Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si

Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.siI Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije I februar 2009 I številka 14 ICarina s priznanjem za dobro praksoInformacijska varnostna politikaVarovanje osebnih podatkovPriprave na reorganizacijoIntervju: dr. Matej Bohinc in Viktor Mikelj


[UVODNIK] > > > >InventuraLeto se je pričelo s predsedovanjem.V GCU je bila zapredsedovanje zadolženaekipa pod vodstvom Službegeneralnega direktorja.Čeprav nismo imeli prevelikihambicij, nam je z malosreče in velikim trudomnaših kolegov uspelo več,kot smo načrtovali. Mednajpomembnejše dogodkev času slovenskega predsedovanjana carinskempodročju lahko štejemosprejem posodobljenegacarinskega zakonika, sprejem dokumenta o bodoči vlogicarine v EU, odmevno konferenco na Brdu pri Kranju inše veliko bolj ali manj pomembnih stvari.Vse leto smo se ukvarjali s plačnim sistemom in na koncutik pred iztekom mandata dobili nov plačni sistem; sedajimamo specialiste pa razne vrste inšpektorjev, specialnein manj specialne, skratka, če vse skupaj seštejemo, smomenda na boljšem kot prej. Upajmo, da bo gospodarstvoizšlo iz krize in bo sposobno plačati obširendržavni aparat, katerega del smo tudi mi.Pripravljali smo se na reorganizacijo kontrolnih funkcijv službi, organizirali smo koordinacijo inšpekcij, ki je vnekaj mesecih začela delati čisto zares in se je dobro prijela.Z novim letom so zaživeli novi oddelki za nadzor, kiso nastali z združitvijo dosedanjih oddelkov za kontrolnezadeve, oddelkov za upravni postopek, prekrške in izterjaveter inšpektorjev oddelkov za trošarine. O razlogih,ciljih in pričakovanjih je bilo že precej napisanega. Vsiskupaj, predvsem delavci teh oddelkov, bomo morali nareditiše veliko, da se bo novost prijela in da bomo daliod sebe res največ.Leto 2008 so zaznamovali tudi stalni izpadi informacijskihsistemov in jeza tako carinikov kot naših partnerjev,ki so jim izpadi povzročali nemalo težav. Za izboljšanjeinformacijskega sistema je bilo ogromno narejenega.Naša velika težava je, da celoten informacijski sistemvzdržujejo zunanji izvajalci, ki ob težavah obtožujejoeden drugega. Ustanovili smo oddelek za centralnopomoč uporabnikom, ki je doživel pravi krst z reševanjemteh problemov. Zunanji izvajalci so se začeli zavedati, darešitev ni v valjenju krivde na drugega. Vključitev vsehodgovornih, predvsem izjemna skrb in vztrajanje generalnegadirektorja, ki se je dnevno vključeval v reševanjeproblematike, je prinesla rezultate in izboljšanje. Zagotovostanje še ni rožnato, je pa vsekakor veliko boljše,kot je bilo.Pomembno je bilo uvajanje projektov e-carine. Večinaprojektov je bila preteklo leto v fazi načrtovanja,izdelave specifikacij, programiranja, testiranja, v praksipa jih pričakujemo v prvi polovici letošnjega leta, največokrog 1. julija 2009, ki je končni datum za uveljavitevkar nekaj novih rešitev. Tako bomo dobili nov NCTS,ki bo narejen v našem okolju, 2. fazo ECS, ICS, EORI… Že v začetku marca pričakujemo novi avtomatiziranuvozni sistem – SIAIS, ki bo nadomestil sedanji CIS inbo pomenil slovo od črnih ekranov, ki so nas spremljaliskoraj dve desetletji. Lahko rečemo, da so leta od vstopaSlovenije v EU zaznamovana z velikimi spremembamiin uveljavljanjem novih sistemov. Najpomembnejeso naše delo zaznamovali uvedba NCTS, ECS, SIAES,SAT, izmenjava podatkov SLO–HR, sistem SRT za razpoznavoregistrskih tablic, MOIZ – dolgo pričakovanoenotno vnosno okno na izstopu, pa še druge novosti, kismo jih vpeljali v delo. Pri uvajanju teh sistemov smobili premalo pozorni na to, da ne gre samo za zamenjavoračunalniških aplikacij, ampak za popolnoma spremenjenovsebino našega dela. Tako smo v večini izpostavohranili dotedanji način dela. V letu 2009 moramo vsesile usmeriti v spremembo organizacije dela na našihblagovnih in tudi mejnih izpostavah. Brezpapirno poslovanjein uvedba poenostavljenih postopkov, ki na izvoznistrani pokrivajo že nad 80 % vseh opravil, na uvoznistrani pa se bo to zgodilo 1. marca letos, zahtevatapopolnoma drugačen pristop in način dela. O tem več vposebnem prispevku o prejemu priznanja dobre prakse,ki nam ga je podelil minister za javno upravo.Zelo uspešno smo izvedli pilotski projekt preizkusaznanja carinskih delavcev. Prek Sindikata carinikov Slovenijesmo prisluhnili željam delavcev. Pilotski projektso vodili kolegi iz Sektorja za tarifo, vrednost in porekloter kolegice iz Oddelka za izobraževanje. Lahko rečemo,da je bil uspeh bleščeč, za kar gre pohvala prav vsemorganizatorjem, predavateljem in seveda predvsemudeležencem, ki so z aktivnim sodelovanjem omogočiliuspešen zaključek projekta.Ne smemo pozabiti, da je bila izdelana Strategija delovanjacarinske službe ob vstopu Hrvaške v EU, ki jo jepotrdila Vlada RS.Naj zaključim ta uvodnik z mislijo, da je bilo v letu 2008narejenega veliko, da je carinska služba upravičila svojeposlanstvo, uvedla veliko pomembnih sprememb in sepripravila na novosti, ki jih pričakujemo v tem letu. Torej,hvala prav vsakemu od kolegov za njegov prispevek vletu 2008 z željo, da bi bilo leto 2009 še uspešnejše.Mag. Stanislav Mikuž,namestnik generalnega direktorja Carinske uprave RS2 │ CARINA.SI


[INTERVJU]Carinska služba bo ohranila položaj enegapomembnejših državnih organovZagotovitev ustreznega položaja Carinske uprave RSpo predvidenem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo boza slovensko carino zahteven organizacijski podvig, kiga lahko primerjamo z vzpostavitvijo slovenske carinskeslužbe, uvedbo novega carinskega zakona ali s preoblikovanjemob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Vtem prispevku želim opisati naše načrte in dosedanjeaktivnosti za čim boljšo prilagoditev predvidenimnovim razmeram.V prvi polovici lanskega leta smo v Generalnem carinskemuradu pripravili izhodišča za reorganizacijo Carinskeuprave Republike Slovenije zaradi morebitnegavstopa Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Junija2008 je Vlada Republike Slovenije ta dokument sprejelain s tem soglašala s smernicami za razvoj slovenskecarine.Širitev Evropske unije na Hrvaško bo imela na slovenskocarino velik vpliv. Ker bo po vstopu Hrvaške v EUmeja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaškopostala notranja meja EU, se na njej ne bo več izvajalcarinski nadzor. Na mejnih prehodih s Hrvaško,na katerih bo carinski nadzor ukinjen, je sedaj zaposlenih650 delavcev. Obseg dela se bo zmanjšal tudina področju carinjenja. Blago, ki se bo dobavljalo izHrvaške oziroma v Hrvaško, ne bo več predmet carinskihpostopkov uvoza oziroma izvoza. Sedanjidelež uvoznih in izvoznih deklaracij za Hrvaško jepribližno 36 %. Na podlagi temeljitih analiz predvidevamo,da bo za opravljanje nalog, za katere je carinskaslužba trenutno pristojna, od sedanjih 1790 zaposlenihpotrebnih še 1380 sodelavcev.Izhodišča za reorganizacijo se opirajo na dejstvo, daima slovenska carina precej prednosti pred drugimidržavnimi organi. Te so: regijska organiziranost, dobrorazvito e-poslovanje, dobra povezanost z gospodarstvom,zgledno sodelovanje z drugimi državnimiorgani in vzpostavljene mednarodne povezave. Imamoštevilna specialna znanja in široka pooblastila za izvajanjeinšpekcijskega nadzora, upravnih postopkov,izvršb, prekrškovnih postopkov in preiskovalnih dejanj.Imamo organizirane in dobro opremljene mobilneenote. Službi s takimi kvalitetami ne more biti težkoohraniti statusa enega pomembnejših državnih organov.Pri zagotavljanju statusa carine nam je v veliko oporosklep Sveta EU o prihodnji vlogi evropske carine, kiugotavlja, da so evropske carinske uprave edini državniorgani, ki imajo pregled nad celotno dobavno verigo inlahko zato skrbijo za varnost družbe, ščitijo finančneinterese Skupnosti, zagotavljajo konkurenčnost evropskegagospodarstva in odločilno prispevajo kpreprečevanju gospodarskega kriminala.V času do predvidene širitve EU na Hrvaško načrtujemopovečanje števila zaposlenih na letališču Brnik in v lukiKoper. Postopoma bomo povečevali vlogo kontrolnonadzornihfunkcij, povečevati bi se moralo tudi številomobilnih enot. Okrepili bomo nadzor nad trošarinamiin okoljskimi dajatvami. Povečale se bodo potrebe posodelavcih pri zbiranju statističnih podatkov o blagovnemprometu v okviru Skupnosti.Da bi bila na dan širitve EU razlika med potrebnimiin zaposlenimi uslužbenci čim manjša, že sedaj zaposlujemoizredno premišljeno. Na mejnih prehodihzaposlujemo le za določen čas. Za pravilne odločitvepri zaposlovanju redno merimo obremenjenost organizacijskihenot. Na podlagi rezultatov teh merjenjprerazporejamo sodelavce na mesta, kjer so obremenitvevečje. Večjo učinkovitost bomo dosegli tudiz oddelki za nadzor v carinskih uradih, z združitvijonekaterih izpostav in s spremembami v organizacijimobilnih enot. Ocenjujemo, da bi bilo ob realizacijipredvidenih kadrovskih ukrepov po vstopu Hrvaške vEU še 100 delavcev, ki jim z obstoječimi nalogami nebi bilo mogoče zagotoviti dela.To število bomo zmanjšali s pridobivanjem novih nalogza carinsko službo. Kot dobro organiziran državniorgan z veliko izkušnjami in znanja smo slovenski carinikiprepričani, da lahko prevzamemo tudi naloge, kisedaj niso v pristojnosti carine. Vlada RS se je zavezala,CARINA.SI │


[INTERVJU] > > > >da bo ob uvedbi vsakega predpisa, ki predvideva morebitnonovo nalogo, najprej presodila, ali lahko novonalogo dodeli Carinski upravi RS. Pri izvajanju tegasklepa moramo biti aktivni predvsem sami cariniki.Uspešni smo na primer pri kontroli vinjet. V postopkuso spremembe zakona o carinski službi, s katerimi binekatere vrste izterjav prenesli z davčne na carinskoupravo. Prizadevamo si, da bi do predvidenega vstopaHrvaške v EU pridobili čim več novih nalog, ki bodov začetku sicer dodatna obremenitev, v zaključni fazireorganizacije pa nam bodo nudile nove možnosti zaprerazporejanje sodelavcev.Kot vidite, usoda slovenske carine in slovenskih carinikovni prepuščena naključju. Izdelana so dobraizhodišča za reorganizacijo, sprejeti so ustrezni sklepi,potekajo potrebne aktivnosti. Proces prilagajanja pazahteva od vseh nas veliko znanja in dela ter zmožnostprilagajanja in pozitivnega odnosa do sprememb.Prepričan sem, spoštovane sodelavke in sodelavci, daboste dejavno in zavzeto sodelovali pri naših skupnihprizadevanjih za ohranitev pomembnega položaja carinskeslužbe.Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave RS< < < < [INTERVJU]»Vsaka znanost se da preprosto razložiti, čejo dobro obvladamo.«Dr. Matej Bohinc se je novembra 2008 upokojil.V carini je delal 32 let, vodil je laboratorij in bilgonilna sila njegovega razvoja. Ponosen je nasvoje delo z infrardečim spektrofotometrom,prevod pojasnjevalnih opomb k Harmoniziranemusistemu in poučevanje carinikov o uvrščanju blaga.V carinski laboratorij je dr. Matej Bohinc prišel leta 1976.V carino je prišel, kot sam pravi, davnega leta 1976 zInštituta Jožef Štefan. Takratni upravnik CarinarniceLjubljana Franc Sablič mu je položil na srce: »Če bostepridno delali, boste lahko tu do konca življenja. To jeslužba, ki bo obstajala toliko časa, dokler bo obstajaladržava.«V laboratoriju takrat skorajda ni bilo opreme aliinštrumentov. Blago so spoznavali kar z lastnimi čuti.Vzorec so na primer zažgali in nato opazovali, alikaplja, se kadi in kakšen vonj ima. │ CARINA.SI


