Anton Balažek - Vestnik

vestnik.si

Anton Balažek - Vestnik

VESTNIKOVMESEČNIK,četrtek,29. 4. 2010,182. številka... tej vikend vönej pečén.Anton BalažekNaj… Pomurec 2010Zgodba z naslovnice, str. 16Foto: Natalija JuhnovSprotoletje je v razcveti. Glij fajn Pén prešten, že de dišalo po leti.


2 april 2010 26Beseda bralcevp enČe Ljubica obljubi, bo držalo!Na pomočPopotovanjeod Mariborado RadenecPred dnevi sem se mudila v Mariborupo raznih opravkih. Ob 15.45 sem bilaponovno na avtobusni postaji, kjer naizobešenem voznem redu ugotovim, dami je zadnji avtobus do Radenec ob 15.25pred nosom odpeljal.Kaj sedaj? Ko se nekoliko razgledam poavtobusnem peronu, ugotovim, da prav napostajališču za Mursko Soboto čaka velikoljudi, predvsem dijakov. Pa si rečem: »Počakam,da vidim, kaj se bo zgodilo! In glej!Prav kmalu pripelje avtobus z usmerjevalnotablo Maribor–Murska Sobota. Stopimdo njega, se z drugimi prerinem do vhoda(brez »gužve« seveda ne gre), in ko pridemdo voznika, izrazim željo po vozovnici doRadenec. On pa: »Peljem le do Radgone.«Ali prav slišim? »Kaj pa vaš napis?«vprašam. A on: »Žal druge table nimam!Za menoj stoji še najmanj 20 čakajočih inse mi ni mogoče obrniti ter povzročiti ševečjega prerivanja. »Bom že kako prišla doRadenec,« rečem in vzamem vozovnico doRadgone.Do zadnje postaje ostanemo v avtobusule trije, in namesto da bi voznik v Radgonizapeljal na avtobusno postajo, krenelevo in ustavi pred železniško postajo.Tako se napotim, obložena s prtljago, doavtobusne postaje, kjer ugotovim, da ninikjer nikogar, tudi lokali so vsi zaprti. Dabi obsedela na klopi v mrazu, ni bilo pravprivlačno. Na koncu perona zagledamavto z oznako »taxi« na strehi. Če je šlakrava, naj gre še tele, si mislim in stopimdo njega, a voznika v njem ni. Ozrem senaokoli, ne vidim žive duše. Na avtomobilskihvratih zagledam telefonsko številkoin pokličem. Ne boste verjeli – oglasi semi Maribor!Ko poslušalcu razlagam, da sem v Radgoni,mi strumno reče: »A v Radvanju(predmestje Maribora) ste, takoj pridemopo vas!« »Ne, prosim, ne v Radvanju,temveč v Radgoni!« rečem. »Oooo, takojpokličem šoferja, stanuje prav blizu, počakajtepri avtu!« se glasi njegov odgovor.Potem nekaj časa nič, nato zazvoni mojmobitel. Oglasi se voznik, ki je sprejelobvestilo iz Maribora, češ da bo takojposlal svojo ženo: »V dveh minutah botam!« A mineta dve minuti in še nadaljnjidve minuti, a glej, prikaže se avtobusMaribor–Lendava. Vsa srečna stopim donjega in vprašam za vsak primer voznika,če vendarle stoji v Radencih (kajti natem svetu je vse mogoče). Seveda! Plačamvozovnico in končno sedem na toplo in sioddahnem. Še preden avtobus odpelje,ponovno zazvoni moj mobitel. »Gospa,moja žena vas čaka pri avtu!« mi rečetaksist. »Prav lepa hvala, a jaz že sedimv avtobusu,« rečem. A on: »Oprostite,gospa, močno sem prehlajen, pa drugič!«Nakar avtobus odpelje dve minuti predoznačenim odhodom na voznem redu.Takoj sem pomislila na tistega reveža, kije lahko le žalostno gledal za njim, čepravje bil sam pravočasno na postaji. Tako semzadovoljno pripotovala v Radence, celih42 kilometrov. Samo 200 korakov še, pasem doma. Odklenem sobo pod domačostreho, se usedem na stol, si privoščimvelik kozarec čiste vode in tako je konecmojega kolumbovega potovanja.Pa mi pride na misel vprašanje: »Ali jeto lepo Pomurje – obljubljena ali izgubljenadežela?« Ja, ja, brez avtomobila vdanašnjem času ne gre več.Brigita Živec, DOSOR, RadenciNovi recepti izKardinarjevekuhinjeV kuhinji pri Kardinarjevih v Dobrovniku je zavelnovi veter. Marika je k štedilniku spustila možaMarjana. V hipu je začutil, da sta pred njim velika življenjskapriložnost in slava. Ustvarjati je začel noverecepte, Mariko pa izbral za prvega poskuševalca.Če ona preživi in če mi ona reče, da je okusno, potemmi je svetovni uspeh zagotovljen, je Marjan zaupalPentutam. Prvič naj bi svojo kulinarično ponudbopredstavil na Vidovem proščenju ob Bukovniškemjezeru, novo kuharsko knjigo lahko pričakujemopred županskimi volitvami, TV-serijo pa po njih.- ba –Kak ste kaj, moji dečki?Naj zagorijo kresovi!PraznovanjaZa podžgati sonovine še vednonajboljše!Kruh in čas sta zlatoPodjetništvoVedno imamtočno uro.PriložnostiRadgonski ribiči so napredvečer velike noči pripraviliprijetno kresovanje.Ob ognju so se greli injedli odlično pripravljeneribe. Postavljanje kresa inkurjenje so zaupali koleguVinko Vnuku in vse je bilobrezhibno ter varno. Če bina predvečer prvomajskihpraznikov tudi sami radizakurili kres, si le oglejte,kako se to naredi, lahko pase oglasite tudi pri gospoduVnuku – za svetovanje vamne bo računal.-ba-V Čočajevi prodajalni kruha na soboškitržnici ob svežem kruhu, žemljahin pecivu lepo skrbijo tudi za ohranjanjetradicije, za kar jim Pentute izrekajoposebno pohvalo. Ohranile so obeležje,ki dokazuje, da je bila pred prodajokruha v tem lokalu znana urarska delavnicalegendarnega Kornela Pustaja.Če pa kdo tega ne ve in v prodajalnipovpraša za kakšno urarsko storitev,mu z veseljem ustrežejo tako, da munatančno povedo, koliko je ura. Prijazneprodajalke pa naj zaradi objavljenefotografije nikar ne skrbi za službo.Njen avtor je osebni prijatelj lastnikaprodajaln kruha in peciva v Soboti.Prijateljstva pa še vedno štejejo, čepravso politično vse bolj oporečna.-he-Smetana pomurskih in slovenskih gasilcevse je v 100-odstotni moški sestavi (čeprav jemed gasilsko vrsto tudi veliko zelo prizadevnihžensk) postavila pred resorno ministricodr. Ljubico Jelušič. Pentute so izvedele, da sose gasilke pred tem strinjale, da ministrico vceloti prepustijo moškemu šarmu, da z njimpodkrepijo argumente za ureditev financiranjagasilstva in statusa prostovoljnih gasilcev.Opravili so se v pražnje uniforme in si nadeliprijazne nasmeške. Ministrica za obrambopa tudi ni skoparila s prijaznostjo. Tako kots poveljnikom pomurskih gasilcev DušanomUtrošo se je prijazno rokovala z vso zbranovrsto, tudi s častnim predsednikom Gasilskezveze Slovenije Ernestom Eöryjem (prvi zleve). Obojestranska prijaznost bo zagotovorodila sadove. Iz neimenovanega vira smoizvedeli, da naj bi bila med njimi tudi odločitev,da se bo z letom 2011 sedež Gasilske zvezeSlovenije preselil v Mursko Soboto in da bodov ta namen že letos jeseni razširili in obnovilisoboški gasilski dom.-že-Prepričal te bom, da smomoški boljši kuharji!NogometZ grško figov prvo ligoNič nas ne more ustaviti!Kriza v Grčiji tudi nogometu ne prizanaša,vendar igralci kljub temu ostajajo optimisti.Za dežjem vedno posije sonce, je prepričanedini pomurski nogometaš, ki trenutno igrav Grčiji, Mitja Mörec, za prijatelje Mićo, sicerotrok soboške Fazanerije. Po fotografiji sodečse v drugoligaški ekipi Panaitolikosa dobropočuti in neobrit je videti kot grški antičnijunak, ki se je dobro usidral v tamkajšnjeokolje. Z ekipo se bori za napredovanje velitno grško prvo ligo. Pentute upajo, da musoigralci dresa niso podpisali kot spomin nasezono, ko jim veliki met ni uspel …-bo-


27 p enAkcija rodila nove podjetniške idejeAkcije očistimo Slovenijose je udeležil tudi ducatčlanov kluba Lions iz MurskeSobote, ki letos slavi 20let in je drugi najstarejšitovrstni klub v državi. Mednjimi so bili tudi podjetnikStanko Polanič (desno),nekdanji Murin prvi možBožo Kuharič (v sredini)in ambasadorka zdravegasoboškega kopališča skorajkap. Kaj tako zanemarjenegain posvinjanega žedolgo ni videl. Kar ga je šeposebej razjezilo, pa je, dani mogel do smeti za ograjo,ker so bila vhodna vrata šeskrbneje zaklenjena kot vzaporu, in tako v soboškiFazaneriji nikakor ni mogelnapolniti svoje vreče. Pa jePrvi obiskapril 2010 3Gospon püšpekv PorabjuBožja beseda bodomača beseda!Očistimo SlovenijoFazanerija booživljena!življenja Tatjana Buzeti. Polaničse je takole opremljenodpravil v boj s smetmi vsoboški Fazaneriji.Pentute so bile priča, daga je ob pogledu čez ograjostopil malo čez občinskemeje in vrečo napolnil naterenu puconske občine. Dabi se jim oddolžil, je sklenil,da ob meji s soboško občinorazvije in dokončno uresničipred leti za soboško občinoobetaven projekt Fazanerija.Kaže, da je informacijamedtem že pricurljala dopomodrelega soboškegaglavarstva. Nemudoma sozačeli rušiti gostinski objektpri kopališču in saniratikopališče. Torej dvojni alicelo trojni učinek akcijeOčistimo Slovenijo.- be -Samooskrba s hranoje zagotovljena!Soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je ob svojem prvemobisku med Porabskimi Slovenci zadovoljen zapuščal slovenskikonzulat.Kot poročajo Pentute, je sporočil, da bo poslej pri mašahv Porabju v ospredju porabščina in da bodo v vseh cerkvahna območju, kjer živijo Slovenci, le-te opravljali duhovniki,ki znajo porabsko. O tem se mu je uspelo dogovoriti spristojnimi cerkvenimi oblastmi na Madžarskem. Urednicaslovenskega časopisa Porabje je bila nad sporočilomnavdušena, predsednika Zveze Slovencev na MadžarskemJožeta Hirnöka pa so besede soboškega škofa dobesednohipnotizirale.Zdaj se je že soočil z realnostjo, soboški škof pa je dobilnič kaj prijazno opozorilo »od zgoraj«. Njegova poškodbaob Bukovniškem jezeru torej ni zgolj naključna!?- za –NavezeLepotaSoboški potapljači v sestavi(od leve) Gorazd Flisar,David Lovšin, KristjanŠimonka (čepi), Vinko Lutar,Daniel Fujs in šef dr. MitjaSlavinec pa so bili izjemnouspešni v gromoznici priIvanjcih.Iz vode so potegnili vsoodvrženo svinjarijo in obenemmimogrede očistili ceviv tamkajšnjem namakalnemsistemu.Pridelovalcem med Moravciin Turniščem sporočajo,da bodo letos polja lahkobrez strahu pred sušo zasejaliin zasadili z najrazličnejšozelenjavo. Mitja Slavinecje mimogrede izračunal,da se bo s tem pridelkomSlovenija samooskrbela zzelenjavo in še za izvoz je bokar veliko. Na ministrstvoza kmetijstvo je nemudomasporočil, naj začne iskatinova tržišča za prekmurskozelenjavo.Zdaj samo upa, da gapridelovalci ne bodo pustilina cedilu.- ju –Ni dvoma,kdo je lepši!združuje?HazarderstvoBo dobitekza občinskiali lastnižep?Župana prleških občin Sveti Jurij ob Ščavniciin Veržej Anton Slana (levo) in SlavkoPetovar (desno) sta svojo volilno kampanjozačela z igranjem stav na konjskih dirkah vLjutomeru, so izvedele Pentute. Prisluženidenar - oba sta prepričana, da bosta nanaslednjih nekaj dirkah uspešno stavila, sajimata dobre odnose s tekmovalci -bosta naložila tako, da bo dobro zanjun in občinski žep. Vsega bostaporabila za volilno kampanjo zaMogoče kar za oboje!?županske volitve. Protikorupcijskikomisiji to že zdaj sporočata, da poznejene bo kakega nesporazuma.- ju -Nekdanja mis Slovenije Tadeja Ternar iz Beltinec je radav lepi družbi, saj je samozavestna in prepričana, da itaknihče ne more biti lepši od nje, čeprav bi mnogi to hoteli.Z državnim sekretarjem dr. Andrejem Horvatom sta prekrasenpar, vendar samo za poziranje, da ne bo kakšneganatolcevanja.So pa informatorji Pentut prepričani, da ni nemogoče,da bo Tadeja predstavnica za stike z javnostmi na ministrstvuza kmetijstvo, če bi bil Andrej minister. Krasnadobitna kombinacija v paketu iz manj razvitega Pomurjaza razvito Slovenijo!- ba -


4 april 2010 pen28Kuharski tečaj za gospe iz soboške mestne četrti PartizanNevsakdanje ženskeŽenske so zasedle svojamesta. Na čelo mizese je kot gospodaricausedla Olga Varga.Pravijo, da tisti, ki sedina tem mestu, dobi vednonajvečji kos mesa. MarijaSever, na desni stranispredaj, je rezerviralaeno mesto za nekoga, kibi še lahko prišel … takoso jedle soboške gospe,kar so skuhale.kuhajo nevsakdanjo hranoBojanZadravecPomen kuhanja že zdavnaj ni večsamo v smislu, da se ljudje nasitijo obdobri hrani. Danes je kuhanje nekajveč. Kuhanje je umetnost. Govorimoo kulturi kuhanja. Kuhanje ustvarjamed ljudmi novo kulturo medčloveškihodnosov, ki temeljijo na komunikaciji,poslušanju drugega, upoštevanju željain potreb ter iskanju skupne rešitveza suhe in tiste z baročno postavo,za zdrave in tiste, ki jih je obiskalagospa bolezen. Vse bolj se zavedamo,da s primerno hrano ostanemo mladi,vitki, polni mladostne energije. Vvse to verjamejo ženske iz soboškemestne četrti Partizan. Skupaj z njimismo kuhali na tretji osnovni šoli, jimprisluhnili in ugotovili, da imajo vsenekaj skupnega. Vse so zelo nevsakdanjein rade dobro jedo.Kraljica dietetičnega in zdravega kuhanja medMuro in Rabo, ekstravagantna Jolanda PrelecLainščak, ob njej na njeni desni Marija Bačič– s svojo partizansko naravo in pogumom jegonilna sila mestne četrti Partizan. Na njenilevi je Olga Varga, pomurska Jelena Debelder,strokovnjakinja za vrtove in cvetličarka.Postavljene so kot kuharska trojica. Jolanda jebila kuharski Bog, Mariška oznanjevalka, Olgapa za štedilnikom in mizo duhovna vodja.Slednja je ženskama opisovala popoldan, ki gaje preživela v »ogračeku«, in pri tem uživalaskupaj s svojim Francem. Jolanda Olgi: »A sipopila zadosti vode, ker si bila fizično aktivna?No, zdaj popij malo belega hodošana.« Mariškaje medtem Jolandi z roko želela naznaniti, najgleda naravnost, ker bo nastala fotografija.Od leve na desno: Olga Šemen, Albina Horvat,Vera Berglez, Brigita Škaper Gumilar in NastjaJagličič - Korpič so namakale sadje v čokolado.To bo radost, ki jo bodo doma pripravljalesvojim partnerjem. Menda ti čokoladni koščkidobro teknejo med kopanjem v kopalni kadi.»Ženske, kaj mislite, kako bo srečen moj Igor,ko mu bom kaj takega prinesla v posteljo?« jespraševala Brigita iz Žitne ulice.Poslušni in vestni učenki kuhanja NastjaJagličič - Korpič in Katja Toth sta z namazomopremljali biskvit za ajdovo torto. Nastja,po poklicu veterinarka, je to opravljala takonatančno, kot če bi bila pri operaciji živali.Vse sterilno in po navodilih. Pravnica Katja paje marmelado prav tako nanašala po pravilihin zakonih. Nastala je odlična, nenavadna inizbrana sladica.Spredaj v pekaču čaka že gotov ohrovtovnarastek. Brigita nosi v usta stopljenočokolado, seveda ko je nihče ne vidi.Recept za ajdovo torto!4 jajca, 140 g sladkorja v prahu, 60 g naribanejedilne čokolade, 70 g ajdove moke, pol zavitkapecilnega praška, marelična marmelada in250 ml sladke smetane.Priprava: Rumenjake in sladkor dobro spenimo,nato dodamo naribano čokolado, premešamoin počasi primešamo moko s pecilnim praškomin sneg štirih beljakov. V modelu jo spečemo(30 minut), ohladimo, premažemo z mareličnomarmelado in smetano.Brigita Škaper Gumilar, ki je nikjer ni zmanjkalo,je pri tem uporabila malo fantazije in sladicoaranžirala kot posteljno blazino in jo tako tudipoimenovala. To je njen izdelek: »Če pa takzgledne! Ka bom te zaj …« Za njo je bil danpolomije. Ni vedela, da bo zvečer na tečajunastajala Penova reportaža, zato ni imelavzroka, da bi šla prej k frizerju. Gitka je bilapresenečena.»Brigita, kaj spet ti? Da nikoli več ne boš na krožnik takopolagala peciva. Poglej, kako si popacala. Kakšne blazine inrjuhe? Smo vendar v kuhinji in ne v spalnici,« je Brigito opozorilanjena mentorica. Brigita, ki je v roki držala nož: »Ja, gospa Joli,do drugič se bom poboljšala.« Olga Varga se je le smejala, sajni bila pri tem nič kriva. Njena Šemnova soimenjakinja pa jele poslušala nasvete izkušenih.Vlogo glavne strežnice si je dodelila Brigita. Pri streženju bele tortevelja pravilo, da se postaviš zadaj za gostom in s pladnja naneseš kossladice, ki naj bi jo pekle gospodinje na belo nedeljo. Jolanda PrelecLainščak, ki bi bila lahko tudi učiteljica lepega vedenje, opazujeBrigito. Pozorna je na roke, če so pod pravilnim kotom. Ano Kuzmičje strah, da njena obleka ne bi bila popacana s kremo. Več ljudi, večje novih pravil, si je najbrž mislila Olga Žuvela na desni strani.Hrvatici iz Medžimurja, plavolaska Jasenka Kerec in OlgaŠemen, sta po poroki s Sobočanoma postali Sobočanki. Nasredi med njima jima ukazuje Darinka Dominko, in sicerkako mora biti postavljen pribor ob krožniku. Jasenka pomedžimursko: »Veee san htjela, da tako postavim…ili…«


