G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

Leto XIII. Številka 2 / 1. februar 2004G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

UVODNIKVolitve poslancev skupščine Zbornice in predsednika ZbornicePonovno prihaja ~as, ko se bomo ~lani demokrati~no, na javnih volitvah, odlo~ali o predstavnikih,ki bodo glasniki na{ih `elja, hotenj in tudi zahtev v prihodnjem {tiriletnem mandatnem obdobju. Navoli{~a bomo `e prihajali z novo dodano vrednostjo na{emu poklicu, saj bo Slovenija 1. maja postala~lanica Evropske unije, in bomo od takrat naprej lahko enakovredno stopili ob bok vsem kolegom izzdru`ene Evrope. Glede na dosedanje kazalce lahko pri~akujemo, da se bodo kolegi iz drugih dr`av~lanic (predvsem v tistih z visoko stopnjo brezposelnosti) `eleli postaviti ob bok nam, v Sloveniji.Skup{~ina Zbornice je najvi{je stanovsko zakonodajno telo, ki se bo v prihodnosti moralo {e posebejodgovorno odzivati na vse nove izzive velike dru`ine. Zato nikakor ni nepomembno, kak{nepredstavnike bomo imeli.V zadnji {tevilki revije Isis v letu 2003 je bil objavljen razpis za volitve poslancevv skup{~ino Zdravni{ke zbornice Slovenije. Razpis za predsednika Zbornice boobjavljen v reviji Isis, {t. 3, 1. marca 2004.Same volitve bodo potekale v ponedeljek,10. maja 2004, do takrat pa bo potrebnopostoriti {e nekaj predvidenih volilnih opravil, ki so zapisane v statutu Zbornice,poslovniku o delu skup{~ine in v pravilniku o volilnih enotah in regijah. Vsi akti soobjavljeni na spletni strani Zbornice in na voljo vsem, ki si `elijo osve`iti spomin naudejanjanje stanovskih pravic.Prva naloga zborni~nih strokovnih slu`b je bila dolo~itev poslanskih sede`ev, kipripadajo posamezni regiji, glede na {tevilo ~lanstva. Ker je Zdravni{ka zbornicaSlovenije v obdobju med letoma 2000 in 2004 prenovila tako strojno kot programskora~unalni{ko opremo, je bila naloga zahtevna, saj je bilo potrebno vzpostavitipopolnoma novo programsko re{itev za izvedbo volitev. Uporaba starih podatkovje bila ote`ena tudi zato, ker se je spremenilo ve~ kot 40 odstotkov podatkov v registruzdravnikov in zobozdravnikov, {tevilo ~lanstva pa je naraslo za ve~ kot 1.000. Skupno{tevilo ~lanov Zbornice je 7466, ki bomo, glede na dolo~itve 8. ~lena pravilnika ovolilnih enotah in regijah, volili skupaj 109 poslancev.Podrobnej{a razdelitev poslanskih sede`ev po regijah je v tabeli. Ob tem najpojasnim, da je regija “zobozdravniki, ki niso zasebniki”, le “ra~unalni{ka regija”.V duhu priporo~il Evropske unije po proporcionalni zastopanosti zobozdravnikovv okviru stanovskih organizacij, ter v skladu s sklepom izvr{ilnega odbora Zdravni{ke zbornice Slovenijez dne 8. 1. 2004, so namre~ tudi na teh volitvah, enako kot na volitvah leta 2000, zaposleni zobozdravnikipovezani v svojo, posebno regijo, ter se jih zato ne vodi ve~ v okviru preostalih 14 regij, ki jih dolo~azgoraj pravilnik o volilnih enotah in regijah. Zato zobozdravniki niso vklju~eni pri razdelitvi ~lanovposamezne regije.Skupno {tevilo poslancev je od sedanjih 94 tako naraslo za 15. Dobro za zagotavljanje demokrati~nostiodlo~anja, a slabo, ~e bo poslanska disciplina tako slaba, kot na kar nekaj zadnjih sejah skup{~ine, daskup{~ina zaradi preslabe udele`be poslancev sploh ne more sklepati. Zato vabim, da za poslanskamesta kandidirate in volite resni~no kolege, ki bodo svoje delo opravljali odgovorno. Demokracija nepomeni ni~, ~e z njo ne `ivimo in jo uresni~ujemo.Ko pi{em te vrste, smo na delu dosedanji poslanci, ki moramo na skupni seji regijskega odbora vraz{irjeni sestavi najkasneje do 5. februarja 2004 dolo~iti volilne enote in razporeditev poslanskih sede`evv svoji regiji. Komisija za volitve in imenovanja je vsem poslancem (ki smo prejeli gradivo za volitvehkrati z gradivom za skup{~ino, a le zato, ker je osebje Zbornice istim poslancem na isti dan po{iljamodve razli~ni gradivi in res ne bi bilo smiselno, bilo bi seveda tudi dra`je, ~e bi vsako gradivo poslaliposebej) pripravila predlog razporeditve poslanskih sede`ev po volilnih enotah, na katere je bilaposamezna regija razdeljena ob volitvah v letu 2000. Poslanski sede`i v tej predlogi so razporejenisorazmerno glede na velikost posameznih volilnih enot posamezne regije. Vendar je odlo~itev navedenihvolilnih enot in dokon~na razporeditev poslanskih sede`ev med volilnimi enotami vsake regije {e vednopopolnoma prepu{~ena regijskim odborom. Tako volilne enote lahko zdru`ujete, ustanavljate nove,januar 2004 ISIS

4UVODNIKmanj{i volilni enoti lahko dodeliteve~ poslanskih mest in drugo. Pridolo~anju volilnih enot in razporejanjuposlanskih sede`ev je vsakaregija vezana na minimalno {tevilo~lanov, vklju~enih v posameznovolilno enoto (to je najmanj 51~lanov, le izjemoma manj) ter naposredovano kon~no {tevilo poslanskihsede`ev, ki pripadajo posamezniregiji in ki je dokon~no.Ko bo komisija za volitve inimenovanja prejela razporeditevvolilnih enot in poslanskih mest, booblikovala in predala v potrditevizvr{ilnemu odboru Zbornice dokon~niseznam volilnih enot inrazporeditev poslanskih sede`ev.Seznam bo objavljen tudi v mar~ni{tevilki revije Isis.Vsak dosedanjiposlanec bo prejel podrobna izvedbenanavodila za volilne postopketer predlog seznama volivcev svoje[tevilo ~lanov in poslanskih sede`evRegije za volitve [tevilo [tevilo~lanov poslanskihsede`evCeljska 473 7Dolenjska 255 4Gorenjska 397 6Ljubljanska (bolni{nice) 1521 21Ljubljanska (osnovno zdravstvo) 856 12Mariborska 689 10Obalno - kra{ka 316 5Pomurska 219 3Posavska 102 2Primorska 253 4Ptujsko - ormo{ka 116 2Velenjsko - koro{ka 239 4Zasavska 88 2Zasebniki 939 13Zobozdravniki, ki niso zasebniki 1003 14Skupaj 7466 109volilne enote. Potem bomo morali poslanci ponovno opravi~iti svoje poslanstvo ter najkasneje do 10.aprila 2004 v svoji volilni enoti sklicati volilni zbor zdravnikov.Na volilnih zborih bomo obvezno izbrali kandidate za poslance skup{~ine, lahko pa bomo izbrali tudikandidata za predsednika Zbornice. Dolo~ili bomo volilna mesta, datum odprtosti voli{~ in volilne komisije.Za osve`itev naj iz aktov navedem, da za poslanca skup{~ine lahko kandidira vsak ~lan volilne enote, ~igarkandidaturo podpre vsaj deset ~lanov volilne enote. Kandidature potrdijo zdravniki in zobozdravniki navolilnem zboru posamezne volilne enote. Mandat poslancev ni omejen, tako da lahko dosedanji poslanciponovno kandidirajo. Vendar v nobenem primeru ne more kandidirati za poslanca skup{~ine iz iste volilneenote, v kateri je ~lan volilne komisije. Za predsednika Zbornice lahko kandidira vsak ~lan Zbornice, ~emu kandidaturo odobri izvr{ilni odbor Zbornice ali regijski odbor Zbornice ali 50 zdravnikov s podpisom.Kandidat za predsednika Zbornice bo moral najkasneje do 15. aprila 2004 Zbornici posredovati programdela Zdravni{ke zbornice Slovenije v naslednjem {tiriletnem obdobju. Vsi programi bodo objavljeni vmajski {tevilki revije Isis.Sledilo bo izdelovanje glasovnic, seznam volivcev volilne enote in veliko drobnih, a pomembnihorganizacijskih opravil. In seveda, volitve.Verjamem, da bomo vsi skupaj kos zahtevni nalogi ter jo opravili z resnostjo, ki jo od nas zahtevazgodovinski trenutek.Mojca Jereb Kosipredsednica komisije za volitve in imenovanjaZdravni{ke zbornice SlovenijeISIS februar 2004

ISIS - leto XIII. Številka 2 1. februar 2004VsebinaFotografija: Dragan Arrigleruvodnik Mojca Jereb Kosi • Volitve poslancev skupščine Zbornice in predsednika Zbornice 3novice • 8fotoreportaža Ivan Žebeljan • 23. memorial Toma Krasnova 26iz glasil evropskih zbornic Jiři Hollan • Končati s suženjskim delom 30Boris Klun • Medicinska univerza v Gradcu 32Boris Klun • Aids na Hrvaškem 32aktualno Jože Trontelj • O poseganju zdravilcev v javni zdravstveni sistem 35Jože Trontelj • Donacija v zameno za predpisovanje zdravila 36Janko Kersnik • Družinska medicina in javno zdravstvo 36Milan Krek• Zakaj v Sloveniji ne uporabljamo za zdravljenjeodvisnosti od opijatov tudi metadon v obliki tablet? 40forum Pavle Kornhauser • Stranpoti kadrovske politike v ljubljanskem Kliničnem centru 48Marjan Fortuna • Stiske in travme slovenskega zdravnika 52obletnice Dušica Pahor • Ob 60. obletnici samostojnosti oddelka za očesnebolezni Splošne bolnišnice Maribor 58Melita Pretnar Silvester • 50 let Psihiatrične bolnišnice Begunje 55zanimivo Janez Rebol • Kostno vsidrani slušni pripomoček (BAHA) v Sloveniji 60Nataša Budihna • Pozitronska emisijska tomografija (PET) 61Jurij Kurillo • Nekaj misli v prid cepljenjem proti nalezljivim boleznim 64Miha Likar • Globalna konferenca o sarsu 66Marjeta Kočevar • Zdravnik dr. Fritz Pregl – edini nobelovec slovenskega rodu 67programi strokovnih srečanj • 71koledar zdravniških srečanj • 85delo Zbornice • Zapisniki IO ZZS 68iz dela razsodišča Ali Nassib • Opravičilo 109strokovna srečanja Ksenija Tušek Bunc • Obravnavanje bolnika s hipertenzijo 1108 19 55ISIS februar 20046

TURBINSKI STROJDanes si skoraj ne moremo zamisliti popravila zob brez najnovej{ih dognanj tehnike. Mednje je v osemdesetih letih sodil tudi turbinskistroj, izdelan okoli leta 1960, eden prvih modelov, ki so imeli vodno hlajenje. Presenetljivo je, da bi po potrebi {e vedno lahko deloval.Prednost turbinskega stroja Kavo, tip 652 A, je bila njegova premi~nost, saj ni potreboval stacionarnega napajanja z zrakom, ker sta bilaelektromotor in ~rpalka name{~ena v njegovem ohi{ju. Opazovalca pritegne tudi nekak{na ljubkost, kjer je svoj ob~utek dodalo tudi fotografskooko. Za pomo~ pri pripravi naslovnice se zahvaljujemo Jo`etu Medve{ku, dr. stom., ki je prijazno posodil aparaturo iz svoje bogate zasebnezobozdravstvene zbirke.Idejna zasnova in tekst: Elizabeta Bobnar Naj`erM. Vavpotič, D. Rotar Pavlič • Vikend ni šel rakom žvižgat ... 112Nena Kopčavar Guček • V. Fajdigovi dnevi 114Upravni odbor Združenja • Skupščina Združenja za ambulantno ginekologijo 115za ambulantno ginekologijoRok Kosem • Strokovna doktrina stomatološke klinike 116Miroslava Cajnkar Kac • Skrb za zdravje mladih v Evropi 118Matjaž Homšak • Novosti v pediatrični pulmologiji 120Martin Bigec • DENVER II Slovenija v Sloveniji 122A. Bendičič Pilih, T. • Zdravljenje kroničnih ran v Sloveniji 124Planinšek RučigajEveline Sodja • Novosti na področju magnetne resonance 125Jože Četina, Mitja Četina • Srečanje zdravnikov gorskih reševalnih služb alpskih držav 129Evgen Kajin • Tišina 130Mirta Koželj • Prirojene srčne napake pri odraslih 132Saša Žužek Rešek • Cerkev in zdravje v svetu 133tako mislimo Alojz Gregorič • Čigav zdravnik sem? Ali sem res od zavarovalnice? 136Primož Štular • Zaušnice, take in drugačne 135Aleksander Brunčko • “Zakaj boli glava mojega sinka že mesec dni?” 136odmevi Leopold Rijavec • Pobuda za uvedbo novega Biltena 137recenzija Danica Rotar Pavlič • Profiles of General Practice in Europe 138Aleksander Zadel • Slovenija s samomorom ali brez 139zdravniki v prostem času Marjan Kordaš • Samo spomin 141Iztok Tomazin • Meteora in Olimp 142s knjižne police Marjana Šalehar (prevedla) • James Herriot: Zgodbe o mačkah 146personalia • 149misli in mnenja uredništva Matjaž Zwitter • O prijaznosti 15458 1411221437 februar 2004 ISIS

8N O V I C ESlovenska in avstrijska zbornicasklenili sporazum o sodelovanjuZdravni{ka zbornica Slovenije inZdravni{ka zbornica Avstrije imata `edolgo tradicijo odli~nih medsebojnihodnosov ter skupnega usklajeneganastopanja {ir{e v evropskem prostoru. Prvikontakti segajo v ~as nastajanja na{e Zbornice,kasneje pa se je sodelovanje vsebinskopoglobilo. Pri severnih sosedih smo se vpreteklih letih zlasti zgledovali, spremljalivsebine in na~in dela ter odprta vpra{anjain te`ave, s katerimi se ukvarjajo in sre~ujejopri zastopanju zdravni{kih interesov.Marsikateri problemi zdravni{tva so si vobeh dr`avah ter drugih dr`avah stare innove Evrope zelo podobni ali enaki. Zato je{e bolj pomembna medsebojna izmenjavainformacij in izku{enj, ki smo jih imeli nadosedanjih bilateralnih in drugih mednarodnihsre~anjih. Sodelovanje z na{imiDr. Walter Dorner in asist. mag. Marko Bitenc med podpisom (z leve)Sporazum o sodelovanju med Zdravni{ko zbornico Avstrije in Zdravni{ko zbornico SlovenijeZaradi vzajemnega interesa za sodelovanje,ki temelji na zaupanju in ga spodbujanamera zbolj{ati vzajemno razumevanje,podporo in pomo~ pri splo{nih dejavnostih,skleneta Zdravni{ka zbornicaAvstrije in Zdravni{ka zbornica Slovenijedne 6. novembra 2003 na Dunaju slede~isporazum:§ 11. Pogodbeni strani se zavezujeta k sodelovanjuz redno izmenjavo informacij oizku{njah s podro~ja politike in dejavnostiobeh zbornic.2. Pogodbeni strani podpirata strokovnedejavnosti svojih ~lanov, {e posebej tiste,ki jih izvajajo mladi zdravniki in zobozdravniki.Podpirata tudi njihovo sodelovanjena sre~anjih in mednarodnih konferencah,ki jih organizirata zbornici termednarodne organizacije zdravnikov inzobozdravnikov.3. Pogodbeni strani si izmenjujeta informacijena konferencah, simpozijih insre~anjih, ki jih organizirata, z mo`nostjo,da delegirata svoje predstavnike.4. Pogodbeni strani sodelujeta na podro~juzdravstvene politike, zdravni{keprakse zdravnikov in zobozdravnikov, okaterih se razpravlja na ravni Evropske unije.5. Pogodbeni strani spodbujata menjavozdravnikov in zobozdravnikov med dr`avama.6. Pogodbeni strani si izmenjujeta informacijez izmenjavo publikacij, ki jih izdajata,in vzajemno tudi objavljata ~lankezbornic v publikacijah.§21. Predstavniki obeh pogodbenih stranise sre~ujejo, izmeni~no v Avstriji in vSloveniji, z namenom pogovoriti se o zadevah,za katere se predhodno dogovorita.§ 31. Ta sporazum je sklenjen za nedolo-~en ~as.§ 41. Vsaka pogodbena stran ima pravicoodpovedati sporazum z napovednim rokom{estih mesecev.§ 51. Vsaka sprememba tega sporazuma sesprejme pisno.§ 61. Sporazum se izda v dveh originalnihizvodih, od katerih je eden v nem{kem ineden v slovenskem jeziku. Pri tem sta obebesedili avtenti~ni.§ 71. Ta sporazum stopi v veljavo z dnempodpisa.Predsednik Zdravni{ke zbornice SlovenijeMarko Bitenc, dr. med.Predsednik Zdravni{ke zbornice AvstrijaReiner Brettenthaler, dr. med.So-svetovalec za Vzhodno EvropoOtto Pjeta, dr. med.ISIS februar 2004

10N O V I C Esosedi smo sedaj {e utrdili in formalizirali vmesecu novembru 2003 s podpisom Sporazumao sodelovanju med zbornicama.Avstrijska zbornica je dvostranske sporazumepodpisala {e z nekaterimi drugimi, zlastisosednjimi dr`avami oziroma zbornicami:s ^e{ko, Slova{ko, Mad`arsko, Poljsko inStisk rok za dobro sodelovanjeHrva{ko. Sporazumi so bili podpisani naDunaju, kjer je v tem ~asu potekal tudisestanek CPME. V imenu na{e Zbornice jesporazum podpisal predsednik asist. mag.Marko Bitenc, dr. med., v imenu avstrijskepa podpredsednik dr. Walter Dorner. Brane DobnikarDRU[TVO ZA ORALNOZDRAVJE SLOVENIJEPREJELO MEDNARODNOPRIZNANJE ZAPRIZADEVANJE NAPODRO^JU ZOBOZDRA-VSTVENE PROSVETE[OLARJEVMednarodno zdru`enje za otro{kozobozdravstvo (IAPD) organiziravsaki dve leti v okviru svojega kongresatekmovanje lokalnih ali nacionalnihprogramov zobozdravstvene prosvete, kizdru`ujejo zobozdravstvene delavce, u~iteljein star{e (bright smiles - bright futures).V tekmovanju, katerega se je udele`ilopreko petdeset strokovnjakov iz tridesetihdr`av, je v letu 2003 sodelovalo tudi Dru{-tvo za oralno zdravje Slovenije. Prijavo zaomenjeno tekmovanje, podprto z ob{irnopisno in slikovno dokumentacijo o na~inudelovanja in dose`enih uspehih Dru{tva, stav za~etku lanskega leta pripravila predsednicaDru{tva prim. Danica Homan, dr. dent.med., in prof. dr. Vito Vrbi~ ob pomo~i ~lanovDru{tva.Posebna komisija, katero so sestavljalipoleg predsednika IAPD prof. H. Furze, trijeprofesorji pedontologi in predstavnicadru`be Colgate, je med {tevilnimi predlogioziroma prijavami izbrala {tiri najbolj{e programe(iz Indije, Slovenije, Brazilije in Mehike)in jim podelila priznanja na sve~ani otvoritvikongresa v New Orleansu oktobra2003. Danica Homan, Vito Vrbi~Udele`enci sre~anjaZ leve: prof. H. Furze, predsednik IAPD, prof.Vito Vrbi~, ki je prejel priznanje v imenu Dru{-tva za oralno zdravje Slovenije.ISIS februar 2004

13N O V I C ESre~anje s Tr`a{kozdravni{ko zbornicoMednarodno sodelovanje, ki gaZbornica goji `e od leta 1992, je zneposrednimi stiki mo~no dvignilougled in prepoznavnost slovenskegazdravni{tva v bodo~i novi skupni Evropskiuniji. V okviru mednarodnih organizacij jeZbornica pomemben partner, nosilec in organizatorstanovskih dejavnosti. Tradicionalnodobro sodelovanje s severno sosedoje zaokro`il podpis dogovora o sodelovanju,pobuda za tesnej{e sodelovanje pa je pri{latudi iz zahodne sosede.Predsednika italijanske zbornice (Federazionenazionale degli ordini dei medicichirurghi e deghli odontoiatri) dr. GiuseppeDel Barone in predsednik Marko Bitenc,sta se na rednem sre~anju zbornic mediteranskihdr`av dogovorila, da bi zbornici navezalitesnej{e stike. Organizacijo prvegasre~anja je prevzela regijska tr`a{ka zbornica,Ordine dei medici chirurghi e degliodontoiatri della provincia di Trieste, ki jipredseduje dr. Mauro Melato. Ponosnismo, da je imel dolga leta enega od vodstvenihpolo`ajev v tej organizaciji tr`a{kiSlovenec, specialist ginekolog, dr. AndrejVuga. Dr. Vuga je s svojo izjemno zavzetostjo,sr~nostjo in smislom za organizacijoizvrstno izpeljal neposredne dogovore,tako da se je predsednik asist. mag. MarkoBitenc s sodelavci, Evgenijem Komljancem,dr. dent. med., Matja`em Klemencem, dr.med., in Elizabeto Bobnar Naj`er, prof., 19.decembra 2003 udele`il sre~anja regijskezbornice v Trstu, ki se je je udele`il tudipredsednik italijanske zbornice dr. GuiseppeDel Barone.Italijanska zbornica je organizirana podobnokot slovenska, saj pod isto strehozdru`uje tako zdravnike kot zobozdravnike.Za 5,7 milijona Italijanov skrbi okoli337.000 zdravnikov in zobozdravnikov, karpomeni, pribli`no 567 na 100.000 prebivalcev.V zadnjih letih italijanskim kolegom nilahko. Reforma leta 1999 je sicer prineslazvi{anje pla~ v javnem sektorju, vendar jehkrati omejila delo z zasebnimi pacienti, kije predstojnikom in zlasti u~iteljem na vsehravneh pravzaprav pomenilo glavni vir zaslu`ka.V Italiji je namre~ obi~ajno, da imajozaposleni zdravniki v javnih organizacijahmo`nost sprejemanja zasebnih pacientov.Zvi{anje pla~ ni zajelo vplivov inflacije,tako da je pla~a zdravnika, zaposlenega v javnemsektorju, lani zna{ala od 2000 do 4200evrov neto, kar je po italijanskih merilih dokajnizko, predvsem pa neprimerljivo z zasebnimizdravniki. Ker je zdravni{ka zbornicapristojna za pogajanja o vi{ini pla~e, jo~akajo te`ki ~asi.Na dr`avni ravni zbornica obravnavaprobleme, povezane z novo zakonodajo, kije `e podelila ve~ pristojnosti regijam,na~rtujejo pa celo popolno pristojnost za lokalnozdravstveno varstvo. Predvideno je, dabi sredstva za zdravstvo, zbrana v posamezniregiji, tudi ostala v regiji (ne bi se najprejodvajala v prora~un in nato enakomernovra~ala v vse regije), kar bo glede na gospodarskone-razvitost pomenilo delitev na bogatein revne regije. Tovrstna ureditev lahkov temeljih zamaje italijanski zdravstvenisitem predvsem na jugu de`ele, kjer dosegabruto narodni prihodek le 67 odstotkov povpre~negaza vso dr`avo.Predsednik Bitenc med nagovorom kolegov Tr-`a{ke in predstavnikov Zvezne zbornicePredsedniku Tr`a{ke zbornice prof. M. Melatu je mag. Bitenc predal plaketo Zdravni{ke zborniceSlovenije.februar 2004 ISIS

14N O V I C EPoseben problem predstavljajo mladizdravniki, ki po diplomi ne najdejo zaposlitve.Ker lahko od leta 1992 v bolni{nicah delajosamo zdravniki specialisti, se diplomantiMladi zdravniki so po kon~ani Medicinski fakulteti pred kolegi iz Zdravni{ke zbornice podali Hipokratovoprisego.potegujejo za slaba pla~ana specializantskadelovna mesta. Med drugim je na decembrskemsre~anju zapriseglo 40 novih zdravnic,zobozdravnic, zdravnikov in zobozdravnikov,a le 8 med njimi bo dobilo zapsolitev.Ostali se bodo pridru`ili skoraj 30.000 brezposelnimzdravnikom v Italiji.Ena od skupnih to~k, ki jih je v svojemgovoru na sre~anju izrazil dr. Guisieppe DelBarone, je bilo zato povezovanje s Slovenijoin iskanjem mo`nosti, da bi mladi italijanskizdravniki, najprej verjetno iz tr`a{ke regije,kjer je veliko Slovencev in jezik ne boovira, nadaljevali podiplomsko usposabljanjepri nas.Druga sti~na to~ka, ki jo je posebej poudarilmag. Marko Bitenc, je sodelovanje napodro~ju licenciranja. Italija je {ele leta 2002pri~ela uvajati licence za delo, zato so zelozainteresirani za slovenske izku{nje na tempodro~ju. Trenutno imajo zelo zahtevne kriterijein vzroki za trajni odvzem licence sotako {tevilni in hitro dosegljivi, da bodo moralizdravniki biti v prihodnje zelo pazljivi.Vse pristojnosti v zvezi z licencami so v rokahregijskih zbornic.Oba predsednika sta izrazila velik interesza nadaljnje tesnej{e sodelovanje in povezovanje,predsednik Bitenc je tudi povabilitalijanskega kolega v Ljubljano. Sre~anjenaj bi bilo `e marca letos.Tekst in foto: Elizabeta Bobnar Naj`erPrevod listine:Zdravni{ka zbornica za Trst{t. 76/1899Trst, 4. julij 1899Slavna Zdravni{ka zbornica,predsedstvo zbornice izreka slavni zdravni{kizbornici ~estitke k ustanovitvi 30.maja tega leta.^astno spo{tovanje izkazujepredsedstvo zdravni{ke zbornice za TrstPredsednikDr. Loren~i~TajnikDr. Brumen (?)Faskimile ~estitke ob ustanovitvi Zdravni{ke zbornice za Kranjsko, ki jo je leta 1899 v italijanskemoriginalu in nem{kem prevodu poslala v Ljubljano Tr`a{ka zbornica.za slavno Kranjsko zdravni{ko zbornicov LjubljaniISIS februar 2004

16N O V I C E[vedski model celoviteoskrbe slabovidnihO~esna klinika je skupaj z Zvezo dru-{tev slepih in slabovidnih Slovenijeter Oftalmolo{ke sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov Slovenije21. in 22. novembra organizirala dvodnevnisklop predavanj in delavnic, ki jih jevodil svetovno znani strokovnjak na podro~jurehabilitacije slepih in slabovidnih prof.dr. Örjan Bäckman iz In{tituta za izobra`evanjeKarolinske univerze v Stockholmu. Stovrstno invalidnostjo se profesor Bäckmanukvarja ve~ kot trideset let. V okviru oftalmolo{kestroke je na [vedskem spodbudilustanovitev t. i. “low vision clinic”, centrovza rehabilitacijo slepih in slabovidnih. Takoje znotraj specialne pedagogike prispeval knastanku novega strokovnega profila - terapevtza slabovidnost. V mnoge evropskein neevropske dr`ave je v obliki posebnihprogramov medinstitucijskega sodelovanjavpeljal programe za rehabilitacijo slepih inslabovidnih tudi kot specialno izobra`evanjezdravnikov oftalmologov, diplomiranihmedicinskih sester, defektologov. Po zaslugiprofesorja Bäckmana in njegovega delovanjana stockholmskem in{titutu za izobra-`evanje je postala [vedska edina evropska dr-`ava, ki tovrstno izobra`evanje nudi na dodiplomskispecialnopedago{ki ravni kot napodiplomski interdisiplinarni ravni.^lani organizacijskega odbora s prof. dr. BäckmanomProfesor Bäckman je avtor {tevilnih strokovnihprispevkov v uglednih znanstvenihrevijah po svetu. Je tudi soavtor temeljnemonografije z obravnavanega podro~ja(Low vision training). V zadnjih letih je njegovo`ji strokovni interes usmerjen predvsemv iskanje u~inkovitih metod za ponovnovzpostavljanje bralnih spretnosti pri starej-{ih slabovidnih. Njegov obisk je bil prilo`nost,da v Sloveniji prvi~ celovito predstavimoproblematiko rehabilitacije slepih in slabovidnihna mednarodni ravni in si lastno delonadgradimo z znanjem in izku{njami eminentnegamednarodnega strokovnjaka.Dvodnevni delovni obisk je bil organizirantako, da je bil prvi dan namenjen predstavitviteoreti~nih modelov, drugi pa prakti~niaplikaciji spoznanj. Tako so se najprejzvrstila predavanja na temo opredelitve pojmaslepote in slabovidnosti po mednarodnihmerilih, razli~nih modelov organiziranerehabilitacije slepih in slabovidnih, predstavitvivrst o~esnih okvar, ki jih sre~ujemopri rehabilitaciji ter ustreznih opti~nih pripomo~kov.Seznanili smo se s sestavo delovnihskupin, ki na [vedskem sodelujejo priceloviti rehabilitaciji, s poudarkom na predstavitvidela terapevta za slabovidnost. Najpomembnej{atema je bila prikaz treningaProf. dr. Bäckmanza slabovidne, ki je temeljna sestavina rehabilitacije.Te vrste trening pokriva dve podro~ji,in sicer privajanje na slabovidnost sspodbujanjem in u~enjem sposobnosti izrabepreostankov vida, npr. ekscentri~ne fiksacije.Ob tem je pomembna usvojitev uporabepredpisanih opti~nih in neopti~nih pripomo~kov.Kot je poudaril profesor Bäckman,je doslej veljala popolnoma zgre{enadoktrina, da je za ohranitev preostankovvida nujno neobremenjevanje o~i. Glede nato lahko pritrdimo profesorjevemu stali{~u,da je nov pristop, ki temelji, kot re~eno, nana~elu, da se dober izkoristek preostalegavida lahko dose`e le z na~rtnim priu~evanjemrazli~nih tehnik gledanja in z uporaboopti~nih pripomo~kov, v bistvu revolucionarnodejanje na podro~ju rehabilitacije tovrstnihinvalidov.Profesor Bäckman je slepe in slabovidnerazdelil v dve temeljni skupini: osebe z vidnoizku{njo in osebe brez vidne izku{nje.Trening mora biti tako prilagojen navedenimaosnovnima skupinama kot tudi individualnimpotrebam in zmo`nostim.Ciklus predavanj prof. Bäckmana je bilizjemno dobro obiskan. Poslu{ali smo gazdravniki oftalmologi, medicinske sestre,psihologi in socialni pedagogi, ki so na kakr{enkolina~in povezani z obravnavo slepihin slabovidnih ljudi. Sam pojem rehabilitacijetovrstnih invalidov postaja vedno aktualnej{i,saj {tevilo, zlasti slabovidnih ljudi,v razvitem svetu nara{~a, kar gre na ra~unpodalj{ane `ivljenjske dobe, dobre oftalmolo{keoskrbe, torej med drugim tudi splo-{nega vi{jega zdravstvenega standarda.Oftalmolo{ka stroka in stroke, ki imajoopravka s slepimi in slabovidnimi, se nara{-ISIS februar 2004

17N O V I C E~ajo~ega {tevila slabovidnih zavedajo `e dolgo.V Sloveniji {e vedno ni sistemsko urejenaoskrba kasneje oslepelih odraslih bolnikov,kar je velika pomanjkljivost v primerjaviz ve~ino evropskih dr`av. Rehabilitacijaslepih in slabovidnih je sicer interdisciplinarnopodro~je, vendar tudi znotraj oftalmologijeposebna smer. Tako smo se na O~esnikliniki znali odzvati na te potrebe in smopred osmimi leti na pobudo dr. Mile KolarBoljka ustanovili subspecialisti~no ambu-lanto za slabovidne in jo razvili v smislu interdisciplinarnihpovezav. Danes v njej delujeve~ ustrezno usposobljenih zdravnikovin sester, kar {e ni ustrezno ovrednoteno sstrani ZZZS. Zavedamo se, da se tudi na tempodro~ju dejavnost razvija in dopolnjuje,zato je {e posebej dragocen strokovni obiskprofesorja Bäckmana, ki je ne samo odli~enteoretik za to podro~je, ampak tudi strokovnjak,ki je pripravljen svoja spoznanja prena{ativ prakso in jih prek svojih seminarjevin delavnic {iriti po svetu.Upamo, da bo oftalmolo{ki segment, kije na na{i kliniki vezan na to podro~je, tudis takimi obiski dobil pomembnej{o dru`benote`o, torej, da bodo tudi ustrezne dr`avneinstitucije, ki skrbijo za finan~no stran na-{ega zdravja, razumele pomembnost te razmeromanove dejavnosti in omogo~ile njennadaljnji razvoj.Nata{a Vidovi~ Valentin~i~Triintrideseti te~aj operacij odstopamre`nice pod vodstvom tübingenske klinikeVTeheranu sem se udele`il triintridesetegamre`ni~nega te~aja (MinimalExtraocular Approach for TreatingRetinal Detachment), ki je trajal od 29. do30. novembra 2003. To je tradicionalna strokovnadelavnica, katero je `e triintrideseti~organizirala znana nem{ka strokovnjakinjaprof. dr. Ingrid Kreissing. Te~aj so do sedajorganizirali v Tübingenu in v nekaterih drugihevropskih centrih, v Tokiju in drugi~ vTeheranu (prvi~ leta 1995). Vodila ga je prof.dr. Kreissing, ki vodi o~esno kliniko v Tübingenu- Mannheim, skupaj s prof. Lincoffomv New Yorku, ZDA. V skupini prof. dr.Kreissig je tudi prof. dr. Jonas Kroll (Marburg),prof. Richard (Hamburg) in prof. dr.Thoresten Boeker (Dortmund).Te~aja so se udele`ili {tevilni strokovnjakiiz Irana in tujine. Delavnica je trajala dvadni, in sicer vsak dan od 8.30 do 18.30. Programje potekal v angle{kem jeziku. Namen{ole je bil poleg posredovanja znanja in novostis podro~ja operacije mre`nice tudi izmenjavaizku{enj s tega podro~ja. Letos sobile v programu u~ne delavnice, po katerihso se razvile `ive in konstruktivne razprave.Izjemno koristno se mi je zdelo spoznavanjepostopka minimalne izven o~esne pristopneop. tehnike mre`nice. Posameznikom,udele`encem, je za uspe{no opravljente~aj prof. dr. Kreissig osebno izro~ila diplomoin jih povabila na nadaljnje strokovnoizpopolnjevanje v Tübingen.Od 1. do 4. decembra 2003 je delavnicisledil 13. kongres iranskih oftalmologovdoma in iz tujine. Med slednjimi so bili znaniprof. A. Payman Khodadust, iz ZDA.5. decembra pa sem se udele`il u~ne delavniceArtisan Phakic Intraocular Lenses(vrste intraokularne le~e za korekcijo refraktivneanomalije). Organiziral jo je OPHTECiz Nizozemske.U~ne delavnice in tudi predavanja so raz-{irila moje obstoje~e znanje iz podro~ja o~esnediagnostike, terapije in kirurgije.Satar BaghrizabehiUdele`enci strokovnega sre~anjafebruar 2004 ISIS

18N O V I C EELEKTRONSKO VAROVANJEPODATKOVTo`be, ki so povezane z neustreznimravnanjem oziroma varovanjemosebnih podatkov bolnikov in uporabnikovzdravstvenih storitev, niso po svetuni~ nenavadnega. V Sloveniji se zdravnikitrenutno {e ne ukvarjajo s tovrstnimi sodnimispori, zato je pravi ~as, da si zagotovijoustrezno za{~ito dragocene vsebine virtualnepodatkovne zakladnice v svojih ra~unalnikihna kliniki, v ambulanti, pisarni, delovnemkabinetu in doma. ^e `elite, da bodoinformacije v va{em osebnem ra~unalnikures samo va{e (velja zlasti za zdravnike, predstojnike,zdravstvene delavce idr.), jih primernozavarujte pred radovednimi spretne-`i in vsiljivci. Najbolje je, da si izberete primernogeslo (password), ki mora biti za vasenostavno in samoumevno, za ostale pa “trdoreh”. Svetujemo vam, da si za geslo izberetebesedo, ki se jo boste brez te`av spomnilitudi ~ez nekaj dni (tednov, mesecev), vendarnaj ne vsebuje enostavno ime ali vzdevek(va{e ali va{ih najbli`jih), priimek, naslov,rojstni datum, dav~no {tevilko ipd., kervas bodo zlahka razkrinkali. Namesto inicialkali ~rk si raje izberite {tevilke, {ifre, simboleali druge domiselne okraj{ave, ki bodosamo vam nekaj pomenile. S tem se izognetetudi poskusu vdora v va{ osebni ra~unalniks specialnimi programi, ki posku{ajo toliko~asa, dokler ne odkrijejo ustrezne besednekombinacije. Za {tevilke zaenkrat {eniso tako specializirani. Pri izbiri gesla je pomembno,da se odlo~ite za dovolj dolgo.Dalj{a kot je va{a izbira, te`je vas bodo razkrinkaliin pokukali v va{o zakladnico podatkov.Najbolje je, da si za vsak programizberete svoje geslo, tako boste morebitnemuvlomilcu onemogo~ili, da bi imel takojna dlani vse va{e podatke in informacije. Izbranegagesla nikoli ne shranjujte v ra~unalnikuali predalu, ne zapisujete ga na koledar,listek na pisalni mizi ali morda celo naohi{je ra~unalnika ali tiskalnika. Tudi vizitkani primerna. Lahko si ga zabele`ite v bele`nico,in sicer med ostale podatke, tako dane bo vzbujalo pozornosti in padlo v o~i morebitnemuvsiljivcu ali radovedne`u. Pravtako izbranega gesla (gesel) nikomur ne pripovedujte.Navsezadnje vas je stalo velikotruda, domiselnosti in originalnosti, da stesi ga (jih) izmislili.Do svojega osebnega ra~unalnika boditeprijazni. Z njim ravnajte pozorno in strokovno,saj bo le tako deloval, kot je potrebno.Nikomur ne dovolite, da bi v va{i odsotnostibrskal po va{em ra~unalniku. ^e vas bolnikvpra{a, ali so va{i podatki na varnem, stemu dol`ni povedati (zagotoviti), na posebnozahtevo pa tudi pojasniti, kako skrbite zanjein na kak{en na~in jih varujete pred neza`elenimivsiljivci ter radovedne`i. Priredila in prevedla: Nina MaziVir: Computer ScienceDOLGORO^NA POGODBASodelovanje med bolnikom in zdravnikomzahteva nenehno dogovarjanje,pogajanje in iskanje skupnih (za obestrani sprejemljivih) re{itev in sklepanjekompromisov. Pogajanje predstavlja enegaklju~nih sestavin in predpogojev uspe{nostisodobnega zdravnika. ^eprav ga tega vgimnaziji in na fakulteti (praviloma) nih~ene nau~i in ga pravo~asno ne usposobi natem podro~ju. Do zanimive ugotovitve vzvezi s pogajanji je pri{la skupina ameri{kihstrokovnjakov, ki je `elela ponuditi poslovne`emnove kakovosti na tem podro~ju. Koso priznani svetovni strokovnjaki strnili glaveter se zatopili v zna~ilnosti u~inkovitegain uspe{nega pogajanja, je svet ob{lo nenavadnospoznanje, in sicer, da so otroci najve~jimojstri pogajanja.Brez posebnega pogajalskega znanja in izku{enjter tovrstne formalne izobrazbe, sootroci v pogovoru s svojimi star{i, vzgojitelji,vrstniki in z bolj ali manj razumevajo~imipredpostavljenimi sposobni dose~i (v~asihcelo izsiliti) skoraj vse, kar si zadajo. Kakojim to uspe?^isto preprosto - sledijo zdravi intuiciji,obenem pa imajo pred seboj en sam brezkompromisencilj: dose~i cilj, ki so si ga zadali.Otroci se pri pogajanjih neobremenjeniz negativnimi zaviralnimi predizku{njami,hkrati se znajo mojstrsko skoncentriratina kon~ni cilj svojega pogajanja. Kadar grezares, znajo biti neizprosni, hkrati pa znajosvojo nepopustljivost in odlo~nost predstavitina dokaj prisr~en in neagresiven na~in.Zna~ilno za otroke je, da so v svojih zahtevahvztrajni, nepopustljivi, spro{~eni in neobremenjeni.Hkrati zbujajo vtis nedol`nih,nepristranskih in dobronamernih opazovalcev,ki natan~no vedo, kaj ho~ejo. Zna~ilnoza otroke je tudi, da znajo pravilno izbratitrenutek za pogajanja, postavljajo jasne, nedvoumnezahteve, prisegajo na pogajalsko ustvarjalnostin znajo vnesti razburjenje(potrebno napetost) ali pa vsaj nasprotovanjemed pogajalske stranke (svoje star{e pogostonajprej razjezijo ali pa jih na pogajalskioder povabijo, kadar sta o~e in mama sprta).Ko boste naslednji~ sedli za pogajalskomizo oziroma se zna{li v vlogi pogajalca (spredstojnikom, sodelavci, bolniki, zavarovalnico,ponudniki medicinskega materialain opreme itd.), se pred za~etkom vsekakorpoglobite v pogajalske sposobnosti svojihnadobudne`ev in jih posku{ajte ~imboljmojstrsko posnemati (njihove domisliceuporabite v svoji pogajalski taktiki in z njimiobogatite ute~eno rutino). Priredila in prevedla: Nina MaziVir: ForbesTERAPIJA PO MERIOsve{~eni, informirani in razgledanibolniki pri~akujejo, da jih bodostrokovnjaki obravnavali individualnoin jim ne le “resnej{a” zdravila, temve~tudi vitamine, minerale in encime predpisovalina na~in, ki jim je pisan na ko`o.Kroni~ni bolniki, poslovne`i, {portniki,ljudje v stresu in vsi, ki so preobremenjeni,oziroma nimajo ustrezne polnovredne prehrane(bolezen, debelost, dieta), potrebujejododatne vitamine, minerale, encime in varovalnesnovi. Potreba po teh snoveh ni splo-{na in standardna, ampak se razlikuje pri posameznikih.Zato so ameri{ki, japonski innem{ki strokovnjaki izdelali specifi~na individualnamerila, izoblikovali specializiranestandarde in uvedli posebno metodo preverjanjadeficita oziroma motenj vitaminsko-mineralnegain encimskega ravnovesjav organizmu, t. i. Individual Vitamin (Mineral,Enzym) Check. Osebni zdravnik pacientuna podlagi le-teh lahko natan~no izra-~una in dolo~i koli~ino manjkajo~ih vitaminskihin mineralnih snovi (encimov, varovalnihsnovi). Nato mu glede na rezultatepredpi{e ustrezno me{anico potrebnih substancin mu individualno prilagodi optimalnidnevni odmerek.Priredila in prevedla: Nina MaziVir: ScienceISIS februar 2004

19N O V I C EProf. dr. Uro{ Skaleri~ in prof. dr.Franc Strle, nova ~lana Slovenskeakademije znanosti in umetnostiSprejem na SAZU 19. 6. 2003, prejemnika s predsednikom Akademije: prof. dr. Franc Strle, prof. dr.Bo{tjan @ek{ in prof. dr. Uro{ Skaleri~ (z leve)Slovenska akademija znanosti in umetnostije 19. junija 2003 sprejela nove ~lane,ugledne slovenske znanstvenike inumetnike, ki so s svojim delom bogatili slovenskiin mednarodni prostor. V svojo sredinoje kot izredna ~lana SAZU sprejela tudirednega profesorja dr. Uro{a Skaleri~a, prodekanaMedicinske fakultete, predstojnikaKatedre za ustne bolezni in parodontologijoMedicinske fakultete v Ljubljani in strokovnegadirektorja SPS Stomatolo{ke kliniketer rednega profesorja dr. Franca Strleta,specialista internista in infektologa, predstojnikaKlinike za infekcijske bolezni in vro~inskastanja, predstojnika Raziskovalnega svetaKlini~nega centra Ljubljana in predstavnikaSlovenije pri European Union of MedicalSpecialists (UEMS) za infekcijske bolezni.Prof. dr. Uro{ Skaleri~ se je v zadnjih tridesetihletih poglobljeno ukvarjal s problematikostrukture in difuzijskih procesov vtrdih zobnih tkivih ter z epidemiologijo,etiopatogenezo, zdravljenjem in preventivobolezni obzobnih tkiv. V zgodnjih raziskavahz metodo EPR je dokazal bolj{o urejenostmikrokristalov v sklenini zob odpornihproti zobni gnilobi in postavil hipotezo,da zobna sklenina deluje kot biolo{ka membrana.Prof. dr. Uro{ Skaleri~ je s sodelavcipokazal, da na za~etek in razvoj parodontalnebolezni, ki je najbolj raz{irjena bolezenmed na{im prebivalstvom, poleg bakterijskegaplaka v zobnih oblogah vplivajo tudisistemski dejavniki. Z imunocitokemi~nimimetodami je s sodelavci prvi prikazal preoblikovalnirastni faktor-beta v vzorcih dlesne,gingivalne teko~ine in serumu pacientov skroni~no parodontalno boleznijo ter pri `ivalihz eksperimentalnim parodontitisom.Na podro~ju napredovanja vnetja obzobnihtkiv je prof. dr. Uro{ Skaleri~ s sodelavci prvidokazal vlogo cisteinskih proteinaz, katepsinovB in L in prisotnost njihovih inhibitorjevv dlesni, gingivalni teko~ini, slini inserumu pacientov s parodontalno boleznijo.Prof. dr. Uro{ Skaleri~ je s sodelavci prikazal,da je gingivalna teko~ina mo`en izvoroku`be z virusoma HIV in HVC pri ljudehter da stres in dovajanje TNF-á pospe-{ita razgradnjo obzobnih tkiv pri eksperimentalnih`ivalih. Na podro~ju diagnostikeparodontalne bolezni je prof. dr. Uro{ Skaleri~s sodelavci prvi prikazal mo`nost uporabemagnetno-resonan~nega slikanja obzobnihtkiv pri eksperimentalnih `ivalih inljudeh. S sodelavci je na eksperimentalnih`ivalih prikazal vlogo prostih radikalov kisikapri razvoju eksperimentalnega artritisain na u~inkovito zavrtje tega vnetja z inhibitorjireaktivnih vrst kisika. Raziskave je ssodelavci raz{iril na zdravljenje eksperimentalnegaparodontitisa pri psih z mo`nostjouporabe tovrstnega dopolnilnega zdravljenjapri ljudeh. S sodelavci je prof. dr. Uro{Skaleri~ sodeloval pri razvoju Nd-YAG in Er-YAG dentalnih laserjev (Twinlight, Fotona).Prof. dr. Uro{ Skaleri~ je bil dvakrat {tipendistFulbrightovega sklada na UniverziEmory (1980-81) in NIDR, NIH, ZDA(1987-90), s katerim {e dejavno raziskovalnosodeluje. Je avtor ali soavtor ve~ kot 400bibliografskih enot, med katerimi je 80 ~lankovv mednarodnih revijah in knjigah ter 110~lankov v doma~i literaturi. Rezultati raziskav,objavljenih v mednarodni literaturi, somu prinesli ugled najve~krat citiranega slovenskegastomatologa.Enkraten dose`ek prof. dr. Uro{a Skaleri-~a pri razvoju in mednarodnem prodoru slovenskihstomatolo{kih raziskav predstavljapobuda, ustanovitev (1987) in vodenje Centraza stomatolo{ke raziskave, kjer se raziskovalnoizpopolnjujejo mlaj{i sodelavci. Prof.dr. Uro{ Skaleri~ je bil mentor 15 specializantom,mentor pri sedmih Pre{ernovih {tudentskihraziskovalnih nalogah, devetim magistrantomin trem doktorantom znanosti.O rezultatih raziskovalnega dela je prof.februar 2004 ISIS

20N O V I C Edr. Uro{ Skaleri~ poro~al na tridesetih vabljenihpredavanjih na tujih univerzah inmednarodnih sre~anjih ter na {tiridesetihpredavanjih na mednarodnih kongresih inkonferencah na vseh kontinentih. Je ~lanuredni{kih odborov in recenzent v uglednihznanstveno - raziskovalnih revijah “EuropeanJournal of Oral Sciences”, “Journal ofthe International Academy of Periodontology”,“Journal of Oral Laser Applications”in “Zobozdravstvenem Vestniku”.Prof. dr. Uro{ Skaleri~ je ~lan najuglednej-{ih mednarodnih stomatolo{kih zdru`enj. Vletih 2001-2003 je bil predsednik Mednarodneakademije za parodontologijo. Za svoje raziskovalnedose`ke je leta 1983 dobil nagradoSklada Borisa Kidri~a, za uveljavitev slovenskihstomatolo{kih raziskav v svetu pa naslovAmbasador znanosti Republike Slovenije.Leta 1997 je bil imenovan za vi{jega zdravstvenegasvetnika. Istega leta ga je Eastmanovstomatolo{ki in{titut Univerze v Londonuimenoval za gostujo~ega profesorja. Ameri{-ka akademija za parodontologijo ga je leta2002 imenovala za svojega ~astnega ~lana.Prof. dr. Uro{ Skaleri~ je svoje `ivljenje posvetilrazvoju in napredku stomatologije in parodontologijeter se vklju~il v dru`bo “najve~jih”,ki imajo mesto v Slovenski akademiji znanostiin umetnosti. Ponosni smo na svojegau~itelja in sodelavca ter mu iskreno ~estitamo.Prof. dr. Franc Strle je raziskovalno delalna ve~ podro~jih infektologije. Ve~ina njegovihnajpomembnej{ih raziskovalnih objavobravnava bolezni, ki jih prena{ajo klopi,zlasti lymsko boreliozo, klopni meningoencefalitisin humano granulocitno erlihiozo.Njegovo zgodnje zanimanje za omenjenebolezni nakazuje `e izbira tem magisterijain doktorske naloge, v katerih je ocenil,da so v poteku klopnega meningoencefalitisaprisotne cirkulacijske in elektrokardiografskemotnje najverjetneje posledicasoprizadetosti autonomnega `iv~evja, mordatudi mo`ganskega debla. Kljub temu, daje klopni meningoencefalitis dobro poznanve~ kot 50 let in se diagnosti~ni pristopi vzadnjih 15-ih letih niso bistveno spremenili,je uspel s sodelavci odkriti in objaviti novaopa`anja, kot na primer pogosto prisotnotrombocitopenijo v zgodnjem obdobju bolezniin da se klopni meningoencefalitis votro{ki dobi lo~i od bolezni pri odraslih nele klini~no, temve~ tudi laboratorijsko.Najobse`nej{i del raziskovalne dejavnostiprof. dr. Strleta predstavlja lymska borelioza.Izvirne ugotovitve, ki jih je objavil vve~ kot petdesetih prispevkih v revijah, ki jihindeksira SCI, niso omejene le na podro~jeklinike in mikrobiologije, temve~ posegajotudi v epidemiologijo in ekologijo. Nekaterenajdbe, zlasti tiste na podro~ju zdravljenjazgodnje oblike lymske borelioze, se `e uporabljajov evropski vsakdanji klini~ni praksi.Prof. dr. Strle je s sodelavci odkril eno od borelij,ki v Evropi povzro~ajo lymsko boreliozoin opisal bolezenske znake ter zna~ilnosti,ki jih povzro~a oku`ba s to bakterijo.V zadnjih letih prou~uje prof. dr. FrancStrle tudi bolezni, ki jih povzro~ajo erlihije.Sodeloval je pri odkritju prvega primera humanegranulocitne erlihioze v Evropi, priopisu ugotovitev prve serije evropskih bolnikovs humano granulocitno erlihiozo, ocenjevanjupoteka bolezni v Evropi in pri ugotavljanjuprenosa povzro~iteljev bolezni sklopi Ixodes ricinus.Odmevnost njegovega raziskovalnegadela osvetljuje podatek o ve~ kot tiso~ citatihv revijah, ki jih indeksira SCI. Sicer je objavilve~ kot 200 ~lankov, polovico v tujini,od tega 98 v revijah, ki jih indeksira SCI terve~ kot 200 abstraktov, ve~ino v tujini.Od leta 1988 dalje je prof. dr. Franc Strlenosilec raziskovalnih projektov, ki jih financiraMZT (M[Z[) Republike Slovenije terje bil doslej organizator dveh doma~ih intreh mednarodnih konferenc o boleznih, kijih prena{ajo klopi. Bil je tudi mentor pri petihopravljenih magistrskih nalogah in {tirihdoktoratih.Raziskovalno sodeluje s {tevilnimi uglednimitujimi strokovnjaki in medicinskimiinstitucijami, med njimi z Rush PresbyterianSt. Luke’s Medical centrom in Rush Universityv Chicagu, kjer se je tudi izpopolnjevalv letih 1987 in 1989.Prof. dr. Franc Strle je zelo cenjen in za-`elen predavatelj na tujih univerzah, mednarodnihsre~anjih, konferencah in kongresihter spo{tovan kot ~lan v uredni{kih odborihin recenzent v mednarodnih revijah:Infektolo{ki glasnik, Journal of Spirochetaland Tick-borne Diseases, Infection, WiennerKlinische Wochenschrift, Clinical InfectiousDiseases. Je tudi recenzent raziskovalnihprojektov pri Nem{kem zveznem ministrstvuza izobra`evanje in znanost (BMBF).@ivljenjska pot prof. dr. Franca Strleta jeprepletena z nenehnim delom in iskanjem.Sodelavci in prijatelji ob~udujemo njegovoizjemno vztrajnost, modrost in njegov pristen,tanko~uten in spo{tljiv odnos do znanosti,medicine in `ivljenja. Pri zaslu`enemvstopu v akademski krog izbrancev znanostimu kolegi iskreno ~estitamo in `elimotrdnega zdravja, da bo tako lahko dokon~alsvoje poslanstvo.Milan Petelin, Franjo PikeljISIS februar 2004

21N O V I C EKoristi od hipertenzije?Podjetja dandanes gre{ijo ob nedopustnilagodnosti njihovih kljubovalnih{efov. Vendar le redki napravijo takopestre, {tevilne in hitre “salte”, kot to po~nejoproizvajalci zdravil. Pred nekaj leti sobila velika farmacevtska podjetja slavljenakot dobavitelji razburljivih novih zdravil(npr. viagre) ter prikazovana kot spodbujevalcirasti pla~ in dobi~kov.Danes jih marsikateri prej vidijo kot prina{alcedobi~kov. Farmacevtske dru`be sograjane zaradi “zapravljanja” milijard na raziskavahin razvojih {tevilnih “tudi jaz” (orig.“me too”) zdravil in le pe{~ice resni~nih originalov.Predvsem bode v o~i poraba podobnihvsot denarja za “prepri~evanje” zdravnikovin ustvarjanje povpra{evanja na ra~unrado(ne)vedne javnosti raje kot na resni~nihpotrebah in prednostih novega izdelka.Prizadevanja za uklonitev cenovno konkuren~nihizdelovalcev generi~nih zdravil skozi“patentne to`be” so mnogim dru`bam nakopalakrivdo za zvi{evanje cen v premo`nej{ihdr`avah in prikraj{anja za `ivljenjskopomembna zdravila v bolj revnih. Delnicevelikih farmacevtskih dru`b so sedaj zaradipokvarjenih napovedi o svetli prihodnostina borzah la`je dosegljive.Ni dvoma, da so se veliki proizvajalci zdravilzna{li pod plazom kritik, in sicer ne zaradive~jih dobi~kov, kot jih imajo druge panoge,temve~ zaradi dobi~kov na podro~ju zdravja,kjer denar ljudem dela precej nelagodja.Farmacevtske dru`be niso le dobi~konosne,temve~ precej vidne. V ZDA so med glavnimikrivci za nara{~anje zavarovalnih premij.Zdravila predstavljajo najbolj o~iten in ponavljajo~ise stro{ek za zdravje, katerega vsajdelno breme se prena{a na neposrednegauporabnika. Tako so se farmacevtska podjetjazna{la v precepu, in sicer med delni~arji, ki sine `elijo zni`evanja cen zdravil, in potro{niki,ki se prito`ujejo nad njihovo rastjo.Vsaj del te`av, ki jih sedaj ~utijo, so si velikefarmacevtske dru`be nakopale same. Zzamudo so prepoznale prihajajo~i viharokrog nedostopnosti `ivljenjsko pomembnihzdravil v ekonomsko nerazvitem svetu.Odnosi z javnostmi na mnogih drugihpodro~jih so ravno tako nerodni in obljubevlagateljem so se izkazale za pretirane.Aktualni pritiski na farmacevtska podjetjapospe{ujejo dolgo prelagano raziskovanjebolj u~inkovitej{ih in cenej{ih poti za razvojnovih zdravil. Manjkajo~a gesta, ki jo bodopodjetja morala enkrat narediti, je dokazovanje,da novo zdravilo resni~no opravi~ujesvojo ceno glede obstoje~ega na~ina zdravljenja.Vlade so dol`ne podpirati vse tovrstneraziskave in jasno povedati, da so pripravljenepla~ati ve~ le za tista zdravila, ki so pomembnain o~itno kakovostnej{a.Ni pri~akovati, da se bi farmacevtska podjetjasama lotila potrebnih sprememb. Kot vsadruga podjetja so dovzetna zgolj za resni~neizzive. Slednji se lahko pojavijo le ob bolj preudarnemdelovanju tako zakonodajalcev kotpotro{nikov. Prave ukrepe so zmo`ni pripravitiv {tevilnih evropskih javno-zdravstvenihsistemih in dr`avnih ter zasebnih zdravstvenihzavarovalnicah v ZDA.Prevedel in priredil: Rade Ilja`Vir: The Economist, 6. 12. 2003Veseli december v Bolni{nici CeljeSivina decembrskih dni nas je ovila vtiha pri~akovanja prazni~nih dni, kosmo snovali ideje za topla, vesela praznovanja.V bolni{nici, ob bolnem otroku, do`ivljamosre~o ob vsakokratnem sre~anju znjim, ko se mu utrne iskrica v o~eh, ko izve,kdo sem, da se bo z mano igral, prepeval, risal,poslu{al pravljico ... ali se tudi u~il v {oli.Vse to mu popestri bolni{ni~ni vsakdan ...Valovanja otro{kega ~ustvovanja nam v temokolju {e posebej nalagajo, da nismo preve~resni, da znamo stvari omiliti ... Tako se trudimoiz dneva v dan, {e posebej v mesecuoktobru in decembru. Teden otroka so nampopestrile vzgojiteljice Vrtca Zarja Celje zlutkovno igrico.V decembru so se vrstile razli~ne prireditve,ki so otrokom polep{ale dneve v bolni{kipostelji. Otroci so do`ivljali ugodje,spro{~enost, smeh ter zadovoljstvo ob igricah,ki so nam jih zaigrali otroci 1. osnovne{ole Celje, Osnovne {ole Lava ter vzgojiteljiceiz vrtca [tore. @e nekaj let nas s pravlji~nouro razveseljuje gospa Ida iz knji`niceMi{ko Knji`ko Celje. Solze smeha nam jepri~aral klovn Ronald McDonald z Bo`i~kom.Zabavala nas je tudi klovnesa MikaMaka. ^isto na koncu nas je obiskal {e dedekMraz z darili, ki jih je prispevala Bolni-{nica Celje. Pestro, zabavno in lepo nam jebilo.V imenu “malih in velikih otrok v pi`amah”Bolni{nice Celje, se vsem prisr~no zahvaljujejovzgojiteljice Vrtca Anice ^ernej Celje,Oddelek bolni{nica in u~iteljici 1. osnovne{ole Celje, Oddelek bolni{nica. Majda Guzejfebruar 2004 ISIS

22N O V I C EPrva slovenska monografijao samomoruV Sloveniji vsako leto samomor naredi okoli 600 ljudi. Samomor predstavljazaskrbljujo~ nacionalni problem, zato je prepre~evanje samomora nacionalna prioriteta.Vedeti in hoteti…Na In{titutu za varovanje zdravja v sodelovanjus tujimi institucijami vsaki dve letiorganiziramo mednarodni kongres z naslovom“Samomor na sti~i{~u genov in okolja”,kjer si prizadevamo, da bi zbrali strokovnjake,ki se ukvarjajo z raziskovanjem in prepre~evanjemsamomorilnosti. Prvi kongresje bil leta 2000, drugi dve leti kasneje. Obakongresa sta naletela na velik odmev, takomaja letos organiziramo `e tretje tak{no sre-~anje (podrobne informacije o kongresunajdete na rumenih straneh). Na zadnjemsre~anju se je zbralo veliko strokovnjakov izSlovenije in tujine. Predstavili so svojeznanstvenoraziskovalno delo in pristope kprepre~evanju samomorilnegavedenja. Ker so bili nekateri prispevkizelo dobri, smo se odlo~ili,da jih ne objavimo le v knjigi povzetkov,temve~ da jih zberemo vprvi slovenski monografiji o samomoru.…je premalo, treba jenarediti…Plod tak{nih razmi{ljanj jepri~ujo~a monografija, ki je novembra2003 iz{la pri Dr`avnizalo`bi Slovenije. Sooblikovaliso jo razli~ni strokovnjaki, takosuicidologi kot strokovnjaki sorodnihvej. V monografiji sozdru`ene izku{nje, najnovej{aspoznanja in znanja o tem pojavu.Knjiga ima izjemnoznanstveno in uporabno vrednost,saj ponuja razli~ne teoreti~nekoncepte in hkrati prika-`e tudi njihovo prakti~no uporabopri prepre~evanju samomora.Problema samomora seloteva na sodoben na~in: obravnava ga celostno kot kompleksenfenomen, ne i{~e krivcev, temve~ predlaga re{itve, samomor detabuizira in normalizira odnos,ki je predpogoj za u~inkovito preventivo.Delo je podrobneje predstavljeno v rubrikirecenzije. Monografija je namenjenastrokovnjakom razli~nih podro~ij, tistim, kise pri svojem delu sre~ujejo s problemom samomorakot tudi {ir{i lai~ni javnosti. Takoje v pomo~ psihiatrom, ki jih zanima vplivantidepresivov na samomorilno vedenje,u~iteljem in star{em, ki jih skrbi za odra{~ajo~omladino, ljudem, ki delajo z odvisnikiod psihoaktivnih snovi, splo{nim zdravnikom,ki imajo pred seboj depresivnega bolnika,ljudem, ki delajo s starej{im prebivalstvom,tistim, ki se ukvarjajo ali so kako druga~ev stiku z ljudmi z motnjami hranjenja.Monografija je namenjena tudi snovalcemdr`avne politike v zdravstvu, kjer jim bo pomagalautirati u~inkovitej{e poti pri na~rtovanjuin izvajanju projektov na podro~juzmanj{evanja samomorilnosti.Prva predstavitev monografije je bila 11.novembra 2003 na Zavodu za zdravstvenovarstvo v Celju - v sredi{~u regije, v kateri jesamomorilna problematika najbolj izra`ena.Knjiga je na voljo v knjigarnah DZS, naIn{titutu za varovanje zdravja (naro~ilnicaje na rumenih straneh), kot tudi v vseh ve~jihslovenskih knji`nicah, kjer bomo knjigov naslednjih mesecih tudi predstavili. Monografijaje vzbudila veliko zanimanja takolai~ne kot strokovne javnosti. Knjiga bo iz{-la tudi v ponatisu in ker je veliko zanimanjamed tujimi strokovnjaki, na~rtujemo prevodv hrva{~ino in italijan{~ino, morda tudi v angle{~ino.Kako prepoznati stisko? Kaj je depresija?Kam po pomo~? Lahko prepre~imo samomor?… so vpra{anja, ki pogosto ostanejoneodgovorjena. Z namenom, da bi pravvsakdo poznal odgovor nanje, smo ob `epredstavljeni knjigi “Slovenija s samomoromali brez” izdali {e informativno zlo`enko“V stiski…iz stiske”. V njej smo spregovorilio samomoru in dejavnikih tveganjazanj, o depresiji in zdravljenju z antidepresiviter o stiski in kako iz nje. Zlo`enka je namenjena{ir{i javnosti, ljudem v stiski in njihovimbli`njim. Iz{la je ob svetovnem dnevuza prepre~evanje samomora, 10. septembru,na In{titutu za varovanje zdravja v sodelovanjus Slovenskim zdru`enjem za prepre~evajesamomora in Psihiatri~no klinikoLjubljana. Zlo`enka je na voljo v Zavodihza zdravstveno varstvo, zdravstvenih domovihter na In{titutu za varovanje zdravja.ISIS februar 2004

23N O V I C E… in uporabitiNa In{titutu za varovanje zdravja smo vsodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvoCelje in Ravne na Koro{kem leta 2001za~eli s preventivnim programom prepre-~evanja samomora. V prizadevanju za zajezitevsamomora se s svojimi znanji v programvklju~ujejo razli~ne stroke: zdravstvo,socialna slu`ba, {olstvo, policija. Za razli~neciljne in poklicne skupine, med njimi tudiza splo{ne zdravnike, smo izpeljali predavanjain delavnice o samomorilnem vedenjuin depresiji. Gre za metodo, ki se je dobroobnesla `e pred ve~ kot dvajsetimi leti na{vedskem otoku Gotland, kjer so {tevilosamomorov uspeli zmanj{ati za 20 odstotkov.Trenutno je omenjen program zelo uspe{entudi v Nem~iji. Podoben pristop bomo letosza~eli izvajati {e v Prekmurju. Pomembno je,da je {ir{a javnost s problemom seznanjena,zato bomo tudi v prihodnje izvajali razli~neakcije, medijske dejavnosti in izdajali zlo`enketer druge informativne publikacije. Sa{ka Ro{kar, Maja Zorko, Andrej Maru{i~Vzrok za sklic posveta so bili rezultatimednarodne {tudije EUROCARE-3,ki je pokazala, da v primerjavi z mnogimidr`avami in regijami v Evropi, Slovenijapo pre`ivetju bolnikov z rakom ne sodimed uspe{nej{e.Posvet je bil namenjen {tirim tumorskimlokalizacijam: raku materni~nega vratu, raku dojk,Povabljena tudiEuropa DonnaV za~etku decembra 2003 je bil na Onkolo{kemin{titutu pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravjeposvet o pre`ivetju bolnikov z rakom.raku se~nega mehurja in prostate,raku debelega ~revesa in danke.K razpravi o raku dojk je bila k sodelovanjupovabljena tudi predstavnica civilnedru`be Slovenskega zdru`enja za boj protiraku dojk Europa Donna. Strokovnjaki so vpublikaciji Pre`ivetje bolnikov z rakom vSloveniji (1983-1997) zapisali, da je ve~ vzrokovza skoraj deset odstotkov slab{e petletnostarostno standardizirano pre`ivetje bolnikovz rakom dojk v Sloveniji od evropskega.Eden izmed pomembnih vzrokov za slab-{e pre`ivetje je {e vedno slaba osve{~enost`ensk, saj jih {e vedno ve~ kot polovica pridek zdravniku prvi~ z raz{irjeno ali razsejanoboleznijo. Ve~ mo~i bo potrebno usmeritiv organizirano presejanje s kakovostnimiizvajalci presejanja, kontrolo kakovostidela in dobro organizirano povezavo meddiagnosti~no in terapevtsko slu`bo.Kje je tu vloga civilne dru`be?Slovenska Europa Donna se dobro zaveda,da slovenske `enske premalo vedo o najpogostej{emraku, ki jih lahko prizadene -o raku dojk. Zato je eden izmed osnovnihciljev zdru`enja pove~anje osve{~enosti oboleznih dojk. [tirikrat letno izdajamo NoviceEuropa Donna, ki jih prilagamo Na{i`eni (naklada 25.000 izvodov), v katerih pi-{ejo strokovnjaki na vsem razumljiv na~in oboleznih dojk, prav tako o zdravem na~inu`ivljenja. Predavamo po celi Sloveniji in nastopamov razli~nih medijih. Imamo svojsvetovalni telefon. Pri zdravstveni politikiposku{amo dose~i, da bi ~imprej za`ivelo organiziranopresejanje in bi bili vzpostavljenicentri za bolezni dojk po evropskih priporo~ilih.Strokovnjaki in zdravstveni politiki se prinas {e vedno premalo zavedajo vloge in pomenacivilne dru`be.Menim, da smo predstavniki civilne dru`be(Europa Donna, Zveza dru{tev za boj protiraku, Dru{tvo onkolo{kih bolnikov, itd.)most med ljudmi (zdravimi in bolnimi) naeni strani in stroko ter politiko na drugi.S svojim na~inom dela pridemo v kontaktz najmanj osve{~enimi, razbijamo mite oraku, ve~amo vedenje o pomembnosti zgodnjegaodkrivanja bolezni, takoj{njega pravilnegazdravljenja, o zdravem na~inu `ivljenja.V osebnih pogovorih velikokrat pomagamopoiskati odgovor na marsikatero vpra{anjebolnika, ki je ostalo neodgovorjeno ali se jeporodilo {ele po obisku strokovnjaka. Le-tise premalokrat zavedajo, da se danes bolnikivse bolj zavedajo svojih pravic in se `elijo pogovarjatio svoji bolezni, `elijo vedeti, kaj lahkopri~akujejo in koliko lahko sami pripomorejok hitrej{i ozdravitvi.Vpeti v neizprosne ~asovne normativestrokovnjaki ne zmorejo posvetiti bolnikomvedno toliko ~asa, kot si ga ti `elijo ali zahtevajo.Zato so velikokrat po krivici dele`nikritik nezadovoljnih bolnikov.Predstavniki civilne dru`be lahko s svojimdelom omilimo marsikak{en nesporazumv zadovoljstvo bolnikov in pripomoremo kohranjanju spo{tovanja do zdravni{tva.Prepri~ani smo, da se bosta v Slovenijipre`ivetje bolnikov z rakom in kakovost njihovega`ivljenja izbolj{ali {ele takrat, ko bostastroka in politika sprejela ponujeno rokocivilne dru`be. Navsezadnje ne zdravstvo inne politika nista sama sebi namen, ampaknaj bi slu`ila nam vsem. Civilni dru`bi v naj-{ir{em pomenu besede.Mojca Sen~arfebruar 2004 ISIS

24N O V I C EKRIZNI MANED@MENTPrepiri in spori so pogost pojav tako vzasebnem kot tudi v delovnem okolju.Zdravstveno podro~je pri tem ninobena izjema. Sodobni zdravniki se povsemnehote pogosto znajdejo v vlogi posrednikav prepirih in nasprotovanjih ne lev lastnem delovnem okolju, temve~ morajonemalokrat posredovati tudi v sporih medbolniki in njihovimi delodajalci, zavarovalnico,socialno slu`bo, doma~imi ipd. Pri temve~ina zdravnikov nima formalnega znanjao mediaciji oziroma o kriznem maned`mentuv sporih, zato se obi~ajno zanesejo nazdravo presojo in intuicijo. Zdravnikom, kijih kot razsodnike povabijo v sredino, komorajo posredovati med sprtima stranema,ali ko povsem naklju~no naletijo na konfliktnosituacijo in bi radi pospe{ili njeno razre{itev,strokovnjaki svetujejo, da: so pri posredovanju konkretni in specifi~ni,saj razgrete glave ne razumejo in nesprejemajo splo{nih in povr{nih navodilter priporo~il; zahtevajo, naj jim kratko in jedrnato razlo`ijovzrok za konfliktno situacijo; ~e se ne morejo (ne `elijo) takoj odlo~itiza na~in posredovanja (morda celo morebitneobto`be), je najbolje, da povedo,da potrebujejo ~as za razmislek (medtemse bodo duhovi morda `e pomirili ali vsajmalo ohladili); namesto nasvetov in o~itkov prizadetimraje pomagajo z idejami in re{itvami; se ne vme{avajo v prepir in ne dovolijo,da jih sprte strani potegnejo vanj; ~e menijo, da si `elijo prepirljivci s konfliktipridobiti predvsem njihovo pozornost,naj bodo pozorni do njih predvsem(izklju~no) takrat, kadar se ne jezijo in sene prepirajo; delujejo premi{ljeno, dostojanstveno,razsodno in pomirjujo~e; sku{ajo na vsak na~in prepre~iti morebitno{kodo (materialne, moralne narave); se s sprtima stranema (obema skupaj alinajprej z vsako posamezno) pomenijo oproblemu in jih spodbudijo k iskanjutrajne re{itve zanj (modus vivendi); ne napadajo in ne o~itajo krivcem, da sevedno prepirajo, sicer bodo verjeli, da jeto res in bodo nenehno iskali prilo`nostza konflikt; ugotovijo na katere okoli{~ine in dogod-ke so ljudje v njihovem okolju najbolj ob-~utljivi in jih sku{ajo prepre~iti ali omiliti(v najslab{em primeru jih nanje vsajpravo~asno opozorijo);se izogibajo posplo{enim sodbam in govorjenjuna pamet, preden vzamejo pravicov svoje roke, se o zadevi natan~nopou~ijo;dovolijo ljudem, da so jezni in poka`ejo(izrazijo) svoja negativna ~ustva;ne pozabijo na humor, ki je najmo~nej{eoro`je v spornih situacijah;pohvalijo, nagradijo dobro delo in vzornovedenje svoje okolice;priznajo svoje napake in spodrsljaje terse zanje opravi~ijo oziroma jih popravijo,obenem pa isto zahtevajo tudi od svojihsodelavcev in podrejenih;spodbujajo sodelovanje namesto tekmovanjaznotraj podjetja (in{titucije) kottudi v `ivljenju in delovanju nasploh.Nasvete lahko koristno uporabite tudi vzasebnem (dru`inskem in dru`abnem) okolju.Vir: Management TodayPriredila in prevedla: Nina MaziZDRAVSTVENAELITA^eprav si zdravstvo po vsem svetu prizadeva, da bi pometlo z neutemeljenim, nezdravim, nespodbudnim in{kodljivim elitizmom, pa zdravniki na vsehcelinah sodijo med dru`beno (pravilomatudi intelektualno) elito, ki se v urejenih dr-`avah bistveno razlikuje od politi~ne, premo`enjskein drugih vrst elite. Za zdravstvenoelito je zna~ilno predvsem bogato znanje,uporabne izku{nje ter intelektualni, psihofizi~ni,socialni in humani potenciali. Intelektualniin socialni elitizem sta tesno povezanapredvsem z dejstvom, da uspe{enzdravnik (terapevt in maned`er kot prezaposleniposameznik) potrebuje ~imbolj {irokoznanje in razgledanost, ki temeljita nakopici drobnih, na videz nepomembnihdejstvih, podatkih in informacijah, ki se priuresni~evanju zahtevnega poslanstva po na-~elih Hipokratove zaprisege vedno znovapotrdijo za koristne in izka`ejo za nepogre{-ljive. Po mnenju priznanega ameri{kega sociologa,dr. Jamesa Bittnerja, je veli~inazdravnikov na pragu 21. stoletja predvsemv tem, da znajo svojo pripadnost eliti nositis pravo mero skromnosti in dostojanstva;privilegije, ki jim jih prina{a elitnost, pa izkoristitipredvsem v dobro svojih pacientov- uporabnikov zdravstvenih storitev in vseh,ki potrebujejo oziroma pri~akujejo njihovostrokovno in ~love{ko pomo~. Vir: CNNPriredila in prevedla: Nina MaziDOBI^EK V ZDRAVSTVUZdravstvo je lahko in mora biti tudidobi~konosno - v pravem in v prenesenemsmislu besede. ^asi pojmovanjain uvr{~anja zdravstva izklju~no med“porabo” so dokon~no mimo. Del denarja,ki ga potrebuje za svoje delovanje in obstoj,mora ustvariti samo, saj sredstva iz `epa prebivalstva`e davno ne zado{~ajo, pretiravanjez omejitvenimi ukrepi pa lahko kot “bumerang”doletijo predlagatelja. Po ugotovitvahin izku{njah poznavalcev nosijo bolni{nicein zdravstvene storitve nasploh v sebipotencial, s pomo~jo katerega bo mogo~e obprimernem tr`nem obna{anju vedno ve~ inbolje zaslu`iti. Zanimiv zgled tega so {tevilnenem{ke klinike, ki imajo rast dohodka,ve~jo od letne rasti BNP v dr`avi. Tako jepriznana nem{ka bolni{nica, Rhoen-KlinikumAG, dokazala, da postaja zdravstvo vsebolj donosna poslovna kategorija. Lanskoleto je omenjeni medicinski koncern ustvaril10 odstotni dobi~ek, za leto{nje leto papri~akujejo od 11do 12 odstotno rast dohodka.Zahvala gre predvsem ekonomi~nostiposlovanja uprave, u~inkovitosti uporabezmogljivosti in visoki strokovnosti zdravljenja..Opogumljeni s spodbudnimi poslovnimirezultati, si `elijo dose~i {e ve~, zato siRenska klinika prizadeva tudi za “mehko”plat donosnosti - predvsem za ~im vi{jo stopnjoprijaznosti do uporabnikov, pa tudi dosvojih sodelavcev in okolja, v katerem se nahaja.Za piko na i pa so se odlo~ili tudi zana~rtno, ~imbolj konstruktivno sodelovanjez doma~imi in tujimi zdravstvenimi zavarovalnicami.Povzela in prevedla: Nina MaziVir: ZDFISIS februar 2004

26FOTOREPORTAŽA23. memorial Toma Krasnova4. dr`avno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v ko{arkiSon~na sobota, 22. 11. 2003, je v {tajerskometropolo privabila okoli stozdravnikov in zobozdravnikov, ki so se`eleli med seboj pomeriti v igri pod ko{i inv prijetni dru`bi pre`iveti jesenski dan. Maribor,mesto mostov ~ez Dravo, je na ta danv svoj objem sprejelo zdravni{ke in zobozdravni{keko{arkarske zanesenjake iz vseSlovenije. V {portnem okolju univerzitetnedvorane Leona [tuklja, ki se nahaja v osr~jukampusa Univerze v Mariboru, s prelepimpogledom tako na okoli{ko gri~evje kot nazeleno Pohorje, smo udele`enci prvenstvaimeli izvrstne pogoje za lep in s {portom za-~injen dan.Letos se je dr`avnega prvenstva udele`ilodevet ekip, kar je ena ve~ kot lani. To lahkoka`e na bolj{o propagandno akcijo organizatorja,izredno atraktivno lokacijo, boljverjetno pa na ve~anje priljubljenosti ko{arkemed zdravniki in zobozdravniki. Ekipe sobile razdeljene v tri skupine. V vsaki skupiniso bile tri ekipe. Najbolj{a ekipa iz vsake skupinese je neposredno uvrstila v polfinale, kjerse jim je pridru`ila tudi najbolj{a izmed preostalihekip. Celotno tekmovanje je potekaloizredno {portno in, navkljub izjemni zavzetostiin borbenosti, v prijateljskem vzdu{ju.U`itek ob prijetnem dru`enju z `ogo in s prijateljije popestrila tako imenovana memorialnatekma. Na njej so legende slovenskezdravni{ke in zobozdravni{ke ko{arke pokazale,da niso za staro {aro in da bodo, gledena prikazano igro, na ko{arkarskih parketihuspe{no vztrajali {e vsaj naslednjih 23 let.V borbi za naj`lahtnej{a odli~ja so letoszaslu`eno zmagali Zdravniki prijatelji ortopedi,ki so v finalnem obra~unu premagalidoma~ine, Zdravnike Maribor. Tretjega me-Nevrokirurgi - novinci so pokazali, da bo v prihodnostipotrebno z njimi resno ra~unati.Zdravniki psihiatri so prikazali dobro igro, av mo~ni skupini A niso mogli iztr`iti kaj ve~.X-RAY TEAM - izku{enim radiologom se je,dobri igri navkljub, le za las izmuznila zmagav tekmi za peto mesto.Zdravniki Dolenjska - @e drugo leto zaporedso prikazali dobro igro A, vendar izgubili tekmev predtekmovanju. Naslednje leto gotovone bodo ponovili podobnih napak.MF legende - nekoliko oslabljene legende zaslu`enov zlati srediniKirurgi KC - Lanskoletni zmagovalci so letosostali brez medalj, a kljub vsemu niso bili preve~razo~arani.ISIS februar 2004

27FOTOREPORTAŽAZdravniki Celje - lanskoletni finalisti so zaslu`enozmagali v boju za tretje mesto.Zdravniki Maribor - doma~ini so prikazali dobroigro in so zaslu`eno osvojili drugo mesto.Zdravniki ortopedi prijatelji - junaki v zelenemso zaslu`eno osvojili zlato medaljo.RezultatiSkupina A Rezultati v predtekmovanjuKirurgi KCZdravniki Maribor : Zdravniki psihiatri = 44 : 14Zdravniki MariborZdravniki psihiatri : Kirurgi KC = 25 : 37Zdravniki psihiatriZdravniki Maribor : Kirurgi KC = 22 : 17Skupina B Rezultati v predtekmovanjuZdravniki CeljeZdravniki Celje : Zdravniki Dolenjska = 28 : 23X-RAY TEAMX-RAY TEAM : Zdravniki Dolenjska = 27 : 24Zdravniki DolenjskaZdravniki Celje : X-RAY TEAM = 16 : 53Skupina C Rezultati v predtekmovanjuZdravniki ortopedi prijateljiZdravniki ortopedi prijatelji : Nevrokirurgi = 44 : 15MF legendeNevrokirurgi : MF legende = 28 : 49NevrokirurgiZdravniki ortopedi prijatelji : MF legende = 31 : 15Tekma za uvrstitev v polfinaleKirurgi KC : MF legende = 34 : 18Memorialna tekma - Old starsVzhodDrofenik 3, Pušelja, Vernik 8,Reljič 7, Pišec 2, Daneu 13 33ZahodCvetičanin 9, Kastelic 2, Špilar 7,Leban 4, Praprotnik 9, Lovšin 2 33Tekma za 7. mestoZdravniki Dolenjska : Zdravniki psihiatri = 23 : 22Tekma za 5. mestoMF legende : X-RAY TEAM = 25 : 23Polfinale 1Zdravniki ortopedi prijatelji : Zdravniki Celje = 39 : 30Polfinale 2Zdravniki Maribor : Kirurgi KC = 41 : 20Tekma za 3. mestoZdravniki Celje : Kirurgi KC = 43 : 32Finalna tekma za 1. mestoZdravniki ortopedi prijateljiPovhe 6, Bunc 24, Kovač 10, Dolinar 1,Drobnič 6, Stražar 4, Zupanc 6 57Zdravniki MariborRoškar, Špička 13, Reljič, Schaubach, Žebeljan 12,Movrin 2, Bajec 7, Jager 12, Jerkovič, Pavlin 46Končni vrstni red1. Zdravniki ortopedi prijatelji2. Zdravniki Maribor3. Zdravniki Celje4. Kirurgi KC5. MF legende6. X-RAY TEAM7. Zdravniki Dolenjska8. Zdravniki psihiatri9. NevrokirurgiTočkovanje za najboljšega igralca1. Bunc Zdravniki ortopedi prijatelji39 točk / povprečno 9.752. Žebeljan Zdravniki Maribor27 točk / povprečno 6.753. Kramer Zdravniki Celje26 točk / povprečno 6.504. Cvetičanin X-RAY TEAM24 točk / povprečno 8.005. Macura Kirurgi KC24 točk / povprečno 6.00Najboljši strelci1. Bunc Zdravniki ortopedi prijatelji 67 točk2. Kramer Zdravniki Celje 62 točk3. Macura Kirurgi KC 49 točk4. Žebeljan Zdravniki Maribor 41 točk5. Bajec Zdravniki Maribor 36 točk6. Cvetičanin X-RAY TEAM 33 točk7. Kovač Zdravniki ortopedi prijatelji 33 točk8. Jager Zdravniki Maribor 32 točk9. Špička Zdravniki Maribor 29 točk10.Anderluh Zdravniki Celje 28 točksta so se veselili Zdravniki Celje, ki so premagalilanskoletne zmagovalce Zdravnikekirurge. Za najbolj{ega igralca turnirja je bilrazgla{en ~lan zmagovalne ekipe Matja`Bunc, ki je bil hkrati tudi najbolj{i strelec tekmovanja.[portnemu delu tekmovanja je sledil dru-`abni del, kjer smo v prisotnosti dru`ine Krasnovin idejnega vodje memorialnih sre~anjBineta Stritarja sve~ano podelili zaslu`enaodli~ja najbolj{im ekipam in razglasili najbolj{egaigralca ~etrtega dr`avnega prvenstvazdravnikov in zobozdravnikov v ko{arki.Ob bogato oblo`enih mizah smo v veselemvzdu{ju, ne glede na dose`en rezultat,obujali prijetne spomine na zanimive {portnedo`ivljaje. Domenili smo se, da se naslednjeleto dobimo v Se`ani, kamor naj nas varnoin zdravo “pripiha” kra{ka burja.Ko sem po koncu tekmovanja zami{ljenoprena{al `oge do avtomobila, sem razmi{ljal.Nekdo `ivi od letnega dopusta, ki gapre`ivi na morju do naslednjega morskegaoddiha, kdo drug od bo`i~a do bo`i~a ali odnovega leta do novega leta. Verjetno pa ob-februar 2004 ISIS

