Potočni raki Slovenije - Center za kartografijo favne in flore

Potočni raki Slovenijerazširjenost, ekologija, varstvo1Življenje okoli nas

dr. Cirilu Krušniku(1950 – 2006)Odšel je tako mirno, kot je živel.

Potočni raki Slovenije: razširjenost, ekologija, varstvo.Življenje okoli nas.Besedilo: Marijan GovedičUvodOn gre črn v toplice, pride pa rdeč nazaj.(Ljudska)Fotografije: Marta Jakopič, Marijan Govedič, Monika Podgorelec, Darja ErjavecZemljevidi razširjenosti: Center za kartografijo favne in floreLektoriranje: Zoran ObradovićRecenzija: dr. Franc JanžekovičOblikovanje in prelom: Branka Trčak, Maja CipotTisk: Trajanus d.o.o., KranjNaklada: 3000 izvodovIzdajatelj: Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 2006CIP - Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor594.5(497.4)GOVEDIČ, MarijanPotočni raki Slovenije : razširjenost, ekologija, varstvo / [besedilo Marijan Govedič ; fotografijeMarta Jakopič ...[et al.] ; zemljevidi razširjenosti Center za kartografijo favne in flore]. - Miklavž naDravskem polju : Center za kartografijo favne in flore, 2006. - (Življenje okoli nas)ISBN 961-90512-2-X1. Gl. stv. nasl.COBISS.SI-ID 57659649Ta dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči Evropske unije v okviru projekta »Zasnova conacijizbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija2003). Za vsebino tega dokumenta je odgovoren izključno Center za kartografijo favne in flore in zanjv nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije.Dodatne informacije:Center za kartografijo favne in flore,Antoličičeva 1, 2204 Miklavž na Dravskem poljuinfo@ckff.si, www.ckff.si, www.bioportal.siKnjižica je na voljo v obliki .pdf na naslovu www.ckff.si/publikacijeŠkarje imam, pa nisem krojač; ponočnjak sem, pa ne zapravljač;Drugi pravijo le naprej! Jaz: le nazaj! Kdo sem povej!(Josip Stritar)Potočni raki so nekoč bili razširjeni povsej Slovenji. Bili so tako pogosti, da jihje poznal vsak otrok in so se prerili celo vljudsko izročilo. Zaradi račje kuge, regulacijin onesnaženja voda pa so izginili izmarsikaterega vodotoka in še pred nekajleti so po splošnem prepričanju veljali zazelo redke.Potočni raki danes živijo v sicer opaznomanjšem deležu voda kot nekoč, a jih zveseljem ponovno odkrivamo v vse več potokih.Veljajo za dobre pokazatelje ohranjenostipotoka in kvalitete vode, čeprav jihbolj kot onesnaženost moti neustrezna oblikastruge oz. regulacija.Nekoč so imeli velik gospodarski pomen včloveški prehrani, danes pa je njihov pomenpredvsem naravovarstveni. V Slovenjiso avtohtone vrste rakov zavarovane, zadelo z njimi in raziskovanje je potrebnodovoljenje. Z vstopom Slovenije v EU so bilaza koščaka in koščenca razglašena posebnavarstvena območja Natura 2000. Ob temse je pokazalo pomanjkanje temeljnih raziskavekologije in razširjenosti potočnihrakov pri nas.Koščaki in koščenci so zaradi svoje redkostiter nočne aktivnosti pogosto nepoznanicelo upravljalcem voda. V Sloveniji še nimamoobsežnejše raziskave razširjenostirakov – opravljene so bile le posameznelokalne študije, javno dostopni podatki orazširjenosti potočnih rakov pri nas pa sobili prvič zbrani v okviru predpriprav zapredloge območij Natura 2000.V knjižici je zbrana večina dosedanjegaznanja o razširjenosti potočnih rakov vSloveniji. Predstavljeni so tudi še neobjavljenipodatki nekaterih raziskovalcev.Opisane so vse domorodne vrste rakov,od tujerodnih pa tiste, ki smo jih do sedajnašli v naravi v Sloveniji oz. obstaja velikaverjetnost, da se pri nas pojavijo. Nekaterebolj eksotične vrste rakov v knjižici zgoljomenjamo. Znanstveno poimenovanjevrst povzemamo po raziskavah slovenskihznanstvenikov.Vsebina5 Uvod6 Vrste potočnih rakov v Sloveniji innjihova razširjenost6 Jelševec Astacus astacus8 Koščak Austropotamobius torrentium10 Koščenec Austropotamobius pallipes12 Tujerodne vrste rakov13 Ozkoškarjevec Astacus leptodactylus14 Signalni rak Pacifastacus leniusculus15 Prepoznavanje potočnih rakov18 Splošno o potočnih rakih19 Ogroženost in varstvo24 Perspektive25 Viri5

