December - Planinski Vestnik

planinski vestnik

VSEBINA:MISLI O NAŠEM PLANINSTVUMarko Selan 497KAJ JE BILO NAJLEPŠE, NAJBOLJNAPETORado Kočevar49SV KRALJESTVU BELE GOREStane Belak »01SKRIVNOSTNA REKADr. Andrej Baraga50oPO GREBENU NA PLANJAVOPeter Janežič 513TRIKRAT POZIMI NA RATEŠKE PONCEMitja Košir 518REZENTERJI IN FLIHTENGARJIJože Vršnik 519DIRETTISSIMA NA MIEGUSZOWIECKISZCZYTViki Uhan 520STO LET KAD1LNIKOVEGA »IZHODA NATRIGLAV«Vilko Mazi 523USPEHI SOVJETSKIH ALPINISTOV V LETU1906P. Rototajev 526OŽIVLJENA DAVNINAMilan Natek 527DRUŠTVENE NOVICE 531ALPINISTIČNE NOVICE 537IZ PLANINSKE LITERATURE 539RAZGLED PO SVETU 540OBČNI ZBORI 545TABOR PZS V POGORJU GROSSGLOCK-NERJACiril Praček 545VSEM ALPINISTIČNIM ODSEKOMIng. Pavle Šegula 547OBVESTILO NAROČNIKOM PLANINSKEGAVESTNIKA IN ČLANOM PLANINSKIHDRUŠTEV 517SMUČANJE NA SLOVENSKEMDrago Stepišnik 548SEZNAM NAROČNIKOV IN PRIJATELJEVNAŠEGA GLASILA. KI SO UPRAVI PVPOSLALI PROSTOVOLJNI PRISPEVEK DO1. XI. 1966 , 551NASLOVNA STRAN:V ZADNJICI - V OZADJU KANJAVECFoto: Jaka CopPRILOGA:NA ZADNJEM OVINKU —Foto: Ing. Franc Koračin»Planinski Vestnik je glasilo Planinske zveze SlovenijeIzdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor.Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik:Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Člankepošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zvezaSlovenije, Ljubljana Uprava: Planinska zveza Slovenije,Ljubljana, Dvoržakova 9. p. p. 214. telefon312-553 Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajodva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji,oglasi, razvid naslovov Tiska in klišeie izdelujeTiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Letna naročninaje din 1590, ki jo morete plačati tudi v štirihobrokih (naročnina za inozemstvo din 2500.—) Tekočiračun revije pri Narodni banki 503-8-10Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskegavestnika. pri čemer navedite poleg prejšnjegavedno tudi novi naslov, no možnosti s tiskanimičrkami.Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamopa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravido 1. decembra za prihodnje leto.Tovarna dušika RušeRUŠE - SLOVENIJAproizvaja:Elektrometalurške proizvode:ferokrom suraffineferokrom carburesilikokromElektrokemične proizvode:kalcijev karbidkarborundelektrokorundelektromagnezitUmetna gnojila:kalcijev cianamidmešana gnojila — nitrofoskalmlete fosfateKomprimirane pline:kisikacetilen - dissousplindušikzrakpoštnina plačana v gotoviniplaninski vestnikdecember • letnik 66.Brzojavni naslov: AZOT MARIBOR - Tel. 80-108 -Teleprinter 03-312 - Zel. postaja Ruše, industr. tir

planinski vestnikg l a s i l o p l a n i n s k e z v e z e S l o v e n i j eMislio našem planinstvuMarkoS e l a nČeprav sem tudi planinski delavec, bom govorille kot član planinske organizacije. Spregovoritiželim o svojem intimnem, tako rekočneuradnem stališču do aktualne planinskeproblematike.Sem eden tistih, katerim gora ni zgolj športniobjekt za urjenje mišic ali točka, opremljenaz boljšim ali slabšim gostiščem. Zameje gorska narava prej veličastno gledališče,kjer živi skladna lepota trajne vrednosti inhkrati najelementarnejša resnica o človekovembivanju — gledališče, od koder se človekvselej vrača sproščen, očiščen in notranje zastopnjo bogatejši, če je le pripravljen sprejetiin doumeti, kaj mu ima la naravni oderpovedati. Tako pojmovanje planinstva je zametudi motiv, da sem aktiven član planinske organizacijein s tega vidika presojam vlogo inuspehe te organizacije.Živimo v času, ki je sicer buren in bogat posvojem materialnem razvoju — vendar pravzato vse bolj plitek in okrnjen v svojem dejanskemhumanizmu. Naglica življenja inboj za materialni standard danes ljudi povsemprevzemata in uravnavata vse njihovo početjein čustvovanje. Materialne dobrine se spreminjajoiz sredstva v cilj človekovegabivanja.Osebno sem prepričan, da dobiva v takihokoliščinah planinstvo kot organizirana in vnaših ljudeh dokaj zakoreninjena dejavnostše posebno aktualno družbeno vrednost ravnozaradi svoje kulturno-vzgojne, humanističnevsebine. Poudarjanje teh elementov planinstvaznova postaja osnovna naloga planinskeorganizacije. Mislim, da planinstvo nebo doseglo svojega družbenega ugleda in priznanja,ki ga včasih pogrešamo, če ga bomoopredeljevali le kot športno dejavnost. Kajpa je danes jugoslovanski šport? Na eni stranipeščica dobro plačanih zvezdnikov, na drugistrani pa množica pasivnih navijačevi Zatotako opredelitev planinstva odklanjam. Razumemrazloge, zaradi katerih smo moraliv uvodu nocojšnjega zbora doživeti koketiranjes športom. Mislim pa, da bi si to ponižanjelahko prihranili. Saj vemo, da pri nasubira danes tudi finansiranje športa isto jalovopot kot šport sam. Nasprotno pa bo planinstvodoseglo svoj ugled in družbeno priznanjele sorazmerno s tem, koliko bo kossvojim kulturno-vzgojnim in humanističnimnalogam. Žal moram izjavili, da me sedanjedelovanje planinske organizacije po tej stranidanes ne zadovoljuje v celoti.Povojni razvoj planinstva smo se nekako ženavadili meriti s količinskimi podatki. Porastčlanstva, število planinskih postojank, nočitve,promet v kočah itd. nam res kažejo lepe rezultate.Je pa ta količinski razmah planinstvaustvaril tudi zanimiv paradoks. Ko smo povojni razširjali vrste organiziranih planincev,smo to delali prav iz prepričanja o bogatihvsebinskih vrednotah planinstva. Porast članovpa je zahteval tudi širjenje zmogljivostiplaninskih postojank, odpiranje novih, nadelavoin markiranje številnih novih poli tersploh ekspanzijo planinskega gospodarstva. Vtedanjih razmerah je bilo to lahko, saj sobila investicijska vrata precej široko odprtavsakomur, ki je znal pravilno potrkati nanje.Razvoj planinskih investicij je še pospeševaladecentralizacija planinske organizacije na številnaosnovna društva, ki so pač takoj podleglamiselnosti, da mora imeti vsaka ovcasvoj hlevček. Tako smo poleg potrebnih inpravnih planinskih postojank dobili še vrstogostišč, ki razen firme že od vsega začetkaniso imela nič skupnega s planinstvom.Seveda pa investicije, ki so enkrat spočete,

leta 1948 sem v družbi Janeza Freliha iz Jesenicpreplezal slovito Aschenbrennerjevosmer v severni steni Travnika. To je bila prvaponovitev te smeri. Zanjo sem se temeljitopripravljal vse leto. Ker sva pozno vstopilain ker so naju iznenadile težave v steni, svas prijateljem izstopila šele tretji dan zjutraj.Glavno načelo mi je vedno bilo: Najprej pravilnovarovanje, potem ostalo. Tako je dostikrattekel čas v »prazno«. Za to mi ni bilonikoli žal. V steni Travnika sem morda stalna robu skrajnih možnosti. Če bi bilo malcetežje, bi verjetno ne zmogel več. V bivakumed kaminom in orlovim stojiščem sem prvičv življenju videl, da je povratek morda komajmogoč. Pot je držala samo navzgor. Zavedelsem se tudi, da bi morda ostala za vedno vsteni, če bi obnemogla. Takrat pri nas takotežavnih smeri še niso plezali in eventualnapomoč GRS bi najbrž prišla prepozno. Povrhuvsega naju je dajala še neznanska žeja. Imelasva tudi smolo. Ušlo nama je precej klinov intik pod strehami nad lusko tudi eno kladivo.Še danes ne morem pozabiti, kako sva z Janezomkot največjo slast sesala vlažni in zelenimah v drugem bivaku. Da sem prišel dovotline, sem moral nekaj klinov zabiti kar sskalo, ki sem jo mimogrede odlomil. Cenjenibralci naj mi oproste, če sem bil včasih priopisih preveč suhoparen. V zaletu tedanjegaplezalstva so se pač bolj beležili tehnični opisikakor globlja notranja doživetja.Vzpon v severa i steni Travnika zame ni pomenille velike tehnične zmage. Pomenil mije mnogo več. Spoznal sem pri tem marsikaj,predvsem pa skrajne meje svojih zmogljivosti.Tega spoznanja sem se potem tudi držal. Resje, plezal sem še težavnejše smeri, predvsemprvenstvene. Toda pri tem je bil moj partnertehnično enak ali pa celo boljši. Sam pa semsvoja dognanja, pridobljena z dolgotrajnoprakso, z nasveti in varovanjem prenašal nasvoje soplezalce.Med imenitna doživetja sodita poleg ostalihtudi Dedec nad Korošico in pozneje ŠtajerskaRinka. V severni steni Dedca v centralni smerije Cic čudovito rešil problem črne stene, kjersva le za las ušla smrti. Cic je premagal 20-metrsko steno v prostem plezanju in sicerprav na koncu svojih moči. Njegov padec bitakrat pomenil katastrofo. V naslednjem raztežajuse je tudi to zgodilo. Toda dober klinin dobro stojišče sta ob moji budnosti rešilasituacijo. Bila sva na koncu svojih moči. Rešilasva problem smeri, toda naslednjega dnenisva mogla samostojno izplezati; problemsem dokončal pozneje. Stena Dedca jepomenilavišek mojega razvoja in morda tudi mojihsovrstnikov. Te meje življenja in smrti pasem se zavedel mnogo pozneje. To je bil edenredkih vzponov z izrazitim tveganjem. Bilasva sredi stene, ko sva to spoznala in ko sevrniti ni bilo več mogoče. Če bi bilo drugače,vzpona ne bi tvegala.Tiste čase smo mnogo plezali pozimi.Mordamnogo več, kot si to predstavljajo današnjiplezalci. Bivaki v mrzlih zimskih nočeh so bilina dnevnem redu. Oprema je bila borna. Bivakav Jugovem stebru v triglavski steni nebom pozabil nikoli. Alpinist ve, kako jefebruarjav gorah. Toda z Zupanom svaves dan čistila pršič in se dvignila nadnajprejnajtežjidel. Celo noč sva drgetala in drgniladrug drugega. Bilo je 12 stopinj pod ničlo.Midva brez vsega! Naslednjo noč v koči naDoliču je bilo bolje, pokrila sva se vsaj s trdimižimnicami. In takih vzponov je bilo več.Zdi se mi, da zimski alpinizem zastaja. Mordanovi rod ne pozna našega »gax-anja« ali pa jezimski alpinizem zgrešen pojav? Menim, daje za vzpone v Himalaji in drugih gorstvihle to najboljša šola. Nam te možnosti niso biledane. Glej kakorkoli, takrat materialnih pogojevni bilo. Bodoči kandidati himalajskihsten bi verjetno nabrali največ izkušenj inkar je potrebno ravno v zasneženihnaše triglavske stene. Spominjam sestrminahprijateljev,ki so po treh bivakih prišli iz stene. Sevedapa je zimski alpinizem več kotgaranjein svojih zimskih vzponov ne morem z ničimerprimerjati. Tukaj ni bilo časa za občudovanjelepe gorske narave. Običajno stabila dva dneva vsa do kraja napeta insprostitevje prišla šele naslednjega dne po srečnokončani turi.Med lepa doživetja v gorah pa moram vsekakoruvrstiti čudovite smučarske pohode vTriglavskem pogorju. Zal pri nas visokogorsketure niso tako množične kot »mehanizirana«smučišča naših novih turističnih središč. Medmnožico teh pohodov pa je skoraj pozabljenokrižarjenje od Mozirskih planin, preko Raduhein Korošice. S pokojnim prijateljem VladomFajgljem sem preživel teden dni v snežnemmetežu dolge ture na smučeh. Vlak sva zapustilav Šmartnem ob Paki in znova vstopilav Kamniku. Vmes sva s smučmi dosegla Raduhoin smuči pustila le 100 metrov pod vrhomOjstrice. Do Raduhe naju je spremljal snežnimetež in le s pomočjo karte in busole sva do-

segla kočo. Vmes sva bivakirala sredi stoletnihsmrek kar na prostem. Eskimski iglu sva napravilatudi na vrhu Raduhe, nepozaben razgledsva imela od tam! Še danes ne morempozabiti tega prijetnega tovariša, ki je obenemtudi znanstveno poznal ta svet.Leta 1950 sem prvič obiskal avstrijske Alpe.Toda še isto leto sem se odpi-avil na MontBlanc. Res je, da sem ga pozneje dosegel pomnogo težavnejši smeri, za menoj so poznejeostale mnoge težke smeri v Zapadnih inVzhodnih Alpah, toda prvo srečanje z MontBlancom je bilo najlepše, pa čeprav po smeriJacquesa Balmata. Na vrh sem prišel popolnomasam. Za vseh enast dni potovanja prekoAvstrije, Švice in Vzhodne Francije sem imelna razpolago le deset dolarjev. Edino vožnja jebila plačana. Z voljo se vse doseže. Sevedasem v Chamonixu prenočil kar na postaji intik pod vrhom Mont Bla.nca v bivaku Vallot.Devet let pozneje, ko sem preplezal južno stenoAiguille du Geant, sem se peljal s kabino naMidi in prenočeval v hotelu Torino. Tak jepač razvoj.Kje je bilo najlepše, najbolj napeto? Še vednosem v zadregi; začel bi naštevati nova in novadoživetja svojih gorskih srečanj, pa bi težkoprišel do konca.V kraljestvubele goreStaneBela kKot prestreljena se usedeva ob šotoru v prijetnomacesnovo senco in precej časa mine,da si toliko oddahneva, da snameva nahrbtnika.Neznanske količine limonade in drugihmogočih in nemogočih tekočin uničiva, predensva spet godna za normalno registracijo dogodkovokoli sebe. Lepo naju je zdelala stenaAig. du Midi, in vsi tisoči razpok, serakov inledeniških potokov, ki sva jih morala preskočitiob sestopu. Zadovoljstvo, da je v nahrbtnikuspet lepa tura, kar nekako zvodeni vsetežave in reve, ki smo jih prebijali tiste neskončnenočne ure, ko smo drgetali na ozkipolički in nas je ponosna gora dobesedno mrcvarila.Tine in Boris se odpravljata v »Bonattija« indeležna sta brez števila vzpodbudnih vzklikovin želja. Malo jih je, ki ne bi poznali ponosnegaobeliska onstran Mer de Glace, ki vsakojutro kot mogočen prst strmi kvišku in namves škrlatno rdeč naznanja večer. Še dolgostrmimo za njima, ko izgineta v množici naMontenverški postaji. »Pa srečno, prijatelja!«Prekrasen dan se nagiba k večeru in zdi semi kot posmeh vsem tistim dnem, ko nas jepralo in prepihavalo na turah. V utrujene udese spet vrača moč in pod večer pospravljamo»ciganski tabor«, ki smo ga čez dan uprizoriliokoli šotorov, ki drug drugemu konkurirajos svojevrstno dekorirano okolico. Vreme, ki seje tako nenadoma izboljšalo, spremeni našenačrte. Vsi ostali so si že določili jutrišnjidnevni red, le midva sva še preveč »povožena«,da bi že jutri nameravala kaj resnega. Z mrakomzlezeva v šotorček in prepevanje ob tabornemognju, ki ga tu gori predstavlja navadnibutanski gorilnik, zamira v naraščajočihsunkih večernega vetra.Mt.BlancPrekrasno jutro zaleživa v pozno dopoldne.Ko zlezeva iz šotora, velja prvi pogled Druju,kjer se ta čas Boris in Tine že dajeta s skaloin ledom v vstopnem kuloarju. Malo Borotovokukalo sicer precej približa steno, vendar vpečeh in zajedah ne odkrijeva nikogar. Preostanekdopoldneva preživlja naša druščina vpripravah na turo in postopanju nekaterih, kizaključujejo svoj obisk na Montenversu. Nitine opazimo, ko si bela konica Aig. Verte nadenepokrivalo v obliki značilnega letečegaoblaka, ki menda zanesljivo naznanja slabovreme. Po kosilu je nebo spet čisto. Pregledujemoše zadnje malenkosti pred odhodom.Romi in Janez pa nama, čepeč vsak na svojiskali, pridno delita »očetovske« napotke innasvete. Zdita se mi kot dve kavki, ki sta sinašli primerno zabavo. Končno je vse naredin s »kredencami« na ramah se odpravimo vsitrije proti Plan des Aiguilles. Še preden smona cilju, spoznamo nezmotljivo grožnjo Aig.Verte. Rahel dežek se ponuja in temni oblakizakrivajo Chamoniške igle. Danes se gremogospode: z žičnico na Aig. du Midi je za najupravi luksus. Na besede, da smo slovenskivodniki, se vratar na žičnici le hahlja. Takopade v vodo še poslednja možnost za popust.

Spet se izkaže Janez, ki s svojimi franki rešisituacijo tako, da smo z zahajajočim soncemna vrhu, v naši na pol podrti baraki, ki jenekoč služila za zavetje graditeljem žičnice.Jošt in Mitja, ki nas pričakujeta, se že pridnopripravljata za noč.Večer prinese izboljšanje vremena, temnaoblačna fronta odjadra nekam za GrandesJorasses. V škrlatnih žarkih zahajajočegasonca žari mogočna kupola Mt. Blanca bledorožnato. Sedaj vemo, da bo naš jutrišnji ciljstreha Evi'ope. Vreme ne kaže kdove kakšnihupov, vendar se za jutrišnjo turo pripravljamozares. Kmalu nam zajeten kup konservna snegu ob naših ležiščih govori, da se namdanes godi prav dobro. Za jutri ostane lenekaj čokolade, sladkorja in podobne jurišnehrane. Divji zahodnik stresa bajto, ko lezemov spalne vreče in na nebu ugaša poslednjadnevna luč.Sredi noči zaropota budilka. »Pa menda nebo treba v službo?« Hitro se zavem, le prijateljise momljajoč premetavajo na deskah inpodoba je, da bo z odhodom problem. Hitronataknem čevlje in grem ven na oglede. Izrednoje toplo in preko Col du Midi se odčasa do časa pripodi za otep razcefrane megle,znamenje slabega vremena. Kljub temu naredim»alarm«, češ kako lep dan se namobeta. Vsa odvečna roba ostane v bajti, sseboj vzamemo le najnujnejše, kajti danes boočividno odločala hitrost. »Hitre naveze —dobre naveze«, bo že držalo, in vsak na svojese ob dveh zapodimo proti snežni vesini Mt.Blanc du Tacul. Sneg je kljub višini izrednoslab in ne drži stopinje. Vreme pa se celoizboljša in veter skoro pojenja, tako da postajamokar optimisti. Neznana sila me ženekvišku, rad bi bil takoj ta trenutek na vrhuin pričakal tam sončni vzhod. Dobršen delsnežne vesine je že za nami. Pod seboj opazujemv temi svetilke prijateljev, ki tavajo vnočni temini kot kresnice. Ko me dohititaMitja in Janez, se še hitreje zaženemo protivelikemu lednemu odlomu, ki zgoraj omejuješiroki plato. Sneg je globok, vendar nam včerajutrta gaz odlično služi, ni nam trebaiskati smeri. Preko roba pridemo na zgornjopoložno vzpetino, ki drži proti skalnemu vrhuMt. Blanc du Tacul. Ko okoli pol štirih stojimopri velikem železnem križu na skalnemvrhu, se prične daleč na vzhodu zoriti temnoškrlatno jutro. Ko nas zazebe, se zapodimonavzdol proti sedlu, ki ga povprek seka širokatemna črta, ogromna razpoka, preko katerepridemo kar nevede, in se zavemonevarnostišele, ko smo že preko. Kar tesno mi je prisrcu, ko se pričnemo vzpenjati v strmo pobočjeMt. Maudit, kajti seraki nad namikot nema grožnja nad strmino. Hitroprekoračimosveži podor, potem pa zagazimoviseprotiskalnemu rogljičku, ki visoko tam zgorajpomeni vrh. Izza belega roba Mt. Blanc duTacul sine slepeča poplava jutranjega soncain kot bi trenil, ostane »prekleti gori«, po katerilazimo, le še ime. Nekaj po šesti urina vrhu sprejme močanzahodnik.nasNa doseg roke se pne pred nami mogočnabela kupola najvišje gore Evrope. Ne nosi Mt.Blanc zaman svojega imena! S težkimsrcemžrtvujemo dobršen del višine, da sestopimona Col di Brenva, kjer nas veter z nenadnimisunki kar prestavlja. Temna fronta oblakovna zahodu pa se zdi, kot da uročena čaka,kdaj ji bo narava dovolila naskok na zapreko,po kateri se tudi mi tako trudimo.Pričakamostale, da se zberemo na posvet. Kadilcekrepko daje višina in ta trenutek izkoristimza agitacijo proti nikotinu, pa se mi že čeztrenutek zdi, kot bi stopil na mino.Zavoljonaraščajočega vetra velja pohiteti. Zato pustimonahrbtnike in vrvi na sedlu, saj namdanes služijo le za dekoracijo. Le Branepridno tovori svoj nahrbtnik, češ da povečujestabilnost. Do kolen gazimo kložast, napihansneg in divji veter, ki nosi oblake pršiča,onemogoča vsak razgled. Začuda pa z Branetomkljub bojazni ne občutiva nikakršnihznamenj višinske bolezni ali utrujenosti.Poznase nama krepka lekcija z GrandesJorasses.Danes uživam ob misli na vrh, ki siželim bolj kot vsake ture doslej. Globokospodaj prihaja Jošt na sedlo — danes imaslab dan. Škoda visokega vrha, če se muvreme prekmalu pokvari. Vesina se vleče vneskončnost, tako da nazadnje že mislim,se morda nismo precenjevali. Pa se nenadomavse položi in iz oblakov pršiča se na drugistrani prikažejo daljne gore Dauphineje.Vrh! Srečen sem kot tisti dan, ko sem kotfante stal na dosti nižjem pa prav tako ponosnemvrhuncu svoje domovine. Z drugestrani prihajajo vodniki s svojimi klienti,vendar se ustavijo komaj trenutek in že sena vrat na nos poberejo navzdol. Veter vsebolj narašča, vendar se nam kljub vsemu neda z vrha. Vse vprek fotografiramo in gledamoobzorje široko kot nikoli doslej. Dalečtam na vzhodu za špiki Mt. Rosa, Matterhornain Weisshorna slutimo naše Julijce.gače

Kmalu ostanemo sami na vrhu in naraščajočiveter nas opomni k sestopu. Še vrisk, ki gaodnese vihar, in vsi štirje se zapodimo navzdolproti sedlu. Oblačna fronta na zahodu sezdi, da se je že za spoznanje premaknila, vendarše vedno drži spoštljivo razdaljo do Belegore. Ko se podimo navzdol, srečamo Jošta, kisam rine proti vrhu. Na sedlu izvlečemobivak vreče in v njih počakamo, da se Joštvrne, potem pa jo na vrat na nos poberemopo isti poti nazaj. Med seraki na pobočju Mt,Maudit fotografiramo, za ozadje pa nam služijodivji cigarasti stolpi Hudičevih igel. Človekbi kar stal in gledal, vendar nam jenaglica vodnikov opozorilo, da je trenutnočudovito vreme le varljiv videz pred nevihto.Na Mt. Blanc du Tacul dohitimo vodnike inkot plaz se zapodimo po vesini naravnostnavzdol, preskakujoč razpoke, da nam nagloizgubljena višina povzroča bolečine v ušesih.Ob dvanajstih smo spet v podrtiji na Col duMidi, utrujeni do onemoglosti. Tu je zatišjein prava peklenska vročina.Sonce nas spremeni v lene kuščarje, da poležavamobrez volje in moči na polomljenemmostovžu pred kolibo. Šele pozno popoldnenas družba Tirolcev, ki očividno tudi nisopripravljeni odšteti 10 frankov za nočnino,spravi k odhodu. Pa tudi skrajni čas je že.Janez se odpravi spet kot turist z žičnico,ostali štirje pa se vrnemo po naši običajnipoti preko Geantskega ledenika proti Ref. Requin.Med seraki se pogosto oziramo nazaj,kjer prve raztrgane megle naskakujejo stolpev steni Mt. Blanc du Tacul. Po prostranstvihMer de Glace se vlačimo kot megla in brezbrižnopreskakujemo zevajoča brezna razpok.Zrak postaja zadušljiv, nebo pa se vztrajnopolni s težkimi oblaki. Nevihta, ki se obeta ževes dan, bo izbruhnila še pred nočjo, z njopa bo konec tudi našega vandranja po kraljestvuMt. Blanca.Zdelani se težkih nog proti večeru privlečemov taboi\ Ko pa ne najdemo obeh prijateljev,ki sta odšla v Dru, smo v trenutku vsi pokoncu.Se jima je kaj zgodilo? Izza Charmozase privali zamolkel grom, ki napoveduje skorajšnjeneurje. Pred oči mi stopijo slike izknjige »Prvi v navezi«. Predstavljam si, kajpomeni neurje v Druju. Divja ploha, ki nedovoli, da bi do kraja skuhali in pospravilireči pod streho, nas kmalu po prihodu naženev šotore. Vso noč ropota dež po strehah šotorov,zjutraj pa nam megle razgrinjajo onstranMer de Glace Dru, bel in vkovan v led.DruVsa lepota jutra s sveže zasneženimigoramisplahni ob misli na tovariša, ki se še nistavrnila. Nemudoma sklenemo organizirati poizvedovalnoakcijo, saj danes teče že tretjidan po njunem odhodu. Ob devetihodidemov treh skupinah: Brane, Janez in Jošt odidejodo zavetišča Charpoua, z Mitjem pa se na vsosapo zapodiva navzdol na Mer de Glace.Začudenonaju gleda vratar ob vhodu v ledeniškojamo. Samo pokaževa z roko navzgorproti Druju in že razumevajoče pokima ternaju spusti po ozkem lesenem prehodu, kinama olajša sestop na ledenik. Preko ledenikaskoraj tečeva. Strma morena pa najuprisili v zmernejšo hitrost. Obstaneva zadihanav gostem rušju in sleču. Na srečonajdevadrobno stezico, ki naju strmo dvigameliščih navzgor, proti špiku, ki se pričenjav prvih sončnih žarkih otresati ledenegaoklepa. Kmalu sva na meji ponočisnega. Ko sva pod mračno steno, razpozapadlegakaterose s peklenskim truščem vsipa led, gazivasneg skoro do kolen. Najinemu tuljenju vsteno odgovarja le odmev, temu spetpeklenskitrušč ledu, ki se vsipa z gladkih ploščzapadne stene. Šele čez dolgo časa zaslišivaslaboten glas, ki priplava od nekod z neba.Družno zatuliva kot obsedena in čez čas zaslišivaiz velike višine slaboten vrisk. »Cevriskata, potem le ni tako tragično,« sklepavain od srca se nama odvali cel Dna. Zrokamidajem znamenja tretji skupini pri velikemdaljnogledu na Montenversu, potem pa sespustiva po stezici, ki drži po morenskemrobu na Mer de Glace. Toda še preden svana ledeniku, prične spet deževati: Tisti drobniin gosti dež, ki oznanja dolgotrajno slabovreme. Mrkih obrazov se sestanemo s tovarišiv taboru. Vse popoldne in vso noč ropota dežpo šotorskem platnu, mi pa se izgubljamoneskončnih pogovorih, v strahu za oba prijatelja,ujeta v Druju.Vsi sklenemo odložiti odhod v domovino,vdoklerse situacija ne razčisti. Tudi Brane,Janez in Jošt se še niso vrnili iz zavetiščaCharpoua, kamor so odšli na poizvedovanje.Jutro ne prinese izboljšanja. Zato tu ni kajpremišljevati. Vsi se odpravimo v dežju z vsoopremo, ki jo premoremo, na ledenik Charpoua.Nihče ne ve za pot. Tavamo pomoreniin grapah, dokler nam končno ne uspe najtidrobne stezice, ki jo že pokriva sneg. Z vsakimmetrom je več snega in megla, ki jo

drevi veter, zagrinja skale in pokrajino. Izmegle se pojavita Brane in Janez z novico,da Boris in Tine kličeta na pomoč. Potrti inzaskrbljeni odidemo naprej v vihar, Janez inBrane pa se podita navzdol po pomoč v Chamonix.V globokem snegu in viharju komajnajdemo zavetišče, ki je začuda skoro novo.Z Mitjem se nemudoma odpraviva naprej vsmeri, kjer slutiva Di*u. Med vršanje vetra semeša grmenje plazov. Počutiva se nebogljenain obupana spričo divjanja narave. Končnonama zapre pot ledeniški odlom. Ne veva nekot ne kam, niti tega ne, kje pravzaprav tičitaoba prijatelja. V zatišjih med zavijanjemvetra družno kličeva v meglo. Čez čas senama zdi, da slišiva glasove. Spet vpijeva inko se veter malo poleže, priplava iz višinezategnjen glas: »Pooomoč!« Torej je i*es. Šetuliva v vihar, pa naju veter in grmenje plazovpovsem prevladata. Vrneva se v bajto,kajti v takem se ne da ničesar ukreniti. Vsobi tiho sedimo po pogradih in nestrpno pričakujemovodnike, da nam vsaj pokažejosmer prehoda čez razbiti ledenik Charpoua.Vihar se ne poleže ves dan. Z nočjo se pojavijoprvi vodniki iz reševalne odprave.Kmalu je bajta polna premočenih in otovorjenihljudi. Vodniki so zaskrbljeni in menijo,da v takem nima smisla nobena reševalnaakcija. Pred nočjo se odpravimo še enkratpred bajto in kličemo v vihar. Spet zaslišimozategle klice na pomoč, vendar nam ne preostanedrugega, kot da jim odgovarjamo zbodrilnimi klici. Žalosten dan za oba plezalca,pa tudi za nas, ki sedimo v topli koči in jimane moremo pomagati. Po pogovorih s prenosnimiradijskimi sprejemniki sodimo, da je vteku še obsežna reševalna akcija.Noč mineva v pridušenih pogovorih in dremanju,ko nestrpno pričakujemo jutra v upanjuna izboljšanje vremena. Okoli štirih sevodniki prično pripravljati na odhod, ki pase zaradi še vedno slabega vremena zavlečedo prvega svita.Vse dopoldne sneži in okoli enajstih se vsaodprava vrne z brezupnega poizkusa. Tudioni niso prišli dlje kot včeraj midva. Ševedno prihajajo novi in novi nosači z vsemmogočim materialom. Tine in Boris pa se ševedno oglašata iz megle nekje visoko zgoraj,čeprav teče danes že šesti dan, ki ga preživljatav steni. Šest dni ob tako nemogočemvremenu in pomanjkanju hrane! Strah me jeob misli, da bomo morda prepozni. Vse prepočasi,se nam zdi, deluje reševalni mehanizem,ki dobiva sedaj že obseg pravegavojaškega manevra. Podoba je, da je vsa tamnožica ljudi in materiala okoli nas le predhodnica,ki pripravlja pot jurišnimnavezam.Popoldne se vihar poleže in cunjaste megle,ki so zakrivale Dru, odkrijejo onstran ledenikazasneženo steno, ki se otresa snega inledu v številnih plazovih. Globoko iz doline,kjer valovi megleno morje, se zasliši hrummotorjev in kmalu se iz megle pripoditahelikopterja. »Sedaj bo šlo zares!« sidvazatrjujemoin spet se nam utrne žarek upanja.Medtem ko prvi helikopter raztovarja opremo,se drugi dvigne skoro na vrh Druja inlep čas lebdi tam zgoraj podoben velikemukačjemu pastirju. Ko se vrne, odloži dva»asa«. S svojo pojavo in opremo vzbujataupanje, da bosta prijatelja morda že jutrirešena. Da bi le vreme držalo!Okoli bajte je pravo mravljišče, grmenjeplazovpa od časa do časa preglasi hrup letalskihmotorjev. Med vso opremo, ki so jo vestovorih sem gor, je tudi megafon. Zdannjegovopomočjo se skušamo pogovoriti s prijateljemav steni. Kličemo jima, naj zdržita še tovendar se zdi, da ne razumeta. Nanoč,zgornjemplatoju ledenika med tem zraste majhnotaboriščešotorov, bivak je za vse te ljudiobčutno premajhen. Pod večer se vrne z MontenversaBrane, ostali prijatelji pa podvečersestopijo v dolino, da narede prostor reševalcem.Z Branetom ostaneva za zvezo inpomoč, če bo treba. Po dolgih dneh obetavečerna zarja lepo vreme.Jutro pričakujemo v pripravah na odhod. Sprvim dnem sta že na delu tudi obahelikopterja,ki brez prestanka vozita material inljudi. Tudi nas dvigne helikopter na gornjiledeniški plato, kjer se zbiramo v naveze.Med tem pa drugi helikopter neprestano obletavavrh Druja in steno ter preizkuša možnostipristanka na vrhu. Otovorjeni zse odpravimo preko ledenika pod stenovrvmiFlammesde Pierres, kjer poteka normalnipristopna Dru. Plazovi so dodobra zasuli strmo snežnovesino, ki jo prekinjajo skalni odstavki.Dve mladi francoski navezi gresta spredaj, zBranetom jima pa kot tretja slediva.nam izgineta izpred oči, kajti naša nalogada nadelamo vso steno s fiksnimi vrvmi.Kmaluje,Napeljujevavrvi, ki nama jih dostavljajo številnireševalci spodaj. Že okoli enajstihsmona vrhu grebena, imenovanega »Kamenitizublji«. Pa za opazovanje ni časa. Še skalnirogelj naju loči do roba, s katerega se nama

odpre divji pogled na ves sloviti Bonattijev že pripravljata vrvi za povratek. Zdi se, dasteber, ki beži pod nama in nad nama v vertikalo.Spoznava, da sedaj lahko z normalno oblačno fronto, ki spet grozi na zahodnemteče v steni tiha tekma med plezalci in temnopovišanim glasom doseževa oba prijatelja. nebu. Za teh dvesto metrov, ki nas ločijoKar vrat me zaboli, ko iščem mesto, kjer bivakirataže peti dan. Ni ju težko odkriti na dan, sedaj pa kaže, da bodo prišli še predod obeh pi-ijateljev, so računali ves jutrišnjizračni polički. Slab raztežaj težke plezanje nočjo do njiju. Sicer je pa tudi že skrajni čas.in lahko bi bila izplezala. Toda prazna vreča Če se ponoči vreme spet pokvari, potem nene stoji pokoncu, kaj šele da bi plezala po bo nobenega upanja več. To je dirka s smrtjo.petih dneh brez hrane. In tako sta na milost Prej nemogočo prečnico zdelata vodnika zin nemilost obsojena na čakanje. Dolgo se lahkoto, da se mi zdi prav smešno, kako sopogovarjamo, da pridejo ostali vodniki za ves dan čakali in izgubljali dragocene ure.nama. Globoko spodaj, kjer se zdi ledena Iz globin zapadne stene se z večernim vetromreka Mer de Glace kot potok, slutimo naše pode megle, ki od časa do časa zakrijejo dogajanjev steni. Vsak nov pogled pa odkriješotore na Montenversu in čutimo poglede prijateljev,ki zro v Dru.reševalce za raztežaj bliže polički, kjer seŠe nekaj raztežajev težke in zračne plezarije Tine in Boris pripravljata na noč. Ko je žepo grebenu in ustaviva se pri Francozih, ki povsem gotovo, da bo obema vodnikomaso med tem na majhnem snežišču na grebenu uspelo pred nočjo priti do njiju, ju s klicanjemspet spraviva k dogodkom. Ko švignepripravili dve ploščadi. Začudeno sprašujeva,zakaj ne nadaljujejo z vzponom, pa se končno skozi zrak 80-metrska vrv, ki jo Tine vržesporazumemo, da bi bilo danes pač pretveganopoizkušati kaj več. Sredi dneva v odlič-prisluškujemo klicem iz stene in čakamo,vodnikoma, spet zagrne Dru megla. Napetonem vremenu, pa čakamo! Skoro me spravijo kdaj se megleni val odvali preko grebena. Kov bes. Med tem prično prihajati prvi vodniki se zastor spet dvigne, z Branetom družnoin spet se kopiči oprema, h kateri tudi midva zavriskava, kajti na ozki polički zagledamoprispevava vso kovačijo, ki jo premoreva. skupaj štiri postave. Končno jim je uspelo!Kljub vsem pripravam in ogromni »mašineriji«,ki sodeluje v reševanju, pa je podoba, teva še sestop, ki ni lažji od vzpona. PolegVendar s tem še ni konec prigode. Dru zah-da bosta oba prijatelja prisiljena prebivakiratiše osmo noč v steni. Cim obzirneje jima Za vsako ceno morajo danes sestopiti do nas.vsega pa nastopa nič dobrega obetajoča noč.skušam to dopovedati. In začuda sprejmeta Ko je 100-metrski spust za njimi, zagrne dogodkev steni noč. Globoko v dolini nepri-novico brez vsake panike.Da bi čim varčneje trosila svoje preostale zadeto mežikajo luči v Chamonixu. V stenimoči, ju ne vznemirjamo več s klici. Akcija pa imajo le dvoje čelnih svetilk, kar jepa je zaspala. Z Branetom že resno premišljujeva,ali se ne bi kar sama odpravila dalje. omahovanja se z Branetom odločiva, da odne-odločno premalo za nočno reševanje. BrezPripravljamo se za nočitev. Vojaški vodniki seva vse svetilke v steno. Čas odloča o uspehupostavijo na obeh majhnih ploščadih dva šotorčka,med tem pa helikopter spet in spet plezava po pripravljenih vrveh brez varo-ali neuspehu in kot v telovadnici po rokahpreletava vrh in greben tik nad našimi glavami.Vsiljuje se mi misel, kako je človek šestem raztežaju sesedem na najvišjem stovanja.Krč mi grabi izmučeno telo, ko se povendar niče, kljub vsej tehniki in temu moštvubosta morala prijatelja predrgetati še in s tem napravila medvedjo uslugo vsemjišču. Za las je manjkalo, da nisva »zletela«eno noč v nemogoči zračni luknji tik pod navzočim.vrhom Druja.Z izpostavljenega granitnega roba svetiva vOkoli petih popoldne pa se mrtvilo nenadoma steno, kjer se dogajajo prave artistične točke.spremeni, ko se mimo nas pripode štirje vodniki,ki se brez obotavljanja lotijo zajede vanju, saj sama sodelujeta pri plezanju. OkoliTine in Boris se držita proti vsemu pričako-prvega stolpa, ki drži do stene. Temu, čemur enajstih ponoči se od nekod iz teme pripeljesmo bili priča v naslednjih ui-ah, lahko rečemosamo simfonija plezanja. V primeri s mene, kot da bi vstal iz groba. Kot pajki sepo vrvi temna postava. Tine pristane polegprejšnjim ravnanjem poteka sedaj reševanje vozijo mimo naju navzdol ostali reševalci inz bliskovito naglico. Kmalu sta oba prva vodnikaže šest raztežajev visoko, ostala dva pa veze, ki snema vrvi za spust. Neskončnokmalu ostaneva zadnja poleg poslednje na-olaj-

šanje me prevzame, ko se pričnem spuščati zaostalimi. Šest spustov, ki se mi sedaj zdedolgi kot večnost, je končno za nama inveselo se sestaneva z obema rešencema. S »telečjimi«nogami se prestopata na ozkem prostorčkuin ne moreta verjeti, da je konecsedemdnevnega bingljanja in stradanja nazračni polički, visoko nad zeleno in toploChamoniško dolino. Kot žugajoč prst kipi vtemno nebo granitni Drujev steber. Garaškidan zaključujemo srečni, da se je vse končalotako, kot bi si le lahko želeli.S prvim svitom nas iz težkega sna predramizavijanje vetra. Dru nam za slovo podarjaenega svojih viharnih dni in umik se zopetspremeni v beg pred mogočno goro, ki jezopet na tem, da udari. Vihar nosi vrvi pozraku, poleg vsega pričenja še snežiti. Sestopamoob vrveh. V zavetjih pod pi-evisi in zagranitnimi bloki nas pričakujejo vojaki, vodnikiin reševalci, ki pozdravljajo oba rešenca.Opotekajoč od izčrpanosti se vlačimo navzdolin neskončni metri vrvi, ki smo jih včerajnapeljali preko vse stene, so nam odločilno vpomoč. Menda jih je več kot dva in pol kilometra.Ko spodaj prečimo na ledenik, se pričnovsipati raz steno prvi plazovi. Z mrzličnonaglico snema zaščitnica vrvi, material, izmučenomoštvo pa se vrača na ledenik. Dvanahrbtnika s topimi udarci priletita iz meglein s strahom čakamo, kdaj priletita še lastnika.Končno stopimo na shojeno gaz in svetse nekoliko položi. Vsak najmanjši vzpon inkorak v globokem snegu pomeni pravo muko.Opotekajoč se sestopamo navzdol proti zavetišču,ko se iz megle zapode proti nam novi -narji. Fotografiranja ni ne konca ne kraja.Toda časopisi in reporterji so neusmiljeni intako morata oba rešenca, čeprav sta na robusvojih moči še požirati nenasitnim fotografskimobjektivom. Borisu, ki je v svojem raztrganemoblačilu videti kot beduin, ki je preživelhud puščavski vihar, uspe celo kiselnasmeh.Končno smo v zavetišču med zmešnjavo vsemogoče opreme in ljudi. Vse je kot na fronti,le da na srečo tu ni mrtvih. Kljub slabemuvremenu vozijo helikopterji material in ljudinazaj v dolino. Med prvimi odpelje čudovitijekleni ptič tudi oba rešenca v chamoniškobolnišnico. Z Branetom in nekaterimi prijateljipa sestopimo navzdol na Mer de Glace,ki se mi kljub svojemu ledu in dežju zdičudovito domač. Ko po dolgih dneh spetugledam zelene macesne in rušje na Monten-Večer prinese izboljšanje vremena in visokoonstran globeli Mer de Glace ugledamo spetDru, ki ves zasnežen hladno in mrko strmisem doli na nas, ki smo bili pet dni njegovineprostovoljni gostje. Zamrlo je rohnenjeversu, se počutim, kot bi mi Dru podaril življenje.helikopterskihmotorjev in gora je spet prazna.SlovoZbudi me veselo vriskanje pred šotorom. Vnekakšni otopelosti zaznam, da sta se vrnilaTine in Boris iz Chamonixa. Nimam tolikomoči, da bi se pridružil veselemu snidenju.Namesto rdečega francoskega vina me Braneves dan »klistira« s celimi prgišči najrazličnejšihtablet. Ves dan ležim nebogljen všotoru in se borim z vročino. Pet dni reševanjaz enim hladnim obrokom hrane nadanje zahtevalo svoje. Od časa do časa se kdood prijateljev pozanima, »če me je že pobralo«,takoj na to pa se že stegne v šotormršava roka in ponuja skodelico čaja innekajtablet.Taborišče na Montenversu se prazni. Sezona,ki je v območju Mt. Blarica letos skoraj nibilo, je prikraju.SkrivnostnarekaDr. A n d r e jB a r a g aCelo v vsaki travni bilki je nekaj, karnadkriljuje vse človeške sebične občutke,nekaj, kar dviga človeka v okolje, ki jepo čudovitosti enako Cisti zemlji.(D. T. Suzuki, japonski filozof)Končno! Spet se odpravljam v jame, v svet,ki sem o njem sanjal v dolgem letu pri vojakih.Ekspedicija v osrčje naše kraškezemlje.Danes ima vse skupaj še poseben čar, sajgremo v jamo, ki še ni popolnomaraziskana,ki je še nova in polna skrivnosti in neznaneopojnosti.Pomislim na našega biologa Tomaža, avtorjapričujočih slik, ki si ga ne morem predstav-

1 jati brez termometra v rokah. Če je kakšnajama že tako dobro poznana, da bi lahko brezluči hodil po njej, on še vedno najde delo —meri temperaturo vode v vsaki dostopni luži.Škoda, da ga ne bo z nami, danes bi tudibrez termometra lahko kaj delal.Sobota je, prav čudno januarsko popoldne.Nastopila je odjuga in iz nizkih oblakovprši. Doma me vprašujoče gledajo, ko v mojemnahrbtniku, po domače omari, izginjajonajrazličnejši jamarski pripomočki, pa še kuhalnik,fotografski aparat, rezervna obleka.Nahrbtnik je poln, vendar so zunaj ostali šegumijasti škornji in čelada. To obesim navrh, čeprav mi bo malo nerodno hoditi skozivas in čutiti na sebi začudene ali celo pomilovalnepoglede sosedov. Kar slišim njihovemisli: »Resda je študiran, nekaj pa le ne morebiti v redu z njim, sicer ne bi rinil od domav vlažno noč s potrebščinami mestne kanalizacijena hrbtu.«Pripravljen sem, teta pa odkimava z glavoin ne more razumeti, da grem za čez noč vjamo in da temu pravim oddih. Nekoliko mev očeh mojih bližnjih rehabilitira sestra, kipravi, da mi tale izlet zavida in da bi šla zveseljem z menoj. Hvaležen sem ji in prihodnjičbova šla skupaj.Večeri se in počasi korakam iz Rakeka protiLazam. Cesta je samotna in prazna, dež pršizmeraj gosteje, na tleh se dela ledena prevleka,tako da neštetokrat spodrsnem. To nesrečnovreme je nepomembno. Pomislim napreteklo leto, ko sem si v sivi uniformi tolikokratželel jamarske in hribovske druščine.Fantje so mi prav iz Laz večkrat pisali, kakojim vsaka ekspedicija v Najdeno jamo odkrijekaj novega. Poslali so mi časopis Našejame, v katerem je bilo narisano in napisanovse, kar so dotlej odkrili. Težko pričakovanitrenutek, da tudi sam stopim v to najnovejšesvetišče notranjskega podzemlja, je pred menoj.V Lazah me čakajo prav tisti fantje, kiso Najdeno jamo odkrili in njenemu raziskovanjuposvetili tri leta svojega mladostnegaentuziazma. Na skici jame so nekatera pravčudna imena dvoran in rovov. Tistemu, ki nepozna zgodovine odkrivanja te jame, ne povedomnogo, mladim jamarjem Ljubljanskegajamarskega kluba pa so košček njihovih skritihsanj in ne nazadnje tudi plačilo za njihovtrud in junaštva, ki so jih opravili v tej jami.Jama je njihova in imena naj pričajo o tembodočim jamarskim rodovom!Metodova prečnica ob Veliki štirni Fotonajnevarnejše mesto v jami Tomaž PlaninaLeta 1962 so najmlajši člani kluba v društvenihzapisnikih našli podatke o Lippertovijami — pristopu k podzemski Ljubljanici, kiga je skoraj pred 80 leti opisal pionir znanstvenegajamoslovja pri nas moravski inženirgozdarstva Viljem Putick. Putick je postalsimbol mladega jamarskega rodu, Lippertovajama pa cilj njihovega iskanja v kraškemgozdu nad Planinskim poljem. Jama je izginila.Morda je zasuta, morda zarasla, mogočeso kdo ve kolikokrat šli tik mimo nje. Ševedno upajo, da jo bodo našli, nočejo sesprijaznitis tem, da bi postala pojemnedosegljivega.O Lippertovi jami in Puticku poje nekajjamarskih pesmi, ki so jih mladi spesnili vdolgih nočeh dela v Najdeni jami. Jame, zaradikatere so se zapisali gozdu med Lazamiin Logatcem, res še niso našli, odkrili pa sov bližini mesta, kjer bi morala biti, Najdenojamo. Najdeno jamo so pravzaprav odkrilinovo. V svojem začetnem delu je bila tanajamaznana že od leta 1935, ko jo je prvič raziskaldr. Alfred Šerko. Najdba je prekosila vsapričakovanjamladih jamarjev in je postalanajvečjepovojno jamarsko odkritje v Sloveniji.V Laze sem prišel prezgodaj. Tovarišev šeiz Ljubljane. Sedim v gostilni v posebni sobi,ki so ji raziskovalci Najdene jame dali ime»najlepša soba«. Na steni je skoraj cel kvadratnimeter velik načrt Najdene jame znioko-

lico in na njem piše: »V zahvalo za gostoljubnost,jamarji Ljubljanskega jamarskegakluba«. Ta »najlepša soba« je skoraj del njihovejame, saj je bila izhodišče za vse njihovepohode.Ob sedmih zvečer zaropota v veži, člani ekspedicije,razigrani in obloženi, so napolnilihodnik. Enajst jih je, s seboj imajo celo nekajčlanov alpinističnega odseka Ljubljana-Matica.Skodelica kave za vsakogar in v svituacetilenk se izgubimo v noč. Prej kot v slabiuri smo pri jami. Snega je do kolen, težak jein moker, še vedno dežuje in z dreves padajona nas debele kaplje. Drug za drugim se spuščamoskozi vhodno brezno, ki je komaj šestmetrov globoko in ozko, da zdrkneš skozenjkot skozi dimnik. V jamo potujejo nahrbtniki,čolni, lestvice, vrvi...Tale ogromni stalaktit nas spomni na našomajhnostPiparskirovTomažFotoPlaninaPo dolgem času se spet enkrat mučim, da bipravilno pritrdil lestvice. Dolgo jekleno vx - vovijam okoli debelega kapnika, pa nikakornočeta biti oba konca enako dolga. Janez, naštehnični vodja, preklinja mojo nerodnost insam poprime. Ko so konci le enako dolgi,zgrmi dvajset metrov lestvic čez naslednjostopnjo.V dvoranici, kjer smo, ne čutimo več zunanjezime, pozabili smo celo na noč. Toliko nas je,da se komaj vrtimo. Odvadil sem se že vonjapo karbidu: V želodcu imam občutek, da bomvsak trenutek začel bruhati, posebno, kerimajo nekateri mladi jamarji to presnetosmolo, da jim acetilenke nikoli prav ne delujejoin jih neprestano popravljajo. Popravljanjepa seveda spremljajo oblaki acetilenskegaplina in tipičen jamarski vonj. Čakam,kdaj bo koncentracija acetilena dosegla kritičnomejo in nas bo eksplozija pognala skozidimnik na prosto. Čakam zaman. Nič se nezgodi in prav vesel sem, ko pridem na vrstoza spust, se bom v globini vsaj spet naužil svežegazraka, saj so spodaj prostori in dvoranetakih razsežnosti, da bi jih vsi slovenski jamarjine uspeli pošteno zasmraditi.Spuščam se s svojim zelenim nahrbtnikom polestvicah. Zelena barva bo spoznavna le šekakšno uro, potem bo pa vse na nas in okolinas rdečerjavo od lepljive jamske ilovice. Nalestvicah sem neroden, kot da bi še nikoli nebil v jami. Zakrpani pajac se zatika na klinih,kajti nisem vajen plezati v škornjih, ki sok temu še za nekaj številk preveliki. Svetilka,ki jo imam obešeno na prstu, mi nagaja intako ne utegnem ogledovati lepot, čez katerese kobacam. Ko le pridem spet na trdna tla,