[INTERVJU]»Ni čudno, da smo se tudi zmotili. Spomnim se dvehvelikih ‘kiksov’. V roki sem imel nekakšno penastogumo in jo zažgal. Kapljala je in gladko sem napisalacetobutirat. Dobili smo pritožbo, kakšen acetobutiratneki, to je vendar poliuretanska pena! Naslednjije bil dvokomponentni poliuretanski lak. Njegovokomponento B smo uvrstili pod lak in spet je prišlapritožba, da je to vendar trdilec za komponento A!«Njegov izziv so bile plastične mase. Ljudje poznamole PVC, kar je splošen izraz za plastiko.»Tudi špediterji še danes prijavijo kar PVC. Plastičnihmas pa je ogromno. Ko sem jih še zažigal, semugotovil, da polietilen diši po parafinu, podobno tudipolipropilen, PVC spusti malce kisle pare, polimeriso že kombinacija med dvema ali tremi masami in nostukaj ne pomaga več.«Takrat je šefu potožil, da tako ne morejo več delati inda potrebujejo zanesljiv inštrument za uvrščanje blaga,kot je na primer infrardeči spektrofotometer. Zveznacarinska uprava v Beogradu je nakup odobrila in takoga je ljubljanski laboratorij dobil prvi v Jugoslaviji.Vendar je po naročilu šefa še zapakiran v škatli obtičalv kotu. »In spet smo sežigali in vohali,« smeje pove dr.Bohinc. »Šele upravnik je naročil, naj se inštrumentvendarle začne uporabljati. Potem sem veliko delal znjim, se sam uvajal, študiral literaturo. Nadrejeni sobili zadovoljni in kmalu je po državi zakrožil dopis,naj se vse plastične mase, premazi in papir pošiljajo vanalizo v Ljubljano. Tako sem poleg svojih vzorcev,ki jih je bilo precej več kot danes, dobival vzorce še izvse Jugoslavije!«v Mariboru). Da bi svoja različna mnenja uskladili,so se začeli dobivati na sestankih, na katerih naj bivsakdo pojasnil svoje razloge za uvrstitev. Dr. Bohincse je na prvi sestanek v Beogradu temeljito pripravil.»Vseskozi sem se oglašal samo jaz, vsi drugi so bilitiho. Med odmorom mi je kolega iz Sarajeva dejal,naj ne bom tako neumen, saj si nalagam še več dela.Naslednje leto sem bil tudi jaz bolj tiho.«Drugi infrardeči spektrofotometer so kupili že izlastnega, slovenskega žepa in je še vedno v laboratoriju,sicer pokvarjen, denar za tretjega, z diamantno celico,pa je bil iz programa Phare.»K meni je prišel neki Anglež in vprašal, kajpotrebujemo za carinski laboratorij. Na hitro semocenil, da plinski in tekočinski kromatograf. ‘Prav,boš dobil,’ mi je rekel. Kasneje smo iz tega programakupili še rentgensko fluorescentno spektroskopijo zaelementarno analizo.«Oprema se je z leti spreminjala, namen laboratorija paostaja isti: vzorec je treba pravilno uvrstiti glede natarifno oznako. Dr. Bohinc ugotavlja: »Če imaš papir,ugotavljaš, iz česa je. Seveda mora biti iz celuloze. Čeje premazan, ugotoviš, s čim. Potem ugotoviš, čemuje namenjen, ali je za pisanje ali za zavijanje. Večkratso nas spraševali, ali lahko v laboratoriju ugotovimovse. Odvrnil sem, da nismo raziskovalni laboratorij,ampak samo preverjamo z enim ali dvema testoma.Več pač ni potrebno.«Na leto so imeli celo 10 tisoč vzorcev, saj je šel vesuvoz prek Slovenije in večino vzorcev so analiziraliv Ljubljani.Ni trajalo dolgo, ko je tudi beograjski laboratorijdobil infrardeči spektrofotometer, saj se ni spodobilo,da ga imajo samo v Ljubljani: »Poklical me je njihovvodja, starejši možakar, in se pritoževal, da on tega nepotrebuje: ‘Šta će mi to, mi to ne trebamo, ja ću ga datipoliciji.’ In ga je res dal policijskemu laboratoriju!«Nemalokrat se je zgodilo, da je vsak izmed 11laboratorijev v Jugoslaviji izdal za isti vzorec svojestrokovno mnenje (v Sloveniji je bil laboratorij tudiPri opremljanju laboratorija s sodobnimi napravami jeimel pomembno vlogo.CARINA.SI │


[INTERVJU] > > > >tudi problema pri nekem zdravilu, ali ima kristalnoali amorfno strukturo. Metodo, kako bi se tega lotil,poznam, vendar nimamo primernega aparata. Pomagalsem si z zvezami, ki sem jih še imel v Leku.«Bil je mentor mnogim, ponosno pove: »Tudi NevenkiKovačič, ki danes vodi Sektor za tarifo, vrednost inporeklo v GCU. Večkrat je prišla k meni po nasvete,saj je vedela, da sem v prejšnji službi delal na visokiravni in da poznam stvari. Mladim sem vedno skušalvcepiti analitski način mišljenja. Pravil sem jim, dakemija ni nikoli končan posel, naj razmišljajo širokoin naj ne bodo kot fijakarski konji s plašnicami. To nidobro. Vedno znova je treba razmišljati o vzorcu, opristopu, analizi, pa tudi o napakah, ki jih pri tem lahkonaredimo. To je kar zapleteno. Saj sčasoma postaneavtomatizem, vendar moramo imeti vedno utemeljendvom o vsem, kar delamo.«Viktor Mikelj je ob carinskem prazniku, 8. oktobra2008, prejel najvišje priznanje – carinsko plaketo.Zadnji stavek v obrazložitvi je bil: »Carinski laboratorijbrez njega ne bi bil to, kar je zdaj.« To pove vse.Sabina Langus Boc, GCUFoto: Sabina Langus Boc< < < < [IZ STROKE]Informacijska varnostna politikaVarnost je stanje, v katerem lahko normalno inbrezskrbno opravljamo vsakdanja opravila in dejavnosti.Da se tako stanje vzpostavi in vzdržuje, smo pripravljenistoriti veliko. Državljani plačujemo davke, s pomočjokaterih nam država prek raznih organov (carina,policija, sodstvo …) zagotavlja zadovoljivo stopnjovarnosti. Če z njo nismo zadovoljni, se poslužujemouslug varnostnih služb. Naš oprijemljivi vsakdan pa sevse bolj prepleta z virtualnim svetom, brez katerega siživljenje že težko predstavljamo.Naš virtualni svet je sestavljen iz fizičnega dela(strojna oprema), s pomočjo katerega z raznimi orodji(programska oprema) ustvarjamo, obdelujemo inizmenjujemo bistvo, ki so podatki in iz njih izhajajočeinformacije. Kombinacija vsega tega nam omogočarazlične storitve: od enostavnega tiskanja dokumentovdo komunikacije s prijateljem na drugem koncu sveta.Pri vsakdanjih opravilih v virtualnem svetu (pisanjeseminarske naloge, ogled fotografij z dopusta, izbirapočitniške destinacije, e-bančništvo …) prepogostopozabljamo na isto dobrino oz. stanje kot v našemoprijemljivem svetu: na varnost našega virtualnegasveta. Vsak dan zaupamo virtualnemu svetu svojespomine, prosti čas, denar in celo zasebnost.Kaj pa smo za svojo virtualno oz. informacijsko varnostpripravljeni narediti? Odvisno od tega, koliko sezavedamo nevarnosti in možnih posledic takšnega alidrugačnega dogodka, s katerim je naša informacijskavarnost ogrožena. Dejstvo je namreč, da o varnostnihkopijah podatkov, na primer, razmišljamo šele, ko smonekatere pomembne podatke izgubili.Zlonamerna programska kodaFoto: www.geeks.comKaj ogroža našo informacijsko varnost? Naj za začetekomenim vsem poznano zlonamerno programsko kodo,ki pomeni viruse, črve, trojanske konje in vohunskeprograme.Med najpogostejše virtualne grožnje spadajo ribarjenje(angl. fishing), socialni inženiring, nezaželena pošta(angl. spam) in kraja identitete. Vse to nas ogroža,ko prejemamo e-pošto ali obiskujemo spletne strani.Med grožnje iz fizičnega sveta pa spadajo, denimo, │ CARINA.SI


[IZ STROKE] > > > >sta tudi vidika kolegialnosti. Lahko se namreč zgodi,da s svojim neodgovornim ravnanjem »okužite«računalnik z zlonamerno programsko kodo, ki zbiraosebne podatke, gesla ipd. Za vami vaš kolega uporabi»okužen« računalnik za plačilo položnice prek spletnebanke. Zaradi vašega neodgovornega ravnanja lahkovaš sodelavec postane žrtev spletnih nepridipravov.Kdo ima ključe vašega stanovanja in kje so shranjeni,predstavlja pomemben dejavnik pri zaščiti doma. Tudivam ni vseeno, kje se sprehajajo obiskovalci vašegastanovanja. Podobno je z dostopom do informacijskegasistema. Kdo vse bo dostopal do našega informacijskegasistema in s kakšnimi pravicami, je tema poglavja oobvladovanju dostopov. V njem so našteti ukrepi,na podlagi katerih se registrirajo novi uporabniki inse jim dodelijo pravice. Za končnega uporabnika jenajpomembnejši tisti del, v katerem so našteti ukrepiin odgovornost glede dostopa do omrežja, varovanjasredstev za dostop in upravljanja z gesli.Pravilno upravljanje z gesli ima enako težo kot skrbnovarovanje ključev stanovanja. Tako kot verjetnoključev stanovanja ne puščate pod predpražnikomali cvetličnim loncem na oknu, ne puščajte kjer kolizapisanih gesel. Če vam kdo vdre v stanovanje, jemenjava vseh ključavnic najpogostejši prvi ukrep.Redna menjava gesel pa nas nič ne stane.Informacijski sistem mora delovati brezhibno,predvsem pa neprekinjeno. S tem je omogočenonemoteno izvajanje delovnega procesa, tako setudi povečata zaupanje zunanjih uporabnikov inugled carinske službe. Poglavje o zagotavljanjuneprekinjenega poslovanja je namenjeno sprejetju vsehpotrebnih aktivnosti in ukrepov, s katerimi se zagotovineprekinjeno poslovanje.Varnost informacijskega sistema je v prvi vrsti odvisnaod nas, uporabnikov. Z odgovornim in vestnimizvajanjem ukrepov in priporočil iz informacijskevarnostne politike ne bomo poskrbeli samo za svojovarnost, ampak tudi za varnost svojih sodelavcev.Pripomogli bomo k neprekinjenemu delovanjusistema. Dnevu tako ne bo zmanjkalo ur, saj bomo boljučinkoviti.Andrej Živec, GCUOsebni podatki in njihovo varovanjeZbiranje in obdelovanje osebnih podatkov je v zadnjem času v naši državi precej aktualnatema. Informacijska pooblaščenka, ki je zadolžena za področje varovanja osebnihpodatkov, je namreč ena izmed bolj, v zadnjem času tudi medijsko izpostavljenih institucijv državi. Zato v zvezi njenim delovanjem nemalokrat slišimo pripombo, ali je pri osebnihpodatkih in njihovem varovanju res treba tako zapletati.Sodobne tehnologije so v naše življenje prinesle izrednolahkost obdelave različnih podatkov, posebej tistih, kiso shranjeni v elektronski obliki. Podatke lahko brezposebnih težav reproduciramo, obdelujemo na različnenačine, pošiljamo po elektronski pošti – naše možnostiso praktično brezmejne. V takšnih razmerah se lahkokaj hitro zgodi, da kakšen podatek zaide na nepravomesto, in verjetnost, da pride do zlorabe podatkov, sezelo poveča. S stališča posameznika je zato pomembno,da so predpisi s področja varovanja osebnih podatkovstrogi do tistih, ki z njegovimi podatki razpolagajo.Vendar zgolj predpisi niso dovolj, morajo se dosledno10 │ CARINA.SI


[IZ STROKE]izvajati v praksi, sicer ostanejo le mrtve črke na papirju.Dosledno izvajanje zakona zagotavlja informacijskipooblaščenec z nadzorom in ustreznim kaznovanjemkršiteljev. Tako informacijski pooblaščenec kot vsiupravljavci osebnih podatkov pa moramo poskrbeti začim večjo osveščenost na tem področju. Zaposlene, kipri svojem delu obdelujejo osebne podatke, moramoopozarjati na pomembnost pravilnega ravnanja s temipodatki, predvsem pa na pomembnost njihovega stalnegavarovanja. In prav temu je namenjen ta članek: da vse, kiv carinski službi vsakodnevno prihajate v stik z osebnimipodatki, opomnimo, kako pomembno je, da ste pri delu znjimi pazljivi in da jih obdelujete samo takrat, kadar je topri vašem delu potrebno.čigar podatek se obdeluje. V skladu z zakonom o varstvuosebnih podatkov mora CURS za vsako zbirko osebnihpodatkov vzpostaviti katalog zbirke osebnih podatkov terposredovati določene podatke iz katalogov informacijskipooblaščenki, ki vodi register zbirk osebnih podatkov.Ta register je objavljen na spletni strani informacijskepooblaščenke. CURS ima v registru trenutno prijavljenih27 zbirk. Večinoma so to zbirke, ki jih vodimo na podlagizakona o carinski službi, nekatere zbirke pa vodi CURStudi na podlagi drugih predpisov, na primer, zakona oevidencah na področju dela in socialne varnosti, kije pravna podlaga za kadrovske evidence, zakona otrošarinah, predpisov s področja varstva pri delu innekaterih finančnih predpisov.--Varovanje osebnih podatkov ureja zakon o varstvuosebnih podatkov.Pri varovanju osebnih podatkov pomaga tudi rezalnikdokumentov.Foto: Sabina Langus BocKateri podatki sploh so osebni podatki? To so vsi podatki,ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo,na glede na obliko, v kateri so izraženi. Določljiva fizičnaoseba pa je tista, ki se lahko neposredno ali posrednoprepozna s pomočjo njenih identifikacijskih številk(npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenegazavarovanja, telefonska številka, registrska oznakavozila) ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni zanjeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturnoali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcija,položaj ali status v določenem subjektu). Vsi omenjenipodatki so torej osebni podatki. Posebnega varstva sodeležni t. i. občutljivi osebni podatki, kot so podatki orasnem ali narodnostnem poreklu, verskem prepričanju,zdravstvenem stanju in vpisu v kazensko oziromaprekrškovno evidenco.Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če tako določazakon ali če je podana osebna privolitev posameznika,Osebni podatki so v naši evidenci pisnih carinskihdeklaracij, evidenci izdanih carinskih dovoljenj,evidenci o zaposlenih delavcih, evidenci o stroških dela,evidenci o izrabi delovnega časa, evidenci trošarinskihzavezancev, evidenci o poškodbah pri delu itd. Najbrž niniti enega uslužbenca v CURS, ki ne bi imel pri svojemdelu opravka vsaj z eno zbirko osebnih podatkov. Zatomoramo biti pri ravnanju z osebnimi podatki v carinskislužbi še posebej pazljivi.Obveznosti uslužbencev pri ravnanju z osebnimipodatki so v carinski službi določene predvsem v aktuo zavarovanju osebnih podatkov v carinski službi, kije bil sprejet leta 2007. Ta akt predpisuje, da morateuslužbenci, kadar zapuščate svoje delovne prostore,zakleniti pisalne mize, omare, blagajne in pisarne, vkaterih hranite dokumente, ki vsebujejo osebne podatke.Teh dokumentov tudi ne smete puščati na pisalnih mizah.Na začetku in zaključku računalniškega obravnavanjaosebnih podatkov morate vedno opraviti postopekprijave in odjave s svojim uporabniškim imenom inosebnim geslom oziroma z uporabo gesel preprečevatidostop do podatkov nepooblaščenim osebam. Prav takomorate paziti, da z osebnimi podatki, s katerimi ste seseznanili pri svojem delu, ne seznanite nepooblaščenihoseb. Zelo pomembno je, da ne pozabite na osebnepodatke, ki se nahajajo v pomožnem gradivu, ki nastanepri vašem delu in ki ga po opravljenem delu zavržete.Teh dokumentov ne smete preprosto vreči v smeti,ampak morate poskrbeti, da so uničeni tako, da osebnipodatki v njih niso več razvidni.CARINA.SI │ 11


