Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

EOL-43-april-April-09 Uvodnik 3Uvodnik EditorialDrznost drugačnega pogledaPsihologija množic ali čredništva deluje skozivso zgodovino. In še kako danes! Če so vsi hodiliv banke po (pre)velike žaklje denarja, smotudi mi. Če nihče danes noče nič kupiti ali investirati,tudi mi ne bomo. Če so drugi v strahu…, če drugi pravijo, da je nevarno …, če drugiše niso pometli pred lastnim pragom, zakaj bimi …. Skratka, kot drugi.Saj, zakaj se ne bi učili od boljših? Da bi se le!Težava nastopi, če se pridružujemo množiciklonov, ki drvijo … Kam že?Nemalokrat je uspeh drugje. V drugačnosti. Vtem, da si upaš misliti in udejanjati svoje ideje.Pri tem tudi tvegati. V dizajnu je že tako,kot pišemo v reviji, a tudi na mnogih drugihpodročjih. Nekdo v investiciji vidi le strošek,drugi pa priložnost za dodano vrednost, ki povečujekonkurenčnost.Drugačnost zahteva zamenjavo optike. Primer:nevarni odpadki so za večino nekaj, s čimer senočejo ukvarjati, zato v njih ne (z)morejo videtipriložnosti. Pa so odpadki, tudi nevarni,še kako del vsakdanjega življenja! Tisti, ki sopremogli drugačno optiko, z njimi celo služijo.Na okoljsko sprejemljiv način, seveda. Drugi,ki so urejanje odpadkov preprosto odlagali, padanes bijejo plat zvona.Embalaža, okolje, logistika so področja, ki danes,še posebej v zahtevnejših okoliščinah, karkličejo po drugačnosti. Priložnosti so neizčrpne.Jože Volfand,glavni urednikThe Audacity of a DifferentViewThe psychology of the masses, or crowd psychology,has been present throughout history andeven more so today. If everybody else went to thebank to get (the excessively large) bags of money,so would we. If no one wishes to buy or investtoday, neither will we. If everybody else is in fearof…, if everybody else is saying that it is dangerousto…, if no one else has cleaned up theirmess, why should we? In short – we act the sameway as everybody else.Why can't we learn from those making betterdecisions? If only…Problems arise when we join the mass of clownsheading toward.... What?Often, success lies somewhere else; in being different;in daring to think and to realise yourideas; and in doing so, taking chances. This isthe case with design, as in our magazine, butalso with many other fields. One man might seeinvestments as cost, while another will see themas an opportunity for added value contributingto greater competitiveness.Being different requires a change of perspective.Example: hazardous waste is something thatthe majority refuses to deal with and thereforeis unable to see it as an opportunity. Wastehowever, even the hazardous kind, is part ofeveryday life. Those who are able to implementdifferent views on waste may even make moneyfrom it, in an environmentally friendly way, ofcourse. Those who have simply put off the handlingof waste are now reaching for the panicbutton.Packaging, the environment and logistics arefields crying for diversity, especially in more demandingcircumstances. The opportunities areendless.Jože Volfand,Editor in-Chief

EOL-43-april-April-09 Novosti7KRATKO,ZANIMIVOEco-Fina plastenka, najlažja plastenka na trguAquafina, hčerinsko podjetje PepsiCo, je na trg poslala plastenko Eco-Fina,najlažjo pollitrsko plastenko na svetu. Eco-Fina plastenka je rezultat naporovAquafine, ki se že od leta 2002 trudi ustvariti najlažjo in okolju najbolj prijaznoplastenko na svetu. S težo le 10,9 grama je plastenka Eco-Fina narejenaiz 50 % manj plastike kot njihova plastenka iz leta 2002. S tem so porabili25.000 ton plastike manj. Poleg lahke teže pa želi Aquafina stopiti še korak dljein proizvajati Eco-Fina plastenko v sklopu polnilnice in s tem odpraviti tudikartonske podložke. S tem bodo prihranili kar 7.000 ton kartona do leta 2010.Nova Eco-Fina plastenka pa ima tudi prijeten dizajn. Nagrbančena mreža pane služi le prijetnemu videzu, ampak zagotavlja strukturalno trdnost in funkcionalnost,saj lahko podpira kar 50-kratnik lastne teže.Hiter in varen prenos izdelka v vrečkeRazmnoževalni tehtalec Ishida je za švedskega proizvajalca hrane Dafgård zelo koristen, saj omogočahitro in natančno tehtanje mesnih kroglic in njihovo pakiranje v vrečke. Gunnar DafgårdAB je največje švedsko družinsko podjetje v živilskem sektorju, ustanovljeno leta 1937. Podjetjeponuja vrsto izdelkov za potrošnike (preko svojega proizvajalca Dafgård ter blagovnih znamkGorby’s in Billys) in za živilske trge.Dafgård za široko paleto izdelkov v proizvodni liniji mesnih kroglic potrebuje visoko kakovostnoopremo za tehtanje in pakiranje. Menedžer podjetja Christoffer Sundberg pojasnjuje: »Našaciljna hitrost je 100 vrečk na minuto, pri tem pa je bistveno, da mesne kroglice ostanejo v prvotniobliki, da se ne razlomijo. Številnidobavitelji namreč ne morejojamčiti te kombinacije hitrostiin delikatnosti v ravnanju s temiizdelki. Le Ishida lahko zagotoviprimerno rešitev za vse velikostiizdelka. Med preizkusi je strojlahko dosegel hitrost tudi do 120vrečk na minuto«.Ishida CCW-M-214 je bila posebejoblikovana za ravnanje z živilskimiproizvodi, ki zahtevajonežno in nadzorovano ravnanje.Varni robovi, oblazinjeni lijakiz dvojnim odpiranjem ter enostavnovstavljanje v embalažozagotavljajo, da se izdelek hitropremika skozi tehtalec brez tveganjaza poškodbe. Gladki, rahlonagnjeni kovinski vodnikizmanjšujejo hitrost padca izdelkain preprečujejo, da mesne kroglicemed raztovarjanjem ne trčijomed seboj, kar omogoča hiterin varen prenos izdelka v vrečke.Tehtalec Ishida je integriran zVFFS izdelovalcem vrečk in takoustvarja hitro, natančno in učinkovitopakiranje. Ciljne količineznašajo od 350 g do 5 kg za različnamaloprodajna pakiranja.nutno ni veliko ponudnikov sistemov zastiskanje embalaže, ki bi bili primerni zadomačo uporabo. Vendar raste povpraševanjepo izdelkih, ki bi omogočali enostavnosortiranje gospodinjskih odpadkov, kiso primerni za recikliranje. Ustrezen sistemza gospodinjstva mora omogočiti stiskanjeembalaže, na primer aluminijastihpločevink, plastičnih steklenic in drugeembalaže, da bi zmanjšali prostornino odpadkovin sortirali gospodinjske odpadke,ki jih je mogoče reciklirati (steklo, kovina,plastika, papir).Dokaz, da koš za smeti lahko doseže svojnamen in je lahko tudi oblikovalski presežek,je gospodinjska stiskalnica Ecopod(izdelek je bil nagrajen za design z nagradoRedDot). Sistem omogoča stiskanjealuminijastih pločevink in plastičnih steklenic.Stisnjena embalaža se shranjuje vdva različna zbiralnika, tretja posoda pa jenamenjena za shranjevanje ostalih odpadkov.Tako se zmanjša volumen odpadkov.Stiskalnico izdeluje Plastika Bevc iz Šentjerneja.Prvo električno letalo na svetuNa letošnjem celjskem sejmu GRAF&PACKje znani podjetnik Ivo Boscarol, lastnikpodjetja Pipistrel, predstavil prvo električnoletalo na svetu. Revija Popular Sciencega je uvrstila med lanskih 10 najpomembnejšihinovacij na svetu. Takšnih letal nasvetu še ni, tako da je Ivo Boscarol prehitelcelo letalsko zakonodajo. Kupci se za novostže zanimajo. Tudi Pipistrelovi drugimodeli, kot so sinus, virus in taurus, so natrgu iskani. Podjetnik Ivo Boscarol velikovlaga v znanje in ekologijo, letos bodo odprlitudi razvojni inštitut. Lani so v podjetjuvložili 2,5 milijona evrov v raziskovalnicenter na 2.400 m 2 .Kmalu razpis za RCERO vOsrednjeslovenski regijiV Osrednjeslovenski regiji bodo nadaljevaliz gradnjo regionalnega centra za ravnanjez odpadki. Evropska komisija je namrečSlužbo vlade za lokalno samoupravoin regionalno politiko RS obvestila, da jeizdala odločbo za projekt nadgradnje. Skupnavrednost projekta znaša 143,9 milijonaevrov, kohezijski sklad pa bo prispeval54 %. Zgradili bodo objekt za mehanskobiološko predelavo odpadkov, čistilnonapravo za izcedne vode na odlagališčuBarje in novo odlagalno polje, na katerem

8 NovostiKRATKO,ZANIMIVObo dodatnih 885.000 m 3 prostora za odlaganjeodpadkov. RCERO Osrednjeslovenskeregije bo uporabljalo 17 občin z okrog414.000 prebivalci.Vigrad z novo proizvodno haloCeljski Vigrad je odprl novo proizvodnohalo, za katero je namenil 1,5 mio evrov.Podjetje je dobilo nepovratna sredstva spomočjo Slovenskega podjetniškega skladain Evropskega sklada za regionalni razvojv skupni višini 200.000 evrov.Proizvodni program v novi hali bo obsegalizdelavo gotovih izdelkov, storitvenoin servisno dejavnost. Poleg izdelkov ponaročilu kupcev se bodo osredotočili naproizvodnjo specialnih kontejnerjev zarazlične namene npr. nevarne odpadke,kontejnerjev za prevoz biomase, kovinskekontejnerje za transport komunalnih odpadkov,bivalne in sanitarne kontejnerje,različne cisterne in rezervoarje ter podzemnehidravlične kontejnerje. Proizvodnjapodzemnih hidravličnih kontejnerjev jenovost, saj jih na slovenskem trgu ne proizvajaše nihče. Gre za izdelek, ki nudi prostorskerešitve, rešuje težave novih načinovločenega zbiranja odpadkov ter vpliva naoptimizacijo in ekonomičnost zbiranjaodpadkov. Prispeva k čistosti okolja, reduin racionalni rabi prostora. Storitve, ki jihbodo nudili v okviru proizvodnje, pa somed drugim rezanje in upogibanje pločevine,varjenje konstrukcijskih in legiranihjekel, sive litine in aluminija, peskanje oziromačiščenje različnih materialov in lakiranjev lakirni komori.Novo naložbo je podprl tudi okoljski ministerKarl Erjavec, ki je sodeloval na slovesnosti.Roto že drugič z znakom kakovostiMurskosoboško podjetje ROTO je prejemniktreh nagrad za okoljska partnerstva.Nagrado Inštituta za gradbeništvo ZRMK»Znak kakovosti v graditeljstvu« pa je prejelže drugič, lani za čistilne naprave, letospa za rezervoar za zbiranje deževnice12.000 L+. Inštitut za gradbeništvo je kotprednosti in tehnološki dosežek poudarilveč lastnosti rezervoarja 12.000 L+, in sicerizboljšanje kakovosti, enostavnejšo manipulacijo,racionalizacijo proizvodnje, vgradnjočistilnih sistemov in okoljski vidik.Rezervoarji za zbiranje deževnice pripomorejok varovanju narave, saj lahkoTiskalnik z veliko fleksibilnostjo innatančnostjoDansko podjetje Skanem Hobro je predkratkim namestilo novo napravo Gallus410S, s katerim lahko v najkrajšem možnemčasu zadovoljijo potrebe kupcev pooznakah kakovosti. Novi stroj ima širinotiskanja 410 m in omogoča tisk v 9 barvah,s tem pa predstavlja pomembno prednost vprodukciji in proizvodno fleksibilnost.Morten Risvig, prodajni vodja v SkanemHobro, pravi: »Prepričani smo, da nambo nova naprava Gallus na stroškovnoučinkovit način pomagala pri tiskanju inzagotavljala najvišjo kakovost. V to vrstostroja vlagamo predvsem zaradi njegoveprilagodljivosti, hitre namestitve ter omejenegačasa prehoda na novo tehnologijo.Prav tako menimo, da bo novi Gallus povečalfleksibilnost podjetja tako v samempredelu Skanema na Švedskem, kot tudi nacelotnem območju Skandinavije. MortenRisvig je poudaril še: »Glavne prednostinovega Gallusa so zlasti širina tiskanja,hitrost in kratek čas namestitve, kar omogočaidealen tisk, s številnimi možnostmietiket in izjemno natančnostjo«.EOL-43-april-April-09Inovativne rešitve za robotske pakirnesistemePodjetje ESS Technologies, Inc. je oblikovalonov avtomatski robotski sistem za doziranje,ki se integrira z njihovim avtomatičnimpolnilcem in zapiralcem tub modelBergami TF 100 ali podobnimi sistemi inustvari celovit visoko učinkovit sistem. TaskMaterobotski nalagalnik vključuje FA-NUC robota in EOAT sistem, ki je sposobenavtomatično napolniti in zapreti do 100kovinskih, plastičnih ali tub iz polifolije naminuto. Robotski dozirni sistem ponuja velikoprednosti v primerjavi s standardnimkasetnim ali magazinskim dozirnikom:deluje s hitrostjo, ki zadostuje zahtevamvisoko hitrostnih polnilcev tub, in takoomogoča, da TF 100 deluje na maksimalnihprodukcijskih zmožnostih. Več-osni roboti,nameščeni na za to posebno oblikovanEOAT, zagotavljajo potrebno natančnost,spretnost in učinkovitost pri preprečevanjuškode na tubah ali zastojih pri doziranju. Stem zmanjšujejo odpadke ter povečujejo časdelovanja in učinkovitost stroja. Robotskisistem ESS in model TF 100, ki sta v kombinacijiidealna za kozmetično in farmacevtskoindustrijo, ustrezata cGMP standardomin sta lahko vgrajena tudi v sterilneproizvodne prostore. FANUC roboti so pomnenju nekaterih strokovnjakov najboljzanesljivi na svetu, saj se lahko pohvalijo s200.000 instalacijami po celem svetu. ESSin FANUC tako tvorita partnerstvo, ki farmacevtski,kozmetični in živilski industrijizagotavljata inovativne rešitve za robotskepakirne sisteme.Tetrapak prijazen za otroške rokePijača iz tetrapaka je enako priljubljena, kotje bila na začetku. Vendar se je zelo dolgo držitežava, ki je še posebej vidna, ko tetrapak primejootroške ročice. Ob nekoliko močnejšemstiskanju tetrapaka se vsebina polije po rokahin tleh. A rešitev je pravzaprav poznana še izčasov, ko smo mleko pili iz PVC vrečk, vendarje do sedaj še nihče ni prilagodil za pitje iztetrapakov. Novost se imenuje Dwink box inje primerna za uporabo na različnih tetrapakih.Tetrapak vstavimo v Dwink škatlico, kjerje varna pred stiskanjem, poleg tega pa imaDwink škatlica tudi ročaje, tako da zmanjšamožnosti, da bi tetrapak pristal na tleh. Škatlicaje narejena iz trpežne plastike, ki jo lahkotudi peremo v pralnem stroju, veliki ročaji paso posebej primerni za otroške roke.

10 EmbalažaembalažAEOL-43-april-April-09Lucija LorgerDizajn embalažeNovi trendi, razlike med ZDA in EvropoTo je že dolgo znano. Dadizajn embalaže predstavljapomembno konkurenčnoprednost izdelkov in je pogostotemelj za uspeh podjetij natrgu. Živila, pijače, zdravila,kozmetika, večina izdelkov zaširoko potrošnjo je odvisna odembalaže oziroma jim embalažadaje obliko in uporabnost, dapostanejo zanimivi, privlačniin konkurenčni. Pomembnoje, da nove embalaže na trgu»prekašajo« svoje konkurentez visoko kakovostjo,odpornostjo, z možnostjoreciklaže in ponovne uporabe,s stroškovno sprejemljivostjoter inovativnim dizajnom. Vseto zahteva visok nivo znanjana področju oblikovanja. A nele oblikovanja. Tudi pri razvojunovih izdelkov, pri konstrukcijiorodij za proizvodno izvedljivostizdelkov, za njihovo visokotehnično in vizualno kakovost,pa tudi za ustrezno, racionalnopakiranje in transportiranjeizdelkov, še posebej, če sonestandardnih in neobičajnihoblik. In končno – naročnikizahtevajo pri izdelavi embalaženjeno prijaznost do okolja.Zgodba o življenjskem ciklusuizdelka naj ne bi bila več le napapirju.Magdalena Kusmierz, vodja razvoja in strategijv vodilni poljski agenciji za razvoj blagovnihznamk, PND Futura, razkriva skrivnostioblikovanja dobrega dizajna embalaž:»Dober dizajn embalaže naj ne bo samo lep inprivlačen – bolj pomembno je, da dopolnjujeblagovno znamko. Učinkovit dizajn ne pomenile estetske embalaže, ki pritegne potrošnikovopozornost, ampak mora imeti posebnonotranjo moč, s katero vpliva na potrošnikovopodzavest. Dober dizajn embalaže je tisti,ki izpolnjuje potrebe ciljnih skupin in z njimivzpostavlja čustvene vezi. Uporabiti znanjeo trenutnih trendih, vedenju potrošnikovin tržnih potrebah na način, da bo embalažasporočala prav to, je recept za uspeh. Poznavanješirših trendov na trgu (v svetu mode, varhitekturi, množični kulturi in ravno tako napodročju embalaže) pomaga pri izbiri ustreznihdizajnov, prilagojenih sodobnemu načinuživljenja. To je ključno pri kreiranju nevidne,emocionalne povezanosti med blagovnoznamko in potrošnikom.« Dober dizajn embalažepoleg osnovnih značilnosti ciljne skupinepotrjuje tudi karakter blagovne znamke in izražanjeno pozicijo na trgu. Magdalena Kusmierzpoudarja, da je dizajn, ki tega ne izraža, kotčudovita oseba, ki je prazna v duši, kakor pišerevija Packaging Europe.Kulturne značilnosti in tržni principi torej vveliki meri določajo trende dizajna embalaže.Če primerjamo evropski in ameriški embalažnitrg, lahko najdemo pomembne razlike vembalažnih oblikah. Ta ugotovitev pa izzovevprašanje, kateri dizajn je boljši in v katerosmer se bo razvijal.Za ZDA velja, da izdelujejo velike, drzne embalaže,z izrazitimi, barvitimi in prepoznavnimilogotipi. Za evropske dizajne so mnenjadrugačna - da so preprostejši, vizualno občutljivejšiin manj drzni. Vendar pa te razlikeveljajo le do neke mere, saj se preko različnihdizajnov embalaž izražajo različne kulturnevrednote in življenjski slog ljudi. Za prebivalceZDA sta pomembna zlasti hitrost in učinkovitost,Evropejci pa imajo raje počasnejši tempoživljenja in estetski minimalizem.Medtem ko postaja globalni trg vse manjši,kulturne spremembe pa so vse večje, se zdi,da ZDA s svojimi starimi načini oblikovanjaembalaž zaostajajo za evropskimi. Vendar pase na tej točki postavlja vprašanje, ali te ugotovitvetemeljijo le na stereotipih ali gre za kajdrugega?Jonathan Ford, kreativni sodelavec v podjetjuPearlfisher, v reviji ShelfImpact poudarja,da se med ameriškim in evropskim dizajnomembalaž lahko opravi bolj temeljno razlikovanje:»Za ZDA je značilna iskrenost izražanja,evropski dizajn pa želi sporočati intelektualnost.Ves ameriški trg hrane je znan po svojihznačilnih embalažah in njihovi izrazitosti –silno čutni obremenitvi vseh izdelkov. Ta pristopje sodoben, z naravno strastjo in bujnostjopa je tudi zelo prepričljiv in inovativen.«Dizajn je srce blagovne znamkeOba pristopa, tako evropski kot tudi ameriški,ustrezata potrebam kulture in prepoznavatapotrebo ljudi po povezovanju, vendar pa JonathanFord poudarja, da Evropejci nedvomnozavidajo velikemu številu slavnih ameriškihblagovnih znamk in njihovim prepoznavnimdizajnom, med katerimi so Coca-Cola, Apple,Jack Daniels, Method in ostale. Uveljavljeneblagovne znamke morajo preko dizajna po-

EOL-43-april-April-09 Embalaža 13kov zaradi embalaže, zmanjšuje stroške delain število nesreč pri delu, zmanjšuje potrebenskladiščni prostor in izboljšuje učinkovitosttransporta in s tem stroške energije.“O pozitivnih aspektih uporabe vračljivih paletiz aluminija govori Marko Gorčenko iz podjetjaAlmont, ki proizvaja aluminijaste vračljivepalete. Aluminij je kot material za proizvodnjovračljivih palet posebej primeren, saj se v njemne zadržujejo škodljivci in je izredno primerenza čiščenje in dezinfekcijo. Nadalje so aluminijastepalete izredno trajne, tako da so zaradisvoje trdoživosti primerne za uporabo v avtomatiziranihproizvodnih procesih in pakirnihlinijah, s tem pa dosegajo daljšo življenjskodobo. Vračljiva transportna embalaža te vrsteje posebej primerna za uporabo v industriji,kjer so higienske zahteve postavljene visoko- tako aluminijaste transportne palete uporabljajopredvsem podjetja, ki delujejo v farmacevtskiin živilski industriji.Vračljiva transportna embalaža je že zaradivračljivosti prijaznejša okolju, aluminij pa jemogoče 100 % reciklirati, kar pomeni, da je takšnaembalaža okolju prijazna, tudi ko odslužisvojo življenjsko dobo. Tako je vrednost odpadnepalete oziroma odpadnega aluminija med15 in 20 odstotkov.Uporabno vrednost vračljive transportne embalažeso prepoznala že številna slovenskapodjetja, kot je povedala Anja Marjetič, vodjaodnosov z javnostmi iz družbe Engrotuš d.d.V transportu med distribucijskim centrom inprodajnimi enotami uporabljajo izključno vračljivotransportno embalažo, tako komisionarnezaboje, komisionarne vozove, termo vozovekot europalete. Uporabo vračljive embalažepa želijo širiti še naprej. Naslednji korak, kiga načrtujejo, je uporaba standardne vračljiveembalaže za distribucijo svežega programa,torej izdelkov, ki po besedah Thomasa Sandbergaspadajo v skupino izdelkov, ki so najboljprimerni za uporabo vračljive transportne embalaže.Uvajanje in uporaba vračljive embalažene poteka brez težav. Kot je povedala AnjaMarjetič, imajo največ težav s povratno logistikovračljive embalaže pri dobaviteljih iz tujine,predvsem z Balkana.Pozitivne posledice uporabe vračljive transportneembalaže pa se pokažejo tudi na drugihpodročjih. Uvajanje vračljive transportneembalaže je pogosto povezano tudi z uporabonaprednejših tehnologij sledljivosti izdelkov.Glede na to, da se embalaža vrača v podjetje, jevložek v tehnologijo veliko manjši, kot bi bil, čebi bilo potrebno nevračljivo embalažo vednoznova opremiti z RDIF nalepkami ali podobnotehnologijo, katere cena na enoto je nekolikovečja. Na takšen način lahko podjetje šedodatno olajša sledenje izdelkom in posrednoprivarčuje v postopkih manipulacije z izdelki.Podjetja v vsakem trenutku iščejo možnostiza zmanjšanje stroškov proizvodnje. Trenutnostanje gospodarstva pa še posebej kliček prehodu na uporabo vračljive transportneembalaže, saj je za vsako podjetje pomembnoznižanje okoljskega odtisa kot tudi učinkovitoekonomsko poslovanje.promocija

