11.07.2015 Views

Nova kreditna banka Maribor, d. d, Maribor - Agencija za trg ...

Nova kreditna banka Maribor, d. d, Maribor - Agencija za trg ...

Nova kreditna banka Maribor, d. d, Maribor - Agencija za trg ...

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Prospekt<strong>za</strong> ponudbodelnic javnosti /<strong>Nova</strong> KBM<strong>Maribor</strong> d.d.


PROSPEKT ZAPONUDBO DELNICJAVNOSTI<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d.(V Republiki Sloveniji registrirana kot delniška družba)do 11.445.412 navadnih kosovnih delnicTa prospekt (v nadaljevanju »prospekt«) se nanaša na ponudbo Republike Slovenije (v nadaljevanju »delniãar, ki prodaja«)<strong>za</strong> nadaljnjo prodajo (v nadaljevanju »ponudba«) do 11.445.412 navadnih kosovnih delnic s pripadajoãim zneskom 1,0432EUR <strong>za</strong> delnico (v nadaljevanju »ponujene delnice«) Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong> d.d. (v nadaljevanju »NKBM« ali »<strong>banka</strong>«),to je do 49% vseh delnic NKBM.Razloga, da ponujene delnice niso navedene v natanãnem številu, paã pa kot najvišje možno število, sta naslednja:(A) Ponujene delnice vkljuãujejo delnice NKBM, <strong>za</strong> katere bo delniãar, ki prodaja, dodelil opcijo <strong>za</strong> presežno dodelitev(»opcija <strong>za</strong> presežno dodelitev«) globalnemu koordinatorju in sestavljavcu liste dobro pouãenih vlagateljevCitigroup Global Markets Limited. Opcija <strong>za</strong> presežno dodelitev dovoljuje enkratni nakup do 1.492.879 delnic NKBMod delniãarja, ki prodaja, po ponudbeni ceni v obdobju 30 dni od objave ponudbene cene, izkljuãno <strong>za</strong> pokritje presežnedodelitve, ãe do nje pride, in <strong>za</strong> pokritje »kratkih pozicij«, nastalih pri stabili<strong>za</strong>ciji. Za razlago opcije <strong>za</strong> presežnododelitev glej toãko 5.4.3 (Opcija <strong>za</strong> presežno dodelitev) povzetka.(B)Ponujene delnice vkljuãujejo tudi delnice NKBM, ki jih bo delniãar, ki prodaja, obdržal do 12. septembra 2008, dabo lahko izpolnil svoje obveznosti iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo malih vlagateljev. Za razlago spodbude <strong>za</strong>dolgoroãno imetništvo glej toãko 5.2.7 (Spodbuda <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo) povzetka.Ponudba je namenjena:(A) dobro pouãenim vlagateljem (»dobro pouãenim vlagateljem«), in sicer(i) v Republiki Sloveniji dobro pouãenim vlagateljem, kot jih opredeljuje slovenski Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov;(ii) v ZDA »kvalificiranim institucionalnim kupcem« (»QIB«) kot je opredeljeno in v skladu s Predpisom 144A skladnoz ameriškim <strong>za</strong>konom o vrednostnih papirjih iz leta 1933 (»Securities Act«) in(iii) v vseh ostalih državah institucionalnim vlagateljem na podlagi Uredbe S skladno s Securities Act.(B) vsem fiziãnim in pravnim osebam v Republiki Sloveniji, ki niso dobro pouãeni vlagatelji, kot jih opredeljuje slovenskiZakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov (»malim vlagateljem«).Ponudba »dobro pouãenim vlagateljem«, kot so opredeljeni zgoraj, se v tem prospektu imenuje »ponudba dobro pouãenimvlagateljem« in ponudba »malim vlagateljem«, kot so opredeljeni zgoraj, se v tem prospektu imenuje »ponudba malimvlagateljem«.Z vlaganjem v ponujene delnice je pove<strong>za</strong>no tveganje. Glej toãko 4 (Dejavniki tveganja) povzetka in poglavje 5 (Dejavnikitveganja) prospekta.Razpon ponudbene cene: 20,5 EUR do 27 EUR <strong>za</strong> delnicoIzkljuãni globalni koordinator in sestavljavec liste dobro pouãenih vlagateljevCitigroup Global Markets LimitedVodilna so-organi<strong>za</strong>torjaNomura International plc. <strong>Nova</strong> KBM d.d.Datum prospekta je 16. november 2007.


POVZETEK


1. To je povzetek prospekta <strong>za</strong> ponudbo delnic Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong> d.d. javnosti, kiga je <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev potrdila z odloãbo št. 11/377/AG-07-(395) z dne16. novembra 2007.Ta povzetek predstavlja in ga je treba razumeti kot uvod k prospektu, vsaka odloãitev o vlaganju v ponujene delnice pa moratemeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kot celote. <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d. in Republika Slovenija odškodninskoodgovarjata samo v primeru, ãe je povzetek <strong>za</strong>vajajoã, netoãen ali notranje neskladen, ãe se ga presoja skupaj z ostalimi deliprospekta. âe bo vlagatelj <strong>za</strong>ãel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v tem prospektu, na sodišãu v drugidržavi ãlanici EGP, se lahko zgodi, da bo moral glede na nacionalno <strong>za</strong>konodajo v takšni državi, v kateri je tožbeni <strong>za</strong>htevekvložen, na lastne stroške <strong>za</strong>gotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišãa še pred <strong>za</strong>ãetkom sodnega postopka.Prospekt je objavljen v elektronski obliki na spletni strani izdajatelja www.nkbm.si ter bo ves ãas trajanja ponudbe v tiskaniobliki brezplaãno na razpolago v prostorih na poslovnem naslovu Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong> d.d., Ulica Vita Kraigherja 4,2000 <strong>Maribor</strong>, in na vseh vpisnih mestih, navedenih v toãki 5.2.2. Ponudba (povzetek prospekta) bo poleg tega objavljena vãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer, predvidoma dne 17. novembra 2007.2. Osnovni podatki o izdajateljuIzdajatelj ponujenih delnic je <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d., s sedežem Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 <strong>Maribor</strong>, vpisanav sodni register Okrožnega sodišãa v <strong>Maribor</strong>u pod številko 062/10924200, matiãna številka 5860580, davãna številka94314527, telefonska številka sedeža + (02) 229 2290, telefaks številka sedeža + (02) 252 43 33.NKBM je delniška družba, ustanovljena in delujoãa po slovenskem pravu, ki je bila vpisana v sodni register Okrožnegasodišãa v <strong>Maribor</strong>u dne 27. julija 1994 in je ustanovljena <strong>za</strong> nedoloãen ãas.3. Osnovni podatki o ponujenih delnicahS ponudbo skladno s tem prospektom Republika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, prodaja obstojeãe, že izdane delniceNKBM (nadaljnja prodaja delnic). Trenutno so delnice NKBM v lasti naslednjih oseb:Delniãar Število navadnih delnic % delniškega kapitalaRepublika Slovenija 21.117.984 90,4Kapitalska družba d.d. 1.120.000 4,8Slovenska odškodninska družba d.d. 1.120.000 4,8Skupaj 23.357.984 100,0Na datum tega prospekta registrirani osnovni kapital NKBM znaša 24.367.785,01 EUR; sestavlja ga 23.357.984 navadnihkosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami, ki so vse v celoti izdane in vplaãane. Oznaka ponujenih delnic je KBMR,ISIN koda: SI0021104052. Ponudba skladno s tem prospektom se nanaša na do 11.445.412 navadnih kosovnih imenskihdelnic, to je do 49% vseh delnic NKBM.Do 13. septembra 2007 je imela NKBM ob enakem osnovnem kapitalu 2.919.748 navadnih kosovnih imenskih delnic. 13.septembra 2007 je KDD v centralni register vpisala dodatno koliãino 20.438.236 navadnih kosovnih imenskih delnic, insicer na podlagi sklepa skupšãine NKBM z dne 20. avgusta 2007 o spremembi statuta, tako da se je vsaka tedaj obstojeãadelnica razdelila na osem delnic, ter na podlagi vpisa te spremembe statuta v sodni register Okrožnega sodišãa v <strong>Maribor</strong>udne 28. avgusta 2007.NKBM ima le en razred delnic, ki so v vseh pogledih enakovredne (pari passu). Vsaka navadna delnica imetniku prinašaglas na skupšãini delniãarjev NKBM. Imetniki navadnih delnic imajo naslednje pravice:• do udeležbe pri upravljanju NKMB (vsaka navadna delnica daje delniãarju pravico do enega glasu naskupšãini delniãarjev);• do dela dobiãka NKBM (dividende) in• do ustreznega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru steãaja ali likvidacije NKBM.Skladno z <strong>za</strong>konodajo imajo obstojeãi delniãarji tudi prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru poveãanja osnovnegakapitala, razen ãe se ta pravica izkljuãi z veãino najmanj 75% pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala.Delnice NKBM so imenske nematerializirane delnice, prenosljive z vpisom na raãun imetnika v centralnem registruvrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, skladno z veljavno slovensko <strong>za</strong>konodajo in pravili poslovanja KDD. Vse delnice soprosto prenosljive.Delnice so kosovne delnice in <strong>za</strong>to nimajo oznake valute. Pripadajoãi znesek ene navadne kosovne delnice NKBM znaša 1,0432 EUR.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


4. Dejavniki tveganjaVlaganje v ponujene delnice prinaša doloãeno stopnjo tveganja. Tveganja so pove<strong>za</strong>na s poslovanjem skupine NKBM, s<strong>trg</strong>i, na katerih posluje, in s ponujenimi delnicami in <strong>trg</strong>i, na katerih se z njimi <strong>trg</strong>uje. Vkljuãujejo med drugim naslednjatveganja:4.1 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s poslovanjem skupine NKBM••••••••••••••Hitre spremembe v <strong>za</strong>konodaji in predpisih, ki se nanašajo na slovenski banãni sektor, ustvarjajo pritisk na skupino NKBM.âe skupina NKBM ne bo uãinkovito upravljala rasti, ima to lahko negativen vpliv na njeno poslovanje.NKBM se sooãa z izzivi, pove<strong>za</strong>nimi z nedavno prevzetimi podjetji.Rast kreditnega portfelja skupine NKBM je poveãala kreditno izpostavljenost.Izziv predstavlja zelo konkurenãen slovenski sektor finanãnih storitev.Republika Slovenija ima možnost uveljavljati pomemben vpliv nad NKBM, njeni interesi pa so lahko v navzkrižju zinteresi ostalih delniãarjev.Poslovanje skupine NKBM je dovzetno <strong>za</strong> obrestna tveganja.Tveganji lahko predstavljata ãasovno neusklajena aktiva in pasiva ter zmožnost ohranitve in <strong>za</strong>držanja depozitov.Na poslovanje skupine NKBM lahko negativno vpliva poveãanje obsega slabih terjatev.Izziv predstavlja pomanjkanje <strong>za</strong>nesljivih informacij o potencialnih kreditojemalcih.Skupina NKBM ima trenutno omejeno sposobnost spremljanja in nadzora izvajanja postopkov upravljanja tveganj, kottudi dnevnega ugotavljanja dejanskih izgub enotno <strong>za</strong> vso skupino.Tveganje lahko predstavlja nezmožnost poplaãil iz <strong>za</strong>varovanja v izvršilnem postopku v primeru <strong>za</strong>mude pri vraãilu posojil.Tveganje lahko predstavlja padec vrednosti ali likvidnosti <strong>za</strong>varovanj <strong>za</strong> posojila.Na skupino NKBM lahko vpliva slabšanje poslovanja kateregakoli od sektorjev industrije, do katerih je pomembnokreditno izpostavljena.Na poslovanje skupine NKBM lahko negativno vplivajo sistemske napake ali nesposobnost prilagoditve tehnološkimspremembam.Na poslovanje lahko vplivajo pomembne kršitve varnosti poslovanja, prevare in kraje.Lahko se zgodi, da skupina NKBM ne bo mogla izpolnjevati <strong>za</strong>htev po izpolnjevanju kapitalske ustreznosti.NKBM morda v bodoãnosti ne bo izplaãevala dividend.Konkurenãni položaj in bodoãe poslovanje skupine NKBM sta odvisna od vodstvene ekipe in ostalih kljuãnih kadrov.Potencialno izgubo lahko povzroãi velik delež prevzetih kreditnih izvenbilanãnih obveznosti.Skupina NKBM morda ne bo uspešna pri uveljavitvi novih poslovnih strategij.•••••••4.2 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s ponujenimi delnicami in <strong>trg</strong>om vrednostnih papirjev• Z delnicami NKBM se doslej ni <strong>trg</strong>ovalo na organiziranem <strong>trg</strong>u, <strong>za</strong>to lahko pride do cenovnega nihanja in nihanjaobsega <strong>trg</strong>ovanja.• Trg vrednostnih papirjev v Sloveniji je manj likviden od poglavitnih uveljavljenih <strong>trg</strong>ov.• Bodoãe prodaje pomembnih koliãin delnic NKBM ali domneve, da bo do njih prišlo, lahko negativno vplivajo na tržnovrednost ponujenih delnic.Potencialni vlagatelji naj pred vlaganjem v ponujene delnice pazljivo preuãijo tveganja, navedena v prospektu, v poglavju»Dejavniki tveganja«.5. Opis ponudbe delnic5.1 Splošni pomembni podatki o ponudbiPonudba Republike Slovenije kot delniãarja, ki prodaja, je namenjena:(A) dobro pouãenim vlagateljem (»dobro pouãenim vlagateljem«), in sicer:(i) v Republiki Sloveniji »dobro pouãenim vlagateljem«, kot jih opredeljuje slovenski Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov;(ii) v ZDA »kvalificiranim institucionalnim kupcem« (»QIB«) kot je opredeljeno in v skladu s Predpisom 144Askladno z ameriškim <strong>za</strong>konom o vrednostnih papirjih iz leta 1933 (»Securities Act«) in (iii) v vseh ostalih državahinstitucionalnim vlagateljem na podlagi Uredbe S skladno s Securities Act.(B) vsem fiziãnim in pravnim osebam v Republiki Sloveniji, ki niso dobro pouãeni vlagatelji, kot jih opredeljuje slovenskiZakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov (»malim vlagateljem«).Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Ponudba »dobro pouãenim vlagateljem«, kot so opredeljeni zgoraj, se v tem prospektu imenuje »ponudba dobro pouãenimvlagateljem« oz. »tranša dobro pouãenim vlagateljem« in ponudba »malim vlagateljem«, kot so opredeljeni zgoraj, se vtem prospektu imenuje »ponudba malim vlagateljem« oz. »tranša malim vlagateljem«.Republika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, bo skupno prodala do 11.445.412 delnic NKBM, kar prestavlja do 49% izdanihdelnic NKBM. V ponujene delnice so vštete delnice, ki so predmet opcije <strong>za</strong> presežno dodelitev, in delnice, ki so potrebne<strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze Republike Slovenije malim vlagateljem iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo.Kot je podrobneje opisano v nadaljevanju, shematiãno postopek razdelitve in dodelitve poteka v naslednjih korakih:mali vlagatelji na vpisnih mestih dajo naroãila <strong>za</strong> delnice, tako da navedejo želeni znesek investicije (v EUR) v zneskudo 50.000 EUR ter plaãajo želeni znesek investicije; dobro pouãeni vlagatelji izrazijo interes (ceno in koliãino);po <strong>za</strong>kljuãku ponudbe malim vlagateljem ter ponudbe dobro pouãenim vlagateljem se doloãi ponudbena cena v okvirurazpona ponudbene cene;glede na število vpisnikov v tranši malih vlagateljev se doloãi število <strong>za</strong>gotovljenih delnic na vsakega malega vlagatelja;glede na skupno število <strong>za</strong>gotovljenih delnic se izraãuna število delnic, ki so potrebne <strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze RepublikeSlovenije malim vlagateljem iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo;preostanek ponujenih delnic se razdeli med tranšo malih vlagateljev ter tranšo dobro pouãenih vlagateljev;v tranši malih vlagateljev se najprej razdelijo <strong>za</strong>gotovljene delnice, presežek se razdeli sorazmerno (pro rata);v tranši dobro pouãenih vlagateljev se opravi alokacija na podlagi oblikovane liste dobro pouãenih vlagateljev;dobro pouãeni vlagatelji plaãajo delnice, malim vlagateljem je vrnjen morebitni presežek vplaãanega želenega zneskainvesticije.••••••••V tranši dobro pouãenim vlagateljem bo prodana veã kot polovica ponujenih delnic, v tranši malim vlagateljem pa manj kotpolovica ponujenih delnic. Konãno število ponujenih delnic v posamezni tranši (t.j. konãno razmerje med obema tranšama)bosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited kot globalni koordinator doloãila skladno s Posameznimprogramom prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong>, kot gaje sprejela Vlada Republike Slovenije, in sicer upoštevaje cilj vzpostavitve lastniške strukture, ki bo <strong>za</strong>gotavljala uãinkovitoupravljanje, konkurenãnost ter uspešen razvoj NKBM v prihodnje, ter upoštevaje rezultate izka<strong>za</strong>nega povpraševanja vtranši dobro pouãenim vlagateljem ter v tranši malim vlagateljem. Dopušãena je tudi možnost uporabe realokacije delnicmed obema tranšama, s ãimer se <strong>za</strong>gotovi fleksibilnost ponudbe glede na povpraševanje po delnicah v obeh tranšah.Število delnic, ki bodo prodane v tranši dobro pouãenim vlagateljem ter v tranši malim vlagateljem, bo javno objavljenopredvidoma dne 30. novembra 2007, in sicer na spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer.Ponudbo v imenu Republike Slovenije izvajajo finanãna posrednika (t.i. underwriterja) Citigroup Global Markets Limited inNomura International plc. ter NKBM.Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujene delnice bo v okviru razpona ponudbene cene, ki je od 20,5 EUR do 27 EUR <strong>za</strong> ponujeno delnico.Dokonãna ponudbena cena bo objavljena na spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer,priãakovani dan objave je 30. november 2007. Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujeno delnico bo enaka <strong>za</strong> male vlagatelje in <strong>za</strong> dobropouãene vlagatelje.5.2 Ponudba malim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve malim vlagateljem5.2.1 TrajanjePonudba malim vlagateljem bo potekala med vkljuãno 19. novembrom od 9. ure po slovenskem ãasu in vkljuãno 27. novembrom2007 do 16. ure po slovenskem ãasu.5.2.2 Naroâila <strong>za</strong> delniceOsebe, ki želijo sodelovati v postopku ponudbe malim vlagateljem, svoja naroãila <strong>za</strong> delnice dajo tako, da navedejo želeniProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


znesek investicije (v EUR) ter v ostalih delih izpolnijo in podpišejo »naroãilo vlagatelja« na kateremkoli od spodaj navedenihvpisnih mest, to je v poslovalnicah NKBM, Poštah Slovenije ter poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d. katerikolidelovni dan med vkljuãno 19. novembrom, od 9. ure po slovenskem ãasu, in vkljuãno 27. novembrom 2007, do 16. ure poslovenskem ãasu, med navedenim delovnim ãasom:Enota Naslov Kraj Delovni ãasPoslovalnica Lendava Glavna ul. 4 9220 Lendava pon. – pet. 9.00 – 19.00, sob. 9.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Murska Sobota Kocljeva 11 9000 M. Sobota pon. – pet. 9.00 – 19.00, sob. 9.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Gornja Radgona C. na stadion nh 9250 G. Radgona pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 9.00 – 12.00PS Ljutomer Ulica Rajh Nade 2 9240 Ljutomer pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 9.00 – 12.00Poslovalnica Ormož Ptujska c. 2 2270 Ormož pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ptuj – Novi <strong>trg</strong> Novi <strong>trg</strong> 1 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Lackova - Ptuj Ul. Heroja Lacka 5 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Središãe ob Dravi Slovenska c. 55 2277 Središãe ob Dravi pon., sre. 7.30 – 12.00 in 13.30 – 17.00, tor., ãet., pet. 7.30 – 13.30Poslovalnica Breg Zagrebška c. 4a 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Kidriãevo Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidriãevo pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Rabelãja vas Ul. 25 maja 13 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Majšperk Breg 22 2322 Majšperk pon., sre. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00, tor., ãet., pet. 8.00 – 15.00Poslovalnica Gorišnica Gorišnica 61 2272 Gorišnica pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Videm Videm pri Ptuju 43 2284 Videm pri Ptuju pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Rogoznica Špindlerjeva 3 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Zavrã Zavrã 6 2283 Zavrã pon. – pet. 9.00 – 16.00Poslovalnica Lenart Parti<strong>za</strong>nska c. 1 2230 Lenart pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Centrala MB Vita Kraigherja 4 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Oddelek poslovanja z MG Glavni <strong>trg</strong> 17b 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Tabor Dvorakova 7 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Tezno Ptujska 105 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Tyrševa Tyrševa 2 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Mestna hranilnica Trg svobode 6 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Europark Pobreška 18 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 9.00 – 12.00 in 14.30 – 18.00Poslovalnica Cesta Zmage Cesta zmage 98 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ruše Jamnikova 2 2342 Ruše pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Melje Parti<strong>za</strong>nska 42 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Študentska enota Gregorãiãeva 15 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ljubljanska Ljubljanska 1-3 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Hoãe Miklavška c. 63 2311 Hoãe pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Lovrenc na Pohorju Gornji <strong>trg</strong> 20 2344 Lovrenc na Pohorju pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00PS <strong>Maribor</strong> Slomškov <strong>trg</strong> 10 2101 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS <strong>Maribor</strong> Istrska ul. 49 2104 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS <strong>Maribor</strong> Borštnikova 33a 2103 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Sl. Bistrica –Titova Ljubljanska 11 2310 Sl. Bistrica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Zg. Bistrica Parti<strong>za</strong>nska 61 2310 Sl. Bistrica pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Pragersko Kolodvorska 7 2331 Pragersko pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Oplotnica Ul. Pohorskega bataljona 7 2317 Oplotnica pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Poljãane Bistriška c. 60 2319 Poljãane pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Celje <strong>Maribor</strong>ska 7 3000 Celje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Celje Krekov <strong>trg</strong> 9 3101 Celje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Celje Kosova ul. 5 3102 Celje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Velenje Kidriãeva c. 2a 3320 Velenje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Dravograd Meža 10 2370 Dravograd pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Slovenj Gradec Francetova 1 2380 Slovenj Gradec pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Ravne na Koroškem Prežihova 5 2390 Ravne na Koroškem pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ljubljana Tivolska 48 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Žiri Trg svobode 2 4226 Žiri pon. – pet. 7.00 – 18.00, sob. 8.00 – 11.00PS Ljubljana Slovenska 32 1101 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Šmartinska 152 1122 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana - ârnuãe Dunajska 361 1231 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 20.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Celovška 121 1107 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Dunajska 141 1113 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Dolenjska c. 43 1108 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS Ljubljana Zaloška c. 57 1110 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Enota Naslov Kraj Delovni ãasNLB Poslovalnica <strong>za</strong> hitre storitve Trg republike 2 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 18.00NLB Poslovalnica MHL âopova 3 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.30 – 13.00 in 15.00 – 17.00NLB Poslovalnica Šiška Celovška 89 1000 Ljubljana pon. – pet. 9.00 – 13.00 in 15.00 – 17.30NLB Poslovalnica Moste Proletarska 2a 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 12.00 in 14.30 – 17.00NLB Poslovalnica Tržaška 132 Tržaška 132 1000 Ljubljana pon. – pet. 9.00 – 13.00 in 15.00 – 17.30PS Domžale Ljubljanska 74 1230 Domžale pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Kamnik Glavni <strong>trg</strong> 27 1240 Kamnik pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS Zagorje ob Savi Cesta zmage 28 1410 Zagorje ob Savi pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Koãevje Ljubljanska 23 1330 Koãevje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Vrhnika Poštna ul. 2 1360 Vrhnika pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Trebnje Goliev <strong>trg</strong> 11 8210 Trebnje pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS Sevnica Trg svobode 9 8290 Sevnica pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Krško C. krških žrtev 137 8270 Krško pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Brežice C. prvih borcev 6 8250 Brežice pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Novo Mesto Novi <strong>trg</strong> 7 8000 Novo Mesto pon. – pet. 8.30 – 19.00, sob. 8.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Novo Mesto Novi <strong>trg</strong> 7 8101 Novo Mesto pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS ârnomelj Kolodvorska 30 8340 ârnomelj pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00NLB Poslovalnica Kranj Koroška c. 2 4000 Kranj pon. – pet. 8.00 – 12.00 in 14.30 – 17.00PS Kranj Dražgoška 8 4101 Kranj pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Jesenice C. maršala Tita 17 4270 Jesenice pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Tolmin Trg. maršala Tita 14 5220 Tolmin pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Most na Soãi Most na Soãi 62 5216 Most na Soãi pon. – pet. 8.00 – 11.15 in 14.00 – 17.15Poslovalnica Podbrdo Podbrdo 33a 5243 Podbrdo pon. – pet. 8.00 – 11.15 in 14.00 – 17.15Poslovalnica Cerkno Glavni <strong>trg</strong> 5 5282 Cerkno pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Bovec Trg Golobarskih žrtev 47 5230 Bovec pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Idrija Lapajnetova 41 5280 Idrija pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Spodnja Idrija Slovenska c. 17 5281 Idrija pon. – pet. 8.00 – 11.00 in 13.30 – 17.00Poslovalnica <strong>Nova</strong> Gorica - Centrala Kidriãeva 11 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS <strong>Nova</strong> Gorica Kidriãeva 19 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00Poslovalnica Obrtni dom NG Gradnikove brigade 6 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 9.00 – 19.00, sob. 9.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica M. Hranilnica NG Tumova 1 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica <strong>Nova</strong> Gorica Delpinova 7a 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Deskle Srebrniãeva 20 5210 Deskle pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Branik Branik 75 5295 Branik pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Renãe Trg 34 5292 Renãe pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Solkan Trg. J Srebrniãa 5 5250 Solkan pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Brda Trg 25 maja 5 5212 Dobrovo pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Kanal Trg svobode 23 5213 Kanal pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Šempeter C. Prekomorskih brigad 7 5290 Šempeter pri Gorici pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Miren Miren 125a 5291 Miren pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Kobarid Trg svobode 2 5222 Kobarid pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Vipava C. 18. aprila 4 5271 Vipava pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ajdovšãina Goriška 25c 5270 Ajdovšãina pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Obrtni dom Ajdovšãina Vipavska 4 5270 Ajdovšãina pon. – pet. 8.00 – 15.30Poslovalnica Koper Ferrarska 12 6000 Koper pon. – pet. 8.30 – 19.00, sob. 8.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Koper Kolodvorska 9 6104 Koper pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Sežana Parti<strong>za</strong>nska 48a 6210 Sežana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Postojna Ul. 1 maja 2a 6230 Postojna pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Ilirska Bistrica Bazoviška 17 6250 Ilirska Bistrica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Legenda:Poslovalnica – enote NKBM, kjer se lahko dajo naroãila <strong>za</strong> nakup ponujenih delnicPS – Pošte Slovenije, kjer se lahko oddajo naroãila <strong>za</strong> nakup ponujenih delnicNLB Poslovalnica – enote Nove Ljubljanske banke d.d., kjer se lahko oddajo naroãila na nakup ponujenih delnicProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Po 17. uri je v poslovalnicah NKBM, <strong>za</strong> katere je naveden tak delovni ãas, možno samo oddati naroãila in opraviti storitveplaãilnega prometa v zvezi z oddajo naroãil <strong>za</strong> nakup ponujenih delnic ter ni mogoãe koristiti drugih storitev NKBM. Vnedeljo, 25. novembra 2007, je v poslovalnicah NKBM, <strong>za</strong> katere je naveden tak delovni ãas, možno oddati samo naroãila<strong>za</strong> nakup ponujenih delnic in ni mogoãe koristiti drugih storitev NKBM.Oseba, ki daje naroãilo, mora ob izpolnitvi naroãila predložiti svoje identifikacijske dokumente in informacije o svoji davãništevilki ter podatkih svojega transakcijskega raãuna.Za vsako osebo je lahko dano samo eno naroãilo <strong>za</strong> delnice. Želeni znesek investicije, naveden v naroãilu <strong>za</strong> delnice vpostopku ponudbe malim vlagateljem, ne sme presegati 50.000 EUR.Oseba, ki da naroãilo <strong>za</strong> delnice, soglaša z nakupom delnic do višine želenega zneska investicije, navedenega v naroãilu<strong>za</strong> delnice, in sicer <strong>za</strong> vsako ponudbeno ceno v okviru razpona ponudbene cene. Oseba, ki da naroãilo <strong>za</strong> delnice, odsvojega naroãila ne sme odstopiti.5.2.3 Plaâilo <strong>za</strong> delniceVlagatelj, ki da naroãilo <strong>za</strong> delnice v postopku ponudbe malim vlagateljem, mora želeni znesek investicije plaãati na raãunNKBM, ki mu bo posredovan ob naroãilu <strong>za</strong> delnice, v denarju (v gotovini ali z banãnim nakazilom, vse v EUR). Plaãiloželenega zneska investicije mora biti izvedeno najkasneje v roku 2 delovnih dni po podpisu naroãila <strong>za</strong> delnice. Vlagatelji,ki bodo naroãilo <strong>za</strong> delnice dali 26. ali 27. novembra 2007, pa morajo želeni znesek investicije plaãati najkasneje do27. novembra 2007.Plaãila po izteku roka se ne bodo upoštevala.5.2.4 Naârt razdelitve in dodelitveŠtevilo delnic, na katere se nanaša naroãilo posameznega malega vlagatelja, bo NKBM iz zneska investicije tega malegavlagatelja izraãunala avtomatiãno, po tem, ko bodo doloãeni ponudbena cena <strong>za</strong> delnico, skupno število ponujenih delnic vtranši malim vlagateljem ter število <strong>za</strong>gotovljenih delnic na vsakega malega vlagatelja. Vsi ti podatki bodo javno objavljenina spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer. Priãakovani dan objave je 30. november 2007.Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujeno delnico bo enaka <strong>za</strong> male vlagatelje in <strong>za</strong> dobro pouãene vlagatelje.âe bo število delnic, <strong>za</strong> katero bodo dana naroãila malih vlagateljev, enako ali bo presegalo število delnic, <strong>za</strong> katere sebosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited odloãila, da bodo prodane v tranši malim vlagateljem, bododelnice dodeljene tako, da se bodo najprej vsem osebam, ki bodo dale naroãilo, dodelile <strong>za</strong>gotovljene delnice. Nato sebodo morebitne preostale delnice, <strong>za</strong> katere se bosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited odloãila, dabodo prodane v tranši malim vlagateljem, dodelile sorazmerno (pro rata) s številom delnic, <strong>za</strong> katere je posamezni malivlagatelj dal naroãilo in plaãal želeni znesek investicije, glede na skupno število delnic, <strong>za</strong> katere so bila dana naroãilamalih vlagateljev in plaãani želeni zneski investicij.Zagotovljene delnice bodo odvisne od števila prejetih naroãil malih vlagateljev, in sicer:Število prejetih naroãil malih vlagateljevdo 80.000med 80.001 in 160.000med 160.001 in 500.000nad 500.001Zagotovljeno število delnic na malega vlagatelja30 delnic20 delnic10 delnicvsem malim vlagateljem bo <strong>za</strong>gotovljeno enako število delnic,vendar nobenemu malemu vlagatelju ne veã kot 10 delnicNe glede na <strong>za</strong>gotovljeno število delnic, navedeno v zgornji tabeli, noben mali vlagatelj ne more dobiti veã delnic, kolikorjih omogoãata njegovo naroãilo in plaãani znesek investicije.5.2.5 Dodeljevanje delnic in vraâilo presežkov plaâilDelniãar, ki prodaja, bo skupno prodal do 11.445.412 delnic NKBM, kar prestavlja do 49% izdanih delnic NKBM. To številovkljuãuje delnice, ki bodo uporabljene <strong>za</strong> izpolnitev opcije <strong>za</strong> presežno dodelitev, ter delnice, potrebne <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitevspodbud <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo.V tranši dobro pouãenim vlagateljem bo prodana veã kot polovica ponujenih delnic, v tranši malim vlagateljem pa manj kotpolovica ponujenih delnic. Konãno število ponujenih delnic v posamezni tranši (t.j. konãno razmerje med obema tranšama)Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Interes <strong>za</strong> nakup ponujenih delnic lahko dobro pouãeni vlagatelji s stalnim prebivališãem oz. sedežem v Republiki Slovenijiizrazijo od 19. novembra, od 9. ure po slovenskem ãasu, do 29. novembra 2007, do 16. ure, na Sektorju investicijskegabanãništva NKBM, na naslednjem naslovu:<strong>Nova</strong> KBM d.d.,Sektor investicijskega banãništvaUlica Vita Kraigherja 42505 <strong>Maribor</strong>Tel.: 02/229-20-81Faks: 02/229-23-29e-mail: sib@nkbm.siOd izka<strong>za</strong>nega interesa dobro pouãeni vlagatelji ne smejo odstopiti. NKBM bo zbrane izjave o interesu posredovala CitigroupGlobal Markets Limited kot sestavljavcu liste dobro pouãenih vlagateljev. Ponudba malim vlagateljem se <strong>za</strong>kljuãidva dneva pred ponudbo dobro pouãenim vlagateljem <strong>za</strong>radi tega, da se NKBM tako omogoãi preveriti podatke in izvestidruge postopke, ki jih mora izvesti v zvezi z informacijami, ki jih mali vlagatelji navedejo na svojih naroãilih in plaãilih.Dobro pouãeni vlagatelji bodo morali ponujene delnice plaãati v roku treh dni po obvestilu o alokaciji in preden bodoalocirane ponujene delnice prenesene na njihov raãun vrednostnih papirjev. Dobro pouãeni vlagatelji niso upraviãeni dospodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo.5.4 Druga pomembna dejstva v zvezi s ponudbo5.4.1 Kotacija in <strong>trg</strong> <strong>za</strong> delniceDelnice NKBM na datum tega prospekta niso in v preteklosti niso bile uvršãene v <strong>trg</strong>ovanje na nobenem organiziranem<strong>trg</strong>u. Po izvedeni ponudbi skladno s tem prospektom bo predvidoma v <strong>za</strong>ãetku meseca decembra 2007 na Ljubljanskoborzo, d.d., Ljubljana (»Ljubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev«) naslovljena <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> sprejem delnic NKBM v borznokotacijo. Zahteva se bo nanašala na vse delnice NKBM. âe bo <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> sprejem delnic NKBM v borzno kotacijo uspešna,se bo <strong>trg</strong>ovanje z vsemi navadnimi delnicami NKBM na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev predvidoma <strong>za</strong>ãelo v <strong>za</strong>ãetkumeseca decembra 2007. Uvrstitev delnic NKBM na drug organiziran <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev trenutno ni predvidena.Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v borzni kotaciji poteka organizirano <strong>trg</strong>ovanje z obveznicami NKBM 5., 7. in 8. izdaje.5.4.2 Nadaljnja udeležba Republike Slovenije v NKBMV zvezi z delnicami NKBM, ki bodo ostale v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije po izvedbi prodaje skladnos tem prospektom, Posamezni program prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice NoveKreditne banke <strong>Maribor</strong>, kot ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, vsebuje naslednje navedbe:»Sveženj B predstavljajo (preostale) delnice NKBM, ki pripadajo:• Kapitalski družbi [KAD] (4,8% oziroma 1.120.000 delnic);• Odškodninski družbi [SOD] (4,8% oziroma 1.120.000 delnic);• Republiki Sloveniji (41,4% oziroma 9.672.572 delnic).«»Sveženj B tako v seštevku predstavlja 11.912.572 delnic NKBM, kar v odstotku ustre<strong>za</strong> 51% osnovnega kapitala NKBM.«»Delnice iz svežnja B ostanejo po prodaji delnic iz svežnja A v lasti Republike Slovenije in z njo pove<strong>za</strong>nih oseb (KAD inSOD). O morebitni prodaji tolikega števila delnic iz svežnja B, da bo dosežen umik države iz lastniške strukture NKBM dovišine deleža 25%, poveãanega <strong>za</strong> eno delnico, se Republika Slovenija odloãi naknadno, po prostem preudarku.«10Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Drugih sklepov v zvezi s privati<strong>za</strong>cijo NKBM oz. svojo nadaljnjo udeležbo v NKBM Vlada Republike Slovenije še ni sprejela.O umiku države iz lastniške strukture NKBM do višine deleža 25%, poveãanega <strong>za</strong> eno delnico, bo odloãeno v prihodnje,skladno z veljavno <strong>za</strong>konodajo. S sklepom št. 47600-4/2006/6 z dne 27.7.2006 je Vlada Republike Slovenije med drugim»potrdila predlog naãina umika države iz gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija posredno lastništvo vgospodarskih družbah preko Slovenske odškodninske družbe d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja,d.d., z dopolnitvijo, da se lahko usklajeno prodajajo lastniški deleži tistih gospodarskih družb, v katerih imajo deležRepublika Slovenija, Slovenska odškodninska družba, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja,d.d. in Družba <strong>za</strong> svetovanje in upravljanje, d.o.o.«.5.4.3 Opcija <strong>za</strong> presežno dodelitevDelniãar, ki prodaja, bo globalnemu koordinatorju Citigroup Global Markets Limited podelil opcijo <strong>za</strong> nakup do 1.492.879ponujenih delnic <strong>za</strong> ponudbeno ceno. Opcija bo izvršljiva samo enkrat, in sicer v roku 30 dni po objavi ponudbene cene.Namen te opcije je pokritje presežne dodelitve, ãe do nje pride, ter izvajanje stabili<strong>za</strong>cijskih aktivnosti, torej omogoãanjepodpore <strong>trg</strong>ovalni ceni ponujenih delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Opcija <strong>za</strong> presežno dodelitev globalnemukoordinatorju omogoãa, vendar ga ne <strong>za</strong>vezuje k prodaji do 1.492.879 delnic NKBM po <strong>za</strong>kljuãku ponudbe dobro pouãenimvlagateljem, ne da bi bil lastnik delnic, ki jih bo prodal (t.i. »kratka prodaja« oz. »short sale«). Teh 1.492.879 delnic predstavljadel ponujenih delnic. V roku 30 dni po objavi ponudbene cene lahko nato globalni koordinator uporablja kupninoiz takšne prodaje <strong>za</strong> nakup dodatnih delnic na <strong>trg</strong>u, s ãimer zmanjšuje svojo »kratko pozicijo« in vrši podporo tržni cenidelnic, kot je podrobneje opisano pod toãko »Stabili<strong>za</strong>cija« (toãka 5.4.4 spodaj). Ti nakupi morajo biti med drugim izvršeniv skladu z borznimi pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, stabili<strong>za</strong>cijske aktivnosti pa tudi niso dopustne, ãe cenadelnic NKBM na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev preseže ponudbeno ceno.âe bo globalni koordinator v 30-dnevnem obdobju v svojih stabili<strong>za</strong>cijskih aktivnostih pridobil premalo delnic, da bi lahkopokril zgoraj opisano »kratko prodajo«, se lahko globalni koordinator ob izteku 30-dnevnega roka odloãi izkoristiti opcijo<strong>za</strong> presežno dodelitev. âe to stori, mu bo morala Republika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, izroãiti takšno število delnicNKBM, da bo <strong>za</strong>dostovalo <strong>za</strong> pokritje njegovih »kratkih prodaj«. Za vsako tako kupljeno delnico bo globalni koordinatorplaãal ponudbeno ceno. Opcijo <strong>za</strong> presežno dodelitev je mogoãe izkoristiti <strong>za</strong> 1.492.879 delnic NKBM ali manj, v odvisnostiod potrebe po pokritju »kratkih prodaj«.5.4.4 Stabili<strong>za</strong>cijaV zvezi s ponudbo dobro pouãenim vlagateljem lahko globalni koordinator kot organi<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije ali njegovi <strong>za</strong>stopnikidoloãen ãas po objavi ponudbene cene ãezmerno dodelijo ali izvedejo transakcije s ponujenimi delnicami, katerih namenje podpora tržni ceni ponujenih delnic po ceni, ki je višja od tiste, kot bi bila sicer dosežena na <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev.Vendar pa organi<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije (ali katerikoli njegov <strong>za</strong>stopnik) k takim aktivnostim ni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n. Zaãetek morebitnetake stabili<strong>za</strong>cije je lahko na datum objave ponudbene cene, izvede pa se lahko na organiziranem <strong>trg</strong>u ali kako drugaãe.Stabili<strong>za</strong>cijske aktivnosti je mogoãe kadarkoli prekiniti, v vsakem primeru pa se ustavijo najkasneje v roku 30 dni po objaviponudbene cene. Finanãna posrednika (underwriterja) obsega takih stabili<strong>za</strong>cijskih transakcij ne nameravata razkriti,razen v obsegu, kolikor je to potrebno skladno z <strong>za</strong>htevami <strong>za</strong>konov in drugih predpisov.âe bo <strong>za</strong>radi svojih stabili<strong>za</strong>cijskih aktivnosti globalni koordinator po tridesetdnevnem obdobju imel v lasti delnice NKBM,jih bo uporabil <strong>za</strong> pokritje svoje »kratke pozicije«, nastale pri njegovi prodaji do 1.492.879 delnic NKBM, kot je podrobnejeopisano zgoraj, v toãki 5.4.3.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 11


1. ODGOVORNE OSEBE .............................................................................................................................. 161.1 <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d.............................................................................................................. 171.2 Republika Slovenija................................................................................................................................... 172. ZAKONITI REVIZORJI.............................................................................................................................. 183. IZBRANE KONSOLIDIRANE FINANâNE INFORMACIJE......................................................................... 204. KLJUâNE INFORMACIJE........................................................................................................................ 244.1 Izjava o gibljivih sredstvih ........................................................................................................................ 254.2 Kapitali<strong>za</strong>cija in <strong>za</strong>dolženost .................................................................................................................... 254.3 Interes fiziãnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri ponudbi ....................................................................... 274.4 Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov ................................................................................................... 275. DEJAVNIKI TVEGANJA ........................................................................................................................... 285.1 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s poslovanjem skupine NKBM .................................................................................. 295.2 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s Slovenijo ................................................................................................................. 355.3 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s ponujenimi delnicami in <strong>trg</strong>om vrednostnih papirjev............................................. 366. PODATKI O IZDAJATELJU...................................................................................................................... 386.1 Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja .................................................................................................. 396.2 Investicije .................................................................................................................................................. 407. INFORMACIJE O PONUJENIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH ...................................................................... 427.1 Vrsta in razred delnic ................................................................................................................................ 437.2 Zakonodaja, po kateri so bile delnice izdane ............................................................................................. 437.3 Oblika delnic .............................................................................................................................................. 437.4 Valuta delnic .............................................................................................................................................. 437.5 Opis pravic, pove<strong>za</strong>nih z delnicami ............................................................................................................ 437.6 Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih bodo delnice izdane .................................. 447.7 Priãakovani datum izdaje delnic ................................................................................................................ 447.8 Prenosljivost delnic ................................................................................................................................... 447.9 Obvezni predpisi glede ponudb <strong>za</strong> prevzem in/ali odkup delnic ................................................................ 447.10 Javne ponudbe <strong>za</strong> prevzem lastniškega kapitala izdajatelja ................................................................... 457.11 Informacija o davkih ................................................................................................................................ 458. POGOJI PONUDBE .................................................................................................................................. 488.1 Pogoji, statistika ponudbe in priãakovan ãasovni razpored ....................................................................... 498.2 Naãrt razdelitve in dodelitve ..................................................................................................................... 508.3 Ponudba malim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve malim vlagateljem....................................... 508.4 Ponudba dobro pouãenim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve dobro pouãenim vlagateljem ....... 548.5 Oblikovanje in razkritje ponudbene cene .................................................................................................. 558.6 Dodatne informacije v zvezi s ponudbo ...................................................................................................... 559. SPREJETJE V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ ........................................................................ 589.1 Predvideno <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u............................................................................................ 599.2 Preteklo <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>u ................................................................................................ 599.3 Stabili<strong>za</strong>cija................................................................................................................................................ 619.4 Ostali <strong>trg</strong>i .................................................................................................................................................. 61Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 13


10. PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV ............................................................... 6210.1 Oseba, ki ponuja vrednostne papirje ..................................................................................................... 6310.2 Število in razred vrednostnih papirjev, ki jih ponuja vsak imetnik ........................................................ 6310.3 Odpoved razpolaganju (dogovor o blokadi) ........................................................................................... 6311. STROŠKI PONUDBE .............................................................................................................................. 6412. REDâENJE ............................................................................................................................................ 6613. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI S PONUDBO ................................................................................... 6813.1 Svetovalci .............................................................................................................................................. 6913.2 Druge revidirane informacije ................................................................................................................ 6913.3 Izjave strokovnjakov ............................................................................................................................. 6913.4 Informacije tretjih oseb ......................................................................................................................... 6913.5 Druge pomembne informacije v zvezi s ponudbo in tem prospektom ................................................... 6914. PREGLED POSLOVANJA ....................................................................................................................... 7014.1 Osnovni <strong>trg</strong>i ........................................................................................................................................... 7114.2 Osnovne dejavnosti ............................................................................................................................... 7315. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ........................................................................................................... 8616. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA .................................................................................................... 9216.1 Premoženje ........................................................................................................................................... 9316.2 Okolje .................................................................................................................................................... 9316.3 Zavarovanje .......................................................................................................................................... 9317. POSLOVANJE IN FINANâNI PREGLED, KAPITALSKA SREDSTVA, INVESTICIJE ININFORMACIJE O TRENDIH ................................................................................................................... 9417.1 Pregled ................................................................................................................................................. 9517.2 Dejavniki, ki vplivajo na poslovne rezultate in finanãno stanje skupine NKBM ..................................... 9517.3 Pomembnejše raãunovodske usmeritve ............................................................................................... 9617.4 Spremembe raãunovodskih usmeritev ................................................................................................. 9817.5 Najnovejši dogodki ................................................................................................................................ 9817.6 Rezultati <strong>za</strong> šestmeseãni obdobji, ki sta se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2006 in 2007............................. 9917.7 Finanãno stanje na dan 30. junija 2006 in 2007.................................................................................... 10517.8 Rezultati <strong>za</strong> leta, ki so se konãala 31. decembra 2004, 2005 in 2006................................................... 11017.9 Finanãno stanje na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006.................................................................... 11617.10 Kapitalska sredstva .......................................................................................................................... 12117.11 Priprave <strong>za</strong> izvajanje kapitalskega sporazuma Basel II .................................................................... 12117.12 Finanãni instrumenti in zunajbilanãne postavke ............................................................................... 12118. RAZISKAVE IN RAZVOJ, PATENTI IN LICENCE – INTELEKTUALNA LASTNINA................................ 12219. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIâKA ....................................................................................................... 12420. UPRAVNI, POSLOVODNI IN NADZORNI ORGANI TER VIŠJI VODSTVENI DELAVCI ........................... 12620.1 Organi upravljanja .............................................................................................................................. 12720.2 Izjave o konfliktu interesov ................................................................................................................ 12920.3 Izjava o postopkih zoper direktorje in uslužbence NKBM ................................................................... 12921. PLAâILA IN DAJATVE ......................................................................................................................... 13021.1 Nagrajevanje nadzornega sveta, uprave in vodstva NKBM................................................................. 13121.2 Posojila ãlanom nadzornega sveta, uprave in vodstva NKBM ............................................................. 13122. ORGANIZACIJSKA PRAKSA ................................................................................................................ 13222.1 Kodeks upravljanja.............................................................................................................................. 13322.2 Revizijska komisija nadzornega sveta ................................................................................................. 13322.3 Ostali pomembnejši organi ................................................................................................................. 13323. USLUŽBENCI ...................................................................................................................................... 13423.1 Zaposleni ............................................................................................................................................ 13523.2 Delniški opcijski programi in udeležba <strong>za</strong>poslenih v kapitalu NKBM .................................................. 13514Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


24. VEâJI DELNIâARJI ............................................................................................................................. 13624.1 Imetniki delnic NKBM, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice, ki jih je potrebno prijaviti ...... 13724.2 Drugaãne glasovalne pravice <strong>za</strong> veãje delniãarje ................................................................................ 13724.3 Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajatelja .................................................................... 13724.4 Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroãi spremembo nadzora(obvladovanje) izdajatelja ................................................................................................................... 13725. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK ................................................................................................. 13826. FINANâNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO VIROV,FINANâNEM POLOŽAJU TER DOBIâKIH IN IZGUBAH...................................................................... 14026.1 Pretekle finanãne informacije............................................................................................................. 14126.2 Zaãasne finanãne informacije ............................................................................................................. 14126.3 Finanãna poroãila ................................................................................................................................ 14126.4 Revizije preteklih letnih finanãnih informacij ..................................................................................... 14126.5 Vmesne in druge finanãne informacije................................................................................................ 14126.6 Politika dividend ................................................................................................................................. 14126.7 Pravni in arbitražni postopki ............................................................................................................... 14326.8 Znatna sprememba finanãnega in tržnega položaja izdajatelja .......................................................... 14327. DODATNE INFORMACIJE................................................................................................................... 14427.1 Delniški kapital.................................................................................................................................... 14527.2 Statut NKBM ....................................................................................................................................... 14627.3 Rezerve ............................................................................................................................................... 14727.4 Obvestila delniãarjem ......................................................................................................................... 14727.5 Razkritje pomembnih deležev ............................................................................................................. 14727.6 Slovenska <strong>za</strong>konodaja, ki se nanaša na delniãarje banke (ZBan-1) .................................................... 14828. UPRAVLJANJE TVEGANJ................................................................................................................... 15028.1 Pregled................................................................................................................................................ 15128.2 Kreditno tveganje................................................................................................................................ 15228.3 Slabe terjatve...................................................................................................................................... 15628.4 Likvidnostno tveganje.......................................................................................................................... 15728.5 Tržno tveganje..................................................................................................................................... 15828.6 Služba notranje revizije....................................................................................................................... 16028.7 Basel II ................................................................................................................................................ 16128.8 Skladnost postopkov z <strong>za</strong>konodajo o prepreãevanju pranja denarja................................................... 16129. POMEMBNE POGODBE ..................................................................................................................... 16230. POVZETEK PRAVIL V ZVEZI S TRGOM VREDNOSTNIH PAPIRJEV..................................................... 16430.1 Ljubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev............................................................................................... 16530.2 Izraãun, izravnava in <strong>za</strong>gotavljanje izpolnitve obveznosti.................................................................... 16530.3 Prevzemna <strong>za</strong>konodaja........................................................................................................................ 16630.4 Pravila <strong>za</strong> izkljuãitev in izstop.............................................................................................................. 16730.5 Zakon o prepreãevanju omejevanja konkurence ................................................................................. 16731. INFORMACIJE O DELEŽIH.................................................................................................................. 16832. RAZKRITI DOKUMENTI....................................................................................................................... 17033. KAZALO RAâUNOVODSKIH IZKAZOV ................................................................................................ 172Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 15


1.ODGOVORNE OSEBE


2.ZAKONITI REVIZORJI


Konsolidirane in nekonsolidirane raãunovodske izkaze in z njimi pove<strong>za</strong>ne opombe na dan in <strong>za</strong>leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006, so revidirali KPMG Slovenijad.o.o., neodvisni revizorji, kot je <strong>za</strong>pisano v njihovih poroãilih, ki se pojavljajo v tem dokumentu.Konsolidirane in nekonsolidirane raãunovodske izkaze in z njimi pove<strong>za</strong>ne opombe na dan in <strong>za</strong>šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2006 in 2007, in so vkljuãeni v ta prospekt nadrugih mestih, so preiskali KPMG Slovenija d.o.o., neodvisni revizorji, kot je <strong>za</strong>pisano v njihovihporoãilih, ki se pojavljajo v tem dokumentu.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 19