KoščenecAustropotamobius pallipesKoščenec (primorski koščak) je tretja avtohtonavrsta potočnih rakov v Sloveniji.Za to vrsto imamo v slovenščini večimen, imenujejo ga tudi italijanski rak alikavkar . Taksonomska uvrstitev koščencaje še vedno predmet znanstvene razprave,v tej knjižici pa sledimo najnovejšimdognanjem slovenskih znanstvenikov, kiga obravnavajo kot vrsto Austropotamobiuspallipes (drugi ga imenujejo A. itallicus ,A. pallipes italicus).Morfologija. Telesna dolžina je 9–11 cm,podobno kot pri koščaku. Koščaku jepodoben tudi po barvi telesa in škarij, kiso običajno v rjavih odtenkih. Koščenec lahkodoživi 11 let.Razširjenost in ekologija. Koščenec jerazširjen v celotni zahodni Evropi od Irskedo Portugalske ter na vzhodu do Litvein Makedonije. V vodah Španije, Francijein Velike Britanije je najpogostejša vrstapotočnih rakov.Pri nas se pojavlja samo v Jadranskem povodju,vključno s porečjem Reke. Nekočje bil zelo pogost v povodju Dragonje in vreki Rižani, kjer ga danes ogrožajo velikiodvzemi vode in onesnaževanje. Še vednoje pogost v številnih pritokih Soče in,Razširjenost koščenca v Slovenijikot kažejo najnovejši podatki, tudi v pritokihVipave. Na robu Krasa in Vipavskedoline ga najdemo tudi v potokih, ki poletipopolnoma presahnejo. Sušno obdobjetam preživi v luknjah med kamni, kjer sezadrži dovolj vlage.10 KoščenecMajhni potoki s kamnitim dnom na robu Krasa so tudi življenjski prostor koščenca11

Tujerodne vrste rakovOzkoškarjevecAstacus leptodactylusKljub zakonski prepovedi je vnašanjein prenašanje tujerodnih vrst živaliin rastlin v naravo še vedno pogosto.Večinoma gre za namerno, včasih tudiza naključno vnašanje, v obeh primerihpa je razlog najpogosteje nevednost alizmota. V preteklosti so živali in rastlinevečinoma prenašali zaradi zagotovitve alivsaj popestritve prehrane. Tako so zaradipopestritve prehrane, lažjega gojenja intržnega povpraševanja v Evropo naselilisevernoameriške vrste rakov, z njimi pa soprinesli tudi račjo kugo. Po epidemiji račjekuge, ki je močno prizadela jelševca, soameriške rake, ki so na račjo kugo odporni,še naprej naseljevali po vsej Evropi.V zadnjih letih lahko v Evropi in tudiv Sloveniji v akvarističnih trgovinah,trgovinah z malimi živalmi in celo vvrtnarskih centrih kupimo različne vrstepotočnih rakov. Tropskim vrstam hladnevode pri nas ne ustrezajo, zato ni nevarnosti,da bi izpodrinile domorodne vrste, lahkopa prenašajo račjo kugo ali druge bolezni.V prodaji so tudi severnoameriške vrste,ki preživijo v hladnejših vodah. V sosednjiAvstriji so v naravi že našli ameriška rakaOrconectes limosus in Procrambus clarkii.Prve primerke Orconectes limosus so vEvropo (v Nemčijo) prinesli že leta 1880.Ta vrsta je prenašalec račje kuge, trenutnopa se zelo uspešno širi po evropskihvodah. Vrsto Procambarus clarkii pogostoprodajajo kot »sladkovodnega jastoga«.Zanjo je značilna intenzivna rdeča barvaškarij in pri nekaterih primerkih močnotrnast koš. Vrsti ustrezajo toplejše, močnozaraščene stoječe vode.Tujerodna vrsta, ki je pri nas v naravisicer še nismo našli, a jo lahko z velikoverjetnostjo pričakujemo. Ta rak, kiga imenujejo tudi barjanski, močvirni,jezerski, galicijski ali ruski, je doma vvzhodni Evropi, kjer živi v počasi tekočihpotokih in rekah ali zaraščenih stoječihvodah. Običajno zraste 15–16 cm. Barvatelesa je siva do rjavo-zelena. Spodnjastran škarij je vedno svetla. Pri samcih sokraki škarij ozki in dolgi.Na domnevo, da bo ozkoškarjevec kmaluprisoten v naši vodah, po eni straninapeljuje nevednost in neozaveščenost otem, da tujerodnih vrst ali vrst, katerihporekla ne poznamo, ne smemo spuščati vnaravo, po drugi strani pa neupoštevanjezakonodaje o natančnem označevanjuizdelkov – ozkoškarjevce lahko v boljezaloženih ribarnicah ali trgovskih centrihkupimo žive kot »potočne rake«.Med skalami in betonskimi bloki, s katerimi je utrjen breg Mure, signalni raki najdejo številnaRak ozkoškarjevec kupljen kot »potočni rak«12 skrivališča13