EOL-43-april-April-09 Obraz 15jetjih višek zaradi sedanje splošne krize. Na tanačin jih ne bi bilo treba formalno odpuščati,hkrati pa bi bili »rezerva«, ki bi se ob ponovnikonjunkturi spet lahko nemudoma vključili vredno proizvodnjo. Sam zase natančno ve, dabo odpuščal v skrajni sili, če pa že, bo znotrajpodjetja opravljal različne premike. Najboljšedelavce bo zaposloval tudi na manj zahtevnihdelovnih mestih, samo da jih bo obdržal.V podjetju, kakršno je njegovo, so delavci šeposebej dragoceni, saj so tako rekoč »ljudje zavse«, prilagajati se morajo različnim opravilom,znati morajo improvizirati, čutiti morajo»pripadnost«. Ko je veliko naročil, morajo bitipripravljeni delati tako rekoč noč in dan, meddelavniki in prazniki ...Zaposleni imajo največkrat vzornika prav vFrancu Krajcu, ki zna poprijeti za vsako deloin ne skriva zadovoljstva, da je sposoben iskatiin najti rešitve tudi za »nemogoče«. Zelo pogostopravzaprav vsak najmanjši izdelek zahteva»posebno embalažo« - in to je treba nareditihitro in kakovostno. Krajc je prepričan, da jeprav ta njihova sposobnost velika konkurenčnaprednost. Odločili so se za širok asortimaproizvodnje in se usmerili na raznovrstne kupce,kar kakšnih 350 jih je na leto. Ocenjujejo,da je majhen slovenski trg - nanj pa so pretežnousmerjeni, saj njihova proizvodnja ne prenesekakšnih večjih prevoznih stroškov - zainteresiranpredvsem za proizvajanje manjših serijembalaže. Kakšnih 80 odstotkov njihove proizvodnjepredstavlja transportno embalažo, 20odstotkov pa je kaširane embalaže. V štirih letihso v moderno, visoko produktivno opremovložili okoli 1 milijon in pol evrov. Kupili sostroje, ki so ustrezni za velikoserijsko proizvodnjokot tudi za male serije, torej se niso specializiralisamo za en vidik proizvodnje. Junija2007 so začeli ob že obstoječi proizvodni haliv industrijski coni pri Cerknici graditi še enoproizvodno halo v izmeri 3000 kvadratnih metrov,aprila 2008 pa so v njej že proizvajali. »Bilismo pridni,« pravi Franc Krajc, kot da bi bilo tonekaj samoumevnega. Mudilo se jim je zaradipovečanega števila kupcev in naročil, naročnikovpreprosto niso hoteli izgubiti. Predvsempa je nova hala zmanjšala stroške proizvodnje,omogočila izdelovanje večjih količin izdelkovin skrajšala čas njihove dobave kupcem. Zainvesticijo so vzeli 900.000 evrov kredita. Takredit jih zdaj bremeni, nihče pa se z njimi nepogovarja o morebitnem »reprogramiranju«.Direktor pravi, da so »mala podjetja«, čepravzaposlujejo na tisoče ljudi, še vedno nekakšnadeveta skrb za državo. Država skrbi za »svoja«podjetja, »do nas pa se obnaša kot da smo v izgnanstvu«.Investicijskih olajšav, ki so jih imelinekoč, ni več. Janševa vlada jih je odpravila,češ da malo gospodarstvo tudi brez tega velikoinvestira. Imamo olajšave na dobiček, »toda misploh ne govorimo o dobičku, ampak o preživetju,dobiček imajo tisti, ki imajo monopol, kiso v državni lasti.«ja, da se pri embalaži skoraj po pravilu vednomudi. Tako v Euroboxu 70 odstotkov naročilizpolnijo v osmih, sedmih dneh, naročil za enmesec vnaprej je 10 odstotkov, za 20 odstotkovnaročil pa imajo dobavni rok od 7 do 14 dni.»Embalažo naročajo v zadnjem trenutku,« praviFranc Krajc. In takrat »norimo«.Zaradi finančne in ekonomske krize imajo letospri Euroboxu za 30 odstotkov manj dela.Upad naročil je zaznati pri vseh strokah - odtekstilne, prehrambene, usnjarske, do avtomobilske.Najbolj izrazit je pri avtomobilski.Več je naročil za embalažo za izdelke nižjegacenovnega razreda. Sicer pa je na trgu zavladalsvojevrsten nemir. Franc Krajc to povezujez vrenjem, s klokotanjem v loncu, ki dvigapokrov. »Mesečno naredimo toliko ponudb,kot smo jih prej v štirih mesecih ali pa še več,«pravi. »Vsi iščejo najcenejše ponudnike, novepovezave, ne zadovoljujejo se več zgolj s starimipartnerji ...« Se pa oglašajo potencialni novikupci.Morda je Franc Krajc, ekonomski tehnik in direktorEuroboxa, pred enaindvajsetimi leti kotmehanik resda po naključju zašel na področjeproizvodnje papirne galanterije in embalaže,ko sta skupaj s tedanjim partnerjem PetromJakopinom v skladiščih cerkniškega Bresta(tovarne pohištva) odkrila stroje za izdelovanjeembalaže za lastne tovarniške potrebe, kiso bili zaradi pomanjkanja surovin deset let»konzervirani«. Odkupila sta jih od podjetjaBrest in začela »proizvajati« v enem izmed prostorovbegunjskega kulturnega doma. Zagotovopa vse poznejše dogajanje ni bilo naključno:leta 1997 so se preselili v prostore nekdanjihBrestovih centralnih skladišč (te so odkupiliod tedanjega Brestovega stečajnega upraviteljain tako zagotovili bazo za razvoj cerkniškegamalega gospodarstva). Leta 2001 se je Krajcsporazumno razšel z Jakopinom, ki se je usmerilv druge dejavnosti. Franc Krajc je nadaljevals sinom Damjanom kot novim partnerjem.Takrat je njuno podjetje dobilo tudi sedanjeime - Eurobox. Zaposlenih je bilo 16 ljudi, laninovembra - pred krizo - so imeli v podjetju 40ljudi. Pozneje se je kot partner z manjšim deležempodjetju pridružil tudi njegov tehničnivodja - David Hvalic.Franc Krajc ve, kaj hoče. Je tipična podobavztrajnega slovenskega podjetnika, tistega, kise zares ukvarja s »proizvajanjem«, ne samo sfinančnimi transakcijami ali celo špekulacijami.Krajc pravi za Slovence, da smo »v glavnempridni in polni idej«, prepričan je, da smo gledetega zagotovo pred mnogimi drugimi. Vsanjegova družina je v »gibanju«. Starejši sin prevzemačedalje več, zlasti prodajnih in komercialnihnalog od njega, njegova žena skupaj zmlajšim sinom vodi in širi družinsko gostilno.Franca Krajca lahko vidimo v istem dnevu vpraznični obleki s kravato in aktovko, pa tudi vmodrem delovnem kombinezonu. Lani je prvidan po novem letu sam varil še nedokončanostrešno konstrukcijo na novi proizvodni hali.Tovornjakarjem iz Bosne in drugod pogostopomaga pri raztovarjanju kamionov z različnimblagom za Eurobox. Slehernega izmednjih počasti s kavo. In potem se ne morejonačuditi, ko ugotovijo, da je pravzaprav on lastnikpodjetja ...The FaceFirst in Holiday Wear, Now in aJumpsuitSome say that the economic crisis hasclaimed victims in the packaging industry,particularly among cardboard producers.“But we shall not become one of them,”says Franc Krajc, director of Cerknica-basedEUROBOX, in response to the claim thatthere is not enough room in Slovenia for allits cardboard packaging producers and thatsome will inevitably meet their end.Valoviti kartonobogatimo z barvamiProizvodni programTransportna embalažaIzsekana embalažaKaširana embalažaDarilni programPosebni programNa trgu je svojevrsten nemirFranc Krajc je ponosen na dobro sodelovanjez dobavitelji »materialov«, z italijanskimiin drugimi izdelovalci orodij ter klišejev zaproizvodnjo embalaže. Tudi to jim omogočahitro odzivanje na zahteve kupcev. Opozar-www.eurobox.siEUROBOX d.o.o.Podskrajnik 331380 Cerknicatel.: 01/ 70 90 590faks: 01/ 70 90 599e-mail: info@eurobox.sipromocija

16 PakiranjePAKIRNAEOL-43-april-April-09Pakiranje in recesijaPANOGANaročil malo, izreden pritisk na ceneVanesa ČanjiAvtomatizacija, robotizacija,integracija, personfikacijain drugi trendi, ki zadnjihnekaj let sprožajo pomembnepremike v pakirni panogioziroma v proizvodnih procesihv praktično vseh branžah,podjetjem, ki jih premišljenouvajajo, prinašajo lepeprihranke. V tujini je mogočenajti vedno nove primeredobre prakse. Zaradi recesijejih je precej manj, pri nasso se tovrstne investicijeskoraj v celoti ustavile. Kajto pomeni za konkurenčnostgospodarstva, ni potrebnoposebej razlagati.»Velika večina predvidenih, planiranih investicijse zamika za obdobje, ko bodo kazalcispet nakazovali obdobje rasti. Konkretno je vnašem podjetju prišlo do zamika že podpisanihpogodb. V letu 2009 pričakujemo, da boizpeljano relativno malo investicij v polnilnopakirno panogo,« ocenjuje Vladimir Rantaša,prodajni inženir v Robotiki Kogler d.o.o. izRadencev.Podjetje ICS d.o.o. ima podobne izkušnje. »Nažalost je vpliv recesije večji od pričakovanega,«pravi direktor Peter Bojnec, »konkretnose tudi naše podjetje bori s globalnim upadomnovih naročil, že prej podpisane pogodbe pa sene realizirajo. Pri tem so vzroki vedno enaki,nekateri kupci enostavno ne morejo financiratinujno potrebnih investicij, drugi jih pa v temtrenutku iz previdnosti nočejo. Tudi velikimsvetovnim podjetjem v naši panogi ne gre kajdosti boljše, kar je seveda slaba tolažba.«Jure Lukač, izvršni direktor v podjetju Transpakd.o.o., ocenjuje, da bo letošnje leto primerljivoz letom 2007. »Konkretno recesijočutimo preko izrednega pritiska na cene, kajtiprojektov na tržišču je malo in konkurenca jezelo ostra. Drug vidik pa so dodatne želje kupcevpo najrazličnejših modelih financiranja inplačilnih pogojih, ki so v »normalnih« časihneobičajni,« pravi Jure Lukač. Težke razmere vpanogi potrjujejo tudi druga podjetja, ki mrzličnoiščejo posle. Največ priložnosti vidijo vživilskopredelovalni branži, proizvodnji bioenergentovin industriji pijač, pri čemer se v industrijipijač kaže višek kapacitet. Vendar tuditem panogam ni lahko, saj je »ta recesija, ki jodoživljamo, izjemna in načeloma ni primerljivaz nobeno do sedaj«, kot pravi Jure Lukač.Z avtomatizacijo do višje dodanevrednostiČeprav pakirna panoga ponuja stroje in storitve,ki praviloma niso majhen investicijskizalogaj, pa lahko s svetovanjem oziroma tehničnimiposodobitvami pomembno prispeva kracionalizaciji proizvodnje v podjetjih.Vladimir Rantaša tu izpostavlja predvsem področjeavtomatizacije delovnih procesov, kjerse poskuša zamenjati delovno silo v ekološkospornih delovnih okoljih, kjer se zahteva večjahumanizacija delovnih postopkov oziroma sokapacitete tolikšne, da je nesmiselno postopkeizvajati ročno.Po njegovem mnenju je problem predvsem v tistihpodjetjih, kjer lastniki ali vodilne strukturene zaznajo možnosti večje dodane vrednostiob uvedbi avtomatizacije.Peter Bojnec poudarja, da se bo letos treba šebolj osredotočiti na ponudbo zaključenegakroga proizvodnji podpornih storitev. Pričakujepovečano število naročil vzdrževalnihdel in optimizacij obstoječe opreme polnilnihlinij.Optimalna umestitev in kompaktnost opremesta po mnenju Jureta Lukača skoraj najpomembnejšafaktorja pri optimizaciji proizvodneoz. polnilne linije. Pri tem mora bitiporabljeno čim manj prostora, linija pa moravsebovati dovolj »puffra« oz. medprostora zaprodukt, s katerim manipuliramo, tako da lahkostroji nemoteno oz. z minimalnimi motnjamidelujejo, ne glede na to, ali je kak drug strojv proizvodni liniji v začasni okvari ali napaki.Jure Lukač je prepričan, da so svetovanje, optimizacijain posledično dvig učinkovitosti, vsaj90 % ali več, obstoječe linije vsekakor možnost,ki jo podjetja imajo na voljo. Seveda se v takihprimerih marsikdaj pokaže, da je potrebno

EOL-43-april-April-09 Pakiranje 17Jure LukačVladimir RantašaPeter Bojnecglede ravnanja z embalažo v smislu varovanjaokolja, na primer reciklaža.Andrej Bele: Zaenkrat ne čutimo večjih oscilacij.Sicer so prisotna nihanja cen embalažnihmaterialov in ostalih surovin, predvsem tistih,ki so vezani na borzne nakupe. V zadnjih letihso se vseskozi racionalizirali procesi predvsemna področju maksimalne porabe surovin inmateriala ter zmanjševanje kala v proizvodnji.Proizvodni proces je planiran za večjeserije polnjenja posameznega proizvoda ter zauporabo sredstev, ki v najmanjšem možnemmerilu obremenjujejo okolje. Investicije, ki sov teku, zaradi recesije niso ogrožene, o nadaljnjihinvesticijskih ciklusih pa se bomo odločalina podlagi elaboratov.določeno opremo zamenjati, da bi se doseglaželena stopnja učinkovitosti.Obrat k vračljivi embalaži?Nekateri veliki svetovni proizvajalci napovedujejovelik obrat k vračljivi embalaži, predvsemzaradi večje ekonomičnosti in prijaznostido okolja. Kaj ta odločitev pomeni za pakirnopanogo?»Prav gotovo je v skrbi za ohranitev okoljapotrebno razmišljati v tej smeri, predvsemtam, kjer je takšno embalažo moč uvesti. Takprimer je večja uporaba povratnih steklenihsteklenic namesto nepovratnih plastenk,«odgovarja Vladimir Rantaša. V tem vidi tudipriložnost za pakirno panogo, saj bi prišlo doinvesticij v novo opremo. Za podjetje ICS pobesedah Petra Bojneca tak trend ne bi pomenilvelike spremembe, saj njihov prodajni programizpiralno-polnilno-zapiralnih strojev teretiketirnih strojev vsebuje obe možnosti – zavračljivo in nepovratno embalažo. Jure Lukačpa ugotavlja, da v industriji pijač, kjer je njegovopodjetje najbolj prisotno, zaenkrat trendikažejo nasprotno in si težko predstavlja, da bise preobrat lahko zgodil čez noč. Če bi do tegaprišlo, bi to po njegovem mnenju pomenilo velikinvesticijski cikel za proizvajalce pijač, sajbi se vsa oprema, ki je namenjena proizvodnjioz. polnjenju pijač v nepovratno embalažo,morala nadomestiti. To bi pomenilo močnokonjunkturno gibanje v polnilni panogi.V investicije veliko previdnejeO tem, kako proizvodna podjetja razmišljajo onovih investicijah v polnilne oziroma pakirnelinije, pa so odgovarjali: Alenka Krajnc, vodjarazvoja, Mlekarna Celeia d.o.o., Gregor Cerar,vodja za odnose z javnostjo, Coca – Cola HellenicSlovenija, Martin Lah, direktor sektorjaproizvodnje, tehnologije, investicij, Radenskad.d., Brigita Kočar Senekovič, pravnica, Radgonskegorice d.d., Saša Hren, vodja procesovproizvodnje in tehnologije, Tovarna olja GEAd.d., Alenka Kecman, vodja standardov, VinoBrežice d.d., Joško Ambrožič, vodja PE Klet,Vipava 1894 d.d., Iztok Mikulin, vodja kleti,Vinska klet Goriška Brda z.o.o., in Andrej Bele,generalni direktor programa pijač, SkupinaDroga Kolinska.Kako recesija vpliva na vaše poslovanje z vidikapolnjenja in pakiranja: dodatne investicije,racionalizacija, novi materiali, stroji … ?Alenka Krajnc: Glede na dejstvo, da je živilskopredelovalna panoga, posebej mlekarskisektor, v nenehnem primežu, smo v MlekarniCeleia postavljeni pred stalno nalogo racionalizacije,tudi kar zadeva polnjenje in pakiranje.V času recesije je seveda pritisk izrazitejši, zatoso naše aktivnosti v smeri obvladovanja in racionalizacijestroškov toliko intenzivnejše.Gregor Cerar: V Coca-Cola Hellenic Slovenijatežimo k stalnim racionalizacijam, optimizacijistroškov in iskanjem novih, lažjih in okoljuprijaznejših materialov za naše proizvode,ne glede na recesijo. Tako smo v lanskem letuprešli na uporabo novih ultra light povratnihsteklenic. Sledimo tudi svetovnim trendompo zmanjševanju teže za PET plastenke, zatobomo v letošnjem letu prešli na lažje PET plastenke.Martin Lah: Tudi na naše poslovanje vplivarecesija, tako kot praktično na vso gospodarstvo.To pomeni, da smo trenutno zaustaviliinvesticije, skrbno bdimo nad stroški na vsehpodročjih, kar smo počeli že tudi pred recesijo.Racionalizacijske rešitve iščemo povsod v poslovanju:alternativne možnosti surovin, materialov,racionalizacije pri organizaciji dela, delovnesile, nabave - skratka na vseh področjih.Brigita Kočar Senekovič: Trenutno ne izvajamonobenih dodatnih investicij. Kar se tičepolnjenja, skrbimo, da polnitve izvajamo čimbolj racionalno. Novih materialov za embalažo,cenejših, zaenkrat ne uporabljamo.Saša Hren: Podjetje namerava investirati vnovo tehnološko opremo za proizvodnjo PETplastenk in v novo polnilno linijo za polnjenjeolja v PET plastenke. Želimo posodobiti in racionaliziratiproizvodnjo.Alenka Kecman: V podjetju Vino Brežice d.d.imamo že od leta 2004 certifikat ISO 14001,zato vprašanja o varčni in okolju prijazni proizvodnjiniso novost. Težko rečem, da nas jerecesija prisilila v bolj racionalno in varčnoposlovanje, strinjam pa se, da je v letošnjemletu to še toliko bolj pomembno.Joško Ambrožič: Ker se obsegi polnjenjazmanjšujejo, se stroški po steklenici večajo,enako se materiali (steklo, karton in ostalidrobni materiali) dražijo in s tem povečujejokončno ceno produkta.Iztok Mikulin: Zaenkrat poslujemo še dokajnormalno, saj ne beležimo večjih padcev naročil,v izvozu pa imamo večja naročila. Takona domačem kot tudi na tujem trgu je vednoveč zahtev po posebni opremi (posebne steklenice,etikete, kartoni ). To pri manjših serijahpovečuje stroške. Prav tako je vedno več zahtevKje vidite možnosti dodatne racionalizacijepolnjenja in pakiranja v vašem podjetju?Kako vam ponudniki polnilnih in pakirnihnaprav oziroma linij pri tem pomagajo?Alenka Krajnc: Nove možnosti iščemo predvsemv novih ponudnikih embalaže. Le-ti soobičajno korak pred proizvajalci, kar pa nepomeni nujno racionalizacije ali optimalneizrabe materiala. S ponudniki polnilnih inpakirnih linij pa sodelujemo pri iskanju novihrešitev na področju polnilnih linij.Gregor Cerar: Večino proizvodov za Coca-ColaHellenic v Sloveniji polni naš pogodbeni partnerVino Brežice. Zato sami ne investiramo vpolnilne linije in pakirne naprave. V sodelovanjuz njimi pa aktivno sodelujemo pri modernizacijinjihovih linij z vsem znanjem, ki ga imadružba Coca-Cola na svetovnem nivoju.Martin Lah: Dodatne možnosti racionalizacijepri polnjenju in pakiranju vidimo pri iskanju:lažje embalaže, alternativnih embalažnihmaterialih ter s tehnološkimi posodobitvamiin sledenju najnovejših tehnologij na področjihpolnjenja in embaliranja. S strani ponudnikovpolnilno-pakirnih naprav nismo deležnine vem kakšne pomoči, pač pa se le-ti boljusmerjajo v servisiranje in pomoč pri vzdrževanju,saj jim je to zaradi praktično ustavljenihinvesticij povsod edini del delovanja.Brigita Kočar Senekovič: Kar se tiče racionalizacije,smo vedno stremeli, da je ta čimoptimalnejša: polnitev proizvodov drugegaza drugim, ki se pakirajo v isto embalažo itd.Tako je manjša poraba energije, manj delovnihur zaradi neprestanega montiranja strojev,manjši delež odpada … Ne moremo pa trditi,da bi bili deležni neke podpore od ponudnikovpolnilnih in pakirnih naprav oziroma dobaviteljevmaterialov. Prej obratno.Saša Hren: Dodatno racionalizacijo vidimo naveč nivojih, in sicer: tehnološka oprema z večjozmogljivostjo proizvodnje in polnjenja, manjšistrošek repromateriala, manjši strošek dela itd.Alenka Kecman: Investicije v opremo v polnilniciVina Brežice bodo potekale v skladuz našimi plani in so usmerjene v večjo racionalizacijoproizvodnega procesa. Naš cilj pa ješe vedno kakovosten proizvod, ki je prijazenokolju in je dostopen čim širšemu krogu potrošnikov.V podjetju polnimo največ v PET(polietilenteraftlat) embalažo. V lanskem letusmo investirali v tehnično opremo, ki namomogoča bolj ekonomično in kakovostno pihanjeplastenk in učinkovito pakiranje z manjšoporabo energije. Vsi ponudniki opreme, ki

18 PakiranjeEOL-43-april-April-09Alenka Krajnc Andrej BeleSaša Hren Gregor Cerarso sodelovali z nami, so bili pripravljeni prisluhnitinašim zahtevam. Večina dobro poznatrende na tržišču in jih tudi upošteva priizdelavi opreme. V letošnjem letu smo pričeliz uporabo lažjih plastenk in plastenk, ki vsebujejodo 30 % recikliranega materiala. Vsi tiukrepi nam omogočajo, da je proizvodni procescenejši in učinkovitejši.Joško Ambrožič: Investicije gredo v smeri, dabomo vino začeli točiti v cenejše materiale,predvsem za vina z nižjo dodano vrednostjo.Pri ostalih investicijah pa vidimo racionalizacijona avtomatizaciji polnilnih linij. Proizvajalcipolnilnih linij nam lahko pomagajo sfinanciranjem in izbiro optimalne tehnologije.Iztok Mikulin: Racionalizacija je zagotovo vboljšem izkoriščanju opreme, v večjih in homogenihserijah, v dvoizmenskem delu v finalizaciji.Vrsto teh ukrepov že izvajamo, vednopa ni mogoče, ker se je potrebno prilagajatitrgu. Proizvajalci pakirnih naprav se hitro odzivajona naše potrebe. Vsaka rešitev ima zasabo tudi neko ceno, ki jo je potrebno vgraditiv ceno proizvoda. V določenih primerih tudisami ponujajo določene rešitve.Andrej Bele: Že prej omenjene racionalizacijese predvsem nanašajo na velikost polnilnihserij, na zakupe večjih količin embalažnih materialov,na nenehno spremljanje gibanja cenpredvsem tistih embalažnih materialov, ki sovezani na ceno naftnih derivatov, ter na maksimalenizkoristek nabavnih sinergij znotrajskupine Droga Kolinska. Od ponudnikov polnilnihin pakirnih naprav smo deležni kakovostnepodpore.Ali boste v letih 2009/10 predvidoma investiraliv polnilne pakirne naprave / linije?Alenka Krajnc: Za leti 2009/10 imamo v planuizvedbo investicije v novo polnilno pakirnolinijo. Razlog je predvsem v racionalizaciji inavtomatizaciji proizvodnje ter v racionalnejšiporabi embalaže.Martin Lah: Imamo pripravljen srednjeročniinvesticijski načrt, vendar ga bomo izvajaliskladno z razmerami na trgu in v naši branžiter skladno z rezultati našega poslovanja.Predvidevamo, da bomo v obdobju 2009/10izvajali le najnujnejše investicijske projekte inaktivnosti.Brigita Kočar Senekovič: Novih investicij nenačrtujemo, saj smo polnilno in pakirno linijoposodobili leta 2006.Alenka Kecman: Tudi v prihodnosti nameravamoinvestirati v tehnično opremo v polnilnici.Predvsem bo za nas pomembna opremaza pakiranje na različne formate palet (europalete, düeseldorf palete) ter aplikator ročk. Stem se želimo približati željam kupcev in znižatistroške proizvodnega procesa.Joško Ambrožič: Načrtujemo popolno avtomatizacijoobeh polnilnih linij. To predvsemzaradi povečanja obsegov polnjenja, zmanjšanjadelovne sile in s tem zmanjšanja stroškov.Iztok Mikulin: V 2009/10 so predvidene lenadgradnje na sistemu komprimiranega zraka,zagotavljanju inertne atmosfere pri postopkihpolnjenja, nadgraditvi mikrofiltracijske postaje….Andrej Bele: V prihodnjih dveh letih ne predvidevamovečjih investicij, ker obstoječa opremapopolnoma zadošča za pokrivanje potreb.Seveda pa bomo investicije, ki so v teku, zaključiliv načrtovanem času.Nekateri veliki svetovni proizvajalci napovedujejovelik obrat k vračljivi embalaži. Navajajovečjo ekonomičnost in prijaznost dookolja. Kakšno poslovno politiko ima vašepodjetje do vračljive embalaže?Alenka Krajnc: Velika svetovna podjetja sotrendsetterji, ki razmišljajo in delujejo globalno.V Mlekarni Celeia o povratku k vračljiviembalaži (še) ne razmišljamo. Vračljiva embalažanamreč ni nujno najbolj ekonomična, najverjetnejepa je okolju prijaznejša. Zavedamopa se, da bi preobrat k vračljivi embalaži zahtevalin nujno potreboval aktivno udejstvovanjeakterjev na vseh nivojih, to je od države, najrazličnejšihinstitucij, do proizvajalcev in nenazadnjetudi potrošnikov.Gregor Cerar: V Sloveniji naše proizvodeprodajamo tako v PET plastenkah kot v pločevinkahin vračljivi stekleni embalaži, kiwww.adheziv.siVrhunsko označevanje vašihproizvodov, resolucija tiska 600,tudi 1.000 dpi.promocijaAdheziv d.o.o., Primož 24c, 3230 Šentjur, Slovenijatel.: 03/ 749 0 740, fax: 03/ 749 0 741GSM: 041/ 612 610, e-mail: vojko.arzensek@siol.netAdheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432