29 p enPo dveh mesecih bivanja v skoraj praznem stanovanju sem se končnopreselil. Naslov ni več ameriški, marveč evropski, ni ne v Ljubljani ne vSoboti, marveč v Zagrebu. Dva meseca je potovala prtljaga, zabojnik jeprepotoval pol sveta, od kalifornijskega pristanišča San Pedro do Reke, dohišnega praga, »door to door« pravijo poslovneži. Ko sem odpiral kartonskeškatle, sem znova držal v rokah spominke, star kavni mlinček, ki sem ga kototrok prebarval v modro, meščansko petrolejko, knjige, dokumentacijo.Nindri indriapril 2010 5Bea Baboš LogarRAZMIŠLJAMMinila je velika noč, pred njo pa smo preživljali čas posta in odrekanja.Po vsem tem resnem času pa je prišlo praznovanje ob pogrnjenih mizah:hekatombe jagnjet, prašičkov, kozličkov in česa vsega še ne! Da družinaspet pride skupaj, da mama pripravi tradicionalna velikonočna jedila, kiteknejo tako vernim kot nevernim. Pri prvih ohranjajo versko izročilo, pridrugih tradicijo družinskega zbiranja. Pa vendar – ljudje, gospodarji zemlje,pozabljamo, da naša praznovanja povzročajo nemalo trpljenja živalim inda bi lahko prav tako praznovali z malo manj, posebno še zato, ker imajomnogi še manj. Res je, da so ljudje, odkar obstaja človeštvo, praznovalisvoje obrede z žrtvovanjem živali bogovom – darovanje, ki so ga opravljalisvečeniki, žrtvene živali pa so bile posvečene. Naša današnja praznovanjamogoče res vsaj od daleč sledijo temu davnemu žrtvovanju, a zdi se, davečinoma ne služijo toliko obredju kot trebuhu. In takšnemu »pogledu iztrebuha« se skoraj nikjer več ne moremo izogniti. Petičnejši se kar naprejpogovarjajo, kaj so kje jedli, kje so dobre gostilne, s televizijskih ekranov nasvabijo kuharji z vsega sveta, da bi tudi sami pripravili kaj nadvse imenitnegaza družino in prijatelje. Potem pa te počasi vse to, kar gledaš in poslušaš ojagenjčkih, žrebičkih in zajčkih, začenja navdajati z nelagodjem v spoznavanjunezavedne krutosti vsega tega početja. »Naši jagenjčki,« se je pohvalilikuhar v imenitni londonski restavraciji, »so se še zjutraj pasli na škotskemvišavju.« In ob tem prizoru nas je polovico gledalcev najbrž zajela potrtost,drugo pa nevzdržna želja, da bi to imenitnost okusili vsaj enkrat v življenju.In ob vsem, kar je še takega, se odzivamo podobno – bi ali ne bi jedli rižoto spotočnimi raki, želvjo juho, redke zaščitene ptice, pašteto iz slavčjih jezikov!Skušajte se spomniti, kdaj ste zadnjič slišali njihovo čarobno petje.Prvi dve stvari je moja mama prinesla v tridesetihletih iz Chicaga, leta 2005 sem z njima odpotovalv Los Angeles, da prijateljem skuham kavo, da neostanem v temi, če bi se pokvaril Teslov električnisistem. Knjige pa so me tako in tako spremljale vseživljenje kot zvesti kažipoti, prijatelji – še v mariborskemzaporu 1963. sem prebiral Ptičke brez gnezda inCamusovega Tujca. In tako sem se večji del življenjatudi počutil: povsod dobrodošel, nikjer doma.Nekateri slovenski prijatelji so mi zamerili, da semodšel, Hrvati me niso nikoli do konca sprejeli za svojega.Ostal sem tujec, ki je potoval iz enega kraja vdrugo tujino. Sčasoma se mi je izkristalizirala misel,da je Slovenija vseeno moja domovina, da je Hrvaškamoja usoda, da je bila Amerika epizoda v mojem iskanjuprostora pod filmskimi reflektorji. Pri tem me jetolažilo, da nisem edini izgubar, da je v Hollywoodu večneuspešnih iskalcev sreče kot srečnežev, da je tam zavse prostor za zaposlitev, a malo se jih z delom prebijedo slave, prej z lepoto, judovstvom, naključji, zaradisrečnih okoliščin. Vendar je bilo potovanje koristno,saj sem se po petih letih – kolikor je trajal diplomatskimandat moje soproge, konzulke za kulturo RH – vrnildomov z izkušnjami, s celim kupom poslovnih vizitkin občutkom, da so mnogi ostali, ker še vedno upajo,da bodo zmagali. Srečal sem dve nadebudni Slovenki,obe sta bili novinarki, vendar je dekle, ki se je ukvarjalotudi s fotografijo, izginilo, drugo pa še vedno upa vsvojo srečo, čeprav stanuje kar trideset milj od filmsketovarne sanj, pri tem pa nima avtomobila, da bi se ciljupribližala. Moj stari prijatelj, soboški sošolec, OdrančanVinci Horvat, je prišel do cilja; ustvaril si je dom,stanuje s prijateljico, dozidal je majhno stanovanje, gadal v najem in živi udobno življenje upokojenca, gledaevropski nogomet, hodi na hipodrom, večkrat mi jenaredil dobro margarito, saj mu limone rastejo na vrtu,in se odločil, da se ne bo več vrnil domov. Ne želi večbiti junak. Ko sem ga vprašal, kako to misli, je rekel,da tisti, ki samo posedajo doma, niso junaki. Potovanjeje hrabrost in izkušnja, širi obzorja, ponuja presenečenja,odkriva naravne lepote, srečanja z zanimivimiljudmi. Pitagora je pridobil svojo modrost s pravimiin zamišljenimi potovanji. Odisej je opisal potovanjepo Sredozemlju, Jezus je pobegnil v Egipt. Ojdip jemoral za kazen na svojo dolgo plovbo, Marko Polo jeodšel odkrivat Daljni vzhod. Potovanje je tako podobadolge nomadske zgodovine človeštva, pot, na kateripametni postanejo modri, avanturisti dobijo svoje ulice,emigranti novo domovino. Največ sveta niso odkriliin spoznali profesionalni popotniki in raziskovalci,marveč vojaki, ki so jih vojskovodje vodili na različnaevropska bojišča. Mnogi od njih se niso vrnili, drugi soprinesli s sabo različne bolezni, revolucionarne ideje,tudi kakšno odlikovanje. Včerajšnje vojne so pregnales svojih ognjišč po več sto tisoč ljudi; razpršili so se posvetu kot frnikole in danes je mogoče srečati te z nostalgijozaznamovane, ožigosane ljudi z Balkana v mnogihkrčmah, kjer niso samo gostje, marveč tudi lastniki, intako sem tudi sam našel v Los Angelesu pribežališčeza izgubljene duše. To je Aroma kafe, v kateri Amra izBanjaluke ponuja vsakomur poleg bosanskega lonca inčevapčičev tudi glasbo in prijetno posedanje na terasi,kamor Rade Šerbedžija redno prihaja igrat remi. Insvet postane nenadoma prijazen: domovina je tam,kjer so dobri ljudje, ki govorijo neprepoznaven jezikin se tako Američani ne morejo vmešavati v njihoveprepire, radosti in ljubezni. Radetu v Hollywoodu nilahko: njegovo sredstvo za zaslužek, eksistenco je jezik,vendar uspeva, tako kot uspeva tudi Goran Višnjić. Včasihprevladajo pri producentih slovanski šarm, trma invera vase – in vloga je zajamčena. V nasprotju z njimije piscem vseeno, kje živijo, samo da imajo inspiracijo,delovne navade, računalnik, jutranjo kavo in cigareto,posteljo in muzo, honorar in prijatelje, s katerimi selahko zapijejo. Za Ferija je središče sveta Sobota, zaVincija je zemljepisna karta sestavljena iz neuničljivolepega Goričkega, grenke samote in občutljive panonskeduše. Peter Kuhar je odtaval v Beroun na Češkem,kjer prevaja poljskega pesnika Krynickega. Sam semse ustavil v Zagrebu, vendar navezan na Ljubljano inSoboto, kar predstavlja poseben potovalni trikotnik. Intako je vse nekako na dlani kot na zemljevidu majhnegasveta. S Ferijem sva delala film o simpatičnemCiganu (Romu) Bumbašu, Milan mi je lani pomagalizdati zbirko poezije, Peter hodi po mojih prevajalskihstopinjah, kajti s poljskim pesnikom Krynickim sem sesrečal pred leti v Krakovu, v njegovi satirični pivnici. Inzdaj je v središču pozornosti znova Krakov, kamor je nasvojo zadnjo pot odšel pan Kaczynski s svojo soprogo,ne da bi mu uspelo končati neko drugo potovanje, nakomemoracijo v ruski gozd Katin. Da, so tudi nesrečnapotovanja, iskanje izgubljenega časa, iskanje lastneresnice, nacionalne identitete, prihodnosti; potovanjekot spoznavanje samega sebe, svojega notranjegamoralnega profila, spuščanje v pekel, vzpenjanje poJakobovih lestvah na rob neba. Mogoče so najlepšapotovanja s prijatelji. Tako sta se dva prijatelja odpravilana pot v puščavo. Med potjo sta se sprla, prvi jedrugemu prismolil zaušnico. Udarjeni je bil užaljen in jemolče zapisal v pesek: »Danes me je udaril moj najboljšiprijatelj.« Hodila sta dalje, prišla sta do oaze, kjer stase sklenila okopati. Tisti, ki je dobil udarec, toliko dani utonil med kopanjem, vendar mu je prijatelj rešilživljenje. Ko je prijatelj prišel k sebi, je vrezal v kamen:»Danes mi je moj najboljši prijatelj rešil življenje!« Ta, kije udaril svojega prijatelja, ga je začudeno vprašal: »Kosem te udaril, si to zapisal v pesek, tokrat pa si miselvklesal v kamen. Zakaj?« Prijatelj mu je odgovoril: »Konam kdo stori kaj hudega, to moramo zapisati v pesek,da to vetrovi izbrišejo, kadar kdo stori kaj dobrega,to moramo izdolbsti v kamen, da tega nihče ne moreizbrisati. In nauči se, da rane zapisuješ v pesek, srečovdolbeš v kamen.«Je pač tako, da popotovanje iz potnika naredi človeka.MADE IN EUBranko ŠömenBi jedliobzirno?Bi obzirnotudi živeli?Od nekdaj je tako. Naravnega reda stvari ne moremo spreminjati,čeprav že kar veliko ljudi ne jé več mesa. Tistih, ki to še vedno počnejo,res ne gre zmerjati, saj vsi, vsaj starejši, izhajamo iz »kulture« dunajskihzrezkov, govejih juh, praženih jetrc, nadevanih telečjih prsi, ocvrtih pišk… Meso smo kupovali v trgovini kot vsak drug izdelek, ne da bi pomislili,kdo je dal zrezke ali »ne preveč mastna rebra« za juho. Tako je vednobilo, ni pa nujno, da vedno tako tudi ostane. Vsi mi, tako ljudje kot živali,smo v isti obsodbi, kot piše v svetem pismu ali kot beremo v znani pesmiDaneta Zajca – nad vsemi nami sonce brusi bleščečo mesarsko sekiro. Alisi potemtakem ne bi mogli izkazovati malo več sočutja? Ljudje med sebojin do živali. Ne samo da moramo umreti vsi, vsi se znamo tudi veselitiživljenja, sončnega dne – tako človek kot jagnje na škotskem višavju. Razlikaje le v tem, da so nam živali prepuščene na milost in nemilost. Pa bikljub temu lahko kaj storili zanje – lahko bi z njimi ravnali bolj človeško,in če že moramo jesti meso, bi lahko opustili vsaj uživanje mladih živali.Zakaj bi morali jesti ravno jagnjeta, kozličke, žrebičke, ki jih je, kot semnekje prebrala, narava ustvarila ljubke zato, da bi se jih usmilili. Pa sejih ne. Lahko pa vsaj razmišljamo o tem – mogoče lahko vsaj priznamo,da takšni predlogi niso zgolj sentimentalne marnje postaranih babnic,ki se jim svet začenja zdeti grd, ker se bodo morale posloviti od njega.Če bomo jedli obzirno, uživali preprostejšo hrano in manj mesa, bomokoristili najprej sebi, svoji vesti oziroma svojemu zdravju – lahko bomotudi kaj prihranili in dali tistemu, ki nima. Kakšnega mladička bomo rešiliprezgodnje smrti. In navsezadnje, kot pravijo znanstveniki, bo zmanjšanobseg živinoreje zmanjšal tudi škodljive izpuste v okolje.Prav tako pa bi jesti obzirno lahko pomenilo tudi obzirno živeti – semar ljubezen do bližnjega ne izkazuje ravno v spoštovanju, v obzirnostido njegovega življenja, v priznavanju vseh takšnih pravic, kot si jih lastimotudi sami. In vse te pravice so zelo preproste: imeti poklic, ustvaritisi družino, imeti rad svoje otroke, prijatelje, dočakati svoje vnuke. To najbi bil osnovni način življenja in želja nas vseh – od cestnega pometačado predsednika države.To je naša naravna in božja pravica in ne smemo je kratiti drug drugemu,ampak si moramo pri njenem uresničevanju pomagati. Gotovone tako, da se vzpenjamo po truplih, ko hočemo obogateti, pač pa tako,da pravično plačujemo svoje delavce, jih ne zavajamo in goljufamo, tudioni imajo svoje želje in sanje in ne bi jih smeli imeti za nepomembne,za ničle. Živeti obzirno bi lahko pomenilo tudi, da s svojim pohlepomin sebičnostjo ne bi prizadevali ne ljudi ne narave okoli sebe, da ne biskušali umazati še zadnjih kotičkov neokrnjene narave. Predvsem pa dabi spoštovali tiste, ki nimajo ničesar, in se ne bahali s svojim bogastvompred njimi, da ne bi svojim otrokom razlagali, kako smo več kot drugi, kiso itak sama beda. Nekateri ljudje so namreč povsem zadovoljni s svojimuboštvom, s skledo na mizi in streho nad glavo, ker je njihovo bogastvodrugje. Vse kaj drugega pa je revščina, v katero smo prisiljeni zaradi vsehmogočih krivic – kruta je in ponižujoča, polna obupa in brezizhodnosti.In gotovo jo povzročajo tudi tisti, ki so brezobzirni. Brezobzirni na vsemožne načine.


p en6 april 2010 30Kdo mi bo pomagal, komu se potožiti, komu se zaupati, kdo me bo razumel, poslušal in uslišal?Tolmun me ni pogoltnilIz popolne teme, molka in praznine sem prekinila lastno ujetost ter nemoč bolečih in travmatičnih soodvisnih odnosov.Spoznala in sprejela sem svojo bolezen, živim z njo. Rada imam sebe, svobodno izbiro, svoj mir, misli, svoje otroke, vnukinjo ...Doživela sem in si dovolila novo srečanje in notranjo preobrazbo z »rešiteljem« kot milostni trenutek, ki mi ga je naklonil Bog,Višja sila ali kakor ga sama razumem. Ključ do razumevanja izgubljenih čustev je skrit v sprejemanju in darovanju življenja.Tistega toplega junijskega dne sem se dobesednosesula in zgrudila na posteljo. Bolečine po levistrani telesa niso prenehale, v levi polovici glave sose naselili številni majhni črvi, ki so se plazili in vrtali.Njihovi gibi so bili tako močni, da sem mislila, da mibodo raznesli glavo. Občutila sem močno tesnobo,v telesu pa izčrpanost, kot da bi hotela zaspati zavedno. Popolnoma sem oglušela. Nisem preneslanobenega hrupa, ne zvonjenja telefona, ne televizije,ne radia, nobenega glasu, celo glas tedaj trinajstletnehčerke me je motil in dušil. V tistih trenutkih je hčerkaizrazila potrebo po pogovoru z mano, da mi pove,kaj se je dogajalo v šoli. Takrat sem v sebi zatajilamater, odrinila sem lastna otroka, tudi že triindvajsetletnegasina, kot da ju nikoli nisem spravila nasvet. V podzavesti sem obsojala vse ljudi, ki sem jihimela za krive za svoje stanje. Jokala sem kot otrok,ki ga še sedaj čutim v sebi, ki si prizadeva iztrgati izmene vse strahotne, boleče in grenke prizore mojegaživljenja. Po utrujenem obrazu so se zlile težkesolze, solze uboge triinštiridesetletne žene, delavke,hčerke, sestre, matere, babice, ki je v tistem trenutkuvidela svoje nesrečno, vsega usmiljenja vredno in dotakrat zavoženo življenje. Koliko sem za to samakriva? Koliko so krivi drugi?V glavi sem občutila temen tunel, nato pa močnosvetlobo, ki me je vsrkavala. Videla sem že pokojnegaočeta, ki mi je šepetal: »Ne boj se, tvoja nadaljnja potje odvisna samo od tebe. Jaz bom vedno ob tebi.«V prividu se mi je prikazal lastni pogreb z vsemi,ki so me kadar koli telesno in duševno zlorabljali.Izčrpano in bolno telo se je počasi prebujalo in meopozarjalo, da kljub vsemu še ni konec.Vendar se vedno pojavi nekdo ali nekaj, karpreusmeri tok dogodkov v pravo smer. Do četrtegarazreda osnovne šole nisem govorila. Bili so trenutki,ko sem si želela umreti. Zaprla sem se vasein neprestano jokala. Ostala sem sama, majhna inizgubljena. Grizla sem si nohte in ustnice do krvi,pulila sem si lase … Kot otrok alkoholizirane matere,sestra nasilnega brata, hčerka očeta, v kateremnisem imela prave opore, sem velikokrat objokovalavse to, večkrat tudi v sanjah. Srečal me je Gospod,starejši, visok, sivolas, ki mi je dal vedeti, da pridečas, ko se bo pojavil, in takrat mu bom razkrila svojogrenko bolečino. Poprosila sem, da naj nas obišče,da mu potožim, kaj se pri nas dogaja.Sedaj sva se srečala v moji pisarni vsak s svojobolečo preteklostjo. Preblisnili so me sanjski lik inbesede, ki mi jih je takrat namenil.Pomislila sem: »To je vendar on, moj rešitelj!«Počutila sem se, kot bi srečala očeta, ki bo razumevajočin me bo potolažil. Povedal mi je, da je (po)potnik, zdravljen alkoholik, ki odloča sam o sebi, sajsi je to pridobil s prehojenimi lastnimi izkušnjami,in da mu svoboda pomeni več kot življenje. Nisemmogla verjeti, da je lahko nekdo tako odkrit, neposreden,brez predsodkov in obenem razumevajoč.Po nekaj prijetnih srečanjih, na katerih mi je velikogovoril o sebi, sem začutila potrebo, da se mu izpovemtudi sama.»Imam ogromno težav, ne vem, kje bi začela.Nedavno sem hudo zbolela.«Nato sem mu pričela, še nekoliko zadržano in zobčutkom sramu, odgrinjati svojo preteklost. Motilme je njegov nepremični pogled, ki je bil bistvenodrugačen od vseh prejšnjih, ki so me le obsojali iniskali moje »napake«, bodisi telesne bodisi razumske.Vendar me je spodbujal njegov nasmeh, ki mije dal vedeti, da ga moja pripoved zanima. To se mije zgodilo prvič v življenju.Njegove besede so bile: »Terezija, sprosti se, poskušalte bom razumeti, tvoja zgodba me zanima.«Moji predsodki in strah so počasi izginjali. Čutilasem olajšanje. Na pogostih daljših sprehodih v naravisem se mojemu rešitelju vedno bolj odkrivala,saj je to krepilo tudi najino medsebojno zaupanje.Med drugim sem mu omenila tudi večkratno posilstvo,ki sem ga doživela najprej v nežnih otroškihletih in kasneje, ko sem končala študij. Omamljeniposiljevalci so me ugrabili in pretepali ter mi grozilis smrtjo. Ta gnusna ponižanja so pustila v menigloboke rane, ki so se le tu in tam nekoliko zacelile.Imela sem pogoste nočne more, nisem mogladihati, bila sem vznemirjena, napeta ... V nemirninoči, ko spanec ni hotel priti, sem v bližini zaslišalapresunljive prošnje dekleta, naj jo pustijo pri miru.Na pomoč je klicala tudi mamo. Vrnil se mi je spominna tisto, kar se je dogajalo meni. Takrat sem želelaob sebi mamo in jo klicala na pomoč. Mama je bilatakrat kdo ve kje in kdo ve s kom, prav gotovo pa skozarcem. Vse to sem povedala brez olepšav, brezkakršnega koli zatajevanja, saj sem vedela, da mebo razumel, da me ne bo obsojal in tudi rana se začuda ni več odpirala.Sčasoma sva postala zelo dobra prijatelja. Želelje spoznati mojo družino, zlasti mamo. Po vstopu vstanovanje – oče je pred tem umrl – se je zagledalav moj trebuh, češ še vedno ga imaš.Pomislila sem: »Mama, še vedno me obsojaš, ševedno me ne maraš, nikoli me nisi in me ne bošsprejela niti vzljubila.«Prijatelj kot da bi uganil njene misli, ji je dalvedeti: »Gospa, meni je vaša že odrasla hčerka prisrcu in všeč takšna, kot je. Zelo sva si podobna,imela sva in imava podobne težave in vse to najutudi povezuje.«Ugotovila sva, da je pod vplivom alkohola. Vrnilasem se v otroštvo in se spomnila sorodnice, ki me ježelela posvojiti. Na vso moč sem se trgala od mamein močno držala za roko mojo »drugo mamo«. Reklaje, da sem lepa, da me bo oblačila v lepa oblačila.Moja mama mi je nenehno govorila, da sem grda,da imam veliko glavo ter da nikoli ne bom lepa.Tepla me je po glavi, ni mi dovolila, da bi se učila,obmetavala me je s šolskimi knjigami. Pri tem ji jepridno pomagal starejši brat. V njem sem videlasadistična nagnjenja in že prirojeno ali pridobljenoagresivnost.Ob obisku očetovega groba je moj prijatelj želelzvedeti nekaj več o njem. Spomin na očeta mi kaževisokega klenega in discipliniranega moža, ki se muje zelo podala uniforma. Ljubil je tamburaško glasbo,petje, ples, naravo ... Bil je tudi zelo strog, zlasti konam je namenjal nadaljnje poklice. V poklicni šolisem bila pohvaljena in odlična. Začutila sem, da jemoje poslanstvo v nečem drugem. V tem času smoimeli tudi veliko obiskov. Miza se je vedno šibila podjedačo in pijačo, kar je najbolj ugajalo moji mami,da je lahko prikrila svojo nagnjenost do alkohola.Veliko je hodila z doma, ne da bi nam povedala,kam hodi. Razumljivo je, da sem jo obsojala, vendarje bila njena odvisnost vse močnejša. Naša družinani imela nobenih možnosti vzpostaviti pristne inljubeče medsebojne odnose. Oba starša sta bilabodisi neposredno bodisi posredno odvisna, zameremed njima so bile vse večje, prepad pa še globlji,brez vsakega zadržka sta se pretepala vpričo nasotrok. Spominjam se, da naju je s sestro brat večkratpopeljal na sobotni ples v vojaško šolo. Tam sva selahko družili le z njegovimi prijatelji, ki pa so že takratradi segali po alkoholu. Nekoč ob praznovanjurojstnega dne bratovega prijatelja me je celo želelspraviti z njim v posteljo, čez čas, da bi se z njimporočila. Temu sem se močno uprla, saj nisem donjega čutila čisto nič.»Nekega sončnega jesenskega dne sem srečalauniformiranega mladeniča, v katerega sem se zaljubila.Zdel se mi je zelo resen in odkrit. Prepričanasem bila, da sem srečala človeka, s katerim bi lahkoimela resno zvezo. Po očetovem napotilu sem gapripeljala domov. Prav takrat si je našel službo, iskalpa je sobo in starši so dovolili, da se je nastanil prinas. Postala sva tako rekoč sostanovalca, kaj kmalusem zanosila, vendar tega nisem nikoli obžalovala,želela sem si sina. Otrokov oče mi je predlagal splavin me zapustil. Hvaležna sem pobožni stari mami, kime je obvarovala. Do poroda so me zaprli v majhnosobico. Opravila sem izpite v rednem roku in diplomirala.Drugo že veš.«Prosto mesto socialne delavke me je čakalo vmanjšem mestu. Bila sem sprejeta za določen čas.Vzpostavila sem dobre stike s sodelavci, motil meje le alkohol, ki ga je bilo občasno preveč. Srečalasem mlajšega urejenega moškega. Ugotovila sva, daimava veliko skupnega, ker je tudi on zaradi gospodovalnematere nameraval zapustiti dom. Želel jespoznati mojega triletnega sina. Z mojo mamo sta sehitro zbližala, oče pa je bil do njega zadržan. Poročilasva se. Že na poročno noč mi je očital nezvestobo,seveda v vinjenem stanju, kar mi je dalo vedeti, dasem prišla z dežja pod kap. Tudi kasneje sem moralaprenašati grobo zaničevanje, zmerjanje, posmeh inše kaj. Ginekolog mi je odsvetoval spočetje z možemalkoholikom, vendar ga nisem poslušala, močno semsi želela hčerko. Po daljšem zdravljenju sem predbožičem zanosila in rodila prisrčno deklico. Na videzje je bil oče vesel, vendar ni nehal piti. Z otrokomasem se zatekla k staršem. Mama je zagovarjala pivskegabratca. Nisem želela biti žrtev nesramnegain brutalnega obnašanja zapitega moža, preprečilasem, da bi pretepal mene in sina. Vem, da bi gaizgubila za vedno, saj bi poiskal zavetje pri dedku, skaterim sta se zelo dobro razumela. Po desetih letihje moj »zakon«, ki nikoli ni zaživel, propadel. Možna zdravljenje ni pristal.V dnevih pred očetovo smrtjo me je neznanasila vlekla v njegovo bližino. Imela sem občutek,da si tudi on želi mene, da mi pove za družinskoskrivnost in odloži breme strahotne krivde. Žal jenaneslo, da se nisva mogla srečati in pogovoriti, karbi meni veliko pomenilo, saj bi lahko izvedela in sirazložila dramatične zaplete med nami. Še danes jeto mamina temna skrivnost in sebična neiskrenostdo nas, že odraslih otrok. Očetu sem hvaležna zaves čas, ki ga je ljubeče in skrbno posvetil vnuku inmojemu sinu.»Mi želiš še kaj povedati o očetu, kar je povezanos tabo?« me je pobaral moj prijatelj.Spomnila sem se telefonskih klicev, ki so bilipovezani z mojo mamo in njenim pitjem, ko sta sepo njegovi upokojitvi preselila v drugo mesto. Sredinoči je potožil, da mame ni doma in da naj nekajukrenem. Poklicala sem policijo. Našli so jo in vvinjenem stanju pripeljali domov ali v bolnišnico.Žal se je družina srečevala le ob takih in podobnihdogodkih.V moji izpovedi se bom vrnila k prvemu srečanjuz mojim prijateljem. Nisem še omenila namena njegovegaprvega obiska. Imel je v mislih, za kar je daltudi pobudo, ustanovitev prve skupine anonimnihalkoholikov (AA) v naši pokrajini in je iskal za toprimeren prostor. Čeprav sem bila na bolniškemdopustu, sva se dogovorila tako za prostor kot tudiza čas sestajanja skupine. Prvih srečanj se sicernisem udeležila, sem pa bila v sosednjem prostoruin sem lahko slišala vse, kar so se takratni člani nasrečanju pogovarjali. Zaznala sem, da so teme, ki sojih obravnavali, zelo blizu vsemu, kar se je dogajalotudi meni. To mi je dalo nov pogum za srečanje sčlani, za katere sem čutila, da me z veseljem sprejemajo.Skozi srečanja, ki so tedenska, sem spoznavalalastne težave in vse bolj doumevala vzroke, ki so mepripeljali do tega, kar se mi dogaja. Razkrivala semsram, gnus, jezo, obtoževanje, zamero, bolečino, žalost,razočaranje, strah ter prihajala do vse milejšihčustvenih stanj, kot so obžalovanje, odgovornost, razumevanje,naklonjenost, ljubezen.»Povedala sem ti že, da so me vse otroštvo usmerjaliin me prepričevali, kaj bi bilo zame najboljše.Vendar sem v času polnoletnosti le izbrala tisto,za kar sem mislila, da je moje poslanstvo, da mi jenamenjeno. Ob opazovanju alkoholizirane matere,ki sem jo vse bolj pomilovala, sem se vpisala na višjošolo za socialne delavce. Ko sedaj o tem razmišljam,priznam, da sem bila soodvisna že takrat. Pričakovalasem, da bo moja usmeritev mamo odvrnila odalkohola ali vsaj pripomogla k temu. Kako sem seuštela! Sprememba namreč ne more priti od drugod,ampak se lahko zgodi le v nas samih.«Ugotovila sem, da sem se srečala z alkoholom žev materinem trebuhu in to se je nadaljevalo skozivse moje življenje do nedavnega oziroma do vključitvev skupino AA. Odraščala sem v nezdravem inzačaranem čustvenem vrtiljaku; ob materi alkoholičarki,tisti, ki so me zlorabljali, so bili alkoholiki,brat je bil alkoholik, mož je bil alkoholik in še nekajdrugih, ki sem jih srečala kasneje, pa tudi kjerkoli nadelovnih mestih. Zame ni nihče skrbel, ampak sembila jaz tista, ki sem morala »skrbeti« in »čustvenorazumeti« druge, kar me je tudi v denarnem smislupripeljalo do skorajšnjega poloma. Težavam, ki semjih opisala uvodoma, pa je bila vzrok tudi izgorelostna delovnem mestu. Zavedam se, da za bolečine, kisem jih pretrpela, ki so mi jih zadajali drugi, nisemkriva. Iz popolne teme, molka in praznine sem prekinilalastno ujetost ter nemoč bolečih in travmatičnihsoodvisnih odnosov. Spoznala in sprejela sem svojobolezen, živim z njo. Rada imam sebe, svobodnoizbiro, svoj mir, misli, svoje otroke, vnukinjo ... Doživelasem in si dovolila novo srečanje in notranjopreobrazbo z »rešiteljem« kot milostni trenutek, kimi ga je naklonil Bog, Višja sila ali kakor ga samarazumem. Ključ do razumevanja izgubljenih čustevje skrit v sprejemanju in darovanju življenja.Terezija K.


