Kartiranje habitatnih tipov - Presihajoče Cerkniško jezero

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaPomembnost območja se kaže v prednostnih habitatnih tipih kot so podvodne preprogeparožnic (HT 22.24), vegetacija tekočih voda (HT 24.4), nižinska visoka steblikovja (HT37.1), oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe (HT 37.31),mezotrofni do eutrofni gojeni travniki (HT 38.2), obrežna vrbovja (HT 44.1)srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah (HT 44.3), navadno rezikovje(HT 53.31) in bazična nizka barja (HT 54.20), prisotnosti močvirskega mečka, ki jeopredeljen po Habitatni direktivi ter številnih živalskih vrst.Cerkniško polje pa je pomembno tudi z vidika prisotnosti vrst, ki jih uvrščamo na Rdečiseznam ogroženih vrst. Tu raste več kot 50 rastlinskih vrst z Rdečega seznamapraprotnic in semenk Slovenije. Večina rastlin sodi med ranljive vrste, vendar senekatere ponekod pojavljajo množično; na primer ilirski meček (Gladiolus illyricus) innavadna močvirnca (Epipactis palustris). Vrste Buxbaumov šaš (Carex buxbaumii),navadni sovec (Oenanthe fistulosa), srednja rosika (Drosera intermedia) in bleščečimleček (Euphorbia lucida) pa so prizadete.2. Metode delaKartiranje habitatnih tipov (HT), t.j. biotopsko ali biotsko zaključenih enot ekosistemov(ZON, 31. člen), na območju Cerkniškega jezera je potekalo po metodologiji podani vpriročniku Habitatni tipi Slovenije (Jogan in sodelavci, 2004).Slika 2. Člani ekipe pregledujejo območje Dujic.4

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaHabitatne tipe smo določali med hojo po terenu, kar je bilo občasno zaradi namočenostiterena težko. Meje smo na terenu neposredno vrisovali v karte pregledovanega območja.Na določenih mestih smo za kontrolo odčitavali tudi koordinate s pomočjo GPSsprejemnika (Global Positioning System, Garmin). V času poplav smo s pomočjo čolnaše dodatno preverjali meje habitatnih tipov. Zaradi plitve vode so bile rastline večinomajasno vidne. Kljub temu smo jih občasno tudi vzorčili, za kar smo uporabili teleskopskopalico za vzorčenje rastlin.Slika 3. Na nekaterih predelih je uporaba čolna nujno potrebna.5

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.1 Struga StrženaHabitatni tipi v Strugi Stržena so odvisni od oddaljenosti določenega odseka od izvira.Začetni del ima večinoma značaj tekoče vode, ko pa priteče na »jezero«, se spremeni vpočasi tekočo oziroma stoječo vodo. Kolonizacija z rastlinami je močno odvisna odtrenutnega vodostaja in obsega sprememb v vegetacijski sezoni. V prvem deluprevladujejo HT vegetacija mezotrofnih tekočih voda in amfibijske rastline, na trehlokacijah smo našli tudi sestoje parožnic. V drugem delu pa prevladuje HT plavajočiukoreninjeni makrofiti s prevladujočo vrsto rumeni blatnik (Nuphar luteum).Slika 4. Struga Stržena pri Gorenjem Jezeru, kjer smo zabeležili prisotnost HT vegetacija mezotrofnihtekočih voda in amfibijske rastline (HT 24.43x22.3).7

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 5. Struga Stržena pri Dolenjem Jezeru, kjer prevladuje HT 22.43 (zakoreninjena plavajočavegetacija).8

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.2. Območje Rešeta in okolica Gorice (do Vodonosa).Za to območje je značilna velika mozaičnost. Najpogostejši je HT oligotrofni mokrotnitravniki z modro stožko in sorodne združbe (HT 37.31) ponekod se pojavlja skupaj sčrnikastim sitavcem (HT 54.21), pojavlja se pa tudi visoko šašje, trstično pisankovje,jezersko bičkovje, amfibijske rastline, ostale visoke obrežne združbe in vodne rastline.Na pobočjih ponikev smo opazili tudi nekaj ostankov parožnic, ki imele v letošnjem letuslabše razmere za razvoj kot v preteklih letih. Ožje območje Rešeta smo bno zaradinatančnejše opredelitve vodnih HT ponovno pregledali spomladi 2008 na začetkuvegetacijske sezone, ko je bilo jezero polno vode.Slika 6. Območje Rešeta je zelo raznoliko zaradi številnih ponikev in razgibanosti površine, kar se odraža vzonaciji habitatnih tipov.9