EOL-43-april-April-09 Pakiranje 19Joško Ambrožič Alenka KecmanMartin Lah Iztok Mikulinje namenjena predvsem prodajnemu kanaluHORECA. V letu 2008 smo zamenjali vso vračljivostekleno embalažo volumna 0,25 l (karpredstavlja 90 odstotkov naše vračljive embalaže),s tanjšimi, nižjimi in lažjimi ultra lightsteklenicami, ki pa imajo večjo mehansko odpornost.Posledično so lažji tudi polni zabojiza te steklenice, kar pomeni manjšo porabogoriva pri transportu in manjšo emisijo CO 2.Martin Lah: Debata o prednostih in slabostihpovratne ali nepovratne embalaže je aktualnaže zadnjih nekaj let. Obe vrsti embalaže imataprednosti in slabosti. Ker je z vidika prijaznostido okolja in ekonomičnosti težko enoznačnodokazati, kaj je boljše, se pri izbiri vrsteembalaže podrejamo predvsem potrebamtrga oz. naših kupcev. Stremimo k stalnemuizboljšanju proizvodno-tehnoloških procesovv smislu zmanjševanja obremenjevanja okoljaz okoljsko politiko in okoljskimi cilji - takona področju proizvodnje v nepovratno kot vpovratno embalažo ter na področju celotnegaposlovanja.Brigita Kočar Senekovič: V podjetju smo sepred dobrim letom in pol odločili in popolnomaprešli na nepovratno embalažo. Zaradivečjih investicij v preureditev pakirnih strojevin formatnih delov na polnilni liniji ne razmišljamoo ponovni vrnitvi k povratni embalaži.Saša Hren: Zaenkrat je v našem podjetju trendnepovratna embalaža.Alenka Kecman: V Vino Brežice smo v preteklostiveliko uporabljali vračljivo steklenoembalažo, v katero se je polnilo namizno vino.Danes zanimanje za tako pakiran proizvodusiha. Vino vrhunske kakovosti pa se še vednopolni izključno v stekleno embalažo, kini vračljiva. Del težave pri vračljivi embalaži jelogistika, prevzem prazne embalaže pri kupcuin prevoz do polnilnice. Sortiranje embalaže jeobvezno, saj se k nam vrne več kot 20 % tujeembalaže. Poškodba embalaže je bolj pravilokot izjema. Zato v bližnji prihodnosti ne nameravamopovečati uporabe vračljive embalaže,saj je uporaba le-te v dani situaciji nesmotrna,se pa strinjamo, da je vračljiva embalaža prijaznejšaokolju.Joško Ambrožič: Poslovna politika večinevinarjev v zadnjih letih je bila umik vračljiveembalaže in tudi naša klet je večino programapreusmerila v nevračljivo embalažo. Program,ki je ostal v vračljivi embalaži, ima trenutnonižje stroške le-te. Vendar, dolgoročno gledano,je potrebna velika investicija v stroj za pranjein veliki stroški zbiranja majhne količineembalaže bo potrebno tudi ta program preusmeritiv nevračljivo embalažo.Iztok Mikulin: V naši kleti smo ohranili povratnoembalažo za kakovostna, deželna innamizna vina v litrski steklenici. Prehod nanepovratno steklenico v tem segmentu potegneza sabo precejšnje stroške, ki pa jih ni mogočevračunati v ceno proizvoda. Hkrati smože pred leti uvedli polnjenje vina v inox sodčke(20, 30 l), iz katerih se potem vino toči natočilnih avtomatih predvsem v gostinstvu invinotočih. Na ta način zagotavljamo najvišjokakovost in originalnost polnitve.Andrej Bele: Ekonomičnost in prijaznost dookolja je, upoštevaje trenutno uporabo embalaže,zelo relativna stvar, kajti vsak proizvajaleczagovarja uporabo tiste vrste embalaže, kateroproizvaja. Prijaznost do okolja je vsekakor potrebnopovezati tudi z zbiranjem, predelavo inreciklažo embalažnih materialov. V podjetjurazpolagamo tako s tehnologijo za polnjenje vpovratno kakor tudi nepovratno embalažo. Zavečjo uporabo okolju prijaznejše embalaže alivračljive embalaže pa so potrebne aktivnosti vcelotni oskrbni verigi, vključno z osveščanjemkončnih potrošnikov.

20 DosjeDOSJEEOL-43-april-April-09Dosje nevarni odpadkiBojan StojanovićVsepovsod naokrog nezaupanjeNevarni odpadki so tistiodpadki, ki ob nenadzorovanemodlaganju predstavljajonevarnost naravnemu okolju,živalim in ljudem, ki živijo vnjem. Zaradi težko razgradljivihsintetičnih kemikalij,ustvarjenih v laboratorijih,imajo nevarni odpadki enoali več nevarnih lastnosti, kiso zdravju in okolju škodljive(npr. vnetljivost, dražljivost,strupenost, mutagenost,oksidativnost ali infektivnost).Ker torej vsebujejo večjekoncentracije snovi, ki sookolju in živim organizmomškodljive in hkrati nevarne,jih torej ni mogoče odlagatiskupaj s komunalnimi oziromagospodinjskimi odpadki, takoda jih moramo zbirati, odlagati,predelovati in uničiti ločenood ostalih odpadkov in podkontroliranimi pogoji. A kervsako leto na svetu proizvedejovelike količine produktov, kivsebujejo nevarne snovi, je toprej izjema kot pravilo. Velikavečina nevarnih odpadkovkonča v morju ali drugihodlagališčih v naravi, kjerimajo prost dostop do prstiin rastlin, podtalnice, živaliin seveda na koncu tudi dočloveka.Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrijski,obrtni in kmetijski proizvodnji ter predelavikot tudi v gospodinjstvih. Z njimi se srečujemovsak dan v delovnem in domačem okolju,npr. s staro elektronsko opremo, ostanki barv,lakov in s tem onesnaženo embalažo, sprejev,motornih olj, s starimi zdravili, baterijami,električnimi in gospodinjskimi aparati, živosrebrnimitermometri, neonskimi cevmi invarčnimi žarnicami, škropivi in še bi lahko naštevali.Seznam nevarnih snovi vključuje preko40 različnih skupin odpadkov ter preko 50 težkihkovin in drugih kemikalij. Lahko bi rekli,da današnji življenjski slog temelji na uporabinevarnih kemikalij in težkih kovin. Z razvojemnano znanosti pa zaskrbljenost postajaše večja, saj do danes še niso raziskali vplivovvseh substanc, ki so na trgu. Z nano materialiprihaja na trg ogromna nova skupina različnihsnovi, katerih vplivi niso poznani. To je velikizziv za države, znanstvenike in industrijo.Največja težava v EU in mednarodni skupnosti,enako menijo slovenski zbiratelji, je v sistemunadzora zbiranja nevarnih odpadkov. Takosmo lahko nedavno prebrali, da je ob cunamijuv Somaliji na obalo naplavilo tone nevarnihodpadkov, ki so jih v morje odložila podjetja izEvrope in Azije. Zakaj? Ker je strošek odloženetone nevarnih odpadkov v Somaliji 2,5 EUR,deponiranje v skladu s predpisi, v eni od državz razvitim sistemom predelave in uničenja ne-

EOL-43-april-April-09 Dosje 21varnih odpadkov pa je okoli 1000 EUR na tono.Na spletni strani ARSO lahko preberemo, da seje čezmejni prevoz odpadkov preko meja državEvropske unije v zadnjem desetletju močnopovečal, kar kaže študija Evropskega tematskegacentra za odpadke in snovni tok. Povečanjegre na račun prevoza tako nevarnih kotnenevarnih odpadkov ter nelegalnih prevozov.V letu 2003 je tako meje držav EU prečkalo 8.6milijonov ton nevarnih in nenevarnih odpadkov.Preko 90 % teh odpadkov je bilo prepeljanihpreko meja znotraj same EU. Okrog 80 % jebilo predelanih ter 20 % odstranjenih.V Sloveniji situacija ni tako kritična. Kljub pomanjkljivemunadzoru imamo dokaj urejenozbiranje nevarnih odpadkov, slabše pa je urejenproces odstranjevanja, v katerega gre manj kot40 % odpadkov. Presenetljiva pa je v vsakemprimeru količina nevarnih odpadkov, zbranihv Sloveniji, saj presega 90.000 ton v letu 2006.Podatkov za leto 2007 in 2008 še ARSO ni objavil.Evidentirano pa je, da naraščajoče količinezbranih nevarnih odpadkov za več deset tisočton presegajo državne projekcije, ki so predvidevalazmanjšanje količine nevarnih odpadkovv Sloveniji na 75.000 ton v letu 2006. Po podatkihARSO je največji porast količine nevarnihodpadkov prepoznati pri skupini gradbenihodpadkov, kjer se je količina povečala za indeks25. Količinsko pa k skupni količini nevarnihodpadkov največ prispevajo odpadki iz organskihkemijskih procesov, kot je mulj iz čistilnihnaprav za odplake, organska halogenirana topilain pralne tekočine. Za predelavo teh odpadkovso v uporabi različni načini (destilacije,kemijska pretvorba itd.), končna rešitev pa jesežig v sežigalnicah za nevarne odpadke.Še vedno pa dokaj velik delež odpadkov izvozimo,gre za 9 % po podatkih ARSO. Izvozodpadkov v zadnjih letih narašča. Zlasti v letu2006 se je skoraj podvojil. Porast gre pripisatipovečani količini mulja iz čistilnih napravkomunalnih odpadnih voda. V letu 2005 soti odpadki predstavljali 7 % celotne izvoženekoličine, leta 2006 pa 36 % . Leta 2006 so seizvažali tudi trdni odpadki iz obdelave odpadnihplinov (14 %) , pralne tekočine in matičnelužnice (12 %), mulj barv in lakov, ki vsebujejoorganska topila (15 %) ter delno stabiliziraniodpadki in drugi odpadki. Odstranjeni alipredelani so bili v Avstriji (77 %) in Nemčiji(20 %), nekaj pa v Franciji in na Poljskem.Obrnili smo se tudi na zbiralce in ravnalce znevarnimi odpadki v Sloveniji. V Saubermacherjuso povedali, da so v letu 2008 zbrali1.828,7 ton nevarnih odpadkov, in sicer 39,4ton iz gospodinjstev in 1.789,3 ton iz industrijein obrti. Odpadke posredujejo v sežigalnice indruge postopke predelave in uničenja.Kaj spada k nevarnim odpadkom iz gospodinjstev?Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri vsakdanjih opravilih v našem domu.Najbolj tipične vrste odpadkov so:BARVE: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji,...ČISTILA: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci, ...ZDRAVILA: tablete, sirupi, mazila, preparati, kapsule, ...MOTORNAOLJA: mazalna, hidravlična,zavorna, ...KEMIKALIJE: kisline, baze, fotokemikalije, ...PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem, ...KOZMETIKA: laki, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka, ...BATERIJE: urne (gumbne), navadne, alkalne, Ni-Cd, ...AKUMULATORJI: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov, ...ODPADNA ONESNAŽENA EMBALAŽA: plastična, kovinska, lesena, steklena, ...ELEKTRONSKA OPREMA: računalniki, monitorji,tiskalniki,tipkovnice, ...FLUORESCENTNE CEVI: varčnežarnice, žarnice, ...SPREJI: prazne in polne tlačne posode, ...Kako prepoznamo nevaren odpadek?Nevaren odpadek ima eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Znaki za nevarnost, ki označujejonevarnost posameznih snovi odpadkov pa so naslednji:F vnetljivo Xn zdravju škodljivo Eksplozivno Oksidativno Okolju nevarnoT strupeno Jedko F+ zelo lahko vnetljivo Xi dražilno T+ zelo strupenoPodjetje Mollier iz Celja, ki se ukvarja z zbiranjemmedicinskih odpadkov, je lani zbralookoli 300 ton, je povedal Roman Šumak, direktorpodjetja. »Odpadke, ki z vidika preventivepred infekcijo zahtevajo posebno ravnanjepri zbiranju in odstranjevanju, odstranjujemos postopkom parne dezinfekcije.« Glede izvozanevarnih odpadkov pa je menil, da »so za zdajpridobili dovoljenje za čezmejno pošiljanje za0,7 tone amalgamskih odpadkov,« ki se uporabljajov zobozdravstvu. Pravi še, da je postopekpridobitve dovoljenja izjemno zapleten, transparentenin usklajen z direktivami EU.Eno od slovenskih podjetij, ki se ukvarja s termičnoobdelavo nevarnih odpadkov, je PINUSTKI, ki sežiga trdne, pastozne in tekoče nevarneodpadke. »Trdne in pastozne odpadke sežigamov posebnih pečeh pri temperaturah med500 in 1100 0 C. Uplinjene organske snovi se vodijov sekundarno komoro, kjer poteka popolnsežig pri temperaturah med 900 in 1250 °C. Tatemperatura in zadrževalni čas dveh sekundzadostuje za sežig organskih kloriranih spojin.Po ohladitvi dimnih plinov dodajamo v reaktorposeben absorbent za reakcijo različnihkomponent, ki se nahajajo v dimnih plinih. Nakoncu procesa se s pomočjo mokrih pralcevdimni plini operejo in nevtralizirajo.«Obrnili smo se tudi na podjetje EKOL, ki seukvarja z zbiranjem industrijskih nevarnihodpadkov. V letu 2008 so zbrali okoli 11.000ton nevarnih odpadkov, od tega 3.300 ton odpadnihmotornih olj, 1.000 ton oljnih emulzijiz obdelovalnih strojev, 1.500 ton zaoljenegamulja, potem pa še odpadne barve, onesnaženekrpe, zaoljene vode, v manjših količinah pa70 % vseh nevarnih odpadkov s seznama klasifikacijskihštevilk odpadkov. Dodali so, da napodročju gospodinjstev ne delajo, razen pri čiščenjucistern za kurilno olje in da so tam zbraliokoli 20 ton ostankov. V glavnem se ukvarjajo zzbiranjem, sortiranjem in predpripravo za odstranjevanje,kar pomeni predelavo (plastičnaembalaža, uporabljeni avtomobilski oljni filtri,zaoljene vode s centrifugiranjem), največ odpadkovpa pošljejo kot energente pri sosežiguv sežigalnice v Avstriji, Franciji in Nemčiji (odpadnamotorna olja). Kako pa zagotavljajo, daso izvoženi odpadki ustrezno obdelani in odloženi?»Odpadkov, ki gredo v izvoz (v našemprimeru Avstrija, Nemčija in Francija), ne oddajamoza odlaganje, ampak za predelavo (npr.alkalne baterije) ali termično obdelavo (sežig)v sežigalnicah, ki s tako pridobljeno energijoproizvajajo elektriko ali ogrevajo industrijskeobrate ali naselja. Ustreznost od nas zahtevaprevzemnik odpadkov, za izvoz pa je potrebnopridobiti dovoljenja na podlagi analiz odpadkov,dovoljenj prevzemnika odpadkov in pošiljatelja.Potrebno je še finančno zavarovanjepošiljk, v kolikor bi le-te bile zavrnjene.«8promocija

22 DosjeDOSJEEOL-43-april-April-09Helena KojnikDosje nevarni odpadkiNevarni odpadki - grožnja in priložnost?V Sloveniji letno nastane od70 do 80 tisoč ton nevarnihodpadkov, ki jih je potrebnoodstraniti ali predelati naprimeren način. Za to skrbiveč podjetij, med njimi panedvomno izstopa Kemis. Jeprvo podjetje, ki je pridobilopotrdilo o izpolnjevanjupogojev za ravnanje s t.i.posebnimi odpadki in si je vdobrih 25 letih obstoja nabralovrsto neprecenljivih izkušenj.V podjetju, katerega lastnik jevelenjsko Gorenje, se ukvarjajoz zbiranjem, predelavo inodstranjevanjem nevarnihodpadkov. Imajo hčerinskapodjetja na Hrvaškem, v Srbijiin BIH, sodelujejo s centromza obveščanje in so tik predotvoritvijo novih prostorovna Vrhniki. Kemis pa je tudieden izmed koncesionarjevza izrabljene avtomobilskegume, za katere ministrstvo zaokolje pripravlja spremembe.Do njih je direktor Kemisa EmilNanut kritičen, saj se sprašujeo smiselnosti spreminjanjasistema, ki relativno dobrodeluje. Opaža tudi, da se recesijaže pozna in se boji, da bozaradi varčevanja več nevarnihodpadkov ostalo na dvoriščihpodjetij ali celo zašlo v naravo.Emil NanutZakaj ste se v poslu usmerili k nevarnimodpadkom?Kemis je postal prvo slovensko podjetje, ki jeleta 1991 pridobilo potrdilo o izpolnjevanju pogojevza ravnanje s t.i. posebnimi odpadki. Takratsmo začeli zbirati tudi druge NO ter začeliiskati rešitve za njihovo predelavo ali odstranitev.Rešitve smo iskali doma in v tujini. V prvemobdobju smo v tujino izvažali po Baselskikonvenciji, odkar smo v EU, pa v skladu s posebnouredbo o pošiljkah odpadkov. Naš cilj jebil našim kupcem ponuditi strokovne, celovite,vsestransko varne in stroškovno sprejemljiverešitve na področju gospodarjenja z odpadki.Toda kaj ste bolje razvili –odstranjevanje ali predelavo?Težišče dela je bilo v začetku delovanja na NO,ki so povezani z organskimi topili, tako odpadnatopila, reakcijske tekočine, smole, lepila,barve, laki, destilacijski ostanki, embalaža,onesnažena s temi snovmi ... Izhajali smo izreciklaže – destilacije odpadnih topil (halogeniranihin nehalogeniranih). Pri odpadkih,ki smo jih predajali v sežigalnice nevarnih odpadkov,pa se je pojavljalo vedno več zahtev popredpripravi odpadkov na način, ki omogočaneposredno doziranje odpadkov v skladiščenaprav za sežig. Zato odpadke, ki za snovnopredelavo niso primerni, po prevzemu pregledamo,presortiramo, homogeniziramo inpošljemo v razsutem stanju na sežig. Seveda,če njihove lastnosti to omogočajo. V določenihprimerih pa moramo dobljene odpadkepreembalirati, ker embalaža zaradi zahtevprevoza ali zaradi končnega odstranjevanja niprimerna. Seveda pa v sami fazi priprave odpadkovizločamo uporabne sekundarne surovinein energente, ki jih lahko oddamo zbiralcemoz. predelovalcem sekundarnih surovinin sekundarnih energentov.Nekateri ocenjujejo, da Slovenija nidovolj dobro opremljena za predelavo?V Sloveniji imamo po podatkih iz ARSO zapredelavo registriranih nad 140 predelovalcevodpadkov, nad 270 zbiralcev odpadkov, nad20 odstranjevalcev odpadkov, nad 400 prevoznikovodpadkov. Iz teh podatkov o številu»ravnalcev« z odpadki bi lahko sklepali, dav Sloveniji nimamo problemov glede predelavein odstranjevanja odpadkov. Dejstva sodrugačna. Po podatkih ARSA o ravnanju zodpadki se »izvoz« nevarnih odpadkov v zadnjihletih nenehno povečuje. V letu 2006 smonekaj manj kot polovico nevarnih odpadkov»izvozili«. Dejstvo je, da v Sloveniji nimamozadostnih kapacitet za sežiganje nevarnih odpadkov,prav tako nimamo deponij nevarnihodpadkov. Zato se bo trend prekomernegapremeščanja odpadkov nadaljeval. V tujinoodpeljane količine se bodo povečevale, kajti vSloveniji je zaradi vpliva 'NIMET in NIMBY'sindromov izredno težko pridobiti lokacije, kjebi bilo mogoče postaviti obrat za predelavo inodstranjevanje odpadkov.Obdobje zamujenih priložnosti v Sloveniji soznali izkoristiti naši sosedje Avstrijci, ki imajovelike sežigalne in predelovalne kapacitetein dobro služijo na račun svojih, predvsem patudi na račun naših, italijanskih, hrvaških indrugih odpadkov. Da bi na primer na Jesenicahzgradili sežigalnico nevarnih odpadkov, je bilav začetku devetdesetih pregrešna misel, ki jebila na žalost zatrta v kali. Danes pa temu lahkorečemo izgubljena priložnost, kajti sosedjeAvstrijci so samo v Podkloštru, na senčni straniAlp, postavili tri sežigalne enote, kjer lahko sežgejonad 100.000 ton nevarnih in nenevarnihodpadkov iz omenjenega tromejnega območja.

