Leto XVIII, št. 43 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - porabje

porabje.uw.hu

Leto XVIII, št. 43 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - porabje

Time is MoneyThe Economic Benefits of Transit Investment


Seja Komisije za šolstvo Državne slovenske samoupraveV okviru priprav na XI. zasedanjeslovensko-madžarskemešane komisije za spremljanjeuresničevanja določil Sporazumao zagotavljanju posebnihpravic madžarski narodniskupnosti v RS in slovenskinarodni manjšini v RM (sporazumje bil podpisan leta 1992)je bila 15. oktobra na GornjemSeniku seja Komisije za šolstvoDržavne slovenske samouprave.Nanjo so, poleg članov, bilivabljeni tudi predstavniki monoštrskeobčine in slovenskesamouprave, vodstvo združenihmonoštrskih šol, predsednikDSS, avtorica tega zapisa inpredsednica Krovne šolske komisijeobeh organizacij. Najobsežnejšatočka dnevnega redaje bila stanje pouka slovenščinena monoštrskih šolah in dogovoro izvajanju strokovnegapregleda pouka slovenščinena monoštrskih šolah. Predsednicakomisije Eva Lazar jepredstavila zakonska izhodiščain možnosti za tak pregled,ki ga lahko zahteva Državnaslovenska samouprava. Ravnateljzdruženih monoštrskihšol Tibor Pénzes je podal pregledprijavljenih učencev k slovenskemujeziku. Na razrednistopnji od 1.-4. razreda (bivšaOŠ Jánosa Aranya) naj bi bilok slovenskemu krožku prijavljenih27 učencev. Razdeljeniso v 2 skupini, vsaka ima 1 urotedensko. Če pomislimo, da jeiz t. i. slovenskih skupin v vrtcihMonošter, Slovenska ves inSakalovci prišlo v 1. razred 16učencev, in da so le 4 vpisaniv slovenski krožek, ostali paso pretežno pri nemško-madžarskemdvojezičnem pouku,se lahko resno zamislimo inugotovimo, da bosta predvsemslovenski organizaciji moralihitro ukrepati. Zavedamo sesicer, da starši svobodno izbirajomožnosti za svoje otroke,toda če jim nihče zadovoljivone predstavi, da je tudi slovenskijezik lahko dobra možnost,se pač odločajo enostransko.Sicer pa je ravnatelj potrdil,da šola vsako leto da možnostvpisa k narodnostnemu poukuslovenščine, a se starši za tomožnost ne odločajo.Na predmetni stopnji od 5.-8.razreda (bivša OŠ Istvána Széchenyija)se fakultativno, 2 uritedensko, uči slovenščino 26učencev, na gimnaziji, v narodnostnemprogramu, po 4 uretedensko, pa 21 dijakov. Avtoricatega zapisa sem poudarila,in več prisotnih mi je pritrdilo,da je 1 ura slovenščine tedenskosicer pozitivna gesta šole, aza pridobivanje znanja absolutnopremalo, da bi prineslo kakšenučinek. Ti učenci se nimajomožnosti (in če še v domačemokolju ne slišijo slovenske besede)naučiti pravzaprav nič. Inz znanjem, ki je enako nič, nemorejo ne na jezikovni izpit,ne ustrezno nadaljevati, zanjeje to izgubljen čas. Ravnatelj jeomenil, da je šola pripravljenadati slovenščini več ur, če bodostarši za to. (Upamo lahko tudi,da je šola pripravljena dati zapouk slovenščine jezikovno instrokovno kompetentne učitelje!)Prav tako je poudaril problempomanjkanja motivacijeza učenje slovenščine. O tem jekritično spregovoril tudi GáborHuszár in ponovil že znano dejstvo,da dokler slovenščina nebo ekonomsko zanimiv jezik,bo starše težko prepričati, najotroke vpišejo k temu pouku.In se je še vprašal, zakaj sevsa ta leta, odkar je SlovenijaČlani Komisije za šolstvo DSS in nekateri gostjePorabje, 23. oktobra 2008samostojna, na gospodarskempodročju med njo in Porabjemni zgodilo prav nič oprijemljivega,in, retorično – kaj počnejov Porabju vsa ta leta raznoraznislovenski politični predstavniki.Na problem ekonomskeprivlačnosti slovenščine opozarjamtudi sama in velikokratnaletim na nerazumevanje.Erika Köleš Kiss je izpostavila,da je možnosti za slovenščinože zdaj veliko, mogoče so premaloznane. Monoštrski podžupanJózsef Bugán se je pravtako pridružil mnenju, da jepotrebno najti vse možnosti inpoti do staršev, da bo slovenščinapostala tudi v Monoštru zanimivaza učenje. Občina, ki jozastopa, bo pri tem pomagala,saj je to tudi njen interes. Avtoricatega zapisa sem predlagala,naj slovenski manjšinskiorganizaciji nemudomaizdelata skupno strategijo,kako staršem predstavljatipomen učenja slovenščine zanjihove otroke (poleg t. i. slovenskegadneva na monoštrskihšolah še druge oblikesrečanj s starši).Prvi sklep seje je bil, da se pristopik strokovnemu pregledupouka slovenščine v monoštrskihšolah in se le-tega zaključido 30. marca 2009.3Martin Ropoš, predsednik DSS,pa je tudi predlagal, da predstavnikiporabskega šolstvapregledajo člene meddržavnegasporazuma, ki se nanašajona šolsko področje, in dajo pripombe,saj je sporazum sam, vluči nove politične stvarnosti,potreben prenove.Druga točka dnevnega reda jebila pogovor o učbenikih zapotrebe dvojezičnega pouka,ki naj bi se prevajali. Glede nasprejete sklepe na junijski sejiKrovne šolske komisije obehorganizacij in glede na razgovorna strokovnem srečanjuz učitelji je bila Eva Lazar zaprošena,da napiše dopis vodjinarodnostnega oddelka madžarskegašolskega ministrstva,da za nemoteno izvajanje dvojezičnegapouka potrebujemoprevode učbenikov