28FOTOREPORTAŽAstaja kdo, ki `ivi od enega memoriala TomaKrasnova do drugega memoriala Toma Krasnova.^e ne kdo drug, so mogo~e to star{iToma Krasnova, ki so bili zaradi usode prikraj{aniza privilegij spremljati svojega sinana ~astni poti zdravnika skozi `ivljenje in{port. Verjetno se nam tudi zato vedno z veseljemodzovejo in s svojo prisotnostjo po-~astijo na{a memorialna sre~anja. Ko se bonaslednje leto ko{arkarska `oga ponovnoodbijala pod ko{i, pomislimo, kam se je vpreteklem letu odkotalila na{a `oga `ivljenja,kako okrogla je in kako zelo veseli bodimo,da jo sploh imamo.Vidimo se naslednje leto na Krasu z `eljo,da se naj vam va{a `oga `ivljenja do takratvrti v va{o smer, ne glede na to katerakolije.Organizacija tak{nega dogodka je neizogibnopovezana s finan~nimi stro{ki. Generalnopokroviteljstvo nad leto{njim tekmovanjemje prevzel Lek, d. d. Ostali pokroviteljiso bili Nova KBM, d. d., Krka, d. d., Janssen-Cilag,Splo{na bolni{nica Maribor inZdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor.Vsem pokroviteljem se iskreno zahvaljujemoza njihovo pomo~.Memorialna tekma - OLD STARS. Stari prijatelji pozirajo skupaj.Ivan @ebeljanFoto: Branko Cveti~aninMatja` Bunc (levo) je zaslu`eno osvojil lovoriko najbolj{ega igralca prvenstva, saj je bil tudi najbolj-{i strelec.O~e Toma Krasnova v pogovoru s kapetanomzmagovalne ekipeZdravniki ortopedi prijatelji preizku{ajo, kako je okusna njihova zlata medalja.ISIS februar 2004

30IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNICKon~ati ssu`enjskimdelom!Evropska komisija je 23. 11. 1993 sprejelasmernico (93/104/EC), ki dolo~anajdalj{e dovoljeno trajanje delovnega~asa in neodtujljive pravice zaposlenih dopo~itka med delovnimi izmenami. Ta smernicadolo~a, da je delovni ~as tisti ~as, ko jezaposleni po nalogu delodajalca na delovi{-~u, ne glede na to, ~e dejansko opravlja deloali je za delo le na razpolago. Najkraj{i letnidopust je {tiri tedne. Zaposleni imajo pravicodo najmanj enajst urnega po~itka med izmenamiin do najmanj 24 neprekinjenihprostih ur v dveh tednih. Redni delovni ~asje najve~ 40 ur na teden in sme biti podalj-{an za najve~ osem ur, ki se {tejejo kot delopreko polnega delovnega ~asa. Smernicomorajo obvezno upo{tevati vse dr`ave ~laniceEvropske unije, ki so bile zadol`ene, dasmernico vgradijo v svoje zakone.Nekatere dr`ave te dol`nosti niso izpolnile.Kot prvi so proti tak{ni samovolji protestiralizdravniki iz Valencie. Obrnili so sena Evropsko sodi{~e v Luksemburgu. To sodi{~eje odlo~ilo njim v korist. (Razsodbo zdne 3. 11. 2000 z oznako C-303/98 je mo`noprebrati na www.curia.eu.int ). V njej pi{e,da so vse ~lanice Evropske unije dol`ne spo-{tovati smernico Evropske komisije. Kakr{nikolidogovori med sindikati in delodajalci soneveljavni v tistih delih, ki so v nasprotju ssmernico. Vsaka prisotnost zaposlenegana delovi{~u morabiti obravnavana kot delo, takomora biti nagrajena in nanjo senana{a tudi ~asovna omejitevdelovne obveznosti. Nobeno“de`urstvo” ne sme biti slab{epla~ano kot redno delo. Nadurnodelo je mo`no le z osebnim soglasjemzaposlenega. Tak{no soglasjene sme biti pridobljeno sprisilo.^e{ka republika je leta 2001sprejela zakon o delu, po kateremso zaposleni dol`ni opraviti najve~ 150 urdela preko polnega delovnega ~asa na leto.Ob prostovoljnem soglasju opravi zaposleninajve~ 416 ur preko polnega delovnega~asa na leto. ^udna ~e{ka posebnost, kakr-{ne razvite evropske dr`ave ne poznajo, je“pripravljenost na delovi{~u”. Ta s soglasjemzaposlenega traja dodatnih 400 ur naleto. Sprejetje nove delovne zakonodaje jerazburilo direktorje bolni{nic, ki se niso bilisposobni pogovoriti z zaposlenimi in spremenitiustaljenih delovnih stereotipov. Novazakonodaja je razkrila napake v financiranjubolni{nic in popolni kaos v nacionalnizdravstveni mre`i.Zloraba zdravnikovega dela ni odstranjenaniti v nekaterih dr`avah ~lanicah Evropskeunije. Pozornost je vzbudil primer kirurgadr. Norberta Jaegerja, ki je bil prisiljen,da je prebival neprekinjeno 30 ur v bolni-{nici v severnonem{kem Kielu. Njegova prito`base je vlekla po sodi{~ih, dokler ni prispelapred Evropsko sodi{~e v Luksemburgu.Dne 9. 9. 2003 je sodi{~e odlo~ilo, da jevsaka prisotnost zaposlenega na delovi{~u,ne glede na to, ~e dejansko dela ali ~e le po-~iva, opravljanje dela. Opravljanje de`urstva,~eprav na mestu, ki ga je delodajalec dolo~ilza po~itek, je delo v celem ~asovnemobsegu in mora biti tako tudi finan~noovrednoteno. Dokument C-151/02 je nawww.curia.eu.int (vendar najla`je omenjenidokument najdete z uporabo GOOGLEin klju~nimi besedami: Norbert Jaeger, op.prevajalca). @e danes nem{kim bolni{nicamprimanjkuje 3.100 usposobljenih zdravnikov.To je povzro~ilo odhod ve~ kot 400 ~e{kihzdravnikov na delo v Nem~ijo. Nem~ija bo vbli`nji prihodnosti potrebovala 15.000 usposobljenihzdravnikov, po nekaterih ocenahcelo 27.000. Nem{ka ministrica za zdravjepriznava, da Nem~ija danes teh zdravnikovnima. Hkrati nima denarja za morebitne pla-~e. Kako ta problem re{iti, ne ve.Od maja 2004 bo morala odlo~itveEvropskega sodi{~a spo{tovati tudi ^e{ka republikain omenjeno smernico 93/104/ECvgraditi v svoje zakone. ^e se to ne zgodi, bopotrebno spo{tovanje evropske zakonodajeizsiliti. Najbr` se bo {e kak{en ~e{ki dr. Jaegers pomo~jo zdravni{kih sindikatov obrnilna Evropsko sodi{~e v Luksemburgu.Skrajni ~as je, da se su`enjsko delo v ~e{kihbolni{nicah kon~a in da zdravniki zaslu`ijozadosti denarja tudi brez de`urstev. V nasprotnemprimeru bo ve~ina sposobnih od{-la za delom v tujino in ~e{ke bolnike bo zdravil“Bog ve kdo”. Novi zakon bo moral ukinitiponi`evalno “neefektivno delo”. Ob temgre tudi za za{~ito bolnikov. Utrujen zdravniknujno dela napake. Zanimivo je, da preobremenitevzdravnikov ne skrbi zdravstvenihzavarovalnic, ki naj bi zastopale interesesvojih strank, to je bolnikov.^e{ki politiki, predvsem tisti, ki ne vidijopotrebe po za{~iti zaposlenih, morajo sprejetidejstvo, da sodobna dru`bena ureditevni tisti kapitalizem, o katerem so se u~ili na{olanjih iz marksizma in leninizma. Vir: Tempus medicorum, {t. 10/2003Jiŕí HollanISIS februar 2004

32IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNICMedicinskauniverzav Gradcu^eprav ima Avstrija veliko {tevilo nezaposlenihzdravnikov in imajo diplomantimedicinskih fakultet leskromne mo`nosti, da bodo delali v poklicu,ki so si ga izbrali, so s 1. januarjem leto{njegaleta postale medicinske univerze nekdanje fakultetena Dunaju, v Innsbrucku in Gradcu.Slednja je imela svoj rektorat od lanskega oktobrain se je hkrati preimenovala v Leopold-Auenbrugger Universität, po iznajditelju perkusijeprsnega ko{a (pred tem se je imenovalaMedizinische Fakultät Karl - Franzens).[tudijski model bo usmerjen predvsemv integracijo raziskovalnega dela, v u~ni programin vklju~evanje {tudentov v klini~noraziskovalno delo, obljublja novi rektor.Nova Medicinska univerza ima 26 klinikin 14 in{titutov, 1.627 postelj, 1.435 sodelavcev,med njimi je 686 zdravnikov in znanstvenihdelavcev ter 165 zunanjih sodelavcev.Vpisanih {tudentov je okrog 4.300. Vpisanihv zimski semester 2003/2004 je 550, absolventov{tudijskega leta 2001/02 pa je 336.[tiri {tudijske smeri so v programu: humanamedicina, zobozdravstvo, podiplomski{tudij in medicinski rigoroz (RigorosenstudiumMedizin), ki v ~lanku ni pojasnjennatan~neje.Vir: Kärntner Ärztezeitung, {t. 12, december 2003Boris KlunAids naHrva{kemOb epidemi~nih razse`nostih aidsa vnekaterih predelih sveta, stanje naHrva{kem ni slabo, je menil prof. dr.Josip Begovac, vodja centra za aids, na novinarskikonferenci novembra lani. V obdobju1986 do 2002 je bilo registriranih 386obolelih ali oku`enih oseb, od teh jih je 111umrlo, in sicer pet v tem letu.Nacionalni program bo potrebno posodobiti,je menil poro~evalec, in se osredoto-~iti na ciljne skupine z visoko stopnjo tveganja.Poseben in pomemben problem pomenistigmatizacija bolnikov, kar so poudarilitudi drugi referenti in naloga medijev je,da se vklju~ijo v zmanj{anje tega pojava.Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacijeCornelius Klein je pozval k prizadevanjem,da se {tevilo bolnikov na Hrva{-kem vsaj ne bi pove~evalo, saj predstavlja {eposebno nevarnost bli`ina Vzhodne in CentralneEvrope, kjer se {tevilo bolnikov dramati~nozvi{uje. Svet izgublja bitko z aidsom,saj je samo v leto{njem letu (mi{ljenoje leto 2003) umrlo tri milijone bolnikov, karje najvi{ja letna umrljivost do sedaj. Ocenjujejo,da zboli po svetu vsako minuto desetnovih bolnikov, je dodal Klein.Julija 2003 je bila sklenjena dveletna pogodbamed Ministrstvom za zdravje Hrva{kein Globalnim fondom za boj proti aidsu, tuberkuloziin malariji, ki je vredna pribli`nomilijon dolarjev in pol za prvo leto. Sredstvabodo namenjena predvsem preventivi invzgoji ter prete`no usmerjena v starostnoskupino med {tirinajstim in osemnajstim letom.Kot cilj so si postavili zmanj{anje {tevilanovo obolelih na deset bolnikov na milijonprebivalcev.Kot novo orodje v boju proti aidsu je odsredine lanskega leta v hrva{kih lekarnah zaceno 98 evrov na razpolago test “HIV Rapid”,ki naj bi bil zanesljiv v 98 odstotkih,rezultat pa naj bi bilo mogo~e dobiti v desetihminutah.Mimogrede: Ustavno sodi{~e Hrva{ke je30. maja lani soglasno sklenilo, da se Ministrstvuza zdravje odvzame pravica, da najavnih strani{~ih, kot je bilo to do sedaj, dolo~avi{ino {koljke in odlo~a o pokrovu, toaletnempapirju in ko{u za odpadke. Vir: Lije~ni~ke Novine, {t. 25, 15. december 2003Boris KlunISIS februar 2004

AKTUALNO35Stali{~e Komisije Republike Slovenijeza medicinsko etikoO poseganju zdravilcev v javnizdravstveni sistemJo`e TronteljKomisijo Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME) jeMinistrstvo za zdravje zaprosilo za mnenje o vpra{anju nekegazdravnika, kako naj ravna, ko njegov pacient zahtevadiagnosti~no obravnavo na nasvet in priporo~ilo zdravilca.Pacient od zdravilca prinese rezultate njegovih “diagnosti~nih tehnikin testov”, ki pogosto ka`ejo na vrsto bolezni. Bolnik potem zahtevadiagnosti~no obdelavo po pravilih in z metodami akademskemedicine, v~asih tudi drage preiskave z omejeno razpolo`ljivostjo,kot je slikanje z magnetno resonanco. “V izvidih zdravilskih testov jeponavadi navr`en cel kup zelo pogostih stanj, ki verjetno z bolnikovosedanjo te`avo nimajo nobene povezave, lahko pa se ~ez mesece ali letaizka`e, da se pri bolniku (ena ali druga) bolezen res manifestira.” Omenjenizdravnik za primer navaja tumor v ~revesju; njegova zavrnitevposega, ki v tistem trenutku ni prav ni~ indiciran, bi lahko bila ~ezleta povod za to`bo zaradi strokovne napake. Spra{uje tudi, kdo najbi bil pla~nik preiskav, ki se opravijo na sugestijo zdravilca in zahtevobolnika. Po mnenju Ministrstva za zdravje (ki je bilo tudi zapro-{eno za mnenje) “problem ni samo strokovne in finan~ne, ampak tudieti~ne narave.” Potrebno bi ga bilo urediti tako, da bi se izognili morebitnimte`avam pri obravnavanju dr`avljanov in dr`avljank s takimizahtevami in da bi prepre~ili morebitne zdravstvene napaketer hkrati neustrezno rabo javnih sredstev.Komisija za medicinsko etiko je zavzela naslednje stali{~e:1. Zdravnik nikakor ni dol`an brezpogojno ustre~i pacientu, kisam ali po nasvetu zdravilca zahteva dolo~eno preiskavo na stro{kezdravstvenega zavarovanja. Nasprotno, ravnati mora po pravilihstroke. Ta pravila predvidevajo situacije, ko je preiskava absolutnoindicirana, pa tudi konstelacijo simptomov, znakov in okoli{~in, kipomenijo relativno indikacijo. Tedaj je zdravnik dol`an, da se o napotitvina preiskavo odlo~i v skladu s svojo strokovno oceno. Ko nistrokovne podlage za napotitev na preiskavo, zdravnik nima niti dol`nostiin ne pravice, da izda tako napotnico.2. Testov neakademskih zdravilcev, ki nimajo znanstveno doka-zane veljave, po na{em prepri~anju ni mogo~e upo{tevati kot dokaznopodlago v morebitni to`bi zaradi domnevne strokovne napake.Zdravnika torej ne bi smelo skrbeti, da bi se izvidi in mnenjaneakademskih zdravilcev o nujnosti medicinskega ukrepanja lahkos kakr{nokoli dokazno te`o uporabili zoper njega na sodi{~u ali forumih,ki so pristojni za oceno strokovnega ravnanja zdravnika.3. ^e pacient kljub zdravnikovi zavrnitvi vztraja pri svoji `elji, dase opravijo testiranja za morebiten obstoj bolezni, za katero verjame,da jo je ugotovil zdravilec, ima pravico in v na{em zdravstvenemsistemu tudi mo`nost, da jih opravi na lastne stro{ke. KME meni,da bi moral zdravnik pacienta pou~iti o tej mo`nosti in ga, ~e to `eli,ustrezno napotiti.4. Ljudje imajo pravico do realne in po{tene pou~itve o tveganjih,ki jih jemljejo nase, ko se zaupajo zdravilcem. Vedeti morajo,da imajo tudi v tej situaciji pravice, analogne tistim, ki jih imajo kotuporabniki akademskega zdravstva. Ministrstvo za zdravje bi moraloposkrbeti za javni dostop do take pou~itve. Zdravilcem pa bimoralo predpisati minimum pou~itve, ki ga morajo zagotoviti svojimstrankam.Dr`ava mora ~imprej poskrbeti za zakonsko ureditev zdravilstva.Zaradi pravne praznine in bohotenja te dejavnosti problemi nara{~ajoin bodo najbr` vse te`e obvladljivi. Ugoden ~as za ureditev jev veliki meri `e zamujen. Med pomembnimi elementi te ureditvemora biti jasno definirana in sankcionirana odgovornost zdravilcevdo njihovih strank, javnega zdravstva, dru`be in dr`ave. Prepre~itibi morala tudi neupravi~eno uporabo javnega zdravstvenega sistemas strani zdravilcev, dvomljivo utemeljeno pa omejiti. Zato ponavljamosvoj poziv iz leta 1998: Slovenija potrebuje u~inkovit zakono neakademskem zdravilstvu.Donacija v zameno zapredpisovanje zdravilaJo`e TronteljNeko podjetje ponuja medicinski ustanovi donacijo 500 evrovv dobrodelni sklad za nakup opreme in strokovno izobra`evanje,~e bodo zdravniki spremljali u~inkovitost preparata,ki ga podjetje tr`i, in ugotavljali vpliv zdravljenja na kakovost `ivlje-februar 2004 ISIS

36AKTUALNOnja pri majhnem {tevilu pacientov (10). Ustanova spra{uje, ali je potezapodjetja eti~na.Mnenje KME:O~itno gre za tr`no potezo, s katero bi podjetje rado uveljavilonov preparat na tr`i{~u. Predlagano spremljanje u~inkovitosti zdravljenjana tako majhnem {tevilu bolnikov bi te`ko {teli kot znanstvenoupravi~eno postmarketin{ko raziskavo (ponudba niti ne vsebujetega izraza).Ob tem so upo{tevanja vredna naslednja dejstva:1. zdravilo je registrirano (in uvr{~eno na pozitivno listo), njegovavarnost in podro~je indikacij sta ugotovljena;2. {tevilo bolnikov, na katerih naj bi spremljali u~inkovitost, jemajhno in trajanje spremljanja je omejeno, zato neposredni u~inekv smislu konkurence proizvajalcem drugih zdravil z istim indikacijskimpodro~jem ni velik;3. donacija ni velika;4. denar ne bo {el na osebni ra~un ali v `ep zdravnikov, ki bodozdravilo predpisali, ampak za eti~no neopore~en namen.Glede na to KME meni, da omenjenapoteza ne pomeni nesprejemljivenelojalne konkurence niti nima zna~aja koruptivnega dejanja.Po koncu “preizku{anja” se bodo tako zdravniki kot bolniki lahkosvobodno opredeljevali pri izbiranju zdravil, ki so na razpolago natr`i{~u, glede na njihove dobre in slabe strani.Poteza podjetja po na{em mnenju ni v nasprotju z na~eli medicinskein poslovne etike. Potrebno pa se nam zdi, da so s tem seznanjenitudi bolniki in se za sodelovanje odlo~ijo prostovoljno.Alternativna, eti~no {e ~istej{a mo`nost je, da bi podjetje (namestodonacije v sklad ustanove) dalo ustanovi oziroma bolnikom narazpolago ustrezno koli~ino zdravila kot brezpla~en vzorec. Na{ izra-~un za opisani primer je pokazal, da bi bila ta mo`nost za podjetjeznatno dra`ja, celotna vsota pa bi {la v korist blagajne zdravstvenezavarovalnice. To se nam zdi s stali{~a pravi~nosti celo primernej{ekot donacija v omenjeni sklad.Dru`inska medicina injavno zdravstvoJanko KersnikZa nami je desetletje burnega razvoja dru`inske medicine. ^esmo v {estdesetih letih uspeli s staro jugoslovansko zakonodajopridobiti specializacijo kot eno izmed specializacij na takratnemmedicinskem podro~ju in smo v sedemdesetih letih `al obnasprotovanju posameznikov drugih strok za las zgre{ili enega svojihpoglavitnih ciljev, to je ustanovitev Katedre za dru`insko medicinona Medicinski fakulteti v Ljubljani, je v osemdesetih letih pri{lodo zagotovitve ustreznih strokovnih, gmotnih in kadrovskih pogojevza samostojni razvoj stroke. Prof. Igor [vab je navezal prve mednarodnestike na znanstveno/raziskovalnem podro~ju. Temu je sledilapovezava z u~itelji v dru`inski medicini in s skupino za kakovost.Ob zagotovitvi ustreznih pogojev za delovanje je bila pred desetimileti ustanovljena Katedra za dru`insko medicino. Vse to nanek na~in zaokro`a desetletja prizadevanj na{ih starej{ih kolegov,da bi dru`inska medicina med ostalimi strokami zasedla mesto, kotsi ga zaslu`i. V zadnjem desetletju smo bili pri~a nepri~akovanemurazvoju dru`inske medicine na akademskem, znanstveno/raziskovalnemin pedago{kem podro~ju.Z novo zakonodajo iz leta 1992 je zdravstvena politika stroki dalaeno izmed klju~nih vlog, ki jih ima sodobna dru`inska medicina posvetu. Postali smo vratar na vstopnih vratih v sistem zdravstvenegavarstva. Kljub temu, da je iz obi~ajnih opredelitev zdravstvenih delavcevizginila definicija javnih delavcev, predstavlja izjemno pomembnojavno-zdravstveno vlogo zdravnika dru`inske medicine.Preko njegovega sloga dela se odra`a ve~ja ali manj{a poraba sredstevza oskrbo posameznika in celih skupin prebivalcev. Ne le naro-~anje laboratorijskih preiskav in predpisovanje zdravil, ki je pogostopovezano prav ali predvsem s slogom dela zdravnika, ampak tudistopnja napotitev so povezani z vsebino dela, ki jo opravlja zdravnikdru`inske medicine za svoje bolnike. Pri vsebini dela gre za seznambolezni, prebivalstvo in storitve, ki jih opravlja za svoje bolnik. Na`alost {e vedno `ivimo na obalah poliklini~ne miselnosti, kamor pljuskajovalovi nekdanjih prepovedi ali toga dolo~ila, kdo sme in kdone sme opravljati dolo~ene storitve, da bi bilo to delo tudi finan~noovrednoteno. Nekatere “prepovedi” pogosto mogo~e niti niso bilevedno zapisane, so pa togo zasidrane zlasti v na~inu pla~evanjazdravstvenih skupin. V omenjeno “osje gnezdo” je dregnila zdravstvenareforma. Razumljivo je, da vsaka sprememba ljudi najprej vznemiri,saj pomeni premik od rutinskega razmi{ljanja, od obi~ajnihISIS februar 2004

37AKTUALNOpoti dela na spremenjene, druga~ne in to zahteva dodatne napore,ki bi se jim vsakdo raj{i izognil, ~e je le mogo~e.^e `elimo v prihodnje obvladovati sredstva za zdravstveno varstvoin delovati po sodobnih na~elih socialno naravnanega zdravstvenegavarstva, potem je potrebno vsem ljudem zagotoviti pravi~nost,enakost in dostopnost kakovostne zdravstvene oskrbe. ^esarpa, vse ka`e z dosedanjim na~inom organizacije, ni bilo povsem izvedljivo.Da gredo nekaterim strukturam v zdravstvu spremembete`ko v u{esa, oziroma so za nasprotovanje spremembam pripravljeniskleniti kakr{nokoli zavezni{tvo, nam je posebej bole~e in dobroznano iz na{ih prizadevanj, da bi tudi tisti, ki vstopajo v dru`inskomedicino imeli enake pogoje in pravice `e ob vstopu v zdravstvenodejavnost, to je specializacijo iz dru`inske medicine. Nekateri lobijiv zdravstvu so nekaj let posku{ali na razli~ne na~ine dopovedati inprikazati nepotrebnost, odve~nost in nesmiselnost specializacije iz dru-`inske medicine, kot jo je predlagala na{a stroka. Noben argumentmo~i in trkanje na vedno odmevno zavest skupnega zdravni{kega interesapri tem nista bila odve~. Na sre~o je zmagal razum.Na vse dogodke povezane s tem v dru`inski medicini gledamopredvsem z o~mi izku{enj in se sku{amo nau~iti, kako v tej heterogenostiinteresov s skupnimi mo~mi na{im bolnikom zagotovitiustrezno raven oskrbe. Da bi svojo vlogo podrobneje opredelili inovrednotili svoje odnose z drugimi strokami, drugimi profili, z zdravstvenopolitiko, javnostjo, bolniki in zavodi, smo pripravili prvi javniforum o vlogi zdravnika dru`inske medicine v javnem zdravstvu.@ivimo v svetu, katerega temeljna zakonitost je sprememba. Pogostone vemo, ali te spremembe vodijo na bolje, ali ogro`ajo pridobljenepravice udele`encev v sistemu zdravstvenega varstva. Mnogise zato raj{i zatekajo k obrambi zate~enega stanja, drugi bi organizacijosistema zdravstvenega varstva spreminjali za vsako ceno. Dru-`inska medicina kot pomemben del osnovnega zdravstvenega varstva,ki mu pri prenovi sistemov zdravstvenega varstva dajejo posebenpomen vsi mednarodni in dr`avni dokumenti s tega podro~ja,tako hote ali nehote predstavlja pomemben ~len javnega zdravstva.Namen tega foruma je bil predstaviti poglede posameznih interesnihskupin na{e dru`be in na odprt na~in poiskati sti~ne to~ke vprizadevanjih za tako javno zdravstvo, ki bo omogo~alo kakovostnooskrbo, pravi~no prostorsko, ~asovno in finan~no dostopnost terenakost pri obravnavi vsem prebivalcem Slovenije.Forum je potekal v obliki predstavitve nekaterih klju~nih dilem.Razprave so bile po vsaki predstavitvi in zaklju~ni razpravi pred avditorijemokoli 50-ih udele`encev sre~anja. Po sre~nem naklju~ju jeforum sovpadal s proslavo ob 75-letnici ZD Celje in dovolili smo sipridru`iti temu sre~anju, ki je prikazalo vlogo osnovnega zdravstvav sodobni zdravstveni oskrbi v Sloveniji. Zahvaljujemo se prim. mag.Branetu Me`narju, direktorju ZD Celje, ki je gostil na{e sre~anje innam s tem omogo~il, da smo lahko povabili ljudi razli~nih profilov,da spregovorijo o sedanjosti in prihodnosti dru`inske medicine. Sre-~anje je nehote sovpadalo tudi s predstavitvijo reforme sistema zdravstvenegavarstva v Sloveniji in tako naklju~no dopolnilo prizadevanjaMinistrstva za zdravje za potrebne spremembe v na{em zdravstvu.O vlogi zdravnika dru`inske medicine v javnem zdravstvu je spregovorilJanko Kersnik, pri ~emer se je oprl na evropsko definicijodru`inske medicine, ki jo bomo v kratkem dobili prevedeno tudi vsloven{~ino. Glavni poudarki vloge zdravnika dru`inske medicineso v tem, da svojim bolnikom zagotavlja ~asovno in prostorsko dostopnostskozi celo leto in ves dan. V dolo~enih ~asovnih obdobjihje zagotovljena z delitvijo in tako organizacijo dela, da dostopnostni motena. Poudarek je na vlogi zdravnika dru`inske medicine tudikot zdravstvenega delavca, ki se posve~a tudi z zdravjem povezanimvpra{anjem v svojem okolju. Ne more biti izoliran od okolja, zaprtv svojo ambulanto, ampak dovzeten za potrebe in spremembe v okolju,zahteve in pri~akovanja svojih bolnikov ter lokalnih skupnosti.Ne more spreminjati okoli{~in in mo`nosti, dol`an pa je opozarjatina probleme, ki se pri tem pojavljajo. Njegova vloga je klju~na predvsemv tem, da je dostopen vsem bolnikom za vse zdravstvene probleme,ki jih imajo brez dolgotrajnej{ega ~akanja ali posredneganapotovanja k njemu. Pri tem ni najbolj pomembno, da zdravnik dru-`inske medicine sam dokon~no obravnava vse probleme, temve~ jihglede na stopnjo nujnosti, tehni~ne zahtevnosti in preferenc bolnikaobravnava sam ali skupno s sodelavci v osnovnem zdravstvu ali pa jihnapoti na obravnavo k drugim izvajalcem. Neizpodbitna vloga in nalogazdravnika dru`inske medicine je, da vodi, koordinira in spodbujazdravljenje ljudi vseh starosti in vseh zdravstvenih problemov. Zaradiorganizacije dela in razvoja v preteklosti marsikatera skupina prebivalcevali skupina zdravstvenih te`av doslej ni bila v celoti v rokahzdravnika dru`inske medicine. To se odra`a zlasti v ve~jih mestih intudi v drugih okoljih. Zate~eno stanje nam je lahko merilo za naprejin vztrajamo pri dose`enem stanju. Po drugi strani je dru`inska medicinasposobna in zmo`na nuditi celovito oskrbo bolnikom za vsezdravstvene te`ave v okviru svoje usposobljenosti, kadrovske, gmotnein finan~ne preskrbljenosti. Zavedamo se, da so nekatere zdravstvenete`ave dandanes zelo dobro oskrbljene, vendar je treba s spremembamiv strukturi prebivalstva, s spremembami v pojavnostizdravstvenih te`av ra~unati, da se bo sistem zdravstvenega varstva zelote`ko odzival na te`ave, ~e ne bo imel v prvi bojni vrsti usposobljenegazdravnika dru`inske medicine, ki bo vsaj tri ~etrtine te`av svojih bolnikovobravnaval sam, pri ostalih pa racionalno vklju~eval ostale klini~nespecialiste. Prednost enega samega profila zdravnika za bolnikeje predvsem v ob~i, pravi~ni in enaki dostopnosti za vse dr`avljane neglede na prebivali{~e ali oddaljenost od ve~jih sredi{~. Zdravstveni politikije omogo~eno enotno kontrolno mesto vstopa v sistem zdravstvenegavarstva, medicinski stroki pa olaj{ano na~rtovanje ukrepovin prilagajanjem spremembam zbolevnosti in starostne strukture. VSloveniji je dela za vse dovolj. Pomembno je koordinirano in postopnodoseganje ciljev ter prehod na razmere, ki bodo omogo~ale izvajanjena~el dru`inske medicine.Prof. [vab je dal poudarek predvsem pomenu pou~evanja na podro~judru`inske medicine, zlasti po kon~ani Medicinski fakulteti.Opozoril nas je na omejen uspeh organizacije velikih sre~anj, kjer soudele`enci predvsem pasivni poslu{alci, saj raziskave ka`ejo, da to lemalo prispeva k novemu znanju, {e manj k uporabi novih znanj inve{~in pri vsakdanjem delu. Poudarek sodobnega pou~evanja naj bibil predvsem na u~enju v majhnih skupinah, uporabi sodobnih metodpou~evanja in sodelovanje v razli~nih oblikah zagotavljanja inizbolj{evanja kakovosti. Pri tem je poudarek zlasti na delu v majhnihskupinah, to je kro`kih kakovosti. Pri~akujemo, da bo tudi Zdravni{kazbornica Slovenije s svojim pravilnikom o Podeljevanju infebruar 2004 ISIS

38AKTUALNOpodalj{evanju licenc sledila tem sodobnim spoznanjem in bolj specificiralapogoje za pridobivanje kreditnih to~k.Prim. mag. Andrej @mavc je slikovito prikazal stanje v praksi, stanjeobremenjenosti in problemov, ki se pojavljajo v dru`inski medicini.Lahko re~emo, da je dal njegov prispevek izto~nice za na{ naslednjijavni forum, ki ga na~rtujemo za naslednje leto. Njegova izvajanjaka`ejo predvsem na relativno ma~ehovski odnos {tevilnihdru`benih subjektov do stroke v preteklosti. Pomembnej{i je bil razvojvseh drugih dejavnosti, kot takrat {e imenovane splo{ne medicine.Tudi kot kariera in osebnostni razvoj dru`inska medicina v Slovenijidolgo ni bila na prvem mestu aspiracij mladih kolegov. Vsekar niso hotele, `elele ali zmogle druge stroke, je ostalo splo{ni medicini.Za vse, kar je bilo kakorkoli zanimivo ali strokovno, tako alidruga~e dovolj vznemirljivo, se je vedno na{el posameznik, strokaali skupina, ki je ta zdravstveni problem vzela pod svoje okrilje. Toje na nek na~in pripomoglo, da so nam marsikatere zdravstvene te-`ave izginile, ali pa so tako dobro oskrbovane, da na njih niti ne pomislimo.Obenem se pojavljajo {tevilna kadrovska vpra{anja in tudifinanciranje zdravstvene dejavnosti ni nujno vedno v korist zate~enegana~ina dela.Dr`avni sekretar Dorijan Maru{i~ je predstavil vizijo osnovnegazdravstva in dru`inske medicine, kot jo za~rtuje bela knjiga. Podrobnejeje nakazal poti razvoja in mo`ne re{itve organizacije osnovnegazdravstva v prihodnje. Zanimivo je, da zdravstvena reforma napovedujein pri~akuje prakti~no identi~ne poti razvoja dru`inske medicine,o kateri smo razpravljali in jih na~rtovali desetletja ter so se`e uveljavile v ve~ini Zahodne Evrope. Prav tako so se uveljavile vVzhodni Evropi, kjer pravzaprav niso poznali niti splo{ne niti dru-`inske medicine, vendar je zdravstvena politika zmogla `e pred desetletjemob velikih dru`benih spremembah spoznati pomen tak{neorganizacije sistema zdravstvenega varstva in je brez ve~jih naporovuspela prestrukturirati osnovno zdravstvo. Spremenili so strukturozdravstvene dejavnosti in pre{olali izvajalce na osnovni ravni. [tevilnipediatri, ginekologi in internisti, ki so dotlej delali na osnovniravni v poliklini~nem sistemu so z do{olanjem postali zdravniki dru-`inske medicine. Seveda majhna Slovenija s svojimi izjemnimi izku{njamiin posebno organizacijo dela zelo nerada in te`ko sledi spremembamter prilagajanju potrebam prebivalcev na na~in, kot so tostorile druge dr`ave. Kljub temu je bilo iz ust dr`avnega sekretarjaprvi~ v zadnjem desetletju ~utiti odlo~nost zdravstvene politike izvestireforme, ki bodo pomenile strokovno in organizacijsko novokakovost v na{i dru`bi.Mag. Martin Toth je prikazal pomen in vlogo zdravnika dru`inskemedicine in sodobnih konceptov organizacije zdravstvenega varstvaza obvladovanje nara{~ajo~ih stro{kov za zdravstveno varstvo.Ne bo odve~ znova poudariti, da pri zagovarjanju dru`inske medicine,kot vstopne to~ke v sistem zdravstvenega varstva, ne gre zgoljza neko “bosonogo medicino” ali za medicino, ki nastaja le s pomanj{anjemin zdru`itvijo ostalih strok, temve~ za pomembno novoin druga~no vsebino, kot jo lahko in jo v praksi nudijo druge stroke.V dru`inski medicini se resni~no uresni~uje t. i. osnovno-zdravstvenipristop. Za razliko od klini~nega specialista, ki mora po svojivlogi, nalogi in na~inu dela vsakega bolnika in vsako predstavljenozdravstveno te`avo obravnavati zelo poglobljeno, podrobno in usmerjeno,ima dru`inska medicina to prednost, da zaradi osebnegastika z bolnikom, medsebojne navezanosti, stalnosti zdravnika, medicinskedokumentacije in lokacije oskrbe ter mo`nosti nepretrganegadostopa do zdravnika ve~ino zdravstvenih te`av lahko obravnavana podlagi verjetnosti in pogostnosti, kot jo poznamo pri splo-{nem prebivalstvu, ki jo obravnavamo v dru`inski medicini, brezpretirane uporabe razli~nih diagnosti~nih postopkov, preiskav in napotitev,ki dra`ijo zdravstveno varstvo. ^as je pomemben dejavnikpri delu zdravnika dru`inske medicine, ki ga lahko uporabimo v diagnosti~nein terapevtske namene. Ob upo{tevanju in ukrepih zazmanj{anje tveganja za odvrnljivo nevarni potek prepoznavanja letega,lahko uporabimo metodo odprtega ~akanja, s ~imer se lahkozavestno in brez velike {kode odpovemo praviloma nepotrebnemutestiranju, laboratorijskim preiskavam in napotitvam do ~asa, ko lahkougotovimo, da se je neko stanje, ki je sprva lahko kazalo na dostiresnej{i problem, normaliziralo ali pa ka`e na eventualno poslab{anje,oziroma na nevarni potek. To tako imenovano osnovno-zdravstvenona~elo obravnave zdravstvenih te`av bolnikov je ena izmedklju~nih lastnosti, zaradi katerih v nekaterih bolni{nicah po svetu, vsprejemnih oziroma urgentnih ambulantah, ki na nek na~in odra-`ajo delo na{ih de`urnih ambulant, zaposlujejo zdravnike dru`inskemedicine. Namen tega ni tak{en kot v na{em okolju, kjer te`ijo,da bi zmanj{ali stro{ke bolni{nice na na~in, da bi jih pla~al nekdodrug (ZD), ali da bi nekdo drug dolo~al in odrejal preiskave, ampakprav zaradi tega, da jih ne naro~a, kadar iz svoje metode dela in izkustvasklepa, da zato ni utemeljenih potreb.Ideje, ki so se pojavile v zadnjih letih izvajanja sekundarijata, ki jebil v svoji zasnovi prvenstveno namenjen ~akanju zdravnikov na specializacijo,da se bodo bodo~i kolegi dela v splo{nih ambulantah nau-~ili z delom na internisti~nih, kirur{kih oddelkih, kjer pravilomaobravnavajo najte`je bolnike in najbolj zapletene primere, so se pokazalaza zmotna. Ve~ina kolegov delo v bolni{nici predvsem pou~io tistih primerih, s katerimi naj bi imeli v dru`inski medicini pravilomazelo malo opravka. Prakti~no jih ni~ ne pou~i o problemih, kijih v dru`inski medicini re{ujemo vsak dan in za katere se je mo`noizobraziti samo z ustreznim izobra`evanjem ob usposobljenih mentorjihter ob ustrezni teoreti~ni in izkustveni nadgradnji s podiplomskimizobra`evanjem, kot ga organiziramo v okviru specializacije izdru`inske medicine.Reforma sistema zdravstvenega varstva vsekakor predstavlja pomembenpretres in pomembno izpra{evanje vesti, nikakor pa neogro`a zdravja bolnikov, niti vloge ali pomena zdravnikov, ki trenutnodelujejo na vseh ravneh sistema zdravstvenega varstva. Obskupnih prizadevanjih za bolj{i jutri, kan~ku strpnosti in modrostilahko vidimo slovensko dru`insko medicino in zdravstvo na sploh,predvsem v pozitivni lu~i. Seveda se ni mogo~e izogniti izzivom ~asa,pritiskom bolnikov in finan~nim omejitvam. Ali ni `ivljenje vendaren sam velik izziv in naj nas okrepijo predvsem izku{nje. Zahvaljujemse vsem, ki so dejavno svojo udele`bo prispevali k prvemujavnemu forumu dru`inske medicine. Posebna zahvala {e enkrat veljaprim. mag. Branetu Me`narju in ZD Celje za gostoljubnost, ki namjo je izkazal v dvorani Golovec v Celju, 24. oktobra 2003. Vse v sistemuzdravstvenega varstva, ki jim ni mar na{e skupne prihodnosti,pa vabim na drugi javni forum o vlogi dru`inske medicine v javnemzdravstvu v letu 2004.ISIS februar 2004

40AKTUALNOZakaj v Sloveniji ne uporabljamoza zdravljenje odvisnosti od opijatovtudi metadon v obliki tablet?Milan KrekOdvisnost od opijatovAmeri{ka zveza zdravnikov za zdravljenje odvisnosti je odvisnostod opijatov opredelila z naslednjimi besedami: “Odvisnost od opijatovje bolezen, ki vklju~uje psiholo{ke, fiziolo{ke, geneti~ne, vedenjskein socialne elemente. Odvisnost od opijatov ima nekaterezna~ilnosti, kot jih imajo druge odvisnosti, vendar je potrebno opijatnoodvisnost zdraviti lo~eno, ker potrebuje svoj pristop. Za uspe-{no terapijo je izvajanje samo posameznega pristopa k zdravljenjuodvisnost veliko premalo. Pri zdravljenju odvisnosti od opijatov nimogo~e vedno vzeti za cilj le absolutno abstinenco od opijatov, kerje mnogi odvisni od opijatov niso sposobni vzpostaviti takoj. Zdravljenjeodvisnosti s preparatom metadon je u~inkovito in varno zave~ino oseb odvisnih od opijatov. Idealno in hkrati nujno je polegmetadonske terapije izvajati tudi vedenjsko in druge vrste terapij,kar temeljno izbolj{a kon~ni uspeh terapije.” (1)Kot bolezen je odvisnost od opijatov definirala tudi Svetovnazdravstvena organizacija. Odvisnost od psihoaktivnih substanc je definiranakot bolezen tudi v ameri{ki klasifikaciji bolezni DSM-IV(2). Danes vemo, da gre pri odvisnosti od opijatov najmanj za bolezenmo`ganskega tkiva in verjetno tudi za metaboli~no obolenje, kije obi~ajno kroni~no z zna~ilnimi za~asnimi poslab{anji in ponovnimizbolj{anjem bolezni. Pri odvisnosti med drugim nastanejo tudikonkretne okvare mo`ganskega tkiva, ki so `e vidne z najsodobnej-{imi diagnosti~nimi postopki. Droge resno okvarijo mo`gane, ki razvijejoneustavljivo `eljo po drogi (3).V ~lanicah Evropske unije ocenjujejo, da `ivi ve~ kot 1,5 milijonaproblemati~nih intravenoznih uporabnikov drog. Strokovnjaki v epidemiolo{kih{tudijah ugotavljajo, da je v ~lanicah Evropske unije vpovpre~ju na 1.000 prebivalcev prisotnih od dva do pet problemati~nihintravenoznih uporabnikov drog, ki si ve~inoma vbrizgavajoheroin. Sam na~in uporabe droge mpredstavlja visoko tveganje zaoku`bo s HIV in virusom hepatitsa C (4).Zdravljenje odvisnosti od opijatov spreparatom methadone(heptanon - registracija zdravila v Sloveniji)*Zdravljenje opijatne odvisnosti z metadonom ima dolgo zgodovino.Pionirja v zdravljenju z metadonom, dr. Vincent P. Dole in dr.Marie Nyswonder, sta prve uspehe pri zdravljenju odvisnih od heroinaz metadonom dosegla `e leta 1964 (5). Dr. Vincent P. Dole jepo tridesetletnih klini~nih izku{njah (leta 1994) zapisal, da je programvzdr`evanja z metadonom varno in u~inkovito zdravljenje, ~eje strokovno vodeno in predpisano v dovolj visokih dozah. Dolgotrajnozdravljenje odvisnih oseb z metadonom je zdru`ljivo z normalnim`ivljenjem posameznika. Raziskave ka`ejo uspe{no vzdr`evanjeabstinence pri tistih bolnikih, ki so bili dalj ~asa na vzdr`evanjuz metadonom. Izku{nje iz preteklosti nas u~ijo, da je strokovnain politi~na podpora metadonskemu programu klju~na za njegovuspeh. Omenjeni program je po tridesetletnih izku{njah dr. Dolapomemben tudi zato, ker daje pomo~ tistim bolnikom, ki ne morejovzpostaviti abstinence, lahko pa obvladajo odvisnost s pravilno uporabometadona (6). V Sloveniji smo resneje pristopili k tej vrsti zdravljenjaodvisnosti od opijatov v poznih osemdesetih letih z veliko nasprotovanjatako lai~ne kot strokovne javnosti. V letu 1991 se je ponovnoza~elo vpeljevati metadonski program na podlagi sodobnihosnov javnega zdravstva v Kopru in Ljubljani. Pri tem smo naletelina vrsto nestrinjanj med strokovno in lai~no javnostjo, ki so {e danesprisotna pri nas.V Sloveniji smo v centrih za prepre~evanje in zdravljenje odvisnostiod opijatov od leta 1991 do 1994 uporabljali zdravilo metadonv obliki tablet. [ele po letu 1995 so vsi centri za prepre~evanjein zdravljenje odvisnosti od drog v skladu z doktrinarnimi stali{~i zaizvajanje metadonskega programa v Republiki Sloveniji pre{li nastriktno predpisovanje metadona v teko~ini pome{ani s sadnim sokom,ki so ga pacienti popili pod kontrolo medicinskega osebja (7).Zdravilo metadon se v Sloveniji nahaja pod imenom Heptanon(proizvajalec je Pliva). Obstaja v razli~nih oblikah: Teko~ina (solucija) se hrani stekleni~kah (10 ml) in je v skladus sklepom Komisije za razvr{~anje zdravil (7. 11. 2002) namenjenale za zdravljenje hude bole~ine pri onkolo{kih bolnikih (8). Taoblika preparata se je do tedaj uporabljala ve~ kot deset let tudi zazdravljenje opijatne odvisnosti.V zadnjem letu (2002) je proizvajalec Pliva za potrebe zdravljenjaodvisnosti registriral ve~jo steklenico metadona (100 ml). Metadonse razdeljuje pacientom, ki ga morajo praviloma vsak danpopiti pome{anega s sadnim sokom pod nadzorom zdravstvenegadelavca v centrih za prepre~evanje in zdravljenje odvisnosti.Dolo~eni pacienti lahko dobijo raztopino metadona v soku tudiza domov za dalj{i ~as (najve~ za en teden), toda za to morajo bitiizpolnjeni dolo~eni pogoji s strani pacienta (odsotnost u`ivanjaostalih drog, dolo~en ~as vklju~itve v program itd.), (9). Tablete se po navodilih za zdravljenje odvisnosti iz leta 1994 (9) neuporabljajo za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Nekaterizdravniki so jih kljub temu predpisovali zelo redkim pacientom,vendar so dobili nadzor s strani ZZZS, ki je to obliko zdravilaprepovedala predpisovati odvisnim od heroina. Tovrstno oblikoISIS februar 2004

41AKTUALNOzdravila (tablete) se lahko uporablja v Sloveniji v skladu s sklepom,ki je bil objavljen v Uradnem listu {t. 117/28. 12. 2002, le kot analgetikza zdravljenje hude bole~ine pri rakavih bolnikih, ki lahkodobijo zdravilo na recept in za domov tudi za ve~ dni (10).Ampule: zdravilo heptanon v obliki ampul lahko v Sloveniji uporabljasamo zdravnik kot zdravilo za laj{anje bole~in. Ampule sev Sloveniji nikoli niso predpisovale za zdravljenje odvisnosti odprepovedanih drog. Zdravniki so jih le ob~asno uporabljali v urgentnihslu`bah za zdravljenje nenadnih odtegnitvenih simptomovpri odvisnosti od opijatov.Ker sodi preparat metadon na listo prepovedanih drog (11) sezaradi tega razloga v dr`avah, kjer se uporablja kot zdravilo, predpi-{ejo posebni pogoji, pod katerimi se lahko zdravi odvisnost opijatovz metadonom. Pri nas smo tovrstna navodila sprejeli leta 1995 (7).Zakaj se zdravi odvisnost od opijatovz metadonom?Metadon ima vsaj naslednje pomembnej{e u~inke pri zdravljenjuodvisnosti od opijatov:1. Zmanj{a `eljo po heroinu in drugih opijatih ter pove~a {tevilooseb, ki se vklju~ijo v programe zdravljenja. Zato zni`a {tevilouporabnikov drog, ki so brez ustrezne zdravstvene pomo~i, svetovanjain `ivijo v nemogo~ih pogojih.2. Omogo~i prenehanje uporabe heroina in ponovno vklju~evanjeosebe odvisne od drog v vsakodnevno `ivljenje. Tako se lahkoljudje, ki so na rednem vzdr`evanju z metadonom, redno zaposlijoin opravljajo delovna in druga `ivljenjska opravila tako, kotto delajo drugi prebivalci, ki niso odvisni od drog (12).3. Zmanj{a se potreba po kraji in pridobivanju sredstev na nelegalenna~in s preprodajo drog in krajo, ker ni ve~ potrebe po denarjuza nakup droge.4. Pacienti se izlo~ijo iz preprodajalskih verig, ker nimajo ve~ potrebeza heroinom. S tem se izognejo kriminalu, ki je neposrednovezan na preprodajo prepovedanih drog.5. Mo~no se zni`a tveganje za oku`bo s HIV in hepatitisom C. Izbolj{ase tudi zdravstveno stanje uporabnikov drog.6. Metadon je dolgo delujo~ opijatni preparat, ki ima razpolovnodobo 24 ur in ne povzro~a take evforije, sedacije in analgezije kotheroin, zato ga pacienti ne jemljejo z namenom, da bi bili “zadeti”.^e se pojavijo ti znaki, se pojavijo v blagi obliki na za~etkuzdravljenja odvisnosti. Kasneje pacient ob pravilnem zdravljenjuz metadonom ne ~uti evforije, sedacije ali analgezije.7. Metadon povzro~a tudi navzkri`no toleranco za ostale opijate, karpomeni, da so efekti, ki si jih `eli pacient ob uporabi heroina ob hkratnemu`ivanju metadona veliko slab{i, kot bi bili brez njega (13).8. Pri prekomernem zau`itju metadona lahko pride do motnje dihanjain tudi do smrtnega izida. To je posebej nevarno pri otrocih,ki lahko po nesre~i popijejo raztopino metadona, ki je bilapu{~ena na mizi ali shranjena v hladilniku (2).Trajanje zdravljenja z metadonom^as zdravljenja z metadonom je razli~no dolg in pri vsaki osebidruga~en. Pacient se lahko zdravi z metadonom kraj{i ~as (nekaj dniali mesecev), ali celo `ivljenje, kar lahko traja tudi ve~ kot dvajset let,saj gre pri boleznih odvisnosti za kroni~no obolenje z ob~asnimi izbolj{anjiin ponovnimi zagoni bolezni.Ravno zaradi dolgega ve~letnega zdravljenja so v tujini znani dogovorio bolj znosni obliki zdravljenja pri osebah, ki so na terapijive~ let, saj si je te`ko predstavljati, da bi pacient dvajset let in ve~vsak dan hodil k zdravniku po zdravilo in ga tam uporabil pod budnimo~esom medicinskega osebja. Kroni~na bolezen povzro~a ve~socialnih, interaktivnih in eksistencialnih problemov kot akutna bolezen,ker je mo~nej{a subjektivna izku{nja in spro`a kompleksnej{esocialne dileme. Dolgotrajna kroni~na bolezen, v na{em primeru odvisnostod heroina, je motnja in ovira v ~lovekovem `ivljenju, ki ~lovekaprizadene ne samo fizi~no, ampak tudi psiholo{ko in socialno.Prizadene njegovo telo, v~asih {e bolj njegove ob~utke, do`ivljanja,~ustva, odnose s socialnim svetom (14).Takim osebam, ki so vklju~ene v program `e dalj{i ~as in so kroni~nibolniki, lahko v Veliki Britaniji predpisujejo tablete za dalj{i~as (15), (tabela 1). V pravila, ki opredeljujejo zdravljenje odvisnostiod prepovedanih drog v ZDA, so v letu 2001 uvrstili tudi mo`nostdajanja tablet za domov za dalj{i ~as (predlagajo celo za obdobjeenega meseca) ljudem, ki so urejeni in pri katerih se lahko pri~akuje,da zdravila ne bodo zlorabljali (16).Ravno zaradi pomembnih u~inkov, ki jih ima metadon na nevklju-~evanje bolnikov v programe zdravljenja odvisnosti, uporabljajo v tujinitudi ostale oblike zdravila (tablete in ampule) in ne samo raztopino.Tako v Veliki Britaniji predpisujejo metadon v razli~nih oblikah (ampule,tablete, raztopina), (15). S tem se pove~a {tevilo tistih, ki pridejopo pomo~ in jih tako manj ostane na cesti ter v socialni margini, kar jetudi eden izmed osnovnih ciljev metadonskega zdravljenja.Tabela 1: Dele` predpisovanja posamezne oblike metadona v VelikiBritanijiOblika Bolni{nica Dr`avne Zasebnezdravila ambulante ambulanteTeko~ina 80% 80% 35%Tablete 10% 11% 33%Ampule 10% 9% 33%Tablete metadona uporabljajo v zdravljenju odvisnosti od heroinatudi v sosednji Hrva{ki.Zdravljenje z metadonom sodi med najpogostej{e programezdravljenja v Evropski uniji in se praviloma izvaja zunaj bolni{nic vmre`i osnovnega zdravstva. V letu 2002 se je v Evropski uniji zdraviloz metadonom 390.611 oseb odvisnih od opijatov (4).Nevarnost odliva metadona na ~rni trgEden najpogostej{ih razlogov, da se metadona ne predpisuje vtabletah, je predvsem strah, da bi se le-ta odlival na ~rni trg. Dejanskoobstaja pri predpisovanju metadona za domov, nevarnost preprodajemetadona na ~rnem trgu, na kar ka`ejo zasegi policije (17).Toda ta nevarnost obstaja tako za predpisano teko~ino, katero nekateripacienti v Sloveniji `e danes dobivajo redno za domov tudi zaobdobje enega tedna, kot tudi za predpisano zdravilo v obliki tablet(9). Ob tem je pomembna razlika v tem, da je koli~ina metadona veni tableti natan~no dolo~ena, medtem ko pri preprodaji razstopinekupec nikoli ne ve, koliko metadona je dejansko kupil.V letu 2000 je policija v Sloveniji zasegla 1545 ml metadona inleta 2001 `e 3346 ml. Leta 2000 so zasegli 245 tablet metadona in leta2001 `e 382 tablet (17).februar 2004 ISIS

42AKTUALNOV slovenski {tudiji iz leta 1995 je bilo ugotovljeno, da je tedaj 55odstotkov pacientov prejemalo metadon v obliki tablet. Redno jemetadon dajalo nekomu drugemu 0,8 odstotkov pacientov, ob~asnopa 26 odstotkov. 15 odstotkov jih je ob~asno prodajalo metadon(18). Ista avtorica je ponovila svojo raziskavo leta 1997. Medrezultati raziskave je navedla, da zlorab metadona ni veliko. Metadonasi nikoli ni vbrizgavalo 78 odstotkov anketiranih. Pove~al se jetudi dele` tistih, ki ga niso nikoli preprodajali in zni`al dele` tistih,ki so metadon prodajali ob~asno (19).Ve~ino metadona, ki se “odlije” na ~rni trg, pa po podatkih, sterena uporabijo predvsem uporabniki drog, ki se iz razli~nih razlogovbojijo priti po metadon v program zdravljenja odvisnosti, saj bise s tem identificirali kot “odvisniki” z vsemi posledicami, ki bi jimsledile zaradi stereotipov in marginalizacije skupine uporabnikovdrog v Sloveniji. Obiskovanje metadonskega centra v Sloveniji je stigmatizirajo~e,in to, da so vsi naro~eni na istem kraju, po mnenjuraziskovalcev, “metadonski center” spreminja v za~asni geto (20).Pravica bolnika do ~imbolj znosnega `ivljenja^lovek ima pravico do ~imbolj znosnega `ivljenja, {e posebno, ~eje odvisen od drog in ima zaradi tega vrsto problemov, ki so vezanina odvisnost, kamor lahko pri{tevamo ote`eno {olanje in iskanje dela,stigmatiziranje in manj{o mo`nost redne zaposlitve ter vrsto drugihte`av. @e samo redno prihajanje pacientov v centre za prepre~evanjein zdravljenje odvisnosti daje jasno sporo~ilo delodajalcem inokoli{kemu prebivalstvu, da gre za odvisno osebo, ~etudi ni ve~, seje uspe{no pozdravila in sedaj prihaja v center le na kontrolo.Postavlja se vpra{anje, zakaj bi morala mati, ki je redno zaposlena,{e dodatno vsak dan stati v vrsti pred okencem metadonske ambulante,po mo`nosti skupaj z otrokom, preden ga odpelje v vrtec, ~e bilahko vsako jutro kot toliko drugih mater, ki so na kakr{nikoli drugiterapiji, popila svoj dnevni odmerek zdravila (metadona) doma predodhodom v vrtec ali na delo. Z odhodom v center prihaja do izgube~asa in odve~nega dela, ki ga ima kot vse ostale matere vedno veliko.Ne gre samo za to, bolnik z bonitetami, kot je npr. predpisovanje metadonav obliki tablet, se po~uti veliko bolj mobilen, veliko manj vezanin omejen s svojo boleznijo ter bolj svoboden v svojih odlo~itvah.Tudi v drugih dr`avah imajo podobne probleme na tem podro~ju,a strokovnjaki, ki zdravijo odvisne od opijatov, se zavzemajo zabolj prilagodljivo terapijo posameznikovim potrebam. “Veliko na-{ih pacientov {tudira in ima odgovorne slu`be, ki zahtevajo od njihpogoste menjave krajev. Za take ljudi je dnevno dvigovanje metadonanesprejemljivo. Celo v ZDA, kjer je bilo do nedavnega nujno dvigovatimetadon v obliki solucije vsak dan, so se odlo~ili, da bodoposameznim stabilnim in urejenim pacientom omogo~ili prejemanjemetadona za 28 dni naprej”, je ugotovitev dveh kolegov, ki voditakliniko za zdravljenje odvisnosti v Londonu (21).Zaposlitev, potovanja in pravica pacienta dozdravljenja z metadonom v obliki tabletVelik problem predstavljajo bolnikom in njihovim zdravnikompotovanja, predvsem v tujino, zlasti na druge celine. Ljudje, ki so nazdravljenju z metadonom, imajo zelo ozek spekter mo`nosti za potovanjein zaposlitev, ker so dnevno vezani na posamezni center, kjerredno vsakodnevno pijejo metadon v raztopini pod budnim nadzoromzdravstvenega delavca. Ker so vsak dan vezani na redno pitje vambulanti, se ne morejo izobra`evati in zaposliti na delovnem mestu,ki od njih zahteva gibanje po dr`avi ali celo izven nje (trgovski potnik,mornar, umetnik, {tudent, ki se izobra`uje izven svojega kraja, itd.).Poleg tega je pitje metadona v centrih obi~ajno ~asovno dolo~enoravno v ~asu, ko so pacienti na delu in imajo zato zelo velike te-`ave pri izhodih z dela z namenom, da popijejo svoj odmerek v centru,{e posebno tedaj, ko je delovno mesto oddaljeno od centra, kjerlahko popijejo metadon. Veliko ve~ te`av je pri izmeni~nem delu.[tevilni izhodi s~asoma predstavljajo veliko nevarnost, saj lahko vpodjetju spoznajo, da je oseba na zdravljenju z metadonom in zatoposledi~no izgubi zaposlitev (20).Ve~je te`ave so v ~asu po~itnic, ko preprosto pacienti ne morejona po~itnice ali s seboj nosijo celo vre~ko vnaprej pripravljenih doz(stekleni~k) metadonske raztopine, ki se praviloma na toplem pokvariv enem tednu ali prej. Da bi se izognili nepotrebnim sitnostimna mejnih prehodih, obi~ajno zlijejo vsebino vseh stekleni~k v enosteklenico in si potem po svoje “dozirajo” dnevno koli~ino zdravila.Pri tem spravljajo v nevarnost svoje otroke in druge sorodnike, sajso znani primeri iz literature, ko so otroci pomotoma popili o~etovali materin metadon, ki izgleda tako kot obi~ajni sok (22).Hranjenje metadona v teko~ini in s tempovezane nevarnostiStrokovnjaki ugotavljajo, da 75 odstotkov uporabnikov drog, kiso dobili metadon v teko~ini za domov, hranijo metadon na varnemmestu, ki ni dostopno za otroke. Podoben odstotek hrani na varnemmestu tudi heroin in pribor za injiciranje (22). Toda 25 odstotkovje takih, ki izpostavljajo svoje bli`nje velikemu tveganju, da sezastrupijo z metadonom. V tem kontekstu bi bilo varneje dajati pacientomza domov tablete kot pa raztopino, ki jo velikokrat hranijokar v hladilniku (da se ne pokvari) in je otrokom na tem in na drugihmestih lahko dostopna. Veliko slab{e je tedaj, ko si za cel tedenvnaprej zlijejo ve~ doz skupaj v eno steklenico kokakole in pijejo toteko~ino cel teden ter tako ogro`ajo svojce, ki lahko nehote pose`ejopo njej in je za njih smrtna.Neenakopravni polo`aj protibole~inskihbolnikov in bolnikov na zdravljenjuodvisnosti od opijatovBolniki, ki dobivajo metadon kot zdravilo za zdravljenje odvisnosti,niso v enakopravnem polo`aju z bolniki, ki dobivajo metadonkot zdravilo proti bole~inam, ~eprav lahko tako prvi kot drugivzpostavijo odvisnost od metadona. Pri obeh skupinah bolnikov obstajanevarnost tako prekup~evanja z opijati kot tudi nepravilne uporabezdravila, ki pri bole~inskih bolnikih vodi v odvisnost od opijatov.Pri obeh skupinah bolnikov obstoja tudi nevarnost za “nevarno”shranjevanje zdravila. Medtem ko ga bolniki z bole~ino dobijoza dalj{i ~as v obliki tablet ali raztopine, ima uporabnik metadona,ki je vklju~en v metadonski vzdr`evalni program, vrsto ovir in pogojev,~e ho~e prejemati metadon v razstopini. V tabletah ga bolnikina zdravljenju odvisnosti v Sloveniji ne more prejemati (9, 10, 11).Kodeks etike medicinske deontologije (23) inzdravljenje s tabletami metadonaKodeks etike dolo~a, da je zdravnik dol`an nuditi primerneISIS februar 2004

43AKTUALNOzdravstvene storitve ob vsem spo{tovanju ~love{kega dostojanstva,upo{tevanju pravic bolnika in zakonodaje le do tedaj, ko ti zakoniniso v nasprotju s koristjo bolnika (23).Mnogi bolniki ne `elijo vsakodnevno prihajati v center, ker je stem prizadeto njihovo ~love{ko dostojanstvo, saj v o~eh okolice slejkot prej postanejo “narkomani” (z vsemi pridevki in stereotipi), s~imer je prizadeto njihovo ~love{ko dostojanstvo in koristi. Zato biv primeru predpisovanja tablet za dalj{i ~as vsekakor naredili velikoza ohranjanje dostojanstva bolnika, ki je odvisen od opijatov.Strokovna navodila, ki zahtevajo od zdravnika, da predpisuje metadonza zdravljenje odvisnosti samo v soluciji, so lahko v dolo~enihprimerih tudi v nasprotju s koristjo bolnika, ki je lahko vitalna, sajmu lahko onemogo~a dobro zaposlitev, ohranjanje pridobljenegastatusa v dru`bi, itd.Kodeks etike dolo~a, da je zdravnik pri opravljanju svojega poklicav mejah svoje strokovne usposobljenosti samostojen in neodvisen terza svoje delo odgovoren pred svojo vestjo, bolnikom in dru`bo (23).V primeru metadonskega programa so zdravniki dol`ni predpisovatimetadon v soluciji (9), ~eprav bi bilo po mnenju nekaterihzdravnikov in literature na tem podro~ju posameznemu bolniku vdolo~enih primerih bolje predpisovati metadon v tabletah, posebno~e gre na dalj{o pot. Zdravnikova samostojnost in strokovna neodvisnostje v tem primeru ogro`ena, saj mu je onemogo~eno svobodnoodlo~anje o vrsti zdravila in na~inu aplikacije zdravila.Kodeks etike dolo~a, da zdravnik v strokovnih in ekonomskihodlo~itvah ravna vedno racionalno (23).Predpisovanje tablet je finan~no veliko bolj ugodno kot predpisovanjemetadona v soluciji. Poleg tega je potrebno zagotoviti priizdajanju raztopine ve~je {tevilo zaposlenih in dalj{i ter zahtevnej{iproces odmerjanja metadona, kar zopet pove~a finan~ne stro{ke programa.Zato je z ekonomskega vidika veliko bolj primerno in racionalnopredpisovanje tablet. Zato zdravnik, ki striktno predpisujesamo solucijo, ne upo{teva dolo~il kodeksa, saj predpisuje dra`joobliko zdravila, kot bi bilo ekonomsko smiselno, in se tako odlo~av nasprotju s kodeksom.Kodeks etike dolo~a, da je zdravnik svoboden v izbiri metod inna~inov zdravljenja, pri tem je dol`an dosledno upo{tevati dose`kemedicinske znanosti in na~el strokovnega ravnanja (23).Svobodna izbira metod zdravljenja je pri vzdr`evalnem metadonskemzdravljenju mo~no okrnjena, saj mora zdravnik dosledno upo-{tevati stali{~a o predpisovanju metadona (9) in je tako reko~ robot,ker mora delati po vnaprej dolo~enih navodilih in se ne more odlo-~ati svobodno o obliki zdravila, ~eprav je sodobna stroka dokazala,da se lahko odvisnost zdravi s tabletami in z ampulami metadona.Kodeks etike dolo~a, da mora za zdravljenje pacienta zdravnikpridobiti njegovo privolitev, potem ko ga seznani o pomenu posegaza ugotavljanje, zdravljenje in spremljanje njegove bolezni (23).Ta del kodeksa je jasno kr{en v primeru, ko bi pacient `elel uporabljatitablete, pa mu jih zdravnik, zaradi rigoroznih pravil, ne morepredpisati. Pacient je prisiljen zoper svojo voljo in `elje privoliti vzdravljenje s solucijo, saj so druge oblike zdravila tako reko~ prepovedane.^e mu jih zdravnik predpi{e v obliki tablet, se soo~i s posledicami.Zdravniku preostane le dejstvo, da bolniku razlo`i, pod katerimipogoji bo lahko prejemal metadon. ^e bolnik presodi, da jetak na~in za njega neustrezen, nima mo`nosti “pogajanja” z zdravnikomo zanj najbolj primerni obliki zdravila.Kr{ene so tudi osnovne ~lovekove pravice do ustreznega zdravljenja,saj mora pacient sprejeti tisto obliko zdravljenja, ki je `e vnaprej dolo~ena in ne omogo~a razprave o obliki zdravila.Nesprejemljiva vnaprej{nja obsodba ~loveka,da bo preprodajal metadon in posledi~nonesprejemljivo kaznovanje pacientaTablete metadona se praviloma ne izdajajo iz osnovnega razloga,in sicer, da bi se preprodajale na ~rnem trgu. To je vzorec, ki se jeohranil v slovenski lai~ni in strokovni javnosti. Raziskave ga ovr`ejoz lahkoto (19).Tu tr~imo na nesprejemljivo dejstvo, da je ~lovek - bolnik, `e v-naprej obsojen, na podlagi predpostavk, da bo preprodajal metadonin `e vnaprej kaznovan (s tem, da ne dobi metadona v tabletah,ki je za njega in tudi za zdravstveno blagajno veliko bolj ugodna terapijakot metadon v teko~ini), ~eprav {e ni nobenega otipljivegadokaza, da bo to res po~el. Celo ve~. Raziskave ka`ejo, da je velikomanj{a verjetnost za preprodajo metadona, kot se to misli (18,19).@e samo sum, da bi lahko nekaj po~el, obstaja tudi pri vsakem izmednas. ^e posedujemo tablete metadona, le-to ne more biti razlog za“kaznovanje”, saj le-ta globoko pose`e v ~lovekove pravice in radikalnoposlab{a pogoje za `ivljenje posamezniku. (To izgleda podobnokot da bi policist ~loveka z dobrim avtomobilom `e na za~etku avtoceste kaznoval zaradi prehitre vo`nje, ne glede na to ali bo res vozilprehitro, saj obstoja velika verjetnost, da bo to tudi storil.)Opravi~ljivi razlog za ukinitev zdravljenja s tabletami obstoja tedaj,kadar se pacientu nedvomno lahko doka`e, da je tablete zlorabljalin jih preprodajal na ~rnem trgu, vendar bi bilo tudi takrat te`kouporabiti odvzem tablet kot kazenski ukrep, {e posebno ~e gre zapacienta, ki ima te`ave zaradi pitja metadona v soku (bruhanje itd.)in zaradi zdravstvenih te`av ne more uporabljati drugega na~inazdravljenja.Moten terapevtski odnos zdravnik pacientVsaka bolezen je mo~no obremenilen dogodek v ~lovekovem `ivljenju,ki zahteva od posameznika obvladovanje. Pacient potrebujedober odnos z zdravnikom zato, da obvlada emocionalno bole~ino,strahove in negotovosti, ki so povezane z boleznijo (14). Za`elenoje, da je pacient vedno subjekt v procesu zdravljenja, kar pomeni, dase zdravnik in pacient dogovarjata o na~inu zdravljenja odvisnostiin o vrsti preparata, ki ga bo uporabil za zdravljenje odvisnosti ter ovseh posledicah zdravljenja. V Sloveniji se pacient, odvisen od opijatov,ne more dogovoriti o obliki preparata metadon, ker je lahkozdravljen le z metadonom v obliki teko~ine pod kontrolo medicinskegaosebja in ima samo dve mo`nosti: ali sprejme pogoje zdravljenja,taki kot so, ali se ne vklju~i v metadonsko zdravljenje, kar zmanj{uje{tevilo tistih, ki bi se morda odlo~ili za zdravljenje, a se ne vklju~ujejov zdravljenje zaradi oblike preparata metadon, ki ga lahko dobijo prizdravniku. Ker bi bilo ravno tako lahko uspe{no zdravljen s tableti kots solucijo, je pacient prikraj{an (vendar ne samo on, saj imamo takoveliko ve~ pacientov na cesti brez ustrezne pomo~i z vsemi posledicami,ki sledijo temu), vendar tako reko~ nima mo`nosti za sprememboterapije, ker so pravila zelo jasna, zdravniki pa nadzirani.Transfer med zdravnikom in pacientom je tako lahko tudi moten,~e zdravnik vzpostavi odnos, ki ima za osnovo ve~no sumni~enjepacienta (odnos nadzora, nezaupanja, sumni~enja), da zdravilotudi preprodaja.februar 2004 ISIS

44AKTUALNOZdravnik mora v terapevtskem procesu vzpostavljati nove pogojein na~ine komunikacije, ki bodo pacientu povrnili zaupanje v njegasamega in o tem, da bo pacient tudi sam uspel, prepri~ati sebe, daje mogo~e tudi `ivljenje brez heroina in kasneje metadona.Pove~ati dostopnost do programovzdravljenja z metadonomMetadon je kot uspe{no zdravilo pomemben element pri zdravljenjuodvisnosti in pri zmanj{evanju {kode zaradi zlorabe opijatov(HIV infekcija, socialna izklju~enost itd.) in pomemben javnozdravstveniukrep, ki zagotavlja manj{o ogro`enost celotnega prebivalstvas strani HIV, hepatitisa C in tuberkuloze (20). Zato je prava usmeritev,da omogo~imo ~im ve~jo dostopnost do tovrstnega zdravljenja~im ve~jemu {tevilu odvisnih od drog in s tem zmanj{amo nekatereposledice, ki nastanejo pri osebah, katere ostanejo anonimne inho~ejo zaradi za{~ite svoje osebnosti in integritete metadon kupovatina ~rnem trgu. To so temeljna stali{~a politike zmanj{evanja{kode zaradi uporabe drog. ^e se kupuje metadon na ~rnem trguzaradi zdravljenja odvisnosti, ker se pacienti ne upajo vklju~iti v programzdravljenja, se je potrebno predvsem vpra{ati, kak{en odnosdo pacientov je vzpostavil program, v katerega nekateri no~ejo stopitiin se raje oskrbujejo z metadonom na ~rnem trgu, namesto dabi vstopili v program in dobili zdravilo kot gre zdravilo vsem bolnikom.Pred nami ni oseba, ki bi bila rada odvisna, ki je zavestno postalaodvisna in je za to tudi moralno odgovorna, ampak nekdo, kije zbolel za odvisnostjo in ima pravico do znosne zdravni{ke pomo-~i tako kot vsi ostali bolniki v Sloveniji. Ker ne dobi take pomo~i, sipomaga z nakupom metadona na ~rnem trgu. Na ta na~in si pridobiprepotrebno zdravilo, ki mimogrede deluje pri konkretni osebi tudiizrazito v smislu zmanj{evanja {kode zaradi uporabe drog.V tem kontekstu nekatere dr`ave pospe{ujejo sistem zdravljenjaz metadonom preko splo{nih in dru`inskih zdravnikov, ki so mnogobolj dostopni za posamezne paciente, hkrati pa se s tem zmanj{astigmatizacija posameznika. Ti zdravniki predpisujejo tudi metadonv obliki tablet (24).Pomembno vlogo pri ostajanju pacientov v programu je tudi prilagajanjeterapije vsakemu posamezniku in redna uporaba metadonav dovolj velikih in dostopnih terapevtskih koli~inah. Bolj ~love{-ki pristop do zdravljenja odvisnosti tudi pove~uje {tevilo pacientovv programu in posledi~no manj tistih, ki ostajajo zunaj programa inso ve~ni konzumenti metadona na ~rnem trgu (25).Zaklju~ili bi lahko, da ~rni trg metadona ustvarjamo z neustreznoorganizacijo zdravstvene pomo~i, ki ni dostopna vsem in se morajozato tisti, ki potrebujejo pomo~ in se hkrati ne strinjajo s pogoji zdravljenja,oskrbovati z metadonom s ~rnega trga. Metadon prihaja na ~rnitrg od pacientov, ki so tudi druga~e zdravljeni v centrih in dobivajoodmerek metadona za domov in po pripovedovanju uporabnikov drogtudi s krajo pacientom, ki so na protibole~inskem zdravljenju. Z odlivomnjihovega metadona na ~rni trg prihaja tudi posledi~no dozmanj{evanja uspe{nosti zdravljenja tako pacientov vklju~enih v metadonskivzdr`evalni program (ker imajo prenizke vzdr`evalne dozemetadona) kot tudi pacientov v protibole~inskih programih.Eden izmed pacientov, ki se je zaradi, po njegovem mnenju, kratenja~lovekovih pravic prito`il tudi na urad varuha ~lovekovih pravic,je v razgovoru priznal, da se oskrbuje z metadonom s ~rnegatrga. Vendar je ob tem tudi poudaril, da sam ne `eli kupovati metadonana ~rnem trgu zaradi tega, ker je to zanj velika finan~na obremenitev.@eli si ustreznega zdravljenje v obstoje~i mre`i, ki bi muzagotavljala osebno integriteto in ker temu ni tako, je prisiljen v kupovanjemetadona na ~rnem trgu (26).Predpisovanje heroina in amfetaminskihtabletStrokovnjaki, ki zdravijo odvisnosti od opijatov, predpisujejo pacientom,odvisnim od opijatov, heroin, ki si ga injicirajo v varnemokolju. Hkrati predpisujejo `e amfetaminske tablete kot zdravilo zaljudi, ki u`ivajo amfetamine (27). V mestih Amsterdam, München,Bonn, Frankfurt, Hamburg, Hanover, Karlsruhe, v pokrajini Kataloniji,Veliki Britaniji, Luksemburgu in [vici `e potekajo programipredpisovanja heroina na recept (4). Obeh mo`nosti zdravljenja vSloveniji {e ni, ker jih niso sprejeli ustrezni organi, so pa vse zakonskemo`nosti, da se tovrstne oblike zdravljenja uvedejo tudi pri nas(28).Finan~ni razlogi za predpisovanje metadonav tabletahNajdra`ja je oblika predpisovanja metadona je v obliki ampul, kiso dra`je od metadona v teko~ini (29). Predpisovanje tablet je zanimivotudi s strani potro{nje denarja, ki ga zdravstvena blagajna namenjaprogramu. Cena tablet je trikrat ni`ja od cene raztopine. Polegtega se ne obremenjujemo z dodatnim delom osebja v centru aliv ambulanti izbranega zdravnika, kar predstavlja vsekakor dodatniprihranek. To je v ~asu, ko se vse zdravstvene blagajne v svetu sre~ujejos kroni~nim pomanjkanjem denarja pomemben razlog, da razmislimoo racionalnej{i in cenej{i terapiji odvisnih od drog z metadonomv obliki tablet.RazpravaOdvisnost od opijatov je kroni~na, lahko tudi zelo dolgotrajna inponavljajo~a motnja, ki povzro~a ve~ socialnih, interaktivnih in eksistencialnihproblemov konkretnemu bolniku. Izku{nja kroni~nebolezni postavi pod vpra{aj ustaljene na~ine vsakdanjega `ivljenjain na~ine do`ivljanja samega sebe (14). Ravno zato je pravi izborterapije in prilagoditev terapije potrebam odvisnih od opijatov izjemnegapomena za posameznika, saj olaj{a `ivljenje ~loveku, ki je`e zaradi svoje bolezni socialno marginaliziran.Predpisovanje zdravila metadon osebam odvisnim od opijatovima `e dolgotrajno tradicijo in je strokovno utemeljeno in znanstvenoprou~eno. Tudi na~ini predpisovanja metadona so dobro znani.Zdravljenje odvisnosti z metadonom je ena izmed metod zdravljenjaopijatne odvisnosti, ki mora poleg kemi~ne substance (metadona)vsebovati bogat psihosocialni program, ki omogo~a pacientovoreintegracijo v vsakodnevno `ivljenje brez drog.Poleg zdravljenja odvisnosti z metadonom v teko~ini poznajo vsvetu tudi zdravljenje z metadonom v obliki tablet in z metadonomv ampulah. V Sloveniji so v letih 1991 do 1994 zdravniki predpisovalipredvsem metadon v tabletah. S sprejetjem enotnih navodil ozdravljenju z metadonom smo v Sloveniji v letu 1995 pre{li na enotnoobliko preparata metadona v teko~ini pome{ani s sadnim sokom,ki ga pacienti spijejo pod kontrolo osebja v centrih za prepre~evanjein zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Predpisovanje innadzor nad predpisovanjem metadona se je zaostrilo {e z dodatnimiISIS februar 2004

45AKTUALNOdokumenti v letu 2002, ki so ponovno predpisali, da se metadon vtabletah ne sme predpisovati za zdravljenje odvisnosti od opijatov.Predpisovanje zdravila metadon samo v teko~ini je vpra{ljiva zvidika kodeksa etike medicinske deontologije, saj so kr{ena osnovnana~ela tega kodeksa, kot so: na~elo spo{tovanja ~love{kega dostojanstva,samostojnosti in neodvisnosti zdravnika pri delu z odvisniki,racionalnega ekonomskega premisleka itd. Zdravnik ni svobodenpri izbiri oblike zdravila, saj je zavezan strokovnim napotkom,in ~e jih ne upo{teva, je lahko tudi kaznovan s strani Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije. Ob tem pacienti ne morejo izbirati oblikezdravila, pri ~emer jim je kr{ena pravica do izbire zdravila in oblikezdravljenja in morajo sprejeti samo eno vrsto zdravljenja ali pa sopostavljeni pred dejstvo, da se pa~ ne morejo zdraviti z zdravilom metadon.Zaradi takega odnosa do pacientov se le-ti ne vklju~ujejo vzdravljenje odvisnosti v tolik{ni meri kot bi se druga~e in ostajajo zunajprograma kot stalni porabniki metadona s ~rnega trga.Ker lahko poteka zdravljenje odvisnosti tudi ve~ kot dvajset let,se pojavlja vrsta pomislekov glede predpisovanja metadona samo vobliki teko~ine, saj je nemogo~e pri~akovati od osebe, odvisne oddrog, da bo dvajset let vsak dan hodila piti metadon (kasneje mordavsak teden) in bila s tem zelo omejena pri svojem gibanju celo `ivljenje(po~itnice, delo itd.).Vodilni pomislek, ki je hkrati eden izmed temeljnih razlogov, da sovzpostavljena stroga pravila glede podeljevanja metadona, je strah predodlivom metadona na ~rni trg, kjer bi ga lahko nekontrolirano uporabljaliuporabniki opijatov, ki niso pripravljeni vstopiti v tako oblikovanmetadonski program, kot obstaja v Sloveniji. Vendar pa nastaja~rni trg zaradi premajhne dostopnosti programov in hkrati tudi nezaupanjapacientov v program in ohranjanje njihove anonimnosti.Vstop v omenjeni program odklanjajo ljudje potrebni pomo~i izrazli~nih razlogov. Z vstopom v program postanejo osebe odvisneod drog, kot sami pravijo “registrirani odvisniki”. Njihovi pogostiprihodi v centre za prepre~evanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanihdrog `e sami po sebi jasno dokazujejo, da so odvisni oddrog, kar jim seveda slab{a polo`aj v dru`bi. Ob tem se zavestno izpostavijonevarnosti, da bodo stigmatizirani in tudi odpu{~eni iz slu`beali izklju~eni iz {olanja in svoje vrstni{ke skupine zaradi suma, daso odvisni od drog. @e samo pogostej{e prihajanje posameznika vCenter za prepre~evanje in zdravljenje odvisnosti v Sloveniji ostalimprebivalcev naka`e, da je ~lovek odvisen od drog (~etudi ni).To je zelo neprijetno za starej{e odvisnike, ki `e imajo svojo poklicnokariero in bi jo radi v tem okviru zadr`ali (tudi zaradi zagotavljanjapokojnine). Ravno to je lahko tudi eden izmed pomembnihrazlogov, da so se odlo~ili za zdravljenje.S tem je kr{eno na~elo anonimnosti, ki je izredno pomembno zaodvisnike ravno zaradi stigmatizirajo~ega odnosa dru`be do oseb odvisnihod drog. Ko ~lovek dobi pe~at odvisnika od prepovedanih drog,se mu zaprejo {tevilna vrata. Zato je potrebno tovrstne programe organiziratitako, da so pacienti ~im manj izpostavljeni okolici in da je~im bolj varovana njegova zasebnost. To lahko naredimo tako, dazmanj{amo pogostnost prihajanja bolnika v center. Pacientom, ki sose stabilizirali in ne uporabljajo ve~ prepovedanih drog, predpisujemotablete za dalj{e obdobje. Pomembno je tudi vklju~evanje dru`inskegain osebnega zdravnika v zdravljenje odvisnosti ter delegiranjedolo~enih nalog, ki jih sedaj izvaja center, osebnim zdravnikom.^e ho~ejo v takih razmerah priti pacienti do metadona, ne da biobiskali zdravnika (in po njihovem ohranili svojo identiteto), se morajopotruditi in kupiti metadon na ~rnem trgu, kar pomeni velikoizgubo ~asa in velik denarni izdatek posameznika. To ga hkrati peljev vzpostavitev poleg ~rnega trga s heroinom tudi v vzpostavitev novega~rnega trga z zdravilom metadon. Tako nastaja vzporedni ~rnitrg metadona tudi zato, ker so programi zdravljenja premalo prilagodljivipotrebam pacientov.Hkrati moramo ugotoviti, da nastopa medicina in njen neposredniizvajalec programa, zdravnik, kot neke vrste “represivni organ”,ki `e vnaprej obsodi pacienta, da bo verjetno preprodajal zdravilo inmu ga brez predhodno dokazane krivde ne posreduje z izgovorom,da bi lahko prihajalo do preprodajanja metadona. Gre za neko vrstovnaprej{njega kaznovanja ne~esa, kar se {e ni zgodilo, vendar bi selahko, ~e ne bi izvajali kazni. Seveda je vnaprej{nja obsodba pacienta,da bo preprodajal tablete metadona, nesprejemljiva in nerazumljiva,{e posebej s strani zdravnika, ki bi moral vedno prilagajati terapijopotrebam pacienta in njegovim mo`nostim zdravljenja.Vsakodnevno pitje metadona mo~no poslab{a `ivljenjski standardpacienta v primerjavi z uporabo tablet, ki jih lahko predpi{emo za dalj{i~as in ga sili v “geto” metadonskega centra. Predpisovanje metadonav soluciji priklene pacienta na eno mesto, ga omejuje v gibanju in mutako zmanj{uje mo`nost za uspe{no resocializacijo, {olanje in zaposlitev,da ne govorimo o dopustovanju in delu v tujini itd.Odnosi, ki temeljijo na nezaupanju med pacientom, ki bi `elelprejemati zdravilo v obliki tablet, in zdravnikom, ki ga `e v naprejsumi, da bo le to zdravilo v obliki tablet zlorabljal, seveda ne morejobiti dobri za terapevtski proces.Ob tem je potrebno ugotoviti, da ni mogo~e vseh ljudi zdravitisamo po eni metodi ali po ozko dolo~enih na~elih ali predpisih. Pacientiso tako reko~ unikat in vsak na svoj na~in posebne`, zato morazdravnik vsakemu posebej prilagajati zdravljenje in ni mogo~e imetisamo enega “vatla”, s katerim merimo odvisnost posameznika inpredpisujemo ukrepe zdravljenja. Poleg tega se z omejujo~imi predpisiomejuje tudi svobodo zdravnika pri zdravljenju pacienta. Zdravnikje dol`an po svoji vesti najbolje zdraviti pacienta, vendar ga zaradipredpisa, ki je ne`ivljenjski, pa~ ne more. Zato pride v konflikts samim seboj in tudi s pacientom, saj ga ne more zdraviti, kot bi ga`elel in, kot bi to `elel pacient. Zato je zdravnik nezadovoljen, hkratipa je z zdravnikovim delom nezadovoljen tudi pacient. Taka navodilaomejujejo zdravnika, mo~no posegajo v njegove strokovne odlo~itvein v njegovo strokovno avtonomnost ter mu odrekajo svobododo strokovne izbire najustreznej{e terapije za pacienta.Enotna doktrina zdravljenja odvisnih, ki je bila sprejeta 1995, inpredpis, ki je bil decembra 2002 objavljen v Uradnem listu, in prepovedujeuporabo tablet metadona za zdravljenje odvisnosti od opijatov,mo~no posegata v avtonomijo zdravnikovega dela in njegovegaodlo~anja o terapiji, saj mu onemogo~ata predpisovanje metadonatudi v tistih oblikah (tablete), ki so vsekakor u~inkovite za delprebivalstva, katero je odvisno od heroina, poleg tega pa je cenej{e.Del prebivalcev na primer zaradi `elod~nih te`av preprosto ne morepiti metadona v soluciji. S tem izgubljamo omenjeno skupino prebivalcevin {e druge iz terapevtskih programov. Silimo jih v ilegalninakup metadona v oblik tablet in heroina na ~rnem trgu, da si vsajmalo olaj{ajo te`ave. Z nakupom se pacienti izognejo stigmi, v kateropadejo v primeru, da za~no bolj pogosto obiskovati centre zazdravljenje in prepre~evanje odvisnosti od prepovedanih drog. Velika{koda je tudi, da pacienti ne dobijo ostale vzporedne terapije(svetovanje, rehabilitacijsko terapijo, dru`insko terapijo itd.), ki jefebruar 2004 ISIS