[IZ STROKE]prinesel kar nekaj novosti. Da se kdo izmed nas ne bizaradi nevednosti znašel za rešetkami (kot vemo že izdobe Rimljanov, nepoznavanje prava škoduje) in bipo drugi strani vedeli, kdaj imamo možnost nekogaovaditi zaradi kaznivega dejanja, želim v tem prispevkupredstaviti nekaj novih, zanimivih kaznivih dejanj. Nakratko bom predstavila še novosti pri kaznivih dejanjih,s katerimi se pri strokovnem delu največkrat srečujemo.Seveda moram poudariti, da sem zajela le nekaterenajbolj ključne oz. zanimive spremembe, nikakor pa negre za pregled vseh novosti, ki jih prinaša novi zakonik.za institut, ki se je najprej razvil v sodni praksi zaradipoenostavitve dela (v smislu izreka kazni). Če namrečkdo iz koristoljubja v nekem časovnem obdobju storidve ali več istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, kijih glede na okoliščine štejemo za enotno dejavnost, sešteje, da je storil enotno kaznivo dejanje.V posebnem delu se je najprej spremenil vrstni redkaznivih dejanj, tako da so sedaj glede na pomenvarovanih dobrin kazniva dejanja zoper človečnost naprvem mestu. V sklopu teh kaznivih dejanj se je razširildomet “terorističnih” kaznivih dejanj – kaznivo dejanjeterorizma je širše opredeljeno; prejšnja ureditev se jeomejila na mednarodni terorizem, nova ureditev papredvideva tudi teroristična dejanja, uperjena zoperRepubliko Slovenijo. Poleg tega so kaznivi ščuvanje injavno poveličevanje terorističnih dejanj ter novačenje inusposabljanje za terorizem. Pozorni moramo biti na 5.alinejo prvega odstavka 108. člena Kazenskega zakonika,ki v okviru kaznivega dejanja terorizma sankcionira tudiproizvodnjo, posest, nakup prevoz, dobavo ali uporaboorožja, razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnegaorožja, seveda če so ta dejanja storjena s terorističnimnamenom. V sklopu kaznivih dejanj zoper človečnost jeuvedeno novo kaznivo dejanje “prepovedana tvorba živihbitij” (114. člen). Gre za sankcioniranje izdelovanja alikrižanja človeka ali drugih vrst, nezakonitih genetskihpreiskav ipd.Med kaznivimi dejanji zoper življenje in telo je vkaznivem dejanju “nedovoljen poseg v nosečnost”(121. člen) na novo sankcionirano vplivanje na izbirospola bodočega otroka, razen zaradi izoginitve hudidedni bolezni. Prav tako sta sankcionirana protipravnaoploditev z biomedicinsko pomočjo zaradi nadomestnegamaterinstva ter trgovanje s semenskimi celicami,neoplojenimi jajčnimi celicami in zgodnjimi človeškimizarodki.Dobro je vedeti, kaj piše v tej knjigi.Foto: Sabina Langus BocŽe splošni del prinaša novosti. Najbolj odmevna jevsekakor možnost izreka dosmrtnega zapora, vendar leza najhujša kazniva dejanja. Predviden je tudi sprejemposebnega kazenskega zakona za mladoletnike inzakona, ki bo urejal ukrepe psihiatričnega zdravljenjaneprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev.Za kazniva dejanja, s katerimi se srečujemo v našislužbi, je omembe vredna predvsem postavitev institutanadaljevanega kaznivega dejanja v zakon (54. člen). GreMed kaznivimi dejanji zoper človekovo zdravje stasankcionirana malomarno opravljanje zdravilskedejavnosti (179. člen) in mazaštvo (180. člen): kaznujese, kdor se ukvarja z zdravljenjem ali opravljanjemzdravilske dejavnosti, čeprav nima predpisanekvalifikacije, in pri tem odvrne bolnika od pravočasnegaiskanja zdravniške pomoči.Zelo široko je po novem opredeljeno kaznivo dejanjenasilja v družini v 191. členu. Partnerja boste lahkoovadili, ne samo če vas bo prisiljeval k delu, ampak tudiče vas bo prisilil k opuščanju dela ali vas kako drugače znasilnim omejevanjem vaših pravic spravljal v podrejenpoložaj.CARINA.SI │ 13


[IZ STROKE] > > > >Poleg življenjskih sopotnikov Kazenski zakonik ponovem ščiti tudi zaposlene. Za šikaniranje na delovnemmestu oz. mobing je zagrožena kazen do dveh let zapora(197. člen).Opozorilo velja vsem, ki še pišete diplomske, magistrskeali druge podobne naloge – tisti, ki vam takšno nalogonapravi kot tržno blago (po domače povedano, vam joproda), se kaznuje z zaporom do dveh let. Enako sekaznuje tisti, ki drugo nalogo uporabi kot svojo.Bolj previdni bomo morali biti tudi vsi vozniki. Ponovem namreč ni potrebno, da zakrivimo prometnonesrečo, v kateri je nekdo hudo telesno poškodovan,da se znajdemo v kazenskem postopku. Zadošča že t.i. predrzna vožnja, za katero morajo biti izpolnjeninaslednji pogoji: prehitra vožnja (»za enkrat več oddovoljene«), vožnja pod vplivom alkohola (več kot1,10 grama alkohola na kilogram krvi) ali vožnja podvplivom drog in pri tem prehitevanje drugih vozil vnasprotju s predpisi, neupoštevanje pravil o prednosti,prekratka varnostna razdalja, vožnja v nasprotno smer indruge kršitve, ki povzročajo nevarnost.V nadaljevanju pa še nekaj besed o kaznivih dejanjih,s katerimi se največkrat srečujemo pri našem delu.Kaznivo dejanje “neupravičene proizvodnje in prometaz mamili” iz 196. člena starega Kazenskega zakonikaje po novem “neupravičena proizvodnja in promets prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmiv športu in predhodnimi sestavinami za izdelavoprepovedanih drog” (186. člen). Kot je razvidno že izimena, novo kaznivo dejanje ne govori več o mamilih(niti ni več definicije mamil v splošnem delu), ampak o“rastlinah ali substancah, ki so uvrščene kot prepovedanedroge, ali nedovoljenih snoveh v športu, ali predhodnihsestavinah, ki se uporabljajo za izdelavo drog”. Poleg tegaje dodana kvalificirana oblika kaznivega dejanja glede nastorilca (npr. duhovnik, zdravnik) in glede na osebo, ki jidroge ponujajo (mladoletnik, duševno bolna oseba).Zatajitev finančnih obveznosti iz starega 254. člena jepo novem davčna zatajitev v 249. členu. Novo kaznivodejanje bo nekoliko lažje dokazati, saj se ne zahteva večposeben naklep (»kdor da z namenom …«). Inkriminiranoje dajanje lažnih podatkov o vseh dohodkih, ne lezakonito pridobljenih; dejanja so inkriminirana tudi izrazloga, da bi storilec neupravičeno dobil vrnjen davek.Zanimivo je, da se kaznuje tisti, ki z namenom, da bipreprečil ugotovitev dejanske davčne obveznosti, nazahtevo davčnega organa ne da podatkov oz. ne predložiposlovnih knjig in evidenc ali ovira davčni nadzor.Med prepovedane snovi v športu sodijo tudi anaboličnisteroidi.Foto: arhiv CU LjubljanaPri tem in naslednjem kaznivem dejanju je treba opozoritina novo opredelitev premoženjske koristi. Ta ni več vezanana povprečno mesečno plačo, ampak je opredeljena vfiksnih zneskih. Tako pri davčni zatajitvi govorimo okaznivem dejanju, če škoda pomeni večjo premoženjskokorist, kar pomeni več kot 5.000 evrov, pri tihotapstvu pamora biti podana velika premoženjska korist, kar pomeni,da mora znesek presegati 50.000 evrov.Tihotapstvo je urejeno v 250. členu novega Kazenskegazakonika. Pri tem kaznivem dejanju velja predvsemopozoriti na razliko pri izvršitvenem dejanju ukvarjanjas prenašanjem blaga na carinsko območje. Kadar se jenekdo ukvarjal s to dejavnostjo, po prejšnji ureditvi nibilo pomembno, kakšne vrednosti je bilo blago, po noviureditvi pa je vrednost bistvenega pomena tudi pri večkratniponovitvi – “kdor se ukvarja s prenašanjem blaga velikepremoženjske vrednosti …” Po novem je predvideno tudikaznovanje uradne osebe, ki omogoča tihotapljenje, inorganizatorja (tistega, ki pridobi ponarejene dokumente,organizira skrivanje, skladiščenje ali prodajo takšnegablaga ipd.). Podana je tudi kvalificirana oblika – npr. čestorilec podpira teroristično dejavnost ali dejanje stori kotčlan hudodelske združbe. Možnost sankcioniranja obstajapo novem še za kazniva dejanja, storjena v tujini.Kaznivo dejanje nedovoljenega izvoza ali uvoza stvari,ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomenaali naravne vrednote, iz 222. člena starega zakonika jesedaj urejeno v dveh novih členih: 218. člen sankcioniranedovoljen izvoz ali uvoz stvari, ki so posebnegakulturnega pomena ali naravne vrednote, 344. člen panezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami;ta člen sankcionira med drugim posedovanje zaščitenihživalskih in rastlinskih vrst.Petra Jeglič, GCU14 │ CARINA.SI


[IZ STROKE]Skupni okvir obvladovanja tveganja na ravniSkupnostiVloga carine pri razvoju in upravljanju Evropske unije na področju svobode, varnosti in zakonitostise zrcali v tako imenovani varnostni uredbi in njeni izvedbeni uredbi. Glavna vlogacarine postaja zagotavljanje varstva in varnosti državljanov EU in pospešitev zakonitegatrgovanja zanesljivih gospodarskih subjektov. Na prvi pogled skoraj neizvedljivo, saj gre zadve zelo nasprotujoči si nalogi.Predstavniki držav članic s področja obvladovanjatveganj smo si bili enotni, da je mogoče naloge uresničitisamo s skupnim okvirjem za obvladovanje tveganj, kibo omogočal izvajanje enake ravni carinskih kontrolv vsej Skupnosti. Evropska komisija je določila večdelovnih skupin in podskupin, ki so bile odgovorneza pripravo osnutkov in končnih dokumentov.Delovne skupine so sestavljene glede na svoj namenin cilj: lahko samo iz strokovnjakov s posameznegapodročja, strokovnjakov z različnih področij ali tudiiz predstavnikov interesnih skupin. Sodelovanje v tehskupinah prinaša dodatne naloge, hkrati pa najboljšomožnost vplivanja posameznih držav članic naspremembe v načinu dela in zakonodaji, ki postanejoobvezujoče za vse članice. V mešanih delovnihskupinah pride do navzkrižja interesov vsakokrat, koje treba iskati kompromise, in ti niso vedno dobri.Tako je bilo na primer pri določitvi minimalneganabora potrebnih podatkov v vstopni in izstopniskupni deklaraciji, ki še omogoča učinkovito izvajanjeelektronske analize tveganja. Doseženi kompromiso neobvezni uporabi 4-mestne tarifne oznake jepovzročil kar nekaj težav. V EU je trenutno 27 članicin 23 različnih jezikov. Glavno vprašanje, ki še vednoni v celoti rešeno, je, kako izvajati analizo tveganja lez opisom blaga. Delna rešitev se je našla z določitvijosmernic glede sprejemljivih in nesprejemljivih izrazovza opisovanje blaga v izstopnih in vstopnih skupnihdeklaracijah. Pri odločitvi za carinski pregled bo zatopotrebna pozornost na pravilnost opisa blaga, saj bo lena tej podlagi mogoča elektronska analiza tveganja.Skupni okvir za obvladovanje tveganja temelji na trehstebrih. Prvi je carinski sistem Skupnosti za izmenjavopodatkov v zvezi s tveganjem – RIF. Drugi steber soskupna prednostna kontrolna področja, ki jih morajoizvajati vse članice v posameznem časovnem obdobju.Tretji steber so skupna merila in standardi tveganja.Carinski sistem Skupnosti za obvladovanjetveganjaSistem obvladovanja tveganja, na kratko RIF (RiskInformation Form), se uporablja za izmenjavo podatkovo tveganju med carinskimi organi držav članic inEvropsko komisijo. Je hiter in preprost mehanizemrazdeljevanja in izmenjave podatkov carinskih kontrolter podatkov o tveganju neposredno med operativnimicarinskimi uradniki v 27 državah članicah. RIF se lahkoizda takrat, ko je primerno opozoriti druge države članicena znano tveganje ali pa v primeru posredovanja zahtevkaali poizvedbe o možnem tveganju drugim državamčlanicam. Nujno je, da se v RIF vnese tudi podatek, kibo pomagal drugim uradom pri ciljno usmerjeni kontrolipošiljk. Vključen mora biti, na primer, razlog za izbironeke pošiljke za kontrolo, če je bil RIF izdan na podlagiodkritja ali zasega predmetov. Ali povedano drugače,kateri so bili kazalniki tveganja, ki so pripeljali doodločitve o preverjanju listin ali fizičnem preverjanju.Pri izmenjavi informacij je potrebno nameniti velikopozornost tudi kakovosti informacij in pošiljanjuodgovorov o izvedenih ukrepih in ugotovitvah kontrolCARINA.SI │ 15