3.IZBRANEKONSOLIDIRANEFINANâNEINFORMACIJE


V nadaljevanju objavljene informacije in podatki so povzeti iz raãunovodskih izkazov, ki se pojavljajo na drugih mestih vtem prospektu. Potencialnim vlagateljem priporoãamo, da pred sprejemom kakršnekoli odloãitve o investiranju preberejoceloten prospekt, vkljuãno s poglavjem 17 (»Poslovanje in finanãni pregled, kapitalska sredstva, investicije in informacijeo trendih«), raãunovodske izkaze in ostale finanãne informacije, vkljuãene v ta prospekt. Raãunovodski izkazi <strong>za</strong> <strong>za</strong>kljuãeklet in <strong>za</strong> leta, <strong>za</strong>kljuãena 31. decembra 2004, 31. decembra 2005 in 31. decembra 2006, ki so vkljuãeni na raznih mestih vta prospekt, so bili revidirani s strani KPMG Slovenija d.o.o.. Raãunovodski izkazi, pripravljeni <strong>za</strong> šestmeseãna obdobja inob <strong>za</strong>kljuãku šestmeseãnih obdobij do 30. junija 2006 in 30. junija 2007, ki so vkljuãeni na raznih mestih v ta prospekt, sobili preiskani s strani KPMG Slovenija d.o.o.. Rezultat poslovanja <strong>za</strong> obdobji, <strong>za</strong>kljuãeni 30. junija 2006 in 30. junija 2007, ninujno poka<strong>za</strong>telj celoletnega rezultata poslovanja.Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dneva in <strong>za</strong> leti, ki sta se konãali 31. decembra 2005 in 2006,in nerevidirani preiskani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dneva in <strong>za</strong> polletni obdobji, ki sta se konãali 30. junija 2006in 2007, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi raãunovodskega poroãanja (International Financial ReportingStandards), ki jih je izdal Mednarodni odbor <strong>za</strong> raãunovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »raãunovodski izkaziMSRP«). Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dan in <strong>za</strong> leto, ki se je konãalo 31. decembra 2004,so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi revizijskimi standardi (the »IAS Financial Statements«) in so bili preklasificiraniskladno z MSRP (»IAS reklasificirani raãunovodski izkazi« in skupaj z raãunovodskimi izkazi MSRP »raãunovodski izkazi«).Nekatere številke v tem poglavju so bile <strong>za</strong>okrožene. Zato so mogoãe majhne razlike med številkami <strong>za</strong> iste kategorije v razliãnihtabelah in številke, ki so <strong>za</strong>pisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetiãni seštevek številk pred njim.Izbrane informacije iz izka<strong>za</strong> poslovnega izidaLeto, <strong>za</strong>kljuãeno 31.12.Za obdobje šestihmesecev do 30.6.2004 2005 2006 2006 2007(v mio EUR) (nerevidirani)Prihodki iz obresti 162,9 159,0 184,3 88,6 114,4Odhodki <strong>za</strong> obresti 75,9 69,8 83,9 38,4 57,3âiste obresti 87,1 89,2 100,3 50,3 57,1âiste opravnine 36,2 37,1 39,6 20,9 24,9Ostali ne-obrestni prihodki 19,3 36,6 40,8 1,8 30,7Prihodki iz poslovanja 142,6 162,9 180,7 73,0 112,7Administrativni stroški 82,1 84,7 90,7 41,1 46,1Ostali ne-obrestni odhodki 34,1 29,0 37,5 14,8 17,3Ne-obrestni odhodki 116,2 113,7 128,2 55,9 63,3Delež dobiãka ali izgube pridruženih družbin skupnih vlaganj0,0 5,8 3,3 1,9 2,4Dobiãek / izguba iz rednega poslovanja 26,4 55,1 55,8 19,0 51,9âisti dobiãek / izguba iz rednega poslovanja 11,8 45,8 45,4 19,3 38,6Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 21


Izbrane informacije iz bilance stanjaLeto, <strong>za</strong>kljuãeno 31.12.Za obdobje šestih mesecevdo 30.6.2004 2005 2006 2006 2007(v mio EUR) (nerevidirani)âista posojila in terjatve (1) 1.723,6 2.115,4 2.707,3 2.344,3 2.968,4Portfelj vrednostnih papirjev (2) 993,9 1.136,0 1.214,7 1.141,6 1.293,1Denar v blagajni in stanja na raãunih pri CB 116,1 75,1 109,7 97,3 95,6Ostala sredstva 156,5 192,4 226,2 246,4 284,6Skupaj sredstva 2.990,0 3.518,8 4.258,0 3.829,7 4.641,7Depoziti (3) 2.194,1 2.338,6 2.626,8 2.494,7 2.973,0Posojila (najeta) 219,7 509,3 918,2 661,7 913,6Izdani dolžniški vrednostni papirji 168,2 206,9 155,7 202,9 114,4Podrejene obveznosti 92,4 92,3 144,3 92,4 137,4Ostale obveznosti 89,3 88,8 91,8 85,1 146,4Skupaj obveznosti 2.763,7 3.235,9 3.936,9 3.536,8 4.284,9Vplaãani kapital 53,2 53,4 53,4 53,4 53,4Ostali kapital 165,1 219,7 256,0 229,3 276,9Manjšinski deleži 8,0 9,8 11,6 10,2 26,6Skupaj kapital 226,3 282,9 321,1 292,9 356,9Skupaj obveznosti in kapital 2.990,0 3.518,8 4.258,0 3.829,7 4.641,7Opombe:(1)Vkljuãuje medbanãna posojila in terjatve.(2)Vkljuãuje finanãna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, in finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti.(3)Vkljuãuje medbanãne depozite.22Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Izbrani finanãni poka<strong>za</strong>teljiPoka<strong>za</strong>telji dobiãkonosnostiLeto, <strong>za</strong>kljuãeno 31.12.Za obdobje šestih mesecevdo 30.62004 2005 2006 2006 2007(v odstotkih) (nerevidirani)Obrestna marža (1)(2) 3,4 2,8 2,6 2,9 2,7Razmerje med posojili in depoziti (3) 69,9 76,8 88,8 85,2 99,8Razmerje med stroški in dohodki 67,0 57,4 56,4 63,6 45,9Donos na povpreãni kapital (2)(4) 5,9 19,7 15,2 15,3 24,1Donos na povpreãna sredstva (2)(4) 0,5 1,4 1,2 1,1 1,8Kakovost sredstevBruto slaba posojila (5) kot % bruto sredstev,odobrenih komitentom (6)6,8 9,3 7,4 8,0 9,3Rezervacije kot % bruto slabih posojil (5) 97,3 84,1 87,1 91,4 80,9Poka<strong>za</strong>telji kapitalske ustreznosti skupine (7)Koliãnik kapitalske ustreznosti <strong>za</strong> kapitalI. reda (Tier I)9,5 6,1 5,6 6,8 5,6Skupni koliãnik kapitalske ustreznosti 15,3 9,6 9,7 9,6 9,1Opombe:(1)Predstavlja razmerje med ãistim obrestnim dohodkom pred oblikovanjem rezervacij <strong>za</strong> oslabitev posojil in povpreãnimi obrestovanimi sredstvi.(2)Podatki <strong>za</strong> polletna obdobja, <strong>za</strong>kljuãena 30. junija 2006 in 30. junija 2007, so prevedeni na letno raven.(3)âista posojila in terjatve (vkljuãno z medbanãnimi posojili in terjatvami), deljeno s skupnimi depoziti (vkljuãno z medbanãnimi depoziti).(4)Predstavlja razmerje med ãistim dobiãkom in povpreãnim kapitalom (vkljuãno s kapitalom manjšinskih delniãarjev) ali povpreãnimi sredstvi.(5)NKBM oznaãuje kot slaba tista posojila, ki so klasificirana v razredih C, D in E, in tista posojila, <strong>za</strong> katera se oslabitev izvaja na individualni osnovi in znaša znesek oblikovanih rezervacij veãkot 15%. Glej poglavje 28 (»Upravljanje tveganj – Kreditno tveganje – Slabe terjatve«).(6)Vkljuãuje bilanãne terjatve in izvenbilanãne obveznosti do banãnega in nebanãnega sektorja.(7)Prika<strong>za</strong>no v skladu s predpisi Banke Slovenije.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 23


4.KLJUâNE INFORMACIJE


4.1 Izjava o gibljivih sredstvihNa dan 30. junija 2007 je celoten kapital skupine NKBM d.d. znašal 357 mio EUR in je predstavljal 7,7% bilanãne vsote,medtem ko so celotne obveznosti znašale 4.285 mio EUR oziroma 92,3% bilanãne vsote. NKBM verjame, da ima ob tejstrukturi obveznosti <strong>za</strong>dostno koliãino kapitala <strong>za</strong> izpolnjevanje <strong>za</strong>stavljenih ciljev.4.2 Kapitali<strong>za</strong>cija in <strong>za</strong>dolženostNekatere številke v tem poglavju so bile <strong>za</strong>okrožene. Zato so mogoãe majhne razlike med številkami <strong>za</strong> iste kategorije vrazliãnih tabelah in številke, ki so <strong>za</strong>pisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetiãni seštevek številk prednjim.V spodnji tabeli so navedeni podatki o obveznostih do virov sredstev skupine NKBM na dan 30. junija 2007 na dejanskiosnovi. To tabelo berite skupaj s poglavjem »Poslovanje in finanãni pregled, kapitalska sredstva, investicije in informacijeo trendih — Kapitalska sredstva« in raãunovodskimi izkazi skupine NKBM, ki so v ta prospekt vkljuãeni drugje.Sestava obveznosti do virov sredstev na dan 30. junija 2007v mio EUROBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 30.6.2007 30.6.2006 spr. %1 Depoziti bank 184 52 2542 Krediti bank 906 562 613 Depoziti strank, ki niso banke 2.789 2.443 144 Krediti strank, ki niso banke 7 100 -935 Izdani vrednostni papirji 114 203 -446 Podrejene obveznosti 137 92 497 Obresti <strong>za</strong> finanãne obveznosti 19 15 278 Rezervacije 33 27 219 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 20 7 16410 Druge obveznosti 75 35 113SKUPAJ OBVEZNOSTI 4.285 3.537 2111 Osnovni kapital 24 24 012 Kapitalske rezerve 29 29 013 Presežek iz prevrednotenja 16 12 2714 Rezerve iz dobiãka (vkljuãno z <strong>za</strong>držanim dobiãkom) 224 193 1615 âisti dobiãek/izguba poslovnega leta 37 24 5716 Kapital manjšinskih delniãarjev 27 10 160SKUPAJ KAPITAL 357 293 22SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 4.642 3.830 21Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 25


Podrejene obveznostiVrednostni papirjiDepozitiKreditiValutaDatum <strong>za</strong>padlostiv mio EURObr. mera 30. 06. 2007 30. 06. 2006EUR 16.12.2011 EURIBOR 3M + 50 50EUR 19.12.2009 EURIBOR 6M + 28 30EUR variabilna 1SIT 20.6.2007 TOM + 6% 6SIT 30.9.2011 4,7% 4 4SIT brez roka E6M + 2,70% 1 1SIT brez roka E6M + 2,70% 1 1SIT brez roka E6M + 2,70% 2EUR 5. 10. 2016 EURIBOR 3M + 50Skupaj 137 92Druge obveznostiv mio EUR30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> prejete predujme 4 1Druge obveznosti 62 30Udolgovane pasivne ãasovne razmejitve 8 3Presežek obveznosti iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu 1 1Skupaj druge obveznosti 75 35Med drugimi obveznostmi predstavljajo najveãji delež obveznosti <strong>za</strong> izplaãilo dividende s strani NKBM, obveznosti do prodajnihmest po kartiãnem poslovanju in obveznosti iz naslova redne arbitraže.V spodnji tabeli so navedeni podatki o konsolidiranih denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih, kratkoroãnih obveznostihin kapitali<strong>za</strong>ciji skupine NKBM na dan 30. junija 2007 na dejanski osnovi. To tabelo berite skupaj s poglavjem »Poslovanjein finanãni pregled, kapitalska sredstva, investicije in informacije o trendih — Kapitalska sredstva« in raãunovodskimiizkazi skupine NKBM, ki so v ta prospekt vkljuãeni drugje.Dolgoroãna <strong>za</strong>dolženostNa dan 30. junija 2007Dejansko(v mio EUR)Depoziti (1) 463,6Posojila 906,0Dolžniški vrednostni papirji 114,4Podrejene obveznosti 137,4Delniãarski kapitalOsnovni kapital (2) 24,4Kapitalske rezerve (3) 29,1Akumulirani dobiãki (4) 276,9Manjšinski deleži 26,6Skupna kapitali<strong>za</strong>cija (5) 1.978,4Opombe:(1)Vkljuãno z vlogami bank.(2)Osnovni lastniški kapital.(3)Vkljuãuje kapitalske rezerve in lastne delnice.(4)Vkljuãuje rezerve iz dobiãka (vkljuãno z <strong>za</strong>držanim dobiãkom), dobiãek iz tekoãega leta in presežek iz prevrednotenja vrednostnih papirjev.(5)Vkljuãuje dolgoroãno <strong>za</strong>dolženost in delniãarski kapital.26Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Zadnji dogodkiSvet Banke Slovenije je na 357. seji dne 4. septembra 2007 obravnaval <strong>za</strong>htevo NKBM <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> vkljuãitev hibridnegainstrumenta v dodatni kapital I ter sprejel pozitiven sklep. NKBM je prejela Odloãbo o izdaji dovoljenja <strong>za</strong> vkljuãitevhibridnega instrumenta v dodatni kapital I št. 7/4/10-07-EK z dne 4. septembra 2007.NKBM je dne 12. oktobra 2007 prejela 100 mio EUR iz podrejenega posojila, najetega pri VTB Bank Europe plc.. Posojilo izpolnjuje lastnostihibridnega instrumenta in je bilo vkljuãeno v dodatni kapital I NKBM na podlagi zgoraj navedene odloãbe Banke Slovenije.Posojilo je brez roka <strong>za</strong>padlosti, vendar ga <strong>banka</strong> lahko odplaãa v roku petih let od korišãenja le ob predhodnem soglasju BankeSlovenije. Obrestna mera <strong>za</strong> prvih pet let je fiksna in znaša 7,02% letno, obresti so plaãljive letno. âe NKBM ne bi izkoristila možnostiplaãila po petih letih, se obrestna mera <strong>za</strong> nadaljnja leta spremeni in bo znašala 3 meseãni EURIBOR + 400 baziãnih toãk.Sredstva iz posojila so uporabljena <strong>za</strong> poveãanje regulatornega kapitala banke, s ãimer je izboljšan koliãnik kapitalskeustreznosti banke <strong>za</strong> približno tri odstotne toãke, tako da je le-ta v oktobru 2007 presegal 11%.4.3 Interes fiziãnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri ponudbiPri ponudbi dobro pouãenim vlagateljem se uporablja institut underwritinga, finanãna posrednika (t.i. underwriterja) staCitigroup Global Markets Limited in Nomura International plc.. V pove<strong>za</strong>vi s postopkom ponudbe dobro pouãenim vlagateljemlahko vsak od finanãnih posrednikov (t.i. underwriterjev) ter njunih pove<strong>za</strong>nih oseb prev<strong>za</strong>me ponujene delnice kot vlagatelj<strong>za</strong> svoj raãun ter v tem svojstvu <strong>za</strong> svoj raãun obdrži, kupi ali proda te ponujene delnice, katerekoli druge vrednostne papirjeNKBM in s tem pove<strong>za</strong>ne investicije ter lahko ponudi ali proda takšne ponujene delnice ali druge investicije tudi na drugenaãine, nepove<strong>za</strong>ne s ponudbo, opisano v tem prospektu. Zato je sklicevanja v tem prospektu na ponudbo ali plasiranjeponujenih delnic treba razumeti, kot da vkljuãujejo ponudbe in plasiranje vrednostnih papirjev finanãnima posrednikoma(t.i. underwriterjema) in njunim pove<strong>za</strong>nim osebam, kadar delujejo v takem svojstvu. Finanãna posrednika obsega takihinvesticij ali transakcij ne nameravata razriti, razen skladno z <strong>za</strong>htevami veljavnih <strong>za</strong>konov in drugih predpisov.V zvezi s ponudbo lahko Citigroup Global Markets Limited (»organi<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije«) (ali katerikoli <strong>za</strong>stopnik, pove<strong>za</strong>naoseba ali druga oseba, ki deluje <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>torja stabili<strong>za</strong>cije) izvede transakcije s ponujenimi delnicami z namenom <strong>za</strong>gotavljanjapodpore tržni ceni ponujenih delnic na ravni, ki je višja od tiste, ki bi sicer prevladala na odprtem <strong>trg</strong>u. Vendar paorgani<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije (ali katerikoli <strong>za</strong>stopnik, pove<strong>za</strong>na oseba ali druga oseba, ki deluje <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>torja stabili<strong>za</strong>cije)tega ni dolžna storiti. Zaãetek take stabili<strong>za</strong>cije je lahko na datum ustreznega javnega razkritja ponudbene cene, izvedepa se lahko na organiziranem <strong>trg</strong>u ali izven njega. Stabili<strong>za</strong>cija se lahko prekine kadarkoli, vendar najkasneje 30 dni oddatuma takega ustreznega javnega razkritja ponudbene cene. Organi<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije in nihãe izmed njegovih <strong>za</strong>stopnikovobsega takih stabili<strong>za</strong>cijskih poslov ne namerava razkriti, razen v obsegu, kolikor je to potrebno skladno z <strong>za</strong>htevamiveljavnih <strong>za</strong>konov in drugih predpisov.Skladno z ZBan-1 je potrebno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, ãe želi oseba pridobiti veã kot 10% delež v kapitaluslovenske banke. Citigroup Global Markets Limited kot globalni koordinator bo po izvedbi ponudbe vpisan v KDD kot imetnikdelnic, pri ãemer bo deloval kot skrbnik <strong>za</strong> raãun samo tistih tujih dobro pouãenih vlagateljev, ki ne bodo neposrednoodprli svojih raãunov vrednostnih papirjev pri KDD. Po slovenski <strong>za</strong>konodaji bo globalni koordinator štel <strong>za</strong> <strong>za</strong>konitegaimetnika delnic, ãeprav bo nastopal le v svojstvu skrbnika. Zato je dolžan pridobiti dovoljenje Banke Slovenije <strong>za</strong> pridobitevteh delnic. Na Banko Slovenije je Citigroup Global Markets Limited že naslovil vlogo <strong>za</strong> izdajo dovoljenja <strong>za</strong> pridobitev 49%deleža kapitala NKBM, t.j. <strong>za</strong> maksimalno število ponujenih delnic. Vendar pa bo dovoljenje skladno z ZBan-1 veljalo le <strong>za</strong>takšen odstotek delnic NKBM, katerih <strong>za</strong>koniti imetnik bo globalni koordinator na doloãen dan.4.4 Razlogi ponudbe in uporaba prihodkovCilji prodajeS prodajo kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice NKBM, naj bi se skladno s Posameznimprogramom prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong>(»Posamezni program«), ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, uresniãili naslednji cilji:1. vzpostavitev lastniške strukture, ki bi dolgoroãno <strong>za</strong>gotavljala uãinkovito upravljanje, konkurenãnost ter uspešenrazvoj NKBM v prihodnje;2. transparentnost vseh transakcij in s tem upoštevanje interesov in pravic vseh delniãarjev;3. doseganje ãim višje možne prodajne cene in4. pozitiven vpliv na razvoj kapitalskega <strong>trg</strong>a.Uporaba kupnineNKBM ne bo prejela nobene kupnine iz naslova ponudbe. Celotno kupnino iz naslova ponudbe, ki bo znašala najveã približno309 mio EUR, po odbitku provizij, plaãljivih finanãnim posrednikom, in doloãenih stroškov, ki bodo nastali v zvezis ponudbo, pa najveã približno 302,5 mio EUR, bo prejel delniãar, ki prodaja. Delniãar, ki prodaja, namerava kupnino iznaslova ponudbe porabiti kot prihodek raãuna finanãnih terjatev in naložb državnega proraãuna.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 27


5.DEJAVNIKI TVEGANJA


Naložba v ponujene delnice je pove<strong>za</strong>na z visokim tveganjem. Preden se odloãite <strong>za</strong> naložbo v ponujene delnice, moratenatanãno pretehtati vsa spodaj opisana tveganja in druge informacije, ki jih najdete v tem prospektu. Katero koli od vnadaljevanju navedenih tveganj lahko neugodno vpliva na poslovanje, finanãni položaj in rezultate skupine NKBM, v temprimeru pa bi lahko tržna cena ponujene delnice padla, kar bi lahko imelo <strong>za</strong> posledico izgubo celotne ali dela naložbe vponujene delnice.Spodaj opisana tveganja in negotovosti so tista, <strong>za</strong> katera skupina NKBM meni, da so bistvena, vendar pa ta tveganja innegotovosti niso nujno edina, s katerimi se sooãa. Dodatna tveganja in negotovosti, vkljuãno s tveganji, ki ji trenutno nisoznana ali jih šteje <strong>za</strong> nebistvena, imajo lahko <strong>za</strong> posledico nižje prihodke, višje stroške, ali pa lahko na kakšen drugaãennaãin negativno vplivajo na poslovanje skupine NKBM in tako privedejo do znižanja vrednosti ponujene delnice.5.1 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s poslovanjem skupine NKBM5.1.1 Zaradi hitrih sprememb v <strong>za</strong>konodaji in predpisih, ki se nanašajo na slovenski banâni sektor, obstajapritisk na upravo skupine NKBM, na njene kadrovske potrebe ter na splošno poslovno prakso.Skupina NKBM je prilagodila svoje poslovanje <strong>za</strong>radi bistvenih sprememb v <strong>za</strong>konodaji in predpisih, ki se nanašajo naslovenski banãni sektor in so se zgodile v <strong>za</strong>dnjih letih. 1. maja 2004 je namreã Slovenija postala ãlanica Evropske unije, 1.januarja 2007 pa je prevzela evro kot svojo nacionalno valuto. Poslediãno je skupina NKBM s 1. januarjem 2007 prevzelaevro kot valuto, v kateri posluje in poroãa, preoblikovala je vse tolarske raãune svojih komitentov v evrske ter spremenilasisteme skupine NKBM tako, da se sedaj izvajajo v evrih vse transakcije, ki so se prej izvajale v tolarjih. Hkrati s prevzemomevra je skupina NKBM uvedla MSRP kot raãunovodski standard, ki se uporablja <strong>za</strong> pripravo raãunovodskih izkazovin <strong>za</strong> poroãanje o rezultatih poslovanja, prav tako pa je <strong>za</strong>ãela projekt, katerega cilj je uskladitev z Direktivo o kapitalskih<strong>trg</strong>ih (Basel II) od 1. januarja 2008 dalje. Uvedba evra kot valute, v kateri skupina NKBM posluje in poroãa, uvedba MSRP inaktivnosti <strong>za</strong> uskladitev z Basel II še vedno pomenijo precejšen pritisk na vodstvo skupine NKBM, na njeno informacijskotehnologijo ter sisteme <strong>za</strong> upravljanje s tveganji; potrebni so dodatni kadri in dodatno usposabljanje obstojeãih kadrov, karvse odvraãa pozornost od obiãajnega poslovanja. Ni mogoãe <strong>za</strong>gotoviti, do se bo skupina NKBM uspešno spopadla z vsemiizzivi, ki jih prinašajo sedanji in bodoãi novi <strong>za</strong>koni in predpisi v Sloveniji in v Evropski uniji. Nesposobnost uãinkovitegaupravljanja teh izzivov lahko bistveno vpliva na finanãni položaj in poslovni rezultat skupine NKBM.5.1.2 Neuspeh skupine NKBM pri uâinkovitem upravljanju rasti ima lahko negativen vpliv nanjeno poslovanje.Skupina NKBM se sooãa s hitro rastjo poslovanja. Skupna sredstva skupine NKBM so se poveãala z 2.990,00 milijonovevrov na dan 31. decembra 2004 na 4.641,7 milijonov evrov na dan 30. junija 2007. Skupna vrednost kreditov (vkljuãno zmedbanãnimi posojili) se je poveãala z 1.723,6 milijonov evrov na dan 31. decembra 2004 na 2.968,4 milijone evrov na dan30. junija 2007, skupna vrednost depozitov (vkljuãno z medbanãnimi depoziti) pa se je poveãala z 2.194,1 milijona evrov nadan 31. decembra 2004 na 2.973,0 milijona evrov na dan 30. junija 2007.Rast skupine NKBM, tako organska kot s strateškimi prevzemi, <strong>za</strong>hteva in bo še naprej <strong>za</strong>htevala velike kapitalske vložkein vodstvene zmogljivosti, nadaljnji razvoj finanãnih in internih kontrol ter informacijske tehnologije, nadgradnjo in poenostavitevsistemov <strong>za</strong> upravljanje tveganj ter dodatno usposabljanje in <strong>za</strong>poslovanje vodstvenega in ostalega kljuãnegaosebja. Istoãasno pa mora skupina NKBM obdržati ustrezno raven storitev <strong>za</strong> komitente in tekoãega poslovanja, da nebi izgubila poslov ali škodovala svojemu ugledu. Kakršna koli nezmožnost uãinkovitega upravljanja teh poslovnih <strong>za</strong>devlahko negativno vpliva na rast poslovanja skupine NKBM ter lahko poslediãno bistveno vpliva na njen finanãni položaj inposlovne rezultate.5.1.3 NKBM se sooâa z izzivi, pove<strong>za</strong>nimi z nedavno prevzetimi podjetji in morda ne bo sposobna izkoristitipriâakovanih koristi v zvezi z morebitnimi bodoâimi prevzemi.NKBM se sooãa s tveganji, pove<strong>za</strong>nimi s poslovanjem svojih odvisnih in pridruženih družb. Odkar je septembra 2004 pridobila55% lastniški delež v Poštni Banki Slovenije d.d. (»PBS«), se skupina NKBM sooãa z izzivi, pove<strong>za</strong>nimi s konsolidacijoposlovanja PBS v poslovanje skupine NKBM kot celote, ter z upravljanjem novih tveganj, ki jih je podedovala od PBS. Takona primer konsolidacija in integracija PBS ustvarjata dodatni pritisk na informacijsko tehnologijo in raãunovodski sistemter sistem upravljanja tveganj skupine NKBM. Da bi skupina NKBM lahko izkoristila geografsko pokritost, ki jo <strong>za</strong>gotavljaProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 29


dostop PBS do poštnega omrežja, je odvisna od sposobnosti PBS uãinkovito <strong>za</strong>gotavljati in distribuirati produkte in storitveNKBM. Doslej je bil napredek pri uporabi široke distribucijske mreže PBS majhen, in nobeno <strong>za</strong>gotovilo ne obstaja, dabo skupina NKBM maksimirala potencialne sinergije, ki jih je pridobila s svojim prevzemom PBS. Poleg tega ima NKBMomejeno možnost spreminjanja strategije PBS in integracije PBS v NKBM. NKBM se sooãa s podobnimi izzivi v zvezi sprevzemom veãinskega deleža v Adria Bank AG aprila 2007. Nobeno <strong>za</strong>gotovilo ne obstaja, da se bo sposobna spoprijeti zizzivi in da bo maksimirala koristi <strong>za</strong>radi tega prevzema. Poleg tveganj, pove<strong>za</strong>nih z odvisnimi družbami, ki so v popolni aliveãinski lasti NKBM, se sooãa tudi s tveganji v zvezi s pridruženo <strong>za</strong>varovalno družbo Zavarovalnico <strong>Maribor</strong> d.d. (»ZM«), vkateri ima 49,96% lastniški delež. Brez veãinskega lastniškega deleža in brez formalnega delniškega sporazuma lahko ZMuporablja strategije, ki niso v najboljšem interesu NKBM ali njenih delniãarjev. Kakršna koli nesposobnost, da bi uskladilastrategijo svojih odvisnih in pridruženih družb s svojim poslovnim naãrtom, ali da bi jih na drugaãen naãin integrirala vsvoje poslovanje, lahko negativno vpliva na sposobnost doseãi strateške cilje, kot tudi na finanãni položaj in na poslovnirezultat skupine NKBM kot celote.Glavna strategija NKBM je, da širi poslovanje z organsko rastjo na obstojeãih kljuãnih <strong>trg</strong>ih, vendar pa bo tudi razmislila oprevzemih (na bližnjih <strong>trg</strong>ih). NKBM bi lahko bila neuspešna pri svoji strategiji prevzemov, ãe <strong>za</strong>radi pomanjkanja na takšnih<strong>trg</strong>ih ne bi bilo na voljo ustreznih prevzemnih priložnosti ali <strong>za</strong>radi nezmožnosti ustrezno oceniti izbrane tarãe prevzemov.Poslediãno bi NKBM lahko npr. napaãno ocenila izbrane tarãe prevzemov. Tudi po identifikaciji tarãe prevzema pa je možno,da bi bilo težko doseãi dogovor o prevzemu, ali pa bi prevzem stal veã, kot bi bila NKBM pripravljena ali sposobna plaãati,ali da NKBM ne bi pridobila potrebnih sredstev ali vseh potrebnih soglasij <strong>za</strong> dokonãanje prevzema. Nadalje, ãe priãakovanistroški ali koristi prevzete družbe ne bi bili v skladu s priãakovanji NKBM, bo morebiti prisiljena znižati vrednost, ki jo jepripisala prevzeti družbi ali prestrukturirati njeno poslovanje.5.1.4 Rast kreditnega portfelja skupine NKBM je poveâala kreditno izpostavljenost in bo <strong>za</strong>htevaladodatno spremljanje s strani vodstva banke.Zaradi velike rasti celotnega ãistega kreditnega portfelja skupine NKBM (vkljuãno z medbanãnimi posojili) od 1.723,6milijonov evrov na dan 31. decembra 2004 na 2.707,3 milijona evrov na dan 30. junija 2007, se je bistveno zvišala njena<strong>kreditna</strong> izpostavljenost. To zvišanje bo <strong>za</strong>htevalo od vodstva banke, da stalno in še natanãneje spremlja kakovost kreditovter ustreznost višine rezervacij skupine NKBM. Glej »Upravljanje tveganj«. Priãakovana nadaljnja rast kreditiranja skladnos celotno strategijo rasti skupine NKBM lahko <strong>kreditna</strong> tveganja še bolj poveãa. Nadaljnja rast kreditnega portfelja lahkovrši dodatni pritisk na spremljanje kreditov in kontrolne postopke. Kakršnakoli nesposobnost upravljanja rastoãega kreditnegaportfelja skupine NKBM ob istoãasnem vzdrževanju kakovosti sredstev z uãinkovitimi politikami kreditnih tveganjlahko <strong>za</strong>hteva oblikovanje dodatnih rezervacij in/ali privede do višjih stopenj odpisov slabih terjatev ali do poveãanja rezerv,kar bi imelo pomemben negativen uãinek na finanãni položaj in poslovne rezultate skupine NKBM.5.1.5 Slovenski sektor finanânih storitev je zelo konkurenâen, strategija rasti skupine NKBM pa jeodvisna od njene sposobnosti uâinkovitega konkuriranja.Na dan 31. decembra 2006 je v Sloveniji delovalo 20 poslovnih bank, pri ãemer imajo tri najveãje banãne skupine, vkljuãno sskupino NKBM, veã kot polovico tržišãa, merjeno po bilanãni vsoti. Skupina NKBM se sooãa s konkurenco slovenskih in tujihposlovnih bank pri vseh produktih in storitvah. V slovenskem finanãnem sektorju bi lahko prišlo do konsolidacije, ki bi privedlado manjšega števila bank in finanãnih ustanov. Združena podjetja imajo lahko konkurenãne prednosti glede cen in prodajnihkanalov. Ker pridobiva skupina NKBM sredstva veãinoma od udeležencev slovenskega denarnega <strong>trg</strong>a (od slovenskih podjetijin individualnih vlagateljev), se sooãa, tako kot vse slovenske banke, s poveãanim konkurenãnim bojem <strong>za</strong> ta sredstva.âeprav lahko ãlanstvo Slovenije v Evropski uniji izboljša splošno poslovno okolje skupine NKBM, pa se je konkurenca na že takokonkurenãnem <strong>trg</strong>u še <strong>za</strong>ostrila. Zaradi vstopa v EU je postal slovenski banãni sektor bolj privlaãen <strong>za</strong> tujo konkurenco. Takoso na primer banke držav ãlanic EU, med drugim UniCredit Bank in Intesa Sanpaolo, pred kratkim razširile svoje poslovanje vSloveniji. Ker je bil slovenski banãni sektor v preteklosti zelo skoncentriran, so nekatere tuje banke ponudile bolj konkurenãneobrestne mere <strong>za</strong> posojila in depozite, da bi si <strong>za</strong>gotovile trdne temelje na tržišãu. Nekatere od teh bank lahko ponudijo širšiizbor produktov in imajo veãja finanãna sredstva od skupine NKBM, kar vkljuãuje tudi nižje stroške financiranja.To konkurenãno okolje je potisnilo navzdol ãiste obrestne marže, s tem pa tudi dobiãkonosnost skupine NKBM. Njena ãistaobrestna marža se je znižala na 2,6% v poslovnem letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006 z 2,8% v poslovnem letu, ki seje <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2005, kar je pomenilo znižanje ãiste obrestne marže, ki je v letu, ki se je konãalo 31. decembra2004, znašala 3,8%. âe se bo zniževanje marže nadaljevalo, bi lahko imelo to negativen vpliv na dobiãkonosnost skupineNKBM. Zaradi pritiska konkurence poleg tega morebiti ne bo sposobna uspešno izvesti svoje strategije rasti in ponuditiproduktov in storitev po ceni, ki <strong>za</strong>gotavlja ustrezen donos, kar bi imelo bistven negativen uãinek na poslovanje, finanãnipoložaj in rezultate Skupne NKBM.5.1.6 Republika Slovenija ima možnost uveljavljati pomemben vpliv nad NKBM, njeni interesi pa so lahkov navzkrižju z interesi ostalih lastnikov navadnih delnic NKBM.Republika Slovenija bo po ponudbi neposredno oz. posredno prek Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja,d.d. in Slovenske odškodninske družbe, d.d. lastnik veãine navadnih delnic NKBM. Poslediãno bo imela RepublikaSlovenija možnost, da še naprej kontrolira imenovanje nadzornega sveta in uprave NKBM ter sprejema ostale odloãitveglede poslovne in dividendne politike. Sedanji nadzorni svet NKBM sestoji iz devetih ãlanov, od katerih so vsi neodvisni.30Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Vendar pa je vse ãlane nadzornega sveta imenovala Republika Slovenija, bili pa so izbrani z glasovi delniãarjev NKBM, medkaterimi je Republika Slovenija, ki bo po ponudbi še naprej imela v lasti kontrolni delež navadnih delnic NKBM. RepublikaSlovenija lahko vpliva na NKBM, da se ukvarja z doloãenimi dejavnostmi, ki ne temeljijo zgolj na komercialnih odloãitvah,prav tako lahko vrši pomemben pritisk na nadzorni svet, da soglaša z njenimi odloãitvami. Interesi Republike Slovenije bi<strong>za</strong>to lahko bili v konfliktu z najboljšimi interesi NKBM ali njenih manjšinskih delniãarjev; poleg tega pa lahko RepublikaSlovenija sprejme odloãitve, ki lahko pomembno negativno vplivajo na naložbo v ponujene delnice.5.1.7 Banâno poslovanje skupine NKBM je dovzetno <strong>za</strong> obrestna tveganja.Dobiãek skupine NKBM v pretežni meri temelji na ãisti obrestni marži, ki je funkcija doloãanja cene njene pasive in aktive.V letu, ki se je konãalo na dan 31. decembra 2006, so ãisti obrestni prihodki (pred rezervacijami <strong>za</strong> oslabitve kreditov)predstavljali 55,5% prihodkov iz poslovanja skupine NKBM, v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo na dan 30. junija2007, pa so predstavljali 50,6% prihodkov iz poslovanja.Nihanja v obrestnih merah lahko negativno vplivajo na poslovanje in finanãni položaj skupine NKBM na veã razliãnih naãinov.Rast obrestnih mer lahko na splošno zniža vrednost posojil s fiksnimi obrestnimi merami in zviša stroške financiranja.Takšno zvišanje bi lahko tudi na splošno znižalo vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev s fiksno obrestno mero v njenemportfelju. Nadalje lahko povišanje obrestnih mer zmanjša celotno povpraševanje po novih posojilih in poveãa nevarnostnezmožnosti vraãanja posojil, medtem ko splošna volatilnost obrestnih mer lahko vodi do razlike med aktivo in pasivoskupine NKBM, ki sta obãutljivi na obrestne mere. Obrestne mere so obãutljive na veliko dejavnikov izven njenega nadzora,vkljuãno s politiko Evropske centralne banke in Banke Slovenije, ter mednarodnimi gospodarskimi pogoji in politiãnimidejavniki. Nobeno <strong>za</strong>gotovilo ne obstaja, da se bo skupina NKBM uspešno <strong>za</strong>šãitila pred negativnimi vplivi bodoãih nihanjobrestnih mer. Kakršna koli nihanja tržnih obrestnih mer bi lahko vodila k znižanju ãistih prihodkov od obresti in negativnovplivala na poslovni rezultat skupine NKBM.5.1.8 NKBM se sooâa s âasovno neusklajeno aktivo in pasivo. âe ne bo pridobila in <strong>za</strong>držala depozitov,bi lahko bilo njeno poslovanje negativno pri<strong>za</strong>deto.NKBM pridobiva sredstva s kratkoroãnimi in dolgoroãnimi depoziti fiziãnih oseb in gospodarskih družb, z medbanãnimikrediti in na kapitalskih <strong>trg</strong>ih. Veãji del aktive NKBM ima <strong>za</strong>padlosti, ki so daljše od <strong>za</strong>padlosti pasive, NKBM pa priãakuje,da se bo ta ãasovna neusklajenost še nadaljevala. Na dan 30. junija 2007 je bilo 67,1% pasive kratkoroãne z <strong>za</strong>padlostjokrajšo od enega leta, vkljuãno z vpoglednimi/tekoãimi raãuni, ki nimajo nobenih omejitev glede dviga sredstev. âe bi veãještevilo komitentov NKBM dvignilo sredstva ali ne bi podaljšalo ve<strong>za</strong>ve po njenem izteku, bi bil njen likvidnostni položajnegativno pri<strong>za</strong>det, <strong>za</strong> pridobitev in/ali <strong>za</strong>držanje depozitov pa bi morala plaãati višje obrestne mere. NKBM meri stabilnostsvojih vpoglednih depozitov dnevno in verjame, da veãji del vpoglednih depozitov predstavlja glavno in stabilno financiranjes strani komitentov, ki so relativno neobãutljivi na cene. Nesposobnost NKBM, da prepriãa komitente v obnovitev ve<strong>za</strong>vedepozitov ob izteku ali v nadomestitev z novimi depoziti, bi lahko imela bistven negativen uãinek na njeno poslovanje,finanãni položaj in rezultate.Glede financiranja na kapitalskih <strong>trg</strong>ih bi lahko veliko dejavnikov, med njimi zlasti slovenski in mednarodni pogoji na <strong>trg</strong>ihposojil, negativno vplivalo na sposobnost NKBM, da pridobi sredstva v <strong>za</strong>dostnih koliãinah <strong>za</strong> svoje likvidnostne potrebe alipo razumnih tržnih pogojih. âe kratkoroãno financiranje ne bi bilo na voljo pod ustreznimi finanãnimi pogoji, bi bilo trebauporabiti druge, dražje metode <strong>za</strong> <strong>za</strong>dovoljevanje likvidnostnih potreb, kot npr. <strong>za</strong>varovana posojila ali prodaja premoženja,ki morda ne bi bili na voljo pod komercialno sprejemljivimi pogoji. Uporaba dražjih sredstev financiranja bi lahko imelabistven negativen uãinek na poslovanje, finanãni položaj in rezultate NKBM.5.1.9 Kakršno koli poveâanje obsega slabih terjatev v portfelju skupine NKBM lahko negativno vplivana njeno poslovanje.âeprav skupina NKBM verjame, da so tveganja, pove<strong>za</strong>na z njenimi slabimi terjatvami, <strong>za</strong>dostno <strong>za</strong>varovana s posebnimirezervami in z jamstvi <strong>za</strong> te terjatve, pa ne obstaja nobeno <strong>za</strong>gotovilo, da dodatne <strong>za</strong>hteve glede rezervacij ne bodo negativnovplivale na dobiãkonosnost skupine NKBM. Na dan 30. junija 2007 je bruto znesek slabih terjatev znašal 9,3% sredstevstrank in ãiste slabe terjatve so predstavljale 4,6% ãistih sredstev strank. Na dan 30. junija 2007 je skupina NKBM imelaoblikovane rezervacije v višini 80,9% vseh slabih terjatev skladno z veljavnimi internimi predpisi, <strong>za</strong>konskimi smernicamiter kakovostjo jamstev, ki so ji na voljo. âe bi prišlo do kakršnega koli poslabšanja kakovosti jamstev ali do podaljševanjaobdobja nevraãila posojil, potem ko so posojila že bila klasificirana kot slaba, bo potrebno povišanje rezervacij, ki lahkonegativno vpliva na finanãni položaj in poslovne rezultate skupine NKBM ter tržno ceno navadnih delnic NKBM.Spodnja tabela prikazuje bonitetno strukturo kreditnega portfelja NKBM na dan 30. junija 2007:Bonitetni razred% portfeljaA 66,5B 23,8C 4,8D 1,2E 3,7Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 31


Na sposobnost skupine NKBM, da nadzira in zmanjša število slabih terjatev, bi lahko vplivalo mnogo dejavnikov. Nekaterihod teh dejavnikov, vkljuãno z razvojem slovenskega gospodarstva, gibanji na globalnih <strong>trg</strong>ih, konkurenco, tržnimi obrestnimimerami in menjalnimi teãaji, skupina NKBM ne more nadzirati. Nobeno <strong>za</strong>gotovilo ne obstaja, da bodo postopkiodobravanja in spremljanja posojil zmanjšali obseg posojil, ki se v prihodnosti ne bodo vraãala, ali da bo uspešna prisvojih poskusih, da izboljša izterjavo obstojeãih slabih terjatev iz <strong>za</strong>varovanj oziroma da se celotna kakovost kreditnegaportfelja skupine NKBM v prihodnosti ne bo poslabšala. âe ne bo sposobna nadzirati kakovosti sredstev ali ãe bo prišlodo nadaljnje bistvene rasti slabih posojil, bi lahko to negativno vplivalo na poslovni in finanãni položaj skupine NKBM tertržno ceno navadnih delnic NKBM. Ko bo skupina NKBM reprogramirala slaba posojila, bo morda dobila vrnjene nižjezneske obresti, kot je bilo dogovorjeno, v nekaterih primerih pa bo morda dobila vrnjene zneske, ki bodo nižji od <strong>za</strong>ãetnihzneskov glavnice neplaãanih posojil.5.1.10 NKBM se sooâa z izzivi v zvezi s pomanjkanjem <strong>za</strong>nesljivih informacij o potencialnihkreditojemalcih v Sloveniji.Ker v preteklosti <strong>za</strong> to ni bilo potrebe, v Sloveniji ne obstaja centraliziran register kreditojemalcev, ki niso poplaãali svojihkreditov, prav tako pa ne obstaja centraliziran urad <strong>za</strong> kreditne informacije. Zaradi pomanjkanja ažurnih in <strong>za</strong>nesljivihinformacij o kreditojemalcih v Sloveniji se je morala NKBM v preteklosti v veliki meri <strong>za</strong>našati na informacije, ki so jihposredovali kreditojemalci sami, ter na <strong>za</strong>konsko predpisane raãunovodske izkaze kreditojemalcev, v kolikor so bili ti navoljo, da je lahko ocenila njihov finanãni položaj in spremljala kakovost posojil.NKBM namerava poleg tega poveãati obseg posojil fiziãnim osebam. Ti komitenti imajo na splošno manj izkušenj z upravljanjemkapitala in obveznosti kot veliki komitenti in so bolj obãutljivi na recesijo. Poleg tega je razpoložljivost natanãnihin izãrpnih finanãnih in splošnih kreditnih informacij o fiziãnih osebah v Sloveniji še bolj omejena kot v primeru veãjihgospodarskih družb, <strong>za</strong>radi ãesar NKBM še težje natanãno oceni <strong>kreditna</strong> tveganja, pove<strong>za</strong>na z odobravanjem kreditovtem komitentom. Zaradi strategije NKBM, da poveãa obseg poslovanja s fiziãnimi osebami, bo morda potrebno, da odobrikredite fiziãnim osebam, ki pri njej doslej še niso najele kreditov.Metode NKBM <strong>za</strong> upravljanje tveganj temeljijo deloma na oceni informacij glede tržišã, komitentov in ostalih <strong>za</strong>dev. Obstajaverjetnost, da te informacije niso v vseh primerih natanãne, popolne, najnovejše ali pravilno ocenjene. NKBM je in še vednoizvaja ukrepe <strong>za</strong> koordinacijo in pospešitev zbiranja podatkov in analize, da bi v prihodnosti prepreãila pomanjkljivosti prisvojih internih postopkih. Vendar pa splošne omejitve glede pogostosti in <strong>za</strong>nesljivosti informacij o kreditojemalcih v Slovenijilahko negativno vplivajo na njen postopek kreditne ocene in na kakovost njenega kreditnega portfelja, <strong>za</strong>radi ãesarse morda ne bo <strong>za</strong>vedala primerov nevraãil kreditov ali poveãanja števila slabih kreditov, kar bi lahko imelo negativen vplivna finanãni položaj in poslovni rezultat NKBM.5.1.11 Skupina NKBM ima trenutno omejeno sposobnost spremljanja in nadzora izvajanja postopkovupravljanja tveganj, kot tudi dnevnega ugotavljanja dejanskih izgub enotno <strong>za</strong> vso skupino.âeprav banãne družbe v skupini NKBM pri spremljanju svojega poslovanja uporabljajo podobne kontrolne postopke inmetodologije (ki jih predpisuje NKBM), vsaka od njih deluje neodvisno. Skupina NKBM trenutno nima podrobne skupinskestrategije glede postopkov upravljanja s tveganji, prav tako ne obstaja konsolidirana ba<strong>za</strong> podatkov o kreditih <strong>za</strong> celo skupinoNKBM. Medtem ko se nekatere odloãitve glede veãjih kreditov, ki jih odobrita odvisni banki Poštna Banka Slovenijed.d. (»PBS«) in Adria Bank AG, sprejmejo z vednostjo NKBM prek predstavnikov, ki jih ima v nadzornih svetih teh odvisnihdružb, kot tudi v kreditnem odboru Adria Bank AG, pa NKBM nima predstavnikov v kreditnem odboru PBS in ji njen sistemposlovnega poroãanja ne omogoãa, da bi dnevno spremljala celotni kreditni portfelj odvisnih družb. Obstaja torej tveganjenapaãne ocene kreditne izpostavljenosti in koncentracije limitov, kar lahko vodi do tega, da se odobri kredit kreditojemalcuali skupini pove<strong>za</strong>nih kreditojemalcev, ne da bi družba skupine NKBM, ki odobri kredit, ali NKBM, poznala obseg, dokaterega je skupina NKBM že izpostavljena temu kreditojemalcu oz. skupini pove<strong>za</strong>nih kreditojemalcev. Nesposobnostustreznega upravljanja teh tveganj ima lahko negativen vpliv na finanãni položaj in poslovni rezultat skupine NKBM.NKBM sicer vpeljuje enotno politiko upravljanja tveganj skupine NKBM, <strong>za</strong> katero priãakuje, da bo vpeljana do konca leta2007, vendar pa še celo potem, ko bo razvit celovit postopek <strong>za</strong> upravljanje s tveganji, izvajanje postopkov <strong>za</strong> upravljanje stveganji v odvisnih družbah morda ne bo usklajeno, prav tako pa ne obstaja nobeno <strong>za</strong>gotovilo, da bo strategija upravljanjas tveganji v NKBM <strong>za</strong>živela na naãin, ki je bil <strong>za</strong>mišljen.5.1.12 Nezmožnost NKBM in njenih banânih odvisnih družb, da se v izvršbi poplaâajo iz jamstva v primeru<strong>za</strong>mude pri vraâilu posojila ima lahko <strong>za</strong> posledico, da ne bodo mogle dobiti povrnjene priâakovanevrednosti jamstva.Posojila, ki jih NKBM in njene banãne odvisne družbe odobrijo komitentom, so na splošno <strong>za</strong>varovana. Vendar pa se lahkoNKBM in njene banãne odvisne družbe sooãajo z <strong>za</strong>mudami, preden izterjajo in unovãijo vrednost jamstva, s katerim je<strong>za</strong>varovana slaba terjatev; doloãena terjatev pa je lahko klasificirana kot slaba nekaj let prej, preden se jamstvo unovãiv izvršbi. Zakoni v zvezi s hipotekami v Sloveniji niso dobro razviti, NKBM in njene banãne odvisne družbe pa so že imeletežave z izterjavo slabih stanovanjskih posojil, ki so bila <strong>za</strong>varovana z nepremiãnino. Te težave lahko bistveno zmanjšajo32Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