EOL-43-april-April-09 Dosje 23Tudi vaše podjetje raste. Kako je zobsegom poslovanja in pri katerihnevarnih odpadkih je rast največja?V Kemisu letno prevzamemo kot posrednik,zbiralec, predelovalec ali odstranjevalec nad10.000 t NO. Pomemben del te količine odpeljemoneposredno iz izvora v predelavo oziromaodstranitev. Kemis se je v zadnjem obdobjupričel ukvarjati tudi z nenevarnimi odpadki.Tu imamo opraviti predvsem z odpadki iz industrije,ki v osnovi niso nevarni, vendar sezaradi zaostrene zakonodaje o deponiranju nebodo več smeli odlagati na deponije. Skupajbeležimo v zadnjih 5 letih povprečno 15-odstotnorast prihodkov v Sloveniji. Po uradnihpodatkih (2004-2006) nastane v Sloveniji med70 in 80.000 t nevarnih odpadkov letno. Vzadnjih dveh letih pa smo samo na projektusanacije gudronskih jam v Pesnici odpeljaliv tujino nad 25.000 t predelanega gudrona inonesnažene zemljine. Večino teh odpadkov bilahko predelali v Sloveniji tehnično na enaknačin, kot so bili predelani v tujini (sosežig),če ne bi naleteli na odpor v lokalni skupnosti.Bistveno drugače je pri gumah. Sčim kot koncesionar za ravnanje zodpadnimi avtomobilskimi gumami nistezadovoljni?Kemis je eden od koncesionarjev, poleg podjetijSaubermacher, GET in Wolf, na področjuravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami(IAG). Obseg posla na tem področju je okoli5 % letne realizacije Kemisa. Koncesijo imamood leta 2002, čeprav smo se v sodelovanju spodjetjem Sava Kranj že pred uvedbo koncesijeukvarjali z zbiranjem izrabljenih avtomobilskihgum. Zadnji aneks smo podpisali z MOPz veljavnostjo do konca oktobra letos, ko naj bipričela veljati nova zakonodaja. V vmesnemobdobju je MOP upošteval naše predloge gledenačina financiranja zbiranja in predelave odpadnihgum. Leta 2007 je bila uvedena taksana gume, ki je imela ključen vpliv na povečanjekoličin zbranih izrabljenih gum.Bo ustanovitev sheme za odpadne gumespremenila razmere?Od novembra letos bo po načrtih MOP uveljavljenprincip sheme - podobno kot veljaza odpadno embalažo, odpadno električnoin elektronsko opremo ... Moje mnenje glededelovanja na tem področju je, da nima smislamenjavati stvari, ki relativno dobro delujejo.Morda je področje IAG celo najboljše od vsehskupin odpadkov glede količine zbranih izdelkovpo preteku življenjske dobe. Na področjuravnanja z odpadki je veliko področij, kjer smobistveno slabši kot pri IAG. Vendar se je MOPodločil za sheme, kar bo uveljavil nov načindelovanja. Obstoječim koncesionarjem jeuspelo v obdobju zadnjih sedmih let obdržatienako ceno za zbiranje in predelavo odpadnihgum. Prepričan sem, da bodo stroški s shemoveliko višji od sedanjih.So vaše pripombe upoštevali?Naše pomisleke in pripombe na osnovi sedemletnihizkušenj smo koncesionarji predstaviliMOP na sestanku, ko smo bili kot zadnjiuradno vključeni v razpravo. Pripombe napredlog uredbe je bilo sicer še mogoče posredovatina MOP do 23. aprila. Naša ocena je, daobstoječe sheme kot način delovanja v Slovenijiše niso dosegle stopnje zrelosti, ki bi omogočilakopiranje na ostala področja. Naš predlog je,da se koncesija podaljša za obdobje nekaj let. Vtem času pa se obstoječe sheme dodelajo in senato prenesejo tudi na področje gum.Kako podjetja, 'proizvajalci' nevarnihodpadkov skrbijo za ustrezne zelenetehnologije?Dejstvo je, da je zmanjševanje količin nevarnihodpadkov na enoto izdelka cilj vseh podjetij,ki se ponašajo z raznimi ISO certifikatiin hočejo svoje dejavnosti izvajati na okoljusprejemljiv način. Zelene tehnologije (BAT)imajo nesporen vpliv na zmanjševanje količinnevarnih odpadkov. Tu gre predvsem za zamenjavonevarnih snovi z manj nevarnimi. VKemisu poskušamo z našimi kupci sodelovatičim bolj partnersko, kar pomeni, da sta našaželja in cilj vključitev Kemisa že v fazi razvojain uvajanja novih tehnologij. Na žalost takihprimerov še ni veliko, vendar sem prepričan,da jih bo sčasoma vse več. Dejstvo pa je, da jevse več odpadkov, ki sicer niso nevarni, vendarjih po novih predpisih o deponiranju nebo mogoče deponirati. Zato jih bomo moraliodstranjevati po pogojih, ki veljajo za nevarneodpadke, kajti boljših rešitev ni veliko. Večinotovrstnih odpadkov zaradi snovnih lastnostitudi ni mogoče predelati v sekundarne surovinein sekundarne energente.Ali je v zadnjih letih opažen kakšennapredek pri odstranjevanju NO vkomunalnih odpadkih iz gospodinjstev?Zbrane količine se večajo, kajti občani smo vsebolj osveščeni, da nevarni odpadki, kot so redčila,kisline, lugi, topila, niso za v kanalizacijooziroma da tudi sijalke, baterije, zdravila ipd.niso za v zabojnike za komunalne odpadke.Veliko pa bo potrebno še postoriti, da bodoodpadki pravilno ločeno zbrani na izvoru, patudi na zbirnih mestih komunalnih podjetij.Bistveno je, da gredo na tem področju dogajanjav pravo smer. Sam že več let zagovarjamdejstvo, da je potrebno izkoristiti zbirne centrein akcije zbiranja nevarnih odpadkov zaločeno zbiranje vseh vrst nevarnih odpadkoviz gospodinjstev. Obstoječi način zbiranja NOiz gospodinjstev bi po moje morali le podpiratiin širiti, bolj publicirati, izobraževati izvajalcezbiranja ter več sredstev nameniti za osveščanjeobčanov in otrok o ločenem zbiranju. Posebejje pomembno izobraževanje in osveščanjeo nevarnih odpadkih za starše in otroke, kajtidoločeni nevarni odpadki v rokah otrok lahkopovzročijo nesreče.Ali ste zaznali kakšne razlike poobčinah?Kot povsod so tudi tu prisotne velike razlike.V Sloveniji zbere Kemis po občinah med 0,1 pado 1,5 kg nevarnih odpadkov na osebo na leto.Trend pa je naraščajoč. Leta 1997, ob začetkuakcije je bila povprečna količina zbranih NOna prebivalca 0,11 kg, lani pa 0,47 kg. Za pozitivenprimer lahko navedemo področja komunalnihpodjetij Vrhnika, Škofja Loka, Žiriin Sežana, kjer so lani zbrali nad 1 kg nevarnihodpadkov na prebivalca. Po tujih podatkih sezbere v gospodinjstvih na letnem nivoju okoli2 kg nevarnih odpadkov na osebo.Kakšne pa so težave z odstranjevanjemkemikalij?Odstranjevanje kemikalij poteka po ustaljenemprincipu: prevzem, sortiranje, preembaliranje,oddaja ustreznim predelovalcem in odstranjevalcem.Teh pa je cel spekter: od sežigalnicpreko specializiranih podjetij za fizikalno-kemijskoobdelavo do deponiranja v rudnikih.Ne prevzemamo pa radioaktivnih kemikalij.Količine kemikalij so relativno majhne, vendarje delo zahtevno – posebno pri laboratorijskihkemikalijah, kjer je potrebno preveriti vsako»stekleničko«. Tudi pri akcijah zbiranja NO izgospodinjstev se najdejo zelo različne kemikalije,ki jih je potrebno pazljivo obravnavati.Tu bi opozoril, da imetniki odpadnih kemikalijle-teh ne združujejo, temveč jih oddajajov originalni embalaži. Pri mešanju različnih– nezdružljivih kemikalij lahko pride do kemijskihreakcij, ki lahko povzročijo samovžig,eksplozijo, razvijanje strupenih plinov ...Kakšno je vaše strokovno mnenje gledesežigalnic v Sloveniji?Da Slovenija potrebuje sežigalnice odpadkov,ni sporno, vendar predvsem sežigalnice zakomunalne ter industrijske nenevarne odpadke.Mislim, da smo imeli pred leti zelo dobrozastavljen koncept z dvema večjima sežigalnicama(Ljubljana in Kidričevo). Vendar so sezadeve zaradi ljudskih iniciativ v Kidričevemustavile. Sem pa nasprotnik mnenja »sežigalnicov vsako vas ali regijo«, saj bo to dražje,manj učinkovito in iz vidika varstva okolja težkoobvladljivo ali celo neobvladljivo. Po mojemmnenju ima cela Slovenija odpadkov za komajdve sežigalnici, ki bi lahko delale ekonomičnoter pri tem proizvajale elektriko ter toploto.The Hazardous Waste DossierHazardous Waste – a Threat as wellas an Opportunity?Each year, Slovenia produces between 70and 80 thousand tonnes of hazardous wastethat has to be removed or suitably processed.There are several companies for this,but Kemis is the one that definitely standsout. It is the first company to have obtainedcertification on fulfilling the conditions formanaging »special waste«, and has, in alittle over 25 years of existence, gathereda great deal of invaluable experience. Thecompany, owned by Velenje-based Gorenje,collects, processes and removes hazardouswaste. It has subsidiaries in Croatia, Serbiaand Bosnia and Herzegovina, collaborateswith the National Notification Centre, and issoon going to open new offices in Vrhnika,Slovenia. Kemis is also one of the concessionairesfor used tyres, regarding whichthe Ministry of the Environment and SpatialPlanning is preparing certain changes.Kemis’s director, Emil Nanut, has expressedcriticisms over the reasonability of changinga relatively well-running system. Additionally,he has noted that the effects of therecession can already be felt and that hefears that saving money will lead to morehazardous waste being left in company yardsor even being dumped in nature

24OkoljeAKTUALNOEOL-43-april-April-09Ministrstvo za okolje inprostor odgovarjaKončne odločitve o zapiranju odlagališč še niOpomini iz Bruslja. Zapiranjekomunalnih odlagališč. Naložbev okoljsko infrastrukturo inpomanjkanje denarja zanje.Kako bo Slovenija izpolnilacilje na področju obnovljivihvirov energije? Nedvomnovprašanja in teme, ki polnoangažirajo odgovornoministrstvo, Ministrstvoza okolje in prostor. MOPje odgovoril in problemepojasnil, kar zadeva zapiranjekomunalnih odlagališč pabo, tako kaže, zadnjo besedoizrekla Vlada RS. Nova uredbase pripravlja.Ministrstvo za okolje in prostor je vjavnosti večkrat izpostavljeno kottisto, ki dobiva največ opominovoziroma »rdečih kartonov« iz Bruslja.Na mizi imate trenutno tri, dva sta zelokompleksna: onesnaženje zraka s trdimidelci in izvajanje direktive o celovitempreprečevanju in nadzorovanjuonesnaževanja okolja (IPPC). Katerekorake ste naredili in kaj še lahkopričakujemo v prihodnjih mesecih?Pri opominih in rdečih kartonih iz Bruslja veljanajprej omeniti, da je področje okolja enood področij na ravni EU (poleg kmetijstva), kije po obsegu zakonodaje najobsežnejše – govorimoo najmanj 400 direktivah ter različnihsklopih okoljske zakonodaje (horizontalna zakonodaja,kakovost zraka, ravnanje z odpadki,kakovost voda, industrijsko onesnaževanje intveganja, kemikalije in gensko spremenjeniorganizmi, ohranjanje narave, jedrska varnostin varstvo pred sevanji, hrup ter mednarodnosodelovanje). Na splošno je največ »rdečih kartonov«na ravni EU prav na področju varstvaokolja. Približno 35 % vseh zadev, ki jih obravnavaEvropska komisija, so zadeve s področjavarstva okolja.Na področju kakovosti zraka smo prejeliuradni opomin zaradi možnega neizpolnjevanjaobveznosti iz člena 5(1) Direktive Sveta1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnihvrednostih žveplovega dioksida, dušikovegadioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcevin svinca v zunanjem zraku in smo se nanj tudiustrezni odzvali.Poglavitni vzroki onesnaženja s PM 10 so: emisijeiz prometa, predvsem iz vozil na dizelskogorivo, emisije iz kurilnih naprav na trda intekoča goriva, namenjenih ogrevanju stanovanjskihin poslovnih prostorov in emisije izindustrijskih virov onesnaževanja. V Slovenijiso bile v preteklih letih na večini merilnih mestizmerjene prekomerno presežene predpisanemejne vrednosti koncentracije delcev PM 10: vLjubljani, Mariboru, Celju, Zagorju, Trbovljah,Novi Gorici in Rakičanu pri Murski Soboti.Za izpolnitev naših obveznosti bo ključen

EOL-43-april-April-09 Okolje 25sprejem Operativnega programa varstva zunanjegazraka na območjih, kjer beležimo preseganjamejnih vrednosti kakovosti zraka do31. maja 2009. Na podlagi omenjenega operativnegaprograma bo Ministrstvo za okolje inprostor v sodelovanju z občinami pripravilo zaposamezno aglomeracijo oziroma območje načrt(oz. program ukrepov) za kakovost zraka, vskladu s prvim odstavkom 23. člena Direktive2008/50/ES, najpozneje do 31. oktobra letos.Osnutek Operativnega programa varstva zunanjegazraka je že pripravljen in že potekajonjegove predstavitve posameznim mestnimupravam na strokovni ravni.Prav tako smo 1.12. 2008 prejeli obrazloženomnenje zaradi možnega neizpolnjevanje obveznostiiz člena 5(1) Direktive 2008/1/ES Evropskegaparlamenta in Sveta z dne 15. januarja2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanjuonesnaževanja (»direktiva IPPC«).MOP se z vsemi razpoložljivimi viri trudi pospešitipostopke izdajanja dovoljenj, ki pa ostajajov cilju izdajanja kakovostnih dovoljenj. Izdajavseh potrebnih dovoljenj v predvidenemčasovnem roku (1.09.2009) bo zelo zahtevenprojekt, še zlasti v luči trenutne finančne in gospodarskekrize.Kar alarmantno vprašanje je t.i. zapiranjekomunalnih odlagališč. Ministerobljublja rešitev - je že kaj dogovorjeno?Kdaj bodo znane konkretne odločitve?Po pripravljenem osnutku sprememb in dopolnitevUredbe o odlaganju odpadkov naodlagališčih, za katero je pravkar skladno zdoločbami ZVO potekel rok 30-dnevne javnepredstavitve, ponuja uredba možnosti izdajeIPPC dovoljenj upravljavcem odlagališč na področjih,kjer regijski centri še niso operativni,odlagališča pa izpolnjujejo pogoje nacionalnezakonodaje (torej tudi EU Direktivi) in imajorazpoložljiv prostor za odlaganje. Seveda boto možno takrat, ko bodo odpadke pred odlaganjemobdelali in bodo ti po obdelavi izpolnjevalipogoje za odložitev na odlagališčih (zaleti 2009/2010 pod 28 % delež BIOO med KO).Upravljavci odlagališč, ki pogojev ne bodoizpolnjevali, bodo seveda morali prenehati zodlaganjem odpadkov. Končna odločitev pabo znana po medresorski uskladitvi besedilauredbe in sprejemu na Vladi RS.Problem odlagališč se navezuje navelike investicije, ki so v Slovenijipotrebne za izgradnjo potrebneinfrastrukture za okolju prijaznoravnanje z odpadki. Z investicijaminaj bi blažili tudi ekonomsko krizo. Aliima ministrstvo za okolje zagotovljenasredstva za sofinanciranje teh investicij(to je pogoj za črpanje kohezijskihsredstev)? Koliko sredstev natančnoimate na voljo in v kakšnem obdobjunačrtujete realizacijo teh projektov?Po Operativnem programu razvoja okoljske inprometne infrastrukture za obdobje 2007-2013je za namene ravnanja z odpadki na razpolago357 mio EUR. MOP je z rebalansom proračunaRS za leto 2009 zagotovil dovolj finančnihsredstev za realizacijo projektov, ki so že v izvajanjuoz. je začetek izvajanja predviden v letošnjemletu. Sredstva MOP, ki so potrebna zaizvedbo projektov v letu 2010, se bodo upoštevalapri pripravi proračuna za leti 2010 in 2011.Zavezani smo, da do leta 2020dosežemo 25-odstotno črpanje energijeiz obnovljivih virov. Kako bomo doseglicilj, zlasti glede na zelo različnestrategije v Sloveniji, čemu oziroma,kateremu energetskemu viru datipoudarek?Povečevanje deleža obnovljivih virov energije- OVE (malih in velikih hidroelektrarn, lesnebiomase in uporabe sonca) mora pomenitistrateško usmeritev za Slovenijo. Za uresničitevtega cilja bo treba vzpostaviti dobro sodelovanjemed vsemi ministrstvi, strokovnimiinstitucijami in gospodarstvom. Koalicija seje zavezala, da bo za usklajevanje politik upravljanjaz naravnimi viri na vladni ravni oblikovalaUrad za podnebne spremembe, ki bospodbujal tovrstno sodelovanje.25 % delež je mogoče doseči. Pri doseganju deležana obnovljivih virih energije so bile narejeneanalize o možni izrabi obnovljivih virovenergije za proizvodnjo električne energije,ogrevanje in hlajenje ter transport (dodatnihidro potenciali, soproizvodnja toplote in električneenergije, uporaba lesne biomase in bioplina,geotermalne energije, energije vetra,sonca in biogoriv). 25 % delež OVE v končni porabipredstavlja manj kot 18 % delež v primarnioskrbi z energijo. Ta številka je manjša kot tehničnipotencial, se pa približuje ekonomskemupotencialu. Tehnični in ekonomski potencial jedodatno znižan zaradi trajnostnih kriterijev zabiogoriva, biomaso in nekatere elektrarne. Izkoristitibo potrebno večino ekonomsko in trajnostnosprejemljivega potenciala ter z ukrepiučinkovite rabe energije znižati porabo končneenergije. Iz 16 % v letu 2005 bo morala Slovenijado leta 2020 povečati delež obnovljivih virov vprimarni energetski bilanci na 25 %. To je deležoziroma količina, katero je možno doseči.Dodatni potencial za doseganje večjega deležana obnovljivih virih energije predstavlja tudipridobivanje bioplina iz kmetijskih ostankovin čistilnih naprav. Za dosego takega cilja imamov Sloveniji potencial za pridobitev nekaj PJ(peta joulov) bioenergije. Koliko bomo uspelipridobiti iz teh virov pa je odvisno od programovin sredstev države, kot tudi od organiziranostiin okoljske ozaveščenosti posameznikov,kar ugotavljate že v vašem vprašanju.Na področju rabe energije v stanovanjskih,javnih, poslovnih stavbah in industriji bomos spremembo zakonodaje podpirali energetskoučinkovito gradnjo z večjimi deleži obnovljivihvirov energije (OVE) pri novogradnjahin rekonstrukcijah stavb in s tem zagotovilizmanjšanje porabe fosilnih goriv, zmanjšanjeemisij toplogrednih plinov in znižanje stroškovza energijo. S temi ukrepi lahko ob sodelovanjuvlade, bank, Eko sklada in privatnegakapitala v naslednjih desetih letih zmanjšamoemisije TGP za najmanj 5 % in rabo energije zagretje stavb za 30 %.Dan D komunalnih odlagališčŽupani še upajoV slovenskih občinah vlada hudanegotovost. Kaj se bo z odpadkizgodilo v drugi polovici julija?Številnim odlagališčem namrečdo 16. julija 2009 ne bo uspelozadostiti predpisanim standardomin zahtevam v evropski direktivi,ki je bila sprejeta leta 1999. Zatobi po omenjenem datumu moraliodlagališča zapreti. Direktiva niod včeraj, pravijo na Ministrstvuza okolje in prostor, zato soimele občine dovolj časa, da jouresničijo.Notranjci niso zadovoljniZanimiv je primer na Notranjskem. Notranjcibi morali julija začeti odvažati odpadkena 70 kilometrov oddaljeno odlagališčev Trebnjem.V občini Cerknica zdaj odpadke odlagajona odlagališčih Rakek in Pretržje, ki bi junaj, če julija ne bosta dobili okoljevarstvenegadovoljenja, doletela usoda zaprtja.Po tem datumu jih je ministrstvo (skupajz občinama Bloke in Loška dolina) razporedilona odlagališče v Trebnjem, ki zasprejetje tako velike količine odpadkovše ni urejeno. Župani občin Log, Dragomer,Borovnica, Vrhnika, Cerknica, BlokeLoška dolina, Logatec, Postojna in Pivkaso predlagali, da bi center za obdelavoodpadkov raje postavili v Logatcu, saj jevožnja odpadkov v Trebnje neekološka innegospodarna.Miroslav Levar, župan občine Cerknica:»V Sloveniji je smiselno samo določenoštevilo odlagališč. Investicije so ekonomskoupravičene, če se gradijo objekti, kibodo namenjeni minimalno 100.000 ljudem.Zato je logično, da je potrebno določenoštevilo odlagališč zapreti. Državadela napake, saj je med drugim za našoobčino določila odlagališče Trebnje, kar jev nasprotju z ekonomiko, gre za drag prevozonesnaževanje okolja, daljši prevoz jevečje onesnaževanje«. Na vprašanje, kakose razpleta zgodba za pridobitev dovoljenjaoziroma podaljšanje delovanja odlagališčav Logatcu, župan Miroslav Levaroptimistično odgovarja: »Po razgovorih vzadnjem času se stvari obračajo na bolje,saj kaže, da bi Logatec dobil dovoljenjeza podaljšanje odlaganja ter za center zaobdelavo odpadkov. Menimo, da imamomočne argumente, da bo ministrstvotemu prisluhnilo in določilo Logatec zapostavitev centra za obdelavo odpadkov.«Mateja Krajnc

26 OkoljeRegijski centri za odpadkeREGIJSKICENTRIJože PojbičCERO Puconci za več desetletijEOL-43-april-April-09Kljub siceršnji slabigospodarski razvitosti PomurjaPomurci na področju zbiranjain odlaganja odpadkov želeta prednjačijo pred ostalimislovenskimi regijami. Medprvimi so prav v Pomurjuzačeli uvajati ločeno zbiranjeodpadkov. Že leta 1989 jetakratna občina Murska Sobotav Puconcih zgradila velikoodlagališče odpadkov, ki jeustrezalo takratnim okoljskimzahtevam in predpisom.Postalo je predhodnicasedanjega regijskega središčaza ravnanje z odpadki.Leta 2003 so takratno odlagališče zaradi zapolnjenostiže morali razširiti za dve polji, leta2006 pa sanirati. Sedaj je na istem mestu zraselCenter za ravnanje z odpadki Puconci, kikljub temu, da še ni zgrajen do konca, že poskusnodeluje. Torej je drugi delujoči regijskicenter v Sloveniji, takoj za celjskim. O njegovemdelovanju, nadaljnji gradnji in načrtih zaprihodnost smo se pogovarjali z direktorjemjavnega podjetja Center za ravnanje z odpadkiPuconci Francem Cipotom, sicer nepoklicnimžupanom občine Moravske Toplice, ki je tudimed sedemindvajsetimi občinami, ustanoviteljicamipuconskega centra.CERO Puconci dela poskusno, kaj vseopravlja?»Sedanji center je sestavljen iz obstoječe deponijekomunalnih odpadkov, ki je deloma žesanirana in zaprta, iz na novo zgrajene prvefaze nove deponije in centra za ravnanje z odpadki.Center za ravnanje z odpadki, ki je začelletos poskusno obratovati, obsega vhodnokontrolo odpadkov s tehtnico in laboratorijem,objekt za zbiranje nevarnih odpadkov, zbirnicenter za sekundarne surovine, dvorano zaFranc Cipotmehansko obdelavo odpadkov, kompostarno,avtopralnico in transformatorsko postajo.Trenutni izvajalec sortiranja in odlaganja odpadkovje podjetje Saubermacher Komunalaiz Murske Sobote, po enoletnem poskusnemobratovanju pa bo upravljanje s centrom prevzelojavno podjetje CERO Puconci, ki so gaobčine ustanoviteljice centra ustanovile s temnamenom. Javno podjetje, ki ga vodim kot direktor,se mora do takrat konsolidirati. Ureditimoramo vse potrebne akte in jih prilagoditinovemu stanju, saj se je dvajsetim prvotnimustanoviteljicam sedaj pridružilo še sedemobčin z območja Lendave. Te so doslej svojekomunalne odpadke odlagale na odlagališčuv Dolgi vasi. Tamkajšnjemu odlagališču uporabnodovoljenje poteče 16. julija letos, ko bozačela veljati evropska direktiva o ravnanju zodpadki in po tem datumu ne bo dovoljevalaodlaganja nesortiranih in nepredelanih komunalnihodpadkov.«Kaj je v Puconcih še treba zgraditi?Naložba je doslej stala 10 milijonovevrov.»Tako je. Nujen sestavni del izgradnje centra zaravnanje z odpadki v Puconcih pa je naslednja,druga faza, ki bo obsegala razširitev deponijeodpadkov, izgradnjo mehansko - biološke predelavein čistilne naprave za izcedne vode. Zgradnjo bomo začeli takoj, ko bomo do koncapridobili vsa soglasja za gradbeno dovoljenjein gradbeno dovoljenje samo, to je najpoznejeletos poleti. Rok za izgradnjo bo dva do tri mesece.Torej pričakujemo, da bo CERO Puconciv celoti dokončan še v tem letu. Prva faza gradnjeCERO je stala dobrih 10 milijonov evrov,za drugo pa je treba zagotoviti nekaj čez 23milijonov. Od tega naj bi okrog 70 odstotkovzagotovila država skupaj z evropskimi kohezijskimisredstvi, 30 odstotni delež (10 odstotkovnaložbe in 20 odstotkov davka na dodano vrednost)pa bodo zagotovile občine ustanoviteljice.«Bodo po dokončni izgradnji zmogljivosticentra velike?»Prva faza skupaj s starim, že saniranim odlagališčem,ima zmogljivosti 218.000 ton odpadkovin je že polna. Sedaj preostale odpadkeodlagajo tako, da višajo kup odpadkov nadeponiji druge faze čez predvideno višino, višekpa bodo po dogradnji druge faze deponijeprenesli nanjo. Na tej, drugi fazi bo prostora za172.000 ton odpadkov, kar naj bi bilo dovolj zanaslednjih 20 let. V investicijskem programuje predvidena tudi tretja faza izgradnje CERO,ki predvideva razširitev deponije za novih350.000 ton odpadkov. To bo čas odlaganjaodpadkov v Puconcih lahko podaljšalo še zapetdeset let.«Koliko odpadkov bo CERO Puconci letnopredelal in odložil?»Center pokriva območje statistične regije Pomurjes 27 občinami in 125.000 prebivalci, kiletno ustvarijo okrog 40.000 ton mešanih nenevarnihodpadkov. Najpomembnejša naloganašega javnega podjetja bo doseči, da že prizbiranju odpadkov po občinah čimveč le-tehzberemo ločeno, potem pa z opremo, ki bo navoljo v centru, dosežemo čim večji učinek, dabo torej na deponiji končalo kar najmanj odpadkov.Ocenjujem, da bo po končani 2. fazigradnje centra na deponijo romalo okrog 30odstotkov vseh odpadkov, 30 odstotkov bokomposta, 40 odstotkov pa sekundarnih surovin,ki jih bomo prodajali za nadaljnjo predelavo.Če bo cena teh surovin primerna, bo to