31 p enMOJ STILapril 2010 7Ana Pertinač (1977) …... oznaka »umetniška duša« bi bila zanjo preveč površna. Anaje že na prvi pogled drugačno dekle. No ja, je ženska, mama,ki ji ni težko priznati, da je samohranilka in da se bori za svojprostor pod (poslovnim) soncem. Kot »alujevki«, industrijskioblikovalki pravzaprav, ji dela ne bi smelo manjkati, a tudita boj jo je pripeljal nazaj v rodni Ljutomer. Kjer bodo mordanekoč postavili »kandelaber« po njeni – že izpeljani – zamisli,kakor so ji zaupali preoblikovanje tamkajšnjega kluba. Izdelujetudi nakit, odpadni material zna narediti uporaben, sejemskepostavitve ji prav tako niso tuje. Če je potrebno, snemavideoprispevke za podjetje, ki trži foto- in videovsebine. Ana jevizualist multipraktik na kubik. Ko jo imaš priložnost spoznatina štiri oči, ti je o njej jasno vse in nič.1. Predstavi ga/jih.Nisem »fashionist«, imam pa rada lepe stvari,kar je seveda zelo relativna reč. Všeč mi je stil »trashychic«, ki mi ga včasih uspe navleči nase, vendarsem velikokrat prelena za tovrstne podvige.2. Se ti mladostne sanje o poklicni karieriuresničujejo?Sanj ni nikoli zadosti in pri meni so se te vednospreminjale. Mogoče zato, ker nisem bila pri nobenistvari ekstremno dobra ali rojena za to. Kotmajhna sem najprej sanjala, da bom imela svojotrafiko (tisto Maechtigovo iz Imgrada), kjer bomcel dan ždela za časopisi in revijami, potem sempod vplivom kriminalk raziskovala stopinje in odtise,dvomila sem o vsem povedanem, pikolovskosem opazovala ljudi (govor, geste, reakcije) in siv glavi premetavala različne scenarije, ker takodelajo detektivi. Ne morem reči, da sem sanjala, dabom oblikovalka, mislim pa, da so bile vse te sanjein fantazije delček večje slike, ki jo živim zdaj. Vem,da sem z izborom poklica zdaj bolj zadovoljna, kotbi bila, če bi delala npr. v trafiki.3. Kaj bereš, poslušaš, gledaš …Moj vsakodnevni stik z zunanjimi dogajanji jeinternet, seveda. Tam preberem dnevne novice,brskam za novo glasbo in, ja, »dounloudam« filme,predvsem tiste, ki jih v kinih ne vidiš. Najrajeimam dokumentarce, po možnosti tiste z angažiranovsebino. Trenutno berem same »mamaste«,strokovne knjige tipa, kako obvladati malo zverinico,tj. otroka, in podobno. Zadnji roman, ki semga prebrala, je bil Orakeljska noč Paula Austerja inše to pred dvema mesecema. Glede glasbenih zvrstise ne omejujem, če je glasba dobra. Ne marampa kantrija, folka in narodnozabavne glasbe. Radaimam klasiko, zborovsko, filmsko glasbo, sving,funk, trip hop, bossa novo, elektropop, rock, džez,bluz, breakbeat, drum'n'bass in še in še in še ...4. Kako sprejemaš zmago in kako prenesešporaz?Vsekakor zmaga godi egu, poraz ti pa lahkoomaje samozavest. Je pa tako, da ni vse zlato,kar se sveti, tako lahko nekaj doživiš kot porazin kasneje ugotoviš, da je bila v bistvu zmaga inobratno.5. Kdo so tvoji prijatelji in kako neguješ odnosez njimi?Moji prijatelji vedo, kdo so, in so si med sebojzelo različni. Imam babjo bando, s katero se dobimona skupnih druženjih vsake toliko, potemso tu prijateljici iz osnovnošolskih dni, prijatelj izsrednje šole, s katerimi se kar pogosto videvamoin se »updateamo«. Nekoč najboljša prijateljicaživi v tujini in se v živo žal vidiva bolj poredko. Zaprijateljstva (tako kot za odnose na splošno) sonajpomembnejše majhne pozornosti. Včasih jedovolj, če samo pokličeš in vprašaš, kako si. Sicerse pa trudim biti sama sebi najboljša prijateljica,čeprav mi, priznam, ne uspeva vedno najbolje.6. 5-krat najljubše:- barva: vijolična,- dan v tednu: petek,- blagovna znamka: je nimam,- pijača: voda,- cvet: mak.7. Verjameš zvezdam? Verjameš, da boš nekočživela še na drugem planetu? Smo v vesoljusami?To so načeloma tri čisto različne teme, pa vendarimajo vse skupno točko – ne da se jih dokazati,zaenkrat. Čeprav sem po duši dvomljivka, sem sinaredila natalno karto in ugotovila, da je kar nekajstvari resničnih, po drugi strani pa se vsak dodoločene mere lahko najde v tako splošnih opisih... Glede mojega življenja na drugem planetu semmnenja, da je naša Zemlja kar pravi planet zanas, kam gre tistih nekaj gramov, ko umremo, jestvar onstranstva. Če pa v tem življenju postanembajno bogata, si pa res privoščim vsaj potovanjena Luno. Vesolje je nepredstavljivo in čarobno vsvoji velikosti in raznolikosti, zato ne vem, zakajbi ljudje imeli ekskluzivno pravico bivanja v njem.Če so možnosti za življenje, življenje tudi je.8. Tvoje sanjsko in tvoje še neuresničenopotovanje?Od enega konca svojega ranča na drug. In vsakoleto vsaj za 80 dni okoli sveta, vedno po drugipoti, normalno.9. Pregovor pravi, da prva ljubezen nikoli nezarjavi …Pregovor tudi pravi, da spomini z leti zbledijo.10. Če bi posneli film o Milanu Kučanu, komubi dodelili vlogo Barbare Brezigar?O Milanu Kučanu ali Janezu Janši? To bi bila BB,ker dobro »glumi«.Slavko Zec (1977) ...… robustna postava človeka s priimkom, ki zveni kot nekemuvidezu primeren vzdevek, prej kot ne zavaja. Slavko jeskromen – malo ljudi ve, da je bil v rokoborbi nekoč četrti nasvetu v mladinski kategoriji – pošten, iskren, olikan, natančen… skratka pravi pionir. Kljub vsemu gre za moža več podob.Za nekatere je le eden najuspešnejših slovenskih rokoborcevvseh časov, za druge geodet, spet za tretje tisti, ki ga lahkovsak dan v soboškem parku srečate v družbi hčerke. Zec jeseveda vse to in več v eni osebi, ko ga spoznaš, ti je takojjasno, da je v njegovi družbi veselo. Pogovor z njim je zmerajpristen in luciden hkrati.1. Predstavi ga/jih.Verjetno je s človekovim slogom enakokot z njegovo podobo. Človek ima tri podobe.Prva je podoba, ki jo ima človek samo o sebi,torej tisto, kar misli, da je. Druga je tista, katerovidijo ljudje okrog njega in misijo, da je.Tretja je tista prava, to, kar človek v resnicije. Zagotovo pa je eno. Mislim s svojo glavo.Ta mi narekuje, kako se obleči, govoriti, obnašatiin vse drugo. Moj slogan je Moja glava– moj stil.2. Se ti mladostne sanje o poklicni karieriuresničujejo?Ko si mlad, si težko predstavljaš – zamišljaš,kaj bi rad počel vse življenje. Ko pa se vendarleodločiš za neki poklic, je ta odločitev le ploddobrih pozitivnih predstav izbranega poklica.Slabe strani poklica se prikažejo kasneje, kodelaš. Do neke mere sem si izbral poklic, kime izpolnjuje, zadovoljuje in se lahko z njimpreživljam.3. Kaj bereš, poslušaš, gledaš …Trenutno berem oziroma prebiram otroškoliteraturo, s katero popestrim čas svojihčerki. Prav tako bi lahko rekel o glasbi inteleviziji. Vendar se najde čas tudi za kakšenresen film. Hvala bogu sem hollywoodskoprodukcijo prerasel in danes rad posežem poevropskih filmih. Zadnji takšen film, ki sem siga ogledal, je Andrei Rublev režiserja AndreiaTarkovskega. Film prikazuje življenje ruskegaikonografa iz srednjega veka.4. Kako sprejemaš zmago in kako prenesešporaz?Če se ozrem nazaj v športno preteklost,sem zmago sprejel s pokončno dvignjenoglavo in ponosom. Z zadovoljnim nasmehomna obrazu, včasih tudi s solzami. Poraz pa jenajvečkrat boleč, a mnogo bolj poučen kotzmaga. Zato se ob porazu nisem dolgo zadrževal.Lekcija je bila dana, gremo naprej.5. Kdo so tvoji prijatelji in kako neguješodnose z njimi?Slovenski jezik poleg vseh teh novih izpeljankin izmišljotin na žalost ne premoreizraza, s katerim bi imenoval osebo, ki je tvojprijatelj med prijatelji. Jaz osebno poznamizraza, ki ju uporabljajo Nemci »Busenfreund«in naši bratje iz nekdanje skupne države»jaran«.Prijateljev imam veliko. Jaranov pa niti zaprstov ene roke. Kdo so, oni že vedo. Pravtako vedo, kako se negujejo ti odnosi. Vsakima svoje jarane in vsako takšno skupnostvežejo različne vezi, ki so edinstvene.6. 5-krat najljubše:- barva: ni definirana,- dan v tednu: včasih sem se veselil ponedeljka,ker se potem vse začne znova,- blagovna znamka: pomembna je funkcionalnost,- pijača: različna priložnost – različnapijača,- cvet: vsi cvetovi so lepi, a ni lepšega odženskega.7. Verjameš zvezdam? Verjameš, da bošnekoč živel še na drugem planetu? Smov vesolju sami?Včasih se mi zdi, da so nekatere stvari resnapisane na nebu. Sem pa bolj prepričan inupam, da si je človek sam svoje sreče kovač.Sem velik ljubitelj znanstvene fantastike,vendar ne verjamem, da bom jaz osebno kdajživel na drugem planetu. Vseeno mislim, dav vesolju nismo sami. Zato je čisto realnomožno, da bodo jutri na Zemlji pristali Nezemljaniin nas povabijo ali celo izselijo nadrug planet.8. Tvoje sanjsko in tvoje še neuresničenopotovanje?Sanjsko potovanje bi bilo zagotovo eno odpotovanj v stilu Julesa Verna. Če pa na stvaripogledam malo bolj realno, bi se zadovoljil, čebi lahko potoval z avtobusom iz filma Dumb& Dumber. Tistim s konca filma.9. Pregovor pravi, da prva ljubezen nikoline zarjavi …Je že res, da ne zarjavi, vendar počasi tonev pozabo in se skrije nekje globoko v našinotranjosti, duši, srcu ali umu ...10. Če bi posneli film o Milanu Kučanu,komu bi dodelili vlogo Barbare Brezigar?Na žalost se na politiko ne spoznam prevečoziroma zelo zelo slabo. Zaradi tega ne vem,v kakšnih odnosih ali političnih razmerjih stabila Milan Kučan in Barbara Brezigar. Če se pavprašanje navezuje na volitve za predsednikadržave iz leta 2002, pa sploh ne vem, komubi dodelil vlogo Milana Kučana. Ob tem semi poraja vprašanje, kdo bi pa sploh gledaltekmo, katere rezultat je že dolgo znan.


p enSamotarska književnica in pr8 april 2010 32LegendeKatja Špur(20. 11. 1908–19. 2. 1991)Bila je pesnica, pisateljica, prevajalka, novinarka in predvsemje vse življenje ostala zvesta klicu po svobodi, enakostiin bratstvu, če si sposodim geslo francoske revolucije. Vosemdesetih, ko smo vsi po malem že padali v razkrajanje,se je podala v Srbijo po samostanih, menda je moralavideti svoje »sestre in brate«. Takrat jih je štela nekaj čezsedemdeset in še zmeraj je slišala klice na pomoč.Mariboru so po koncuV kantate Taborišče Ravensbrück,ki jo je navdihnilonjeno taboriščno pesnjenje,gledalci obstali, zastale so jimroke od pretresljivosti in pristnostiglasbenega trenutka.Ko so se zavedeli, niso nehaliploskati.Katja Špur je bila bistrih,jasnovidnih misli, ki so josilile v napredovanje. Medletoma 1917–1923 je bila vpisanav osnovno šolo na Cvenu,potem pa v meščanskov Ljutomeru (1923–1925). Vintervjuju za Vestnik (27. 2.1970, št. 8) se je spomnila svojihzačetkov: »Bili smo vaškiproletarci – starši in desetotrok – in otroci smo si vsakpo svoje iskali poti v širnisvet. Lepega dne sem odšlatudi jaz /…/ brez štipendijeali kakršne koli podpore.«Obiskovala je gimnazije vOsijeku (1925–1926), Zagrebu(1926–1928), Murski Soboti(1928–1929), maturirala je vLjubljani na Mestni ženski realnigimnaziji v šolskem letu1929–1930. Pričela je študiratifrancoščino in slovenščino vSkopju na Filozofski fakulteti(Gema Hafner, Katja Špur: Inmemoriam, Novi razgledi,letn. 40, št. 6, str. 168). Naštudij se je odpravila še v Zagreb,v Grenoble študirat sociologijo,v Beograd, leta 1936je diplomirala v Ljubljani naFilozofski fakulteti. Bilo je žedokaj težko, da se šola ženska,kaj šele ženska, ki ni meščanka,vendar je Katja Špur imelamočno željo po znanju. Šolatise je pač morala tam, kjer jedobila kakšno zaposlitev, sajse je cel čas izobraževanjapreživljala sama. Večinoma jeopravljala delo gospodinjskepomočnice. Prehranjevala seje z ostanki, v Skopju, recimo,z ostanki iz sirotišnice. Kot sespominja njena hčerka, SončikaLorenci, je prav zaraditega velikokrat pripomnila,da ji je lakota iz mladostipožrla spomin.Eno leto (1936–1937) jehonorarno učila na zasebnirealni gimnaziji dr. Ane Brochv Zagrebu, ki je bila medobema vojnama ena izmednajbolj cenjenih zasebnihšol na tistem območju. Sicerpa je poučevala med letoma1949 in 1959 v Križevcih priLjutomeru in v Mariboru, vnižji gimnaziji, sedanji osnovnišoli Ivana Cankarja in vI. gimnaziji (Gema Hafner,Novi razgledi, letn. 40, št. 6,str. 168).Prevajala je iz osmih jezikov,predvsem je pomembnonjeno prevajanje iz bolgarščine,saj je bila menda nekdajedina prevajalka iz tegajezika. Poleg bolgarščine jeprevajala iz romunščine, ruščine,češčine, srbohrvaščine,francoščine, nemščine inangleščine. Za dnevnik Jutroje pisala socialne reportaže,dokler ni izgubila službe obokupaciji. Po osvoboditvi seje ponovno ukvarjala z novinarstvom,po letu 1945 jedelovala pri časopisu Ljudskapravica, ki je, mimogrede, obsvoji ustanovitvi, leta 1934,začel izhajati v Prekmurju,tedanji urednik je bil MiškoKranjec.Nekaj let po vojni je preživelav domačem kraju. Natoje podobno kot že pred vojnonabirala kilometre s kolesompo podeželju. O socializacijipodeželja je dopisovala tudiza Radio Ljubljana. Plod njenegaraziskovanja onstran intostran Mure je med drugimleta 1949 izdano publicističnodelo Plugi orjejo, za katero jedobila Levstikovo nagrado.V subtilnem, liričnem jezikuje tukaj opisano kmetovanje,vloga kmeta, vloga panonskeravnine. »Združeni izpreminjamozemljo v raj /…/ Nekastara pravljica pripoveduje ozakladu, zakopanem v zemlji.Tisočletja kopljejo žuljaveroke poljedelcev iz zemljeta zaklad – njeno plodnost.Glej zlato pšenično klasje –zaklad, ki je ležal zakopan vzemlji, pa so ga poljedelčeveroke dvignile iz nje k soncu! Avse roke nimajo enake sreče./…/ Od kod tako velika razlikav pridelku? Ne v zemlji. /…/Če ni v zemlji – v čem torej?Zadrugo vodi dober kmetijskistrokovnjak« (MK, Ljubljana1949, str. 34).Vezi – mati in hčiKako naj se iščem drugjekakor v razpetju tvojega dneker nikoli več ne bom tokar sem bilaodkar se mi je kripretočila v tvoj danodkar mi je rokaprerasla v tvojo dlanin mi je pesemprekipela v tvoj glasin je na tvojem obrazuzapisan moj jaz.Pesem Nikoli več je iz zbirkeVezi, ki je izšla 8. marca1970 in bralcu spregovorilao razmerju med materjo inhčerjo. »Otrok je odšel, matipa ne more za njim. /…/ Samse bo moral preboriti skoziviharje prve, neizkušene mladosti.Ti, mati, pa nimaš miru,toliko stvari bi mu morala šepovedati, a kako, kje naj gaOd leve Blaga Dimitrova, književnica in kratko obdobje bolgarska podpredsednica, SinišaPaunović, srbski književnik, in Katja Špur v Sofiji leta 1969Prevajalski simpozij v Bolgariji, v sredini narodni heroj Franc Leskošek Lukanajdeš? /…/ Mislim, da se vmojih pesmih bolj ali manjzrcali usoda matere vsehčasov in vsega sveta. Meneje pač tako globoko prizadelo,da sem morala najtinekakšno pot iz prevelikestiske srca – in kakor zmeraj,je bila to spet pesem. Mojotrok hodi pota vseh otrok inmoje čakanje je čakanje vsehmater: Spet se bova objeliin spet bova spregovorili zisto govorico, ko me bodo stvojega obraza pogledale oči– matere« (Vestnik, 27. 2. 1970,št. 8). Hčerka Sončika Lorencimi pove, da sta bili z mamopopolno nasprotje, kot nočin dan. Ena je bila večna optimistka,druga nič od tega. Obmaterinem »nekako bo že«,je sobival hčerkin zaskrbljen»le kako«.Medvojne ali predvojnepesmi Katje Špur v tej zbirkiniso našle prostora, izhajaleso v dijaškem listu za Srbe,Hrvate, Slovence in MakedonceDžačka družina in vtakratnih Odmevih (FranciJust, Diplomska naloga: Pomurskipesniki 1920–1940,str. 52). Taboriščno poezijopa lahko prebiramo v deluRavensbriške pesmi.»Ihr faule, gestreifteHexen«Faule, gestreifte Hexen alilene, progaste čarovnice izknjižice Ravensbriških pesmiso bile ženske, ki so izgubileime, namesto tega pa dobileštevilko.Silvija Kavčič v delu Preživelesmo in spominjamo se(ZAK, Ljubljana 2008, str. 53)piše, da so bile taboriščnicev Ravensbrücku razvrščene vveč kategorij »in ženske posameznihskupin so bile označenes trikotniki različnihbarv. Z rdečim trikotnikom jetaboriščno vodstvo označiloizključno politične zapornice,s črnim trikotnikom jeoznačilo »asocialne« ženske,z zelenim »kriminalke«, lilasttrikotnik je bil za tako imenovane»raziskovalke Svetegapisma« oziroma jehovke inmoder za »emigrantke« inosebe brez državljanstva.«Nekatere izmed njih so prisililiv prostitucijo, nekatereso se za to same odločile,saj jim je bilo obljubljeno,da bodo na tak način hitrejezapustile taborišče, kar pa seni zgodilo.Med letoma 1939 in 1945je bilo v omenjenem koncentracijskemtaborišču zaprtih132.000 žensk in 1000mladoletnic v JugendschutzlagerUckermark, ki je bilotaborišče za mladoletne prestopnice.Slovenk je bilopribližno 2230, okrog 200 jihni preživelo.»Katja Špur je vselej našlanavdih v trpljenju soljudizaradi socialnih krivic, zlastipa v teminah vojne vihre.Pretresljiva je njena umetniškabeseda Ravensbriškepesmi (1977)« (Gema Hafner,Novi razgledi, letn. 40, št. 6,str. 168).Zaradi sodelovanja z Osvobodilnofronto so jo leta 1943aretirali in 28. januarja 1944pripeljali v Ravensbrück. Ponekaj tednih v Ravensbrückuje bila premeščena v podružničnotaborišče Barth. Tamkajsi je, kot druge, ki so čutile,da morajo z besedo izrazitibolečino, iz obrazcev sešilaposeben zvezek, v kateregaje lahko pisala. Njene taboriščnepesmi se pričenjajo zmotivom črne vrane, sledijovzkliki paznikov, ki v bistvu sotiste črne vrane, ponavljajočivzkliki, ki pozivajo k nadaljevanjudela ali opozarjajo nahitrost, pridruži se jim Baltik,na koncu sveta, na obaliLdenega morja, ki odseva vhladnih svedrih in žebljih vrokah žensk sredi Heinklovehale in iz človeškega ustvarjanečloveško ter žive kliče vmrtve. Čisto na koncu pesnicanagovori prihajajoče rodove, stem tudi prihajajoče bralce:Podelitev priznanj za bralno značko v Osnovni šoli FrancaBelšaka Bučkovci, leta 1985


