[NAŠI SODELAVCI] > > > >v BiH obstajali dve carinski upravi: carinska <strong>uprava</strong><strong>Republike</strong> Srbske in carinska <strong>uprava</strong> federacije BiH.--Boris Kastelic: »Kolegom iz <strong>Slovenije</strong>, ki so mi velikokratsvetovali pri strokovnih vprašanjih, se najlepše zahvaljujem!«Delovni načrt je zelo obsežen in je bil pripravljen za10 mesecev, jaz pa sem se priključil šele 6 mesecevpred iztekom projekta. Delovni načrt je zajemalizdelavo operativnih navodil za delo pri poreklu blaga,poenostavljenih postopkih, treba pa je bilo ugotoviti,katera področja še niso ustrezno pokrita z delovnimioz. operativnimi navodili. Tako smo izdelali še devetoperativnih navodil (o začasnem uvozu, pasivnemoplemenitenju, poštnem prometu, delovanju prostih con)pa še priročnik za inšpekcije in priročnik za uvrščanjeblaga. Načrtovana je bil tudi primerjalna analiza zainšpekcije in različna usposabljanja. Odgovarjali smo navprašanja kolegov iz sektorja za carine.Večino nalog smo uspešno izpeljali tudi zaradi pomočisodelavcev iz <strong>Slovenije</strong>, za kar se jim ob tej prilikinajlepše zahvaljujem. Poleg mene so v projektusodelovali še kolegi iz angleške, danske, španske,švedske in italijanske carinske oz. davčne uprave.Nekateri so se pridružili le za krajše obdobje, drugi paso sodelovali že pred mano.Eden izmed mojih kolegov je imel zelo zanimivo ime inje bil ob kontroli dokumentov pri prehajanju meje vednodeležen posebne pozornosti. Ime mu je bilo namreč JohnLennon in je prišel iz Liverpoola, kar vsakogar spominjana veliko bolj znanega člana zasedbe The Beatles. Naenem izmed seminarjev s področja intelektualne lastnineje bil v šali celo predstavljen kot največji ponaredek.Delam v Banja Luki, kjer je sedež bosanske Uprave zaindirektno in neizravno oporezivanje (UINO), kateredel je sektor za carine. Razlog za to, da je sedež UINOv Banja Luki in ne v Sarajevu, je, da je bil to pogoj<strong>Republike</strong> Srbske, saj se v nasprotnem primeru ne bizdružili s carino federacije BiH. Do združitve sta namrečBanja Luka po velikosti spominja na Maribor in imatudi približno enako število prebivalcev. Verjetno večinapozna bosanske kulinarične specialitete in sam lahkopotrdim, da je hrana v Banja Luki odlična. Vendar takahrana ni za vsak dan, zato včasih pogrešam kaj čistonavadnega. Stanujem v manjšem najetem stanovanju, zakonec tedna običajno potujem domov. Od Banja Lukedo Celja je namreč samo dobrih 300 kilometrov.Pogodba se mi izteče konec januarja <strong>2009</strong>. Neuradnose govori, da Evropska komisija vztraja, naj v BiHostaneta najmanj dva strokovnjaka tudi naprej, vsaj zanaslednjih šest mesecev. Eden za področje carin in drugiza področje DDV. Nato je v vseh državah zahodnegaBalkana predviden tako imenovani twinning projekt, prikaterem celoten program pomoči prevzame ena državačlanica EU.«Ali nam lahko opišeš svoj delovni dan?»Z delom pričnem ob osmih zjutraj in končam okvirnoob šestih zvečer. Moj delovni čas ni stalen, ampak jeprilagojen dejanskim potrebam. Včasih je zaradi pripravena kakšno izmed aktivnosti treba ostati tudi dlje, včasihlahko končam prej. Skoraj vsak dan imam delovnesestanke s kolegi iz sektorja za carine. Če je kakšen danbrez sestankov, ga izkoristim za pripravo ali revidiranjeoperativnih navodil. Veliko sem potoval, saj je bilopotrebno v sklopu prej omenjene primerjalne analizeobiskati Prištino, Podgorico in Helsinke, nekaj aktivnostije bilo tudi v različnih krajih v BiH. Trenutno smozaključili projekt za pridobitev statusa pooblaščenegaizvoznika na področju porekla blaga, do konca januarjanaj bi zaživelo lokalno oz. hišno carinjenje pri izvozu.Do sedaj teh dveh poenostavitev v BiH niso poznali, zatomenim, da bo delo izvoznikov bistveno lažje. Odločilismo se za sistem najave s popolno carinsko deklaracijoin ne najave po faksu, kar smo mi poznali v začetku.S tem smo skušali carinske uslužbence razbremenitinepotrebnega administriranja. Žal so informacijske intehnološke možnosti zelo omejene, zato ni bilo mogočeizpeljati še projekta za hišno carinjenje pri uvozu.«Na moje vprašanje, kam po preteku poslanstva v BiH,Boris kratko in jedrnato odgovori: »Po končanemprojektu se vrnem v Carinski urad Celje.«Ivan Šef, CU CeljeFoto: arhiv CU Celje36 │ CARINA.SI
