prevzemno ponudbo,na drugi strani pa prevzemniku, glede sprejetih ponudb 23 <strong>za</strong>gotavlja, da delničarji istih delnic(<strong>za</strong> katere so sprejeli prevzemno ponudbo) ne prodajo komurkoli drugemu. KDD je torejgarant, ki <strong>za</strong>gotavlja reali<strong>za</strong>cijo načela istočasne izpolnitve.Člen 4.a., ki je v veljavi od uveljavitve novele <strong>ZPre</strong> – 1C dalje, je bil dejansko u<strong>za</strong>konjen kotposledica opažanj Agencije v nadzornih postopkih. Naveden člen odpravlja problematikoneizvedljivosti prevzemnih postopkov v ciljnih družbah s tem, ko jim v določenem časovnemobdobju nalaga izdajo delnic z glasovalno pravico v nematerializirani obliki 24 .<strong>Agencija</strong> je v primeru ciljnih družb, ki delnic niso imele izdanih v nematerializirani obliki,prepoznala možnosti zlorabe prevzemne <strong>za</strong>konodaje. Zlorabe so bile mogoče predvsem vtistih primerih, ko ciljne družbe ˝načrtno˝ delnic niso želele izdati v nematerializirani obliki,oziroma si <strong>za</strong> navedeno niso pri<strong>za</strong>devale dovolj, kar je lahko služilo tudi namenukonsolidacije lastništva ob manj transparentnem načinu vodenja delniške knjige ciljnedružbe. Kadar je bilo navedenemu tako, so imeli manjšinski delničarji praviloma majhnemožnosti tudi, če so <strong>za</strong>htevo po demateriali<strong>za</strong>ciji želeli uveljaviti preko skupščine delničarjev,21 Navedeno izhaja npr. iz določb 35. člena (skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom), 36. člena, četrtega odstavka 40.člena (izjava o sprejemu ponudbe), 41. člena (učinki izjave o sprejemu ponudbe), 57. člena (izpolnitev obveznosti iz uspešneprevzemne ponudbe).22 Na podlagi določbe tretjega odstavka 3. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je KDD delniška družba,ustanovljena po <strong>za</strong>konu, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev. KDD vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, insicer <strong>za</strong> opravljanje storitev izračuna, izravnave, <strong>za</strong>gotavljanja izpolnitev nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji,sklenjenimi na organiziranem <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev.23 S tem je mišljen sprejem prevzemne ponudbe posameznega delničarja, ki se <strong>za</strong> določeno konkretno število delnic z izjavo <strong>za</strong>sprejem prevzemne ponudbe izreče, da jih bo prodal prevzemniku.24 Dejstvo, da ciljna družba delnic z glasovalno pravico nima izdanih v nematerializirani obliki ne pomeni, da <strong>za</strong>njo <strong>ZPre</strong> – 1 nevelja, drži pa dejstvo, da izvedba prevzema skladno s citiranim <strong>za</strong>konom ni mogoča vse do izdaje delnic ciljne družbe vnematerializirani obliki.16
saj običajno niso zbrali dovolj velike večine glasov <strong>za</strong> sprejetje ustreznega sklepa. Poleguveljavljanja izdaje delnic v nematerializirani obliki je delničarjem v primerih, ko delnice nisobile izdane niti kot vrednostnih papirji, sicer preostala tudi možnost, da so s tožbo <strong>za</strong>htevaliizdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vendar pa s takšno možnostjo delničarjipogosto niso bili seznanjeni, če pa jim je že bila poznana, so se <strong>za</strong>njo težje odločili, saj je tapove<strong>za</strong>na s stroški, ki so bili <strong>za</strong>nje pogosto previsoki.Predvsem <strong>za</strong>radi zgornjih razlogov je novela <strong>ZPre</strong> – 1C <strong>za</strong> primere ciljnih družb obvezo poizdaji delnic v nematerializirani obliki uvedla tudi v <strong>ZPre</strong> – 1. S tem, ko je ve<strong>za</strong>no naobveznost izdaje delnic ciljne družbe z glasovalno pravico v 71. člen <strong>ZPre</strong> – 1 uvedla tudikazensko določbo, pa je pravno varnost delničarjev ciljnih družb le še povečala.4.a.2 Prehodna in končna določba <strong>ZPre</strong> – 1C glede izdaje delnic z glasovalno pravicociljnih družb v nematerializirani obliki (14. člen <strong>ZPre</strong> – 1C)Obveznost izdaje delnic z glasovalno pravico ciljne družbe je sicer urejena v (novem) 4.a.členu <strong>ZPre</strong> – 1, ki je stopil v veljavo z novelo <strong>ZPre</strong> – 1C. Njegovo izvajanje pa je v 14. členu<strong>ZPre</strong> – 1C 25 s časovnimi roki <strong>za</strong> uskladitev dejansko uredila prehodna določba.Kadar gre <strong>za</strong> delnice z glasovalno pravico ciljnih družb, ki delnic niso imele izdanih vnematerializirani obliki na dan 25. 2. 2012 (uveljavitev <strong>ZPre</strong> – 1C) velja, da jih morajo izdati vroku šestih mesecev (t. j. najkasneje do 25. 8. 2012). Za uskladitev je torej omenjenimdružbam določeno prehodno obdobje, v katerem se morajo uskladiti (prvi odstavek 14. člena<strong>ZPre</strong> – 1C).Rok šestih mesecev je <strong>za</strong> izdajo delnic v nematerializirani obliki določen tudi <strong>za</strong> vse primeretistih ciljnih družb, <strong>za</strong> katere bo <strong>ZPre</strong> – 1 pričel veljati po uveljavitvi novele <strong>ZPre</strong> – 1(drugiodstavek 14. člena <strong>ZPre</strong> – 1C).5. Vrednostni papirji (5. člen)5. člen(vrednostni papirji)Za vrednostne papirje ciljne družbe (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji) po tem <strong>za</strong>konuse štejejo naslednji vrednostni papirji, katerih izdajatelj je ta ciljna družba:1. delnice z glasovalno pravico in2. vrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniško nakupno opcijo.25 Prehodna in končna določba 14. člena <strong>ZPre</strong> – 1C glasi:»Ciljna družba, ki delnic z glasovalno pravico nima izdanih v nematerializirani obliki, mora delnice z glasovalno pravico v skladuz <strong>za</strong>konom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, izdati v nematerializirani obliki v roku šestih mesecev po uveljavitvitega <strong>za</strong>kona.Obveznost iz prejšnjega odstavka mora v šestih mesecih od dneva, ko se <strong>za</strong>njo <strong>za</strong>čne uporabljati ta <strong>za</strong>kon, izpolniti tudi tistaciljna družba, <strong>za</strong> katero se bo <strong>za</strong>kon v skladu s 4.a. členom <strong>za</strong>kona <strong>za</strong>čel uporabljati po uveljavitvi tega <strong>za</strong>kona.«17
ObrazložitevZa vrednostne papirje ciljne družbe po tem <strong>za</strong>konu se štejejo delnice z glasovalno pravico invrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniško nakupno opcijo.Predmet prevzema ciljne družbe so tako vse delnice z glasovalno pravico in tudi vrednostnipapirji, ki dajejo imetniku delniško nakupno opcijo.V 11. točki Direktive 2004/25/ES je dana možnost državi članici, da <strong>za</strong>gotovi da se obveznaprevzemna ponudba lahko nanaša tudi na vrednostne papirje, ki imajo glasovalno pravico lev posebnih okoliščinah. Ker <strong>ZPre</strong> – 1 določa, da so predmet prevzema vse delnice zglasovalno pravico je po mnenju Agencije (glej stališče sveta z dne 19.5.2010) 26 kot delnicez glasovalno pravico potrebno upoštevati tudi prednostne delnice, ki v skladu z drugimodstavkom 315. člena Zakona o gospodarskih družbah pridobijo glasovalno pravico v kolikorprednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni izplačan v celoti in znesek v naslednjem letuni doplačan in imajo glasovalno pravico toliko časa dokler se <strong>za</strong>ostanki ne izplačajo. Vprimeru nekaterih družb imajo tako prednostne delnice že nekaj let glasovalne pravice, ki jihnjihovi delničarji tudi izvršujejo. S tem ko prednostne delnice pridobijo glasovalno pravico serazmerje in vpliv med delničarji, ki so imetniki navadnih delnic in delničarji, ki so imetnikiprednostnih delnic spremeni, tako da se delničarjem, ki so imetniki navadnih delnic vplivzmanjša. Glede na to da ZGD-1 dopušča, da ima posamezna gospodarska družba vosnovnem kapitalu največ do polovice delnic brez glasovalne pravice oziroma prednostnihdelnic se v primeru, ko le te pridobijo glasovalne pravice razmerje moči tako lahko bistvenospremeni.Obveznost objaviti prevzemno ponudbo imetnika prednostnih delnic nastopi z dnem, koprednostne delnice pridobijo glasovalno pravico, če z njihovimi glasovalnimi pravicamiimetnik doseže ali preseže prevzemni prag.V kolikor bi bila predmet prevzema ciljna družba, ki ima tako navadne kot prednostnedelnice, ki imajo glasovalno pravico, bi se uspešnost prevzemne ponudbe lahko glasila:1. na doseganje določenega odstotka posameznega razreda ali vrst vrednostnih papirjevciljne družbe (npr. prevzemna ponudba bo uspešna, če bo prevzemnik pridobil najmanj w %navadnih delnic).2. na doseganje določenega odstotka v vsakem od posameznih razredov ali vrstvrednostnih papirjev, v celoti pa bila prevzemna ponudba uspešna, če bi bili doseženi vsiizmed določenih pragov po posameznem razredu oziroma vrsti vrednostnih papirjev (npr:prevzemna ponudba bo uspešna samo če bo prevzemnik pridobil najmanj x % navadnihdelnic in y% prednostnih delnic.)V primeru, da so predmet prevzemne ponudbe poleg navadnih delnic tudi prednostnedelnice je cena <strong>za</strong> prednostne delnice lahko različna od cene <strong>za</strong> navadne delnice. 17. člen<strong>ZPre</strong> -1 namreč določa, da mora biti cena enaka <strong>za</strong> vse vrednostne papirje posameznegarazreda, v primeru da je razredov več pa se cena med razredi lahko razlikuje.26 Stališče Sveta Agencije <strong>za</strong> <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev z dne 19.5.2010.18
Predmet prevzemne ponudbe so tudi vrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniško nakupnoopcijo. Delniška nakupna opcija je enostransko oblikovalno upravičenje z uresničitvijokaterega je sklenjen pravni posel na podlagi katerega imetnik te opcije pridobi delnice.Najpogostejši vrednostni papir v katerem je vsebovana delniška nakupna opcija je<strong>za</strong>menljiva obveznica ali obveznica, ki daje pravico do prednostnega nakupa delnic. Pogojepod katerimi družbe lahko izdajo <strong>za</strong>menljive obveznice ali obveznice, ki daje pravico doprednostnega nakupa delnic določa 371. člen ZGD-1.6. Delež glasovalnih pravic (6. člen)6. člen(delež glasovalnih pravic)(1) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi (v nadaljnjem besedilu:delež glasovalnih pravic) se <strong>za</strong> namen tega <strong>za</strong>kona upoštevajo glasovalne pravice, kiizhajajo iz:1. vrednostnih papirjev, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in <strong>za</strong> svoj račun;2. vrednostnih papirjev, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in <strong>za</strong> račun teosebe;3. delnic z glasovalno pravic, iz katerih lahko ta oseba uresničuje glasovalno pravico napodlagi pooblastila <strong>za</strong>konitega imetnika po lastni presoji, če mu <strong>za</strong>koniti imetnik ne danavodil <strong>za</strong> glasovanje in4. delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, katerih imetnik je ta oseba v svojem imenuin <strong>za</strong> svoj račun ali druga oseba <strong>za</strong> njen račun in ki niso vsebovane v vrednostnem papirju iz2. točke prejšnjega člena, temveč so nastale na podlagi drugega pravnega posla.(2) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delniške nakupne opcije aliterminske pogodbe, se šteje, da je enostransko oblikovalno upravičenje uresničeno in da jeimetnik tega upravičenja že pridobil delnice ciljne družbe z glasovalno pravico, ki so predmetpravnega posla, sklenjenega z uresničitvijo tega upravičenja oziroma da je kupec izterminske pogodbe že pridobil delnice ciljne družbe, ki so predmet terminske pogodbe.(3) Imetniki delniških nakupnih opcij in kupci terminskih pogodb so dolžni agencijo obvestiti ovsakem poslu, na podlagi katerega so pridobili delniško nakupno opcijo ali terjatev naizročitev vrednostnih papirjev iz terminske pogodbe najpozneje četrti <strong>trg</strong>ovalni dan po dnevusklenitve posla, razen če so o tem poslu agenciji že poročali na podlagi <strong>za</strong>kona, ki ureja <strong>trg</strong>finančnih instrumentov.(4) Kot osnova <strong>za</strong> ugotavljanje deleža glasovalnih pravic se upoštevajo:1. glasovalne pravice iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, vključno z lastnimidelnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice drugih delničarjevomejeno po tem ali drugem <strong>za</strong>konu, in2. glasovalne pravice na podlagi tistih delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki seupoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe, katere delež se ugotavlja.19
(5) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic družbe <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavcav<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada v ciljni družbi se ne glede na določbo 3. točke prvegaodstavka tega člena in ostale določbe tega <strong>za</strong>kona, ne upoštevajo glasovalne pravice izvrednostnih papirjev, ki sestavljajo premoženje investicijskega sklada oziroma v<strong>za</strong>jemnegapokojninskega sklada, ki je v upravljanju družbe <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavcav<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada, katerih delež glasovalnih pravic se ugotavlja, če družba<strong>za</strong> upravljanje investicijski sklad oziroma upravljavec v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega skladav<strong>za</strong>jemni pokojninski sklad upravlja izključno v interesu imetnikov eno investicijskega skladaoziroma članov v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada, kot to določa <strong>za</strong>kon, ki ureja investicijskesklade in družbe <strong>za</strong> upravljanje, oziroma <strong>za</strong>kon, ki ureja pokojninske sklade.6.1. SplošnoObrazložitevV 6. členu <strong>ZPre</strong>-1 določa način izračunavanja deleža glasovalnih pravic posameznika v ciljnidružbi. Delež predstavlja razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec),<strong>za</strong>radi česar je z vidika deleža glasovalnih pravic posameznika pomembno tako vprašanje,kako se določi celota glasovalnih pravic (imenovalec), kot tudi vprašanje, kako se določijoglasovalne pravice posameznika (števec).Ob določanju deleža glasovalnih pravic posameznika je <strong>za</strong>to potrebno izhajati iz določbečetrtega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki določa osnovo <strong>za</strong> ugotavljanje deleža (imenovalec) iniz določbe prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki določa, kaj se šteje v glasovalne praviceposameznika (števec), katerega delež glasovalnih pravic v ciljni družbi se ugotavlja.Poudariti je potrebno, da se tako pravila glede osnove <strong>za</strong> ugotavljanje deleža glasovalnihpravic, kot tudi pravila <strong>za</strong> ugotavljanje, kaj se šteje v glasovalne pravice posameznika – karposledično seveda vpliva tudi na določitev deleža glasovalnih pravic – uporabljajo samo <strong>za</strong>potrebe <strong>ZPre</strong>-1 (lex specialis). Dva najbolj očitna primera sta pravilo, da se <strong>za</strong> potrebeprevzemne <strong>za</strong>konodaje v osnovo <strong>za</strong> izračunavanje deleža štejejo tudi delnice, ki nimajoglasovalne pravice (npr. lastne delnice, delnice, pri katerih je uresničevanje glasovalnepravice omejeno) in pravilo, ki vzpostavlja fikcijo, da je upravičenec iz delniške nakupneopcije oziroma iz terminske pogodbe o pridobitvi delnic, delnice že pridobil.6.2. Osnova <strong>za</strong> ugotavljanje deleža glasovalnih pravic (imenovalec) – četrti odstavek 6.člena <strong>ZPre</strong>-1V veliki večini primerov se osnova <strong>za</strong> ugotavljanje deleža glasovalnih pravic posameznika vciljni družbi ugotavlja na podlagi pravila iz 1. točke četrtega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1. Zarazliko od ZGD-1, ki vzpostavlja t.i. pravilo relativne večine 27 , <strong>ZPre</strong>-1 vzpostavlja t.i. praviloabsolutne večine. V osnovo se tako ne vštevajo zgolj delnice z glasovalno pravico, ampak27 ZGD-1 v 307. členu določa, da je <strong>za</strong> sprejetje skupščinskih sklepov potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadnavečina), razen če <strong>za</strong>kon ali statut ne določata višje večine ali drugih <strong>za</strong>htev. To pomeni, da se v imenovalcu (torej kot osnova <strong>za</strong>izračunavanje deleža) upoštevajo oddani glasovi, posledično pa seveda, da se v imenovalec (v osnovo) ne vštevajo delnicebrez glasovalne pravice (npr. lastne delnice, delnice, pri katerih je izvrševanje glasovalne pravice omejeno).20
tudi delnice, ki glasovalne pravice (<strong>za</strong>časno) nimajo – npr. lastne delnice in delnice, gledekaterih glasovalne pravice mirujejo. 28Pravilo iz 2. točke četrtega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 bi bilo na prvi pogled mogoče razumetitudi tako, da se v osnovo <strong>za</strong> izračun glasovalnih pravic vedno vštevajo tudi vse glasovalnepravice, ki se na podlagi fikcije uresničene nakupne opcije oziroma realizirane terminskepogodbe štejejo kot glasovalne pravice posameznika (glej drugi odstavek 6. člena <strong>ZPre</strong>-1).Takšno stališče, ki sicer na prvi pogled izhaja iz gramatikalne razlage <strong>za</strong>kona, pa ni v skladuz namenom <strong>za</strong>kona in siceršnjimi rešitvami, ki jih vsebuje.Glede na to, da <strong>za</strong>kon vzpostavlja fikcijo, po kateri se kot glasovalne pravice posameznikaupoštevajo tudi »glasovalne pravice« 29 iz delniških nakupnih opcij in terminskih pogodb, jemogoče <strong>za</strong>ključiti, da je <strong>za</strong>kon imel namen razširiti krog oseb, ki so potencialno dolžne datiprevzemno ponudbo tudi na osebe, ki namena pridobiti kontrolo nad ciljno družbo, še nisodokončno realizirale z reali<strong>za</strong>cijo razpolagalnega pravnega posla, t.j. s preknjižbo delnic,ampak tudi na osebe, ki so zgolj navzven izka<strong>za</strong>le svoj namen po pridobitvi kontrole (ssklenitvijo specifičnega <strong>za</strong>vezovalnega pravnega posla – terminsko pogodbo oziromapridobitvijo enostranskega oblikovalnega upravičenja). V primeru, da bi se »glasovalnepravice« iz delniških nakupnih opcij oziroma iz terminskih pogodb štele v osnovo <strong>za</strong> izračunglasovalnih pravic, poleg glasovalnih pravic iz delnic, ki so predmet delniških nakupnih opcijoziroma terminskih pogodb, pa bi prišlo do dvojnega štetja glasovalnih pravic v osnovo <strong>za</strong>izračun glasovalnih pravic: imenovalec bi bil posledično prevelik, delež upravičenca izdelniških nakupnih opcij oziroma iz terminske pogodbe pa premajhen, <strong>za</strong>radi česar pa opisannamen <strong>za</strong>kona ne bi bil dosežen.Primer 1: Osnovni kapital ciljne družbe je razdeljen na 1000 delnic. Oseba A, ki je imetnik400 delnic ciljne družbe (40% glasovalnih pravic) z osebo B sklene pogodbo o ustanovitvinakupne opcije, po kateri oseba B pridobi pravico, da kadarkoli v roku 1 leta od sklenitvepogodbe, po ceni x, od osebe A odkupi navedenih 400 delnic ciljne družbe. Predmetnakupne opcije so torej delnice, ki imajo 40% glasovalnih pravic v ciljni družbi: v primeru, kobi se »glasovalne pravice« iz delniške nakupne opcije – poleg glasovalnih pravic iz delnic, kiso predmet nakupne opcije – štele v osnovo (imenovalec) <strong>za</strong> izračun deleža osebe B, pa bito pomenilo, da je slednja imetnik zgolj 400/1400 * 100 = 28,57 % glasovalnih pravic. To bipomenilo, da oseba B, četudi je manifestirala namen po pridobitvi kontrole na ciljno družbo,ne bi bila dolžna podati prevzemno ponudbo. Zato je v konkretnem primeru v osnovo(imenovalec) potrebno šteti zgolj 1000 delnic in bi <strong>za</strong> imetnika nakupne opcije nastopilaobveznost podati prevzemno ponudbo (400/1000 * 100 = 40,00 %).Pravilo iz 2. točke četrtega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong>to glede na sistematiko <strong>za</strong>konaprihaja v poštev, ko so predmet opcijskega upravičenja oziroma terminske pogodbe delnice,ki sicer še niso izdane – in <strong>za</strong>to <strong>za</strong>koniti imetnik osnovnega vrednostnega papirja sploh (še)ne obstoji. Do takšne situacije pride, če ima upravičenec na podlagi pravnega razmerja sciljno družbo pravico pridobiti delnice ciljne družbe, družba pa v ta namen nima oblikovanegasklada lastnih delnic in bi morala v primeru uresničenja upravičenja izdati nove delnice. 3028 Glej npr. določbo prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1.29 Več o tem, da gre <strong>za</strong> fikcijo glasovalnih pravic in ne <strong>za</strong> dejanske glasovalne pravice, glej primere spodaj.30 Primer: družba izda <strong>za</strong>menljive obveznice ali pa opcije, ki <strong>za</strong>poslenim dajejo pravico do pridobitve delnic.21
Uresničitev upravičenja je mogoča samo v primeru, da se poveča osnovni kapital in izdajonove delnice. (Potencialna) moč oziroma kontrola, ki se obeta imetniku takšnegaupravičenja, torej izhaja iz delnic, ki šele bodo izdane (ne pa, kot v zgoraj opisanem primeru,iz delnic, ki so že izdane), <strong>za</strong>to je potrebno kot osnovo <strong>za</strong> izračun njegove moči, kontroleupoštevati tako že izdane delnice, kot tudi delnice, ki šele bodo izdane v primeru uresničitvenjegovega upravičenja.Primer 2: Ciljna družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na 1000 delnic in nima sklada lastnihdelnic, izda <strong>za</strong>menljive obveznice, ki imetniku dajejo pravico do <strong>za</strong>menjave 1 obveznice <strong>za</strong> 1delnico v roku 1 leta od izdaje obveznic. Oseba A vpiše 400 obveznic. V kolikor bi se torejoseba A odločila <strong>za</strong> <strong>za</strong>menjavo terjatve (obveznice) v lastniški delež (delnice), bi ciljnadružba morala izdati 400 novih delnic; pravice do <strong>za</strong>menjave torej osebi A daje potencialnalastniška upravičenja v sorazmerju do 1000 starih in 400 novih delnic, ne pa le v razmerju do1000 starih delnic (kot npr. v primeru 1). Osnova <strong>za</strong> izračun njegovega deleža (moči,kontrole) je torej 1400 delnic, <strong>za</strong>radi česar se šteje da ima 400/(1000+400) * 100 = 28,57 %glasovalnih pravic.6.3. Glasovalne pravice, ki se štejejo <strong>za</strong> glasovalne pravice posameznika (števec)V prvem odstavku 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 so določene štiri situacije, ki imajo <strong>za</strong> posledicoprištevanje glasovalnih pravic k glasovalnim pravicam osebe, ki je predmet presoje.6.3.1. Vrednostni papirji, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in <strong>za</strong> svojračun (1. točka prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1)Dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 je najbolj običajen. Vsebujepravilo, da se glasovalne pravice iz delnic prištevajo k glasovalnim pravicam njegovega<strong>za</strong>konitega imetnika. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih določa, da je <strong>za</strong>konitiimetnik nematerializiranega vrednostnega papirja tista oseba, v korist katere jenematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru. Za ugotavljanje glasovalnihpravic na podlagi 1. točke prvega odstavka <strong>ZPre</strong>-1 torej ni pomembno, da je bil npr. sklenjen<strong>za</strong>vezovalni pravni posel <strong>za</strong> prenos vrednostnih papirjev 31 , niti ni pomemben razpolagalnipravni posel (nalog <strong>za</strong> preknjižbo vrednostnih papirjev v centralnem registrunematerializiranih vrednostnih papirjev), ampak je izključno pomembno dejstvo, v čigavokorist so nematerializirani vrednostni papirji vpisani v centralnem registru nematerializiranihvrednostnih papirjev, ki ga vodi klirinško depotna družba. 32 Pomembno je torej realno dejanjevpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.6.3.2. Vrednostni papirji, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in <strong>za</strong>račun te osebe (2. točka prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1)Navedeni abstraktni dejanski stan opredeljuje primere t.i. fiduciarnih razmerij. Zakonitiimetnik 33 , t.j. fiduciar, vrednostnih papirjev nima <strong>za</strong> svoj račun in nima interesa vplivati na31 Razen v primeru, ko <strong>za</strong>vezovalni pravni posel predstavljajo terminske pogodbe oziroma delniške nakupne opcije,ustanovljene na podlagi pravnega posla (glej 4. točko prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1).32 Sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. G 20/2008, z dne 20.1.2010.33 Glede vprašanja, kdo se šteje <strong>za</strong> <strong>za</strong>konitega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev, glej tč. 6.3.1.22
upravljanje družbe, ampak ima vrednostne papirje <strong>za</strong> račun beneficiarja, katerega interese vciljni družbi <strong>za</strong>sleduje. Ne gre torej <strong>za</strong> razmerje več oseb, ki bi vse imele interes vplivati naupravljanje družbe, <strong>za</strong>radi česar fiduciar in beneficiar nista osebi, ki delujeta usklajeno. Načinugotavljanja deleža glasovalnih pravic je <strong>za</strong>to drugačen: medtem ko se v primeru oseb, kidelujejo usklajeno, <strong>za</strong> vsako posamično osebo ugotovi njen delež glasovalnih pravic, nato pase njihovi deleži seštejejo (tretji odstavek 7. člena <strong>ZPre</strong>-1), se v primeru fiduciarnegarazmerja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je sicer fiduciar,štejejo kot glasovalne pravice beneficiarja.Ob ugotavljanju deleža glasovalnih pravice je <strong>za</strong>to bistveno identificirati beneficiarja, t.j.osebo, po čigar navodilih in v čigar korist deluje <strong>za</strong>koniti imetnik nematerializiranihvrednostnih papirjev. Zaradi <strong>za</strong>upne, prikrite narave fiduciarnega razmerja, ta naloga nivedno lahka. V kolikor je fiduciar oseba, ki opravlja dejavnost oziroma sklepa posle, <strong>za</strong>katere se že v naprej ve, da imajo podlago v fiduciarnem razmerju (npr. banka, ki na podlagifiduciarnega prenosa v <strong>za</strong>varovanje svoje terjatve (kredita), <strong>za</strong>časno pridobi vrednostnepapirje 34 ; notar, ki je kot garant <strong>za</strong> istočasno izpolnitev obveznosti iz pogodb, <strong>za</strong>koniti imetnikvrednostnih papirjev), težav ni. Iz osnovne dejavnosti <strong>za</strong>konitega imetnika vrednostnihpapirjev je namreč že na prvi pogled razvidno, da vrednostnih papirjev nima <strong>za</strong> svoj račun.Osnovna dejavnost npr. banke je namreč opravljanje bančnih storitev, t.j. sprejemanjedepozitov od javnosti in dajanje kreditov <strong>za</strong> svoj račun (7. člen ZBan-1) 35 , notarja pa meddrugim tudi hramba vrednostnih papirjev <strong>za</strong> izročitev tretjim osebam (prvi odstavek 2. členaZN) 36 , ne pa opravljanje investicijskih storitev in poslov, med katere sicer sodi poslovanje sfinančnimi instrumenti <strong>za</strong> svoj račun (3. točka prvega odstavka 8. člen ZTFI) 37 .Drugače pa je v primeru, ko dejstvo, da gre <strong>za</strong> fiduciarno razmerje, ni razvidno že izdejavnosti strank oziroma sklenjenih poslov – torej iz same narave dejavnosti oziromaposlov. V teh primerih je potrebno morebiten obstoj fiduciarnega razmerja ugotavljati izdrugih okoliščin, ki kažejo na to, da <strong>za</strong>koniti imetnik vrednostnih papirjev nima <strong>za</strong> svoj račun.Da gre <strong>za</strong> fiduciarno razmerje lahko npr. kaže dejstvo, da je pridobitelj (<strong>za</strong>koniti imetnik) dobilsredstva <strong>za</strong> nakup pod neobičajno ugodnimi pogoji 38 oziroma dejstvo, da si je pridobiteljizgovoril prodajno pravico glede vrednostnih papirjev 39 . V kolikor je takšnih okoliščin, kiodstopajo od pričakovanih ravnanj, več, je mogoče z veliko stopnjo verjetnosti <strong>za</strong>ključiti, da jeoseba, ki je financirala nakup vrednostnih papirjev oziroma, ki je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec iz prodajneopcije, tudi beneficiar v fiduciarnem razmerju.6.3.3. Delnice z glasovalno pravico, iz katerih lahko ta oseba uresničuje glasovalnopravico na podlagi pooblastila <strong>za</strong>konitega imetnika po lastni presoji, če mu <strong>za</strong>konitiimetnik ne da navodil <strong>za</strong> glasovanje (3. točka prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1)34 T.i. repo posli.35 Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5 (52/11 – popr.), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11, v nadaljevanju ZBan-1.36 Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07-UPB3, 33/07-ZSReg-B, 45/08, v nadaljevanju ZN).37 Uradni list RS, št.108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11, v nadaljevanju ZTFI.38 Osebi z zelo malo premoženja je npr. odobreno nesorazmerno visoko posojilo, po zelo nizki obrestni meri, z odlogomodplačila glavnice in obresti, z neustreznim <strong>za</strong>varovanjem (npr. izključno vrednostni papirji, ki so predmet nakupa ali druga manjkvalitetna <strong>za</strong>varovanja – npr. osebna menica takšnega pridobitelja).39 Npr. pogodba o ustanovitvi prodajne opcije, pri kateri je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec oseba, ki je <strong>za</strong>gotovila sredstva <strong>za</strong> nakup vrednostnihpapirjev. Dodatno je lahko tudi izvršitvena cena določena tako, da <strong>za</strong>konitemu imetniku (fiaduciarju) »pokrije« stroške v zvezi zimetništvom vrednostnih papirjev (npr. stroške financiranja, stroške preknjižbe ipd.). Glej 13. točko obrazložitve sodbevrhovnega sodišča, opr. št. G 4/2012 z dne 12.6.2012.23
Uvodoma je potrebno pojasniti, da se dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 6. člena<strong>ZPre</strong>-1 navezuje na delnice in ne na vrednostne papirje, kot npr. dejanski stan iz 1. in 2.točke prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1. Takšno razlikovanje je povsem logično, saj urejauresničevanje glasovalne pravice, te pa – upoštevaje definicijo vrednostnih papirjev iz 5.člena <strong>ZPre</strong>-1 – lahko izhajajo le iz delnic z glasovalno pravico. Povedano drugače: izdelniških nakupnih opcij 40 dejansko ne izhajajo nikakršne glasovalne pravice; dejstvo, da se»glasovalne pravice« iz delniških nakupnih opcij (in terminskih pogodb) <strong>za</strong> namen <strong>ZPre</strong>-1štejejo med glasovalne pravice osebe, katere delež se ugotavlja, je namreč posledica pravnefikcije (drugi odstavek 6. člena <strong>ZPre</strong>-1), po kateri se šteje, da je enostransko oblikovalnoupravičenje že uresničeno in da je imetnik tega upravičenja že pridobil delnice z glasovalnopravico (delniške nakupne opcije) oziroma da je kupec že pridobil delnice z glasovalnopravico, ki so predmet terminske pogodbe (terminske pogodbe).Dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 ureja t.i. neve<strong>za</strong>na pooblastila. Topomeni, da je pooblaščenec upravičen izvrševati glasovalno pravico po lastni presoji, ne dabi bil dolžan <strong>za</strong>htevati navodila 41 <strong>za</strong> glasovanje o posameznih <strong>za</strong>devah. Prav <strong>za</strong>radi opisaneavtonomije pooblaščenca pa <strong>za</strong>kon določa, da se glasovalne pravice iz delnic, katerih<strong>za</strong>koniti imetnik je sicer pooblastitelj, <strong>za</strong> potrebe <strong>ZPre</strong>-1 štejejo kot glasovalne pravicepooblaščenca. Z uresničevanjem glasovalnih pravic po lastni presoji je namreč pooblaščencudana objektivna možnost, da v ciljni družbi – sicer na podlagi vrednostnih papirjev, katerihimetnik je nekdo drug – <strong>za</strong>sleduje svoje cilje in interese.6.3.3.1. Uresničevanje glasovalnih pravic družbe <strong>za</strong> upravljanja oziroma upravljavcav<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada (peti odstavek 6. člena <strong>ZPre</strong>-1)Iz določbe petega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 izhaja, da se nanaša (tudi) na določbo 3. točkeprvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1; gre torej <strong>za</strong> lex specialis v razmerju do pravila, ki gavsebuje 3. točka prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1.Predmet splošnega pravila je torej razmerje med <strong>za</strong>konitim imetnikom vrednostnih papirjev innjegovim pooblaščencem, predmet specialnega pravila iz petega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1pa je razmerje med investicijskim skladom oziroma v<strong>za</strong>jemnim pokojninskim skladom kot<strong>za</strong>konitim imetnikom vrednostnih papirjev 42 in družbo <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavcemv<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada kot pooblaščencem <strong>za</strong> upravljanje premoženja (13. členZISDU-2, 316. člen ZPIZ-2).40 Navedeno po analogiji velja tudi <strong>za</strong> terminske pogodbe o nakupu vrednostnih papirjev.41 Drugačno situacijo, ko je pooblaščenec dolžan od delničarja <strong>za</strong>htevati navodila <strong>za</strong> glasovanje, urejata npr. peti odstavek 309.člena ZGD-1 (uresničevanje glasovalne pravice prek finančnih in drugih organi<strong>za</strong>cij ter drugih oseb) in tretji odstavek 310. členaZGD-1 (organizirano zbiranje pooblastil).42 Tako Zakon o investicijskih skladih in družbah <strong>za</strong> upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – <strong>ZPre</strong> – 1C, v nadaljevanjuZISDU-2) kot Zakon o pokojninskem in invalidskem <strong>za</strong>varovanju (Uradni list RS, št. 96/12 – v nadaljevanju ZPIZ-2) določatatemeljno pravilo ločenosti premoženja investicijskega (186. člen ZISDU-2) oziroma v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada (264. členZPIZ-2) od premoženja družbe <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavca v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada. Čeprav v<strong>za</strong>jemnipokojninski skladi in – razen investicijskih družb – niso pravne osebe, so <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>gotovitve ločitve premoženja od premoženjadružbe <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavca v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada lahko nosilci določenih upravičenj (imetništvovrednostnih papirjev, transakcijskih računov ipd.)24
Razlog <strong>za</strong> specialno ureditev izhaja iz same narave investicijskih oziroma v<strong>za</strong>jemnihpokojninskih skladov. Investicijski oziroma v<strong>za</strong>jemni pokojninski sklad namreč predstavljatazbrano premoženje (kolektivni naložbeni podjem) vlagateljev (prvi odstavek 5. člena ZISDU-2, prvi odstavek 295. člena ZPIZ-2), ki se skladno z v naprej določenimi pravili upravljanja(prvi odstavek 5. člena ZISDU-2, 302. člen ZPIZ-2) upravlja v izključno korist vlagateljev (prviodstavek 5. člena ZISDU-2, peti odstavek 295. člena ZPIZ-2), upravlja pa ga družba <strong>za</strong>upravljanje oziroma upravljavec v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada (13. člen ZISDU-2, 297.člen ZPIZ-2).Družba <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavec v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada – torej oseba,katere delež glasovalnih pravic v ciljni družbi se ugotavlja – z upravljanjem investicijskegasklada oziroma v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada ne <strong>za</strong>sleduje svojih interesov, ampakinteres vlagateljev. Ob tem je družba <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavec pokojninskegasklada »ve<strong>za</strong>n« na pravila upravljanja investicijskega oziroma v<strong>za</strong>jemnega pokojninskegasklada, ki določajo naložbeno politiko. Bistveni <strong>za</strong>konski znaki iz 3. točke prvega odstavka 6.člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>radi katerih je posledica prištevanje glasovalnih pravic pooblaščencu, stadejstvi, da gre <strong>za</strong> lastno presojo pooblaščenca in odsotnost navodil <strong>za</strong> glasovanje. Zato vprimeru, ko družba <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavec v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega izvršujeglasovalne pravice iz delnic, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je investicijski oziroma v<strong>za</strong>jemnipokojninski sklad, takšni okoliščini nista podani. Osnovna dolžnost investicijskega skladaoziroma v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega sklada oziroma družbe <strong>za</strong> upravljanje ali upravljavcapokojninskega sklada, ki oblikujeta poslovno voljo v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega aliinvesticijskega sklada, je namreč <strong>za</strong>sledovanje interesov vlagateljev, skladno z naložbenopolitiko, ki je vsebovana v pravilih upravljanja.V kolikor torej družba <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavec v<strong>za</strong>jemnega pokojninskega skladapostopa skladno z ZISDU-2 oziroma ZPIZ-2, se torej glasovalne pravice iz delnic ciljnedružbe, katerih imetnik je investicijski oziroma v<strong>za</strong>jemni pokojninski sklad, ki ga upravlja, neštejejo kot glasovalne pravice družbe <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavca v<strong>za</strong>jemnegapokojninskega sklada. Zato se tudi ne prištevajo k glasovalnim pravicam, katerih imetnica jedružba <strong>za</strong> upravljanje oziroma upravljavec pokojninskega sklada <strong>za</strong> svoj račun.Pravilo iz petega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 ni novost, saj je smiselno enako določal že 128.člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah <strong>za</strong>upravljanje 43 oziroma drugi odstavek 32. člena ZISDU-2; glede na to, da pravilo ne urejarazmerja več oseb, ki bi vse imele interes vplivati na upravljanje družbe, pa je primerneje, dase navezuje na določbo 6. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki določa način izračuna deleža glasovalnih pravicposamezne osebe in ne na določbo 8. člena <strong>ZPre</strong> – 1, ki določa krog oseb, ki delujejousklajeno.43 Uradni list RS, št. 92/07, v nadaljevanju ZISDU-1B.25
6.3.4. »Glasovalne pravice« iz delniških nakupnih opcij in terminskih pogodb, ki nisovsebovane v vrednostnem papirju (4. točka prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1)Določba ureja položaj, ko delniška nakupna opcija oziroma terminska pogodba ni nastala napodlagi vrednostnega papirja, ampak na podlagi drugega pravnega posla. Urejeni so torejpoložaji t.i. pogodbenih opcij in pogodbenih terminskih pogodb (t.i. forward). 44 Potreben jeponoven poudarek (glej tč. 6.3.3), da iz delniških nakupnih opcij in terminskih pogodbdejansko ne izhajajo nikakršne glasovalne pravice, temveč <strong>za</strong>kon vzpostavlja fikcijo, da jeoseba, ki je izrazila namen po pridobitvi delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, le-te žepridobila.6.3.4.1 Obveznost poročanja Agenciji o delniških nakupnih opcijah in terminskihpogodbah (tretji odstavek 6. člena <strong>ZPre</strong>-1)Določba omogoča ažuren nadzor Agencije. Dejstvo, da predvsem pogodbene opcije inpogodbene terminske pogodbe niso znane tretjim osebam, so pa obenem bistvenegapomena <strong>za</strong> izračun deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi 45 , namreč Agenciji izjemnootežuje nadzor. Relevantno dejansko stanje, kot izhaja iz centralnega registranematerializiranih vrednostnih papirjev, je namreč <strong>za</strong>radi morebitnega obstoja pogodbenihdelniških nakupnih opcij oziroma pogodbenih terminskih pogodb – glede katerih seveda neobstoji nikakršen (javni) register – lahko nepopolno.Dodatni razlog <strong>za</strong> vzpostavitev obveznosti poročanja je v preprečitvi morebitnegaprilagajanja datuma sklenitve pravnih poslov potrebam strank. Za veljavnost pogodbenenakupne opcije oziroma terminske pogodbe <strong>za</strong>kon namreč ne predpisuje nikakršne oblike(npr. notarski <strong>za</strong>pis), ki bi <strong>za</strong>gotavljal večjo stopnjo <strong>za</strong>upanja v podatek o datumu sklenitvepravnega posla. V nasprotju z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, pri katerih je trenutekrazpolaganja z njimi in s tem prenos glasovalnih pravic na drugo osebo odvisen odobjektivnega dejstva, ki ga izvrši tretja in neodvisna oseba (trenutek vpisa novega imetnika vcentralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev), je trenutek prenosa »glasovalnihpravic« iz pogodbenih opcij in terminskih pogodb odvisen izključno od volje strank pravnegaposla. Zaradi fikcije, ki jo vzpostavlja drugi odstavek 6. člena <strong>ZPre</strong>-1, pa se <strong>za</strong> ta trenutekšteje že trenutek sklenitve pravnega posla; tretja, neodvisna oseba, ki bi jamčila tudi <strong>za</strong>trenutek sklenitve pravnega posla, pa v takšnih primerih ne obstaja. 46Dolžnosti poročanja o pridobljenih nakupnih opcijah oziroma sklenjenih terminskih pogodbah,katere opustitev se sankcionira v postopku o prekršku (druga alineja prvega odstavka 71.člena <strong>ZPre</strong>-1) <strong>za</strong>to stranke pravnih poslov pod pretnjo globe sili, da Agencijo obvestijo osklenjenih tovrstnih poslih.44 Ker so delniške nakupne opcije, ki so inkorporirane v vrednostnem papirju, definirane kor vrednostni papir (2. tč. 5. člena<strong>ZPre</strong>-1), se »glasovalne pravice« iz njih ugotavljajo na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1. Za razlikood delniških nakupnih opcij, inkorporiranih v vrednostnem papirju, pa <strong>ZPre</strong>-1 tipizirane terminske pogodbe, s katerimi se <strong>trg</strong>ujena organiziranem <strong>trg</strong>u (t.i. »futures«), ne opredeljuje kot vrednostne papirje.45 In obenem nastopa morebitne obveznosti podati prevzemno ponudbo, trenutka nastopa le-te, pravične cene ipd.46 Terminska pogodba tako npr. omogoča, da se imetnik glasovalnih pravic sklicuje, da je glasovalne pravice na podlagiterminske pogodbe pridobil že v času, ko se prevzemna <strong>za</strong>konodaja <strong>za</strong>nj še ni uporabljala ali pa denimo omogoča osebi, ki seznajde v nadzornem postopku <strong>za</strong>trjevanje, da je potrebno na podlagi terminske pogodbe glasovalne pravice prištevati neki drugiosebi.26
Rok <strong>za</strong> poročanje je usklajen z določbo drugega odstavka 123. člena ZTFI, ki določa rok <strong>za</strong>poročanje o spremembah pomembnih deležev. Zaradi izogibanju nepotrebnimadministrativnim oviram <strong>za</strong>kon določa, da ni potrebno poročati osebi, ki je že poročala napodlagi ZTFI. 477. Prevzem in prevzemni prag (7. člen)7. člen(prevzem in prevzemni prag)(1) Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim,doseže prevzemni prag.(2) Prevzemi prag v ciljni družbi (v nadaljnjem besedilu:prevzemni prag) je 1/3 deležglasovalnih pravic v tej družbi.(3) Pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se <strong>za</strong> vsakood njih ugotovi delež glasovalnih pravic v skladu z določbami prejšnjega člena, nato pa senjihovi deleži seštejejo.7.1. Prevzem in prevzemni prag – splošnoObrazložitev<strong>ZPre</strong>-1 se uporablja izključno <strong>za</strong> delniške družbe, torej družbe, katerih premoženje jerazdeljeno na delnice 48 . Ena od pravic, ki izhaja iz delnice, je tudi pravica do udeležbe priupravljanju ciljne družbe. Ta se uresničuje na skupščinah delniške družbe, in sicer priglasovanju o predlogih skupščinskih sklepov. Sklep skupščine delniške družbe jekorporacijski pravni akt, s katerim skupščina (prisotni delničarji) z izjavo svoje volje oblikujejovoljo družbe oziroma urejajo vprašanja, pove<strong>za</strong>na z nastankom, poslovanjem aliprenehanjem delniške družbe.S pridobitvijo določenega števila delnic z glasovalno pravico si delničar pridobi toliko glasov,da lahko pomembno vpliva na odločitve oziroma sklepe skupščine, da torej vpliva na vodenjedružbe (če se seveda skupščin udeležuje in na njih glasuje). V praksi se uporablja izrazkontrola oziroma kontrolni delež, ki sicer ni izrecno definiran, vendar iz razlage določb <strong>ZPre</strong>-1izhaja, da je kontrola delež glasovalnih pravic, s katerim delničar oziroma krog oseb, kidelujejo usklajeno (torej kot en delničar), lahko pomembno vpliva na sprejem predlaganihsklepov. Kontrola družbe se namreč izvršuje z reali<strong>za</strong>cijo upravičenj, ki izhajajo izkapitalskega deleža, torej iz imetništva delnic (ciljne) družbe z glasovalno pravico. Kontrola47 Glej npr. 119. člen ZTFI – poročanje imetnika delniških nakupnih opcij (finančni instrument).48 Področje uporabe določb <strong>ZPre</strong>-1 je določeno v prvem in drugem odstavku 4. člena <strong>ZPre</strong>-1, in sicer <strong>ZPre</strong>-1 velja <strong>za</strong> javnedelniške družbe, s čigar delnicami z glasovalno pravico se <strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u. Prav tako se <strong>ZPre</strong>-1 uporablja <strong>za</strong>delniško družbo, s čigar delnicami se na organiziranem <strong>trg</strong>u ne <strong>trg</strong>uje, če ima na <strong>za</strong>dnji dan leta pred letom, ki je pomembno <strong>za</strong>presojo uporabe <strong>ZPre</strong>-1, najmanj 250 delničarjev ali več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala, ki je razviden iz <strong>za</strong>dnje javneobjave letnega poročila na podlagi ZGD-1.27
oziroma kontrolni delež je v smislu določb <strong>ZPre</strong>-1 določena s prevzemnim pragom, in sicer stretjinskim deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi.Prevzemni prag je točka (izražena v deležu glasovalnih pravic v ciljni družbi), do katereoziroma natančneje povedano, pred katero lahko oseba (ali krog oseb, ki delujejo usklajeno)prosto, to je brez obveznosti izstavitve prevzemne ponudbe, povečuje svoj delež glasovalnihpravic v delniški družbi, <strong>za</strong> katero se uporabljajo določbe <strong>ZPre</strong>-1. Povedano drugače,prevzemni prag je meja, na kateri <strong>za</strong> delničarja že nastopi obveznost dati prevzemnoponudbo, ta pa se <strong>za</strong>čne z objavo prevzemne namere v roku 3 delovnih dni 49 od dne, ko jebil dosežen prevzemni prag. Od takrat naprej mora oseba (ali krog oseb, ki delujejousklajeno), vse nadaljnje delnice ciljne družbe z glasovalno pravico (in delniške nakupneopcije ali terminske pogodbe 50 ) pridobivati le še v okviru postopka prevzemne ponudbe.Prevzemni prag je torej delež glasovalnih pravic, ob katerem mora biti vsem preostalimdelničarjem ciljne družbe omogočeno, da prodajo delnice ciljne družbe z glasovalno pravicopod enakimi pogoji.7.2. Prevzem in prevzemni prag po <strong>ZPre</strong>-1Delež glasovalnih pravic v ciljni družbi je torej tisti ključni element, ki povzroči pomembnepravne učinke po določbah <strong>ZPre</strong>-1, saj je podlaga <strong>za</strong> definicijo prevzema in prevzemnegapraga, ko nastopi obveznost objave prevzemne ponudbe, ta pa je osrednji institut <strong>ZPre</strong>-1, skaterim se <strong>za</strong>sleduje namen <strong>ZPre</strong>-1, in sicer varstvo interesov malih delničarjev. Ugotavljanjedeleža glasovalnih pravic v ciljni družbi je urejeno z določbo 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 (glej pojasnila k6. členu).Prevzem je skladno s prvim odstavkom 7. člena <strong>ZPre</strong>-1 definiran kot položaj, koprevzemnik 51 sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag.Prevzemni prag v ciljni družbi pa je po določbi drugega odstavka 7. člena <strong>ZPre</strong>-1, 1/3 deležglasovalnih pravic v tej družbi. Tako sta prevzem in prevzemni prag določena s 1/3 deležemglasovalnih pravic v ciljni družbi. Z <strong>za</strong>konom določen prevzemni prag postavlja domnevo, daprevzemnik z njim pridobi oziroma utrdi (dodatni prevzemni prag) kontrolo v ciljni družbi.Iz definicije prevzema torej izhaja, da je s pridobitvijo 1/3 deleža glasovalnih pravic prevzemže opravljen, <strong>za</strong>to mora biti prevzemnik pripravljen od vseh ostalih delničarjev odkupiti vsepreostale delnice ciljne družbe.7.3. Prevzemni prag pri osebah, ki delujejo usklajenoOsebe, ki delujejo usklajeno, imajo napram ostalim delničarjem položaj enega samegadelničarja (so usklajeni, torej kot eden). Zato je tudi logično, da se deleži glasovalnih pravicposameznih delničarjev, ki delujejo usklajeno, seštevajo.Zato se pri ugotavljanju, ali je krog oseb, ki delujejo usklajeno, dosegel prevzemni prag,najprej ugotovi delež glasovalnih pravic vsakega posameznega delničarja iz tega kroga,49 Tretji odstavek 24. člena <strong>ZPre</strong>-1.50 Glej 5. in 10. točko prvega odstavka 3. člena <strong>ZPre</strong>-151 T.j. en sam delničar ali pa krog oseb, ki delujejo usklajeno28
4. v kateri ima druga oseba pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.(5) Druga oseba iz prejšnjega odstavka je obvladujoča oseba odvisne družbe.(6) Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe, se pravicam te osebe iz tretjegaodstavka tega člena prištejejo pravice, katerih imetniki so druge osebe, v katerih ima taoseba večinski kapitalski delež ali večino glasovalnih pravic.(7) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem <strong>za</strong>konu se štejejo:1. <strong>za</strong>konec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kiima po <strong>za</strong>konu, ki ureja <strong>za</strong>konsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledicekakor <strong>za</strong>konska zve<strong>za</strong> (v nadaljnjem besedilu: zunaj<strong>za</strong>konska skupnost), ali s katero živi vregistrirani istospolni partnerski skupnosti;2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.(8) Za usklajeno delovanje se ne šteje uresničevanje glasovalne pravice na podlagiorganiziranega zbiranja pooblastil, če so bila zbrana v skladu z <strong>za</strong>konom, ki urejagospodarske družbe, razen če je s tem samo prikrit sporazum, katerega cilj je pridobiti aliutrditi kontrolo nad ciljno družbo. O nameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranjapooblastil v ciljni družbi mora pooblaščena oseba predhodno obvestiti Agencijo <strong>za</strong> <strong>trg</strong>vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), sicer se domneva, da je zorganiziranim zbiranjem pooblastil samo prikrit sporazum iz prejšnjega stavka.(9) <strong>Agencija</strong> lahko ob soglasju ministra, pristojnega <strong>za</strong> gospodarstvo, v skladu s tem<strong>za</strong>konom določi podrobnejša merila usklajenega delovanja.8.1. SplošnoObrazložitevDefinicija usklajenega delovanja in njegovih pravnih posledic je pomembna <strong>za</strong> <strong>za</strong>sledovanjeosnovnega namena <strong>ZPre</strong>-1, to je <strong>za</strong> varstvo delničarjev, zlasti manjšinskih delničarjev, obspremembi kontrole v delniški družbi, pri čemer se to varstvo <strong>za</strong>gotavlja predvsem z obveznoprevzemno ponudbo. Za jasno določitev znakov usklajenega delovanja so <strong>za</strong>interesirani(manjšinski) delničarji, ki utemeljeno pričakujejo objavo prevzemne ponudbe, ko skupinaoseb, ki delujejo usklajeno, doseže prevzemni prag. Osebe, ki delujejo usklajeno, se namrečobravnavajo kot ena sama oseba, njihovi deleži pa se seštevajo. Prav tako je definicijausklajenega delovanja pomembna <strong>za</strong> delničarje, ki nameravajo na določen način sodelovatiin želijo vedeti, ali bo <strong>za</strong>nje <strong>za</strong>radi tega sodelovanja nastopila obveznost dati prevzemnoponudbo, če s skupnim deležem dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi. Nena<strong>za</strong>dnje pa jedefinicija usklajenega delovanja pomembna tudi <strong>za</strong> Agencijo kot nadzorni organ, ki skrbi <strong>za</strong>spoštovanje določb <strong>ZPre</strong>-1 (prvi odstavek 70. člena <strong>ZPre</strong>-1), t.j. pravilno izpolnitevobveznosti podati prevzemno ponudbo in sankcioniranje oseb, ki ravnajo v nasprotju zobveznostjo podati prevzemno ponudbo.30
Pomemben oziroma prevladujoč vpliv na vodenje delniške družbe z izvrševanjemglasovalnih pravic (t.i. kontrolo) ima lahko posamezna oseba, lahko pa tudi več oseb skupaj,ki delujejo kot ena. Imetništvo kontrole v delniški družbi, <strong>za</strong> katero se uporabljajo določbe<strong>ZPre</strong>-1 je <strong>za</strong>konito le, če je oseba oziroma skupina usklajeno delujočih oseb, ki ima kontrolo,že vsaj enkrat objavila prevzemno ponudbo, razen če gre <strong>za</strong> situacije, ki sodijo medtaksativno naštete izjeme (22. člen <strong>ZPre</strong>-1 in 22.a člen <strong>ZPre</strong>-1) oziroma <strong>za</strong> t.i. <strong>za</strong>tečenostanje (drugi odstavek 75. člena <strong>ZPre</strong>-1).<strong>ZPre</strong>-1 ne vsebuje definicije kontrole, definira pa pojem prevzema. Prevzem je položaj, koprevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag(prvi odstavek 7. člena <strong>ZPre</strong>-1). Kontrola v smislu <strong>ZPre</strong>-1 je torej določena s prevzemnimpragom, slednji pa je definiran kot 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi 53 . Z dosegomprevzemnega praga nastopi obveznost dati prevzemno ponudbo, saj velja domneva, da imadelničar, ki pridobi delež glasovalnih pravic v delniški družbi v višini prevzemnega praga,pomemben vpliv na vodenje oziroma kontrolo v tej delniški družbi, ali da jo želi pridobiti. Vnekaterih primerih prevzemni prag dejansko prinese tudi kontrolo v ciljni družbi, v drugih ne 54 .Povedano drugače, ni nujno, da delničar ali krog oseb, ki deluje usklajeno in dosežeprevzemni prag v določeni družbi, dejansko pridobi tudi kontrolo v tej družbi. Ne glede na topa mora biti ob dosegu prevzemnega praga pripravljen odkupiti tudi vse preostale delnice tedružbe. Velja namreč, da je oseba ali skupina oseb (ki delujejo usklajeno), ki je pridobilakontrolni delež v delniški družbi, to družbo prevzela. Takrat nastane obveznost datiprevzemno ponudbo, torej obveznost ponuditi vsem preostalim delničarjem možnost, da seodločijo, ali bodo ostali delničarji v delniški družbi, v kateri je kontrolo pridobila oziromaprevzela nova oseba ali skupina oseb, ali pa bodo iz te delniške družbe izstopili, torej prodalisvoje delnice po pravični ceni (le-ta je v <strong>ZPre</strong>-1 definirana v 17. členu 55 ). V primeru kršitveobveznosti dati prevzemno ponudbo pa <strong>za</strong> osebo, ki je dosegla prevzemni prag oziroma <strong>za</strong>skupino oseb, ki delujejo usklajeno in so dosegle prevzemni prag, torej <strong>za</strong> ne<strong>za</strong>konitegaprevzemnika, nastopi sankcija mirovanja glasovalnih pravic (glej 63. člen in tretji odstavek64. člena <strong>ZPre</strong>-1).Varstvo interesov delničarjev ciljne družbe je torej <strong>za</strong>gotovljeno predvsem z obveznostjoobjave prevzemne ponudbe ob pridobitvi oziroma spremembi kontrole v tej družbi. Kadarkontrolo v ciljni družbi pridobi en sam delničar, je to evidentno že na podlagi vpogleda vdelniško knjigo. Za takšnega delničarja je povsem jasno, da mora dati prevzemno ponudbo vskladu z določbami <strong>ZPre</strong>-1. Drugače pa je v primeru, ko se poveže več pravnih oziromafizičnih oseb, ki se dogovorijo o sodelovanju in o skupnem cilju v določeni delniški družbi.Vsakemu delničarju delniške družbe so dostopni podatki o velikosti deležev glasovalnihpravic vseh ostalih posameznih delničarjev, ne pa tudi morebitne pove<strong>za</strong>ve med njimi. Pravte pove<strong>za</strong>ve pa so lahko izredno pomembne oziroma celo odločilne <strong>za</strong> vodenje delniškedružbe. Zato bi morale biti znane vsem delničarjem. Pošten odnos do ostalih investitorjev(delničarjev) ter temeljno načelo enakopravne obravnave in obveščenosti vseh delničarjevterja takojšnje razkritje usklajenega delovanja. Vendar žal v praksi ni vedno tako, <strong>za</strong>to somogoči primeri, da določeno delniško družbo dlje časa vodi krog oseb, ki delujejo usklajeno,53 Od uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1, to je od 11. 8. 2006 do 26. 5. 2012, je bil prevzemni prag določen kot 25-odstotni delež glasovalnihpravic v ciljni družbi.54 Glej tudi Zakon o prevzemih (<strong>ZPre</strong>-1) Uvodna pojasnila; prof. dr. Marijan Kocbek, doc. dr. Nina Plavšak, mag. DušanPšeničnik, GV Založba, Ljubljana, 2006 – stran 25.55 Glede določitve pravične cene glej tudi specialno določbo petega odstavka 64. člena <strong>ZPre</strong>-1.31
a tega ne razkrijejo in nikoli ne dajo prevzemne ponudbe. Na tak način se ogroža integriteta<strong>trg</strong>a finančnih instrumentov in <strong>za</strong>upanje vlagateljev v ta <strong>trg</strong>. <strong>Agencija</strong> je nekaj takih primerovže odkrila in ustrezno ukrepala (izdala odločbe po tretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1). Civilnasankcija <strong>za</strong> kršitev obveznosti objave prevzemne ponudbe je mirovanje glasovalnih pravic izvseh delnic ciljne družbe, katerih imetnik je ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik (ena oseba ali več oseb,ki delujejo usklajeno). Poleg civilne sankcije pa <strong>Agencija</strong> kot prekrškovni organ kršiteljemizreka tudi sankcije <strong>za</strong> prekršek (zlasti globa in opomin), lahko pa kršitelju tudi odv<strong>za</strong>me sprekrškom pridobljeno premoženjsko korist. V zvezi s slednjo je potrebno poudariti stališčeSveta Agencije <strong>za</strong> <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev z dne 3.3.2010, ki preprečuje, da bi ne<strong>za</strong>konitiprevzemnik (oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno) z ne<strong>za</strong>konitim ravnanjem pridobilpremoženjsko korist. Omenjeno stališče namreč določa, da se cena delnice ciljne družbe vprimerih, ko je <strong>Agencija</strong> ne<strong>za</strong>konitemu prevzemniku prepovedala uresničevanje glasovalnihpravic, ne določa po najvišji ceni, v kateri je prevzemnik v <strong>za</strong>dnjih 12 mesecih pridobil delniceciljne družbe, ampak po najvišji ceni, po kateri je ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik pridobival delniceciljne družbe v obdobju <strong>za</strong>dnjih 12 mesecev od dne, ko bi moral objaviti prevzemno ponudbo.Usklajeno delovanje lahko ugotovi <strong>Agencija</strong> in na podlagi takšne ugotovitve izda odločbo potretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1, lahko pa usklajeno delovanje določenih delničarjev naskupščini <strong>za</strong>trjujejo tudi sami (ostali) delničarji ter <strong>za</strong>htevajo prepoved oziromaneupoštevanje glasovalnih pravic kroga oseb, ki po njihovem prepričanju delujejo usklajeno,če skupaj dosegajo prevzemni prag. Odločitev, ali bo osebam, ki po trditvah delničarjevdelujejo usklajeno, prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic, je v tem primeru na stranipredsednika skupščine delniške družbe. Če <strong>za</strong>hteva delničarjev po prepovedi glasovanjausklajenih oseb ni upoštevana, lahko vložijo izpodbojno tožbo po določbi prvega odstavka64. člena <strong>ZPre</strong>-1 (sprejem sklepa mora biti posledica glasov oseb, čigar glasovalne pravicebi morale mirovati).8.2. Usklajeno delovanje oseb po generalni klavzuli (prvi odstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-1)<strong>ZPre</strong>-1 z generalno klavzulo definira osebe, ki delujejo usklajeno (prvi odstavek 8. člena),nato pa v drugem in tretjem odstavku istega člena postavlja še dve pravni domnevi(izpodbitna in neizpodbitna domneva) usklajenega delovanja. Generalna klavzula je splošnooblikovano pravilo, ki določa elemente usklajenega delovanja:»Osebe, ki delujejo usklajeno, so osebe, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisnosklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljnodružbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe.«Generalna klavzula torej določa dva elementa, ki morata biti podana (oba oziroma hkrati) <strong>za</strong>ugotovitev usklajenega delovanja:- sodelovanje na podlagi sporazuma in- cilj pridobiti oziroma utrditi kontrolo v ciljni družbi (usklajeno delovanje na aktivnistrani) ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe (usklajenodelovanje na pasivni strani).Vsaka aktivnost delničarjev, ki vsebuje oba <strong>za</strong>konsko določena znaka usklajenegadelovanja, je usklajeno delovanje z vsemi posledicami, določenimi v <strong>ZPre</strong>-1, kot npr.32
seštevanje deležev oseb, ki delujejo usklajeno, solidarna obveznost objave prevzemneponudbe ob skupnem dosegu prevzemnega praga, določitev pravične cene v prevzemniponudbi itd. <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong> razliko od prejšnjega prevzemnega <strong>za</strong>kona (Zakon o prevzemih, Uradni listRS, št. 47/97), usklajenega delovanja ne definira več zgolj s skupnim delovanjem priuresničevanju glasovalnih pravic, torej z glasovanjem na skupščini. Praksa je namrečpoka<strong>za</strong>la pomanjkljivosti takšne ureditve, saj so se osebe, ki so sodelovale in so imeleskupen cilj, obstoju <strong>za</strong>konskih znakov usklajenega delovanja relativno enostavno izognile zrazličnim glasovanjem o predlogih skupščinskih sklepov, pri čemer je bilo očitno, da so bilisprejeti le tisti predlogi, ki so tem osebam ustre<strong>za</strong>li. Tako so te osebe skupaj dejansko imelekontrolo v delniški družbi, a jih <strong>za</strong>radi različnega glasovanja na skupščinah ni bilo mogočeobravnavati kot osebe, ki delujejo usklajeno, in jim naložiti objavo prevzemne ponudbe. Pravto je namreč namen opredelitve usklajenega delovanja: <strong>za</strong>gotovitev doslednejšegaizpolnjevanja <strong>za</strong>konske obveznosti objave prevzemne ponudbe ob dosegu prevzemnegapraga. Zakonodajalec je z drugačno opredelitvijo oseb, ki delujejo usklajeno, otežilizigravanje pravila o obvezni prevzemni ponudbi.Veljavna <strong>za</strong>konska opredelitev oseb, ki delujejo usklajeno, povsem ustre<strong>za</strong> tudi opredelitvi izDirektive evropskega parlamenta in sveta 2004/25/ES, ki je z <strong>ZPre</strong>-1 prenesena v slovenskipravni red. Člen 2 (d) omenjene direktive namreč »osebe, ki delujejo usklajeno« definira kotfizične ali pravne osebe, ki sodelujejo s ponudnikom ali ciljno družbo na podlagi bodisiizrecnega bodisi tihega, bodisi ustnega bodisi pisnega sporazuma, katerih cilj je pridobitikontrolo nad ciljno družbo ali onemogočati uspešen izid ponudbe.<strong>Agencija</strong> je obravnavala primer usklajenega delovanja, ko so bili izpolnjeni <strong>za</strong>konski znaki pogeneralni klavzuli, torej po prvem odstavku 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, in sicer v postopku o prekršku 56 .8.3. Usklajeno delovanje oseb po izpodbitni domnevi (drugi odstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-1)Kot je že omenjeno, <strong>ZPre</strong>-1 poleg generalne klavzule določa tudi dve domnevi usklajenegadelovanja oseb. V primeru ugotovljenih <strong>za</strong>konskih znakov katerekoli domneve usklajenegadelovanja se šteje, da obstajajo tudi <strong>za</strong>konski znaki usklajenega delovanja po generalniklavzuli, torej sodelovanje na podlagi sporazuma in skupni cilj teh oseb. Z <strong>za</strong>konskimidomnevami je torej olajšano ugotavljanje usklajenega delovanja, ki je pomembno (zlasti) českupni delež oseb, ki delujejo usklajeno, dosega ali presega prevzemi prag. Takrat namrečnastopijo v <strong>ZPre</strong>-1 določene posledice, npr. obveznost dati prevzemno ponudbo, v primerukršitve le-te pa prepoved uresničevanja glasovalnih pravic, možnost vložitve izpodbojne inodškodninske tožbe po določilih <strong>ZPre</strong>-1.Pri dokazovanju usklajenega delovanja po izpodbitni domnevi je potrebno ugotoviti v <strong>za</strong>konudoločene pove<strong>za</strong>ve med osebami oziroma status oseb, <strong>za</strong> katere se dokazuje, da delujejousklajeno. Ko so ugotovljeni <strong>za</strong>konski znaki po kateremkoli od petih <strong>za</strong>konsko določenihdejanskih stanov (dovolj je eden), ki določajo izpodbitno domnevo usklajenega delovanja, sešteje, da osebe delujejo usklajeno. Pri izpodbitni domnevi usklajenega delovanja lahko56 Odločba je pravnomočna. Okrajno sodišče je namreč <strong>za</strong>vrnilo <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> sodno varstvo zoper odločbo Agencije ( SodbaOkrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ZSV-1765/2009-2415 z dne 21. 4. 2011), Višje sodišče pa je <strong>za</strong>vrnilo pritožbe kršiteljev(Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. PRp 920/2011 z dne 1. 2. 2012).33
osebe, na katere se domneva nanaša, dokazujejo, da kljub ugotovljenemu dejanskemustanu iz domneve, ne delujejo usklajeno.Če <strong>Agencija</strong> ugotovi kateregakoli od spodaj navedenih dejanskih stanov, se domneva, dausklajeno delujejo:1. osebe, ki jih povezujejo samo okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnihpapirjev, kot so:- časovno obdobje, v katerem so jih pridobivale; gre <strong>za</strong> primere, ko dve ali večoseb v določenem časovnem obdobju hkrati ali pa postopno kupujeta vrednostnepapirje iste ciljne družbe; Osebama je torej skupno časovno obdobje pridobivanjadelnic; konkreten primer je npr. ko so bili vrednostni papirji pridobljeni npr. tik predskupščino ali pred prevzemno ponudbo druge osebe ali oseb in se tako poskušaonemogočiti uspešnost te prevzemne ponudbe, ali pa neposredno po objaviposlovnih rezultatov;- velikost pridobljenih deležev, deležev, ki jih že imajo, deležev drugih imetnikov;pri tej domnevi se ugotavlja, kolikšne deleže so pridobile osebe, ki delujejo usklajeno,in sicer ali so ti deleži podobni 57 , zlasti, če prej niso bile imetnice vrednostnih papirjeviste družbe, ali je bil njihov delež neznaten. Pri tem je pomembna tudi siceršnjastruktura delničarjev. Če je namreč le-ta razdrobljena (veliko delničarjev, od katerihima velika večina zgolj nekaj delnic), je <strong>za</strong> pomemben vpliv dovolj že manjše številodelnic z glasovalno pravico. Drugačen je seveda položaj v primeru, ko je meddelničarji oseba (ali osebe, ki delujejo usklajeno), ki že dosega ali presega prevzemniprag (npr. po uspešno <strong>za</strong>ključeni prevzemi ponudbi) oziroma, če je njihov delež celonadpolovičen. Prav tako ni nepomembno dejstvo, da se skupščin delniških družbpraktično nikoli ne udeležijo vsi delničarji, <strong>za</strong>to je vpliv ostalih delničarjev sorazmernovečji. O skupščinskih predlogih odločajo na skupščini prisotni delničarji in <strong>za</strong> veljavnoodločanje (sklepčnost) ni <strong>za</strong>htevana določena prisotnost. 58 To velja celo <strong>za</strong> takopomembne odločitve, ki spreminjajo statut delniške družbe (drugi odstavek 329. členaZGD-1) ali odpoklic člana nadzornega sveta (prvi odstavek 275. člena ZGD-1);ali – <strong>za</strong>dostuje torej (lahko) ugotovitev znakov usklajenega delovanja zgolj po eni od trehalinej, če se nanašajo na pridobivanje vrednostnih papirjev in če so bili podani v časupridobivanja vrednostnih papirjev 59- druge okoliščine v zvezi s temi pridobitvami, ki kažejo na skupni namen tehoseb; tu gre lahko <strong>za</strong> primere oseb, ki želijo pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljnodružbo <strong>za</strong>radi njene dejavnosti, ki se dopolnjuje z dejavnostjo teh oseb – npr. različneproizvodne na eni in <strong>trg</strong>ovinska dejavnost na drugi strani (tak prevzem lahko osebam<strong>za</strong>gotovi prodajne kanale) ali pa npr. lesna industrija in proizvodnja pohištva. Drug57 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G1/2009-15 z dne 6. 7. 2010 – osebi, ki sta delovali usklajeno, sta kupili natančnoenako število delnic ciljne družbe, in sicer tako, da je bila vsaka od njiju tik pod (takrat veljavnim) prevzemnim pragom (24,99%),skupaj pa sta ga seveda dosegali in presegali.58 Tako npr. lahko na skupščini veljavno odloča deset prisotnih od vseh 10.000 delničarjev.59 Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 4/2012-5 in G 5/2012-5 z dne 12. 6. 2012, seveda pod pogojem, da soti znaki dovolj prepričljivi in <strong>za</strong>nesljivo kažejo na usklajeno delovanje; če jih je več, pa se obravnavajo skupno.34
primer te domneve usklajenega delovanja so lahko pridobitve vrednostnih papirjevciljne družbe s strani dveh ali več oseb, in te pridobitve po obsegu daleč presegajovsa ostala <strong>trg</strong>ovanja z istim vrednostnim papirjem ciljne družbe in povsem spremenijonjeno delniško strukturo. Prav tako lahko na usklajeno delovanje dveh ali več osebkaže dejstvo, da sta osebi (ali več oseb) vrednostne papirje ciljne družbe kupili od isteosebe 60 , po enakih – neobičajnih plačilnih pogojih oziroma njihovo preteklo <strong>trg</strong>ovanjez istimi vrednostnimi papirji, torej ali so te osebe prej sploh kupovale delnice ciljnedružbe.<strong>Agencija</strong> je v nekaj primerih ugotovila usklajeno delovanje na podlagi izpodbitne domneve. Vvseh primerih so osebe dokazovale, da ne delujejo usklajeno. V enem primeru tožnica niizpodbijala ugotovljenih dejstev, ki predstavljajo znake usklajenega delovanja, pač pa jeizpodbijala samo domnevo, vendar neuspešno. Ugotovljeni so bili namreč znaki usklajenegadelovanja po vseh treh alinejah 1. točke drugega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1. Vrhovno sodiščeRS, ki odloča o tožbah zoper odločbe Agencije, je v tem primeru presodilo, da je <strong>Agencija</strong>ugotovila različne dejanske znake usklajenega delovanja, torej okoliščine, ki <strong>za</strong>nesljivokažejo na usklajeno delovanje. Teh znakov je bilo več, poleg tega so obstajali istočasno, kartoliko bolj <strong>za</strong>nesljivo kaže na usklajeno delovanje, <strong>za</strong>to je tožbo <strong>za</strong>vrnilo, torej je odločbapravnomočna (Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 1/2009-15 z dne 6. 7. 2010).V drugem primeru je Vrhovno sodišče RS presodilo, da <strong>Agencija</strong> znakov usklajenegadelovanja ni pravilno ugotovila (Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 4/2012-5in G 5/2012-5 z dne 12. 6. 2012). Iz sodbe izhaja, da tožnici nista uspešno izpodbilidejanskih ugotovitev Agencije o časovnem obdobju pridobivanja delnic (prva alineja 1. točkedrugega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1), da pa <strong>Agencija</strong> ni pravilno uporabila tretje alineje 1.točke drugega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, in sicer okoliščin v zvezi s pridobitvami, ki kažejo naskupni namen – pridobitev kontrole v ciljni družbi. Iz sodbe namreč izhaja, da iz odločbeAgencije ni razvidno, kako ugotovljene okoliščine v zvezi s pridobitvami kažejo na skupninamen oseb, ki naj bi delovale usklajeno;2. člani poslovodstva ali nadzornega sveta oseb, ki delujejo usklajeno;Primer: družbe A, B in C delujejo usklajeno v ciljni družbi. Tudi člani poslovodstva innadzornega sveta družb A, B in C so delničarji ciljne družbe (vsi ti člani ali pa le nekateriizmed njih). Domneva se, da tudi te osebe delujejo usklajeno z družbami A, B in C, pri čemerje dopustno dokazovanje nasprotnega, saj gre <strong>za</strong> eno izmed izpodbitnih pravnih domnev.Tako se pri ugotavljanju, ali je nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe (če jedosežen prevzemni prag), seštejejo deleži glasovalnih pravic družb A (npr. 10 %),B (npr. 10%) in C (npr. 10 %) in deleži glasovalnih pravic, ki jih imajo člani poslovodstva alinadzornega sveta teh družb (npr. teh oseb je skupaj deset, osem izmed njih pa so delničarkeciljne družbe in ima vsaka 0,5-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi: v danemprimeru je skupni delež glasovalnih pravic vseh oseb, ki delujejo usklajeno, 34-odstoten. Čeje s skupnim deležem dosežen prevzemni prag, t.j. 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni60 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G1/2009-15 z dne 6. 7. 2010 – osebi, ki sta delovali usklajeno, sta ponudbe <strong>za</strong>odkup delnic podajali različnim večjim delničarjem, pri čemer si njune ponudbe niso konkurirale niti pri enem od teh delničarjev.Po teh pridobitvah pa sta osebi preostale delnice, s katerimi sta si <strong>za</strong>gotovili položaj tik pod prevzemnim pragom in vsaka z istimštevilom delnic, dokupili od istega manjšega delničarja.35