njihovo sposobnost, da pravoãasno ali sploh unovãijo vrednosti jamstev, ter poslediãno zmanjšajo uãinkovitost ustanavljanja<strong>za</strong>varovanj <strong>za</strong> posojila, ki jih odobravajo. Kakršna koli nesposobnost povrnitve priãakovane vrednosti jamstva bi izpostavilaskupino NKBM potencialnim izgubam, ki bi lahko imele bistven negativen vpliv na finanãni položaj in poslovni rezultat.5.1.13 Padec vrednosti ali likvidnosti jamstev, s katerimi so <strong>za</strong>varovana posojila skupine NKBM, lahkonegativno vpliva na njen kreditni portfelj.Velik delež posojil skupine NKBM, odobrenih gospodarskim družbam in fiziãnim osebam, je <strong>za</strong>varovan z jamstvi, kot sonepremiãnine, proizvodna oprema, vozila, likvidni vrednostni papirji in inventar. Padec vrednosti na <strong>za</strong>devnih tržišãih alisplošno poslabšanje gospodarskega položaja lahko vodi do znižanja vrednosti jamstev, s katerimi so <strong>za</strong>varovani številnikrediti, do ravni, ki so nižje od vrednosti neplaãane glavnice in obresti <strong>za</strong> te kredite. âe se zniža vrednost jamstev, ta mordane bodo <strong>za</strong>došãala <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje neizterljivih zneskov <strong>za</strong>varovanih kreditov, <strong>za</strong>radi ãesar bi morala skupina NKBM reklasificirati<strong>za</strong>devne kredite, oblikovati dodatne rezervacije <strong>za</strong> oslabitve kreditov in povišati <strong>za</strong>hteve glede rezerv. Nesposobnostpovraãila iz priãakovane vrednosti jamstva lahko izpostavi skupino NKBM izgubam, ki lahko negativno vplivajo na njenfinanãni položaj in poslovni rezultat.5.1.14 Skupina NKBM je izpostavljena razliânim sektorjem industrije. Slabšanje poslovanja kateregakoli od teh sektorjev, do katerih je NKBM pomembno kreditno izpostavljena, lahko negativnovpliva na njeno poslovanje.Kreditna izpostavljenost skupine NKBM gospodarskim družbam je razpršena po razliãnih sektorjih industrije. Zlasti gradbenisektor, ki predstavlja 7,4% bruto kreditnega portfelja skupine NKBM na dan 30. junija 2007 in sektor nepremiãnin, kipredstavlja 7,8% bruto kreditnega portfelja na dan 30. junija 2007 sta volatilna in podvržena velikim nihanjem. Pomembnoposlabšanje poslovanja teh ali katerega koli drugega sektorja v slovenskem gospodarstvu, ki ga lahko povzroãijo dogodkiizven nadzora skupine NKBM, kot npr. upoãasnitev gospodarske rasti, dejanja nadzornih organov ali politika slovenskihvladnih organov, lahko negativno vplivajo na sposobnost kreditojemalcev v teh sektorjih <strong>za</strong> vraãilo svojih dolgov skupiniNKBM. Poslediãno bi se skupina NKBM sooãala z veãjim tveganjem <strong>za</strong>mud pri vraãilih kreditov, poveãanimi rezervacijamiin poveãanimi odpisi, kar bi lahko imelo bistven negativen vpliv na finanãni položaj in poslovni rezultat.5.1.15 Sistemske napake ali nesposobnost prilagoditve tehnološkim spremembam lahko negativnovplivajo na poslovanje skupine NKBM.Informacijska tehnologija je zelo pomembna <strong>za</strong> poslovanje skupine NKBM in <strong>za</strong> njeno sposobnost analiziranja poslovanjana konsolidirani osnovi. Kakršna koli napaka v sistemih skupine NKBM bi lahko pomembno vplivala na poslovanje in kakovoststoritev <strong>za</strong> stranke ter imela <strong>za</strong> posledico finanãno izgubo.Skupina NKBM se je ukvarjala s številnimi projekti v zvezi s svojimi sistemi informacijske tehnologije. Ta proces je in boše naprej prinašal poslovno tveganje. Tako je na primer NKBM pred kratkim obnovila svoj sekundarni »back-up« sistemna sedežu v <strong>Maribor</strong>u, pravkar pa uvajajo poravnavo mednarodnih nakazil v istem dnevu v skladu s spremembami veljavneslovenske banãne <strong>za</strong>konodaje. NKBM je maja 2006 prenesla vse svoje poslovanje <strong>za</strong> fiziãne osebe s svojega starega informacijskegasistema na novi sistem Nobis. Istoãasna uvedba teh in drugih tehnoloških projektov vrši velik pritisk na <strong>za</strong>poslene,vodstvo in obstojeãe sisteme skupine NKBM, prav tako pa ne obstaja nobeno <strong>za</strong>gotovilo, da bodo projekti <strong>za</strong>kljuãeniuspešno, pravoãasno in v okviru finanãnega naãrta, ali da ne bo prišlo do negativnih posledic na njeno poslovanje.Poleg tega je uspešnost poslovanja skupine NKBM delno odvisna tudi od njene sposobnosti stroškovno uãinkovitega inpravoãasnega odzivanja na tehnološki napredek in nove standarde in postopke, ki se uveljavljajo v banãnem sektorju.Razvoj in uporaba novih tehnologij prinašata znatna tehnološka in poslovna tveganja. Ni <strong>za</strong>gotovila, da bo skupina NKBMuspešno uporabila in prenesla nove tehnologije v svoje poslovanje ali da bo uspela prilagoditi svoj sistem obdelave transakcijv skladu z <strong>za</strong>htevami poslovanja in komitentov ter v skladu z novimi standardi, ki se uveljavljajo v banãnem sektorju.V primeru, da se skupina NKBM <strong>za</strong>radi tehniãnih, pravnih, finanãnih ali drugih razlogov ne bi bila sposobna pravoãasnoprilagoditi spremenjenim tržnim razmeram, <strong>za</strong>htevam komitentov ali tehnološkim spremembam, ima lahko to bistvennegativni vpliv na njen poslovni in finanãni položaj in na rezultat poslovanja.5.1.16 Pomembne kršitve varnosti poslovanja, prevare in kraje lahko negativno vplivajo na poslovanjeskupine NKBM.Skupina NKBM skuša <strong>za</strong>varovati svoje raãunalniške sisteme in mrežno infrastrukturo pred fiziãnimi vdori v sistem, kottudi pred varnostnimi vdori, goljufijami in drugimi motnjami delovanja sistema, ki so posledica vse bolj razširjene uporabeinterneta. Raãunalniški vdori ter prekinitve napajanja in delovanja raãunalnikov lahko vplivajo na varnost skladišãenih podatkovin na njihov prenos znotraj raãunalniške infrastrukture skupine NKBM. Kljub temu, da namerava skupina NKBM tudiv bodoãe uporabljati varnostno tehnologijo in operativne postopke, ki prepreãujejo vdore v raãunalniški sistem, poškodbein napake, ne obstaja <strong>za</strong>gotovilo, da bodo ti varnostni postopki ustrezni in uspešni.Skupina NKBM je izpostavljena tudi tveganjem prevar ali kraj, ki bi jih lahko <strong>za</strong>grešili <strong>za</strong>posleni, komitenti ali tretje osebe.Skupina NKBM je prepriãana, da razpolaga s takšnimi vrstami in ravnmi <strong>za</strong>varovanj pred navedenimi tveganji, kot so stan-Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 33


dardna v banãnem sektorju v Sloveniji, vendar pa niso <strong>za</strong>varovana vsa tveganja. Primer nepopolnega <strong>za</strong>varovanja tveganja jezlonamerna uporaba banãne kartice, kjer plaãilo <strong>za</strong>varovanja ne pokrije vedno celotnega izgubljenega zneska. Neuporabakaterega koli varnostnega postopka ali merila, ki jih uporablja skupina NKBM, ali nezmožnost <strong>za</strong>šãite pred prevarami alikrajami ima lahko bistven negativni vpliv na poslovni in finanãni položaj in na rezultat poslovanja skupine NKBM.5.1.17 Lahko se zgodi, da skupina NKBM ne bo mogla izpolnjevati <strong>za</strong>konsko doloâenih <strong>za</strong>htev poizpolnjevanju kapitalske ustreznosti.Skupina NKBM je v skladu s predpisi Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti dolžna vzdrževati s strani Banke Slovenijedoloãen minimalni koliãnik kapitalske ustreznosti. Koliãnik kapitalske ustreznosti skupine NKBM je na dan 31. decembra2006 znašal 9,7%, na dan 30. junija 2007 pa 9,1%. Zmožnost pridobitve dodatnega kapitala je <strong>za</strong> skupino NKBM odvisna odštevilnih dejavnikov, med drugim:• od njenega bodoãega finanãnega položaja, rezultata poslovanja in finanãnih tokov;• od kakršnih koli potrebnih <strong>za</strong>konsko doloãenih soglasij vlade;• od splošnih tržnih pogojev, ki veljajo <strong>za</strong> poslovne banke in ostale finanãne institucije pri aktivnostih pridobivanja kapitala; in• od odloãitve Republike Slovenije, veãinskega lastnika NKBM, glede razporeditve doseženega bilanãnega dobiãka.Skupina NKBM se sooãa s težavami pri <strong>za</strong>gotavljanju <strong>za</strong>dostne kapitalske ustreznosti. V primeru, da bo skupina NKBM vbodoãe potrebovala dodatni kapital, ne obstaja <strong>za</strong>gotovilo, da bo ta kapital uspela pridobiti pod ugodnimi pogoji, v ustreznemãasu, oziroma, da bo ta kapital sploh uspela pridobiti. V primeru, da skupina NKBM ne bo sposobna pridobiti kapitala,potrebnega <strong>za</strong> njeno rast, ali ãe se bo poslabšala kapitalska ustreznost skupine NKBM, ima lahko to bistven negativenvpliv na izpolnjevanje njene poslovne strategije.Poleg tega je v skupini NKBM v teku projekt, ki bo <strong>za</strong>gotovil poslovanje skupine NKBM v skladu s kapitalskimi standardi Basel II,ki bodo v Sloveniji priãeli veljati 1.1.2008. Skupina NKBM se je odloãila, da bo uporabila standardizirano metodo <strong>za</strong> izraãunavanjekapitalske ustreznosti <strong>za</strong> <strong>kreditna</strong> tveganja in enostavni pristop <strong>za</strong> izraãunavanje kapitalske ustreznosti <strong>za</strong> operativna tveganja.Na dan 30. septembra 2007 je skupina NKBM napravila oceno, kako bo sprememba naãina izraãunavanja kapitalske ustreznostivplivala na koliãnik kapitalske ustreznosti. Pri tej oceni spremembe kapitalske ustreznosti je uporabila konzervativni pristop kizraãunu. Rezultat izraãuna je bil, da bo v skladu z novimi kapitalskimi standardi kapitalska ustreznost <strong>za</strong> 0,30% nižja od kapitalskeustreznosti, izraãunane po sedaj veljavnih predpisih. Kljub temu, da trenutne ocene predvidevajo le neznaten negativenvpliv novih kapitalskih standardov na kapitalsko ustreznost skupine NKBM, pa ne obstaja <strong>za</strong>gotovilo, da bo ta vpliv dejanskotako nepomemben, kot tudi ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da nezmožnost ustrezne obravnave in uporabe novih kapitalskihstandardov ne bo imela negativnega vpliva na poslovanje skupine NKBM. âe bi kakršna koli bodoãa sprememba standardovkapitalske ustreznosti Basel II v zvezi z omejitvami glede uporabe kapitala in namena njegove uporabe nalagala slovenskim<strong>banka</strong>m, da vzdržujejo višjo raven kapitala ali da omejijo uporabo znatnega dela svojega kapitala, bi takšna sprememba lahkoimela bistven negativen vpliv na finanãni položaj, rezultat poslovanja ali bodoãe poslovanje skupine NKBM.5.1.18 NKBM morda v bodoânosti ne bo izplaâevala dividend.Dividendna politika, ki je bila sprejeta 31. avgusta 2007, doloãa, da naj bi izplaãane dividende po eni strani <strong>za</strong>gotavljale dovoljrazpoložljivega kapitala <strong>za</strong> doseganje strateških ciljev NKBM, po drugi strani pa delniãarje oskrbovale z dovolj privlaãnimdonosom na vložena sredstva. NKBM priãakuje, da bo obseg njenega poslovanja tudi v prihodnje rasel in namerava <strong>za</strong>izplaãilo nameniti višji delež svojega ãistega dobiãka. NKBM je <strong>za</strong> poslovno leto, <strong>za</strong>kljuãeno 31. decembra 2004, izplaãaladividende v višini 4,2 milijona evrov in 15,3 mio EUR <strong>za</strong> poslovno leto, <strong>za</strong>kljuãeno 31. decembra 2006. Za poslovno leto,<strong>za</strong>kljuãeno 31. decembra 2005, NKBM ni izplaãala dividend. Kljub temu, da je NKBM v preteklosti izplaãevala dividende,ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da bo NKBM tudi v bodoãe izplaãevala dividende, kakor tudi ne obstaja <strong>za</strong>gotovilo gledevišine morebitnih izplaãanih dividend.5.1.19 Konkurenâni položaj skupine NKBM in bodoâe poslovanje sta odvisna od vodstvene ekipe inostalih kljuânih kadrov.Sposobnost skupine NKBM, da <strong>za</strong>drži svoj konkurenãni položaj in da izpolni svojo poslovno strategijo, je v veliki meri odvisnaod sposobnosti vodstvene ekipe in ostalih kljuãnih kadrov. Odhod kljuãnih kadrov lahko zmoti njeno poslovanje, obenempa bi morala skupina NKBM v primeru takšnega odhoda <strong>za</strong>gotoviti dodatna sredstva <strong>za</strong> iskanje primernega nadomestnegakadra. Poleg tega je <strong>za</strong>radi majhne ponudbe primerno izobraženih in izkušenih kadrov v Sloveniji povpraševanje po tehkadrih v banãnem sektorju zelo moãno. Še posebej težko je najti in <strong>za</strong>posliti kader, ki ima izkušnje na podroãju financ inraãunovodstva ter na podroãju upravljanja s premoženjem, kot tudi izvršni kader, ki bi skupini NKBM <strong>za</strong>gotovil mednarodnoširitev. Ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da bo skupina NKBM lahko <strong>za</strong>držala ali privabila kljuãne kadre in NKBM ni<strong>za</strong>varovana proti škodljivim posledicam, ki bi jih lahko imel odhod ali odpustitev kljuãnih kadrov na poslovanje. Zmanjšanještevila ãlanov vodstvene ekipe skupine NKBM in s tem pove<strong>za</strong>nega slabšega vodenja ali nezmožnost pridobitve, ohranitvein motiviranja kljuãnih kadrov ima lahko bistven negativni vpliv na poslovni in finanãni položaj in na rezultat poslovanja.34Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


5.1.20 Skupina NKBM ima velik delež prevzetih kreditnih izvenbilanânih obveznosti, kar lahko povzroâipotencialno izgubo.Skupina NKBM opravlja v skladu s svojo poslovno politiko tudi storitve izdajanja garancij in akreditivov. Na dan 30. junija 2007je imela <strong>za</strong> 278,1 milijona evrov izdanih garancij in <strong>za</strong> 31,6 milijona evrov izdanih akreditivov. Vse te prevzete potencialnekreditne obveznosti so v raãunovodskih izkazih prika<strong>za</strong>ne v izvenbilanãnih postavkah. âeprav je skupina NKBM oblikovalarezervacije <strong>za</strong> te izvenbilanãne prevzete obveznosti, ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da bodo te rezervacije <strong>za</strong>dostovale <strong>za</strong>pokritje dejanskih izgub, ki bi jih potencialno lahko utrpela <strong>za</strong>radi prevzetih obveznosti. Glej »Poslovanje in finanãni pregled,kapitalska sredstva, investicije in informacije o trendih – finanãni instrumenti in zunajbilanãne postavke«.5.1.21 Skupina NKBM morda ne bo uspešna pri uveljavitvi novih poslovnih strategij.Uveljavitev poslovnih strategij skupine NKBM lahko <strong>za</strong>hteva takšno znanje in izkušnje, ki se razlikujeta od znanja in izkušenj,ki jih skupina NKBM trenutno uporablja <strong>za</strong> tekoãe poslovanje. Pri tem gre lahko <strong>za</strong> <strong>za</strong>hteve po drugaãe usposobljenemkadru, konkurenãne izzive, strokovno znanje vodstvene ekipe, postopke <strong>za</strong> upravljanje s tveganji, navodila in organi<strong>za</strong>cijodela. Skupina NKBM je lahko neuspešna pri razvoju teh znanj in izkušenj ali pri vkljuãitvi novih postopkov dela v obstojeãeposlovanje, kar ima lahko <strong>za</strong> posledico, da skupina NKBM ne bo v celoti uveljavila poslovnih strategij. Nezmožnost uãinkoviteuveljavitve poslovnih strategij skupine NKBM ima lahko bistven negativni vpliv na poslovni in finanãni položaj in na rezultatposlovanja skupine NKBM.5.2 Tveganja, pove<strong>za</strong>na s Slovenijo5.2.1 Upoâasnitev gospodarske rasti v Sloveniji, ostalih državah EU ali v sosednjih regijah lahkopovzroâi težave v poslovanju skupine NKBM.Pretežni del poslovanja skupine NKBM je omejen na domaãe, t.j. slovensko tržišãe in uspešnost ter rast poslovanja stanedvomno odvisna od splošne gospodarske klime v Sloveniji. âeprav je po podatkih Urada <strong>za</strong> makroekonomske analizein razvoj (UMAR) BDP porasel <strong>za</strong> 4,00% in 5,20% v letih 2005 in 2006, lahko na slovensko gospodarstvo negativno vplivajoštevilni dejavniki, med drugim inflacija in neposredne tuje investicije v Slovenijo. Kakršen koli padec rasti slovenskegagospodarstva lahko negativno vpliva na finanãno poslovanje, ki ga skupina NKBM opravlja s prebivalstvom, s podjetji in napodroãju poslovanja z vrednostnimi papirji. Posledice so lahko znatno zmanjšano povpraševanje po finanãnih storitvah,vkljuãno z novimi posojili, zmanjšanje vrednosti posojil, poveãanje deleža slabih naložb ali rezervacij <strong>za</strong> slabe naložbe, karima vse lahko bistven negativni vpliv na finanãni položaj in na rezultat poslovanja skupine NKBM.Poleg tega je na dan 30. junija 2007 približno 610,8 milijonov evrov oziroma 13,2% bilanãne vsote skupine NKBM (ali54,0% vrednostnih papirjev) predstavljal znesek slovenskih državnih vrednostnih papirjev. Upoãasnitev ali padec rastislovenskega gospodarstva lahko povzroãi zmanjšanje vrednosti teh naložb, kar lahko negativno vpliva na finanãni položajskupine NKBM.5.2.2 Spremembe slovenske ali evropske <strong>za</strong>konodaje lahko negativno vplivajo na poslovanjeskupine NKBM.Poslovanje skupine NKBM je podvrženo obsežni regulativi in nadzoru Banke Slovenije, Evropske centralne banke in Evropskegasistema centralnih bank. Banãna <strong>za</strong>konodaja, ki opredeljuje poslovanje bank, doloãa aktivnosti, ki jih lahko bankeopravljajo, in je oblikovana z namenom vzdrževanja varnega in solventnega poslovanja bank, kot tudi omejevanja banãneizpostavljenosti razliãnim tveganjem. Ker so bili nekateri banãni <strong>za</strong>koni, ki vplivajo na poslovanje skupine NKBM, sprejetišele pred kratkim - npr. <strong>za</strong>konodaja, ki ureja Basel II – je prilagoditev poslovanja finanãnih institucij tem <strong>za</strong>konom in z njimipove<strong>za</strong>nim predpisom do doloãene mere še v razvoju. Zaradi tega ni možno dati nobenega <strong>za</strong>gotovila, da bodo ti <strong>za</strong>koni inpredpisi sprejeti, uveljavljeni in tolmaãeni na naãin, ki ne bo imel negativnega vpliva na poslovni in finanãni položaj in narezultat poslovanja skupine NKBM.5.2.3 Uvedba evra lahko negativno vpliva na mednarodno konkurenânost Slovenije in na prihodkeslovenskih bank, pove<strong>za</strong>ne s produkti in storitvami v tuji valuti.Slovenija je evro kot uradno valuto uvedla 1. januarja 2007. Uvedba evra lahko znatno omeji neodvisno monetarno politikoin odloãitve Banke Slovenije, kot na primer njeno sposobnost vplivanja na menjalne teãaje. To lahko negativno vpliva namednarodno konkurenãnost Slovenije. Poleg tega pomeni uvedba evra izpostavljenost Slovenije gospodarskemu ciklu vEU, kar se bo odrazilo na menjalnem teãaju <strong>za</strong> evro. Podobno, kot so poka<strong>za</strong>le izkušnje bank v državah, ki so že prej uvedleevro, je tudi skupina NKBM <strong>za</strong>radi uvedbe evra <strong>za</strong>beležila padec prihodka iz naslova storitev deviznega <strong>trg</strong>ovanja in storitevplaãilnega prometa. Kljub temu, da bo skupina NKBM skušala nadomestiti ta padec prihodka z drugimi vrstami dohodkov izplaãil <strong>za</strong> storitve, ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da bodo dodatni dohodki dejansko realizirani, pa tudi ãe bodo realizirani,ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da bodo v celoti nadomestili izpad prihodka, ki je bil posledica uvedbe evra.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 35


5.3 Tveganja v zvezi s ponujenimi delnicami in <strong>trg</strong>om vrednostnih papirjev5.3.1 Z navadnimi delnicami NKBM se na organiziranem <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev doslej še ni <strong>trg</strong>ovalo,<strong>za</strong>to lahko pride do cenovnega nihanja in nihanja obsega <strong>trg</strong>ovanja z navadnimi delnicami NKBM.Pred izvedbo te ponudbe se z navadnimi delnicami NKBM na organiziranem <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev še ni <strong>trg</strong>ovalo. âepravje predvidena kotacija navadnih delnic NKBM na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo vzvezi z bodoãim razvojem <strong>trg</strong>a <strong>za</strong> te delnice. Prav tako ne obstaja nikakršno <strong>za</strong>gotovilo, da bodo imetniki ponujenih delnicle-te lahko prodali in tudi ne <strong>za</strong>gotovilo glede dosežene prodajne cene ponujenih delnic. Vsakokratna tržna cena bo odvisnaod mnogih dejavnikov, med drugim od rezultatov poslovanja skupine NKBM in denarnih tokov ter od <strong>trg</strong>a vrednostnihpapirjev podjetij, ki delujejo v isti ali podobni panogi. âetudi se bo torej <strong>trg</strong>ovanje s ponujenimi delnicami razvilo, ne obstajanikakršno <strong>za</strong>gotovilo v zvezi z likvidnostjo tega <strong>trg</strong>a ali v zvezi z njegovim vzdrževanjem.V <strong>za</strong>dnjih letih so vsi poglavitni <strong>trg</strong>i vrednostnih papirjev <strong>za</strong>beležili pomembna nihanja cen in obsega <strong>trg</strong>ovanja. Ta nihanjaso bila pogosto neodvisna ali nesorazmerna glede na uspešnost poslovanja podjetij, ki so vrednostne papirje izdala.Dejavniki, ki lahko vplivajo na to, so:• splošna gospodarska klima v Sloveniji in Evropi ali v panogah, v katerih deluje skupina NKBM;• nihanja cen in obsega <strong>trg</strong>ovanja na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ali na evropskih bor<strong>za</strong>h;• stopnje rasti domaãega gospodarstva in banãnega sektorja; in• spremembe <strong>za</strong>konov in predpisov.Obstaja torej možnost, da bi po izvedbi ponudbe prišlo do znatnih nihanj cen ponujenih delnic, tudi do znatnega padca, tudiãe bi bil rezultat poslovanja skupine NKBM v skladu s priãakovanji.36Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


5.3.2 Trg vrednostnih papirjev v Sloveniji je manj likviden kot poglavitni uveljavljeni <strong>trg</strong>i in je lahkotudi bolj nestanoviten, kar lahko negativno vpliva na sposobnost vlagateljev, da bi <strong>trg</strong>ovali zdelnicami NKBM, kupljenimi na podlagi ponudbe.Na splošno je slovenski <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev bistveno manjši, manj likviden in bolj nestanoviten kot uveljavljeni <strong>trg</strong>i, naprimer v Združenih državah Amerike ali v Združenem kraljestvu. Dne 30. septembra 2007 je imelo v <strong>trg</strong>ovanje na Ljubljanskiborzi vrednostnih papirjev uvršãene delnice 98 družb, skupni obseg <strong>trg</strong>ovanja v sistemu BTS v letu 2006 in v devetih mesecih,ki so se <strong>za</strong>kljuãili 30. septembra 2007, pa je bil 996,5 milijona EUR oz. 1.629,2 milijona EUR. Na dan 30. septembra2007 je tržna kapitali<strong>za</strong>cija vrednostnih papirjev, uvršãenih na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, znašala približno25.096,4 milijonov EUR, od ãesar so lastniški vrednostni papirji predstavljali 19.525,0 milijonov EUR. Zaradi omejitev slovenskegadelniškega <strong>trg</strong>a je cena ponujenih delnic lahko nestanovitna, vlagatelji pa se lahko v primeru neugodnih tržnihrazmer sooãajo s težavami pri prodaji ponujenih delnic. Na cene na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev lahko vplivajotudi zunanji dejavniki, kot na primer poslovanje svetovnih <strong>trg</strong>ov ali uveljavitev obveznosti plaãila davka od <strong>trg</strong>ovanja alikapitalskih dobiãkov.5.3.3 Bodoâe prodaje pomembnih koliâin navadnih delnic NKBM ali domneve, da bi do takšnih prodajv bodoâe lahko prišlo, lahko negativno vplivajo na tržno vrednost ponujenih delnic.Takoj po <strong>za</strong>kljuãku izvedbe te ponudbe bo v obtoku 23.357.984 navadnih delnic NKBM, od katerih bo veãino posredno alineposredno kontrolirala Republika Slovenija. NKBM in njeni obstojeãi delniãarji, vkljuãno z Republiko Slovenijo, se bododogovorili, da v obdobju 180 dni od <strong>za</strong>kljuãka ponudbe ne bo prišlo do izdaje, ponudbe ali prodaje navadnih delnic ali vrednostnihpapirjev, ki jih je možno <strong>za</strong>menjati <strong>za</strong> navadne delnice, brez soglasja globalnega koordinatorja in sestavljalcaliste dobro pouãenih vlagateljev, kot je to opisano v poglavju 10.3 (»Odpoved razpolaganju (dogovor o blokadi)«). Prodajepomembnih koliãin navadnih delnic NKBM ali domneve, da bi do takšne prodaje lahko prišlo, lahko negativno vplivajo natržno ceno ponujenih delnic in lahko negativno vplivajo tudi na bodoão sposobnost NKBM <strong>za</strong> pridobivanje in poveãanjekapitala. Obenem lahko vsaka nadaljnja ponudba kapitala NKBM zredãi odstotek lastništva tistih oseb, ki bodo postalidelniãarji na podlagi te ponudbe.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 37


6.PODATKI O IZDAJATELJU


6.1 Poslovna preteklost in razvoj izdajateljaIzdajatelj ponujenih delnic je <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d., s sedežem Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 <strong>Maribor</strong>, vpisanav sodni register Okrožnega sodišãa v <strong>Maribor</strong>u pod številko 062/10924200, matiãna številka 5860580, davãna številka94314527, telefonska številka sedeža + (02) 229 2290, telefaks številka sedeža + (02) 252 43 33.NKBM je delniška družba, ustanovljena in delujoãa po slovenskem pravu, ki je bila vpisana v sodni register Okrožnegasodišãa v <strong>Maribor</strong>u dne 27. julija 1994 in je ustanovljena <strong>za</strong> nedoloãen ãas.Zgodovina skupine NKBM sega v leto 1862, ko je <strong>za</strong>ãela s poslovanjem Mestna hranilnica <strong>Maribor</strong>, ki je bila prva mestnahranilnica v Sloveniji. Komunalna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> je <strong>za</strong>ãela poslovati leta 1955 v mestu <strong>Maribor</strong> v severovzhodniSloveniji in je še isto leto spremenila svoje ime v Okrajna Banka. Leta 1962 sta se združili Mestna hranilnica <strong>Maribor</strong>in Okrajna Banka, leta 1965 pa je združeno podjetje <strong>za</strong>ãelo opravljati svoje poslovne in posredniške dejavnosti podnovim imenom - Kreditna Banka <strong>Maribor</strong>. Leta 1978 se je na podlagi nove banãne <strong>za</strong>konodaje Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong>združila z 22 drugimi <strong>banka</strong>mi in ustvarila skupino Ljubljanska <strong>banka</strong> (»skupina LB«). Leta 1990, po razglasitvislovenske neodvisnosti od Jugoslavije, je postala Kreditna Banka <strong>Maribor</strong> delniška družba in »hãerinska <strong>banka</strong>« vskupini LB. Leta 1991 je LB – Kreditna Banka <strong>Maribor</strong> d.d. kupila 10% delež v Zavarovalnici <strong>Maribor</strong>, premoženjski inživljenjski <strong>za</strong>varovalnici. Leta 1996 je skupina NKBM poveãala svoj delež na 25%, leta 2002 pa je sledilo še nadaljnjepoveãanje na sedanjo raven 49,96%. Leta 1991 je Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d. ustanovila KBM Fineko d.o.o., podjetje<strong>za</strong> poslovanje z nepremiãninami, finanãno svetovanje in izterjavo terjatev. Leta 1993 je Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong>d.d. izstopila iz skupine LB in ponovno <strong>za</strong>ãela poslovati kot neodvisna delniška družba pod imenom Kreditna <strong>banka</strong><strong>Maribor</strong> d.d.. Leta 1993 je bil ustanovljen tudi KBM Infond, družba <strong>za</strong> upravljanje, d.o.o. (»KBM Infond d.o.o.«), kiupravlja z investicijskimi skladi.Po razpadu Jugoslavije in recesiji v Sloveniji, ki je zelo vplivala na kakovost sredstev najveãjih bank v državi, je bilaKreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d. vkljuãena v državni program sanacije, ki ga je vodila <strong>Agencija</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong>sanacijo bank in hranilnic. Kot del procesa sanacije je NKBM prenesla doloãena slaba sredstva, vkljuãno z neizterljivimikrediti, deviznimi depoziti pri Narodni banki Jugoslavije in pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi, na Agencijo <strong>za</strong> sanacijobank v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> dolgoroãne obveznice Republike Slovenije.Leta 1994 je na podlagi 22.ã ãlena Ustavnega <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnostiRepublike Slovenije <strong>Agencija</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong> sanacijo bank in hranilnic ustanovila Novo Kreditno banko <strong>Maribor</strong> d.d.,<strong>Maribor</strong>, Vita Kraigherja 4, kot banko v sanaciji. NKBM je bila vpisana v sodni register Okrožnega sodišãa v <strong>Maribor</strong>u dne 27.julija 1994. Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong>, d.d. <strong>Maribor</strong> je prenesla svoje poslovanje in premoženje, razen doloãenih obveznosti, ki sonastale pred razpadom bivše Jugoslavije, na novo ustanovljeno banko, vendar pa je še naprej obstajala kot samostojna pravnaoseba s sedežem v Ljubljani. Leta 1994 je <strong>banka</strong> kupila tudi lizinško podjetje in ga preimenovala v KBM Leasing d.o.o., dabi svojim strankam med prebivalstvom in podjetji lahko nudila lizinške storitve. Leta 1995 je NKBM prevzela KomercialnoBanko <strong>Nova</strong> Gorica, prek katere je pridobila dragoceno prisotnost v predelu jugo<strong>za</strong>hodne Slovenije. Proces sanacije, ki gaje vodila <strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> sanacijo bank, je bil konãan leta 1997.Po <strong>za</strong>kljuãku procesa sanacije se je poslovanje normaliziralo in NKBM se je <strong>za</strong>ãela širiti z organsko rastjo in prevzemi. Leta1998 je uvedla elektronsko spletno banãništvo (Bank@Net) <strong>za</strong> fiziãne osebe. Naslednje leto je uvedla tudi Poslovni Bank@Net, ki nudi elektronsko spletno banãništvo pravnim osebam. Leta 1998 je ustanovila KBM Invest d.o.o. <strong>za</strong> investiranje vrazvoj nepremiãnin, prodajo nepremiãnin in posredovanje; ustanovila je tudi Gorica Leasing d.o.o. kot drugega ponudnikalizinških storitev. Leta 2000 je NKBM v sodelovanju z Zavarovalnico <strong>Maribor</strong> d.d. in nekaterimi drugimi <strong>za</strong>varovalnicam inpo<strong>za</strong>varovalnicami ustanovila pokojninsko družbo Moja naložba pokojninska družba d.d. (»Moja naložba d.d.«).Kot del strategije mednarodne širitve je leta 2001 skupina NKBM pridobila 25,04% delež v Adria Bank AG, avstrijski banki,ki posluje v Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, âeškem, Madžarskem, v Srbiji, ârni gori in Makedoniji, svoj delež pa jeaprila 2007 poveãala na 50,54%.Septembra 2004 je Republika Slovenija namesto kapitalskega vložka prenesla na NKBM 55% delež v Poštni Banki Slovenijed.d. (»PBS«). Z dostopom do široke mreže PBS, ki ima veã kot 550 poštnih poslovalnic, pa tudi štiri lastne podružnice, dvaposlovna centra v Ljubljani in <strong>Maribor</strong>u in 22 bankomatov, je NKBM poveãala dostopnost produktov in storitev skupine NKBM.Nadalje je leta 2004 v partnerstvu z družbo Mobitel d.d. ustanovila M-PAY, družbo <strong>za</strong> mobilno plaãevanje, storitve in <strong>trg</strong>ovino,d.o.o. (»M-PAY d.o.o.«), ki pomaga procesirati plaãila Monete, sistema brezgotovinskega plaãevanja z mobilnim telefonom.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 39


Leta 2005 je NKBM pove<strong>za</strong>la svoje borznoposredniške odvisne družbe in si pripojila MBH d.o.o. (<strong>Maribor</strong>sko borznoposredniškohišo). Septembra 2005 so tri njene odvisne družbe – KBM Fineko d.o.o., KBM Invest d.o.o. in KBM Leasing d.o.o.– pridobile 76% delež v Multiconsult d.o.o., družbi <strong>za</strong> lizing nepremiãnin in premiãnin s sedežem v Zagrebu na Hrvaškem,kar je poveãalo sposobnost poslovanja NKBM na Hrvaškem. Septembra 2006 sta Multiconsult d.o.o. in KBM Leasing d.o.o.ustanovila Multiconsult leasing d.o.o., ki nudi storitve lizinga <strong>za</strong> premiãnine in nepremiãnine.6.2 Investicije6.2.1 Investicije v tehnologijoNKBM je v letu 2006 <strong>za</strong>kljuãila pomemben projekt nadgradnje svoje centralne informacijske infrastrukture: strežnikov,komunikacij in sistemov <strong>za</strong> shranjevanje podatkov. Z novo strojno in sistemsko programsko opremo je <strong>banka</strong> <strong>za</strong>gotovila višjoraven prožnosti poslovanja, dvignila splošni nivo razpoložljivosti informacijske infrastrukture, obenem pa še poveãala njenoobvladljivost ter izboljšala nivo varovanja podatkov. Raãunalniški sistemi so namešãeni v novem tehnološko-raãunalniškemsredišãu na Teznem v <strong>Maribor</strong>u, katerega gradnja po najsodobnejših varnostnih in tehniãnih standardih je bila <strong>za</strong>kljuãenadecembra 2005, ter v sekundarnem raãunalniškem centru, ki je lociran na sedežu banke. Skupno je bilo v izgradnjo središãain posodobitev opreme vloženih 13,5 mio EUR, nekateri pomembnejši koraki pri tem pa so bili:• prenos aplikativne podpore transakcijskim raãunom pravnih oseb in plaãilnih sistemov na novo strežniško infrastrukturomarca 2006;• preizkušanje izpada posameznih komponent sistema in preizkušanje postopkov v primeru izrednih razmer v aprilu2006. Preizkusi so potrdili ustreznost postopkov v primeru izrednih razmer in prenosa delovanja na podporne sisteme;• posodabljanje sistemske programske opreme in opreme ter prenos osrednjih procesov sistema Nobis na noviraãunalniški sistem IBM P590 v aprilu 2006;• nadgradnja strežnikov <strong>za</strong> Poslovni Bank@Net (elektronsko banãništvo <strong>za</strong> podjetja) v konfiguracijo <strong>za</strong> stalno neprekinjenodelovanje in nadgradnja delovanja podatkovnega strežnika v oktobru 2006;• vzpostavitev dodatnih rezervnih komunikacijskih pove<strong>za</strong>v s številnimi poslovalnicami znotraj svoje široke mreže preksamodejnega stikala v oktobru 2006.V letu 2007 je <strong>banka</strong> priãela tudi s posodobitvijo sekundarne lokacije raãunalniškega centra, v katerem bo <strong>za</strong>gotovila primerljivereferenãne standarde.Z vidika vsebinskih posodobitev informacijskega sistema se je v letu 2006 veãina dejavnosti navezovalo na uvedbo MSRPin evra, oba projekta sta bila tudi uspešno <strong>za</strong>kljuãena.V raãunalniško in tehnološko opremo je NKBM v letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, vložila skupaj 7,0 mio EUR, insicer predvsem v nadgradnjo sistemov <strong>za</strong> uvedbo MSRP in projekt prevzema evra. Poleg tega se je 1,1 mio EUR vložilov mrežo bankomatov NKBM ter 0,67 mio EUR v POS terminale. Leta 2006 je NKBM vso aplikativno podporo poslovanja sprebivalstvom iz svojega starega informacijskega sistema prenesla na sistem Nobis.NKBM je trenutno vkljuãena v številne projekte, ki pomenijo nadgradnjo sistemov informacijske tehnologije in arhitektureNKBM; velik del le-teh <strong>za</strong>hteva slovenska <strong>za</strong>konodaja. Glavni vsebinski projekti so: izvajanje standardov Basel II, kar vkljuãujeprilagajanje aplikacij <strong>za</strong> izraãun kapitalske ustreznosti glede na standardiziran pristop, nadgradnjo sistema elektronskegabanãništva uvajanjem novih funkcionalnosti <strong>za</strong> pomoã komitentom, migracijo v sistem TARGET 2 – skupno platformo vevropskem plaãilnem sistemu ter nadgradnjo sistema z uvedbo SEPA (enotno evropsko obmoãje plaãil), upravljanje neprekinjenegaposlovanja. Na infrastrukturnem delu pa NKBM uvaja posodablja svoje omrežje <strong>za</strong> pove<strong>za</strong>vo oddaljenih lokacij(WAN) s tehnologijo MPLS, širi IP telefonijo na celotno poslovno mrežo, posodablja sisteme neprekinjenega napajanja innaãrtuje nadgradnjo kapacitet <strong>za</strong> shranjevanje podatkov.NKBM priãakuje, da se bo z <strong>za</strong>kljuãkom naštetih vsebinskih in infrastrukturnih projektov kakovost poslovanja in storitev,ki so jih deležne stranke, še izboljšala, obenem pa se bo s tem <strong>za</strong>gotovilo nadaljnje funkcionalno in stroškovno uãinkovitoposlovanje.40Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


7.INFORMACIJE OPONUJENIHVREDNOSTNIHPAPIRJIH


7.1 Vrsta in razred delnicNKBM ima le en razred delnic, ki so v vseh pogledih enakovredne (pari passu). Vsaka navadna delnica imetniku prinašaglas na skupšãini delniãarjev NKBM.S ponudbo skladno s tem prospektom Republika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, prodaja obstojeãe, že izdane delniceNKBM (nadaljnja prodaja delnic). Trenutno so delnice NKBM v lasti naslednjih oseb:Delniãar Število navadnih delnic % delniškega kapitalaRepublika Slovenija 21.117.984 90,4Kapitalska družba d.d. 1.120.000 4,8Slovenska odškodninska družba d.d. 1.120.000 4,8Skupaj 23.357.984 100,0Na datum tega prospekta registrirani osnovni kapital NKBM znaša 24.367.785,01 EUR; sestavlja ga 23.357.984 navadnihkosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami, ki so vse v celoti izdane in vplaãane. Oznaka ponujenih delnic je KBMR,ISIN koda: SI0021104052. Ponudba skladno s tem prospektom se nanaša na do 11.445.412 navadnih kosovnih imenskihdelnic, to je do 49% vseh delnic NKBM.Do 13. septembra 2007 je imela NKBM ob enakem osnovnem kapitalu 2.919.748 navadnih kosovnih imenskih delnic. 13.septembra 2007 je KDD v centralni register vpisala dodatno koliãino 20.438.236 navadnih kosovnih imenskih delnic, insicer na podlagi sklepa skupšãine NKBM z dne 20. avgusta 2007 o spremembi statuta, tako da se je vsaka tedaj obstojeãadelnica razdelila na osem delnic, ter na podlagi vpisa te spremembe statuta v sodni register Okrožnega sodišãa v <strong>Maribor</strong>udne 28. avgusta 2007.7.2 Zakonodaja, po kateri so bile delnice izdaneNavadne delnice so bile izdane na podlagi slovenske <strong>za</strong>konodaje. Za reševanje sporov v zvezi z delnicami je pristojnostvarno pristojno sodišãe v <strong>Maribor</strong>u.7.3 Oblika delnicDelnice NKBM so imenske nematerializirane delnice, prenosljive z vpisom na raãun imetnika v centralnem registru vrednostnihpapirjev, ki ga vodi KDD, skladno z veljavno slovensko <strong>za</strong>konodajo in pravili poslovanja KDD.7.4 Valuta delnicDelnice so kosovne delnice in <strong>za</strong>to nimajo oznake valute. Pripadajoãi znesek ene navadne kosovne delnice NKBM znaša1,0432 EUR.7.5 Opis pravic, pove<strong>za</strong>nih z delnicamiPonujene delnice so del edinega razreda delnic NKBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) vsem ostalimnavadnim delnicam NKBM. Imetniki navadnih delnic imajo naslednje pravice:• do udeležbe pri upravljanju NKMB (vsaka navadna delnica daje delniãarju pravico do enega glasu naskupšãini delniãarjev);• do dela dobiãka NKBM (dividende) in• do ustreznega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru steãaja ali likvidacije NKBM.Skladno z <strong>za</strong>konodajo imajo obstojeãi delniãarji tudi prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru poveãanja osnovnegakapitala, razen ãe se ta pravica izkljuãi z veãino najmanj 75% pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 43


7.6 Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih bodo delnice izdanePonujene delnice so že izdane, <strong>za</strong>to se ta toãka ne uporablja.7.7 Priãakovani datum izdaje delnicPonujene delnice so že izdane, <strong>za</strong>to se ta toãka ne uporablja.7.8 Prenosljivost delnicPonujene delnice so prosto prenosljive.7.9 Obvezni predpisi glede ponudb <strong>za</strong> prevzem in/ali odkup delnicPrevzemna <strong>za</strong>konodajaPonudba <strong>za</strong> prevzem je obvezna, ãe oseba ali veã oseb, ki delujejo, ali se domneva, da delujejo usklajeno, doseže ali presežeprevzemni prag, ki znaša 25% delnic z glasovalno pravico v ciljni družbi, ki je predmet Zakona o prevzemih. Ponudba <strong>za</strong>prevzem je nato obvezna <strong>za</strong> vsakih dodatnih 10% glasovalni pravic do doseženih 75% glasovalnih pravic.âe je dana prevzemna ponudba, mora biti naslovljena na vse delniãarje v ciljni družbi. âe so vse delnice istega razreda,mora biti nadomestilo <strong>za</strong> prevzem enako <strong>za</strong> vse delnice. Za celotno vrednost nadomestila <strong>za</strong> prevzem mora biti pridobljenagarancija, izdana s strani banke države ãlanice EU (ali pa mora prevzemnik deponirati pri KDD celotno vrednost nadomestila<strong>za</strong> prevzem). Prevzemnik lahko pogojuje uspešnost ponudbe z doloãenim pragom uspešnosti ponudbe. Takšen praguspešnosti ponudbe se lahko na splošno med prevzemnim postopkom zniža, pod pogojem, da so spoštovane nekatereãasovne omejitve. Vse aktivnosti, pove<strong>za</strong>ne s prevzemom, morajo biti opravljene s strani banke/borzno posredniške družbe,ki je veljavno registrirana <strong>za</strong> opravljanje takšnih storitev v Sloveniji. Takšna <strong>banka</strong>/borzno posredniška družba opravljadejanja v imenu in <strong>za</strong> raãun prevzemnika. ATVP mora odobriti prevzemno ponudbo in prospekt.Prevzemna namera mora biti objavljena; hkrati mora biti obvestilo o nameri posredovano ATVP, Uradu <strong>za</strong> varstvo konkurencein ciljni družbi. Prevzemna namera mora biti objavljena v roku treh delovnih dni od dneva, ko prevzemnik dosežeprevzemni prag.Prevzemna ponudba mora na splošno vsebovati opis vrednostnih papirjev, na katere se nanaša, in opis nadomestila <strong>za</strong>prevzem. Zakon o prevzemih vsebuje seznam razveznih in odložnih pogojev, ki morajo biti vsebovani ali so lahko vsebovaniv prevzemni ponudbi. Prevzemna ponudba ne sme vsebovati nobenih drugih pogojev. Prospekt <strong>za</strong> prevzemno ponudbomora biti objavljen skupaj s prevzemno ponudbo, pri ãemer je njegova vsebina tudi opredeljena v Zakonu o prevzemih in,podrobneje, v pod<strong>za</strong>konskem predpisu, ki ga je sprejela ATVP.Kot nadomestilo lahko prevzemnik praviloma ponudi vrednostne papirje, denar ali kombinacijo obojega. âe je prevzemnikv <strong>za</strong>dnjih dvanajstih mesecih pred prevzemno ponudbo pridobil veã kot 5% delnic <strong>za</strong> denar, je dovoljena zgolj denarnaponudba ali alternativna ponudba.Pravila <strong>za</strong> izkljuãitev in izstopIzkljuãitev in izstop sta prvenstveno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah. Oba sklopa pravil se uporabljata v primerih,ko je delniãar imetnik delnic v slovenski delniški družbi v višini najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (»glavni delniãar«).Posebna pravila se uporabljajo <strong>za</strong> doloãen ãas po izvedenem prevzemu.Glavni delniãar ima pravico, da predlaga skupšãini družbe, da sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delniãarjev(»manjšinski delniãarji«) na glavnega delniãarja v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> plaãilo primerne denarne odpravnine. »Primerno denarnoodpravnino« doloãi glavni delniãar, ki je pri tem dolžan upoštevati sledeãe pravilo: izraãun primerne denarne odpravninemora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupšãina sklepa o predlogu <strong>za</strong> prenos delnic.Primerna denarna odpravnina mora biti plaãana manjšinskim delniãarjem takoj po registraciji sklepa o prenosu delnicpri pristojnem registrskem sodišãu. Od registracije sklepa o prenosu delnic dalje morajo biti plaãane tudi obresti v višini5%, pri ãemer nadaljnje nadomestilo ni izkljuãeno. Poslovodstvo družbe mora dati glavnemu delniãarju na razpolago vseinformacije in dokazila, ki so potrebna <strong>za</strong> namene izraãuna primerne denarne odpravnine.Po sprejemu sklepa skupšãine o izkljuãitvi mora biti sklep registriran pri pristojnem sodišãu. V primeru, ãe so sproženipostopki niãnosti ali izpodbojnosti, je registracijski postopek praviloma prekinjen vse dokler ni izdana pravnomoãna odloãbaglede niãnosti ali izpodbojnosti. Izjemoma je lahko registracija izvedena pred pravnomoãnostjo odloãbe glede niãnosti aliizpodbojnosti, ãe je izka<strong>za</strong>n prevladujoãi interes (upoštevaje pomen pravice manjšinskega delniãarja, katere kršitev se<strong>za</strong>trjuje, možnosti uspeha in škodo, ki lahko nastane <strong>za</strong>radi poznejšega vpisa).Vse pravice, ve<strong>za</strong>ne na delnice manjšinskih delniãarjev, z registracijo pri pristojnem sodišãu avtomatiãno preidejo na glavnegadelniãarja. Izjemoma lahko manjšinski delniãarji, ki so pred tem vložili tožbe, ki izhajajo iz lastništva delnic družbe,nadaljujejo svoje postopke.44Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Vsak manjšinski delniãar (ali veã manjšinskih delniãarjev skupaj) ima tudi pravico, da <strong>za</strong>hteva od glavnega delniãarja, dajim ponudi plaãilo primerne denarne odpravnine. âe je takšna <strong>za</strong>hteva vložena, mora glavni delniãar podati takšno ponudbov roku enega meseca od prejema <strong>za</strong>hteve. Tudi v takšnem primeru mora glavni delniãar pri oblikovanju predloga <strong>za</strong>primerno denarno odpravnino upoštevati sledeãe pravilo: primerna denarna odpravnina mora upoštevati premoženjsko inprofitno stanje družbe v tistem trenutku. Primerna denarna odpravnina mora biti plaãana manjšinskim delniãarjem takojpo registraciji prenosa delnic, obrestna mera je 5%, nadaljnje nadomestilo ni izkljuãeno. Poslovodstvo družbe mora datiglavnemu delniãarju na razpolago vse informacije in dokazila, ki so potrebna <strong>za</strong> izraãun primerne denarne odpravnine.7.10 Javne ponudbe <strong>za</strong> prevzem lastniškega kapitala izdajateljaJavnih ponudb <strong>za</strong> prevzem NKBM v preteklem letu in v tekoãem letu do dneva objave tega prospekta ni bilo.7.11 Informacija o davkihNaslednji povzetek je splošnega znaãaja in opisuje pomembne posledice davka od prihodkov v Sloveniji v zvezi s pridobivanjem,lastništvom in prodajo ponujenih delnic. To ni izãrpen opis vseh davãnih posledic pridobivanja, lastništva in prodajeponujenih delnic. Ta povzetek nima namena in naj se ne bi razlagal kot pravni ali davãni nasvet kateremukoli posameznemuimetniku ponujenih delnic.Podlaga tega povzetka so Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o dohodnini,Zakon o davku na dedišãine in darila in Zakon o davãnem postopku (vsi objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št.116/2007), ki so vsi podvrženi spremembam, lahko tudi z retroaktivnim uãinkom. Potencialni vlagatelji se morajo <strong>za</strong>to v luãisvojih posebnih okolišãin glede splošnih slovenskih in drugih nacionalnih davãnih posledic pridobitve, lastništva ali odtujitveponujenih delnic posvetovati s svojimi davãnimi svetovalci.Davek na dodano vrednost (DDV)Na podlagi toãke 4.e 44. ãlena v Zakona o davku na dodano vrednost so iz plaãila DDV izvzete naslednje finanãne storitve:»transakcije, vkljuãno s posredovanjem, (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi),z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninskipravici na blagu in pravicami in deleži.«Obdavãenje prihodka, ki izhaja iz ponujenih delnicImetniki ponujenih delnic, ki so pravne osebePrihodki, ki izvirajo iz ponujenih delnic (dividende in kapitalski dobiãki), na splošno poveãujejo davãno osnovo imetnikovponujenih delnic, ki so pravne osebe in ki so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nci <strong>za</strong> plaãilodavka od dohodkov pravnih oseb. V skladu z 8. ãlenom Zakona o davku od dohodka pravnih oseb se ti viri prihodka ustvarijov Sloveniji in <strong>za</strong>to predstavljajo obdavãljive prihodke tako <strong>za</strong> rezidente kot <strong>za</strong> nerezidente.Obdavãitev dividend. Dividende in dohodki, podobni dividendam (z izjemo doloãenih skritih rezerv), so izvzeti iz davãneosnove imetnika delnic, ki je pravna oseba, ãe je izplaãevalec dividend:1) Zave<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> plaãilo davka od dohodka pravnih oseb v skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb;2) <strong>za</strong> davãne namene rezident v državi ãlanici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno pogodbo oizogibanju dvojnega obdavãevanja dohodka, sklenjene z državo neãlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je polegtega <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavãenja, ki velja <strong>za</strong> matiãnedružbe in odvisne družbe iz razliãnih držav ãlanic EU, in jih doloãi minister, pristojen <strong>za</strong> finance, kjer se <strong>za</strong> <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncane šteje družba, ki je davka oprošãena ali ima možnost izbire obdavãitve; ali3) <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> davek od dohodka oziroma dobiãka, ki je primerljiv s slovenskim davkom od dohodka pravnih oseb, inni rezident države (ali stalna poslovna enota ni v državi), kjer je splošna ali povpreãna nominalna stopnja obdavãitvedobiãka družb nižja od 12% in je država na seznamu, ki ga objavljata slovensko Ministrstvo <strong>za</strong> finance in Davãnauprava Republike Slovenije, pri ãemer to pravilo ne velja <strong>za</strong> izplaãevalca, ki je rezident druge države ãlanice EU vskladu s predhodnim odstavkom.Zgoraj omenjena pravila veljajo <strong>za</strong> prejemnike dividend, ki niso rezidenti, ãe je njihova udeležba v kapitalu oziroma upravljanjupodjetja, ki izplaãuje dividende, pove<strong>za</strong>na s poslovnimi dejavnostmi, ki se izvajajo preko poslovne enote v Sloveniji.Zgoraj opisani izvzemi iz davãne osnove imetnika ponujenih delnic, ki je pravna oseba, veljajo pod pogojem, da so bili vtekoãem ali v preteklih davãnih obdobjih na njihovi podlagi v davãno osnovo vkljuãeni prihodki.V skladu s 70. ãlenom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb dividende predstavljajo dohodek, ki ima vir v Sloveniji in<strong>za</strong> katerega bo izplaãevalec ob izplaãilu odtegnil in plaãal davãni odtegljaj po 15% davãni stopnji, razen ãe je prejemnik:Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 45


1) Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v Sloveniji;2) Banka Slovenije;3) <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec rezident, ki izplaãevalcu sporoãi svojo davãno številko ali4) <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec nerezident, ki je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n <strong>za</strong> davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enotiali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplaãevalcu sporoãi svojo davãno številko, ãe gre <strong>za</strong> dohodke, plaãane tejposlovni enoti.ali ãe je prejemnik pravna oseba, ki ima eno od oblik, <strong>za</strong> katere se uporablja skupen sistem obdavãenja, ki velja <strong>za</strong> matiãnedružbe in odvisne družbe iz razliãnih držav ãlanic EU, ãe:1) ima prejemnik najmanj 10% (v letih 2007 in 2008 15%) vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu,osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiãek, in2) traja takšna najnižja udeležba v vrednosti ali številu delnic ali v deležih v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu aliglasovalnih pravicah najmanj 24 mesecev; in3) je prejemnik:a) oseba, ki ima eno od oblik, <strong>za</strong> katere se uporablja skupen sistem obdavãenja, ki velja <strong>za</strong> matiãne družbe in odvisnedružbe iz razliãnih držav ãlanic EU, in jih doloãi minister, pristojen <strong>za</strong> finance;b) <strong>za</strong> davãne namene rezident v državi ãlanici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident izven EU vskladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavãevanja dohodka, sklenjeno z državo neãlanico; inc) je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec <strong>za</strong> enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavãenja, ki velja <strong>za</strong> matiãnedružbe in odvisne družbe iz razliãnih držav ãlanic EU, in jih doloãi minister, pristojen <strong>za</strong> finance, kjer se <strong>za</strong> <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncane šteje družba, ki je davka oprošãena ali ima možnost izbire.Obdavãitev kapitalskih dobiãkov. Pri doloãanju davãne osnove <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nca rezidenta ali nerezidenta, ki opravlja dejavnostoziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, se 50% kapitalskega dobiãka, ustvarjenega s prenosomdelnic, izv<strong>za</strong>me iz davãne osnove <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nca, ãe je bil <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec, imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravicv višini najmanj 8% in znaša ãas trajanja te udeležbe najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepre<strong>trg</strong>oma <strong>za</strong> poln delovniãas <strong>za</strong>posloval vsaj eno osebo. To pravilo ne velja <strong>za</strong>:1) morebitno kapitalsko izgubo, ki je nastala s prenosom delnic;2) dobiãke iz naložb v lastniške deleže v gospodarske družbe oziroma organi<strong>za</strong>cije, ki imajo sedež ali kraj dejanskegadelovanja poslovodstva v državah, ki niso ãlanice EU in v katerih je splošna oziroma povpreãna nominalna stopnjaobdavãitve dobiãka družb nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu, ki ga objavljata slovensko Ministrstvo <strong>za</strong>finance in Davãna uprava Republike Slovenije.Imetniki ponujenih delnic, ki so fiziãne osebeObdavãitev dividend. Ob izplaãilu delnic fiziãnim osebam, ki so rezidenti, mora izplaãevalec skladno s 132. ãlenom Zakonao dohodnini obraãunati in plaãati davãni odtegljaj po 20% stopnji. Plaãani davãni odtegljaj predstavlja dokonãen davek.Ob izplaãilu delnic fiziãnim osebam, ki niso rezidenti, mora izplaãevalec skladno s 132. ãlenom Zakona o dohodniniobraãunati in plaãati davãni odtegljaj po 20% stopnji. Na osnovi dovoljenja, ki ga izda Davãna uprava Republike Slovenije,lahko izplaãevalec na osnovi pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavãenju obraãuna nižji davãni odtegljaj.Obdavãitev kapitalskih dobiãkov. Kapitalski dobiãki se obdavãijo kot razlika med vrednostjo ponujenih delnic ob odsvojitviin vrednostjo ponujenih delnic ob pridobitvi. Davãna stopnja znaša 20% in se zmanjšuje vsakih pet let imetništva ponujenihdelnic:Število let imetništva ponujenih delnicDavãna stopnjado 5 let 20%od 5 do 10 let 15%od 10 do 15 let 10%od 15 do 20 let 5%veã kot 20 let 0%46Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Davek, ki ga pobira Davãna uprava Republike Slovenije na podlagi posebne davãne napovedi <strong>za</strong> odmero davka od kapitalskihdobiãkov, ki jo poda davãni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nec, ki je fiziãna oseba, je dokonãen, kar pomeni, da se kapitalski dobiãki ne navajajo vredni dohodninski napovedi. Fiziãna oseba, ki je rezident, mora vložiti davãno napoved najkasneje do 28. februarja tekoãegaleta <strong>za</strong> preteklo leto. Fiziãna oseba, ki ni rezident, pa mora davãno napoved vložiti v 15 dneh od dneva odsvojitve ponujenihdelnic, razen ãe napove vse odtujitve vrednostnih papirjev ali drugih kapitalskih deležev <strong>za</strong> preteklo leto. V takšnem primerulahko nerezident davãno napoved vloži do 28. februarja tekoãega leta <strong>za</strong> preteklo leto.Prometni davekOb izdaji ponujenih delnic se prometni davek ne plaãa in prav tako se prometni davek ne plaãa ob prenosu ponujenih delnic.Davek na dedišãinoSlovenski davek na dedišãino se lahko obraãuna ob smrti ali v doloãenih okolišãinah ob darilu lastnika ponujenih delnic.Za namene davka na dedišãino se prenos premoženja pri vrednosti, manjši od celotne tržne vrednosti, lahko obravnavakot darilo.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 47


8.POGOJI PONUDBE


8.1 Pogoji, statistika ponudbe in priãakovan ãasovni razpored8.1.1 Pogoji, pod katerimi poteka ponudbaPonudba Republike Slovenije kot delniãarja, ki prodaja, je namenjena:(A) dobro pouãenim vlagateljem (»dobro pouãeni vlagatelji«), in sicer(i) v Republiki Sloveniji »dobro pouãenim vlagateljem«, kot jih opredeljuje slovenski Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov;(ii) v ZDA »kvalificiranim institucionalnim kupcem« (»QIB«) kot je opredeljeno in v skladu s Predpisom 144Askladno z ameriškim <strong>za</strong>konom o vrednostnih papirjih iz leta 1933 (»Securities Act«) in (iii) v vseh ostalih državahinstitucionalnim vlagateljem na podlagi Uredbe S skladno s Securities Act.(B) vsem fiziãnim in pravnim osebam v Republiki Sloveniji, ki niso dobro pouãeni vlagatelji, kot jih opredeljuje slovenskiZakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov (»mali vlagatelji«).Ponudba »dobro pouãenim vlagateljem«, kot so opredeljeni zgoraj, se v tem prospektu imenuje »ponudba dobro pouãenimvlagateljem« oz. »tranša dobro pouãenim vlagateljem« in ponudba »malim vlagateljem«, kot so opredeljeni zgoraj, se vtem prospektu imenuje »ponudba malim vlagateljem« oz. »tranša malim vlagateljem«.8.1.2 Skupni znesek ponudbeRepublika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, bo skupno prodala do 11.445.412 delnic NKBM, kar prestavlja do 49% izdanihdelnic NKBM. V ponujene delnice so vštete delnice, ki so predmet opcije <strong>za</strong> presežno dodelitev, in delnice, ki so potrebne<strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze Republike Slovenije malim vlagateljem iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo.V tranši dobro pouãenim vlagateljem bo prodana veã kot polovica ponujenih delnic, v tranši malim vlagateljem pa manj kotpolovica ponujenih delnic. Konãno število ponujenih delnic v posamezni tranši (t.j. konãno razmerje med obema tranšama)bosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited kot globalni koordinator doloãila skladno s Posameznimprogramom prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong>, kot gaje sprejela Vlada Republike Slovenije, in sicer upoštevaje cilj vzpostavitve lastniške strukture, ki bo <strong>za</strong>gotavljala uãinkovitoupravljanje, konkurenãnost ter uspešen razvoj NKBM v prihodnje, ter upoštevaje rezultate izka<strong>za</strong>nega povpraševanja vtranši dobro pouãenim vlagateljem ter v tranši malim vlagateljem. Dopušãena je tudi možnost uporabe realokacije delnicmed obema tranšama, s ãimer se <strong>za</strong>gotovi fleksibilnost ponudbe glede na povpraševanje po delnicah v obeh tranšah.Število delnic, ki bodo prodane v tranši dobro pouãenim vlagateljem ter v tranši malim vlagateljem, bo javno objavljeno naspletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer. Priãakovani dan objave je 30. november 2007.Ponudbo v imenu Republike Slovenije izvajajo finanãna posrednika Citigroup Global Markets Limited in Nomura Internationalplc. (t.i. underwriterja) ter NKBM.Pravni temelji prodaje so sledeãi:(i) Zakon o javnih financah;(ii) Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov;(iii) Obligacijski <strong>za</strong>konik;(iv) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu prodaje državnega finanãnega in stvarnega premoženja <strong>za</strong>leto 2006 in 2007;(v) Odlok o programu prodaje državnega finanãnega in stvarnega premoženja <strong>za</strong> leto 2007 in 2008;(vi) Uredba o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finanãnim premoženjem države in obãin;(vii) Posamezni program prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice Nove Kreditnebanke <strong>Maribor</strong> d.d.Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujene delnice bo v okviru razpona ponudbene cene, ki je od 20,5 EUR do 27 EUR <strong>za</strong> ponujeno delnico.Dokonãna ponudbena cena bo objavljena na spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer,priãakovani dan objave je 30. november 2007. Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujeno delnico bo enaka <strong>za</strong> male vlagatelje in <strong>za</strong> dobropouãene vlagatelje.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 49


8.2 Naãrt razdelitve in dodelitveKot je podrobneje opisano v toãki 8.1 zgoraj ter v toãkah 8.3, 8.4 in 8.5 spodaj, shematiãno postopek razdelitve in dodelitvepoteka v naslednjih korakih:mali vlagatelji na vpisnih mestih dajo naroãila <strong>za</strong> delnice, tako da navedejo želeni znesek investicije (v EUR) v zneskudo 50.000 EUR ter plaãajo želeni znesek investicije; dobro pouãeni vlagatelji izrazijo interes (ceno in koliãino);po <strong>za</strong>kljuãku ponudbe malim vlagateljem ter ponudbe dobro pouãenim vlagateljem se doloãi ponudbena cena v okvirurazpona ponudbene cene;glede na število vpisnikov v tranši malih vlagateljev se doloãi število <strong>za</strong>gotovljenih delnic na vsakega malega vlagatelja;glede na skupno število <strong>za</strong>gotovljenih delnic se izraãuna število delnic, ki so potrebne <strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze RepublikeSlovenije malim vlagateljem iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo;preostanek ponujenih delnic se razdeli med tranšo malih vlagateljev ter tranšo dobro pouãenih vlagateljev;v tranši malih vlagateljev se najprej razdelijo <strong>za</strong>gotovljene delnice, presežek se razdeli sorazmerno (pro rata);v tranši dobro pouãenih vlagateljev se opravi alokacija na podlagi oblikovane liste dobro pouãenih vlagateljev;dobro pouãeni vlagatelji plaãajo delnice, malim vlagateljem je vrnjen morebitni presežek vplaãanega želenegazneska investicije.••••••••8.3 Ponudba malim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve malim vlagateljem8.3.1 Rok (trajanje) in opis postopka prijavePonudba malim vlagateljem bo potekala med vkljuãno 19. novembrom od 9. ure po slovenskem ãasu in vkljuãno 27. novembrom2007 do 16. ure po slovenskem ãasu.8.3.2 Naroâila <strong>za</strong> delniceOsebe, ki želijo sodelovati v postopku ponudbe malim vlagateljem, svoja naroãila <strong>za</strong> delnice dajo tako, da navedejo želeniznesek investicije (v EUR) ter v ostalih delih izpolnijo in podpišejo »naroãilo vlagatelja« na kateremkoli od spodaj navedenihvpisnih mest, to je v poslovalnicah NKBM, Poštah Slovenije ter poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d. katerikolidelovni dan med vkljuãno 19. novembrom, od 9. ure po slovenskem ãasu, in vkljuãno 27. novembrom 2007, do 16. ure poslovenskem ãasu, med navedenim delovnim ãasom:Enota Naslov Kraj Delovni ãasPoslovalnica Lendava Glavna ul. 4 9220 Lendava pon. – pet. 9.00 – 19.00, sob. 9.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Murska Sobota Kocljeva 11 9000 M. Sobota pon. – pet. 9.00 – 19.00, sob. 9.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Gornja Radgona C. na stadion nh 9250 G. Radgona pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 9.00 – 12.00PS Ljutomer Ulica Rajh Nade 2 9240 Ljutomer pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 9.00 – 12.00Poslovalnica Ormož Ptujska c. 2 2270 Ormož pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ptuj – Novi <strong>trg</strong> Novi <strong>trg</strong> 1 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Lackova - Ptuj Ul. Heroja Lacka 5 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Središãe ob Dravi Slovenska c. 55 2277 Središãe ob Dravi pon., sre. 7.30 – 12.00 in 13.30 – 17.00, tor., ãet., pet. 7.30 – 13.30Poslovalnica Breg Zagrebška c. 4a 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Kidriãevo Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidriãevo pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Rabelãja vas Ul. 25 maja 13 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Majšperk Breg 22 2322 Majšperk pon., sre. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00, tor., ãet., pet. 8.00 – 15.00Poslovalnica Gorišnica Gorišnica 61 2272 Gorišnica pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Videm Videm pri Ptuju 43 2284 Videm pri Ptuju pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Rogoznica Špindlerjeva 3 2250 Ptuj pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Zavrã Zavrã 6 2283 Zavrã pon. – pet. 9.00 – 16.00Poslovalnica Lenart Parti<strong>za</strong>nska c. 1 2230 Lenart pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Centrala MB Vita Kraigherja 4 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Oddelek poslovanja z MG Glavni <strong>trg</strong> 17b 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Tabor Dvorakova 7 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Tezno Ptujska 105 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Tyrševa Tyrševa 2 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Mestna hranilnica Trg svobode 6 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Europark Pobreška 18 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 9.00 – 12.00 in 14.30 – 18.00Poslovalnica Cesta Zmage Cesta zmage 98 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ruše Jamnikova 2 2342 Ruše pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Melje Parti<strong>za</strong>nska 42 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Študentska enota Gregorãiãeva 15 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ljubljanska Ljubljanska 1-3 2000 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.0050Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Poslovalnica Hoãe Miklavška c. 63 2311 Hoãe pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Lovrenc na Pohorju Gornji <strong>trg</strong> 20 2344 Lovrenc na Pohorju pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00PS <strong>Maribor</strong> Slomškov <strong>trg</strong> 10 2101 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS <strong>Maribor</strong> Istrska ul. 49 2104 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS <strong>Maribor</strong> Borštnikova 33a 2103 <strong>Maribor</strong> pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Sl. Bistrica –Titova Ljubljanska 11 2310 Sl. Bistrica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Zg. Bistrica Parti<strong>za</strong>nska 61 2310 Sl. Bistrica pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Pragersko Kolodvorska 7 2331 Pragersko pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Oplotnica Ul. Pohorskega bataljona 7 2317 Oplotnica pon. – pet. 8.00 – 11.30 in 14.00 – 17.00Poslovalnica Poljãane Bistriška c. 60 2319 Poljãane pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Celje <strong>Maribor</strong>ska 7 3000 Celje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Celje Krekov <strong>trg</strong> 9 3101 Celje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Celje Kosova ul. 5 3102 Celje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Velenje Kidriãeva c. 2a 3320 Velenje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Dravograd Meža 10 2370 Dravograd pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Slovenj Gradec Francetova 1 2380 Slovenj Gradec pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Ravne na Koroškem Prežihova 5 2390 Ravne na Koroškem pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ljubljana Tivolska 48 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Žiri Trg svobode 2 4226 Žiri pon. – pet. 7.00 – 18.00, sob. 8.00 – 11.00PS Ljubljana Slovenska 32 1101 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Šmartinska 152 1122 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana - ârnuãe Dunajska 361 1231 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 20.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Celovška 121 1107 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Dunajska 141 1113 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Ljubljana Dolenjska c. 43 1108 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS Ljubljana Zaloška c. 57 1110 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00NLB Poslovalnica <strong>za</strong> hitre storitve Trg republike 2 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 18.00NLB Poslovalnica MHL âopova 3 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.30 – 13.00 in 15.00 – 17.00NLB Poslovalnica Šiška Celovška 89 1000 Ljubljana pon. – pet. 9.00 – 13.00 in 15.00 – 17.30NLB Poslovalnica Moste Proletarska 2a 1000 Ljubljana pon. – pet. 8.00 – 12.00 in 14.30 – 17.00NLB Poslovalnica Tržaška 132 Tržaška 132 1000 Ljubljana pon. – pet. 9.00 – 13.00 in 15.00 – 17.30PS Domžale Ljubljanska 74 1230 Domžale pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Kamnik Glavni <strong>trg</strong> 27 1240 Kamnik pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS Zagorje ob Savi Cesta zmage 28 1410 Zagorje ob Savi pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Koãevje Ljubljanska 23 1330 Koãevje pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Vrhnika Poštna ul. 2 1360 Vrhnika pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Trebnje Goliev <strong>trg</strong> 11 8210 Trebnje pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00PS Sevnica Trg svobode 9 8290 Sevnica pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Krško C. krških žrtev 137 8270 Krško pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Brežice C. prvih borcev 6 8250 Brežice pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Novo Mesto Novi <strong>trg</strong> 7 8000 Novo Mesto pon. – pet. 8.30 – 19.00, sob. 8.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Novo Mesto Novi <strong>trg</strong> 7 8101 Novo Mesto pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS ârnomelj Kolodvorska 30 8340 ârnomelj pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00NLB Poslovalnica Kranj Koroška c. 2 4000 Kranj pon. – pet. 8.00 – 12.00 in 14.30 – 17.00PS Kranj Dražgoška 8 4101 Kranj pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Jesenice C. maršala Tita 17 4270 Jesenice pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Tolmin Trg. maršala Tita 14 5220 Tolmin pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Most na Soãi Most na Soãi 62 5216 Most na Soãi pon. – pet. 8.00 – 11.15 in 14.00 – 17.15Poslovalnica Podbrdo Podbrdo 33a 5243 Podbrdo pon. – pet. 8.00 – 11.15 in 14.00 – 17.15Poslovalnica Cerkno Glavni <strong>trg</strong> 5 5282 Cerkno pon. – pet. 8.00 – 18.00, sob. 8.00 – 12.00Poslovalnica Bovec Trg Golobarskih žrtev 47 5230 Bovec pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Idrija Lapajnetova 41 5280 Idrija pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Spodnja Idrija Slovenska c. 17 5281 Idrija pon. – pet. 8.00 – 11.00 in 13.30 – 17.00Poslovalnica <strong>Nova</strong> Gorica - Centrala Kidriãeva 11 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS <strong>Nova</strong> Gorica Kidriãeva 19 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00Poslovalnica Obrtni dom NG Gradnikove brigade 6 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 9.00 – 19.00, sob. 9.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica M. Hranilnica NG Tumova 1 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica <strong>Nova</strong> Gorica Delpinova 7a 5000 <strong>Nova</strong> Gorica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Deskle Srebrniãeva 20 5210 Deskle pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Branik Branik 75 5295 Branik pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Renãe Trg 34 5292 Renãe pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 51


Poslovalnica Solkan Trg. J Srebrniãa 5 5250 Solkan pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Brda Trg 25 maja 5 5212 Dobrovo pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Kanal Trg svobode 23 5213 Kanal pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Šempeter C. Prekomorskih brigad 7 5290 Šempeter pri Gorici pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Miren Miren 125a 5291 Miren pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Kobarid Trg svobode 2 5222 Kobarid pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Vipava C. 18. aprila 4 5271 Vipava pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Ajdovšãina Goriška 25c 5270 Ajdovšãina pon. – pet. 7.30 – 19.00, sob. 7.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00Poslovalnica Obrtni dom Ajdovšãina Vipavska 4 5270 Ajdovšãina pon. – pet. 8.00 – 15.30Poslovalnica Koper Ferrarska 12 6000 Koper pon. – pet. 8.30 – 19.00, sob. 8.30 – 19.00, ned. 9.00 – 15.00PS Koper Kolodvorska 9 6104 Koper pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 13.00PS Sežana Parti<strong>za</strong>nska 48a 6210 Sežana pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Postojna Ul. 1 maja 2a 6230 Postojna pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00PS Ilirska Bistrica Bazoviška 17 6250 Ilirska Bistrica pon. – pet. 8.00 – 19.00, sob. 8.00 – 12.00Legenda:Poslovalnica – enote NKBM, kjer se lahko dajo naroãila <strong>za</strong> nakup ponujenih delnicPS – Pošte Slovenije, kjer se lahko oddajo naroãila <strong>za</strong> nakup ponujenih delnicNLB Poslovalnica – enote Nove Ljubljanske banke d.d., kjer se lahko oddajo naroãila na nakup ponujenih delnicPo 17. uri je v poslovalnicah NKBM, <strong>za</strong> katere je naveden tak delovni ãas, možno samo oddati naroãila in opraviti storitveplaãilnega prometa v zvezi z oddajo naroãil <strong>za</strong> nakup ponujenih delnic ter ni mogoãe koristiti drugih storitev NKBM. Vnedeljo, 25. novembra 2007, je v poslovalnicah NKBM, <strong>za</strong> katere je naveden tak delovni ãas, možno oddati samo naroãila<strong>za</strong> nakup ponujenih delnic in ni mogoãe koristiti drugih storitev NKBM.Oseba, ki daje naroãilo, mora ob izpolnitvi naroãila predložiti svoje identifikacijske dokumente in informacije o svoji davãništevilki ter podatkih svojega transakcijskega raãuna.8.3.3 Podrobnosti o najveâjem želenem znesku investicijeZa vsako osebo je lahko dano samo eno naroãilo <strong>za</strong> delnice. Želeni znesek investicije, naveden v naroãilu <strong>za</strong> delnice vpostopku ponudbe malim vlagateljem, ne sme presegati 50.000 EUR.8.3.4 Odstop od naroâilaOseba, ki da naroãilo <strong>za</strong> delnice, soglaša z nakupom delnic do višine želenega zneska investicije, navedenega v naroãilu<strong>za</strong> delnice, in sicer <strong>za</strong> vsako ponudbeno ceno v okviru razpona ponudbene cene. Oseba, ki da naroãilo <strong>za</strong> delnice, odsvojega naroãila ne sme odstopiti.8.3.5 Naâin in rok plaâila delnicVlagatelj, ki da naroãilo <strong>za</strong> delnice v postopku ponudbe malim vlagateljem, mora želeni znesek investicije plaãati na raãunNKBM, ki mu bo posredovan ob naroãilu <strong>za</strong> delnice, v denarju (v gotovini ali z banãnim nakazilom, vse v EUR). Plaãiloželenega zneska investicije mora biti izvedeno najkasneje v roku 2 delovnih dni po podpisu naroãila <strong>za</strong> delnice. Vlagatelji,ki bodo naroãilo <strong>za</strong> delnice dali 26. ali 27. novembra 2007, pa morajo želeni znesek investicije plaãati najkasneje do 27.novembra 2007.Plaãila po izteku roka se ne bodo upoštevala.8.3.6 Postopek uveljavljanja prednostnih pravic, prenosljivost pravic do vpisa in obravnavaneuveljavljenih pravic do vpisaSe ne uporablja, prednostnih pravic do vpisa ni.8.3.7 Naârt razdelitve in dodelitve malim vlagateljem ter opis naâina in datuma javne objaverezultatov ponudbeŠtevilo delnic, na katere se nanaša naroãilo posameznega malega vlagatelja, bo NKBM iz zneska investicije tega malegavlagatelja izraãunala avtomatiãno, po tem, ko bodo doloãeni ponudbena cena <strong>za</strong> delnico, skupno število ponujenih delnic vtranši malim vlagateljem ter število <strong>za</strong>gotovljenih delnic na vsakega malega vlagatelja. Vsi ti podatki bodo javno objavljenina spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer. Priãakovani dan objave je 30. november 2007.Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujeno delnico bo enaka <strong>za</strong> male vlagatelje in <strong>za</strong> dobro pouãene vlagatelje.âe bo število delnic, <strong>za</strong> katero bodo dana naroãila malih vlagateljev, enako ali bo presegalo število delnic, <strong>za</strong> katere sebosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited odloãila, da bodo prodane v tranši malim vlagateljem, bododelnice dodeljene tako, da se bodo najprej vsem osebam, ki bodo dale naroãilo, dodelile <strong>za</strong>gotovljene delnice. Nato sebodo morebitne preostale delnice, <strong>za</strong> katere se bosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited odloãila, dabodo prodane v tranši malim vlagateljem, dodelile sorazmerno (pro rata) s številom delnic, <strong>za</strong> katere je posamezni malivlagatelj dal naroãilo in plaãal želeni znesek investicije, glede na skupno število delnic, <strong>za</strong> katere so bila dana naroãilamalih vlagateljev in plaãani želeni zneski investicij.52Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Zagotovljene delnice bodo odvisne od števila prejetih naroãil malih vlagateljev, in sicer:Število prejetih naroãil malih vlagateljevdo 80.000med 80.001 in 160.000med 160.001 in 500.000nad 500.001Zagotovljeno število delnic na malega vlagatelja30 delnic20 delnic10 delnicvsem malim vlagateljem bo <strong>za</strong>gotovljeno enako število delnic, vendarnobenemu malemu vlagatelju ne veã kot 10 delnicNe glede na <strong>za</strong>gotovljeno število delnic, navedeno v zgornji tabeli, noben mali vlagatelj ne more dobiti veã delnic, kolikorjih omogoãata njegovo naroãilo in plaãani znesek investicije.8.3.8 Opis možnosti <strong>za</strong> zmanjšanje vpisa in naâina vraâila presežnih zneskovDelniãar, ki prodaja, bo (skupaj z opcijo <strong>za</strong> presežno dodelitev, ãe bo izkorišãena) skupno prodal do 11.445.412 delnic NKBM,kar prestavlja do 49% izdanih delnic NKBM.V tranši dobro pouãenim vlagateljem bo prodana veã kot polovica ponujenih delnic, v tranši malim vlagateljem pa manj kotpolovica ponujenih delnic. Konãno število ponujenih delnic v posamezni tranši (t.j. konãno razmerje med obema tranšama)bosta delniãar, ki prodaja, in Citigroup Global Markets Limited kot globalni koordinator doloãila skladno s Posameznimprogramom prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki jo predstavljajo delnice Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong>, kot gaje sprejela Vlada Republike Slovenije, in sicer upoštevaje cilj vzpostavitve lastniške strukture, ki bo <strong>za</strong>gotavljala uãinkovitoupravljanje, konkurenãnost ter uspešen razvoj NKBM v prihodnje, ter upoštevaje rezultate izka<strong>za</strong>nega povpraševanja vtranši dobro pouãenim vlagateljem ter v tranši malim vlagateljem. Dopušãena je tudi možnost uporabe realokacije delnicmed obema tranšama, s ãimer se <strong>za</strong>gotovi fleksibilnost ponudbe glede na povpraševanje po delnicah v obeh tranšah.Število delnic, ki bodo prodane v tranši dobro pouãenim vlagateljem ter v tranši malim vlagateljem, bo javno objavljenopredvidoma dne 30. novembra 2007, in sicer na spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer.Vsak vlagatelj, ki bo dal naroãilo v postopku ponudbe malim vlagateljem in pravoãasno izvršil plaãilo želenega zneska investicijena naãin in v roku, kot je opisano zgoraj, bo o številu dodeljenih delnic obvešãen s priporoãeno poštno pošiljko, kijo bo NKBM poslala na njegov naslov, naveden v naroãilu <strong>za</strong> delnice, najkasneje 4. decembra 2007. Delnice bodo prodanein vpisane v skladu s pravili KDD na ustrezne raãune pri KDD (to je na registrske in <strong>trg</strong>ovalne raãune, ki bodo navedeni nanaroãilu <strong>za</strong> delnice) najkasneje 12. decembra 2007.âe bo zmnožek ponudbene cene in števila delnic, dodeljenih posameznemu vlagatelju, ki je dal naroãilo v postopku ponudbemalim vlagateljem, nižji od izvršenega plaãila želenega zneska investicije tega vlagatelja, bo presežek vplaãanegazneska temu vlagatelju vrnjen najkasneje 12. decembra 2007. Presežek vplaãanega zneska od dneva izvršenega plaãilado dneva vraãila ne bo obrestovan, vlagatelji niso upraviãeni do obresti.8.3.9 StroškiVlagatelji, ki bodo dali naroãila <strong>za</strong> delnice v postopku ponudbe malim vlagateljem, morajo plaãati banãna nadomestila <strong>za</strong>opravljen plaãilni promet v zvezi s plaãilom želenega zneska, razen tega pa na banãnih oziroma poštnih okencih nimajododatnih stroškov. Vlagatelji tudi ne plaãajo stroška preknjižb kupljenih ponujenih delnic na registrske oziroma <strong>trg</strong>ovalneraãune pri KDD. Stroške morebitnega odpiranja <strong>trg</strong>ovalnega raãuna vlagatelji plaãajo v skladu z veljavnimi ceniki ãlanovLjubljanske borze vrednostnih papirjev. âe bodo <strong>trg</strong>ovalni raãun odprli pri NKBM, je strošek odprtja 12,52 EUR, vodenje<strong>trg</strong>ovalnega raãuna pa se plaãuje skladno s cenikom, trenutno okrog 6,50 EUR letno.8.3.10 Spodbuda <strong>za</strong> dolgoroâno imetništvoZa vsakih 10 (deset) delnic, ki jih vlagatelj pridobi v postopku ponudbe malim vlagateljem v okviru <strong>za</strong>gotovljenega številadelnic in jih ima neprekinjeno v lasti in imetništvu najmanj do 12. septembra 2008, pridobi tak mali vlagatelj pravico dododatne 1 (ene) brezplaãne navadne delnice NKBM. Brezplaãne navadne delnice NKBM bodo malim vlagateljem, ki bodoizpolnili zgoraj navedeni pogoj, avtomatiãno vpisane v skladu s pravili KDD na ustrezne raãune pri KDD v roku desetihdelovnih dni po 12. septembru 2008.Spodbuda <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo pripada le malim vlagateljem in le glede na število delnic, ki jim bo dodeljeno v okviru<strong>za</strong>gotovljenega števila delnic.Do spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo so upraviãeni tudi univer<strong>za</strong>lni pravni nasledniki malega vlagatelja, ki bi bil upraviãendo takšne spodbude, ãe se izkažejo z originalnim pravnomoãnim dokumentom, ki izkazuje pravno nasledstvo. Pravica dospodbude preneha z vsakršnim drugaãnim odplaãnim ali neodplaãnim prenosom delnic NKBM, pridobljenih v okviru <strong>za</strong>gotovljenegaštevila delnic, v obdobju do 12. septembra 2008. Pravica do spodbude ne postane ponovno veljavna, ãe vlagateljdelnice ponovno pridobi pred 12. septembrom 2008.Delnice, ki so potrebne <strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze Republike Slovenije iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo, Republika Slovenijakot delniãar, ki prodaja, že ima v lasti. Te delnice predstavljajo del do 11.445.412 navadnih kosovnih imenskih delnic, to je doProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 53


49% vseh delnic NKBM, ki so predmet ponudbe skladno s tem prospektom. Republika Slovenija bo delnice, ki so potrebne<strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo obdržala v lasti do 12. septembra 2008 in jih ne bo prodala poponudbi skladno s tem prospektom.8.3.11 Dobro pouâeni vlagatelji v ponudbi malim vlagateljemOsebe, ki so »dobro pouãeni vlagatelji« v smislu 44. do 48. ãlena Zakona o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov, v postopku ponudbemalim vlagateljem ne smejo sodelovati, paã pa <strong>za</strong> njih veljajo pogoji in postopek, kot so opisani v poglavju 8.4 spodaj»Ponudba dobro pouãenim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve dobro pouãenim vlagateljem«. Morebitna naroãilaoseb, ki so dobro pouãeni vlagatelji, dana v postopku ponudbe malim vlagateljem, bodo izloãena in se ne bodo upoštevalapri razdelitvi in dodelitvi delnic v okviru ponudbe malim vlagateljem.8.4 Ponudba dobro pouãenim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve dobropouãenim vlagateljem8.4.1 Sodelovanje v ponudbi dobro pouâenim vlagateljemPonudba dobro pouãenim vlagateljem je namenjena (i) v Republiki Sloveniji »dobro pouãenim vlagateljem«, kot jih opredeljujeslovenski Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov; (ii) v ZDA »kvalificiranim institucionalnim kupcem« (»QIB«) kot jeopredeljeno in v skladu s Predpisom 144A skladno z ameriškim <strong>za</strong>konom o vrednostnih papirjih iz leta 1933 (»SecuritiesAct«) in (iii) v vseh ostalih državah institucionalnim vlagateljem na podlagi Uredbe S skladno s Securities Act. Osebe, kine izpolnjujejo navedenih kriterijev, v ponudbi institucionalnim vlagateljem ne morejo sodelovati, paã pa <strong>za</strong> njih veljajopogoji in postopek, kot so opisani v poglavju 8.3 zgoraj (»Ponudba malim vlagateljem in naãrt razdelitve in dodelitve malimvlagateljem«). Naroãila oseb, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih kriterijev <strong>za</strong> dobro pouãene vlagatelje, v okviru postopkaponudbe dobro pouãenim vlagateljem ne bodo sprejeta.8.4.2 Izražanje interesaInteres <strong>za</strong> nakup ponujenih delnic lahko dobro pouãeni vlagatelji s stalnim prebivališãem oz. sedežem v Republiki Slovenijiizrazijo od 19. novembra, od 9. ure po slovenskem ãasu, do 29. novembra 2007, do 16. ure, na Sektorju investicijskegabanãništva NKBM, na naslednjem naslovu:<strong>Nova</strong> KBM d.d.,Sektor investicijskega banãništvaUlica Vita Kraigherja 42505 <strong>Maribor</strong>Tel.: 02/229-20-81Faks: 02/229-23-29e-mail: sib@nkbm.siNKBM bo zbrane izjave o interesu posredovala Citigroup Global Markets Limited kot sestavljavcu liste dobro pouãenihvlagateljev. Dobro pouãeni vlagatelji, ki nimajo stalnega prebivališãa oz. sedeža v Republiki Sloveniji, lahko interes <strong>za</strong> nakupponujenih delnic izrazijo enemu od finanãnih posrednikov od 19. novembra, od <strong>za</strong>ãetka poslovnega ãasa v Veliki Britaniji,do 29. novembra 2007, do konca poslovnega ãasa v Veliki Britaniji.Od izka<strong>za</strong>nega interesa dobro pouãeni vlagatelji ne smejo odstopiti.Ponudba malim vlagateljem se <strong>za</strong>kljuãi dva dneva pred ponudbo dobro pouãenim vlagateljem <strong>za</strong>radi tega, da se NKBMtako omogoãi preveriti podatke in izvesti druge postopke, ki jih mora izvesti v zvezi z informacijami, ki jih mali vlagateljinavedejo na svojih naroãilih <strong>za</strong> delnice.8.4.3 Naârt razdelitve in dodelitveNa podlagi postopka sestavljanja liste dobro pouãenih vlagateljev (t.i. bookbuildinga), ki ga izvajata finanãna posrednika(t.i. underwriterja), se oblikuje lista dobro pouãenih vlagateljev (t.i. book), ki izkazuje interes potencialnih dobro pouãenihvlagateljev (t.j. število ponujenih delnic, ki bi jih bili pripravljeni kupiti, in njihovo ponujeno ceno <strong>za</strong> ponujeno delnico).Finanãna posrednika bosta skupaj s komisijo <strong>za</strong> vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naloÏbe Republike Slovenije,ki jo predstavljajo delnice Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong> (»komisija«) na podlagi oblikovane liste dobro pouãenih vlagateljevdoloãila predlog ponudbene cene (dokonãna ponudbena cena v okviru razpona ponudbene cene), ki ga bo Ministrstvo <strong>za</strong>finance predložilo v sprejem Vladi Republike Slovenije.Predlog razdelitve in dodelitve (alokacije) ponujenih delnic v ponudbi dobro pouãenim vlagateljem bosta pripravila finanãnaposrednika skupaj s komisijo, Ministrstvo <strong>za</strong> finance pa bo predlog predložilo v sprejem Vladi Republike Slovenije. Pri54Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


odloãitvi o alokaciji med potencialne dobro pouãene vlagatelje bodo v primeru <strong>za</strong>nimanja, ki bo presegalo število ponujenihdelnic na voljo, med drugim lahko upoštevani naslednji faktorji: sodelovanje v postopku trženja pri ponudbi dobro pouãenimvlagateljem, imetniško vedenje pri preteklih ponudbah, udeležba v sorodnih družbah, vnaprejšnje financiranje pri izražanjuinteresa in drugi faktorji, <strong>za</strong> katere bodo finanãna posrednika in delniãar, ki prodaja, menili, da so pomembni.8.4.4 Plaâilo ponudbene ceneDobro pouãeni vlagatelji bodo morali ponujene delnice plaãati v roku treh dni po obvestilu o alokaciji in preden bodo alociraneponujene delnice prenesene na njihov raãun vrednostnih papirjev.Dobro poãeni vlagatelji niso upraviãeni do spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo.Finanãna posrednika bosta skupaj s komisijo, na podlagi oblikovane liste dobro pouãenih vlagateljev doloãila predlogponudbene cene (dokonãna ponudbena cena v okviru razpona ponudbene cene), ki ga bo Ministrstvo <strong>za</strong> finance predložilov sprejem Vladi Republike Slovenije.8.5 Oblikovanje in razkritje ponudbene cene8.5.1 Oblikovanje ponudbene cenePonudbena cena <strong>za</strong> ponujene delnice bo v okviru razpona ponudbene cene, ki je od 20,5 EUR do 27 EUR <strong>za</strong> ponujeno delnico.Delnice NKBM pred ponudbo skladno s tem prospektom niso bile uvršãene v <strong>trg</strong>ovanje na nobenem organiziranem <strong>trg</strong>u.Med faktorji, ki bodo upoštevani pri doloãitvi ponudbene cene po izvedbi postopka sestavljanja liste dobro pouãenih vlagateljev(book-building process), bodo priãakovanja v gospodarski panogi, v kateri je dejavna skupina NKBM, prihodki, ãistidobiãek in nekatere druge finanãno poslovne informacije o skupini NKBM v <strong>za</strong>dnjih obdobjih, kot tudi finanãni koliãniki,tržne cene vrednostnih papirjev ter nekatere finanãne in poslovne informacije o družbah, katerih dejavnosti so podobnetistim v skupini NKBM.Predlog ponudbene cene (dokonãne ponudbene cena v okviru razpona ponudbene cene) bosta doloãila finanãna posrednikaskupaj s komisijo na podlagi oblikovane liste dobro pouãenih vlagateljev. Ta predlog bo Ministrstvo <strong>za</strong> finance predložilov sprejem Vladi Republike Slovenije.Ponudbena cena <strong>za</strong> ponujeno delnico bo enaka <strong>za</strong> male vlagatelje in <strong>za</strong> dobro pouãene vlagatelje.8.5.2 Razkritje ponudbene ceneDokonãna ponudbena cena bo objavljena na spletni strani NKBM ter v ãasopisih Delo, Primorske novice in Veãer, priãakovanidan objave je 30. november 2007.8.6 Dodatne informacije v zvezi s ponudbo8.6.1 Sodelovanje finanânih posrednikov (»t.i. underwriterjev«) v ponudbiV zvezi s ponudbo dobro pouãenim vlagateljem bodo NKBM, delniãar, ki prodaja, in finanãna posrednika (t.i. underwriterja),sklenili pogodbo o izvedbi prodaje delnic (»Pogodba o izvedbi prodaje delnic« (t.i. Underwriting Agreement)). Podpogoji, navedenimi v Pogodbi o izvedbi prodaje delnic, se bo vsak finanãni posrednik posamiãno (in ne solidarno) <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>l,da bo <strong>za</strong>gotovil kupce, ki bodo <strong>za</strong> ponudbeno ceno kupili doloãeno število ponujenih delnic oziroma bo sam kupil to številoponujenih delnic <strong>za</strong> ponudbeno ceno, ãe kupcev ne bo <strong>za</strong>gotovil.V Pogodbi o izvedbi prodaje delnic bosta NKBM in delniãar, ki prodaja, dala finanãnim posrednikom obiãajna <strong>za</strong>gotovilain jamstva, vkljuãno s tistimi, ki so pove<strong>za</strong>na s poslovanjem NKBM, s ponujenimi delnicami in z vsebino tega prospekta.Poleg tega bo delniãar, ki prodaja, finanãnima posrednikoma dal dodatna <strong>za</strong>gotovila in jamstva glede svojega pravneganaslova do ponujenih delnic, ki jih prodaja dobro pouãenim vlagateljem.Globalni koordinator lahko v imenu finanãnih posrednikov razdre Pogodbo o izvedbi prodaje delnic pred <strong>za</strong>kljuãkompostopka prodaje, ãe so izpolnjeni v pogodbi navedeni pogoji. NKBM in delniãar, ki prodaja, se bosta v Pogodbi o izvedbiprodaje delnic in skladno z njenimi doloãili strinjala, da bosta finanãnim posrednikom povrnila škodo, ãe bi do nje prišlo<strong>za</strong>radi izvedbe doloãenih aktivnosti, ki so pove<strong>za</strong>ne s prodajo ponujenih delnic.8.6.2 Opcija <strong>za</strong> presežno dodelitevDelniãar, ki prodaja, bo globalnemu koordinatorju Citigroup Global Markets Limited podelil opcijo <strong>za</strong> nakup do 1.492.879ponujenih delnic <strong>za</strong> ponudbeno ceno. Opcija bo izvršljiva samo enkrat, in sicer v roku 30 dni po objavi ponudbene cene.Namen te opcije je pokritje presežne dodelitve, ãe do nje pride, ter izvajanje stabili<strong>za</strong>cijskih aktivnosti, torej omogoãanjepodpore <strong>trg</strong>ovalni ceni ponujenih delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Opcija <strong>za</strong> presežno dodelitev globalnemukoordinatorju omogoãa, vendar ga ne <strong>za</strong>vezuje k prodaji do 1.492.879 delnic NKBM po <strong>za</strong>kljuãku ponudbe dobro pouãenimProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 55


vlagateljem, ne da bi bil lastnik delnic, ki jih bo prodal (t.i. »kratka prodaja« oz. »short sale«). Teh 1.492.879 delnic predstavljadel ponujenih delnic. V roku 30 dni po objavi ponudbene cene lahko nato globalni koordinator uporablja kupninoiz takšne prodaje <strong>za</strong> nakup dodatnih delnic na <strong>trg</strong>u, s ãimer zmanjšuje svojo »kratko pozicijo« in vrši podporo tržni cenidelnic, kot je podrobneje opisano pod toãko »Stabili<strong>za</strong>cija« (toãka 9.3 spodaj). Ti nakupi morajo biti med drugim izvršeni vskladu z borznimi pravili Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, stabili<strong>za</strong>cijske aktivnosti pa tudi niso dopustne, ãe cenadelnic NKBM na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev preseže ponudbeno ceno.âe bo globalni koordinator v 30-dnevnem obdobju v svojih stabili<strong>za</strong>cijskih aktivnostih pridobil premalo delnic, da bi lahkopokril zgoraj opisano »kratko prodajo«, se lahko globalni koordinator ob izteku 30-dnevnega roka odloãi izkoristiti opcijo<strong>za</strong> presežno dodelitev. âe to stori, mu bo morala Republika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, izroãiti takšno število delnicNKBM, da bo <strong>za</strong>dostovalo <strong>za</strong> pokritje njegovih »kratkih prodaj«. Za vsako tako kupljeno delnico bo globalni koordinatorplaãal ponudbeno ceno. Opcijo <strong>za</strong> presežno dodelitev je mogoãe izkoristiti <strong>za</strong> 1.492.879 delnic NKBM ali manj, v odvisnostiod potrebe po pokritju »kratkih prodaj«.8.6.3 Druga razmerjaFinanãna posrednika (t.i. underwriterja) in njune pove<strong>za</strong>ne osebe so lahko bile od ãasa udeležene v transakcijah z NKBMin delniãarjem, ki prodaja, ter njunimi pove<strong>za</strong>nimi osebami, <strong>za</strong> te osebe pa so tudi izvajale razliãne storitve investicijskegabanãništva, finanãnega svetovanja in ostale storitve, <strong>za</strong> kar so prejele obiãajne honorarje. Finanãna posrednika ter njunepove<strong>za</strong>ne osebe lahko tudi v prihodnje izvajajo takšne storitve <strong>za</strong> NKBM, delniãarja, ki prodaja, ter njune pove<strong>za</strong>ne osebe. Vpove<strong>za</strong>vi s postopkom ponudbe dobro pouãenim vlagateljem lahko vsak od finanãnih posrednikov ter njunih pove<strong>za</strong>nih osebprev<strong>za</strong>me ponujene delnice kot vlagatelj <strong>za</strong> svoj raãun ter v tem svojstvu <strong>za</strong> svoj raãun obdrži, kupi ali proda te ponujenedelnice in s tem pove<strong>za</strong>ne investicije ter lahko ponudi ali proda takšne ponujene delnice ali druge investicije tudi na drugenaãine, nepove<strong>za</strong>ne s ponudbo, opisano v tem prospektu. Zato je sklicevanja v tem prospektu na ponudbo ali plasiranjeponujenih delnic treba razumeti tako, da vsebujejo ponudbe in plasiranje ponujenih delnic finanãnim posrednikom in njunimpove<strong>za</strong>nim osebam, ki delujejo v takem svojstvu. Finanãna posrednika obsega takih investicij ali transakcij ne nameravatarazriti, razen NKBM, delniãarju, ki prodaja, ter skladno z <strong>za</strong>htevami veljavnih <strong>za</strong>konov in drugih predpisov. Poleg tega lahkov pove<strong>za</strong>vi s ponudbo dobro pouãenim vlagateljem doloãen finanãni posrednik sklene finanãne dogovore z vlagatelji, kilahko vodijo v pridobitev ponujenih delnic NKBM s strani finanãnih posrednikov, kot so posli <strong>za</strong>menjave ponujenih delnicali dogovori o posojilih, v katerih se ponujene delnice uporabljajo <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje.56Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


8.6.4 Udeležba v ponudbiPonujene delnice nameravata kupiti oba ãlana uprave NKBM, kot tudi vsaj nekateri ãlani oÏjega vodstva. Izdajatelju ni poznano,ali veãji delniãarji NKBM in ãlani njenega nadzornega sveta nameravajo kupiti ponujene delnice, vendar je verjetno,da bodo vsaj nekateri ãlani nadzornega sveta to storili. Izdajatelju ni poznano, ali katera koli oseba namerava kupiti veãkot pet odstotkov ponujenih delnic.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 57


9.SPREJETJE VTRGOVANJE INUREDITEV TRANSAKCIJ


9.1 Predvideno <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>uPo izvedeni ponudbi skladno s tem prospektom bo predvidoma v <strong>za</strong>ãetku meseca decembra 2007 na Ljubljansko borzovrednostnih papirjev naslovljena <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> sprejem delnic NKBM v borzno kotacijo. Zahteva se bo nanašala na vse delniceNKBM. âe bo <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> sprejem delnic NKBM v borzno kotacijo uspešna, se bo <strong>trg</strong>ovanje z vsemi navadnimi delnicamiNKBM na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev predvidoma <strong>za</strong>ãelo v <strong>za</strong>ãetku meseca decembra 2007. Uvrstitev delnicNKBM na drug organiziran <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev trenutno ni predvidena.9.2 Preteklo <strong>trg</strong>ovanje na organiziranem <strong>trg</strong>uDelnice NKBM na datum tega prospekta niso in v preteklosti niso bile uvršãene v <strong>trg</strong>ovanje na nobenem organiziranem <strong>trg</strong>u.Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v borzni kotaciji poteka organizirano <strong>trg</strong>ovanje z obveznicami NKBM, ki imajonaslednje znaãilnosti:1. Obveznice 5. izdaje (KBM5)Z obveznicami 5. izdaje se <strong>trg</strong>uje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, v borzni kotaciji, od 26. oktobra 2004, pod oznakoKBM5. Te obveznice imajo naslednje znaãilnosti:•••••tip obveznice: nematerializirana imenska obveznica NKBM 5. izdaje.datum izdaje: 15. marec 2004.dospetje obveznice: 15. marec 2009.obrestna mera: Obrestna mera znaša 5,3% letno in je fiksna. Obresti se izraãunavajo na linearni naãin.naãin izplaãila: Obresti dospevajo v plaãilo letno, vsakega 15. marca v letu, do konãne dospelosti glavnice obveznice, kije 15. marca 2009. Obveznosti iz obveznic NKBM izplaãuje v skladu z amorti<strong>za</strong>cijskim naãrtom.obdobje izplaãila: Obveznosti iz obveznic dospevajo v plaãilo 15. marca vsako leto do konãnega dospetja obveznice, kije 15. marca 2009.<strong>za</strong>varovanje terjatev: Za izplaãilo obveznosti jamãi NKBM z vsem svojim premoženjem. Obveznice niso posebej <strong>za</strong>varovane.druge pravice iz obveznic: Imetniku obveznic daje možnost prvovrstnega <strong>za</strong>varovanja obveznosti pri NKBM.skupna nominalna vrednost celotne izdaje: 25.037.400,00 EUR.apoenska struktura izdaje: Celotna izdaja obveznic obsega 60.000 lotov po 417,29 EUR.•••••2. Obveznice 7. izdaje (KBM7)Z obveznicami KBM7 se <strong>trg</strong>uje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, v borzni kotaciji, od 30. junija 2005, pod oznakoKBM7. Te obveznice imajo naslednje znaãilnosti:•••••tip obveznice: nematerializirana imenska obveznica NKMB 7. izdaje.datum izdaje: 22. november 2004.dospetje obveznice: 22. november 2011.obrestna mera: Obrestna mera znaša 4,1% letno in je fiksna. Obresti se izraãunavajo na linearni naãin.naãin izplaãila: Obresti dospevajo v plaãilo letno, vsakega 22. novembra v letu, do konãne dospelosti glavnice obveznice,ki je 22. novembra 2011. Obveznosti iz obveznic NKMB izplaãuje v skladu z amorti<strong>za</strong>cijskim naãrtom.obdobje izplaãila: Obveznosti iz obveznic dospevajo v plaãilo 22. novembra vsako leto do konãnega dospetja obveznice,ki je 22. novembra 2011.<strong>za</strong>varovanje terjatev: Za izplaãilo obveznosti jamãi NKMB z vsem svojim premoženjem. Obveznice niso posebej <strong>za</strong>varovane.druge pravice iz obveznic: Imetniku obveznic daje možnost prvovrstnega <strong>za</strong>varovanja obveznosti pri NKBM.skupna nominalna vrednost celotne izdaje: 29.210.300,00 EUR.apoenska struktura izdaje: Celotna izdaja obveznic obsega 70.000 lotov po 417,29 EUR.•••••Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 59


3. Obveznice 8. izdaje (KBM8)Z obveznicami KBM8 se <strong>trg</strong>uje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, v borzni kotaciji, od 30. junija 2005, pod oznakoKBM8. Te obveznice imajo naslednje znaãilnosti:•••••tip obveznice: nematerializirana imenska obveznica NKMB d.d. 8. izdaje.datum izdaje: 1. februar 2005.dospetje obveznice: 1. februar 2010.obrestna mera: Obrestna mera znaša 3,9% letno in je fiksna. Obresti se izraãunavajo na linearni naãin.naãin izplaãila: Obresti dospevajo v plaãilo letno, vsakega 1. februarja v letu, do konãne dospelosti glavnice obveznice,ki je 1. februarja 2010. Obveznosti iz obveznic NKBM izplaãuje v skladu z amorti<strong>za</strong>cijskim naãrtom.obdobje izplaãila: Obveznosti iz obveznic dospevajo v plaãilo 1. februarja vsako leto do konãnega dospetja obveznice, kije 1. februarja 2010.<strong>za</strong>varovanje terjatev: Za izplaãilo obveznosti jamãi NKBM z vsem svojim premoženjem. Obveznice niso posebej <strong>za</strong>varovane.druge pravice iz obveznic: Imetniku obveznic daje možnost prvovrstnega <strong>za</strong>varovanja obveznosti pri NKMB.skupna nominalna vrednost celotne izdaje: 29.210.300,00 EUR.apoenska struktura izdaje: Celotna izdaja obveznic obsega 70.000 lotov po 417,29 EUR.•••••60Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


