Podatki o študiju in učni načrti predmetov ... - Student Info

11IzvajalciPredmetsemesterzimski poletnipr v pr vštev.urKTIZBIRNA PODROČJAŠtudent/ka nadaljuje izbirno področje, ki ga je vpisal/a v III. letniku.Socialno delo na področju duševnega zdravjaFLAKER Inovacije na področju duševnega zdravja 1 5 – – 90 7UREK, FLAKER Oblike duševnega zdravja 4 – – – 60 5Socialno delo v podjetjih in drugih organizacijahMESEC Socialno delo v delovnem okolju 4 - - - 60 5OVSENIK Menedžment v socialnem delu II 4 2 - - 90 7Kibernetika psihosocialne pomočiSTRITIH Skupinsko delo in kibernetika 2. reda II 2 2 - - 60 5ŠUGMAN BOHINC Epistemologija socialnega dela II 4 2 - - 90 7Socialno delo na področju skupnostne skrbiZAVIRŠEK Inovacije na področju skupnostne skrbi 1 5 - - 90 7ZAVIRŠEK Samostojno življenje 4 - - - 60 5Socialno delo z mladimiLESKOŠEKInstitucionalne obravnave socialnihproblemov mladih2 2 - - 60 5LESKOŠEK Študij mladine 4 - - - 60 4STRITIHOtroci in mladi s težavami v odraščanju inv okolju1 1 - - 30 3Praksa: V 1. in v 2. letniku opravi študent/ka po 40 ur prostovoljnega dela, v 3. in 4. letniku opravlja enomesečnoprakso na učni bazi (pri izrednih študentkah, študentih se ta čas ustrezno prilagodi).Pogoji za napredovanje: Pogoj za prehod v višje letnike so vsi opravljeni izpiti iz vseh predmetov prejšnjegaletnika. Kolokvij je pogoj za pristop k izpitu pri predmetu Skupnostno socialno delo (4. letnik). Ostale pogojeza pristop k izpitu, kot so seminarske naloge in druge obveznosti, določajo učni načrti predmetov.Pogoji za dokončanje študija: K diplomskemu izpitu lahko pristopi študent/ka, ki je opravil/a vse ostaleizpite, določene s študijskim programom.Izredni študij poteka v posebej organiziranih oblikah pedagoškega dela, ki obsegajo najmanj 30 %pedagoškega dela za redne študente. Izredna študentka, izredni študent mora opraviti vse obveznosti, ki jihzahteva redni študij, in izpolnjevati pogoje za pristop k izpitu, ki so določeni s študijskim programom in učnimnačrtom vsakega predmeta.Opomba k učnim načrtom na naslednjih stranehPod imenom predmeta je naveden samo nosilec predmeta. Kjer ima predmet več izvajalcev, so ti naštetizgoraj v predmetniku študijskega programa.

Prvi letnik

13Metode socialnega dela (projektne skupine)Izr. prof. dr. Vito FlakerCilji in vsebinaProgram opredeljuje namen prakse za 1. letnik in osnovne naloge in pogoje, ki morajo biti zagotovljeni, davelja praksa za uspešno. Osnovni namen prakse je omogočanje izkušenj, spoznavanja, učenja spretnostiin integracije teorije in prakse. Med praktičnim delom se študent/ka v okviru prostovoljnega dela čimboljpribliža življenjskemu svetu uporabnikov, pri tem pa pridobi izkušnjo o življenjskemu in družbenemu položajuuporabnikov, izkušnjo o procesih samopomoči prostovoljnega povezovanja, spozna področja, službein naloge strokovnega socialnega dela, spozna vrednote in etiko socialnega dela, seznani se s praktičnoaplikacijo pravnih okvirjev socialnega dela, spozna protislovja med pričakovanji organizacij in željami in potrebamiuporabnikov, pridobi si prve izkušnje o osnovnih, deloma tudi o specifičnih spretnostih socialnegadela, poveže različne teorije z osebnimi spoznanji in izkušnjami. Praksa poteka po projektnih skupinahprostovoljnega dela, v okviru katerih študent/ka ob druženju in skupnem delu s posameznimi uporabnikiali ob vključevanju v skupinske dejavnosti doživi neposredno delo z ljudmi. Kot prostovoljec/prostovoljka ještudent/ka povezan/a s strokovnim delavcem/delavko, ki jih podpira pri praktičnem delu, in z mentorjem našoli, ki jim omogoči integracijo znanja in izkušenj.Temeljna viraPriročnik za praktično delo na VŠSD v 1. letnikuPreostali viri se določijo v konzultaciji z mentorjem prakse na šoli in svetovalcem na učni bazi.ObveznostiNajmanj 40 ur praktičnega dela na terenu. Redne konzultacije v okviru mentorskih skupin na šoli. Vodenjednevnika. Izdelava in zagovor eseja o prostovoljnem delu. Izdelava posameznih nalog pri drugih predmetih,ko gre za povezavo s prakso.

16PSIHOLOGIJA ZA SOCIALNO DELODoc. dr. Lea Šugman BohincCilji in vsebina predmetaŠtudent/ka razvija občutljivost, spoznava in izkustveno preizkuša možnosti in meje specifičnega, psihološkegarazumevanja psiho(bio)socialne stvarnosti in osvaja znanja, ki prispevajo k teoriji ravnanja in metodamsocialnega dela. Postmoderno – pojem in glavne teme, soobstoj različnih temeljnih pogledov na svet.Psihologija vsakdanjega življenja. Psihološki problemi socialnega dela. Psiho(sociobio)logija spoznavanjain čustev. Socialnopsihološki eksperimenti, ki so spremenili psihologijo (stališča; stereotipi, predsodki instigme; socialni vpliv in socialna moč; socialni nadzor, konformizem ter poslušnost in socialni vpliv manjšin).Psihologija komuniciranja. Psihologija družine: teoretska izhodišča in definicija pojmov, pluralnost sodobnihdružinskih oblik. Koncepti družinskih terapij, psihološke teorije in teorije o družini: psihoanalitična, sistemskain postmoderna konstruktivistična paradigma. Socializacija v družini; »družinski človek«; nerazrešljiva dramaločevanja staršev in otrok. Obdobja v razvoju človeka: otroštvo, mladost, odraslost, starost. Obdobja v razvojudružine. Zaljubljenost in ljubezen; življenje v dvoje: partnerstvo, zakon, razmejitev, simetrija in komplementarnost;koevolucija in koluzija. Starševstvo, vzpostavljanje zavezništva, materin delež, očetov delež, otrokovdelež. Družina v širšem socialnem kontekstu.Temeljni viriAnderson, W. T. (1999) (ur.), Truth about the Truth. New York: G. P. Putnam’s Sons (110–116, 137–144).Čačinovič Vogrinčič, G. (1998), Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.Goody, J. (2000). Evropska družina. Ljubljana: /*cf.Hock, R. R. (1999). Fourty studies that changed psychology: explorations into the history of psychologicalresearch. New Jersey: Prentice-Hall, Inc.Nastran Ule, M. (1994), Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče (posameznapoglavja).Puhar, A. (2004), Prvotno besedilo življenja : oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana:Studia humanitatis.Satir, V. (1995), Družina za naš čas. Ljubljana: CZ.Skynner, R., Cleese, J. (1994), Družine in kako preživeti v njih. Ljubljana: Tangram.Šugman Bohinc, L. (2007), Psihologija za socialno delo. Spremljevalno študijsko gradivo. Ljubljana: FSD.Šugman Bohinc, L. (2007), Psihologija za socialno delo (prosojnice). www.fsd.uni-lj.si.Švab, A. (2001), Družina: Od modernosti k postmoderni. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.Ule, M., Kuhar, M. (2003), Mladi, družina, starševstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.ObveznostiSprotno pisanje esejev pri vajah, sprotne priprave na predavanja. Semestrski interni kolokvij. Izpit.

17SOCIALNO KULTURNO DELODoc. Eka VogelnikCiljiŠtudent/ka se seznani z osnovami umetnostnega ustvarjanja. Vsak človek je ustvarjalno bitje in ima pravicodo ustvarjanja. Razlikovanje med vodenjem kot omejevanjem svobode, manipuliranjem kot izkoriščanjemin ustvarjalnostjo kot osvobajanjem. Umetnostna ustvarjalnost kot spreminjanje oblik med umetnostnimipanogami: likovnostjo, gibanjem, zvokom in besedo. Študent/ka se seznani z uporabnostjo umetnostnegaustvarjanja v okviru razvojnih, preventivnih in terapevtskih ter kurativnih ciljev socialnega dela.VsebinaOsnovni likovni tečaj v povezovanju črt s hojnicami in zvočenjem, barvami in prostorom. Vsebinska improvizacija,vaje v dvojicah, spreminjanje giba v likovnost. Spoznavanje sebe s pomočjo drugega s sredstviumetnostnega ustvarjanja. Kompozicija kot sestavljanje oblik. Nadgradnja kot namensko spreminjanje oblikv lutko in njeno oživljanje s pomočjo giba in besede. Dialog s samim seboj prek lutke.Temeljni viriEka Vogelnik ( 2006): Okci dober dan MK, LjubljanaJelka Bratec (2000): Lutke in ljudje s posebnimi potrebami. Lutka, 56.Martina Peštaj (2000): Zlatko Bastašič in njegovo terapevtsko delo z lutkami. Lutka, 56.Mojca Vogelnik (1996): Likovnost v skupini in umetnostna terapija. Vita, Koper.Mojca Vogelnik (1993): Ustvarjalni gib, ZKOS, LjubljanaObveznostiObisk štirih neinstitucionalnih predstavitev sodobne umetnosti s področla likovnosti, glasbe, plesa indrame.Pri vajah izdelava lutke in filma. Praktična predstavitev lutke in filma. Pisni program ustvarjalne delavnice.Ustvarjalni odziv na obiske predstav. Preskus znanja.

18SOCIOLOGIJA ZA SOCIALNO DELODoc. dr. Srečo DragošCiljiSplošni: Študent/ka razume izvor in namen teoretskih razlag, ki se osredotočajo na probleme družbenegadelovanja, strukture in družbenih transformacij; razvije občutljivost za kontroverze, ki jih sprožajo načini evidentiranja,osmislitve in zavračanja znotraj posameznih teoretskih pristopov; z refleksijo konkretnih družbenihprocesov in s primeri socioloških raziskav dobi predstavo o relativnosti spoznanja družbenih dejstev. Posebni:Sistematičen premislek ključne teoretske zadrege pri razumevanju sodobnih družb, kjer tudi sociologija nimazadovoljivih in dokončnih odgovorov, namreč, kako je mogoče vzpostaviti, vzdrževati in usmerjati organiziranokompleksnost sodobnih družbenih struktur. Kakšen pomen imajo pri tem postopki in dejavnosti, ki jih prakticirajoindividualni in kolektivni akterji, kakšna je vloga strukture teh dejavnosti, pomen dostopnosti resursovin distribucije moči za regulacijo protislovij. Uporabnost teoretskih razlag za socialno delo. Kompetence:razumevanje teorij oz. njihovega dometa, sposobnost kritične refleksije teoretskih argumentacij, sposobnostdedukcije na konkretne probleme v organizacijskih, interakcijskih in psihičnih sistemih.VsebinaUvod: Sociologija kot znanost (pojem znanosti in sociologije, znanstvene in neznanstvene resnice, evolucijaklasifikacij znanosti in položaj sociologije v njih, perspektive, razmejitev med sociologijo in socialnimdelom). Izvori družbenosti (nastanek, razvoj in pomen razlik med živim in neživim, med organskim, psihičnimin družbenim). Sociološki pogled na človekovo ustvarjalnost (raznolikost in odprtost, fizično, kulturno indružbeno, posamezne faze ustvarjalnosti). Družba in kultura (socializacija, norme, vrednote, statusi, vloge,delovanja, strukture in sistemi). Sociološke teorije: Funkcionalizem. Marksizem. Simbolični interakcionizem.Etnometodologija. Sistemska teorija. Ekskluzivnost in inkluzivnost socioloških teorij. Družbena neenakost(izhodiščni poudarki): Neenakost in različnost (naravna/družbena, količinska/kakovostna). Opredelitevmoči (definicije, odnos med močjo, vplivom, avtoriteto in kontrolo, oblike in dimenzije moči). (Post)modernadisperzivnost moči (M. Foucault). Problemi definiranja in merjenja revščine. Absolutna, relativna in subjektivnarevščina. Razlagalni modeli: revščina kot »začaran krog« / kot učinek (sub)kulturnih vzorcev / kot posledicasituacijske prisile / socialna izključenost. Revščina in socialna politika na Slovenskem (pred drugo svetovnovojno, po njej, danes). Organizacije in birokracija: Birokracija in racionalizacija. Birokracija in demokracija.Disfunkcionalnost birokracije. Stopnje birokratizacije. Formalna in neformalna struktura, mehanski in organskisistemi. Ambivalentnost birokracije in organizacij: marksistični, funkcionalistični in interakcionistični pristop.Sociologija na Slovenskem: Katoliški koncepti (katoliški integrizem, krščanski solidarizem, krščanski socialniaktivizem, »socialistični kristjani«, avtoritarni korporativizem). Marksistični koncept (boljševizem, samoupravnisocializem).Temeljni virM. Haralambos, M. Holborn (1999), Sociologija: Teme in pogledi. Ljubljana: DZS (str.: 10–26, 27–47,128–130, 131–181, 277–289, 307–317, 509–526, 873–921).ObveznostiIzpit in seminarska naloga (kot pogoj za pristop k izpitu).

19Tuj jezik: AngleškiPred. Irena KuštrinCiljiSpoznavanje oz. širjenje specifičnega besedišča s področja socialnega dela. Razvijanje vseh štirih jezikovnihspretnosti (branje, govor, poslušanje, pisanje) s poudarkom na spoznavanju različnih strategij in tehnik branja,ki omogočajo spremljanje strokovne literature v angleškem jeziku. Uvajanje v posebnosti znanstvenegajezika.VsebinaObravnava tematskih področij: izzivi socialnega dela, Slovenija – socialna država, sorodstvene vezi in družina,odvisnosti, motnje hranjenja, nasilje v družini, seksualna zloraba otrok v družini, brezdomstvo, begunstvo,socialno delo s starimi, pisanje povzetkov, prošenj, življenjepisa.Temeljni viriZbirka besedil z vajami (pripravi predavateljica)Enojezični slovar angleškega jezika (npr. Collins Cobuild, English Dictionary, Oxford Advanced Learner,sDictionary, Longman ELT Dictionary ali drugo)Slovnica angleškega jezika za srednjo zahtevnostno stopnjo – priročnik z vajami in rešitvami (npr. The HeinemannEnglish Grammar; David Newby: Exercises and Creative Activities – DZS) ali drugo.Članki iz strokovnih publikacij (šolska knjižnica)ObveznostiRedna udeležba na predavanjih oz. vajah. Branje strokovnih člankov iz ustrezne periodike in najmanj enestrokovne knjige (ob tem voditi dnevnik prebranega in opraviti ustni zagovor). Pisni izpit.

20Tuj jezik: NemškiPred. Irena KuštrinCiljiSpoznavanje oz. širjenje specifičnega besedišča s področja socialnega dela. Razvijanje vseh štirih jezikovnihspretnosti (branje, govor, poslušanje, pisanje) s poudarkom na spoznavanju različnih strategij in tehnik branja, kiomogočajo spremljanje strokovne literature v nemškem jeziku. Uvajanje v posebnosti znanstvenega jezika.VsebinaObravnava tematskih področij: izzivi socialnega dela, Slovenija – socialna država, sorodstvene vezi in družina,odvisnosti, motnje hranjenja, nasilje v družini, seksualna zloraba otrok v družini, brezdomstvo, begunstvo,socialno delo s starimi, pisanje povzetkov, prošenj, življenjepisa.Temeljni viriZbirka besedil z vajami (pripravi predavateljica)Enojezični slovar nemškega jezika (npr. Langenscheidts Grosswoerterbuch Deutsch als Fremdsprache). Popotrebi dvojezični slovarji (nemško-slovenski, slovensko-nemški)Slovnica nemškega jezika za srednjo zahtevnostno stopnjo – priročnik z vajami in rešitvami (npr. Lehr- undÜbungsbuch der Deutschen Grammatik, Dreyer, Schmitt, Verlag für Deutsch; Grammatik mit Sinn undVerstand, Klett Verlag; Nemška slovnica po naše in Vaje iz nemške slovnice, Ana Marija Muster Čenčur,Cankarjeva založba ali druge slovnice.Članki iz strokovnih publikacij (šolska knjižnica)ObveznostiRedna udeležba na predavanjih oz. vajah. Branje strokovnih člankov iz ustrezne periodike in najmanj enestrokovne knjige (ob tem voditi dnevnik prebranega in opraviti ustni zagovor). Pisni izpit.

21USTAVNA UREDITEV SLOVENIJERed. prof. dr. Igor KaučičCiljiŠtudent/ka se seznani s temeljnimi pojmi o državi in pravu in z bistvenimi sestavinami ustavne ureditve RepublikeSlovenije. Spozna temeljno in splošno pravno panogo in s tem razume druge družbene vede, zlastipravne panoge. Seznani se s temeljnimi pravnimi in zlasti ustavnimi instituti in institucijami in z delovanjemnašega pravnega in znotraj njega ustavnega sistema. Poleg teoretskega in normativnega vidika naše ustavneureditve je predmet preučevanja tudi njeno delovanje v praksi. S tem se študent/ka ustvarjalno vključi vrazreševanje družbenih odnosov zlasti s stališča uporabe pravnih norm in prava nasploh.VsebinaUstavna ureditev, ustavno pravo in teorija države in prava. Temeljni pojmi o državi in pravu. Temeljne značilnostisodobne države, politični proces, teorija demokracije, temeljne značilnosti sodobnega prava, nacionalna državain mednarodna skupnost. Ustavna ureditev in ustava. Ustava, nastanek ustav in razvoj ustavnosti v svetuin v Sloveniji, temeljne značilnosti in načela ustave Republike Slovenije. Človekove pravice in svoboščine.Splošno o pravicah in svoboščinah človeka in državljana, človekove pravice in svoboščine v slovenskemustavnem sistemu, gospodarska in socialna razmerja, varstvo človekovih pravic in svoboščin. Državna ureditevSlovenije. Državni zbor, državni svet, predsednik republike, vlada in uprava, obramba države, pravosodnisistem, ustavno sodišče. Lokalna samouprava. Temeljne značilnosti lokalne samouprave v Sloveniji, občina,pokrajina in druge širše samoupravne skupnosti. Javne finance. Načini in viri financiranja države in lokalnihskupnosti, proračun, računsko sodišče, centralna banka.Temeljni virKaučič I., Grad F.: Ustavna ureditev Slovenije, Ljubljana 1999.ObveznostiIzpit.