družbi, so vse te osebe solidarno dolžne dati prevzemno ponudbo, razen če dokažejo, da nesodelujejo in da nimajo skupnega cilja pridobitve ali utrditve kontrole v ciljni družbi oziromaonemogočanja uspešnosti prevzemne ponudbe.3. člani poslovodstva ali nadzornega sveta z osebami, v katerih so člani tehorganov;Primer: družba A je delničarka ciljne družbe. Tudi pet članov poslovodstva in nadzornegasveta družbe A so delničarji ciljne družbe. Domneva se, da družba A in člani njenegaposlovodstva ali nadzornega sveta delujejo usklajeno. Tako se pri ugotavljanju, ali jenastopila obveznost objave prevzemne ponudbe (če je dosežen prevzemni prag), k deležuglasovalnih pravic družbe A v ciljni družbi (npr. 30 %) prištejejo deleži glasovalnih pravic, kijih imajo v isti ciljni družbi člani poslovodstva ali nadzornega sveta družbe A (npr. vsak imapo 1 %). Če je s skupnim deležem dosežen prevzemni prag (v danem primeru znaša skupnidelež glasovalnih pravic 35 %), so vse te osebe (torej pravna oseba - družba A in vseh petfizičnih oseb) solidarno dolžne dati prevzemno ponudbo 61 . Ker gre <strong>za</strong> izpodbitno domnevo,lahko te osebe dokazujejo, da kljub znakom usklajenega delovanja po 3. točki drugegaodstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, med njimi ni sodelovanja in skupnega cilja pridobitve ali utrditvekontrole v ciljni družbi oziroma onemogočanja uspešnosti prevzemne ponudbe.4. osebe, ki so med seboj pove<strong>za</strong>ne kot ožji družinski člani;Primer: izven<strong>za</strong>konska partnerja, njun 10-letni sin in njuna 8-letna hči so delničarji ciljnedružbe. Starša imata vsak po 15-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, otroka pavsak po 2 %. Njihovi deleži glasovalnih pravic v ciljni družbi se seštejejo in je v danemprimeru že dosežen prevzemni prag in je nastopila obveznost podati prevzemno ponudbo vskladu z <strong>ZPre</strong>-1,ali5. osebe, ki so predlagale sprejetje sklepa skupščine ciljne družbe o imenovanjuali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po<strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe, sprejema z večino najmanj treh četrtin prisklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala in ki so z uresničevanjemglasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.Primer: družbi A in B sta delničarki ciljne družbe. Družbi A in B sta predlagali sprejetje sklepao povečanju osnovnega kapitala, ki se po <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe, sprejema znajmanj 75-odstotno večino pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega kapitala 62 . Na sami skupščini je deležglasovalnih pravic družb A in B, glede na prisotnost ostalih delničarjev, <strong>za</strong>doščal, da sta ssvojimi glasovi dosegli izglasovanje tega sklepa, čeprav ostali delničarji tega predloga nisopodprli. V takem primeru se po izpodbitni domnevi šteje, da družbi A in B delujeta usklajeno.Če s skupnim deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi dosegata prevzemni prag, sta61 <strong>Agencija</strong> je obravnavala primer usklajenega delovanja člana poslovodstva pravne osebe in iste pravne osebe, in sicer v postopku oprekršku. Odločba je pravnomočna. Glej Sodbo Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. ZSV 260/2010, z dne 21. 9. 2012.62 183. člen v zvezi s 329. členom Zakona o gospodarskih družbah.36
solidarno dolžni objaviti prevzemno ponudbo, razen če izpodbijeta domnevo usklajenegadelovanja.8.4. Usklajeno delovanje po neizpodbitni domnevi (tretji do šesti odstavek 8. člena<strong>ZPre</strong>-1)Brez možnosti nasprotnega doka<strong>za</strong> (praesumptio iuris et de iure) se šteje, da usklajenodelujeta odvisna družba (glej četrti odstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-1) in obvladujoča oseba (1. točkatretjega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1) ter družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe(2. točka tretjega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1). Če so podani elementi usklajenega delovanjapo 1. ali 2. točki tretjega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, potem se šteje, da sta izpolnjena znakausklajenega delovanja po generalni klavzuli iz prvega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, da torejosebe sodelujejo na podlagi sporazuma in da imajo skupen cilj. Gre <strong>za</strong> neizpodbitno pravnodomnevo, ko velja <strong>za</strong> resnično nekaj, kar na podlagi izkustev velja <strong>za</strong> resnično in <strong>za</strong>to tegasploh ni potrebno dokazovati. Tako lahko osebe, <strong>za</strong> katere je ugotovljeno usklajenodelovanje po neizpodbitni domnevi, prerekajo oziroma izpodbijajo le obstoj <strong>za</strong>konskih znakovte domneve (npr. da ne gre <strong>za</strong> razmerje odvisnosti).Če ima npr. oseba A večino glasovalnih pravic v družbi B (1. točka četrtega odstavka8. člena <strong>ZPre</strong>-1), ali pravico imenovati ali razrešiti večino članov organa vodenja ali nadzorain je sočasno delničar družbe B (2. točka četrtega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1), ima oseba Aneoviran oziroma neomejen vpliv na vse pomembne odločitve družbe B, <strong>za</strong>to velja, dadelujeta kot ena oseba, čeprav je družba B sicer pravno samostojna. V navedenih primerih(in povsem enako velja tudi <strong>za</strong> 3. in 4. točko četrtega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1) je namreč<strong>za</strong>radi korporacijskih pove<strong>za</strong>v razmerje med njima tako tesno, da se šteje, da obvladujočaoseba in odvisna družba delujeta usklajeno (vertikalno usklajeno delovanje). Iz enakih, torejkorporacijskih razlogov velja neizpodbitna domneva usklajenega delovanja tudi med vsemidružbami, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe (horizontalno usklajeno delovanje).<strong>Agencija</strong> je izdala odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic, tako v primerih, koje ugotovila usklajeno delovanje obvladujoče osebe in njenih odvisnih družb (1. točkatretjega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1), kot tudi v primerih, ko je ugotovila usklajeno delovanjedružb, ki so bile odvisne od iste obvladujoče osebe (2. točka tretjega odstavka 8. člena<strong>ZPre</strong>-1). Kljub izrecni <strong>za</strong>konski določbi, da gre <strong>za</strong> neizpodbitno domnevo, so strankeposkušale ovreči ugotovljeno usklajeno delovanje. Zatrjevale so namreč, da »dejansko« nedelujejo usklajeno in da je družba, ki je s pridobitvijo delnic ciljne družbe povzročila nastopsolidarne obveznosti objave prevzemne ponudbe (in je izvršila tudi več nadaljnjih transakcij zdelnicami ciljne družbe), to pridobitev (in tudi vse nadaljnje) opravila brez dogovora z ostalimidružbami oziroma obvladujočo osebo. Stranke v teh postopkih torej niso izpodbijale znakovusklajenega delovanja po neizpodbitni domnevi, ki so taksativno našteti v četrtem odstavku8. člena <strong>ZPre</strong>-1, pač pa so zgolj pavšalno <strong>za</strong>trjevale, da kljub korporacijski pove<strong>za</strong>nosti nedelujejo usklajeno. Stranke so dokazovale tudi, da niso imele namena prevzeti ali utrditikontrole v ciljni družbi ter da med njimi ni kakršnegakoli sporazuma. Vendar je v zvezi s tempomembno, da sta to bistvena elementa usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena<strong>ZPre</strong>-1 (generalna klavzula) in ne po tretjem odstavku 8. člena <strong>ZPre</strong>-1 (neizpodbitnadomneva). V svojih izjavah so stranke navajale, da bi bile kapitalsko pove<strong>za</strong>ne družbedolžne objaviti prevzemno ponudbo samo, če bi poleg znakov usklajenega delovanja po37
tretjem odstavku 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, izpolnjevale tudi znake usklajenega delovanja po prvemodstavku 8. člena <strong>ZPre</strong>-1. <strong>Agencija</strong> in Vrhovno sodišče Republike Slovenije sta te navedbe<strong>za</strong>vrnila kot neutemeljene, saj se v primeru ugotovljenega usklajenega delovanja oseb <strong>za</strong>radinjihovega razmerja odvisnosti oziroma obvladovanja šteje, da sodelujejo na podlagisporazuma in da imajo skupni cilj. Prav v tem je namreč bistvena procesna vrednost teneizpodbitne domneve. Zaradi močne korporacijske pove<strong>za</strong>nosti oseb, ki mora bitiugotovljena <strong>za</strong> vzpostavitev neizpodbitne domneve, saj tako določa četrti oziroma petiodstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, se šteje, da te osebe sodelujejo na podlagi sporazuma in da imajoskupni cilj in teh dejstev ni potrebno dokazovati v vsakem primeru posebej.Ko se ugotavlja položaj oziroma razmerje obvladujoče osebe A do odvisne družbe B, se vskladu s šestim odstavkom 8. člena <strong>ZPre</strong> -1 pravicam obvladujoče osebe, torej pravicam»druge osebe« iz četrtega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, prištejejo pravice, katerih imetnice soosebe, v katerih ima obvladujoča oseba A večinski kapitalski delež ali večino glasovalnihpravic. Povedano drugače, pravicam obvladujoče osebe A v odvisni družbi B, se prištejejopravice vseh od obvladujoče osebe A odvisnih družb, v odvisni družbi B.<strong>Agencija</strong> je obravnavala več primerov usklajenega delovanja obvladujoče osebe in odvisnedružbe oziroma družb, ki so bile vse odvisne od iste obvladujoče osebe. V določenih primerihje Vrhovno sodišče RS na tožbo tožečih strank (oseb, ki so delovale usklajeno) zoperodločbo Agencije o doseganju prevzemnega praga ter prepovedi uresničevanja glasovalnihpravic odločilo meritorno in sicer tako, da je njihovo tožbo <strong>za</strong>vrnilo 63 . <strong>Agencija</strong> je usklajenodelovanje na podlagi neizpodbitne domneve sicer ugotovila še v drugih odločbah, s katerimije usklajeno delujočim osebam <strong>za</strong>radi doseganja prevzemnega praga tudi prepovedalauresničevanje glasovalnih pravic iz vseh njihovih delnic, vendar je bil med odločanjem otožbah zoper te odločbe z novelo <strong>ZPre</strong>-1D povišan prevzemni pragi (prej 25-odstotni deležglasovalnih pravic, trenutno veljaven prevzemni prag pa je 1/3 delež glasovalnih pravic vciljni družbi). Skupni delež usklajeno delujočih oseb je bil v omenjenih primerih višji od 25 %,a nižji od 1/3, torej niso več dosegale prevzemnega praga in <strong>za</strong>nje obveznost objaveprevzemne ponudbe ni več obstajala. Tako odločbe Agencije niso več imele nobenih pravnihposledic na usklajeno delujoče osebe. Vrhovno sodišče RS je <strong>za</strong>to <strong>za</strong>radi neobstojapravnega interesa <strong>za</strong>vrglo tožbe teh oseb, saj jih odločbe Agencije niso več omejevale vpravici izvrševanja glasovalnih pravic iz delnic ciljnih družb. Po <strong>za</strong>konskem povišanjuprevzemnega praga, usklajeno delujoče osebe namreč niso bile več v položaju ne<strong>za</strong>konitegaprevzemnika (niso več dosegale prevzemnega praga) <strong>za</strong>to odločbe Agencije nanje niso večimele vpliva (prepovedni del) 64 .63 V dveh primerih je sodišče vsebinsko odločilo o pravilnosti in <strong>za</strong>konitosti odločb Agencije (Sodba in sklep Vrhovnega sodiščaRepublike Slovenije, opr. št. G 6/2011-20 z dne 28. 5. 2012; Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 35/2012-5 z dne 12. 2.2013).64 Sklepi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 11/2012-10, G 15/2012-11, G 16/2012-7 z dne 10. 7 2012; opr. št. št. G 30/2012-5 zdne 16. 10. 2012, G 28/2012-5 in G 29/2012-6 z dne 16. 10. 2012; opr. št. G 33/2010-14 in G 38/2010-16 z dne 13. 11. 2012,opr. št. G 34/2010-17 in G 36/2010-14 z dne 13. 11. 2012 in opr. št. G 35/2010-14 z dne 13. 11. 2012.38
8.5. Uresničevanje glasovalnih pravic na podlagi organiziranega zbiranja pooblastil(osmi odstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-1)Uresničevanje glasovalnih pravic na podlagi organiziranega zbiranja pooblastil, kot jedoločeno v Zakonu o gospodarskih družbah 65 , ni usklajeno delovanje, če z organiziranimzbiranjem pooblastil ni zgolj prikrit sporazum s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo v ciljni družbi.Pooblaščena oseba iz prvega odstavka 310. člena Zakona o gospodarskih družbah mora onameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranja pooblastil <strong>za</strong> glasovanje na konkretniskupščini ciljne družbe, najprej obvestiti Agencijo, torej še preden <strong>za</strong>čne z organiziranimzbiranjem pooblastil. Če pooblaščena oseba tega ne stori, se domneva, da gre <strong>za</strong> usklajenodelovanje delničarjev ciljne družbe. Če ti delničarji skupaj dosegajo prevzemni prag, <strong>za</strong>njenastopi mirovanje glasovalnih pravic po samem <strong>za</strong>konu (prvi odstavek 63. člena <strong>ZPre</strong>-1)oziroma lahko <strong>Agencija</strong> izda odločbo o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic početrtem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1.8.5. Podrobnejša merila usklajenega delovanja (deveti odstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-1):<strong>Agencija</strong> bi ob soglasju ministra, pristojnega <strong>za</strong> gospodarstvo, lahko določila podrobnejšamerila usklajenega delovanja, vendar se <strong>za</strong> to ni odločila. Praksa namreč kaže, da so primeriusklajenega delovanja tako raznoliki, da bi bilo z merili težko ujeti vso pestrost usklajenegadelovanja, ki se je že, ali pa se še bo poka<strong>za</strong>la. <strong>Agencija</strong> namen dobre obveščenosti inpravne varnosti <strong>za</strong>interesiranih vlagateljev <strong>za</strong>sleduje tako, da izreke vseh svojih odločb izpostopkov v zvezi z usklajenim delovanjem, objavlja na svoji spletni strani 66 , nemudoma potem, ko jih svet Agencije sprejme 67 . <strong>Agencija</strong> na svoji spletni strani objavlja tudi vse odločitveVrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki odloča o tožbah, ki jih stranke vložijo zoperAgencijo oziroma zoper njene odločbe. Poleg tega <strong>Agencija</strong> objavlja vsa stališča, ki jih odoločenem vprašanju sprejema svet Agencije. Tako je delo Agencije povsem transparentno.9. Objava podatkov (9. člen)9. člen(objava podatkov)65 310. člen Zakona o gospodarskih družbah (organizirano zbiranje pooblastil):(1) Finančne organi<strong>za</strong>cije, združenje delničarjev in druge osebe, ki nameravajo na skupščini uresničevati glasovalno pravico napodlagi organizirano zbranih pooblastil, morajo biti pisno pooblaščene (pooblaščena oseba).(2) Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot 50 delničarjem delniškedružbe, ki so imetniki delnic z glasovalno pravico.(3) Pooblastilo osebi iz prvega odstavka tega člena velja le <strong>za</strong> eno skupščino. Vsebovati mora predloge sklepov, predlogpooblaščene osebe <strong>za</strong> glasovanje k posameznim predlogom sklepov, poziv delničarju, naj ji da navodila <strong>za</strong> uresničevanjeglasovalne pravice z opozorilom, da bo, če ji delničar ne bo dal drugačnega navodila, uresničevala glasovalno pravico po svojihpredlogih, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, in opozorilo, da lahko delničar pooblastilo kadarkoli prekliče.(4) Minister, pristojen <strong>za</strong> gospodarstvo, lahko predpiše vzorec pooblastila <strong>za</strong> glasovanje o posameznih <strong>za</strong>devah na skupščini.(5) Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, in pooblastila, katerih vsebina je v nasprotju zdoločbami tretjega odstavka tega člena, so nična.(6) Poseben <strong>za</strong>kon lahko določi drugačen način organiziranega zbiranja pooblastil <strong>za</strong> določen namen.66 Glej šesti odstavek 64. člena <strong>ZPre</strong>-1.67 Glej odločitve Agencije na spletni strani: http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=268.39
(1) Če ta <strong>za</strong>kon določa dolžnost objave, jo je treba izpolniti na način, predpisan <strong>za</strong> objavoprospekta z <strong>za</strong>konom, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev, in na njegovi podlagi izdanimipredpisi.(2) Prevzemno namero, prevzemno ponudbo, spremembo in preklic prevzemne ponudbe ternjen izid je treba objaviti tudi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije.Obrazložitev9.1. Objava podatkov – katere podatke in kdo jih mora objaviti ter kako<strong>ZPre</strong>-1 določa podatke, ki morajo biti objavljeni (in se nanašajo na prevzemne ponudbeoziroma na nameravane prevzemne ponudbe), kdo mora te podatke objaviti in na kakšennačin. Zaradi varstva interesov delničarjev družb, <strong>za</strong> katere se uporabljajo določbe <strong>ZPre</strong>-1 terpotencialnih vlagateljev, morajo biti pravila o tem kdo, kaj in kako objavlja podatke v zvezi sprevzemnimi ponudbami ter nekatere druge podatke (glej točko 9.3), vnaprej in splošnodoločena ter znana. Udeleženci <strong>trg</strong>a vrednostnih papirjev morajo namreč vedeti, kje lahkopričakujejo objavo podatkov, ki so pomembni <strong>za</strong> oblikovanje njihovih investicijskih odločitev.9.2. Način objave podatkovGlede načina objave podatkov, ki se morajo objavljati, <strong>ZPre</strong>-1 odkazuje na določbe <strong>za</strong>kona,ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev in pod<strong>za</strong>konske akte, izdane na njegovi podlagi. Zato morajobiti podatki, ki se morajo objavljati po določbah <strong>ZPre</strong>-1, objavljeni na enega od načinov,določenih v 74. členu Zakona o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov, torej:1. v dnevniku, ki se prodaja na celotnem ali pretežnem območju Republike Slovenije indrugih držav članic, če se z vrednostnimi papirji ciljne družbe <strong>trg</strong>uje na organiziranih <strong>trg</strong>ih vveč državah članicah;2. v tiskani obliki prospekta, ki je javnosti na razpolago brezplačno v prostorih upravljavcaorganiziranega <strong>trg</strong>a, na katerega bodo uvrščeni v <strong>trg</strong>ovanje vrednostni papirji, oziroma vprostorih na poslovnem naslovu izdajatelja in v vseh poslovalnicah finančnih posrednikov, kiopravljajo storitve in posle v zvezi z izvedbo vpisa oziroma prodaje in vplačila vrednostnihpapirjev;3. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh izdajatelja ali finančnih posrednikov, če seprodaja javnosti opravlja prek finančnih posrednikov;4. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh organiziranega <strong>trg</strong>a, na katerem se <strong>za</strong>htevauvrstitev vrednostnih papirjev v <strong>trg</strong>ovanje 68 ;5. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh agencije, če ta <strong>za</strong>gotavlja tako storitev vskladu s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov.Poseben način objave velja <strong>za</strong> prevzemno namero, prevzemno ponudbo, spremembo alipreklic prevzemne ponudbe ter njen izid, in sicer morajo biti ta dejstva obvezno objavljenatudi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. To pomeni, da mora npr.68 Npr. SEO-net kot sistem elektronskega obveščanja Ljubljanske borze.40
prevzemnik spremembo prevzemne ponudbe obvezno objaviti tudi v dnevniku, ki izhaja nacelotnem območju Republike Slovenije, ne glede na to, da jo je objavil tudi na svoji spletnistrani ali na SEO-netu.9.3. Podatki, ki morajo biti objavljeni na predpisan način- prevzemna namera (prvi odstavek 24. člena <strong>ZPre</strong>-1);- objava o doseženem pragu uspešnosti prevzemne ponudbe (21. člen <strong>ZPre</strong>-1);- objava izjave prevzemnika in poslovodstva ciljne družbe o prevzemni nameri (tretjiodstavek 26. člena <strong>ZPre</strong>-1);- objava ponudbenega dokumenta – prospekta (28. člen <strong>ZPre</strong>-1);- prevzemna ponudba (11., 12., 13. in 43. člen <strong>ZPre</strong>-1);- sprememba prevzemne ponudbe (30. člen <strong>ZPre</strong>-1);- mnenje poslovodstva ciljne družbe o objavljeni prevzemni ponudbi (34. člen <strong>ZPre</strong>-1);- sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov in sklep o njegovem preklicu (šestiodstavek 48. člena <strong>ZPre</strong>-1);- sklep o uveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti in o njegovem preklicu (peti odstavek 50. člena<strong>ZPre</strong>-1);- preklic prevzemne ponudbe (52. člen <strong>ZPre</strong>-1);- prevzemnikovo obvestilo o izidu prevzemne ponudbe oziroma sklep o vpisu ustreznegapovečanja osnovnega kapitala v sodni register (54. člen <strong>ZPre</strong>-1);- odločba Agencije o izidu prevzemne ponudbe (četrti odstavek 56. člena <strong>ZPre</strong>-1);- obvestilo o organu, ki je pristojen <strong>za</strong> nadzor (65. člen <strong>ZPre</strong>-1).Poleg pomembnosti vsebine zgoraj navedenih podatkov <strong>za</strong> vlagatelje oziroma potencialnevlagatelje, je od objav navedenih podatkov odvisen tudi nastop drugih pravnih posledicoziroma dejstev v zvezi s prevzemnimi ponudbami. Tako <strong>za</strong>čne npr. rok <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe teči po dnevu objave prevzemne ponudbe 69 . Prav tako je npr. cena <strong>za</strong>delnico ciljne družbe odvisna od poslov s temi delnicami, ki jih je prevzemnik opravil v letupred dnem objave prevzemne ponudbe 70 .10. Obveščanje o deležu (10. člen)10. člen(obveščanje o deležu)(1) Če oseba doseže, preseže ali neha presegati 5, 10, 15, 20, 25-odstotni, 1/3, 50 in 75-odstotni delež glasovalnih pravic (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delež), mora o temobvestiti izdajatelja vrednostnih papirjev in agencijo v štirih delovnih dneh po dnevu, ko je <strong>za</strong>to izvedela ali bi morala izvedeti.69 Končni rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne in morebitnih konkurenčnih ponudb je 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prvaprevzemna ponudba. Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave teponudbe, pa tudi ne daljši od končnega roka.70 Cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju<strong>za</strong>dnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe – drugi odstavek 17. člena <strong>ZPre</strong>-1.41
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora član organa vodenja ali nadzora družbe iz 4. členatega <strong>za</strong>kona obvestiti tega izdajatelja vrednostnih papirjev in agencijo o vsaki pridobitvi aliodsvojitvi deleža glasovalnih pravic v roku iz prejšnjega odstavka.(3) Način obveščanja in vsebino obvestila iz prejšnjih odstavkov določi agencija.(4) Izdajatelj vrednostnih papirjev mora obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega členaobjaviti najpozneje v treh delovnih dneh po njegovem prejemu.ObrazložitevČlen je bil razveljavljen (3. točka prvega odstavka 587. člena ZTFI).II. PREVZEMNA PONUDBA11. Prevzemna ponudba (11. člen)11. člen(prevzemna ponudba)(1) Prevzemna ponudba je javno objavljen predlog <strong>za</strong> sklenitev pogodbe, ki je naslovljen navse imetnike vrednostnih papirjev in s sprejemom katerega je sklenjena pogodba o prodajiteh vrednostnih papirjev med prevzemnikom kot kupcem in akceptantom kot prodajalcem.(2) Konkurenčna ponudba je prevzemna ponudba, ki se nanaša na iste vrednostne papirjekakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (nadaljnjem besedilu: prva ponudba) ter je vskladu s tem <strong>za</strong>konom objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejemprve ponudbe.(3) Določbe tega <strong>za</strong>kona o prevzemni ponudbi se uporabljajo <strong>za</strong> vse vrste prevzemnihponudb, če ni <strong>za</strong> posamezno vrsto prevzemne ponudbe z <strong>za</strong>konom drugače določeno.11.1. Prevzemna ponudbaObrazložitevPrevzemna ponudba je skladno z določbo prvega odstavka 11. člena <strong>ZPre</strong> – 1 javnoobjavljen predlog <strong>za</strong> sklenitev pogodbe med prevzemnikom (ponudnikom) in akceptantom(prodajalcem). Prevzemnik ponudbo na akceptante (vse imetnike vrednostnih papirjev zglasovalno pravico ciljne družbe) naslovi z objavo prevzemnega prospekta iz 28. člena <strong>ZPre</strong>– 1, akceptanti pa takšno ponudbo sprejmejo s podpisom izjave o sprejemu ponudbe iz 41.člena <strong>ZPre</strong> – 1 71 .71 Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe <strong>za</strong>čne učinkovati s trenutkom, ko je v centralnem registru izvršenakceptantov nalog.42
11.2. Konkurenčna ponudbaV določenih primerih interes <strong>za</strong> prevzem ciljne družbe obstaja pri več imetnikih ali skupinahoseb, ki v ciljni družbi delujejo usklajeno. V takšnih primerih objava prve prevzemne ponudbepraviloma izzove objavo prevzemne ponudbe konkurenta. Obe prevzemni ponudbi, tako prvakot tudi konkurenčna ponudba, tako glasita na iste vrednostne papirje ciljne družbe, imetnikivrednostnih papirjev ciljne družbe z glasovalno pravico pa pridobijo priložnost, da sprejmejotisto prevzemno ponudbo, ki je <strong>za</strong>nje ugodnejša. Slednje imetnikom omogoča predvsemdoločba 45. člena <strong>ZPre</strong> – 1. Ta akceptantom, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeliprvo ponudbo, omogoča, da lahko odstopijo od prve ponudbe in sprejmejo konkurenčno.11.3. Pravila glede prve ponudbe in konkurenčne ponudbeSplošna pravila glede prevzemne ponudbe so si tako v primeru prve kot tudi konkurenčneponudbe enaka, razen kadar je to z <strong>ZPre</strong> – 1 izrecno določeno drugače (navedeno izhajatako iz določbe tretjega odstavka 11. člena kot tudi 42. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Tako <strong>za</strong> obe vrstiprevzemnih ponudb velja, da mora prevzemnik objaviti prospekt, da mora glede ponujenecene upoštevati pravila iz 17. člena <strong>ZPre</strong> – 1 (pravična cena), da mora ustrezno deponiratidenarna sredstva, bančno garancijo ali nadomestne vrednostne papirje (<strong>za</strong> potrebe poplačilaakceptantov) ipd. Posebna pravila pa so s stališča prevzemnika ter glede konkurenčneprevzemne ponudbe določena v pove<strong>za</strong>vi z rokom v katerem je konkurenčna ponudba lahkoobjavljena (prvi odstavek 43. člena <strong>ZPre</strong> – 1), glede oseb, ki lahko podajo konkurenčnoponudbo (drugi odstavek 43. člena <strong>ZPre</strong> – 1), ter glede praga uspešnosti konkurenčneponudbe (44. člen <strong>ZPre</strong> – 1). Omenjena pravila bodo opisana v obrazložitvah k citiranimdoločbam.V tem delu morda velja dodati tudi, da objava prve ter konkurenčne ponudbe pogostoprivede do tega, da si prvi prevzemnik in konkurent v prevzemnem postopku pričnetakonkurirati predvsem v višji ceni oziroma ugodnejšem menjalnem razmerju, ki ga v primerusprejema ene ali druge ponudbe lahko iztržijo akceptanti. V navedenem primeru morata takoprvi prevzemnik kot njegov konkurent upoštevati tudi določbo drugega odstavka 30. člena<strong>ZPre</strong> – 1, ki tako možnost spreminjanja (prve ali konkurenčne) ponudbe dopušča v rokunajpozneje do 14 dne pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe. Ob tem končni rok<strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe in morebitnih konkurenčnih ponudb ne sme biti daljši od 60dni šteto od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba (prvi odstavek 31. člena<strong>ZPre</strong> – 1).12. Obvezna prevzemna ponudba (12. člen)12. člen(obvezna prevzemna ponudba)(1) Prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom mora dati prevzemnik, ki dosežeprevzemni prag.43
(2) Prevzemno ponudbo mora ponovno dati prevzemnik, ki je po končanem postopkuuspešne prevzemne ponudbe pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (v nadaljnjembesedilu: dodatni prevzemni prag).(3) Obveznost dati ponovno prevzemno ponudbo preneha, ko prevzemnik z uspešnoprevzemno ponudbo, pridobi najmanj 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe zglasovalno pravico (v nadaljnjem besedilu: končni prevzemni prag).(4) Določbe tega <strong>za</strong>kona o obveznosti prevzemnika, ki doseže prevzemni prag, se smiselnouporabljajo tudi <strong>za</strong> prevzemnika, ki doseže dodatni prevzemni prag.(5) Z nastopom obveznosti prevzemnika po prvem ali drugem odstavku tega člena imetnikivrednostnih papirjev ne pridobijo pravice od prevzemnika <strong>za</strong>htevati sklenitev pogodbe oodkupu teh vrednostnih papirjev, temveč <strong>za</strong> prevzemnika, ki krši to svojo obveznost, nastopimirovanje glasovalnih pravic v skladu s 63. členom tega <strong>za</strong>kona.Obrazložitev12.1. Obvezna prevzemna ponudba v primeru doseženega prevzemnega pragaPrevzemnik, ali skupina oseb, ki delujejo usklajeno, morajo dati prevzemno ponudbo, kodosežejo prevzemni prag 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi (prvi odstavek 12. člena<strong>ZPre</strong> – 1) 72 . Da bi prevzemnik lahko izvrševal glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe morav primeru, ko doseže (oziroma preseže) prevzemni prag, prevzemno ponudbo tudi uspešno<strong>za</strong>ključiti. V primeru, ko prevzemne ponudbe ne <strong>za</strong>ključi uspešno, nastopi civilna sankcijamirovanja glasovalnih pravic, in sicer tako kot to določa 63. člen <strong>ZPre</strong> – 1. Sankcija nastopi zizdajo odločbe o neuspešnem izidu prevzemne ponudbe (56. člen v pove<strong>za</strong>vi z četrtimodstavkom 63. člena <strong>ZPre</strong> – 1) 73 .12.2. Obvezna prevzemna ponudba v primeru doseženega dodatnega prevzemnegapragaObveznost vnovične objave prevzemne ponudbe ne preneha s tem, ko je enkrat prevzemnikže objavil prevzemno ponudbo, in jo tudi uspešno izvedel. Prevzemno ponudbo mora napodlagi določbe drugega odstavka 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1 ponovno dati prevzemnik, ki je pouspešno končani prevzemni ponudbi pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (dodatniprevzemni prag). <strong>ZPre</strong> – 1 tako po uspešno končani prevzemni ponudbi prevzemniku nepušča povsem prostih rok pri nadaljnjem utrjevanju kontrole v ciljni družbi. Velja torej pravilo,da prevzemnik, ki preseže prevzemni prag, ne pa tudi končnega (o tem več v točki 12.3.),predpisuje vnovično obvezno prevzemno ponudbo, in sicer pod enakimi pogoji, kot so tiveljali <strong>za</strong> (prvo) obvezno prevzemno ponudbo (četrti odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1).72 <strong>ZPre</strong> – 1 v drugem odstavku 7. člena kot prevzemni prag definira 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. S stališča 12.člena obveznost prevzemne ponudbe nastopi v trenutku doseganja 1/3 deleža glasovalnih pravic in ne šele po preseganjuomenjenega praga (ne pri 1/3 deležu glasovalnih pravic + ena delnica). V tem smislu tudi pravne posledice nastopijo ve<strong>za</strong>no nadoseganje 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe (npr. izguba glasovalnih pravic v primeru pridobitve omenjenega deleža,če prevzemnik ne objavi prevzemne ponudbe).73 Preostale pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe sicer določa 61. člen <strong>ZPre</strong> – 144
Dodatni prevzemni prag je v okviru prevzemne <strong>za</strong>konodaje mogoče razumeti tudi kotoprostitev obveznosti vnovične objave <strong>za</strong> prevzemnika, ki je sicer prevzemno ponudbo ciljnedružbe že uspešno izvedel, vendar še ni dosegel končnega prevzemnega praga. Zakontakšnega prevzemnika ne sili k vnovični objavi prevzemne ponudbe ob pridobitvi prvenadaljnje delnice z glasovalno pravico ciljne družbe, pač pa mu to dolžnost nalaga šele, kobo vsota posameznih nakupov, izvedenih po uspešni prevzemni ponudbi, dosegla 10-odstotni delež glasovalnih pravic. Do takšnega deleža pa lahko pridobiva nove delnice tudimimo postopka s prevzemno ponudbo.Izračun 10-odstotnega deleža glasovalnih pravic je potrebno izvesti na podlagi enakihkriterijev (6. člena <strong>ZPre</strong> – 1), kot so ti v rabi <strong>za</strong> izračun prevzemnega praga. Navedeno izhajaiz četrtega odstavka 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1.Tako v primeru obvezne prevzemne ponudbe, ko prevzemnik doseže ali preseže prevzemniprag, kot tudi v primeru, ko prevzemnik doseže ali preseže dodatni prevzemni prag, preostalidelničarji ne pridobijo pravice od prevzemnika <strong>za</strong>htevati sklenitev pogodb o odkupupreostalih delnic ciljne družbe (peti odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Prevzemnik lahko dosežeali preseže katerega koli izmed omenjenih pragov, vendar pa prinaša takšno dejanjene<strong>za</strong>konite pridobitve (če pragov ni dosegel oz. presegel z uspešno prevzemno ponudbo)posledico, ki se izraža v nastopu mirovanja glasovalnih pravic <strong>za</strong>nj, in sicer v skladu s 63.členom <strong>ZPre</strong> – 1.12.2.1. Vštevanje deležev v dodatni prevzemni prag v primeru skupine oseb, ki v ciljnidružbi delujejo usklajeno<strong>ZPre</strong> – 1 v 6. členu določa kako se izračunava delež glasovalnih pravic ciljne družbe, ter v 8.členu kriterije ki določajo, kdaj <strong>za</strong> posamezne osebe domneva, da delujejo usklajeno. Obupoštevanju obeh citiranih členov iz tretjega odstavka 7. člena <strong>ZPre</strong> – 1 nadalje izhaja, da jepotrebno pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, <strong>za</strong>vsako izmed njih potrebno ugotoviti delež glasovalnih pravic, nato pa se njihovi deležiseštevajo. Enako širšo interpretacijo terja tudi določba drugega odstavka 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1(gl. četrti odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Po mnenju Agencije je tudi ko gre <strong>za</strong> dodatniprevzemni prag potrebno upoštevati glasovalne pravice vseh oseb, ki delujejo usklajeno vciljni družbi, ne glede na to, da je prevzemno ponudbo na podlagi določbe prvega odstavka15. člena <strong>ZPre</strong> – 1 morda objavil ožji nabor prevzemnikov, oziroma ne glede na to, da se<strong>za</strong>pis glede obveznosti ponovne objave prevzemne ponudbe iz drugega odstavka 12. člena<strong>ZPre</strong> – 1 omejuje na prevzemnika, ki je po končani uspešni prevzemni ponudbi pridobildodatnih 10-odstotkov glasovalnih pravic ciljne družbe. Povedano tudi drugače bi topomenilo, da je morda (prvo) prevzemno ponudbo resda objavila skupina npr. štirih oseb, kina podlagi neizpodbitne domneve iz 8. člena <strong>ZPre</strong> – 1 delujejo usklajeno, da pa se v deležglasovalnih pravic v smislu dodatnega prevzemnega praga v zvezi z nadaljnjimi pridobitvamiv prihodnosti prištevajo tudi delnice z glasovalno pravico ciljne družbe v lasti npr.novoustanovljene pove<strong>za</strong>ne osebe enega izmed prevzemnikov (<strong>za</strong>njo bi prav tako veljalo, dana podlagi 8. člena <strong>ZPre</strong> – 1deluje usklajeno s prevzemniki). Takšno razumevanje je mogočepodkrepiti tudi z dejstvom, da omenjene novoustanovljene družbe ne bi smeli šteti kot˝samostojnega oz. od prevzemnikov neodvisnega˝ delničarja ciljne družb, kar bi posledičnopomenilo, da njegovih glasovalnih pravic ne bi smeli obravnavati ločeno od prevzemnikov.45
Drugačno tolmačenje bi pomenilo, da bi naveden delničar lahko pridobil do 1/3 deležglasovalnih pravic ciljne družbe brez objave prevzemne ponudbe, čeprav bi kontrolo v ciljnidružbi izvrševal usklajeno s prej omenjenimi preostalimi delničarji.12.3. Končni prevzemni pragObveznost objave obvezne prevzemne ponudbe prevzemniku na podlagi tretjega odstavka12. člena <strong>ZPre</strong> – 1 dokončno preneha po tem, ko prevzemnik z uspešno prevzemnoponudbo doseže najmanj 75% delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (končniprevzemni prag) 74 . Tako bi bil prevzemnik, ki bi npr. 80% delež glasovalnih pravic pridobilbrez objave prevzemne ponudbe, dolžan objaviti prevzemno ponudbo, sicer bi iz celotnekoličine izgubil glasovalne pravice (prevzemno ponudbo bi bil torej v navedenem primerudolžan podati, saj do 80% glasovalnih pravic ne bi prišel z uspešno prevzemno ponudbo,ampak brez nje).Končni prevzemni prag po <strong>ZPre</strong> – 1 je dejansko usklajen s 75% kvalificirano večino <strong>za</strong>sprejetje najpomembnejših sklepov skupščine (v skladu z ZGD-1), ki jo predstavljajo delnicez glasovalno pravico. Zaradi navedenega velja končnemu prevzemnemu pragu pripisati velikpomen v smislu varovanja manjšinskih delničarjev v obdobju, ko se prevzemnik navedenemupragu približuje. Zaradi omenjenega pomena je tudi smiselno oziroma nujno, da večinskidelničar (prevzemnik) do takšnega vpliva pride v postopku javne prevzemne ponudbe.Pri tem velja dodaten poudarek nameniti tudi samemu izračunu 75% deleža. V primeruizračuna prevzemnega in dodatnega prevzemnega praga se namreč izračun vrši glede naodstotek glasovalnih pravic v ciljni družbi (gl. 6. člen <strong>ZPre</strong> – 1). Ko gre <strong>za</strong> izračun končnegaprevzemnega praga pa se izračun 75-odstotnega deleža izračunava samo glede na delniceciljne družbe z glasovalno pravico (pomeni, da pri izračunu morebitnih glasovalnih pravic izdelniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb v končnem prevzemnem pragu ne biupoštevali).12.3.1. Prištevanje glasovalnih pravic novega delničarja k skupini delničarjev, ki je napodlagi uspešne prevzeme ponudbe že presegla končni prevzemni pragIz pretekle prakse je poznano tudi vprašanje prištevanja deležev glasovalnih pravicposameznih novih delničarjev k glasovom tistih, ki so na podlagi uspešne prevzemneponudbe že presegli končni prevzemni prag. <strong>Agencija</strong> meni, da v primeru, ko bi novidelničarji npr. pristopili k delničarskemu sporazumu, na podlagi katerega delujejo usklajenodelničarji, ki so na podlagi uspešne prevzemne ponudbe že presegli končni prevzemni prag,ne bi nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe <strong>za</strong> celotno skupino oseb oz.posameznika izmed njih. V opisanem primeru bi bilo namreč z vidika manjšinskih delničarjevvseeno, na kakšen način prvotni delničarji (stranke delničarskega sporazuma) utrjujejo svojpoložaj v ciljni družbi. Če pa bi se po priključitvi delničarskemu sporazumu razmerje deleževdelnic ciljne družbe med novimi in starimi člani spremenilo tako, da bi se delež starih članov74 V praksi lahko prevzemnik končni prevzemni prag doseže v postopku ene uspešne prevzemne ponudbe, lahko pa je vpostopku utrjevanja kontrole v ciljni družbi dejansko dolžan objaviti več prevzemnih ponudb pri čemer mu šele <strong>za</strong>dnja, s katerouspešno doseže 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico prinese možnost, da dodatne delnice pridobivazunaj oziroma brez vnovične prevzemne ponudbe.46
znižal pod 75-odstotni delež glasovalnih pravic ciljne družbe, bi nastopila obveznost objaveprevzemne ponudbe, saj bi štelo, da bi novi člani na ne<strong>za</strong>konit način (v nasprotju z <strong>ZPre</strong> – 1)dosegli in presegli prevzemni oziroma končni prevzemni prag v ciljni družbi. Do obveznostiobjave prevzemne ponudbe bi <strong>za</strong> osebe – podpisnike delničarskega sporazuma prišlo s prvopridobitvijo glasovalnih pravic ciljne družbe po tem, ko je delež padel pod končni prevzemniprag.13. Prostovoljna prevzemna ponudba (13. člen)13. člen(prostovoljna prevzemna ponudba)Prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom lahko da tudi prevzemnik, ki do objave namere<strong>za</strong> prevzemno ponudbo še ni dosegel prevzemnega praga.Obrazložitev13.1. Prostovoljna prevzemna ponudba – splošnoZakon določa, da ponudbo <strong>za</strong> prevzem lahko poda tudi prevzemnik, ki do objave namere <strong>za</strong>prevzemno ponudbo še ni dosegel prevzemnega praga in <strong>za</strong>nj še ni nastopila obveznostizstavitve prevzemne ponudbe. Prevzemnik, ki namerava prevzeti družbo to lahko stori žeprej in ne šele, ko z doseganjem prevzemnega praga nastopi obveznost izstavitveprevzemne ponudbe. Razlika med prostovoljno in obvezno prevzemno ponudbo je tako vtrenutku pridobitve in količini vrednostnih papirjev, ko ponudba ne more biti več prostovoljnaampak postane obvezna.V primeru prostovoljne ponudbe pa ima prevzemnik odprte vse možnosti glede vrstenadomestila, tako da lahko ponudi ali plačilo v denarju, ali plačilo z nadomestnimivrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo pogoje iz 18. člena <strong>ZPre</strong>-1, lahko ponudi kombinacijoplačila v denarju in nadomestnih vrednostnih papirjih ali pa alternativno ponudbo, kjer seimetnik odloči ali <strong>za</strong> plačilo v denarju ali pa <strong>za</strong> plačilo v nadomestnih vrednostnih papirjih.13.2. Prostovoljna ponudba, ko je končni prag že preseženV praksi so se pojavila vprašanja ali prevzemnik, ki je že dosegel ali presegel končniprevzemni prag in <strong>za</strong>nj po <strong>za</strong>konu ne obstoji več obveznost izstavitve prevzemne ponudbe,lahko poda prostovoljno prevzemno ponudbo. Zakon določa le, da takšnemu prevzemnikuponudbe ni potrebno izstaviti, <strong>za</strong>to menimo, da je ponudbo tudi v takem primeru mogočeizstaviti saj jo <strong>za</strong>kon izrecno ne prepoveduje. Vendar pa v kolikor se prevzemnik odločiizstaviti prevzemno ponudbo, mora prevzemni postopek v celoti voditi v skladu z <strong>ZPre</strong> – 1.Tudi pri določitvi prevzemne cene bi <strong>za</strong>nj v takšnem primeru veljalo, da mora biti cenapravična in izpolnjevati kriterije iz 17. člena <strong>ZPre</strong>-1. Se pravi, da cena ne bi smela biti nižjaod najvišje cene po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju <strong>za</strong>dnjih 12mesecev pred objavo ponudbe.47
13.3. Prostovoljna ponudba tudi <strong>za</strong> vrednostne papirje, ki niso vrednostni papirji ciljnedružbe iz 5. člena <strong>ZPre</strong>-1V okviru prostovoljne ponudbe se pojavi tudi vprašanje ali se lahko poleg ponudbe, ki semora nanašati na delnice z glasovalno pravico in na vrednostne papirje, ki dajejo imetnikudelniško nakupno opcijo, ponudba lahko nanaša tudi na ostale delnice (npr. prednostnedelnice brez glasovalne pravice). Po mnenju Agencije se ponudba lahko nanaša tudi naprednostne delnice brez glasovalne pravice, vendar pa v tem delu ponudba ni ve<strong>za</strong>na nadoločila <strong>ZPre</strong>-1 in tudi uspešnost prevzemne ponudbe ne sme biti ve<strong>za</strong>na na pogojpridobitve kakršnega koli odstotka takšnih delnic.14. Predmet prevzemne ponudbe (14. člen)14. člen(predmet prevzemne ponudbe)(8) Predmet prevzemne ponudbe morajo biti vsi vrednostni papirji ciljne družbe, katerihimetnik ni prevzemnik.(9) Šteje se, da je z <strong>za</strong>četkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemneponudbe sklenjena pogodba o prodaji <strong>za</strong> celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmette izjave.14.1. Splošno:ObrazložitevOsnovni institut pravne ureditve prevzemov je obvezna prevzemna ponudba. Obveznost datiprevzemno ponudbo nastopi <strong>za</strong> vsakega delničarja (ali skupino oseb, ki delujejo usklajeno),ki doseže prevzemni prag 75 , ker velja domneva, da s tem pridobiva kontrolo v delniški družbi.S prevzemno ponudbo se nudi varstvo vsem ostalim (manjšinskim) delničarjem. Ti se lahkoob vsakokratni spremembi osebe (ali skupine oseb, ki delujejo usklajeno), ki ima kontrolo vdelniški družbi, odločijo, ali bodo ostali delničarji te delniške družbe, ali pa bodo iz njeizstopili, torej prodali nekaj ali vse svoje delnice ciljne družbe ponudniku oziromaprevzemniku.14.2. Predmet prevzemne ponudbe:Prevzemna ponudba se mora glasiti na vse vrednostne papirje ciljne družbe, ki še niso vimetništvu prevzemnika. Prevzemnik torej ne more svoje ponudbe omejiti glede deležavrednostnih papirjev, <strong>za</strong> katere ponuja pravično ceno in tudi ne glede kroga delničarjev, čigarvrednostne papirje ciljne družbe bi kupil. Povedano drugače, prevzemnik ne more datiprevzemne ponudbe le <strong>za</strong> polovico ali tretjino vrednostnih papirjev ciljne družbe (pri čemer biupošteval npr. delež, ki ga že ima, ali delež drugih delničarjev ali podobno) in tudi ne more vprevzemni ponudbi določiti, da se njegova ponudba nanaša le na delnice in delniške75 Razen v primeru taksativno določenih izjem – glej 22. člen in 22.a člen <strong>ZPre</strong>-148
nakupne opcije, katerih imetniki so le določeni delničarji ciljne družbe. Prevzemnik torejprevzemno ponudbo naslovi na vse (preostale) delničarje ciljne družbe in sicer na vsenjihove delnice.Ne glede na pravkar navedeno pa prevzemnik prevzemne ponudbe ne more nasloviti naosebe, ki z njim delujejo usklajeno. Od skupnega števila delnic ciljne družbe z glasovalnopravico se namreč poleg števila delnic, katerih imetnik je prevzemnik sam, odštejejo tudidelnice, katerih imetnice so osebe, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom (lahko je takaoseba le ena, lahko pa jih je več). Osebe, ki delujejo usklajeno, se namreč obravnavajo koten delničar, <strong>za</strong>to ni logično in tudi ne v skladu namenom pravne ureditve prevzemov, da biprevzemnik ponudbo naslovil tudi na osebe, ki z njim delujejo usklajeno. Z obveznoprevzemno ponudbo se namreč omogoča varstvo interesov (manjšinskih) delničarjev, obspremembi osebe (ali skupine oseb, ki delujejo usklajeno), ki ima kontrolo v določeni delniškidružbi. Osebe, ki delujejo usklajeno, namreč sodelujejo in imajo skupen cilj pridobiti ali utrditikontrolo v ciljni družbi 76 (oziroma onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe,vendar to <strong>za</strong> razlago 14. člena <strong>ZPre</strong>-1 ni relevantno), <strong>za</strong>to se prevzemna ponudba glasi navse preostale delničarje, torej na tiste, ki te kontrole nimajo oziroma je nimajo več, in sicer<strong>za</strong>to, da se lahko odločijo, ali bodo kljub spremembi osebe oziroma skupine oseb, ki imapomemben vpliv na vodenje delniške družbe, ostali njeni delničarji ali bodo iz nje izstopili(prodali vse svoje delnice te delniške družbe). Prevzemna ponudba, ki bi bila naslovljena tudina osebe, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom in se de iure štejejo kot ena oseba, bi takopomenila nesmisel (ponudba oziroma akcept sam sebi) in bi lahko odpirala tudi možnostzlorab (npr. določbe o pravični ceni).Poleg navedenega je obveznost oseb, ki delujejo usklajeno, dati prevzemno ponudbo obdosegu prevzemnega praga, solidarna 77 . Solidarna obveznost pomeni, da je <strong>za</strong> njenoizpolnitev, in sicer <strong>za</strong> celotno obveznost in ne le <strong>za</strong> njen del, odgovornih več dolžnikov in dalahko upnik <strong>za</strong>hteva njeno izpolnitev od kogar koli hoče, dokler obveznost ni popolnomaizpolnjena 78 . Če pravilo obligacijskega prava prenesemo v pravno ureditev prevzemov, topomeni, da so prevzemno ponudbo dolžne dati vse osebe, ki delujejo usklajeno, lahko pa semed seboj dogovorijo, da bo prevzemno ponudbo dala ena ali nekatere od njih, a vsekakor vimenu vseh. Vlogo upnika imajo ob smiselni uporabi navedenega pravila vsi preostali(manjšinski) delničarji.Predmet prevzemne ponudbe morajo biti vsi vrednostni papirji ciljne družbe, katerih imetnikni prevzemnik. Vrednostni papirji v smislu določb <strong>ZPre</strong>-1 (glej pojasnila k členu 5. <strong>ZPre</strong>-1) sodelnice ciljne družbe z glasovalno pravico in vrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniškonakupno opcijo 79 . Po splošni določbi prvega odstavka 178. člena ZGD-1 vsaka delnicavsebuje glasovalno pravico, po izjemi iz drugega odstavka 178. člena ZGD-1, se lahko brezglasovalne pravice izdajo samo prednostne delnice. Če prednostne delnice nimajoglasovalnih pravic, potem se prevzemna ponudba nanje ne nanaša. To pomeni, da sopredmet prevzemne ponudbe tako redne, kot prednostne delnice ciljne družbe, če imajo tudi76 Glej prvi odstavek 8. člena <strong>ZPre</strong>-177 Glej zlasti prvi in tretji odstavek 7. člena, prvi odstavek 12. člena ter 15. člen <strong>ZPre</strong>-1.78 Glej 395. člen OZ79 Delniška nakupna opcija, ki ni vsebovana v vrednostnem papirju, ampak nastane na podlagi drugačnega pravnega posla, nipredmet prevzemne ponudbe.49
slednje glasovalne pravice. Predmet prevzemne ponudbe so tako tudi lastne delnice ciljnedružbe.Delniška nakupna opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega jesklenjena prodajna ali menjalna pogodba ali drug pravni posel, na podlagi katerega imetnikte opcije pridobi delnice ciljne družbe z glasovalno pravico (5. točka prvega odstavka 3. člena<strong>ZPre</strong>-1). Zgoraj podana definicija obeh vrst vrednostnih papirjev se torej veže na glasovalnepravice, saj le te omogočajo vpliv na vodenje delniške družbe, ki lahko pomeni tudiprevzem 80 , <strong>za</strong>to se tudi prevzemna ponudba nanaša samo na vrednostne papirje, ki imetnikudajejo tudi glasovalno pravico. Na tem mestu je potrebno ponovno poudariti, da je pridobitevdoločenega t.i. kontrolnega deleža glasovalnih pravic, tista objektivna okoliščina, ki povzročiobveznost dati prevzemno ponudbo <strong>za</strong>radi pridobivanja kontrole oziroma pomembnegavpliva v delniški družbi. V vsaki takšni situaciji mora biti preostalim delničarjem danamožnost, da vse svoje delnice bodisi prodajo bodisi se odločijo ostati v tej delniški družbi,kljub ali pa prav <strong>za</strong>radi spremembe osebe, ki ima kontrolo. Zaradi enake obravnavedelničarjev ciljne družbe mora biti ta možnost ponujena prav vsem delničarjem ciljne družbe,ki imajo glasovalno pravico, t.j. možnost vplivati na upravljanje družbe.Primeri:1. Prevzemnik je ob objavi prevzemne ponudbe imetnik 35-odstotnega deležaglasovalnih pravic v ciljni družbi. Njegova prevzemna ponudba mora glasiti navrednostne papirje ciljne družbe, iz katerih izhaja ves preostali, torej 65-odstotni deležglasovalnih pravic v ciljni družbi. Prevzemna ponudba ne more biti oblikovana tako,da preneha, ko prevzemnik postane imetnik takšne količine vrednostnih papirjevciljne družbe, da postane imetnik večinskega deleža glasovalnih pravic (50 % deležglasovalnih pravic +1 delnica z glasovalno pravico).2. Prevzemnik – oseba A je ob objavi prevzemne ponudbe imetnik 40-odstotnegadeleža glasovalnih pravic v ciljni družbe, oseba B je imetnica 4-odstotnega, oseba Cpa 1-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Osebe A, B in C delujejousklajeno (njihov skupni delež glasovalnih pravic je 45-odstoten). Zato prevzemneponudbe ne moreta sprejeti tudi osebi B in C, saj se prevzemna ponudba na njunevrednostne papirje ciljne družbe sploh ne nanaša. V opisanem primeru so namrečpredmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji ciljne družbe, iz katerih izhajapreostali, to je 55-odstotni delež glasovalnih pravic. Oseba A – prevzemnik, ki je samimetnik 40-odstotnega deleža glasovalnih pravic, mora <strong>za</strong>radi usklajenega delovanjaz osebama B in C ter skladno z določbo prvega odstavka 36. člena <strong>ZPre</strong>-1 naposeben denarni račun KDD, deponirati denarni znesek, ki je potreben <strong>za</strong> plačilopreostalih 55 % in ne 60 % vrednostnih papirjev ciljne družbe.3. Oseba A je imetnica 32-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi(prevzemni prag je 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi). Oseba, B, ki delujeusklajeno z osebo A, je imetnica 5-odstotkov glasovalnih pravic v ciljni družbi.Prevzemno ponudbo objavi oseba A. Ta ponudba se glasi na preostali 63-odstotni80 Po definiciji iz prvega odstavka 7. člena je namreč prevzem položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejousklajeno z njim, doseže prevzemni prag, ta pa je po določbi drugega odstavka istega člena, 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljnidružbi.50
delež glasovalnih pravic v ciljni družbi in ne na 68-odstotni delež glasovalnih pravic.Predmet prevzemne ponudbe namreč ni tudi 5-odstotni delež glasovalnih pravicosebe B, ker ta deluje usklajeno z osebo A in se njuni deleži seštevajo. Pri opisanemprimeru kaže izpostaviti še dejstvo, da prevzemna ponudba osebe A ni prostovoljna,ampak obvezna, saj osebi A in B delujeta usklajeno in s skupnim deležem žedosegata prevzemni prag. Ker ponudba ni prostovoljna, ampak obvezna, je lahkonadomestilo <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe samo denar. Prostovoljnaprevzemna ponudba pa je lahko tudi nadomestna, kombinirana ali alternativna (glejkomentar k 16. členu).14.3. Akcept kot domneva sklenitve pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev ciljnedružbe:Ponudba po splošnih pravilih civilnega prava se razlikuje od prevzemne ponudbe v <strong>ZPre</strong>-1.Po Obligacijskem <strong>za</strong>koniku (OZ) je ponudba: določeni osebi dan predlog <strong>za</strong> sklenitevpogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom(akceptom) pogodba lahko sklenila. Prevzemna ponudba pa ni le določeni osebi (alidoločenim osebam) dan predlog, temveč se nanaša, kot je že navedeno zgoraj, na vseimetnike vrednostnih papirjev ciljne družbe. Poleg tega pa se šteje, da je z <strong>za</strong>četkomučinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe, (že) sklenjenapogodba o prodaji vrste, razreda in količine vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki jihakceptant navede v tej svoji izjavi.Postopek v zvezi s prevzemno ponudbo se <strong>za</strong>čne z objavo prevzemne namere. Ta mora bitiobjavljena tudi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije (glej komentark 9. členu). V desetih do tridesetih dneh po objavi prevzemne namere, mora prevzemnikobjaviti tudi prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentom (prospekt). V prospektuso objavljeni vsi podatki, ki so potrebni, da se delničar ciljne družbe (oziroma imetnikdelniške nakupne opcije) lahko odloči, ali bo prevzemno ponudbo sprejel, ali ne (glej drugiodstavek 28. člena <strong>ZPre</strong>-1). Če se delničar odloči prodati vse ali le nekaj delnic ciljne družbe,prevzemno ponudbo sprejme tako, da poda pisno izjavo o sprejemu ponudbe (glej 40. člen<strong>ZPre</strong>-1). Pisno izjavo poda pri registrskemu članu 81 , ki vodi njegov račun nematerializiranihvrednostnih papirjev, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, ki so predmet izjave osprejemu ponudbe.Akceptant v (pisni) izjavi o sprejemu ponudbe navede: (1) da sprejema prevzemno ponudbo<strong>za</strong> določeno vrsto, razred in količino vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave; (2) daregistrskega člana pooblašča, da v njegovem imenu in <strong>za</strong> njegov račun pošlje izjavo osprejemu prevzemne ponudbe pooblaščenemu članu 82 , to je borznoposredniški družbi, ki je vimenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika dala prevzemno ponudbo in opravlja dejanja v zvezi s toponudbo; (3) da borznoposredniško družbo, ki je v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika dalaprevzemno ponudbo in opravlja dejanja v zvezi s to ponudbo, pooblašča, da v centralniregister nematerializiranih vrednostnih papirjev vnese njegov nalog <strong>za</strong> prenos vrednostnih81 To je borznoposredniška družba, ki ima položaj člana KDD in ki na podlagi pogodbe imetnikom nematerializiranih vrednostnihpapirjev vodi račune teh vrednostnih papirjev – 9. točka prvega odstavka 3. člena <strong>ZPre</strong>-182 To je borznoposredniška družba, ki ima položaj registrskega člana (glej prejšnjo opombo) in ki je v imenu in <strong>za</strong> računprevzemnika dala prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njo opravlja druga pravna dejanja – 23. člen <strong>ZPre</strong>-151
papirjev ciljne družbe, ki so predmet njegove izjave o sprejemu ponudbe; (4) pri denarniponudbi navede številko svojega denarnega računa, na katerega naj se opravi plačilo ceneali razlike v ceni (glej tretji odstavek 17. člena <strong>ZPre</strong>-1) ter (5) svojo davčno številko 83 . V praksito poteka tako, da akceptant pri borznoposredniški družbi, ki vodi njegov računnematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji ciljnedružbe, prejme že pripravljen obrazec z vsebino, ki jo mora imeti izjava o sprejemu ponudbepo <strong>ZPre</strong>-1, vanj vpiše manjkajoče konkretne podatke (npr. število vrednostnih papirjev,datum ipd.) ter se podpiše.Akceptantova izjava o sprejemu prevzemne ponudbe <strong>za</strong>čne učinkovati s trenutkom, ko je vcentralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev izvršen akceptantov nalog <strong>za</strong>prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev ciljne družbe z njegovega, na računnematerializiranih vrednostnih papirjev prevzemnika - glej prvi odstavek 41. člena <strong>ZPre</strong>-1.Določba tretjega odstavka 41. člena <strong>ZPre</strong>-1 določa pravne posledice, ki nastanejo z<strong>za</strong>četkom učinkovanja izjave o sprejemu prevzemne ponudbe, in sicer: (1) med akceptantomkot prodajalcem in prevzemnikom kot kupcem je sklenjena pogodba o prodaji vrednostnihpapirjev, ki so predmet te izjave, <strong>za</strong> ceno in pod drugimi pogoji, določenimi v prevzemniponudbi; (2) akceptant z vrednostnimi papirji, ki so predmet te izjave, ne more večrazpolagati.Akceptantu tako poleg (učinkovite) izjave o sprejemu prevzemne ponudbe (z zgorajnavedeno vsebino) ni potrebno storiti ničesar več, da proda (svoje) delnice ciljne družbe inda se opravi tudi preknjižba v KDD (prenos delnic z računa nematerializiranih vrednostnihpapirjev akceptanta na račun nematerializiranih vrednostnih papirjev prevzemnika). Nesklene se torej še posebna pogodba o prodaji delnic ciljne družbe, ker <strong>ZPre</strong>-1 izrecnodoloča, da se šteje, da je z <strong>za</strong>četkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemuprevzemne ponudbe, (že) sklenjena pogodba o prodaji <strong>za</strong> celotno količino vrednostnihpapirjev, ki so predmet te izjave.15. Obvezna prevzemna ponudba oseb, ki delujejo usklajeno (15. člen)15. člen(obvezna prevzemna ponudba oseb, ki delujejo usklajeno)(1) Če osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosežejo prevzemni prag, so solidarno <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nedati prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom, razen če se sporazumejo, da bo dalaprevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih.(2) Osebe, ki delujejo usklajeno, solidarno odgovarjajo <strong>za</strong> izpolnitev vseh obveznosti vpostopku prevzemne ponudbe. Za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, sesmiselno uporabljajo določbe tega <strong>za</strong>kona o obveznostih posameznega prevzemnika.83 40. člen <strong>ZPre</strong>-152
(3) Pri smiselni uporabi določb sedmega odstavka 16. člena ter drugega in tretjega odstavka17. člena tega <strong>za</strong>kona se <strong>za</strong> solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, upoštevanajvišja od cen, ki jo je plačala katerakoli od njih.(4) Medsebojne pravice in obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se presojajo v sorazmerjuz naložbo vsake od njih v vrednostne papirje, če se ne dogovorijo drugače.15.1 SplošnoObrazložitevIz prvega odstavka 15. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da so v primeru, ko osebe, ki delujejo usklajeno,skupaj dosežejo prevzemni prag, solidarno <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne dati prevzemno ponudbo v skladu z<strong>ZPre</strong> -1, razen če se sporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere odnjih.Iz navedene <strong>za</strong>konske določbe je razvidno, da se nanaša na osebe, ki:1. delujejo usklajeno in ki2. skupaj dosežejo prevzemni prag (to je 1/3 glasovalnih pravic v ciljni družbi).Kdaj se posamezne osebe štejejo <strong>za</strong> osebe, ki delujejo usklajeno, je določeno v 8. členu<strong>ZPre</strong>-1. Po generalni klavzuli iz prvega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, usklajeno delujejo osebe,ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo, inkaterih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemnikuuspešnost prevzemne ponudbe. Zaradi lažjega dokazovanja v praksi težko dokazljivihdejanskih stanov usklajenega delovanja, je <strong>za</strong>konodajalec v drugem odstavku 8. člena <strong>ZPre</strong>-1 določil izpodbitne domneve usklajenega delovanja, v tretjem odstavku 8. člena <strong>ZPre</strong>-1 paneizpodbitne domneve usklajenega delovanja.V primeru izpodbitnih domnev o usklajenem delovanju je tako potrebno doka<strong>za</strong>ti zgoljdejanski stan domneve, oseba, na katero se ta domneva nanaša, pa lahko dokaže, da kljubnavedeni domnevi ne deluje usklajeno z drugo osebo. Drugačna je situacija pri neizpodbitnidomnevi, ko je potrebno doka<strong>za</strong>ti zgolj dejanski stan navedene domneve in se brez možnostinasprotnega doka<strong>za</strong> šteje, da oseba, na katero se ta domneva nanaša, usklajeno deluje zdrugo osebo. Seveda je v obeh primerih mogoče <strong>za</strong>trjevanje in dokazovanje, da določenadejstva in okoliščine sploh ne predstavljajo dejanskega stanu domneve – da torej domnevasploh ne obstaja. 84Osebe, ki delujejo usklajeno, morajo skupaj doseči prevzemni prag (1/3 delež glasovalnihpravic) v ciljni družbi, da <strong>za</strong>nje nastanejo pravne posledice iz 15. člena <strong>ZPre</strong> – 1. Ali soosebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosegle prevzemni prag, se ugotovi (izračuna) tako, dase v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena <strong>ZPre</strong> – 1 <strong>za</strong> vsako od njih ugotovi deležglasovalnih pravic v ciljni družbi v skladu s 6 členom <strong>ZPre</strong> – 1, nato pa se njihovi deležiseštejejo.84 Za več o usklajenem delovanju glej pojasnila k 8. členu <strong>ZPre</strong>-1.53
Če npr. osebe A, B in C delujejo usklajeno ter ima oseba A 15 % glasovalnih pravic, oseba B10% glasovalnih pravic in oseba C 9 % glasovalnih pravic, imajo torej skupaj 34 %glasovalnih pravic v ciljni družbi in so <strong>za</strong>to ker skupaj presegajo prevzemni prag, solidarno<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne podati prevzemno ponudbo. Solidarna obveznost <strong>za</strong> omenjene družbe niabsolutna, saj se lahko sporazumejo, da bo podala prevzemno ponudbo le ena oziroma dveizmed njih, a v imenu vseh. V tem primeru se mora prevzemna ponudba glasiti na vse(preostale) delnice ciljne družbe, to je na vse, razen na tiste, katerih imetniki so osebe A, B inC.Primer 1Oseba X ima večino glasovalnih pravic v družbah A, B in C. Družba A ima 15 % glasovalnihpravic, družba B 10% glasovalnih pravic, družba C pa nima glasovalnih pravic v ciljni družbi,tako da imajo navedene družbe skupaj 25 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Družba C natopridobi 9 % glasovalnih pravic, tako da imajo družbe A, B in C skupaj 34 % glasovalnihpravic v ciljni družbi. V skladu z neizpodbitno domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 8. člena<strong>ZPre</strong> -1 s trenutkom pridobitve glasovalnih pravic družbe C v ciljni družbi, družbe A, B in Cusklajeno delujejo v ciljni družbi in so <strong>za</strong>to ker skupaj presegajo prevzemni prag solidarno<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne podati prevzemno ponudbo. Njihova obveznost pa ni absolutna, saj se lahkosporazumejo, da bo podala prevzemno ponudbo le ena oziroma dve izmed njih v imenuvseh.Primer 2Družba A ima 15 % glasovalnih pravic, družba B 10% glasovalnih pravic, družba C pa 9 %glasovalnih pravic, torej imajo skupaj 34 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Oseba X imavečino glasovalnih pravic v družbah A, B, oseba Y pa večino glasovalnih pravic v družbi C.Oseba X od družbe Y pridobi vse delnice z glasovalnimi pravicami družbe C. Po tej pridobitvipostane tudi oseba C odvisna družba osebe X. V skladu z neizpodbitno domnevo iz 2. točketretjega odstavka 8. člena <strong>ZPre</strong> -1 s trenutkom pridobitve glasovalnih pravic osebe X odosebe Y, družbe A, B in C usklajeno delujejo v ciljni družbi in so <strong>za</strong>to ker skupaj presegajoprevzemni prag solidarno <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne podati prevzemno ponudbo. Njihova obveznost pa niabsolutna, saj se lahko sporazumejo, da bo podala prevzemno ponudbo le ena oziroma dveizmed njih v imenu vseh.15.2 Solidarna odgovornost oseb, ki delujejo usklajenoV skladu z določbo drugega odstavka 15. člena <strong>ZPre</strong> -1 osebe, ki delujejo usklajeno,solidarno odgovarjajo <strong>za</strong> izpolnitev vseh obveznosti v postopku prevzemne ponudbe. Zasolidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se smiselno uporabljajo določbe tega<strong>za</strong>kona o obveznostih posameznega prevzemnika.Bistvo navedene določbe je v tem, da se solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno,presojajo po tistih določbah <strong>ZPre</strong> -1, ki določajo obveznosti posameznega prevzemnika.Navedeno velja <strong>za</strong> izpolnitev vseh obveznosti v postopku prevzemne ponudbe. Obveznostiprevzemnika v postopku prevzemne ponudbe so npr. določene v prvem odstavku 24. člena<strong>ZPre</strong>-1, ki določa, da mora prevzemnik pred objavo prevzemne ponudbe o tem, danamerava dati tako ponudbo, obvestiti Agencijo, poslovodstvo ciljne družbe in organ,54
pristojen <strong>za</strong> varstvo konkurence, ter jo isti dan objaviti (prevzemna namera). Če npr. osebe,ki delujejo usklajeno (in so skupaj dosegle prevzemni prag) sklenejo dogovor, da boomenjeno obveznost izpolnila ena izmed njih v imenu vseh, pa do izpolnitve obveznosti nepride, so vse solidarno odgovorne <strong>za</strong> neizpolnitev te obveznosti.Podobna je situacija v primeru obveznosti, ki jo določa prvi odstavek 28. člena <strong>ZPre</strong> -1. Tadoloča, da mora prevzemnik objaviti prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentomnajpozneje v 30 dneh in ne prej kakor v desetih dneh po objavi prevzemne namere.Primer 1Osebe A, B in C delujejo usklajeno, pri čemer ima oseba A 15 % glasovalnih pravic, osebaB 10% glasovalnih pravic in oseba C 9 % glasovalnih pravic, skupaj torej 34 % glasovalnihpravic v ciljni družbi. Osebe A, B in C v skladu s prvim odstavkom 24. člena <strong>ZPre</strong> -1 skupajjavno objavijo prevzemno namero <strong>za</strong> prevzem ciljne družbe. Po objavi prevzemne namereosebe A, B in C sklenejo sporazum, da bo prevzemno ponudbo podala samo oseba A.Oseba A kljub sporazumu ne poda prevzemne ponudbe. Ne glede na sklenjeni sporazum so<strong>za</strong> opustitev prevzemne ponudbe napram delničarjem ciljne družbe v skladu s sedmimodstavkom 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 odškodninsko odgovorne vse osebe in ne samo oseba A.Primer 2Osebe A, B in C delujejo usklajeno, pri čemer na isti dan oseba A pridobi 30 % glasovalnihpravic, oseba B 10% glasovalnih pravic in oseba C 9 % glasovalnih pravic Skupaj imajo torej49 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Navedene osebe v nasprotju z prvim odstavkom 15.člena <strong>ZPre</strong> -1 kljub preseganju prevzemnega praga ne dajo prevzemne ponudbe – četudi sose medsebojno dogovorile, da bo prevzemno ponudbo v imenu in <strong>za</strong> račun vseh podaladružba C.<strong>Agencija</strong> glede na navedeno in ne glede na medsebojni dogovor družb A, B in C v postopkunadzora izda odločbo iz tretjega odstavka 64. člena <strong>ZPre</strong> -1, s katero vsem navedenimosebam prepove uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi, dokler:- vse skupaj, ena izmed njih v imenu in <strong>za</strong> račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in <strong>za</strong>račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe <strong>za</strong> delnice ciljne družbe ali- dokler ne odtujijo delnic ciljne družbe, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegaleskupaj, ena ali pa več izmed njih.Po izdaji navedene odločbe oseba C odsvoji 9 % delnic z glasovalno pravico osebi D, ki nedeluje usklajeno z osebami A, B in C. Kljub omenjeni odsvojitvi oseba C s tem ni prostasolidarne obveznosti, da skupaj z osebama B in C da prevzemno ponudbo <strong>za</strong> delnice ciljnedružbe (razen, če bi se navedene osebe sporazumele, da bi dala prevzemno ponudbo samoena izmed njih). Odsvojitev vseh delnic z glasovalno pravico s strani osebe C namreč nepredstavlja nobenega po <strong>ZPre</strong>-1 opredeljenih izvršitvenih načinov (63. člen <strong>ZPre</strong>-1):prevzemna ponudba v imenu vseh oseb, ki delujejo usklajeno, ni bila podana, niti se deležvseh oseb, ki delujejo usklajeno v ciljni družbi ni zmanjšal pod prevzemni prag, t.j. 1/3 deležglasovalnih pravic v ciljni družbi.Osebe, ki delujejo usklajeno, so namreč glede na ureditev po <strong>ZPre</strong>-1 de iure ena oseba.Dejanja ene izmed oseb, ki sodi v krog oseb, ki delujejo usklajeno, <strong>za</strong>to avtomatično vplivajo55