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.3. Območje med Drvoščcem in Strženom.Tudi za to območje je značilna velika mozaičnost, ki je posledica valovitosti terena.Pomembna pa sta tudi čas in pogostost košnje. Prevladujejo HT navadna trstičja, ki sozelo gosta v bližini Stržena, v bližini Gorice so obsežne površine HT oligotrofni mokrotnitravniki z modro stožko in sorodne združbe (HT 37.31). V družbi s trstom se pojavljajotudi visoki šaši, ponekod prehajajo trstišča v jezersko bičkovje. Pogosto v manjših krpahali razpršeno najdemo amfibijske rastline, v ulekninah pa vodne rastline.Slika 7. Navadna trstičja (HT 53.11)10

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.4. Območje Zadnjega kraja.Območje večinoma pokriva HT navadno trstičje. Navadno trstičje se samostojnopraviloma pojavlja ob strugi Mrzlika, depresijah in ponikvah/estavelah ter v S deluZadnjega kraja, medtem ko je na nekoliko dvignjenih predelih v družbi visokega šašja.Območje je enotnejše, saj večinoma ni vpliva človeka (košnje). Na nekaterih mestih sepojavljajo fragmenti visokega šašja, ponekod pa otočki jezerskega bičkovja in manjšisestoji perunike. V skrajnem delu Zadnjega kraja so bili navadno sestoji parožnic. Jeseni2007 smo tam našli smo posamične amfibijske rastline. Ta del Zadnjega kraja smozaradi natančnejše opredelitve vodnih HT ponovno pregledali spomladi 2008 na začetkuvegetacijske sezone.11

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.5. Območje pod Otokom do Zadnjega kraja.HT združbe visokih šašov (HT 53.21) desno od nasipa pod J stranjo Otoka, slediprevladujoč HT tega območja oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodnezdružbe (37.31), ki potem spet prehaja v HT združbe visokih šašov (HT 53.21). Oba HTse širita do struge Mrzleka in potem na drugi strani postopno prehajajo v sklenjen HTnavadna trstičja.12

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.6. Območje Trsenca.Potok Trsenec priteka na Cerkniško polje izpod Grahovskega gozda in Kurjice. HTzdružbe visokih šašov (HT 53.21) in oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko insorodne združbe (HT 37.31) sta tudi na tem delu najpogostejša levo od nasipa podOtokom. Visoka šašja proti vzhodu in severu postopno prehajajo v HT navadna trstičja, kise pod V stranjo Otoka mešajo z visokim šašjem. To se dogaja predvsem na območjih,kjer so opustili košnjo.Potok Trsenec proti jezeru svoj značaj spreminja od tekoče, do počasi tekoče oziromastoječe vode. S tem je povezana tudi pestra rastlinska združba, ki jo v drugem delunajdemo.Slika 8. Struga Trsenca v začetnem delu.13

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 9. Struga Trsenca pod Otokom, kjer je pestrost rastlin velika od helofitov (jezerski biček, navadni trst),plavajočih (lokvanj in rumeni blatnik) pa do potopljenih (npr.: vodna zlatica).14

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja3.7. Širše območje Goriškega Brežička in Dujic.Voda Goriškega Brežička v veliki meri blaži učinke skrajnih sprememb vodostaja naobmočju, kar je odvisno od same vodnatosti in razgibanosti rečne struge.Slika 10. Območje Dujic, kjer se nizka barja z črnikastim sitavcem (HT 54.22) se postopno zaraščajo ssmreko in krhliko.Jelševje (HT 44.3), ki obdaja potok v prvem delu prehaja v HT nizka barja z rjastimsitavcem (HT 54.22), v manšji meri, med sestoji brez pa se tu pojavlja HT oligotrofnimokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe (HT 37.31). Na V strani potoka sotudi manjši sestoji trstičja. Območje uspevanja prehodno barjanskih vrst se postopno krči.Na območjih, kjer smo še našli fragmente habitatov prehodno barjanskih vrst, smo našlitudi dva primerka Loeslove grezovke (Liparis loeselii).15

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 11. Območje uspevanja prehodno barjanskih vrst se postopno krči (levo – Liparis loeselii, desnoRynchospora alba).Slika 12. Struga Goriškega Brežička v začetnem delu teče skozi jelševje (HT 44.3) in je porasla z ježkom.16