opazim, da sem lezel čez lep kapniški baldahin,zavem se, da sem v jami, ki sem onjej sanjal v vročih titograjskih nočeh. Srečensem, da sem spet v družbi jamarjev, v družbi,ki ji ni enake!Naslonjen na steno gledam proti stropu, kjerse čez rob ziblje svetilka naslednjega tovariša.Sence plešejo svoj čarobni ples med motnimikapniki in skalnatimi bloki. Janez se neverjetnohitro spušča, na njegovih plečih se zibljevelika črna gmota — naš novi Haron, čoln izgume in platna, ki bo še danes predmet našenajvečje jeze.Čakam in razmišljam o tem, kako sem bilkomaj včeraj najmlajši član jamarske odpravev podobno jamo, v Logarček, kako sem prvičvpijal magičnost podzemlja v spoštljivem pričakovanju.Ta včeraj loči od današnjega dneenajst let in danes sem najstarejši v odpravi.Vesel sem ob zavesti, da sem spoznal svet,ki je tako skrit, tako odmaknjen in poseben,da je dostopen le peščici navdušencev. Fantjeokoli mene so drugi kot pred enajstimi leti,obrazi pa so enaki, odločni in vedri.Vsi smo spodaj. Sest nas bo šlo v tako imenovaniLijak, kjer se za jezercem v blatumorda skrivajo še neznani rovi. Drugi gredonaprej po jami v levi rov, kjer tudi še nisoopustili vsakega upanja na nadaljevanje. Odobeh ciljev nas loči voda, zato nas obtežujetadva čolna.Spuščamo se po strmem zasiganem pobočju.Strmina niti ni tako huda, vendar na mokrisigi prav hitro zdrsneš in začutiš, da njeneštevilne obline niso prav nič mehke. Spodajse odpira Šerkov rov, na desni pa 30 m globokjašek, ki se slepo konča, kot z žalostjo ugotavljaMatjaž. Matjaž je že od vsega začetkanekakšen idejni vodja pri raziskovanju Najdenejame. Vso pot mi navdušeno pripovedujezgodovino njenega odkrivanja, s prav takoljubeznijo, kot bi govoril o svojem dekletu.Šerkov rov je tisti del jame, kjer so fantjeprebili največ dni in noči, na njegovem koncuje I. taborišče. Komaj 120 m smo napi-edovaliod vhoda, pa smo za pot porabili nekaj debelihur. Pred nami je Radeščkova pasaža. Tukajso v zimi 1962/63 najmlajši jamarji skorajvsako soboto in nedeljo tekmovali s potrpežljivostjo.Dobesedno košček za koščkom sodolbli prehod v zasigani ilovici na mestu, kjerjim je zračni piš, ki je prihajal iz jame, dajalpogum. Ko je bila luknja dovolj široka zaramena in visoka morda 20 cm, se je fant, pokaterem se pasaža imenuje, prvi potegnil skoz-

njo. Na drugi strani je plačilo za vse prizadevanje.Ne bom se prehiteval, saj gremo naprej,le malo se je zataknilo, ker je prehod ševedno tako ozek, da moram nahrbtnik napolsprazniti in ga na drugi strani spet sestaviti.Matjaž svetuje, naj ne diham pregloboko, snamemnaj čelado, stegnem roke predse in sejunaško podam v mišnico z glavo napx-ej. Pedza pedjo se rinem med skalo nad seboj in sigastoglino pod seboj. Celo vžigalična škatlicav prsnem žepu me ovira. Z gibi, ki so še najboljpodobni trebušnemu plesu, pridem dosredine. Tu pa se je zgodilo tisto, pred čemerme je svaril Matjaž. Naenkrat me oblije hladenznoj, stene okoli mene se stiskajo — pozabilsem na nasvet in pregloboko vdihnil.Občutek je tak, kot če te ponoči tlači mora.Ko sem skozi, si pošteno oddahnem, bojimse le, kako bo šlo nazaj, ko bo treba malonavzgor.Uredim nahrbtnik, ki je zelen samo še znotraj,in gremo naprej. Sedaj bo prostora šein še, pred nami so dvorane, ki njihovo razsežnostle slutimo, saj jih naše acetilenke nitine morejo osvetliti, posebno še, ker se svetlobavpija na žametni prevleki iz ilovice. Spustimose še deset metrov po lestvicah in že smo narobu Velike štirne, ki res zasluži svoje ime.Že do vode je globoko 30 m, koliko je globokavoda, pa ne vem, ker sem pozabil vprašati.Po pravici povedano, vode tu sploh videlnisem, ampak sem jo samo slišal, ko je Primožvalil navzdol ilovnate kepe. Dolgo ni slišatinič, zato pa je občutek, ko iz globine pridepljusk, toliko pošastnejši. Ko ležem po strmempobočju in zasajam svoje prevelike škornjev luknje v razmočeni ilovici, ki naj bi bilenekakšne stopnice, si skušam predstavljati,da sem namesto ilovnate kepe jaz strmoglavilv globino. Posebno na najbolj izpostavljenemmestu, na Metodovi prečnici, čutim srce vvratu. Ko sem srečno čez, si ne morem kaj,da ne bi zdeklamiral nekaj o varovanju inpritrjenih vrveh na takih mestih. Fantom jejama že tako domača, da nevarnosti sploh večne vidijo. Kljub temu obljubijo, da bodo obvrnitvi uredili varovanje. Čemu, navsezadnje,imamo alpiniste s seboj? Z Metodovo prečnicoje za nekaj časa konec blata. Vzpenjamose po strmini, lahko bi rekel, po zavarovaniplezalni poti v sigi, saj so na kritičnih mestihzabiti trdni varovalni klini. Ta delček jameje lep tudi za esteta. Poleg gozda izredno dolgihmakarončkov na stropu, je tudi nekajkapnikov, kjer lahko pustiš domišljiji, da tipričara najrazličnejše oblike iz zunanjegasveta.Onstran Velike štirne, tam, kamor danes negremo, leži največja dvorana v jami, ki so joraziskovalci imenovali po svojem vzornikuPutickova dvorana. Stari jamar bi bil gotovovesel svojih naslednikov in bi jim najbrž nezameril, da so ga 50 let po njegovi smrti vsvoji malce obešenjaški himni spremenilicelov jamskega duha. Kajti obešenjaštvo je narobu Velike štirne prav primerno. Tu se jedvema jamarjema, pa ne iz najmlajše generacije,nekoč primerilo, da sta jamskega duhamalodane tudi videla. Slišala sta njegovostarčevskovzdihovanje in zamolklo pljuskanjevode v Veliki štirni, ko je valil ilovnatebalvanevanjo. Čepela sta ob jezercu, ki ga šedanes v šali imenujemo jezerce Juretovegastrahu, vsa trda od groze in nekajkratzavpila.Odgovora ni bilo nobenega, čez čas pa spetvzdih in pljusk vode. Ko je groza doseglavrhunec,sta spoznala, da je jamski duh Matjaž,ki je nenapovedan prišel v jamo za ostalimiin jih čakal, da se vrnejo. Sedel je dobre štiriure sam ob ugasli karbidovki in si krajšal čass tem, da si je intenzivno skušal predstavljatistrahove. To mu je tako dobro uspelo, da gaje bilo po dveh urah že pošteno strah samotein tišine, ki jo je motilo le enakomerno kapljanjevode s stropa. Prav dobro pa se mu jeposi-ečilo preizkusiti tudi pogum svojih tovarišev.Na nekem drugem mestu so si fantje samotopreganjali drugače. Ko prisopiham na vrhilovnatega hriba, zagledam pred seboj doberpedenj visoke kipce iz gline. Moram se naglas smejati: majhni akti so, še najbolj podobniwillendorfski Veneri, le da je bila izraznamoč paleolitskega človeka večja. Ileravpije (on sploh vedno vpije!), da bo prihodnjičza to svojo galerijo pobiralvstopnino.V Piparskem rovu odložimo svojo kramo.Sledi pojedina pred pohodom v neznano.Bencinskikuhalnik prijazno šumi in skrbi za domačevzdušje. Posedemo po tleh in si zdravimorevmatizem, zraven pa brez higienskihpredsodkov použivamo z ilovico zabeljenedo-po-brote iz naših nahrbtnikov. Vsi smo lačni,šteno umazani in vse je skupna last: prakomunizemjamskih ljudi.Ura je enajst ponoči in naš mir nenadomazmoti čuden in močan šum. Iz bližnjega kaminakar naenkrat curkoma priteče voda. Zavemose, da smo v vodni jami. Nehote se

spomnim na Marussigov opis nenadne odjugev Tatrah, ko je ob raziskovanju jame Zimnevoda skoraj popolnoma zalila vhod in so les težavo rešili ujete jamarje. To je le kratkamisel, saj ni resne možnosti, da bi voda prišlahitreje, kot bi mi mogli pobegniti. Odjuga panam le dela škodo: že tako blatna jama sezaradi vode, ki se sceja iz vseh kaminov inpočasi polzi povsod, spreminja v pravo ilovnatomočvirje. Potem se do vrha škornja pogreznešv blato in se pri marsikateri stopinjimučiš, preden se izvlečeš in premakneš naprej.Če si nekaj minut stal, se prav lahkozgodi, da si po sunkovitem gibu naenkrat bos,hočeš naprej, škorenj pa je ostal v blatu. Zatakšne priložnosti so mladi jamarji izumiliposebno miganje s podplati. Poskusim in resgre mnogo laže, kot če enostavno vlečeš nogeza seboj.Razdelimo se v dve skupini: šest za v Lijak,ostali pa naprej po Piparskem rovu in v Levirov. Čes je že. da vam predstavim tudi jamskodeklico Vesno, ki deli z nami junaško inenakopravno vse napore plezanja in plazenja.Ne more pa si pomagati, da si ne bi neprestanopopravljala las, ki ji v dveh kitkah silijoizpod šiptarske čepice. Končni učinek tehprizadevanj je seveda ilovnato gnezdo na njeniglavi. Zdi se, da je to prav nič ne moti.Huje bo, ko se bo skušala počesati. Vesnagre s Primoževo skupino naprej in še ne ve,da bo prej kot v eni uri pošteno premočena.V Lijak se drsamo po strmem mastnem blatu.Na dnu 100 m dolgega rova nas pričakuje jezero.Drug za drugim se ob posebnem predpotopnemmehu trudimo, da bi napihnili našegaHarona, ta pa nič, malo se je napel,sedaj pa se nikamor več ne gane. Če ne pritiskašdovolj hitro na meh, celo upade. Kovidimo, da res nikamor ne gre, Janez z ogorčenjemugotovi, da ima Haronova duša luknjo.Vsa sreča za tistega, ki je bil odgovorenza vulkanizacijo, da ga ni danes v jami! Sledikratek vmesni prizor v cirilici, potem pa semoramo spx'ijazniti z dejstvom, da so bile vsemuke s čolnom zaman. Lijak bo do nadaljnegaostal sluivnost in Hax-on bo na jamarskihhrbtih še enki-at romal skozi prepade inpasaže.pa obrnem svetilko in vem, da jih bomotukaj še morali motiti v njihovemmiru.pravLijak tudi na tej strani jezerca še ni bil izmerjen.Vlečem merilni trak, Janez meriMatjaž pa riše in piše. Tako se spetkote,pomikamonazaj v Piparski rov. Preostala trojica je odšlaže prej, radi bi splezali do temneodprtinev steni 20 m nad dnom. Morda je tam kjenadaljevanje v višji etaži? Morda bomo takoskozi kakšen kamin iz podzemlja ven našlivhod v izgubljeno Lippertovo jamo? Kdove?Ko je Lijak izmerjen, se pridružimo tovarišem,ki so si prizadevali priti čez visokosteno. Zmanjkalo jim je klinov in bo trebaposkusiti drugič. Zdi se, da je pot odprta,čeprav je to že prav vratolomen alpinizemsvetlobi acetilenk in v mokri ilovnatisigi.Zame je preluknjan čoln pravzaprav srečnaokoliščina, videl bom tako skoraj vso jamoin odslej samo še uživam. Z izmerjenimi 100metri je celo moja »delavna« vestčeprav sem bil samo figurant.obpotolažena,Po vseh štirih ležem skozi II. pasažo, ki jepravi bulvar v primeri z Radeščkovo. Dolgapa je ta pasaža 20 m in, z eno besedo, mastna.Se zadnji napor, prvi pleza Fotoiz vzhodnega brezna Tomaž PlaninaObčudujem človeške ribice, ki se leno premikajov soju naših luči. Slepe so, našo vsiljivosvetlobo pa le čutijo, sicer ne bi bežale. Jamarjismo jih zmeraj veseli, dokazujejo nam,da nismo edini, ki nas jame privlačijo, njimje to temno kraljestvo dom. Odplavale so, jaz

NAJDENAJAMAPu T > CM O V A OVOHANApiOlSCltOtimtiAv*filPARSKI ROVrrObClOHCVTMtltvuSkica tlorisa Najdene jame. Prirejena je po meritvah S u š t e r š l č a , P u c a in P i r n a t a , ki sojih v celoti opravili s pomočjo mladih članov Jamarskega kluba LjubljanaZ njo je konec naporov. Rov, po kateremkorakamo, je prostoren in zanimiv. Povsod sosledovi nedavno odtekle vode, na razširjenihdelih blatni sedimenti, v ožinah izprani apnenčevinoži fantastičnih oblik. Naslonim se naenega teh nožev. Iz apnenčaste gole stene štrlizjedkana plošča, vsa tanjša proti koncu infino obglodana. Od daleč je podobna spečemukrokodilu. Kakšne sile in pritiski vladajo vteh rovih, kadar je Planinsko polje poplavljeno!Hitimo naprej mimo blatnih jezerc in i-edkihkapniških tvorb. Na Križišču zavijemo v levoza našo drugo skupino. Tu smo naenkrat spetv zasiganem rovu, po katerem je v davninitekla Ljubljanica, sedaj pa že desettisočletjapočiva, kar dokazuje siga na njegovem dnu.Kakor odprta knjiga je vsaka jama, kakor učbenikzemeljske zgodovine. Knjiga je jasnain preprosta, le naš besedni zaklad je tako nepopoln,da se nam zdi zamotana. Kako malosi moremo pomagati z našimi časovnimi predstavami,kadar moramo meriti čas z geološkimidobami!Rov se konča z zadnjo, deset metrov globokostopnjo, spodaj je voda in za ovinkom nekjeso izginili naši tovariši. Kmalu izvemo, da sejama tukaj konča, in spet je dopisan list vraziskovanju Najdene. Mali gumijasti čolnpleše kot lupina v globokem jezeru, pravaumetnost je povzpeti se iz njega na lestvice.Iz brezna leze Vesna, na glavo in za rokaveji curlja droban potoček iz zasiganega rova —tudi to je blagoslov odjuge. Jamska deklica sene jezi. Ugotavlja, da bo čez osem ur zunaj,potem pa se bo že preoblekla. Ni da bi sečlovek razburjal zaradi nekaj litrov vode. Preteklobo še precej časa, preden se bodo vsi vrniliiz končnega jezera, zato se mi s pokvarjenegaHarona napotimo proti izhodu. Spotomagremo še v Borisov rov, ki me najboljočara.Ob neugledni luži, ki smo jo skalili že na potinoter, se ustavimo. Matjaž pripoveduje, kakoje Boris odkril svoj rov čisto po naključju.Boris je naš najuspešnejši uničevalecjamskihživalic, celo do doktorja znanosti so mu pomagale.Tako je pred dobrim letom čistosamlovil svoje ljubljence v omenjeni mlaki. Kose je sklonil do vode, je na drugi strani zagledalnadaljevanje rova. Nič hudega slutečje odkorakal po njem napi-ej, po blatu, posigi in končno po črnih izpi-anih skalnatihblokih. Rov je bil širok in visok, obsežnejšikot vsi d nagi rovi v jami. Ko je prehodil 500 m,je zaslišal šumenje vode in za ovinkom je zagledalslap, ki je padal iz zgornjega v spodnjesifonsko jezerce. Ni bil to velik slap, vsegamorda štiri metre visok in še to pravzapravbrzica, vendar je Boris sam pri sebi vzkliknil:»To je pa res odlična luknja«, se obrnil inodšel nazaj do luže in potem k tovarišem, neda bi vedel, da je bil v neznanih delih jame.Ko je pripovedoval o svojih vtisih, so se mumladi smejali in mu rekli, naj jih nikar neima za norca, saj svojo jamo vendar poznajo.

In so odšli domov. Šele naslednji leden sovideli, da je Boris govoril resnico. Izmerili sorov in mu dali njegovo ime. Težko si je predstavljatiobčutke, ki so jih imeli, ko so srediSlovenije prodirali proti najbolj skritim skrivnostimLjubljanice. Sprašujem se, ali je tores ista reka, ki jo vsak dan gledamo vklenjenopod Plečnikovo tromostovje v Ljubljaniin nikoli ne pomislimo, kod vse se je zvijalain skrivala, preden je prišla do nas. V Ljubljanije samo še umazana voda, potrebna inkoristna, pa prav nič lepa. Tukaj sedimo tihona zlizani skali ob slapu in gledamo v pene,ki prše na vse strani. Nikomur ni do pogovora.Zadnje jutranje ure so že in neprespananoč prihaja za nami. Tudi če bi hoteli govoriti,bi se komaj mogli razumeti, Ljubljanicas svojim truščem nam to preprečuje. Njenobobnenje je kot ogorčenje nad vsiljivci, ki jimni dovolj, da jo ponižujejo v Ljubljani, ampakso celo sem prišli krast njene skrivnosti. Zazdise mi, kot da je v tem njenem hrumenjutudi malo samozadovoljstva. Pokazala se namje, mogočna in lepa, sifonski jezeri pa nampopolnoma zapirata vsako napredovanje. Slapje kot gleženj srednjeveške lepotice, zapeljivovabi izpod brokata, vse drugo pa je skritoin nedostopno. Kje je naslednja »najdenajama« med Planino in Vrhniko?Vračamo se. Joško, najmlajši član odprave,zdrkne, v zabavo tovarišev, do pasu v vodo.Njemu to seveda ni prav nič prijetno, za naspa je brezplačna predstava. Prej ali slej seto zgodi vsakemu jamarju in tako nam tudiJoško ne more zameriti smeha. Alpinisti izjavljajoblatni in mokri, da šele sedaj vedo,kako so hribi lepi, vse nekaj drugega kotjame. Jaz pa le sumim, da so to samo besede,in da se bomo v jamah še večkrat srečali.Razen utrudljivega prerivanja skozi Radeščkovopasažo na poti nazaj in trenutka, koomagam na sredi lestvic pod baldahinom inme moja omara potegne navzdol, je vrnitevbrez posebnosti.Zunaj je med našim potepanjem po Hadu zapadelnov sneg. Na poti od jame do Laz jev njem še dolgo ostala rdeča ilovnata sledv spomin na našo ekspedicijo.Tu bi pravzaprav moral končati, čutim pa, dabi ne bilo prav, če ne bi hvaležno omenil šeMinke, gospodinje edine gostilne v Lazah, kinas je umazance brez godrnjanja sprejela vhišo in nam pomagala, da smo pred vrnitvijodomov postali iz jamskih spet normalni ljudje— vsaj kar zadeva našo zunanjost.Po grebenuna PlanjavoPeterJane ž i čTisto zimo smo pogosteje poganjali pedalakoles po stari bistriški cesti, ki še ni bilazmodernizirana, pa tudi ne tako luknjasta,jedanes.Vzrok za navdušenje, ki je zajel odsektakokotkakormogočen plaz, stare in mlade, so bile pripravekandidatov za prvo himalajskoki bi morala še isto leto ali naslednjoodpravo,pomladodpotovali višjim ciljem naproti, a je žalkasneje splavala po vodi. V Bistrici se nasnabralo skoro vsak sobotni večer cel trop.Najbolj zagrizeni so še pozno ponoči prihajaliiz Kamnika kar peš. Drugih turistov inplanincev ob tem letnem času po navadi nibilo. Prvo soboto v marcu sva prišla z Marjanomsama. Bil je turoben zimski dan.jeMeglaje ležala nizko nad dolino. Od časa do časaje rosil droban dež in nama delal med potjokratek čas. Večji del klancev, takrat jih nacesti ni manjkalo, sva prehodila kar peš. Sajta dan nisva nameravala nadaljevati poti naprej.Bila sva kakor ponavadi redkobesedna.Le od časa do časa je kdo zagodrnjal predseoguljene fraze »prekleti dež« ali »letos imapa dež mlade, bog ve kakšno bo jutri«. Vsakzase sva se vdala v premišljevanje inpožiralakilometre. Snega v dolini ni bilo, zato pa gaje bilo više toliko več. Pozno ponoči sva prikolovratilado koče, ki je ležala vsaspokojna.Tone nama za naslednji dan ni napovedovalkaj prida vremena. Saj je više v vrhovihpihalmočan jug. Zato tudi midva nisva več računalana kako dobro turo, ampak sva se vdalav usodo, da pojdeva drugo jutro samo naSedlo. Beseda je zastajala, utrujenost nam jepočasi zapirala oči, ura pa je priganjala kpočitku. Bistriški Tone ni bil dober samo zanekatere. Nam je stregel z očetovskim srcem,čeprav smo pili večinoma le »čajček brez«,druge z debelejšimi denarnicami pa s širokorazprostrtimi rokami, da je pokril izgubo, kijo je imel z nami.

Jutro je bilo čemerno. Megla je legla skorodo doline in se prihuljeno vlačila okrog robov.Noč se je umikala dnevu. Da bi ne motilaljudi, sva tiho pospravila stvari in kar skozizadnje okno odšla iz koče. Mudilo se namani nikamor. Od časa do časa je potegnil rahelsever in nama dajal upanje. Še pred Kaptanovimplazom se je držal sneg. Bil je gnil inpremočen do zemlje. V Klinu ga je bilo že zadober meter. Pastirski stan nama je dal prijetnozavetje. Megla, ki je bila sprva gostain temna, se je počasi redčila in postajalasvetlejša. Sneg, ki je bil niže spodaj v dolinimehak, je postajal z višino vse trši. Ob enajstihsva prispela do koče. Zimska soba je bilaodprta na stežaj. Nekdo je verjetno ob lepemvremenu nehote pozabil zapreti vrata. Zato jebila soba do polovice zametena s snegom.Slamarice so bile prepojene z vlago in sozaudarjale po plesnobi. Stene in strop so bilepokrite z debelim srežem. V kotu je stal napol podrt štedilnik, na katerem sva poizkušalav konservni škatli pripraviti malo tople tekočine,vendar nama ni uspelo. Že sva se hotelavrniti v dolino, ko sva skozi odprta vratazagledala modrino na nebu. Močan severniveter je potisnil megleno bariero v dolinoproti jugu. Oba hkrati sva planila k izhodu.Pred nama se je v sončni luči bleščala najinaHimalaja. Marjan je bil po naravi bolj tihin miren, tedaj pa se je razživel. Njegove očiso bile skoro vedno otožne, takrat pa so semu zaiskrile. Preko obraza mu je preletelvesel nasmeh. Spregovoril je samo dve besedi,kot bi se mu zdelo škoda časa, ki bi ga izgubljalaz dolgim govoričenjem.»Petrač, greš?« Nisem dolgo premišljal. Čepravme je bilo malce strah, sem mu vseeno nemoprikimal. Zaupal sem mu, saj je bil mojstertako v skali kot v snegu in ledu, čeprav niobvladal superekstremističnih smeri in so gazato nekateri gledali postrani kot navadnegašodrovca. Saj bil res videti neroden in neokreten.Sam sem bil takrat še popoln začetnik,saj je bil to moj prvi zimski vzpon.Hitro sva se pripravila za odhod, si navezalana noge dereze, za pas pa vso potrebno plezalnoopremo. Za silo sva še zaloputnila vratazimske sobe in odhitela proti severozapadnemugrebenu, ki se je kakor nebeška lestevdvigal proti sinje modremu nebu. Stena seje kopala v bleščeči svetlobi, bila je na debelopokrita s snegom in zaledenela od vrhado tal. Dvigala se je v svoji deviški lepotiin naju vabila v svoj objem, kot bi hotelareči: »Pridita, ljubčka, da bosta slišala vseregistre nebeških orgel«. Kdo bi se mogel vtistem trenutku odreči nadzemskim užitkomlepote in plemenitemu boju z neznanim, mogočnimsovražnikom, z vero in upanjem nauspeh.Vstopila sva dokaj pozno, saj se je kazalecuri pomaknil že preko ene. Zavedala sva se,da morava priti na vrh in se vrniti nazaj vpičlih štirih urah. Bivak brez potrebnenaopremebi bil lahko usoden. Stena ni kazala šibkihmest, vendar se je Marjan takoj odločil zaprehod preko Maričkinih plošč, s snegom zadelanegakamina in po snežiščih čez steno dosredinegrebena.Začetni raztežaji nama niso delali preglavic.Zataknilo se je šele v kaminu, ki je bilzalitz ledom in gladek kot steklo. Zabil sem sev kaminu, od koder nisem mogel ne naprejne nazaj. Iz nerodne situacije me je rešil»Komac«. Levo od kamina je prilezel nadmano in me z vrvjo spravil do sebe. S snežiščido grebena sva hitro opravila. Tu najupa je presenetil močan veter. Odganjal je valovemegla z juga, ki so sem in tja butali obsteni prav do grebena. Večinoma sva plezalaistočasno brez pravega varovanja. Le na težjihmestih sva varovala tako, kol je bilo potrebno.K sreči na grebenu ni bilo snežnih opasti.Veter je divjal z vedno hujšo močjo. Prostavrv je včasih lebdela v zraku v obliki velikeparabole nad brezmejno globočino zapadneslene. Plazila sva se po vseh štirih in s težavolovila ravnotežje na že tako ozkem grebenu.V zavetjih sva duškala in si grela premrleprste. Skrbel naju je izstop z grebena. Že oddaleč je kazal svoje ostre zobe. Senca Branese je s sedla priplazila že visoko v steno,ko sva stala pod izstopom. Pogovarjati senisva imela kaj. Govorile so le oči. Pogledmi je begal od brezupnega izhoda, pod katerimsva se znašla, do mirnih in odločnih Marjanovihoči, ki so hrabrile in mi vlivale pogum.Zabila sva dva stojiščna klina, prvega za varovanje,drugega za moralo. Izstop levo okoliroba, kjer je poleti enostavno, je bil brezlednih klinov nemogoč. Teh pa seveda nisvaimela s seboj. Celotna severna stena od okrešeljskekrnice do vrha grebena je bila podobnaogromnemu, tisoč meterskemu zaletiščuskakalnice, po kateri bi se lahko vsak trenutekzapeljala iz vsakdanjosti v večnost. Postajalsem čedalje trši — malo od mraza, še bolj odstrahu. Poprijel sem za vrv. Marjan se je

hladnokrvno zagnal naravnost navzgor. Po Ugašal je dan kot že neštetokrat poprej, vendarza naju dva samo enkraten. Iz meglenegaprednjih zobeh dvanajsteri? se je kot mačekdvigal centimeter za centimetrom više in više. moi-ja so kipeli v temno nebo škrlatno rdečePlezal je lahkotno brez stokanja in pihanja, obarvani rubini in se spreminjali v neštetihkot bi bil breztelesen, z nevidnimi perutmi. barvah zahajajočega sonca. Sedla bi bila inVsak gib je pretuhtal, da ni bil nobeden odveč.Dih mi je zastajal, ko sem ga gledal, kako sedlu pod Babami sva bila v dobre pol ure.uživala, če bi ne bila dolina še tako daleč. Naelegantno pleše kot muha po steklenem ledu Sneg se je od časa do časa prediral, udiralapod previsnim izstopom. Zabil je dolg klin, sva se do kolen in z muko vlačila utrujenevpel vponko in vrv. Šele tedaj sem se oddahnil.Močneje sem pritegnil vrv in mu pomagal, muke tega sveta, sva se usedla na vetrovkenoge iz globokih stopinj. Da bi si prihranilada se je potegnil pod rob previsa. Zabil je in se odpeljala navzdol po veselem toboganuoklo cepina visoko nad seboj v trd sneg in se prav do stanu v Klinu.počasi in previdno vlekel preko previsa naMrak je legel na dolino. Nevidna roka je prižigaladrobne lučke na nebesnem svodu, mi-rob grebena. Še zamah, dva z lednim kladivomin bil je na varnem. Skopal si je globokodva pa sva drevila navzdol kot obsedena, daluknjo za stojišče, zabil cepin do vratu v snegbi prišla v mraku čim niže. Dokler so bile stopinjev snegu vidne, sva še dovolj dobro sle-in mi velel »naprej«. Napetost je popustila,pretegnil sem si premrle ude, izbil oba klinadila pot. Vendar je bilo veselja kmalu konec.in se z ihto in dvojnim nahrbtnikom pognalPridrsala sva na kopnino. Nastopila je temna,v strmino. Pod previsom sem zdajci obviselgluha noč, da sva videla komaj za ped predna napeti vrvi med nebom in zemljo. S konicamiderez in premrlimi prsti sem obupnoseboj. S cepini sva tipala za potjo in se spotikalaob debelih koreninah. Kako prav bigrabil borne oprimke ter lovil ravnotežje.nama prišla baterija, a je nisva imela, vžigalicMočan poteg mi je pomagal, da sem priplavalpa nama je že zdavnaj zmanjkalo. Držala svado Marjana, ki je široko razkoračen in s smehomna ustih pel arijo iz Traviate. Sesedelse za roko in tavala včasih po dveh, včasih poštirih kot dva izgubljena otroka. Pretipala svasem se poleg njega v sneg kot prazna vrečavečji del poti, preden sva zagledala drobnoin počival, počival brez moči in volje, brezlučko iz koče v dolini. Verjetno je minila šesmisla za romantiko in lepote okrog sebe,debela ura, preden sva potrkala na okence.brez občutkov za karkoli, kot posekan hlod.Dobra volja nama je kmalu z lic pregnalaPočasi sem prihajal k sebi. Za nama je biloutrujenost. Sedela bi in sedela ter počivala,najtežje, pred nama se je vlekel leden kotvendar je bila pred nama še dolga pot donož oster greben tja do glavnega vrha. Da biLjubljane. Kazalci na uri so že polzeli prekohodila po tej ostrini, ni bilo misliti, saj se jepolnoči, ko sva se dvignila izza mize. Okobalilasva svoje dvokolesne mercedese in počasiveter še vedno v sunkih zaletaval ob naju.Skrajšala sva vrv na nekaj sežnjev in vsakv polsnu »pritiskala na plin« po blatni cestipo svoji strani grebena napredovala istočasno.proti dolini v vsakdanjo enoličnost.Sonce se je nagibalo k zatonu. Prispela svaMinila so leta. Cesta v Bistrico je postala moderna,luknjasta in prašna. Na njej ni večna sedlo med glavnim in zapadnim vrhom, zavzpon na vrh ni bilo časa. Pognala sva senavdušenih kolesarjev, ki bi nedeljo za nedeljopoganjali kolesa proti koči, čeprav je šenavzdol, da bi še za dne prišla na snežiščapod steno. Na Sukalniku sva se za trenutekprav taka kot včasih, prijazna in gostoljubna.ustavila. Čudovito! Wisiakova grapa je bilaOba prijatelja že snujeta večni sen. V glavozalita s snegom, lahko bi se s smučmi zapeljalprav do sedla, če bi jih le imel. Kot poko-se mi pritihotapi žalostna misel, da nam jedanes domača Himalaja premalo. Škoda sešena snopa sva popadala v sneg, razvezalanam zdi zanjo vsake kaplje znoja, ker lahkonahrbtnike in poiskala nekaj hrane; bila jepridemo do višjih in vabljivejših ciljev, ne dazmrznjena in trda kot kamen. S cepinom inbi se doma pošteno preznojili. Zato se verjetnotudi kolesa vrtijo po prašnih cestah vsekladivom sva jo razkosala na drobne koščke,da sva jo lahko v celem požirala. Odtajala seredkeje. Komu še diši koruzni kruh (saj so gaje šele v želodcu.naši predniki dovolj otepavali), če ima belegana pretek, za težke denarje. Prihranimo ga zaKrvavo rdeča krogla je počasi polzela za grebenKalške gore. Svet okoli naju je postajal gostimo z njim tujce kot z domačo specialiteto.kasneje, ko nam bo zmanjkalo belega ali po-vse bolj pravljičen. Še veter je počasi pojenjal.

G1USEPPE SARAGAT, -predsednik, italijanskerepublike, je zvest član CAI, vpisanpri sekciji Belluno. Saragatova družinaima pomembno planinsko tradicijo.Njegov oče je bil znamenit turinski alpinist.Z Guidom Reyem je napisal dve deli:»Alpinismo a quatri mani« in »Famigliaalpinistica«. Njegov brat Eugenio se jesmrtno ponesrečil v Rocca di Sella v Valde Susa, Njemu v spomin so imenovaliTorrioni di Saragat v Rocca delVAbisso vAlpe Marittime. Na zadnjo skupščino CAI1966 je Saragat poslal prisrčen telegramVirginiu Bertinelliju kot »strastnemu ljubiteljugora«. Bertinelli je na tej skupščiniodstopil s predsedniškega mesta. SenatorRenato Chabod, ki je to funkcijo naskupščini sprejel, pa je od Saragata dobilnaslednji telegram: »Želim biti med prvimi,ki ti čestitajo k izvolitvi za predsednikaCAI, kateremu si vedno nudil dragoceneusluge svojih izkušenj in svoje ljubeznido gora « V brzojavkah Saragat obapredsednika ogovarja s »ti«.TO NI VEČ ALPINIZEM, je odločil članekGuida Tonelle v biltenu UIAA. Prvičzaradi tega, ker naveze niso bile zdržemav steni, ker so hodile počivat in se krepčatna Kleine Scheidegg. S himalaizmom niprimere: S Kleiner Sclieidegga so prihajalido »bivaka smrti« v 6 urah in pol in tonenavezani, češ da je bila varnost popolna.To je drugi razlog, zakaj to ni več alpinizem,Če bi se bil Ilarlin s kom navezal,morda ne bi bil padel 1400 m globoko.Tretji razlog: Poti niso zavarovali alpinistis svojo tehniko, pač pa alpinisti-obrtniki:Amerikanec Kor je zidar, Schnaidt jetesar, Golikov je ključavničar, Strobel inVotteler sta mehanika, S. Hupfauer varilec.Kaj vse so že premagali tisti, ki znajozavarovati navpična pota v gorah! Vsekakorje rezerviranost s stališča alpinističneetike upravičena. Supertehnicizemje tudi v stalni radijski zvezi, ki je nisouporabljali samo za naročanje zrezkov inocvrtega sira, marveč so jo tudi zlorabljaliza senzacijo v tisku. Res je, da je stvarterjala veliko sredstev. To pa še ne morebiti opravičilo, če so sploh še kaka etičnapravila v alpinizmu in če se jih hočemodržati. Gotovo ste uganili, gre za Eiger1966.UIAA se je poklonila manom J. Harlina,Tonella pa je zapisal, da je Harlin imelnamen naredili direttissimo s konvencionalnimitehničnimi sredstvi. Ko se je podsteno srečal s konkurenčno nemško ekipo,je žal pristal na himalajski stil v alpskihokoliščinah. De mortuis ...NFI pomeni mednarodno organizacijo prijateljevnarave, ki imajo danes svoje nacionalneorganizacije v Nemčiji, Avstriji,Holandiji, Belgiji, Švici, Franciji, Danski,Švedski, Angliji, Izraelu, Italiji, Ameriki,Avstraliji in Maroku. Lani je NFI praznoval70-letnica obstoja. L. 1895 je namrečdunajska »Arbeiter Zeitung« prinesla vabiloučitelja G. Schmiedla, naj se osnujedelavska turistična skupina. 16. septembraistega leta so to skupino ustanovili študentKari Renner, kasnejši ustanovitelj prve indruge avstrijske republike, kovač Rohrauerin tiskar Happisch. Vpisalo se je prvo leto191 članov, l. 1910 jih je bilo že 15 000,l. 1920 81 000, l. 1930 214 924. Nacizem jeorganizacijo skoraj uničil. L. 1934 je NFIštel 32 000 članov, l, 1945 le še 18 000. V20 letih po vojni je naraslo število na302 000 članov. Organizacija ima svoj sedežv Zurichu, V odboru so zastopniki Nemčije,Švice, Avstrije, Holandije, Belgije inFrancije. Znak NFI je za vse države enak.NFI ima 900 koč na štirih kontinentih, vsičlani imajo enak popust po vsem svetu,Na jugoslovanskem ozemlju NF ali po našePP nikoli niso pognali krepkih korenin,čeprav so bile sem in tja posajene sadikev Sloveniji in Bosni. O vzrokih za to bibilo treba natančneje spregovoriti. Zanimivoje, na priliko, da tudi po drugi svetovnivojni nismo iskali ožjih zvez s toorganizacijo, čeprav ima za demokratizacijoplaninstva po svetu lepe zasluge.Kongres NFI je bil l. 1965 v Kopenhagenu,naslednji bo l. 1968 v Antiverpenu. Sedanjipredsednik NFI je Erivin Schneider.CAMILLE DEVOUASSOUX je bil človekalpinistične petletke 1925—1930. Takrat seje zagrizel v to, da bi francoski alpinizemvendarle došel nemškega in angleškega.Jeseni 1965 je Devouassoux, veliki smučarin alpinist, potomec prastare vodniške familijeiz Argentiere, 65 let star umrl. ZaArmandom Charletom je plezal od l. 1925do l. 1929 v Prealpes in les Aiguilles Rouges,predvsem pa v Mt. Blancu, Trident,Petit Capucin du Chardonnet, prvi zimskivzpon v Petite Aiguille Verte, prvi zimskivzpon na Grepon, prvo zimsko srečanjepreko Drujev, prvi vzpon preko severnegagrebena Chardonnet. Znan je bil tudi poceli vrsti smuških tur. Bil je neverjetnoodporen proti mrazu in utrujenosti, dragocentovariš, ki se je lahko vsemu odpovedalna ljubo tovarišem. Majhen po postavije bil fenomenalen hodeč posebno vledu in srenu. V severni steni AiguilleSans Nom je vse ledene partije z nagibom60" preplezal kot prvi. Bil je v resnici velikaplezalska osebnost.TURISTIČNO EKSPEDICIJO V ANDE jeod 15. julija do 15. avgusta 1966 priredilasekcija CAF Lyon-Saint Gervais. Andinistituristi so šli v Peru, v Cordillero Blanco.

Spremljali so jih tudi zahtevnejši alpinisti,ki so si izbrali Vilcabambo in težje cilje vCordilleri Blanci. Francoski alpinisti sotudi navezali stike s češkimi alpinisti, koso jih ti povabili v Visoke Tatre. Obenemz vabilom so jim poslali obširno dokumentacijo,vodnik v češčini, karti 1 : 75 000 inobljube za druge potrebne usluge. Francoziso se pripeljali neposredno v Prago, NaParici 12, kjer ima sedež Zveza ČSSR zafizično vzgojo. Čehi so jih posebej opozorilina svojo magistralo, 64 km dolgo prečenjetatranskih vrhov od zapada protivzhodu.300 KLINOV so porabili na prvenstvenemvzponu preko severne stene Čatyn-Tauasovjetski plezalci J. Černoslivin, Ručevskij,Černilov in Sokolov sky. Stena je visoka1100 m, 550 m je vetikale in previsa. Plezaliso devet dni — pač sovjetski tempo —uporabljali so tudi lesene zagozde, vsi bivakiso bili na eksponiranih mestih, prečutiso jih morali sede, večkrat posamič,ločeni drug od drugega. Pri prvenstvenemvzponu čez zapadno steno južnega vrhaUžbe so naši znanci Monogarov, Aleksijuk.Gončarov, Kovtun, Lavrinenko in Mašenkoporabili 350 klinov. Stena je visoka1500 m, zgornjih 600 m je navpičnih in previsnih.Imeli so 7 bivakov, 4 v mrežah,2 sedeča. Poročilo hvali kline iz duraluminija,ki so jim prišli prav v gladki inslabo razčlenjeni steni.PO SUHEM V HINDUKUŠ je iz Nemčijekake tri tedne s VW. Toliko so vsaj potovalinemški naturfreundi. ki so poleti 1965organizirali svojo prvo ekspedicijo v Hindukuš.Star tali so z dvema VW iz rvurtemberškegaGoppingena. Vodja je bil Keierlebers tovariši Freyem, Gallom, Hillerjemin Grossom. Stroški so znašali 30 000 mark.Iz Kabula so potovali v Aliabad, Khanabadin Faizabad (1200 m). Nosači so jim odtu znosili bremena na 3700 m visoko bazov dolini Paršin. Pet tednov po odhodu izNemčije so stali na temenu kote P 6010 min 6121 m. Nato so v dolini Čapoktala prišliše na 13 deviških pettisočakov. Imen jimniso dali, ker izkušnja kaže, da deželnitopografi ne upoštevajo imen, ki si jih izmislijotuje ekspedicije.Nemški naturfreundi so medtem doma poskrbeliza ustanovitev fonda, ki bo omogočilnove odprave v Hindukuš. Hindukušimenujejo Nemci »gorovje bodočnosti«. Žezdaj je v Hindukušu nekaj vzponov v »zapadnoalpskem slogu«. Pričakujejo, da boimel podoben razvoj kakor Zapadne Alpe.BUREAU INTERNATIONAL DU TOURIS-ME SOCIAL, mednarodni urad za socialniturizem, je imel lani svoj simpozij v Rimu.Zastopane so bile države: Belgija, Francija,Anglija, Holandija, Italija, Jugoslavija,Avstrija, Portugalska, Švedska, Švica inŠpanija. Delegacijo tega zbora je sprejeltudi papež, ki je imel pri tem velik govoro socialnem turizmu. Delegacijo k papežuje vodil znani prof. W. Hunzicker, predsednikbiroja. Papež je v svojem govorupoudarjal predvsem možnosti, ki jih imaturizem za zbližanje med narodi, »češ turizemodkriva bogato pestrost sveta, ki sestavljaenotnost človeštva. Turist nujnospoznava resničnost sveta in odkriva eksistencodrugih«. Izvleček iz govora, ki gaje na uvodnem mestu prineslo glasilo avstrijskihsocialističnih »prijateljev narave«,kaže, da naj bi to bila ideologija množičnegapojava modernega sveta, oprta naverske ideje in uporabljena za cerkvenekoristi. Vsekakor dokaz, lcako se rimskacerkev prilagaja modernim pojavom, obenempa opozorilo, da je tudi ideologijavažna fronta v trenju med silami na svetu.Tudi v turizmu in planinstvu je ne smemozanemarjati.Kari Marx je že pred 100 leti zapisal:»Kdor samo zase ustvarja, je lahko učenjakin modrijan, morda velik pesnik, nikolipa resnično velik človek. Če smo siizbrali nalogo in poklic, v katerem bomonajveč storili za človeštvo, nas bremenane bodo pripognila... ne bomo uživalibednega, omejenega, egoističnega veselja;naša sreča pripada milijonom. Naša dejanjaučinkujejo tiho, pa za vselej.« —Pravi odnos do narave in razvedrilo v njejje znamenje socialnega in kulturnega napredkaza delovnega človeka. Kdor delaza njegove interese v turizmu in planinstvu,soustvarja družbo osvobojenega človeštva.Kdor organizirano vodi ljudi napotovanja, izlete, v gore na smučanje, sankanje,orientacijske pohode, skratka v naravo,dela za osebni razvoj in napredektistih, ki jih vodi in s tem oblikuje, delaza humanizacijo delovnega človeka, za njegovosrečo in za vedno polnejše, človekavredno življenje.Meddruštveni odbor zasavskih PD je določilceno za dnevnik in spom. značko zPP na 8,00 N din in sicer za dejanske stroške,tisk in izdelavo. — Na pohodu je 2400planincev, značk je bilo izročenih 830.V PV 1966/11 str. 463 popravi: Kotova špica,Vevnica, V koncu špica, Strug.Naročnike in bralce opozarjamo na uredniškoobvestilo in obračun prostovoljnihprispevkov za PV gl. str. 547 in 551.

Trikrat pozimina Rateške PonceM i t j aKoširPRVIČ — Močan sunek v tisti del telesa, kine zasluži več imena hrbet, me neusmiljenovrže iz prijetnih sanj v neprijetnoresničnost.Medtem ko natikam čevlje, v temi seveda levegana desno nogo, poučujem Romana, dabi bil lahko bolj nežen. Slaba volja pa me vtrenutku mine, ko pogledam skozi okno. Popolnomajasno je in vrhovi Ponc so že globokov soncu, iz Travniških sten pa dihahlad.«Kam»Nagreva?«Ponce.«neprijetenVes sem že prepoten od naglice, s katero sežene Roman. Leževa po strmi hosti mimo velikihvotlin navzgor v široko grapo. Pohlepnogrizejo jekleni zobje v strmino, midva paugotavljava,da bo drugič treba pred turo boljzgodaj vposteljo.V širokem zatrepu pod steno Srednje Poncese ustaviva. Nekaj malega pojeva, vendarle bolj žejna kotlačna.svaŠe dvesto metrov strme grape naju loči odgrebena. Še sreča, da je sneg v njej trd, dase ne vdira. Počasi se vzpenjava innad nahrbtniki, ki so pretežki, in nadki naju tako neusmiljenožge.Veter mi sunkovito butne v obraz, kostopim na greben. Pogled mi obvisi narobantivasoncem,končnoledenihstrminah Mangrtove stene. Prav odbijajočaje in oko se mi raje ustavi ob čudovitemprizoru.Iz meglenih prostranstev na severu sedviga v modro jasnino Grossglocknerjev suličastivrh, prvi med tritisočaki Visokih Tur.Tudi Jalovec mi v bližini želi: Na svidenje!Ostra grebenska rez naju loči od vrha.Romanodločno zagazi v pršič in kmalu sva na vrhuSrendje Ponce. On že drugič letos, jaz paprvičpozimi. Kako to, da ti čudoviti vrhovi nisobolj obiskani! Tik pod nama kot dve modriočesi ležita Belopeški jezeri. Kar stekel bi pograpi navzdol v svet, ki nam je tako zeloblizu, a vseeno tako daleč. Kdaj bo te nesmiselnemeje človeštvo izbrisalo!Ko sestopava po grapi navzdol, je sonce ravnov zenitu in moreča vročina nama pije moči.Zjutraj se je sneg spremenil v razmehčanaobrozgo in neprijeten občutek, da se bo vseskupaj pod nama zapeljalo v dolino, naju nezapusti. Z mislimi pa sva vedno pogosteje pristeklenicah »radenske« v koči.Ko prideva do strmega dela grape, sestopavanajveč kar po »ta gvišni nogi«. S tem dričanjempa se ne strinjajo moje hlače. Nevarnostplazu zaradi žgoče pripeke je vedno večja intudi žeja naju priganja, zato hitiva navzdol.DRUGIČ — Tokrat sva zopet z Romanom.Vrhove in doline je prekril nov sneg. Dvatedna je šele, ko sva bila na Srednji Ponci,pa je vendar vse spremenjeno. Kjer so biletakrat razora ne plaznice in že okopnela rebra,pokriva sedaj sveže bela odeja. Vreme je zopetčudovito. Sonce se iz popolnoma jasnega nebaže močno upira v grebene Ponc, ko zapustivakočo. Najin cilj je Mala Ponca.Globoko se udira v sveži pršič. ko hitiva protiznačilnim stolpom v grebenu Srednje ponce.Izredno toplo sonce je oživelo stene in vednopogosteje so se raz njih vsipali slapovi sipkegapršiča. Sem in tja se je utrgal tudi kak kamenin s svojim ropotom zmotil jutranjo tišino.Znoj nama curlja po obrazu, ko si utirava gazpo pobočju, poraslem z rušjem, in včasih kateriod naju izgine v zmedo med vejami.Snega je vedno več in vedno počasneje napredujeva.Ko pa prideva do stolpov, razočaranaugotoviva, da je najin cilj za danespredaleč. Bela pobočja so v nedogled razprostrtapod stenami Visoke Ponce in že ob samimisli, da bi moral to pregaziti počasi korakza korakom, ko samo čakaš, kdaj vse podnogami zdrsi, me mrzlo spreleti. Torej odnehava.Za sestop se še ne mudi, zato še nekaj časaleživa na toplem soncu.TRETJIČ — »Pojdimo proti Jalovcu«, predlagaMartin, ko se zjutraj v koči pripravljamo.Nekateri si oprtajo smuči na rame in res odidejona Kotovo sedlo, midva z Borom pazavijeva tik pod kočo v breg. Sneg je danestrd in hitro napredujeva. Že v koči sva se

odločila za Strug. Visoko nad nama njegovvrh božajo jutranji sončni žarki.Ko prideva iz gozda in obenem tudi iz sencena sonce, sva že visoko nad dolino. Prečivapo široki gredini daleč v levo pod eno izmedneštetih grap v tem ostenju. Tu pa se začnotežave. Včeraj je padlo za ped novega snegana trdo podlago. Na derezah se delajo cokljein nevarno nama drsi, ko spešiva navzgor.Sprva ozka in strma grapa se počasi razširiv še vedno strmo snežišče.Boro prigazi na greben. Oster je in velikasnežna opast se vesi proti dolini Belopeškihjezer. Nekaj časa nemo stojiva ob pogledu, kise nama nudi. Res vredno se je truditi v tehstrminah. Pozabiva na utrujenost in hitivaproti vrhu, ki ni več daleč. Ko se pred namagreben spusti strmo navzdol, veva, da stojivana vrhu. Čudovito je. Vse naokrog beli vrhovi,le v daljavi že ozelenela pobočja Karavank.Počasi spoznavam, zakaj so stari ljudje verjeli,da na gorah žive bogovi.Usedeva se na nahrbtnika in se malo posladkavas čokolado. Tedaj opaziva na snežiščihpod Kotovim sedlom majhne pike, ki hitijonavzgor. Tudi prijatelji so že na cilju. Veselozavriskava, čeprav dvomiva, da bi naju slišali.Na vrhu Male Mojstrovke opazim majhnesilhuete, mogoče so ljudje. Pomisliva na Borisain Janeza in upava, da sta že izplezala.2e v petek sla vstopila v steno Velike Mojstrovke.Boro predlaga odhod. Odideva po isli poti.Sonce je že stopilo najine stopinje tako, da lepočasi sestopava. Nehote pomisliva na plaz.Neprijeten bi bil konec tisoč metrov niže vsnežnih gmotah. Legendarna alpinistična srečanama pomaga, da prideva iz grape brez nezgod.Čeprav sestopava, najina pot zapet zavijenavzgor. Namenjena sva na Kotovo sedlo, kjerima Boro že od Novega leta spravljen šotor.Prečiva po vesinah pod Kotovo špico. Vztrajnoliževa vodo, ki curlja po toplih skalah. Šestrm odstavek in že sva na snežnih vesinahpod Sedlom. Šotor bo pa zaenkrat še ostal naSedlu, ker nima nobeden volje še za dvestometrov vzpona. Zavijeva navzdol.Ko avtomatično prestavljam svinčeno težkenoge, premišljam o preteklih dogodkih. Človekovspomin izloči vse hudo, ostanejo le lepitrenutki. Ko se utrujen vlečem navzdol, si zatrjujem,da je pozimi pametneje smučati, kotpa laziti naokrog. Že jutri bo utrujenost pozabljenain koval bom nove načrte, še večje.Rezenterjiin flihtengarjiJože Vršni kNekako do leta 1880 je bilo v Solčavi velikovojaških beguncev in vojnih obveznikov, kiso se vojaški službi izmikali. Verjetno jih jebilo precej iz Napoleonovih časov, ko soKranjci raje odhajali na Štajersko kakor pav Napoleonovo vojsko. Služili so pri kmetih,ki so jim dajali plačo in hrano tudi ob času,ko se je bilo trebaskrivati.Zanimivo so imeli organizirano obveščevalnoslužbo. Kraj Belskih njiv, na radoški straniSavinje, malo nižje od sedanje Ropasove hišice,je Radoška zijalka. Je to precejšnjavotlinas skritim vhodom. Tu je stanovala njihovastraža, ki so jo vzdrževali skupno.Kadarso prišli »lovci« žandarji ali vojaki po steziiz Luč, je stražar zatrobil v rog. Takoj natose je oglasil rog na Vršnikovih rebrih (naVršiču), za tem pa pri Tovstovršniku, natoHudi peči, pri Sv. Duhu in še na Klemenčjipeči, od tu pa so ga slišali skoz do Matka.Tako so bili v nekaj minutah obveščeni čezvso Solčavo, ne da bi »lovci« o tem kajnaslutili,saj spodaj ob šumeči Savinji glasu prvegaroga niso slišali, drugih rogov, ki so se oglasilis hriba na hrib, pa sploh niso mogli slišati.Begunci in obvezniki so vzeli potrebnoobleko in hrano in odšli v svoja skrivališčagozdih in gorah. Ko so lovci prišli hvkmetom,seveda o kakih beguncih nihče ni vedel ničesar,čeprav so jih lovci trdo prijemali.Preiskaliso vsa poslopja in z bajoneti presuvaliseno na hlevih in dostikrat so ljudjetrepetaliv strahu, da najdejo koga, ki se je skril karv seno ali steljo. Hudo je bilo, kadar se jekaka hajka vršila pozimi in dalje časa, kobilo treba vse sledi zamaskirati. V ta namenso se posluževali koz in ovac, ki so jihjegonilis sabo, kadar so skrivačem nosili hrano aliobvestilo.