Signalni rakPacifastacus leniusculusPrepoznavanje potočnih rakovSlovenija se je naselitvam tujerodnih vrstpotočnih rakov srečno izognila, saj ti vdomače vode niso bili nikdar načrtnonaseljeni. Kljub temu so leta 2003 v Murina avstrijsko-slovenski meji prvič odkrilisignalnega raka (Pacifastacus leniusculus),ki se je v naslednjih treh letih razširil vsedo izliva reke Ščavnice. V sedemdesetihletih dvajsetega stoletja so ga naseljevali vštevilnih državah Evrope, tudi v sosednjiAvstriji v porečju Mure, od koder se jenajverjetneje razširil v Slovenijo.Morfologija. Običajno doseže 15-17 cmtelesne dolžine. Barva telesa je med svetloin temno rjavo, včasih do opečnate. Zasignalnega raka je značilna bela do svetlomodra lisa na pregibu škarij, po katerije tudi dobil ime. Spodnja stran škarij jerdečkasta.Razširjenost in ekologija. Signalni rakpotrebuje podobne življenjske pogoje kotRazširjenost signalnega raka v Slovenijijelševec. Domovina signalnega raka jeSeverna Amerika, v devetnajstem in dvajsetemstoletju pa so ga naselili po vsej Evropi,kjer se hitro širi. Še leta 1988 je bilona Avstrijskem Štajerskem znanih samopet najdišč signalnega raka, od tega dve vporečju Mure, sedaj pa je tam že več desetznanih najdišč. Danes signalnega raka vEvropi obravnavamo kot invazivno vrsto,nekateri ga uvrščajo celo med škodljivce.Njegova prisotnost ogroža vse evropskedomorodne vrste potočnih rakov – nevarenje kot prenašalec račje kuge, v primerjaviz evropskimi vrstami potočnih rakov paje uspešnejši v pridobivanju življenjskegaprostora in hrane. Obenem narašča skrbzaradi njegovega velikega vpliva na vodniekosistem. Signalni rak lahko v vodah,kjer se pojavlja v velikih gostotah,poje ikre na drstiščih tako salmonidnih(postrvi) kot ciprinidnih (krapovci) vrstrib. Kljub nevarnosti, ki jo predstavlja v vodah,ga zaradi okusnega mesa, uspešnegarazmnoževanja in hitre rasti v nekaterihV Sloveniji živeče vrste potočnih rakov(vključno z ozkoškarjevcem iz trgovin)lahko jasno razločimo po razporeditvitrnov na košu, škarjah in rostrumu,velikosti telesa in barvi spodnje straniškarij. Zaradi različne starosti in s temvelikosti najdenih osebkov, odstopanjv barvi, obledelosti mrtvih osebkovoz. njihovih telesnih delov, pa v ključunavajamo le glavne znake (trni, rostrum)za ločevanje vrst.Koš potočnih rakov je praviloma poraščenz različnimi trni, katerih število inrazporeditev je značilno za posamezno vrsto.Najočitnejše razlike so v predelu za očmi inpredelu vratne brazde.Navedeni določevalni znaki so dobrorazpoznavni na živih rakih vseh velikosti,vseeno pa je določanje lažje, če so živalivečje. Za določanje ostankov oz. mrtvihrakov je potrebno vsaj glavoprsje.Če vam kljub ključu ne uspe prepoznativrste najdenega raka, se obrnite na naslov,naveden na začetku knjižice, kamor lahkopošljete fotografijo najdenega raka, nakateri naj bo vsaj rakova glava.Rostrum je naprej štrleč del koša nadoz. med očmi. Njegova oblika, robovi inosrednji greben so najbolj zanesljivi znakiza določanje vrst potočnih rakov.Vratna brazda je zgolj navidezna ločnicaDva para značilnih večjihizboklin za očmi imenujemodržavah še vedno naseljujejo.med košem glave in trupa, saj glavoprsjepostorbitalni trni.14 potočnih rakov pokriva enoten koš.Signalni rak15

Jelševec (Astacus astacus)· rostrum (R): po vsej dolžini enako širok ali trapezoiden· osrednji greben rostruma (G): razločen z vidnimi trni, kiRVtvorijo nazobčan rob (žagast)· površina škarij: groba, z velikimi zrni· vratna brazda (V): trnasta· postorbitalni trni: dva para postorbitalnih trnov, prvi (T1)izrazit, drugi par (T2) pogosto manjši ali nerazločenMed vratno brazdo in očesom ni trnov.GT1T2VVOzkoškarjevec (Astacus leptodactylus)· rostrum (R): po vsej dolžini enako širok ali trapezoiden· osrednji greben rostruma (G): viden, včasih s trniRV· površina škarij: groba, z velikimi zrni· vratna brazda (V): zelo trnasta· postorbitalni trni: dva para (T1, T2), oba jasno vidnaGCelotno oprsje je zelo trnasto, trni so vidni tudimed vratno brazdo in očesom.T1 T2VT1T2VKoščenec (Austropotamobius pallipes)· rostrum (R): trikoten ali trapezoidenRVG· osrednji greben rostruma (G): viden in brez trnov· površina škarij: drobno zrnata· vratna brazda (V): trnasta· postorbitalni trni: en par (T1) postorbitalnih trnov jasnoviden, drugi par (T2) redko videnGT1VRVKoščak (Austropotamobius torrentium)· rostrum (R): trikotenRV· osrednji greben rostruma (G): neizrazit· površina škarij: zelo groba in z velikimi zrni· vratna brazda (V): brez trnov· postorbitalni trni: en par (T1), jasno videnGT1VRVSignalni rak (Pacifastacus leniusculus)· rostrum (R): po vsej dolžini enako širok ali trapezoidenV· osrednji greben rostruma (G): viden in brez trnov· površina škarij: zelo drobno zrnata, na otip skoraj gladka· vratna brazda (V): brez trnov· postorbitalni trni: dva para (T1, T2)16Na pregibu škarij je značilna svetla lisa.T1 T2VT1 T2 V 17