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4. Raziskave v vegetacijski sezoni 2008V letu 2008 smo kartirali habitatne tipe na naslednjih območjih:1. Območje ob Obrhu do Gorenjega Jezera2. Območje Ložaric.3. Širše območje Vodonosa.4. Severni del Zadnjega kraja.5. Ponikve na območju Rešeta6. Območje Dolenjske blate.17

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4.1. Območje ob Obrhu do Gorenjega JezeraHabitatni tipi na tem območju so zelo raznoliki. Na povirnem delu Obrha prevladujejo HTmokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe, ki prehajajo v HT srednjeevropskimezotorfni do evtrofni nižinski travniki. Na vlažnejših tleh so združbe visokih šašev. Vsmeri proti Gorenjemu Jezeru pa se posamično pojavlja HT nizkodebelni in grmičastisadovnjaki. V zaledju vasi je vpliv človeka bolj opazen, saj se pogosteje pojavljajo HT81.1 - zmerno suhi intenzivno gojeni travniki ter HT 82.11 - njive. Obrežni pas Obrha je ledelno poraščen z vrbovjem (HT 44.1 obrežno vrbovje). Kot prednostni habitatni tipmoramo poleg modrega stožkovja (HT 37.31) izpostaviti tudi mezotrofne do eutrofnigojene travnike (HT 38.2).Slika 13. Struga Obrha je le redko obraščena z lesnatimi rastlinami.18

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 14. Ponekod se gručasto pojavlja vrsta Iris psudacorus.19

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4.2. Območje LožaricZa to območje je značilna razmeroma velika enotnost habitatnih tipov. Od gozda protistrugi Stržena je viden gradient od HT oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko insorodne združbe (HT 37.31), ki se postopno meša z visokom šašjem (HT 53.21). Naprejprehaja v visoko šašje, ki nazadnje prehaja v mešan HT visokega šašja in navadnegatrstičja. V skrajno S delu pod gozdom so ponekod vlažni travniki zaraščajoči se z visokimisteblikami (HT 37.25). Posebnost tega območja je nekaj manjših sestojev rezike(Cladium mariscus – HT 53.31) obdanih z visokim šašjem. Sestoji so bili na Cerkniškemjezeru prvič opaženi in so prednostni habitatni tip. Navadna rezika je trajnica z močnokoreniko in pritlikami. Za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode.Uspeva v povirnih močvirjih in ob bregovih voda. V Sloveniji je poznanih 23 nahajališč teranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda.V sestojih visokega šašja so ponekod manjše uleknine z vodo poraščene s predstavnikiiz rodov Eriophorum in Utricularia.Slika 15. Posebnost tega območja je nekaj manjših sesojev rezike (Cladium mariscus – HT 53.31).20

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 16. Sestoji visokega šašja postanejo jeseni rjasto rdečkaste barve.Slika 17. V sestojih visokega šašja pa so pogoste manjše depresije z mešinko.21

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4.3 . Širše območje Vodonosa.Za to območje je značilna velika mozaičnost, ki je posledica konfiguracije terena. Medcesto in ponikvami pri Vodonosu prevladuje grmiščna vegetacija. Srednjeevropska insubmediteranska grmišča (HT 31.81 – ob nasipu) prehajajo v močvirna in barjanskavrbovja (HT 44.92). V grmišču (HT 31.81) so številni primerki odraslih, do 15 m visokihjesenov (Fraxinus excelsior).Slika 18. HT oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe (HT 37.31) in močvirna inbarjanska vrbovja (HT 44.92) v ozadju.22

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 19. Primer suhega travnika.V bližini ponikev so heterogene travne površine od HT oligotrofni mokrotni travniki zmodro stožko in sorodne združbe (HT 37.31) do suhih travnikov na dvignjenih predelih.Na obrobju slednjih najdemo tudi majnjše sestoje invazivne rastline Solidago canadensis.Proti strugi Stržena so vlažni travniki z vrsto Deschampsia cespitosa z visokim trpotcem,ki se na nekaterih mestih meša z črnikastim sitavcem (HT 54.21).V poplavljenih ponikvah so bile na nekaterih mestih podvodne preproge parožnic (HT22.44), na vseh globjih predelih pa so se posamično pojavljale tudi amfibijske rastline,predvsem vrsta Rorippa amphibia. Zaradi velike globine vode in nenehnih spremembvodostaja so bili poganjki do 3 m dolgi.23