22Uvod v socialno deloIzr. prof. dr. Vito FlakerCiljiŠtudent/ka spozna vire, nastanek in razvoj socialnega dela in njegovo povezanost z nekaterimi miselnimiin idejnimi tokovi, z nekaterimi družbenimi gibanji in primerljivimi družbenimi fenomeni. Poseben poudarekje na neposrednih virih socialnega dela. Spozna problem vpetosti socialnega dela kot strokovne dejavnostiin družbene vede v okvir vsakodnevnega zdravorazumskega življenjskega sveta. Podrobneje se seznani sprocesom profesionalizacije socialnega dela in s pomembnejšimi dosedanjimi modeli. Obvlada specifičnostistroke socialnega dela in njegove temeljne prvine – predmet dela, vrednote in načela, etiko in cilje. Otemeljnih metodah socialnega dela dobi uvodne informacije. Podrobneje se seznani z razvojem socialnegadela v Sloveniji.VsebinaUvod: Socialno delo kot družbeni fenomen. Opredelitev socialnega dela in drugih relevantnih pojmov. Virisocialnega dela: splošno o virih. Posredni viri: družina, običaji in morala, religija, miselni in idejni tokovi innekatera pomembnejša družbena gibanja. Neposredni viri: solidarnost, dobrodelnost, socialnovarstvenanaloga države in znanost. Proces profesionalizacije socialnega dela. Načini ocenjevanja profesionalnosti,faze procesa profesionalizacije in kriteriji ali pogoji profesionalnosti: teoretska utemeljenost, etika, družbenopriznanje, avtoriteta stroke in organiziranost profesionalcev. Temeljne prvine socialnega dela: predmet dela,vrednote in načela, etika in cilji socialnega dela. Temeljne metode socialnega dela: pojem, pomen, razvoj,metode. Socialno delo s primerom, s skupino, skupnostno socialno delo, raziskovanje v socialnem delu insupervizija v socialnem delu. Modeli socialnega dela: reformistični, tradicionalni, radikalni, sistemsko-ekološkiin socialnokonstruktivistični. Področja socialnega dela, profesionalne vloge, veščine, sposobnosti. Razvojsocialnega dela v Sloveniji do 1945. Nosilci socialnih dejavnosti v času stare Jugoslavije: država, lokalnasamouprava, dobrodelne organizacije, politične stranke. Socialna dejavnost med NOV: organi oblasti, OF,slovenska ljudska pomoč, socialna dejavnost Rdečega križa in drugih organizacij. Razvoj socialnega dela vSloveniji po 1945. Splošne značilnosti in faze razvoja: nepoklicno socialno delo (1945–1957), začetki profesionalizacijein institucionalizacije (1958–1973), podružbljanje socialnih dejavnosti (1974–1987), socialnodelo na poti k avtonomiji (od 1988 naprej). Aktualne značilnosti in perspektiva socialnega dela v Sloveniji inv svetu.Temeljni virMiloševič Arnold Vida, Poštrak Milko. Uvod v socialno delo. Ljubljana: Študentska založba, 2003.ObveznostiPredstavitev konkretnega področja socialnega dela po obisku ustanove socialnega varstva in opravljenemintervjuju s socialno delavko/cem, priprava pisnega poročila o obisku (vaje). Aktivna udeležba na vajah. Pisniizpit.

Drugi letnik

24DELOVNO PRAVODoc. dr. Barbara KresalCiljiŠtudent/ka spozna pomen delovnega prava za delovne in življenjske razmere ljudi, spozna vsebino pozitivnegadelovnega prava in se ga nauči uporabljati na področju socialnega dela. Nauči se informirati uporabnike opravicah in obveznostih na področju dela in o postopkih uveljavljanja in varstva pravic, jim svetovati pri odločitvahin jih po potrebi napotiti po strokovno pravno pomoč. Zna povezati in razmejiti pravice in obveznosti spodročja delovnega prava s strokovnim socialnim delom.VsebinaPomen delovnega prava za socialno delo in socialno politiko. Delovno pravo in kakovost (delovnega) življenja.Povezanost z drugimi pravnimi področji. – Razvoj delovnega prava. Predmet delovnega prava. Individualno inkolektivno delovno pravo. Procesno delovno pravo. Načela delovnega prava. Človekove pravice in temeljnesvoboščine na področju dela. Sistem virov delovnega prava. Mednarodni pravni viri: multilateralni (univerzalni,regionalni), bilateralni. Splošna deklaracija človekovih pravic. Mednarodni pakt o ekonomskih. socialnih inkulturnih pravicah. Konvencije MOD. Spremenjena Evropska socialna listina. Evropska konvencija o človekovihpravicah. Pravni viri EU: ustanovitvene pogodbe, uredbe, direktive. Notranji pravni viri: heteronomni, avtonomni.Ustava, zakoni in drugi predpisi. Kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca, sporazum med delodajalcemin svetom delavcev. Socialno partnerstvo in tripartitno dogovarjanje. Socialni sporazum. – Individualno delovnopravo. Pojem in značilnosti delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi. Delavec in delodajalec. Prepoveddiskriminacije. Omejitev avtonomije pogodbenih strank. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Vsebina pogodbe ozaposlitvi. Obveznosti pogodbenih strank. Vrste pogodb o zaposlitvi: »tipična« pogodba (za nedoločen čas,s polnim delovnim časom, opravljanje dela neposredno za delodajalca v prostorih delodajalca). Pogodba zadoločen čas. Pogodba s krajšim delovnim časom. Pogodba za delo na domu. Pogodba med delavcem in delodajalcem,ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Pogodba zaradi opravljanjajavnih del. Pogodba s poslovodnimi delavci. Sprememba pogodbe o zaposlitvi. Suspenz pogodbe o zaposlitvi.Sprememba delodajalca. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Načini prenehanja. Odpoved pogodbe o zaposlitvi:redna, izredna. Utemeljeni razlogi za odpoved: poslovni, nesposobnost, krivdni. Odpoved s ponudbo novepogodbe. Odpovedni rok. Odpravnina. Razlogi za izredno odpoved. Postopek in procesna jamstva. Posebnopravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev. Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnegarazmerja. Pripravništvo. Poskusno delo. Plačilo za delo. Delovni čas. Polni. Nadurno delo. Dodatno delo.Dopolnilno delo. Razporejanje delovnega časa. Nočno delo. Odmori in počitki. Posebnosti urejanja. Letnidopust. Druge odsotnosti z dela. Obveznost opravljanja drugega dela. Izobraževanje. Disciplinska odgovornost.Odškodninska odgovornost. Varstvo določenih kategorij delavcev: žensk, delavcev zaradi nosečnostiin starševstva, mlajših delavcev, invalidov, starejših delavcev. Predstavniki delavcev. – Delo otrok. Inšpekcijadela. – Kolektivno delovno pravo: pojem. Združenja delavcev in delodajalcev. Sindikalna svoboda. Pogo ji zaorganiziranje sindikatov. Reprezentativnost sindikatov. Položaj sindikalnih zaupnikov. Kolektivno pogajanje.Stavka in druge sindikalne akcije. Sodelovanje delavcev pri odločanju (participacija delavcev). – Procesnodelovno pravo. Individualni in kolektivni delovni spor. Interesni in pravni spor. Delovna sodišča: organizacijain delovanje. Pristojnosti. Postopek. Alternativni načini reševanja delovnih sporov.Temeljni viriZakon o delovnih razmerjih (ZDR), Uradni list RS, 42/02; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1),Uradni list RS, 2/04 in nasl.; Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), Uradni list RS, 56/99 in nasl.;Zakon o inšpekciji dela (ZID), Uradni list RS, 38/94 in nasl.; Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin),Uradni list RS, 13/93; Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), Uradni list RS, 42/93 in nasl.;Zakon o stavki (ZStk), Uradni list SFRJ, 23/91; Odlok o soglasju k ZStk, Uradni list RS, 22/91-I.ILO (2003), Fundamental Rights at Work and international Labour Standards. Geneva: ILO.Kresal, B., Kresal Šoltes, K., Senčur Peček, D. (2002), Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Ljubljana:Primath.Belopavlovič, N., et al. (2003), Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Ljubljana: GV.Vaughan-Whitehead, D. (2005), Working and Employment Conditions in New EU Member States, Convergenceor Diversity?. ILO, Geneva.Delavci in delodajalci (2002), II, 2 (tematska številka: »Nova delovna zakonodaja«).ObveznostiIzpit.

Cilji in vsebina predmeta25Metode socialnega dela (projektne skupine)Doc. dr. Lea Šugman BohincProgram opredeljuje namen prakse za 2. letnik in osnovne naloge in pogoje, ki morajo biti zagotovljeni, davelja praksa za uspešno. Osnovni namen prakse je poglabljanje spoznanj in izkušenj o prostovoljnem deluin življenjskem svetu uporabnikov, ki so si jih študenti deloma pridobili že v prvem letniku. V drugem letu jepraktično usposabljanje v večji meri usmerjeno v prenašanje spoznanj in izkušenj prostovoljnega dela z uporabnikiv prakso strokovnega socialnega dela. Cilji prakse so zlasti spoznavanje in ustvarjanje priložnosti zaspremembe v življenjskem svetu uporabnikov, spoznavanje in deloma tudi preizkušanje osnovnih spret nostisocialnega dela, spoznavanje mreže socialnih služb in storitev. Tako kot v prvem letu prakse morajo organizatorjiin mentorji tudi študentkam/študentom 2. letnika zagotoviti, da bodo imeli priložnost za neposredno deloz uporabniki. Praksa mora študentkam/študentom omogočiti vpogled v praktični instrumentarij in v processocialnega dela, s poudarkom na možnostih ustvarjalnih sprememb v življenjskem svetu uporabnikov. Ob temštudentke/študenti v praksi preizkusijo vsaj posamezne osnovne spretnosti socialnega dela (aktivno poslušanje,pogovor, posredovanje, povečevanje izbire, zagovorništvo ipd.), spoznavajo pa tudi mrežo socialnihstoritev, ki so voljo uporabnikom, tako v dobrih kot v obremenjujočih učinkih te mreže na uporabnike. Praksapoteka po projektnih skupinah prostovoljnega dela, v okviru katerih študent/ka ob druženju in skupnem delus posameznimi uporabniki ali ob vključevanju v skupinske dejavnosti doživlja izkušnjo neposrednega dela zljudmi. Kot prostovoljci so študenti povezani s strokovnim delavcem, ki jih podpira pri praktičnem delu, in zmentorjem na šoli, ki jim omogoča integracijo znanja in izkušenj.Temeljni viriPriročnik za praktično delo na VŠSD v 2. letniku.Preostali viri se določijo v konzultaciji z mentorjem prakse na šoli in svetovalcem na učni bazi.ObveznostiNajmanj 40 ur prostovoljnega dela na terenu. Redne konzultacije na šoli. Vodenje dnevnika. Izdelava inzagovor eseja o procesu spreminjanja oz. procesu socialnega dela. Izdelava nalog pri drugih predmetih, kogre za povezavo s prakso.

26Metodologija raziskovanja v socialnem delu s statistiko IIzr. prof. dr. Blaž MesecCiljiŠtudent/ka pridobi osnovna znanja, potrebna za razumevanje in kritično vrednotenje empiričnih raziskav napodročju socialnega dela. Pridobi osnovna znanja za izvajanje raziskav. Spozna osnove zbiranja in statističnegaprikazovanja podatkov.VsebinaUvod: Veda o socialnem delu in raziskovanje. Znanstvena metoda in drugi načini spoznavanja: viri človekovegaspoznavanja, načela znanstvene metode, pojem metodologije. Veda o socialnem delu: socialno delokot stroka, teorija socialnega dela in metodologija raziskovanja, vrste raziskav. Raziskovanje v socialnemdelu kot družbeni odnos: etika in politika raziskovanja v socialnem delu. Načrt empirične raziskave. Informacijsko-dokumentacijskadejavnost in raziskovanje. Načrtovanje raziskave: faze raziskave in deli načrtaraziskave. Preliminarna faza: predlog raziskave. Formuliranje problema. Definiranje pojmov: konceptualizacijain operacionalizacija, model raziskave. Merjenje: merske lestvice, merski instrumenti, metrične karakteristike.Populacija in vzorčenje: definiranje populacije, načela vzorčenja, vrste vzorcev. Metode zbiranja empiričnihpodatkov: pregled. Opazovanje: značilnosti, vrste, problemi, tehnike. Spraševanje (raziskovalni intervju inanketa): značilnosti, vrste, problemi, tehnike (konstrukcija vprašalnika). Sociometrija. Analiza sekundarnegagradiva. Osnove urejanja in analize kvantitativnih podatkov (opisna statistika). Urejanje in prikazovanjekvantitativnih podatov. Relativna števila: strukture, koeficienti, indeksi. Frekvenčne distribucije: osnovne, izvedeneoblike f. d. Mere srednjih vrednosti: modus, mediana, aritmetična sredina. Mere razpršenosti: razpon,kvartilni razpon, povprečni absolutni odklon, standardna deviacija. Normalna distribucija: normirani odklon,površine pod krivuljo; aplikacije. Korelacija in regresija: pojem korelacijske odvisnosti, Pearsonov koeficientlinearne korelacije, Spearmanov koeficient rang korealacije. Viri socialne statistike.Temeljni viriAckoff, R., Načrt sociološke raziskave (prev. M. Lužnik), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana1966Blejec, M., Uvod v statistiko, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana 1972 (in poznejši ponatisi)Mesec B., Metodologija raziskovanja v socialnem delu I, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana 1997(skripta)Petz B., Osnovne statističke metode za nematematičare, Učbenici sveučilišta u Zagrebu, SNL 1981Reid, W. J., Smith, D., Research in social work, 2nd ed. Columbia University Press, New York 1989Rubin, A., Babbie. E., Research methods for social work. Wadsworth Publishing, Belmont 1993Sagadin, J., Osnovne statistične metode za pedagoge, Obzorja, Maribor 2003Sagadin J., Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja, I in II. del, Pedagoški inštitut pri Univerziv Ljubljani, Ljubljana 1977Toš N., Metode družboslovnega raziskovanja, DZS, Ljubljana 1988 (in poznejše izdaje)ObveznostiPozitivno ocenjena poročila o vajah. Izpit.

27ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE V SOCIALNEM DELUDoc. dr. Bojana MesecCiljiŠtudentke in študenti se seznanijo z osnovami delovanja organizacij, ki delujejo na področju socialnegavarstva. Predstavljene so osnove znanja o pomenu organizacije, o funkcijah, strukturah in o notranjih org.pojavih. Specifične kompetence organizacijskega področja v socialnem varstvu, ki jih študentke in študentjepridobijo, so: spoznajo zgradbo in delovanje organizacij v socialnem varstvu, povežejo socialno delo zorganizacijo in upravljanjem, spoznajo zakonodajo, ki opredeljuje organizacije v socialnem varstvu, znajorazmišljati o prepletenosti okolja, medsebojnih odnosov in zakonodaje. Pridobljeno znanje iz organizacijein upravljanja je za socialno delo pomembno predvsem za razumevanje vpliva zunanjega in notranjega organizacijskegaokolja na celoten sistem socialnega varstva in je osnova, ki jo morajo študentke in študentjeosvojiti, da lahko povezujejo svoje teoretično znanje socialnega dela v praksi, ki jo opravljajo skozi celotendodiplomski študij.VsebinaOrganizacijske strukture. Organizacijske funkcije. Povezava med zunanjim in notranjim org. okoljem. Formalniin neformalni odnosi v organizacija. Izmenjava informacij. Delovanje tima. Organizacijska kultura in klima.Organizacijske teorije, ki so pomembne za organizacije v soc. varstvu. Metode odločanja. Organizacijadelovnega časa in s tem povezana zakonodaja. Zakonodaja, ki opredeljuje delovanje organizacij s področjasocialnega varstva.Temeljni viriVila A. (1994): Organizacija in organiziranje, Moderna organizacija, KranjMožina S. (ur.) (1994): Management, Didakta, RadovljicaAndolšek M. D. (1995): Organizacijska kultura, Gospodarski vestnik, LjubljanaMesec B. (1992): Management in organizacija v socialnem delu, izbrana poglavja, Visoka šola za socialnodelo, LjubljanaTavčar, M.I. (2006): Management in organizacija, Fakulteta za management Koper, KoperObveznostiSeminar (notranje organizacijsko okolje – terensko delo), kolokvij in izpit˝.

28Socialna antropologijaRed. prof. dr. Darja ZaviršekCiljiPredmet bo obdelal tri antropološke specializacije, pomembne za teorije socialnega dela: socialno antropologijo,antropologijo zdravja in simbolno antropologijo. Prek njih študent/ka pridobi vpogled v raznolikostčloveškega fenomena in v antropološko heterološkost. Antropološka perspektiva v socialnem delu je pomembnaza razumevanje medkulturnih razlik, za upoštevanje prepletanja kulturnega in individualnega konteksta inkulturnih značilnosti določenega okolja, ki se kažejo v naravi in v delovanju socialnih in psiholoških služb.VsebinaUvod v antropologijo. Metode in tehnike antropološkega raziskovanja. Medkulturni študij oblik človeškegaživljenja. Antropologija v Sloveniji. Rasizem in rasna diskriminacija. Socialne konstrukcije rasnih razlik.Evropski antijudaizem in antisemitizem. Antropologija spolov in antropološke razlage neenakosti. Antropologijazdravja: temeljni koncepti. Zdravje in kultura: vplivi družbenih deprivacij na zdravje ljudi. Kulturnovezani sindromi in tradicionalno zdraviteljstvo. Izguba, žalovanje in kulturno zagovorništvo. Pomen daru inrecipročnosti. Teorije polucije/simbolna kontaminacija. Obredi prehoda. Manifestacije duševnega zdravja vmedkulturni perspektivi.Temeljni viriInterno učno gradivo.Levi Strauss, Claude (1993): Rasa in zgodovina; Totemizem danes. Studia Humanitatis, Ljubljana.Mauss, Marcel (1996): Esej o daru in drugi spisi. Studia Humanitatis, Ljubljana.ObveznostiKolokvij, seminar, pisni izpit.

29Socialna politikaIzr. prof. dr. Mojca NovakCiljiPojav socialne politike v zgodovinski perspektivi evropske modernizacije. Socialna varnost in njeno zagotavljanjeprek različnih oblik socialne politike. Kritika socialne politike. Tipologije in nastanek države blaginje.Modeli države blaginje v primerjalni perspektivi s posebnim poudarkom na slovenskem modelu. Politično,institucionalno in ekonomsko ozadje krize socialnih programov in njihova prihodnost v evropskem okviru.Revščina in socialna izključenost. Socialne manjšine in socialna politika. Kriza države blaginje in poskusireformiranja.VsebinaPOJAV SOCIALNE POLITIKE: zgodovinski in socialni okvir. SOCIALNA VARNOST IN RAZLIČNE OBLIKESOCIALNE POLITIKE: Socialna varnost: njen smisel in povezanost z drugimi družbenimi sektorji. Trg delovnesile in politike zaposlovanja. Starejši in socialna politika. Družinska politika. Socialno varstvo. KRITIKE SOCI-ALNE POLITIKE. RAZVOJ EVROPSKE DRŽAVE BLAGINJE: Razvoj evropskih modelov države blaginje: skupniizvor; zgodnji viri različnega razvoja. Primerjava razvoja evropske države blaginje v Nemčiji, Veliki Britaniji, naŠvedskem. Razvoj države blaginje v Srednji Evropi: Madžarska, Češka, Slovaška in Slovenija. REVŠČINAIN SOCIALNA IZKLJUČENOST: Razvoj družbenih kazalcev. Različni koncepti revščine in njihova uporaba.Nova revščina in socialna izključenos in politike socialnega vključevanja. Socialne opore, socialne manjšinein socialna politika. KRIZA DRŽAVE BLAGINJE IN REFORME SOCIALNE POLITIKE: Kriza države blaginje:vzroki in pojavne oblike, možne rešitve. Reformiranje programov socialne politike: razlike in podobnosti meddržavami s poudarkom na Sloveniji. Evropsko združevanje in prihodnost socialnih politik.Temeljna viraPredavanja (Pomožno študijsko gradivo).Novak, Mojca. 1997. Razvoj evropske države blaginje. Učbenik. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije zasocialno varstvo, Visoka šola za socialno delo.ObveznostiPisni preizkus znanja po vsakem semestru in (prostovoljna) raziskovalna naloga in njena predstavitev ali ustninastop.