in delovnihzvezkov, najprej za razrednostopnjo, za spoznavanje okolja,tehniko, matematiko in še kaj.Ob koncu je bil še predlog, dase na spletne strani Državneslovenske samouprave (www.slovenci.hu) uvrstijo vsi pomembnidokumenti s področjanarodnostnega šolstva, polegučnih načrtov še posodobljenistandardi pouka slovenščinein spoznavanja slovenstva teraktualne informacije.Valerija PergerVljudno Vas vabimo na slovensko mašov nedeljo,26. oktobra 2008 ob 10.00 uriv rimskokatoliško cerkev v Monoštru.Sodeloval bo:Slovenski mešani pevski zbor Hrast iz DoberdobaDirigent: Hilarij Lavrenčičz Latinsko mašo sv. Martina, avškega zavetnika(skladatelj: Štefan Mauri)Po latinski maši bo slovensko zapelkantato »Meč, ki deli« (Štefan Mauri-Evgen Bavčar) opernipevec Zdravko Perger (bariton),na violini ga spremlja Marko Kodelja, na orglahGregor Klančič.Sledi koncert MePZ Hrast.Organizatorji in sponzorji:Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem,Slovenska samouprava Slovenska ves-Monošter,sombotelska Slovenska samouprava iz župnija svetega Martina


4ODSLOVENIJE…Državni zbor bo vodilPavle GantarPoslanke in poslanci petega parlamentarnegasklica so na ustanovniseji s potrditvijo svojih mandatovtudi uradno konstituirali državnizbor. Nato so na tajnem glasovanjuza novega predsednika državnegazbora z 69 glasovi za in 13proti izvolili poslanca Zaresa PavlaGantarja. Novoizvoljeni predsednikdržavnega zbora se je v svojemnagovoru poslancem zahvalil zapodporo ter izrazil upanje, da boto častno in predvsem odgovornofunkcijo opravljal v dobro parlamentarnedemokracije v Sloveniji.Novoizvoljene poslance pa jenagovoril tudi predsednik državeDanilo Türk. Napovedal je, da bo vnajkrajšem času opravil potrebnaposvetovanja s poslanskimi skupinamiin predlagal mandatarja zasestavo nove vlade. Poslanke in poslanciso na ustanovni seji izvolilitudi tri podpredsednike parlamenta.Novi podpredsedniki so z velikopodporo poslancev postali MiranPotrč (SD), France Cukjati (SDS)in Vasja Klavora (DeSUS).Danilo Türk obiskal Bosnoin HercegovinoPredsednik republike Danilo Türkse je mudil na dvodnevnem uradnemobisku v Bosni in Hercegovini,v okviru katerega je obiskalSarajevo, Banja Luko in Mostarter Spominski center v Potočarih.V Sarajevu se je sešel s predsedujočimpredsedstvu BiH HarisomSilajdžićem, članoma predsedstvaŽeljkom Komšićem in NebojšoRadmanovićem ter s člani kolegijadoma parlamentarne skupščineBiH. Türk se je tudi srečal s Slovenci,ki živijo v BiH, ter nagovoriludeležence Ekonomskega foruma,ki ga je organizirala Zunanjetrgovinskazbornica BiH. V Spominskemcentru v Potočarih je slovenskipredsednik položil venec kspominskemu obeležju Srebrenica- julij 1995 in se vpisal v spominskoknjigo gostov. V Mostarju se jeTürk srečal s predsednico FederacijeBiH Borjano Krišto in tamkajšnjimžupanom Ljubom Bešlićem,v Banja Luki pa s predsedujočimsvetu ministrov BiH Nikolo Špirićemin predsednikom Republikesrbske Rajkom Kuzmanovićem.Pred 100 leti – 11. oktobra1908 – so se v Szombathelyuodprla vrata prve podeželske»kulturne palače« na Madžarskem.11. oktobra 2008 stapark pred muzejem in avlamuzeja izgledala prav takokot pred sto leti. V parku so sesprehajale dame v oblekah takratnemode, ljudje so se vozilis kočijo, na stopnicah muzejapa je igral gospod z lajno. Sodelavcimuzeja so se postavilina stopnice pred vhodom inVhod v Muzej SavariaKeramični okras Janoša Kereca(1932)100 let Muzeja Savariase fotografirali kot prednikipred sto leti. Centenarij se boproslavljal leto dni, ko se bodokronološko menjale razstavez naslovom 100 let, 100predmetov. Podnaslovprve razstave, ki je na ogled do24. januarja 2009, je RojstvoŽeleznožupanijskega muzejain njegova pot nazačetku stoletja (1908-1932). Pri rojstvu muzejaso sodelovale tri velikeosebnosti: Vilmos Lipp,Kelemen Kárpáti in AvgustPavel.Vilmos Lipp (1835-1888) je bil premontrejskimenih, gimnazijskiprofesor in arheolog. Vokviru sombotelskegaArheološkega društvaje deloval kot arheolog.Iz njegove zbirke so postaviliprvo arheološkorazstavo v muzeju.Kelemen Kárpáti(1859-1923) je bil profesorin ravnatelj premontrejskegimnazije v Szombathelyuin prvi ravnatelj današnjegaMuzeja Savaria. Zbral je 3600Porabje, 23. oktobra 2008etnoloških predmetov, nekajtudi v slovenskih vaseh medRabo in Muro. Zaradi začetnikovpremontrejcev je 11. oktobraodprl razstavo v MuzejuSavaria sedanji premontrejskiopat v Csorni dr. Lóránt ÖdönHorváth.Avgust Pavel (1886-1946) seje v Szombathelyu naselil leta1920. Ob svojem pedagoškemdelu je – po preureditvi in izdelavikataloga – 1. januarja1926 odprl knjižnico Železnožupanijskihmuzejev. 