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4.3. Severni del Zadnjega kraja.Območje smo pregledali že v letu 2007 in ga večinoma pokriva HT 53.11 - navadnotrstičje. Navadno trstičje se samostojno pojavlja ob strugi Mrzlika, depresijah inponikvah/estavelah ter v S delu Zadnjega kraja, medtem ko je na nekoliko dvignjenihpredelih v družbi visokega šašja. Območje je enotnejše, saj večinoma ni vpliva človeka(košnje). Na nekaterih mestih se pojavljajo fragmenti visokega šašja, ponekod pa otočkijezerskega bičkovja in manjši sestoji perunike.V letu 2008 smo pregledali skrajni del Zadnjega kjer som našli sestoje parožnic (HT22.44), na vseh globjih predelih pa so se posamično pojavljale amfibijske in nekatereprave vodne rastline, med njimi naj kot zanimivost omenim mešinko (rod Utricularia).Slika 20. Pogled na Zadnji kraj ob visokem vodostaju. V ozadju obsežna trstišča.24

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 21. Primerki mesojedih rastlin iz rodu Utricularia prosto plavajo v vodni masi med trstičjem.25

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4.4. Ponikve na območju RešetaV letu 2008 so bile razmere zelo ugodne za razvoj vodnih rastlin. V globljih delih se jemnožično pojavljal rmanec (Myriophyllum spicatum), bleščeči in dristavci (Potamogetonlucens, P. perfoliatus) (HT 22.42).Slika 22. V letu 2008 so bile razmere zelo ugodne za razvoj vodnih rastlin.Slika 23. V plitvinah se je spomladi množično pojavljal poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum).26

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaVodne površine so prekrivali listi vodne dresni (Polygonum amphibium) in rumenegablatnika (Nuphar luteum). Vmes pa so bile številne rastline z amfibijskim značajem (HT22.3). V večjih globinah od 2 m dalje so bili podvodni travniki parožic (HT 22.44). V strugiStržena je prevladovala vegetacija evtrofnih tekočih voda (HT 24.44).Slika 24. Vodne površine so prekrivali listi vodne dresni (Polygonum amphibium) in rumenega blatnika(Nuphar luteum).27

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja4.5. Območje Dolenjske blateNa območju Dolenjske blate sta prisotnost vode in košnje glavna dejavnika, ki pogojujetahabitatne tipe. Ob strugi Stržena so obsežni sestoji jezerskega bička (Schoenoplectuslacustris, HT 53.12), na predelih z občasno nekoliko globljo vodo se pojavljajo navadnatrstičja (HT 53.11), nekoliko plitvejšo vodo prenese trstična pisanka (HT 53.16), sledijo jisestoji visokega šašja (HT 53.11) in mokrotni travniki z modro stožko. Slednji se pogostozaraščajo s trsom in brestovolistnim osladom (HT 37.25), ponekod pa z visokimsteblikovjem z brestovolistnim osladom (HT 37.11). V sestojih visokega šašja so pogostemanjše uleknine z vodo, kjer uspevajo predstavniki iz rodu Eriophorum. Na obrobju, kjerso tla bolj suha so vplivi človeka večji.Slika 25. Mokrotni travniki z modro stožko se pogosto zaraščajo z lesnatimi vrstami, predvsem vrbo inkrhliko.28

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 26. Mokrotnemu travniku z modro stožko daje barvilna mačina (Serratula tinctoria) vijoličast nadih, vozadju borovci (Pinus sylvestris)Slika 27. Ob strugi Stržena so obsežni sestoji jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris, HT 53.12).29

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 28. Vlažni travnik se zarašča z navadnim trstom in brestovolistnim osladom (HT 37.25).Tudi glede pojavljanja lesnatih rastlin je območje razmeroma pestro. Na obrobju protinaselju Dolenja jezero, kjer so tla bolj suha so mejice so srednje evropska insubmediteranska grmišča na bogatih tleh (HT 31.81) vmes pa se pojavljajo odrasli dobi(Quercus robur). Na vlažnih tleh prehajajo v močvirna in barjanska vrbovja (HT 44.92)Posebnost JZ dela območja so nasadi borovcev, ki se subspontano širijo. Vrbovja (HT44.1) se pojavljajo tudi ob delu Stržena.30