Kadar so lovci odšli, je v bližini Radoškezijalke spet zadonel glas roga in po istemredu kakor ob pričetku nevarnosti, je šlanovica, da je nevarnost minila. Vsi so se oddahniliin skrivači so prišli domov, in spet seje pričelo redno življenje in pridno delo.Poslednji, ki se je še skrival, je bil PaličnikovGregor. Nekoč je pri Klemenščku zibal maloMicko, našo mater,* ko je vstopil žandar vhišo. Žandar ga je vprašal, če pozna PaličnikovegaGregorja. Gregor mu je priznal da gapozna. Na vprašanje: »Kje pa je?« mu jerekel, da ne ve. Ko je žandar pričel razgovors Klemenčjo materjo, je pa Gregor počasiizginil iz hiše. Nekoč je šel Gregor po potuiz Logarske proti Solčavi. Srečal ga je žandarin vprašal za Paličnikovega Gregorja. Gregorpa mu je odgovoril: »Ravno pred par minutamime je srečal, ko je šel proti Logarski.«Žandar je odhitel naprej, Gregor pa lepo zaprvi ovinek, potem pa v grmovje.* RobanovoDirettissima naMieguszovviecki SzczytVikiU h a nZimski večer pred kočo. Iz molka naju predramimojster športa Zbiegnev Jurkovski. Da.oni, ki je pozimi preplezal severno steno Matterhorna.Verjetno bi še ves večer strmela vmegleno sivino, ki je pritiskala na zamrznjenojezersko gladino, če naju ne bi zmotil:»Direttissima?«»Da.«»Razmere niso ugodne; samo en dan imata,«in še s prstom pokaže, da bi se pravilnorazumeli.Pota po GrintovcihFoto AlbertSušnikmamm

Mraz me spreleti po telesu. Hladno je. Sedemin začutim po glavi top udarec. Ležem nazajin odprem oči: deska pri deski. Menda nisemv krsti? Ne morem se znajti. Šele fotografijaMieguszowieckega Szczyta (2438 m) z vrisanosmerjo, zataknjena med dve deski lesenegastropa podstrešne sobice, me spomni, kje sem.»Dvigni se, lenoba lena!« Zelo neprijeten glaspriplava iz hodnika. »Kako je z vremenom?«,me zanima, ker slišim zavijanje vetra. Izbase guga kot ladja. Fotoaparat, obešen na žeblju,niha kot nihalo stenske ure.Hitro sem pokonci, še hitreje v hlačah. Posrkamnekaj tople tekočine in že hitim zaTinetom po stopnicah navzdol. Skozi mračnoklet se prebijeva na dvorišče koče ob MorskemOku. Stoji na robu ledeniške morene,za katero leži največje jezero v Tatrah z magičnimimenom Morskie Oko. Malo pod kočo,tam kjer je morena najnižja, si je utrl potRybi Potok. Teče iz jezera proti dolini, ki sepo njem imenuje.Lahkotno poskakuje prijatelj pred mano porobu ledeniške morene. Kar čudno je pogledatidolgonogega suhina pod visokim, ozkimnahrbtnikom. Le kaj ga danes tako nese, sajimava enako težka nahrbtnika? Sicer pa tudijaz kar tečem za njim.Gosta megla težko pritiska na zamrznjenojezersko gladino, ko se spuščava na ledenoploščad. Vidiva sicer pobočja na vseh stranehjezera, toda le nekaj metrov visoko. Vendarnaju neprijazni strupeni veter navdaja z optimizmom.Morda nama le uspe!S drsalnimi koraki hitiva preko ledene ravnine.Podrsavanje naju navdušuje. Pravotročje se podiva, kot da ne bi bil pred namavzpon na najmarkantnejšo goro v gorskemvencu okrog jezera Morskie Oko. Na drugistrani jezera naju preseneti prav topel vetrček.Da bi naju le ne našla v steni odjuga!Levo od naju se dviga druga ledeniška morena,ki skriva za sabo višje ležeče jezeroCzarny Stav/. Prek nje se preliva v MorskieOko. Kljub zimi še vedno šumi preko granitnihskal in ledenih slapov potoček. Odločivase, da greva pogledat do stene. Hitro sva navrhu plazu, ki sega od jezerske plošče dovišine Czarnyga Stawa. Sicer ga ne vidiva,toda iz fotografije, ki jo imava s seboj, slutivanjegovo lego. Kljub precejšnji strmininadaljujeva po žlebu le tako visoko, da bilahko brez težav hitro sestopila. Sneg jeodličen. Strmo postaja, toda globine pod sabone čutiva. Okrog naju je sama megla.Nenadoma se odpre čudovit pogled. Nadnama se izlušči iz megle leden steber. Ves selesketa v barvnih odtenkih. To ni steber, toje leden slap v žlebu. Prav rahla sapica potegneiz severozapada, toliko, da prepodi zadnjetančice megle. Sonce!Naveževa se. Tine se loti ledenega slapu.Kljub dobremu razpoloženju mu ne gre lepoin hitro kakor ponavadi. Led je trd, da cepinkar odskakuje. S krepkimi udarci seka globokeoprimke in stope. Prednji zobje dereznamreč slabo prijemljejo v navpično ledenoploskev. Verjetno še noče uporabiti lednekline. Po nekaj metrih le zaškriplje klin vledu. Vponka. Prestopi preko desnega robuob žlebu in vrv hitreje-steče. Le sopihanjeprihaja izza roba. Le kako bova varovala nastrmih snežnih vesinah?Sunek vrvi mi da znamenje za start. Hitrosem pri lednem klinu in nekaj metrov zanjim vidim tovariša že precej visoko nadsabo na ne preveč udobni polici, kjer se les težavo prerinem v vodstvo. S kladivom incepinom, na konicah derez, lepo napredujempo strmih zmrznjenih travah. Dobre pol raztežajavisoko me počaka neizrazita prečnicav levo. Sama zmrznjena trava, pa še strmopovrhu. Le kako je mogoče, da je v takostrmi steni tako bujna vegetacija? Toda teprečnice, ki pripelje nazaj na desni rob žleba,se moram lotiti. Sem in tja gledajo iz strmegasnežišča zmrznjeni šopi trave ali požledenioskalki. Nikjer razpoke za klin, le trava.»Verjetno bo držal,« odgovorim na njegovogodrnjanje. Še nekaj metrov in že sem naudobnem stojišču na robu žleba. Vi-v lepoteče, pri klinu pa se zaustavi. Nestrpnočakam. Čujejo se udarci cepina, potem vrvsteče.»Klin sem moral izkopati iz trave. Primrznilje. pa še tako dolg je bil. Ne bova več zabijalav travo. Če bo treba, bova v travo zavrtalaspiralne kline za led«Še en raztežaj v požledu naju zadrži za nekajčasa pod velikim snežiščem. Po njem svahitro napredovala kljub veliki strmini, polniglobokih plaznic. Nato obideva majhno stenoz leve po širokem žlebu. Na vrhu žleba zopetstena. Preko nje bi bilo pretežko. Tine prečiozek strm snežni pas med dvema skokoma.Da le ne bi potegnilo! Pri skalnem roglju seustavi in ogleduje. »Vidim klin.«Tisti klin je še precej više in še eden je polegnjega v kaminu. Tine spretno premaga kamin,jaz pa godrnjam, ko izbijam kline in semi s snežišča usipa pršič za vrat. Ves mokerse zrinem do stojišča. Od tu vidiva, da bi sedalo kaminu izogniti precej v desno po snegu,tam kjer je bolgarska naveza pred nekajdnevi izstopila proti Galeriji Cubrynski. Ampakdirettissima je pa le direttissima!Pred nama je še zadnje veliko snežišče. Čimprejmorava priti preko, do plošče, ki jeključno mesto v steni. Toplo postaja in nevarnostplazov se veča. Ura je dvanajst, zakosilo ni časa — niti za grižljaj ne. V navpičnismeri se pozna najina sled preko »snežnegapajka«. Pot preko plošče nama pokaženekaj zarjavelih klinov. Prvi je zabit zelonizko — tik nad snegom. Torej je letos resprecej snega.Izstop s plošče je poglavje zase. Na levi stranistoji pravokotno na ploščo nizek prag. Saj biše šlo, če ne bi bila na vrhu sama trava.Mokra obleka zmrzuje in me ovira pri gibanju.Komaj nama je stolp na levi zakrilsonce, je že temperatura pod ničlo. Ko bibilo le kaj prijeti! Spodaj gladke skale inled, zgoraj zmrzla trava. Poskušam.»Drži!«

Kamniški Metod bi dejal: »Padal sem breznapora«. Ni dolgo trajalo breznaporno stanje,le kakega pol metra. Tine mi kliče: »Karnaprej, si ga že preizkusil.« Misli na varovalnispiralasti klin za led v zmrzli travi.V drugem poskusu gre lažje. Potegnem šemalo naprej do široke police. Sedaj šele vidiva,da je Miedziane (2233 m) že vsa v soncu.Po Dolini Rybjega Potoka se vleče meglenatančica, tam naprej je Galicija. Za Žabjimgrebenom se že vidijo vrhovi slovaških Tater.Globoko pod nama je zamrznjeno jezero MorskieOko, poleg njega na ledeniški morenistoji koča. Da so turistični avtobusi iz Zakopanže prispeli, pričajo temne pike turistov,ki se lovijo na ledeni ploskvi jezera. Midvapa sva tu gori sama sredi orjaške stene vkovanev led in ozalšane s snegom. LegendarniMnich (2068 m), ki s svojo drzno obliko spominjana Dru, je že pod nama in tam dalečza njim Swinica (2301 m) in KasprowyWierch (1988 m). Za njima pa ravnina, samaravnina in vrsta industrijskih mest od KrakovskeNove Hunte do Katowic. Med njiminekje je prav majhen Ausschwitz. Le zakajso morali ljudje toliko trpeti zaradi ljudi?Nad nama je še nekoliko snežišč, toda zavarovanje ni več težav; lahko je priti doskale. V zgornji grapi naju zajame megla, kise je privalila od Popradskega jezera prekoMieguszowieckega sedla. V zgornjem delugrape, ki se malo položi, je napihan pršič.Udira se do kolen. Zdajci začne vrv predmano hitreje teči. Pohitim. Z zaletom se prebijempreko opasti, ki ni nevarna, na greben.Klečim v snegu, ko mi Tine podaja roko.• Nekaj metrov v desno je vrh MieguszowieckegaSzczyta. Na poljski strani sama megla,na češkoslovaški vsi vrhovi v ognjenem žaru.Sonce zahaja za Beskidi.Počasi se kradejo temne sence v pobočjaRysyjev. Dan bledi in mraz z nočjo prinašanov čar. Po dolini navzgor od Popradskegajezera se pomika gamsji trop. Nekaj izgubljencevpi-epodiva s pobočja MieguszoivieckegaSzczyta. S težavo rinejo lačne živali podolini.Temni se. Mesec je zamudil. Grivelke krešejopo granitu pošastne iskre v temno noč, kosestopava po severozapadnem grebenu protiprelazu Hinczowa Przelecz (2323 m). Na prelazunaju ujame mesec. Zopet gore grebeni instene zažarijo v novem, čisto drugačnem žaruMieyuszowiecki Szczyt nad Morskim očesom. Vrisana je direttissima.

kot prej v zahajajočem soncu. Le mraz v grapahustvarja moč in strah.Drviva proti Galeriji Cubrynski. Kmalu zopetutoneva v megli. Na slepo stopava proti Žlebuza Mnichom. Nisva zgrešila. Na jezersko gladinoprispeva v popolni temi, tako gosta jeplast megle nad jezerom. Naglavni svetilkisvetita bolj zato, ker ju imava, kot pa danama bi iskali pot.Opomba: Višina stene 900 m (od jezera dovrha 1050 m). Težavnost v kopni skali V. Časplezanja 12 ur, sestop 5 ur. Turo opravila vzimski alpiniadi socialističnih dežel v VisokihTatrah na Poljskem člana AO Ljubljana MaticaTine Gričar in Viki Uhan. dne 10. III.1966.Sto let Kadilnikovega»Izhoda na Triglav«VilkoM a z iKadilnik? — Od devetih planinskih podmladkarjev,ki sem jih bil posamič in narazličnih krajih poprašal po tem imenu, sejih je kar šest odrezalo z »ne vem«, dva stame osumila, da imam za bregom kako šaloali besedno igro, le enemu se je vsaj pozdevalo,da je nekje bral ali slišal o nekakiKadilnikovi koči...Nemara tudi med starejšimi ne bi dobil kajboljšega odgovora, saj se »očeta slovensketuristike« in »velikega planinskega mecena«,kakor so ga zadnja leta tako spoštljivo kadili,po njegovi smrti (1908) ni nihče več domislil.Niti ob stoletnici njegovega rojstva (1925) ne!— Celo njegov največji častilec, dr. J. C.Oblak, ki mu je bil ob otvoritvi Kadilnikovekoče na Golici in hkrati za 80-letnico posvetillepo spominsko knjižico »Golica in Kadilnikovakoča«, nekako monografijo s ponatisomnjegovih Popotnih pisem iz »Novic«, se ga ješele čez 50 let in le mimogrede dotaknil včlanku Ob prvih početkih organiziranegaplaninstva (PV 1955). Pa da ne bom nikomurdelal krivice, naj omenim še proslavo 30-letniceKadilnikove koče (1935), ki jo je priredilajeseniška podružnica SPD ter poklonilav društvenem glasilu »nepozabnemu patronukoče« uboge pol strani »globoko hvaležnega«spomina... S precejšnjo zamudo je bil slednjičobjavljen I. Šavlijev spominski članekk 130-letnici rojstva »Nekaj o Kadilniku innjegovi koči« (PV 1956/311).Ne bo torej odveč, če zapišemo, da je bilFrance Kadilnik tipičen samorastnik. Da gaoče, preprost podeželski krojač, ni mogel poslativ višje šole, in se je zato po končanidvorazrednici izučil za trgovskega pomočnikav Krškem. Od tam je nekaj let kasnejeprišel v službo k ugledni ljubljanski tvrdkiI. C. Mayer, kjer se je strokovno zelo izpopolnilin se poleg nemščine natičil še francoščine,angleščine in italijanščine. Vsako nedeljoin praznik, če je vreme le količkajdopuščalo, je pohitel na bližnje hribe, najrajšina Šmarno goro in Katarino, zadnjaleta pa se mu je še posebej prikupil SvetiJošt. Od spomladi do jeseni se je vračal vmesto z okinčanim klobukom, dostikrat si jenavezal cvetja tudi na dolgo planinsko palico.Ljubljanska zijala so se mu kajpak naglasrežala, kar pa »hribovskega norca« (tako sonekateri klicali za njim) niti malo ni žalilo.Še pomiloval je siromake, da so tako slepi zalepoto prirode ...Vsako poletje se je napotil za nekaj dni vvisokogorski svet. Spravil je podse Stol, Storžič,Kočno in Grintavec, Črno prst, Nanos inSnežnik, pa seveda tudi Triglav, s katerega seje razgledoval nič manj ko 19-krat. Enkrat pase je povzpel celo na Veliki Zvonik (Grossglockner).Večino teh vzponov je opisal v»Novicah«, tako tudi svoj prvi »Izhod na Triglav«leta 1866. Ponatis je objavil PV 1898.pozneje pa še dr. Oblak v omenjeni brošurio Golici in Kadilnikovi koči. Ker so ti viridanes že kaj redki in zato težko dosegljivi,bo prav, da ob stoletnici še enkrat v celotiin neizpremenjeni stilizaciji ponatisnemo taprvenec prvega staroste slovenskih planincev.Tisoči, ki danes igraje, po dobro zavarovanipoti dosežejo triglavski vrh, in to iz najbližje,z vsem udobjem oskrbljene planinske postojanke,pa v sili še na samem vrhu najdejovarno zavetje, komaj kdaj pomislijo, da je bilta prijetni sprehod še ob koncu stoletja dolgain tvegana pot, kaj šele pred sto leti, kakornam bo zdajle stari France Kadilnik še enkratčisto po domače in pošteno povedal:Izhod na TriglavZ gosp. profesorjem Francetom Globočnikomiz Ljubljane sva se zmenila, da sredo 1. avgustapopoldne iz Kranja nastopiva pol naTriglav. Prišel pa je profesor še le drugi dan.v četrtek ob pol petih popoldne. Stopivši vštacuno našo* reče: »Tukaj sem, idiva!« Pokratkem premisleku odgovorim: »Dobro, idival«Bil je po naključbi v štacuni tudi nekiOger, agent avstrijskega Greshama, g. Rosner.Tudi on pravi, da hoče z nama na velikana.In komaj je ura pet odbila, že drdramo protiBleškemu jezeru, kjer smo v gostilnici Malnerjeviprenočili. Globočnik je imel s sebojpopis Triglava od gosp. dr. H. Coste**; da gaRosnerju, naj ga v postelji na glas bere. Do* V letih 1865 do 1868 je Kadilnik vodil podružnicoljubljanskega veletrgovca Fr. Ks. Souvana vKranju.** V knjigi »Reiseerinnerungen aus Krain« (Popotnispomini iz Kranjske) iz leta 1849.

malega Triglava je mirno bral, ali naprej semu ustavlja beseda, ponehuje, z glavo kima,dvomi, da bukve morebiti resnice ne govore,in večkrat pravi: »Wenn schon mali soschlimm ist, was wird veliki machen (čeje že z malim taka pokora, kaj bo šele z velikim)!-«Tako je bral naprej, da smo vsi zaspali.V petek zjutraj vstanemo ob 4. uri in se odpeljemov Bistrico do Mavrica, pri kateremsmo zajutrkovali in potem čez goro v Srednjovas se podali. V gostilni pri Sestu smo prašalipo vodniku Jožefu Sestu, pa izvedeli smo, daje v Rovtah. Najeli smo njegovo hčer Rozaloin gostilničar.jevo deklo Mino, ki ste nabasalinaša odvečna oblačila, pijačo in jedila, intako smo ob 11. dopoldne odrinili iz Srednjevasi na hrib. Kmalu mejpotoma srečamo JožefaŠesta. Ko j je pripravljen, da nam hočevodnik biti; samo da je še po puško domuskočil. Pri prvi koči počakamo starega Šesta,in Rozala je šla po mladega Lorenca. Obakmalu prideta. Mi pa smo mej tem časom pilisladko mleko pa siratko jedli. Od tod sta očein sin nosila naše blago; šli smo čez hribe indoline, in prišli smo prav trudni ob polu S.zvečer na Belo polje.Predrto se v Belo polje navzdol gre, štrli velikanod tal v višavo, kakor da bi bil z nebomzvezan — tu je najlepši pogled Triglava.Omeniti še moram, da, pred 110 v dolino prideš,moraš še kake tri sežnje snega pregaziti,čeravno ta ni bil prvi. Ko v Šimnovo kočopridemo, smo odložili. Šimen nam ponudisladkega mleka. Rosner pa jaz sva ga pila.Globočnik pa je bil nevoljen, da tukaj tudikislega mleka ne dobi; ali odvrnili so mu, dase mleko tu zavoljo mrzlote ne izkisa. Šimnapotem poprašamo: kaj nam bo za večerjonapravil? »Grem ko j turšične moke iskat —pravi — bodo pa žganci z mlekom.« In iz 5grl zadonijo mu dobro-klici! Mej tem, ko sose žganci kuhali, greva z Rosner jem na travopočivat, in videla sva, kako dekleta kravemolzejo na planini. Goveje živine je tu kakih150 repov z veliko trumo koz in enim konjem.Vsa živina, kadar dežja ni, prenočuje podmilim nebom. Po večerji — ob 9. uri — jeGlobočnik na tisto straii, po kateri smo goriprišli, visoko na skali dva raketeljna izpustil,katera pa se gotovo nista videla ondi, kamorsta bila namenjena v znamenje, da smo tukaj.Živina se je jako prestrašila in divjalaokrog — gotovo štirinožnim planinskim stanovalcemraketeljni niso bili po volji!Šimen je ta čas v kočo sena nanOsil, in potemsmo se vlegli. En čas smo dobro spali; aliproti jutru je bilo zelo mraz, da nas našiplašči in suknje niso dosti greli. Ob polu 4.sta vstala Šimen pa Jože, ter začela žgancekuhati in mleko vreti. Tudi Globočnik in jazvstaneva in se napraviva. Rosner je pa žezvečer naročil, da njega ni treba buditi, keron ne za milijon, tudi za celi svet na Triglavne gre, ter mrmra, da sva ga že do sem zapeljala.Ko smo žgance snedli, odrinemo obpolu 5. uri, v soboto zjutraj, naprej. Vremese ni ugodno kazalo; Triglav je bil ves vmegli. Ali le »naprej!« je bilo najino geslo, inprekobacali smo čez kamenje in sneg, v dobriuri prav v podnožje Triglavovo. Zopet namse odpre krasen pogled; ali megla je velikegaše zmirom zakrivala in še celo na malegasegla. Videli smo pri pol višavi malega Triglavadve črni vrani okoli frfrati, tri belejerebice (Schneehiihner) pa so ob prednjemohribji letale. To je bilo vse, kar smo živegavideli. — Začelo je zdaj celo deževati, in pravmrzel veter je vlekel. Klobuke si z rutamipriveževa in tako prav težko na strma»Vrata«* prilezeva. Tukaj se spočijemo in zžganjem in kruhom vsi okrepčamo. Veterčedalje huje vleče. Palice in kar je sicer nepotrebnega— pravi Jože — morata tukajpustiti. Jaz sem taško in flaško Jožetu z ramedal, in tako sva začela, jaz naprej, Jože zamenoj, po skalnati steni kviško na mali Triglavplezati. Vodnik gori grede mora biti odzad; potreba je, da večkrat z roko podpiranoge. Za nama pa je bil Globočnik z Lorencem,in tako smo z veliko težavo dospeli namali Triglav kmalo po 7. uri. Pri neki skalnatisteni smo počivali. Z žganjem se zopetpokrepčamo in potem dalje podamo čez sedlo,čez katero pa ni težavno iti in tudi ne prevečnevarno. Izprva smo šli po koncu, kmalu pajezdarimo čez ozko pot, katera ni dolga; zdajprihaja širja, zdaj ožja; tudi čez majhne špičasteskale je treba kobacati. Ako se na propade,ki so na obeh straneh, oziraš, lahko seti v glavi zvrti; ali človek še časa nima odsebe pogledati, ker Bogme! za vsako stopinjo,ki jo storiš, je največje pazljivosti treba.Naenkrat stojiva pred velikim stolpom, kateriskoraj navpik proti nebu moli. Zdaj poprašamJožeta, kod da gori pojdemo. »Ravno porobi — pravi — gospod! Le korajžo, vse bomosrečno prestali« Enmalo me je streslo; alimislil sem, ako mora biti po robu, hajdimopo robu! Začeli smo tedaj lezti po robu dopodvrha. Htida je bila! Zdaj pravi Jože: podajmose na desno stran roba« — in ta potdo vrha je bila najnevarnejša. Jože je rekel,da jo je on nedavno našel.Ob četrt na 9. uro smo bili vsi skupaj navrhu Triglavovem. Mrzel veter je še zmirompihal, vodnika nam dasta plašče, da se ogrneva.Z Globočnikom se objameva in poljubiva.S solznimi očmi se vsi na kolenavržemo, Boga z molitvijo zahvalimo, cla nasje srečne obvaroval. Zdaj okrog sebe gledati,bilo je prvo. Kakor daleč oči neso, vse jeniže; samo mi, ki smo na vrhuncu bili, jaz za5 čevljev, Lorenc nekoliko linij več, oča Jožeše več, Globočnik blizo 6 čevljev viši od Triglava.Najprvo se ozremo tje, kjer je Garibaldi.proti Tirolom, in tje, kjer je Cialdini, protiVidmu ali Benetkam. Nekaj morja smo videli.Jože nam pokaže nekaj belega, rekoč, da jeto Videm. Ali ko bi trenil, pridrvi megla inzagrne nam laško stran.* Tako imenuje Kadilnik nekak ozek, strm žleb,skozi katerega se je bilo treba splaziti, ako seleze na Mali Triglav od tiste strani, kjer stojizdaj Dom Planika.

Triglav Foto Albert SušnikMangart se je prav malo iz megle kazal. Leppogled pa je bil na Koroško, Štajersko inHrvaško naprej, dokler oči neso. Lepo se jevidel Ljubljanski grad, Šmarna gora, Sv. Jošt,kamniško hribje, Grintovec, Stol, Črna prst zbohinjskim ohribjem je pa samo največjerobove iz megle kazala. Pred očmi ti stojiDovje pa Mojstrana. Megla je po Bohinjiniže zlezla. Hipoma se solnce prikaže in prijetnatoplota nastane. Zclaj plašče na tla zmečemo,se nanje vsedemo, in vse, kar smo šeseboj imeli, smo pojedli in popili; po vsemtem pa se je smodka kaj dobro prilegla!Na mestu, kjer je enkrat lesena piramidastala, so dilice z imeni napisane in s kamenjemobložene bile; vse smo prebrali; jaz sems svinčnikom tudi svoje na eno zapisal. Potemnam prinese Jože flaško (buteljo) spod.ene skale, v kateri je 7 listkov bilo. Globočnikje prepisal vsa imena z listkov in z dilicter v flaško djal vse poprejšne listke, priložilpa še svojo fotografijo, eno svetinico pevskegadruštva, svoj in moj listek, pesem (čveterospev)»na Triglav« v note stavljeno in odValente, Vidica, Drenika in Orela podpisano;napiše še en majhen listek s prošnjo, najvsak naslednik pazljivo z listki ravna, da sekaj ne izgubi in pokvari. Nabrali smo si šekamenja v spomin in našli tudi prav na vrhuproti solncu tri rožice: plavo, belo in rumenkasto-belocveteče. Po vsem tem smo zmeriliplanjavo Triglavovega vrha, ki je 50 stopinjdolga, široka pa do dveh sežnjev, samo da jemočno navzdol do propada. V zahodu protiKoroškemu je ena stena viseča do propadaen seženj široka, prav do vrha polna snega,tako da se z eno nogo po snegu, z drugo posuhem lahko hodi.Globočnik pa jaz še zapiševa na skalo z oljnatobarvo svoji imeni in dan v spominek.Eno uro in tri četrti smo bili na vrhu in sepotem počasi spravili na odhod. Jaz in Jožesva bila zopet prva. Groza me obide pri prvistopnji navzdol. Jože še enkrat Lorencu priporočapazljivost in da naj zmirom enmaloodzad ostaja zavoljo kamenja, katero se podnogo ruši in v globočino beži. Srečno svaprišla v sedlo. Zdaj pravi Jože, počakajva inpoglejva, kaj una dva delala. Vidiva ju visokona robu Triglava; zdelo se mi je, kakorda bi v zraku visela, in to mi je bil najboljgrozovit pogled na vsej poti. Tudi ona dvasta srečno prišla do naji in zdaj sem šel jazpa Globočnik pokoncu čez sedlo do prostorapočivališča. Na tej skali je namalal Globočnikna vrhu cesarskega orla, pod njega zapisal»slava slovenskemu Triglavu«, spodejna levi »Fr. Globočnik«, na desni »Fr. Kadilnik«,pod vsako ime pa še letopis 18 4 /s 66.Potem dalje koračimo, da pridemo zopet čezmali Triglav do Vrat, kjer smo zopet svojepalice in vse drugo pobrali in čez kamenjein velike kupe snega sedričali, pa srečno prišliob pol dveh popoludne v Belo polje.Simen nam je zopet žgance z mlekom skuhal.Dobro smo se najedli in napili dobre vode,plačali vse, in tako z Rosnerjem, ki je tukajčakal, odšli in ob pol 8. zvečer prišli, sicerprav težko, vendar srečno v Srednjo vas.

V gostilnici pri Sestu si damo dobro večerjonapraviti, potem pa brž v posteljo. Zmenjenismo bili, da zgodaj vstanemo; ali ni bilomogoče. Vstali smo tedaj še le ob S. v nedeljoin ob 9. prišli do Bohinjskega jezera. Tu semnasvetoval Globočniku in Rosnerju, naj grestak Savici. Globočnik je ubogal, Rosner paje zopet ponovil svoj: »Za celi svet ne več nahrib!«Zapustila sva tedaj Globočnika oba in prišlaob pol 12. uri peš v Bistrico, kjer sva priMavriču kosila. Ker Rosner ni hotel, sem sejaz sam odpeljal na Bleško jezero; odtod pazopet koj naprej in tako sem bil zvečer obpol 10. uri že v Kranji.Evo, dragi čitatelj! naše potovanje na Triglav,ki se, 9575 čevljev visok, ponosno imenujeglavarjakranjskega.Priporočam pa vsakemu nasledniku to-le: Zavodnika Jožeta Šesta, lovca pri baronu Cojzuv Srednji vasi v Bohinji in njegovega sinaLorenca, Vsak naj vzame seboj veliko žganja,najbolje je dober slivovec, precej kruha inmesa, če je tudi svinina ali pa klobase, vseje dobro, potem pa prav veliko smodk ali sajtobaka, ker možje vodniki celi dan, tudi ponajnevarniših potih, pipice v ustih drže.Močni škornji in dobro podkovani so do malegaTriglava potrebni. Na malem in velikemTriglavu bi bila pa najboljša debela klobučina,zato ker manj drči.Čvrste roke,Dobre noge,Čista glavaDospo vrh Triglava!Nazdravje!V Kranji, 6. avgusta 1866.Uspehi sovjetskih alpinistovv letu 1966P. R o t o t a j e vLetošnja letna alpinistična sezona je potekalazelo aktivno. Na Kavkazu, Pamiru, v Tien-Šanu, Altaju in na daljni Kamčatki so večjeskupine mladine uspešno naredile svoje prvekorake v visokogorskem športu. Moštva kategoriziranihšportnikov alpinistov so se podajalana vrhove in na svoji poti premagovalastrme kamenite stene, ostre grebene gorskihhrbtov in njihovih odcepov, snežne strmine,zveneče pod udarci cepina, in neprijetnesnežne vesine, kadar se vanje udiraš dokolen in čez.Posebno vztrajnim napadom so bili izpostavljenipamirski sedemtisočaki: Pik Lenina, Komunizma,Korženavskaja. Alpiniste pa so zamikalitudi mnogi njihovi sosedje.Močan je bil množičen pritisk tudi na najvišjevrhove naših gora. Pik Komunizma jesprejel na svoji skoro sedem in pol kilometrskivišini športnike ukrajinskega društva»Avangard« in moskovske spartakovce. 19 alpinistoviz Celjabinska, na čelu z A. Rjabuhinim,se je povzpelo na Pik Lenina. Posebnovelik obisk je veljal tretjemu sedemtisočakuPamira, — Pik Korženevskaja. V zgodovinialpinizma še ni bilo doslej primera, da bi natako visoko goro skoro v istem času prišlo petrazličnih moštev.Tu je bilo vse zelo pestro, poti in ljudje. Nekateriso prišli čez strme, često povsem zasneženepečine, drugi so morali načenjati v ledenihstrminah, tretjim so stopile na potzlovešče opasti na grebenih. Dobesedno z vsehstrani so pritiskali pristopniki, s severa injuga, z vzhoda, jugovzhoda in jugozapada.V kratkem članku ni mogoče opisati vsehdejstev boja za vzpon na vrh. Kjerkoli, navsakem delu vsake maršrute so naleteli nanajrazličnejša presenečenja. Neredko jih jeogrožalo padajoče kamenje. S snežnih strminso se usipali plazovi. Poleg tega ni bilo lahkopremagati klimatske razmere in vremenskeokoliščine. V višinah je zračni pritisk nižji,posledica je lakota po kisiku. Zimski mrazovisegajo v vročino srednjeazijskega poletja.Visokogorski vetrovi grizejo do kosti. Vse todaje vzponom svoj specifični pečat. Težko jebilo tudi najbolj izkušenim in izurjenim alpinistom.Težave so povezale in utrdile športne kolektive.Vsak se je moral potruditi z vsemisilami. Z ramo ob rami so premagovali težaveveterani in mladeniči. Tu je bil K. Kuzmin,ki je bil ne samo na vseh sedemtisočakihnaše dežele, ampak tudi na Mustagh-Ati inna Kungur-Tube. V vrsti tistih, ki so prišlina Pik Korženevske je bil tudi A. Ovčinikov,enako znan po svojih vzponih na najvišjevrhove kot po svojih tehnično najbolj zahtevnihvzponih: zmogel je tudi Bonattijevosmer v Petit Dru. V enem od moštev je bilK. Klecko, prvi mojster športa mednarodnegarazreda v sovjetskem alpinizmu, zmagovalecmnogih vrhov. Bili so tu tudi znani sovjetskialpinisti P. Budanov, V. Kavunenko, H. Snegirevin drugi.Med takimi izurjenimi športniki je bilo vmoštvih tudi dovolj sposobne športne mladine,ki za seboj še ni imela ali skoraj niimela izkušenj v visokih vzponih, vendar jebila odlično pripravljena za svojo težko nalogo.Bili so to L. Dobrovoljski, B. Klecko, E.Mislovskij in mnogi drugi.

Tako je vsako moštvo združevalo bogatošportno izkušnjo veteranov z večjo energijoin tudi športno drznostjo mladine in sevztrajno dvigalo kljub težavam in zahrbtnimpresenečenjem v gorski naravi zameglenemu,vabečemu cilju nasproti.Športna distanca alpinistov se računa po višinskihmetrih, vsak meter pa se zavzema znaskokom. Koliko takih metrov je bilo nakaterikoli poti petih moštev, ki so se borilaza vrh, višji od sedem km!Minevali so dolgi, težki dnevi. Pamirsko nebose je zdaj mračilo v nevihtah, zdaj spet jasniloin vabilo s svojo globoko sinjino. Alpinistiso se neuklonjivo približevali k zaželenemucilju.In zgodilo se je, kar se doslej še ni v svetovnemalpinizmu — na sedemlisočaku jestalo pet alpinističnih moštev hkrati. Udeleženciso bili člani športnih društev »Burjevestnik«,»Spartak« in pripadniki sovjetskearmade. No, to je bil velik in zaslužen uspeh!Da bi bila stvar še popolnejša, so takoj zanjimi prišli na vrh še člani mladinskegaarmadnega moštva. Na ta način se je v enisezoni povzpelo na 7105 m visoki vrh okoli 50sovjetskih športnikov. Kakšen uspeh!Vendar niso samo ti športni dosežki na Pamiruobogatili našo preteklo sezono. Alpinistiso zavzeli poleg naštetih še celo vrsto visokihvrhov: Pik Pravda, Rusija, Vorošilova, OGPUTadžikistan.Na vrh Pik Rusija (6858 m) je prišla četvorkašportnikov društva »Avangard« (vodja B. Šapošnikov).Cel odred 32 alpinistov istega društvapa je bil pod vodstvom V. Monogarovana vrhu Pik Pravda.To so bile lepe ture, toda na njih ni bilo presenečenj.Ukrajinski alpinisti so poleg tega sčasom nabrali že dovolj izkušenj na visokihturah.Nedvomno je bil zelo zanimiv vzpon njihovihrojakov — spartakovcev na OGPU (vodja A.Kustovskij). Na ta vrh dotlej še ni stopilačloveška noga. Visok je 6061 m. Ukrajinskialpinisti so zmagali strmo steno, zapadnostran gore. Moštvo je na tem vrhu zložilo tradicionalnegamožica in vanj vložilo svojebeležke. Za športnike, ki se šele drugo letopodajajo na visoke gore, je tak uspeh, priznatije treba, res pomemben.Pozornost je vzbudila tudi ekspedicija društva»Lokomotiva«. Za seboj imajo vrsto vrhov,prvič pa so se podali v visokogorstvo inpoželi lep uspeh z vzponom na Pik Vorošilova6666 m (vodja P. Ivanov).Posebej je treba omeniti ekspedicijo športnikovKabardinsko-Balkarske republike na PikTadžikistan (6565 m), ki sta jo vodila I. Kahianiin G. Štefanov.V glavnem je bilo to mlado moštvo. Mnogiod članov niso še prestopili meje svoje republike,da bi se podali v visoke gore, pač paso že stali na pomembnem številu vrhov vrodnih kavkaških gorah. Večina od njih sopriznani športniki in nosijo visoki naziv mojsteršporta.Zdaj je stala pred njimi posebna naloga, pritičez težavno, nad 1000 m visoko skalnato steno,po svojih težavnostih nič manj zahtevno odonih v Kavkazu, toda na višji višini. Izpit jebil resen.Moštvo se ga je lotilo pogumno. Osem dni sonaskakovali težko prehodno steno. V tem dolgemčasu so športniki meter za metrom premagovalitežave in vsak od njih je moralnapreči svoje znanje, drznost in vztrajnost.Njihov trud je nagradila zmaga. Alpinisti sostopili na vrh, pred njimi pa so kipele mogočnehladne gore, ki so jih spominjale narodni Kavkaz. S tem vzponom so si Kabardinsko-balkarskialpinisti napisali resno prijavona dostojno mesto v družbi sovjetskihvišinskih alpinistov.To je le del vzponov sovjetskih alpinistov veni sami gorati pokrajini, na Pamiru. V celempa so alpinisti SZ v 1. 1966 prišli na tisočerevrhove. Tekoče leto je bilo navadno. V temčasu je predstavljalo pripravo za jubilejnosezono v 1. 1967. V prihodnjem letu imajoalpinisti namen, da z mnogimi resnimi uspehiproslave 50-letnico svoje rodne sovjetskedržave.(Avtor je znan sovjetski alpinist. Gornje poročiloje poslal predsedniku PZS dr. MihiPotočniku, svojemu osebnemu znancu in prijatelju.Op. ur.).Oživljena davninaZapis ob izidu knjige: Drago M e z e :Gornja Savinjska dolina 1Gore nas vabijo. Privlačujejo nas v vseh letnihčasih. Ponujajo nam vse svoje neodtujenelepote bogastev. Zamaknjeni in očarani odnjihovih brezmejnih lepot stojimo pod njimi.Nemi in gluhi za vsakdanjosti okrog sebe.Zremo tja v višave, kjer se v jutranjem alivečernem soncu spokojno kopljejo snežniki,po katerih se sprehajajo sence oblakov. Dolgočasa v letu so odeti v belino snežnega pregrinjala.Mrzli in topli vetrovi jih zavijajo zmeglo v oblake. Toda največkrat pozimi, koso doline in koti pod njimi zapolnjeni s pustomeglo, se špiki naših snežnikov veselo poigravajov sončni jasnini neizmernih prostranstevneba nad meglenim morjem. Tedaj smo presrečni,če nam je dano, da moremo z njihuživati vso lepoto neizmerljivih razsežnosti.1 Drago Meze: Gornja Savinjska dolina. Novadognanja o geomorfološkem razvoju pokrajine.Dela 10 Instituta za geografijo SAZU, Ljubljana1966, str. 200.

Sprostimo se vsakdanjih težav in nadlog; našduh in naše misli pa poletijo iz zdajšnjostiv neizbežno prihodnost, mnogokrat pa karv nedosegljive globine davnine.Današnjost je že tudi jutrišnja preteklost.Neponovljiva časovna in življenjska minljivost.Toda obdarjena je z vsemi lastnostmi,ki ji dajejo nezbledljivo enkratnost. S svojimibledimi spoznanji in plahimi odkritji luščimoresnico in z njo oblikujemo domnevno življenjev skoraj še vedno temni davnini, v katerise je rojevala temeljna podoba vseh lepotnaših snežnikov. Vsa ta mnogokrat nedojemljivausklajena vzročnost lepot je tudi neizčrpenvir našega hrepenenja po spoznavanjugora, njihovega prepadnega ostenja, pod katerimše vedno samevajo oki-ešlji in krnice skomarčami in koti pa dolinice s potočki alisušicami. In to naše hrepenenje nam daje tudimoč in pogum, da večkrat tudi z drznostjosvojih misli odgrinjamo resnico in odstranjujemopajčolan, ki ga je bila že v davnini stkalačlovekova nevednost. Morda se prav zato takoradi predajamo pronicljivemu vrtanju duha,ki se z zakonito nujnostjo približuje spoznavanjuin dojemanju resnice. Ta pa je delnas samih, našega neodtujenega hrepenenjapo lepotah, raj blažene spokojnosti, kamor setako radi zatekamo v časih svojih številnihvsakdanjih velikih ali majhnih nadlog in preizkušenj.In od tod se ponavadi vračamo mirniali vsaj pomirjeni v vsakdanji vrvež življenja,obogateni z novimi doživetji in z neizprosnimispoznanji o lepotah sveta, ki smo se mu sspoštljivo predanostjo izročili v objem.Kmalu bo poteklo šestdeset let, odkar je izšlaknjiga Ferd. S e i d 1 a Kamniške ali SavinjskeAlpe 2 , ki jo upravičeno uvrščamo med klasičnadela slovenskega naravoslovja. Desetletjain desetletja je vzpodbujala naš rod kspoznavanju, razglabljanju in razumevanjunastanka in razvoja Savinjskih Alp in njenegaplaninskega predgorja. Z njo je mogeltudi slovenski človek srečati in spoznati tistodavnino geoloških obdobij, ko so nastajalekamnine v morju in ki so se kasneje na kopnempod vplivi najrazličnejših naravnih dejavnikovter njihovih zakonitosti preoblikovalev mozaik današnjega površja. Pred letismo s študijo dr. M. Šifrerja dobili temeljitvpogled v procese in pojave v pleistocenskemobdobju v južnem delu Savinjskih Alp terv Kamniških planinah, ki jih odmaka porečjeKamniške Bistrice 3 . Dr. Drago Meze panam v svoji najnovejši razpravi pojasnjujenastanek in preobrazbo posameznih površinskihoblik kakor tudi celotnega površja vrazličnih predelih Gornje Savinjske doline(GSD) vse od pliocena pa do današnjih dni.Vsebina Mezetove knjige je razdeljena na tripoglavitna poglavja: v prvem podaja geološko-petrografskipregled (str. 11—28), v drugempoglavju oblikuje svoja spoznanja o predkvartarnemrazvoju pokrajine (str. 29—51) terjih soočuje z ugotovitvami drugih preučevalcevtega območja 4 , in v slednjem, najobsežnejšempoglavju (str. 53—166) prikazujerazvoj površinskih oblik v poledenelem, kakortudi geomorfološka dogajanja v nepoledenelemsvetu GSD v pleistocenskem obdobju. Vsklepnem delu tretjega poglavja podaja šepregled recenlne prodne akumulacije (str.166—172) in prikaže nova temeljna spoznanjao geomorfološkem razvoju GSD.Mezetovo študijsko delo. kakršnega nam predočujenjegovo zadnje delo, natisnjeno v samostojniknjigi, zajema celotno GSD: Iz osrčjaSavinjskih Alp, kamor se z vzhodne stranitako globoko zajedajo bistri potočki in sušice,iz severnega in južnega ter vzhodnegasredogorskega obrobja pa s planotastih, kotlinskihin dolinskih ravnic, ki so povečini tudiobdelane, je zbranega in urejenega mnogoterenskega gradiva. Grušči, melišča in breče,pesek, prodniki in prodišča ter konglomerati,morene ali ledeniški nasipi in vršaji, strminepobočij pa uravnave po njih, toplota in padavine,strmci hudournikov in potokov, vegetacija,kvaliteta prsti pa spet poznavanjeposameznih razločkov med njimi, to je osnovnogradivo, ki po temeljitem znanstvenikovempreučevanju spregovori o svojem življenju.Nemalo smo začudeni, ko tako posredno spoznavamonove manifestacije življenja. Vsakaskala, sleherni kamen, vsako prgišče rodovitneali puste prsti ima svojo preteklost,svojo podobo v preteklosti in sedanjosti, patudi svoj konec. Sleherni delec materije kakortudi vsak predel pokrajine sta v neprenehnemspreminjanju, ki se odraža v slikovitem menjavanjuoblik. Te oblike in zaporedje njihovegaspreminjanja pa odkriva človek s svojimspoznanjem. V njih dojema s svojimumom vso prepleteno preprostost in vzročnopogojenost. Ko dojema bistvene poteze tegaživljenja, ki mu razodeva stotero zakonitostiv naravnih procesih, postaja tudi njemu vseobdajajoče naravno okolje polno neodtujenein prijetne domačnosti. Šele tako — s človekovimpreučevanjem vsakdanje tujine — nampostajajo domače prijetni, koristni in vsakdanjepotrebni posamezni predeli s svojstvenimioblikami, ki jim doslej morda tudi nismo posvečalidovolj pozornosti ali pa smo se jihcelo izogibali. Ko smo dojeli njihovo svojstvenoživljenje, smo se tudi seznanili z njihovimitegobami. In ko se z njimi pogovarjamo.nam pripovedujejo o sebi, in tako spoznavamonjihovo življenje, njihovo podobo vpreteklosti. Venomer, kadarkoli se jim približujemo,nas razvesele. In venomer so mladostniv svoji častitljivi starosti. Preživijoživljenje človeka in njegovo stvariteljsko moč.Pa kljub vsemu jim more samo človek iztrgatiskrivnosti in spoznati njihovo življenje.Samo človek more razvozlavati njihovo nemogovorico in samo človek se more približevati5 Ferdinand Seidl: Kamniške ali Savinjske Alpe.Slovenska zemlja V., izd. Matica Slovenska, l. in2. del, Ljubljana 1907 in 1908, str. 255.» Milan Sifrer: Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu.Dela 6 instituta za geografijo SAZU, Ljubljana1961, Str. 208.4 Npr.: S. Brodar, C. Germovšek, A. Melik, I. Rakovec,R. Lucerna, F. Teller, A. Winkler in drugi.

spoznanju resnice in smiselnosti njihovega obstojaod včeraj do jutri.Mezetova knjiga, ki je rezultat večletnegapreučevanja GSD in spoznavanja posebnostiter skupnih potez v geomorfološkem razvojunjenih sestavnih delov, nam v novi luči osvetljujeraznotere naravne lepote v porečju gornjeSavinje vse tja do Soteske nad Letušem.Popelje nas nazaj v preteklost, v davnino, izkatere imamo ohranjene zdaj že izbledele, avendar temeljne sledove v današnjem površju.Spomnimo se samo tektonskega delovanjav preteklih geoloških obdobjih, ki jemarsikateremu predelu vtisnilo prevladajočepoteze pokrajinskih značilnosti. Tudi v GSDje vse polno sledov nekdanjih potresov; premikovzemeljskih plasti in kamninskih skladovnas spominjajo številne tektonske poči,pa tudi Gornjegrajska in mnogo manjša Mozirskakotlina. Številni tektonski prelomi sobili pravo ugodje za vode, po katei-ih so sipoiskale poti, ko so izlizale (raztopile) ali ssilo odstranile skalovje. Tako so nastale številnetokave, ki so jih korozija in fluvialnaerozija ter denudacija razširjale in poglabljale.Tudi Logarska dolina in Robanov kotsta navezana na domnevne tektonske poči.Povedati moramo, da avtor v svoji knjigizavrača starejša naziranja, ki so pripisovalatektoniki prevladajoč pomen pri nastajanjudanašnjega površja (slonela so predvsem nashemi Davisovega erozijskega cikla), vendarpa posrednega vpliva tektonike ne zanika.Številne ugotovljene tektonske poči in prelomnezone pri oblikovanju današnjega reliefaniso bile več aktivne, so pa nanje vezaneskoraj vse večje reke in potoki, ob njih sostrma apniška pobočja na meji trših triadnihapnencev in mlajših neprepustnih kamnin.Itd. Zato pa posveča avtor toliko večji pomenfluvialni in selektivni eroziji, ki sta neposrednov osnovnih potezah začrtali današnjopodobo GSD. Do takšnega svežega spoznanjaje prišel avtor predvsem tudi zato, ker je strnils primerjanjem posameznih površinskihoblik in njihovih značilnosti s širokega prostranstva,ki sega izven območja obravnavanepokrajine, in poiskal njihove skupne karakteristikein spoznal različnosti med njimi. Pravzato je prišel do spoznanja, ki mu ga je predvsemdala preučitev Dobrovelj in Ponikevskeplanote nad Žalcem, da je »nižje površje«(mlajša razvojna faza) zajedeno v pobočje»najvišjega površja« (ki spada k najstarejširazvojni fazi), in da med obema površjema,čeprav ju loči ponekod strmo pobočje, ninikjer ugotovljenega tektonskega preloma(str. 29). Potemtakem predalpske planote SavinjskihAlp (npr. Menina, Golte, Dobrovlje,Ponikevska planota idr.), niso v vseh svojihpoglavitnostih rezultat neposredne tektonike,katere učinek naj bi bil pojemal od gorskegaosrčja navzven, temveč delo fluviatilne erozije.Skokovito (stopničasto) zniževanje planotastegaovršja od zahoda proti vzhodu jepoleg drugih vzročno-vzajemnih pojavov, kijim sledimo v tem predelu, najbolj prepričljivdokaz, da v tej smeri tudi pojenjuje starostnajvišjih površinskih oblik.Ze starejši raziskovalci Savinjskih Alp namv svojih razpravah podajajo pregled pleistocenskepoledenitve. Prof. F. Seidl nam v geološkimonografiji Savinjskih Alp očrtuje tuditisti pomen pleistocenske glaciacije, ki ga jeimela za oblikovanje današnjih slikovitostiin lepot pokrajine. Dr. Drago Meze je s temeljitimiterenskimi preučitvami ter s proučitvijodosedanjih naziranj in ugotovitev osledovih pleistocenskih ledenikov te tudi dopolnilz novimi naziranji o razvoju pleistocenav porečju gornje Savinje. V ustreznempoglavju (str. 60—106) je zbrano obilo materiala,ki prikazuje in označuje razvoj posameznihfaz pleistocenske poledenitve v GSD.To gradivo, pa najsibodo to breče ali konglomerati,morene z oraženci ali pasovite glinein najrazličnejši grušči, ki so neposredni materialniostanki določenih, nam včasih takoneznanih procesov, rabi za oživljanje pokrajinev davnini. Samo tako je mogoče spoznatipreteklost, in le tako je mogoče tudipolneje razumeti zdajšnjo podobo pokrajine.Poznavanje današnje pokrajine in glavnihobrisov one iz preteklosti pa je osnova zatolmačenje tako morfogenetskih procesov kakortudi drugih zakonitosti, ki jih spoznavain odkriva človek v svojem vsakdanjemokolju.Pleistocenska poledenitev ni zajemala samovseh najvišjih vrhov v osredju SavinjskihAlp, raz katerih so se po pobočju spuščaliledeniki v Logarsko dolino, Matkov in Robanovkot, temveč tudi jugovzhodno pobočjeRaduhe (predele nad 1500 m), posamezne vrhoveSmrekovškega pogorja (predvsem Komenin Travnik, deloma še Krnes in Smrekovec),južno pobočje Olševe in Vežo; Dolskiledenik je prispeval k pestrejšemu reliefusveta med Pečovnikom in Sedelškom pod Ojstrimvrhom ter Smi-ekovcem med Savinjoin Lučnico.Najmogočnejši ledeniki so se razvili v osredjuSavinjskih Alp, od koder so polzeli podolinah navzdol. Ob višku zadnje poledenitvesta se združevala ledenika iz Logarske dolinein Matkovega kota. In kasneje, ko stase začela umikati v notranjost gora, nastanetav Kotu in v Logu ledeniški jezeri. Sledoveojezeritve najdemo odložene v več metrovdebeli skladovnici pasovite gline, ki jo tudiprekrivajo ledeniško pi-eoblikovane kamenine.Prav to odkritje je porodilo novo spoznanje,s katerim nam avtor pove, da je bilaeksai-ativna vloga ledenika mnogo manjša,kot pa so si jo predstavljali glaciologi v preteklihdesetletjih. Ledenik v Logarski dolini,v Matkovem kotu ali kjerkoli drugje ni mnogopoglabljal in tudi ne razširjal dolin. Zato paso toliko pomembnejši posredni vplivi ledenikov,kakršne nam razkriva in razčlenjujeklimatska geomorfologija. Dr. D. Meze je popreučitvi ledeniškega gradiva in drugih ledeniškihsledov zaključil, da so bili v wUrmu

trije poledenitveni sunki, od katerih je bilnajmočnejši v wurmu II.Popolnoma drugačni morfogentski procesi sose odvijali v nepoledenelem svetu GSD (gl.str. 106—162). Rezultati najrazličnejšega dogajanjav periglacialnem svetu, katerega velikdel tudi niso pokrivali gozdovi, se najlepšezrcalijo v pobočnem gruščnatem materialu,v rečnem nasipavanju ter v nastajanju številnihvršajev. To so neposredni učinki menjavanjamed poledenitvenimi ali hladnejšimiin medpoledenitvenimi (interglacialnimi)oddelki pleistocenskega obdobja.V prostranem porečju gornje Savinje je avtorpreučil pleistocensko akumulacijo, ki je razrezanav terase. Starejšo pleistocensko prodnoakumulacijo tvori konglomeratna tei*asa, ki jedanes še najlepše ohranjena na Ljubenskempolju, medtem ko so terase mlajše prodneakumulacije v kvartarju zelo enakomernoohranjene na vsem izvenalpskem območjuGSD. Mlajša prodna nasutina je razčlenjenas šestimi terasnimi sistemi; najnižjo terasoavtor uvršča že v holocen, naslednjo, z oznako»terasa II«, pa šteje za najmlajšo pleistocensko,najbrže postglacialno teraso. S pi"egledomzaobljenosti in granulacije prodnikov v terasahin z izsledki pelodne analize je bilomogoče ponovno potrditi, da se je vršilo zasipavanjev hladnih obdobjih pleistocena. Podoslej znanih rezultatiah je mogoče v GSD govoritio sedmih pleistocenskih akumulacijskihfazah, ki so jih prekinjala erozijska obdobja,teh pa je bilo šest (gl. str. 129, 166).Tudi vršaji s svojimi značilnimi oblikami govoreo svojem življenju. Neposredno nam izpričujejo,da je v začetnem stadiju njihoveganastajanja — ob nastopu hladne dobe — prevladovalonasipanje periglacialnih rek nadnasipanjem Savinje. Tedaj so se v poledenelemsvetu naglo tvorili ledeniki, s čimer jebila vodna moč Savinje v povirju močno okrnjena.V nepoledenelem gorskem svetu pa seje zaradi brezgozdnih tal razvijalo intenzivnomehanično razpadanje kamnin. Močne padavineso skupaj s pospešeno soliflukcijo v periglacialnemsvetu pripomogle k hitrejšemutransportu materiala po potokih k Savinji ins tem tudi k tvorbi močnih vršajev (gl.str. 154).Ogromne množine pobočnih sedimentov namrazkrivajo dogajanja v periglacialnem svetu.Tu najdemo tako breče kakor tudi mlajšegrušče iz silikatnih ali karbonatnih kamnin.V periglacialnem območju GSD — v severnemobrobju Mozirske kotlinice so se v časumlajšega pleistocena izvršile nekatere pretočitvepotokov (Ljubija, Mozimica in Tmava),katere nam avtor zelo skrbno opiše in obrazloži(str. 141—146).Res je, da so opisani morfogenetski procesiv teku diluvija pa vse do danes bistvenospremenili zunanjost GSD, saj znaša kvartarnaei'Ozijska intenziteta blizu 80 m (za tolikoso namreč potoki poglobili svoje struge,gl. str. 174), vendar ne smemo pozabiti, da seše danes pokrajina spreminja. Spomnimo sesamo »živega zakrasevanja« na Dobrovljah,ki poteka takorekoč pred našimi očmi. To tudiizpričuje kontinuiteto med preteklostjo inzdajšnjostjo. Morda nam prav zaradi »prepočasnih«,vse premalo otipljivih današnjihin vsakdanjih sprememb v rasti pokrajineuhajajo misli v davnino, iz katere šele moremoizluščiti temeljne zakonitosti v procesihnašega reliefa.Mezetova knjiga Gornja Savinjska dolina panam ne prinaša samo tega, kar smo moglizapisati zgoraj. Odpira nam še vse polno drugihpodrobnosti, vzpodbuja nas k vsestranskemurazmišljanju o tej še vedno tako osamljenipokrajini. Ob prebiranju ali kasneje, kosmo se že predali razmišljanju, nas navdajaz novimi spoznanji o neomajni povezanostičloveka z drugimi manifestacijami narave.Spomnimo se samo različne odpornosti kamnin,ki ustvarjajo raznolike oblike površjain katerim se je morala tako funkcionalnoprilagajali človekova naseljenost. Wengenskeali werfenske kamnine nudijo zelo ugodne pogojeplaninskemu gospodarstvu, ki danes žetudi izumira v pozabo. Različna odpornostkamnin je vzpodbudila selektivno erozijo, katerenajizrazitejše učinke sledimo v številnihprevalih, prek katerih je speljal človek kolovozein poti (npr. pot preko Bele peči je povezovalaŠtajersko in Koroško, prav tako tudipot prek Mrzlega dola itd.). Ravnice teras sospremenjene v obdelovalne površine; na terasiII so selišča številnih naselij. Prav takonajdemo na njej pravo omrežje mlinščic inob njih že propadajoče žage (str. 139). Šeposebno hvaležni pa moramo biti dr. DraguMezetu za obilico ledinskih in drugih do rmačih imen,, katera je s svojim zapisom obudilk življenju ali pa otel skorajšnji pozabi.Ne morem prej odložiti peresa, dokler še nezapišem svoje želje. S temeljitima preučitvamareliefa v porečju Kamniške Bistricein gornje Savinje se nam je odprla novarazsežnost v poznavanju Savinjskih Alp inKamniških planin. Zato je morda kar umestnaželja po podobni podrobni preučitvi zahodnegain severnega dela Savinjskih Alp, tj.porečja Kokre in Bele. Šele potem, ko bidobili ves vpogled v posamezne različnosti kottudi v dogajanja in uveljavljanje posameznostina celotnem območju snežnikov, bi moglivse drugače kot doslej vse polneje dojematineminljivo veličino Savinjskih Alp, kjer sidavnina in današnjost tako iskreno podajataroke.BERITE,INŠIRITEPLANINSKINAROČAJTEVESTNIK!MilanNatek