9.3 Stabili<strong>za</strong>cijaV zvezi s ponudbo dobro pouãenim vlagateljem lahko globalni koordinator kot organi<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije ali njegovi <strong>za</strong>stopnikidoloãen ãas po objavi ponudbene cene ãezmerno dodelijo ali izvedejo transakcije s ponujenimi delnicami, katerih namenje podpora tržni ceni ponujenih delnic po ceni, ki je višja od tiste, kot bi bila sicer dosežena na <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev.Vendar pa organi<strong>za</strong>tor stabili<strong>za</strong>cije (ali katerikoli njegov <strong>za</strong>stopnik) k takim aktivnostim ni <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n. Zaãetek morebitnetake stabili<strong>za</strong>cije je lahko na datum objave ponudbene cene, izvede pa se lahko na organiziranem <strong>trg</strong>u ali kako drugaãe.Stabili<strong>za</strong>cijske aktivnosti je mogoãe kadarkoli prekiniti, v vsakem primeru pa se ustavijo najkasneje v roku 30 dni po objaviponudbene cene. Finanãna posrednika (underwriterja) obsega takih stabili<strong>za</strong>cijskih transakcij ne nameravata razkriti,razen v obsegu, kolikor je to potrebno skladno z <strong>za</strong>htevami <strong>za</strong>konov in drugih predpisov.âe bo <strong>za</strong>radi svojih stabili<strong>za</strong>cijskih aktivnosti globalni koordinator po tridesetdnevnem obdobju imel v lasti delnice NKBM,jih bo uporabil <strong>za</strong> pokritje svoje »kratke pozicije«, nastale pri njegovi prodaji do 1.492.879 delnic NKBM, kot je podrobnejeopisano zgoraj, v toãki 8.6.2.9.4 Ostali <strong>trg</strong>iUvrstitev delnic NKBM na drug organiziran <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev trenutno ni predvidena.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 61


10.PRODAJA VREDNOSTNIHPAPIRJEV S STRANIIMETNIKOV


10.1 Oseba, ki ponuja vrednostne papirjeDelniãar, ki prodaja, je Republika Slovenija. V <strong>za</strong>dnjih treh letih je bila Republika Slovenija obvladujoãa oseba NKBM.10.2 Število in razred vrednostnih papirjev, ki jih ponuja vsak imetnikRepublika Slovenija kot delniãar, ki prodaja, bo skupno prodala do 11.445.412 delnic NKBM, kar prestavlja do 49% izdanihdelnic NKBM. V ponujene delnice so vštete delnice, ki so predmet opcije <strong>za</strong> presežno dodelitev, in delnice, ki so potrebne<strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>veze Republike Slovenije malim vlagateljem iz spodbude <strong>za</strong> dolgoroãno imetništvo. Ponujene delnice so deledinega razreda delnic NKBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) vsem ostalim navadnim delnicam NKBM.10.3 Odpoved razpolaganju (dogovor o blokadi)NKBM in njeni sedanji delniãarji (poleg Republike Slovenije še Kapitalska družba d.d. in Slovenska odškodninska družbad.d.) se bodo dogovorili, da v obdobju 180 dni od <strong>za</strong>kljuãka ponudbe v skladu z dogovorom s finanãnima posrednikoma(t.i. underwriterjema) in z upoštevanjem nekaterih omejenih izjem brez predhodnega pisnega soglasja Citigroup GlobalMarkets Limited ne bodo izdajali, ponujali, prodajali, se <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>li prodajati, <strong>za</strong>stavljali, bremenili, dajali opcij <strong>za</strong> ali kakodrugaãe razpolagali (ali javno objavili takšno ponudbo, prodajo, <strong>za</strong>vezo prodati, <strong>za</strong>stavo, bremenitev, opcijo ali odsvojitev),neposredno ali posredno, katerekoli od delnic NKBM ali vrednostnih papirjev, ki jih je mogoãe pretvoriti ali <strong>za</strong>menjati aliizvršiti <strong>za</strong> katerekoli delnice NKMB ali opcijske vrednostne papirje ali druge pravice <strong>za</strong> nakup delnic NKBM ali kateregakolivrednostnega papirja ali finanãnega produkta, katerega vrednost se doloãi neposredno ali posredno z upoštevanjem cenedelnic NKBM, vkljuãno z lastniškimi <strong>za</strong>menjavami, terminskimi prodajami in opcijami ali potrdili o lastništvu, ki predstavljajopravico do prejema katerekoli delnice, razen ãe niso predvideni kot del ponudbe, opisane v tem prospektu.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 63


11.STROŠKI PONUDBE


Celotno kupnino iz naslova ponudbe, ki bo znašala najveã približno 309 mio EUR, po odbitku provizij, plaãljivihfinanãnim posrednikom, in doloãenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi s ponudbo, pa najveã približno 302,5 mio EUR,bo prejel delniãar, ki prodaja. Delniãar, ki prodaja, namerava kupnino iz naslova ponudbe porabiti kot prihodekraãuna finanãnih terjatev in naložb državnega proraãuna.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 65


12.REDâENJE


Ponudba ne bo povzroãila nobenega redãenja obstojeãega lastniškega kapitala NKBM, saj gre <strong>za</strong> nadaljnjo prodajože izdanih delnic.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 67


13.DODATNEINFORMACIJEV ZVEZI S PONUDBO


13.1 SvetovalciFinanãna posrednika (t.i. underwriterja) sta Citigroup Global Markets Limited ter Nomura International plc.. Vsak odfinanãnih posrednikov deluje zgolj <strong>za</strong> banko in delniãarja, ki prodaja, ter ne deluje <strong>za</strong> nikogar drugega. Finanãna posrednika<strong>za</strong> dajanje nasvetov glede ponudbe ali <strong>za</strong>gotavljanje varstva, kot ga <strong>za</strong>gotavljata svojim strankam, nista in ne bostaodgovorna nobeni drugi osebi. Finanãna posrednika in njune pove<strong>za</strong>ne osebe lahko pridobijo del ponujenih delnic iz tranšedobro pouãenim vlagateljem <strong>za</strong> svoj raãun.Za izvedbo doloãenih pravnih <strong>za</strong>dev v zvezi s ponudbo je NKBM pooblastila Cleary Gottlieb Steen & Hamilton LLP, London,Anglija. Za izvedbo doloãenih pravnih <strong>za</strong>dev glede slovenske <strong>za</strong>konodaje je NKBM pooblastila odvetniško pisarno OdvetnikiŠelih & partnerji, o.p., d.n.o.. Za izvedbo doloãenih pravnih <strong>za</strong>dev v zvezi s ponudbo sta finanãna posrednika (t.i. underwriterja)pooblastila Linklaters LLP, London, Anglija. Za izvedbo doloãenih pravnih <strong>za</strong>dev glede slovenske <strong>za</strong>konodaje stafinanãna posrednika (t.i. underwriterja) pooblastila odvetniško pisarno Jadek & Pensa o.p.-d.n.o.13.2 Druge revidirane informacijeInformacije niso revidirane, razen v kolikor je to izrecno navedeno.13.3 Izjave strokovnjakovV ta prospekt niso vkljuãene izjave ali priporoãila, ki se pripisujejo doloãenemu strokovnjaku.13.4 Informacije tretjih osebV tem prospektu so informacije o zgodovinskem razvoju <strong>trg</strong>a in napovedih <strong>za</strong> sektor banãništva, ki so vzete iz publikacij vtem sektorju, tržnih raziskav in drugih javno dostopnih informacij. NKBM ni samostojno preverila informacij iz publikacijtega sektorja ali tržnih raziskav, verjame pa, da so tam navedene informacije <strong>za</strong>nesljive. NKBM, delniãar, ki prodaja, infinanãna posrednika ne jamãijo, da so te informacije toãne. Informacije iz zgoraj navedenih virov so toãno povzete in kolikorje NKBM seznanjena in je lahko ugotovila iz informacij, ki jih objavijo taki viri, niso bila izpušãena nobena dejstva, <strong>za</strong>radikaterih bi bile objavljene informacije netoãne ali <strong>za</strong>vajajoãe. âe so v tem prospektu navedene informacije tretjih oseb, jenaveden njihov vir.13.5 Druge pomembne informacije v zvezi s ponudbo in tem prospektomTa prospekt je izdan <strong>za</strong>to, da potencialnim vlagateljem omogoãi odloãitev o nakupu ponujenih delnic. Uporaba tega prospektaje dovoljena samo <strong>za</strong> namen, <strong>za</strong> katerega je izdan. Uporaba delov ali celotnega prospekta v druge namene ni dovoljena,prav tako niso dovoljeni razmnoževanje in objava podatkov in delov besedila.Pri sprejemanju odloãitve o vlaganjih naj se potencialni vlagatelji <strong>za</strong>našajo na lasten pregled skupine NKBM in vsebinetega prospekta, vkljuãno s pove<strong>za</strong>nimi tveganji.Nihãe ni storil niãesar, kar bi dovoljevalo ponudbo javnosti v kateri koli jurisdikciji razen v Sloveniji. Ta prospekt je bilpripravljen na podlagi predpostavke, da bodo vse ponudbe ponujenih delnic razen ponudbe javnosti v Republiki Sloveniji,kot jo predvideva ta prospekt, izvedene kot izjeme od <strong>za</strong>hteve po pripravi prospekta <strong>za</strong> ponudbe ponujenih delnic v skladu sProspektno direktivo (2003/71/ES), kot je implementirana v državah ãlanicah EGP. V skladu s tem vsaka oseba, ki v okviruEGP pripravi ali namerava pripraviti ponudbo ponujenih delnic, lahko to stori le v okolišãinah, iz katerih ne izhaja nobenaobveznost <strong>za</strong> NKBM, delniãarja, ki prodaja, in finanãna posrednika (t.i. underwriterja), da bi morali pripraviti prospekt <strong>za</strong>tako ponudbo. NKBM, delniãar, ki prodaja, in finanãna posrednika niso pooblastili in ne pooblašãajo nobenega posrednika<strong>za</strong> posredovanje pri ponudbi, z izjemo ponudb finanãnih posrednikov, ki predstavljajo konãni plasma ponujenih delnic.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 69


14.PREGLED POSLOVANJA


14.1 Osnovni <strong>trg</strong>iInformacije v tem poglavju so navedene zgolj informativno. Izhajajo iz javno dostopnih dokumentov razliãnih virov, vkljuãujoãuradne materiale Banke Slovenije in jih finanãna posrednika (t.i. underwriterja), NKBM ter njihova odvisna podjetja alisvetovalci niso pripravili ali neodvisno pregledali. Nobeden od finanãnih posrednikov niti NKBM ne prevzemajo odgovornosti<strong>za</strong> toãnost takih virov. Takšne informacije so lahko približki ali pa so bile uporabljene <strong>za</strong>okrožene vrednosti. Razenãe ni navedeno drugaãe, informacije v tem poglavju temeljijo na podatkih, vkljuãenih v Letno poroãilo 2006 Banke Slovenijeoziroma na podatkih iz Pregleda finanãne stabilnosti iz maja 2007, izdanega s strani Banki Slovenije.Pregled slovenskega gospodarstvaSlovenija je ãlanica Evropske unije in obmoãja evra in je na dan 31. decembra 2006 imela nekaj veã kot 2 milijona prebivalcev.Slovenija je gospodarsko najrazvitejša država v Srednji Evropi, ki <strong>za</strong>jema Poljsko, Madžarsko, âeško Republikoin Slovaško, z BDP na prebivalca v višini 14.824 EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, v primerjavi spovpreãjem v Srednji Evropi, ki je po podatkih Banke Slovenije in Economist Intelligence Unit znašalo 8.394 EUR. V letu2006 je realna rast BDP znašala 5,2% v primerjavi s 4,0% v letu 2005 in 4,4% v letu 2004.Pregled slovenskega banãnega sektorjaV slovenskem banãnem sektorju prevladujejo poslovne banke, katerih delež v celotni bilanãni vsoti je na dan 31. decembra2006 znašal 99,4% v primerjavi z 99,5% na dan 31. decembra 2005. Na dan 31. decembra 2006 je v Sloveniji delovalo dvajsetposlovnih bank, od katerih jih je bilo osem odvisnih bank tujih bank, od tega dve podružnici tujih bank in tri, ki so bilehkrati poslovne banke in hranilnice. V letu 2007 sta v Sloveniji <strong>za</strong>ãela poslovati še dva nova banãna subjekta, SID Slovenskaizvozna in razvojna <strong>banka</strong> d.d., Ljubljana in RCI Banque Societé Anonyme, Podružnica Ljubljana.Slovenski banãni sektor je zelo koncentriran, saj sta dve najveãji banki, <strong>Nova</strong> Ljubljanska <strong>banka</strong> d.d. (»NLB«) in NKBM, nadan 31. decembra 2006 imeli približno 41,2% celotne bilanãne vsote, pet najveãjih bank pa na isti dan skupaj 62,4% tržnidelež po bilanãni vsoti. Spodnja tabela prikazuje tržne deleže po bilanãni vsoti petih najveãjih bank, ki poslujejo v Sloveniji,in sicer na dan 31. decembra 2006:% bilanãne vsote na dan 31.12.2006NLB 30,3NKBM in Poštna Banka Slovenije d.d. 12,6ABANKA Vipa d.d. 8,5UniCredit Banka Slovenija d.d. 6,5SKB Banka d.d. 6,2Vir: Banka SlovenijeLastniška strukturaSpodnja tabela prikazuje lastniško strukturo celotnega delniškega kapitala slovenskega banãnega sektorja v navedenihobdobjih:% delniškega kapitala na dan 31.12.2004 2005 2006Nerezidenti z deležem, višjim od 50% 16,5 19,4 27,7Nerezidenti z deležem, nižjim od 50% 15,9 15,5 10,0Država 19,1 18,2 17,9Drugi domaãi subjekti 48,6 46,9 44,4Vir: Banka Slovenije, Bilten Banke SlovenijeProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 71


Delež lastniškega kapitala v slovenskem banãnem sektorju v rokah tujih vlagateljev je na dan 31. decembra 2006 znašal37,7% v primerjavi s 34,9% na dan 31. decembra 2005.SredstvaSkupna bilanãna sredstva slovenskega banãnega sistema so na dan 31. decembra 2006 znašala 33,7 milijard EUR, kar jepomenilo 15,2% rast oziroma <strong>za</strong> 4,4 milijarde EUR veã glede na leto 2005. V letu 2006 se je rast upoãasnila v primerjavi zletom 2005, ko je znašala 23,6%. Najveãjo rast bilanãnih sredstev so beležile banke v tuji lasti in majhne domaãe banke.Prav tako so banke v tuji lasti in majhne domaãe banke beležile najveãjo rast tržnih deležev.Gibanja v finanãnem poslovanju v letu 2006V letu 2006 je bilo slovensko gospodarsko in politiãno okolje v znamenju <strong>za</strong>kljuãnih priprav na sprejem evra. Prvegajanuarja 2007 je Slovenija postala trinajsta država, ki je prevzela evro in tako prenesla svojo pristojnost do izvajanja monetarnepolitike na Svet Evropske centralne banke. Za prevzem evra je Slovenija morala izpolniti maastrichtske kriterije,ki vkljuãujejo nizko stopnjo inflacije, obrestno mero, primerljivo z Evropsko centralno banko, stabilen menjalni teãaj meddomaão valuto in evrom ter zdrave javne finance.S prevzemom evra se je <strong>za</strong>kljuãilo tudi obdobje postopnega približevanja med obrestnimi merami Banke Slovenije in Evropskecentralne banke. Zaradi približevanja donosnosti so se zmanjšale banãne marže, s prevzemom evra pa je odpadel tudi delprihodka banãne industrije iz menjalniškega poslovanja. Vendar pa je slovensko gospodarstvo v letu 2006 doseglo 5,2%realno rast BDP z izrazitim pospeševanjem naložb in stabilno inflacijo, kar omogoãa nadaljnjo rast slovenskega banãnegasektorja. V <strong>za</strong>dnjem mesecu leta 2006 so se <strong>za</strong>radi priãakovanja prevzema evra <strong>za</strong> 3,2% poveãali tudi meseãni depoziti,kar je bila najvišja meseãna stopnja rasti v <strong>za</strong>dnjih dveh letih.V primerjavi s prejšnjimi leti so banke v Sloveniji dosegle višji ãisti prihodek iz <strong>trg</strong>ovanja in znižale oslabitve in rezervacije.Na finanãne rezultate bank v Sloveniji pa je v letu 2006 vplival prehod s slovenskih raãunovodskih standardov na mednarodnestandarde raãunovodskega poroãanja (MSRP). Zaradi tega nekatere postavke iz izkazov poslovnega izida doloãenihbank niso primerljive z vrednostmi iz prejšnjih let.V letu 2006 so slovenske banke poveãale svoj dobiãek, ki je skupno znašal 393,4 mio EUR pred obdavãitvijo, kar predstavljazvišanje <strong>za</strong> 132,2 mio EUR oziroma 50,6% glede na leto 2005. Povpreãen donos na kapital (ROE) se je z 12,7% v letu 2005zvišal na 15,1% v letu 2006, medtem ko se je povpreãen donos na sredstva poveãal na 1,3% v primerjavi z 1,0% rastjo vletu 2005. âista obrestna marža se je zmanjšala z 2,4% v letu 2005 in 2,2% v letu 2006.Podobno kot v prejšnjih letih so tudi v letu 2006 poglavitni vir financiranja predstavljali krediti tujih bank. Stopnja financiranjas krediti banãnega sektorja pa se znižuje, kar je privedlo do rasti <strong>za</strong>dolževanja v skupni bilanãni vsoti zgolj <strong>za</strong>53,1%. V letu 2005 je slednja znašala 64,4%. Banke so veãino rasti skupne bilanãne vsote usmerile v posojila nebanãnimsektorjem, predvsem gospodinjstvom in nebanãnim družbam. Banke so imele na dan 31. decembra 2006 odprtih (neporavnanih)skupaj 20,1 milijard EUR posojil nebanãnemu sektorju, kar predstavlja 24,4% rast v primerjavi z letom 2005.Posojila gospodinjstvom so se glede na leto 2005 zvišala <strong>za</strong> približno 24,1% in v letu 2006 skupaj znašala 5,1 milijardeEUR. Poveãanje teh posojil odraža tudi veãjo rast industrijskega kreditiranja, kjer so se celotna posojila poveãala <strong>za</strong> 21,7%v primerjavi z letom 2005.V letu 2006 so tri banke izdale vrednostne papirje, veã pa jih je izdalo podrejeni kapital, kar je v primerjavi z letom 2005privedlo do 40,1% povišanja podrejenega kapitala, izdanega s strani slovenskih bank.Kapitalska ustreznostSlovenske banke morajo izpolnjevati <strong>za</strong>hteve iz predpisov o kapitalski ustreznosti, ki jih sprejema Banka Slovenije in temeljijona standardih, ki jih je oblikovala Banka <strong>za</strong> mednarodne poravnave (»BIS«). Na dan 31. decembra 2006 je povpreãenkoliãnik kapitalske ustreznosti slovenskih bank znašal 11,1%.KonkurencaNa dan 31. decembra 2006 je v Sloveniji delovalo dvajset poslovnih bank in tri hranilnice ter dve podružnici tujih bank. Popodatkih Banke Slovenije se je tržni delež NKBM, merjeno po bilanãni vsoti, zvišal <strong>za</strong> 6,9% na 10,9% na dan 31. decembra2006 v primerjavi z 10,2% na dan 31. decembra 2005. NKBM njen tržni delež <strong>za</strong>gotavlja položaj druge najveãje banke vSloveniji <strong>za</strong> NLB, ki je na dan 31. decembra 2006 po podatkih Banke Slovenije imela 30,3% tržni delež, merjeno po bilanãnivsoti. Glavni konkurenti NKBM so NLB, ABANKA Vipa d.d., SKB Banka d.d. (odvisna družba banke Societé Générale),UniCredit Banka Slovenija d.d. (odvisna družba banke UniCredit Bank), Banka Koper d.d. (odvisna družba banke IntesaSanpaolo), Banka Celje d.d. (ãlanica skupine NLB) in Gorenjska Banka d.d..Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je okrepila predvsem konkurenca bank držav ãlanic EU (neposredno in prek njihovihodvisnih družb) in tako poveãala pritisk na ãiste obrestne marže, zlasti v sektorju poslovanja z gospodarskimi družbami.Kljub temu pa skupina NKBM izkorišãa svojo moãno regionalno prisotnost in je prepriãana, da njeno poznavanje sektorjamalih in srednje velikih podjetij ter moãna pozicija na <strong>trg</strong>u poslovanja z obãani pomenita veliko konkurenãno prednost nadomaãem <strong>trg</strong>u.72Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


14.2 Osnovne dejavnostiNekatere številke v tem poglavju so bile <strong>za</strong>okrožene. Zato so mogoãe majhne razlike med številkami <strong>za</strong> iste kategorije v razliãnihtabelah in številke, ki so <strong>za</strong>pisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetiãni seštevek številk pred njim.PregledSkupina NKBM je po podatkih Banke Slovenije z dne 30. junija 2007 po bilanãni vsoti, kreditih in depozitih druga najveãjabanãna skupina, ki posluje v Sloveniji. Skupina NKBM nudi široko paleto banãnih storitev prebivalstvu in podjetjem in tudinekatere dopolnilne finanãne storitve, vkljuãno z lizingom, upravljanjem z v<strong>za</strong>jemnimi in pokojninskimi skladi ter borznimposredovanjem. Poleg tega prek Zavarovalnice <strong>Maribor</strong> d.d., ki je njena pridružena družba, v kateri ima 49,96% poslovnidelež, nudi omejeno število življenjskih in premoženjskih <strong>za</strong>varovalnih produktov.Skupina NKBM ima eno najveãjih banãnih mrež v Sloveniji, v kateri je bilo 30. junija 2007 91 poslovalnic, 253 bankomatovin 4.351 POS terminalov. Njeno mrežo dopolnjuje še dostop do 550 poštnih poslovalnic Poštne Banke Slovenije d.d., ki jenjena odvisna družba, v kateri ima 55% lastniški delež. Dodatni dostop do ciljnih mednarodnih <strong>trg</strong>ov NKBM <strong>za</strong>gotavlja njen50,54% delež v Adria Bank AG s sedežem na Dunaju.Tri glavna podroãja poslovanja skupine NKBM so:Poslovanje s prebivalstvom, v okviru katerega <strong>banka</strong> nudi finanãne storitve fiziãnim osebam in samostojnim podjetnikom.Te storitve vkljuãujejo transakcijske (vpogledne in tekoãe) raãune, kratkoroãna in dolgoroãna varãevanja, kreditein nekatere dodatne storitve, na primer debetne kartice in plaãilne kartice z odloženim plaãilom;Poslovanje s pravnimi osebami, v okviru katerega <strong>banka</strong> nudi široko paleto banãnih produktov in storitev malim insrednje velikim podjetjem ter korporacijam, na primer kredite, depozite, garancije, odkup terjatev in plaãilne instrumentekot so debetne kartice in plaãilne kartice z odloženim plaãilom, ter finanãno svetovanje; inFinanãni <strong>trg</strong>i, ki obsegajo predvsem <strong>za</strong>kladništvo, odnose s finanãnimi institucijami in borzno posredništvo.Konsolidirani dobiãek skupine NKBM pred davkom je <strong>za</strong> leto, ki se je konãalo 31. decembra 2006, znašal 55,8 mio EUR,kar je 1,2% poveãanje v primerjavi s 55,1 mio EUR v letu, ki se je konãalo 31. decembra 2005. Na dan 31. decembra 2006 jenjena bilanãna vsota znašala 4.258,0 mio EUR, skupni depoziti (vkljuãno z medbanãnimi depoziti) 2.626,8 mio EUR, skupniãisti krediti (vkljuãno z medbanãnimi posojili) 2.707,3 mio EUR, imela pa je 2.697 <strong>za</strong>poslenih. Konsolidirani dobiãek skupineNKBM pred davkom <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. junija 2007 znaša 51,9 mio EUR, kar je poveãanje<strong>za</strong> 173,3% v primerjavi z 19,0 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. junija 2006. Na dan 30. junija 2007 jeskupna bilanãna vsota skupine znašala 4.641,7 mio EUR, skupni depoziti (vkljuãno z medbanãnimi depoziti) 2.973,0 mioEUR, skupni krediti (vkljuãno z medbanãnimi posojili) 2.968,4 mio EUR, imela pa je 2.731 <strong>za</strong>poslenih.Od leta 1996 NKBM spremljajo mednarodne agencije <strong>za</strong> bonitetno ocenjevanje. Trenutno jo ocenjujejo Moody’s InvestorsService, Fitch Ratings in Capital Intelligence. Moody’s, Fitch Ratings in Capital Intelligence trenutno ocenjujejo bonitetoNKBM kot je prika<strong>za</strong>no v razpredelnici:Moody’s Fitch Ratings Capital IntelligenceDolgoroãna A1 A- BBB+Kratkoroãna P-1 F2 A2Konkurenãne prednostiSkupina NKBM verjame, da so njene konkurenãne prednosti:Moãan tržni položaj v SlovenijiSkupina NKBM je druga najveãja banãna skupina v Sloveniji. Njen tržni delež je po podatkih Banke Slovenije na dan 30.junija 2007 pri bilanãni vsoti znašal 10.1%, pri kreditih komitentom 10.1% in pri depozitih komitentov 13.3%. Ta položajohranja že veã kot 10 let. Na podlagi istih meritev skupina NKBM verjame, da je najveãja <strong>banka</strong> v podravski (<strong>Maribor</strong>) ingoriški administrativni regiji (<strong>Nova</strong> Gorica) Slovenije, ki po podatkih EuroStata skupaj obsegata 22% prebivalstva države.Skupina NKBM verjame, da njen položaj na <strong>trg</strong>u odraža lojalnost njenih strank in moã blagovnih znamk NKBM in PBS.Obsežno nacionalno distribucijsko omrežjeSkupina NKBM meni, da sta velikost in obseg njenega distribucijskega omrežja njena kljuãna konkurenãna prednost. Nadan 30. junija 2007 je imela skupina 87 poslovalnic pod znamko NKBM, štiri poslovalnice pod znamko PBS, dva PBS poslovnacentra, 231 NKBM bankomatov, 22 PBS bankomatov, 4.351 NKBM POS terminalov in spletno banãništvo <strong>za</strong> komitenteNKBM. Poleg tega je edina banãna skupina v Sloveniji, ki lahko svojim komitentom med prebivalstvom in pravnimi osebaminudi vrsto banãnih produktov in storitev prek mreže PBS, ki vkljuãuje 550 poštnih poslovalnic. Skupina NKBM verjame, daima med vsemi banãnimi skupinami fiziãno najbolj razširjeno distribucijsko mrežo, saj je prisotna v vseh velikih in manjšihmestih, pa tudi v veãini veãjih vasi.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 73


Ugodna struktura financiranjaDepoziti komitentov so najpomembnejši vir financiranja skupine NKBM in so 30. junija 2007 predstavljali 65,1% njenih finanãnihobveznosti. Na ta dan so približno 49,1% njenih finanãnih obveznosti predstavljali depoziti prebivalstva, veã kot 50% depozitovkomitentov skupine NKBM pa so predstavljali tekoãi in vpogledni raãuni. Ker so obrestne mere <strong>za</strong> tekoãe in vpogledne raãuneobiãajno nižje od tistih <strong>za</strong> druge vrste depozitnih raãunov in ker so imele številne fiziãne osebe depozitne raãune pri skupiniNKBM že leta, skupina NKBM verjame, da so <strong>za</strong> njeno strukturo financiranja znaãilni nizki stroški in stabilnost.Veliko depozitnih komitentov med prebivalstvom predstavlja velik potencial <strong>za</strong> navzkrižno prodajoNa dan 30. junija 2007, je imela NKBM 548.810, PBS pa 212.933 depozitnih komitentov med prebivalstvom, med katerimištevilni še niso spoznali prednosti produktov in storitev skupine NKBM. Ta verjame, da bo z vse veãjo zrelostjo slovenskegagospodarstva naraslo tudi povpraševanje po banãnih in nebanãnih finanãnih produktih. Verjame torej, da ima skupinaNKBM velik potencial <strong>za</strong> navzkrižno prodajo banãnih in nebanãnih finanãnih produktov in storitev depozitnim komitentommed prebivalstvom.Moãan položaj v poslovanju s pravnimi osebamiPo podatkih Banke Slovenije z dne 30. junija 2007 je skupina NKBM druga najveãja banãna skupina na slovenskem banãnem<strong>trg</strong>u na segmentu poslovanja s pravnimi osebami s tržnim deležem 9,4% pri kreditih pravnim osebam in 10,9% pri depozitihpravnih oseb. Posluje s številnimi vodilnimi slovenskimi podjetji, zlasti tistimi, ki imajo sedež v severovzhodnem in <strong>za</strong>hodnemdelu Slovenije, kakor tudi z velikimi podjetji osrednjeslovenske regije. Skupina NKBM tudi verjame, da ima velikoizkušenj s prepoznavanjem potreb malih in srednje velikih podjetij, ki predstavljajo segment <strong>trg</strong>a, <strong>za</strong> katerega so znaãilnevišje ravni rasti pri kreditih in višje marže v primerjavi s celotnim banãnim <strong>trg</strong>om poslovanja s pravnimi osebami.Obširna in inovativna paleta produktovNKBM verjame, da nudi eno najobsežnejših palet banãnih in nebanãnih finanãnih produktov, ki so na voljo v Sloveniji. NKBMtudi verjame, da je uspešna pri uvajanju novih produktov na slovenski banãni <strong>trg</strong>. Bila je na primer prva <strong>banka</strong> v Sloveniji, ki jeponudila elektronsko spletno banãništvo prebivalstvu, ko je leta 1998 uvedla Bank@Net, in je trenutno edina <strong>banka</strong> v Sloveniji,ki nudi svojim komitentom možnost varnega plaãevanja z mobilnimi telefoni prek sistema Moneta. Bila je tudi prva <strong>banka</strong> vSloveniji, ki je ponudila prebivalstvu plaãevanje raãunov na bankomatih prek sprotne pove<strong>za</strong>ve s tekoãim raãunom.Visoka rast kreditov in depozitovSkupina NKBM je v obdobju dvanajstih mesecev, ki se je konãalo 30. junija 2007, poveãala velikost svojega ãistega portfeljakreditov komitentom <strong>za</strong> 33,7% in ãistega portfelja depozitov komitentov <strong>za</strong> 14.2%, kar ji je pomagalo poveãati tržni deležna navedene številke.Osredotoãena mednarodna diverzifikacijaPoleg krepitve svojega položaja v slovenskem sektorju finanãnih storitev, skupina NKBM izvaja strategijo ciljne zemljepisneširitve v drugih državah, ki so bile del bivše Jugoslavije, kjer se primarno osredotoãa na Srbijo in Hrvaško, sekundarno pana Bosno in Hercegovino, Makedonijo in ârno goro, kot tudi na nekatere druge države v regiji, kot so Albanija, Avstrija inItalija. Verjame, da je v dobrem položaju in lahko izkoristi rast sektorjev finanãnih storitev v teh državah, zlasti v republikahbivše Jugoslavije, saj je Slovenija z njimi zgodovinsko in kulturno pove<strong>za</strong>na, pa tudi <strong>trg</strong>ovina z njimi narašãa. Skupina NKBMje na omenjenih <strong>trg</strong>ih aktivna že veã let in nudi banãne storitve številnim komitentom med pravnimi osebami, ki so prisotnina teh <strong>trg</strong>ih. Leta 2006 je ustanovila lizinška in nepremiãninska podjetja na Hrvaškem, Zavarovalnica <strong>Maribor</strong> d.d. pa je tamtrenutno v procesu ustanavljanja <strong>za</strong>varovalnih družb <strong>za</strong> življenjsko in premoženjsko <strong>za</strong>varovanje. Poleg tega je nedavnopoveãala svoj strateški delež v Adria Bank AG na 50,54%. Od ustanovitve leta 1980 se Adria Bank AG osredotoãa še posebejna <strong>za</strong>gotavljanje banãnih storitev <strong>za</strong> pravne osebe podjetjem, ki so aktivna po celotnem ozemlju bivše Jugoslavije.Moãna podpora delniãarjevNKBM je ena od le dveh bank v Sloveniji, v katerih ima Republika Slovenija neposredni delež. Republika Slovenija je njen najveãjidelniãar od izloãitve iz skupine LB leta 1993. Po ponudbi bo Republika Slovenija še vedno najveãji delniãar skupine NKBM. V<strong>za</strong>dnjih ocenah dolgoroãnih deviznih bonitet je Standard & Poor’s dal Republiki Sloveniji oceno AA, Moody’s pa Aa2.Stabilno in izkušeno vodstvoŠtevilni vodstveni delavci NKBM, vkljuãno z dvema ãlanoma uprave, so v NKBM že veã kot 10 let. V tem ãasu se je vodstvosooãalo s številnimi zunanjimi izzivi kot so preklic privati<strong>za</strong>cije banke leta 2002, uvedba MSRP v slovenske banke leta 2006,uvedba evra kot uradnega plaãilnega sredstva Slovenije 1. januarja 2007, itd. Ne glede na te izzive je skupina NKBM v temobdobju stalno rasla tako glede na bilanãno vsoto kot ãisto dobiãkonosnost, kar gre delno pripisati moãni vodstveni ekipi.74Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


StrategijaSkupni cilj skupine NKBM je poveãati dobiãkonosnost na vseh podroãjih poslovanja s krepitvijo že zdaj moãnega položajav slovenskem sektorju finanãnih storitev in z razvojem dejavnosti na drugih <strong>trg</strong>ih v regiji, zlasti v Srbiji in na Hrvaškem.Kljuãni elementi strategije skupine NKBM so predstavljeni v nadaljevanju:Krepitev položaja skupine NKBM v slovenskem sektorju finanãnih storitev s poveãanjem ravni navzkrižne prodajeSkupina NKBM namerava uporabiti zmogljivosti in paleto produktov podjetij v skupini NKBM <strong>za</strong> navzkrižno prodajo širokegaspektra ponudbe finanãnih produktov in storitev svojim obstojeãim komitentom in <strong>za</strong> pritegnitev novih komitentov. Da bispodbudila navzkrižno prodajo, namerava skupina NKBM uporabiti svojo dobro prepoznavno znamko »NKBM« v trženjskihkampanjah <strong>za</strong> promocijo produktov in storitev, ki jih nudijo podjetja v skupini.Na podroãju osebnega banãništva namerava skupina razvijati paleto svojih trenutno številãno omejenih banãno-<strong>za</strong>varovalnihproduktov in storitev komitentom s poveãanjem števila <strong>za</strong>varovalniških produktov in produktov v<strong>za</strong>jemnih skladov,ki so na voljo prek njene mreže poslovalnic, sãasoma pa bodo na voljo tudi prek PBS. Takšna široka ponudba produktov instoritev bo okrepila sposobnost skupine NKBM, da <strong>za</strong>dovolji raznolike potrebe uporabnikov in poveãa svoj ãisti dohodek izposlovanja, zlasti dohodek od nadomestil in provizij.Razvoj in izkorišãanje potencialov široke distribucijske mreže skupine NKBMSkupina NKBM se osredotoãa na stalen razvoj svoje distribucijske mreže, ki jo namerava vzdrževati in, kjer bo to stroškovnouãinkovito, tudi razširiti. NKBM namerava izbrati selektiven pristop k razvoju mreže lastnih poslovalnic in se osredotoãitina podroãja, kjer je slabo <strong>za</strong>stopana ali ni <strong>za</strong>stopana, kot so Ljubljana in osrednjeslovenska regija ter Gorenjska. Do koncaleta 2007 namerava NKBM odpreti tri nove poslovalnice na teh lokacijah, tako da bo njena distribucijska mreža imelaskupno 90 poslovalnic, 245 bankomatov in 4.578 POS terminalov. NKBM namerava v triletnem obdobju, ki se bo konãalo31. decembra 2010, odpreti še do 10 novih podružnic. Poleg tega namerava NKBM racionalizirati svojo mrežo podružnicna lokacijah, kjer se prekrivajo z obstojeãimi enotami.Skupina NKBM namerava izkoristiti tudi široko zemljepisno pokritost, ki jo ima prek pove<strong>za</strong>ve PBS s slovenskim poštnimservisom, Pošto Slovenije d.o.o. (»Pošta Slovenije«). Tako namerava vzdrževati PBS kot samostojno poslovno enoto <strong>za</strong>nudenje plaãilnih in banãnih storitev tistim, ki želijo uporabiti mrežo poštnih poslovalnic <strong>za</strong> svoje banãne potrebe, razširitiasortiman lastnih izdelkov in storitev, ki so na voljo prek poštne mreže, hkrati pa prek poštne mreže ponuditi tudi drugeizdelke in storitve podjetij iz skupine.Krepitev položaja skupine NKBM kot ene od vodilnih skupin <strong>za</strong> poslovno banãništvo v Sloveniji, s poudarkom na malih insrednje velikih podjetjihSkupina NKBM je trenutno druga najveãja skupina <strong>za</strong> poslovno banãništvo, ki deluje v Sloveniji. Pri<strong>za</strong>deva si graditi nasvojem že trdnem položaju v podravski regiji (<strong>Maribor</strong>) in na Goriškem (<strong>Nova</strong> Gorica), ter poveãati svojo prisotnost na <strong>trg</strong>upravnih oseb med najuspešnejšimi podjetji v ostalih slovenskih regijah. Skupina NKBM si pri<strong>za</strong>deva tudi okrepiti svojoprisotnost na <strong>trg</strong>u malih in srednje velikih podjetij, in sicer osredotoãanjem na navzkrižno prodajo velikega števila svojihproduktov in storitev tem strankam. Skupina NKBM namerava zlasti okrepiti ekonomsko in finanãno svetovanje, ki ga nudiposlovnim komitentom.Prek teh pobud bo skupina NKBM lahko ponudila svojim komitentom celovitejši in konkurenãnejši portfelj finanãnih storitevin produktov.Poveãanje operativne uãinkovitosti skupine NKBM s strogim obvladovanjem stroškov in uporabo novih tehnologijSkupina NKBM namerava <strong>za</strong> izboljšanje svoje operativne uãinkovitosti, poveãanje prihodkov in zmanjšanje stroškov vlagativ alternativne distribucijske kanale, iskati sinergije med podroãji svojega poslovanja, in izboljšati svoj informacijskisistem. Med naložbami skupine NKBM v alternativne distribucijske kanale so storitve elektronskega banãništva Bank@Net in Poslovni Bank@Net, pa tudi Moneta in telefonske banãne storitve Telebank. Skupina NKBM namerava nadaljevatis širitvijo in razvojem teh storitev, ki ne le izboljšujejo raven storitev <strong>za</strong> stranke, ampak poveãujejo tudi operativnouãinkovitost skupine NKBM. Skupina NKBM si že dolgo pri<strong>za</strong>deva izboljšati svoj informacijski sistem, kar bo skrajšalo ãas,ki ga <strong>za</strong>posleni porabijo <strong>za</strong> administrativna opravila in pripomoglo k boljši izrabi pisarniškega prostora. Skupina nameravatizmanjšati število <strong>za</strong>poslenih v <strong>za</strong>lednih službah poslovalnic in poveãati število in delež <strong>za</strong>poslenih, ki delajo na okencih,ter poveãati fiziãni prostor, namenjen delu s komitenti. Izboljšanje informacijskega sistema bo pomagalo skupini NKBMv pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> obvladovanje tveganj in ji pomagalo ugotoviti, kje se delo podvaja in bi bilo možno uporabiti ukrepe <strong>za</strong>zmanjševanje stroškov.Skupina NKBM ima veliko izkušenj v banãnem sektorju in je razvila moãne <strong>za</strong>ledne službe in službe <strong>za</strong> podporo. To znanjenamerava izkoristiti in ga vkljuãiti v vsa podjetja iz skupine NKBM, zlasti v PBS, kar bo prav tako prineslo dodatne priložnosti<strong>za</strong> zmanjševanje stroškov.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 75


Uporaba stikov s poslovnimi partnerji in komitenti <strong>za</strong> nadaljnji razvoj mednarodne dimenzije skupine NKBMSkupina NKBM je v dobrem položaju, da izkoristi priložnosti <strong>za</strong> rast finanãnih storitev izven Slovenije, saj se lahko naslonina skupno znanje in strokovnost skupine NKBM. Njen pristop k mednarodni širitvi bo osredotoãen predvsem na doloãenapodroãja, zlasti na Hrvaško in Srbijo, po številu prebivalstva najveãji državi na podroãju nekdanje Jugoslavije, sekundarnopa se bo osredotoãila tudi na druge republike nekdanje Jugoslavije (Bosno in Hercegovino, Makedonijo in ârno goro), naAlbanijo in tudi na Avstrijo in Italijo. V drugi polovici leta 2008 namerava odpreti svoja predstavništva v Zagrebu (Hrvaška)in Beogradu (Srbija) in poveãati svojo prisotnost na teh <strong>trg</strong>ih najprej z razvojem specializiranih finanãnih poslovanj, kotsta nepremiãninsko posredništvo in lizing. Skupina NKBM namerava sprejeti tudi oportunistiãen pristop k prevzemom(vkljuãno s poveãanjem svojega deleža v sedanjih pove<strong>za</strong>nih družbah kot je Adria Bank AG), ki jih bo ocenjevala le v kontekstuskupne strategije skupine in ciljnih ravni dobiãkonosnosti. Skupina NKBM si je <strong>za</strong>dala cilje, da morajo njene mednarodnedejavnosti doseãi 10% njene bilanãne vsote do leta 2010. Mednarodna rast bo skupini NKBM omogoãila, da <strong>za</strong>gotovi širšoin kvalitetnejšo podporo poslovanju njenih strank v regiji.Izboljšanje poslovanja s komitentiSkupina NKBM verjame, da NKBM in druga podjetja iz skupine NKBM nudijo svojim komitentom storitve na visoki kakovostniravni, kar bo odloãilni dejavnik pri ohranjanju in pridobivanju komitentov. Da bi še izboljšala raven storitev <strong>za</strong> komitente,NKBM med drugim naãrtuje veã usposabljanj <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene in izboljšanje kakovosti spremljanja uspešnosti <strong>za</strong>poslenih,sistema pritožb komitentov in klicnega centra <strong>za</strong> komitente, pa tudi uvedbo koncepta vodenja stikov s komitenti v celotnoskupino NKBM.Doloãitev jasnih finanãnih ciljev, izboljšanje kreditne kakovosti in razvoj dosledne evidence izplaãil dividendVodstvo skupine NKBM se namerava osredotoãiti na donos na povpreãni kapital kot na kljuãni ka<strong>za</strong>lec pri doloãanju ciljevfinanãne uspešnosti. V svojem poslovnem naãrtu predvideva poveãanje dobiãka pred plaãilom davkov na povpreãni kapitalna približno 20% do leta 2010. Uprava si je <strong>za</strong> boljši nadzor stroškov <strong>za</strong>dala cilj, da je razmerje med letnimi stroškiin povpreãno vrednostjo sredstev skupine NKBM nižje od 3%. Vendar so to le cilji vodstva, ki jih ne bi smeli razumeti kotnapoved prihodnje uspešnosti. Ni nobenih <strong>za</strong>gotovil, da bo skupina NKBM dosegla te cilje.Skupina NKBM namerava nadaljevati z izboljšanjem kreditne kakovosti svojega kreditnega portfelja in standardov obvladovanjatveganj, kar je v skladu z njenim stališãem, da je izboljšanje kreditne kakovosti in s tem dobiãkonosnosti portfeljakreditov pomembnejša prednostna naloga kot sama rast kreditov.Skupina NKBM želi ohraniti koliãnik kapitalske ustreznosti (skladno s predpisi Banke Slovenije) med 9-10%. Ob upoštevanjuveljavne <strong>za</strong>konodaje je nadzorni svet NKBM pred kratkim potrdil politiko dividend, ki predvideva letno izplaãilo dividend vvišini 10%, 20%, 30% in 35% ãistega dobiãka <strong>za</strong> poslovna leta 2007, 2008, 2009 in 2010 ter nadaljnja. Taka politika pa se boizvajala le, v kolikor ne bo ogrožena kapitalska ustreznost NKBM in skupine NKBM. Izplaãilo dividend v prihodnosti bo <strong>za</strong>toodvisno od rezultatov poslovanja skupine NKBM, obetov v prihodnosti, finanãnih <strong>za</strong>htev <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje izvedbe celovitekorporacijske strategije in drugih dejavnikov, ki jih bo kot ustrezne ocenilo vodstvo NKBM.Poslovanje skupine NKBMPoslovanje skupine NKBM lahko razdelimo na tri najpomembnejše segmente: osebno banãništvo, poslovno banãništvo infinanãne <strong>trg</strong>e, medtem ko so dopolnilne storitve klasificirane v segment »ostalega poslovanja«. Dejavnosti na podroãjuosebnega in poslovnega banãništva izvajata NKBM in PBS, medtem ko finanãne storitve skupine NKBM, ki obsegajo predvsem<strong>za</strong>kladništvo in borzno posredniške storitve, izvaja izkljuãno NKBM. V segment ostalega poslovanja, ki ga izvajajorazliãne odvisne družbe NKBM, spadajo zlasti lizing, poslovanje z nepremiãninami, upravljanje z v<strong>za</strong>jemnimi in pokojninskimiskladi in <strong>za</strong>varovanja. Skupina NKBM <strong>za</strong>varovalniške produkte nudi tudi prek pridružene družbe Zavarovalnice<strong>Maribor</strong> d.d.. V naslednji razpredelnici so <strong>za</strong> navedena obdobja predstavljeni podatki o dohodku <strong>za</strong> vsak segment poslovanjaskupine NKBM.Leto, ki se je konãalo 31. decembraŠestmeseãno obdobje, ki se jekonãalo 30. junija2004 2005 2006 2006 2007(v mio EUR)Osebno banãništvo 87,0 95,3 100,9 48,2 51,9Poslovno banãništvo 29,1 31,7 35,1 16,0 27,8Finanãni <strong>trg</strong>i 24,6 33,5 30,7 7,0 29,4Ostalo poslovanje 1,9 2,5 14,0 1,8 3,7Skupni prihodek 142,5 162,9 180,7 73,0 112,776Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Glavne poslovne dejavnosti NKBMNKBM deluje v glavnem prek dveh poslovnih segmentov: poslovanja s prebivalstvom in poslovanja z gospodarskimi družbami.Poleg tega nudi borzno posredniške storitve in izvaja <strong>za</strong>kladniško poslovanje v segmentu finanãnih <strong>trg</strong>ov NKBMin. Drugo poslovanje vkljuãuje vse ostale aktivnosti, ki prinašajo dohodke, kot je npr. elektronsko banãništvo. V naslednjirazpredelnici so <strong>za</strong> navedena obdobja predstavljeni prihodki <strong>za</strong> vsak segment poslovanja same NKBM.Leto, ki se je konãalo 31. decembraŠestmeseãno obdobje, ki se jekonãalo 30. junija2004 2005 2006 2006 2007(v mio EUR)Osebno banãništvo 77,3 80,9 84,5 41,8 44,8Poslovno banãništvo 17,2 19,1 20,7 8,7 11,3Finanãni <strong>trg</strong>i 21,4 32,8 29,0 6,6 31,7Ostalo poslovanje 0,6 2,6 14,1 1,9 1,3Skupni prihodki 116,5 135,4 148,3 58,9 89,1Poslovanje s prebivalstvomNKBM pokriva celotno paleto banãnih produktov in storitev <strong>za</strong> prebivalstvo, ki jih prek svoje široke mreže poslovalnic poSloveniji nudi fiziãnim osebam in samostojnim podjetnikom. Ti so opredeljeni kot posamezniki, ki izvajajo dejavnost in soregistrirani na obãini kot samostojni podjetniki. NKBM nudi široko paleto produktov osebnega banãništva, vkljuãno s krediti,varãevalnimi raãuni, debetnimi karticami ter plaãilnimi karticami z odloženim plaãilom, in nakazovanjem plaãil doma in posvetu. Svojo ponudbo produktov in storitev še naprej širi in razvija v skladu s potrebami komitentov. NKBM uporablja tudisvoje kapacitete osebnega banãništva, da komitentom navzkrižno prodaja druge produkte skupine NKBM, kot so v<strong>za</strong>jemniskladi KBM Infond, pokojninski sklad Moja naložba d.d. in <strong>za</strong>varovalniški produkti Zavarovalnice <strong>Maribor</strong> d.d..DepozitiNKBM nudi veliko priložnosti <strong>za</strong> varãevanje, vkljuãno z novimi produkti, s katerimi skrbi, da so komitentom vedno na voljoprivlaãne oblike varãevanja. Njen tržni delež na slovenskem <strong>trg</strong>u osebnih depozitov je bil 14,5% pri depozitih posameznikovin 14,7% pri depozitih samostojnih podjetnikov, s ãimer je bila po podatkih Banke Slovenije na dan 30. junija 2007NKBM glede depozitov druga najveãja <strong>banka</strong> v Sloveniji. Na dan 30. junija 2007 je NKBM imela 548.810 aktivnih depozitnihraãunov, v skupni vrednosti 1.688,0 mio EUR v depozitih. Naslednja tabela prikazuje skupne vrednosti osebnih depozitnihraãunov na navedene datume:Na 31. decemberNa 30. junij2004 2005 2006 2007(v mio EUR)Vpogledni depoziti 582,4 626,6 701,9 709,6Kratkoroãni depoziti 380,5 426,4 426,9 297,7Hranilne knjižice z odpovednim rokom 237,5 251,9 279,7 503,4Dolgoroãni depoziti 93,8 93,2 135,9 138,1Ostalo varãevanje 36,0 39,2 42,8 40,0Skupaj 1.330,2 1.437,3 1.587,2 1.688,0Na dan 30. junija 2007 je vrednost vpoglednih depozitnih raãunov, ki so raãuni brez omejitev glede dvigovanja in imajo nizkoletno fiksno obrestno mero - ta je bila 30. junija 2007 0,2% - znašala 709,6 mio EUR, ali 42,0% celotnih depozitov NKBM vsegmentu poslovanja s prebivalstvom. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM skupaj 424.303 tekoãih/vpoglednih depozitnihosebnih raãunov, od katerih je bilo 411.834 raãunov posameznikov in 12.469 raãunov samostojnih podjetnikov. Kratkoroãnidepoziti, depoziti na raãunih z ve<strong>za</strong>vo do enega leta, so dosegali 297,7 mio EUR, ali 17,6%, hranilne knjižice z odpovednimrokom pa so dosegale 503,4 mio EUR ali 29,8%, dolgoroãni depoziti, depoziti z ve<strong>za</strong>vo <strong>za</strong> veã kot eno leto so dosegali 138,1mio EUR ali 8,2%, vrednost drugih produktov varãevanja pa je znašala preostalih 40.0 mio EUR ali 2,4%.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 77