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5. Raziskave v vegetacijski sezoni 2009Kartiranje habitatnih tipov v letu 2009 je bilo usmerjeno v manjše še ne kartiranefragmente jezera. Ponovili smo tudi kartiranje na nekaterih območjih, ker vegetacija včasu preteklega pregleda ni bila razvita, oziroma v primeru travnikov – pokošena.To so bila naslednja območja:1. Območje ob Cerkniščici proti Dolenji vasi.2. Obrobno območje pri Dolenjem Jezeru.3. Območje okoli Gorice.4. Povirni del Cemuna in Obrha.5. Območje pod Lazami (Malince).6. Obrobje Retja.7. Območje od Martinjaka proti Žerovniščici.9. Območje Boričke.10. Okolica Grahovega.11. Območje Žerovnice ter območje od Lipsenja do Steljnikov.31

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.1. Območje ob Cerkniščici proti Dolenji vasiHabitatni tipi na tem območju so zelo raznoliki. Na levem bregu Cerkniščice prevladujejovlažni travniki z rušnato masnico (HT 37.26), ki proti Dolenji vasi prehajajo v pašnike (HT38.11), na nekaterih mestih pa najdemo tudi prednostni tip mezotrofne do evtrofnegojene travnike (HT 38.22).Slika 29. Travniki z rušnato masnico so prednostni habitatni tip.Slednji preraščajo tudi površine na desnem bregu na območju Velikega kota in Otoka. Naobmočju Repišča in proti Veliki Karlovici pa so površne habitatno pestrejše. Poleg HT38.2 najdemo fragmente trstičja in bičkovja ter predele z modro stožko.32

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.2. Obrobno območje od Rešeta proti Dolenjem JezeruMezotrofne do evtrofne gojene travnike najdemo tudi na območju Žerišnice inPodzevnikov pri Dolenjem Jezeru. Ta habitatni tip postopno prehaja v mokrotne travnike.Prepoznani sta bili dve kategoriji in sicer Srednjeevropski kseromezofilni do evtrofninižinski travniki na razmeroma suhih tleh s prevladujočo visoko pahovko (HT 38.221) terSrednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočovisoko pahovko (Arrhenatherum elatius) (HT 38.222).Slika 30. HT mokrotni travniki na S obrobju jezera prehajajo v HT mezotrofni do evtrofni gojeni travniki33

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.3. Območje okoli Gorice.Travnate površine v neposredni okolici Gorice pripadajo HT vlažni travniki z rušnatomasnico (HT 37.26), kateremu je ponekod primešano visoko šašje (HT 53.21). Tetravniki proti strugi Stržena prehajajo v trstičja in podobne združbe.34

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.4. Povirni del Cemuna in Obrha.Na območju povirnega dela Cemuna in Obrha prevladujejo HT srednjeevropskimezotrofni do eutrofni nižinski travniki (HT 38.22). Na vlažnejših delih pa najdemozastore visokih steblik in visoko šašje (HT 37.11 x 53.21). Neposredno ob vodotokih paso obrežna vrbovja (HT 44.1).35

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.5. Območje pod Lazami (Malnce).Območje pod Lazami večinoma porašča HT 53.21 (združbe visokih šašev), ki protiStrženu prehaja v mezotrofni mokrotni travnik (HT 37.21). Ob nasipu in v posameznihgručah sredi šašja pa najdemo obrežna vrbovja.36

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.5. Obrobje Retja.Na obrobju Retja prevladujejo suhi travniki in pašniki, ki prehajajo v združbe mokrotnihtravnikov ter združbe črnikastega in rjastega sitovca. Na vlažnejših tleh se pojavljajosestoji visokih šašev in jezerskega bička, v ulekninah pa tudi fragmenti amfibijskih združbs širokolistno koščico.Slika 30. Amfibijska združba s širokolistno koščico (Sium latifolium) in močvirskim grintom (Seneciopaludosus)37

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.6. Območje od Martinjaka proti Žerovniščici.Na obrobnem območju Martinjaka, ob Martinjščici, se razprostira gozd črne jelše invelikega jesena. Predvsem v severnih delih tega območja se vlažni travniki zaraščajo strstičjem, ki prodira z obrobja vodotoka, z brestovolistnim osladom, s krhliko in mestomas črno jelšo. V smeri proti Žerovniščici si sledijo oligotrofni mokrotni travniki z modrostožko in rušnato masnico, na vzdignjenih delih pa se pojavljata črnikasti in rjasti sitovec.Na bolj mokrotnih tleh so prisotne združbe visokih šašev, ki prehajajo v sestojejezerskega bička in trstičja.Slika 30. Črnikasti sitovec (Schoenus nigricans) v družbi kukavičevk.38