EOL-43-april-April-09 Okolje 27lahko pomenilo tudi znižanje cen predelavein odlaganja odpadkov. Ker pa so cenesekundarnih surovin zaradi krize trenutnozelo nizke, bodo morale biti cene predelavein odlaganja odpadkov v prvi fazipolnega delovanja CERO Puconci bistvenovišje od sedanjih. Zbiranje odpadkov boše naprej ostajalo v pristojnosti občin, kibodo podeljevale koncesije ali kako drugačereševale to obvezno javno službo. Zodlokom o ustanovitvi CERO Puconci vseobčine predelavo in odlaganje odpadkov vceloti prenašajo na nas, kar je tudi v skladus pogoji direktive EU in kohezijskega sklada,ki sofinancira gradnjo centra. Osnovnipogoj je namreč, da vsi odpadki z območjavseh 27 občin brez izjeme pristanejo vregijskem centru v Puconcih in da nobenlogist ne sme nobenih odpadkov s tega območjavoziti nikamor drugam.«Kljub trenutno zelo nizkim cenamsekundarnih surovin ste pred kratkimizjavili, da so lahko smeti tudi posel.»Res je. Sčasoma bomo hkrati s tem, dabomo zadostili predpisom o predelavi inodlaganju odpadkov, iz tega skušali napravititudi nekaj koristi. Že sedaj se pripravljamona to, da bomo v kogeneraciji električneenergije in toplote izkoriščali metan,ki nastaja pri razpadanju dela odloženihodpadkov. Tega sedaj odvajamo iz deponijein sežigamo brez vsakršne koristi. Kerobjekti centra predstavljajo kar hektar pokritihpovršin, načrtujemo, da bi na strehahteh objektov postavili solarne celice zaproizvodnjo električne energije. Poleg tegapa pričakujem, da se bo kdo v samem Pomurjuzačel ukvarjati s predelavo sekundarnihsurovin, ki jih bo tu letno nastalookrog 16.000 ton. Tako bi po eni strani topomenilo novo razvojno priložnost za regijo,za nas pa bi predstavljalo zanesljiv odjemzbranih surovin in možnost pokrivanjadela stroškov predelave in odlaganja. Znadaljnjo predelavo sekundarnih surovinse sami ne nameravamo ukvarjati.«Dan D komunalnihodlagališčZahteven scenarijzapiranjaKakšen pa je uradni scenarij zapiranjaodlagališč ?Vsak upravljavec odlagališča ima izdelanprogram zapiranja odlagališča.Stroški se od odlagališča do odlagališčazelo razlikujejo. Zapiranje odlagališčmora potekati skladno z zahtevamiUredbe o odlaganju odpadkov naodlagališčih. Za zaprtje odlagališčamorajo biti površine telesa odlagališčaprimerno prekrite in morajo imetiurejeno površinsko tesnjenje in površinskoodvajanje padavinskih odpadnihvod ter odplinjanje. V primeruzaprtja odlagališča mora upravljavecministrstvu predložiti podatke o osebi,ki naj bi bila upravljavec zaprtegaodlagališča, poročilo o izvedenih predpisanih ukrepih za zaprtje odlagališča, program izvajanjameritev in prikaz razporeditve odloženih odpadkov v telesu odlagališča. Odlagališče ali delodlagališča se šteje za zaprto, ko o tem odloči ministrstvo. Odločitev o zaprtju odlagališča alinjegovega dela pa v nobenem primeru ne vpliva na obveznosti upravljavca odlagališča v zvezi zizvajanjem ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po zaprtju odlagališča.Upravljavec zaprtega odlagališča mora v časovnem obdobju, določenem v okoljevarstvenem dovoljenjuza obratovanje odlagališča ali v odločbi o zaprtju odlagališča zagotavljati vzdrževanje invarovanje zaprtega odlagališča, izvajanje meritev na način in v obsegu, določenem za izvajanjeobratovalnega monitoringa odlagališča, redne preglede stanja telesa zaprtega odlagališča v obsegu,določenem za nadzor telesa odlagališča, in izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravljenihpredpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto.Če upravljavec zaprtega odlagališča na podlagi meritev ali rednih pregledov telesa odlagališčaugotovi, da je prišlo do čezmernih vplivov na okolje ali do pomembnih sprememb telesa odlagališča,mora o tem in o ukrepih, ki jih namerava izvesti za odpravo nepravilnosti, najpozneje vsedmih dneh od ugotovitve obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.Mateja KrajncJavno podjetje center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o.Vaneča 81 b, 9201 PuconciTel.: 02/ 545 93 11, e-mail: info@cerop.siDirektor: Franc Cipot, gsm: 041 688 309, e-mail: franc.cipot@cerop.sipromocija

28 Komunalni odpadkiODPADKIEOL-43-april-April-09Eko line trade d.o.o.Cenejše rešitve za gore odpadkovOdlaganje komunalnih inindustrijskih odpadkov nanovih deponijah, ki jih tudiSlovenija gradi po strogihevropskih merilih, je postaloizredno drago predvsem zavelika trgovska in proizvodnapodjetja, ki izdelke prejemajoin hkrati prodajajo v različnihembalažah. Da bi zmanjšalistroške odlaganja odpadkov,so podjetja, kot so na primerMercator, Krka, Lek, Hofer, Lidlin druga, zelo zainteresirana,da bi na deponije prepeljalačim manj odpadkov.Jože OgrizekPodjetje Eko line Trade iz Škofje vasi pri Celjus svojimi izdelki pomaga komunalnim, industrijskimin trgovskim podjetjem reševati stiskoz gorami odpadkov in že dobro desetletjeslovenskemu trgu ponuja stiskalnice vsehvrst ter kovinske in plastične zabojnike zakomunalne in industrijske odpadke. Okoli 40odstotkov svojih izdelkov pa izvozi na zahodnoevropskatržišča. Njegovo vlogo pojasnjujedirektor Jože Ogrizek:»Recesijo, ki je zajela celotno gospodarstvo, jeizredno močno čutiti tudi na področju varovanjaokolja, posebej zbiranja, ločevanja in prevozovsekundarnih surovin, kot so odpadnipapir, karton, ovijalna folija ali plastična embalažain odpadni les. Cene so tem surovinamv svetu in tudi pri nas padle do petkrat, zatonjihovo zbiranje ni več zanimivo in je nedonosno.Po drugi strani pa so postali stroški prevozovteh surovin do zbiralcev in predelovalcev vkalkulacijah podjetij, ki se z odpadki otepajo,zelo pomembni. Stroške je možno znižati letako, da se zmanjša število prevozov. In kakov našem podjetju pomagamo porabnikom todoseči? Preprosto tako, da njihove odpadnesurovine stisnemo in jih z enim samim odvozomodpeljemo predelovalcem ali na deponijov čim večji količini. Seveda potrebujemo zastiskanje odpadkov določene naprave oziromaraznovrstne stiskalnice, ki zmanjšujejo volumenodpadkov od pet do desetkrat.«EKO LINE TRADEProizvodnja, trgovina in storitve, d.o.o.Škofja vas 40SI 3211 Škofja vas pri CeljuSlovenijaTelefon/Phone: +386 (0)3 541 23 70GSM: 041 736 485Faks/Fax: +386 (0)3 541 23 49E-mail: info@ekolinetrade.siInternet: www.ekolinetrade.sipromocija

EOL-43-april-April-09 Komunalni odpadki 29Cenejše so batne hidravlične stiskalnice, kiimajo to lastnost, da odpadne surovine stisnejov razmerju 1:5 in volumen odpadkov zmanjšajoza petkrat. Kot je povedal Jože Ogrizek, sezanje odločajo predvsem komunalna podjetja,v podjetju Eko line trade pa jih izdelujejo v različnihvelikostih in z različnimi volumni zabojnikov.Manjši kovinski zabojniki v velikostipet, sedem in devet kubičnih metrov so primerniza odvoze s samonakladalci, večji, imenovaniabrol zabojniki v velikosti od dvajsetdo štirideset kubičnih metrov, pa za prevozes posebnimi vozili, posebej prirejenimi zanje.»Avtomobile z nadgradnjo za sistem abrol imajovsa večja komunalna podjetja in tudi mnogadruga zasebna podjetja po Sloveniji. Ta vozilaprevažajo abrol zabojnike s prostornino od 20do 40 kubičnih metrov, ki jih izdeluje tudi našepodjetje,« je dejal Jože Ogrizek in še pojasnil,da so prav v podjetju Eko line trade pri večjihbatnih stiskalnicah, ki stojijo na določenemmestu, dodali še en element - zapiralo. Odprtina,skozi katero na zadnjih vratih potisnibat potiska vsebino stisnjenih odpadkov v zabojnik,se namreč v trenutku, ko računalnikzazna, da je zabojnik poln, avtomatsko in s pomočjohidravličnega cilindra zapre. Potisni batse ustavi, zabojnik pa se s pomočjo posebnihspon odklopi od stiskalnice in odpelje k prevzemnikusekundarnih surovin ali na deponijo,preostale smeti pa ostanejo v stiskalnici.»Najnovejši dosežek pri stiskalnicah za odpadkepa so vijačne ali polžne stiskalnice nemškegaproizvajalca, s katerim sodelujemo že pet letin zanj proizvajamo določene komponente. Zato podjetje smo tudi dobavitelji abrol zabojnikovter prodajalci, monterji in serviserji njihovihstiskalnic,« je o novih stiskalnicah, ki volumenodpadkov zmanjšajo tudi do desetkratin so tudi dražje od hidravličnih, povedal JožeOgrizek. Vijačne stiskalnice so primerne zastiskanje smeti, papirja, kartona, lesenih palet,lesne embalaže ter pet embalaže plastenk inovijalne folije. V Sloveniji so jih v razmeromakratkem času montirali že več kot 130. Z njimiso se oskrbela vsa večja slovenska podjetja, polegMercatorja tudi obe tuji trgovski verigi Hoferin Lidl. S pomočjo take vijačne stiskalnicelahko v 32 kubičnih metrov velikem zabojnikuodpeljejo 9 ton stisnjenega kartona ali papirja,zabojnik lahko napolnijo s 6 tonami lesenihpalet ali 5,7 tonami ovijalne folije oziroma plastenkali z 10 tonami ostalih odpadkov.»Naše podjetje ponuja komunalnim podjetjempo Sloveniji tudi sestavne dele za prekladalnepostaje, ki so vmesni členi med porabnikiin urejenimi deponijami odpadkov,« je o ponudbipodjetja Eko line trade še povedal JožeOgrizek. »Te prekladalne postaje služijo ravnotemu, da se stroški prevoza odpadkov na deponijezmanjšajo. Denimo: namesto da bi s Kozjanskegavozili odpadke na sodobno urejenodeponijo v Celje, bi bilo smiselno, da bi komunalciv bližini porabnikom uredili prekladalnopostajo. Do nje bi pripeljali odpadke, tam pabi jih s pomočjo hidravlične ali vijačne stiskalnicestisnili in v abrol zabojnikih prepeljali nadeponijo v Celje. Zaenkrat takšna prekladalnapostaja že obratuje v neposredni bližini Črnomlja,iz nje pa volumensko zelo zmanjšanobseg odpadkov odvažajo na deponijo v Novomesto.«D.S.StiskalnicePodjetje Riko Ekos izdeluje vse vrste stiskalnic za baliranjesekundarnih surovin, embalaže in komunalnihodpadkov. Grobo delimo stiskalnice na vertikalnein horizontalne. Vertikalne stiskalnice so namenjenepredvsem zmanjševanju volumna odpadne embalažev trgovinah, trgovskih centrih, šolah, vrtcih in podjetjihz manjšo količino odpadne embalaže. Delujejona principu polavtomatskega delovanja, kar pomeniavtomatski hod potisnega bata in ročno vezanje bal.Horizontalne stiskalnice ali balirke so namenjene industrijskirabi v zbirnih centrih sekundarnih surovin,regijskih centrih za obdelavo odpadkov, papirnicah inpodjetjih z večjo količino odpadne embalaže. Balirkeserije KV so opremljene s proporcionalno hidravliko,ki omogoča nastavitve pretokov in tlaka v hidravličnemsistemu. Proporcionalna hidravlika omogočapopoln nadzor vsake hidravlične operacije na stroju,tako so balirke hitrejše pri delovanju in manj hrupneza okolico. Balirke Riko Ekos zagotavljajo večjo kapacitetoz manjšo vloženo energijo, kar je pomembno sstroškovnega vidika, če upoštevamo porast cene električneenergije v zadnjih letih.Balirke serije KV so opremljene s sistemom za predstiskanje,kar prinaša več prednosti: lahko baliramovse vrste materialov, kar pri sistemu rezanja ni možno;balirke imajo večjo kapaciteto zaradi večjegavolumna pri ciklu, bale so trše in bolj kompaktne; potrebnaje 30% manjša potisna sila za dosego enakegarezultata kot pri balirki s sistemom rezanja. Manjši sovzdrževalni stroški ker ni potrebno brusiti in menjavatinože.Aleš Knavs, direktorpromocija

30 OdpadkiODPADKIEOL-43-april-April-09Občine in odpadkiRegijskih centrov bo prevečV Sloveniji so med regijamiin občinami velike razlike prizbranih količinah odpadkovna prebivalca. Še huje je priločenem zbiranju odpadkov,čeprav nekateri menijo, daje Slovenija primerljiva spovprečjem EU. Tako pravitudi Jože Leskovar, pomočnikpredsednika uprave družbeKostak, sicer pa doberpoznavalec dogajanja vobčinah glede okoljskega inkomunalnega področja, šeposebej glede odpadkovLokalne skupnosti so zelo izpostavljenetudi zato, ker v večini nimajoopredeljenih okoljskih politik in ciljevpri ravnanju z odpadki. Nimajo zgrajenihzbirnih centov, zbiralnic, sortirnic. Jetudi to razlog, da so v Sloveniji slabširezultati pri ločenem zbiranju odpadkov?To je doprineslo k slabim rezultatom. Tako zdajugotavljamo, da je premalo ločeno zbranih inplasiranih odpadkov končnim uporabnikom,hkrati pa je preveč odloženih odpadkov.Kaj pa Ministrstvo za okolje in prostor?Že vrsto let z MOP usklajujemo načine za povečanjekoličin ločeno zbranih odpadkov. Vzadnjem obdobju je bilo sprejete veliko novezakonodaje na področju zbiranja embalaže,OEEO, sveč, gradbenih odpadkov, biorazgradljivihodpadkov. Samo sprejemanje zakonodajepa ni zagotovilo za večje aktivnosti napodročju ločevanja odpadkov.Poleg zakonodaje bo morala država ponudititudi finančne spodbude za izvedbo nove zakonodaje- ali v obliki višje cene na izvajanje javneslužbe ravnanja z odpadki ali pa v obliki takse(okoljske dajatve) za ločeno zbiranje odpadkov.Trenutna zakonodaja predvideva okoljsko dajatevza odlaganje odpadkov. S tem pa državaJože Leskovarspodbuja odlaganje odpadkov, namesto da bidel te takse namenila ločevanju odpadkov, sajbi s tem rešili dragocene odlagalne površine nadragih odlagališčih. In kar je še pomembnejše,v skladu z zakonodajo o odlaganju odpadkovbi rešili odlagališča večjih količin aktivnih odpadkov,ki povzročajo največje probleme.Ali bi s tem lahko povečali količineločeno zbranih odpadkov?Ocenjujem, da rezultati pri ločenem zbiranjuodpadkov v Sloveniji kljub vsemu niso takoslabi, saj se nekaterih vrst odpadkov zbere v velikihkoličinah in je to primerljivo z evropskimirezultati. Posebej dobre rezultate dosegamopri zbiranju starega papirja. Več pozornosti pabo treba posvetiti drugim vrstam odpadkov,predvsem biološkim odpadkom, ki jih je v skupnisestavi odpadkov med 30-40 utežnih %.Poleg tega so biološki odpadki največji generatordeponijskega plina, ki ima, v kolikor se gaustrezno ne izkorišča, negativne posledice naokolje. Za ločeno zbiranje odpadkov ni dovoljsamo postaviti posode z namenskimi nalepkami,ampak je potrebno zgraditi tudi ustreznoinfrastrukturo za sprejem in obdelavo tehodpadkov. Naša zakonodaja določa izgradnjozbirnih centrov, vendar so v nekaterih lokalnihskupnostih zbirni centri še na papirju, kar papomeni tudi manjše količine zbranih in obdelanihodpadkov.V shemah menijo, da razmere na trgukomunalnih storitev niso urejene, karse je pokazalo zlasti v zadnjih mesecih,ko se je sesul trg sekundarnih surovin.Prav tako so čedalje glasnejše ocene,da so javna komunalna podjetja vprivilegiranem položaju.Veliko je mnenj, da so izvajalci javne službeprivilegirani. Sam pa ocenjujem, da je glavnanaloga izvajalcev skrb za čisto okolje, kljub cenam,ki ne pokrivajo vseh stroškov izvajanjajavne službe ravnanja z odpadki. Moramo pase zavedati, da je bilo javni službi ravnanja zodpadki v skladu z novo zakonodajo s stranidržave v zadnjih nekaj letih naloženih velikoobveznosti, ni pa javna služba ravnanjaz odpadki dobila možnosti obveznosti tudifinančno ovrednotiti in jih prenesti stroškovnona povzročitelje odpadkov. Nekateri imajovloge za spremembo cene vložene že dve leti,pa še vedno nimajo soglasja za povišanje cen.Družbena odgovornost izvajalcev pa narekujeredno izvajanje dejavnosti ravnanja z odpadki.Ministrstvo za okolje in prostor poudarja,da bo dosledno uveljavilo regijskikoncept ravnanja s komunalnimiodpadki. Nastajajo regijski centriza ravnanje z odpadki, vključno zzmogljivostmi za predelavo. Vendarse že slišijo ocene, da bodo centrinerentabilni, ker ne bo dovolj odpadkov.Edini možni razvoj je regijsko sodelovanje napodročju ravnanja z odpadki. Potrebno je racionaliziratištevilo centrov 1. reda, saj dolgetransportne poti ne predstavljajo ne ekološkone ekonomsko ustreznega sistema. Nujna paje izgradnja tudi zbirnih centrov, saj so le-tiosnova za ustrezen sistem ločenega zbiranjaodpadkov. Menim pa, da bi bilo potrebno vSloveniji več poudarka nameniti termični obdelaviodpadkov. Projekt bi moral biti pod pristojnostjoMOP.

inovacijeEOL-43-april-April-09 Inovacije 31Bojan StojanovićInovacije za okoljeAvtoplin – Slovenija je še bela lisaCeljsko podjetje G-1 je letošnjizmagovalec podjetniškegatekmovanja Start:up Slovenija.Tekmovanje so organiziraliJAPTI, Ministrstvo zagospodarstvo in Tovarnapodjemov. Cilj tekmovanja jepodeliti nagrade za najboljšamlada podjetja v Sloveniji, kiso se izkazala z inovativnostjoin tržno zanimivimi projekti. Opodjetju G-1, njegovih začetkihin ciljih smo se pogovarjaliz direktorjem, SimonomŠtrancarjem.Priznanje za najboljše start-up podjetje v Slovenijine zaide pogosto v Celje. Podjetje G-1 šeni tako prepoznavno. Kaj se je torej zgodilo, sčim so prepričali organizatorje?Simon Štrancar pravi, da jim, razumljivo, nagradapomeni ogromno. »Kot mlado podjetjenamreč prodiramo na trg in pravi tržni uspehišele prihajajo. Trenutno smo dosegli dogovor oprodaji v Bosni, pogovarjamo se pa za prodajov kar nekaj zahodnih državah EU, pa tudi vKanadi, ZDA in Avstraliji. Takšna nagrada jepriznanje za naše delo in bo spodbudila podjetniškoekipo. Uradno smo namreč nastali vjuliju 2008, ko smo registrirali podjetje. Takratsmo pričeli z organizacijo proizvodnje, ki jedokončno stekla v začetku leta 2009. Smo torejres na začetku,« poudarja direktor.Podjetniško skupino je združil avtoplin. Leta2004 sta Ante Moscatelli in Dejan Hočevar podesetletju odsotnosti avtoplin ponovno pripeljalav Slovenijo. Pričela sta z distribuiranjemavtoplinskih sistemov in spodbujanjem avtomehanikovza ponujanje inštalacij. Posel se jeizkazal kot zelo zahteven, saj je bila tehnologijakonkurenčnih sistemov zapletena in slabšekakovosti. Pričela sta razmišljati o razvojulastnega sistema. V tem trenutku se jima jeSimon Štancarpridružil z idejo Nedeljko Tkalec in ob razvojuideje tudi Simon Štrancar. V letu 2006 so takoprišli do prvih prototipov, ki so jih kasnejedopolnjevali in preizkušali naslednja tri leta.Ko so bili o delovanju prepričani in je bilo naprototipih opravljenih več 100.000 testnih kilometrov,so izdelali poslovni načrt in ugotovili,da je primeren način za začetek proizvodnjein prodaje. Razvili so svoj poslovni model in znjim prepričali poslovnega angela Mirka Tuša,ki je zagotovil sredstva za postavitev proizvodnje.Skupaj so julija 2008 ustanovili podjetjeG-1 d.o.o.. V začetku leta 2009 so pridobili certifikataR67-01 in R110-01, ki sta bila pogoj zaprodajo izdelkov. Sedaj se ukvarjajo s svetovnopromocijo izdelkov in izkazujejo uspešnostdelovanja njihovega sistema, ki edini na svetuomogoča vodenje vbrizga avtoplina v realnemčasu. Konec aprila bodo podjetje G-1 in njegoveizdelke predstavili na mednarodnem avtoplinskemsejmu v Carigradu.Povod za podelitev nagrade je bil njihov inovativniavtoplinski sistem. Sistem prinaša nekajnovega, a po čem se razlikuje od že obstoječihsistemov za transformacijo vozil na plinski pogon?Simon Štancar ne ve, s čim so prepričali komisijo,a dodaja: »Mi smo se na natečaj prijavilis poslovnim načrtom in poslovnim modelom,katerega del je tudi naš produkt. Naš avtoplinskisistem je namreč edini na svetu, ki vodivbrizg avtoplina v realnem času. Posledicatega je mirno delovanje motorja, poraba pa jenajnižja in je odvisna od kalorične vrednostiavtoplina. Zemeljski plin kot gorivo je, kot jeznano, prijaznejši do okolja kot npr. klasičnibencin ali dizelsko gorivo. Tako zemeljski kotnaftni plin, ki je v Sloveniji bolj razširjen, bistvenopripomoreta k znižanju onesnaževanjaokolja. Učinek v urbanih okoljih je merljiv.Problem je, da večji del onesnaževanja povzročajodizelska vozila. Proti temu se lahko borimoz avtoplinom, saj dosegamo nižje stroške, anižji je tudi nivo onesnaževanja. Tako več ljudimenjuje dizelska vozila z bencinskimi, predelanimina avtoplin. Za dizelska vozila, ki ostajajov prometu, smo razvili avtoplinski sistemza dizelska vozila.«Plin kot gorivo za avtomobile je v Slovenijina začetku, čeprav je že nekaj ponudnikov natrgu, ki ponujajo transformacijo vozil. Kako paje z avtoplinom v tujini?V tujini je bolje kot pri nas, meni Simon Štrancar,mreže črpalk so mnogo bolj razvite, temuprimerno je število predelanih vozil, ki je večje.Kot primer navaja Nemčijo. Število vozil zavtoplinom znaša v Nemčiji trenutno 320.000,napovedi so, da bo do leta 2015 avtoplin kotgorivo uporabljalo milijon vozil in pol. Primersosednje Hrvaške - trenutno se po hrvaškihcestah vozi 46.000 vozil, trend rasti je, tako dabo do leta 2010 to število naraslo na 150.000. Vsosednji Italiji je 120.000 vozil, predelanih naplin, črpalk je več kot 2000. Ob pregledu podatkovo avtoplinskih vozilih vidimo, da stapraktično bela lisa le Slovenija in Avstrija, patudi tu se situacija že izboljšuje.Še en okoljski korak naprej bi zagotovo bila uporababioplina, ki prihaja iz obnovljivih virov.Njihovo tehnologijo, patent lahko uporabijo zavodenje vbrizga vseh plinov. Tako lahko vodijovbrizg bioplina pa tudi vodika. Zavedati pa seje treba, da je uporaba odvisna od izgrajene infrastruktureter možnosti proizvodnje.