ne le na obveznosti osebe, ki je dejanje izvršila, ampak tudi na vse ostale, lahko tudi povsempasivne osebe, ki sestavljajo krog oseb, ki delujejo usklajeno. Konkretno to pomeni, da sonpr. vse osebe, ki delujejo usklajeno, solidarno dolžne dati prevzemno ponudbo oziroma,alternativno, vse skupaj znižati svoj skupni delež glasovalnih pravic pod prevzemni prag.Potrebno je tudi poudariti, da imajo vse osebe, ki delujejo usklajeno, in na katere se nanašaodločba Agencije iz tretjega odstavka 64. člena <strong>ZPre</strong> -1, položaj, ki je zelo podoben položajuenotnega sospornika, kar pomeni, da dejanja enega izmed njih (lahko) učinkujejo na položajvseh drugih in sicer tako v postopku pred Agencijo kot tudi v postopku sodnega varstvazoper navedeno odločbo Agencije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. To npr.pomeni, da če vloži tožbo na Vrhovno sodišče RS samo ena od oseb, ki delujejo usklajeno insodišče njeni tožbi ugodi ter odločbo Agencije iz tretjega odstavka 64. člena <strong>ZPre</strong> -1 odpravi,dejanje ene osebe posledično (pozitivno) učinkuje tudi na vse druge osebe iz omenjeneodločbe.15.3 Vrste prevzemne ponudbe in cena v prevzemni ponudbi oseb, ki delujejousklajenoTretji odstavek 15. člena <strong>ZPre</strong> -1 določa, da se pri smiselni uporabi določb sedmegaodstavka 16. člena ter drugega in tretjega odstavka 17. člena <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong> solidarne obveznostioseb, ki delujejo usklajeno, upošteva najvišja od cen, ki jo je plačala katerakoli od njih.Sedmi odstavek 16. člena <strong>ZPre</strong>-1 določa, da mora dati prevzemnik, ki je v <strong>za</strong>dnjih 12mesecih pred objavo prevzemne ponudbe <strong>za</strong> denarno plačilo pridobil vrednostne papirje, izkaterih izhaja pet ali več odstotni delež glasovalnih pravic, samo denarno ali alternativnoponudbo - ne pa nadomestne ponudbe v vrednostnih papirjih.Navedeni drugi odstavek 17. člena <strong>ZPre</strong>-1 v zvezi s pravično ceno določa, da cena vprevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobilvrednostne papirje v obdobju <strong>za</strong>dnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe. Tretjiodstavek istega člena pa določa, da je prevzemnik v primeru, ko v enem letu po izteku roka<strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe, ki je bila uspešna, pridobi vrednostne papirje po ceni,ki je višja od cene v tej ponudbi, dolžan akceptantom v denarju izplačati razliko v ceniv osmih dneh od dneva te pridobitve. Ob tem se od dospelosti do izpolnitveprevzemnikove obveznosti smiselno uporablja 63. člen <strong>ZPre</strong> -1, kar pomeni, da navedeneosebe v tem času ne morejo uresničevati glasovalnih pravic. Najvišja od cen, ki jo je v vsehnavedenih primerih plačala katerakoli od oseb, ki delujejo usklajeno, se pri določitviprevzemne cene v prevzemni ponudbi upošteva ne glede na to, ali je posamezna od oseb,ki delujejo usklajeno, pred objavo prevzemne ponudbe odsvojila delnice ciljne družbe.Če pa je <strong>Agencija</strong> v postopku nadzora izdala odločbo skladno s tretjim odstavkom 64. člena<strong>ZPre</strong>-1, ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik pa nato z namenom, da preneha sankcija mirovanjaglasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1, objavi prevzemno ponudbo <strong>za</strong>delnice ciljne družbe, cena delnice ciljne družbe v tej prevzemni ponudbi ne sme biti nižjaod najvišje cene, po kateri je ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik pridobil vrednostne papirje vobdobju <strong>za</strong>dnjih 12 mesecev od takrat, ko bi moral objaviti prevzemno ponudbo. 8585 Glej tudi stališče sveta Agencije, sprejeto na 316. seji dne 3. 3. 2010.56
Pravična cena v prevzemni ponudbi je urejena v 17. členu <strong>ZPre</strong>-1. Ta v drugem odstavkudoloča, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri jeprevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju <strong>za</strong>dnjih 12 mesecev pred objavo teponudbe. Citirana določba se uporablja, če prevzemnik ravna skladno z <strong>za</strong>konom že obnastopu obveznosti objave prevzemne ponudbe <strong>za</strong> delnice ciljne družbe.Če pa gre, nasprotno, <strong>za</strong> prevzemnika, ki ni ravnal v skladu z <strong>za</strong>konom, kar ugotovi <strong>Agencija</strong>v nadzornem postopku z odločbo iz tretjega odstavka 64. člena <strong>ZPre</strong>-1, je potrebno določbo17. člena <strong>ZPre</strong>-1 interpretirati v luči namena <strong>za</strong>kona, t.j. v <strong>za</strong>ščiti malih delničarjev. Vsidelničarji ciljne družbe morajo biti namreč enako in skladno z <strong>za</strong>konom obravnavani vse odtakrat, ko <strong>za</strong> prevzemnika nastopi obveznost objaviti prevzemno ponudbo po <strong>ZPre</strong>-1. Malidelničarji ciljne družbe morajo v takšnem primeru imeti možnost izstopiti iz ciljne družbe podenakimi in takšnimi pogoji, kot so veljali v času nastanka obveznosti podati prevzemnoponudbo. Ne<strong>za</strong>konito ravnanje prevzemnika in časovni odmik od kršitve namreč ne moreimeti <strong>za</strong> posledico boljšega položaja prevzemnika od položaja tistega prevzemnika, ki ravnaskladno z <strong>za</strong>konom (in na drugi strani, slabšega položaja delničarjev). Drugačnainterpretacija določb <strong>ZPre</strong>-1 bi pomenila obid <strong>za</strong>kona in celotnega namena ureditveprevzemne <strong>za</strong>konodaje.15.4 Medsebojne pravice in obveznosti oseb, ki delujejo usklajenoMedsebojne pravice in obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se presojajo v sorazmerju znaložbo vsake od njih v vrednostne papirje, če se ne dogovorijo drugače.PrimerOseba A ima 15 % glasovalnih pravic, oseba B 10% glasovalnih pravic, oseba C pa 9 %glasovalnih pravic, torej imajo skupaj 34 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Navedeneosebe, ki delujejo usklajeno, se sporazumejo, da bodo v postopku prevzemne ponudbekupile oziroma prevzele naslednje količine delnic z glasovalno pravico 86 : oseba A 30%,oseba B 30% in oseba C 6 % delnic.Če se drugače ne sporazumejo morajo v istih razmerjih (30: 30: 6) – to velja seveda samo <strong>za</strong>notranje razmerje med osebami, ki delujejo usklajeno 87 - <strong>za</strong>gotoviti tudi denarna sredstva <strong>za</strong>izplačilo cene <strong>za</strong> delnice ciljne družbe delničarjem. Osebi A in B morata tako <strong>za</strong>gotoviti vsakapo 45,45 % 88 denarnih sredstev, oseba C pa 9,10 % 89 denarnih sredstev <strong>za</strong> plačilo delnicdelničarjem v prevzemni ponudbi.86 Gre torej <strong>za</strong> »naložbo« v pomenu iz četrtega odstavka 15. člen <strong>ZPre</strong> -1.87 V skladu s 36. členom <strong>ZPre</strong>-1 mora namreč prevzemnik na poseben denarni račun KDD deponirati denarni znesek, ki jepotreben <strong>za</strong> plačilo vseh vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba oziroma namesto deponiranjadenarnega zneska izročiti KDD garancijo banke s sedežem v državi članici EU, s katero se banka nepreklicno <strong>za</strong>vezuje, da bona prvi poziv KDD in brez ugovorov na poseben račun KDD izplačala znesek, ki je potreben <strong>za</strong> izpolnitev obveznosti plačilaakceptantom in sicer z rokom veljavnosti najmanj 30 dni po izteku roka <strong>za</strong> plačilo. Po 32. členu <strong>ZPre</strong> -1 so navedene obveznostiprevzemnika eden od pogojev <strong>za</strong> izdajo dovoljenja Agencije <strong>za</strong> prevzemno ponudbo. Iz navedenega razloga akceptantiprevzemnikove ponudbe oziroma prodajalci vrednostnih papirjev ciljne družbe niso podvrženi nikakršnim rizikom glede plačilakupnine <strong>za</strong> njihove vrednostne papirje.88 45,45 % = 30 X 100/ (30+30+6)89 9,10 % = 6 x 100/ (30+30+6)57
16. Vrsta nadomestila (16. člen)16. člen(vrsta nadomestila)(1) Prevzemnik v prevzemni ponudbi lahko ponudi denarno plačilo <strong>za</strong> vrednostne papirje (vnadaljnjem besedilu: denarna ponudba).(2) Prevzemnik v prevzemni ponudbi namesto denarnega plačila lahko ponudi vrednostnepapirje, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu tega <strong>za</strong>kona (v nadaljnjem besedilu:nadomestni vrednostni papirji in nadomestna ponudba).(3) Prevzemnik v prevzemni ponudbi lahko ponudi nadomestne vrednostne papirje tudinamesto izplačila dela cene v denarju (v nadaljnjem besedilu: kombinirana ponudba).(4) Prevzemnik lahko v prevzemni ponudbi ponudi tudi alternativno nadomestne vrednostnepapirje ali denarno plačilo, tako da imajo imetniki vrednostnih papirjev pravico izbire (vnadaljnjem besedilu: alternativna ponudba).(5) Pri kombinirani ponudbi lahko prevzemnik oblikuje tudi alternativno ponudbo tako, da sepravica izbire nanaša samo na tisti del cene, ki naj se izplača v denarju, ali samo na tisti delcene, ki naj se izplača v nadomestnih vrednostnih papirjih.(6) Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena mora dati prevzemnik, ki je vnasprotju s tem <strong>za</strong>konom presegel prevzemni prag, samo denarno ponudbo.(7) Ne glede na drugi, tretji in peti odstavek tega člena mora dati prevzemnik, ki je v <strong>za</strong>dnjih12 mesecih pred objavo prevzemne ponudbe <strong>za</strong> denarno plačilo pridobil vrednostne papirje,iz katerih izhaja pet ali več odstotni delež glasovalnih pravic, samo denarno ali alternativnoponudbo.Obrazložitev16. Splošno o vrstah nadomestila v prevzemni ponudbiEden izmed bistvenih razmislekov v postopku prevzemanja ciljnih družb po določbah <strong>ZPre</strong> –1 prevzemnik namenja finančni konstrukciji izvedbe prevzema. Prevzemnik se tako odloča otem ali bo delničarjem v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe iz 5. člena <strong>ZPre</strong> – 1ponudil denarno plačilo (znotraj tega lahko prevzemnik ponudi lastna sredstva, lahko pa si jihseveda tudi izposodi), ali pa nadomestne vrednostne papirje (o tej vrsti nadomestila več vobrazložitvi k 18. členu <strong>ZPre</strong> – 1).Izbira med omenjenima vrstama nadomestila ni neomejena. V primeru, ko je prevzemnik vnasprotju z določbami <strong>ZPre</strong> – 1 presegel prevzemni prag, lahko v prevzemni ponudbidelničarjem ponudi zgolj denarno nadomestilo. Enako po mnenju Agencije velja tudi vprimeru ne<strong>za</strong>konitega preseganja dodatnega prevzemnega praga iz drugega odstavka 12.člena <strong>ZPre</strong> – 1. V takšnem primeru bi <strong>Agencija</strong> določbo citiranega člena uporabila v pove<strong>za</strong>vi58
z določbo šestega odstavka 16. člena <strong>ZPre</strong> – 1. Razlog <strong>za</strong> uporabo navedene analogije jene<strong>za</strong>konito presegajo (dodatnega) prevzemnega praga. To dejstvo je torej tisto, ki opravičujeomejitev izbire vrste nadomestila prevzemnika na zgolj denarno nadomestilo. Slednje jenamreč predvsem z vidika likvidnosti sredstev <strong>za</strong> delničarje ciljne družbe pravilomanajprivlačnejše.Omejitev na zgolj denarno oziroma alternativno prevzemno ponudbo <strong>za</strong> prevzemnika nastopitudi v primeru, ko v obdobju 12 mesecev pred objavo prevzemne ponudbe, pridobi pet aliveč odstotni delež glasovalnih pravic (sedmi odstavek 16. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Navedenookoliščino <strong>Agencija</strong> enostavno preveri, saj je prevzemnik na podlagi 4. točke 2. člena Sklepao listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in o podrobnejšivsebini prospekta (Uradni list RS, št. 3/07) Agencijo dolžan obvestiti o vrednostnih papirjih,na katere se nanaša ponudba, ki jih je prevzemnik pridobil v <strong>za</strong>dnjih 12 mesecih (obrazecPRE-VP12), navedene podatke pa <strong>Agencija</strong> direktno preverja tudi pri KDD – Centralnoklirinško depotni družbi.Deponiranje denarnega zneska (tako <strong>za</strong> primer denarne, kombinirane oziroma alternativneponudbe) določa 36. člen <strong>ZPre</strong> – 1, med tem, ko je omejitev razpolaganja z nadomestnimivrednostnimi papirji v postopku prevzemne ponudbe urejena v 37. členu istega <strong>za</strong>kona.Oboje seveda z namenom <strong>za</strong>gotovitve prejema nadomestila delničarjem, ki so sprejeliprevzemno ponudbo16.1. Kombinirana in alternativna ponudbaKadar prevzemnik v prevzemni ponudbi nadomestilo ponudi tako, da vsak delničar, kisprejme prevzemno ponudbo, v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe pridobikombinacijo denarnih sredstev skupaj z nadomestnimi vrednostnimi papirji, govorimo okombinirani ponudbi. V navedenem primeru ne gre <strong>za</strong> izbiro med eno in drugo vrstonadomestila, ki bi bila prepuščena delničarjem (v takšnem primeru bi govorili o alternativniponudbi), pač pa <strong>za</strong> kombinacijo dveh vrst nadomestil, ki si ju glede na svojo finančnosposobnost <strong>za</strong> potrebe izvedbe prevzemnega postopka izbere prevzemnik.Dodatno kombinacijo izbire nadomestil določa tudi peti odstavek 16. člena <strong>ZPre</strong> – 1. Po tejdoločbi prevzemnik delničarjem ponudi neke vrste alternativno kombinirano ponudbo.Prevzemnik oblikuje ponudbo tako, da se pravica izbire nanaša samo na tisti del cene, ki najse izplača v denarju, ali pa samo na tisti del cene, ki naj se izplača v nadomestnihvrednostnih papirjih.17. Pravična cena (17. člen)17. člen(pravična cena)(1) Cena ali menjalno razmerje <strong>za</strong> nadomestne vrednostne papirje v prevzemni ponudbimora biti enako <strong>za</strong> vse vrednostne papirje posameznega razreda ali vrste vrednostnihpapirjev.59
(2) Cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnikpridobil vrednostne papirje v obdobju <strong>za</strong>dnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe.(3) Če prevzemnik v enem letu po izteku roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe, ki je bilauspešna, pridobi vrednostne papirje po ceni, ki je višja od cene v tej ponudbi, je dolžanakceptantom v denarju izplačati razliko v ceni v osmih dneh od dneva te pridobitve. Oddospelosti do izpolnitve prevzemnikove obveznosti iz prejšnjega stavka se smiselnouporablja 63. člen tega <strong>za</strong>kona.(4) Če prevzemnik v prevzemni ponudbi ponuja nadomestne vrednostne papirje pomenjalnem razmerju, po katerem akceptant <strong>za</strong> en vrednostni papir prejme manj kakor ennadomestni vrednostni papir, mora akceptantom, ki ne razpolagajo z ustreznim številomvrednostnih papirjev, da bi lahko <strong>za</strong> celotno količino vrednostnih papirjev, glede katere bodosprejeli prevzemno ponudbo, prejeli nadomestne vrednostne papirje, ponuditi izplačilo razlikev denarju (v nadaljnjem besedilu: razlika v ceni).17.1. SplošnoObrazložitevZakon o prevzemih določa, da mora biti cena ali menjalno razmerje <strong>za</strong> nadomestnevrednostne papirje enaka <strong>za</strong> vse vrednostne papirje posameznega razreda ali vrstevrednostnih papirjev. V kolikor so predmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji večrazredov se cena med posamezni razredi lahko razlikuje (na primer: če so predmetprevzema navadne in prednostne delnice, se lahko cena <strong>za</strong> navadne delnice razlikuje odcena <strong>za</strong> prednostne delnice). Osnovno načelo <strong>za</strong>kona je, da je potrebno imetnike enakihvrednostnih papirjev enako obravnavati.17.2. CenaCena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene po kateri je prevzemnik v<strong>za</strong>dnjih 12 mesecih pred objavo prevzemne ponudbe pridobival delnice ciljne družbe. Vprimeru, da prevzemno ponudbo izstavijo osebe, ki delujejo usklajeno, se kot najvišja cenaupošteva najvišja od cen, ki jo je plačala katerakoli od oseb, ki delujejo usklajeno v obdobju12 mesecev pred izstavitvijo prevzemne ponudbe. To pravilo velja v primeru, ko prevzemnikravna skladno z <strong>za</strong>konom že ob nastopu obveznosti objave prevzemne ponudbe. Če paprevzemnik ob nastopu obveznosti objave prevzemne ponudbe le-te ne poda in <strong>Agencija</strong> vnadzornem postopku izda odločbo s katero ne<strong>za</strong>konitemu prevzemniku prepoveuresničevanje glasovalnih pravic dokler ne da prevzemne ponudbe oziroma dokler deleža nezniža pod prevzemni prag in se ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik nato odloči in objavi prevzemnoponudbo, pa je Svet Agencije sprejel stališče 90 , da cena v tej ponudbi ne sme biti nižja odnajvišje cene po kateri je ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju <strong>za</strong>dnjih12 mesecev od takrat, ko bi moral objaviti prevzemno ponudbo. Namen sprejetega stališča je<strong>za</strong>gotoviti enako obravnavo vseh imetnikov vrednostnih papirjev vse od takrat, ko <strong>za</strong>90 Stališče Sveta Agencije <strong>za</strong> <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev 3.3.201060
prevzemnika nastopi obveznost objaviti prevzemno ponudbo. Predvsem pa ne<strong>za</strong>konitoravnanje prevzemnika ne more imeti <strong>za</strong> posledico boljšega položaja od položaja tistegaprevzemnika, ki ravna skladno z <strong>za</strong>konom. To vprašanje je aktualno predvsem v <strong>za</strong>dnjihletih, ko cena vrednostnih papirjev iz leta v leto pada. Če <strong>Agencija</strong> ne bi sprejela takšnegastališča bi ne<strong>za</strong>koniti prevzemniki lahko počakali, da rok 12 mesecev mine in nato ponudilikakršnokoli ceno.Zaradi načela enakega obravnavanja imetnikov vrednostnih papirjev je <strong>za</strong>konodajalecdoločil, da če prevzemnik v roku enega leta po uspešno izvedeni prevzemni ponudbi pridobivrednostne papirje po ceni, ki je bila višja kot cena v prevzemni ponudbi, mora akceptantom,ki so sprejeli prevzemno ponudbo doplačati razliko v ceni. Razlika mora biti plačana vdenarju in v roku osmih dni po pridobitvi. Med takšne pridobitve se šteje tudi pridobitev vpostopku dokapitali<strong>za</strong>cije družbe. V primeru da se dokapitali<strong>za</strong>cija zgodi v roku enega letapo uspešno izvedenem prevzemu in je cena v dokapitali<strong>za</strong>ciji višja od cene v prevzemniponudbi potem mora prevzemnik, ki je v postopku dokapitali<strong>za</strong>cije vplačal vrednostne papirjepo ceni, ki je višja od cene v prevzemni ponudbi, akceptantom doplačati razliko meddokapitali<strong>za</strong>cijsko ceno in ceno iz ponudbe. Sankcija <strong>za</strong> nespoštovanje teh določb jemirovanje glasovalnih pravic iz vseh vrednostnih papirjev, katerih imetnik je takšenprevzemnik.Prav tako po mnenju Agencije pridobitev vrednostnih papirjev po ceni, ki je višja kot cena vprevzemni ponudbi, v roku enega leta po uspešno izvedenem prevzemnem postopkuobvezuje tudi prevzemnika, ki je prevzel ciljno družbo, ki pa v času novih oziroma nadaljnjihpridobitev v roku 1 leta po uspešnem prevzemnem postopku ni več ciljna družba v skladu s4. členom <strong>ZPre</strong>-1 (<strong>za</strong>radi znižanja kapitala družbe ali znižanja števila delničarjev).Prevzemnik mora akceptantom, ki so sprejeli prevzemno ponudbo doplačati razliko v ceni,saj je ta obveznost nastopila v trenutku, ko je bila prevzemna ponudba uspešno <strong>za</strong>ključena,in prevzemnika obvezuje še eno leto po uspešno izvedeni prevzemni ponudbi, ne glede na toda ciljna družba ni več ciljna družba.Skladno z <strong>za</strong>konom lahko prevzemnik (razen ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika) namesto plačila vdenarju ponudi tudi nadomestne vrednostne papirje. Če je menjalno razmerje takšno, daakceptant <strong>za</strong> en vrednostni papir ciljne družbe prejme manj kakor en nadomestni vrednostnipapir mora prevzemnik akceptantom, ki ne razpolagajo z <strong>za</strong>dostnim številom vrednostnihpapirjev ciljne družbe, da bi lahko <strong>za</strong> celotno količino vrednostnih papirjev prejeli nadomestnevrednostne papirje ponuditi izplačilo razlike v denarju. (npr. Imetnik A je imetnik 124 delnicciljne družbe. Menjalno razmerje je 1: 0,7. Imetnik A bi moral dobiti 86,8 nadomestnihvrednostnih papirjev. Ker vrednostnega papirja ne moremo deliti bo <strong>za</strong>to dobil 86nadomestnih vrednostnih papirjev, razliko ki je manj kot en nadomestni vrednostni papir pamu bo prevzemnik izplačal v denarju). V tem primeru ne gre <strong>za</strong> kombinirano ponudbo alialternativno ponudbo, ampak samo <strong>za</strong> doplačilo razlike v ceni, ki nastane <strong>za</strong>radi menjalnegarazmerja.61
18. Nadomestni vrednostni papirji (18. člen)18. člen(nadomestni vrednostni papirji)(1) Kot nadomestne vrednostne papirje sme prevzemnik ponuditi samo vrednostne papirje zglasovalno pravico, katerih izdajatelj je prevzemnik ali prevzemniku nadrejena družba, in kiizpolnjujejo naslednje pogoje:1. da so že izdani in uvrščeni v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u (v nadaljnjem besedilu:izdani nadomestni vrednostni papirji) ali2. da bodo izdani <strong>za</strong>radi izpolnitve prevzemnikove obveznosti na podlagi prevzemneponudbe (v nadaljnjem besedilu: novi nadomestni vrednostni papirji) in da tvorijo isti razredoziroma vrsto z že izdanimi vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem<strong>trg</strong>u.(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko prevzemnik kot nadomestne vrednostne papirjeponudi izdane ali nove delnice z glasovalno pravico, katerih izdajatelj je prevzemnik aliprevzemniku nadrejena družba, in ki niso niti uvrščene v <strong>trg</strong>ovanje na organizirani <strong>trg</strong> niti netvorijo istega razreda z delnicami, ki so uvrščene v <strong>trg</strong>ovanje na organizirani <strong>trg</strong>, če:1. da alternativno ponudbo ali2. če so predmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji ciljne družbe iz drugega odstavka 4.člena tega <strong>za</strong>kona.(3) <strong>Agencija</strong> lahko predpiše podrobnejše lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati nadomestnivrednostni papirji, in pogoje glede značilnosti <strong>trg</strong>ovanja z njimi.(4) Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice, se <strong>za</strong> povečanje osnovnega kapitala,ki je potrebno <strong>za</strong> njihovo izdajo, smiselno uporabljajo določbe <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarskedružbe, o povečanju osnovnega kapitala delniške družbe <strong>za</strong> izvedbo pripojitve.(5) Za nove nadomestne vrednostne papirje se ne uporabljajo določbe <strong>za</strong>kona, ki ureja <strong>trg</strong>vrednostnih papirjev, o javni ponudbi.(6) Če prevzemnik ponuja nove nadomestne vrednostne papirje, se šteje, da je agencija zizdajo dovoljenja <strong>za</strong> takšno prevzemno ponudbo izdala tudi odločbo o potrditvi prospektaglede teh nadomestnih vrednostnih papirjev.Obrazložitev:18.1. Splošno o prevzemni ponudbi z nadomestnimi vrednostnimi papirji<strong>ZPre</strong> – 1 v prvem odstavku 18. člena določa, da sme prevzemnik kot nadomestnevrednostne papirje ponuditi samo vrednostne papirje z glasovalno pravico, katerih izdajatelj62
je prevzemnik ali prevzemniku nadrejena družba. Ob tem velja, da morajo biti omenjenivrednostni papirji že izdani in uvrščeni v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u ali pa jih boprevzemnik <strong>za</strong>radi izpolnitve svoje obveznosti šele izdal (v navedenem primeru morajo novivrednostni papirji z že obstoječimi in uvrščenimi v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u tvoriti istirazred oziroma vrsto).Kot to izhaja iz prejšnjega odstavka, mora biti izdajatelj nadomestnih vrednostnih papirjev zglasovalno pravico prevzemnik sam ali pa njemu nadrejena družba.Po definiciji iz tretjega odstavka 3. člena <strong>ZPre</strong> – 1 se pojem ˝nadrejena družba˝ uporabljaskladno s pomenom, ki ga opredeljuje ZGD – 1. Slednji v drugem odstavku 56. člena določa,da je družba nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega svetadruge družbe in je hkrati družbenik te družbe;3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniškepogodbe ali drugega pravnega temelja, ali4. če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbenadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.Nadalje velja, da prevzemnik kot nadomestne vrednostne papirje lahko ponudi zgoljvrednostne papirje z glasovalno pravico. Navedeno tako pomeni, da delničarjem ciljnedružbe v prevzemni ponudbi kot nadomestilo <strong>za</strong> vrednostne papirje iz 5. člena <strong>ZPre</strong> – 1 nesmejo biti ponujeni npr. dolžniški vrednostni papirji 91 .Prevzemnik mora pove<strong>za</strong>no s ponudbo nadomestnih vrednostnih papirjev v postopkuprevzema ciljne družbe upoštevati še kriterij, skladno s katerim lahko ponudi zgolj že izdanein v organizirano <strong>trg</strong>ovanje uvrščene vrednostne papirje z glasovalno pravico, ali pavrednostne papirje, ki jih bo <strong>za</strong> potrebe izpolnitve svoje obveznosti šele izdal (novi vrednostnipapirji morajo z že obstoječimi in uvrščenimi v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u tvoriti istirazred oziroma vrsto). Izjemo od navedenega pravila določa drugi odstavek 18. člena <strong>ZPre</strong> –1, in sicer <strong>za</strong> primer nadomestnih (obstoječih ali novo izdanih) delnic z glasovalno pravico.Izjema določa, da lahko prevzemnik ponudi delnice, ki niso niti uvrščene v <strong>trg</strong>ovanje naorganiziranem <strong>trg</strong>u niti z delnicami z organiziranega <strong>trg</strong>a ne tvorijo isti razred oziroma vrsto,oboje v primeru, ko bodisi da alternativno ponudbo iz četrtega odstavka 16. člena <strong>ZPre</strong> – 1oziroma ko so predmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji ciljne družbe iz drugegaodstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1. V slednjem primeru tako delničar ciljne družbe, ki ni javnadružba, kot nadomestilo v okviru sprejema prevzemne ponudbe dobi delnice, ki enako nisouvrščene v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u.Predpisa, s katerim bi bile podrobneje določene lastnosti, ki jih morajo izpolnjevatinadomestni vrednostni papirji oziroma pogoji glede značilnosti <strong>trg</strong>ovanja z njimi, <strong>Agencija</strong> ni91 Določba v obliki, kot je opisana, velja od uveljavitve novele <strong>ZPre</strong> – 1C dalje (t. j. od 25. 2. 2012). Pred tem prvi odstavek 18.člena <strong>ZPre</strong> - 1 ni vseboval (odebeljenega) pristavka »vrednostni papirji z glasovalno pravico«, <strong>za</strong>radi česar so prevzemniki kotnadomestne vrednostne papirje lahko ponudili tudi npr. že omenjene dolžniške vrednostne papirje (npr. obveznice). Zaradinavedenega je mogoče v določenem obdobju v okviru seznama prevzemnih ponudb na uradni spletni strani Agencije najti tudiprevzemne ponudbe <strong>za</strong> nadomestnimi vrednostnimi papirji (npr. obveznicami).63
predpisala (odločitev o potrebnosti izdaje predpisa je <strong>za</strong>konodajalec prepustil Agenciji).Navedeno se po izkušnjah Agencije do sedaj ni izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> potrebno.18.2. Izdaja novih (nadomestnih) vrednostnih papirjev z glasovalno pravicoV primerih prevzemnih ponudb z novimi nadomestnimi delnicami mora prevzemnik smiselnoupoštevati določbe, ki jih <strong>za</strong> izdajo delnic določa ZGD – 1, in sicer v delu povečanjaosnovnega kapitala delniške družbe <strong>za</strong>radi pripojitve (588. člen ZGD – 1). Zato tudi ko gre <strong>za</strong>izdajo novih nadomestnih delnic <strong>za</strong> potrebe prevzemne ponudbe velja, da mora izvesti vsepotrebne korake, ki privedejo do izdaje nadomestnih delnic ( npr. sklep o povečanjuosnovnega kapitala, nalog KDD <strong>za</strong> izdajo novih delnic in vpis le-teh v registernematerializiranih vrednostnih papirjev). Šele nato je namreč te mogoče izročiti delničarjemciljne družbe kot nadomestilo <strong>za</strong> poplačilo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmetprevzemne ponudbe.Nadalje pa velja, da se <strong>za</strong> nove nadomestne vrednostne papirje ne uporabljajo določbe<strong>za</strong>kona, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev (ZTFI) o javni ponudbi. Z navedenim je mišljenopredvsem to, da prevzemnikom <strong>za</strong>radi izdaje novih nadomestnih vrednostnih papirjev nipotrebno pridobiti soglasja Agencije o potrditvi prospekta. Šteje se namreč, da je <strong>Agencija</strong> zizdajo dovoljenja <strong>za</strong> tovrstno ponudbo izdala tudi odločbo o potrditvi prospekta glede tehnadomestnih vrednostnih papirjev.Iz navedenega razloga prospekt, ki ga prevzemnik na podlagi <strong>ZPre</strong> – 1 pripravi v zvezi stovrstno prevzemno ponudbo, vključuje tudi obsežna razkritja, ki <strong>za</strong>devajo nadomestnevrednostne papirje. Ta so določena v tretjem odstavku 28. člena <strong>ZPre</strong> – 1, podrobneje pa vkonkretnih točkah posameznih prilog Sklepa o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajodovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list RS, št.3/2007). Ker na naveden način prevzemnik v ustrezni meri razkrije podatke o nadomestnihvrednostnih papirjih odpade <strong>za</strong>hteva po oblikovanju prospekta v skladu z 2. poglavjem ZTFI.Ne glede na <strong>za</strong>pisano pa velja v tem delu opozoriti, da je prevzemnik, ki v prevzemniponudbi ponudi nadomestne vrednostne papirje, še vedno dolžan na podlagi določbe 52.člena ZTFI Agencijo tri dni pred <strong>za</strong>četkom ponudbe vrednostnih papirjev oziroma uvrstitvevrednostnih papirjev v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u, obvestiti o uporabi izjeme od objaveprospekta (izjema iz 2. točke prvega odstavka 50. člena ZTFI ter izjema iz 3. točke prvegaodstavka 51. člena ZTFI).19. Bistvene sestavine prevzemne ponudbe (19. člen)19. člen(bistvene sestavine prevzemne ponudbe)(1) Prevzemna ponudba mora obsegati podatke o vrednostnih papirjih, na katere se nanaša.(2) Denarna, kombinirana in alternativna ponudba morajo obsegati tudi ceno, ki joprevzemnik ponuja, izraženo v znesku denarnega plačila <strong>za</strong> en vrednostni papir.64
(3) Nadomestna, kombinirana in alternativna ponudba morajo obsegati tudi:1. podatke o nadomestnih vrednostnih papirjih, ki jih prevzemnik ponuja, in2. menjalno razmerje, izraženo v številu nadomestnih vrednostnih papirjev <strong>za</strong> en vrednostnipapir ciljne družbe.(4) Prevzemna ponudba ne sme vsebovati drugih pogojev, razen razveznih in odložnihpogojev, določenih v tem <strong>za</strong>konu.ObrazložitevBistveni sestavini prevzemne ponudbe sta: vrednostni papirji ciljne družbe, na katere seprevzemna ponudba nanaša in cena <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe. Če je predmetprevzemnikovega izpolnitvenega ravnanja plačilo denarnega nadomestila mora prevzemnaponudba po drugem odstavku 19. člena <strong>ZPre</strong>-1 obsegati ceno, izraženo v znesku denarnegaplačila <strong>za</strong> en vrednostni papir ciljne družbe. Če je predmet prevzemnikovega izpolnitvenegaravnanja <strong>za</strong>gotovitev nadomestnih vrednostnih papirjev mora prevzemna ponudba po tretjemodstavku 19. člena <strong>ZPre</strong>-1 obsegati podatke o nadomestnih vrednostnih papirjih in menjalnorazmerje, izraženo v številu nadomestnih vrednostnih papirjev <strong>za</strong> en vrednostni papir ciljnedružbe.Prevzemna ponudba ne sme vsebovati drugih pogojev, razen razveznih in odložnih pogojev,določenih v <strong>ZPre</strong>-1. Navedeno pomeni, da niso možni primeri, ko bi npr. nek prevzemnikobjavil prevzemno ponudbo s pogojem, da je le-ta <strong>za</strong> prevzemnika <strong>za</strong>vezujoča le v primeru,če Javna <strong>Agencija</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo konkurence (AVK) izda soglasje <strong>za</strong>koncentracijo. Odločba AVK o skladnosti koncentracije s pravili konkurence namreč nepredstavlja dovoljenja ali soglasja drugega organa iz prvega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>totudi ne predstavlja obveznega razveznega pogoja. Objava prevzemne ponudbe s pogojem,ve<strong>za</strong>nim na dovoljenje AVK <strong>za</strong>radi zgoraj navedenih dejstev <strong>za</strong>to ni možna.20. Obvezni razvezni pogoji (20. člen)20. člen(obvezni razvezni pogoji)(10) Če je <strong>za</strong> pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, polegdovoljenja iz 32. člena tega <strong>za</strong>kona potrebno dovoljenja ali soglasje drugega organa, moraprevzemna ponudba vsebovati razvezni pogoj, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka <strong>za</strong>sprejem te ponudbe:1. tega dovoljenja ne izda;2. <strong>za</strong>vrne izdajo tega dovoljenja ali soglasja ali3. izda dovoljenje ali soglasje samo <strong>za</strong> pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnihpapirjev kot vsote količine vrednostnih papirjev, ki jih je prevzemnik že pridobil, in tistih, gledekaterih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo tega prevzemnika.(11) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, mora tavsebovati tudi razvezni pogoj, ki nastopi:65
1. pri vseh novih nadomestnih vrednostnih papirjih; če prevzemnik ali drug izdajatelj izprvega odstavka 18. člena tega <strong>za</strong>kona v roku iz prvega odstavka 58. člena tega <strong>za</strong>kona neizda popolnega naloga <strong>za</strong> izdajo teh vrednostnih papirjev;2. pri novih delnicah:- če pristojni organ izdajatelja do izteka roka <strong>za</strong> sprejem te ponudbe ne sprejmeustreznega sklepa o povečanju osnovnega kapitala in na podlagi tega sklepa nepredlaga vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register ali- če pristojno sodišče <strong>za</strong>vrne predlog <strong>za</strong> vpis tega povečanja osnovnega kapitala vsodni register;3. pri novih nadomestnih vrednostnih papirjih, ki niso delnice: če pristojni organ izdajatelja doizteka roka <strong>za</strong> sprejem te ponudbe ne sprejme ustreznega sklepa o izdaji teh vrednostnihpapirjev.20.1. SplošnoObrazložitevZ <strong>za</strong>četkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe se šteje, da jesklenjena pogodba o prodaji <strong>za</strong> celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave.Kljub temu izvršitev pogodbe ne velja brezpogojno, saj <strong>za</strong>kon določa nekatere predpostavke,ki morajo biti izpolnjene, da do izvršitve lahko pride. V 20. členu <strong>ZPre</strong>-1 sta tako določeni dveskupini takšnih predpostavk, prva, ki <strong>za</strong>sleduje javni interes (prvi odstavek 20. člena <strong>ZPre</strong>-1)in druga, namenjena <strong>za</strong>ščiti <strong>za</strong>sebnega interesa akceptantov.Predpostavke, določene v 20. členu <strong>ZPre</strong>-1 so opredeljene kot razvezni pogoj (tretji odstavek20. člena <strong>ZPre</strong>-1), kar pomeni, da gre <strong>za</strong> objektivno, bodoče in negotovo dejstvo, ki povzročiprenehanje veljavnosti pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev (tretji odstavek 59. členaObligacijskega <strong>za</strong>konika) 92 .20.2. Dovoljenje ali soglasje drugega organa (prvi odstavek 20. člena <strong>ZPre</strong>-1)V postopku izdaje dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudb se presoja, ali je bila obstoječimdelničarjem s prevzemno ponudbo ponujena primerna cena, ali so bile razkrite vserelevantne informacije, da se lahko odločijo <strong>za</strong> (ne)sprejem prevzemne ponudbe, ali so bilepredložene ustrezne garancije, ki jamčijo <strong>za</strong> izpolnitev obveznosti prevzemnika ipd, ni papredmet odločanja v tem postopku tudi presoja primernosti prevzemnika.Kljub temu pa <strong>ZPre</strong>-1 z institutom obveznega razveznega pogoja – katerega izpolnitev jeprenehanje veljavnosti pogodb o prodaji vrednostnih papirjev in neuspešnost prevzemneponudbe (glej pojasnila k 53. členu) – posredno omogoča tudi javnopravni nadzor nad tem,da kontrole v ciljnih družbah, <strong>za</strong> katere je <strong>za</strong>konodajalec presodil, da obstaja potreba tudi pojavnopravni kontroli glede primernosti imetnikov delnic, ne pridobi prevzemnik, ki z vidikaorgani<strong>za</strong>cije, finančne moči, transparentnosti poslovanja, naložbenih ciljev ni primerenprevzemnik.92 Uradni list RS, št. 97/07 – UPB1, v nadaljevanju OZ.66
Tako področni <strong>za</strong>koni s področja finančnih <strong>trg</strong>ov 93 določajo, da mora bodoči imetnik deleža,ki presega t.i. kvalificiran delež v nadzorovanem subjektu 94 , t.j. v bankah, hranilnicah,(po)<strong>za</strong>varovalnicah, pokojninskih družbah, borznoposredniških družbah, borzi, klirinškodepotni družbi, družbah <strong>za</strong> upravljanje, pridobiti dovoljenje nadzornega organa. 95 Dovoljenje<strong>za</strong> vsakršno pridobitev delnic potrebuje npr. tudi oseba, ki želi pridobiti navadne delnicekoncesionarja, ki prireja posebne igre na srečo (drugi odstavek 56. člena Zakona o igrah nasrečo) 96 .Kot obvezni razvezni pogoj pa se ne šteje odločba o skladnosti koncentracije s pravilikonkurence (1. alineja prvega odstavka 50. člena Zakona o preprečevanju omejevanjakonkurence 97 ). Določba šestega odstavka 44. člena ZPOmK-1 namreč določa, da tudimorebitna prepoved izvrševanja konkurence ne vpliva na izvedbo javne ponudbe po <strong>za</strong>konu,ki ureja prevzeme, kar pomeni, da odločba Agencije <strong>za</strong> varstvo konkurence ne predstavljadovoljenja oziroma soglasja iz prvega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong>-1.Potrebno je tudi poudariti, da se dovoljenje ali soglasje ne nanaša zgolj na dovoljenjaoziroma soglasja, ki jih poda organ RS, ampak tud dovoljenja in soglasja tujih organov.20.3. Novi nadomestni vrednostni papirji (drugi odstavek 20. člena <strong>ZPre</strong>-1)Če razvezni pogoj iz prvega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong>sleduje pretežno javni interes(primernost osebe, ki pridobiva kontrolo v ciljni družbi), razvezni pogoj iz drugega odstavka20. člena <strong>ZPre</strong>-1 v pretežni meri <strong>za</strong>sleduje interese delničarjev ciljne družbe – potencialnihakceptantov. Za razliko od denarne prevzemne ponudbe oziroma nadomestne (kombinirane,alternativen) prevzemne ponudbe, katere predmet so že izdani vrednostni papirji, v postopkuprevzemne ponudbe z novimi vrednostnimi papirji kot garant (istočasne) izpolnitve namrečvse do izdaje vrednostnih papirjev KDD 98 ne more nastopati. Zakon <strong>za</strong>to kot razvezni pogojdoloča primer, ko prevzemnik (ali drug izdajatelj) bodisi ne sprejme ustreznega sklepa opovečanju osnovnega kapitala bodisi ne izda popolnega naloga <strong>za</strong> izdajo novih vrednostnihpapirjev.93 Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10-UPB5 (52/11 popr.), 9/11-ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12 in105/12, v nadaljevanju ZBan-1), Zakon o <strong>za</strong>varovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10-UPB7, 90/12 in 102/12, vnadaljevanju ZZavar), Zakon o pokojninskem in invalidskem <strong>za</strong>varovanju (Uradni list RS, št. 96/12, v nadaljevanjuZPIZ-2), Zakon o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10-UPB3, 78/11, 55/12 in 105/12-ZBan-1J, vnadaljevanju ZTFI), Zakon o investicijskih skladih in družbah <strong>za</strong> upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12-<strong>ZPre</strong>-1C in 55/12, v nadaljevanju ZISDU-2).94 Banke (45. člen ZBan-1), hranilnice (prvi odstavek 380. člena v zvezi s 45. členom ZBan-1), (po)<strong>za</strong>varovalnice(18. člen ZZavar), pokojninske družbe (332. člen ZPIZ-2), borznoposredniške družbe (155. člen ZTFI v zvezi s 45.členom ZBan-1), bor<strong>za</strong> (319. člen ZTFI v zvezi s 45. členom ZBan-1), klirinško depotna družba (410. člen ZTFI vzvezi s 45. členom ZBan-1), družbe <strong>za</strong> upravljanje (36. člen ZISDU-2).95 Banke in hranilnice: Banka Slovenije; (po)<strong>za</strong>varovalnice in pokojninske družbe: <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovalni nadzor;borznoposredniške družbe, bor<strong>za</strong>, klirinško depotna družba, družbe <strong>za</strong> upravljanje: <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> <strong>trg</strong> vrednostnihpapirjev.96 Uradni list RS, št. 14/11 – UPB3, v nadaljevanju ZIS.97 Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11 in 57/12, v nadaljevanju ZPOmK-1.98 Glej 36. (deponiranje denarnega zneska pri KDD) in 37. člen <strong>ZPre</strong>-1 (deponiranje vrednostnih papirjev pri KDDin prepoved razpolaganja).67
Obveznost izdaje popolnega naloga <strong>za</strong> izdajo novih nadomestnih vrednostnih papirjev <strong>za</strong>kondoloča <strong>za</strong> vse vrste vrednostnih papirjev (1. točka drugega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong>-1), pričemer <strong>za</strong> nove nadomestne vrednostne papirje, ki niso delnice določa samo še en dodatnipogoj – sprejem ustreznega sklepa o izdaji vrednostnih papirjev (3. točka drugega odstavka20. člena <strong>ZPre</strong>-1), <strong>za</strong> nove delnice pa še dva dodatna pogoja – sklep o povečanjuosnovnega kapitala in predlog <strong>za</strong> vpis le-tega v sodni register, vpis povečanja osnovnegakapitala v sodni register (2. točka drugega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong>-1). Postavlja sevprašanje, ali je tovrstno razlikovanje med vrednostnimi papirji, ki so, in med vrednostnimipapirji ki niso delnice (še vedno) utemeljeno.Pri odgovoru na gornje vprašanje je potrebno izhajati iz prvega odstavka 18. člena <strong>ZPre</strong>-1, kidoloča, kateri vrednostni papirji se sploh lahko ponudijo kot nadomestilo v postopku sprevzemno ponudbo (nadomestni vrednostni papirji). Od uveljavitve dalje 99 so to lahko samoše vrednostni papirji z glasovalno pravico 100 oziroma – glede na siceršnjo statusno pravnoureditev – še ožja (pod) množica delnic z glasovalno pravico; vrednostni papir v slovenskempravnem redu, ki daje pravico do soudeležbe pri upravljanju z delniško družbo, je namrečizključno delnica (glej npr. drugi odstavek 176. člena ZGD-1). Vsa upravljavska upravičenjaso namreč inkorporirana v izdanih delnicah, le-teh pa od delnic ni mogoče ločiti (in jih npr.dodati nekemu drugemu vrednostnemu papirju, npr. obveznici), saj so pravice iz delnicnedeljive (šesti odstavek 176. člena ZGD-1). 101Določba 3. točke drugega odstavka določa (razvezni) pogoj v primeru, ko novi nadomestnivrednostni papirji niso delnice; ker pa so prav delnice edini vrednostni papir z glasovalnopravico in so samo takšni vrednostni papirji lahko dani kot nadomestilo (glej 18. člen <strong>ZPre</strong>-1)menimo, da omenjeno razlikovanje ni več potrebno.Pogoji iz prve in druge točke drugega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong> – 1 morajo biti podanikumulativno (povečanje osnovnega kapitala, vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala vsodni register, izdaja popolnega naloga <strong>za</strong> izdajo novih delnic). Šele izpolnitev vsehnavedenih pogojev namreč daje potrebna <strong>za</strong>gotovila, da bo akceptant prejel ponujenonadomestilo.99 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 10/12, v nadaljevanju <strong>ZPre</strong>-1C).100 Določba 5. člena <strong>ZPre</strong>-1 namreč definira vrednostne papirje ciljne družbe. Za preostale vrednostne papirje(npr. <strong>za</strong> potrebe definicije nadomestnih vrednostnih papirjev) je <strong>za</strong>to potrebno uporabiti términ vrednostni papir vpomenu, ki ga daje matični <strong>za</strong>kon, t.j. Zakon o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10-UPB3, 78/11in 55/12, v nadaljevanju ZTFI) v 25. členu. V praksi je to pomenilo, da so bili do uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1C kotnadomestni vrednostni papirji lahko ponujeni vse kategorije vrednostnih papirjev iz 25. člena ZTFI.101 To seveda ne pomeni, da določena upravičenja iz delnic, tudi glasovalne pravice, ne morejo uveljavljatirazlične, tudi od imetnika različne, osebe. A ob tem velja poudariti, da gre <strong>za</strong> ločitev po subjektivnem kriteriju(posamezna upravičenja iz enotne delnice lahko zgolj izvršujejo različne osebe) ni pa predmet delitve samadelnica (glasovalnih upravičenj iz delnice A tako ni mogoče priključiti upravičenjem, ki jih daje obveznica B).68
21. Prag uspešnosti ponudbe (21. člen)21. člen(prag uspešnosti ponudbe)(1) Prag uspešnosti ponudbe je najnižji odstotek vseh vrednostnih papirjev, ki jih moraprevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih že ima, pridobiti na podlagi prevzemneponudbe, da bi ga ta <strong>za</strong>vezovala.(2) Prevzemnik lahko v prevzemni ponudbi določi prag uspešnosti ponudbe.(3) Če je v prevzemni ponudbi določen prag uspešnosti ponudbe, so vse pogodbe, ki sosklenjene s sprejemom te ponudbe, sklenjene pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je praguspešnosti ponudbe dosežen, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če ta prag ni dosežen.(4) Če je prag uspešnosti ponudbe dosežen, mora prevzemnik to objaviti naslednji delovnidan.21. 1. Prag uspešnosti ponudbe - splošnoObrazložitevPrevzemno ponudbo poda oseba ali skupina oseb, ki delujejo usklajeno (v nadaljevanjuprevzemnik), z namenom prevzeti ciljno družbo ter posledično v njej izvrševati kontrolo. Sprevzemno ponudbo prevzemnik manjšinskim delničarjem ponudi možnost izstopa iz družbepo pravilih, ki jih določa <strong>ZPre</strong> – 1. Ne glede na to, da je <strong>ZPre</strong> – 1 v prvi vrsti namenjen<strong>za</strong>gotovitvi <strong>za</strong>ščite manjšinskim delničarjem, pa je določba 21. člena citiranega <strong>za</strong>konanamenjena predvsem <strong>za</strong>ščiti interesa prevzemnika.Kot to izhaja iz prvega odstavka 21. člena <strong>ZPre</strong> – 1 pomeni prag uspešnosti ponudbe najnižjiodstotek vseh vrednostnih papirjev, ki jih mora prevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, kijih že ima, pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, da bi ga ta <strong>za</strong>vezovala. Prevzemnika<strong>ZPre</strong> – 1 v primeru, ko preseže prevzemni ali dodatni prevzemni prag ˝sili˝ k temu, da objaviprevzemno ponudbo. Prevzemnik je tako navedeno dolžan storiti, če želi ohraniti glasovalnepravice ter ne namerava presežnih vrednostnih papirjev (t. j. vrednostnih papirjev nadprevzemnim pragom) odtujiti, vendar pa mu <strong>za</strong>kon dopušča, da v ponudbi določi praguspešnosti, ki ga mora doseči, da bi ga ponudba <strong>za</strong>vezovala. Prevzemnika, ki je presegelprevzemni ali dodatni prevzemni prag, lahko npr. naložba v ciljno družbo <strong>za</strong>nima zgolj vprimeru, da bo presegel končni prevzemni prag 75% delnic z glasovalno pravico in mudodatnih prevzemnih ponudb v primeru postopnega utrjevanja kontrole ne bi bilo potrebnoveč objavljati (prevzemnik torej v prevzemni ponudbi 75% delež delnic z glasovalno pravicodoloči kot prag uspešnosti ponudbe). Zakonodajalec je v navedenem primeru prepoznallegitimen interes prevzemnika, ki se tako lahko samostojno odloči, ali želi pogodbe zobstoječimi delničarji skleniti pod odložnim in razveznim pogojem.69
21. 2. Sprejem ponudb pod odložnim in razveznim pogojemAli bo prevzemnik določil prag uspešnosti ponudbe, ali ne, je njegova prostovoljna odločitev.V primeru, da prag uspešnosti ponudbe določi, pa pravne posledice ponudbe nastopijo šelepo tem, ko je izdana odločba o izidu te ponudbe. Prevzemna ponudba ni uspešna, če jeprevzemnik v ponudbi določil prag uspešnosti in ta prag ni bil dosežen (4. točka prvegaodstavka 53. člena <strong>ZPre</strong> – 1). V navedenem primeru se pogodbe, ki so bile medprevzemnikom in akceptantom sklenjene v okviru prevzemne ponudbe razvežejo (gl. tudiprvo točko prvega odstavka 61. člena <strong>ZPre</strong> – 1). V nasprotnem primeru, ko torej prevzemnikdoseže prag uspešnosti, se je izpolnil pogoj <strong>za</strong> veljavnost pogodb, ki so bile sklenjene ssprejemom prevzemne ponudbe. KDD mora v osmih dneh po prejemu odločbe o iziduuspešne prevzemne ponudbe v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika izpolniti denarno obveznostali obveznost prenosa nadomestnih vrednostnih papirjev akceptantom (gl. 57. in 58. člen<strong>ZPre</strong> – 1), po izpolnitvi omenjenih obveznosti pa tudi prenese vrednostne papirjeakceptantov na račun vrednostnih papirjev prevzemnika (59. člen <strong>ZPre</strong> – 1).V tem delu morda velja podrobneje pojasniti dodatno posledico, ki jo nosi prevzemnik vprimeru, da je v prevzemni ponudbi določil prag uspešnosti ponudbe, pa ta ni bil dosežen.Drugi odstavek 63. člena <strong>ZPre</strong> – 1 določa, da če prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag,da prevzemno ponudbo, pa je ta neuspešna, nastopijo pravne posledice mirovanjaglasovalnih pravic iz prvega odstavka istega člena. Prvi odstavek 63. člena <strong>ZPre</strong> – 1 določa,da prevzemnik glasovalnih pravic ne more uresničevati iz vseh delnic z glasovalno pravicociljne družbe. Citirani člen nadalje predpisuje tudi, da navedena civilna sankcija velja doobjave prevzemne ponudbe v skladu z <strong>ZPre</strong> – 1 ali do odtujitve vrednostnih papirjev indelniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, takoda prevzemnik prevzemnega oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več. Četako povežemo povzete določbe velja, da prevzemnik, ki si je v prevzemni ponudbi določilprag uspešnosti, in le tega ni dosegel, <strong>za</strong>radi česar je njegova ponudba neuspešna, po izdajiodločbe, s katero <strong>Agencija</strong> ugotovi, da je bila prevzemna ponudba neuspešna, izgubiglasovalne pravice, in sicer iz vseh delnic z glasovalno pravico 102 .Strogost sankcije iz <strong>za</strong>dnjega stavka prejšnjega odstavka te točke je mogoče obrazložitipredvsem z namenom preprečevanja prevzemnih ponudb ˝špekulativne narave˝. Določbe<strong>ZPre</strong> – 1 tako preprečujejo objavo prevzemne ponudbe, v katerih bi prevzemnik z namenomlegali<strong>za</strong>cije glasovalnih pravic prevzemno ponudbo sicer objavil, bi se pa obveznosti odkupadelnic od malih delničarjev dejansko izognili, saj bi se pogodbe <strong>za</strong>radi nedoseganjaprevzemnega praga (neuspešnosti ponudbe) razve<strong>za</strong>le že po <strong>za</strong>konu samem. Da bi se torejtovrstne prevzemne ponudbe preprečevale, sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vsehdelnic ciljne družbe prevzemniku nastopi tudi v primeru, ko prevzemnik prevzemnoponudbo sicer objavi, pa ta <strong>za</strong>radi nedoseženega praga uspešnosti ni uspešna.21. 3. Znižanje praga uspešnosti v okviru prevzemne ponudbe<strong>ZPre</strong> – 1 prevzemniku dopušča možnost znižanja praga uspešnosti prevzemne ponudbe. Napodlagi določbe 2. točke prvega odstavka 30. člena <strong>ZPre</strong> – 1 sme prevzemnik po tem, ko je102 Več o tem tudi v točki 63.4.1.70
ila prevzemna ponudba objavljena, le to spremeniti z določitvijo nižjega praga uspešnosti(ta se lahko spremeni tudi do te mere, da praga uspešnosti več ni). Sprememba prevzemneponudbe z dvigom praga uspešnosti ni mogoča.O znižanju praga uspešnosti mora prevzemnik ustrezno obvestiti javnost (objava), onavedenem pa mora obvestiti tudi Agencijo in KDD. Akceptanti, ki so prevzemno ponudbosprejeli pred njeno spremembo, od ponudbe ne morejo odstopiti, pač pa se <strong>za</strong>nje šteje, daso jo sprejeli. Gre <strong>za</strong> logično posledico dejstva, da gre <strong>za</strong> spremembo prevzemne ponudbe,ki je <strong>za</strong> akceptante ugodnejša (to še posebej velja <strong>za</strong> primer druge dopustne spremembeprevzemne ponudbe, ki se nanaša na višjo ponudbeno ceno).21. 4. Prag uspešnosti konkurenčne ponudbe<strong>ZPre</strong> – 1 <strong>za</strong> konkurenčno prevzemno ponudbo določa nekatera posebna pravila, med drugimtudi glede praga uspešnosti. Ker navedeno določa poseben člen (44. člen <strong>ZPre</strong> – 1), ga vtem delu zgolj omenjamo (več o njegovi vsebini v ustrezni točki tega gradiva).21. 5. Objava obvestila o doseženem pragu uspešnosti ponudbeKo prevzemnik doseže prag uspešnosti ponudbe, mora to dejstvo naslednji dan objaviti.Glede objave podatkov mora prevzemnik slediti določbi 9. člena <strong>ZPre</strong> – 1. Za objavoobvestila o doseženem pragu uspešnosti velja, da ga mora prevzemnik objaviti na način,predpisan <strong>za</strong> objavo prospekta z <strong>za</strong>konom, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev 103 .22. Izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo (22. člen)22. člen(izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo)(1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga jedosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev:1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med <strong>za</strong>koncema, zunaj<strong>za</strong>konskimapartnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu vravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi alirazveljavitvi <strong>za</strong>konske zveze, ob prenehanju zunaj<strong>za</strong>konske skupnosti ali registriraneistospolne partnerske skupnosti;2. na podlagi dedovanja;3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z <strong>za</strong>menjavo <strong>za</strong> vrednostne papirje pravneosebe, ki je <strong>za</strong>radi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bilprevzem ciljne družbe;4. <strong>za</strong>radi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi naosebe, ki so ali <strong>za</strong> katere sešteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernskopove<strong>za</strong>ne družbe;103 Gl. 74. člen Zakona o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. št.108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11).71
5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe,ali6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi alipovečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe;7. na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku.(2) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe:1. če ga je dosegla <strong>za</strong>radi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic,izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala, ali2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijokoncern po <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.(3) Oseba, ki je kot upnik <strong>za</strong>radi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemniprag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je vpostopku <strong>za</strong>radi insolventnosti po <strong>za</strong>konu, ki ureja finančno poslovanje, postopke <strong>za</strong>radiinsolventnosti in prisilno prenehanje, ni dolžna dati prevzemne ponudbe. Obveznost datiprevzemno ponudbo te osebe nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljnedružbe izven postopka <strong>za</strong>radi insolventnosti.(4) <strong>Agencija</strong> lahko opredeli podrobnejša merila glede pridobitve vrednostnih papirjev iz 3., 5.in 6. točke prvega odstavka tega člena.(5) Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugemodstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem <strong>za</strong>konu ob prvinadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več.(6) Oseba, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem in drugemodstavku tega člena, mora o tem obvestiti agencijo v roku treh delovnih dni od nastopaokoliščin iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, razen v primeru iz 7. točke prvegaodstavka tega člena, ko mora agencijo obvestiti nemudoma, ko je obveščena o pridobitvivrednostnih papirjev.Obrazložitev22.1 Izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo – splošnoV skladu z Direktivo 2004/25/ES se je <strong>za</strong>konodajalec odločil in odstopanja od splošnih pravil,ki določajo obveznost izstavitve prevzemne ponudbe uredil z vključitvijo le teh v nacionalnapravila, tako da je v 22. Členu <strong>ZPre</strong>-1 taksativno določil osem izjem <strong>za</strong>radi katerihprevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag ni potrebno dati prevzemne ponudbe.22.2. Privilegirane pridobitvePrvi sklop izjem predstavljajo tako imenovane privilegirane pridobitve. Gre <strong>za</strong> pridobitve napodlagi neodplačnih pravnih poslov sklenjenih med <strong>za</strong>konci oziroma izven<strong>za</strong>konskimipartnerji, partnerji v registrirani istospolni skupnosti ali med osebami, ki so v sorodu v ravni72
vrsti do vključno tretjega kolena, <strong>za</strong>radi razdelitve premoženja ob razvezi oziromaprenehanju partnerske skupnosti.Prav tako predstavlja privlegirano pridobitev tudi pridobitev vrednostnih papirjev na podlagidedovanja.K temu sklopu izjem po mnenju Agencije lahko prištejemo še primere, ko prevzemnik napodlagi različnih <strong>za</strong>konov ex lege, brez svoje volje pridobi vrednostne papirje ciljne družbe.Tako na primer Republika Slovenija na podlagi Zakona o dedovanju, 104 Zakona o finančnemposlovanju, postopkih <strong>za</strong>radi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 105 Zakona o odvzemupremoženja ne<strong>za</strong>konitega izvora, 106 pridobi določeno premoženje med katerim so lahko tudivrednostni papirji ciljnih družb. V vseh teh primerih se Republika Slovenija premoženju nemore odpovedati, niti nima nikakršnega vpliva na samo pridobitev – pridobitev se namrečzgodi.22.2. Preseganje prevzemnega praga <strong>za</strong>radi statusno pravnih spremembNaslednjo izjemo predstavljajo primeri, ko <strong>za</strong>radi statusno pravnih sprememb združitve(pripojitve ali spojitve) ali delitve (razdelitev, oddelitev ali izčlenitev) delničarji delniškedružbe, ki je <strong>za</strong>radi združitve ali delitve prenehala, pridobijo vrednostne papirje nove ciljnedružbe in presežejo prevzemni prag niso dolžni dati prevzemne ponudbe če namen delitveali združitve ni bil prevzem ciljne družbe. Postopek združitve in delitve je natančno določen vZGD-1 in <strong>za</strong>hteva precejšen nabor dokumentov in soglasje skupščine delničarjev družb, ki sov postopku združitve ali delitve udeležene. Med ostalimi dokumenti mora poslovodstvo vsakeod družb, ki je udeležena v postopku združitve ali delitve pripraviti poročilo o združitvi alidelitvi. V poročilu mora poslovodstvo v skladu s 582. členom in 626. členom ZGD-1 vporočilu razložiti ter pravno in ekonomsko utemeljiti razloge <strong>za</strong> združitev oziroma delitev terposledice le te.22.3. Prenos vrednostnih papirjev po uspešno izvedenem prevzemnem postopku naosebe, ki delujejo usklajenoZakon določa, da prevzemne ponudbe niso dolžne dati osebe, ki so ali <strong>za</strong> katere se šteje dadelujejo usklajeno in na katere je prevzemnik po izvedenem prevzemnem postopku preneselvrednostne papirje. Prav tako obveznost dati prevzemno ponudbo ne nastopi, če prevzemnikpo izvedenem prevzemnem postopku vrednostne papirje prenese na koncernsko pove<strong>za</strong>nedružbe. V teh primerih gre zgolj <strong>za</strong> formalno spremembo lastništva, kontrola nad ciljnodružbo pa ostane osebam, ki so med seboj pove<strong>za</strong>ne na podlagi sporazuma ali se <strong>za</strong>nje napodlagi <strong>za</strong>kona domneva, da delujejo usklajeno ali pa so koncernsko pove<strong>za</strong>ne družbe.Osebe, ki so na kakršen koli način sodelovale pri prevzemu, lahko po uspešno izvedenem104 Zakon o dedovanju (ZD), Ur. l. RS, št. 15/1976, 23/1978, 17/1991, 13/1994, 40/1994 odl.US:U-I-3/1993-17, 82/1994,117/2000 Odl.US:U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001, ki v 9. členu določa: »Zapuščina brez dedičev postane lastnina RepublikeSlovenije.«105 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih <strong>za</strong>radi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Ur. l. RS, št.126/07,40/09, 59/09, 52/10,106/10, 26/11, 47/11, 87/11, ki v drugem odstavku 374. člena določa: »Če upniki ali družbeniki ne pristanejona prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se to premoženje prenese na Republiko Slovenijo.106 Zakon o odvzemu premoženja ne<strong>za</strong>konitega izvora (ZOPNI), Ur. l. RS št. 91/2011, ki v 34. členu določa: »V sodbi, s katerougodi tožbenemu <strong>za</strong>htevku, sodišče ugotovi, da je določeno premoženje ne<strong>za</strong>konitega izvora, ga odv<strong>za</strong>me lastniku in odloči, dato premoženje s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.«73
prevzemnem postopku med seboj prosto prenašajo vrednostne papirje, brez obveznosti datiprevzemno ponudbo.22.4. Pridobitev večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljnedružbeKot možno izjemo <strong>za</strong>kon navaja pridobitev večinskega deleža v prevzemniku, katere namenni bil prevzem ciljne družbe. S tem so mišljeni primeri, ko prevzemnik pridobi večinski delež vciljni družbi, ki ima v večinski lasti še kakšno ali kakšne ciljne družbe, namen pa ni bilprevzem te ali teh družb, temveč le prevzem ciljne družbe. Ali so izpolnjeni pogoji <strong>za</strong> uporabote izjeme <strong>Agencija</strong> ugotavlja v vsakem posamičnem primeru upoštevaje vsa dejstva inokoliščine.Primer v katerem je <strong>Agencija</strong> menila, da so okoliščine takšne, da opravičujejo uporabo teizjeme je sledeč:Delničar A, ki na podlagi neizpodbitne domneve deluje usklajeno z delničarji (B, C,D, E), pouspešno izvedeni dokapitali<strong>za</strong>ciji, s katero se <strong>za</strong>gotovi družbi X <strong>za</strong>konsko <strong>za</strong>htevanakapitalska ustreznost postane, skupaj s temi delničarji večinski delničar družbe X. Zaradivečinskega deleža v družbi X nastopi <strong>za</strong>konska domneva o usklajenem delovanju delničarjaA z družbo X. Zaradi tega se v ciljnih družbah (O,P,R), kjer so obstoječi delničarji, delničarA in/ali delničarji ki z njim delujejo usklajeno (B,C,D,E), prištejejo še delnice katerih delničarje družba X, <strong>za</strong>radi tega pa se skupni delež teh oseb v teh ciljnih družbah poveča prekoprevzemnega praga.Ali je <strong>za</strong>radi nastale situacije nastopila obveznost delničarja A in/ali ostalih, ki z njim delujejousklajeno (B,C,D,E,X), dati prevzemno ponudbo <strong>za</strong> ciljne družbe O,P,R?V konkretnem primeru, delničarju A in ostalim delničarjem, ki z njim delujejo usklajeno ni bilopotrebno dati prevzemne ponudbe <strong>za</strong> ciljne družbe O,P,R iz razloga, ker namen delničarja Apri dokapitali<strong>za</strong>ciji družbe X ni bil prevzem ciljnih družb O,P,R ampak je bil namendokapitali<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>gotoviti družbi X <strong>za</strong>konsko <strong>za</strong>htevano kapitalsko ustreznost.22.5. Pridobitev vrednostnih papirjev izročenih kot stvarni vložek pri ustanovitvi alipovečanju osnovnega kapitala holdinške družbeZakon kot izjemo določa tudi pridobitev vrednostnih papirjev preko prevzemnega praga podpogojem, da je bil prevzemni prag dosežen s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so biliizročeni družbi, ki ima status holdinške družbe, kot stvarni vložek pri ustanovitvi ali povečanjunjenega osnovnega kapitala. Da gre <strong>za</strong> holdinško družbo morata biti kumulativno izpolnjenapogoj, da ima ta družba v lasti večino deleža v drugi ali drugih pravno samostojnih družbah,in da opravlja dejavnost holdinga. Se pravi, da ustanavlja, financira in upravlja to družbo alidružbe katerih večinski lastnik je. Na primer: Družbenik A ustanovi družbo C, ki jeregistrirana <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti holdinga s stvarnim vložkom 47% delež v družbi B.Družbi C v tem primeru kljub preseganju prevzemnega praga v družbi B ni potrebno datiprevzemne ponudbe. Družbenik A namreč še vedno preko holdinške družbe C katere edinidelničar je, kontrolira družbo B. Dejansko gre <strong>za</strong> izjemo, ki jo je <strong>za</strong>konodajalec priznal iz74
azloga, ker gre zgolj <strong>za</strong> prenos kontrole ciljne družbe iz prvotnega delničarja A na holdinškodružbo C, pri čemer pa se <strong>za</strong> preostale male delničarje razmere v smislu obvladovanja ciljnedružbe B de facto niso spremenile.<strong>Agencija</strong> pa opo<strong>za</strong>rja, da <strong>za</strong> izjemo iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne gre v primeru,ko se delničarju pri dokapitali<strong>za</strong>ciji družbe <strong>za</strong>radi tega, ker ostali obstoječi delničarji neizkoristijo prednostne pravice do vplačila novih delnic, njegov delež avtomatično povečapreko prevzemnega praga. Da bi se takšni situaciji v naprej izognili, <strong>Agencija</strong> predlaga, da sena vpisnem potrdilu ob vplačilu dokapitali<strong>za</strong>cijskega zneska izrecno navede, da delničarglede na končni izid dokapitali<strong>za</strong>cije vpisuje le tolikšno število delnic s katero ne bo presegelprevzemnega praga, morebitni presežek pa se vrne.22.6. Preseganje prevzemnega praga <strong>za</strong>radi zmanjšanja osnovnega kapitala z umikomdelnicRavno obraten primer kot pri prejšnji točki pa nastopi, če se zmanjša osnovni kapital družbez umikom delnic in delničar <strong>za</strong>radi tega preseže prevzemni prag. Zakonodajalec je takšnemudelničarju priznal izjemo in ga oprostil dati prevzemno ponudbo samo pod pogojem, da tadelničar ni sodeloval pri sprejetju takšnega sklepa. Prav vseeno je ali se delničar skupščine,ki je odločala o sprejetju takšnega sklepa sploh ni udeležil, ali se je samo pri tej točki vzdržalglasovanja ali pa je morda celo glasoval proti sprejetju takšnega sklepa. Pomembno je le, dani glasoval <strong>za</strong> sprejetje takšnega sklepa.22.7. Delež drugega delničarja ali koncernsko pove<strong>za</strong>nih delničarjev večji od deležaprevzemnikaKot <strong>za</strong>dnjo izjemo, ki pa je v praksi najbolj prisotna, je <strong>za</strong>konodajalec določil položaj, koprevzemnik, ki je sicer dosegel prevzemni prag, ni dolžan dati prevzemne ponudbe, če vciljni družbi obstaja delničar ali skupina delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern, ki ima večjidelež od deleža prevzemnika. Razlog <strong>za</strong> priznanje izjeme je v tem, da ne glede na to, da jeprevzemnik dosegel prevzemni prag, pa dejansko ni prevzel kontrole nad ciljno družbo, sajobstaja drug delničar ali koncernsko pove<strong>za</strong>na skupina delničarjev, ki je močnejša od njegain le ta obvladuje družbo. Vendar pa izjema velja le v primeru, ko je delež posameznegadelničarja višji od deleža prevzemnika oziroma če gre <strong>za</strong> koncernsko pove<strong>za</strong>ne osebe vskladu z ZGD-1. Ne velja pa v primeru, ko imajo višji delež od prevzemnikovega osebe, kidelujejo usklajeno (ali na podlagi sporazuma ali na podlagi domneve).Primer: Prevzemnika A in B sta v prevzemnem postopku v ciljni družbi W pridobila 38 %delež glasovalnih pravic. Po končanem prevzemnem postopku, pa sta v skladu z 2.odstavkom 12. člena pridobila še manj kot 10% delež glasovalnih pravic, tako da sta imelaskupaj 47 % delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. Delničar C, ki se je v tej ciljni družbipribliževal 25 % deležu 107 glasovalnih pravic je Agencijo povprašal ali je v primerupreseganja prevzemnega praga v tej ciljni družbi dolžan dati prevzemno ponudbo ali lahkouporabi izjemo in svoj delež poveča do skupnega deleža delničarja A in B. Ker v konkretnem107 V času, ko je bilo vprašanje <strong>za</strong>stavljeno je bil prevzemni prag še 25 % glasovalnih pravic, sedaj pa je 1/3 delež glasovalnihpravic v ciljni družbi.75
primeru delničarja A in B ni šlo <strong>za</strong> delničarja, ki bi tvorila koncern po <strong>za</strong>konu, ki urejagospodarske družbe, je <strong>Agencija</strong> delničarju C pojasnila, da deleža glasovalnih pravic brez dabi dal prevzemno ponudbo ne more povečati do skupnega deleža delničarja A in B, lahko pasvoj delež poveča le do toliko, da bo njegov delež nižji kot je delež posameznega največjegadelničarja. V primeru, da bi bil delež 47 % med delničarjema A in B razdeljen na 30 % in 17% potem bi delničar C svoj delež lahko povečal na delež 30 % minus ena delnica.Zanimivo odločitev glede uporabe izjeme iz 2. točke drugega odstavka 22. člena sta vprimeru, ki ga bomo opisali v nadaljevanju, <strong>za</strong>vzeli Okrožno sodišče v Kopru s sodbo opr. št.Pg 344/2008 in Višje sodišče v Kopru s sodbo Opr. št. Cpg 91/2009.Prevzemniki A, B, C, D in E in so na podlagi sporazuma delovali usklajeno in v ciljni družbi Ypresegli prevzemni prag s pridobitvijo 49,41% deleža glasovalnih pravic. V ciljni družbi Y jeobstajal delničar P, katerega delež glasovalnih pravic je znašal 32,63%. <strong>Agencija</strong> je izdalaodločbo s katero je ugotovila, da so prevzemniki A,B,C,D in E na podlagi sporazuma delovaliusklajeno in presegli prevzemni prag, <strong>za</strong>to jim je prepovedala uresničevati glasovalnepravice v ciljni družbi Y, dokler ne bodo dali prevzemne ponudbe oziroma dokler svojegadeleža v ciljni družbi Y ne bodo znižali pod prevzemni prag. Kakšen mesec po izdaji odločbeAgencije je bila sklicana skupščina ciljne družbe Y. Delničarji A,B,C,D in E so nekaj dni pred<strong>za</strong>sedanjem skupščine odsvojili tolikšno količino delnic ciljne družbe, da je njihov deležglasovalnih pravic znašal 32,37 %, se pravi manj kot delež glasovalnih pravic delničarja P.Delničarji A,B,C,D in E so se udeležili navedene skupščine in izvrševali svoje glasovalnepravice. <strong>Agencija</strong> je <strong>za</strong>radi tega pri pristojnem sodišču na podlagi 1. odstavka 64. člena<strong>ZPre</strong>-1 vložila tožbo <strong>za</strong> razveljavitev sklepov skupščine, ki so bili sprejeti, saj po njenemmnenju delničarji A,B,C,D in E ne bi smeli glasovati saj so jim bile glasovalne praviceodvzete dokler ne bodo dali prevzemne ponudbe oziroma dokler svojega deleža ne bodoznižali pod (tedaj veljavni!) prevzemni prag, ki je bil po mnenju Agencije 25% delež 108glasovalnih pravic.Sodišči sta v tem primeru <strong>za</strong>vzeli stališče, da so delničarji A,B,C,D in E s tem ko so odsvojilitoliko delnic, da je njihov skupni delež glasovalnih pravic znašal manj kot delež delničarja P,ravnali v skladu z 2. točko prvega odstavka 63. člena v pove<strong>za</strong>vi z 2. točko drugega odstavka22. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>to je obveznost dati prevzemno ponudbo s tem prenehala in so znovapridobili glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so še ostali. Po mnenju sodiščslovenska prevzemna <strong>za</strong>konodaja pozna poleg splošnega (25% delež glasovalnih pravic 109 )prevzemnega praga tudi druge »posebne« prevzemne pragove, ki so prilagojeni posebnimsituacijam, ki so opredeljene kot izjeme v 22. členu <strong>ZPre</strong>-1. Takšen posebni prevzemni pragpredstavlja višina deleža delničarja, ki ima v ciljni družbi višji delež glasovalnih pravic kotprevzemnik. Zaradi navedenega sta sodišči mnenja, da bi morala biti razlaga prevzemnegapraga v določbi 2. točke prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong> – 1 širša in bi morala <strong>za</strong>jemati tudisituacije določene v 22. členu istega <strong>za</strong>kona.108 Sedaj znaša prevzemni prag 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi.109 V času odločanja sodišč je bil prevzemni prag še 25 % glasovalnih pravic, sedaj pa je 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljnidružbi.76