[IZ STROKE] > > > >na podlagi posameznih sporočil RIF. Zelo pomembno je,da se informacija o novem ugotovljenem tveganju pošlječim hitreje. Zakaj sta pomembna kakovost in hitrostpošiljanja podatkov? Enaka raven izvajanja carinskihkontrol je mogoča le ob hitrem posredovanju informacijo ugotovljenih novih tveganjih. Če se v primeru zavrnitvepošiljke s strani ene carinske izpostave kakovostnainformacija ne pošlje takoj še vsem ostalim, je velikaverjetnost, da se bo ista pošiljka vnesla v Skupnostna drugi izpostavi. Prav tako je informacija o načinutihotapljenja in vpletenih subjektih najbolj uporabnav času odkritja. V prihodnje bo zato delovna skupinanamenila največji poudarek ravno izboljšanju kakovostiin hitrosti pošiljanja informacij.Skupna prednostna kontrolna področjaKadar pride do povečanega tveganja v posameznemčasovnem obdobju, je dobro imeti sistem, v katerembo Evropska komisija na predlog države članice alina osnovi drugih razpoložljivih informacij kreiralaprednostne kontrole. Prednostna kontrolna področjalahko vključujejo posamezno carinsko dovoljeno raboali uporabo blaga, vrsto blaga, način in pot transportaali gospodarske subjekte, za katere velja večja stopnjatveganja v nekem časovnem obdobju in s tem poostrenoizvajanje carinskih kontrol. Za prvi pilotski primerizvajanja prednostnega področja so bila določena otroškakolesa z motorjem in D-rami, zadnje prednostno področjepa so bila ponarejena zdravila. Za prednostne kontroleje delovna skupina pripravila tehnično in funkcijskospecifikacijo zahtev za izdelavo elektronskega sistema,ki bo omogočil izmenjavo meril za prednostne kontrolein povratne informacije o ugotovitvah carinskih kontrolna podlagi teh meril. Sistem naj bi zaživel letos.Skupna merila in standardi tveganjaDoločitev skupnih meril in standardov tveganja je bilaena najtežjih nalog. Omejeni smo bili na obstoječi naborpodatkov in postopkov. Ker je bilo pri izvajanju varnostnihkontrol največ izkušenj v prometu z zabojniki, so bilanajprej izoblikovana skupna merila za pomorski promet.Glavni dogovor o skupnih merilih tveganja za pomorskipromet in njihovi primernosti v kopenskem prometu jebil dosežen na seminarju v Ljubljani leta 2007. Sprejeta jebila pobuda Slovenije, da se v okviru odbora za carinskizakonik razmisli o ustanovitvi sekcije za kontrolo inobvladovanje tveganja, ki bo skrbela za ovrednotenjeskupnih meril tveganja in njihovo spreminjanje. Sekcijanaj bi zaživela v letošnjem letu. Ker imata kopenskiin letalski promet svoje posebnosti, so bile v delovnihskupinah določena skupna merila, ki se bodo uporabljalav več vrstah transporta, in posebna, ki se bodo uporabljalale v posamezni vrsti transporta. Posebej zanimiva je bilarazprava o seznamu držav povečanega interesa, ki bodov kombinaciji s posameznimi kazalniki predmet ostrejšekontrole. Septembra 2008 je bila v odboru za carinskizakonik sprejeta odločba Komisije (1822/2008/ES)o skupnih merilih in standardih tveganja. Potrebno jebilo določiti še smernice za uporabo in implementacijovarnostnih pravil tveganja ter stopnje zmanjšanegatveganja za pooblaščene gospodarske subjekte. Zaizdelavo smernic se je delovna skupina sestala trikrat.Naloga namreč ni bila lahka, saj je bilo treba pripravitiobsežen dokument. Na koncu je bilo izdelanih kar 60strani, na katerih se skušajo enostavno in preglednopredstaviti način, postopki in diagrami poteka varstvenein varnostne analize tveganja ter zahteve za posredovanjepovratnih informacij o izvedenih kontrolah. Varnostnain varstvena analiza tveganja bo temeljila tako naelektronskem sistemu kot na dodatni, »ročni« analizitveganja. Vsebovala bo dve ravni: visoko tveganje, kjerbo carinska kontrola obvezna, in srednje tveganje, kjer boodločitev na strani lokalnega analitika. Glavni poudarekbo namenjen zajemu kakovostnih povratnih informacij oštevilu in rezultatih izvedenih carinskih kontrol ter hitriizmenjavi informacij po sistemu RIF.Testiranje varnostnih meril in standardovtveganjaPo določitvi varnostnih pravil tveganja je bilo treba vpraksi, na osnovi pilotskih projektov preveriti njihov vpliv,posledice in potrebne spremembe v organizaciji dela. Dabi preskusili izvajanje varnostnih pravil v pomorskemprometu, je potekala akcija LARA. Organizirali in vodiliso jo Nizozemci s pomočjo kolegov iz Velike Britanije,ki so hkrati tudi nosilci pilotskega projekta v letalskemprometu, imenovanega MIKE. Za preskušanje varnostnihpravil tveganja v kopenskem prometu pa je organizacijoin vodenje pilotskega projekta, imenovanega TRIGLAV,prevzela Slovenija.S pilotskimi projekti smo ugotovili kar nekaj pomembnihdejstev in potrebnih sprememb, zlasti pri organizaciji innačinu dela mejnih kopenskih izpostav. Več o projektuTRIGLAV pa v prihodnji številki.Jože Kavčič, GCU16 │ CARINA.SI


[IZ STROKE]Okoljske dajatve v pristojnosti Carinskeuprave RSCarinska uprava RS je pristojna za nadzor nad izvajanjem sedmih uredb o okoljskih dajatvah.Nadzor nad šestimi opravlja Carinski urad Jesenice. Katere so te dajatve in kakšneso najnovejše zakonske spremembe?Glede na način obračunavanja lahko uredbe o okoljskihdajatvah razdelimo v dve skupini:1. okoljske dajatve, pri katerih nastane obveznost zaobračun ob uvozu iz tretjih držav (ob carinjenju), obpridobitvi iz druge države članice EU ali ob dajanjuizdelkov v promet, če gre za proizvodnjo v RS;2. okoljske dajatve, pri katerih nastane obveznost zaobračun, ko so izdelki, ki so v drugi državi članici EUpridobljeni, uvoženi iz tretjih držav ali proizvedeni v RS,dani v promet v RS, davčno obdobje pa je trimesečje alipolletje.V prvo skupino lahko uvrstimo okoljsko dajatevza onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovegadioksida (okoljska dajatev CO 2), okoljsko dajatev zaonesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenihmotornih vozil (okoljska dajatev IMV) in okoljskodajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabemazalnih olj in tekočin (okoljska dajatev MOT). V drugoskupino sodijo okoljska dajatev za onesnaževanje okoljazaradi nastajanja odpadne električne in elektronskeopreme (okoljska dajatev EEO), okoljska dajatevza onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadneembalaže (okoljska dajatev OE), okoljska dajatev zaradionesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenihgum (okoljska dajatev IG) in okoljska dajatev zaonesnaževanje okolja zaradi uporabe hlapnih organskihspojin (okoljska dajatev HOS).organskih spojin. Plačuje se med koledarskim letom vobliki mesečnih akontacij. Osnova za obračunavanje jeenota obremenitve (EO), seštevek EO, za katerega jetreba plačati okoljsko dajatev, pa se ugotavlja na podlagiuvožene, pridobljene ali prodane količine goriva in seizračuna glede na vrsto goriva. Goriva, za katera je trebaplačevati okoljsko dajatev, so tekoča, plinasta in trdnagoriva ter so vključno s tarifnimi oznakami kombiniranenomenklature, kamor se uvrščajo v skladu s carinskimipredpisi in številom EO na mersko enoto za posameznovrsto goriva, navedena v prilogi 1 uredbe. Znesek na EOdoloči Vlada RS s sklepom.Motorna vozila, za katera se obračunava okoljska dajatev,se uvrščajo v kategorije M(1), N(1) in L(5). Osnovaza obračunavanje okoljske dajatve je masa motornegavozila, kot je navedena v homologacijskih dokumentih,ki se ji odšteje 75 kilogramov. Okoljska dajatev se plačav določenem znesku na kilogram vozila, ki ga določi ssklepom Vlada RS.Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabemazalnih olj in tekočin se plačuje na kilogram mazalnegaolja v znesku, ki ga določi Vlada RS. Mazalna olja intekočine se razvrščajo v dva razreda. Za mazalna oljaprvega razreda se okoljska dajatev obračunava v višini 100% zneska, ki je določen z omenjenim sklepom, za mazalnaolja drugega razreda pa v višini 50 % tega zneska.Okoljske dajatve CO 2, IMV in MOTOkoljska dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijoCO 2se plačuje zaradi zgorevanja goriv in sežiganjaOkoljske dajatve EEO, OE, IG in HOSOkoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradinastajanja odpadne električne in elektronske opreme,CARINA.SI │ 17


[IZ STROKE] > > > >ki je prihodek proračuna RS, se obračunava inplačuje od 1. aprila 2006. Proizvodi, za katere je trebaobračunavati in plačevati okoljsko dajatev, morajobiti navedeni v seznamu, ki ga ministrstvo, pristojnoza okolje in prostor, za vsako leto objavi na svojispletni strani, hkrati pa morajo to biti proizvodi, ki soza svoje pravilno delovanje odvisni od električnegatoka ali elektromagnetnih polj, in proizvodi, ki sonamenjeni proizvodnji, prenosu in merjenju toka terpolj in so zasnovani za uporabo pri napetostih, ki nepresegajo 1000 voltov za izmenični tok in 1500 voltovza enosmerni tok. Osnova za obračunavanje okoljskedajatve sta letno nadomestilo in EO okolja zaradinastajanja te odpadne opreme. Osebe, ki prodajajo takoopremo v druge države članice EU (27 držav članic),morajo na obračunskem obrazcu navesti tudi količinov kilogramih posamezne vrste električne in elektronskeopreme in državo, v katero so jo iznesli.Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradinastajanja odpadne embalaže se prav tako obračunavain plačuje od 1. aprila 2006. Vrste embalaže, za katerose plačuje okoljska dajatev, so navedene v seznamuembalaže iz priloge 1 uredbe. Osnova za obračunavanjeokoljske dajatve sta letno nadomestilo in EO okolja zaradinastajanja odpadne embalaže. Na vsakem obračunskemobrazcu je treba obračunati obrok letnega nadomestila,ki znaša četrtino letnega nadomestila. Število EO na kgza posamezno vrsto embalaže je navedeno v seznamuembalaže.Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradinastajanja izrabljenih gum se obračunava in plačujeod 1. aprila 2006. Gume, za katere se plačuje okoljskadajatev, so navedene v seznamu gum iz priloge 1 uredbe,v katerega se uvrščajo v skladu s carinskimi predpisioziroma pravili o uvrščanju blaga v kombiniranonomenklaturo. Osnova za obračunavanje okoljske dajatvesta letno nadomestilo in EO okolja zaradi nastajanjaizrabljenih gum. Število EO na kg za posamezno vrstogum je navedeno v seznamu gum.Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi uporabehlapnih organskih spojin se obračunava in plačuje od 1.januarja 2008. Osnova za obračunavanje okoljske dajatvesta letno nadomestilo in EO zraka z emisijo HOS. EOje enaka emisiji 0,1 kg hlapnih organskih spojin, ki jihvsebuje izdelek z organskimi topili. Davčno obdobje jepolletje, kar pomeni, da zavezanci predložijo obračundvakrat letno.Novosti v letu 2009V Uradnem listu RS št. 78/08 so bile objavljenespremembe uredbe o okoljski dajatvi CO 2, uredbe ookoljski dajatvi zaradi nastajanja odpadne EE-opreme insprememba uredbe o okoljski dajatvi zaradi nastajanjaodpadne embalaže. V nadaljevanju so navedene glavnenovosti, ki jih prinašajo spremembe uredb.Sprememba uredbe CO 2Od 1. januarja 2009 se dajatev obračunava in plačujetudi za flourirane toplogredne pline, ki so pridobljeni vdrugih državah članicah EU ali uvoženi iz tretjih državpo 31. decembru 2008. Zavezanci in način obračunavanjaokoljske dajatve zaradi onesnaževanja zraka z emisijoflouriranih toplogrednih plinov so popolnoma različniod postopkov, ki se nanašajo na pobiranje okoljskedajatve zaradi onesnaževanja zraka zaradi zgorevanjagoriv ali sežiganja gorljivih organskih spojin. Dajatevse ne obračunava ob uvozu, davčno obdobje je polletje,obvezna pa je tudi prijava dejavnosti. Zavezanec zaplačilo okoljske dajatve je oseba (pravna ali fizična), kiuporablja flourirane toplogredne pline. Če pravna oseba alisamostojni podjetnik posameznik sam pridobi flouriranetoplogredne pline iz druge države EU ali jih uvozi iztretjih držav, okoljsko dajatev obračuna in plača sam. Čezavezanec nabavi te pline od osebe, ki na območju RSopravlja dejavnost trgovine s flouriranimi toplogrednimiplini, okoljsko dajatev obračuna zavezancu ta oseba, kije plačnik okoljske dajatve.Obstoječi pridobitelji in uvozniki flouriranihtoplogrednih plinov so morali prvič prijaviti svojodejavnost do 31. januarja 2009. Obveznost za obračunin plačilo okoljske dajatve nastane, ko so flouriranitoplogredni plini, pridobljeni v drugi državi članiciEU ali uvoženi iz tretjih držav, prvič dani v promet vRS ali v RS prvič uporabljeni za namene proizvodnjeopreme, ki vsebuje te pline, ali zaradi polnjenja takšneopreme ob njeni prvi namestitvi ali zaradi vzdrževanjatakšne opreme. Zavezanec za plačilo mora o lastniuporabi plinov, ki jih pridobi ali uvozi, plačnik okoljskedajatve pa o plinih, ki jih da v promet v RS, voditievidenco o količini teh plinov, ločeno po vrstah plinovin po namenu njihove uporabe. Na podlagi te evidencemora predložiti obračun okoljske dajatve krajevnopristojnemu carinskemu uradu dvakrat letno, in sicer do20. julija (in plačati do 31. julija) obračun za januar,februar, marec, april, maj in junij tekočega leta, do 20.18 │ CARINA.SI