Splošno o potočnih rakihPotočni raki so večinoma aktivni ponočiŠele v mraku zapustijo svoja skrivališčain začnejo iskati hrano. Podnevijih lahko vidimo predvsem v časuparjenja. So izraziti vsejedi. Prehranjujejose z algami, odmrlimi rastlinami,odpadlim listjem, vodnimi rastlinami,ličinkami žuželk, mehkužci, ikrami, drugimiraki in mrtvimi ribami. Čez noč lahkodo kosti oberejo tudi veliko ribo.Aktivnost rakov je odvisna odtemperature vode, zato jih v zimskih inpomladnih mesecih le redko vidimo,najbolj aktivni pa so v poletnih in jesenskihmesecih.Jesen je čas parjenjaJajca v varnemzavetju zadkasamiceVelike škarje in dolge tipalke so najboljočitneDa bi lahko rasli, se morajo raki levitiRaki nimajo okostja, temveč trd apnenčastoklep, ki obdaja celo telo razen sklepov. Dabi lahko rasli, morajo v rednih presledkihta oklep »sleči« in ga nadomestiti z novim,večjim. To menjavo oklepov imenujemolevitev. Takoj po levitvi, ko odpade staroklep, je pod njim že razvit nov, sicer šemehak oklep. Takrat so tudi veliki rakilahek plen.Vloga v ekosistemuPotočni raki so največji sladkovodninevretenčarji pri nas. Sposobni sopremagati velike razdalje, tudi proti toku.Zaradi svoje velikosti, gostote in številnihprehranskih povezav so pomembni kotplenilci in mrhovinarji, pa tudi kot plen.Rakov zaradi pomanjkanja hrane blizuizvira potoka običajno ne najdemo, tudiče je voda pitna. Najdemo jih lahko tudiv spodnjem toku potokov, kjer je vodasicer že slabše kvalitete, vendar kaže,da jih manjše onesnaženje, predvsemjelševca, ne moti. Številčnost rakov jemed drugim močno odvisna od obstojaprimernih zavetij oz. prostorov v vodi, kjerse lahko rak zadržuje v dnevnem času intako zaščiti pred plenilci in pred močnimvodnim tokom.Dolge tipalke na glavi služijo kot tipalniorgan, krajše pa kot vohalni. Potočni rakiNa primerni podlagi si jelševci lahko kopljejoKo se jeseni voda ohladi, začnejo samciračineimajo 5 parov hodilnih okončin. Prviiskati samice. Samice potočnih rakovpar so velike škarje, ki služijo predvsemskrbijo za zarod — oplojena jajčeca nosijoprijemanju hrane in obrambi pred plenilci,pritrjena pod zadkom in jih tako varujejouporabljajo pa jih tudi pri hoji. Z drugimpred plenilci. Šele ko se spomladi vodaparom okončin prinašajo hrano k ustom,začne segrevati, se izležejo mladi raki, kiostali trije pari pa so namenjeni predvsemdva do tri tedne, do druge levitve, ostanejopremikanju.v varnem zavetju materinega zadka.Mladi raki se nato odpravijo v samostojno Oči na gibljivih pecljih raku zagotavljajoživljenje, ki seveda ni brez nevarnosti. široko vidno polje. Ob nevarnostiPlenijo jih predvsem ribe (ščuke, postrvi, zbeži vzvratno, pri tem pa si pomaga sostriži, kleni), vodne ptice, pižmovke in sunkovitimi zamahi zadka. Poškodbe navidre. Zelo pogosto se plenijo med seboj rakovih škarjah kažejo na večjo gostoto(kanibalizem). Spolno dozorijo po 2 do rakov, saj takrat prihaja do medsebojnih4 letih, odvisno od vrste in ekoloških bojev, ki so najpogostejši razlog za izgubopogojev.škarij.18 19Levitev

Ogroženost in varstvoPred 140 leti je potočne rake v Evropizdesetkala račja kuga, kmalu po njej paso se pojavile še grožnje modernega sveta.Danes potočne rake ogroža predvsem:· vnos tujerodnih vrst in bolezni, ki jihte prenašajo,· onesnaževanje voda s pesticidi ingnojili,· slabšanje življenjskega prostora(gradnja pregrad, odvzemi vode,regulacije, hidromelioracije,osuševanje).Za zavarovanje potočnih rakov so potrebninaslednji varstveni ukrepi:· ozaveščanje o nevarnostih širjenjatujerodnih vrst in račje kuge,· preprečevanje onesnaževanja voda invnosa hranil,· izboljšanje življenjskih razmer za rake· raziskave in monitoring,· ustrezna zakonodaja in njenoizvajanje.Nevarnost tujerodnih vrstOb želji po ekonomski koristi jerazlog za naseljevanje tujerodnih vrstpotočnih rakov največkrat neznanje oz.pomanjkanje informacij o tem, da lahkos tem povzročimo nepopravljivo škododomorodnim rakom. V številnih vodah,kamor so naselili ameriške vrste rakov, sodomorodne vrste povsem izumrle. Ediniuspešen varstveni ukrep je preprečevanjeprenosa in omejevanje nadaljnjega širjenjatujerodnih vrst. Širjenja signalnegaraka