<strong>Agencija</strong> se s takšnim stališčem sodišča ne more strinjati in meni, da gre v takšnih primerih<strong>za</strong> izigravanje <strong>za</strong>kona 110 . Namen 63. člena <strong>ZPre</strong>-1 je sankcioniranje položajev v katerih bimorale osebe dati prevzemno ponudbo pa tega niso storile. Odločba Agencije se je nanašalana čas, ko so tožene stranke presegale prevzemni prag in tudi delež do takrat največjegadelničarja. Sankcija <strong>za</strong> takšno kršitev predvidena v 63. členu pa je izstavitev prevzemneponudbe ali odsvojitev pod prevzemni prag, ki je bil 25 % delež 111 glasovalnih pravic. S temda so odsvojili toliko delnic da so prišli pod delež največjega delničarja po našem mnenjuniso ravnali v skladu s 63. členom <strong>ZPre</strong> – 1. Izjema iz 22. člena <strong>ZPre</strong> – 1 bi bila pravilnouporabljena, če bi se prevzemniki, ki so presegli prevzemni prag ustavili pod deležemnajvečjega delničarja.22.8. Prenos vseh delnic z enega delničarja na novega delničarja<strong>Agencija</strong> je bila že večkrat povprašana ali je potrebno objaviti prevzemno ponudbo v primeru,ko je imetnik delnic ciljne družbe en sam delničar, ki želi iz družbe izstopiti in svoj deležprodati novemu delničarju.<strong>Agencija</strong> meni, da je v teh primerih potrebno izhajati iz namena <strong>za</strong>kona, ki je predvsem<strong>za</strong>ščita manjšinskih delničarjev. Ker v takšnih primerih manjšinski delničarji ne obstajajo,prevzemniku <strong>za</strong>to ni potrebno dati prevzemne ponudbe.22.9. Pridobitev na podlagi izvršljive odločbe izdane v kazenskem ali prekrškovnempostopkuKot izjema, ko prevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag ni potrebno dati prevzemneponudbe, je določen tudi primer, ko so vrednostni papirji pridobljeni na podlagi izvršljiveodločbe izdane v kazenskem ali prekrškovnem postopku. Razlog <strong>za</strong> priznanje izjeme je vtem, da v takšnih primerih prevzemnik nima nikakršnega vpliva na izvršitev takšne odločbe inse mu pridobitev zgodi na podlagi le te.22.10. Pridobitev vrednostnih papirjev v insolvenčnih postopkihZ novelo <strong>ZPre</strong>-1C je <strong>za</strong>konodajalec kot izjemo priznal tudi primere, ko upniku ciljne družbe,ki je v postopku <strong>za</strong>radi insolventnosti svoje terjatve <strong>za</strong>menjal <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljnedružbe in s tem dosegel prevzemni prag, ni potrebno dati prevzemne ponudbe. V postopku<strong>za</strong>radi insolventnosti, katere namen je reševanje družb, je potrebno interese lastnikov medkaterimi so tudi manjšinski delničarji <strong>za</strong>časno postaviti <strong>za</strong> interese družbe in upnikov, ki sopripravljeni s svojimi vložki reševati družbo in ji omogočiti nadaljnje poslovanje. V primeru, dati upniki ne bi bili oproščeni dati prevzemno ponudbo, bi se možnosti <strong>za</strong> reševanje družb, kiso <strong>za</strong>šle v težave precej zmanjšale. Interes vseh delničarjev pa bi moral biti ohranitevdružbe. V kolikor se po končanem postopku insolventnosti deleži glasovalnih pravicpovečajo, pa nastopi obveznost dati prevzemno ponudbo.110 Podobno stališče ima Vrhovno sodišče RS. Glej 42. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 6/2011 z dne28. 5. 2012.111 V času odločanja sodišč je bil prevzemni prag še 25 % glasovalnih pravic, sedaj pa je 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljnidružbi.77
V primeru, ko v ciljni družbi, ki je v postopku prisilne poravnave, v skladu s 199a. členomZFPPIPP, pride do zmanjšanja osnovnega kapitala na 0 EUR, razveljavitve vseh obstoječihdelnic in istočasnega povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, po izvedenempovečanju delež posameznega delničarja, ki z vplačilom denarnega zneska doseže delež, kidosega prevzemni prag, ne gre <strong>za</strong> izjemo po tretjem odstavku 22. člena. Ta izjema namrečvelja le <strong>za</strong> upnike, ki so v postopku <strong>za</strong>radi insolventnosti <strong>za</strong>radi finančnega prestrukturiranjadosegli prevzemni prag. Opisana izjema pa ne velja <strong>za</strong> delničarje, ki so imeli na dansprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala položaj delničarja insolventnega dolžnikain imajo pravico do vpisa in vplačila novih delnic.Vendar pa po mnenju Agencije v zgoraj navedenih okoliščinah tudi <strong>za</strong> delničarje obveznostobjave prevzemne ponudbe ne nastopi. V primeru, ko se namreč kapital zniža na 0 EUR inse istočasno poveča, ne obstojijo (več) mali delničarji, ki bi jih <strong>ZPre</strong>-1 moral varovati.Zainteresirani delničarji - lahko pa tudi upniki - istočasno na novo vstopijo v družbo. Gre <strong>za</strong>podobno situacijo kot ob ustanovitvi nove družbe: v takšnem primeru pa obveznostprevzemne ponudbe ne nastane, če tudi delež posameznega delničarja dosega ali presegaprevzemni prag.22. a Pridobitev vrednostnih papirjev na podlagi unovčevanja <strong>za</strong>varovanja (22. a člen)22. a člen(pridobitev vrednostnih papirjev na podlagi unovčevanja <strong>za</strong>varovanja)(1) Prevzemne ponudbe ni dolžna dati banka oziroma banka države članice po <strong>za</strong>konu, kiureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: banka), ki je prevzemni prag oziroma dodatniprevzemni prag dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagiunovčenja <strong>za</strong>varovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe.(2) Iz vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki jih je banka pridobila na način iz prvega odstavkatega člena, banka ne sme uresničevati glasovalnih pravic.(3) Za banko, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem odstavku tegačlena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po poteku dveh let od pridobitvevrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena.(4) O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena mora bankaobvestiti agencijo v treh delovnih dneh od pridobitve.ObrazložitevZ novelo <strong>ZPre</strong>-1C je <strong>za</strong>konodajalec obveznost dati prevzemno ponudbo oprostil tudi banke,ki so vrednostne papirje ciljne družbe pridobile na podlagi unovčenja <strong>za</strong>varovanja, kateregapredmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe, pod pogojem, da iz teh vrednostnih papirjevne izvršujejo glasovalnih pravic. Namen unovčenja <strong>za</strong>varovanja je namreč poplačilo terjatevin ne upravljanje ciljne družbe. Postopki prodaje večjih paketov vrednostnih papirjev so ponavadi dolgotrajnejši, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>kon bankam omogoča, da jim s prodajo ni potrebno hiteti78
oziroma prodati na vrat na nos, ampak v roku dveh let od pridobitve, saj se s premišljenoprodajo lahko iztrži več, kar pa je v interesu tako banke kot dolžnika, ki je v <strong>za</strong>varovanje dalvrednostne papirje.23. Pooblaščeni član (23. člen)23. člen(pooblaščeni član)V imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika mora dati prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njoopraviti druga pravna dejanja borznoposredniška družba, ki ima položaj registrskega člana (vnadaljnjem besedilu: pooblaščeni član).ObrazložitevPrevzemnik prevzemne ponudbe in s prevzemom pove<strong>za</strong>nih dejanj ne more dati oz. voditisam, ampak mora to storiti preko pooblaščenega člana.Pooblaščeni član, ki v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika da prevzemno ponudbo in vprevzemnem postopku <strong>za</strong> prevzemnika opravlja druga pravna dejanja, je borznoposredniškadružba, ki ima položaj registrskega člana.Pojem borzno posredniška družba 112 , ki se uporablja v Zakonu o prevzemih, ne predstavljasamo borznoposredniške družbe, kot jo definira ZTFI-1 113 , temveč <strong>za</strong>jema tudi banko alidrugo investicijsko podjetje, ki je upravičeno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirjiin drugimi finančnimi instrumenti na območju Republike Slovenije (2. točka prvega odstavka3. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Seznam vseh družb, ki imajo dovoljenje <strong>za</strong> opravljanje investicijskihstoritev in poslov 114 je objavljen na spletni strani Agencije.Pojem registrski član v skladu z 9. točko prvega odstavka 3. člena <strong>ZPre</strong>-1 predstavljaborznoposredniško družbo, ki ima položaj člana klirinško-depotne družbe in ki na podlagipogodbe imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi račune teh vrednostnihpapirjev.Registrski član je tako oseba, ki <strong>za</strong> akceptanta opravlja ustrezna dejanja, potrebna <strong>za</strong>sprejem prevzemne ponudbe.Registrskega člana je treba razlikovati od pooblaščenega člana. Čeprav ima tudi pooblaščeničlan položaj člana klirinško depotne družbe, pooblaščeni član v postopku s prevzemnoponudbo opravlja pravna dejanja <strong>za</strong> prevzemnika in ne <strong>za</strong> akceptante.112 Definiran v 3. členu <strong>ZPre</strong>-1.113 Drugi odstavek 11. člena ZTFI določa, da je borzno posredniška družba investicijsko podjetje s sedežem v RepublikiSloveniji, ki ni banka in ki je pridobilo dovoljenje Agencije <strong>za</strong> opravljanje investicijskih storitev in poslov.114 Obsega: borznoposredniške družbe, ki jim je agencija izdala dovoljenje <strong>za</strong> opravljanje investicijskih storitev in poslov, banke,ki jim je Banka Slovenije izdala dovoljenje <strong>za</strong> opravljanje investicijskih storitev in poslov in družbe <strong>za</strong> upravljanje, ki jim jeagencija izdala dovoljenje <strong>za</strong> opravljanje storitev gospodarjenja oziroma pomožnih storitev.79
Pooblaščeni član je torej tisti registrski član:- ki vodi prevzemnikov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro kateregase, če je prevzemna ponudba uspešna, prenesejo vrednostni papirji akceptantov, in- ki ga prevzemnik pooblasti, da v njegovem imenu in <strong>za</strong> njegov račun da prevzemnoponudbo in v postopku v zvezi z njo opravi druga pravna dejanja.III. POSTOPEK V ZVEZI S PREVZEMNO PONUDBO24. Prevzemna namera (24. člen)24. člen(prevzemna namera)(1) Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe o tem, da namerava dati takoponudbo (v nadaljnjem besedilu: prevzemna namera), obvestiti agencijo, poslovodstvo ciljnedružbe in organ, pristojen <strong>za</strong> varstvo konkurence, ter jo isti dan objaviti.(2) Poslovodstvo ciljne družbe in prevzemnik morata o prevzemni nameri takoj obvestitipredstavnike delavcev, če teh ni, pa delavce.(3) Prevzemnik, ki doseže prevzemni prag, mora obveznosti iz prvega odstavka tega členaizpolniti v treh delovnih dneh od dneva, ko doseže ta prag.24.1 Prevzemna namera – splošnoObrazložitevPrevzemne aktivnosti prevzemnik v praksi praviloma prične že veliko pred objavo prevzemnenamere. Predvidoma gre predvsem <strong>za</strong> pregled smotrnosti, sinergijskih učinkov, finančnekonstrukcije naložbe ter ostalih podobnih parametrov, ki določajo, ali je prevzem smiselnoizvesti. Dejansko pa se postopek v zvezi s prevzemno ponudbo, ko ideja o navedenempraviloma postane javna, prične z objavo prevzemne namere. Zaradi navedenega <strong>za</strong>prevzemno namero velja, da mora biti objavljena na način, ki doseže čim večji obseg<strong>za</strong>interesirane javnosti. Objavo mora tako prevzemnik v skladu z 9. členom <strong>ZPre</strong>-1 izvesti nanačin, ki ga ZTFI predvideva <strong>za</strong> razkritje prospektov 115 , obvezno pa tudi v dnevniku, ki izhajana celotnem območju Republike Slovenije.O prevzemni nameri mora prevzemnik pred njeno objavo obvestiti Agencijo, poslovodstvociljne družbe in Javno Agencijo Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo konkurence, ter jo isti danobjaviti, kot to določa drugi odstavek 9. člena <strong>ZPre</strong>-1.115 74. člen ZTFI določa objavo na enega izmed naslednjih načinov: z objavo v dnevniku, ki se prodaja na celotnem območjuRepublike Slovenije, v tiskani obliki, ki je javnosti dostopna v prostorih upravljavca organiziranega <strong>trg</strong>a ali v prostorih naposlovnem naslovu izdajatelja, v elektronski obliki na javnih spletnih straneh izdajatelja, finančnih posrednikov, organiziranega<strong>trg</strong>a ali Agencije.80
V izogib situaciji, ko bi <strong>Agencija</strong> lahko domnevala, da je obvestilo o nameri <strong>za</strong>vajajoče, morabiti le-to vsaj lastnoročno podpisano.24.2. Objava prevzemne namere preden prevzemnik preseže prevzemni pragPrevzemnik, ki nima delnic z glasovalno pravico ciljne družbe ali pa ima delež, s katerim nedosega oz. presega prevzemnega praga, lahko prevzemno namero objavi kadarkoli, ker <strong>za</strong>njrok <strong>za</strong> objavo (razen v smislu <strong>za</strong>dnjega odstavka prejšnje točke) ni predpisan z <strong>za</strong>konom.Zapisano pomeni, da ima prevzemnik glede dejanskega pričetka postopka v zvezi sprevzemno ponudbo povsem proste roke. Nasprotno velja v situaciji iz naslednje točke.24.3. Objava prevzemne namere po tem, ko prevzemnik preseže prevzemni pragČe prevzemnik pridobi delež glasovalnih pravic ciljne družbe, s katerim preseže prevzemniprag, to ne predstavlja kršitve <strong>ZPre</strong>-1, v kolikor navedeni pridobitvi v roku treh dni (ve<strong>za</strong>no nadoločbo tretjega odstavka 24. člena <strong>ZPre</strong> – 1) sledi objava prevzemne namere in obvestilozgoraj navedenih oseb, ter v nadaljevanju v <strong>za</strong>konskih rokih prevzemna ponudba.Preseganje prevzemnega praga, če mu v predpisanem roku sledi objava prevzemne namereter prevzemne ponudbe v skladu z <strong>ZPre</strong>-1, samo po sebi ne sme predstavljati kršitveprevzemne <strong>za</strong>konodaje.Pridobitev delnic preko prevzemnega praga je mogoče razumeti tudi kot težnjo po <strong>za</strong>gotovitvičim višjega deleža delnic z glasovalno pravico ciljne družbe s ciljem <strong>za</strong>gotovitve uspešnegaprevzema. Če torej navedenemu skladno z določbami <strong>ZPre</strong> – 1 ustrezno sledijo vsi postopki,prevzemnik <strong>za</strong> navedeno ni sankcironiran. Kar <strong>za</strong>deva <strong>za</strong>ščito manjšinskih delničarjev velja,da <strong>za</strong>radi navedenega ta ni v ničemer zmanjšana. Cena v prevzemni ponudbi mora enakoizpolnjevati kriterije iz 17. člena <strong>ZPre</strong> – 1 (upoštevan mora torej biti tudi predmeten nakuppreko prevzemnega praga), v primeru neuspešne prevzemne ponudbe pa prevzemnikuenako nastopijo pravne posledice iz drugega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong> – 1 (mirovanjeglasovalnih pravic).24.4. Priključitev novega prevzemnika k že obstoječemuObstoječemu prevzemniku, ki je že objavil prevzemno namero <strong>za</strong> prevzem določene ciljnedružbe, se lahko v času do objave prevzemne ponudbe pridruži nov prevzemnik. V takšnemprimeru je pomembno, da je sprememba o prevzemni nameri javno objavljena in da so o njejtakoj obveščene vse osebe iz 24. člena <strong>ZPre</strong>-1.Do zgoraj opisane situacije bi lahko npr. prišlo v primeru, ko bi se naknadno, po objaviprevzemne namere, prevzemniku (npr. v skladu s sporazumom o usklajenem delovanju)želela priključi še dodatna oseba. <strong>ZPre</strong> – 1 po mnenju Agencije ne vsebuje določbe, ki bitakšno ˝priključitev˝ preprečevala. Bi se bilo pa v navedenem primeru primerno na takšnospremembo odzvati čim prej, vsekakor pa v roku treh delovnih dni (rok iz tretjega odstavka24. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Navedeno bi po mnenju Agencije veljalo predvsem <strong>za</strong> tiste situacije, kobi prvi prevzemnik samostojno obvladoval manj kot 1/3 delež glasovalnih pravic ciljne81
družbe, skupaj z osebo, s katero bi delovala usklajeno (oseba, ki bi se mu priključila) pa biprevzemni prag presegala. V nasprotnem primeru bi <strong>Agencija</strong> navedeno štela <strong>za</strong> kršitevdoločb <strong>ZPre</strong> – 1.25. Obvestilo o dogovorih (25. člen)25. člen(obvestilo o dogovorih)Poslovodstvo ciljne družbe mora v dveh delovnih dneh od objave prevzemne namereobvestiti agencijo o morebitnih dogovorih ali pogajanjih s prevzemnikom ali o tem, da takihdogovorov ali pogajanj ni.25. Obvestilo o dogovorih – splošnoObrazložitevTa člen določa, da mora poslovodstvo ciljne družbe Agencijo v dveh delovnih dneh od objaveprevzemne namere obvestiti o dogovorih ali pogajanjih s prevzemnikom ali o tem, da takihdogovorov ali pogajanj ni. Navedeno pomeni, da obveznost poslovodstva ciljne družbeobstaja ne glede na to, ali so dogovori oziroma pogajanja med obema stranema obstajali aline.Namen te določbe je seznaniti Agencijo o morebitnih poprejšnjih dogovorih in pogajanjih vzvezi s prevzemom <strong>za</strong>radi opravljanja nadzornih nalog, ki jih <strong>Agencija</strong> vrši <strong>za</strong>radi sprejetjaustreznih ukrepov, med drugim tudi v primeru nevarnosti <strong>za</strong>vajanja vlagateljev.Tako velja, da mora poslovodstvo ciljne družbe Agencijo obvestiti npr. o sodelovanju sprevzemnikom glede pogojev prevzema kontrolnega deleža družbe, glede omejitveobrambnih dejanj ciljne družbe, morebitne prodaje lastnih delnic ali delnic z glasovalnopravico v lasti članov uprave ciljne družbe prevzemniku ipd.25.1. Objava obvestila o dogovorih25. člen <strong>ZPre</strong> – 1 ne določa, da bi morala ciljna družba obvestilo o dogovorih javno objaviti.Ne glede na <strong>za</strong>pisano pa se je v zvezi s tistimi ciljnimi družbami, s katerih delnicami zglasovalno pravico se <strong>trg</strong>uje na organiziranem <strong>trg</strong>u (ciljne družbe iz prvega odstavka 4. člena<strong>ZPre</strong> – 1; t. j. javne družbe) oblikovala drugačna praksa. Javne družbe so namreč na podlagidoločb ZTFI 116 dolžne objavljati notranje informacije, ki bi lahko vplivale na ceno njenihvrednostnih papirjev (v tem primeru torej delnic z glasovalno pravico). Javne družbe takopraviloma ocenijo, da obvestilo o dogovorih izpolnjuje kriterije iz 373. člena ZTFI (kriteriji, kidoločajo, kdaj posamezna informacija šteje <strong>za</strong> notranjo informacijo), <strong>za</strong>to jih sočasno s116 3. poglavje ZTFI javnim družbam predpisuje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij (106. člen ZTFI), 10. poglavje pakonkretneje predpisuje obveznosti glede razkrivanja notranjih informacij.82
predložitvijo Agenciji tudi javno objavijo. Objavo izvršijo na način iz 1. točke prvega odstavka136. člena ZTFI 117 .26. Izjava o prevzemni nameri (26. člen)26. člen(izjava o prevzemni nameri)(1) Če na podlagi razmer na <strong>trg</strong>u kapitala izhaja, da namerava prevzemnik opraviti prevzem,zlasti pa:1. če med dvema osebama obstaja dogovor o prevzemu;2. če je cena vrednostnega papirja na organiziranem <strong>trg</strong>u pomembno narasla in bi se iz tegadalo sklepati, da bo dana prevzemna ponudba, ali3. če je pristojni organ prevzemnika dokončno določil ceno v prevzemni ponudbi, ki še niobjavljena,lahko agencija od takega prevzemnika <strong>za</strong>hteva, da v 24 urah od prejema <strong>za</strong>hteve agencijedoločno izjavi, ali namerava dati prevzemno ponudbo.(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko agencija od poslovodstva ciljne družbe <strong>za</strong>hteva,da v 24 urah od prejema <strong>za</strong>hteve agencije določno izjavi, ali je seznanjeno s prevzemnonamero.(3) Prevzemnik in poslovodstvo ciljne družbe morata v roku iz prvega in drugega odstavkatega člena posredovati vsebino izjave o prevzemni nameri agenciji in jo objaviti.ObrazložitevZakon o prevzemih Agenciji omogoča, da lahko v primeru suma, da določena osebapripravlja prevzem nad neko ciljno družbo, od te osebe <strong>za</strong>hteva, da se v kratkem roku (24 urod prejema <strong>za</strong>hteve Agencije) izjasni o tem, ali namerava dati prevzemno ponudbo ali ne.Prav tako lahko <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong>hteva pojasnilo tudi od poslovodstva ciljne družbe, in sicer da sev enakem roku kot prevzemnik izjasni o tem, ali je seznanjeno s prevzemno namero.Namen te določbe je seznaniti tako Agencijo kot vse preostale delničarje ciljne družbe zinformacijo, da se nad določeno ciljno družbo pripravlja prevzem. Ta informacija je Agenciji vpomoč pri opravljanju njene nadzorne naloge, tudi <strong>za</strong> primer, da bi šlo <strong>za</strong> <strong>za</strong>vajanjevlagateljev, preostalim delničarjem pa mora biti dana možnost, da s prodajo delnicprevzemniku <strong>za</strong>pustijo ciljno družbo.Tako poslovodstvo kot ciljna družba morata izjavo, ki jo posredujeta Agenciji, tudi objaviti.Glede objave velja prvi odstavek 9. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki pravi, da če <strong>za</strong>kon določa dolžnostobjave, jo je treba izpolniti na način, predpisan <strong>za</strong> objavo prospekta z <strong>za</strong>konom, ki ureja <strong>trg</strong>vrednostnih papirjev (ZTFI) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.117 Citiran člen določa, da mora javna družba nadzorovano informacijo (notranje informacije sodijo mednje) objaviti na način, kiomogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminacijski podlagi.83
Sankcija v primeru, da poslovodstvo ali prevzemnik Agenciji v predpisanem roku neposredujeta vsebine izjave o prevzemni nameri in je ne objavita, je prekršek po 9. alineiprvega odstavka 72. člena <strong>ZPre</strong>-1.27. Odstop od prevzemne namere (27. člen)27. člen(odstop od prevzemne namere)(1) Če prevzemnik po objavi prevzemne namere od nje odstopi, eno leto po tem ne sme datinove prevzemne ponudbe, razen če <strong>za</strong> ta odstop pridobi soglasje agencije.(2) <strong>Agencija</strong> izda soglasje <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere, če so razlog <strong>za</strong>nj okoliščine iz52. člena tega <strong>za</strong>kona.27.1. SplošnoObrazložitevObvestilo o namenu podati prevzemno ponudbo (prevzemna namera) ne povzroči posledicle <strong>za</strong> prevzemnika (npr. dolžnosti objave, obvestila predstavnikom delavcem ciljne družbe,naknadne objave prevzemne ponudbe), ampak tudi <strong>za</strong> ciljno družbo. Le-te so lahko enkratne(npr. obveznost obvestiti predstavnike delavcev, dolžnost obvestitve Agencije gledemorebitnih dogovorih ali pogajanjih s prevzemnikom) ali pa trajn(ejš)e narave (uveljavitevpravila nevtralnosti uprave). Predvsem slednje lahko ciljno družbo pri poslovanju resnoomejuje.Določbe, ki omejujejo odstop od prevzemne namere, <strong>za</strong>to <strong>za</strong>sledujejo cilj, da bi bileaktivnosti prevzemnika resne oziroma odgovorne že v fazi, ko potencialni prevzemnik zgoljoblikuje namero prevzeti ciljno družbo – in ne šele v fazi, ko že pridobi dovoljenje Agencije <strong>za</strong>prevzemno ponudbo, deponira ustrezna denarna sredstva (garancijo) oziroma nadomestnevrednostne papirje in objavi prevzemno ponudbo s ponudbenim dokumentom. Določitevpogojev <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere in posledic odstopa od prevzemne namere brezsoglasja Agencije je po našem mnenju sorazmerna posledicam, ki doletijo ciljno družbo vprimeru (neresne) prevzemne namere.27.2. Pogoji <strong>za</strong> odstop od prevzemne namereOkoliščine iz 52. člena <strong>ZPre</strong>-1 so – tako kot <strong>za</strong> preklic prevzemne ponudbe – upravičenrazlog <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere, pod pogojem, da <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> odstop izda soglasje.Za razliko od preklica prevzemne ponudbe pa v primeru, ko obstojijo okoliščine iz 52. člena<strong>ZPre</strong> – 1 in to dejstvo ugotovi tudi <strong>Agencija</strong>, odstop od prevzemne namere nima <strong>za</strong> posledicoprepovedi podati novo prevzemno ponudbo. Povedano drugače, <strong>za</strong> odstop od prevzemne84
namere ni potrebno, da so podane okoliščine iz 52. člena <strong>ZPre</strong>-1 (kot pri preklicu prevzemneponudbe), a v tem primeru prevzemnik eno leto ne sme dati nove prevzemne ponudbe.Kot »okoliščine iz 52. člena tega <strong>za</strong>kona« je po našem mnenju potrebno upoštevati le»okoliščine, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnihpapirjev ne ustre<strong>za</strong> več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi.« (spremenjene okoliščine) 118 ne pa tudi ostalih dveh okoliščinoziroma dejstev, na katere se sklicuje 52. člen <strong>ZPre</strong> – 1 (prospekt, konkurenčna prevzemnaponudba).Prevzemna namera je obvestilo prevzemnika podano Agenciji, poslovodstvu ciljne družbe inorganu, pristojnemu <strong>za</strong> varstvo konkurence, da namerava dati prevzemno ponudbo, ki setako po obliki kot tudi po vsebini pomembno razlikuje od ponudbenega dokumentaprospekta. Vsebine prevzemne namere <strong>za</strong>kon ne določa, medtem ko zelo natančno določavsebino prospekta (28. člen <strong>ZPre</strong> – 1). Med drugim je ena izmed bistvenih sestavinprospekta tudi opis okoliščin, v katerih prevzemnik lahko prekliče prevzemno ponudbo (5.točka drugega odstavka 28. člena <strong>ZPre</strong> - 1). Različnost v vsebini, navse<strong>za</strong>dnje pa tudi vnamenu dokumenta (obvestilo določenim naslovnikom in javnosti o nameri <strong>za</strong> prevzem –prevzemna namera; opis konkretne ponudba <strong>za</strong> odkup delnic, naslovljena imetnikom delnic –prospekt) nakazuje <strong>za</strong>ključek, da sklica na določbo 52. člena <strong>ZPre</strong> – 1 ni mogoče razumeti vsmeri, da bi moral <strong>za</strong> (opravičljiv) odstop od prevzemne namere prevzemnik to že predvidetiv prevzemni nameri.Iz podobnih razlogov kot okoliščine, ki bi opravičevala odstop od prevzemne namere tudi nimogoče upoštevati »konkurenčne prevzemne namere«. Dejstvo, da obstaja še enpotencialni prevzemnik, ki je izka<strong>za</strong>l »zgolj« prevzemno namero – pri čemer se sploh še neve in ne more vedeti, ali bo prevzemna ponudba drugega interesenta takšna, da mu bopovzročala konkurenco (<strong>za</strong>radi boljše cene, nižjega pragu uspešnosti, boljšega denarnegarazmerja, ambicioznejšega poslovnega načrta po opravljenem prevzemu ipd.) navse<strong>za</strong>dnjepa niti to, ali po konkurenčna ponudba sploh podana – po našem mnenju ne morepredstavljati opravičljivega razloga <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere.Spremenjene okoliščine, ki opravičujejo odstop od prevzemne namere, so sicer obravnavanev pojasnilih k 52. členu <strong>ZPre</strong>-1. 11927.3. Pravne posledice odstopa od prevzemne namereV primeru, da prevzemnik <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere pridobi soglasje Agencije,pravnih posledic ni.Drugače je v primeru, ko prevzemnik <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere ne pridobi soglasjaAgencije, ko torej <strong>za</strong>nj niti ne <strong>za</strong>prosi oziroma ko <strong>Agencija</strong> izdajo soglasja <strong>za</strong>vrne, ker nisopodane okoliščine iz 52. člena <strong>ZPre</strong>-1.118 Glej pojasnila k 52. členu.119 Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. G 7 / 2012 z dne 15.10.2012.85
Zakon sicer povsem jasno določa, da prevzemnik, ki <strong>za</strong> odstop od prevzemne namere nepridobi soglasja Agencije, eno leto od odstopa ne sme dati nove prevzemne ponudbe. S temv zvezi pa se pojavlja vprašanje, ali prevzemnika, ki je sicer že imetnik delnic ciljne družbe 120 ,v takšnem primeru doleti tudi dodatna sankcija mirovanja glasovalnih pravic. Menimo, da jeodgovor na to vprašanje pritrdilen. Določba prvega odstavka 27. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki določaprepoved podati novo prevzemno ponudbo v obdobju enega leta, je praktično identičnaprvemu delu določbe tretjega odstavka 61. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki pa ureja pravne poslediceneuspešne prevzemne ponudbe. Poleg posledic, navedenih v 61. členu <strong>ZPre</strong>-1, pa jeposledica neuspešne prevzemne ponudbe tudi mirovanje glasovalnih pravic (drugi odstavek63. člena <strong>ZPre</strong>-1). Zato je utemeljen <strong>za</strong>ključek, da v primeru odstopa od prevzemne namerebrez soglasja Agencije, prevzemniku mirujejo tudi glasovalne pravice iz delnic, katerihimetnik je – seveda, v kolikor presega prevzemni prag.Če namreč <strong>za</strong>kon določa mirovanje glasovalnih pravic v primeru preklica prevzemneponudbe – <strong>za</strong> kar morajo biti podani isti razlogi, kot <strong>za</strong> izdajo soglasja <strong>za</strong> odstop odprevzemne namere – je namreč mogoče <strong>za</strong>ključiti, da je še toliko bolj utemeljeno, da nastopienaka sankcija v primeru, ko niti razlogi niso bili izka<strong>za</strong>ni.28. Prospekt (28. člen)28. člen(prospekt)(1) Prevzemnik mora objaviti prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentom (vnadaljnjem besedilu: prospekt) najpozneje v 30 dneh in ne prej kakor v desetih dneh poobjavi prevzemne namere.(2) Prospekt mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da imetniki vrednostnih papirjevoblikujejo ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe, predvsem pa:1. osebno ime in prebivališče ali firmo in sedež prevzemnika;2. delež in vrsto vrednostnih papirjev ter delež glasovalnih pravic, ki jih prevzemnik ob objaviprevzemne ponudbe že ima v ciljni družbi;3. bistvene sestavine prevzemne ponudbe iz prvega, drugega in tretjega odstavka 19. členatega <strong>za</strong>kona;4. podatke o rokih in načinu izpolnitve prevzemnikove obveznosti, ki bo nastala s sprejemomprevzemne ponudbe;5. opis okoliščin, v katerih lahko prevzemnik prekliče prevzemno ponudbo;6. datum <strong>za</strong>četka in konca roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe;7. pri prevzemni ponudbi, dani pod razveznim pogojem iz 20. člena tega <strong>za</strong>kona: vsebinorazveznega pogoja;8. če je v prevzemni ponudbi določen prag uspešnosti: najnižji odstotek vseh vrednostnihpapirjev ciljne družbe, ki jih mora prevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih že ima,pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, da bi ga ta <strong>za</strong>vezovala;120 Primer: prevzemnik, ki je presegel dodatni prevzemni prag, prevzemnik, ki je povečal delež glasovalnih pravic, ki jih je imelob uveljavitvi oziroma <strong>za</strong>četku uporabe <strong>za</strong>kona (75. člen, 6. člen <strong>ZPre</strong>-1B, tretji odstavek 4. člena).86
9. podatke o načinu deponiranja denarnega zneska oziroma bančne garancije in opispostopka plačila cene akceptantom;10. namen prevzemnika glede prihodnjega poslovanja ciljne družbe in družbe prevzemnika,če prevzemna ponudba vpliva nanjo, glede varovanja delovnih mest delavcev inposlovodstva, vključno z vsako spremembo pogojev <strong>za</strong>poslovanja ter njegov strateški načrt<strong>za</strong> obe družbi z možnimi posledicami <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje in sedež družbe;11. navedbo prava, ki se uporablja <strong>za</strong> sklenjene pogodbe,12. določitev pristojnega sodišča, in13. če je ciljna družba družba iz drugega odstavka 4. člena tega <strong>za</strong>kona, mora prevzemnik vprospektu objaviti:– pisno poročilo revizorjev o primernosti cene v prevzemni ponudbi, ki ga sestavi en ali večrevizorjev, ki jih na predlog prevzemnika imenuje sodišče. Za revizijo primernosti cene vprevzemni ponudbi se smiselno uporabljajo določbe 583. člena Zakona o gospodarskihdružbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek, 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B,67/07 – ZTFI in 10/08; v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Revizorjem v poročilih ni treba razkritiinformacij <strong>za</strong>radi razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena ZGD-1; in– pisno poročilo, v katerem prevzemnik pojasni primernost cene v prevzemni ponudbi inmorebitne razloge <strong>za</strong> ceno, če ta v pisnem poročilu revizorjev ni bila spoznana <strong>za</strong> primerno.(3) Če prevzemnik ponuja nadomestne vrednostne papirje, mora prospekt vsebovati tudi:1. podatke o njihovem izdajatelju;2. <strong>za</strong>dnjo tržno ceno nadomestnih vrednostnih papirjev pred objavo prevzemne ponudbe innjihovo knjigovodsko vrednost;3. natančno določene pravice imetnika, ki izhajajo iz nadomestnih vrednostnih papirjev;4. druge podatke, ki jih mora vsebovati prospekt <strong>za</strong> uvrstitev vrednostnih papirjev naorganizirani <strong>trg</strong>;5. opis postopka prenosa ponujenih nadomestnih vrednostnih papirjev in6. pri novih nadomestnih vrednostnih papirjih tudi opis postopka <strong>za</strong> njihovo izdajo.(4) <strong>Agencija</strong> lahko določi podrobnejšo vsebino prospekta.28.1 Prospekt – splošnoObrazložitevPrevzemnik mora objaviti prospekt (in prevzemno ponudbo) v <strong>za</strong>konsko predpisanem roku, vnjem pa mora razkriti informacije, ki so predpisane z <strong>za</strong>konom in katerih namen jeakceptantom olajšati odločitev glede tega, ali sprejeti prevzemno ponudbo ali ne.28.2 Rok <strong>za</strong> objavo prospektaRok iz prvega odstavka 28. člena <strong>ZPre</strong>-1 je materialni rok, v katerem prevzemnik po objaviprevzemne namere lahko uveljavi svojo pravico do objave prevzemne ponudbe. Prevzemnikmora objaviti prospekt (in prevzemno ponudbo) najpozneje v 30 dneh po objavi prevzemnenamere in ne prej kot v 10 dneh po objavi prevzemne namere. Navedenega roka ni mogočepodaljšati (npr. da bi prevzemnik pred iztekom tega roka vložil pisno prošnjo <strong>za</strong> podaljšanje znamenom ta rok podaljšati – primer: vložil bi prošnjo <strong>za</strong> podaljšanje roka iz razloga, da mu je87
zmanjkalo časa <strong>za</strong> pridobitev vseh listin, ki jih mora skupaj z <strong>za</strong>htevkom in prospektompredložiti Agenciji, vendar <strong>Agencija</strong> takšne prošnje ne bi mogla odobriti), <strong>za</strong>to pravicaprevzemnika do objave prospekta po poteku tega roka preneha oziroma ugasne.28.3 Informacije, ki jih mora vsebovati prospektPrevzemnik mora prospekt sestaviti v skladu z drugim odstavkom 28. člena <strong>ZPre</strong>-1. <strong>Agencija</strong>je na podlagi četrtega odstavka omenjenega člena predpisala podrobnejšo vsebinoprospekta s Sklepom o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemnoponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list, RS, št. 3/2007).Sestava prospekta je dejanje, ki ga mora prevzemnik opraviti pred objavo prevzemneponudbe in je hkrati tudi pogoj, da <strong>Agencija</strong> izda dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo izdrugega odstavka 32. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki ga mora prevzemnik prav tako pridobiti pred objavoprevzemne ponudbe. Vsemu navedenemu mora torej prevzemnik <strong>za</strong>dostiti znotraj roka izprvega odstavka 28. člena <strong>ZPre</strong>-1.V primeru, da prevzemnik Agenciji predloži prospekt, ki ni sestavljen v skladu z določbodrugega odstavka 28. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>Agencija</strong> v zvezi s pomanjkljivo sestavo prospektaprevzemniku izda sklep o dopolnitvi, če gre <strong>za</strong> pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti (tretjiodstavek 544. člena ZTFI). V tem primeru se tovrstni sklepi o dopolnitvi ne nanašajo naprocesne predpostavke, ampak že na samo vsebino listine (ki mora biti <strong>za</strong>htevi priložena, karje procesna predpostavka v skladu s 3. točko prvega odstavka 544. člena ZTFI). Če v sklepuo dopolnitvi v odrejenem roku prevzemnik Agenciji ne predloži prospekta s predpisanovsebino, potem <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, s sklepom<strong>za</strong>vrže na podlagi četrtega odstavka 544. člena ZTFI. V vsakem primeru pa bo <strong>za</strong>prevzemnika po izteku roka iz prvega odstavka 28. člena <strong>ZPre</strong>-1 nastopila že omenjenaprekluzija.29. Odgovornost <strong>za</strong> pravilnost prospekta (29. člen)29. člen(odgovornost <strong>za</strong> pravilnost prospekta)(1) Če so v prospektu navedeni neresnični podatki, so osebe, ki so ga izdelale ali sodelovalepri njegovi izdelavi, solidarno odgovorne imetnikom vrednostnih papirjev <strong>za</strong> škodo, če sovedele ali bi morale vedeti <strong>za</strong> neresničnost podatkov.(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odgovarjajo <strong>za</strong> škodo tudi, če v prospektu niso navedenibistveni podatki, ki bi lahko vplivali na odločitev imetnika vrednostnih papirjev glede sprejemaponudbe.(3) <strong>Agencija</strong> ne odgovarja <strong>za</strong> resničnost ali popolnost podatkov, navedenih v prospektu.88
Obrazložitev29.1. Odgovornost <strong>za</strong> pravilnost prospekta - splošnoProspekt je dokument na podlagi katerega se imetniki vrednostnih papirjev z glasovalnopravico ciljne družbe odločijo o tem, ali bodo sprejeli prevzemno ponudbo, ali ne. Prospektmora tako imetnikom podati dovolj točnih informacij, da se ti lahko odločijo, ali bodo kotsolastniki ciljne družbe v njej ostali, ali bodo pod pogoji, ki jih v prospektu predstaviprevzemnik, iz nje izstopili. Glede na <strong>za</strong>pisano bi torej prevzemnik pri pripravi prospektamoral <strong>za</strong>sledovati predvsem cilj ustrezne informiranosti imetnikov vrednostnih papirjev ciljnedružbe, da bi ti lahko sprejeli ustrezno odločitev.S stališča imetnika je pomembno, da so podatki v prospektu resnični oziroma da ti nisoneresnični (prvi odstavek 29. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Enako je s stališča imetnika pomembno, da sov prospekt vključeni vsi bistveni podatki oziroma da iz njega le ti niso izpuščeni (drugiodstavek 29. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Če bi namreč imetnik v zvezi s prevzemno ponudbo sprejeldokončno odločitev, ki bi se kasneje izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> napačno (recimo da bi prevzemno ponudbosprejel), bi bilo <strong>za</strong>nj povsem nepomembno, ali jo je sprejel iz razloga, ker so bili v prospektuneresnični podatki (če bi bili torej v prospektu predstavljeni resnični podatki, se <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe ne bi odločil), ali pa iz razloga, ker mu bistvene informacije niso bilepoznane (če bi bile torej v prospektu razkrite določene bistvene informacije, se <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe ne bi odločil). Posledica <strong>za</strong>nj bi bila v obeh primerih enaka, utrpel biškodo, ki je ne bi, če bi bila razkritja v prospektu ustrezna.V obeh izmed opisanih primerov ima imetnik vrednostnih papirjev, ki je utrpel škodo, odoseb, ki so izdelale 121 prospekt, ali so pri njegovi izdelavi sodelovale, možnost uveljavljatisolidarno odškodninsko odgovornost 122 . Omenjen institut <strong>za</strong>gotavlja imetniku vrednostnihpapirjev večjo pravno varnost, saj lahko celotno odškodnino <strong>za</strong>hteva od katerega koli izmedsodelujočih pri izdelavi prospekta. Odškodninsko odgovornost sicer ureja Obligacijski<strong>za</strong>konik (Uradni list RS, št. 97/07– OZ-UPB1).29.2. Izjava odgovornih oseb v prospektuSklep o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in opodrobnejši vsebini prospekta v poglavju 5 priloge 2 določa, da morajo biti v prospektvključeni podatki o osebah, ki so odgovorne <strong>za</strong> izdajo prospekta. V tem poglavju morajoomenjene osebe napisati in podpisati naslednjo izjavo:»Izjavljamo, da prospekt vsebuje resnične, točne, popolne in vse bistvene podatke, ki sopomembni <strong>za</strong> odločanje investitorjev o sprejemu prevzemne ponudbe.«Vsebino prospekta podpiše prevzemnik. S podpisom odgovarja <strong>za</strong> resničnost informacij,podanih v prospektu. Na ta način je tudi v prospektu ˝formalizirana˝ odgovornost oseb (npr.121 Besedo izdelati je v kontekstu obravnavanega člena potrebno razumeti predvsem v smislu izdelave besedila prospekta in nenjegove fizične izdelave.122 Solidarna odškodninska odgovornost pomeni odgovornost vseh oseb, ki so izdelale ali so sodelovale pri izdelavi prospekta,ne glede na to, katera izmed njih je dejanski povzročitelj nastale škode.89
prevzemnika, odgovorne osebe prevzemnika, borznoposredniške družbe, odgovorne osebeborznoposredniške družbe,…), ki so sodelovale pri izdelavi prospekta, kar pomeni, daimetniki delnic že ob odločanju o sprejemu prevzemne ponudbe točno vedo, katerekonkretne osebe odgovarjajo <strong>za</strong> pravilnost, resničnost in relevantnost objavljenih podatkov.29. 3. Odgovornost Agencije glede podatkov navedenih v prospektu<strong>Agencija</strong> izda dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo če ugotovi, da je prospekt sestavljen vskladu z 28. členom <strong>ZPre</strong> – 1 (1. točka drugega odstavka 32. člena <strong>ZPre</strong> – 1). <strong>Agencija</strong> vsmislu citiranega člena preverja, ali je prevzemnik v prospekt vključil podatke, ki jih <strong>za</strong>hteva<strong>ZPre</strong> – 1 in na njegovi podlagi izdani Sklep o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajodovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta. Ali so vsi podatkitočni ter ali so navedeni vsi bistveni podatki, ki so pomembni <strong>za</strong> presojo prevzemneponudbe, <strong>Agencija</strong> tekom izdaje dovoljenja 123 ne more ugotavljati, <strong>za</strong>radi česar tudi ne morebiti odškodninsko odgovorna <strong>za</strong> nepravilne, neresnične podatke oziroma <strong>za</strong> opustitev objaverelevantnih podatkov.30. Sprememba prevzemne ponudbe (30. člen)30. člen(sprememba prevzemne ponudbe)(1) Ko je prevzemna ponudba objavljena, jo sme prevzemnik spremeniti samo tako:1. da ponudi višjo ceno ali ugodnejše menjalno razmerje ali2. da določi nižji prag uspešnosti, če ga je v prevzemni ponudbi določil.(2) Prevzemnik lahko spremeni prevzemno ponudbo najpozneje 14 dni pred iztekom roka <strong>za</strong>njen sprejem.(3) Prevzemnik mora do izteka roka iz prejšnjega odstavka izpolniti naslednje obveznosti,sicer sprememba prevzemne ponudbe nima pravnega učinka:1. objaviti spremembo prevzemne ponudbe;2. o spremembi prevzemne ponudbe pred njeno objavo obvestiti agencijo in KDD;3. če spremeni prevzemno ponudbo tako, da ponudi višjo ceno: deponirati dodatni denarniznesek v višini razlike med spremenjeno in prejšnjo ceno na način, določen v 36. členu tega<strong>za</strong>kona;4. če spremeni prevzemno ponudbo, s katero ponuja izdane nadomestne vrednostne papirjetako, da ponudi ugodnejše menjalno razmerje: deponirati ustrezno dodatno količino tehvrednostnih papirjev na način, določen v 37. členu tega <strong>za</strong>kona.(4) Če prevzemnik spremeni prevzemno ponudbo, se šteje, da so tudi akceptanti, ki sosprejeli prevzemno ponudbo pred objavo te spremembe, sprejeli spremenjeno prevzemnoponudbo.123 Roki <strong>za</strong> odločanje o izdaji dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo so namreč izjemno kratki – glej 553. člen ZTFI – kar že samopo sebi onemogoča preverjanje resničnosti, pravilnosti in popolnosti objavljenih podatkov.90
30.1. Sprememba prevzemne ponudbeObrazložitevZakon določa, da prevzemnik po tem, ko je objavil prevzemno ponudbo, lahko le to tudispremeni. Prevzemna ponudba se lahko spremeni le na boljše: t.j. tako, da se ponudi višjacena ali ugodnejše menjalno razmerje oziroma da se določi nižji prag uspešnosti kot je bildoločen v prvotni ponudbi. Ponudnik lahko ponudbo spremeni večkrat.Ponudba se lahko spremeni najpozneje 14 dni pred iztekom roka <strong>za</strong> njen sprejem. Iztek rokase v primeru spremenjene ponudbe podaljša <strong>za</strong> 7 dni, vendar največ do izteka končnegaroka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe. Končni rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe je 60 dniod objave prve prevzemne ponudbe.Da bo spremenjena prevzemna ponudba imela pravne učinke, mora prevzemnik v roku 14dni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe o spremenjeni prevzemni ponudbiobvestiti Agencijo in KDD ter spremenjeno ponudbo tudi javno objaviti. V kolikor se sspremenjeno ponudbo cena <strong>za</strong> vrednostne papirje, na katere se ponudba nanaša, zviša,mora prevzemnik na posebnem denarnem računu KDD deponirati tudi znesek, ki predstavljarazliko med spremenjeno (višjo) in prejšnjo (nižjo) ceno <strong>za</strong> vse – in ne morebiti samo <strong>za</strong>»preostale« - vrednostne papirje, na katere se ponudba nanaša. Velja namreč pravilo, da sotudi akceptanti, ki so sprejeli prevzemno ponudbo pred objavo spremenjene prevzemneponudbe, sprejeli spremenjeno prevzemno ponudbo.V kolikor se prevzemna ponudba, s katero se ponujajo izdani nadomestni vrednostni papirji,spremeni tako, da se ponudi ugodnejše menjalno razmerje, mora prevzemnik pri KDDdeponirati ustrezno dodatno količino nadomestnih vrednostnih papirjev. Tudi pri tovrstnispremembi velja, da so akceptanti, ki so ponudbo sprejeli pred objavo spremembe, sprejelitudi spremenjeno ponudbo.31. Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe (31. člen)31. člen(roki <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe)(1) Končni rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne in morebitnih konkurenčnih ponudb je 60 dni od dneva,ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba (v nadaljnjem besedilu: končni rok).(2) Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni oddneva objave te ponudbe, pa tudi ne daljši od končnega roka.(3) Iztek roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe se podaljša v naslednjih primerih in <strong>za</strong>naslednje število dni, vendar največ do izteka končnega roka:1. v primeru iz četrtega odstavka 21. člena tega <strong>za</strong>kona: <strong>za</strong> 14 dni, razen če je objavaopravljena več kakor 14 dni pred iztekom prvega roka;2. če prevzemnik spremeni prevzemno ponudbo v skladu s prejšnjim členom: <strong>za</strong> sedem dni;91
3. če je dana konkurenčna ponudba: do izteka roka <strong>za</strong> sprejem konkurenčne ponudbe, če seta izteče pozneje.Obrazložitev31.1 Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe – splošnoPrevzemna ponudba nima neomejenega roka trajanja, <strong>za</strong>kon namreč določa minimalno inmaksimalno število dni <strong>za</strong> sprejem ponudbe. Prevzemnik pri posamezni prevzemni ponudbilahko določi rok trajanja ponudbe poljubno, seveda ob upoštevanju z <strong>za</strong>konom določenihmeja oziroma časovnih okvirjev.31.2. Končni rokPrvi odstavek 31. člena <strong>ZPre</strong> – 1 določa končni rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne in morebitnihkonkurenčnih ponudb, in sicer je ne glede na vrsto ponudbe (prva, konkurenčna,spremenjena) končni rok 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba.Kot prvi dan, od katerega se <strong>za</strong>čne šteti končni rok <strong>za</strong> sprejem ponudbe, se upošteva prvidan po dnevu objave ponudbe. V primeru, ko prevzemnik želi, da je rok <strong>za</strong> sprejem ponudbedejansko 60 dni, je primerno oziroma priporočljivo v objavi izrecno določiti, da <strong>za</strong>čne teči rok<strong>za</strong> sprejem ponudbe prvi, torej naslednji dan po objavi.Če bi prevzemna ponudba <strong>za</strong>čela veljati že z dnem objave (vsebovala bi npr. navedbo »odvključno dneva objave«), bi to lahko v primeru pojava konkurenčne ponudbe in s tempodaljševanja rokov, pomenilo celo rok <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe 61 dni, saj se končni rok<strong>za</strong>čne šteti šele prvi dan po objavi prve ponudbe. V izogib takšnim situacijam <strong>Agencija</strong> meni,da se ponudba ne bi smela <strong>za</strong>četi že z dnem objave.Podobno velja tudi <strong>za</strong> primere, ko želi prevzemnik izkoristiti minimalni rok <strong>za</strong> sprejemponudbe, to je 28 dni. V primeru, ko se ponudba <strong>za</strong>čne z dnem objave, in ima rok <strong>za</strong> sprejemnpr. od vključno 1. do vključno 28. dne v mesecu, bi to sicer pomenilo, da je rok <strong>za</strong> sprejemponudbe res 28 dni, vendar glede na to, da se minimalni rok <strong>za</strong>čne šteti prvi dan po objavi, tov praksi pomeni 27 dni od dneva objave, kar pa je v nasprotju z določbami 31. člena <strong>ZPre</strong>-1.Tudi v tem primeru se po mnenju Agencije ponudba ne sme <strong>za</strong>četi že z dnem objave.Če je v objavi prevzemne ponudbe določeno, da prevzemna ponudba <strong>za</strong>čne veljati več dnipo njeni objavi, to vpliva na dolžino roka <strong>za</strong> sprejem ponudbe, ki je <strong>za</strong>to krajši od 60 dni, insicer bolj kot je <strong>za</strong>četek ponudbe oddaljen od njene objave, krajši je posledično rok <strong>za</strong>sprejem ponudbe. Ne sme pa se izteči prej kot v 28 dneh po dnevu objave.31.3. Minimalno in maksimalno število dni <strong>za</strong> sprejem ponudbeDrugi odstavek se nanaša na omejitve glede dolžine roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe.Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe je omejen tako navzdol, saj ne sme biti krajši od 28 dniin navzgor, ne sme biti daljši od 60 dni od dneva objave ponudbe, pa tudi ne od končnegaroka. Prevzemnik dejanski rok <strong>za</strong> sprejem ponudbe tako določi sam, ob upoštevanju92
<strong>za</strong>konsko postavljenih omejitev glede minimalnega in maksimalnega števila dni <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe.Za konkurenčno ponudbo velja, da je lahko objavljena že dan po objavi prve prevzemneponudbe, ne sme pa biti objavljena pozneje kakor 10 dni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prveponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka. To pomeni, da mora bitikonkurenčna ponudba objavljena najkasneje 18. dan po objavi prve ponudbe, če je v njejdoločen 28-dnevni rok <strong>za</strong> sprejem. Če je v prvi prevzemni ponudbi določen 60-dnevni rok(torej enak končnemu) <strong>za</strong> sprejem (ki <strong>za</strong>čne teči dan po dnevu objave), mora bitikonkurenčna ponudba objavljena najkasneje v 32. dan po objavi prve ponudbe. Tudi <strong>za</strong>konkurenčno ponudbo namreč velja, da mora trajati rok <strong>za</strong> njen sprejem najmanj 28 dni oddneva objave in da <strong>za</strong>čne teči tudi ta rok dan po dnevu objave.Glede na to, da tudi <strong>za</strong> konkurenčno ponudbo velja, da rok <strong>za</strong> sprejem ne sme biti krajši od28 dni, to pomeni, da se bo iztekla dan po izteku prve prevzemne ponudbe, če bo objavljenaen dan kasneje in bo prva ponudba trajala tako 29 dni 124 in konkurenčna ponudba 28 dni. Čepa bo v prvi prevzemni ponudbi določen 60-dnevni rok <strong>za</strong> njen sprejem (rok pa <strong>za</strong>čne tečidan po objavi ponudbe) in bo konkurenčna ponudba objavljena takoj naslednji dan po objaviprve ponudbe, potem bo lahko konkurenčna ponudba trajala največ 59 dni, <strong>za</strong>radikončnega 60-dnevnega roka, ki teče od dneva objave prve prevzemne ponudbe.Za konkurenčno ponudbo tudi velja, da ne sme biti objavljena pozneje kakor 28 dni prediztekom končnega roka, kar pomeni, da ne sme biti objavljena kasneje kot 32. dan od dnevaobjave prve ponudbe, če je bil v njej določen 60-dnevni rok.31.4. Podaljšanje roka <strong>za</strong> sprejem ponudbeV tretjem odstavku 31. člena <strong>ZPre</strong>-1 so navedeni primeri in pogoji, ko se iztek roka <strong>za</strong>sprejem prevzemne ponudbe lahko podaljša, in sicer je to možno v primeru dosega pragauspešnosti, pri spremembi prevzemne ponudbe in če je dana konkurenčna ponudba.Ne glede na razlog podaljšanja je pri vseh podaljšanjih ključno upoštevati, da je skrajni rok,do katerega se lahko podaljša ponudba, končni rok oz. 60 dni od dneva objave prveponudbe.Pri rokih je pomembno računanje časa, ki ga <strong>za</strong> prevzemne postopke določa OZ 125 . Takorok, ki je v prevzemnem postopku določen v dnevih, <strong>za</strong>čne teči prvi dan po objavi prveprevzemne ponudbe, če je ve<strong>za</strong>n na objavo prevzemne ponudbe. Enako velja pri računanjučasa, ko je pomemben iztek roka, in sicer bodisi roka <strong>za</strong> sprejem prve prevzemne ponudbebodisi končnega roka.Rok <strong>za</strong>čne teči tudi na dan, ko se po <strong>za</strong>konu ne dela. Če pa se rok izteče na dan, ko se po<strong>za</strong>konu ne dela, se <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnji dan roka šteje prvi naslednji delavnik.124 Prva ponudba se namreč podaljša do izteka roka <strong>za</strong> sprejem konkurenčne ponudbe.125 62. člen Obligacijskega <strong>za</strong>konika.93
32. Dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo (32. člen)32. člen(dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo)(1) Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe pridobiti dovoljenje agencije (vnadaljnjem besedilu: dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo).(2) <strong>Agencija</strong> izda dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:1. da je prospekt sestavljen v skladu z 28. členom tega <strong>za</strong>kona;2. da je prevzemna ponudba v skladu s tem <strong>za</strong>konom;3. da je prevzemnik deponiral denarni znesek ali bančno garancijo v skladu s 36. členomtega <strong>za</strong>kona;4. če prevzemnik ponuja izdane nadomestne vrednostne papirje: da jih je deponiral na način,določen v 37. členu tega <strong>za</strong>kona;5. da nadomestni vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje, določene s tem <strong>za</strong>konom in nanjegovi podlagi sprejetimi predpisi,6. da je prevzemnik sklenil pogodbo iz drugega odstavka 35. člena tega <strong>za</strong>kona in plačalakontacijo cene po tej pogodbi in7. da prevzemnik agenciji dokaže, da <strong>za</strong> plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanašaprevzemna ponudba, ni na kakršenkoli način, posredno ali neposredno, dal ali se <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ldati v <strong>za</strong>stavo ali <strong>za</strong>varovanje vrednostnih papirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe,ki niso v lasti prevzemnika.(3) <strong>Agencija</strong> določi listine, ki jih mora prevzemnik priložiti <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong>prevzemno ponudbo.Obrazložitev<strong>ZPre</strong>-1 natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da <strong>Agencija</strong> lahko izda dovoljenje<strong>za</strong> prevzemno ponudbo. To dovoljenje mora prevzemnik pridobiti še preden prevzemnoponudbo objavi.Zakonsko predpisani pogoji tako določajo, da mora biti prospekt sestavljen v skladu z 28.členom <strong>ZPre</strong>-1, torej mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da imetnik delnic lahkooblikuje ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe. Prevzemna ponudba morabiti v skladu z <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>to v nobenem delu ne sme odstopati od določb tega <strong>za</strong>kona.Prevzemnik mora deponirati denarni znesek ali bančno garancijo, tako kot to določa 36. člen<strong>ZPre</strong>-1. Če prevzemnik ponuja izdane nadomestne vrednostne papirje, jih mora deponiratina način, določen v 37. členu <strong>ZPre</strong>-1, nadomestni vrednostni papirji pa morajo izpolnjevatipogoje, določene z <strong>ZPre</strong>-1 in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. Prevzemnik mora s KDDskleniti pogodbo, plačati akontacijo cene po tej pogodbi in Agenciji mora doka<strong>za</strong>ti da <strong>za</strong>plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni na kakršenkolinačin, posredno ali neposredno, dal ali se <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>l dati v <strong>za</strong>stavo ali <strong>za</strong>varovanje vrednostnihpapirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika. V praksi topomeni, da mora prevzemnik izjavo s takšno vsebino vključiti v besedilo prospekta.94
Listine, ki jih mora prevzemnik priložiti <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo,so določene s Sklepom o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemnoponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta.33. Dostopnost prospekta (33. člen)33. člen(dostopnost prospekta)(1) Prevzemnik mora prospekt hkrati z njegovo objavo poslati:1. poslovodstvu ciljne družbe,2. organu, pristojnemu <strong>za</strong> varstvo konkurence,3. organi<strong>za</strong>torju organiziranega <strong>trg</strong>a,4. KDD in5. vsem borznoposredniškim družbam.(2) Borznoposredniške družbe morajo vsakemu imetniku vrednostnih papirjev, kateregaračun vodijo, na njegovo <strong>za</strong>htevo takoj in brezplačno izročiti izvod prospekta.(3) Poslovodstvo ciljne družbe in prevzemnik morata predstavnikom delavcev, če teh ni, padelavcem takoj in brezplačno izročiti izvod prospekta.Obrazložitev:Prevzemnik mora prospekt, <strong>za</strong> katerega je dobil dovoljenje Agencije, hkrati z njegovo objavoposlati še vsem, ki so kakorkoli udeleženi v prevzemnem postopku. Najprej je toposlovodstvo ciljne družbe, ki mora glede objavljene prevzemne ponudbe podati svojeobrazloženo mnenje. Poslovodstvo mora skupaj s prevzemnikom <strong>za</strong>gotoviti, da se en izvodprevzemne ponudbe takoj in brezplačno izroči predstavnikom delavcev, če teh ni, padelavcem. Nadalje mora prevzemnik prospekt poslati tudi organu, pristojnemu <strong>za</strong> varstvokonkurence, in organi<strong>za</strong>torju organiziranega <strong>trg</strong>a, ter klirinško depotni družbi, ki <strong>za</strong>nj opravljaskrbniške storitve, potrebne <strong>za</strong> izvedbo prevzemnega postopka (podrobneje so obrazloženev 35. členu <strong>ZPre</strong>-1). Prevzemnik mora prospekt poslati tudi vsem borznoposredniškimdružbam. Borznoposredniške družbe morajo vsakemu imetniku vrednostnih papirjev,katerega račun vodijo, na njegovo <strong>za</strong>htevo takoj in brezplačno <strong>za</strong>gotoviti izvod prospekta.Prevzemnik mora v skladu z 28. členom v pove<strong>za</strong>vi z 9. členom <strong>ZPre</strong> – 1 objaviti prevzemnoponudbo hkrati s prospektom na način, ki je predpisan <strong>za</strong> objavo prospektov z <strong>za</strong>konom, kiureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev (ZTFI). Le ta v 74. členu določa, da je obveznost objaveizpolnjena, če se <strong>za</strong>gotovi dostopnost prospekta javnosti na enega od v <strong>za</strong>konu taksativnonaštetih načinov. Najpogostejši način objave je objava na portalu SEO-net Ljubljanske borzein na spletnih straneh ciljne družbe, izdajatelja teh vrednostnih papirjev oziromaborznoposredniške družbe iz 23. člena <strong>ZPre</strong> – 1.95
34. Mnenje poslovodstva ciljne družbe (34. člen)34. člen(mnenje poslovodstva ciljne družbe)(1) Poslovodstvo ciljne družbe mora v desetih dneh od objave prevzemne ponudbe objaviti onjej svoje mnenje in ga utemeljiti (v nadaljnjem besedilu: mnenje o prevzemni ponudbi).(2) Mnenje o prevzemni ponudbi mora vsebovati:1. oceno učinkov, ki jih bo morebitna izvedbe prevzemne ponudbe imela na uresničevanjevseh interesov ciljne družbe, še zlasti <strong>za</strong>poslovanje, ter oceno strateških načrtovprevzemnika <strong>za</strong> ciljno družbo in njihovih možnih posledic na <strong>za</strong>poslovanje v njej in krajeopravljanja poslov, kakor so določeni v prospektu;2. razkritje vsebine morebitnega dogovora med prevzemnikom in poslovodstvom ciljnedružbe glede prevzemne ponudbe ali izjavo, da takega dogovora ni;3. razkritje vsebine morebitnega dogovora med prevzemnikom in poslovodstvom ciljnedružbe o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, ki jih že imaprevzemnik, ali izjavo, da takega dogovora ni;4. izjavo, ali nameravajo člani poslovodstva ciljne družbe, ki so imetniki vrednostnih papirjev,na katere se nanaša prevzemna ponudba, le-to sprejeti in5. obrazložene podatke o <strong>za</strong>dnjem revidiranem letnem poročilu ciljne družbe z navedboknjigovodske vrednosti delnic z glasovalno pravico, na katere se nanaša prevzemnaponudba.(3) Poslovodstvo ciljne družbe mora mnenje o prevzemni ponudbi hkrati z njegovo objavoposredovati predstavnikom delavcev, če teh ni, pa delavcem.(4) Če poslovodstvo ciljne družbe do dneva objave prejme ločeno mnenje predstavnikovdelavcev o učinkih prevzemne ponudbe na <strong>za</strong>poslovanje (v nadaljnjem besedilu: mnenjedelavcev), mora to mnenje priložiti mnenju o prevzemni ponudbi. V drugih primerih ga moraobjaviti takoj po prejemu.(5) Če so v mnenju o prevzemni ponudbi ali mnenju delavcev navedeni neresnični ali<strong>za</strong>vajajoči podatki, so osebe, ki so ga izdale ali sodelovale pri njegovi izdaji, solidarnoodgovorne imetnikom vrednostnih papirjev <strong>za</strong> škodo, če so vedele ali bi morale vedeti <strong>za</strong>neresnično ali <strong>za</strong>vajajočo naravo podatkov.ObrazložitevZakon z namenom, da bi imeli imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe in <strong>za</strong>posleni ciljnedružbe na razpolago čim več informacij ter z namenom preprečitve napačnih ali <strong>za</strong>vajajočihinformacij, nalaga poslovodstvu ciljne družbe, da najkasneje v roku desetih dni po objaviprevzemne ponudbe objavi obrazloženo mnenje o prevzemni ponudbi. Poslovodstvo ciljnedružbe je namreč tisto, ki o poslovanju, rezultatih in strategiji ciljne družbe največ ve, <strong>za</strong>to seo navedbah, navedenih v prevzemni ponudbi, lahko izjasni. Obrazloženo mnenjeposlovodstva mora obsegati oceno učinkov glede na navedbe v prevzemni ponudbi, ki bi jih96
uspešno izvedena prevzemna ponudba imela na uresničevanje vseh interesov ciljne družbein njeno prihodnje poslovanje. Zlasti je pomembno, kakšen vpliv bi imela uspešno izvedenaprevzemna ponudba na obstoj delovnih mest, pogoje <strong>za</strong>poslovanja ter morebitno selitevsedeža družbe. Poslovodstvo ciljne družbe mora v svojem mnenju razkriti, ali obstajakakršen koli dogovor glede prevzemne ponudbe med prevzemnikom in poslovodstvom ciljnedružbe in vsebino dogovora, v kolikor le ta obstaja. Nadalje je potrebno razkriti ali obstajamed prevzemnikom in ciljno družbo dogovor glede načina uresničevanja glasovalnih pravic,katerih imetnik je že prevzemnik in njegovo vsebino, v kolikor ta obstaja. Posamezni članiposlovodstva ciljne družbe, ki so imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe morajo razkriti,ali nameravajo sprejeti prevzemno ponudbo. Poslovodstvo ciljne družbe v svojemobrazloženem mnenju posreduje tudi podatke o <strong>za</strong>dnjem revidiranem letnem poročilu ciljnedružbe in podatek o knjigovodski vrednosti delnic z glasovalno pravico, na katere seprevzemna ponudba nanaša.Poslovodstvo ciljne družbe mora mnenje o prevzemni ponudbi istočasno z objavoposredovati tudi predstavnikom delavcev, če teh ni, pa delavcem. V kolikor poslovodstvociljne družbe do dneva objave prejme s strani predstavnikov delavcev ali delavcev ločenomnenje o učinkih prevzemne ponudbe na <strong>za</strong>poslovanje, mora to mnenje priložiti k svojemumnenju. V kolikor ga prejme kasneje, pa ga mora objaviti takoj po prejemu.Osebe, ki so izdale mnenje ali sodelovale pri njegovi izdaji so odgovorne <strong>za</strong> resničnostnavedenih podatkov. V kolikor so navedeni podatki neresnični ali <strong>za</strong>vajajoči, so osebe, ki sosodelovale pri njihovi izdaji, pa so <strong>za</strong> to vedele ali bi morale vedeti, solidarno odgovorneimetnikom vrednostnih papirjev <strong>za</strong> škodo, ki jim je <strong>za</strong>radi tega nastala.35. Skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom (35. člen)35. člen(skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom)(1) KDD v zvezi s prevzemom opravlja naslednje skrbniške storitve:1. pri denarni, alternativni in kombinirani ponudbi:- sprejem depozita denarnega zneska ali bančne garancije;- če je prevzemna ponudba uspešna: izplačilo denarnega plačila akceptantom v imenu in<strong>za</strong> račun prevzemnika, ali- če prevzemna ponudba ni uspešna: vrnitev deponiranega zneska ali bančne garancijeprevzemniku;2. pri nadomestni, alternativni in kombinirani ponudbi:- če so predmet prevzemne ponudbe izdani nadomestni vrednostni papirji: njihov sprejemv depozit;- če je prevzemna ponudba uspešna: prenos nadomestnih vrednostnih papirjevakceptantom v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika, ali- če prevzemna ponudba ni uspešna: vrnitev deponiranih nadomestnih vrednostnihpapirjev prevzemniku.(2) Pred objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnik s KDD skleniti pogodbo o storitvah v97
zvezi s prevzemno ponudbo in plačati akontacijo cene <strong>za</strong> opravljanje teh storitev.(3) KDD v svojih pravilih poslovanja, sprejetih na podlagi <strong>za</strong>kona, ki ureja nematerializiranevrednostne papirje, podrobneje uredi tudi postopke v zvezi s skrbniškimi storitvami priprevzemni ponudbi.(4) (prenehal veljati)Obrazložitev:V postopku s prevzemno ponudbo ima KDD pomembno vlogo, <strong>za</strong>to je potrebno, daprevzemnik že pred izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo z njo sklene pogodbo ostoritvah v zvezi s prevzemno ponudbo in plača akontacijo cene <strong>za</strong> storitev po pogodbi.KDD mora skleniti pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemom s prevzemnikom, ki je obvestilAgencijo o prevzemni nameri v skladu s 24. členom <strong>ZPre</strong>-1.Namen vključitve KDD v prevzemni postopek je, da se na enem mestu <strong>za</strong>gotovi sočasnaizpolnitev tako obveznosti prevzemnika kot obveznosti akceptantov. Postopek s prevzemnoponudbo po <strong>ZPre</strong>-1 je urejen pod predpostavko, da so vrednostni papirji, ki so predmetprevzemne ponudbe, izdani v nematerializirani obliki. Kljub temu se je v praksi poka<strong>za</strong>lo, datemu ni bilo tako in da veliko družb, <strong>za</strong> katere se uporablja <strong>ZPre</strong>-1, delnic z glasovalnopravico ni imelo izdanih v nematerializirani obliki. Zakonodajalec je <strong>za</strong>to v noveli <strong>ZPre</strong>-1C v4.a členu izrecno določil, da morajo biti delnice z glasovalno pravico družb, <strong>za</strong> katere seuporablja <strong>ZPre</strong> -1, izdane v nematerializirani obliki, ter - <strong>za</strong> razliko od ZGD-1 - predvidel tudisankcije <strong>za</strong> nespoštovanje te obveznosti. V predhodnih določbah je določil rok, v kateremmorajo tiste družbe, ki delnic z glasovalno pravico še nimajo izdanih v nematerializirani obliki,to storiti.Dolžnosti KDD, določene s pogodbo o skrbniških storitvah v zvezi s prevzemno ponudbo, soodvisne od vrste nadomestila, ki je predvidena v prevzemni ponudbi, njeno ravnanje napodlagi pogodbe pa tudi od izida prevzemne ponudbe.Če je prevzemna ponudba denarna, alternativna ali kombinirana, KDD izračuna denarniznesek, ki je potreben <strong>za</strong> poplačilo vseh vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemneponudbe. KDD znesek v izračunani višini sprejme v depozit oziroma namesto denarnegazneska sprejme bančno garancijo, s katero se banka nepreklicno <strong>za</strong>vezuje, da bo na prvipoziv KDD in brez ugovora, na poseben račun KDD izplačala znesek, ki je potreben <strong>za</strong>denarno poplačilo vseh vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe. Pouspešno končanem postopku s prevzemno ponudbo, KDD akceptantom upoštevaje številovrednostnih papirjev, glede katerih je akceptant sprejel prevzemno ponudbo in glede naceno, določeno v prevzemni ponudbi, izplača ustrezen denarni znesek v imenu in <strong>za</strong> računprevzemnika. V primeru neuspešne prevzemne ponudbe pa KDD prevzemniku vrnedeponirani denarni znesek ali bančno garancijo.Če je prevzemna ponudba nadomestna, alternativna ali kombinirana in če so predmetprevzemne ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji, KDD sprejme nadomestnevrednostne papirje v depozit in jih v primeru uspešne prevzemne ponudbe v ustrezni količini98