DRUŠTVENENOVICEVARSTVO NARAVEIN GORSKA STRAŽAPrvotno varstvo »strateških« dobrinnarave, divjadi in lesa, v10. do 18. stoletju se je spremenilov romantično vračanje k naravi,k študiju naravoslovja ink varstvu spomenikov narave.Spoznanje o biološkem ravnotežjuv naravi, o biotopih in fitocenozahter ekotipih je omogočilopoglobljeno znanstveno raziskovanjemedsebojnih povezav in zakonitostiv naravi ter izkoriščanjeizsledkov v gospodarstvu.Ce pogledamo zgodovino varstvanarave na Slovenskem, vidimo,da so se pri nas doma ljudje razmeromaže zgodaj začeli ukvarjatiz varstvom narave.Na Kranjskem so bile s posebnoodredbo leta 1892 zaščitene tise.Leta 1908 je prof. Belar že predlagalzaščito Doline sedmerih jezer,naslednje leto pa so tudi gozdarjina svojem kongresu razpravljalio estetiki gozdov in varstvu prirode.Leta 1888 je na Kočevskem graščakzaščitil 305 ha pragozdov,Avstrijska cesarska vlada je leta1914 začela obravnavati vprašanjeinventarizacije in varovanja prirodnihznamenitosti, ohranitveredkih živali in rastlin. Vojna jepreprečila nadaljnje delo.Odsek za varstvo prirode pri Muzejskemdruštvu v Ljubljani jeleta 1920 predlagal deželni vladiustanovitev varstvenih parkov terzavarovanje redkih živali in rastlinter nadzor nad podzemeljskimijamami. Ze naslednje leto je izšlao tem odločba deželne vlade.V planinskih domovih so razobesililepake, ki so prepovedovalitrganje zaščitenih cvetic. V članskihizkaznicah Slovenskega planinskegadruštva pa so 1926. letanatisnili pouk o zaščitenih rastlinah.V Sloveniji že več let obstajagorska straža. To organizacijo soustanovili taborniki. Trudili sose, da bi v praksi najbolj učinkovitouveljavljali načela varstvanarave. Toda naša družbena skupnostjih ni podprla v takšni meri,da bi bilo to varstvo učinkovito.Zato so taborniki začeli vzgajatile svoje člane, kako naj varujejonaravo in živijo z njo. Bolj aktivnipa so postali planinci, ki sozačeli opozarjati ljudi, naj varujejoin naj ne uničujejo narave.Kjub temu se še danes ne zavedamoodgovornosti, ki jo imamovsi do narave. V Jugoslaviji inSloveniji pa še danes nimamo zakona,ki bi obravnaval ta problem.Imeli smo že cel kup predpisovin določil o varstvu narave,toda skoraj vsi so danes že neveljavniali neživljenjski. Zaraditega bi bilo zanimivo pogledati,kako se je v preteklosti varstvonarave razvijalo v svetu in prinas doma.so že pred 30 leti določaliDolina triglavskih jezer je bilapo prizadevanjih odseka Muzejskegadruštva in Slovenskega planinskegadruštva zaščitena kotalpski varstveni park leta 1924,vendar samo za dobo 20 let. Zeleta 1930 je posebna banovinskaodredba zavrla nenačrtne gradnjeokoli Bohinjskega jezera ter takorešila ta prirodni kotiček našedomovine pred »civilizacijo«.Odločba o zaščiti favne iz leta1919 je bila izpolnjena s predpisio varstvu ptic in redke divjadileta 1935 in razni drugi predpisivarstvoprirode in sicer uredbe o gozdovih,gradnjah in turizmu. Leta1919 je bila izpopolnjena s predpisio narodnih parkih v Jugoslaviji.Leta 1940 so ustanovili banovinskiposvetovalni odbor za varstvonarave.Po vojni smo dobili zvezni zakono varstvu kulturnih spomenikovže takoj 1945. leta in istoleto tudi republiški Zavod za varstvokulturnih spomenikov in prirodnihznamenitosti ter 1948 republiškizakon o tem.Danes zveznega zakona o varstvunarave nimamo, od republiškegazakona iz leta 1958 pa veljajo samoše določila in členi, ki se nanašajona varstvo narave. Ta zakonpa je bil že ob samem izidu zeloozek in nesodoben, ker je obravnavalprirodne znamenitosti le zozkega vidika muzealnega konserviranjaposameznih znamenitostiv prirodi. Ta zakon ni bilv skladu z dialektičnim gledanjemna varstvo narave in ni upoštevalsodobnih izsledkov o biološkemsožitju in ravnovesju v naravi.Sodobneje obravnavajo načelavarstva narave drugi predpisi, kotso zakoni o lovu, ribištvu, vodah,gozdovih, urbanističnih projektihin podobni. Leta 1959 smo dobilizakon o narodnih parkih in 1961.leta je bila proglašena Dolina sedmerihjezer s slapom Savice zanarodni park — brez Triglava napovršini komaj 22 km«. Sedaj žeobstaja predlog o razširitvi tegaparka.Po urbanističnih predpisih je bilazaščitena pokrajina okoli Bohinjskegajezera in Rakovega Skocjana.Kdo izvaja načela varstva naravedanes v Sloveniji? V Sloveniji delujegorska straža kot specializiranaorganizacija pri tabornikih,planincih, lovcih, hortikulturi,gozdarjih in pri Turistični zveziSlovenije. Vsi člani gorske straže,ki so obenem člani ene izmednavedenih organizacij, so združeniv centrali Gorske straže Slovenije.Vsaka od teh organizacijpa ima še svoj odsek za varstvonarave in gorsko stražo. Tako jenpr. pri Planinski zvezi Slovenijekomisija za varstvo narave ingorsko stražo, ta se deli na postajegorske straže po večjih krajihSlovenije. V postaje GS pa sovključene baze gorske straže, vbazah člani aktivno delajo v planinskemdruštvu in na terenu,kjer opozarjajo izletnike, delijoletake in jih lepijo.Pri delu na terenu pa naletimo navelike težave. Marsikdo ne pokažedovolj razumevanja za varstvonarave. Težko je delati z ljudmi,ker so gorski stražarji v večinimladinci, in marsikdaj se zgodi,da nekulturni izletniki surovo odgovarjajona opozorila. Da je stanjetako, je krivo tudi pomanjkanjepredpisov o varstvu narave.Dokler bomo na te mladeljudi gledali kot na peščico romantikov,dokler ne bo izšel zakons konkretnimi obveznostmi,do tedaj ne bo učinkovitega varstvanarave. Naravo je potrebnovarovati v celoti in ne samo njeneposamezne dele.Varstvo narave mora ob upoštevanjubiološkega ravnotežja v prirodiin ekoloških pogojev čuvaticelotno živalstvo in rastlinstvo,matično humusno plast zemlje inrastlinsko-gozdno odejo, vodo inzrak ter končno, vendar ne nazadnje,tudi estetsko podobo pokrajine.Tomaž Tomažin

IZ SEJ UO PZS25. seja UO PZS 20. okt. PZS jeobravnavala tekoče zadeve, vdrugi točki dnevnega reda padelo nekaterih komisij. Pri prvitočki je bilo med drugim omenjeno:Orientacijskega tekmovanjana Avali, ki ga je sredi oktobrapriredila Planinsko-smučarska zvezaza mesto Beograd, se PZSni udeležila. — PD Kranj je priredilna dan seje 1. klubski planinskivečer na Šmarjetni gori.— Komisiji za telesno kulturo jebil predložen predračun PZS zaleto 1967, predračun m. himalajskeodprave, devizni plan za leto1967 in predračun za PlaninskiVestnik.Predračun UO PZS znaša N din701 072 izdatkov, lastnih sredstevN din 201 343, dotacija naj bi torejznašala N din 701 072, himalajskaekspedicija računa z N din 567 250izdatkov, sama bi zbrala N din85 000, potrebuje torej dotacijo vvišini N din 482 250. Planinski Vestnikračuna z izdatki N din 226 800lastnih dohodkov zmore N din150 496, potrebna je dotacija v višiniN din 76 304.PZS je pred kratkim dobila 33plezalnih vrvi. — Do 31. oktobraso bile komisije PZS dolžne nareditikoledar plezalnih prireditevza 1. 1967. — Radijska poročevalskaslužba bi rada objavljalatudi planinske novice. Zbirajih sekretar PZS, na kar opozarjamovsa društva. Predložiti jihje treba vsak teden do torka, dapridejo v četrtek na vrsto.31. oktobra se je vršilo srečanjeplaninskih društev Julijske Benečije,Koroške in Slovenije v Vidmu.PZS so zastopali dr. MihaPotočnik, Fedor Košir, Ante Mahkota,Peter Soklič, ing. TomažBanovec in dr. Viktor Vovk.Po sporazumu med znanim nemškimpublicistom H. Schonerjemin T. Orlom naj bi »Der Winter«,največja smučarska revija v Evropi,prinesla propagandni članeko naših smučarskih centrih in paradnihsmukih v Julijcih. Težaveso bile pri izboru dobrih posnetkovteh smukov.Predsednik dr. Miha Potočnik jeporočal o mednarodnem seminarjušport in turizem — filmskemfestivalu v Kranju in loto-razstaviv Moderni galeriji, kjer je bilazastopana tudi planinska podoba.Pri drugi točki je poročal najprejtov. Orel o spremembah zunanjegalica Planinskega Vestnikav pogledu črk, naslovov, rubrik,klišejev in ovitka. Ponovno se jesklenilo, da se o vsebini in redakcijskemkonceptu društvenegaglasila naredi anketa.Načelnik komisije za pota je poročal,da se je spet odložila gradnjapoti na Bavški Grintavec. Komisijazaradi sprostitve v obmejnemprometu stoji pred noviminalogami. Prof. Ivan Šumljak, iniciatorrazširjene slovenske planinskepoti, prejme znak, da je topot prehodil, čeprav je to opravilprej, preden je bila pot objavljena.SZ je na mednarodni alpinističnitabor v Pamiru povabila tudi šestnaših alpinistov. Tabor bodo prirediliv proslavo 50-letnice SZ.PSJ se strinja s tem, da gredo naPamir slovenski alpinisti.Ing. Tomaž Banovec je nato poročalo možnostih, da se poživinaša planinska kartografija, obenempa se dvigne na višjo raven.Karte bi lahko bile po vsebini inizvedbi boljše od onih, ki jih izdajaFreytag - Berndt. Predlagalje tudi reliefne karte v obliki razglednic,kakršne so v navadi vŠvici. Treba bi bilo zbrati prednaročilaPD. Ugotovi tudi, da sezatika delo za »Naš alpinizem«,ker uredništvo ne dobi gx-adivaza dolino Vrat. (Planinski javnostije deloma znano, da je propagandnakomisija 1. 1965 sestavilaza to prepotrebno planinsko edicijoposebno komisijo: ing. T. Banovec,Jože Munda, Kilar).LETNA SKUPŠČINA UIAA jebila za leto 1965 v Utrechtu.Udeležence je sprejel županUtrechta de Ranitz, ki je bil večlet predsednik CARN (Club AlpinRoyal Neerlandais) in aktivenčlan UIAA. Ogledali so si Amsterdamin njegove muzeje, kraljicaJulijana in princ Bernhardpa sta jih sprejela v kraljevipalači Soestdijk. »Brez protokolarnezapetosti se je s kraljevimpaarom vsak lahko pogovarjal,«piše dr. Wyss-Dunant, predsednikUIAA. Naslednji dan so siogledali skansen (muzej en pleinair) v nacionalnem parku Hoge-Velmve, za etnografe in etnologeidealno urejen skansen, ki se jezanj zavzela kraljica sama. Tretjidan so si ogledali Rotterdam,Brienervord Brug (most čezMeuse), velika melioracijska delav Hellevoet Sluisu, skratka vse,kar ima Holandija pokazati kulturnemuturistu, pa tudi tehniku,ki lahko občuduje iznajdljivostin vztrajnost, s katero Nizozemci»trgajo zemljo« iz morskegažrela.Skupščine so se udeležili zastopnikiBelgije, Nemčije, Avstrije,Bolgarije, Španije, Francije (PierreHenry), Anglije, Grčije, Italije(U. de Vallepiana), Lichtensteina,Luxemburga, Maroka. (AbdelhamidAlamin), Nizozemske, Poljske(Czartoryski), Švice in CSSR(dr. Zdenek Franc).Jugoslavijo je zastopal dr. MarijanBrecelj, predsednik PSJ. Himalajskiinštitut v Darjeelinguje svojo odsotnost opravičil. Navzočje bil tudi ex-predsednikUIAA Egmond d'Arcis. Prijaviliso se novi člani: Club AndinoPeruano, Federacion Argentinade Montanismo y Afines (alpinizem)in Norske Tindeklub(Norveška). Pričakujejo tudi vlogomadžarskih PP (FederationMagyare des Amis de la Nature),ZDA in Japonske.Predsednik UIAA dr. \Vyss-Dunantje pri izvolitvi vice-prezidentafavoriziral Hansa v. Bomharda,ki je dalj časa delal vUIAA. Poljak je terjal tajniskrutinij, Marokanec je vprašal,ali je še kak drug kandidat, nakar je Ceh predlagal FrancozaJugea. Tajno glasovanje je dalo12 glasov Nemcu, 4 glasove jedobil Francoz Juge.Septembra 1966 se je vršila skupščinaUIAA v Courmayeuru. Onjenem poteku bomo poročali.toPOSVETOVANJEPRIMORSKIH PLANINSKIHDRUŠTEVV nedeljo 16. septembra t. 1. sose v domu JLA v Tolminu zbralizastopniki naših primorskih društevna jesenski posvet. Srečanjaprimorskih PD se že nekaj letredno vrše v prijetno domačemvzdušju, imajo pa kljub temudelovni značaj.Tudi to pot je mlada predsednicaPD Tolmin tov. Tatjana Sorli z

uvodno besedo napeljala pogovorv aktualne planinske probleme,nato pa je zbor vodil nekdanjidolgoletni predsednik istega društvatov. Janko Fili, ki je zdajna čelu pokrajinskemu koordinacijskemuodboru.Uvodoma je spregovoril o 70-letniciSPD na Primorskem in njegoveposoške podružnice. Slovenskoplaninstvo, je dejal tov. Fili,je na Primorskem opravilo svojonarodno-obrambno dolžnost inzdružilo v svojih vrstah vidne inpomembne rodoljube na naši zapadnimeji.Pred prvo svetovno vojno je bilokar sedem planinskih podružnic,torej tretjina tedanjih planinskihpodružnic na slovenskem ozemlju.Fašisti so zatrli vse to do 1.1923. oživelo pa je v NOB, v kateremso primorski Slovenci pokazali,da jih fašizem ni stri. Poosvoboditvi je na Primorskemnastalo kar 13 društev, dve pasta onstran meje, v Trstu in Gorici.V slovenskem narodnemgibanju na Primorskem ima planinstvotorej lep delež. Predsednikovaizvajanja je osvetlil z nekaterimidejstvi še prof. HinkoUršič in z njimi pokazal na zavednostogroženega slovenstva naPrimorskem: Zato je prav, da se70-letnice SPD na Primorskem šeenkrat spomnimo. Ce je na Vršnemob 60-letnici Gregorčičevesmrti nismo preveč poudarili, jebilo to tudi zaradi pietete doGregorčičeve domoljubne narodnobuditeljske in socialne pesmi.Posoška podružnica je njegovovlogo v boju za narodne pravicetako cenila, da je mislila nakočo na Krnu imenovati po pesniku.Zato je bila prireditev naVršnem tudi planinska, čepravtega nismo preveč poudarjali.Potem so odposlanci devetih navzočihdruštev poročali, katerihplaninskih prireditev so se v letu1966 udeležili in v kakšnem številu.Slišali smo nenavadno razveseljivepodatke. Npr. PD Sežana,ki ga spretno vodi že večlet delavna predsednica tov. JožicaMilavec, je bila s 17 članina tekmovanju na Kumu, s 15 naVršnem, na Nanosu, na Črniprsti, takorekoč povsod, kamorje vabila planinska piščal. Patudi druga navzoča društva soimela k pregledu skupnih akcijv poletni sezoni nekaj povedati.Naslednja točka dnevnega redaje zbrala poročila društev s posebnimozirom na probleme intežave, ki jih preživljajo. Obravnavaliso organizacijo društev,število članstva, mladinske odseke,propagando, pota in gospodarstvo.Poročilo zastopnika PDKobarid se je končalo kat opozorilo:»Pravzaprav nimamo problemov,ker je odbor mlad.« In resje kobariško društvo s svojimkulturnim, zabavnim in planinskimdelom osrednje gibalo javnegaživljenja v tem prelepemkraju. Njihov planinski kotičekbi si morala ogledati tista društva,ki tožijo, da imajo težavez mladino, da je planinstvo nemika in podobno. Njihov torkovvečer je zgled, kako se bude interesiin kako se naravnavajo zavzgojo in oblikovanje mladegačloveka.Zaradi zvišanja članarine članstvoskoraj nikjer ni padlo, ponekodje še naraslo. V tem pogledu sov stiski samo v Cerknem. Tudiglasilo PZS Planinski Vestnik jepo nekaj naročnikov v vsakemdruštvu pridobilo.Skoro vsa društva imajo gospodarskeprobleme. Manjka sredstevza vzdrževanje in popravljanjekoč, manjka obratnih sredstev,vprašanje je tudi zakup.Kaže, da je tudi ta način oskrbovanjakoč dober samo v primeru,če je najemnik človek, kiima razumevanje za planinstvo,in če se drži pogodbe. Navajaliso, da vsi zakupniki niso taki, inzato se boje slabih posledic zaplaninstvo. Nikakor ne gre. da bipogodba ne mogla zaščititi planinskopremoženje. Najemninamora biti realna, zakupnik nesme biti v položaju, kakor da dajedruštvu miloščino. Koče so zgrajenez žulji planincev, ogromnoje v njih prostovoljnega dela. Toje treba spoštovati. Nikar ne mislimo,da je z zakupom rešenogostinsko vprašanje na kočahsamo po sebi. Dolžnosti in skrbigospodarjev še narastejo. Zbor jeugotovil, da bi bilo treba začeti zmočnejšo javno pobudo za gradnjovečje planinske postojanke v območjuKrna, nekje tam, kjer si ježe pred leti prostor izbralo PDNova Gorica. Na ta prostor smonekam pozabili, to je treba popraviti.Pobudo daje PD NovaGorica, vsa primorska društva jopodpirajo, z njim pa vsa slovenska.Postojanka bi bila pomembnaza letno in zimsko sezono, izpolnilapa bi vrzel, ki je v mreži kočmed Komno, Voglom, Lepeno inTrento. Krnski smuki so edinstvenastvar, tako pravi Pračekin za njim vrsta njegovih učencevna podaljšanih stopalih. Najplaninstvo v tem delu JulijskihAlp izbojuje za Primorsko nekajtistega, kar bi moralo dobiti izsredstev, namenjenih za soškohidrocentralo. Soliden, trden planinskidom na Polju blizu jezerabi bil le majhen donesek, sskromnega planinskega stališčapa vendarle pomemben, s skupnimimočmi pa tudi v nekaj letihizvedljiv. (Nekdo je poročal, danosači terjajo že 200 din za kg.Ali ne bi bil že čas, da bi poskusiliznositi material in elementena tako višino s helikopterjem,kakor delajo to sosedi?)Pogovor o teh in drugih stvarehje bil živ, neprisiljen. Ni mogočevsega navesti. Ne smemo pa mimopritožb zoper nered na kočah, kiso sprejele pod streho mlade udeleženceplaninskih tekmovanj(Janče, Nanos). Kaj pomaga učitimladino, kako naj se vede v kočah,če pa koj nato vidi planinskokočo spremenjeno v oštarijskozdraho, da se ne reče še kaj hujšega.Tudi ni prav, če se kočajeseni zapre ravno v soboto alinedeljo, če pade na ta postavnirok. Ali ne bi kazalo, da oskrbnikpotegne do ponedeljka in tako postrežeše zadnje jesenske goste?Važno je, da se postreže ljudem,ne pa ustreže koledarju. Pri taborjenjuv Trenti pa so videlipomanjkljivost v rezervnem prostoru,kamor so se morali zatečitečajniki pred slabim vremenom.Končno so navzoči sklenili, da boprihodnje srečanje društev naPlaninskem domu Zorka Jelinčičana Črni prsti konec maja1. 1967. Primorski planinski taborpa naj bi bil na Tumovi koči naSlavniku in naj bi opozoril na20-letnico koprskega planinskegadruštva, 10-letnice te koče na istrskemTriglavu pa tudi na zaslužnodelo dr. Henrika Tume, saj bokmalu preteklo 60 let, kar je zarisalv steno naših sten svojo —slovensko smer, kmalu potem, koje Konig po izstopu iz nemške izjavil:»Triglav je nemška gora inbo nemška gora ostal.«Posvet se je končal, ko je šla urana dve. Nato so zastopniki društevše posedeli v prisrčnem pomenkuin v zavesti, da je bil sestanekpotreben. Naj bo še koristen, najpredlogi in sklepi dobro plenjajo!to

JožicaPOGOVOR S PREDSEDNICOPD SEŽANAMilavec»Res je, da .izgubim' (mislim, daizgubim ni prava beseda) za planinstvoveliko časa,« je dejala,»vendar kar delam, delam z veseljem.Če so mi zaupali to nalogo,je moja dolžnost, da joopravljam čim bolje, kolikor jepač v moji moči.« Na kar sem jizastavil nekaj vprašanj:V čem vidite ovire za hitrejši razvojvašega društva?Ce upoštevam oddaljenost gora,lahko trdim, da smo planinci tukar aktivni. Hitrejšemu napredkuPD bi prav gotovo pripomogelboljši kadrovski sestav vodstvanašega društva ali bolje, večjaaktivnost mladinskega kadra. Starejšimplanincem, ki niso deležnipopustov mladinskih organizacij(počitniške, toborniške), bi bil zelodobrodošel popust na železnici.Kaj bi predvsem radi dosegli vsvojstvu predsednika? S čim imatev društvu posebno veselje?Rada bi, da bi se planinstvo v sežanskiobčini še nadalje razvijaloter da bi vzgojilo čim več mladihplanincev v duhu naše organizacije.S tem bi zagotovili lep napredekdruštva, obenem pa dalisvoj delež družbi.Veseli me delati z mladino, čepravje to zahtevna in odgovornanaloga. Vesela sem vsakega napredka.Katere vrhove imate najrajši? Katereture ste naredili? Ali kotpredsednik hodite po gorah več alipa vas funkcija ovira?Od vseh naših vrhov mi je Jalovecnajlepši in najbolj priljubljen.Prehodila sem slovensko transverzalo,delno zasavsko planinskopot, bila sem v Čeških Tatrah,letos pa sem se udeležila izletana Breithorn.Kadar le morem, grem na planine.Ne bi mogla reči, da me funkcijapredsednika ovira — to me letoliko, da moram ture, ker vodimskupine, prilagajati »društveniželji«. Ce bi upoštevala le svoježelje, bi se povzpela večkrat nagore, ki so mi bolj pri srcu.Primorske planinske prireditve sov zadnjih letih najbolj obiskane.Zakaj?Ne vem, kaj bi na to odgovorila,da bi zadela. Nismo še bili organizatorjinobene od teh prireditev,da bi lahko kaj rekla. Morda zaraditega, ker so združene z važnejšimidogodki oz. obletnicami,ali zaradi dobre organizacije?Lansko leto je bilo v GornjemPosočju aktualno vprašanje HE-Trnovo. Ker se teh prireditev udeležev precejšnjem številu tudizamejski Slovenci, ker povezujerazmeroma le majhna razdaljaplanine z morjem? Morda je vseganekaj — a res ne vem in zatomislim, da bi bilo najbolje, čebi na to vprašanje odgovoril kdodrug.PISMO IZ IDRIJE(Načelniku mladinskePZS Sokliču)tokomisijeTransverzalo od Maribora doKamniških planin smo srečnoprehodili od 18. do 22. septembra.Bilo nas je 22. Mokri smo bilimed Šumikom in Osankarico terpred prihodom na Korošico. Najlepševreme smo imeli na Raduhi.Na tej poti smo posneli 4barvne in 4 črnobele filme.Na Triglavu smo bili še enkratin sicer od 29. do 31. septembra.Tokrat iz Vrat v Bohinj (čezSedmera jezera)! Skupino je samostojnovodil gimnazijec NandeRupnik, letošnji tečajnik v Trenti.Bili smo z njim zelo zadovoljni.10. septembra nismo šli po potehGregorčičeve brigade. Smo se pazelo množično udeležili Gregorčičeveproslave v Vršnem 11.sept. Iz Idrije nas je bilo šestavtobusov. Eden je bil za godbo,eden za planince iz Cerkna, edenza planince iz gimnazije, eden zamlade planince z osnovne šole,dva pa za starejše planince izIdrije. Zelo je bilo lepo — pravislovenski narodni praznik!2. X. se nismo udeležili organ,tekmovanja na Kumu. Gimnazijciniso mogli, ker so se odpravljalina partizanski pohod k sv. Urhu,osnovnošolcev nisem hotel pripeljati,ker so preslabo izvežbani.Navsezadnje je bil pa še dež.V nedeljo, 9. t. m. bo tekmovanjeza Vojkov pokal na Nanosu. Kerje blizu in ne bo preveč zahtevno,imamo namen poslati dveali tri ekipe.Sedaj se največ ukvarjamo zorganizacijskim delom.Obnovili smo starejšo skupino(od 5. do 8. razreda osnovnešole)! Ima 203 člane in 40 transverzalcev.V načrtu imamo nekajorganizacijskih stvari, ogled diapozitivov,ki smo jih poleti posneli,in obisk vseh petih domačihpostojank.Gimnazijska skupina je že ob začetkupouka pripravila 1. št.stenčasa (o taboru v Trenti).Namen imamo obnoviti mlajšoskupino (od 1. do 4. razreda osn.šole).IVANA. CernilogarTAVČAR -ŽANEKo smo ga v soboto 22. oktobra1966 pokopali, mi je bilo, kakorda gre z njim vred tudi velik delmoje mladosti. Dasi je od najinihskupnih tur in podvigov minilože ix> 1 stoletja, pa so vstalamlada leta vsa živa pred menoj,saj je bil važen del vsega tistegalepega časa tja do prve svetovnevojne prav Ivan Tavčar ali Zane,kakor so ga imenovali v družiniin pozneje v »Drenu«. In kadart IvanTavčar

sem se spominjal tistih nepozabnihtur, ki sem jih kot dijaknaredil, je v blesku gora, takratše tako samotnih, stal tudi Zane— ves lep, raven kot sveča inzasanjan v lepoto naše gorskenarave kakor jaz . . .Bila sva malone enake starosti,sinova dveh sester, ki sta se posebnoradi obiskovali in z njimavred midva. Jaz sem tedaj živelna robu Kodeljevega — tistega šebrez hiš, s polji, travniki, še neukročene Ljubljanice in stoletnimidrevesi blizu Golovca. Onpa v Šiški pod Rožnikom. Kodeljevoje bilo »moje«, Rožnik »njegov«.Vse sva pretaknila. Iz daljavepa so vabile visoke gore.O njih sva izvedela več od bratov,v katerih življenje je stopiltedaj Badjura, vodnik dijakov,prerok gorske lepote. In takosva se nekoč v družbi z mojimbratom Jožetom, njegovim CiriinRajkom Mulačkom, ki se jeravno vrnil s ture z Badjuro inzvesto delal vse, kar je Badjuravelel in želel, — takorekoč v»Badjurovem duhu« povzpela naStol — takratni Stol.Rožnik in Kodeljevo sta postalanato za naju samo še kraj sanjarjenjain načrtovanja izletovin tur — za celo desetletje. Zaneje postal lep, visok, močan inresen fant. Ce so bile ture z Jožetomše tako lepe, pa Zaneta nibilo zraven, mi je manjkala njegovaresna, sorodna duša, ki jev gorah čutila kakor jaz. Takosva z leti prehodila Kamniškeplanine, Karavanke in JulijskeAlpe. To danes sicer malo pomeni.v letih med 1900 in 1910 incelo tja do usodnega leta 1914 paje nekaj pomenilo.Najine ture so bile polne nevihtin žarnega sonca, vse brezkončnolepe in nepozabne, posebno tjana Mrzlo goro, pa čez Kremžarjevopot na Kočno, pa še pogrebenu v pomladnem snegu odStola na Golico, pa z Abramomin Komacem-Moto čez zasneženiavgustovski Triglav po Kugyjevipoti in strmi Komar v Trento. Inbivaki na Kranjski planini paPrisojnik pa bivak na Trentskiplanini in Jalovec in čuda samotnaKoritnica ... Pa zopet sanjavamesečna noč pod Mangrtomob gornjem Klanškem jezeru,na vrhu Mangrta in nato podMontažem.Tu je začel Zane s fotografiranjem.V nahrbtniku je skrivalsvojo barvno boks-kamero. Skušaljo je prenesti čez italijanskomejo, da bi začel tudi v čudežnolepi Neveji fotografirati slike zasvojo lepoto vedno žejno dušo.Italijanski mejni stražnik pa jezavohal skrivnost in pognal jenas, do smrti utrujene dijake,nazaj.V tem času okoli 1. 1915 so prišlev njegove roke in na noge tudiprve smuči. Prinesel jih je mojstarejši brat France iz GornjeŠtajerske. Izmenoma sva smučala— in padala v zabavo gledalcevtam na travniku pod Tivolijem.Zane je ostal zvest tejbeli opojnosti, dokler je videl . . .Gore, fotografiranje in smučanje,to je bila Zanetova vednobolj rastoča strast. Tedaj je stopilv naše življenje Brinšek.Zane je požiral njegove nauke innasvete, kako fotografirati v gorah.Zane in moj brat Jože stamojstra kmalu dosegla.Planinca, smučarja in fotografaZaneta pa je z vstopom dr. Cerkav naše življenje vsega, karga je še bilo, prevzela nova romantika:Društvo za raziskovanjejam, ustanovljeno 1. 1910, je namdrenovcem pokazalo še en delSlovenije — podzemske jame, kiše niso bile raziskane. Brezno zabreznom — Ziglovica, Marjanščica,Sovja jama, Juntezov laz,Golešnica . . . Povsod Zane! Zanesljivv planinah — zanesljivtudi v jamah. Vrv v njegovihrokah je pomenila varnost, fotografskiaparat pa upanje, da boprinesel iz podzemlja nenavadneslike.Tako so se od 1. 1910 vrstiledruga za drugo poleti plezalneture v še nedotaknjene ZeleniškeSpice, Planjavske stene, Dolgigreben, Kočno idr. brezno zabreznom, pozimi pa prve smušketure sploh na zapuščeni, nedotaknjenibeli Krvavec in bajnoVeliko planino, pa poizkusi nazimski Triglav in v strašni novoletnivihar na Stolu.Povsod vidim vzravnanega mladegaZaneta, ki zre zavzet v vse,kar vidi in kar nudi Slovenija.Kaj vse smo doživeli! Kakšnesilovite vtise je sprejemala Zanetovaza lepo dovzetna duša innjegova kamera . . .Nič ni večno. Prvi je padel dr.Cerk. Zane je bil med požrtvovalnimireševalci dijakov. Natostrašni udarec — začetek vojne.Takoj v začetku je bil ubit Brinšek.Vojna in življenje sta nasrazgnala.Strahote svetovne vojne so Zanetale še bolj trdile v veri navse dobro, ki ga dajejo človekugore. Postal je velik mojsterfotografije naših gora. Kar besedane zmore povedati, to zmoretaglasba in slika. In Zanetoveslike so nato vedno popolneje šepol stoletja prepričevale Slovence,Jugoslovane in ljudi širompo svetu, da je Slovenija ena odnajlepših dežel na zemlji. S slikamije vsadil v nešteto src hrepenenjepo gorah. Postal je tudimojster v turnem smučanju, kerle na smučeh je mogoče prodretiv zimsko prostranstvo gora. Ssmučarskimi tečaji, ki jih je zvelikim uspehom vodil tudi Zane,je ta panoga športa zajela širokemnožice in jim odprla vrata vzasnežene gore.Njemu osebno pa so gore ostaleisto kakor v mladosti — paradiž,kjer je do zadnjega, dokler muni opešal vid, užival lepoto našezemlje. Ko se je pred njegovimiočmi razprostiral že mrak, so sev spominu še svetile gore — inso ugasnile šele, ko ga je zahrbtnabolezen iztrgala iz našihvrst. Njegov spomin bo dolgoostal med nami ves svetal, mladimpa naj bi pokazal pot dosrečnega življenja v gorah!STANEPavelPREDALICKunaverUmrl je eden izmed pionirjevsodobnega slovenskega alpinizma,eden izmed ustanoviteljev Skale,Stane Predalič.Rodil se je 9. avgusta 1902. Ni šeimel sedemnajst let, ko je skupnoz Ivanom Rozmanom, FrancetomRusom in Dragom Zorkomdne 26. maja 1919 postal član pripravljalnegaodbora novega kluba,ki naj bi imel alpinističenprogram, po predlogu FrancetaRusa pa naj bi se imenovalSkala. Najznačilnejše delo Skaleje bila alpinistična vzgoja v plezalnišoli na Pečeh v pobočjuGrmade, zlasti na Turncu. Vendarse delo ni začelo s tem, temvečz markiranjem poti po gorah.V zimi 1919 1920 so skalaši žeorganizirali pohode na smučeh.Ustanovni občni zbor Turistovskegakluba Skala je bil 2. februarja1921 v restavraciji, ki jestala na zemljišču današnjegahotela »Lev«. Seveda so takrat zbesedo »turistovski« hoteli izra-

žiti pojem »alpinističen«; ta izrazje bil pa celo za tiste čase zastarel,ker so že prvi skalaši poznalipojem »alpinizem«. V tem prvemodboru je bil Stane Predalič blagajnik.V tistem času je bil Predaličmed najbolj vnetimi plezalci, poznejepa se je posvetil bolj smučarstvu;v Skali je bil edenizmed najbolj vztrajnih pristaševsmučarske smeri.Bil je znova izvoljen v odborleta 1923, leta 1924 in 1925. V jeseni1929, ko je v Skali že prevladalaalpinistična miselnost, jeStane predlagal, naj se obnovismučarska dejavnost nekako tako,kot je bilo pred leti, ko je Skalaorganizirala še tekme. Toda njegovpredlog ni prodrl; nasprotovalmu je plezalec Kveder. Dne27. aprila 1932 pa je bil smučarskiodsek vendarle obnovljen. Načelniktega odseka je postal StanePredalič, člani odseka pa JanezKveder, Franc Kopriva in SandiWissiak. Tako sestavljeni odsekje organiziral 19. februarja 1933Znani jeseniški gornik-alpinistMaks Dimnik je 12. oktobra 1966praznoval svoj petdeseti življenjskijubilej. Rodil se je 12. oktobra1916 na Rečici pri Bledu kot sinželezničarja. Mladost je preživelna Bohinjski Beli — kjer je imelpriložnost spoznavati gozdove Jelovicein Pokljuke.Leta 1929 so se zaradi očetoveupokojitve preselili na Belco priMojstrani. Na Jesenicah je končalmeščansko šolo, leta 1935 padiplomiral na strojnem oddelku»lov na lisico« na Gorjušah. Udeležbaje bila naravnost ogromna.Kljub temu pa se je že čutilo, daje smučarstvo postalo le še postranskadejavnost kluba. Smučarskiodsek je bil priključenalpinističnemu.Kako je bil Stane Predalič priljubljenmed skalaši in kako soga cenili, se vidi iz dejstva, daje bil na občnem zboru 25. aprila1933 znova izvoljen v odbor. Šeleob nastopu nove skalaške generacijese je Stane umaknil izprvih vrst organizatoričnih delavcevv klubu.Za Staneta Predaliča je bilo značilno,da je bil zelo tovariški inimel nenavadno prijeten nastop.Za Skalo je žrtvoval v svoji mladostizelo veliko, njemu pa grezahvala tudi za mnogo podatkovo zgodovini kluba.Spomin nanj bomo ohranili vsi,ki smo z njim sodelovali, ohranitiga bodo pa morali tudi tistirodovi, ki bodo hodili po poti,ki jo je s svojimi tovariši pokazalStanePredalič.Dr. VI. ŠkerlakTSŠ v Ljubljani. Za zaposlitev jebilo tisto leto težko, zato se jeMaks preživljal dve leti kot gradbenidelavec, nosač na Kredarico,smučarski učitelj in gorski vodnik.Šele po kadrovskem roku se jezaposlil leta 1939 v projektivnembiroju Železarne Jesenice. Leta1941 je bil kot vojak bivše jugoslovanskevojske ujet in poslanv ujetniško taborišče blizu Hamburga.Šele konec leta 1942 so gaposlali na delo v tovarno sedanjeIskre. Septembra 1944 je odšel vNOV in sodeloval kot operativnioficir v Zidanškovi in Šercerjevibrigadi na Štajerskem, Koroškemin v Banatu.V letu 1945 je bil demobiliziran —zaposlil se je v Železarni Jesenicekot asistent, nato kot obratovodja.Ze septembra 1947 pa je odšel poslužbeni dolžnosti v Železarno Zenica,kjer je bil zaposlen kot asistentin obratovodja v valjarnahin končno kot šef izgradnje novevaljarne. Šele novembra 1955 se jevrnil iz Bosne nazaj v ŽelezarnoJesenice, kjer je bil zaposlen kotobratovodja valjarne 2400, šef konstrukcijskegabiroja in od leta1960 kot direktor Železarskega izobraževalnegacentra, kar je šedanes. Pestra, zahtevna in odgovornaje bila Maksova delovnapot. Kot vesten in dober delavecje znan daleč zunaj železarskegarevirja.Jubilant je deloval kot družbenidelavec v občinskih odborih, vokrajnem odboru, bil je tudi republiškiposlanec.Zelo veliko ima zaslug pri izgradnjitriglavskih žičnic in kot turističnidelavec v gorenjskem kotu.Na Belci se je spoznal z dr. Potočnikomin Janezom Brojanom,ki sta mu kot izkušena gornikapokazala pot v skalne stene ingrebene. Triglavska stena in goreMartuljka so bile torišče udejstvovanjanaveze Brojan-Tomazin-Dimnik. Prve nove smeri so zapisaliv tistih letih na Rokave, daljezimske pristope na Dolkovo Špico,Škrlatico, Sovatno, smučarsketure po Karavankah, Triglavskempogorju in Bohinjskih gorah. Tudiob skromnem koščku kruha seni odpovedal goram.Jeseni leta 1938 se je seznanil zMihom Arihom, s katerim stapreplezala mnogo težjih smeri.Tako varianto v severni steni Špika,severni steber Rogljice, južnosteno Spodnjega Rokava, opravilazimske pristope na vse vrhove Julijcev,grebensko prečenje od VisokeRateške Ponce do Jalovca inzimski vzpon na Rogljico, novotežko smer v severno-zapadnisteni Rakove Špice, v severnisteni Rjavine. Smer po gredahŠkrlatice do Rakove Špice si *eMaks zamislil, ko je v ujetniškemtaborišču dobil razglednico tegaostenja. Zaupal mi je, da jo šedanes šteje za eno svojih najlepšihdoživetij in vzponov vgorah.Tudi tuje gore mu niso neznane.Saj je delal vzpone s prijateljiv Glocknerski in Venedigerjeviskupini, v Zapadnih Julijcih,Lienških Dolomitih, Karnskih Alpah,Dolomitih in Ortlerju.Ni bil ekstremist, gore pa je ljubilin doživljal z vsem svojimžarom. Se danes, ko si je zastavildruge cilje in naloge, je in ostajatrdna hribovska korenina, zaljubljenv lepoto gorskega sveta, višinin snežnih vesin. Še in še si črtadrzne smučine v naših zasneženihgorah.V Planinskem društvu Jeseniceje bil nekaj let gospodar, zadnjaleta pa je predsednik društva. Imanajveč zaslug pri izgradnji novegaTičarjeva doma na Vršiču, ki jeprepotreben, reprezentativen ob-

jekt ob naši znani alpski cesti.Za svoje uspešno delo pri izgradnjizeniške železarne je bil odlikovanz redom dela, za delovnezasluge v planinstvu pa z zlatimznakom Planinske zveze Jugoslavijein srebrnim znakom Planinskezveze Slovenije.Ob njegovem življenjskem jubilejumu čestitamo obenem z UOPZS vsi znanci, prijatelji in sodelavciin želimo, da bi bil šedolgo vrsto let aktiven v službi inpri razvoju planinstva in turizma.JanezALPINISTIČNENOVICEKrušicNOVE PRVENSTVENE SMERIPotem ko je bilo maja mesecapreplezano Teme Rjavine, junijapa Sfinga in SV raz Malega Jalovca,so se plezalci lotili novihproblemov. Jeseniški plezalci sopreplezali v Veliki MartulškiPonci dve novi smeri: 19. VI. Ssteber (Bernard, Butinar, Krušic,Oman in Robič), nedeljo za tem— 26. VI. pa Bernard in Oman šeeno v isti steni.Šesta in sedma prvenstvena (vletošnji letni sezoni) sta bili preplezaniv Kamniških Alpah. 19.VI. sta Janez Golob in Dodi Pušnikpreplezala Glavo Turške gorein smer ocenila s V., 24. VI. pazakonca Barbka in Peter Sčetininše novo smer v Vežici nad Petkoviminjivami. Posebno zadnjasmer je vzbudila mnogo pozornosti.Smer sta plezala 11 ur injo ocenila mestoma celo VI +.Visoka je okoli 300 m.USPESEN VIKEND V DOLOMI-TIHZačetek julija je bil v koledarjuAAO zaradi praznika, določen za»malo odpravo« v področje Grossglocknerja.Slabo vreme predtem pa nas je prisililo, da smose temu načrtu odrekli in se odločiliza Tri Cine. S plezalskiminameni pa so končno tja odpotovaližal le štirje: Barbka inPeter Sčetinin, Jošt Razinger inAnte Mahkota, ki je prevzel skrbza prevoz.Prvega dne so se zaradi slabegavremena odločili za Punta di Fridoin preplezali smer Comici-Fabian-Pompeiter pregledali teren.Sčetinin in Mahkota sta bila namrečnamenjena v »švicarsko« direttissimov Zap. Cini, ostala dvapa sta hotela preplezati nekajdrugih smeri. Toda snemanje plezalskegafilma v omenjeni smerijim je prekrižalo račune. Nagloso spremenili načrt in naslednjegadne sta Sčetinin in Mahkotaže vstopila v »francosko«direttissimo v isti steni. Smer, kije posvečena Couzyju, sta leta1959 s petimi bivaki preplezalaDesmaison in Mazeaud, ocenjenapa je s VI -f, mestoma celo A4.Naša plezalca sta noč med 3. in4. prebivakirala pod strehami, potemko sta preplezala prečko vlevo. Naslednjega dne sta izplezalaše preko zadnjih streh in poDemuthovem razu izstopila navrh.Istočasno sta ostala dva plezalcapreplezala Demuthov raz (V—VI)in Preussovo poč (IV).Istočasno z njimi so se v Dolomitihmudili še nekateri druginaši plezalci, od katerih staOman in Koflar opravila normalnapristopa na Veliko Cino inMt. Cristallo.Aschenbrennerjevosmer v Travniku so ponovili: 19.VI. Sandi Blažina in Jošt Razinger,3. VII. brata Tine in JožeMihelič ter Franc Ekar in IztokBelehar. Pri tem velja omeniti,da je S. Blažina, ki s svojim 24-letnim alpinističnim stažem spadamed naše najstarejše aktivne plezalce,to smer plezal prvič žepred 15 leti, zadnja naveza pa jenad »Rampo« izvedla desno izstopnovarianto in bila v steniprisiljena bivakirati.Zajedo v Travniku, smerKilar-Levstek, sta 3. VII. ponovilaFranci Urh in Martin Čarmanv 8 urah.Peternelovo smer v Triglavusta 26. VI. ponovila Stupnikin Belak, 3. in 4. VII. pa šeGričar in Kalar, ki sta iz tesmeri izstopila kot prva prekoČopovega stebra.Čopov steber sta 26. VI.ponovila Mitja Košir (AAO) inPeter Novljan, kot tretja v letošnjiletni plezalni sezoni.»Trikotnik« v Dolgemhrbtu sta kot tretja navezadosedaj ponovila Tone Skarja inPavle Šimenc, dne 26. VI.Raz Dedca sta komaj dvadni po prvenstvenem vzponu poakademski smeri v Vežici preplezalaBarbka in Peter Sčetinin,dne 26. VI.NEKAJ PEREČIH VPRAŠANJZA ALPINISTE- Klasifikacija alpinistov — pogoji— izbira kandidatov za odpraveČeprav se je o tem že mnogo razpravljalo,še vedno nimamo pravegastališča. Se naj zgledujemopo zapadu, po vzhodu? Je našadosedanja praksa pravilna, kakšnehibe je pokazala? Predvsem pa,kaj in kako bi bilo treba ukrepati,da bi bila sredstva, ki jih dajemoza organizacijo odprav, čim boljenaložena, da bi pozitivno vplivalana vzgojo alpinistov!- Kdo in kdaj lahko izbija kline?To vprašanje je dalo že stokratpremleto mnenje, vendarle jeprav, da se nanj ponovno spomnimoin ga prenesemo razčiščenegatudi mladim.- Kako je s plezanjem prvenstvenihvzponov?Doba, ko je bilo na razpolago šedovolj problemov, je tudi pri nasveč ali manj zaključena. Prvenstvenivzponi postajajo vsak danredkejši in težavnejši. S tem pase menja tudi način plezanja. Alije pravilno, da se plezalci spustev nedoknčano smer od zgorajin jo v spustu pri rede za kasnejšivzpon, vstopijo s strani in smerob zadnjem poskusu preplezajov celoti:- Kaj je alpinizem, šport ali . . .?O tem je bilo posebno v tujinimnogo napisanega, vendarle ostaneše vedno odprto vprašanje. Inkako je s treningom, ki je pri nasše v začetni fazi. Med tem ko imajoponekod že katedre za alpinizemna visokih šolah za telesnokulturo, se pri nas uveljavlja večinomale priprava v plezalnihpo-vrtcih in morda še telovadbazimi.- Kako je z registracijo vzponov?Čeprav ima večina odsekov ževpeljane knjige vzponov, se ševedno dogaja, da nekateri plezalcine morejo postreči z doku-