10 april 2010 pen34Podaljšane počitnicena soboški tržniciMož manjše rasti in otroškega nasmeha, ki mu grestatako zelo na roko, da bo ohranil večno deškost. Možmarkantnih obraznih potez. Te bi – površno in površinskoseveda – skozi prizmo stereotipa o »facah« z geografskimporeklom lahko bile še tako samoumevne in značilne, av primeru Adema Osmanija postavljajo tovrstne ugotovitvepod vprašaj. Prej jih je narisala zapisanost h garanju.Ado, kakor ga kličejo tisti, ki ga poznajo, je eden tistih, kipotrjujejo mojo tezo, da je Prekmurec vsak, ki sprejme – vpozitivnem smislu – stanje duha biti Prekmurec.»1978., ko mi je bilo pet let, sem prvič prišel v MurskoSoboto. Oče Ildriz je takrat že delal tukaj za nekoga drugegain smo ga prišli obiskat,« opisuje Adem svoje prve spomine.»Mesto kot mesto. To je bil moj prvi vtis. Pa saj kot otrok nitinisem razmišljal o tem. Takrat so ti pomembne druge stvariAdem Osmani - Adodelava. Sicer pa je ena nedelja v tednu povsem dovolj,« mehiti prepričevati, a mu odvrnem, da ga vidim delati tudi obnedeljah, nakar se Adem samo zasmeje in vmes pozdraviše dva do tri mimoidoče. »Nej te mrzlo?« kriči dekle. On panjej: »Eh, ka de me mrzlo, vej san pa ešče mladi!« V kleniprekmurščini pogovor nadaljuje do vejice natančno tam,kjer je pred »vsakominutnim protokolom« pozdravljanjain odzdravljanja končal. Ko ga povprašam, ali »Turčeki«zares nimajo časa za sebe in ali res samo delajo in spijo,me Adem pouči, da delam napako v poimenovanju njegovihljudi. Čeprav mu povem, da gre zgolj za pogovornouporabljen sinonim, Adem vztraja z razlago: »Vem, vem,kaj misliš, a moraš vedeti, da nismo vsi Turki. Eni so Turki,drugi smo Albanci. Resda smo iste veroizpovedi. To je,kot če bi dejal, da sta Madžar in Slovenec eno in isto, kerdeset družin?« se vpraša na glas. Jaz pa njemu takoj nazaj:»Pa saj imate velike družine!« On pa meni: »Ja, že mogoče,a nas, mojih ni veliko. Moja starša in mi štirje.«Nogomet, bovling in nova tržna nišav življenju. Svet vidiš popolnoma drugače, kot ga vidimoodrasli ljudje,« v brezhibni prekmurščini razlaga skromno,a odločno danes 37-letnik. Naj kar na začetku pojasnim, dav življenju še nisem spoznal človeka, ki bi se v tako kratkihintervalih pozdravljal z mimoidočimi. Mimoidočimi vsehdružbenih pripadnosti. Mladi, stari, najstarejši, dekleta,fantje, gospe in gospodje. Naši, vaši. Kako to? Preberite dokonca. Odgovor se skriva v vrtenju aprilsko-majskega Ringišpila.Prvi obiski Sobote so bili, kot že zapisano, povezanipredvsem s poletnimi počitnicami, ko je Adem obiskovaločeta in hkrati že pomagal delati oziroma prodajati sadjein zelenjavo. »Na račun tega sem imel nekoliko daljše počitnice.Kakšen teden dni prej so me v Makedoniji vzeli izšole, kakšen teden, dva sem v šolo tudi zamudil,« a je delal,pravi. Povsem zares. Delal in naredil pa je tudi šolo. »Obesem obiskoval v Tetovu. Osnovno in srednjo. Verjetno bitam tudi študiral, če ne bi leta 1991 ostal v Murski Soboti.«Adem je po izobrazbi kemijski tehnik. Najverjetneje bištudiral kemijo, a je ostalo in postalo, kakor je. Sobota muje bila usojena. »Začel sem redno delati pri očetu. Samsem se tako odločil. Oče me ni niti silil niti usmerjal. Toje bila moja odločitev. Najprej smo »gnali« biznis skupaj ssorodniki, pa šli s tržnice na Lendavsko ulico. Pa se vmesposlovno razšli. Prebrodili marsikatero krizo, a se pobraliin šli dalje,« poda svojo poklicno kariero v telegrafskemslogu. To da dela na ulici oziroma da se znajde med ljudmi,mu je prineslo tudi mnoga poznanstva. »Vmes, ko je bilonajhuje, sem pomagal pri prijatelju pri montaži garažnihin vhodnih vrat. Za to sem mu še danes hvaležen in se muna tem mestu tudi javno zahvaljujem!«Ena nedelja v tednu je dovolj»Delo, delo, delo in še enkrat delo,« je preprost odgovorna opažanja, da soboški (pravzaprav pomurski) Makedoncisamo delajo. »Delati je treba. Zaslužki so majhni. Vsi imamodružine in treba je preživeti. Kaj pa naj? Z ženo Vafire velikosta iz 'tistega' dela Evrope, pa še iste vere in tako naprej. VPrekmurju smo tako makedonski Albanci kot makedonskiTurki. Jaz sem po poreklu Albanec«. Se pravi, da je Šiptar,pa mi odvrne: »Veš, to je bolj žaljivka kot ne. Po narodnostisem Albanec. Sicer pa moraš vedeti, da sem se pred sedmimileti odpovedal makedonskemu in imam sedaj zgoljslovensko državljanstvo.« Normalno, si mislim. Že več kotpolovico življenja je pomemben del družbenega življenjamalega, a dragocenega prekmurskega človeka. »Otroka pasta itak Sobočana. Tukaj sta rojena in vse, kar ju veže nakorenine, je moje in ženino poreklo.« Lavdrim obiskujesrednjo računalniško šolo v Murski Soboti, Elida je še vosnovni šoli. Adem meni, da je za življenje to najboljši krajv Sloveniji. »Tega ne govorim zato, ker tu živim. Bil sempo celotni Sloveniji, še zdaj grem v različne kraje in z vsogotovostjo lahko povem, da je tukaj najboljše. Je mirno,ljudje so dobrodušni, skratka lepo mi je,« pojasnjuje. Jazpa ga spet vlečem v preteklost in rojstni kraj: »Pa saj stasi Tetovo in Sobota v nekaterih stvareh podobna, a sta sihkrati zelo različna. Tudi 'doli' so ljudje dobrodušni. Če seboš znašel brez strehe na glavo, če se izgubiš, boš zagotovonašel nekoga, ki ti bo ponudil zatočišče.« Čeprav se mi zdi tonekako nepredstavljivo, saj so ljudje zmeraj bolj nezaupljivido neznancev, mi je jasno, da Ado sklepa in sodi po sebi, aostanimo še nekaj časa v Makedoniji: »No, moraš vedeti, dašteje Tetovo z okolico 250.000 ljudi, kar je neprimerno večod Sobote in celotne pokrajine. Pa tudi mesto in njegovimeščani niso tako liberalno misleči kot tukaj. Tako da miživljenje s tega vidika tu bolj ustreza. Murska Sobota jemoj dom. Resda Tetovo doživljam na poseben način, kotkraj, kjer sem se rodil in naredil prve korake v družbo, atu sem doma, tu živim.« Makedonski priseljenci – v mislihimam seveda tiste turškega in albanskega porekla, da ne bopomote – se v Soboti ne družijo veliko. »Ni neke posebneskupnosti. Smo v stikih. Z nekaterimi bolj, drugimi manj,tretjimi nič. Pa saj nas tudi ni veliko. Mogoče vsega skupajZa osvežitev doživljanja: Med nadaljevanjem pogovora seAdem pozdravi vsaj še desetkrat in vmes postreže z dvemaporcijama kebaba. »Pa ti res vse te ljudi poznaš?« ga sprašujemin pozabim, da se z njim pozdravljam, še preden jezačel tukaj živeti in delati. »Pa ges poznan cejlo Prejkmurje!Ni kraja, kjer nisem bil. Zares lahko trdim, da poznamveliko ljudi. Veliko je prijateljev, še več znancev.« Veliko jihje spoznal med delom, še več med druženjem. »Minula letasem igral nogomet za Šalovce pa Selo, nato še mali nogomet.Tega sem igral vsepovsod za vse,« razlaga smeje, »natopa sem se po zlomu noge nehal poditi za žogo. Zamenjalsem jo za drugačno kroglo. Zdaj aktivno bovlam. Sem delsoboške ekipe, ki tekmuje v prvi slovenski ligi. Vozimo sepo turnirjih po celotni Sloveniji. Evo, danes popoldne imamv Kegl Cityju trening. Spet družba.« Ni kaj, si mislim. Ademje s srcem in dušo zlit s Soboto in Prekmurjem, Pomurjem,Slovenijo. »Sadje in zelenjava sta out. Veliki trgovski centriso nas popolnoma vrgli iz posla. Tu nimamo več kaj iskati,«pojasni gospodarske tokove svoje panoge, »kot sem ti žedejal, je bila vmes velika kriza, a sem jo prebrodil.« To menapelje k razmišljanju, da mu mora iti recesija na roko.Češ ljudje si ne morejo privoščiti veliko in jedo raje pocenihrano. »Res je. Kebab je poceni. Kriza se občuti tudi na tanačin, kot praviš. Moraš pa tudi vedeti, da tisti, ki delajo,delajo več časa. So v naglici in nimajo časa, da bi sedli inv miru pojedli malico ali kosilo. Hitra hrana je zato večkot priročna. Pa še dobra je, vendar bodimo iskreni, da ninajbolj zdrava. Tisti, ki bi jo pri meni jedel vsak dan, bi žeslišal, da to ni normalno.« Sedaj je Adem v letih, ko se zaveda,da bo treba v poslu narediti še kaj več. Ko ga vprašam,kaj natančno ima v mislih, mi takoj odgovori. Vprašamga, ali lahko to zapišem, in reče, da naj kar zapišem. »Najse na občini malo zamislijo. Mogoče se bo našel kdo, ki boto idejo podprl. Iščem soinvestitorja. Vseeno gre za vsajtrideset novih delovnih mest,« trezno in z vso resnostjopojasni svojo poslovno idejo. A sem se odločil, da njegoveideje vseeno ne zapišem, ker imam občutek, da mu jo boše kdo speljal. Pa čeprav ni izvirna, ker je precej logična, aza čuda se v naši predelovalni industriji tega nihče ni spomnil.Seveda ne. Ne poznajo mikrorazmer trga. Adem jih.Njegova ideja je prava in upam, da mu bo uspelo.Jernej ŠavelNatalija Juhnov


35 p enPri Svetih Jurijih na jurjevoapril 2010 11Datum, »primeren« za občinske prireditveV Vidmu kmalu objavljen razpis za izbiro izvajalca za gradnjo kulturnega domaLetos ob jurjevem je bilospet veselo pri Sv. Jurijuob Ščavnici in pri Sv. Jurijuna Goričkem v ObčiniRogašovci. Pri Sv. Juriju obŠčavnici so pripravili žetradicionalno povorko skozivaško središče, v kateri jebil letos poudarek na starodobnihvozilih, manjkali paniso niti konjeniki, folkloristi,Jürjovški nabijači in šemarsikdo. Že tradicionalnoje prireditev obiskala velikamnožica ljudi. »Včasih mekdo vpraša, koliko vse tostane. Vedno odgovarjam, dastane zelo malo, saj si ljudjetega želijo in so pripravljenimarsikaj zastonj narediti,«pravi župan Sv. Jurija obŠčavnici Anton Slana. Požupanovih besedah bo aprilaobjavljen javni razpis zaizbiro izvajalca za gradnjokulturnega doma s kulturnopromocijskimcentrom, sampa si želi, da bi se dela pričelaavgusta. Slana je optimističentudi glede načrtovaneposlovne cone treh občinv Grabonošu. »Vsak tedense na občini oglasi kak potencialniinvestitor, vendarso postopki za sprememboobčinskih prostorskih načrtovdokaj zahtevni, posebej,ko gre za kmetijska zemljiščaprve kategorije. Trenutnoiščemo nadomestna zemljiščain upam, da bomo zadostilizahtevam ministrstvaza kmetijstvo in kasneje šeministrstva za okolje, dabi dobili v Grabonošu vsaj12 hektarjev zazidljivih zemljišč.«Novozgrajeni pločniki in kolesarska stezaŽupan Anton Slana z visokimi gosti ob nagovorihobčinskih vasi do mejnegaprehoda Kuzma. Čeprav greza državno cesto, je občinapri tej obnovi soinvestitorzaradi izgradnje pločnikain kolesarske steze. Za izgradnjoteh so se odločili,ker se promet na omenjenidržavni cesti z leti povečujein ker prav ob tej cesti leživečina ustanov in objektov,pomembnih za občino (šola,pošta, gasilski dom, trgovine,cerkev itd.). Brez pločnikovin steze se prometnevarnosti zaradi omenjenihrazlogov ne da zagotoviti,pravijo na občini. Gradnjapoteka postopoma, zato jePrireditev so izkoristili tudi za podelitev različnih priznanjin nagrad, med katerimi velja omeniti predvsem priznanječastnemu občanu občine, ki ga je prejel Geza Kisilak, upokojenčevljar, ki je bil vrsto let dejaven v krajevni skupnosti in članrazličnih občinskih društev, s čimer je po mnenju predlagateljevveliko prispeval k prepoznavnosti in razvoju kraja.V kulturnem delu osrednje prireditve so nastopili tudi mladi folkloristi.Povorko si je tudi letos ogledala množica ljudi iz celotnega PomurjaVeč fotografij na Pomurje.siObčina Rogašovci:investicije usmerjenepredvsem v prometnovarnostZ osrednjo prireditvijona trgu pred osnovno šoloso minulo nedeljo v rogašovskiobčini končali aprilskopraznovanje ob enajstemobčinskem prazniku, ki gazaradi tamkajšnje farne cerkvepraznujejo ob jurjevem.V okviru praznika so organiziralikar nekaj različnih dogodkovin ob tej priložnostipredali namenu nekatereobčinske pridobitve. Kotnajpomembnejšo velja omenitiobnovo državne cesteR2-440, ki vodi skozi večdo tega trenutka končanaprva faza od Večeslavec doSv. Jurija, kjer je občinski delznašal 1,3 milijona evrov. Zdrugo fazo naj bi začeli šeletos. Tukaj velja še omeniti,da bo konec junija otvoritevasfaltnih površin v Serdici, sšolo in športnimi društvi pase pogovarjajo o tem, kakouradno predati namenumalo nogometno igrišče zumetno travo. Prav zaradizgoraj omenjenih in še nekaterihdrugih pridobitevžupan občine Edvard Mihalična osrednji prireditvini skoparil s pohvalami naračun občinske uprave inpri tem navedel kazalceakademije Sirius, ki ObčinoRogašovci po uspešnostipostavljajo na tretje mestomed pomurskimi občinamiin šestintrideseto mestomed dvesto desetimi občinamiv Sloveniji. Pohvale inspodbude pa so podali tudinekateri gostje, med katerimiso bili predvsem županisosednjih občin, načelnikmurskosoboške upravneenote in drugi.C. K., T. M.V letošnjem sprevodu je bil poudarek na starodobnih vozilih.


12 april 2010 pen36Toliko časa že hodim po tem obličju sveta, da semdopolnila svojih 33 let. In šele začenja se tistopravo! Tudi če imaš 17 otrok. Samo to je čudna zadeva,da so vsi enako stari. To so moji malčki, ki jih imamletos že tretje leto in sem dopoldne njihova »tršica«,včasih pa tudi »mama«. Če me ne najdete v šoli, me pazagotovo na Grmadi (Polhov Gradec), kjer preganjammartinčke in gamse. Ta moja Grmada … za večino ničposebnega, zame pa tako privlačna in enkratna, ki jodoživljam z vsemi čuti in ji pravim tudi moja ljubezen.In če ni Grmada, je pa kakšen drug gorsko-hribovskipodvig. Pogled s teh vrhov me vedno znova odpelje vsvet prostranih energij in svobode, čeprav sem rojenana ravnini, v Soboti.Julley!Nina BagarNajpomembnejša beseda v Ladaku. Če jo poznate, steosvojili domačina. Pomeni hvala, dober dan, na svidenje,oprosti in tako naprej. In to vse v eni besedi. Spoznalasem jo na potepanju po Ladaku. Vabim vas, da se mina tej poti pridružite. Mogoče celo koga zamika, da joprehodi sam.Perem, sušim, likam – ne, pakiram še zadnje malenkosti,hitim, saj sem šele dan prej prišla s tabora inbrezglavo prekladam stvari z enega kupčka na drugegain tehtam nahrbtnik, da ne bi šlo čez 20 kilogramov.Gojzarji en kilogram + trekerce en kilogram + spalkaskoraj dva kilograma + polartec in flis en kilogram +jopa, hlače in dolge termo hlače naslednji kilogram. Kjeje še vse drugo!? Šmenta, tole bo pa šlo na tesno. Ampaksem potolažena, ko po redukciji postavim nahrbtnik natehtnico, ki pokaže nič več in nič manj kot 16 kilogramov.Pomirjeno zmečem nujne drobnarije še v manjšinahrbtnik, navijem budilko in se zavlečem pod odejo.Seveda spadajo zraven nenehno prebujanje, črvičenjeokrog popka in veliko pričakovanje. Ali bo res moj gojzarpustil odtis nekje v himalajskem snegu? Mogoče blatu?Pesku? Ali v prahu? Kjerkoli že, pustil ga bo!V osrčju LadakhaPo celodnevnem prekladanju po letališčih in letalih prispemov monsunski Delhi. Prebuja se soparno jutro s posameznimikapljicami, pa vendar ni tako nemogoče, kot bi lahko bilo. Težkoverjeti za indijske razmere, ampak šofer našega minibusa je skorajpravočasno na letališču, da pobere nas osem čudakov, ki z nabasaniminahrbtniki pridemo v julijski Delhi. Mi pa po tihem vemo,da bomo naslednji dan že … Dopoldne namenimo deficitarnemuspancu, ki ga mimogrede noče biti, popoldne pa se prepustimodinamični peristaltiki delhijskega prometa in ogabnemu vonju zulic, ki reže v nosnice in seže do občutljivega trebuščka. Sčasomase tudi ta aklimatizira in že zna izluščiti prijeten vonj po ingverju.Medtem ko se trudim najti nekaj, kar je podobno veceju, mimogredezavijem do Rdeče palače, pri sikhih spečem nekaj čapatijev(indijski kruh brez kvasa, pečen v ponvi) za reveže in si na stopnicahdžamije vzamem svojih pet minut. Po hitenju in spretnemumikanju rikšam na ulicah pa je seveda čas za umirjeno večerjov dobri restavraciji. Navdušena sem nad novimi okusi, seveda pasem večerjo okronala še z indijskim strong pivom, ki mimogredestane toliko kot večerja, ampak ni razloga, da ne bi še enega.Telefon ob štirih zjutraj neusmiljeno zvoni, kar pomeni vstajanje,pakiranje v nahrbtnik in hitro na letališče. S sončnim vzhodompoletimo proti Himalaji. V osrčju Ladakha, na skrajnem severuIndije, se v zeleni oazi ob Indu skriva prestolnica Leh. Leži na višini3.505 metrov, oklepajo pa ga visoke gore zahodnega himalajskegagrebena. Višina nas prisili k dopoldanskemu počitku, popoldne pase odpravimo na počasen, s poudarkom na počasen, sprehod pomestecu, ki me je takoj prevzelo. Ne vem, kaj čarobnega se skriva vteh uličicah … Polni vtisov in doživljanja mesteca pa mi dihanje nepusti prav mirnega sprehoda. Težko verjeti, vendar je vsak korakpo svoje naporen. Menda bo jutri že bolje. In tako je tudi bilo. Tridni smo dihali z mestecem in se predajali njegovemu umirjenemuritmu, vmes pa smo naredili še kakšen aklimatizacijski vzpon. Ponekaj dneh smo bili pripravljeni in samo to sem lahko še rekla:»Začenja se zares! Začenja se tisto, zaradi česar sem tukaj! Začenjase treking! Komaj čakam!« Prvi dan je še vedno namenjen aklimatizaciji,zato smo si na poti ogledali slikovit samostan Thiksey in sepovzpeli še do višje ležečega Gotsanga. V poznem popoldanskemsoncu, ki se je bleščalo in lesketalo v neverjetnih oblikah okoliškihgora, nas je spremljevalna ekipa že čakala s postavljenimišotori v vasici (če imamo nekaj razseljenih hiš za vasico) Sumdov narodnem parku Hemis na višini 3.360 metrov. Po ugibanju inpreštevanju smo ugotovili, da šteje spremljevalna ekipa sedemčlanov človeške vrste in 12 konj. Pozneje smo tudi ugotovili, kakoso razdeljene funkcije utečene ekipe: lokalni vodnik Tundup,glavni kuhar, pomočnik kuharja in štirje konjevodci. In za začetektrekinga se spodobi, da se nazdravi s pivom, ki se je po nekemčudežu dobilo v tej »vasici«. Julley!Zjutraj ob sedmih me prebudita zvok zadrge na šotoru in moškiglas, ki tokrat za spremembo z nežnim basovskim glasom vzklikne:»Julley!« In vpraša: »Coffee or tea?« Prvi preblisk, ki mi švigneOsrednje svetišče nomadov Kharnakaskozi glavo: saj ne more biti res – na trekingu dobim v »posteljo«kavo. Verjetno bi mi tisti trenutek zavidala še mami, pa čepravmi želi samo najboljše. Verjeli ali ne, tako je bilo vsako jutro. Pojutranji kavi je čas za pakiranje, ki ni niti približno tako udobnokot doma. V ozkem šotoru se stiskava dve in se skušava uskladiti.Ugotoviva, da se bo treba organizirati in usklajeno delovati, čene, bo to naporna zadeva. Rečeno, strojeno. Dnevne stvari, ki jihpotrebujem za pot, gredo v manjši nahrbtnik, vse drugo v velikega,ta pa v »prasico« (zaščitna nepremočljiva vreča, da ne bokakšnih čudnih dvoumnosti). Pred šotorom me že čaka skleda stoplo vodo, da si umijem zobe, potem pa obilen zajtrk z obveznimijajci, tsampo (pražena ječmenova moka, ki jo domačini pripravijos slanim čajem), sveže pečenimi čapatiji, slanim maslom, medomin verjetno sem kakšno stvar pozabila. Tako! Pripravljeni smo zaprvo etapo našega trekinga. Hodimo po slikoviti dolini mimo šezadnjih nekaj hiš na naši poti. Nekje na polovici poti nas dohitinaša spremljevalna ekipa z natovorjenimi konji, ki prenašajo našoopremo, šotore in zalogo hrane. V počasnem tempu nadaljujemopot do tabora Chuskjurmo na višini 4.070 metrov. Medtem konaši spremljevalci postavljajo šotore, se mi namestimo v jurti(okrogel, kupolast šotor, običajno narejen iz kož in klobučevine),še eni od zadnjih na naši poti. Seveda je treba izkoristiti prilikoin nazdraviti s pivom, ki je eno zadnjih do konca trekinga. Popoldneše aklimatizacijski vzpon na bližnji vrh, s katerega se nam jeponujal razgled na Karakorum na eni strani in zanskarske gorena drugi strani. Po vrnitvi v tabor nas je že čakala večerja in spalismo do jutranjih ur. Tisto noč sem prvič ugotovila (in še kakšno),kaj pravzaprav pomeni spanje na tej nadmorski višini. To ne po-V nomadski vasici, kamor obiskovalci zelo redko zaidejo.Sprejeli so nas s toplim nasmehom in nam postregli z ovčjimkislim mlekom (malo manj okusno), ovčjo svežo skuto (zelookusno), posušeno skuto (okusno) in slanim čajem (bljak).Prelaz Gongmaru La (5.130 metrov), odet v številne barvnemolilne zastavice, ki se predajajo vetru in prenašajo svojasporočila miru, sočutja, moči in modrosti.Sprehod po glavni ulici v Lehu, ki leži v osrčju Ladaka, oklepajo ga visoke himalajske gore.Simbolična meja med indijsko Himalajo in Tibetansko planoto


37 p enapril 2010 13Tibetanska planota – če jo premaguješ v gojzarjih, kar ni videti konca.Prebujajoče se jutro z vonjem po kavi v taboru Chuskjurmo na višini 4.070 metrovmeni osem ur trdnega spanca, ampak spanje po obrokih, pa šetisti čas, ko spiš, se zelo pogosto zbudiš, ker si moraš vzeti novozalogo zraka (strokovno se temu reče periodično dihanje). Vendarje zgodnje jutro, ki se je bohotilo v oranžni barvi sonca, prineslonovo porcijo energije in je bil manjko spanca prejšnje noči hitropozabljen. A si lahko predstavljate, kakšen užitek je popiti kavona skali, okrog tebe pa se dvigajo vrhovi gora nenavadnih oblikin barv v kontrastu z nebeško modrino neba?! Bilo je nedolžnolepo. Pod takim vtisom se odpravimo do našega naslednjegatabora. Pot je bila nenavadno spokojna, pogreznjena v ošiljenoostre stebre, ki so se strmo dvigali in svoje konice moleli visokoproti nebu. Edino, kar je zmotilo umirjenost te poti, so bile divjemodre koze, ki so poskakovale po bližnjih skalah in se pasle naredkih šopih posušene trave. Če pa sem čisto iskrena, je bilo šenekaj, kar je motilo moje umirjeno potovanje v intimnem svetu.Pri hoji navkreber sem bila nenehno zadihana, noge so bile težke,srce mi je razbijalo, da sem ga čutila v vsaki žili. Potrebovala semnekaj časa, da sem ujela ritem, potem je šlo lažje. Najbolj mi jeustrezala hoja z rahlo pospešenim tempom (to pomeni, da se nisemvlekla kot počasen polž, ampak kot malo hitrejši polž). Vsakkorak navzgor je bil naporen in vsak korak navzdol veliko olajšanje.Vendar je bil ta dan korak samo navzgor. Prespali smo v taboruna višini 4.700 metrov. Prespali? Večinoma prebedeli. V tolažbopa naj že vnaprej povem, da je bila to zadnja noč, ki je bila takodeficitarna in zadnji vzpon, ki sem ga občutila kot bolj napornega.Od tukaj je šlo samo lažje. Tudi naslednje jutro, ko smo zagrizliproti najvišji točki, na prelaz Gongmaru La na višini 5.130 metrov.Na vrh prelaza sem prilezla prva, če ne štejem našega vodnika, inse prepustila trenutku zmagoslavja ter se zasanjano razgledovalanaokrog po okoliških vrhovih. V tistem stanju občudovanja seje v meni nekaj prekotalilo, odvalilo, zavalilo … Krokodilje solzeso polnile oči in začele teči po licih. Brez razloga. Samo solze, kiso se lesketale na nasmejanih licih in razkazovale srečo tistegatrenutka. Bilo je lepo. Preprosto lepo. Objel me je občutek, ki gaje težko opisati in podoživeti, vem samo, da sem bila neskončnosrečna. Srečna, ker sem!S prelaza smo se spustili na drugo stran v dolino Nimalinga,ki na dlani nosi 6.402 metra visok Kang Jaze, ki nas je spremljalnaslednjih nekaj dni. Po bližnjem srečanju z nomadi, ki so nampostregli s čajem in bili veseli našega kuhanega krompirja, smopot nadaljevali s hojo po travici, ki je dajala občutek, kot da hodišpo mehki domači preprogi, in z razgledom na pravljične oblike tepokrajine. Prenočili smo v taboru Tahungtse na višini 4.150 metrovmed nesramežljivimi svizci in našimi konji, ki so kot vsako noč »čuvali«naše šotore in zvončkljali med našimi glavami. Naslednji dansmo zapustili dolino reke Markhe in se podali v navidezno spečodolino Langtang, ki nas je budila z večkratnim prečenjem ledenomrzle reke. V takem stilu smo napredovali po dolini in se nevedevzpenjali do višine, ki je v taboru dosegla skoraj 4.700 metrov. Pomrzli in mokri noči, ki je pošteno pobelila sosednje vrhove, smoprečili prelaz Zalung La (5.100 metrov). Mi eni v gojzarjih, debelihjopah, rokavicah, drugi, tisti iz naše spremljevalne ekipe, ki nasje dohitela in prehitela na vrhu, pa v kroksih in japonkah. Kdo birazumel, še manj pa, če ima gojzarje zvezane na nahrbtnik. Ampakoni že vedo. Na drugi strani prelaza pa se je začel odpirati nekolikodrugačen svet. Trava je postala bolj zelena, celo kakšen grmičeksmo uzrli in skoraj sem slišala neslišno govorico konj, ki so seveselili poštene večerje po enem tednu visokogorske »puščave«.Pred nami je bilo nekaj bolj ležernih dni, kar pomeni, da smohodili samo nekaj ur dnevno, vmes več počivali in praznili zalogeiz naših nahrbtnikov. V takem ritmu smo prečkali »mejo« medindijsko Himalajo in Tibetansko planoto ter prispeli v nomadskovasico Dat, ki je bila v tem letnem času prazna, vendar je ponujalav bližini prostor za tabor. Utaborili pa smo se seveda blizu prvegadobrega soseda, ki je bil lastnik jurte, in tako smo po dobrem tednuspet začutili v krvi indijsko strong pivo.Naslednji dan smo prehodili ravnino, ki ji ni bilo videti konca,čas pa mi je krajšal prijeten »klepet« z divjim oslom. Po nekajurnihoji smo se še tretjič in zadnjič spoprijeli z višino 5.000 metrov. Vdveh dneh smo se spustili še do našega zadnjega tabora. Sklepnodejanje je bilo sladko nostalgično z eno samo mislijo: to je to!V naslednjih dneh pa še do Delhija, kar lahko pomeni tudi 13-urno vožnjo za 340 kilometrov in 15 ur na avtobusu med dvema»zanimivima« sosedoma. Eden med njimi je celo noč bruhal, drugipa jokal v mamičinem naročju. Vse smo preživeli in potrpeli, tudipolmetrske luknje in odsekane ceste nad prepadi. To sem vzelakot zanimivo in nenavadno potovanje od Tso Karja do Delhija.Verjetno vas zanima še kakšna ne nepomembna malenkost strekinga. Na primer: kako je s kondicijskimi predpripravami – sopriporočljive, ne pa povezane s pretiravanjem; spopad z višino –pomaga žvečenje kokinih listov, v rezervi je lahko diamox; prtljaga– zahvala gre vsem 12 konjem; pitna voda – prekuhana, z okusompo dimu; umivanje – lavorček vode za obraz, vse drugo pa rešujejovlažilni robčki Pampers; lulanje – v naravi in v »šotorčku« z luknjoin bog ne daj za molilnim zidom; hrana – obilna in okusna s posledičnotremi kilogrami več na tehtnici. Če je še kakšno vprašanje,pa veste, kje me najdete. Verjetno julija na Araratu.Dvomov ni več. Moj gojzar je pustil odtis v himalajskem sneguin me prepričal, da je to tisto, kar si želim ponovno doživeti. Priporočamtudi vsem drugim!Komaj verjameš očem, kaj vse zmore narediti narava, kako sepoigrava in kako nenavadne oblike kreira.Spremljevalna ekipa na višini 5.100 metrov v japonkah inkroksihTrenutek miru in odmaknjenosti za molitev ob molilnem zidu,enem od številnih na potiIn takšna je kopalnica vhimalajskem stilu.Dat, zimsko bivališče nomadov z žrtvenimoltarjemOsrednji dogajalni prostor v taboru – kuhinja in jedilnicaPomivanje posode v takemokolju je lahko tudi prijetnogospodinjsko opravilo.