– upoštevaje menjalno razmerje in število vrednostnih papirjev glede katerih je akceptantsprejel prevzemno ponudbo - prenese na akceptante v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika. Vprimeru neuspešne prevzemne ponudbe pa deponirane vrednostne papirje vrneprevzemniku.Podrobnejše so pravila glede opravljanja skrbniških storitev KDD opisana v Pravilihposlovanja KDD in Navodilih KDD, ki so dostopna na spletni strani www.kdd.si.36. – 37. Deponiranje denarnega zneska in omejitev razpolaganja z vrednostnimipapirji (36. in 37. člen)36. člen(deponiranje denarnega zneska)(12) Pred objavo denarne ponudbe mora prevzemnik na poseben denarni račun KDDdeponirati denarni znesek, ki je potreben <strong>za</strong> plačilo vseh vrednostnih papirjev, na katere senanaša prevzemna ponudba.(2) Pri kombinirani ponudbi mora prevzemnik pred njeno objavo na način iz prejšnjegaodstavka deponirati denarni znesek, potreben <strong>za</strong> tisti del cene, ki se izplača v denarju.(3) Pri alternativni ponudbi mora prevzemnik pred njeno objavo na način iz prvega odstavkatega člena deponirati znesek, ki je potreben <strong>za</strong> plačilo vseh vrednostnih papirjev, če bi vsinjihovi imetniki izbrali izplačilo cene v denarju.(4) Namesto deponiranja denarnega zneska po prejšnjih odstavkih lahko prevzemnik izročiKDD garancijo banke s sedežem v državi članici, s katero se banka nepreklicno <strong>za</strong>vezuje, dabo na prvi poziv KDD in brez ugovorov na poseben račun KDD izplačala znesek, ki jepotreben <strong>za</strong> izpolnitev obveznosti plačila akceptantom, z rokom veljavnosti najmanj 30 dni poizteku roka <strong>za</strong> plačilo.37. člen(omejitev razpolaganja z nadomestnimi vrednostnimi papirji)Če prevzemnik ponudi izdane nadomestne vrednostne papirje, jih mora pred objavoprevzemne ponudbe deponirati pri KDD in do izpolnitve obveznosti akceptantom ali do izdajeodločbe, s katero agencija ugotovi, da prevzemna ponudba ni uspešna, z njimi ne more večrazpolagati.36. – 37.1. SplošnoObrazložitev:Z določbami 36. in 37. člena <strong>ZPre</strong>-1 se <strong>za</strong>gotavlja poplačilo akceptantov. Odločitev <strong>za</strong> objavoin tudi sama objava prevzemne ponudbe je dejanje na strani prevzemnika. Zaradi varstva99
<strong>za</strong>upanja vlagateljev v <strong>trg</strong> finančnih instrumentov oziroma <strong>za</strong>gotovitve integritete tega <strong>trg</strong>a,se od prevzemnika že na splošno pričakuje resnost glede pravnih in finančnih posledicobjavljene prevzemne ponudbe. S kogentnimi določbami <strong>ZPre</strong>-1 pa se še močneje varujejointeresi delničarjev – akceptantov, tudi v smislu <strong>za</strong>gotovitve sredstev, s katerimi bo izvršenoplačilo delnic ciljne družbe v postopku prevzemne ponudbe. Ne more se namreč zgoditi, dabi bila prevzemna ponudba objavljena in sprejeta s strani delničarjev ciljne družbe in da pokoncu roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe prevzemnik ne bi mogel <strong>za</strong>gotoviti sredstev <strong>za</strong>poplačilo akceptantov. To tudi ne more biti razlog <strong>za</strong> preklic prevzemne ponudbe in odstopod pogodb, ki so bile sklenjene s sprejemom te ponudbe. 126 .Prevzemna ponudba je lahko denarna, nadomestna, alternativna ali kombinirana, in sicer serazlikujejo glede na vrsto nadomestila, ki ga prevzemnik v prevzemni ponudbi ponudi kotplačilo delnic ciljne družbe 127 . Prevzemnik lahko ponudi denarno plačilo ali plačilo v oblikinadomestnih vrednostnih papirjev 128 . Pred objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnikpridobiti dovoljenje Agencije, pogoj <strong>za</strong> izdajo tega dovoljenja pa je med drugim tudideponiranje denarnega zneska ali bančne garancije oziroma nadomestnih vrednostnihpapirjev pri KDD 129 . S tem je <strong>za</strong>gotovljena izpolnitev prevzemnikovih obveznosti v razmerjudo akceptantov.36. – 37.2. Deponiranje denarnega zneskaČe se prevzemnik odloči <strong>za</strong> denarno prevzemno ponudbo, mora pred objavo le-te naposeben denarni račun KDD deponirati denarni znesek, s katerim se <strong>za</strong>gotovi plačilo vsehpreostalih delnic ciljne družbe (torej vseh tistih, katerih imetnik ni sam prevzemnik), in sicerpo ceni, ki jo je določil prevzemnik v prevzemni ponudbi. Enako velja <strong>za</strong> alternativnoprevzemno ponudbo, ker imajo delničarji do izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbemožnost izbire med plačilom v denarju ali nadomestnih vrednostnih papirjih.V primeru kombinirane prevzemne ponudbe (poplačilo prevzemnikov se delno izvrši vdenarju, delno pa v nadomestnih vrednostnih papirjih) mora prevzemnik na denarni računKDD deponirati denarni znesek, ki je potreben <strong>za</strong> tisti del plačila, ki je ponujen v denarju.Tudi v tem primeru se <strong>za</strong>gotovijo pogoji <strong>za</strong> <strong>za</strong>nesljivo poplačilo vseh akceptantov, saj moraprevzemnik deponirati denarni znesek v takšni višini, s katero bi bilo mogoče poplačatinjegove obveznosti tudi v primeru, da bi vsi preostali delničarji sprejeli njegovo kombiniranoprevzemno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe.Namesto deponiranja denarnega zneska lahko prevzemnik v primeru denarne, kombiniraneali alternativne ponudbe KDD izroči garancijo banke s sedežem v državi članici, s katero seta banka nepreklicno <strong>za</strong>vezuje, da bo na prvi poziv KDD in brez ugovorov na poseben računKDD izplačala denarni znesek, ki je potreben <strong>za</strong> poplačilo vseh akceptantov. Garancijabanke mora veljati vsaj 30 dni po izteku roka <strong>za</strong> plačilo (KDD mora izpolniti prevzemnikovo126 Pogoje <strong>za</strong> preklic prevzemne ponudbe ter roke, način in posledice preklica prevzemne ponudbe natančno ureja jo določbe52. člena <strong>ZPre</strong>-1.127 Glej 16. člen <strong>ZPre</strong>-1.128 Glej 18. člen <strong>ZPre</strong>-1.129 Glej 32. člen <strong>ZPre</strong>-1.100
obveznost do akceptantov v 8 dneh po prejemu odločbe o izidu prevzemne ponudbe oziromav 8 dneh od izteka roka <strong>za</strong> sprejem naknadne ponudbe 130 ).36. – 37.3 Omejitev razpolaganja z nadomestnimi vrednostnimi papirjiPri nadomestni, kombinirani in alternativni prevzemni ponudbi mora prevzemnik <strong>za</strong>gotovitiizpolnitev svojih obveznosti do akceptantov tako, da pri KDD deponira izdane 131 nadomestnevrednostne papirje. Prevzemnik od tega dne do izpolnitve obveznosti akceptantom ali doizdaje odločbe, s katero <strong>Agencija</strong> ugotovi, da prevzemna ponudba ni bila uspešna, ne morerazpolagati s temi vrednostnimi papirji. Ne more jih odsvojiti ali obremeniti ter tako ogrozitiizpolnitev svoje obveznosti iz prevzemne ponudbe.38. Prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev (38. člen)38. člen(prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev)Od dneva objave prevzemne ponudbe do izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbeprevzemnik ne sme kupovati vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ta ponudba, zunajpostopka v zvezi z njo, urejenega v tem <strong>za</strong>konu. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s todoločbo, je ničen.Obrazložitev<strong>ZPre</strong>-1 natančno določa obdobje, v katerem prevzemnik ne sme kupovati vrednostnihpapirjev na noben drug način kot samo na podlagi prevzemnega postopka.V obdobju od dneva objave prevzemne ponudbe pa do dneva izteka roka <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe tako prevzemnik delnic ciljne družbe ne sme kupovati na organiziranem<strong>trg</strong>u ali izven njega. Navedeno velja tudi <strong>za</strong> vse osebe, s katerimi prevzemnik delujeusklajeno, ne glede na to, ali so te osebe v prevzemnem prospektu navedene tudi kotprevzemniki ali ne.Namen takšnega ukrepa je predvsem v <strong>za</strong>gotovitvi možnosti, da vsi imetniki delnic ciljnedružbe po objavi prevzemne ponudbe prodajo po enaki ceni. S tem prevzemnik v celoti<strong>za</strong>dosti načelu enakega obravnavanja vseh imetnikov delnic ciljne družbe v postopkuprevzema.Iz 38. člena <strong>ZPre</strong>-1 tudi izrecno izhaja, da je ničen pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotjuz navedeno <strong>za</strong>konsko določbo. 132130 Glej 57. člen <strong>ZPre</strong>-1.131 Primerjaj 1. in 2. točko prvega odstavka 18. člena <strong>ZPre</strong>-1.132 Ničnost pravnega posla ugotavlja sodišče. V primeru ugotovljene ničnosti mora vsaka stranka vrniti drugi stranki to, kar jeprejela, tista stranka, ki je odgovorna <strong>za</strong> ničnost, pa je dolžna nasprotni stranki tudi povrniti nastalo škodo.101
Poleg ničnosti je sankcija <strong>za</strong> ravnanje v nasprotju s prepovedjo pridobivanja vrednostnihpapirjev v času od dneva objave prevzemne ponudbe do izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemneponudbe tudi prekršek po 13. alineji prvega odstavka 72. člena <strong>ZPre</strong>-139. Razkritje poslov (39. člen)39. člen(razkritje poslov)Prevzemnik kot fizična oseba ali člani poslovodstva in nadzornega sveta prevzemnika inčlani organov vodenja ali nadzora ciljne družbe morajo do izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemneponudbe agenciji poslati:1. podatke o vseh poslih z vrednostnimi papirji, ki so jih v 12 mesecih pred <strong>za</strong>četkom tekaroka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe opravili sami, njihovi ožji družinski člani in pravneosebe, v katerih imajo večinski kapitalski delež ali delež glasovalnih pravic, ali2. izjavo, da niti sami niti druge osebe iz prejšnje točke takih poslov niso opravili.39. 1. Vsebina razkritja poslovObrazložitev39. člen <strong>ZPre</strong> – 1 prevzemniku kot fizični osebi ali članu poslovodstva in nadzornega svetaprevzemnika in članom organov vodenja ali nadzora ciljne družbe nalaga, da morajo doizteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe Agenciji poslati podatke o vseh poslih zvrednostnimi papirji, ki so jih v 12 mesecih pred <strong>za</strong>četkom teka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemneponudbe opravili sami, njihovi ožji družinski člani in pravne osebe, v katerih imajo večinskikapitalski delež ali delež glasovalnih pravic, oziroma izjavo, da niti sami niti druge omenjeneosebe takih poslov niso opravili.Podrobnejša vsebina razkritja poslov iz 39. člena <strong>ZPre</strong> – 1 ni predpisana. S stališča Agencijetako ni ključno, ali <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> poročanje Agenciji poleg informacije o obstoju poslov(količini pridobljenih/odsvojenih vrednostnih papirjev) v 12 mesečnem obdobju predpričetkom roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe, poroča npr. tudi o tem, po kakšni ceni in odkoga je delnice pridobil ali komu jih je prodal. <strong>Agencija</strong> namreč lahko na podlagi določbe 70.člena <strong>ZPre</strong> – 1, kadar koli bi se to izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> potrebno, od <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nca (ali morebitne drugeosebe, npr. nasprotne stranke) pridobi dodatne informacije pove<strong>za</strong>ne s konkretnim poslom.Ne glede na <strong>za</strong>pisano je podrobnejša vsebina razkritja poslov s čim večjim številomspremljajočih podatkov <strong>za</strong>želena. Zave<strong>za</strong>ncem <strong>za</strong> poročanje se <strong>za</strong>to sugerira, da bi bilatovrstna poročila čim bolj sporočilna.102
39. 2. Zave<strong>za</strong>nci <strong>za</strong> razkritje poslovKot to izhaja iz dikcije predmetnega člena so <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci <strong>za</strong> razkritje poslov po 39. členu <strong>ZPre</strong>– 1 prevzemnik kot fizična oseba oziroma določene fizične osebe 133 prevzemnika in ciljnedružbe.39.3. Namen določbe o razkritju poslovCitirana določba je primarno namenjena predvsem izvedbi nadzornih aktivnosti Agencije, kiso namenjene sankcioniranju <strong>trg</strong>ovanja na podlagi notranjih informacij. Dejstvo sicer je, daso prepovedana ravnanja zlorabe <strong>trg</strong>a urejena v 10. poglavju ZTFI, pri čemer iz prvegaodstavka 379. člena citiranega <strong>za</strong>kona izhaja, da se omenjene določbe uporabljajo gledevsakega finančnega instrumenta, ki je bil uvrščen v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u vsaj enedržave članice, in finančnega instrumenta, ki je predmet <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> uvrstitev v <strong>trg</strong>ovanje naorganiziranem <strong>trg</strong>u vsaj ene države članice, in sicer ne glede na to, ali je bil posel sklenjenna organiziranem <strong>trg</strong>u ali zunaj njega. Navedeno pomeni, da ZTFI prepoveduje zlorabonotranjih informacij v primeru tistih ciljnih družb, katerih delnice z glasovalno pravico souvrščene v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u 134 (omenjene družbe ustre<strong>za</strong>jo tudi definicijijavne družbe iz 99. člena ZTFI z delnicami na organiziranem <strong>trg</strong>u), ne pa tudi tistih družb, skaterih delnicami se na organiziranem <strong>trg</strong>u ne <strong>trg</strong>uje 135 , pri čemer pa velja, da kar <strong>za</strong>devaporočanje po 39. členu, <strong>ZPre</strong> – 1 med omenjenima sklopoma družb ne loči.Prevzemne aktivnosti praviloma predstavljajo potencialno povečano nevarnost <strong>za</strong> zlorabonotranjih informacij 136 . Zlorabe pa nadalje predstavljajo grožnjo <strong>za</strong> zmanjševanje <strong>za</strong>upanja vorganiziran <strong>trg</strong>, kjer naj bi se na podlagi urejenih pravil glede razkritij informacij in ne njihoveasimetrije, oblikovale tržne cene vrednostnih papirjev. Da do navedenega ne bi prihajalooziroma, da bi se tovrstna ravnanja ustrezno sankcioniralo, so namenjene tudi določbe, kotje predmetna. <strong>ZPre</strong> – 1 tako v določbi 39. člena od oseb, <strong>za</strong> katere se ocenjuje, da bi se znotranjimi informacijami lahko okoristile, <strong>za</strong>hteva poročanje o poslih, ki so jih sklenile v 12mesecih pred tem ko je do objave prevzemne ponudbe dejansko prišlo. Poročanje<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncev iz 39. člena <strong>ZPre</strong> – 1 je <strong>za</strong>radi tesne pove<strong>za</strong>nosti z ožjimi družinskimi člani inpravnimi osebami, v katerih imajo <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci večinski kapitalski delež ali delež glasovalnihpravic, razširjeno tudi na razkritje poslov, ki so jih v <strong>za</strong>konskem roku sklenili slednji.39.3. Kazenska sankcijaNa podlagi štirinajste alinee prvega odstavka 72. člena <strong>ZPre</strong> – 1 se v pove<strong>za</strong>vi s tretjimodstavkom istega člena z globo od 150 do 500 eurov <strong>za</strong> prekršek kaznuje posameznik, torej<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> poročanje, ki do konca roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe Agenciji nisporočil podatkov o vseh poslih iz 1. točke prvega odstavka 39. člena <strong>ZPre</strong>- 1 oziromaAgenciji ni sporočil, da teh poslov ni bilo.133 Člani poslovodstva, organov vodenja oziroma člani nadzornega sveta oziroma organov nadzora.134 Družbe iz prvega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1.135 Družbe iz drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1.136 Notranja informacija je vsaka informacija, ki je natančna, ni bila objavljena, se neposredno ali posredno nanaša na enega aliveč izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov in bi, če bi postala javna, verjetno pomembnovplivala na cene teh finančnih instrumentov ali na cene z njimi pove<strong>za</strong>nih izvedenih finančnih instrumentov (373. člen ZTFI).103
39. 4. Pove<strong>za</strong>nost razkritja poslov z drugimi obveznostmi poročanja po <strong>ZPre</strong> – 1<strong>ZPre</strong> – 1 obveznost poročanja prevzemnika o vrednostnih papirjih, na katere se nanašaprevzemna ponudba in ki jih je prevzemnik pridobil v <strong>za</strong>dnjih 12 mesecih, predpisuje tudi spredložitvijo obrazca PRE-VP12 (4. točka 2. člena Sklepa o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong>izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta. V okviruomenjenega obrazca mora prevzemnik poročati o osnovnih podatkih pridobitev kot so npr.datum transakcije, količina pridobljenih vrednostnih papirjev, cena vrednostnih papirjev idr.Poročanje po tej določbi je <strong>za</strong> razliko od tistega po 39. členu <strong>ZPre</strong> – 1, ki je namenjeninformiranju Agencije <strong>za</strong> potrebe odkrivanja <strong>trg</strong>ovanja na podlagi notranjih informacij,namenjeno predvsem razkritju v okviru prospekta (ta je v osnovi namenjen osebam, ki sebodo odločale, ali bodo sprejele prevzemno ponudbo, ali ne) ter temu, da <strong>Agencija</strong> lahkopreveri, ali je prevzemnik v prevzemni ponudbi delničarjem ciljne družbe dejansko ponudilpravično ceno iz 17. člena <strong>ZPre</strong> – 1 137 .Ob tem morda velja dodati še, da morajo biti v okviru prospekta 138 razkriti tudi »podatki odosedanjih pridobitvah vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba«, pritem pa se navedejo razkritja tako glede poslov prevzemnika kot tudi poslov oseb, ki v smislu8. člena <strong>ZPre</strong> – 1 z njim delujejo usklajeno 139 . V okviru omenjenih podatkov razkritje cen, pokaterih so se sklepali posli, ni predpisano.40. - 41. Izjava o sprejemu ponudbe in učinki izjave o sprejemu ponudbe (40. in 41.člen)40. člen(izjava o sprejemu ponudbe)(1) Akceptant sprejme prevzemno ponudbo s pisno izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe (vnadaljnjem besedilu: izjava o sprejemu ponudbe), ki jo da registrskemu članu, ki vodi njegovračun nematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji,ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe.(2) Izjava o sprejemu ponudbe mora vsebovati:1. izjavo akceptanta, da sprejema prevzemno ponudbo, ter vrsto, razred in količinovrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave;2. izjavo akceptanta, da registrskega člana iz prejšnjega odstavka pooblašča, da v njegovemimenu in <strong>za</strong> njegov račun pošlje izjavo o sprejemu ponudbe pooblaščenemu članu;3. izjavo akceptanta, da pooblašča pooblaščenega člana, da v centralni register vnesenjegov nalog <strong>za</strong> prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe, v137 Po tej določbi mora prevzemnik v prevzemni ponudbi ponuditi ceno, ki ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je pridobilvrednostne papirje.138 Točka 3.3.1. Priloge 2 Sklepa o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in o podrobnejšivsebini prospekta.139 Podatki o poslih so navedeni s številom vrednostnih papirjev pridobljenih več/man kot 12 pred/po objavo(i) prevzemneponudbe.104
eme akceptantovega računa iz prejšnjega odstavka in v dobro akceptantovega računa <strong>za</strong>prevzem (v nadaljnjem besedilu: akceptantov nalog);4. pri denarni ponudbi: številko akceptantovega denarnega računa, v dobro katerega naj seopravi plačilo cene ali razlike v ceni, in5. akceptantovo davčno številko.(3) Registrski član mora izjavo o sprejemu ponudbe posredovati pooblaščenemu članunajpozneje naslednji delovni dan po njenem prejemu.(4) Pooblaščeni član mora v centralni register vnesti akceptantov nalog najpozneje naslednjidelovni dan po prejemu akceptantove izjave o sprejemu ponudbe.41. člen(učinki izjave o sprejemu ponudbe)(1) Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe <strong>za</strong>čne učinkovati s trenutkom, ko je vcentralnem registru izvršen akceptantov nalog.(2) Če KDD v skladu z <strong>za</strong>konom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, in s svojimipravili poslovanja <strong>za</strong>vrne izvršitev akceptantovega naloga, se šteje, da izjava o sprejemuponudbe ni bila dana.(3) Z <strong>za</strong>četkom učinkovanja izjave o sprejemu ponudbe nastanejo naslednje pravneposledice:1. med akceptantom kot prodajalcem in prevzemnikom kot kupcem je sklenjena pogodba oprodaji vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave, <strong>za</strong> ceno in pod drugimi pogoji,določenimi v prevzemni ponudbi;2. akceptant z vrednostnimi papirji, ki so predmet te izjave, ne more več razpolagati.(4) Šteje se, da izjava o sprejemu ponudbe iz prvega odstavka tega člena obsega tudipooblastilo KDD:1. če je prevzemna ponudba uspešna: <strong>za</strong> prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet teizjave, v breme akceptantovega računa <strong>za</strong> prevzem in v dobro računa prevzemnika, ali2. če prevzemna ponudba ni uspešna: <strong>za</strong> prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet teizjave, v breme akceptantovega računa <strong>za</strong> prevzem in v dobro njegovega računa iz prvegaodstavka prejšnjega člena.ObrazložitevImetnik vrednostnih papirjev ciljne družbe oziroma akceptant sprejme prevzemno ponudbotako, da v času trajanja prevzemne ponudbe odda pravilno izpolnjeno in podpisano izjavo osprejemu prevzemne ponudbe svojemu registrskemu članu KDD (glej pojasnila k 3. členu<strong>ZPre</strong>-1), ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev v dobro katerega sovpisani vrednostni papirji ciljne družbe in so predmet izjave o sprejemu ponudbe. Izjava osprejemu ponudbe mora vsebovati v <strong>za</strong>konu taksativno določene izjave in podatke in sicer:105
- izjavo akceptanta, da sprejema prevzemno ponudbo, ter vrsto, razred in količinovrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave- izjavo akceptanta, da registrskega člana pooblašča, da v njegovem imenu in <strong>za</strong>njegov račun pošlje izjavo o sprejemu ponudbe pooblaščenemu članu- izjavo akceptanta, da pooblašča pooblaščenega člana, da v centralni register vnesenjegov nalog <strong>za</strong> prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave, v bremeakceptantovega računa vrednostnih papirjev in v dobro akceptantovega računa <strong>za</strong>prevzem- priimek in ime oziroma firmo akceptanta- naslov oziroma sedež akceptanta- EMŠO oziroma matično številjko akceptanta- davčno številko oziroma identifikacijsko številko <strong>za</strong> DDV akceptanta- številko denarnega računa akceptanta ter banko, pri kateri je račun odprt- lastnoročni podpis akceptantaRegistrski član mora izjavo o sprejemu ponudbe posredovati pooblaščenemu članunajkasneje naslednji delovni dan po njenem prejemu. Pooblaščeni član pa mora v centralniregister vnesti akceptantov nalog najpozneje naslednji delovni dan po prejemu akceptantoveizjave o sprejemu.Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe <strong>za</strong>čne učinkovati v trenutku, ko je v centralnemregistru izvršen akceptantov nalog. KDD lahko v skladu z Zakonom o nematerializiranihvrednostnih papirjih, Zakonom o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov, Zakonom o prevzemih insvojimi internimi pravili 140 <strong>za</strong>vrne akceptantov nalog. Pravila v 45. členu določajo, da KDDprenos opravi, če je na računu, v breme katerega naj bi bil prenos opravljen, <strong>za</strong>dostnakoličina ustreznih vrednostnih papirjev. Vrednostni papirji so v postopku s prevzemnoponudbo v skladu s 116. členom Pravil ustrezni le, če so neobremenjeni z vpisi o pravicahtretjih ali drugih pravnih dejstev. To pomeni, da na teh vrednostnih papirjih ne sme bitivpisana <strong>za</strong>stavna pravica tretjih oseb ali prepoved razpolaganja. Če se izjava o sprejemuponudbe nanaša na vrednostne papirje, ki so obremenjeni s pravicami tretjih, pa se izjava osprejemu ponudbe ne šteje <strong>za</strong> pravilno oddano le glede tistih vrednostnih papirjev, ki soobremenjeni. Glede vrednostnih papirjev, ki niso obremenjen, izjava ostane v veljavi. ČeKDD v skladu z <strong>za</strong>konodajo <strong>za</strong>vrne izvršitev akceptantovega naloga, se šteje, da izjava osprejemu ponudbe ni bila dana.Z <strong>za</strong>četkom učinkovanja izjave o sprejemu ponudbe nastanejo pravne posledice medakceptantom kot prodajalcem in prevzemnikom kot kupcem, ker je s tem trenutkomsklenjena pogodba o prodaji vrednostnih papirjev. Akceptant od tega trenutka dalje zvrednostnimi papirji, ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe, ne more več razpolagati.S podpisom izjave o sprejemu ponudbe akceptant tudi pooblašča KDD, da v primeruuspešne prevzemne ponudbe prenese vrednostne papirje z njegovega računa v dobroračuna prevzemnika oziroma v primeru neuspešne prevzemne ponudbe, da prenesevrednostne papirje iz računa <strong>za</strong> prevzem na<strong>za</strong>j na njegov račun (glej pojasnila k 35. členu<strong>ZPre</strong>-1).140 Pravila poslovanja KDD, Ur. l. RS, št. 69/12, v nadaljevanju Pravila.106
IV. KONKURENČNA PONUDBA42. Uporaba določb o prevzemni ponudbi (42. člen)42. člen(uporaba določb o prevzemni ponudbi)Za konkurenčno ponudbo se smiselno uporabljajo določbe drugih poglavij tega <strong>za</strong>kona oprevzemni ponudbi, če ni v tem poglavju določeno drugače.42.1 Splošno:ObrazložitevV skladu z definicijo konkurenčne prevzemne ponudbe iz drugega odstavka 11. člena <strong>ZPre</strong> -1 je konkurenčna ponudba prevzemna ponudba, ki se nanaša na iste vrednostne papirjekakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu prva ponudba) ter jev skladu z <strong>ZPre</strong> -1 objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prveponudbe.Iz navedene <strong>za</strong>konske določbe je razvidno, da morata biti skupaj izpolnjena dva pogoja, dalahko neka prevzemna ponudba pridobi »status« konkurenčne ponudbe in sicer:a) se mora nanašati na iste vrednostne papirje kakor prevzemna ponudba prvegaprevzemnika (prva ponudba) terb) je v skladu z <strong>ZPre</strong> -1 objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka <strong>za</strong>sprejem prve ponudbe.Iz 42. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da se <strong>za</strong> konkurenčno ponudbo smiselno uporabljajo določbedrugih poglavij tega <strong>za</strong>kona o prevzemni ponudbi, v kolikor ni v 43. do 46. členu <strong>ZPre</strong>-1, ki souvrščeni v IV. poglavje <strong>ZPre</strong> -1 (Konkurenčna ponudba) določeno drugače. To pomeni, da sopravila, v skladu s katerimi mora potekati konkurenčna ponudba v bistvenih okoliščinahpovsem enaka kot pravila, v skladu s katerimi mora potekati prva prevzemna ponudba,posebnosti pa so določene v zgoraj navedenih členih <strong>ZPre</strong> -1.Na tem mestu velja še omeniti, da <strong>ZPre</strong>-1 specialne določbe, ki se nanašajo na konkurenčnoprevzemno ponudbo, vsebuje še v nekaterih drugih členih in sicer v 11. členu 141 , 31. členu 142in 52. členu 143 <strong>ZPre</strong> -1.141 Drugi odstavek 11. člena <strong>ZPre</strong> -1 določa, da je konkurenčna ponudba prevzemna ponudba, ki se nanaša na istevrednostne papirje kakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (nadaljnjem besedilu: prva ponudba) ter je v skladu s tem<strong>za</strong>konom objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe.142 31. člen <strong>ZPre</strong> -1:(1) Končni rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne in morebitnih konkurenčnih ponudb je 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prvaprevzemna ponudba (v nadaljnjem besedilu: končni rok).(2) Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave te ponudbe, pa tudi nedaljši od končnega roka.(3) Iztek roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe se podaljša v naslednjih primerih in <strong>za</strong> naslednje število dni, vendar največ doizteka končnega roka:107
43. Posebne predpostavke <strong>za</strong> konkurenčno ponudbo (43. člen)43. člen(posebne predpostavke <strong>za</strong> konkurenčno ponudbo)(1) Konkurenčna ponudba ne sme biti objavljena pozneje kakor deset dni pred iztekom roka<strong>za</strong> sprejem prve ponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka, sicer nimapravnega učinka.(2) Konkurenčne ponudbe <strong>za</strong> odkup ne sme dati oseba, ki:1. deluje usklajeno s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo, ali2. je pooblaščeni član, ki je v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika dal prvo ponudbo.(3) Pooblaščeni član pri konkurenčni ponudbi ne sme biti pooblaščeni član, ki je v imenu in<strong>za</strong> račun prevzemnika dal prvo ponudbo.43.1 SplošnoObrazložitevV 43. členu <strong>ZPre</strong> – 1so določene posebne predpostavke, ki veljajo <strong>za</strong> konkurenčnoponudbo 144 .V prvem odstavku navedenega člena so tako določene posebne predpostavke, ki senanašajo na časovni okvir 145 , v katerem mora biti po objavi prve ponudbe objavljenakonkurenčna (prevzemna) ponudba. V nasprotnem primeru – če ni objavljena v <strong>za</strong>konskodoločenem časovnem okviru - konkurenčna ponudba namreč nima pravnega učinka. 146V drugem odstavku navedenega člena so določene osebe, ki ne smejo dati konkurenčneponudbe, v tretjem odstavku pa je določana oseba, ki ne sme biti pooblaščeni član 147 , pričemer <strong>za</strong>kon v primeru kršitve navedenih določb (drugače kot v primeru kršitve določbprvega odstavka 43. člena <strong>ZPre</strong> -1) ne določa, da konkurenčna ponudba ne bi imelapravnega učinka.43.1 Rok objave konkurenčne ponudbe:1. v primeru iz četrtega odstavka 21. člena tega <strong>za</strong>kona: <strong>za</strong> 14 dni, razen če je objava opravljena več kakor 14 dni pred iztekomprvega roka;2. če prevzemnik spremeni prevzemno ponudbo v skladu s prejšnjim členom: <strong>za</strong> sedem dni;3. če je dana konkurenčna ponudba: do izteka roka <strong>za</strong> sprejem konkurenčne ponudbe, če se ta izteče pozneje.143 Prvi odstavek 52. člena <strong>ZPre</strong> -1 določa, da po objavi prevzemne ponudbe in do izteka roka <strong>za</strong> njen sprejem lahkoprevzemnik, če je to predvideno v prospektu, prekliče ponudbo in odstopi od pogodb, ki so bile sklenjene s sprejemom takšneponudbe, če da konkurenčno ponudbo drug prevzemnik ali če nastopijo okoliščine, ki tako otežujejo izpolnitev obveznostiprevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustre<strong>za</strong> več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi.144Ponudba je določeni osebi dan predlog <strong>za</strong> sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se znjegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena Obligacijskega <strong>za</strong>konika - Uradni list RS, št. 83/01, 28/06 -odločba US, 32/04 - avten. razlaga, št. 40/07; v nadaljevanju OZ). Ponudba po <strong>ZPre</strong>-1 se presoja po splošnih določbah OZ, kiurejajo ponudbo, v kolikor <strong>ZPre</strong>-1 o prevzemni ponudbi nima posebnih določb.145 Glej drugi odstavek istega člena.146 Izraz, da ponudba »nima pravnega učinka« bi v praksi npr. lahko pomenil, da takšna konkurenčna (prevzemna) ponudba nebi ve<strong>za</strong>la ponudnika, eventualen sprejem take ponudbe pa ne bi ve<strong>za</strong>l niti osebe, ki bi jo sprejela.147 V skladu z 23. členom <strong>ZPre</strong> -1 je pooblaščeni član - ki mora v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika dati prevzemno ponudbo in vpostopku v zvezi z njo opraviti druga pravna dejanja – lahko le borznoposredniška družba (oziroma banka, ki ima dovoljenje <strong>za</strong>opravljanje investicijskih storitev in poslov), ki ima položaj registrskega člana.108
V skladu s prvim odstavkom 31. člena <strong>ZPre</strong> -1 je končni rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne inmorebitnih konkurenčnih ponudb 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemnaponudba (v nadaljnjem besedilu končni rok). 148Konkurenčna ponudba ne sme biti objavljena pozneje kakor deset dni pred iztekom roka <strong>za</strong>sprejem prve ponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka, sicer nimapravnega učinka (prvi odstavek 43. člena <strong>ZPre</strong>-1).Primer 1 v skladu z <strong>ZPre</strong> -1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X, v katerikot <strong>za</strong>dnji dan <strong>za</strong> sprejem navedene ponudbe določi 12. 3. 2013, to je 40 dni od dnevaobjave te ponudbe.Oseba B objavi konkurenčno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X dne 1. 3. 2013 (enajstdni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 29. 3. 2013 149 (to je 28 dniod objave konkurenčne ponudbe 150 in 57. dan od objave prve prevzemne ponudbe).Primer 2 v skladu z <strong>ZPre</strong> -1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X, v katerikot <strong>za</strong>dnji dan <strong>za</strong> sprejem navedene ponudbe določi 12. 3. 2013, to je 40 dni od dnevaobjave te ponudbe.Oseba B objavi konkurenčno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X dne 1. 3. 2013 (enajstdni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 2. 4. 2013 151 (to je 31 dni odobjave konkurenčne ponudbe 152 in 61. dan od objave prve prevzemne ponudbe).Čeprav je v tem primeru konkurenčna ponudba trajala do 2. 4. 2013 (61. dan od objave prveprevzemne ponudbe), gre še vedno <strong>za</strong> ponudbo skladno z <strong>ZPre</strong>-1, saj je 60. dan od objaveprve ponudbe 1. 4. 2013 velikonočni ponedeljek, ki je v Republiki Sloveniji državni praznik indela prost dan, v navedenem primeru pa se v skladu s tretjim odstavkom 62. členaObligacijskega <strong>za</strong>konika 153 (Uradni list RS, št. 83/01, 28/06 - odločba US, 32/04 - avten.148 Glede štetja rokov pri konkurenčni ponudbi glej pojasnila k 31. členu <strong>ZPre</strong>-1149 V skladu s 3. točko tretjega odstavka 31. člena <strong>ZPre</strong> -1 se v tem primeru rok <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe podaljša do iztekaroka <strong>za</strong> sprejem konkurenčne ponudbe.150 Glej drugi odstavek 31. člena <strong>ZPre</strong> -1.151 V skladu s 3. točko tretjega odstavka 31. člena <strong>ZPre</strong> -1 se v tem primeru rok <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe podaljša do iztekaroka <strong>za</strong> sprejem konkurenčne ponudbe.152 Glej drugi odstavek 31. člena <strong>ZPre</strong> -1.153 62. člen OZ.(1) Rok, določen v dnevih, <strong>za</strong>čne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom <strong>za</strong>dnjega njegovegadneva.(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka,od katerega <strong>za</strong>čne teči; če takšnega dneva v <strong>za</strong>dnjem mesecu ni, pa se konča <strong>za</strong>dnji dan tega meseca.(3) Če <strong>za</strong>dnji dan roka sovpada z dnem, ko se po <strong>za</strong>konu ne dela, se <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnji dan roka šteje naslednji delavnik.(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa <strong>za</strong>dnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iznamena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.109
azlaga, št. 40/07; v nadaljevanju OZ) <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnji dan roka šteje naslednji delovni dan, to jetorek, dne 2. 4. 2013.Primer 1 v nasprotju z <strong>ZPre</strong>-1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X, v katerikot <strong>za</strong>dnji dan <strong>za</strong> sprejem navedene ponudbe določi 12. 3. 2013, to je 40 dni od dnevaobjave te ponudbe.Oseba B objavi konkurenčno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X dne 4. 3. 2013 (osemdni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 3. 4. 2013 (to je 30 dni odobjave konkurenčne ponudbe 154 in 62. dan od objave prve prevzemne ponudbe).Navedena konkurenčna ponudba je v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena <strong>ZPre</strong>-1objavljena pozneje kot deset dni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe in objavljena vnasprotju z drugim odstavkom 31. člena <strong>ZPre</strong> -1, ker je rok <strong>za</strong> njen sprejem daljši od 60 dniod dneva objave prve ponudbe in hkrati daljši od končnega roka.Primer 2 v nasprotju z <strong>ZPre</strong>-1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X, v katerikot <strong>za</strong>dnji dan <strong>za</strong> sprejem navedene ponudbe določi 2. 4. 2013, to je 61 dni od dneva objavete ponudbe (ker je 60. dan od dneva objave te ponudbe (končni rok) 1. 4. 2012 velikonočniponedeljek, ki je v Republiki Sloveniji državni praznik in dela prost dan, se v skladu s tretjimodstavkom 62. člena OZ <strong>za</strong> <strong>za</strong>dnji dan tega roka šteje naslednji delovni dan, to je torek, dne2. 4. 2013).Oseba B objavi konkurenčno ponudbo <strong>za</strong> vse delnice ciljne družbe X dne 12. 3. 2013(enaindvajset dni pred iztekom roka <strong>za</strong> sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 2. 4. 2013 155 ,ki je hkrati končni rok (to je 21 dni od objave konkurenčne ponudbe 156 in 61. dan od objaveprve prevzemne ponudbe).Pri navedeni konkurenčni ponudbi je v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena <strong>ZPre</strong> -1 rok<strong>za</strong> njen sprejem krajši od minimalno dopustnih 28 dni.43.2 Osebe, ki ne smejo dati konkurenčne prevzemne ponudbe:V skladu z drugim odstavkom 43. člena <strong>ZPre</strong> -1 konkurenčne ponudbe <strong>za</strong> odkup ne sme datioseba, ki:1. deluje usklajeno s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo, ali2. je pooblaščeni član 157 , ki je v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika dal prvo ponudbo.154 Glej drugi odstavek 31. člena <strong>ZPre</strong> -1.155 Rok <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave te ponudbe, pa tudi nedaljši od končnega roka.156 Glej drugi odstavek 31. člena <strong>ZPre</strong> -1.157 V skladu z 23. členom <strong>ZPre</strong> -1 je pooblaščeni član – ki mora v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika dati prevzemno ponudbo in vpostopku v zvezi z njo opraviti druga pravna dejanja – lahko le borznoposredniška družba (oziroma banka, ki ima dovoljenje <strong>za</strong>opravljanje investicijskih storitev in poslov), ki ima položaj registrskega člana.110
Popolnoma logično je, da konkurenčne ponudbe <strong>za</strong> odkup ne sme dati oseba, ki delujeusklajeno 158 s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo. Osebe, ki delujejo usklajeno v skladu z8. členom <strong>ZPre</strong>-1, se namreč de iure v smislu prevzemne <strong>za</strong>konodaje štejejo <strong>za</strong> eno osebo.Če bi ena od takšnih oseb, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom, po objavi prve ponudbe sstrani prevzemnika dala konkurenčno ponudbo, bi nastal položaj, ko bi prav<strong>za</strong>prav de iuredala konkurenčno ponudbo sama sebi. Zato <strong>ZPre</strong>-1 v 1. točki 43. člena tovrstne konkurenčneponudbe izrecno prepoveduje.Enako prepoved <strong>ZPre</strong>-1 določa tudi v 2. točki 43. člena <strong>za</strong> pooblaščenega člana (to jeborznoposredniško družbo oziroma banko), ki je v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika v skladu s23. členom <strong>ZPre</strong>-1 podal prevzemno ponudbo. Zakonodajalec je z navedeno odločbo po vsejverjetnosti hotel preprečiti, da bi pooblaščeni član, ki po pooblastilu prevzemnika opravljadejanja v zvezi s prevzemno ponudbo in <strong>za</strong>to razpolaga z informacijami o (nadaljnjih)namenih prevzemnika glede prevzemne ponudbe (npr. o nameravanem povečanju ponujenecene <strong>za</strong> delnico ciljne družbe), to informacijo izkoristil tako, da bi v svojem imenu podalkonkurenčno ponudbo in s tem konkuriral prevzemniku, ki ga je pooblastil <strong>za</strong> prvo ponudbo.Iz enakih razlogov kot zgoraj¸ po tretjem odstavku 43. člena <strong>ZPre</strong> -1 pooblaščeni član prikonkurenčni ponudbi tudi ne sme biti pooblaščeni član, ki je v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnikadal prvo ponudbo.44. Prag uspešnosti konkurenčne ponudbe (44. člen)44. člen(prag uspešnosti konkurenčne ponudbe)(1) Prevzemnik lahko v konkurenčni ponudbi določi prag uspešnosti samo, če je ta določen vprvi ponudbi in do objave konkurenčne ponudbe še ni bil dosežen.(2) Prag uspešnosti, ki ga prevzemnik določi v konkurenčni ponudbi v skladu s prejšnjimodstavkom, ne sme biti višji od praga uspešnosti, določenega v prvi prevzemni ponudbi.44.1 SplošnoObrazložitevPo določbi prvega odstavka 44. člena <strong>ZPre</strong> -1 lahko prevzemnik v konkurenčni ponudbidoloči prag uspešnosti samo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:- če je prag uspešnosti določen v prvi ponudbi in- do objave konkurenčne ponudbe prag uspešnosti še ni bil dosežen.158 Za več o usklajenem delovanju glej pojasnila k 8. členu <strong>ZPre</strong>-1.111
Prag uspešnosti pomeni prag, ki ga prevzemnik lahko določi (ni pa ga dolžan določiti) vprevzemni ponudbi (npr: prevzemna ponudba bo uspešna, če jo bo sprejelo tolikodelničarjev, da bo njihov skupni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi znašal najmanj 51%).Če prevzemnik v prvi prevzemni ponudbi določi prag uspešnosti, ga lahko določi tudiprevzemnik v konkurenčni ponudbi, vendar samo v primeru, če prag uspešnosti v prviponudbi še ni dosežen. Tudi v tem primeru pa prevzemnik v konkurenčni ponudbi pragauspešnosti ne sme določiti tako, da bi bil ta višji od praga uspešnosti v prvi prevzemniponudbi (drugi odstavek 44. člena <strong>ZPre</strong>-1). Prag uspešnosti v konkurenčni ponudbi jenamreč lahko le nižji ali enak pragu uspešnosti, ki je določen v prvi ponudbi.Iz zgoraj navedenega je razvidno, da v primeru, če prva ponudba ne določa pragauspešnosti (ali pa je bil ta že dosežen), ga tudi konkurenčna ponudba ne sme določiti. Zakons tem varuje akceptante prve ponudbe, katere prag uspešnosti je bil že presežen, da bi oburesničevanju svoje pravice do sprejema konkurenčne ponudbe (45. člen <strong>ZPre</strong>-1) zmorebitnim višjim pragom, ostali v položaju, ko vrednostnih papirjev ne bi mogli prodati, čeprag uspešnosti v konkurenčni ponudbi ne bi bil dosežen (in bi bila s tem njihova pogodba,sklenjena s sprejemom konkurenčne ponudbe, razve<strong>za</strong>na).45. Pravica odstopiti od prve pogodbe (45. člen)45. člen(pravica odstopiti od prve pogodbe)Akceptanti, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeli prvo ponudbo, lahko odstopijo odpogodbe, ki je bila sklenjena s sprejemom prve ponudbe, in sprejmejo konkurenčnoponudbo.ObrazložitevAkceptanti, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeli prvo ponudbo, lahko odstopijo odpogodbe, ki je bila sklenjena s sprejemom prve ponudbe, in sprejmejo konkurenčnoponudbo. Navedena določba omogoča akceptantom prve ponudbe, da odstopijo odnavedene ponudbe 159 in hkrati sprejmejo konkurenčno ponudbo, v kolikor menijo, da jekonkurenčna ponudba <strong>za</strong>nje ugodnejša.159 Gre <strong>za</strong> specialno določbo, saj je po splošnih načelih obligacijskega prava pogodba sklenjena že s sprejemom (akceptom)ponudbe (glej prvi odstavek 21. člena OZ) in <strong>za</strong>to akceptant iz razloga ker kasneje dobi boljšo ponudbo, od prve ponudbe nemore odstopiti.112
46. Zavrnitev dovoljenja (46. člen)46. člen(<strong>za</strong>vrnitev dovoljenja)<strong>Agencija</strong> lahko <strong>za</strong>vrne izdajo dovoljenja <strong>za</strong> konkurenčno ponudbo, če je očitno, da je tašpekulativna in da je njen edini namen sprememba cene vrednostnih papirjev, na katere senanaša prva prevzemna ponudba.46.1 SplošnoObrazložitevIz 46. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da lahko <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong>vrne izdajo dovoljenja <strong>za</strong> konkurenčnoponudbo, če je očitno, da je ta špekulativna in da je njen edini namen sprememba cenevrednostnih papirjev, na katere se nanaša prva prevzemna ponudba. V skladu z navedeno<strong>za</strong>konsko določbo morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, da lahko <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong>vrne<strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> konkurenčno prevzemno ponudbo in sicer:- konkurenčna ponudba mora biti špekulativna in- njen edini namen je sprememba cene vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prvaprevzemna ponudba.46.2 Primer, ko bi lahko prišlo do ravnanja <strong>Agencija</strong> v skladu s 46. členom <strong>ZPre</strong>-1Primer:1. Prevzemnik oseba A dne 1. 2. 2013 objavi prevzemno ponudbo, ki se glasi na vse delniceciljne družbe X, pri čemer v prevzemni ponudbi ponudi ceno 5.000 EUR <strong>za</strong> 1 delnico ciljnedružbe, s trajanjem ponudbe do 8. 3. 2013. Prevzemnik v navedeni prevzemni ponudbidoloči prag uspešnosti tako, da določi, da bo prevzemna ponudba uspešna, če jo bo sprejelotoliko delničarjev, da bo njihov skupni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi znašal najmanj75 %. Oseba A nima v času objave prevzemne ponudbe nobene delnice ciljne družbe X.2. Prevzemnik oseba A je dobavitelj ciljne družbe X, ki je v <strong>za</strong>dnjih 10 letih pred objavoprevzemne ponudbe kupila v povprečju cca 60% njegove celotne letne proizvodnje. Vponudbenem prospektu oseba A objavi, da ima namen prevzeti družbo X iz razloga, da je nebi prevzel kateri od njenih konkurentov, saj bi bila v opisanem primeru velika verjetnost, da bidružba X prenehala kupovati njihove proizvode, kar bi <strong>za</strong>radi velike odvisnosti od prodajeprav tej družbi, lahko povzročilo izjemno hude finančne težave družbi A.3. Oseba B je največji delničar ciljne družbe X ter je imetnik 30% njenih delnic. Oseba B jefinančni holding in ima izključno interes, da svoje delnice ciljne družbe X proda po najvišjimogoči ceni.4. Oseba C je drugi največji delničar ciljne družbe X ter je imetnik 10% njenih delnic. OsebaC nima namena sprejeti prevzemne ponudbe osebe A <strong>za</strong> delnice ciljne družbe X.113
5. Oseba B sklene odplačno pogodbo z družbo C, da bo družba C v svojem imenu in <strong>za</strong> svojračun dala konkurenčno prevzemno ponudbo <strong>za</strong> delnice ciljne družbe X, pri čemer boponudila 5.010 EUR <strong>za</strong> 1 delnico, vse potencialne stroške iz navedenega posla ter nagrado<strong>za</strong> ta posel pa bo družba B plačala družbi C. V navedeni pogodbi, ki jo stranki označita <strong>za</strong>poslovno skrivnost, je prav tako določeno, da bo v primeru, da bo konkurenčna ponudbauspešna, vse pravice in upravičenja osebe C iz na podlagi te ponudbe pridobljenih delnicizvrševala oseba B. Nadalje iz pogodbe izhaja, da dejanski poslovni namen osebe B ni, dadružba C prev<strong>za</strong>me družbo X, pač pa v tem, da družba A spremeni prevzemno ponudbotako, da bi povečala ponujeno ceno 160 nad ceno, ki bi jo v konkurenčni ponudbi ponudiladružba C, ter da bi <strong>za</strong>to uspela prva ponudba, konkurenčna prevzemna ponudba pa bi bilaposledično neuspešna.6. Dne 5. 2. 2013 oseba B objavi prevzemno namero <strong>za</strong> prevzem ciljne družbe X. Dne7. 2. 2013 oseba C na Agencijo vloži <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> konkurenčnoprevzemno ponudbo. Iz navedene <strong>za</strong>hteve je razvidno, da namerava v konkurenčniprevzemni ponudbi delničarjem ponuditi 5.010 EUR <strong>za</strong> delnico ciljne družbe X. Prav tako jeiz navedene <strong>za</strong>hteve razvidno, da bo v konkurenčni prevzemni ponudbi določen praguspešnosti tako, da bo konkurenčna prevzemna ponudba uspešna, če jo bo sprejelo tolikodelničarjev, da bo njihov skupni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi znašal najmanj 75 %.7. Dne 11. 2. 2013 <strong>Agencija</strong> s strani anonimnega pošiljatelja prejme kopijo pogodbe meddružbo B in družbo C iz tč. 5 tega primera. <strong>Agencija</strong> po opravljenem nadzoru na sedežudružbe B dne 12. 2. 2013 pridobi original omenjene pogodbe.8. Dne 13. 2. 2013 <strong>Agencija</strong> osebi C <strong>za</strong>vrne <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> konkurenčnoprevzemno ponudbo <strong>za</strong> delnice ciljne družbe X in sicer iz razloga, ker meni, da je njenakonkurenčna ponudba špekulativna ter da je njen edini namen sprememba cene delnicdružbe X, na katere se nanaša prva prevzemna ponudba.Kot izhaja iz vsebine pogodbe med družbo B in družbo C iz tč. 5 tega primera namrečdejanski poslovni namen osebe C ni v tem, da družba C prev<strong>za</strong>me družbo X (ker bi tudi vprimeru uspešnega prevzema vse pravice iz tako pridobljenih delnic izvrševala družba B),pač pa le v tem, da od družbe B prejme nagrado <strong>za</strong> opravljen posel in je <strong>za</strong>to njena ponudbašpekulativna. Prav tako je edini poslovni namen družbe B, da <strong>za</strong>radi konkurenčne ponudbe sstrani osebe A pride do povišanja ponujene cene v prvi ponudbi (ki bo jo nato sprejela osebaB).160 Pri povečani ponujeni ceni osebe A <strong>za</strong> delnico ciljne družbe X bi nato oseba B sprejela spremenjeno prvo prevzemnoponudbo.114
V. OMEJITVE DEJANJ POSLOVODSTVA CILJNE DRUŽBE47. - 51. Omejitve dejanj poslovodstva ciljne družbe, uveljavitev spregleda obrambnihmehanizmov, vsebina spregleda obrambnih mehanizmov, uveljavitev v<strong>za</strong>jemnosti,register sklepov (47. do 51. člen)47. člen(omejitve dejanj ciljne družbe)(1) Od prejema obvestila o prevzemni nameri ali od objave prevzemne namere, čeposlovodstvo pred objavo obvestila o prevzemni nameri ni prejelo, do objave odločbe o iziduprevzemne ponudbe organ vodenja ali nadzora ciljne družbe brez sklepa skupščine ne sme:1. povečati osnovnega kapitala;2. sklepati poslov zunaj rednega poslovanja družbe;3. opravljati dejanj ali sklepati poslov, ki bi lahko resneje ogrozili nadaljnje poslovanje družbe;4. pridobivati lastnih delnic ali vrednostnih papirjev, iz katerih izhaja upravičenje do njih;5. opravljati dejanj, ki bi lahko onemogočala ponudbo.(2) Odločitve organa vodenja ali nadzora ali skupščine ciljne družbe, ki so sprejete predobjavo prevzemne namere in še niso v celoti izvedene, potrebujejo pred izvedbo alidokončno izvedbo odobritev skupščine ciljne družbe, če niso del rednega poslovanja ciljnedružbe in bi njihova izvedba lahko onemogočala prevzemno ponudbo.(3) Pravna dejanja, ki so v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov, so nična.(4) Ne glede na roke, ki jih <strong>za</strong> sklic skupščine določa <strong>za</strong>kon, ki ureja gospodarske družbe, selahko skupščina, na kateri bodo delničarji odločali o <strong>za</strong>devah iz prvega ali drugega odstavkatega člena, skliče najmanj 14 dni pred dnem <strong>za</strong>sedanja skupščine. Za veljavnostskupščinskega sklepa, s katerim skupščina odloča o <strong>za</strong>devah iz prvega ali drugega odstavkatega člena, je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnegakapitala.(5) <strong>Agencija</strong> lahko podrobneje določi dejanja iz 5. točke prvega odstavka tega člena.48. člen(uveljavitev spregleda obrambnih mehanizmov)(1) Skupščina ciljne družbe lahko s sklepom o spremembi statuta določi, da <strong>za</strong> ciljno družboveljajo pravila o spregledu obrambnih mehanizmov, določena v 49. členu tega <strong>za</strong>kona (vnadaljnjem besedilu: sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov).(2) Za veljavnost sklepa o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov je potrebno soglasjeimetnikov vrednostnih papirjev, ki imajo pravico imenovati ali odpoklicati člane organavodenja ali nadzora, če je ta pravica določena s statutom družbe.(3) Skupščina ciljne družbe lahko kadarkoli prekliče sklep o uveljavitvi spregleda obrambnihmehanizmov.115
(4) Za veljavnost sklepa iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni enaki pogoji kot <strong>za</strong>njegov sprejem, razen soglasja imetnikov vrednostnih papirjev, ki imajo pravico imenovati aliodpoklicati člane organov vodenja ali nadzora.(5) Če je sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov sprejet pred uvrstitvijovrednostnih papirjev ciljne družbe na organizirani <strong>trg</strong>, mora določati, da <strong>za</strong>čne učinkovati zuvrstitvijo vrednostnih papirjev družbe na organizirani <strong>trg</strong>. Ne glede na druge predpise, kiurejajo ničnost skupščinskih sklepov, je skupščinski sklep, ki navedenega ne določa, ničen.(6) Ciljna družba mora sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov in sklep onjegovem preklicu takoj objaviti ter posredovati agenciji in nadzornim organom držav članic,na organiziranih <strong>trg</strong>ih katerih so uvrščeni vrednostni papirji ciljne družbe ali pri katerih je bilavložena <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> uvrstitev teh vrednostnih papirjev na organizirani <strong>trg</strong>.49. člen(vsebina spregleda obrambnih mehanizmov)(1) Pravila o spregledu obrambnih mehanizmov, določena v tem členu, veljajo <strong>za</strong> ciljnodružbo samo, če so uveljavljena v statutu ciljne družbe v skladu s prejšnjim členom.(2) Za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi uspešne prevzemne ponudbe naprevzemnika ali na osebo, na katero se vrednostni papirji prenesejo po njegovem nalogu, neučinkujejo omejitve prenosa vrednostnih papirjev ciljne družbe, določene:1. v statutu ciljne družbe;2. s pogodbo med ciljno družbo in imetniki njenih vrednostnih papirjev in3. s pogodbo med imetniki teh vrednostnih papirjev.(3) Na skupščini iz 47. člena tega <strong>za</strong>kona ne učinkujejo omejitve glasovalnih pravic,določene:1. v statutu ciljne družbe;2. s pogodbo med ciljno družbo in imetniki njenih vrednostnih papirjev in3. s pogodbo med imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe.(4) Če prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe doseže ali preseže končniprevzemni prag, lahko ne glede na roke, ki jih <strong>za</strong> sklic skupščine določa <strong>za</strong>kon, ki urejagospodarske družbe, skliče skupščino ciljne družbe in objavi predmet, o katerem najskupščina sklepa, najmanj 14 dni pred dnevom <strong>za</strong>sedanja skupščine, če je vsaj eden odpredmetov, o katerem naj sklepa skupščina:1. sprememba statuta ciljne družbe ali2. odpoklic ali imenovanje članov organov vodenja ali nadzora.(5) Pri sklepanju o predmetih na skupščini iz prejšnjega odstavka ne učinkujejo:1. omejitve glasovalnih pravic iz tretjega odstavka tega člena in116
2. pravice delničarjev <strong>za</strong> imenovanje ali odpoklic članov organa vodenja ali nadzora,določene s statutom ciljne družbe.(6) Za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe na prevzemnika ali na osebo, na katero sevrednostni papirji prenesejo po njegovem nalogu, ki je bil opravljen v obdobju od sklicaskupščine iz tretjega odstavka tega člena do njenega <strong>za</strong>ključka, ne učinkujejo omejitveprenosa vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena.(7) Imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe, katerih pravice so kršene z določbamiprejšnjih odstavkov, lahko od sodišča <strong>za</strong>htevajo, da prevzemniku naloži plačilo denarneganadomestila <strong>za</strong> izgubo teh pravic v višini, kakršno določi sodišče.50. člen(uveljavitev v<strong>za</strong>jemnosti)(1) Skupščina ciljne družbe lahko s sklepom izključi uporabo (v nadaljnjem besedilu: sklep ouveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti):1. pravil o omejitvi dejanj ciljne družbe iz 47. člena tega <strong>za</strong>kona oziroma2. pravil o spregledu obrambnih mehanizmov iz prejšnjega člena če ta veljajo <strong>za</strong> ciljnodružbo v skladu z 48. členom tega <strong>za</strong>kona.(2) Za veljavnost sklepa o uveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti je potrebna večina najmanj treh četrtin prisklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala.(3) Skupščina ciljne družbe lahko kadarkoli prekliče sklep o uveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti.(4) Za veljavnosti sklepa iz prejšnjega odstavka je potrebna večina najmanj treh četrtin prisklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala. Če se ta sklep nanaša na preklic sklepa ouveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti glede uporabe pravil o spregledu obrambnih mehanizmov izprejšnjega člena, je <strong>za</strong> njegovo veljavnosti potrebno tudi soglasje imetnikov vrednostnihpapirjev ciljne družbe, ki imajo v skladu s statutom pravico imenovati ali odpoklicati članeorgana vodenja ali nadzora, če je ta pravica določena s statutom ciljne družbe.(5) Ciljna družba mora sklep o uveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti in o njegovemu preklicu objaviti inposredovati agenciji in nadzornim organom držav članic, na organiziranih <strong>trg</strong>ih katerih souvrščeni vrednostni papirji ciljne družbe, ali pri katerih je bila vložena <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> uvrstitev tehvrednostnih papirjev na organizirani <strong>trg</strong>.(6) Pravila o omejitvi dejanj ciljne družbe iz 47. člena tega <strong>za</strong>kona oziroma pravila ospregledu obrambnih mehanizmov, določena v prejšnjem členu, ne veljajo v razmerju medciljno družbo in posameznim prevzemnikom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:1. <strong>za</strong> tega prevzemnika ali <strong>za</strong> družbo, ki ima položaj temu prevzemniku nadrejene družbe, neveljajo pravila, ki v svoji osnovi ustre<strong>za</strong>jo 47. oziroma 49. členu tega <strong>za</strong>kona;117
2. skupščina ciljne družbe je sklep o uveljavitvi takšne v<strong>za</strong>jemnosti sprejela najmanj 18mesecev pred objavo prevzemne namere tega prevzemnika.51. člen(register sklepov)(1) <strong>Agencija</strong> vodi register sprejetih skupščinskih sklepov o uveljavitvi spregleda obrambnihmehanizmov iz 48. člena tega <strong>za</strong>kona in sklepov o uveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti iz prejšnjega člena(v nadaljnjem besedilu: register sklepov) ob <strong>za</strong>gotavljanju ustreznega varstva osebnihpodatkov.(2) Register sklepov mora vsebovati najmanj podatke o firmi in sedežu družbe, datumusprejetja sklepa in celotno vsebino besedila sklepa skupščine.(3) Register sklepov je dostopen družbam, ki so vpisane v register sklepov, izdajateljemvrednostnih papirjev, in borznosposredniškim družbam ter na spletni strani in sedežuagencije.(4) Natančno vsebino registra sklepov, postopek vpisa in izbrisa ter način dostopa dopodatkov v registru sklepov določi agencija.47. - 51.1. SplošnoObrazložitevPravilo nevtralnosti uprave ciljne družbe (t.i. neutrality rule) 161 in pravilo spregleda obrambnihmehanizmov (t.i. break-through rule) 162 predstavljata dva instituta, ki <strong>za</strong>sledujeta isti namen:poenotenje notranjega <strong>trg</strong>a EU in reali<strong>za</strong>cijo ene izmed temeljnih načel slednjega, t.j.prostega pretoka kapitala. Obenem sta navedena instituta eno izmed najbolj spornihvprašanj, na katero države članice EU niso našle enotnega odgovora vse od prvih poskusovharmoni<strong>za</strong>cije prevzemne <strong>za</strong>konodaje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja 163 . Posledicatega je izbirna pravica držav članic (opt in, opt out) glede implementacije obeh navedenihinstitutov (prvi odstavek 12. člena prevzemne direktive), pri čemer je v primeru, ko se državačlanica odloči, da instituta ne bo implementirala (opt out), ciljni družbi (skupščina delničarjev)dana možnost, da o uporabi institutov odločijo njeni delničarji (drugi odstavek 12. členaprevzemne direktive). Navedena instituta sta tako v pravni red posameznih držav članicimplementirana na najrazličnejše načine, kar pa posledično postavlja pod vprašaj, ali jezgoraj navedeni namen sploh mogoče doseči.Posledica izbirne pravice glede implementacije 9. oziroma 11. člena prevzemne direktive, jetudi ureditev po <strong>ZPre</strong>-1: glede pravila nevtralnosti uprave ciljne družbe se je RepublikaSlovenija odločila <strong>za</strong> implementacijo (opt in), glede pravila spregleda obrambnih161 Pravilo nevtralnosti vsebuje 47. člen <strong>ZPre</strong>-1 oziroma 9. člen Direktive 2004/25/ES o ponudbah <strong>za</strong> prevzem (v nadaljevanjuprevzemna direktiva).162 Pravilo spregleda obrambnih mehanizmov je vsebovano v 49. členu <strong>ZPre</strong>-1 oziroma v 11. členu prevzemne direktive.163 Podrobneje glej: prof. dr. Marjan Kocbek, doc. dr. Nina Plavšak, mag. Dušan Pšeničnik, Zakon o prevzemih, Uvodnapojasnila, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 255 – 277.118
mehanizmov pa ne (opt out). Posledično je izbira glede spregleda ob upoštevanju drugegaodstavka 12. člena prevzemne direktive prepuščena ciljni družbi (48. in 49. člen <strong>ZPre</strong>-1).Oba zgoraj navedena instituta pa je glede na določbo tretjega odstavka 12. člena prevzemnedirektive mogoče še kombinirati s pravilom v<strong>za</strong>jemnosti (t.i. reciprocity rule). V primeruimplementacije takšnega pravila (glej 50. člen <strong>ZPre</strong>-1) se ciljna družba lahko odloči, ali bospoštovala pravila o nevtralnosti uprave oziroma pravila o spregledu obrambnihmehanizmov; pri tem glede odločitve ni svobodna, ampak je njena odločitev odvisna oddejstva, ali bi <strong>za</strong> prevzemnika, v primeru, da bi postal ciljna družba, veljala enaka pravila.Ne glede na to, da je iz gornjih izvajanj mogoče <strong>za</strong>ključiti, da na nivoju EU enotnih stališčdržav članic glede nevtralnosti uprave in glede spregleda obrambnih mehanizmov ni, je ponašem prepričanju mogoč vsaj en <strong>za</strong>ključek v nasprotni smeri: o prevzemu – tudi omorebitnih dejanjih, ki ga ovirajo – naj odloča večina delničarjev in ne delničarji »s posebnimipravicami« ali celo poslovodstvo ciljne družbe.V nadaljevanju skušamo na kratko predstaviti oba instituta (pravilo nevtralnosti, pravilospregleda) v kombinaciji s pravilom v<strong>za</strong>jemnosti. Še pred tem pa je potrebno razjasnitiosnovna vprašanja v zvezi s t.i. obrambnimi mehanizmi, saj sta oba instituta prav posledicaslednjih.47. – 51.2. Obrambni mehanizmiObrambni mehanizmi so inštrumenti, ki omogočajo ciljni družbi oziroma njenemuposlovodstvu, da bodisi prepreči spremembe v delniški strukturi bodisi otežijo oziromapodražijo prevzem. Poslovodstvo ciljne družbe jih lahko uporabi tako z namenom ohranitvesvojega položaja v ciljni družbi ali pa kot orodje, s katerim je mogoče izpogajati čim višjoceno oziroma prevzemno premijo.Najbolj običajna je delitev na obrambne mehanizme pred prevzemno ponudbo (t.i. pre-biddefences) in na obrambne mehanizme po oziroma tekom prevzemne ponudbe (t.i. post-biddefences). 164Obrambni mehanizmi pred prevzemno ponudbo onemogočajo, da <strong>za</strong>interesirana osebasploh pridobi delnice ciljne družbe (npr. prepoved odsvojitve delnic) ali pa onemogočajo, dapridobitelj delnic izvaja kontrolo na skupščini ciljne družbe (npr. omejitve glasovalnih pravic).Najbolj pogosti obrambni mehanizmi pred prevzemno ponudbo, ki se primerjalno pravnopojavljajo, so: omejitve oziroma prepovedi prenosa delnic; delnice z večkratno glasovalnopravico; prednostne delnice; piramidne strukture; navzkrižno lastništvo; »kapica« glededeleža glasovalnih pravic, ki jih je mogoče upoštevati; »kapica« glede deleža v kapitalu, ki gaje mogoče pridobiti; »zlate delnice«, delniški sporazumi itd.).Obrambni mehanizmi po oziroma tekom prevzemne ponudbe <strong>za</strong> razliko od zgoraj navedenihpridejo v poštev v teku prevzemne ponudbe – to seveda ne pomeni, da določena ravnanja, ki164 Obrambne mehanizme je mogoče deliti tudi glede na vpliv, ki ga imajo na vrednost ciljne družbe: povečujejo vrednost ciljnedružbe (povečanje osnovnega kapitala, poison pills), zmanjšujejo vrednost ciljne družbe (nakup lastnih delnic, crown jewel) alipa so (sorazmerno) nevtralni glede vpliva na vrednost ciljne družbe (npr. iskanje upravi naklonjenega večinskega lastnika).119
predstavljajo obrambni mehanizem, izven postopka s prevzemno ponudbo, sploh nisomožna, nasprotno: gre <strong>za</strong> povsem običajna ravnanja, ki pa imajo v teku postopka sprevzemno ponudbo namen oziroma učinek otežiti oziroma onemogočiti uspešnostprevzema. Primerjalno pravno so najbolj pogosta naslednja ravnanja: povečanje osnovnegakapitala, povečanje dolga, nakup lastnih delnic, nakup premoženja, odprodaja premoženja(še posebej, če gre <strong>za</strong> t.i. »družinsko srebrnino« - crown jewel defense), izplačilo dividend,prevzem prevzemnika (t.i. pac man defense), prevzem druge družbe, združitev, izdajafinančnih instrumentov, ki dajejo obstoječim delničarjem pravico do pridobitve delnic poposebno ugodnih pogojih (t.i. poison pills), iskanje alternativnega večinskega, upravinaklonjenega, lastnika (t.i. white knight), iskanje alternativnega manjšinjskega (a vseenopomembnega in upravi naklonjenega) lastnika (t.i. white squire).47. – 51.3. Pravilo nevtralnosti uprave (neutrality rule)Pravilo nevtralnosti uprave omejuje upravo ciljne družbe glede nekaterih obrambnihmehanizmov, ki sicer pridejo v poštev v teku postopka s prevzemno ponudbo (post-biddefences). Uprava tako ne sme povečati osnovnega kapitala (z uporabo instituta odobrenegakapitala), sklepati poslov zunaj rednega poslovanja družbe 165 , opravljati poslov ali dejanj, kibi lahko resneje ogrozili nadaljnje poslovanje družbe, pridobivati lastnih delnic ali vrednostnihpapirjev, iz katerih izhaja upravičenje do njih in opravljati dejanj, ki bi lahko onemogočalaponudbo.Predvsem <strong>za</strong>dnji obrambni mehanizem je pojmovno odprt do te mere, da dejansko obsegavse obrambne mehanizme, ki pridejo v poštev v postopku s prevzemno ponudbo (post-biddefences). Zato se postavlja vprašanje skladnosti ureditve z drugim odstavkom 9. členaprevzemne direktive, ki je sicer na podoben način pojmovno odprt, a izrecno kot izjemo odprepovedi opredeljuje iskanje alternativnih ponudb (white knight, white squire). Po strogogramatikalni razlagi iskanje alternativne ponudbe <strong>za</strong>gotovo predstavlja dejanje, kionemogoča ponudbo (prvotnega prevzemnika). A ob upoštevanju dejstva, da namen institutani v varstvu posameznega prevzemnika, ampak v varstvu prevzema kot instituta nasploh(neoviranje prevzemnih ponudb) – posledično pa delničarjev ciljne družbe, ki jim je v interesupridobiti čimboljšo prevzemno ponudbo, ne glede na to, kdo jo poda – bi bilo mogoče<strong>za</strong>ključiti, da iskanje alternativnih ponudb z določbo 5. točke drugega odstavka 47. člena<strong>ZPre</strong>-1 ni v nasprotju – posledično pa tudi navedena določba ni v nasprotju s prevzemnodirektive.Prepoved izvajanja obrambnih mehanizmov ni absolutna: v kolikor poslovodstvo ciljnedružbe <strong>za</strong> izvedbo obrambnih mehanizmov pridobi soglasje skupščine ciljne družbe, se lahkoposlužuje vseh obrambnih mehanizmov; <strong>za</strong> soglasje je potrebno pridobiti večino najmanj trehčetrtin pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala, kar pomeni, da o tem sklepu odločajoimetniki vseh delnic (kapitala) in ne zgolj imetniki delnic z glasovalno pravico; dodatno velja165 Glede vprašanja, kaj so posli rednega poslovanja, se največkrat pojavlja odgovor, da gre <strong>za</strong> posle, ki pomenijo neposrednoopravljanje dejavnosti (proizvodnja in prodaja blaga in storitev) oziroma posle v zvezi z dejavnostjo (nabava in naročanjeizdelkov in storitev v zvezi z dejavnostjo). Pri tem po našem mnenju ni mogoče upoštevati vseh dejavnosti, <strong>za</strong> katere je družbaregistrirana, ampak <strong>za</strong> tiste iz katerih ustvari pretežni del dohodkov.120
torej načelo večine kapitala in ne zgolj večine glasovalnih pravic. 166 Prevzem oziromaobramba pred njim je namreč <strong>za</strong>deva, ki se tiče vseh delničarjev in ne zgolj tistih, ki imajoglasovalno pravico. Navedeno je tudi v duhu načela, da o prevzemu odločajo delničarji ciljnedružbe – in ne poslovodstvo. Posledica tega je, da na skupščini, ki odloča o pooblastilihupravi ciljne družbe <strong>za</strong> uporabo obrambnih mehanizmov, ne učinkujejo omejitve (vinkulacije)glasovalnih pravic, ne glede na to, ali so določene v statutu , pogodbo med ciljno družbo inimetniki vrednostnih papirjev ali pa s pogodbo med imetniki vrednostnih papirjev ciljnedružbe – a le pod pogojem, da je omejitev (spregled) tovrstnega obrambnega mehanizmadoločen v statutu ciljne družbe (tretji odstavek 49. člena <strong>ZPre</strong>-1 v zvezi z 48. členom <strong>ZPre</strong>-1).V kolikor bi imela določena odločitev poslovodstva, nadzornega organa ali skupščine, ki jebila sprejeta še pred <strong>za</strong>četkom postopka s prevzemno ponudbo in ki ni del rednegaposlovanja družbe, lahko pa bi imela v fazi reali<strong>za</strong>cije tekom postopka s prevzemno ponudboučinek obrambnega mehanizma, je <strong>za</strong> njeno reali<strong>za</strong>cijo potrebna odobritev skupščinedelničarjev.Kršitev pravila, da morajo biti obrambni mehanizmi odobreni s strani skupščine družbe, ima<strong>za</strong> posledico njihovo ničnost.Glede rokov, ki morajo poteči od sklica skupščine do dneva <strong>za</strong>sedanja skupščine delničarjev,<strong>za</strong>kon določa specialno ureditev: skupščino je potrebno sklicati najmanj 14 dni pred dnem<strong>za</strong>sedanja – in ne najmanj 30 dni, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah v prvemodstavku 297. člena. 167<strong>Agencija</strong> pooblastila iz petega odstavka 47. člena <strong>ZPre</strong> – 1 (še) ni uporabila.47. – 51.4. Pravilo spregleda obrambnih mehanizmov (break-through rule)Pravila o spregledu obrambnih mehanizmov so <strong>za</strong>vezujoča samo, če so na <strong>za</strong>konskopredpisan način (glej infra) predpisan način določena v statutu ciljne družbe. Način ravnanjatorej ne izhaja iz samega <strong>za</strong>kona, ampak iz statuta ciljne družbe. Navedeno je posledicadejstva, da se RS ni odločila <strong>za</strong> u<strong>za</strong>konitev pravila spregleda (opt out – prvi odstavek 12.člena prevzemne direktive), kar pa ima <strong>za</strong> posledico, da se o uveljavitvi pravila spregledaodloča ciljna družba sama (drugi odstavek 12. člena prevzemne direktive).Vsebina instituta je v tem, da se v primeru, ko to določa statut ciljne družbe, ciljni družbionemogoči nadaljnja uporaba nekaterih obrambnih mehanizmov, ki so po svoji naravi sicerobrambni mehanizmi, ki obstajajo že pred prevzemno ponudbo (t.i. pre-bid defences).Tako npr. nimajo učinka (oziroma se njihov obstoj spregleda) omejitve prenosa vrednostnihpapirjev ciljne družbe (vinkulacija), ki bi po uspešni prevzemni ponudbi ovirale prenosvrednostnih papirjev na prevzemnika (drugi odstavek 49. člena <strong>ZPre</strong>-1). To pomeni, da nimogoče izpodbijati akcepta prevzemne ponudbe (in nadaljnje reali<strong>za</strong>cije le-tega, t.j. prenosa166 Podrobneje glej: prof. dr. Marjan Kocbek, komentar k 329. členu Zakona o gospodarskih družbah, Veliki komentar Zakona ogospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga (168. do 470. člen), GV Založba, Ljubljana 2007, str. 581 in nasl.167 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/09, v nadaljevanju ZGD-1C) jeuvedel možnost, da se v statutu družbe določi tudi krajši rok.121