mentiranim seznanom svojih vzponov,ko kandidirajo za odprave.Dogodi se tudi, da jim nekateritiste, ki jih napišejo, odrekajo.Težave nastopijo tudi ob koncusezone, ko je treba podati poročila.Tam, kjer ne vodijo rednoknjige vzponov, njihovo številozaokrožijo, drugod pa registrirajotudi nedovršene vzpone ali namestogrebenskega prečenja navedejovzpone na vrhove, ki sojih prešli, kot samostojne pristope!Resnična je sicer trditev nekaterih,da plezajo zase — todarazumeti morajo tudi organizacijo,ki mora imeti vsaj osnoven pregledo dejavnosti — pa naj bodoto odseki ali PZS. To je važnotudi za javno dokumentacijo našealpinistične dejavnosti in za izdajanjeplezalnih in drugih vodnikov.- Obnašanje v gorahTu mislim na pozdravljanje v gorah.na nočni mir po kočah, ki gazdaj kalijo celo alpinisti.Oskrbnik bi moral vedeti ali pabi moralo biti vsaj zapisano vknjigi (obiskov, ali vzponov), kamje kdo namenjen in kdaj ter kjenamerava turo zaključiti. Pa sozopet alpinisti tisti, ki to najmanjupoštevajo, čeprav je največ sprecejšnjimi stroški in trudomzdruženih poizvedovalnih akcij alivsaj čakanja v pripravljenostiprav zaradi njih.Še dolga je vrsta vprašanj. Pravbi bilo, da se razčistijo in da sodileme okoli njih tudi nekje zapisane.Končno ne bi bilo tako nepomembno,če bi prišli med alpinistido splošno priznanih načel innavad, ki jih vsi spuštujejo in sepo njih ravnajo, če hočejo biti naglasu kot dobri in spodobni alpinisti.»Alpinistični kodeks« bi nampri tem brez dvoma potreben.- Kako si rezerviraš prvenstvenivzpon?Ko smo se letos po 1. maju pričelipripravljati, da z »malo odpravo«obiščemo Paklenico, jevznikla misel, da poskusimo preplezativ njenih stenah tudi novosmer. Kdor pozna steno Anič Kuka.bo razumel našo željo.Vse je bilo nared, izbrane naveze,pripravljena oprema odprave jeprišla na mesto, vzpona pa vseenoni bilo — zakaj?Iz informacij, ki so nam jih posredovalitovariši iz Hrvatske,smo namreč zvedeli, da prav tam,kjer naj bi poskusile naše naveze,poskušajo že zagrebški plezalci inda so v letu 1965 že prešli zgornjopolovico stene.Ali bi bilo »moralno« plezati pozačeti smeri in jo končati brezsodelovanja tistih, ki so prvi poskušali?To ni edini primer. Pred kratkimje bil opravljen vzpon vPlanji (Rupar-Šteblaj), ki v začetkupoteka po smeri Juvan-Rupar-šteblaj, izstopa pa po smeriJuvan-Sazonov, čeprav je biloznano, da misli Juvan nadaljevatisvoj začeti vzpon v območjuzajede. Prav tako letošnji primer— prvenstveni vzpon postebru Šit. Prva sta poskusilaKunaver in Pintar, sedanja prvopristopnikaMahkota in Grudenpa sta v spodnjem delu v celotiuporabila njuno smer.Možno je bilo, da imajo oni, kiposkusijo prvi, na razpolago določenčas, da smer končajo — čega prekoračijo, pa lahko poskusijotudi drugi. Ali bomo čakali,da pride kdo od kod drugod, kjerimajo drugačen kodeks in da rešiproblem tujec. Premislimo samiin odločimo!In še en primer — kcntra čakanju.V Frdamanih policah staprva poskusila Juvan in Šteblaj.Toda, ker se jima je v grapi podrlsneg, na katerem sta stala,sta se obrnila, da bi počakala nadrugo priložnost. V lanskem letupa je prišel odlični češki plezalecCihula, ki za to sicer ni vedel —toda smer mu je moral nekdo nakazati— in splezal, kar je bilaizgubljena priložnost za naš alpinizem.DILEME GORNIŠKEETIKE2e dolgo časa pogrešamo v našemplaninstvu, še posebej pa v alpinizmu,izmenjavo mnenj — polemiko,ki bi pomagala razčiščevatipereča vprašanja, ki jih nakazujepraksa. Tako se še vedno nismoopredelili, kako je z izbijanjemklinov, uporabo svedrovcev indrugih tehničnih pripomočkov, rezerviranjemsmeri, .. . Prav takose še ni zgodilo, da bi v našemglasilu kdo objavil samostojnekritične pripombe ob nekaterihdogodkih (superdirettissima, ekspedicijaEiger,. ..) o čemer je PlaninskiVestnik v uredniškem kotičkupisal, kako ta vprašanja obravnavajodrugod itd. Se vam nezdi, da bi bilo prav, da poskusimotudi mi za naše razmere inpotrebe razčistiti vsaj nekateravprašanja?V rubriki »Dilema gorniške etike«,je omogočena izmenjava mnenj.Zadostuje, da na ovitek — razenpolnega naslova Planinskega Vestnika,Ljubljana, Dvofakova 9 —pripišete še »gorniška etika« inse podpišete s polnim imenom innaslovom.Prispevki, ki jih boste pošiljali,naj bodo kratki in jedrnati. Radipa bi objavili čim več prispevkov.Vsakemu, ki bi se oglasil, obljubljamo,da bo v najkrajšemmožnem času prejel odgovor spripombami, ki bodo vsebovaletudi okvirni rok objave.Iz mnenj, ki se bodo izluščila medrazpravo in ki bodo gotovo pestrain raznolika, ne bo težko nikomur— ne posamezniku, po potrebi patudi ne komisiji za alpinizem alidrugim organom naše organizacije,priti do sklepov, po katerih sebomo ravnali.Franci SavencKOROŠKIODSEKALPINISTIČNIMežiška dolina, slikovita soteska,v kateri je komaj prostora za železnico,cesto in reko, se vije odRaven do Črne in tja do Koprivne,Bistre in Tople, pod strmestene in grebene Uršlje, Pece, Raduhein Olševe. To je svet Prežihovihtrpečih, ponižanih in razžaljenihljudi. Svet trdnih železarjevin knapov ter neukrotljivihbajtarjev in gruntarjev.2e od nekdaj je nekakšna gorečaželja in sila vodila te ljudi, izmučeneod dela, tja visoko nad doline,kjer se jim je oko napajaloob prostranstvih slovenske pokrajine.V Mežiški dolini obstajajo štiriplaninska društva in dva alpinističnaodseka. Koroški alpinističniodsek (KAO) sestavljajo člani PDCrne-Zerjava, Mežice in Raven.Sedež odseka je v Mežici in šteje16 aktivnih članov in 8 pripadnikov.Zato je tudi žetev na koncuvsakega leta plodovitejša.V letošnjem letu so člani odsekadosegli lepe uspehe.Najvažnejši vzponi so:3 smeri v Kavkazu, od tega enaprvenstvena, ki se sedaj imenujeslovenska, 4 smeri v Grossglocknerju,med drugim tudi Pallavicinijevžleb, 2 smeri v jugovzhodnemgrebenu Johannesberga, Ogri-

nova, Herletova, desna v Ojstrici,Gradišnikova v Ojstrici, desnisteber v Moli Raduhi, desno odPlati v Mali Raduhi.Prvenstvene vzpone sozabeležili v glavi Turške gore indva v steni Male Raduhe.Vsi ti vzponi so IV—V. Poleg tehvažnejših vzponov so člani opraviliokoli 120 lažjih vzponov odII.—IV.Tradicionalni koroški alpinističniveleslalom v aprilu ali maju ježal zaradi prehitre odjuge odpadel.Odsek je zadovoljivo upravljalzavetišče na Grohatu, kjer je tudižig slovenske planinske transverzale,od 10. junija do 10. septembra1960. Mnogo članov je nesebičnožrtvovalo svoj prosti čas za urejevanjein popravljanje koče.Za zaključek letne sezone je odsektudi letos, kakor vsako leto,organiziral zbor koroških in štajerskihalpinistov 10,—11. septembra.V soboto zvečer je bil družabnivečer s tabornim ognjem, vnedeljo zjutraj pa skupno plezanjev stenah Raduhe. Po plezanjuje bilo slovesno odkritje ploščeponesrečenima mladima alpinistomav steni Raduhe. S te žalne slovesnostipovzemamo govor.»Stojimo ob spominski plošči nasivi steni Raduhe in tiho zremov napis . ..In če vprašate tisoče ob gorskihpoteh, one ob prepadnih strminah,pa one, ki premagujejo previsnestene gora, zakaj hodijo v gore,morda niti ne bodo vedeli odgovoriti.Vemo pa: Cez vse različneodgovore se tiho iz srca dviga zavest:ker moramo, zato ker goreljubimo, ker smo zaljubljeni vanje,v skrite žametne planikesredi skal, v rdeče murke na meliščih,v modri encijan, v okleščenesamorastnike, v strmine, v previsein skale, v daljna obzorja,ki se razprostro z vrhov . ..Nikar ne posiljujmo planinskihpohodov pa alpinističnih vzponovz boleznimi, ki včasih že kar razjedajosodobni šport, nikar neuganjajmo rekorderstva . . .Kljub vsej svoji moči in lepotiso gore pasivne, v njih najdemoto, kar sami vanje prinesemo. Cese jim bomo približali z ljubeznijoin spoštovanjem, nam bodoto poplačale. Ce pa bo v nas goreločastihlepje in brezobzirnaželja premagati steno, bo slepilasleherno lepoto, iz njih pa se bomovračali brez kakršnegakoli zadovoljstva,naš duh se ne bo oplemenitil.Tiho postojmo ob spominu nanju,ki sta omahnila v steni, gnanaod tihe ljubezni do gora, ko staiskala skrite lepote gorskega sveta.Omahnila sta v vzvišeni zanesenosti,umrla sta v svoji ljubezni. . .«IZPLANINSKELITERATUREMarjanLačenTHE ALPINE JOURNAL. Vol. L.XXI, maj 1966, št. 312. Izdaja TheAlpine Club 74 South AudleyStreet, London, W. 1. Redna publikacijanajstarejše evropskeplaninske organizacije je obdržalavse tiste lastnosti, s katerimi jedolga desetletja v svetovni planinskipubliciteti vodila. Objavaopisa kake prvenstvene ture vA J velja še danes vsaj toliko kotobjava v La Montagne. S. Kohli,vodja doslej najuspešnejše ekspedicijena Everest, je v tej številkiobjavil indijski himalajski senzacionalniuspeh pod naslovom:»Devetorica na vrhu Everesta«.Indijska odprava na Everest jeres v čast Indijcem, ki se komajdesetletje ukvarjajo s himalaizmom.Od nje se bo treba marsikajnaučiti, čeprav Kohli svojeporočilo skromno konča s priznanjem,da so uspeli samo zato, ker so se polastili izkušenjdrugih. Vzpon čez zapadno stenoMt. Huntington je opisal DaveRoberts. 8 slik in opis sam izpričujeta,da je alpinizem v ZDA vresnici na svetovni višini. SirJohn Hunt se je potrudil, da niizpustil nobenega izraza kurtoazijena naslov CSSR in Poljskev opisu svojega izleta v VisokeTatre septembra 1965. Viden avtorje tudi John Weddenburn s svojimopisom ekspedicije v Hindukuš,enako Kurt Diemberger zopisom vzponov z ledenika Tirič-Mir. Tudi Nemec Gunter Hauserje svojo ekspedicijo v Himalajopriobčil v angleški reviji. J. O.M. Roberts je opisal ekspedicijoRoyal Air Force na DhaulagiriIV, pokojni John Harlin pa je tupopulariziral vzpon preko zapadnestene Petit Dru. Planinskezgodovinarje bo zanimala »Besedao \Vhymperju«, odgovor, ki staga Arnoldu Lunnu napisala Dangarin Blakeney.Zvezek obsega 200 strani. Zadnjih60 strani je posvečenih noticamo ekspedicijah, vzponih, plezalskimdogodkom v matični deželi,posebna rubrika pa je določenaza najnovejše pomembnejše publikacije.Med sodelavci te rubrikeso tudi znameniti H. W.Tilman, R. L. G. Irving, JohnMorris, T. S. Blakeney, skratkamožje, ki za kontinent pomenijostebre evropskega alpinizma.Skrbno je urejena tudi rubrika»In memoriam«, v kateri je obširennekrolog posvečen ThomasuGrahamu Brovvnu, možu, ki jeod 1. 1924 do 1. 1938 stal v vrhunskemrazredu svetovnih alpinistov,plezal pa je tudi še po vojnido 1. 1952 in brez vodnika prišelna Moneh, Finsteraarhorn, DentBlanche in Matterhorn, torej vstarosti 70 let. Rodil se je 1. 1882,umrl 1. 1965. Bil je profesor fiziologijena univerzi v Wallesu, začlana Alpine Club je bil izvoljen1. 1926, prvenstvene vzpone ima vAlpah, na Alaski in v Himalaji(Nanda Devi, Mašerbrum). AJurejata D. F. O. Dangar in T. S.Blakeney.PROTEUS XXVIII št. 9—10, Ljubljana.Številka je za stoletnicoHenrika Freyerja prinesla nekajzanimivih člankov, ki bodo zanimalitudi širšo javnost. ZmagoBufon, kustos Prirodoslovnegamuzeja v Ljubljani, je napisalobširno informacijo o življenjuin delu tega naravoslovca in rodoljuba,ki je od 1. 1832 do 1. 1853polagal temelje slovenske floristikein zoologije, jamarstva, gorništvain geografije. Pri vsemnaravoslovnem delu je skrbel zaslovensko izrazoslovje prirodninin bil zato v stiku z našimi takratniminarodnimi buditelji. Pripravljalje slovenski imenik ptičevin rastlin. Po očetu je bilCeh, doma iz Idrije, po življenjuin delu pa Slovenec. O njegovikarti Kranjske poroča VladimirLeban. Karta je dober kartografskiizdelek, rezultat večletnegadela na terenu, natančnosti inkritičnosti, delo, ki spada mednajboljše kartografske storitve tistegačasa. Posebno natančen jeto

il pri pisavi slovenskih krajevnihimen, s čimer je hotel povedati,da je ta del Avstro-Ogrskeslovenski. Posebno natančen jepri planinskem predelu. Vidi se,da je Freyer sam hodil po gorahin da je posebno imena v JulijskihAlpah zelo dobro poznal. Bilje navezan na lastne zapiske.Franc Cimerman obravnava Freyerjakot geologa in paleontologa.17 let je bil Freyer star, ko je bilprvič v Postojnski jami, poznejepa je spoznal še mnoge druge naIdrijskem, Vipavskem in Notranjskem.Čeprav farmacevt je bilnaravoslovec širokega razgleda.Zaradi zaslug za geologijo in paleontologijoso ga izvolili začlana dunajskega geološkega zavoda.Po njem je dobilo ime večfosilov, ki jih je odkril na svojihpotih po slovenski zemlji. L. 1842je izdal »Favno Kranjske« (ptice,plazilce in ribe po Cuvierovemsistemu z registrom latinskih,nemških, »kranjskih ali slovanskih«imen). Zaslužen je tudi zaTone Wraber se dotika Freyerjevegaflorističnega dela tudi včlanku »Spet o Blagayevem volčinu«.Tudi med drobnimi vestmita številka Proteusa opozarja nabotanične nikavnosti in redkostiv naših gorah, ki jih je našel inopisal Freyer.toTHE SCOTTISH MOUNTAINE-ERING CLUB JOURNAL, Vol.XXVIII, št. 157, maj 1966. Izhajav Edinburghu, 369 High Street.Kogar zanima psihika zimske direttissimev Eigerju 1966, bo gotovoz zanimanjem bral »Zimskopravljico« (A winters Tale), ki joje napisal Dougal Haston, fanatičnialpinist iz Eigerja, letospredstavnik otoškega planinstva vTrentu. Škoti ljubosumno bde nadsvojimi posebnostmi, zato ni čudno,če je uvodni članek D. B.Horna posvečen začetkom škotskegaalpinizma. Ostali člani obravnavajoškotske ekspedicije naGronlandijo in na kanadsko CoastRange. Zadnja tretjina številke imarubrike: Novi vzponi. Klubske novice,In memoriam in recenzije.Tako angleško kot škotsko glasiloje vzorno urejeno, reprezen-človek. S tega področja je tudiFranca Osoleta prispevek o sondiranjuv kraških jamah iz okolicePrestranka, kjer obravnavaizkopavanja in najdbe iz nekaterihmanjših jam v obrobju Postojnskekotline. Ivan Gams poročaše o rezultatih barvanja vDimnicah in v Triglavskem breznu.Barvanja so izvedli leta 1964.Obširnejši je zopet prispevek KarlaStrasserja, ki obravnava D i -p 1 o p o d e (kačice) iz Slovenije.Obdelal je material, ki se nahajav zbirkah in ki ga je sam zbiral.Najdišča jamskega hrošča Spelaeodromuspluto Reitter1881 analizira in opisuje EgonPretner.Vse razprave imajo povzetke vangleškem ali nemškem jeziku zizjemo Strasserjevega prispevka,ki je pisan v nemščini in imapovzetek v slovenščini.D. N.našo favnistiko, o čemer razpravljaMarko Aljančič.Sodelavec Planinskega VestnikaTone Wraber, kustos ljubljanskegaPrirodoslovnega muzeja,sedaj na študiju v Trstu, je tančno po vsebini, obliki, papirjuopozoril na Freyerja planinca, in ilustracijah.tQRAZGLEDzaslužnega za odkrivanje slovenskegaPO SVETUalpskega sveta. Iz Freyer-jevih zapiskov o vzponih na Stenarje razvidno, da ga v gorePOROČILA — ACTA CARSOLO-GICA, IV. Slovenska akademijaniso gnala samo naravoslovnaznanosti in umetnosti, r. IV., Institutza raziskovanje krasa. Ljub-nagnjenja, temveč ljubezen dogora, občutki, ki vodijo dandanesljana, 1966.O ALPINISTIČNI ŠOLI V MOvgore večino ljudi. Freyer je bil Po nekajletnem premoru je pred OSERBODNU je v našem listu žeprvi turist, ki je prišel na Triglav nami zopet nov zvezek razprav, obširno poročal Janez Bizjak. Lanibrez vodnika, saj 17-letnega Simonaki so posvečene krasu. Po šte-so v tej šoli pričakovali obiskPokljukarja, ki dotlej še ni vilu prispevkov je pričujoči zve-Tensinga Norkaya, ki je leta 1956bil na Triglavu, ne moremo šteti zek skromnejši, ne pa po obsegu prvi stopil na Everest z NovozelandcemFreyerju v vodniško pomoč. Do in vsebini. Najobsežnejši sta razpraviEdmundom Hillaryjem.1. 1851 je bil Freyer trikrat naIvana Gamsa, K hidrologiji Seveda so njegovo ime izrabili zaMangrtu in dvakrat na Triglavu. ozemlja med Postojnskim, Planinskimreklamo, Tensinga pa ni bilo, bajeBil je tudi na Črni prsti, v doliniin Cerkniškim poljem, in zaradi tega, ker z avstrijske straniTriglavskih jezer, na Velem polju, Srečka Brodarja, Pleistocenski ni bilo poskrbljeno za finansiranje.Konjščici in na Poreznu.sedimenti in paleolitska najdišča Pot iz Darjeelinga do GrossglocknerjaFreyer je bil v gorah najprej v Postojnski jami.pa seveda precej stane.naravoslovec, ki je nabiral kamnine,Prva razprava prinaša podatkerastline in živali. »S tem večletnih raziskovanj vodnih inPLANINSKA KNJIŽNICA V MUNpaje približal ljudem slovenski geomorfoloških razmer na ozemljumed Postojnskim, Planinskim bardirana. Da bi se izpopolnila, jeCHENU je bila med vojno bom-gorski svet in s svojim delovanjemtudi pripomogel k razvoju in Cerkniškim poljem. Omenjena zdaj začela tudi z antikvarnimislovenskega planinstva.« Svoje so barvanja, ki jih je izvedel Institutposli. Kupuje stare planinske knji-vzpone je tudi popisal v »Beitrageza raziskovanje krasa in ge po vsem svetu, posreduje pazur Naturgeschichte . . . Herzogtumsdruge institucije, podatki vrste tudi nakup in prodajo, če prideKrain 2, v Flori 21. 22. v kemičnih analiz in na kraju in-do več izvodov kake iskane knji-Laibacher Zeitung. O Freyerjevemterpretacija teh podatkov. V drugi ge. Ponudbe so dobrodošle. Naslovvzponu na Mangrt 1836 in razpravi je podan opis vrste sond nekdanje centralne knjižnice Du1837 in na Triglav 1851 je pisal v Postojnski jami. Po najdbah OAV je zdaj AlpenvereinsbuchereiJ. Wester v PV 1936 in 1951. pri izkopavanju lahko sklepamo, des Deutschen Alpenvereins, 8da je tudi v Postojnski jami živel Miinchen 22, Praterinsel 5.

OD ŠHARE DO LJALVERA, vesčas na meji 500 m, poteka znamenitoprečenje Bezengijskega zidu.Prvi vzpon je bil izvršen 1. 1931,vendar spada tura še danes mednajpomembnejše v Kavkazu. Prvanaveza je bila avstrijska (KariMoldan, Josef Schintlmaister —danes univ. prof. v Dresdenu, KariPoppinger) in je prečenje opravilav 6 dneh s 5 bivaki, 56 urplezanja. 33 let je to ostal rekord.Rusi so to prečenje ponovili 1.1938. Vodil je znani Beleckij, znjim sta bila Berdiščevski in Gerščin,še isto leto tudi Hodakevič,Glebov, Lapin in Krjučkov. Nato10 let v teh višavah ni bilo nikogar.Leta 1948 sta istočasno vstopilidve skupini, prva po severnemgrebenu Šhare, druga povzhodnem. V prvi so bili Abalakov,Gušak, Sasorov, Ceredova,Leonov in Borovikov, v drugi paPelevin, Arkin in Filimonov. Devetlet nato so bili tu spet Rusi Simonik,Volkov, Grigorjev, Dobrovin Zirnov, leta 1958 Aleksašin, Pastron,Tkač in Sakin. Leta 1964pridejo Nemci iz Vzhodne Nemčije:Peemiiller, Rulker, Niitzenadel,Warmuth in Ginzel, z njimije tudi Matras iz CSSR. Plezali soPierre Blanc, francoski vodnik, kiga je Meade vedno najel tudi zaHimalajo. Blanc je bil znan povzdevku »Le pape« (papež), z njimse je poslovil eden najslavnejšihalpskih vodnikov. Umrl je kmalupo srečanju francoskih %'odnikovv La Berardu v Dauphineji, nakaterem je predsednik gorskihvodnikov Pierre Perret govoril okrizi gorskih vodnikov zaradi vsehmogočih »divjih« vodnikov in tečajev,ki jih vodijo plačani inneplačani ljudje brez vodniškegaizpita. Lionela Terraya, ki se jelani smrtno ponesrečil, so počastiliv letovišču Praz-sur-Arly stem, da so slavnostno dvoranotega kraja imenovali po Terrayu.V tej dvorani je Terray zadnjikratpred smrtjo predaval.SORAPIS je eno bolj znanih gorskihimen v Dolomitih. Skupinaje lani pridobila bivak, enega izmedonih, ki jih po Dolomitihzadnja leta postavlja beneška sekcijaCAI oziroma ustanova »AntcnioBerti«. Bivak na Sorapisu jepodprla tudi sekcija XXX Ottobrev Trstu v čast poročniku italijanskihalpinov Scipice Zlatoperu(Slataper), ki je 1. 1943 padel vSovjetski zvezi. Bivak stoji na južnemrobu Fonde de Rusecco. Tumimo bodo gradili tudi zavarovanopot »via ferrata«.tovni ženski rekord. Rekord jebrez pomislekov priznal tudi Dyhrenfurth,strastni in obenem eksaktninasprotnik »kitajskega Everesta«.Yuan Yangova je samamlada in je vzela s seboj samemlade družice.NEPALSKE RESTRIKCIJE pri dovoljenjihza ekspedicije v Hima-Sir Edmund Hillary še ni dobildovoljenja za Solo-Khumbu, čepravje to področje proglašeno zaodprto, če gre za manjše ekspedicije.Vzrok je najbrž ta, kersi je Hilary za cilj izbral vrh nameji med Nepalom in Kitajsko.V Kathmanduju pa se kljub temuširijo novice, da bodo leta 1968Japonci dobili vstopnico za Everest.Dr. Karlu M. Herrligkofferjuso jo za leto 1966 brez vsakeutemeljitve odbili. Mednarodnikrogi v Kathmanduju pričakujejo,da se bodo omejitve odpravile želeta 1967, vsaj za vse tiste gore,ki ne leže na kočljivi kitajskimeji. Nemška ambasada se je odločila,da bo priporočila samo tisteekspedicije, ki jih bosta odobrilaDAV in bonnska vlada. Nemci nočejoveč takih blamaž, kakršnoso doživeli na Co-Oju leta 1964.Prošnjo je v Nepalu vložil tudi47 ur, prva ponovitev inozemcevNormar Gunter Dyhrenfurth, vodjaslovite AMEE 1963 (Americanje torej terjala manj časa, 5 dnis 4 bivaki od »avstrijskega bivaka«.Istočasno so bili v steniMount Everest Expedition). To potbi rad ujel jetija. D.vhrenfurth inBolgari Atanasov, Petrov, Aleksijevin Bešev. Ti so plezali 7 dninjegov ožji krog namreč verjame,KAŠGAR je tisti del visokega Pamirja,ki leži na Kitajskem. Tu je leta 1966 še ni dobil. Tudi možda jeti res živi. Dovoljenja srediin jih je vzhodnonemška navezaprehitela. L. 1965 so bili tu AvstrijciVanis, Lavizka in Karn-7546 m visoki Mustang-Ata, »oče iz Co-Oju 1964, Nemec Rudi Rott izthaler. Ker so med prečenjem čakali4 dni na vreme, se jim jeledenikov«. Odkril ga je Sven Herdin1. 1894, 1. 1947 sta prišla pod mislil 1. 1966 na Everest. Iskal jeKonigsbrunna pri Augsburgu, jezavleklo plezanje na 10 dni z 9 bivaki.Čistega plezanja je bilo 1. 1956 pa je dosegla sam vrh sov-v Bonnu, Sardarjem Pandyjem,vrh E. Shipton in H. W. Tilman, zveze z nepalskim ambasadorjemjetsko-kitajska ekspedicija podvendar brez uspeha. Nemška ambasadase je že odločila, da Rotta48 ur od avstrijskega bivaka do vodstvom E. A. Beleckega, 19 Rusovin 12 Kitajcev. Leta 1959 soZannerja. Lani so prečenje opravilitudi Pulinec, Levin, Gorevskiprla.v nobenem primeru ne bo pod-poskrbeli za majhno senzacijo Kitajci,saj je stopilo na ponosniin Smirnov, vsi iz SZ, v osmihdneh. Vseh ponovitev je komajvrh kar 33 Kitajcev, med njimidevet v 35 letih. 80 % ture teče poLeto 1966 je torej sušno leto: Odkarje Nepal odprl svoje meje,8 žensk. Leta 1956 je K. Kuzminledu in snegu, ostalo je kopno. Cepripeljal na 7595 m visoki Kongurje pet dni lepo vreme, je tudije to prvo leto, da pred monsumomv Nepalu ni bilo nobeneII ali pravzaprav Kongur Tjubemožno opraviti, če se ne vračunaTagh 6 sovjetskih in dva kitajskapočitek. Vsaka naveza mora imetiekspedicije.vsaj 5 lednih vijakov, 3 navadnealpinista. Kongur II je v primerikline, vrv, šotor in primerno oblekoza višine nad 5000 m. Pripo-pa so na Kongur II splezale Ki-z Mustagh-Ato precej težji. L. 1961SPITZBERGE so konec leta 1965obiskali Poljaki iz Poznanja. Biloroča se, začeti z vzhoda, to je tajke pod vodstvom Yuan-Yangove.Na vrh sta prišli dve Kitaj-jih je 10, vodil jih je R. w.od avstrijskega bivaka, da še prviSchramm. Prečili so 40 ledenikovdan minejo največje težave. ki, šeirab in Phundob, dve Tibetanki,Jang-ji-čin in Rab-jov pain stopili na 27 vrhov. Nameniliso se izkrcati v Hornsundu, pasta prišli do 7560 m. Ker ne vemo,C. F. MEADE spada med veteraneje bil fjord zaledenel, zato sodo kam sta prišla 1. 1954 Claudehimalajcev, saj je vodil tri ekspedicijev Himalajo pred prvo na Co-Oju, preden sta se moralaizbrali Jarlsberg Lands, v glavnemše neraziskano področje, če-Koganova in Raymond Lambertprav so tu leta 1918 hodili Norvežani,leta 1934 in 1959 Poljaki. Za-svetovno vojno 1. 1908, 1911 in 1913. umakniti pred viharjem, lahkoJanuarja 1966 je umrl 85 let star. trdimo, da imata obe Kitajki svebeležiliso si 25 prvenstvenih vzpo-

nov od II—IV. Prekrižarili so tudiNordenskjolda — Land. Od 1934 do1. 1965 so Poljaki na Spitzbergihnaredili 70 prvenstvenih vzponov.AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA VANDE 1966 pod vodstvom ing. F.Moravca je dosegla Aconcaguo,najvišjo goro obeh Amerik, poštirih smereh hkrati. Preko južnestene, po jugovzhodni strani inpreko Poljskega ledenika doslejše noben ni prišel na to malcepozabljeno goro. Ekspedicija jeizgubila enega moža, 24-letni FerdinandKriž iz Celovca je ostal zavedno v ledeniški razpoki.CEHI SO BILI V HINDUKUŠUod 19. junija do 30. septembra1965. 25 dni so moledovali in sepogajali z afgansko vlado zaVakhan in so končno samo oniod sedmih prosilcev dobili dovoljenjeza ta koridor. Ekspedicijaje delala na področju doline invasi Išmurč, kjer dotlej še nibilo nobene ekspedicije. Bazo soCehi imeli v višini 3800 m, prijeziku ledenika, tu pa so se razdeliliv dve grupi. Vodja je bilVladimir Sedivy. zdravnik JaromirVolf, zoolog Milan Daniel,fotograf Vilem Heckel, filmarRoger, ostali člani ekspedicije paRadovan Kuchaf, Antoniček, čer-HOGGAR je zanimiv alpinistično, vinka, Galfy, Urbanovič, Psotkaima pa verjetno še vedno avanturističenčar, saj je nekaj stare petih tednih so se povzpeli na 14in Matias, torej velika družba. Vskrivnostne Afrike vendarle še deviških vrhov, med njimi naostalo. Pozimi 1966 so se v Hoggar 6849 m visoki Koh-e-Hevad, 6280 mnapotili Švicar Rene Grosclaude iz visoki Koh-e-Quala Panja, naŽeneve, Roger Bretton in Robert 6210 m visoki Koh-e-Uparisina,Greloz iz Annemassa. Iz Tamanrassetaso uspešno naskočili šest vrhove krstili z imeni, ki jih jeKoh-e-Aryana (5949 m). Cehi so tevrhov in dosegli tudi najvišjo koto priporočil kraljevi dvor. Ekspedicijaje opravila tudi botanične,Hoggar j a Ilaman (2700 m).zoološke, biološke in kartografskeraziskave. Pri poizkusu, daKILIMANDZARO (5963 m) je postalmodna gora sveta. Ne obiskujejo se povzpno še na en šesttisočak,je več samo znanstveniki in alpinisti,vse več je turistov, čeprav nil je 80 m, sonaveznik pa jeje plaz odnesel Urbanoviča. Zdrs-na vrh ne pelje nobena žičnica. zavrl padec s pomočjo dobro zabitegalednega vijaka. Urbano-Celi razredi srednjih in višjih šolsi v Kilimandžaru izberejo cilj za vič si je zlomil rebro, drugi vsvoje izlete. Med izletniki je tudi navezi pa si je težje ranil prst.mnogo žensk. Najmlajši turist na Na povratku je ekspedicijo v Kabulusprejel afganski kralj Moha-tej gori, ki postreže z vsemi conamisvetovne klime, je dozdaj med Zahir Sah.10 letni Darryl Tate, najstarejšipa 75-letni duhovnik Valter Klymeck,ki je na vrhu blagoslovil tistih alpinistov in himalajcev,FRITZ \VIESSNER je eden odMarijin kip. Hitrostni rekord pa čigar ime je med obema vojnamaje julija 1963 dosegel Kenneth Ledardza vzpon in sestop v 13 urah pojem. Letos je poteklo 66 let,za naše plezalce pomenilo velikin 20 minutah. Na vrh se je podaltudi jazz-orkester in si naredil Kot 15-letni deček se je že uril vodkar se je rodil v Dresdenu.reklamo, tako da ga je na vrhu Elbsandsteinu in še ne 20-leten jepričakala cela truma turistov. že naredil nekaj prvenstvenihZaščita afriške narave k tem pojavomše molči. Mit Kilimandžara Alpah in v Dolomitih. Bil je velikvzponov v Severnih Apneniškihzahaja, če ni že zašel.samohodec. Sam je prečil zapadnosteno Totenkirchla po Piazovisledi, kot tretji je ponovil Dilferjevopoč v Fleischbanku, kotdrugi in tretji je ponovil najtežjesmeri v Predightstuhlu, Schtisselkaru, severni steni Laliderer. samje preplezal severni raz v Crozzonuin južno steno Marmolate.Z Rossijem je prvi preplezal jugovzhodnosteno Fleishbanka —današnjim plezalcem ekstremistomje ta smer še vedno zgled— s slavnim Emilom Solledrompa severno stran Furchette, pričemer je Wiessner zmogel mesto,na katerem si je polomil kopjeveliki Dilfer. Prvenstveno smelimav vzhodni steni Pala di SanMartino, v vzhodni steni Cimadei Canali, ki jo je preplezal sSimonom, prvopristopnikom severnestene Pelma. Wiessner jebil trinajsti ponavljalec znamenitegagrebena Peuterey. L. 1929je šel v ZDA, dobil po 10 letihameriško državljanstvo in živi šedanes v Stowe v Vermontu. Tudiv Ameriki ima vrsto prvenstvenihvzponov, med drugim si je vpisalv svoj dnevnik tudi Mount Waddingtonv angleški Kolumbiji.Vrh svoje alpinistične kariere jedosegel 1. 1939 kot vodja drugeamei-iške himalajske ekspedicijena Čogori (KJ), druge najvišjegore na svetu. Tu je s PasangDava Lamo dosegel višino 8400 m.brez kisikovega aparata, doslejvišinski rekord.Malo manj kot 60 let star je ssinom prišel na tri štiritisočakev Alpah in s tem obiskal vsealpske vrhove nad 4000 m. Vsakoleto prihaja v Alpe. 65-letnicoživljenja je praznoval kot prvi vnavezi v južni steni Campaniledi Val Montanaia.26 let star je bil sprejet v vrsteOAC. Ob 40-letnici tega članstvaga je OAZ imenoval za svojegačastnega člana. Avstrijski Alpenklubs takimi častmi skopari,ve-zato je imenovanje v resniciliko priznanje.GREBEN ZMUTT sta kar prvabrez vodnika preplezala članaOAC dr. Hans Lorenz in EdvvardWagner 9. septembra 1898. Lorenzje o tem vzponu pisal v glasiluDu OAV leta 1900. V 19 letih jenato po tem grebenu prišlo navrh Matterhorna kakih 12 liudi.Greben Zmutt brez vodnika jetorej eden od avstrijskih doneskovk alpinistični zgodoviniterhorna.Mat-VRV KOT REŠEVALNO SRED-STVO je obravnaval znani švicarskireševalski strokovnjakFriedli, na tečaju spomladi 1966,med drugim tudi razne škripčevepotege, ki jih je v 30 letih tegastoletja pri nas uvedel ing. VinkoModec, provizorična nosila izvrvi, vse vrste varovanja, spuščanjain spuščanja ponesrečencana raznih pripravah od Grammingerjado moderne »zibelke«. V tečajuna Riittelhornu so polegFriedlija sodelovali najboljši reševalskiinštruktorji. Tečaj jeobiskal tudi centralni predsednikEggler.EIGER 19C6, bi lahko zapisali obdirettissimi v severni steni tenajbolj razglašene gore v Alpah.Čudno bi bilo, če bi se ob temdogodku ne bil oglasil tudi dr.Max Oechslin, dolgoletni urednik»Les Alpes«, gotovo ene najuglednejšihrevij na svetu, tempera-

mentni komentator vsega dogajanjav alpinizmu, nenavadno deggu. V drugi polovici marca se stega, etično neoporečnega alpi-priskledovali na Kleiner Scheinostnodoživetje gora, gre za či-odziven, posebno ob primerih, ki je zgodila nesreča, vendar podjetjani ustavila, kajti petorica prodajanje fotografij, za krošnjanista.Ali pa gre za honorarje, zaso se mu zdeli grobokopi klasičnihnazorov o pristopu človeka k mož v čelni navezi je sklenila le, rijo s knjigami in predavanji?naravi. Zrec svetega ognja planinsketradicije je takole povz-»smer Johna Harlina«. 25. marcada se bo direttissima imenovala Ce bo vse to stopilo v ospredje,če bo alpinizem postal kupčija,dignil svoj glas: 28. februarja je torej mesec dni po začetku, sopotem bo pokopano svetlo izročiloevropskega alpinizma: Z du-dnevno časopisje javilo, da je prišli na vrh, po težkem, skrajnoskupina nemških plezalcev naskočilaEiger v direttissimi, to je zalcev in oskrbovalcev. Na vrhunapornem in tveganem delu plehomin srcem v gore.v smeri, ki v glavnem poteka poTako Oechslin. Resnica je nekjeso uspešne naveze pričakali sodelavcis čestitkami. Od 13 možvpadnici z vrha. Z njimi da nastopatudi ameriško-angleška na-jih je pet prišlo na vrh, vzpon jebolj na sredi. Jasno je, da tradicionalizemne more biti ediniveza. Dnevniki so tudi poročali, trajal mesec in tri dni. V »zmagoviti«petorici so bili Jorg Leh-pa novotarije, ki ne spoštujejomost med generacijami, gotovoda je težko priti do novic izEigerja, ker je nemško podjetje ne, ki ga poznamo že iz direttissimev Cini leta 1958, Giinther iskanju novih dosežkov, ne mo-in ne čislajo pozitivnih izročil priorganizirala grupa publicistov, kisi je informacije o vzponu pridržalakot svojo pravico. Nemci Roland Votteler in Siegfried Hup-Strobel, Douglas Haston (Škot), rejo biti resničen napredek.imajo svojega tiskovnega referenta,po rodu Švicarja, ki je sfauer.KRALJICO BERNER OBERLAN-DA imenujejo Jungfrau (4166 m),plezalci v stalni radijski zvezi s Jaz, pravi Oechslin, se v celoti popularni cilj turistov, alpinistovKleiner Scheidegga, ki pa noče strinjam z izjavo centralnegain smučarjev. Spomladi 1966 jedati nič od sebe, češ da mu delodajalecneka stuttgartska založbaprezidenta CAS. Mi odklanjamoJungfrau, visoka devica, prišla valpinistično gladiatorstvo, planinstvoje stvar osebnosti, je njenoto prepoveduje.časopise zaradi kložastega plazu,ki je spodnesel tri Avstrijce nadzatočišče pred abotnostjo ravninskegaživljenja, planinstva neRottalsattlom (3857 m) in jih vrgelnekaj sto metrov niže. Očividcismemo umazati s stvarmi, ki spadajov areno in zadoščajo masnemupohlepu po senzaciji. Stri-so to sporočili na Jungfraujoch.Ze naslednji dan so ponesrečencenjam se z razmišljanji dr. M. našli v Rottalu in jih mrtve sSchlappnerja v Neuer Ztircher helikopterjem odpeljali v Lauterbrunnen.Mesto, kjer jih je po-Zeitung (25. III. 1966), ki slavišportne in alpinistične dosežke žrla kloža, je izpostavljeno, poledenelo,vendar za vzpon na Jung-Johna Harlina, sedemindvajsetožrtev Eigerjeve severne stene, frau od leta 1811 zelo uhojeno.govori o magiji vršne vpadnice Pot tu čez sicer ni težka, vzponin o razvoju ekstremnega alpinizma,ki spreminja plezalca vna Jungfrau v normalnih razme-plesalca nad brezdnom. »Strah«,da bo nekega dne konec alpinizma,ker najboljši ne bodoTo je bilo prvo sporočilo, nadaljujeOechslin, in pravi alpinizembi nedvomno mnogo pridobil, čebi ta časnikarska zapora bilatako gosta in dnevni tisk takodosleden, da bi o tem dogodkunič ne pisal. Bilo pa je tolikočasnikarskih zaplečnikov in daljnoglednihogleduhov, ki so poskrbeli,da je senzacija v Eigerju vresnici postala senzacija.Drugo sporočilo je bila pomembnaizjava SAC oziroma njegovegacentralnega predsednika AlbertaEgglerja: Ta je imenoval početjenemških plezalcev »gladiatorstvo imeli več kaj opraviti, stoji čistov alpinizmu«, predvsem pa je gotovo za tem razvojem v skrajnost.ostro obsodil način finansiranja,Nekoč bo gotovo jasno raz-kakršnega si je izbrala nemška sojeno, kaj je bilo za alpinizemskupina. Navedel je dosedanje usodno: ali ta ekstremna usmerjenostvzpone čez severno steno Eigerjaali pa imobilizem tradicio-in njegove objektivne nevarnosti, nalistov, s katerimi razpolagadalje, da imajo Nemci 900 m vrvi, vsaka generacija. Ta razsodba250 različnih klinov, da so prav nima z Eigerjem nič opraviti. Direttissimatako dobro opremljeni Anglosasi,v Eigerju sama na sebida vsi skupaj vsak hip lahko izstopijone ruši pravil, etosa in tradicije,iz stene in se, če bo treba, pač pa jih v najvišji meri rušitudi sami rešujejo. Eggler je pripomnil,da bi moral nastopiti švi-način, kako je do direttissimeprišlo in kako je bila narejena.carski reševalni aparat, če bi prišlodo nesreče. Dolžnosti reše-To je »cirkus« pravi Oechslin, kise njegova senzacija veča z ekskluzivnopubliciteto. Ne verjamem,da se takih stvari lotijo vvanja pa bi bili Švicarji razrešeni,če bi pamet govorila, daresnici najboljši ljudje. »Ekspedicijskistil« v Alpah je sam naje reševanje vendarle preveč tvegano.sebi v nasprotju z dosedanjimetosom, pravili in tradicijo v Alpah.Čemu zavzemati Alpe takoKasneje so novinarsko zaporoprodrle še mnoge novice, nekaterezato, ker je bila konspiracijakot Himalajo in druge višave?Gre za to, da ohranimo oseb-početja do kraja nemogoča, malopa s pomočjo opazovalcev, ki sorah sploh ni težak, vendar je tomesto samo v zadnjih 60 letihterjalo na ducate žrtev. In takose ta lahka devica po številukosa s samim Matterhornom.Prav na tem mestu se je ponesrečilašestorica, ki je 16. julija1887 prva našla pristop iz Rottala.Na vrhu jih je zalotila nevihta,v megli, metežu in divjem mrazuniso našli prave poti na sedloRottal in so bivakirali nekje podgrebenom. Po mrzli noči so prislabi vidljivosti sestopali po strmemsnežišču, navezani vsi naeno vrv, in zdrknili — vzrok jeseveda še danes skrivnost. Ko seje vreme po nekaj dneh umirilo,so vodniki iz Lauterbrunnena,GrindeHvalda in iz hotela na Eggishornuprečesali vso Jungfrauin šele 21. julija naleteli na ponesrečencev vznožju vzhodnestene Jungfraua, navezane na enosamo vrv. 23. julija se je zbralotu 22 vodnikov s šestimi sanmi,s katerimi so po velikanskem ledenikuAletsch odpeljali mrliče.Žrtve te prve velike katastrofe

na Jungfrau so bili sami Švicarji,med njimi geolog dr. Wettsteinin štirje učitelji.KEFUGE DE L'ENVERS DESAIGUILLES DE CHAMONIX2750 m je ime koči, ki je leta 1966od 31. julija do 14. avgusta nudilagostoljubje mednarodnemu srečanjualpinistov, ki ga že več letprireja ENSA oziroma CAF,ugledni francoski alpski klub.Udeležile so se ga Nemčija, VelikaBritanija, Belgija, Španija,Grčija, Italija, Poljska, CSSR,Švica, SZ, SFRJ in Francija, torej12 dežel. Manjkajo Avstrija,ZDA, Indija, LR Kitajska in kateraod južnoameriških dežel, pabi lahko govorili o alpinističnemsrečanju vsega sveta. ŠvicarskiAC je npr. dobil povabilo, najpošlje pet alpinistov srednjegarazreda. To najbrž pomeni, daCAF ne želi združevati vrhunskihalpskih alpinistov, saj se je nateh srečanjih dogajalo, da so nekateredržave, med njimi tudinaša, poslala garnituro, ki se vvrhunski družbi ni mogla uveljaviti.Program letošnjega srečanjaje obsegal predavanja o francoskitehniki v kopni skali in ledu tervzpone srednje težavnosti okoliMt. Blanca: prečenje les Courtes,Dent du Geant, severne straniAiguille de Bionnassay, Mt. Blanc,Aiguille Verte, Aiguilles des Drusitd. Vsak udeleženec je moralprispevati 300 ffr., nekateri klubiso terjali od kandidatov tudidobro znanje francoskega ali angleškegajezika.EDWARD LACHAPELLE, profesorna univerzi v \Vashingtonu, jebaje »odkril skrivnost plazov«, toje, preventivno sredstvo, s katerimise onemogoči taka strukturasnega, ki je zrela za splazitev."Scientific Americain« poroča, daje znanstvenik Lachapelle svojlaboratorij napregel za pet let,dokler ni odkril primernih sredstev,ki preprečujejo tvorbo ledenihploskev, na katerih noveplasti snega tako slabo sede, daprav zaradi njih največkrat pridedo plazov. Take ploskve so priposkusih poškropili z raznimiprotizmrzovalnimi sredstvi, z oktanolomali tudi z navadnim »antifrisom«in ledni / kristali soizgubili svojo zvezdnato oblikoter se zadovoljili z igličasto. Amerikanecpravi, da je treba škropitipred prvim snegom ali takojpo njem.Torej še eno škropilo, verjetno izletala! Marsikakšno tako sredstvoje že ogrozilo ravnovesje v naravi.Lachapellovo bi verjetnooneznažilo vodo in zastrupljaločisto naravo. Plaznice so rezervoarjiza poletni čas. Upajmo, data »pogruntacija« ne bo prevečpopularna.JOHN HARLIN je dejanski idejnipobudnik direttissime v Eigerju.Tri leta je mislil in delal za tostvar. Ironija usode, bi rekli sstaro frazo, da je omahnil tikpred ciljem, 22. marca 1966 obtreh popoldne. Dva dni po njegovismrti je mednarodna navezastopila iz stene in dala smeri vdveh zgornjih tretjinah steneHarlinovo ime. Smer poteka levood prvega snežišča na levi robdrugega k Likalniku, odtod padirektno k Pajku. V tem delu,nekako sredi med Likalnikom inPajkom, je zdrsnil Harlin. C'dPajka teče smer direktno mimoMuhe na vrh.Novice o njegovi smrti niso prineslisamo magazini in podobnižurnalistični jastrebi, žejni senzacij,tudi pariški »Le Monde« in»The New York Times« sta zapisala,da je usoda udarila po najboljšemod najboljših. V zadnjihletih življenja je v Mt. Blancuzapisal svoje ime v tri stene,kamor so se zastonj zaganjali največjialpinistični asi: Aig. du Fou,južna stena, tretji steber Freneyin direktna v zapadni steni Druja.Plezati je začel kot študent nauniverzi Stanford v Kaliforniji.Udeležil se je največjih plezanjv orjaški steni E1 Capitan v doliniYosemite. Leta 1956/57 je bil načelnikStanford Alpine Club. Tedajje sanjal o severni steni Matterhorna.Alpe je spoznal še kotštudent. Nato je služil vojsko inbil kot rezervni oficir — lovskipilot poslan v Hunsruck blizu Mosele,po ameriških pojmih blizuAlp. Opravil je v glavnem vse klasičneture v Mt. Blancu, v Dolomitihin oprezal okoli Eigerja. Rutinskepolete je izrabil zato, daje spoznal Evropo in severno Afriko.Plezal je v Wallesu, Fontainebleauju,v mtinchenskem plezalnemvrtcu. Tu je našel KonradaKircha, svojega nemškega sonaveznikav Eigerju. Z njim je plezalv Kaiserju in Wettersteinu.Neko nedeljo je preplezal zapadnosteno Totenkirchla, se z avtomodpeljal v Bem Kastel, spal dveuri, nato pa štartal z F-100 z nadzvočnohitrostjo. Leta 1961 je preplezalvzhodno steno Grand Capucina,leta 1962 je po štirih poskusihuspel v Eigerju. Po štirihletih se je poslovil od USA Airforcein se jeseni 1963 leta zaposlilkot športni učitelj na ameriškigimnaziji v Leysinu v Švici. Vsepoletje je posvetil goram. Prviveliki uspeh je bil prvenstvenivzpon v južni steni Aiguille duFou, ki jo je preplezal z AmerikancemaGarryjem Hemmingom,Tomom Frostom in Škotom StewartomFultonom. Vzpon je zmogelsamo z ameriškim materialomin tehniko iz granita v Yosemite.Isto je storil v zapadni steni Druja,ki jo je preplezal z AmerikancemRoyalom Robinsonom. Obavzpona sta glede na višine v Mt.Blancu značilna predvsem zaraditehničnih težav z vsemi umetelnimipripomočki. Tretji njegov prvenstvenivzpon v levem (tretjem)stebru Freney (Pilier derobe) paje poleg tega še visokogorski. Zedostop k Freneyu je celodnevnaledna tura. Harlin je tudi pokazal,da je ameriški materialboljši tudi v taki smeri. Klini selahko izbijajo in hitro poravnajoza nadaljnjo uporabo. To omogočavečjo hitrost, ta pa varnost. Tragedijav srednjem Freneyu v letu1961 bi s takim materialom najbržizostala. Harlin je tedaj prišel napomoč in bil razočaran nad moraloreševalcev.Publicity ob direttissimi je Harlinaoznačevala kot športnegaprofi-plezalca. Konrad Kirch gaimenuje »alpiniste complet« pofrancoskih pojmih, to je, nekakmoderni Maduschka, ki mu je alpinizemživljenjska oblika v najplemenitejšempomenu besede,vodilna ideja v življenju. Zato jetudi postal član GHM (Groupe deHaute Montagne) in Alpine Cluba.Imel je izrazit smisel za kulturoalpinizma, bil je dober pisec, študiralje umetnostno zgodovino inse sam ukvarjal s slikanjem. Karje znal, je dajal drugim. »LeysinAmerican School« in »InternationalSchool of modem mountaineering,ki ju je vodil, sta bili šelezačetek. Bil je velik humanist,kozmopolit v Kugyjevem smislu,pristaš mednarodne naveze.« Vedelje za težave, ki so ji na poti,odločil pa se je, da se bo zanjovselej zavzemal. Ni bil simbol, bilje oblikujoča sila, pravi o njemKirch.to