14 april 2010 pen38jih je odprlArhivi znanih PomurcevEdi Berden, legenda motorizma iz AndrejecRojen Sobočan, letnik 1941,starši so imeli trgovino vLendavski ulici. Mladost jepreživel v Gornjih Petrovcih,kot vajenec finomehanikev takratnem Rafimusu je striciklom vozil po domovihpopravljene radie. Poznejeje bil zaposlen tudi v AMDŠtefana Kovača in Agroservisu.S kolesarskimi dirkami jezačel zelo mlad daljnega leta1963, tekmoval je po Sloveniji,Vojvodini in drugje, in to kar trileta. Pozneje je kolo zamenjalza težke motorje.Leta 1978 je spoznal vslužbi v Agroservisu mladobrhko dekle iz družine znanesoboške vrtnarije Tinev, takoimenovane Bulgarce, Nadicoin se z njo tudi poročil. Nadicaje postala potem sovoznicana prikolici motorja in skupajsta tekmovala vsepovsod vkategoriji veteranov. Nadaje bila tudi pesnica, igrala jeviolino in bila članica skupineGorički klantoši. Živela sta medMursko Soboto in Andrejci.Žal mu jo je usoda iztrgala izživljenja pred sedmimi leti.Osvojil je mnogo, mnogopokalov, priznanj in kolajn.Skupno ima doma čez 100pokalov. Vsako leto je sodelovalpri organizaciji dirk veteranov,ko so se zbrali na AP MurskaSobota in peljali do Goričkega.Sodeluje tudi na vseh dirkahveteranov. Leta 1991 je bilmed glavnimi soustanoviteljiMoto kluba veterani, polegnjega sta bila ustanoviteljaše Jelen in Gomboši. Vsakoleto imajo dve ali tri srečanja.Danes tudi organizirajosrečanje štirih dežel, Slovenije,Hr vaške, Madžarske inAvstrije, ter druga tekmovanjapo Sloveniji.Če hočeš na mednarodnedirke, moraš imeti mednarodnovozniško dovoljenje. Tega padobiš, če si bil prej državni prvak.Dirkati je začel z 22 leti. Vozilje 125-, 250- in 500-kubičnemotorje ter motor s prikolico.Kmalu je postal peti državniprvak Jugoslavije. Aktivno jedirkal 12 let in bi še, če ga nebi prizadela huda prometnanesreča. Zasedal je prva mestain bil večkratni prvak. Celoživljenje je bil motorist – danesje aktiven pri veteranih.DominikaTibautArhivEdija Berdenain DominikeTibautJesen življenja Edi danes preživlja v čudoviti naravi v posebnolepi hiški iz kamna na hribu v Andrejcih. Kot aktivni članveteranov in Strelske družine Andrejci je zelo dejaven in nikolimu ni dolgčas. Dela pa tudi na vrtu in okolici ter prijateljupopravi kakšen motor ali da dober nasvet. Je ponosen lastnik750-kubičnega oldtajmerja Dnjepr s prikolico.Vrnitev na kraj nesreče leta1974 v Reko, k drevesu,kjer je leta 1972 doživelhudo prometno nesrečo,ko mu je na eni izmed dirkdržavnega prvenstva potprekrižala gledalka. Takratse je končala njegova dirkalnakariera. Nesreča ga je zavedno zaznamovala in muspremenila življenje. Danespravi, da je tako moralo biti.Od takrat mu je življenjeodprlo mnogo novih dimenzijin pogledov.Fotografija prikazuje Edija zženo Nadico in hčerko Sonjicov Poreču, ko se je vrnila naobisk iz Nemčije, kjer živi odleta 1993. Avtorica fotografijeje Dominika Tibaut, ki je bilanajboljša Sonjičina prijateljicain še danes imata redne stike.V prostem času je Edi ob dirkahin drugih aktivnostih dostidelal na vrtnariji tašče Tilke,vozil pa ji je tudi sadike zaprodajo po Pomurju. Z družinose je večkrat letno odpravilna slovensko obalo in drugamna morje, na Madžarsko kBlatnemu jezeru in še kam.Danes je ponosen dedek štirihvnukov.Štefan Horvat je oseminsedemdesetletniPrekmurec,rojen v Otovcih,danes pa živi v Višnji Gori.Prav tako kot v Puconcihso mu tudi tam podelili naslovčastnega občana. Polegpodročja elektrotehnike inakustike, na katerem je delalv času Jugoslavije, je svoj časže takrat posvečal inovatorstvuin slikarstvu. Za prvoje do danes prejel več mednarodnihnagrad, za drugopa je zgovoren podatek, daje pred kratkim odprl večkot dvestoštirideseto lastnosamostojno razstavo.Rodil se leta 1932 na kmetijiv Otovcih. Družina se jekmalu po rojstvu preselilav Nemčijo, od tam pa leta1939 v Avstrijo, natančneje vDunajsko Novo mesto, kjerso starši dobili zaposlitev,oče pri kmečkih, mati pa prihišnih opravilih. Tam je obiskovalosnovno šolo. Dobrespomine ima na gospodarjakmetije, ki je imel nanj močanvpliv. »Kot sedemletniotrok sem prvič sedel nabuldoga, najstarejši traktor,ki sem ga vozil. V slabemspominu pa imam sevedahitlerski režim v šoli. Čezčas so se vrnili domov. Leta1944 se je vpisal v GimnazijoMurska Sobota. Kot dijakaso ga Rusi poklicali na deloh Gradu, kjer je delovala enanajvečjih ruskih bolnišnicna Balkanu. »Spomini iztistih časov so živi še danes,«pravi Štefan Horvat, ko sespominja vseh ranjencev,zdravljenja in kirurškegadela brez sodobnih pripomočkovin anestetikov terdodaja: »Tam sem bil medletoma 1944 in '45. Padlo je2800 Rusov. Kasneje sempomagal pri gradnji Spomenikazmage v MurskiSoboti.« Iz časa gimnazije sespomni dogodka, ko je MikiMuster narisal Titov portret.Fantje so ga stražili predMadžari. Ti so ga nato zaprliv prostor pod stopnicami,kjer je ostal cel dan in celonoč brez vsega. Izpustili soga naslednji dopoldan.»Bil sem precej divji, neubogljivin trmast otrok,tudi agresiven.« Ko je prišelleta 1947 v Maribor, kjer jeobiskoval srednjo vajenskošolo za avtomehanika, seŠtefan Horvat:elektrotehnik, inovator in slikarje vpisal na boksarski tečaj.Ukvarjal se je tudi s tekomna dolge proge. »S fanti smose dostikrat stepli in obojemi je pri tem prišlo prav.V Mariboru sem vozil celospidvej in spomnim se, da mije mama kupila motor Puh.«Iz Maribora so ga leta 1952poklicali v vojsko, od koderse je dve leti kasneje vrnil inse nastanil v Ljubljani, kjerje študiral elektrotehniko.Zaradi slabega socialnegapoložaja se je kmalu zaposlilkot šofer in mehanik vcentralnih obratih Slovenijacest,zato je študij sčasomaopustil. Leto kasnejega je prof. Vidmar povabil vslužbo v TelekomunikacijeLjubljana (kasnejša Iskra),kjer je delal v proizvodnjiradijskih sprejemnikov. Žepo nekaj mesecih so gapremestili v razvojni laboratorijakustike, kjer je hitronapredoval in dobil takratninaziv razvijalec. Med letoma1956 in 1961 so pod njegovimvodstvom patentirali 85patentov, še danes pa je najboljponosen na prvi ovalnizvočnik, glasbeni avtomat,ki so ga prodali v Švico, pana lijačni zvočnik in prvosireno proti kraji avtomobilov.Sodeloval je pri razvojugramofona in televizijskegasprejemnika Panorama, kiso ga leta 1961 proizvajaliserijsko. Med tem se je leta1959 tudi poročil. Pravi, daso Prekmurke najboljše kuharicein gospodinje, zato jesoprogo iskal med njimi injo tudi našel – v Vidoncih.Tako se je poročil z AlbinoMatiš, sestro znanega sodnikav Murski Soboti. Leta'60 se jima je rodil prvi sin,pet let kasneje pa drugi.Danes ima dve vnukinji in trivnuke. Do danes so ohranilitradicijo, da se v Prekmurjepogosto vračajo, saj imajohišo na zemlji ob domačiji,ki še stoji.Prva Philipsova tovarnana BalkanuRad se spominja časov,ko so ga po usposabljanjuna Nizozemskem v podjetjuPhilips leta '61 pooblastiliza prav posebno nalogo.Sodeloval je pri prenosutehnologije in proizvodnjev Slovenijo in tako so naČeravno najpogosteje upodablja prekmursko pokrajino, slikaprikazuje Pokljuko.


39 p en»Bil sem precej divji,neubogljiv in trmastapril 2010 15Psi čvrstega telesa z nemško natančnostjoKlub ljubiteljev nemškihovčarjev Prekmurjaotrok, tudi agresiven«arjan Granfol, že tridesetMlet uspešen vzrediteljnemških ovčarjev iz VučjeGomile, je povedal: »V Prekmurjuin v svetu je to najboljrazširjena pasma psov, z njimise najlažje dela. Za razstave stapotrebna slikanje komolcev inmedenice ter DNK-test. Vsakvzreditelj strmi k temu, dadobi dobrega psa, po obnašanjuin konstrukciji telesa.«S tako selekcijsko vzrejo dobiodlične pse; z njimi osvajaprestižna mesta na svetovnihrazstavah.Nemški ovčar je zelo inteligentenpes, ki se ob praviselekciji in vzreji razvije vuravnovešenega in zanesljivegasopotnika. Iz njegovegaobnašanja se razberenjegova nemška vztrajnost,Višnji Gori postavili prvo Philipsovo tovarnona Balkanu. »To je bilo povezano s težavamitako glede prostorov kot tudi delavcev. Šelsem k sekretarju Zveze borcev Slovenije:'Dajte mi neki dom borcev, ki ga ne potrebujete.'Poslali so me v Grosuplje: 'TovarišHribček, sekretar me je poslal, menda imatedom borcev, ki je prost.' Šofer naju je odpeljalv Višnjo Goro. Takoj smo dali gor tablo:Tovarna za visokofrekvenčne elemente zatelevizijo. Čez čas smo dobili kompletnoproizvodnjo zvočnikov, kjer smo razvijaliakustiko, pa tudi proizvodnjo glasbenihomaric, gramofonov, membran, vodil innihajnih tuljav. Zaposlenih smo imeli 140ljudi.« Najprej je opravljal delo tehničnegavodje, ko je obrat prevzela Iskra, pa je postalvodja proizvodnje. Tu je delal do leta1982, ko se je zaposlil v Pozd Elektro servisGrosuplje. Do leta 1990, ko se je upokojil, jebil vodja proizvodnje elektronike in razvoja.Kot delavec je bil zelo vesten, natančen intočen. »Delo sem si vedno razporejal. Spatsem hodil ob desetih, vstajal pa ob šestih.Nemalokrat se je zgodilo, da sem se prebudilnpr. ob treh in se česa domislil. Vstal sem inse odpravil v tovarno ter to tudi naredil.«Inovatorstvo in slikarstvoEna njegovih prvih inovacij je bila, kosta z očetom kmetovala. »Očetu sem rekel:'Jaz bom kmet, če se bova vedla sodobno.'«Tako je leta 1948 izdelal okopalnik koruzein krompirja, ki je bil podoben današnjim:na leseni gredi dva močna tečaja, na vsakistrani nosilec s tremi motikami, spredaj pakolo. Vse skupaj je vlekla krava. Podobno jeoblikoval tudi osipalnik in sadilnik krompirja.»Ko sva orodje preizkusila na otovskiravnini, je nejeveren kmet zmajeval z glavo,češ kaj počneva, saj nama bo krava potacalavso koruzo. Na koncu je imela najina koruzaveč storžev, saj je žival koruzo redčila.«Že v tovarni se je posvečal svojim izumom(ne le v vlogi izboljševanja proizvodnje) inslikarstvu, to pa sta postali glavni aktivnostipo upokojitvi. Lani je tako praznoval petinpetdesetoobletnico likovnega ustvarjanja,ob tej priložnosti je imel 242. samostojnorazstavo v Puconcih. Pogosto upodablja slovenskopokrajino, še posebno rodno Goričko.Likovni kritiki mu priznavajo mojstrstvopri upodobitvi dreves, oblakov in sončnihzatonov. Leta 2000 se je kot edini Slovenecudeležil olimpijade izumiteljev Genius vBudimpešti. Za štiri inovacije je prejel pokal,za eno pa tudi medaljo Geniusa. Nagrade zasvoje inovacije je prejel tudi drugje po svetu,npr. v Pitzburgu in Nürnbergu. Leta 2003 jeprejel srebrno priznanje za inovacije Območnegospodarske zbornice Ljubljana.Njegovi izumi so tudi okoljsko in energetskonaravnani. Patentiral je filter zapridobivanje t. i. žive vode, ki ima, takoHorvat, orgonsko energijo, na telo pa delujeblagodejno in z učinki antioksidantov. »Orgonskaenergija je kozmična energija, ki jenasprotna električni. Tisto, kar je za električnoenergijo izolacija, je za orgonsko energijoprepustno, in kar je za orgonsko ovira, je zaelektrično prepustno.« Izdelal je tudi vrstoenergijskih zaščitnih medalj, ki vzpostavijokonstantno energetsko polje, ki človeka ščitipred negativnimi vplivi. Omeniti velja tudienostranski magnet, ki ga kot zaščito protisevanju nalepite na hrbtno stran mobilnegatelefona. »Kot elektronik sem navdih črpal izdela Nikole Tesle. Leta 1989 sem dobil prvozlato medaljo za biozener, varovalno plošco,ki ščiti prostore pred zemeljskim sevanjem.Prodal sem jo Nemcem. Plošča, ki se vzida vvsak vogal hiše, jo za zmeraj zavaruje prednegativnim, tudi računalniškim sevanjem.Lahko pa se postavi tudi na sredo bivalnegaprostora.« Pri uresničevanju inovatorskih inslikarskih projektov mu pomaga dr. BrankaBerce Bratko.Doma v Prekmurju hrani več sto eksponatov,ki jih je uporabljal pri razvojnih projektihin inovacijah. V prihodnosti jih želi postavitina ogled v muzeju elektronike in elektrotehnikev svoji rojstni hiši v Otovcih.Iztok Štefaneckar pa mora lastnik z vajamiizkoristiti in se psu vsak danposvečati, ker potrebuje dostigibanja in pozornosti svojegagospodarja. Če ga dovolj zgodajizurimo, je zvest, poslušenin pogumen družinski član.Pes mora biti uravnovešen,povsem sproščen, pozoren,vodljiv in nenevaren, samozavestenz izraznim nagonompo plenu.Za dobro žival je potrebnadobra hrana. »S hrano regulirašpasji videz. Doma prehranjujemvsako žival drugače,breje ali doječe samice, mladiče,plemenjake, stare pse,«je povedal Robert Lainšček,lastnik psa Hulka ter samicMegi, Roni in Kore. Vsak danse z ženo Tanjo, sinom Matjažemin s štirimi psi, ki so khiši že prinesli kup pokalov inpriznanj, odpravi na rekreacijov naravo.Ta šola je pasja»Pomembnost šolanjapsov je usposobitev živali zaživljenje v urbanem okolju,«je povedal Marjan Granfol, kije vodja šolanja psov v Klubuljubiteljev nemških ovčarjevPrekmurja. Gospodarji in njihovipsi se vsako nedeljo dopoldanzberejo v Vučji Gomili,kjer se na začetku pasjih učnihur vsak lastnik s štirinožcempostavi v vrsto, drug za drugim.Lastniki v prijateljskemvzdušju sodelujejo v skupini,kjer so začetni tečajniki intisti na nadaljevalnem tečaju.Do pozdrava vlada tišina. NakarMarjan začne z vprašanjivsakemu posamezniku, naprimer ali je s psom dosegelučne uspehe od prejšnjegasrečanja, je opazil težave alinapredek psa. Drugi poslušajoin se pri tem učijo. Vodja šolanjase z zanimanjem posvetivsakemu lastniku, opazuje psaMarkerTadejGranfolmed vajoobrambe.in zato dobro pozna zmogljivostvsake živali. Sledijo vaje izposlušnosti, pri tem človek inžival upoštevata red in ubogljivost.Pri živali sta pomembnanjen tempo in razumevanjeposameznih ukazov. S čutnoslušnimivajami dosežejo pripsu, da se ta hitro odziva napovelja in upošteva vso okolico.Po vsem tem pa izpeljejoše vaje za obrambo, ki se je neudeležijo vsi psi. Mentor tegaje Marjanov sin Tadej Granfoliz Gančan, lastnik mlade nemškeovčarke Nare.Tridesetletnik, ki ob očetoviodsotnosti opravlja tudinjegovo funkcijo, velja zaperspektivnega inštruktorjain se specializira za markerja– inštruktorja za urjenjepsov za obrambo. Brez strahupogumno pripravi psa, daskoči na roko, ki je zaščitenaz debelim materialom, jomočno ugrizne in je ne spusti.Pri tem je pomembno, da joPrvi od desnestoji RobertLainšček,drugi jeMarjanGranfol,vodja šolanjapsov v VučjiGomili, tretjije TadejGranfol,četrti jeKolomanBenko inpeti ZvonkoPostružnik.čim manj trga. Izpusti jo šelena ukaz.Šampioni so v PrekmurjuV Sloveniji že vrsto let velja,da so najboljši nemški ovčarjiv Prekmurju. »Če ni Prekmurcevz nemškimi ovčarji, potemtudi ni dobre in zanimiverazstave,« so povedali lastnikipsov v Vučji Gomili. Prav s tegakonca države je na razstavahnajveč ovčarjev. Marjan Granfolje povedal: »Bil sem že natolikih razstavah v Evropi,da poznam vsako evropskomesto.« Vzor vsem priznanimrejcem te pasme po svetu jereja v Nemčiji, kjer so velikein ugledne psarne in inštitutza nemške ovčarje. Vsakrodovniški nemški ovčar nasvetu je vpisan v knjigo, ki jev Nemčiji.Po 35-letih Mure je pesnajboljši prijateljKoloman Benko iz Martjanec,dolga leta zaposlen v tovarniMura, je peljal samico naparjenje kar v Bad Neustadtpri Kölnu in za osemenitevplačal devetsto evrov. To pazato, ker je bil pes aktualensvetovni prvak in vreden tolikokot dober nov mercedes.Mnogi so menja, da je vsakpes podoben svojemu gospodarju,ne le po značaju, temvečto drži tudi za videz. Torejza lastnike nemških ovčarjevlahko zapišem, da so moškitreniranih teles, jeklenih pogledov,močnih ramen, imajodosti občudovalk, žametnelase in so, skratka, cool.BojanZadravecKolomanBenko seje potem,ko je ostalbrez službev Muri, šebolj poglobilv vzrejonemškihovčarjev.Nemškiovčar jesrednjevisok, rahloiztegnjen,močan inmišičast pes,čvrstegatelesa.