30SOCIALNA VARNOSTDoc. dr. Barbara KresalCiljiŠtudent/ka spozna sistem socialne varnosti kot del socialne politike, obvlada pravo socialne varnosti kotposebno pravno disciplino, spozna vse možne storitve in dajatve, ki jih lahko uporabniki uveljavijo v sistemusocialne varnosti, in se nauči uporabljati znanje s področja socialne varnosti pri strokovnem socialnem delu.Pridobi kritičen odnos do sistema socialne varnosti in njegovega vpliva na življenjske razmere uporabnikov.VsebinaUvod: Pomen socialne varnosti za socialno delo. Socialna varnost kot del socialne politike. Nastanek in razvojsocialne varnosti. Bismarck in Beveridge. Temeljni pojmi socialne varnosti: potreba – rizik – socialni primer;dajatve in storitve. Panoge socialne varnosti. Notranji in mednarodni viri prava socialne varnosti. Socialnavarnost v Evropi. Sodobni problemi socialne varnosti: novi socialni riziki, obvezno in prostovoljno socialnozavarovanje, socialni damping, neuveljavljanje pravic, faktor dobrega počutja, socialno državljanstvo. Temeljnesocialne pravice. – Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Socialni primeri zdravstvenega zavarovanja.Družbena skrb za zdravje. Obvezno zdravstveno zavarovanje: zavarovanci in zavarovane osebe, storitve,denarne pravice. Zdravstveno varstvo v zvezi z delom. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Uveljavljanjepravic, organizacija in financiranje zdravstvenega zavarovanja. – Pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Solidarnostmed generacijami in skrb za lastno socialno varnost. Obvezno in prostovoljno zavarovanje. Zavarovanci.Socialni primeri pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Starostna, delna, invalidska, vdovska in družinskapokojnina – pogoji in odmera. Državna pokojnina. Pojem in kategorije invalidnosti. Poklicna rehabilitacija,delo s skrajšanim delovnim časom, delo na drugem delovnem mestu. Denarna nadomestila. Dodatek zapomoč in postrežbo. Telesna okvara in invalidnina. Varstveni dodatek. Usklajevanje pravic z ekonomskimigibanji. Uveljavljanje in varstvo pravic. Organizacija in financiranje. Vloga socialnega delavca v invalidskihpostopkih. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Varstvo duševno in telesno prizadetih oseb. Vojniinvalidi in žrtve vojnega nasilja. – Zavarovanje za primer brezposelnosti. Brezposelnost kot socialni primer.Posredovanje zaposlitve in posredovanje dela. Dolgotrajno brezposelni in težje zaposljive osebe. Upravičenciin pravice: denarno nadomestilo, denarna pomoč, povračilo prevoznih in selitvenih stroškov. Aktivnapolitika zaposlovanja. Javna dela. Uveljavljanje in varstvo pravic. Organizacija in financiranje. Brezposelnostin socialno delo. – Starševsko varstvo in družinski prejemki. Politika do družine. Socialne pravice otrok.Starševski dopust: porodniški dopust, očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, posvojiteljskidopust. Starševsko nadomestilo. Pravica do dela s krajšim delovnim časom. Družinski prejemki: starševskidodatek, pomoč za novorojenca, otroški dodatek, dodatek za veliko družino itn. Postopek uveljavljanja invarstva pravic. Financiranje. – Socialno varstvo. Pojem in značilnosti socialnega varstva. Problem opredelitvesocialnega primera v socialnem varstvu. Socialno varstvo v razmerju do sistemov socialnih zavarovanj. Socialnovarstvenestoritve. Socialnovarstvene dajatve. Revščina in socialna izključenost. Postopek uveljavljanjain varstva pravic. Socialna zbornica.Temeljni viriZakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list RS, 9/92 in nasl.; Zakon opokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-I), Uradni list RS, 106/99 in nasl.; Zakon o zaposlovanju inzavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), Uradni list RS, 51/91 in nasl.; Zakon o starševskem varstvuin družinskih prejemkih (ZSDP), Uradni list RS, 97/01 in nasl.; Zakon o socialnem varstvu (ZSV), Uradni listRS, 54/92 in nasl.; Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), Uradni list RS, 110/02; Zakon o usmerjanjuotrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), Uradni list RS, 54/00 in nasl.; Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji inzaposlovanju invalidov (ZZRZI), Uradni list RS, 63/04 in nasl.; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-l),Uradni list RS, 2/04 in nasl.Bubnov Škoberne, A. (1997), Pravni vidiki socialne varnosti za brezposelne. Ljubljana: ČZ Uradni list.Daly, M. (2002), Access to Social Rights in Europe. Strasbourg: Council of Europe Publishing.ILO (2000), Income security and social protection in a changing world. Geneva: ILO.Kavar Vidmar, A. (2005-2006), Socialna varnost. Ljubljana: FSD (študijsko gradivo).Samuel, L. (2002), Fundamental social rights. Strasbourg: Coucil of Europe.Strban, G. (2005), Temelji obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ljubljana: Cankarjeva založba.ObveznostiAktivnost pri vajah. Izpit.

31Teorija pomoči socialnega delaIzr. prof. dr. Gabi Čačinovič VogrinčičCiljiŠtudent/ka spozna znanstvene teorije, ki v oblikah medsebojne pomoči vidijo tvorno funkcijo družbe inčloveške kulture. Spozna pomen kibernetike drugega reda in ekologije kot metateorij, ki omogočata reflektiranjeposameznih oblik socialnega dela. Spozna razvoj konceptov pomoči v socialnem delu od altruizma indobrodelnosti do postmodernih konceptov, ki definirajo pomoč kot soustvarjanje dobrih izidov v partnerstvuz uporabnikom, ki se definira kot ekpert iz izkušenj. Ozavesti lastne nagibe in vedenjske vzorce v situacijah,ki zahtevajo solidarnost.VsebinaPsihodinamski pristop: povzetek Freudove klasične psihoanalitične teorije in pomen psihodinamskega pristopaza socialno delo. Prispevek psiholoških in socioloških teorij k socialnemu delu. Psihosocialna terapijaHollisove in Woodsove. Kvazi sistemska teorija socialnega dela po Pincusu in Minahanovi. Sistemsko socialnodelo Petra Lüssija. Socialna pomoč kot dejavnik avtopoeze posameznika in samoreferenčnih odnosnihsistemov. Postmoderni koncepti v socialnem dela: Hoffman (etika participacije); Fook, Anderson, Healey,Parton, O‘Byrne. Teoretični koncepti za prakso socialnega dela: v reševanje problemov usmerjeno socialnodelo, socialna krepitev, antiopresivna praksa, postmoderno socialno delo.Temeljni viriČačinovič Vogrinčič, G. (2006), Socialno delo z družino. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.Freud, S. (1975), K psihopatologiji vsakdanjega življenja. Ljubljana: DZS.Mesec, B. (2004), Interakcijska teorija socialnega dela s posameznikom: po L. Shulmanu. Soc. delo, 43,5–6: 231–255.Mesec, B. (2003), Mikro-mezo-makro: Ekspanzija, integracija in specifičnost socialnega dela. Soc. delo,42, 4–5: 259–270.Mesec, B. (2003), Primer kvazi sistemske sociološko-organizacijsko usmerjene teorije socialnega dela.Soc. delo, 42, 3: 139–167.Mesec, B. (2002), Teorije pomoči II. Ljubljana: VŠSD (študijsko gradivo).Healey, K. (2005), Social Work Theories in Context. Houndmills: Palgrave, Macmillan.Parton, N., O‘Byrne (2006), Constructive Social Work. London: Macmillan PressObveznostiIzpit. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje.

32Zasvojenosti I (fenomenologija)Izr. prof. dr. Jože RamovšCiljiV prvem delu visokošolskega študija študent/ka spozna pojav zasvojenosti in omame, ki je neposredno (zasvojenci),zlasti pa posredno (svojci in družbena problematika) eden največjih problemskih sklopov v sociali. Vpraksi socialnega dela problematika zasvojenosti in omam večinoma ne nastopa samostojno, temveč je skritav drugih problemskih sklopih, še zlasti v družinskem. Pri študiju socialnodelovne adiktologije je teoretskokonceptualnoučenje uravnoteženo s terenskimi in praktičnimi vajami. Problematika zasvojenosti in omamsega na področje več strok in resorjev (poleg sociale so zlasti pomembne medicina, kriminalistika, vzgoja,kultura, gospodarstvo), pokaže pa se praviloma najprej in najhuje na socialnem področju, kar pomeni, da sov socialnem delu tudi največje možnosti za celostni pristop k njenemu preprečevanju in reševanju – sevedav tesni interdisciplinarni povezanosti z drugimi strokami in resorji. Socialno delo opravlja na tem področjutudi vso socialno oskrbo neozdravljivih zasvojencev. Študijski predmet se največ posveča alkoholizmu, kiepidemiološko zajema obsega večino problematike zasvojenosti, vzporedno pa obravnava tudi zasvojenostiz ilegalnimi drogami in razne omamne motnje naravnih človekovih potreb.VsebinaSocialna definicija zasvojenosti na temelju koncepta človeških potreb. Celostno (holistično, sistemsko) gledanjena človeka – osnova socialne adiktologije. Poškodbe človeka pri zasvojenosti. Omama kot bistvenasestavina zasvojenosti. Individualno osebnostna, mikro odnosna in makro družbena razsežnost zasvojenosti.Motnje obrambnih mehanizmov pri omamljanju in zasvojenosti. Alkohol, alkoholne pijače, presnovaalkohola; druga omamna sredstva, ki povzročajo zasvojenost. Omamne motnje naravnih človekovih potrebin zasvojenost: podobnosti in razlike. Kategorije prebivalstva z vidika uporabe alkohola: abstinenti, zmernipivci, alkoholiki, neozdravljivi alkoholiki. Razvoj zasvojenosti pri človeku (razvoj alkoholizma). Pojavne oblikezasvojenosti (tipologije alkoholikov). Socialne vloge pri zasvojenosti. Prepoznavanje alkoholizma in drugihzasvojenosti (socialna diagnostika). Spremljanje in raziskovanje razširjenosti alkoholizma in drugih zasvojenosti(epidemiologija). Vzroki omamljanja in zasvojenosti. Doživljajske motnje pri zasvojenosti. Osebnost inusposabljanje za socialno delo na področju zasvojenosti. Socialnodelovno izrazje na področju zasvojenosti.Problemski sklop zasvojenosti v sociali (alkoholizem, zasvojenosti z ilegalnimi drogami, druge zasvojenosti,omamne motnje naravnih človekovih potreb).Temeljni viriD’Welles Marie-Christine (2003). Kaj ko bi spregovorili o hašišu. Celje: Mohorjeva družba.Ramovš Jože (1995). Slovenska sociala med včeraj in jutri. 2. dopolnjena in predelana izdaja. Ljubljana:Inštitut Antona Trstenjaka.Ramovš Jože (2001). Slovar socialno alkohološkega izrazja. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut AntonaTrstenjaka.Täschner Karl-Ludvwig (2002). Trde droge – mehke droge? Ptuj: In obs medicus.Fenomenologija alkoholizma iz enega od celostnih alkohološko-adiktoloških priročnikov:Hudolin Vladimir (1991). Alkohološki priručnik. Zagreb: Medicinska naklada.Ramovš Jože (1981 in 1986). Alkoholno omamljen. Celje: Mohorjeva družba.Rugelj Janez in sod. (1983). Uspešna pot. Ljubljana: Rdeči križ.ObveznostiTerenske in kabinetne vaje. Projektne skupine s pisnimi nalogami po navodilih. Izpit.

Tretji letnik

Skupni predmeti

35Družinsko pravoIzr. prof. dr. Barbara NovakCiljiPredmet seznanil študentke in študente z družinsko problematiko in jih usposobi za reševanje družinskopravnih vprašanj.Posebna pozornost je namenjena senzibilizaciji za reševanje vprašanj, ki zadevajo družinskopravne subjekte v manjšini,kot so na primer istospolno usmerjeni partnerji, Romi, otroci s posebnimi potrebami. V skladu z njihovo pravico do enakihmožnosti bodo prikazane pravne možnosti za pozitivno diskriminacijo in s tem za izboljšanje integracije omenjenihskupin v družbo. Pri predmetu družinskega prava pridobljeno znanje je neposredno uporabno pri delu v socialnemvarstvu, v pravnih, socialnih in drugih strokovnih službah, v podjetjih, v upravnih organih ter v matičnih službah.Vsebina1. Temeljni pojmi in pravni viri družinskega prava. 2. Pravna ureditev zakonske zveze: a) Sklepanje zakonske zveze.b) Pravne posledice zakonske zveze. c) Prenehanje zakonske zveze: smrt oziroma razglasitev pogrešanca za mrtvega,razveljavite zakonske zveze, razveza zakonske zveze in pravne posledice razveze zakonske zveze. 3. Pravnaureditev razmerij med zunajzakonskimi partnerji: a) Pojem zunajzakonske skupnosti. b) Pogoji za pravno priznanjezunajzakonske skupnosti. c) Pravne posledice zunajzakonske skupnosti. 4. Pravna ureditev istospolnih partnerskihskupnosti: a) Pojem registrirane istospolne partnerske skupnosti. b) Pogoji za registracijo in veljavnost istospolnepartnerske skupnosti. c) Pravne posledice registrirane istospolne partnerske skupnosti. č) Prenehanje registriraneistospolne partnerske skupnosti: smrt oziroma razglasitev pogrešanega istospolnega partnerja za mrtvega, razveljavitevregistrirane istospolne partnerske skupnosti, prenehanje registrirane istospolne partnerske skupnosti na temeljuodločbe. 5. Pravna ureditev razmerij med starši in otroki: a) Vzpostavitev razmerja med starši in otroki (določanjeočetovstva/materinstva, posvojitev). b) Roditeljska pravica. c) Dolžnost preživljanja. č) Stiki med starši in otroki. d)Druge pravice in dolžnosti staršev in otrok. 6. Ukrepi države za varstvo otrokove koristi. 7. Pravna ureditev rejništva:a) Pojem in pogoji za nastanek rejništva. b) Vsebina rejništva. c) Naloge socialnega skrbstva na področju rejništva.č) Prenehanje rejništva. d) Uporaba predpisov o rejništvu pri podobnih razmerjih. 8. Pravna ureditev skrbništva: a)Pojem in namen skrbništva. b) Naloge socialnega skrbstva na področju skrbništva. c) Skrbništvo za mladoletne. č)Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. d) Skrbništvo za posebne primere.Temeljni viriKonvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), Ur. l. SFRJ-MP, št. 15/90 Akt o nostrifikaciji nasledstvaglede konvencij organizacije Združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Ur.l. RS, št. 35/92, MP, št. 9/92Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP), Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99Ustava Republike Slovenije (URS), Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 – določbe, ki se nanašajona zakonsko zvezo in družinska razmerjaZakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-UPB1), Ur. l. RS, št. 69/04Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), Ur. l. RS, št. 65/05Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB2), Ur. l. RS, št. 36/04, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06 - 27. poglavje: postopekv zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otrokiZakon o notariatu (ZN-UPB3), Ur. l. RS, št. 2/07Zakon o osebnem imenu (ZIO-1), Ur. l. RS, št. 20/06Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok (ZZUUP), Ur. l. SRS,št. 11/77, 42/86, Ur. l. SFRJ, št. 83/89, Ur. l. SRS, št. 5/90, Ur. l. RS, št. 10/91, 17/91-I, 13/93, 29/95, 70/00Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), Ur. l. RS, št. 70/00Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), Ur. l. RS, št. 110/02, 11/03, 3/04, 142/04, 7/06 56/06, 114/06, 5/07Zakon o matičnem registru (ZMatR-UPB1), Ur. l. RS, št. 59/06Temeljni zakon o posvojitvi (TZP), Ur. l. FLRJ, št. 30/47, 24/52, Ur. l. SFRJ, št. 10/65, 29/71, Ur. l. SRS, št. 51/71, 15/76Zakon o socialnem varstvu (ZSV-UPB2), Uradni list RS, št. 3/07, 5/07Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), Ur. l. SRS, št. 30/86, 20/88, Ur. l. RS, št. 87/02, 131/03.Zupančič Karel, Družinsko pravo. Uradni list RS, Ljubljana, 1999Zupančič Karel, Novak Barbara, Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s pojasnili. Uradni list RepublikeSlovenije, Ljubljana, 2005 (prvi ponatis)Novak Barbara, Družinsko pravo. Pravni mozaik 4, GV Založba, Ljubljana, 2006Zupančič Karel, Predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, 6. spremenjena in dopolnjena izdaja, 2001ObveznostiSeminarske vaje, obravnava praktičnih primerov. Pisni izpit.

36Metode socialnega dela (projektne skupine)Izr. prof. dr. Gabi Čačinovič VogrinčičCilji in vsebinaPraksa v 3. letniku je namenjena učenju metod, postopkov in spretnosti profesionalnega socialnega dela.Študen/ka preizkusi in dokumentira uporabo osnovnih spretnosti in postopkov, pri čemer izhaja iz skupneocene situacije, dogovorjenih ciljev, skupno sprejetega načrta dela in evalvacije doseženega. Spretnostiin postopki, ki jih mora obvladati v času prakse, so pogovor v socialnem delu, zapisovanje, obisk na domuoz. v življenjskem okolju uporabnika, vzpostavljanja stika in delovnega odnosa (vzpostavljanje mandata inizviren delovni projekt), raziskovanje življenjskega sveta in sredstev v okolju, individualno načrtovanje (zadoseganje zaželenih ciljev, podpore, samostojnega življenja ipd.), ukvarjanje s tveganji (ocena tveganja innačrt zmanjševanja tveganja), ocenjevanje in krepitev moči (ocena moči in načrt krepitve moči), uporabametod supervizije oz. intervizijeTemeljni viriGabi Čačinovič Vogrinčič (2002), Koncept delovnega odnosa v socialnem delu. Socialno delo, 41, 2:91–96Vito Flaker (2001), Intervju kot umetnost spoznavanja etnometodološke beležke o tem, kako strokovnjakispoznavajo uporabnike. Socialno delo, 40, 2/4:77–104Vito Flaker (2003), Oris metod socialnega dela: Uvod v katalog nalog centrov za socialno delo. Ljubljana:FSD, Skupnost CSD SlovenijeBernard Stritih, Miran Možina (1998), Nova strategija pomoči v socialnem delu: Študijsko gradivo za predmetteorije pomoči. Ljubljana: VŠSDLea Šugman Bohinc (1997), Epistemologija socialnega dela. Socialno delo, 36, 4:289–308Darja Zaviršek, Jelka Zorn, Petra Videmšek (2002), Inovativne metode v socialnem delu: opolnomočenjeljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana, Študentska založbaObveznosti150 ur praktičnega dela na učni bazi; redno sodelovanje v mentorski skupini med pripravami in na konzultacijahmed potekom prakse; sodelovanje v intervizijski skupini; dnevnik praktičnega dela; dokumentiranjeopravljenih nalog; refleksija in ocena lastnega dela, pridobljenega znanja, spretnosti in izkšenj; izdelava inzagovor zaključnega poročila o praksi.