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.7. Območje Boričke.Na območju Boričk se pojavljajo suhi travniki, ki se zaraščajo z rdečim borom. Navlažnejših predelih so prisotni oligotrofni travniki z modro stožko in združbe sitovcev, kise zaraščajo s krhliko in rdečim borom.39

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.8. Okolica Grahovega.Na območju Grahovega prevladujejo travniki. Na obrobju se pojavljajo gojeni travniki zvisoko pahovko ter vmesne stopnje med zmerno intenzivnimi in ekstenzivnimi travniki, odmokrotnih travnikov pa prevladujejo združbe z rušnato masnico in modro stožko.40

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja5.9. Območje Žerovnice ter območje od Lipsenja do SteljnikovNa območju Žerovnice se izmenjujejo mokrotni travniki, večinoma z rušnato masnico, ssuhimi in gojenimi travniki, na obrobju Lipsenja pa se pojavljajo predvsem zmerno gojenitravniki z visoko pahovko.41

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanja6. Razprava in zaključki6. 1. Habitatni tipi v presihajočih sistemihHabitatni tipi v presihajočih sistemih so odraz obsega sprememb vodostaja nadoločenem območju. Zaradi rahle valovitosti terena ponekod mozaično prehajajo eden vdrugega, tako, da je natančno mejo težko določiti. Na tip habitata pa ponekod dodatnovpliva tudi košnja – čas, pogostost in dejstvo koliko časa se določeno območje že kosi terrazlični drugi človekovi vplivi.Vodni habitatni tipi, predvsem tisti, v katerih prevladujejo prave vodne rastline (HTzakoreninjena podvodna vegetacija (22.43) ali HT podvodne preproge parožnic (22.44)se lahko tudi časovno spreminjajo. To je najbolj očitno na območju Rešeta in Vodonosa,kjer se v sušnem obdobju namesto parožnic, pojavljajo amfibijske združbe ali pa celosestoji ruderalnih rastlin.Spremembe pa se lahko pojavijo tudi pri HT vegetacija tekočih voda (24.4), kjer sezdružba ob padcu vodostaja navadno zelo osiromaši in na obrobjih HT trstišča inpodobne združbe (53.1), kjer lahko pride do širjenja oziroma krčenja posameznihkategorij tega HT. Tako je bilo v letu 2007 visoko šašje v navadnem trstičju močnoprisotno v času dolgih poplav leta 2008, pa se je zastopanost tega HT na območju trstiščmočno zmanjšala, oziroma na nekaterih delih celo izginila.Slika 31. Množično pojavljanje enoletnih predstavnikov iz rodu Polygonum (rdečkasto obarvano), napredelih ponikev, kjer se v času poplav navadno pojavljajo parožnice. Zeleni predeli so v glavnem mladipoganjki kopenske oblike vodne dresni (Polygonum amphibium).42

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaSlika 32. Monokultura mladih poganjkov kopenske oblike vodne dresni (Polygonum amphibium).6. 2. Vpliv sprememb vodostaja na habitatne tipeSpremembe padavinskega in vodnega režima območja se že kažejo v zaraščanjuobrobnih območij jezera npr.: travnikov z modro stožko in črnikastim sitavcem v bližinivasi Dolenje Jezero in na Rešetu, ter nizkih barij z rjastim sitavcem na Dujicah. Izginjajopa tudi fragmenti prehodnega barja. V tem primeru gre za naraven proces sukcesije, ki jepospešen zaradi preteklih posegov v strugo Goriškega Brežička. Po drugi strani pa večjavlažnost širšega območja v določenem letu lahko zaviralno vpliva na zaraščanjemokrotnih travnikov z lesnatimi rastlinami (travnikov z modro stožko in črnikastimsitovcem (kar smo leta 2008 opazili v bližini vasi Dolenje Jezero in na Rešetu).Problem je tudi neusklajenost življenjskih ciklov rastlin s spremembami vodostaja inobčasnih povišanih temperatur izven sezone, kar se že odraža v spremembahpojavljanja nekaterih rastlinskih vrst. Zgodnje odtekanje in precejšne spremembevodostaja v letu 2007 so ugodno vplivale na razvoj trsta, saj je večina rastlin zacvetela,kar je v primeru litoralnih trstšč na Cerkniškem jezeru razmeroma redko. Ugodnetemperature v jesenskem času pa so podaljšale vegetacijsko sezono, kar je povzročilo,da je predvsem na nekaterih pokošenih površinah oktobra začel poganjati mlad trst.Pod vplivom povišanih temperatur pa je začela odganjati tudi trstična pisanka ter številneamfibijske rastline, v depresijah in strugi Stržena pa se je ponekod množično pojavilalasastolistna vodna zlatica. Po drugi strani pa je bilo zgodnje presihanje skupaj z visokimi43