OBČNIZBORIPD BOH. BISTRICA. Društvo jeob koncu preteklega leta štelo 572članov, od teh 318 odraslih članov,160 mladincev in 94 pionirjev. Gospodarskadejavnost je omejena naupravo koče dr. Janeza Mencingerja,ki pa v sedanjem stanjukomaj pokriva stroške vzdrževanjain upravljanja. Edino upanjeje to, da namerava podjetje Transturistže prihodnje leto pričeti zgradnjo žičnice na Koblo. Društvoje prepričano, da bo v tem primeruto podjetje priskočilo društvuna pomoč s potrebnimi sredstviza adaptacijo koče.Promet postojanke je znašal1 176 264 S-din, izdatki 73 499 S-din,dohodek od oskrbe postojanke602 765 S-din, tj. 51,24 °/o od prodajneali 105,10 °/o na nabavnoceno.rali pri nesreči na žičnici. Gospodarskadejavnost je bila zelopestra. V celoti je bilo izvršenih1050 ur prostovoljnega dela in prenesenoiz Prevalj na Uršljo goro2200 kg raznega materiala v vrednosti212 500 S-din. Zadovoljiv jebil obisk postojanke, saj je vvpisni knjigi registriranih preko4500 obiskovalcev. Nočnin je bilo937. Dobiček postojanke je znašal349 407 S-din, brutto dohodek postojankepa 3 811 592 S din.Skupščina PZS je podelila zlatičastni znak PZS tov. Francu Telcerjuin dr. Dušanu Senčarju, srebrničastni znak pa tov. TončkiStresovi. Od sveta za telesno kulturopa so prejeli priznanja tov.dr. Dušan Senčar, Alojz Vidali.Jože Peruš, Ernest Vauh, TončkaStres, Erih Sirk in Alfonz Huter.Za društvenega predsednika je bilponovno izvoljen tov. Roman Kogelnik.TABOR PZS V POGORJUGROSSGLOCKNERJACirilP r a č e kPD PREVALJE. Število članov jev primerjavi z letom 1964 narasloza 73 članov. Na novo je pristopilo10 pionirjev, 8 mladincev in času od 9. VII. dO 20. VII. 1966Tega taborjenja se je udeležilo v55 članov. Skupaj ima društvo že okoli 25 alpinistov iz vseh krajev970 članov, od tega 570 odraslih, Jugoslavije. Tako so bili na taborjenju' poleg Slovencev (Mari-200 pionirjev in 200 mladincev.Planinska šola, ki jo je organiziralamladinska komisija pri Pžbor. Celje, Jesenice) še Dalmatinci,Bosanci, Črnogorci, Make-lansko leto v Trenti, je društvuizšolala 8 vodnikov, ki so opravili donci in Hrvati. Zelo pisana druščina,ki pa se je dobro razumela.tudi izpit gorskih stražarjev. Mladinskiodsek je organiziral 4 izlete Nastanili smo se v Hofmannshiitte,in sicer na Hom in Uršljo goro, na kjer so nas sprejeli zelo gostoljubno.Vodja taborjenja je bilPeco, preko Pohorja n na Vogel.Oglasno desko v Preval j ah so vsak Ciril Debeljak. Za GRS sem bilmesec zamenjali z novim propagandnimgradivom, v Lešah na ziram iz lastnih vrst reševanje, čedodeljen jaz z nalogo, da organi-dvakrat. Od dveh planiranih skupinskihizletov so izvedli samo Večina udeležencev je šla v ne-bi bilo potrebno.izlet v Lepeno. Propagandni odsek deljo 10. VII. proti Oberwalderhtitte(3000 m) in od tam protije skrbel za redno menjavo propagandnegagradiva na oglasni Barenkopfu (3401 m). Severnadeski, za razne objave pa se je stran tega vrha ima zelo strmposluževal tudi radia Slovenj gradeč.Alpinistični odsek je zadovoljivoopravil svoje naloge. V letuledenik, ki doseže preko 48" strmine.To naj bi bil preizkus in1965 so člani odseka opravili 80 vaja za poznejše vzpone v ledu inletnih in 10 zimskih plezalnih snegu. Šlo je vsem dobro. Ze tuvzponov. Od vzponov jih je bilo so prišli v poštev ledni klini, cepiniin dereze. Dostop do pod35 V., 35 III., ostali vzponi pa H.Odsek je organiziral na Raduhi ledne stene je bil preizkušnja zaalpinistični tečaj za začetnike, kateregase je udeležilo 8 alpinistov pokami, cela tura pa prva akli-gibanje po ledeniškem svetu z raz-in pripravnikov. Člani odseka so matizacija za nadaljne vzpone. Tase udeležili alpinističnega tabora, dan je bil zelo lep in sila soncaki ga je priredil AO Maribor na je pustila svoje sledove na ožganihobrazih.Ribniški koči, zbora alpinistov naRaduhi, udeležili pa so se tudi Naslednji dan smo se podali še valpinistično smučarskih tekem pod bolj strmo severno ledeno stenoRaduho, kjer so dosegli III. mesto Fušcherkara (3331 m), ki dosežev ekipi in I. mesto pri članih. Posamezničlani odseka so v preteklisezoni opravili tudi več po-preko 52" naklonine. Ker je bilapopolna zmrzal, brez varovanja zhodov v bližnje avstrijske Alpe. lednimi klini ni šlo. Zeleni ledGorski reševalci so 11 krat sodelovalikot dežurni reševalci na snega. Varovališča smo izsekavalije pokrivalo samo par cm suhegaraznih smučarskih prireditvah in s cepini in pri tem živahno zmerjalitiste, ki so nad nami oprav-to na Uršlji gori, na Peci, Raduhiin drugod, nudili pomoč v petih ljali isti posel, ter poslušali kletviceonih pod nami.primerih težjh zlomov noge, rešilitri dijake, ki so se zaplezali na Isti dan sta se zapodila v popolnomaledeni Pallavicinijev žlebUršlji gori, vršili so razne poizvedovalneakcije, sodelovali v akciii (ki pa ne zasluži imena po Pallaviciniju,ker so temu plemiču preds smrtnim primerom in interveni-100 leti trije vodniki izsekali stopnicev led od tal do vrha, da seje povzpel na vrh) Jože Oman inMilan Robič.Od daleč smo lahko ves čas opazovalinjuno napredovanje. Zelopočasi sta lezla. Sklepali smo, dane gre vse v redu. Nekaj nad polovicopoti sta obstala in dolgose nista premaknila. Cic ju je vsepopoldne zaskrbljen spremljal (zdaljnogledom). Ob 17. uri sta doseglavrh v snežnem metežu. Ob11,30 uri zvečer sta z največjomujo dosegla kočo na Adlersruhe(3400 m). Robič mi je potem pripovedoval,da mu je skala zbilain odtrgala kladivo s pasu, cepinsta polomila, ostal jima je samoše kratki cepin in eno kladivo.Potem zaradi megle, meteža innoči nista mogla najti koče. Kosta jo potem le našla, sta bilabrez denarja, »Govorim angleško«,je pripovedoval Robič, »nemškopa sem znal reči le kein Geld,kein Geld«. Toda vsa čast avstrijskimoskrbnikom in vodnikom naGlocknerju. Brezplačno sta dobilavečerjo, prenočnino. dali so jimasuho obleko, ker sta bila popolnomapremočena, zakurili so jimapeč, da sta se posušila in ogrela.Pri tem sem se spomnil na češkegaštudenta, ki je prišel v Vrata,stopil med nas in rekel, da je alpinistin da bi rad plezal, da jeprišel z avtostopom z morja, daje brez denarja in lačen. Takojse je oglasilo pet naših plezalcev,ki so mu dali vse na razpolago,kar je rabil. Trdne so vezi, kidružijo prave alpiniste.V torek sta se Robič in Oman vrnilaz Adlersruhe in ker vremeni bilo v redu, smo ta dan z redkimiizjemami počivali.Vreme se je slabšalo, toda večinase je vseeno podala proti Glocknerju.Nekaj navez je šlo po Lammerjevemgrebenu, nekaj pa poMiletzkijevem Droti vrhu. Triiesmo šli po Lammeriu navzgor inpo Miletzkem navzdol. To so grebenitretje stopnje, le Lammer jeocenjen proti vrhu s štirico, če jeleden. Gornji del pelje čez strmledenik in kadar se sneg na njemtopi, je zelo težaven. Sicer pa jeMiletzky plezalsko bolj zanimivkakor Lammer. Nekaj navez jenadaljevalo pot na vrh in potemsestopilo po navadni poti.Še isti dan poooldne nas je šloosem na bivak pod Glockner(3200 m). Avstrijci so ga postaviliza izhodišče raznim vzponom vseverni steni Glocknerja. Desetliudi lahko prespi v njem, todadostikrat je premajhen za vse, kipridejo.Oddaljen je okoli 2 uri in pol odHofmannshiitte in zelo olaišavzpone. Pisana druščina Bosancev,enega Celjana in Jeseničanov jeimela namen plezati smer na grebenin po grebenu na vrh. Tosta plezala pred leti Rado Hočevarin Cic Debeljak. Leoa štirica,toda zjutraj je rosilo. Pospravilismo bivak, ki je sicervedno odprt in brezplačen, in sevrnili. Odpravili smo se čez celotenvenec ledenikov ob vznožjuJohannisberga proti Oberwalderhuttein od tam v tabor. To jezelo dolga pot, ki traja okoli sedemur in zahteva veliko pazljivostzaradi ledeniških razpok.Uporabili smo vso spretnost, dasmo se prebili čez pasti, ki jih nastavljajonalahno zasnežene raz-

poke. Pomalem je deževalo insnežilo.Petek je šel zares — po vodi.V soboto je šla zopet močna skupinaproti Glocknerju, vreme jebilo dopoldan lepo. Črnogorci sošli po Miletzkyjevem grebenuprav na vrh Glocknerja, ostali papo Lammerju, drugi po navadnipoti na vrh Glocknerja.isti dan sta se odpravila Oman inRobič proti Wiesbachhornu. Robičje zahteval, da se preko ledenikanavežeta, Oman pa se ni hotelnavezati. Tako sta se prepiralana dolgi poti. Nenadoma je Omanutihnil, Robič se je ozrl, Omananikjer. Pridušene kletvice so prihajalenekje iz globine zadaj zaRobičem in potem se je prikobacalonekaj črnega iz njega. »Še pokopnem sem moral biti potemnavezan z njim ves dan,« se jepritoževal Robič s skrivnostnimsmehljajem in pomenljivim pogledom.Devet ur sta gazila mokersneg do vrha in več kot pet urnazaj.V nedeljo je zopet krepko snežiloin deževalo. Štirje smo se kljubtemu odpravili proti Johannisbergu(3400 m). Pot drži mimoObervvalderhiitte in se vleče okolištiri ure s taborišča. S Primožemsva prišla pod vrh. ko sva moralaobrniti v megli in snežnemviharju. Na grebenu nama iesproti zasipalo sled, ki so jo žedrugi utrli pred nama, izgubila bise v megli na povratku. Komaj,komaj sva še razpoznala smer poslabih, komaj vidnih sledeh. Zadnjičas sva obrnila. Nižje podgrebenom ni bilo vetra, zato patoliko več raZDOk. Spotoma svazavrnila še Nušo in njeno spremljevalko,da se ne bi izgubili.Vse bolj je deževalo in snežilo,zato smo se v ponedeljek in vtorek odpravili domov.Kljub neugodnemu vremenu jebilo opravljenih mnogo vzponovmed njimi tudi Palaviccini v popolnemzelenem ledu. Izkušnje kažejo,da bo v bodoče najboli n>- :meren čas za taborjenje v Glocknerjuv mesecu juniju, ko je navseh težjih vzponih še globoksneg. To bi veljajo še posebno zaslabo zimo in toplo pomlad. Lekadar zapade v hudih zimah mnogosnega, je v juliju še sneg nastrmih ledenikih, ki imaio jutranjein dopoldansko sonce. Pallaviccinije npr. lahko trolka ali pa krepkapetica, po snežnih razmerah.VSEM ALPINISTIČNIM OD-SEKOM V SLOVENIJI — KO-MISIJA ZA ALPINIZEM PZS,PSH, PS BIH, PSOG, PS MA-KEDONIJE, PSS IN PSJ!Dne 5. 10. 1966 je zasedala komisijaza odprave v tuja gorstva, kije obravnavala med ostalimi nalogamitudi načrt za odprave vletu 1967.Z veliko gotovostjo smemo računatina odpravi:1. Kavkaz. Področje Bezengi aliCei. Udeležba 10 članov,med njimi alpinista zdravnik innovinar ter znanstvenik-botanikali zoolog.Cas odprave ca. 10. 7. do 30. 8.1967.Stroški za enega udeleženca ca.3500 N-din, od česar sam prispeva700 N-din.2. Altaj — Pamir.Srečanje najboljših alpinistov socialističnihdržav ter organizatorjevalpinizma na mednarodnemtaboru v čast 50. obletnice SSSR.Predviden je vzpon na Pik Lenin(7134 m). Odpravo financira PZS,udeleži se je 6 članov, obveznodober filmar in novinar. Zavodjo predlaga komisija dr. MihaPotočnika.Cas odprave: julij in avgust 1967,stroški predvidoma 7000 N-din naenega udeleženca.Komisija meni, da bi bilo dobro,če bi bili med udeleženci potencialnikandidati za odpravo v Himalajo— kolikor bi srednjo realizirališele leta 1968.Iz vidika večje popularizacije alpinizmamed alpinistkami in zželjo, da bi povečali jugoslovanskiženski višinski rekord, bi mordane bilo slabo, če bi se odpraveudeležila katera od naših alpinistk.Mnogo manjše so videti možnosti,da bi že leta 1967 izvedli 3. JAHO(3. jugoslovansko alpinistično himalajskoodpravo).Odgovora in privoljenja nepalskevlade še ni, slišati je dokaj resnegovorice, da bodo prva dovoljenjašele v letu 1968.Komisija se je odločila, da bo delala,kolikor bo v njenih močeh,da bi uresničila zamisli že leta1967.Kangbačen 7902 m.Pristop do vrha in razvedovanjeo možnosti pristopa na Z. Kangčendzongo.Cas: julij—november 1967. Skupno8 udeležencev. Obvezničlani: zdravnik (sposoben zavzpone do najmanj 6500 m), alpinistfilmar in alpinist novinar.Za člane obvezno najmanj pasivnoznanje angleškega jezika.Kolikor bi ne bilo moč izvesti teodprave, bo komisija poskušalapripraviti odpravo na Taveče,Nepal. To bi bila 6-članskaodprava, ugodna zaradi manjšihstroškov in zato, ker bo zanjo verjetno lažje dobiti dovoljenjeod nepalske vlade.Cilj: Vzpon na vrh tega šesttisočaka,ki doslej še ni bil osvojen.Obvezni člani: zdravnik, filmar innovinar morajo biti alpinisti.Člani odprave morajo obveznovsaj pasivno obvladati angleškijezik.Ce 3. JAHO leta 1967 ne bo. bodokandidature vseeno veljale, skupinanajboljših kandidatov pa bopripravljala vse potrebno za izvedbov letu 1968.Zato pozivamo vse AO. pa tudiposameznike, da dajo le jasne indobre predloge. Osnovni naj bibili naslednji kriteriji:1. Alpinisti morajo ustrezati pogojemza kandidiranje po razpisuv Planinskem Vestniku 10 1964,stran 466 in dodatnih popravkih.2. Znanstveniki, filmarji. novinarjiin drugi specialni člani odpravemorajo strokovnost dokazati in zdosedanjim delom nuditi jamstvoza uspešnost sodelovanja.3. Kandidati za vodje odprav morajoobvladati jezike, biti dobriorganizatorji in poznavalci področja,v katero se podajajo4. Zdravstveno in psihično stanjekandidatov pregledajo zdravstvenistrokovnjaki. Mnenje izvedencevje obvezno treba spoštovati, v primerudvoma uredi vprašanje nepristranskastrokovna komisija, kijo imenuje UO PZS ob sodelovanjuzdravniške komisije GRS.5. Kandidati za člane odprav morajobiti vsestransko tvorni. Kolikorbo na voljo več alpinističnoenakovrednih kandidatov, bo imelprednost tisti, ki je boljši fotograf,pisec, predavatelj, vzgojiteljin podobno.6. Kolikor bo na voljo več enakovrednihkandidatov, predlaga komisijatak končni izbor, da bo vodpravah udeleženo več AO.7. Vsak AO mora za svoje kandidatepriložiti pregled vzponov spotrebno dokumentacijo ter navesti,kakšno dejavnost opravljajov AO, PD in drugih organih planinskeorganizacije.8. Vsak kandidat si mora dopustpreskrbeti sam. PZS bo dajala priporočilain prošnje, ne more paplačevati izgube zaslužka itd.9. Član odprave je lahko samo tistikandidat, ki je član planinske organizacijein ima urejene vse obveznosti.10. Kandidati izven Slovenije, kiso člani ostalih republiških zvez,morajo obvezno zagotoviti finančnosodelovanje ustrezne zveze.11. Prijave predlože AO svojim republiškimkomisijam za alpinizemdo 10. decembra 1966. Komisije pajih morajo do 15. decembra t. 1.dostaviti komisiji za odprave vtuja gorstva PZS, Ljubljana,Dvofakova 9, ki jih bo obravnavalana sestanku dne 20. decembrat. 1. ob 16,30 v Ljubljani.Komisija za odprave v tuja gorstvaje na zadnjem sestanku obravnavalatudi vprašanja disciplinekanidadatov v pripravah naodpravo, še posebej pa izpolnjevanjeobveznosti po vrnitvi. Kerje nujno, da ima vsaka odpravatudi svoj kulturni odmev, je sodelovanjeudeležencev s članki, predavanji,filmi, fotografijami, znanstvenimidosežki itd,, nujno. Vtem smislu je komisija za odpravev tuja gorstva sklenila, da v bodočene bo več brezpogojnokrila stroške za udeležbo v odpravah.Način finančnega sodelovanjabo naslednji:1. Vsak kandidat, čigar kandidaturopotrdi UO PZS, mora prispevati700 N-din, ki jih lahko vplačav mesečnih obrokih po 60 N-dinzačenši z mesecem, ko sprejmekandidaturo. Istočasno podpiše sPZS pogodbo o pravicah in obveznostih.2. PZS (ali zveze druge republike)se dogovori z ustreznim denarnimzavodom, da ta nudi kandidatuposojilo v višini stroškov, ki odpadejona enega člana odprave.Če član odprave po vrnitvi v določenemroku izpolni svoje obveznosti,poravna PZS vse stroške pridenarnem zavodu, vštevši obresti.Če udeleženec ne izpolni obveznostiv pogodbeno določenem roku,mora sam odplačevati dolžni znesekv mesečnih obrokih tako, kotto zahteva denarni zavod.V primeru, ko udeleženec ne moreizpolniti obveznosti zavoljo višjesile in opravičljivih razlogov, bo

PZS ravnala tako, kot da je udeleženecizpolnil pogodbene dolžnosti.Ce se kandidat še pred odhodomiz neopravičljivih razlogov premisliali kako drugače ne sodelujev odpravi, mora poravnati nastalena 3 m a n J Pa plačati PZS100 N-din.Komisija za odprave v tujagorstvaNačelnik:Ing. Pavle Segula 1. r.OBVESTILO NAROČNIKOMPLANINSKEGA VESTNIKA INČLANOM PLANINSKIHDRUŠTEVNa prošnjo upravnega odbora Planinskezveze Slovenije (gl pv1966 7, str. 307), naj bi naročnikinakazah vsaj po 500 S-din izrednegaprispevka za 1. 1966,so se ti in prijatelji planinskegaglasila v velikem številu odzvaliČutimo se dolžni dati o tem javenobračun posebej še za to, ker jevrsta naročnikov nakazala več, kotpa je PZS prosila.Obračun jePrispevki:takle:po N din 5,— znašajo N din 3890,—po N din 10,— znašajo N din 2960.—po N din 15,— znašajo N din 480,—po N din 20,— znašajo N din 680,—po N din 50.— znašaio N din 600,—Prispevki PD znašajo N din 6033,—Ostali prisp. znašaio N din 1197,25Do l. novembra 1966skupaj N din . . . .• . 15840.25(i 584 025 S din)Seznam gl. str. 551.Vsem, ki so prispevke nakazali,in tistim, ki bodo to storili dokonca tega leta. se UO PZS zupravo in uredništvom PV iskrenozahvaljuje. Ker je medtem tudifaKiad za pospeševanje založništvaposkrbel za dotacijo, bo uprava znjo m z gornjimi prispevki pokrilaprimanjkljaj, o katerem smo planinskojavnost obvestili (znašal je7 milijonov S-din).Po tej stiski, ki smo jo pravkarprebili, je razumljivo, da se moramozateči k nepopularnemuukrepu, ki ga je na predlog UOPZS 20. novembra t. 1. spreiel tudiglavni odbor PZS. Naročnina botorej od 1. januarja 1967 znašala24,00 N-din.Navada je, da uprave glasil utemeljujejotake ukrepe naiprej sfinančnim stanjem, podpirajo paga tudi z izboljšavami, ki iih obljubljajoza prihodnja leta. TudiUO PZS se je na predlog uredniškegaodbora oktobra 1966 odločil,da bo poskrbel za novo grafičnopodobo našega lista, saj od1. 19o7 ni bilo nobene bistvenespremembe ne na ovitku ne vstraneh. Glede vsebine pa se boglasilo v glavnem držalo dosedanjegakoncepta.Ker je edino planinsko glasilo,mora biti po svoji tematiki nekakrevialni integral planinskega delovanjain njegove kulturne vsebine.To pomeni, da mora zbiratičlanke o planinstvu in alpinistiki,obravnavati njune idejne in načelneprobleme, njune vzgojne inpraktične elemente, gospodarstvoin GRS. Drug tematični kompleksje gorska priroda in njeni pojavi,v njem se zvrste članki o favniin flori, o varstvu narave, geologiji,jamarstvu in glaciologiji.Tretji kompleks tvori zgodovina,KI zajema memoare, biografije,kroniko, zgodovinske članke itdmanjši prostor pa zavzema planinskoleposlovje, črtice, eseji,pesmi, polemika. Vidno mestozavzema imenoslovje, ki je v PVmočno zasidrano zaradi zgodovinskihnarodnoobrambnih nalog nazapadni in severni meji. Največje seveda potopisov in opisov, kise nanašajo predvsem na JulijskeAlpe, slede Savinjske, natoKaravanke, vse troje seveda spredgorji, nato Pohorje, zastopanopa je tudi Zasavje, Gorjanci, Notranjskohribovje in Kras in ostalaSlovenija, kolikor je ni že v naštetihpredelih.Poleg tega od časa do časa pridejona vrsto tudi gore drugihnaših republik, zelo pogosto Alpein zadnje čase gore drugih kontinentov.Biltenski del glasila jeprviPogled manj pomembnasata, v resnici pa pomeni javnodokumentacijo o delu, spodbudotistim, ki pišejo, in drugim, kiberejo o njih. Ta del zajema predvsemorganizacijsko dejavnost,seje, plenume, skupščine, reševalneakcije, seminarje, občnezbore, sestanke in posvete, taborein tedne, predavanja, razstave, jubilejein proslave, alpinistične novice,novice iz MO. pota in stavbe,spominske plošče, novice izPSJ in drugih republik, UIAAosebne beležke, pohvale, odlikoosmrtaice.beležke o deluGRS - PD in posebejalpinistične novice in AO.Vsako planinsko glasilo na svetuprinaša tudi slovstvene prikazein ocene. Tudi naše glasilo se vvsakem letniku ozira po planinskihdomačih in tujih publikacijahpo srb.-hrv., češki, slovaški,angleški, francoski, italijanski,ruski in nemški literaturi, po domačihin tujih zbornikih in letopisihin posebej po periodični publicistikivseh zgoraj naštetih narodihs tem razločkom, da je tutreba prišteti še poljske, švicarskein sporadično še druge, v temdelu so zajeta tudi poročila o zemljevidih,panoramah, prospektihin vodniški literaturi.Vsa planinska glasila prinašajotudi razgledovanje po svetu. Razgledpo svetu ni samo pasivnonabiranje planinskih novic izvsega sveta (Evrope. Azije, Afrike,obeh Amerik, Avstralije in Antarktike),to je 50 do 60 dežel vsakoleto, ampak tudi komentar sposebnim namenom, da bi opozorilna domačo problematiko alipomagal pri vzpodbujanju k novimdomačim dosežkom. Posebnopozornost posveča ta obzornik alpinizmu,etnografiji, geologijiglaciologiji, GRS, planinski kulturi,filmu in fotografiji, imenoslovjuin literaturi, meteorologiji,planinski opremi, orientaciji vgorah, plazovom, prehrani in fiziologiji,smučarstvu, tehniki, varstvunarave, planinski zgodovini,žičnicam, favni in flori. V temgradivu, ki je z leti naraslo vobširno kroniko svetovnega planinstva,so tudi ideološki in sociološkiproblemi. Naj omenim samoproblem gorske kmetije, ki jo jepred leti prvi pri nas prav v tejrubriki začel obravnavati PV inje o tej stvari poročal v kratkemo marsičem, kar so o tem dognalieografi in ekonomisti v Avstrijitvici in Franciji.Posebno pozornost posveča glasilomladini, bodisi s samostojno rubrikoali s tem, da posebej vabivse pisce mlajše in najmlajše generacijek sodelovanju v glasiluin jih pri tem obzirno obravnavaIz istega razloga se redakcija posebejozira na transverzalo in navse, kar je v zvezi z NOB in zoživljanjem njenih tradicij. V 17letih je uredniški odbor iskal potrditevtaki integralni usmerjenostiglasila v treh anketah Vdveh se je obrnilo na člane, v enipa na PD. Vse tri ankete so vglavnem ta revialni omnibus potr-' večinoma celo pohvalile.Uredništvo je s tem moralo računati.Ce bi imelo drug koncept,druge_ poglede, bi jih moralonajbrž tej smeri prilagoditi.Redakcija se bo trudila, da botudi v bodoče zbrala vse najboljšedosedanje sotrudnike in pridobilaše nove. V. 1. 1967 bo glasilo priobčilomed drugim poročilo o našiHimalaji 1965, o našem Kangbačenu,o našem Kavkazu 1966 inveč gradiva, ki ga je zbralo PDSRuše za svojo 60-letnico. Polegtega je že pripravljenih več člankov,ki govore o izrednih uspehihnaših alpinistov v preteklem letuin drugih dosežkih našega planinstvapo pisani, zgoraj po obseguzvrščeni tematiki.Življenje ne čaka, glasilo moraiti vštric z organizacijo, to je, zljudmi, z vsemi generacijami, kiso zanjo pomembne. Ta kriterijje neizogiben in nedvomno vplivain tudi mora vplivati na krogsotrudnikov. Literarni okus, ki semu današnja planinska literaturahočeš nočeš prilagaja, ni več navdušensamo za napol romantične,napol avanturistične dogodivščineNe smemo pozabiti na velike korake,ki jih je naša družba in vessvet naredil v zadnjih 30 letih.Glasilo organizacije je dolžno datiprostor sodobnemu izrazu.Omnibusni koncept glasila, torejpo načelu »vsakomur nekaj« jenujno tvegan, saj ni mogoče znjim nikoli vsem ustreči. Najširšikrogi planinskega članstva inbralcev se med seboj močno razlikujejopo zanimanju, poklicu,izobrazbi, okusu, čustvovanju inpo miselnosti. Po številu naročnikovin po odzivu v anketah, vkorespondenci in drugih stikih, kijih ima v navadi PZS, pa sklepamo,da kljub temu načelu P Vni nekaj, kar bi ne našlo širokegaodmeva med planinci.Želimo, da bi se krog sotrudnikovPV še bolj razširil, naročnike paprosimo, naj nam ostanejo zvestiin širijo naše glasilo med svojimiprijatelji in znanci, planinskadruštva pa, da poskrbe za dobrepoverjenike in za širjenje glasilamed člani.

Smučanje na Slovenskem(Nadaljevanje inDragokonec)SteašnikDejstvo, da so Nemci še preje, preden je bil sprejetsklep o skakalnicah s kritično točko pri 80 m,že zgradili tudi svojo olimpijsko skakalnico s kritičnotočko pri 80 m, kar so v FIS vsekakor vedelipred olimpijskimi igrami, pa niso proti temu ukreniliničesar, vzbuja sum, da novi sklep le ni bilpovsem načelnega značaja.Planica se je tako znašla pred novimi težavami.Sprva se je zdelo, da vsaj v tem letu še ne botežav, saj je FIS sprejela tudi sklep, da veljajonove določbe šele od l. maja 1936 dalje.Doma so medtem že našli zasilen izhod iz zadrege,če bi FIS le ovirala planiške tekme: uradno tekmovanjenaj bo na 65-metrski skakalnici, skakanje navelikanki pa naj velja samo kot nekak trening, kipa bi bil za gledalce osrednja privlačnost.Tekmovanje je torej bilo pripravljeno, tekmovalciže v Planici, med drugimi tudi Norvežani. Tedajpa je Norveška smučarska zveza sporočila, da uveljavljasklep o skakalnicah takoj in ne šele1. marca in da prepoveduje svojim skakalcem tekmovanjena planiški skakalnici. Tudi FIS sama jemed tem obvestila nekaj svojih članov, med drugimitudi češko zvezo, da je prireditev v Planiciprepovedana, o čemer pa v Planici nihče ni ničvedel, kot zatrjujejo vodilni možje iz naše zveze.O tem so precej razpravljali tudi v domačem krogu,vendar to vprašanje samo po sebi ni bistvenega pomenaza reševanje spora okoli Planice.Na uradnem treningu pred začetkom tekmovanjaso skakali tudi Norvežani, ki so čakali in upali,da bo norveška smučarska zveza ugodila intervencijamiz Jugoslavije. V nedeljo, že po začetkuuradnega tekmovanja, je končno norveška zvezasporočila svoj pristanek, toda pod pogojem, daskoki ne smejo biti daljši od 80 m.Sodniki seveda teh pogojev niso sprejeli in Norvežaniso ostali pod skakalnico kot gledalci, avstrijskiskakalec Sep Bradi pa je po končani uradnitekmi, na kateri je tudi zmagal, kot prvi človek nasvetu preletel 100 m!Istega dne so tekmovali na veliki skakalnici vRenniju na Norveškem tudi Norvežani sami, dosegliso daljavo 96 m (torej prepovedano daljavo), karpa je ostalo v senci planiškega uspeha. Odmev vsvetovnem časopisju je bil zopet ogromen, krepkopa je realirala tudi FIS. Odredila je zaporo skakalnicez utemeljitvijo, da skakanje ni bilo navadentrening, temveč tekmovanje za nagradnodarilo.Zveza se je tako znašla v težavnem položaju. VprašanjaPlanice ni mogla reševati sama, treba si jebilo poiskati vplivnih zaveznikov v inozemstvu,FIS pa predlagati rešitev, sprejemljivo za obestrani.V naši zvezi so tako rešitev našli v tem, da sooznačili skoke v Planici kotsmuškepoletetorej kot povsem novo športno disciplino.Idejo sta navdušeno podprla smuška strokovnjakaing. Bildstein in dr. I.uther kot izvirno rešitevspora, nasprotno pa je ing. Straumann trdil, damisel ni niti nova niti izvirna, temveč jo je onsam sprožil že preje.Naša zveza je medtem nadaljevala s protesti priFIS, ki pa je trdovratno ostajala pri svojem, trebaje bilo počakati na kongres FIS v Helsinkih 1. 1938.Protesti so veljali prepovedi, s katero je FIS enostavnoprepovedala tudi treninge na planiški skakalnici.Spor pa je medtem postal neprijeten tudi za FISin njene vodilne ljudi in tako ni bilo drugega izhoda,kot da se je vodstvo FIS opravičilo zaradiravnanja s Planico. Planica in naša zveza sta takodobili zadoščenje.Glede nove discipline poletov pa so sprejeli sklep,naj o njih odloča bodoči kongres FIS 1. 1940 v Budimpešti,do takrat pa naj se prireditve v Planicivršijo po začasnem dovoljenju FIS.Bitka za Planico je tako bila končana.L. 1938 je na tekmovanju S. Bradi izboljšal svojrekord na 109 m.Prireditvi 1. 1939 in 1910 nista prinesli glede športnihuspehov nič novega, zato pa je bil toliko boljuspešen Teden smuških poletov, kot so imenovalitekmovanje 1. 1941.Kar po vrsti so se poganjali prek 100 m razmeromamanj znani nemški skakalci Gering na 108, Maierna 109, Lahr na 111, Kraus na 112 in končno zopetGering na 118, s čimer je bera rekordov to letobila pri kraju. Zadovoljni pa so bili tudi domačini:R. Finžgar je pristal pri novi rekordni jugoslovanskiznamki 95 m, hkrati pa sta Novšak in Finžgarpreletela s padcem tudi stometrsko znamko,pri čemer je Finžgar pri 101 metru samo z rokopodrsal po tleh.Planica do 1. 1941 v svetu ni dobila konkurenčneskakalnice, poizkusi na Norveškem, v Italiji, Francijiin Švici niso uspeli, ker konstruktorji niso biikos vsem zahtevam tako, kot je svoje delo obvladovaling. Bloudek.po 1. 1945 pa sta se planiški pridružili še velikankiv nemškem Oberstdorfu in avstrijskem Kulmu;naprava v Oberstdorfu je sedaj nosilka rekordnihdosežkov.Planici in Jugoslaviji pripada čast, da je pri naszrasla nova smuška disciplina.Smučarski domovi insmučarska središčaRazvoj množičnega in tudi tekmovalnega smučanjaje od vsega začetka postavljal pred smučarske organizatorjenaloge, ki niso čisto športnega značaja,so pa pogoj za razvoj smučanja.Ljudem je treba približati smučišča s tem, dalahko na zasneženem terenu najdejo primerno za-

vetišče s prenočiščem in hrano, poiskati je trebakraje z najugodnejšimi pogoji za smučanje (trajnain zanesljiva snežna odeja, dobre prometne zvezeipd.), skratka, smučanju je treba ustvariti materialnopodlago.Najpreje odsek pri Slovenski športni zvezi in natozimsko-športna zveza sta tudi na tem področjumorala sama začeti delo.Prvi smučarji so bili v glavnem iz Ljubljane innekaterih drugih mestnih središč, ki jim bližnjaokolica ni vedno nudila možnosti smučanja v bližinimesta. Za te smučarje je bilo treba poiskatiali pa tudi ustvariti na novo take možnosti.Prva je bila glede tega Ljubljana.Potrebovala je primerno zavetišče ali dom na točki,do katere bi smučarji lahko opravili zimsko turo,tam prenočili, dobili hrano, od nje napravili še izletipd., skratka, materialno podlago za smučanje vduhu planinskega smučanja.V ta namen je bila najprimernejša Velika planina.Planinsko društvo je tu imelo Schmiedingerjevokočo, skromen dom, brez večjih ugodnosti in udobnosti,ki je ustrezal le skromnim, zavetišča potrebnimplanincem. Za prvo silo je bilo to dovolj tudiza smučarje, zimsko-športna zveza je sama najelakočo, ki je sicer pozimi bila zaprta, najela oskrbnika(ki ni bil gostinski delavec, temveč študentslikarske akademije) in tako je nastal naš prvismučarski dom.V povezavi s Slovenskim planinskim društvom sov smučarske namene odprli pozimi še nekateredomove v Julijcih, v Zasavju, na Pohorju, na Koroškemitd. Tako se je tudi pri nas začel razvijatizimski turizem. Sleherna planinska kočain dom pa seveda nista ustrezala namenom smučarstvain zimskega turizma. Pretežek dostop, slabšemožnosti prenočevanja in oskrbe in pod. po enistrani, po drugi pa pomanjkanje primernih terenovza smučanje v bližini koče — tudi pri turnih smučarjihprvi začetek prehoda k alpskemu smučanju— je povzročilo, da so posamezni klubi začeli iskatimožnosti, kako bi vprašanje rešili po svoje insamostojno.Začela je gradnja posebnih, samo v smuške namenegrajenih domov. Prvi so 1. 1930 začeli postavljatitak dom, skromen, ker ni bilo na voljo dovolj denarnihsredstev, v dolini Dragi smučarji iz Begunj.Za njimi pa je postavila svoj dom 1. 1932 Ilirijav Planici, sledil je Sni. k. Ljubljana, ki je postavilna Pokljuki že pravi hotel, še večji od doma vPlanici.V to vrsto gradenj sodi dom na Polževem, vrstadomov na Pohorju, dom T. K. Skale na Voglu,planinski dom na Krvavcu itd.Društva so si morala sredstva za domove zbiratisama, kar ni bilo lahko, oblasti so prispevale lemalenkostne vsote, tudi uradne turistične ustanoveso pomagale bolj moralno kot materialno.Tako je dom Ljubljane na Pokljuki stal 1 870 000,kar je za klub, kot je bila Ljubljana, bilo ogromnavsota in so jo le s težavo zbrali s prispevki članstvain posojili. Ilirija je ob gradnji v Planiciizdala posebne zadolžnice, s katerimi je pri članstvuin prijateljih zbirala denar, ki ga je bilotreba vračati iz dohodkov doma, kar je za dompomenilo od vsega začetka veliko breme.Četudi so ti domovi ustvarjali temelje zimskemuturizmu, zlasti večji, ki smo jih že omenili, pa sodrugi, predvsem manjši bili s to dejavnostjo v nekakšnihnasprotjih: odnosi med turizmom in turističnimsmučanjem na eni ter tekmovalnim nadrugi često niso bili po gospodarski strani dovoljrazčiščeni in preračunani, tako da bi graditeljilahko računali z dohodki iz turističnega prometa,brez katerih je bilo gospodarsko poslovanje domaogroženo ali celo že v naprej obsojeno na neuspeh.Domovom se je poznalo, da so bili postavljeni boljkot domovi ožje klubske skupnosti kot pa domovi,v katerih bi se skladno razvijali obe dejavnosti,ožja klubska in širša turistična, brez katerepa seveda ni gospodarskega uspeha.Dom v Planici je tik pred vojno dobil tudi prvosmučarsko vlečnico pri nas, postavljeno na plazv bližini doma. Naprava zaradi premajhnega gospodarskegazaledja ni mogla uspevati, po športnistrani (grajena je bila v glavnem za trening ilirijanskihalpskih smučarjev) pa je tudi postala premajhnain neustrezna in so jo morali po vojniprestaviti na Koroško, kjer v boljšem gospodarskemokolju izvrstno služi svojemu namenu.Smučarji so po 1. 1930 močno obogatili fond domov,namenjenih zimskemu turizmu in športnemu smučanju.Deloma so to napravili ob pomoči Slovenskegaplaninskega društva, deloma pa z gradnjoali adaptiranjem lastnih domov.Tako je bilo 1. 1934 odprtih pozimi 5G domov, odtega 32 planinskih in še 24 takih, ki so bili bodisilast smučarskih organizacij ali pa v njihovi upravi.Naslednje leto omenja poročilo 48 odprtih postojank,torej nekaj manj kot prejšnje leto; vendarje od tega bilo planinskih domov 33, smučarskih pasamo 15. Ni bilo več takih postojank, ki zaradi neprimernegamesta niso vzdržale gospodarskih zahtev.Tu je z vso ostrino začela pritiskati problematikav zvezi z gradnjami smučarskih domov: Pokazalose je, da je pri takih napravah prvenstveni činiteljturizem, ki edini lahko ustvarja dohodke za vzdrževanje,in da so športno-tekmovalni nameni tistastran vprašanja, ki jo je pri tem treba vskladiti zrentabilnostjo.Zimsko-športna zveza pa se ni zadovoljila samoz organizacijo posameznih domov, kar so, kot smovideli, kmalu prevzeli na sebe klubi. Postala jeorganizator večjih' smučarskih središč.Še bolj kot pri vprašanju domov je zveza tu poseglana področje turizma. Njen začetni delež intudi naloga je bila v odkrivanju takih krajev, kjerso bili za smučanje dobri pogoji, ne samo snežniin vremenski, temveč v enaki meri tudi gostinski,tujskoprometni.Poleg začetne pobude je zveza nekaj časa prevzelana sebe tudi delo, ki bi ga morale opravljati turističneorganizacije: organizacijo prehrane in prenočišč,vremenske službe, prevozov, prireditev ipd.Prvi je prišel na vrsto Bohinj, ne toliko zaradiboljših in trajnejših snežnih in vremenskih razmerkot večje tradicije, železnica ga je povezovala sTrstom, tu so že pred prvo svetovno vojno nastalagostišča s prenočišči, ki so jih obiskovali bolj Tržačanikot Ljubljančani in Zagrebčani, ki so v novihpovojnih razmerah postali glavni konsumenti zimsko-športnih,zlasti smuških možnosti v Bohinju.Poleg urejanja gostinskega vprašanja je zveza že1. 1922 zgradila tu že omenjeno smuško skakalnico,ki naj bi postala tudi ena od atrakcij turističnegaznačaja za privabljanje tujcev.

Vendar pa je Bohinj v tedanjih razmerah kmaluzaCel stopati v ozadje; vzrok za to so nezanesljivevremenske razmere z nenadnimi odjugami, pa tudimanj ugodne prometne zveze zaradi prestopanja.Zimsko-športna zveza je začela pomagati pri nastajanjunovega središča v Kranjski gori. Tudi tuje zrasla skakalnica, to pot že večja, za tistečase dovolj atraktivna, kar je Žižkovi v Bohinjumanjkalo, razvilo se je gostinstvo, tu je zvezaprirejala večino svojih prvenstvenih tekmovanjipd., nastalo je novo zimsko turistično središče,oprto na zimski šport.Podobno središče z izredno ugodno lego je začelonastajati tudi na Pohorju, ki je bilo deležno še boljkot Kranjska gora obiskov iz Zagreba in Beograda;tudi tu je zveza pomagala z organiziranjem smučarskihizletov, povezovanjem s turističnimi ustanovami,prirejanjem tekmovanj ipd.Manjša središča so se začela razvijati tudi v drugihkrajih, povsod pa je zveza sodelovala kot pobudnikin pomočnik.V zvezi z razvojem zimskega turizma je treba omenitiše eno obliko pomoči, za katero je dala pobudoin jo nekaj časa tudi sama aktivno izvajala.Dosegla je od direkcije državnih železnic za smučarjepopust pri vožnji, če je šla na izlet skupinanajmanj pet smučarjev. Zveza je po nalogu železniškeuprave izdajala klubom posebne izkaznice,na temelju katerih so bili deležni popusta, kasneje,ko se je zimski turizem izredno razširil, se je tapopust izpremenil kar v redno obliko dela, s kateroje železniška uprava sama sodelovala pri razvojuturizma. Železnica je celo preuredila kompozicijovagonov za namene smučarjev tako, da sovozovi imeli posebna stojala za smuči.Razvoj zimskega športa v zvezi s turistično problematikokaže, da teh vprašanj navzlic sodelovanjuprizadeti niso obravnavali z zadostnim razumevanjem;turistične ustanove niso znale dovolj elastičnoslediti pobudam zimsko-športne zveze, ki jekasneje to stran dejavnosti opustila.IzdelovanjesmučiVprašanje cenenih smuči, ki si jih nabavi lahkočim širši krog ljudi brez večjih denarnih žrtev,je za razvoj ljudskega športa, kot je smučanje,temeljnega pomenaPrvi večji priliv smuči, ki so našle pot med nekolikoširši sloj prebivalstva, smo dobili po naključju1. 1918. Ob razpadu avstrijske armade novembrameseca je med drugim na ljubljanskemkolodvoru ostalo tudi kakih 300 avstrijskih vojaškihsmuči. Največ so jih raznesli posamezniki, manjšidel pa je še prišel v roke novi vojaški upravi; taz njimi ni vedela kaj početi in jih je prepustilaSlovenski športni zvezi.Športna zveza jih je posojala proti malenkostniodškodnini športnim klubom in posameznikom intako tešila želje po smučanju tistim, ki niso zmogli350 kron tedanjega denarja, da bi si nabavili lastnez Dunaja aH Švice uvožene smuči. Strošek 350 kronje bil tako velik, da ga je zmoglo le malo ljudi.Razmah smučanja pa je nujno povzročil, da so siljudje poiskali pot do cenejših, doma izdelanihsmuči.Dela so se najpreje lotili nekateri spretnejši kolarji,ki so začeli delati samo smuči, medtem koje bilo treba vezi še naprej nabavljati v inozemstvu.Zimskošportna zveza je zato že I. 1922 posredovalapri avstrijski tvrdki Bilgeri, da je uvozila v Jugoslavijosvoje vezi, kot založnik pa je morala nastopitikar zveza sama, ki je tako mimo drugihprevzela tudi trgovske posle.Prvi večji poizkus izdelovanja smuči je napravila1. 1925 tvrdka S. Vidmar, ki je sicer izdelovala telovadnoorodje. Poizkus pa je kmalu opustila, kerje bil odkup še tako majhen, da se industrijskaizdelava še ni izplačala in so te smuči bile predrage.Tako je les sam stal od 250—380 din, vezisistema Huitfeld 440—530 din, palice pa 75—122 din,kar je skupaj naneslo vsoto povprečne mesečneplače in kar je seveda zmoglo le malo ljudi. Vezije seveda bilo treba uvažati.Občutno cenejša sta bila v tem času kolarja Rozmanv Bohinju in Mandelc v Kočevju, ki pa staročno lahko izdelala le majhno količino smuči:prvi okoli 40, slednji pa nekaj sto parov letno.Les je tu stal od 150—180 din, uvožene vezi sistemaBilgeri pa 250 din. Kasneje so si pomagali s Seidlovimivezmi, uvoženimi iz Cehoslovaške, ki sobile še cenejše.Do 1. 1928 pa se je smučanje razmahnilo tako zelo,da je bilo za tržišče urediti domačo industrijskoizdelovanje smuči.V Vižmarjih sta začeli delati dve specializiranitvrdki: Kolb-Predalič in Alpina (šporn-Novak).Spočetka je vsaka napravila letno 2—3000 parov,zaradi naraščajočih potreb in povpraševanja pa jeprodukcija stalno rasla. Kolb je napravil celo načrtza izdelovanje domačih vezi po sistemu Haugh, kiso bile nekoliko poenostavljene in izboljšane intudi zavoljo tega ccnejše od originalnih. V tovarniPlamen v Kropi jih je izdeloval mojster LazarTone in so jih zato tudi imenovali po začetnicahnjegovega imena La-To; nekaj malega takih veziso naredili tudi v Titanu v Kamniku in v Mariboru,pa so izdelovanje kmalu opustili.Lato čeljusti oziroma okovje z natezalci sistemaBildstein so stale 107 takratnih dinarjev, kar nibilo pretirano, les od 80—150 (specialen hikory),leskove palice pa 30—35 din. Tak strošek so zmoglitudi manj premožni, zlasti delavci, dijaki in študenti,ki so se najbolj oprijemali smučanja. Smučiso bile še cenejše, če so bile opremljene s Seidlovimistremeni, ki so stala samo 65 din, pa tudisicer so bile smuči vedno cenejše: 1. 1934 so staledobre smuči iz jesenovega lesa (nalepljene seveda,lepljenih takrat še niso poznali, s stremeni in palicamivred 200—300 din, specialna uvožena stremenaso ceno dvignila za okroglo 50 din, uvožen les paje ceno povečal za 13 din. Za primerjavo: povprečnaplača uradnika je tedaj znašala okoli 900 do1000 din.Doma smo začeli razmeroma zgodaj izdelovati tudispecialne tekmovalne smuči, najpreje tekaške, zatem pa še skakalne. Za oboje so nam vzorce daliCehi, za tekaške že 1. 1924 na olimpijskih igrah vChamonixu, kjer so se naši tekmovalci poleg kratkihatletskih hlačk in majic postavili tudi z navadnimiturnimi smučmi.Domača produkcija smuči in vezi je bila prikrojenaturnemu smučanju in v času pred vojno nisledila razvoju smučanja v alpsko smer. To soobčutili zlasti alpski tekmovalci, za njimi pa sevedatudi turisti. Tekmovalci so prinašali domov

tudi vzorce tujih specialnih tekmovalnih smuči,vendar industrija njihovih predlogov zaradi premajhnegaodjema v začetku ni sprejela, kasnejepa je vojna preprečila prehod na novo oblikoprodukcije.Tudi specialna stremena in robnike ni bilo trebauvažati, domača industrija ni mogla spremljati razvojazaradi premajhnega odjema, na izvoz pa sevedatedaj ni bilo mogoče računati.Po oceni Staneta Predaliča je 1. 1910 v Slovenijibila letna produkcija okoli 13 000 parov smuči, kiso jih seveda tudi prodali.L. 19G3 so pri nas prodali približno 18 000 parov.Fizkulturna zveza Slovenije je po iniciativi znanegatekmovalca Rudija Finžgarja 1. 1964 ustanovilav Begunjah novo tovarno športnega orodja, kise je razvila v moderno podjetje, ki uspešno sledirazvoju v svetovnem merilu in med drugim tudiizvaža moderne, lepljene smuči na svetovna tržišča.Glede izdelovanja specialnih vezi smo navezanina uvoz.Za planinski muzejPlaninska zveza Slovenije začenja z zbiranjem gradivaza slovenski planinski muzej. V ta namen jeustanovila v okviru svoje kulturno literarne komisijeposeben odsek, ki naj evidentira vse do sedajohranjeno in zbrano gradivo ter skrbi, da bi se tazbirka stalno izpopolnjevala. Med to gradivo spadajo,zlasti razni planinski spominski predmeti,kartografija, dokumentarno gradivo, alpinističnaoprema, dokumenti o vodništvu in gorskem reševanju,o planinstvu in alpinistiki, o dejavnostimladine, dokumenti o borbi za ohranitev slovenskegaznačaja naših gora, itd.Prosimo planince, alpiniste, reševalce, vodnike,odbornike in prijatelje planinstva, da sporoče Planinskizvezi Slovenije, Ljubljana, Dvofakova 9, aliimajo kak predmet, ki bi prišel v poštev za muzealnogradivo, kakšen je ta predmet in pod kakšnimipogoji bi ga dali za planinski muzej.Kulturno-literarna komisija PZSVIRI INLITERATURAArhiv Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani:Arhivsko gradivo Jugoslovanske zimskošportnezveze za leta 1923 do 1933.Joso Goreč: Zgodovinski pregled smučanja medSlovenci 1934—1945. Rokopis.Letna poročila Jugoslovanske zimskosportnezveze za leta 1934, 1935, 1938, 1939, 1940.Fčderation internationale de ski: Protokoli desXIII. internationalen Skikongresses 1934.Fčderation internationale de ski: Protokoli desXIV. internationalen Skikongresses 1938.Sejni zapiski S. K. Ilirija, Ljubljana, 1913/14 in1920.Beckmanns Sportlexicon: Wien-Leizpig. VerlaganstaltOtto Beckmann, 1935.Bilgeri Georg: Der alpine Skilauf. Munchen, DeutscheAlpenzeitung, 1911.Badjura Rudolf: Smučar. Ljubljana. Kleinmayer-Bambei-g, 1924.Badjura Rudolf: Terminologija. Ljubljana. Samozaložba,1931.Dvajsetletnica Planice 1934—1954. Ljubljana, Smučarskazveza Slovenije, 1954.Likovnik Avgust: Statistika telesne kulture. Diplomskanaloga na Ekonomski srednji šoli vLjubljani, 1961. ,Luther dr. C. J.: Geschichte des Scnee-und Eissportes.V. Bogeng G. A. E.: Geschichte desSports aller Volker und Zeiten. II. Band.Leipzig E. A. Seemann, 1926.Neubacher Hedwig-Klaus: Besiegter Schnee. EuropaischeSchigeschichte. Wien. Bergland Verlag,1957.Ob desetletnici. Ljubljana, Smučarski klub Ljubljana,1938.Orel Boris: Ljudske smuči na Bloški planoti, vVidovskih hribih in njih soseščini. Slovenskietnograf. Letnik 9, Ljubljana, 1956.Polet, Ljubljana, Fizkulturna zveza Slovenije inzaložba Polet, letniki 1945—1960.Praček Ciril: Smučanje. Ljubljana, Fizkulturnazveza Slovenije, 1948.Pravila in tekmovalni pravilniki JZZS. Ljubljana,Jugoslovenski zimskosportski savez, 1929.Slovenski šport. Ljubljana, Konzorcij Slovenskišport, 1926.Šport. Ljubljana, Slovenska športna zveza. L. 1920in 1921.Tekmovalni pravilniki Sokola Kraljevine Jugoslavije.Ljubljana. Sokolska matica, 1930.Ulaga Drago: Smučanje. Ljubljana. Državna založbaSlovenije, 1947.Vrhovnik Pavel: Pregled uspehov jugoslovanskihsmučarjev na olimpijskih igrah in svetovnihprvenstvih. Diplomska naloga. Ljubljana. Visokašola za telesno kulturo, 1959.Še o alpinizmuKAKO JE S PRVENSTVENIM VZPONOM,KI SO GA PRVOPRISTOPNIKI ZAKLJU-ČILI S SPUSTOM V SMER?Doba klasičnega alpinizma je že davno za nami inalpinisti nas vedno znova presenečajo. Tudi pri nasje tako. Toda s tem se pojavljajo tudi problemi,ki jih včasih ni bilo. Plezalec ob prvih poskusih»nadela« smer do neke višine, potem pa se drugič— da ne bi izgubljal časa in »po nepotrebnemtratil moči« — spusti z vrha stene navzdol do mesta,kjer je nehal (ali pa tudi ne!) in nadaljuje dovrha.Iz pripovedovanja Andreja KALARJA, člana AOŽelezničar Ljubljana, lahko razberemo, da sta prvenstvenavzpona Aleša Kunaverja in Mikca Drašlerjav Sfingi ter Toneta Škarje in Pavleta Šimencav Struci, problematična. Zakaj in kako je prišeldo tega?SFINGA. Ob prvi ponovitvi smeri Kunaver-Drasler,ki jo je izvršil z Vojkom Bučarjem, je ugotovildvoje:— v »belem pasu« ni bilo svedrovcev, ki so omenjeniv opisu, ker sta jih prvopristopnika izbila«,— na nekaterih mestih se pozna, da sta si prvopristopnikapomagala s klini, ki sta jih zabila obspustu po vrvi, pri zadnjem poskusu.Nikjer po svetu ne uporabljajo plezalci spusta odzgoraj, ker si na ta način lahko ogledajo smer, patudi klini, ki jim ostanejo od spusta, so jim v velikopomoč. Ce nekdo napiše v opisu, da so tu intu klini, v resnici pa jih ni, lahko spravi v velikonevarnost ponavljalce, še posebno, če so ti klinisvedrovci (ki jih nihče ne nosi veliko s seboj).STRUCA. Pri prvih dveh poskusih I. ponovitvekamniške smeri v Struci je že omenjeni plezalecopazil, da je raztežaj pod polico izredno težak (vopisu le V) in brez sledov klinov. Znano je, da stase prvopristopnika ob zadnjem poskusu spustila povrvi od zgoraj v smer! Ali sta jo res izplezala vceloti in ali nista izpustila omenjenega raztežaj a?Kakorkoli, v opisu je potrebno težje detajle posebejomeniti in jim dati realno oceno.Franci Savenc

OBRAČUNizrednih prispevkov za PlaninskiVestnik za leto 1966po stanju do 1. novembra 1966Po 5,00 N-din soprispevali:Franc Kramar, Janez Zaje, dr. Josip Pretnar, AnaTurk, Albin Torelli, ing. Branko Vasle, Jože Trpin,Rok Svetek, dr. Boris Pečenko, prof. Niko Kuret,Boris Bertoncelj, Pavla Korošec, Tone Podbevšek,ing. Koloman Zibrik, Ljubo Rus, ing. Peter Tepina,Barica Adamič, dr. Janez Bonač, AlenkaSvetel, Zora Kopač, prof. Jože Košir, ing. BogdanUrbančič, ing. dr. Vinko Kramaršič, Jože Mole,Marija Zaje, Marija Pintar, Hinko Leskovšek, RomanKobe, Ilonka Kelemen, dr. Andrej Baraga,Francka Ziherl, ing. Ljubo Pogačnik, ing. IgorLevstek, ing. Milan Potočnik, Andrej Aplenc.Sandi Skerlavaj, Polde Petauer, Igor Vajs, JožiCerne, Edi Keržan, dr. Sonja Mejak, dr. SvetozarIlešič, Jože Dolenc, Jože Koruza, Vladimir Stare,Marija Pogačnik, Marija Kobilica, Janko Lipnik,ing. Pavel Kerže, Magda Podoreh, Janko Pleterski,dr. Franc Petrič, dr. Tone Vidic, dr. Vlado Šuklje,dr. Val ter Bohinc, Boštjan Kiauta, Milan Kiauta.dr. Luka Pintar, dr. Zlatko Marin, Franc Kranjc,Gustel Jereb, Miha Skerbec, Ludvik Jezeršek,dr. Lea Peiweis, Ambrož Koritnik, ing. Janez Kristan,Franc Velkavrh, Alojz Jankovič, dr. RupkoGodec, Polde Gorjan, Miško Kuštrin, ing. HinkoGoljac, dr. Ivo Juvančič, Janez Mali, Hani Simončič,Lojze Smuc, Janez Bertoncelj, Milan Skitek,Kavarna Evropa, Ivo Lukanc, Centralna lekarna,ing. Marjan Kavalar, Ivan Mohar, dr. MarinkaFaganel, Anica Premrou, dr. Mirko Kambič, AlbinVengust, prof. Jože Kralj, Marija Jamšek, FranjoSmole, ing. Milan Pintar, Janez Gradišar, IvoMajdič, Rajko Šalehar, Ines Leben, Ivo Sventner,Anton Radeš, ing. Raul Lenčič, dr. Dušan Vidmar,dr. Vlado Pečenko, Juš Kozak, Ivan Mihelčič,Anka Ravnikar, Majda Pavlin, Kostja Remškar,Marjan Dolenc, ing. Ivan Vole, dr. Simon Jagodic,Milan Vidič, Janez Planina, Viktor Beg, dr. NinaAuersperg, Igor Zirenfeld, Božo Baje, Marija Strašek,Jože Mulej, Stane Kersnik, Lado Kovačič,Janez Novak, Marjan Rupnik, Franc Nahtigal,Bine Vengust, Minka Mali, Franc Stare, DragoSatler, Ela Švigelj, dr. Vladimir Škerlak, Blaž.Mihelčič, dr. Marija Del Linz, Tone Verbič, ViliDelač, dr. Niko Sadnikar, Peter Janežič, RadoHabjan, Cvetka Jane, Lojze Mahkovec, Vinko Germovnik,dr. Vladimir Orel, Janez Lukač, FranckaUmek, dr. Bogo Roš, Marija Pregelj, Franc Skraba,dr. Gorazd Kušej, Darko Simončič, Božo Košir,Majda Perpar, Lojze Murovec, Jože Osredkar,ing. D. Šturm, Tomo Kamenarič, Marjan Dragozer,Franc Oblak, Janez Breznik, Ivan Kadunc,Bogo Simončič, Stane Vogelnik, dr. Franta Mis,Zofi Krevalder, Tone Pirš, Ivo Samec, GregorRupnik, štefi Volk, Viktor Vidovič, Ivan Rudolf,Sašo Špacapan, dr. Tone Krisper, Ivo Miki, ToneSukač, Anica Vlasič, Majda Lipovšek, FranckaKrušec, dr. Metod Batista, Matevž Kimes\venger,Marjan Munda, Boštjan Skorjak, Janko Ogrič, IvoUrevc, Maks Baraga, dr. Peter Kartin, Franc Korošin,Bogo Ferfila, Janez Koman, Josip Lavrič,Janez Kramar, Marjan Planine, Jože Boh, MetodDemšar, Marko Breznik, Marija Zaje, Milan Pogačar,Engelbert Leskovec, Franc Urbanija, JožeMarinko, Delavska knjižnica, Ernest Krume, BorisGrad, dr. Franc Rendla, Jože Kodran, Ante Beg,ing. Franc Miklavc, Matko Herman, dr. FrancBaje, ing. Julij Gspan, Tone Veber, dr. VladimirMurko, Zora Lokar, Franc Škerlep, Vinko Krisch,Stane Kolenc, Franc Lavrič, Lado Zupančič, FrancGraneder, Franc Klopčič, Žarko Polajner, AndrejGaberščik, Branko Bertoncelj, Vera Knez, AndrejKos, Polde Stanek, Gorazd Skoporc, dr. StaneKmet, Lojze Šmuc, Jure Cerček, Voje Logar,dr. J. Štekar, Milka Zobec, ing. Henrik Vadnov.Lado Eleršek, Dušan Veble, Drago Cik, JanezBaumgertner, Jana Smolnikar, Francka Goljar,Janez Strehovec, Martin Ambrož, Tončka Ropret,Marko Zerovnik, Neva. Lenarčič, Bogo Lotrič,Milan Lombar, Ignac Tratnik, Gabrijel Zupančič,Fani Žagar, dr. Jože Polak, Jernej Cunder, ViktorSoštarič, Vincenc Ažbe, Ignac Kavec, Lina Fetih,Vladimir Frank, Milan Tominec, ing. Julij Leonardis,Lojze Cvikl, Silvan Vidmar, Feliks Škerlep,Stane Což, Vida Gašperšič, Silva Keršinar,ing. Janko Bufon, Tilka Peklaj, Anica Tomšič,Janez Kelhar, Ciril Bricelj, dr. Vlado Frantar.Franc Skubic, Franc Kreč, Franc Krušič, MarijaPele, Alfonz Rupnik, Janez Kavčič, Milan Zargi,Stane Zupančič, Franc Vrhovec, Jože Kupljenik.dr. Štefan šoba, Stane Seme, Brane Cebohin, NikoTaler, Pavla Marn, Štefi Rebec, Andrej Robas,dr. Marija Kalan, Feliks Dornik, Tugo Sever,Mara Temovec, Ciril Kopitar, Jana Lajniš, AnaVrečar, Arif Sulejmanovič, Srečko Levstek, StaneAlbreht, Marija Zupančič, Milan Gaspari. FrancStangl, Ervin Vilhar, Ivan Tavčar, ing. VlastaZemljič — vsi iz Ljubljane.Ing. Danilo Skerbinek, Jože Debevc, Ivanka Klezin,Lojze Rovšnik, Jože Pur, Ivo Jakel, F.merikVavpotič, Jože Horvat, Mirko Zinauer, Matko Filip,Ana Majcen, Milan Kosterca, Peter Šubič,Friderik Fettih, Zora Lah, dr. Franc Lipold, IvoDreu, Franc Vogelari, Benjamin Reis, Mirko Ledinek,Otmar Rataj, Tone Sinrajh, Vera Vlah, NatalijaAdamič, Stane Marko, Slavko Gulič, MirkoLindič — vsi iz Maribora.Pavle Uršič, Olga Vuga, Avgust Pravhar, IvoRepinc, ing. Janez Stare, Lojze Žagar, Tine Pavlin,Peter Verbič, Ljudmila Zaje, Roža Zabret,Ivan Gros, Janez Hribernik, Uroš Premru, MilanEkar, Mirko Koncilija, Kari Makuc, Lojze Čebašek,Roman Herlec, Rado Carman, Stane Gantar,Marija Brudar, Bogo Deu, ing. Srečko Šabec, ToneKlemene, Milica Brezar, Francka Novak, JanezNagode, Saša Slavec, Marica Makič, Lucijan Bezjak,Lucijan Berjak, Metod Belič, Olga Kaian,Bine Gašperšič, Jože Žužek, Stane Vrtovšek,Rafko Zorn, Uroš Škerl, Kari Bajd, Jože Pintar,Milka Eržen, Marjan Ručigaj, Peter Štular, ToneCebašek, Jože Mohorko, Metod Raueh, Ivo Lesjak,Marija Kožuh, Milan Zakelj — vsi iz Kranja.