32 InovacijeinovacijeEOL-43-april-April-09Jak KoprivcInovacije za okolje»Tekoči les« iz Slovenije»Zagotovo bomo prvi v Evropiindustrijsko utekočinjali les,«pravi doc. dr. Matjaž Kunaverz ljubljanskega Kemijskegainštituta. »Prvi v Evropi bomoutekočinjen les uporabljali vlepilih za iverne plošče, in čega bomo kurili, bomo ravnotako prvi v Evropi. Verjetno šenihče v Evropi utekočinjenegalesa ni uporabljal zaizdelovanje poliuretanskepene. Odpiramo možnostiuporabe utekočinjenega lesakot surovino za nadaljnjokemijsko predelavo«.Vse to bi lahko proglasili za »senzacijo«, za nekaj,kar je vrhunski slovenski dosežek. Dr. MatjažKunaver pa vendarle opozarja, da je to vseskupaj tudi plod številnih drugih prizadevanj,raziskovanj in spoznanj, čeprav ne zanika, daso nekateri rezultati »čisto izvirno naši«.Utekočinjen les je mogoče proizvajati iz lesa inrazličnih lesenih odpadkov, iz starega, zavrženegapohištva in drugih odsluženih lesenihpredmetov, storžev, koruznih stebel, žaganja,listja - iz vsega, kar vsebuje večinski delež -najmanj pa 40 odstotkov celuloze. Sogovornikpravi, da je prav Slovenija s svojimi ogromnimigozdnimi površinami (gozd pokriva 60 odstotkovnjene površine) še posebej ugodna zatovrstno dejavnost. Imamo ogromne neizkoriščenerezerve, ki bi jih lahko bolje izkoriščali.Za vsakim požaganim drevesom ostane 20odstotkov odpadkov, ki največkrat povsem neizkoriščenipropadajo v gozdu. Organiziranozbiranje lesnih materialov za proizvodnjo tekočegalesa bi imelo pomembno vlogo tudi priskrbi za čistejše okolje. Še posebej pomembnopa je, da zbiranje lesnih odpadkov - razen mletjav posebnih mlinih - ne bo zahtevalo kakšnihposebnih dodatnih opravil in kakšnegaMatjaž Kunaverposebnega dodatnega sortiranja. Seveda pa bopotrebno organizirati zbirna mesta.Slovenska inovacija je lepilo»Nismo mi tisti, ki so odkrili utekočinjenje. Toso storili že drugi,« pojasnjuje dr. Matjaž Kunaver.»Naš originalen pristop pa je, da pri utekočinjenjuuporabljamo glicerin, ki je stranskiprodukt pri proizvodnji biodizla, in da smo izutekočinjenega lesa sintetizirali poliestre, kijih bomo tudi uporabili za izdelavo poliuretanov.Prav tako bomo utekočinjen les kurili,ne da bi ga morali še kakor koli plemenititi alipredelovati. Popolnoma naša inovacija je lepilo,in sicer kot kombinacija utekočinjenega lesaz že obstoječim lepilom. Lepilo v določenemrazmerju zagotavlja enake lastnosti končnegaprodukta, vendar pa je v takšnem izdelku manjformaldehida, ker tekoči les zmanjšuje njegovoemisijo. Tako lepilo je četrtino cenejše, šedodatno konkurenčno pa je, ker izdelki vsebujejomanj škodljivi formaldehid. Po evropskihstandardih je lahko vsebnost formaldehida vivernih ploščah manj kot osem miligramovv 100 gramih plošče, lepilo iz utekočinjenegalesa pa ga ima v 100 gramih manj kot 5 mili-gramov. Večji je tudi prihranek pri energiji,saj je iverne plošče mogoče izdelovati pri nižjitemperaturi.«Prednosti tekočega lesa pa ponazori tudi takole:če naredimo poliuretansko peno iz tekočegalesa, smo 24 odstotkov surovin iz surove naftenadomestili z lesom ... če uporabimo glicerin,smo prihranili 50 odstotkov surove nafte ... čenadomestimo 30 odstotkov lepil z utekočinjenimlesom, smo 30 odstotkov surovin iz surovenafte nadomestili z lesom in glicerinom. »To sočudovite številke«, pravi dr. Matjaž Kunaver,»zato smo manj odvisni od surove nafte. To jestrateškega pomena«.Doc. dr. Matjaž Kunaver razloži, da utekočinjenles ponuja za zdaj predvsem te tri možnostiza uporabo. Sicer pa misli, da je trebautekočinjen les, če ga že imamo, uporabiti načim več področjih. Najbolj pomembna uporabautekočinjenega lesa bo v lepilih za izdelavoivernih plošč. Priprave na tem področju so žezelo daleč. Testi, ki so bili v glavnem že opravljeni,so zelo pozitivni. »Vsekakor je morda šenajpomembneje, da bomo ob tem del potrebnihsurovin za ta lepila nadomestili z obnovljivimiviri, kot je npr. les«, opozarja dr. MatjažKunaver.Utekočinjen les boljši energent kotpremog»Velika prednost pri izdelavi utekočinjenegalesa - in to je naša inovacija - je uporaba glicerina,ki je stranski produkt pri proizvajanjubiodizla. Tega je zdaj na trgu ogromno, njegovacena pa je zelo nizka«, opozarja dr. MatjažKunaver. V bistvu lahko izdelajo utekočinjenles iz 97 odstotkov obnovljivih virov.Utekočinjen les ima kurilno vrednost 22 do23 mega džulov na kilogram, to pa je več kotpremog, ki ima okoli 15 mega džulov, suhabukova drva dajejo 15 do 17 mega džulov, kurilnoolje pa ima okoli 42 mega džulov. Cenakurilnega olja in tekočega lesa bi bila ob enakikurilni vrednosti približno enaka. Je pa res,da bi bilo treba za ogrevanje s tekočim lesomprilagoditi kurišče. Gre za določene posebnosti- predvsem je več »pepela«, se pravi ostankovizgorevanja, hkrati pa je tudi nekaj žvepla,čeprav v minimalnih količinah - pol odstotka,

EOL-43-april-April-09 Novosti 33vsekakor pa bistveno manj kot v nekaterih premogih.Utekočinjen les je redkejši kot mazut ingostejši od kurilnega olja. Prevoz bi bilo mogočeopravljati s cisternami, shranjevali pa bi gakot kurilno olje.Dr. Matjaž Kunaver spomni, da je prof. dr. VesnaTišler z ljubljanske biotehnične fakultete žepred časom začela z utekočinjanjem lesa predvsems fenolom, »potem pa smo videli, da somogoče tudi druge poti«. Zato smo se začeli vLaboratoriju za kemijo in tehnologijo polimerovna Kemijskem inštitutu leta 2002 sistematičnoukvarjati z obnovljivimi viri in utekočinjenjemlesa. V tem času so zaščitili že vrstopatentov - utekočinjenje lesa z mikrovalovi,ki ga je razvil kolega dr. Kržan, utekočinjenjelesa s souporabo organskih kislin, patentza izdelovanje poliuretanskih pen iz utekočinjenegalesa, patent o uporabi utekočinjenegalesa kot vir termične energije itd. Od lanskegadecembra pa čakajo na potrditev patentne prijaveo uporabi utekočinjenega lesa za lepljenjeivernih in vezanih plošč. Vsekakor pa je bilotudi na biotehnični fakulteti, kjer je dr. MatjažKunaver docent, opravljenega kar precej dela.Predvsem so se tudi mnoge diplomske nalogeukvarjale s posameznimi vprašanji, povezanimiz utekočinjenjem lesa. Sogovornik je zelozadovoljen s prispevkom in zagnanostjo študentov.Očitno je še iz Anglije, kjer je magistriralin doktoriral, »okužen« s prepričanjem, damorajo univerze in inštituti poleg vsega drugegas svojimi znanstvenimi dosežki povsemkonkretno pomagati gospodarstvu. Morda jeprav zaradi tega še posebej navdušen, ker se jev realizacijo projekta »tekoči les« samodejnovključilo Gozdno gospodarstvo Postojna. Pridr. Matjažu Kunaverju so se oglasili lani spomladi,potem ko so se seznanili z njegovimiraziskavami in dosežki, saj so iskali možnostiza boljši izkoristek lesa. Takoj so se dogovoriliza sodelovanje in finančni prispevek, ki pomnenju dr. Kunaverja sploh ni majhen. Predvsempa je pomembno, da so se sami odločili,da bodo investirali v znanje. To je zanj dodatnaspodbuda in potrdilo, da je na pravi poti.Zdaj je Gozdno gospodarstvo tisto, ki uživadoločene prednosti na osnovi financiranja raziskav.Ko gre za industrijske aplikacije raziskav,je prav ono tisto, ki išče potencialne uporabnikepo svetu. Pri njih bo tudi potekala proizvodnjautekočinjenega lesa. V tem vidijo izjemnoposlovno priložnost. Pri izdelavi opažnih ploščza gradbeništvo bodo uporabili novo lepilo iztekočega lesa. S tem bodo pocenili svojo proizvodnjo,postali bodo še bolj konkurenčni.www.pocinkovalnica.siVROČE POCINKANJE je okolju prijazno.VROČE POCINKANJE je ekonomično.Vroče pocinkanje, zaščita železa in jekla s cinkom,je okolju prijazen postopek protikorozijske zaščite.Na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo tolikoenergije, da bi lahko zadovoljili nekajtedenske potrebepovprečne družine po energiji. Zaščita, ki jodosežemo s postopkom vročega pocinkanja je primernatako za večje jeklene konstrukcije, objektein cestno opremo, kot tudi za ograje, prikolice, pohodnerešetke, hlevsko ali kmetijsko opremo in zamanjše izdelke, ki jih najdemo doma, na vrtu, dvoriščuali v gospodarskem objektu. Vroče pocinkanideli ne potrebujejo popravil in bistveno prispevajok trajnostni gradnji.Vroče pocinkanje ni drag postopek, kot zmotno mislijonekateri. Poleg številnih tehničnih prednostipomeni zelo ekonomično rešitev. Stroški pocinkanjaso pri 9-milimetrskem kosu jekla že za polovico nižjiod stroškov barvanja. Če pa upoštevamo dejstvo,da ima vroče pocinkana prevleka brez dodatnegavzdrževanja življenjsko dobo 100 let in več, je prihranektoliko večji. Dilema, vroče pocinkanje ali alternativnaoblika zaščite kot je na primer barvanje,je tako povsem odveč. Prepričljivo zmaga vročepocinkanje.Vsakih 90 sekund se po vsem svetu ena tonajekla spremeni v rjo.M i s l i m o z e l e n o , u s t a v i m o k o r o z i j o .Prevzem in odprema materiala sedaj tudi ob sobotah. Za več informacij pokličite našo prodajno službo: 03 426-32-33, 041-563-110 ali pišite na: pocinkovalnica@maksim.si

34 OdpadkiODPADKIEOL-43-april-April-09Termična obdelava odpadkovPeter MesarecPlazemski konverter v Sloveniji?Datum, ko bo potrebnozapreti odlagališča odpadkov,se približuje, Slovenija paše vedno ni popolnomapripravljena na uveljavitevdirektive. V večini slovenskihobčin ni jasno, kam z odpadkipo zaprtju odlagališč. Trenutnose težave rešujejo prekosistema ločenega zbiranja,ločevanja in predelave terkončne termične obdelaveodpadkov, kot to počne CEROCelje.Podjetja, ki ponujajo rešitve na tem področju,pa seveda ne počivajo, kajti povpraševanje jeveliko in bo v prihodnosti, zaradi zaostrovanjazahtev, še naraščalo. Eno izmed rešitev, ki ježe uveljavljena v Združenih državah Amerike,v kratkem pa bo uporabljena tudi v državahEvropske unije, ponuja podjetje Ekobase, ki spartnerji v Sloveniji, Avstriji in državah nekdanjeJugoslavije zastopa ameriško podjetje Startech.Gre za sistem plazemskega konverterja,ki je po navedbah proizvajalca še za stopnjoprijaznejši okolju kot klasična termična obdelavaodpadkov.Sistem je primeren za obdelavo vseh vrst odpadkov,tako komunalnih, industrijskih in nevarnihodpadkov, ki jih je pred obdelavo sicerpotrebno predhodno obdelati, čeprav proizvajaleczagotavlja, da je možno obdelati tudi nesortiranekomunalne odpadke. Pred obdelavojih namreč zmelje mlin, ki je del sistema.Pomembno je, da se v sistemu uporabljajo elementi,ki so v večini že razviti in se uporabljajov drugih industrijah, s čimer sta gradnja invzdrževanje sistema cenovno ugodnejša. Glavnidel sistema predstavlja plazemska bakla, kijo že dalj časa uporabljajo v kovinski industriji.Plazemska bakla ustvari pogoje podobne strelam,tako da odpadke razgradi na atome pritemperaturi do 16.648 0 C, torej temperaturi, kije trikrat višja od temperature na površju Sonca.Pri razgradnji nastane sintetični plin PCGin različni silikati ali kovine, odvisno od vrsteodpadkov. Plin se lahko uporablja za proizvodnjoelektrične ali toplotne energije. Tako sesistem lahko samostojno vzdržuje, saj proizvededovolj električne energije za lastno delovanje,odvečno energijo pa lahko vrača v sistem,podobno kot to počne edini obrat za termičnoobdelavo odpadkov, ki je postavljen v Celju. Tapreko termične obdelave odpadkov daljinskoogreva del Celja. S tem se močno znižajo stroškidelovanja obrata.Kot je povedal direktor podjetja Ekobase AlešOblak, je cena predelave tone odpadkov »odvisnaod vrste odpadka in kapacitete sistema.Ocenjeno je, da bi se za sistem velikosti 100 tonna dan strošek investicije pokril pri ceni predelave,ki bi znašal od 40 do 60 EUR na tono predhodnoobdelanega odpadka« (toplarna RCEROCelje ima kapaciteto približno 50 ton na dan),nekateri izračuni iz ZDA pa so izkazali še nižjecene predelave tone odpadkov, do 15 $ na tono.Dodatna prednost plazemskega sistema preddrugimi sistemi za termično obdelavo podatkovje, da je sistem možno prilagoditi tudi zamanjše količine podatkov. Najmanjša kapacitetaje že 5 ton/dan, za večje potrebe pa se lahkopostavi večje module, npr. 25 ali 50 ton/dan,te module pa lahko s sestavljanjem združimo vvečje sisteme, ki obdelajo npr. 200 ton odpadkovna dan. Tako je plazemski sistem primerenza različne regijske aplikacije v Sloveniji, odnajmanjših do največjih regijskih predelovalnicodpadkov.Aleš Oblak pravi, da že potekajo različni pogovoriz več občinami v Sloveniji, ki se zanimajoza postavitev takšnega obrata, saj predstavljaalternativo obratom za termično obdelavoodpadkov, ki so jih do sedaj načrtovale občine.Enako kot za termično obdelavo občinezaprosijo za sredstva iz kohezijskih skladov,saj je tudi plazemska tehnologija primerna zaobdelavo odpadkov, kot jo zahteva Evropskaunija. Tako je Startech že sklenil več pogodbza dobavo in montažo plazemskih sistemov vrazličnih državah Evropske unije.V začetku leta 2010 naj bi plazemske sistemepričeli izdelovati v Sloveniji, lokacija sicer še niznana. S proizvodnjo v Sloveniji pa bo dodanavrednost za nakup plazemskih sistemov zaobčine še večja. Povpraševanja dobiva podjetjeEkobase iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, patudi iz Turčije, Grčije, Kazahstana in drugihazijskih držav. Najbrž bo problem pri uveljavitviplazemske tehnologije v Sloveniji predvsemdejstvo, da je v državi premalo odpadkov.

36 OkoljeSIJALKEEOL-43-april-April-09Testiranje sijalkPeter MesarecVarčne ali nevarčne žarniceSeptembra bodo iz prodajnihpolic EU umaknjene prvežarnice na žarilno nitko, ki jihbodo v domovih tako aktivnejezamenjevale varčne sijalke.Proizvajalci varčnih sijalkobljubljajo manjšo poraboelektrične energije in daljšičas delovanja žarnic, s tem patudi manjšo količino odpadkov,vendar različne organizaciježe opozarjajo, da vse ni takorožnato, kot nam to želijopredstaviti proizvajalci.Nemška organizacija ÖKO TEST je testiralavarčne sijalke različnih proizvajalcev.Rezultati testa so precej drugačni od tega, karzagotavljajo proizvajalci, tako da so pod vprašanjepostavljene pozitivne posledice, ki si jihobeta Evropska unija in z njo tudi Slovenija zvpeljavo direktive. Izračuni prikazujejo, da binaj povprečno gospodinjstvo prihranilo od50 € do 200 €, s tem pa bi v celotni EU privarčevaliokoli sedem milijard evrov letno.tlitev prostorov in dodatno lokalizirano osvetljenost,kar pomeni, da uporabljajo močnejše,nad 100 W žarnice, kar pa jim v prihodnostizaradi omejitev prodaje ne bo več omogočeno.Različne raziskave so tudi pokazale, da varčnesijalke povzročajo težave osebam z različnimiboleznimi, ki med drugim vključujejoavto-imunsko bolezen lupus, genetsko motnjoXeroderma Pigmentosum, fotosenzitivnost,poleg tega pa naj bi povzročale tudi migrenein povečale verjetnost napadov pri osebah zepilepsijo.Test organizacije ÖKO TEST je pokazal, da jesvetilnost sijalk, ki naj bi nadomestile žarnice,Prva in najpogosteje omenjena težava varčnihžarnic je valovna dolžina svetlobe, ki jo varčnažarnica oddaja. Žarnica mora biti dovolj dolga,da lahko oddaja svetlobo, ki je podobna svetlobižarnice z žarilno nitko oziroma naravnisvetlobi. Dolžina je seveda problematična, vkolikor želimo proizvesti žarnice, ki jih lahkouporabljamo v klasičnih svetilkah, ki so jihuporabniki navajeni in jih uporabljajo doma.Zato so nove varčne žarnice sestavljene iz zvitecevi, ki tako dosega bolj naravno svetlobo, kipa pogosto še vedno ni blizu naravni svetlobi,ki je za človeka najbolj prijetna. Vendar to nisoedini argumenti, ki govorijo proti varčnimsijalkam glede na njihovo svetilnost. Društvaslepih in slabovidnih po vsej Evropi opozarjajona težave, ki jih sijalke povzročajo slabovidnim.Slabovidne osebe za lažje opravljanjevsakodnevnih opravil potrebujejo dobro osveprecejmanjša in da se še zmanjšuje s časomuporabe. Pri nekaterih sijalkah začne upadatisvetilnost že v roku nekaj dni, ko naj bi ponavedbah proizvajalcev sijalke komaj doseglepolno svetilnost. Še slabše so se sijalke odrezalepri testu, ko so bile večkrat prižgane inugasnjene. Večina žarnic je ugasnila pri 6.000do 7.000 prekinitvah električnega toka, kar pomeni,da bi prenehala delovati že po letu dni,če se jo prižge dvajsetkrat na dan, kar je verjetnaštevilka ob uporabi sijalke na stopnišču alijavnem stranišču.Tako kažejo testi, a pri vsaki uredbi in novostihso različna mnenja.Najpomembnejši argument, ki ga zagovorniki

EOL-43-april-April-09 Okolje 37Borut Bernat, ZEOS:Varčne sijalke znatno prispevajo k zmanjševanjuporabe električne energije za razsvetljavoin s tem tudi k zmanjševanju izpustovogljigovega dioksida v ozračje. S prenehanjemprodaje klasičnih žarnic z žarilno nitkodo leta 2012 se bo količina varčnih sijalkv uporabi močno povečala, posledično pa sebo pričela povečevati tudi količina odpadnihsijalk. Zato je prav, da že sedaj navadimokupce, kako ravnati z odpadnimi sijalkami.Podjetje ZEOS že več kot dve leti poleg ostaleelektrične in elektronske opreme zbiraodpadne sijalke ter poskrbi za ekološko recikliranje.V letu 2008 smo zbrali 68 ton odpadnihsijalk oziroma 30% več kot v letu 2007.Večina sijalk je bila zbranih od podjetij inustanov, ki so tudi največji končni uporabniki.Varčnih sijalk je bilo zaradi razpršenostivarčnih sijalk uporabljajo, je, da porabijo do80 % manj električne energije. ÖKO TEST jepokazal, da se, v kolikor v račun vštejemo tudisvetilnost posamezne žarnice, prihranek energijezmanjša 77 % pri najboljši sijalki, ki so jotestirali, večina sijalk pa porabi le 50 do 70 %manj električne energije, medtem ko je sijalkaenega izmed proizvajalcev, ki zagotavlja 80 %manjšo porabo, porabila celo več elektrike kotklasična žarnica.Na drugi strani seveda stojijo proizvajalcivarčnih žarnic, ki so v odgovoru na omenjenopo gospodinjstvih zbranih precej manj, okoli30.000, kar predstavlja 7% od količine, kije bila prodana pred 6 leti, kolikor je njihovapovprečna življenjska doba. Največ varčnihsijalk je bilo zbranih v trgovinah, kamor jihkupci lahko brezplačno oddajo pri nakupunovih. Zagotovo bo potrebno precej truda,da bomo v Sloveniji dosegli večjo ozaveščenost.V letošnjem letu smo s tem namenompričeli sodelovati z Eko šolo. V program izobraževanjaje bilo vključenih 22.000 učencevna predmetni stopnji. Z aktivnostmi pošolah bomo nadaljevali tudi v prihodnje, sajsi le tako lahko nadejamo, da se bo krepilazavest o nujnosti skrbi za okolje. Hkrati pozivamovse imetnike odpadnih sijalk, predvsemiz srednjih in majhnih podjetij, da jihpričnejo oddajati v naš sistem, mi pa bomoposkrbeli za primerno obdelavo.testiranje žarnic ugotavljali, da je bil test drugačeizveden. Tako poudarjajo, da vse žarniceniso primerne za uporabo v lučeh s senčnikom,saj na takšen način ni možno natančnoin predvsem pravilno izmeriti količine svetlobe,ki jo oddajajo. Tako naprej navajajo, da sodoločene žarnice namenjene samo uporabi vdoločeni vrsti luči, kar pomeni, da bi kupci obnakupu morali vedeti, kje bodo uporabili sijalko.Vendar to, v kateri vrsti luči se določena sijalkanajbolje obnese, ni navedeno na embalažioziroma v specifikacijah sijalk, kar pomeni, dauporabniki praktično nimajo informacije, kjenaj uporabijo katero sijalko. V odgovoru soproizvajalci navedli, da je napačno, ker je biltest svetilnosti izveden takoj ob pričetku uporabesijalke, ki naj bi končno svetilnost doseglešele po prvih 100 urah uporabe. Te trditve soprecej drugačne od rezultatov, ki so jih pridobilis testiranjem, saj so po 100 urah uporabenekatere sijalke že izgubljale na svetilnosti, karpomeni, da je trditev proizvajalcev postavljenapod vprašaj.Posebej pomembno je vprašanje ravnanja zzlomljenimi sijalkami, saj zaradi vsebnostiživega srebra spadajo med nevarne odpadke.Nujno je obveščanje javnosti o ravnanju z razbitimisijalkami, saj je potrebno posebej pazljivoravnanje s sijalkami, ki jih je potrebno tudiodložiti na pravilen način. Glede na to, da sebo vsako gospodinjstvo srečalo s kakšno zlomljenosijalko, je nujno, da se širša javnost naučipreprečevanja stika z živim srebrom.Raznovrstnost sijalk in predvsem razvoj, ki bospodbujen s široko uporabo sijalk v prihodnosti,bo zagotovo prinesel izboljšanje kakovostisijalk v omenjenih kategorijah, kjer je test pokazaldoločene pomanjkljivosti. Strokovnjakipa že napovedujejo, da bodo sijalke v nekaj letihzamenjale LED sijalke, ki so trenutno sicerše vedno veliko dražje od drugih vrst žarnic insijalk, vendar porabijo do 80 % manj električneenergije in so mnogo prijaznejše okolju. Nevsebujejo škodljivih snovi kot jih varčne sijalkein niso klasificirane kot nevarni odpadek.Morda pa bo temu tako samo do naslednjegatesta.Pazljivo z odpadnimi sijalkami!Sijalke so varãne in dolgo sijejo. Za svoje delovanje potrebujejo izredno majhno koliãino živegasrebra, ki pri uporabi ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Da se po koncu življenjske dobeprepreãi njegovo uhajanje v okolje, je potrebno odpadne sijalke oddajati v sistem, ki poskrbi zaokolju prijazno reciklažo.• Najenostavneje je, da imate pri nakupu nove sijalke staro s seboj. Ko boste našliustrezno zamenjavo zanjo, jo oddajte prodajalcu, ki jo je dolžan prevzeti in predati vustrezno obdelavo.• V vseh veãjih trgovskih centrih po Sloveniji boste našli tudi posebne zabojnike zaodpadne sijalke. Z njimi ZEOS že veã kot dve leti skrbi za loãeno zbiranje sijalk in njihovonadaljnjo ekološko obdelavo.Ste vedeli, da je mogoãe recikliratikar 95 odstotkov delov varãne sijalke?naãrtna skrb za okoljeZEOS, Ravnanje z elektriãno in elektronsko opremo, d.o.o.Brnãiãeva ulica 39, SI-1231 Ljubljana - ârnuãeTel.: +386 1 366 85 41, Faks: +386 1 366 85 82, E-pošta: info@zeos.siwww.zeos.sipromocija