1.Dame v oblekah izpred 100 letZvačeva sekira (1909)aprila 1928 je postal skrbniketnološke zbirke, septembrapa namestnik muzejskega ravnatelja.V obdobju med 1928 in1946 (do svoje smrti) je zbiralpredmete v več kot sto naseljihtakratne Železne županije.Na razstavi Rojstvo Železnožupanijiskegamuzeja in njegovapot na začetku stoletja(1908-1932) so tudi predmetiiz slovenskih krajev. KelemenKárpáti je leta 1909 odkupilv Rakičanu štiri lesene sekirez ježevo kožo na koncu, kiso jih uporabljali prekmurski»zvači«. Avgust Pavel je leta1932 odkupil 36 izdelkovod monoštrskega slovenskegalončarja Janoša Kereca.To ni bila kmečka keramika,lončar jih je izdelal za rabo vmeščanskem gospodinjstvu(čaše, krožniki, cvetlični lonci,pekač za gos ipd.)Večina teh se je v2. svetovni vojniuničilo. Ostal je levrč za vodo (pütra)in 11 okrasnih keramičnihploščic. Nekatereso uporabljaliza okras lončenihpeči, ostale pa zastenske okrase.Od februarja doaprila bo na ogledrazstava Zlata dobain viharji Železnožupanijskegamuzeja(1933-1957),od aprila do julijaPreobrazba in razcvetMuzeja Savaria(1958-1982), od avgusta dooktobra pa Leta prehoda iniskanje poti v Muzeju Savaria(1983-2008).Marija Kozaretnologinja MuzejaSavaria(od leta1979)


5Tomaž Kuhar že skoraj štiridesetlet deluje kot zborovodja,dokazoval se je v številnihzborih v Sloveniji, zdaj pa šev Porabju, saj že štiri leta vodiKomorni pevski zbor ZS Monošter.• Gospod Kuhar, kako stezačeli svojo glasbeno pot?»Čisto od začetka je bilo tako,da je bil moj oče glasbeno nadarjen.Igral je kitaro, klavirpa violino in smo seveda todoma stalno imeli v ušesih,tako sem se kot osnovnošolecvpisal v glasbeno šolo, kjersem igral klarinet. V srednjišoli sem pa igral violino, kersta bila obvezna predmetaklavir ali violina, in jaz semse odločil za violino, ker smoimeli ta instrument doma.Po maturi sem šel študirat vMaribor, na takratno Pedagoškoakademijo, na oddelek zaglasbeni pouk, in sem postalpredmetni učitelj glasbenegapouka. Diplomiral sem leta1968, potem sem pa začel poučevati.«• Na kateri šoli ste začelipoučevati?»V Rogaševcih, kjersem poučeval enoleto, potem sem biltudi eno leto v Bakovcih,nato pa 17 let vMurski Soboti na 1.osnovni šoli. Vmessem še šel v kulturnicenter za programskegavodjo. Tam semzdržal pet let, pa semšel nazaj poučevat nadrugo soboško šolo,kjer sem bil 13 let.«• Glasba je torejstalnica v Vašemživljenju. Kdaj paste začeli z vodenjemzborov?»Zborovski pevec sem bil žev Mariboru v študentskemzboru, ko pa sem prišel v službov Mursko Soboto, sem sevključil v Mešani pevski zborŠtefan Kovač in sem leta 1970prevzel vodstvo tega zbora, kisem ga vodil 19 sezon. Medtemsem še vodil tudi MešaniZborovodja z madžarskimi koreninamizbor Radenska, Moški zborLjutomer, tako da sem imelves čas 2-3 zbore. No, vmes jebila ena sezona, ko sem služilv jugoslovanski vojski, ampakko sem se vrnil, sem nadaljevalv Štefanu Kovaču.«• Letos ste na Taboru slovenskihpevskih zborov vŠentvidu pri Stični dobilipriznanje, ki je bilo namenjenojubilantom.»Ja, to je bilo priznanje za 30-kratno sodelovanje na tem Taboru.Letos sem tam nastopilz Mešanim pevskim zboromRadenska in Komornim pevskimzborom Monošter. Razentega pa sem še dobil kar nekajnagrad, med drugim občinskoPrešernovo nagrado. Kot pevecin kot zborovodja sem pa prejeltudi zlato Gallusovo značko, kijo podeljuje Javni sklad RS zaTomaž Kuhar na vajah v Monoštru, kamor prihaja vsaktorekZ monoštrskim komornim zborom na gostovanju v Šempasukulturne dejavnosti za 25-letnoudejstvovanje v ljubiteljskiglasbeni dejavnosti.«• Katere skupine voditezdaj?»Zdaj vodim tri pevske skupine,Mešani pevski zbor Radenska,Komorni pevski zborZS Monošter, letos sem pa šeprevzel skupino ljudskih pevkv Beznovcih.«• Kakšne izkušnje imate znašim komornim zborom vMonoštru?»Joj, to je pa zanimiva izkušnja.Spominjam se, ko sempred leti, ko sem prišel naprvo srečanje, mislil, da nasbo najmanj 15 ali 20, pa nas jebilo samo pet. S tem pevskimzborom sem začel res čistona novo. Včasih se pohecam,da je ta zbor kompletno mojotrok. Na začetku smo imelizaradi števila nekaj težav,skoraj eno sezono smo potrebovali,da smo lahko dvoglasnopeli, potem nismo imelidovolj tenorjev, in take stvari.Zdaj nas je že 19, in se mi zdi,da res lepo napredujemo. Pamoram povedati, da je tudiprijetno vzdušje v zboru.«• Imate pa tudi madžarskekorenine.»Ja, moja mama, ki je bila izKörmenda, je med drugo svetovnovojno, leta 1941, prišlaz dekretom v Prekmurje učit.Tudi moj oče je bil učitelj, intako sta se v Prekmurju spoznala.Mama se je zelo hitronaučila jezik, je presenetljivodobro znala slovensko.«• Pa Vas je Vaša mama naučilamadžarsko?»Namensko se nikdar nismoučili madžarsko, vendar smo,ko smo imeli priložnost, poslušalimadžarsko govorico.Pa velikokrat sem prihajal vPorabje kot zborovodja, nekajčasa sem bil celo mentor zazborovsko petje na Madžarskemin sem se tako naučilveliko madžarskihbesed. Z maminodružino smo se pa pogovarjalinemško, kerje bil dedek iz Güssingain smo se mi učilinemško.«• Lani ste se upokojili,zato imateveč prostega časa.Kaj najraje delatetakrat?»Skoraj vsak dan sedemza klavir in malozaigram za svoje veselje,pa se malo tudipripravljam na zborovskevaje. Največjeveselje pa mi je to, davzamem potovalkos kopalkami in grem plavat.Včasih si tudi dopoldne vzamemnekaj časa in malo beremv knjižnici ali se dobim skolegi na kavi. Najbolj všeč pami je to, da mi ni treba več nabudilko vstajati, pa v razredin iz razreda v razred.