46AKTUALNOpri zdravljenju z metadonom nujna, ~e ho~emo, da je uspeh zdravljenjavsaj delno zagotovljen.V svetu uporabljajo za zdravljenje odvisnosti tudi heroin in amfetamine.V Sloveniji imamo ob tako radikalnih terapevtskih pristopihv svetu, {e vedno te`ave z veliko manj radikalnimi pristopi,kot je predpisovanje tablet metadona za zdravljenje odvisnosti ljudem,ki ve~ kot dvajset let uporabljajo metadon kot zdravilo, in sizaradi upravi~enih razlogov `elijo zdravljenje s tako obliko zdravila,ki jim ne bo pomenila dodatnih te`av v dru`bi, kar je {e posebej pomembnopri ljudeh, ki so dosegli, kljub svoji odvisnosti, pomembnedru`bene polo`aje (kot so samostojni podjetniki itd.).Zaklju~ekOdvisnost od drog je kroni~na in ponavljajo~a motnja, ki imatudi organsko ozadje, predstavlja nesporno oviro v ~lovekovem `ivljenjuin povzro~a vrsto socialnih, interaktivnih in eksistencialnihproblemov vsakega posameznika. Po mednarodnih klasifikacijah jedefinirana kot bolezen.Zdravljenja odvisnosti od opijatov si danes ne moremo predstavljatibrez metadona (ki je dostopen bolnikom v vseh dr`avah Evropskeunije) kot enega izmed najbolj raz{irjenih medikamentov, ki jeu~inkovit pri zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog. Zato bimoral biti ob ustreznih varnostnih mehanizmih pri predpisovanju ~imboljdostopen ~im ve~jemu {tevilu obolelih v razli~nih oblikah (tabletein raztopine), {e posebno v ~asu, ko smo v Sloveniji sredi epidemijeuporabe opijatov in je {tevilo oku`enih s HIV neposredno odvisnotudi od na{ega odnosa do zdravljenja odvisnosti z metadonom.Pri zdravljenju odvisnosti od opijatov ne te`imo vedno k doseguabsolutne abstinence na kraj{i rok, ker tega mnogi niso sposobnidose~i, niti na dalj{i rok, ampak predvsem k dvigu kakovosti `ivljenjain zmanj{evanju tveganj povezanih s tvegano uporabo drog, karse lahko zelo dobro dose`e ravno pri zdravljenju z metadonom. Ustreznozdravljenje je {e bolj pomembno zaradi narave obolenja, ki jekroni~no s pogostimi recidivi.Strah in stereotipi, ki so vezani na predpisovanje metadona, dostikratovirajo u~inkovito zdravljenje z metadonom, pomembno vplivajona na~in zdravljenja in kakovost `ivljenja posameznika ter hkrati tudizmanj{ujejo vstop v program ljudem, ki bi morali to zdravljenje dobiti.V ~asu, ko v svetu zdravijo odvisnosti od opijatov s predpisovanjemheroina in odvisnost od amfetaminov s predpisovanjem amfetaminskihpreparatov in uporabljajo ekstrakte marihune za zdravljenjerazli~nih obolenj, lahko upravi~eno pri~akujemo v Sloveniji,tudi ponovno uvedbo tablet metadona pri zdravljenju nekaterih pacientovodvisnih od opijatov.Hkrati lahko pri~akujemo intenzivnej{e vklju~evanje zdravnikovsplo{ne medicine v zdravljenje odvisnosti in s tem zmanj{evanje {tevilnihte`av in nevarnosti, katerim so izpostavljeni pacienti (izgubaanonimnosti, izguba slu`be itd.), ki morajo vsakodnevno na pitjesvojega odmerka v centre za zdravljenje odvisnosti. Z ve~jo dostopnostjoprograma (tudi s predpisovanjem metadona v tabletah)zmanj{amo stro{ke zdravljenja odvisnosti od opijatov in zmanj{amostro{ke, ki jih dru`ba porabi za bla`enje in odstranjevanje {kode,ki nastane zaradi neustreznega zdravljenja (samozdravljenjem s kupljenimmetadonom na ~rnem trgu) oseb odvisnih od drog.Programi zdravljenja morajo biti bolj prilagojeni potrebam uporabnikovprogramov. Na ta na~in bomo tudi zmanj{ali povpra{evanjepo metadonu na ~rnem trgu in zmanj{ali tisti del ~rnega trgametadona, ki je generiran s strani pacientov in zaradi razli~nih razlogov(predvsem strahu pred izgubo anonimnosti) no~ejo vsakodnevnoprihajati na pitje metadona v centre. Zato predstavljajo permanentnoskupino, ki potrebuje metadon s ~rnega trga.Samo predpisovanje solucije za potrebe zdravljenja odvisnosti jetudi v nasprotju z nekaterimi dolo~ili Kodeksa medicinske deontologijeSlovenije, zato bi bilo nujno potrebno dati ve~ samostojnostiin hkrati tudi odgovornosti zdravniku pri odlo~anju o na~inu zdravljenjaodvisnosti kot strokovnjaku, ki je usposobljen za samostojnodelo na tem podro~ju in mu dovoliti, da v primeru, ko to tudi sampresodi, lahko predpi{e na recept tudi metadon v tabletah.Predpisovanje metadona z namenom zdravljenja odvisnosti od opijatovje veliko {ir{i poseg na podro~ju odnosa do drog in obravnaveodvisnih od opijatov kot samo zdravstveni, zato ga je potrebno gledaticelostno kot del skupnih naporov na podro~ju drog, in kot takegavklju~iti v skupne dejavnosti, opredeljene v nacionalni strategiji za podro~jedrog od 2003 do 2008 kot pomemben javnozdravstveni ukrep.Literatura:1. American Society of Addiction Medicine. Public policy of ASAM. Methadone treatment.www.asam.org2. Harold. I. Kaplan, Benjamin J. Sadock, Jack A. Grebb., Kaplan and sandock’s synopsis of psychiatry.Behaviour sciences, clinical psychiatry, seven edition. Williams & Wilkins. Baltimor. 1994.3. Allan W. G., Terry K. S., Bonnie B. W., Prnciples of addiction medicine, second edition.ASAM 19984. Farrell M., S. Howes S., Reviewing current practice in drug-substitution treatment in theEuropean Union. EMCDDA. Lizbona 2000.5. Vincent D., What have we learned from three decades of methadone maintenance treatment.Drug and alcohol review. 1994. 13 (3-4).6. Vincent P. Dole., Implication of methadone Maintenance for Theories of narcotic Addiction. Journal of the American Medical association, 1998. 260 (3025 - 3029).7. Tatja K. R., Andrej K., Milan K., Zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog - Vzpostavitevmre`e centrov. Zdrav var 1995; 34:575 - 9.8. Dopis ZZZS dne 20. 1. 2003. Hranjen v arhivu Urada za droge Vlade Republike Slovenije.9. Andrej K., Priporo~ila zdravnikom za zdravljenje odvisnih od ilegalnih drog - delovni osnutek.V zborniku Posvetovanje o problematiki metadona. Ministrstvo za zdravje. 199510. Uradni list RS. {t. 117/2002.11. Uradni list RS. {t. 49/2000. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.12. Joycelyn SW., Herman J., Methadon is recovery, A manual for metahdone maintenanceTreatment. The New York State office of Alcohol and Substance Abuse Services and mentaland Health researc Association of new York city. New York city 1994.13. David H., Steven E., Source book of substance abuse and addiction. Williams & Wilkins.Baltimore. 199614. Ule M., Spregledana razmeja, o dru`benih vidikih sodobne medicine. Aristej. Ljubljana. 2003.15. Strang J., Sheridan J., Barber N., Prescribing injectable and oral methadone to opiate addicts:results from the 1995 national postal survey of community pharmacies in Englandand Wales. BMJ 1996; 313:270 - 272.16. Departement of health and human services. Substance Abuse and mental health servicesadministration. Opioid drugs in maintenance and detoxification treatment of opiate addiction;final rule 2001. www.methadone.org/NEWrulesFINAL.htm17. Policija - letno poro~ilo 2001. http://www.policija.si18. Tatja K. R., Kakovost storitve vzdr`evalnega metadonskega programa. Zdrav Var 199719. Tatja K. R., Kakovost storitve vzdr`evalnega metadonskega programa v letih 1995 in 1997.Odvisnosti. Ljubljana 2001.20. Vito F., @iveti s heroinom II. K zmanj{evanju {kode. *cf. Ljubljana 2002.21. Collin B., Catherine N., Clinical judgment is impotrant. BMJ. 1996; 313:1482.22. Lynn C., Emily F., Beverly P., Strang J., Only half of patients store methadone in safe place.BMJ. 1996; 313:1481.23. Zdravni{ka zbornica Slovenije. Kodeks medicinske deontologije Slovenije. www.zzs-mcs.si/kodeks24. Andersen HT., Regular prescription of narcotics and sedatives to drug-addictive patientsin general practise. Tidsskr Nor Laegeforen 2002.10; 122(12):1202-4.25. Gaughwin M., Solomon P., Ali R., Correlates of retention of the South Australian MethadoneProgram 1981 - 1991. Aust NZJ Public Health 1998. 22(7):771-6.26. Pismo pacienta Varuhu ~lovekovih pravic. Arhiv Urada za droge. 2003.27. Strang J., Sheridan J., Prescribing amphetamines to drug misusers: data from 1995 nationalsurvey of community pharmacies in England and Wales. Addiction 1997; 92(7):833-8.28. Zakon o prepre~evanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi u`ivalcev prepovedanihdrog. Uradni list RS, {t. 98/199929. Strang J., Marsden J., Cummins M., Farrell M., Gossop M., Welch S., Randomized trial ofsupervised injectable versus oral methadone maintenance: report of feasibility and 6-montoutcome. Addiction 2000. 95(11):1631-45.ISIS februar 2004

48FORUMStranpoti kadrovske politike vljubljanskem Klini~nem centruKriteriji za izbiro vodilnih zdravnikov naj bodo podobni tem v dr`avahEvropske unijePavle KornhauserDvojni nobelovec, za kemijo in za mir, Linus Pauling je v svojempredavanju v Ljubljani pred skoraj tridesetimi leti izjavil,da “medicina {e ni znanost, temve~ je veda.” Zdravnikive~krat poudarimo, da je tudi “umetnost”, da so pri postavitvi diagnozein pri izbiri zdravljenja zelo pomembne na{e izku{nje, celo intuicija,torej nekaj neoprijemljivega. Sam bi dodal, da mora imetizdravnik, tako kot tudi u~itelj na {oli, posebne osebnostne zna~ilnosti,ki so predpogoj za uspe{nost v poklicu.Tak{na razmi{ljanja se mi porajajo, ko spremljam razvoj ljubljanskegaKlini~nega centra zadnjih trideset let in se spra{ujem, kako sose oblikovala merila, ki so v glavnem v veljavi {e danes, za izbiro vodilnihzdravnikov. Naj to podro~je poimenujem uradni{ko s tujko,pravimo ji, kadrovska politika.Organizacijo in razvoj na{e osrednje bolni{nice sem dobro spoznal,saj sem delal kot zdravnik v njej dlje kot {tirideset let: sprva kotpripravnik, potem kot specializant, kot sobni pediater in kon~no kotpredstojnik velikega klini~nega oddelka z ve~ kot sto zaposlenimi.Opravljal sem tudi naloge medicinskega direktorja KC, bil sem predsednikgradbene komisije, ki je na~rtovala in zgradila KC ter vodil{tevilne upravne odbore in strokovne komisije.Bolni{ni~na organizacija je glede vodenja zgrajena - podobno kotv vojski - na hierarhi~nem na~elu, razvrstitev funkcij je stopenjska:vi{ji po polo`aju odreja, podrejeni, praviloma mlaj{i zdravnik pa jedol`an navodilo brezpogojno izpolniti. Tak{na je naloga vodilnegazdravnika na bolni{kem oddelku, ki vodi t. i. m. “vizito”, tak{na jenaloga nadzornega oziroma de`urnega zdravnika zunaj rednegadnevnega dela. (Da me ne bi napa~no razumeli: sodobna klini~namedicina temelji na skupinskem delu, ne pa na avtoriteti posameznika,kar ne pomeni, da se odredbe nadrejenega zdravnika ne bi izpeljalebrez ugovorov!).Za vsakdanjo redno dejavnost na bolni{kem oddelku, za razvojmedicine, strokovno izpopolnjevanje mlaj{ih, je zelo pomembno,kdo je vodilni zdravnik, kak{en je strokovnjak, kak{ne so njegove~love{ke lastnosti. Res da je te`ko primerjati kadrovsko politiko -na~ine izbire vodilnih bolni{ni~nih zdravnikov v medicinskih sredi{~ihz velikim zaledjem, v de`eli z ve~ deset milijoni prebivalcev ins {tevilnimi u~nimi bolni{nicami, z mo`nostmi izbire in pomlajevanjavodilnih v osrednji in edini bolni{nici v Ljubljani, ki ima sicer vzaledju deset regionalnih bolni{nic, vendar zaradi zaprtosti skorajneuresni~ljivim pretokom vodilnih zdravnikov ne le v smeri protiLjubljani. Ne poznam primera, da bi bil kdo od zdravnikov od zunajpovabljen v ljubljanski Klini~ni center na vodilni polo`aj. Na prsteene roke bi lahko pre{teli zdravnike, ki so postali predstojniki v regionalnihbolni{nicah in so bili prej klini~ni zdravniki. Kaj {ele vabilazdravnikom iz tujine, ki so se uveljavili v medicinskih sredi{~ihEvrope (iz ZDA seveda sploh ne razmi{ljamo), da bi prevzeli vodilnamesta v Klini~nem centru. Celo gostujo~i profesor (visiting profesor)je pri nas skoraj neznan pojem. Raje po{iljamo na desetinebolnikov na zdravljenje oziroma na operacijo v tujino, namesto, dabi se dogovorili za redni prihod ekipe vrhunskih strokovnjakov, kibi se usmerili na redke, zelo zahtevne kirur{ke posege. Tako smonpr. v Bratislavo, pozneje v London, s posebnim letalom po{iljali, in{e po{iljamo, novorojen~ke na operacijo nekaterih prirojenih sr~nihnapak. Predlog, da bi raje povabili njihovo skupino, da bi kirur{kiposeg izvedli pri nas in obenem seznanili na{e z njihovimiizku{njami, uradno sploh ni bil obravnavan.Na tem mestu ni moj namen, da bi raz~lenjeval vzroke za tak{nostanje in ga primerjal s kadrovsko politiko na tem podro~ju npr. vsosednji Avstriji ali Nem~iji, kjer imajo zgodovinsko podobni razvojorganizacije bolni{nic, kot je na{e. Res pa je, da so finan~ni vidikiizmenjave zdravnikov med osrednjo in regijsko bolni{nico pri nasin v dr`avah Evropske unije neprimerljivi. Tam so osebni dohodkiv krajevni bolni{nici neprimerno ve~ji kot klini~nih zdravnikov. Prinas je obratno.Kako so se v Ljubljani po drugi svetovni vojni izbirali vodilnizdravniki na klinikah? Oblikovala se je popolna Medicinska fakultetain so novo imenovani profesorji postali obenem predstojnikiklinik. Bili so to izku{eni uveljavljeni klini~ni zdravniki, cenjeni tudiv javnosti. Med njimi so izstopali {e danes znani zdravniki: kirurgLavri~, internist Tav~ar, porodni~ar Luna~ek ali stomatolog Rant.Kot mlad zdravnik sem bil v vodilni otro{ki bolni{nici v Londonuin me je osupnila zlasti organizacija glede vodstva. Predstojnik,~eprav je bil vodilni strokovnjak, celo osebni pediater kraljevske dru-`ine, ni imel naslova profesorja. Profesor na kliniki se je ukvarjalpredvsem s {tudenti - s poukom; tretji vodilni v tej klini~ni bolni{nicipa je vodil raziskovalno dejavnost.Kako je bilo pri nas (na ve~ini klinik je {e vedno tako)? Predstojnikzdru`uje v eni osebi vodstvo klinike, torej odgovarja za dejavnostzdravnikov, medicinskih sester in tudi za delo ostalega osebja,prav tako za organizacijo in za ekonomsko finan~no poslovanje.Hkrati je profesor na fakulteti, praviloma {ef katedre MedicinskeISIS februar 2004

49FORUMfakultete, torej oseba, ki skrbi za dodiplomski in tudi podiplomski{tudij. Lahko vodi republi{ki strokovni kolegij stroke ter ima po polo`aju{e {tevilne druge naloge (naj {e dodamo, da vodi {tevilne izpitnekomisije, ki se posebej honorirajo) in mora skrbeti za lastnistrokovni napredek. Ni pravnih predpisov, ki bi izklju~evale medseboj vse te naloge, brez dvoma pa jih vseh nih~e ne more polnodobro opravljati.Kot osnovni pogoj za predstojni{tvo klinike ali klini~ne dejavnostise je v razpise vrinil doktorat znanosti. O~itno po zgledu in{titutov,raziskovalnih zavodov in fakultet, kjer mora univerzitetni u~iteljimeti ta naziv. Tak{na zahteva se je za profesorje npr. umetni{-kih akademij, arhitekture ali tehni~nih ved pokazala za ne`ivljenjskoin birokratsko ter zavira delo in napredovanje zelo sposobnih innadarjenih strokovnjakov.Kak{no je stanje na tem podro~ju organizacije medicine, zlasti vna{i vodilni bolni{nici, ki smo jo leta 1975 imenovali sprva Univerzitetniklini~ni center (po nasprotovanju Univerze pa opustili prvinaziv) v primerjavi z Zahodom? V soglasju z Zdravni{ko zbornicoSlovenije sem naslovil na nekatere zdravni{ke zbornice v Evropi, zlastiv dr`avah Evropske unije, vpra{alnik, ki naj pojasni, kak{ni so prinjih kriteriji za izbiro vodilnih v u~nih (univerzitetnih) bolni{nicah.Naj na kratko povzamem njihove odgovore. Najbolj pomembensklep je, da (razen v nekdanjih socialisti~nih dr`avah) pri podiplomskemizobra`evanju zdravnikov ne poznajo in torej za napredovanjene zahtevajo dosego “znanstvenega doktorata”. V Nem~iji diplomantob zaklju~ku {tudija medicine pridobi naziv zdravnik, vendarprete`na ve~ina (ve~ kot 90 odstotkov) opravi v nekaj mesecih“doktorsko nalogo” in dobi naziv doktor. Na [vedskem, v Franciji,Avstriji in [vici za zdravnike na klinikah ni zahteve, da bi kdo moralopraviti “znanstveni doktorat” - Ph. D. Kar ne izklju~uje pogoj, damorajo kandidati za vodilne polo`aje na klinikah imeti izku{nje zraziskovalno dejavnostjo. Zlasti v ZDA se zdravniki, ki `elijo napredovativ vodilnih u~nih bolni{nicah, med specializacijo za leto alidve zaposlijo v kak{ni raziskovalni organizaciji in ta ~as ne delajo vbolni{nici. Za naziv profesorja je izvoljen klini~ni zdravnik, ki se polnoposve~a delu s {tudenti.V ljubljanskem Klini~nem centru je torej pridobitev znanstvenegadoktorata pogoj, da lahko postane{ predstojnik klinike. Poglejmonajbolj pogost na~in, kako sedaj zdravnik pridobi naziv doktorjaznanosti. Leta 1985 je pri nas objavljen republi{ki projekt, imenovan“Mladi raziskovalci”, ki je zagotovil financiranje podiplomskegaizpopolnjevanja. Na kliniki smo bili sprva s to mo`nostjo zelozadovoljni, saj nam je mimo sistemizacije delovnih mest in razpisa,ki sta ju morala odobriti minister za zdravstvo in Klini~ni center,omogo~il nastavitev novih zdravnikov. Pogodba je mlade zdravnikeobvezala, da morajo v dveh letih opraviti magisterij in v dodatnihtreh letih {e doktorat znanosti. Nih~e ni spra{eval, kako je mogo~eob teh nalogah opravljati redno delo klini~nega zdravnika, za bodo-~ega kirurga v operacijskih dvoranah in tako pridobiti znanje, da bo“mladi raziskovalec” obenem lahko uspe{no opravil specialisti~niizpit. Ti “mladi raziskovalci” so postali privilegirani (~eprav osebnopreobremenjeni!), saj je vodstvo klinike moralo upo{tevati navodilaMinistrstva za {olstvo in znanost, ki je bil pla~nik za navedene zdravnike,in je omenjenim mladim zdravnikom moralo dolo~iti druga~nepogoje dela kot za ostale. Na teoreti~nih in{titutih so se mladiraziskovalci lahko vklju~evali v obstoje~e projekte. Kaj pa v bolni-{nici? Poskusi na budrah ali morda v elektronski mikroskopiji prispevajok oblikovanju raziskovalca, nimajo pa praviloma nobenih sti~nihto~k z njegovim prihodnjim delom. Naj {e omenim negativnopsiholo{ko stran opisanega na~ina podiplomskega izpopolnjevanjazdravnikov. Do {tipendije ministrstva lahko pridejo le {tudenti z odli~nimiocenami, kar je sicer prav, vendar jih pogoji za obstoj in razvojsilijo v elitizem, kar za naravo zdravnika, za odnose do kolegovin bolnikov ni za`eleno. Ko nekdanji mladi raziskovalec dobi naslovdoktorja znanosti, se mu - kot Sezamu - odprejo vrata za napredovanje.Kmalu bo lahko postal docent in lahko upa, tudi profesor.Njegovi kolegi, ki so uspe{no opravili specializacijo in so odli~ni klini~nizdravniki, bodo obti~ali v napredovanju. Saj biti zdravnik zdoktoratom znanosti {e ne pomeni, da si odli~en strokovnjak, da sideloven, ima{ dober odnos do svojih kolegov in bolnikov, si cenjenv okolju, v katerem deluje{. Pristop Slovenije v Evropsko unijo bovsekakor moral “harmonizirati” predpise tudi na tem podro~ju.Lastnih izku{enj seveda ni mogo~e posplo{evati, kljub temu naj poudarim,da sem v zadnjih letih pre`ivel dva obse`na kirur{ka posega in some v Klini~nem centru obakrat neposredno zdravili - diagnosti~no obdelali,operirali in pooperativno vodili ter pozdravili - zdravniki (bilojih je ~ez deset), vsi brez kakr{negakoli akademskega naziva, razen - daso se lahko podpisali po imenu, priimku ter vejici: z dr. med.[e odgovor na morebitno vpra{anje, kak{na je bila usoda zdravnikov-mladihraziskovalcev. Po podatkih Ministrstva za {olstvo, znanostin {port, ki so bili pla~niki njihovega usposabljanja v letih 1985- 2002, je teh bilo skupaj 179, od teh je 49 opravilo magisterij in 36zagovarjalo doktorsko nalogo. “Mladi raziskovalec” nima zagotovila,da bo po kon~anem usposabljanju dobil delo v Klini~nem centru“za nedolo~en ~as”.Izvidi ka`ejo, da bo va{ mo` umrl, zato smo prenehali z zdravljenjem.Danes se v strokovnih krogih in v javnosti ponovno {iroko razpravlja,kako organizirati in usmeriti na{e zdravstvo. Imamo zelodejavnega in razmi{ljajo~ega ministra za zdravstvo, ki uspe{no uveljavljalastne zamisli. Res da so finan~ni viri zelo pomembni, kakobo potekalo redno delo ter kako in kam usmeriti denar za gradnjo,februar 2004 ISIS

50FORUMobnovo in opremo, vendar {e bolj pomembna in daljnose`na za na-{e zdravstvo sta izbira in strokovno usposabljanje zdravnikov. Medkriteriji za izbiro vodilnih zdravnikov, zlasti v osrednji u~ni bolni-{nici, kot je ljubljanski Klini~ni center, naj bo zahteva, da je kandidatodli~en strokovnjak na svojem podro~ju, uveljavljen in cenjenmed kolegi, da ima organizacijske sposobnosti ter mu re{evanje vsakodnevnihnalog na kliniki ni odve~, ima ~love{ki odnos do bolnikovin do svojih sodelavcev. Predstojniku ne sme biti prvi cilj, kakobo uveljavljal samega sebe, temve~ mora skrbeti za strokovni razvojmlaj{ih sodelavcev. Zelo je pomembno, da ima predstojnik klinikedobre strokovne stike v tujini, da je znan in cenjen. [tevilo tehtnihobjav v doma~em in tujem strokovnem tisku z navedbo lastnih izku{enjje za ocenjevalce pri razpisu zelo pomembno. Da ima kandidatza vodilno delovno mesto na kliniki opravljeno doktorsko nalogoz izpitom, naj bo dodatno priporo~ilo, nikakor pa ne pogoj. Pravtako naj ne bo pogoj, da je kandidat zaposlen kot u~no osebje naMedicinski fakulteti.Za bolni{ni~no napredovanje bi morali upo{tevati pridobljen nazivprimarija. To priznanje za odli~nost v bolni{ni~ni hierarhiji jepri nas zvodenelo, saj so kriteriji postali bla`ji in se je pre{iroko podeljevalo.Profesor Slavko Rakovec, na{ vodilni prvi urolog, mi jerazlagal, da je v Kraljevini Jugoslaviji opravljal v Beogradu dvodnevniizpit za ta naziv in je pisno diplomo prejel iz rok kraljice Marije,soproge kralja Aleksandra. (O~itno preve~ “za balkansko” ocenjujemona{o prvo skupno dr`avo...).Upo{tevati je treba tudi sposobnosti in nagnjenja posameznika.Poznam “primer” profesorja, ki je postal predstojnik, ker je bil edinimed zdravniki na kliniki z doktoratom znanosti, in mu organizacijskodelo vodenja bolni{ni~nega oddelka o~itno “ni le`alo”. Naj navedem,da se npr. po ve~ tednov ni pogovoril z glavno medicinskosestro na kliniki, kaj potrebujejo bolniki, kak{ne izbolj{ave predlagaipd. Ali ni {koda za sicer odli~nega in uveljavljenega strokovnjaka,ki bi lahko raje ve~ prispeval v neposrednem delu z bolniki in naraziskovalnem podro~ju.^estitam. Izra~unali smo, da se je upanje, da bo va{ mo` okreval, bistvenoizbolj{alo (p

52FORUMStiske in travmeslovenskega zdravnikaMarjan FortunaPri odlo~anju mladega ~loveka za poklic nanj vpliva marsikaj. Nekateri se zgledujejopo star{ih, sorodnikih, znancih ali prijateljih, drugi po osebnih nagnjenjih in vrednotah,osebnih izku{njah z dolo~enim poklicem ali imajo v sebi neko notranjo `eljo aliveselje do nekega poklica (lahko bi rekli celo poslanstva).Pri odlo~itvi za poklic zdravnika verjetno ve~ino navdaja ob~utek,da je to posebno human poklic, kjer lahko uveljavi{ vsesvoje predstave in nagnjenja o pomo~i trpe~emu so~lovekubolniku,kar je v `ivljenju od rojstva do smrti slej ko prej vsak.Ob vpisu na medicinsko fakulteto je {tudent poln navdu{enja,velike `elje po pridobitvi ~im ve~ znanja in altruizma. Spominjam seprvih let {tudija, ko smo z velikim navdu{enjem spoznavali anatomijoin fiziologijo ~loveka ter nato patolo{ko anatomijo in patolo{-ko fiziologijo. Kmalu so se pri~ela prva prava sre~anja z bolniki pri{tudiju klini~nih predmetov in kon~no pride tako te`ko pri~akovanadiploma, kar verjetno predstavlja najbolj sre~en dogodek v poklicnem`ivljenju vsakega ~loveka. Po dolgih dnevih in no~eh, koopravi{ zadnji izpit, si napravil velik korak za zdravnika, a majhenkorak za bolnika.Po za~etni evforiji sledi pripravni{tvo, kjer svoja teoreti~na znanjasku{a{ ~imbolj nadgraditi s prakti~nimi znanji, ki so potrebna zasamostojno opravljanje poklica. Do tu so poti zdravnikov prakti~noenake, potem se vsak poda na svojo poklicno pot, ki je za vsakogarnekoliko druga~na in specifi~na. Ve~ina se odlo~i za specializacijo,ki je z razvojem medicine ~edalje bolj potrebna, saj ni ve~ mogo~e,da bi en zdravnik dobro obvladal ve~ specialnosti od pediatrije, internemedicine, kirurgije itd. Minili so ~asi, ko je bil splo{ni zdravnikprakti~no vse, od sodnega izvedenca do dru`inskega zdravnika.Med specializacijo pravzaprav spoznava{, kako nebogljen si pokon~anem {tudiju in zaklju~enem pripravni{tvu. Postavljen si v vlogosobnega ali splo{nega zdravnika, ko mora{ samostojno odlo~ati opreiskavah pri konkretnem bolniku, odlo~ati se mora{ o zdravljenjuin nenazadnje tudi s prognozo bolezni, ki pogosto ni dobra. Samsem za~el svojo poklicno pot na oddelku, kjer smo zdravili predvsemplju~ne bolnike in to tiste s povsem nedol`nimi plju~nicamido najte`jih oblik plju~nega raka. [e danes mi ni povsem jasno, kakosem prenesel vse travme in preizku{nje mladega zdravnika, saj, kosem za~enjal svojo pravo poklicno pot, mi ni bilo niti petindvajsetlet. Vem, da se je marsikdo, zaradi mojega mladostnega videza, spra-{eval, ~e sem sploh zdravnik. V ~asu specializacije sem moral delatiskoraj na ve~ini oddelkov bolni{nice, ki je imela nekaj preko 400postelj in v njej so se zdravili prete`no plju~ni bolniki, nekaj oddelkovpa je bilo specializiranih za zdravljenje samo nekaterih bolezni.Imeli smo celo svoj ginekolo{ki oddelek in prosekturo. @e po {estihISIS februar 2004mesecih sem moral pri~eti bolj ali manj samostojno de`urati, kar jepomenilo {e posebej te`ko, predvsem pa odgovorno delo, saj sem semoral pogosto odlo~ati v situacijah, v katerih sem se zna{el prvi~,zavedajo~ se, da stvari ne poznam oziroma, da nimam potrebnihizku{enj. Verjetno so mi predvsem zaradi globoke ~ustvene prizadetostinekatere stvari ostale v tako `ivem spominu, kot da so se zgodilenedavno. Tako se spominjam prvega sre~anja s smrtjo, ko sembil sicer {e {tudent, in je zaradi sepse umrl mlad fant, kar je njegovomater tako prizadelo, da je hotela sko~iti skozi okno in le prisebnostineke stre`nice se gre zahvaliti, da tega res ni storila.Po~asi se nekako navadi{, da si kot zdravnik samo ~lovek, ki v~asihlahko bolnika povsem pozdravi{, v~asih le delno in za~asno, neredkopa si povsem brez mo~i in ukrepa{ le tako, da bla`i{ trpljenjedo smrti. ^eprav sem do`ivel smrt `e ne{tetokrat, sem ob vsaki takiizku{nji {e vedno poln dilem, ali sem storil vse, kar je bilo v danisituaciji mogo~e, ali bi lahko hitreje in bolje naredil tisto, kar je bilov danem trenutku potrebno. Predvsem nisem in nikoli ne bom neprizadetob smrti mladega ~loveka, ki niti {e ni za~el `iveti, a se muje `ivljenjska pot `e kon~ala.Ko nas je u~il medicinsko etiko znani profesor, ki je imel ogromnoizku{enj na tem podro~ju, se spominjam nekaterih njegovih misli.Ena takih je bila: “Bolnik lahko tudi umre, samo da je to dokumentirano.”Toda `al se prepogosto dogaja, da to ni tako. Zlasti naurgenci se pogosto sre~a{ z bolnikom, o katerem ne ve{ niti imena,niti starosti, ne pozna{ okoli{~in ali bolezenskih znakov pred prihodomv ambulanto. Res je v~asih diagnoza lahka, nemalokrat pa neve{ niti, kako bi se lotil diferencialne diagnostike in so~asno tudi nujnopotrebnega zdravljenja. To je {e posebej te`ko za zdravnika, ki sene sre~uje pogosto s kriti~no bolnim ~lovekom. Takrat te obhajajomisli, ali si med {tudijem medicine res pridobil vse potrebno znanje,izku{enj pa tako ali tako nikoli nima{ dovolj. Razpet si med svojimznanjem in objektivnimi mo`nostmi, ki, resnici na ljubo, niso vednoenako na voljo kateri koli del dneva. Pogosto je prisotna tudi prekomernautrujenost in zasi~enost, ko misli in dejanja ne sledijo ve~potrebam bolnika. Takrat je dobrodo{la konzultacija z bolj izku{enimkolegom, toda `al je pogosto tako, da si ravno pri pomembnihodlo~itvah pogosto sam. Zato je {e toliko bolj neverjetno “preganjanje”nekaterih zdravnikov in njihovih odlo~itev, nih~e se pa ne vpra{aali bi bilo v danih okoli{~inah mogo~e ravnati tudi druga~e oziro-

54FORUMma, kako bi on ravnal v tem trenutku. Zato bi vsem, ki kritizirajodelo zdravnikov, svetoval, naj se dr`ijo na~ela: “Hic Rhodus, hic salta!”Lahko je iz neke varne razdalje (z one strani Atlantika) ali naslonja~akritizirati in obsojati (pogosto neutemeljeno) napa~ne odlo-~itve zdravnika, te`ko pa se je v`iveti v situacijo, v kateri se je zna{elposameznik tedaj, ko je sprejel `al napa~no odlo~itev. Prepri~an sem,da je ve~ini zdravnikov zelo hudo, ~e so se zmotili in jih to spremljacelo `ivljenje, toda ali je treba res na koncu takega zdravnika {e “privezatina sramotilni steber”.Pri{el sem do spoznanja, da si v ~asu {tudija pridobi{ ogromnoteoreti~nega znanja, medtem ko je prakti~nih izku{enj, ki so zelopotrebne za samostojno delo, premalo. Kljub podalj{anju {tudija na{est let in pripravni{tva na dve leti opa`am, da mladi zdravniki nisosposobni pravilno in hitro reagirati, da se zapletajo v relativno manjpomembne podrobnosti in niso sposobni bolnika celostno obravnavati.Tu moram izraziti svoje mnenje, in sicer, da izobra`evanje v~asu {tudija ni dobro oziroma pravilno. Predvsem je prevelik poudarekna pridobivanju teoreti~nega znanja, premalo pa je poudarkana prakti~nih znanjih, ki so za dobro delo in samozavest {e kako potrebni.Morda bi veljalo razmisliti o uvedbi obvezne po~itni{ke prakseod tretjega letnika dalje, ko bi se bodo~i zdravnik sre~eval z vsemimogo~imi problemi, pomagal bi medicinskim sestram pri negi bolnikov,u~il bi se nekaterih manj zahtevnih posegov in s tem pridobivalprepotrebne izku{nje za bodo~e poklicno delo.V zadnjem ~asu smo pri~a neverjetni “gonji” proti zdravni{kimnapakam, zmotam, nenormalnim zaostankom (tudi patohistolo{-kih preiskav) in drugim slabostim, ki so posledica, ne re~em, tudislabega dela. Iskreno in samokriti~no moram priznati, da so `al napakesestavni del na{ega dela in so se dogajale, se dogajajo in se bodo.Ne mislim s tem opravi~evati na{ih (tudi mojih!) napak, toda ve~inomaso bile storjene zaradi razli~nih vzrokov, le redko pa iz malomarnostiali neznanja. Moti in `alosti me javna “gonja” proti raznimposameznikom in bolni{nicam (od KC do Celja, Jesenic, Novegamesta, Maribora, Slovenj Gradca itd.) {e preden je kak{na spornazadeva temeljito in do konca raziskana. Spominjam se primera dvehginekologov, ki sta neko~ “na ~rno” opravljala splave. ^eprav staverjetno delala popolnoma strokovno, so njuni sliki objavili v ~asopisihs polnim imenom in priimkom kot najhuj{a kriminalca. Laikime spra{ujejo, kako lahko vrh slovenske medicine tako udriha pozdravstvu in lastnih zdravnikih. Odgovora na to ne vem, lahko pajim povem svoje mnenje. Eden izmed razlogov menim, da je spremembadru`benega sistema, medtem ko je zdravstvo ostalo {e vednotako, kot je bilo v prej{njem sistemu. Drug razlog je, da marsikdo,ki pride do visokega politi~nega polo`aja, pozabi, kako je bitizdravnik, ko si neposredno soo~en s konkretnim bolnikom in konkretnimproblemom. Najpomembnej{e je, da gmotne razmere neomogo~ajo tak{nih zdravstvenih storitev, kot bi si jih vsi `eleli, zatosmo vedno bolj ukle{~eni med tem, kar bi lahko nudili bolniku inkaj dopu{~ajo finan~ne mo`nosti. Najbolj neproduktivno je razpravljanjeo tem, kdo je kriv za situacijo v zdravstvu. Z medsebojnimobto`evanjem ne bomo pri{li nikamor. Ljudje so ~edalje bolj prosvetljeniin spremljajo razmere tudi v drugih dr`avah, kjer je recimove~ sredstev in kadra, bolj{a organizacija in bolj jasna pravila “igre”.Pri pla~ilu na{ega dela je {e vedno uravnilovka centralisti~no vodenjeod zgoraj, neverjetna podcenjenost na{ega dela, ko je prakti~nonajmanj vreden dober klini~ni pregled ali neka druga zahtevna storitev(npr. operacija), medtem ko je skoraj vsaka in{trumentalna preiskavaovrednotena veliko bolje. Famozna pogruntav{~ina o delitvide`urstva na efektivni in neefektivni del (stanje prisotnosti na delovnemmestu) je neumnost “par excellence”. Kako bi na primerreagirali prosvetni delavci, ~e bi se jim za efektivno delo pla~evalasamo prisotnost v razredu, policistom, vojakom in gasilcem pa prisotnostna policijski postaji, v voja{nici ali gasilskem domu kot stanjepripravljenosti, ali denimo zaposlenim v elektrogospodarstvu,`eleznici in drugih dejavnostih, ki zaradi narave dela zahtevajo nenehnoprisotnost na delovnem mestu. Hitro bi pri{lo do resnih motenjv delovanju teh dejavnosti in delovanja cele dr`ave. Zdravnikipa lahko de`uramo in de`uramo dneve in no~i nekajkrat na mesecskozi celo leto in leto za letom. Samo za bolj{o ponazoritev naj navedemsvoj primer. V tridesetih letih sem pre`ivel v bolni{nici okoli{tiri leta oziroma 30.000 ur (brez rednega dela!). Sedaj so nas pa strpali{e med javne uslu`bence kot recimo nekatere (ne vse!) upravnedelavce, ki sploh ne vedo, kaj je no~no, nedeljsko, prazni~no delo.Kje so na{e delovne in socialne pravice? Dr`ava nam “velikodu{no”sicer nudi mo`nost nakupa {tudijskih let in voja{~ine. Kak{en je cinizempredvsem pri slednji? Ve~ina nekoliko starej{ih zdravnikovsmo med “slu`enjem domovini” opravljali svoj poklic, a ~e za to `enismo bili pla~ani, bi se nam moralo {teti vsaj v delovno dobo in zaodmero pokojnine tako, kot se je {telo v delovno dobo solunskim in{panskim borcem ter borcem NOB celo dvojno. Ve~ina poklicnihskupin, ki ima priznano beneficirano delovno dobo, se lahko predvsemmedicini zahvali za to in je prav, da jo imajo. Toda, ko samoomenimo, kaj pa zdravniki (in tudi drugi zdravstveni delavci), alitudi mi nismo upravi~eni za kaj takega za vse nedelje, praznike inno~i, za izpostavljenost sevanju, nevarnostim oku`b, psihi~nemu intudi fizi~nemu nasilju itd., naletimo na zid in molk. In na koncu, anenazadnje, je pri~akovana `ivljenjska doba zdravnikov in predvsemzdravnic med najkraj{imi med poklici z visoko izobrazbo in ob dejstvu,da {tudij medicine povpre~no traja skoraj osem let, potem jelahko vsakomur jasno, da zdravnik u`iva zaslu`eno pokojnino kraj-{i ~as kot primerljivi poklici. Ne pri~akujem, da nas bo obdajal svetni{kisij, niti ni potrebno ~a{~enje na{ega dela, saj res nismo bogoviv belem, ~eprav v~asih delamo tudi ~ude`e v razmerah, v kakr{nihdelamo. Bog je namre~ nezmotljiv, mi pa se motimo, kar tudi priznavamoin motiti se je ~love{ko.Vsaj v dr`avnem (javnem) zdravstvu je situacija nevzdr`na, zatobi v~asih najraje zakri~al: “Dost mam!”Spletna stran Zdravni{kezbornice Slovenijehttp: //www.zzs-mcs.siISIS februar 2004

OBLETNICE5550 let Psihiatri~ne bolni{nice Begunje14. in 21. november 2003Melita Pretnar SilvesterVsivih pozno jesenskih dneh se je s pomo~jo pridnih rok zaposlenihbegunjska gra{~ina odela v prazni~no vzdu{je. Psihiatri~nabolni{nica, ki v njenih prostorih domuje zadnjih50 let, je na {iroko odprla vrata za vse goste, ki so se udele`ili praznovanjatega velikega dogodka. Gra{~ina je eden najbogatej{ih primerovpoznorenesan~ne kulture pri nas in njena zgodovina je pestra.Stavba je v preteklosti pre`ivela marsikaj burnega in bridkega.Od 14. stoletja, ko se gra{~ina Kacen{tajn prvi~ omenja, so se v njejpo grofih Kacijanarjih zvrstili {e mnogi gospodarji. Njeno preurejanjev sodobno psihiatri~no ustanovo je v zadnjih 50-ih letih potekaloz velikim posluhom za dragocene ostaline minulih ~asov, kar jeomogo~ilo, da sta se preteklost in sedanjost ujeli v novo so`itje.Zgodovino in razvoj bolni{nice je v svojem slavnostnem govoruna osrednji proslavi ob jubileju orisal prof. dr. Janko Kostnapfel.Povedal je, da je v letih po osvoboditvi slovenska psihiatrija nujnopotrebovala dodatne bolni{ke postelje in nove kadre. Pobudo, da bitej potrebi namenili grad v Begunjah in tako delno razbremenili prenapolnjenomati~no bolni{nico v Polju pri Ljubljani, je dal prof. dr.Janez Kanoni. Vplivni doma~ini so sprva nasprotovali nameri, da bigrad preuredili v bolni{nico za du{evne bolezni, ~e{ da bi s tem oskrunilispomin talcev, ki po~ivajo na bli`njih pokopali{~ih. Utemeljevanjein prepri~evanje, da tak{na humana ustanova ne bo `alilapokojnikov, temve~ lahko le {e bolj posvetila njihov spomin, je obrodilosad. Tako je leta 1953 gra{~ina sprejela prve paciente iz Psihiatri~nebolni{nice v Polju pri Ljubljani. Prvih deset let je bila bolni-{nica v Begunjah dejansko depandansa mati~ne ustanove v Ljubljani.Predstavljala je ustanovo azilskega tipa, za okoli 260 bolnikov paje skrbel en sam zdravnik-specializant, napoten iz ustanove v Polju.Redno delo so ovirale dolgotrajne adaptacije, s katerimi so sku{aliprostore vsaj deloma prilagoditi potrebam nove dejavnosti. Kljubslabim pogojem si je osebje ves ~as prizadevalo opravljati svoje deloPsihiatri~na bolni{nica v Begunjah v prazni~nih dneh (foto: An`e Rozman)~im bolj strokovno in humano. Od leta 1960 deluje v bolni{nici specialisti~napsihiatri~na ambulanta, od leta 1963 pa patrona`na socialnaslu`ba. Prelomnica je nastopila 11. maja 1963, ko je bolni{nicaodprla sprejemni oddelek za gorenjsko podro~je. Takrat se je za-~ela po~asi, a vztrajno spreminjati iz azilskega zavoda v vse bolj dejavnoterapevtsko psihiatri~no ustanovo. Po letu 1962 se je {tevilozdravnikov in drugega zdravstvenega osebja postopoma pove~evalo.Prvi honorarni direktor bolni{nice je bil prof. dr. Janez Kanoni,za njim je bolni{nico 16 let vodil primarij dr. Jurij Zalokar, naslednjihpet let dr. Marko Skulj, dr. med., zadnjih 20 let pa Janez Romih,dr. med., ki je tretji mo~an steber v polstoletni zgodovini bolni{nice.Splo{ni napredek psihiatrije se jasno razodeva tudi v begunjskibolni{nici. Bolni{nica v Begunjah je danes lepa, moderna in uspe{nazdravstvena ustanova, ki se lahko v strokovnem in ~lovekoljubnemsmislu meri z drugimi tovrstnimi zavodi. Danes ima ustanova 180Dr. Alojz Ihan in mladi igralci Linhartovega odra po premierni uprizoritvipoezije iz pesni{ke zbirke SalsaVelika dvorana bolni{nice s slavnostnimi gosti v ospredjufebruar 2004 ISIS

56OBLETNICEIgor [kerjanec na violon~elu in Toma` Petra~ za klavirjem, ob doprsnemkipu prof. dr. Janeza KanonijaProf. dr. Jurij [orli, direktor Bolni{nice Golnik, ~estita direktorju bolni-{nice Begunje, Janezu Romihu.Slavnostni govornik, prof. dr. JankoKostnapfelstandardnih postelj, od teh 25v gradi~u Drn~a na oddelku zapodalj{ano zdravljenje in rehabilitacijo.Bolni{nica ima devetoddelkov, psihiatri~no ambulantos psiholo{ko in socialnoslu`bo. Vse ve~ji poudarek jena terapevtskem programudnevne bolni{nice. V bolni{nicije zaposlenih 175 uslu`bencev,med njimi 17 zdravnikov,{tirje klini~ni psihologi, 14 vi{-jih oziroma diplomiranih medicinskihsester in zdravstvenihtehnikov, dve socialni delavki,osem delovnih terapevtov,44 zdravstvenih tehnikov.Bolni{nica posve~a pozornostizobra`evanju in pedago{-kemu ter znanstvenoraziskovalnemudelu. Predstavlja u~nobazo za srednjo zdravstveno {olo, zdravnike in psihologe - pripravnikein {tudente podiplomskega izobra`evanja. Od {tevilnihstrokovnih sestankov, seminarjev, predavanj v bolni{nici in izvennje so bili {e posebej odmevni “oktobrski seminarji”, ki so v desetihletnih sre~anjih obravnavali aktualne strokovne teme in v sodelovanjeprivabili strokovnjake razli~nih specialnosti.V Psihiatri~ni bolni{nici Begunje se zdravijo in i{~ejo pomo~ ljudjez najrazli~nej{imi du{evnimi motnjami ali v `ivljenjskih stiskah. Bolni{nicapokriva gorenjsko regijo z 200.000 prebivalci, delno pa tudidruga obmo~ja Slovenije. Vse to se odra`a v 1.200 sprejemih in 10.000ambulantnih pregledih poleg 400 primerov obravnav v dnevni bolni-{nici na leto. Osebje si prizadeva usklajeno uporabiti razli~ne na~inezdravljenja. Trudi se za ~love{ko pristen in korekten odnos do bolnikovin njihovih svojcev. Vsakega bolnika sku{a obravnavati v skladuz njegovimi potrebami in ga vzpodbuditi k dejavnemu sodelovanju.Slovesnosti ob praznovanju 50-letnice bolni{nice so potekale vdveh ve~jih sklopih. V petek, 14. novembra, se je praznovanje za~eloz dnevom odprtih vrat za vse upokojene uslu`bence bolni{nice. Popozdravnih besedah direktorja bolni{nice Janeza Romiha so si nekdanjisodelavci ob spro{~enem klepetu in obujanju spominov ogledaliobnovljene in na novo urejene prostore bolni{nice. Posebno pozornostje brez dvoma pritegnila lani urejena ~udovita mansarda bolni{nice,kjer so moderno in prijazno urejeni prostori za delovno terapijo,socio- in psihoterapevtske dejavnosti.Zve~er tega dne je v veliki dvorani bolni{nice potekal kulturnoumetni{kive~er, zastavljen v sodelovanju Linhartove dvorane Radovljicain Psihiatri~ne bolni{nice Begunje. Uvodni akordi so zazveneliizpod prstov mlade pianistke Monike Toman. Sledilo je odprtjedveh razstav in predstavitev slik slikarke Milene Hou{ka Pavlinin slikarja Vinka Hleb{a. O njunem delu sta spregovorila umetnostnazgodovinarja Maru{a in dr. Cene Avgu{tin. V prostorih bolni{ni~nemansarde je bila na ogled ponovno postavljena, `e pred meseciodprta, razstava slik na svilo umetnice Marjetke Miheli~.V nadaljevanju ve~era je radovlji{ki Linhartov oder premiernouprizoril poezijo iz izjemno uspe{ne pesni{ke zbirke Salsa stanovskegakolega Alojza Ihana. Mladi igralci so pod vodstvom re`iserkein scenaristke Alenke Bole Vrabec, koreografinje Gordane Schmidtin maskerke Petre Ali~ navdu{ujo~e pribli`ali poezijo na svojevrsten,enkraten, ~ustveno nabit in izrazno so~en na~in z besedo, glasbo,gibom in podobami.Dru`abno sre~anje na prenovljeni mansardi bolni{niceISIS februar 2004

57OBLETNICEDamijan in njegova dru{~ina sodelavcev v akcijiDrugi del praznovanja je potekal v petek, 21. novembra, z osrednjoproslavo, prav tako v veliki dvorani bolni{nice. Slavnostno zbranoststa ustvarila violon~elist Igor [kerjanec in pianist Toma` Petra~.V pozdravnem nagovoru je direktor bolni{nice Janez Romihmed drugim poudaril, da je bolni{nica po petdesetih letih trpe`negavztrajanja, ko ji nikoli ni bilo ni~esar “prineseno na pladnju”, danesrado`iva ustanova in je v njenih izku{njah posejana marsikatera modrost,ki ji ka`e prisluhniti tudi ob napovedanih spremembah vzdravstvu. Zbranim je spregovoril slavnostni govornik prof. dr. JankoKostnapfel, eden prvih zdravnikov, ki je deloval v prvih letih bolni-{nice. Poleg zgoraj orisanega zgodovinskega razvoja bolni{nice jepoudaril, da so zdravniki in drugo medicinsko osebje ter sodelavcibegunjske bolni{nice skozi mnoga leta nesebi~no razdajali svoje umskein fizi~ne mo~i v prid svojih pacientov. Vodila jih je strokovna in~lovekoljubna motivacija ter zado{~eno spremljanje vse bolj uspe-{nega zdravljenja. Navzo~e je pozdravil tudi minister za zdravje prof.dr. Du{an Keber. Poleg ostalega je dejal, da se obstoj bolni{nice pokrivaz obdobjem, v katerem so se psihiatri~ne bolni{nice iz ustanov,ki varujejo dru`bo pred bolniki, spremenile v ustanove, ki bolnikezdravijo. Po njegovem se je to v Begunjah zgodilo na najbolj{imo`ni na~in. Ob 50-letnici so bila podeljena jubilejna priznanja inpriznanja za posebne zasluge zaposlenim, nekdanjim zaposlenim insodelavcem bolni{nice. Sledile so ~estitke predstavnikov drugih bolni{nic,zavodov in ustanov, ki so povezani z na{o bolni{nico. Nekdanjidirektor prim. dr. Jurij Zalokar je prispeval nekaj osebnih spominovna leta, ki jih je pre`ivel v bolni{nici. Kulturni program jesklenil violinist Miran Kolbl. Vsi gostje so bili povabljeni na ogledmansarde bolni{nice, od koder se je ta dan ponudil tudi ~udovit razgledna De`elo, Jelovico in Julijske Alpe s Triglavom. Slovesnost seje zaklju~ila s spro{~enim klepetom ob okusnem prigrizku.Zve~er smo bili vsi sedanji in nekdanji zaposleni ter sodelavci bolni{nicepovabljeni na dru`abno sre~anje s slavnostno ve~erjo v HotelAstoria na Bledu. Damijan (Damijan Perne, dr. med.) in njegovadru{~ina kolegov ter zdravstvenih sodelavcev so pripravili zabavno“resne” to~ke, ob katerih smo se nasmejali do solz, skupina ^rnema~ke pa je poskrbela za spro{~eno vzdu{je ob plesu vse do jutranjihur. Pokazalo se je, da znamo skupaj dobro in trdo delati ter seob priliki tudi prijetno zabavati.Naj ob koncu strnem najrazli~nej{e `elje, ki so bile izre~ene v tehdneh, v eno samo: SRE^NO bolni{nica v Begunjah in naj bodo naslednjapetdeseta leta uspe{na, plodna ter bogata!J. Romih, A. @mitek: Psihiatri~na bolni{nica Begunje, PB Begunje, november 2003J. Kostnapfel: Prvih petdeset let Psihiatri~ne bolni{nice Begunje, slavnostni govor na proslaviob 50-letnici bolni{nice, november 2003Torta ni bila le zelo lepa …februar 2004 ISIS

58OBLETNICEOb 60. obletnici samostojnostioddelka za o~esne bolezniSplo{ne bolni{nice MariborDu{ica Pahor60. obletnico samostojnosti oddelka za o~esne bolezniSplo{ne bolni{nice Maribor smo praznovali delovno. Organizirali smostrokovni simpozij z mednarodno udele`bo.Sre~anje je bilo 28. novembra 2003 v Kristalni dvorani Kongresnegaprireditvenega centra Hotela Habakuk. Po sve~ani otvoritvis pevskim zborom Nonet Certus in pozdravnem nagovorupredsednice organizacijskega odbora in predstojnice oddelka zao~esne bolezni doc. dr. Du{ice Pahor, dr. med., so sledili pozdravipredsednika Zdru`enja oftalmologov Slovenije in predstojnika Katedreza oftalmologijo Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. MarkaHawline, dr. med., in predstojnice O~esne klinike Klini~nega centrav Ljubljani doc. dr. Brigite Drnov{ek Olup, dr. med. Po prijetnemglasbenem vlo`kuje sledil sve~ani nagovordirektorja Splo{nebolni{nice Mariborprim. Gregorja Pivca,dr. med., in nagovor`upana mestne ob~ineMaribor Borisa Sovi~a,univ. dipl. in`.Dr. Rolf Grewe izMünstra v Nem~iji jepredstavil oftalmologijov zdru`eni Evropi.Na pobudo prim. BojanaGra~nerja, dr.med., je organiziralprvi nem{ko-slovenskisimpozij v septembruleta 2002 v Berlinu vokviru 100. kongresaZdru`enja oftalmologovNem~ije (DOG).Omogo~il je {tipendiranjedesetim slovenskimoftalmologom narazli~nih klinikah poNem~iji in udele`be nakongresu DOG l. 2002in 2003. Njegova pomo~slovenski oftalmologiji je ogromna, zato smo bili njegovega obiska{e toliko bolj veseli in hkrati po~a{~eni. Od tujih vabljenih predavateljevsta nas z obiskom in predavanjem po~astila {e prof. dr.Gabriele Lang, nekdanja predsednica DOG, in prof. dr. GerhardLang, predstojnik O~esne klinike v Ulmu in generalni sekretar Evropskegazdru`enja za oftalmologijo.Prim. Bojan Gra~ner, dr. med., nekdanji dolgoletni predstojnikoddelka, je zelo natan~no prikazal razvoj oddelka vse od njegove de-Otvoritev simpozija, od leve proti desni doc. dr. Du{ica Pahor, `upan mestne ob~ine Maribor Boris Sovi~, direktor Splo-{ne bolni{nice Maribor prim. Gregor Pivec, prof. dr. Marko Hawlina, doc. dr. Brigita Drnov{ek Olup in prof. dr. BrankaStirn KranjcISIS februar 2004

59OBLETNICEjanske ustanovitve leta1919 do njegove osamosvojitvekot samostojnioddelek leta1943, pa vse do danes.Trenutno je na oddelku47 uslu`bencev,od tega sedem specialistov,{tirje specializanti,{tiri diplomiranemedicinske sestre,{tiri vi{je medicinskesestre in 17 zdravstvenihtehnikov. V zadnjihletih se {tevilo bolnikov,ki so zdravljeniv bolni{nici povi{uje,le`alna doba zmanj{uje,povi{uje se {tevilooperacij katarakte in{tevilo po{kodb. Z nakupomoperacijskegamikroskopa leta 1977se je za~ela na oddelkurazvijati mikrokirurgija.Oddelek je strokovnona podro~ju operativev vseh teh letihvedno sledil razvojustroke v svetu in sprotno osvajal nove tehnike. Isto~asno se je vzporednorazvijala subspecialisti~na in funkcionalna dejavnost, kot jeKabinet za ortoptiko in pleoptiko (1970), Ambulanta za diabetike(1977), Kabinet za glavkom s perimetrijo (1977), Kabinet za kontaktnele~e (1979), Ambulanta za ultrazvok (1983), Kabinet za fotokoagulacijo(1987), Ambulanta za flouresceinsko angiografijo(1992). Ves ~as smo delovali tudi na znanstveno - raziskovalnempodro~ju in opravljali pedago{ko delo, tako na Medicinski fakultetiv Ljubljani, Visoki zdravstveni {oli v Mariboru kot mentorji specializantomin sekundarijem.Predstojnica O~esne klinike v Ljubljani doc. dr. Brigita Drnov{ek Olup izro~a ob visokem jubileju dragocen spomin na staroLjubljano predstojnici oddelka za o~esne bolezni doc. dr. Du{ici Pahor.Simon Trpin, dr. med., je izdelal spletne strani oddelka s podrobnej{imprikazom dejavnosti, zaposlenimi, podrobnej{im zgodovinskimpregledom in z mo`nostjo dodatne nadgradnje. Po kon~anemprvem delu sre~anja je Miroslava Perhavec, dr. med., odigrala z visokovirtuoznostjo Chopinovo Polonezo. Po ogledu novega oddelkasmo nadaljevali s strokovnim delom. Po predavanju predstavnikafirme Alcon, kot glavnega pokrovitelja sre~anja in vabljenih tujihpredavateljev, je sledil pregled posameznih dejavnosti na oddelku.Doc. dr. Du{ica Pahor, dr. med., je prikazala dvajset let transplantacijskedejavnosti na oddelku, in sicer od leta 1984 do danes, B. Jovovi},dr. med., in N. [i~ka, dr. med., sta prikazala delo v Ambulanti zadiabetike, doc. dr. D. Pahor, dr. med., in M. Perhavec, dr. med., konziliarnoslu`bo na oddelku, N. Budimli~, dr. med., in S. Trpin, dr.med., delo v Kabinetu za ortoptiko in pleoptiko, glavna sestra oddelkaM. Jarc, vi{. med. ses., razvoj zdravstvene nege o~esnega bolnikaod ustanovitve do danes, mag. T. Gra~ner, dr. med., dejavnostKabineta za glavkom in M. Fale`, dr. med., dejavnost Kabineta zalasersko fotokoagulacijo.Simpozij smo zaklju~ili ob prijetni glasbi z ve~erjo, se spominjaliprehojene poti in pripravljali na~rte za prihodnost. Ob 60. obletnicioddelka za o~esne bolezni Splo{ne bolni{nice Maribor smo izdalizbornik vseh predavanj s prikazom zgodovine oddelka in kronolo{-kim razvojem posameznih dejavnosti ter kratkim prikazom bibliografijeoddelka. S ponosom lahko gledamo na prehojeno pot in si`elimo, da bi bila tak{na {e v naslednjih letih, ko so pred nami noviizzivi.februar 2004 ISIS

60ZANIMIVOKostno vsidrani slu{ni pripomo~ek(BAHA) v SlovenijiJanez RebolGlavni izziv za otologa, ki zdravi vnetja srednjega u{esa, je dose~isuho uho in optimalen sluh. Konvencionalni slu{ni aparatlahko pri nekaterih bolnikih poslab{a ali celo izzove vnetjesrednjega u{esa in povzro~i otorejo. Zaradi slabega sluha imajo bolnikite`ave s sporazumevanjem, kar vodi v te`ave v {oli in na delovnemmestu.Za bolnike s prevodno ali kombinirano okvaro sluha, ki niso moglinositi konvencionalnih slu{nih aparatov, iz~rpane pa so bile tudi mo`nostirekonstruktivne kirurgije, so Tjoellstroem, Hakansson in njunaskupina pred pribli`no dvajsetimi leti razvili na [vedskem BAHA (boneanchored hearing aid). Do pred dvema letoma je bilo skupno vstavljenih10.000 tovrstnih pripomo~kov po svetu. Najve~ jih vstavijo v VelikiBritaniji, in sicer pribli`no 600 na leto. V zadnjem ~asu zelo nara{~auporaba v ZDA, kjer ga je odobrila tudi FDA, celo za enostransko prevodnoali kombinirano naglu{nost. V Evropski uniji se uporablja v vsehdr`avah. Ocenjuje se, da se letno napravi deset operacij na milijon prebivalcev.V Sloveniji nismo doslej uporabljali te metode.Mehanizem delovanja kostno vsidranega slu{nega pripomo~kaizkori{~a direktno kostno prevajanje. Pri tem gre za prenos zvokadirektno s pretvornika na lobanjsko kost brez vmesne ko`e in podko`ja.V kost za uhljem je vsajen (vsidran) nosilec iz ~istega titanija,pri katerem pride do t. i. osteointegracije, kar pomeni, da se nosileczaraste s kostjo brez formiranja veziva med njima. Na ta nosilec senato tri mesece po operaciji pritrdi slu{ni pripomo~ek.Kostno prevajan zvok je naraven na~in prevajanja zvoka. Ko poslu{amosvoj glas, ga poslu{amo po na~elu zra~nega in kostnega prevajanja,pri ~emer sta obe komponenti udele`eni pribli`no v enakemrazmerju. Ko poslu{amo svoj glas, ki je posnet, se nam zdi druga~enzato, ker ga zaznavamo samo z zra~nim prevajanjem.Perkutani pretvornik, ki ga uporabljamo pri BAHA, prikazuje slika1, sistemi transkutanih pretvornikov se niso obnesli (1).Za BAHA so primerni bolniki, ki potrebujejo enostransko ali obojestranskooja~anje zvoka zaradi dveh osnovnih indikacij: kroni~novnetje srednjega u{esa, pri katerem je kontraindiciran konvencionalnislu{ni aparat, in kongenitalne malformacije srednjega u{esater sluhovoda.Relativno pogosta enostranska ali obojestranska prirojena malformacijaje atrezija sluhovodov. Zna~ilna je deformiranost uhlja, nerazvitsluhovod in praviloma {e razvojna nepravilnost srednjega u{esa.Kirur{ko zdravljenje atrezije sluhovoda je zahtevno in nehvale`no. Najve~jiproblem je mo`nost po{kodbe obraznega `ivca, ki ima lahko abnormenpotek v temporalni kosti in se ga lahko pri kirurgiji po{kodujeob vrtanju svetline sluhovoda. Druga te`ava je mo`nost ponovnegastenoziranja sluhovoda po operaciji, tretja pa morebitna anomalija vsrednjem u{esu, ki onemogo~a zadovoljivo izbolj{anje sluha.Ob teh indikacijah pridejo v po{tev {e bolniki z otosklerozo (2) ininfekcijami sluhovodov.Za BAHA so primerni bolniki, ki imajo kostno prevajanje bolj{eISIS februar 2004od 60 dB (3). Za implantacijo se izbere stran z bolj{o kohlearno rezervo.Po operaciji je pomembno, da bolnik sledi navodilom za negoko`e ob implantiranem nosilcu.Bolniki z BAHA so ugotavljali bolj{e razumevanje govora, la`jovklju~evanje v dru`bo ter ve~jo samozavest. Zmanj{alo se je tudi {teviloobiskov v otolo{ki ambulanti zaradi sanacije kroni~nega vnetja.Operacija se pri odraslih opravi v lokalni anesteziji, pri otrocihpa v splo{ni. Pri otrocih se pogosto izvaja v dveh fazah. Operativniposeg traja pribli`no eno uro. Pomembno je pravilno rokovanje zinstrumenti, saj so nekateri iz ~istega titanija. Tri mesece po operacijise na nosilec namesti slu{ni pripomo~ek. Ta ~as je potreben, dako`ni re`enj dobro zaraste nad nosilcem (ko`o na tem mestu stanj-{amo med operacijo do najmanj{e mo`ne mere) in za osteointegracijonosilca. Pripomo~ek se nahaja v lasi{~u, pribli`no pet centimetrovza uhljem, in bolnikov v vsakdanjem `ivljenju ne moti (slika 2).Podatke o BAHA sem za~el zbirati leta 1997. Pri svojem delu semkmalu naletel na nekaj bolnikov, ki bi jim optimalno re{itev njihovihte`av prinesla vstavitev kostno vsidranega slu{nega pripomo~ka- BAHA. Pri izvedbi tega projekta so ob podpori vodstva bolni{nicesodelovali {e predstojnik oddelka za otorinolaringologijo in cervikofacialnokirurgijo Anton Munda, dr. med., Matja` Krajnc, dr. med.,in Majda Spindler, dr. med.Prva bolnika sta bila operirana sredi junija letos. [lo je za bolnikaz Treacher-Collinsovim sindromom in atrezijo obeh sluhovodov terza bolnico po obojestranski radikalni operacij s kroni~nim izcedkomna bolje sli{e~em u{esu, na katerem je uporabljala slu{ni aparat.Tretja operacija je bila narejena konec julija pri bolnici z otosklerozona edinem sli{e~em u{esu s kroni~no vnetim bobni~em in zizcedkom. Prvi bolnik je star 15 let in je bil operiran v splo{ni ane-Ozna~evanje polo`aja nosilca za kostno vsidran slu{ni pripomo~ek pribolniku z mikrotijo in atrezijo sluhovoda.

61ZANIMIVOSistem perkutaneg apretvornika:lobanjska kost(1), podko`no tkivo (2),titanijev vijak (3), titanijevnosilec (4), nastavek zastik z nosilcem (5) in perkutanipretvornik (6).Iz: Tjoellstroem A, HakanssonB. The bone anchoredhearing aid. OtolaryngologicClinics ofNotrh America 28, 1995,53-72.PET radiofarmacijaRadiofarmacevtiki so z radioaktivnimi izotopi ozna~ene snovi,ki jih bolniku vnesemo v telo v zelo majhnih koli~inah (med 10-6 do10-9 mol). Radiofarmacevtiki nimajo farmakodinamskega efekta,zato v telesu z njimi nemoteno sledimo fiziolo{kim procesom. V klasi~ninuklearni medicini uporabljajo radiofarmacevtike, ki so ozna-~eni s kratko`ivimi gama sevalci. Zaradi svojih fizikalno-kemi~nihlastnosti se obna{ajo podobno kot telesu lastne snovi in tako omogo~ajoscintigrafijo razli~nih organov oziroma funkcij le-teh. Oznasteziji,ostali dve bolnici pa sta bili operirani v lokalni anesteziji.Vsi trije posegi so minili brez zapletov in bolniki so po treh mesecihdobili slu{ni pripomo~ek, ki smo ga namestili na v kost vsidrannosilec. Z uspehom zdravljenja so bili zelo zadovoljni. Zvok z novimpripomo~kom so opisovali kot bolj jasen in govor se jim je zdel razumljivej{i.Druga bolnica je opazila prenos zvoka tudi na drugo uho.^eprav smo prvi cilj, izvedbo BAHA v Sloveniji, dosegli, bi bilopotrebno zagotoviti finan~na sredstva za nadaljnje operacije za torelativno majhno (na leto pribli`no 15 do 20 bolnikov) {tevilo bolnikov,ki bi jim s tem posegom precej izbolj{ali kakovost `ivljenja.Literatura:1. Proops DW. The Birmingham bone anchored hearing aid programe: surgical methods andcomplications. Journal of Laryngology and Otology 110 (Supl 21); 1996: 7-12.2. Burrell SP, Cooper HR, Proops DW. The bone anchored hearing aid: a tird option for otosclerosis.Journal of Laryngology and Otology 110 (Suppl 21); 1996: 31-36.3. Macnamara M, Phillips D, Proops D W. the use of bone anchored hearing aids in chronicsuppurative otitis media. Journal of Laryngology and Otology 110 (Suppl 21); 1996: 37-39.Pozitronska emisijska tomografija (PET)Nata{a BudihnaNajnovej{a nuklearnomedicinska slikovna preiskavna metodaje pozitronska emisijska tomografija (PET). Od klasi~nihnuklearnomedicinskih metod se razlikuje v tem, da lahkozazna pozitronske sevalce, kar omogo~a posebna kamera PET. Prednostpozitronskih sevalcev pred gama sevalci je v tem, da z njimilahko ozna~ujemo organske snovi, torej sestavine telesa.PET je metoda, ki prikazuje topografsko razporeditev funkcijetkiv v organizmu v normalnih in patolo{kih pogojih. PET je edinapreiskavna metoda, ki biokemi~ne procese v `ivem organizmu lahkoprika`e tudi kvantitativno.Z novimi kamerami PET je mo`no slikati celotno ~love{ko telo vmanj kot pol ure. Najnovej{e PET kamere so kombinirane z RT(ra~unalni{ko tomografijo) v en detekcijski sistem. Na scintigrafskosliko superponirajo RT. Kombinacija PET z RT pove~a specifi~nost inob~utljivost obeh. Najmanj{a lezija, ki jo PET {e lahko prika`e, imapremer pribli`no en centimeter, v nekaterih primerih tudi nekaj manj.Zaradi visoke cene je bila PET sprva namenjena predvsem raziskovanju.V zadnjih desetih letih je tehnolo{ki razvoj omogo~il kakovostnoin klini~no dostopno PET. Tako je PET v razvitih dr`avahpostal priznana diagnosti~na metoda pri opredeljevanju tumorjev,bolezni mo`ganov in (ishemi~ne) bolezni srca.~evanje organskih spojin, ki direktno vstopajo v metabolizem, pa zizotopi, ki jih uporablja klasi~na nuklearna medicina, ni mo`no. Takoozna~evanje je mogo~e z ultra-kratko`ivimi pozitronskimi sevalci,kot so 18F, 11C, 13N in 15O. Ti izotopi nastajajo v pospe{evalnikih- ciklotronih - po bombardiranju dolo~enih stabilnih elementov sprotoni, devteroni ali helijevimi jedri.Ve~ina PET centrov v svoji bli`ini nima ciklotrona in je zato vezanale na radiofarmacevtike, ki pre`ivijo transport iz bolj oddaljenih ciklotronov.Tak izotop je 18F, ki ima med njimi najdalj{o razpolovno dobo,skoraj dve uri. S 18F ozna~ena glukoza oziroma 2-[18F]Fluor-2-deoksi-D-glukoza,s kratico FDG ali F-18-FDG, je zato v rutinski klini~niPET najbolj raz{irjen pozitronski radiofarmacevtik.FDG omogo~a spoznavo patolo{kih procesov in tumorjev na osnoviodstopov od normalnega metabolizma glukoze v ~love{kem telesu.Tako pri demenci lahko vidimo v mo`ganih zmanj{ano, priishemiji srca pove~ano, v vnetju in tumorjih pa mo~no pove~anopresnovo glukoze oziroma kopi~enje FDG. Po uspe{nem zdravljenjutumorja se kopi~enje v tumorju zni`a.Kamere PET, ki imajo ciklotron name{~en v neposredni bli`ini,lahko za preiskave uporabljajo tudi druge ultra-kratko`ive izotope,kot so 11C (T/2 = 20 min), 13N (T/2 = 10 min), ali 15O (T/2 = 2min). Z njimi je mo`no ozna~iti {tevilne radiofarmacevtike, katerihosnova so naravne, telesu lastne organske snovi ali zdravila.FDG PET v onkologijiZ morfolo{kimi slikovnimi tehnikami, ki temeljijo na strukturnihin morfometri~nih spremembah organov, ni vedno mogo~e razlikovatimed malignimi in benignimi spremembami tkiv oziroma nimogo~e odkriti tumorjev, ki {e ne povzro~ajo morfolo{kih sprememborganov. Ker sta funkcija oziroma metabolizem tkiv okvarjena predennastanejo morfolo{ke spremembe, lahko PET zasledi bolezenfebruar 2004 ISIS

62ZANIMIVOoziroma prika`e tumorje pred morfolo{kimi preiskavami.Za detekcijo osnovnih in sekundarnih tumorjev s PET ve~inomauporabljajo 18F FDG. Ta se, kljub nespecifi~ni celi~ni vezavi, v nekaterihtumorjih intenzivneje kopi~i kot v sosednem, zdravem tkivuali v benignih procesih. FDG PET prika`e tumorje, ki imajo, vprimerjavi z zdravim tkivom, zvi{an metabolizem glukoze ali zvi{anodejavnost makrofagov. Prika`e lahko tudi majhna tumorska `ari{~a,kot so metastaze v {e normalno velikih bezgavkah, ki jih RT {ene opredeli med patolo{ke.Slaba stran FDG PET je nizka senzitivnost pri iskanju visokodiferenciranihtumorjev, ki nimajo povi{anega metabolizma glukozein tudi pri detekciji mikrometastaz.Relativno visoko kopi~enje 18F FDG v tumorjih je posledica zaradipospe{ene glikolize zvi{anega metabolizma glukoze v tumorjih.Intenziteta kopi~enja glukoze v tumorjih je sorazmerna s: prekrvitvijo tumorja, {tevilom viabilnih tumorskih celic,pove~ano proliferacijo,tumorsko hipoksijo.Transport glukoze v tumorske celice ni odvisen od inzulina. Nekrozain fibroza v tumorju zmanj{ujeta kopi~enje. (1, 2)Recidivni kolorektalni karcinom: Bolnik z `e zdravljenim kolorektalnimkarcinomom je sprejet na opredelitev dveh okroglih lezijv plju~ih. FDG PET je poleg plju~nih lezij prikazal tudi difuzno metastaziranjev omentumu. (Slike iz Scott C. Williams: Nuclear Medicine, zdovoljenjem AuntMinnie.com).Najve~krat je, upo{tevajo~ vrsto in tip tumorja oziroma klini~niproblem, PET potreben: pri staging-u osnovnega tumorja za odkrivanje oddaljenih metastazoziroma metastaz v bezgavkah; pri iskanju recidivnega tumorja ali ob znani lokaciji recidivnegatumorja, zaradi izklju~evanja dodatnih lokacij (3); pri nara{~ajo~i ravni tumorskih markerjev v krvi (3); pri sumu na tumorski recidiv ob nejasni leziji na konvencionalnihslikovnih preiskavah (patolo{ki RT); za preoperativni staging; za razlikovanje med lokalnim recidivom in pooperativno brazgotino.Difuzni limfom: FDG PET. Prikazano je pove~ano kopi~enje vbezgavkah na vratu, v prsnem ko{u, trebuhu in medenici. Zvi{anokopi~enje v pove~ani vranici ka`e na raz{irjenost limfoma v vranici.(Slike iz Scott C. Williams: Nuclear Medicine, z dovoljenjem AuntMinnie.com).Prikazovanje tumorjev s PET je v povpre~ju 84 odstotkov senzitivnoin 88 odstotkov specifi~no, s ~imer presega ve~ino morfolo{-kih preiskav. Po opravljeni preiskavi s PET se povpre~no za 32 odstotkovbolnikov spremeni na~in zdravljenja. Zato se je PET v razvitihde`elah uveljavil pri diagnosticiranju oziroma staging-u razli~nihtumorjev.Doslej so PET pod dolo~enimi pogoji uporabljali pri {tevilnih tumorjih:tumorji mo`ganov, tumorji vratu in glave, ne-drobnoceli~nirak plju~ in solitarna okrogla lezija v plju~ih, kolorektalni karcinom,karcinom po`iralnika, `elodca, tumorji hepatobilijarnega sistemain karcinom pankreasa, limfomi, Hodgkinov limfom, rak dojke,melanom, tumorji lokomotornega aparata, osteosarkom, karcinomovarija, karcinom {~itnice, rak materni~nega vratu, multiplimielom, rak prostate, ne-seminomski germinalni tumorji testisovter pri opredeljevanju “neznanega osnovnega karcinoma”.PET v nevrologijiMo`ganski krvni pretok, volumen krvi v mo`ganih, metabolizemkisika in metabolizem glukoze odra`ajo razli~ne aspekte mo`ganskehomeostaze in so osnova za funkcijsko slikanje s PET.Temporalna epilepsijaMed 10 do 20 odstotkov bolnikov s parcialnimi kompleksnimiepilepti~nimi napadi nima na razpolago dovolj u~inkovitega medikamentoznegazdravljenja in so kandidati za kirur{ko zdravljenje.Ve~ina teh napadov izvira iz temporalnega re`nja. Obi~ajni EEG pogostone more to~no lokalizirati epileptogenega `ari{~a, globinski EEG,ki je veliko natan~nej{i, pa je zelo invaziven, saj zahteva kraniotomijo.FDG PET je povsem neinvazivna metoda, ki lahko lokalizira epileptogeno`ari{~e. Obi~ajno prika`e `ari{~e izven napada kot podro~jezni`anega metabolizma glukoze, najve~krat mezialno temporalno. Patohistolo{kaosnova `ari{~a je skleroza oziroma brazgotina z gliozo.Ekscizija `ari{~a vodi do izbolj{anja ali celo ozdravitve pri 80-ih odstotkihbolnikov. RT in MR imata pri odkrivanju teh `ari{~ 17 odstotnosenitivnost in 34 odstotno specifi~nost (4), medtem ko PET odkrije`ari{~a pri 60 do 70 odstotkih bolnikov z normalno MR (5).DemencaPET FDG uporabljajo kot dopolnilno preiskavo za razlikovanjerazli~nih tipov demenc. (6, 7).Zgodnja diagnoza Alzheimerjeve bolezni je pomembna, ker jezdravljenje v zgodnji fazi bolezni uspe{nej{e. FDG PET omogo~i diagnozoAlzheimerjeve bolezni dve do tri leta pred klini~no manifestacijobolezni (8). PET prika`e pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijobilateralen parietotemporalen hipometabolizem (9) {e preden sospremembe o~itne z rezultati psihiatri~nih testov (10).ISIS februar 2004