Kratkoroãni depozitiNKBM nudi številne kratkoroãne depozitne raãune, z <strong>za</strong>padlostjo od osmih do štirinajstih dni, štirinajst do trideset dni,enega meseca, treh, šestih, devetih ali dvanajstih mesecev. Obrestna mera <strong>za</strong> vsak depozitni raãun je odvisna od višinepoloženih sredstev in dolžine ve<strong>za</strong>ve, najvišja obrestna mera pa velja <strong>za</strong> veãje zneske in daljša obdobja ve<strong>za</strong>ve. Na dan 30.junija 2007 je imela NKBM 21.284 kratkoroãnih depozitnih raãunov v skupni vrednosti 297,7 mio EUR.Hranilne knjižice z odpovednim rokomNajbolj priljubljena oblika varãevanja pri NKBM je hranilna knjižica z odpovednim rokom. To je fleksibilen varãevalniraãun, ki omogoãa komitentu, da položi neomejene zneske z eno-, dvo- ali tri- meseãnim odpovednim rokom dviga. Vsakdepozit mora ostati na knjižici en, dva ali tri mesece, kot doloãajo pogoji raãuna. V primeru predãasnega dviga komitentdobi premostitveni kredit s stopnjo 1% nad depozitno stopnjo. Na dan 30. junija 2007 je NKBM imela 81.787 takih raãunovv skupni vrednosti 503,4 mio EUR.Dolgoroãni depozitiNKBM nudi komitentom dolgoroãne evrske in devizne depozite z ve<strong>za</strong>vo od enega do dveh let. Obrestna mera <strong>za</strong> vsakdepozit je odvisna od položenega zneska in obdobja ve<strong>za</strong>ve, z višjimi obrestnimi merami <strong>za</strong> veãje zneske in daljša obdobjave<strong>za</strong>ve. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM 8.213 dolgoroãnih depozitnih raãunov v skupni vrednosti 138,1 mio EUR.Drugi produkti varãevanjaRentno varãevanje. Pokojninski varãevalni raãuni imajo najkrajši rok ve<strong>za</strong>ve tri leta, do najveã trideset let. Po izteku obdobjavarãevanja dobi komitent eno leto mirovanja, po tem obdobju pa <strong>za</strong>ãne dobivati rentna izplaãila iz pokojninskegavarãevalnega raãuna. Komitent lahko izbere, ali se znesek izplaãa upraviãencu v enkratnem znesku ali v meseãnih izplaãilih.Na dan 30. junija 2007 je bilo takih varãevalnih raãunov 10.806 v skupni vrednosti 25.7 mio EUR.Šolsko varãevanje.Že veã kot petindvajset let je NKBM edina <strong>banka</strong> v Sloveniji, ki nudi poseben program varãevanja <strong>za</strong> mlade v osnovnihin srednjih šolah. Uãence osnovnih in srednjih šol spodbujajo, da varãujejo in položijo svoja sredstva na poseben raãunNKBM. Dijaki so nagrajeni glede na pogostnost pologov z nagradami od nahrbtnikov do koles. V ta program je vkljuãenihveã kot 20.000 uãencev v veã kot 110 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji in je namenjen promociji NKBM in vlaganju vprihodnje stranke NKBM že od mladih let.KreditiNKBM nudi svojim komitentom na podroãju osebnega banãništva vrsto kratkoroãnih in dolgoroãnih kreditov z <strong>za</strong>padlostjodo petindvajset let <strong>za</strong> posameznike in do deset let <strong>za</strong> kredite samostojnim podjetnikom. Na dan 30. junija 2007 je popodatkih Banke Slovenije njen delež na <strong>trg</strong>u kreditov <strong>za</strong> prebivalstvo znašal 11,8% pri kreditih fiziãnim osebam in 16,5%pri kreditih samostojnim podjetnikom, kar pomeni, da je bila po velikosti knjiženih kreditov <strong>za</strong> prebivalstvo NKBM druganajveãja <strong>banka</strong> v Sloveniji. V naslednji tabeli so podatki <strong>za</strong> navedene datume o kategorijah kreditov in njihovi vrednosti(ãiste rezervacije <strong>za</strong> izgubo pri kreditih), vkljuãno s prekoraãitvami pozitivnega stanja.Na 31. decemberNa 30. junij2004 2005 2006 2007(v mio EUR)Potrošniški krediti 286,3 302,1 313,9 312,1Stanovanjski krediti 74,1 168,4 233,4 278,2Krediti samostojnim podjetnikom 65,8 86,7 103,3 107,8Skupaj 426,2 557,2 650,6 698,2Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM 118.987 odprtih (neodplaãanih) kreditov prebivalstvu in dodatnih 108.887 odobrenihprekoraãitev pozitivnega stanja na osebnih raãunih. Od skupnega števila odprtih (neodplaãanih) kreditov prebivalstvu jebilo 84,5% potrošniških kreditov fiziãnim osebam, 12,3% stanovanjskih kreditov in 3,2% kreditov samostojnim podjetnikom.Na dan 30. junija 2007, so ãisti krediti prebivalstvu (t.j. ãisti brez rezervacij <strong>za</strong> izgube <strong>za</strong>radi neplaãil) znašali skupaj 698,2mio EUR, kar je 18,3% povišanje v primerjavi s 30. junijem 2006.Na splošno so krediti prebivalstvu <strong>za</strong>varovani, NKBM pa se pred finanãnimi uãinki neplaãevanja <strong>za</strong>šãiti tudi z <strong>za</strong>raãunavanjemnadomestila ob odobritvi kredita. Nadomestilo se izraãuna v doloãenem odstotku od višine kredita. To nadomestilo je <strong>za</strong>vedenokot prihodek, namenjen kompen<strong>za</strong>ciji NKBM <strong>za</strong> splošne izgube, ki nastanejo kot posledica neplaãevanja, in je enako znesku,kot je bil prej <strong>za</strong>raãunan komitentu in nato naka<strong>za</strong>n <strong>za</strong>varovalnici <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje pred tveganjem <strong>za</strong>radi neplaãila.78Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Potrošniški kredit fiziãnim osebamNa dan 30. junija 2007 je število neodplaãanih potrošniških kreditov fiziãnim osebam znašalo 100.500, skupni znesek vsehpotrošniških kreditov fiziãnim osebam pa je skupaj z dodatnimi 107.005 odobrenimi prekoraãitvami na osebnih raãunih vskupni vrednosti 40,8 mio EUR, znašal 312,1 mio EUR.Splošni krediti. Velika veãina odobrenih potrošniških kreditov fiziãnim osebam predstavlja produkt NKBM, imenovanKredit takoj. Kredit takoj je kratkoroãni ali dolgoroãni nenamenski kredit <strong>za</strong> dobo najveã petih let, ki lahko znaša najveã21.000 EUR in je lahko porabljen <strong>za</strong> kakršenkoli namen. Kredit takoj je na voljo le komitentom NKBM, ki imajo pri NKBModprt tekoãi/vpogledni raãun, in je odobren brez stroškov odobritve na hiter in enostaven naãin že v tridesetih minutah.Po odobritvi je gotovinsko izplaãilo Kredit takoj naka<strong>za</strong>no neposredno na komitentov osebni raãun. Obrestna mera <strong>za</strong> tekredite je fiksna v celotni dobi kredita in je na dan 30. junija 2007 znašala približno 7,45%.Ostali potrošniški krediti fiziãnim osebam so na voljo tudi tistim, ki pri NKBM nimajo odprtega tekoãega/vpoglednega raãuna.NKBM nudi nekomitentom kratkoroãne kredite <strong>za</strong> dobo do enega leta s fiksno nominalno obrestno mero, in dolgoroãnekredite <strong>za</strong> dobo do sedem let z obrestno mero, ve<strong>za</strong>no na referenãno obrestno mero EURIBOR.Na dan 30. junija 2007 je povpreãni znesek splošnih kreditov NKBM znašal 2.874 EUR, skupni odobreni znesek pa je bil267,0 mio EUR.Bankredit. Bankredit je znan produkt v slovenskih <strong>banka</strong>h, gre pa <strong>za</strong> negotovinski namenski kredit <strong>za</strong> nakup blaga instoritev do višine 1.300 EUR, z dobo odplaãevanja do dveh let in obrestmi, ki so na dan 30. junija 2007 znašale 16%. Da bidobili kredit Bankredit, posojilojemalci podpišejo kreditno pogodbo na prodajnih mestih v <strong>trg</strong>ovinah in prejmejo blago alistoritev. Bankredit <strong>za</strong>gotavlja <strong>trg</strong>ovcem veãjo konkurenãnost in privablja kupce. Bankredit krediti NKBM so <strong>za</strong>varovani pripridruženi družbi iz skupine NKBM, Zavarovalnici <strong>Maribor</strong> d.d.. Dne 30. junija 2007 je skupni znesek kreditov Bankreditznašal 14,6 mio EUR, s <strong>trg</strong>ovci – posredniki pa je imela NKBM podpisanih 561 pogodb.Ostali potrošniški krediti fiziãnim osebam. NKBM nudi tudi premostitvene kredite, avtomobilske kredite in študentskekredite. Premostitveni krediti so odobreni <strong>za</strong> dobo do enega leta in <strong>za</strong> obrestno mero, ki je <strong>za</strong> 0,5-1,0% višja od obrestnemere <strong>za</strong> depozite. Ti krediti so <strong>za</strong>varovani s sredstvi na komitentovem raãunu pri NKBM. Na dan 30. junija 2007 je imelaNKBM 3.011 neodplaãanih premostitvenih kreditov v povpreãni višini 4.800 EUR. Krediti <strong>za</strong> nakup avtomobilov so na voljo<strong>za</strong> dobo do sedem let po konkurenãni obrestni meri. Znesek študentskega kredita je lahko do 6.300 EUR <strong>za</strong> dobo do trehlet. Posojilojemalec mora <strong>za</strong> kredit pridobiti kreditno sposobnega poroka. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM odprtih(neodplaãanih) 270 študentskih kreditov v povpreãni višini 2.000 EUR.Stanovanjski kreditiKomitenti, ki so fiziãne osebe, lahko <strong>za</strong>prosijo <strong>za</strong> stanovanjski kredit <strong>za</strong> nakup stanovanja, gradnjo hiše, prenovo stanovanjain nakup stavbnega zemljišãa. NKBM daje stanovanjske kredite <strong>za</strong> dobo do petindvajset let. Stanovanjski krediti so pretežnonajeti v evrih, manjši odstotek portfelja NKBM pa predstavljajo stanovanjski krediti v švicarskih frankih. Okoli 45% stanovanjskihkreditov je <strong>za</strong>varovanih z <strong>za</strong>stavno pravico na posojilojemalãevi nepremiãnini, preostalih 55% pa je <strong>za</strong>varovanih s porokiali ostalimi depozitnimi sredstvi posojilojemalca pri NKBM. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM odprtih (neodplaãanih)približno 14.660 stanovanjskih kreditov v skupni vrednosti 278,2 mio EUR in v povpreãnem znesku 18.960 EUR.Krediti <strong>za</strong> samostojne podjetnikeSamostojni podjetniki lahko <strong>za</strong> vlaganja najamejo razliãne vrste kratkoroãnih kreditov, premostitvenih kreditov in dolgoroãnihkreditov <strong>za</strong> dobo do deset let. Poleg tega NKBM sodeluje z vsakim samostojnim podjetnikom posebej, da jim po meri pripraviprodukte, ki ustre<strong>za</strong>jo njihovim specifiãnim potrebam. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM odprtih (neodplaãanih) 3.825kreditnih pogodb <strong>za</strong> kredite, dane samostojnim podjetnikom, v skupni vrednosti 107,8 mio EUR, od katerih je bilo <strong>za</strong> 76,8 mioEUR dolgoroãnih kreditov, <strong>za</strong>varovani pa so bili skoraj brez izjeme z <strong>za</strong>stavno pravico na stvareh v lasti posojilojemalcev.Plaãilne karticeNKBM nudi svojim komitentom osebnega in poslovnega banãništva plaãilne kartice, pri katerih znesek plaãila bremenineposredno imetnikov transakcijski raãun (t.i. debetne kartice), in plaãilne kartice z odloženim plaãilom, s katerimi imetnikporavna svoje obveznosti po tej kartici z enomeseãnim <strong>za</strong>mikom. Debetne kartice NKBM so kartice z znamko Maestro.Plaãilne kartice z odloženim plaãilom pa vkljuãujejo kartico Activa, slovensko plaãilno kartico, pa tudi kartice z znamkamaMasterCard in VISA. Po podatkih Banke Slovenije je na dan 30. junija 2007 tržni delež NKBM glede izdanih debetnihkartic in plaãilnih kartic z odloženim plaãilom znašal 11,6% oziroma 10,8%.NKBM v <strong>za</strong>dnjih letih beleži poveãanje pri izdaji debetnih kartic in plaãilnih kartic z odloženim plaãilom. Na dan 30. junija2007 je bilo odprtih 290,870 aktivnih debetnih kartic komitentov fiziãnih oseb in 72,053 aktivnih plaãilnih kartic z odloženimplaãilom, odprtih komitentom med fiziãnimi in pravnimi osebami, kar je poveãanje <strong>za</strong> 0,6% v primeru plaãilnih kartic in3,8% v primeru plaãilnih kartic z odloženim plaãilom glede na dan 30. junij 2006.Na dan 30. junija 2007 je bilo odprtih 69,261 aktivnih plaãilnih kartic komitentov fiziãnih oseb in 2,792 komitentov pravnihoseb. Število plaãil z debetnimi karticami se je poveãalo v skladu s poveãanjem števila izdanih debetnih kartic. Plaãila zdebetnimi karticami so se poveãala z 2,3 mio transakcij v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2006, na 2,6 mioProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 79


transakcij v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007. Transakcij s plaãilnimi karticami z odloženim plaãilomje bilo v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007, skupaj 2.7 mio, kar je <strong>za</strong> 13,5% manj kot v šestmeseãnemobdobju, ki se je konãalo 30. junija 2006, predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja transakcij z debetnimi karticami. Skupni obseg transakcijz debetnimi karticami in plaãilnimi karticami z odloženim plaãilom se je od šestmeseãnega obdobja, ki se je konãalo30. junija 2006, zmanjšal <strong>za</strong> 1,1% na 5,4 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007.Tudi vrednost plaãil z debetnimi karticami in plaãilnimi karticami z odloženim plaãilom je narasla. V šestmeseãnem obdobju,ki se je konãalo 30. junija 2007, je vrednost transakcij z debetnimi karticami in plaãilnimi karticami z odloženim plaãilomznašala 172,5 mio EUR, kar je poveãanje <strong>za</strong> 8,0% v primerjavi s šestmeseãnim obdobjem, ki se je konãalo 30. junija 2006:od tega je bila vrednost transakcij z debetnimi karticami 68,9 mio EUR, s plaãilnimi karticami z odloženim plaãilom pa103,5 mio EUR.NKBM <strong>za</strong> poveãanje uporabe plaãilnih kartic naãrtuje dodatne trženjske akcije, namerava pa uvesti tudi kreditne karticedo konca leta 2008, in predplaãne kartice do konca leta 2009.Storitev MonetaMoneta je sistem, ki komitentom NKBM omogoãa varno plaãevanje z mobilnim telefonom. Namesto gotovine, debetnekartice ali plaãilne kartice z odloženim plaãilom uporabniki Monete plaãujejo z mobilnim telefonom. Storitev nudi komitentomNKBM izbiro naãina plaãila na Moneta terminalih, Moneta avtomatih, prek interneta in po telefonu.Rezultat poveãanega trženja je 3.464 uporabnikov, ki so se leta 2006 registrirali <strong>za</strong> uporabo storitve Moneta. Na dan 30.junija 2007 je bilo pri NKBM skupaj registriranih 7.739 uporabnikov Monete in 2.316 Moneta terminalov. V letu, ki se jekonãalo 31. decembra 2006, je skupni promet v sistemu Monete znašal 4,5 mio EUR, kar je poveãanje <strong>za</strong> veã kot 100% vprimerjavi z letom, ki se je konãalo 31. decembra 2005.Poslovanje z gospodarskimi družbamiPo podatkih Banke Slovenije je na dan 30. junija 2007 NKBM druga najveãja <strong>banka</strong> na podroãju poslovanja z gospodarskimidružbami v Sloveniji z 9,4% tržnim deležem v posojilih in 10,9% tržnim deležem v depozitih. Veã kot 10.000 podjetjem nudiširoko paleto produktov in storitev poslovnega banãništva, med katerimi so najpomembnejši depoziti, krediti in garancije. NKBMprav tako nudi storitve domaãega in ãezmejnega plaãilnega prometa ter plaãilnega prometa s tujino <strong>za</strong> stranke iz Slovenijein tujine. V ta namen <strong>za</strong> podjetja vodi tako imenovane transakcijske raãune v domaãi in tujih valutah, in ponuja vrsto plaãilnihinstrumentov, kot so debetne kartice in kartice z odlogom plaãila ter dokumentarne posle, kot so garancije in akreditivi.Stranke Nove Kreditne banke <strong>Maribor</strong> na podroãju poslovanja z gospodarskimi družbami so majhne in srednje velike družbe(tudi »mala in srednja podjetja« ali »MSP«) ter velike družbe (tudi »velika podjetja«), kot jih opredeljuje slovenski Zakon ogospodarskih družbah. Majhne in srednje velike družbe so nebanãne družbe, ki izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih meril:(i) manj kot 250 <strong>za</strong>poslenih; (ii) ãisti prihodki od prodaje nižji od 29,2 mio EUR; in (iii) vrednost aktive ob koncu leta nižja od14,6 mio EUR. Družbe so opredeljene kot velike, ãe presegajo vsaj dve od treh meril, navedenih <strong>za</strong> MSP. Na dan 30. junija2007 je imela NKBM 9.774 strank med MSP in 272 strank med velikimi družbami.NKBM na podroãju poslovanja z gospodarskimi družbami vsem strankam nudi storitve, prilagojene njihovim potrebam.Vsakemu MSP in veliki družbi je dodeljen skrbnik, ki spremlja poslovanje ustrezne stranke in omogoãa dostop do vsehproduktov in storitev NKBM. Skrbnikom so stranke dodeljene glede na velikost in obseg poslovanja z NKBM. Pri veãjih in<strong>za</strong>htevnejših strankah vlogo skrbnika opravljajo tudi ãlani uprave in vodstvene ekipe NKBM.NKBM namenja pozornost zlasti gospodarskih družbam iz nebanãnega sektorja, kot so proizvodnja, gradbeništvo in <strong>trg</strong>ovina.Na dan 30. junija 2007 so posojila nefinanãnim družbam predstavljala 77,7% vseh posojil podjetjem, depoziti nefinanãnihdružb pa 68,6% vseh podjetniških depozitov.DepozitiNa podroãju poslovanja z gospodarskimi družbami NKBM svojim strankam nudi kratkoroãne in dolgoroãne depozitne raãune,ki se vodijo predvsem v evrih, manjše število raãunov pa se vodi tudi v drugih valutah. Tržni delež banke na slovenskem<strong>trg</strong>u depozitov pravnih oseb je po podatkih Banke Slovenije na dan 30. junija 2007 znašal 10,9%. Spodnja tabela prikazujeskupno vrednost depozitov vseh pravnih oseb na navedene datume:31. december 30. junij2004 2005 2006 2007Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj(v mio EUR)Depoziti na odpoklic 139,7 135,3 139,7 139,3Kratkoroãni depoziti 264,9 294,5 345,0 387,4Dolgoroãni depoziti 132,7 154,2 208,1 127,3Skupaj 512,8 584,0 692,7 654,080Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Skupna višina depozitov pravnih oseb je na dan 30. junija 2007 znašala 654,0 mio EUR, pri ãemer so depoziti strank iznefinanãnega sektorja znašali 448,9 mio EUR ali 68,6% vseh depozitov pravnih oseb. Med vsemi depoziti nefinanãnih institucijso depoziti na odpoklic, raãuni brez omejitev dviga in z nizko fiksno letno obrestno mero, znašali 118,9 mio EUR ali27%. Kratkoroãni depoziti so znašali 265,9 mio EUR ali 59%, dolgoroãni depoziti pa 64,0 mio EUR ali 14%.Kratkoroãni depozitiKratkoroãni depoziti vkljuãujejo depozite ãez noã, depozite do trideset dni in depozite z roãnostjo enega, dveh, treh, šestih,devetih in dvanajstih mesecev. NKBM nudi tudi depozite v omejenem številu tujih valut z enako roãnostjo. âeprav soobrestne mere <strong>za</strong> kratkoroãne depozite so predvsem fiksne, so na voljo tudi kratkoroãni depoziti z variabilnimi obrestnimimerami.Dolgoroãni depozitiDolgoroãni depoziti so lahko v evrih in v omejenem številu tujih valut z roãnostjo od enega do petih let. Poleg klasiãnihdepozitov NKBM svojim strankam na podroãju poslovanja z gospodarskimi družbami nudi tudi potrdila o depozitu, ki sovarãevalni certifikati z datumom dospelosti in posebno obrestno mero.PosojilaNKBM podjetjem nudi kratkoroãne in dolgoroãne kredite predvsem v evrih, v omejenem številu pa tudi v tujih valutah.Spodnja tabela prikazuje obseg posojil podjetjem v stanju oz. neodplaãanih (brez rezervacij <strong>za</strong> izgube pri posojilih) nanavedene datume:31. december 30. junij2004 2005 2006 2007Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj(v mio EUR)Kratkoroãna posojila 456,4 502,6 721,5 899,7Dolgoroãna posojila 501,7 580,7 751,4 826,7Skupaj 958,1 1.083,3 1.472,9 1.726,5Na dan 30. junija 2007 je portfelj kreditov podjetjem NKBM obsegal 52,1% kratkoroãnih in 47,9% dolgoroãnih kreditov,odobrenih veã kot 2.900 podjetjem. Izmed vseh neodplaãanih kreditov podjetjem na ta dan je bilo 77,7% danih strankamiz nebanãnega sektorja. Dne 30. junija 2007 je obseg neodplaãanih kreditov podjetjem, vkljuãno s krediti finanãnim institucijamin posojili znotraj skupine, znašal 1.726,5 mio EUR, kar je v primerjavi s 30. junijem 2006 predstavljalo 31,2%rast. Dne 30. junija 2007 so posojila nebanãnim institucijam znašala skupaj 1.341,1 mio EUR, kar je glede na 30. junij 2006predstavljalo 28,2% povišanje. V letu 2006 je delež posojil, danih MSP, znašal 51%, delež posojil, danih velikim podjetjem,pa 49% vseh posojil pravnim osebam. Glede na število strank med gospodarskimi družbami pa je približno 90% malih insrednjih podjetij, 10% pa velikih podjetij.Vsa posojila v portfelju posojil NKBM pravnim osebam so <strong>za</strong>varovana bodisi s premoženjem posojilojemalca ali tretjeosebe oziroma z drugimi oblikami kreditnega <strong>za</strong>varovanja. Med najpogostejše instrumente <strong>za</strong>varovanja sodijo depoziti,<strong>za</strong>stava opreme in <strong>za</strong>log, hipoteka, <strong>za</strong>stava vrednostnih papirjev in terjatev, poroštva pravnih in fiziãnih oseb, garancije– banãne garancije, <strong>za</strong>stave <strong>za</strong>varovalnih polic in poslovnih deležev. Dodatno se <strong>banka</strong> poslužuje posebnih pogodbenihdoloãil, ki posojilojemalcu omejujejo nadaljnje <strong>za</strong>dolževanje ali dajanje poroštva <strong>za</strong> svoje premoženje oziroma bremenitevsvojega premoženja na kak drug naãin (z izjemo prepovedi ustanavljanja nadaljnjih hipotek oziroma zemljiških dolgov nasvoji nepremiãnini).Kratkoroãna posojilaNKBM nudi kratkoroãna posojila z roãnostjo do dvanajst mesecev, veãina odobrenih posojil pa ima šestmeseãno roãnost(»posojila z enkratnim odplaãilom ob <strong>za</strong>padlosti – posojila bullet«). Nudi tudi kreditne linije z roãnostjo do enega leta inkontokorentne kredite brez fiksne roãnosti. Na dan 30. junija 2007 je skupno število kratkoroãnih neodplaãanih posojilznašalo 2.117 v povpreãnem znesku 406.957 EUR.Dolgoroãna posojilaNKBM nudi dolgoroãna posojila podjetjem <strong>za</strong> financiranje naložb v infrastrukturo in osnovna sredstva, kot so oprema inobjekti. Skupno število neodplaãanih dolgoroãnih posojil podjetjem je na dan 30. junija 2007 znašalo 1.936 v povpreãnivišini 427.000 EUR.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 81


Dodatne storitve kreditiranjaNKBM svojim strankam <strong>za</strong>gotavlja tudi pomoã pri pridobivanju raznih namenskih kreditov ter sredstev Evropske unije.Banka je nedavno je sklenila dogovor z Inštitutom <strong>za</strong> razvoj podjetništva, <strong>Maribor</strong>, ki se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjempodjetnikov <strong>za</strong> pripravo potrebne dokumentacije <strong>za</strong> pridobivanje sredstev evropskih skladov. Inštitut <strong>za</strong> razvojpodjetništva skrbi tudi <strong>za</strong> usposabljanje <strong>za</strong>poslenih v NKBM s podroãja omenjenega financiranja. Druga institucija, s kateroNKBM sodeluje že vsaj pet let, je Slovenski podjetniški sklad, ki malim in srednjim podjetjem pomaga pri financiranjunaložb in drugih razvojnih projektov. V partnerstvu s tem skladom NKBM ponuja kredite pod ugodnejšimi pogoji, garancije,subvencije in sofinaciranje ter pomaga svojim strankam v postopku priprave vlog.Produkti brez kritja sredstevProdukti NKBM brez kritja sredstev se praviloma nudijo <strong>za</strong> namene financiranja <strong>trg</strong>ovanja. To so standardizirani produkti,ki pa jih je mogoãe prilagoditi specifiãnim potrebam podjetij. Produkti NKBM brez kritja sredstev obsegajo predvsem garancijein prevzete obveznosti. Spodnja tabela prikazuje obseg garancij, prevzetih obveznosti in »nepokritih« akreditivovna navedene datume:31. december 30, junij2004 2005 2006 2007(v mio EUR)Garancije 165,1 155,4 244,3 247,6Prevzete obveznosti 314,1 377,3 344,4 406,7»Nepokriti« akreditivi 10,2 14,0 20,4 31,6Skupaj 489,4 546,7 609,1 685,9NKBM izdaja garancije v domaãi in tujih valutah <strong>za</strong> rezidente in nerezidente. Nudi tudi dokumentarne akreditive, zlasti vpove<strong>za</strong>vi s strankinim poslovanjem v tujini.Na dan 30. junija 2007 so finanãne garancije znašale 80,7 mio EUR ali 32% vseh odprtih (neodplaãanih) garancij, preostalidel pa so predstavljale storitvene garancije, ki vkljuãujejo garancije <strong>za</strong> resnost ponudbe, garancije <strong>za</strong> dobro izvedbo del ingarancije <strong>za</strong> odpravo napak v garancijski dobi.Na dan 30. junija 2007 so prevzete obveznosti v višini 406,7 mio EUR predstavljale obveznosti v zvezi z odobrenimi neãrpanimikrediti in kreditnimi linijami.Plaãilne karticeNKBM podjetjem nudi Activa, MasterCard in VISA kartice z odlogom plaãila. Glej »— Poslovanje s prebivalstvom— Plaãilne kartice«. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM odprtih 2.792 kartic z odlogom plaãila <strong>za</strong> pravne osebe. Polegtega je NKBM pred kratkim uvedla kartico VISA Business Electron, ki je hkrati debetna kartica in kartica z odlogomplaãila, namenjena samostojnim podjetnikom in majhnim podjetjem.Finanãni <strong>trg</strong>iPodroãje finanãnih <strong>trg</strong>ov v NKBM predstavlja pove<strong>za</strong>vo med njenimi komercialnimi in podpornimi aktivnostmi. Podroãjeobsega tri sektorje: (i) Sektor <strong>za</strong>kladništva , (ii) Sektor odnosov s finanãnimi institucijami, in (iii) Sektor investicijskegabanãništva.ZakladništvoSektor <strong>za</strong>kladništva se na NKBM ukvarja z rednim analiziranjem likvidnostnega položaja banke in preuãevanjem, kakose utegnejo <strong>za</strong>hteve glede financiranja razvijati v raznih scenarijih, tudi v <strong>za</strong>ostrenih pogojih. Likvidnost predstavlja sposobnostfinanciranja rasti sredstev in izpolnjevanje obveznosti ob njihovi <strong>za</strong>padlosti. Upravljanje likvidnosti <strong>za</strong>to sodi mednajpomembnejše aktivnosti, ki jih izvajajo banke. Upravljanje likvidnosti NKBM dnevno izvaja sektor <strong>za</strong>kladništva na dvehravneh: kratkoroãna likvidnost in strukturna likvidnost.Kratkoroãna likvidnostUpravljanje kratkoroãne likvidnosti se izvaja na vsakodnevnih sestankih likvidnostne komisije, na katerih se ãlani, ki sohkrati tudi ãlani vodstvene ekipe NKBM, seznanijo z likvidnostnim stanjem NKBM na osnovi podrobnega meseãneganaãrta po dnevih ter dnevnega spremljanja doseganja plana z razlago morebitnih odstopanj. Likvidnostna komisija pravtako spremlja dnevno izpolnjevanje obveznih rezerv in likvidnostnih koliãnikov.Likvidnostni koliãniki se spremljajo <strong>za</strong> dve obdobji preostale <strong>za</strong>padlosti, <strong>za</strong> kateri mora biti razmerje med sredstvi in obveznostmivsaj 1,0: 0 do 30 dni in 0 do 180 dni. Obvezno je le izpolnjevanje obdobja 0 do 30 dni. NKBM trenutno izpolnjujevse <strong>za</strong>konske obveznosti glede obvezne rezerve in likvidnostnih koliãnikov.82Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


NKBM upravlja likvidnost v domaãi in tujih valutah, od uvedbe evra dne 1. januarja 2007 pa se je pomen devizne komponentezmanjšal, saj predstavlja le še okrog 5% bilanãne vsote.Uravnavanje kratkoroãnih likvidnostnih neusklajenosti se izvaja s pomoãjo aktivnosti na medbanãnem denarnem <strong>trg</strong>u,avkcij depozitov Ministrstva <strong>za</strong> finance in instrumentov, ki jih nudi Evropska centralna <strong>banka</strong> prek Banke Slovenije, kotso operacije glavnega refinanciranja s 7-dnevno <strong>za</strong>padlostjo, operacije dolgoroãnejšega refinanciranja s 3-meseãnimi<strong>za</strong>padlostmi, mejno posojilo in mejni depozit. Poleg tega je kratkoroãna sredstva mogoãe pridobiti od velikih podjetij spresežki kratkoroãne likvidnosti.Strukturna likvidnostPolitike in pravila <strong>za</strong> upravljanje strukturne (dolgoroãne) likvidnosti sprejema in spremlja odbor <strong>za</strong> upravljanje bilancebanke (»ALCO«). Odbor ALCO se meseãno seznanja z ustreznimi likvidnostnimi koliãniki. Dolgoroãne likvidnostne rezervese vlagajo predvsem v državne in banãne vrednostne papirje. NKBM ima izdelano podrobno shemo <strong>za</strong> doloãitev optimalnihstruktur portfeljev vrednostnih papirjev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, in vrednostnih papirjev v posesti do <strong>za</strong>padlosti, ki joodbor ALCO potrdi vsake tri mesece.Likvidnostne potrebe NKBM se vsako leto doloãijo v poslovni politiki in finanãnem naãrtu Nove KBM d.d.. Ko komercialneslužbe banke doloãijo cilje, ki jih želijo doseãi v danem poslovnem letu, jih sektor <strong>za</strong>kladništva dokonãno potrdi po izvedbiocene praktiãne strukture financiranja. Potrjene številke predstavljajo letne potrebe NKBM po financiranju. Za financiranjekomercialnih aktivnosti potrebuje NKBM dolgoroãna sredstva, ki jih pridobi na domaãem <strong>trg</strong>u z izdajo vrednostnih papirjevali potrdil o depozitu. Zadnja ponudba NKBM na domaãem <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev je bila leta 2005, na dan 30. junija 2007pa je stanje ne<strong>za</strong>padlih obveznosti iz naslova prejšnjih ponudb obveznic in potrdil o depozitu znašalo 86,9 mio EUR.Portfelj vrednostnih papirjev NKBM tvorijo zlasti državni vrednostni papirji in vrednostni papirji (obveznice) bank višje bonitetepo oceni Fitch, Moody’s in Standard & Poor’s, ki so na dan 30. junija 2007 predstavljali okrog 96% portfelja banke.Finanãne institucijeGlavne dejavnosti sektorja odnosov s finanãnimi institucijami so vzdrževanje odnosov korespondenãnega banãništva inurejanje mednarodnega dolgoroãnega financiranja.Za <strong>za</strong>dovoljevanje svojih potreb po dolgoroãnem financiranju NKBM uporablja razne vire, vkljuãno z medbanãnimi, sindiciranimiin subordiniranimi posojili. Osnovni namen teh subordiniranih instrumentov je krepitev kapitalske pozicije NKBM,pri ãemer je veãja likvidnost dodatna prednost.Sektor odnosov s finanãnimi institucijami je odgovoren tudi <strong>za</strong> urejanje kreditnih linij in doloãanje limitov s korespondenãnimi<strong>banka</strong>mi. NKBM sodeluje kot posojilodajalka pri sindiciranih kreditih, vendar v izredno omejenem obsegu. NKBM prav takodeluje kot dolgoroãna posojilodajalka odvisni banki Poštni Banki Sloveniji d.d. iz skupine NKBM. Na dan 30. junija 2007znaša stanje odobrenih dolgoroãnih posojil, ki jih je NKBM odobrila Poštni Banki Slovenije d.d. (»PBS«), 18,4 mio EUR,dodatnih 5,6 mio EUR pa znašajo dolgoroãna hibridna posojila <strong>za</strong> izboljšanje kapitalske ustreznosti PBS. Dodatni hibridniinstrument v višini 3,3 mio EUR je bil plaãan oktobra 2007.Na dan 30. junija 2007 znaša dolgoroãna <strong>za</strong>dolžitev NKBM pri <strong>banka</strong>h 801,6 mio EUR, dolgoroãna posojila <strong>banka</strong>m pa 32,1 mio EUR.Sektor investicijskega banãništvaGlede na to, da slovenski <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev trenutno ne <strong>za</strong>gotavlja veãjih možnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevne posle, se sektor investicijskegabanãništva NKBM ukvarja predvsem s posredništvom in aktivnim upravljanjem portfelja <strong>za</strong> stranke NKBM terupravljanjem <strong>trg</strong>ovalnega portfelja delnic v imenu in <strong>za</strong> raãun banke. Stranke NKBM na podroãju borznega posredništvaso fiziãne in pravne osebe. Fiziãne osebe so praviloma bolj aktivne na podroãju <strong>trg</strong>ovanja z delnicami, pravne osebe pastoritve borznega posredništva NKBM uporabljajo v pove<strong>za</strong>vi s svojimi aktivnostmi na podroãju <strong>trg</strong>ovanja z obveznicami.Poleg tega v skladu s slovensko <strong>za</strong>konodajo svetovanje pri združitvah in prevzemih lahko izvajajo le banke ali borzno posredniškedružbe z licenco. NKBM praviloma svetuje pri enem ali dveh prevzemih letno. V obdobju šestih mesecev, ki se jekonãalo 30. junija 2007, je NKBM opravila 12.531 transakcij posredovanja s svojimi strankami, kar predstavlja 23% rast od30. junija 2006. NKBM namerava svojo dejavnost upravljanja portfelja še naprej razvijati in uvesti nove borzno posredniškeprodukte v pove<strong>za</strong>vi z drugimi produkti skupine NKBM.Distribucijska mrežaVelika distribucijska mreža skupine NKBM strankam omogoãa, da svoje poslovanje s skupino NKBM opravljajo na razliãne naãine:• osebno, na okencih razliãnih poslovalnic, izpostav in poštnih izpostav v delovnem ãasu;• prek bankomatov;• z uporabo kartic na POS terminalih in• z uporabo spletnega banãništva: Bank@Net (<strong>za</strong> fiziãne osebe) in Poslovni Bank@Net (<strong>za</strong> pravne osebe).Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 83


PoslovalniceOd 30. junija 2007 ima NKBM skupaj 87 poslovalnic, od katerih je 14 takšnih, ki svojim komitentom ponujajo vse storitve,73 pa jih nudi omejen izbor produktov in storitev. Doloãene banãne storitve, ki se izvajajo osebno, se prav tako lahko opravljajona veã kot 550 lokacijah Pošte Slovenije kot tudi v štirih poslovalnicah Poštne Banke Slovenije d.d. in dveh poslovnihsredišãih Poštne Banke Slovenije d.d..BankomatiStoritve na bankomatih, ki jih NKBM <strong>za</strong>gotavlja svojim strankam, obsegajo dvig gotovine, preverjanje stanja na transakcijskihraãunih in nakup kartic <strong>za</strong> mobilne telefone. Poleg tega so nekateri bankomati opremljeni <strong>za</strong> sprejem plaãil položnic inpolaganje sredstev na raãun. NKBM je 30. junija 2007 imela 231 bankomatov, kar glede na podatke Banke Slovenije pomenitržni delež 14,7% na slovenskem <strong>trg</strong>u. Od teh jih je 218 nadgrajenih in ustre<strong>za</strong>jo standardu EMV, ki ga <strong>za</strong>htevajo EuroCard,MasterCard, VISA in druge kartice s ãipi. NKBM namerava do konca leta 2007 dodati še nadaljnjih 14 bankomatov, takoda bo leto <strong>za</strong>kljuãila z 245 bankomati.POS terminaliPOS terminal je raãunalniško nadomestilo registrirnih blagajn. NKBM je na dan 31. decembra 2006 imela v obratovanju4.080 statiãnih in mobilnih POS terminalov, kar je <strong>za</strong> 11% veã kot ob koncu leta 2005. Tržni delež POS terminalov NKBMje 31. decembra 2006 znašal 14,0%. NKBM je beležila 10,7% porast števila transakcij na POS terminalih, od 8,3 mio v letu2005 na 9,2 mio v letu 2006. Število roãnih transakcij, izvedenih na prodajnih mestih, se je zmanjšalo <strong>za</strong> 37,6% na raãunpoveãanja transakcij prek POS terminalov. Rast števila POS pogodb v drugih okvirih, kot je prek Activa, Maestro, Master-Card in VISA, se še nadaljuje. Do 30. junija 2007 je NKBM podpisala 17.293 pogodb s prodajnimi mesti, v obratovanjupa je bilo 4.351 POS terminalov. Do konca leta 2007 namerava NKBM namestiti dodatnih 227 POS terminalov, tako da boskupaj obratovalo 4.578 POS terminalov.Spletno banãništvo: Bank@Net in Poslovni Bank@NetNa podroãju poslovanja s fiziãnimi osebami NKBM prek Bank@Net nudi storitve spletnega banãništva. Gospodarskimdružbam pa se spletno banãništvo omogoãa prek sistema Poslovni Bank@Net.Bank@NetKomitenti, ki so fiziãne osebe, lahko prek sistema NKBM Bank@Net izvajajo razliãne transakcije, vkljuãno s pregledovanjemstanja in prometa na transakcijskem in varãevalnem raãunu z odpovednim rokom in varãevalni knjižici z odpovednimrokom, plaãili raãunov (položnice in plaãilni nalogi) iz osebnih raãunov v Sloveniji, prenosom sredstev med osebnimi raãuniv banki ter prenosom sredstev na varãevalni raãun, sklepanjem varãevanja z odpovednim rokom, kot tudi napovedmi inpreklicem napovedi dviga sredstev z varãevalnega raãuna, ukinitvijo varãevalnega raãuna, naroãilom in blokado ãekovnihblanketov, naroãilom plaãilnih kartic, naroãilom obrazcev <strong>za</strong> najem kredita, napovedjo in preklicem napovedi dviga gotovineter naroãilom plaãila v tujino.Število fiziãnih oseb, ki so uporabniki sistema Bank@Net, nenehno narašãa. V letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, jeBank@Net uporabljalo 13.609 komitentov, kar je <strong>za</strong> 34% veã kot leto prej. Na dan 30. junija 2007 je bilo 53.887 uporabnikovstoritev Bank@Net, kar pomeni 12,7% vseh komitentov, ki so fiziãne osebe. Število transakcij se je v obdobju med 2005in 2006 poveãalo <strong>za</strong> skupaj 2,8 mio transakcij oziroma 47,4%. Prav tako se veãa tudi vrednost transakcij, izvedenih prekBank@Net. V primerjavi z 2005 se je vrednost transakcij v letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, dvignila <strong>za</strong> 38,1% na754,4 mio EUR.Poslovni Bank@NetNa podroãju poslovanja z gospodarskimi družbami NKBM <strong>za</strong> svoje stranke prek sistema Poslovni Bank@Net, ponuja spletnebanãne storitve, ki vkljuãujejo pregledovanje stanja sredstev na raãunih, izpisek prometa, pripravo plaãilnih nalogovin izvedbo plaãil, pregledovanje in tiskanje banãnih izpiskov, spremljanje prejetih plaãil iz tujine kot tudi izvajanje takšnihplaãil; pošiljanje nalogov <strong>za</strong> nakazila na devizne raãune, elektronski podpis, nakup in prodajo tujih valut kot tudi prenossredstev na druge raãune. Poleg pregledovanja in pošiljanja sporoãil komitentom Poslovni Bank@Net omogoãa tudi prenosstatistiãnih podatkov, ki jih <strong>za</strong>hteva Banka Slovenije. Mobilna razliãica elektronskega banãništva, znana kot Poslovni Bank@Net, EPP Mobile, je prav tako na voljo komitentom NKBM, ki so pravne osebe. EPP Mobile je mobilna razliãica PoslovnegaBank@Net, ki je bila <strong>za</strong>snovana tako, da se z uporabo mobilnega telefona izvajajo osnovne transakcije med družbami inNKBM. EPP Mobile prikaže stanje na evrskih raãunih, promet na raãunih ter omogoãa pripravo plaãilnih nalogov v evrih,izvedbo plaãil in evidence že izvedenih plaãilih.84Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Na koncu leta 2006 je število uporabnikov sistema Poslovni Bank@Net znašalo 5.209, kar je <strong>za</strong> 13,7% veã kot v letu prej.NKBM je 30. junija 2007 imela 5.607 uporabnikov sistema Poslovni Bank@Net. V letu 2006 je NKBM <strong>za</strong>beležila 4,2 miotransakcij prek sistema Poslovni Bank@Net, kar je <strong>za</strong> 8,4% veã kot v predhodnem letu. Prav tako se je poveãala vrednostteh transakcij. Vrednost domaãih transakcij se je poveãala <strong>za</strong> 16,8% mednarodnih pa <strong>za</strong> 35,1%. V letu, ki se je konãalo31. decembra 2006, je bila skupna vrednost transakcij prek sistema Poslovni Bank@Net 13.389,4 mio EUR, torej je šlo vpreteklem letu <strong>za</strong> porast v višini 18,7%.Trženje in oglaševanjeS svojim tržnim pristopom se NKBM osredotoãa na svoje stranke in <strong>za</strong>dovoljevanje njihovih potreb po banãnih in finanãnihstoritvah. Skladno s tem je NKBM modernizirala svoj sistem <strong>za</strong> spremljanje in razreševanje <strong>za</strong>htevkov ter okrepila pri<strong>za</strong>devanjana podroãju tržnih raziskav. Kar <strong>za</strong>deva tržne raziskave, NKBM spremlja svoj položaj na <strong>trg</strong>u na splošno in po posameznihstoritvah. NKBM prav tako namerava <strong>za</strong>ãeti z merjenjem prepoznavnosti in <strong>za</strong>znavanja posameznih oglaševalskihsporoãil, merjenjem <strong>za</strong>dovoljstva strank in ravni njihove zvestobe ter praks, ki so pove<strong>za</strong>ne z banãnimi storitvami. Na podlagiteh informacij bo nato svoje storitve prilagodila in okrepila, da se bo z njimi odzvala na potrebe svojih komitentov.V svojih naãrtih NKBM nadaljuje z <strong>za</strong>dovoljevanjem potreb svojih strank s ponudbo izãrpnih, visokokakovostnih rešitev naenem mestu, ki jih <strong>za</strong>gotavljajo vse družbe, vkljuãene v NKBM skupino. Za dosego tega cilja si NKBM pri<strong>za</strong>deva doseãi veãdolgoroãnih ciljev, kar pokriva širok razpon visoko kakovostnih banãnih storitev na enem mestu po konkurenãnih cenah,strokovno svetovanje, ki ga izvajajo usposobljeni banãniki, širok spekter tržnih kanalov in oblikovanje dolgoroãnih partnerstevmed NKBM in njenimi strankami. Kot pomoã pri doseganju teh ciljev je NKBM okrepila svoj obstojeãi položaj v razliãnihregijah in je bila zlasti dejavna pri poveãanju obsega delovanja povsod tam, kjer je prisotna šele krajše ãasovno obdobje.Poleg tega NKBM naãrtuje, da bo po razliãnih tržnih kanalih in še posebno po sodobnih elektronskih kanalih prav tako ponudilauniver<strong>za</strong>lni razpon storitev tako posameznikom kot gospodarskim družbam. Svojo pozornost namerava osredotoãiti na posebnepotrebe posameznih ciljnih skupin, <strong>za</strong>to bo <strong>za</strong> <strong>za</strong>dovoljitev teh raznolikih potreb svojih strank razvijala pakete posameznemukomitentu prilagojenih storitev in pri tem svojo ponudbo dopolnjevala s storitvami finanãnih družb v skupini NKBM.Za poslovno leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006, je NKBM <strong>za</strong> trženje in oglaševanje porabila 3,7 mio EUR. Za tekoãeleto, ki se bo konãalo 31. decembra 2007, pa sredstva <strong>za</strong> trženje in oglaševanje znašajo 4,5 mio EUR.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 85


15.ORGANIZACIJSKASTRUKTURA


Ob koncu šestmeseãnih obdobij, ki sta se konãali 30. junija 2006 in 30. junija 2007, so odvisne in pridružene družbe NKBMpredstavljale 20,4% oziroma 26,4% ãistih prihodkov skupine NKBM. Z naložbo v svoje odvisne in pridružene družbe siNKBM tudi <strong>za</strong>gotavlja platformo <strong>za</strong> mednarodno širitev. Na spodnji tabeli so prika<strong>za</strong>ne glavne odvisne in pridružene družbeskupine NKBM ter njeni lastniški deleži na dan 30. junija 2007.DržavaregistracijeOdnos do NKBMDelež NKBM na dan30. junija 2007Poštna Banka Slovenije d.d. (1) Slovenija Odvisna družba 55,00%Zavarovalnica <strong>Maribor</strong> d.d. Slovenija Pridružena družba 49,96%KBM Infond d.o.o. Slovenija Odvisna družba 72,00%Adria Bank AG (2) Avstrija Odvisna družba 50,54%M-Pay d.o.o. Slovenija Odvisna družba 50,00%Moja naložba d.d. (3) Slovenija Pridružena družba 45,00%KBM Fineko d.o.o. Slovenija Odvisna družba 100,00%KBM Leasing d.o.o. Slovenija Odvisna družba 100,00%KBM Invest d.o.o. (4) Slovenija Odvisna družba 99,37%Gorica Leasing d.o.o. Slovenija Odvisna družba 100,00%Multiconsult Leasing d.o.o. Hrvaška Posredno odvisna družba 78,40%Multiconsult d.o.o. Hrvaška Posredno odvisna družba 76,00%Opombe:(1)V letu 2006 je NKBM izvedla dokapitali<strong>za</strong>cijo v višini 1,1 mio EUR v Poštno banko Slovenije d.d..(2)NKBM je poveãala svoj lastniški delež v Adria Bank AG dne 12. aprila 2007 od 25,04% na 50,54%.(3)V letu 2006 je NKBM izvedla dokapitali<strong>za</strong>cijo v višini 0,8 mio EUR v Mojo naložbo d.d.(4)NKBM je poveãala svoj lastniški delež v KBM Invest d.o.o. dne 6. julija 2007 od 99,37% na 100,00%Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 87