v porečju Mure sicer verjetno ne bomogoče popolnoma ustaviti, lahko pa gaupočasnimo. Ob tem je vsekakor nujnopreprečiti prenos v druge vode. Kljubtemu, da je prisotnost signalnega raka vSloveniji znana že od leta 2003, državniorgani doslej še niso ukrepali, javnost paje bila o problemu obveščena le s stranistrokovnjakov.Ob signalnem raku obstaja tudi grožnjavnosa drugih vrst tujerodnih rakov, ki jihlahko žive kupimo kot »potočne rake«.Kupec takšnih rakov bi moral dobitiinformacije o škodljivosti in nezakonitostinjihovega spuščanja v naravo, saj splošnihaktov o prepovedi spuščanja tujerodnihvrst v naravo večina ljudi ne pozna. To šeposebej velja za akvaristične trgovine.vrste potočnih rakov v Evropi, medtem koso severnoameriške vrste, ki jo prenašajo,nanjo odporne. V Evropi se je prvič pojavilaleta 1860 v severni Italiji. Potem ko seje iz srednje Evrope razširila po Donavinavzdol, je v naše kraje prišla gorvodnopo Savi in Dravi (1880–1897). Najpoznejese je pojavila v izoliranih vodah, nazadnjev Cerkniškem jezeru leta 1909. Kjer se jepojavila, so celotne populacije domačihrakov poginile v nekaj tednih. Danespotočnim rakom spet grozi okužba z račjokugo. Posebej nevarno je širjenje signalnegaraka, račjo kugo pa lahko prenesemotudi z ribiško ali drugo opremo (mreže,čolni, vesla, škornji) oz. s prenašanjem rib,saj spore glive lahko preživijo izven vodetudi nekaj dni.Preprečevanje onesnaževanjaŠtevilne populacije rakov je uničiloonesnaženje voda s komunalnimi inindustrijskimi odplakami, padavinskovodo s cest, pesticidi, mineralnimi gnojiliin izpusti gnojnice, takšni pogini pa sole redko dokumentirani. Z zmanjšanjemintenzitete rabe kmetijskih površinv neposredni bližini voda, ureditvijokanalizacijskih sistemov in izgradnjočistilnih naprav se lahko življenjskiZ regulacijami potokov uničujemo habitatrakovpogoji za potočne rake hitro izboljšajo.Ureditev varstvenega pasu neposrednoob bregovih (npr. pas obrežne drevesnevegetacije ali ekstenzivni travniki) lahkokljub intenzivnemu kmetijstvu v okolicimočno zmanjšamo vnos hranil, gnojil inškropiv v vodo. Onesnaževanje ima močandaljinski vpliv in je lahko vzrok odsotnostiRačja kugapotočnih rakov daleč od vira onesnaženja.Zeleni pas ob Veliki Krki na Goričkem, v kateriOnesnaženja, ki so sicer lokalnega značaja,Kanalizirani potoki so neprimeren habitat za Račjo kugo povzroča gliva Aphanomycesastaci, ki je smrtna za vse avtohtonegnojil in hranil v vododrugih delih potoka.živijo jelševci, preprečuje neposreden vnos pogosto onemogočajo rakom naselitev v20 potočne rake21

Odvzemi vodeTrajni odvzemi vode, pa naj bodo za pitnovodo, stekleničenje ali zgolj za zalivanje,negativno vplivajo na celoten vodni režim,še posebej v poletem času, ko potoki lahkopresahnejo. Dodatno težavo predstavljajomale hidroelektrarne, ki z lokalnimodvzemom vode, visoko pregrado inspremembo morfologije struge negativnovplivajo na populacije rakov.Kljub čisti vodi regulirani potoki nisoprimerni za rakeKamniti ali z betonom utrjeni bregovioz. betonska dna so neprimerni za rake,saj v njih ne morejo izkopati račin. Vštevilnih potokih rake, predvsem koščake,še najdemo v bližini izvira, v nadaljnjemtoku pa kljub izboljšani kvaliteti vode nizanje ustreznih življenjskih pogojev, kerje struga regulirana, brežine pa utrjene.Idealno okolje za potočne rake je zasenčenain razgibana struga z različnimi naklonibrežin, od položnih obrežij do spodjedenihbregov. Pri vzpostavljanju ugodnihrazmer za rake je glavni cilj zagotavljanjeprimernih struktur v strugi.Naseljevanje domačih vrst potočnihrakov in ohranjanje genetske pestrostiKakšna je bila naravna razširjenostjelševca v Sloveniji verjetno ne bomo nikoliizvedeli. V sedemdesetih letih prejšnjegastoletja, ko je potekal program repopulacijejelševca, na srečo niso naselili ameriškihrakov kot drugod v Evropi, vendar sovečino rakov v gramoznice ob Muri inv porečje Krke prinesli iz enega samegaribnika v Logatcu. Danes vemo, da je zavarstvo narave ob izbiri vrst pomembnatudi genetska pestrost, kar je potrebnoupoštevati tudi pri naselitvah na lokalniravni.Genetska pestrost koščaka in koščenca vSloveniji je še zelo visoka, saj naseljujetavečja porečja z razvejano vodno mrežo,naseljevali in preseljevali pa so ju leredko. Takšne