16 april 2010 pen40To je onAnton BalažekZgodba z naslovnice Naj… Pomurec 2009Od zgodnje mladosti sem si sam služil zažepnino. Delovne navade so pogoj, danekaj ustvariš in se oblikuješ. Odraščali smobrez računalnikov. Veliko časa smo preživeliv naravi in vzljubili šport, predvsem nogomet,ki smo ga igrali vedno in povsod. Nogometniklub Nafta je bil zakon, igrišče pa drugi dom.V srednji tehniški šoli smo se naučili natančnosti,tehničnega risanja in načrtovanja. Medpočitnicami smo izdelovali kovinske ograje inse postavljali pred vrstniki iz poklicne šole,češ tudi mi znamo variti. Sanjal sem o študijuekonomije. Z veliko odrekanja sem ta cilj dosegel.Znanje je nekaj, kar te krepi, zlasti če gaprenašaš na druge. Nihče ti ga ne more vzeti.Pridobljeno znanje pa nima prave vrednosti,če ga nenehno ne nadgrajuješ. Spoznal sem,da je poznavanje tehnike in ekonomije dobrakombinacija za delo v gospodarstvu. Slednje jenepogrešljiva izkušnja in dejanski stik z realnoekonomijo. Večina mladih drugače razmišlja.Delo v gospodarstvu jim ne predstavlja pravegaizziva, pa tudi priložnosti za takšno zaposlitevniso prav pogoste. Po več kot desetih letih delav gospodarstvu sem spoznal, da je zanimivatudi tista plat ekonomije, ki je bolj povezanaz regionalnim razvojem in podjetništvom. ŠtipendijaMinistrstva za gospodarske dejavnostiRepublike Slovenije je bila odločilna za vpis namagistrski študij, ki mi je odprl nove dimenzijerazmišljanja. Politična ekonomija me ni prevečzanimala, kljub temu sem postal politik.Raje kot županovanje imam ekonomijo, ki jopri svojem delu tudi veliko uporabljam. Obpolitičnih izkušnjah so za župane pomembnetudi strokovne kompetence.Politične izkušnje sem si nabiral v okvirulokalne samouprave in poln zanesenjaštvasanjal o lepši prihodnosti teh krajev. O temje verjetno sanjal tudi moj dedek, ko se je izPolane preselil v Lendavske Gorice in večkratodpotoval na začasno delo v Ameriko. To je šeza današnje čase občudovanja vreden projekt.Začasno je v Avstriji delal tudi oče. Navezanostna domači kraj je bila pri obeh premočna, dabi se odločila zapustiti ga. Takšna in podobnaje bila usoda številnih Prekmurcev. Številne sozgodbe o »dobrih ljudeh«, ki so si želeli živetiin delati v domačem kraju. To je preprost inlogičen cilj pomurskega človeka, ki je tudidanes zelo aktualen. Lahko ga vzamemo kotpolitični cilj pokrajine ob Muri, ki se ubadaz globokimi strukturnimi problemi. Takšnienostavni cilji so težko razumljivi za političnecentrale in okolja, ki nimajo tovrstnih problemov.Če je lepo živeti in delati v svojem kraju,je pravi privilegij delati za svoj kraj in ljudi, kijih večinoma osebno poznaš.Za županovanje sem se odločil zaradi spoznanja,da znanje in ideje niso dovolj. Potrebnaje tudi avtoriteta položaja, da bi ideje lahkouresničevali. Ta prinaša tudi bremena odgovornosti,sprejemanja odgovornih odločitev vprid ljudem, ki so ti to funkcijo zaupali. Vsemne moreš ugoditi, zaradi tega so pomembniobjektivno presojanje, doslednost in občutekza potrebe ljudi. Posebno pozornost posvečamtistim, ki potrebujejo pomoč, spodbudoali zgolj možnosti za to, da uresničijo svojesanje. Srečujem tudi takšne ljudi, ki imajocilje in dobre ideje, niso pa pripravljeni pravveliko storiti za njihovo uresničitev. Rezultatna volitvah je tisti, ki ti pove, ali si svojeposlanstvo dobro opravil in ali je smiselnonadaljevati delo, ki ga začasno opravljaš. Samsi postavljam visoke cilje in sprejemam izzive.Praviloma sem zaposlitev zamenjal, ko semopravil določeno nalogo, dosegel zastavljenecilje, izgubil motivacijo ali čutil, da me okoljeomejuje. Svojih principov ne bom spreminjal.Neopravljenega dela je še veliko. Ko bo čas zaspremembo, si želim naslednika, ki bo sposobenodgovorno prevzemati breme te funkcije.Z veseljem se bom ozrl na prehojeno pot in seiskreno veselil vseh novih uspehov te pokrajine.Za vsakim dežjem posije sonce, tako bodotudi za Pomurce prišli lepši časi, če si bomoto dovolj želeli!Znanje, kako se spopasti z reko, so dobili od starejšihPripoved staroste ižakovskega büjranjaFranc Vučko: »Büjraš je bil človek, ki je bil ob pravem času na pravem mestu«Ižakovčan Franc Vučko se pritožuje nadtem, kako mu je Mura vzela zdravje, inpravi, da bi bil brez nje pri petinosemdesetihletih še pravi junak. Zdaj pa tako kot njegovažena previdno hodi z opornicami od hišnihvrat vzdolž po dolgem dvorišču. Vučko jesvoje življenje posvetil boju z reko, da ta ne bispodkopavala brega in se približala naseljem.To opravilo je prevzel od svojih prednikov, kiso se navadili živeti ob tej kruti reki. Nekaterimistiki pripovedujejo, da so Muri – demonutemnih sil, v katero so med vojno podvomilicelo Nemci in Rusi – v davnini žrtvovali ljudi,da ni več spodkopavala brega.Franc Vučko, rojen leta 1925, je torej edenizmed tistih, ki so se spopadali z reko in sojo morali zato dobro poznati. Njegov oče seje bal, da bi reka odnesla še tisto malo, kar jezraslo na zamočvirjeni zemlji. Pri hiši je bilonamreč kar deset otrok, danes pa živita samoNa ižakovskih Büjraških dnevih poteka prikazizdelave volšlinov. Skrajno levo je nekdanjidelovodja Franc Krapec, desno od njega jevztrajen Vučko.še Franc in v Franciji sestra Mica. Z reko se jespopadal že mali Francek.Ko je Mura poplavljala, si je iskala novepoti in delala ogromno škodeKo je bil Franc otrok, je Mura pogosto poplavljalain o poplavah so mu pripovedovaliže njegovi predniki, ki so ga naučili, kako seukroti reko, kako se büjra. Od kod se je vzelta glagol, mi modrooki Franc ni znal razložiti:»Tako so govorili že naši starci.« Da jenekdo lahko postal büjraš, so rekli takole:»Če znaš plavati, potem greš delat, če ne, pane.« Za to opravilo je veljalo še naslednje:Büjraš je bil človek, ki je bil ob pravem časuna pravem mestu. Naloga njegove žene pa jebila poleg skrbi za domačijo, da je možu prinašalaskromno malico. V cekarju je njegovaMarija tako kot druge ženske nosila: »Tisto,kar je katera imela doma, mogoče samo koskruha in namaz. To je bilo dovolj, da delavecni ostal lačen.« Marija je že kot dekle nosilahrano svojemu očetu Tuniju Radošiču, pravtako znanemu, trdnemu büjrašu, očetu sedmihotrok. Nekje leta 1940 je z malico v rokistopila na truplo mrtvega vojaka. Bog si gavedi, ali je bil z vzhoda ali zahoda, ali je imelsfastiko ali zvezdo. Groza trupla jo je pregnalavstran. Teh je bilo tam nešteto. Na reko innjene skrivnostne gozdove imata Vučkovaneštete spomine. Tam je Marija kot deklicana usnjenem povodcu vodila pisanega psa,pokritega s telovnikom, ki ga je za bombonesprehajala beltinski grofici. Med tem je ženskamodre krvi kot modra žaba zaplavala v murskivodi ali se je na Otoku ljubezni sestala spostavnim ižakovskim mladeničem. Pravijonamreč, da so zaradi tega kraj poimenovalipo večni besedi – ljubezen.Tudi ljubezen v Murski šumi zna biti mistična,tako kot so še danes prelepe murske vileali džileri. To je duh pokojnega geodeta, ki je vBüjraši so prišli po novo šefo k mojstru Ostercu v Veržej. Franc stoji tretji z desne v zadnji vrsti.Posnetek je nastal v začetku sedemdesetih.času življenja nekomu načrtno napačno izmerilzemljo in ga pri tem oškodoval. V onostranstvuje njegova vest nemirna in se zato kot žarečagmota pojavi na merjeni površini. Pripovedujejo,da se džileri dvigajo iz murskih močvirij.Nekateri razlagajo, da je to v resnici plin, ki jeušel iz močvirja in se vnel. Toda kako to, da sojih videli tudi daleč vstran od močvirij in rek?Ponoči so videli, da je iz zemlje udaril plamen,ki je po nekaj migljajih izginil. Ljudje so nato rekli,da cveti denar. Priči, da džileri zares pridejoiz onostranstva, sta tudi Marija in Franc, todadenar, ne papirnat ne kovan, ni prišel do njijupo kratki in lahki poti. Treba se je bilo boriti zakruh, ki je prišel iz žita, če tega prej ni odneslareka. Tako se je zgodilo nazadnje leta 1972, vnoči pred ižakovskim proščenjem. Ostali sobrez žetve, brez vsakdanešnjega kruha.Pauše, volšlin, šefa …Franc je pripovedoval, kako je potekalazajezitev Mure, da ta ni prodirala proti vasi.Dolge snope vej, imenovane pauše, so povezalimed seboj, jih namestili ob rečni breg in mednjenavozili kamenje. Turnjač ali volšlin sospustili ob rečni breg z namenom, da je utrjevalkopni del in ga je čez čas preraslo rastlinje.Kasneje so Murin breg varovali z betonskimikvadri, ki so ji polagali na volšline. Od bregaproti sredini so nastajale rečne traverze, kjerse je razbijala moč rečnih valov in vrtincev.Osnova za traverzo so vošlini, torej pauše inrečni gramoz. Voda pa je tam zravnala svoj tok.Po reki so se büjraši prevažali s trinajst metrovdolgim transportnim čolnom šefo, na kateri soprevažali tudi material za büjranje.


41 p enapril 2010 17Ko je drevo najlepše cvetelo,je prišla dolga in mrzla nočNa cankovskem pokopališčusta se skupajsprehajala tamkajšnji županKarel Vogrinčič in Pavla Šadl,potomka veleposestnikovŠadlov in Čahukov. Zgovorenžupan je pri Pavli z zanimanjempoizvedoval o preteklostiobčine in zgodbah, kijih zaznamujejo nagrobniki.Na koncu pokopališča stase ustavila pred majhnimmarmornatim belim spomenikom,na katerem je napisv nemščini: Tukaj počiva našljubljeni otrok Bela Pollak,rojen 24. septembra 1889,umrl 25. novembra 1894. Počivajv miru! Predniki PavleŠadl so bili sosedje židovskimtrgovcem Pollakom,zato o njih ve marsikaj, karje slišala od staršev.Iz matičnih židovskihknjig, ki jih je konec 19.stoletja pisal soboški rabinGoldman, smo izvedeli, daje bil petletni Bela rojen vLendavi kot prvorojenec,sin Sigmunda Pollaka in KatiNeuman, rojene Cankovčanke.Neumanova je bilanečakinja radgonskega veletrgovcaMorica Neumana.Katin mož, Sigmund Pollak,je bil Lendavčan in tam stase poročila. Njun drugi sinLeopold, rojen leta 1897, jepo starših prevzel trgovino.Leopoldova žena Ilonka, rojenaleta 1903, se je po porokipreselila na Cankovo iz Nagykanizsena Madžarskem.Njuna otroka sta bila leta1927 rojena Klara in osemlet mlajši Alfred. Njihovoživljenje je bilo srečno, nevedoč, kaj se kuha v evropskemkotlu. Pavla Šadl namje prinesla fotografijo, nakateri za ograjo stoji njen očeFranc in ob drevesu sosedLeopold Pollak. Na cvetočemdrevesu sta otroka Alfred inKlara, ki bi bila letos staratriinosemdeset let. Kdo sedanes najbolj spominja tedružine?Oglasil sem se pri Cankovčanuin županovem soimenjakuKarlu Vogrinčiču,lokalnem in amaterskemzgodovinarju, in njegovidobrodušni ženi Danici. Tase je takoj spomnila svoježidovske vrstnice, prijateljicein sošolke Klare. Toje bilo dekletce z dolgimi,gostimi lasmi in vedno v lepioblekici, kakršne se je dalokupiti v mestih. Skupaj stase igrali, nagajal pa jima jeKlarin mlajši brat Alfred, zvzdevkom Pubi. ŠestinosemdesetletniKarel se dobrospominja časov, ko je hodilkupovat v židovsko trgovinoz mešanim blagom: »Nenavadnose mi je zdelo, da stase gospod Pollak in njegovavitka in lepa soproga medseboj za pultom vikala.«Danes se zdi večini tak načinkomuniciranja čuden. Ko seje bližalo nacistično zlo, sojima nekateri domačini vbunkerju ponujali skrivališče,vendar je bil elegantenin po rasti visok gospod prepričan,da bo vojne kmalukonec. A v aprilski noči ježidovski dom ostal prazen.Ferdinand Neuman, sin Morica Neumana, fotografija iz leta 1930 (Iz avtorjevega arhiva)Vogrinčičeva se spominjatazakonskega para, ki seje z roko v roki sprehajal pocankovskih ulicah. Mož s črnimplaščem in meščanskimklobukom je bil Moric (rojenleta 1863), nekoč ugledenmeščan avstrijske Radgone,poleg je hodila Berta (rojena1874.) Neuman.Leta 1888 je Moric skupajz židom Juliusum Rosenbergomustanovil podjetjeRosenberg & Neumann, kije trgovalo z deželnimi produkti:z moko in semeni, patudi z bakrom, kositrom,živalskimi kostmi in krznom.Z napredovanjem v vojaškegaveletrgovca za tamkajšnjihuzarski regiment se je MoricNeumann uveljavil tudiznotraj radgonske družbe.Neumannov sin Ferdinand jev začetku 20. let prevzel družinskopodjetje in poleg tegaskonstruiral mehanski mlin.Za ta stroj je imel v Avstrijimonopol. V času naraščanjaantisemitizma v Prvi avstrijskirepubliki družine Neumannniso nadlegovali. Koso prišli leta 1938 v Avstriji naoblast nacisti, je bila edinajudovska družina, ki je živelav Radgoni, družina Neuman.Šele z vkorakanjem nemškihenot v Avstrijo se je to spremenilo.Sina FerdinandaNeumanna so skupno s šenekaterimi drugimi – predstavnikidomovinske frontein znanimi nasprotniki nacizma– takoj zaprli in muodvzeli premoženje.V Radgoni so se za družinoNeuman začeli težki časi ingestapo je vsake toliko časaaretiral katerega od njenihčlanov. Namen je bil zagrenitiŽidom življenje v Avstriji inNemčiji in jih prisiliti k izselitvi.Po pogromu v kristalninoči novembra leta 1938 sodružini Neuman nacističneoblasti v Radgoni ukradleves nakit in denar, podjetjepa zaplenile. Starša Moricin Berta Neuman sta ostalav Radgoni, na Hitlerjev rojstnidan 20. aprila leta 1940pa so ju nacizmu naklonjeniRadgončani pregnali domadžarske meje pri Zenkovcihin sta se preselila naCankovo, kjer je imel Moricsorodnike. V Mauthausnu jebila pod Adolfom Eichmannomustanovljena posebnaenota tudi za Madžarsko,ki je v naslednjih tednihpreiskala državo ter 438.000Židinj in Židov odpeljala vsmrt. Moric in Berta sta biladeportirana v Auschwitzskupaj z družino Pollak. Odnjih se ni vrnil nihče, živijopa v spominu nekaterihCankovčanov in na dvehfotografijah.Bojan ZadravecPollak – CankovaFranca in Marijo Vučko iz Ižakovec je Mura resničnozaznamovala že v otroških letih.Leta 1927 jejugoslovanska oblastnamenila denar zaregulacijo MureDa bi z ženo lažje preživljalasvoje štiri otroke, se jeFranc po drugi svetovni vojnizaposlil kot hidrotehničnidelavec, saj je büjraštvo postalodržavna služba. Dnevnanorma je bila petnajstpauš, a so jih vedno narediliveč. Po Muri od Šentiljado Benice so predvsem popoplavah izvajali tudi vzdrževalnadela.Medtem ko je njegova petlet mlajša Marija gospodinjilain vodila manjšo kmetijo, jebil Franc vse leto v službi vnaravi, tudi v največji zimi jemoral biti v toplih oblačilihin v pripravljenosti. »Zaraditega me zdaj vse boli intežko hodim,« je z globokimglasom potarnal starostabüjrašev, ki ga spremljajoopornice. Vendar pa kljubsvoji starosti in težkemu deluv vseh vremenskih razmerahnima kaj dosti sivih las. Francse je upokojil na svoj petinšestdesetirojstni dan, popetintridesetih letih službe.Danes se oba razveselita,ko se okrog njiju zberejo njuništirje otroci: Bernard živina domačiji, Marija v Turnišču,Franc v Murski Sobotiin Štefan v Žižkih. Tako kotse je büjraštvo prenašalo izroda v rod, tako tudi zakoncaVučko rada pripovedujetasvojim potomcem o življenjuz Muro, murskih ribah in zeliščih,ki jih je človek nabiral,da je od sebe pregnal zle sile.Čremsa je imela pri našihprednikih pomembno mestov kulinariki v spomladanskihin poletnih mesecih. Vučkoveizpovedi so zanimive zaetnologe in ljudi, ki si motiveza pisanje jemljejo iz te čarobnereke in njenih logov.Vsako leto se udeležita tradicionalnihBüjraških dnevovv Ižakovcih, kjer domačiniprikazujejo, kako so se nekočbojevali z reko. Franc si želi,da bi mu naslednje leto šebilo naklonjeno zdravje in bise lahko udeležil büjraškegadogodka, ki je samo prikazhude ure ali grožnje reke,nedaleč od svojega doma.Bojan ZadravecSlovenija ma talent. Oddajaka jo skoro si gledajo. Kak je nebi,vej nam pa da ka se smigemo z lidij,ka s sebe norčeke delajo. Pa ta kaplemo,kak nešterni lipou popevlejo, pa plešejo,pa koše davlejo, pa še sefele drüjgo.Malo več talenta bi lejko mela blondgospa v komisiji, bar za slovenščino.Se te lepo je biti miljonare, pa kmetije,pa trenutke resnice, pa talente k nan vozijoz ameriškoga pa britanskoga tržišča.Tan je tou fejst moderno. Svet je gratotakši, ka bi najrajši se od douma prejkračunalnika napravili. Edino drüženjeso obiski velki nakupovalni centrov. Tanpa se majo. Kino, bowling, avtopralnico,kafič, lekarno, frizera, cvetličarno, ka oddrüjgo baut nemo gučo. Seveda majo tüdiigrišča za deco. Trbej si male bodouče kupcevzgajati. Naš ati sigdar pravi, ka da ta idemof te velke centre pa te doma vö skladamo, bilejko najmenje brez 80 posto tistoga ka smoküjpili, čista dobro pa merno živeli. Če je pa lise v akciji, pa skoro šenki. San pa prepričani, najnan še takše labuške z 75 ali pa cilou 80 % popustonponüjajo,samo či nekše nalepke zberemo, ka še izdana njij lipou zaslüžijo. Pa nan te kak naročeno prijde,da nan dajo takše oddaje ge navijamo za koga, s kentrpimo, se smiđemo ali pa đoučemo. Ne ven kama se toupela. Samo se mi nikak ne vijdi. Jankovič pa vište Ljubljanirikta nej samo ultra mega giga nakupovalni center liki šestadion pa dvorano coj. Aha f ton je keč! Še več zabave.Samo što pa ka de špilo f toj dvorani pa na stadioni je paena velka neznanka. Mogouče do pa talente tan snemali.Talente ka se v našoj Sloveniji dela. Ka se se dela s pejnezka ji sakši mejsec doj potegnejo zaposlenin, pa na koncileta še v obliki dohodnine, pa pri sakšon nakupi v oblikiDDV-ja. Pa tak dale pa tak naprej. Pa kak smo državljaniSlovenije doubili znankar najdrakše avtoceste f Sloveniji,kak mamo znankar najdrakše bolnišnice. Stavbe mislin.Za mašine pa te fektajo, ka so se pejneze spič…li že prigradnji. Na bruhanje mi ide, da vijdin tiste akcije, ka se za touali pa ovo bolnico küpuje te ali pa of mašin. Za cigle pa strejo,pa okna, pa plastične korine pa nišče ne spitavle, kelkokratso preplačani. Pa ka še od Patrij sploj nemo gučo. Mamo mijtalentof puno. Samo malo poglednimo. Od drüjge svetovnevojne je mijnolo 65 lejt. F Sloveniji pa še zaj naši talenti nevejo šteri so jo gvinali. Talenti nas vodijo. Se spomniteJanše. Neizmeren talent. Inda je bil malo zaprejti, paje stoga takšo sceno napravo, ka še zaj ženje sadove.Če se dobro spomnin je tüj Tito mel te talent ka jev zatvori bil. Pa toži se rad naš Đanči. Najrajšibi se tiste toužo, ka so nej volili za njega preddvema letoma. Tou je po mojen njegof najvekšitalent. Se še spomnite talenta Erjavca? Što jelejko tak nasmejo Slovenijo, kak on s svojimiizjavami. Pa talent Pahor. Pa njegove izjave.Fčasi je takši kak če bi spil gajbo energijskihnapitkof, če nej kaj üjšega. Pa njegovi ministri.Vej so pa kak na »Slovenija ima talent«.Borči gumbo stisne pa adijo minister. Samoon se je uvrstil se v drugi krog. Ministri pa cepajokak müje. Smo medten doubili novoga kmetijskoga.Mogoče do pa zaj kmetje Židan-e volje f Sloveniji.Pa si poglednimo najbole prejgnjo policajko f Slovenijo.Ona ma več talentof. Eden so modni presežniki.Jo je štoj že kda vido dvakrat v iston kostimi? Do togaka s svojin šoferon kaže kak trbej skoro 180na vörobisneti po avtocesti. Nega kaj. Zmagovalka prvogapolfinala.No tak vište kak so trufili s touf oddajof. Nejde sesamo za ove ka tan v drami nastopajo ide se za se kanas obkroža. Slovenci smo talentejrani narod. Pa mipokažte vekše talente kak slovenskoga delavca, kaje po možnosti v bloki z dvojof decof pa brezposelnofženo doma. Kakše talente se on ma, ka prežive mejsec,se položnice plača, pa ka njemi mogoče za dvej pijvipejnez ostane.No dragi moji talenti, tou bi bilouse za gnes. Vij pa v nedelo ne pozabte,ka ne gledate nikše talente na tv.Talenti smo mij si.


p en18 april 2010 42Nagradna križankaOd 28. IV.do 27. V.HOROSKOPENPripravlja: Agencija HogodZa mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezenOVENTEHTNICA(23. IX.–22. X.)(21. III.–20. IV.)Lep dogodek vas bo navdihnil, da svoji ljubeznipripravite nekaj veličastnega. Tisti, ki se meša vvaš posel, vas bo ob vsem spravil še v nerodenpoložaj. Takrat ostanite mirni, ne reagirate,pozneje pa pripravite protiudarec. Treba se bosprostiti in ne mislite, da imate prosti čas samozato, da ga posvečate drugim. Enega naslednjihkoncev tedna bodo pokvarili družinski problemi.14. maja zvečer izključite mobitel.Pred akcijo razmislite, kaj pravzaprav želite.Občutili boste, da se vam vrača energija, zato lahkopripravljate večji podvig. Če čutite potrebo,da se nekoliko umaknete, naredite to po praznikihČas, ko si lahko zaželite nekaj lepega. Če sisami ne privoščite dobre želje, ne pričakujte, dabi jih uresničili drugi. Strah je odveč, ravno takorazmišljanje, kaj se spodobi in kaj ne.BIK(21. IV.–21. V.)Ni dvakrat za reči, da se boste na novo zaljubiliin nekaj v zvezi s tem spremenili. V problemese boste zagrizli ustvarjalno in z optimizmomin na koncu ugotovili, da stvari niti niso takoslabe, kot je kazalo na prvi pogled. Sicer je predvami spremenljivo obdobje, ko bo le prijateljstvosvetlejša točka. Niti slučajno ni čas, da bi sezamerili nadrejenim, raje malo sklonite glavo.Malo se povlecite in delujte »iz sence«.ŠKORPIJON(23. X.–21. XI.)Izognite se sporu z ljubljeno osebo, delujtepomirljivo in ne dovolite, da se vmešavajo tistiiz vaše bližine. Čas dobrih idej, nato kratkoobdobje, ki bo za sabo potegnilo slabo voljoin pesimizem, morda pa celo prinese kakšnokritiko. Izognite se nepotrebnemu zapravljanju,pravzaprav ostanite doma, ne hodite v trgovino.Zvezde pravijo, da je konec aprila ali začetekmaja čas za romantično srečanje ali potovanje.Storite nekaj!DVOJČKASTRELEC(22. V.–21. VI.)(22.XI.–21. XII.)Na osebo, ki jo spoštujete, se boste tudi čustvenonavezali. Prihaja obdobje, ko boste razmišljali ostvareh, o katerih po navadi ne razmišljate, zatose bo odprlo nekaj novih smeri. Pokazala se bomožnost za dodaten zaslužek, pred tem krajšeobdobje nervoze in dvomov. Morda bo ravnota notranji nemir spodbudil novo pot. Imatepravico, da se odmaknete od ljudi, ob katerihse slabo počutite.Ni časa za dolgo razmišljanje, dvome in čakanje,da se stvari premaknejo same od sebe. Zaradinapake, ki so jo naredili drugi, se boste ponepotrebnem razburjali, čeprav jo boste delnoplačali tudi sami. Čenče nastajajo v bližini,morda v sosednjih prostorih. Čustev ne zadržujtev sebi, lepo sproščeno jih pokažite, odziv bopresenetljiv. Stvari, ki so se vam zdele utrujajočein dolgočasne, imajo svoj pomen. Za prvi korakbo potrebno malce hrabrosti.RAK(22. VI.–22. VII.)Posvetili se boste partnerju in pripravljeni boste,da razrešite problem tako, kot želi on, ne bostepa razrešili ljubezenskega problema drugačnevrste, ker ne bo dovolj samozavesti, poleg tegapa bi morali natančno vedeti, kaj bi radi oziromakaj pričakujete. Sicer se odpirajo nove poti, zatovam ne bo dolgčas. Obeta se manjša finančnainjekcija. Prosila vas bo za uslugo, vendar dobropremislite, za kaj gre in kakšen bo konec.LEV(23. VII.–22. VIII.)Izogibajte se sporom, ki jih neti energični Mars,ker trenutno ne potrebujete vojne. Povečaneobveznosti bodo dokaj razburkale zatišje insprostile verigo zapletov. Vse skupaj bo nekolikonazadovalo, srečali se boste z nelojalnokonkurenco. Urejanje doma vas bo razveselilo,oni pa bodo občudovali vaš elan in smisel.Tempo življenja bo hiter, časa za počitek ne bona pretek. Možne želodčne težave in občasnonemirno spanje.KOZOROG(22. XII.–20. I.)Ne skrbite, če so se vam v zadnjem času dogajaleslabe stvari. Prijetno srečanje bo lahkoimelo dolgoročni značaj. Vsekakor pozitiven.S prijatelji in poslovno boste dobro shajali, prireševanju ljubezenskih problemov pa se vambo opletal jezik, kot da bi bili popoln začetnik.Malo več gibanja! Odprite se novostim, vendarposkrbite za ravnotežje med novim in starim.Stvari, ki jih ni nujno reševati, preložite.VODNAR(21. I.–19. II.)Trenutno jašete na treh konjih in enem oslu. Alisi niste zadali prevelikega bremena. Pazite, davam prvomajski prazniki ne spolzijo skozi prste!Pazite, kaj boste povedali za omizjem, morda bibilo dobro, če se že zdaj ugriznete v jezik, ker bosicer vse potekalo v neželeni smeri. Samozavestbo nihala bolj kot po navadi, vseeno pa lahkovplivate na njo. Pri delu možne spremembe,bodite zraven, če hočete, da ohranite svoje.Nagrade za izžrebane reševalcePravilno rešitev - - označena polja - - napišite in pošljite in pošljite na do-nadopisnicah na na ured ured ništvo ništvo Vest Vest nika, nika, Ulica Ulica ar hitekta ar hitekta Novaka Novaka 13,13, 9000 9000 Murska Murska Sobota, Sobota, do petka, do petka, 6. novembra 7. maja 2010. 2009.Rešitev: _ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________Ime in priimek: _ _______________________________________________________________Naslov: _______________________________________________________________________Rešitve iz 15. številkeVestnika: Darko Kerčmar,Alja Samec, Davorin Pok1. nagrada: kuharska knjiga Lahko jem:Lara Zver, Kamovci 40, 9223 Dobrovnik2.– 8. nagrada majicaMarija Jauk, Skakovci 67, 9261 Cankova;Marta Kocet, Prosenjakovci 33, 9207Prosenjakovci; Marta Škerlak, Ulica StanetaRozmana 12, 9000 M. Sobota; MatildaLapoši, Kroška ulica 24, 9000 M. Sobota;Štefka Horvat, Slomškova ulica 66, 9000M. Sobota; Franc Škrilec, Predanovci 26,9201 Puconci; Srečko Antonič, Trate 5,Dokležovje, 9231 BeltinciIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.DEVICA(23. VIII.–22. IX.)V partnerskem odnosu bo prišlo do razlikv karakterju, zato ne bo romantike. Zvezdeprinašajo naklonjenost vplivnih oseb, vam pasposobnost pozitivnega delovanja na sodelavce.Ne izgubljajte časa za stvari, ki niso pomembne,in pazite, kako boste reagirali, ko boste izgubilipotrpljenje. Doma se bo treba spoprijeti z večjimpospravljanjem, zunaj bo potreben pogovor innato ločevanje zrn od plevela. Izkoristite zmedo,gneča bo vam v prid.RIBI(20. II.–20. III.)Uživali boste, v duši boste občutili optimizem.Zgodilo se bo delo, ki ne bo vezano na vaš delovniprostor ali kraj. Mogoče vas bo imelo, dasami poskrbite za spremembo. To kar narediteali pa bodite previdni, saj prihaja obdobje, kovam manj nadarjeni lahko prekrižajo načrte.Ugodno za urejanje vašega zasebnega življenjain uvajanje kakšne novosti in tudi ljubezen dobrokaže. Kmalu boste obirali plodove minulegadela.Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnimmesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkovalkot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se zatabloid spodobi.Izdaja ga Podjetje za informiranje. Odgovorni urednik matičnega časopisa je Bojan Budja,urednika sta Jože Rituper, Jernej Šavel in Irma Benko. Za fotografije skrbita Nataša Juhnovin Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. ZaPen ni posebne naročnine!