Banãne in finanãne storitvePoštna <strong>banka</strong> Slovenije d.d.Poštna Banka Slovenije d.d. (»PBS«) je bila ustanovljena leta 1992. Posluje kot samostojna <strong>banka</strong> predvsem prek mrežepoštnih poslovalnic po vsej Sloveniji. PBS svojim komitentom nudi vrsto produktov in storitev, vkljuãno z depoziti, posojili<strong>za</strong> fiziãne in pravne osebe, plaãilnimi instrumenti, kot so debetne kartice, kartice z odlogom plaãila in potovalni ãeki, storitvamidomaãega in mednarodnega plaãilnega prometa in menjalniškim poslovanjem. Produkti in storitve PBS so na voljona veã kot 550 poštah, štirih predstavništvih v Kopru, Kranju, Celju in Murski Soboti, dveh komercialnih centrih v Ljubljaniin <strong>Maribor</strong>u ter 22 bankomatih, kar <strong>za</strong>gotavlja dobro dostopnost <strong>za</strong> stranke po vsej Sloveniji. PBS <strong>za</strong>gotavlja predvsemstoritve komitentom med prebivalstvom, ki nimajo dostopa do klasiãnih poslovalnic ali ki so navajeni banãno poslovanjeopravljati na pošti. Na dan 30. junija 2007 je PBS imela okrog 215.000 komitentov fiziãnih oseb z depoziti. Na podroãjuposlovanja s pravnimi osebami so stranke PBS zlasti MSP in lokalne skupnosti.Glavna strateška usmeritev PBS je domaãi plaãilni promet v poštnih poslovalnicah, saj prek poštnih okenc obdela skorajdve tretjini vseh posebnih položnic slovenskega banãnega sektorja. V letu 2006 je obdelala 42,6 mio posebnih položnic vvrednosti 1,6 milijard EUR, vkljuãno z veã kot 0,6 mio vplaãil in izplaãil <strong>za</strong> komitente NKBM v skupni vrednosti 150,0 mioEUR. PBS ima sklenjeno pogodbo z Zavodom <strong>za</strong> pokojninsko in invalidsko <strong>za</strong>varovanje in državno loterijo, da v njunemimenu opravlja gotovinska izplaãila.Na dan 30. junija 2007 so ãista posojila skupaj znašala 304,7 mio EUR oziroma 15% manj kot na dan 30. junija 2006. Venakem obdobju so se posojila banãnemu sektorju zmanjšala <strong>za</strong> 76%, posojila nebanãnemu sektorju pa so se poveãala<strong>za</strong> 18%. Na dan 30. junija 2007 so ãista posojila predstavljala 52% bilanãne vsote PBS. Na dan 30. junija 2007 je bilanãnavsota znašala 590,2 mio EUR, kar pomeni poveãanje <strong>za</strong> 25,2 mio EUR ali <strong>za</strong> 4,5% glede na 30. junij 2006. âisti obrestniin neobrestni prihodki so se v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007, povišali <strong>za</strong> 14% v primerjavi sšestmeseãnim obdobjem, ki se je konãalo 30. junija 2006, in so znašali 12,6 mio EUR. âisti dobiãek PBS <strong>za</strong> šestmeseãnoobdobje, ki se je konãalo 30. junija 2007, je znašal 1,7 mio EUR oziroma 67% veã kot <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se jekonãalo 30. junija 2006.Odnosi NKBM s PBS in Pošto Slovenije d.o.o. V letu 2004 je Republika Slovenija namesto dokapitali<strong>za</strong>cije NKBM na NKBMprenesla svoj 55% delež PBS. Pošta Slovenije ima v lasti preostali delež v PBS. PBS nadzoruje petãlanski nadzorni svet, kije odgovoren <strong>za</strong> imenovanje ãlanov uprave. Skladno z delniãarskim sporazumom ima NKBM pravico imenovati predsednikadvoãlanske uprave PBS, Pošta Slovenije pa ima pravico imenovati drugega ãlana uprave. NKBM ima tudi pravico imenovatitri izmed ãlanov nadzornega sveta. PBS posluje neodvisno od skupine NKBM, vendar pa delno uporablja enako poslovnometodologijo kot NKBM, vkljuãno z uporabo sistemov upravljanja kreditnega tveganja, njeno podporo notranjem sistemuupravljanja tveganja in njenim pristopom do mednarodnih <strong>trg</strong>ov.V letu 2004 je NKBM s PBS in Pošto Slovenije sklenila štiriindvajsetletno pogodbo, ki ji daje izkljuãno pravico izvajanjabanãnih storitev <strong>za</strong> svoje komitente na poštnih enotah. NKBM tako izkorišãa široko geografsko pokritost, ki jo <strong>za</strong>gotavljadostop PBS do poštnih poslovalnic. âeprav celotna ponudba storitev NKBM ni na voljo prek PBS na poštnih okencih, pa imaPošta Slovenije dovoljenje Banke Slovenije <strong>za</strong> izvajanje razliãnih banãnih in finanãnih storitev na poštah, vkljuãno s sprejemanjemdepozitov in dajanjem potrošniških in hipotekarnih kreditov ter financiranjem komercialnih poslov, upravljanjemplaãilnih instrumentov, kot so plaãilne in kreditne kartice in potovalni ãeki ter opravljanjem poslov plaãilnega prometa inmenjalniških poslov <strong>za</strong> PBS in NKBM. Te storitve pa so <strong>za</strong>enkrat omejene z dovoljenjem Banke Slovenije in ravnijo znanjao banãnih produktih <strong>za</strong>poslenih na Pošti Slovenije.Pogodba NKBM s PBS in Pošto Slovenije predvideva, da bo v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> izvajanje banãnih storitev NKBM na poštnih enotahNKBM plaãala PBS in Pošti Slovenije provizijo <strong>za</strong> vsako opravljeno transakcijo, kar letno znaša približno 0,7 mio EUR. Pogodba,ki se izteãe leta 2028, ne vkljuãuje doloãil o proviziji glede v<strong>za</strong>jemnih skladov in <strong>za</strong>varovalniških produktov. NKBMnamerava s Pošto Slovenije ohraniti tesno sodelovanje, poskuša pa pridobiti izkljuãne pravice do prodaje <strong>za</strong>varovalniškihproduktov Zavarovalnice <strong>Maribor</strong> d.d. v enotah Pošte Slovenije.V letu 2006 je NKBM izvedla dokapitali<strong>za</strong>cijo PBS v višini 1,1 mio EUR in obrestovani podrejeni dolgoroãni depozit v znesku2,3 mio EUR. NKBM vlaga tudi v usposabljanje kadrov PBS <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje enotnih standardov storitev.Adria Bank AGAdria Bank AG je avstrijska <strong>banka</strong>, ki deluje s polno banãno licenco. Ustanovljena je bila leta 1980 kot konzorcijska <strong>banka</strong>s sedežem na Dunaju na pobudo skupine LB in Zentralsparkasse und Kommerzialbank, Dunaj. Glavne dejavnosti AdriaBank AG so izvozno-uvozno financiranje, poslovanje s pravnimi osebami, kreditiranje, dokumentarni in garancijski posli,menjalniško poslovanje in poslovanje na denarnem <strong>trg</strong>u. Trenutno Adria Bank AG svoje produkte in storitve nudi strankamna Slovaškem, âeškem, Madžarskem, v Srbiji, ârni gori in Makedoniji, od tega glavnino v Sloveniji in v Hrvaški.88Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Na dan 30. junija 2007 je bilanãna vsota Adria Bank AG znašala 242,3 mio EUR , kar predstavlja 3,1% rast v primerjavi s 30.junijem 2006. V šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007, je Adria Bank AG beležila ãisti dobiãek v višini0,9 mio EUR ali 33% veã kot v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2006.Odnosi NKBM z Adria Bank AG. V letu 2001 je NKBM kupila 25,04% delež v Adria Bank AG. Aprila 2007 je NKBM svoj delež vAdria Bank AG poveãala na 50,54% z nakupom delnic, ki so bile predhodno v lasti Bank Austria Creditanstalt AG. Preostaleglasovalne delnice Adria Bank AG imata v lasti NLB z 28,46% deležem in Beogradska <strong>banka</strong> a.d. z 21,0% deležem. âlanivodstvene ekipe NKBM <strong>za</strong>sedajo tri od sedmih mest v nadzornem svetu Adria Bank AG, vkljuãno s predsednikom.KBM Infond d.o.o.Družba KBM Infond d.o.o. je bila ustanovljena leta 1993 <strong>za</strong> upravljanje v<strong>za</strong>jemnih skladov. Na dan 30. junija 2007 je družbaKBM Infond d.o.o. upravljala deset investicijskih skladov: osem v<strong>za</strong>jemnih skladov s ãisto vrednostjo sredstev v višini 144,8mio EUR in dve investicijski družbi s ãisto vrednostjo sredstev v višini 186,1 mio EUR. âista vrednost sredstev v v<strong>za</strong>jemnihskladih in investicijskih družbah v upravljanju družbe KBM Infond d.o.o. je na dan 30. junija 2007 znašala približno 330 mioEUR. V<strong>za</strong>jemni skladi se tržijo prek poslovne mreže NKBM. Na dan 30. junija 2007 je skupina NKBM imela v lasti 72%delež v KBM Infond d.o.o., Zavarovalnica <strong>Maribor</strong> d.d., njena pridružena družba, pa je imela v lasti 15% delež v KBM Infondd.o.o. V poslovnem letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, so komitenti skupine NKBM v v<strong>za</strong>jemne sklade KBM Infondd.o.o. vložili 12 mio EUR.M-PAY d.o.o.Družba M-PAY d.o.o. je bila ustanovljena leta 2004 kot skupno podjetje NKBM in družbe Mobitel d.d. z namenom procesiranjaplaãil prek sistema mobilnega plaãevanja Moneta. Moneta je enostaven, varen in transparenten naãin mobilnegaplaãevanja, kjer se namesto gotovine ali plaãilne kartice plaãila izvaja z uporabo mobilnega telefona, online, na prodajnihavtomatih, terminalih ali prek zemeljskih vodov. Sistem Moneta strankam trenutno omogoãa plaãevanje z mobilnim telefonomna veã kot 4.000 prodajnih mestih po Sloveniji.V skladu s pogodbo družba M-PAY d.o.o. še ni prevzela obdelave mobilnih plaãil. Zato nima redno <strong>za</strong>poslenih in je njeno poslovanjeomejeno. M-PAY d.o.o. koordinira sistem Moneta glede vsebine in tehnologije in svetuje pri vkljuãitvi drugih udeležencevin stalnem razvoju storitev plaãevanja z mobilnim telefonom. Cilj NKBM in družbe Mobitel d.d je, da bi družba M-PAY d.o.o.postala državni transakcijski center <strong>za</strong> plaãila z mobilnim telefonom, ki bi se mu pridružile druge banke in operaterji.Zavarovalniške storitveZavarovalnica <strong>Maribor</strong> d.d. (»ZM«)Z veã kot 180-letnimi izkušnjami ponuja ZM, <strong>za</strong>varovalnica s sedežem v <strong>Maribor</strong>u v Sloveniji, izbor produktov na podroãjupremoženjskih in življenjskih <strong>za</strong>varovanj, vkljuãno z nezgodnim, potovalnim, poslovnim, avtomobilskim <strong>za</strong>varovanjem,<strong>za</strong>varovanjem prevo<strong>za</strong> blaga, stanovanjskim in kmetijskim <strong>za</strong>varovanjem. ZM je <strong>za</strong>ãela nedavno skupaj z NKBM sklepatitudi <strong>kreditna</strong> <strong>za</strong>varovanja, s tem da <strong>za</strong>gotavlja kritje <strong>za</strong> potrošniška posojila in druge finanãne produkte. ZM svoje <strong>za</strong>varovalniškeprodukte trži prek mreže, ki jo sestavlja približno 220 <strong>za</strong>varovalniških agentov, <strong>za</strong>poslenih v ZM, 208 neodvisnihagentov ter 32 prodajnih prostorov in izbranih poslovalnic NKBM. Po podatkih Slovenskega <strong>za</strong>varovalniškega združenjaje bila ZM 31. decembra 2006 glede na kosmate premije tretja najveãja <strong>za</strong>varovalnica v Sloveniji z 10-odstotnim tržnimdeležem na podroãju življenjskih <strong>za</strong>varovanj ter 13-odstotnim deležem pri produktih premoženjskih <strong>za</strong>varovanj. Ob konculeta 2007 namerava ZM z ustanovitvijo dveh hrvaških <strong>za</strong>varovalnic vstopiti na <strong>za</strong>varovalniški <strong>trg</strong> Hrvaške, <strong>za</strong> kar je žepridobila licenco.Za šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007, so obraãunane kosmate premije v ZM znašale 128,9mio EUR; v primerjavi s šestmeseãnim obdobjem, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, je to predstavljalo porast <strong>za</strong>10%. Kosmate obraãunane premije premoženjskih <strong>za</strong>varovanj so <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30.junija 2007, znašale 98,5 mio EUR, to je <strong>za</strong> 9,3% veã kot <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006,kosmate obraãunane premije življenjskih <strong>za</strong>varovanj <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007pa so znašale 30,3 mio EUR, kar pomeni dvig <strong>za</strong> 12,6% v primerjavi s šestmeseãnim obdobjem, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan30. junija 2006.âisti prihodki so v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007, znašali 4,5 mio EUR, kar v primerjavi sšestmeseãnim obdobjem, ki se je konãalo 30. junija 2006, pomeni poveãanje <strong>za</strong> 74,5%. Na podroãju premoženjskih <strong>za</strong>varovanjje bilo v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007, <strong>za</strong> 49,9 mio EUR izplaãanih <strong>za</strong>htevkov, kar je <strong>za</strong> 2%veã kot v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2006.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 89


Pove<strong>za</strong>va med NKBM in ZM. NKBM je najveãji delniãar <strong>za</strong>varovalnice ZM, ki ima v lasti 49,96% delnic. Sava-Re d.d., slovenskapo<strong>za</strong>varovalnica pod nadzorom Republike Slovenije, ima 45,79% delnic ZM. Zavarovalnico <strong>Maribor</strong> nadzira šestãlanskinadzorni svet, v katerem ima NKBM dva ãlana, Sava-Re d.d. prav tako dva, ostala dva pa sta <strong>za</strong>poslena v ZM. Zavarovalnico<strong>Maribor</strong> upravlja štiriãlanska uprava, ki jo imenuje nadzorni svet. Eden od ãlanov nadzornega sveta je predstavnik <strong>za</strong>poslenihv ZM. NKBM predlaga ãlane uprave ZM prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu.NKBM od leta 2005 svojim strankam ponuja in prodaja omejen izbor produktov premoženjskih in življenjskih <strong>za</strong>varovanjZavarovalnice <strong>Maribor</strong>, oktobra 2006 pa je v sodelovanju z ZM-FlexPension Plus uvedla skupni produkt naložbenegaživljenjskega <strong>za</strong>varovanja, pri katerem so glavnica in donosi 100% <strong>za</strong>jamãeni. Od oktobra 2006 do 30. junija 2007 so bile<strong>za</strong>varovalne police NKBM FlexPension Plus vpisane v višini nominalne vrednosti 4,0 mio EUR.Moja naložba d.d.Moja naložba d.d. je ena od štirih pokojninskih družb, ki delujejo v Sloveniji in katerih edina dejavnost je <strong>za</strong>gotavljanje storitevprostovoljnega dodatnega pokojninskega <strong>za</strong>varovanja. Ob koncu leta 2006 je bilo v Sloveniji 11 ponudnikov prostovoljnegadodatnega pokojninskega <strong>za</strong>varovanja. Tekom leta 2006 je veãino pokojninskih <strong>za</strong>varovanj sklenilo 6 ponudnikov, medkaterimi je bila tudi Moja naložba d.d., ki upravlja premoženje imetnikov polic v okviru <strong>za</strong>prtega naložbenega sklada. Mojanaložba d.d. je imela na dan 31.12.2006 skupaj 24.337 <strong>za</strong>varovancev, kar v primerjavi s preteklim letom predstavlja porast<strong>za</strong> 7,7%. Leta 2006 je skupina NKBM v družbo Moja naložba d.d. vložila <strong>za</strong> 0,8 mio EUR lastniškega kapitala.90Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Storitve na podroãju lizinga in nepremiãninskih dejavnostiPrek številnih odvisnih družb skupina NKBM izvaja storitve na podroãju lizinga in nepremiãninskih dejavnosti v Slovenijiin na Hrvaškem. V Sloveniji skupina NKBM izvaja lizing prek KBM Leasing d.o.o., ki se ukvarja s finanãnim lizingomnepremiãnin kot tudi z lizingom osebnih in gospodarskih vozil ter opreme in operativnim lizingom, ter Gorica Leasingd.o.o., ki se osredotoãa na finanãni in operativni lizing, kar med drugim obsega finanãni lizing osebnih in gospodarskihvozil, transportne opreme, strojev ter pisarniške opreme, vkljuãno z raãunalniki. V Sloveniji skupina NKBM izvaja razvojnepremiãnin in drugih pove<strong>za</strong>nih storitev prek svojih odvisnih družb KBM Fineko d.o.o. in KBM Invest d.o.o. KBM Finekod.o.o. nudi nepremiãninske storitve, kot so nakup in prodaja, upravljanje in lizing nepremiãnin, svetovalne dejavnosti,upravljanje kapitalskih vlog ter izterjava terjatev iz pogodb o kreditiranju, sklenjenih s posamezniki v sektorju poslovanjas prebivalstvom. NKBM tudi prodaja slaba posojila družbi KBM Fineko d.o.o., da upravlja izterjavo in izvedbo. KBM Investd.o.o. <strong>za</strong> skupino NKBM izvaja investiranje v nepremiãnine in storitve investiranja v primeru veãjih investicij skupine NKBMv okviru letnega investicijskega naãrta, še zlasti vlaganj in investicijskega vzdrževanja na podroãju novogradnje in prenovepisarniških in poslovnih prostorov, izgradnji in prodaji nepremiãnin ter storitve posredovanja na podroãju nepremiãnin.Leta 2006 je skupina NKBM prek podjetja Multiconsult d.o.o. <strong>za</strong>ãela z <strong>za</strong>gotavljanjem storitev lizinga tudi na Hrvaškem.Multiconsult d.o.o. deluje na podroãju nakupa in prodaje nepremiãnin, posredovanja na podroãju nepremiãnin, razvojanepremiãnin, projektnega financiranja s krediti NKBM ter nadzorovanja veãjih investicijskih projektov na Hrvaškem. PrekMulticonsult Leasing d.o.o pa se <strong>za</strong>gotavlja lizing nepremiãnin in premiãnin na Hrvaškem.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 91


16.PREMOŽENJE,OBRATI IN OPREMA


16.1 PremoženjeNKBM ima veãino svojega premoženja v lastniški posesti. Na dan 30. junija 2007 je imela NKBM v lastniški posesti 40.720,7m 2 , v najemu pa 6.970,7 m 2 prostorov, kar skupaj predstavlja 58 zgradb ali gradbenega prostora. NKBM ima najete poslovneprostore <strong>za</strong> 24 banãnih poslovalnic, prav tako <strong>za</strong>ãasno najema prostore <strong>za</strong> obdobja, ko v njenih lastnih prostorih potekarekonstrukcija ali prenova. 31. decembra 2006 je ãista knjigovodska vrednost zemljišã in zgradb v lastniški posesti NKBMznašala 42,7 mio EUR. Nobeno premoženje, ki ga ima NKBM v lasti, ni <strong>za</strong>stavljeno.V <strong>za</strong>ãetku 2003 se je NKBM lotila naãrta prenove in širitve svojih banãnih poslovalnic, mreže bankomatov in prodajnih mest.V obdobju med 1. januarjem 2003 in 30. junijem 2007 je NKBM v prenovo 25 obstojeãih poslovalnic vložila približno 11 mioEUR. V poslovnem letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, je 15 mio EUR vložila v nadgradnjo svoje infrastrukture, karvkljuãuje 8,8 mio EUR, ki jih je namenila <strong>za</strong> nove tehnološke aplikacije – objekte, kjer so bankomati in prodajna mesta – kotje to zgoraj omenjeno. NKBM podobne izdatke priãakuje v letu 2007.16.2 OkoljeNi posebnih okoljskih problemov, ki bi lahko vplivali na rabo opredmetenih sredstev NKBM.16.3 ZavarovanjeVsaka družba v skupini NKBM skrbi <strong>za</strong> svoje lastne <strong>za</strong>varovalne police in kritje, <strong>za</strong> katere meni, da so primerne. Kakor jeobiãajno v slovenskem banãništvu, se NKBM dogovarja <strong>za</strong> celovito <strong>za</strong>varovanje vseh svojih zgradb, vozil, pohištva in napeljav.Prav tako se <strong>za</strong>varuje pred tveganji, ki so pove<strong>za</strong>na z gotovino, hranjeno v sefih, bankomatih, na banãnih okencihin v prometu kot tudi pred tveganji, pove<strong>za</strong>nimi s ponarejenim denarjem. NKBM ni <strong>za</strong>varovana <strong>za</strong> primer neustreznegaravnanja <strong>za</strong>poslenih. Prav tako NKBM nima finanãnega <strong>za</strong>varovanja <strong>za</strong> primere škodljivih uãinkov, ki jih povzroãi izgubaali odpustitev kljuãnega osebja. Vendar pa NKBM v <strong>za</strong>poslitvene pogodbe vkljuãuje konkurenãno klavzulo.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 93


17.POSLOVANJE INFINANâNI PREGLED,KAPITALSKASREDSTVA,INVESTICIJE ININFORMACIJE OTRENDIH


V nadaljevanju podana anali<strong>za</strong> finanãnega stanja skupine NKBM temelji na raãunovodskih izkazih. To analizo je treba bratiskupaj z »Izbranimi konsolidiranimi finanãnimi informacijami« (poglavje 3) in raãunovodskimi izkazi ter ustreznimi opombami,navedenimi na drugih mestih v tem prospektu. Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM iz tegaprospekta <strong>za</strong> leti, ki sta se <strong>za</strong>kljuãili na dan 31. decembra 2005 in 2006 in nerevidirani preiskani konsolidirani raãunovodskiizkazi skupine NKBM <strong>za</strong> šestmeseãni obdobji, ki sta se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2006 in 2007, so pripravljeni v skladu zMSRP. Revidirani konsolidirani finanãni izkazi skupine NKBM na dan in <strong>za</strong> leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2004 v temprospektu so bili pripravljeni skladno z Mednarodnimi revizijskimi standardi in reklasificirani skladno z MSRP. Ta anali<strong>za</strong>vsebuje projekcije prihodnosti in odraža sedanje poglede skupine NKBM glede prihodnjih dogodkov in finanãnega stanja.Dejanski rezultati se lahko bistveno razlikujejo od priãakovanih iz teh projekcij prihodnosti <strong>za</strong>radi nekaterih dejavnikov, kotso tisti, navedeni v poglavju »Dejavniki tveganja«, in na drugih mestih v tem prospektu.Nekatere številke v tem poglavju so bile <strong>za</strong>okrožene. Zato so mogoãe majhne razlike med številkami <strong>za</strong> iste kategorije vrazliãnih tabelah in številke, ki so <strong>za</strong>pisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetiãni seštevek številk prednjim.17.1 PregledSkupina NKBM je na dan 30. junija 2007 po podatkih Banke Slovenije glede na bilanãno vsoto, posojila in depozite druganajveãja banãna skupina, ki deluje v Sloveniji. Skupina NKBM nudi široko paleto banãnih storitev na podroãju poslovanja sprebivalstvom in pravnimi osebami ter doloãene dopolnilne finanãne storitve, vkljuãno z lizingom, upravljanjem v<strong>za</strong>jemnih inpokojninskih skladov ter storitvami finanãnega posredništva. Poleg tega prek Zavarovalnice <strong>Maribor</strong> d.d., svoje pridruženedružbe, v kateri ima 49,96% delež, nudi tudi omejeno število premoženjskih in življenjskih <strong>za</strong>varovalnih produktov.Skupina NKBM posluje prek ene najveãjih poslovnih mrež v Sloveniji, v kateri je bilo na dan 30. junija 2007 91 poslovalnic,253 bankomatov in 4.351 POS terminalov. Prek Poštne Banke Slovenije d.d., svoje odvisne družbe v 55% lasti, se je njenaposlovna mreža še bolj razširila z dostopom do veã kot 550 poštnih poslovalnic. Dodatni dostop do ciljnih mednarodnih<strong>trg</strong>ov NKBM <strong>za</strong>gotavlja njen 50,54% delež v Adria Bank AG s sedežem na Dunaju.Tri glavna podroãja poslovanja skupine NKBM so:• Poslovanje s prebivalstvom, v okviru katerega <strong>banka</strong> nudi finanãne storitve fiziãnim osebam in samostojnim podjetnikom.Te storitve vkljuãujejo transakcijske (vpogledne in tekoãe) raãune, kratkoroãna in dolgoroãna varãevanja, kreditein nekatere dodatne storitve, na primer debetne kartice in plaãilne kartice z odloženim plaãilom;• Poslovanje s pravnimi osebami, v okviru katerega <strong>banka</strong> nudi široko paleto banãnih produktov in storitev malim insrednje velikim podjetjem ter korporacijam, na primer kredite, depozite, garancije, odkup terjatev in plaãilne instrumentekot so debetne kartice in plaãilne kartice z odloženim plaãilom, ter finanãno svetovanje; in• Finanãni <strong>trg</strong>i, ki obsegajo predvsem <strong>za</strong>kladništvo, odnose s finanãnimi institucijami in borzno posredništvo.Za leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je skupina NKBM izka<strong>za</strong>la konsolidirani dobiãek pred obdavãitvijo vvišini 55,8 mio EUR oziroma 1,2% veã kot <strong>za</strong> leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, ko je znašal 55,1 mio EUR.Na dan 31. decembra 2006 je njena bilanãna vsota znašala 4.258,0 mio EUR, skupni depoziti (vkljuãno z medbanãnimidepoziti) 2.626,8 mio EUR, skupni ãisti krediti (vkljuãno z medbanãnimi posojili) 2.707,3 mio EUR, imela pa je 2.697 <strong>za</strong>poslenih.Skupina NKBM je <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 30. junija 2007, izkazovala konsolidirani dobiãekpred obdavãitvijo v višini 51,9 mio EUR, kar v primerjavi z 19,0 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan30. junija 2006, predstavlja 173,3% poveãanje. Na dan 30. junija 2007 je skupna bilanãna vsota skupine znašala 4.641,7mio EUR, skupni depoziti (vkljuãno z medbanãnimi posojili) 2.973,0 mio EUR, skupni ãisti krediti (vkljuãno z medbanãnimiposojili) 2.968,4 mio EUR, imela pa je 2.731 <strong>za</strong>poslenih.17.2 Dejavniki, ki vplivajo na poslovne rezultate in finanãno stanje skupine NKBMNa finanãno stanje in rezultate poslovanja skupine NKBM vplivajo številni dejavniki, med katerimi so po njenem mnenjunajpomembnejši naslednji:Rast slovenskega gospodarstvaSkupina NKBM veãino svojega poslovanja izvaja v Sloveniji, <strong>za</strong>to so in bodo na njen finanãni položaj in rezultate poslovanjaznatno vplivali splošni gospodarski in politiãni pogoji v Sloveniji. V proraãunskih letih 2004, 2005 in 2006 je Slovenija beležilarealne stopnje rasti BDP, ki so presegale 4%. Takšna rast je v kombinaciji z relativno nizko inflacijo prispevala k poveãaniproizvodnji, s tem pa je narašãalo povpraševanje med slovenskimi velikimi podjetji in MSP-ji po posojilih, zvišalo pa se jetudi povpraševanje po banãnih produktih in storitvah na podroãju poslovanja s prebivalstvom. Motnje v rasti slovenskegagospodarstva bi lahko neposredno vplivale na banãne storitve skupine NKBM na podroãju poslovanja s podjetji in prebivalstvomter bi lahko povzroãile poveãanje slabih terjatev. Podobno bi visoke stopnje inflacije v slovenskem gospodarstvu lahkovplivale na sposobnost skupine NKBM ohranjati dobiãkonosne ãiste obrestne marže, saj bi lahko povzroãile zmanjšanjepovpraševanja po kreditih ali pa bi morala skupina NKBM poveãati obrestne mere na depozite.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 95


Obrestne mere, razporeditev sredstev in stroški financiranjaâisti obrestni prihodki so že vseskozi najpomembnejša komponenta dobiãka skupine NKBM. V letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31.decembra 2006 in v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007, so ãisti obrestni prihodki predstavljali55,5% oziroma 50,6% njenih prihodkov iz poslovanja. âiste obrestne prihodke doloãata višina obrestonosnih sredstev inobrestovanih obveznosti, tj. razlika med obrestno mero na obrestonosna sredstva in obrestno mero, ki se plaãuje na obrestonosneobveznosti ter delež obrestonosnih sredstev, ki se financirajo z neobrestonosnimi obveznostmi in kapitalom. Naãiste obrestne prihodke skupine NKBM vplivajo številni dejavniki, vkljuãno s splošno višino obrestnih mer ter tudi možnoststrukturiranja naložb tako, da pokrivajo visoke obrestne mere ter stroške financiranja.Z rastjo slovenskega gospodarstva se je v <strong>za</strong>dnjem ãasu poveãalo povpraševanje po financiranju v vseh gospodarskihpanogah. NKBM je lahko <strong>za</strong>radi spremembe pravil spremljanja koliãnikov likvidnosti del svojih sredstev prerazporejala izdržavnih vrednostnih papirjev v posojila, ki dajejo višje donose. Glej » — Rast slovenskega gospodarstva«. âe bi se <strong>za</strong>radiupoãasnitve gospodarske aktivnosti, poveãanja konkurence ali drugih dejavnikov zmanjšal obseg kreditiranja skupineNKBM, bi se zmanjšal tudi njen obseg ãistih obrestnih prihodkov. Prav tako bi se lahko zgodilo, da <strong>za</strong>radi znižanja obrestnihmer ne bi mogla prerazporejati finanãnih sredstev v bolj dobiãkonosna sredstva.Skupina NKBM lahko poveãa svoje ãiste obrestne prihodke, ãe stroškov svojih obrestonosnih obveznosti ne zviša do enakemere kot donosov na svoja obrestovana sredstva. Glavna obrestovana obveznost skupine NKBM so njeni depoziti strank.Rast slovenskega gospodarstva je prav tako prispevala k veãji konkurenãnosti depozitov, še zlasti iz finanãnega sektorja.To je poslediãno povzroãilo pritisk na ãiste obrestne marže, ker je morala skupina NKBM plaãevati obresti <strong>za</strong> depozitestrank po višjih obrestnih merah. Po priãakovanjih se bo ta trend še nadaljeval.Skupina NKBM priãakuje, da bo v veãji meri izrabila možnosti <strong>za</strong> dolgoroãnejše izposoje <strong>za</strong> financiranje svojih posojilnihdejavnosti. Medtem ko nedavna »<strong>kreditna</strong> kri<strong>za</strong>« ni imela posebnega vpliva na poslovanje skupine NKBM, NKBM priãakuje,da se bodo njeni stroški izposoje poveãali skupaj s splošno rastjo obrestnih mer. To pa bi lahko neugodno vplivalo na ãisteobrestne marže.Neuspeh skupine NKBM pri uresniãevanju svoje strategije, vkljuãno z vkljuãitvijo Poštne Banke Slovenije d.d. in Adrie BankAG, in pri uvajanju izboljšav pri ponudbi storitev NKBM bi lahko ogrozil sposobnost skupine NKBM, da bi pritegnila cenejšedepozite, kar bi negativno vplivalo na marže.Vladne politike in predpisi v zvezi s slovenskim banãnim sistemomSlovenski banãni sektor je zelo moãno reguliran in slovenske banke delujejo v splošnem pod strožjimi <strong>za</strong>htevami gledekapitalske ustreznosti kot banke v drugih evropskih državah. Poleg tega bodo slovenske banke od 1. januarja 2008 daljemorale izpolnjevati tudi <strong>za</strong>hteve Basla II. âeprav je NKBM v oktobru 2007 z najemom podrejenega posojila pridobila 100mio EUR dodatnega kapitala, kar je v oktobru 2007 poveãalo njeno kapitalsko ustreznost <strong>za</strong> približno 3 odstotne toãke, pabi v prihodnosti <strong>za</strong>hteve po kapitalski ustreznosti lahko povzroãile, da bi skupina NKBM morala iskati vire financiranja podneugodnimi pogoji ali da bi bila sicer ovirana rast njenega poslovanja.Nihanje vrednosti vrednostnih papirjevSkupina NKBM je imela na dan 30. junija 2007 v vrednostnih papirjih naložen znesek 1.293,1 milijonov EUR ali 27,9% svojihsredstev. Vrednost portfelja vrednostnih papirjev skupine NKBM se je spreminjala v preteklosti in se bo spreminjala v prihodnosti,kar lahko ima neposreden uãinek na rezultat poslovanja skupine NKBM in na strukturo njene bilance. Poveãanjeprihodkov v prvem šestmeseãju leta 2007 v primerjavi s prvo polovico leta 2006 je bilo predvsem posledica <strong>za</strong>služka iznaslova tržne vrednosti portfelja lastniških vrednostnih papirjev, najveãji del pa je izviral iz porasta vrednosti delnic družbePetrol. Petrol je vodilna energetska družba v Sloveniji in tržna vrednost njegovih delnic je v prvih šestih mesecih leta2007 bistveno narasla, kar je skupini NKBM omogoãilo, da je na dan 30.6.2007 <strong>za</strong>beležila nerealizirani dobiãek iz naslovavrednotenja omenjene delnice v znesku 14,6 mio EUR. Ko je NKBM v mesecu juliju in avgustu 2007 prodala celoten portfeljdelnic Petrola <strong>za</strong> skupno kupnino 45,42 mio EUR, pa je realiziran dobiãek iz prodaje delnic Petrola znašal 17,4 mio EUR.NKBM v bližnji prihodnosti ne predvideva nobenih nadaljnjih prodaj celote ali dela svojega portfelja vrednostnih papirjev,prav tako pa ne predvideva nobenih pomembnejših nakupov vrednostnih papirjev. Poleg tega ni razloga <strong>za</strong> domnevo, dabo vrednost ostalih delnic v njenem portfelju bistveno narasla v kratkem obdobju na podoben naãin kot je narasla vrednostdelnic Petrola, opisana zgoraj.17.3 Pomembnejše raãunovodske usmeritveNajpomembnejše raãunovodske usmeritve so tiste, ki (i) <strong>za</strong>devajo predstavitev finanãnega stanja in poslovnih rezultatovskupine NKBM in ki (ii) od vodstva <strong>za</strong>htevajo najtežje, subjektivne ali kompleksne odloãitve, pogosto <strong>za</strong>radi potrebepo ocenah uãinka <strong>za</strong>dev, ki so same po sebi negotove. Za boljše razumevanje metod, po katerih vodstvo skupine NKBMoblikuje svoja mnenja o bodoãih dogodkih, vkljuãno s spremenljivkami in predpostavkami, na katerih temeljijo ocene inobãutljivostjo takih ocen na razliãne okolišãine, so v nadaljevanju navedene glavne raãunovodske usmeritve. Po mnenjuskupine NKBM je treba preuãiti in razumeti vse vidike raãunovodskih izkazov <strong>za</strong> ocenjevanje njenega sedanjega in bodoãega96Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


finanãnega stanja in poslovnih rezultatov, <strong>za</strong>to je spodaj navedenim najpomembnejšim raãunovodskim usmeritvam trebaposvetiti posebno pozornost. Veã informacij najdete v opombi št. 2 k raãunovodskim izkazom skupine NKBM <strong>za</strong> leta, ki sose <strong>za</strong>kljuãila 31. decembra 2004, 2005 in 2006 in raãunovodskih izkazih skupine NKBM <strong>za</strong> šestmeseãni obdobji, ki sta se<strong>za</strong>kljuãili 30. junija 2006 in 2007, vkljuãeni v ta prospekt.Razvršãanje in merjenje finanãnih sredstevPo <strong>za</strong>ãetnem pripoznavanju skupina NKBM finanãne instrumente razvršãa glede na namene pridobitve, obdobja posedovanjain vrste finanãnega instrumenta v naslednje kategorije:• Finanãna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida: se razvršãajo kot finanãni instrumenti,namenjeni <strong>trg</strong>ovanju in finanãni instrumenti, pridobljeni izkljuãno <strong>za</strong> nadaljnjo prodajo v kratkem roku. V tokategorijo se na primer razvrstijo lastniški in dolžniški vrednostni papirji in izvedeni instrumenti, razen tistih, ki sonamenjeni <strong>za</strong>varovanju.• Finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti: so sredstva z doloãenimi ali doloãljivimi plaãili in doloãeno <strong>za</strong>padlostjo, <strong>za</strong>katere skupina NKBM izpriãuje namen in sposobnost njihovega posedovanja do <strong>za</strong>padlosti.• Finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo: so sredstva, ki jih skupina NKBM namerava posedovati nedoloãenoãasovno obdobje in jih lahko proda <strong>za</strong>radi likvidnostnih potreb, sprememb obrestnih mer, menjalnih teãajev ali cenfinanãnih instrumentov.• Finanãne naložbe v kapital drugih družb: so nekratkoroãne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb, v katereskupina NKBM vlaga z namenom izvajanja nadzora ali znatnega vpliva na poslovanje teh družb.• Posojila in terjatve: so finanãna sredstva z doloãenimi ali doloãljivimi plaãili, s katerimi se ne <strong>trg</strong>uje na aktivnem <strong>trg</strong>u.Na podlagi odloãitve o nakupu vrednostnih papirjev ali naložbah v kapital drugih podjetij uprava posamezne ãlanice skupineNKBM tudi doloãi namen in metodo vrednotenja naložbe.Nakupi finanãnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida, se pripoznavajo na kontihskupine NKBM na datum sklenitve posla. Finanãna sredstva, razen finanãnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednostiprek izka<strong>za</strong> poslovnega izida, se <strong>za</strong>ãetno merijo po pošteni vrednosti, poveãani <strong>za</strong> transakcijske stroške. Posojila in finanãnasredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti se merijo po odplaãni vrednosti. Pripoznanje takšnega finanãnega sredstva se odpravi, kopogodbene pravice do denarnih tokov skupini NKBM poteãejo ali ko skupina NKBM finanãno sredstvo prenese na drugostranko, vkljuãno z upravljanjem vseh tveganj in koristi iz naslova sredstva. Dobiãki in izgube se pri finanãnih inštrumentih,vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finanãnihsredstvih, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, se dobiãki in izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v kapitaluin se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko se odpravi pripoznanje, t.j. ko je sredstvo prodano ali oslabljeno. Nakupi inprodaje, izvršene na obiãajen naãin, se obraãunajo na datum transakcije, t.j. datum, na katerega se skupina NKBM <strong>za</strong>veže,da bo kupila ali prodala sredstva. Pripoznanje finanãnih obveznosti se odpravi, ko pogodbene obveznosti skupine NKBMpoteãejo, so prekinjene ali <strong>za</strong>ãasno odložene.Posojila in terjatveSkupina NKBM posojila knjiži po odplaãni vrednosti. Posojila so izka<strong>za</strong>na s sklicevanjem na znesek neporavnanih glavnic,poveãan <strong>za</strong> neporavnane obresti in nadomestila ter zmanjšan <strong>za</strong> ustrezne izgube <strong>za</strong>radi oslabitve v skladu z metodologijoNKBM <strong>za</strong> ocenjevanje izgub iz naslova kreditnega tveganja, ki temelji na objektivnih kriterijih, kot so pretekla odplaãevanjaposojil ali steãaj, kot tudi subjektivnih kriterijih, kot so njena ocena strankinih poslovnih izkazov in naãrtov. Vnaprej plaãananadomestila <strong>za</strong> nekratkoroãna posojila skupina NKBM obraãunava z uporabo efektivne obrestne mere. Skupina NKBMstalno ocenjuje (najmanj ãetrtletno), ali obstajajo nepristranski dokazi, oziroma ali je prišlo do dogodkov od pripoznavanja,in ali ti dogodki vplivajo na bodoãe denarne tokove finanãnega sredstva oziroma skupine finanãnih sredstev, kakor tudi, alijih je mogoãe <strong>za</strong>nesljivo oceniti. Pomembne informacije, ki nakazujejo oslabitev finanãnega sredstva, vkljuãujejo neizpolnjevanjefinanãnih obveznosti in verjetnost steãaja, prisilne poravnave ali finanãne sanacije.OslabitveSkupina NKBM priznava oslabitve finanãnih sredstev, ki niso izmerjena po pošteni vrednosti, prek dobiãka ali izgube, in drugihsredstev, kadar obstajajo objektivni dokazi, da skupina NKBM ne bo mogla izterjati dolgovanih zneskov v skladu z izvornimipogodbenimi doloãili. âe skupina NKBM opredeli ka<strong>za</strong>lce oslabitve, se oceni, ali so neodpisani zneski v celoti izterljivi. âe jeizterljiva vrednost manjša od neodpisane vrednosti, se prizna izguba <strong>za</strong>radi oslabitve. Skupina NKBM ne more napovedati,kdaj se utegnejo pogoji spremeniti in kako bi to lahko vplivalo na <strong>za</strong>dostno višino rezervacij <strong>za</strong> oslabitev posojil.Izguba <strong>za</strong>radi oslabitve se meri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstev in sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnihtokov, diskontiranih po pogodbeni obrestni meri. Kadar skupina NKBM uporablja prvovrstno ali ustrezno <strong>za</strong>varovanje,upošteva priãakovane gotovinske tokove iz unovãenja <strong>za</strong>varovanja. Knjigovodska vrednost sredstva se zniža neposredno aliprek konta izgub <strong>za</strong>radi oslabitve. Vrednost izgub se pripozna v izkazu poslovnega izida. âe se vrednost oslabitve zmanjšav naslednjem obdobju, se predhodno pripoznana izguba <strong>za</strong>radi oslabitve odpravi. Vrednost odpravljenih izgub se pripoznav izkazu poslovnega izida.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 97


RezervacijeSkupina NKBM oblikuje rezervacije <strong>za</strong> obveznosti in stroške v skladu s potrjenimi metodologijami MSRP. Rezervacije seoblikujejo glede na dogodke v preteklosti, iz katerih lahko z veliko verjetnostjo priãakujemo, da bo <strong>banka</strong> poravnala svojeobveznosti ali stroške.Skupina NKBM oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojninske in podobne obveznosti, ki odražajo sedanjo vrednost obveznosti <strong>za</strong> odpravninein jubilejne nagrade. Izraãun se opravi <strong>za</strong> vsakega <strong>za</strong>poslenega tako, da se upoštevajo odpravnine ob upokojitvi vskladu s pogodbo o <strong>za</strong>poslitvi, skupaj s stroški priãakovanih jubilejnih nagrad <strong>za</strong> vsa delovna leta do upokojitve. Pooblašãeniaktuar opravi izraãun obveznosti skupine NKBM s pomoãjo metode knjigovodskih rezervacij. Pri izraãunu sedanje vrednostise uporabi diskontna obrestna mera, ki je enaka tržni stopnji donosa na podjetniške obveznice izdajatelja z visoko boniteto,izdanih v valuti, ki je enaka kot valuta delodajalãevih obveznosti. Skupina NKBM pripoznava rezervacije <strong>za</strong> izvenbilanãneobveznosti, ãe so izpolnjeni pogoji v skladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja.Odloženi davkiOdloženi davek se doloãi s pomoãjo metode bilanãnih obveznosti <strong>za</strong> davãno izgubo, preneseno v prihodnje poslovno leto,in razlike, ki nastanejo med davãnimi osnovami sredstev in obveznosti ter njihovih neodpisanih vrednosti <strong>za</strong> nameneraãunovodskega poroãanja. Odloženi davek se doloãi na podlagi <strong>za</strong>ãasnih razlik, ki nastanejo pri naložbah v odvisne družbe,pridružene družbe in skupna vlaganja, razen kadar se ãasovni okvir odprave <strong>za</strong>ãasne razlike lahko nadzoruje in obstajaverjetnost, da <strong>za</strong>ãasna razlika ne bo odpravljena v predvidljivi prihodnosti. Skupina NKBM lahko uporabi svoja sredstva izodloženih davkov in davãne izgube, prenesene v prihodnje poslovno leto, samo do takšne mere, kolikor je na voljo prihodnjiobdavãljivi dobiãek, od katerega so možni odbitki. Skupina NKBM pregleda sredstva iz odloženega davka na dohodek na vsakdatum bilance stanja, vsako tako sredstvo pa se zmanjša <strong>za</strong> toliko, da ni veã verjetno, da bo na voljo <strong>za</strong>dosten obdavãljividobiãek, ki bo dopušãal uporabo vsega ali dela sredstva iz odloženega davka na dohodek. Ocene predvidenega prihodnjegaobdavãljivega prihodka temeljijo na najrazliãnejših dejavnikih in predpostavkah, od katerih so številni subjektivni in zunajnadzora vodstva. Kot posledica tega bi lahko bil prihodnji obdavãljivi dobiãek bistveno drugaãen od ocenjenih zneskov, inv tem primeru bi bilo treba neodpisani znesek popraviti. Sredstva in obveznosti iz odloženih davkov se pobotajo samo sposameznimi družbami skupine NKBM. Na dan 30. junija 2007 so znašala sredstva skupine NKBM iz odloženih davkov 4,9mio EUR, obveznosti iz odloženih davkov pa 5,3 mio EUR.17.4 Spremembe raãunovodskih usmeritevV letu 2006 je skupina NKBM uvedla MSRP. Pri pripravi raãunovodskih izkazov <strong>za</strong> leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006,so se prilagodili nekateri podatki <strong>za</strong> leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005. Te prilagoditve odražajo uporaboMSRP <strong>za</strong> oceno izgub iz kreditnega tveganja in izkljuãitev zemljišã iz vrednosti premoženja. Veã informacij najdete v opombišt. 48 k raãunovodskim izkazom skupine NKBM <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006.17.5 Najnovejši dogodkiPrevzemi in razpolaganjaDne 12. aprila 2007 je NKBM s poveãanjem svojega deleža od 25,04% na 50,54% postala veãinska lastnica Adria Bank AG Dunaj.Poslediãno so finanãni rezultati Adria Bank AG od tega datuma dalje konsolidirani s finanãnimi rezultati skupine NKBM.V juliju in avgustu 2007 je NKBM prodala svojo celotno udeležbo v Petrolu, katere knjigovodska vrednost je na dan 30. junija2007 znašala 42,6 mio EUR. Ker je tržna vrednost delnic Petrola v prvih šestih mesecih leta 2007 narasla <strong>za</strong> 52%, je skupinaNKBM v svojih finanãnih poroãilih <strong>za</strong> šestmeseãno obdboje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo dne 30. junija 2007, že <strong>za</strong>beležila nerealiziranidobiãek iz naslova tržne vrednosti v višini 14,6 mio EUR, realizirani dobiãek ob prodaji pa je znašal 17,4 mio EUR.Pridobivanje kapitala v <strong>za</strong>dnjem ãasu12. oktobra 2007 je NKBM <strong>za</strong>kljuãila z najemom podrejenega posojila brez dospelosti v višini 100 mio EUR, ki ga <strong>banka</strong> lahkoodlplaãa najprej po petih letih s soglasjem Banke Slovenije. Podrejeno posojilo ima letno fiksno obresto mero 7,02%. âe<strong>banka</strong> po petih letih posojila ne bo odplaãala, se obrestna mera spremeni v variabilno in bo znašala trimeseãni EURIBOR+ 400 baznih toãk. Podrejeno posojilo skladno s predpisi Banke Slovenije predstavlja poveãanje dodatnega kapitala II.Nekonsolidirani rezultati <strong>za</strong> devetmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. septembra 2007NKBM je <strong>za</strong> devetmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. septembra 2007, imela kosmati dobiãek v višini 55,4 mio EUR, karje pomenilo 95,2% poveãanje glede na devetmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. septembra 2006. Na dan 30. septembra2007 je skupna bilanãna vsota NKBM znašala 3.905,5 mio EUR, skupni depoziti in krediti strank v nebanãnem sektorju2.395,3 mio EUR in skupna posojila strankam v nebanãnem sektorju 2.592,3 mio EUR. Donos na kapital pred obdavãitvijo jeznašal 26,7%, donos na sredstva pred obdavãitvijo pa 2,0%. Koliãnik kapitalske ustreznosti NKBM je na dan 30. septembra2007 znašal 9,03.98Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


17.6 Rezultati <strong>za</strong> šestmeseãni obdobji, ki sta se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2006 in 2007PregledSkupni ãisti dobiãek skupine NKBM se je poveãal <strong>za</strong> 100,4% z 19,3 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilona dan 30. junija 2006, na 38,6 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Do poveãanjadobiãka je prišlo <strong>za</strong>radi poveãanega poslovanja in dobiãka iz naslova tržne vrednosti v višini 24,0 mio EUR od prodaje delnicv lasti NKBM, veãinoma <strong>za</strong>radi dobiãka iz naslova tržne vrednosti v višini 14,6 mio EUR v pove<strong>za</strong>vi s prodajo delnic Petrolav lasti NKBM, kot tudi <strong>za</strong>radi sprememb v raãunovodskih pravilih, pove<strong>za</strong>nih z davki.Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãeno obdobje izbrane finanãne podatke in koeficiente.Šestmeseãno obdobje do 30. junija2006 2007( v mio EUR, razen kjer so %)âisti dobiãek 19,3 38,6Povpreãna skupna sredstva 3.492,4 4.243,1Povpreãni delniãarski kapital 254,7 323,6âisti dobiãek kot odstotek povpreãnih skupnih sredstev(%) (1) 1,1 1,8âisti dobiãek kot odstotek povpreãnega delniãarskega kapitala(%) (1) 15,3 24,1Delež povpreãnega delniãarskega kapitala v povpreãnih skupnih sredstvih(%) 7,3 7,6Opomba:(1)Prevedeno na letno raven.âiste obrestiSpodnja tabela prikazuje ãiste obrestne prihodke skupine NKBM <strong>za</strong> navedeno obdobje:Šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo nadan 30. junija2006 2007(v mio EUR)Obrestni prihodki 88,6 114,4Obrestni odhodki (38,4) (57,3)âiste obresti 50,3 57,1âiste obresti pred oblikovanjem rezervacij <strong>za</strong> oslabitve posojil so se poveãale <strong>za</strong> 13,5% od 50,3 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãnoobdobje, ki se je konãalo 30. junija 2006, na 57,1 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. junija 2007. Topoveãanje je bilo predvsem posledica poveãanja v obsegu poslovanja, do katerega je prišlo <strong>za</strong>radi poveãanja posojilnebanãnemu sektorju v tem obdobju.Obrestni prihodkiSkupni obrestni prihodki skupine NKBM so se povišali <strong>za</strong> 29,1% z 88,6 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilona dan 30. junija 2006, na 114,4 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Poveãanjeobrestnih prihodkov je predvsem posledica zvišanja obrestonosnih sredstev in zvišanja stopenj EURIBOR-ja. Na poveãanjeobrestonosnih sredstev je vplivala zlasti rast posojil nebanãnemu sektorju, ki so se povišali <strong>za</strong> 31,7% od 1.815,7 mio EUR nadan 30. junija 2006 na 2.391,4 mio EUR na dan 30. junija 2007, kar je bilo v glavnem posledica poveãevanja obsega poslovanjaskupine NKBM v obravnavanih obdobjih. Prihodki od obresti na finanãna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, so se znižali <strong>za</strong>48,7% s 3,5 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 1,8 mio EUR v šestmeseãnemobdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. To znižanje je zlasti posledica zmanjšanja obsega obrestonosnih sredstev,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju. Prihodki od obresti na finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so se zvišali <strong>za</strong> 50,7% z 11,2mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 17,0 mio EUR v šestmeseãnem obdobju,ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Poveãanje prihodkov od obresti na finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, jebilo posledica ustreznega zvišanja vrednosti finanãnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo. Prihodki od obresti na finanãnasredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti so se zmanjšali <strong>za</strong> 29,8% z 8,3 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan30. junija 2006, na 5,8 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007, zlasti <strong>za</strong>radi zmanjšanjavrednostnih papirjev v posesti do <strong>za</strong>padlosti.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 99


Obrestni odhodkiSkupni obrestni odhodki so se poveãali <strong>za</strong> 49,4% z 38,4 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30.junija 2006, na 57,3 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Zvišanje obrestnih odhodkovje bilo predvsem posledica poveãanja obrestnih odhodkov v zvezi s finanãnimi obveznostmi, merjenimi po odplaãnivrednosti, ki vkljuãujejo zlasti depozite komitentov. Odhodki od obresti v zvezi s finanãnimi obveznostmi, merjenimi poodplaãni vrednosti, so se zvišali <strong>za</strong> 46,9% z 38,0 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija2006, na 55,9 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Zvišanje odhodkov od obresti vzvezi s finanãnimi obveznostmi, merjenimi po odplaãni vrednosti, je bilo predvsem posledica poveãanja depozitov in dvehsindiciranih posojil, ki jih je najela NKBM.Donos, razmik in maržaSpodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãeni obdobji donose, obrestne razpone in obrestne marže na obrestovana sredstva skupineNKBM.Šestmeseãno obdobje do 30. junija2006 2007(v mio EUR, razen kjer so %)âisti obrestni dohodek 50,3 57,1Povpreãna obrestovana sredstva 3.239,3 3.892,4Povpreãne obrestovane obveznosti 3.152,9 3.845,0Povpreãna skupna sredstva 3.492,4 4.243,1Delež povpreãnih obrestovanih sredstev v povpreãnih skupnih sredstvih 92,8 91,7Delež povpreãnih obrestovanih obveznosti v povpreãnih skupnih sredstvih 90,3 90,6Delež povpreãnih obrestovanih sredstev v povpreãnih obrestovanih obveznostih 102,7 101,2Donos (%) (1) 5,5 5,9Strošek (%) (1) 2,5 3,0Obrestni razmik (%) (1) 3,1 2,9âista obrestna marža (%) (1) 2,9 2,7Opomba:(1)Prevedeno na letno raven.Spodnja tabela prikazuje povpreãna stanja obrestovanih sredstev in obrestovanih obveznosti, skupaj z zneski obrestnihprihodkov in odhodkov, kar omogoãa prikaz povpreãnih donosov in stroškov <strong>za</strong> ta sredstva in obveznosti <strong>za</strong> posameznaobdobja. Povpreãno stanje je <strong>za</strong> vsako obdobje, na katero se podatek nanaša, povpreãje stanja na dan 30. junij preteklegaleta, na dan 31. december preteklega leta in na dan 30. junij tekoãega leta. Povpreãni donos na povpreãna obrestonosnasredstva je izraãunan iz razmerja med obrestnimi prihodki in povpreãnimi obrestovanimi sredstvi. Povpreãni stroški napovpreãno stanje obrestovanih obveznosti so izraãunani iz razmerja med obrestnimi odhodki in povpreãnimi stanji obrestovanihobveznosti. Povpreãno stanje posojil vkljuãuje znesek slabih posojil, prika<strong>za</strong>n pa je ãisti znesek posojil (odšteteso rezervacije <strong>za</strong> posojila).100Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Za šestmeseãno obdobje do 30.6.2006 2007PovpreãnostanjeObrestniprihodek/odhodekPovp.donos/strošek (1)(%)PovpreãnostanjeObrestniprihodek/odhodekPovp.donos/strošek (1)(%)(v mio EUR; razen, kjer so odstotki)Obrestovana sredstva:Denar v blagajni in sredstva na raãunih centralnih bank 50,6 0,2 1,0 48,3 1,0 4,0Depoziti in posojila <strong>banka</strong>m 286,3 2,3 1,6 281,9 5,5 3,9Posojila nebanãnemu sektorju 1.815,7 62,9 7,0 2.391,4 83,2 7,0Vrednostni papirji 1.030,3 23,1 4,5 1.116,7 24,6 4,4Druge terjatve 56,3 0,2 0,6 54,0 0,2 0,8Skupaj obrestovana sredstva 3.239,3 88,6 5,5 3.892,4 114,4 5,9Neobrestovana sredstva:Stalna sredstva 78,7 82,1Ostala sredstva 174,5 268,7Skupaj neobrestovana sredstva 253,2 350,7Skupaj sredstva 3.492,4 4.243,1Obrestovane obveznosti:Banãni depoziti in posojila 424,5 5,0 2,4 856,9 15,4 3,6Depoziti in posojila nebanãnega sektorja 2.416,3 25,3 2,1 2.684,8 34,0 2,5Dolžniški vrednostni papirji 204,7 6,3 6,1 157,7 4,2 5,3Podrejene obveznosti 92,4 1,6 3,5 124,7 3,4 5,5Druge obveznosti 15,1 0,1 2,0 20,9 0,4 3,9Skupaj obrestovane obveznosti 3.152,9 38,4 2,5 3.845,0 57,3 3,0Neobrestovane obveznosti:Kapital in rezervacije 254,7 323,6Druge obveznosti 84,8 74,6Skupaj neobrestovane obveznosti 339,5 398,2Skupaj obveznosti 3.492,4 4.243,1Opomba:(1)Povpreãni donos in stroški so prevedeni na letno raven.Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja razporeditev sprememb v obrestnem prihodku skupine NKBM in obrestnemodhodku med spremembami v povpreãnem obsegu in spremembami v povpreãnih obrestnih merah.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 101