63ZANIMIVOZa potrditev diagnoze Alzheimerjeve bolezni dose`e PET FDGsenzitivnost od 92 do 96 odstotkov in specifi~nost 63 do 71 odstotkov(11, 12).Alzheimerjeva bolezen FDG PET: 86-letni mo{ki. FDG PET prika`ebilateralen temporoparietalen hipometabolizem, ki je zna~ilenza Alzheimerjevo bolezen. (Posnetek iz Institut für Medizin ForschungszentrumJülich, Nem~ija, v Scott C. Williams Nuclear Medicine, z dovoljenjem Aunt-Minnie.com).PET v kardiologijiMetabolizem miokardaZa proizvodnjo ATP normalno srce v ~asu stradanja preferen~nometabolizira proste ma{~obne kisline. Beta-oksidacija prostih ma{-~obnih kislin je zelo ob~utljiva na pomanjkanje kisika, ki nastane obzmanj{ani prekrvitvi miokarda. V hipoksiji se zato zmanj{a metabolizemma{~obnih kislin, pove~a pa se glikoliza s posledi~no poraboglikogenskih zalog in pove~ano uporabo eksogene glukoze. Glikolizalahko vzdr`uje viabilnost, ne zado{~a pa za mehani~no delosr~no- mi{i~nih celic (13). Posledica hipoksije je zmanj{ana kontraktibilnostmiokarda.^e hiberniranemu miokardu izbolj{amo pretok krvi se funkcijamiokarda popravi. ^e se pretok {e zmanj{a, pride do nekroze (14).Pravo~asna revaskularizacija oziroma vzpostavitev normalnega krvnegapretoka lahko obvaruje miokard pred nekrozo in tako izbolj{apre`ivetje bolnikov z ishemi~no boleznijo srca.Nuklearnomedicinske preiskaveNajpogostej{a sr~na preiskava v klasi~ni nuklearni medicini je perfuzijskascintigrafija (SPECT) miokarda z MIBI. Rezultati te preiskavenas v bazalnih pogojih in stresu informirajo o perfuziji miokarda,o metabolizmu miokarda pa le posredno. Slaba stran perfuzijskescintigrafije z MIBI je, da v primerih hude ishemije ne morerazlikovati med nekrozo in {e vitalnim, hiberniranim miokardom.Obe stanji prika`e enako kot defekt kopi~enja.Poznavanje metabolizma glukoze in/ali ma{~obnih kislin {ele lahkolo~i med nekrozo in hiberniranim miokardom. Razlika v porabiglukoze med normalnim in hipoksi~nim miokardom je osnova 18F-FDG PET testiranja viabilnosti miokarda. Ishemi~ni miokard kopi-~i manj ma{~obnih kislin in bistveno ve~ 18FDG kot normalni miokard.Zaradi pravilnega vrednotenja je vedno potrebno primerjatislike metabolizma s slikami perfuzije.Prikaz metabolizma glukoze s 18FDG PET velja za zlati standardpri ocenjevanju miokardne viabilnosti oziroma diagnosticiranje hiberniranegamiokarda (15, 16, 17). Neskladje med perfuzijo (zni`anadejavnost) in metabolizmom glukoze (zvi{ana dejavnost), je tipi~noza hibernirani miokard. Perfuzijo miokarda optimalno ocenjujemos PET (13N-amonijak, 15O-voda, ali 82Ru) ali, ~e to ni mogo~e,z MIBI SPECT.Neskladje med perfuzijo in metabolizmom: 62-letna `enska, osemlet po CABG in {est mesecev po sprednjestenskem infarktu. Simptomisr~ne odpovedi z LVEF 22 odstotkov. Perfuzijski scintigram z NH3prikazuje obse`en antero-apiko-septalen defekt. Metabolne slike s FDGprikazujejo sorazmerno zvi{ano kopi~enje v antero-apiko-septalnempodro~ju. Tak{no neskladje med perfuzijo in metabolizmom je znakhiberniranega miokarda. Ob angiografiji so prikazali okludiran bypass.Ponovnovstavljen bypassin {est mesecevkasneje normalizacijaLVEF -47 odstotkov.(CTI, Inc. v Scott C.Williams NuclearMedicine, z dovoljenjemAuntMinnie.com).Oksidativni metabolizem v miokardu lahko ocenjujemo s 11Cpalmitatomali 1-[11C] acetatom. Kopi~enje in klirens ma{~obnihkislin v miokardu je v normalnih pogojih homogeno. Kadar gre zahipoksijo sta kopi~enje in klirens v miokardu zni`ana. Perzistencaoksidativnega metabolizma v ogro`enem miokardu je pogoj za restitucijonjegove funkcije po opravljeni revaskularizaciji, je torej doberprognosti~ni znak. Napovedna vrednost 1-[11C] acetata je pomnenju nekaterih celo ve~ja, kot velja za FDG (18).Literatura:1. J. Clin Oncol 2002; Bos R, et al. Biologic correlates of 18Fluorodeoxyglucose uptake in humanbreast cancer measured by positron emission tomography. 20: 379-387.2. J. Nucl Med 2001; Avril N, et al. Glucose metabolism of breast cancer assessed by 18F-FDGPET: Histologic and immunohistochemical tissue analysis. 42: 9-16.3. Radiol Clin N. Am 2001; Delbeke D., Martin W. H. Positron emission tomography in oncology.39: 883-917.4. Radiology 2003; Petrella J. R., et al. Neuroimaging and early diagnosis of Alzheimer disease:a look to the future. 226: 315-336.5. J. Nucl Med 1993; Henry T., et al. Clinical evaluation of interictal fluoring-18-fluorodeoxyglucosePET in partial epilepsy. 34: 1892-1898.6. Radiology 2003; Petrella J. R., et al. Neuroimaging and early diagnosis of Alzheimer disease:a look to the future. 226: 315-336.7. JAMA 2001; Silverman D. H., et al. Positron emission tomography in evaluation of dementia.286: 2120-2127]8. Radiology 2003; Petrella J. R., et al. Neuroimaging and early diagnosis of Alzheimer disease:a look to the future. 226: 315-336.9. J. Nucl Med 2001; Hoffman J. M., et al. FDG PET imaging in patients with pathologicallyverified dementia. 41: 1920-28.10. Semin Nucl Med 1992; Mazziotta J. C., et al. The use of positron emission tomography inthe clinical assessment of dementia. 22: 233-246.11. J. Nucl Med 2001; Hoffman J. M., et al. FDG PET imaging in patients with pathologicallyverified dementia. 41: 1920-28.12. J. Nucl Med 2001; Silverman D. H. S., Phelps M. E. Evaluating dementia using PET: Howdo we put into clinical perspective what we know to date? 41: 1929-32.13. Radiographics 1999; Jadvar H., et al. SPECT and PET in the evaluation of coronary arterydisease. 19: 915-926.14. Semin Nucl Med 2000; Bax J. J., et al. 18-Fluorodeoxyglucose imaging with positron emissiontomography and single photon emission computed tomography: Cardiac applications.30: 281-298.15. Radiographics 1999; Jadvar H., et al. SPECT and PET in the evaluation of coronary arterydisease. 19: 915-926.16. J. Nucl Med 1995; Delbeke D., et al. Rest myocardial perfusion/metabolism imaging usingsimultaneous dual-isotope acquisition SPECT with technetium-99m-MIBI/fluorine-18-FDG. 36: 2110-19.17. J. Nucl Med 1998; Bax J. J., et al. Comparison of fluorine-18-FDG with rest-redistributionthallium-201 SPECT to delineate viable myocardium and predict functional recovery afterrevascularization. 39: 1481-1486.18. J. Nucl Med 1994; Bergmann S. R. Use and limitations of metabolic tracers labeled withpositron-emitting radionuclides in the identification of viable myocardium. 35(4 Suppl):15S-22S. Review.februar 2004 ISIS

64ZANIMIVONekaj misli v prid cepljenjemproti nalezljivim boleznimJurij KurilloV na{em dnevnem ~asopisju od ~asa do ~asa vzplamptijo polemike o tem, ali jecepljenje proti nalezljivim boleznim otrok sploh potrebno, ~e ni kar {kodljivo.Odgovori na zagrizene trditve nasprotnikov vakcinacij so boljali manj uradni, saj razlagajo utemeljenost veljavnih predpisov.Kot otro{ki zdravnik sem se v svojem dolgoletnemzdravnikovanju sre~eval z marsikatero epidemijo, pa tudi posameznimiprimeri danes `e skoraj neznanih otro{kih nalezljivih obolenj.Zato se mi je zazdelo, da bi svoje izku{nje tudi javno predstavil. Kerso omenjene polemike v zadnjem ~asu nekoliko izginile, sem to miselzaenkrat opustil. Ob prijazni pobudi urednice bodo nekoliko ~ustvenoobarvana razmi{ljanja vendarle zagledala “lu~ sveta” v na{iIzidi, vendar ne zato, da bi prepri~evala prepri~ane, bodo pa morda leodstranile kak{en “~rvi~ek” dvoma posebej mlaj{ih kolegic in kolegov,ki jih morebiti kdaj razjeda ob “{pikanju” na{ih ne`nih mal~kov.Z nalezljivimi boleznimi sem se od blizu sre~al kot {tudent medicine.Tako se {e vedno spominjam prenapolnjenih sob na stari Infekcijskikliniki v Ljubljani, v katerih so drug poleg drugega le`alimali bolniki, ki so zboleli zaradi otro{ke paralize. Vsi so imeli bolj alimanj ohromele mi{ice spodnjih udov in mnogi med njimi so ostaliza vse `ivljenje te`ki invalidi. Marsikaterega od njih lahko {e danessre~amo. V pritli~ju klinike je bilo {e huj{e! Tam so stalno le`ali v dvehali treh “umetnih plju~ih” tudi odrasli bolniki z bulbarno obliko poliomielitisa,ki bi bili brez te pomo~i zapisani takoj{nji smrti. Po nekajletnemustreznem cepljenju proti tej bolezni so si tako star{i kotzdravniki lahko oddahnili, saj so se v prvem obdobju posamezni primerile {e komaj kdaj pojavili, pozneje pa popolnoma izginili.Moja mama mi je ve~krat pripovedovala, koliko majhnih otrokiz sorodstva je v~asih umrlo zaradi “vratnice”. Toda sam sem prvi ink sre~i tudi edini primer davice videl le pri izpitu iz infekcijskih bolezni,ki sem ga delal pri profesorju dr. Milku Bedjani~u. [e danes sespominjam drobne deklice s krupom, ki je imela v grlu grde bledozelenemembrane, vendar jo je uspe{no zdravljenje do takrat re{ilonajhuj{ega. Ob tem se je velja spomniti, da so se ne tako dolgo nazajv Rusiji pojavili pri necepljenih ali slabo cepljenih odraslih ljudehresni primeri davice.Potem sem postal zdravnik... S kolegom sva kot sta`ista delalapoleti leta 1960 en mesec izmenoma po ves dan v sprejemni ambulantiljubljanske Infekcijske klinike. Kaj sva sprejemala? Skoraj samebolnike s klopnim meningitisom iz okolice Kamnika in Kranja, predvsemkmetovalce in gozdne delavce. Na dana{njih infekcijskih oddelkihsprejemni zdravniki zagotovo ne do`ivljajo ve~ takega navalabolnikov z omenjenim obolenjem. Ustrezno cepljenje je dokazalosvojo veljavo! Zato imajo toliko ve~ dela z boreliozo, ki je nekdaj {enismo poznali...Preden se je pri nas dokon~no uveljavilo obvezno bese`iranje novorojen~kovproti tuberkulozi, je bila ta bolezen pri otrocih v raznihoblikah lahko izredno huda. ^e se spomnim, kako nas je neko~ prizadelobisk v depandansi Mestne otro{ke bolni{nice v Ljubljani, kjersmo videli dve, tri, {tiriletne mal~ke, ki so po prebolelem tuberkuloznemmeningitisu oslepeli in oglu{eli. Tudi oslovski ka{elj je utegnilbiti nevarno obolenje, zlasti pri dojen~kih. Predvsem zaradi dolgotrajnegapoteka je bil izredno mu~en tako za malega bolnika kotza star{e. Tudi te bolezni zaradi uspe{nega cepljenja dana{nji zdravnikiskorajda ve~ ne sre~ajo. Kaj pa o{pice? Pred obdobjem cepljenjasmo ob epidemijah de`urni zdravniki na terenu pogosto no~ in danobiskovali samo tovrstne male bolnike. Tudi ta bolezen ni bila nedol`na!Sam se spominjam deklice, ki je, necepljena, prebolela obo{picah encefalitis ter postala najhuj{i telesni in du{evni invalid. [enekaj malega o infekcijskem hepatitisu! Pred desetletji smo se zdravnikive~krat sre~evali z zlateni~nimi bolniki, ve~inoma oku`enimi zopore~no vodo ali hrano. Omenjena bolezen ni vedno potekala vza`eleno smer. [e bolj trdovratne so bile posledice po prebolelemhepatitisu B, ko je bolnik ~akal tudi leta, da bi se mu jetrni testi popravili.Zato smo lahko veseli, da imamo dandanes v rokah uspe{nocepivo tudi proti tem virozam.Kar zadeva komplikacije cepljenj, se spomnim prej{njih ~asov, kosmo uporabljali {e stara cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemka{lju, nekaj primerov vro~inskih kr~ev, vedno s sre~nim koncem. Ka-`e, da ob uporabi novih cepiv tak{nih nev{e~nosti skorajda ni.Za konec naj poudarim, da smo se pri nas po uvedbi rednih obveznihcepljenj k sre~i precej znebili najnevarnej{ih nalezljivih bolezni,kar je pravzaprav odlika sleherne moderne dr`ave. Za to imavsekakor zasluge ne le zdravstvena slu`ba, temve~ tudi splo{en napredekdru`be z ve~jo zdravstveno pou~enostjo, bolj{imi higienskiminavadami in vi{jo `ivljenjsko ravnjo.ISIS februar 2004

66ZANIMIVOGlobalna konferenca o sarsuSvetovna zdravstvena organizacija je organizirala globalno konferenco o sarsu vKuala Lumpurju od 17. do 18. junija 2003 pod geslom “Kam zdaj?”Miha LikarKonference se je udele`ilo 900 strokovnjakov iz 43 dr`av. Namenje bil pregledati dosedanje znanje o sarsu in zarisati klju~neprednosti za ravnanje v prihodnosti. Posku{ali so odgovoritina tri vpra{anja. Ali je mo`no hud akutni plju~ni sindrom (severeacute respiratory syndrome ali kakor so ga poimenovali na{iinfektologi “sindrom akutnega ote`enega dihanja”) izkoreniniti? Aliso dana{nji preventivni ukrepi u~inkoviti? Ali so sredstva za obve{-~anje in odziv dovolj robustna? Temeljni materiali za konferenco indiapozitivi s plenarnih zasedanj so hkrati z govori generalnega direktorjaSZO in drugih uglednih udele`encev na voljo na spletnihstraneh (URL: www.who.int/csr/conference).SZO je od marca 2003 preko “Global Outbreak Alert” in “ResponseNetwork” (GOARN) spoznala, da gre za epidemijo hude boleznidihal, ki je zelo nalezljiva zlasti v zdravstvenih ustanovah in semednarodno {iri z letalskim prometom. Prvi bolnik je bil verjetnoposlovne` iz mesta Foshan iz ju`ne kitajske province Guangdong.Vseh bolnikov je bilo v 23 dr`avah 8.437, od katerih jih je umrlo 813.Zadnji primer so registrirali 9. junija 2003 v Kanadi.SZO je izdala {tevilna opozorila, nasvete za potnike, diagnozo,zdravljenje in prepre~evanje prena{anja porajajo~e nalezljive bolezni,sarsa. Mobilizirali so skupine za delo na terenu iz partnerjevGOARN-a, da bi pomagali prizadetim dr`avam, spodbujali ukrepeza prepre~evanje, strogo ugotavljali bolnike in sledili kontaktom.Poudarjali so pomen mednarodnega sodelovanja, ki ga je usklajevalaSZO in nujnost partnerstva med kliniki, laboratoriji, javnimzdravstvom in veterinarji. Iz nacionalnih vidikov so spoznali, da jenajnujnej{e mo~no politi~no vodstvo na najvi{ji ravni, ki mobiliziracelotno dru`bo, hitro delovanje, izbolj{ana usklajenost med dr`avnimiin lokalnimi sistemi, ve~je vlaganje v javno zdravstvo, posodabljanjezakonodaje glede nadzorovanja, izolacije in karantene.Ali je mo`no sars izkoreniniti?Raziskovalne skupine so spoznale, da {e ni mo`no govoriti o eradikacijisarsa. Videti je, da se veriga, ki se prena{a z osebe na osebolahko pretrga, kjer ni rezervoarja asimptomati~nih vironoscev, kroni~neinfekcije ali ne nastajajo nova `ari{~a. Druga~e je, ~e se bo pokazal`ivalski rezervoar sars - coronavirusa. V tem primeru bo eradikcijazelo ote`ena. V raziskavah je treba dati prednost bolj{emurazumevanju epidemiolo{kih in virolo{kih parametrov infekcije inprena{anja tudi z elementom “super{irjenja”, s katerimi je sars pretreselsvet. Pozornost bo potrebno posvetiti standardizaciji diagnosti~nihtestov in reagentov, razviti zanesljiv test za prvo bojno ~rto,ki ga bo mo`no uporabiti brez odla{anja ob pojavu sumljive bolezni.Treba bo iskati modele na preizkusnih `ivalih, da bi bolje razumelipatogenezo in evolucijo klini~ne bolezni. Vse z vidika, da biza~eli razmi{ljati o razvoju cepiva in antivirusnih zdravilih.Ali so dana{nji ukrepi u~inkoviti?Danes so svetovani ukrepi u~inkovito prepre~evali prena{anje infekcijev zdravstvenih ustanovah, kadar so jih uporabili, vendar le v izku{enemokolju. Ve~ina prizadetih ustanov je spoznavala pomanjkljivosti.Treba bo preu~iti optimalne preventivne ukrepe (npr. vrste mask)in dolo~iti, kdaj jih uporabiti. Povsod poudarjajo, da je potrebno nujnoposkrbeti za izolacijske prostore in testiranje mask pri posameznikih.Ukrepe, ki naj prepre~ijo prena{anje sarsa v skupnosti (zunajzdravstvenih ustanov) in bi prepre~evali mednarodno prena{anje,je treba {e ovrednotiti. Med temi ukrepi je temeljno informiranjejavnosti, zasledovanje kontaktov z bolnikom in v~asih karantena.Ponekod poudarjajo pomen “vro~ih telefonov” za sporo~anje pove~anetelesne temperature, meritev temperature na javnih krajih,nasvetov za potnike na dr`avnih mejah. Preventivni ukrepi v skupnostiso podobni. Prednost ima zasledovanje kontaktov z bolnikiglede na izpostavljanje infekcij. Karantena na domu ali v ustanovinaj poskrbi za finan~no in psihosocialno pomo~ ter dnevne potrebeprizadetih oseb. Kot pomembna te`ava se je pokazala stigmatizacijaprizadetih. Predsednik ene od dr`av z bolniki v karanteni jih je imenoval“nacionalne junake v boju proti sarsu”. Vidni preventivni ukrepiza prepre~evanje {irjenja sarsa v skupnosti so javnosti vra~ali zaupanjein samozavest, ki je bila dobrodo{la.Ali so dana{nja sredstva za obve{~anje in odziv dovolj robustna?Dana{nji sistemi so bili dovolj ~vrsti, da so sars zamejili, vendarmarsikateri ukrep ne bo mo`no ohranjati dalj ~asa, ker so zmogljivostipovsod omejene. Prednost naj ima naloga izdelati ob~utljivodefinicijo “primera” na podro~jih, kjer je najve~ja nevarnost, da bi sebolezen vrnila. Treba je razvijati laboratorije za prvo bojno ~rto, kibodo spoznali infekcijo z metapnevmovirusom in bolnika s sarsomtudi v dobi, ko bo {tevilo bolezni dihal na zahodni polobli ve~je. Integriratije treba informacijsko opremo, ki bo omogo~ila ~asovno analizoklini~nih, epidemiolo{kih in laboratorijskih podatkov.O~itno je treba koordinirati zmogljivosti na globalni, regionalniin nacionalni ravni. Razvijati je treba laboratorijske in informacijskesisteme, popraviti dana{nje mednarodne zdravstvene predpisein jih usmeriti na omejevanje porajajo~ih nalezljivih bolezni.Za sleherni odziv in dajanje informacij mora biti pregleden, natan~enin prilagojen ~as. U~inkovita komunikacija zahteva urjenje,razumevanje in uporabljanje razli~nih medijev. Nadaljnje razvijanjedana{njih komunikacijskih sistemov je vitalnega pomena, da bomo`no v kratkem ~asu zamejiti nove izbruhe in bodo psihosocialniu~inki ter u~inki na zdravje in gospodarstvo najmanj{i. ISIS februar 2004

67ZANIMIVOZdravnik dr. Fritz Pregl -edini nobelovec slovenskega roduOb 80-letnici podelitve Nobelove nagrade za kemijo (1923)Marjeta Ko~evar3. decembra 2003 je Kemijski in{titut v Ljubljani organiziral strokovnosre~anje, ki je bilo posve~eno 80-letnici podelitve Nobelovenagrade za kemijo dr. Frideriku Preglu, edinemu nobelovcu slovenskegarodu.Kip nobelovca Friderika Pregla (1869-1930) v parkunaravoslovcev v Ljubljani - odkritje 3. 12. 2003Med soorganizatorje so se vpisali Fakulteta za kemijo in kemijskotehnologijo, Institut Jo`ef Stefan, Kemijski in{titut,Mestna ob~ina Ljubljana, Slovensko kemijsko dru{-tvo in Slovenski znanstveni in{titut na Dunaju. Zbrane so pozdravilidirektor Kemijskega in{tituta dr. Peter Venturini, predsednikSAZU prof. dr. Bo{tjan @ek{, rektor ljubljanske univerze prof. dr.Jo`e Mencinger in dunajski predstavnik univerze.Ob tej prilo`nosti se je povabilu odzval gr{ki zgodovinar in direktortamkaj{njega arhiva prof. dr. Alois Kernbauer, ki je v svojemprispevku zelo pregledno in z osnovnimi viri podprto predstavil predvsembiografsko pot, delno tudi strokovno delo slovenskega nobelovca.Akademik Branko Stanovnik je svoje predavanje namenil osvetlitviPreglovega dela in njegovega pomena za razvoj organske kemije.Predstavil je temelj Preglove mikroanalitske kvantitativne metodedolo~anja snovi v vzorcu, s katero jekoli~ino preiskovane snovi zmanj{al tudi zatiso~krat! Njegovi rezultati so odprli pot zaraziskave predvsem `ol~nih kislin, vitaminovin hormonov. Tudi nobelovcu iz Vukovarja,dr. Lavoslavu Ru`i~ki, ki je leta 1934prvi sintetiziral hormon androsteron, jePreglovo delo pomagalo do njegovega zmagovitegadela. Prof. dr. Margareta Vrta~nikje za to prilo`nost pripravila posterja, ki stapredstavila Preglove nagrade za najbolj{edose`ke v kemiji pri srednje{olcih.V avditoriju so bili zbrani ve~inoma kemikiter nekateri drugi naravoslovci, mednjimi tudi zgodovinarka medicine z Medicinskefakultete v Ljubljani doc. Zvonka Zupani~Slavec. Slednja je razgibala razpravoin osvetlila Preglovo dru`ino, njegove korenineter pot do konca gimnazije, ko sta sez materjo po o~etovi smrti preselila v Gradec.Prisotni so med razpravo ugotovili, dastrokovno povezovanje med bli`njima ljubljanskoin gra{ko univerzo pomeni v prihodnjeprilo`nost in obvezo, da v zdru`eni Evropitesneje sodelujejo, saj naroda ve`e skupnazgodovina in {tevilne druge povezave. Prof. Alois Kernbauer jepodelil svojo izku{njo pomanjkljivosti izobrazbe ob neznanju slovanskihjezikov, ki ga je spodbudila, da se je pred letom dni za~elu~iti sloven{~ino. Zvonka Zupani~ Slavec je bila nadalje povezovalnas predlogom, da gra{ki univerzi predamo kopije originalnih gradiv,ki jih o Frideriku Preglu hranijo ljubljanski arhivi, predvsem pa,da trenutek iz zgodovine podeljevanja Nobelovih nagrad pisno ohranimozanamcem z izdajo faksimila Preglove prve izdaje knjige o mikroanalizi(1917), za katero je leta 1923 kot prvi in doslej edini znanstvenikslovenskega rodu (o~e je bil Slovenec, mama Nemka) prejelNobelovo nagrado za kemijo. Faksimile bi dopolnili s Preglovo biografijov slovenskem, nem{kem in angle{kem jeziku. Tudi mikroanalitskonapravo, ki jo je Pregl poklonil Fakulteti za kemijo, bi bilotreba predstaviti doma~i in svetovni javnosti, ~eprav napravi manjkajonekateri deli in zato ni popolna.Sve~ano razpolo`en avditorij se je s strokovnega posveta napotildo bli`njega parka Arthura Toscaninija, ki je posve~en naravoslovcem(~eprav je bil imenovani znameniti dirigent!), saj v njegovi neposrednibli`ini domuje ve~ina ljubljanskih naravoslovnih fakultet.V njem so pred nekaj leti `e odkrili kip biologu dr. Lavoslavu ^ermelju,Preglov kip pa je drugi v vrsti. Sve-~anosti so se poleg {tevilnih uveljavljenihslovenskih, hrva{kih in avstrijskih znanstvenikovudele`ili tudi dr`avni sekretar zMinistrstva za {olstvo, znanost in {port dr.Zoran Stan~i~, gra{ki `upan mag. SiegfriedNagl in ljubljanska `upanja Danica Sim{i~.Vsi trije so nagovorili zbrane. @upana staposebej poudarila sodelovanje med mestomaGradec in Ljubljana, medtem ko je ljubljanska`upanja hkrati spomnila, da odkritjekipa prominentnemu umu s slovenskimikoreninami na rojstni dan pesnika FrancetaPre{erna pomeni hkrati tudi povezovanjein dopolnjevanje znanosti ter kulturev dobrobit ~love{tvu. Odkritja se je udele`iltudi akademski kipar Bo{tjan Putrih,katerega kip je replika kipa na Preglovirojstni hi{i pri Kri`ankah v stari Ljubljani,kjer domuje znana gostilna Pod skalco. Prireditevje pokazala predvsem na zavestnopreseganje majhnosti slovenskega prostorain podporo multinacionalnosti v znanosti,ki je univerzalna, nenacionalna in brezmejna.februar 2004 ISIS

68DELO ZBORNICEZapisniki IO ZZSZapisnik 18. seje izvr{ilnega odbora Zdravni{ke zbornice Slovenije,ki je potekala 4. decembra 2003Predsednik Zbornice je predlagal raz{iritev dnevnega reda dana{njeseje izvr{ilnega odbora, in sicer s to~kami 3., 4., 5., 6.,in 7., kot so navedene spodaj ter dal na glasovanje odlo~itev opredlogu za raz{iritev dnevnega reda.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA raz{iritev dnevnega reda je glasovalo pet ~lanov, PROTI raz{iritvidnevnega reda ni glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 371/18/2003:Sprejme se naslednji, dopolnjeni dnevni red:1. Potrditev zapisnika 17. seje izvr{ilnega odbora z dne 4. 12. 20032. Razprava - potek skup{~ine ZZS3. Predlog sprememb Pravilnika o pripravni{tvu in strokovnihizpitih delavcev na podro~ju zdravstvene dejavnosti4. Predlog ~lanov izpitnih komisij za specialisti~ne izpite iz anesteziologije,reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine5. Imenovanje komisije za ugotavljanje posledic zaostankov priizdelavi histolo{kih izvidov v SB Celje6. Imenovanje komisije za izvedbo izrednega strokovnega nadzoraz mnenjem v SB Murska Sobota ter potrditev nadzornih zdravnikovza izvedbo tega nadzora7. Obravnava Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ozdravni{ki slu`bi - poro~ilo8. RaznoK 1. to~ki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 17. seje izvr{ilnegaodbora z dne 4. 12. 2003^lani izvr{ilnega odbora niso imeli pripomb na vsebino oziromaobliko zapisnika 17. seje izvr{ilnega odbora z dne 27. 11. 2003.Predsednik Zbornice je dal na glasovanje odlo~itev o potrditvizapisnika 17. seje izvr{ilnega odbora z dne 27. 11. 2003.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev zapisnika je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi zapisnikani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 372/18/2003:Izvr{ilni odbor potrdi zapisnik 17. seje izvr{ilnega odbora z dne27. 11. 2003.K 2. to~ki dnevnega reda: Razprava - potek skup{~ine ZZSPrisotni so na mizo dobili gradivo “magnetogram razprav asist.Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., na 40. seji skup{~ine Zbornice”.Predsednik Zbornice je povedal, da je prim. Andrej Mo`ina, dr.med., opravi~eno odsoten zaradi udele`be na kongresu v ZDA. Prejelje pisno obvestilo asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., da sedana{nje seje izvr{ilnega odbora ne bo udele`ila, ker je na dana{njidan sklicala sejo odbora za osnovno zdravstvo. Odgovoril je asist.Gordani @iv~ec Kalan, dr. med., da seje izvr{ilnega odbora vednosklicuje na ~etrtek in pri~akuje, da je asist. Gordana @iv~ec Kalan,dr. med., prisotna na seji izvr{ilnega odbora. Po poslovniku morabiti predsednik Zbornice vabljen na vse seje zborni~nih odborov. Vpreteklosti je `e izrazil `eljo, da `eli biti prisoten na seji odbora zaosnovno zdravstvo, ko bo odbor obravnaval problematiko v zvezi spediatri in ginekologi v osnovnem zdravstvu. V preteklosti je zadol-`il asist. Gordano @iv~ec Kalan, dr. med., da glede problematike pediatrovin dru`inskih zdravnikov v zvezi z zdravstveno reformo, skli~esestanek med predstavniki dru`inske medicine in pediatrije na osnovniravni. Asist. Gordano @iv~ec Kalan, dr. med. je zaprosil, da`eli biti tudi on prisoten na tem sestanku. Zaradi sklica seje odboraza osnovno zdravstvo so~asno s sejo izvr{ilnega odbora, se seje odboraza osnovno zdravstvo ne more udele`iti. Lahko sklepa, da asist.Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., zapira mo`nost udele`be predsednikaZbornice na njenem odboru.Menil je, da se razprava asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., naskup{~ini Zdravni{ke zbornice Slovenije ni dotikala samo vsebinskihopredelitev do sprememb statuta Zbornice. Izre~enih je biloveliko kriti~nih stali{~, ne samo do njega kot predsednika Zbornice,temve~ celotnega izvr{ilnega odbora in skup{~inskega sveta. Poudarilje, da se mu zdi na~in nastopanja asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr.med., popolnoma nesprejemljiv. Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr.med., je ~lanica izvr{ilne veje oblasti Zbornice. Za to mesto ni bilaizvoljena neposredno, temve~ je bila predlagana s strani predsednikaZbornice. Vse spremembe aktov Zbornice so bile sprejete v skladus poslovnikom Zbornice. Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med.,je bila prisotna tudi na vseh sejah izvr{ilnega odbora in skup{~inskegasveta Zbornice, na katerih so prisotni dobili pojasnilo s strani pravnikov,da ni bilo kr{itev v zvezi s pripravo gradiva za skup{~ino.Menil je, da bo ob taki kontaminaciji vzdu{ja in ozra~ja v izvr{ilnemodboru potrebno razmisliti o delovanju izvr{ilnega odbora dokonca tega mandata. O tem bodo razpravljali tudi na skupni seji izvr{ilnegaodbora in skup{~inskega sveta Zbornice, ki sledi tej seji.Prepri~an je, da je njegova osebna in tudi skupna odgovornost terdol`nost, da v interesu slovenskega zdravni{tva to sporno zadevorazre{ijo v najkraj{em mo`nem ~asu.Povedal je, da je bila asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., vabljenana sejo in je bila obve{~ena, da se bo na seji razpravljalo o njenemnastopu na 40. seji skup{~ine. Menil je, da kljub temu, da asist.Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., danes ni prisotna na seji, vseenosklepa, da imajo prisotni pravico do razprave o vsebini njenega nastopana 40. skup{~ini, ne pa o posameznih besedah, stavkih, ki jihje v razpravi izrekla asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med.Predsednik Zbornice je dal to~ko v razpravo.Asist. mag. Matej Cimerman, dr. med., je menil, da se je o~itnopojavila neka “moda” natan~nega pravnega tolma~enja pravilnikov,protokolov, poslovnikov, itd. Izdelano je bilo mnenje pravne slu`beZbornice v zvezi sprejemanjem sprememb statuta Zbornice. Izvr{ilniodbor se je s tem mnenjem strinjal. Asist. Gordana @iv~ec Kalan,dr. med., je imela mnenje pravne slu`be Zbornice. Na seji skup{~ineISIS februar 2004

69DELO ZBORNICEje nastopila z demago{kimi argumenti, ker je imela pravno mnenjedrugih pravnikov. Menil je, da morajo ~lani izvr{ilnega odbora spo-{tovati mnenje pravne slu`be Zbornice. Pravna slu`ba Zbornice morana to ostro reagirati.Mag. @arko Pinter, dr. med., je dopolnil mnenje asist. mag. Cimermana.Povedal je, da kot predsednik odbora za pravno-eti~navpra{anja sodeluje s pravno slu`bo Zbornice. Menil je, da sta delo inpomo~ pravne slu`be Zbornice dobra. Nikoli ni bilo pripomb, te`avali mnenj, ki ne bi imela svoje te`e in bi bila na kakr{nikoli drugiravni zavrnjena. Je proti kakr{nimkoli prito`bam na ra~un dela pravnikovv pravni pisarni.Povedal je, da izvr{ilni odbor ni dobil odgovora, niti od dolenjskegaregijskega odbora niti od asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med.,kako je pri{lo do dveh identi~nih virov oziroma predlogov za spremembostatuta Zbornice. Menil je, da gre za manipulacije, ki so bilespeljane in zato dvomi v korektnost in po{tenost dela asist. Gordane@iv~ec Kalan, dr. med.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je menil, da je bila celotna razpravaasist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., na seji skup{~ine obse`na,toda vsebinsko zelo skromna. Razprava je bila namenjena prepre~itvisprejetja spremembe statuta in s tem sprejetja dodatnegamandata za predsednika Zbornice. Ob tem so se pojavile {tevilnekrivi~ne obdol`itve na delo izvr{ilnega odbora. Menil je, da je bilarazprava asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., namenjena ru{enjuZbornice in je bila nekoristna. Ob tem je pri{lo do izraza, da je sodelovanjeasist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., z nameni dela izvr-{ilnega odbora nesprejemljivo. Predlagal je, da se sodelovanje z asist.Gordano @iv~ec Kalan, dr. med., oziroma njeno ~lanstvo v izvr{ilnemodboru na tej ravni prekine.Prof. dr. Franc Far~nik, dr. dent. med., je menil, da odsotnostasist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., na prej{nji in dana{nji sejiizvr{ilnega odbora odra`a njen pristop, neko omalova`evanje do delaostalih ~lanov izvr{ilnega odbora. Glede na sam potek skup{~ine oziromavzdu{ja na seji je bil tudi sam prizadet. Tega ni do`ivel v vsehsedmih letih njegovega delovanja v Zbornici. Vedno je vladalo odprto,odkrito, prijetno vzdu{je. Vedno je imel podporo, ne le od kolegovizvr{ilnega odbora, temve~ tudi od zaposlenih v strokovnihslu`bah Zbornice. Velika ve~ina poslancev je podprla predlaganespremembe statuta Zbornice. Vsi postopki so bili izpeljani v skladuz zborni~nimi akti, tudi na skup{~inskem svetu. Prizadelo ga je o~itanjeasist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., ~lanom izvr{ilnega odborav zvezi z njihovim nastopanjem na sejah izvr{ilnega odbora.Kot predsednik odbora za zobozdravstvo na izvr{ilnem odboru predstavljaveliko ~lanov Zbornice. Odbor za zobozdravstvo zastopa 1.300zobozdravnikov. Nastop asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., je posrednotudi poskus diskvalifikacije oziroma kritika odboru za zobozdravstvo.Nastop asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., je u`alil njegakot osebo in njega kot predstavnika zobozdravnikov oziroma predsednikaodbora za zobozdravstvo. Od asist. Gordane @iv~ec Kalan,dr. med., bi pri~akoval ve~jo mero strpnosti, morda celo opravi~ilo.Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je menil, da je bil nastop asist.Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., na skup{~ini poskus diskvalifikacijeizvr{ilnega odbora Zbornice, predsednika Zbornice in celotne Zbornice.Ta poizkus ni uspel, kar se izra`a v glasovanju poslancev. Skorajvsi poslanci so podprli predlagane spremembe statuta Zbornice. Pogostoso bila na izvr{ilnem odboru izra`ena razli~na mnenje, kar podpira.Menil je, da izvr{ilni odbor skupaj z asist. Gordano @iv~ec Kalan,dr. med., ne more delati naprej v takem vzdu{ju, kot je delal do sedaj.Predlagal je, da se asist. Gordano @iv~ec Kalan, dr. med., razre{i.Prof. dr. Eldar M. Gad`ijev, dr. med., je povedal, da je Zbornicastanovska organizacija s svojimi cilji in te`njami, zato predlaga, daso pragmati~ni v zvezi z nastopom asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr.med., na skup{~ini. Menil je, da ima vsak ~lan izvr{ilnega odborapravico do svojega mnenja. Ko pride demokrati~nost do faze, ko jedestruktivna, pa to ni ve~ sprejemljivo. Menil je, da je potrebno prekinitisodelovaje z asist. Gordano @iv~ec Kalan, dr. med., ker je topogoj za normalno, demokrati~no funkcioniranje izvr{ilnega odbora.Spec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med., je menil, da je {lo za poskusdestabilizacije in tudi destrukcije znotraj zdravni{tva kot ceha.Ta poskus je potrebno v kali zatreti. V kolikor se to ne bo zgodilo nana~in, ki je legalen, bo Zbornica imela v prihodnosti velike te`ave.Predsednik Zbornice je po razpravi povzel, da je dobil jasno usmeritevod danes prisotnih ~lanov izvr{ilnega odbora glede nastopaasist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., na 40. skup{~ini Zbornice.Pridobiti `eli tudi mnenje ~lanov skup{~inskega sveta Zbornice. Poudarilje, da se bo z asist. Gordano @iv~ec Kalan, dr. med., osebnopogovoril, preden se bo odlo~il glede predloga za njeno razre{itev.O odlo~itvi za razre{itev asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med., bo {erazmislil. Te odlo~itve tudi ne bo samostojno sprejel.Glede razprave prim. Andreja Mo`ine, dr. med., je menil, da je tazadeva za izvr{ilni odbor zaklju~ena, kajti prim. Andrej Mo`ina, dr.med., je bil kriti~en do predsednika skup{~ine. @e poslanci skup{~ineso njegovo kritiko razre{ili s tem, da so soglasno podprli predsednikaskup{~ine oziroma izglasovali zaupnico predsedniku skup{~ine.Izvr{ilni odbor nima nobene pristojnosti, da razpravlja o kriti~nihbesedah prim. Andreja Mo`ine, dr. med., ki je ~lan izvr{ilnegaodbora in hkrati poslanec skup{~ine. Predlagal je, da izvr{ilni odborzaklju~i razpravo v zvezi z nastopom prim. Andreja Mo`ine, dr. med.,na skup{~ini.Predsednik Zbornice je predlagal besedilo sklepa in dal na glasovanjeodlo~itev o sprejemu predloga sklepa.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 373/18/2003:1. Izvr{ilni odbor je razpravljal o nastopu asist. Gordane @iv~ecKalan, dr. med., na 40. seji skup{~ine Zbornice. Predsednik Zborniceje na dana{nji seji izvr{ilnega odbora dobil jasno usmeritev glede nastopaasist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med. Glede tega bo pridobiltudi mnenje ~lanov skup{~inskega sveta Zbornice. Na podlagi tega sebo odlo~il o predlogu za razre{itev ~lanice izvr{ilnega odbora.2. Izvr{ilni odbor je odlo~il, da zaklju~i razpravo v zvezi z nastopomprim. Andreja Mo`ine, dr. med., na 40. seji skup{~ine Zbornice.Prim. Anton @idanik, dr. med., je predlagal, da se FIDES zaprosiza uradno stali{~e glede izjav, ki jih je asist. Gordana @iv~ec Kalan,dr. med., izrekla na seji skup{~ine v zvezi z zdravni{ko stavko.Predsednik Zbornice je povedal, da bo jutri (5. 12. 2003) skup{-~ina FIDES-a. Prejel je vabilo. Skup{~ine FIDES-a se bo udele`il, kerje na dnevnem redu seje tudi podpis dogovora o sodelovanju medSlovenskim zdravni{kim dru{tvom, FIDES-om in Zdravni{ko zbornicoSlovenije. Strinjal se je s predlogom prim. Antona @idanika, dr.med. Predsednika FIDES-a bo zaprosil za pisno stali{~e v zvezi s tem.Predsednik Zbornice je dal na glasovanje odlo~itev o predloguprim. Antona @idanika, dr. med.februar 2004 ISIS

26. IATROSSKI POSVETOVANJEŠPORTNE MEDICINE ZDRUŽENOS SMUČARSKIM TEKMOVANJEMZDRAVNIKOV DEŽELALPE-JADRANorganizatorIatrosski Alpe AdriaKRANJSKA GORA5.–6. februar 2004PROGRAM:Četrtek, 5. februarja 200415.30Tek (ob hotelu Kompas)Kategorija za moške in ženskeA – do vključno 35 let starostiB – do 50 letC – nad 50 let19.00Gostilna Martin – pivnica –Kranjska GoraOtvoritev 25. Iatroski, razglasitev rezultatovtekov, pogostitevPetek, 6. februarja 200411.00Smučišče Kranjska Gora – Preseka – novasedežnicaVeleslalomKategorija za ženske in moškeA – rojeni 1972 in mlajšiB – 1971 – 1960C – 1961 – 1950D – 1951 – 1940E – 1941 in starejši12.00Drugi tek za najboljših pet iz vsakekategorije15.00Hotel Lek – koktajl16.00Posvetovanje športne medicineSlavnostna razglasitev rezultatovVečerjaOgranizacijski odbor: Franci Koglot, dr. med.,Nova Gorica, spec. akad. st. Andrej Bručan,dr. med., Tone Lah, dr. med., Jesenice, TatjanaPintar, dr. med., LjubljanaPokrovitelj: Lek, d. d., LjubljanaKotizacija:za tek:3.500,00 SITza VSL:10.000,00 SITskupna kotizacija (tek in VSL):12.000,00 SITKotizacijo nakažite na račun:Goriško zdravniško društvo, št. 04750-0000753838.Kontaktna oseba:ga. Melita Vogrič, tel.: 05 330 14 50.Prijave na naslov: Franci Koglot, dr. med.,Splošna bolnišnica dr. Franca DergancaŠempeter pri Novi Gorici, 5290 Šempeter priGorici. Kasnejših prijav ne sprejemamo.V prijavi navedite: spol, letnico rojstva, delovnomesto, ustanovo oziroma društvo za kateronastopate.Za ekipo štejejo trije najbolje točkovani moški indve ženski.Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.Tekmovanje šteje za izbiro uradne Slovenskezdravniške reprezentance za nastop nasvetovnem prvenstvu.Štartne številke in vozovnice s popustom dobiteod devete ure dalje na blagajni žičnice.SPOROČANJESLABE NOVICEorganizatorZavod za razvoj paliativne oskrbe, LjubljanaLOGARSKA DOLINAHotel Plesnik5.–6. marec 2004, 26.–27. marec 200414.–15. maj 2004PROGRAM:Prvi dan13.00–14.00 Registracija udeležencev14.00–19.30 Učna delavnica z odmorom19.30 VečerjaDrugi dan8.30–13.00 Učna delavnica z odmorom13.00–14.00 KosiloPROGRAMISTROKOVNIH SREČANJ14.00–17.00 Učna delavnica17.00 Zaključek s podelitvijopotrdil o udeležbiUčna delavnica je namenjena vsem, ki sesrečujejo z okoliščinami, ko morajo bolnikom innjihovim svojcem sporočati neugodno diagnozo,slabše prognostične izglede, poslabšanjebolezni, vsakodnevne neprijetne spremembezdravstvenega stanja, neuspešno zdravljenje,nenadno smrt ali slab izid zdravljenja.Izvajalka učne delavnice: asist. Urška Lunder, dr.med., s sodelavci in tehnično ekipo.Opredelitev teoretičnih znanj, ki jih pridobijoudeleženci:etična določila glede sporočanja slabenovice,šeststopenjski model sporočanja slabenovice »SPIKES«,psihološke osnove o značilnih čustvenihreakciajh ob sprejemanju slabe novice.Opredelitev praktičnih znanj in veščin, ki jihudeleženci pridobijo ob uporabi sodobnihmetod učenja:veščine za osnovni intervju z bolnikom,veščine sporočanja slabe novice,veščine opazovanja v sporazumevanjuz bolnikom za učinkovito prilagajanjebolnikovim potrebam,veščine za spodbujanje bolnikovegasoodločanja in sodelovanja v oskrbi,veščine ukrepanja v sporazumevanjuob težavnih situacijah (šok, jeza, žalost,zanikanje, itd.),veščine za boljše sporazumevanje zbolnikovimi bližnjimi in sodelavci v skupini,prepoznavanje in opuščanje neučinkovitihnačinov sporazumevanja, ki vodijo vizčrpavanje.Kotizacija: 29.000,00 SIT (DDV ni vključen).Kotizacija zagotavlja udeležbo na teoretičnemin praktičnem delu učne delavnice, pisnagradiva, osvežitve in prigrizke med odmori.Kotizacija ne vključuje drugih obrokov hranein prenočišča. Račun za plačilo kotizacijebomo izstavili plačniku po končani učnidelavnici, ne glede na datum prijave.Kotizacijo nakažite na transakcijski računZavoda za razvoj paliativne oskrbe,Ljubljana, odprt pri SKB Banka, d. d.,št.: 03171-1085403050.Informacije, prijave in rezervacije prenočišča:ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativneoskrbe, Vegova 8, 1000 Ljubljana, T: 00031632 168, E: ravnikbar@mail.ljudmila.org aliurska.lunder@mail.ljudmila.orgNamestitev udeležencev: prenočišča so navoljo v hotelu Plesnik in Vili Palenk v Logarskidolini.71februar 2004 ISISPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ

72PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJCINDI DELAVNICAO IZVAJANJUZDRAVSTVENOVZGOJNIHPROGRAMOV V PRAKSIorganizatorLJUBLJANACINDI SlovenijaUl. Stare pravde 22.–4. marec 2004Tridnevna delavnica je namenjena zdravstvenimdelavcem, ki so se udeležili CINDI Šole zapromocijo zdravja in preprečevanje kroničnihbolezni v osnovnem zdravstvenem varstvu /družinski medicini, oziroma vsem tistim, ki imajododatna ustrezna znanja s področij: pomoč prispreminjanju tveganega življenjskega sloga,prehrane, telesne dejavnosti in šole hujšanja.V delavnico vabimo vse, ki bodo v zdravstvenihdomovih vključeni v izvajanje zdravstvenovzgojnihprogramov, namenjenih osebam z visokimodstotkom ogroženosti za srčno-žilne bolezniin potrebujejo dodatne informacije, kako zdravstvenovzgojneprograme izvajati v praksi.ISIS februar 2004CINDI SlovenijaPROGRAM:Torek, 2. marca 2004Prehrana10.00–10.15 Pozdrav in namen delavnic (D.Novak Mlakar, dr. med.)10.15–11.30 Pomoč pri spreminjanjutveganega življenjskega sloga (D.Novak Mlakar, dr. med.)11.30–12.30 Kako implementiratizdravstvenovzgojne programe vpraksi (N. Luznar, prof. zdr. vzg.)12.30–13.30 Odmor za kosilo (v lastni režiji)13.30–15.00 Prehrana in zdravjeKronične nenalezljive bolezni inprehranaKaj mora strokovnjak vedeti ozdravi prehrani in svetovanjuposamezniku (M. Jež, dr. med.)15.00–15.15 Odmor15.15–17.15 Program učnih delavnico prehraniKako svetovati posamezniku(N. Luznar, prof. zdr. vzg.)17.15–17.45 Razprava, ocena delavnic inzaključekSreda, 3. marca 2004Telesna dejavnost8.00–10.00 Telesna dejavnost in zdravživljenjski slogTelesna dejavnost in preprečevanjenastanka dejavnikovtveganja za KNB, telesnadejavnost in zdravljenje KNBStopnje tveganja in varna vadba,ravnotežena vadba (prim. asist. M.Bulc, dr. med.)10.00–10.15 Odmor10.15–11.15 Aerobna vadba – vadba primernaza zdravo srce (doc. dr. D.Karpljuk, prof. šp. vzg.)11.15–12.15 Program učnih delavnic zazvečanje telesne dejavnosti– 1. del(A. Backović Juričan, viš. fiziot.)12.15–13.15 Odmor za kosilo (v lastni režiji)13.15–14.15 Telesna dejavnost in zdravstvenanega (M. Smolić, viš. med. ses.)14.15–16.45 Program učnih delavnic zazvečanje telesne dejavnosti –2. delIndividualno in skupinsko delo,motivacija in svetovanjePrimeri varne vadbe (A. BackovićJuričan, viš. fiziot.)15.15–15.30 Odmor16.45–17.15 Razprava, ocena delavnic inzaključekČetrtek, 4. marca 2003Izvajanje šole hujšanja8.00–10.30 Organizacija in izvajanje šoleVedenjske in telesne značilnostiosebnosti v procesu hujšanja(N. Luznar, prof. zdr. vzg.)10.30–10.45 Odmor10.45–12.15 Telesna dejavnost v procesuhujšanja in vzdrževanju telesneteže (A. Backović Juričan, viš.fiziot.)12.15–13.15 Odmor za kosilo (v lastni režiji)13.15–14.45 Prehransko svetovanje v procesuhujšanja in vzdrževanja telesneteže (M. Jež, dr. med.)14.45–15.15 Razprava, ocena delavnic inzaključekZa izvedbo delavnice je potrebnaudeležba najmanj 15 oseb.Kotizacija: 25.000,00 SIT. Nakažite jo na naslov:Zdravstveni dom Ljubljana, CINDI Slovenija,Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, davčna številka:80683568, TRR: 01261-6030921845, sklic na št.02 922063-280-86.Pisne prijave sprejemamo na naslov: CINDISlovenija, Ulica Stare pravde 2, 1000 Ljubljana,F: 01 438 34 84, E: cindi@zd-lj.siDodatne informacije: Tajništvo CINDI Slovenija,T: 01 43 83 480.DVODNEVNA FLEBOLOŠKAŠOLAorganizatorDermatovenerološka klinikaLJUBLJANADermatovenerološka klinikaZaloška 25.–6. marec 2004PROGRAM:Petek, 5. marca 2004od 9.30 do 11.00Pozdravni govor1. Kronično vensko popuščanjedefinicija, zgodovina, prevalencaanatomijaetiologija, patogeneza, dejavniki tveganjasimptomi, klasifikacija (widmerjeva, ceap) sklinično sliko, diferencialna diagnozadiagnostični algoritem (doppler)diagnostika – duplexrazpravakavaod 11.00 do 12.30zapleti – gvt in pljučna embolijazapleti – tromboflebitis, ostaloterapija – sklerozacije (klasične, s peno)zdravstvena nega po sklerozantni terapijiterapija – operativna (klasična inintraluminalna)terapija – laserskanosečnost in kvprazpravahladni bife2. Venska golenja razjedaod 13.30 do 15.30klinična slika in diagnostikadiferencialna diagnozapriprava dna razjede in antibiotična terapijaterapija – obloge, okolicaterapija - ostalo (LLLT, bioptron, flavonoidi,ortopedski vložki, sklerozacija napajalnihvaric, kritje s kožnimi transplantati, ostalazdravila)preventiva KVPzdravstvena negaterapija bolečine pri golenji razjedirazprava3. Kompresijska terapijaod 15.30 do 17.00teorije kompresijevrste kompresijeindikacije za kompresijsko terapijozdravstvena negarazpravaStroški zdravljenja KVP v SlovenijiPredstavitev študije EWME o kompresijskiterapijiSobota, 6. marca 20044. Limfedemiod 9.00 do 10.00klinična slika in diagnostika

73PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJdiferencialna diagnozaterapijazdravstvena negarazpravakavaUčne delavniceod 10.30 do 13.001. CW Doppler: S-F ustje, ABPI2. Kompresijska terapija z dolgoelastičnimipovoji3. Kompresijska terapija z nelepljivimikratkoelastičnimi povoji4. Prikaz aplikacije lepljivih kratkoelastičnihpovojev (fiksnih povojev, štiriplastnegasistema) in merjenja in oblačenjakompresijskih nogavic5. Oskrba golenje razjede (20 udeležencev serazdeli v skupine po pet, ki krožijo v učnihdelavnicah, in sicer 30 minut za vsakoskupino.) Anketa oziroma preizkus znanja(moje razumevanje KVP )Kava, prigrizekSvečana podelitev potrdilZaključni govorZaključek ob 14.30Kotizacija: 40.000,00 SIT (vključuje napitke inprigrizke med predavanji ter zbornik).Kontaktna oseba: ga. Verica Petrovič,Dermatovenerološka klinika, Zaloška 2, 1525Ljubljana, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33.Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.IMPROVING ANTIBIOTICPRESCRIBING INEUROPEANHOSPITALSorganized jointly byThe ESCMID Study Group on AntibioticPolicies (ESGAP), The Slovenian Societyof ChemotherapyLJUBLJANA, Predavalnica Infekcijskeklinike, Japljeva 2 26-27 March 2004PROGRAM:Friday, 26 March 200415.00 IntroductionJ. Reberšek Gorišek, E. GadžijevAntibiotic prophylaxis in surgery: data fromthe Netherlands and Indonesia, I. C.GyssensDiscussionBasic principles of rational antibioticprophylaxis in surgery, I. C. Gyssens17.00 Coffee break17.30 Session 2 (2 h): Relationship betweenantimicrobial use and bacterial resistance inhospitalsChairmen: I. C. Gyssens, T. Lejko Zupanc.Antimicrobial use and bacterial resistance:data from Slovenian hospitals, T. LejkoZupanc, et. alAntimicrobial use and bacterial resistance:European and U. S. data, D. L. MonnetDiscussionHow to study the relationship betweenantimicrobial use and bacterial reistance, D.L. Monnet19.30 End of session 220.00 DinnerSaturday 27 March 20049.00 Session 3 (2 h): Antimicrobial prescribing inintensive careChairmen: B. Beovič., D. L. Monnet.Antimicrobial use in ICUs: data fromSlovenia, J. Markovič, I. Muzlovič, et. alAntimicrobial use in ICUs: review of literatureand data from ARPAC, F. M. MacKenzieDiscussionBasic principles of rational antimicrobialprescribing in the ICU, I. M. Gould11.00 Coffee break11.30 Session 4 (2 h): Antibiotic policies andinterventions to improve antimicrobial prescribingChairmen: I. C. Gyssens, M. Čižman.Antibiotic policies and interventions inSlovenia, B. Beovič et. alOverview of antibiotic policies andinterventions to improve antimicrobialprescribing in hospitals, I. M. GouldThe role of the laboratory in improvingantibiotic prescribing, F. M. MacKenzieInterventions to improve antibioticprophylaxis in surgery, I. C. GyssensDiscussion13.30 ConclusionSIMPOZIJ OB 50-LETNICIOTROŠKE NEVROLOGIJE VSLOVENIJI (In memoriam: primarijaIvice Tivadarja, dr. med.)NOVE DIAGNOSTIČNE METODE VOTROŠKI NEVROLOGIJIorganizatorji KC Ljubljana, SPS Pediatričnaklinika, KO za otroško, mladostniško in razvojnonevrologijo, MFLjubljana - Tečaji otroškenevrologije, Sekcija za otroško nevrologijo SZD,Ustanova za otroško nevrologijo, KRKA, d. d.LJUBLJANA, Dvorana Krke, Dunajska 6526. marec 2004PROGRAM:Petek, 26. marca 20048.30–9.15 Jeras J., Ravnik I. M.: Zgodovinaotroške nevrologije na Slovenskem9.15–9.30 Neubauer D.: Perspektive otroškein razvojne nevrologije pri nas9.30–9.45 Podelitev priznanj9.45–10.15 Odmor s kavo10.15–10.30 Paro Panjan D.: Nevrološkipregled po Amiel-Tison vneonatalni nevrologiji10.30–10.45 Osredkar D. in sod.: Uporabnostnenehnega spremljanjamožganskih funkcij (CFM)10.45–11.00 Jekovec M.: Določanje kostnegostote pri otrocih in mladostnikihs hudo obliko epilepsije11.00–11.15 Gnidovec Stražišar B.: Aktimetrijain določanje cirkadianih ritmov11.15–11.30 Groleger K. in sod.: Ocenjevanjefunkcijskega stanja pri otrocih zoviranostjo in pomen GMFCS11.30–11.45 Macedoni Lukšič M. in sod.:Ocenjevanje spontanega gibanjapri novorojenčkih in dojenčkih– metoda po Prechtlu11.45–12.00 Odmor s sokom12.00–12.15 Pečarič Meglič N.: UporabnostMRS, DWI in DTI12.15–12.30 Benedik M.: Okulokardialni refleks12.30–12.45 Mir V. in sod.: VideoEEG12.45–13.00 Kržan M.: 24-urni kasetni EEG13.15–13.30 Kodrič J.: Bayley II in ABCmovement test13.30–13.45 Bigec M. in sod.: Denver II13.45–14.15 Razprava in zaključkiSession 1 (2h):Antibiotic prophylaxis in surgeryChairmen: M. Derganc, D. L. Monnet, D.Gvardijančič.Antibiotic prophylaxis in surgicalinfections in children, M. Grošelj Grenc,M. Derganc, et. alAntibiotic prophylaxis in abdominal surgery,Kotizacija: 20.000,00 SIT.Prijave: sprejema ga. Simona Rojs, TajništvoKlinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja,Japljeva 2, 1525 Ljubljana.Informacije: prof. dr. Milan Čižman, dr. med., T:01 522 21 10, F: 01 522 24 56,E: andreja.sorman@kclj.siInformacije:prof. dr. David Neubauer, dr. med.,SPS Pediatrična klinika, KC Ljubljana,Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,T: 01 522 92 73F: 01 522 93 57E: david.neubauer@mf.uni-lj.sifebruar 2004 ISISPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ

74PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJBOLEZNI LEDVIC INARTERIJSKA HIPERTENZIJAPODIPLOMSKA ŠOLAZA ZDRAVNIKE (V)organizatorjiSZD Slovensko nefrološko društvo, KO zanefrologijo, SPS Interna klinika, KC LjubljanaLJUBLJANA1. predavalnica Kliničnega centra19.–20. marec 2004ISIS februar 2004PROGRAM:Petek, 19. marca 20047.30–8.40 Registracija udeležencevUvod, S. Kaplan PavlovčičModeratorka: S. Kaplan Pavlovčič:Kronična ledvična bolezen8.45–9.00 D. Černe: Napake prilaboratorijskem določanjuledvične funkcije in lipidov9.00–9.20 M. Malovrh: Indikacije in potekledvične biopsije9.20–9.40 R. Kveder: Sodobne smerniceneimunološkega zdravljenjakronične ledvične bolezni9.40–10.00 T. Šilc: Ocenjevanje invalidnosti,telesne okvare in dodatka zapomoč in postrežbo na invalidskihkomisijah10.00–10.20 Razprava10.20–10.40 OdmorModerator: R. Ponikvar:Akutna ledvična odpoved10.40–11.00 R. Ponikvar: Akutna ledvičnaodpoved11.00–11.20 J. Buturović Ponikvar: Zdravljenjeakutne ledvične odpovedi11.20–11.40 A. Urbančič: Akutna ledvičnaodpoved zaradi zdravil11.40–12.00 M. Benedik: Odmerjanje zdravilpri ledvični insuficijenci12.00–12.25 Razprava12.25–14.00 Odmor: Delovno kosiloModerator: M. Malovrh:Zdravljenje kronične ledvičnebolezni14.00–14.20 D. Kovač: Pomen hiponatremije vklinični praksi14.20–14.40 J. Kovač: Zdravljenjehiperlipidemije v nefrologiji14.40–15.00 J. Lindič: Diabetična nefropatija15.00–15.20 J. Varl: Zdravljenje anemije pribolnikih sladkorno boleznijo indiabetično nefropatijo15.20–15.40 Razprava15.40–16.00 OdmorModerator: R. Accetto:Arterijska hipertenzija16.00–16.20 R. Accetto: Nove smernice zazdravljenje arterijske hipertenzije16.20–16.40 S. Kaplan Pavlovčič: Ledvice,pokazatelj srčno-žilnegatveganja pri esencielni arterijskihipertenziji16.40–17.00 K. Cerk. Hiperkaliemija prizdravljenju srčnega popuščanja17.00–17.20 V. Premru: Srčno-žilne bolezni pribolnikih s kronično ledvičnoboleznijo17.20–18.00 Razprava in zaključek šoleSobota, 20. marca 20049.00–16.00 Delavnice: razdelitev in delo vskupinah I, II, III, IV11.45–13.00 Odmor za kosiloS. KaplanPavlovčičI. skupina9. 00–10.15II. skupina10.30–11.45III. skupina13.00–14.15IV. skupina14.30–15. 45R. KvederII. skupina9. 00–10.15III. skupina10.30–11.45IV. skupina13.00–14.15I. skupina14.30–15. 45M. MalovrhIII. skupina9. 00–10.15IV. skupina10.30–11.45I. skupina13.00–14.15II. skupina14.30–15.45J. LindičIV. skupina9. 00–10.15I. skupina10.30–11.45II. skupina13.00–14.15III. skupina14.30–15.45I. Sekundarna arterijskahipertenzijaAterosklerotična stenoza renalnearterije pri bolniku s perifernoaterosklerozoZdravljenje hipertenzije pribolnikih s kronično ledvičnoboleznijoHipertenzivna nefrosklerozaII. Kronične ledvične bolezniBolnik s proteinurijo in alihematurijoBolnik z diabetično nefropatijoBolnik s hitrim slabšanjemledvične funkcijeIII. Vodenje bolnika s kroničnoledvično inusficijencoVodenje bolnikov s kroničnoledvično insuficienco glede nastopnjoPriprava bolnika na nadomestnozdravljenje z dializoObravnava bolnika s končnoledvično odpovedjo pridružinskem zdravniku in/aliinternistuIV. Okužbe sečilNezapletene in zapletene okužbespodnjih in zgornjih sečilOrganizacijski in strokovni odbor: prof. dr.Staša Kaplan Pavlovčič, dr. med., svetnica,predsednica, doc. prim. dr. Marko Malovrh, dr.med, svetnik, strokovni vodja, asist. dr. DamjanKovač, dr. med., tajnik, asist. mag. Jelka Lindič,dr. med., blagajnikPodiplomska šola je namenjena članomdružinske medicine, specialistom inspecializantom interne medicine, sekundarijemin vsem zdravnikom, ki želijo pridobiti ali osvežitiznanje o sodobnem in praktičnem pristopu kbolniku z najpogostejšimi problemi s področjabolezni ledvic in arterijske hipertenzije vpovezavi z ledvično boleznijo.Kotizacija vključuje udeležbo na strokovnemprogramu in delavnicah, knjigo, delovno kosilo,kavo med odmori in plačilo potrdila Zdravniškezbornice. Kotizacija znaša 30.000,00 tolarjev.Vanjo je vključen davek na dodano vrednost.Prijavite se pisno ali preko faksa do 1. marca2004 z enotno prijavnico za udeležbo nazdravniških srečanjih, objavljenih v Izidi. Napodlagi prijave bomo izstavili račun. Prijavepošljite na naslov: ga. Nevenka Bogdanovič,Klinični center Ljubljana, Klinični oddelek zanefrologijo, Hospitalni oddelek,Zaloška 7, 1525 Ljubljana,F: 01 522 24 08, T: 01 522 31 10.Dodatne informacije: doc. prim. dr. MarkoMalovrh, dr. med, svetnik, T/F: 01 522 24 60,E: marko.malovrh@mf.uni-lj.si, prof. dr. StašaKaplan Pavlovčič, dr. med, svetnica,T/F: 01 522 24 08, E: stasa.kaplan@kclj.siONE DAY SURGERY – ONE STEPCLINIC IN INFERTILITY ANDGENERAL GYNAECOLOGYNew challenges on falling borderorganized byS.I.S.ME.R. Reproductive medicine unit, GenHosp. “Dr. Franc Derganc”, ASS 2 GorizianaNOVA GORICA, Hotel Casinó PerlaMay 15, 2004PROGRAM:Saturday, 15 May 20049.00–9.15 Get together and introduction tothe meeting9.00–9.30 One day surgery and one stepclinic in an infertility centre (A. P.Ferraretti)9.30–10.00 Day surgery in obstetrics andgynaecology (F. Calcagnile)10.00–10.20 Discussants: E. Baraggino,C. Gigli10.20–11.00 Coffee break and poster session11.00–11.20 Uterine septa as infertility factor(M. Gergolet)

75PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ11.20–11.40 Perinatal outcome afterhysteroscopic metroplasty (T.Tomaževič)11.40–12.00 Discussants: S. Gordts, L.Gianaroli12.00–13.30 Lunch13.30–14.00 THL: a new endoscopictechnique (S. Gordts)14.00–15.00 PCO: ovulation induction andindications for “ovarian drilling”:a) Different methods of ovulation induction (H.Meden Vrtovec)b) Transvaginal ovarian drilling(A. P. Ferraretti)c) Ovarian drilling “via” THL (S. Gordts)15.00–15.30 Discussants: F. Calcagnile, T.Tomaževič15.30–16.00 Coffee break and poster session16.00–16.50 Preimplantation geneticdiagnosis: why fertile couples,carrying a genetic disease, needto undergo ART? (L. Gianaroli)16.50–17.10 Discussants: H. Meden Vrtovec,M. Gergolet17.10–17.50 Round table: Working in ISO9000 certified structures pros….and cons? (H. Meden Vrtovec,L. Gianaroli, A. P. Ferraretti, M.Šinigoj, D. Žiberna)Lectures will be held in English, Italian, andSlovene. Simultaneous translation will beprovided.Chair people and invited speakers: EzioBaraggino, Trieste, Fernando Calcagnile,Gorizia, Anna Pia Ferraretti, Bologna, MarcoGergolet, Šempeter, Luca Gianaroli, Bologna,Carmine Gigli, Gorizia, Stephan Gordts, Leuven,Helena Meden Vrtovec, Ljubljana, MartinŠinigoj, Šempeter, Tomaž Tomaževič, Ljubljana,Darko Žiberna, Šempeter.Scientific committee: Fernando Calcagnile,Marco Gergolet, Luca Gianaroli, Helena MedenVrtovec.Organizing committee: Marco Gergolet, SergejPušnar, Martin Šinigoj, Erika Jazbar.Congress fee: free of charge. Gynaecologists,others specialists, general practitioners, nurses,living and working on both side of the borderare warmly invited.Contact and registrations: dr. Marco Gergolet,via C. Battisti 12, 34074 Monfalcone,P: +39 0481 45579 or Gen Hospital dr. FrancDerganc, Padlih Borcev 13, 5290 Šempeter priGorici, F: +386 5 330 14 10,E: marcogergolet@tiscali.itUnder the auspicious13. SLOVENSKIPARODONTOLOŠKI DNEVIz mednarodno udeležboorganizatorjiSlovensko zdravniško društvo, Združenje zaustne bolezni, parodontologijo in stomatološkoimplantologijoBLED, Festivalna dvorana2.–3. april 2004PROGRAM:Petek, 2. aprila 200410.00 Otvoritev10.15 Prof. dr. Gerhard Wimmer (Graz,Austria): Stress and Periodontitis10.45 Asist. mag. Boris Gašpirc:Parodontalna bolezen in srčno-žilnabolezen11.05 Ani Mikuž, dr. dent. med.,:Parodontalna bolezen in artritis11.25 Doc. dr. Marija Kovač Kavčič:Pojavnost okužbe z virusom Herpessimpleks in parodontalna bolezen11.45 Prof. dr. Zlatko Pavlica: Vplivparodontalne bolezni napatohistološke spremembe v zobnipulpi pri psu12.05 Razprava12.20–15.00Odmor15.00 Doc. dr. Erika Cvetko: Limfna drenažaobzobnih tkiv15.20 Skalerič Eva, abs. dent. med.,: Ocenavelikosti parodontalne rane15.40 Asist. mag. Aleš Fidler: Primerjavapanoramskih in intraoralnih RTGposnetkov pri odkrivanju spremembna obzobnih in zobnih tkivih16.00 Prof. dr. Skalerič Uroš: Genetskaosnova parodontalne bolezni16.20 Razprava16.35–17.00Odmor17.00–19.00»Osmo memorialno predavanjeprof. dr. Lojzeta Brenčiča«, prof. dr.Jan Lindhe (Göteborg, Švedska):Some changing concepts in clinicalperiodontology19.00–19.15Razprava20.30 Skupna večerjaSobota, 3. aprila 20049.00 Prof. dr. Istvan Gera: (Budapest,Hungary): The differential diagnosisof gingival hyperplasia and themanagement of drug induced gingivalenlargement9.30 Asist. mag. Martina Drevenšek:Ortodontsko izravnavanje nagnjenihkočnikov9.50 Asist. mag. Rok Gašperšič: Pojavnost,klinična slika in zdravljenje aftoznihsprememb v ustni votlini10.10 Doc. dr. Dušan Grošelj: Prostitransplantat nebne sluznice in robdlesni10.30 Razprava10.45–11.15 Odmor11.15 Prof. dr. Ksenija Srdjak Jorgič(Zagreb, Hrvaška): Akutne lezijeparodonta11.45 Asist. mag. Rok Schara: Zdravljenjeparodontitisa z Arestinom pridiabetikih12.05 Doc. dr. Milan Petelin: Možnostizdravljenja prizadetih koreninskihrazcepišč12.25 Vasilij Vendramin, dr. dent. med.,:Možnosti prekrivanja recesije dlesne sprostimi transplantati12.55 Razprava13.10 Zaključek srečanja13.20 Občni zbor združenja za ustnebolezni, parodontologijo instomatološko implantologijoKotizacija:za zobozdravnike: 35.000,00 SIT (do 15.marca 2004), 38.000,00 SIT (po 15. marcu2004) (vključno z DDV)za ostale zobozdravstvene delavce:20.000,00 SIT (vključno z DDV).V znesek kotizacije je vključena skupna večerjav petek, 2. aprila 2004 ob 20.30.Prijave: prijavnico za udeležbo na »13.slovenskih parodontoloških dnevih« pošljitena naslov: Združenje za ustne bolezni,parodontologijo in stomatološko implantologijo,Stomatološka klinika, Hrvatski trg 6,1000 Ljubljana ali po faksu 01 522 24 94.Dodatne informacije: gospa Martina Kajzer,T: 01 30 02 110 in doc. dr. Erika Cvetko,T: 041 59 25 56 terE: erika.cvetko@mf.uni-lj.si,martina.kajzer@kclj.siRačun za plačilo kotizacije vam bomo izstaviliosem dni pred pričetkom srečanja.Prenočišča: so zagotovljena v hotelih Park inKrim. Udeleženci si sami rezervirajo prenočitvein stroške hotelske namestitve poravnajo vhotelih.Prijava za prenočišče in dodatne informacije:Turistična agencija Albatros, Ribenska 2,4260 Bled, T: 04 578 03 50,F: 04 578 03 55, gospa Veronika Šmid,E: veronika@albatros-bled.comfebruar 2004 ISISPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ

76PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJDENVER II SlovenijaNovi denverskirazvojnipresejalni testorganizator Delovna skupina DENVER IISlovenija, Katedra za pediatrijo MF v LjubljaniVELENJE, Učni center Velenje, ZD Velenje,Vodnikova 1 1.–4. april 2004KOPER, Učni center Koper, ZD Koper,Dellavallejeva 3 20.–22. maj 2004ISIS februar 2004URNIK TEČAJEV:1. dan: četrtek15.00–15.30 Uvod (predstavitev, urnik dela,presejalni testi, predstavitev testa)15.30–16.30 Predstavitev testnega lista intestnih pripomočkov, izračun starosti, vrisstarostne črte16.30–16.45 Odmor16.45–17.30 Izvedba in ocena testa, odločitvein napotitve17.30–18.30 I. razdelek: Socializacija, II.razdelek: Fina motorika in prilagodljivost18.30–18.45 Odmor18.45–19.45 III. razdelek: Govor, IV. razdelek:Groba motorika2. dan: petek8.00–09.15 Ogled video posnetka testa inrazprava9.30–12.00 Delo v skupinah v vrtcu12.30–14.00 Kosilo14.00–15.30 Samopreverjanje znanja(odgovori na vprašanja in ocenjevanje primerovtestov)15.30–16.00 Odmor16.00–18.00 Delo v skupinah, navodila zapreverjanje znanja, razpravaUčenje3. dan: sobota8.00–10.00 Pisni izpiti (reševanje enostavnihtestov, opisni odgovori, naloge iz videoposnetka)10.00–10.45 Odmor10.45–13.00 Delo v skupinah in analiza izpitnihrezultatov4. dan: sobota (vsaj štirinajst dni zamika)8.00–13.00 Praktični izpiti s podelitvijocertifikataPodiplomski tečaj je namenjen vsemzdravnikom in medicinskim sestram, ki izvajajopreventivne preglede predšolskih otrok vskladu z Navodili za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na osnovnii ravni (ULRS št. 19, 12. 3. 1998, strani od 1253 do1282).Tečaji potekajo v dveh sklopih. V prvem seudeleženci seznanijo s teoretičnimi osnovamitesta, njegovo vsebino in praktično vadijoz otroki. V drugem sklopu je preverjanjeznanja (praktično in teoretično) in podelitevcertifikatov.Po zaključenem izobraževanju in opravljenemizpitu so udeleženci usposobljeni zasamostojno izvajanje in interpretacijo testa.Praktični izpit je potrebno opraviti najkasneješest mesecev po opravljenem tečaju. Certifikatza naziv Izvajalec DENVER II Slovenijarazvojnega presejalnega testa velja tri leta.Izobraževanje poteka v Učnih centrih, kjerdobite vse informacije in gradivo.Priročnik za izvajanje testa in urnikizobraževanja prejmejo kandidati po pošti poprijavi v Učnem centru, standardni komplettestnih pripomočkov in testne liste prejmejo nazačetku tečaja.Število udeležencev na tečaju je omejenona petnajst. Za zaključene skupine (petnajstudeležencev) organiziramo tečaje tudi izvenUčnega centra, če so izpolnjeni vsi pogoji zakvalitetno izvedbo tečaja.Kotizacija za podiplomski tečaj z izpitom znaša70.000,00 SIT (brez DDV), za tečaj izvenUčnega centra 77.000 SIT (brez DDV). Računza plačilo kotizacije vam na podlagi prijavev Učni center izstavi Medicinska fakulteta vLjubljani.Informacije - Velenje:Nosilec izobraževanja: Margareta SeherZupančič z Alojzijo Čepin, DENVER IISlovenija, Učni center Velenje,Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1,3320 Velenje, T: 03 899 54 60,F: 03 586 90 39, E: denverII@zd-velenje.siInformacije Koper:nosilec izobraževanja: Beisa Žabkar,DENVER II Slovenija, Učni center Koper,Zdravstveni dom Koper, Dellavallejeva 3,6000 Koper, T: 05 664 72 72, F: 05 627 37 71,E: beisa.zabkar@zd-koper.si15. SREČANJE INTERNISTOVIN ZDRAVNIKOV SPLOŠNEMEDICINE “IZ PRAKSE ZAPRAKSO” z mednarodno udeležboorganizatorji Splošna bolnišnica Maribor,KO za interno medicino Maribor, Zdravniškodruštvo Maribor, Združenje internistov SZDMARIBORKazinska dvorana SNG7.–8. maj 2004PRELIMINARNI PROGRAM:Petek, 7. maja 200413.00–14.30 Simpozij LEK14.30–14.45 Odmor14.45–15.15 Uradna otvoritev 15. srečanja “Izprakse za prakso”15.15–15.35 Krajnc I.: Ob 15-letnici srečanja15.35–15.50 Puklavec L.: Pozitronska izsevnatomografija (PET) v diagnostičniobravnavi malignih bolezni15.50–16.00 Topalovič M.: FDG-PET: prikazprimerov16.00–16.20 Graninger W. (A): Novosti vzdravljenju revmatskih bolezni16.20–16.35 Holc I., Pahor A., Gradišnik,S.: Pomen »power doppler«ultrazvoka v diagnostiki vnetnihrevmatskih bolezni16.35–16.45 Gradišnik S., Pahor A., HolcI.: Prikaz bolnice s sitemskimlupusom eritematozusom inbolečinami v kolčnih sklepih16.45–17.05 Odmor17.05–17.20 Skalicky M., Dajčman D., PernatC.: Ultrazvočna diagnostikaholedoholitiaze17.20–17.35 Skok P.: Ultrazvočne preiskavejeter in slučajne najdbe v jetrih17.35–17.50 Urlep D., Čeranić D., Pocajt M.:Ultrazvočne preiskave prebavnecevi17.50–18.05 Ekart R.: Ultrazvočne preiskaveledvic18.05–18.20 Hojs R.: Ultrazvočne preiskaveledvic – prikaz primerov18.20–18.45 Razprava18.45–19.00 Testna vprašanja19.00 Sprejem in večerjaSobota, 8. maja 20049.00–9.15 Kanič V., Lobnik A.: Interventnakardiologija v SV Sloveniji9.15–9.25 Golob Gulič T., Granda S., Penko

77PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJM.: Interventna kardiologija–prikaz primera9.25–9.35 Bernhardt M., Kompara G.:Interventna kardiologija – prikazprimera9.35–9.50 Vokač D.: Inplatibilni kardioverterjidefibrilatorji in posebne oblikeelektrostimulacije9.50–10.05 Pehnec Z., Kamenik B.,Svenšek F.: Pregled bolnikov zakutnim koronarnim sindromomzdravljenih na Oddelku zaintenzivno interno medicino10.05–10.20 Sinkovič A., Marinšek M., RibaričV.: Obravnava bolnikov po srčnemzastoju in oživljanju10.20–10.30 Razprava10.30–11.00 Odmor11.00–11.20 Holzer H. (A): Ledvična odpovedin komorbidnost11.20–11.35 Pečovnik Balon B.: Kvantitativnadigitalna radiografija v nefrologiji11.35–11.50 Tušek Bunc K., Kersnik J.:Napotitev h konzultantu kot delodločanja v družinski medicini11.50–12.05 Klemen P., Tušek Bunc K.,Grmec Š.: Izkušnje in predlogiza še boljše sodelovanje medosnovno in sekundarno ravnijo prinapotitvah12.05–12.15 Razprava12.15–12.30 Glaser Kraševac M.: Pomenceličnih označevalcev vhematologiji12.30–12.45 Goropevšek A.: Določanjemembranskih celičnihoznačevalcev s pretočnocitometrijo12.45–12.55 Jarc M., Grmek Zemljič T.,Roškar Z.: Uporaba celičnihoznačevalcev v diagnostiki krvnihbolezni – prikaz primerov.12.55–13.10 Završnik M., Šubic J.: Vrednotenjekliničnih testov v endokrinologiji13.10–13.25 Zavratnik A., Čokolič M.:Optimalna metoda merjenjamineralne kostne gostote13.25–13.40 Razprava13.40–14.00 Odgovori na testna vprašanja inzaključek srečanjaKotizacija:15.000,00 SIT, do 20. 4. 2004 – 12.000,00 SIT.TRR: 04515-0000124280 sklic: 1009, z oznako“Zdravniško društvo Maribor – Iz prakse zaprakso”.Informacije:ga. Zdenka Kodrin, tajništvo KO za internomedicino, SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000Maribor, T: 02 321 28 71.IPOKRaTES 2004CLINICAL SEMINARorganizirajoMF Ljubljana - Tečaji otroškenevrologije, Sekcija za otroško nevrologijo SZD,KO za otroško, mladostniško in razvojnonevrologijo, SPS Pediatrična klinika, Ljubljana,Ustanova za otroško nevrologijo, IPOKRaTESInternational, Mannheim, Nemčija naLUCIJA - PORTOROSE, Hotel MaritaMay 27–29, 2004From seizure semiology to the epilepticsyndromes: epilepsies and epileptic syndromesduring neonatal, infantile and childhood periodObjectives:To discuss new developments in this field. Topresent variabilities in the aetiological causes,different clinical presentations of the seizuresand their optimal registration techniques(digital EEG, video EEG, telemetry, functionalneuroimaging). To present those structuraland genetic brain conditions which causeepileptogenic conditions and to discuss variousclinical presentations, diagnostic approachesand treatment success depending on earlystroid use and possible surgical procedures. Theseminar is aimed at offering relevant discussionson current terminology as well as diagnostic andclassification scheme for children with epilepticseizures and epilepsy. The most distinguishedexperts on this field to resolve the abovequestions have been asked to participate.Lecturers:Dravet C., Centre Saint Paul; University ofMarseille, FranceGenton P., Centre Saint Paul; University ofMarseille, FranceGuerrini R., University of Pisa & IRCCSFondazione Stella Maris, ItalyMizrahi E., Baylor College of Medicine,Houston, Texas, USAPlouin P., Hôpital Necker Enfants Malades,University of Paris, FranceVigevano F., Bambino Gesu Hospital,University of Rome, ItalyTarget groups: paediatric neurologists,neurologists, epileptologists, neurophysiologists,paediatricians, neonatologists, neuroradiologists,psychologists, child psychiatristsLocal sponsors: Ministry of Education,Science & Sport, Slovenia; Foundation of ChildNeurology, SloveniaLimited number of participants: 55 discussionswith experts and exchange of personalexperiences, video EEG sessions, long-termoutcomeParticipation fee:single person: 350 EURtwo persons (twin participation): 600 EURPROGRAM:Thursday, May 27, 200414.00 Welcome, Neubauer D., Ravnik I. M.14.30 Neonatal seizures: early-onset seizuresyndromes and their consequentdevelopment, Mizrahi E.15.30 Value of video EEG in neonatologyand during early infantile life, Plouin P.16.30 Break17.00 Focal epilepsies during infancy,Vigevano F.17.45 Epileptic negative myoclonus,Guerrini R.18.30 Suppression of post-hypoxic andpost-encephalitic myoclonus withlevetiracetam, Genton P.19.15–20.00 General discussionFriday, May 28, 20049.00 Dravet’s syndrome: aetiology,diagnostics and treatment – whereare we now?, Dravet C.10.00 Linical and video EEG features ofepileptic spasms. Early clinical andEEG features of West syndrome,Plouin P.11.15 Break11.45 Epilepsy and movement disorders,Guerrini R.12.30 Epileptic syndromes and metabolicaetiology, Vigevano F.13.15 Free topics: individual videopresentations and discussions14.00 Break for lunch15.30 Avoiding the pitfalls of EEGinterpretation in childhood epilepsy,Mizrahi E.16.30 Break17.00 Progressive myoclonus epilepsies,Genton P.17.45 Focal epilepsies during childhood,Vigevano F.18.30 What means CPD in PaediatricNeurology? Guerrini R.19.15–20.00 Free presentations and generaldiscussionfebruar 2004 ISISPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ

78PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJSaturday, May 29, 20049.00 Generalized epilepsies with febrileseizures plus, Genton P.10.00 Migrating partial seizures in infancy,Plouin P.10.45 Break11.15 Benign myoclonic epilepsy of infancy:electroclinical symptomatology anddifferential diagnosis from the othertypes of generalized epilepsy ofinfancy, Dravet C.12.00 Acute and chronic effects of seizureson developing brain, Mizrahi E.13.00 Break for lunch14.30 Epileptogenic brain malformationsand rationale for their management,Guerrini R.15.30 Lennox-Gastaut syndrome, Doosesyndrome and other unsepcified“myoclonic” epilepsies and epilepticsyndromes in preschool children,Dravet C.16.30 Break17.00 Early-onset absence epilepsy,Genton P.18.00 Pediatric videoEEG monitoring,Mizrahi E.19.00 Discussion and closing remarks,Ravnik I. M.Local organization: David Neubauer, MD, DSc,Igor M. Ravnik, MD, University of Ljubljana,Medical Faculty and University Children’sHospital Ljubljana: Dept. of Child, Adolescentand Developmental Neurology and Centre forChild & Adolescent Epilepsies, Vrazov trg 1,1525 Ljubljana, Slovenia,P: + 386 (0) 1 522 92 73/92 74,F: + 386 (0) 1 522 93 57,E: david.neubauer@mf.uni-lj.si, iravnik@email.si,W: http://animus.mf.uni-lj.si/neurology/Registration: IPOKRaTES International HeadOfice, M:con, Rosengartenplatz 2, D-68161Mannheim/Germany,P: + 49 621 4106134, F: +49 621 4106202,E: ipokrates@mcon-mannheim.de,W: http://www.ipokrates.infoAccommodation: Hotel Marita, Lucija, Portoroz(venue site), Obala 77, SI-6320 Portoroz,P: +386 5 617 22 00, F: +386 5 617 22 17,E: hotel.marita@siol.net; http://hotel-marita.siBed & breakfast: single: 70 EUR,double: 100 EUR, suite: 135 EUR per day,capacity: 30 rooms only (“first come, firstserve”)ISIS februar 2004NUTRITION:SCIENTIFIC BASIS,NUTRITIONAL STRATEGIES,NUTRITION AND DISEASEorganized byIPOKRaTES, A non-profit, non-governmental,registered society Clinical Seminar in Cooperationwith ESPNICMARIBOR, Teaching Hospital MariborMay 13–15, 2004OBJECTIVESIPOKRaTES seminars provide high-qualitypostgraduate education which enablesprofessionals to keep abreast of the mostrecent developments, and offer participantsthe opportunity to discuss clinical problems orscientific issues personally with internationalexperts. This seminar deals with theunderstanding and management of gastrointestinaldisorders and nutritional careproblems, mainly in premature.LECTURERSNeu J.: University of Florida College ofMedicine, Department of Pediatrics, Gainesville,Florida, USAHay B.: University of Colorado HealthSciences Center, Pediatric Research Center,Denver, Colorado, USADerganc M.: University of Ljubljana,Department of Pediatric Surgery and IntensiveTherapy Unit, Ljubljana, SloveniaGreer F.: University of Wisconsin, PerinatalCenter, Meriter Hospital, Madison, USAFord H. R.: Children´s Hospital of Pittsburgh,University of Pittsburgh School of Medicine,Pittsburgh, USAPROGRAM DESIGNNeu J., Gainesville; Burja S., Maribor; SimbrunerG., InnsbruckTARGET GROUPSAffiliates of university and non-universitarianhospitals in neonatology, pediatrics, nutrition,surgery and related fieldsMAJOR SPONSORS: Dräger, Nestlé, OrphanEurope and INO TherapeuticsLOCAL SPONSORS: Teaching HospitalMaribor, Milupa, HippLimited Number of participants: 55This seminar thus will offer extensive chancesfor personal discussion.PARTICIPATION FEESingle Person € 300.-Two persons (“Twin participation”) € 500.-PROGRAMThursday, May 13, 2004Morning 8.30–12.30Welcome, Micetic Turk D, Burja SPerspectives on new Developments inNeonatal Nutrition and Gastroenterology,Neu J.Fetal Nutrition: Application to PostnatalNutrition (Emphasis on MacronutrientRequirements), Hay B.Development of Digestion and Absorption,Neu J.LunchAfternoon 13.00–17.00Metabolic and Nutritional Requirementsfor the Low Birthweight Infant (Emphasison Vitamins, Mineral and Trace Elements),Greer F.Development of the Intestinal InnateImmune System Case Discussion, Neu J.Two Children with Prolonged ParenteralNutrition and Associated Sea-blueHystiocytosis, Derganc M.Friday, May 14, 2004Morning 8.30–12.30Metabolic Stresses and Adaptations in theSurgical Neonate, Ford H. R.Fetal Programming, Hay B.Necrotising Enterocolitis: Medical andSurgical Issues, Neu J./Ford H. R.LunchAfternoon 14.00–17.00Acute and Chronic Lung Disease andNutritional Issues, Hay B.Enriched Formulas and Breast Milk andPost-Discharge Nutrition Issues, Greer F.Saturday, May 15, 2004Morning 8.30–12.30Strategies for Introduction of TPN Intake inthe Premature Infant, Hay B.Special Nutritional Needs of the SurgicalNeonate: Enteral and Parenteral Strategies,Ford H. R.Feeding Severely Burned Children. AContinuous Challenge, Derganc M.Strategies for Delivery of TPN to the Neonate:Complications and Monitoring, Greer F.LunchAfternoon 14.00–17.00Strategies for Enteral Nutrition: FeedingIntolerance, Motility Disorders and MinimalEnteral Nutrition, Neu J.Immuno-Trophic Nutrients, Case Discussion,Neu J.ORGANIZATIONOrganizer: IPOKRaTES, m:con GmbH,Rosengartenplatz 2, D-68161 Mannheim/GermanyLocal organization: Silva Burja, MD, DSc,Gregor Pivec, MD, Dušica Micetić Turk, MD,DSc, Teaching Hospital Maribor, Slovenia,

79PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJDepartment of Perinatology, Neonatology andDepartment of Pediatrics, Gastroenterology,Ljubljanska 5, 2000 Maribor, Slovenia,P: +386 (2) 321 24 53, F: +386 (2) 331 23 93,E: silva.burja@sb-mb.si orsilva.burja@guest.arnes.siInformation/registration: IPOKRaTES InternationalHead Office m:con, Rosengartenplatz 2, D-68161 Mannheim / Germany, P: +49 (0) 6214106-134, F: +49 (0) 621 4106-202,E:ipokrates@mcon-mannheim.de,W: http://www.ipokrates.infoCoffee break/lunch: Coffee breaks are included.Meals available up to € 10.-.Accommodation: Hotel Habakuk *****(www.termemb.si), for bed & breakfast, perroom per day: Single occupancy € 92.- doubleoccupancy € 121.-Hotel Piramida ****, for bed & breakfast, per roomper day: single occupancy € 71.-, doubleoccupancy € 88.-Garni Hotel Tabor ***, for bed & breakfest, perroom per day, single occupancy € 35.-, doubleoccupancy € 56.-All hotel reservations and other touristinformations: Travel Agency VENETUS, Tyrševa3, 2000 Maribor, Slovenia, P: + 386 (2) 235 2623, F: + 386 (2) 235 26 24, E: sonja@venetus.siSEMINAR SITE Teachig Hospital Maribor,Departement for Surgery, Ljubljanska 5,2000 Maribor, SloveniaOSNOVE KLINIČNEALERGOLOGIJE IN ASTMEPOUK BOLNIKA Z ASTMOVODENJE BOLNIKA S KOPBorganizatorKlinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo,Bolnišnica GolnikKRANJSKA GORA,Hotel Lek25.–27. marec 2004PROGRAM:Klasifikacija preobčutljivostnih reakcijAlergeni, navzkrižnost, skritostAstma: pljučna funkcija pri obstruktivnihboleznih pljuč, etiopatogeneza, klinična slikain diferencialna diagnoza, zdravljenje astmePouk bolnika z astmo, kako poučevati, kdopoučuje, pričakovane koristi poukaKOPBRinitis: diagnostični in terapevtski pristopAlergijsko vnetje, Anafilaksija, Alergijskebolezni kože, Nutritivna alergija, Alergija zazdravila, posebnosti alergijskih bolezni votroštvuKožni in laboratorijski testi alergijeZdravljenje in preprečevanje alergijskebolezniInterakcije zdravil pri bolnikih z alergijskimiboleznimi in astmoKomunikacije med zdravniki, uporabnostmedmrežja, zdravilstvo in alergijaVodji tečaja: doc. dr. Mitja Košnik, prof. dr.Stanislav ŠuškovičSodelavci: prof. dr. Jurij Šorli, prof. dr. AlojzIhan, prof. dr. Ema Mušič, doc. dr. Matjaž Fležar,doc. dr. Tomaž Lunder, prim. Vesna Glavnik,prim. Marijana Kuhar, prim. Jernej Podboj, asist.Robert Marčun, Katarina Osolnik, Nada Kecelj,Nisera Bajrovič, Mihela Zidarn, Jure Šorli, SašaKadivec, viš. med. ses., Ljubica Ravnikar, viš.med. ses.Namen delavnice je sinhronizacija osebnegazdravnika in specialista pri obravnavi bolnikaz alergijsko boleznijo in astmo ter zgodnjadetekcija in vodenje bolnika s KOPB. Delavnicaje namenjena predvsem zdravnikom splošneprakse. Vabljeni tudi specialisti drugih strok,specializanti, sekundariji. Poudarek delavnicebo na praktični obravnavi posameznihpomembnih segmentov alergologije ali astme,reševanju konkretnih alergoloških primerov,prikaz načinov pouka bolnikov z astmo inpridobitvi novih spoznanj o uporabi medmrežjav medicini. Vaje bodo potekale pod vodstvomposameznih strokovnjakov v skupinah.Udeleženci bodo ob prihodu na tečaj prejelizbornik predavanj in predstavitev praktičnih del.Delavnici bosta od 15 do 17. januarja in od 25.do 27. marca 2004 v Kranjski gori, v Hotelu Lek.Število udeležencev: 20Kotizacija 80.000,00 tolarjev vključuje hotelskestoritve, rekreacijo, zbornik, potrdilo o udeležbi,opravljanje zaključnega izpita.Informacije in prijave:ga. Irena Dolhar, Klinični oddelek za pljučnebolezni in alergijo, 4204 Golnik,tel.: 04 256 91 11, faks: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.siSALZBURG MEDICALSEMINARSINTERNATIONALorganizatorjiZavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljana,Open Society Institute – New York,The American Austrian FoundationSALZBURGz naslednjih področij medicine:ginekologija in porodništvo29. marec – 4. april 2004infekcijske bolezni9. marec – 4. april 2004neonatologija4. april – 10. april 2004otorinolaringologija4. april – 10. april 2004kardiologija12. april – 18. april 2004interna medicina11. julij – 17. julij 2004psihiatrija11. julij – 17. julij 2004urologija20. avgust – 26. avgust 2004ortopedija20. avgust – 26. avgust 2004onkologija27. avgust – 2. september 2004anesteziologija27. avgust – 2. september 2004hematologija v pediatriji30. oktober – 5. november 2004slikovna diagnostika30. oktober – 5. november 2004Rok za prijavo: 20. februar 2004Izbranim kandidatom bomo krili stroške zaudeležbo, pot in nastanitev.Prijavnice in vse dodatne informacijeso na voljo v pisarni Zavoda za razvojpaliativne oskrbe, Ljubljana, Medicinskafakulteta, Inštitut za histologijo inembriologijo, Korytkova 2, Ljubljanaga. Barbara RavnikT: 031 632 168, 01 543 73 61F: 01 543 73 61E: barbara.ravnik@mail.ljudmila.org.februar 2004 ISISPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ

80PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJTRETJI MEDNARODNI KONGRES»SAMOMOR NA STIČIŠČUGENOV IN OKOLJA«Samomor kot prezgodnjaumrljivostorganizatorInštitut za varovanje zdravje Republike SlovenijePORTOROŽ13.–16. maj 2004Spoštovani kolegi,ponosen sem, da nam je znova uspelo invas lahko povabim že na Tretji mednarodnikongres »Samomor na stičišču genov in okolja«,ki bo v Portorožu od 13. do 16. maja 2004.Gostitelj kongresa ostaja Inštitut za varovanjezdravja Republike Slovenije, ki je prvo srečanjeorganiziral že leta 2000 v Ljubljani. Takratsmo prvič v zgodovini suicidologije ubralisodoben pristop delitve dejavnikov tveganja zasamomorilno vedenje in jih ločili na genetske inokoljske. Drugo srečanje je bilo dve leti kasnejev Portorožu, ko smo nadaljevali z edinstvenimpristopom ter odkrivali bolj ali manj skritapodročja suicidologije (npr. samomorilnost vpovezavi z motnjami hranjenja). Oba kongresasi bomo zapomnili tudi kot iskreni družabnisrečanji za vse udeležence.Podoben odziv pričakujemo tudi maja letos natretjem mednarodnem kongresu z naslovom»Samomor kot prezgodnja umrljivost«. Tuditokrat si prizadevamo pritegniti pozornostrazličnih institucij doma in v tujini ter zbratisuicidologe in strokovnjake sorodnih vej, ki bodoobogatili kongres s svojimi prispevki.Kongres bo pokril širok razpon tem s področjasuicidologije. Prizadevamo si predstavitisamomor kot pomemben vzrok prezgodnjeumrljivosti ter pojasniti vlogo prepletanjarazličnih dejavnikov tveganja (okoljskih ingenetske nagnjenosti) v zvezi s prezgodnjoumrljivostjo.Veselim se srečanja z vami, ko bomo preživelizanimiv konec tedna.Andrej Marušič, v imenu Organizacijskega odboraPROGRAM:Četrtek, 13. maja 200420.00 SprejemPetek, 14. maja 20049.00–11.00 Plenarno predavanje A11.00–11.15 Odmor11.15–12.45 Plenarno predavanje B12.45–14.00 Kosilo14.00–15.45 Vzporedna predavanja A & B15.45–16.00 Odmor16.00–18.00 Predstavitev posterjev20.00 DruženjeISIS februar 2004Sobota, 15. maja 20049.00–11.00 Plenarno predavanje C & D11.00–11.15 Odmor11.15–12.45 Plenarno predavanje E12.45–14.00 Kosilo14.00–15.45 Vzporedna predavanja C & D & E15.45–16.00 Odmor16.00–18.00 Delavnica D & E20.00 DruženjeNedelja, 16. maja 20049.00–11.00 Zaključna prireditevmednarodnega dela11.00–11.15 Odmor11.15–12.45 Delavnica D za delavce vzdravstvu12.45–14.00 Kosilo14.00–15.45 Delavnica D za delavce vzdravstvuA Genetski in okoljski dejavniki tveganja zasamomorilno vedenjeA1 Genetski dejavniki tveganjaA2 Okoljski dejavniki tveganjaA3 Prepletanje genetskih in okoljskihdejavnikov tveganjaB Nevropsihologija samomorilnostiC Samomor kot prezgodnja umrljivostD Preventiva samomorilnega vedenjaD1 Osnovna preventivaD2 Sekundarna preventivaE Posledice samomoraOrganizacijski odbor: Andrej Marušič, SaškaRoškar, Maja Zorko, Kees van Heeringen, UršaKrižajZnanstveni odbor: Dinesh Bhugra, Mojca Z.Dernovšek, Anne Farmer, Diego De Leo, DanRujescu, Andrej Marušič, Peter Mcguffin, RokTavčar, Onja Grad, Urban GrolegerVabljeni predavatelji: Kurt Audenaert, Diego DeLeo, Keith Hawton, Sergei V. Kondrichin, MuradKhan, Alexander Nemtsov, Dan Rujescu, RickCampise, David A. JobesJezik: Uradni jezik kongresa je angleščina.Povzetki: Povzetke lahko pošljete poE: saska.roskar@ivz-rs.si ali na disketi oziromazgoščenki po običajni pošti na naš naslov(Inštitut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2,1000 Ljubljana) s pripisom Za kongres»Samomor kot prezgodnja umrljivost«.Podrobnejše informacije najdete na:www.gov.si/ivz.Rok za oddajo povzetkov je 29. februar 2004.Korespondenčni avtor bo o povzetku obveščendo 15. marca 2004.Prijava: Prijavite se lahko preko svetovnegaspleta (prijavnico najdete na www.sigov.si/ivz)ali pošljete izpolnjeno priloženo prijavnicona naš naslov (Inštitut za varovanje zdravja,Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana) s pripisom Zakongres »Samomor kot prezgodnja umrljivost«.Prijavnina znaša 250 evrov.Plačilo kotizacije: Udeleženci iz Slovenije najkotizacijo nakažejo na račun: Uprava za javnaplačila RS, 01100-6030926242; udeleženci iztujine pa: Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505Ljubljana, številka računa: 01100-6030926242,IBAN: SI56011006030926242, swift: BSLJSIX.Pomembni datumi:29. februar 2004 - prijava povzetkov31. marec 2004 - plačilo kotizacije13. -16. maj 2004 - dnevi kongresaDodatne informacije: Inštitut za varovanjezdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000Ljubljana, W: www.sigov.si/ivz, ga. Urša Križaj,T: +386 1 244 15 35, E: ursa.krizaj@ivz-rs.siNastanitev: Rezervirali smo več sob v cenovnorazličnih hotelih v centru Portoroža. Zarezervacijo sobe se obrnite na:Hoteli Morje, d. d., Portorož, T: +386 5 692 3333, +386 5 692 00 00, F: +386 5 692 31 80,E: booking@hoteli-morje.si.V primeru težav pri rezervaciji se lahko obrnetetudi na go. Uršo Križaj, E:ursa.krizaj@ivz-rs.si17. ONKOLOŠKI VIKENDorganizatorjiKancerološko združenje SZD, Onkološki inštitutLjubljana, Zveza društev za boj proti rakuLAŠKO, Kulturni center Laško4.–5. junij 2004VSEBINA:Novosti v onkologijiPredstavitev smernic (dojka, melanom) +delavnicePrispevki udeležencev (originalni aliodmevnejši objavljeni prispevki v zadnjemletu)Kotizacija: 25.000,00 SIT (z DDV)Informacije: ga. Nives Turk, Onkološki inštitutLjubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana,T: 01 587 94 95, 587 91 22, F: 01 587 94 00,E: nturk@onko-i.si

81PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ11. MEDNARODNISIMPOZIJ OURGENTNIMEDICINIorganizator Slovensko združenje za urgentnomedicino, Evropsko združenje za urgentnomedicino, Evropski svet za reanimacijo, Zbornicozdravstvene nege Slovenije, Sekcija medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov urgentne medicine,Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov- reševalcevPORTOROŽ, Kongresni center Bernardin9.–12. junij 2004Namen simpozija: Simpozij je namenjenzdravnikom vseh strok, zobozdravnikom,medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikomter drugim, ki se pri svojem delu srečujejo zurgentnimi primeri ali se želijo za to področjedodatno izobraziti in usposobiti oziroma želijopredstaviti svoje dosežke ali ugotovitve.Kraj prireditve: Kongresni center Bernardin,Grand Hotel Emona, Obala 2, 6320 Portorož,Slovenija. T: 05 695 00 00, F: 05 674 64 10,E: hoteli.bernardin@siol.net, W: http://www.hbernardin.siUradna jezika: slovenščina in angleščina.Vodstvo simpozija/dodatne informacije:Slovensko združenje za urgentno medicino, KCLjubljana, Interne klinike, Tajništvo, Zaloška 7,1525 Ljubljana.Sekretarki simpozija: gospa Irena Petrič ingospa Maja StrajnarInformacije o prijavi: ga. Maja Strajnar, T: 01 52222 27, F: 01 522 31 18, E: maja.strajnar@kclj.siOstale informacije: ga. Irena Petrič, T: 01 52253 37, F: 01 522 24 16, E: irena.petric@kclj.siVabilo za pošiljanje prispevkov - proste temein prikazi primerov: še vedno lahko aktivnosodelujete s prostimi temami in predstavitvamiprimerov. Izvleček napišite v slovenščini aliangleščini na eno stran A4 in ga pošljite popošti na naslov vodstva simpozija. Izvleček najbo po možnosti strukturiran kot članek (uvod,metode, rezultati, itd.). Označite, ali kandidirateza ustno ali postrsko predstavitev - dokončnaodločitev o tem je v rokah programskegaodbora. Programski odbor si pridržuje tudipravico do odločitve ali bo sprejeti prispevekv knjigi objavljen v celoti ali v obliki izvlečka.Na dodatnem listu navedite natančna imenaavtorjev, kontaktne naslove oziroma številke terelektonske naslove. Jasno označite, s katerimavtorjem naj programski odbor komunicira.Le-ta bo prejel nadaljnja navodila za pripravoin oddajo prispevka. Izvlečkov in prispevkov nepošiljajte po elektronski pošti.Rok za pošiljanje izvlečkov: 1. april 2004.Rok za oddajo dokončnih prispevkov: 30. april2004.Programski odbor za zdravniški del srečanja: A.Bručan (predsednik/president), P. Aplenc, A.Baraga, M. Bunc, M. Cimerman, M. Gričar, M.Horvat, M. Hribar Habinc, I. Kranjec, M. Možina,M. Noč, D. Polh, J. Primožič, P. Rakovec, M.Tonin, R. Vajd, I. Vidmar, D. Vlahovič, S. Zver, A.ŽmavcOrganizacijski odbor: M. Gričar (predsednik), M.Bunc, D. Grenc, T. Ploj, L. Šarc, R. Vajd.Preliminarni strokovni program:Reanimacija: Zgodnja defibrilacijaMemorialno predavanje v spomin dr.Matjaža MaroltaAkutni koronarni sindromNekirurško obvladovanje hemostaze priurgentnem bolniku in poškodovancuTravmaPsihiatrijaProste teme / Prikazi primerovMultidisciplinarni pristop k bolniku podvplivom opojnih snoviImobilizacija poškodb medenice in spodnjihokončinObravnava urgentnega endokrinološkegabolnikaUrgentna intubacijaTorakalna drenaža na terenuPoškodbeTranskutana elektrostimulacijaAvtomatska defibrilacijaMotnje srčnega ritmaNevarnosti reanimacijskih zdravilToksikologijaImobilizacijaVenska in intraosalna pot pri otrokuTemeljni postopki oživljanjaDodatni postopki oživljanjaSatelitski simpozij SINDSatelitski simpozij KRKA: Depresija intesnobnostPosterjiDružabni program:Otvoritvena slovesnost: sreda, 9. junij 2004ob 18.00Otvoritveni cocktail: sreda, 9. junij 2004 ob20.00Tek ob obali, četrtek, 10. junij 2004 ob 13.30slavnostna večerja s plesom: četrtek,10. junij 2004 ob 20.30, gostja: NatalijaVerboten.Zabava na obali – beach party: petek, 11.junij 2004 ob 20.30, skupina Kingston.Navodila za prijavo in plačilo:1. Izpolnite prijavnico, ki jo najdete v prospektuin ima veljavnost predračuna.2. Najkasneje do 25. maja 2004 nakažiteustrezen znesek na poslovni računSlovenskega združenja za urgentnomedicino pri Novi Ljubljanski Banki, d. d.,št. 02014-0019966250. Na nakazilu najbodo razvidni plačnik ter priimek in imeudeleženca. OPOZORILO: Prijav po 25.maju 2004 ne bomo sprejemali - registracijain plačilo po tem datumu bosta mogoča lena recepciji simpozija v Portorožu!3. Prijavnico in fotokopijo potrdila o plačilupošljite po pošti na naslov organizatorjanajkasneje do 25. maja 2004.4. Po prejemu plačila bomo plačniku izstavili inposlali avansni račun.5. Dokončni račun bomo plačniku izstavili inposlali po zaključku simpozija.Prijave sprejemamo do zasedbe mest naosnovi vrstnega reda vplačanih kotizacij.V primeru prostih mest bosta prijava inplačilo kotizacije mogoča tudi na recepcijisimpozija. Na recepciji simpozija bomosprejemali tudi plačila s kreditnimi karticamiEurocard/MasterCard in Visa.Kotizacija:zdravniki 59.000 SIT (250 EUR)člani SZUM 54.000 SIT (230 EUR)zdravniki sekundariji 50.000 SIT (210 EUR)medicinske sestre, zdravstveni tehniki47.000 SIT (200 EUR)medicinske sestre, zdravstveni tehniki - članiZZNS 44.000 SIT (185 EUR)enodnevna kotizacija 23.000 SIT (95 EUR)Učne delavnice in pogovori s strokovnjaki sovključeni v ceno kotizacije. Vse cene vsebujejoDDV. Kotizacija zagotavlja udeležbo napredavanjih, učnih delavnicah in pogovorih sstrokovnjaki, obisk razstave, zbornik predavanj,osvežitve med odmori ter udeležbo nadružabnih prireditvah.Registracija udeležencev bo v Grand HoteluEmona v preddverju kongresnega centra 9.junija 2004 od 12.00 do 19.30 in nato vse dnisimpozija od 7.30 dalje.Hotelske rezervacije: udeleženci naj soberezervirajo pravočasno in neposredno na 05695 51 04, 05 695 51 06, F: 05 674 64 10, alipo pošti na naslov Hoteli Bernardin, d. d., Obala2, 6320 Portorož. E: hoteli.bernardin@siol.net,W: http://www.h-bernardin.siPriporočamo zgodnje rezervacije! Rok zarezervacije: 25. maj 2004. Na www.ssemsociety.sisi oglejte cenik nočitev z zajtrkom (vSIT in v EUR)Pomembni roki:- Rok za pošiljanje izvlečkov: 1. april 2004- Rok za oddajo dokončnih prispevkov: 30.april 2004- Rok za predčasno prijavo: 25. maj 2004(po tem datumu prijave in plačila le še narecepciji simpozija)- Rok za rezervacije hotelskih sob: 25. maj2004Obiščite našo spletno stran: www.ssemsociety.sifebruar 2004 ISISPROGRAMI STROKOVNIH SREČANJ

82DELOVNA MESTADELOVNA MESTASplošna bolnišnica Izolaobjavlja prosto delovno mestoJavni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaTrbovlje, p. o. objavlja prosta delovna mestaDELOVNA MESTAZdravstveni dom Koper objavlja prosto delovnomestozdravnika v službi splošne medicineza določen čas enega leta.Pogoji:končana Medicinska fakulteta,opravljen strokovni izpit,dve leti delovnih izkušenj,aktivno znanje slovenskega jezika,veljavna licenca Zdravniške zbornice.Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju razpisnih pogojev v roku petnajstdni po objavi razpisa na naslov: Zdravstvenidom Koper, Dellavallejeva 3, 6000 Koper.Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni vroku trideset dni po objavi razpisa.Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobotaobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista socialne medicineza nedoločen čas.Pogoji:končana Medicinska fakulteta,končana specializacija iz socialnemedicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,aktivno znanje angleškega jezika,poskusno delo štiri mesece.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevnaj kandidati pošljejo v petnajstih dneh po objavina naslov: Zavod za zdravstveno varstvo MurskaSobota, Arh Novaka 2 b, 9000 Murska Sobota.OZG OE Zdravstveni dom Škofja Loka objavljaprosto delovno mestozdravnika splošne medicine s končanimsekundarijatomPogoji:končana Medicinska fakulteta – smersplošne medicine,opravljen strokovni izpit,veljavna licenca ZZS,aktivno znanje slovenskega jezika,potrdilo o slovenskem državljanstvu,delo z računalnikom.Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerjesklenili za nedoločen čas s poskusnim delomtri mesece.Pisne prijave naj kandidati pošljejo v osmih dnehpo objavi na naslov: OZG OE Zdravstveni domŠkofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.ISIS februar 2004zdravnika specialista interne medicineza nedoločen čas za dejavnost kardiologijeali internistične intenzivne enote.Pogoji:zdravnik/zdravnica specialist/specialistkainterne medicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje interne medicine,znanje slovenskega jezika,zaželeno znanje angleškega ali nemškegajezika,zaželeno znanje italijanskega jezika.Poskusno delo traja štiri mesece.Kandidati pošljejo prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev do vključno25. februarja 2004na naslov:Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.O izbiri bodo kandidati obveščeni v rokutrideset dni po končani objavi.Javni zavod Zdravstveni dom Radečeobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista splošne ali družinskemedicine ali zdravnika z opravljenimsekundarijatom in licenčnim izpitomDelovno razmerje bo sklenjeno za določenčas s poskusno dobo treh mesecev (zanadomeščanje delavke v času porodniškegadopusta). Delovno mesto je prosto podogovoru.Pogoji:zdravnik specialist splošne/družinskemedicine ali zdravnik po opravljenemsekundarijatu,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,znanje slovenskega jezika,vozniški izpit B kategorije.Rok za oddajo vlog je petnajst dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepispošljejo na naslov:Javni zavod Zdravstveni dom Radeče,Ulica OF 8, 1433 Radeče.Za vse dodatne informacije pokličitena T: 03 568 02 00.1. zdravnika specialista anesteziologije zreanimatologijo2. zdravnika specialista ginekologije inporodništva3. zdravnika specialista interne medicine4. zdravnika specialista radiologijeDelovno razmerje se bo sklenilo zanedoločen čas.Poleg splošnih pogojev, določenih zzakonom, mora kandidat izpolnjevatiše naslednje:Pod prvo točko:specialistični izpit iz anesteziologije zreanimatologijo,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,govorno in pisno znanje slovenskegajezika,štiri mesečno poskusno delo.Pod drugo točko:specialistični izpit iz ginekologije inporodništva,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,govorno in pisno znanje slovenskegajezika,štiri mesečno poskusno delo.Pod tretjo točko:specialistični izpit iz interne medicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,govorno in pisno znanje slovenskegajezika,štiri mesečno poskusno delo.Pod četrto točko:specialistični izpit iz radiologije,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,govorno in pisno znanje slovenskegajezika,štiri mesečno poskusno delo.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljite v petnajst dneh po objavi na naslov:Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaTrbovlje, Rudarska c. 9, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskemroku.

83DELOVNA MESTAJavni zavod Zdravstveni dom Lendava objavljaprosta delovna mestaMedicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo inimunologijo objavlja prosti delovni mestiJavni zavod Zdravstveni dom Zagorje objavljaprosto delovno mesto1. dva zdravnika/zdravnici splošne medicineza potrebe službe NMP in za potrebe splošne/družinske medicineza nedoločen čas s polnim delovnim časom.Pogoji:zdravnik s končano Medicinsko fakultetoin opravljen strokovni izpit alizdravnik sekundarij-končana Medicinskafakulteta-opravljen sekundarijat, alizdravnik specialist splošne medicinekončanaspecializacija iz splošnemedicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za področje splošnemedicine,državljanstvo Republike Slovenije,znanje slovenskega jezika,vozniški izpit B kategorije,poskusno delo štiri mesece.Nastop dela po dogovoru.2. dva zobozdravnika/zobozdravnici zapolivalenco za nedoločen čas s polnimdelovnim časom.Pogoji:končana Medicinska fakulteta, smerstomatologija,opravljen strokovni izpit,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,znanje slovenskega jezika,vozniški izpit B kategorije,poskusno delo štiri mesece.Nastop dela po dogovoru.Kandidati naj vloge z dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljejo vpetnajstih dneh po objavi na naslov:JZ Zdravstveni dom Lendava,Kadrovska služba, Kidričeva 34, 9220 Lendava.O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetihdneh po končanem zbiranju prijav.zdravnika/zdravnice specialista kliničnemikrobiologije ali specializanta kliničnemikrobiologijeinzdravnika/zdravnice, kandidata za specializantaklinične mikrobiologijePogoji:končana Medicinska fakulteta,opravljen strokovni izpit ali sekundarijat alispecializacija iz klinične mikrobiologije.Zdravnika specialista bomo zaposlili zanedoločen čas, s šestmesečnim poskusnimdelom. Zdravnika specializanta bomo zaposliliza določen čas specializacije, kasneje zanedoločen čas.Nudimo možnost nenehnega strokovnegarazvoja doma in v tujini, sodelovanje pripedagoškem delu in raziskovalnem programu.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojevin kratkim življenjepisom pošljite v petnajstihdneh po objavi na naslov: Medicinska fakulteta,Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo,Zaloška 4, 1000 Ljubljana.Javni zavod Zdravstveni dom Trbovlje objavljaprosto delovno mestozdravnika specialista splošne medicine oziromazdravnika po končanem sekundarijatuDelovno razmerje bo sklenjeno s polnimdelovnim časom za nedoločen čas.Pogoji:končana Medicinska fakulteta,opravljen strokovni izpit,opravljen sekundarijat ali opravljenaspecializacija iz splošne ali družinskemedicine,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,aktivno znanje slovenskega jezika,državljanstvo Republike Slovenije,poskusno delo štiri mesece.Kandidati naj pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis vosmih dneh po objavi tega razpisa pošljejo nanaslov: Zdravstveni dom Trbovlje, Kadrovskaslužba, Rudarska cesta 12, 1420 Trbovlje.O izbiri bomo kandidate pisno obvestili vtridesetih dneh po izbiri.zdravnika/zdravnice v ambulanti splošnemedicine in otroškem dispanzerjuDelovno razmerje bo sklenjeno s polnimdelovnim časom za določen čas zanadomeščanje zdravnice na bolniškem inporodniškem dopustu ter štiri mesečnoposkusno dobo.Pogoji:zdravnik specialist splošne/družinskemedicine ali zdravnik po končanemsekundarijatu,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,državljanstvo Republike Slovenije,vozniški izpit B kategorije.Zdravstveni dom Logatec objavlja prosto delovnomestozdravnika splošne medicine za nedoločen čas.Pogoji:Medicinska fakulteta splošne smeri,sekundarijat – strokovni izpit,veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije za delo v splošni medicini,vozniški izpit B kategorije,znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bomo sklenili zanedoločen čas s polnim delovnim časom.Nastop dela takoj oziroma po dogovoru.Prijave pošljite v roku petnajst dni poobjavi na naslov: Zdravstveni dom LogatecNotranjska cesta 2, 1370 Logatec.NAVODILAza oglaševanje na rumenih straneh:Vsak prireditelj zdravniškega srečanja,seminarja, konference idr. ima pravico do dvehbrezplačnih objav. Da bi bile informacije čimbolj natančne in brez napak, vljudno prosimo,da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljenna zadnji strani koledarja. Objavljali bomo letista obvestila in programe, ki jim bo priloženizpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogočevnašati v koledar.Rok za oddajo gradiva v uredništvo je 10. vmesecu za objavo v številki, ki izide prvega vnaslednjem mesecu.februar 2004 ISISDELOVNA MESTA

84OGLASIOGLASINAROČILNICA - BOŽIDAR LAVRIČProf. dr. Ivan Ka lin šek je na pi sal knji go o prof. dr. Bo ži dar ju La vriču.Internist, vešč v gastroskopiji, rekto-koloskopiji,ergometriji, (24-urnem) EKG-ju, sonografijiabdomna in ščitnice, bodipletismografiji,rentgenu notranjih organov in kosti, izkušen vbolnici in ambulanti, išče po tridesetih letih delav tujini novo nalogo v domovini, zasebno ali vjavnem zavodu. Vse potrebne aparature lahkopripelje s seboj.Ponudbe na Marburger@AOL.com ali natel.: 00 49 711 8060461.Knji go je iz dala Zdravniška zbornica Slovenije.Cena knji ge je 2.500,00 SIT + PTT-stroški. Za upokojence: 1.500,00 + PTT-stroški.Ime in priimek (delovna organizacija): .....................................................................................................….................................................................................................................... Naročam(o) .................................................. izvodov knjigeDavčna številka: ...................................................... Davčni zavezanec: da neUlica, kraj, poštna številka:..................................................................................................................................................................................Ime in priimek kontaktne osebe:..................................................................................................................................................................................Datum: ........................................................ Podpis in žig ustanove: ...............................................................Naročilnico pošljite na naslov: Ured niš tvo re vi je Isis, Dal ma ti no va 10, p. p. 1630, 1001 Ljub lja na.NAROČILNICA - MOŽGANSKE POŠKODBEV centru Postojne oddamo v najemza daljše obdobje zdravstveni ali podobniorganizaciji registrirano tronadstopnostanovanjsko-poslovno hišo, skupajz velikim dvoriščem in garažami.Hiša je urejena.T: 05 726 43 09 ali GSM 031 320 884.Prof. dr. Boris Klun je napisal knjigo Možganske poškodbe. Monografija je zamišljena kot priročnik zadiag no sti ko in te ra pi jo ter tudi kot učbe nik za štu den te me di ci ne. Pred vsem bo v po moč zdrav ni kom, kise ukvarjajo s problematiko cerebralne travme.Knji go je iz dala Zdravniška zbornica Sloveni je. Cena knji ge je 4.300,00 SIT, + PTT-stroški.Za čla ne Zbor ni ce 3.900,00 SIT + PTT-stroški.Ime in priimek (delovna organizacija): .....................................................................................................….................................................................................................................... Naročam(o) .................................................. izvodov knjigeDavčna številka: ...................................................... Davčni zavezanec: da neUlica, kraj, poštna številka:..................................................................................................................................................................................Ime in priimek kontaktne osebe:..................................................................................................................................................................................Datum: ........................................................ Podpis in žig ustanove: ...............................................................Naročilnico pošljite na naslov: Ured niš tvo re vi je Isis, Dal ma ti no va 10, p. p. 1630, 1001 Ljub lja na.CENIK MALIH OGLASOVNAROČILNICA - SLOVENIJA S SAMOMOROM ALI BREZOGLASIRazpisi za delovna mesta v javni zdravstvenimreži – brezplačno.Razpisi za delovna mesta izven javnezdravstvene mreže - 20.000,00 SIT, za članeZZS 50 % popusta.Oddaja poslovnih prostorov – ordinacij:20.000,00 SIT, za člane ZZS 50 % popusta.Ostali mali oglasi (prodaja inštrumentov,avtomobilov): 25.000,00 SIT, za člane ZZS50 % popusta.Novoletne in druge osebne čestitke: vokvirčku 1/6 strani 42.000,00 SIT za članeZZS 50 % popusta.20 % DDV ni vračunan v ceno.ISIS februar 2004Naročam(o) ........................ izvodov knjige po ceni 5.300,00 SIT (cena vključuje DDV)Ime in priimek (delovna organizacija): .....................................................................................................….........................................................................................................................................................................................................Davčna številka: ..................................................... Davčni zavezanec: da neUlica, kraj, poštna številka:..................................................................................................................................................................................Ime in priimek kontaktne osebe:..................................................................................................................................................................................Datum: ........................................................ Podpis in žig ustanove: ...............................................................Naročilnico pošljite na naslov: Inštitut za varovanje zdravja RS, Oddelek za založništvo,Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, ali po faksu na št.: 01 244 15 30.

85PRIJAVNICAKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo _______________________________(ustrezno obkrožite oziroma dopišite)srečanjeudeleženec/udeleženkaime in priimeknaslov stalnega bivališčaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI V PRIMERU, KO UDELEŽENEC NI PLAČNIK; PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe - kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava - davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktičnem usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal/a s položnico ob registracijidatumpodpisfebruar 2004 ISISKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ

86KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJFEBRUAR 2004 TEMA VSEBINA5.–6. ob 15.30št. kandidatovKRANJSKA GORA26. IATROSSKI ni omejeno posvetovanje športne medicine združeno s smučarskimtekmovanjem zdravnikovpodroben program Isis 2/20046. ob 9.00LJUBLJANAPsihiatrična klinikaVARNO PREDPISOVANJE IN UŽIVANJEZDRAVIL, KI LAHKO POVZROČAJOZASVOJENOST (II)podroben program 11/2003*** Peta slovenska konferenca o medicini odvisnosti6.–7. ob 15.00MARIBORhotel HabakukSTROKOVNI SIMPOZIJ Z MEDNARODNOUDELEŽBO OB 30. LETNICI ODDELKA ZADIALIZO SB MARIBORpodroben program Isis 1/2004ni omejenosimpozij za zdravnike interniste, nefrologe, zdravnike v osnovnemzdravstvu13. ob 9.00CELJENarodni dom CeljeCEDENS – X. DAN CELJSKEGAZOBOZDRAVSTVApodroben program Isis 12/2003*** strokovno srečanje13. ob 11.00LJUBLJANAdvorana KrkeMEDNARODNI SEMINAR: CEREBRALNAPARALIZA IN NJENA REGISTRACIJA– EVROPSKI PROJEKT90 strokovni sestanek za zdravnike in terapevte14. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM II IZ VEDENJSKE IN KOGNITIVNETERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 15PRAKTIKUM II izvajata mag. Nada Anić in dr. Ivanka Živčić Bećirević.Vključuje enajst celodnevnih delavnic, samostojen študij in praktičnodelo s pacienti. Namenjen je zdravnikom in psihologom, ki sože absolvirali začetni tečaj iz vedenjske in kognitivne terapije –Praktikum I in želijo dopolniti svoje znanje iz vedenjske in kognitivneterapije ter se usposobiti za VKT terapevte. Priporočljivoje razumevanje hrvaščine.19. ob 15.00LJUBLJANApredavalnica KO zamentalno zdravjeMAREC 20042.–4. ob 10.00IZOBRAŽEVANJE IZ FORENZIČNEPSIHIATRIJE ZA IZVEDENCEpodroben program Isis 1/2004do 30tečaj z učnimi delavnicami za zdravnike psihiatre in kliničnepsihologeLJUBLJANACINDI SlovenijaCINDI DELAVNICA O IZVAJANJUZDRAVSTVENOVZGOJNIH PROGRAMOV VPRAKSIpodroben program Isis 2/200425 učna delavnica za zdravstvene in športne delavceISIS februar 2004

87KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATOR NASLOV K. TOČKEza prijave, kontaktne osebe, tel., fakskotizacijao. o. Iatrosski: Franci Koglot, Nova Gorica,Andrej Bručan, Ljubljana, Tone Lah, Jesenice,Tatjana Pintar LjubljanaFranci Koglot, dr. med., Splošna bolnišnica dr. FrancaDerganca Nova Gorica, Ul. padlih borcev 13,5290 Šempeter pri Gorici, T: 05 330 10 00tek: 3.500,00 SIT, VSL: 10.000,00 SIT,skupna: 12.000,00 SITTRR: 04750-0000753838***Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota zazdravljenje odvisnih od alkoholaga. Alenka Vajda, Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola,Psihiatrična klinika Ljubljana, Poljanski nasip 58, 1000Ljubljana, T: 01 300 34 60, 300 34 50, F: 01 300 34 57,E: maja.rus-makovec@guest.arnes.si15.000,00 SIT TRR: 01100-6030277991 sklic na št. 299386, spripisom “za peto konferenco medicineodvisnosti”***SB Maribor, KO za interno medicino, Oddelekza dializo, prof. dr. Radovan Hojs, dr. med.prim. doc. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med., ga. ZdenkaKodrin, SB Maribor, KO za interno medicino, Tajništvo,Ljubljanska 5, 2000 Maribor, T: 02 321 24 85, tajništvoT: 02 321 28 71, F: 02 331 23 93*** ***Društvo zobozdravstvenih delavcev CeljeNikola Potočnik, dr. dent. med., Mestni trg 5, 3310 Žalec,T: 03 571 60 44, ga. Dragica Planko, JZ ZD Celje,Gregorčičeva 5, 3000 Celje, T: 03 543 43 51,F: 03 544 13 5618.000,00 SITTRR: 06000-0052407750,s pripisom »za CEDENS«v postopkuMilivoj Veličković Perat, dr. med.Milivoj Veličković Perat, dr. med., Pediatrična klinika, KC,Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 52 29 219, F: 01 52 29 358,E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, domača stran:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htmkotizacije ni ***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si23.000,00 SIT za eno delavnico,DDV je vključenTRR: 02010-0092544077***Združenje sodnih izvedencev za psihiatrijo,Psihiatrična klinika Ljubljana, doc. dr. SlavkoZiher, dr. med.ga. Anica Mihič, KO za mentalno zdravje, Zaloška 29,1000 Ljubljana, T: 01 587 49 55, 587 49 00,F: 01 540 21 58120.000,00 SIT ***ZD Ljubljana - CINDI SlovenijaDominika Novak Mlakar, dr. med., CINDI Slovenija,Ul. Stare pravde 2, 1000 Ljubljana, T: 01 438 34 80,F: 01 438 34 84, E: cindi@zd-lj.si25.000,00 SITTRR: 01261-6030921845,sklic na št. 02 922063-280-86***februar 2004 ISIS

88KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAREC 2004 TEMA VSEBINA5.–6. ob 9.00št. kandidatovLJUBLJANACankarjev dom7. SCHROTTOVI DNEVI: NOVOSTI VZDRAVLJENJUpodroben program Isis 1/2004250 strokovno izobraževanje za zdravnike5.–6. ob 12.00LJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centraXVII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE– SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2podroben program 1/200430 strokovno srečanje5.–6. ob 13.00LOGARSKADOLINA hotel PlesnikSPOROČANJE SLABE NOVICE *** učna delavnicapodroben program Isis 2/20045.–6. ob 9.30LJUBLJANADermatovenerološkaklinikaDVODNEVNA FLEBOLOŠKA ŠOLA *** strokovno srečanjepodroben program Isis 2/200410.LJUBLJANAHotel UnionIZBOLJŠANJE ODNOSA ZDRAVNIK – BOLNIK 20 enodnevna delavnica s Perry Fosterjem iz ZDA12.–13. ob 9.15LJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centraINFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2004 do 200podroben program Isis 11/2003simpozij za splošne zdravnike, zdravnike specialiste splošnemedicine, infektologe, pediatre, interniste, mikrobiologe infarmacevte17.–19. ob 14.00LJUBLJANApredavalnica nove stavbe,Psihiatrična klinikaSHIZOFRENIJA V. *** simpozij z mednarodno udeležbo za psihiatre, specializantompsihatrije, psihologom, članompsihiatričnih skupin19.–20.LJUBLJANA1. predavalnicaKliničnega centraPODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE:V–BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKAHIPERTENZIJApodroben program Isis 2/2004*** Strokovno srečanje za nefrologe, interniste in vse zdravnike, ki jihzanima področje nefrologije, dialize in transplantacije ledvic.ISIS februar 2004

89KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Tonka Poplas Susič, dr. med.ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si40.000,00 SIT ***KC Ljubljana, SPS Interna klinika, KO zaendokrinologijo, diabetes in presnovnebolezniprim. Miha Koselj, dr. med., Klinični center Ljubljana, KO zaendokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 522 28 37, F: 01 522 27 38kotizacije ni***Zavod za razvoj paliativne oskrbe Ljubljana,asist. Urška Lunder, dr. med.ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe,Vegova 8, 1000 Ljubljana, T: 031 632 168,E: ravnikbar@mail.ljudmila.org aliurska.lunder@mail.ljudmila.org29.000,00 SIT (DDV ni vključen)TRR: 03171-1085403050***Dermatovenerološka klinika, KC Ljubljanaga. Verica Petrovič, Dermatovenerološka klinika,KC Ljubljana, Zaloška 2, 1525 Ljubljana,T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 3340.000,00 SIT ***Polonca Steinmann, dr. med., Trebinjska 6,1000 Ljubljana, T: 031 500 175350.000,00 SIT ***Sekcija za kemoterapijo SZD, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, prof.dr. Milan Čižman, dr. med., prof. dr. FrancStrle, dr. med.ga. Andreja Sorman, ga. Simona Rojs, Tajništvo,Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja,Japljeva 2, 1525 Ljubljana, T: 01 522 21 10,F: 01 522 24 5619.000,00 SIT (DDV je vključen) ***Psihiatrična klinika Ljubljanaasist. mag. Urban Groleger, dr. med., ga. Nina Osrečnik,T: 01 58 72 100, F: 01 52 94 111,E: urban.groleger@psih-klinika.si30.000,00 SITTRR: 01100-6030277991***SZD – Slovensko nefrološko društvoprim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za hemodializoLeonišče, Zaloška 13, 1525 Ljubljana, T: 01 52 22 460,F: 01 52 22 460, E: marko.malovrh@mf.uni-lj.si, ga. NevenkaBogdanovič, Klinični center Ljubljana, KO za nefrologijo,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 31 10, F: 01 522 24 0830.000,00 SITTRR: 02222–0015918588,sklic na št. 21900***februar 2004 ISIS

90KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAREC 2004 TEMA VSEBINA8.–11. ob 8.00št. kandidatovMARIBOR SBMariborUČNA DELAVNICA: EMBRIONALNA INFETALNA ANATOMIJA5 učna delavnica za ehologe, ki že obvladajo osnove ultrazvočnediagnostike19.–20.LJUBLJANAvelika predavalnicaMedicinske fakulteteXXI. ORTOPEDSKI DNEVI *** strokovno srečanjepodroben program Isis 1/200420.LJUBLJANAMedicinska fakultetaALERGIJSKE BOLEZNI OČI *** skupni sestanek alergološke in oftalmološke sekcije SZD20. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM II IZ VEDENJSKE IN KOGNITIVNETERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 15PRAKTIKUM II namenjen je zdravnikom in psihologom, ki sože absolvirali začetni tečaj iz vedenjske in kognitivne terapije– Praktikum I25.–27. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM I IZ VEDENJSKE IN KOGNITIVNETERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 30Osnovni tečaj iz vedenjsko kognitivne terapije – VKT. Namenjen jezdravnicam in zdravnikom, psihologinjam in psihologom.25.–27.KRANJSKA GORAhotel LekOSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE INASTME, POUK BOLNIKA Z ASTMO, VODENJEBOLNIKA S KOPBpodroben program Isis 1/200420 Delavnica je namenjena predvsem zdravnikom splošne prakse.Vabljeni tudi specialisti drugih strok, specializanti, sekundariji.25.–27. ob 9.00LJUBLJANA KC, KOza abdominalno kirurgijo,3. predavalnica – avla KCKIRURŠKA DELAVNICA IN SIMPOZIJ»KIRURGIJA JETER IN VRANICE«ni omejenoučna delavnica in simpozij za specializante in specialiste kirurgijeter splošne zdravnike26. ob 8.30LJUBLJANAdvorana KrkeNOVE DIAGNOSTIČNE METODEV OTROŠKI NEVROLOGIJIpodroben program Isis 2/2004*** simpozij ob 50-letnici otroške nevrologije v SlovenijiISIS februar 2004

91KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeSB Maribor, Služba za ginekologijo inperinatologijo, Oddelek za perinatologijo, prim.Igor Japelj, dr. med.prim. asist. mag. Ksenija Ogrizek Pelkič, dr. med., SB Maribor,Oddelek za perinatologijo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 321 24 50, F: 02 331 23 93, E: perinat.neo@sb-mb.si60.000,00 SITTRR: 01100-60302788185,sklic na št. 11061-3020***Ortopedska klinika, Društvo za razvojortopedijega. Irena Cotman, Ortopedska klinika, Zaloška c. 9,1000 Ljubljana, T: 01 522 41 74, F: 01 522 24 7430.000,00 SIT TRR: 02014-0089455595 s pripisom »XXI.Ortopedski dnevi 2004«***Alergološka sekcija SZD, Oftalmološka sekcijaSZDE: mitja.kosnik@klinika-golnik.si, E: marko.hawlina@mf.uni-lj.si ******Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18, 1000 Ljubljana,T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20, E: vera.slodnjak@guest.arnes.si23.000,00 SIT za eno delavnico, DDV jevključenTRR: 02010-0092544077***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si90.000,00 SIT, DDV je vključenTRR: 02010-0092544077***KO za pljučne bolezni in alergijo, BolnišnicaGolnikga. Irena Dolhar, KO za pljučne bolezni in alergijo,Bolnišnica Golnik, 4204 Golnik, T: 04 256 91 11,F: 04 256 91 17, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si80.000,00 SIT ***KO za abdominalno kirurgijo, SPS Kirurškaklinika, KC Ljubljana, prim. DragojeStanisavljevič, prof. dr. Stane Repšega. Saša Rus, Tajništvo KO za abdominalno kirurgijo, SPSKirurška klinika, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana,T: 01 522 47 88, F: 01 522 22 0940.000,00 SIT delavnica insimpozij, 10.000,00 SIT simpozij TRR:02053-0012745211***KC Ljubljana, SPS Pediatrična klinika, KO zaotroško, mladostniško in razvojno nevrologijo,MF – Tečaji otroške nevrologije, Sekcija zaotroško nevrologijo SZD, Ustanova za otroškonevrologijo, Krka, d. d.prof. dr. David Neubauer, dr. med., SPS Pediatrična klinika,KC Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 522 92 73,F: 01 522 93 57, E: david.neubauer@mf.uni-lj.si*** ***februar 2004 ISIS

92KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAREC 2004 TEMA VSEBINA26.–27. ob 8.30št. kandidatovLJUBLJANApredavalnica v 4.nad., Inštitut RS zarehabilitacijo15. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE:NOVOSTI V REHABILITACIJI POMOŽGANSKI KAPIni omejenostrokovno srečanje za vse zdravnike in ostale zdravstvenedelavce26.–27. ob 15.00LJUBLJANApredavalnica InfekcijskeklinikeIMPROVING ANTIBIOTIC PRESERBING INEUROPEAN HOSPITALSpodroben program Isis 2/2004*** strokovno srečanje26.–27. ***OTOČECkonferenčna dvoranaŠport hotel Otočec15. ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOVni omejenostrokovno srečanje – davčni predpisi in finančno poslovanjezasebnih zdravnikov in zobozdravnikov za vse zasebnezdravnikein zobozdravnike26.–27. ob 13.00LOGARSKADOLINAhotel PlesnikAPRIL 20041.–3. ob 9.00SPOROČANJE SLABE NOVICE *** učna delavnicapodroben program Isis 2/2004LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM I IZ VEDENJSKE IN KOGNITIVNETERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 30Osnovni tečaj iz vedenjsko kognitivne terapije – VKT, izvajalkista mag. Nada Anić in dr. Ivanka Živčić Bećirević. Obsega pregledteoretičnih modelov in terapevtskih tehnik VKT (16 ur), predstavitvepraktičnih primerov (12 ur) in delavnice (22 ur). Slušatelji lahkopridobljena znanja vgradijo v svoje terapevtsko delo, lahko panadaljujejo usposabljanje za izvajanje VKT na višjih stopnjah.Priporočljivo je razumevanje hrvaščine. Namenjen je zdravnicamin zdravnikom, psihologinjam in psihologom.1.–4. ob 15.00VELENJEZD VelenjeDENVER II Slovenija 15podroben program Isis 2/2004podiplomski tečaj za vse zdravnike in medicinske sestre, ki izvajajopreventivne preglede predšolskih otrok2.–3. ***BLEDhotel Kompas4. SIMPOZIJ AKUTNI KORONARNI SINDROM VSLOVENIJIdo 200simpozij za vse zdravnike, ki se srečujejo z AKSpodroben program Isis 12/20032.–3. ob 10.00BLEDFestivalna dvorana13. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVI ni omejeno strokovno srečanje za vse zobozdravstvene delavce –častni predavatelj: prof. dr. Jan Lindhe, Švedskapodroben program Isis 2/2004ISIS februar 2004

93KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeInštitut RS za rehabilitacijo, asist. dr. NikaGoljar, dr. med., prof. dr. Martin Štefančič, dr.med.asist. dr. Nika Goljar, dr. med., ga. Vesna Fabič,Inštitut za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana,T: 01 475 83 51, 475, 82 53, F: 01 437 20 7035.000,00 SIT (DDV je vključen)TRR: 0100-6030278088***ESCMID Study Group on Antibiotic Policies,The Slovenian Society of Chemotherapyprijave: ga. Simona Rojs, tajništvo, Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana,informacije: prof. dr. Milan Čižman, dr. med.,T: 01 522 21 10, F: 01 522 24 56, E: andreja.sorman@kclj.si20.000,00 SIT ***Združenje zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije, Zdravniška zbornicaSlovenije, asist. Dean KlančičZdruženje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije,Vojkova 4, 1000 Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 00E: zdruzenje.zzzs@s5.net, Zdravniška zbornica Slovenije,Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, T: 01 30 72 123kotizacije ni ***Zavod za razvoj paliativne oskrbe Ljubljana,asist. Urška Lunder, dr. med.ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe,Vegova 8, 1000 Ljubljana, T: 031 632 168,E: ravnikbar@mail.ljudmila.org aliurska.lunder@mail.ljudmila.org29.000,00 SIT (DDV ni vključen)TRR: 03171-1085403050***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si90.000,00 SIT, DDV je vključenTRR: 02010-0092544077***Katedra za pediatrijo MF Ljubljana, Delovnaskupina DENVER II Slovenija, Učni centerVelenjega. , Margareta Seher Zupančič, ga. Alojzija Čepin, DENVER IISlovenija, Učni center Velenje, ZD Velenje, Vodnikova 1,3320 Velenje, T: 03 899 54 60, F: 03 586 90 39,E: denverII@zd-velenje.si70.000,00 SIT ***Društvo Iatros, prof. dr. Marko Noč, dr. med., prof. dr. Marko Noč, CIIM, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 522 22 36kotizacije ni ***Združenje za ustne bolezni, parodontologijo instomatološko implantologijo SZD, prof. dr. UrošSkalerič, dr. dent. med.ga. Majda Zidanski, Albatros Bled, Ribenska 2,4260 Bled, T: 04 578 03 50, F: 04 578 03 55,E: albatros@albatros/bled.comglej rumene strani ***februar 2004 ISIS

94KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJAPRIL 20042.–3. ***TEMAšt. kandidatovVSEBINASTRUNJANKrka Zdravilišče StrunjanŠOLA URGENTNE NEVROLOGIJE 40šola in delavnica za zdravnike splošne medicine, zdravnike vurgentni stroki, nevrologe, psihiatre in anesteziologe5.–8. ob 8.00MARIBOR SBMariborUČNA DELAVNICA: EMBRIONALNA INFETALNA ANATOMIJA5 učna delavnica za ehologe, ki že obvladajo osnove ultrazvočnediagnostike8.–9. ob 9.00MARIBORSB MariborTEČAJ ULTRAZVOČNEGA PREGLEDA KOLKOVDOJENČKOVdo 20učna delavnica za ortopede, pediatre in rentgenologe15.–17. ob 13.00KRANJSKA GORAhotel Kompas4. SPOMINSKO SREČANJE JANIJAKOKALJA, DR. MED.200 strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske sestre,patronažne sestre, spremljevalce in šoferje reševalnih vozil16.–17. ob 9.00MARIBORhotel HabakukXIV. SREČANJE PEDIATROV V MARIBORU ni omejeno strokovno srečanje za pediatre, šolske zdravnike, družinskezdravnike, medicinske sestre in ostale17. ob 13.00MURSKA SOBOTAMestni parkIV. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK ni omejeno tek za zdravnike, zobozdravnike, zdravstvene sodelavce inudeležence izven kategorije17. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM II IZ VEDENJSKE INKOGNITIVNE TERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 15PRAKTIKUM II izvajata mag. Nada Anić in dr. Ivanka ŽivčićBećirević. Vključuje enajst celodnevnih delavnic, samostojenštudij in praktično delo s pacienti. Namenjen je zdravnikom inpsihologom, ki so že absolvirali začetni tečaj iz vedenjske inkognitivne terapije – Praktikum I in želijo dopolniti svoje znanjeiz vedenjske in kognitivne terapije ter se usposobiti za VKTterapevte. Priporočljivo je razumevanje hrvaščine.23. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18KOGNITIVNA TERAPIJA OBSESIVNO– KOMPULZIVNIH MOTENJpodroben program Isis 12/2003do 40Dr. Meta Shawe-Taylor, klinična psihologinja in učiteljicakognitivne terapije na Inštitutu za psihiatrijo v Londonu, bopredstavila kognitivno terapijo obsesivnokompulzivnih motenjpri odraslih pacientih. Delavnica bo potekala v slovenskemjeziku in je namenjena psihoterapevtom, specialistom inspecializantom iz psihiatrije ali klinične psihologije.ISIS februar 2004

95KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeZdruženje nevrologov Slovenije,KO za nevrologijo – KC,prof. dr. Anton Mesec, dr. med.ga. Anka Žekš, tajništvo, KO za nevrologijo, KC Ljubljana,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, T: 01 522 23 11,F: 01 522 22 08, E: anka.zeks@kclj.si, prijava prenočiščana T: 05 67 64 100 ali 67 64 54735.000,00 SITTRR: 02222-0019518588,sklic na št. 21800***SB Maribor, Služba za ginekologijo inperinatologijo, Oddelek za perinatologijo,prim. Igor Japelj, dr. med.prim. asist. mag. Ksenija Ogrizek Pelkič, dr. med., SB Maribor,Oddelek za perinatologijo, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 321 24 50, F: 02 331 23 93, E: perinat.neo@sb-mb.si60.000,00 SITTRR: 01100-60302788185,sklic na št. 11061-3020***SB Maribor, Oddelek za ortopedijo in Oddelekza perinatologijo, Službe za ginekologijo inperinatologijo, Slavko Kramberger, dr. med.,Andreja Tekauc Golob, dr. med.Andreja Tekauc Golob, dr. med., T: 02 321 24 53,E: andreja.tekauc-golob@sb-mb.si, tajništvo odd. zaperinatologijo, ga. Alenka Pintarič, T: 02 321 14 32, tajništvoortopedije, SB Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor40.000,00 SITTRR: 01100-60303788185,sklic na št. 11061-1050***Združenje zdravnikov družinskemedicine – SZD,doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.prijave: ga. Jožica Krevh, Uprava Osnovnega zdravstvaGorenjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, T: 04 20 82 523,F: 04 20 26 718, informacije: doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.,Koroška 2, 4280 Kranjska Gora, T: 04 58 84 601,F: 04 58 84 610, E: janko.kersnik@s5.net30.000,00 SIT ***SB Maribor, ZD Maribor,Združenje za pediatrijo,prof. dr. Alojz Gregorič, dr. med.Martin Bigec, dr. med., ga. Tatjana Maouko, ZD Maribor,VŽOM, Vošnjakova 4, 2000 Maribor, T: 02 228 63 56,ga. Jelka Rojko, SB Maribor, KO za pediatrijo, Ljubljanska 5,2000 Maribor, T: 02 321 24 65, 321 21 1035.000,00 SIT ***Zdravniško društvo Pomurja, Slovenskozdravniško športno društvo Medicus, asist.mag. Mitja Lainščak, dr. med.Vlasta Petric, dr. med., SB Murska Sobota, Dr.Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, mag. Alojz Horvat,dr. med., Leon Lans, dr. med., ZD Murska Sobota,http://www.sb-ms.si1.000,00 SIT člani Medicusa, 2.000,00SIT ostali***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si23.000,00 SIT za eno delavnico, DDV jevključenTRR: 02010-0092544077***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si20.000,00 SIT, DDV je vključenTRR: 02010-0092544077***februar 2004 ISIS

96KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAJ 20046.–7. ***BRDO PRIKRANJUTEMADIALIZNA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE, MEDICINSKESESTRE IN TEHNIKEšt. kandidatovVSEBINA*** Podiplomski seminar in učne delavnice za vse, ki se srečujejo zbolniki z ledvično odpovedjo na hemodializi.7.–8. ob 14.00LOGARSKADOLINAhotel PlesnikPODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE– BOLEZNI ŠČITNICE25 strokovno izobraževanje za zdravnike7.–8. ***BLEDKongresni center Grandhotel TopliceALPE-ADRIA LASER CONGRESS 2004 –LASER IN DENTISTY*** strokovni seminar za vse zobozdravnike7.–8. ob 13.00MARIBORKazinska dvoranaSNG Maribor15. SREČANJE INTERNISTOV IN ZDRAVNIKOVSPLOŠNE MEDICINE »IZ PRAKSE ZA PRAKSO«*** strokovno srečanje13.–15. ob 8.30MARIBORSplošna bolnišnicaMariborNUTRITION – SCIENTIFIC BASIS, NUTRITIONALSTRATEGIES, NUTRITION AND DISEASEpodroben program Isis 2/2004*** podiplomski klinični seminar “IPOKRATES” za neonatologe,intenziviste, gastroenterologe13.–15. ob 16.00LJUBLJANAhotel Lev, Vošnjakova 114 th LICAGE (LIVER INTENSIVE CAREGROUP OF EUROPE)ni omejenokongres o jetrni transplantaciji za zdravnike, ki se ukvarjajo sproblematiko jetrne transplantacije13.–16. ob 20.00PORTOROŽ3. MEDNARODNI KONGRES – SAMOMOR NASTIČIŠČU GENVO IN OKOLJApodroben program Isis 2/2004*** mednarodni kongres14.–15. ob 13.00LOGARSKADOLINAhotel PlesnikSPOROČANJE SLABE NOVICE *** učna delavnicapodroben program Isis 2/2004ISIS februar 2004

97KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATORKO za nefrologijo pod okriljem Slovenskeganefrološkega društva in Stalne strokovneskupine za dializo, prof. dr. Rafael Ponikvar, dr.med.NASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točke*** *** ***Klinika za nuklearno medicino, KC Ljubljanaasist. dr. Simona Gaberšček, dr. med., Klinika zanuklearno medicino, KC Ljubljana, Zaloška 7,1525 Ljubljana, T: 01 230 19 71, F: 01 522 22 3715.000,00 SIT (vključena predavanja,gradivo, bivanje)***MF Odsek za dentalno medicino, prof. dr. UrošSkaleričga. Sonja Leben, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana,T: 01 522 43 71, F: 01 522 25 0440.000,00 SIT,za študente 10.000,00 SITTRR: 01100-6030708380,sklic na št. 230/26,s pripisom »laser«***SB Maribor, KO za interno medicino Maribor,Zdravniško društvo Maribor, Združenjeinternistov SZDga. Zdenka Kodrin, KO za interno medicino, SB Maribor,Ljubljanska 5, 2000 Maribor, T: 02 321 28 7112.000,00 SIT do 20. 4. 2004nato 15.000,00 SIT TRR: 04515-0000124280, sklic na št. 1009, spripisom »ZDM – iz prakse za prakso«***Ipokrates international in Ipokrates Slovenija,prim. dr. Silva Burja, dr. med., prof. dr. GeorgSimbrunerprim. dr. Silva Burja, dr. med, Milena Treiber, dr. med.,Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,T: 02 32 12 453, F: 02 33 12 393,E: silva.burja@quest.arnes.si300 EUR ***Slovensko združenje za gastroenterologijo inhepatologijo, Zavod RS za presaditev organovin tkiv – Slovenija transplant, Slovenskozdruženje za anesteziologijo in intenzivnomedicino, Neva Požar Lukanović, dr. med.ga. Mojca Sojar, Kongres d.o.o., Cesta Dolomitskega odreda44, 1000 Ljubljana, T: 01 257 45 55, F: 01 257 63 03400 EURTRR: 02053-0012745211***IVZ RSga. Urša Križaj, IVZ RS, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana,T: 01 244 15 35, E: ursa.krizaj@ivz-rs.si250 EURTRR: 01100-6030926242***Zavod za razvoj paliativne oskrbe Ljubljana,asist. Urška Lunder, dr. med.ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe,Vegova 8, 1000 Ljubljana, T: 031 632 168,E: ravnikbar@mail.ljudmila.orgali urska.lunder@mail.ljudmila.org29.000,00 SIT (DDV ni vključen)TRR: 03171-1085403050***februar 2004 ISIS

98KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJMAJ 2004 TEMA VSEBINA14.–15. ob 9.00št. kandidatovLAŠKOKulturni dom LaškoBAKTERIJSKE OKUŽBE VPERINATOLOGIJI200 strokovni sestanek za zdravnike ginekologe, neonatologe, pediatrein babice15. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM II IZ VEDENJSKE INKOGNITIVNE TERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 15PRAKTIKUM II izvajata mag. Nada Anić in dr. Ivanka ŽivčićBećirević. Vključuje enajst celodnevnih delavnic, samostojenštudij in praktično delo s pacienti. Namenjen je zdravnikom inpsihologom, ki so že absolvirali začetni tečaj iz vedenjske inkognitivne terapije – Praktikum I in želijo dopolniti svoje znanjeiz vedenjske in kognitivne terapije ter se usposobiti za VKTterapevte. Priporočljivo je razumevanje hrvaščine.15. ob 9.00NOVA GORICAhotel PerlaONE DAY SURGARY – ONE STEP CLINIC *** strokovno srečanjepodroben program Isis 2/200420.–22. ob 15.00ANKARANhotel AndoreDENVER II Slovenija 15 podiplomski tečaj za vse zdravnike in medicinske sestre,ki izvajajo preventivne preglede predšolskih otrokpodroben program Isis 2/200427.–29. ob 9.00OTOČECHotel Šport4. KONGRES OTORINOLARINGOLOGOVSLOVENIJEni omejenoslovenski kongres z mednarodno udeležbo za otorinolaringologe,kirurge, radioterapevte, dermatologein pediatre27.–29. ob 14.00PORTOROŽHotel MaritaIPOKRATES SEMINAR 55 podiplomski seminar namenjen pediatrom, nevrologom, otroškimnevrologom in razvojnim pediatrompodroben program Isis 2/200427.–29. ob 8.00NOVA GORICAhotel PerlaMEDNARODNA KONFERENCA OIZOBRAŽEVANJU IN PREVENTIVI NAPODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJAni omejenomednarodna konferenca za izvajalce in uporabnike na področjuduševnega zdravja28.–29. ob 8.00LJUBLJANAposlovna stavba Givo(nekdanji Smelt)ISIS februar 200430. SREČANJE DELOVNIH SKUPIN VOSNOVNEM ZDRAVSTVU: IZBRANI ZDRAVNIKIN AMBULANTNO VODENJE BOLNIKA200 strokovno izobraževanje za zdravnike

99KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeZdruženje za perinatalno medicino innonatalna sekcija Združenja za pediatrijo, prim.dr. Vasilij Cerarga. Martina Pečlin, SPS Ginekološka klinika, Enota zaraziskovalno delo, KC Ljubljana, Šlajmerjeva 3,1000 Ljubljana, T: 01 43 97 590, F: 01 43 97 590,E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si40.000,00 SIT (DDV je vključen) ***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si23.000,00 SIT za eno delavnico, DDV jevključenTRR: 02010-0092544077***S.I.S.ME.R. Reproductive medicine unit, GenHosp. »Dr. Franc Derganc«, ASS 2 Gorizianadr. Marco Gergolet, via C. Battisti 12, 34074 Monfalcone,P: +39 0481 45579 or Gen Hospital dr. Franc Derganc, Paldihborcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici,P: +386 5 330 14 10, E: marcogergolet@tiscali.itkotizacije ni ***Katedra za pediatrijo MF Ljubljana, Delovnaskupina DENVER II Slovenija, Učni centerKoperga. Beisa Žabkar, DENVER II Slovenija, Učni center Koper,ZD Koper, Dellavallejeva 3, 6000 Koper, T: 05 664 72 72,F: 05 627 37 71, E: beisa.zabkar@zd-koper.si70.000,00 SIT ***Združenje otorinolaringologov SZD, prof. dr.Miha Žargi, dr. med.doc. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., Klinika za ORL inCFK, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, T: 01 52 22 465,F: 01 52 24 814, E: irena.hocevar@kclj.si40.000,00 SIT do 15. 3. 2004,potem 45.000,00 SIT(DDV vključen) po prijaviudeleženci dobijo račun***MF - Tečaji otroške nevrologijeprof. dr. David Neubauer, dr. med., SPS Pediatrična klinika,KC Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T:015229273,F: 015229357350 EURTRR: 02014-0017303503***Mentalhealth Europe in ŠENT – Slovenskozdruženje za duševno zdravje, doc. dr. VesnaŠvab, dr. med., ga. Mateja TrpinŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje,Cigaletova 5, 1000 Ljubljana, T: 01 230 78 32,F: 01 230 78 3890 EUR uporabniki, 135 EUR študentje/upokojenci, 200 EUR člani ŠENT/MHE, 225 EUR nečlani TRR: 03100-2000022633***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Nena Kopčavar Guček, dr. med.,Davorina Petek, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT ***februar 2004 ISIS

100KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJUNIJ 2004 TEMA VSEBINA2.–5. ob 9.00št. kandidatovLJUBLJANACankarjev dom53. MEDNARODNI KONGRES EVROPSKEGAZDRUŽENJA SRČNO-ŽILNIH KIRURGOVni omejenokongres za kirurge3.–5. ob 9.00LJUBLJANAGrand hotel Union5. SLOVENSKI OFTALMOLOŠKI KONGRES ZMEDNARODNO UDELEŽBO, 28. MEDNARODNISIMPOZIJ OFTALMOLOGOV SLOVENIJE INHRVAŠKE, SESTANEK SVETA EVROPSKEGAZDRUŽENJA OFTALMOLOGOV (SOE)ni omejenostrokovno srečanjepodroben program http://www.ophtalmology2004.org4.–5. ob 9.00PTUJGrad Ptuj4. ORMOŠKO SREČANJE: NEDOKONČANAZGODBA – MOTNJE OSEBNOSTI 280 simpozij za psihiatre, psihoterapevte in ostale, ki delajo na tempodročju4.–5. ob 9.00PORTOROŽAvditorij Portorož4. KONGRES STOMATOLOGOV SLOVENIJE ni omejeno kongres za zobozdravnike4.–5. ob 10.00LAŠKOKulturni center Laško17. ONKOLOŠKI VIKEND 150 strokovno srečanje za vse zdravnikepodroben program Isis 2/20045. ob 10.00BRDO PRIKRANJUX. JUBILEJNI MEDNARODNI MEDICINSKIDUATLON IN II. POLETNI MEDICINSKI TEK(10 KM) TER MEDNARODNI STROKOVNISIMPOZIJni omejenoudeleženci v konkurenci: zdravniki, veterinarji in farmacevti,izven konkurence: študenti navedenih poklicev in prijatelji9.–12. ob 15.00PORTOROŽKongresni centerBernardin11. MEDNARODNI SIMPOZIJ OURGENTNI MEDICINI700 mednarodni simpozij za vse zdravnike in zobozdravnike11.–12. ob 9.00LJUBLJANAvelika predavalnicaMedicinske fakulteteXXII. DERČEVI DNEVI 300 stalno podiplomsko izobraževanje iz pediatrije in šolskemedicineISIS februar 2004

KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ101ORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeEvropsko združenje srčno-žilnih kirurgovESCVS, prof. dr. Borut Geršakga. Natalija Bah Čad, Cankarjev dom, Prešernova 10,1000 Ljubljana, T: 01 241 71 32, F: 01 241 72 96,E: natalija.bah@cd-cc.si450 EURTRR: 01261-6030557790***Združenje oftlamologov Slovenije,Očesna klinika, KC, prof. dr. Marko Hawlina,dr. med.ga. Alenka Kregar, Cankarjev dom, Prešernova 10,1000 Ljubljana, E: alenka.kregar@cd.cc.si,W: http://www.ophtalmology2004.org40.000,00 SIT do 1. 4. 2004, nato45.000,00 SIT, za specializante inupokojence 20.000,00 SITTRR: 01261-6030357790, sklic našt. 05 09769 661101104, s pripisom»Oftalmologi 2004«***Psihiatrična bolnišnica Ormož, Milena Srpak,dipl. psih. spec.ga. Rolanda Kovačec, Psihiatrična bolnišnica Ormož,Ptujska c. 33, 2270 Ormož, T: 02 74 15 199,F: 02 74 15 200, E: uprava.pbo@siol.netčlani ZPS do 15. 5. 200315.000,00 SIT, potem 20.000,00 SIT, ostalido 15. 5. 2003 20.000,00 SIT, potem25.000,00 SITTRR: 01100-6030278476***Stomatološka sekcija SZD, prim. JanezVrbošek, dr. dent. med.ga. Katarina Jovanovič, Slovensko zdravniško društvo,Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, T: 01 434 25 82,F: 01 434 25 8435.000,00 SIT (DDV ni vključen)plačilo po prejetem računu***Kancerološko združenje SZD, Onkološki inštitutLjubljana, Zveza slovenskih društev za boj protiraku, doc. dr. Branko Zakotnik, dr. med.ga. Nives Turk, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2,1000 Ljubljana, T: 01 587 94 95, 587 91 22,F: 01 587 94 00, E: nturk@onko-i.si25.000,00 SIT (z DDV) ***Milivoj Veličković Perat, dr. med.Milivoj Veličković Perat, dr. med., Pediatrična klinika, KC,Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, T: 01 52 29 219, F: 01 52 29 358,E: milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, domača stran:http://www2.mf.uni-lj.si/ ~ velickovic/mainpage.htm*** ***Slovensko združenje za urgentno medicino,spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med.prijava: ga. Maja Strajnar, T: 01 522 22 27, F: 01 522 31 18,E: maja.strajnar@kclj.si, informacije: ga. Irena Petrič,T: 01 522 53 37, F: 01 522 24 16, E: irena.petric@kclj.sizdravniki 59.000,00 SIT, člani SZUM54.000,00 SIT, sekundariji 50.000,00 SIT,medicinske sestre in zdravstveni tehniki47.000,00 SIT***MF, Katedra za pediatrijo ga. Mihela Jurčec, tajništvo Pediatrične klinike, Vrazov trg 1,1525 Ljubljana, T: 01 522 92 24, F: 01 522 93 57,E: mihaela.jurcec@kclj.si*** ***februar 2004 ISIS

102KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJUNIJ 2004 TEMA VSEBINA13.–17. ***št. kandidatovLJUBLJANACankarjev dom8 th CONGRESS OF EUROPEAN FEDERATIONFOR RESEARCH IN REHABILITATIONni omejenokongres za vse strokovnjake in zdravnike, ki delajo na področjurehabilitacije20. ob 9.00LJUBLJANASvetovalni center zaotroke, mladostnike instarše, Gotska 18PRAKTIKUM II IZ VEDENJSKE INKOGNITIVNE TERAPIJEpodroben program Isis 12/2003do 15PRAKTIKUM II izvajata mag. Nada Anić in dr. Ivanka ŽivčićBećirević. Vključuje enajst celodnevnih delavnic, samostojenštudij in praktično delo s pacienti. Namenjen je zdravnikom inpsihologom, ki so že absolvirali začetni tečaj iz vedenjske inkognitivne terapije – Praktikum I in želijo dopolniti svojeznanje iz vedenjske in kognitivne terapije ter se usposobitiza VKT terapevte. Priporočljivo je razumevanje hrvaščine.JULIJ 20047.–9. ***GLASGOWVelika Britanija30 th BRITISH CONGRESS OF OBSTETRICSAND GYNAECOLOGY*** congressSEPTEMBER 20047.–11. ob 9.00BLEDhotel Park13. MEDNARODNI TEČAJ 40 mednarodno srečanje pod pokroviteljstvom EURACT-a, ki bopotekalo v angleščini, za zdravnike družinske medicine in mentorjedružinske medicine29. 9.–2. 10. ***BRDO PRIKRANJUhotel KokraOKTOBER 20048.–9. ob 9.003. SLOVENSKI NEFROLOŠKI KONGRESZ MEDNARODNO UDELEŽBO200-250 Sestanek je namenjen nefrologom, internistom in vsem zdravnikom,ki jih zanima področje nefrologije, dialize in transplantacije ledvic.KRANJSKA GORAhotel Kompas6. FAJDIGOVI DNEVI 150 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine20.–23. ***PORTOROŽGrand hotel Emona3. SLOVENSKI PULMOLOŠKI IN ALERGOLOŠKIKONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBOni omejenostrokovno srečanje20.–23. ***PORTOROŽGrand hotel Emona2. SLOVENSKI IMUNOLOŠKI KONGRESZ MEDNARODNO UDELEŽBOni omejenostrokovno srečanjeISIS februar 2004

KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ103ORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeCankarjev dom, Inštitut RS za rehabilitacijo,prof. dr. Črt Marinček, dr. med.ga. Ela Loparič, Inštitut RS za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000Ljubljana, T: 01 475 84 41, F: 437 65 89, Cankarjev dom, Kulturnikongresni center (za EFRR 2004), Prešernova 10,1000 Ljubljana, F: 01 241 72 96, W: www.cd-cc.si/efrr2004do 30. 12. 2003 380 EUR, potem410 EUR v tolarski protivrednostiTRR: 01261-6030357790sklic na št. 05-09753-62110860***Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijoSlovenijega. Vera Slodnjak, Društvo za VKT, Gotska 18,1000 Ljubljana, T: 01 583 75 00, F: 01 519 11 20,E: vera.slodnjak@guest.arnes.si23.000,00 SIT za eno delavnico,DDV je vključenTRR: 02010-0092544077***Royal College of Obstetricians andGynaecologistsConcorde Services Ltd, 4B, 50 Speirs Wharf,Port Dundas, Glasgow G4 9TB, T: **44 (0) 141 331 0123,F: **44 (0) 141 331 0234 E: info@bcog2004.co.ukW: www.bcog2004.co.uk*** ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, prof. dr. Igor Švab, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT,mentorji in kandidati za mentorjeso oproščeni kotizacije***SZD Slovensko nefrološko društvo doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za hemodializo*** ***Leonišče, Zaloška 13, 1525 Ljubljana, T: 01 522 24 60,F: 01 522 24 60, E: marko.malovrh@mf.uni-lj.si, ga. MidaKandus, KO za nefrologijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana,T: 01 522 31 21, W: http://www.kclj.si/NEF-SLOZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Jožica Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, T: 04 20 82 523,F: 04 20 26 718, E: janko.kersnik@s5.net35.000,00 SIT ***KO za pljučne bolezni in alergijo, BolnišnicaGolnikdoc. dr. Mitja Košnik, dr. med., KO za pljučne bolezni inalergijo, Bolnišnica Golnik, 4104 Golnik, T: 04 25 69 111,F: 04 25 69 117, E: mitja.kosnik@klinika-golnik.si,http://www.klinika-golnik.si*** ***MF, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijoprof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., MF,Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo,Korytkova 2, 1000 Ljubljana,E: vladimir.kotnik@mf.uni-lj.si, http://www.klinika-golnik.si*** ***februar 2004 ISIS

104KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMBER 200419.–20. ob 9.00TEMAšt. kandidatovVSEBINAOTOČEChotel Šport21. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine, drugezdravnike v osnovnem zdravstvu in mentorje družinske medicine27. ob 9.00LJUBLJANAUnionska dvoranaXI. ČELEŠNIKOVI DNEVI - 6. STROKOVNISEMINAR ZDRUŽENJA ZA MAKSILOFACIALNOIN ORALNO KIRURGIJO SLOVENIJE:CISTE V ČELJUSTIH500 strokovno srečanje za zobozdravnike in zdravnike27.–28. ***MARIBORKongresni centerHabakukDECEMBER 20049.–11. ob 9.003. MARIBORSKO SREČANJE 200 strokovno izobraževanje za zdravnikeSTRUNJANhotel Krka - ZdraviliščeStrunjanJANUAR 200521.–22. ob 9.00LJUBLJANAKatedra za družinskomedicino21. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE21. UČNE DELAVNICE ZA MENTORJEDRUŽINSKE MEDICINE35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine, drugezdravnike v osnovnem zdravstvu in mentorje družinske medicine35 strokovno izobraževanje za zdravnike družinske medicine, drugezdravnike v osnovnem zdravstvu in mentorje družinske medicineISIS februar 2004

KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJ105ORGANIZATORNASLOVza prijave, kontaktne osebe, tel., faks kotizacija kred. točkeZdruženje zdravnikov družinske medicine– SZD, asist. Mateja Bulc, dr. med., asist. mag.Danica Rotar Pavlič, dr. med., Marko Kocijan,dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji inkandidati za mentorjeso oproščeni kotizacije***Združenje za maksilofacialno in oralnokirurgijo Slovenije, asist. dr. Andrej A. Kansky,dr. dent. med.ga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialno inoralno kirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana,T: 041 573 791, E: maxfac.oral@kclj.siTRR: 02014-0087754603 ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, Majda Masten, dr. med., asist. SuzanaŽidanik, dr. med., asist. Ksenija Tušek Bunc, dr.med., Zora Bojc, dr. med., Stanka Ban, dr. med.,Darja Belec, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT ***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji inkandidati za mentorjeso oproščeni kotizacije***Združenje zdravnikov družinske medicine– SZD, doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.ga. Ana Artnak, MF, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: kdrmed@mf.uni-lj.si35.000,00 SIT, mentorji inkandidati za mentorjeso oproščeni kotizacije***februar 2004 ISIS

106KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZECUREDNIŠTVU REVIJE ISISDalmatinova 10p.p. 1630fax: 01/30 72 1591001 LjubljanaV reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti v _________ številki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen v _________ številki Izide.Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev pošiljamo naslednje podatke:Datum prireditvePričetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo slušateljev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravniškega dru{tva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeKOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeNaslov in številka žiro računaŠtevilo kreditnih točk Kraj in datum Podpis organizatorjaISIS februar 2004

108DELO ZBORNICEV ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 374/18/2003:Predsednik Zbornice zaprosi predsednika FIDES-a za pisno stali{~eglede izjav, ki jih je asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., izreklana 40. seji skup{~ine Zbornice v zvezi z zdravni{ko stavko.K 3. to~ki dnevnega reda: Predlog sprememb Pravilnika o pripravni{tvuin strokovnih izpitih delavcev na podro~ju zdravstvenedejavnostiSpec. akad. st. Andrej Bru~an, dr. med., je predstavil predlog spremembPravilnika o pripravni{tvu in strokovnih izpitih delavcev napodro~ju zdravstvene dejavnosti. Predlog je bil pripravljen v skladuz dogovorom med Dorjanom Maru{i~em, dr. med., univ. dipl. ing.,in predsednikom zborni~ne komisije za sekundarijat ter predsednikomzborni~ne komisije za specializacije. Predlog se nana{a na opravljanjedela strokovnega izpita iz urgentne medicine v okviru Zdravni{kezbornice Slovenije. Del strokovnega izpita, ki se nana{a na pravnepredpise in poznavanja zdravstvene zakonodaje, se bo {e naprejopravljal v okviru Ministrstva za zdravje. Povedal je, da se sredstva,ki so namenjena za izvajanje izpita iz urgentne medicine, prenesejoiz Ministrstva za zdravje na Zdravni{ko zbornico Slovenije.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je izrazil podporo predlogu. Toje obse`en projekt. Potrebno bo obnoviti ve~ino vpra{anj iz teoreti~negadela izpita iz urgentne medicine. Izpitne komisije `e obstojajo.Potrebna bo tudi administrativna podpora za izvajanje izpita izurgentne medicine.Predsednik Zbornice je dal na glasovanje odlo~itev o predlogusprememb Pravilnika o pripravni{tvu in strokovnih izpitih delavcevna podro~ju zdravstvene dejavnosti.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 375/18/2003:1. Izvr{ilni odbor se strinja s predlaganimi spremembami Pravilnikao pripravni{tvu in strokovnih izpitih delavcev na podro~juzdravstvene dejavnosti.2. Predlog sprememb Pravilnika o pripravni{tvu in strokovnihizpitih delavcev na podro~ju zdravstvene dejavnosti se posreduje ministruza zdravje.K 4. to~ki dnevnega reda: Predlog ~lanov izpitnih komisij za specialisti~neizpite iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativneintenzivne medicinePredsednik Zbornice je predlagal, da se ~lanicama, ki sta zaradiupokojitve predlagani, da se ju ~rta iz seznama ~lanov izpitnih komisij,ob tem podeli priznanje oziroma zahvalo za dosedanje delo.Opozoril je, da v aktih Zbornice ni zapisano, da upokojeni zdravnikne more biti ~lan neke komisije. Predlagal je, da svet za izobra`evanjezdravnikov ponovno prou~i svoje stali{~e glede ~rtanja upokojenihzdravnikov iz seznama ~lanov izpitnih komisij.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pojasnil, da upokojeni zdravnikpo dolo~enem ~asu po upokojitvi ni ve~ enakovreden ~lan izpitnekomisije. Predlog sveta za izobra`evanje zdravnikov je osnovanna podlagi administrativne kontinuitete. Strinjal se je, da upokojenizdravniki lahko ostanejo na seznamu izpitnih komisij, s tem da sejih ne imenujejo za ~lane izpitnih komisij.Predsednik Zbornice je predlagal besedilo sklepa ter dal na glasovanjeodlo~itev o predlaganem sklepu.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predlaganega sklepa je glasovalo pet ~lanov, PROTIpotrditvi predlaganega sklepa ni glasoval noben ~lan, VZDR@AL seni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 376/18/2003:1. Izvr{ilni odbor predlaga svetu za izobra`evanje zdravnikov, daponovno prou~i svoje stali{~e glede ~rtanja upokojenih zdravnikoviz seznama ~lanov izpitnih komisij.2. Izvr{ilni odbor se strinja s predlogom sveta za izobra`evanjezdravnikov za imenovanje dveh dodatnih ~lanic izpitne komisije zaspecialisti~ne izpite iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativneintenzivne medicine, in sicer prim. Kato Deni}, dr. med., inasist. Nevo Po`ar Lukanovi~, dr. med.K 5. to~ki dnevnega reda: Imenovanje komisije za ugotavljanjeposledic zaostankov pri izdelavi histolo{kih izvidov v SB CeljeProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je predstavil predlog odbora zastrokovno-medicinska vpra{anja za imenovanje komisije za ugotavljanjeposledic zaostankov pri izdelavi histolo{kih izvidov v SB Celje.Imenovana komisija bo pregledala 54 abdominalnih primerov.Predsednik Zbornice je dal na glasovanje odlo~itev o predloguodbora za strokovno-medicinska vpra{anja, kot je naveden v gradivu.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 377/18/2003:Izvr{ilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vpra-{anja potrdi komisijo za ugotavljanje posledic zaostankov pri izdelavihistolo{kih izvidov v SB Celje za pregled 54 abdominalnih primerovv naslednji sestavi:- prof. dr. Stane Rep{e, dr. med., vi{ji svetnik;- prof. dr. Borut Stabuc, dr. med.K 6. to~ki dnevnega reda: Imenovanje komisije za izvedbo izrednegastrokovnega nadzora z mnenjem v SB Murska Sobota ter potrditevnadzornih zdravnikov za izvedbo tega nadzoraProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je predstavil predlog odboraza strokovno-medicinska vpra{anja za imenovanje komisije za izvedboizrednega strokovnega nadzora z mnenjem v SB Murska Sobota.Nadzor se bo opravil pri zdravnici E. K, dr. med., specialistkitransfuziologije in pri zdravnici D. U. P., dr. med., specializantkitransfuziologije. Izvedbo nadzora je predlagal strokovni direktor SBMurska Sobota zaradi nesoglasja na oddelku za transfuzijsko medicino.Zdravniki, ki so predlagani v komisiji za izvedbo nadzora, nisopotrjeni kot nadzorni zdravniki. Odbor za strokovno-medicinskavpra{anja zato predlaga, da jih izvr{ilni odbor potrdi kot nadzornezdravnike za izvedbo navedenega nadzora.Predsednik Zbornice je dal na glasovanje odlo~itev o predlogu odboraza strokovno-medicinska vpra{anja, kot je naveden v gradivu.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.ISIS februar 2004