37Metodologija raziskovanja v socialnem delu s statistiko IIIzr. prof. dr. Blaž MesecCiljiŠtudent/ka pridobi nadaljevalna znanja, potrebna za razumevanje in kritično vrednotenje empiričnih raziskavna področju socialnega dela. Spozna osnove statističnega sklepanja in analize numeričnih podatkov. Pridobipregled nad raziskovalnimi pristopi, uporabnimi v socalnem delu. Pridobi osnovne sposobnosti za izvajanjeraziskav.VsebinaUvod: Znanstvene paradigme v družboslovju in veda o socialnem delu. Raziskovalni pristopi v socialnem delu:kvalitativne raziskave (epistemologija, osnovna načela), kvalitativna analiza (zbiranje in analiza kvalitativnegagradiva), študija primera, etnografski pristop, eksperimentalne raziskave, eksperimenti z enim subjektom,analiza neeksperimentalnih podatkov, evalvacijske raziskave, akcijske raziskave. Statistično sklepanje: ocenjevanjeparametrov z velikimi in malimi vzorci, preizkušanje hipotez o razlikah med parametri pri velikih inmalih vzorcih, neparametrični preizkusi: hi-kvadrat preizkus. Poročanje o raziskaviTemeljni viriAckoff R., Načrt sociološke raziskave (prev. M. Lužnik), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana1966.Adam F., Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v sociologiji, Časopis za kritiko znanosti, 1972,str. 133–246.Mesec, B., Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in revolucionarnim aktivizmom. Socialno delo,32, (1993), 1–2, 61–90.Mesec B., Metodologija raziskovanja v socialnem delu II. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana 1997(skripta).Mesec, B., Prispevek kvalitativnih metod k empiričnemu raziskovanju v socialnem delu. Socialno delo, 39,2000, 1: 33–37.Mesec B., Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana1998.Mesec, B., S. Kaube. Doživljanje bolnikov s kolostomo z vidika teorije Corbinove in Straussa o urejanju kroničnebolezni: Poskusna teorija na osnovi kvalitativne analize. Socialno delo 40 (2001), 2–4.Mesec, B., M. Poštrak, N. Rode, B. Kern, N. Cigoj Kuzma. Evalvacija preventivnih programov centrov zasocialno delo 1995–1998. Socialno delo 38, (1999), 3: 135–149.Mesec, B., N. Rode, L. Rihter (ured.). Primeri raziskovalnih nalog študentov. Druga izdaja. Univerza vLjubljani, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana 2004 (dostopno tudi na medmrežju).Petz B., Osnovne statističke metode za nematematičare, Učbenici sveučilišta u Zagrebu, SNL, 1981Reid, W. J., Smith, D., Research in social work, 2nd ed. Columbia University Press, New York 1989Rubin, A., Babbie. E., Research methods for social work. Wadsworth Publishing, Belmont 1993Sagadin, J., Osnovne statistične metode za pedagoge, Obzorja, Maribor 2003.Snidikor, Dž. V., Kohren V. G. (Snedecor, G. W., Cochran W.G.), Statistički metodi, Vuk Karadžić, Beograd1971Toš N., Metode družboslovnega raziskovanja. DZS, Ljubljana 1988 (in kasnejše izdaje), str. 126–151.Ule A., Sodobne teorije znanosti, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1992 (predvsem poglavja1, 2 in 4)ObveznostiPozitivno ocenjena poročila in izdelki pri vajah. Izpit.

38Osebna pomoč s svetovalnim delom IDoc. dr. Bernard StritihCiljiŠtudent/ka postopoma spoznava, kaj lahko privede ljudi do življenjskih zapletov, ki ogrožajo socialno blaginjo,pa tudi zdravje in življenja ljudi. Spozna sistemsko teorijo, ki pojasnjuje prepletenost dejavnikov razvojain dejavnikov tveganj v življenju posameznih oseb, družin in skupnosti. Pridobi osnovna znanja o strategijahin metodah, na katerih temeljijo strokovne storitve socialnega dela.VsebinaČlovekov razvoj se dogaja v socialnem prostoru, ki ga oblikujejo za osebo pomembni drugi in ga lahkopojmujemo kot sistem medsebojnih relacij. Teorija zgodnje navezanosti. Medsebojni procesi, ki omogočajonastanek ekosocialne niše in temeljnih duševnih konstruktov. Strategija samozaščite pred poškodbamiosebne integritete in življenjskimi izgubami. Koevolucija otroka v družini in postopno osvajanje zunanjegasveta. Različnost ogroženosti in razvojnih spodbud v različnih socialnih skupinah in slojih. Stres v vsakdanjemživljenju in njegov vpliv na biofiziološke procese v telesu, na čustveno doživljanje, na zaznavne procese in navedenje. Povezave med večanjem kompleksnosti družbe in novimi vrstami stresnih obremenitev. Življenjskespremembe, ki izboljšajo kvaliteto življenja in viabilnost socialnih sistemov. Teoretske in praktične možnostiposeganja v življenje interakcijskih sistemov in v življenje posameznih oseb. Storitve socialnega varstva znamenom prevencije motenj. Svetovalno delo na področju otroškega in družinskega varstva. Svetovalno delov šolah in na področju prostega časa mladih.Temeljni viriBono E. de. Teorija mišljenja. Ljubljana: Ganeš, 1992.Dragoš S. Socialno delo: Sistemski vidik I/II/III.Socialno delo, 33 (1994): 91–98.Luban-Plozza B., Pozzi U. V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS, 1994.Luban-Plozza B., Pöldinger W., Kröger F: Psihosomatski bolnik v splošni ambulanti in njegovo zdravljenje.Ljubljana: DZS, 1993.Lüssi P. Sistemski nauk o socialnem delu. Socialno delo, 29 (1990): 81–94.Skynner R., Cleese J. Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram. 1994.Shulman L. The Skills of Helping. Boston University Peacock, 1992.Stritih B., Rapoša Tajnšek P., Možina M. Normativi in standardi v socialnem varstvu. Ljubljana: VŠSD,1993.Vries S. De, Bouwkamp R. Psihosocialna družinska terapija, Logatec. Firis, 1995.Watzlawick P. Da bi lažje bili nesrečni. Celje: Mohorjeva založba, 1994ObveznostiPriprava načrtov dela in poročil o delu na terenu, analiza primerov iz prakse.

39Osnove kazenskega prava s kriminologijoDoc. dr. Dragan PetrovecCiljiŠtudent/ka spozna pojme kazenskega prava. Razume družbene procese kaznovanja, njihovo odvisnost odpolitičnih silnic in od medsebojnih odnosov elementarni ravni medčloveških stikov. V ta namen spozna temeljnemehanizme in postopke kaznovanja, ki jih uveljavlja zakonodajalec skoz kaznovalno pravo, in načela,ki bi jih moral pri tem upoštevati.VsebinaMaterialno kazensko pravo, osnovna načela kazenskega prava, pojem kazenske odgovornosti, pravila oodmeri kazni, osnovna načela kazenskega postopka, faze kazenskega postopka, etiologija kriminalitete,pojavne oblike kriminalitete, osnovni pojmi kriminalitetne politike, teorije kaznovanja, kaznovalna praksa vSloveniji in po svetu, vloga socialnega delavca v državnem kaznovalnem aparatu.Temeljna viraBavcon; Šelih: Kazensko pravo; Ljubljana, 2004. (Uradni list); izbrana poglavja.Petrovec, D.: Kazen brez zločina; 1998; Ljubljana, Studia humanitatis.ObveznostiPo končanih predavanjih lahko vsakdo brez poprejšnjih obveznosti pristopi k opravljanju pisnega izpita.

40PROCESNO PRAVODr. Polona Kovač, viš. pred.CiljiŠtudentke in študenti spoznajo temeljna načela in pravila upravnega procesnega prava s poudarkom na splošnemupravnem postopku in upravnem sporu. Spoznajo namen upravnega postopka kot instrumenta varstvajavnega interesa in predvsem pravic strank. Postopek je predstavljen kot orodje demokracije, ki preprečujezlorabo oblasti. Študentke in študenti se seznanijo s pomenom temeljnih načel upravnega postopka, ki jihaplicirajo na operativna pravila vodenja postopka. Spoznajo osnovne pojme, kot so upravna zadeva, pristojnost,stranka idr., pravila komuniciranja v upravnem postopku, postopek do izdaje odločbo, konkretne upravneakte, pravna sredstva, izvršbo in oblike sodnega nadzora nad odločitvami in akti upravnih organov. Delno seseznanijo tudi z nekaj posebnostmi posebnih upravnih postopkov na področju socialnega varstva.VsebinaOpredelitev upravnega procesnega prava. Splošna pravila postopka, splošni in posebni upravni postopek.Pojem upravne zadeve. Temeljna načela upravnega postopka. Pristojnost. Stranka in stranski udeleženec.Občevanje med organi in strankami ter drugimi udeleženci - jezik, vloga, pravica do pregleda dokumentov,vabilo, zapisnik, vročanje. Red v postopku. Stroški postopka. Roki in vrnitev v prejšnje stanje. Postopek naprvi stopnji - začetek, ugotovitveni in dokazni postopek. Upravni akti - odločba in sklep. Pritožba. Izrednapravna sredstva. Izvršba. Nadzor nad izvajanjem upravnega poslovanja. Upravni spor in postopek pred Delovnimin socialnim sodiščem. Ustavno sodno varstvo.Temeljni viriZakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 24/06-UPB2,105/06-ZUS-1)Zakon o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06)Zakon o Delovnem in socialnem sodišču (Ur. l. RS, št. 2/04 (10/04-popr.))Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92 (56/92-popr.), in novele, 36/04-UPB1)Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/05 in novele)Androjna, V. in Kerševan, E. (2006): Upravni postopek in upravni spor, GV založba, Ljubljana.Grafenauer, B., in Breznik, J. (2005): Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana.Jerovšek, T. in Trpin, G. (urednika) (2004): Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitutza javno upravo pri Pravni fakulteti in Nebra, Ljubljana.Schwarze, J. (1992): European Administrative Law, Sweet and Maxwell, London.Zakon o splošnem upravnem postopku z uvodnimi pojasnili prof. dr. Toneta Jerovška (1999 in 2001), Uradnilist RS, Ljubljana.ObveznostiŠtudentke in študenti prisostvujejo predavanjem. Redni študenti po I. semestru opravljajo kolokvij, na kateremudeležba ni obvezna, vendar prinese 20 % točk k skupni izpitni oceni. Izpit je praviloma pisni.

41Socialno delo z družinoIzr. prof. dr. Gabi Čačinovič VogrinčičCiljiŠtudent/ka pridobi znanja in metode za delo z različnimi družinami. Nauči se vzpostaviti delovni odnos insoustvarjati izviren delovni projekt pomoči ter sodelovati z vsem družinskim sistemom in posamezniki v njem.Pridobi znanje za delovni odnos z družino na ravni mobilizacije družine in njenih članov za soustvarjanjerešitev in na ravni sprememb v družini. Nauči se vzpostaviti mrežo podpore in sodelovanja v skupnosti, pristrokovnem ravnanju povezati psihološka in sociološka znanja o sodobni družini s samodefinicijo družine vučinkovit proces pomoči.VsebinaRedefinicija koncepta pomoči in koncepta družine. Jezik socialnega dela: vzpostavljanje delovnega odnosain soustvarjanje izvirnega delovnega projekta pomoči in sodelovanja z družino in njenimi člani. Družinadanes: sociološke in psihološke značilnosti sodobnih družin, družina v družbi, institucije pomoči družini,vzpostavljanje socialne mreže; upoštevanje pluralnosti in posebnosti družin v socialnem delu. Načini ravnanjav socialnem delu z družinami. Prispevek družinske terapije. Metode in tehnike: pogovor z družino, elementidelovnega odnosa v procesu instrumentalne definicije problema in soustvarjanja rešitev. Metodična načelasistemskega socialnega dela. Elementi kratke, v rešitev usmerjene družinske terapije. Ravnanje iz perspektivemoči. Posebni problemi v socialnem delu z družinami: socialno delo z družino, ki jo ogrožajo brezposelnost,revščina in socialna izključenost, ločitev ali razveza. Socialno delo v rejniškem sistemu: individualne projektneskupine. Posvojitve. Družina in star človek. Socialno delo z družinami na osnovni šoli. Socialno delo z družinov pomoč otroku z odklonskim vedenjem. Delo z družinami, katerih člani potrebujejo pomoč za samostojnoživljenje. Socialno delo z družino s problemi, povezanimi s kronično boleznijo člana. Odvisnosti. Probleminasilja in zlorabe.Temeljni viriBass, E.,Davis, L. (1998) Pogum za okrevanje. Ljubljana: Liberalna akademija.Bouwkamp, R. (1996) Psihosocialna terapija pri spolni zlorabi v družini. Logatec: FirisConstable, R., Lee, B. L. (2004) Social Work with Families: Content and Process. Chicago: Lyceum Books.Čačinovič Vogrinčič, G. (1998) Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.Čačinovič Vogrinčič G. (2005) Socialno delo z družinami. Ljubljana, Fakulteta za socialno delo (študijskogradivo).Flaker, V. (2002) Živeti s heroinom. Ljubljana: cf.Franklin, C., Jordan, C. (1999) Family Practice: Brief Systems methods for Social Work. Pacific Grove:Brooks/Cole.Lamovec, T. (1998) Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.Matter, H. (1999) Sozialarbeit mit Familien. Bern: Haupt.Velikonja, V., Grgurevič, J., Žemva, B. (ur.) (1995) Izkustvena družinska terapija. Ljubljana: Quatro.Vries, S. De, Bouwkamp, R. (1995) Psihosocialna družinska terapija. Logatec: Firis.Zaviršek, D. (2000) Handikep kot kulturna travma. Ljubljana: cf.ObveznostiSodelovanje v posebnem programu vaj, izdelovanje pisnih gradiv, izpit.

42Supervizija v socialnem deluIzr. prof. dr. Gabi Čačinovič VogrinčičCiljiŠtudent/ka spozna supervizijo kot specifično metodo socialnega dela, njene teoretske temelje, posameznemodele in vrst, kakor tudi značilnosti supervizijskega procesa. Seznani se tudi z razvojem metode v svetu inpri nas. Nauči se aktivno sodelovati v intervizijskih in supervizijskih skupinah in spozna pomen izkustvenegaučenja za profesionalni in osebni razvoj strokovnjaka. Uči se reflektirati izkušnje pri delu z ljudmi kot nujnospremljavo vsakega poglobljenega psihosocialnega dela z ljudmi.VsebinaOpredelitev pojma in metode supervizije, njenih ciljev in funkcije. Razvoj supervizije kot posebne metodeučenja in njen pomen na področju dela z ljudmi. Pomen za profesionalce, pomen za uporabnike. Supervizijain druge metode socialnega dela. Primerjava supervizije in sorodnih metod vodenega učenja: konzultacije,evalvacije, timskega dela, svetovanja, kadrovskega razvoja in strokovnega nadzora. Pogoji za supervizijo.Vsebina in potek supervizije. Supervizijski proces. Odnos med supervizorjem in supervizantom. Modeli invrste supervizije. lntervizija – specifična oblika skupnega učenja strokovnjakov. Metode intervizije in supervizije.Paralelni procesi v superviziji. Etika v superviziji. Vodenje dokumentacije o delu v superviziji. Pomensupervizije za razvoj in ohranjanje profesionalne identitete.Temeljna viraKobolt, Alenka (ur.) (2004), Metode in tehnike supervizije. Ljubkjana: Pedagoška fakulteta.Miloševič Arnold, Vida, Erzar Metelko, Doris, Vodeb Bonač, Marta, Možina, Miran (1999), Supervizija: Znanjeza ravnanje. Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije.ObveznostiAktivno sodelovanje na vajah in aktivna uporaba metod intervizije v malih skupinah. Na izpitu se preverjajotako izkušnje v intervizijskem delu v času prakse kakor pridobljeno znanje.

Izbirno področjesocialno delo na področju duševnega zdravja

44Metode duševnega zdravja v skupnostiIzr. prof. dr. Vito FlakerCiljiŠtudent/ka se spozna z osnovnimi metodami dela z ljudmi v duševni stiski, njihovimi svojci in okoljem. Tospoznavanje je tako teoretsko kot tudi izkustveno.VsebinaDvigovanje kakovosti življenja ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami. Pojem stigme, kariere in vloge.Potrebe, želje, nuje in okoliščine. Hospitalizacija. Stanovanje. Delo. Interakcijski prekrški. Stiki in družabnost.Neumeščenost in pripadnost. Institucionalna kariera. Spoznavni intervju. Dokumentacija: beleženje inzapisovanje. Analiza tveganja. Individualno načrtovanje. Animiranje neposredne okolice. – Spol in kultura.Ženske kot uporabnice skupnostnih služb in kot skrbnice na področju neplačanega skrbstvenega dela. Vplivfizičnega in spolnega nasilja na razvoj duševnih stisk in delo z osebami, ki preživljajo nasilje. Psihosocialnapomoč osebam z motnjami hranjenja. Prinicip dela skupnostnih služb, ki upoštevajo razliko med spoloma.Posledica spolno specifičnih stigmatizacij na življenje žensk in moških. Seksualne manjšine in duševnozdravje. Vplivi homofobije na duševno zdravje lezbijk in gejev. Pripadnost etnični manjšini kot dejavnik stresa.Odkrita in neintencionalna diskriminacija v psihosocialnih službah v odnosu do pripadnikov etničnih manjšin.Principi dela v psihosocialnih službah, ki upoštevajo kulturne razlike.Temeljni viriBrandon, D., Brandon, A. (1994), Jin in Jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola zasocialno delo.Flaker, V. (1994), Analiza tveganja. Socialno delo, 33, 3: 189–196.Flaker, V. (2001), Intervju kot umetnost spoznavanja: etnometodološke beležke o tem, kako strokovnjakispoznavajo uporabnike. Socialno delo, 40, 2–4: 77–103.Lamovec, T. (1995), Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup. Ljubljana: Lumi.Lamovec, T. (1998), Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: VŠSD.Lemert, E. (1962), Paranoia and the Dynamics of Exclusion. Sociometry, 25, No. 1 (March 1962) , 1–20Urek, M. (2005), Zgodbe na delu: pripovedovanje, zapisovanje in poročanje v socialnem delu. Ljubljana:*cf.Zaviršek, D. (1994), Psihiatrični oddelek med boleznijo in njeno kulturno manifestacijo. Študija primera ( I.,II., III., IV, V). Socialno delo, 33, 1, 2, 3, 4, 5.Zaviršek, D. (1994), Ženske in duševno zdravje. O novih kulturah skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialnodelo.Zaviršek, D., Zorn, J., Videmšek, P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje ljudi, kipotrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba (Scripta).ObveznostiTri krajše naloge v povezavi s praktičnim delom.

45Teorije duševnega zdravja v skupnostiDoc. dr. Mojca UrekCiljiŠtudent/ka se seznani z definicijami duševnega zdravja v skupnosti in s temelji znanja in ravnanja v psihosocialnihslužbah. Spozna osnovne pojme in procese, ki so značilni za duševno zdravje v skupnosti, in pridobikonceptualno orodje za delo na področju.VsebinaTemeljna načela duševnega zdravja v skupnosti. Zgodovina obravnavanja duševnih stisk. Kulturne razsežnostiduševnih stisk. Procesi deinstitucionalizacije. Modeli za obravnavo duševnih stisk. Duševne krize. Stres,življenjski dogodki in krize. Značilnosti psihotične krize in njen potek. Zgodnji znaki in preprečevanje kriz.Krizni tim kot pomoč v akutni krizi. Nujne sestavine medosebnega odnosa pri delu z osebo krizi. Metode zapsihosocialno obravnavo specifičnih rezidualnih motenj. Proces rehabilitacije in vključevanja v družbo. Spletiokoliščin, ki privedejo do hospitalizacije. Posledice hospitalizacije. Kako družina doživlja življenje s stigmatiziranoosebo. Vloga družine pri preučevanju novih kriz in pri razvijanju samostojnosti. Načela sodelovanjamed strokovnjaki in družino.Temeljni viriDuševno zdravje v skupnosti. Socialno delo, 32 (1993), 1–2 (tematska številka).Flaker, V. (1998), Odpiranje norosti – vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: *cf.Flaker, V. (2002), Živeti s heroinom (I in II). Ljubljana: cf*.Lamovec, T. (1995), Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup. Ljubljana: Lumi.Lamovec, T. (1997), Kako ravnamo z osebo v psihotični krizi. Ljubljana: Altra.Lamovec, T. (1998), Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: VŠSD.Podvoll, E. M. (1990), Seduction of Madness. Harper Collins.Urek, M. in Flaker, V. (ur.) (1989), Hrastovški anali za leto 1987. Ljubljana: RK ZSMS.Urek, M., Zaviršek, D. (ur.) (1991), Sub-psihiatrične študije (Hrastovški anali za leto 1989) Časopis zakritiko znanosti 138–139, 1991, letnik XIX.Zaviršek, D. (2002), Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetihljudi. Ljubljana: *cf.ObveznostiSeminarska naloga.