«Nikoletta Vajda… DOMADŽARSKEKongres socialističnestranke (MSZP)Kongres socialistične stranke, kiga je pred nekaj tedni sklical premierFerenc Gyurcsány, je bil 11.oktobra. Prvotni namen kongresaje bil razprava o političnemprogramu »Sprava«, vendar jednevni red spremenila globalnafinančna kriza. Poslanci so nakongresu sprejeli predlog premieraza rešitev gospodarskekrize, ki sestoji iz 12 točk. Premierje dal pobudo tudi za narodnoomizje, ki je bilo 18. oktobrain katerega so se udeležili najvišjidržavni predstavniki (premier,predsednica parlamenta,predsednik Ustavnega sodišča,vrhovni tožilec) in predstavnikistrank. Predsednik je na t. i.narodno omizje, ki ga je sklicalzaradi monetarne krize, povabiltudi vse dosedanje predsednikedržave, sedanji predsednik LászlóSólyom in njegov predhodnikFerenc Mádl sta se sodelovanjuodpovedala, češ da ni razčiščenapristojnost in odgovornost tegaforuma. Árpád Göncz se forumani udeležil zaradi zdravstvenihrazlogov. »Moramo pokazati, dasmo glede rešitve krize enotni,«- je dejal Gyurcsány.Novi prometniminister naj bi postalLajos CsepiPotem ko je po tragični nesrečina železnici odstopil prometniminister Pál Szabó, so se začelaugibanja o tem, kdo ga bo nasledil.Po neuradnih informacijahnaj bi to bil Lajos Csepi, sedanjidržavni sekretar na Ministrstvuza promet.Gradnja hotelav Monoštru hitronapredujePo predhodnih načrtih se bo hotels štirimi zvezdicami, kateregagradnja poleg wellnes kopališčav Monoštru hitro napreduje,odprl na začetku poletja naslednjeleto. Hotel bo imel 130 dvoposteljnihsob. V njem bo tudikonferenčna dvorana, primernaza srečanja 500 oseb.Porabje, 23. oktobra 2008


NAŠAZLATARIBICASvejt je čüdno vküper napravleni.Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi segodili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trnoradi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, kav zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjompotoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé.OTROŠKIMLAŠEČIPAJDAŠTVOKOTIČEKPes je človekov najboukši pajdaš. Tak bar pravijo pa zvekšoga jetou istina tö gé. Depa če je leko pes pajdaš z ribami tö, je niške nejmogo najbole gvüšno prajti. Na, dokejč se je nej takšno pajdaštvozgodilo v potoki naše male zlate ribice. Po tejm leko od toga tögučimo. Leko gučijo tisti, ka so tou vidli ali eške čüli.Bilou je vrouče skur kak v pekli. Trno dobro je bilou, ka je v potokibilou zavole vode pa je bila ladna tö. Ftiči so se nej indri držalikak samo na vejkaj više potoka. Eške črvi so delali lüknje v zemlejsamo po bregaj potoka. Pa trava je samo eške tam zelena bila.Samo ribam je eške nej vrouče bilou. Tak, ka je nej čüdo, ka je eškeFifi najraj biu pri potoki.Sto je té pes Fifi? Un je najboukši človekov pajdaš. Zaprav je najboukšipajdaš od dosta lidi. Un je gé pes od cejle vesi. Od nikec jeprišo pa je ostano tam med lidami. Vsi so ga radi meli, vsi so skrbzanga meli. Kak bi pa nej, če je pa un gé takšen priličen pes, kazna človeka trno nemilo pa čedno poglednoti. In te Fifi je velkovročino trpo v ladi pri potoki.Eden den pa je nej bilou za strpeti. Zato je skočo nut v vodou, kase do kraja doj rasladi. Kak je nut skočo, so ribe kak strejla letelena vse kraje potoka. Edne pod korenje, edne pod kamne, edne paso se potegnole nut v blato. Fifi pa je veselo plavo tadale. Nikak jenej škeu vö iz vode. Ribe pa so trpetale nut v vodej. Straj je biu bolevelki kak najbole velki straj. Fifi pa je li plavo, se kobaco po vodejpa plavo pa se kobaco. Kcuj pa si je eške po pesko spejvo.Zlata ribica se je tö postrašila. Tak se je postrašila, ka je skur zlatofarbo zgibila. Kak bi se pa nej, vej je pa Fifi skur na njou prileto,gda se je zagno nut v vodou. Tak je dugo trpetala za ednim kamnom.Pa je li trpetala od straja, dokejč so njoj nej čemeri straj vkrajpognali. Fifi je ranč najbole spejvo na vodej, gda je skoučila vö izvode.- Ti, stvorenje kosmato, - se je začnola koriti z njim. - Ka pa nasv straj dejvaš s tejm svojim naganjanjom po vodej. Enjaj, paodidi tavö, - njemi je zapovejdala pa že bila nazaj v vodej.Fifi je samo z debelim pogledno za njou. Neje mogo vörvati, ka senekak kori z njim. Zato je šou pod vodou pa plavo za zlato ribico.- Ne mej straja, - njoj je pravo spod vode. - Ge sam Fifi pa se samoladim v vašom potoki. Pa bi dun leko pajdaši bili.Zlata ribica ga je poglednola v njegve nemila pa čedne oči. Nejemogla ovak, kak pa ka njemi je vörvala. Samo je sfüjčkala pa sonagnouk bile ribe kouli nje pa kouli Fifija tö.