38 Energija iz OVEENERGIJAEOL-43-april-April-09Modra in Zelena energijaIZ OVEKupcev je vse večJože VolfandSlovenija ne dosega ciljev, kijih je sprejela glede uporabeobnovljivih virov energije.Še več. Mnogi dvomijo, dase cilji zelo odmikajo. Tudislovenska zaveza EU, da bo doleta 2010 dosegla 33,6 % deležproizvodnje električne energijeiz OVE, upoštevaje porabljenoelektrično energijo, ne bouresničena. Zato vzbuja tolikoveč pozornosti projekt ElektraLjubljane, ko je začel prodajatiModro in Zeleno energijo.Modro za poslovne odjemalce,zeleno za gospodinjstva. Kupciniso ostali brez odziva. In zakajse je Elektro Ljubljana odločiloza paket prodaje Modre inZelene energije? OdgovarjaUrška Krisper, vodja oddelkaza energetsko svetovanje vpodjetju Elektro Ljubljana.Kaj je Zelena in kaj Modra energija?Ko govorimo o Zeleni in Modri energiji je potrebnopoudariti, da sta to različna produkta,ki pa imata skupno lastnost, in sicer, da staoba proizvedena iz obnovljivih virov energije.Zelena energija je blagovna znamka ElektraLjubljana d.d., pod katero se trži električnaenergija, proizvedena v desetih malih hidro terdveh sončnih elektrarnah, ki so v lasti ElektroLjubljane d,d. Zelena energija je namenjenaprodaji gospodinjskim odjemalcem. Modraenergija pa je za razliko od Zelene energije proizvedenav vodnih elektrarnah velikih slovenskihrek, ki prav tako spadajo k obnovljivimvirom energije. Za Modro energijo se lahkoodločajo poslovni odjemalci.Urška KrisperPotemtakem gre za dve blagovni znamki.Kdaj sta se pojavili na trgu ter kolikoodjemalcev se je odločilo za nakup?Lastnica blagovne znamke Zelena energija jeElektro Ljubljana d.d, njeni začetki segajo vmaj 2004. Modra energija pa je v lasti HoldingaSlovenskih elektrarn ter se je pojavila na trguseptembra istega leta. Poudarjam, da vse odzačetka obeh blagovnih znamk število kupcevobeh produktov narašča. Torej lahko sklepamo,da se vse več ljudi zaveda pomena pridobivanjaenergije iz obnovljivih virov. Na to kažejo tudipodatki: do danes se je za nakup Zelene energijeodločilo že skoraj 1000 kupcev, kupcev Modreenergije pa je nekaj manj kot 600. Največji kupecModre energije je Krka d.d., sicer pa so nazivipodjetij, ki so kupci Modre energije, objavljenina spletni strani www.modra-energija.si.Kako se z vašo pomočjo lahkopromovirajo podjetja, ki kupujejo Modroenergijo?Kupci Modre energije lahko pri promociji intrženju svojih izdelkov oz. storitev uporabljajologotip Modre energije (»Napaja nas Modraenergija«), bodisi v obliki nalepke ali v drugiobliki, kot dodatek na dopisih, računih, promocijskihmaterialih, spletni strani itd. Prejmejotudi potrdilo, iz katerega je razvidno, zakolikšen odstotek nakupa Modre energije so seodločili. Vse našteto lahko uporabijo za izboljšanjelastne prepoznavnosti o okoljski zavestiin na vidnem mestu predstavijo svojim poslovnimpartnerjem oz. kupcem.Katere so tiste panoge oz. podjetjaali ljudje, od katerih v prihodnostipričakujete največje zanimanje za obevrsti energije?Zavedati se moramo, da sta produkta Modraenergija in Zelena energija še razmeroma»mladi« blagovni znamki. V tujini so podobniprodukti na voljo že vrsto let. Menimo, da sebo za okolju prijazno energijo, ki je pridobljenaiz obnovljivih virov, v prihodnje odločilo največpodjetij, katerih dejavnost je prepoznavnav povezavi z zdravim načinom življenja. To sopredvsem podjetja s področja turizma, zdravstvenihstoritev, nege in rekreacije, energetike,ekologije. Za Zeleno energijo pa se bo ponašem mnenju odločalo vedno več ljudi, sajso prav mlajše generacije vse bolj osveščene opomenu varovanja in ohranjanja okolja. Kotkupci Zelene energije pa imajo že sedaj in pravtako tudi v prihodnje priložnost dokazati svojostopnjo osveščenosti.Število kupcev narašča, čeprav so ceneokolju prijazne električne energije višje.Koliko so višje?Pri obeh blagovnih znamkah je cena določenakot dodatek k ceni električne energije. Ovplivu tega dodatka na končno ceno električneenergije so kupci Modre energije seznanjeniv posebni prilogi z naslovom »Pogoji prodajeModre energije«. Nakup Modre energije zakupca pomeni največ 6 % povečanje končnecene za električno energijo in omrežnino, preračunanona njegovo povprečno letno porabo.Pri kupcih Zelene energije pa dodatek za Zelenoenergijo pomeni do 12 % povečanje na računuza električno energijo. V praksi to pomeni,da bo gospodinjstvo, ki mesečno porabi naprimer 289 kWh, za Zeleno energijo dodatnoplačevalo 3,47 €, z upoštevanim DDV. Omenjenamesečna poraba pa pokrije potrebe poelektrični energiji v povprečnem gospodinjstvu.Kupce spodbujate k nakupu, sajgre v tem primeru za višjo okoljskoozaveščenost. Kako pri trženju

EOL-43-april-April-09 Energija iz OVE 39poudarjate bistvene prednosti, ki naj biodtehtale višjo ceno elektrike?Predvsem poudarjamo, kaj z odločitvijo zanakup obeh produktov kupci pridobijo. KupecZelene energije prejme vsako leto darilo:nalepko, magnet Zelena energija in potrdilo.Kupec Modre energije pa je objavljen na spletnihstraneh, lahko uporablja logotip in prejmepotrdilo.Vse ostale prednosti so navedene v promocijskemmaterialu. Dodajmo še to, da po izkušnjahiz tujine ocenjujemo, da obstaja do 5 %gospodinjskih odjemalcev, ki bi pod ustreznimipogoji in z ustreznim komuniciranjem postalikupci »Zelene energije«.Cilji v prihodnje?Želimo si pridobiti čim več kupcev tako Zelenekot tudi Modre elektrike. Za »zeleno« načrtujemo,da se bo v daljšem časovnem obdobjuodločilo nekaj več kot 2000 gospodinjstev, zamodro pa vsaj 20 % poslovnih odjemalcev. Nadaljevalibomo s promocijo, obveščanjem inosveščanjem naših odjemalcev o okolju prijaznielektrični energiji. In še nekaj je pomembno.HSE d.o.o. in Elektro Ljubljana d.d. se zavezujeta,da bosta sredstva, zbrana iz naslovadobave Modre energije v višini 0,0025 €/kWh,namenila izključno spodbujanju pridobivanjaenergije iz obnovljivih virov, raziskavam napodročju pospeševanja pridobivanja energije izobnovljivih virov ter obnovi in izgradnji enot,ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.Zelena energija 400x300.ai 1/22/09 3:03:37 PMEnergija prihodnostiZelena energija je naš prispevek k boljčistemu okolju. Pridružite se nam!www.elektro-ljubljana.sipromocija

40 LogistikaLOGISTIKAEOL-43-april-April-09Jože VolfandProizvodna logistikaPot do rodovnika izdelkaProcesna in materialnasledljivost v proizvodnji, šeposebej v nekaterih panogah,postaja prva tema, kovodstva podjetij iščejo potiza učinkovito obvladovanjecelotnega poslovanja. Todainformatizacije poslovnihin proizvodnih procesov nezahteva le nuja po večjikonkurenčnosti, pač pa tudistrožja evropska regulativa, kiželi potrošnika bolj zaščititi,kot ga je doslej. Stroka govorio življenjskem ciklu izdelka,tisti, ki prodajajo informacijskesisteme, o rodovnikuizdelkov. Podjetje Metronik,ki je lani postalo polnoletno,ponuja industriji raznovrstnesisteme za avtomatizacijo ininformatizacijo. Proizvodnainformatika je njihovaspecializacija, programMePIS pa je zanimiv posebejza živilska in farmacevtskapodjetja. Na vprašanja staodgovarjala Tomaž Zver, univ.dipl. ing. el, in dr. AlenkaŽnidaršič.dr. Alenka ŽnidaršičV podjetju ste razvili proizvodniinformacijski sistem MePIS in gatrgu ponudili kot celovito rešitev zaobvladovanje sledljivosti in varnostiproizvodnje. Katere informacije dajenaročniku, v katerih panogah je najboljuporaben?Proizvodni informacijski sistem MePIS je modularenin konfigurabilen produkt. Z njimlahko zagotovimo celovito informacijsko podporoproizvodnim procesom. Poleg vodenjaproizvodnje, upravljanja kakovosti in obvladovanjaučinkovitosti je zagotavljanje procesnein materialne sledljivosti ena ključnih funkcionalnostisistema MePIS. Ta funkcionalnost jeneposredno povezana s proizvodno logistiko,saj omogoča vpogled v dejanske materialne inprocesne tokove ter v zaloge.Uporabnikom v proizvodnji daje sprotne informacijeo izvajanju delovnih nalogov, kotzahteva operativni plan izdelanih izdelkov,tudi polizdelkov in končnih izdelkov, o porabljenihsurovinah, ključnih procesnih, tehnološkihin ambientalnih parametrih, dejanskiporabi energentov, ključne podatke o kakovosti,zastojih, izkoriščenosti in razpoložljivostiproizvodne opreme, tehnični in stroškovniučinkovitosti, vse tisto, kar je za poslovanje bistvenegapomena.Sistem MePIS je primeren za vse industrijskeTomaž Zverpanoge. Bolj primerno vprašanje, na kateregamora odgovoriti posamezno industrijsko podjetje,ne glede na panogo, je vprašanje pomenain dodatne vrednosti namenskega informacijskegasistema. V informatizacijo proizvodnjevlagajo proizvodna podjetja, ki imajo jasnoposlovno vizijo in nastopajo na globalnemkonkurenčnem trgu. Primeri dobre prakse vsvetu in Sloveniji pa kažejo, da bolj zapleten indinamičen, kot je proizvodni proces z velikimštevilom različnih izdelkov, majhnimi serijami,kratkimi odzivnimi časi in drugimi posebnostmi,večji je pomen sistema MePIS.Na roko vam gre zahtevna evropskaokoljska regulativa, tudi zaradi zaščitepotrošnika, predvsem ko gre za živilskoin farmacevtsko industrijo. Kaj vse lahkozagotavljate z vašim produktom?Dinamične spremembe na področju zakonskeregulative pomenijo velik pritisk na proizvodnapodjetja. V zelo kratkem času se morajoprilagoditi novim zahtevam. To pa je mogočedoseči le z namenskim proizvodnim informacijskimsistemom, ki je povezan s proizvodniminapravami in je dobro integriran s poslovniminformacijskim sistemom. Jedro sistemaMePIS predstavlja univerzalna, storitvenousmerjenaaplikacijska platforma, ki omogočaunificirano obdelavo in združevanje podatkov

EOL-43-april-April-09 Logistika 41iz različnih podatkovnih virov. Poleg vodenjaproizvodnje, upravljanja kakovosti in obvladovanjaučinkovitosti je zagotavljanje procesnein materialne sledljivosti ena ključnih funkcionalnostisistema MePIS. Poleg univerzalnerešitve MePIS smo razvili dve specializiranirešitvi, MePIS Food za živilsko industrijo inMePIS LS za farmacijo.Med našimi strateškimi partnerji, uporabnikisistema MePIS, so že danes vodilna slovenskaproizvodna podjetja: Krka, Lek, Trimo, EtaCerkno, Skupina Droga Kolinska, Ljubljanskemlekarne, Skupina MIP, Celjske mesnine,Žito, Proconi, Acroni.MePIS tržite kot produkt lastnegaznanja. Kaj je vaše, kaj je kupljeno?Če primerjate doseženo kakovostsledljivosti v slovenski industriji zevropsko in svetovno prakso, kje jeSlovenija?Razvojna in izvedbena ekipa v Metroniku šteje55 inženirjev, od tega imamo 10 magistrov in 3doktorje znanosti. Strokovno smo zelo močni.Zato se lahko naše stranke pri uvajanju novihMePIS rešitev zanesejo na nas. Sistem MePISje sicer razvit na osnovi aplikacijske platformeMX-FRAME in vključuje standardne aplikativnegradnike GE Fanuc Proficy. GE FanucIntelligent Platforms je vodilni svetovni proizvajalecopreme in rešitev za področje avtomatikein proizvodne informatike. Je dolgoletenMetronikov partner.Aplikacijska platforma za NET tehnologijo– MX FRAME pa je v celoti rezultat Metronikovegarazvoja. MX-FRAME nudi celovitopodporo za razvoj, izvajanje in vzdrževanjekompleksnih več-uporabniških poslovnih rešitevbrez programiranja. Uporaba aplikacijskeplatforme MX-FRAME prinaša našim poslovnimpartnerjem učinkovito implementacijoaplikativnih rešitev ter dolgoročno varnost inrazvoj.To je v zdajšnjem kriznem času zagotovododana vrednost. Kako lahko torejvlaganje v avtomatizacijo oziromainformatizacijo proizvodne logistikepomaga podjetjem v krizi?Ravno v kriznih časih, ko trg od podjetij zahtevabolj agresiven in na nek način tvegan nastopna trgu, se bodo pokazale glavne prednostidobre avtomatizacije in informatizacije v proizvodnji.Tista podjetja, ki imajo proizvodnoinformatiko urejeno, lahko sproti spremljajosvoje stroške, učinkovitost proizvodnje, poraboenergije na enoto proizvoda, kakovostin številne druge parametre, ki jim na nivojuizmene lahko povedo, ali proizvajajo z izguboali z dobičkom. Uporabniki naših sistemov, direktorjiproizvodnih obratov imajo vsakih 15minut možnost vpogleda v sveže ključne proizvodneparametre – kakovost, količine, stroške,zastoje. Te informacije jim pomagajo, dalahko kvalificirano ukrepajo, takoj ko pride doneugodnih situacij in s tem izboljšajo kakovostsvoje proizvodnje. V ta okvir sodi tudi nadzornad energetsko učinkovitostjo, ki je sestavnidel naših sistemov.Ali Slovenija in EU spodbujata, tudifinančno, procese avtomatizacije ininformatizacije v podjetjih?Tehnoloških izzivov za razvoj novih generacijrešitev, izdelkov in storitev s področja avtomatizacijein informatizacije je veliko. Identificiraneso v programih evropskih tehnološkihplatform in v okviru drugih strateškihiniciativ 7. okvirnega programa za raziskavein razvoj EU ter ustreznih slovenskih iniciativ.Navedene strateške iniciative s strani EUin Slovenije ponujajo možnost sofinanciranjastrateških raziskovalno-razvojnih projektov,ki vzpodbujajo ponudnike rešitev k razvojunovih, visoko-tehnoloških (inovativnih) intudi (globalno) konkurenčnih izdelkov, ki seimplementirajo v slovenskih proizvodnih podjetjih.S tem se želi doseči na eni strani večjopovezanost industrije, ponudnikov rešitev inraziskovalnih institucij, na drugi strani pa krepitevkonkurenčnosti slovenskih proizvodnihpodjetij na globalnem trgu. V večini primerovse za prijavo projekta pričakuje oblikovanjerazvojnega, tehnološkega konzorcija - proizvodnopodjetje, ponudnik rešitev, razvojnainstitucija, ki ga vodi ali proizvodno podjetjeali ponudnik rešitev.S katerimi podjetji ste sodelovali?To so Krka, Lek, Trimo, Droga Kolinska indrugi. Pri projektih smo pogosto sodelovalitudi z univerzitetnimi institucijami – s Fakultetoza elektrotehniko v Mariboru, Fakultetoza menedžment v Kopru. Sodelovanje v trikotnikuuporabnik – Metronik – univerzitetnainstitucija nas je že nekajkrat pripeljalo do zelokakovostnih in inovativnih rešitev, ki jih je finančnopodprla tudi država.Kako lahko zagotovite nadziranjeučinkovitosti pakirnih linij v proizvodnjiali pa identificirate ozka grla?Tehnološko sodobna in avtomatizirana proizvodnaoprema še ne zagotavlja učinkoviteproizvodnje. Hiter pregled razmer v slovenskiindustriji pokaže, da večina proizvodnihpodjetij v praksi izvaja proizvodne procesepod evropskim povprečjem. Ustrezna informacijskapodpora za menedžment je lahkoključna za “tek” pred konkurenčnimi tekmeci.Med funkcionalnostmi sistema MePIS je tudiobvladovanje proizvodne učinkovitosti naosnovi merjenja skupne učinkovitosti opremepreko kazalnika OEE (Overall Equipment Efficiency).Z implementirano metodologijo OEEzagotavljamo obvladovanje učinkovitosti proizvodnihprocesov, ki jih je možno izvajati navisoko avtomatiziranih proizvodnih linijah nasistematičen način.MePIS modul za obvladovanje učinkovitostizagotavlja transparentno obravnavo vzrokovza neučinkovitosti, med katerimi lahko navedemozastoje zaradi okvar strojev, menjaveproduktov, slabe embalaže, neustrezne kakovostisurovin, organizacijskih problemov itd.Zato predstavlja MePIS dobro orodje za proizvodnimenedžment, ker omogoča ažurnospremljanje proizvodne učinkovitosti in sprejemanjeukrepov v smeri večje učinkovitosti.Aktivna uporaba tovrstnih sistemov pri vodenjuvodi k večji proizvodni učinkovitosti in stem tudi k večji konkurenčnosti na regionalnemin globalnem trgu.Kje vidi Metronik poslovne in razvojneizzive na trgu? Ali se pozna kriza priupadanju naročil?Sistemi za avtomatizacijo farmacevtske proizvodnje,sistemi za avtomatizacijo in nadzorzgradb in proizvodni informacijski sistemi, kismo jih razvili v Metroniku, so zanimivi tudina tujih trgih. Ne glede na to, ali se pogovarjamos strankami v Sloveniji, BiH, Srbiji ali Rusiji,stranke zahtevajo najnovejše in najnaprednejšerešitve, saj se zavedajo, da le na ta načinlahko obstanejo v močni globalni konkurenci.Med poslovnimi izzivi je na prvem mestu postativodilno podjetje v EU, ki ponuja celotennabor rešitev za avtomatizacijo in informatizacijoproizvodnih procesov za farmacevtskoindustrijo. Poleg tega želimo postati največjisistemski integrator na segmentu avtomatikein proizvodne informatike v regiji na naslednjihsegmentih: avtomatizacija tehnološkihprocesov, avtomatizacija in računalniški nadzorenergetskih sistemov in klimatizacije, obvladovanjeproizvodne učinkovitosti (OEE) inproizvodni informacijski sistem MePIS.V Metroniku iz leta v leto povečujemo našoprodajo v tujini. Tako bo v letu 2009 naša prodajav tujini presegla 4 milijone evrov oziroma30 % skupnega prometa. Že leta uspešnodelujemo v vseh državah bivše Jugoslavije inv Rusiji, zaradi lažjega dela in boljše podporestrankam pa smo v Zagrebu in Beogradu odprlipodjetji, v katerima danes zaposlujemo večkot 20 strokovnjakov.Kakšna je vizija proizvodne logistike,katerih vrhunskih rešitev v sledljivosti selahko nadejamo?Razvoj sistemov in rešitev za področje avtomatikein proizvodne informatike, vključno sproizvodno logistiko, poteka globalno. Gonilorazvoja je vsekakor vedno večja konkurenčnostna globalnem trgu, ki od proizvajalcevzahteva fleksibilno, racionalno in zanesljivoproizvodnjo, vedno večjo kakovost in sledljivostpostopka proizvodnje. Zato ni presenetljivo,da največ novih rešitev prihaja iz ZDA, kjerje konkurenčnost največja. Je pa ta tehnologijatakoj dosegljiva v Evropi in pri nas. Metronikže več kot 15 let sodeluje z vodilnimi ameriškimipodjetji na področju avtomatike.Production LogisticsTracing a Product’s PedigreeProcess and material traceability in production,notably in some of its branches, isbecoming the main topic in companieslooking for ways to effectively manage alltheir business operations. Computerisationof business and production processes is notjust a requirement dictated by the need forgreater competitiveness, but also by stricterEuropean regulations aiming to provide betterconsumer protection than ever before.Members of the profession talk of productlife cycles, while sellers of information systemstalk of product pedigrees. Metronik,a company that turned 18 last year, offersvarious automation and computerisationsystems for the industry. It specialises inproduction informatics. Its MePIS solution isparticularly interesting for pharmaceuticaland food and beverage companies.