[IZ STROKE]januarja (in plačati do 31. januarja) pa za julij, avgust,september, oktober, november in december preteklegaleta. V primeru, da zavezanec v času prvega polletnegaobračuna ugotovi, da uporaba fluoriranih toplogrednihplinov v obdobju od januarja do junija ni presegla 1tono teh plinov, lahko namesto polletnega sestavi letniobračun okoljske dajatve, ki ga predloži do 20. januarjatekočega leta za preteklo leto.Druga sprememba se nanaša na okoljsko dajatev zaradisežiganja gorljivih organskih spojin. Ta se od začetkaveljavnosti spremembe uredbe (1. avgust 2008) neplačuje za gorljivo organsko snov, ki se uporablja kotgorivo v napravi, za katero je upravljavec napravepridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov vskladu z zakonom o varstvu okolja.Sprememba uredbe o okoljski dajatvi zaradi nastajanjaodpadne EE-opremeSprememba uredbe, ki je začela veljati 1. januarja 2009,uvaja tri bistvene spremembe:1. dajatev se bo začela obračunavati in plačevati tudi zaprenosne baterije in akumulatorje;2. okoljske dajatve ne bo plačeval proizvajalec inpridobitelj za EE-opremo, ki jo sam uporabi kot končniuporabnik zaradi izvajanja svoje dejavnosti, ki niproizvodnja, popravljanje ali vzdrževanje kakršnekoliopreme, ki vsebuje EE-opremo, če letna količina EEopremene presega 1.500 kg;3. davčno obdobje bo namesto trimesečja polletje, karbo razpolovilo število obračunov.Sprememba uredbe o okoljski dajatvi zaradi nastajanjaodpadne embalažeSprememba uredbe, ki je začela veljati 1. januarja 2009,uvaja obveznost obračunavanja in plačevanja dajatveza nagrobne sveče in zvišuje mejo, do katere embalerin pridobitelj embaliranega blaga nista zavezanca zaplačilo okoljske dajatve, z 10.000 kg na 15.000 kg (čedajeta v promet nagrobne sveče ali embalažo iz plastikeiz vinilkloridov ali drugih halogeniranih olefinov, stakljub tej meji zavezanca), prav tako pa nista zavezanca zaplačilo okoljske dajatve za embalažo, šteto za vračljivopo predpisu, ki ureja ravnanje z embalažo.Alen Kitek, GCUVloga carine pri varovanju okoljaDržave sklepajo mednarodne pogodbe, katerih cilj je varovanje narave in okolja. Na podlagiteh pogodb tudi carina nadzoruje mednarodno trgovino z blagom, ki bi lahko ogrožalozdravje ljudi, varnost prebivalstva in uničevalo okolje.Proces industrializacije je močno spremenil način življenjaljudi, ki so že s pospeševanjem gradnje industrijskihobjektov pričeli močno posegati v naravni prostor inonesnaževati okolje. Pozneje so se začeli pojavljatiprvi aktivisti, ki so nasprotovali industrijskemuonesnaževanju rek z nevarnimi odplakami, razvijanjunuklearnega orožja in izpustu plinov v ozračje. Njihovagibanja so prerasla v nevladne organizacije, ki se danesborijo proti klimatskim spremembam, izkoriščanjumorskih voda in gozdov, onesnaževanju okolja znevarnimi odpadki in kemikalijami ter se zavzemajo zavarovanje narave in okolja. Danes igrajo pri varovanjunarave in okolja poleg nevladnih organizacij pomembnovlogo tudi vladne organizacije, kot je carina.Carinski organ je prvi, ki se v mednarodni trgovinisreča s blagom, ki bi lahko škodilo zdravju ljudi,CARINA.SI │ 19


[IZ STROKE] > > > >ogrožalo varnost prebivalstva in uničevalo ekosistem.Gospodarstvo pričakuje od carine, da s svojim delomne ovira mednarodne trgovine z blagom. Poleg tega,da se z uvajanjem različnih poenostavitev v carinskihpostopkih gospodarskim subjektom omogoča hitrejšeprebijanje skozi carinske formalnosti, je naloga carinetudi zaznavanje in ocenjevanje tveganja blaga, zaradikaterega bi bilo lahko ogroženo na primer zdravje ljudiali obstoj rastlinskih in živalskih vrst. Primer takšnegablaga so prepovedane ali omejene kemikalije, alipredhodne sestavine za proizvodnjo prepovedanih drog(npr. aceton in razne kisline), jedrski odpadki, genskospremenjeni organizmi, zdravstveno neustrezna živila(na primer meso, mleko, mesni in mlečni izdelki),proizvodi iz zaščitenih prostoživečih živalskih alirastlinskih vrst (izdelki iz slonovine, prepariranikrokodili, kače v alkoholu, kože plazilcev itd.).odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja, naprimer, je med drugim namenjena zmanjšanju pošiljanjanevarnih odpadkov, saj omogoča, da odpadki nevstopijo v državo podpisnico, preden ta sama ne odloči,ali bodo odpadki vstopili na njeno ozemlje, carina papri tem preverja predpisane spremljajoče dokumente inusklajenost podatkov, navedenih v teh dokumentih, znevarnimi odpadki, ki se dejansko prevažajo.Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimiprostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kijo je podpisalo nad 170 držav, predstavlja naslednjopravno podlago za carinske organe pri izvajanjunadzora nad zakonito in nezakonito trgovino ogroženihživalskih in rastlinskih vrst. Mednarodna trgovinas prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstamipredstavlja vedno večjo nevarnost za obstoj mnogihvrst, saj so nekatere že na pragu izumrtja. Namen temednarodne pogodbe je ohranjanje ogroženih vrst inurejanje trgovine z njimi, pri tem pa imajo carinskiorgani pomembno vlogo.Med pogodbe, katerih namen je varovanje narave,okolja in zdravja ljudi, štejemo še druge mednarodnepogodbe, kot je Kartagenski protokol o biološki varnosti,ki ureja mednarodno trgovino z gensko spremenjenimiorganizmi in ima nad 140 podpisnic, Konvencija oprepovedi razvijanja, proizvajanja, skladiščenja inuporabe kemičnega orožja ter njihovega uničenja s prek180 podpisnicami, Montrealski protokol o substancah,ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, Rotterdamskakonvencija o postopku soglasja po predhodnemobveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticidev mednarodni trgovini ter Stockholmska konvencija oobstojnih organskih onesnaževalih.Mednarodno trgovino z omenjenim blagom nadzorujemoz mednarodnimi pogodbami; njihove določbe postanejozavezujoče za vse podpisnice pogodbe na dan, kozačne veljati. Mednarodne pogodbe so pogodbe medrazličnimi državami po vsem svetu in so odgovor načlovekova dejanja, s katerimi vsako leto povzroča zemljiškodo. Njihov namen je torej varovati naravo in okolje.Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnihCarinske uprave podpisnic omenjenih mednarodnihpogodb igrajo pri izvajanju njihovih določbpomembno vlogo. Pomagajo urejati zakonitoin zaznavajo nezakonito trgovino ter preverjajoustreznost dokumentacije, ki spremlja blago. Vlogacarine pri varovanju narave, okolja in zdravja ljudi sebo v prihodnosti še povečevala, saj želja svetovnegagospodarstva po čim večjem dobičku velikokratprevlada nad družbeno odgovornimi dejanji, s katerimije treba večati ozaveščenost podjetij o okolju prijazniproizvodnji.Jan Leš, GCU20 │ CARINA.SI


[IZ STROKE]Primer dobre prakse v Carinskem uraduMariborV Carinskem uradu Maribor ugotavljajo, da redni sestanki s špediterji in podjetji pospešijoodločitev za poenostavitve carinskih postopkov.V Carinskem uradu Maribor smo že pred leti spoznali,da ne gre brez dobre in tesne povezave vseh sodelujočihv carinskih postopkih. Pri spremembah, nastalih po letu2004, dodatnih in spremenjenih nalogah, ki so naloženecarinskim subjektom, je medsebojno sodelovanje šetoliko bolj potrebno. Da bi bilo čim več poenostavitevin pospešitev carinskih postopkov, smo se v uraduodločili za mesečne delovne sestanke s špediterji, kidelajo na področju našega urada. Na carinski straniizluščimo aktualno problematiko, pregledamo dogajanjev preteklem obdobju in to prenesemo špediterjem.Problemi in težave, ki jih je treba rešiti skupaj s špediterji,pa se pokažejo na tedenskih sestankih z izpostavami inoddelki v carinskem uradu.imetniki poenostavitev se sestajamo na tri mesece.Namen teh sestankov je zmanjševanje medsebojnih ovirpri skupnem cilju – kako čim hitreje, enostavneje in sčim nižjimi stroški opraviti carinske postopke. Prvi korakna poti k poenostavitvam je zagotovo najpomembnejši.Nekatera podjetja so zelo samoiniciativna, druga papotrebujejo kanček vzpodbude in pri teh odigra vodstvocarinskega urada ključno vlogo.Delovni sestanek s predstavniki podjetij.Sestanek s špediterji novembra 2008.Prav tako dobro sodelujemo s podjetji. Na rednih srečanjihjim predstavimo novosti s področja poenostavitev. ZKako se lotimo dela pri poenostavljenem potrjevanjublaga? Po zbiranju podatkov in skrbni analizi carinski uradizbere tista podjetja, ki so najprimernejša za posameznepoenostavitve. Vodstvu podjetja predstavimo novostiin prednosti pri carinskem poslovanju v prihodnosti,in če je treba, se dogovorimo za delovni obisk njihovihreferentov v carinskem uradu. Nato pripravimo inorganiziramo delovni sestanek. Udeležence seznanimoCARINA.SI │ 21


[IZ STROKE] > > > >z osnovnimi pojmi, s poreklom, s poenostavljenimdeklariranjem, s poenostavitvijo pri hišnem izvozu, značinom vlaganja zahtevkov za pridobitev dovoljenj,nudimo pomoč pri pripravi potrebnih prilog k vlogam,udeležence poučimo, kje najti podatke tudi v elektronskiobliki. Če po določenem času kdo izmed udeležencevsestanka ne vloži zahtevka, ga pokličemo in odpravimomorebitne zadržke. Na zadnji delovni sestanek spredstavniki podjetij so bili povabljeni gospodarskisubjekti, ki so bili najbolj ustrezni in zainteresirani zapridobitev statusa pooblaščenega izvoznika, in subjekti,ki ta status že imajo, a so želeli svoje vedenje poglobitioz. obnoviti.Ta primer dobre prakse je bil predstavljen tudi na posvetuo poreklu decembra 2008 v GCU.Hermina Ropoša, CU MariborFoto: Edi Nemšak< < < < [DOGODKI]Priznanje dobre prakse Carinski upravi RSOktobra 2008 je slovenska carina dobila priznanje ministra za javno upravo za projekt Spartnerstvom do optimizacije delovnih procesov in hitrejšega pretoka blaga. Uvajanje poenostavitevin brezpapirnega poslovanja v naše delo je naša strateška usmeritev.Ministrstvo za javno upravo je že pred leti uvedlozanimiv projekt Dobre prakse v slovenski javni upravi.Državni organi vsako leto oktobra predstavijo izboljšavepostopkov, poenostavitve, iskanja novih rešitev,povečanje prijaznosti in dostopnosti javne uprave.Carinska uprava RS v preteklosti ni sodelovala, v letu2007 pa smo se odločili, da na konferenco pošljemo»opazovalke«. V tej vlogi so se znašle Marta Mihelin,Natalija Radelj Mehle in Urška Vodlan. Njihovosporočilo po povratku domov je bilo jasno: prijavitise moramo, saj imamo veliko stvari, ki so vrednepriznanja.Tako smo se odločili, da bomo na konferenci sodelovaliv letu 2008. Čas je hitro tekel, malo smo na to pozabiliin prišel je razpis Ministrstva za javno upravo. Časa,da bi zbirali predloge celotne službe je bilo premalo,zato sem se ponudil, da se potrudim kar sam in naredimosnutek prijave. Zakopal sem se v študij gradiv zosnovami za pogoje, ki jih mora izpolnjevati prijavljenprojekt. Ko sem se prebil prek vseh strategij, odLizbonske, strategije naše vlade do strategije e-uprave,pogojev CAF-a in še kopice objavljenih dobrih praksiz prejšnjih let, sem se odločil, da bi bil primeren našprojekt o brezpapirnem poslovanje na izvozni strani,bolj poznan kot cilj 1.1 Izvedbenega načrta strategijeCURS. Spravil sem se torej k delu in nastal je obsežendokument, ki je skupaj s prilogami obsegal prek100 strani. Marta, Nataša in Urška so se zakopale vosnutek in nazaj sem dobil vse v modrem, zelenem inrdečem, polno dodatnih idej, predlogov in sprememb.Brez njihove pomoči naša prijava ne bi bila to, kar jebila na koncu. Bila delo vseh štirih in za pomoč semjim res hvaležen. Skupno smo določili tudi naslov Spartnerstvom do optimizacije delovnih procesov inhitrejšega pretoka blaga. Natančnejši povzetek vsebine,ki je bil objavljen tudi v zborniku, lahko preberemo naspletni strani Ministrstva za javno upravo.Vsebina naše prijave je izvajanje cilja 1.1, to je uvajanjepoenostavljenih postopkov pri izvozu blaga, uvajanjebrezpapirnega poslovanja, kar pomeni povečanjekonkurenčnosti podjetij, zmanjšanje administrativnihovir, večjo prilagodljivost podjetij v oskrbovalni verigiin seveda možnost neprekinjenega carinjenja vse dni vletu. Med podjetji smo izvedli anketo o njihovih pogledih22 │ CARINA.SI