- Tou je Fifi. Rad bi biu naš pajdaš. Leko?Ribe so jo gledale pa so začnole gledati Fifina tö. Pa bole so gagledale, bole so gvüšne bile v tou pajdaštvo. Eške dobro, ka so takbrž prajle, ka je leko pajdaš. Ka se je Fifi že skur zalejvo, tak dugoje biu v vodej. Od tejga mau dale so ribe pa Fifi cejle dneve vküperplavali. Pa so na gesen vsi vküper kuman čakali, ka znouva toplograta, ka do vküper v vodej. Na, v bole mrzli dnevaj pa sose samo zgučavali. Zaprav je Fifina razmejla samozlata ribica, pa je zato drugim ribam njegviguč tatumačila. Pa pravijo, ka pes nemore z ribami pajdaš biti.Miki RošKAUTTone Pavček - 80 letIMAMO VSE, LE DUŠE JE VEDNO MANJČeprav tega nisem spraševal,sem skoraj prepričan, da bitudi porabski šolarji ob naštevanjuslovenskih pesnikovzačeli s Francetom Prešernomin nadaljevali s Tonetom Pavčkom,ki je napisal blizu dvajsetpesniških zbirk za otroke inPorabje, 23. oktobra 2008le nekaj manj zbirk za odrasle.Ob osemdesetletnici - rojen 29.septembra v Šentjurju pri Novemmestu - je obiskal več slovenskihkrajev in pripovedovalo svojem življenju in bogatempesniškem in prevajalskemopusu. Poslušati pripoved TonetaPavčka je izjemen užitek,kar ni fraza ob življenjskemjubileju, ampak bi enako povedalitudi tisti, ki jih slovenskapoezija pretirano ne privlači.Tako je bilo v Ljutomeru, kjerso pripravili odličen literarnivečer z izjemno dobrim obiskom,in v Murski Soboti, kjerse z organizacijo ravno nemorejo pohvaliti. Skromnoso poskrbeli za obveščenost oliterarnem večeru, obiskovalcepa »stlačili« med knjige popovršini skromne knjigarne.Škoda in zamujena priložnostza kulturni dogodek, kakršnihje v Soboti malo.V Ljutomeru se je pesnik razgovorilo vinu in gojenju vinsketrte, čemur se ob pisanju posvečana Primorskem. Čepravpo duši Dolenjec, se je močnonavezal na piranske soline inmorje in v svojem stilu povedal,da ni pomembno, kako velikoje, ampak ko vanj pomočišprst, si v dotiku s celim svetom.Z voditeljico Cilko Jakelj sta sicernapovedala, da se politikeizogneta, vendar se jima povsemle ni uspelo. O tem, ali jeSlovenija majhna ali velika država,je dejal, da »imamo vse,le duše je vedno manj. Velikaje naša dežela v premagovanjumajhnosti.«7Pripoved v Murski Soboti paje začel o avtorjih ene najboljznanih in zelo pogosto omenjanihknjig na Slovenskem, ozbirki Pesmi štirih. Leta 1953so Tone Pavček, Janez Menart,Ciril Zlobec in Kajetan Kovičposkusili izdati prve samostojneknjige, toda na Slovenskemknjižnem zavodu so jim povedali,da posameznih zbirk nebodo tiskali, so pa pripravljenina skupno pesniško zbirko intako je nastala knjiga Pesmištirih. Od četverice je najprejumrl Janez Menart, zdaj ležineozdravljivo bolan najmlajšičlan Kajetan Kovič, skupaj zJožetom Hradilom znan prevajalecmadžarske poezije, živitanajstarejši, Ciril Zlobec, inživahen osemdesetletnik TonePavček. Vsi so pozneje postaliznani pesniki, prevajalci intudi prozaisti. Pot v TrentoKajetana Koviča je eden najboljšihslovenskih romanov,poudarja Tone Pavček. Sicerpa je Janez Menart prevajaliz angleščine in francoščine,Kajetan Kovič iz nemščine inskupaj z Jožetom Hradilom izmadžarščine, Ciril Zlobec izitalijanščine in Tone Pavček izruščine.Tone Pavček je končal študijprava, toda odločil se je najprejza novinarski poklic, nazadnje je bil glavni urednikCankarjeve založbe. Polegizvirne poezije za odrasle inotroke je veliko prevajal izslovanskih jezikov, najpogostejeiz ruščine. Kako velik inraznolik je ustvarjalni opusToneta Pavčka, ponazarja razstavav Narodni in univerzitetniknjižnici, kjer je na oglednatančno 814 njegovih izvirnihknjig, prevodov, prevodovnjegovih knjig v mnoge tuje jezike,knjig esejev in razprav invsega, kar je ustvaril v plodnihletih življenja, ki je »ena samapesem«, kot reče pogosto inkot tudi pravijo, da je »pesnikin kritik življenja.«Nesporno je Tone Pavček edennajvečjih slovenskih intelektualcev,ki živi za literaturo,dotaknil se je tudi politike, insicer je na velikem ljudskemzborovanju leta 1989 prebral2. majniško deklaracijo terse zavzel za slovensko samostojnost.Vendar se s politikointenzivneje ni želel ukvarjatiiz različnih vzrokov, tudi zato,ker politikom ne zaupa, ne gledena njihovo »barvo«. Samopo sebi se razume, da je zasvoje literarno delo prejel vsanajvišja priznanja, vključno sPrešernovo nagrado, nagradoPrešernovega sklada, prvovečernico za zbirko Majnice,in je stalni član Slovenske akademijeznanosti in umetnosti.Želimo mu še obilico zdravihlet in novih knjig! Samo v temletu so mu natisnili tri pesniškezbirke za odrasle, medkaterimi najpogosteje omenjaSame pesmi o ljubezni.In prav za konec: če bi ga kdopovabil v katero od porabskihdvojezičnih osnovnih šol in nagimnazijo, sem prepričan, daga tisti, ki ga sicer ne bi razumeli,poslušali z odprtimi usti.Sicer pa Porabje pozna bežno,udeležil se je ekskurzije, ki sojo v Monošter in na GornjiSenik organizirali na enemprvih srečanj Oko besede.Ernest Ružič