vrednostnih papirjev iz akceptanta na prevzemnika) iz razloga, da je obstajala omejitevprenosa vrednostnih papirjev. Enako pravilo velja tudi <strong>za</strong> delnice, ki se prenašajo v obdobjuod sklica skupščine, na kateri se odloča o dopustnosti uporabe obrambnih mehanizmov sstrani uprave (47. člen <strong>ZPre</strong>-1), do njenega <strong>za</strong>ključka (šesti odstavek 49. člena <strong>ZPre</strong>-1).V zvezi s slednjim pa se pojavlja vprašanje, ali je takšno upravičenje (spregled obrambnegamehanizma) v praksi sploh mogoče učinkovito uveljaviti. Skupščina iz 47. člena <strong>ZPre</strong>-1 lahkopoteka le v obdobju od podaje prevzemne namere dalje, torej v postopku v zvezi sprevzemno ponudbo. Iz 40. in 41. člena <strong>ZPre</strong>-1 pa izhaja, da se vrednostni papirji, ki jihprevzemnik pridobi v teku prevzemne ponudbe, v centralnem registru nematerializiranihvrednostnih papirjev, do izdaje odločbe o uspešnosti prevzemne ponudbe ne preknjižijo naračun prevzemnika, ampak v dobro akceptantovega računa <strong>za</strong> prevzem. To torej pomeni, dase lahko spregled obrambnega mehanizma (omejitev prenosa) v praksi realizira samo <strong>za</strong>delnice, pridobljene od podaje prevzemne namere do pričetka teka postopka s prevzemnoponudbo. Rešitev se sicer nakazuje v tem, da je spregled obrambnega mehanizma(neučinkovanje omejitve prenosa) učinkovit že tako, da omogoča, da do preknjižbe delnic naračun prevzemnika (delnice pridobljene od podane prevzemne namere do <strong>za</strong>četka tekaprevzemne ponudbe) oziroma na račun akceptanta <strong>za</strong> prevzem (delnice, pridobljene v tekupostopka prevzemne ponudbe) sploh pride. 168 Drugo vprašanje pa je, kako omogočitiprevzemniku izvrševanje glasovalnih pravic <strong>za</strong> namene skupščine iz 47. člena <strong>ZPre</strong>-1 (šestiodstavek 49. člena v zvezi s tretjim odstavkom 49. člena <strong>ZPre</strong>-1); ker pravice izvrednostnega papirja lahko uveljavlja le njihov <strong>za</strong>koniti imetnik (16. člen Zakona onematerializiranih vrednostnih papirjev) – to pa prevzemnik v teku prevzemne ponudbe (še)ni, saj se delnice, ki so bile predmet akcepta, preknjižijo na poseben račun akceptanta in nena račun prevzemnika. Rešitev bi bilo mogoče iskati v smeri, da <strong>za</strong>kon že <strong>za</strong>to, ker na opisannačin ureja spregled obrambnega mehanizma, prevzemniku daje <strong>za</strong>konsko pooblastilo <strong>za</strong><strong>za</strong>časno (t.j. samo <strong>za</strong> skupščino iz 47. člena <strong>ZPre</strong>-1) izvrševanje pravic iz delnic, katerih<strong>za</strong>koniti imetnik je v tistem trenutku še vedno akceptant.O spregledu tistih obrambnih mehanizmov z uporabo omejitev glasovalnih pravic, ki bi -poleg omejevanja prenosa glasovalnih pravic na prevzemnika (šesti odstavek 49. člena<strong>ZPre</strong>-1), glej prejšnji odstavek - lahko vplivale na potek skupščine iz 47. člena <strong>ZPre</strong>-1, t.j.omejitve glasovalnih pravic imetnikov vrednostnih papirjev (tretji odstavek 47. člena <strong>ZPre</strong>-1),glej tč. 47 - 51.3.Poleg že opisanih ovir <strong>za</strong> prevzem ciljne družbe (omejitev prenosa vrednostnih papirjev naprevzemnika po uspešni prevzemni ponudbi, omejitve izvrševanja glasovalnih pravic naskupščini, ki odloča o odobritvi obrambnih mehanizmov upravi), je <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo učinkoviteganadzora nad ciljno družbo <strong>za</strong> prevzemnika bistveno, da v najkrajšem možnem časuposlovodenje družbe prev<strong>za</strong>mejo ljudje, ki jim <strong>za</strong>upa in <strong>za</strong> katere meni, da bodo izvrševalinjegovo poslovno politiko in da v čim večji meri onemogoči, da bi na ciljno družbo imeli vplivdrugi delničarji, t.j. tisti, ki niso dali prevzemne ponudbe, imajo pa glede na svoj deležglasovalnih pravic nesorazmerno veliko moč.168 Postavlja se vprašanje, kako bi se takšen prenos izvedel v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.Menimo, da sklep skupščine ciljne družbe o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov (48. člen <strong>ZPre</strong>-1) učinkuje kotdovoljenje izdajatelja <strong>za</strong> prenos v smislu drugega odstavka 35. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih.122
V ta namen <strong>za</strong>kon v četrtem odstavku 49. člena <strong>ZPre</strong> – 1 določa, možnost, da prevzemnik, kije na podlagi uspešne prevzemne ponudbe dosegel končni prevzemni prag, lahko skličeskupščino 169 , katere predmet je odpoklic članov organov nadzora in/ali vodenja družbe in/aliimenovanje novih in sprememba statuta ciljne družbe (in na ta način ukinitev oziromasprememba obrambnih mehanizmov, ki imajo svojo podlago v statutu ciljne družbe). Ker jenamen tovrstne skupščine delničarjev prav v ukinitvi posebnih privilegijev določenihdelničarjev (obrambnih mehanizmov), je logično, da na skupščini ne učinkujejo omejitveglasovalnih pravic oziroma posebne pravice posameznih delničarjev glede imenovanja in/aliodpoklica članov organov vodenja in/ali nadzora.Menimo, da je določba sedmega odstavka 49. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki določa pravico do denarneganadomestila imetnikom vrednostnih papirjev, ki izgubljajo posebna upravičenja, izrazitonejasna. Ni namreč mogoče govoriti o kršitvah pravic 170 , saj <strong>za</strong>kon določa, da je ravnanje,določeno v 49. členu <strong>ZPre</strong>-1, dopustno. Upravičenja iz 49. člena <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong>gotovo posegajov upravičenja določenih imetnikov vrednostnih papirjev, a očitno gre <strong>za</strong> poseg, ki ga je kotsorazmeren določil že <strong>za</strong>konodajalec. Terminologija, da so »z določbami prejšnjih odstavkovkršene« pravice imetnikov vrednostnih papirjev, <strong>za</strong>to ni pravilna: boljše bi bilo govoriti oposegu v pravice.Nedosledna terminologija pa tudi ni edini problem v zvezi z določbo sedmega odstavka 49.člena <strong>ZPre</strong>-1: le-ta namreč ne določa niti postopka, v katerem se določi denarnonadomestilo, niti vsebinskih okvirov, v okviru katerih se določa denarno nadomestilo.Menimo, da bi bilo v tem primeru mogoče odločati v nepravdnem postopku; po našemmnenju gre namreč <strong>za</strong> podobno situacijo kot v primeru odločanja o primerni odškodninimanjšinskim oziroma izstopajočim delničarjem (petnajsta alineja 50. člena Zakona ogospodarskih družbah), nadomestilu in o denarnem plačilu zunanjim delničarjem(sedemnajsta alineja 50. člena Zakona o gospodarskih družbah) in o predlogu <strong>za</strong> sodnipreizkus menjalnega razmerja (devetnajsta alineja 50. člena Zakona o gospodarskihdružbah). Ob tem bi se smiselno uporabljala pravila o sodnem preizkusu odpravnine (606. do615. člen Zakona o gospodarskih družbah).47. – 51.5. Uveljavitev pravila spregleda obrambnih mehanizmovPravila o spregledu obrambnih mehanizmov so <strong>za</strong>vezujoča le, če jih je ciljna družbauveljavila na predpisan način. To pomeni, da je potrebno <strong>za</strong> njihovo uveljavitev sprejeti sklepo spremembi statuta ciljne družbe. Za sklep o spremembi statuta je praviloma potrebnavečina najmanj treh četrtin pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala 171 - tudi v temprimeru torej velja dodatno načelo kapitalske večine (več o tem, glej supra). V kolikor je sstatutom ciljne družbe določena pravica posameznih imetnikov vrednostnih papirjev doimenovanja in/ali odpoklica članov organov vodenja in/ali nadzora, je <strong>za</strong> veljavnostnavedenega sklepa skupščine potrebno tudi soglasje le-teh.169 Tako kot v primeru skupščine iz 47. člena <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong>kon glede rokov, ki morajo poteči od sklica skupščine do dneva<strong>za</strong>sedanja skupščine delničarjev določa specialno ureditev: skupščino je potrebno sklicati najmanj 14 dni pred dnem <strong>za</strong>sedanja– in ne najmanj 30 dni, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah v prvem odstavku 297. člena.170 Zakon se izrecno sklicuje na imetnike vrednostnih papirjev, »katerih pravice so kršene z določbami prejšnjih odstavkov«.171 Glej drugi odstavek 329. člena Zakona o gospodarskih družbah.123
Sklep o spregledu obrambnih mehanizmov lahko skupščina ciljne družbe kadarkoli prekliče,pri čemer se soglasje imetnikov vrednostnih papirjev, ki imajo pravico imenovati in/aliodpoklicati člane organov vodenja in/ali nadzora ciljne družbe, ne <strong>za</strong>hteva.Zanimivi sta določbi petega in šestega odstavka 48. člena <strong>ZPre</strong>-1: določba petega odstavkanamreč prepoveduje t.i. nejavni družbi uveljaviti spregled obrambnih mehanizmov, šestiodstavek pa določa obveznost poročanja nadzornemu organu, pri čemer kot naveznookoliščino določa organizirani <strong>trg</strong>, na katerem se <strong>trg</strong>uje z vrednostnimi papirji ciljne družbeoziroma na katerih je bila vložena <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u.Glede na ureditev po določbi drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong>-1, po kateri so ciljne družbetudi t.i. nejavne družbe, je takšna ureditev nenavadna. Možno jo je sicer pojasniti z dejstvom,da se prevzemna direktiva nanaša samo na javne družbe, <strong>za</strong>radi česar je tudi razumljivo, daje npr. kot navezna okoliščina pri določitvi pristojnega organa <strong>za</strong> obveščanje o uveljavitvispregleda obrambnih mehanizmov, določen nadzorni organ glede na organiziran <strong>trg</strong>, nakaterem se <strong>trg</strong>uje z vrednostnimi papirji ciljne družbe. Vprašanje pa je, ali je opisana ureditev– ki določa drugačne pravice in obveznosti <strong>za</strong> javne družbe v primerjavi z nejavnimidružbami – skladna z ustavnim načelom enakega obravnavanja: <strong>za</strong>kon namreč glede drugihvprašanj, ki jih ureja, ne dela razlike med javnimi in nejavnimi družbami, glede konkretnegavprašanja pa iz <strong>za</strong>konodajnega gradiva 172 tudi ni mogoče ugotoviti razlogov, ki bi utemeljevalidrugačno obravnavanje. 17347. – 51.5. Pravilo v<strong>za</strong>jemnosti (reciprocity rule)Ciljna družba lahko izključi tako pravilo nevtralnosti uprave (neutrality rule), kot tudi pravilospregleda obrambnih mehanizmov (break-through rule), pri čemer pa morata biti izpolnjenadva pogoja: materialni pogoj je izpolnjen v primeru, da <strong>za</strong> prevzemnika (ali prevzemnikunadrejene družbe) ne veljajo pravila nevtralnosti uprave oziroma pravila o spregleduobrambnih mehanizmov. 174Materialni pogoj je dopolnjen s formalnim pogojem, da je skupščina ciljne družbe sklep ouveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti sprejela najmanj 18 mesecev pred objavo prevzemne namereprevzemnika; navedeno prevzemniku omogoča seznanitev z relevantnimi pravnimi indejanskimi okoliščinami prevzema še preden prične s formalnimi prevzemnimi aktivnostmi,po drugi strani pa onemogoča ciljni družbi, da bi pravilo v<strong>za</strong>jemnosti uporabila kot obrambnimehanizem, ko je prevzemna ponudba že v teku (t.i. post bid defence).Pravilo v<strong>za</strong>jemnosti ciljna družba uveljavi s sklepom, ki ga sprejme skupščina z večinonajmanj treh četrtin pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala 175 - tudi v tem primerutorej velja dodatno načelo kapitalske večine (več o tem, glej supra). Sklep o uveljavitviv<strong>za</strong>jemnosti lahko z enako večino, kot je bil sprejet, ciljna družba kadarkoli prekliče, pri172 Poročevalec DZ, XXXII, št. 49, z dne 5.5.2006.173 Tovrstno razlikovanje se pokaže tudi v primeru instituta uveljavitve v<strong>za</strong>jemnosti.174 Do takšne situacije npr. pride v primeru, ko pravni red, kateremu je podvržen prevzemnik, navedenih institutov sploh nepozna ali pa v primeru, ko pravni red družbi dopušča, da se odloči, da <strong>za</strong>njo navedena istituta ne veljata, družba pa takšnomožnost tudi izkoristi in izkorišča (t.i. opt out).175 Glej drugi odstavek 329. člena Zakona o gospodarskih družbah.124
čemer pa se pri tovrstnem sklepanju, če se nanaša na preklic v<strong>za</strong>jemnosti glede spregledaobrambnih mehanizmov, <strong>za</strong>hteva tudi soglasje imetnikov vrednostnih papirjev ciljne družbe,ki imajo v skladu s statutom pravico imenovati ali odpoklicati člane organa vodenja alinadzora.Sklep skupščine o uveljavitvi pravila v<strong>za</strong>jemnosti (in preklic) mora ciljna družba objaviti in gaposredovati Agenciji.Ker pa <strong>za</strong>kon – enako kot glede obveščanja o sprejemu sklepa o uveljavitvi spregledaobrambnih mehanizmov – kot navezno okoliščino (poleg Agencije) določa »nadzorni organdržav članic, na organiziranih <strong>trg</strong>ih katerih so uvrščeni vrednostni papirji ciljne družbe«, sepostavlja vprašanje, ali dolžnost poročanja o uveljavitvi v<strong>za</strong>jemnosti velja tako <strong>za</strong> javnedružbe, kot tudi <strong>za</strong> nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong>-1. Kljub temu, da gre<strong>za</strong> enako dikcijo kot v 48. členu <strong>ZPre</strong>-1 (obveščanje o sklepu o spregledu obrambnihmehanizmov), je po našem prepričanju potrebno izhajati iz dejstva, da v nasprotju zuveljavitvijo pravila spregleda obrambnih mehanizmov, v primeru uveljavitve pravilav<strong>za</strong>jemnosti takšna izrecna <strong>za</strong>konska prepoved ne obstaja. Seveda pa pride v poštev le vprimeru uveljavitve v<strong>za</strong>jemnosti glede pravila nevtralnosti uprave nejavne ciljne družbe; keruveljavitev pravila spregleda obrambnih mehanizmov <strong>za</strong> nejavno družbo <strong>za</strong>kon prepoveduje,je namreč logično, da se nanj ne more nanašati niti pravilo v<strong>za</strong>jemnosti.47. – 51.5. Register sklepovGlede na določbo 51. člena <strong>ZPre</strong>-1 je <strong>Agencija</strong> dolžna voditi register skupščinskih sklepov, skaterim ciljna družba uveljavi (oziroma prekliče) pravilo spregleda obrambnih mehanizmovoziroma pravilo v<strong>za</strong>jemnosti. Ker je <strong>za</strong>konsko dopusten le preklic spregleda obrambnihmehanizmov javne ciljne družbe (glej supra), bo takšen register vseboval zgolj sklepe javnihciljnih družb.Zakon določa minimalen nabor podatkov, ki jih mora vsebovati register sklepov in obenempooblašča Agencijo, da določi natančnejšo vsebino registra sklepov, postopek vpisa inizbrisa ter načina dostopov do podatkov v registru.Določba tretjega odstavka 51. člena <strong>ZPre</strong>-1 je po našem mnenju nejasna. Čeprav iz prvegadela stavka izhaja, da je register sklepov le omejeno dostopen (družbe, vpisane v register,izdajatelji vrednostnih papirjev borznoposredniške družbe), bi na širšo dostopnost ka<strong>za</strong>lodejstvo, da je register javno dostopen na spletni strani Agencije. Dodatno takšen <strong>za</strong>ključekpotrjuje tudi določba četrtega odstavka 12. člena prevzemne direktive, ki določa obveznostdržav članic, da se določbe (o spregledu / preklicu spregleda obrambnih mehanizmov, ouveljavitvi / preklicu pravila v<strong>za</strong>jemnosti) nemudoma razkrijejo.125
VI. PREKLIC ALI IZID PREVZEMNE PONUDBE52. Preklic prevzemne ponudbe (52. člen)52. člen(preklic prevzemne ponudbe)(1) Po objavi prevzemne ponudbe do izteka roka <strong>za</strong> njen sprejem lahko prevzemnik, če je topredvideno v prospektu, prekliče ponudbo in odstopi od pogodb, ki so bile sklenjene ssprejemom takšne ponudbe, če da konkurenčno ponudbo drug prevzemnik ali če nastopijookoliščine, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnihpapirjev ne ustre<strong>za</strong> več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi.(2) Preklic prevzemne ponudbe mora prevzemnik objaviti in <strong>za</strong>čne učinkovati z dnem objave.(3) O preklicu prevzemne ponudbe mora prevzemnik na dan njegove objave obvestitiagencijo in KDD.(4) Z dnem objave preklica prevzemne ponudbe se štejejo pogodbe, ki so bile sklenjene ssprejemom preklicane ponudbe, <strong>za</strong> razve<strong>za</strong>ne.52.1 SplošnoObrazložitevPo splošnih pravilih obligacijskega prava dana ponudba ponudnika veže (prvi odstavek 25.člena Obligacijskega <strong>za</strong>konika) 176 . T.i. ne<strong>za</strong>vezujoča ponudba je možna le v primeru, ko jeobveznost ostati pri ponudbi izključil sam ponudnik ali v primeru, ko to izhaja že iz okoliščinposla.Po splošnih pravilih je tudi umik (preklic) ponudbe možen le v primeru, ko naslovnik umikprejme pred ponudbo ali istočasno z njo (drugi odstavek 25. člena OZ).Določba 52. člena <strong>ZPre</strong>-1 vprašanje preklica (umika) sicer <strong>za</strong>vezujoče prevzemne ponudbeureja na drugačen način. Preklic (umik) prevzemne ponudbe je možen, a morajo biti <strong>za</strong>toizpolnjeni <strong>za</strong>konsko določeni pogoji.52.2 Pogoji <strong>za</strong> preklic prevzemne ponudbeZa odstop od prevzemne ponudbe <strong>za</strong>kon določa, da morata biti kumulativno izpolnjena dvapogoja:- formalni pogoj: odstop od prevzemne ponudbe mora biti predviden v prospektu, t.j.ponudbenem dokumentu.176 Uradni list RS, št. 97/07-UPB1, v nadaljevanju OZ.126
- vsebinski pogoj: konkurenčna ponudba drugega prevzemnika ali nastop okoliščin, kitako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev neustre<strong>za</strong> več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi (spremenjene okoliščine).Izmed navedenih pogojev sta z vidika določenosti formalni pogoj in konkurenčna ponudbaneproblematična: tako institut prospekta (28. člen <strong>ZPre</strong>-1) kot tudi konkurenčne prevzemneponudbe (IV. poglavje <strong>ZPre</strong>-1) sta namreč določena oziroma določljiva v <strong>za</strong>konu.Drugačna je situacija s pomensko odprtim terminom (generalno klavzulo) spremenjenihokoliščin. Temu institutu bo <strong>za</strong>to morala dati konkretno vsebino (sodna) praksa, pri čemer pamenimo, da si je ob tem mogoče pomagati z institutom klavzule spremenjenih okoliščin, kotjo pozna obligacijsko pravo. 177 V obeh primerih morajo namreč biti podane okoliščine: 1. kiotežujejo izpolnitev obveznosti; 2. v tolikšni meri, da pogodba (nakup vrednostnih papirjev)ne ustre<strong>za</strong> več pričakovanju strank(e) in 3. bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohranitipogodbo/e v veljavi.Nesporno morajo spremenjene okoliščine nastati po objavi prevzemne ponudbe. Izhajajoč iztemeljnega pravila trdnosti ponudbe in upoštevaje pravilo iz drugega odstavka 112. člena OZmenimo, da niti okoliščin, ki so nastale po prevzemni ponudbi, ni mogoče upoštevati kotupravičen razlog <strong>za</strong> preklic prevzemne ponudbe, v kolikor bi bilo takšne okoliščine ob objaviprevzemne ponudbe mogoče predvideti, se jim izogniti oziroma jih odkloniti. V kolikor takšnopravilo velja <strong>za</strong> vse osebe, ki vstopajo v obligacijska razmerja, je namreč takšen <strong>za</strong>ključekše toliko bolj upravičen <strong>za</strong> osebo, ki poda prevzemno ponudbo – pravni posel, ki se ga(praviloma) lotevajo strokovnjaki, od katerih se <strong>za</strong>hteva večja skrbnost.Spremenjene okoliščine morajo dejansko obstajati v času preklica prevzemne ponudbe inni dovolj zgolj možnost njihovega nastanka v prihodnosti. 178Glede vprašanja, katere okoliščine so – poleg konkurenčne prevzemne ponudbe – tiste, kiopravičujejo preklic prevzemne ponudbe, bi bila po našem mnenju v pomoč tudi določba 5.točke drugega odstavka 28. člena <strong>ZPre</strong>-1. Le-ta namreč kot eno izmed primeroma naštetihbistvenih sestavin prospekta 179 določa tudi opis okoliščin, v katerih lahko prevzemnikprekliče prevzemno ponudbo. V kolikor namreč prevzemnik v prospektu spremenjeneokoliščine, <strong>za</strong> katere meni, da opravičujejo njegov morebiten preklic prevzemne ponudbe,konkretno opiše, preklic prevzemne ponudbe mimo teh okoliščin po našem mnenju nimogoč.52.3. Dodatne obveznosti prevzemnika, učinkovanje in posledice preklica prevzemneponudbe:Preklic prevzemne ponudbe mora prevzemnik objaviti in o preklicu na dan objave obvestititudi Agencijo in KDD (tretji odstavek 52. člena <strong>ZPre</strong>-1). Preklic prevzemne ponudbe <strong>za</strong>čne177 Glej 112. člen OZ.178 Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. G 7 / 2012 z dne 15.10.2012.179 Bistvene sestavine prospekta <strong>za</strong>kon sicer določa z uporabo generalne klavzule: prospekt mora vsebovati vse podatke, ki sopotrebni, da imetniki vrednostnih papirjev oblikujejo ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe.127
učinkovati z dnem objave: pogodbe, ki so bile sklenjene s sprejemom preklicane ponudbe,se štejejo <strong>za</strong> razve<strong>za</strong>ne.Prevzemna ponudba, ki jo prevzemnik prekliče, ni uspešna (1. točka prvega odstavka 53.člena <strong>ZPre</strong>-1), kar <strong>Agencija</strong> ugotovi z odločbo o izidu prevzemne ponudbe (prvi odstavek 56.člena <strong>ZPre</strong>-1). Poleg tega, da se pogodbe, sklenjene na podlagi neuspešne prevzemneponudbe štejejo <strong>za</strong> razve<strong>za</strong>ne, ima to <strong>za</strong> posledico tudi, da prevzemnik 12 mesecev odizdaje odločbe o izidu prevzemne ponudbe ne sme dati nove prevzemne ponudbe niti nesme kupovati vrednostnih papirjev, tako da bi skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih že ima,presegel prevzemni prag (tretji odstavek 61. člena <strong>ZPre</strong>-1). V kolikor prevzemnik v ciljnidružbi že presega prevzemni prag (oziroma dodatni prevzemni prag), glasovalne pravice izdelnic, katerih imetnik je, mirujejo (drugi odstavek 63. člena <strong>ZPre</strong>-1).53. Izid prevzemne ponudbe (53. člen)53. člen(izid prevzemne ponudbe)(1) Prevzemna ponudba ni uspešna (v nadaljnjem besedilu: neuspešna prevzemnaponudba):1. če jo prevzemnik prekliče v skladu s prejšnjim členom;2. če agencija razveljavi postopek s to ponudbo v skladu z <strong>za</strong>konom, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnihpapirjev;3. če nastopi razvezni pogoj iz 20. člena tega <strong>za</strong>kona;4. če je prevzemnik v tej ponudbi določil prag uspešnosti in ta prag ni bil dosežen ali5. če prevzemnik v roku, določenem v drugem odstavku 55. člena tega <strong>za</strong>kona, ne izpolniobveznosti deponiranja razlike v denarju.(2) Če ne nastopi noben položaj iz prejšnjega odstavka, je prevzemna ponudba uspešna (vnadaljnjem besedilu: uspešna prevzemna ponudba).Obrazložitev<strong>ZPre</strong>-1 v navedenem členu natančno definira situacije, v primeru katerih se šteje, daprevzemna ponudba ni uspešna (glej pojasnila k posameznim členom in tretji odstavek 555.člena ZTFI).Če prevzemna ponudba ni uspešna, to pomeni nastop razveznega pogoja (pogodbe, ki sesklenejo s sprejemom prevzemne ponudbe so sklenjene tudi pod splošnim odložnimpogojem, ki nastopi, če je prevzemna ponudba uspešna in hkrati pod splošnim razveznimpogojem, ki nastopi, če prevzemna ponudba ni uspešna) in posledično prenehanje pravnihučinkov, ki so nastali s sprejemom te prevzemne ponudbe (61. člen <strong>ZPre</strong>-1).Če ne nastopi nobena od situacij iz prvega odstavka 53. člena <strong>ZPre</strong>-1, se šteje, da jeprevzemna ponudba uspešna.128
Prevzemna ponudba je uspešna tudi v primeru, ko ponudbe ne sprejme nobeden izmeddelničarjev (niti imetnik vsaj ene delnice), a le pod pogojem, da v ponudbi ni določen praguspešnosti. Razlog <strong>za</strong> takšno stališče je po oceni Agencije dejstvo, da je s stališča <strong>za</strong>ščitemanjšinskih delničarjev bistveno, da pride do objave prevzemne ponudbe pod pogoji, ki jihpredvideva <strong>ZPre</strong>-1. Ob tem pa hkrati velja, da <strong>za</strong> prevzemnika, ki iz razloga, ker ponudbe nebi sprejel nobeden izmed delničarjev (torej iz razloga, na katerega sam nima nikakršnegavpliva) ne morejo veljati nekatere posledice iz tretjega odstavka 61. člena <strong>ZPre</strong>-1 (npr.prepoved objave nove prevzemne ponudbe v roku 12 mesecev od izdaje odločbe o iziduprevzemne ponudbe).54. Objava izida prevzemne ponudbe (54. člen)54. člen(objava izida prevzemne ponudbe)(1) Prevzemnik mora v treh dneh od izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe objavitiobvestilo o njenem izidu, ki vsebuje:1. <strong>za</strong> vsak razred ali vrsto vrednostnih papirjev, ki so bili predmet te ponudbe:– skupno število akceptantov;– skupno količino vrednostnih papirjev, glede katere so akceptanti sprejeli to ponudbo, in– delež, ki ga predstavlja količina vrednostnih papirjev iz prejšnje alinee v njihovi celotniizdaji;2. izjavo, ali je ponudba uspešna, in3. pri neuspešni ponudbi tudi opis razloga <strong>za</strong> neuspešnost.(2) Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu <strong>za</strong> vpis povečanjaosnovnega kapitala v sodni register, ki je potrebno <strong>za</strong> izdajo teh delnic, mora prevzemnik vobvestilu o izidu prevzemne ponudbe namesto izjave o njeni uspešnosti to navesti.(3) V roku iz prvega odstavka tega člena mora prevzemnik agenciji in organu, pristojnemu <strong>za</strong>varstvo konkurence, posredovati:1. vsebino obvestila o izidu prevzemne ponudbe;2. če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, razen delnic izprejšnjega odstavka: potrdilo KDD, da je izdajatelj teh vrednostnih papirjev izpolnil obveznostiz prvega odstavka 58. člena tega <strong>za</strong>kona in3. v primeru iz prvega odstavka 20. člena tega <strong>za</strong>kona: odločbo pristojnega organa odovoljenju ali soglasju ali izjavo, da taka odločba do izteka roka <strong>za</strong> sprejem ponudbe ni bilaizdana.(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora prevzemnik v treh delovnih dneh poprejemu sklepa o vpisu ustreznega povečanja osnovnega kapitala v sodni register objaviti topravno dejstvo.129
(5) V roku iz prejšnjega odstavka mora prevzemnik agenciji in organu, pristojnemu <strong>za</strong> varstvokonkurence, posredovati:1. vsebino obvestila iz prejšnjega odstavka in2. potrdilo KDD, da je izdajatelj novih delnic izpolnil obveznost iz prvega odstavka 58. členatega <strong>za</strong>kona.(6) <strong>Agencija</strong> lahko na utemeljeno <strong>za</strong>htevo prevzemnika podaljša rok iz prvega odstavka tegačlena.54.1 SplošnoObrazložitevV skladu s prvim odstavkom 54. člena <strong>ZPre</strong> -1 mora prevzemnik v treh dneh od izteka roka<strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe objaviti obvestilo o njenem izidu. Smisel te določbe je zlastiv tem, da se akceptanti in ciljna družba seznanijo z izidom prevzemne ponudbe. V skladu zdoločbami <strong>ZPre</strong>-1 namreč prevzemnik akceptante prevzemne ponudbe (pa tudi ciljnedružbe) ni dolžan posamično oziroma individualno obveščati o njenem izidu. Prevzemnikitako lahko računajo, da bodo v relativno kratkem času 180 po objavi izida prevzemne ponudbeprejeli denarna sredstva in/ali nadomestne vrednostne papirje <strong>za</strong> v postopku prevzemneponudbe prodane vrednostne papirje ciljne družbe. Podobno lahko ciljna družba računa, dabodo v relativno kratkem času po objavi izida prevzemne ponudbe prenehale omejitve dejanjciljne družbe iz 47. člena <strong>ZPre</strong> -1.<strong>Agencija</strong> lahko na utemeljeno <strong>za</strong>htevo prevzemnika rok <strong>za</strong> objavo izida prevzemne ponudbetudi podaljša (šesti odstavek 54. člena <strong>ZPre</strong>-1).54.2 Obvezne sestavine javne objave obvestila prevzemnika o izidu prevzemneponudbeVsako obvestilo prevzemnika o izidu prevzemne ponudbe mora vsebovati :1. <strong>za</strong> vsak razred ali vrsto vrednostnih papirjev, ki so bili predmet te ponudbe:a) skupno število akceptantov;b) skupno količino vrednostnih papirjev, glede katere so akceptanti sprejeli to ponudbo,inc) delež, ki ga predstavlja količina vrednostnih papirjev iz prejšnje alinee v njihovi celotniizdaji;2. izjavo, ali je ponudba uspešna, in3. pri neuspešni ponudbi tudi opis razloga <strong>za</strong> neuspešnost.180 Glej določbo 56. člena in 57. člena <strong>ZPre</strong>-1.130
Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu <strong>za</strong> vpis povečanjaosnovnega kapitala v sodni register, ki je potrebno <strong>za</strong> izdajo teh delnic, moraprevzemnik v obvestilu o izidu prevzemne ponudbe namesto izjave o njeni uspešnosti toizrecno navesti.54.3 Obveščanje Agencije in Javne Agencije <strong>za</strong> varstvo konkurence o izidu prevzemneponudbeV treh dneh od izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe mora prevzemnik Agenciji inJavni Agenciji <strong>za</strong> varstvo konkurence posredovati:1. vsebino obvestila o izidu prevzemne ponudbe;2. če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji 181 : potrdiloKDD, da je izdajatelj teh vrednostnih papirjev izpolnil obveznost iz prvega odstavka58. člena <strong>ZPre</strong> -1 182 in3. v primeru iz prvega odstavka 20. člena <strong>ZPre</strong>-1 183 : odločbo pristojnega organa odovoljenju ali soglasju ali izjavo, da taka odločba do izteka roka <strong>za</strong> sprejem ponudbeni bila izdana.Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemneponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu <strong>za</strong> vpis povečanja osnovnega kapitala vsodni register, ki je potrebno <strong>za</strong> izdajo teh delnic, mora prevzemnik v treh delovnih dneh poprejemu sklepa o vpisu ustreznega povečanja osnovnega kapitala v sodni register objavitito pravno dejstvo. V istem roku mora prevzemnik Agenciji in Javna <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> varstvokonkurence posredovati vsebino navedenega obvestila in potrdilo KDD, da je izdajatelj novihdelnic izpolnil obveznost iz prvega odstavka 58. člena <strong>ZPre</strong>-1.55. Deponiranje razlike v denarju (55. člen)55. člen(deponiranje razlike v denarju)(1) Pri prevzemni ponudbi iz četrtega odstavka 17. člena tega <strong>za</strong>kona KDD izračuna skupnidenarni znesek, potreben <strong>za</strong> izplačilo razlik v ceni vsem akceptantom, ki so do takega181 Razen novih delnice, pri katerih do izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu <strong>za</strong>vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register, ki je potrebno <strong>za</strong> izdajo teh delnic.182 Prvi odstavek 58. člena <strong>ZPre</strong> -1 določa: »Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomesti vrednostni papirji, moraprevzemnik v dveh delovnih dneh KDD izdati popoln nalog <strong>za</strong> njihovo izdajo v količini, potrebni <strong>za</strong> izpolnitev vsehprevzemnikovih obveznosti do akceptantov«.183 Prvi odstavek 20. člena <strong>ZPre</strong>-1 določa: »Če je <strong>za</strong> pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, polegdovoljenja iz 32. člena <strong>ZPre</strong>-1 potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, mora prevzemna ponudba vsebovati razveznipogoj, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka <strong>za</strong> sprejem te ponudbe:1. tega dovoljenja ali soglasja ne izda;2. <strong>za</strong>vrne izdajo tega dovoljenja ali soglasja ali3. izda dovoljenje ali soglasje samo <strong>za</strong> pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnih papirjev kot vsote količinevrednostnih papirjev, ki jih je prevzemnik že pridobil, in tistih, glede katerih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo tegaprevzemnika.«131
izplačila upravičeni. KDD mora o višini takšnega skupnega denarnega zneska obvestitiprevzemnika najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o izidu prevzemneponudbe.(2) Prevzemnik mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavkadeponirati denarni znesek iz prejšnjega odstavka na posebnem računu KDD.(3) KDD mora obvestiti agencijo o deponiranju zneska v skladu s prejšnjim odstavkom ali oopustitvi depozita naslednji delovni dan po deponiranju ali izteku roka <strong>za</strong> deponiranje.55.1 SplošnoObrazložitevV četrtem odstavku 17. člena <strong>ZPre</strong>-1 je določeno, da mora prevzemnik v primeru, ko vprevzemni ponudbi ponuja nadomestne vrednostne papirje po menjalnem razmerju, pokaterem akceptant <strong>za</strong> en vrednostni papir prejme manj kakor en nadomestni vrednostnipapir 184 , akceptantom, ki ne razpolagajo z ustreznim številom vrednostnih papirjev, dabi lahko <strong>za</strong> celotno količino vrednostnih papirjev, glede katere bodo sprejeli prevzemnoponudbo, prejeli nadomestne vrednostne papirje 185 , ponuditi izplačilo razlike v denarju (vnadaljnjem besedilu: razlika v ceni).Iz prvega odstavka 55. člena <strong>ZPre</strong>-1 izhaja, da pri zgoraj navedeni prevzemni ponudbi izčetrtega odstavka 17. člena <strong>ZPre</strong>-1, KDD 186 izračuna skupni denarni znesek, potreben <strong>za</strong>izplačilo razlik v ceni vsem akceptantom, ki so do takega izplačila upravičeni. KDD mora ovišini takšnega skupnega denarnega zneska obvestiti prevzemnika najpozneje v trehdelovnih dneh po prejemu obvestila o izidu prevzemne ponudbe.55.2 Deponiranje denarnega zneska na posebnem računu KDDV skladu z drugim odstavkom 55. člena <strong>ZPre</strong>-1 mora prevzemnik v treh delovnih dneh poprejemu citiranega obvestila KDD 187 deponirati s strani KDD izračunani denarni znesekna posebnem računu KDD.55.3 Obveščanje Agencije o deponiranju denarnega zneskaKDD mora obvestiti Agencijo o deponiranju zneska v skladu s prejšnjim odstavkom ali oopustitvi depozita naslednji delovni dan po deponiranju ali izteku roka <strong>za</strong> deponiranje. 188184 V skladu z drugim odstavkom 16. člena <strong>ZPre</strong> -1 lahko prevzemnik v prevzemni ponudbi ponudi namesto denarnega plačila levrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu <strong>ZPre</strong>-1.185 Če prevzemnik ponudi izdane nadomestne vrednostne papirje, jih mora pred objavo prevzemne ponudbe deponirati pri KDDin do izpolnitve obveznosti akceptantom ali do izdaje odločbe, s katero agencija ugotovi, da prevzemna ponudba ni uspešna, znjimi ne more več razpolagati (37. člen <strong>ZPre</strong>-1).186 Centralna klirinškodepotna družba d.d., Ljubljana.187 Iz prvega odstavka 55. člena <strong>ZPre</strong> -1.188 Tretji odstavek 55. člena <strong>ZPre</strong>-1.132
56. Odločba o izidu prevzemne ponudbe (56. člen)56. člen(odločba o izidu prevzemne ponudbe)(1) <strong>Agencija</strong> izda odločbo, s katero ugotovi uspešnost ali neuspešnost ponudbe (vnadaljnjem besedilu: odločba o izidu prevzemne ponudbe), najpozneje v treh delovnih dneh.(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče od dneva, ko agencija prejme1. v primeru iz drugega odstavka 54. člena tega <strong>za</strong>kona: obvestilo iz petega odstavka 54.člena tega <strong>za</strong>kona;2. pri prevzemni ponudbi iz četrtega odstavka 17. člena tega <strong>za</strong>kona: obvestilo iz tretjegaodstavka 55. člena tega <strong>za</strong>kona in3. v drugih primerih: obvestilo iz tretjega odstavka 54. člena tega <strong>za</strong>kona.(3) <strong>Agencija</strong> vroči odločbo o izidu prevzemne ponudbe prevzemniku, ciljni družbi, KDD inorgani<strong>za</strong>torju organiziranega <strong>trg</strong>a.(4) Ciljna družba mora odločbo o izidu prevzemne ponudbe objaviti v treh delovnih dneh odnjenega prejema na enak način, kakor je bila objavljena ponudba.Obrazložitev56.1 Odločba o izidu prevzemne ponudbe – splošnoPrvi odstavek 56. člena <strong>ZPre</strong>-1 določa, da <strong>Agencija</strong> izda odločbo, s katero ugotovi uspešnostali neuspešnost ponudbe (v nadaljnjem besedilu: odločba o izidu prevzemne ponudbe),najpozneje v treh delovnih dneh. Pri tem je potrebno omeniti, da je <strong>Agencija</strong> pri odločanju oizdaji navedene odločbe ve<strong>za</strong>na na kogentne določbe 53. člena <strong>ZPre</strong> -1, ki v prvem odstavkutaksativno naštevajo 5 primerov, kdaj prevzemna ponudba ni uspešna in nadalje v drugemodstavku določajo, da če ne nastopi noben položaj iz prvega odstavka, je prevzemnaponudba uspešna. V skladu s prvim odstavkom 53. člena <strong>ZPre</strong> -1 je tako prevzemnaponudba neuspešna:1. če jo prevzemnik prekliče v skladu z 52. členom <strong>ZPre</strong>-1;2. če <strong>Agencija</strong> razveljavi postopek s to ponudbo v skladu z <strong>za</strong>konom, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnihpapirjev 189 ;3. če nastopi razvezni pogoj iz 20. člena <strong>ZPre</strong> -1;4. če je prevzemnik v tej ponudbi določil prag uspešnosti in ta prag ni bil dosežen ali189 Tretji odstavek 555. člena Zakona o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov, določa, da če prevzemnik ne ravna v skladu z odredbo oodpravi kršitev ali če gre <strong>za</strong> kršitve, ki jih ni mogoče odpraviti, <strong>Agencija</strong> z odločbo razveljavi postopek s prevzemno ponudbo. Zodločbo iz prvega stavka tega odstavka mora <strong>Agencija</strong> tudi odločiti, da je prevzemna ponudba neuspešna.133
5. če prevzemnik v roku, določenem v drugem odstavku 55. člena <strong>ZPre</strong>-1, ne izpolniobveznosti deponiranja razlike v denarju.V vseh ostalih primerih pa je prevzemna ponudba uspešna in <strong>Agencija</strong> posledično moraizdati prevzemniku odločbo o tem, da je prevzemna ponudba uspešna.56.2. Kdo lahko izpodbija odločbo o izidu prevzemne ponudbeV zvezi z izdajo odločbe o izidu prevzemne ponudbe se v praksi večkrat <strong>za</strong>stavlja vprašanje,kdo so osebe, ki lahko v postopku sodnega varstva s tožbo pred pristojnim Vrhovnimsodiščem Republike Slovenije (508. člen ZTFI) izpodbijajo navedeno odločbo. Pri tem jepotrebno izhajati tako iz določb ZTFI, ki izrecno določajo, katera oseba je lahko stranka vpostopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, kakor tudi iz določbZakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določajo, kdo so lahko tožniki v upravnem sporuzoper navedeno odločbo Agencije. <strong>ZPre</strong> – 1 namreč tovrstnih postopkovnih določb nevsebuje oziroma te tematike ne ureja.V skladu s prvim odstavkom 553. člena ZTFI, ki določa posebna pravila <strong>za</strong> postopekodločanja o izdaji dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo, je stranka v postopku odločanjaAgencije o izdaji dovoljenja <strong>za</strong> prevzemno ponudbo samo prevzemnik. Po 506. členu ZTFIse sodno varstvo proti odločbam Agencije <strong>za</strong>gotavlja v postopku, določenem z ZTFI, pričemer se <strong>za</strong> ta postopek smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06, 62/10 in 98/11 – odločba US; v nadaljevanju ZUS-1), če v ZTFI ni določenodrugače. Prvi odstavek 17. člena ZUS - 1 določa, da je lahko tožnik (v postopku sodnegavarstva) oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.V skladu s 515. členom ZTFI se pododdelek 14.2.2. ZTFI, ki je v okviru ZTFI lex specialis <strong>za</strong>postopek sodnega varstva proti posameznim odločbam Agencije 190 , uporablja <strong>za</strong> postopeksodnega varstva proti naslednjim odločbam Agencije:1. odločbi iz prvega odstavka 72. člena ZTFI, s katero <strong>Agencija</strong> potrdi prospekt,2. odločbi, s katero <strong>Agencija</strong> izda dovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo iz 32. člen <strong>ZPre</strong>-1,3. odločbi o izidu prevzemne ponudbe iz 56. člena <strong>ZPre</strong>-1 in4. odločbi o razveljavitvi postopka s prevzemno ponudbo iz tretjega odstavka 555. členaZTFI.Po drugem odstavku istega člena se, če v pododdelku 14.2.2 ZTFI ni določeno drugače, vpostopku sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena uporablja pododdelek 14.2.1 tega<strong>za</strong>kona.Iz navedenih <strong>za</strong>konskih določb je tako razvidno, da so <strong>za</strong> določitev oseb, ki so aktivnolegitimirane <strong>za</strong> vložitev tožbe zoper odločbo Agencije o izidu prevzemne ponudbe oziroma solahko tožniki v upravnem sporu zoper Agencijo v zvezi z navedeno odločbo Agencije,relevantne določbe prvega odstavka 17. člena ZUS-1, saj ZTFI tovrstnih določb v poglavju, ki190 Ena od posebnosti je npr., da petnajstdnevni rok <strong>za</strong> vložitev tožbe <strong>za</strong>čne teči npr. šele z objavo odločbe o izidu prevzemneponudbe iz 56. člena <strong>ZPre</strong>-1.134
ureja postopek sodnega varstva ne vsebuje. 191 Ker je lahko po specialni določbi prvegaodstavka 553. člena ZTFI stranka v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja <strong>za</strong>prevzemno ponudbo samo prevzemnik 192 , je lahko tudi vložnik tožbe zoper odločbo Agencijeo izidu prevzemne ponudbe po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom506. člena ZTFI le prevzemnik. Druga oseba (npr. stranka, katere pravni interes utegne biti zodločbo Agencije pri<strong>za</strong>det) namreč v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja <strong>za</strong>prevzemno ponudbo ne more sodelovati in <strong>za</strong>to tudi ne more <strong>za</strong>četi upravnega spora zoperAgencijo oziroma vložiti tožbe zoper odločbo Agencije o izidu prevzemne ponudbe. 193V zvezi z navedenim je potrebno omeniti, da zoper odločbo Agencije o izidu prevzemneponudbe v skladu s tretjim odstavkom 496. člena ZTFI ni mogoče vložiti niti izrednih pravnihsredstev (npr. obnove postopka ali <strong>za</strong>hteve, da se odločba izreče <strong>za</strong> nično) 194 .56.3 Vročitev in objava odločbe o izidu prevzemne ponudbe<strong>Agencija</strong> vroči odločbo o izidu prevzemne ponudbe prevzemniku, ciljni družbi, KDD inorgani<strong>za</strong>torju organiziranega <strong>trg</strong>a (tretji odstavek 56. člena <strong>ZPre</strong>-1). Po določbi četrtegaodstavka 56. člena <strong>ZPre</strong> -1 mora ciljna družba odločbo o izidu prevzemne ponudbe objaviti vtreh delovnih dneh od njenega prejema na enak način, kakor je bila objavljena ponudba (vskladu z drugim odstavkom 9. člena <strong>ZPre</strong> -1 torej tudi v dnevniku, ki izhaja na celotnemobmočju Republike Slovenije).57. Izpolnitev obveznosti iz uspešne prevzemne ponudbe (57. člen)57. člen(izpolnitev obveznosti iz uspešne prevzemne ponudbe)(13) Če je prevzemna ponudba uspešna, mora KDD v osmih dneh po prejemu odločbe oizidu prevzemne ponudbe v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika izpolniti denarno obveznost aliobveznost prenosa izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev akceptantom v skladu spogodbami, ki so bile sklenjene na podlagi sprejema prevzemne ponudbe.(14) Ne glede na prejšnji odstavek mora KDD v primeru iz 60. člena tega <strong>za</strong>konaakceptantom, ki so sprejeli naknadno ponudbo, v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika izpolnitidenarne obveznosti v osmih dneh od izteka roka <strong>za</strong> sprejem naknadne ponudbe.ObrazložitevPrevzemnik mora <strong>za</strong>gotoviti izpolnitev vseh svojih obveznosti iz prevzemne ponudbe, ki jonamerava objaviti. Pred objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnik pridobiti dovoljenjeAgencije, pogoja <strong>za</strong> izdajo tega dovoljenja pa sta med drugim tudi sklenitev pogodbe ostoritvah v zvezi s prevzemno ponudbo, ki jo skleneta prevzemnik in KDD in plačilo191 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G3/2008 z dne 20.10.2009.192 Gre <strong>za</strong> izjemo od splošnega pravila, določenega v drugem odstavku 541. člena ZTFI, da je lahko stranka v postopku tudioseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo Agencije pri<strong>za</strong>det, če svojo udeležbo v postopku prijavi s pisno vlogo.193 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 10/2002 z dne 25.3.2003 in G 12/2006 z dne 6.2.2007.194 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G5/2008 z dne 9.2.2010.135
akontacije cene po tej pogodbi ter deponiranje denarnega zneska ali bančne garancijeoziroma nadomestnih vrednostnih papirjev pri KDD 195 . KDD namreč po <strong>za</strong>ključku prevzemneponudbe, ki je uspešna, v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika izpolnjuje obveznosti v razmerjudo akceptantov.Glede na vrsto nadomestila je lahko prevzemna ponudba denarna, nadomestna, alternativnaali kombinirana 196 . Ne glede na to, ali prevzemnik ponudi denarno plačilo ali plačilo v oblikinadomestnih vrednostnih papirjev 197 , KDD v osmih dneh po prejemu odločbe o iziduprevzemne ponudbe, v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika izpolni denarno obveznost aliobveznost prenosa izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev akceptantom.V primeru naknadne prevzemne ponudbe 198 pa mora KDD prevzemnikove obveznosti doakceptantov izpolniti v osmih dneh od izteka roka <strong>za</strong> sprejem naknadne prevzemneponudbe. Do te namreč pride v alternativni ponudbi, če prevzemnik (ali drug izdajatelj prinovih nadomestnih vrednostnih papirjih) ni opravil vsega potrebnega <strong>za</strong> izdajo teh novihnadomestnih vrednostnih papirjev 199 .58. Izdaja in prenos novih nadomestnih vrednostnih papirjev (58. člen)58. člen(izdaja in prenos novih nadomestnih vrednostnih papirjev)(1) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomesti vrednostni papirji, mora prevzemnikv dveh delovnih dneh KDD izdati popoln nalog <strong>za</strong> njihovo izdajo v količini, potrebni <strong>za</strong>izpolnitev vseh prevzemnikovih obveznosti do akceptantov.(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:1. če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka <strong>za</strong> njen sprejempristojno sodišče še ni odločilo o predlogu <strong>za</strong> vpis povečanja osnovnega kapitala v sodniregister, ki je potrebno <strong>za</strong> izdajo teh delnic: od dneva, ko prevzemnik prejme sklep o vpisutega povečanja v sodni register;2. v drugih primerih: od izteka roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe.(3) KDD mora v osmih dneh po prejemu naloga <strong>za</strong> izdajo iz prejšnjega odstavka vpisati vcentralni register ustrezno količino novih nadomestnih vrednostnih papirjev in jih prenesti vdobro računov akceptantov iz prvega odstavka 40. člena tega <strong>za</strong>kona v skladu s pogodbami,ki so bile sklenjene na podlagi njihovega sprejema ponudbe.ObrazložitevPredmet prevzemne ponudbe so lahko tudi novi nadomestni vrednostni papirji. Prevzemnikmora <strong>za</strong>to v primeru takšne uspešne prevzemne ponudbe <strong>za</strong> izpolnitev obveznosti do195 Glej 32. člen <strong>ZPre</strong>-1.196 Glej 16. člen <strong>ZPre</strong>-1.197 Glej 18. člen <strong>ZPre</strong>-1.198 Glej 60. člen <strong>ZPre</strong>-1.199 Glej drugi odstavek 20. člena <strong>ZPre</strong>-1.136
akceptantov v dveh delovnih dneh KDD izdati popoln nalog <strong>za</strong> izdajo potrebnega števila leteh. Če so ti novi vrednostni papirji nove delnice in če sodišče do izteka roka <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe še ni izdalo sklepa o vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodniregister, potem rok dveh delovnih dni teče od dneva, ko prevzemnik prejme sklep sodišča ovpisu povečanja osnovnega kapitala, v vseh ostalih primerih pa rok teče od izteka roka <strong>za</strong>sprejem prevzemne ponudbe. Naloga KDD je, da v roku osmih delovnih dni po prejemunaloga vpiše v centralnem registru potrebno količino novih nadomestnih vrednostnih papirjevin jih prenese v dobro računov akceptantov, ki so sprejeli prevzemno ponudbo.59. Prenos vrednostnih papirjev (59. člen)59. člen(prenos vrednostnih papirjev)Ko KDD v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika v celoti izpolni njegove obveznosti iz 57. in 58.člena tega <strong>za</strong>kona, prenese vrednostne papirje akceptantov na račun vrednostnih papirjevprevzemnika.ObrazložitevV primeru uspešne prevzemne ponudbe KDD v imenu in <strong>za</strong> račun prevzemnika najprej vceloti izpolni obveznost prenosa denarnega zneska in/ali nadomestnih vrednostnih papirjevna račun akceptantov, nato pa prenese še vrednostne papirje akceptantov na računprevzemnika.60. Naknadna ponudba (60. člen)60. člen(naknadna ponudba)(1) Če je prevzemnik v alternativni ponudbi ponudil nove nadomestne vrednostne papirje inse je izpolnil razvezni pogoj iz drugega odstavka 20. člena tega <strong>za</strong>kona, mora vsemimetnikom vrednostnih papirjev, ki bi imeli na podlagi sprejema prevzemne ponudbe pravicoprejeti nadomestne vrednostne papirje, če se razvezni pogoj ne bi izpolnil, ponuditi izplačilocene v denarju (v nadaljnjem besedilu: naknadna ponudba).(2) Prevzemnik mora naknadno ponudbo poslati s priporočeno pošiljko vsem akceptantom izprejšnjega odstavka v osmih delovnih dneh po nastopu razveznega pogoja iz drugegaodstavka 20. člena tega <strong>za</strong>kona.(3) Akceptanti iz prvega odstavka tega člena lahko sprejmejo naknadno ponudbo v osmihdelovnih dneh od njenega prejema. Za sprejem naknadne ponudbe se smiselno uporabljajodoločbe 40. in 54. člena tega <strong>za</strong>kona.Obrazložitev137
V primeru, da je prevzemnik v alternativni prevzemni ponudbi ponudil nove vrednostnepapirje, pa le ti niso bili izdani in se je izpolnil razvezni pogoj iz drugega odstavka 20. člena<strong>ZPre</strong>-1, mora prevzemnik akceptantom, ki bi imeli pravico prejeti nadomestne vrednostnepapirje, ponuditi izplačilo cene v denarju. Ponudbo mora poslati vsem akceptantom, ki bi bilisicer upravičeni do novih nadomestnih vrednostnih papirjev. Ponudbo mora prevzemnikposlati v roku osmih delovnih dni po tem, ko je nastopil razvezni pogoj. Ponudba se moraakceptantom poslati s priporočeno pošiljko. Akceptanti lahko v roku osmih delovnih dni poprejemu sprejmejo ponudbo <strong>za</strong> izplačilo v denarju.61. Pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe (61. člen)61. člen(pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe)(1) V primerih iz prvega odstavka 53. člena tega <strong>za</strong>kona nastopijo naslednje posledice:1. pogodbe, ki so bile sklenjene s sprejemom neuspešne prevzemne ponudbe, se štejejo <strong>za</strong>razve<strong>za</strong>ne;2. omejitve razpolaganja akceptantov z vrednostnimi papirji in prevzemnika z deponiranimiizdanimi nadomestnimi vrednostnimi papirji prenehajo.(2) KDD mora v osmih dneh po prejemu odločbe o izidu neuspešne prevzemne ponudbe:1. vrednostne papirje akceptantov prenesti v dobro njihovih računov iz prvega odstavka 40.člena tega <strong>za</strong>kona;2. prevzemniku vrniti deponirana denarna sredstva, bančno garancijo ali deponiranenadomestne vrednostne papirje.(3) Če je prevzemna ponudba neuspešna, prevzemnik 12 mesecev od izdaje odločbe o izidute prevzemne ponudbe ne sme dati nove prevzemne ponudbe in ne sme kupovativrednostnih papirjev, na katere se je ta ponudba nanašala, tako da bi skupaj z drugimivrednostnimi papirji, ki jih že ima, presegel prevzemni prag.ObrazložitevV primeru, da prevzemna ponudba ni uspešna 200 , se pogodbe, ki so bile sklenjene vpostopku neuspešne prevzemne ponudbe, razvežejo in omejitev razpolaganja imetnikov zvrednostnimi papirji in prevzemnika z deponiranimi izdanimi nadomestnimi vrednostnimipapirji, preneha.KDD v predpisanem roku – osem dni po prejemu odločbe o neuspešnosti ponudbe,imetnikom vrednostnih papirjev le-te vrne, torej prenese na<strong>za</strong>j na njihov račun, prevzemnikupa vrne denarna sredstva, bančno garancijo ali nadomestne vrednostne papirje, ki jih jeprevzemnik deponiral pri KDD <strong>za</strong> potrebe izvedbe prevzema.200 Glej 53. člen <strong>ZPre</strong>-1.138
Pravna posledica neuspešne prevzemne ponudbe je <strong>za</strong> prevzemnika prepoved noveprevzemne ponudbe v roku 12 mesecev od izdaje odločbe o neuspešnosti ponudbe. V istemroku <strong>za</strong> prevzemnika velja tudi omejitev kupovanja vrednostnih papirjev, na katere se jeneuspešna prevzemna ponudba nanašala, in sicer z novimi nakupi teh vrednostnih papirjev(ob upoštevanju vrednostnih papirjev, ki jih že ima) ne sme preseči prevzemnega pragu.VII. PREPOVEDI <strong>IN</strong> SANKCIJE ZA KRŠITVE62. Odklonitev naročila (62. člen)62. člen(odklonitev naročila)Borznoposredniška družba mora odkloniti naročilo <strong>za</strong> nakup ali prodajo vrednostnih papirjev,če ve ali bi morala vedeti, da bi bile <strong>za</strong>radi izvršitve naročila lahko kršene določbe tega<strong>za</strong>kona.62.1 SplošnoObrazložitev:Iz 62. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da mora borznoposredniška družba odkloniti naročilo <strong>za</strong> nakupali prodajo vrednostnih papirjev, če ve ali bi morala vedeti, da bi bile <strong>za</strong>radi izvršitve naročilalahko kršene določbe tega <strong>za</strong>kona. Stopnja profesionalne skrbnosti, ki jo navedena <strong>za</strong>konskadoločba terja od borznoposredniške družbe, da ne bi v posledici njenih ravnanj prišlo dokršitev določb <strong>ZPre</strong> -1, je torej visoka. Naročilo <strong>za</strong> nakup ali prodajo vrednostnih papirjevmora namreč odkloniti ne samo če ve, ampak tudi če bi morala vedeti (na primer <strong>za</strong>radijavne objave določene informacije ali kako drugače), da bi bile <strong>za</strong>radi izvršitve naročila lahkokršene določbe <strong>ZPre</strong>-1.Pri tem je potrebno poudariti, da kršitev določbe 62. člena <strong>ZPre</strong> -1 predstavlja tudi prekršekpo določbi devete alineje prvega odstavka 71. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong> katerega seborznoposredniška družba kaznuje z globo od 50.000 do 150.000 EUR, njena odgovornaoseba pa z globo od 2.000 do 10.000 EUR (drugi odstavek 72. člena <strong>ZPre</strong> -1), če pa gre <strong>za</strong>kvalificirano obliko navedenega prekrška (četrti odstavek 71. člena <strong>ZPre</strong>-1), pa kaznuje zglobo od 150.000 do 375.000 EUR, njena odgovorna oseba pa kaznuje z globo od 6.000 do30.000 EUR.62.2 Nekateri primeri situacij, ko so možne kršitve določb <strong>ZPre</strong> - 1 s straniborznoposredniške družbeV skladu z 38. členom <strong>ZPre</strong> -1 prevzemnik od dneva objave prevzemne ponudbe do iztekaroka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe ne sme kupovati vrednostnih papirjev, na katere senanaša ta ponudba, zunaj postopka v zvezi z njo, urejenega v <strong>ZPre</strong>-1. Pravni posel, sklenjenv nasprotju z navedeno določbo, je ničen. Če bi torej borznoposredniška družba sprejelanaročilo <strong>za</strong> nakup vrednostnih papirjev, ki bi ga podal prevzemnik, ki je že objavil prevzemno139
ponudbo, bi morala takšno naročilo odkloniti, sicer bi kršila določbo 62. člena <strong>ZPre</strong> -1. Pritem se npr. ne bi mogla uspešno sklicevati, da <strong>za</strong> objavo prevzemne ponudbe s straniprevzemnika ni vedela, saj je v skladu z drugim odstavkom 9. člena <strong>ZPre</strong> -1 potrebnoprevzemno ponudbo javno objaviti in bi <strong>za</strong> takšno objavo borznoposredniška družba torejmorala vedeti. Če bi na podlagi prejetega naročila prevzemnika prišlo do sklenitve posla, toje do reali<strong>za</strong>cije nakupa vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, bibil takšen pravni posel po določbi 38. člena <strong>ZPre</strong>-1 ničen.Zgoraj navedenemu položaju je podoben položaj, ko <strong>Agencija</strong> ne<strong>za</strong>konitemu prevzemniku zodločbo, izdano na podlagi tretjega odstavka 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 (katere izrek <strong>Agencija</strong> javnoobjavi), prepove uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi do objave prevzemneponudbe oziroma do odtujitve vrednostnih papirjev ciljne družbe z glasovalno pravico podprevzemni prag. Če bi takšen ne<strong>za</strong>koniti prevzemnik (ki ni objavil prevzemne ponudbe) želelkupiti vrednostne papirje ciljne družbe zunaj postopka prevzemne ponudbe, bi bilaborznoposredniška družba prav tako dolžna odkloniti takšno naročilo prevzemnika. Navedenine<strong>za</strong>koniti prevzemnik mora namreč (če ne odtuji vrednostnih papirjev z glasovalne pravicociljne družbe pod prevzemni prag) objaviti prevzemno ponudbo in pri tem vsem delničarjemponuditi enako ceno in druge pogoje <strong>za</strong> nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe. Vnasprotnem primeru, če bi torej prevzemnik vrednostne papirje kupoval le od posameznihdelničarjev, bi namreč šlo <strong>za</strong> neenako obravnavo delničarjev ciljne družbe, kar pa ni v skladuz namenom <strong>ZPre</strong>-1.Ne gre pa npr. <strong>za</strong> kršitev določb <strong>ZPre</strong>-1, če borznoposredniška družba sprejme naročilo, napodlagi katerega je realiziran pravni posel <strong>za</strong> nakup tolikšnega števila delnic ciljne družbe,da prevzemnik z nakupom preseže prevzemni prag v ciljni družbi (1/3 delež glasovalnihpravic). V skladu z <strong>ZPre</strong> -1 namreč ni prepovedana pridobitev vrednostnih papirjev prekoprevzemnega praga, če po njihovi pridobitvi prevzemnik v skladu z določbami <strong>ZPre</strong> -1 objaviprevzemno ponudbo.V skladu z določbo tretjega odstavka 61. člena <strong>ZPre</strong>-1 v primeru, če je prevzemna ponudbaneuspešna (kar mora prevzemnik v skladu z 9. členom <strong>ZPre</strong>-1 javno objaviti), prevzemnik 12mesecev od izdaje odločbe o izidu te prevzemne ponudbe ne sme dati nove prevzemneponudbe in ne sme kupovati vrednostnih papirjev, na katere se je ta ponudba nanašala, takoda bi skupaj z drugimi vrednostnimi papirji, ki jih že ima, presegel prevzemni prag.Borznoposredniška družba mora biti pazljiva tudi na navedene <strong>za</strong>konske določbe (terposledično spremljati javne objave o neuspešnosti prevzemnih ponudb). V zvezi znavedenim je potrebno poudariti, da prepoved nakupa vrednostnih papirjev, na katere se jenanašala neuspela prevzemna ponudba ni absolutna, temveč je prepovedana le v primeru, vkolikor bi neuspeli prevzemnik z nakupom pridobil tolikšno število vrednostnih papirjev ciljnedružbe, da bi z njimi presegel prevzemni prag. Če bi torej v navedenem primeruborznoposredniška družba sprejela naročilo <strong>za</strong> nakup vrednostnih papirjev, ki bi ga podalomenjeni prevzemnik, bi morala takšno naročilo odkloniti, sicer bi kršila določbo 62. člena<strong>ZPre</strong> -1.140
63. Mirovanje glasovalnih pravic ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika (63. člen)63. člen(mirovanje glasovalnih pravic ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika)(1) Prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnicz glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega <strong>za</strong>kona upoštevajo pri ugotavljanjudeleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler:1. ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem <strong>za</strong>konom2. ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki nisovsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnegaprevzemnega praga ne dosega več.(2) Če prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, daprevzemno ponudbo, ki je neuspešna, nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tegačlena z izdajo odločbe o izidu te ponudbe.63.1. SplošnoObrazložitevV tem členu <strong>za</strong>kon določa posledico, ki nastopi v primeru, ko prevzemnik doseže prevzemniprag, t.j. v primeru ko pride do obveznosti podati prevzemno ponudbo (glej prvi odstavek 12.člena <strong>ZPre</strong>-1). V takšnem primeru že po samem <strong>za</strong>konu pride do mirovanja vseh glasovalnihpravic, katerih imetnik je prevzemnik – posebna odločba Agencije, izdana na podlagi tretjegaodstavka 64. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>to <strong>za</strong> nastanek mirovanja glasovalnih pravic ni potrebna. 201 Zučinki <strong>za</strong> posamični primer (inter partes) se bo na mirovanje glasovalnih pravic lahkosklicevala vsaka <strong>za</strong>interesirana oseba na skupščini delničarjev ciljne družbe (prvi odstavek64. člena <strong>ZPre</strong>-1) , medtem ko odločba Agencije <strong>za</strong>radi dejstva, da je mirovanje glasovalnihpravic z oblastnim aktom, t.j. dokončno odločbo, ugotovil organ, ki je primarno pristojen <strong>za</strong>nadzor nad prevzemno <strong>za</strong>konodajo, učinkuje splošno (erga omnes) in na ta način pripomorek večji predvidljivost pravnih razmerij v konkretni ciljni družbi.Z <strong>ZPre</strong>-1C 202 je bila spremenjena tudi določba tega člena (določba, da se posledice vežejotudi na doseganje oziroma odtujitev delnic pod dodatni prevzemni prag; izrecno sklicevanjetudi na terminske pogodbe). Sprememba po našem mnenju vsebinsko ne posega v člen:izrecno namreč določa le to, kar sicer izhaja že na podlagi argumentacije, da je potrebnopodobne situacije obravnavati podobno, različne pa različno.Povsem enako obveznost (t.j. podati prevzemno ponudbo), kot jo določa prvi odstavek 12.člena <strong>ZPre</strong>-1 v primeru doseganja prevzemnega praga, namreč določa tudi drugi odstavek12. člena <strong>ZPre</strong>-1 glede prevzemnika, ki doseže dodatni prevzemni prag. Zato je utemeljen201 Zato so tudi netočne ugotovitve, ki se pojavljajo v javnosti, t.j. da »je <strong>Agencija</strong> družbi X odvzela glasovalne pravice v ciljnidružbi Y«. Mirovanje glasovalnih pravic namreč <strong>za</strong>radi opustitve <strong>za</strong>konsko določenih obveznosti nastane že po samem <strong>za</strong>konu,<strong>Agencija</strong> pa takšno kršitev s svojo odločbo ugotovi.202 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 10/12).141
<strong>za</strong>ključek, da tudi v primeru, ko prevzemnik doseže dodatni prevzemni prag, nastopimirovanje glasovalnih pravic, in da sankcija preneha v primeru zmanjšanja glasovalnih pravicpod dodatni prevzemni prag, ne pa npr. zgolj z zmanjšanjem glasovalnih pravic pod (nižji)prevzemni prag. Z novelo <strong>ZPre</strong>-1 je navedena argumentacija izrecno <strong>za</strong>pisana v <strong>za</strong>konskembesedilu.Smiselno povsem enako velja tudi <strong>za</strong> drugo področje spremembe, t.j. terminske pogodbe. Že<strong>ZPre</strong>-1B 203 je določil, da se poleg delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v vrednostnihpapirjih iz 2. točke 5. člena <strong>ZPre</strong>-1, v glasovalne pravice <strong>za</strong> potrebe prevzemne <strong>za</strong>konodajevštevajo tudi »glasovalne pravice« iz terminskih pogodb. Zakonska ureditev, po kateri tudiodsvojitev terminskih pogodb (in ne le delniških nakupnih opcij) omogoča zmanjšanje deležapod prevzemni prag, je <strong>za</strong>to povsem razumljiva in sledi siceršnji ureditvi.Posledica doseganja (dodatnega) prevzemnega praga je mirovanje glasovalnih pravic;takšno stanje daje prevzemniku na razpolago tri možne izbire: podati prevzemno ponudbo,znižati delež glasovalnih pravic, sprejeti dejstvo mirovanja glasovalnih pravic. Iz navedenegaizhajajo tudi posledice <strong>za</strong> preostale delničarje ciljne družbe: možnost sprejema prevzemneponudbe (prevzemnik poda prevzemno ponudbo), povečanje relativnega vpliva naupravljanje s ciljno družbo (prevzemnik zmanjšanje delež glasovalnih pravic pod prevzemniprag oziroma se »sprijazni« z mirovanjem svojih glasovalnih pravic). Preostali delničarji ciljnedružbe pa nimajo pravice, da bi od prevzemnika <strong>za</strong>htevali sklenitev pogodbe o odkupunjihovih vrednostnih papirjev (peti odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong>-1).63.2. Mirovanje glasovalnih pravic v drugih primerih (tretji in peti odstavek 22. člena,22. a člen, drugi odstavek 75. člena <strong>ZPre</strong>-1)Zakon določa primere, ko <strong>za</strong> osebo, ki v ciljni družbi sicer dosega prevzemni prag, nenastane obveznost podati prevzemno ponudbo. Gre <strong>za</strong> t.i. izjeme od obveznosti podatiprevzemno ponudbo (glej komentar k 22. in 22. a členu <strong>ZPre</strong>-1) oziroma <strong>za</strong> varovanje t.i.<strong>za</strong>tečenega stanja (glej komentar k 75. členu <strong>ZPre</strong>-1). Oprostitev obveznosti podatiprevzemno ponudbo pa ne traja nedoločen čas; njeno trajanje je namreč časovno omejeno(22. a člen <strong>ZPre</strong>-1) oziroma je pogojeno s prvo dodatno pridobitvijo vrednostnih papirjev(tretji in peti odstavek 22. člena <strong>ZPre</strong>-1, drugi odstavek 75. člen <strong>ZPre</strong>-1).V kolikor v navedenih primerih nastane obveznost podati prevzemno ponudbo in le-ta niizpolnjena, enako kot v primeru, ko do obveznosti podati prevzemno ponudbo pride <strong>za</strong>radidoseganja (dodatnega) prevzemnega praga (prvi in drugi odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong>-1),nastopi mirovanje glasovalnih pravic. Za nastop sankcije (mirovanje glasovalnih pravic)namreč ni bistveno, na kakšen način je do nastanka obveznosti podati prevzemno ponudboprišlo (prvi in drugi odstavek 12. člena <strong>ZPre</strong>-1, tretji in peti odstavek 22. člena <strong>ZPre</strong>-1, 22. ačlen <strong>ZPre</strong>-1, drugi odstavek 75. člena <strong>ZPre</strong>-1) ampak dejstvo, da je do obveznosti podatiprevzemno ponudbo sploh prišlo. Povedano drugače: z vidika obstoja obveznosti podatiprevzemno ponudbo določbe prvega in drugega odstavka 12. člena <strong>ZPre</strong>-1 urejajo enakosituacijo kot določbe tretjega in petega odstavka 22. člena <strong>ZPre</strong>-1, 22. a člena <strong>ZPre</strong>-1203 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08).142
oziroma drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>to v primeru kršitve obveznosti nastopi tudienaka posledica, t.j. mirovanje glasovalnih pravic.63.3.1 Obseg mirovanja glasovalnih pravicZakon določa, da v primeru, ko prevzemnik doseže prevzemni prag, mirujejo vse glasovalnepravice, katerih imetnik je. V primerjavi z ureditvijo po <strong>ZPre</strong> 204 , ki je določal mirovanje zgoljtistih glasovalnih pravic, ki so bile pridobljene na podlagi pravnega posla, ki je bil sklenjen vnasprotju z <strong>za</strong>konom (prvi odstavek 55. člena <strong>ZPre</strong>), je ureditev po <strong>ZPre</strong>-1 občutno strožja,saj določa mirovanje vseh glasovalnih pravic, tudi iz tistih vrednostnih papirjev, ki jih jeprevzemnik pridobil v skladu z <strong>za</strong>konom (npr. delnice, ki dajejo glasovalno pravico v deležu,nižjem od prevzemnega praga, delnice pridobljene na podlagi 22. in 22. a člena <strong>ZPre</strong>-1oziroma celo iz delnic pridobljenih še pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1 – glej 75. člen <strong>ZPre</strong>-1).Takšna ureditev je posledica <strong>za</strong>ključka <strong>za</strong>konodajalca ob sprejemanju <strong>ZPre</strong>-1, da sankcija, kijo je določal <strong>ZPre</strong>, ni <strong>za</strong>dostna in da bi morale mirovati vse glasovalne pravice iz delnic. 205Tudi prevzemna direktiva v 17. členu določa obveznost držav članic, da morajo biti sankcije<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev izvrševanja nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu z direktivo, učinkovite,sorazmerne in odvračilne. Sankcija mirovanja vseh glasovalnih pravic je v primerjavi zmirovanjem glasovalnih pravic, pridobljenih na podlagi pravnega posla v nasprotju z<strong>za</strong>konom, bolj odvračilna.63.3.2 Sklicevanje na 6. člen <strong>ZPre</strong>-1Obseg »glasovalnih pravic«, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravicprevzemnika, <strong>za</strong> potrebe prevzemne <strong>za</strong>konodaje, t.j. na podlagi 6. člena <strong>ZPre</strong>-1, je širši oddejanskih glasovalnih pravic (glej komentar k 6. členu <strong>ZPre</strong>-1). Za potrebe prevzemne<strong>za</strong>konodaje se namreč upoštevajo tudi zgolj potencialne glasovalne pravice 206 in ne samoglasovalne pravice, ki jih prevzemnik dejansko ima (delnice z glasovalno pravico).Sklicevanje na 6. člen <strong>ZPre</strong>-1 v prvem odstavku 63. člena <strong>ZPre</strong>-1 bi <strong>za</strong>to nepozornega bralcalahko napeljalo na <strong>za</strong>ključek, da mirujejo vse »glasovalne pravice« iz 6. člena <strong>ZPre</strong>-1.Pravilna interpretacija pa izhaja že iz jezikovne razlage določbe. V primerjavi s 6. členom<strong>ZPre</strong>-1 namreč sklic na 6. člen <strong>ZPre</strong>-1 na način, kot je določen v prvem odstavku 63. člena<strong>ZPre</strong>-1, oži obseg glasovalnih pravic le na delnice. To pomeni, je potrebno tudi 1. in 2. točkoprvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 207 v pove<strong>za</strong>vi s prvim odstavkom 63. člena <strong>ZPre</strong>-1, razumetiožje, t.j. tako, da mirujejo samo glasovalne pravice iz delnic z glasovalno pravico, ki se nanačin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 štejejo v delež osebe; v pove<strong>za</strong>vi sprvim odstavkom 63. člena <strong>ZPre</strong>-1 je tako potrebno termin »vrednostni papir« razumeti le vobsegu iz 1. točke 5. člena <strong>ZPre</strong>-1, t.j. delnic z glasovalno pravico.204 Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97).205 Poročevalec Državnega zbora, XXXII, št. 49, z dne 5. maja 2006.206 T.j. tiste, <strong>za</strong> katere <strong>za</strong>kon v drugem odstavku 6. člena vzpostavlja fikcijo, da so enostranska oblikovalna upravičenjauresničena, glasovalne pravice pa pridobljene.207 Določba 3. in 4. točke prvega odstavka 6. člena se namreč nanašata na »delnice z glasovalno pravico« oziroma na »delniškenakupne opcije ali terminske pogodbe«. Določba 3. točka prvega odstavka 6. člena je torej že sama po sebi omejena izključnona delnice z glasovalno pravico, v primeru iz 4. točke 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 pa gre <strong>za</strong> »glasovalne pravice« na podlagi fikcije izdrugega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1, <strong>za</strong>radi česar po sami naravi ne morejo biti predmet mirovanja – glej naslednji odstavek.143