populacije so kot bazengenetske pestrosti pomembne za ohranitevvrste. Pomembno vlogo pri varovanjudomorodnih vrst pa imajo tudi odročne intežko dosegljive populacije, saj tujerodnevrste v takšne vode težko zaidejo ponaravni poti, manjša pa je tudi verjetnostvnosa.Ozaveščanje javnostiObveščena in ozaveščena javnost lahkopomembno prispeva k ohranitvi vrst.Izobraževanje javnosti o rakih s poljudnimičlanki, radijskimi in televizijskimi oddajamter ekskurzijami lahko pomembnopripomore k pozitivnemu odnosu do rakov,pa tudi do njihovih življenjskih okolijin zahtev. Hiter odziv dobro obveščenejavnosti lahko prepreči škodljivo početje,pri tem pa je pomembna tudi ozaveščenosto škodljivosti nenadzorovanega prenašanjain naseljevanja, ki je pogosto posledicadobrih namenov.ZakonodajaIzlov jelševcev so na ozemlju današnjeSlovenije urejali že pred 150 leti, Uredbao ribarstvu, ki je veljala v Dravskibanovini, pa je določala: »raki, ki nimajo12 cm dolgosti, se ne smejo niti loviti,niti prodajati, niti v gostilnah ponujatiniti oddajati« (pod raki so mišljeni samcijelševcev, samice jelševcev in koščaki sobili zavarovani vse leto).Danes so zavarovani vsi osebki avtohtonihvrst potočnih rakov, zakonodaja papredpisuje tudi varovanje njihovegaživljenjskega prostora. Za odvzem,naseljevanje, preseljevanje ali doseljevanjeje potrebno dovoljenje Ministrstva zaokolje in prostor.Potočni raki so neposredno zavarovaniz Uredbo o zavarovanih prostoživečihživalskih vrstah (Uradni list 46/04,109/04, 84/05), na podlagi Zakona oohranjanju narave (ZON), ter z Zakonom osladkovodnem ribištvu.Člene, ki posredno varujejo potočne rakeali njihove habitate najdemo tudi v drugihzakonih. Še posebej pomembna sta:Zakon o vodah (84. člen): Na vodnem inpriobalnem zemljišču so prepovedanedejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahkoonemogočili obstoj in razmnoževanjevodnih in obvodnih organizmov.Zakon o divjadi in lovstvu (33. člen):Pri urejanju vodotokov je treba ohranjatiposamezne odseke stare struge ter rastočeČe želimo jesti potočne rake, moramo ponje v22 trgovinodrevje in grmovje na njihovih bregovihIz ribnika v Logatcu so jelševce naseljevali po vsej Sloveniji23

oziroma s saditvijo drevesnih in grmovnihvrst zagotoviti nepretrgano zarast vsajenega od obeh bregov struge.Pomembno pravno vlogo, predvsem pripresojah vplivov posegov na okolje, sopotočni raki pri nas dobili šele z vstopomSlovenije v EU. Za koščenca in še posebejkoščaka kot prednostno vrsto je bilaSlovenija dolžna predlagati posebnavarstvena območja – območja Natura 2000.Potočni raki so tako šele z novim pravnimredom dobili pravo pozornost in vlogo priocenjevanju posegov v okolje, predvsemv vodne habitate. S tem se je posrednopovečalo tudi zanimanje javnosti zanje.MonitoringPodatki o razširjenosti vseh treh vrstpotočnih rakov so bili v Sloveniji prvičzbrani leta 2001, leta 2003 pa so bilidopolnjeni s podatki o koščaku inkoščencu. Pred tem so bile opravljene zgoljnekatere geografsko omejene raziskave(zgornji tok Soče in Save, Pomurje,Pokolpje). V knjižici smo upoštevali tudivečino podatkov, zbranih po letu 2003.Znanstvene raziskaveV preteklosti so bile raziskave usmerjenepredvsem v vzrejo jelševca, nekaj raziskavpa je bilo narejenih tudi o razširjenostipotočnih rakov. V zadnjih desetih letihso bili raki iz Slovenije tudi predmettujih raziskav pri ugotavljanju vrstnepripadnosti.Na Oddelku za biologijo Biotehniškefakultete Univerze v Ljubljani trenutnopotekajo genetske raziskave koščakov. Meddrugim ugotavljajo, da je bilo na ozemljudanašnje Slovenije eno od jeder, od koderso se po zadnji ledeni dobi raki ponovnoselili proti severu.Poleg raziskav razširjenosti so potrebne šeraziskave o ekoloških zahtevah vrst, ki soključne za pripravo upravljalskih načrtov inpredlogov varstvenih ukrepov. Poznavanjelokalnih ekoloških zahtev je nujno zaaktivno ohranitev vrst in izvedbo ukrepov,ki lahko izboljšajo njihovo stanje.PerspektiveLov vseh avtohtonih potočnih vrst rakovje danes prepovedan, vendar jih samo tone bo obvarovalo pred izumrtjem. Večjagrožnja kot krivolov je do rakov neprijaznaraba prostora in upravljanje z vodami.Največjo nevarnost verjetno predstavljajoraznovrstni in medsebojno neusklajeniupravljalci istega prostora (ribiške