PETEK, 24.10.2008, I. SPORED TVS6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA,DOBRO JUTRO, 9.10 POTOVANJE V SREDIŠČEZEMLJE, RIS., 9.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.55 MEJŠJANGINA OBLJUBA,KRATKI FILM, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.25 OSMIDAN, 11.55 CITY FOLK: FINSKA, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA,ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KRALJICA ELIZABETA NAOBISKU V SLOVENIJI, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK,15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: SOL, 16.15SLOVENSKI VODNI KROG: NEVLJICA, 16.40 SLIKE IZ SEČUANA: SEČUANSKAKUHINJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20POSEBNA PONUDBA, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT,19.40 EUTRINKI, 19.55 DESA MUCK: ANICA IN MATERINSKI DAN, OTR.DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME,23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.05DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANALPETEK, 24.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 3. SREČANJE SLOVENSKIHRAZUMNIKOV IZ ZAMEJSTVA, ZDOMSTVA IN DOMOVINE V DRAGI PRITRSTU, 13.00 GLASNIK, 13.25 OPUS, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 ČRNOBELI ČASI, 14.40 ŠPORT ŠPAS, 15.10 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 15.30 TVPRODAJA, 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI- HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: FRANCURŠIČ PIŠTA, 20.00 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK.SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 GOLA RESNICA, KAN. FILM,23.05 ODRASLI, DANSKI FILM, 0.45 DEADWOOD, AM. NAD., 1.35 ZABAVNIINFOKANAL* * *SOBOTA, 25.10.2008, I. SPORED TVS6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, PON., 7.15 KRIŽ KRAŽ:S SONCEM V OČEH: BRATEC; RIBIČ PEPE: SLIKOVITE BENETKE; SMRKCI, RIS.,8.50 TKKG IN SKRIVNOSTNI MISELNI STROJ, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNIKLUB, PON., 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA,DEBATNA ODDAJA ZA MLADE: POJDIMO NA VOLITVE!, 14.10 NOVI DOM,AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10LABIRINT, 16.30 VITALNOST, 16.45 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT,VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO PODKRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP,ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.00 ALEKSANDER, KOPRODUKCIJSKIFILM, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 SVITANJE, AM. NAD., 0.10DNEVNIK, PON., 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANALSOBOTA, 25.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 PRIMORSKI MOZAIK,8.20 POLEMIKA, 9.35 SOELDEN: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU,VELESLALOM (Ž) – 1., 11.00 TV PRODAJA, 11.35 STARI RIM: VZPON INPROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 12.35 SOELDEN: SVETOVNI POKALV ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž) – 2., 13.30 GLASBENI SPOMINI ZBORISOM KOPITARJEM, 14.25 SREČEN ČAS, KI GA ŽIVIM, PORTRET DUŠANAJAKOMINA, 15.20 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 15.50 ŠTUDENTSKA,16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.25 TV PRODAJA, 17.00 XXL, FR. FILM, 18.30GVATEMALA - DEŽELA VULKANOV IN POTRESOV, 19.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!,19.25 NOGOMETNI MAGAZIN, 20.00 VELENJE: ROKOMET (M), TEKMA LIGEMIK: GORENJE - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 21.35 BLEŠČICA, 22.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.35 SOBOTNO POPOLDNE,0.50 GRANDE TORINO, IT. TV FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL* * *NEDELJA, 26.10.2008, I. SPORED TVS7.00 ŽIV ŽAV: GUMBEK IN RJAVČEK, RIS.; GRIMMOVE PRAVLJICE, MARČIHLAČEK, RIS., 9.45 ŠPORT ŠPAS, 10.15 LINUS IN PRIJATELJI, NOR. NAN.,10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!,14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, 15.15 GLASBENI DVOBOJ,15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNIBLOK Z JASPERJEM CARROTOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS.,18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55ZVEZDE POJEJO, 21.30 OGENJ V USTIH - PESNIK DANE ZAJC (1929-2005), DOK.PORTRET, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI:OSMA, POLJ. NAD., 0.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.10.1990, 0.30DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANALNEDELJA, 26.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, SKOZI ČAS, TV PRODAJA, 7.30 50 LET TELEVIZIJE: TVDNEVNIK 26.10.1990, 7.55 GLOBUS, 8.25 MED VALOVI, 8.55 BRAT BRATU,HUM. NAN., 9.35 SOELDEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM(M), 11.00 KOROŠKA POJE 2008, 11.35 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 12.00RAD IGRAM NOGOMET, 12.35 SOELDEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU,VELESLALOM (M), 13.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.25 NOGOMET, TEKMAANGLEŠKE LIGE: CHELSEA - LIVERPOOL, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 DVOBOJV MISSOURIJU, AM. FILM, 19.00 50 LET TELEVIZIJE: ŠANSON ROGAŠKA 1989,20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 20.