[DOGODKI]na zasledovanje našega cilja. Odmev je bil izjemen.Podjetja so predstavila svoja videnja, pohvalila velikostvari, opozorila tudi na marsikatero pomanjkljivost.V glavnem so si bila enotna, da slabo delovanjeinformacijskega sistema carine izničuje pozitivnedosežke poenostavitev.je najbolj udaren pokazatelj napredka število podjetij,vključenih v poenostavljene postopke pri izvozu. Vzačetku leta 2008 je poenostavljene postopke uporabljalomanj kot 400 podjetij, na koncu leta 2008 pa jih je bilonad 5500. Torej se je število povečalo kar za 14-krat. Zuvedbo SIAES 1. julija 2007 so bili izpolnjeni tudi pogojiza popolnoma brezpapirno poslovanje, ki je bilo uvedenoz navodilom o brezpapirnem poslovanju. Navodilo torejpredvideva popolnoma brezpapirno poslovanje, ne gledena to, ali ima podjetje dovoljenje za hišni izvoz ali ne.Priznanje Dobra praksa za slovensko carino.Foto: Sabina Langus BocVloga je bila oddana, tekma se je pričela. Našapričakovanja so bila velika in v napetosti smo čakali danodločitve in rezultate komisije. Komisija uvrsti prijavev tri kategorije: prijava se ne uvrsti v zbornik, objavav zborniku (samo najboljši primeri dobre prakse),priznanje ministra za javno upravo in predstavitev nakonferenci. Naša prijava je zasedla najvišjo stopničko.Poleg nas sta bili tam še Davčna uprava RS in Upravnaenota Trebnje. Seveda smo bili na svoj uspeh ponosni,naša predstavitev je bila zelo odmevna in je doživeladober odziv številnih udeležencev konference.To nas je navdalo z optimizmom, zato smo takoj po končanikonferenci z dopisom pozvali kolege, naj predlagajoteme za naslednjo konferenco. Izkušnje imamo, uspehtudi, torej korajžno na plan z dobrimi idejami.Področje, zaradi katerega smo dobili laskavo priznanje,pa seveda s podelitvijo priznanja, ki ga je prejel našgeneralni direktor na Brdu pri Kranju, seveda še zdalečni pozabljeno. Uvajanje poenostavitev in brezpapirnegaposlovanja v naše delo je naša strateška usmeritev. Naizvozni strani so bili podani pogoji za razvoj z uvedbosistemov SIAES in ECS. Tako smo v letu 2008 naredilizelo pomemben preskok. Z vsega okrog 24 % postavkna začetku leta smo na koncu leta presegli 80 % postavk,vloženih v okviru poenostavljenih postopkov. MogočeNaš projekt je objavljen v zborniku konference.Foto: Sabina Langus BocOpažamo, da izpostave kljub vsemu še vedno zahtevajood deklarantov papirnate deklaracije s prilogami, kopodjetje vlaga deklaracije v rednem postopku – ne v okvirupostopka hišnega izvoza. To je seveda narobe, papirnedeklaracije zahtevamo le v primerih, ki jih predvidevanavodilo, sicer ne. Celoten postopek opravimo na osnoviposlane brezpapirne deklaracije.Z uvedbo avtomatiziranega uvoznega sistema SIAIS,ki bo predvidoma zaživel 1. marca 2009, se bodo tudina uvozni strani odprle še večje možnosti za bistvenoCARINA.SI │ 23


[DOGODKI]dela oddelka in drugih služb CURS v posameznihprimerih, ko pride do nedelovanja sistemov.Svoje delo so predstavili tudi drugi oddelki carinskegaurada. Značilnost CU Nova Gorica so trije posebnioddelki. To sta poleg oddelka za centralno pomočuporabnikom še oddelek za tranzit in oddelek za intrastat.Glede na vlogo teh treh pa je specifična tudi vlogadrugih organizacijskih enot urada, predvsem oddelka zanadzor.Srečanje se je zaključilo v delovnem in prijateljskemvzdušju ter s spoznanjem, da so taki obiski pomembniza boljše sporazumevanje in kakovostnejše delo.Lilijana Krašček, CU Nova GoricaFoto: Kostja PrinčičVodstvo GCU s predstavniki Carinskega urada NovaGorica.Denar, vedno problem (tudi če ga je preveč)Ne prav zimski mesec november 2008 je na mejni prehodStarod prinesel odkritje večje količine denarja. Za Srba,sicer državljana Portugalske, se je običajno potovanjedomov namesto zmagoslavno predčasno končalo vvelikih skrbeh.Nekdanji srbski nogometaš se je namreč vračal domoviz Portugalske dobesedno s polno torbo denarja. Prevozilje Portugalsko, Španijo, Francijo, Italijo, Slovenijo inhotel na mejnem prehodu Starod izstopiti iz naše državeter nato nadaljevati pot po Hrvaški. Vendar so se carinikiodločili, da bodo podrobneje pregledali njegovo osebnovozilo znamke Mercedes-Benz. Porodil se jim je namrečsum, da nekaj ni v redu, ker avto ni bil voznikova last.Lotili so se pregleda in potniku naročili, naj svojo osebnoprtljago postavi na mizo za pregled prtljage. Kovček,toaletna torbica in potnikova jakna so bili polni denarja,ki je bil nametan in neurejen. Cariniki so ga zložili inrazporedili na veliko pregledovalno mizo, vse podbudnim očesom in ob stalni prisotnosti potnika. Skupajso našteli 537.700 evrov gotovine v različnih bankovcih,največ po 20 in 50 evrov.Potnik je povedal, da si je dobrega pol milijona evrovprislužil v zadnjih osemnajstih letih igranja nogometa naPortugalskem.Takole je videti pol milijona evrov.O usodi denarja bo odločeno v drugem postopku, našanaloga je bila zadržati neprijavljen denar. Toda treba jepriznati, da ni prijetno zaseči tako veliko denarja, ki najbi bil za nameček še vseživljenjski prihranek.Mag. Rado Pirjevec, CU SežanaFoto: arhiv CU SežanaCARINA.SI │ 25


[IZMENJAVE] > > > >Delovni obisk v ItalijiV okviru izmenjave Fiscalis sem bil od 6. do 10. oktobra2008 na delovnem obisku v trošarinskem uradu v Rimu(Ufficio delle Dogane di Roma 1). Namen mojegaobiska je bil pridobiti izkušnje in spoznati italijanskodobro prakso pri trošarinah. Z mano sta bili na obiskuše predstavnici portugalske carine Silvia Moise inromunske carine Gabriela Rute Fusco.V uradu je zaposlenih 89 uslužbencev, ki opravljajo vsadela, povezana s trošarinami, od prejema trošarinskihdokumentov do obračunov, vračil, izdaje odločb itd. Pokratki predstavitvi urada so nam razložili, kako delujetrošarinski sistem v Italiji. Stefano Trella je dal posebenpoudarek projektu EMCS, ki ga bodo začeli izvajati vprihodnjih mesecih.še vinsko kislino, gnojila, pelete za kurjavo in oljegrozdnih pečk. V žganjarni porabijo vse vhodnesurovine, uporabijo in predelajo vse, razen manjšegadeleža odpadnih voda. V okviru tovarniškega kompleksaimajo lastno elektrarno na bioplin. V proizvodnemprostoru, ki je namenjen izključno proizvodnji žganja,imajo nameščenih 1.600 carinskih zalivk, žganje pa poproizvodnem procesu odteče skozi števce v posebnoslepo skladišče, v katerem so na tehtnice nameščenirezervoarji za kontrolo proizvedenih količin. Vtovarniškem kompleksu se lahko skladišči 50 milijonovlitrov tekočih izdelkov na 130.000 kvadratnih metrihskladiščnih površin.V rimskem trošarinskem uradu je 89 zaposlenih.Naslednji dan smo bili povabljeni v obrat za proizvodnjoalkoholnih pijač I.L.A.R. (Industrie Liquori AntrodocoRoma). Pokazali so nam proizvodne in skladiščneprostore. V obratu proizvajajo alkoholne pijače, ki so v 70% namenjene trgu Združenih držav Amerike. Zato imajoposebno polnilno linijo in skladišče, ki je namenjenosamo izvozu v ZDA. Polnilna linija za domači trgobratuje le omejen čas, saj na trge EU prodajo manj.Tretji dan smo obiskali žganjarno Bonollo v Anagnu.Ta največja žganjarna v Italiji se pretežno ukvarja sproizvodnjo vinskih destilatov. Poleg tega proizvajajoV podjetju I.L.A.R. uporabljajo silose za sladkor za proizvodnjoalkoholnih pijač.Pojasnili so nam postopke, ki jih mora izpolniti žganjarnakot trošarinski zavezanec. Posebna pisarna v obratu skrbiza kontrolo in nadzor nad operativnimi trošarinskimipostopki, kot so potrjevanje trošarinskih dokumentov,zalivkanje trošarinskega skladišča (slepo skladišče) terkontrolo in nadzor nad merilniki proizvedenega žganjaoziroma destilata.26 │ CARINA.SI


[IZMENJAVE]Pri obdelavi naftnih derivatov v rafineriji se natančnokontrolirata količina in kakovost takega blaga. Predenpošljejo proizvedeno blago na tržišče, morajo v rafinerijiskupaj s predstavnikom carine odvzeti vzorec blaga in gaposlati v analizo v rimski laboratorij. Po pregledu blagalaboratorij izda ustrezen certifikat. Za blago, ki zapustirafinerijo oziroma gre v prodajo, je treba obračunatitrošarino. Obračun in kontrola plačil se ne razlikujetazelo od sistema, ki ga imamo pri nas. Bistvena razlikaje v tem, da pri njih vlagajo obračun vsakih petnajst dnioziroma šestnajstega in prvega v mesecu za preteklimesec.Žganjarna Bonollo je največja v Italiji. Ima lastno elektrarnona bioplin.Iz rezervoarja smo vzeli tri vzorce in izmerili višino mineralnegaolja.V rimski rafineriji imajo 120 rezervoarjev.Četrti dan smo obiskali rafinerijo Raffineria di Roma. OdRima je oddaljena približno 12 km. Obdelujejo oziromaskladiščijo bencin, plinska olja, utekočinjen naftni plinin druga mineralna olja. Imajo 120 rezervoarjev, od tegasta dva plavajoča (plavajoča platforma) in dva, katerihprostornina znaša neverjetnih 110.000 kubičnih metrov.Zadnji dan delovnega obiska smo sodelovali pri vzorčnempostopku kontrole količine mineralnega olja v rezervoarjušt. 71. Ob upoštevanju vseh varnostnih pravil, ki veljajopri delu v rafineriji in pri delu na višini, smo se povzpeli narezervoar po prilagojenih stopnicah. S posebnim metromsmo izmerili višino goriva v rezervoarju s plavajočostreho. Na njej je odprtina, skozi katero se do milimetranatančno izmeri višina mineralnega olja. Po odmerku ses pomočjo tabel, ki upoštevajo temperaturne koeficiente,izračuna količina goriva v rezervoarju. Podatki sevpišejo v register. Potem smo ob vznožju rezervoarja izposebnih pip odvzeli vzorce z dna rezervoarja, srednjegaodvzemnega mesta in gornjega odvzemnega mesta.Vzorce smo shranili v ustrezne posode, jih opremili zzalivkami in zapisali zahtevane podatke na kartončke,ki služijo identifikaciji posod (pločevink) in odvzetihvzorcev. Vzorce smo v prirejenih zabojih odložili naustrezno varovano skladiščno mesto, kjer so počakali naprevoz v laboratorij.Izmenjava je bila organizirana v okviru mojih pričakovanj.V grobem sem spoznal delovanje trošarinskega sistemav Italiji. V sklopu delovnega obiska sem izmenjalmnenja o načinu dela ter si ustvaril primerjalno slikoCARINA.SI │ 27


[IZMENJAVE] > > > >glede na državo gostiteljico ter ostali dve udeleženki.Izmenjava na taki ravni in s takim številom udeležencevje primerna oblika sodelovanja, saj pripomore kspoznavanju nacionalnih posebnosti na področju trošarinin podrobnosti v postopkih, kar je lahko zelo koristno privsakdanjem delu, kontroli oziroma nadzoru trošarinskihizdelkov.Borut Babuder, CU SežanaFoto: Borut BabuderDelovni obisk v MagdeburguV okviru programa Fiscalis 2013 sva s kolegico JanjoKočar iz Carinskega urada Murska Sobota obiskalanemški carinski urad v Magdeburgu in njihov oddelek zatrošarine. Spoznala sva delo nemških kolegov pri izdajitrošarinskih dovoljenj, kako opravijo letne inventure inkako je urejen nadzor nad biodizlom in bioetanolom.Carinski urad Magdeburg (Hauptzollamt – HZA) spadapod zvezno direkcijo Sredina, v katero so vključeni šeBerlin, Bielefeld, Braunschweig, Dresden, Frankfurt/Oder, Hannover, Osnabrück in Potsdam. V HZAMagdeburg je 420 zaposlenih, razdeljen je na oddelkeA, B, C, D, E, F in G. Oddelek B so trošarine in v njemje 17 uslužbencev, oddelek D pa je služba za preverjanje(Prüfungsdienst) s 30 zaposlenimi. Ukvarjajo sez nadzorom in kontrolo carinskih in trošarinskihzavezancev, izpolnjujejo letne načrte preverjanja,preverjajo gospodarski položaj družb in pripravljajoporočila, med drugim tudi oddelku B. Gospodarskipoložaj družb preverjajo s pomočjo programa IDEA,ki jim omogoča iskanje in primerjavo podatkov porazličnih spremenljivkah (številka računa, količina,davčna številka pošiljatelja, vrednost …). Uslužbenecse potem lažje odloči, kako bo nadaljeval preverjanjedružbe oziroma njenega gospodarskega položaja.Trošarinski postopki ob izdaji dovoljenj oziroma odločbv HZA Magdeburg potekajo tako, da oddelek B, ki jeodgovoren za trošarine, prične postopek na zahtevostranke ali po uradni dolžnosti. Če v postopku predizdajo odločbe oziroma dovoljenja ugotovi, da je trebaopraviti še kontrolo družbe (knjigovodsko, ugotavljanjedejanskega stanja ipd.), to naloži oddelku D. Ta seodpravi na teren in po opravljeni kontroli napiše poročilos svojimi ugotovitvami in napotki ter vso zadevo vrne vodločanje oddelku B, ki nato izda dovoljenje oziromaodločbo ali sklep.Stavba carinskega urada v Magdeburgu v Nemčiji.Letno inventuro stanja zalog opravijo enkrat letnoin neodvisno od časovnega obdobja. Izbira časainventure je popolnoma prepuščena zavezancu, ki moranadzorni carinski organ obvestiti najmanj tri tedne predpredvidenim pričetkom inventure. Če pri inventurisodeluje carinski organ (uslužbenec iz oddelka D in neuslužbenec iz oddelka B), se sestavi zaznamek na vlogistranke. Merjenje količin v rezervoarjih se opravlja spomočjo radarske metode (radar v rezervoarju merivišino goriva), katere natančnost je v razmiku +/– 1 mm.Med delovnim obiskom v HZA Magdeburg sva bilatudi povabljena na ogled družbe MUT (MagdeburgerUmschlag und Tanklager KG Dettmer GmbH&Co.),ki se ukvarja z namešavanjem biogoriv v mineralnagoriva ter skladiščenjem mineralnih goriv in mineralnihgoriv, namešanih z biogorivom (biodizel). Nemškatrošarinska zakonodaja biogoriva, proizvedenega izbiomase, ne obravnava kot trošarinskega izdelka dotrenutka, ko se proizvajalec ne izreče, da je namenjeno28 │ CARINA.SI