družine,vodnogospodarska podjetja, koncesionarjiza odvzeme vode za ribogojnice, malehidroelektrarne, namakalni sistemi itd.)ter razpršena zakonodaja. Potočne rakeje potrebno upoštevati kot dejavnik pripresojah vplivov na okolje, pri rednih»vzdrževanjih« potokov, pri načrtovanjuribiškega upravljanja, pri upravljanju sporečji in pri podeljevanju koncesij.Za koščaka in koščenca smo razglasiliobmočja Natura 2000 na evropski ravni, nanacionalnem nivoju pa si enako pozornostzasluži tudi jelševec. Slednji je pri nasverjetno bolj ogrožen, predvsem zaradivečjega vpliva človeka na njegov življenjskiprostor. Stoječe vode v bližini urbanihpredelov in spodnji tokovi potokov so boljonesnaženi in bolj podvrženi regulacijamin odvzemom vode kot zgornji tokovi, kjerživijo druge vrste.Za koščaka so pri nas najpomembnejšiohranjeni gozdni potoki, odmaknjeni odurbanih predelov, s pestrostjo različnihmikrohabitatov (izmenjavanje plitkein globoke vode, raznovrstna podlaga,izmenjavanje hitrega in počasnega toka).Le-te pa vedno bolj ogrožajo odvzemivode, gradnja malih hidroelektrarn terširjenje urbanih površin.Potoki s koščakom, zaščiteni kot področjaNatura 2000, so danes lahko zelo močenargument proti še vedno močnimtežnjam po regulacijah oziroma različnih»ureditvah« potokov.V Sloveniji načrtnega monitoringa(spremljanja stanja populacij inrazširjenosti) potočnih rakov še neizvajamo. Država se je sicer obvezalavsakih šest let poročati EU o stanjukoščaka in koščenca, vendar je spremljanjestanja populacij mogoče šele takrat, koje razširjenost dobro znana. Registriranarazširjenost koščaka se je zelo povečalav letu priprave strokovnih podlag zaoblikovanje omrežja Natura 2000, še boljpa v letih po njej. Podatkov o razširjenostiimamo še vedno premalo, zato težkomerimo izumiranje, izgubo habitata ali24upad populacije, predvsem pri koščaku inAli nam bo koščaka uspeloohraniti?koščencu.25

ViriZaradi obsežnega seznama literature, iz katerih so bile črpane informacije in podatkio razširjenosti, so med viri navedeni le najpomembnejši. Vsi ostali viri so na voljo naspletnem naslovu www.ckff/publikacije/potocni_raki_slovenije_dodatni_viri.pdfBedjanič, M., 2004. Novi podatki o razširjenosti raka navadnega koščaka Austropotamobius torrentium(Schrank, 1803) v Sloveniji (Crustacea: Decapoda). New records of stone crayfish Austropotamobiustorrentium (Schrank, 1803) in Slovenia (Crustacea: Decapoda). Natura Sloveniae,Ljubljana 6(1): 25-33.Bertok, M., N. Budihna & M. Povž, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000Ribe (Pisces), Piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo. Ljubljana.Budihna, N., 1984. Razširjenost potočnega raka Astacus astacus L. 1758 v porečju Mure. Ichthyos,Ljubljana 2: 18-22.Füreder, L. & Y. Machino, 2002. A revised determination key of freshwater crayfish in Europe. Ber.nat.-med. Verein Innsbruck 89: 169-178.Herfort-Michieli, T., 1973. Plemeniti rak (Astacus astacus L.) v Krki in pritokih in poizkus njegovevzreje (Sklad Borisa Kidriča 441-24.8.73/1). Zavod za ribištvo, Ljubljana. 22 str.Holdich, D., 2003. Ecology of the White-clawed Crayfish Austropotamobius pallipes. ConservingNatura 2000 Rivers Ecology Series No. 1. English Nature, Peterborough. 17 pp.Kryštufek, B. & M. Kotarac (ured.), 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji.Naročnika: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana & Ministrstvo za šolstvo, znanostin šport, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 682 str.Machino, Y., 1997. Crayfish of the upper Soča and upper Sava rivers, Slovenia. Bulletin Français dela Peche et de la Pisciculture, Paris 347: 721-729.Šulgaj, A., 1937. Naš potočni rak. Zveza ribarskih društev Dravske Banovine. 87 str.Trontelj, P., Y. Machino & B. Sket, 2005. Phylogenetic and phylogeographic relationships in the crayfishgenus Austropotamobius inferred from mitochondrial COI gene sequences. Molecular Phylogeneticsand Evolution 34: 212-226.26