Franček Pere, Silva Cigoj, Vera Tržan, GabrijelPrezelj, Slavko Safar, Ivo Cerne, Ivan Lipičnik,Jože Pogačnik, Tonček Arnol, Zofi Petek, LojzeKovič, Zdravko Seručar, Alenka Zumer, DragoModerc, Janko Križnik, Cveto Farčnik, Tone Sirk,Peter Kodre, Franc Pintar, Franc Brumec — vsiiz Celja.Franc Kancilija, Franc Bauman, Bine Benkovič,Ivo Carič, Bine Dolenc, Franc Dolinšek, JanezGolob, Silvo Hribar, Jože Janežič, Janez Jeglič.Miha Jerman, Elza Kotnik, Ivan Kovač, Jože Kuralt,Helena Lužar, Valentin Oblak, Edi Nerat,Peter Pečevnik, Janez Perčič, Lado Pire, LeonPregelj, dr. Bogdan Premru, Slavko Hajh, DolfeRavnik, Janez Repanšek, Jaka Rutar, Drago Rostan,Bernard Rostohar. Jože Rozman, ing. JelkaTomšič, Ema Trobevšek, Ignac Vidmar, LeonZrimšek, dr. Svetozar Frantar, Jože Majcenovič,Tone Erjavšek, Brigita Zalezina, Julij Uršič — vsiiz Kamnika.Ludvik Zalokar, Jože Mazovec, Valentin Rezar,Albin Noč, Bogo Homovec, Kari Korenini, JanezRamuš, Ivo Pohar, Maks Egart, Janez Lichteneker,Barbara Soberl — vsi iz Jesenic.Ivan Blažip, Ivan Grobelnik, Jože Krivec, JožeGradišek, Ljudmila Prosnik, Ignac Stebe, AnicaPrepotnik, Lenart špruk, Albin Prodnik, FrancKramar, Lojze Vršnik, Jože Herle — vsi iz Solčave.Vinko Robnik, Tone Marolt, Jakob Matijev, PoldeSupin, Niko Šiler, Vinko Knapič, Ivan Krivec,Anton Funtek, Bogo Supin, Anica Polak, IvoZupane, Notburga Robnik — vsi iz Luč.Karel Špička, Stane Podmeninšek, Jože Juvan,Kari Druškovič, Ančka Kordež, F. Serbela, JožeJamnik — vsi iz Ljubnega ob Savinji.Jože Skorenšek, Milena Deleja, Polda Breznik,Franc Hriberšek, Milan Fužir, Ivan Klemenak,Martin Zaje, Bogo Blagojevič, Iva Trajbenrajf, GregorVerbuč — vsi iz Mozirja.Nada Filač, Jože Gaber, Fortunat Brezovnik — vsiiz Gornjega grada.Marija Pire, Jože Rupnik, ing. Ivo Gantar, TineMajcen, Dominik Mrak, Albin Mažgon — vsi izIdrije.Jože Kalan, Jože Adamič, Viktor Kužnik, PeterVovk, Lojze Janežič, Franc Zaje, Lojze Majcen —vsi iz Kočevja.Jurij Kus, Ivan Žagar, ing. Cveto Majdič, JožeMrhar, Tončka Zlak, Zlata Ameršek, Mira Kovačič,Franc Sergan, Marija Fele — vsi iz Trbovelj.Milan Mahovne, Meri Božičnik, Marija Derstvenšek,Filip Repše, Silva Jesenšek, DPD Svoboda —vsi iz Senovega.Danilo Kovačič, Miloš Kobe, Franc Kelnar,dr. Andrej Baraga — vsi iz Novega mesta.Dr. Branko Uršič, Bruno Tivan, Anica Uršič, DavorinLikar, Jože Ipavec, Franc Lozej, Miro Pavlin,Lojze Leban, dr. Jože Andlovic, ing. ViktorCzbič — vsi iz Nove Gorice.Miro Zupančič, Franc Krajcer, Janko Šilar — vsiiz Javornika.Anton Purk, Karel Petrovšič, Lojze Klupič, HildaSršen — iz Ptuja.Saša Hoffman, ing. Pavel Geršak, Vesna Mrmolja— iz Laškega; Vlado Golob, Joži Kovač, RajkoSavli, Pavla Leban — iz Tolmina; Matko Grom.Milena Orel, Gustl Sovdat, Jožica Milavec — izSežane; Rajko Žagar, Ljudska knjižnica — iz Pirana;Miro Zolnir, Rotovnik Alfonz, dr. B. Kolšek,Darinka Strbenk, Justi Kavčič, Franc Avberšek —iz Velenja; Tone Seme, Dobrunje; Marjana Canžek,Logatec: Alfonz Zorn, Jože Lipušček — Radeče;Miha Tomšič, Majda Leben, Milan .Tančič — Sevnica;ing. Jože Tržan, Ivan Dugovnik, Ludvik Lamut— Ruše; Bogdan Zolnir, Romana Fišer — SlovenjGradec; Maks Vrečko, Milena Šuler, FrancRožej, Franc Podmeninšek, Ivo Filip — Ravne:Slavko Kunst — Poljčane; Metka Vajder, StaneLužar — Mengeš, Ludvik Kranjc, Ivo Kuder —Skofja vas; Ludvik Horvatin, Miloš Velnar, MiriamStanovnik — Koper; Zdravko Sodja, EgonMihelčič, Lojze Korošec — Bohinjska Bistrica:Jože Einsenzopf — Zagorje; Franc Tonejc, PeterDella Valle, Franc Boltar — Radovljica; Tone Vodušek— Domžale; Dragan Eger, Anton Kosič —Osijek; Franc Karničar — Jezersko; Ivan Derkač,Franc Butkovič, Ciril Bronič, ing. Sajko Brank, MarijaKostanjšek, Viktor Setina, Tone Beze, RomanKociper, Ivo Pinojtič, Marija Ernst, Zlata Kovačič,Zlata Sendjerdji, Smilja Zivkovič, Juraj Harabajsa— vsi iz Zagreba; Žarko Adamek — Samobor:Kari Zigon, Rudi Trojer — Renče; TD —Kanal; Niko Zupančič, Fani Galjot, dr. Miha Koželj— Brežice; Franc Brišnik — Limbuš; JožeRihar — Polhov Gradec; Peter Vončina — Krško;Oskar Delkin, Ljudmila Potočnik — Bled; JožeSvagelj — Dutovlje; Anica Wimmer, Edi Istenič —Rakek; Jerko Sisič — Split; Pavel Piccinini — Ajdovščina;Miloš Bojanovič — Nikšič; Lovrenc Stanti— Divulje; Marinka Gaber — Horjul; GregorRettinger — Domžale; Viktor Griljc, Marija Celadin— Polje; Rudi Predovnik, Ivan Leskovšek —Hrastnik; Bogdanka Ignič, Vlado Biber — Zrenjanin;Stane Storman — Polzela; Mirko Savli —Opatija; Marija Kušar, Tone Logonder, Jože Rant,Matevž Jugovič, Tone Eržen — Skofja Loka; VinkoDemšar, Jože Balant — Žirovnica; Iva Medvešek,Kari Levičnik, Julija Kočevar — Dol; Franc Rabuze— Kostanjevica; Sandi Blažina, Nada Menih— Izola; Ivo Savli, Jože Rakušček — Kobarid:Janko Gogala — Bohinjska Bela: Janez Gros, JanezKunstelj, Helena Rožmanc — Vrhnika; Marija Rojnik,Jože Dobšek — Braslovče; Stane Gilič, SilvoVerša — Rijeka; Ivo Sorli, Stane Lapajne — Podbrdo;Janez Gostiša, Friderik Anzi — Radomlje;Marija Demšar, Marija Kosec — Železniki; Planinskaskupina Dornberg, Lojze Sinigoj — Dornberg;Stefi Lednik, Jože Lodrant, Ivo Strucl —Mežica; Lado Jamar — Poljane; Kuno Vidrič, ing.Mato Pavlovič, Velibor Stanišič, Ivo Ogorelc, Zika

Zivanovič — Beograd; Franc Anzel — Tišina; DinaSimeonov — BaCka; Ignac Jelinčič — Kranjskagora; Ana Pšeničnik — Vojnik; Ciril Adam — Zidanimost; Mitja Jerič — Rogatec; dr. Pavle Fukarek,Branko Mihajlovič — Sarajevo; LidijaLiber — Ljutomer; Anton Žagar — Ig; Janez Polajnar— Cerklje; Jože Romih — Muta; LojzePodjavoršek — Lendava; Pavla Maroh — Brestanica;Andrej Makuc — Preddvor; Drago Karolin —Ilirska Bistrica; Ciril Magajne — Vrtojba; ToneStular — Kokrica; Jožica Tajher — Zreče; JožeCandek — Litija; Edi Pavlovič — Tuzla; Lajoš Balint— Bačka Topola; Vili Jež — Črna; StankoPleskovič — Dobernič; Albert Bohorč — Šentjur;Franc Poljšak — Branik; Janez Pogačnik, FrancBenedik — Selca; Polde Debevc — Zabnica; DragoPavlica — Loče, Janko Legat — Rogaška Stalina;Ivan Bizjak — Šmartno ob Paki; Mira Kolar —Slivnica; Milan Tratenšek — Slovenske Konjice;Ferdo Uršan — Ogulin; Mira Zaje — Žalec; MarjanBricelj — Lovrenc; Mija Pikon — Radenci; MirkoStojan — Teharje; Jože Zupančič — Hajdina; ing.Janez Trobevšek — Komenda; Ernest Spužev —Prevalje; Vinko Pejovnik — Šoštanj; Daniel Vin-Cek — Titograd; Cveta Podviz — Tržič; ing. EdoHerzmansky — Podsused; Janko Paul — Gor. vas;Irena Jarc — Breznica; Staver Zeljko — Valdoltra;Mojca Bajt — Mojstrana: Janez Polenšek —Oplotnica; Mirko Baligač — Beltinci; Tone Primožič— Litija; Bojan Sekirnik — Brioni; VikiGumzej — Hoče: Feliks Cuček — Kidričevo; IvoMarušič — Miren; Tone Karo — Vransko; FrancHabijan — Novi Sad; Gruden Poldi — Most naSoči; Viktor Drame — Poljčane: Lojze Mlinar —Reteče; Janez Kalan — Zbilje; Rezi Gradišnik —Selnica. Skupaj 3890 N-din.Po 6 N-din so prispevali: Franc Vidmar — Kranj;Milan Podgornik — Portorož; Milan Zega — Koper;Jože Pintar — Kranj, Stane Koblar, Ivanka Slabe —Jesenice; Janez Tominec — Horjul, ing. AlbinŠmon — Domžale. Skupaj 48 N-din.7,50 N-din je prispeval Franc Verbič — Ljubljana.Po 8 N-din so prispevali: ing. Evgen Gogala —Ljubljana; Vinko Zupan — Trbovlje; N. Palovec —Idrija; Lojze Sušuč — Bučkovci. Skupaj 32 N-din.Po 10 N-din so prispevali: Tone Wraber, EdvardLetonja, Meta Aplenc, Ernest Bolka, Hrvoje Bračič,dr. Zmaga Kumer, ing. Vili Krainer, dr. IvoPavšič, dr. Janez Rugelj, Marjan Mašera, ing.Vlado Zupan, Brane Borštner, dr. Vlado Schmidt,dr. Jože Rant, ing. Lavo Viher, Rudi Rojina, ing.Ivo Marek, prof. Evgen Lovšin, Zvonka Dremelj,Majda Svegl, dr. Oldrih Zavrnik, Hinko Sicherl,Mojca Sajovic, ing. Lojze Miklavčič, dr. AlojzVadnal, Dana Lindič, ing. Vlado Suyer, prof. MarijanLipovšek, prof. Franc Sušteršič, ing. EdvardHofler, Stana Zakrajšek, dr. Fedor Tykač, ViktorSmolej, Bernard Klobučar, Milena Kavčič, dr.Luka Pintar, dr. Viktor Petkovšek, Štefan Premrl,ing. Albert Sušnik, dr. Milan Oražem, Marjan Presetnik,Ignac Brančič, ing. Andrej Dobre, RudiLavrič, dr. Maks Miklavčič, Lojze Baudaž, ing.Ivo Prežel j, dr. Teodor Tominšek, Cvetko Rudolf,Marinka Faganel, Rafko Krapež, Ela Sefman, LidijaMazovec, Janez Rupar, ing. Majda Bregant,Rudi Završnik, Vlado Skubin, Jože Repič, JožeMastnak, Albina Bajec, lika Presl, Janko Perat,dr. Leo Baebler, Ciril Koman, Tine Onič, dr.Branko Premru, Franc Kobler, ing. Roman Poniž,Marjan Bizilj, Lado Mrak, Jože Dobnik, Peter Kllnar,dr. Vid Sajovic, dr. Bojan Spicar, StanePristavec, Tone Slokar, Marjana Ogrin, Ivan Janežič,Lovro Zivič, Ignac Ribič, Mihaela Mencelj,Majda Cerne, dr. Pavel Jamšek, Milan Zinauer,Ljubica Zelenik, Janez Dovžan, Lojze Starič, LjubicaBožič, Milena Rajner, Lojze Hribernik, JožeSkoda, Marija Glavač, Alma Berce, Vinko Omerzelj,Jože Zugman, Zdravko Zupan, dr. Jože Pretnar,Tone Logar, Stanko Kos, Franci Savenc, MihajloBojkič, Ivo Marsel, Marija Kokalj, FrancSkrbeč, Pavel Knapič, Stane Turk, Andrej Korošec,Slavka Tavšlokar, Stanko Gabrovšek, FrancPevec — vsi iz Ljubljane.Franc Vogelnik, Rada Wohlfart, Miroš Tome, ing.Friderik Degen, Anton Jurjevčič, dr. Maks Držečnik,Franc Purkeljc, Jože Pihler, Dušan Vodeb,ing. Vlado Slajmer, Janko Legat, Drago Renčelj,Teo Pajnik, Judita Zupančič, dr. Nada Dolenc,Jelka Bergant, Marjana Wagner, dr. Roman Klasinc,Ciril Sendorfer, Angela Belak, Karel Tratnik,Sonja Kajzer, Adela Lešnik, Tea Vuk — vsiiz Maribora.Tone Bodina, Aleš Pire, Miloš Pelko, Tone Bajželj,dr. Ivo Cof, Mile Vozel, Marija Japunčič,Franc Jelene — iz Kranja.Ciril Golouh, dr. Ervin Mejak, dr. Slavko Vrhovec,dr. Milko Hrašovec, Ernest Stoklas, Fani Pristovšek,Franc Mimik, dr. Franc Kokalj, Heda Tratnik,Rudi Izlakar — vsi iz Celja.Franc Galjot — Stahovica; Julij Torkar, ToneAndrejčič — Lesce; Franc Drolc, Mirko Malgaj —Laško; ing. Matevž Hafner, Lojze Dolgan, ToneHudolin — Jesenice; Neimenovani planinec, dr.Janko Vovk, Tone Deželak, Drago Senica, ing.Roman Celik, Drago Trunkl, Vinko Lovrenčič —vsi iz Kopra; Janez Pajer — Pivka; Janko Blažej— Portorož; Herman in Henrieta Kmet, VinkoHafner, Tilka Oblak, Savo Sink — Skofja Loka;Marija Prezelj, Jože Divjak, Jožica Fabijan, MetodHumar, Andrej Mejač, Ludvik Kleiner — Kamnik;Kranjc Herbert — Pančevo: Angelca Cerne,Jože Moretti, Dominik Duh — Novo mesto; ing.Franc Legat, Janez Svetina — Bled; Luka Bistrovič— Kostajnica; Vida Ivanjšič — Ljutomer; JurijBocak, dr. Vlado Weingerl, ing. Franc Geč —Slovenj Gradec; Zvone Gabršček, Aleksandra Pečnik_ Brežice; Božo Strauss, Franc Mohorič, JankoGlaser, Janko Zadravec, Ludvik Šolar — Ruše,Dragutin Georgijevič, ing. Boris Gaberščik — Beograd;prof. Hinko Uršič, Tončka Kovač — Tolmin;Lado Dobovšek — Dol; Marjan Kavčič — Tuzla;Boris Ostan — Bovec; Janez Voljč — Dobrnič;ing. Slapnik — Štore; Barna Laslo — Bačka Topola;Ivan Kovačič — Videm; Bojan Cestnik — Borovnica;Joško Zigon, Vida Mihelj, ing. Franc Jernejčič,Janja Mravlje — Nova Gorica; Franc Peršin,dr. Irena Arko, Marta Bobnar, Peter, ing.Marjan Ciuha, Tončka Hubad, Zmago Medved,

Urban Butkovič — Šentvid; Tihoraj Jelušič —Opatija; dr. Milivoj Bogdanovič, dr. Vanda Kochansky,Franc Stropnik, dr. Branimir Gušič, NadaRapotec — Zagreb; Ivan Rakuša — Ormož; EgonMihelič — Bohinjska Bistrica; Franc Kameričkl,Franc Plemenitaš — Rogaška Slatina; Jože Bernard,Ivo Bernard — Žirovnica; Anton Costa,Andrej Mehle — Tržič; Lado Sintler — Trbovlje,dr. Slavko Sušin — Pišece; Jože Finžgar, dr. MarjanZilič — Radovljica: Božo Jordan — Žalec; MiroMohor — Sevnica; Lojze Kotar — Vel. Loka; ing.Ivan Michler, Tončka Grampovčan, ing. LojzeKržmanc, Kati šašelj — Vrhnika; Gabrijel Strah,ing. Zmago Pipan — Polje; Vinko Krevh, BoltiPuh, Tine Pšeničnik — Ravne; Stojan Potočnik —Izola; Mi tka Podgoršek — Vodice; Vinko Gartner— Banja Luka, Lojze Žagar — Mozirje; PavelŠelovin — Tomaj; dr. Zlatko Marinič — Piran;Tine Rebolj, Matija Slokan — Mengeš; MarijaMagajne — Cerkno; Silvo Cegnar — Šoštanj; EgonTancig — Stična; Osnovna šola Mojstrana, AndrejSmole — Mojstrana; Planinski odsek osnovne šolePonikva; Alojzija Bobnar — Smlednik; Minka Ažman— Mežica: Zofi Skrbiš — Polskava; VladoKastigar — Križe; Bogdan Merkelj — Brezje;Teodora Slokar, Ceh Florjan — Ajdovščina; dr.Lojze Rant — Dolsko; Ljerka Godicl — Petrovče;Vinko Božič — Klavžc; Milena Verlič — Vikrče;Ilermina Misotič — Ptuj; Teodor Gorogranc —Šoštanj; Evgen Titan — Murska Sobota; ErnaLavrenčič — Gozd Martuljk; Anka Kores — Lovrenc;Radovan Cvetkovič — Valjevo, Franc Batič —Divača; Anica Saje — Mirna peč; Jurko Vitko —Dol pri Hrastniku; Stane Mesar — Vir; Ivan Lahajnar,Lado Božič, Janez Jeram, Draga Arhar —Idrija; Ante Tevž — Ljubno; Ivo Cič, Stane Zvvolf,Viktor Hajna — Postojna: rti Božidar Zega, FrenkMele — Koper. Skupaj 2960 N-din.12 N-din je prispeval: Bogdan Zolnir — SlovenjGradec.Po 13 N-din sta prispevala: Rija Sribar — Šempeterin Anica Zidan — Ljubljana. Skupaj 26 N-din.Po 15 N-din so prispevali: Ferdo Ludvik, dr. MirkoKajzelj, Kancijan Hvastja, Boris Ogrinec, MatjažZaucer, Kasto in Jelovčan, dr. Dušan Kermavner,ing. Miran Oprešnik — Ljubljana; Štefan Vivod —Otočec; Jan Jože — Blejska Dobrava; Martin Dolinšek.Angela Selinšek, dr. Tine Kušar, Valerija Novak— Maribor; ing. Andreja Štebi, Andrej Stegnar,dr. Tone Ravnikar, Fanny Copeland — Ljubljana;dr. Božo Volč — Ribnica; Pavel Uršič —Bohinj; dr. Rihard Pintar, dr. Pavle Blaznik —Celje; dr. Aleš Demšar — Murska Sobota; Dijaškidom, Miha Presterl — Kranj; Vanja Radauš — Zagreb;Jožefa Lasič — Šempeter, Ivan Vrečar —Slovenj Gradec; Milena Dežman — Bled; FranciMelneršič — Vrhnika; Gojmir Kokol — Koper; IvanGrebene — Velike Lašče. Skupaj 480 N-din.18 N-din je prispeval Rajko Roje — Maribor.Po 20 N-din so prispevali: dr. Miha Potočnik, VojkoArrigler, Franc Šalamon, ing. Milan Ciglar, IvanKocjančič, dr. Cene Malovrh, Mila Juvanec, LojzeBernik, Vladimir Pleničar — Ljubljana; dr. VelenaZakrajšek — Novo mesto; Janko Skok — Mengeš;Rezika Srebrnič — Nova Gorica; Vlado Fajgelj,dr. Jože Pezdirc, Lojze Golob — Celje; SmiljaSkerjanc, Jože Kos, Marjan Kores, Ciril Hočevar,Emil Frelih, Berto Bahun — Maribor; Marija Pečar— Beograd: Vlado Janežič — Bled; prof. JanezDolenc — Tolmin; Rado Torkar, Božo Pibernik —Jesenice: Janko Varšek — Domžale; Anton Roj ko— Zg. Kungota; Janez Zumer — Koper; JanezMulej — Lesce; Janko Cedilnik — Šentvid; FrancKovič — Petrovče; Osnovna šola — Križe; ToneDrglin — Dobrova. Skupaj 680 N-din.Po 25 N-din sta prispevala: Jože Rihar — PolhovGradec; Mitja Kilar — Ljubljana. Skupaj 50 N-din.Po 30 N-din so prispevali: Boris Sartori — Novagorica, Marica Kostanjšek, prof. Ivan šumljak —Maribor; Vida Tomšič — Ljubljana; Ferdo Polanič— Šoštanj, 31,25 N-din Francka Werner-Mohorčič.Skupaj 181,25 N-din.40 N-din je prispeval: Karel Jagodic — VelikeLašče.Po 50 N-din so prispevali: Matjaž Kmecl, FerdoSchweizer, Metod Badjura, Nevina Preveč, DominikKoci — Ljubljana; dr. Mita Sič-Stegel — Postojna;Viktor Volk — Postojna; Jože Gračner —Luče; Milka Fišer — Radovljica; Srečko Ustar —Nova Gorica: Kobal Štefan, Stanka, ing. FrancRavnik — Bled. Skupaj 600 N-din.200 N-din je prispeval Davorin Šobar, Ljubljana,100 N-din Franc Mervec — Ljubljana. Skupaj300 N-din.Planinska društva so prispevala: PD Ajdovščina za4 naročnike 20 N-din, PD Celje 1000 N-din, PD Črnomelj12 N-din, PD Gornji grad 5 N-din, PD GozdMartuljek 5 N-din, PD Idrija 193 N-din, PD Kočevje5 N-din, PD Koper 50 N-din, plus za 12 naročnikov60 N-din, PD Kozjak — Maribor 500 N-din, PD Kranj400 N-din in za 4 naročnike 20 N-din, PD Litija10 N-din, PD Litostroj — Ljubljana 5 N-din, PDLjubno ob Savinji 10 N-din, PD Ljutomer 20 N-din,PD Maribor-matica za 103 naročnike 525 N-din,PD Mosor — Split 5 N-din, PD Naša krila — Zemun10 N-din, PD Plešivica — Bihač 5 N-din, PD Polzela73 N-din, PD Ptuj 5 N-din, PD PTT Ljubljana500 N-din, PD Rimske Toplice 100 N-din, PD Ruše500 N-din, PD Slovenske Konjice 100 N-din, PDStrahinjščica — Krapina 10 N-din, PD Šoštanj 500N-din, PD Tam Maribor za 132 naročnikov 670N-din, PD Tolmin 500 N-din, PD Vrhnika 5 N-din,PD Železničar — Maribor 150 N-din in za 10 naročnikov50 N-din, PD Železničar — Zagreb 15 N-din.Skupaj 6038 N-din.V obliki oglasov so PV ob tej priložnosti posebejpodprli: PD Majšperk, PD Ruše, PD Mežica, PDPtuj, PD Koper, PD Sežana in PD Tolmin. PDGorje pa je namesto oglasa odobrilo 400 N-din.V korist PV sta odstopila honorar Janko Blažej —Portorož v višini 37,50 N-din in Ferdo Jelenič —Šoštanj za 40 N-din. Skupaj 77,50 N-din.Skupaj znašajo vsi izredni prispevki od oktobra1966 do 1. novembra 6966 15 809 N-din. Kasnejše prispevkebomo objavili v letniku 1967.

PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGAOKO PLANINSKO DRUŠTVO •gasNČlan1964Narc1964oo4-» >C>y si; o2S>4P inC>2SSi1 SS5Š2Narc1965Pora1965Pade19631. Ajdovščina 321 25 365 27 7,8 7,4 22. APD Ljubljana 572 21 446 22 3,7 4,9 1 —3. Avtomontaža, Ljubljana 147 25 195 33 17,0 17,0 8 —4. Bled 913 43 715 39 4,7 5,5 — 45. Bohinjska Bistrica 456 19 572 22 4,2 3,8 3 —6. Bohinj 448 37 489 40 8,3 8,2 37. Bohor, Senovo 430 19 462 18 4.4 3.9 18. Bovec 249 16 290 14 6,4 4,8 — 29. Brežice 434 26 490 26 6,0 5,310. Celje 2 586 204 2 590 188 7,9 7,8 1611. Cerknica 196 9 100 10 4,6 10.0 1 —12. Cerkno 244 14 254 16 5,7 6,3 2 —13. Črna 651 12 748 13 1,8 1,7 114. Črnomelj 180 7 180 8 3,9 4.4 115. Črnuče 403 26 347 27 6,5 7,8 116. Dol pri Hrastniku 431 32 497 25 7,4 5,0 717. Domžale 698 43 655 48 6,2 7,3 518. Dovje-Mojstrana 403 21 389 27 5,2 6,9 619. Dravograd — — 111 2 — 1,8 2 —20. Gorje 699 36 742 38 5,2 5,1 221. Gornji grad 174 10 200 11 5,7 5,5 1 —22. Gornja Radgona 170 26 235 26 15.0 11,023. Gozd-Martuljk 142 5 141 4 3,5 2,8 124. Hrastnik 734 25 820 23 3,4 2,8 225. Idrija 750 43 785 41 5,7 5,3 226. Ilirska Bistrica 130 10 120 9 7,7 7,5 127. Javornik-Kor. Bela 840 58 849 55 6.9 6.5 328. Jesenice 1 203 112 1 399 120 9,3 8,6 829. Jezersko 200 17 69 15 8,5 23,0 230. Kamnik 1 720 141 1 195 172 8,3 14,4 3131. Kobarid 125 7 182 12 5.6 6,6 532, Kočevje 130 5 194 5 3.3 2,633. Koper 437 81 439 81 19.0 18,534. Kostanjevica 111 7 102 7 6,3 6.935. Kozjak, Maribor 771 43 773 49 5,6 6.3 6 —36. Kranj 2 065 334 2 239 332 16,0 14,8 237. Kranjska gora 225 19 209 21 8,4 10.0 238. Križe 271 23 369 12 8,5 3.2 1139. Kum, Trbovlje 448 27 452 23 6,0 5,1— 440. Laško 710 53 700 50 7,5 7,1 341. Lisca. Krško 769 35 856 75 4.6 8,7 4042. Litija 591 27 608 28 4.6 4.6 1 —43. Litostroj, Ljubljana 745 75 612 70 10.0 11,4 — 544. Ljubljana-matica 10 193 1385 10 769 1274 13.5 11,8 — 11145. Ljubno 126 11 180 10 8,7 5,5 — 146. Luče 259 24 187 25 9.3 13,36 1 —47. Ljutomer 212 7 234 6 3,3 2,56 — 148. Majšperk 190 9 148 5 4,7 3,38 — 449. Maribor-matica 2 639 275 2 405 275 10,0 10,1 — —50. Medvode 736 65 692 648,8 9,2 — 151. Mengeš 792 39 669 41 4,9 6,1 2 —52. Mežica 1 214 30 1 253 30 2.5 2,4 — —53. Mozirje 220 20 309 20 9,0 6,5 — —54. MTT, Maribor 355 10 621 9 2,8 1,5 — 155. Murska Sobota 248 7 367 8 2,8 2.2 1 —56. Nova Gorica 511 46 580 48 9.0 8,3 2 —57. Novo mesto 412 26 418 25 6,3 6,0 — 158. Obrtnik. Ljubljana 265 2 300 2 0.8 0,7 — —59. Oljka, Polzela 73 11 77 10 15,0 13.0 — 1

VESTNIKA L. 1964 IN L. 1965O o X»fl PLANINSKO DRUŠTVOc1

STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKEVRSTAČLANSTVA£ PLANINSKO DRUŠTVO SkupajN« odrasli , , , .,člani mladinci pionirji1. Ajdovščina 185 120 60 3652. Akademsko PD Ljubljana . . . 61 369 16 4463. Avtomontaža Ljubljana . . . . 162 31 2 1954. Bled 323 100 292 7155. Bohinjska Bistrica 318 160 94 5726. Bohinj — Srednja vas 208 152 129 4897. Bohor — Senovo 191 41 230 4628. Bovec 140 90 60 2909. Brežice 110 180 200 49010. Celje 1 476 668 445 2 59011. Cerknica 30 41 29 10012. Cerkno 150 46 58 25413. Črna na Koroškem (Žerjav) . . 469 116 163 74814. Črnomelj 100 50 30 18015. Črnuče 198 77 72 34716. Dol pri Hrastniku 316 93 88 49717. Domžale 345 128 182 65518. Dovlje — Mojstrana 259 83 47 38919. Dravograd 97 7 7 11120. Gorje pri Bledu 411 135 196 74221. Gornji grad 100 50 50 20022. Gornja Radgona 75 110 50 23523. Gozd Martuljk 80 20 41 14124. Hrastnik 668 76 76 82025. Idrija 425 224 136 78526. Ilirska Bistrica 60 30 30 12027. Javornik — Koroška Bela . . . 669 131 49 84928. Jesenice na Gorenjskem . . . . 1 023 228 148 1 39929. Jezersko 47 9 13 6930. Kamnik 593 293 309 1 19531. Kobarid 134 24 24 18232. Kočevje 175 15 4 19433. Koper 252 150 37 43934. Kostanjevica na Krki 50 — 52 10235. Kozjak Maribor 364 292 117 77336. Kranj 1 180 650 409 2 23937. Kranjska gora 104 87 18 20938. Križe pri Tržiču 232 75 62 36939. Kum Trbovlje 345 55 52 45240. Laško 520 60 120 70041. Lisca Videm-Krško 516 204 136 85642. Litija 350 250 8 60843. Litostroj Ljubljana 504 49 59 61244. Ljubljana-matica 6 135 3 863 711 10 76945. Ljubno ob Savinji 80 50 50 18046. Ljutomer 100 17 117 23447. Luče ob Savinji 81 25 81 18748. Majšperk 76 19 53 14849. Maribor-matica 1 389 698 318 2 40550. Medvode 442 219 31 69251. Janeza Trdine Mengeš 311 198 160 66952. Mežica 864 168 221 1 25353. Mozirje 189 70 50 30954. MTT Maribor 460 110 51 62155. Murska Sobota 50 195 122 36756. Nova Gorica 280 150 150 58057. Novo mesto 237 120 61 41858. Obrtnik Ljubljana 250 30 20 30059. Oljka Polzela 42 20 15 7760. Oplotnica 110 40 80 23061. Ormož 139 46 16 201

ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1965jj VRSTA ČLANSTVA^ PLANINSKO DRUŠTVO Skupajre odrasli , ..Nčlani mladinci pionirji62. Podbrdo63. Poljčane64. Postojna65. Preval je66. PTT Ljubljana67. PTT Maribor68. Ptuj69. Radeče pri Zidanem mostu .70. Radlje ob Dravi71. Radovljica72. Rašica Šentvid73. Ravne na Koroškem . . .74. Rimske Toplice75. Ruše pri Mariboru . . . .76. Sežana77. Slovenska Bistrica . . . .78. Slovenj Gradec79. Slovenske Konjice . . . .80. Solčava81. Šentjur pri Celju ... . . .82. Škofja Loka83. Šoštanj84. TAM Maribor85. Tolmin86. Trbovlje87. Tržič88. Velenje89. Vipava90. Vrhnika91. Vuzenica92. Zabukovica93. Zagorje ob Savi94. Zreče95. Železničar Ljubljana . . .96. Železničar Maribor . . . .97. Za Selško dolino v Železnikih98. Žičnica Ljubljana . . . .99. Žiri1602161505701 122377150175558632814581814501352371312097190975452849321672535354142207831265210046234423081163704813220019592016838250109126842305612065683612033010722114813012066224020653516019112085556634966200130231021818527388727020422975214099156319403388014035044610390210423912502933133489701 4474093612641011 2984176223529501913772385741593501 4047151 3895091 140735560195101024231 10625086350635487469Skupaj 38 145 16 349 10 506 65 000V letu 1964: 37 149 15 738 11 823 64 710V letu 1965: 38 145 16 349 10 506 65 000Razlika: 996 + 611 — 1317 290

PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILOI N V E S T I R A N OSkupneinveizv sub- ostale sticijePT ATMTNSTCN DRTIŠTVOPLANINSKO DKUoTVulastnihsredstevprostov. °vrednostivencijaPZSsubvencijev letu1965S din ur S din S din S din S din1. Ajdovščina 3 000 20 6 000 — — 9 0002. Akademsko PD Ljubljana — — — — — —3. Avtomontaža Ljubljana — — — — — —4. Bled 16 300 — — - — — 16 3005. Bohinjska Bistrica — — — — — —6. Bohinj — Srednja vas 124 751 — — — — 124 7517. Bohor Senovo 25 000 82 20 500 — — 45 5008. Bovec — — — — — —9 Brežice — 86 34 400 — — 34 40010. Celje — — — — — —11. Cerknica — — — — — —12. Cerkno 207 424 — — — — 207 42413. Črna na Koroškem 98 760 — — — — 98 76014. Črnomelj — — — — — —15. Črnuče 1 200 50 15 000 — — 16 20016. Dol pri Hrastniku 12 000 362 181 000 — — 193 00017. Domžale 11 400 142 55 000 — — 66 40018. Dovje — Mojstrana — 105 31 500 — — 31 50019. Dravograd — — — — — —20. Gorje pri Bledu 57 825 151 60 400 — — 118 22521. Gornji grad 3 476 47 14 100 — — 17 57622. Gornja Radgona — — — — — —•23. Gozd Martuljk 13 130 90 45 000 — — 58 13024. Hrastnik — — — — — —25. Idrija — — — — — —26. Ilirska Bistrica — — — — — —27. Javornik — Koroška Bela 11 800 — — — — 11 80028. Jesenice na Gorenjskem 7 580 40 10 000 — — 17 58029. Jezersko 6 000 — — — — 6 00030. Kamnik — — — — — —31. Kobarid 69 000 65 24 000 —• — 93 00032. Kočevje — 140 90 000 — — 90 00033. Koper — — — — — —34. Kostanjevica na Krki — — — — — —35. Kozjak Maribor — — — — — —36. Kranj — — — — — —37. Kranjska gora — — — — — —38. Križe pri Tržiču 7 070 — — — — 7 07039. Kum Trbovlje — — — — — —40. Laško 130 107 — — — — 130 10741. Lisca Videm-Krško — 70 21 000 — 493 000 514 00042. Litija — — — — — —43. Litostroj Ljubljana 30 000 25 15 000 — — 45 00044. Ljubljana — matica 246 393 — — — — 246 39345. Ljubno ob Savinji — — — — — —46. Ljutomer —• — — — — —47. Luče ob Savinji — — — — — —48. Majšperk — — — — — —49. Maribor — matica 12 000 96 48 000 — — 60 00050. Medvode 16 900 240 72 000 — — 88 90051. Janeza Trdine Mengeš 5 060 — — — — 5 06052. Mežica 10 500 — — — — 10 50053. Mozirje — — — — — —54. MTT Maribor — — — — — —55. Murska Sobota 12 000 250 75 000 — — 87 00056. Nova Gorica — — — — — —57. Novo mesto — — — — — —58. Obrtnik Ljubljana — — — — — —

IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1965PLANINSKODRUŠTVOINVESTIRANOSkupne- investicijeiz v sub- ostalelastnih prostov. vred- vencija sub- v letusredstev delo nosti PZS vencije 1965S din ur S din S din S din S din59. Oljka Polzela60. Oplotnica61. Ormož62. Podbrdo63. Poljčane64. Postojna65. Prevalje66. PTT Ljubljana67. PTT Maribor68. Ptuj69. Radeče pri Zidanem mostu70. Radlje ob Dravi71. Radovljica72. Rašica Šentvid73. Ravne na Koroškem74. Rimske toplice75. Ruše pri Mariboru76. Sežana77. Slovenska Bistrica78. Slovenj Gradec79. Slovenske Konjice80. Solčava81. Šentjur pri Celju82. Škof j a Loka83. Šoštanj84. TAM Maribor85. Tolmin86. Trbovlje87. Tržič88. Velenje89. Vipava90. Vrhnika91. Vuzenica92. Zabukovca93. Zagorje ob Savi94. Zreče95. Železničar Ljubljana96. Železničar Maribor97. Za Selško dolinov Železnikih98. Žičnica Ljubljana99. Žiri— — — — — —z — —15 000 16 8 000 — — 23 000— — — — — —— — — —9 840 52 7 800 — — 17 64029 836 124 75 000 — — 104 836— — — — — —•— — — —20 000 180 50 000 — — 70 000— — — — — —— . — — — — —— — —4 610 85 25 000 — — 29 61021 000 85 24 000 — — 45 00027 500 50 25 000 — — 52 5001 853 10 3 000 — — 4 8534 850 — — — — 4 850— — — — — —— — — —— 40 12 000 — — 12 000— . — — — — —— — — — — —— — — — — —— — — — —23 000 590 177 000 — — 200 0009 500 133 79 800 — — 89 30040 000 140 70 000 — — 110 000— — — — — —— — — —20 6 000— — 6 0008 300 24 7 200 — — 15 500105 689 620 186 000 — — 291 68954 160 — — — — 54 160— — — — —15 393 80 24 000 — — 39 393— — —9 860 — — — — 9 860_ — —6 000 35 10 500 — — 16 500Skupaj: 1 545 067 4 345 1 608 200 — 493 000 3 646 267V letu 1964: 3 268 134 6 668 1 655 220 226 860 3 287 567 8 437 781V letu 1965:Razlika:1 545 067 4 345 1 608 200 — 493 000 3 646 267— 1 723 067 —2 323 —47 020 —226 860 —2 794 567—4 791 514

PREGLED GRADBENIHxa PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKAizlastnihprosto-voljno«dsredstev deloN S din ur1. Bled Okrepčevalnica na Straži 37 6732. Bohinj-Srednja vas Vodnikov dom na Velem polju 291 034 —Koča pod Bogatinom 367 739 —Koča na Uskovnici 4 847 847 —3. Bohor, Senovo Koča na Bohor ju 121 000 514. Bovec Koča Zlatorog v Trenti 94 099 —5. Celje Kocbekov dom na Korošici 258 784 —Dom v Logarski dolini 2 897 807 —Celjska koča 1 343 918 —Mozirska koča na Golteh 1 028 492 —Frišaufov dom na Okrešlju 1 735 934 —6. Postaja GRS Celje Koča GRS na Okrešlju 222 335 3407. Črnomelj Dom na Mirni gori450 000 —Gostišče v Črmošnjicah8. Črnuče Gradnja koče na Mali planini 300 000 —9. Dol pri Hrastniku Dom v Gorah 1 772 081 28810. Domžale Gradnja gospodar, poslopja na Vel. planini 1 208 280 27811. Gorje pri Bledu Dom planika pod Triglavom 301 727 90Tržaška koča na Doliču 97 400 7012. Gornji grad Dom na Menini planini 114 957 6313. Ilirska Bistrica Cankarjeva koča na Svinščakih — 1 20014. Javornik-Kor. Bela Dom Valentina Staniča 576 829 —Kovinarska koča na Zasipski planini 432 662 —Dom Pristava na Javorniškem rovtu 208 480 —15. Jesenice na Gor. Erjavčeva koča na Vršiču — 360Grad. novega Tičarjevega doma na Vršiču 415 797 —Gradnja bivaka na Voglu — 1 680Bivak IX (Koča v Martuljku) — 3216. Postaja GRS Jesenice Zavetišče GRS na Španovem vrhu — 28817. Odbor za gradnjo PrešernoveGradnja Prešernove koče na Stolu 5 074 646 2 276koče na Stolu,Jesenice18. Jezersko Češka koča na Sp. Ravneh 107 000 —19. Kamnik Cojzova koča na Kokrskem sedlu — —Koča na Jermanovih vratih 298 934 —Koča na Starem gradu 4 027 194 —20. Kobarid Dom na Vršnem 210 000 7421. Kočevje Koča pri Jelenovem studencu — 12022. Kozjak, Maribor Dom na Kozjaku 604 375 —23. Kranj Planinski hotel na Šmarjetni gori 6 000 000 —24. Križe pri Tržiču Koča na Kriški gori 159 000 —25. Laško Dom na Šmohorju 86 000 —26. Lisca, Videm-Krško Tončkov dom na Lisci 430 000 24027. Litija Dom na Jančah 133 430 —28. Litostroj, Ljubljana Litostrojska koča na Soriški planini 2 225 240 6029. Ljubljana-matica Dom v Kamniški Bistrici 1 468 358 —Koča pri Savici 459 872 —Dom na Komni in tovorna žičnica 6 382 015 —Koča pri Sedmerih jezerih 690 938 —Triglavski dom na Kredarici 855 603 —30. Luče ob Savinji Koča na Loki pod Raduho 56 000 15031. Maribor-matica Ribniška koča na Pohorju in smučarskavlečnica 1 655 000 165Mariborska koča na Pohorju in smučarska 1 705 000 348vlečnicaKoča na Žavcarjevem vrhu 820 000 400Koča na Pesniku 192 000 5032. Medvode Planinski dom Tamar 279 797 326Slavkov dom na Golem brdu 139 812 40

INVESTICIJ V LETU 1965InvestiranoSkupneostale dotacija investicijev vrednosti subvencijeiz skladaPVPposojilop z sostaloposojilov lefu ig65S din S din S din S din S din S din12 750136 000144 000180 70036 00028 00018 900360 00072 000336 0006 40086 4001 138 3003 397 0884 000 000300 0002 350 000461 59850 000200 000 1 200 00014 803 6889 464 24537 673291 034367 73919 651 535133 75094 099258 7842 897 8071 343 9181 028 4921 735 9343 755 423450 0004 000 000600 0001 916 0811 388 980337 727175 400133 8572 710 0001 976 829432 662208 48072 0009 880 042797 5986 40086 4006 212 946— — — — — 107 000— — 431 644 3 261 745 — 3 693 389— — — 131 235 — 430 169— — — — — 4 027 19429 600 — — — — 239 60072 000 — — — — 72 000— — — — — 604 375— — — — 54 000 000 60 000 000— — — — — 159 000— — — — — 86 00060 000 — — — 700 000 1 190 000— — — — — 133 43050 000 — — — — 2 275 240— — — — — 1 468 358— — — — — 459 872— — — — — 6 382 015— — — — — 690 938— — 1 000 000 — — 1 855 60345 000 — — — — 101 000165 000 500 000 2 320 000348 000 4 509 000 — — — 6 562 000400 000 — —1 220 00025 000 — — — — 217 00097 800 — — — — 377 59712 000 — — — — 151 812

iz prosto-Š, PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnih voljnosredstev deloaN S din ur33. Mežica Zavetišče na Grohatu 170 000 —Dom na Peci 1 496 833 —34. Murska Sobota Koča na Doliču — 16035. Novo mesto Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih 73 006 —36. Obrtnik, Ljubljana Dom na Govejku 1 328 124 —37. Oplotnica Koča na Pesku — 10038. Podbrdo Adaptacija Koče na Črni prsti — —39. PostojnaVojkova koča na Nanosu 293 000 —Koča na Pečni rebri 250 877 —40. Prevalje Koča na Uršlji gori 96 161 17041. PTT, Ljubljana Poštarska koča na Vršiču 1 071 978 47842. PTT, Maribor Poštarska koča pod Plešivcem — 95043. Radeče pri Zid. mostu Gašparjeva koča nad Vel. Kozjem 80 100 320Zasavska koča na Prehodavcih — —44. RadovljicaRoblekov dom na Begunjščici 324 774 80Valvazorjev dom pod Stolom 135 927 —45. Ravne na Koroškem Koča na Naravskih ledinah 908 720 45046. Rimske Toplice Zavetišče na Kopitniku 680 000 3 21147. Ruše Ruška koča na Pohorju 1 780 000 40048. SlovenjGradecGrmovškov dom pod Veliko Kopo 163 000 30Zavetišče Križan v Karavankah 46 000 —49. Solčava Zavetišče pod Ojstrico 150 000 5650. Škof j a Loka Dom na Lubniku 40 192 —51. Tolmin Koča na planini Razor 160 400 17052. Trbovlje Dom na Mrzlici 183 388 72053. Tržič Koča na Dobrči 667 245 152Dom pod StoržiČem 521 662 —Dom na Kofcah 1 262 907 200Adaptacija Doma na Zelenici 3 773 435 —54. Velenje Dom na Paškem Kozjaku 75 500 20055. Vrhnika Zavetišče na Planini pri Zaplani nad 95 000 1 800Vrhniko56. Zagorje ob SaviKoča na Zasavski gori 222 850 —Čoparjeva koča na Čemšeniški planini 322 400 —57. Železničar, Ljubljana Gradnja Koče na Vogarju 1 408 059 2 57658. Ziri Dom na Goropekah 172 338 60S k u p a j 71 138 965 21 272V letu 1964: 65 277 334 50 774V letu 1965: 71 138 965 21 272Razlika: + 5 861 631 — 29 502