DELO ZBORNICE109Soglasno je bil sprejet sklep {t. 378/18/2003:1. Izvr{ilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinskavpra{anja potrdi izvedbo izrednega strokovnega nadzora z mnenjemv SB Murska Sobota, oddelek za transfuzijsko medicino, pri zdravniciE. K, dr. med., specialistki transfuziologije in pri zdravnici D. U.P., dr. med., specializantki transfuziologije.2. Za izvedbo zgoraj navedenega nadzora izvr{ilni odbor potrdikomisijo v naslednji sestavi:- prim. Irena Bricl, dr. med., spec. transf. med.;- doc. dr. Primo` Ro`man, dr. med., spec. transf. med.;- mag. Dragoslav Domanovi}, dr. med., spec. transf. med..3. Izvr{ilni odbor potrdi zgoraj navedene zdravnike kot nadzornezdravnike za izvedbo zgoraj navedenega nadzora.K 7. to~ki dnevnega reda: Obravnava Zakona o spremembah indopolnitvah zakona o zdravni{ki slu`biBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je prisotne seznanil s potekomrazprave v DZ o sprejemanju novele zakona o zdravni{ki slu`bi. Novelaje bila `e nekaj ~asa odprta. Obor za zdravstvo DZ je sklical sejodne 3. 12. 2003, z nadaljevanjem seje dne 4. 12. 2003. Na seji, katerese je udele`il kot predstavnik Zbornice, so razpravljali predvsem odveh zadevah:1. Uveljavljanje uporabe strokovnega naziva “doktor dentalne medicine”preko celega zakona, tudi takrat kadar misli na poklicni naziv.Pri zdravnikih pa se v zakonu {e naprej (pravilno) uporablja poklicninaziv “zdravnik” in strokovni naziv “doktor medicine”.2. V enem od nadaljnjih ~lenov si Ministrstvo za zdravje lasti pristojnostza izdajanje potrdil slovenskim zdravnikom. Gre za potrdila,da je zdravnik diplomiral na Medicinski fakulteti, enako za potrdiloo opravljenem specialisti~nem izpitu v okviru Zbornice oziromapridobljeni licenci Zbornice.Zbornica je proti temu ostro protestirala. V obeh primerih je pri{lodo preglasovanja. V gradivu je na kratko opisana kronologija dogodkovv zvezi s tem.Predsednik Zbornice je dal na glasovanje odlo~itev o predlogusklepa v zvezi z obravnavo Zakona o spremembah in dopolnitvahzakona o zdravni{ki slu`bi, kot je naveden v gradivu.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 378/18/2003:1. Izvr{ilni odbor ugotavlja, da je Ministrstvo za zdravje ponovnopri uveljavljanju svojih stali{~ pri zakonskih spremembah ZZdr-Sl zaob{lo stali{~a in predloge Zdravni{ke zbornice Slovenije.2. Izvr{ilni odbor se ne strinja z amandmaji, ki jih je sprejel odborza zdravstvo DZ, pripravilo pa Ministrstvo za zdravje. Zato naj setudi v nadaljnjih postopkih sprejemanja novele ZZdrSl uveljavlja stali{~eZdravni{ke zbornice Slovenije, na podlagi katerega se v navedenemzakonu lo~i in ustrezno uporablja poklicni naziv “zobozdravnik”in strokovni naziv “doktor dentalne medicine”, ter da je leZdravni{ka zbornice Slovenije pristojna izdajati potrdila o dokumentih,ki jih izdaja na podlagi izvajanja javnih pooblastil (kot npr.: oizdani odlo~bi o registraciji, izdani licenci, potrdilu o specialisti~nemizpitu itd.).Predsednik Zbornice je predlagal, da generalni sekretar terminskoorganizira obiske pri vseh poslanskih skupinah DZ. Kot predstavnikaZdravni{ke zbornice Slovenije bi se obiskov udele`ila predsednikZbornice in predsednik skup{~ine Zbornice ter dal na glasovanjeodlo~itev o njegovem predlogu.V ~asu glasovanja je bilo navzo~ih pet ~lanov izvr{ilnega odbora.ZA potrditev predloga je glasovalo pet ~lanov, PROTI potrditvi predlogani glasoval noben ~lan, VZDR@AL se ni noben ~lan.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 380/18/2003:Generalni sekretar terminsko organizira obiske pri posameznihposlanskih skupinah DZ. Kot predstavnika Zbornice se obiskov udele`itapredsednik Zbornice in predsednik skup{~ine Zbornice. Zapisala: Darja Klan~arIZ DELA RAZSODIŠČAOpravi~iloPodpisani Ali Nassib, dr. med., se opravi~ujem predsedniku IK I. stopnje kolegu Oskarju Schrollu, dr. med., in kolegicam terkolegom, ~lanom senata IK I. stopnje Obmo~ne enote v Celju za povzro~eno moralno {kodo in kr{itev zdravni{kega kodeksa, kotposledico mojega ravnanja dne 16. 9. 1998, ki ga sicer iskreno ob`alujem.Ali Nassib, dr. med.februar 2004 ISIS

110STROKOVNA SREČANJAObravnavanje bolnika s hipertenzijoKsenija Tu{ek BuncKo sem prvi~ pred sedmimi leti pisalaporo~ilo o strokovnem sestanku sekcijeza arterijsko hipertenzijo, sem vnaslovu zapisala, da je hipertenzija bolezenvsakega petega Slovenca in pod istim naslovomza~ela tudi poro~ilo sre~anja iz leta2001. Vsa prizadevanja zdravnikov, ki se prisvojem delu sre~ujemo z arterijsko hipertenzijov teh letih niso obrodila sadov. Arterijskahipertenzija tako ostaja bolezen vsakegapetega Slovenca. Upravi~eno lahko torej trdimo,da je v na{i domovini hipertenzija precejraz{irjena. Tako ima ve~ kot 40 odstotkovodraslih prebivalcev krvni tlak vi{ji od140/90, kar je sprejeta meja med normalnimin visokim krvnim tlakom. Nedvomno je dokazano,da z ustreznim zdravljenjem visokegakrvnega tlaka podalj{ujemo trajanje`ivljenja, manj{a je umrljivost in zbolevnostpri prebivalstvu, izbolj{a pa se tudi kakovost`ivljenja. Na razpolago imamo dobra inu~inkovita zdravila. Toda zakaj je le manj{idele` bolnikov ustrezno zdravljen. Strokovnajavnost i{~e razlago, a zadovoljivega odgovora{e ni na{la dosedaj. Ali je to problemzavzetosti za zdravljenje posameznika, ali jeto premajhno znanje strokovnjakov, neustreznazdravstvena politika, so to ekonomskiproblemi posameznikov in dru`be v celoti?Sicer se s podobnimi problemi sre~ujejotudi druge de`ele v Evropi in svetu, pa najgre za nara{~ajo~o premo~, slabo sodelovanjein nezadovoljivo zavzetost bolnikov,opu{~anje zdravljenja in s tem v zvezi tudinizek odstotek bolnikov z dose`eno ciljnovrednostjo krvnega tlaka. Ravno tako je mogo~ezaslediti velike razlike med razvitimi innerazvitimi, med ZDA in Evropo in tudimed posameznimi regijami Evrope. Obravnaviskupne problematike je bilo posve~enotudi sreednjeevropsko sre~anje v Portoro`u,ki je potekalo oktobra 2003 v organizacijiSekcije za hipertenzijo, kar je brez dvomavelik kompliment in pohvala njenemudelu in zlasti njenim dejavnim ~lanom terpredsedniku doc. dr. Roku Accettu.Na leto{njem `e 12. strokovnem sestankuSekcije za arterijsko hipertenzijo, ki je potekaloktobra 2003 v Portoro`u, smo obravnavaliaktualne probleme celostne obravnaveISIS februar 2004hipertonikov. Da smo zares mislili o celostniobravnavi, smo tokrat privabili k sodelovanju{e medicinske sestre, ki imajo ravno takopomembno mesto pri vodenju bolnika.Pomembna to~ka strokovnega dela sestankaje bila obravnava novih smernic zazdravljenje bolnikov, ki imajo visok krvnitlak, o ~emer je v uvodnem predavanju spregovorildoc. dr. Rok Accetto. Na strokovnemsestanku sekcije za hipertenzijo so leta 1999sprejeli smernice za zdravljenje arterijske hipertenzijein jih izdali spomladi leta 2000.Temeljile so na takrat veljavnih smernicah,ki so jih sprejeli SZO in Mednarodno zdru-`enje za hipertenzijo. Prilagojene so bile naglobalne razmere in tako bolj na~elne inmanj konkretne. Evropa je veliko bolj homogenakot svet na splo{no, `ivljenjska dobaje dalj{a, incidenca sr~no-`ilnih bolezni jeve~ja, kot je povpre~je na svetu. Po drugistrani so razmere in na~in `ivljenja v primerljivorazvitih de`elah ZDA tudi druga~ne.Vleto{njem letu so bile namre~ sprejete ameri{kesmernice, ki niso povsem primerne zaevropske razmere in tam `ive~o prebivalstvo.Strokovnjaki iz podro~ja hipertenzije(Evropsko zdru`enje za hipertenzijo) terkardiologijo (Evropsko kardiolo{ko zdru`enje)so tako skupaj pripravili nove evropskesmernice za obvladovanje bolnikov s hipertenzijo.K nastanku novih smernic so botrovalatudi nova spoznanja o uspe{nosti instranskih u~inkov antihipertenzivnih zdravil.Gre torej za nekatere novosti pri obravnavibolnikov predvsem na osnovi rezultatovnekaterih velikih raziskav, ki so pokazalein dokazale, da so dolo~eni terapevtski pristopinujni za zmanj{evanje zbolevnosti inumrljivosti in katerih temelj je z dokazi podprtamedicina. Za oceno tveganja posameznikain za klasifikacijo bolnikov sta vodilotako sistoli~ni kot diastoli~ni krvni tlak, kista neodvisna dejavnika tveganja za cerebrovaskularnoin koronarno umrljivost. Vendarza odlo~itev o zdravljenju ni dovolj samovi{ina krvnega tlaka, potrebna je ocena tveganja.Zato so izdelali posebne tabele za ocenotveganja na osnovi evropskih epidemiolo{kihpodatkov - SCORE. Gre za oceno desetletnegatveganja za usodne sr~no-`ilnedogodke. Izdelane so bile tabele za predeleEvrope, kjer je tveganje ve~je (Severna Evropa)in za predele, kjer je tveganje manj{e(Ju`na Evropa). Ocena tveganja je odvisnaod vi{ine krvnega tlaka in od prisotnosti dejavnikovtveganja, sladkorne bolezni, prizadetostitar~nih organov, drugih stanj in bolezni.Obravnava bolnika, ki ima visoki krvnitlak, mora biti kompleksna in temelji na isto-~asni obravnavi hipertenzije ter oceni tveganjaposameznika. Predstavljena tema uvodnegapredavanja je aktualna {e posebno zato,ker se prav te dni sre~ujemo z uveljavljanjemnovih pravil predpisovanja zdravil.Mag. Primo` Dolenc je spregovoril o klini~nihmeritvah, samomeritvah in neinvazivnemmerjenju krvnega tlaka. Meritev krvnegatlaka je osnova za diagnozo, obravnavanje,zdravljenje, prou~evanje epidemiologijein raziskovalno delo v hipertenziji. Vzadnjih letih smo bili pri~a novim spoznanjemo hipertenziji. Preu~ili smo omejitveavskultacijskih tehnik, pojavili so se avtomatiziranimerilniki in prepoznavamo hipertenzijobele halje. Z razli~nimi postopki upo-{tevamo vi{ino krvnega tlaka v razli~nihokoli{~inah in se ne zana{amo na vrednostimeritev v posameznih okoli{~inah, ki bi lahkosame vplivale na vi{ino tlaka. Na koncuje poudaril, da morajo biti zdravstveni delavciseznanjeni z vsemi metodami meritev,jih pravilno uporabljati in ocenjevati. Bolnikumorajo znati svetovati pri morebitnemnakupu merilnika krvnega tlaka ter ga primernovoditi pri samomeritvah krvnega tlaka.S sodelovanjem bolnika lahko izbolj{amonjegovo zavzetost za zdravljenje ter boljvodljiv in urejen krvni tlak.Sledili sta zanimivi predavanji Ane MarijeKlasinc in Marije Globokar o obravnavibolnika z arterijsko hipertenzijo v specialisti~niambulanti in o vlogi medicinske sestrepri na~rtovanih diagnosti~nih postopkihbolnika z arterijsko hipertenzijo. Samostrinjamo se lahko z zaklju~nimi mislimiprve predavateljice, da je za uspe{no vodenjebolnika z arterijsko hipertenzijo potrebnou~inkovito sodelovanje celotnega zdravstveneskupine z bolnikom in njegovimi svojciin da pisna navodila ne morejo v celoti na-

112S T R O K O V N A S R E Č A N J Adomestiti osebnega stika. Medicinska sestratako u~inkovito dopolni delo zdravnika.Da so nefarmakolo{ki ukrepi pri obravnaviarterijske hipertenzije nujno potrebni,je nakazala v svojem prispevku mag. BarbaraSalobir. Uvajamo jih pri vseh osebah z arterijskohipertenzijo, pa tudi pri osebah z visokonormalnim krvnim tlakom (to je obmo~jemed 130-139/85-89 mm Hg). Odlo-~itev, katere nefarmakolo{ke ukrepe bomouvedli pri vseh stopnjah hipertenzije, ne gledena starost bolnika, je vselej strogo individualna,uvajanje pa je postopno. Pomembnoje tudi, da v nasprotju z zdravili pri ve-~ini bolnikov z atrerijsko hipertenzijo nefarmakolo{kiukrepi niso kontraindicirani.Da se bomo pravilno odlo~ili o nefarmakolo{kihukrepih, moramo poznati bolnikov`ivljenjski stil. O tem in o napotkih za zdrav`ivljenjski stil je predavala medicinska sestraMilojka Mr{nik. Z mislijo, da zna dobra medicinskasestra prisluhniti bolniku in ga posku{amotivirati za bolj zdrav `ivljenjski slog,je zaokro`ila svoj prispevek.Incidenca debelosti v razvitem svetu nara{~a.V Evropi je na primer ve~ kot polovicaodraslih med 35. in 65. letom starosti takih,ki imajo prekomerno telesno te`o ali sopredebeli. V Sloveniji na tem podro~ju ni~ne zaostajamo. Prekomerno telesno te`o indebelost povezujemo z razvojem {tevilnihkroni~nih bolezni, ki zmanj{ujejo kakovost`ivljenja in skraj{ujejo pri~akovano `ivljenjskodobo. Kako se tega problema lotevajo inkak{na je vsebina programa “Zdravljenje debelosti”v zdravstvenem domu [i{ka je predstavilaMilena Kova~ Bla`. Ocena rezultatovka`e na uspe{nost programa, {e posebej, kerbolnikov ne obremenjuje s stalnim razmi{-ljanjem o huj{anju, ampak temelji zgolj nazdravem na~inu `ivljenja in krepitvi zaupanjav samega sebe.Doc. dr. Jurij Dobovi{ek je v naslovu svojegapredavanja zastavil vpra{anje Kdaj, zakaj,kako? Zdravljenje arterijske hipertenzijez zdravili. Arterijske hipertenzije ve~inomane zdravimo, ampak jo nadzorujemo,kar pomeni, da posku{amo dose~i ciljnevrednosti krvnega tlaka, in `elimo prepre-~iti nastajanje potencialno tudi usodnih zapletovs strani sr~no-`ilnega sistema in ledvic.S tem je odgovoril na vpra{anje, zakaj jepotrebno zdraviti hipertenzijo z zdravili. Polegtega je treba nadzorovati ali odpraviti vsedruge dejavnike tveganja in zdraviti `e nastaleposledice ter pridru`ene bolezni. Osnovaza uspe{no nadzorovanost hipertenzijeje vzpostavljen dober partnerski odnos bolnik- zdravnik, ki zdravniku nalaga skrb zanadgrajevanje njegovega znanja in prizadevanjeza motiviranost bolnika, bolnik pamora biti pripravljen za vsestransko sodelovanje.Kratek repetitorij o klini~no pomembnihposebnosti posameznih zdravil je pripravilprof. dr. Ale{ @emva.Medicinska sestra Lenka Tev{ nas je ponovnov predavanju o vrednotenju u~inkater stranskih u~inkov antihipertenzivnihzdravil opozorila, kako pomembno je skupinskodelo zdravnika in medicinske sestre privodenju bolnika z arterijsko hipertenzijo,predvsem pa pripomore k ve~ji in uspe{nej{imotiviranosti bolnika za zdravljenje. Medicinskasestra je pogosto tista, ki velikokrat izvepodatke, ki jih bolniki zdravniku ne povedozaradi morebitnega strahu oziroma mnenja,da podatek ni koristen in podobno.Nehvale`na naloga zadnjega predavateljaje pripadla zdravnici dru`inske medicineDavorini Petek. Pripravila je odli~no predavanjeo zavzetosti za zdravljenje in kakovosti`ivljenja bolnikov z arterijsko hipertenzijo.Sodobno pojmovanje bolnikove zavzetostiza zdravljenje temelji na uravnote`enemin partnerskem odnosu med zdravnikomin bolnikom. Bolnik je soodlo~evalec vprocesu zdravljenja, je oseba, ki naj se z na-~inom zdravljenja strinja, ne pa, da le pasivnosprejema in se podreja zdravnikovim navodilom.Bolnikova pravica do izbire predstavljaeti~ni element v odnosu med bolnikomin zdravnikom in ne pomeni prevladovanjezdravnikove mo~i in kontrole nad toizbiro. Ta odnos med bolnikom in zdravnikomje eden najpomembnej{ih dolo~evalcevkakovosti zdravstvene oskrbe, bolnikovegazadovoljstva in njegove zavzetosti zazdravljenje.^e lahko ocenjujemo uspe{nost strokovnegasestanka z velikim {tevilom udele`encev,odli~nimi prispevki in `ivahnimi razpravami,potem si lahko tudi tokrat zadovoljnoin ne brez ponosa pomanemo rokein se zazremo v prihodnje leto. Nove smernicev obravnavanju bolnikov z arterijsko hipertenzijopredstavljajo nov izziv in mordaponujajo re{itev tako za bolnike kot zazdravnike in morebiti nam celo uspe spremenitistatistiko tako, da hipertenzija ne bove~ bolezen vsakega petega Slovenca. Vikend ni {el rakom `vi`gat …Marko Vavpoti~, Danica Rotar Pavli~@ivimo v svetu spreminjajo~ih se vrednot.Zdi se, da so maliki razbiti in tudi integriteta zdravnikov je vedno bolj na udaru.Pouk eti~nih na~el postaja zato vse boljpomembna naloga vseh, ki se sre~ujemos {tudenti medicine in stomatologijeter s specializanti. Neredko ugotavljamo,da bi morali tudi ob svojem rednem deluz bolniki preveriti, kako vklju~ujemo inspo{tujemo eti~na na~ela; v strokovnih krogihpa spregovoriti o eti~nih dilemah, s katerimise sre~ujemo.ISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A113Katedra za dru`insko medicino Medicinskefakultete in Zdru`enje zdravnikovdru`inske medicine sta, da bi prevetrilaeti~na stali{~a, v Strunjanu organizirala 20.u~ne delavnice z naslovom Ko gre vse rakom`vi`gat - etika v dru`inski medicini. Delavnicoje vodila asist. prim. Mateja Bulc, dr.med., ob pomo~i asist. mag. Danice RotarPavli~, dr. med., in Marka Kocijana, dr. med.Organizatorji so bili veseli {tevilnih obiskovalcev.Zlasti jih je razveselila in navdu{ilaudele`ba predstavnikov drugih vej medicine(specialista psihiatra, specialista kirurga,doktorja stomatologije). Izbrana tema je bilainterdisciplinarna. O~itno pa se vsi, ki delamoz bolniki neposredno, sre~ujemo s podobnimieti~nimi vpra{anji.V uvodnem predavanju je doc. dr. JankoKersnik, dr. med., poudaril, da paternalizemv medicini izginja in odnos zdravnik- bolnik postaja partnerski. Opozorilje {e na {tevilne pasti, ki pre`ijo na zdravnikapri vsakdanjem delu: mediji, ki pogostonedosledno navajajo besede zdravnikov;delodajalci, ki spra{ujejo po zdravstvenemstanju svojih zaposlenih; farmacevtskaindustrija, ki zdravnika sku{a pritegnitiv raziskavo, vendar zanjo nima odobritveRepubli{ke komisije za medicinsko etiko.@al se v stroko vsak dan me{ata {e ekonomijain pravo - neredko na {kodo bolnikovin zdravnikov.Udele`enci sre~anjaPredavanje asist. prim. Mateje Bulc, dr.med., je vsebovalo prikaz {tirih eti~nih na~elpri obravnavi bolnika, ki so bila rde~a nit delavnice: delati v dobro bolnika, enakost bolnikov,avtonomnost zdravnika in bolnika,zaupnost in dobronamernost.O vsakem na~elu je eden od zgoraj navedeneskupine organizatorjev pripravil kratkopredavanje, ki mu je sledilo delo v skupinah,kjer je vsak udele`enec izpostavil problem,ki se mu je pojavil pri delu s pacienti.Burne razprave so sledile predvsem predstavitviodnosov in obravnav, v katerih je biloeti~nim na~elom te`ko slediti in jih upo{tevati.Skupine so bile velike ravno prav, da sose predstavila razli~na mnenja in stali{~a;znanje udele`encev pa, bodisi iz prakse bodisiiz knjig, dovolj veliko, da smo na eti~nedileme lahko odgovorili.Obravnavali smo primere, ko eti~nana~ela tr~ijo ob zakone in predpise. Zdravni{kadokumentacija (kartoteka, izvidi) je vlasti zdravnika, podatki pa last bolnika.Zdravni{ko dokumentacijo se zato lahkorazpo{ilja le fotokopirano. Pojavila se je tudiideja o “drugi kartoteki,” ki bi slu`ila in bilana vpogled izklju~no izbranemu zdravniku,vanjo pa bi bila zabele`ena le mnenja inopa`anja zdravnika o bolniku, ki jih ne bismeli po{iljati raznim zunanjim komisijam.Ugotovili smo tudi, da se z medicinsko dokumentacijoob~asno ravna malomarno. Tovelja predvsem, kadar se vklju~ujejo zunanjeustanove in se pri “rokovanju” z dokumentizgodi, da se zgubijo, ali pa jih lahkovpogleda nepoobla{~ena oseba (pregledi namedicini dela, sklepanje pri imenovanihzdravnikih itd.).Zdravnik je pri svojem delu in zdravljenjuavtonomen in mora (ob upo{tevanjudoktrine) vedno delati v dobro bolnika. Tudibolnik bi se moral samostojno odlo~ati zapredlagano zdravljenje in svojo soudele`boprispevati k ve~ji zavzetosti za zdravljenje.Zato naj bi zdravnik bolnikovo voljo in njegovastali{~a upo{teval, razen kadar je le-tav nasprotju z zakoni oziroma bolnik ni sposobenrazumeti njemu predlaganega zdravljenja.To sta tudi edini stanji, ko je dovoljenokr{enje na~ela avtonomnosti, ki je sicertemelj odnosa zdravnik - bolnik. V primeruzahteve sodi{~a po vpogledu v bolnikovozdravni{ko dokumentacijo mora le-to imenovatizdravnika izvedenca, osebni zdravnikpa mu mora posredovati zahtevano dokumentacijo.Dolgotrajna razprava je v skupinahpotekala po prikazih iz prakse, kjer somedicinsko dokumentacijo zahtevali odvetniki,ali sodi{~e brez imenovanega zdravnikaizvedenca.Na u~ni delavnici so bili podani tudipredlogi za individualno izobra`evanje {tudentovin specializantov (u~itelj, u~enec).Podprta je bila tudi pobuda po ponovitvahpodobnih delavnic. Udele`enci smo sogla{ali,da je potrebno {tudentom privzgojitispo{tovanje do kolegov ter jih usmeriti k“delu z roko v roki” in ne “kolega proti kolegu”,kar se v praksi `al dogaja pogosto. Nesporazumimed zdravniki lahko sami po sebiogrozijo avtonomnost zdravnika in povzro~ijonezaupljiv odnos bolnika, ki sesre~uje z zdravstvenim sistemom. Ne leobrekovanja, ki jih vpri~o bolnika izre~emona ra~un drugega zdravnika, tudi “razpravljanje”s pomo~jo medijev je ve~krat {kodljivokot koristno. Vsekakor bi morali organizacijskein strokovne dileme razre{evati vstrokovnih krogih, kar bi dolgoro~no najboljkoristilo ohranjanju ne le avtonomijebolnika, ampak predvsem zdravnika.Domov smo od{li dobro razpolo`eni,zahvaljujo~ dobri lokalni organizaciji delavnice,za katero je skrbela Ljubica Kolander,dr. med., in bogatej{i za nova znanja, ki nambodo pomagala pri vsakdanjem delu. februar 2004 ISIS

114S T R O K O V N A S R E Č A N J AV. Fajdigovi dneviNena Kop~avar Gu~ekUdele`enci Fajdigovih dnevovPresenetila je `e udele`ba na novinarskikonferenci 26. 11. 2003. Na sre~anjuz mediji smo `eleli predvsem predstavitivsebino Fajdigovih dni in spregovoriti{e nekaj besed o na~inu izobra`evanja vdru`inski medicini, o na{ih leto{njih dejavnostih,o oktobrskem Forumu v Celju, etiki...Seveda se nismo mogli izogniti novinarskimvpra{anjem o trenutno najbolj aktualnitemi - o sodelovanju pediatrov in dru-`inskih/splo{nih zdravnikov. Samo mimogredenaj omenim, da sta prof. Igor [vab vimenu Katedre za dru`insko medicino in docentJanko Kersnik v imenu Zdru`enja zadru`insko medicino poudarila, da smo povsempripravljeni na sodelovanje in dogovorz Republi{ko strokovno komisijo za pediatrijo,da je tudi na{a glavna skrb kakovostnozdravstveno varstvo tako ranljivega prebivalstva,kot so otroci; da je za nadaljevanjedoslej tradicionalno kakovostne in vzorneskrbi za zdravje slovenskih otrok potrebnaustrezna strokovna usposobljenost in kakovostdela, pri ~emer specialnost zdravnikani najva`nej{a. Glede na to, da so marsikje`e doslej za otroke skrbeli tako specialistisplo{ne kot {olske medicine in pediatrije.Predvsem je pomembno, da se tako kakovostnodelo izvaja {e naprej in da so kazalciin merila uspe{nosti skrbno nadzorovani,manj pomemben je naziv specialnosti zdravnika,ki to delo izvaja. Pomembno je, kakoje delo opravljeno in ne kdo ga izvaja.5. Fajdigovi dnevi so 28. in 29. novembra vKranjsko goro privabili skoraj 180 zdravnikoviz vseh slovenskih regij. Sre~anja so dobila imepo legendarnem kranjskem splo{nem zdravniku,dr. Bo`idarju Fajdigi. Nekateri njegovimagistralni recepti so se ohranili do danes. Vkranjski lekarni se {e danes lahko kupi ~aj, ki jepripravljen po njegovi recepturi.Leto{nje teme so - kot vsaki~ doslej -sku{ale osvetliti aktualna poglavja iz podro~jadela splo{ne/dru`inske medicine: od internemedicine (GERB, astma), nevrologije(migrene), dermatologije (alergije) doosnovne preventive sr~no-`ilnih bolezni. Podalj{em ~asu je organizatorjem (Zdru`enjezdravnikov dru`inske medicine, Katedra zadru`insko medicino, Osnovno zdravstvoGorenjske - ZD Kranj, Zavod za razvoj dru-`inske medicine) uspelo pripraviti zbornikpred samim sre~anjem in novinarjem so garazdelili `e na novinarski konferenci, udele`encipa so ga dobili ob registraciji.V smislu `e uveljavljene sheme prehodaiz splo{ne ambulante do klini~ne obdelavein zdravljenja najpogostej{ih problemov, kijih sre~ujemo v ambulantah, so bili kot predavateljiv posameznih sklopih povabljenitako klini~ni specialisti kot specialisti splo-{ne medicine.Sve` in simpati~en nastop Gledali{~a Kolenc“Vra`e o boleznih tega seminarja” je bilnadvse primeren uvod v dvodnevno strokovnosre~anje. V sklopu astme smo si lahkoogledali video o sodelovanju bolnika prizdravljenju astme (avtorja dr. Ilija` in dr.Gradi{ek). Strokovno sta to bolezen, ki je pogostej{a,osvetlila doc. dr. Ko{nik in dr. Perdija.O obravnavi astmatika v ambulantisplo{nega/dru`inskega zdravnika je poro~aladr. Katarina Planinec.Tudi v sklopu o gastroezofagealni refluksnibolezni je bil zelo ilustrativen video gastroskopskegapregleda, asist. mag. Ko`elj je osve-`il smernice o indikacijah za gastroskopski pregledin o zdravljenju gastroezofagealne refluksnebolezni z zdravili. O izku{njah dru`inskegazdravnika s pacienti z GER je poro~ala moderatorkatega sklopa, asist. mag. Danica RotarPavli~, asist. mag. Marko Bitenc pa je predstavilkirur{ke mo`nosti zdravljenja GER.V ~asu od leta 2000 do 2002 so na Klini~nemoddelku za torakalno kirurgijo opravili49 laparoskopskih operacij. V 24-ih primerihje {lo za GERB, v petih primerih zaoperacijo hiatalne hernije, v 15-ih primerihza kombinacijo obeh, v ostalih primerih paza ahalazijo (4) in blago stenozo (1).Po petih mesecih je 73 odstotkov operiranihbolnikov poro~alo o subjektivnem izbolj{anju.Seveda je tak na~in zdravljenja primerenza tiste bolnike, ki imajo hudo klini~noobliko GERB in pri njih zdravljenje z inhibitorjiprotonske ~rpalke ni uspe{no, jepoudaril asist. Ko`elj.V sklopu o alergijskih reakcijah ko`e smosli{ali natan~no in iz~rpno predavanje asist.mag. Godi~a. O zdravljenju nekaterih najpogostej{ihalergijskih ko`nih sprememb jespregovorila asist. Metoda Ko{i~ek. Zanimivoje bilo na primer sli{ati, da perioralnegadermatitisa ne povezujejo ve~ z oku`bo `elodcas Helicobacter pylori.Osve`itev znanja o ko`nih spremembah,ki predstavljajo 17 odstotkov vseh ko`nihbolezni in so pogosto diagnosticirane inzdravljenje v splo{nih ambulantah, je bilazelo koristna. Prav nam bodo pri{le tudi izku{njepri zdravljenju atopijskega dermatitisain kroni~ne urtikarije z antihistaminikomcetirizenom.ISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A115Aktivno delo predsedstvaV drugem sobotnem sklopu predavanj jebil v sredi{~u pozornosti glavobol s svojo posebnoobliko, to je migreno. Prof. Poga~nik,prim. doc. Bojana @van in asist. mag. Zaletelso pripravili prispevek o klasifikaciji inklini~ni sliki glavobolov. “Poznavanje razvrstitveglavobolov in diagnoze je osnova zauspe{no zdravljenje,” so zapisali v zborniku.Zelo zanimivo je bilo tudi predavanjeasist. mag. Zaletela o patofiziologiji migrene.Najnovej{e raziskave s podro~ja patofiziologijemigrene so bile nagrajene z najdbospremenjenih genov pri eni od oblik, pri dominantnodedni obliki migrene (FHM oziromafamiliarno hemiplagi~na migrena).Tako imenovani premonitorni simptomi,kot so utrujenost, iz~rpanost, razdra`ljivostin mrazenje naj bi se pri 14 od 88 odstotkovbolnikov z migreno pojavili 48 ur pred migrenskimnapadom. Pri migrenskem napadunaj bi bila aktivirana {tevilna podro~ja vmo`ganski skorji in mo`ganskem deblu. Pozornostraziskovalcev v zadnjih letih je vzbudilzlasti lokus ceruleus (LC), ki naj bi primigreni povzro~al vaskularne spremembe.Pri zdravljenju migrene je predvsem pomembno,da bolnik zau`ije zdravilo ~imboljzgodaj, vendar {ele potem, ko izginejo vsinjeni nevrolo{ki simptomi.V zadnjem sklopu so se udele`enci podvodstvom moderatorke prim. asist. MatejeBulc lotili tem, povezanih z osnovno preventivosr~no-`ilnih bolezni. V zaklju~ku svojegapredavanja je poudarila, da je treba samimzdravnikom omogo~iti zdravo `ivljenje (organiziranarekreacija, mo`nosti rednega strokovnegadru`enja in razpravljanja o problemihs kolegi itd.). Skupaj z medicinskimi sestramiin profesoricami zdravstvene vzgoje jepredlagala, da kriterij za vklju~itev v dolo~enodelavnico ne bi smela biti starost.Hkrati je skupaj z omenjenimi sodelav-kami menila, da bi bilo potrebno v preventivnedejavnosti vklju~iti tudi tiste posameznike,katerih tveganje je manj{e od 20 odstotkov.Dr. Loli~ je predstavil zanimivo {tudijoo kajenju med Romi. Uporabil je kvalitativnometodo z dvema fokusnima skupinama.Vsi vklju~eni so bili kadilci.Izkazalo se je, da je kajenje del romskekulture. [kodljivosti se sicer zavedajo, a prenehatine nameravajo in poskusne opustitveprakti~no ni.Kaj lahko storimo, da bi zmanj{ali njihovonavado?Vzroke lahko i{~emo v slabi socializaciji,izolaciji in pomanjkljivi izobrazbi Romov.Andrea Backovi~ Juri~an, vi{ja fizioterapevtka,je predstavila vlogo telesne dejavnostiv osnovni preventivi sr~no-`ilnih bolezni.Na nacionalni ravni je osvetlila vlogoCINDI in [US ([portne unije Slovenije).Glede na {tevilo strokovnjakov, ki jih jedoslej usposobil CINDI Slovenija (ve~ kot1.100), pri~akujemo dejanske spremembe`ivljenjskega sloga Slovencev v naslednjihpetih letih.Sre~anje je minilo v simpati~nem vzdu{-ju. Nova znanja, nova znanstva, novi vtisi.Skup{~ina Zdru`enja za ambulantno ginekologijoUpravni odbor Zdru`enja za ambulantno ginekologijoAmbulantni ginekologi smo se zbrali nasvoji prvi skup{~ini dne 22. 11 2003.V strokovnem programu so nam gastroenterologizelo dobro predstavili kroni~no vnetnobolezen ~revesja v rodni dobi `enske. [e enkratse jim zahvaljujemo za sodelovanje.V nadaljevanju je predsednica podala poro~iloo ustanavljanju zdru`enja in vseh te`avah,ki jih je le to imelo preden se je registriralopri Slovenskem zdravni{kem dru{tvu.Sledilo je poro~ilo o dosedanjem delu inviziji Zdru`enja za ambulantno ginekologijo.Prebrali smo pisma, ki smo jih poslali RSK,organom Zdravni{ke zbornice Slovenije,Zdravstvenemu svetu Ministrstva za zdravjein organom Zdravni{kega dru{tva.Razvila se je `ivahna razprava kolegov opomenu na{ega dela, o vklju~evanju sester vna{e delo in o na{em sodelovanju s sekundarnoin terciarno ravnjo. [tevilni kolegi se~utijo prizadeti, ker po kon~ani specializaciji,kljub veliki `elji, niso smeli sodelovati vbolni{nicah, po tolikih letih pa naj bi le to postaloobvezno. Izra`ena je bila skrb glede prena{anjaosnovnega reproduktivnega zdravstvenegavarstva `ensk v roke splo{nega oziromadru`inskega zdravnika ali babic. Izdelanani nobena {tudija, ki bi potrdila, da takasprememba ne bo negativno vplivala na reproduktivnozdravje `ensk. Ambulantni ginekologidosegamo dobre rezultate z delompo dispanzerski metodi dela, poseben poudarekdajemo celostni obravnavi `ensk. Dr-`avni program ZORA smo zelo dobro zastavili.Vse to bi bilo z morebitnimi spremembamimo~no ogro`eno.Z veliko ve~ino smo na koncu sprejeli naslednjesklepe:Sklepi:1. Upravni odbor Zdru`enja za ambulantnoginekologijo in podskupina za ambulantnoginekologijo ZZS sta edina organa z vsemipooblastili, ki zastopata interese ambulantnihginekologov in vodita pogovore zRSK, SZD, ZZZS, MZZ, ZZS, drugimi sekcijamiin ostalimi.2. Zavzemamo se, da specialist ginekologijein porodni{tva je in ostane edini nosilec preventivnegain kurativnega zdravstvenega varstvana osnovni ravni in kot edini nosilec celostneobravnave `ensk dostopen brez napotnice.3. Upravni odbor ZAG, podskupino za AGZZS in Zdravni{ko zbornico se zadol`i, dapripravi pravne temelje (pogodbe o delu,zdravstveno varstvo, zavarovanje pri delu inzavarovanje odgovornosti) za sodelovanje ssekundarno in terciarno ravnjo.4. Zavra~amo prisotnost babic kot nosilkzdravstvenega varstva. Po zakonu o zdravni{-ki slu`bi je zdravnik edini temeljni nosileczdravstvenega varstva.5. Kolegi, ki so bili imenovani s stranizdru`enja, nimajo mandata. V primeru, dabomo postali partnerji z omenjenim zdru`enjem,bomo svoje delegate v skupne forumeimenovali sami.februar 2004 ISIS

116S T R O K O V N A S R E Č A N J AStrokovna doktrinaStomatolo{ke klinikeRok KosemRoga{ka Slatina je tradicionalno prizori{-~e strokovnih sre~anj, ki jih vsako leto organiziraDru{tvo zobozdravstvenih delavcevSlovenije (DZDS). Od 6. do 8. novembra2003 je tam potekal `e sedemnajstistrokovni seminar pod naslovom “Strokovnadoktrina Stomatolo{ke klinike”,skladno s konceptom, ki se je uveljavil vzadnjih letih.Sodelavci posameznih Centrov Stomatolo{keklinike, fakultetni u~iteljiin asistenti sku{ajo vsako leto predstavitistrokovni javnosti doktrinarna stali{~a, novosti,odprta vpra{anja in mo`ne odgovore naposameznih podro~jih stomatologije.Prof. dr. Ljubo Marion je predstavil proteti~nisistem Procera©, ki predstavlja proteti~nidel celovitega sistema C&B&I(Crown&Bridge&Implant) blagovne znamkeNobel BiocareTM. Sistem omogo~a klasi~nofiksnoproteti~no oskrbo in implantnoproteti~nooskrbo, njegova posebnost, kipresene~a vse, vajene obi~ajnih laboratorijskihpostopkov, pa je izdelava kerami~negaali titanskega ogrodja s pomo~jo zmogljiverezkalne enote, name{~ene bodisi v New Jerseyuza potrebe Zdru`enih dr`av Amerike bodisiv Stockholmu za potrebe preostalega sveta.Potrebne podatke se posreduje po elektronskipo{ti, pridobi pa se jih s skeniranjemindividualnega delovnega modela oziromaindividualno modelirane implantne nadgradnjeali kar z virtualnim oblikovanjem oblikeimplantne nadgradnje v ra~unalniku.Zna~ilnosti na~rtovanega ogrodja se torej dolo~iz osebnim ra~unalnikom v laboratoriju,kamor se v {tiriindvajsetih urah izdelanoogrodje vrne s hitro po{to, ~emur sledi fasetiranjeter okluzijsko in estetsko usklajevanje.Sam postopek tako opravi~uje uvr{~anje opisanegasistema v protetiko tretjega tiso~letja.V sodobno protetiko sodi tudi adhezijskocementiranje. Teorijo in prakso tega postopka,ki predstavlja sodoben na~in stalnega cementiranjaporcelanskih in kompozitnih fiksnoproteti~nihsider, pri katerem se uporabljadentinski adheziv in kompozitni cement,je opisal asist. mag. ^edomir Oblak.Na velik pomen rednega zbiranja, bele-`enja in obdelovanja podatkov o ustnemzdravju otrok in mladostnikov je v svojempredavanju opozorila doc. dr. Narcisa Ko-{ir. ^eprav predpisi do dolo~ene mere opredeljujejodejavnosti na tem podro~ju, sistemzbiranja podatkov na podlagi sistematskihzobozdravni{kih pregledov otrok in mladostnikovv celotni Sloveniji posebno v zadnjihletih ne deluje zadovoljivo. Kot pomembnaza dobro odzivnost se je izkazala dejavnostspecialistov za otro{ko in preventivnozobozdravstvo v dolo~enem regijskem podro~ju.Vpogled v podatke o zbolevnosti zobrazli~nih starostnih skupin otrok in mladostnikovza dolo~ena ~asovna obdobja vceljski regiji je bil hkrati prikaz pomenakoordiniranega delovanja zobozdravstveneslu`be na osnovni in specialisti~ni ravni insodelovanja s slu`bami, zadol`enimi za javnozdravje, kar omogo~a sistemati~no izvajanjedejavnosti za krepitev ustnega zdravjain prepre~evanje in zdravljenje bolezni v ustnivotlini pri otrocih in mladostnikih. Pomembendel teh dejavnosti je prav zbiranjein obdelava ustreznih podatkov.O generaliziranih okvarah sklenine je pripravilazanimiv prispevek asist. mag. AlenkaPavli~. Pojasnila je vlogo genetskih spremembkot prirojenih dejavnikov in vplivovokolja kot pridobljenih dejavnikov v etiopatogeneziokvar sklenine in poudarila po-Prof. dr. Magne Raadal sprejema plaketo za deveto ~astno predavanje v spomin prof. dr. Jo`eta Rantaiz rok predsednika DZDS prof. dr. Uro{a Skaleri~a.ISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A117men dobre anamneze v diagnostiki teh stanj.Doc. dr. Franek Klemenc je prikazal rezultateankete, ki sta jo s soavtorico doc. dr. JanjoJan opravila med udele`enci simpozija,posve~enega zobnim boleznim in endodontiji,aprila 2003. Anonimni vpra{alniki sovklju~evali 27 specifi~no endodontskih vpra-{anj, s katerimi sta avtorja `elela dobiti podatkeo stanju endodontije v Sloveniji. Predstavljenirezultati so glede na velik odziv udele`encevomenjenega simpozija in na enakomernodistribucijo vzorca v slovenskem prostoruob predpostavki, da odgovori na vpra-{anja res odra`ajo dejansko stanje, avtorjemaomogo~ili sklep, da je raven poznavanja doktrinev zvezi z izvajanjem endodontskih postopkovv Sloveniji zadovoljiva, vendar pa jena marsikaterem podro~ju {e veliko mo`nostioziroma potreb za izbolj{anje stanja.Prevodna anestezija spodnjega alveolarnega`ivca, ki naj bi zagotavljala analgezijokot enega od pogojev za uspe{no endodontskozdravljenje spodnjih ko~nikov z vnetopulpo, kljub natan~ni tehniki vbrizganjaanesteti~ne raztopine pogosto ni uspe{na,kar je doc. dr. Igorja Poto~nika spodbudilok raziskavam prevajanja po senzori~nem `ivcupodgane v razli~nih poskusnih razmerah.Rezultati njegovih raziskav so pokazali, dasi neuspeh prevodne anestezije lahko delomarazlo`imo z zmanj{ano u~inkovitostjolokalnega anestetika, kadar deluje na prekratkodol`ino `ivca, kadar `ivec o`iv~ujevneto zobno pulpo in z zmanj{ano u~inkovitostjoanestetika pri starej{ih organizmih.Prof. dr. Franc Far~nik je v prispevku, kiga je pripravil skupaj s sodelavkami asist. dr.Majo Ovsenik, asist. mag. Martino Dreven-{ek in asist. Sanjo Zupan~i~, predstavil pogledortodontske stroke na problematiko ~akalnihdob v ortodontiji in mo`nosti razre-{evanja le-te. Kot glavni vzrok za predolge~akalne dobe v ortodontiji je navedel na enistrani deklarirane pravice do ortodontskegazdravljenja vsem otrokom in mladostnikomdo starosti osemnajst let, na drugi stranipa omejen dostop do teh pravic. Na osnovispremenjenega stali{~a do ortodontskihnepravilnosti kot funkcionalnih in morfolo{kihnapak v razvoju zobovja in ne kot bolezni,ki bi jih bilo treba vedno zdraviti, ortodontirazmi{ljajo o mo`nosti, da bi s pomo~jostrokovno utemeljenih kazalnikovkot je na primer Eismann-Far~nikov indeks,ortodontske nepravilnosti pri posameznikihrazdelili v tri kategorije: te`ke, srednje te`kein lahke, kar bi predstavljalo podlago zakombiniran na~in pla~evanja ortodontskeobravnave. Obravnava te`kih ortodontskihnepravilnosti naj bi bila za posameznikabrezpla~na po na~elu solidarnosti, medtemko bi posameznik obravnavo srednje te`kihnepravilnosti deloma, lahkih nepravilnosti pav celoti, pla~al sam ali prek prostovoljnega zavarovanja,kar naj bi poleg racionalizacije porabesredstev omogo~ilo tudi skraj{anje ~akalnihdob na ortodontsko obravnavo.Potrebo po podpornem parodontolo{-kem zdravljenju, ki predstavlja integralni delcelostnega zdravljenja bolezni obzobnih tkivpoleg sistemskega zdravljenja, higienske fazezdravljenja in korektivnega kirur{kegazdravljenja, je iz~rpno opredelil prof. dr.Uro{ Skaleri~. Podporno parodontolo{kozdravljenje ali vzdr`evalna faza je potrebnapri vseh pacientih, ki so zaklju~ili s higienskoin kirur{ko fazo zdravljenja parodontalnihbolezni, saj so {tevilne {tudije pokazale,da je le tako mo`no dolgoro~no vzdr`evatiozdravljena obzobna tkiva. Ocena potrebepo podpornem parodontolo{kem zdravljenjuje povezana z oceno tveganja za napredovanjeparodontitisa po kon~anem zdravljenju,pri ~emer so pomembni {tevilni dejavnikiv zvezi s posameznim pacientom, sposameznim zobom in zobno ploskvijo.Poznavanje teh dejavnikov omogo~a na~rtovanjeustrezne vzdr`evalne faze zdravljenja,v kateri je poleg sodelovanja ustreznoizobra`enih strokovnjakov potrebno tudisodelovanje pacienta samega.Doc. dr. Milan Petelin je predaval o peko~ihbole~inah v ustni votlini, ki so lahkopri mnogih pacientih za zdravnika in zobozdravnikazahteven diagnosti~ni in terapevtskiizziv, {e posebno v primeru sindroma peko~ihust, ki je obi~ajno povezan z nepojasnjenimpojavom peko~e bole~ine v ustni votlini,ob pregledu pa ni ugotoviti bolezenskihsprememb na ustni sluznici. Vzroke za peko~ebole~ine v ustih je sicer razdelil v lokalne,sistemske in psihogene ter poudaril,da je za ugotovitev, kaj je bolezen povzro~ilo,potrebno izlo~anje posameznih vzrokov.Prof. dr. Nenad Funduk je razpravljal ovzrokih za razmeroma {tevilne prito`be nadzobozdravnikovim delom, ki jih pacienti naslavljajona Zdravni{ko zbornico Slovenije,in o predlogih ukrepov, s katerimi bi le-ta inzakonodajalec zagotovila njihovo ustreznej-{o obravnavo. Izrazil je prepri~anje, da prito`bene ka`ejo na padec kakovosti dela vzobozdravstvu po uvedbi zasebni{tva, saj najbi se s tem u~inkovitost in kakovost celo pove~ala.Hkrati se pove~uje osebno finan~nosodelovanje pacientov, kadar se le-ti odlo-~ajo za storitve, ki ne sodijo v, s strani Zavodaza zdravstveno zavarovanje Slovenije, zagotovljenprogram. Ve~inski prehod zobozdravnikovv zadnjem desetletju iz dotlej javnegazobozdravstva v koncesijsko-zasebnoali v celoti zasebno zobozdravstvo je vplivalna dosedanji odnos med zobozdravnikomin pacientom predvsem na podro~ju odgovornostizobozdravnika, ki je v javnemzdravstvenem zavodu institucionalno varovana,pri zasebnem zobozdravniku pa gre zapopolnoma transparentno in dokazljivoosebno odgovornost.V prispevku o laserskem varjenju v stomatolo{kiprotetiki je asist. Rok Zupan~i~predstavil teoreti~ne in prakti~ne osnove postopka,ki ima v primerjavi z lotanjem ve~prednosti; omogo~a zdru`evanje delov konstrukcijtudi iz zelo razli~nih dentalnih zlitin,predvsem pa ima proteti~ni izdelek bolj-{o mehansko in korozijsko odpornost.Poleg zobozdravnikov zdru`uje DZDStudi druge nepogre{ljive sodelavce, ki so kotvsako leto tudi tokrat aktivno sodelovali naseminarju. Tako je ga. Marjana Longar predstavilara~unalni{ko tomografijo v stomatologijis stali{~a in`enirke radiologije, zobotehnikg. Dean Zarnik pa laboratorijsko izdelavoelasti~ne gingivalne maske. Ge. MilenaGliha, Valerija Skopec, Marjeta Lunarin Irena Hegler so v programu za stomatolo{kesestre opozorile na pomen standardizacijehigienskih postopkov z drobnimi in-{trumenti, z nasadnimi in zobozdravni{kimiin{trumenti in s proteti~nimi izdelki zaprepre~evanje tveganja za oku`bo bolnikov,zdravstvenih delavcev in okolja.Svojevrstno obele`je dajejo seminarjemv Roga{ki Slatini od leta 1994 dalje memorialnapredavanja prof. dr. Jo`eta Ranta, kijih pripravijo ugledni strokovnjaki stomatolo{kihin s stomatologijo povezanih specialnosti.V preteklih letih so tako predavaliprof. dr. Lennart Lagerström ([vedska),prof. dr. Crispian Scully (Velika Britanija),prof. dr. Ingegerd Mejare ([vedska), prof.dr. Gunnar E. Carlsson ([vedska), prof. dr.Zoran M. Arne` (Slovenija), prof. dr. LeifTronstad (Norve{ka), prof. dr. HelmutDroschl (Avstrija) in prof. dr. Stephen R.Porter (Velika Britanija).Po ustaljenem vrstnem redu je letos pripadla~ast povabiti predavatelja Centru zaotro{ko in preventivno zobozdravstvo. Prof.dr. Magne Raadal, ki smo ga imeli prilo`nostfebruar 2004 ISIS

118S T R O K O V N A S R E Č A N J Aspoznati na kongresih EAPD (EuropeanAcademy of Paediatric Dentistry), katerepredsednik je bil v preteklem mandatu, se jena{emu povabilu z veseljem odzval. Prof. dr.Magne Raadal, dekan fakultete v Bergnu naNorve{kem, se poleg preu~evanja kariesa priotrocih v zadnjem obdobju {e posebej posve~araziskavam na podro~ju te`avnega vedenjaotrok in mladostnikov v povezavi z zobozdravni{kimiposegi ter s tem povezanim~ustvenim procesom. V zanimivem predavanjuje predstavil {tevilne raziskave in nanjih temelje~a spoznanja o ~ustvenem do-`ivljanju v zvezi z zobozdravni{kimi posegi,in sicer o strahu kot naravnem in ustreznem~ustvu, o tesnobi oziroma bojazni kot motnjiin o odontofobiji kot posebej opredeljenidu{evni motnji. V zvezi z vzroki za nastanektovrstnih motenj je poudaril, da zobozdravnikiza otroke in mladino s svojim pravilnimpristopom do pacienta ne skrbijosamo za ustno zdravje v tem starostnem obdobju,ampak hkrati ustvarjajo pogoje za ustrezenodnos pacientov do zobozdravstveneslu`be nasploh. Pri tem je opozoril na pomenpoznavanja razli~nih vedenjskih tehnik,uporabe lokalne analgezije in zavestnesedacije v zobozdravstvu ter v dolo~enih primerihtudi uporabe splo{ne anestezije v sodelovanjuz anesteziologi.S sodelovanjem prof. dr. Raadala na seminarjusmo po zaslugi organizatorja,DZDS pod predsedstvom prof. dr. Skaleri-~a, slovenski zobozdravstveni delavci in {eposebej vsi, ki delamo z otroki in mladino,pridobili novega prijatelja.Nenazadnje je poleg izmenjave strokovnegaznanja namen sre~anj v Roga{ki Slatinitudi s spremljajo~imi dru`abnimi dogodkispodbuditi prijateljsko dru`enje, ki ga v takoin druga~e zapletenem vsakdanu preve~ radizapostavljamo. Vse omenjeno zagotavlja, dase bo tradicija uspe{nih seminarjev DZDS s{tevilnimi udele`enci nadaljevala tudi naslednjeleto.Skrb za zdravje mladih v EvropiMiroslava Cajnkar KacKakor dama v zgodnjih zrelih letih se jeLjubljana prve septembrske dni odela v povsemnova jesenska obla~ila. Od 3. do 5.septembra je namre~ skupaj s slovenskimi{olskimi zdravniki in pokroviteljem, predsednikomparlamenta Republike Slovenije,sprejela in gostila ~ez dvesto zdravnikoviz cele Evrope na 12. evropskem kongresu{olske in univerzitetne medicine.Od 207 udele`encev je bila ena ~etrtinaSlovencev, veliko je bilo Belgijcev,Fincev, Mad`arov in Hrvatov.Strokovni del je obsegal 59 ustnih predstavitevin 37 posterjev.Prvi dan je potekal v dvorani Slovenskefilharmonije in naslednja dva dneva v predavalnicahPravne fakultete.V programu je bilo predstavljenih nekajnajbolj zna~ilnih podro~ij {olske in univerzitetnemedicine: smernice za programe in preventivne dejavnostiv posameznih dr`avah za to podro~je; vrste organizacije zdravstvene slu`be za{olarje in {tudente;Pred zastavo EUSUHM-a Janja Schweiger, Marisa Vi{njevec Tuljak, Mojca Jur~i~ in Jo`ica Mugo{aISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A119Po otvoritvi sta strokovni del vodila Karel Hoppenbrouwers iz Belgije, predsednik EUSUHM-a, in Kary Pylkkanen iz Finske, podpredsednik EUSUHM-a. cepljenje: koledarji cepljenja, vrste cepiv; novej{i podatki o rasti in razvoju, sekularnemtrendu v posameznih dr`avah tervpliv, na zdravje {olarjev in {tudentov; vplivi okolja na zdravje {olarjev in mladih; novosti na podro~ju ne`elenih oblik vedenja,kot so kajenje, pitje alkohola, prehranjevalnenavade.Vsak sklop se je pri~el s plenarnim predavanjem,razen v sredo, ko smo imeli pootvoritvi tri plenarna predavanja. Prvo jeimel prof. dr. Pierre Andre Michauld iz univerzev Lusanni o Evidencah na podro~jupreventive in promocije adolescentne medicinein {olske medicine. Iz Finske nam jepsihiatrinja Leena Klockars predavala oRazvoju mo{kega in odnosu o~e sin. Tretjipredavatelj je bil prof. Pierre van Dammeiz Univerze v Antwerpnu, druga~e predstavnikSZO za podro~je cepljenja, ki jepredstavil vse modele cepljenja v evropskihdr`avah.V ~etrtek je dr. Marc Surche iz urada SZOBenetke predstavil vpliv socioekonomskihdeterminant na zdravje mladostnikov in dr.Agnes Nemeth iz Mad`arske je iz raziskaveSHBC predstavila pomen biolo{kega razvojater socialnih odnosov. V petek je doc. AndrejMaru{i~ predaval o samomoru medmladimi. Poleg njega je dr. Giorgio Tamburliniiz Trsta, ki je ~lan skupine SZO, ki se ukvarjas podro~jem vpliv okolja na otroke,predstavil to {iroko podro~je v zadnjem, popoldanskemplenarnem predavanju. Namestopredavateljev iz SZO in CDC, ki se `alniso mogli udele`iti kongresa, je Mojca Juri~i~kot koordinator raziskave v Slovenijipredstavila podatke dr. Wicka Warrena izCDC, o svetovni raziskavi o odnosu do tobakamed mladimi - Global Youth TobaccoSurvey.Posebej je bila organizirana okrogla mizao izobra`evanju za {olske zdravnike.Za uvod sta bila predstavljena hrva{ki inbelgijski model. Slovenski {olski zdravnikismo predstavili novo situacijo in spremembepri nas. Evropsko zdru`enje nas je podprlopri vztrajanju proti ru{enju dobro delujo~e{olske zdravstvene slu`be v Sloveniji.Poleg predavanj so si udele`enci ogledalidelo v {olskih dispanzerjih in v slu`bi zazdravstveno varstvo {tudentov. Nad delomin organizacijo so bili navdu{eni, kakor vsepovsodpo Evropi, kjer smo na{o specializacijoin delo predstavili. Pravzaprav se ~udijo,zakaj bi tako dobro zastavljeno slu`bobilo treba spreminjati ali ukinjati po ve~ desetletjih( 94-ih letih) uspe{nega delovanja.Strokovni del so ob ve~erih spremljali pestrikulturni in dru`abni dogodki.Na sve~ani otvoritvi v dvorani Slovenskefilharmonije smo po nagovorih in pozdravihdoma~ih in tujih gostov, vklju~no z `upanjomesta Ljubljana, rektorjem ljubljanskeuniverze, predstavnikom Ministrstva zazdravje, lahko prisluhnili zasanjanim zvokomviolin, flavte in klavirja dru`ine Je` Brezav{ek.Isti ve~er, ob prigrizku, nismo moglizaklju~iti prijetnega klepeta.Posebno do`ivetje je bila ve~erja na Ljubljanskemgradu drugi dan kongresa. Zvezdein {ampanjec na grajskem dvori{~u, gurmanskedobrote in “divje dobra” glasba mladeviolinistke, lu~i `e skoraj spe~ega mestapod nami in poseben ob~utek ponosa, dasmo kongres evropskih razse`nosti organi-zirali slovenski {olski zdravniki, mi verjemite,je izjemno dobro.Za nemoteno “tehni~no” izvedbo je poskrbelaagencija Auditoria ter pokrovitelji.Imeli smo tudi glavnega pokrovitelja Krko.Prisotnost eminentnih strokovnjakov, izborprispevkov, zbornik, povezavo strokovnihsklopov in tiskovno konferenco z novinarjije ob prizadevanjih organizacijskegaodbora odli~no koordinirala asis. mag. MojcaJuri~i~.Dokon~no sodbo in oceno uspe{nostikongresa prepu{~am profesorju dr. PierreVan Damme, ki je po kongresu namenil slovenskim{olskim zdravnikom naslednje sporo~ilo:“I would like to congratulate you with thevery well organised meeting and interestingprogramme. The Belgian delegation reallyenjoyed it. I hope the Slovene medical schoolsystem will survive this difficult periodand will remain an example for the othercountries. Greetings, Prof. Dr. Pierre VanDamme”.Vsi dosedanji kongresi od Amsterdama(1983), Dubrovnika, Budimpe{te, Prage, Pariza,Turkuja, Leipziga, Yorka, Louvena,Trondheima, Budimpe{te (2001), predvsempa kongresi od leta 1993 v Leipzigu, ko je bilaslovenska sekcija za {olsko medicino sprejetav evropsko zdru`enje, so nas povezali vveliko dru`ino ter skupino strokovnjakov,ki svoje znanje in izku{nje posve~ajo {olarjem,mladim in {tudentom.Pridru`ite se nam ~ez dve leti, ko bodoorganizatorji kongresa hrva{ki {olski zdravniki.februar 2004 ISIS

120S T R O K O V N A S R E Č A N J ANovosti v pediatri~ni pulmologijiMatja` Hom{akEvropska zveza za bolezni dihal (ERS) prireja v zadnjih letih delavnice za dopolnitevznanj iz posameznih podro~ij pulmologije.Poznane so delavnice o plju~nih funkcijah,malignih boleznih plju~, slikovnidiagnostiki, genetiki ipd. V poznijeseni je bila na vrsti “poslastica” za pediatrepulmologe, ki so `e vpeljani v diagnostikoin vodenje otrok z boleznimi dihal. ERSje organizirala interaktivno delavnico od 20.do 23. novembra v Barceloni v [paniji.@e v vabilu so izstopale teme, ki so za pediatrepulmologe zelo pomembne in zanimive.Zajemale so podro~ja slikovne diagnostikeplju~ pri otrocih, plju~nih funkcijotrok s provokacijskimi testi, cisti~ne fibroze,mo`nosti kirur{kega zdravljenja plju~,vodenje astme od diagnoze do zdravljenja,intersticijskih bolezni plju~, tuberkuloze dihalin seveda osnove razvoja in patofiziologijedihal. Delavnica je imela nalogo vzpostavitimedsebojni sprotni dialog med voditeljidelavnice in udele`enci, kar je izvrstnouspevalo. Izstopali so predvsem s strani udele`encevpredstavljeni primeri otrok z razli~nimiboleznimi plju~, ki so se navezovalina osnovne teme in spro`ali ostre dialoge.Za~eli smo na za~etku, z razvojem plju~.Vsaka motnja v razvoju plju~, ki nastopi predkoncem ~etrtega meseca `ivljenja zarodka,zaustavi normalen razvoj plju~. Prizadeta jenormalna delitev plju~nega vejevja in kon~navelikost dihal. Od tega obdobja dalje serazvijajo le kon~ni dihalni predeli, oblikujese stena dihalnih poti, postopno se pomno-`ujejo alveoli nekje do tretjega leta starosti.Do adolescence plju~a rastejo le v volumnu.S poznavanjem razvoja plju~ lahko razumemospremembe, ~e vemo, kdaj nastopi motnja.Pri prezgodaj rojenih otrocih se negativnivplivi na plju~a (oku`ba, agresivno nadihavanje,nizka gestacija, spol itd.) izra`ajov prizadetosti malih dihalnih poti. Posledicaje kroni~na plju~na bolezen - CLD. Vzadnjih raziskavah vzorcev plju~ prezgodajrojenih umrlih otrok ugotavljajo ob o`jih dihalnihpoteh tudi ve~jo maso gladkomi{i~nihcelic in ~a{astih celic v steni dihalnih poti.To vpliva na zaporo dihalnih poti, preodzivnostin te`ave v izmenjavi plinov.V slikovni diagnostiki plju~ velja za najosnovnej{opreiskavo rentgenogram plju~.Zadnji razvoj rentgenskih cevi omogo~a izku{enimrentgenskim tehnikom zni`atistopnjo obsevanja na 15 do 70 mRad na projekcijopri uporabi filmov. Z uvedbo digitalnihtehnik bele`enja se obsevanje zmanj-{a na 7 do 15 mRad na projekcijo, omogo-~eno je procesiranje posnetkov, kljub slab-{emu posnetku, brez ponovnega snemanja.Seveda je v obravnavi plju~ otroka danes nujnara~unalni{ka tomografija. Omogo~en jeprikaz parenhima plju~ s tehniko tankih rezov(HRCT), spiralni RT omogo~a bolj{oobravnavo `ari{~nih sprememb ali le posameznihrezov (rekonstrukcija), nadgradnjeso nato “multislice” in “ultrafast” RT. Nesmemo pozabiti na angiografijo z RT-jem pri`ilnih anomalijah plju~. Vsako obsevanje zX `arki pomeni pri otroku zaradi pri~akovanegadolgega ostanka `ivljenja ve~jo mo`nosttumorjev. Navadni rentgenogram predstavljaizpostavljenost trem dnem sevanja naravnegaozadja. Z RT-jem so odmerki obsevanjaveliko vi{ji: od pol leta do {tirih let sevanjanaravnega ozadja v evropskih de`elah.Tako je mo`nost za pojav tumorja pri desetletnikuz opravljenim RT-jem kar {tirikratve~ja kot pri 40-letniku. Od ostalih metod sozelo koristni ultrazvok za prikaz izlivov v plevralniprostor, oceno timusa, gibanja diafragme,magnetna resonanca za prikaz mediastinuma,`ilja in bronhografija za prikaz bronhomalacij(bronh se posede v izdihu).Preiskave plju~ne funkcije so danes najpomembnej{ev diagnostiki plju~nih boleznikot v raziskavah. Osnova je spirometrija.Ta ima pri majhnih otrocih omejene mo`nosti,zato se pojavljajo {tevilne metode, kipomagajo pojasniti funkcijo plju~ brez obi-~ajnega sodelovanja bolnika. Metode zajemajooceno dihalnega volumna v mirovanjubrez sedacije, ve~ina pa omogo~a merjenje{ele ob spanju otroka. Vedno merimopretok, volumen v enoti ~asa in opazujemokrivuljo pretoka. Poznamo dihalno induktivnopletizmografijo (RIP), telesno pletizmografijodojen~kov (s stiskom prsnega ko-{a v sedaciji), merjenje upora z metodo prekinitve(Rint), oscilacijske tehnike itd.V zdravljenju cisti~ne fibroze (CF) se jepodalj{alo pre`ivetje zaradi uporabe bolj{ihzdravil in agresivnej{ega zdravljenja. Samdefekt v delovanju kloridnega kanala(CFTR) povzro~i spremembo elektri~negapotenciala celice, pove~ano resorbcijo vodeiz dihalnih poti in pove~ano adherenco bakterijPseudomonas aeruginosa. Ta bakterijaje klju~na pri ohranjanju kroni~nega vnetjain sprememb v tkivu plju~, ki mu sledijo. Sspremembami elektri~nega potenciala podvplivom zdravil se zmanj{a adherenca omenjenebakterije na epitelne celice, izbolj{a seslika bolezni. Tak u~inek je potrjen po Na-4-fenilbutiratu na poskusni `ivali. Po razo-~aranju in neuspelem transferju normalnegaproteina CFTR v plju~a se posku{a popravljatidefekt z infuzijo mati~nih zarodnihcelic, kar je {e v fazi testiranja. Zaenkratje v letu 2002 potrjeno, da so v zdravljenjuCF zelo pomembni makrolidi, saj se je obve~mese~ni za{~iti z azitromicinom zelozmanj{alo {tevilo poslab{anj, izbolj{ala se jefunkcija plju~, kakovost `ivljenja in otrociso precej pridobili na te`i. Makrolidi delujejotako protivnetno kot imunomodulatorno.Nastopila je potreba po reviziji dejavnikovza postavitev diagnoze CF. Danes ni dovoljkloridni test, potrebna je analiza DNA,pregled pri dru`inskih ~lanih, iskanje drugihdefektov genetskega zapisa (polimorfizmi,modificirajo~i geni). Poznani so primeris tipi~no klini~no sliko a brez pozitivnihtestov, ki so nujni za diagnozo. Vodilo zdravnikunaj bo zmeraj klinika in ne rezultati laboratorijskihtestov.ISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A121V pediatriji ne moremo mimo astme.Diagnoza je {e vedno te`avna in lahko prehitra.Zmeraj je pomembna anamneza insimptomatika. Ob tem so poznane dolo~enenapake, ki jih opa`ajo po analizah delaotrok z astmo. Star{em ni poznano, kaj jepiskanje pri otroku. Pripoved o dogajanjuse bo povsem razlikovala, ~e jo pripovedujeotrok ali star{. Velja 55 odstotno neujemanjeopisov bolezni s strani star{a in zdravnika.[e zmeraj obstoja glavni problem mi{ljenja,da je ka{elj astma. Ponavljajo~ ka{elj sepojavlja le v 20 do 25 odstotkih primerov {olskihotrok z astmo. Zanimivo je dognanje, dana vpra{anje ali otrok te`ko vdahne ali izdahne(zna~ilnost astme) v veliki ve~ini primerovstar{i potrdijo, da otrok te`ko vdahne.Posebno vpra{anje so otroci mlaj{i oddveh let. Pozornost naj bo posve~ena mo`nimdiagnozam ponavljajo~ih oku`b zgornjihdihal, te`avam od rojstva, ki nakazujejokroni~ne bolezni plju~ ali dolo~ene redkeprirojene bolezni, motnje imunske obrambeali anomalije dihalnih poti. V primerihanamneze astme in/ali alergij v dru`ini, odzivana bronhodilatator, potrjenih spro`ilcev,kot je napor, hladen zrak in infektov, jepotrebno izpeljati dolo~ene diagnosti~nepostopke ocene plju~ne funkcije, preodzivnostidihal, alergije in kon~no v nejasnostiizpeljati tudi bronhoskopijo z biopsijo. Zelopomembno je upo{tevati podatek o kajenjuv dru`ini, ki ima najpomembnej{i vpliv napiskanje v zgodnjem otro{tvu in zagotovitiprekinitev kajenja v dru`ini.Otroci v tej starostni skupini so tudi zanimiviv terapevtskem ukrepanju. Zmerajprilagajamo odmerke starostni skupini in telesnimasi. Ker predstavljajo inhalacijski kortikosteroidi(IKS) osnovo zdravljenja pri astmi,se moramo zavedati, da z odla{anjem navedeneoblike zdravljenja pove~amo mo`nostslabega nadzora bolezni. Temu sledi postopnoslab{anje plju~ne funkcije in pove~amo`nost te`kega poslab{anja. Koli~ina vdihnjenegaIKS je toliko manj{a, kolikor manj{ije otrok. Danes se priporo~a za~etno zdravljenjez vsaj 250 do 500 g ekvivalenta budesonidadnevno v dveh odmerkih. [ele ko dose`emodobro kontrolo bolezni, se priporo-~a dajanje enkrat na dan. Ob tem je pomembnoupo{tevati tudi podatke naslednjih rezultatov:ob uvedbi IKS se prvi u~inek pozna zupadom izdihanega NO (nekaj dni), natoprenehanje simptomov (tedni), z meseci seizbolj{ajo pretoki v dihalih (FEV1). Zmanj-{anje bronhialne preodzivnosti (BHR) se poka`e{ele po dveh letih zdravljenja. Kdaj torejzaklju~iti zdravljenje pri otroku?Kako je s stranskimi u~inki? Ve~ina raziskavni pokazala dolgoro~nega vpliva na rast.Rast je pri zdravljenju z IKS resni~no upo-~asnjena, posebej ~e gre za zdravljenje blageintermitentne astme. Kon~na vi{ina navadnoni zmanj{ana. Pri te`jih oblikah je kontrolasimptomov in prepre~evanje no~nihhipoksij v ospredju pred izgubo nekaj centimetrovprirastka v ve~ letih, ki jih otrocikasneje nadoknadijo. Kadar bolniki prejemajoIKS enkrat na dan, je najmanj{i u~inekna hipofizno-adrenalno os pri odmerkuv jutranjih urah.Ve~ina otrok z astmo ima te`ave ob naporu,posebej ob slabi kontroli bolezni. S fizi~nodejavnostjo otroci izbolj{ajo aerobnozmogljivost organizma, kar pomeni bolj{ekori{~enje vdihanega kisika, ni pa poslab{anjabronhialne preodzivnosti, vrednosti pretokovali klini~nih poslab{anj. Otroku se zeloizbolj{a kakovost `ivljenja.Sledile so teme o vnetnih boleznih plju~(ILD) pri otrocih, ki so zelo redke. Klasifikacijaje v nastajanju s priporo~ili, da se tiotroci vodijo v centrih, ki imajo najve~ izku{enjz nadzorom tak{nih bolnikov. Ker velikoteh otrok postane po dalj{em obdobjuodvisna od dodatnega zdravljenja s kisikomali celo nadihavanjem na domu, smo preletelimo`nosti dihalne podpore v doma~emokolju. Iz raziskav v dolo~enih laboratorijihje pomembno bolnikom zmanj{ati dihalnodelo, kar ne dose`emo z dodatkom kisika vvdihanem zraku, ampak {ele s pomo~jo pozitivnegatlaka konec izdiha ali celo z nosnoIPPV.Delavnice se je udele`ilo veliko kolegoviz Daljnega vzhoda. Pri njih je tuberkulozapogost problem. Pogovor je tekel o smernicahzdravljenja otrok. Velika ve~ina zahodnoevropskihdr`av, ki sprejema veliko priseljenceviz teh podro~ij ustanavlja posebnecentre za zdravljenje otrok s tuberkulozo.Doktrina se vse bolj nagiba k {tiritirnemu(tuberkulostatiki) zdravljenju otrok, a so {euspe{ni z obi~ajnim trotirnim zdravljenjem.Cepljenja v glavnem odsvetujejo, predvsemzaradi la`je potrditve diagnoze. Testi potrditveoku`be z M. tuberculosis temeljijo boljna dokazu specifi~nih protiteles proti proteinomna mikobakteriji (MPT32 in GlcBprotein) in z dokazom ESAT-6 specifi~nihlimfocitov T (ELISPOT) z encimsko tehniko.Posebno poglavje so nato netuberkuloznibacili, ki so velikokrat rezistentni, zdravljenjepa je dolgotrajno. Posebej moramo bitipozorni na omenjene povzro~itelje v primerihimunodeficientnih stanj.Kon~ali smo pri anomalijah plju~. Tuditukaj je diagnostika zapletena, predvsem paje potrebno pretehtati koristi v prid terapevtskemukrepanju. Pomembno je natan~noopredeliti in spremljati funkcijo plju~ inpredvideti, ~e bomo z zapletenimi terapevtskimiukrepi resni~no izbolj{ali delovanjeplju~ in prispevali h kakovosti bolnikovega`ivljenja.Ponovno se potrjuje, da imamo slovenskipediatri pulmologi dovolj znanja tudi zaobravnavo te`jih bolnikov. Uspe{ni smo vspremljanju in nadzoru bolnikov s CF, izpeljemolahko transplantacijo plju~. Diagnostikaastme ve~jih otrok je dobra in moderna,a smo zaradi po~asnega zbiranja sredstev{e vedno v repu evropskih dr`av, ki lahkospremlja funkcijo plju~ majhnih otrok.Na sre~o je tuberkuloza v na{i dr`avi manj{iproblem in nanjo ne pozabljamo. ILD so prejizjema in poznamo le posamezne primerein {e ti so povezani s sistemskimi boleznimi.Menim, da je potrebno v prihodnje dopolnititehnolo{ki zaostanek, izbolj{ati povezanostpediatrov pulmologov v de`eli in izpeljatiraziskave, ki naj potrdijo pravilnostzdravljenja, zlasti majhnih otrok. Odprt jeproblem presejalnih testov posebej za CF.februar 2004 ISIS

122S T R O K O V N A S R E Č A N J ADENVER II Slovenija v SlovenijiMartin BigecDenver II Slovenija je presejalni test za spremljanje otrokovega razvojaod rojstva do {estega leta starosti.Obsega 125 testnih enot, ki zajemajo{tiri podro~ja otrokovega razvoja:govor in razumevanje besed, finamotorika in koordinacija gibov, socializacijain razvoj samostojnosti ter groba motorika.Test je nastal konec 60-ih let v Zdru`enihdr`avah Amerike v mestu Denver. Ponjem mu je dal ime avtor testa prof. WilliamK. Frankenburg. Uporablja se v ve~ kot 50-ih dr`avah, v 16-ih je tudi standardiziran naspecifi~ne pogoje `ivljenja otrok, prehrano,strukturo in `ivljenjski slog dru`ine. Standardizacijosmo v Sloveniji opravili v letihmed 1999 in 2001. Zajela je 1.650 otrok v {tirihcentrih v Sloveniji: Koper, Ljubljana, Velenjein Maribor. Uporabili smo metodo naklju~negaizbora otrok z vnaprej postavljenimipogoji: rojeni ob terminu, normalenporod, zdravje in izobrazba matere. Isto~asnosmo izvedli obse`no anketo o `ivljenjskemslogu otrok in dru`ine. Vse otroke smotudi antropometri~no izmerili po standardniantropometri~ni metodi. Star{i so dovolilisodelovanje otrok s pisnim potrdilom. Izdelalismo ra~unalni{ki program za izbirootrok iz enotne baze cepilnih obveznikov.Preko spleta smo vodiliin ustvarili enotno bazo testiranihin pregledanih otrok.Program je v raziskovalnem pogleduunikaten na slovenskempodro~ju. Sledile so dolgotrajnestatisti~ne analize dobljenih podatkov.Rezultate smo predstaviliv Denver Development MaterialCenter in s pomo~jo prof.H. Shapira evidentirali pomembnerazlike med posameznimidobljenimi vrednostmi. Slediloje obdobje, ko smo izdelali testniobrazec, priro~nik in sestavilitestni komplet. S tem je bila drugafaza uvajanja testa v Slovenijozaklju~ena. V jeseni leta 2002smo pri~eli z izobra`evanjem izvajalcevtesta. Izvajalci testa sovsi pediatri, drugi zdravniki in medicinskesestre, ki izvajajo preventivni program poenotni doktrini in je financiran s straniZZZS, objavljen pa v Uradnem listu v Navodilihza izvajanje preventivnega zdravstvenegavarstva na primarni ravni (UL RS {t.19,12. 3. 1998, str: 1253 - 1282). Prvo pilotskoizobra`evanje smo izvedli v U~nem centruVelenje, sledili so U~ni center Maribor in u~nicenter Koper. Zaradi velikega {tevila izvajalcevin izra`enih `elja, smo nekaj te~ajevopravili tudi v Ljubljani in Naklem. Te-~aji so organizirani po standardiziranem na-~rtu, ki ga predpisuje Denverski razvojnicenter. Zaklju~i se s teoreti~nim in prakti~nimpreverjanjem znanja in podelitvijo certifikata.Veljavnost certifikata je tri leta, potem ~asu je potrebno opraviti ponovni preizkus.Vsi te~ajniki, ki so opravili izobra`evanje,so bili z na{im delom zadovoljni. Testin pripomo~ki niso v prosti prodaji. Mo`noje dokupiti samo izgubljene in po{kodovanepripomo~ke v U~nih centrih. Z zaklju~enimizobra`evanjem v spomladanskih mesecihleta 2004 bomo sestavili tudi listo iz-Prizor iz prakti~nega izobra`evanja iz DENVER II Slovenija v Vrtcu naPoljanski cesti v Ljubljani novembra 2003vajalcev testa, ki jo moramo posredovati naZZZS. Pla~evanje testa je vklju~eno v rednisistem pla~evanja zdravstvenih storitev zapreventivno dejavnost. Do sedaj so nadzornizdravniki neizvajanje testa spregledali, kerso ~akali na njegovo implementacijo. Po zaklju~enempostopku uvajanja testa v slovenskiprostor bo njegovo izvajanje tudi sestavnidel rednih strokovnih in finan~nih nadzorov.V Spomladanskih mesecih bodo centriopravili {e naslednje te~aje: U~ni center Koper,20. - 22. maj 2004, U~ni center Velenje1. - 4. aprila 2004, U~ni center Maribor 12.- 14. februar 2004. Te~aji v Ljubljani ali vNaklem bodo organizirani odvisno od {tevilaprijav in po dogovoru. Po tem obdobjubodo termini samo dvakrat na leto. Iskreno~estitamo vsem izvajalcem, ki so si pridobililicence, vsem te~ajnikom, ki {e niso opravilipreizkusa znanja pa sporo~amo, da morajopreizkuse opraviti najkasneje v roku {est mesecevpo zaklju~enem izobra`evanju. Vsem,ki se za izobra`evanja niste odlo~ili, pa `elimo,da se nam ~im prej pridru`ite.Delovna skupina Denver II SlovenijaMartin Bigec, vodja delovneskupine in in{truktor, DavidNeubauer, strokovni sodelavecin koordinator s RSK za pediatrijoin in{truktorice: MilenaFranki~, Ivanka Limon{ek, AlenkaMelink, Alojzija ^epin, MargaretaSeher Zupan~i~, Beisa@abkar in Boris Jelen, zunanjistrokovni sodelavec. ISIS februar 2004

