vsebina (1 Mb) - Kapucini

V svetloboHvalnico pojem BoguBesedica »hvala« je ena prvih, ki jo star-{i posku{ajo vlo`iti v besednjak otroka.Kratka je, ne zahteva posebnega truda, paSreda, 20. julij 2005vendar… Kakor da izginja iz na{e slovnice.Budilka me zbudi prezgodaj, ampak toV~asih z za~udenjem ugotovim, da se mine zmoti velikega duha, ker skavti odpotujemomladi zahvalijo v angle{~ini ali celo v {pan{-v Estonijo na tabor. Za~nemo z ma{o,~ini, kakor da tega preprostega, slovenskegakjer so navzo~i tudi star{i, da se {e zdru`i-izraza ne bi poznali, ga morda pozabili,mo v molitvi in prosimo za sre~no vo`njo in Petek, 22. julijali se ga celo sramovali.lep tabor.Danes smo blizu baltskega morja, zato toAli pa je morda pojem, ki se pod hvalaNatovorimo se na avtobus, ki bo tri dni izkoristimo dvojno. Za majhno osve`itevskriva, preglobok za na{a, vse bolj popli-sem, ko se smem sre~ati z nekaterimi, ki na{a postelja, kuhinja, dnevna soba … Ne-16(samo osve`itev-ne kopanje) in seveda kosilo17tvena ~ustvovanja?Nekega dne sem se slu~ajno zna{la v nekemdomu, ob, vsaj zame, izredno neprimernemtrenutku: Najstnica, to da je tujkav hi{i je sploh ni motilo, se je vre{~e drlana mamo, ker ji je prej{nji dan pozabilapripraviti denar, ki ga je potrebovala v {oli.Mama se ji je prav poni`no opravi~evala,~e{, da je pa~ pozabila in ne bo ni~ hudega,~e denar odda naslednji dan.Resni~no ne vem, na koga sem bila boljjezna: na nesramno deklico, ali na mamo,ki je iz deklice vzgajala potencialnega sebi~nega~loveka.Pa poglejmo, dragi mladi prijatelji, kaj vsese skriva pod ~udovitim pojmom hvale`nosti!Ko ste se danes zjutraj zbudili, ste sezahvalili, ker ste sre~no pre`iveli no~ in jepred vami ~isto nov dan, ki ga lahko napolnites svojo dobro voljo, ga izkoristite sebiin drugim v radost in veselje?O, saj vas sli{im:«Vi, teta Jo`ica nimatepojma, kako je, ~e mora{ iz tako prijetnotople postelje, v »kruto »realnost {ole, predavalnice,slu`be«…Naj vas potola`im. Tudi sama sem hodilav {olo in verjeli ali ne, v njej do`ivelakar veliko ~udovitih in nepozabnih dni, kimi {e sedaj no~ejo iz spomina. Imela semprofesorje, ki so se mi zdeli v~asih ~uda{-ki, danes pa ne pozabim moliti za tiste kiso na drugi strani brega `ivljenja in sre~naso {e `ivi. Spominjam se katehetov in neizmerneljubezni, s katero so poklanjali ~udoviteokru{ke Bo`je podobe, kolikor smoje pa~ bili sposobni sprejemati. S ponosomse spominjam pokojnega o~eta, kako je znalv navadni trgovini izre~i trgovcu, ki je bilvendar tam v slu`bi:«Najlep{a hvala!«Mama nas ni nikoli pozabila opomniti:Ne pozabi se zahvaliti!Kako naj bi se zahvalila {ele mnogim prijateljem,brez katerih si preprosto ne znampredstavljati sveta …[e vedno mislite, da se vam ni treba zahvaljevati?Potem pa vam povem {e eno resnico:Samo hvale`en ~lovek je sre~en ~lovek!Bog sicer ne potrebuje na{e hvale. Todavse, kar je v nas ~istega in lepega, nenehnohrepeni po tem, da bi na najbolj plemenitestrune na{e biti, pelo hvalnico Njemu, kije:« Altissimu, Onnipotente, bon Signore«,kakor ga je imenoval v eni najlep{ih pesmina svetu, brat Fran~i{ek.Iz srca vam `elim, da bi se vsakokrat, kose boste sre~evali z besedami dragega brata,zavedli, kako ogromno stvari je, ki nikakorniso same po sebi umevne, ki jih milijoniva{ih vrstnikov ne bodo nikoli do`iveli in zakatere lahko radostno pojete hvalnice!Jo`ica PizzoniIz dneva v danPo~itnice,najlep{i del letakaj stvari pustimo v Ljubljani, ker druga~eavtobus ne bi speljal.To bo {e zanimivo, si mislim. V~asih te`kozdr`im 2 uri pri miru v avtu ali na busu,zdaj bomo pa 3 dni ? Potem dobim zadol`itev,da skrbim za glasbo in film. Ne, ne otroci,skoz' pa ne bomo gledali filmov, boste {emalo mene poslu{ali.Pozno popoldne prispemo do Bytoma naPoljskem, kjer nas prijazni kapucini sprejmejopod svojo streho. Ko `e skoraj spimo,se naenkrat zasli{i smeh. Kaj je sme{no?Grizljanje ~ipsa?!Fantje na vsaki »postaji« izkoristijo za`ogobrc in seveda punce nismo hotele bitiprikraj{ane za u`itek in … Maja izvle~e gumitvist-jupi!^etrtek, 21. julijCel dan potujemo ~ez Poljsko. Saj semvedela, da je velika, ampak ne pa toliko.Vzdu{je na busu pa kar raste. To mi je v{e~-zakon. Prepevanje, pogovor, smeh, spanje,…Najbolje pa je, ko si naredimo kosilokar na neki bencinski ~rpalki, zraven wcja.Ne damo se motiti, va`na je hrana zdaj.^ez meje gre gladko, noben ne komplicira.A vsaj pribli`no vedo od kod smo? Ne vem!Pono~i prispemo do Litve. Na{ duhovni vodjabr. Matej se je zelo potrudil in nam uredilpreno~i{~a tudi tukaj.si naredimo tudi tukaj. Jasno, da fantje napesku ne morejo igrati nogometa, zato se nampridru`ijo pri skakanju »gumitvista«. Kako jihje dobro opazovati, kako malo »~udno » to ska-~ejo!Pripeljemo se ~ez Latvijo do Estonije. Kersmo malo {krtuhi, ne gremo do tabornegaprostora, ker bi morali pla~ati, se utaborimo60 km pred prostorom. In da ne bosterekli, da svet ni majhen in poln presene-~enj - nekaj minut za nami se pripelje vkamp {e ena slovenska dru`ina. Za njih jebilo verjetno {e ve~je presene~enje - mamaje takoj vpra{ala, ~e je z nami duhovnik in~e bomo imeli ma{o. Seveda, in so se nampridru`ili. Lepo je bilo!Sobota, 23. julijTabor je trajal en teden. Minil je v znamenjuspoznavanja drugih ljudi, krajev, navad.Pestro je bilo. Vo`nja nazaj je minila{e hitreje, ker smo bili `e kar malo prilagojenitemu. ^e od{tejem, da smo no~ prespali,{oferja pa vozila!!Ja in kaj smo na koncu vsi ugotovili?Povsod je lepo, a doma je najlep{e.Hvala Gospod, ker si nas vodil po cestah,na taboru, povsod kjer smo bili, sibil TI z nami.Helena Globokar