[IZMENJAVE]za pogonsko sredstvo. Nemška zakonodaja predpisujenaftnim družbam po 1. januarju 2007 najmanjšo količinonamešanega biogoriva v fosilnih gorivih v skupni količinigoriv, danih na trg. Za nadzor nad tem je zadolžen HZAFrankfurt/Oder s svojo izpostavo v Cottbusu. Stranke,ki so v fosilna goriva dodala biodizel, lahko v skladuz zakonodajo zahtevajo vračilo trošarine za biodizel,vendar samo v primeru, če biodizel ustreza predpisaninormi DIN; zato carinski organi zahtevajo dostavoustreznih certifikatov vsaj na vsake tri mesece.bioetanol je podvržen trošarinskemu zakonu za žganje(Gesetz über Branntweinmonopol), nadzor pa opravljatacarina in urad za monopol nad žganji. Šele v trenutku, kose mu primeša vsaj 2 % fosilnega goriva (v konkretnemprimeru bencin), ni več podvržen trošarinskemu zakonuza žganje, temveč trošarinskemu zakonu za mineralnaolja (Energiesteuergesetz), ki je v pristojnosti carine.Srednjeveški Magdeburg leži ob reki Labi.Med biogoriva se prišteva tudi bioetanol, zato smoobiskali proizvajalca bioetanola v kraju Zeitz, kjerdružba Südzucker Bioethanol Gmbh proizvaja bioetanoliz pšenice, koruze ali gostega soka sladkorne pese. Videlasva, kako poteka proizvodnja in od katerega trenutkanaprej je proizvod trošarinsko blago. Proizvajalecbioetanola (trošarinski zavezanec) pridobiva osnovnesurovine od okoliških pridelovalcev in neposredno odsosednje tovarne sladkorja, ki presežne kvote sladkornepese uporablja za proizvodnjo bioetanola. Trošarinskinadzor pri trošarinskem zavezancu se vzpostavi, kose melasa po fermentaciji pretoči v destilarno. Vtrenutku prispetja v destilarno je blago pod trošarinskimnadzorom (ograjena proizvodnja z videonadzorom, dokatere imajo dostop samo pooblaščene osebe). Zalivkaniso tudi vsi merilci za merjenje količine bioetanola, kizapušča destilarno in se nato pretaka v rezervoarje.V rezervoarjih se skladišči bioetanol z vsebnostjoalkohola 99,6 %. Trošarinskemu zavezancu je biloizdano dovoljenje za uporabo proizvedenega bioetanolsamo za tehnološke procese oziroma za pogonskenamene. Dovoljenje je samo za odprti tip trošarinskegaskladišča, kar pomeni, da je plačana garancija, medtemko v primeru zaprtega tipa (rezervoarji so zalivkani inpretakanje je dovoljeno le ob neposrednem carinskemnadzoru) plačilo garancije ni potrebno. Proizvedeni--Udeleženca delovnega obiska z gostitelji.Udeležba na izmenjavi, informacije in izkušnje, ki svajih pridobila, so nama pokazale področja, na katerihsta trošarinska sistema Slovenije in Nemčije zeloprimerljiva, pa tudi rešitve problemov, ki so pri nasdrugačne kakor pri nemških kolegih: letne inventure,računalniški program IDEA-CA za preverjanjegospodarskega položaja družb, v oddelku za preverjanjeso področja carinskega in trošarinskega preverjanjadosledno ločena po posameznih uslužbencih, spletniforum, na katerem si kolegi z različnih carinskih uradovsvetujejo oz. predlagajo konkretne rešitve, spisi zadevse pri nemških kolegih vodijo po družbah, tako da so vsipodatki zbrani na enem mestu in sta tako zagotovljenipreglednost in sledljivost.Izmenjava je bila zelo poučna, predvsem pa je bildosežen osnovni cilj najinega obiska: spoznati, kakopotekata izdaja dovoljenja za bioetanol in nadzornad imetnikom takšnega dovoljenja, kar bo koristilonajinem delu in večji učinkovitosti carinske službe.Dardo Topolovec, CU LjubljanaFoto: Dardo TopolovecCARINA.SI │ 29


[IZMENJAVE] > > > >Izmenjava na ŠvedskemVisok uradnik švedske carinske službe je v sodobnourejeni pisarni takole začel: »Rdeče hiške, slaniki,gozdovi, svetlolasci, in da, to je dežela Pike Nogavičke«.Nadaljeval je: »Ingrid Bergman, IKEA, H&M, Abba,Ingemar Stenmark, Anja Pärson, modro-rumena zastava.Da, smo na Švedskem, najbolj naseljeni skandinavskidržavi z devetimi milijoni prebivalcev in glavnimmestom Stockholm, ki jo vodi kralj Karl Gustav XVI.«Po moško, ob začudenem pogledu deklet, je Mats Plannel,koordinator delovnega obiska, zaključil naštevanjeznačilnosti svoje države z imenom Zlatan Ibrahimović;to je eden najboljših in najbolje plačanih nogometaševnašega planeta, hrvaških in bosanskih korenin, rojen naŠvedskem, v kraju Malmö. In prav Malmö je bil od 21.do 23. oktobra 2008 kraj gostiteljev slovenske in latvijskecarinske uprave v okviru programa Carina 2013.--Zaviti torzo je visok 190 metrov in ima 54 nadstropij.--Mestno središče tretjega največjega mesta naŠvedskem.Avtorica besedila na levi s kolegicami iz Latvije.Malmö leži na jugu Švedske in je z 260 tisoč prebivalcitretje največje mesto v državi. Prva značilnost mestaje največji evropski most Øresund – osemkilometrskadvotirna železniška in štiripasovna cestna povezavaz dansko prestolnico København. Druga mestnaznamenitost je najvišja stanovanjska stavba na Švedskemz imenom Zaviti torzo. Svojo čarobnost pa mestu ne dajejole svetovno znane arhitekturne mojstrovine, temveč tudiprijazni ljudje z odličnim znanjem angleškega jezikater ozke, tlakovane ulice, polne domačih kavarnic inpivnic.Seveda je bil obisk namenjen predvsem spoznavanjušvedske carinske uprave, še posebej tranzitnih postopkov.V švedski carini je zaposlenih okoli 2200 uslužbencev,ki delajo v generalnem carinskem uradu v Stockholmuter v treh centrih odličnosti v Stockholmu, Göteborguin Malmöju ter 30 carinskih izpostavah v različnihkrajih. Delovanje švedske carine ni organizirano poteritorialnem načelu, temveč na temelju dveh glavnihprocesov. Prvi proces se imenuje vodenje trgovinein obsega klasično carinsko področje, kamor spadajo30 │ CARINA.SI


[IZMENJAVE]carinjenje, naknadno preverjanja deklaracij, analizatveganja, inšpekcijski pregledi itd. Drugi proces pa jeboj proti organiziranemu kriminalu, s katerim se carinabojuje proti kriminalu in prepovedanim snovem. Zate namene imajo na voljo 50 usposobljenih psov, 290posebnih vozil ter več stacionarnih in mobilnih skenerjev.Prav s ponosom so povedali, da so pri tem zelo uspešni,saj dnevno odkrijejo več kilogramov prepovedanihsnovi, zato bodo tudi nadalje posvetili največ pozornostiprav temu področju. Kot zanimivost so predstavilidejstvo, da švedska carina posluje pretežno elektronsko,saj ima od skoraj 5 milijonov carinskih deklaracij 97,8% elektronskih. Kljub visokemu odstotku zagotavljajonadzor nad blagom z različnimi analizami tveganja.Za konec lahko rečem, da nam program Carina 2013omogoča, da pogledamo malo čez planke, da odidemomed tuje kolege in vidimo, kako oni dojemajo in živijocarino. Ko se vrnemo, lažje prepoznamo, v čem smodobri in kje bi lahko bili še boljši. Torej, odločite se inpojdite pogledat čez planke.Mojca Lazar, CU Nova GoricaFoto: Mojca Lazar< < [ŠPORT IN PROSTI ČAS]Bela goraOdkar pomnim, sem bil zaljubljen v slovenske planine: Julijske Alpe, Pohorje … Zato odnekdaj pridno planinarim in se ukvarjam s športi, ki so tesno povezani z naravo (tek, kolesarjenje).Po trinajstih vzponih na Triglav je dozorela želja po srečanju z mogočnim lepotcemAlp – Mont Blancom. Prebral sem veliko literature in določil datum: 13. avgust 2008.Za prevetritev psihofizične kondicije sem prvi tedenjunija prehodil pot Kuzma–Piran preko Pohorja inČrnivca (460 km), za aklimatizacijo pa v juliju osvojilše Grossglockner. Po trekinškem zanesenjaštvu žena nezaostaja kaj dosti, zato je bil Mont Blanc tudi njena velikaželja. Končno je nastopil težko pričakovani datum, kosva se z ženo ob 21. uri odpravila s Ptuja proti Sežaniin preko Italije ob sedmih zjutraj prispela v Chamonixv Franciji. V približno 5 kilometrov oddaljenem krajuLes Huches sva parkirala avto, pripravila vso opremo zavzpon in se odpravila z zobato železnico do Nid d’Aigle,od koder sva polna pričakovanj začela sopihati protisvojemu cilju.Vreme je bilo naravnost fantastično, tako da je bilpostanek pri prvi koči Tete Rose namenjen zgoljopremljanju s plezalnim pasom in derezami, kajti odte točke dalje je sneg vse pogostejši spremljevalec. OdTete Rose naju je do naslednje postojanke, Goutierjevekoče na 3835 metrih, ločila strma Goutierjeva stena,ki je zaradi vse močnejšega vetra postajala iz metra vmeter bolj neprijazna. V zadnji tretjini te stene je tudisneg bril vedno močneje. Tolažilo naju je dejstvo, dabova že čez slabo uro na toplem, pa čeprav se začnenajtežji del (zaradi nepredvidljivih razmer in redkejšegazraka) šele prav od tam naprej. Ko sva prispela, svatakoj poskrbela za prenočišče, se okrepčala s toplo juhoin hitro šla počivat, zavedajoč se, da bo treba vstati žeob drugi uri zjutraj, če bo vreme seveda dopuščalo.Pa ni! Veter se je sprevrgel v pravo snežno neurje.Spanja ni bilo kaj dosti, zato pa toliko več upanja, dabo zjutraj bolje. Ko je že kazalo, da bo treba počakatina naslednji dan, se je vreme okrog osmih le umirilo.Vzdušje je postalo evforično. Kar nekaj alpinistov nasje bilo kmalu nared in skupinski zanos je v krempljeBele gore potisnil tudi naju. V polni bojni opremi svakrenila kakih 300 metrov za švicarsko navezo petihalpinistov, ki so bili na vrhu že nekajkrat, zato sva jimzaupala. Po dveh urah teptanja belih strmin se je vremespet močno poslabšalo.CARINA.SI │ 31


[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >Kaj reči na koncu, ko se pozno ponoči vrneš domov, polnvtisov in doživljajev ter prijetno utrujen? Nič drugegakot to, da ti ni žal časa, prebitega s sodelavci, da se jemnenje o tem, kakšni so Čehi, spremenilo, da so sicermorda še vedno malce zaprti, da je prvi stik z njimi kartežko vzpostaviti, ampak potem se debata razvije in sepogovarjajo povsem normalno. Čas je kar prehitro minil,še toliko stvari bi bilo vrednih ogleda, morda pa kdajdrugič.Dušan Pečnik, SCSFoto: Dardo Topolovec4. carinsko šahovsko prvenstvo zaposameznice in posameznikeNa razpis organizatorja – Carinskega športnega društvaMaribor – se je 26. oktobra 2008 na izletniški kmetijiLedinek v Pivoli na obronkih Hočkega Pohorja zbralo26 šahistk in šahistov iz sedmih carinskih uradov.upokojeni kolega Gojko Turudič, ki je bil s sedmimmestom tudi najboljši veteran. Enotedensko bivanjeza dve osebi v apartmaju na otoku Pašmanu je dobilaVanja Limavšek, zaposlena na MMP Gruškovje. Poznopopoldne smo se razšli z željo, da se prihodnje leto zopetdobimo in se ponovno pomerimo za šahovnicami.-Po otvoritveni potezi, ki jo je odigral direktor CU MariborMilan Jarnovič …Tekmovanje je potekalo v ločenih konkurencah. Šahistkje bilo šest in so se pomerile vsaka z vsako, šahisti paso igrali po švicarskem sistemu, pri čemer je vsak igralz devetimi nasprotniki, seveda z vmesnimi premoriza osvežitev. Po zanimivih in bojevitih partijah, ki sopotekale v prijateljskem vzdušju, smo dobili letošnjacarinska prvaka.Po podelitvi priznanj in nagrad vsem udeležencem jebilo med družabnim delom prvenstva vzdušje na višku,ko smo žrebali posebno nagrado. Prispeval jo je naš… so se razvnele bitke na 64 črno-belih poljih.Po podelitvi priznanj in nagrad vsem udeležencem jebilo med družabnim delom prvenstva vzdušje na višku,ko smo žrebali posebno nagrado. Prispeval jo je našupokojeni kolega Gojko Turudič, ki je bil s sedmimmestom tudi najboljši veteran. Enotedensko bivanjeza dve osebi v apartmaju na otoku Pašmanu je dobilaVanja Limavšek, zaposlena na MMP Gruškovje. Poznopopoldne smo se razšli z željo, da se prihodnje leto zopetdobimo in se ponovno pomerimo za šahovnicami.Branko Vadlja, CU MariborFoto: Branko Vadlja34 │ CARINA.SI