43 p enSoboški gimnazijci v videokonferenčni predstavitvi SirIKT-aapril 2010 19Tinka, Tonka, Pištek,Lujzek pa še ŠtefkaZanimiva predstavitev projekta s pomočjo sodobnih avdiovizualnih sredstevPred kratkim je potekalatretja vseslovenskaSirIKT-videokonferencaPredstavimo svoje projekte,na kateri sodelujejo srednjein osnovne šole. Ciljtakih virtualnih srečanj jespodbujanje učencev in dijakovter njihovih učiteljevk uporabi napredne videokonferenčnetehnologije zaizobraževanje na daljavo inmultimedijsko komunikacijopri projektih. GimnazijaMurska Sobota ima bogatotradicijo tovrstnega sodelovanja,saj je bila že predveč kot desetimi leti enaod osmih točk v Slovenijiin je v naši regiji vsa letapromovirala uporabo videokonferencv izobraževanju.Podobno kot lani so tudi letosdijaki 3. D-oddelka podmentorstvom dr. RenataLukača aktivno sodelovali ssvojim prispevkom.Ker letošnja tema ni bilanatančno določena, so seodločili za temo, ki je zadnječase aktualna in ji tudi našoli posvečajo veliko pozornosti,to je tema Alternativniviri energije za varstvookolja. Na zanimiv inatraktiven način so poskušaliudeležencem pokazatipozitivne in tudi negativneposledice alternativnih virov,podrobneje pa so govorilio biogorivih in sončnihkolektorjih – sprejemnikihsončne energije. Na videokonferencoso se dobropripravili in se skozi igro, kije delno potekala v narečju,osredotočili na Prekmurje.Slednje je žitnica Slovenije,na kateri se pridela velikokmetijskih pridelkov, za tepa je pomembno, da so eko-V videokonferenci so sodelovali dijaki in dijakinje 3. D: Nuša Ružič, Tadej Madjar, Borut Andrejek,Barbara Auguštin, Maja Dšuban, Tanja Flisar, Nina Kardoš, Anina Matiš in Maša Pertoci.Mlada modna oblikovalka iz BrezovecZa sledenje sanjamloško kakovostni. V velikimeri uporabljajo naprednotehnologijo, toda tudi vkmetijstvu bi se morali šebolj usmeriti v predelavo vbiogoriva.»V naši igri sta dijakinjiTinka in Tonka očetu naštelibistvene značilnosti biogorivin pridelave le-teh. Vse to seje zdelo Pišteku in Lujzekuzelo zanimivo, prav tako kotsončni kolektorji pri sosediŠtefki na strehi. Izvedela statudi nekaj več o njih od profesionalcevna tem področju,saj so ravno takrat montirališe zadnje kolektorje. Ker stabila zelo navdušena nad teminovimi viri za varstvo okolja,sta se odločila, da ne bostaveč škropila s škodljivimiškropivi in onesnaževalaokolja. Naši mojstrici za kolektorjesta po končanemdelu izpostavili tudi slabostiobojega. Seveda je od vsakegaposameznika odvisno,ali bo uporabljal napredne,okolju manj škodljive virein s tem skrbel za naš boljšijutri,« so dijaki opisalivsebino videokonference.Predstavitev je bila končanav desetih minutah, nato pa jebila na vrsti debata med sodelujočimio načetih temah.Soboški gimnazijci so poželiveliko pohvale.Nina KardošRenato LukačLetošnji državni prvaki iz znanja računovodstva so postalidijaki Ekonomske šole Murska Sobota. 12. tekmovanja, ki jepotekalo na soboški ekonomski šoli, se je udeležilo 16 ekip izvse Slovenije, na osnovni ravni je tekmovalo 29, na višji pa 20dijakov. Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so ponovno (takokot lani) ekipno zasedli prvo mesto, na kar sta mentorici MajdaSvetec in Darja Horvat zelo ponosni. Dolores Marton in KlavdijaSabotin sta si delili prvo mesto na višji ravni, Klavdija Vrečičje zasedla drugo in Drago Jančarič tretje mesto na osnovniravni. Vsi bodo prejeli zlato priznanje za dosežen uspeh indenarno nagrado, ki jo podeljuje pokrovitelj tekmovanja Zvezaračunovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.B. B. P. B. K.Jürjovo je bilo. Na tradicionalnem, že štirinajstem koncertu objurjevem v Sv. Juriju ob Ščavnici, so nastopile skupine Odpisani,Dežurni krivci, Zmajev rep, Broken Lock, Živi zid in Žveplaniangeli. Več fotografij na www.pomurje.si.Katja Kodbapotrebno veliko trudaEnaindvajsetletna Iva Kataleničiz Brezovec študirana Visoki šoli za design vLjubljani, na smeri tekstilije inoblačila. »To je že od otroštvamoja želja, vedno sem radarisala, prav tako me je zanimalatudi moda,« pravi Iva,ki si želi postati modna oblikovalka.Prvi koraki so že bilistorjeni, saj so bili nedavnov Murini trgovini v Cvetkoviulici v M. Soboti razstavljenitrije modeli Murinih oblačil,ki jih je ustvarila Iva. Projektje plod sodelovanja med Muroin šolo, na kateri študira. EnoIvinih oblek pa si je trenutnomožno ogledati tudi v izložbiljubljanskega Maximarketa.Postati modni oblikovalecso verjetno sanje številnihmladih, vendar je pot do ciljatrnova: »Sam težko uspeš,posebej v Sloveniji. Moraš bitinekaj posebnega, vlagati dostitruda v delo in se izpostavljati,da ljudje spoznajo tvoj osebnistil in si te po tem zapomnijo.«Iva večino svojih modelov zarazstave sama sešije, vendarji šivanje še dela nekaterepreglavice, zato ima rajši, čeTri Ivine obleke, ki so bile razstavljene v Murini trgovini vMurski Soboti.nekdo, ki bi rad naročil njenmodel, nese njene skice krojaču,poleg šole in dela pa tuditežko najde čas za šivanje. Medznanimi modnimi oblikovalciji je že od nekdaj najbolj všečDior. »Žal mi je, da je takohitro umrl, sprašujem se, kajbi še nastalo izpod njegovihrok, če ne bi tako tragičnokončal.« Iva pot nastankaobleke opiše takole: »Najprejinspiracija, nato pa skice, skicein še enkrat skice.« Velikokratse na tudi zgodi, da je končniizdelek videti drugače kotna skici: »Takrat je potrebnonekaj improvizacije, in če tije všeč končni model, pačspremeniš skico,« v smehupravi Iva.T. M.T. M., I. K.»Kdor me pozna, ve, da sem jaz naredila obleko, ki jo vidi,« praviobetavna mlada oblikovalka Iva Katalenič iz Brezovec.


20 april 2010 pen44Na lekarniški tehtniciJanez Špringer,mag. farm., spec.Z našega štedilnikaBrigita Čufar,vodja kuhinjerestavracije MaximoSmrkav nos spomladipomladjo prehladni nahod prepusti prvenstvosenenemu nahodu. SamozdravljenjeSprepreči ali omili bolezenske simptome in s temizboljša tako bolnikovo objektivno zdravje kotsubjektivno počutje. Optimalen izid je zvečinedosegljiv z obojim: nefarmakološkimi in zdravilskimiukrepi. Oglejmo si nekaj primerov.Prvi primerMladi mož nekega aprilskega dne povprašav lekarni po nosnem pršilu z vsebovanim kortikosteroidomzoper seneni nahod. Pršila še niuporabljal, pač pa se z njim zdravi nekaj njegovihprijateljev, ki jih pesti seneni nahod že vrsto let.Gospodu se zdi, da se je ta težava lotila tudi njega.Oči se mu nekoliko solzijo in srbijo ter kihaže nekaj dni. Sprva se mu je cedil iz nosu vodenizcedek, sedaj pa se je nos povsem zamašil. Zanameček se je nejevolja pojavila teden dni pred izpitom.Bolnik ne vozi avta in ne jemlje zdravil.Farmacevtov pogledMladega moža prvič pestijo značilni znaki alergičneganahoda. Nosni simptomi povzročijo največneugodja: rinoreja se je sprevrgla v kongestijooziroma najprej smrkav nos je postal zamašen.Nosno pršilo z vsebovanim kortikosteroidom, kiga za ta namen uporabljajo bolnikovi sotrpini, nepride v poštev, ker se pri nas ne dobi brez recepta.Za samozdravljenje priporočimo antihistaminikza notranjo uporabo. Zaradi bližajočega seizpita je najprimernejši takšen, ki ne povzročazaspanosti. Bolnikove oči so nekoliko pordele, aga to preveč ne moti, zato posebno zdravljenjeteh simptomov ni potrebno. Srbenje po navadiublažijo že obkladki na očeh – gaza, prepojenas hladno vodo. Ker bolnik ne jemlje drugih zdravil,lahko uporabi kateri koli antihistaminik zrežimom izdaje brez recepta, mogoče skupaj zdekongestivom. Če simptomi v nekaj dneh nebodo minili, je treba obiskati zdravnika.Zdravnikov pogledZa odpravo nosnih simptomov bi bilo nosnopršilo z vsebovanim kortikosterodom, uporabljenonekaj dni, učinkovitejše od antihistaminikov,a ker se ne dobi brez recepta, se splača poskusititudi z loratadinom oziroma cetirizinom. Čepravslednja običajno naj ne bi povzročila zaspanosti,se ta pri nekaterih posameznikih vseeno pojavi,zato se študentu odsvetuje vzeti prvi odmerektik pred izpitom. Če simptomi ne splahnijo, jepriporočljiv obisk zdravnika. Če antihistaminikne bo umiril tudi očesnih simptomov, bo trebanajti rešitev še za to težavo.Drugi primerTridesetletna ženska želi nasvet za svoj seneninahod. Zaradi zamašenega nosu težko diha.Že nekaj dni jo ti simptomi vedno bolj pestijo.Alergični nahod se je loti vsakič na pragu poletja.Doslej ga je vselej uspešno ukrotila z loratadinomv obliki tablet, ki jih jemlje tudi tokrat. V otroštvujo je pestil atopični dermatitis, ki se občasno pojavitudi zadnja leta. Zadnjih nekaj dni nekolikopiskajoče diha, a ne kašlja niti ne izkašljuje. Nejemlje drugih zdravil.Farmacevtov pogledGospa je do zdaj uspešno obvladovala alergičninahod s pomočjo antihistaminika v oblikitablet, a so se nedavno simptomi okrepili in popestrilis piskajočim dihanjem. Malo verjetno jesicer, da je bolnico prizadela okužba dihal, ki bitudi lahko bila vzrok težav, a se vseeno priporočiobisk zdravnika, ker obstaja sum o resnejšihbolezenskih okoliščinah, kot je, denimo, astma,v katero alergični nahod z leti rad napreduje.Zdravnikov pogledObisk zdravnika je upravičen, ker je sezonskaastma skoraj gotovo vzrok težav. Najbrž bo potrebnododatno zdravljenje alergičnega nahodas kortikosteroidom v obliki pršila za nos. Odvisnood resnosti težav z dihanjem pa bo najbržtreba uporabiti pršilo z bronhodilatatorjem zaolajšanje dihanja. Približno desetminutni posvetz zdravnikom bo razložil naravo zdravstvenegaproblema, utemeljil zdravljenje in razložil rokovanjes predpisanimi pršili.Tretji primerV lekarni želi gospod nekaj v resnici učinkovitegaproti alergičnemu nahodu, ker se muzdi, da mu dosedanja predpisana zdravila bodisivzeta notranje ali popršena zunanje ne pomagajonajbolj. Pomladi in poleti se mora odrečidelu na vrtu in športni dejavnosti na prostem,se voziti v avtu z zaprtimi šipami, doma pa ždetipri zaprtih oknih stanovanja.Farmacevtov pogledPomladi in poleti je večkrat zelo visoka koncentracijacvetnega prahu v zraku, še posebnozjutraj. Tem alergenom se mora bolnik izogibati,ne glede na to, ali že jemlje zdravila protialergičnemu nahodu, na recept ali brez njega.Če je dejavnost na prostem neizbežna, denimo,ko moramo pokositi travo, maska na nos in ustazmanjša izpostavljenost alergenom v zraku. V dodatnopomoč so lahko pršila za izpiranje alergenovz nosne sluznice, in takšna, ki ovirajo dostopalergenov do nosne sluznice. Vendar jih je trebapravilno uporabiti, prva pred lokalnim nanosomin druga po nanosu predpisanih zdravil. Vsekakorpa je primerno, da bolnik o nezadovoljstvu povesvojemu zdravniku.Zdravnikov pogledGlede preventive ni kaj dodati. Nefarmakološkiukrepi so potrebni, čeprav so zelo redko zadostniza dosego zdravstvenega cilja. Obisk pri zdravnikuje smiseln, da se odpravijo nejasnosti pri zdravljenju.Razumevanje zdravljenja je ključno za zdravstveniuspeh. Treba je namreč vedeti, ali so polegalergenov iz zunanjega okolja tudi drugi alergenivzrok alergičnega nahoda, kot so, denimo, mačjadlaka, pršice v hišnem prahu, cigaretni dim inplesni. Zdravljenje z zdravili je učinkovitejše, čese uvede dovolj hitro, še preden se bolezenskisimptomi povsem razmahnejo. Imunoterapija seuvede v najtežjih primerih, ko se alergični nahodne odzove na preprečevalne ukrepe in zdravljenjez zdravili. Takšna odprava alergičnih reakcijnamreč traja več mesecev, zdravljenje je drago inle delno zmanjša simptome alergičnega nahoda,ki ga povzroča več vrst alergenov.Korenčkova juhas posušenimi paradižniki500 g korenja, 200 g pora, 2 žlici olivnega olja,400 ml zelenjavne jušne osnove, lovorjev list,ščep majarona, košček ingverja v velikostilešnika, 5 posušenih paradižnikov, morskasol, sveže zmleti poperKorenje očistimo in ostrgamo. Približno 80gramov korenja narežemo na zelo majhne kockein jih shranimo za pozneje. Preostalega narežemona kolobarje. Por očistimo in narežemona kolobarje. Olivno olje segrejemo in na njemmed stalnim mešanjem približno tri minutepražimo korenje in por. Prilijemo zelenjavnoosnovo in zavremo. Dodamo lovorjev list inmajaron. Olupimo ingver, ga drobno sesekljamoin dodamo juhi. Pokrito juho približnodeset minut kuhamo na slabem ognju. Posušenparadižnik narežemo na zelo tanke trakove.Lovor vzamemo iz juhe. Korenčkovo juhopretlačimo, najbolje s paličnim mešalnikom.Juho začinimo s soljo in poprom. Razdelimojo v jušne skodelice, okrasimo s korenčkovimikockicami in paradižnikovimi trakovi.Polnjene piščančje prsis čemažem in belimi šparglji800 g piščančjih prsi (brez kosti), 20 listovsvežega čemaža, 9 velikih belih špargljev, 80g masla, sol, poperPiščančje prsi operemo, s krpo posušimoin jih rahlo potolčemo, da dobimo enakomernekose. Špargljem odrežemo leseni del,jih olupimo in operemo. Čemaž očistimo inoperemo v hladni vodi.Pripravljene zrezke začinimo s soljo in poprom,obložimo s čemažem in šparglji, ki smojih za pet minut pokuhali v slanem kropu.Zrezke zvijemo v ruladice in jih zlato rumenopopečemo na maslu, ki smo ga razpustili vponvi. Ruladice preložimo v drugo posodo,na preostalem maslu pa popražimo odrezanekoščke špargljev, jih nato zalijemo z vodo,posolimo in popopramo ter tako kuhamodeset minut. To nato s paličnim mešalnikomzmešamo, da dobimo gostljato omako, katerilahko po želji dodamo malo sladke smetane.Ruladice zložimo nazaj v omako in jih takokuhamo približno pet do osem minut. Ševroče ponudimo.Krompirjeve tortice z bučkami4 srednje veliki krompirji, 250 g bučk, 80 g šalotke,3 cl olja, 3 jajca, žlička nasekljanega peteršilja,3 žlice kisle smetane, sol, poper, ščepmuškatnega oreščka, parmezan za posipKrompir skuhamo, olupimo in narežemo nalističe. Bučke olupimo in jih grobo naribamo.Šalotko drobno sesekljamo in na olju popražimo,da postekleni, dodamo naribane bučke,rahlo solimo in popopramo ter pet minutdušimo. V posodi razžvrkljamo jajca, dodamokislo smetano, peteršilj, muškatni orešček, solin poper ter zmešamo v srednje gosto zmes.Pripravimo si srednje veliko ognjevarno posodo,ki smo jo namazali z maščobo. V to posodozložimo plast krompirja, nato plast bučk in šeenkrat plast krompirja. Vse to zalijemo z masoiz smetane in jajc. Po vrhu potresemo parmezanin porinemo v pečico, ogreto na 180 °C. Pečemo25 minut. Ko je pečeno, zrežemo enakomernovelike tortice in postrežemo kot prilogo.Motovilec s sončničnimisemeni in česnom250 g motovilca, 100 g očiščenih semen sončnic,5 strokov česna, 5 cl belega balzamičnega kisa,5 cl olivnega olja, sol, 5 cl rastlinskega oljaMotovilec očistimo in operemo v hladnivodi. Česen narežemo na lističe. V ponvi segrejemorastlinsko olje, dodamo česen in ga pražimotako dolgo, da dobi zlato rumeno barvo.Dodamo sončnična semena in skupaj pražimo,da postanejo česen in semena lepo hrustljava.Motovilec zmešamo z oljem in kisom, na vrhpotresemo pražena semena in česen.Hladen narastek iz bele čokoladePosoda za narastke (0,8 l), 225 g bele jedilnečokolade, 4 jajca, 3 žlice belega ruma ali češnjevca,15 g želatine v prahu, 275 ml polnomastnesmetaneZa okras: perujske volčje češnjeČokolado nalomimo na koščke, stresemo vskledo in jo nad soparo raztopimo. Rumenjakeločimo od beljakov. Rumenjake in rum stepamoz ročnim mešalnikom na najvišji stopnji takodolgo, da dobimo gosto kremo. Primešamoraztopljeno čokolado in mešamo tako dolgo,da se krema začne loviti metlic mešalnika.V majhno posodico damo tri žlice vode inželatino ter pustimo stati pet minut. Natoželatino raztopimo nad soparo in mešamo,dokler ni povsem raztopljena. Želatino mednenehnim stepanjem v tankem curku vlijemov čokoladno kremo. Počakamo, da se začnekrema strjevati, in jo občasno premešamo.Beljake stepemo v trd sneg, prav tako stepemosmetano. Čokoladni kremi najprejprimešamo smetano, nato še sneg. Masozlijemo v posodo za narastke, jo pokrijemoin postavimo za tri ure v hladilnik. Ohlajenosladico ponudimo z volčjimi češnjami, ki smojih prej narezali na kolobarčke.Vsem želim obilico užitkov pri pripravi jedi,še več pa pri uživanju le-teh. Lep pomladipozdrav.Pečeni šparglji s čajno polivko(čas priprave, kuhanja in pečenja: 20 min.)V visokem loncu zavremo osoljeno vodo. Šparglje očistimo in odrežemo olesenel del. Ko je vodazavrela, šparglje položimo v lonec z vršički navzgor. Kuhamo dve do tri minute. Šparglje vzamemoiz vode, preložimo v lonec z ledom in hladno vodo ter počakamo 30 sekund. Nato jih vzamemo izlonca in osušimo. Limonino travo in ingver nasekljamo na majhne kose, položimo v kozico in dodamovse druge sestavine. Zavremo in odstavimo. Prelijemo v čajnik. Ogrejemo žar. Šparglje ovijemoz majaronovimi vejicami, solimo in popramo. Položimo na ogret žar in na vsak špargelj položimolistič masla. Pečemo pet minut in odstavimo. Čez šparglje polijemo preliv in takoj postrežemo.Sestavine500 g špargljevsol, poperdolge vejicesvežega majaronamasloPrelivnekaj lističev limonine travesveži ingver2 žlički limoninega soka1 dl črnega čaja1 žlica vinskega kisa1 žlica sladkorja4 žlice olivnega oljaFotografija Matej Fišer