124S T R O K O V N A S R E Č A N J AZdravljenje kroni~nih ran v Sloveniji:med umetnostjo in no~no moroAna Benedi~i~ Pilih, Tanja Planin{ek Ru~igajEnodnevni seminar z mednarodno udele`bo “Sodobna oskrba kroni~nih ran” je vKranju 28. 11. 2003 organiziralo Dru{tvo za oskrbo ran Slovenije, ki je od leta 2000eno izmed ~lanov Evropske zveze za oskrbo ran.Simpozij je bil organiziran v treh sklopih:Spoznajmo se, Dostopnost sodobnihoblog, Evropske smernice za sodobnooskrbo ran.V sklopu Spoznajmo se je bila polegDru{tva za oskrbo ran Slovenije (DORS) inDelovne skupine za sodobno oskrbo ran priGospodarski zbornici Slovenije (GZS) predstavljenaorganizacijska shema EuropeanWound Management Association (EWMA)in njen razvoj.V Sloveniji na podro~ju zdravljenja randelujeta dve organizaciji: Dru{tvo za oskrboran Slovenije in Zdru`enje za zdravljenjeran Slovenije. ^lani obeh so zdravniki in medicinskesestre. Obe dru{tvi sta bili ustanovljenioktobra 2001 in delujeta na enakih temeljih.V leto{njem letu si {tevilni ~lani obehdru{tev prizadevajo, da bi se dru{tvi zdru`iliv eno, ki bi delovalo pod okriljem EWMA.Delovna skupina za oskrbo ran pri GZSje nastala v okviru Zdru`enja za trgovino kotprizadevanje sekcije trgovcev z zdravili in medicinskimipripomo~ki, da postanejo strokienakovreden partner v procesih uveljavljanjasodobne doktrine oskrbe ran in omogo~ijodostopnost potrebnih pripomo~kov. V leto{-njem letu je delovna skupina v sodelovanjutrgovcev na debelo pripravila in na spletnihstraneh GZS objavila enotno klasifikacijo materialovza oskrbo ran ( http://www.gzs.si/DRNivo3.asp?IDpm=7572 ).Evropska zveza za zdravljenje in oskrboran (EWMA) je bila ustanovljena leta 1991na konferenci v Cardiffu z namenom, dazdru`i klini~ne izku{nje zdravnikov in medicinskihsester ter znanstvena odkritja raziskovalcevin farmacevtov v procesu celjenjaran. Danes pod njenim okriljem delujejoorganizacije iz dvajsetih evropskih dr`av,ki skupno pomagajo pri organizaciji konferenco zdravljenju ran po Evropi, pri izobra-`evalnih programih in raziskavah v zvezi zepidemiologijo, patologijo, diagnostiko,zdravljenjem in preventivo akutnih in kroni~nihran razli~ne etiologije, pa tudi o stro{-kovni u~inkovitosti posameznih na~inovzdravljenja. Za Slovenijo so iz {iroke dejavnostiEWMA pomembni zlasti glasiloEWMA Journal, ki izhaja dvakrat na leto, dokumentio uradnih stali{~ih EWMA v petihnacionalnih jezikih (doslej o bole~inah priprevezah in o kompresijski terapiji) ter letnekonference, seminarji in raziskave.Do sedaj je EWMA organizirala mednarodnekonference v Stockholmu (2000),Dublinu (2001), Granadi (2002) in Pisi(2003). Na konferenci v Dublinu je J. Somrak,vi{. med. ses., v predavanju predstavilaOrganiziranost flebolo{ke dejavnosti vSloveniji. V Pisi so bili prispevki iz Slovenijezastopani v obliki predavanj (H. K. Peri}: Pogledmedicinske sestre na bole~ino in travmoob menjavi oblog; T. Planin{ek Ru~igaj,M. Ko{i~ek: U~inkovitost terapije s kratkoelasti~nimipovoji pri limfedemih in flebolimfedemih)in s posterji (Z. Kramar, A. Lah,O. Mertelj: V. A. C.- metoda izbire pri zdravljenjuran; O. Mertelj, V. Jurekovi~, Z. Kramar,M. Rustja: Regionalna anestezija za laj-{anje bole~in pri pacientih z ranami zdravljenimiz V. A. C. sistemom; S. Muri: Dekubituspri dermatolo{kem pacientu; C. Triller,Z. Para~, D. Smrke: U~inkovitost kolagenazv zdravljenju hospitaliziranih pacientovz ranami).V Sloveniji oskrba kroni~nih ran {tevilnimbolnikom in zdravstvenemu osebju, kisodeluje v njihovi oskrbi, pomeni vsakodnevnono~no moro. ^eprav je zadnja letatudi v Sloveniji mogo~a oskrba s sodobnimimateriali, ki omogo~ajo manj bole~e prevezeran in dopu{~ajo celo preveze na nekajdni, hkrati pa pospe{ujejo celjenje, pa je ve-~ini bolnikov dostop do teh materialov onemogo~enzaradi visoke cene, ki jo morajo vceloti kriti sami. Le deloma je v Slovenijiomogo~en dostop do sodobnih oblog za celjenjekroni~nih ran na temelju na~el “vla`negaceljenja” v okviru uporabe v javnih zavodihin preko patrona`ne slu`be. V tujininakup teh materialov zaradi dokazane klini~nein stro{kovne u~inkovitosti v celoti alivsaj delno krije zdravstveno zavarovanje. Vpovezavi z ustreznim izobra`evanjem, ki bibilo temelj za pridobitev dovoljenja za predpisovanje,bi bilo potrebno ~imprej omogo-~iti ve~jo dostopnost teh materialov tudi slovenskimbolnikom. Gospod Henrik Nielsen(generalni sekretar EWMA) in dr. PeterFranks sta s predstavniki Dru{tva za oskrboran Slovenije, Zdru`enja za zdravljenje ranSlovenije in predstavniki Delovne skupine zaoskrbo ran pri GZS 26. in 27. 11. 2003 predstavilaproblematiko oskrbe kroni~nih ran naZavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) in na Ministrstvu za zdravje, kjerso pokazali veliko zanimanje za to podro~je.V sklopu predavanj Dostopnost sodobnihoblog je bila poleg dejavnosti za strokovnouporabo in bolj{o dostopnost predstavljenaklasifikacija sodobnih materialovza oskrbo ran, ki jo je pripravila Delovnaskupina za sodobno oskrbo ran pri GZS.Podlaga za strokovno izvajanje oskrbe ranbodo protokoli, ki jih oblikuje stroka (doslejso oblikovani protokoli o splo{nem pristopuk ranam, o oskrbi venskih razjed in ooskrbi razjed na diabeti~ni nogi), potrdil panaj bi jih Zdravstveni svet Slovenije. PredavanjeKlini~na ocena kroni~ne rane kot osnovaza izbiro oblog je uvedlo v predstavitevklasifikacije sodobnih materialov za oskrboran ter predstavitev zna~ilnosti in indikacijza posamezne skupine oblog. Predavanjao dostopnosti sodobnih oblog v bol-ISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A125ni{nici, v doma~em okolju in v socialnih zavodihso pokazala trenutne razmere v uporabiin dostopnosti obravnavanih materialovv Sloveniji. Dostopnost oblog je v bolni-{nicah odvisna od vklju~evanja teh materialovv javni razpis, v doma~em okolju pa jopoleg finan~nih dejavnikov omejuje tudi slabopoznavanje oblog s strani zdravnikov innezadostno opredeljene pristojnosti drugihzdravstvenih delavcev.V sklopu predavanj Evropske smerniceza sodobno oskrbo ran je bilo predstavljenostali{~e EWMA- o bole~ini pri prevezi ranin o kompresijski terapiji. Najpogostej{e innajve~je bole~ine pri prevezah povzro~a odstranjevanjezasu{ene preveze iz gaze. ^epravz uvajanjem sodobnih neadherentnihoblog preveza rane postaja manj bole~a, se{tevilni bolniki {e vedno najbolj bojijo prevezovanja.Zato se uvajajo razli~ni postopkianalgezije in i{~ejo novi materiali, ki bi bilimanj adherentni. Danes najmanj bole~inpovzro~ajo preveze iz mehkih silikonskihoblog, relativno nebole~e pa so tudi prevezes hidrogeli in alginati.Stali{~e EWMA o kompresijski terapiji jenjen predstavnik, dr. Peter Franks, predstavilz vidika stro{kovne u~inkovitosti. V okviruobstoje~ih sredstev se je v izra~unihstro{kov zdravljenja bolnikov z venskimirazjedami pokazalo, da v primerjavi 100 bolnikov,zdravljenih brez kompresije, lahko zdodatno kompresijsko terapijo pozdravimo77 bolnikov ve~ oziroma so skupni stro{ki(preveze, kompresijski material, prostor, ~asizvajalca, zdravljenje zapletov) pri posameznembolniku za 44 odstotkov ni`ji, ~e je vzdravljenje vklju~ena ustrezna kompresijskaterapija. Klini~no u~inkovitost in potrebo pokompresijski terapiji venskih in me{anihrazjed je predstavila dermatologinja MetodaKo{i~ek, dr. med.Sledilo je {e nekaj predavanj o aktualnihrazmerah na podro~ju prevez ran v Sloveniji.Raziskava o stali{~ih medicinskih sesterpri prevezah ran je pokazala, da je tudi v Slovenijizmanj{anje bole~ine pri prevezi raneosrednja naloga medicinskih sester. Le-tepodobno kot v tujini bole~ino pri prevezi {evedno najpogosteje sku{ajo zmanj{ati z namakanjemoziroma vla`enjem preveze, ~epravzaradi mo`nosti vna{anja oku`be vrano to strokovno ni najbolj{a re{itev. Boljebi bilo uporabljati ve~ neadherentnih oblogza preveze, uveljavljajo pa se tudi razli~ni postopkilaj{anja bole~ine, od ustrezne pripravebolnika s pogovorom, uporabe peroralnihanalgetikov, do redkeje potrebnih posebnihpostopkov regionalne anestezije, kiso bili predstavljeni v zadnjem predavanju.Iz burnih razprav po vsakem sklopu predavanjnaj omeniva le nekaj temeljnih poudarkov:oskrba ran je podro~je, ki zahtevamultidisciplinski in skupinski pristop; za uspe{nodelo je potrebno sodelovanje razli~nihstrok in kadrov; zaradi potreb skupinskegadela je smiselno, da tudi strokovnodru{tvo oziroma zdru`enje zdru`uje razli~neprofile zdravstvenih delavcev, ki sodelujejopri oskrbi ran, ne glede na vrsto oziromaraven izobrazbe; uporaba sodobnih materialovv oskrbi ran je stro{kovno u~inkovitain so zato upravi~ena intenzivna prizadevanja,da bi ZZZS povrnil bolnikom denarnasredstva za nakup teh materialov;stroka bo z uvedbo usmerjenih izobra`evanjza zdravstvene delavce na podro~ju oskrberan omogo~ila {irjenje potrebnega znanja,ki bo osnova za dodelitev licence za predpisovanjesodobnih materialov za oskrbo ranna naro~ilnico ZZZS za tehni~ni pripomo-~ek; zaradi zagotavljanja stalne dosegljivostisodobnih sredstev za oskrbo ran je smiselnotudi nenehno sodelovanje stroke spredstavniki dobaviteljev.Seminar se je zaklju~il s sestankom vodstvaDORS, ki se je dogovorilo o nadaljnjihdejavnostih dru{tva ter objavilo naslov, kamorlahko vsakdo po{lje svoje predloge, kise dotikajo tematike oskrbe ran (WMAS-DORS, kontaktna oseba: gospa Helena KristinaPeric, SIMPS, Motnica 3, 1236 Trzin).Novosti na podro~ju magnetneresonanceEveline SodjaZ najve~jim veseljem sem sprejela {tipendijo Mednarodnega zdru`enjaza magnetno resonanco v medicini, ISMRM (International Society forMagnetic Resonance in Medicine) za udele`bo na njihovem 11. kongresuv Torontu v Kanadi od 10. do 16. julija 2003.Kongres je bil prvotno napovedan vmesecu maju, vendar so ga zaradi izbruhasarsa morali prestaviti za dvameseca. Tudi julija je bilo stanje sarsa v Torontunegotovo. Prijavljeni smo dvomili, ~eje smiselno potovati na kongres zaradi lastnevarnosti in varnosti na doma~i zemlji, kobi se vrnili. V Torontu pa je bila podoba `ivljenjanekoliko druga~na, kot so nam jo prikazalimediji. Ve~ina ljudi je normalno delalain `ivela. Posel jim je na mnogih podro~jihupadal, predvsem zaradi medijskega {irjenjanevarnosti sarsa. Zato so bili Toront-~ani odkrito nevoljni na eni strani nad posamezniki,ki se niso dr`ali predpisane karantene,in na drugi nad javnimi mediji, kiso z razpihovanjem slabih novic kvarili njihovugled po svetu.februar 2004 ISIS

126S T R O K O V N A S R E Č A N J AKongres je bil organiziran v “ConventionCentre” sredi mesta Toronto. Kljub virususarsa se ga je udele`ilo pribli`no 3.000 zdravnikov,fizikov, in`enirjev, biokemikov intehnolo{kih delavcev iz 60-ih dr`av sveta inz ve~ kot 3.500 prispevki. [tevilo prispevkovnaj bi na leto{njem sre~anju presegalo dosedanje.Iz Slovenije smo se udele`ili kongresaz dvema prispevkoma, in sicer doc. dr.Igorja Ser{a iz In{tituta Jo`ef Stefan (Ljubljana)ter prof. Du{ana [uputa z In{tituta zapatofiziologijo (Medicinska fakulteta, Ljubljana).Na kongresu je dva prispevka predstavilatudi zdravnica slovenskega porekla,dr. Mateja de Leonni Stanonik, ki deluje naUniverzi Tennessee v ZDA, kjer s pomo~jofunkcionalne magnetne resonance raziskujenevrodegenerativne ter psihiatri~ne procesev mo`ganih. Dr. Mateja de Leonni Stanoniks svojo skupino razvija tudi nove metodehitrih tehnik slikanja s T2 ~asom, noveperfuzijske tehnike, BOLD tehnike in uporabonovih kontrastnih sredstev.Program za {tipendiste je namenil vsakemunagrajencu mentorja iz vrst rednih ~lanovzdru`enja, s katerim je lahko razpravljalo izobra`evalnem programu in o znanstvenihmo`nostih na kongresu. Moj mentorje bil dr. Denis Le Bihan iz bolni{nice FredericJoliot v Orsayu (Francija). Je edenzgodnjih raziskovalcev magnetnoresonan~ne(MR) spektroskopije.Kongres je pokrival teme iz vseh obstoje~ihpodro~ij MR, od raziskovanja zdravilz MR do MR-mikroskopije in je bil usmerjenzelo znanstveno. Z obiskom tega kongresasmo bili udele`enci obilno seznanjeniz najnovej{im razvojem in rezultati na podro~juslikanja z MR in MR-spektroskopije.Predstavili so pomen novo odkritih metodslikanja z MR in MR-spektroskopije naklini~no delo pri diagnostiki bolezni in pridelu v biomedicini. Predstavili so trenutnostopnjo naravoslovne znanosti, ki se ukvarjas pridobivanjem MR slik in njihovo interpretacijo.Podrobno so prikazali dosedanjirazvoj MR, MR-spektroskopije in kontrastnihsredstev ter predstavili trende za prihodnost.S pridobljenim znanjem smo lahkoocenili mo`en vpliv znanosti na lastnodiagnosti~no, klini~no in znanstveno delo vdoma~ih ustanovah. Na koncu tega kongresaso organizatorji od nas pri~akovali, da bimorali znati opisati klini~ne indikacije za slikanjez MR in opisati prikazane spremembena slikah mo`ganov, trebu{nih organov, sr~no-`ilnegain mi{i~no-skeletnega sistema.Najraje sem obiskovala predavanja s podro~jaMR slikanja trebuha, predvsem se~ilin male medenice. Kakovost MR slik trebuhain male medenice {e vedno zaostaja za MRslikami mo`ganov in mi{i~no-skeletnega sistema.Pomembni razlogi so artefakti ob gibanju(dihanje, peristaltika in sr~ni utrip) inpomanjkljivosti tuljav za slikanje teh predelovtelesa, ki bi naj zmanj{ale nastajanje tevrste artefaktov. Na predavanjih so prikazalitehni~ni razvoj tuljav, 3D tehnike in hitrihtehnik slikanja s T2 ~asom, razvoj perfuzijsketehnike, BOLD tehnike in novih kontrastnihsredstev. Zanimivo je, da lahko z MRpreiskavo prika`emo ne samo strukturo,temve~ tudi funkcijo organov. Z zanimanjemsmo sledili raziskavam funkcionalnegaslikanja trebu{nih organov, maternice,medeni~nega dna, meritvam ledvi~ne perfuzijein njene funkcije z MR. Zdravljenjematerni~nih miomov s fokusirano ultrazvo~noablacijo vodijo z MR slikanjem.Predstavili so uspeh pri diagnozi renalnih tumorjevin pri predoperativnem vaskularnemmappingu s pomo~jo MR. Z MR limfangiografijoposku{ajo dolo~iti zgodnje znake zaodkrivanje vnetno ali rakasto obolelih bezgavkv mali medenici. Ve~er sem obi~ajnozaklju~ila s poslu{anjem priljubljenega 3Dvizijskegaspektakla o MR fiziki in MR tehnologijahza zdravnike.Med poslu{alci je bilo najve~ zanimanjaza predavanja iz podro~ja nevroradiolo{kihpredavanj, predvsem funkcionalnega slikanja,difuzijsko tenzorskega slikanja, MRspektroskopije in vaskularnih intervencij.Na skupnih predavanjih je bilo tudi zanimivo.Pri opoldanskih simpozijih smo po ameri{komed poslu{anjem predavanj jedli kosiloiz “lunch boxa” in pili “pop”. Jutranjaplenarna predavanja so imela bolj splo{notemo: npr. slikanje pri nekaterih kroni~nihboleznih, varnost pri slikanju z MR, razvojradiofrekven~nih tuljav in paralelnih tehnik,MR slikanje ishemi~ne bolezni srca ali slikanjemikrookolja tumorjev. Opoldanskaskupna predavanja pa so imela navdih komercionalnostiin futurizma - novi frontirjiv MR tehnologiji in novi horizonti, velikarazprava o protokolih, spreminjati svet, kiga vidimo s pomo~jo MR na vseh podro~jih.Med kosilom smo sledili razpravam, kiso potekale med znanstveniki konkuren~nihuniverz ali farmacevtskih firm in ki so tekmovalimed seboj za privla~nej{i nastop v~im lep{i lu~i. ^astno Lauterburjevo predavanjeje pripravil Nobelov nagrajenec NormanRamsey. Predstavil je `ivljenjski opussvojega u~itelja, znamenitega znanstvenikain raziskovalca Isidorja I. Rabija, ki je s svojoekipo zaslovel po zgodnjih raziskavah fenomenamagnetne resonance.Namen sem imela, da bi se udele`ila tegakongresa in pri{la domov polna novega znanja,vendar sem bila bolj zbegana in utrujenaod naprezanja, da bi predavanjem sledilazaradi neverjetne znanstvene ravni kongresa.Tri ~etrt snovi sem verjetno sli{ala prvi~.Lekcija je bila koristna. Hvale`na sem vsem,ki so mi obisk kongresa omogo~ili, za vsakpogovor z udele`enci kongresa in svojemumentorju dr. Le Bihanu. Nova odkritja vznanosti so plod predvsem individualnegadela in sre~e. To je razvidno iz majhnega dogodka,ki sem ga do`ivela v vrsti za vzpon naCN tower. Nem{ki znanstvenik je opisal,kako ga je med prhanjem spreletela ideja oFLASH sekvenci. Fenomenalno je skraj{alsekvenco za MR slikanje od 40 na {tiri minute…Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenijehttp: //www.zzs-mcs.siISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A129Sre~anje zdravnikov gorskihre{evalnih slu`b alpskih dr`avJo`e ^etina, Mitja ^etina18. novembra 2003 je v kongresni pala~i v Innsbrucku potekalo18. redno sre~anje zdravnikov gorskih re{evalnih slu`b alpskih dr`av.Udele`ba je bila tradicionalno visoka.Ve~ kot 500 poslu{alcev, polegzdravnikov tudi lai~nih gorskih re-{evalcev in ~lanov re{evalskih organizacijRde~ega kri`a, je dodobra napolnilo kongresnodvorano.Tematika je bila razdeljena na tri poglavja:1. helikoptersko re{evanje v gorah,2. sodobne kontroverzije v terapiji {oka,3. praksa pri pomo~i v gorah.Zahteve, ki se postavljajo zdravniku-letalskemure{evalcu, so visoke in dale~ presegajoznanje medicinske prve pomo~i.Zdravnik mora biti vsestransko usposobljen.Tako mora biti tudi v te`kih okoli{~inah sposobenpriti do po{kodovanca, kar pomeni,da mora imeti psihofizi~no kondicijo, znatise mora gibati po najte`jem terenu, ravnatiz vrvjo, vozli, vponkami in drugo opremo,sodelovati pri vzpostavljanju sidri{~a, bitimora sposoben prekontrolirati tudi sore{evalce(partnercheck), znati se mora ravnatina plazi{~ih, uporabljati dereze in cepin ternositi medicinsko opremo med smu~anjem.[tevilo helikopterskih nesre~ med re{evanjempo letu 1970 upada, sicer z zobcemmed leti 1992-1994. Helikopterji so tehni~novedno bolj izpopolnjeni, tako da so vzrokiza nesre~e redkej{e tehni~ne napake in sorazmernovedno bolj prevladuje ~love{kifaktor (okoli 80 odstotkov). Slabo poznavanjeterena, te`ave, ki nastanejo zaradi vi{inein stresa, motnje vida, precenjevanje samegasebe, podcenjevanje okoli{~in na terenuitd. Vse navedeno je lahko krivo, da ~love{-ki faktor kvari statistiko. Pravijo celo, da stapilot in posadka helikopterja najnevarnej{idel re{evanja. Statisti~no so varnej{i turbinskihelikopterji. Te`nja izobra`evanja pilotovin letalskih re{evalcev mora biti zmanj{evanje~love{kega faktorja vsaj za 20 odstotkov.No~no re{evanje olaj{ujejo sodobne elektronskeopti~ne naprave za no~no letenje(NVIS - night visible imaging sistems), kijih veliko uporabljajo `e v Zahodni Evropi.Omenjeni pripomo~ki ne pomenijo revolucijepri no~nem letenju, vendar precej olaj-{ujejo re{evanje. Omogo~ajo bolj{o orientacijov slabih meteorolo{kih okoli{~inah inzaznavanje zaprek, vendar imajo tudi svojeslabe strani: enobarvno zeleno sliko, slabotridimenzionalnost vidnega podro~ja, hitroutrujenost vida, ki nastopi `e po eni uri,predvsem pa majhen vidni kot (420). Zaraditega naprava pri vzletanju, pristajanju innasploh blizu tal ni uporabna. [vicarska re-{evalna organizacija REGA je od leta 1988do danes imela ve~ kot 20.000 no~nih poletov.Prednost helikopterju pri transportupo{kodovancev na smu~i{~ih dajejo tudi, ~ev posadki ni zdravnika, temve~ le dobro izobra`enlai~ni re{evalec.Nekaj referatov je bilo posve~enih ravnanjus {okiranim ponesre~encem na gorskemterenu, to~neje kontroverznim mnenjem, kiso posledica dejstva, da danes v ve~ini alpskihdr`av, kjer je helikoptersko re{evanjedobro razvito, transport v bolni{ko ustanovotraja v povpre~ju 21 do 25 minut. V preteklostije poleg zaustavitve krvavitve, oskrberane, namestitve v odgovarjajo~i polo`aj,imobilizacije in sredstev proti bole~inam,bila pravilno {e energi~na infuzijska terapija.Danes mnogi zagovarjajo stali{~e, dazmerna hipovolemija in hipotermija nistanujno {kodljivi (permisivna hipovolemija inhipotermija). Krvni tlak do izgube 20 odstotkovvolumna krvi, sr~ni minutni volumenpa do izgube 10 odstotkov volumna ostanetanormalna.Ve~inoma bomo na terenu, predvsem vzelo neugodnih okoli{~inah (strmina, plazi{~e,tema, veter, mraz, obleka po{kodovancaitd.) le redko in s te`avo lahko infundiralipotrebno koli~ino teko~ine. Zmerna infuzijskaterapija (small volume resuscitation)ima smisel v te`kem hipovolemi~nem {okuin morda {e pri po{kodbah glave in mo`ganov,medtem ko infuzija pri stabilnem {okuni nujna. Krvni tlak pri infuziji naj ne bi presegel80 - 100 mm Hg. Hitro zvi{an krvnitlak lahko celo povzro~i ponovno krvavitev.Upo{tevajo~ vse okoli{~ine, stanje po{kodovanca,mo`nost hitrega transporta s helikopterjem,se bo treba znati odlo~iti med obemamo`nostima (“scoop and run” in “stayand play”). Pri povpre~nem trajanju transporta21 do 25 minut v~asih izredno napornoiskanje vene bolj zavle~e kot olaj{a re{evanje,koli~ina infundirane teko~ine pa bibila med transportom komaj ve~ja od 250do 300 ml. Re{evalec naj ukrepa tako kot najboljezna.Vizija prihodnosti je, kot je omenil edenod referentov, v vse manj{i uporabi teko~inin ve~jem pomenu zdravil (fluids out medicamentsin). Pomembnej{i postajajo kateholamini,novi lokalni hemistiptiki, umetninosilci kisika itd.@e v poro~ilu o 17. sestanku (Isis, leto XI.,{t. 1. januar 2002, str. 122-124) smo poro-~ali o novem avtomatskem zunanjem defibrilatorju(AED). Ta se je medtem v alpskihdr`avah uveljavil predvsem v velikih smu-~arskih centrih, pri organizaciji zdravstveneslu`be na mno`i~nih prireditvah, pa tudina nekaterih dobro obiskovanih ko~ah. Razli~niviri navajajo triintrideset sr~nih smrtina en milijon obiskovalcev smu~i{~ in mno-`i~nih prireditev (1988 do 01), 45 reanimacij(1998-2000), 157 primerov sr~ne smrtina smu~i{~ih in mno`i~nih prireditvahfebruar 2004 ISIS

130S T R O K O V N A S R E Č A N J A(1985-1993), 182 primerov sr~ne smrti(1981-1995) itd. Pomembno je pri tem vedeti,da vsaka minuta asistolije ali fibrilacijezmanj{a mo`nost za pre`ivetje za sedem dodeset odstotkov. V takih primerih je potrebnacelotna kardiopulmonalna reanimacija.Deljena so mnenja, ali pri sr~nem infarktuza~eti trombolizo `e zunaj bolni{nice. Priporo~ajojo v okoli{~inah, ko hiter transportni mo`en, ker so uspehi najbolj{i, ~e se lizaza~ne v teku prve ure, po treh urah in pol pase mo`nosti naglo slab{ajo. Po tem ~asu (`ev bolni{nici) ima ve~je mo`nosti perkutanatransluminarna koronarna angioplastika(PTCA). Skeptiki so navajali, da je pri trombolizinujen tudi dvanajstkanalni elektrokardiograf,~esar pa na terenu ve~inoma nimajo,dana mora biti mo`nost defibrilacije,predvsem pa je na terenu te`ko ugotoviti inupo{tevati vse mo`ne kontraindikacije. Zatona terenu prej svetujejo kisik, nitroglicerin,sedacijo, analgetika (Mo), betablokerje itd.Re{evalci na terenu pogosto, {e posebnopri otrocih, podcenjujejo pomen bole~ine.Analgeti~na terapija pomembno zmanj{adejavnost simpatikusa in izlo~anje kateholaminov.Nemedikamentozna terapija je primerenpolo`aj, imobilizacija, za{~ita predvetrom, padavinami in mrazom in psiholo{-ko vplivanje na bolnika oziroma po{kodovanca.Medikamente lahko uporabljamo intravensko,intramuskularno in peroralno.Prednost imajo sredstva, ki se hitreje resorbirajo,se jih da lahko uporabiti, imajo ~immanj stranskih u~inkov in ~im manj vplivovna zavest. Zadnje ~ase pridobiva na pomenuKetanest-S peroralno (4 do 8 mg/kgkot predoperativna medikacija in 10 mg/kgza oskrbo po{kodb).Eden od referentov je obravnaval pravilnostna terenu postavljenih diagnoz. To ote-`ujejo te`ke okoli{~ine, nevarnost padca,mraz, veter, no~, ropot motorja, ~asovna stiskaitd. Odstotek spregledanih diagnoz v tej{tudiji je precej visok, in sicer 44 odstotkovspregledanih in 43 odstotkov pravilnih, pri13-ih odstotkih pa je bila ugotovljena vsajtelesna regija. Spregledanih je bilo 60 odstotkovhrbteni~nih, 55 odstotkov torakalnihpo{kodb, 70 odstotkov pnevmotoraksov,skoraj vse po{kodbe vratne hrbtenice, 60 odstotkovpo{kodb glave itd. V razpravi soomenili, da “dober zdravnik” ni tisti, ki jepravilno ugotovil vse diagnoze, temve~ tisti,ki je spoznal najva`nej{o, in jo tudi pravilnoobravnaval.V zadnjem delu sestanka smo videli zanimivfilm o re{evanju iz severne stene Matterhorna.O~itna je bila uigranost in virtuoznostcelotne ekipe Air Zermatt, v kateri polegvelikega {tevila profesionalnih re{evalcevdeluje tudi okoli 30 zdravnikov. V nekemobdobju so skupno v 763 akcijah re{evali 469nepo{kodovanih, 162 po{kodovanih in 133mrtvih.V zaklju~nih besedah so bile izra`ene `eljepo enotnem evropskem izobra`evanju teropremi lai~nih re{evalcev in zdravnikov, oevropskih diplomah za tako {olane re{evalce,o ~im bolj enakomerni razporejenosti helikopterskihbaz, o viziji re{evanja prekomeja, ko naj bi ne glede na dr`avne meje re-{evali tisti, ki so nesre~i najbli`ji in o poenotenemsistemu obve{~anja oziroma telekomunikacij.Delo sestanka je potekalo zelo intenzivnoin sli{ali smo veliko zanimivih podatkov,ki jih je te`ko strniti v kratkem poro~ilu. 19.sestanek bo predvidoma prvo soboto v novembruleta 2005.Ti{inaEvgen KajinStor`i~ se je dvigal v ozadju hotela Borin se zrcalil v jezeru pred gradom Hrib,kjer smo se zbirali in ob~udovali prizor,preden smo se prepustili ti{ini. “Ti{ina”je bil naslov seminarja v organizaciji Slovenskegadru{tva za skupinsko analizo in Psihiatri~neklinike Ljubljana, ki je potekal vPreddvoru 17. in 18. oktobra 2003.Ti{ina je bila v ~asu delavnice prisotna, av tistem pomenu, ko ljudje obmolknemo, joje bilo malo (z izjemo ene od malih skupin,a o tem pozneje). Govorili in poslu{ali smo,kaj nam ti{ina v resnici sporo~a (~e nam negovori) oziroma, kaj mi z njo pripovedujemo(~e z njo ne govorimo). Organizacijskosmo to po~eli v petih malih skupinah, dvehsrednjih ali velikih skupinah, na treh predavanjih,vmesnih odmorih ter dveh skupnihobrokih. Vmes smo imeli {e eno poroko. (Vsoboto sta se mladoporo~enca, ki nista izku{alati{ine, vsaj med nami ne, zapeljala zbar~ico po jezeru.)V vseh skupinah nismo le poslu{ali in govorili,ampak smo tudi ugotavljali, kako se vti{ini znajdemo, kako jo do`ivljamo. Naj povem,da smo v (na{i) mali skupini, v katerije sodelovalo pet ~lanov in vodja (skupinskipsihoanalitik), izku{ali ti{ino ob ~lanu, ki seje dolgo pred delavnico odlo~il ravno v tejskupini na sebi izkusiti ta fenomen. S tem,da smo bili z njim v skupini, smo podelilinjegovo izku{anje ti{ine, in to tiste prave vsmislu nesporo~anja. Edini drugi izhod zanas ostale bi bil zapustitev skupine. Sprvasmo se vsi na vse na~ine trudili pritegnitimol~e~ega ~lana v skupino. Tudi sam sembil pri tem izrazito dejaven in {ele, ko sem seob tem do`ivljal globoko nekoristnega, semsprejel njegovo odlo~itev, da je iz dogajanja(ne pa tudi iz do`ivljanja!) skupine po lastnivolji izvzet.Tedaj sem za~util lastno bole~ino in jezoob odlo~itvi drugega, da bo dejavno tiho.Obenem sem se nau~il na tak na~in “druga~nega~lana”, vendar trpeti, ~e `e ne povsemsprejeti, v (na{i) bli`ini, v (na{i) skupini.Vendar so se v (na{i) mali skupini vzporednoodpirale in razvijale tudi druge, prijetnej{ein milej{e teme. Medsebojno podeljevanjeizku{enj in do`ivljanj (z izjemoISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A131tihega ~lana), ob tem pa spremljanje posegovvodje in na{ih odzivov, je bilo zame kotodkrivanje skritega zaklada. Tudi kak{napast se je spro`ila ob tem ...V obeh srednjih ali velikih skupinah smoposku{ali anksioznost obvladovati s pomo~johumorja, velikokrat na temo spolnosti. Tuin tam smo celo zmogli podati osebno izku{njo,sicer skozi humor, a globoko osebno,ki se nas je dotaknila. Na srednji ali velikiskupini sem sli{al eno zame najlep{ih innajbolj pomenljivih izjav, ki se dotikajo tuditeme ti{ine. Za `ivljenjsko partnerko ali partnerjaje bolje izbrati osebo, s katero nam jeprijetno v ti{ini kot pa osebo, s katero namje prijetno pri seksu. Seks namre~ mine, ti-{ina pa ostane, predvsem v starosti.Trije predavatelji so predstavili svoje prispevkeo ti{ini in njenem pomenu. VladislavaStamos je predstavila svoje iskanje opredelitveti{ine skozi slovarje, pregovore in pomenev razli~nih kontekstih ter zgodovinskihobdobjih. Zame je bilo zanimivo sli{ati,da nikoli nismo povsem v ti{ini (saj sli{imovsaj lastno dihanje ali bitje srca), pri ~emerv ~love{ki dru`bi ti{ina in govor edenbrez drugega ne obstajata. Molk pomeni odsotnostgovora in ni enak ti{ini, ki ima {ir{ipomen. Molk sam ima tudi razli~ne izvorein pomene, na primer “molk svetih mo`“ jenamenjen doseganju poglobljenega zavedanja(tudi realnosti o samem sebi), “molk nevroti~nega”pa je namenjen odmiku od realnosti(tudi realnosti o samem sebi). Medtemko je Freudu molk pacientov povedal,glede na mesto in na~in molka, kje v njihovempsihoseksualnem razvoju je pri{lo dofiksacije (zaustavitve razvoja), pa lahko podrugi strani prepoznavamo ve~ oblik ti{inein jih razumemo kot komunikacijo (ti{inanekaj sporo~a). Ti{ina po Balintu ni nujnole odpor in beg od ne~esa, temve~ je lahkosmer in pribli`evanje k ne~emu varnemu.Vendar nekateri ljudje do`ivljajo ti{ino s tesnobo,kar je morebiti posledica neprijetnihizku{enj iz zgodnjega otro{tva, ko so star{iuporabljali ti{ino v igri mo~i. V terapevtskisituaciji mora psihoterapevt razumeti razli~neti{ine. Med drugimi je predavateljicaomenila in opisala splo{no, selektivno, za-~etno, konstruktivno, fragmentirajo~o ti{inoitd. Darilo ti{ine je to, da se zavemo svojihob~utkov, drugih ljudi in povezanosti znjimi. “Bolje je biti tiho in biti, kot pa govoritiin ne biti.”Ivan Urli}, psihiater in psihoanalitik izSplita, je povedal, da je vrednost ti{ine in prislu{kovanjasebi v med~love{ki situaciji relativna.Pregovor menda pravi: “Ti{ina dobrihnaredi veliko slabega.” Ti{ina in molknosita v sebi arhetipsko prelingvalno in podlingvalnokomunikacijo, a ti{ina je lahkozgovorna le v dolo~enih pogojih (ob razvitisposobnosti percepcije, intuicije, osvojenemznanju). V ti{ini je vedno prostor za lastneprojekcije in asociacije. Ivan je opisoval svojeizku{nje z neverbalnimi in paralingvalnimisporo~ili ob stikih z drugimi kulturami. Menilje, da so gibi telesa mo~no orodje ali oro`jeznotraj dolo~ene kulture za komunikacijomed ljudmi. Najve~ji del neverbalne komunikacijeizhaja iz nezavednega, zato jo jepotrebno pazljivo obravnavati. Dobro razumevanjesamega sebe je najpomembnej{i dejavnikza delo tistih, ki so kon~ali izobra`evanjeskupinske psihoterapije. Opisal je svojedelo z ljudmi, ki so bili v realno obremenilnisituaciji “travmatizirani” ter osnovepristopa k obravnavi takih ljudi ~imprej potravmi s ciljem preventive razvoja PTSD. Pridelu v skupini je v~asih potrebno obdelativse strahove, preden zmore prizadeti opisatitravmati~ni dogodek. Ti{ina je v skupinitravmatiziranih ljudi ali v skupini psihoti~nihljudi, katerih ego nima zmogljivosti zaverbalizacijo, nevarna situacija in terapevtje ne bo dolgo pustil. Skozi opis nekaj obravnavanihbolnikov je Ivan pokazal na ti{inokot na na~in {~itenja sebe. Preko obravnavefunkcije ti{ine je bilo pri bolnikih mogo~epreiti na predelavo drugih vsebin. Ko lahko`ivimo s ti{ino in jo obvladamo, je to znak,da rastemo in `ivimo v skladu s seboj ter ssvojim statusom (v mnogoterih pomenihslednjega). Tedaj lahko sami kontroliramo,kaj bomo ubesedili in kaj ne.John Schlapobersky, skupinski analitik izLondona, je bil tretji predavatelj. Za~el je spesmico Emily Dickinson o sanjariji, ki jedovolj za prerijo (To make a prairie) in nadaljeval,da sprva ni vedel, kako naj se lotiti{ine, potem pa je nenadoma imel o njej preve~za povedati. Menil je, da gre pri tem zarazumevanje prostora in strukture. Pri kolesuje na primer ve~ina prazen prostor medzra~nico in sredi{~em, le “{pice” dr`ijo njegovostrukturo. Podobno je v psihoterapiji.Tihi (nepoimenovani) prostori predstavljajove~ino notranjega, interpersonalnega sveta,le besede dr`ijo njegovo strukturo. Da bi razumeliti{ino, jo je potrebno obravnavati zrazli~nih vidikov (v individualni in skupinskipsihoterapiji; sociokulturni in religioznividiki ti{ine). Pomisliti je potrebno na ti{inoneke tematike, ki ni nikoli obravnavana,~ustva, ki niso nikoli sprejeta, dose`ek, ki ninikoli priznan. Poleg tega je v psihoterapijiprisotna ti{ina tistega, kar je pri bolnikih aliklientih druga~no, nikoli izre~eno, nam globokoneznano. Ti{ina je prisotna {e v drugempomenu, in sicer ni~esar ne vemo o `ivljenjunekdanjih bolnikov po zaklju~ku psihoterapije.Nadalje je John govoril o ti{ini, ki v psihoterapijiprivede do besed. Taka je ti{ina,ki je pravzaprav procesna dinamika, na primer,ko ti{ina skupine privede do razre{itvenezavednih odporov in s tem do ubesedenjaglobokih, pogosto skritih ~ustev, prekotega pa do ubesedenega razre{evanja hudihbolnikovih te`av. Obstaja tudi druga~enproces, ko besede privedejo do ti{ine. V temprimeru je ti{ina stanje, na~in bivanja, ki biga lahko opisali kot razre{itev ali odkritje,kot neko kon~no stanje, cilj, ne pa procesnadinamika. Besede nas po tej poti privedejodo stanja, ko niso ve~ potrebne in se razumemobrez besed. V tem primeru je komunikacijaraz{irjena z neverbalnimi na~inisporazumevanja, ki so neposredni, globokiin ~loveku dajejo mo`nost, da se regenerira.John je predlagal, da si ve~ preberemo vskripti, ki jo je pripravil in kjer je proti koncuz ob~uteno naklonjenostjo opisal osebnostnozorenje dveh ~lanov skupine skozive~ let psihoterapevtskega procesa. V obdobjuodhajanja v nekem trenutku podelita z vsoskupino ti{ino, ki jo je John opisal takole:“Dose~i, kar jim je bilo prej “od znotraj” onemogo~eno,kjer so do`ivljali frustracijo, je{e vedno povezano z bole~ino, ki jo zdr`ijo,a ob kateri potrebujejo oporo. Po nekajminutniti{ini to izku{njo zmorejo ozavestiti,ubesediti in jo med seboj podelijo.”John je skripto zaklju~il z opisom ti{ine navrhu planine, ob morju in poto~ku, kjer lahkov naravi, ~e se nau~imo poslu{ati, sli{imozvok Neskon~nosti. Slednji je prisoten tudi vglasovih ~love{kega trpljenja. Ti{ina v svojihglobinah nosi mo`nost odre{enja, prav tako,kakor jo v sebi nosijo odmevi narave.Tretji dan je potekal neformalni zaklju-~ek delavnice. Redki smo se povzpeli do ko-~e na Kali{~u, kjer smo pojedli kosilo v mednarodnizasedbi, zatem pa smo se {tirje povzpelina vrh Stor`i~a. Prepustili smo se razgledu,vetru, soncu in opazovali snope zlatesvetlobe, ki so skozi nizke oblake zahodnood nas prodirali vsak v svojo dolino. S to podobov nas smo se potopili nazaj v ni`ino,skozi gozd, do svojih bli`njih. februar 2004 ISIS

132S T R O K O V N A S R E Č A N J APrirojene sr~ne napake pri odraslihMirta Ko`eljLeto{nji, sedaj `e 2. zdru`eni evropski/severnoameri{kisimpozij o prirojenih sr~nihnapakah pri odraslih (2 nd Joint European/NorthAmerican Symposium onCongenital Heart Disease in the Adult) jebil organiziran na slikovitem otoku Santorinijuod 19. do 20. septembra 2003. Simpozijasva se udele`ili skupaj z asist. mag.Katjo Prok{elj, dr. med.Posve~en je bil `ivljenjskemu jubilejupionirja na podro~ju prirojenih sr~nihnapak pri odraslih J. K. Perloffu. Obtej prilo`nosti smo imeli tudi ~ast poslu{atinjegovo predavanje o koronarni cirkulacijipri cianoti~nih sr~nih napakah, kar je trenutnotudi v njegovo raziskovalno podro~je.Na leto{njem seminarju je bilo prvo dopoldneposve~eno tetralogiji Fallot in zdravljenjureziduov, ki postanejo klini~no pomembniv odraslem obdobju. Poudarek jebil na pravo~asnem kirur{kem ukrepanju pribolnikih z rezidualno pulmonalno insuficienco.O aritmijah po Fontanovi operacijije predaval C. Mavroudis (NW UniversityMedical School, Chicago). Zavzemal se jepredvsem za razli~ne nefarmakolo{ke na~inezdravljenja aritmij. Sledilo je predavanjeC. Feindela iz Toronta o rekonstruktivnihkirur{kih posegih na aorti in aortni zaklopki.Drugi del prvega dne je bila na sporeduobravnava prirojenih sr~nih napak s plju~nohipertenzijo. Po uvodnem predavanju P.Kilnerja (The Royal Brompton Hospital,London) je sledilo predavanje o zdravljenjuplju~ne arterijske hipertenzije (S. Gibbs,London PHT Service, London, G. Webb,University of Toronto). Mo`nosti zdravljenjaplju~ne arterijske hipertenzije so omejene.Ne obstaja zdravilo, ki bi bilo dokazanodolgotrajno uspe{no, ki bi podalj{alo `ivljenjskodobo in bi bilo brez pomembnej{ihstranskih pojavov. Pri zdravljenju prihajajov po{tev prostaglandini, antagonisti endotelinskihreceptorjev (bosentan), trajnozdravljenje s kisikom in sildenafil. Dosedanjepreliminarne {tudije so dokazale, da sildenafilpovzro~i akutno ter relativno selektivnoplju~no vazodilatacijo in s tem zni`ujeplju~ni arterijski tlak in plju~no - `ilnonikih z Eisenmengerjevim sindromom so {evedno deljena in zaradi slabega petletnegapre`ivetja (okrog 49 odstoktov) in nepredvidljivegapoteka bolezni se za transplantacijoodlo~ajo le redko (D. Murphy, StanfordUniversity School of Medicine). C. Warnesiz Mayo klinike je poudarila, da kljub velikemunapredku v kardiologiji in porodni{-tvu, {e vedno velja, da se umrljivost nose~nicz Eisenmengerjevim sindromom v zadnjihdesetletjih ni zni`ala in je od 30 do 50odstokov. Tematiko plju~ne arterijske hipertenzijein Eisenmengerjevega sindroma jezaokro`il E. Oechslin (Zurich UniversityHospital) s klini~no usmerjenim predavanjemo hematolo{kih zapletih pri teh bolnikih.Poudarek je bil na {kodljivosti venepunkcijpri bolnikih s sekundarnoeritrocitozo. Zanimivoje tudi to, da pri teh bolnikihni indicirana niti antikoagulacijskaniti antiagregacijska za{-~ita.Sledila so predavanja okoarktaciji aorte in poznih posledicahpo operaciji koarktacije.Predvsem je bil poudarekna rezidualni arterijski hipertenziji,na~inih zdravljenja rezidualnekoarktacije in pogostej{immanifestacijam aterosklerozepri bolnikih s koarktacijoaorte.Vse dopoldne naslednjegadne je bilo posve~eno sr~nemupopu{~anju pri odraslem bolnikus prirojeno sr~no napako.Splo{na ugotovitev je, da somehanizmi sr~nega popu{~anjaenaki kot pri drugih boleznih.Zato se tudi na~ini zdravljenjane razlikujejo in prihajajov po{tev tako farmakolo{-ki kot nefarmakolo{ki na~inizdravljenja. V podrobnosti jebilo obravnavano sr~no popu{~anjepri bolnikih, pri katerihje anatomsko desni prekattudi sistemski prekat (J. K.Perloff, UCLA Adult Congeniupornost.Zdravilo se prejema per os in imarelativno malo stranskih pojavov. Omejitevje {e vedno cena zdravila, vendar pa so tudivsi ostali na~ini zdravljenja plju~ne arterijskehipertenzije skoraj nedosegljivo dragi.Zdravila, ki so veliko bolj dostopna so antagonistikalcijevih kanalov. S. Gibbs je poudaril,da je treba pred kroni~no uvedbo antagonistovkalcijevih kanalov ugotoviti akutnou~inkovitost zdravila, ker vsi bolniki neodgovorijo enako dobro na zdravilo. Sedajprevladuje mi{ljenje, da vsi mo`ni na~inizdravljenja izbolj{ajo kakovost `ivljenja, narezultate {tudij pre`ivetja bolnikov s plju~noarterijsko hipertenzijo zdravljenih z razli~nimina~ini pa bo treba {e po~akati. Mnenjeglede transplantacije srca in plju~ pri bol-Mirta Ko`elj v predavalnici simpozija.ISIS februar 2004

S T R O K O V N A S R E Č A N J A133tal Heart Disease Center, CA).Delovni del simpozija je sklenila B. Mulder(Academic Medical Centre, Amsterdam)o novostih pri Marfanovem sindromu.Predstavila je nove kriterije za potrditev bolezni.Presenetila je z manj strogimi priporo~iliza nose~nost, kot so veljala do sedaj.Ob koncu simpozija je glavni organizatorsimpozija M. Gatzoulis (The RoyalBrompton Hospital, London) orisal `ivljenjskopot slavljenca J. K. Perloffa, se mu oddol`ils skromnim darilom in za`elel, da bi{e dolgo tako plodno deloval v dru{~ini vseh,ki so svoje delo posvetili prirojenim sr~nimnapakam pri odraslih.Ob simpoziju je bila tudi prilo`nostnarazstava knjig predvsem na tematiko prirojenihsr~nih napak pri odraslih.Po vrnitvi domov sva prenesli nove informacijesodelavcem iz Pediatri~ne klinikein upamo, da bomo pridobljeno znanje v naslednjemletu uporabili v prid na{im bolnikom.Z leto{njim letom smo tudi pove~alizmogljivosti ambulante za odrasle s prirojenimisr~nimi napakami na Klini~nem oddelkuza kardiologijo na Polikliniki, tako dabomo bolj dosegljivi in bomo zmanj{ali ~akalnedobe. Za vse tiste, ki jih prirojene sr~nenapake pri odraslih zanimajo, naj navedemo{e dva zanimiva spletna naslova:www.isaccd.org/ in www.rbh.nthames.nhs.uk/ACHD2003/Pomo~ pri udele`bi na simpoziju mi jenudila firma Pfizer H. C. P. Corporation, podru`nicaLjubljana in Klini~ni center Ljubljana.Cerkev in zdravje v svetuDepresija18. mednarodna konferenca - Vatikan, november 2003Sa{a @u`ek Re{ekDepresija je bolezensko stanje, ki prizadeneosebo v celoti. V vsej izraznimnogoterosti telesnih in du{evnihsimptomov je prepoznana `e v starogr{kemin bibli~nem obdobju.Za rakom in AIDS-om je depresija danestretji morilec na svetu.Najbolj tragi~na posledica nezdravljenedepresije je samomor. SZO ugotavlja epidemijodepresije in samomora: od 10 do 12 odstotkovsvetovnega prebivalstva je prizadetega.Milijon je registriranih samomorov.Neznano je {tevilo smrti, ki so prikrit samomor.Ocenjujejo, da je do dvajsetkrat ve~ poskusovkot izvr{enih dejanj.Le 30 odstotkov bolnih dobi pomo~. Primanjkujeznanja in ustrezne terapije. SZOpodpira in razvija svoj u~ni program pomo~idepresivnim: za osnovno zdravstveno raven,za dru`ine in drugo zdravstveno osebje. Bolnikima do 80 odstotkov mo`nosti ozdravitveob zdravljenju z zdravili in psihoterapijoter ob inteligentni podpori okolja.Smo depresivna dru`ba.Posebej so izpostavljeni depresiji starej-{i, adolescenti, revni, `enske, kroni~ni bolniki,alkoholiki, zasvojeni z drogo, brezposelni.Depresija je dinami~no patolo{ko stanje.^as je mojster klini~ne slike. Je povsem personalnodo`ivetje, ko se ranljivost osebe pove`ez do`ivetji.Znotraj okolja, ki podpira in varuje osebo,je zgodba depresivnega bolnika druga~naod tiste, ki jo do`ivlja depresivni ~lovek vbrezbri`ni skupnosti. Manj kot je v njej pravi~nosti,ve~ je depresivnih oseb. To veljatako za razviti kot za revni svet.Depresija ni `alost. Normalna `alostnima telesnih znakov. Patolo{ka `alost izklju~iupanje, bolniki niso ve~ sposobni ob-~utiti ugodja, nimajo cilja in interesa. Ob-~utenje lastnega telesa je spremenjeno. Bole~inapraznote kli~e smrt, da ne bi ve~ bolelo.Psihiatri so na{teli sedem depresivnih oblik.Genetiki pregledujejo zapise dednine.Farmacija ponuja koristna zdravila, ki najuredijo neurotranzmiterski nered.Eksistencialna depresija se lahko razvije`e v otro{tvu kot strah pred `ivljenjem, kose lahko zgodi vse, tudi vse slabo.Sre~a je danes v bogatem svetu deformirana.Je obvezna, vendar vezana na zaukazanestvari in zapovedan `ivljenjski slog, nareklamirani objekt: Uniformirana dru`ba!Agresivno se reklamira ~lovek, ki skrbipredvsem zase, skupnosti zmore pripadatile za~asno, neobvezno, omejeno. Enako siizbira vrednote: Sebi~na dru`ba!Tak{no okolje je v svojem temelju zmedeno,saj ponuja uniformo in neke vrste individualizem,ki je predvsem egoizem.Ni~ od tega ne stoji ~loveku ob strani, ko`ivi svoje `ivljenje, ko je bolan, star in ko ~asprina{a fantazmo smrti.Manj verjetno se bo razvila depresija priosebi, ki ima trden sistem vrednot, je psihi~nostabilna, svobodna pri izbiri, ima mestov skupnosti, je religiozna.Dru`ina je priviligiran prostor, ki varujepred depresijo: ~e je mo`na konfrontacija,februar 2004 ISIS

134S T R O K O V N A S R E Č A N J Aso ~lani dovolj skupaj in sta o~e in mati model,ki ga je vredno posnemati.Stari svet: 400 pr. n. {t. do leta 1000.Hipokrat je vedel za mrzel ~rn sok, ki se izvranice izlije v kri, okvari mo`gane, privede~loveka do delirija. Zdravilo: mandragola.Lizistrat je vedel, da mo`gani mislijo:melanholi~ni naj bodo v svetlih prostorih,naj ne pole`ujejo.Solana iz Efeza: svojci naj melanholi~negavzpodbujajo z veseljem.Galen: bolnik ima preve~ ~rnega `ol~a,ki zalije vse organe. Ko zalije mo`gane, se `alostspremeni v delirij. Zdravilo je opij, rukula,mandragola.San Casiano: `alost je preizku{nja hudi-~a. Pomaga pokora.Avicena: Za bolezen niso krivi demoni.Koristi ~i{~enje ~revesja, dieta.V 12. stoletju je depresija ponovno demoni~na.Zdravijo jo z astrologijo in magijo.V 16. stoletju depresijo pove`ejo s temperamentomin senzibilnostjo, nadarjenostjoza umetnost.V 18. stoletju povedo, da se skr~ijo mo`ganskeovojnice, zato postanejo mo`ganibrezkrvni. Ker mo`gani ne delujejo prav, napravibolnik samomor .V 50-ih letih prej{njega stoletja smo zdraviliz elektro{okom. Leta 1952 je na razpolagoklorpromazin, litij.V lu~i vereKr{~anstvo:Zelo natan~ne opise depresije najdemo vBibliji stare zaveze:@alost, izguba telesne te`e, krivda z obupom,`elja, da se oseba ne bi rodila. V Joboviknjigi: “…hodi okoli z nizko glavo, blodibrez cilja, obraz je temen, kosti ga `gejo. Strgalsi je obleko s telesa.”Depresije v Novi zavezi ne najdemo. Kristus,ki je vstal, je upanje za~loveka, saj mu je podoben.Trpe~i in bolni ~lovek je vcentru Bo`jega so~utja.“Kultura, ki ne pozna absolutnega,se ogleduje v razbitemogledalu.”“Disociacija ~loveka odBo`jega je smrtna.”Judaizem: Rabin: “^lovekuni dobro samemu biti.”(Geneza)Judje skrbijo za skupnost.Molitev je skupna: “Naj miBog pomaga, tako tudi vsembratom!” Trudijo se, da bibila skupnost z vsemi dejavna.Poseben praznik je namenjen spravi.Islam: Re{itev je v bogu, klicanju njegovemilosti in odpu{~anju grehov. Bog je pripravilzdravila za vse, razen za smrt. Zato depresivniobi{~e najprej zdravnika. Dru`inaje dol`na bolnika podpirati. Bolnik naj sezaupno obrne k Bogu.Dana{nji materializem razdira.Budizem: Bolezen duha se zdravi le z duhom.Ker se vse vedno spreminja, vabijo kupanju, da se bodo spremenile tudi depresivnemisli. Trpljenje izvira iz `elje duha poneminljivosti stvari.Skrb za prijaznost in so~utno dr`o do bolnikaje zdravilna. Prepri~evanje je nekoristno.“ preu~uj se (sebe), pozabi se (sebe)!” jenasvet za spokojnost.Hinduizem: Ko se Hindujci sre~ajo, pozdravijoBoga v drugem ~loveku. Religioznadejanja vzpodbujajo ~akre, ki so energetsketo~ke telesa. Poznajo bo`jo trojico: Stvarjenje,Vztrajanje, Destrukcija.Ker je ~love{ki razum vedno odprto boji{~e,skrbijo za zdravilno sprostitev, da seNaslovnica programa konferencezdru`i telo in du{a.SklepDepresija ima ve~ vzrokov. Poznajo jo odvedno in v vseh delih sveta.Prepoznana je kot te`ko obolenje, ki senezdravljeno lahko kon~a s smrtjo. Bolezenje v porastu.Za somatski del obolenja imamo vednobolj{a zdravila.Da se popravi poru{ena duhovna klimamed ljudmi, je potrebna pravi~nost. Dru`banaj odstrani {tevilne krivice. Dru`ina najima posebno podporo!Spiritualno vodenje in pastorala zdravjavseh verskih skupnosti naj se po`ivi.Vera, upanje, Karitas naj bodo `ivo prisotni.^lovek naj se spravi s seboj, ljudmi, naravoin Bogom.Sodelujo~i na konferenci: seznam je vuredni{tvu. Uradni povzetki predavanj bodonatisnjeni v maju 2004.Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenijehttp: //www.zzs-mcs.siISIS februar 2004

TAKO MISLIMO135^igav zdravnik sem?Ali sem res od zavarovalnice?Alojz Gregori~Bilo je na enem od {tevilnih prednovoletnihzdravni{kih sestankov v decembru2003. Med obveznim razpravljanjemo zdravstveni reformi se je utrnila misel,da smo slovenski zdravniki na~eloma zdravnikiZavarovalnice (Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije), ~e nam je to prav ali ne,saj nas Zavarovalnica pla~uje in zato moramodelovati tudi po njenih pravilih.To idejo je podprlo kar nekaj uglednih kolegov,ki jih po pravici {tejemo v na{o medicinskoelito in jih tudi osebno zelo cenim. Ve-~ina prisotnih na sestanku je glede omenjenemisli mol~ala, le predsedniku je po malem jemalosapo, a rekel ni ni~. Tudi jaz nisem rekelni~, morda iz udobja, morda iz strahu, da bomizblebetal nekaj, kar bi me lahko osme{ilo.Negotovost, ~igav zdravnik sem in ali jeres, da sem zdravnik Zavarovalnice, me jepreganjala cele novoletne praznike. Sku{alsem si pomagati tako, da sem si najprej zastavilvpra{anje ({ola profesorja Korda{a), ~igav~lovek sem.Po analogiji bi bil od Mestne ob~ine Maribor.Tu imam namre~ prijavljeno stalnoprebivali{~e od svojega petega leta starostidalje. Ob~ina mi je izdala mojo prvo osebnoizkaznico in jo celo ve~krat podalj{ala, enakovelja za potni list in vozni{ki izpit. Ob~inami je pla~evala moje {olanje na osnovni{oli in gimnaziji. Nekako v zahvalo se dr`imvseh ob~inskih predpisov, pla~ujem tudi vodarinoin kanalizacijo.Sem glede na zapisano ~lovek Mestne ob-~ine Maribor? Osebno mislim, da nisem.Sem predvsem od svoje dru`ine, prijateljev,naroda in nekako od vseh ljudi. Sem tudisvoj. Nikakor pa nisem ob~inski.Potem sem si zastavil vpra{anje, ali sem reszdravnik Zavarovalnice. Res je, da me pla~ujeZavarovalnica, vendar ne samo mene, temve~na{ celoten zdravstveni sistem. Prav takoje res, da se v tem sistemu dr`imo pravil, kijih narekuje Zavarovalnica. Res je tudi, da semv okviru teh pravil kot predstojnik pediatri~negaoddelka moral pristati, da so nam vzeli60 bolni{kih postelj za otroke, 20 medicinskihsester, eno nadstropje oddelka in zajetenkos samospo{tovanja.Kot tako imenovani zdravstveni mened`ersrednje kategorije se zavedam, da jezdravstvena reforma potrebna in da na{a Za-varovalnica ukrepa tako kot ve~ina zavarovalnicv razvitih dr`avah.Vendar, ali obstaja dovolj argumentov,da sem zdravnik Zavarovalnice? Bolj kopremlevam razne argumente, bolj mi nekajv globini mojega drobovja govori, da to nisem.^igav zdravnik sem potem? Na nek na-~in nedvomno zdravnik Splo{ne bolni{niceMaribor, Slovenskega zdravni{kega dru{tva,Zdravni{ke zbornice Slovenije ter drugihzdravni{kih zdru`enj doma in v tujini. V bistvusem le zdravnik svojih bolnikov in njihovihsvojcev, zavezan poklicu, ki je od nekdajin bo za vedno, z vsemi svojimi padci invzponi - kot je to v naravi nasploh.Ko sem se na koncu pomirjeno oddahnil,da sem si zadovoljivo odgovoril na vpra{anje,~igav zdravnik sem in ~igav nisem, semse na `alost spomnil, da lahko vsako vpra{anjepoleg odgovorov spro`i vrsto drugih vpra-{anj. Eno takih je na dlani (in je seveda pomembnej{eod prvega): “Kak{en zdravnikpravzaprav sem? Dober, slab ali povpre~en?”Eden od odgovorov na zgornje vpra{anjeje lahko: “^e sem slab ali povpre~en jeverjetno tudi vseeno ~igav sem.”Zau{nice, take in druga~nePrimo` [tularAnamnezaDe`urna medicinska sestra je v domu zaostarele na{la 93-letno oskrbovanko nezavestnoin hrope~o. Poklicala je de`urnegazdravnika, ki je ocenil, da gre najverjetneje zamo`gansko kap in bolnico pospremil k nevrologu.Sprejeta je bila v bolni{nico, kjer sos preiskavami potrdili, da gre za mo`ganskokap. Zaradi plju~nice so jo zdravili z visokimiodmerki antibiotikov in vseskozi je prejemalakisik. Po enem mesecu se je v nespremenjenemstanju, {e vedno globoko nezavest-na, vrnila v dom s priporo~ilom, da potrebujekisik. Nadaljevali smo zdravljenje s kisikom,hrano in teko~ino je dobivala po sondi. Ve~inomaje bila vro~i~na, vendar ji antibiotikovnismo dajali. Po treh tednih je gospa umrla.Razmi{ljanjeNi~ posebnega, bi rekli. Zgodba, ki namje znana kot vsakdanji kruh, `ivljenjska usoda,kakr{no ob na{em delu sre~ujemo na vsakemkoraku in niti ne tako tragi~na, saj jegospa do~akala visoko starost. Vendar meje spodbudila, da napi{em nekaj vrstic. Vzadnjem ~asu smo bili zdravniki osnovnegazdravstva dele`ni kar nekaj bolj ali manj dobrohotnihzau{nic: Da nam je veli~astnoznanost uspelo zreducirati na pisanje napotnic.Da dolgoletnemu {olanju navkljub nepremoremo avtoritete, s katero bi se postavilipo robu nerealnim `eljam bolnikov innjihovih svojcev. Da umirajo~e po{iljamo nanepotrebna in mukotrpna potovanja v bolni{nice,ker jim v zadnjih trenutkih nismosposobni stati ob strani.februar 2004 ISIS

136T A K O M I S L I M OOb takih in podobnih o~itkih za~utim nelagodje,nekaj malega bole~ine, predvsem paveliko negotovosti. Ali je v omenjenem primerunarobe ravnala medicinska sestra? Ali je naroberavnal de`urni zdravnik, ki je bolnico verjetnovidel prvi~ v svojem `ivljenju in se je napodlagi omejenih diagnosti~nih in terapevtskihmo`nosti ter ne nazadnje omejenega znanjaodlo~il, da bolnico napoti v bolni{nico?So ti o~itki zgolj plod sprenevedanja, alipa z njimi mislijo resno in ob tem dr`ijo figov `epu oziroma imajo dvojna merila. Mordane vedo, da sprejemni zdravnik ni zgoljvratar, ki sprejme vse, kar gre, leze ali le`i inje opremljeno z napotnico. Je tudi konziliarnizdravnik, ki z bolj{im znanjem in bolj{imidiagnosti~nimi mo`nostmi ovrednotinapotno diagnozo, za~ne ali nadaljuje zdravljenje,bolnika sprejme ali usmeri k drugemuspecialistu, ali ga po{lje domov z vsemipotrebnimi napotki. Morda je bilo v konkretnemprimeru vmes tudi kaj drugega, sajje sin omenjene bolnice pomemben direktorenega najve~jih slovenskih podjetij.Kako naj bi svojcem gospe povedal, dazdravljenje s kisikom nima nobenega smislain le podalj{uje agonijo, ~e so se v bolni{nicien mesec intenzivno trudili, da jo ohranijopri `ivljenju? Kaj naj pore~em na prognozo,ki so jo sinu obetali ob odpustu, da namre~lahko gospa `ivi {e dneve, tedne ali leta?Kako bi se sam trudil ravnati v polo`ajubolni{ni~nega zdravnika? Posku{al bi razumetistisko medicinske sestre in de`urnegazdravnika ter bi bolnico nedvomno sprejel.S preiskavami bi potrdil diagnozo. Za~el biz intenzivnim podpornim zdravljenjem, kibi ga zaradi neu~inkovitosti po nekaj dnehprekinil. Ni~ kisika in ni~ antibiotikov. ^ene bi bolnica v nekaj dneh umrla, bi jo vrnilv dom. Svojcem in osebju doma bi sporo~il,da je umirajo~a.Nekega mrzlega, a son~nega dne, v soboto,me je spet doletelo de`urstvo.Komaj sem stopil skozi vrata oddelka,pripelje re{ilni avto triletnega otroka, kije imel doma vro~inske kr~e. Gre za bolezen,ki obi~ajno ni te`ka, vendar je hudo gledatisvojega otroka, ki ga stresajo toni~no -kloni~ni kr~i, pa ~eprav samo dve minuti.Otroka sprejmem in mu takoj dam stesolidrektalno ter naro~im nujne preiskave. Medvizito `e kli~e sprejemna sestra, da je triletnifantek verjetno aspiriral kikirikije, ki mu jihje ponudila babica. Ker je bila anamnezasumljiva in je bilo sli{ati na desni strani spodajoslabljeno dihanje, se odlo~im {e za rentgenskiposnetek prsnih organov. Ker je biltudi ta izvid sumljiv za aspiracijo tujka v desnispodnji re`enj, v mediobazalni segment,pokli~em de`urnega specialista ORL, ki jeopravil urgentno bronhoskopijo in izvlekel{tevilne drobce ara{idov.Ko napo~i ~as za kosilo, se odpraviva zde`urno sestro na zaslu`en odmor. A glej gazlomka, komaj pojeva juho, ponovno kli~esprejemna sestra. Pri{la je namre~ gospa striletnim otrokom, ki je to`il, da ga boli glavain to `e cel mesec. Na vpra{anje, zakaj prihajaprav danes v de`urstvo, odgovori, da jedanes bole~ina huj{a. S sprejemno sestro sedogovorim, da prideva takoj, ko pojeva. Matise s to odlo~itvijo ni strinjala in je zahtevala,“Zakaj mojega sinka`e mesec dni boli glava?”Aleksander Brun~kov me{anici sloven{~ine in nem{~ine, pregledtakoj, ker je izjavila, da otroka vendar boliglava zelo mo~no. Kaj ho~emo, slu`ba jeslu`ba in sem odhitel v sprejemno ambulanto.Mati in otrok sta se medtem igrala s kockami.Mati se je pogovarjala z njim v polomljeninem{~ini. Pozneje sem izvedel, da je frizerka,ki dela med tednom v Avstriji, kjer jetudi spoznala otrokovega o~eta, avstrijskegapolicista. Na vpra{anje, kak{ne te`ave imanjen otrok, odgovori, da ga mo~no boli glava.Ko vpra{am otroka: “Kje pa te boli glavica,fantek?”, otrok ne odgovori, ampak takojvpra{a mamica: “Wo tut weh, Schatzerli?”Otrok poka`e na ~elo in re~e: “Hier,Mutti!” “No, ali vidite?” re~e zmagoslavnomati ter vpra{a: “In kaj boste naredili?” “Najprejga bom pregledal, ~e seveda dovolite?”De~ek je bil `ivahen, nevrolo{ki status je bilnormalen, zato se odlo~im {e za pregled priokulistu. Mati se sicer strinja, a tudi vpra{a:“Kaj pa slikanje glave ne boste naredili?” Potola`imjo, da tudi to pride na vrsto, ~e bopotrebno. Pregled vida in o~esnega ozadjaje bil normalen, dvojnih slik ni bilo. De~ekni imel vro~ine in tudi bruhal ni. Apetit jeimel slab{i in ~e so ga silili s hrano, je izjavil,da ga boli glava. Dolo~ili smo mu {e krvnisladkor, jetrne teste, se~nino, kreatinin, elektrolitein vnetne parametre. Tudi ti izvidi sobili normalni. Vendar je mati vztrajala, dabi bilo dobro slikati glavo. Ko sem jo vpra-{al, ~e je imel otrok kdaj kak{no po{kodboglave, je to zanikala. Rekel sem ji {e, da rentgenskiposnetek lobanje zelo redko poka`ekak{no bolezen, razen ~e naredimo ra~unalni{koglobinsko slikanje le-te. “Da, prav to`eliva z mo`em, ker sva v neki reviji prebrala,da lahko samo s to preiskavo ugotovitetumor na mo`ganih!” Materi in o~etu, ki seje zdaj prvi~ oglasil, sem pojasnil, da gledena znake bolezni, normalne izvide in klini~nipregled, tumor v mo`ganih lahko izklju-~imo v 99-ih odstotkih. Pri ra~unalni{kemglobinskem slikanju gre za mo~nej{e radioaktivnosevanje in ga delamo v de`urstvu,~e obstajajo objektivni znaki, kot npr. zastojnapapila vidnega `ivca na o~esnem ozadju.Oba vztrajata in smatrata, da je potrebno izklju~ititudi tisti en odstotek mo`nosti za tumor.Materi in o~etu razlo`im, da bosta moralapo~akati do ponedeljka, ko prideta na-{a pediatri~na nevrologa v slu`bo in se bostadokon~no odlo~ila. Mati se razburi inzahteva takoj predstojnika, potem pa si premisliin odpelje otroka iz bolni{nice. Na{ipregledi in prepri~evanje je trajalo tri ure,`al brez pravega u~inka.Na koncu sem se vpra{al: “Ali bodo zdajstar{i odlo~ali o preiskavah pri otroku ali zdravnik?”Odlo~itev pa sprejmejo na podlagi ~lankav rumenem tisku. Kam plujemo? ISIS februar 2004

ODMEVI137Pobuda za uvedbo novega BiltenaLeopold RijavecProf. dr. Pavle Kornhauser je v enajsti {tevilki Izide (1. 11. 2003) objavil zanimivopobudo, da bi v Klini~nem centru pri~eli ponovno izdajati interni ~asopis Bilten,ki ga je zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev leta 1991 ukinil tedanji direktorKlini~nega centra prof. dr. Primo` Rode.Vsebina omenjenega sestavka prof.Kornhauserja je vsekakor zanimivain aktualna, zato bi njegov ~lanek raddopolnil z opisom razvoja informativne dejavnostiv Klini~nih bolnicah in v Klini~nemcentru.Iz starih bolni{ni~nih arhivov ni razvidno,da bi imela bolni{nica med leti 1895 in1945 svoje glasilo, razen raznovrstnih okro`nic.Po koncu druge svetovne vojne se je informiranjeo dejavnosti zavoda okrepilo stako imenovanimi sten~asi, ki so jih imelevse enote zavoda. Ko je omenjena oblika informiranjaleta 1950 zastarela, je osrednjiupravni odbor Klini~nih bolnic ob konculeta 1959 ustanovil interni ~asopis z naslovomNa{ glasnik. V uredni{kem odboru sobili ravnatelj zavoda Lojze Dobrovoljc in ve~zdravnikov. Glavni urednik je bil pomo~nikravnatelja Franc Frece, tehni~ni urednik pavodja administracije Leopold Rijavec.Na{ glasnik je pri~el izhajati januarja 1960na osmih straneh. Tiskala ga je tiskarna ToneTom{i~. Glasnik naj bi ob zagotovljenih finan~nihsredstvih izhajal mese~no. K sodelovanjuso bili povabljeni vsi zaposleni v zavodu,vendar so se ogla{ali le redki in tako jeNa{ glasnik zaradi nezadostnih prispevkovprenehal izhajati leta 1961. Klini~ne bolniceso ostale brez svojega glasila vse do avgusta1968, ko je bil za novega direktorja Klini~nihbolnic imenovan diplomirani pravnikJanez Zemljari~. Njegova prva naloga jebila sanacija zavoda, ki se je zna{el v precej{-nji finan~ni krizi, in potrebni ukrepi za nadaljevanjegradnje nove stavbe Klini~negacentra. Poleg teh in drugih nalog je direktorpoudaril nujno potrebo po ustanovitvi internegaglasila. Tako je vodji splo{ne slu`beLeopoldu Rijavcu naro~il, da pripravi vsepotrebno za izdajo glasila. Ker za tisk in vezavozunaj zavoda ni bilo denarja, so bileprva {tevilka, ki je iz{la 31. avgusta 1968, inve~ nadaljnjih razmno`ene ciklostilno inspete s spenja~em. Glasilo ni imelo uredni{-kega odbora. Delo iz tega podro~ja je opravljaldirektor Zemljari~ sam. Vsak prispevekje pregledal in ga popravil po potrebi. V za-~etku ni dovolil, da bi bili avtorji podpisani,saj ni pomembno, kdo je ~lanek napisal, ampakkak{na je vsebina. Funkcijo urednika jeopravljal vodja splo{ne slu`be, ki je med drugimpredlagal, da bi se glasilo imenovalo kotprvo iz leta 1959 Na{ glasnik, s ~imer ni sogla{aldirektor. Dolo~il je, naj se glasilo imenujeBilten.Oblika Biltena v formatu A4 se je nekajkratzamenjala, kot so se menjali tudi uredniki.Bilten je izhajal mese~no in objavljalvse, kar je bilo potrebno za zavod ali za posameznodelovno enoto. Glasilo je konec leta1968 izhajalo v dva tiso~ izvodih. Tiskala gaje tiskarna In{tituta za plju~ne bolezni naGolniku.Prvega urednika Biltena Leopolda Rijavca,ki se je upokojil, je v aprilu 1969 nasledilnekdanji pomo~nik ravnatelja Franc Frece,ki je zaradi odhoda v pokoj urejal Bilten lenekaj mesecev. Tako je ob koncu leta 1969prevzela delo urednice Helena Bojc, ki je obdelu (kot tajnica direktorja) {tudirala na Fakultetiza sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo.Ko je leta 1974 zapustila zavod,sta njeno delo prevzeli {tudentka medicineSmiljana Juras in Mara Hostnik, vi{. med.ses. Imenovani sta zelo uspe{no vodili uredni{kodelo do meseca julija 1989, ko sta uredni{komesto prevzela Marko Pograjc in MetaKos Jarc, dipl. prav. V tem ~asu je bil za glavnegaurednika Biltena imenovan prof. dr.Pavle Kornhauser. Vsi imenovani delavci vuredni{tvu Biltena so uspe{no sodelovali vsedo ukinitve Biltena v septembru 1991. Takoje zavod ponovno ostal brez svojega glasilavse do februarja 1993, ko je pod novim glavnimurednikom Jankom [tokom in odgovornourednico Sonjo Senica iz{la prva {tevilkainternega ~asopisa Klini~ni center, kije tudi kmalu zamrla.Ob koncu tega sestavka naj pripomnim,da je bil legendarni direktor Klini~nega centra,kot imenuje Janeza Zemljari~a prof.Kornhauser, izredno delaven, poln najrazli~nej{ihidej. V~asih je bil nestrpen, vendarje dosegel lepe uspehe v zavodu, ki ga je vodil.Tedanja oblast mu je bila zelo naklonjena,zlasti z zagotovilom potrebnih finan~nihsredstev, kar njegovemu predhodniku,dr. Marjanu Dularju, ni bilo usojeno. Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenijehttp: //www.zzs-mcs.sifebruar 2004 ISIS

138RECENZIJAProfiles of General Practice in EuropeDanica Rotar Pavli~Profiles of General Practice in Europe, Aninternational study of variation in the tasksof general practitioner, Avtor: Wijnand GerardWillem Boerma, Maastricht, Universityof Maastricht; 2003, NIVEL 2003, The Netherlands,ISBN 90-6905-626-7Razli~nost dela v zdravstveni dejavnostipostaja s {iritvijo Evropske unijein z ustvarjanjem enotnega evropskegatrga tista vsebina, ki jo pogosto obravnavamone le na dr`avni ravni, ampak tudi kotposamezniki. S kak{no kakovostjo zdravstveneoskrbe se bomo sre~ali, ~e odidemo vdrugo dr`avo; katere sistem zdravstvenegavarstva bi lahko postavili kot vzor~ni, zglednimodel; ali je v dr`avi, v kateri bivamo ravenzdravstvenega varstva zadovoljiva in kako jomorebiti izbolj{ati?Ocenjujemo, da razlike v dejavnostih,opravilih in storitvah, ki jih izvajajo zdravnikisplo{ne medicine ne obstajajo le medposameznimi zdravniki, ampak tudi med dr-`avami. Pri teh predhodnih ocenah postanevsakemu analitiku kmalu jasno, da imamona voljo premalo informacij in podatkov.Potreba po vzpostavitvi primerjalnega informacijskegasistema se je v osnovnem zdravstvenemvarstvu pokazala `e v poznih osemdesetihletih, ko so se zahodnoevropske dr-`ave sre~ale z naglo nara{~ajo~imi stro{ki, obtem pa so se ve~ale tudi zahteve in pri~akovanjaprebivalstva. Nove zahteve po zdravstvenioskrbi so bile posledica demografskih,medicinsko-tehnolo{kih in socialnih sprememb.Dr`ave Centralne in Vzhodne Evrope,kjer je v preteklosti prevladoval Semashkovmodel zdravstvenega varstva, predstavljajopovsem novo podro~je raziskovanjazdravstvenega varstva in prou~evanja nalogter opravil, ki jih izvaja zdravnik dru`inskemedicine. V ve~ini dr`av, ki so vstopile v takoimenovano “tranzicijsko obdobje” in se pomnenju W. Boerme usmerile h kapitalizmu,je bila prav osnovna zdravstvena raven tista,ki se je spremenila med prvimi. Ob temse je zamajala tudi profesionalna infrastruktura,saj v novih pogojih ni bilo mehanizmovza nadzor in spodbujanje kakovostnezdravstvene oskrbe. Pomanjkljiva je bila tudizakonodaja. Nekateri zdravniki so na primerpopolnoma nepripravljeni za~eli z zasebnoprakso, ki je sledila rutinski skupinskipraksi prej{njih zdravstvenih centrov.Ker ponuja publikacija Profiles of GeneralPractice in Europe odgovore na vpra{anje,kak{na je razlika v delu zdravnikov dru-`inske medicine v okviru {estindvajsetih dr-`av, je to njena osrednja dodana vrednost kzakladnici literature, ki se nana{a na vplivposameznih sistemov na zdravje in zdravljenjeposameznikov. Posebej so prikazanerazlike v poteku prvih stikov bolnika zzdravnikom, kurativnih opravil v povezaviz akutnimi in kroni~nimi stanji, v preventivnihdejavnostih in zdravstveni vzgoji. Orisdela zdravnikov je podkrepljen z dejavnikikot so osebne zna~ilnosti zdravnikov (spol,starost, izobra`evanje), organizacijske zna-~ilnosti (skupinsko delo, opremljenost ordinacije,zaposleno medicinsko in nemedicinskoosebje), lokalne zna~ilnosti (mestna/va{-ka lokacija, dostopnost bolni{ni~nega zdravljenja,zna~ilnosti opredeljenih bolnikov),zna~ilnosti zdravstvenega sistema (sistem pla-~evanja, vloga splo{nega zdravnika kot vratarja,na~in registracije bolnikov, politi~naureditev dr`ave).^eprav avtor opozarja na {tevilne definicije,ki so se v preteklih petdesetih letihuporabljale za opis dela zdravnikov splo{nemedicine, je modro, da pri analizah uporabljasintezo definicij z naslednjimi zna~ilnostmi:splo{nost; prvi stik z bolnikom; usmerjenostk celovitim, {ir{im dejavnikom, kispremljajo bolnika; stalnost; vsestranskost inusklajevanje.Pri pridobivanju podatkov se je projektnaskupina poslu`ila naslednjih orodij: vpra-{alnika in dnevnika o delovnih obremenitvahzdravnika. Vpra{alnik obsega enajststrani, ki so prevedene v jezike opazovanihdr`av. Podrobno je naveden tudi postopekpreverjanja kakovosti prevodov. S pomo~jovpra{alnika je bilo mogo~e zajeti podatke oosebnih zna~ilnostih zdravnikov, ordinacije,organizacije dela in opravil, ki jih izvajaposamezen zdravnik. Vnaprej strukturiranidnevnik so zdravniki uporabljali za bele-`enje delovnih obremenitev. Dnevnik so izpolnjevalisedem zaporednih dni v normalnopotekajo~em delovnem tednu. Nacionalnikoordinatorji so sodelovali pri pridobivanjuinformacij o pla~ilnem sistemu posameznedr`ave, dostopnosti do zdravstveneoskrbe, razlikah med osnovnim in sekundarnimzdravstvenim varstvom, zaposlitvizdravnikov in zdravstvenega kadra. ^epravje bil namen raziskave vklju~iti vse dr`aveevropske regije, je bil zaradi pomanjkljive infrastrukturein nestabilnosti ter vojne ve~jidel dr`av nekdanje Sovjetske zveze in nekdanjeJugoslavije izlo~en iz nadaljnjih analiz.V vsaki dr`avi bi moralo sodelovati 200zdravnikov. Na koncu je izmed vseh na~rtovanihsodelovalo 7.895 zdravnikov splo-{ne medicine. Pri tem nekoliko presene~a nizekodstotek vrnjenih vpra{alnikov v dr`avahkot so Belgija (28 odstotkov), Gr~ija (33odstotkov), Luksemburg (30 odstotkov),Velika Britanija (30 odstotkov).Analiza dela zdravnikov evropske regijeje pokazala, da zdravniki dru`inske in splo-{ne medicine v Zahodni Evropi poro~ajo ointenzivnej{em delovanju na podro~ju prvihstikov z bolniki, uporabi medicinskotehnolo{kihpostopkov, preventive sr~no-ISIS februar 2004

R E C E N Z I J A139`ilnih bolezni, pediatri~ne preventive inzgodnjega odkrivanja raka na materni~nemvratu. V navedeni delitvi opravil se {e vednori{e `e odstranjena `elezna zavesa. Med dr`avami,ki zgoraj navedene storitve redkeje izvajajo,se pogosto znajdejo Bolgarija, Hrva{-ka, ^e{ka, Estonija, Mad`arska, Latvija, Litva,Poljska, Romunija, Slovenija in Tur~ija.Poru{il se je torej berlinski zid in padla je`elezna zavesa. Ostala so tradicionalna okoljater razlike med mestom in vasjo. WGWBoerma se je zato s sodelavci lotil analize kurativnihopravil glede na lokacijo ambulante.Rezultati analize podpirajo hipotezo, dase opis del lo~i glede na to, ali zdravnik delav va{kem ali mestnem okolju. Zdravniki spode`elja so dejavneje vklju~eni v prveobravnave in stike z bolniki ter pogosteje odsvojih mestnih kolegov izvedejo posege, prikaterih uporabljajo medicinsko-tehni~noopremo.Vloga zdravnika kot osebe prvega stika zzdaj za na{ prostor manj zna~ilni.Monografijo sestavljajo trije vsebinskisklopi in uvodna prispevka, ki slu`ita kot ka-`ipot vsebinam publikacije. Osrednji delpredstavljata deli, ki sta vsebinsko tako obse`ni,da pomenita os, okoli katere se vrtijoin prepletajo bolj ali manj drzni poskusi razlagesamomorilnega vedenja in terapevtskihpristopov, in sicer v lu~i slovenskih posebnosti.To sta Opredelitev samomora in Prepre~evanjesamomora, v katerih avtorjiopredeljujejo posebnosti samomora in na-~ine prepre~evanja. Tretji del opredeljuje `alovanjepo samomoru bli`njega.V uvodnem poglavju dobimo zagotovilo,da dr`ava nudi ljudem, ki s svojo profesionalnostjoin osebno predanostjo posku-{ajo spletati niti socialne mre`e tako na gobolnikom,ki ima psihosocialne te`ave, terposebnosti delovnega profila zdravnikovsplo{ne medicine v dr`avah Srednje inVzhodne Evrope sta vsebini, ki sta v publikacijiobravnavani v samostojnem poglavju.Posebna pozornost je posve~ena tudi analizihi{nih obiskov v osemnajstih evropskihdr`avah. O~itno postaja, da so hi{ni obiskibolj priljubljeni pri bolnikih kot pri splo{nihzdravnikih. Izkazalo se je, da med dr`avamiobstaja velik razpon med {tevilom hi{nihobiskov na teden. Belgijsko povpre~je zna{a44 obiskov na domu na teden, medtem ko naPortugalskem opravijo le dva. Zdravniceopravijo manj hi{nih obiskov. Zdravniki, kidelajo v ve~jih zdravstvenih domovih, so gledehi{nih obiskov prav tako manj dejavni. Vva{kem okolju je {tevilo hi{nih obiskov vi{je,medtem ko je manj obiskov pri otrocih terve~ pri starej{ih in onesposobljenih ljudeh.Avtor skupaj z drugimi pisci sklene svojoanaliti~no delo z zapisom o razlikah v delovnihobremenitvah ter razporejanju ~asav povezavi z razli~nimi pla~ilnimi sistemi,ki v Evropi vladajo na podro~ju splo{ne medicine.Na koncu je dodan {e povzetek v nizozemskemjeziku in obse`en seznam literature.^e si kot zdravniki, raziskovalci in bralcipogosto postavimo pred svoje poklicno delozrcalo in podobo v njem primerjamo z objavamiv strokovni literaturi je WGW Boermav publikaciji An international study ofvariation in the tasks of general practitionerzrcalo postavil nad celotno Evropo in v njemopazoval delo zdravnikov splo{ne in dru`inskemedicine. Pri tem so mu bili v oporo inpomo~ {tevilni soavtorji posameznih besedilin analiz, nacionalni koordinatorji vklju-~enih dr`av in nenazadnje ~ez 7.000 zdravnikovdru`inske medicine. Avtor zato zapissklene z zahvalo vsem sodelujo~im posameznikomin organizacijam.Slovenija s samomorom ali brezMonografija Slovenija s samomoromali brez s svojo raznolikostjozrcali uspe{en poskus avtorjev, dabi s svojo sve`ino in prodornostjo oblikovalizemljevid, s katerim bi se v polju slovenskegasamomora la`je in bolj suvereno gibali.Avtorji se niso ustavili pri preprostempovzemanju tujega znanja in njegovi uporabnosti,temve~ so na tej podlagi in iz lastnihspoznanj nakazali, kako bi se bilo smiselnolotiti zmanj{evanja {tevila vseh tistih,ki samomor poskusijo ali ga naredijo. Monografijaje tudi uspe{en poskus zdru`evanjaznanja `e uveljavljenih slovenskih piscevin raziskovalcev samomorilnega vedenjain mladih avtorjev, ki posku{ajo v razumevanjesamomorilnega vedenja vnesti sve-`ino in poglede iz zornih kotov, ki so bili dosto, da iz nje ne bi zdrsnili tisti posamezniki,ki se sami ne morejo zasidrati v varne pristanesocialnega okolja, primerno predivoin statve, s katerimi bodo dosegli `eleni cilj.Vsebina celotne monografije bralca napeljujek pri~akovanju, da bo na podlagi zbranegaznanja in {tevilnih predlogov, sledil izdelek,v katerem bomo prebrali smernice dr-`avne strategije na podro~ju zni`evanja indeksasamomorilnosti. Pri~akujemo konkretnostrategijo in na~rt dejavnosti, ki bo`e dolgo previsok in v vrhove evropskeganadpovpre~ja {trle~ indeks samomorilnosti,spustili na raven mediteranskih dr`av, ki jimvsaj po geografski legi pripadamo tudi Slovenci.Poglavje, kjer posku{ajo avtorji opredelitisamomor iz razli~nih vidikov, ponuja po-februar 2004 ISIS