Izbirno področjeSocialno delo v podjetjih in drugih organizacijah

47KAKOVOST DELOVNEGA ŽIVLJENJADoc. dr. Barbara KresalCiljiŠtudent/ka se seznani s pomenom kakovosti delovnega življenja za uspešnost podjetja in za kakovost življenjazaposlenih ter spozna specifično področje socialnega dela, ki obravnava probleme človeka pri delu.Spozna spreminjajoči se svet dela in razvije sposobnost za povezovanje organizacijskih in osebnih dejavnikovv delovnem okolju. Nauči se prispevati k ugodnejšim delovnim razmeram za vse zaposlene. Pomagazaposlenim pri reševanju težav na področju dela in v povezavi z njihovim osebnim in družinskim življenjem.Spodbuja posameznikove sposobnosti ter svetuje delodajalcu pri urejanju delovnih razmer in pri upravljanjučloveškega dejavnika.VsebinaČlovek, delo, organizacija: pomen dela s perspektive socialnega dela, pogledi na delo v industrijski in postindustrijskidružbi. – Razvoj in opredelitev socialnega dela v delovnem okolju: zgodovinska perspektiva,današnje stanje in možni scenariji bodočega razvoja v svetu (Evropa, ZDA) in v Sloveniji. – Organiziranost,modeli, programi in metode socialnega dela v delovnem okolju. – Družbeni, organizacijski in konceptualni okvirisocialnega dela v delovnem okolju. Pomen človeškega dejavnika, razmerje med ekonomskimi in socialnimicilji. Razvoj in vloga kadrovskega menedžmenta in menedžmenta človeških virov v odnosu do socialnega delav tem okolju. – Opredelitev pojmov kakovost delovnega življenja, humanizacija dela, delovne razmere. Pomenkakovosti delovnega življenja za uspešnost organizacije. – Delo in zaposlitev. Varstvo zaposlitve. Vseživljenjskoizobraževanje. Poklicna pot. Brezposelnost kot del delovnega življenja. – Vpliv trajanja in razporeditvedelovnega časa na delovno storilnost. Delovne in življenjske razmere delavcev in ekonomsko uspešnostorganizacije. – Plačilo za delo. Socialni, ekonomski in motivacijski vidik. Vrednotenje dela. Načelo enakegaplačila za delo enake vrednosti in prepoved diskriminacije pri plačilu. Minimalna plača. Nadomestila plače.Varstvo plače. – Varnost in zdravje pri delu. Pravni, socialni in ekonomski vidik varnosti pri delu. – Vpliv delavcevna odločanje. Avtonomija pri delu. Delovanje sindikatov. Sodelovanje delavcev pri odločanju v podjetjih. Stilivodenja in vpliv na odločanje. – Pošteno obravnavanje delavcev. Pošteno ravnanje s skupinami: prepoveddiskriminacije, izenačevanje možnosti. Pošteno ravnanje s posamezniki: prepoved spolnega nadlegovanja inzastraševanja. Delo otrok. – Pravica delavcev do zasebnosti. Varstvo osebnih podatkov na področju dela ininformacijska tehnologija. Spoštovanje zasebnosti ob izbiri kandidatov za zaposlitev. Opazovanje in nadzorovanjedelavcev. Internet, elektronska pošta in varovanje delavčeve zasebnosti. – Usklajevanje delovnega,osebnega in družinskega življenja. Spremembe tradicionalnega življenjskega ciklusa. Družini prijazna podjetja.Priprava na upokojitev. – Kakovost delovnega življenja v organizacijah na socialnem področju.Temeljni viriBlanpain, R. (2005), Confronting Globalization: The Quest for a social Agenda. Haag: Kluwer Law International.Blanpain, R. (2002), On-line Rights for Employees in the Information Society. Haag: Kluwer Law International.ILO (2003), Time for Equality at Work. Geneva: ILO.Kavar Vidmar, A. (1993), Brezposelnost. Socialno delo, 32, 5–6: 99–111– (1998), Kakovost delovnega življenja. Socialno delo, 37, 2: 81–119Klajnšček, C. (1989), Od iskanja opore v sistemu k opiranju na lastne moči. Socialno delo, 28, 3: 245–252.Kresal, B. (2001), Pravna ureditev plače. Ljubljana: Bonex. (70–84, 111–115, 237–249, 266–283)– (1994), Sodelovanje delavcev pri odločanju. V: Kresal Šoltes/Kresal (1994), Predpisi o delovnih razmerjihs komentarjem. Ljubljana: Slovenska založba (246–272).Rapoša Tajnšek, P. (1997), Socialno delo v delovnih organizacijah. Ljubljana: VŠSD.– (1991), Perspektive socialnega dela v podjetjih. Socialno delo, 30, 1–2: 12–19.Standing, G. (2003), Minimum Income Schemes in Europe. Geneva: ILO.ObveznostiSeminarska naloga, ki se upošteva kot del izpita. Izpit.

48Menedžment v socialnem delu IRed. prof. dr. Marija OvsenikCiljiŠtudent/ka se seznani z znanji in metodami s področja menedžmenta, ki zadevajo tudi spoznavanje organizacijskihrazmer in pogojev dela tudi v socialnem delu; socialno delovanje se namreč more odvijati edinolev neposredni povezavi z uveljavljenimi načeli in koncepcijami organizacije in menedžmenta v družbi in njenihsistemskih enotah (podjetij, ustanovah). Študent/ka se usposobi za primerno uporabo metod in tehnik spodročja organizacije in menedžmenta v socialnem delu in v družbi in njenih sistemskih enotah.VsebinaOpredelitev menedžmenta (v primerjavi z drugimi organizacijskimi funkcijami). Menedžment in menedžerialnookolje. Evolucija menedžmenta in področje njegovega proučevanja (pristopi). Delo menedžmenta. Menedžerin okolje. Ravni menedžmenta. Tipi menedžmenta. Socialne in etične odgovornosti menedžmenta. Menedžerskaetika. Menedžment dela organizacij. Načela menedžmenta. Odločanje. Proces odločanja in tipimenedžerskih odločitev. Planiranje kot funkcija menedžmenta. Strateške izire. Opredelitev organizacije, njenielementi. Pojmovanje organizacijske kulture (komunikacijska, motivacijska, oblastna, formalna in neformalne).Oblikovanje organizacijske izbire. Okolje in organizacija.Temeljni viriAmbrož M., Ovsenik M.: Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov, Turistica – Visoka šola za turizem,2000Florjančič J.: Globalni management, Moderna organizacija, Kranj, 1994Ovsenik M.: Management v socialnem delu III, VŠSD, Ljubljana 1995, skriptaRozman R.: Management, Ljubljana 1994ObveznostiUdečežba na ekskurziji v organizacijo, kjer študent/ka dobi vpogled v prioblematiko vodenja in upravljanjaorganizacij. Seminarska naloga.

Izbirno področjeKibernetika psihosocialne pomoči

Cilji in vsebina predmeta50EPISTEMOLOGIJA SOCIALNEGA DELA IDoc. dr. Lea Šugman BohincŠtudent/ka se spozna s pojmom epistemologije spoznavanja/delovanja, s posebnim poudarkom na (konstruktivistični,hermenevtični oz. interpretativni) epistemologiji, ki jo predlaga kibernetika drugega reda. Znanostepistemologije se uči povezovati s teorijo in prakso socialnega dela, še zlasti na področju socialnega svetovanja.Temelji spoznavanja: prispevek kognitivnih znanosti k pojmovanju vključenosti spoznavalca v sistem,ki je predmet njegovega spoznavanja. Eksperimenti z zaznavo kot podlaga znanosti epistemologije: zaznavakot interpretacija oz. konstrukcija in ne kot registracija oz. reprezentacija sveta; spremenjena stanja zavesti.Epistemologija opazovanja v jeziku kibernetike drugega reda: kibernetika prvega in drugega reda. Kibernetikaspremembe in stabilnosti: spremembe prvega in drugega reda, epistemološki preskok, ekološka (ne)vednost,estetika spremembe, pojmi in postopki za soustvarjanje ugodnega konteksta za uspešen delovni odnos vsocialnem delu (npr. pridruževanje uporabniku, preokvirjanje, sprotna uporaba povratnih informacij itn.). Kibernetskaanaliza primera na področju psihosocialne pomoči. Socialno delo z neprostovoljnimi uporabniki.Kibernetika drugega reda v znanosti socialnega dela: znanost socialnega dela - znanost o kompleksnosti,znanost o udeleženem opazovalcu; etika in kibernetika drugega reda, avtonomnost in odgovornost. Objektivističnain hermenevtična (konstruktivistična, interpretativna) epistemologija.Temeljni viriBardmann, T. M. (1996). Social Work: ‚Profession Without Qualities‘. Attempt to Link Social Work and Cybernetics.Systems Research 13, 3: 205-214.Bateson, G. (1991). Ne dovoli, da tvoja leva roka izve. Metalog: Skrivnosti. Niti nadnaravno niti mehanično.Metalog: Odvisnost. Zavestni namen nasproti naravi. Nova revija X, 105-106: 184-217.Capra, F. (1998). Mreža života. Novo znanstveno razumijevanje živih sustava. Zagreb: Liberata.Foerster, H. von (1979). Cybernetics of Cybernetics. V: K. Krippendorff (ur.). Communication and Control inSociety. New York: Gordon and Breach Science Publishers, 1-8.Foerster, H. von (1993). Ethics and second-Order Cybernetics. Psychiatria Danubina 5, 1-2: 33-47. (Etikain kibernetika drugega reda, prevod Miran Možina)Gabrijelčič, M. (1991). James Lovelock & Gaia – kronika neke Lovestory. Časopis za kritiko znanosti 19,140/141: 201-210.Hofstadter, D. R., Dennett, D. C. (ur.) (1990). Oko duha. Fantazije in refleksije o jazu in duši. Ljubljana:Mladinska knjiga.Kordeš, U. (2005). Znanost s stališča udeleženosti. Časopis za kritiko znanosti XXXIII, 221: 206-221.Mali, F. (2006). Epistemologija družbenih ved. Razlaga in razumevanje. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.Možina, M. (1991). Glasnik nove paradigme v znanosti. Nova revija X, 105-106: 163-183.Možina, M. (2005). Prispevek sistemske psihoterapije k sodobnim tokovom v psihoterapiji. V: J. Bohak,M. Možina (ur.). Četrti študijski dnevi Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Rogla. Zbornik prispevkov.8-23.Možina, M., Kordeš, U. (1998). Obiranje sadov z Drevesa spoznanja. Spremna beseda k: Maturana, H. R.,Varela, F. J. Drevo spoznanja. Ljubljana: Studia humanitatis. 219-248.Musek, J. (1995). Prispevek psihologije k razvoju kognitivne znanosti: vloga kognitivne psihologije. Časopisza kritiko znanosti 23, 176: 73-88.Šugman Bohinc, L. (1996). Pojmovanje zavesti in zaznave v jeziku kibernetike drugega reda. Psihološkaobzorja 5, 4: 61-71.(1996). Socialno delo – znanost? Socialno delo 35, 5: 403-405.(1997). Epistemologija socialnega dela. Socialno delo 36, 4: 289-308.(2000). Kibernetika spremembe in stabilnosti. Socialno delo 39, 2: 93-108.(2000). Kibernetika spremembe in stabilnosti v kontekstu svetovalnega in terapevtskega dela s klientskimsistemom. Psihološka obzorja 9, 2: 87-101.(2006). Socialno delo z neprostovoljnimi uporabniki. Socialno delo 45, 6: 345-355.Watzlawick, P., Weakland, J., Fisch, R. (2003). Na drugi način. Načela postavljanja i rješavanja problema.Zagreb: Algoritam.ObveznostiSeminarska naloga. Izpit.

51Skupinsko delo in kibernetika drugega reda IDoc. dr. Bernard StritihCiljiŠtudent/ka postopoma odkriva ključne fenomene skupinske dinamike. Uči se primerjati skupinske fenomenevsakdanjega življenja z odkritji empiričnih raziskav in s teoretskimi modeli. Vzporedno s spoznavanjemteoretičnih modelov za razlago skupinske dinamike se usposobi za opazovanje različnih skupin in timov vpraksi socialnega dela.VsebinaPredzgodovina sodobnih oblik skupinskega dela. Sigmund Freud, Kart Lewin, Jakob Lewy Moreno. Različnevrste skupinskih fenomenov v vsakdanjem življenju. Uporabnost znanj o skupinski dinamiki v socialnemdelu. Kaj skupine povezuje in kaj jih dinamizira. Bionova teorija. Schindlerjev sociodinamični model. Socialnikapital. Usklajevanje potreb članov skupine in deklariranih ciljev skupine. Odprte in zaprte skupine. Komunikacijskapravila za različne oblike skupinskega dela. Razvojne faze skupinskih procesov. Pojavi sinergije vskupinah. Reševanje problemov v skupinah. Strategije odločanja pri kompleksnih problemih. Vpliv skupinena posamezne člane. Etični problemi skupinskega dela. Razkorak med potrebami posameznih članov inuresničevanjem ciljev skupine. Vloga vodje in sovodje, možni konflikti med njima. Konflikti med skupino inpomembnimi drugimi dejavniki v okolju.Temeljni viriMoreno J. L., Teoman-Moreno Z. Skupine, njihova dinamika in psihodrama. Ljubljana: Inštitut AntonaTrstenjaka, 2000.Randall R., Southgate J. Skupinska dinamika v skupnosti.Stritih B. Študijsko gradivo za predmet Skupinska dinamika I.Tudor K. Group Counselling. London: Thousand Oaks. New Delhi, 19999.ObveznostiIzpit.

Izbirno področjeSocialno delo na področju skupnostne skrbi

53Metode skupnostne skrbiRed. prof. dr. Darja ZaviršekCiljiMetode na področju skupnostne skrbi obsegajo učenje temeljnih metod socialnega dela na področju pomočiljudem, ki so hendikepirani. Program vsebuje učenje metod pri delu z ljudmi, ki imajo gibalne, senzorne,intelektualne ovire in duševne stiske, metode za delo na področju spolnih zlorab in nasilja in metode socialnegadela z begunci in pripadnicami, pripadniki etničnih manjšin. Izbrane so tiste metode socialnega dela,ki razvijajo življenje v skupnosti, krepijo moč, neodvisno življenje, asertivnost in inovacije.VsebinaAsertivnost in opolnomočenje. Vsakdanja izkušnja hendikepa. Izdelava individualnega načrta za samostojnoživljenje. Neposredno plačevanje socialnih storitev. Socialno delo na področju spolnih zlorab. Zagovorništvo.Načela kvalitetnih socialnih služb (in spoznavanje lokalne omreženosti socialnih služb). Osebna asistenca.Socialno delo z begunci, antirasistično socialno deloTemeljni viriBercht, Silke (2003): Totalnost mučenja, Časopis za kritiko znanosti, XXXI, 213/214.Brandon, David in Althea Brandon (1994): Jing in jang načrtovanja psihosocialne skrbi, Visoka šola zasocialno delo, LjubljanaBrandon, David in Althea Brandon (1992): Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimipotrebami, Visoka šola za socialno delo, PF, LjubljanaLeskošek, Vesna (2000): Pomembnost medinstitucionalnega sodelovanja pri obravnavi spolnih zlorab, Socialnodelo, 39, 3: 191 – 206.Nash, Mary, Robyn Munford, Kathryn Hay (2001): Social Work in Context: Fields of practice in Aotearoa NewZeland, School of Sociology, Social Policy and Social Work, chapter Eight: Working with Disabled Peopleto Find “Real” Jobs.Škerjanc, Jelka (1995): Proces samoorganiziranja ljudi s posebnimi potrebami«, Socialno delo, 34, 6:401–409.Škerjanc, Jelka (1996): Zgodba o ekologiji in moči, Socialno delo, 35, 4: 283–289.Škerjanc, Jelka (1998): Sedem vzvodov opolnomočenja uporabnic in uporabnikov socialnih storitev, Socialnodelo, 37, 3–5.Škerjanc, Jelka (2001): Individualizacija pravic v socialnem varstvu ali kdo me bo varoval pred »skrbno«državo? V: Pravice oseb z motnjo v duševnem razvoju, Društvo defektologov Slovenije.Thompson, Neil (1995): V podporo antidiskriminacijski akciji, Socialno delo, 34, 5.Urek, Mojca (2002): Vodič za preživetje skozi socialnovarstvene službe duševnega zdravja za lezbijke ingeje, Socialno delo, 41, 2.Urh, Špela (2003): Anticiganizem v Evropi, Časopis za kritiko znanosti, XXXI, 213/214.Videmšek, Petra (1999): Priročnik o dobrih in slabih dotikih.Zaviršek, Darja, Jelka Zorn in Petra Videmšek (2002): Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenjeljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje, Študentska založba, LjubljanaZorn, Jelka (2003): Antirasistična perspektiva v socialnem delu: Kako prepoznati rasizem v vsakdanjemživljenju in kulturna kompetentnost služb, Socialno delo, 42, 4/5.Zorn, Jelka (2003): Ritualizacija in normalizacija policijskega nasilja nad pribežniki, Časopis za kritiko znanosti,XXXI, 213/214.YHD: Manifest neodvisnega življenjaYHD: priročnik Osebna asistencaObveznostiKolokvij, več pisnih nalog (v povezavi s prakso).

54Teorije skupnostne skrbiRed. prof. dr. Darja ZaviršekCiljiSkupnostna skrb je študijsko področje, ki temelji na kritičnem pristopu v socialnem delu. Uporabniki in uporabnicesocialnovarstvenih storitev so (bili) pogosto nezadovoljni z obstoječim sistemom pomoči. Skupnostnaskrb razvija področja študij hendikepa, upošteva perspektivo spolov in etnične razlike med ljudmi. Ukvarja sezlasti z podporo ljudem, ki so gibalno, senzorno in intelektualno ovirani, so pribežniki in pripadniki etničnihmanjšin. Predmet poudari zgodovinsko razumevanje koncepta hendikepa, razvoja izključevanja in institucionalizacijein novejše procese deinstitucionalizacije ali vključevanja v skupnost. Ključno vprašanje je, kakolahko socialno pripomore k spreminjanju odnosa do hendikepiranosti in kako krepi vključevanje.VsebinaMedicinski in socialni model hendikepa. Zgodovinski pregled odnosa do hendikepiranih. Družbeno ustvarjanjeprizadetosti. Proces institucionalizacije ljudi s prizadetostmi in poskusi deinstitucionalizacije. Socialnoizključevanje, somoizključevanje, težave pri povezovanju. Od segregacije k vključevanju. Socialne konstrukcijetelesa in razlike med spoloma. Valorizacija socialnih vlog in načela vsakdanjega življenja. Skupnostnaskrb, socialna država in človekove pravice. Zagovorništvo in samozagovorništvo. Uporabniška gibanja inidentitetna politikaTemeljni viriBrandon, David (1993): Veselje in žalost pri normalizaciji, Socialno delo, 32, 1–2: 19–25.Foucault, Michel (1998): Zgodovina norosti v času klasicizma, Založba /cf*, LjubljanaLamovec, Tanja (1995): Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup, Lumi, Ljubljana. Izbranipoglavji: 4. del: Alterantivna gibanja in skupnostne službe, str. 161–294 in 5. del: Pomoč v psihozi, str.295–349Lamovec, Tanja (1998): Psihosocialna pomoč v duševni stiski, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana.Poglavje: II. Duševne krize in psihosocialna pomoč, str.: 197–436.Napret, Boža (1995): Neodvisno življenje, Socialno delo, 34, 3: 235–245.Pajnik, Mojca, Petra Lesjak – Tušek, Marta Gregorčič (2001): Prebežniki, kdo ste? Mirovni inštitut, Ljubljana.Sinason, Valerie (1996): Razkrivanje spolnega izrabljanja v psihoterapevtskem okolju in odzivanje nanj, v:Darja Zaviršek (ur.), Spolno nasilje: Feministične raziskave za socialno delo, Visoka šola za socialno delo,Ljubljana.Zaviršek, Darja (1995): Ljudje, ki potrebujejo pomoč za samostojno življenje, Socialno delo, 34, 5: 281–287.Zaviršek, Darja (2000): Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praksprizadetih ljudi, Založba /*cf., Ljubljana. Poglavja: Uvod, str. 7–20, II. Palimpsestni spomin in pretrganakontinuiteta, str. 115 in VII. Reprezentacije prizadetosti, str. 280–306.Zaviršek, Darja, Jelka Škerjanc (2000): Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi zazmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva: Poročilo o raziskavi, Socialno delo, 39, 6.ObveznostiKolokvij, izdelava teoretske naloge/seminar.