45 p enapril 2010 21Besede modeTatjana Kalamar MoralesDomači vrtOlga VargaArhiv družine Potočnikin Nataša JuhnovUniverzalne rešitvePride dan, ko se nam nič ne dogaja; ko sejutro začne preveč zaspano. Tudi izboroblačil pred garderobno omaro se nam zditežka odločitev in vse, kar vemo, je, da imamočez dan kar nekaj pomembnih sestankov. Natake trenutke je bolje biti pripravljen z univerzalnimirešitvami; med dvanajstimi različnimikosi oblačil, ki se med seboj kombinirajo, nesmemo pozabiti na ozko krilo do kolen in ravnehlače, zlikane na rob, ter belo bluzo.Manj je večZnani rek ni iz trte zvit. Opevani minimalizempride posebej na površje v kriznih časih;v časih, ko smo morda pripravljeni razmišljatimalo bolj kot ponavadi. Je čas, ko ugotovimo,kaj našemu telesu resnično pristaja in kaj jetreba imeti v garderobni omari v okviru železnegarepertoarja. Lažja pot do univerzalnihrešitev je zagotovo podatek, da ozko krilo dokolen in ravne hlače, zlikane na rob, pristajajovsem telesnim postavam.Ozko krilo do kolenRazličic ozkega krila je verjetno toliko kotmalih črnih oblekic. Razlika je le ta, da lahkoozko krilo večkrat uporabljamo, saj omogočarazlične kombinacije. Morda je pas malo višjikovinskih elementov lahko pada čez odprtosrajčno bluzo in oblikuje povsem novo podobo.Srajčna bluza lahko daje povsem formalenvidez, a že zavihani rokavi, dodana športnajopa ali posebna verižica lahko popolnomaspremenijo klasičen videz.Boštjanov vodni motivOblikovanje ribnika pri Potočnikovih vSpodnjih Ivanjcih je Boštjanovo veseljein skrb. Res je, da je v vrtu vsa pozornostusmerjena v ribnik z vpadljivim mostičkom.Boštjan ima veliko znanja z lesom, saj muje delo z njim poklic, rastline pa mu velikokratpomaga izbirati dekle Katja. Sam se jenavdušil za vodni motiv ob listanju raznihrevij. Ribnik, ki vsebuje 16.000 litrov vode,je bil 2008. leta nagrajen kot najlepši ribnikv Sloveniji po nagradnem natečaju.V ribniku so zanimivi okrasni barvnikitajski krapi koi, prej pa so bile v njemzlate ribice. Vodni motiv pri Potočnikovihje skrbno negovan in obsajen s planinskimibori, posebno zanimivimi japonskimi javorjiz ljubkimi listi in različno oblikovanimipušpani. Jeseni pa bogato cvetijo rumenerudbekije. Vse rastline imajo urejeno namakanjein naravno lubje. Bambus ob vodnemmotivu ima eksotičen videz. V ribniku soposajeni najbolj priljubljeni rdeči in rumenilokvanji, mini rogoz s svojimi valjastimi listiin japonske rumene perunike.Ribnik s16.000litri vode zmostičkomPazijo, da te rastline ne prekrijejo več kotpolovico vodne površine, saj je čar ribnikaravno v kontrastu med gladko vodno površinoin različno oblikovanimi rastlinami,poleg tega pa je treba poskrbeti tudi zapodvodne rastline, ki potrebujejo svetlobo.Ribnik je star pet let in je bil lansko letopoglobljen, dodan pa mu je bil potoček. Navrhu ribnika je lesen okvir, obdelan z umetnomaso, ki skriva električno omarico indva filtra. Razsvetljava je urejena z lučkami,ki so v kamnitih klesanih laternah.Ker je celotna parcela na malo dvignjenemprostoru, je razgled zelo lep. Na parcelije veliko trate, ki je dobro vzdrževana.Okrog ribnika ob ograji so gredice s pestrozbirko trajnic: orlice, rumeni srčki, navadnizimzelen, hosta, jegliči, sivka, kresnice.Veliko je tudi različnih tulipanov in redkihzanimivih sort narcis v belo-oranžni barvi.Prava posebnost je relika s karminastordečimi cvetovi, enako tudi pampaška trava.Tudi kovačnik cveti od maja do avgusta,cvet je zunaj rumen, znotraj rdeč.Vsako leto se okrasne gredicepodaljšujejo, saj Katja pove: »… daje v prezimovališču veliko rastlin, kijih morajo posaditi, in da so njena'začimba' javorji.«Bela se bleščiTkanine za srajce so letošnjo pomlad in poletjeizjemne v svojih vezavah. Platno, keper inatlas so le osnovne, na katerih je zgrajena celatkalska učenost. Tudi bela srajca se lahko nekolikosveti, saj je lahko tudi bombaž obdelan napovršini tako, da se lepo lesketa. Bombažnimvlaknom tako ni treba, da so mešana z acetatnimivlakni, ki ponavadi dajejo umetni sijaj.Če nam je všeč bela srajčna bluza v svoji čistibelini, lahko dodamo lesketajoče se elementekar v dodatkih, kot so nakit in torbice.Zakaj so nevtralne barve priljubljene?ali nižji, morda so šivi poudarjeni z debelejšimsukancem in morda je volno zamenjala svila alibombaž. Vsaka sprememba je očitna, a dejstvo,da krilo sega do kolen, je enako dejstvu, da ješe lepše v kombinaciji s čevlji na visokih petah.Višja je peta, boljši je efekt; paziti moramo le,da nas magičnih 13 centimetrov višje ne spraviv zadrego pri hoji.Ravne hlačeVolnene hlače iz čiste volne ali mešanice zbombažem ali celo poliestrom dajejo izjemnerešitve. Zlikane na rob poudarjajo vertikalno linijonašega telesa in na tak način optično ožijotelo. V enakem stilu kot pri kombinaciji ozkegakrila s čevlji na visoke pete gre tudi tukaj. Rahelvzorec vertikalno postavljenih črt lahko še dodatnooži. Izjema so široke in vpadljive črte, kina neki način preveč opozarjajo nase.Srajčni elementi bluzeSrajca je opredeljena z nekaj elementi, kotso rokavi, sprednji in zadnji del, predvsempa ovratnik. Slednji je najpomembnejši, sajoblikuje videz vratu, kamor pada naš poglednajprej. Ker bela barva deluje nevtralno, dopuščaveč modnih dodatkov. Belo lepo dopolnjujesrebrn nakit, ki daje mladosten videz. NizDvanajst usklajenih oblačil, ki se ujemajomed seboj, zadošča za vse priložnosti. Izbranapaleta dveh ali treh nevtralnih barvnih odtenkovje zelo zanimiva in elegantna rešitev, tudiče dodamo nekaj živahnih odtenkov v modnihdodatkih. Pravijo, da imajo ženske, ki nosijoveliko oblačil v črni nebarvi, barvito življenje.Japonski modni kreator Youhji Yamamototako pojasnjuje svojo strast do črne: »Barvitaoblačila so vsiljiva do drugih, motijo in so nepotrebna.Črna in bela že sami ponudita vse.Zanju je značilna popolna lepota in z njima sepribližamo bistvenemu (barva kože, las, oči,nakita ...). Vse je bolj opazno ob črni ali belibarvi, včasih ob bež ali mornarsko modri.«Vsak korak k univerzalnim rešitvam potrebujepremislek. Tudi v oblačenju na tak načinprihranimo na eni strani in poudarimo svojopodobo na svoj način, na drugi. Preprosto nienostavno najti, če ga ne iščemo z razlogom.Klesane japonske laterneStrokovninasvetVodni motiv si lahko omislimotudi na majhnem vrtu,saj lahko naredimo majhenbazen in posadimo priljubljenemini vodne rastline.Z nasadom grmovnic indrevja v ozadju ga optičnopovečamo. Na rob ribnikaposadimo obvodne rastline.V majhnem ribniku je boljegojiti rastline v posodahzaradi lažjega nadziranjanjihovega razraščanja.Zbirka pušpanov, v ozadju skrita črpalkaGredica s trajnicamiBrez oblikovanih pušpanov pač ne gre.


22 april 2010 pen46V odličnikondicijiKer so ga prejšnji mesec, med snemanjemfilma The Descendants na Havajih,videvali na plaži v glavnem samega ali je sčlani filmske ekipe igral košarko, se je vsebolj govorilo in domnevalo, da je GeorgeClooney prekinil zvezo z italijansko lepoticoElisabetto Canalis, s katero sta bila v tesniZabavapredkameroEnajstletna Splitčanka AntoniaDora Pleško, ki je bilalani najmlajša udeleženkaSupertalent Showa, hrvaškerazličice naše oddaje Slovenijaima talente, in se je prebilado finala, je v zagrebškemstudiu Tuna film posnelaDemantiralaločitevreklamni spot za vodo Janajunior. Antonia igra v tejtridesetsekundni TV-reklamideklico, ki je vstopila včarobni gozd in je vsem, kiso bili žejni, ponudila stekleničkovode. Očitno je preddekletom še lepa prihodnost.zvezi najmanj zadnjih devet mesecev. Da bite govorice ovrgla, se mu je lepa Italijankapridružila na havajskih plažah, tako da fantClooney ne samuje več.Očitno ga ne moti niti Elizabettina hčerkaSarah, ki ga je meda očarala in se do obnašakot najboljši očka.Je odlična učenka tako v glasbenikot osnovi šoli, pokazalapa je tudi, da ji nastopi predkamero ne delajo problemov,ampak nasprotno, da ji jesnemanje v zabavo, kar niostalo skrito številnim domačimproducentom.Na predstavitvi letošnjekolekcije poletnih obuvalznamke Ipanema, ki jihGisele Bündchen oblikujev sodelovanju z brazilskimpodjetjem Grendene, bilo jev pariškem hotelu Grand Intercontinental,je bilo skorajvse kot lani na podobni prireditviv Madridu. Brazilskamanekenka je pokazalasvoje nove modele sandalov,pozirala fotografom,prijazno odgovarjala navprašanja in nasploh je bilatako lepa, šarmantna, vitkain obla na pravih mestih,kot da se vmes ne bi zgodilonič. Pa se je, za njo veliko: vtem času je zanosila in tudirodila.Med nosečnostjo se jezredila za trinajst kilogramov,kar je pri njenih 178centimetrih zanemarljivo,pa še te je po rojstvu sina všestih tednih izgubila. Mednosečnostjo je delala precejmanj, pa je vseeno obdržalastatus najbolj plačane manekenkena svetu. Ob tem jona seznamu najbogatejšihžensk iz sveta šov biznisauvrščajo na šestnajsto mesto.Z revijo in po njej se je poporodu ponovno pojavila vjavnosti. Ob njej so bili njeninajdražji: mož Tom Brady,igralec ameriškega nogometa,dojenček Charles, mamain sestra dvojčica Patricija,ki je tudi njena menedžerka.Uvod v lansiranje novekolekcije – dohodek odnje je namenjen reševanjubrazilskih morskih želv – jebil velik intervju v ameriškireviji Vogue. V njem je povedala,da se je vso nosečnostposvečala svojemu telesu,da bi ga ohranila v odličnikondiciji, da bi tako lažje rodila.Le dva tedna pred porodomje prenehala s kungfujem, jogo, trikrat dnevnopa je trenirala tako rekoč dozadnjega dneva, je povedalaOb pomoči joge, vadila je trikrat na dan, je Gisele Bündchen žepo šestih tednih po porodu posnela prvo reklamo.29-letna manekenka, ki jerodila lanskega decembra. Oimenu otroka je dolgo razmišljala.Sinu je hotela datiime River (reka), ker ji tozveni nesmrtno, vendar seje mož Tom Brady postavilpo robu, češ moj sin pa že nebo reka. Razmišljala je tudio imenu svojega očeta, nemškegapriseljenca Reinolda,na koncu pa sta se z možemodločila za Charlesa. Za imese je Gisele odločila medporodom, doma v Bostonuv kadi v kopalnici, od koderse lepo vidi tamkajšnja rekaCharles. Poleg babice so biliob rojstvu pri njej tudi njenistarši.Šest tednov po porodu nišla iz stanovanja: v Bostonuje bilo takrat izredno hladno.Za dojenčka prehladno,sama pa ni hotela na sprehod.Prvič je zapustila hišo,ko je morala na snemanjereklame za brazilsko modnohišo Colcci. Na koncuintervjuja je še dodala nasvetbralcem: »Ko se zjutrajzbudiš, najprej pomisli,kako lepo je, da si živ inzdrav, nato pa razmisli, kajbi lahko danes storil tudi zadrugega …«RazvajeniljubimecBritanska igralka Emily Blunt (27), junakinjafilma Vrag ga naj vzame, je takorazvadila svojega labradorca Finna, daima zdaj težave, kako ga hraniti. Vse seje začelo, ko ji ga je podaril igralec JohnKrasinski. V začetku je pojedel vse, kar jedobil, sčasoma pa je postal izbirčen, sevedane po lastni krivdi. Emily mu je začelakupovati najdražjo pasjo hrano in zdajščene, polno vsega, drugega ne povoha.Sicer je labradorec Finn priden, zato gaEmily vsak teden pelje tudi v pasji lepotilnisalon. Ubogi pes.Niti arabskišejki je nimajoRoman Abramovič (43),ruski multimilijarder, jekončno dočakal, da so munaredili novo igračko – jahtoEclipse, vredno štiristomilijonov evrov. Dolga je 164metrov – najdaljša na svetu–, poleg vseh novosti pa imavgrajen tudi poseben elektronskiščit, ki ga bo branilpred vsiljivimi paparaci.Liz gredo koncaElizabeth Taylor (78), legendarnahollywoodskaigralka, ki je bila doslejporočena osemkrat, očitnoše ni končala. Nedavno seje zaročila z 29 let mlajšimJasonom Wintersom,menedžerjem pevke Janet,sestre pokojnega MichaelaJacksona.Resne težaveAmy Winehouse (26),britanska glasbenica, jemorala te dni v bolnišnicozaradi hudih bolečin vprsih. Pred pol leta si jihje dala povečati in se zdajboji, da ji bodo zdravnikisvetovali, naj silikonskevložke odstrani iz umetnegabujnega oprsja.


47 p enapril 2010 23Pandurrežirabaletnopredstavo»To je balet 21. stoletja, tako pokoreografiji kot po zgodbi. Mislim,da se bodo s to predstavo prestavilemeje klasičnega baleta in modernegaplesa,« pravi slovenski umetnik o svojinajnovejši predstavi. Zase pa pravi,da je vse, kar dela, velika predstava,ki je – kot življenje – sestavljena izštevilnih majhnih epizod.Končno popustilRussel Croweje zelo trmastin je doslej žetrikrat odkloniluglednoponudbo, dabi namestilizvezdo znjegovimimenom.Tomaž Pandur s Hanno Schygulla na letošnjem BerlinaluTomaž Pandur, zdaj želahko rečemo, da je mednarodnigledališki superzvezdnik,se je začasno preseliliz Madrida v Berlin, kjer žepripravlja spektakularnobaletno predstavo Simfonijažalostnih pesmi, ki nosi naslovpo tretji simfoniji poljskegaskladatelja HenrykaGoreckega. O njej že zdajgovorijo, da bo to nemškikulturni dogodek sezone. VPandurjevi baletni predstavibosta nastopila slavna ruskaplesalca Vladimir Malakhovin Polina Semionova,posebno presenečenje pabo sodelovanje legendarnenemške igralke HanneSchegula, ki je dobila na letošnjemBerlinalu nagradoza življenjsko delo. Pandurje res samosvoj umetnik.Kot osnova za zgodbo muje bila knjiga znanstvenikaStephena Hawkinga Kratkazgodovina časa. PlesalcaMalakhova, za katerega pravijo,da je edini dostojen naslednikbaletnikov Nurejevain Barišnjikova, je angažiral,čeprav je ta star več kot42 let. Hanno Schygulla, kiže trideset let odmaknjenoživi v Parizu, pa je vključil vpredstavo, ker mu pomeninekaj posebnega: »Odraščalsem ob Fassbinderjevih filmihin ob pomoči njegovemuze Hanne sem spoznalevropsko filmsko avantgardo.Kakor hitro se mi jeponudila priložnost, sem seje spomnil.«Kaj mu je razbrala z dlani?Tako je te dni dobil svojo zvezdo na znamenitihollywoodski stezi slavnih avstralskiigralec Russel Crowe (46). Do te časti pridejoredki filmski igralci in marsikateri bi plačalpremoženje, da bi se na pločniku ene glavnihulic filmskega mesta znašla zvezda znjegovim imenom.Z Russelom je bilo nekoliko drugače.Igralec je zelo trmast in je doslej že trikratodklonil ugledno ponudbo, da bi namestilizvezdo z njegovim imenom. Svojo nenavadnoodločitev je vedno zagovarjal z željo, dapride na stezo čim manj imen, sicer se bo taprehitro napolnila z različnimi nepomembnimiosebami in bi tako izgubila svoj sijaj innamen – priti v zgodovino ameriškega in stem svetovnega filma. Ko je za glavno vlogov filmu Gladiator prejel oskarja, je nekakomenil, da si je to čast zaslužil s težavnimdelom, in se je ceremonije udeležil – ssoprogo Danielle Spencer ter s sinovomaTennysonom in Charlesom.Dinastija se osiparingtona, je umrl v 65. letustarosti zaradi zastrupitve. Vnasprotju s televizijsko vlogoje bil Christopher v vsakdanjemživljenju enostavenin priljubljen. Poročil se jedvakrat, s prvo ženo pa je šenaprej ohranjal prijateljskestike, zato ni čudno, da stase ob smrti znašli ob njemobe ženi: prva, 60-letna velškaigralka Anghard Rees inenkrat mlajša igralka IsabelDavies.Christopher Cazenove kotBlacke Carrington iz TVnadaljevankeDinastijaV specialni bolnišnici za rehabilitacijo vStubiških Toplicah je hrvaški predsednikIvo Josipović obiskal najbolj znano hrvaškosodobno pesnico Vesno Parun, ki je kljubčastitljivi starosti neverjetno bistrega duha.Za 88. rojstni dan ji je zaželel veliko zdravihlet, predvsem pa še kakšen verz, kot so tisti izpesmi Ti, ki imaš roke nedolžnejše od mene,ki mu je očitno najbolj pri srcu. Vesna se muje oddolžila tako, da mu je pogledala v dlan.Kaj je izvedel o svoji prihodnosti, pa vestasamo onadva.Le šest dni po smrti ameriškegaigralca Johna Forsythea,katerega se starejšageneracija televizijskih gledalcevspominja kot BlackaCarringtona v TV-nadaljevankiDinastija, je po isti potiza vedno odšel njegov televizijskibrat Christoper Cazenove.Britanski igralec, ki jev najpopularnejši in najboljgledani ameriški TV-milniciigral negativca Blacka Car-Christopher Cazenove s precejmlajšo soprogo Isabel Davies


24 april 2010 pen48Po košček kruha, po zrno soli,po prgišče besed …Na široko so nam odprlivrata svojega doma innam omogočili neposrednodoživeti in začutitivsakdanjik rejniške družine.Za okroglo mizo v kuhinji soposedli vsi razen najstarejšehčerke, študentke Anje. Odleve oče Željko, Simona,Enja v naročju mame Tanje,babica Bernarda, Sara inElvis.Za PenovotrojkoIrma BenkoNataša Juhnovk Ferlinovimna RazkrižjeRejniška družina je družina, ki je usposobljenaza opravljanje rejniške dejavnosti in v svoj domsprejme otroka, ki iz različnih razlogov ne moreživeti pri svojih starših. Otrok, ki je moral od doma,potrebuje stabilno družino, ki ga je pripravljenasprejeti za svojega enakovrednega člana.Istočasno pa rejniška družina otroku omogočatudi stike z njegovimi biološkimi starši, ki so vnjegovem življenju zelo pomembni. Stiki morajo bitiv otrokovo korist in v skladu z njegovo voljo.Elvis je ostal ob prvem obisku(iz predstavitve Rejniškega društva Slovenije na spletu)S svojo odločitvijo je vse presenetil.Hitro se je udomačil. V začetkuga je bilo sram govoriti o biološkimami. Mama Tanja ge je prepričala,da je njegova mama morala zbrativeliko poguma, da ga je pustila prinjih. Vprašal jo je tudi, ali so rejniškiotroci revni, pa mu je pojasnila, dato sploh ne drži. In tudi sam je spoznal,da se vsi okrog njega trudijo,da bi se mu sanje uresničile. Je zelodober učenec, sodeluje v različnihdejavnostih, veliko nastopa in jeglasbeno nadarjen. Ni mu dovoljtamburaška skupina, v glasbeni šoli se uči še igranja na bobne. Ker jetako zavzet, so mu jih kupili tudi za vaje doma (na fotografiji). V šolibi rad postal najboljši. »Anja in Sara sta Zoisovi štipendistki, jaz bomnaslednji pri hiši. Nekoč bi bil rad geodet,« nam je zaupal.Bila je skupna družinska odločitev»Dolgo je tlelo v meni. Leta 2003 sva se z možem, ki je zaposlen,odločila za usposabljanje za rejništvo, sama pa sem ga še poglobilaz enoletnim izobraževanjem. Končala sem ekonomsko šolo, ostalabrez zaposlitve in velikih možnosti, da bi dobila službo, ni bilo. Ovsem sva se odprto pogovorila s hčerkama, takrat 14-letno Anjo in11-letno Saro, ki sta z odobravanjem sprejeli najino opredelitev in šebolj kot midva nestrpno pričakovali prvo rejenko. Prišla je ravno zabožič tistega leta in prazniki so bili kot nalašč za to, da smo z Metkoprebili led in jo sprejeli za enakopravnega člana naše družine,« obujaspomine mama Tanja.»Globoko v sebi sem čutila, da bom nič krivim otrokom zmoglapomagati. Ko je to v meni dozorelo, je bil samo še logističen problem– prostor v hiši, da bi ta lahko postala dom za veliko družino. Odločilismo se za prizidek in notranjo preureditev. Imamo sedem spalnic. Vvsaki je pohištvo, ki si ga izbere otrok sam. Tako kot mu je všeč in vnjegovi najljubši barvi. Vsak otrok ima v hiši en svoj kotiček, kamorse lahko vedno umakne.«Živijo kot vsaka normalna družina. Potrudijo se drug za drugega.Imajo se radi, kot da so od nekdaj skupaj in kot da se nikoli ne bodorazšli. Pa ni vedno tako. Njihova prva rejenka Metka se je pri osemnajstihodločila, da se vrne v svoje romsko naselje, in jo zelo pogrešajo.Ob polnoletnosti se namreč otrok v rejništvu lahko sam odloči,ali bo zapustil rejniško družino, in te pravice svojim otrokom ne binikoli želela omejevati, poudarja mama Tanja. Če to želijo, pa lahkotudi po polnoletnosti ostanejo pri njih do konca šolanja oziromaosamosvojitve. Ker jih ob družinskih vezeh druži še veliko drugihdejavnosti, bodo zagotovo ostali povezani tudi potem, ko bodo otrocizapustili gnezdo.Hvala, ker si tudi moja mamaSimona, ki obiskuje tretji letnik vzgojiteljske šole v Ljutomeru, jepri Ferlinovih že pet let. Kmalu bo polnoletna in lahko se bo samaodločila, ali še ostane v družini. Mama Tanja jo je pripravljena imetitudi med študijem. Simone o odločitvi nismo spraševali, zaupala panam je, kaj je zapisala v knjižico o materi, ki jo je ob materinskemdnevu podarila mami Tanji:Mama!To knjigo podarjam tebi, čepravnisem tako tvoja, kot bi si želela.Nekatere misli v knjigi se več ali manjnanašajo na biološke matere, vendarpa se malokdo zaveda, da velikoveč pomeni tista mama, ki te vzgoji.Pravilno in zdravo si me pričela vzgajatikomaj ti. Zato so tudi vse mislinamenjene le tebi.Hvala, ker si tudi moja mama!SimonaRada te imam!Simona je postala pridna učenka,je nepogrešljiva članica tamburaškeskupine, pa tudi spretna pri pripravihišne specialitete – razkriških pogačic (na fotografiji). Pri temdružinskem opravilu je sicer glavna babica Bernarda, ki pomembnodopolnjuje bogastvo družinskega življenja Ferlinovih.Anja vodi tamburašeAnja je najstarejša med Ferlinovimi otroki. Je študentka drugegaletnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njenaštudijska in poklica usmeritev je zelo povezana z življenjsko izkušnjov domači družini. S študijskimi vsebinami je zadovoljna in gre ji kotpo maslu.Domov pride vsak konec tedna in potem v hiši prevzame dirigentskopalico. Je glasbeno nadarjena in zaupali so ji vodenje mlade razkrišketamburaške skupine, v kateri sodelujejo vsi Ferlinovi otroci in nekajokrepitev. Vsak konec tedna pridno vadijo in veliko nastopajo. Anja jezahtevna in nepopustljiva. Ve, da zmorejo, zato so načrti vse smelejši.Prvim nam je zaupala, da bo skupina kmalu dobila bolj prepoznavnoime, in sicer Tamburice od Muríce (to je domače ime za Ščavnico), inže prihodnje leto bi radi izdali svoj CD.Šefinja Anja igra berdo (na fotografiji desno), redni člani skupinepa so še (od desne) Sara z bisernico, stric Marjan in Simona z bračemter Amadej in Elvis z bugarijo. Kot pevca na nastope povabijo Mihoin Bojana Zajnkoviča.Sarina pot iz ŠpanijeFerlinovi so v svoj dom vedno pripravljeni sprejeti tudi mlade z različnihkoncev sveta, ki z izmenjavami dijakov na ljutomerski gimnazijiprihajajo v Slovenijo. Gostili so jih iz Anglije, Cipra, Turčije, Nemčije,Srbije, Kosova, Španije … Po obiskih so ostale vezi in redni stiki, Anjain Sara pa sta ob pomoči izmenjav videli že kar nekaj sveta. Sara jebila pred dnevi v Španiji.»V petek, 16. aprila, nas je presenetila novica, da je na Islandijiizbruhnil vulkan in da so zaradi tega mnogi leti odpovedani. 25 dijakovljutomerske gimnazije nas je upalo, da se nas ta problem nebo dotaknil. Pri večerji pa sta nam profesorja sporočila, da je naš letodpovedan. Tisto noč sem bila zaskrbljena kot še nikoli. Zjutraj je naletališču kazalo, da bomo tam ostali cel teden, iz prenočišča in hranepa tudi ni bilo nič. Po urah telefoniranja je profesorjema uspelo dobitiavtobusni prevoz v Slovenijo. Najprej do Madrida šest ur, potem pa zromunskim avtobusom, do polovice napolnjenim z romunskimi Romi,še 36 ur do Vučje vasi. Deset ur, ki smo jih prebili na letališču, smo sedekleta takole zabavala. In iskreno priznam – doma je res najlepše(Sara je druga z leve).Enja brez tremeNajmlajša članica družine je ljubljenka vseh. Odkar je pri hiši, sprejeliso jo pri devetih mesecih, je vse bolj pestro in živahno. Izjemno radapoje in njeni nastopi za javnost, ki smo jo tokrat predstavljali Penovci,so pravi mali obred. Mama Tanja mora prižgati svečko, potem Enjazapoje in upihne svečko. Tako je od takrat, ko so ji zapeli za rojstni dan,ona pa je upihnila svoje štiri svečke. Otrok se dobro razvija, pravi mamaTanja, ki je prepričana, da se bo tudi Enja uspešno vključila v okolje.Družina in rožeOb družini, ki je največja Tanjina ljubezen in njena življenjskaopredelitev, je na drugem mestu ljubezen do rož. Okrog hiše je vse vcvetju, v prihodnjih dneh se bodo razcvetela še okna. Mož Željko radpohvali ženine rezultate, opazili pa smo tudi, da se zelo suvereno vrtipo kuhinji. Je umirjen in sproščen pri stikih z otroki. Če le gre, jim vvsem ustreže in jih razvaja, ko je doma. Sicer pa kot geometer večinodneva preživi v službi.Slovensko srečanje bo na RazkrižjuFerlinovi z Razkrižja so zaslužni, da dobiva Rejniško društvoSlovenije novo spletno stran. Vneto pripravljajo nove rešitvein vsebine za objavo. Mama Tanja je podpredsednica društva.Za izmenjavo informacij, druženje in stik z okoljem so pomembnatudi različna srečanja rejniških družin. Letošnje vseslovenskosrečanje bo v soboto, 12. junija, prav na Razkrižju. Glavni organizacijskizalogaj prevzemajo Ferlinovi. Računajo na ponovno dobrosodelovanje z domačim županom, ki ima vedno posluh za rejništvo,pa tudi na razumevanje donatorjev v pokrajini ob Muri.

More magazines by this user
Similar magazines