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ,NEMŠ. NAD., 21.55 ODDAJA O ŠPORTU, 22.40 RIM, AM. NAD., 23.30 ZLATARESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 23.30 DEVA PREMAL, MITEN INMANOSE, 0.05 KAJNOVE BLODNJE, VIDEO PLES, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL* * *PONEDELJEK, 27.10.2008, I. SPORED TVS6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 BUKVOŽER,9.15 ŠPORT ŠPAS, 9.45 GUMBEK IN RJAVČEK, 10.05 HOTEL OBMORČEK,RIS., 10.20 IZ POPOTNE TORBE, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: NEVLJICA,11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA,13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN,KOROŠKA, 15.45 VIKI VIJAK, KRAVICA KATKA, RIS., 16.00 POKEC, RIS., 16.10BISERGORA, 16.20 MARTINA IN PTIČJE STAŠILO, 16.30 RIBIČ PEPE, OTR.NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 GLASBENISPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPIIN MELKIJAD, 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT,19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 TARČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA,ČASOPISSLOVENCEV NA MADŽARSKEMIzhaja vsak četrtekGlavna in odgovorna urednicaMarijana SukičNaslov uredništva:H-9970 Monošter,Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77,tel.: 94/380-767;e-mail: porabje@mail.datanet.huISSN 1218-7062Tisk:EUROTRADE PRINT d.o.o.Lendavska 1; 9000 Murska Sobota;SlovenijaŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 23.25 OB500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA, 23.50 ANSAMBEL MIKADO- ŽENSKA V ANGLEŠKI RENESANSI, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK27.10.1990, 1.05 PLANET ZEMLJA, ANG. SER., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIKZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANALPONEDELJEK, 27.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.10 SOBOTNO POPOLDNE, 13.30 TVPRODAJA, 14.00 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.15 SLOVENSKI UTRINKI,14.45 POSEBNA PONUDBA, 15.00 ODDAJA O ŠPORTU, 15.45 RAD IGRAMNOGOMET, 16.15 50 LET TELEVIZIJE:TV DNEVNIK 27.10.1990,16.40 OSMI DAN, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI,19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 PLANET ZEMLJA, ANG. SER., 21.00 STUDIOCITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 SKRIVNOSTNI KRAJI: POLJSKA, DOK.ODD., 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE:23.20 RUSKA HIŠA, AM. FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL* * *TOREK, 28.10.2008, I. SPORED TVS6.10, KULTURA, ODMEVI, POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA 9.10BUKVOŽER, 9.15 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU, 9.40 SVETLANAMAKAROVIČ: VOLK V OVČJEM KOŽUHU, 9.50 BISERGORA, 10.05 RIBIČ PEPE,OTR. NAD., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 PLANET ZEMLJA - PRIHODNOST,ANG. SER., 11.55 PESNIK DANE ZAJC (1929-2005), 13.00 POROČILA, ŠPORT,VREME, 13.15 PLANET ROCK: BLACK EYED PEAS, 13.55 UMETNOST IGRE,14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILOŽIVLJENJE, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: OB BLAGUŠKEM JEZERU, 16.25KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME,17.30 VLADARSKE IGRE ŽELEZNE DOBE, 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, BINKO, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK,VREME, ŠPORT, 19.55 TV POGLED, 20.05 SLAVNOSTNI KONCERT OB DNEVURTV SLOVENIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 VOJNAPODOB, FR. DOK. SER., 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 28.10.1990,0.15 VLADARSKE IGRE ŽELEZNE DOBE, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIKZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANALTOREK, 28.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 DOBERDAN, KOROŠKA, 13.00 SKRIVNOSTNI KRAJI: POLJSKA, 13.30 BLEŠČICA,14.00 STUDIO CITY, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.30 50 LET TELEVIZIJE:TV DNEVNIK 28.10.1990, 15.50 TV PRODAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI– HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI,18.55 OPERNI VEČER, 18.55 OPERNE ARIJE:ROBERT VRČON, FIGAROVA SVATBA, 19.05 PO POTEH SLOVENSKE OPERE,20.00 PIRAMIDA, 21.00 GLOBUS, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE, DOK. FILM, 23.30VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.20 HUDIČEVO SEME, NEMŠ. NAD.,1.55 ZABAVNI INFOKANAL* * *SREDA, 29.10.2008, I. SPORED TVS6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 BUKVOŽER,9.15 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.40 HOTEL OBMORČEK,RIS. NAN., 9.50 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 10.00 ZLATKOZAKLADKO: OB BLAGUŠKEM JEZERU, 10.20 KNJIGA MENE BRIGA, 10.45 ZGLAVO NA ZABAVO, 11.15 VLADARSKE IGRE ŽELEZNE DOBE, 11.50 UMIKAGRESORJA Z OZEMLJA RS, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME,13.15 TARČA, 14.35 KONGRESNI TRG PRIPOVEDUJE, DOK. ODD., 15.10MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON ,RIS., 16.10 POD KLOBUKOM:REKREACIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.55 VREME,DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 SKLEPNA SLOVESNOST 43. BORŠTNIKOVEGASREČANJA IN PODELITEV NAGRAD, 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE:TV DNEVNIK 29.10.1990, 0.45 TURBULENCA, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIKZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANALSREDA, 29.