Izbirno področjeSocialno delo z mladimi

56Metode dela z mladimiDoc. dr. Vesna LeskošekCiljiŠtudent/ka poveže težave, ki se pojavljajo v odraščanju mladih, z načini usmerjenih in vodenih intervencij zanjihovo reševanje. Vključi sodobne doktrine socialnega dela v načine dela z mladimi.VsebinaUvod v metode. Ulično delo. Socialne akcije. Javno zagovorništvo. Treningi veščin. Samopomočne skupine.Trening asertivnosti. Projektno delo. Svetovanje. Zagovorništvo. Krepitev moči.Temeljni viriMiheljak V. (ur.) (2002), Mladina 2000. Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje. Ljubljana: UradRS za mladino, str. 9–49.Mrgole A. (2003), Kam za mularijo? Načela kakovosti neformalnega dela z mladimi. Maribor: Aristej.Tivadar B., Polona M. (2002), Flying over or falling through the cracks? Young People in the risk society.Ljubljana: Office RS for youth. Str. 95–105; 106–112; 184–195; 196–202; 225–229; 230–233; 247–252;253–257; 273–281;Ule M. (2000), Socialna ranljivost mladih. Ljubljana: Urad RS za mladino.Zaviršek D., Zorn J., Videmšek P. (2002) Inovativne metode v socialnem delu. Opolnomočenje ljudi, kipotrebujejo podporo za socialno delo. Ljubljana: Študentska založba.ObveznostiSkupinska raziskovalna naloga, izpitna pisna naloga.

57Uvod v socialno delo z mladimiDoc. dr. Vesna LeskošekCiljiŠtudent/ka se celostno in sistematično seznani z vsemi vidiki pojma mladina, umeščenega v kontekst socialnegadela. Spoznanje bo izpeljano tako na teoretski ravni v okviru predavanj kot na praktični ravni na vajahin nanje vezanih drugih predmetih na FSD, zlasti Metode SD: Projektne skupine III, kjer študent/ka opravljaprakso v ustanovah z mladimi kot uporabniki.VsebinaDefinirali bomo pojem mladine, predstavili nastanek tega pojma in ga umestili v teoretski kontekst socialnegadela, ob njem pa nanj vezane pojme, kot so otroci, najstniki, mladostniki. Predstavili bomo mesto otrok, najstnikovin mladostnikov v družini. Predstavili bomo zgodovino proučevanja mladine in teorije, ki so nastajaleob tem. Definirali bomo tudi pojme prostega časa, brezdelja, zabave in ostalih, ki so vezani na proučevanjamladine. Govorili bomo o ustvarjalnosti s poudarkom na ustvarjalnosti mladih. Dotaknili se bomo proučevanjat.i. subkultur ali mladinskih kultur ali mladinskih subkultur in tovrstne pristope kritično umestili v kontekstdružboslovnega proučevanja. Poudarek bo tudi na vprašanjih spolov, na socializaciji deklic in dečkov, napredstavitvi in analizi različnih spolnih usmerjenosti in praks. Pojem mladina bomo obdelali interdisciplinarno,torej s sistematično predstavitvijo spoznanj pedagogike, psihologije, sociologije, antropologije in s posebnimpoudarkom na socialnem delu. Predstavili bomo vrsto teorij socializacije, definirali in analizirali pojme, kotso posameznik, družba, kultura in vključevanje mladih v svet odraslosti. Tu bo poudarek tudi na predstavitviprogramov, namenjenih mladim, delu svetovalne službe v OŠ itn. V okviru dela z mladimi v OŠ bo poudarekna krepitvi moči mladih, na njihovem motiviranju, podpiranju samoorganizacije, priprav na odločanje, mladinskepolitike. Govorili bomo o načinih prehoda skozi mladost in o strategijah (pre)živetja, ki jih mladi ob temrazvijajo. Mladi so zaradi prehodnosti svojega položaja ranljiva skupina, zato je socialno delo na tem področjuše posebej pomembno. Tako bomo predstavili tudi možne pristope in programe dela z mladimi, ki jih bomoceloviteje in podrobneje obdelali v posameznih samostojnih predmetih iz okvira tega izbirnega področja včetrtem letniku. Na vajah študent/ka poglobljeno reflektira izkušnje, ki jih nabere pri praktičnem delu v okvirupredmeta Metode SD: Projektne skupine. Študent/ka predstavi svoje delo, ga v skupinah analizira in postaviv kontekst teorij in pristopov socialnega dela. Ob tem so vaje priložnost za pojasnjevanje posameznih bolj zapletenihteoretskih vprašanj iz predavanj in za kompleksnejše projekte dela in načrtovanja dela z mladimi.Temeljni viriDebeljak, A., et. al., ur. (2002), Cooltura: Uvod v kulturne študije. Ljubljana: Študentska založba.Gillis, R. J. (1999), Mladina in zgodovina, Šentilj: Aristej.Mrgole, A. (2003), Kam z mularijo? Ljubljana, Šentilj: URS za mladino, Aristej.Poštrak, M. (1994), Kje so subkulture danes? (I – V). Socialno delo, 33, 1, 2, 3, 4, 5.Poštrak, M. (1994), V znamenju trojstev. Socialno delo, 33, 4.Poštrak, M. (1995), Nove perspektive sociologije kulture. Socialno delo, 34, 3.Poštrak, M. (1995), Razsežnosti ustvarjalnosti. Socialno delo, 34, 1.Poštrak, M. (2003), Kaj posebnega lahko ponudi socialno delo pri delu z mladimi. Šolsko svetovalno delo,8, 3–4.Ule, M., in sod. (2000), Socialna ranljivost mladih. Šentilj: Aristej.ObveznostiS seminarjem izkazano aktivno sodelovanje na vajah. Ustni izpit.

Četrti letnik

Skupni predmeti

60Metode socialnega dela (projektne skupine)Red. prof. dr. Darja ZaviršekCiljiŠtudent/ka poglobi poznavanje in razumevanje organizacijskega in skupnostnega konteksta in metod socialnegadela na organizacijski in skupnostni ravni; v praksi preizkusi in pridobi metode in spretnosti odkrivanjapotreb, načrtovanja in vodenja projektov, načrtovanja lastnega dela, timskega in skupinskega dela in evalvacije.Poleg teh spretnosti študent/ka (po izbiri in v dogovoru z mentorjem) dodatno preizkusi ali poglobi tudidruge specifične spretnosti in postopke socialnega dela.VsebinaNačrtovanje projektov in/ali manjših inovacij. Raziskovanje v skupnosti. Terensko delo na javnem prostoru.Evalvacija obstoječega programa in/ali ocena potreb po spremembah, novih storitvah, dejavnostih itn. Timskodelo (sodelovanje v timih) ali delo s skupino. Načrtovanje lastnega dela. Po izbiri (v skladu z načrtompraktičnega dela in ob upoštevanju evalvacije prakse preteklih treh letnikov) študent razširi ali poglobi znanjein spretnosti socialnega dela, ki jih v preteklosti ni uspel dovolj spoznati ali jih želi poglobiti (npr. individualnonačrtovanje, analiza tveganja, razvijanje delovnega odnosa ipd.).Temeljni viriDavid in Althea Brandon, (1992), Praktični priročnik za delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ljubljana:VŠSD,PEF.Gabi Čačinovič Vogrinčič (2002), Koncept delovnega odnosa v socialnem delu. Socialno delo, 41, 2:91–96.Srečo Dragoš (1997), Akcijski projekt: Priročnik za izvedbo projekta in izdelavo projektne naloge. Ljubljana:VŠSD.Vito Flaker (1994), Tveganje. Socialno delo, 33, 3: 189–196.Tanja Lamovec (1994), Zagovorništvo kot oblika svetovanja, Socialno delo. 33, 2: 107–114.Marija Ovsenik (1995), Management za socialno delo I. Ljubljana: VŠSD.Rosemary Randall, John Southgate (1988), Skupinska dinamika v skupnosti. Ljubljana: ZKOS, VŠSD.Bernard Stritih, Miran Možina (1998), Nova strategija pomoči v socialnem delu:študijsko gradivo za predmetteorije pomoči. Ljubljana: VŠSD.Lea Šugman Bohinc (1997), Epistemologija socialnega dela. Socialno delo, 36, 4: 289–308.Darja Zaviršek, Jelka Zorn, Petra Videmšek (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenjeljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana, Študentska založba.Obveznosti150 ur praktičnega dela na učni bazi; redno sodelovanje pri pripravah in konzultacijah med potekom prakse;sodelovanje v intervizijski skupini; načrtovanje in evalvacija lastne prakse: načrt dela, dnevnik, vodenjedokumentacije o posameznih projektih in nalogah; zaključno evalvacijsko poročilo o opravljenih nalogah inpridobljenih znanjih in spretnostih; zaključna primerjava praktičnega dela med vsemi štirimi letniki.

61NEPROFITNE ORGANIZACIJEDoc. dr. Bojana MesecCiljiCilji predmeta so študentke in študente seznaniti z kompleksnostjo neprofitnega sektorja in njegovimi pojavnimioblikami. Predmet opredeljuje specifiko javnih in nevladnih organizacij ter jih umešča v širše družbenookolje. To zajema značilnosti teh organizacij, njihovih udeležencev, politike, potrebe po strateškem načrtovanjuin načine financiranja. Pridobljeno znanje o družbenem kontekstu neprofitnih organizacij je pomembnopredvsem za razumevanje vpliva vladnega aparata in civilne družbe na celoten sistem in delovanje socialnegavarstva in je osnova, ki jo morajo študentke in študentje osvojiti, da lahko povezujejo svoje teoretično znanjesocialnega dela v praksi, ki jo opravljajo skozi celoten dodiplomski študij.VsebinaOpredelitev neprofitnega sektorja. Družbeni okvir. Značilnosti neprofitnih organizacij. Udeleženci v neprofitnihorganizacijah. Organizacijske vrednote in filozofija organizacije. Poslanstvo in vizija organizacije. Okolje vkatero so vpete neprofitne organizacije. Cilji in strategije. Financiranje v neprofitnem sektorju. Donatorstvo insponzorstvo. Značilnosti fundacij. Prostovoljno delo v nevladnih organizacijah. Odnosi z javnostmi in lobiranje.Zakonodaja, ki opredeljuje neprofitni sektor.Temeljni viriMesec, Bo. (2007): Življenski ciklus neprofitne organizacije, Fakulteta za socialno delo, LjubljanaŠirca T. N., Tavčar M. I. (1998): Management nepridobitnih organizacij, Visoka šola za management, KoperLešnik K. M. (2003): Od poslanstva do vizije zavoda in neprofitne organizacije, Inštitut za psihologijo osebnosti,LjubljanaMarega M., Šepec M. (ur.) (1998): Vloga in financiranje NVO, Zbornik strokovnih prispevkov, Regionalnicenter za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, LjubljanaPučko D. (ur.) (2005): Planiranje v neprofitnem javnem sektorju, LjubljanaJelovec D. (ur) (2001): Jadranje po nemirnih vodah managementa nevladnih organizacij, Zavod Radio Študent,LjubljanaObveznostiSeminar (strateški načrt – terensko delo) in izpit.

62Osebna pomoč s svetovalnim delom IIDoc. dr. Bernard StritihCiljiŠtudent/ka spozna teoretske modele nastanka in ohranjanja življenjskih težav, pri katerih sovpadajo družbenekrivice, življenjske obremenitve, stresi in ranljivost posameznikov. Pridobi osnovna znanja za ocenjevanjeproblemov v okviru klientskih sistemov. Spozna metode dela za kooperativno sodelovanje strokovnih službin klientskih sistemov v skupnih prizadevanjih za izboljševanje razmer. Dobi ključne izkušnje za ocenjevanjelastnih resursov pri pomoči drugim in temeljna znanja o načrtovanju in strokovnem izvajanju osebne pomočis svetovalnim delom.VsebinaVplivi družbenih razmer na odraščanje in socializacijo posameznikov. Individualizacija, institucionalizacijain standardizacija življenjskih položajev in biografskih vzorcev. Model »Rubikon« kot pripomoček za razlagoživljenjskih težav in oblikovanje strategij pomoči. Sprejem zadeve, predhodne strateške odločitve in pripravena začetek obravnave. Osebna pomoč s svetovalnim delom v nizkopražnih in visokopražnih programih. Ocenaklienta, njegovih resursov in težav kot kontinuirano delo na vsakem koraku obravnave. Osnovne tehnikepomoči. Končevanje procesa in evalvacija uspešnosti klienta pri uresničevanju njegovih življenjskih ciljev.Diferencialne oblike pomoči klientskim sistemom, pri katerih so v ospredju različne vedenjske in doživljajskemotnje. Posttravmatske stresne motnje. Alkoholna zasvojenost. Zasvojenost z drogami. Prehranjevalnemotnje. Depresivne krize. Narcizem in značajske motnje. Uporabniki psihiatrije.Temeljni viriBeck U. Družba tveganja na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Open Society Institute, 2001.Coleman D. Čustvena inteligenca.Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.Grawe K. Psychologische Therapie. Göttingen, Bern, Toronto, Seattle: Hogrefe Verlag,1997Lüssi P. Systemische Socialarbeit. Bern, Stuttgart: Haupt.1999.Maturana H., Varela F. Drevo spoznanja. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998.Payne M. Savremena teorija socialnog rada. Banja Luka: Comersgrafika, 2001.Praper P. Razvojna analitična psihoterapija. Ljubljana: Inštitut za klinično psihologijo.1999.Shulman L. The Skills of Helping. Itasca, Illinois: Peacock Publishers.1992.Skynner R., Cleese J. Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram.1994.Stritih B. Študijsko gradivo za Osebno pomoč s svetovalnim delom II. Ljubljana:FSD.2004.Vries S. De, Bouwkamp R. Psihosocialna družinska terapija. Logatec. Firis. 1995.Willi J. Ökologische Psychoterapie. Göttingen, Bern, Toronto, Seattle: Hogrefe Verlag. 1996.Žižek S. Kuga fantazem. Ljubljana: Analecta.1997.ObveznostiPriprava načrtov dela in poročil o delu na terenu. Analiza primerov iz prakse.

63Raziskovalni seminarIzr. prof. dr. Blaž MesecCiljiNamen raziskovalnega seminarja je dopolnitev in utrditev znanja metodologije, pridobljenega v prejšnjihletnikih, in priprava na diplomsko delo. Uporaba pridobljenih metodoloških znanj pri konkretnem raziskovalnemprojektu. Kombiniranje metodoloških in substantivnih znanj pri konkretnem raziskovalnem projektu.Razumevanje in kritično vrednotenje raziskovalnega dela kolegic in kolegov.VsebinaPredstavitev in kritična obravnava seminarskih nalog. Seminarska naloga je lahko poročilo o empiričniraziskavi, ki jo je izvedel/a študent/ka (lahko kot pilotno raziskavo v pripravi na diplomsko delo), poročiloo analizi študentovega praktičnega dela, načrt empirične raziskave, ki jo študent/ka namerava izvesti kotdiplomsko delo, predstavitev empirične raziskave po literaturi s kritično analizo (predstavitev objavljenegaraziskovalnega poročila), predstavitev posebne raziskovalne metode ali tehnike, problemska razprava ometodah, metodoloških problemih ali področjih, predstavitev statistične metode ali tehnike (njene logike,računanja in aplikacije).Temeljni viriIsti kot pri predmetu Metodologija raziskovanja v socialnem delu s statistiko I in II. Poleg tega še:Mesec, B. (s sodel.), Navodilo za diplomsko nalogo. Tretja izdaja. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana2001 (dostopno tudi na medmrežju).Mesec, B., N. Rode (ur.), Seminarski leksikon. Raziskovalni seminar. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana1999 (dostopno na medmrežju).Mesec, B., N. Rode, L. Rihter (ur.), Primeri raziskovalnih nalog študentov. Druga izdaja. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za socialno delo, Ljubljana 2004 (dostopno tudi na medmrežju).ObveznostiPredstavitev in zagovor seminarske naloge v seminarju.

64Skupnostno socialno deloDoc. dr. Srečo DragošCiljiŠtudent/ka pridobi teoretsko in praktično znanje, potrebno za razumevanje in organiziranje kolektivnih akcijin za podporo in razvijanje mrež medsebojne pomoči in storitev v skupnosti. Teoretsko znanje dopolnjuje spridobivanjem osnovnih spretnosti pri vajah in s praktičnim delom v skupnostnih projektih, kar mu/ji omogočilastno izkušnjo pri spoznavanju skupnostnih problemov in pri uporabi intervencijskih strategij in tehnik.VsebinaOpredelitev predmeta in njegovih konceptualnih izhodišč: teoretske in vrednostne osnove in perspektive,pregled temeljnih ciljev, strategij, modelov in spretnosti skupnostnega socialnega dela. Opredelitev skupnosti:pojem skupnosti, konstitutivni elementi skupnosti, lokalna in funkcionalna skupnost, pregled značilnihteorij oz. konceptov o skupnosti. Proces skupnostnega socialnega dela: odkrivanje in raziskovanje potrebv skupnosti, načrtovanje, izvedba in evalvacija skupnostnih akcij (projektov). Pridobivanje sodelavcev, potrebnihsredstev in podpore. Spretnosti komuniciranja in informiranja, spretnost pogajanj med skupinami inorganizacijami. Mreže pomoči in zagotavljanja storitev v skupnosti: neformalne in polformalne oblike pomočiin samopomoči, formalna in institucionalna mreža. Pluralizacija oblik in načinov zagotavljanja storitev, razvojcivilne družbe in tretjega sektorja. Koncept socialnega kapitala. Problemi in metode skupnostnega dela prikreiranju politike, načrtovanju in koordiniranju mreže storitev v lokalni skupnosti. Skupnostno delo pri nastajanju,razvijanju in delovanju skupin za samopomoč in akcijskih skupin, procesi skupinske dinamike. Uličnoin terensko delo, oblike in pomen teritorialne preventive. Procesi individuacije in globalizacije v sodobnemsvetu, lokalno-globalno prežemanje, iskanje skupnosti in podpora kolektivnim akcijam v mestu, socialnodelo v ruralnem okolju.Temeljni viriBahovec, Igor (2005), Skupnost: teorije, oblike, pomeni. Ljubljana: SophiaBajzek, Jože (1998), Teritorialna preventiva. V: Mladi, ulica, prihodnost: zbornik predavanj. Ljubljana, Salve,1998Dragoš, Srečo, Žnidarec Demšar, Simona (2005), Akcijski projekt v skupnosti: Priročnik za izvedbo projektain izdelavo projektne naloge. Ljubljana: Fakulteta za socialno deloDragoš, Srečo (2002), Socialni kapital: dragocena, nejasna in nevidna dobrina. Socialno delo, 41, 2002,št. 2:71-91Jeriček, Helena (2004), Skupnost, izziv osamljenosti: (ne)trivialni socialni sistemi, raziskovanje in delovanjev skupnosti. Ljubljana, Založništvo Jutro“Kako začeti:. Priročnik z nasveti za uporabnike služb duševnega zdravja pri ustanavljanju in vključevanju vskupine samopomoči”. London: The Hamlet Trust 1995 in Ozara, Maribor 1996Kavčič, Bogdan (1996), Kako se uspešno pogajati. Ljubljana, Kranj: Moderna organizacijaSouthgate, John, Randall, Rosemary (1988), Skupinska dinamika v skupnosti. Ljubljana, ZKOS in VŠSDŽnidarec Demšar, Simona, (2005), Uvod v razumevanje skupnostnega socialnega dela. Študijsko gradivo.Ljubljana: Fakulteta za socialno deloObveznostiSodelovanje na predavanjih in vajah; načrtovanje, izvedba in evalvacija akcijskega projekta (v skupini aliindividualno) ter končna predstavitev oz. zagovor projekta. Kolokvij in izpit.