Skupneostale dotacija investicijev vrednosti sub- iz sklada posojilo ostalo v letu 1965p z svencijePVPposojiloS din S din S din S din S din S din——— — — 170 000— — — — —1 496 83348 000 — — — — 48 000— — — — — 73 006— — — • •— —1 328 12430 000 — — — — 30 000— — 5 104 164 — — 5 104 164— — — — — 293 000— — — — —250 87725 500 — — — — 121 661286 800 — — — —1 358 778285 000 — — — —285 00060 000 200 000 — — — 340 100— — 40 000 — —40 00024 000 — — — — 348 774— — — — —135 927135 000 — — — — 1 043 7201 027 520 — — — —1 707 520200 000 — — — — 1 980 0009 000 — — — — 172 000— —• — — — 46 00016 800 — — — — 166 800— — — — — 40 19268 000 —• — — — 228 400432 000 1 650 000 — — — 2 265 38876 000 — — — 380 432 1 123 677— — •—• — — 521 66292 000 — — — — 1 354 907— — — — 77 018 415 80 791 850100 000 1 000 000 — — —1 175 5001 200 000 928 000 • — — — 2 223 000— — — — —222 850— — — — — 322 400772 800 275 000 — — 7 038 493 9 494 35218 000 — — — — 190 3388 766 270 19 070 686 6 825 808 5 092 980 163 405 273 274 299 98211 740 000 29 953 600 9 463 816 3 371 755 60 280 485 180 086 9908 766 270 19 070 686 6 825 808 5 092 980 163 405 273 274 299 982— 2 973 730 —10 882 914 —2 638 008 + 1 721 225 + 103 124 788 + 94 212 992

PREGLED PLANINSKO SMUČARSKIH NESREČ IN PO GRSP O N E9NDatumKraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni kraj1. 2. 1. 1965 Na Vršiču Miljutin Kljajič načelnikpost. GRSNiš2. 2. 1. 1965 Na Planinina KrajuMira Puhar gradbenitehnik3. 3. 1. 1965 Na Vršiču Vlasta Dekaš članicaPD VelebitZagreb4. 3. 1. 1965 V domu podStoržičemMarija Megličkuharicadoma- -17. 5. 1938 Maribor—'29. 8. 1919 Vrhpolje5. 4. 1. 1965 Na Ljubelju Marjeta Ahačič gospodinja — —6. 9. 1. 1965 Na Črnem vrhunad JesenicamiJanez Strgar učenec 29. 6. 1952 BlejskaDobravaTrifoni Zoran učenec 31. 3. 1952 JeseniceFranc Grilc učenec 23. 3. 1952 BlejskaDobrava7. 10. 1. 1965 Na Črnem vrhunad Jesenicami8. 10. 1. 1965 Pod Žrelom naKrvavcu9. 16. 1. 1965 Na šimnovcu naVeliki planini10. 22. 1. 1965 Na planini Jezercana Krvavcu11. 22. 1. 1965 Nad Tiho dolinona Krvavcu12. 23. 1» 1965 Na potiČrna—Podkrajnilcna Mali planini13. 24. 1. 1965 Na planinina Kraju14. 24. 1. 1965 Na Marijaninih njivahna Veliki planini15. 26. 1. 1965 V Tihi dolinina Veliki planini16. od 30. 1.dO 31. 1.1965Pod Uršljo goroTomaž Tomazin — 31. 7. 1946 JeseniceSonja Anžič študent 10. 3. 1950 LjubljanaNataša Kanus invalid 21. 3. 1956 PulaMartin Vedam dijak 17. 11. 1950 LjubljanaMiloš Jocif učenec 16. 2. 1953 KranjHerbert Kotnik orodjar vtovarni TopsMarija Cerar študent 2. 1. 1949 LitijaViktor Maček študent 1. 11. 1942 SlovenskaBistricaSmilja HribarMartina ŠegaJanko KoširBojan DolarJožica DebevcdijakinjaII. gimnazijedijakdijakdijakdijak— Ljubljana19416. 2. 19522. 7. 194920. 6. 1950MariborKranjska goraJeseniceKranjska gora17. 1. 2. 1965 Tičarjev domna VršičuMica FinžgarMilena Sodjakuharicav Domukuharskapomočnica-Slov.JavornikSrednja vas18. 1. 2. 1965 Na Krvavcu Lucijana Popovič študent 20. 10. 1941 Zadar19. 3. 2. 1965 Na plaziščupod petim žrelomStoržiča20. 6. 2. 1965 Na poti iz Vitrancav dolinoBogomir Rožič tehnik 14. 10. 1942 TržičMilan Erlichštudentarh.26. , 1. 1945 Ljubljana21. 7. 2. 1965 Na Vršiču Ivo Mrhar vratar 5. 9. 1963 Slov.Javornik22. 8. 2. 1965 Na Veliki planini Mataša Klemen - - Ljubljana

IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1965SREČEN CI StroškiposamezneVzroki nesreče Poškodba reševalnedržavljanstvobivališčeSstalnoakcije .dinJug. Niš padec pri smučanju izpah kolena in gležnjaleve noge9 000.—Jug. Izola, Zupančičeva 5 padec pri smučanju zlom desne noge nad členkomJug. Zagreb, Trg Francoskerevolucije 712 275.—padec pri smučanju poškodba desne noge 9 000.—Jug. Tržič, Partizanskaulica— obolela na srcu 8 000.—Jug. - - nevarno zbolela 15 413.—Jug. Blejska Dobrava 114 zlom leve nogeJug.Jug.Jesenice,Maršala Tita 89Blejska Dobrava 27padec pri smučanju našportni dan jeseniškeosnovne šoleizpah desnega gležnja4 000.—Jug.Jug.Jesenice,Cesta revolucije 2LjubljanaObrtniška Gpadec pri smučanju izpah leve noge v kolenu 2 000.—padec pri smučanju poškodba levega kolena 3 000.—Jug. Zemun, Trg JNA 5— kot invalid zaradi okvarežičnice ni mogla v dolinoJug.Ljubljana,Zofke Kvedrove 12padec pri smučanju kompliciran zlom goleniceleve noge12 000.—9 300.—Jug. Kranj, delavska c. 36 padec pri smučanju zlom golenice leve noge 4 800.—Jug.Ljubljana,Kodrova 5v zametih na poti omagal obležal v snegu popolnomaizčrpan, vinjen, pomrznjen9 000.—Jug.Ljubljana,Teslova 23padec pri smučanju zvin leve noge v gležnju 12 520.—Jug. Zagreb, Bistrica 27 padec pri smučanju zlom leve noge pod kolenom6.000.—Jug.Jug.Jug.Jug.Jug.Jug.Jug.Ljubljana,Kersnikova 11MariborKranjska gora 105JeseniceKranjska gora 173Slov.JavornikSrednja vas —Bohinjpadec pri smučanju zvin desne noge v kolenu 3 000.—padec pri smučanju-prerez leve roke v podlaktjuzlom leve noge v gležnjuzlom golenice desne nogezlom desne noge v gležnjuzaradi velike množine nanovo zapadlega snega innevarnosti plazov nistamogli sami v dolinostroškekril prirerediteljSK Fužinar23 070.—Jug. Zadar sprememba zraka notranje krvavitve zaradinosečnosti9 200.—Jug.Tržič,Partizanska c. 21pri sestopanju z vrha Storžičaverjetno prišel na kložastisneg in zdrsnilsmrtna 69 376.—Jug. Ljubljana, Bežigrad na družinski smučarski progise spotaknil in zdrsnilokrog 600 m v globinoJug. Slovenski Javornik,Cesta prvoborca 9Jug.Ljubljana,Prijateljeva 21težke poškodbe, katerim jev ljubljanski bolnici podlegelstroškekrilaŽičnicaVitrancpadec pri smučanju poškodba levega stopala 4 500.—padec pri smučanju poškodba levega kolena-

gP O N Eo.nS!DatumKraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni kraj23. 8. 2. 1965 Železničarski domna KisovcuLudvik Kleineroskrbnikdoma30. 10. 1887 Kamnik24. 14. 2. 1965 Na Veliki planini Peter Prešeren sprevodnik 17. 11. 1938 Zduše25. 14. 2. 1965 Pod Njivicamina Veliki planini26. 14. 2. 1965 Na Poljanahna Veliki planini27. 15. 2. 1965 V bližini Jarške kočena Mali planiniMetod Benedik študent 29. 12. 1939 LjubljanaBranislav Vladimirovič študent 13. 9. 1936 PožarevacJože Borštnar uslužbenec 10. 10. 1922 Ljubljana28. 21. 2. 1965 Na Jančah Nežka Rupar učenka 25. 1. 1951 Šmartno29. 21. 2. 1965 Na Jamahob novem naseljuna Veliki planini30. 6. 3. 1965 Na smučarski progina Veliki planini31. 7. 3. 1965 Na smučarski progipod Zelenim robomna Veliki planiniJanez Kosmač uslužbenec 11. 3. 1932 DomžaleBranka Mali učenka 11. 10. 1952 KamnikAlojz Zabavnik gimnazijec Kamnik32. 12. 3. 1965 V Tihi dolinina Veliki planini33. 12. 3. 1965 V Tihi dolinina Veliki planiniZlatko Prahgeodetskirisar21. 1. 1923 ZagrebMira Kavčič uslužbenka — —34. 15. 3. 1965 Na Veliki planini Hudi Gooler uslužbenec 10. 7. 1939 Zagreb35. 21. 3. 1965 Na Jamahob novem naseljuna Veliki planiniFranc Znidaričelektromonter20. 1. 1935 Krško36. 21 . 3 . 1965 Pod Uršljo goro Kristan Vc-rner učitelj 17. 3. 1942 Kavne nana Koroškem37. 22. 3. 1965 Na Veliki planini Nevenka Štrumann - — Novo Celje38. 22. 3. 1965 Na potiod Zelenega robado Šimnovcana Veliki planini39. 28. 3. 1965 Na območju smučiščna Kofcah40. 3. 4. 1965 Na smučiščuod Zelenega robaproti Simnovcuna Veliki planini41. 3. 4. 1965 Na področjuRibniške kočena Pohorju42. 3. 4. 1965 Ob žičniciv Tihi dolinina Veliki planini43. 4. 4. 1965 Na Zelenem robuna Veliki planini44. 4. 4. 1965 Na Kriškem vrhupod Krvavcem45. 4. 4. 1965 Na Njivicahna KrvavcuTanja Smoleučenkaosnovnešole23. 2. 1949 BeogradPeter Cater študent — CeljeVida Tavčar inženir 25. 1. 1938 KranjJože Vasle študent 24. 2. 1944 Ribnicana PohorjuBožo Košutnik učenec 9 let LjubljanaMiro Pohar uslužbenec 21. 1. 1923 LjubljanaOlga Jurančič upokojenka 1. 7. 1912 LjubljanaMiloš Bolha — — Ljubljana

SRECENCIdržavljanstvostalnobivališčeStroškiVzroki nesreče PoškodbaposameznereševalneakcijeS dinJug. Kamnik, Majstrova 7- zaradi bolezni je moralbiti prepeljan v bolnicoJug.Jug.Jug.Jug.Zduše 18 priKamnikuLjubljana,Dalmatinova lLjubljana,Ljubeljska 13Ljubljana,Koroška 14padec pri smučanjupadec pri smučanjuzlom piščali ter zvin levegakolenazvin obeh kolen ter desnegagležnja na nogipadec pri smučanju zlom desnega gležnja terpoškodba levega kolenapadec pri smučanjuJug. Šmartno 55 pri Litiji pri tekmi po snegu se jespotaknila in padlaJug.Domžale,Škrjančeva 5padec pri smučanjuJug. Kamnik pri smučarskem tekmovanjuzapeljala na štor inpadlazlom leve noge ter poškodbana glavi in levih rebrihbolečine na istem mestudesne noge, ki si jo jezlomila že prejšnje letopoškodba leve noge v gležnjuin zlom piščali predgležnjem na nogi27 371.—3 000.—2 000.—3 000.—14 474—1 000—4 000.—zlom noge 1 000.—Jug. Kamnik padec pri smučanju zlom desne noge v kolenu stroškekril prirediteljsmučar,tekmovanjaJug. Zagreb, Nova vasGO padec pri smučanju ni podatka 1 000.—Jug.Jug.Jug.Domžale,Ljubljanska 81Zagreb,Maksimirska 11Ljubljana,Na Jami 14padec pri smučanju poškodovani obe nogi vgležnjupadec pri smučanju poškodba desne noge vgležnju1 000.—2 000.—padec pri smučanju zlom desne noge 4 000.—Jug. Ravne na Koroškem padec pri smučanju izpah leve noge v gležnju stroškekrilSK FužinarRavne naKoroškemJug. Novo Celje padec pri smučanju izpah desne noge v kolenu 3 000.—Jug.Ljubljana,Podrožniška 7padec pri smučanju izpah desne noge v gležnju 3 000.—Jug. Celje padec pri smučanju poškodbe na glavi in odrgninepo rokah in nogahG 000.—Jug. Škofja Loka padec pri smučanju zlom desne noge v gležnju 1 000.—Jug. Ribnica na Pohorju 9 padec pri smučanju poškodba desne noge vgležnju12 000.—Jug.Ljubljana,Pot na Fužine 10padec pri smučanju zlom desne goleni—Jug. Ljubljana, Obirska 3 padec pri smučanju zlom desne noge na gležnjemJug.Jug.Ljubljana,Hudovernikova 4Ljubljana.Šišenska 27padec pri smučanju zlom leve noge 6 000.—padec pri smučanju zlom desne noge stroške krilažičnica naKrvavcu-

ime in priimek poklic rojen rojstni kraj46. 16. 4. 1965 Dom na KrvavcuJože HorvatnatakarDoma1. 7. 1922 Kranj47. 29. 4. 1965 Na KrvavcuIlica Goršičdijak15. 4. 1946 Ljubljana48. 30. 4. 1965 Na Krvavcu49. 2. 5. 1965 Na Veliki planiniAdolf FeitlValči Zupaneštudent 14. 4. 1941uslužbenec 8. 6. 1946HrastnikDomžale50. 2. 5. 1965 Na Vel. Zvohu Peter Savenc uslužbenec51. 3. 5. 1965 Na šimnovcuna Veliki planini52. 9. 5. 1965 Na Veliki planiniBoštjan PlaninaDušan Benkouslužbenec 1954 Ljubljanauslužbenec 9. 9. 1919 Ljubljana53. 9. 5. 1965 Na Krvavcu Matjaž Kadek 4. 1. 1951 Kranj54. 10. 5. 1965 Pod Zelenim robomna Veliki planiniJože Koželj strojnik 11. 1. 1937na žičniciGora55. 10. 5. 1965 V Tihi dolinina Veliki planini56. 10. 5. 1965 V Tihi dolinina Veliki planini57. 11. 5. 1965 Na KrvavcuSlavko LavričFlorjana UhlAlojz Janžekovičstrugar 11. 11. 1942 Ljubljanadijak 4. 9. 1946 Novo mestouslužbenec 2. 10. 1931 Ljubljana58. 27. 6. 1965 V skrajno levem stebru Valentin ŽupančičVel. Draškega vrhastrojevodja 13. 2. 1939 Boh. Bela59. 17. 7. 1965 Pod Domom na Kališču Janez Hudobivnik60. 19. 7. 1965 Triglavski domna KredariciMarjeta Bukovec61. 26. 7. 1965 Na severni strani Miroslav PleškoBelačeve-Zupančičeveplezalne smeriv TravnikuoskrbnikDomauslužbenka 1. 2. 1950v Domuinženir19. 11. 1938KranjKobiljeZagreb62. 12. 8. 1965 Na poti medSij o in VoglomRudolf Emrich63. 13. 8. 1965 V ostenju pod Jamo — Borvy Fraticoisna poti s Komnek Savici64. 16. 8. 1965 Na poti na Vel. vrhna KošutiMarija Berts65. 18. 8. 1965 Pri sestopanju z vrha Kar MaksimiljanBovškega Gamsovca Stetnerpo poti proti Luknjiin Triglavuuslužbenec 16. 5. 1905 Munchenštudent 1. 3. 1949 Merleupokojenka 31. 10. 1896 Ljubljanauslužbenec 23. 3. 1911 Munchen66. 25. 8. 1965 Na Mali planini Minka Langus67. 4. 9. 1965 Na Komarči Marija Lagas68. 12. 9. 1965 V Gregorinovi smeri Vojko Lebanpred izstopom iz steneKalške goreuslužbenka 1. 4. 1923 Ljubljana6. 5. 1921 Granenliageštudent 28. 5. 1946 Maribor

SRECENCIdržavljanstvostalnobivališčeVzroki nesrečePoškodbaStroškiposameznereševalneakcijeS dinJug. Kranj, Cesta JLA 20 zastrupitev s hranoJug.Ljubljana,Povšetova 58Jug. Hrastnik 100Jug.Jug.Jug.Jug.Jug.Domžale,Ljubljanska c.Ljubljana,Ljubljana,Trdinova 39Ljubljana,Hubadova 5Kranj,Zupančičeva 14Jug. Gora 16 pri Komendi —padec pri smučanjupadec pri smučanjuzbolelapadec pri smučanjupadec pri smučanjupadec pri smučanjupadec pri smučanjuJug. Ljubljana, Titova 101 padec pri smučanjuJug.Jug.Novo mesto,Radgonska 1Ljubljana,Jana Husa 74padec pri smučanjupadec pri smučanjuprevoz v bolnico 6 000.—poškodbe desne golenice 4 440.—poškodba desnega gležnja 7 440.—bolečine v trebuhu 3 000.—zlom levega gležnjazlom nogezlom desnega gležnjapoškodba leve golenicestroškekrilaŽičnicaKrvavec6 000.—7 410.—zlom leve noge nad glež- stroškenjemKrilaŽičnicana Vel. pl.izpah gležnja in kolenskegasklepa desne nogepoškodba desnega kolenapoškodba desne golenice7 440.—4 440.—Jug. Bohinjska Bela 84Jug. Kranj, Milje 5plezalcu se je porušilo sto- težje poškodbe desnega kojisčev dokaj krušljivi steni lena ter členka leve nogetik pod izstopom, krajšipadec je zadržal soplezalecoplazila ga je strelaomrtvičenje obeh nog45 480.—24 000.—Jug.Kobiljena Primorskemzbolela na vnetju slepiča24 600.—Jug. Zagreb, UlicaMarjana Bodela 16zaradi nevihte z dežjem in izčrpan .in onemogelsnegom je bil prisiljen bivakirati100 m na južnistrani Travnika pod sleno,naslednjega dne pa zaradiizčrpanosti ni mogel samsestopiti v dolino27 676.—ZRNMUnchennerodno stopil in padel zlom levega gležnja6 000.—BelgijaMerleverjetno zdrsnil pri iska- smrtnanju bližnjice, padel v globinoin se ubil21 000.—Jug.Ljubljana,Zrinjskega 17spodrsnila in padlazlom levega gležnja27 000.—ZRNMiinchenzdrsnil na mokrih skalnihtleh, izgubil ravnotežje inpadel preko 50 m visokegaskoka na skale in natodrsel še po plaziščusmrtna52 200.—Jug.Ljubljanazbolela5 000.—Hol. Granenhage — Hol. nerodno stopila zvin noge v gležnjuJug.Ljubljana,Črtomirova 19padec pri plezanju težke poškodbe na glavi,zlomi udov in omedlevica18 488.—15 000.—

s.Datum Kraj nesrečen ime in priimek poklic rojen rojstni kraj69. 19. 9. 1965 V steni Prisojnika Ervin Sima vojak 1942 Celovec70. 20. 9. 1965 Valvazorjev dompod StolomFranc Prešeren strojni 4. 10. 1913ključavničarLesce71. 21. 9. 1965 V Brinškovemkaminu PlanjaveSilvester LavričPolde Dularštudentštudent17. 12. 1945 LjubljanaLjubljana72. 22. 9. 1965 V podnožju stenev StoržičuElizabeta Godnov gospodinja 17. 10. 1910 Grahovše73. 3. 10. 1965 Na južno-vzhodni Marjan Lačenstrani stene Šmoharice Ignac Kamnikv KaravankahJože Ulcejdijak 27. 7. 1947 Ravne Kor.dijak 23. 2. 1941 Ravne/Kor.dijak 25. 5. 1947 Prevalje74. 7. 10. 1965 Na Uršlji gori Milan Možina šoferRTV193075. 24. 11. 1965 Na območjuDolge njivepod Košutodr. med. OskarKleinsasserzdravnik76. 28. 11. 1965 Ob Kočina Gozdu na VršičuMarjan Debevec77. 28. 11. 1965 Na španovem vrhu Igor Žun78. 29. 11. 1965 Na španovem vrhu Tomaž TomazinJanez Saksidadijakfizioterapevtdijakdijak19. 9. 1950 Ljubljana24. 7. 1935 Reka5. 7. 1946 Jesenice1. 2. 1955 Jesenice79. 5. 12. 1965 Na škarjevem robupod StoržičemJožefa Antlogauslužbenka 23. 3. 1940MalaPirešica80. 5. 12. 1965 Na španovem vrhuGeorg Arhtrgovskipomočnik30. 7. 195081. 12. 12. 1965 Na španovem vrhuTatjana Kučinadijak 8. 9. 194782. 14. 12. 1965 Na španovem vrhu83. 19. 12. 1965 Na španovem vrhuŽarko TrpkovskiJanez Drolcdijak 4. 4. 1952uslužbenec 23. 9. 1940TetovoJesenice84. 19. 12. 1965 V Tihi dolinina Veliki planiniJanez Oman85. 21. 12. 1965 Na področju Kriške Tone Štajdoharplanine na Krvavcu86. 26. 12. 1965 Na španovem vrhu Bojana Koblarštudent 11. 9. 1941 Ljubljanauslužbenec 21. 8. 1913 Ljubljanadijak 16. 11. 195287. 31. 12. 1965 V bližini Smučarske Mirko Petričkoče pod Uršljo goroučenec 29. 1. 1950POIZVEDO88. 6. 1. 1965 Na Veliki planini Jaka Matičič uslužbenec 23 let

SRECENCIStroškiposamezne, . , , Vzroki nesreče Poškodba reševalnedržav- stalno akcijeljanstvo bivališče sAvstr. Celovec pri plezanju vpel namesto smrtna 152 528.—svoje soplezalčevo vrv Inzaradi tega padel skoraj zacel raztežaj z glavo naprejin udaril ob pomol, pričemer si je zlomil tilnikin izkrvavel v možganihJug.Jug.Jug.Lesce 147bLjubljana,Slomškova 9Resljeva 31padel iz višine 6 m, ker semu je zlomila lestev, ko jepleskal žlebove na strehiDomaizgubila orientacijo in sezaplezalaJug. Grahovše — Lom pri nabiranju zdravilnihzelišč zdrsnila in padlaJug.Ravne na KoroškemRavne na KoroškemPrevaljehoteli so preplezati steno,vendar so zaradi nesposobnostiin nezadostne plezalneopreme obtičali sredistene, od koder jih je rešilgorski reševalecJug. Ljubljana padel iz žičnice v globino8 metrovAvstr.Millstatt,Lechnerschaft 58Ljubljana, Rožnadolina, cesta VII'40pri sestopanju se mu jeudrla noga v globok sneg,zaradi udarca in izčrpanostini mogel niti ob podporilovcev in svojega sinanadaljevati poti v dolinopadec pri smučanjumočne poškodbe na hrbteniciin nalomljen prsni košbrez poškodbomedlevica, krvavitev iznosu, odrgnine po obrazuin rokahbrez poškodbpoškodovana hrbtenica inprelom lobanje, močna krvavitevbrez poškodbzlom leve noge90 720.—29 783.—9 000.—1 500.—15 540.Jug. Dobrna pri Celju padec pri smučanju zvin desnega kolena ingležnjaJug.Jug.Jug.Jesenice,Cesta revolucije 2Jesenice, CestaMaršala Tita 73Mala Pirešicapri Celju 12padec pri smučanjupadec pri smučanjupoškodba nosuzlom leve nogepadec pri smučanju zlom gležnja na levi nogiAvstr. Eisenhapel - Karnten padec pri smučanju lažja rana na glavi12 000.-12 000.-9 000.—Jug.Jesenice,Staneta Bokalapadec pri smučanjuJug. Tetovo, B. Kidriča 3 padec pri smučanjuJug.Jug.Jug.Jesenice,Bokalova 10Ljubljana,Korj tkova 24LjubljanaVodovodna 13Jug. Jesenice, M. Tita 51padec pri smučanjupadec pri smučanjubolan na srcupri društvenem izbirnemsmučarskem tekmovanjupadlazvin členkov obeh nogzlom levega gležnja 6 000.-poškodba levega gležnjapoškodba glave in močnokrvavenje iz ušessrčna kap nastopila verjetnože 18. 12. 1965 — smrtnazvin levegagležnja12 000.-12 000.—4 500.—Jug. Ravne na Koroškem bolan na srcu srčna kap — smrtnaVALNEAKCIJEJug. Ljubljana akcija se je pričela, ker se se je sam vrnil s tridnevno 2 550.—ni pravočasno javil v službo zamudo

tsDatumKraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni kraj89. 28. 1. 1965 Na Veliki planini Matija Zaje študent — —90. 1. 4. 1965 Na območju Jalovca Matros Vodov 4. 10. 1933 PragaMilošDujdin FrantišekJaroslav 19. 7. 1935 LesaviceZeman Oldrih 12. 8. 1937 SemiljCiliala Josef 17. 1. 1938 Njiinbrurk91. 27. 6. 1965 Nemški rovt Terezija Žbontar gospodinja 2. 10. 1875 Zg. Soricamv Bohinju28. 6. 196592. 6. 8. 1965 Na planini Javornik- Branko Gradišnik dijak 7. 1. 1951 LjubljanaLipanca in Debela pečMarjan Gregorič dijak 1951 Ljubljana93. 0(1 Na področju Vladimir Večerič študent 2. 1. 1945 Novi Sad13. 8. 1965 Špikario15. 8. 196594. 30. 8. 1965 Na področju Kokrskega Franc Obreza avto- Kamniksedla Kočne—Češke kočemehanikin Mrzle gore95. 10. 9. 1965 V Kočevarjevi smeri Kartman Jurichv Stenarjevem trikotu Pavlu Stanislav — — —1Vačka Vladimir96. 18. 9. 1965 Na področju Škrlatice Silva Požun uslužbenka 1. 1. 1924 Celjein Križa doPogačnikovega doma97. 19. 9. 1965 V Triglavskem pogorju Drago Peršel 7. 10. 1942 Učeja98. 20. 9. 1965 Na Kamniškem sedlu Marjan Verbajs 2. 2. 1947 LjubljanaJanez Strehovec 20. 9. 1950 Ljubljana99. 20. 9. 1965 Na vrhu šest avstrijskihIiošutnikovega turna planincev100. 23. 9. 1965 Na področju Janez Štucin upokojenec — BistricaZalega potoka—Pungarta—Sijein Kofc101. 8. 12. 1965 Na področju Zelenicedelavecdomana ZeleniciPoleg navedenih planinsko-smučarskih nesreč je bilo v letu 1965 na področju žičnice na Vitrancu še 26,žičnice na Zelenici 36 in žičnice na Španovem vrhu 20 nesreč z raznimi poškodbami. S področja Pohorskevzpenjače in žičnice na Voglu nismo prejeli podatkov.

SRECENCIdržavljanstvostalnobivališčeVzroki nesrečePoškodbaStroškiposameznereševalneakcijeS dinJug. vir pri Domžalah akcija se je pričela, ker seni v napovedanem časuvrnil v dolino, medtem pase je vreme občutno poslabšaloCSSRCSSRCSSRCSSRJug. Boh. Bistrica 65Jug.Jug.Jug.Jug.CSSRCSSRCSSRLjubljana,Cankarjeva 14Ljubljana, CelovškaNovi Sad, ZarkovaVasiljeviča 6Kamnik,Levstikova 7VehaobačeskyRazpokyPragaakcija se je pričela, ker seniso pravočasno vrnili zJalovcaakcija pričela na prošnjoLM, ker je imenovana neznanokam izginilaakcija pričeta na prošnjostaršev, ker se nista pravočasnovrnila iz Debeleoeči na Pokljuko, kjer staletovalaakcija pričeta na željo staršev,ker je obstajala domneva,da se je ponesrečilv špikuakcija pričeta, ker se nipravočasno vrnil domovakcija pričeta na željo sotovariševin LM, ker jeobstajala domneva, da sose ponesrečiliJug. Celje, Cuprijska 17 akcija pričeta, ker ni vdogovorjenem času prispelav Pogačnikov domJug.Jug.Jug.Avstr.Ljubljana,Slomškova 4Ljubljana,Poljanska 29Ljubljana,Zarnikova 15akcija pričeta zaradi suma,da se je ponesrečil na turina Triglavakcija pričeta na sporočilooskrbnika na Kamniškemsedlu, da se nista vrnilaiz stene Planjavesnežni metež je prisilil avstrijskeplanince na bivakna vrhu Košutnikovegaturna, od koder zaradi pomankljiveplezalne opremeniso mogli sestopiti nitidrugi dan. Pri sestopu sojim pomagali avstrijski gorskireševalciJug. Bistrica pri Tržiču akcija pričela, ker je bilpodan sum, da se je izgubilse je sam vrnilso se sami vrnili rez poškodb3 000.—brez uspeha 12 000.—sta se sama vrnila direktnov Ljubljano, potem ko stasvojevoljno spremenila smerture in odšla na Triglavnamesto na Debelo pečbrez uspeha24 892.—45 096.—se je sam vrnil 63 810.—pogrešani so se sami vrnilipo napornem bivaku vstenise je sama vrnila po prisilnembivaku na robuKriške stenepogrešani najden v domuPlanika, kamor je prispelv snežnem metežu skrajnoizčrpan. Zaradi izredno neugodnegavremena so gorskireševalci nudili pomočpri sestopanju v dolino še16 planincem, ki so se tedajnahajali v Planiki in naKredarici in se sami nisomogli vrnitista se sama vrnila brez poškodb18 300.—akcijoizvedlibrezplačnotečajniki —gorskireševalci39 000.—10 150.—brez poškodb 45 000.—pogrešani se je sam vrnilJug. — akcija pričeta, ker zaradi pogrešani se je vrnil vsnežnega meteža ni prispel dom na Zelenico, zaradina določeno mesto in se je prekinjene telefonske zvezepa o njegovem povratkubilo bati, da se je ponesrečilniso mogli takoj ovestitireševalcev in ustaviti akcijoSkupni stroški vseh akcij S din 1 321 826.—

PREGLED KAPACITETE, OBISKOV IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1965S! Planinska postojanka1. Koča pod Voglom2. Blejska koča na Lipanci3. Dom planincev MURKA na Bledu4. Okrepčevalnica na Straži5. Koča dr. Janeza Mencingerja6. Vodnikov dom na Velem polju7. Koča pod Bogatinom8. Koča na Uskovnici9. Koča Zlatorog v Trenti10. Dom na Predelu11. Dom Petra Skalarja na Kaninu12. Koča na Mangrtu13. Aljažev dom v Vratih14. Dom Planika pod Triglavom15. Tržaška koča na Doliču16. Dom Valentina Staniča pod Triglavom17. Kovinarska koča na Zasipski planini18. Erjavčeva koča na Vršiču19. Tičarjev dom na Vršiču20. Koča pri izviru Soče21. Bivak I. (Vel. Dnina)22. Bivak II. (Pod Rokavi)23. Bivak III. (Za Akom)24. Bivak IV. (Na Ruši ju)25. Koča v Martuljku26. Zavetišče pod Spičko27. Dom na Vršnem28. Koča v Krnici29. Mihov dom na Vršiču30. Koča na Gozdu31. Litostrojska koča na Soriški planini32. Dom na Komni33. Koča pri Savici34. Mladinsko zav. na Bogatinskem sedlu35. Koča pri Trigl. sedmerih jezerih36. Triglavski dom na Kredarici37. Planinski dom TamarKapacitcla ležišč Število obiskovalcev Število nočitevx .XoOg gV upraviplaninskega društva0=r=o>e»g-JJp,gi*>o„o.gg£,2-§•siOB,«SZ>|o I« S

38. Gomiščkovo zavetišče na Krnu39. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni "40. Koča na Črni prsti'41. Poštarska koča na Vršiču „42. Zasavska koča na Prehodavcih43. Pogačnikov dom pri Križkih jezerih „44. Koča na planini Razor45. Zavetišče na Globoki4G. Koča na Poreznu Predgorje47. Koča na Črnem vrhu nad Novaki j u i. Alp48. Zavetišče na Robidenskem brdu49. Zavetišče Ravne50. Planinski hotel na Smarjetni gori 551. Slavkov dom na Golem brdu52. Dom na Lubniku53. Koča na Ratitovcu54. Zavetišče Farji potok55. Zavetišče pri Bertu v Dražgošah „56. Zavetišče Urban v Dražgošah57. Zavetišče Prtovč58. Dom Pristava na Javorniškem rovtu Karavanke59. Zavetišče GRS na Španovem vrhu „60. Dom na Peci61. Koča na Pikovem (Podpeca) „62. Zavetišče v Heleni63. Zavetišče Mihev v Podpeci „64. Dom na Uršlji gori „65. Poštarska koča pod Plešivcem „66. Valvazorjev dom pod Stolom „67. Roblekov dom na Begunjščici „68. Koča na Naravskih ledinah69. Gostišče Križan " f70. Dom na Kofcah71. Dom na Zelenici72. Prehodno plan. zavetišče v Tržiču73. Dom v Logarski dolini z depandanso Kam. Alpe74. Frišaufov dom na Okrešlju „75. Koča GRS na Okrešlju76. Kocbekov dom na Korošici77. Mozirska koča na Golteh z depandanso „78. Mozirska koča — podružnica Smihel „79. Bivak pod Ojstrico80. Koča na Smrekovcu81. Češka koča na Spodnjih Ravneh1 Zaradi adaptacije zasilno oskrbovana.Prenočišča v uporabi šele od l. l. 1966 dalje.2060 Nova Gorica _ 30 30 1 061 679601 131Nova Gorica371 29 4G026 12 38 3 624 261 3 8851844605Podbrdo22 62712 12 1 536 33 1 5681725 PTT Ljubljana265 8 2733 22 25 10 093 2 427 12 5222050489Radeče pri Zidanem mostu322 82122 22 2 410 297 2 7072052562Radovljica130 6923G 35 71 1 393 645 2 0381333958Tolmin989 1 94716 24 40 1 856 6 1 8621835828Tolmin6 8342 2 ne evidentira1632 Cerkno 13 13 1 600 4 1 6041288222 4Cerkno 25 _22625 2 594 22 2 616821151Cerkno 2 _1512 3 734 — 3 7347079Cerkno 2 _92 3 103 30 3 133 _ _664 Kranj 48 _ 48 12 850 — 12 850 _440 Medvode 16 IG 13 289 7 13 2961027144Skofja Loka8 15222 22 4 844 53 4 8971666 za Selško dolino v Železnikih365 1 36610 29 39 2 340 — 2 3407001 800za Selško dolino v Železnikih 1 800—— 630 — 630850 za Selško dolino v Železnikih 22 I 803 — 1 80385053za Selško dolino v Železnikih53— 873 — 873 —1010_za Selško dolino v Železnikih— 1 630 — 1 630920_Javornik - Koroška Bela 2 29 31 5 227 15 5 2421365622Postaja GRS Jesenice2 6248 8 159 — 159 431665 Mežica4381 59 140 4 114 21 4 1359861 248 21Mežica1 26966 1 600 107301 600Mežica _— 2 881 399102 920Mežica __— 2 725 47 2 7721696_Prevalje 50 50 4 217 86 4 303800 PTT Maribor976 10 98618 10 28 G 080 8 6 0881180325Radovljica8 33340 IG 56 3 488 — 3 4881757861Radovljica86127 40 67 1 597 2 1 599 76511282Ravne na Koroškem 76712 12 3 645 60 3 7051060540Slovenj Gradec206 _5606 4 491 17 4 5081505 Tržič 23 6 29 3 025 18 3 04315351 518Tržič16 1 534zaradi adaptacije ni posloval516 Tržič— 10 975 — 10 975 — _757 Celje 161 161 36 (543 217 36 860 7 104 6501378 Celje 36 33 G9 20 939 138 21 077 1 083 1171385 Postaja GRS Celjezaradi adaptacije ni poslovala1808 Celje 23 36 59 1 974 54 2 0281344593Celje56 64994 64 158 4 160 — 4 160 1 234852 Celje1 234— 742 — 7421800 Celje 44 .93 — 93 _1377 Črna na Koroškem 62 62 6 329 — 6 329 3 75315453 753Jezersko 29 20 49 908 90 998 1 079 162 1 241

to Planinska postojankaI i-V upraviplaninskega društvašteviloposteljšteviloležiščSkupajJugoslovanov£3i/ičE5 NcdB.3Xmdomačih>vuiS.5 Nrta3Xtn82. Cojzova koča na Kokrskem sedlu „ 179183. Koča na Jermanovih vratih „ 188184. Bivak v Kočni » 193285. Dom Kokrskega odreda na Kališču „ 154086. Koča na Kriški gori 158287. Zavetišče na Mali Poljani „ 110088. Zavetišče v Gozdu .» 86489. Dom v Kamniški Bistrici „ 60190. Bivak pod Skuto »210191. Koča na Loki pod Raduho » 152092. okrepčevalnica Igla »>75093. Zavetišče Grohat na Raduhi » 188294. Zavetišče pri Pucu „ " 3095. Koča pod Olševo 125096. Zavetišče pod Ojstrico » 1 20G97. Andrejev dom na Slemenu » 109698. Dom pod Storžičem »> H® 099. Bivak v Storžiču » "50100. Zavetišče Potarje »» 1 |0 °101. Zavetišče na Bistriški planini » 1050102. Kostanjčeva koča na Dobrči ,, 1520103. Koča na Mali planini Predgorje 1447104. Dom na Veliki planini Kam. Alp 1560105. Dom na Menini planini »> 15° 8106. Koča na Starem gradu »> 583107. Dom na Krvavcu .» l~"°108. Koča ob žičnici na Krvavcu „ 1495109. Mengeška koča na Gobavici „ 440110. Dom na Resevni 682111. Zavetišče na Resevni z razgl. stolpom „ 682na Pohorju112. Mariborska koča z raz. stol. na Pohorju Pohorje 1040113. Ribniška koča na Pohorju ,» 1530114. Koča na Pesniku » 110°115. Koča na Pesku ,» 1382116. Koča na Osankarici » "60117. Ruška koča (Tinetov dom) „ 1250118. Dom pri Treh kraljih „ l~00119. Koča pod Kremžarjevim vrhom „ 1161Kamnik 28 24 52 2 849 398 3 247 1166 80 1 246Kamnik 26 20 46 2 556 200 2 756 931 79 1 010Kranj — 6 G 32 — 32 32 —3224 30 54 2 228 — 2 228 797 5 8025 876 920 — 920KranjKriže pri Tržiču 10 30 40 5 876 —Križe pri Tržiču — 3 3 1 125 — 1 125 — — —Križe pri Tržiču 3 — 3 4 795 — 4 795 — — —Ljubljana - matica 36 — 36 28 290 209 28 499 3 039 291 3 330Ljubljana - matica — 6 6 81 — 81 93 — 932 769 240 2 2429 Luče ob Savinji 29 38 2 752 17Luče ob Savinji — — — 10 258 — 10 258 — — —Mežica 7 — 7 570 — 570 83 —83Mežica — — — 1 693 7 1 700 — — —Solčava — — — 811 8 819 — — —Solčava 10 20 30 1 171 37 1 208 265 — 265Šoštanj 45 13 58 4 112 — 4 112 2 092 — 2 092Tržič 50 18 68 4 979 12 4 991 2 497 12 2 509Tržič 3 6 9 69 — 69 28 — 28Tržič — — — 628 — 628 — — —Tržič — — — 840 — 840 — — —Tržič — 21 21 1 121 — 1 121 421 — 421Črnuče 2 22 24 613 12 625 1 470 12 1 4822 830 Domžale 19 28 47 9 707 — 9 707 — 2 830Gornji grad 20 40 60 1 617 — 1 647 222 — 222Kamnik 15 — 15 16 362 2 16 364 486 2 488Kranj 110 40 150 40 120 — 40 120 6 205 105 6 310Kranj— — — 14 550 — 14 550 — — —Janeza Trdine Mengeš 5 — 5 9 159 1 9 160 305 1 306Šentjur pri Celju 12 — 12 4 697 43 4 740 85 — 85Šentjur pri Celju 2 — 2 ni poslovaloMaribor - matica 15 50 65 10 326 177 10 503 4 500 439 4 939Maribor - Matica 30 30 60 4 948 51 4 999 3 104 320 3 424Maribor - matica 4 8 12 2 092 23 2 115 80 4 84Oplotnica 28 — 28 4 967 168 5 135 210 5 215Oplotnica— — — 4 944 266 5 210 — —ItuSe pri Mariboru 19 30 49 8 539 357 8 896 1 985 273 2 258Slovenska Bistrica 40 15 55 4 189 — 4 189 1 114 — 1 114Slovenj Gradec 10 19 29 ni poslovala

120. Grmovškov dom pod Vel. Kopo121. Razgledni stolp na Rogli122. Koča Planine123. Koča na Rogli121. Dom pod Brinjevo goro125. Dom na Boču z razglednim stolpom12G. Koča na Doliču 5127. Dom Kozjak128. Zavetišče Sobcr129. Koča na Zavcarjevem vrhu130. Zavetišče na Urbanu'131. Zavetišče Podlipje132. Dom na Paškein Kozjaku133. Koča na Bohorju134. Celjska koča135. Dom v Gorah13G. Koča na Kalu137. Koča na Kumu138. Dom na Smohorju139. Tončkov dom na Lisci140. Dom na Jančah141. Zavetišče Lovrenc142. Gašparjeva koča nad Vel. Kozjem143. Zavetišče na Kopitniku144. Dom na Mrzlici145. Koča na Zasavski gori146. Coparjeva koča na Cemšeniški planini117. Dom na Polomu148. Dom Vinka Padcršiča na Gorjancih149. Dom na Mirni gori150. Gostišče v Crmošnjicah151. Bife na kolodvoru v Črnomlju152. Koča pri Jelenovem strudencu153. Dom na Govejku154. Zavetišče na Planini z razgl. stolpom155. Iztokova koča pod Golaki156. Koča na Čavnu z razgl. stolpom157. Dom pod čavnom (Predmeja) 5158. Koča pri izviru Hublja159. Koča Kekec na KatariniIGO. Zavetišče na Sivki161. Zavetišče na Jelenku1G2. Koča na Hleviški planiniBočGoričkoKozjakPaski KozjakZasavjeGorjanciDolenjskogričevjePolhograjskiDolomitiTrnovskigozdIdrijskohribovje13771517101014814806984(1070532091459581097093575079195G12197749477947115139141119849120672582210485201568508127331260123989025030 ">1003110G9071 V adaptaciji — obiskovana le po članih, ki so hodili po pomurskipoti.4 S 1. 1. 19GG prenehalo poslovati kot planinsko zavetišče.1 S l. 1. 19GG prenehal poslovati kot planinski dom.Slovenj Gradcc 34 IG 50Slovenske KonjiceVuzeriica 1 G 7Zreče 29 10 39Zreče_Poljčane 45 22 G7Murska Sobota _ 42 42Kozjak Maribor 29 — 29Kozjak Maribor — —Maribor - matica 7 17 24Maribor - maticaVuzenica —Velenje 38 — 38Bohor Senovo 31 17 51Celje 52 10 62Dol pri Hrastniku 58 33 91Hrastnik 42 41 83Kum Trbovlje 32 — 32Laško 28 22 50Lisca Videm-Krško 22 9 31Litija 37 17 54Radeče pri zidanem mostu — —Radeče pri Zidanem mostu —Rimske Toplice 4 4Trbovlje 81 21 102Zagorje ob Savi 25 28 53Zagorje ob Savi 16 12 28Kostanjevica na Krki lfi 50 GGNovo mesto G 12 18Črnomelj 42 12 54Črnomelj 4 — 4Črnomelj — —Kočevje 5 8 13Obrtnik Ljubljana 28 — 28Vrhnika — — —Ajdovščina — 12 12Ajdovščina 8 IG 24Ajdovščina 10 16 26Ajdovščina — — —Nova Gorica 14 — 14Idrija — — —Idrija — — —Idrija G — G3 546 2 3 548 741 2 743ne evidentira1 695 — 1 695 — — —7 383 131 7 514 295 29 3247 503 — 7 503 — — —2 881 5 2 886 1 217 5 1 22275 — 75 — — —5 428 129 5 557 382 35 4173 823 — 3 823 — _ —2 150 — 2 450 599 — 5992 909 — 2 909 — —1918 101 2 022 — —450 — 450 326 — 3268 559 — 8 559 1 141 1 1 14210 160 40 10 200 897 25G 1 1537 923 42 7 965 712 42 75412 8G7 7 12 874 1 207 7 1 2145 302 — 5 302 420 — 4202 722 25 2 747 984 25 1 0097 330 100 7 430 1 598 53 1 6519 516 — 9 516 765 — 7G51 550 10 1 560 — — —406 72 478 — — —3 340 4 3 344 77 1 78G 236 74 6 310 1 313 — 1 3135 G14 G7 5 G81 439 — 4391 842 38 1 880 117 — 117535 — 535 200 — 2001 716 — 1 716 210 — 2105 537 209 5 716 808 74 8824 994 206 5 200 41 21 62ne evidentira501 — 501 65 — 651 134 — 1 134 498 — 4989 354 71 9 425 — — —64 — 64 9 — 92 250 115 2 365 54 20 742 071 62 2 133 360 20 3803 685 79 3 764 — — _9 314 21 801 31 145 700 870 1 57040G — 406 — — —70G — 706 — — —1 488 23 1 511 85 1 86

KAd «NPlaninskapostojankaGorskipredelNadmors:višinaV upraviplaninskega društvašteviloposteljšteviloležiščSkupajSkupajdomačihJugoslovanovinozemcevinozemskihSkupaj163. Pirnatova koča na Javorniku „ 1240 Idrija 10 _ 10 980 172 1 152 72 72164. Planinski doni Rudar Vojsko „ 1080 Idrija 31 — 34 3 457 141 3 598 1 780 87 1 867165. Dom na Goropekah „ 742 Ziri 10 30 40 5 073 98 5 171 242 98 340166. Cankarjeva koča na Svinščakih Snežnik 1242 Ilirska Bistrica v adaptaciji167. Zavetišče na Vel. Snežniku 1796 Ilirska Bistrica — 14 14 1 371 186 1 557 110 7 117168. Tumova koča na Slavniku Tržaško- 1028 Koper 23 6 29 1 355 1 155 2 510 137 64 201169. Stjenkova koča na Trstelju komenski 642 Nova Gorica — 12 12 1 366 130 1 496 39 — 33170. Vojkova koča na NanosukrasNanos 1248 Postojna 3 32 35 2 289 334 2 623 338 9 317171. Furlanovo zavetišče pri Abramu 915 Vipava — — — 435 8 443 — — —172. Koča Mladika na Pečni rebri Notr. Kras 710 Postojna — — — 4 826 135 4 961 — — —173. Dom na Slivnici „ 1114 Cerknica 43 — 43 5 082 66 5 148 1 263 111 1 374Inozemski obiskovalci planinskih postojank so bili iz naslednjihSkupaj 3056 2360 5416 810 085 56 548 866 633 133 228 14 590 147 818držav: 26 563 iz Italije, 10 969 iz Avstrije, 10 263 iz Zap. Nemčije,2772 iz Anglije, 1912 iz Nizozemske, 1416 iz CSSR, 501 iz Švice, 452 izV letu 1964: 2965 2414 5379 805 549 28 686 834 235 145 604 13 327 158 931ZDA, 442 iz Francije, 379 iz Poljske, 197 iz Madžarske, 177 iz Belgije,129 iz SSSR, 97 iz Švedske, 94 iz Danske, 64 iz Vzhod. Nemčije, 63 iz V letu 1965: 3056 2360 5416 810 085 56 548 866 633 133 228 14 590 147 818rtauaiue, ^u i/. Dviganje, a it. xvuiuuiiije, < iz. uicijc, o i/, n i geiiiuie,3 iz Avstralije, 3 iz Libanona, 2 iz Irana, 2 iz Izraela, 2 iz Peruja, ltazlika: + 91 —54 + 37 + 4 536 + 27 862 + 32 398 —12 376 +1 263 —11 1132 iz Španije, 2 iz Finske in 1 iz Brazilije.

VMf

Rudnikisvinca intopilnicaMežicaZ OBRATOMA»MUNJA« ZAGREB in»VESNA« MARIBORIzdelujejo:rafiniran svinec Mežica 99,99% svinčeno pločevino, cevi šibre, svinčene zlitine,cinkov koncentrat, flotacijsko opremo in akumulatorje »MUNJA« in»VESNA«, svinčene starter akumulatorje za motorna kolesa, za traktorje indruga motorna vozila, navadne in suho polnjene akumulatorje - telefonskein radio baterije - srebrnocinkane baterije za radijske postaje, stacionarnebaterije za telefonske centrale - trakovne členke za vleko električnih voz,navadne in s cevnimi (pancer) elektrodami - RL skupine za rudarske lučiter vse dele za akumulatorje in baterije.

CENTRALA ZAJUGOSLAVIJOLJUBLJANA, TITOVA 97PRODAJA POHIŠTVO VSEH VRST:SPALNICEKUHINJEDNEVNE in KOMBINIRANE SOBEGOSTINSKOPOHIŠTVOŠOLSKOPOHIŠTVOPISARNIŠKOOBLAZINJENOPOHIŠTVOPOHIŠTVOLESENO GALANTERIJO tKADAR OPREMLJATE KAKRŠNEKOLI NOTRANJE PROSTORE SE OBRNITENA RENOMIRANO PODJETJE LESNINA LJUBLJANA, KI VAM JE VEDNONA RAZPOLAGO S POJASNILI IN NASVETI PRI IZBIRI USTREZNEGA PO-HIŠTVA IN OPREME)

PROIZVAJAJEKLA:Železarnalesenice- konstrukcijska- konstrukcijska s povečano trdnostjo- za globoko izvlačenje- za elektroindustrijo- za ladjedelništvo- kotlovska- za cementacijo in poboljšanje- nerjaveča in ognjevzdržna- za vzmeti- za avtomate- orodnaTopla predelava: debela, srednja, tanka, pocinkana, transformatorskain dinamo pločevina; toplo valjana jekla,okrogla, kvadratna, šesterokotna; toplo valjane palice;toplo valjana žica.Hladna predelava: hladno valjani trakovi; hladno oblikovaniprofili; vlečena žica; vlečene, luščene in brušenepalice; žičnike in bodeča žica.Varilni dodajni material: elektrode za varjenje, žice zaplamensko in avtomatsko varjenje, žica za metaliziranje inprašek za avtomatsko varjenje.PROIZVAJA:Tovarnain kartnega papirjaTelefon: Radeče 81-950, 81-951Tekoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030Brzojavi: Papirnica RadečeŽelezniška postaja: ZIDANI MOSTvse vrste brezlesnih papirjevin kartonovspecialne papirjesurovi heliografskiin foto papirpaus papirkartografskispecialni risalni »Radeče'papirje za filtre itd.IZDELUJE:vse vrste karticza luknjanje v standardni velikostiin tiskuPo želji izdeluje karticev posebnem tiskuv rdeči, modri ali sivi barviR A D E Č E P R I Z I D A N E M M O S T U

TUDI VAM BO MOPED COLIBRI IZVRSTNO SLUŽILSAJ ZANJ NI NOBENA STEZA PREOZKA, NOBENAVZPETINA PRESTRMA