140R E C E N Z I J Aleg splo{nega pregleda, ve~inoma povzetegaiz tuje literature, tudi nekaj sve`ih pogledov.[e posebej sta za na{ prostor, ne za tuj,nova in zaradi tega posebej zanimiva pogledana evtanazijo in samomor ter ekonomskevidike samomorilnega vedenja. Avtoricamaje treba izre~i priznanje za pogumenposkus predstavitve zanimivih izto~nic zarazmi{ljanje. Prispevka pomenita posebenizziv vsem tistim, ki ~utijo, da bi lahko natem eti~no spolzkem podro~ju, radi dodalibolj trden oprijem za razlago omenjenih povezav.Ve~ina avtorjev v tem poglavju je prepri-~ana, da so samomori posledica zapletenemedsebojne igre biolo{kih, psiholo{kih insocialnih dejavnikov. Posku{ajo razlo`itikompleksno etiologijo samomorilnega vedenja,pa skoraj v isti sapi zatrjujejo, da jeskorajda nemogo~e podati enotno oceno samomorilneogro`enosti posameznika. Pravijo,da ravno zaradi kompleksnosti fenomenasamomorilnosti tudi ne morejo podati celostnegapredloga terapevtske obravnave samomorilnoogro`enih ljudi. Tisto, kar je resenmetodolo{kiproblem in trd oreh vseh raziskovalcevsamomorilnosti, je `al lahko tudi varnozato~i{~e za vse tiste, ki se te`ko izpostavijoz jasnim odgovorom na eno izmed kopicezastavljenih vpra{anj. Veliko poguma inprofesionalne prodornosti bo najbr` {e potrebno,da bodo terapevti dobili v roke jasneodgovore in temeljite razlage fenomenasamomorilnosti, ki jim bodo omogo~ilikakovostno terapevtsko delo.V tretjem poglavju najdemo odgovore navpra{anja, kako se slovensko zdravstvo soo-~a s fenomenom samomorilnosti pri ambulantnemin bolni{ni~nem delu. Ve~ina raziskav,na katere se opirajo avtorji, `al izviraiz tujih okolij, ki so po mnenju avtorjev izprej{njega poglavja, le delno primerljiva sslovenskimi posebnostmi. Upam, da boknjiga dovolj velik izziv za raziskovalce prinas. @elim, da bi v njej na{li dovolj izto~nicin izzivov ter ustvarjalne jeze, ki jih bo usmerilapri iskanju odgovorov na vpra{anja,ki jih pred terapevte postavlja vsakdanjedelo.V tem poglavju bralec lahko pogre{a opise,izku{nje in predloge tistihpsihoterapevtskih tehnik,predvsem kognitivnovedenjskih, ki so se pri terapevtskemobvladovanjudepresij in samomorilneogro`enosti `e pokazalikot izjemno u~inkoviti. Tidandanes pogosto nenadomestljivopodpirajomedicinske pristope, kitemeljijo na medikamentozniterapiji.Posebno pozornostnaj bralec v tem deluknjige nameni prispevkomaDernov{kove inGrolegerja. Dernov{kovase kljub {irokemupolju, ki ga zajema osnovnozdravstvo, pogumnousmeri predvsemna povezanostdepresije in samomorilnosti.Na ta na~inpostane izrazito konkretna,kar je v tej knjigiprej redkost kotpravilo. Poudari pomenprepoznavanjatreh fenomenov, ki sotesno povezani s samomorilnostjo,to so depresija, sindrom odvisnostiod alkohola in osebnostne motnje.Nato pa v povezavi lastnih izku{enj in kriti~negapregleda nekaterih {tudij, pogumnoponudi izto~nice za kakovostno preventivnodelo na podro~ju zmanj{anja samomorilneogro`enosti. Groleger nas v svojem odli~nempreglednem ~lanku prepri~ljivo vodido zaklju~ka, v katerem nam poka`e, da jeob ustreznem prepoznavanju dejavnikovtveganja, mo`na dobra in u~inkovita terapevtskaobravnava samomorilno ogro`enihmladostnikov. Poka`e in doka`e nam, da soglavno preventivno sredstvo, ki pose`e v za-~etek samomorilnega procesa, izobra`evanja,tako splo{nih zdravnikov, pediatrov,svetovalnih delavcev, psihologov, u~iteljevkot star{ev.Pri povr{nem pregledu se zdi, da zaklju~nopoglavje o `alovanju pri samomoru nekoliko{trli pro~ od celotnega konteksta monografije,vendar nam vsebina tega prispevkanazorno poka`e in nas prepri~a, da temuni tako. Pogosto smo namre~ prepri~ani, daje treba temeljno skrb nameniti vsem tistim,ki so se ali se bodo podali na pot samomorilnegavedenja. Obse`na skupina prebivalcev,ki so s temi ljudmi povezani s prepletom~ustvenih vezi, ni le potencialno boljogro`ena od povpre~nega prebivalstva, ampakje tista, ki ravno tako potrebuje strokovnooporo in ~love{ko razumevanje. Stiskesvojcev, prijateljev ali znancev ljudi, ki so seiz svojega `ivljenja odlo~ili oditi prostovoljno,so globok osebni in zaradi velikega {tevilatudi dru`beni problem. ^eprav niso zajetiv noben indeks, na katere se radi sklicujemo,ko opravi~ujemo pomen resnega ukvarjanjas fenomenom samomorilnosti,predstavljajo {iroko senco, ki jo okrog sebe{irijo vsa prezgodaj kon~ana `ivljenja.Monografijo lahko opredelimo kot temeljnodelo, ki bo snovalcem dr`avne politikev zdravstvu nudilo klju~no oporo, napodlagi katere bodo utemeljevali konkretneprojekte na podro~ju zmanj{evanja indeksasamomorilnosti. Avtorji so nam nazornopokazali, da se za suhoparnim indeksomsamomorilnosti skriva marsikatera tragi~na~love{ka usoda, ki bi se ji lahko z ve~znanja in rutine, ne le osebne prizadevnostiterapevtov, izognili. Za osebno prizadevnostterapevtov nas ni potrebno biti strah. Za znanjein rutino pa bo morala radodarneje inbolj temeljito poskrbeti dr`ava. Aleksander ZadelISIS februar 2004

ZDRAVNIKI V PROSTEM RECENZIJA ČASU141Samo spominMarjan Korda{Spra{ujem se, kdaj sem jo sre~al prvi~.Zares prvi~?V predavalnico sem pri{el `e zgodaj, {epreden se je za~ela gne~a. Potem se je za~elain z njo hrup, pa~ tako, kot je to zna~ilno zamlade ljudi. Spra{eval sem se, ali bodo takohrupni tudi potem, ko bodo postali zdravniki?In potem sem jo zagledal. [la je po~asi,se opirala na berglo in se umikala, da je ne bipodrli; sem `e vstal, da bi ji stopil naproti injo prijel pod roko in jo podprl. Takrat bi semorda za~el dreti na te preklete bruce, ki setako vedejo do nje, dekanke Medicinske fakultete,a potem se je, {e preden sem pri{eldo nje, nekako izmotala iz gne~e in se ustavilapred katedrom.O svoji bolezni je govorila, kot da ne bibila njena. Pravzaprav jih je bilo ve~ in v~asihsva se tudi pogovarjala. Tako sem ji neko~rekel:“Pozabili ste na drugo berglo; mar ni torazveseljivo?”In ~ez nekaj let malo druga~e:“Pozabili ste na berglo; to je pa doberznak!”V zadnjih letih sva se pogovarjala tudi oOb 70-letnici akademikinje so sodelavci in prijateljisvoji Lidiji poklonili jubilejni zbornik.Leta 1999 ga je izdalo Slovensko dru{tvo za reproduktivnomedicino.tumorskih markerjih. Tako me je neko~ poklicala,in ko sem pri{el k njej, mi je izro~ilakopijo preglednega ~lanka o njih. Skoraj nemorem verjeti, da sem na njeno bolezen pozabilin razmi{ljal bolj o kinetiki, kot o njej,in ko sem ji to povedal, se je le malo namuznilain rekla, da je to dobro.In da je kemoterapija o~itno {e kar uspe-{na.Potem me je doletelo, da sem moral govoritina `alni seji.Ker je bilo prvi~, nisem vedel, kako se zadevelotiti. Seveda sem {el k njej, a namestonasveta sva se pogovarjala. Odtlej sva se {eve~krat in po~util sem se `e kar doma~e, takoda sem kot navadno v svojem laboratoriju,na stolu tudi pri njej v kuhinji sedel skorajzleknjen, z iztegnjenima nogama.Kako je `e rekel @ek{, ko se je poslovil odprofesorice Andol{ek?Rekel je, da, da je zanjo bila zna~ilna mehkoba.Zares, to je morda najbolj primeren izraz.Mehkoba. Zdi se mi, da je tak{na mehkobazna~ilna samo za `ensko.Pravzaprav je neumno, da tega nisemspoznal takrat, ko bi ji to lahko {e povedal.Najve~, kar sem ji lahko povedal, je bilo, dazna poslu{ati. Trudil sem se, da bi to zvenelokot kaka pohvala, a je le zamahnila z rokoin odvrnila, da je pa~ treba poslu{ati, sicerni mogo~e delati. Takole je rekla:“^lovek mora drugega poslu{ati, sicer sene da delati.”[e ne~esa se spomnim - bilo je dober tedenpreden je umrla:Poklical sem jo in vpra{al, ~e ji lahko prinesempodpisat neke papirje. Odvrnila mije, da lahko pridem kadarkoli, ker je doma,da pa je bila prej{nji dan zdoma, in da je zameprinesla kos pehtranove potice. Potem semrekel, da je pehtranovka vsekakor vrednaobiska, oba sva se smejala in tako sem sekmalu potem zna{el pri njej. Podpisala je tistepapirje in mi pomolila velikanski kos, inmedtem, ko sem preverjal njegov videz naprerezu, sva govorila tole:“Zdaj pa boste {li k @upan~i~u, kaj ne?”“Seveda, saj mora podpisati tudi on.”“Ali bi mi od njega lahko prinesli enoAkad. prof. dr. Lidija Andol{ek Jeras, dr. med.knjigo? Veste, sicer se slabo po~utim, a ~e migam,se zamotim in malo pozabim.”Vpra{al sem se, kako je mogo~e pozabitina tak{no bolezen.“Seveda lahko.”“Potem pa pehtranovko pustite zdaj tuin jo boste odnesli potem.”Torej sem storil kot dogovorjeno, od{elk @upan~i~u in se vrnil k njej. Ko mi je pehtranovkopodala, sem jo - plaho - vpra{al,kako se po~uti.In kot `e ve~krat je tudi tokrat le zamahnilaz roko in z rahlo utrujenim nasmehomponovila:“Za jok bo pa {e vedno dovolj ~asa.”O njej bi pravzaprav lahko zapisal le enstavek:“Bila je v redu ~lovek.”Na sre~o sem se spomnil, da ta stavek govorile meni. Pravzaprav mi le pripovedujeeno od mnogih ~love{kih zgodb in morda jeposebnost le na~in pripovedovanja. Zdi semi, da sem kar dolgo razmi{ljal, kako bi topripoved opisal, dokler si nisem domislil, daje bila kot zaporedje slik. Da, kot film, navitna kolut, da se vrti v projektorju in na zaslonugledam zgodbo. ^etudi se zgodba ne prekinja,se v mojih mislih zaporedje slik v~asihprekine in vidim, ali morda sli{im glas,ki zaporedje slik razlo`i. Ne vem, ali je glasnjen ali moj ali glas koga drugega, vendar je~love{ki glas. Ko razvozlam pomen izgovorjenihbesed, se zaporedje slik nadaljuje. Zares,ne nadaljuje se tako, kot resni~ni domi{lji-februar 2004 ISIS

142ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUji, v filmu, ko pravzaprav gledalec ve, da se bozgodba kon~ala. Prav nasprotno: zgodba, zaporedjeslik se nadaljuje tako kot v resni~nosti,ko gledam in vidim ~loveka, ko sicer vem,da bo neko~ umrl, da pa je to v daljni prihodnosti,o kateri {e ni vredno razmi{ljati.In tako se zaporedje slik in zgodba nadaljujein v~asih se mi zdi, da v tej zgodbi nastopamtudi sam. Razlika je le, da lahko izstopim,se vrnem v dvorano, zares, v dvoranije kar nekaj gledalcev in tako kot jaz tudinekateri od njih vstanejo in vstopijo v njenoAkad. prof. dr. Lidija Andol{ek Jeras, dr. med. (1929 - 2003) Dekanka Medicinske fakultete (1987-91:); zaslu`na profesorica Univerze v Ljubljani; 1976: Nagrada mesta Ljubljane: 1981: Red dela z zlatim vencem; 1983: Nagrada Sklada Borisa Kidri~a; 1989: Humanist leta; 1991: ^astna ~lanica Britanskega dru{tva za ginekologijo in porodni{tvo; 1992: Ambasadorka Republike Slovenije v znanosti; 1995: Dr`avna nagrada za raziskovalno delo; 1996: Zaslu`na ~lanica Zdru`enja ginekologov in porodni~arjev SZD; 1996: ^astni srebrni znak Republike Slovenije; 1998: ^astna ~lanica Ameri{kega zdru`enja ginekologov in porodni~arjev; 2000: ^astna me{~anka mesta Ljubljane; 2000: Priznanje Svetovnega zdru`enja za ginekologijo in porodni{tvo.zgodbo. Vse skupaj postaja vse bolj ~love{-ko, ko se iz zgodbe iztrgam in ko pogledamsvoje so-gledalce vidim, da je zgodba vedra,v~asih tudi `alostna, a predvsem vedra in kovsi skupaj pri~akujemo nadaljevanje, zaporedjaslik nenadoma ni ve~. Lu~ projektorjaje {e vedno, le slik ni ve~. Sprva sploh ne dojamem,za kaj gre. Potem si re~em, da se jefilm strgal in da bo treba po~akati nekaj minut,da ga zalepijo. A to se ne zgodi. Je samolu~, ki sveti v prazno in brnenje projektorja,ki se vrti v prazno in gledalci se spogledujemoin ne moremo dojeti, da se je zgodbakon~ala pri zadnji sliki in da naslednje nebomo videli nikoli ve~.A vesel sem, da imam sliko. Pravzapravni ena sama, temve~ mno`ica. Vem, da se zanjimi skriva mnogo, mnogo, mnogo, a pravzato se mi zdi do kraja zgre{eno govoriti otem. In na zadnji sliki je tak{na kot vedno:vedra in mehka. S tistim zna~ilnim, rahlimnasme{kom. Kot takrat, ko sem bil v zadregiin jo pogledal in ona se mi je nasmehnila{e bolj ter mi pome`iknila. Meteora in OlimpIztok TomazinDnevi okrog prvega maja, z ob~asnimi,v Himalaji, pre`ivetimi izjemami,mi `e tri desetletja pomenijosimboli~no slovo od zime, smu~anja, plezanjav snegu in ledu, opojnih pre~enj zasne-`enih grebenov in marsi~esa drugega iz belegorske zakladnice. Najkasneje takrat se pomladiz koledarja in narave v po~asnem prehodupreseli tudi v moja gorni{ka razmi{-ljanja in delovanje. Okolje tega zanimivega,lepega dogajanja je najpogosteje divjina Velebita,letos pa je po nekajletnem odlaganjunastopil ~as za Gr~ijo.Visoki in nenavadno oblikovani skalnistolpi Meteore v osrednjem delu celinske Gr-~ije so raj za plezalce, zelo zanimivi pa so tudiza druge ljubitelje narave, kulture in zgodovine.Kar nekaj nepojasnjenih skrivnosti obstajav zvezi z njimi. Ena od njih je, kako sopred 650 leti uspeli spraviti na vrh najvi{jegastolpa mogo~en kovinski kri`. Dostop nata vrh je mo`en samo z zahtevnim plezanjemin opremo, kakr{ne takrat, po doslej znanihpodatkih, ni bilo. Izven plezalskih krogov jeMeteora svetovno znana po slikovitih samostanih,ki so jih zgradili `e pred stoletji navrhovih nekaterih od stolpov. Sezidani nadvrtoglavimi prepadi kljubujejo ~asu in vsiljivcemter dajejo zato~i{~e vse redkej{im iskalcemodmaknjenosti in samote, hkrati paso prvovrstna, kar dobro izkori{~ena turisti~naatrakcija. Sodobni vsiljivci so precejbolj benigni od preteklih osvajalcev, na primerbarbarskih plemen ali nem{kih okupatorjev,pa zato mnogo {tevil~nej{i - turisti.Mno`i~no prihajajo, pogledajo, poslikajo ingredo. Plezalci pa so posebna kategorija, kine posega v samostanski mir, saj v neposrednibli`ini samostanov plezanje ni dovoljeno.Njihovo intenzivno posvetno iskanje skoziakcijo in odkrivanje lepote se simbolno dopolnjuje,v~asih celo prepleta z raziskovanjemv samoti in odmaknjenosti oaz miru,ki jih od ostalega sveta lo~ijo v plezalni alimeni{ki red neposve~enim ljudem nedosegljiviprepadi.Poleg Meteore je bil leto{nji prvomajskicilj tudi okrog dvesto kilometrov oddaljeniOlimp. Je pojem tako za ljubitelje zgodovinekot za raziskovalce kulture in gora. Ni najvi{jagora na Balkanu, vendar je najbolj znana,bogata in pomembna. Vsekakor vrednaobiska, ~eprav je s himalajskimi o~mi majhna,saj ne dose`e niti treh kilometrov vi{ine.Ve~ kot do`ivi{ in pre`ivi{ gora, manj pomembni,~eprav ne nepomembni, so njihovizunanji atributi, na primer vi{ina. Takonekako kot pri ljudeh. Mo`nostim poglobljenegaspoznavanja so kakr{nekoli {tevilkein drugi podatki le kmalu prese`eni okviri.Ob na~rtovanju leto{njega obiska balkanskihgora je privrel `e davni spomin na najvi{jomed njimi, Musalo v Bolgariji. Preddvajsetimi leti sem kot prvi poletel z zmajemz njenega vrha, za tola`bo po neuspelemposkusu poleta z Ararata, katerega miISIS februar 2004

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU143Meteora - samostan VarlaamMeteora - je lep{e plezati ali u`ivati po uspe{nih vzponih?je {e pred vzponom na goro prepre~ila tur{-ka policija. Verjetno bi zloglasnim policistommoral biti hvale`en, saj bi me v tistihnapetih ~asih in razmerah, na tromeji medTur~ijo, Iranom in Sovjetsko zvezo, ob karnekaj raketnih in drugih voja{kih opori{~ihv vzno`ju Ararata, vojska zelo verjetno sestrelila.Vendar tudi polet z Musale ni bil kartako. Med zasilnim pristankom v divji, odmaknjenigorski dolini, sem grdo polomilzmaja in le malo je manjkalo, da bi si v osr~jubalkanskih gora zlomil vrat. Polet se jekon~al s kratkotrajnim “spancem” in bole-~im prebujanjem po mo~nem udarcu glavev skalo. Vmes je bila na sre~o ~elada. Zgodbase je nadaljevala z `alostnim pre{tevanjempolomljenih zmajevih cevi in posledi~no izgubljenihte`ko prislu`enih {tudentskihmark. Kasnej{e zado{~enje po zanimivem inlepem poletu ter veselje ob pre`ivetju sta odtehtalavse drugo.MeteoraUvodni del leto{njega potovanja sva zMatejo za~ela v Trstu in nadaljevala s {estindvajseturno vo`njo na palubi ogromnegatrajekta, vzdol` celega Jadrana. V zadnjemdelu mimo tesnobne, nenaseljene, hribovitealbanske obale, Otrantskih vrat, turisti~noprijaznega in urejenega Krfa ter kon~alaz izkrcanjem v gr{kem pristani{~u Igumenica.Nekajurna ovinkasta vo`nja po razgibaniin pomladno dehte~i pokrajini je minilapredvsem v pri~akovanju dramati~nespremembe okolja. Kljub prebranim knjigamin mno`ici pregledanih fotografij, semsi te`ko predstavljal, kako se bo enkrat valovitogri~evje, popestreno s kak{nim hribomin na obzorjih zamejeno s kopastimi zasne-`enimi gorami, spremenilo v nekaj povsemdrugega. Tovrstna presene~enja so nadvseprijetni, dragoceni utrinki vsakega potovanja.Na pragu ve~era sva dosegla Meteoro.Nad {iroko zeleno dolino, visoko nad vasemaKastraki in Kalambaka, so v toplih po-{evnih `arkih zahajajo~ega sonca `areli stolpi,mno`ica stolpov in ostenij. Gru~e in osamelci,visoki in vrtoglavo strmi, najrazli~nej-{ih domi{ljijskih in konkretnih oblik. Od `ivali,prstov, penisov, kelihov, do kompleksov,ki {e najbolj spominjajo na mogo~netrdnjave z ve~ sto metrskimi prepadnimi obzidji.Posebnost `e tako nenavadne in slikovitepokrajine so samostani, zgrajeni na vrhovihnekaterih stolpov. Kot orlovska gnezda~emijo nad prepadi. Marsikomu se zvrtiv glavi `e ob pogledu na starodavne zidovebivali{~, za katere izgleda, kot da bodo vsaktrenutek zgrmela v globino. Na obzorjih mogo~nihstolpov so v ve~erni zarji `arele zasne`enegore. Prizor slikovitih in usklajenihnasprotij, ki je jemal dih.Vzhajajo~e sonce naslednjega dne svapozdravila v navpi~nici. Meteora je obljubljenade`ela, ustvarjena za izpolnjevanje sanjplezalcev. Mo`nosti soo~anja s prepadi in zomejitvami lastnih sposobnosti je ne{teto,od sorazmerno lahkih in dobro varovanihsmeri, do izjemno te`avnih, tveganih, velikoje tudi {e nepreplezanih. Kamenina je zanimiva,nenavadna in marsikateremu apnencaali granita vajenemu plezalcu neustreza.Zna~ilnost Meteore je namre~ konglomerat,kakr{nega bi zaman iskali v ve~inifebruar 2004 ISIS

144ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUevropskih sten in gora. Gre za skupaj zlepljenekamne in kamen~ke, od takih, ki jihlahko zagrabi{ s celo roko, do tistih, ki se jihkomaj oklene{ s konicami prstov ali celo takih,ki si imena oprimek zaradi majhnostiskoraj ne zaslu`ijo. Pogosto izgledajo, kot bibili le na enem delu prilepljeni v steno in jihbo `e najmanj{a obremenitev odtrgala skupajs plezalcem. Pa se mora{ v~asih s skorajcelo te`o obesiti na tak kamen~ek, za kateregase ti v neredkih trenutkih strahu zdi, dabo `e sam od sebe izpadel iz podlage. Obiatrakcijaplezalci, ki kot pobarvani pajki visijoin se premikajo po najbolj divjih, na videznemogo~ih strminah stolpov.Spontano sva vzpostavila dnevni red s {tevilnimipestrimi variantami. Prebujanje navsezgodajz zavestjo ~udovitega ambienta, kiso ga pogosto dopolnile glasne, od ostenijodmevajo~e ozvo~ene molitve in obrednopetje iz cerkve v Kastrakiju. Sledil je dolgpozdrav dnevu in `ivljenju, sredi dopoldnevapa za~etek “akcije”. Od stolpa do stolpa,v vsaki~ druga~ni in neponovljivi igri rav-OlimpPlezanje je zelo naporna dejavnost, takotelesno kot du{evno. Skok na Olimp je bilzato na~rtovan predah in obetavna mo`nostza nova, druga~na do`ivetja. Tistih nekaj urvo`nje do vzno`ja bajeslovne gore je bil vtis,da na pode`elskih cestah tega dela Gr~ije nihitrej{ega vozila od najinega Sorenta. Policistovk sre~i ni bilo na spregled. Seveda, mudilose nama je v vi{ave. Zadnjih osemnajstkilometrov strmega, slabega makadama poSon~ni vzhod pod vrhom Olimpa, zadaj Egejsko morjeMeteora: V navpi~nici Sanjskega stebra, spodajsamostan Roussanov~ajno zdr`i, sicer bi bil padec neizogiben.Dolg padec, saj so varovalni klini ve~inomadale~ vsaksebi, ali pa jih sploh ni. Plezanje vMeteori je zato resni~no ples v navpi~nici nakonicah prstov rok in nog, pogosto zelo napeto,bolj igra najfinej{ega ravnote`ja kotmo~i, v~asih tudi tvegano in du{evno precejobremenjujo~e, in seveda temu primerno izpolnjujo~e.Podro~je Meteore je tudi nekak-{en botani~en in `ivalski vrt, katerega prebivalcise ve~inoma harmoni~no vklju~ujejov celoto divje, skoraj neokrnjene narave.Od barvitega trnja do pisane mno`ice ro`,od mno`ice `gole~ih ptic pevk do jadrajo-~ih {torkelj in orlov, od posko~nih ku{~arjevdo okornih `elv in zmuzljivih ka~. Medbitji so vsaj za turisti~no oko nemara glavnanote`ja na konicah prstov, od vzno`ja dovrha. Na vrhu prehodna izpolnitev in u`itek,potem pa po vrvi nazaj v prepad in sprehoddo naslednjega stolpa v tkanju mozaikane{tetih natan~nih, neponovljivih gibov, popolnezbranosti, vseh odtenkov veselja inkdaj pa kdaj za za~imbo malo napetosti instrahu, kadar je bilo plezanje zelo te`ko, skalakru{ljiva, zadnji varovalni klin pa globokospodaj. Zunanji okvir dogajanja je bilo neskaljenomodro nebo z `go~im soncem, bujnozelenje pod stolpi, prepredeno s {tevilnimislikovitimi potkami in spro{~eno, pravposebno gr{ko vzdu{je, ki je zna~ilno za celopokrajino. V somraku ve~era se je v dolininadaljevala ista zgodba, le na drug, ni~ manjvreden na~in.pobo~ju Olimpa proti voja{ki bazi Keoax jebil {e poseben u`itek, ob misli, da bi kateriod mojih prej{njih avtomobilov `e razpadel,predvsem pa sva bila ~isto blizu Gori. Vojakiso bili prijazni, iz`arevali so predvsem dolgo~asjev kraju, ki je bil “bogu za hrbtom”,ali po starogr{kih verovanjih bogovom podnogami, ampak to je kmalu postalo nepomembenvtis preteklosti. Uro hoje nad bazosva dosegla sneg, si nadela smu~i in ubranoodkorakala navzgor, podalj{ujo~ si objemtoplih `arkov zahajajo~ega sonca. Najinalepo vrezana smu~ina je izginjala v temne~odolino, ve~er je bil vedno lep{i, razgled mogo~nej{i,veter mo~nej{i. Zadovoljna svaugotovila, da sva na gori sama, kar je obi~ajnonajlep{e. Ko sta naju viharni veter in mrakISIS februar 2004

145ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU`e resno opozarjala na prihajajo~o, sicerizredno lepo, ampak na prostem ni~ kaj prijetnono~, sva dosegla razpadajo~o voja{kopostojanko na enem od predvrhov Olimpa.Vselila sva se v umazano in zanemarjeno,ampak po gorni{kih merilih kraljevsko zavetje.Topel objem puhastih spalnih vre~ jev takih pogojih najve~je mo`no udobje.Naslednji dan, po naklju~ju ravno prvimaj, je bil vrhunec leto{nje Gr~ije. Pa ne zaradidatuma. Ob svitu sva na predvrhuOlimpa pri~akala rde~o kroglo, ki je po~asidino globoko spodaj, na nogah pa smu~i, spomo~jo katerih bova zdrsela proti bujnemuzelenju dolin. Spontano sem se posku-{al v`iveti v zgodbe in verovanja, ki so v zgodovinosveta umestile goro, na temenu kateresva sedela in u`ivala. Pa mi ni {lo najbolje.Midva sva svoj Panteon prinesla s seboj,obstaja neodvisno od okolja in okoli{~in.Vsaki~ se zlije z vseobsegajo~o lepoto, ki jebila ta dan dosegljiva tudi o~em.Smuka z vrha Olimpa je bila en sam u`itek,le mi{ice so se ob~asno prito`evale zajebil dan komaj na polovici. Druga je bila povsemdruga~na. Z velikim oblakom prahu zaseboj sva zdrvela navzdol po serpentinastemmakadamu do zelenih ravnin in nato nazajproti Meteori, prehitevajo~ redke prazni~nopo~asne voznike. Nekaj ur kasneje sva bila `e“doma” v kampu na robu vasice Kastraki. Zavrhunec druge polovice dneva sva izbrala eneganajlep{ih in najmogo~nej{ih stolpov, Ypsilotero.Lahkih smeri nanj ni.Modro nebo, `go~e popoldansko sonce,bujno zelenje in igra~asto majhne hi{e Ka-Na vrhu Olimpa SkoliosMeteora: Pod vrhom stene Jastrebov, zadajplezalci v Kelihuin slovesno izplula iz lesketajo~e se gladineEgejskega morja globoko pod nama. V ro`natisvetlobi jutranje zarje sva smu~ala dosedla, rumenilo po~asi vzpenjajo~ega se soncapa naju je spremljalo ves ~as vzpona naSkolios, najin dana{nji cilj, sicer drugi najvi{jivrh Olimpa, s katerega je za razliko odnajvi{jega, le nekaj metrov vi{jega Myticosa,mogo~e tudi smu~ati.Polnost nasprotij se je najbolj izrazilaprav na vrhu Skoliosa. Mra~en kot z no`emodrezan skalnat prepad na severu, na jugupa lepa zasne`ena strmina, po kateri sva sepovzpela in nato odsmu~ala. Nara{~ali statoplota in svetloba pomladanskega jutra, kista objemali debelo zasne`ene vrhove Olimpa.^aroben pogled na `are~o morsko glaradite`kih nahrbtnikov in zmeh~anega snega.Usklajeno sva vijugala navzdol in se pogostoustavljala, da se nau`ijeva zraka in razgleda.Le enkrat je pri{lo do razlike - ob vratolomnempadcu je lep{i, ampak v tistem trenutkunerodnej{i del tandema bentil in siotepal sneg, opazovalcu pa se je hipna zaskrbljenostprelila v spro{~en, neprivo{~ljivsmeh s kan~kom `alosti, da je bila akrobacijanepri~akovana in prehitra, da bi njo lahkoovekove~il na filmski trak.Meteora - drugi~Utrujenost, lakota, dehidracija in navdu-{enje so v gorni{tvu pogosto in lepo zdru`ljivi.Tudi tokrat je bilo tako. Ko sva v takemstanju pritovorila sebe in vso opremo do avta,strakija globoko spodaj… Globina, ki je spridobivanjem vi{ine postajala na pogled vsebolj groze~a, hkrati pa z obiljem lepote tudiprijazna. Po ravno prav zahtevnem, ~udovitemplesu na konicah prstov sva v zgodnjemve~eru izplezala in se zleknila med bujnetrave plo{~atega vrha. Vrh sosednjegastolpa, z globokim prepadom vmes, so seskrivnostno ble{~ala poslopja samostana VelikaMeteora. [e ena v vrsti izpolnitev se jezgodila. Temne~e sence so se vztrajno plazilevse vi{je in prihajajo~a no~ je priganjala.Vrvi sva vrgla v globino in po njih zdrsela vvzno`je Ypsilotere. @e v mraku sva se v blagozvo~nihuspavankah prepevajo~ih pticsprehodila med travami, grmovjem, preprogamiro`, skozi prezgodaj stkane paj~evine,februar 2004 ISIS

146ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASUmimo kake za~udene `elve, do platnenegazavetja v dolini.Stolpi Meteore so izredno slikoviti intemu posku{ajo slediti tudi njihova imena.Deloma izvirajo od doma~inov, mno`ico prvotnoneimenovanih pa so poimenovali {eleprvi pristopniki, ve~inoma nem{ki plezalci,ki so te kraje pri~eli obiskovati in raziskovativ petdesetih letih prej{njega stoletja.Midva sva v naslednjih dneh splezala {e naSteno Jastrebov, na Stra`arja Svetega duhain kon~no na Sveti duh, ki je eden najmogo~nej{ihstolpov Meteore. Nanj sva se povzpelapo visoki, zra~ni in izredno slikovitismeri, ki se imenuje Sanjski steber in je resvredna svojega imena.Za {~epec turizmaZadnji dan bivanja v Meteori sva se {laturista. ^ar radovednosti je zahteval tudi to.Z zanimanjem sva si ogledala samostan VelikaMeteora oziroma Metamorfosis. Zbranoin v miru sva se za omejen ~as poglobilav zgodovino in njene zanimive ostanke.Hrupna mno`ica, ki jo neprestano dova`ajoin odva`ajo avtobusi, je bila mote~a, temeljnegapa le ni okrnila. Samostan je odli~noohranjen, del stavb je tudi odprt in urejenza turiste. V zaprtem delu `ivi le {e desetmenihov, v najbolj{ih ~asih jih je bilo 300. Vsosednjih orlovskih gnezdih je podobno. Zdise, da stoletna `ivljenjska sila meni{ke kultureusiha in ~eprav je v samostanih Varlaam,Aghios Nikolaos Anapafsas, AghiaBele poljane Olimpa (Foto: Mateja Vrhunc)Trias, Roussanou in {e nekaterih drugih naobmo~ju Meteore v fizi~ni obliki lepo ohranjena,urejena in dokumentirana, se vsiljujetrpek ob~utek minljivosti. Sproti so ga preganjalevsakodnevne jutranje in ve~erne molitve,ki so v~asih tudi s pomo~jo ozvo~enjaodmevale od ostenij in se vtkale v mozaikdo`ivljanja svetosti kraja.Deset dni je bilo premalo za pravi oddih.Za po~itek od vsakodnevnih obveznosti, skrbiin izzivov, za poskus odklopa, ki osve`ienergijo dajanja. Tudi v Gr~iji se je kak pacientsprehodil skozi zavest. Vedel sem, dase bom z njim ali z njo po vrnitvi domovkmalu sre~al. Konkretni ljudje neredko pridejov ambulanto kmalu po tistem, ko pomislimnanje. Kot bi se najavili iz nekegadrugega sveta. Ko potem zares potrkajo invstopijo, se svetova, ki pravzaprav nikoli nista~isto lo~ena, spet zdru`ita. Foto: Iztok TomazinS KNJIŽNE POLICEJames Herriot:Zgodbe o ma~kahMarjana [alehar (prevedla)James Herriot je odrasel na [kotskem. Obiskoval je Veterinary College v Glasgowu. Po diplomi je deloval kot `ivinozdravnik v Yorkshiru, poro~en,o~e dveh otrok. Sin je od{el po njegovih stopinjah in h~erka je zdravnica za ljudi. Je v pokoju in `ivi z `eno v majhni vasici v hribovju severnegaYorkshira. Med nami je manj znan, vendar je avtor {tevilnih literarnih mojstrovin, ki so svetovne uspe{nice. Ma~je zgodbe sodijo med njegovenajlep{e pripovedi. Njegove iskrene pripovedi o ljudeh in njihovih ma~kah se vedno dotaknejo na{ega srca. Ustvaril jih je leta 1973.Izbrala sem “Razbija~a”, ker nas zgodbaprisr~no in lahkotno prenese v spomin nanedavni bo`i~ni ~as.Razbija~ - bo`i~ni mucMoj najbolj `iv spomin na bo`i~ je vednovezan na majhno ma~ko. Prvi~ sem jo zagledalnekega jesenskega dne, ko me je gospaAinsworth poklicala, da bi pregledal enegaod njenih psov.ISIS februar 2004

S KNJIŽNE POLICE147Pred `are~im ognjem v kaminu sem zagledal,na svoje veliko presene~enje, majhno,~rno in kosmato bitje.“Nisem vedel, da imate ma~ko”, sem pripomnil.Gospa se je nasmehnila:“Saj je pravzaprav nimamo. To je Debbie.”“Debbie?”“Da, to je Debbie. No... mi jo vsaj takokli~emo. Ne vem, kako ji je pravzaprav ime.Veste, to je potepu{ka ma~ka. Pride sem dvakratali trikrat na teden in ji damo kaj jesti.Ne vem od kod prihaja, mislim pa, da se najve~zadr`uje v eni od obcestnih hi{.”“Ali vam ne daje ob~utka, da si `eli ostatipri vas?”Gospa Ainsworth je odkimala. “Tako plahomajhno bitje je. Omejuje se na to, da skrivomavstopi, nekaj poje in hitro zbe`i. Nekajna njej me zelo privla~i, vendar ona ne`eli sprejeti v svoje `ivljenje ne mene, ne kogadrugega.”Ponovno sem pogledal ma~ko: “Toda danesne jé.”“Res je. Kakor koli je nenavadno, od ~asado ~asa pride in se samo za kratek ~as pogrejepri oknu. Kot da se `eli malo pocarkljati.”“Kot ka`e si v~asih zares `eli malo privo{-~iti,” sem presene~en ugotavljal.Brez dvoma je bilo obna{anje majhne `ivalinekoliko nenavadno. Ma~ka je nepremi~no`dela na preprogi pred kaminom instrmela v `erjavico. Videlo se je, kako u`iva.Nekaj v njenem pra{nem ~rnem ko`u{~ku,v njenem divjem in sestradanem videzu jezgovorno pri~alo o tem, da so taki trenutkinekaj posebnega v njenem `ivljenju. Da greza ~ude`no in prav posebno do`ivetje. U`ivalaje v ugodju, o katerem ni mogla v svojemobi~ajnem `ivljenju niti sanjati.Nenadoma se je obrnila, potiho od{la izsobe in izginila.“Taka je Debbie”, se je zasmejala gospaAinsworth. “Nikoli ne zdr`i dlje kot nekajdeset minut in nato izgine.”Gospa Ainsworth je bila simpati~na damapri {tiridesetih. Sanjska stranka za vsakegaveterinarja. Dobro situirana, velikodu{na inimetnica treh zelo razvajenih basetov. Zado{~aloje `e, da je obi~ajen melanholi~enizraz enega izmed psov dobil poudarjen naglas,da sem bil pozvan na pomo~. Tistegadne je eden od lenobnih basetov nekajkratdvignil taco in si z njo popraskal uhelj. Gospaje izjemno vznemirjena stekla k telefonuin me poklicala.Posledica njene kroni~ne zaskrbljenostiso bili pogosti obiski v dvorcu Ainsworth.Tako sem imel ve~krat prilo`nost opazovatima~ko, ki je pritegnila tudi mojo pozornost.Neko~ sem jo opazoval, ko je z eleganco polizalavsebino kro`nika, ki so ji ga nastavilipred kuhinjo. Med tem, ko sem jo gledal, seje zavrtela na svojih `ametnih ta~kah in od{laskozi vrata dnevne sobe na vrt.Elegantno dnevno sobo so zasedli trije baseti,ki so smr~ali, udobno raztegnjeni predkaminom. Kot je kazalo, so se `e dodobranavadili na Debbie, ker sta jo dva izmed njihovohavala z ravnodu{nim izrazom, tretji pajo je samo o{inil z zaspanim pogledom. Debbiese je spustila mednje v svoji obi~ajni dr`iin opazovala `erjavico. Tokrat sem poskusilz njo navezati stik. Previdno sem se ji pribli`al,vendar sem jo sku{al pobo`ati. Previdnoin s poigravanjem sem jo uspel prepri~ati,da mi je dovolila, da sem se s prstom dotaknilnjenega smr~ka. Za be`en hip je nagnilaglavo v stran in mi s smr~kom podrgniladlan. Vendar se je hitro umaknila in od{-la. Ko je bila varno zunaj hi{e, se je izstrelilaskozi odprtino v `ivi meji. Zadnje, kar semuspel videti, je bila temna senca, ki je drselapo travi, namo~eni od de`ja.“Tako rad bi izvedel, zakaj odhaja,” semsi mrmral v brado. Gospa Ainsworth se jenesli{no pojavila ob meni. “Tega ne bomonikoli uspeli odkriti,” je dejala.Minili so trije meseci, ko se je gospa Ainsworthponovno oglasila. Dejansko me je pomanjkanjesimptomov pri basetih `e za~enjaloskrbeti, ko je na lepem klicala. Bilo jeravno bo`i~no jutro in pohitela je z opravi-~ili: “Doktor Herriot, zelo mi je `al, da vasmoram nadlegovati ravno na dana{nji dan.Vem, da bi si `eleli po-~ivati za bo-Odi Martinec (foto: Mateja Martinec)`i~ tako kot vsi drugi ljudje.” Vendar njenaprirojena vljudnost ni uspela prikriti zaskrbljenostiv glasu.“Ne skrbite zaradi tega, lepo Vas prosim.Za katerega izmed njih gre to pot?” sem jovpra{al.“Ne gre za enega izmed psov. Gre za Debbie.”“Za Debbie? Ali je pri vas?”“Da. Nekaj ni v redu. Pridite takoj. ProsimVas.”Ko sem pre~kal trg, sem se spomnil, takokot `e tolikokrat, da je Darrowby na bo`i~nidan tak, kot da bi poglavje iz Dickensovegaromana postalo resni~nost. Pu{~oben trg,prekrit s snegom, s zaprtimi trgovinami inbarvnimi lu~kami na drevescih za okni. Hi-{ice se stiskajo skupaj na zasne`enem ozadjuvi{avja. Hi{a gospe Ainsworth je razko-{no okra{ena s {tanjol papirjem in bo`jimdrevescem. Cele vrste mamljivih steklenic sokrasile kredenco in bogat vonj purana s ~ebuloin `ajbljem se je {iril iz kuhinje. Njeneo~i so izra`ale bole~ino, ko me je povabila vdnevno sobo. Tam je bila Debbie, vendar jebilo tokrat vse druga~e. Raztegnjena je le`alana boku in ob njej je le`al ~isto maj~ken~rn mucek. Prebledel sem in vpra{al, kaj seje tukaj dogajalo.“Vse je zelo ~udno,” je menila gospa Anisworth.“Nekaj tednov je nisem videla. Preddvema urama se je opotekla v kuhinjo z muckomv gob~ku. Odlo`ila ga je na preprogo vdnevni sobi. Najprej me je zadeva zabavala,toda hitro sem ugotovila, da nekaj ni v redu.Sedla je kot ponavadi, tako je ostala ve~ kot enouro, nato je legla in se ni ve~ premaknila.”Pokleknil sem na preprogo in pobo`alDebbie. Bila je vsa shuj{ana in njen ko`u{-~ek je bil ves blaten. Ni se branila, ko sem jisku{al ne`no razpretigob~ek. Jezikin ustna sluznica sobili ~isto blede. Obprstih sem ~utilnjene ledeneustnice.februar 2004 ISIS

148S KNJIŽNE POLICEO~esne veznice so bile blede in motne. V daljavisem zasli{al zvoniti zvon. Z mra~no gotovostjoo tem, kaj bom tam na{el, sem ji potipaltrebuh. Ko so se moji prsti sklenili nadtrdo re`njato gmoto v globini njenega drobovja,nisem bil presene~en, samo `alosten.Masiven limfosarkom? Najbr` v zadnjemstadiju in smrten. Prislonil sem stetoskop nanjen prsni ko{ in zasli{al hitre in vedno boljslabotne utripe srca. Nato sem se vzravnalin sedel na preprogo ter se zastrmel v ogenj,ne da bi videl, le na obrazu sem ~util njegovotoploto. Zasli{al sem glas gospe Ainsworth,ki je prihajal od dale~: “Ali je zelo bolnadoktor Herriot?”“Zelo se bojim zanjo,” sem nekako izjecljal.“Ima maligni tumor. Ni~esar ne moremstoriti zanjo. Zelo ni je `al.”“Oh.” Z roko si je zakrila usta in me pogledalaz grozo v o~eh. Ko je kon~no lahkospregovorila, se ji je tresel glas: “Torej jo moratetakoj uspavati. To je edino, kar zanjo {elahko storiva. Ne sme trpeti.”“Gospa Ainsworth, nobene potrebe ni za~im takim. Ona umira... je `e v komi... ni~esarve~ ne ~uti.”V naglici mi je obrnila hrbet in ostala tam,negibna, medtem ko se je borila s svoji ~ustvi.Nato je padla na kolena poleg Debbie.“Oh ti ubogo bitje.” Je zajokala in ve~kratpogladila njeno glavico, medtem ko so senjene solze zlivale na blaten ko`u{~ek. Le kajse ji je dogodilo? Bolj bi morala skrbeti zanjo.”Mol~al sem. Zavedal sem se njene bole-~ine, ki je bila v takem nasprotju z razko{nimibarvami sve~anega ambienta. Nato semne`no spregovoril: “Nih~e ne bi mogel storitive~. Nih~e ne bi mogel biti bolj dober znjo.”“Lahko bi jo imela tukaj. Moralo ji je bitigrozno tam zunaj v mrazu, ko je bila bolnana smrt. Za name~ek je imela {e mucke. Kdove, koliko jih je bilo?”“Najbr` je bil ta edini in vam ga je prinesla.Mar ne?”“Ali ni to ~udno? Umirala je in mi prineslasvojega mucka. Ravno na bo`i~ni dan.”Mucek je tiho zamijavkal. Sklonil sem sein potipal Debbijino srce. Ni ve~ utripalo.“Bojim se, da je od{la.” Dvignil sem trupelcein ga odnesel v avto.Ko sem vrnil, je gospa Ainsworth {e vednobo`ala mladi~ka. Solze so se posu{ile innjene o~i so `arele, ko me je pogledala: “[enikoli nisem imela nobenega mucka.”“No, kot ka`e ste enega pravkar dobili,”sem se ji veselo zasmejal.Ni bilo nobenega dvoma, da je res dobilamucka. Odra{~al je z neverjetno naglico inpostal temperamenten in sijo~ ma~kon. Vpolni meri je opravi~eval svoje ime Razbija~.Bil je popolno nasprotje svoje plahe inmajhne mame. Kot kralj se je sprehajal pobogatih preprogah hi{e Ainsworth in elegantnaovratnica, ki jo je nosil, ga je delala{e bolj imenitnega. Ob svojih obiskih v dvorcusem z u`itkom sledil njegovemu razvoju.Najbolj mi je ostal v spominu naslednji bo-`i~, ko je praznoval prvi rojstni dan.Opravljal sem svoj redni obhod. Ne pomnimniti enega bo`i~a, ko ne bi delal, vendarsem se z leti tudi s tem sprijaznil. Na teh potehsem razmi{ljal, kako bom u`ival v puranu.Veliko ve~ ga bom lahko pojedel kot drugiljudje, ki trenutno le pole`avajo v topli posteljiali u`ivajo pozni zajtrk ob ognju v kaminu.Poleg gibanja so k mojemu po~asnemuapetitu pripomogli tudi {tevilni aperitivi,s katerimi so mi postregli gostoljubni okoli{kipoljedelci.Pre`et z ro`natim optimizmom sem setako vra~al domov. Popil sem kar nekaj viskijev.York{irci ga nalivajo v takih koli~inah,kot bi bilo ingverjevo pivo. Za konecsem popil {e kupico rabarbarinega vina prigospe Earnshaw. To vino sem za~util pravv nohtih svojih prstov na nogah. Kako je`galo! Ko sem {el mimo hi{e gospe Ainsworthsem zasli{al klic: “Sre~en bo`i~, gospodHerriot!” @enska se je pravkar poslavljalaod neke obiskovalke in mi je veselo pomahala:“Vstopite in nekaj popijte, da seboste ogreli.” Nobene potrebe po dodatnemogrevanju nisem ~util, vendar sem sevseeno podal po potki do hi{e. Znotraj jevladalo enako prazni~no vzdu{je kot predenim letom. Zaznal sem prefinjeno aromo`ajblja in ~ebule, ki je tako zelo vzburjal `elodecza izlo~anje prebavnih sokov. Ni pabilo Debbie in njenega trpljenja. Namestonje je bilo zaznati krepko prisotnost Razbija~a.Pravkar se je vrgel proti enemu odpsov. Z na{pi~enimi uhlji in z vra`jim `aromv o~eh je s taco zamahnil proti presene~enemubasetu in se kot pu{~ica izstrelilpro~. Gospa Ainsworth se je zvonko zasmejala:”Onje njihov zaprise`eni rabelj, veste.Nikoli jim ne da miru.”Imela je {e kako prav. Za njene basete jepomenil prihod Razbija~a isto, kot ~e bi neposve~enitujec vstopil v enega od tistih izbranih,ekskluzivnih londonskih klubov.Tako dolgo so `iveli v prijetne, umirjenemin rafiniranem vzdu{ju. U`ivali so v rednih,mirnih sprehodih s svojo gospodarico. Postre`enajim je bila odli~na in obilna hrana.Po jedi so zadovoljni veliko ~asa posvetilidremanju na udobnih naslanja~ih in mehkihpreprogah. Njihovi dnevi so si enoli~noin brez razburjenja sledili. Toda pojavil se jeRazbija~...Ma~ek je ponovil svoj bojni ples. Tokratse je usmeril prosti najmlaj{emu psu. Napadelga je iz strani in ga izzival. Ko je pri~elboksati in je bil klin~ neizbe`en, je bilo topreve~ celo za baseta. Opustil je svoje dostojanstvenovedenje in se pri~el kotaliti skupajz ma~kom v stilu proste rokoborbe.“Za`elela bi vam nekaj pokazati.” GospaAinsworth je s kredence vzela `ogo iz trdegume in od{la na vrt z Razbija~em tesno zapetami. Vrgla je `ogo na trato, ki je bila prekritas slamo in ma~ek je planil za `ogo, pritem so se napete mi{ice prikazale pod ble{-~e~o ~rno dlako. Z zobmi je trdno zagrabil`ogo in jo prinesel gospodarici, jo odlo`ilpred njenimi nogami in nestrpno ~akal.Znova in znova je metala `ogo in Razbija~ jeponavljal svoj podvig.Gledal sem in nisem mogel verjeti svojimo~em, pozabil sem celo zapreti usta: ma-~ek - prina{alec?Baseti so ogor~eni spremljali prizor. Nih-~e jih nebi mogel pripraviti do tega, da bi prina{ali`ogo, Razbija~ pa je to venomer ponavljal,kot da se ne bi nikoli naveli~al.Gospa Ainsworth se je obrnila k meni:“Ali ste sploh kdaj videli kaj podobnega?”“Ne,” sem odvrnil, “nikoli, to je popolnomaizjemen ma~ek.”Gospa je dvignila Razbija~a in tako prekinilaigro. Vrnili smo se v hi{o, kjer ga jestiskala k licu in se neprestano smejala. Medtemje veliki ma~kom predel in predel ter seji ovijal okoli vratu. Gledal sem ma~ka, `ivopodobo zdravja in zadovoljstva, in se ob temspominjal njegove mame Debbie. Te`ko jebilo dojeti, kako je ubogo, malo, umirjajo~ebitje, s poslednjimi mo~mi prineslo svojegamladi~a v edino zato~i{~e, ki ga je kdaj imela,v upanju, da bodo za mal~ka poskrbeli.Mogo~e sem res pretiraval. Izkazalo se je, dase nisem sam prepu{~al tak{nim fantazijam.Tisti hip se je gospa obrnila k meni. Kljubnasmehu na ustnicah so bile njene o~i `alostne:“Debbie bi bila zadovoljna,” izre~e.Pritrdil sem ji: “Da bila bi... Prinesla ga jesemkaj to~no pred letom dni, ali ne?”“To~no tako. To je bilo najlep{e bo`i~nodarilo, ki sem ga kdaj koli dobila.” ISIS februar 2004

PERSONALIA149Zdravni{ka zbornica Slovenije objavlja seznamzdravnikov, ki so opravili program sekundarijataVesna Pal~i~, dr. med., kon~ala 31. 5. 2003, izpit opravilaMatej Vrabec, dr. med., kon~al 30. 9. 2003, izpit opravilIzvolitve v u~iteljske nazive na Medicinski fakultetiNa seji senata Medicinske fakultete 13.10. 2003 so bili izvoljeni v nove nazive spodajna{teti sodelavci:Doc. dr. Milan Li~ina, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv docenta zapredmet psihiatrijaDr. Matja` Bunc, dr. med.,izvoljen v naziv docenta za predmetinterna medicinaAsist. dr. Milan Relji~, dr. med.,izvoljen v naziv docenta za predmetginekologija in porodni{tvoAsist. Armin Alibegovi}, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet sodna medicina inmedicinska deontologijaAsist. mag. Tadej Av~in, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet pediatrijaAsist. dr. Bo{tjan ^ernila, univ. dipl.biol., ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet biokemijaAsist. dr. Jure Dimec, univ. dipl. biol.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet biomedicinska informatikaAsist. mag. Ale{ Fidler, dr. dent. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet zobne bolezni in normalnamorfologija zobnega organaAsist. mag. Andrejka Fatur Videti~,dr. med., ponovno izvoljena v nazivasistentke za predmet medicina delaAsist. dr. Matejka Legan, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentkeza predmet histologija in embriologijaAsist. dr. @iva Melik, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentkeza predmet fiziologijaAsist. mag. Mirna [tabuc [ilih, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke zapredmet oftalmologijaAsist. Iztok [tamfelj, dr. dent. med.,ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet zobne bolezni in normalnamorfologija zobnega organaAsist. Toma` Zupanc, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet sodna medicina inmedicinska deontologijaBosiljka Ambro`, dr. med., izvoljena vnaziv asistentke za predmet higienaMiran Brvar, dr. med., izvoljen v nazivasistenta za predmet interna medicinaMojca Gabrijel~i~ Blenku{, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke zapredmet higienaMag. Tanja Kersnik Levart, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke zapredmet pediatrijaDr. Barbara Salobir, dr. med., izvoljenav naziv asistentke za predmet internamedicinaMaja Skerbinjek Kavalar, dr. med.,izvoljena v naziv asistentkeza predmet pediatrijaMirjana Stanti~ Pavlini~, dr. med.,izvoljena v naziv asistentkeza predmet socialna medicinaFranci Vindi{ar, dr. med., izvoljenv naziv asistenta za predmet kirurgijaNa seji senata Medicinske fakultete 10.11. 2003 so bili izvoljeni v nove nazive spodajna{teti sodelavci:Izr. prof. dr. Lovro Stanovnik, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv izrednegaprofesorja za predmet farmakologija ineksperimentalna toksikologijaDoc. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med.,izvoljena v naziv izredne profesorice zapredmet oftalmologijaDoc. dr. Mi{o [abovi~, dr. med., izvoljenv naziv izrednega profesorja za predmetinterna medicinaAsist. dr. Igor Poto~nik, dr. dent. med.,izvoljen v naziv docenta za predmetzobne bolezni in normalna morfologijazobnega organaAsist. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.,izvoljen v naziv docenta za predmetinterna medicinaDoc. dr. Nina Zidar, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv docentaza predmet patologijaAsist. Ilona Ber~i~, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za predmetanesteziologija in reanimatologijaAsist. David Dov{ak, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za predmetmaksilofacialna in oralna kirurgijaAsist. dr. Anton Gros, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za predmetotorinolaringologijaAsist. Jera Jeruc, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentkeza predmet patologijaAsist. Zdravko [tor, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet kirurgijaMag. Janko Kova~, dr. med., izvoljenv naziv asistenta za predmetinterna medicinaDr. Andreja Marn Pernat, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke zapredmet interna medicinaBo{tjan Sluga, dr. med., izvoljenv naziv asistenta za predmet kirurgijaBojan Vujkovac, dr. med., izvoljen v nazivasistenta za predmet interna medicinaNa seji senata Medicinske fakultete 15.12. 2003 so bili izvoljeni v nove nazive spodajna{teti sodelavci:Doc. dr. Matja` Zwitter, dr. med.,izvoljen v naziv izrednega profesorja zapredmet onkologija in radioterapijaAsist. dr. Ksenija Cankar, dr. dent. med.,izvoljena v naziv docentke za predmetfiziologijafebruar 2004 ISIS

150PERSONALIADr. Alenka Mavri, dr. med., izvoljena vnaziv docentke za predmet internamedicinaAsist. dr. Margareta Strojan Fle`ar, dr.med., izvoljena v naziv docentke zapredmet patologijaAsist. dr. Metka Volav{ek, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za predmetpatologijaDoc. dr. Mojca Kr`an, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv docentke za predmetfarmakologija in eksperimentalna toksikologijaAsist. mag. Miha Arnol, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet interna medicinaAsist. mag. Anton Crnjac, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet kirurgijaAsist. mag. Boris Ga{pirc, dr. dent. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet ustne bolezni in parodontologijoAsist. dr. Andrej Kansky, dr. dent. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet maksilofacialna in oralnakirurgijaAsist. dr. Toma` Kocjan, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet interna medicinaAsist. Mateja Lopuh, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za predmetanesteziologija z reanimatologijoAsist. mag. Bo{tjan Mlakar, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet anatomijaAsist. mag. Edvard Pirnat, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet interna medicinaAsist. Stojan Potr~, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za predmetkirurgijaAsist. mag. Ale{ Pra`nikar, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet fizikalna in rehabilitacijskamedicinaAsist. mag. Uro{ Rot, dr. med., ponovnoizvoljen v naziv asistenta za predmetnevrologijaAsist. dr. Ale{ Toma`i~, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistentaza predmet kirurgijaAsist. Minca Voje, dr. med., ponovnoizvoljena v naziv asistentke za predmetanesteziologija z reanimatologijoDr. Klemen Bohinc, univ. dipl. in`. fiz.,izvoljen v naziv asistenta za predmetbiofizikaDr. Gordana Glavan, univ. dipl. biol.,izvoljena v naziv asistentke za predmetpatolo{ka fiziologijaDr. Irena Horvat @nidar{i~, univ. dipl.biol., izvoljena v naziv asistentke zapredmet patolo{ka fiziologijaMag. Nata{a Kos, dr. med., izvoljena vnaziv asistentke za predmet fizikalna inrehabilitacijska medicinaMag. Nata{a Milivojevi~, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke za predmetpatolo{ka fiziologijaMag. Janez Podobnik, dr. med., izvoljen vnaziv asistenta za predmet ortopedijaDr. Peter Pregelj, dr. med., izvoljen vnaziv asistenta za predmet psihiatrijaNovi doktorji inmagistri znanosti spodro~ja medicineDoktorski naziv so dosegli:Asist. dr. Leja Dolenc Gro{elj, dr. med.naslov: “Somnolo{ke lastnosti inpolisomnografske zna~ilnostipri starej{ih bolnikih s kroni~nonespe~nostjo”mentor: prof. dr. David B. Vodu{ekpodro~je: medicinske vedezagovor: 20. 8. 2003Dr. Gordana Wozniak, univ. dipl.biol.naslov: “Izdelava imunodiagnosti~nihreagentov na osnovi rekombinantnegahumanega tkivnegainhibitorja metaloproteinazTIMP-1”mentor: prof. dr. Peter Dov~podro~je: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 22. 8. 2003Dr. Rina Rus, dr. med.naslov: “Vpliv stiskanja pesti invenskega za`emanja na `ilepodlahti pri bolnikih s kroni~noledvi~no odpovedjo”mentor: prof. dr. Jadranka Buturovi}Ponikvarsomentor: prof. dr. Rajko Kendapodro~je: medicinske vedezagovor: 10. 9. 2003Dr. Elvira Mali~ev, univ. dipl. biol.naslov: “Optimizacija postopkapriprave hondrocitov zatransplantacijo in preu~evanjeimunogenosti sklepnegahrustanca”mentor: prof. dr. Vinko Pavlov~i~podro~je: medicinske vedezagovor: 22. 9. 2003Dr. Irena Marin, univ. dipl. mikrobiol.naslov: “Metode za dolo~anje virusnegabremena in njihov pomen vdiagnostiki ter spremljanjupoteka in zdravljenja hepatitisaB”mentor: prof. dr. Mario Poljakpodro~je: medicinske vedezagovor: 23. 9. 2003Dr. Nika Lov{in, univ. dipl. kem.naslov: “Molekularna evolucija non-LTR retrotranspozonov privreten~arjih”mentor: doc. dr. Du{an Kordi{somentor: prof. dr. Franc Guben{ekpodro~je: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 24. 9. 2003Asist. dr. Branko Zorn, dr. med.naslov: “Pomen granulocitne elastaze,aktivnih derivatov kisika inenoveri`ne DNK spermijev zadiagnostiko in prognozoskritega vnetja spolovil prineplodnih mo{kih”mentor: prof. dr. Helena MedenVrtovecsomentor: prof. dr. Pierre Jouannetpodro~je: medicinske vedezagovor: 27. 10. 2003Dr. Gordana Glavan, univ. dipl. biol.naslov: “Dopaminergi~no uravnavanjeizra`anja mRNA sinaptotagminovv striatumu podgan zenostransko po{kodbo nigrostriatnepoti”mentor: doc. dr. Marko @ivinISIS februar 2004

PERSONALIA151somentor: prof. dr. Du{an Sketpodro~je: medicinske vedezagovor: 29. 10. 2003Dr. Ale{ Premzl, univ. dipl. biol.naslov: “Vloga zunajceli~nega inznotrajceli~nega katepsina B priinvaziji in o`ivljanju tumorjev”mentor: doc. dr. Janko Kospodro~je: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 4. 11. 2003Dr. Anamarija Kav~i~, dr. med.naslov: “Motnje gibanja pri otrocih s porodnote`o pod 5. centilom za gestacijskostarost - etiolo{ki vidiki”mentor: prof. dr. David B. Vodu{eksomentor: prof. dr. Marjan Pajntarzagovor: 18. 11. 2003Asist. dr. Gregor Novljan, dr. med.naslov: “Ultrazvo~ni mikcijski cistogram:nova preiskava za ugotavljanjevezikoureternega refluksapri otrocih”mentor: prof. dr. Rajko Kendasomentor: prof. dr. Jadranka Buturovi}Ponikvarpodro~je: medicinske vedezagovor: 19. 11. 2003Dr. Toni Petan, univ. dipl. kem.naslov: “Nevrotoksi~no in encimskodelovanje modrasovihfosfolipaz A2”mentor: prof. dr. Jo`e Punger~arpodro~je: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 26. 11. 2003Dr. Nina Vardjan, univ. dipl. mikrobiol.naslov: “[tudij molekularnega mehanizmapresinapti~no nevrotoksi~negadelovanja amoditoksinov”mentor: doc. dr. Igor Kri`ajsomentor: prof. dr. Jo`e Punger~arpodro~je: biokemija in molekularnabiologijazagovor: 27. 11. 2003Asist. dr. Helena Lenasi, dr. med.naslov: “Vpliv kalcijevega antagonistaamlodipina na aktivnost sintazedu{ikovega oksida v endotelijuarterij pra{i~a”mentor: prof. dr. Martin [truclsomentor: prof. dr. Metka V. Budihnapodro~je: medicinske vedezagovor: 28. 11. 2003Asist. dr. Ale{ Toma`i~, dr. med.naslov: “Napovedni dejavnikipre`ivetja bolnikov po resekcijiperiampularnega karcinoma”mentor: prof. dr. Vladimir Pegansomentor: prof. dr. Vera Ferlan Maroltpodro~je: medicinske vedezagovor: 28. 11. 2003Asist. dr. Edvin Dervi{evi}, dr. med.naslov: “Vpliv nizko-frekven~neelektri~ne stimulacije inizokineti~nega treninga namaksimalno mo~ {tiriglavestegenske mi{ice”mentor: doc. dr. Marjan Bilbansomentor: prof. dr. Vojko Valen~i~podro~je: medicinske vedezagovor: 1. 12. 2003Dr. Valentina Otja Püntmann, dr. med.naslov: “Prispevek reaktivnih kisikovihspojin h kontrakciji ~love{kihprevodnih arterij pod vplivomangiotenzina - II”mentor: prof. dr. Peter Rakovecsomentor: prof. dr. Donald RJ Singerpodro~je: medicinske vedezagovor: 15. 12. 2003Dr. Simona Kranjc, univ. dipl. boil.naslov: “Vpliv elektroporacije naradiosenzibilizirajo~i u~inekbleomicina in cisplatina prisarkomskih celicah in tumorjihLPB”.mentor: prof. dr. Gregor Ser{azagovor: 16. 12. 2003Naziv magistra so dosegli:Mag. Miha ^er~ek, dr. med.naslov: “Raznolikost dednega zapisa vgenu IL-6 pri bolnikih skoronarno boleznijo”mentor: prof. dr. Igor Kranjecsomentor: prof. dr. Borut Peterlinsmer: biomedicina - medicinapodro~je: medicinske vedezagovor: 9. 9. 2003Mag. Mirjam Cvelbar, dr. med.naslov: “Dejavniki tveganja in napovednidejavniki pri bolnicah zdvojnim primarnim rakom:epitelnim rakom jaj~nika inrakom dojke”mentor: doc. dr. Marjeta Ur{i~ Vr{~ajsomentor: prof. dr. Stelio Rakarsmer: biomedicina - medicinapodro~je: medicinske vedezagovor: 4. 7. 2003Mag. Matja` Hom{ak, dr. med.naslov: “Povezava interlevkina IL-13 inprotitelesa IgE s polimorfizmomgena za IL-13 pri otrocihz astmo”mentor: doc. dr. Vasilija Ma~eksmer: klini~ne medicinske vedepodro~je: medicinske vedezagovor: 5. 11. 2003Mag. Zoran Milo{evi~, dr. med.naslov: “Vloga ra~unalni{ko tomografskeangiografije pri odkrivanjuin oceni zna~ilnosti znotrajlobanjskihanevrizem”mentor: prof. dr. Milo{ [urlansmer: biomedicina - medicinapodro~je: nevroradiologijazagovor: 10. 11. 2003Mag. Janez Benedik, dr. med.naslov: “Vpliv tramadola na zdravljenjepooperativne bole~ine poodstranitvi `relnice in nebnicpri otrocih”mentor: prof. dr. Aleksander Manohinsmer: biomedicina - medicinapodro~je: medicinske vedezagovor: 12. 11. 2003Mag. Irena Virant, dr. med.naslov: Patologija sluznice kontralateralnegajajcevoda pri `enskah zzunajmaterni~no nose~nostjo(salpingoskopska ocena)mentor: prof. dr. Toma` Toma`evi~smer: temeljne medicinske vedepodro~je: medicinske vede (ginekologijain porodni{tvo)zagovor: 20. 11. 2003Mag. Erika Matos, dr. med.naslov: “Vpliv inhibitorjev urokinaznegaaktivatorja na u~inkovitosthormonskega ali citostatskegazdravljenja raka dojke”mentor: prof. dr. Tanja ^ufersmer: biomedicina - medicinapodro~je: medicinske vedezagovor: 1. 12. 2003Mag. Mirjana Radovanovi~, dr. med.naslov: “Stali{~a do zdravja in rabapsihoaktivnih snovi prislovenskih srednje{olcih”mentor: prof. dr. Martina Tomorismer: socialno medicinske vedepodro~je: medicinske vedezagovor: 3. 12. 2003februar 2004 ISIS

152IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija IsisImpressumLETO XIII, ŠT. 2, 1. februar 2004UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: zdravniska.zbornica@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 159E-pošta: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: eldar.gadzijev@sb-mb.siTel.: 02/32 11 244UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: eb.najzer@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDMartin Bigec, dr. med.Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Nenad Funduk, dr. dent. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.doc. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.LEKTORICA . REVISIONMira Delavec, prof. slov. in zgod.TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija CimpermanRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d.o.o.Knezov štradon 94, Ljubljanatel.: 01/420 12 00TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d.o.o.,Design. Promocija . KomunikacijeBreg 22, Ljubljanatel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: atelier-im@siol.netTISK . PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, Ljubljanatel.: 01/230 15 42The Isis JournalThe Isis Journal is issued on the firstday of each month. The annual subscriptionfor non-members is11.760,00 SIT. A single issue costs980,00 SIT. The tax is included inprice. Manuscripts are not returnedto authors. An honorarium is paid forselected articles. Printed 7.500 copies.Postage for the Journal Isis paidat the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis,an Egyptian goddess, of all the godsand goddesses. The legend describesher as both the sister and the wife ofOsiris, the first king in history. Isishad healing powers. She could alsogive new life into the body with herwings. According to the legend, herpower extended all over the world.Each person is a drop of her blood.She was considered as the founderof medicine. A detail on a granite sarcophagusof Ramses III from the XXthdynasty shows her as a symbolicpicture. This image and her name werechosen to be the title of the journalof the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite andlink together doctors in their efforts towardsthe welfare of all people, thedrops of blood from the goddess Isis._____________________________SodelovaliSatar Baghrizabehi, dr. med., zdravnik,SB Murska Sobota • Mag. Ana BenedičičPilih, dr. med., zdravnica, Dermatovenerološkioddelek, SB Celje •Martin Bigec, dr. med., zdravnik, ZDdr. Adolfa Drolca Maribor • Prof. dr.Nataša Budihna, dr. med., upokojenazdravnica, Ljubljana • Prim. AleksanderBrunčko, dr. med., zdravnik, KO zapediatrijo, Splošna bolnišnica Maribor• Miroslava Cajnkar Kac, dr. med.,zasebna zdravnica, MC KAC d. o. o.,Slovenj Gradec • Prim. Jože Četina, dr.med., postaja GRS Celje • Mitja Četina,dr. med., postaja GRS Celje • BraneDobnikar, univ. dipl. prav., Zdravniškazbornica Slovenije • Prim. MarjanFortuna, dr. med., zdravnik, SPSInterna klinika, Klinični center Ljubljana• Prof. dr. Alojz Gregorič, dr. med.,svetnik, zdravnik, SB Maribor • MajdaGuzej, SB Celje • Jiři Hollan, dr. med.,zdravnik, KO za anesteziologijo inintenzivno terapijo operativnih strok,SPS Kirurška klinika, KC Ljubljana •Prim. Danica Homan, dr. dent. med.,upokojena zobozdravnica, Celje • Mag.Matjaž Homšak, dr. med., zdravnik, SBMaribor • Rade Iljaž, dr. med., zdravnik,ZD Brežice • Evgen Kajin, dr. med.,zdravnik, Center za preprečevanje inzdravljenje odvisnih od nedovoljenihdrog, ZD Ljubljana Center • Doc. dr.Janko Kersnik, dr. med., zdravnik, ZDJesenice, ZP Kranjska Gora • DarjaKlančar, prof., Zdravniška zbornicaSlovenije • Prof. dr. Boris Klun, dr.med., višji svetnik, upokojeni zdravnik,Ljubljana • Marjeta Kočevar, Črnomelj• Asist. Nena Kopčavar Guček, dr.med., zdravnica, Zdravstveni zavodZdravje Ljubljana • Akad. prof. dr.Marjan Kordaš, dr. med., upokojenizdravnik, Ljubljana • Prof. PavleKornhauser, dr. med., upokojeni zdravnik,Ljubljana • Asist. Rok Kosem, dr.dent. med., zobozdravnik, Center zaotroško in preventivno zobozdravstvo,SPS Stomatološka klinika, KC Ljubljana• Prof. dr. Mirta Koželj, dr. med.,zdravnica, KO za kardiologijo, KCLjubljana • Asist. Milan Krek, dr. med.,zdravnik, Katedra za javno zdravstvo,Medicinska fakulteta • Jurij Kurillo, dr.med., upokojeni zdravnik, Kranj • Prof.dr. Miha Likar, dr. med., upokojenizdravnik, Ljubljana • Doc. dr. AndrejMarušič, dr. med., zdravnik, Inštitut zavarovanje zdravja RS • Mag. Nina Mazi,dr. med., Ljubljana • Ali Nassib, dr.med., zdravnik, ZD Šmarje pri Jelšah •Doc. dr. Dušica Pahor, dr. med.,zdravnica, Očesni oddelek, SB Maribor• Doc. dr. Milan Peterlin, dr. dent. med.,zobozdravnik, SPS Stomatološka klinika,KC Ljubljana • Prof. dr. FranjoPikelj, dr. med., svetnik, zdravnik,Klinika za infekcijske bolezni in vročinskastanja, KC Ljubljana • Asist. TanjaPlaninšek Ručigaj, dr. med., zdravnica,Ljubljana • Melita Pretnar Silvester, dr.med., zdravnica, Psihiatrična bolnišnicaBegunje • Mag. Janez Rebol, dr. med.,zdravnik, Oddelek za ORL in CFK, SBMaribor • Leopold Rijavec, Ljubljana •Saška Roškar, Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana • Asist. mag.Danica Rotar Pavlič, dr. med., zdravnica,ZD Ljubljana, enota ZD Vič –Rudnik • Prim. Mojca Senčar, dr. med.,upokojena zdravnica, predsednicaslovenske ED • Mag. Eveline Sodja, dr.med., zdravnica, Klinični inštitu zaradiologijo, KC Ljubljana • Prim. mag.Marijana Šalehar, dr. med., zdravnica,ZD Ljubljana • Dr. Milan Štrukelj, dr.med., upokojeni zdravnik, Mavčiče •Primož Štular, dr. med., zdravnik, ZDLjubljana, enota ZD Center • Asist.mag. Iztok Tomazin, dr. med., zdravnik,ZD Tržič • Akad. prof.. dr. JožeTrontelj, dr. med., višji svetnik, zdravnik,Komisija Republike Slovenije zamedicinsko etiko, Ministrstvo za zdravje,Ljubljana • Asist. Ksenija TušekBunc, dr. med., zdravnica, ZD dr.Adolfa Drolca Maribor • Upravni odborZdruženja za ambulantno ginekologijo• Marko Vavpotič, dr. dent. med.,zobozdravnik, ZD Ljubljana, enota ZDŠiška • Mag. Nataša Vidovič Valentinčič,dr. med., zdravnica, Očesna klinikaLjubljana, KC Ljubljana • Prof. dr. VitoVrbič, dr. dent. med., višji svetnik,upokojeni zobozdravnik, Ljubljana • Dr.Aleksander Zadel, spec. kl. psih.,pomočnik Uprave za kadrovske zadeveIstrabenz d. d., Koper • Maja Zorko,Inštitut za varovanje zdravja RS,Ljubljana • Izr. prof. dr. Matjaž Zwitter,dr. med., zdravnik, Onkološki inštitutLjubljana • Ivan Žebeljan, dr. med.,zdravnik, SB Maribor • Saša ŽužekRešek, dr. med., upokojena zdravnica,PortorožRevija izhaja prvega v mesecu.Letna naročnina za nečlane(naročnike) je 11.760,00 SIT,za naročnike v tujini 23.520,00SIT, posamezna številka zanečlane stane 980,00 SIT.Davek na dodano vrednost jevračunan v ceni ter se gaobračunava in plačuje po 8,5-odstotni stopnji. Rokopisov nevračamo. Izbrane in naročenečlanke honoriramo. Naklada7.500 izvodov. Poštnina plačanapri pošti 1102 Ljubljana.ISIS februar 2004

153Navodila avtorjemRok za oddajo vseh prispevkov zaobjavo v reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredništvu) za naslednjimesec. Članke lahko pošljete popošti na naslov uredništva, po faksuali po elektronski pošti. Da bi seizognili podvajanju dela, predlagamo,da članke oddajate v elektronskiobliki (disketa, CD, e-pošta).Dolžina člankov je omejena na največ30.000 znakov - štetje brez presledkov(velikosti 12 pp, oblika pisavetimes new roman). Lahko priložitefotografije, diapozitive ali digitalnefotografije (velikost najmanj300 dpi).Prispevku priložite svoj polni naslov,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko tekočega aližiro računa, naziv banke.Navodila o navajanjusponzorjevNa koncu prispevka so lahko navedenaimena farmacevtskih podjetij,delovnih organizacij, matičnih delovnihorganizacij, kjer ste zaposleni,društev, združenj in ostalih pravnihter fizičnih oseb, ki so po vašemmnenju kakorkoli prispevala knastanku prispevka. Uredništvo sipridržuje pravico, da bo imena objavljalov enotni obliki.Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki“strokovna srečanja”Dolžina prispevkov je omejena nanajveč dve strani v reviji Isis, objavljenaje lahko le ena fotografija, ki sevšteva v skupno dolžino. To pomeni,da ima prispevek brez slike lahkonajveč 10.000 znakov - štetje brezpresledkov (velikosti 12 pp, oblika pisavetimes new roman), oziroma11.500 znakov - štetje s presledki.Prispevek s sliko ima lahko največ9.000 znakov - štetje brez presledkov(velikosti 12 pp, oblika pisave timesnew roman), oziroma 10.500 znakov- štetje s presledki. Vsako poročilo iztujine mora obvezno vsebovati kratekzaključek, kaj pomeni srečanjeza stroko v Sloveniji: ali in kje oziromakako je mogoče izsledke prenestiv slovenski prostor. V primeru, daje slovenska stroka v svetovnem vrhu,je potrebno v zaključku na kratkopovzeti njeno vlogo v ustreznem merilu.Prispevkov, ki ne bodo upoštevalizgoraj navedenih navodil, uredništvone bo objavilo oziroma bo avtorjeprosilo za dopolnitve.The President of the MedicalChamberMarko Bitenc, M.D., M.Sc.E-mail: marko.bitenc@zzs-mcs.siThe vice-president of the MedicalChamberAndrej Možina, M.D.The vice-president of the MedicalChamberProf. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The President of the AssemblyPrim. Anton Židanik, M.D.The vice-president of the AssemblyŽivo Bobič. S.D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational councilProf. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professionalmedical committeeProf. Vladislav Pegan,M.D., Ph. D.The president of the Primaryhealth care committeeGordana Živčec Kalan, M. D.The president of the Hospitalhealth care committeePrim. Andrej Možina, M.D.The president of the Dentistryhealth care committeeProf. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The president of the Legal-ethicalcommitteeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of the SocialeconomiccommitteeJani Dernič, M.D.The president of the Privatepractice committeeIgor Praznik, M. D.The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.Legal and General AffairsDepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and AccountingDepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics,Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and ProfessionalSupervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.The Medical Chamber of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisationof medical doctors and dentists. Membership is an honour andobligation for all those that work as physicians or dentists in Sloveniaand have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by:. Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviourof doctors and administering any measures necessary for violationsof the Code. . Maintaining a register of members and issuing membershipcards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences forindependent work. . Participating in the development of the undergraduateeducation programme for doctors. . Managing (planning, monitoringand supervising) the secondments of the two year compulsorypostgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; otherpostgraduate professional training, and examination. . Organisingprofessional seminars, meetings and other types of professional medicaldevelopment. . The professional auditing and appraisal of each doctorpractising in Slovenia. . Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in health care issues. . Determiningdoctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care services.. Representing the interests of doctors in determining contractswith the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in thenegotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of privatedoctors as employees, thereby managing the value of medical professional’salaries. . Providing legal assistance and advice to memberson insurance against medical compensation claims. . Maintaining aWelfare Fund to help members and their families. . Monitoring thedemand for doctors and helping unemployed doctors find job. . Assistingmembers to find suitable locums during their absence. . Publishingactivities, editing activities; issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications. . Encouraging co-operation betweenmembers and arbitrating in disputes. . Encouraging the culturaland social activities of members; organising the cultural, sporting andother social events and activities. . Monitoring alternative methods oftreatment. . Deterring prohibited and unacceptable medical practices.. Providing a free permanent consulting service to members. . Undertakingother tasks pursuant to legal regulations and the statute.februar 2004 ISIS

154MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAO prijaznostiAnton Trstenjak je zapisal, dasmo Slovenci prijazni ljudje. Nedvomim, da je to tudi iskreno ~util:~e ti je ime Anton Trstenjak, sodo tebe vsi prijazni.Prava prijaznost je prijaznost doneznanca. Prava prijaznost je, da sev`ivi{ v vlogo tujca, ki je prvi~ pritebi in mu pomaga{ skozi za~etnete`ave v novem okolju. In tukaj nisemve~ prepri~an, da bi se dobroodrezali.Naj za~nem s cestnimi smerokazi.Zadnji~ peljem fanta na badmintonskiturnir v Lendavo. Do Maribora,si re~em, potem proti Murskiin sva tam (takrat {e nisem vedelza bli`njico ~ez Ormo`). A glejte`avo! V celem Mariboru ni enecestne oznake, ki bi me napotila naMursko Soboto. Oznaka za pot vPomurje se pojavi {ele na pol potido [entilja!Ljubljana je, tako ka`e, {e vedno v ilegali. Kdo ve, kolikotujcev bi si `elelo postanek v mestu, pa pot v center Ljubljanepreprosto zgre{ijo. ^e se pripelje{ z Dolenjske, te smerokazprosi, da se odlo~i{ med “Ljubljana-jug” in “Ljubljanavzhod”.Na slepo izbere{ drugo mo`nost. Pelje{ se mimoizvozov “Ljubljana-Bizovik” in “Ljubljana-vzhod”, ki bi tepeljala naravnost v center mesta, a tega ne ve{. Nato priderazcep, kjer se odlo~a{ med izvozom “Ljubljana-sever” inglavno cesto “Ljubljana-Sneberje”. ^udno vpra{anje, posebejza tujca, ki mu imena s takimi priponkami malo pomenijo!Ostane{ torej na glavni cesti - in se kmalu znajde{na cestninski postaji pri Lukovici... Da, res je: med dvanajstimiizvozi iz avtocestnega obro~a okrog Ljubljane le natreh pi{e, da vodijo v center mesta, ~eprav se pride v mestoprav povsod.Smo za tujca, ki kro`i okrog mesta, {e prijazni?Slede~e uvodne odstavke sem moral napisati, da mi nebi moj direktor o~ital, da le njega kritiziram. Kdor profesorjaRudolfa pozna, mu bo te`ko o~ital, da je v osebnihstikih neprijazen. In vendar: v stikih z bolniki in z na{imikolegi iz drugih zdravstvenih zavodov Onkolo{ki in{titutni ve~ prijazen. Drobnjakarsko var~ujemo pri nekaj nujnopotrebnih novih delovnih mestih inizgubljamo, kar smo potrpe`ljivogradili desetletja: izgubljamo zaupanje,da bomo znali prisluhnitibolniku ali kolegu v stiski. Da je vna{e ambulante naro~enih preve~bolnikov, je ena stran resnice; da bilahko tudi ve~je {tevilo bolnikovsprejeli z bolj{o organizacijo dela inbrez treh ali {tirih ur ~akanja, pa jetudi res. Kupili smo novo telefonskocentralo. Telefonijo smo odcepiliod Klini~nega centra - in smonenadoma najbr` edina bolni{nicav Sloveniji, ki nima telefonista. Bolnikiin kolegi nas brez uspeha kli-~ejo po ve~ dni. Predstojniki oddelkovz akademskim nazivom in z desetali petnajst zaposlenimi zdravnikispecialisti nimajo tajnice, ki binjim in vsem njihovim kolegom,poslovnim partnerjem in bolnikomomogo~ila normalno komunikacijo.Vratarji-varnostniki nimajo navodil in telefonske klicepreve`ejo, kamor se jim zdi. Da bi kdo od njih vedel, da jeiskani zdravnik na dopustu in kdo ga nadome{~a - to jesme{no pretiravanje. Da bi kdo od njih znal angle{ko in sprejelklic iz tujine, to je za nacionalni onkolo{ki center odve~.Pravijo, da se ljudje danes vse bolj zapiramo vase in danas vedno manj zanima, kaj se dogaja pred vrati ali na sosedovemdvori{~u. “Le zase se brigaj!” To postaja splo{novodilo. Empatija nam je tujka, ki zgublja svoj globok ~love{kipomen. Vedno manj nas je, ki se {e trudimo, da bi setu in tam v`iveli v vlogo druge strani - tujca, bolnika.Je v zdravstvu prijaznost ali neprijaznost stvar olike? Tudito, seveda, vendar ne samo to. Naj gre za predolgo ~akanjena ambulantni pregled ali za nedostopnost zdravnika za telefonskiposvet - neprijaznost odpira vrata nezadovoljstvu.[e nekaj nesre~nih okoli{~in - nepredviden zaplet zdravljenja,slaba komunikacija z bolnikom ter s svojci med predajode`urne slu`be - in smo pri javni prito`bi ali sporu nasodi{~u.Prijaznost je znak spo{tovanja ~loveka. Ni~ ve~ in tudini~ manj.Matja` ZwitterISIS februar 2004