[NAŠI SODELAVCI]Nekoč carina, danes škoromati in še marsikajOba sta bila naša sodelavca, zdaj sta oba upokojenca. Srečala sta se in nastal je zanimivzapis, ki nam veliko pove o obeh, o Francu Bebru, ki se je odločil za obisk, in o DušanuŠtrancarju, ki je obiskovalca prijazno sprejel na svojem domu.Bil je siv decembrski dan. Izpod neba je rahlo deževaloin mraz je bil. Vozil sem ob vznožju lepih in meni takodragih Brkinov. V glavi sem premleval vprašanja, kinaj bi jih zastavil jeseni 2008. leta upokojenemu koleguDušanu Štrancarju. Kdaj je prišel na carino, kako je bilov SFRJ, kako je preživel osamosvajanje in kaj je delal dosedaj? Po glavi se mi je podila še druga misel: da bi se znjim pogovarjal spontano, kakor bi pač nanesel pogovor.Toda naš Dušan je bolj zaprte sorte in včasih je težkoizvleči iz njega tisto, kar bi lahko povedal.Živi v vasi Hrušica pri Podgradu. Hrušic je v Slovenijiveliko, a ta je nekaj prav posebnega. Pogovarjati sva sezačela na splošno. Na vprašanje, kaj bo delal sedaj, je dejal,da ima veliko dela in še mnogo načrtov, konkretnega nipovedal nič. Mene pa je le zanimalo konkretno. Končnoje prinesel nabožni kipec vstajenja, ki ga nosijo na velikonoč pri procesiji. Kipcu so manjkali trije prsti, zato gabo restavriral. Ne bo nadomestil samo prstov, tudi zlatoprevleko mu bo nadel. Poudaril je, da rad restavrira, ada je treba imeti pri tem veliko potrpežljivosti, znanjain časa.Njegova žena naju je nekaj časa le opazovala. A jeuvidela, da mora posredovati. Začela je nositi na mizomaske in osnutke mask, ki jih Dušan izdeluje. Dobil semzaveznico! Iz Dušana je začelo kar bruhati. V Hrušiciljudje od nekdaj cenijo in ohranjajo stare običaje, kotje škoromatija. Pustni liki, škoromati, nosijo na obrazumaske. Ohraniti se mora prvobitnost. Po zelo starimaski škoromata iz Hrušice, ki jo hranijo v Slovenskemetnografskem muzeju v Ljubljani, je Dušan povzelznačilnosti. Lesena naličja oblikuje iz kosa suhegalipovega lesa z dleti. Obrazne poteze rezbari počasi ins potrpljenjem, izrezlja nos, oči, usta … Izdelava eneganaličja zahteva ogromno dela in potrpežljivosti in letosjih bo izdelal kar sedem. Ko je končana, je maska debelale nekaj milimetrov. Letos so Dušana hrušiški škoromatipovabili s seboj na festival evropskih mask v bližinoStuttgarta, kjer bo pokazal, kako izdeluje maske.Hrušiški škoromati s praporjem, na katerem je stiliziranoupodobljen škopit, ki ga je oblikoval DušanŠtrancar.Pustni odbor v Hrušici se zbere že takoj po božiču.Določijo like, program in do pusta marljivo izdelujejokostume in rekvizite. Na pustno soboto gre vesela inpojoča povorka škoromatov po vasi od hiše do hiše. Prviv povorki gre škopit. Ima samo en zvonec in leščerbo, sseboj nosi velike klešče – seveda, da lovi mlada dekleta.Škopit je oblečen v črna oblačila. Sledijo mu škoromatiz zvonci in visokimi pokrivali, na katerih je tudi stordečih, modrih in belih papirnatih rož in mnogo trakov.V povorki so še drugi liki: cunjar, ciganka, turek, likv brinju (po vsej obleki ima našite vejice brinja), lik vsmreki. Ker je škopit najbrž najstarejši lik škoromatov,ga je Dušan stiliziral ter napravil logotip za njihov praporCARINA.SI │ 37