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjatemperaturami v zgodnjem spomladanskem času vzrok, da so bile parožnice razmeromaskromno zastopane in da so prave vodne rastline razmeroma hitro propadle.Slika 33. Mladi poganjki trsta so se pojavili konec oktobra 2007.Leto 2008 je bilo zaznamovano s strnjenimi poplavami celotno vegetacijsko sezono dooktobra, kar se je odražalo tudi v razvitosti posameznih rastlinskih vrst znotrajposameznih habitatnih tipov. Vodni habitati so bili vrstno pestri in tudi zastopanost vrst jebila velika. Preproge parožnic so bile tudi več kot 0,5 m debele. Prave vodne rastline kotso navadni rmanec (Myriophyllum spicatum), in plavajoče rastline kot sta vodna dresen(Polygonum amphibium) in rumeni blatnik (Nuphar luteum) so se množično pojavljale.Pod mostu pri Dolenjem Jezeru je bil celotno sezono obsežen sestoj bleščečegadristavca (Potamogeton lucens), ki navadno ob prvem usihanju izgine. Tudi v trstiščih, kise mešajo z visokim šašjem, se je delež slednjega v letošnjem letu močno zmanjšal.Razmere so bile za razvoj nizkoraslih amfibijskih rastlin manj ugodne, saj so bile slabšerazvite, njihova zastopanost pa je bila bolj posamična. Visokorasle amfibijske rastline(npr.: širokolistna koščica - Sium latifolium in močvirski grint – Senecio paludosus) so bileuspešnejše, saj so se lahko pojavile tako v vodi kot tudi v z vodo nasičenih tleh medvisokim šašjem.Posebnost leta 2009 je bilo zgodnje odtekanje vode, ki so mu sledile poplave poznospomladi in v zgodnjem poletju, temu pa spet presihanje. Presihanje je bilo zelo tako44

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjapoudarjeno, da je celo voda v strugi Stržena skoraj popolnoma izginila. Nadzemni delirumenega blatnika so propadli, na novo pa so zrasli kratkopecljati »kopenski« listi. Novarast seveda pomeni izčrpavanje zalog in tako slabše izhodišče za to vrsto v prihodnjemletu, posebno, kadar so razmere manj ugodne. Če se »kopenski« listi ponovno znajdejo vvodi, pa je njihova funkcija močno okrnjena.Spremembe vodostaja, zato lahko dolgoročno pomenijo tudi spremembo habitatnegatipa, saj več zaporednih neugodnih let lahko izčrpa rastline. Namesto njih se lahkopojavijo bolj tolerantne rastlinske vrste.Slika 34. Izsušena struga Stržena z »rozetami« rumenega blatnika..Tudi pojavljanje enoletnih predstavnikov iz rodu Polygonum v letu 2009, ki so bili dosedaj množično opaženi le v izredno suhem letu 2003 je verjetno posledica lanskegaceloletnega poplavljenja leta 2008, ko so bile številne amfibijske rastline zaradi globokevode manj uspešne.Do pred nekaj leti je veljalo, da so spremembe vodostaja pomembna zaščita pred vdoriinvazivnih rastlin. Vendar smo v času našega dela na sušnejših obrobnih predelih senašli manjše sestoje vrste Solidago canadensis, ki se raradi svojega invazivnega značajalahko razširi v okoliške habitate. Vzrok za njeno pojavljanje je vedno bolj nepredvidljivopresihanje, ki zmanjšuje vitalnost avtohtonih vrst.45

LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero, Načrt upravljanjaNa spreminjanje habitatnih tipov vpliva tudi človek s svojimi posegi, bodisi zzadrževanjem vode z nasipi ali z zasipanjem.Slika 35. Primeri zasipanja vodnih teles na Cerkniškem jezeru46