42 LogistikaKakovostEOL-43-april-April-09Uroš Kramar, mag.Doc. dr. Bojan Rosi 1in logistikaVpeljevanje principov kakovosti na področjemobilistike in logistikeV predstavljenem članku se bomo v treh delihdotaknili problema kakovosti na področjumobilistike in logistike. Kakovost tistega, karpočnemo, je v konkurenčnem svetu postala neveč zgolj konkurenčna prednost, temveč nujaza preživetje. Povezanost sveta in globalizacijskiprocesi silijo ljudi k upoštevanju principovkakovosti pri vsem kar počnejo.V prvem delu bomo predstavili izzive na področjumobilnosti ljudi. Drugi del raziskuje principekakovosti in menedžerska orodja, medtemko v tretjem delu prikazujemo možne povezavemed kakovostjo in logističnimi procesi.UvodMobilnost in logistika sta dva izmed glavnihkomponent urbanega življenja povsod po svetu.Mobilnost blaga, oseb, energije in informacijje bistvena sestavina konkurenčnosti evropskeindustrije in storitev.Za posameznike predstavlja želja po povečanjudohodka in boljših življenjskih pogojih,poleg želje po odkrivanju novega okolja, drugonajpomembnejše gonilo mobilnosti, zatoje mobilnost močno povezana in odvisna odgospodarskih dejavnikov. V želji po kakovostnemživljenju se vsakodnevno odpravljamona razne destinacije (nakupi, iskanje zaslužka,iskanje znanja …).Želja po mobilnosti 2 je posledica potrebe in sodobneganačina življenja, da čim hitreje premostimoprostorske razdalje med posameznimikraji. Je ena izmed osnovnih potreb civilizacije.Velja za osnovno pravico 3 vsakega človeka.Glede na različne možnosti zadovoljevanjapotreb po mobilnosti je zanimivo raziskati,na podlagi katerih faktorjev se ljudje odločajoza izbor posamezne vrste prevoza. Raziskavekažejo, da se ljudje odločamo na podlagi vrsterazličnih faktorjev, med katerimi so na prvihmestih hitrost, udobnost, varnost in cena. Nasliki 1 so prikazani dejavniki, ki vplivajo nanašo odločitev glede vrste prevoza.Trajnostna mobilnostSlika 1: Primer dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o mobilnostinagon /lov, nabiranjetransportnakultura /mentalitetaprometnasocializacijaoptimizacijaenergijeslika /sprejemljivostsocialnifaktorjičaskulturni inbiološki faktorjivarnostNekateri od učinkov povečane mobilnosti in stem prometa so pozitivni 4 . Ljudje danes potujejona večje razdalje kot v preteklosti. Povečaleso se njihove možnosti izbire življenjskegaprostora, dela in igre. Podjetja so se prestrukturiralav večje ali bolj specializirane enote intako povečala produktivnost.Povečana potreba po mobilnosti pa je v sodobnihdružbah ustvarila tudi situacijo, v kateri somnogi prometni sistemi preobremenjeni 5 . Šeposebej pomembni so problemi v urbanih okoljih,ki so povezani z dostopnostjo. Pojavljajo sepogosti zastoji, onesnaževanje zraka, hrup inzmanjšanje kakovosti življenja. S tem se je povečalotveganje izgube socialne in ekonomskeprosperitete prizadetega območja.Vse več ljudi kupuje avtomobile, posledica tegapa je vedno večja odvisnost od osebnega prevoza,manj denarja tako ljudje namenijo javnemuprevozu in urbanističnemu razvoju, tako v mestihkot na podeželju. Veliko storitvenih dejavnosti(trgovine, bolnišnice …) je centraliziranih,pogosto na lokacijah, dosegljivih samo z avtomobilom.Zato tistim brez avtomobila to predstavljavedno večji problem in jih diskriminira.stroškiracionalnivedenjskifaktorjifaktorjimobilnostimaterialnivedenjskifaktorjizdravjeudobjejavnakoristčustvenifaktorjisituacijskipogojidostop doinformacijprivlačnostužitek /veseljemožnostvplivanjaponudba /objektivnaizbiraVir: Pressl in Reiter, 2008 v Kramar, 2008Povečanje uporabe osebnih vozil, ki kroži znotrajnaseljenih območij, povečuje zmanjšanomobilnost in daljša potovalne čase za celotnopopulacijo. Pri tem je treba upoštevati še omejenostprostora. Lahko govorimo o zmanjšanikakovosti prevozov, kar se kaže skozi manjšidelež javnega potniškega prometa. Priča smo»začaranemu krogu«, kot ga prikazuje slika 2.Posledica takšnega razvoja dogodkov je visokapreobremenjenost mest, velike potrebe pofinančnih sredstvih, ki jih zahteva javni potni-1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Celje – Krško,Mariborska cesta 7, SI – 3000 Celje, e-naslovi kontaktnihoseb: uros.kramar@uni-mb.si; bojan.rosi@uni-mb.si2 Po napovedih bi naj dnevna povprečna mobilnost evropskihdržavljanov že presegla 50 kilometrov na dan.3 Znotraj članic Evropske unije je treba doseči izenačitev možnostipo mobilnosti vseh ljudi.4 Žal je tudi mnogo negativnih, ki pa jih je treba znati (in hoteti)dovolj celostno obvladovati.5 Prometni zastoji na cestah stanejo gospodarstva držav EU122 milijard evrov letno. V prometnih nesrečah na cestahvsako leto umre 44.000 ljudi, poškodovanih pa jih je milijon(območje Evropske unije). Sicer kažejo zadnje analize, da seje npr. varnost v cestnem prometu izboljšala, saj se je številosmrtnih žrtev zmanjšalo za 17 % (Evropska komisija, 2006).

EOL-43-april-April-09 Logistika 43Slika 2: Začarani krog Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008Nižja kakovost JPManj uporabnikov JPNižji dohodki JPVeč avtomobilovVečja gnečaPočasnejši JPV Beli knjigi iz leta 2001 (Evropska komisija,2001) so določeni glavni izzivi, ki ljudem inpodjetjem v vsej Uniji nudijo visoko stopnjomobilnosti in so inovativni pri iskanju rešitevza povečevanje učinkovitosti in trajnosti rastočegaprometnega sektorja.Znižana oskrba JPMestna središča manjzanimivaPrenos dejavnosti naobrobje mestški promet in izguba deleža potnikov, s katerimse srečujejo operaterji.Od učinkovitosti in uspešnosti (raz)reševanjaproblematike naraščanja prometa ni odvisnasamo mobilnost ljudi in blaga, temveč tudiskupna kakovost življenja.Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanjeučinkovite in enakopravne mobilnosti za vse,ob zmanjšanju nezaželenih stranskih učinkov.Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti,da je potreba po premikanju zadovoljena,vendar ob nižjih stroških, manjših stranskihučinkih, tveganju in porabi naravnih virov.Širjenje mestVeč ljudi odvisnih odavtomobilaVeč cestVodilo trajnostne mobilnosti je torej zadovoljitipotrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenemzmanjšati promet (Fokus, 2008).Trajnostni razvoj prometa mora izpolnjevatigospodarske, družbene in okoljske potrebe.Učinkoviti prometni sistemi so bistveni za blaginjosveta, saj imajo velik vpliv na gospodarskorast, družbeni razvoj in okolje. V Evropipredstavlja prometna industrija približno 7 %BDP-ja in približno 5 % zaposlenih. Je pomembnagospodarska panoga sama po sebi inpomembno prispeva k delovanju evropskegagospodarstva kot celote (Evropska komisija,2006).Kot možne ukrepe, ki bi omogočili trajnejširazvoj prometa in bi kar najmanj vplivali nakakovost življenja, se navajajo tudi pravicepotnikov za bolj kakovostnim prometnim sistemom.Ukrepi, ki jih bo v prihodnje treba šeokrepiti, tako vsebujejo vpeljevanje upravljanjas kakovostjo v osnovne zadolžitve snovalcevtrajnostnega razvoja prometa.Javni potniški prometV želji, da bi javni prevoz uspešno konkuriralosebnemu avtomobilu, je nujno vpeljevanjemenedžmenta kakovosti. Le kakovosten javnipromet bo uspel izrabiti prednosti, ki jihta način prevoza ponuja. V raziskavah o pomembnostijavnega prometa, ki so potekale vEvropski uniji, so med drugim bile ugotovljenenaslednje prednosti (Portal 2003):• manjša poraba energije (potnik/km),• predstavlja nižje skupne stroške za državo,• ponuja mobilnost za vse,• zavzema manj prostora v infrastrukturi,• ima nižjo stopnjo onesnaževanja,• je varnejši od zasebnega avtomobila,• pomaga vzdrževati kakovost življenja, trajnostnozaposlenost in razvojni potencial,promocija

44LogistikaEOL-43-april-April-09• predstavlja “dodano vrednost” tako posameznikomkot celotni skupnosti.Prehod iz osebnih avtomobilov v sredstva javnegapotniškega prometa ima pozitivne posledicepredvsem v mestih in primestnih območjihter pomembno prispeva k dvigu kakovostiživljenja in zmanjšanju negativnih vplivov naokolje – na to dejstvo bi morali biti še posebejpozorni. Takšne spremembe v načinu razmišljanjain ravnanja pa bo omogočal le sistemjavnega potniškega prometa, ki bo hkrati izpolnjevalkriterije atraktivnosti in trajnosti.V tabeli 1 lahko vidimo pozitiven učinek povečanegadeleža javnega prevoza na strošekskupnosti. Strošek skupnosti za prevoz v mestihz visokim deležem javnega prevoza je dodvakrat nižji od mest, kjer prevladuje prevoz zosebnimi avtomobili. Ta razlika pomeni letniprihranek 2.000 € na prebivalca. Mesta z nizkimistroški prevoza so ponavadi tista, kjer jevlaganje v javni promet največje.Tabela 1: Strošek skupnosti za prevoz in deležjavnega potniškega prometaDelež javnegaprevoza (%mehaniziranih inmotoriziranih poti)Strošekskupnosti zaprevoz(% BDP)1995 2001 1995 2001Ženeva 18,8 21,7 10,2 9,4London 23,9 26,8 8,5 7,5Madrid 23,4 29,1 12,2 10,4Pariz 27,1 27,5 6,8 6,7Dunaj 43,2 46,6 6,9 6,6Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008Tudi na področju prihranka z energijo soraziskave pokazale, da povečan delež javnegapotniškega prometa pozitivno vpliva na poraboenergije (tabela 2). Prihranek energije medmesti z visokim deležem javnega prevoza inmesti s prevozom večinoma z osebnimi vozilipredstavlja letno okoli 500 do 600 l bencina naprebivalca. Mesta, ki so uspela povečati deležjavnega prevoza, kolesarjenja in hoje, so zasledilaznižanje rabe energije na prebivalca.Tabela 2: Vpliv izbora sredstva na rabo energijeDeležkolesarjenja,hoje in JP (%)Povprečna rabaenergije prevozana prebivalca (MJ)1995 2001 1995 2001Atene 34,1 40,9 12.900 12.600Ženeva 44,8 48,8 23.600 19.200Rim 43,2 43,8 18.200 17.100Dunaj 62 64 10.700 9.050Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008Pozitiven prispevek javnega načina prevozaje opazen tudi na področju rabe prostora inobremenjenosti prometnih poti. Glede na povprečjezasedenosti avtomobilov lahko damoprimerjavo: 75 ljudi lahko prepeljemo s 60osebnimi vozili ali z enim avtobusom.Potreba po kakovostiGlobalizacija in povečana dostopnost do informacijvplivata na visoko stopnjo konkurenčnosti,kjer prebivalci vseh socialno-ekonomskihskupin v vseh vidikih življenja vedno bolj vrednotijolastnosti storitev za potrošnike. Kakovostigra vedno pomembnejšo vlogo pri našihodločitvah. To se pozna tudi v prometu, zlastipri naših odločitvah o izbiri načina prevoza.Vsako leto se na prebivalca opravi 1.000-1.300potovanj z eno od razpoložljivih oblik mobilnosti,kar pomeni, da se v EU opravi približno500 milijard potovanj (v Sloveniji približno 2milijardi). (Portal, 2003).V večini primerov imajo ljudje prosto izbiroglede načina prevoza. Odločajo se glede kriterijev,kot so razpoložljivost, cena, prestiž in podobno,vendar vsakokrat tudi glede dejavnikovkakovosti, ki jih tak način prevoza nudi.Za največjega konkurenta javnemu načinuprevoza, to je osebnemu avtomobilu, je kakovostosrednja tema že zelo dolgo časa. Izdelovalciavtomobilov se močno trudijo, dabi čim bolje zadovoljili potrebe voznikov insopotnikov, jim nudili čim večje ugodnosti innaredili vožnjo z njimi čim bolj prijetno. Takoso avtomobili opremljeni s klimatskimi napravami,prilagodljivimi, tudi ogrevanimi sedeži,glasbenimi sistemi in podobnim. Izdelovalci setorej nenehno trudijo, da bi zadovoljili uporabnikein naredili vožnjo kar se da kakovostno.Pri tem pomeni visoka kakovost tudi velikokonkurenčno prednost na močno konkurenčnemtrgu.Javni način prevoza mora torej tekmovati zvedno bolj izpopolnjenimi osebnimi vozili, kiso vedno bolj dostopna. Povečalo se je številoljudi z vozniškimi dovoljenji, kar pomeni, daima vedno več ljudi možnost, da se preusmerijoiz uporabe javnega prevoza na osebnega, šeposebej takrat, ko niso zadovoljni s kakovostjo,ki jo ta nudi. Z drugimi besedami to pomeni,da lahka dostopnost osebnih vozil predstavljamočno konkurenco javnemu potniškemu prometu,kar daje javnemu načinu prevoza nalogo,da izboljša svojo kakovost, če želi obdržatipotnike in pridobiti nove. Ob vedno večjemodpiranju trga tržnim zakonitostim bo pomembnostkakovostnih storitev še toliko večja.Menedžment kakovostiPri vpeljevanju kakovosti je nujno potrebenpogled s strani kupca. Ni dovolj, da neko stvardelamo dobro, če ta ni v skladu s pričakovanjikupcev. Kupec je tisti, ki bo na osnovi zaznanein pričakovane kakovosti »določil«, kakouspešni smo. Upoštevanje zahtev kupcev jetreba vpeljati v vse procese zagotavljanja storitveali blaga.Zaradi značilnosti javno-prevozne storitve jeto še posebej pomembno. Da pa bomo pri temuspešni, je nujno sodelovanje operaterjev injavnih oblasti. Prav tako morajo biti jasno določenipogoji poslovanja. Treba je določiti kriterijekakovosti in jih s pomočjo menedžerskihorodij vključiti v proces zagotavljanja storitvejavnega potniškega prevoza.Izboljšanje kakovosti v javnem potniškem prometuje odvisna od delovanja na treh področij(Quattro, 1998):promocija

EOL-43-april-April-09 Logistika 45• Stimuliranje okolja javnega potniškegaprometa. Z okoljem je mišljeno politično,regulativno in zakonsko okolje, ki vpliva nastrukturo in organiziranost.• Uporaba najboljših orodij. K orodju štejemokoncesije, pogodbe in učinkovito kontroloter nadzor izvajanja.• Vpeljevanja najnovejših principov menedžmentav prakso. Uvedba menedžmentakakovosti potrebuje nenehno izpopolnjevanjena podlagi novih izkušenj in novihzahtev uporabnikov javnega prevoza. Upoštevanjeprincipov menedžmenta kakovostizahteva sodelovanje vseh zaposlenih, ki morajoskupaj stremeti k zadovoljevanju uporabnikov.Skupna kakovost javnega potniškega prometaje sestavljena iz niza kriterijev, ki predstavljajopotnikov pogled na storitev. Razdelimo jih vnaslednje skupine (Slovenski standard, 2003):1. Razpoložljivost - obseg ponujene storitve vgeografskem in časovnem smislu in njegovafrekventnost.2. Dostopnost - dostop do sistema javnegaprevoza, ki vključuje povezanost z drugiminačini prevoza.3. Informacije - sistematično posredovanjeinformacij o sistemu javnega prevoza, ki pomagauporabnikom pri njihovem planiranjuin izvedbi potovanja.4. Čas - časovni vidik, ki je značilen za izvedboin planiranje potovanja.5. Odnos do uporabnikov - elementi storitve,ki so uporabljeni na način, da dosežejo največjomožno skladnost med standardi storitvein katero koli zahtevo vsakega posameznika.Slika 21: Zanka kakovosti na nivoju javnega prometnega sistemaMerjenje zadovoljstvauporabnikovKONČNI UPORABNIKIPotniki in meščaniPričakovanakakovostZaznanakakovost6. Udobje - elementi storitve, ki omogočajoudobnejšo potovanje oz prevoz.7. Varnost potnikov - občutek varnosti je odvisenod aktivnosti, ki so oblikovane tako,da jih potnik lahko zazna.8. Okolje - vplivi na okolje kot rezultat delovanjajavnega prevoza.Kakovost mobilistike – javnegapotniškega prometaČe hočemo, da postane javni potniški prometnisistem učinkovito nadomestilo za uporaboosebnih avtomobilov, morajo biti zahteve pokakovosti čim bolje izpolnjene. Vendar so vsete komponente kakovosti manj učinkovite, čeceloten sistem ni medsebojno povezan. DobroCiljnakakovostDejanskakakovostAKTERJI STORITEVMerjenje kakovostiizvajanjaOperator, oblasti, policija, cestna upravaVir: AFNOR v Quattro, 1998; Slovenski standardi, 2003; Portal 2003aizurjeno osebje (strokovno podkovano in motivirano)je bistveno za doseganje teh kriterijevkakovosti (Kramar, 2008).Pripravljenost potnikov za plačilo storitevjavnega prevoza je odvisna od tistih »drobnihznačilnosti«, katerim pripisujejo potniki največjipomen. Informacije, ki jih pridobimo zanalizo teh značilnosti, je potrebno primerjatis cilji, ki si jih postavijo operaterji ali javneoblasti z veljavnimi standardi.Na podlagi raziskav Evropske unije na področjukakovosti v javnem potniškem prometu jebila razvita zanka kakovosti. Ta razlaga različnestopnje kakovosti, ki se pojavljajo s straniuporabnikov in s strani ponudnikov storitev

46 Logistikaprevoza. Je model, ki predstavlja dinamičniproces izboljšav, s katerim želimo definiratipotreben nivo kakovosti storitve javnega potniškegaprometa in identificirati prioritetnapodročja, katerim je treba dati največji poudarek.Rezultira iz vrste interakcij med dvemasvetovoma s povsem drugačnima stališčema –med svetom uporabnikov in svetom ponudnikov.Namen zanke je povezati pričakovanja inznačilnosti trga s proizvodnjo storitev za ta trg.Je osnovno orodje menedžmenta za določanjekakovosti storitev javnega potniškega prometa(Kramar, 2008).Izboljševanje učinkovitosti in kakovosti storitevpomeni odpravljanje razlik med štirimiravnmi kakovosti:• Razlika med pričakovano in zaznano kakovostjopredstavlja stopnjo zadovoljstva uporabnikov.Vrzel se pojavlja predvsem s straniuporabnikov (kupcev storitev javnega prevoza).Merjenje vrzeli daje informacije, če bodouporabniki ponovno uporabili javni prevoz.• Razlika med ciljno in dejansko kakovostjopomeni učinkovitost zagotavljanja storitvejavnega prevoza. Vrzel nastane s strani operaterjevoz. ponudnikov storitve. Merjenjevrzeli omogoča ugotavljanje učinkovitostioperaterja. Razlogi za nastanek vrzeli solahko zelo različni. Najprej pomislimo, da»peša« učinkovitost operaterjev, vendar jelahko tudi posledica nerealističnih zahtevuporabnikov, ki jih ne moremo doseči, podcenjevanjapolitičnih, socialnih ali ekonomskihpritiskov na operaterja, velikih naravnihnesreč, stavk ali podobno.• Vrzel med pričakovano in ciljno kakovostjopredstavlja stopnjo, do katere so ponudnikisposobni zagotoviti pričakovanjauporabnikov. Velika vrzel pomeni, da pričakovanjauporabnikov niso zadostno pokritas strani snovalcev javnega prevoza. Vrzel sepojavi, ker cilji niso postavljeni v skladu spričakovanji kupcev – uporabnikov. Vrzelse lahko pojavi tudi, ker cilji niso dovolj natančnodefinirani.• Do razlik prihaja tudi med zaznano kakovostjoin dejansko kakovostjo. Vrzel mednjima predstavlja nepoznavanje sistema sstrani uporabnikov in pomanjkljive marketinškedejavnosti ponudnikov sistema naprimer slabe informacije o storitvah tudi sstrani okolja (javno mnenje, naklonjenostjavne oblasti …).(V nadaljevanju bomo natančneje predstaviliorodja, s katerimi lahko izboljšamo kakovosttako na področju mobilnosti ljudi kot na področjulogistike.)SklepEOL-43-april-April-09Potreba po povečani vlogi javnega potniškegaprometa je močno povezana s cilji prometnepolitike in smernicami trajnostnega razvoja.Javni prevoz ima mnoge prednosti, kot somanjša poraba energije, nižji skupni stroški zadržavo, mobilnost za vse, nižja stopnja onesnaževanja,večja varnost in dodana vrednost takoza posameznika kot za celotno skupnost.Pri oblikovanju kakovostnega javnega potniškegaprometa je pomembno upoštevanje kriterijevkakovosti, ki so pokazatelj zadovoljstvakupcev oz. potnikov. Kriteriji definirajo ciljnapodročja, na katerih imajo potniki določenapričakovanja in zahteve glede kakovosti. Ti kriterijiso uporabni za definiranje stopnje kakovosti,ki jo mora doseči javni prevoz, in za določanjeodgovornosti v koncesijskih pogodbah.Pokazatelj kakovosti javnega potniškega prometaje odvisen od zmanjševanja vrzeli medrazličnimi stopnjami kakovosti: zaznano kakovostjo,pričakovano kakovostjo, ciljno kakovostjoin dejansko kakovostjo. Pogosto se dogaja,da je razkorak med pričakovanji kupcev– potnikov in dejanskim stanjem prevelik, karmočno vpliva na odločitev glede izbire načinaprevoza. Če želimo, da se bodo ljudje odločaliza javni prevoz, je nujno nenehno merjenjezadovoljstva potnikov in merjenje kakovostiizvajanja. Če tega ne merimo, ne moremoupravljati s kakovostjo. Le dejanski podatkinam omogočajo pravilne odločitve v smeri povečanekakovosti.Literatura in viri1. AFNOR. [2008]. French organization for standrardization.[online]. www.afnor.fr2. Evropska komisija. [2001]. Evropska prometnapolitika za 2010: čas za odločitev Bela knjiga.Bruselj.3. Evropska Komisija. [2006]. Naj Evropa ostane vgibanju - Trajnostna mobilnost za našo celinoVmesni pregled Bele knjige Evropske komisije oprometu iz leta 2001. Bruselj4. Evropska Komisija. [2007]. Za novo kulturo mobilnostiv mestih. Zelena knjiga. Bruselj5. Fokus, društvo za sonaraven razvoj. Trajnostnamobilnost. Fokus, društvo za sonaravenrazvoj,Zreče [online]: http://www.focus.si/files/Publikacije/trajnostna_mobilnost.pdf (pridobljenoapril, 2008)6. Kramar, U., [2008]. Vpeljevanje principov managementakakovosti na področje javnega potniškegaprometa. Magistrsko delo , Fakulteta zalogistiko, Celje.7. Mezghani, M., [2006]. Sodoben in učinkovitsistem javnega prevoza, Lisbon. [online]: http://www.transportlearning.net/ (pridobljeno: maj,2008)8. Portal – Pisno gradivo. [2003a]. Benchmarking iupravljanje kakovosti v javnem transportu [online]:www.eu-portal.net (april, 2007)9. QUATTRO – 4th F.P. project – Quality approachin tendering/contracting urban public transportoperations – Final report [1998]. [online]: www.quattro-eul.nl/quattro/uk (pridobljeno, december,2007)10. Slovenski standard SIST EN 13816:2003 [2003]Transport – Logistika in storitve – Javni prevozpotnikov – Določitev kakovosti, cilji in merjenjekakovosti storitev. Transportation – Logisticsand services – Public passenger transport – servicequality definition, targeting and measurement

Zbirka Zelena SlovenijaPrva celovita strokovna publikacijaObnovljivi viri energije (OVE)v SlovenijiZakaj?Kaj?Vsebina publikacije:Kako bo, ali bo, Slovenija dosegla dogovorjeni cilj, to je 25 % deleža OVE v končni rabi energije?I. Strokovni prispevki:- Energetska politika Slovenije v novi razvojni paradigmi (mag. Silvo Škornik, MG)- Obnovljivi viri energije v energetski bilanci EU in položaj Slovenije (mag. Matjaž Malgaj, EU)- Obnovljivi viri energije so razvojni izziv Slovenije (mag. Hinko Šolinc, MOP)- Sončni potencial in trajnostni razvoj Slovenije (dr. Uroš Merc, Bisol)- Vodna energija kot strateška prednost Slovenije (mag. Djordje Žebeljan, HSE)- Elektroenergetska prihodnost je v pametnih omrežjih (dr. Maks Babuder, Elektroinštitut MilanVidmar)- OVE kot pomemben del energetske bilance in oskrbe z energijo Slovenije (mag. AndrejaUrbančič, mag. Damir Staničić, IJS)- Razvoj biogoriv v Sloveniji (dr. Marta Svoljšak, Petrol)- Slovenska tehnološka platforma za fotovoltaiko in pomen OVE (Franko Nemac, ApE)- Geotermalna energija v Sloveniji (mag. Andrej Lapanje s sodelavci, Geološki zavod Slovenije)- Novi sistem podpor za področje OVE in sledenje poreklu električne energije v Sloveniji (TomažLah, Javna agencija RS za energijo)- Električna vozila v Sloveniji in OVE (Miha Levstek, Društvo za električna vozila Slovenije)II.Primeri dobre prakse pri uporabi in umestitvi OVE v prostorIII. Promocijske predstavitve in tržna sporočila podjetij, ki proizvajajo OVE ali ponujajo tehnološkerešitve in druge storitve s področja OVEZaložnik: Fit media d.o.o.Kontakt: Cveta Gorenšektel.: 03 4266 706cveta.gorensek@fitmedia.siBodite med tistimi, ki se zavedajo, kaj je treba storiti za zeleno prihodnost Slovenije.Publikacija, v kateri ne smete manjkati!več informacij na www.fitmedia.sipromocija

promocija