10.07.2015 Views

Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

[NAŠI SODELAVCI]Nekoč carina, danes škoromati in še marsikajOba sta bila naša sodelavca, zdaj sta oba upokojenca. Srečala sta se in nastal je zanimivzapis, ki nam veliko pove o obeh, o Francu Bebru, ki se je odločil za obisk, in o DušanuŠtrancarju, ki je obiskovalca prijazno sprejel na svojem domu.Bil je siv decembrski dan. Izpod neba je rahlo deževaloin mraz je bil. Vozil sem ob vznožju lepih in meni takodragih Brkinov. V glavi sem premleval vprašanja, kinaj bi jih zastavil jeseni 2008. leta upokojenemu koleguDušanu Štrancarju. Kdaj je prišel na carino, kako je bilov SFRJ, kako je preživel osamosvajanje in kaj je delal dosedaj? Po glavi se mi je podila še druga misel: da bi se znjim pogovarjal spontano, kakor bi pač nanesel pogovor.Toda naš Dušan je bolj zaprte sorte in včasih je težkoizvleči iz njega tisto, kar bi lahko povedal.Živi v vasi Hrušica pri Podgradu. Hrušic je v Slovenijiveliko, a ta je nekaj prav posebnega. Pogovarjati sva sezačela na splošno. Na vprašanje, kaj bo delal sedaj, je dejal,da ima veliko dela in še mnogo načrtov, konkretnega nipovedal nič. Mene pa je le zanimalo konkretno. Končnoje prinesel nabožni kipec vstajenja, ki ga nosijo na velikonoč pri procesiji. Kipcu so manjkali trije prsti, zato gabo restavriral. Ne bo nadomestil samo prstov, tudi zlatoprevleko mu bo nadel. Poudaril je, da rad restavrira, ada je treba imeti pri tem veliko potrpežljivosti, znanjain časa.Njegova žena naju je nekaj časa le opazovala. A jeuvidela, da mora posredovati. Začela je nositi na mizomaske in osnutke mask, ki jih Dušan izdeluje. Dobil semzaveznico! Iz Dušana je začelo kar bruhati. V Hrušiciljudje od nekdaj cenijo in ohranjajo stare običaje, kotje škoromatija. Pustni liki, škoromati, nosijo na obrazumaske. Ohraniti se mora prvobitnost. Po zelo starimaski škoromata iz Hrušice, ki jo hranijo v Slovenskemetnografskem muzeju v Ljubljani, je Dušan povzelznačilnosti. Lesena naličja oblikuje iz kosa suhegalipovega lesa z dleti. Obrazne poteze rezbari počasi ins potrpljenjem, izrezlja nos, oči, usta … Izdelava eneganaličja zahteva ogromno dela in potrpežljivosti in letosjih bo izdelal kar sedem. Ko je končana, je maska debelale nekaj milimetrov. Letos so Dušana hrušiški škoromatipovabili s seboj na festival evropskih mask v bližinoStuttgarta, kjer bo pokazal, kako izdeluje maske.Hrušiški škoromati s praporjem, na katerem je stiliziranoupodobljen škopit, ki ga je oblikoval DušanŠtrancar.Pustni odbor v Hrušici se zbere že takoj po božiču.Določijo like, program in do pusta marljivo izdelujejokostume in rekvizite. Na pustno soboto gre vesela inpojoča povorka škoromatov po vasi od hiše do hiše. Prviv povorki gre škopit. Ima samo en zvonec in leščerbo, sseboj nosi velike klešče – seveda, da lovi mlada dekleta.Škopit je oblečen v črna oblačila. Sledijo mu škoromatiz zvonci in visokimi pokrivali, na katerih je tudi stordečih, modrih in belih papirnatih rož in mnogo trakov.V povorki so še drugi liki: cunjar, ciganka, turek, likv brinju (po vsej obleki ima našite vejice brinja), lik vsmreki. Ker je škopit najbrž najstarejši lik škoromatov,ga je Dušan stiliziral ter napravil logotip za njihov praporCARINA.SI │ 37

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!