Takšno razumevanje izhaja iz narave nakupne opcije oziroma terminske pogodbe. Iznakupne opcije oziroma terminske pogodbe namreč upravičenec z ustanovitvijo nakupneopcije oziroma s sklenitvijo terminske pogodbe ne pridobi nikakršnih korporacijskihupravičenj – in <strong>za</strong>to seveda tudi ne glasovalnih pravic – iz osnovnega vrednostnega papirja;zgolj <strong>za</strong> potrebe prevzemne <strong>za</strong>konodaje je vzpostavljena pravna fikcija, da je oseba žepridobila delnice iz opcijskega upravičenja oziroma terminske pogodbe; ker torej iz nakupnihopcij oziroma terminskih pogodb ne izhajajo dejanske glasovalne pravice, ne morejo biti nitipredmet mirovanja.Primer:Oseba A je imetnik 23 % odstotkov delnic z glasovalno pravico ciljne družbe. V kolikorpridobi delniško nakupno opcijo, katere predmet je pridobitev dodatnih 11 % glasovalnihpravic ciljne družbe (po ceni x, najkasneje do dneva y), <strong>za</strong>nj nastopi obveznost podatiprevzemno ponudbo; mirujejo pa seveda zgolj dejanske glasovalne pravice, t.j. tiste, kiizhajajo iz delnic, ne pa tiste, ki se upoštevajo na podlagi fikcije iz drugega odstavka 6. člena<strong>ZPre</strong>-1. 208 V konkretnem primeru torej miruje 23 % glasovalnih pravic iz delnic, katerihimetnik je oseba A. Mirovanje glasovalnih pravic traja, dokler oseba A bodisi ne podaprevzemne ponudbe ali dokler ne odsvoji delnic oziroma delniških nakupnih opcij, tako daseštevek glasovalnih pravic iz delnic in iz delniških nakupnih opcij ne bo dosegal oziromapresegal 1/3 deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.63.4. Pridobitev glasovalnih pravicPrevzemnik, <strong>za</strong> katerega je nastopilo mirovanje glasovalnih pravic, le-te ponovno pridobi vdveh primerih, in sicer, če poda prevzemno ponudbo v skladu z <strong>za</strong>konom (1. točka prvegaodstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1) ali če odtuji vrednostne papirje oziroma delniške nakupne opcijeali terminske pogodbe, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega pragane dosega več (2. točka prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1).63.4.1. Prevzemna ponudba (1. točka prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1)Prva izmed možnosti, po kateri oseba, katere glasovalne pravice mirujejo, le-te ponovnopridobi, je podaja prevzemne ponudbe. Navedeno velja pod pogojem, da je prevzemnaponudba podana v skladu z <strong>za</strong>konom. 209 To v praksi pomeni, da je prevzemnik pridobildovoljenje <strong>za</strong> prevzemno ponudbo (32. člen <strong>ZPre</strong>-1) in da je ponudbo, hkrati s ponudbenimdokumentom (t.j. prospektom – 28. člen <strong>ZPre</strong>-1), objavil na predpisan način.208 V postopku po tretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 tako ni mogoče uveljavljati, da naj <strong>Agencija</strong> prevzemniku prepove»uresničevati glasovalne pravice iz delniške nakupne opcije«.209 Prevzemnik, ki poda prevzemno ponudbo in na takšen način ponovno pridobi glasovalne pravice v ciljni družbi, je kljub temulahko sankcioniran <strong>za</strong> prekršek (tretja alineja prvega odstavka 71. člena <strong>ZPre</strong>-1). Ker <strong>za</strong>kon določa, da mora prevzemnik objavitiprevzemno namero – kar se šteje <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek postopka s prevzemno ponudbo – v roku 3 delovnih dni od dneva, ko dosežeprevzemni prag, menimo, da bodo objektivni <strong>za</strong>konski znaki prekrška iz tretje alineje prvega odstavka 71. člena <strong>ZPre</strong>-1izpolnjeni po poteku tega roka.144
Obstajajo stališča, da je <strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>konskih znakov iz 1. točke prvega odstavka 63.člena <strong>ZPre</strong>-1, potrebno tudi, da je prevzemna ponudba uspešna. 210 Menimo, da <strong>za</strong> takšnostališče v <strong>za</strong>konu ni pravne podlage. Določba 1. točke prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1namreč določa le, da mora biti prevzemna ponudba »v skladu z <strong>za</strong>konom«, ne pa da morabiti uspešna. Gre <strong>za</strong> dva različna <strong>za</strong>konska stana: tudi prevzemna ponudba, ki je bila vskladu z <strong>za</strong>konom, je lahko neuspešna. (Ne)uspešnost prevzemne ponudbe je namrečpovsem neodvisna od morebitne (ne)<strong>za</strong>konitosti le-te. (Ne)uspešnost prevzemne ponudbe jenamreč odvisna od dejstva, ali si je prevzemnik določil prag uspešnosti prevzemne ponudbein ali je ta prag dosegel ali ne. Da sploh lahko pride do ugotavljanja dejstva, ali je prevzemnaponudba uspešna ali ne, pa mora biti izpolnjena predpostavka, da je prevzemna ponudbasploh skladna z <strong>za</strong>konom.Stališče je tudi v nasprotju z določbo drugega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1. Pravne poslediceiz prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1 namreč nastopijo šele z izdajo odločbe, s katero<strong>Agencija</strong> ugotovi, da je bila prevzemna ponudba neuspešna. A contrario torej velja, da doizdaje odločbe o neuspešnosti prevzemne ponudbe mirovanje glasovalnih pravic (še) nenastopi. Prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag in <strong>za</strong>to njegove glasovalne pravicemirujejo, le-te ponovno pridobi, če/ko poda prevzemno ponudbo, ki je skladna z <strong>za</strong>konom (1.točka prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1). V kolikor pa takšna prevzemna ponudba niuspešna, glasovalne pravice ponovno izgubi (drugi odstavek 63. člena <strong>ZPre</strong>-1).63.4.2. Odprodaja vrednostnih papirjev oziroma delniških nakupnih opcij ali terminskihpogodb (2. točka prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1)Druga možnost, po kateri oseba, katere glasovalne pravice mirujejo, le-te ponovno pridobi, jeodtujitev vrednostnih papirjev oziroma delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki nisovsebovane v vrednostnih papirjih, pod (dodatni) prevzemni prag.Na ta način oseba, katere glasovalne pravice mirujejo, svojo obveznost izpolni z odsvojitvijovseh »glasovalnih pravic«, ki se na podlagi prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1 štejejo v njendelež glasovalnih pravic.Primer:Oseba A ima npr. v ciljni družbi 34 % delež glasovalnih pravic: 14 % iz naslova delnic zglasovalno pravico, katerih imetnik je oseba A v svojem imenu in <strong>za</strong> svoj račun (1. točkaprvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1), 10% delnic iz naslova delnic z glasovalno pravico, katerihimetnik je sicer oseba B, a <strong>za</strong> račun osebe A (2. točka prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1) in10 % iz naslova delniške nakupne opcije, po kateri ima oseba A pravico po ceni x do dneva ypridobiti 10 % delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (4. točka prvega odstavka 6. člena<strong>ZPre</strong>-1). Svojo obveznost lahko oseba A izpolni na kakršenkoli način, katerega končnirezultat je zmanjšanje njenega skupnega deleža pod prevzemni prag, upoštevaje pravila <strong>za</strong>računanje deleža glasovalnih pravic, določena v 6. členu <strong>ZPre</strong>-1.210 Glej npr. prof. dr. Marijan Kocbek, doc. dr. Nina Plavšak, mag. Dušan Pšeničnik, Zakon o prevzemih, Uvodna pojasnila, GVZaložba, Ljubljana 2006, str. 143.145
Izpolnitev obveznosti na način iz 2. točke prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1 predpostavlja,da oseba zniža svoj delež glasovalnih pravic pod tisti delež, ki z vidika prevzemne<strong>za</strong>konodaje predstavlja prevzemni prag.Nesporno prevzemni prag predstavlja delež iz drugega odstavka 7. člena <strong>ZPre</strong>-1. Sodnapraksa je tudi že podala negativen odgovor, da delež iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 nepredstavlja (posebnega) prevzemnega praga (glej komentar k 75. členu <strong>ZPre</strong>-1). Posledičnotorej znižanje deleža pod delež iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 ne pomeni izpolnitveobveznosti iz 2. točke prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1.(Zaenkrat) pa ostaja odprto vprašanje, ali delež iz 2. točke drugega odstavka 22. člena <strong>ZPre</strong>-1 predstavlja (posebni) prevzemni prag; in posledično, ali znižanje deleža pod takšen deležpomeni izpolnitev obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 63. člena <strong>ZPre</strong>-1. Okrožno sodiščev Kopru 211 je – ob odločanju v gospodarskem sporu na podlagi tožbe iz prvega odstavka 64.člena <strong>ZPre</strong>-1 – v svoji odločitvi, ki ji je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče 212 , sicer <strong>za</strong>vzelopritrdilno stališče, medtem ko Vrhovno sodišče RS takšnega stališča ni sprejelo. 21364. Pravno varstvo zoper ravnanja ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika (64. člen)64. člen(izpodbojna tožba ter ugotovitveni, prepovedni in odškodninski<strong>za</strong>htevek)(1) Če je ciljna družba prevzemniku omogočila uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju zdoločbami prejšnjega člena in je bil <strong>za</strong>to sprejet sklep skupščine te družbe, ki ne bi bilsprejet, če oddani glasovi prevzemnika ne bi bili upoštevani, lahko tožbo <strong>za</strong> razveljavitevsklepa skupščine in morebitni predlog <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje ali prisilno izvršitev tožbenih <strong>za</strong>htevkovproti ciljni družbi in proti prevzemniku poleg oseb, ki lahko po <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarskedružbe, vložijo izpodbojno tožbo, vloži tudi agencija. <strong>Agencija</strong> je oproščena plačila sodnihtaks.(2) Tožbo iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v roku, določenem <strong>za</strong> vložitev izpodbojnetožbe v <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe.(3) <strong>Agencija</strong> po uradni dolžnosti ali na <strong>za</strong>htevek oseb, ki lahko po <strong>za</strong>konu, ki urejagospodarske družbe, vložijo tožbo iz prvega odstavka tega člena, z odločbo:1. ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, oziroma2. prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbiuresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija,določena v prejšnjem členu.211 Sodba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Pg 344/2008 z dne 11.2.2009.212 Sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 91/2009 z dne 29.5.2009.213 Glej 42. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 6/2011 z dne 28. 5. 2012.146
(4) Proti odločbi agencije ali če agencija o <strong>za</strong>htevi iz prejšnjega odstavka ne odloči v 60dneh, lahko osebe iz prejšnjega odstavka v osmih dneh vložijo <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> sodno varstvo naVrhovno sodišče Republike Slovenije.(5) V primeru <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> sodno varstvo iz prejšnjega odstavka se pravična cena iz drugegaodstavka 17. člena tega <strong>za</strong>kona določi tako, da se 12 mesečni rok šteje od datuma, ko biglede na pravnomočno odločbo agencije prevzemna ponudba morala biti dana, pa ni bila.(6) Izrek odločbe iz tretjega odstavka tega člena se objavi na spletni strani agencije.(7) Proti prevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag, ima vsak delničar odškodninski<strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> škodo, ki jo je utrpel, ker prevzemnik ni dal prevzemne ponudbe v skladu s tem<strong>za</strong>konom ali je dal prevzemno ponudbo, ki je neuspešna. Za odškodninsko odgovornostprevzemnika se uporabljajo splošna pravila odškodninskega prava.(8) Sodišče obravnava tožbo iz prvega odstavka tega člena prednostno.Obrazložitev64.1. Oblike pravnega varstva zoper ravnanja ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika – splošnoTa določba ureja tri pomembne institute, s katerimi delničarji ciljne družbe in <strong>Agencija</strong>ukrepajo zoper prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag in ni dal prevzemne ponudbeoziroma zoper prevzemnika in ciljno družbo, kadar ne upoštevata prepovedi uresničevanjaglasovalnih pravic, ki nastopi že po samem <strong>za</strong>konu (ex lege). Osrednji cilj <strong>za</strong>kona je varstvomanjšinskih delničarjev in ta cilj se <strong>za</strong>sleduje z obveznostjo izstavitve prevzemne ponudbeob dosegu prevzemnega praga, ki je določen v 7. in 12. členu <strong>ZPre</strong>-1 (dodatni prevzemniprag).S prevzemno ponudbo je vsem delničarjem ciljne družbe dana možnost, da se odločijo, alibodo po spremembi kontrole nad ciljno družbo, ostali njeni delničarji ali bodo iz nje izstopili.Kršitev obveznosti izstavitve prevzemne ponudbe je sankcionirana s prepovedjouresničevanja glasovalnih pravic iz vseh delnic ciljne družbe, ki jih ima ne<strong>za</strong>konitiprevzemnik. Pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1, torej po <strong>ZPre</strong> se je namreč sankcija mirovanjaglasovalnih pravic nanašala le na tiste delnice, s katerimi je bil presežen prevzemni prag.Veljavna ureditev je strožja, a učinkovitejša. Prevzemnik, ki se s svojim deležem glasovalnihpravic približuje prevzemnemu pragu, mora biti pripravljen in finančno zmožen ponuditiodkup vseh preostalih delnic ciljne družbe. V nasprotnem primeru izgubi vsakršno možnostvpliva na upravljanje ciljne družbe, katere delničar je, istočasno pa se sorazmerno povečavpliv ostalih delničarjev te družbe.64. 2. Izpodbojna tožbaPrvi od treh omenjenih institutov po <strong>ZPre</strong>-1 je izpodbojna tožba. Določena je v prvemodstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1. Gre <strong>za</strong> specialni predpis, ki drugače kot ZGD-1 (lex generalis)določa tako aktivno legitimacijo, kot tudi izpodbojne razloge <strong>za</strong> izpodbijanje sklepovskupščine ciljne družbe. Po ZGD-1 lahko izpodbojno tožbo vloži vsak delničar (pod pogoji, ki147
jih določa ZGD-1), poslovodstvo in vsak član organa vodenja ali nadzora (če bi člani zuresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z <strong>za</strong>konom 214 ). Po<strong>ZPre</strong>-1 je poleg teh oseb aktivno legitimirana <strong>za</strong> izpodbijanje sklepov skupščine tudi<strong>Agencija</strong>. Vendar <strong>ZPre</strong>-1 določa le en izpodbojni razlog, prvi odstavek 395. člena ZGD-1 padva: 1. vsebina sklepa je v nasprotju z <strong>za</strong>konom ali statutom; 2. pri sprejetju sklepa je bilkršen <strong>za</strong>kon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa – npr. potrebne kvalificiranevečine, ko je bila ta potrebna).Po <strong>ZPre</strong>-1 je mogoče sklepe skupščine izpodbijati le, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja:- ciljna družba je omogočila uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini ne<strong>za</strong>konitemuprevzemniku (torej osebi ali krogu oseb, ki delujejo usklajeno, dosegajo prevzemni prag, a nibila dana prevzemna ponudba) in- sklep je bil sprejet prav <strong>za</strong>radi glasov ne<strong>za</strong>konitega prevzemnika oziroma povedanodrugače, sklep ne bi bil sprejet, če ti glasovi ne bi bili upoštevani, kot to določa prvi odstavek63. člena <strong>ZPre</strong>-1.Krog aktivno legitimiranih oseb in izpodbojni razlogi po ZGD-1 in <strong>ZPre</strong>-1 torej niso enaki, jepa enak rok <strong>za</strong> vložitev izpodbojne tožbe. <strong>ZPre</strong>-1 se glede roka izrecno sklicuje na splošnipredpis. 396. člen ZGD-1 določa, da se izpodbojna tožba vloži v roku enega meseca oddneva skupščine (če se je delničar – tožnik te skupščine udeležil), v roku enega meseca oddne, ko je delničar – tožnik, ki se skupščine ni udeležil, izvedel <strong>za</strong> ta sklep) oziroma v rokuenega meseca od dneva, ko je bil sklep objavljen.64.2. Odločba, s katero <strong>Agencija</strong> ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag inprepove uresničevanje njegovih glasovalnih pravicDrug institut, s katerim <strong>Agencija</strong> ukrepa proti ne<strong>za</strong>konitemu prevzemniku, je odločba, ki joizda <strong>Agencija</strong> bodisi po uradni dolžnosti ali pa na <strong>za</strong>htevek prej navedenih oseb, ki lahko poZGD-1 vložijo izpodbojno tožbo. S to odločbo <strong>Agencija</strong> ugotovi, da prevzemnik 215 dosegaprevzemni prag in mu prepove uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, slednji paprepove uresničitev teh glasovalnih pravic, dokler prevzemnik ne da prevzemne ponudbeoziroma dokler prevzemnik svojega vpliva, to je deleža glasovalnih pravic, ne zniža podprevzemni prag. Od uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1C, torej od 25. 2. 2012, <strong>Agencija</strong> po šestem odstavku64. člena <strong>ZPre</strong>-1 objavlja izreke odločb, ki jih izda na podlagi tretjega odstavka 64. člena<strong>ZPre</strong>-1.64.2.1. Pristojnost Agencije in ne sodišč <strong>za</strong> izdajo odločbe, s katero <strong>Agencija</strong> ugotovi,ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag in prepove uresničevanje njegovihglasovalnih pravicTretji odstavek 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 po našem mnenju sicer povsem jasno določa pristojnostAgencije <strong>za</strong> izdajo odločb, ki vsebujejo tako ugotovitveni (preseganje prevzemnega praga),kot tudi prepovedni del izreka (prepoved izvrševanja glasovalnih pravic). Kljub temu pa se je214 Glej sedmi odstavek 395. člena ZGD-1.215 Če so prevzemnik osebe, ki delujejo usklajeno, <strong>Agencija</strong> najprej ugotovi dejstvo usklajenega delovanja ter tako določiprevzemnika, potem pa ugotovi, da je prevzemnik dosegel prevzemni prag in mu prepove uresničevanje glasovalnih pravic, kotto določa 2. točka 64. člena <strong>ZPre</strong>-1.148
izka<strong>za</strong>lo, da določbe vendarle ne razumejo vsi naslovniki enako. V konkretnem primeru jetako delničar ciljne družbe pri Agenciji vložil <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> izdajo odločbe po tretjem odstavku64. člena <strong>ZPre</strong>-1 in istočasno praktično identično <strong>za</strong>htevo tudi na redno sodišče v okvirupravdnega postopka. Delničar – tožnik je sodno pristojnost utemeljeval z določbo 1. členaZakona o pravdnem postopku, po kateri je redno sodišče pristojno <strong>za</strong> odločanje o sporih izcivilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. Sodišče <strong>za</strong>htevka ni <strong>za</strong>vrglo. Tako sta bila vteku dva postopka o vsebinsko enakih <strong>za</strong>htevkih (med istimi strankami). Do tega primeraizključna pristojnost Agencije <strong>za</strong> odločanje o <strong>za</strong>htevah z vsebino iz tretjega odstavka 64.člena <strong>ZPre</strong>-1, ni bila vprašljiva, <strong>za</strong>to je <strong>Agencija</strong> pri Ustavnem sodišču sprožila spor opristojnosti in Ustavno sodišče je odločilo, da je <strong>za</strong> odločanje o takšnih <strong>za</strong>htevkih pristojna<strong>Agencija</strong> 216 . Ustavno sodišče je v navedeni odločbi tudi izrecno navedlo, da mora sodišče tak<strong>za</strong>htevek <strong>za</strong>radi pomanjkanja sodne pristojnosti kot ene izmed procesnih predpostavk,<strong>za</strong>vreči. Sodišče lahko pri odločanju o izpodbojni tožbi po prvem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1,o vprašanju, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, odloči le kot o predhodnemvprašanju. To pomeni, da bo o tem odločilo sodišče, če o tem še ni odločila <strong>Agencija</strong>, vendarbo ta odločitev veljala le v konkretnem sporu.64.2.2. Postopki izdaje odločb, s katero <strong>Agencija</strong> ugotovi, ali je prevzemnik dosegelprevzemni prag in prepove uresničevanje njegovih glasovalnih pravic, ki so uvedenina <strong>za</strong>htevek upravičenih oseb in ne po uradni dolžnostiPostopek odločanja Agencije o izdaji odločbe po tretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 v smisluprocesnih pravil, določa ZTFI, če ta nima posebnih določb, pa se uporabljajo postopkovnapravila ZUP 217 . Kadar je postopek uveden na podlagi <strong>za</strong>htevka upravičenih oseb, mora<strong>Agencija</strong>, skladno z 2. točko drugega odstavka 502. člena ZTFI, v postopku, kjer staudeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, razpisati ustno obravnavo. Ker je<strong>za</strong>htevek upravičene osebe (delničarja ciljne družbe) naperjen zoper drugo osebo (ravnotako delničarja ciljne družbe), saj vložnik <strong>za</strong>hteva (tudi oziroma predvsem) prepoveduresničevanja glasovalnih pravic drugega delničarja, je jasno, da gre v takšnih primerih <strong>za</strong>postopke, v katerih so udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi in je potrebno razpisatitudi ustno obravnavo. V praksi ti postopki potekajo po naslednjih fa<strong>za</strong>h:1. prejem <strong>za</strong>htevka;2. predhodni (formalni) preizkus <strong>za</strong>htevka – 544. člen ZTFI (<strong>za</strong>vrženje <strong>za</strong>htevka ali sklepo odpravi pomanjkljivosti z roki 8-15 dni);3. posredovanje (formalno) popolne in pravilne <strong>za</strong>hteve nasprotni stranki/strankam vodgovor (rok vsaj 8 dni), vročanje osebno po ZUP;4. prejem odgovora/odgovorov;5. razpis ustne obravnave (po prejemu vabila morajo imeti stranke najmanj 8 dni časa<strong>za</strong> pripravo na obravnavo 218 );6. izdelava <strong>za</strong>pisnika (rok 8 dni po ustni obravnavi) 219 ;7. pošiljanje <strong>za</strong>pisnika strankam v pripombe (rok 8 dni);8. obravnava morebitnih pripomb na <strong>za</strong>pisnik, odprava napak v <strong>za</strong>pisniku ter ponovnavročitev strankam;216 Odločba Ustavnega sodišča št. P-19/11-9 z dne 12. 1. 2012.217 Glej drugi odstavek 496. člena ZTFI.218 Drugi odstavke 157. člena ZUP219 Deseti odstavek 76. člena ZUP149
9. priprava osnutka odločbe ter odločanje sveta Agencije;10. vročanje odločbe strankam.Postopek je torej sestavljen iz več faz in ga je potrebno voditi hitro, saj je <strong>za</strong> izdajo odločbeAgencije določen rok 60 dni od prejema (popolnega) <strong>za</strong>htevka. Poleg tega je v interesumanjšinskih delničarjev in pristojnosti Agencije, da se sankcija ne<strong>za</strong>konitemu prevzemnikudoloči čim prej, pri čemer pa morajo biti spoštovana vsa procesna pravila. Tako mora<strong>Agencija</strong> vsa pisanja vročati osebno po ZUP in ta pogosto niso vročena naslovnikom(strankam ali pričam) takoj, ampak obvelja fikcija vročitve iz četrtega odstavka 87. členaZUP, kar še dodatno podaljšuje tek postopka. V primeru, ko stranka <strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> izdajoodločbe Agencije po tretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 vloži tik pred skupščino ciljne družbe(nekaj dni pred njo), je neutemeljeno njeno pričakovanje, da bo <strong>Agencija</strong> odločbo izdala vnerazumno kratkem roku, t.j. še pred izvedbo skupščine delničarjev.64.2.3. Odločbe, s katerimi je <strong>Agencija</strong> ugotovila, da je prevzemnik dosegel prevzemniprag in prepovedala uresničevanje njegovih glasovalnih pravicČetudi ne<strong>za</strong>konitemu prevzemniku glasovalne pravice mirujejo že po samem <strong>za</strong>konu (exlege), se je v praksi izdaja odločb Agencije poka<strong>za</strong>la kot potrebna zlasti v primerih, ko jeprevzemni prag dosegel krog oseb, ki delujejo usklajeno. V teh primerih namreč doseganjeprevzemnega praga ter posledičen nastop prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic po63. členu <strong>ZPre</strong>-1 navzven nista tako očitna kot takrat, ko prevzemni prag doseže ali presežeen sam delničar. Del izreka odločbe Agencije v primeru usklajenega delovanja je <strong>za</strong>to tudiugotovitev, da več oseb deluje usklajeno in da s skupnim deležem dosegajo prevzemni prag.Če je prevzemni prag dosegla ena sama oseba, doslej ni bilo potrebe po intervencijiAgencije, saj je bilo (delničarjem in ciljni družbi) povsem jasno, da tej osebi že po samem<strong>za</strong>konu mirujejo glasovalne pravice. Tako je prevzemnik skoraj v vseh odločbah 220 , ki jih je<strong>Agencija</strong> (doslej) izdala po tretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1, krog oseb, ki delujejousklajeno in skupaj (njihovi deleži se namreč seštevajo – tretji odstavek 7. člena <strong>ZPre</strong>-1)dosegajo prevzemni prag 221 .64.3. Odškodninska tožba delničarja <strong>za</strong> škodo, ki jo je utrpel, ker ne<strong>za</strong>konitiprevzemnik ni dal prevzemne ponudbe, a bi jo moral oziroma je bila ta ponudbaneuspešna<strong>ZPre</strong>-1 omogoča prosto pridobivanje delnic ciljne družbe do prevzemnega praga, to je do 1/3deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Za varstvo interesov manjšinskih delničarjev pa jebistveno, da ob dosegu prevzemnega praga <strong>za</strong> prevzemnika (ki je lahko ena oseba, ali večoseb, ki delujejo usklajeno), nastopi <strong>za</strong>konska obveznost dati prevzemno ponudbo. Ostalimdelničarjem je namreč na ta način omogočen izstop iz delniške družbe s prodajo delnic vokviru prevzemne ponudbe. Ko prevzemnik doseže prevzemni prag, ostali delničarji ciljnedružbe utemeljeno pričakujejo objavo prevzemne ponudbe, saj jo je prevzemnik dolžanobjaviti po kogentni določbi prvega odstavka 12. člena <strong>ZPre</strong>-1. Takšen položaj lahko vpliva220 Le v enem primeru je <strong>Agencija</strong> odločbo po tretjem odstavku 64. člena <strong>ZPre</strong>-1 izdala zoper posameznega delničarja, ki jedosegel prevzemni prag, a ni dal prevzemne ponudbe – glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. G20/2008-40 z dne 19. 1. 2010.221 Glej izreke odločb Agencije na spletni strani http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=268.150
na investicijske odločitve ostalih delničarjev (npr. tako, da delnic ciljne družbe ne prodajo,čeprav bi jih lahko). Kadar prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag, preostalim delničarjemciljne družbe ne<strong>za</strong>konito odv<strong>za</strong>me možnost izstopa iz te družbe tako, da ne objaviprevzemne ponudbe, ali pa je ta neuspešna in delničarji <strong>za</strong>radi tega utrpijo škodo, lahkodelničarji po sodni poti od prevzemnika <strong>za</strong>htevajo povračilo škode (odškodninski <strong>za</strong>htevek).Za odškodninsko odgovornost prevzemnika se uporabljajo splošna pravila odškodninskegaprava 222 .VIII. NADZOR NAD POTEKOM PREVZEMNE PONUDBE65. Obvestilo o pristojnosti nadzora (65. člen)65. člen(obvestilo o pristojnosti nadzora)Družba, katere vrednostni papirji so prvič hkrati uvrščeni na organizirane <strong>trg</strong>e v več državahčlanicah, mora prvi dan <strong>trg</strong>ovanja z uradnim obvestilom seznaniti nadzorne organe, kateriizmed njih je pristojen <strong>za</strong> nadzor, in vsebino tega obvestila takoj objaviti na način, predpisan<strong>za</strong> javne objave pomembnih dejstev <strong>za</strong> vsakega od teh <strong>trg</strong>ov.65.1 Splošno:ObrazložitevIz 65. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da mora družba, katere vrednostni papirji so prvič hkrati uvrščenina organizirane <strong>trg</strong>e v več državah članicah, prvi dan <strong>trg</strong>ovanja z uradnim obvestilomseznaniti nadzorne organe, kateri izmed njih je pristojen <strong>za</strong> nadzor, in vsebino tega obvestilatakoj objaviti na način, predpisan <strong>za</strong> javne objave pomembnih dejstev <strong>za</strong> vsakega od teh<strong>trg</strong>ov.Iz navedene <strong>za</strong>konske določbe je razvidno, da se uporablja le <strong>za</strong> družbo, katere vrednostnipapirji so prvič hkrati uvrščeni na organizirane <strong>trg</strong>e v več državah članicah, tej družbi panalaga da:a) prvi dan <strong>trg</strong>ovanja z uradnim obvestilom seznani nadzorne organe, kateri izmed njihje pristojen <strong>za</strong> nadzor inb) vsebino tega obvestila takoj objaviti na način, predpisan <strong>za</strong> javne objave pomembnihdejstev <strong>za</strong> vsakega od teh <strong>trg</strong>ov.Navedena družba lahko torej povsem prosto izbira kateri izmed nadzornih organov, ki jepristojen <strong>za</strong> nadzor nad organiziranim <strong>trg</strong>om, kamor so uvrščeni njeni vrednostni papirji, bo222 Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 118/2006 z dne 2. 6. 2009; jedro te odločbe: »Ravnanjene<strong>za</strong>konitega prevzemnika lahko povzroči pravno priznano škodo ostalim delničarjem, če so imeli namen prodati (komurkoli)svoje delnice, pa tega niso storili, ker so se <strong>za</strong>našali na <strong>za</strong>konsko obveznost prevzemnika (ker je bil ta dolžan odkupiti delnicepo višji ceni) in so <strong>za</strong>to <strong>za</strong>mudili ugodno priložnost <strong>za</strong> prodajo svojih delnic. V tem primeru bi šlo <strong>za</strong> škodo (izgubljeni dobiček), kije nastala samim delničarjem in ne morda <strong>za</strong> škodo, ki bi nastala ciljni družbi in bi delničarjem pri tem nastala zgolj t.i. refleksnaškoda.«151
pristojen <strong>za</strong> njen nadzor, njena obveznost je le, da o izbiri obvesti vse nadzorne organe ter todejstvo javno objavi na način, ki ga <strong>za</strong> javne objave predpisuje <strong>za</strong>konodaja, ki velja naobmočju vsakega od teh <strong>trg</strong>ov. V Republiki Sloveniji je potrebno navedeno dejstvo objaviti nanačin, ki ga določa 9. člen <strong>ZPre</strong>-1.66. Pristojnost Agencije <strong>za</strong> nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporaba prava(66. člen)66. člen(pristojnost agencije <strong>za</strong> nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporaba prava)(1) <strong>Agencija</strong> je pristojna <strong>za</strong> nadzor nad potekom prevzemne ponudbe, če:1. se z vrednostnimi papirji ciljne družbe <strong>trg</strong>uje le na organiziranem <strong>trg</strong>u v Republiki Sloveniji;2. se z vrednostnimi papirji ciljne družbe <strong>trg</strong>uje na organiziranih <strong>trg</strong>ih v več državah članicahin:- so bili ti prvič sprejeti v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u v Republiki Sloveniji ali- je ciljna družba z obvestilom iz prejšnjega člena določila agencijo <strong>za</strong> pristojni organ;3. ima ciljna družba položaj nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena tega <strong>za</strong>kona.(2) Če je sedež ciljne družbe iz 1. točke prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji in vprimerih iz 3. točke prejšnjega odstavka, se v celoti uporablja pravo Republike Slovenije.(3) Če je sedež ciljne družbe iz 1. točke prejšnjega odstavka izven Republike Slovenije in vprimerih iz 2. točke prejšnjega odstavka, se <strong>za</strong> postopek v zvezi s prevzemno ponudbo innadomestilo <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe, uporabljajo določbe tega <strong>za</strong>kona.(4) Pravo države članice, v kateri ima ciljna družba sedež, se uporablja <strong>za</strong>:1. <strong>za</strong>gotovitev informacij <strong>za</strong>poslenim v ciljni družbi;2. presojo izjem pri obveznosti dati prevzemno ponudbo;3. določanje deleža glasovalnih pravic in4. presojo pogojev, pod katerimi lahko poslovodstvo ciljne družbe sprejme katerega izmedukrepov, ki lahko onemogoča prevzemno ponudbo.(5) V <strong>za</strong>devah iz prejšnjega odstavka je <strong>za</strong> nadzor pristojen pristojni nadzorni organ državečlanice, katere pravo se uporablja.(6) <strong>Agencija</strong> in organ, pristojen <strong>za</strong> varstvo konkurence, si morata izmenjavati podatke vzvezi s posameznimi primeri opustitve prevzemne ponudbe.(7) <strong>Agencija</strong> in drugi organi, ki so pristojni <strong>za</strong> nadzor organiziranih <strong>trg</strong>ov, medsebojnosodelujejo in z nadzornimi organi drugih držav članic, ki so pristojni <strong>za</strong> nadzor organiziranih<strong>trg</strong>ov in drug drugemu posredujejo informacije, če je to potrebno <strong>za</strong> uporabo tega <strong>za</strong>kona alidrugih predpisov, sprejetih na podlagi Direktive 2004/25/ES.152
Obrazložitev66. Pristojnost <strong>za</strong> nadzor – <strong>Agencija</strong>:Prvi odstavek 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1 določa primere (situacije) v katerih je <strong>Agencija</strong> pristojna <strong>za</strong>nadzor nad potekom prevzemne ponudbe. Tako <strong>Agencija</strong> nadzira tiste ciljne družbe 223 skaterih vrednostnimi papirji se <strong>trg</strong>uje le na organiziranem <strong>trg</strong>u v Republiki Sloveniji, pa tuditiste ciljne družbe s katerih vrednostnimi papirji se <strong>trg</strong>uje na organiziranih <strong>trg</strong>ih v več državahčlanicah EU. V primeru slednjih ciljnih družb je <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> nadzor odgovorna le v primeru,če so bili ti vrednostni papirji prvič sprejeti v <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u v RepublikiSloveniji ali je ciljna družba z obvestilom o pristojnosti nadzora iz 65. člena <strong>ZPre</strong> – 1 določilaAgencijo <strong>za</strong> pristojni (nadzorni) organ. V primeru navedenega sklopa gre <strong>za</strong> ciljne družbe, kiso hkrati javne družbe in se z njihovimi delnicami z glasovalno pravico <strong>trg</strong>uje naorganiziranem <strong>trg</strong>u (prvi odstavek 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1 je potrebno nujno uporabiti v pove<strong>za</strong>vi sprvim odstavkom 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1). Nadzorne aktivnosti Agencije na podlagi prvegaodstavka 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1 tako ni mogoč širiti na širši nabor javnih družb iz 99. člena ZTFI(na citirani <strong>za</strong>konski podlagi tako <strong>Agencija</strong> ne bi mogla nadzirati javne družbe, v primerukatere bi se na organiziranem <strong>trg</strong>u <strong>trg</strong>ovalo npr. zgolj z dolžniškimi vrednostnimi papirji, kiimetniku ne dajejo delniške nakupne opcije).Drugi sklop ciljnih družb, <strong>za</strong> nadzor katerih je odgovorna <strong>Agencija</strong>, so nejavne družbe izdrugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1 (tiste torej, ki izpolnjujejo kriterij glede števila delničarjevoziroma glede višine celotnega kapitala).66.1. Uporaba prava glede na sedež ciljne družbePravo Republike Slovenije se v celoti uporablja <strong>za</strong> ciljne družbe s sedežem v RepublikiSloveniji, če se z njihovimi vrednostnimi papirji <strong>trg</strong>uje le na organiziranem <strong>trg</strong>u v RepublikiSloveniji in v primeru nejavnih ciljnih družb iz drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> – 1.Če ima družba, s katere vrednostnimi papirji se <strong>trg</strong>uje le na organiziranem <strong>trg</strong>u v RepublikiSloveniji sedež izven Republike Slovenije, se <strong>za</strong> postopek v zvezi s prevzemno ponudbo innadomestilo <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe, uporabljajo določbe <strong>ZPre</strong> – 1. Enako velja vprimeru družb iz 2. točke prvega odstavka 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1. V tem delu <strong>Agencija</strong> opo<strong>za</strong>rjana (očitno) napako v <strong>za</strong>konu, saj se v <strong>za</strong>pisu tretjega odstavka 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1<strong>za</strong>konodajalec napačno sklicuje na 2. točko prejšnjega odstavka 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1, ki patakšne točke sploh nima. Ima pa jo prvi odstavek, <strong>za</strong>radi česar <strong>Agencija</strong> meni, da se sklicnanaša nanj (tudi vsebinsko se zdi sklic na prvi in ne drugi odstavek 66. člena <strong>ZPre</strong> – 1smiseln).Pravo države članice, v kateri ima ciljna družba sedež, se uporablja <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitevinformacij <strong>za</strong>poslenim v ciljni družbi, presojo izjem pri obveznosti dati prevzemno ponudbo,določanje deleža glasovalnih pravic in presojo pogojev, pod katerimi lahko poslovodstvociljne družbe sprejme katerega izmed ukrepov, ki lahko onemogoča prevzemno ponudbo. V223 Za katere ciljne družbe se uporablja <strong>ZPre</strong> – 1 sicer določa 4. člen citiranega <strong>za</strong>kona.153
navedenih primerih je <strong>za</strong> nadzor pristojen pristojni nadzorni organ države članice, katerepravo se uporablja.66.2. Sodelovanje institucij<strong>Agencija</strong> mora pri izmenjavi podatkov v zvezi s posameznimi primeri opustitve prevzemneponudbe sodelovati z organom, pristojnim <strong>za</strong> varstvo konkurence 224 . Prevzemi so namrečpodročje, na katerem se delovanja obeh agencij stikata, čeprav velja, da vsaka izmed obehpodročje prevzemov obravnava z drugačnega vidika. <strong>Agencija</strong> z vidika <strong>ZPre</strong> – 1 in v temsmislu predvsem <strong>za</strong>ščite manjšinskih delničarjev pri povečevanju koncentracije lastništva vdoločeni ciljni družbi, Javna <strong>Agencija</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo konkurence pa z vidikaZakona o preprečevanju omejevanja konkurence in s tem pove<strong>za</strong>ne prepovedanekoncentracije, ki bistveno omejuje učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.<strong>Agencija</strong> in drugi organi, ki so pristojni <strong>za</strong> nadzor organiziranih <strong>trg</strong>ov, medsebojno sodelujejoin z nadzornimi organi drugih držav članic, ki so pristojni <strong>za</strong> nadzor organiziranih <strong>trg</strong>ov indrug drugemu posredujejo informacije, če je to potrebno <strong>za</strong> uporabo <strong>ZPre</strong> – 1 ali drugihpredpisov, sprejetih na podlagi Direktive 2004/25/ES.67. Posredovanje informacij Agenciji (67. člen)67. člen(posredovanje informacij agenciji)Borznoposredniške družbe in KDD morajo med potekom prevzemne ponudbe agenciji nanjeno <strong>za</strong>htevo posredovati vse informacije, ki so jim na razpolago in ki so potrebne <strong>za</strong> nadzornad izvajanjem ponudbe in izpolnjevanjem obveznosti obveščanja iz 10. člena tega <strong>za</strong>kona.ObrazložitevPredmetna določba Agenciji omogoča, da od borznoposredniških družb in KDD medpotekom prevzemne ponudbe ter na <strong>za</strong>htevo pridobi vse informacije, ki so jim na razpolago,da <strong>Agencija</strong> lahko opravlja nadzor nad izvajanjem ponudbe.Ob tem velja dodati, da je bila določba 10. člena <strong>ZPre</strong> – 1 (Obveščanje o deležu)razveljavljena z objavo Zakona o <strong>trg</strong>u finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/2007).Navedeno področje je od uveljavitve ZTFI dalje (od 11. 8. 2007) urejeno v poglavju 3.3.(Obveznosti glede informacij o pomembnih deležih v javni družbi, katere delnice so uvrščenev <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u), nadzor nad omenjenim poglavjem pa se vrši na podlagidoločb ZTFI.224 Javna <strong>Agencija</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo konkurence, uradna spletna stran: http://www.varstvo-konkurence.si/154
IX. POSEBNA OBRAVNAVA MANJŠ<strong>IN</strong>SKIH DELNIČARJEV68. Izključitev manjšinskih delničarjev (68. člen)68. člen(izključitev manjšinskih delničarjev)(1) Za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagiuspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe zglasovalno pravico, se uporabljajo določbe <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarske družbe, o izključitvimanjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.(2) Če skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v trehmesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prejšnjega odstavka sprejme sklep o prenosudelnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, mora prevzemnik kot denarnoodpravnino namesto denarnega zneska, določenega po <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarskedružbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemniponudbi.68.1 SplošnoObrazložitev68. člen <strong>ZPre</strong>-1 v prvem odstavku v splošnem določa, da se <strong>za</strong> izključitev manjšinskihdelničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbepridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico 225 , uporabljajodoločbe <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarske družbe (to je določbe Zakona o gospodarskih družbah- ZGD-1 226 ), o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavkunavedenega člena določeno drugače. Iz drugega odstavka 68. člena <strong>ZPre</strong> -1 nadalje izhaja,da če skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v trehmesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prvega odstavka omenjenega člena sprejmesklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, mora prevzemnik kotdenarno odpravnino namesto denarnega zneska, določenega po <strong>za</strong>konu, ki urejagospodarske družbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno vprevzemni ponudbi.384. člen ZGD -1, ki se nahaja v pododdelku ZGD-1, ki ureja izključitev manjšinskihdelničarjev iz družbe, določa, da lahko skupščina delniške družbe na predlog delničarja, ki jeimetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (v nadaljnjembesedilu: glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (vnadaljnjem besedilu: manjšinski delničar) na glavnega delničarja <strong>za</strong> plačilo primerne denarneodpravnine, pri čemer se <strong>za</strong> ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarjudružbe, smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena ZGD-1.225 Pri tem ni nujno, da bi prevzemnik v postopku prevzemne ponudbe pridobil prav vseh 90% delnic z glasovalno pravico, nekajjih je lahko namreč pridobil že pred objavo prevzemne ponudbe.226 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, št. 83/09 – Odločba US, 33/2011, 91/2011 in 32/2012; vnadaljevanju ZGD-1).155
Drugi odstavek 528. člena ZGD-1 določa, da se deleži družbe, ki pripadajo drugi družbi,določajo po razmerju med seštevkom nominalnih zneskov njenih delnic z nominalnimzneskom ali zneskov njenih osnovnih vložkov in zneskom osnovnega kapitala. Pri družbi skosovnimi delnicami se ti deleži določajo po razmerju med številom kosovnih delnic inštevilom vseh izdanih kosovnih delnic. Lastni deleži se od osnovnega kapitala odštejejo.Deleži, ki pripadajo drugemu <strong>za</strong> račun družbe, so izenačeni z lastnimi deleži družbe. Včetrtem odstavku 528. člena ZGD-1 je določeno, da <strong>za</strong> deleže družbe z večinskim deležemveljajo tudi tisti deleži, ki pripadajo od nje odvisni družbi, drugemu <strong>za</strong> račun te družbe ali<strong>za</strong> račun od nje odvisne družbe, če je imetnik družbe podjetnik, in deleži, ki pomenijoimetnikovo premoženje. Po prvem odstavku 385. členu ZGD-1 višino denarne odpravninedoloči glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka556. člena ZGD-1, pri čemer mora poslovodstvo družbe dati glavnemu delničarju narazpolago vse <strong>za</strong> to potrebne informacije in dokazila.68.2 Glavne posebnosti izključitve manjšinskih delničarjev po <strong>ZPre</strong>-1 glede na ZGD-1Glede na zgoraj navedeno so najbolj bistvene razlike med izključitvijo manjšinskih delničarjevpo <strong>ZPre</strong> -1 in ZGD -1 naslednje:Iz 15. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da če osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosežejo prevzemniprag, so solidarno <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne dati prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom, razen če sesporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih. Osebe, kidelujejo usklajeno, solidarno odgovarjajo <strong>za</strong> izpolnitev vseh obveznosti v postopkuprevzemne ponudbe. Za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se smiselnouporabljajo določbe tega <strong>za</strong>kona o obveznostih posameznega prevzemnika.Izhajajoč iz navedene <strong>za</strong>konske določbe je potrebno tudi določbo prvega odstavka 68. člena<strong>ZPre</strong> -1 razlagati tako, da je izključitev manjšinskih delničarjev mogoča tudi v primeruuspešne prevzemne ponudbe več oseb, ki so delovale usklajeno, skupaj objavile prevzemnoponudbo in na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobile najmanj 90% delež vsehdelnic ciljne družbe z glasovalno pravico. <strong>Agencija</strong> ob tem poudarja, da je obravnavanaizključitev na podlagi določbe 68. člena <strong>ZPre</strong> – 1 mogoča le tako, da jo skupaj izvršijo vseosebe, ki so delovale usklajeno pri prevzemni ponudbi (prevzemnik). Le tako je namrečizpolnjen <strong>za</strong>konski pogoj o obvladovanju oziroma doseganju najmanj 90% deleža vseh delnicciljne družbe z glasovalno pravico (obvladujejo jih vsi »kontrolni« delničarji skupaj), ki<strong>za</strong>gotavlja pravico do izvedbe izključitve manjšinskih delničarjev na podlagi obravnavane<strong>za</strong>konske določbe.Gre torej <strong>za</strong> razliko glede na 384. člen ZGD -1, kjer je izključitev praviloma mogoča le takrat,ko je en sam delničar imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnegakapitala družbe. Izjeme so določene v četrtem odstavku 528. člena ZGD -1 v skladu skaterim ima lahko nek delničar tudi manjši delež od 90% deleža vseh delnic družbe, če npr.skupaj z delnicami, ki jih ima njegova odvisna družba doseže 90% delež vseh delnic družbe;Če skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika (ena ali več oseb, ki so delovaleusklajeno v postopku prevzemne ponudbe) kot glavnega delničarja, ki je na podlagi uspešne156
prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90% delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalnopravico v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosudelnic manjšinskih delničarjev na prevzemnika (ena ali več oseb, ki so delovale usklajeno vpostopku prevzemne ponudbe), mora prevzemnik (ena ali več oseb, ki so delovale usklajenov postopku prevzemne ponudbe) kot denarno odpravnino namesto denarnega zneska, kotga določa ZGD-1 227 , ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno vprevzemni ponudbi (ki ni samo plačilo v denarju, pač pa je lahko tudi z nadomestnimivrednostnimi papirji iz 18. člena <strong>ZPre</strong> -1). Prevzemnik tako v tem primeru ni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n določitivišine denarne odpravnine po določbah ZGD-1, ampak po določbah <strong>ZPre</strong> -1.Če prevzemnik (ena ali več oseb, ki so delovale usklajeno v postopku prevzemne ponudbe)zgoraj navedeni sklep sprejme kasneje kot v roku 3 mesecev po objavi izida prevzemneponudbe, potem mora manjšinskim delničarjem ponuditi denarno odpravnino v skladu zdoločbami ZGD-1. Pri tem mora biti pozoren tudi na določbo tretjega odstavka 17. člena<strong>ZPre</strong> -1. Če namreč prevzemnik v enem letu po izteku roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe,ki je bila uspešna, pridobi vrednostne papirje po ceni, ki je višja od cene v tej ponudbi, jedolžan akceptantom v denarju izplačati razliko v ceni v osmih dneh od dneva te pridobitve.Če bi torej prevzemnik v enem letu po izteku roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe plačalmanjšinskim delničarjem <strong>za</strong> delnico denarno odpravnino, ki bi bila večja od cene delnice,določene v prevzemni ponudbi, potem bi moral bivšim delničarjem družbe, ki so sprejelinjegovo prevzemno ponudbo, izplačati razliko.69. Izstop manjšinskih delničarjev (69. člen)69. člen(izstop manjšinskih delničarjev)(1) Za izstop manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešneprevzemne ponudbe pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalnopravico, se uporabljajo določbe <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarske družbe, o izstopu manjšinskihdelničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.(2) Če manjšinski delničar v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prejšnjegaodstavka da <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> odkup svojih delnic, lahko namesto denarnega zneska, določenegapo <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe, <strong>za</strong>hteva nadomestilo take vrste in v taki višini,kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi.227 Ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena ZGD-1, v skladu s katerimi mora primernaodpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi. Denarna plačila se odobjave vpisa izključitve letno obrestujejo 5%; uveljavljanje nadaljnje odškodnine ni izključeno.157
Obrazložitev69.1 Splošno69. člen <strong>ZPre</strong>-1 v prvem odstavku v splošnem določa, da se <strong>za</strong> izstop manjšinskihdelničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbepridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, uporabljajodoločbe <strong>za</strong>kona, ki ureja gospodarske družbe (to je določbe ZGD-1), o izstopu manjšinskihdelničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku navedenega člena določeno drugače. Izdrugega odstavka 69. člena <strong>ZPre</strong> -1 nadalje izhaja, da če manjšinski delničar v treh mesecihpo objavi izida prevzemne ponudbe iz prvega odstavka omenjenega člena da <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong>odkup svojih delnic, lahko namesto denarnega zneska po ZGD -1 <strong>za</strong>hteva nadomestilo takevrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi.389. člen ZGD -1, ki se nahaja v pododdelku ZGD-1, ki ureja izstop manjšinskih delničarjeviz družbe, določa, da mora glavni delničar 228 na <strong>za</strong>htevo enega ali več manjšinskihdelničarjev v mesecu dni po prejemu <strong>za</strong>htevka ponuditi temu posameznemu ali večmanjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo <strong>za</strong> odkup vseh preostalih delnicposameznega manjšinskega delničarja. Za določitev višine primernega denarneganadomestila se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 385. člena in drugegaodstavka 388. člena ZGD -1.Po prvem odstavku 385. členu ZGD -1 višino denarne odpravnine določi glavni delničar obsmiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena ZGD-1 229 , pričemer mora poslovodstvo družbe dati glavnemu delničarju na razpolago vse <strong>za</strong> to potrebneinformacije in dokazila.V skladu z drugim odstavkom 388. člena ZGD -1 lahko, če ponujena odpravnina niprimerna, vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino. Enakovelja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno. 23069.2 Glavne posebnosti izstopa manjšinskih delničarjev po <strong>ZPre</strong> -1 glede na ZGD -1Glede na zgoraj navedeno so najbolj bistvene razlike med izstopom manjšinskih delničarjevpo <strong>ZPre</strong> -1 in ZGD -1 naslednje:1. Iz 15. člena <strong>ZPre</strong> -1 izhaja, da če osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosežejo prevzemniprag, so solidarno <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne dati prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom, razen če sesporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih. Osebe, kidelujejo usklajeno, solidarno odgovarjajo <strong>za</strong> izpolnitev vseh obveznosti v postopku228 To je delničar, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe.229 V skladu s katerimi mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščinasklepa o izključitvi (oziroma ob smiselni uporabi premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko glavni delničar ponudimanjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo <strong>za</strong> odkup vseh preostalih delnic posameznega manjšinskegadelničarja).230 Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točketretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena ZGD-1.158
prevzemne ponudbe. Za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se smiselnouporabljajo določbe tega <strong>za</strong>kona o obveznostih posameznega prevzemnika.Izhajajoč iz navedene <strong>za</strong>konske določbe je potrebno tudi določbo prvega odstavka 69. člena<strong>ZPre</strong> -1 razlagati tako, da lahko manjšinski delničarji <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong> odkup svojih delnic vprimeru uspešne prevzemne ponudbe oseb, ki so delovale usklajeno, skupaj objavileprevzemno ponudbo in na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobile najmanj 90-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (prevzemnik), podajo katerikoliod navedenih oseb, saj se <strong>za</strong> solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, smiselnouporabljajo določbe <strong>ZPre</strong> -1 o obveznostih posameznega prevzemnika 231 .Gre torej <strong>za</strong> razliko glede na 389. člen ZGD-1, kjer se <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> odkup vseh svojih delnicpoda (enemu) glavnemu delničarju.2. Če manjšinski delničar v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe da <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong>odkup svojih delnic, lahko namesto denarnega zneska po ZGD-1 <strong>za</strong>hteva nadomestilo takevrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi (ki ni samo plačilo vdenarju, pač pa je lahko tudi z nadomestnimi vrednostnimi papirji iz 18. člena <strong>ZPre</strong>-1).Prevzemnik tako v tem primeru ni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n določati višine denarnega zneska <strong>za</strong> odkupdelnic manjšinskega delničarja po določbah ZGD-1.Pravica do izbire v navedenem obdobju treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbetorej pripada manjšinskim delničarjem, saj se lahko sami odločijo, ali bodo <strong>za</strong>htevali odprevzemnika (ena ali več oseb, ki so delovale usklajeno v postopku prevzemne ponudbe) <strong>za</strong>odkup svojih delnic denarni znesek v skladu z določbami ZGD-1 ali pa nadomestilo takevrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi.X. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA70. Nadzor (70. člen)70. člen(nadzor)(1) Nadzor nad izvajanjem tega <strong>za</strong>kona opravlja agencija.(2) <strong>Agencija</strong> lahko <strong>za</strong>hteva poročila in informacije ali opravi pregled poslovanja oseb, <strong>za</strong>katere sumi, da so delovale usklajeno ali delovale s prevzemnikom, ki bi moral datiprevzemno ponudbo, pred izdajo prevzemne ponudbe, v času trajanja postopka v zvezi s toponudbo ali po izdaji odločbe o izidu te ponudbe in je bila posledica takega delovanjapridobitev, obremenitev ali odtujitev vrednostnih papirjev, <strong>za</strong> katere je bila ali bi morala bitidana prevzemna ponudba.231 Glej drugi odstavek 15. člena <strong>ZPre</strong> -1.159
(3) Za opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe oopravljanju nadzora <strong>za</strong>kona, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev.Obrazložitev<strong>Agencija</strong> je na podlagi določbe 70. člena <strong>ZPre</strong> – 1 odgovorna <strong>za</strong> nadzor nad izvajanjemdoločb <strong>ZPre</strong> – 1. Postopek nadzora Agencije po tem <strong>za</strong>konu se uporablja v kombinaciji zoddelkom 14. 3. ZTFI (Postopek nadzora), ki se na podlagi določbe prvega odstavka 520.člena istega <strong>za</strong>kona uporablja v vseh postopkih nadzora, ki jih opravlja <strong>Agencija</strong> po ZTFI alidrugem <strong>za</strong>konu.Obravnavani člen daje pravno podlago <strong>za</strong> izvajanje nadzora nad posamezno osebo aliskupino oseb, <strong>za</strong> katere obstaja sum usklajenega delovanja, če bi ta oziroma te morale datiprevzemno ponudbo. Nadzor lahko <strong>Agencija</strong> vrši pred izdajo prevzemne ponudbe, v časunjenega trajanja, pa tudi po njenem koncu (po izdaji odločbe o izidu prevzemne ponudbe).<strong>ZPre</strong> – 1 <strong>za</strong> ugotovljene kršitve predvideva različne nadzorne ukrepe oziroma sankcije. Takolahko <strong>Agencija</strong> uvede prekrškovni postopek, in sicer v zvezi s kršitvami kazenskih določb iz71. in 72. člena <strong>ZPre</strong> – 1. V primeru, ko <strong>Agencija</strong> v nadzornem postopku ugotovi preseganje(dodatnega) prevzemnega praga, prevzemnik pa v <strong>za</strong>konskem roku prevzemne namereoziroma ponudbe ni objavil, lahko <strong>Agencija</strong> prevzemniku na podlagi tretjega odstavka 64.člena <strong>ZPre</strong> – 1 po uradni dolžnosti prepove uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi. Vnadzornem postopku lahko <strong>Agencija</strong> ukrepa tudi z izdajo odredbe, v kateri kršitelju naložiodpraviti določeno kršitev (npr. <strong>Agencija</strong> v postopku nadzora ugotovi, da prevzemnik v rokuiz prvega odstavka 54. člena <strong>ZPre</strong> – 1 ni objavil obvestila o izidu prevzemne ponudbe – zodredbo, v kateri določi rok <strong>za</strong> odpravo kršitve, <strong>Agencija</strong> prevzemniku naloži objavonavedenega). Lahko pa <strong>Agencija</strong> na podlagi določbe tretjega odstavka 555. člena ZTFIpostopek s prevzemno ponudbo tudi razveljavi ter odloči, da je prevzemna ponudbaneuspešna.XI. KAZENSKE DOLOČBE71. Prekrški (71. člen)71. člen(prekrški)(1) Z globo od 50.000 do 150.000 eurov se <strong>za</strong> prekršek kaznuje pravna oseba, samostojnipodjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojnoopravlja dejavnost:- če kot družba iz 4. člena tega <strong>za</strong>kona delnic nima izdanih v nematerializirani obliki (4.ačlen);- če agencije najpozneje četrti <strong>trg</strong>ovalni dan po dnevu sklenitve ne obvestijo o vsakemposlu, na podlagi katerega je pridobil delniško nakupno opcijo in terjatev na izročitevvrednostnih papirjev iz terminske pogodbe (tretji odstavek 6. člena);160
- če ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo moral (tretji odstavek 4.,12., 15., tretji in petiodstavek 22., tretji odstavek 22.a, 75. in 76. člen);- če kot banka agencije ne obvesti o pridobitvi vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh odpridobitve (četrti odstavek 22.a člena);- če hkrati s prevzemno ponudbo ne objavi ustreznega prospekta (28. člen);- če da prevzemno ponudbo, ne da bi <strong>za</strong> to dobil dovoljenje agencije (prvi odstavek 32.člena);- če pred objavo prevzemne ponudbe ne deponira denarnega zneska, ki je potreben <strong>za</strong>plačilo vseh vrednostnih papirjev, na poseben račun pri KDD ali če KDD ne izroči bančnegarancije (36. člen);- če odločbe, ki jo je prejel od agencije, ne objavi v skladu s četrtim odstavkom 56. členatega <strong>za</strong>kona;- če ne odkloni naročila <strong>za</strong> nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, če ve ali bi moralavedeti, da bi bil <strong>za</strong>radi izvršitve naročila lahko kršen ta <strong>za</strong>kon (62. člen);- če je v roku, ki ga določi agencija, ne posreduje poročil in informacij, ali če ne dovolipregleda poslovanja (drugi odstavek 70. člena).(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se <strong>za</strong> prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudiodgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna osebaposameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se <strong>za</strong> prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznujetudi posameznik.(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda <strong>za</strong>radi višinepovzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali <strong>za</strong>radistorilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravnaoseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od 3.000 do 15.000 eurov, odgovorna osebapravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, kisamostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.71.1 SplošnoObrazložitevV skladu s 569. členom ZTFI je <strong>Agencija</strong> prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izrekaglobe po <strong>ZPre</strong>-1. V zvezi z navedenim je treba poudariti, da je potrebno ločevati funkcijoAgencije kot nadzornega organa, ki v skladu s 70. členom <strong>ZPre</strong> -1 opravlja nadzor nadizvajanjem določb <strong>ZPre</strong> -1 in funkcijo Agencije kot prekrškovnega organa, ki opravlja tofunkcijo po postopku, ki je določen v Zakonu o prekrških (ZP-1).V praksi se namreč s strani kršiteljev velikokrat pojavljajo vprašanja v zvezi z njihovimdomnevno “dvojnim” sankcioniranjem s strani Agencije in sicer:- prvič na podlagi izrečenega ukrepa nadzora, ki ga <strong>Agencija</strong> izreče kot posledico kršitvedoločb <strong>ZPre</strong>-1 in katerega namen je najpogosteje odprava ugotovljenih kršitev, pri čemer161
<strong>Agencija</strong> kršitelju določi tudi pavšalno nadomestilo stroškov postopka izdaje ukrepa nadzorain- drugič še na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku, kjer <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> isto kršitev določb<strong>ZPre</strong> -1 kršitelju izreče globo v skladu z kazenskimi določbami (npr. 71. členom) <strong>ZPre</strong>-1.Pri tem <strong>Agencija</strong> poudarja, da je namen izrečene globe v prekrškovnem postopku (<strong>za</strong> razlikood ukrepov nadzora, ki so izrečeni v postopku nadzora) kaznovalne narave, to je zlasti vodvračanju kršitelja, da bi v bodoče ponovno kršil določbe <strong>ZPre</strong> -1. Kot rečeno pa je namenizrečenega ukrepa nadzora drugačen, to je vzpostavitev <strong>za</strong>konitega stanja (ki se ga doseže zodpravo ugotovljenih kršitev).Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije (prviodstavek 571. člena ZTFI), ki izpolnjuje pogoje po ZP-1 in na njegovi podlagi sprejetihpredpisih. V postopka o prekršku torej ne odloča predsednik senata oziroma senat Agencije,kot to velja <strong>za</strong> izrekanje ukrepov nadzora.Postopek o prekršku (navadno gre <strong>za</strong> tako imenovani hitri postopek) se v skladu s 50.členom ZP-1 <strong>za</strong>čne po uradni dolžnosti, ko opravi <strong>Agencija</strong> kot prekrškovni organ v okvirusvoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predlogaoškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil alisamoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji). <strong>Agencija</strong> po ugotovitvi pogojev <strong>za</strong> <strong>za</strong>četekpostopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga iz prejšnjega stavka zberedodatna obvestila in dokaze o prekršku. V primeru, da <strong>Agencija</strong> ugotovi, da so podani<strong>za</strong>konski pogoji <strong>za</strong> izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in izdati odločbo o prekršku(hitri postopek). Samo v primeru, če hitri postopek ni dovoljen, mora <strong>Agencija</strong> pri pristojnemsodišču 232 vložiti obdolžilni predlog (redni sodni postopek). Primeri, ko hitri postopek nidovoljen, so določeni v drugem odstavku 52. člena ZP-1, v postopku o prekršku po <strong>ZPre</strong>-1pa <strong>Agencija</strong> lahko v praksi vloži kvečjemu obdolžilni predlog zoper kršitelja na pristojnosodišče v primeru, da so podani pogoji <strong>za</strong> izrek stranske sankcije po ZP-1 (npr. odvzempredmetov) ali če bi šlo <strong>za</strong> mladoletnega storilca prekrška po <strong>ZPre</strong> -1.71.2 Globe in druge sankcijeV hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če jepredpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z <strong>za</strong>konom nidoločeno drugače (tretji odstavek 52. člena <strong>ZPre</strong> -1). Ker <strong>ZPre</strong>- 1 v 73. členu določadrugače, lahko <strong>Agencija</strong> v hitrem postopku izreče globo <strong>za</strong> prekršek v katerikoli višini vrazponu, kot je določena v <strong>ZPre</strong> -1.71. člen ZP-1 v prvem odstavku določa, da se z globo od 50.000 do 150.000 eurov <strong>za</strong>prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, kisamostojno opravlja dejavnost, če stori katerega od prekrškov iz navedene <strong>za</strong>konskedoločbe. Za odgovorne osebe omenjenih oseb določa globo od 2.000 do 10.000 eurov, <strong>za</strong>posameznike pa globo od 1.000 do 5.000 eurov. Višje globe določa 71. člen <strong>ZPre</strong> -1 <strong>za</strong>232 Gre <strong>za</strong> pristojne oddelke <strong>za</strong> prekrške Okrajnih sodišč.162
kvalificirano obliko navedenih prekrškov, to je, če je narava storjenega prekrška posebnohuda <strong>za</strong>radi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjskekoristi ali <strong>za</strong>radi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti. V temprimeru se namreč storilec, ki je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojnoopravlja dejavnost, kaznuje z globo od 150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od3.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika aliodgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do30.000 eurov.<strong>Agencija</strong> lahko v skladu z četrtim odstavkom 51. člena ZP-1 tudi odloči, da ne bo izdalaodločbe o prekršku oziroma vložila obdolžilnega predloga:- če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek;- če je pregon <strong>za</strong>staral, ali so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon;- če gre <strong>za</strong> prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti alistorilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Za prekršekneznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebnolahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.<strong>Agencija</strong> odločitev iz prejšnjega odstavka in razloge <strong>za</strong> to odločitev <strong>za</strong>znamuje v spisu. Oodločitvi, da ne bo izdala odločbe oziroma vložila obdolžilnega predloga in o razlogih mora<strong>Agencija</strong> v 30 dneh od odločitve pisno obvestiti predlagatelja.Če gre <strong>za</strong> prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebnolahkega <strong>Agencija</strong> v skladu z 21. členom ZP-1 storilcu prekrška namesto globe izreče opomin.Opomin <strong>Agencija</strong> izreče tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisanaobveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbeizpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo.Pooblaščena uradna oseba Agencije lahko v skladu s 53. členom ZP-1 namesto izrekasankcije, kršitelja samo opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in čepooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo <strong>za</strong>dosten ukrep.Pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom tudi predstavi storjeni prekršek.71.3 Odgovornost <strong>za</strong> prekršek in drugi pomembnejši instituti, ki se uporabljajo privodenju postopka o prekrških71.3.1 Odgovornost <strong>za</strong> prekršekPo 9. členu ZP-1 je <strong>za</strong> prekršek odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali znaklepom. Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršekstoril z naklepom. <strong>ZPre</strong> -1 tovrstne določbe ne vsebuje, torej je <strong>za</strong> vse prekrške po <strong>ZPre</strong> -1storilec odgovoren tudi v primeru, če so bili storjeni iz malomarnosti. Za prekrške iz 71. in 72.člena <strong>ZPre</strong> -1 je v primeru, če so bili storjeni naklepoma, določena višja globa.Kazenski <strong>za</strong>konik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08-popr., 39/09, 55/2009 – Odločba US,56/2011 - Odločba US in 92/11; v nadaljevanju KZ-1), ki se po določbi 8. člena ZP-1 v163
postopku o prekršku smiselno uporablja tudi glede naklepa ter malomarnosti, v prvemodstavku 26. člena določa, da je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, če storilec niravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je <strong>za</strong>vedal, da lahko stori dejanje, pa jelahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (<strong>za</strong>vestnamalomarnost), ali če se ni <strong>za</strong>vedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in posvojih osebnih lastnostih tega moral in mogel <strong>za</strong>vedati (ne<strong>za</strong>vestna malomarnost).Po 25. členu KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno z naklepom, če se je storilec <strong>za</strong>vedal svojegadejanja in ga je hotel storiti (direktni naklep), ali če se je <strong>za</strong>vedal, da lahko stori dejanje, pa jev to privolil (eventualni naklep). Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku, v kolikorv ZP-1 ni določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe Kazenskega <strong>za</strong>konika gledesilobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske inpravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitvekaznivega dejanja.71.3.2 Poskus, napeljevanje ter pomoč pri storitvi prekrškaPo 10. členu ZP-1 storilec ni odgovoren <strong>za</strong> poskus prekrška. 11. člen ZP-1 v zvezi znapeljevanjem oziroma pomočjo določa, da če gre <strong>za</strong> napeljevanje ali pomoč v posebnoolajševalnih okoliščinah, se sme napeljevalcu in pomagaču sankcija odpustiti. Poudariti jetudi potrebno, da nobeno kaznivo dejanje po Kazenskem <strong>za</strong>koniku (KZ-1) nima znakovprekrška po <strong>ZPre</strong> – 1, <strong>za</strong>to v praksi tudi ne prihaja do potreb po urejanju teh razmerij (glej11.a člen ZP-1).71.3.3 Odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika,posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorne osebe teh subjektovPravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajodejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov so odgovorne <strong>za</strong> prekršek v skladu z ZP-1, čeje v predpisu o prekršku tako določeno. <strong>ZPre</strong> -1 tovrstno določbo vsebuje pri vseh svojihprekrškovnih določbah, tako da tudi te osebe odgovarjajo <strong>za</strong> prekrške po <strong>ZPre</strong>-1 (13. členZP-1). Po 13.a členu ZP-1 je odgovornost <strong>za</strong> prekršek izrecno izključena <strong>za</strong> RepublikoSlovenijo in samoupravne lokalne skupnosti, torej navedene osebe ne morejo biti odgovorneniti <strong>za</strong> storjeni prekršek po <strong>ZPre</strong>-1.Pravna oseba je odgovorna <strong>za</strong> prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori vnjenem imenu ali <strong>za</strong> njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če storilca prekrškani mogoče odkriti ali če <strong>za</strong> prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna <strong>za</strong> prekršek,če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžnonadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Ne glede na navedeno, pravna oseba niodgovorna <strong>za</strong> prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja tejpravni osebi, ali z <strong>za</strong>vestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo alistoritev <strong>za</strong> pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okvirudolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne <strong>za</strong> preprečitev prekrška (14.člen ZP-1.164
Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sta <strong>za</strong>prekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njune dejavnosti, odgovorna pod zgoraj navedenipogoji iz 14. člena tega <strong>za</strong>kona (14.a člen ZP-1), <strong>za</strong> prekršek, ki ga pri opravljanju svojedejavnosti storita sama, pa sta odgovorna pod pogoji iz 9. člena ZP-1, to je če sta ga storilaiz malomarnosti ali z naklepom.Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravljadejavnost, so v primeru stečaja odgovorni <strong>za</strong> prekršek ne glede na to, ali je bil prekršekstorjen pred <strong>za</strong>četkom stečajnega postopka ali med njim, vendar se jim ne izreče globa,temveč le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi. Če pravna oseba pred izdajoodločbe oziroma sodbe o prekršku preneha obstajati, se jo spozna <strong>za</strong> odgovorno <strong>za</strong>prekršek, sankcije <strong>za</strong> prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo subjektu, ki jenjen pravni naslednik, če je vodstveni ali nadzorni organ ali nosilec tega subjekta vedel <strong>za</strong>storjeni prekršek. Če tega ni vedel, se pravnemu nasledniku lahko izreče le odvzempredmetov in odvzem premoženjske koristi. Če samostojni podjetnik posameznik aliposameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pred izdajo odločbe oziroma sodbe oprekršku preneha obstajati v tej statusni obliki, se ga spozna <strong>za</strong> odgovornega <strong>za</strong> prekršek,sankcije <strong>za</strong> prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo fizični osebi, ki je bilanosilec statusne oblike, ki je prenehala.71.3.3.1 Pojem odgovorne osebeV skladu s 15. členom ZP-1 je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delov imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnikaposameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa aliorgana samoupravne lokalne skupnosti. Odgovorna oseba je tudi tista oseba, ki je prisubjektu iz prejšnjega odstavka pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahkoprepreči prekršek.Šteje se, da je <strong>za</strong> izvajanje dolžnega nadzorstva pooblaščen vodstveni organ, <strong>za</strong> dolžnonadzorstvo nad vodstvenim organom pa nadzorni organ, razen če dokaže, da je bilaodgovornost <strong>za</strong> izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenesena na drugo oseboali organ. Če ima v navedenem primeru vodstveni ali nadzorni organ več članov, je <strong>za</strong>izvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren vsak član posebej, razen če dokaže, da je bila taodgovornost s pravnim aktom naložena le posameznim članom ali ožji skupini članov.71.3.3.2 Odgovornost odgovorne osebeOdgovorna oseba je odgovorna <strong>za</strong> prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo aliopustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznikaali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnegaorgana ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Odgovornost odgovorne osebe <strong>za</strong>prekršek ne preneha, če ji je prenehala <strong>za</strong>poslitev ali ni več druge pravne podlage <strong>za</strong> delo vpravni osebi ali <strong>za</strong>njo, <strong>za</strong> samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, kisamostojno opravlja dejavnost, <strong>za</strong> državni organ ali samoupravno lokalno skupnost, kakortudi ne, če je subjekt, pri katerem je delovala odgovorna oseba, prenehal obstajati aliopravljati dejavnost ali če ni več pogojev <strong>za</strong> ugotavljanje njegove odgovornosti <strong>za</strong> prekršek.165
Ne glede na navedeno odgovorna oseba ni odgovorna <strong>za</strong> prekršek, če je ravnala po odredbinadrejene odgovorne osebe ali vodstvenega ali nadzornega organa pravne osebe,državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti ali po odredbi samostojnegapodjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in je storila vse,kar je bila po <strong>za</strong>konu, drugem predpisu ali po notranjem aktu tega subjekta dolžna storiti, dabi preprečila prekršek (15.a člen ZP-1).71.3.4 Način storitve prekrškaPrekršek je lahko storjen s storitvijo ali z opustitvijo. Prekršek je storjen z opustitvijo, če jestorilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti (16. člen ZP-1). Po <strong>ZPre</strong>-1 bi npr. šlo <strong>za</strong> takšnoopustitev takrat, ko storilec ne bi objavil prevzemne ponudbe <strong>za</strong> nakup delnic ciljne družbe,čeprav bi jo moral, ker je presegel prevzemni prag 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi(12. člen <strong>ZPre</strong> -1).71.4. Stroški prekrškovnega postopkaZP - 1 v drugem odstavku 58. člena <strong>za</strong> stroške postopka določa smiselno uporabo določbZP-1 o rednem sodnem postopku, kolikor ni z ZP-1 drugače določeno. V 6. točki prvegaodstavka 143. člena ZP - 1 je kot strošek postopka določena sodna taksa. Na podlagišestega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10; vnadaljevanju ZST-1) ter prvega odstavka 144. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 143.člena ZP-1 sta <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nca <strong>za</strong> plačilo stroškov postopka o prekršku, to je sodne takse, pravnaoseba ter odgovorna oseba.Po 8. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah nastane taksna obveznost popravnomočnosti odločbe, s katero se storilcu izreče sankcija <strong>za</strong> prekršek. Sodna taksa se sposebnim plačilnim nalogom Agencije odmeri po pravnomočnosti te odločbe o prekršku. Napodlagi tarifne številke 8112 ZST-1 znaša sodna taksa <strong>za</strong> izrek opomina 30 EUR. Na podlagitarifne številke 8111 ZST-1 znaša sodna taksa <strong>za</strong> izrek globe 10 % zneska globe, najmanj pa40 EUR, največ pa 10.000 EUR. Za odločanje o <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> sodno varstvo se odmeri dodatnasodna taksa.71.5. Smiselna uporaba določb Kazenskega <strong>za</strong>konika (KZ-1)Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku, v kolikor v ZP-1 ni določeno drugače,smiselno uporabljajo določbe Kazenskega <strong>za</strong>konika glede silobrana, skrajne sile,prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca insostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja.71.6. Krajevna pristojnost sodišča, ki odloča o <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> sodno varstvo zoperodločbo Agencije o prekršku, izdano <strong>za</strong>radi kršitve določb <strong>ZPre</strong> -1V skladu s 60. členom ZP-1 se <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> sodno varstvo lahko vloži v osmih dneh odvročitve odločbe o prekršku in sicer pisno pri pristojnem prekrškovnem organu (to je vkonkretnem primeru Agenciji). Za odločanje o <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> sodno varstvo je krajevno pristojno166
sodišče prve stopnje, ki je pristojno <strong>za</strong> odločanje o prekršku po določbah rednega sodnegapostopka. V skladu s 77. členom ZP-1 je to Okrajno sodišče, na katerega območju je bilprekršek storjen. Po 78. členu ZP-1 se v primeru, če se pristojnost ne da določiti po kraju,kjer je bil prekršek storjen, ta določi po storilčevem stalnem oziroma <strong>za</strong>časnem prebivališču.Ker gre pri kršitvah določb <strong>ZPre</strong> -1 po vsebini <strong>za</strong> kršitev finančnih predpisov, je v skladu s214. členom ZP-1 <strong>za</strong> odločanje o <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> sodno varstvo, vloženo zoper odločbo Agencijeo prekršku (<strong>za</strong>radi kršitve določb <strong>ZPre</strong> -1) <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>deve iz pristojnosti okrajnih sodišč zobmočja posameznega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče,ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.72. Drugi prekrški (72. člen)72. člen(drugi prekrški)(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se <strong>za</strong> prekršek kaznuje pravna oseba, podjetnik aliposameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:- če o nameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranja pooblastil predhodno ne obvestiagencije (osmi odstavek 8. člena);- če ne objavi podatkov v skladu z 9. členom tega <strong>za</strong>kona;- če kot prevzemnik v prevzemni ponudbi da neustrezno ceno ali menjalno razmerje (17. inpeti odstavek 64. člena);- če prevzemna ponudba ne vsebuje bistvenih sestavin ali če vsebuje druge pogoje, razenrazveznih in odložnih pogojev, določenih v tem <strong>za</strong>konu (19. člen);- če prevzemna ponudba ne vsebuje obveznega razveznega pogoja (20. člen);- če agencije v roku treh delovnih dni ne obvesti o nastopu okoliščin, na podlagi katerih jeoproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo, oziroma nemudoma, ko je obveščena opridobitvi vrednostnih papirjev (šesti odstavek 22. člena);- če o prevzemni nameri ne obvesti agencije, poslovodstva ciljne družbe oziroma organa,pristojnega <strong>za</strong> varstvo konkurence, ter je ne objavi isti dan (24. člen);- če v dveh delovnih dneh od objave namere ponudbe ne obvesti agencije o dogovorih alipogajanjih s prevzemnikom ali da le-teh ni bilo (25. člen);- če kot prevzemnik ali kot poslovodstvo ciljne družbe v roku ne posreduje vsebine izjave oprevzemni nameri agenciji in je ne objavi (26. člen);- če ob spremembi prevzemne ponudbe ravna v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tega<strong>za</strong>kona;- če v desetih dneh po objavi prospekta ne objavi mnenja o prevzemni ponudbi in razlogov<strong>za</strong> takšno mnenje (prvi odstavek 34. člena);- če mnenja o prevzemni ponudbi hkrati z njegovo objavo ne posreduje predstavnikomdelavcev, če teh ni, pa delavcem (tretji odstavek 34. člena);- če kot prevzemnik od dneva objave prevzemne ponudbe do izteka roka <strong>za</strong> sprejemprevzemne ponudbe kupuje vrednostne papirje, na katere se nanaša prevzemna ponudba,zunaj postopka v zvezi s to ponudbo, urejenega v tem <strong>za</strong>konu (38. člen);167
- če do konca roka <strong>za</strong> sprejem prevzemne ponudbe ne sporoči agenciji podatkov o vsehposlih z vrednostnimi papirji iz 1. točke prvega odstavka 39. člena tega <strong>za</strong>kona ali da tehposlov ni bilo (39. člen);- če o preklicu prevzemne ponudbe ne obvesti agencije oziroma KDD (tretji odstavek 52.člena);- če podatkov glede uspešnosti prevzemne ponudbe ne posreduje agenciji oziroma organu,pristojnemu <strong>za</strong> varstvo konkurence (tretji odstavek 54. člena);- če ne določi pristojnega nadzornega organa v ustreznem roku (65. člen).(2) Z globo od 150 do 1.500 eurov se <strong>za</strong> prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudiodgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna osebaposameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.(3) Z globo od 150 do 500 eurov se <strong>za</strong> prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudiposameznik.(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda <strong>za</strong>radi višinepovzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali <strong>za</strong>radistorilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravnaoseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od12.000 do 120.000 eurov, posameznik z globo od 450 do 1.500 eurov, odgovorna osebapravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, kisamostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 450 do 4.500 eurov.72.1 SplošnoObrazložitevZa prekrške iz 72. člena <strong>ZPre</strong> -1 na splošno velja povsem enako, kot velja <strong>za</strong> prekrške po 71.členu <strong>ZPre</strong>-1, s to razliko, da je <strong>za</strong>konodajalec <strong>za</strong> njih predpisal nižje zneske <strong>za</strong>groženihglob.72.2 Globe in druge sankcije72. člen <strong>ZPre</strong>-1 v prvem odstavku določa, da se z globo od 4.000 do 40.000 eurov <strong>za</strong>prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, kisamostojno opravlja dejavnost, če stori katerega od prekrškov iz navedene <strong>za</strong>konskedoločbe. Za odgovorne osebe omenjenih oseb določa globo od 150 do 1.500 eurov, <strong>za</strong>posameznike, ki storijo navedeni prekršek pa globo od 150 do 500 eurov. Višje globe določa72. člen <strong>ZPre</strong> -1 <strong>za</strong> kvalificirano obliko navedenih prekrškov, to je, če je narava storjenegateh prekrškov posebno huda <strong>za</strong>radi višine povzročene škode oziroma višine pridobljeneprotipravne premoženjske koristi ali <strong>za</strong>radi storilčevega naklepa oziroma njegovega namenakoristoljubnosti. V tem primeru se namreč storilec, ki je pravna oseba, podjetnik aliposameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 12.000 do 120.000 eurov,posameznik z globo od 450 do 1.500 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna168
oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa zglobo od 450 do 4.500 eurov.Za druge sankcije, ki jih <strong>Agencija</strong> izreče v zvezi s kršitvijo določb 72. člena <strong>ZPre</strong>-1 glejpojasnila k 71. členu <strong>ZPre</strong> -1.73. Izrek gobe in postopek (73. člen)73. člen(izrek globe in postopek)<strong>Agencija</strong> lahko v hitrem postopku izreče globo <strong>za</strong> prekršek v katerikoli višini v razponu, kot jedoločena v tem <strong>za</strong>konu.73.1. SplošnoObrazložitevV primeru, da <strong>Agencija</strong> ugotovi, da so podani <strong>za</strong>konski pogoji <strong>za</strong> izvedbo postopka oprekršku, ga mora izvesti in izdati odločbo o prekršku (tako imenovani hitri postopek). Vprimeru, če hitri postopek ni dovoljen, mora <strong>Agencija</strong> pri pristojnem sodišču vložiti obdolžilnipredlog (redni sodni postopek – glej tudi pojasnila k 71. členu <strong>ZPre</strong> -1).Po splošni določbi tretjega odstavka 52. člena ZP-1 se v hitrem postopku storilcu izrečegloba v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižjapredpisana mera globe, če z <strong>za</strong>konom ni določeno drugače. Ker <strong>ZPre</strong>-1 v 73. členu določadrugače, lahko <strong>Agencija</strong> v hitrem postopku izreče globo <strong>za</strong> prekršek v katerikoli višini vrazponu, kot je določena v <strong>ZPre</strong> -1 in torej ne samo najnižje predpisane globe.73.a Zastaranje (73.a člen)73.a člen(<strong>za</strong>staranje)(1) Postopek o prekršku <strong>za</strong> prekrške iz četrtega odstavka 71. člena tega <strong>za</strong>kona in četrtegaodstavka 72. člena tega <strong>za</strong>kona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršekstorjen.(2) Zastaranje postopka o prekrških pre<strong>trg</strong>a vsako dejanje organa, pristojnega <strong>za</strong> postopek,ki meri na pregon storilca prekrška.(3) Po vsakem pre<strong>trg</strong>anju <strong>za</strong>čne teči <strong>za</strong>staranje znova, vendar pa postopek o prekrških izprvega odstavka tega člena v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva,ko je bil prekršek storjen.169
Obrazložitev73.a.1 SplošnoPo splošni določbi 42. člena ZP-1 postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta 2 leti oddneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje ne teče v času, ko se po <strong>za</strong>konu postopek oprekršku ne sme <strong>za</strong>četi ali nadaljevati. Zastaranje pre<strong>trg</strong>a vsako dejanje organa, pristojnega<strong>za</strong> postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pre<strong>trg</strong>anju <strong>za</strong>čne teči <strong>za</strong>staranjeznova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrattoliko časa, kolikor ga <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong>kon <strong>za</strong> <strong>za</strong>staranje postopka o prekršku. Zastaranje sepre<strong>trg</strong>a tudi, če stori storilec v času, ko teče <strong>za</strong>staralni rok, enako hud ali hujši istovrstniprekršek.Iz navedene določbe je razvidno, da velja <strong>za</strong> <strong>za</strong>staranje večine prekrškov po ZP-1 takoimenovani relativni <strong>za</strong>staralni rok 2 let, ki <strong>za</strong>čne teči od dneva, ko je bil prekršek storjen intako imenovani absolutni <strong>za</strong>staralni rok 4 let od dneva, ko je bil prekršek storjen, kopostopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč.73.a.2 Zastaranje prekrškov po <strong>ZPre</strong>-1<strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong> posamezne prekrške določa daljše <strong>za</strong>staralne roke od splošnih <strong>za</strong>staralnih rokov.Tako <strong>ZPre</strong> -1 v 73.a členu določa daljše <strong>za</strong>staralne roke <strong>za</strong> prekrške iz četrtega odstavka 71.člena in četrtega odstavka 72. člena <strong>ZPre</strong> -1, kjer znaša relativni <strong>za</strong>staralni rok 3 leta oddneva, ko je bil posamezen prekršek storjen in absolutni <strong>za</strong>staralni rok 6 let od dneva, ko jebil posamezen prekršek storjen, ko postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč.73.a.3 Zastaranje izvršitve sankcije po <strong>ZPre</strong> -1Glede <strong>za</strong>staranja izvršitve sankcije <strong>za</strong> prekršek 44. člen ZP-1 določa, da se izrečene sankcije<strong>za</strong> prekršek ne smejo <strong>za</strong>četi izvrševati, če pretečeta 2 leti od dneva, ko je odločba, s kateroje bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Zastaranje ne teče v času, ko se po <strong>za</strong>konusankcije ne morejo izvrševati. Zastaranje pre<strong>trg</strong>a vsako dejanje organa, pristojnega <strong>za</strong>postopek o prekršku ali <strong>za</strong> izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pre<strong>trg</strong>anju<strong>za</strong>čne teči <strong>za</strong>staranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo <strong>za</strong>četi izvrševati po preteku 4let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.XII. PREHODNE <strong>IN</strong> KONČNE DOLOČBE74. Dogovor o pristojnosti <strong>za</strong> nadzor (74. člen)74. člen(dogovor o pristojnosti <strong>za</strong> nadzor)(1) Če se na dan uveljavitve tega <strong>za</strong>kona na organiziranih <strong>trg</strong>ih v več državah članicah <strong>trg</strong>ujez vrednostnimi papirji ciljne družbe in so bili ti uvrščeni na organizirani <strong>trg</strong> hkrati, se agencijaz nadzornimi organi drugih držav članic v štirih tednih dogovori, kdo je pristojen <strong>za</strong> nadzor.170
Če je nadzorni organ agencija, mora obvestilo o pristojnosti takoj objaviti v Uradnem listuRepublike Slovenije. Če se v tem roku ne dogovorijo o nadzornem organu, ga mora določiticiljna družba prvi naslednji dan <strong>trg</strong>ovanja in to odločitev takoj objaviti na način, predpisan <strong>za</strong>javne objave pomembnih dejstev <strong>za</strong> vsakega od teh <strong>trg</strong>ov.(2) Za družbe iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega inpetega odstavka 66. člena tega <strong>za</strong>kona.74.1 Splošno:ObrazložitevDoločba 74. člena <strong>ZPre</strong>-1 je po svoji vsebini prehodna določba, saj se nanaša le na tisteciljne družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se je na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1, to je 11. 8.2006, <strong>trg</strong>ovalo na organiziranih <strong>trg</strong>ih v več državah članicah in so bili ti vrednostni papirjiuvrščeni na organizirani <strong>trg</strong> hkrati. V tem primeru bi se morala <strong>Agencija</strong> z nadzornimi organidrugih držav članic v roku štirih tednov dogovoriti, kdo je pristojen <strong>za</strong> nadzor.V primeru, da bi bila nadzorni organ <strong>Agencija</strong>, bi mora obvestilo o pristojnosti takoj objaviti vUradnem listu Republike Slovenije.Iz navedene <strong>za</strong>konske določbe nadalje izhaja, da bi bila v primeru, če se omenjeni nadzorniorgani v predpisanem štirimesečnem roku ne bi mogli dogovoriti o tem, kateri izmed njih jepristojen <strong>za</strong> nadzor, ciljna družba tista, ki bi določila, kateri izmed njih je pristojen <strong>za</strong> nadzor.Pri tem bi ciljna družba morala to dejstvo tudi takoj objaviti in sicer prvi naslednji dan<strong>trg</strong>ovanja na način, predpisan <strong>za</strong> javne objave pomembnih dejstev <strong>za</strong> vsakega od teh <strong>trg</strong>ov.74.2 Smiselna uporaba nekaterih določb 66. člena <strong>ZPre</strong>-1:Drugi odstavek 74. člena <strong>ZPre</strong>-1 izrecno določa, da se <strong>za</strong> zgoraj navedene družbe smiselnouporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 66. člena <strong>ZPre</strong>-1 233 (glej tudipojasnila k 66. členu <strong>ZPre</strong>-1).75. Uskladitev glede ciljnih družb, <strong>za</strong> katere se prevzemni prag niža (75. člen)75. člen(uskladitev glede ciljnih družb, <strong>za</strong> katere se prevzemni prag niža)233 66. člen <strong>ZPre</strong>-1:(3) Če je sedež ciljne družbe iz 1. točke prejšnjega odstavka izven Republike Slovenije in v primerih iz 2. točke prejšnjegaodstavka, se <strong>za</strong> postopek v zvezi s prevzemno ponudbo in nadomestilo <strong>za</strong> vrednostne papirje ciljne družbe, uporabljajo določbetega <strong>za</strong>kona.(4) Pravo države članice, v kateri ima ciljna družba sedež, se uporablja <strong>za</strong>:1. <strong>za</strong>gotovitev informacij <strong>za</strong>poslenim v ciljni družbi;2. presojo izjem pri obveznosti dati prevzemno ponudbo;3. določanje deleža glasovalnih pravic in4. presojo pogojev, pod katerimi lahko poslovodstvo ciljne družbe sprejme katerega izmed ukrepov, ki lahko onemogočaprevzemno ponudbo.(5) V <strong>za</strong>devah iz prejšnjega odstavka je <strong>za</strong> nadzor pristojen pristojni nadzorni organ države članice, katere pravo se uporablja.171
(1) Določbe tega člena veljajo <strong>za</strong> osebo ali osebe, ki delujejo usklajeno v smislu 8. člena tega<strong>za</strong>kona, ki na dan uveljavitve tega <strong>za</strong>kona dosegajo ali presegajo prevzemni prag iz 7. členatega <strong>za</strong>kona, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:1. če so ta prag dosegle ali presegle v ciljni družbi <strong>za</strong> katere se ni uporabljal Zakon oprevzemih (Uradni list RS, št. 47/97 – ZTVP-1 in 28/06 – ZTVP-1B, v nadaljnjem besedilu:<strong>ZPre</strong>), ali2. če so ta prag dosegle ali presegle v ciljni družbi, <strong>za</strong> katero se je uporabljal <strong>ZPre</strong>:- ne da bi dosegle prag <strong>za</strong> obveznost dati ponudbo <strong>za</strong> odkup po prvem odstavku 4.člena <strong>ZPre</strong>;- na podlagi uspešne ponudbe <strong>za</strong> odkup po <strong>ZPre</strong> ali- v skladu z 80. členom <strong>ZPre</strong>.(2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki na dan uveljavitve tega <strong>za</strong>kona v ciljni družbi dosegajoali presegajo končni prevzemni prag, niso dolžne dati prevzemne ponudbe po tem <strong>za</strong>konu.Druge osebe iz prejšnjega odstavka morajo dati prevzemno ponudbo v skladu s tem<strong>za</strong>konom, če po uveljavitvi tega <strong>za</strong>kona nameravajo pridobiti vrednostne papirje ali drugepravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu tega <strong>za</strong>kona, inče se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic, razen če prevzemnega praga iz 7. členatega <strong>za</strong>kona ne dosegajo več.75.1 SplošnoObrazložitev<strong>ZPre</strong>-1 določena vprašanja (definicija ciljne družbe, definicija oseb, ki delujejo usklajeno,način ugotavljanja deleža glasovalnih pravic) ureja drugače 234 kot prej veljavni Zakon oprevzemih (Uradni list RS, št. 47/97, 56/99 – ZTVP-1, 42/06-ZGD-1 (60/06-popr.) in 28/06 –ZTVP-1B, v nadaljnjem besedilu: <strong>ZPre</strong>). Drugačno urejanje navedenih pravnih institutov pa bilahko imelo <strong>za</strong> posledico, da bi nekateri delničarji ali skupine delničarjev, <strong>za</strong> katere po <strong>ZPre</strong>ni obstajala obveznost podati prevzemno ponudbo, le-to morali podati, saj bi bili vnasprotnem primeru sankcionirani skladno z določbo 63. člena <strong>ZPre</strong>-1.Z namenom preprečiti, da bi se pravni položaj delničarjev, ki sicer presegajo prevzemni prag,da jim ravnanja v nasprotju s prej veljavno <strong>za</strong>konodajo ni mogoče očitati, poslabšal, <strong>za</strong>kondoloča t.i. pravilo <strong>za</strong>tečenega stanja. To pomeni, da delničar 235 , ki bi glede na splošnedoločbe <strong>za</strong>kona sicer moral podati prevzemno ponudbo, tega ni dolžan storiti – a le podpogojem, da je bil po uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 pasiven, t.j. da ni pridobival glasovalnih pravic. Tudiv primeru pridobivanja glasovalnih pravic pa prevzemne ponudbe ni dolžan podati delničar, ki(in dokler) presega končni prevzemni prag, t.j. 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe zglasovalno pravico.Namen določbe 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 je torej nave<strong>za</strong>va pravne posledice (prevzemna ponudba)oziroma sankcije v primeru kršitve obveznosti (mirovanje glasovalnih pravic) na aktivnost234 Ne gre torej zgolj <strong>za</strong> nižanje praga, kot bi to sicer izhajalo zgolj iz naslova člena.235 V kolikor ni izrecno drugače določeno, vse navedeno velja tudi <strong>za</strong> skupino oseb, ki glede na določbo 8. člena <strong>ZPre</strong>-1,delujejo usklajeno.172
oseb, ki presegajo prevzemni prag (pridobivanje glasovalnih pravic t.j. utrjevanje kontrole) nepa zgolj na dejstvo, da je bila uveljavljena nova <strong>za</strong>konodaja. V primeru, da določbe 75. člena<strong>ZPre</strong>-1 ne bi bilo, bi namreč v celoti veljala splošna ureditev; to pa bi pomenilo, da bi vseosebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 dolžne podati prevzemno ponudbo že z (in<strong>za</strong>radi) uveljavitve nove <strong>za</strong>konodaje, kar pa bi bilo verjetno sporno z vidika načela <strong>za</strong>upanja vpravo.75.2 Datum, na katerega se ugotavlja pravno relevantno stanje (presečni datum)Ker gre določbo, ki ureja prehod iz ureditve po <strong>ZPre</strong>, na ureditev po <strong>ZPre</strong>-1, je bistvenodejansko stanje na datum uveljavitve nove <strong>za</strong>konodaje. <strong>ZPre</strong>-1 je bil objavljen v Uradnemlistu Republike Slovenije št. 79/06, dne 27.7.2006, kar upoštevaje 15-dnevni vacatio legispomeni, da je pričel veljati z 11.8.2006. Bistveno je torej, kakšno je bilo v ciljnih družbah iz 4.člena <strong>ZPre</strong>-1 dejansko stanje na dan 11.8.2006 – ali je torej imetnik glasovalnih pravic v ciljnidružbi iz 4. člena <strong>ZPre</strong>-1 na dan 11.8.2006 dosegal in presegal prevzemni prag ali ne.75.3. Razvrstitev ciljnih družbDoločba pride v poštev v dveh kategorijah ciljnih družb iz 4. člena <strong>ZPre</strong>-1:- ciljne družbe, <strong>za</strong> katere se <strong>ZPre</strong> ni uporabljal, imetnik pa v takšnih ciljnih družbah dosegaoziroma presega prevzemni prag in- ciljne družbe, <strong>za</strong> katere se je uporabljal <strong>ZPre</strong>, imetnik delnic pa je prevzemni prag dosegeloziroma presegel skladno s tedaj veljavno <strong>za</strong>konodajo, t.j. <strong>ZPre</strong>.75.3.1 Ciljne družbe, <strong>za</strong> katere se <strong>ZPre</strong> ni uporabljal (1. točka prvega odstavka 75. člena<strong>ZPre</strong>-1)V prvo kategorijo ciljnih družb sodijo družbe, <strong>za</strong> katere se pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1prevzemna <strong>za</strong>konodaja ni uporabljala. Ta nabor družb je upoštevaje določbo 2. člena <strong>ZPre</strong>mogoče opredeliti samo z negativno definicijo. <strong>ZPre</strong> je namreč v 2. členu določal, da seuporablja <strong>za</strong> naslednje vrste družb:a) delniške družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se je <strong>trg</strong>ovalo na organiziranem<strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev oziroma je izdajatelj opravil uspešen postopek javneponudbe 236 ali pridobil dovoljenje Agencije <strong>za</strong> nadaljnjo javno prodajo 237 v skladuz <strong>za</strong>konom, ki ureja <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev (prvi odstavek 2. člena <strong>ZPre</strong>);b) delniške družbe, katerih delnice so bile izdane na podlagi <strong>za</strong>kona o lastninskempreoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 52/92, 7/93, 31/93, 32/94 – Odločba USin 1/96, v nadaljevanju ZLPP), izdajatelj pa je kot enega od načinov izvedbelastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic oziroma pridobildovoljenje Agencije <strong>za</strong> nadaljnjo javno prodajo (drugi odstavek 2. člena <strong>ZPre</strong>);236 Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k javnemu vpisuvrednostnih papirjev (drugi odstavek 4. člena Zakona o <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev, Uradni list RS, št. 6/94, 68/96 Odl.US: U-I-287/95, 47/97-<strong>ZPre</strong> in 56/99, v nadaljevanju ZTVP) oziroma sporočilo osebam, v kakršni koli obliki in na kakršen koli način, kivsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in ponujenih vrednostnih papirjih, da se lahko investitor odloči <strong>za</strong> nakup ali vpis tehvrednostnih papirjev (prvi odstavek 7. člena Zakona o vrednostnih papirjev, Uradni list RS, št. 51/06-UPB2, v nadaljevanjuZTVP-1).237 Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnihpapirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje (tretji odstavek 4. člena ZTVP) oziroma prodajavrednostnih papirjev na podlagi imetnikove javne ponudbe vrednostnih papirjev in prodaja vrednostnih papirjev, sklenjena naorganiziranem <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev (drugi odstavek 5. člena ZTVP-1).173
c) delniške družbe, katerih delnice so bile izdane na podlagi ZLPP, pa izdajatelj kotenega izmed načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja ni izvedel javne prodajedelnic ali pridobil dovoljenja Agencije <strong>za</strong> nadaljnjo javno prodajo, je bil paosnovni kapital takšnega izdajatelja večji kot milijarda tolarjev in številoimetnikov večje od 500 (tretji odstavek 2. člena <strong>ZPre</strong>).V prvo kategorijo torej sodijo družbe, ki so izpolnjevale enega izmed alternativno določenihpogojev (<strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u, uspešna izvedba javne ponudbe, dovoljenje <strong>za</strong>nadaljnjo prodajo).Drugo kategorijo sestavljajo družbe, ki so kumulativno izpolnjevale dva pogoja (izdaja delnicpo ZLLP in bodisi izvedba javne prodaje kot načina preoblikovanja bodisi dovoljenje <strong>za</strong>nadaljnjo prodajo).Tretjo kategorijo pa sestavljajo družbe, ki kumulativno izpolnjuje štiri pogoje (izdaja delnic poZLPP, negativni pogoj izvedbe javne prodaje ali pridobitve dovoljenja <strong>za</strong> nadaljnjo prodajo,milijarda SIT osnovnega kapitala in več kot 500 imetnikov delnic).V kolikor družba ne sodi v nobeno izmed gornjih kategorij, se <strong>ZPre</strong> <strong>za</strong>nje ni uporabljalin tako predstavlja prvo kategorijo ciljnih družb iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1.Nadaljnja konkreti<strong>za</strong>cija družb iz 2. člena <strong>ZPre</strong> (npr. nabor družb <strong>za</strong> katere se je uporabljalZLPP, družbe, ki so prvo izdajo vrednostnih papirjev lahko opravile mimo postopka javneponudbe ipd.) presega namen tega prispevka. Dokončen odgovor na vprašanje, ali se je <strong>za</strong>določeno družbo uporabljal <strong>ZPre</strong>, glede na določbo 2. člena <strong>ZPre</strong> daje namreč več drugihpredpisov: ZTVP, ZTVP-1, ZLPP in predpisi, na katere le-ti odkazujejo (npr. <strong>za</strong>kon, ki urejaigralništvo in igre na srečo, <strong>za</strong>kon, ki ureja bančništvo, <strong>za</strong>kon, ki ureja <strong>za</strong>varovalništvo,<strong>za</strong>kon, ki ureja <strong>za</strong>druge, <strong>za</strong>kon, ki ureja gozdove).75.3.2 Ciljne družbe, <strong>za</strong> katere se je uporabljal <strong>ZPre</strong> (2. točka prvega odstavka 75. člena<strong>ZPre</strong>-1)V drugo kategorijo ciljnih družb iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 sodijo družbe, <strong>za</strong> katerese je pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1 prevzemna <strong>za</strong>konodaja sicer že uporabljala, <strong>za</strong>radi uveljavitvenovega <strong>za</strong>kona pa bi bili delničarji teh ciljnih družb, v kolikor bi se uporabljala splošnaureditev, dolžni podati prevzemno ponudbo.a) osebe, ki so dosegle ali presegle prevzemni prag v ciljni družbi, <strong>za</strong> katero se jeuporabljal <strong>ZPre</strong>, ne da bi dosegle prag <strong>za</strong> obveznost dati ponudbo <strong>za</strong> odkup poprvem odstavku 4. člena <strong>ZPre</strong> (prva alineja 2. točke prvega odstavka 75. člena<strong>ZPre</strong>-1).Določba je posledica dejstva, da se glede na 6. člen <strong>ZPre</strong>-1 delež glasovalnih pravicosebe v ciljni družbi izračunava drugače kot se je izračunaval glede na določbo drugegaodstavka v zvezi s prvim odstavkom 4. člena <strong>ZPre</strong>. Tako se v primerjavi z <strong>ZPre</strong>, glede nadoločbe <strong>ZPre</strong>-1, v delež glasovalnih pravic osebe štejejo tudi glasovalne pravice, ki jih taoseba izvršuje po pooblastilu <strong>za</strong>konitega imetnika, a po lastni presoji.174
Z vidika ugotavljanja glasovalnih pravic razlikovanje med pogodbenimi opcijami po <strong>ZPre</strong>(peta alineja drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong>) in pogodbenimi opcijami po <strong>ZPre</strong>-1 (4.točka prvega odstavka 6. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 1. člena <strong>ZPre</strong>-1) nimavpliva. Bolj kot vprašanje, kdaj v prihodnosti je imetnik opcije le-to upravičen izkoristiti(zgolj na določen dan, kot je to določal <strong>ZPre</strong> oziroma v določenem obdobju v prihodnosti,kot to določa <strong>ZPre</strong>-1) namreč na dejstvo, da se glasovalne pravice iz opcije štejejo <strong>za</strong> žeuresničene in se <strong>za</strong>to vštevajo v delež imetnika opcije, vpliva dejstvo, da imetnik opcijeenostransko možnost pridobitve delnic ciljne družbe sploh ima.Zgolj navidezno je tudi razlikovanje med načinom ugotavljanja glasovalnih pravic po <strong>ZPre</strong>in ugotavljanjem glasovalnih pravic na podlagi <strong>ZPre</strong>-1, z vidika četrte alineje drugegaodstavka 4. člena <strong>ZPre</strong>. Iz te določbe, izhaja, da so se po <strong>ZPre</strong> kot deleži osebe šteli tudivrednostni papirji s pravico do <strong>za</strong>menjave (<strong>za</strong>menljivi vrednostni papirji) oziroma spravico nakupa delnic z glasovalno pravico. Glede ureditve vrednostnih papirjev s pravicodo nakupa delnic z glasovalno pravico (opcije kot vrednostni papirji) je ureditev po <strong>ZPre</strong>-1enaka (primerjaj četrto alinejo drugega odstavka 4. člena <strong>ZPre</strong> in 2. točka 5. člena <strong>ZPre</strong>-1). Zamenljivi vrednostni papirji pa že sami po sebi vsebujejo tudi enostranskoupravičenje do pridobitve drugih vrednostnih papirjev (nakupno opcijo) – takšen primerpa <strong>ZPre</strong>-1 ureja v 2. točki 5. člena oziroma 4. točki prvega odstavka 6. člena <strong>ZPre</strong>-1.V praksi je <strong>ZPre</strong>-1 veliko bolj kot na način ugotavljanja deleža glasovalnih pravic vplivalakrog oseb, ki delujejo usklajeno. <strong>ZPre</strong> je kot usklajeno delovanje določal izključno kotskupno delovanje pri uresničevanju glasovalnih pravic (60. člen <strong>ZPre</strong>), domnevusklajenega delovanja pa praktično ni poznal 238 . Poleg tega, da <strong>ZPre</strong>-1 usklajenegadelovanja ne opredeljuje zgolj kot usklajeno glasovanje na skupščini delničarjev, ampakpredvsem kot pridobitev oziroma utrditev kontrole (pa tudi s preprečevanje uspešnegaprevzema), v drugem in tretjem odstavku 8. člena dodatno določa osem domnev, izkaterih po samem <strong>za</strong>konu izhaja usklajeno delovanje. Glede na ureditev po <strong>ZPre</strong> je <strong>za</strong>tokrog oseb, ki delujejo usklajeno, lahko precej širši.Določba prve alineje 2. točke prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 se torej nanaša tudi naosebe, ki se po <strong>ZPre</strong> niso štele <strong>za</strong> osebe, ki delujejo usklajeno, po <strong>ZPre</strong>-1 pa v takšenkrog sodijo, <strong>za</strong>radi česar bi bile glede na splošne določbe <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong>radi preseganjaprevzemnega praga dolžne podati prevzemno ponudbo. 239b) osebe, ki so dosegle ali presegle prevzemni prag v ciljni družbi, <strong>za</strong> katero se jeuporabljal <strong>ZPre</strong>, na podlagi uspešne ponudbe <strong>za</strong> odkup po <strong>ZPre</strong> (druga alineja 2.točke prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1)Imetniki deleža, ki presega prevzemni prag, so le-tega na podlagi uspešne prevzemneponudbe lahko pridobili že pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1. V teh primerih je, ne glede na to, aliso delničarji z uspešno prevzemno ponudbo presegli tudi končni prevzemni prag po <strong>ZPre</strong>238 Učinek neizpodbitne domneve usklajenega delovanja je imelo implicitno, preko ugotavljanja deleža glasovalnih pravic, lepravilo iz tretje alineje 4. člena <strong>ZPre</strong> (razmerje obvladujoča – odvisna družba).239 Upoštevaje določbo tretjega odstavka 7. člena <strong>ZPre</strong>-1 se namreč deleži glasovalnih pravic vseh oseb, ki delujejo usklajeno,seštevajo.175
(45 % delnic – četrti odstavek 4. člena <strong>ZPre</strong>) in so kasneje izven postopka s prevzemnoponudbo pridobivali dodatne delnice ali pa delničarji končnega prevzemnega praga po<strong>ZPre</strong> po uspešni prevzemni ponudbi še niso dosegli, posledica enaka: v ciljni družbi tudipo uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 presegajo prevzemni prag, a jim prevzemne ponudbe, ker so dosvojega deleža prišli na <strong>za</strong>konit način, t.j. s prevzemno ponudbo, ni potrebno dati –seveda v kolikor so izpolnjeni dodatni pogoji iz drugega stavka drugega odstavka 75.člena <strong>ZPre</strong>-1.c) osebe, ki so dosegle ali presegle prevzemni prag v ciljni družbi, <strong>za</strong> katero se jeuporabljal <strong>ZPre</strong>, v skladu z 80. členom <strong>ZPre</strong> (tretja alineja 2. točke prvega odstavka75. člena <strong>ZPre</strong>-1).<strong>ZPre</strong> je v 80. členu določal dva primera, ki sta predstavljala izjemo od siceršnje uporabe<strong>za</strong>kona: 240- <strong>za</strong> delnice, ki so jih pridobile pooblaščene investicijske družbe (PID) od Slovenskerazvojne družbe (od leta 1993 do leta 1997 Sklad RS <strong>za</strong> razvoj) v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong>certifikate, t.j. v skladu s predpisi, ki urejajo prodajo delnic v lasti Slovenske razvojnedružbe pooblaščenim investicijskim družbam. 241 Takšne delnice so bile, ne glede nakoličino, izvzete iz <strong>ZPre</strong> v celoti.- <strong>za</strong> delnice, ki so jih pridobile pooblaščene investicijske družbe (PID), Slovenskiodškodninski sklad (sedaj Slovenska odškodninska družba - SOD) in Kapitalski skladpokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja (sedaj Kapitalska družba pokojninskega ininvalidskega <strong>za</strong>varovanja - KAD), v kolikor delnice posameznega izdajatelja, skupaj zdrugimi delnicami, ki so jih PID, SOD ali KAD, <strong>za</strong>gotavljajo manj kot 40 % glasovalnihpravic. Ne glede na to, od koga so navedene družbe pridobile delnice, je <strong>za</strong>nje torejpo <strong>ZPre</strong> veljal višji prevzemni prag, ki je bil določen na 40% glasovalnih pravic.<strong>ZPre</strong>-1 opisanih izjem <strong>za</strong> PID-e (oziroma njihove pravne naslednike), SOD in KAD nedoloča več. Kljub temu pa je bilo ob uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 tudi glede teh subjektov potrebnoupoštevati, da je preseganje prevzemnega praga, kot ga določa <strong>ZPre</strong>-1, 242 prišlo napodlagi dejanj, ki so bila pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1 <strong>za</strong>konita. V kolikor so izpolnjeni pogojiiz drugega stavka drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 torej tudi tem družbam ni potrebnopodati prevzemne ponudbe.75.4. Razvrstitev možnih posledic (glede na velikost deležev glasovalnih pravic, ki jihimajo osebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1)Glede na velikost deležev glasovalnih pravic v ciljni družbi je posledice, ki jih določa drugiodstavek 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, mogoče razdeliti v dve kategoriji:- posledice, ki se nanašajo na osebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki v ciljnidružbi dosegajo ali presegajo končni prevzemni prag;240 V 81. členu je <strong>ZPre</strong> sicer določal še tretjo izjemo, in sicer <strong>za</strong> pridobitev delnic s strani družbe pooblaščenke, ki jo ustanovijodelničarji izdajatelja, ki se je sicer preoblikoval po ZLPP, a kot načina izvedbe preoblikovanja ni izvedel javne prodaje delnic. Taizjema z vidika 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 (varovanje <strong>za</strong>tečenih stanj iz obdobja veljavnosti <strong>ZPre</strong>) ni relevantna, kar pomeni, da se <strong>za</strong>družbe pooblaščenke, ki presegajo prevzemni prag v ciljni družbi po <strong>ZPre</strong>-1 uporabljajo splošne določbe <strong>ZPre</strong>-1.241 Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. (22., tretji odstavek 23. člena, VI. poglavje),Zakon o investicijskih skladih in družbah <strong>za</strong> upravljanje, Uradni list RS, št. 6/94 (X. poglavje)242 Dejansko gre torej samo v teh primerih <strong>za</strong> zniževanje prevzemnega praga – glej naslov člena.176
- posledice, ki se nanašajo na osebe, ki v ciljni družbi dosegajo ali presegajoprevzemni prag iz 7. člena <strong>ZPre</strong>-1, ne dosegajo pa končnega prevzemnega praga.75.4.1. Osebe, ki presegajo končni prevzemni pragOsebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, ki v ciljni družbi dosegajo ali presegajo končniprevzemni prag, tudi v kolikor pridobivajo dodatne vrednostne papirje in se s tem povečujenjihov delež glasovalnih pravic, niso dolžne dati prevzemne ponudbe.Ob tem je potrebno dodati, da oprostitev, ki jo določa prvi stavek drugega odstavka 75. člena<strong>ZPre</strong>-1, ne velja brezpogojno. V kolikor namreč osebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1po uveljavitvi <strong>za</strong>kona ne presegajo več končnega prevzemnega praga (npr. <strong>za</strong>radi odsvojitvevrednostnih papirjev, <strong>za</strong>radi nastanka okoliščin, <strong>za</strong>radi katerih ne gre več <strong>za</strong> osebe, kidelujejo usklajeno 243 ), se <strong>za</strong>nje – a <strong>za</strong>to ker ne gre več <strong>za</strong> enako stanje, kot je bilo obuveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1, zgolj smiselno – uporablja ureditev, ki jo določa drugi stavek drugegaodstavka 75. člena.V nasprotju tako z namenom <strong>za</strong>kona kot tudi v nasprotju z logično razlago bi namreč bilo, čebi osebe, ki so na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 presegale končni prevzemni prag, <strong>za</strong>radizmanjšanja svoje kontrole nad ciljno družbo morale podati prevzemno ponudbo, saj formalnodosegajo in celo presegajo prevzemni prag. Prav tako v nasprotju z namenom <strong>za</strong>kona pa bibilo tudi, da te osebe – ker so na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 dosegale oziroma presegale končniprevzemni prag – nikoli več, ne glede na spremembe dejanskih okoliščin, 244 ne bi bileobve<strong>za</strong>ne podati prevzemno ponudbo. Iz opisanih razlogov je v primeru, ko osebe iz prvegaodstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 ne dosegajo več končnega prevzemnega praga, potrebnosmiselno uporabiti pravilo iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1. To pomeni,da takšne osebe niso dolžne podati prevzemne ponudbe, v kolikor naknadno, t.j. pozmanjšanju deleža glasovalnih pravic pod končni prevzemni prag, ne povečujejo svojihglasovalnih pravic in s tem ponovno povečujejo kontrole v ciljni družbi.75.4.2 Osebe, ki dosegajo ali presegajo prevzemni prag, ne dosegajo pa končnegaprevzemnega pragaOsebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 niso dolžne dati prevzemne ponudbe tako dolgo,dokler v ciljni družbi ostanejo pasivne oziroma dokler njihova ravnanja ne povzročijopovečanja glasovalnih pravic. Povedano drugače, navedene osebe določba drugega stavkadrugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 varuje tako dolgo, dokler ne pridobijo dodatnihvrednostnih papirjev (oziroma drugih pravic, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnihpravic po 6. členu <strong>za</strong>kona) 245 in se <strong>za</strong>radi takšne pridobitve njihov delež glasovalnih pravicpoveča.75.4.2.1. Narava deleža, ki ga na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 dosegajo osebe iz prvegaodstavka 75. člena243 Npr. prenehanje veljavnosti delniškega sporazuma, prenehanje razmerja obvladujoča oseba – odvisna družba.244 Četudi bi npr. svoj delež zmanjšale ne le pod končni prevzemni prag iz tretjega odstavka 12. člena <strong>ZPre</strong>-1, ampak tudi podprevzemni prag iz 7. člena <strong>ZPre</strong>-1.245 V nadaljevanju se vse, kar se nanaša na pridobitev vrednostnih papirjev, razen če je izrecno določeno drugače, nanaša tudina pridobitev drugih pravic, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic iz 6. člena <strong>ZPre</strong>-1.177
Poudariti je potrebno, da delež, ki so ga osebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1dosegale na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1, ne predstavlja t.i. posebnega, specialnegaprevzemnega praga. Gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>tečeno stanje, t.j. stanje glede imetništva glasovalnih pravic vciljni družbi, ki osebo iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, čeprav presega prevzemni prag,odvezuje obveznosti podati prevzemno ponudbo. Ne gre torej <strong>za</strong> posebni prevzemni prag, kibi osebi iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 v primeru predhodnega zmanjšanja glasovalnihpravic v ciljni družbi dopuščal naknadno povečevanje le-teh mimo postopka s prevzemnoponudbo. Prehodna določba namreč varuje <strong>za</strong>tečeno stanje in preprečuje, da bi <strong>za</strong> določeneosebe, ki so do deležev, ki presegajo prevzemni prag, prišle na <strong>za</strong>konit način, noveobveznosti nastale zgolj <strong>za</strong>radi uveljavitve novega <strong>za</strong>kona. V kolikor bi delež, ki so ga osebeiz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 dosegale na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1, predstavljalposebni prevzemni prag, bi to pomenilo, da bi osebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1,potem ko bi odsvojile vrednostne papirje, lahko le-te ponovno pridobivale mimo postopka sprevzemno ponudbo dokler ne bi dosegle posebni prevzemni prag; dejansko bi bil toreju<strong>za</strong>konjen poseben režim z množico posebnih prevzemnih pragov, <strong>za</strong> vsako izmed družb izprvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, kar pa ni bil namen nove <strong>za</strong>konodaje. Že iz 75. člena<strong>ZPre</strong>-1 je namreč razvidna želja <strong>za</strong>konodajalca tako po razširitvi obsega veljavnosti kot tudipo izenačitvi pravic in obveznosti vseh imetnikov delnic. Drugi odstavek 75. člena <strong>ZPre</strong>-1tako preprečuje, da bi nastale nove obveznosti <strong>za</strong> osebe, ki so prevzemni prag dosegle inpresegle na <strong>za</strong>konit način (varovanje <strong>za</strong>tečenega stanja), ne predstavlja pa podlage, da bi teosebe še vedno imele privilegiran položaj v primerjavi z drugimi imetniki vrednostnih papirjev,kar je sicer po sami naravi stvari posledica posebnega prevzemnega praga.Razlaga, da gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>tečeno stanje, ne pa posebni prevzemni prag, izhaja tudi iz sameuvrstitve določbe v sistematiko <strong>za</strong>kona. Določba je uvrščena med prehodne določbe, kar žesamo po sebi pomeni, da ima omejeno veljavnost, t.j. do prve aktivnosti, <strong>za</strong>radi katere se<strong>za</strong>tečeno stanje spremeni. Iz navedenega izhaja, da določba 75. člena ne more predstavljatipravila, ki bi veljajo celotno obdobje veljavnosti <strong>ZPre</strong>-1 – kar bi sicer bila logična posledicasprejema stališča, da gre <strong>za</strong> posebni prevzemni prag. Enak <strong>za</strong>ključek potrjuje tudi dejstvo, dagre <strong>za</strong> izjemo, t.j. oprostitev obveznosti, ki bi sicer nastala glede na splošne določb <strong>za</strong>kona.Izjem pa ni mogoče razlagati ekstenzivno, ampak kvečjemu v okviru siceršnje sistematike<strong>za</strong>kona. Tako je npr. mogoče pravilo iz 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 smiselno uporabiti v situacijah, ki sopo svojih bistvenih značilnostih podobne abstraktnemu dejanskemu stanju iz 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 246 , ni pa mogoče pravilu iz 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 pripisovati drugačno vsebino, kot jo sicer ima.Stališče, da delež, ki so ga na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 dosegale osebe iz prvega odstavka 75.člena <strong>ZPre</strong>-1, ne predstavlja posebnega prevzemnega praga, sta potrdili tako vrhovno 247 , kottudi ustavno sodišče 248 . Še posebej iz odločbe ustavnega sodišča neposredno izhaja takšnostališče: ker je ustavno sodišče razveljavilo avtentično razlago, ki je 75. člen <strong>ZPre</strong>-1 razlagalav smislu posebnega prevzemnega praga, je logičen <strong>za</strong>ključek, da takšne razlage 75. člen<strong>ZPre</strong>-1 ne omogoča.246 Glej npr. primer uporabe pravila iz 75. člena <strong>ZPre</strong>-1, ko se delež glasovalnih pravic osebe iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 zmanjša pod končni prevzemni prag; primer, ko eno izmed oseb, ki so na dan uveljavitve <strong>za</strong>kona delovale usklajeno,nadomesti druga oseba, ki deluje usklajeno s preostalimi; primer, ko se skupini oseb, ki so na dan uveljavitve <strong>za</strong>kona delovaleusklajeno, pridruži nova oseba, ki z njimi deluje usklajeno.247 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 20/2009 z dne 28.3.2011.248 Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-103/11 z dne 8.12.2011.178
75.4.2.2. Besedni zvezi »če po uveljavitvi tega <strong>za</strong>kona nameravajo pridobiti« in »in čese s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic«Besedna zve<strong>za</strong> »če po uveljavitvi tega <strong>za</strong>kona nameravajo pridobiti« se ne nanaša nanamen prevzema (t.j. pridobitve oziroma utrditve kontrole), ampak na namen pridobitivrednostne papirje (5. člen <strong>ZPre</strong>-1) oziroma druge pravice, ki se upoštevajo v glasovalnepravice (6. člen <strong>ZPre</strong>-1). Obveznosti podati prevzemno ponudbo <strong>za</strong>to ne more biti oproščenaoseba, ki je pridobila vrednostne papirje, a <strong>za</strong>trjuje, da ni imela namena prevzeti (oziromapridobiti, utrditi kontrolo nad) ciljno družbo. Namen prevzeti ciljno družbo se namreč žedomneva iz dejstva, da je oseba ali skupina oseb, ki delujejo usklajeno, imetnik glasovalnihpravic, ki dosegajo ali presegajo prevzemni prag. Takšno domnevo pa je mogoče izpodbiti in<strong>za</strong>to doseči oprostitev od obveznosti podaje prevzemne ponudbe samo v primeru, kopridobitev, <strong>za</strong>radi katere je prišlo do povečanja glasovalnih pravic, izpolnjuje <strong>za</strong>konske znakeenega izmed taksativno določenih primerov iz 22. člena oziroma 22.a člena <strong>ZPre</strong>-1.V primeru iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 obveznost podajeprevzemne ponudbe nastane samo v primeru, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja 249 insicer: namera po pridobitvi vrednostnih papirjev in ki mora obstajati po uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 terkatere posledica je povečanje glasovalnih pravic. V kolikor pridobitev nima <strong>za</strong> posledico tudipovečanja glasovalnih pravic, 250 obveznost podati prevzemno ponudbo ne nastane.Namera po pridobitvi vrednostnih papirjev mora obstajati, ne pa nujno nastati, po uveljavitvi<strong>ZPre</strong>-1. Z vidika prevzemne <strong>za</strong>konodaje so namreč pomembna objektivna dejstva, t.j.pridobitev in trenutek pridobitve vrednostnih papirjev oziroma povečanje in trenutekpovečanja glasovalnih pravic. Pomembni so torej znaki, ki kažejo na pridobivanje oziromautrjevanje kontrole. Kumulativnost obeh pogojev pa preprečuje, da bi obveznost nastala že<strong>za</strong> osebo, ki je oblikovala zgolj svojo namero po pridobitvi vrednostnih papirjev, ni pa takšnenamere še realizirala. 251Posledica iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 (obveznost podatiprevzemno ponudbo) <strong>za</strong>to lahko nastane samo v primeru, da sta takrat kumulativno podanaoba pogoja (namera po pridobitvi, povečanje glasovalnih pravic).Ni torej pomemben trenutek, kdaj v preteklosti je pridobitelj izoblikoval odločitev o pridobitvivrednostnih papirjev in povečanju glasovalnih pravic, ampak ali v trenutku povečanjeglasovalnih pravic takšna namera še vedno obstoji. Razen v izjemnih primerih, ko dopreknjižbe nematerializiranih vrednostnih papirjev pride brez volje pridobitelja, že preknjižba(in posledična pridobitev pravic iz vrednostnih papirjev) kaže na obstoj namena po pridobitvi249 Glej tudi: sodba Vrhovnega sodišče, opr. št. G 20/2009, z dne 28.3.2011.250 Do takšne situacije npr. pride, ko obstoječi delničar v postopku dokapitali<strong>za</strong>cije ciljne družbe s povečanjemosnovnega kapitala vpiše: 1. svojemu, t.j. obstoječemu deležu sorazmerni delež novo izdanih delnic (pridobidelnice, a se njegov delež glasovalnih pravic ne poveča in ostane enak), 2. delež, ki je manjši od svojegaobstoječega deleža (pridobi delnice, a se njegov delež glasovalnih pravic celo zmanjša) oziroma novo izdanihdelnic sploh ne vpiše. V drugem primeru lahko pride celo do situacije, ko se delež glasovalnih pravic osebezmanjša pod prevzemni prag, s čimer se izpolnijo <strong>za</strong>konski znaki »razen če prevzemnega praga iz 7. člena tega<strong>za</strong>kona ne dosegajo več«.251 Primer: dve stranki skleneta <strong>za</strong>vezovalni pravni posel o prenosu vrednostnih papirjev, do reali<strong>za</strong>cije kateregapa ne pride.179
vrednostnih papirjev v času povečanja glasovalnih pravic. Pridobitni namen je namrečokoliščina, ki po oblikovanju ne preneha, ampak običajno – da do reali<strong>za</strong>cije sploh pride –traja. 252Obravnava pridobitnega namena zgolj z vidika trenutka njegovega nastanka (ne pa tuditrajanja in manifestacije namena, ki se navse<strong>za</strong>dnje izkaže v pridobitvi vrednostnih papirjev)bi pomenila, da se obveznosti po <strong>ZPre</strong>-1 presoja glede na subjektivne, hipne fenomene, ki zokoliščinami, ki so bistvene <strong>za</strong> nastanek posledic po prevzemni <strong>za</strong>konodaji, nimajo nikakršnezveze. Dejstva, kot so pridobitev vrednostnih papirjev in pravic iz le-teh, ki (lahko) pogojujejonastanek prevzemne ponudbe, bi se namreč presojala v luči pretekle odločitve pridobitelja,ne pa v luči dejanskih, objektivnih posledic takšne odločitve.Povedano pa ne pomeni le, da posledice iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena<strong>ZPre</strong>-1 ne nastanejo v primeru, ko je po uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 pridobitelj oblikoval zgolj namenpo pridobitvi vrednostnih papirjev (brez dejanske reali<strong>za</strong>cije namena, t.j. povečanjaglasovalnih pravic), ampak tudi obratno, t.j. da pridobitelj ne more biti oproščen prevzemneponudbe v primeru, da je imel pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1 namen po pridobitvi vrednostnihpapirjev, ni pa takšnega namena pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1 tudi dejansko realiziral (t.j. žetakrat povečal deleža glasovalnih pravic).Takšno stališče ne more biti sporno niti z vidika morebitnega retroaktivnega učinkovanjadoločbe drugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1. Glasovalne pravice iz delnic se pridobijo –posledično pa se torej poveča delež glasovalnih pravic – s preknjižbo v centralnem registrunematerializiranih vrednostnih papirjev, ne pa že z oblikovanjem namena po pridobitvivrednostnih papirjev (sklenitev <strong>za</strong>vezovalnega pravnega posla). 253 Oseba, ki je zgoljoblikovala namen po pridobitvi vrednostnih papirjev oziroma sklenila zgolj (<strong>za</strong>vezovalni)pravni posel o pridobitvi delnic, namreč iz delnic še ni pridobila nobenih pravic. Zato tudi nimogoč <strong>za</strong>ključek, da bi bilo stališče, da je potrebno obstoj pridobitnega namena presojatiglede na trenutek reali<strong>za</strong>cije (ne pa glede na trenutek sklenitve njegovega oblikovanjaoziroma sklenitve <strong>za</strong>vezovalnega pravnega posla), poseg v pridobljene oziroma pričakovanepravice. 254Zakonski znaki iz besedne zveze »nameravajo pridobiti« se v nadzornem postopku predAgencijo tudi ne ugotavljajo v smislu subjektivnega odnosa pridobitelja do pridobitve, t.j.krivde. Namen nadzornega postopka, ki ga vodi <strong>Agencija</strong>, je čimprejšnja ugotovitev inodprava protipravnih stanj ter vzpostavitev <strong>za</strong>konitega stanja. Ugotavljanje subjektivnegaodnosa kršitelja do prepovedane posledice v smislu krivde <strong>za</strong>to ni predmet nadzornegapostopka. 255252 Oseba, ki se npr. namen kupiti kilogram kruha, ima ta namen tudi v trenutku, ko pri peku kruh dejansko kupi. Vkolikor v tistem trenutku opisanega namena oseba ne bi več imela, namreč kruha ne bi kupila.253 Drugače npr. v primeru (pogodbenih) nakupnih opcij. Ker pa se šteje, da so enostranska upravičenja iz opcijže uresničena, dejstvo, da je bila pogodba o ustanovitvi opcije sklenjene pred uveljavitvijo <strong>ZPre</strong>-1 upravičencemne nalaga novih obveznosti.254 Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 20/2008, z dne 19.1.2010. Drugače sodba in sklepVrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 1/2008, z dne 23.11.2010.255 Ugotavljanje subjektivnega odnosa do kršitve je predmet postopka o prekršku.180
75.5. Druga odprta vprašanjaNerealno bi bilo pričakovati, da bi <strong>za</strong>kon urejal odgovore na prav vsa vprašanja, ki se v zveziz izvajanjem lahko pojavijo v praksi. V nadaljevanju izpostavljamo dve takšni vprašanji inposkušamo nanje dati odgovor.75.5.1. Eno izmed oseb, ki delujejo usklajeno na dan uveljavitve <strong>za</strong>kona, nadomestidruga oseba, ki z ostalimi deluje usklajeno.Do opisane situacije pride v primeru, ko oseba iz kroga oseb, ki na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1delujejo usklajeno, svoj delež glasovalnih pravic prenese na drugo osebo, ki s preostalimiosebami iz kroga oseb, ki na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 delujejo usklajeno, prav tako delujeusklajeno.Primer: osebe A, B in C so vse od osebe X odvisne družbe, v ciljni družbi Y pa so na danuveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 imele 29,23-odstotni delež glasovalnih pravic. Po uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 paoseba C svoj, 3,67-odstotni delež glasovalnih pravic 256 , prenese na osebo D, ki je prav takood osebe X odvisna družba.Ne glede na to, da se je s formalnega vidika krog oseb iz prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1spremenil, je nastali situaciji najbolj podoben prav abstraktni dejanski stan iz drugega stavkadrugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1. Z vsebinskega vidika gre namreč še vedno <strong>za</strong> enak krogoseb, t.j. od osebe X odvisne družbe. Ker je torej oseba D v celoti nadomestila osebo C,takšna sprememba v imetništvu glasovalnih pravic ciljne družbe Y ne povzroči obveznostiprevzemne ponudbe.75.5.2. Osebam, ki delujejo usklajeno na dan uveljavitve <strong>za</strong>kona, se s svojim deležempridruži oseba, ki z ostalimi deluje usklajeno.Do opisane situacije pride npr. v primeru, ko oseba, ki z ostalimi ni delovala usklajeno, topostane (postane npr. odvisna družba iste družbe, ki je obvladujoča oseba ostalih oseb) alipa v primeru, ko oseba, ki je tako kot druge osebe, ki delujejo usklajeno, od iste osebeodvisna družba, pridobi glasovalne pravice.Prvi primer: osebe A, B in C so vse od X odvisne družbe, v ciljni družbi Y pa so na danuveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 imele 29,23-odstotni delež glasovalnih pravic. Oseba D, ki na danuveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 ni bila od X odvisna družba, je pa imetnica 3,67-odstotnega deležaglasovalnih pravic v ciljni družbi Y, po uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 postane od X odvisna družba.Drugi primer: osebe A, B in C so vse od X odvisne družbe, v ciljni družbi Y pa so na danuveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 imele 29,23-odstotni delež glasovalnih pravic. Oseba D, ki je bila sicer tudina dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1 od X odvisna družba, a ni bila imetnica glasovalnih pravic v ciljnidružbi Y, po uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 pridobi 3,67-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi Y.Obema primeroma je skupno, da se je po spremembi (oseba D postane od X odvisnadružba, pridobitev glasovalnih pravic s strani osebe D) s formalnega vidika krog oseb iz256Ob uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 je veljal 25 % prevzemni prag.181
prvega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1 spremenil. Kljub temu pa je nastali situaciji – enako kot vprimeru iz prejšnje točke – najbolj podoben abstraktni dejanski stan iz drugega stavkadrugega odstavka 75. člena <strong>ZPre</strong>-1. Ker pa je sprememba povzročila povečanje glasovalnihpravic, je posledica nastanek obveznosti prevzemne ponudbe.76. Uskladitev oseb, ki delujejo usklajeno (76. člen)76. člen(uskladitev oseb, ki delujejo usklajeno)Osebe, ki delujejo usklajeno v smislu 8. člena tega <strong>za</strong>kona, razen oseb iz prvega odstavkaprejšnjega člena, in ki na dan uveljavitve tega <strong>za</strong>klona skupaj dosegajo ali presegajoprevzemni prag iz 7. člena tega <strong>za</strong>kona ter ne dosegajo ali presegajo končnegaprevzemnega praga, morajo medsebojna razmerja ali deleže glasovalnih pravic uskladiti zdoločbami tega <strong>za</strong>kona v 12 mesecih od njegove uveljavitve, sicer <strong>za</strong>nje nastopi obveznostpodati prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom.ObrazložitevZa osebe, ki delujejo usklajeno v smislu 8. člena <strong>ZPre</strong>-1, presegajo prevzemni prag po <strong>ZPre</strong>-1, in so do takšnega deleža prišle na <strong>za</strong>konit način (t.j. bodisi v skladu z določbami <strong>ZPre</strong>bodisi se <strong>ZPre</strong> <strong>za</strong> njih sploh ni uporabljal), je <strong>za</strong>kon v 75. členu določil t.i. »<strong>za</strong>tečeno stanje«.Tem osebam, pod pogojem, da niso pridobile dodatnih vrednostnih papirjev in povečaledeleža glasovalnih pravic glede na stanje na dan uveljavitve <strong>ZPre</strong>-1, ni bilo potrebno podatiprevzemne ponudbe zgolj <strong>za</strong>radi uveljavitve <strong>za</strong>kona.Drugačna pa je bila situacija <strong>za</strong> vse druge osebe, ki glede na določbo 8. člena <strong>ZPre</strong>-1delujejo usklajeno, in v ciljni družbi dosegajo oziroma presegajo prevzemni prag - ki torej dodeleža niso prišle na <strong>za</strong>konit način. Za slednje je <strong>za</strong>kon določil prehodno obdobje 12mesecev od uveljavitve <strong>za</strong>kona 257 , v katerem so morale bodisi svoja notranja razmerja 258bodisi svoje deleže uskladiti z določbami <strong>ZPre</strong>-1 (odtujitev vrednostnih papirjev ciljnedružbe). V primeru, da tega niso storile, jih je <strong>za</strong>dela sankcija mirovanja glasovalnih pravic izvseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, katerih imetnice so bile in ne zgolj izglasovalnih pravic iz v nasprotju z <strong>ZPre</strong> pridobljenih delnic (glej 55. člen <strong>ZPre</strong>).77. Obvestilo o kvalificiranem deležu (77. člen)77. člen(obvestilo o kvalificiranem deležu)(1) Oseba, ki na dan uveljavitve tega <strong>za</strong>kona dosega ali presega petodstotni deležglasovalnih pravic, mora o tem obvestiti izdajatelja vrednostnih papirjev in agencijo v 30 dneh257 T.j do 11.8.2007.258 Družbi A in B npr. velja domneva, da delujeta usklajeno, ker sta obe odvisni od družbe C. Za »ureditevnotranjih razmerij« bi tako npr. veljalo zmanjšanje deleža družbe C v družbi A pod 50 %.182
od uveljavitve tega <strong>za</strong>kona. Za objavo se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 10.člena tega <strong>za</strong>kona.(2) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se <strong>za</strong> prekršek kaznuje pravna oseba,podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v 30 dneh od uveljavitve tega<strong>za</strong>kona ne obvesti o kvalificiranem deležu iz prejšnjega odstavka izdajatelja vrednostnihpapirjev in agencijo.(3) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se <strong>za</strong> prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudiodgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna osebaposameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.(4) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se <strong>za</strong> prekršek iz drugega odstavka tega členakaznuje tudi posameznik.(5) Za določitev globe se uporablja tudi določba četrtega odstavka 72. člena tega <strong>za</strong>kona.ObrazložitevOb uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 so bile vse osebe, ki so v ciljnih družbah dosegale ali presegalekvalificirani delež (pet odstotkov glasovalnih pravic), dolžne – pod grožnjo sankcije <strong>za</strong>prekršek – o tem dejstvu obvestiti ciljno družbo in Agencijo.To materijo od uveljavitve 11.8.2007 ureja ZTFI v poglavju 3.3. (obveznosti glede informacij opomembnih deležih).78. Razveljavitev predpisov (78. člen)78. člen(razveljavitev predpisov)(1) Z dnem uveljavitve tega <strong>za</strong>kona preneha veljati Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št.47/97, 56/99 – ZTVP-1 in 28/06 – ZTVP-1B).(2) Z dnem uveljavitve tega <strong>za</strong>kona prenehajo veljati naslednji pod<strong>za</strong>konski predpisi:1. Uredba o postopku in pogojih <strong>za</strong> izdajo dovoljenja Vlade Republike Slovenije k prevzemu(Uradni list RS, št. 80/97),2. Sklep o listinah, ki se priložijo k vlogi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> odkup in podrobnejši vsebiniprospekta <strong>za</strong> odkup (Uradni list RS, št. 56/97, 19/00), in3. Sklep o določitvi vzorca pooblastila <strong>za</strong> glasovanje na skupščini delničarjev delniške družbe(Uradni list RS, št. 67/97).183
(3) Sklep iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja do izdaje predpisa iz tretjegaodstavka 32. člena tega <strong>za</strong>kona.ObrazložitevZ dnem uveljavitve je <strong>za</strong>kon razveljavil prej veljavni <strong>ZPre</strong> in na njegovi podlagi sprejetepod<strong>za</strong>konske akte. Edina izjema je bil Sklep o listinah, ki se priložijo vlogi <strong>za</strong> izdajodovoljenja <strong>za</strong> odkup in podrobnejši vsebini prospekta <strong>za</strong> odkup, ki se je uporabljal dosprejetja (pravilno: do uveljavitve) Sklepa o listinah, ki se priložijo <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo dovoljenja<strong>za</strong> prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list RS, št. 3/07).Navedeni sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 12.1.2007, veljati paje <strong>za</strong>čel 13.1.2007.79. Dokončanje postopkov, <strong>za</strong>četih pred uveljavitvijo <strong>za</strong>kona (79. člen)79. člen(dokončanje postopkov, <strong>za</strong>četih pred uveljavitvijo <strong>za</strong>kona)Postopki, pri katerih je bila namera <strong>za</strong> ponudbo <strong>za</strong> odkup objavljena pred uveljavitvijo tega<strong>za</strong>kona, se končajo po določbah <strong>ZPre</strong>.ObrazložitevZaradi varstva načela <strong>za</strong>upanja v pravo (2. člen Ustave Republike Slovenije) in prepovediretroaktivne veljave <strong>za</strong>konov (prvi odstavek 155. člena Ustave Republike Slovenije) <strong>za</strong>kondoloča, da (so) se postopki, ki so (bili) v teku pred Agencijo ob uveljavitvi <strong>ZPre</strong>-1 tudidokončali po materialnih in procesnih določbah <strong>ZPre</strong>.80. Začetek veljavnosti (80. člen)80. člen(<strong>za</strong>četek veljavnosti)Ta <strong>za</strong>kon <strong>za</strong>čne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.ObrazložitevZakon je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27.7.2006, kar glede nadoločbo tega člena pomeni, da je <strong>za</strong>čel veljati z 11.8.2006.184