65Socialno delo s starimiIzr. prof. dr. Vito FlakerCiljiŠtudent/ka se seznani s problemi staranja in starosti z biološkega, psihološkega, sociološkega in socialnegavidika, s staranjem kot posledico demografskih dejavnikov in posledico trajanja življenja posameznika(individualno staranje), s pomenom obstoja neformalnih podpornih mrež in obstoječo mrežo institucionalnihin neinstitucionalnih oblik pomoči starim ljudem, s specifičnostmi socialnega dela s starimi ljudmi. Usposobise za prepoznavanje pojavov, povezanih s starostjo, staranjem in njegovimi socialnimi posledicami za posameznikain družbo.VsebinaUvod: socialno delo s starimi ljudmi kot specializacija stroke. Značilnosti socialnega dela s starimi ljudmi.Fenomen staranja. Demografski trendi v sodobnem svetu in posebej v Sloveniji. Družbene spremembe inpoložaj starih ljudi. Teorije staranja: biološke, psihološke in socialne. Življenjski stili in staranje, vzroki inpreprečevanje prezgodnjega staranja. Starostnik in družina. Pomen socialnih mrež v starosti. Nekatere aktualneteme: smrt, demenca, zloraba starih ljudi. Priprava na starost in staranje. Socialna varnost starih ljudi.Neinstitucionalni programi za stare ljudi: skupine za samopomoč, sosedska pomoč, družabništvo, servisi indruge oblike pomoči na domu. Prepletanje formalnih in neformalnih mrež na tem področju. Institucionalneoblike varstva starih ljudi v Sloveniji. Mreža domov za stare ljudi in domov za odrasle s posebnimi potrebami,problemi in njihova perspektiva.Temeljni viriČačinovič Vogrinčič, Gabi (2000). Družina in star človek. Socialno delo, 39, 4–5: 287–292.Dragoš, Srečo (2000), Socialne mreže in starost. Socialno delo, 39, 4–5: 293–314.Hojnik Zupanc, Ida (1999), Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu. Ljubljana:Znanstvena knjižnica FDV.Marshall, Mary, Dixon, Mary (1996), Social Work with Older People. London: Macmillan Press.Mesec, Blaž (2003), Gerontoboetika. Študijsko gradivo. Ljubljana: VŠSD.Miloševič Arnold, Vida (2004), Socialno delo s starimi ljudmi. Študijsko gradivo. FSD: Ljubljana.Pečjak, Vid (1998), Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofskefakultete.Ramovš, Jože (2004), Kakovostna starost. Ljubljana: Institut dr. Antona Trstenjaka in SAZU.ObveznostiŠtudent/ka opravi bodisi osebni pogovor (intervju) s starim človekom ali pa v manjši skupini obišče dom zastare ljudi in se spozna s tamkajšnjim življenjem stanovalcev in delom socialne delavke. Kot izpitno nalogoizdela esej na temo po lastni izbiri, v katerem opiše svojo izkušnjo s starim človekom, povzame ustrezneteoretske koncepte o tem in evalvira možnosti uporabe teh spoznanj na osebni in strokovni ravni.

66Teorije družbene deviantnostiDoc. dr. Bogdan LešnikCiljiŠtudent/ka spozna, kako se oblikujejo teorije družbene deviantnosti. Z analizo razmerja med koncepti in institucionalnoobravnavo dobijo vpogled v določenost teh teorij z družbenimi razmerji, z epistemološko analizopa v razmerja med teorijo, znanostjo in ideologijo. Proučijo zgodovino institucionalnih praks in opazujejo, kakose spreminjajo pojem in seznam družbenih deviantnosti in argumentacija v tej zvezi. Na konkretnih primerihse poučijo o družbenih procesih, v katere so vključeni tako koncept deviantnosti kakor »deviantne prakse«.Naučijo se prepoznavati spontane teorije in brati znanstvene teorije s stališča družbene reprodukcije. Podrobnose seznanijo z izbrano »deviantno prakso« in izdelajo kritično teorijo o njej.VsebinaKaj je teorija. Razlika med spontanimi in znanstvenimi teorijami. Razmerje med teorijo, znanostjo in ideologijo.Politični in epistemološki problemi govora o deviantnosti. Kaj je deviantnost. »Odklon« kot obči pojem,nasprotje norme, povprečja, reda. »Družbeni odklon« kot predmet posebnega družbenega interesa in institucionalneobravnave. Kritika sociologije deviantnosti. Različno pojmovanje deviantnosti kot posledica različnihpravno-moralnih ideologij in vpetost definicij, teorij in seznamov deviantnosti v družbena razmerja. Pomennasprotja normalno/deviantno za družbeno reprodukcijo. Razlike med funkcionalističnim, marksističnimin strukturalističnim pogledom. Kaj velja za deviantno prakso in kdo za deviantni subjekt. Fenomenologijadeviantnosti. Subkulture. Funkcija stigme. Specialne institucije. Kritika »socialne patologije« in seznamovdeviantnosti. Dvojna vloga psihoanalize. Deviantnost in družbeni antagonizmi. Tehnologije vladanja. Pravo,medicina in morala kot družbene institucije in kot konceptualni modeli. Foucaultova biopolitika. Gibanja zaemancipacijo. Zgodovinski pregled izbranih institucij, »deviantnih« in korektivnih praks, diskurzov. Vsa vsebinaje obdelana skoz primere in diskusijo o njih.Temeljni viriM. Brake (1984), Sociologija mladinske kulture in mladinskih subkultur. Ljubljana: KRT.G. Canguilhem (1985), Normalno in patološko. Ljubljana: SH.E. Durkheim (2002), Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri. Ljubljana: SH.V. Flaker (1998), Odpiranje norosti: Vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: * /cf.– (2002), Živeti s heroinom I, II. Ljubljana: * /cf.M. Foucault (1984), Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana: DE.– (1998), Zgodovina norosti. Ljubljana: * /cf.S. Freud (2000), Spisi o umetnosti. Ljubljana: * /cf.L. Klejn (2001), Sprevrnjeni svet. Ljubljana: * /cf.R. Plant (1991), Rožnati trikotnik. Ljubljana: KRT.D. Zaviršek (2000), Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: * /cf.– (ur.) (1996), Spolno nasilje: Feministične raziskave za socialno delo. Ljubljana: VŠSD.ObveznostiSeminarska naloga. Izpit.

67Zasvojenosti II s seminarjem (metodika)Izr. prof. dr. Jože RamovšCiljiNa podlagi osvojenega znanja fenomenologije socialne adiktologije študent/ka spozna socialne imunske inenergetske potenciale za delo na področju zasvojenosti in omam in pet metodičnih področij programskegasklopa sociale na tem področju: prvo socialno pomoč s svetovalnimi pogovori, preventivo, socialno urejanje,socialno oskrbo in strokovni razvoj.VsebinaSocialni imunski sistem samopomoči in solidarnosti – energetska osnova za socialno delo na področju zasvojenostiin omam. Stvarne in osebnostne motivacijske osnove programskega sklopa sociale na področju zasvojenosti.Načini socialnega delovanja na področju zasvojenosti: strokovno in laično, poklicno in prostovoljskosocialno delo. Organizacijske oblike v socialni mreži na področju zasvojenosti: organizirana samopomoč inhumanitarnost, državna sociala in podjetništvo. Temeljne metode socialnega dela na področju zasvojenosti:delo s posameznikom, s skupino, s skupnostjo. Vloge pri spoprijemu z zasvojenostjo. Prva socialna pomočpri zasvojenosti. Socialnodelovni informativni in svetovalni pogovor na področju problematike zasvojenosti.Socialno urejanje zasvojenih in njihovega mikro okolja: bistvo in cilji socialnega urejanja, motivacija za urejanje,abstinenca, treznjenje, uvid, recidiva, programi v Sloveniji za socialno urejanje alkoholikov, njihovih svojcevin zasvojencev z ilegalnimi drogami, doživljajsko urejanje zasvojencev in njihovih svojcev. Socialna oskrbapri nerešljivi problematiki zasvojenosti. Socialna preventiva zasvojenosti in omam: primarna in sekundarna.Razvijanje socialne stroke in socialnovarstvenega sistema na področju zasvojenosti: izobraževanje, raziskovanje,publiciranje, menedžment, povezovanje strokovnjakov in samoorganiziranost (zlasti intervizijska).Zaščita pred poklicno patologijo (poklicna higiena) pri socialnem delu na področju zasvojenosti. Zgodovinaprotialkoholnega in ostalega dela na področju problematike zasvojenosti in omam. Socialnodelovno izrazjena področju zasvojenosti.Temeljni viriD’Welles Marie-Christine (2003). Kaj ko bi spregovorili o hašišu. Celje: Mohorjeva družba.Duval L. Aime (1997). Otrok, ki se je igral z luno. 2. izdaja. Koper: Ognjišče.Picchi Mario (1995). Projekt človek. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.Ramovš Jože (1988). Socialni delavec in alkoholizem. Ljubljana: Delavska enotnost.Ramovš Jože (1995). Slovenska sociala med včeraj in jutri. 2. dopolnjena in predelana izdaja. Ljubljana:Inštitut Antona Trstenjaka.Ramovš Jože (2001). Slovar socialno alkohološkega izrazja. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut AntonaTrstenjaka.Zakon o omejevanju porabe alkohola.Metodika alkohološkega dela iz enega od celovitih alkohološko-adiktoloških priročnikov:Hudolin Vladimir (1991). Alkohološki priručnik. Zagreb: Medicinska naklada.Ramovš Jože (1983). Boj za življenje družine: Alkoholno omamljen II. Celje: Mohorjeva družba.Rugelj Janez (in več soavtorjev) (1983). Uspešna pot. Ljubljana: Rdeči križ.ObveznostiKabinetno in terensko seminarsko delo. Projektne skupine s pisnimi nalogami po navodilih. Izpit.

68Ženske in moški v socialnem deluDoc. dr. Vesna LeskošekCiljiZnanje o spolnih neenakosti, konstrukciji spola, spolnih identitetah, posameznih vrstah nasilja in njegovihučinkih. Razumevanje mehanizmov reproduciranja neenakosti med spoloma, posledic neenakosti v vsakdanjemživljenju moških in žensk, konstrukcije socialnih problemov, ki se nanašajo na spol.VsebinaSpolne neenakosti in socialno delo. Spol med biologijo in družbeno konstrukcijo. Moškost, ženskost. Spol neidentitete. Neenakost med spoloma v Sloveniji. Družine, razveze, enostarševske družine. Ženske in duševnozdravje – brezdomstvo, revščina. Prostitucija, trgovanje z ženskami. Nasilje. Spolno nadlegovanje, posilstva.Spolne zlorabe otrok. Domače nasilje. Motnje hranjenja. Ženske in socialna politika – vloga socialnihslužb.Temeljni viriBass E., Davis L. (1999), Pogum za okrevanje. Ljubljana: VŠSD, Liberalna akademija.Haralambos M., Holborn M. (1995), Sociologija. Teme in pogledi. Ljubljana DZSLeskošek V. (2003), Zavrnjena tradicija. Ljubljana: Založba *cf.Zaviršek D. (1996), Ženske in duševno zdravje. Ljubljana: VŠSDZaviršek D. (ur.) (1996), Spolno nasilje. Feministične raziskave za socialno delo. Ljubljana: VŠSDInterno učno gradivoObveznostiIzpit, portfolio in načrt varnosti.

Izbirno področjesocialno delo na področju duševnega zdravja

70Inovacije na področju duševnega zdravjaIzr. prof. dr. Vito FlakerCiljiŠtudent/ka spozna osnovne socialno-politične dimenzije duševnega zdravja v skupnosti, pravnimi osnovami inmožnostmi za razvoj. Poleg teoretskega znanja dobi tudi izhodišča za načrtovanje posameznih služb. Seznanise z novimi oblikami socialnih služb in storitev pri nas in v tujini in tudi s procesi, ki jih spremljajo. Spoznatemeljne metode raziskovanja, ki se uporabljajo na področju duševnega zdravja v skupnosti, in razvije občutljivostza skupno raziskovanje z uporabniki in drugimi akterji na področju duševnega zdravja v skupnosti.VsebinaStrokovni in politični trendi kot osnova socialnih inovacij. Inovacije na področju duševnega zdravja. Načrtovanjein upravljanje socialnih projektov. Vključevanje nevladnih organizacij in duševno zdravje v skupnosti. Timskodelo. Inovacije na področju duševnega zdravja žensk. Akcijsko raziskovanje. Organizacijske posebnostisamoraslih projektov. Supervizija. Pridobivanje denarja. Načrtovanje in izvedba evaluacije. Izgorevanje pridelu z ljudmi. Načini iskanja podpore in urejanje statusa projekta. Sodelovanje akterjev vladnih in nevladnihprogramov in projektov. Organizacija in delitev dela pri inovativnih projektih. Načrtovanje in izvedba kampanj.Delo v soseski. Tehnike ustvarjalnega reševanja problemov. Reševanje konfliktov. Asertivnost. Normalizacija.Skupinska dinamika.Temeljni viriCampbell, P. (1996), Kako začeti. Maribor: Ozara.Flaker, V. (1990), Prispevki k slovarju akcijskega raziskovanja. Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju.Pedagoški inštitut, Ljubljana.Flaker, V. (1997), Timi kot način interdisciplinarnega sodelovanja. Socialno delo, 36, 1: 3–13.Gilli, G.A. (1977), Kako se istražuje. Zagreb: Školska knjiga.Hawkins P., Shohet R. (1989), Supervision in Helping Professions. Milton Keynes: Open UniversityPress.Lamovec, T. (1997), Cilji in dejavnosti evropskih organizacij uporabnikov psihiatrije. Socialno delo, 26, 3.Lamovec, T. (1998), Uporabniško gibanje kot rekonstrukcija skupnosti. Socialno delo, 37, 2.Lamovec, T. (2001), Uporabniška inciativa in država. Socialno delo, 40, 1.Rogers, A., Pilgrim, D., Lacey, R. (1993), Experiencing Psychiatry: Users’ Views of Services. London:Macmillan and Mind Publications.ObveznostiNačrt inovacije in seminarska naloga v povezavi s praktičnim delom.

71Oblike duševnega zdravja v skupnostiIzr. prof. dr. Vito FlakerCiljiŠtudent/ka dobi osnovne informacije o različnih oblikah organiziranja služb duševnega zdravja v skupnosti.Seznani se s splošnimi osnovnimi organizacijskimi znanji in s posebnostmi delovanja posameznih oblik službza duševno zdravje v skupnosti. Spozna psihiatrično terminologijo, osnove psihiatričnih metod nasploh,osnove psihofarmakologije in organiziranost psihiatričnih služb. Spozna se tudi z osnovnimi problemi vključevanjauporabnikov v delo in upravljanje psihosocialnih služb, z oblikami samoorganizacije in samozaščite.Razvije občutljivost za uporabniško perspektivo, za vključevanje uporabnikov v delo služb duševnega zdravjav skupnosti in za podporo pri delu njihovih lastnih pobud in organizacij.VsebinaDuševno zdravje in socialno delo. Politika duševnega zdravja v skupnosti. Zakonodaja in duševno zdravje.Uvod v psihiatrično terminologijo. Osnove psihiatrične obravnave. Učinki zdravil. Stanovanjske skupine:strukturne rešitve, organizacijski problemi, metode dela. Klubi, dnevni centri in shajališča uporabnikov.Iskanje in omogočanje plačanega dela. Načini vključevanja v skupnost. Izobraževanje in poklicno usposabljanjeuporabnikov. Medijsko delovanje. Kvalitetno preživljanje prostega časa. Centri za duševno zdravje vskupnosti. Krizni centri. Timi duševnega zdravja v skupnosti. Vrste in naloge zagovorništva. Delo zagovorništvav Sloveniji. Samozagovorništvo v vlogi emancipacije in krepitve moči uporabnikov. Funkcija in procesisamopomoči. Vloga strokovnjakov pri samopomoči. Organiziranost samopomočnih skupin. Organizacijeuporabnikov – politično delovanje.Temeljni viriBulmer, M. (1987), Social Basis of Community Care. London: Allen and Unwin.Flaker, V., in sod. (1999), Oblike bivanja za odrasle ljudi, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo:analiza in predlog ukrepov. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: VŠSD.Lamovec, T. (1995), Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup. Ljubljana: Lumi.Lamovec, T. (1996), Duševno zdravje v skupnosti skozi oči uporabnikov. Socialno delo, 36, 3: 197–216.Phillo, G., Secker, J. (1999), Media and Mental Health. V: Franklin, B. (ur.), Social Policy, The Media andMisrepresentation. London Routledge.Romme, M., Escher, S. (1993), Accepting Voices. London: MIND.Škerjanc, J. (1995), Proces samoorganiziranja ljudi s posebnimi potrebami. Socialno delo 34, 6: 401–408.Škerjanc, J. (1996), Zgodba o ekologiji in o moči. Socialno delo, 35, 4: 283–288.Zagovorništvo. Socialno delo, 32/93 (1993), 3–4 (tematska številka).Zaviršek, D. (1997), Krizni tim kot oblika preprečevanja psihiatrične hospitalizacije. Socialno delo, 36, 2:101–110.ObveznostiSeminarska naloga v povezavi s praktičnim delom.