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 PIHALNI KVINTET, POSNETEK IZMESTNEGA MUZEJA V LJUBLJANI, 13.15 IMPROMPTU, 13.35 VRHUNCIANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK29.10.1990, 14.50 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.10KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.5550 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 GLASBENISPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 20.55 PRVI IN DRUGI, 21.20 TVPRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 22.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.3550 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE - MUZEJKAMNIK, 0.15 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: TRETJA, POLJ. NAD., 1.15 ZABAVNIINFOKANAL* * *ČETRTEK, 30.10.2008, I. SPORED TVS6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILSHOLGERSON: LISJAK SMIRE, RIS. NAN., 9.35 POD KLOBUKOM: REKREACIJA,10.15 SORODNI DUŠI, ANGL. NAD., 10.45 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 FRANCI ARKO-DESA MUCK: ANICA - ANICA INMATERINSKI DAN, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEKIN RJAVČEK, RIS., 16.05 PAST ZA JEZUŠČKA, KRATKI IGRANI FILM EBU IZČEŠKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE,18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT,19.55 DAN REFORMACIJE, 21.00 POT, DOK. FILM O TRUBARJU, 22.00 ODMEVI,KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GRANDE TORINO, IT. FILM,1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.10.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANALČETRTEK, 30.10.2008, II. SPORED TVS6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 GLOBUS, 13.00 POGLED Z NEBA,FR. DOK. SER., 13.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.10.1990, 14.10 PRVIIN DRUGI, 14.30 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE INGALERIJE, 15.10 RESNIČNI ROMMEL, ANG. DOK. SER., 15.55 TV PRODAJA,16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK,18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 18.55 GODALNIORKESTER ŠKOFJA LOKA (CAMILLERI, GRIEG), 19.25 IMPROMPTU, 20.00SMUČARSKI MAGAZIN, 20.30 ŠPORT, 22.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.15 VELIKIMALI DRUŽINSKI UMORI, FR. NAD., 0.45 PLANET ROCK: BLACK EYED PEAS,GLASBENI DOKUMENTAREC, 1.10 ZABAVNI INFOKANALČasopis izhaja z denarno pomočjo UradaRS za Slovence v zamejstvu in po svetuter Javnega sklada za narodne in etničnemanjšine na Madžarskem.Naročnina: za Madžarsko letno 2.600HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostaledržave 52 EUR ali 52 USD.Številka bančnega računa: HU15 11747068 2000 1357,SWIFT koda: OTPVHUHBSlovenska meša v VarašiGostovanje MePZ Hrast iz DoberdobaV soboto, 25. oktobra, ob 18.00 uri bo pri madžarski maši vcerkvi sv. Martina v Szombathelyu in 26. oktobra ob 10.00uri pri slovenski maši v katoliški cerkvi v Monoštru pelslovenski zbor iz Italije »Latinsko mašo sv. Martina« skladateljaŠtefana Maurija. Po maši bodo predstavili kantato HilarijaLavrenčiča »Meč, ki deli«. Slovenski tekst za kantato je napisalsvetovno znani slepi fotograf, filozof in pisatelj Evgen Bavčar.Murska Sobota:Trezino senjeTerezija 15. oktobra in Miklavž 6. decembra sta imeni in dneva,ko postane Murska Sobota sejemsko mesto. Na stojnicah in poulicah v središču mesta je iz leta v leto enaka ponudba, enakodober je tudi obisk. Tistih, ki želijo kaj kupiti, ni dosti, več jeradovednežev in onih, ki si pogasijo žejo na številnih stojnicah.Minulo sredo jih je bilo toliko, da jih več skorajda ni moglo biti,in ob vseh je bilo še in še lačnih in žejnih. Na Terezijinem sejmuprevladuje klasična ponudba, značilna za povprečne lokale:kuhane kranjske ali domače klobase s hrenom in brizganci,medtem ko je za Miklavža značilno kuhano vino.Na Trezinem sejmu je bilo okoli 300 ponudnikov najrazličnejšihizdelkov in pridelkov. Približno tako kot vsako leto. Še največso ponujali izdelke iz lesa ali kot temu pravijo »suho robo«,kamor spada tudi vse, kar je spleteno iz šibja: vile, grablje,različni ročaji, pa takšne in drugačne košare in celo klopotci;tudi tekstilnih izdelkov je bilo zelo dosti, nekaj čevljarjev in enlončar. Brez stojnic z medenjaki in lectovimi srci ni bilo tudiletošnje Terezino senje.Oba sejma, Terezijin in Miklavžev, sta mnogo bolj »veselica« kotprostor in priložnost za trgovanje ali ogled izdelkov domače inumetne obrti, čeprav jima povsem le ni mogoče odrekati te vloge.Vsekakor bi v Soboti nekaj manjkalo, če sejmov ne bi bilo,to je zagotovo. V ilustracijo objavljamo pogled na sejemski utripz balkona in goričkega čevljarja Gezo Kisilaka, stalnega obiskovalcasoboških in vseh prekmurskih sejmov.Besedilo in fotografiji: eR

More magazines by this user
Similar magazines