[ŠPORT IN PROSTI ČAS]Med šahistkami je zmagala Nadja Grebenjak (CU NovaGorica) pred Sonjo Šavora (CU Maribor) in KristinoPrinčič (CU Nova Gorica). Vse so gospe v belem.Najboljši šahisti: drugi Alojz Koračin (CU Murska Sobota),prvi Branko Vadlja (CU Maribor) in tretji Karl Cojhter(CU Maribor).< < < < [NAŠI SODELAVCI]Projekt TACTA – pomoč carinskim in davčnimupravam držav zahodnega Balkana na poti vEUS pomočjo sodobne tehnike mi je uspelo vzpostaviti stik s sodelavcem Borisom Kastelicemiz Carinskega urada Celje, ki je bil v času pogovora (decembra 2008) v Bosni in Hercegovinis posebno nalogo.Za uvod sem ga poprosil, naj pojasni, s kakšno nalogo ješel BiH, kdo ga je poslal in za kako dolgo.»Projekt TACTA (Tehnical Asistance to Customs andTax Administrations) financira EU in je namenjenpomoči carinskim in davčnim upravam držav zahodnegaBalkana. Konzorcij ITACA iz Italije, ki je odgovorenza vodenje projekta TACTA, se je obrnil name, če bilahko prevzel mesto strokovnjaka za carinsko politikoin postopke. Verjetno zato, ker sem pred tem že delalv podobnem projektu EU – CAFAO. Poleg tega sobosanski kolegi iz sektorja za carine v njihovi davčniupravi prosili, če lahko pride kdo iz Slovenije, saj nepotrebujemo prevajalcev in je komunikacija z namilažja. Na delovnih obiskih v Sloveniji so tudi ugotovili,da jim najbolj ustrezajo naši postopki (predvsempoenostavljeni postopki) in naša delovna praksa vzvezi z njimi.CARINA.SI │ 35


[NAŠI SODELAVCI] > > > >v BiH obstajali dve carinski upravi: carinska upravaRepublike Srbske in carinska uprava federacije BiH.--Boris Kastelic: »Kolegom iz Slovenije, ki so mi velikokratsvetovali pri strokovnih vprašanjih, se najlepše zahvaljujem!«Delovni načrt je zelo obsežen in je bil pripravljen za10 mesecev, jaz pa sem se priključil šele 6 mesecevpred iztekom projekta. Delovni načrt je zajemalizdelavo operativnih navodil za delo pri poreklu blaga,poenostavljenih postopkih, treba pa je bilo ugotoviti,katera področja še niso ustrezno pokrita z delovnimioz. operativnimi navodili. Tako smo izdelali še devetoperativnih navodil (o začasnem uvozu, pasivnemoplemenitenju, poštnem prometu, delovanju prostih con)pa še priročnik za inšpekcije in priročnik za uvrščanjeblaga. Načrtovana je bil tudi primerjalna analiza zainšpekcije in različna usposabljanja. Odgovarjali smo navprašanja kolegov iz sektorja za carine.Večino nalog smo uspešno izpeljali tudi zaradi pomočisodelavcev iz Slovenije, za kar se jim ob tej prilikinajlepše zahvaljujem. Poleg mene so v projektusodelovali še kolegi iz angleške, danske, španske,švedske in italijanske carinske oz. davčne uprave.Nekateri so se pridružili le za krajše obdobje, drugi paso sodelovali že pred mano.Eden izmed mojih kolegov je imel zelo zanimivo ime inje bil ob kontroli dokumentov pri prehajanju meje vednodeležen posebne pozornosti. Ime mu je bilo namreč JohnLennon in je prišel iz Liverpoola, kar vsakogar spominjana veliko bolj znanega člana zasedbe The Beatles. Naenem izmed seminarjev s področja intelektualne lastnineje bil v šali celo predstavljen kot največji ponaredek.Delam v Banja Luki, kjer je sedež bosanske Uprave zaindirektno in neizravno oporezivanje (UINO), kateredel je sektor za carine. Razlog za to, da je sedež UINOv Banja Luki in ne v Sarajevu, je, da je bil to pogojRepublike Srbske, saj se v nasprotnem primeru ne bizdružili s carino federacije BiH. Do združitve sta namrečBanja Luka po velikosti spominja na Maribor in imatudi približno enako število prebivalcev. Verjetno večinapozna bosanske kulinarične specialitete in sam lahkopotrdim, da je hrana v Banja Luki odlična. Vendar takahrana ni za vsak dan, zato včasih pogrešam kaj čistonavadnega. Stanujem v manjšem najetem stanovanju, zakonec tedna običajno potujem domov. Od Banja Lukedo Celja je namreč samo dobrih 300 kilometrov.Pogodba se mi izteče konec januarja 2009. Neuradnose govori, da Evropska komisija vztraja, naj v BiHostaneta najmanj dva strokovnjaka tudi naprej, vsaj zanaslednjih šest mesecev. Eden za področje carin in drugiza področje DDV. Nato je v vseh državah zahodnegaBalkana predviden tako imenovani twinning projekt, prikaterem celoten program pomoči prevzame ena državačlanica EU.«Ali nam lahko opišeš svoj delovni dan?»Z delom pričnem ob osmih zjutraj in končam okvirnoob šestih zvečer. Moj delovni čas ni stalen, ampak jeprilagojen dejanskim potrebam. Včasih je zaradi pripravena kakšno izmed aktivnosti treba ostati tudi dlje, včasihlahko končam prej. Skoraj vsak dan imam delovnesestanke s kolegi iz sektorja za carine. Če je kakšen danbrez sestankov, ga izkoristim za pripravo ali revidiranjeoperativnih navodil. Veliko sem potoval, saj je bilopotrebno v sklopu prej omenjene primerjalne analizeobiskati Prištino, Podgorico in Helsinke, nekaj aktivnostije bilo tudi v različnih krajih v BiH. Trenutno smozaključili projekt za pridobitev statusa pooblaščenegaizvoznika na področju porekla blaga, do konca januarjanaj bi zaživelo lokalno oz. hišno carinjenje pri izvozu.Do sedaj teh dveh poenostavitev v BiH niso poznali, zatomenim, da bo delo izvoznikov bistveno lažje. Odločilismo se za sistem najave s popolno carinsko deklaracijoin ne najave po faksu, kar smo mi poznali v začetku.S tem smo skušali carinske uslužbence razbremenitinepotrebnega administriranja. Žal so informacijske intehnološke možnosti zelo omejene, zato ni bilo mogočeizpeljati še projekta za hišno carinjenje pri uvozu.«Na moje vprašanje, kam po preteku poslanstva v BiH,Boris kratko in jedrnato odgovori: »Po končanemprojektu se vrnem v Carinski urad Celje.«Ivan Šef, CU CeljeFoto: arhiv CU Celje36 │ CARINA.SI


[NAŠI SODELAVCI]Nekoč carina, danes škoromati in še marsikajOba sta bila naša sodelavca, zdaj sta oba upokojenca. Srečala sta se in nastal je zanimivzapis, ki nam veliko pove o obeh, o Francu Bebru, ki se je odločil za obisk, in o DušanuŠtrancarju, ki je obiskovalca prijazno sprejel na svojem domu.Bil je siv decembrski dan. Izpod neba je rahlo deževaloin mraz je bil. Vozil sem ob vznožju lepih in meni takodragih Brkinov. V glavi sem premleval vprašanja, kinaj bi jih zastavil jeseni 2008. leta upokojenemu koleguDušanu Štrancarju. Kdaj je prišel na carino, kako je bilov SFRJ, kako je preživel osamosvajanje in kaj je delal dosedaj? Po glavi se mi je podila še druga misel: da bi se znjim pogovarjal spontano, kakor bi pač nanesel pogovor.Toda naš Dušan je bolj zaprte sorte in včasih je težkoizvleči iz njega tisto, kar bi lahko povedal.Živi v vasi Hrušica pri Podgradu. Hrušic je v Slovenijiveliko, a ta je nekaj prav posebnega. Pogovarjati sva sezačela na splošno. Na vprašanje, kaj bo delal sedaj, je dejal,da ima veliko dela in še mnogo načrtov, konkretnega nipovedal nič. Mene pa je le zanimalo konkretno. Končnoje prinesel nabožni kipec vstajenja, ki ga nosijo na velikonoč pri procesiji. Kipcu so manjkali trije prsti, zato gabo restavriral. Ne bo nadomestil samo prstov, tudi zlatoprevleko mu bo nadel. Poudaril je, da rad restavrira, ada je treba imeti pri tem veliko potrpežljivosti, znanjain časa.Njegova žena naju je nekaj časa le opazovala. A jeuvidela, da mora posredovati. Začela je nositi na mizomaske in osnutke mask, ki jih Dušan izdeluje. Dobil semzaveznico! Iz Dušana je začelo kar bruhati. V Hrušiciljudje od nekdaj cenijo in ohranjajo stare običaje, kotje škoromatija. Pustni liki, škoromati, nosijo na obrazumaske. Ohraniti se mora prvobitnost. Po zelo starimaski škoromata iz Hrušice, ki jo hranijo v Slovenskemetnografskem muzeju v Ljubljani, je Dušan povzelznačilnosti. Lesena naličja oblikuje iz kosa suhegalipovega lesa z dleti. Obrazne poteze rezbari počasi ins potrpljenjem, izrezlja nos, oči, usta … Izdelava eneganaličja zahteva ogromno dela in potrpežljivosti in letosjih bo izdelal kar sedem. Ko je končana, je maska debelale nekaj milimetrov. Letos so Dušana hrušiški škoromatipovabili s seboj na festival evropskih mask v bližinoStuttgarta, kjer bo pokazal, kako izdeluje maske.Hrušiški škoromati s praporjem, na katerem je stiliziranoupodobljen škopit, ki ga je oblikoval DušanŠtrancar.Pustni odbor v Hrušici se zbere že takoj po božiču.Določijo like, program in do pusta marljivo izdelujejokostume in rekvizite. Na pustno soboto gre vesela inpojoča povorka škoromatov po vasi od hiše do hiše. Prviv povorki gre škopit. Ima samo en zvonec in leščerbo, sseboj nosi velike klešče – seveda, da lovi mlada dekleta.Škopit je oblečen v črna oblačila. Sledijo mu škoromatiz zvonci in visokimi pokrivali, na katerih je tudi stordečih, modrih in belih papirnatih rož in mnogo trakov.V povorki so še drugi liki: cunjar, ciganka, turek, likv brinju (po vsej obleki ima našite vejice brinja), lik vsmreki. Ker je škopit najbrž najstarejši lik škoromatov,ga je Dušan stiliziral ter napravil logotip za njihov praporCARINA.SI │ 37


[NAŠI SODELAVCI] > > > >in škoromatijo. Izdelal je tudi osnutek za žig Kulturnegadruštva Hrušica.Kakor rečeno, škoromati se zberejo na pustno soboto,ob deveti uri. Vsakdo je vabljen, tudi vi, ki to berete.Vsa pustna procesija gre od hiše do hiše. Dva poberinapobirata darove: klobase in šunke, suha rebrca inpancete, jajca in potice. Dobre volje ne manjka. Zvečerse vse skuha in poje ter poplakne z vinom. Vsakdo jetega deležen, le da sodeluje v škoromatiji. Dobrodošli!Vidim, da Dušanu ne bo dolgčas v pokoju. Hvala lepanjemu in njegovi ženi za prijeten in zanimiv pogovor.Franc Beber, CU SežanaFoto: osebni arhiv Dušana Štrancarja< < < < [ZANIMIVOSTI]Zabava ob odhodu v pokojPred časom smo že pisali o Jožetu Šiftarju, zdaj žeupokojenem bivšem pomočniku direktorja Carinskegaurada Murska Sobota. Jože se je upokojil leta 2007,v drugi polovici lanskega leta pa nas je presenetil spovabilom na zaključno zabavo ob upokojitvi. Vabilo jebilo naslovljeno na vse zaposlene. Zares pohvalna gesta.Zbralo se nas je kar nekaj, od njemu zdaj stanovskegeneracije pa vse do malo mlajših po stažu.cediti sline. Dobre kapljice prav tako ni manjkalo, sajima Jože sedaj še več časa za kletarjenje. Za prijetnezvoke sta skrbela muzikanta, tako da tudi plesa nimanjkalo. Direktor Carinskega urada Murska Sobotaje izročil darilo, ki smo ga kupili s skupnimi prispevki.Novopečenemu upokojencu smo podarili kolo, ki pa ssvojim akumulatorjem pripomore, da je pritiskanje napedala pravi užitek.--Zbrana druščina na zabavi.Prizorišče dogajanja je bila njihova Vila Šiftar, kizares slovi po odlični hrani. Kaj so nam pripravili,ne bom omenjal, da se komu slučajno ne začnejoPoskusna vožnja.Jože, v imenu vseh prisotnih hvala za prijetno srečanje obtvoji upokojitvi in veliko varnih kilometrov na kolesu.Janez Donša, CU Murska SobotaFoto: Janez DonšaCarina.si │ Interno glasilo Carinske uprave RSIzdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, LjubljanaGlavna urednica: Sabina Langus Boc │ Fotografija na naslovnici: Carinska kontrola na mejnem prehodu Metlika - arhiv Izpostave MetlikaGrafična priprava in tisk: Tiskarna knjigoveznica RadovljicaNaklada: 2000 izvodovPonatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira.ISSN 1581-882938 │ CARINA.SI


[CARINSKA KRIŽANKA]


Podelitev priznanj ob dnevu slovenske carine, 8. oktober 2008, Generalni carinski urad Foto: Foto Format, d. o.o.Prejemniki priznanj z vodji sektorjev GCU in direktorjicarinskih uradov v predavalnici GCU.Najvišje priznanje, carinsko plaketo, je iz rok generalnega direktorjaRajka Skubica prejel Viktor Mikelj iz carinskega laboratorija.Selena Rauter Razboršek, prejemnica zlatega znaka, v pogovoruz direktorjem Carinskega urada Koper Jankom Strelom.Bronasti Roman Jerebic, srebrni Franc Korošecin zlati Slavko Wolf.Nasmejani zlati Boris Dugar s srebrnima Sinišo Krivokapićemin Natašo Batista Maljevac.Melita Grilc z bronastim priznanjem v pogovoru zpokojenim vodjo laboratorija dr. Matejem Bohincem.Milan Čikić in Tanja Tominec sta prejela zlatioziroma bronasti znak.27 prejemnikov priznanj z generalnim direktorjemv avli Generalnega carinskega urada.Trije informatiki: zlati Alojz Oven, srebrni StaneTekavčič in bronasti Edvard Nemšak.