Atlas predstavlja trenutno poznavanje razøirjenosti netopirjev v Sloveniji, kljuœno za njegov nastanek pa je bilo obseænoterensko delo ob nenadomestljivem sodelovanju mnogih raziskovalcev. Priœakujemo, da bo priœujoœe delo spodbudilonadaljnje raziskave in si æelimo, da bi predstavljeni podatki prispevali k uœinkovitejøemu varstvu netopirjev in njihovihhabitatov.The Atlas, which was made possible largely due to the extensive fieldwork and indispensable cooperation by numerousresearchers, presents the current knowledge of bat distribution in Slovenia. We expect that the work will instigatefurther research and sincerely hope that the presented facts will contribute to a more effective conservation of batsand their habitats.Uredniki se z raziskovanjem netopirjev ukvarjajo od leta 1996. Vsi so leta 2002 diplomirali s temami spodroœja ekologije oz. morfologije netopirjev na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete Univerze v Ljubljanipri prof. dr. Borisu Kryøtufku ali doc. dr. Petru Trontlju. Leta 1998 so bili med ustanovitelji Sekcije za prouœevanjein varstvo netopirjev pri Druøtvu øtudentov biologije, ki je leta 2001 prerasla v samostojno druøtvo. Vsitrije so podiplomski øtudentje, zaposleni na Centru za kartografijo favne in flore, Oddelku za æivalsko fiziologijoZooloøkega inøtituta Univerze v Tübingenu in na Oddelku za biologijo Biotehniøke fakultete v Ljubljani.The Atlas’s editors have been engaged in bat research since 1996. They all graduated in 2002 from the sphereof ecology and morphology of bats at Department of Biology at the Biotechnical Faculty, Ljubljana University,under the tutelage of Prof Dr Boris Kryøtufek and Asst Prof Dr Peter Trontelj. In 1998, they were among thefounders of the Section for Bat Research and Conservation (within the Biology Students Association), which in2001 became an independent association. All three are postgraduate students, currently employed at theCentre for the Cartography of Fauna and Flora, Department of Animal Physiology at the Zoological Institute,Tübingen University and Department of Biology of the Biotechnical Faculty in Ljubljana, respectively.Uredili / Edited byv sodelovanju s Slovenskim druøtvom za prouœevanje in varstvo netopirjev /in cooperation with SDPVN – Slovenian Association for Bat Research and ConservationCenter za kartografijo favne in flore / Centre for the Cartography of Fauna and Flora2005Ali ste vedeli, ...Publikacije Centra za kartografijo favne in flore• da raki zelo slabo slišijo? Njihov prvotno slušni organ je namreč zdaj namenjenzaznavanju ravnotežja in vonja. Od tod izvira tudi besedna zveza »rakomžvižgat«.• da lahko rak, kljub temu da diha s škrgami, izven vode preživi več dni, čele ne dehidrira. To mu omogoča namestitev škrg v votlini pod košem, ki jelahko napolnjena z vodo ali zrakom, od koder sprejema kisik. Ker je ta votlinalahko naponjena z zrakom, ki ga rak ne more izčrpati, je nujno, da ujetega rakanikdar ne vržemo v vodo, temveč je najbolje, če ga položimo na breg ali kamenod koder sam odide v vodo.• da so jelševca kljub račji kugi, regulacijam, onesnaževanju in očitnem izginjanjupopulacij popolnoma zavarovali šele leta 1993; pred tem je bil zavarovan znajmanjšo lovno mero in lovopustom. Koščak je bil popolnoma zavarovan žeprej.• da so nekoč mislili, da je koščak le manjši izrodek jelševca, ki ga je naravapotisnila v neugodne življenjske pogoje v višje ležeče, hitrejše in bolj mrzlepotoke.• da so bili že v času Dravske banovine samci rakov zavarovani z lovno mero, lovsamic pa je bil prepovedan.• da se Slovenski pregovor »ni v vsaki luknji rak« nanaša na račino — luknjo, vkateri prebiva rak, in ki ima ponavadi več izhodov.• da izraz »rak-rana« ne izvira iz rakavih celic, temveč iz prehranjevalnih navadraka. Ko se rak loti plena, ga zlepa ne spusti. Ko se loti večjega plena, ki galahko z močnimi škarjami drži, a ga ne more ubiti, ga običajno obira kar priživem telesu.Publikacije Centra za kartografijo favne in floreATLAS FAUNAE ET FLORAE SLOVENIAE 2Primoæ Presetnik, Klemen Koselj & Maja ZagmajsterAtlas netopirjev (Chiroptera) SlovenijeAtlas of the bats (Chiroptera) of Slovenia28Kotarac, M., 1997.Atlas kačjih pastirjev (Odonata)Slovenije z Rdečim seznamom.Atlas faunae et florae Sloveniae I.Jogan, N. (ured.), 2001.Gradivo za atlas flore Slovenije[Materials for the Atlas of floraof Slovenia].Atlas netopirjev (Chiroptera)Slovenije.Atlas faunae et florae SloveniaeII. (v pripravi).Rebeušek, F., 2006.Mravljiščarji Slovenije:razširjenost, ekologija, varstvo.Življenje okoli nas.