Izbirno področjeSocialno delo v podjetjih in drugih organizacijah

73Menedžment v socialnem delu IIRed. prof. dr. Marija OvsenikCiljiŠtudent/ka se vpelje v najnovejše miselne tokove na področju organizacije in menedžmenta ter se takousposobi za samostojno iskanje, odkrivanje in adaptiranje konceptualnih pristopov, metod in tehnik s področjaorganizacije in menedžmenta tudi v socialnem delu. Študent/ka se usposobi za samostojno spremljanjeizredne dinamike, ki jo najdemo na področju misli o organizaciji in menedžmentu, da bi bili sposobni samiv teh tokovih razbirati mesto tudi misli o socialnem delu ter s tem integrativno povezovati spoznanja z obehpodročij – v smeri razvijanja nove sinteze, ki jo prinaša in ponuja med drugimi posebej uveljavljanje noveznanstvene, filozofske in praktičnoživljenjske paradigme. Študent/ka se vpelje v študij, ki omogoča vpogled vsocialne problematike v naslednji desetletjih (scenariji) in se s tem usposobi za razumevanje socialnodelovnein širše socialne problematike v širšem kontekstu evolutivno zgodovinskih tokov.Vsebinaa) Splošni tokovi evolucije družbenoekonomske in tehnološko-kadrovsko-socialne problematike v modernemčasu in času, ki prihaja, upoštevajoč njihov odraz v socialnem delu (scenarij). b) Splošni tokovi in sodobnipremiki v temeljnem pogledu na svet (paradigme v znanosti in filozofiji in v praktičnoživljenjskih naziranjih,navada in družbenih socialno delovnih procesih, mrežah, strukturah in institucijah. c) Praktično uporabnemetode in tehnike v socialnem delu, prevzete iz aplikativno splošne organizacijske in menedžmentske misli:- oblike in funkcije menedžmenta (tehnološko socialno delovni procesi), - metode in veščine menedžmenta,- vodenje, - reševanje problemov, - komuniciranje, - strateško planiranje, - pogajanje, - konflikti, - kooperacija,- oblikovanje timov, - organizacijsko spreminjanje, - projektni menedžment, – časovni menedžment,- področja menedžmenta (kadrovski itn.), človeški viri, - izvajanje, - odnosi v menedžmentu dela, - marketingin fund-raising, - intervizija, - cost benefit analiza.Temeljni viriJ. Champy: Reengineering management, Harper Business, 1995P. Drucker: The practice of Management, 1992, izbrana poglavjaR. Evans, P. Russel: Ustvarjalni manager, Alpha center, Ljubljana, 1992Kotler, Ph., Andreasen: Strategic marketing for nonprofit organizations, Prentice Hall, 1995E. Frese: Organisations Theorie, Gabler, 1991R. Rozman: Management, Ljubljana, 1994 – Izbrana poglavjaA. Vila: Organizacija in organiziranje, Moderna Organizacija, Kranj, 1994ObveznostiEkskurzija. Seminarska naloga.

74Socialno delo v delovnem okoljuDoc. dr. Bojana MesecCiljiŠtudent/ka dopolnjuje in poglablja teoretsko znanje in praktično usposobljenost za socialno delo na področjudela in zaposlovanja. Poleg integracije znanj s področja teorij in metod socialnega dela, de lovne in socialnezakonodaje, organizacije in upravljanja in menedžmenta pridobi tudi praktične modele in spretnosti za časovnoomejeno, na nalogo usmerjeno pomoč zaposlenim in nadrejenim pri specifičnih problemih v delovnemokolju in pri delu z iskalci zaposlitve.VsebinaPomoč zaposlenim pri reševanju problemov, ki nastajajo pri delu in izven dela; pomoč pri oceni problemskesituacije in časovno omejeni, na nalogo usmerjeni inter venciji; pomoč v krizi. Usposabljanje menedžerjevin neposrednih prepostavljenih za delo z ljudmi; pomoč delovodjem pri prepoznavanju težav zaposle nih innjihovem reševanju. Politika delovne organizacije do zlorabe alkohola in drugih drog na delovnem mestu,preventiva in zdravljenje odvisnosti. Bolezen in invalidnost: prevencija invalidnosti in poklicnih bolezni, promocijazdravja, rehabilitacija in zaposlovanje invalidov, zmanjševanje bolniških odsotnosti. Delo in družina:problemi delavcev z družinskimi obvezami, pomoč pri urejanju težav v zvezi z varstvom otrok, ostarelih inbolnih družinskih članov; pomoč svojcem umrlih in ponesrečenih delavcev. Spolno nadlegovanje in nasilje nadelovnem mestu. Problemi starejših delavcev in priprava na upokojitev. Reševanje medsebojnih konfliktov pridelu, razvijanje sodelo vanja v delovnih skupinah, konzultantska dejavnost pri urejanju industrijskih razmerij.Problemi nezaposlenosti, politika in programi zaposlovanja, reševanje problemov presežnih delavcevTemeljni viriJames G. Barber: Socialno delo na področju zasvojenosti. MDDSZ, Ljubljana, 1997Kako se spopasti s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu (10. zvezek zbirke Za enake možnostižensk in moških), Urad za žensko politiko, Ljubljana 1999Andreja Kavar Vidmar (1989), Združevanje poklicne in družinske vloge. Socialno delo, 28, 3: 281–287Andrej Kožar: Obvladajmo bolniško. Lunik, Domžale, 1995Management kadrovskih virov (uredil Stane Možina). FDV, Ljubljana 1998Pavla Rapoša Tajnšek: Perspektive socialnega dela v delovnem okolju. Socialno delo, 37, 1998, 3–5:283–290Pavla Rapoša Tajnšek: Socialno delo v delovnih organizacijah. VŠSD, Ljubljana, 1997Svetlik, I., Glazer, J., Kajzer, A., Trbanc, M: Politika zaposlovanja. Ljubljana: FDV, 2002Cveto Uršič, J. Drobnič: Zaposlovanje invalidov: Primerjava politik, koncepcij in ukrepov. Ljubljana, InštitutRS za rehabilitacijo, Republiški zavod za zaposlovanje, 1995ObveznostiSodelovanje na predavanjih, delavnicah in strokovnih obiskih, izdelava in zagovor seminarske naloge, kivključuje analizo primera na izbranem področju socialnega dela v delovni organizaciji. Ustni izpit; ocenaseminarske naloge je sestavni del izpitne ocene.

Izbirno področjeKibernetika psihosocialne pomoči

77Skupinsko delo in kibernetika drugega reda IIDoc. dr. Bernard StritihCiljiŠtudent/ka spozna različne načine uporabe znanj o skupinski dinamiki v praksi socialnega dela in temeljnepojme za spremljanje in ocenjevanje različnih skupin. Pridobi znanja, potrebna za prevzemanje različnih vlogv strokovnih timih. Pouči se o skupinah za preživljanje prostega časa mladih. Spozna, kako delujejo skupineza samopomoč in kakšni so osnovni principi terapevtskih skupin.VsebinaPomen in uporabnost timskega dela v institucijah socialnega varstva in v organizacijah civilne družbe. Oblikovanjetimov. Problemi in tehnike komuniciranja v timu. Vodenje tima. Razvijanje ciljev. Uporaba skupinskedinamike na področju vzgoje in izobraževanja. Izbira članov. Dogovarjanje o načinih delovanja in ciljih skupine.Različne sposobnosti otrok in mladostnikov za sodelovanje v skupini. Evalvacija uspešnosti dela. Skupineza samopomoč. Nastanek skupin, vodenje skupin in medsebojno povezovanje različnih skupin. Osnovnapravila delovanja nekaterih skupin za samopomoč.Temeljna viraShulman L. The Skill of Helping Individuals, Families and Groups.Boston: University School of SocialWork, 1992.Schulz von Thun F. Praxisberatung in Gruppen. Weinheim Basel: Beltz Verlag, 1999.ObveznostiIzpit.

Izbirno področjeSocialno delo na področju skupnostne skrbi

79Inovacije na področju skupnostne skrbiRed. prof. dr. Darja ZaviršekCiljiŠtudent/ka se nauči čimbolj ustvarjalno odgovoriti na konkretno življenjsko situacijo: osebno krizo, socialnopomanjkanje, željo po večji samostojnosti, željo po spremembi, nasilje in socialno izključenost ipd. Ena odbistvenih nalog socialnega dela je načrtovanje in izvajanje vedno novih projektov in socialnih služb, ki prispevajok uresničevanju pravic in odgovarjajo na potrebe ljudi v raznoličnih življenskih situacijah in okoljih. Študent/ka se nauči načrtovati inovacijo, izvesti projekt in aktivno delovati v skupnosti. Študent/ka potrebuje visokostopnjo avtonomnosti in sposobnost aplikacije pridobljenih znanj in veščin v praksi na inovativen način.VsebinaEtnografska metoda. Uresničevanje individualnega načrta za samostojno življenje. Inovacije na področjuskupnostne skrbi v svetu. Inovacije na področju skupnostne skrbi v Sloveniji. Vloga socialnega dela priustanavljanju uporabniških skupin. Sistem neposrednega financiranja uporabnikov. Oblike zaposlovanja.Prilagajanje bivalnih okolij vsem ljudem. Načrtovanje in vodenje projektov. Evalvacija služb na področjuskupnostne skrbi. Timsko delo.Temeljni viriFlaker, Vito (1997), Timi kot način interdisciplinarnega sodelovanja. Socialno delo, 36, 1: 3–13.Flaker, Vito (1998), Odpiranje norosti: Vzpon in padec totalnih ustanov. Založba /cf.*, Ljubljana. Poglavji:I. Goffmanova analiza življenja v totalni ustanovi (17–44) in VII. Praktika zapiranja bolnišnic (187–230).Hall, Christopher (2001), Pripoved (naracija) in socialno delo: Nekaj o teoriji, analizi in praksi. Socialno delo,40, 2–4: 191–206.Leskošek, Vesna, Majda Hrženjak (2002), Spremenjene vloge nevladnih organizacij. Mirovni inštitut,Ljubljana.Mandič, Srna (ur.) (1999), Pravica do stanovanja: Brezdomstvo in druga stanovanjska tveganja ranljivihskupin. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana.Škerjanc, Jelka (1997), Načrtovanje neodvisnega življenja v sistemu neposrednega financiranja. V: AntonZupan, Cveto Uršič (ur.), Neodvisno življenje najtežje gibalno oviranih. Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana(53–69).Urek, Mojca (2001), Življenjske zgodbe in njihov pomen: Nekaj izhodišč za proučevanje pripovedovanjazgodb v socialnem delu. Socialno delo, 40, 2–4: 119–150.Zaviršek, Darja (2000), Hendikep kot kulturna travma: Historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetihljudi. Založba /*cf., Ljubljana.Zaviršek, Darja, Jelka Zorn, Petra Videmšek (2002), Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenjeljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Študentska založba, Ljubljana.ObveznostiIzdelava projektne naloge: načrtovanje (in izvedba) inovacije, implementacija individualnega načrta za samostojnoživljenje.

80Samostojno življenjeRed. prof. dr. Darja ZaviršekCiljiŠtudent/ka se posveti vprašanjem vloge socialne delavke in delavca pri krepitvi samostojnega življenjahendikepirane osebe in osebe, ki je preživela travmo. Ukvarja se s področjem zakonodaje in človekovihpravic, izobraževanjem, zaposlovanjem in povečanjem možnosti enakovrednejše vključitve v vrsto pozitivnovrednotenih družbenih vlog, s stanovanjsko problematiko in povečanjem samostojnega življenja na lastnemdomu ali v znani skupnosti, organizacijo samopomoči, pravico do spolnosti, volilno pravico in možnostjo zaindividualno svetovalno pomoč oz. zagovorništvo.VsebinaOsebna asistenca. Izobraževanje, ki temelji na principih vključenosti. Plačano delo v običajnem okolju spotrebno podporo in spremstvom. Prevzemanje vrednotenih socialnih vlog in mrežne podpore. Pravica dospolnosti. Skupine za samopomoč kot skupine pritiska. Asertivnost za samozagovorništvo. Svetovalno deloz ljudmi, ki so preživeli izgube. Zakonodaja in državljanske pravice. Problem odvzema poslovne sposobnostiin volilne pravice. Pravno varstvo – nujno ustvarjanje precendenčnih tožb. Antirasistično socialno deloTemeljni viriBoerma, J.J., intervju (1993): Evropska mreža za neodvisno življenje hendikepiranih ljudi, Časopis za kritikoznanosti, XXI, 156–157.Pumpernik, Danilo (1997): Invalidnost – od diskriminacije proti enakopravnosti, v: Anton Zupan, Cveto Uršič(ur.), Neodvisno življenje najtežje gibalno oviranih, zbornik, Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana, str.41–51.Šprohar, Luj (1995): Normalnost slepega, Socialno delo, 34, 1: 53–59.Učenje veščin za delo z ženskami in otroci, ki preživljajo nasilje (izbrano gradivo s seminarja Moire Walker),(1997), Socialno delo, 36, 5–6 (tematska številka o nasilju).Urek, Mojca (1998): Vsak ima svoj hendikep, AWOL, Časopis za socialne študije, 4, 1–2: 81–90.Videmšek, Petra (1999): Priročnik o dobrih in slabih dotikih, Most, Ljubljana.Zaviršek, Darja (ur.) (2005): »Tako lepa pa invalid!« Socialno delo proti diskriminaciji hendikepiranih žensk,Socialno delo, 44, 1–2 (posebna številka).ObveznostiKolokvij, pisna naloga/seminar.

Izbirno področjeSocialno delo z mladimi

82Institucionalne obravnave socialnih problemov mladihDoc. dr. Vesna LeskošekCiljiŠtudent/ka se uči razlikovati med javnimi politikami in zasebimi/osebnimi težavami mladih, postaviti strokovneintervencije v kontekst javnih politik in predstaviti odraz v konceptualizacijah socialnih problemov mladih.Te pristope poveže s konceptom socialnega izključevanja. Predstavi pomen in vlogo socialnega dela priustvarjanju in konceptualizaciji praks.VsebinaObravnave socialnih problemov mladih znotraj socialnega varstva, izobraževanja, pravosodja in zdravstva.Teoretske konceptualizacije socialnih problemov. Terminološke zagate. Institucionalne intervencije in vsakdanjeprakse institucij. Osebne/zasebne težave mladih. Razlike med javnimi politikami in osebnimi problemimladih. Socialno izključevanje. Položaj manjšin. Vključevalno in izključevalno socialno deloTemeljni viriMrgole A. (1999), Malopridna mladež med zaščitniki in preganjalci. Ljubljana: Založba cf*.Ule M. (2000), Socialna ranljivost mladih. Ljubljana: Urad RS za mladino.Interno učno gradivoObveznostiRaziskovalna naloga, kolokvij, pisna izpitna naloga.

83OTROCI IN MLADI S TEŽAVAMI V ODRAŠČANJU IN OKOLJUDoc. dr. Bernard StritihCiljiŠtudentom predstaviti koncept otroštva in mladosti, družino, njena protislovja in razvojne potenciale. Predstavitirazlične oblike in strategije pomoči družinam, otrokom in mladostnikom.Študent/ka se seznani s koncepti otroštva in mladosti in s protislovji in razvojnimi potenciali družine.Prouči različne oblike in strategije pomoči družinam, otrokom in mladostnikom.VsebinaIdeja otroštva. Razvoj otroške psihologije in psihologije mladostnega obdobja. Rizični dejavniki v zgodnjemotroštvu, ki lahko vplivajo na razvoj motenj v poznejših obdobjih. Sodobna družina, njena protislovja in razvojnipotenciali. Ocenjevanje problemov, ki se pojavljajo v družinah, varstvenih in izobraževalnih ustanovah. Mestokontekstualnih dejavnikov in vedenjskih pojavov v odločanje o strategiji pomoči. Različne oblike in strategijepomoči družinam, otrokom in mladostnikom. Indikacije za različne oblike pedagoških in specialnopedagoškihpomoči. Indikacije za različne oblike psihoterapevtskih in psihiatričnih obravnav. Nekatere tehnike suportivnegain psihoterapevtskega dela z otroki in mladostniki. Raport z otroki. Pripovedovanje pravljic. Sistemskipristopi k problemom družin. Strateška orientacija in rešitve problemov kot posredna oblika naknadnegarazvoja psihičnih funkcij. Hipnoterapija kot oblika krepitve samozaupanja. Psihodrama in razne oblike igranjavlog. Različne oblike skupinskega dela in skupinske terapije z otroki in mladostniki. Sodelovanje z učitelji insodelavci ustanov za preživljanje prostega časa.Temeljni viriHanah Arendt: Vita Activa, Založba Krt, Ljubljana, 1973.Karl L. Holtz in sod.: Neugierig dufs Grosswerden, Verlag Carl Auer, Heidelberg, 2000.Joyce C. Mills, Richard J. Crowley: Therapeutisch Metaphoren für Kinder und das Kind in uns, Verlag CarlAuer, Heidelberg, 1986.Peter Praper: Razvojna analitična psihoterapija, Institut za klinično psihologijo, Ljubljana, 1999.Wilholm Rotthaus: Wozuerziehen? Verlag Carl Auer, Heidelberg, 1999.Bernard Stritih, Miran Možina: Izbrani teksti za delo z otroki in mladimi, VŠSD, Ljubljana. (v pripravi)Helmut Willke: Sistemske teorije razvitih družb. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 1993.Slavoj Žižek: Kuga fantazem, Analecta, Ljubljana, 1997.ObveznostiIzpit.

84ŠTUDIJ MLADINEDoc. dr. Vesna LeskošekCiljiŠtudent/ka se seznani z družbenimi in kulturnimi značilnostmi oblikovanja mladosti, mladine, spremembamiodraščanja in življenjskega poteka v pozni moderni, analizami življenjskih in vrednostnih orientacij mladih,posameznimi segmenti mladosti (adolescenca, postadolescenca, mladi odrasli), populacijo mladih: dijaška,študentska mladina, zaposleni, nezaposleni mladi), še zlasti pa z ogroženim in obrobnim delom mladine (nezaposleni,socialno oškodovani in prikrajšani mladi). Študent/ka razvije samorefleksijo o lastnih percepcijahin projekcijah mladosti/odraslosti.VsebinaSpremembe življenjskih potekov v pozni moderni, izbirnost, individualizacija, tveganost modernih življenjskihpotekov. Mladost kot pomenljivo življenjsko obdobje, modalitete mladosti v sodobni družbi: adolescenca,postadolescenca, mladi odrasli, mladost kot moratorij in kot identitetna delavnica, identitetne spremembe vmladosti. Mladina kot dejavnik družbenih sprememb, kot nosilec kulturnega kapitala, vloga vrstniških kultur inmladinskih kultur v socialni konstrukciji mladosti. Študij mladine v Sloveniji, značilne življenjske in vrednostneorientacije mladih. Modeli prehodov v odraslost, značilnosti mladih odraslih, ukrepi za lajšanje prehodovv odraslost. Socialna ranljivost mladih, socialni indikatorji marginalizacije, stigmatizacije določenih skupinmladih, primeri dobrih praks pomoči socialno deprivilegiranim mladimTemeljni viriHurrelmann, Engel: The Social World of Adolescents, W. de Gruyter, New York, 1989Ule M. in sod.: Predah za študentsko mladino, ZŠ, Ljubljana, 1996Ule M., Kuhar M: Mladina, družina, starševstvo: Spremembe življenjskih potekov v pozni moderni, FDV,Ljubljana , 2004Ule, M., Miheljak, V.: Pri/ehodnost mladosti. DZS, Ljubljana 1995Ule M., Rener T., Mencin M., Tivadar B.: Socialna ranljivost mladih, Aristej, Maribor, 2000Winefield, A. H. in sod. (ur.): Growing Up with Unemployment. Routledge, London, New York 1993ObveznostiProjektna naloga na izbrano temo ali pisni izpit.

UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA SOCIALNO DELOwww.fsd.uni-lj.siDekandoc. dr. Bogdan LEŠNIKProdekanja za dodiplomski študijdoc. dr. Bojana MESECProdekanja za podiplomski študijdoc. dr. Vesna LESKOŠEKTajnik: Alenka MAJER, univ. dipl. prav.TajništvoTopniška ulica 31, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 2809240, fax: 2809270email: dekanat@fsd.uni-lj.siReferat za dodiplomski študijtelefon: (01) 2809259email: referat@fsd.uni-lj.siReferat za podiplomski študijtelefon: (01) 2809258email: podiplomski@fsd.uni-lj.siKnjižnicatelefon: (01) 2809261email: lidija.kunic@fsd.uni-lj.si