Šestmeseãno obdobje, ki se je konãalo 30. junija 2007,v primerjavi s šestmeseãnim obdobjem, ki se konãalo30. junija 2006Poveãanje (Zmanjšanje) (1) <strong>za</strong>radiâista spremembaSprememba vpovp. obseguSprememba vpovp. obrestnimeri(v mio EUR)Obrestni prihodekDenar v blagajni in sredstva na raãunih CB 0,7 0,0 0,7Posojila in depoziti <strong>banka</strong>m 3,2 0,0 3,2Posojila nebanãnemu sektorju 20,3 20,0 0,3Vrednostni papirji 1,5 1,9 (0,3)Druge terjatve 0,0 0,0 0,0Skupaj obrestovana sredstva 25,8 21,9 3,9Obrestni odhodkiBanãni depoziti in posojila 10,4 6,9 3,5Depoziti in posojila nebanãnega sektorja 8,6 3,0 5,6Dolžniški vrednostni papirji (2,1) (1,3) (0,8)Podrejene obveznosti 1,8 0,7 1,1Druge obveznosti 0,3 0,1 0,2Skupaj obrestovane obveznosti 19,0 9,4 9,6âisti obrestni prihodek 6,8 12,5 (5,7)Opomba:(1)Spremembe v ãistem obrestnem prihodku med posameznimi obdobji se odražajo ali v spremembi obsega ali v spremembi obrestne mere. Za potrebe te tabele so spremembe, ki so posledicatako obsega kot tudi obrestne mere, upoštevane samo pri spremembi obrestne mere.Neobrestni prihodkiSpodnja tabela prikazuje komponente neobrestnih prihodkov skupine NKBM <strong>za</strong> navedeni obdobji:V šestmeseãnem obdobju, ki se je<strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija2006 2007(v mio EUR)âiste opravnine 20,9 24,9Realizirani dobiãek (izguba) iz finanãnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida(0,2) 2,6Dobiãki ali izgube iz finanãnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju (1,2) 24,0Drugi ãisti poslovni prihodki 0,7 2,8Prihodki od dividend 0,1 0,8Drugi neobrestni prihodki (1) 2,4 0,5Skupni neobrestni prihodki 22,7 55,6Opomba:(1)Vkljuãuje dobiãke ali izgube iz finanãnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida, spremembe poštene vrednosti pri obraãunavanju varovanja predtveganjem, teãajne razlike in dobiãke iz odprave pripoznanja sredstev, brez sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo.Skupni neobrestni prihodki so se zvišali <strong>za</strong> 144,8% z 22,7 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan30. junija 2006, na 55,6 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Poveãanje skupnihneobrestnih prihodkov je predvsem posledica dobiãkov iz naslova tržne vrednosti lastniških vrednostnih papirjev in delnic,razvršãenih kot razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.âiste opravnine so se poveãale <strong>za</strong> 19,0% z 20,9 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006,na 24,9 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Poveãanje ãistih opravnin je zlasti102Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


posledica poslov, ki ustvarjajo provizije, predvsem prek plaãilnih kartic. Prihodki od realiziranega dobiãka ali izgube izfinanãnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida, so se zvišali z izgubev višini 0,2 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 2,6 mio EUR v šestmeseãnemobdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007, zlasti <strong>za</strong>radi izboljšanja tržne uspešnosti portfeljev vrednostnih papirjevv lasti skupine NKBM. Dobiãki ali izgube iz finanãnih sredstev in obveznosti, razvršãenih kot namenjenih <strong>trg</strong>ovanju, sose poveãali z izgube v višini 1,2 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 24,0 mioEUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. To poveãanje je predvsem posledica <strong>trg</strong>ovanja zlastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami in povišanja cen le-teh, predvsem dobiãka iz naslova tržne vrednosti v višini14,6 mio EUR, ki <strong>za</strong>deva delnice Petrola, ki jih je NKBM prodala v juliju in avgustu 2007.Neobrestni odhodkiV spodnji tabeli so <strong>za</strong> navedeni obdobji prika<strong>za</strong>ni elementi neobrestnih odhodkov skupine NKBM:Šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija2006 2007(v mio EUR)Administrativni stroški 41,1 46,1Rezervacije 4,9 2,3Oslabitve 4,7 9,3Amorti<strong>za</strong>cija 5,3 5,7Neobrestni odhodki skupaj 55,9 63,3Skupni neobrestni odhodki so se poveãali <strong>za</strong> 13,2% s 55,9 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30.junija 2006, na 63,3 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Do poveãanja neobrestnihodhodkov je prišlo predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja administrativnih stroškov in oslabitev.Administrativni stroškiAdministrativni stroški predstavljajo najveãjo komponento neobrestnih odhodkov in v skupnih neobrestnih odhodkih predstavljajo73,5% v obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, in 72,8% v obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija2007. V spodnji tabeli so predstavljene informacije o administrativnih stroških skupine NKBM:Šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija2006 2007(v mio EUR)Stroški delaBruto osebni dohodki 18,4 19,4Drugi stroški dela (1) 6,1 8,0Skupaj stroški dela 24,5 27,4Splošni in administrativni odhodkiStoritve drugih 6,5 7,0Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 2,8 3,0Stroški oglaševanja 2,2 2,8Drugi administrativni stroški (2) 5,1 5,9Skupaj splošni in administrativni odhodki 16,6 18,7Skupaj administrativni stroški 41,1 46,1Opombi:(1)Vkljuãuje prispevke <strong>za</strong> socialno varnost, prispevke <strong>za</strong> pokojninsko <strong>za</strong>varovanje, druge prispevke od bruto plaã, nadomestila stroškov <strong>za</strong> prevoz, nadomestila stroškov <strong>za</strong> prehrano, nagrade <strong>za</strong><strong>za</strong>poslene, premije <strong>za</strong> dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje in regres <strong>za</strong> letni dopust.(2)Vkljuãuje stroške materiala, stroške energije, stroške strokovne literature, druge stroške, odhodke <strong>za</strong> nepremiãnine v poslovnem najemu, stroške poslovnih potovanj, stroške reprezentance,svetovanje, revizijo, raãunovodstvo in druge storitve in stroške <strong>za</strong>varovanj.Administrativni stroški so se poveãali <strong>za</strong> 12,1%, z 41,1 mio EUR na 46,1 mio EUR, predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja stroškovoglaševanja, kar je posledica okrepljenega trženjskega pristopa in poveãanja storitev tretjih oseb pri procesiranju plaãilnihkartic in delovanju bankomatov. Skupni stroški dela so narasli <strong>za</strong> 11,9% s 24,5 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki seje <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 27,4 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007.Poveãanje stroškov dela je predvsem posledica poveãanja plaã v skladu s pogodbami o <strong>za</strong>poslitvi in notranjih napredovanj naProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 103


položaje z višjimi plaãami. Skupni splošni in administrativni stroški so se poveãali <strong>za</strong> 12,4% s 16,6 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãnoobdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006 na 18,7 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30.junija 2007. Do poveãanja splošnih in administrativnih izdatkov je prišlo zlasti <strong>za</strong>radi okrepljenih trženjskih akcij in poveãanjastoritev tretjih oseb, ki so pove<strong>za</strong>ne s procesiranjem plaãilnih kartic in delovanjem bankomatov.RezervacijeV spodnji tabeli so predstavljene informacije o rezervacijah skupine NKBM:Šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija2006 2007(v mio EUR)Rezervacije <strong>za</strong> izvenbilanãne obveznosti 3,3 2,1Rezervacije <strong>za</strong> nerešene pravne <strong>za</strong>deve 1,6 0,2Druge rezervacije (1) 0,1 0,0Skupne rezervacije 4,9 2,3Opomba:(1)Vkljuãuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in druge obveznosti <strong>za</strong>radi prejemkov po upokojitvi in druge rezervacije.Rezervacije so se zmanjšale <strong>za</strong> 51,8% od 4,9 mio EUR na 2,3 mio EUR, kar je bilo v veliki meri posledica zmanjšanja rezervacij<strong>za</strong> izvenbilanãne obveznosti in rezervacij <strong>za</strong> odprte pravne <strong>za</strong>deve. Rezervacije <strong>za</strong> izvenbilanãne obveznosti so se zmanjšale<strong>za</strong> 34,2%, s 3,3 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo dne 30. junija 2006, na 2,1 mio EUR v šestmeseãnem obdobju,ki se je konãalo dne 30. junija 2007. Do zmanjšanja rezervacij <strong>za</strong> izvenbilanãne obveznosti je prišlo <strong>za</strong>radi spremenjenemetodologije <strong>za</strong> ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja, kar je imelo <strong>za</strong> posledico veliko zmanjšanje zneska rezervacij <strong>za</strong>izvenbilanãne obveznosti <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007, v primerjavi z enakim obdobjemleta 2006. Rezervacije <strong>za</strong> nerešene pravne <strong>za</strong>deve so se zmanjšale <strong>za</strong> 89,0% z 1,6 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, kise je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 0,2 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007.Rezervacije <strong>za</strong> nerešene pravne <strong>za</strong>deve so se zmanjšale predvsem <strong>za</strong>radi enkratne rezervacije <strong>za</strong> pravne <strong>za</strong>deve v višini 1,6mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, predvsem v pove<strong>za</strong>vi z denacionali<strong>za</strong>cijskim<strong>za</strong>htevkom <strong>za</strong> stavbo Mestne hranilnice. Glej poglavje 26, toãko 26.7 (»Pravni in arbitražni postopki«).OslabitveOslabitve so se poveãale <strong>za</strong> 98,8% s 4,7 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 9,3mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007, <strong>za</strong>radi poveãanja posojil, vkljuãno s finanãniminajemi. Oslabitve so se poveãale z 0,4% povpreãnih bruto posojil v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30.junija 2006, na 0,7% povpreãnih bruto posojil v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. To poveãanjeje bilo predvsem posledica rasti obsega poslovanja.Amorti<strong>za</strong>cijaAmorti<strong>za</strong>cija se je poveãala <strong>za</strong> 6,46% s 5,3 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na5,7 mio EUR <strong>za</strong> šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007. Do poveãanja amorti<strong>za</strong>cije je prišlo <strong>za</strong>radinadaljevanja širitve poslovanja skupine NKBM.Delež dobiãka ali izgube pridruženih družb in skupnih vlaganjDelež dobiãka pridruženih družb in skupnih vlaganj, obraãunan po kapitalski metodi, se je poveãal <strong>za</strong> 21,1% z 1,9 mio EUR <strong>za</strong>šestmeseãno obdobje, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 2,4 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilona dan 30. junija 2007. To poveãanje je predvsem posledica rasti na ravni pridruženih družb in skupnih vlaganj.DavkiNa dan 30. junij 2006 je <strong>banka</strong> prika<strong>za</strong>la davãne terjatve v višini 0,3 mio EUR. Na dan 30. junija 2007 so davãne obveznostiznašale 13,2 mio EUR. Razlika izhaja iz spremenjene davãne metodologije v zvezi s prikazovanjem finanãnih informacijv finanãnih poroãilih. Tako pred 1. januarjem 2007 ni bilo <strong>za</strong>hteve po prikazovanju davãnih obveznosti na <strong>za</strong>ãasni osnovi.Efektivna davãna stopnja je v šestmeseãnem obdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007, znašala 25%.âisti dobiãekZaradi vseh zgoraj opisanih dejavnikov se je skupni ãisti dobiãek skupine NKBM poveãal <strong>za</strong> 100,4% z 19,3 mio EUR všestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2006, na 38,6 mio EUR v šestmeseãnem obdobju, ki se je<strong>za</strong>kljuãilo na dan 30. junija 2007.104Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


17.7 Finanãno stanje na dan 30. junija 2006 in 2007SredstvaSpodnja tabela prikazuje glavne elemente sredstev skupine NKBM na navedene datume:30. junij2006 2007(v mio EUR)Posojila in terjatve (1) 2.344,3 2.968,4Finanãna sredstva razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 614,8 988,4Finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 356,3 140,7Finanãna sredstva namenjena <strong>trg</strong>ovanju 170,6 164,0Dolgoroãna osnovna sredstva 72,5 78,2Neopredmetena sredstva 20,5 24,5Naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupna vlaganja 39,4 42,8Druga sredstva (2) 99,9 123,5Denar v blagajni in stanja na raãunih pri CB 97,3 95,6Naložbene nepremiãnine 4,8 5,6Terjatve <strong>za</strong> davke 9,2 9,9Sredstva skupaj 3.829,7 4.641,7Opombi:(1)Brez oslabitev.(2)Vkljuãuje izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju, obresti na finanãna sredstva in nekratkoroãna sredstva in skupine <strong>za</strong> odtujitve, razvršãene kot v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje.Skupna sredstva so se poveãala <strong>za</strong> 21,2% s 3.829,7 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 4.641,7 mio EUR na dan 30. junija2007. Do poveãanja je prišlo zlasti <strong>za</strong>radi poveãanja ãistih posojil in terjatev, kar je bila posledica nadaljevane gospodarskerasti v Sloveniji.Posojila in terjatvePosojila in terjatve so se poveãale <strong>za</strong> 26,6% z 2.344,3 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 2.968,4 mio EUR na dan 30. junija2007. Porast posojil in terjatev je predvsem posledica poveãanja obsega posojil <strong>za</strong>radi širitve poslovanja skupine NKBM,ki je sledila stalni gospodarski rasti v Sloveniji.Na dan 30. junija 2007 je znašal bruto posojilni portfelj skupine NKBM vkljuãno z zunajbilanãnimi obveznostmi 3.723,3 mioEUR. Dne 30. junija 2007 je bilo 87,4% bruto posojil skupine NKBM odobrenih posojilojemalcem v Sloveniji in 92,1% posojilje bilo nominiranih v EUR. Za opis produktov, ki jih NKBM ponuja prebivalstvu in gospodarskim družbam, glej poglavje 14(»Pregled poslovanja«).Spodnja tabela prikazuje podatke o bruto izpostavljenosti skupine NKBM na dan 30. junij 2007, vkljuãno z zunajbilanãnimiobveznostmi, po posameznih vrstah komitentov (izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje):30. junij 2007(v mio EUR)Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do gospodarskih družb 1.900,0Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do majhnih in srednje velikih podjetij 528,8Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do obãanov 689,8Ostalo 604,7Domaãe banke 94,2Država 45,9Neprofitne organi<strong>za</strong>cije 5,5Tuje banke 154,7Tuje osebe 304,3Skupaj izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje 3.723,3Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 105


Spodnja tabela na dan 30. junija 2007 prikazuje podatke o bruto izpostavljenosti skupine NKBM, razvršãene po industrijskipanogi oziroma gospodarski dejavnosti komitentov (izpostavljenost):30. junij 2007(v mio EUR, razen ãe v odstotkih)PanogaTuje pravne osebe 1.168,1 21,3%Prebivalstvo 873,7 15,9%Predelovalna industrija 797,6 14,5%Trgovina 543,7 9,9%Finanãno posredništvo 489,0 8,9%Poslovanje z nepremiãninami 429,3 7,8%Gradbeništvo 404,2 7,4%Javna uprava 386,0 7,0%Promet in komunikacije 170,4 3,1%Gostinstvo 72,4 1,3%Ostale javne storitve 68,1 1,2%Oskrba z elektriko, plinom in vodo 34,0 0,6%Kmetijstvo 27,5 0,5%Zdravstveno in socialno varstvo 18,6 0,3%Izobraževanje 5,6 0,1%Rudarstvo 3,7 0,1%Ribolov 0,7 0,0%Ostalo 0,2 0,0%Skupaj izpostavljenost 5.492,6 100%Na dan 30. junija 2007 je skupni znesek posojil, ki jih je skupina NKBM odobrila desetim najveãjim posojilojemalcem,znašal 436,0 milijonov EUR (kar predstavlja približno 11,7% skupne kreditne izpostavljenosti skupine NKBM do strank).Izpostavljenost do najveãjega posojilojemalca je na ta dan znašala 63 milijonov EUR, kar je 1,4% od skupnega kapitala I.in II. reda skupine NKBM. Izpostavljenost NKBM do posameznega najveãjega posojilojemalca je na dan 30.6.2007 znašala54,0 milijonov EUR, ker je 1,6% kapitala I. in II. reda NKBM.Finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajoSpodnja tabela na dan 30. junija 2007 prikazuje knjigovodsko vrednost finanãnih naložb skupine NKBM, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.Na dan 30. junij 2007(v mio EUR)Državni dolžniški vrednostni papirji 499,1Ostali dolžniški vrednostni papirji 439,7Skupaj dolžniški vrednostni papirji 938,8Ne-dolžniški vrednostni papirji 49,6Skupaj 988,4Za prodajo razpoložljiva finanãna sredstva so se poveãala <strong>za</strong> 60,8% s 614,8 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 988,4 mio EURna dan 30. junija 2007. V tem obdobju je prišlo do poveãanja finanãnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, <strong>za</strong>radi poveãanjadolžniških vrednostnih papirjev v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje.Spodnja tabela na dan 30. junija 2007 prikazuje podatke o preostali <strong>za</strong>padlosti državnih in podjetniških dolžniških vrednostnihpapirjev skupine NKBM, ki so uvršãeni v postavko »vrednostni papirji, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo«, in podatke o njihovemtehtanem tržnem donosu.106Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Na dan 30.6.2007Do treh mesecevOd treh mesecev doenega letaOd enega leta dopetih letVeã kot pet letZnesek Donos Znesek Donos Znesek Donos Znesek Donos(v mio EUR; razen, kjer so odstotki)Državni dolžniški vrednostni papirji 118,2 4,1% 128,7 4,2% 132,1 4,6% 130,0 4,4%Ostali dolžniški vrednostni papirji 1,6 4,0% 20,0 4,3% 252,9 4,3% 155,3 4,3%Tržna vrednost vseh dolžniških vrednostnih papirjev 119,8 148,6 385,0 285,3Skupaj knjigovodska vrednost 119,8 148,6 385,0 285,3Finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlostiSpodnja tabela na dan 30. junij 2007 prikazuje knjigovodsko vrednost naložb skupine NKBM v posesti do <strong>za</strong>padlosti.Na dan 30.6.2007Knjigov. vrednost(v mio EUR)Državni vrednostni papirji 126,3Ostali dolžniški vrednostni papirji 14,4Skupaj 140,7Finanãne naložbe v posesti do <strong>za</strong>padlosti, ki so sestavljene iz državnih in privatnih dolžniških vrednostnih papirjev, so sezmanjšale <strong>za</strong> 60,51% s 356,3 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 140,7 mio EUR na dan 30. junija 2007. Zmanjšanje finanãnihnaložb v posesti do <strong>za</strong>padlosti v tem obdobju je posledica predãasnega izplaãila 81,5 mio EUR državnih obveznic in dospelosti37,6 mio EUR <strong>za</strong>kladnih menic Banke Slovenije.Spodnja tabela na dan 30. junija 2007 prikazuje podatke o preostali <strong>za</strong>padlosti državnih in podjetniških dolžniških vrednostnihpapirjev skupine NKBM, ki so uvršãeni v postavko »vrednostni papirji, v posesti do <strong>za</strong>padlosti«, in podatke o njihovemtehtanem tržnem donosu.Na dan 30.6.2007Do treh mesecevOd treh mesecev doenega letaOd enega leta dopetih letVeã kot pet letZnesek Donos Znesek Donos Znesek Donos Znesek Donos(v mio EUR; razen, kjer so odstotki)Državni dolžniški vrednostni papirji 5,4 3,7% 28,5 4,2% 53,4 4,7% 41,4 4,8%Ostali dolžniški vrednostni papirji 0,0 0,0% 2,3 5,2% 3,5 3,5% 9,5 4,3%Tržna vrednost vseh dolžniških vrednostnih papirjev 5,4 30,8 56,9 50,9Skupaj knjigovodska vrednost 2,5 35,8 47,1 55,3Finanãna sredstva v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanjeSpodnja tabela na dan 30. junija 2007 prikazuje knjigovodsko vrednost naložb skupine NKBM, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju.Na dan 30.6.2007Knjigov. vrednost(v mio EUR)Državni vrednostni papirji 0,0Ostali dolžniški vrednostni papirji 84,2Skupaj dolžniški vrednostni papirji 84,2Ne-dolžniški vrednostni papirji 79,8Skupaj 164,0Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 107


Finanãna sredstva v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje so se v tem obdobju zmanjšala <strong>za</strong> 3,9% s 170,6 mio EUR na dan 30. junija 2006na 164,0 mio EUR na dan 30. junija 2007. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja dolžniških vrednostnih papirjev v posesti <strong>za</strong><strong>trg</strong>ovanje.Spodnja tabela na dan 30. junij 2007 prikazuje podatke o preostali <strong>za</strong>padlosti državnih in podjetniških dolžniških vrednostnihpapirjev skupine NKBM, ki so uvršãeni v postavko »vrednostni papirji, namenjeni <strong>trg</strong>ovanju«, in podatke o njihovemtehtanem tržnem donosu.Do treh mesecevOd treh mesecevdo enega letaNa dan 30.6.2007Od enega leta dopetih letVeã kot pet letZnesek Donos Znesek Donos Znesek Donos Znesek Donos(v mio EUR; razen, kjer so odstotki)Državni dolžniški vrednostni papirji 0,0 0,0% 0,0 0,0% 0,0 0,0% 0,0 0,0%Ostali dolžniški vrednostni papirji 3,0 4,9% 0,0 0,0% 49,0 4,6% 32,2 4,9%Tržna vrednost vseh dolžniškihvrednostnih papirjev3,0 0,0 49,0 32,2Skupaj knjigovodska vrednost 3,0 0,0 49,0 32,2Dolgoroãna osnovna sredstvaDolgoroãna osnovna sredstva so se poveãala <strong>za</strong> 7,8% z 72,5 mio EUR na dan 30. junija 2006, na 78,2 mio EUR na dan 30.junija 2007. Do poveãanja je prišlo zlasti <strong>za</strong>radi nakupa bankomatov, POS terminalov in druge raãunalniške opreme.Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva so se poveãala <strong>za</strong> 19,6% z 20,5 mio EUR na dan 30. junija 2006, na 24,5 mio EUR na dan 30. junija2007. Do poveãanja je prišlo zlasti <strong>za</strong>radi nadgradnje programske opreme.Vlaganja v odvisne družbe, pridružene družbe in skupna vlaganjaVlaganja v odvisne družbe, pridružene družbe in skupna vlaganja so se poveãala <strong>za</strong> 8,4% z 39,4 mio EUR na dan 30. junija2006, na 42,8 mio EUR na dan 30. junija 2007. To je predvsem posledica kapitalskega vložka v višini 0,5 mio EUR v GoricaLeasing d.o.o. in enkratnega plaãila v višini 9,5 mio EUR <strong>za</strong> nakup dodatnega 25,5% deleža v Adria Bank AG v šestmeseãnemobdobju, ki se je konãalo 30. junija 2007.Druga sredstvaDruga sredstva, ki vkljuãujejo <strong>za</strong>loge, terjatve do kupcev, druge terjatve, odložene stroške, ne<strong>za</strong>raãunane prihodke interjatve <strong>za</strong> nadomestila in provizije, so se poveãala <strong>za</strong> 24,0% z 99,5 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 123,3 mio EUR nadan 30. junija 2007. Poveãanje je pove<strong>za</strong>no zlasti s plaãili Republike Slovenije <strong>za</strong> posojila, izdana v skladu z Ekološkimrazvojnim skladom.ObveznostiNaslednja tabela kaže glavne elemente obveznosti skupine NKBM na navedena datuma:Na dan 30. junija2006 2007(v mio EUR)Finanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti 3.451,7 4.138,4Obresti <strong>za</strong> finanãne obveznosti 15,3 19,5Rezervacije 27,0 32,7Davãne obveznosti 7,4 19,6Druge obveznosti (1) 35,3 74,7Skupaj obveznosti 3.536,8 4.284,9Opomba:(1)Vkljuãuje finanãne obveznosti do centralne banke, finanãne obveznosti v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju.Celotne obveznosti so se poveãale <strong>za</strong> 21,2% s 3.536,8 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 4.284,9 mio EUR na dan 30. junija2007. Do poveãanja celotnih obveznosti je prišlo predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja vlog, kar je bilo posledica nadaljevane gospodarskerasti v Sloveniji.108Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Finanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednostiSpodnja tabela prikazuje finanãne obveznosti skupine NKBM, merjene po odplaãni vrednosti, na dan 30. junija 2006 in nadan 30. junija 2007.Na dan 30. junij2006 2007(v mio EUR)Depoziti 2.494,7 2.973,0Banãni sektor 52,1 184,2Nebanãni sektor 2.442,6 2.788,8Posojila 661,7 913,6Banãni sektor 562,0 906,3Nebanãni sektor 99,7 7,3Dolžniški vrednostni papirji 202,9 114,4Podrejene obveznosti 92,4 137,4Skupaj 3.451,7 4.138,4Finanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti, so se poveãale <strong>za</strong> 19,9% s 3.451,7 mio EUR na dan 30. junija 2006 na4.138,4 mio EUR na dan 30. junija 2007. Poveãanje je bilo posledica porasta vlog kot tudi dviga najema dveh sindiciranihposojil NKBM. Depoziti strank (vkljuãno z banãnimi depoziti), ki so sestavljali veãino finanãnih obveznosti, merjenih poodplaãni vrednosti, so se poveãali <strong>za</strong> 19,2% z 2.494,7 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 2.973,0 mio EUR na dan 30. junija2007. Do poveãanja je prišlo predvsem <strong>za</strong>radi nadaljevane gospodarske rasti v Sloveniji. Posojila so se poveãala <strong>za</strong> 38,1%,s 661,7 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 913,6 mio EUR na dan 30. junija 2007. To poveãanje je bilo predvsem posledicanajema dveh sindiciranih kreditov s strani NKBM. Dolžniški vrednostni papirji so se zmanjšali <strong>za</strong> 43,6% z 202,9 mio EUR nadan 30. junija 2006 na 114,4 mio EUR na dan 30. junija 2007, predvsem <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>padlosti obveznic. Podrejene obveznosti sose poveãale <strong>za</strong> 48,7% z 92,4 mio EUR na dan 30. junija 2006 na 137,4 mio EUR na dan 30. junija 2007. To poveãanje je bilopredvsem posledica zbiranja hibridnega kapitala s strani NKBM v skupnem znesku 50 mio EUR v oktobru 2006.Povpreãni na letno raven prevedeni strošek (obrestni odhodek deljen s povpreãnim stanjem na dan 31. december preteklegaleta, 30. junij tekoãega leta in 31. december tekoãega leta, <strong>za</strong> predmetno obdobje) tekoãih (kratkoroãnih) depozitov je bil 1,9% všestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo dne 30. junija 2006, in 1,9% v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo dne 30. junija2007. Povpreãni na letno raven prevedeni strošek ve<strong>za</strong>nih depozitov je bil 4,5% v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilodne 30. junija 2006, in 5,6% v šestmeseãnem obdobju, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo dne 30. junija 2007. Povpreãni zneski depozitov napovpreãni osnovi stanj na dan 30. junija 2006 in 30. junija 2007 ter 31. decembra 2006, so prika<strong>za</strong>ni v nadaljevanju.Šestmeseãno obdobje, ki se je konãalo dne 30.6.2007Znesek% skupnega zneska(v mio EUR, razen kjer so %)Tekoãi /vpogledni depoziti 2.342 86,8Ve<strong>za</strong>ni depoziti 356 13,2Skupaj 2.698 100,0Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãeno obdobje podatke o kratkoroãno najetih sredstvih skupine NKBM.Šestmeseãno obdobje, ki se je konãalo dne 30.6.20072007(v mio EUR, razen kjer so %)Stanje na koncu obdobja 2.517- kratkoroãni depoziti 2.509- kratkoroãna posojila 8- kratkoroãni dolžniški vrednostni papirji 0Povpreãno stanje v obdobju(1) 2.714Povpreãna obrestna mera v obdobju(2) 1,9%Opombi:(1)Povpreãna stanja na dan 30. junija 2006, 30. junija 2007 in 31. decembra 2006.(2)Je izraãunana kot razmerje med obrestnimi odhodki <strong>za</strong> kratkoroãna najeta sredstva in povpreãnimi stanji najetih kratkoroãnih sredstev na dan 30. junija 2006, 30. junija 2007 in 31. decembra 2006.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 109


RezervacijeRezervacije so se poveãale <strong>za</strong> 20,8% s 27,0 mio EUR na dan 30. junija 2006, na 32,7 mio EUR na dan 30. junija 2007. Porastje bil predvsem posledica povišanja rezervacij <strong>za</strong> zunajbilanãne obveznosti.Davãne obveznostiDavãne obveznosti so se poveãale <strong>za</strong> 164,2% s 7,4 mio EUR na dan 30. junija 2006, na 19,6 mio EUR v na dan 30. junija 2007,predvsem <strong>za</strong>radi pripoznanja odloženih obveznosti <strong>za</strong> davek na podlagi vrednotenja vrednostnih papirjev, opredeljenih kotrazpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.Ostale obveznostiOstale obveznosti, ki vkljuãujejo obveznosti do delniãarjev v obliki izplaãil dividend, so se poveãale <strong>za</strong> 112,7% s 35,1 mio EUR nadan 30. junija 2006 na 74,6 mio EUR na dan 30. junija 2007 predvsem <strong>za</strong>radi obveznosti <strong>za</strong> izplaãilo dividend v tem obdobju.17.8 Rezultati <strong>za</strong> leta, ki so se konãala 31. decembra 2004, 2005 in 2006Pregledâisti dobiãek v skupini NKBM se je zmanjšal <strong>za</strong> 0,8% na 45,4 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006,s 45,8 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo porast <strong>za</strong> 287,0% z 11,8 mio EUR vletu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. âisti dobiãek je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, ostalstabilen, ne glede na poveãanje poslovanja v primerjavi s preteklim letom <strong>za</strong>radi sprememb v raãunovodskih politikah, ki sobile posledica uvedbe MSRP. Zlasti je ãisti dobiãek <strong>za</strong> leto 2005 vkljuãeval nerealizirani dobiãek <strong>za</strong> leta, ki so se konãala od31. decembra 2000 do 31. decembra 2005. Poveãanje ãistega dobiãka v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005,pa je bilo predvsem posledica rasti poslovanja skupine NKBM kot tudi znižanja efektivne davãne stopnje.Spodnja tabela prikazuje izbrane finanãne podatke in koeficiente <strong>za</strong> oznaãena obdobja.Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR, razen kjer so %)âisti dobiãek 11,8 45,8 45,4Povpreãna skupna sredstva 2.577,8 3.212,6 3.868,8Povpreãni delniãarski kapital 199,3 232,5 299,0âisti dobiãek kot odstotek povpreãnih skupnih sredstev (%) 0,5 1,4 1,2âisti dobiãek kot odstotek povpreãnega delniãarskega kapitala (%) 5,9 19,7 15,2Delež povpreãnega delniãarskega kapitala v povpreãnih skupnih sredstvih (%) 7,7 7,2 7,7âiste obrestiNaslednja tabela kaže glavne elemente ãistih prihodkov od obresti skupine NKBM <strong>za</strong> navedena obdobja:Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Prihodki od obresti 162,9 159,0 184,3Odhodki <strong>za</strong> obresti (75,9) (69,8) (83,9)âiste obresti 87,1 89,2 100,3âisti prihodki od obresti skupine NKBM so se poveãali <strong>za</strong> 12,5% na 100,3 mio EUR <strong>za</strong> leto, ki se je konãalo 31. decembra2006, z 89,2 mio EUR <strong>za</strong> leto, ki se je konãalo 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 2,4% poveãanje s 87,1 mio EUR <strong>za</strong>leto, ki se je konãalo 31. decembra 2004. To kasnejše poveãanje <strong>za</strong>služka od obresti je bilo predvsem posledica poveãanjaobrestonosnih sredstev, do katerega je prišlo <strong>za</strong>radi poveãanja posojil in terjatev.Prihodki od obrestiCelotni prihodki od obresti skupine NKBM so se poveãali <strong>za</strong> 15,9% na 184,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31.decembra 2006, s 159,0 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 2,4% zmanjšanjes 162,9 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. V letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, sose prihodki od obresti poveãali predvsem <strong>za</strong>radi poveãanih prihodkov iz obresti pod vplivom poveãanja kreditov in terjatev,110Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


medtem ko je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, do zmanjšanja prišlo predvsem na raãun zmanjšanjaobrestnih mer, pove<strong>za</strong>nega z uvedbo evra v Republiki Sloveniji. Prihodki od obresti od kreditov in terjatev so se poveãali <strong>za</strong>28,9% na 138,6 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, s 107,5 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo nadan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 1,7% poveãanje s 105,7 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra2004. Do kasnejšega porasta prihodkov od obresti od kreditov in terjatev je prišlo predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja povpreãnihkreditov strankam, kar odraža nenehno širjenje poslovanja skupine NKBM in slovenskega gospodarstva v celoti. Prihodkiod obresti od finanãnih sredstev v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje so se poveãali <strong>za</strong> 131,1% na 5,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilona dan 31. decembra 2006, z 2,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 15,6%poveãanje z 2.0 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Poveãanje je bilo predvsem posledica rastiv portfelju. Prihodki od obresti od finanãnih sredstev v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje so v tem obdobju v veliki meri ostali nespremenjeni.Prihodki od obresti od finanãnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti so se zmanjšali <strong>za</strong> 11,1% na 16,9 mio EUR vletu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 19,1 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, karje predstavljalo 27,9% padec s 26,4 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Do tega zmanjšanja jeprišlo predvsem <strong>za</strong>radi splošnega zmanjšanja v osnovnem portfelju.Odhodki <strong>za</strong> obrestiSkupni odhodki <strong>za</strong> obresti so se poveãali <strong>za</strong> 20,3% na 83,9 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006,z 69,8 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 8,0% padec s 75,9 mio EUR vletu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Do poveãanja odhodkov <strong>za</strong> obresti v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31.decembra 2006, je prišlo predvsem <strong>za</strong>radi splošne rasti poslovanja, medtem ko je v predhodnem letu padec povzroãiloznižanje obrestnih mer, pove<strong>za</strong>no z uvedbo evra v Republiki Sloveniji. Odhodki <strong>za</strong> obresti v zvezi s finanãnimi obveznostmi,izmerjenimi po odplaãni vrednosti, sestavljenimi pretežno iz depozitov strank, so se poveãali <strong>za</strong> 22,1% na 83,3 mio EURv letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 68,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005,kar je predstavljalo 6,6% padec s 73,1 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Odhodki <strong>za</strong> obrestiv zvezi s finanãnimi obveznostmi, izmerjenimi po odplaãni vrednosti, so se v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra2006, poveãali predvsem <strong>za</strong>radi rasti poslovanja, medtem ko je bilo zmanjšanje v predhodnem letu predvsem posledicazmanjšanja obrestnih mer, pove<strong>za</strong>nega z uvedbo evra v Republiki Sloveniji.Donos, razpon in maržaSpodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja donose, obrestne razpone in obrestne marže na obrestovana sredstvaskupine NKBM.Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR, razen kjer so %)âisti obrestni dohodek 87,1 89,2 100,3Povpreãna obrestovana sredstva 2.371,2 3.010,6 3.578,6Povpreãne obrestovane obveznosti 2.290,3 2.892,1 3.499,3Povpreãna skupna sredstva 2.577,8 3.212,6 3.868,8Delež povpreãnih obrestovanih sredstev v povpreãnih skupnih sredstvih 92,0 93,7 92,5Delež povpreãnih obrestovanih obveznosti v povpreãnih skupnih sredstvih 88,8 90,0 90,4Delež povpreãnih obrestovanih sredstev v povpreãnih obrestovanih obveznostih 103,5 104,1 102,3Donos (%) 6,9 5,3 5,2Strošek (%) 3,3 2,4 2,4Obrestni razpon (%) 3,6 2,9 2,8âista obrestna marža (%) 3,4 2,8 2,6Spodnja tabela prikazuje povpreãna stanja obrestovanih sredstev in obrestovanih obveznosti, skupaj z zneski obrestnihprihodkov in odhodkov, kar omogoãa prikaz povpreãnih donosov in stroškov <strong>za</strong> posamezna obdobja. Povpreãno stanje jeizraãunano <strong>za</strong> obdobje, <strong>za</strong> katero gre, kot povpreãje dejanskih stanj na dan 31. decembra preteklega leta, 30. junija tekoãegaleta in 31. decembra tekoãega leta. Povpreãni donos na povpreãna obrestonosna sredstva je izraãunan iz razmerja medobrestnimi prihodki in povpreãnimi obrestovanimi sredstvi. Povpreãni stroški na povpreãno stanje obrestovanih obveznostiso izraãunani iz razmerja med obrestnimi odhodki in povpreãnimi stanji obrestovanih obveznosti. Povpreãno stanje posojilvkljuãuje znesek slabih posojil, prika<strong>za</strong>n pa je ãisti znesek posojil brez rezervacij <strong>za</strong> posojila.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 111


Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006vpreãnostanjeObrestniprihodekodhodekPovp.donos/strošek (1)(%)vpreãnostanjeObrestnirihodek/odhodekPovp.donos/strošek (1)(%)vpreãnostanjeObrestniprihod./odhodekPovp.donos/strošek (1)(%)(v mio EUR, razen kjer so %)Obrestovana sredstva:Denar v blagajni in stanja na raãunih CB 66,3 1,5 2,2 57,9 3,9 6,7 47,7 0,5 1,1Depoziti in posojila <strong>banka</strong>m 110,7 2,3 2,0 270,2 5,7 2,1 331,6 9,4 2,8Posojila nebanãnemu sektorju 1.289,3 103,4 8,0 1.624,9 101,8 6,3 2.057,4 129,2 6,3Vrednostni papirji 851,7 51,4 6,0 994,5 43,5 4,4 1,090,2 44,8 4,1Druge terjatve 53,2 4,4 8,3 63,2 4,1 6,4 51,7 0,3 0,6Skupaj obrestovana sredstva 2.371,2 162,9 6,9 3.010,6 159,0 5,3 3.578,6 184,3 5,2Neobrestovana sredstva:Stalna sredstva 63,4 0,0 72,9 0,0 78,7 0,0Ostala sredstva 143,2 0,0 129,0 0,0 211,6 0,0Skupaj neobrestovana sredstva 206,6 0,0 201,9 0,0 290,3 0,0Skupaj sredstva 2.577,8 3.212,6 3.868,8Obrestovane obveznosti:Banãni depoziti in posojila 191,0 7,7 4,0 289,0 8,6 3,0 629,1 13,2 2,1Depoziti in posojila nebanãnega sektorja 1.922,3 56,1 2,9 2.304,3 46,0 2,0 2.553,9 55,7 2,2Vrednostni papirji 118,1 10,3 8,7 193,1 11,8 6,1 188,5 10,3 5,5Podrejene obveznosti 50,8 1,2 2,4 92,4 2,8 3,1 109,7 4,3 3,9Druge obveznosti 8,0 0,6 7,6 13,3 0,5 4,1 18,1 0,4 2,3Skupaj obrestovane obveznosti 2.290,3 75,9 3,3 2.892,1 69,8 2,4 3.499,3 83,9 2,4Neobrestovane obveznosti:Kapital in rezervacije 199,3 232,5 299,0Druge obveznosti 88,2 87,9 70,5Skupaj neobrestovane obveznosti 287,5 320,5 369,5Skupaj obveznosti 2.577,8 3.212,6 3.868,8Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja razporeditev sprememb v obrestnem prihodku skupine NKBM in obrestnemodhodku med povpreãnim obsegom in povpreãnimi obrestnimi merami.Obrestni prihodekDenar v blagajni in stanja naraãunih CBLeto, ki se je konãalo 31. decembra 2005 v primerjavi z letom,ki se je konãalo 31. decembra 2004âistaspremembaPoveãanje (zmanjšanje) (1) <strong>za</strong>radiSprememba vpovp. obseguSprememba vpovp. obrestnimeriLeto, ki se je konãalo 31. decembra 2006 v primerjavi z letom,ki se je konãalo 31. decembra 2005âistaspremembaPoveãanje (zmanjšanje) (1) <strong>za</strong>radiSprememba vpovp. obseguSprememba vpovp. obrestnimeri(v mio EUR)2,4 (0,2) 2,6 (3,4) (0,6) (2,8)Depoziti in posojila <strong>banka</strong>m 3,5 3,4 0,1 3,7 1,5 2,2Posojila nebanãnemu sektorju (1,6) (10,4) 8,8 27,4 27,1 0,3Vrednostni papirji (7,9) 12,2 (20,1) 1,3 3,5 (2,2)Druge terjatve (0,4) 1,7 (2,1) (3,8) (0,6) (3,1)Skupaj obrestovana sredstva (4,0) 6,7 (10,7) 25,3 30,9 (5,6)Obrestni odhodekBanãni depoziti in posojila 1,0 1,9 (1,0) 4,6 6,2 (1,5)Depoziti in posojila nebanãnegasektorjaOpomba:(10,1) 17,3 (27,4) 9,7 5,3 4,4Dolžniški vrednostni papirji 1,5 2,8 (1,3) (1,4) (0,3) (1,1)Podrejene obveznosti 1,6 1,2 0,4 1,5 0,6 0,9Druge obveznosti (0,1) (0,3) 0,2 (0,1) 0,5 (0,7)Skupaj obrestovane obveznosti (6,1) 22,9 (29,1) 14,2 12,3 2,0âisti obrestni prihodek 2,1 (16,2) 18,4 11,1 18,6 (7,6)(1)Spremembe v ãistem obrestnem prihodku med posameznimi obdobji se odražajo ali v spremembi obsega ali v spremembi obrestne mere. Za potrebe te tabele so spremembe, ki so posledicatako obsega kot tudi obrestne mere, upoštevane samo pri spremembi obrestne mere.112Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Neobrestni prihodkiNaslednja tabela kaže elemente neobrestnih prihodkov skupine NKBM <strong>za</strong> navedena obdobja:Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)âiste opravnine 36,2 37,1 39,6âisti dobiãki/izgube iz finanãnih sredstev in obveznosti, razporejenih kot namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 9,9 23,4 15,7Drugi ãisti poslovni dobiãki/izgube 2,1 7,2 16,7Prihodki iz dividend 5,9 5,8 5,5Realizirani dobiãki/izgube iz finanãnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida0,8 (1,0) 1,8Drugi neobrestni prihodki (1) 0,6 1,2 1,1Skupaj neobrestni prihodki 55,5 73,7 80,4Opomba:(1)Vkljuãuje teãajne razlike in dobiãke iz odprave pripoznanja sredstev, ki niso sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo.Celotni neobrestni prihodki so se poveãali <strong>za</strong> 8,9% na 80,4 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006,s 73,7 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 32,9% poveãanje s 55,5 mio EURv letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Do poveãanja je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006,prišlo <strong>za</strong>radi dvigov ostalih ãistih prihodkov iz poslovanja, medtem ko je do poveãanja v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan31. decembra 2005, prišlo <strong>za</strong>radi dobiãka iz finanãnih sredstev in obveznosti, razporejenih kot namenjenih <strong>trg</strong>ovanju.âiste opravnine so se poveãale <strong>za</strong> 6,8% na 39,6 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, s 37,1 mioEUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo 2,3% porast s 36,2 mio EUR v letu, ki se je<strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Kasnejše poveãanje opravnin je sledilo predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja poslovanja, šezlasti obsega domaãega plaãilnega prometa in komisijskih kreditov. âisti dobiãek/izguba iz finanãnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju, se je zmanjšal <strong>za</strong> 33,0% na 15,7 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006,s 23,4 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo porast <strong>za</strong> 134,9% z 9,9 mio EURv letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Do zmanjšanja je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006, prišlopredvsem <strong>za</strong>radi <strong>trg</strong>ovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji in poveãanih izgub kot razmerja med ãistim dobiãkov iz <strong>trg</strong>ovanjaz lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami, medtem ko je do poveãanja v predhodnem letu prišlo predvsem s<strong>trg</strong>ovanjem z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami. âisti prihodki iz drugih dejavnosti iz poslovanja, ki so <strong>za</strong>jemaliprihodke iz nebanãnih storitev in prihodke iz naložbenih nepremiãnin, ki so se uporabljale v poslovnih najemih kot tudi stem pove<strong>za</strong>ne izdatke, so se poveãali <strong>za</strong> 130,4% na 16,7 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, s 7,2mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 238,4% z 2,1 mio EUR v letu,ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Dvig v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je nastal predvsemna raãun povrnitve <strong>za</strong>mudnih obresti skladno z dvema odloãbama Ustavnega sodišãa, kar je skupaj znašalo 9,8 mio EUR,medtem ko je do porasta v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, prišlo predvsem <strong>za</strong>radi enkratnega ponovnegaizraãuna neaktivnih raãunov, kar se je odražalo v dodatnem prihodku iz poslovanja v višini 2,7 mio EUR kot tudi v izterjavineodplaãanih posojil v znesku 2,0 mio EUR.Neobrestni izdatkiNaslednja tabela kaže sestavo neobrestnih izdatkov skupine NKBM <strong>za</strong> navedena obdobja:Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Administrativni stroški 82,1 84,7 90,7Rezervacije (2,5) 4,9 7,3Oslabitev 23,1 15,2 19,1Amorti<strong>za</strong>cija 13,5 8,8 11,1Skupaj neobrestni izdatki 116,2 113,7 128,2Celotni neobrestni izdatki so se v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, poveãali <strong>za</strong> 12,8% na 128,2 mio EURs 113,7 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo zmanjšanje <strong>za</strong> 2,1% s 116,2 mioEUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Do poveãanja neobrestnih izdatkov je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo naProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 113


dan 31. decembra 2006, prišlo predvsem <strong>za</strong>radi poveãanja administrativnih stroškov, medtem ko je v predhodnem letu dozmanjšanja prišlo <strong>za</strong>radi zmanjšanja oslabitev.Administrativni stroškiAdministrativni stroški predstavljajo najveãji del neobrestnih odhodkov in so znašali 70,7%, 74,5% in 70,7% skupnih neobrestnihodhodkov v letih 2004, 2005 oziroma 2006. Naslednja tabela kaže doloãene informacije glede administrativnihstroškov skupine NKBM <strong>za</strong> oznaãena obdobja:Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Stroški delaBruto osebni dohodki 35,6 36,4 39,8Drugi stroški dela (1) 12,8 12,8 13,1Skupaj stroški dela 49,2Splošni in administrativni odhodkiStoritve drugih 13,1 13,8 15,4Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 7,0 5,9 5,4Stroški oglaševanja 3,8 4,7 4,9Drugi administrativni stroški (2) 9,7 11,1 12,1Skupaj splošni in administrativni odhodki 33,6 35,5 37,8Skupaj administrativni stroški 82,1 84,7 90,7Opombi:(1)Vkljuãuje prispevke <strong>za</strong> socialno varnost, prispevke <strong>za</strong> pokojninsko <strong>za</strong>varovanje, druge prispevke od bruto plaã, nadomestila stroškov <strong>za</strong> prevoz, nadomestila stroškov <strong>za</strong> prehrano, nagrade <strong>za</strong><strong>za</strong>poslene, premije <strong>za</strong> dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje, regres <strong>za</strong> letni dopust in solidarnostno pomoã.(2)Vkljuãuje stroške materiala, stroške energije, odhodke <strong>za</strong> nepremiãnine v poslovnem najemu, stroške <strong>za</strong> svetovanje, revizijo, raãunovodstvo in druge storitve ter stroške <strong>za</strong>varovanj.Administrativni stroški so se v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, poveãali <strong>za</strong> 7,1% na 90,7 mio EUR s 84,7mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 3,2% od 82,1 mio EUR v letu,ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Kasnejše poveãanje je bilo predvsem posledica višjih stroškov svetovanjain revidiranja ter poveãanega obsega poslovanja na splošno in na mednarodnem finanãnem <strong>trg</strong>u kot tudi višjih stroškovinformacijske tehnologije, pove<strong>za</strong>nih s prehodom na MSRP in uvedbo evra, kar se je delno poravnalo z nižjimi stroški <strong>za</strong>radiekonomije obsega in racionali<strong>za</strong>cije poslovnih procesov. Skupni izdatki <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene so se v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan31. decembra 2006, poveãali <strong>za</strong> 7,6% na 52,9 mio EUR s 49,2 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005,kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 1,5% z 48,5 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Poznejši porastizdatkov <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene je bil predvsem posledica povišanja plaã v skladu s pogodbami z <strong>za</strong>poslenimi in napredovanj na boljeplaãane položaje. Skupni splošni in administrativni izdatki so se poveãali <strong>za</strong> 6,5% na 37,8 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilona dan 31. decembra 2006, s 35,5 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo dvig <strong>za</strong>5,6% s 33,6 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Poznejše poveãanje splošnih in administrativnihizdatkov je bilo predvsem posledica višjih stroškov <strong>za</strong> storitve svetovanja, revidiranja in poslovnih dejavnosti na splošno terna mednarodnih finanãnih <strong>trg</strong>ih kot tudi višjih stroškov <strong>za</strong> informacijsko tehnologijo, pove<strong>za</strong>nih s prehodom na MSRP inprevzem evra, kar se je delno izravnalo z nižjimi stroški <strong>za</strong>radi ekonomije obsega in racionali<strong>za</strong>cije poslovnih procesov.RezervacijeNaslednja tabela kaže doloãene informacije glede rezervacij skupine NKBM:Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Rezervacije <strong>za</strong> izvenbilanãne obveznosti (3,6) 1,6 4,4Rezervacije <strong>za</strong> nerešene pravne <strong>za</strong>deve 0,6 2,6 2,3Druge rezervacije (1) 0,5 0,4 0,0Skupne rezervacije (1) (2,5) 4,9 7,3Opomba:(1)Vkljuãuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in druge obveznosti <strong>za</strong>radi prejemkov po upokojitvi in druge rezervacije.114Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Rezervacije so se poveãale <strong>za</strong> 47,7% na 7,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 4,9 mio EUR vletu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje iz sprostitve v višini 2,5 mio EUR v letu,ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Poznejše povišanje rezervacij je bilo v veliki meri posledica rasti obsegazunajbilanãnega poslovanja. Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilanãne obveznosti so se poveãale <strong>za</strong> 171,7% na 4,4 mio EUR v letu,ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 1,6 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar jepredstavljalo porast v primerjavi s sprostitvijo v višini 3,6 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004.Poznejše povišanje rezervacij <strong>za</strong> zunajbilanãne obveznosti je bilo posledica rasti obsega poslovanja. Rezervacije <strong>za</strong> nerešenepravne <strong>za</strong>deve so se zmanjšale <strong>za</strong> 9,8% na 2,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 2,6 mioEUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 331,5% z 0,6 mio EUR v letu, kise je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Do poveãanja rezervacij <strong>za</strong> nerešene pravne <strong>za</strong>deve v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo nadan 31. decembra 2005, je prišlo <strong>za</strong>radi novih rezervacij, izhajajoãih iz novih pravdnih postopkov. Zmanjšanje rezervacij vletu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je bilo posledica rezervacij, ki so bile <strong>za</strong> iste pravne <strong>za</strong>deve oblikovaneže v predhodnem letu.OslabitveOslabitve so se v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, poveãale <strong>za</strong> 25,3% na 19,1 mio EUR s 15,2 mio EUR vletu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005 v letu, kar je predstavljalo znižanje <strong>za</strong> 34,1% s 23,1 mio EUR v letu, ki seje <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Poveãanje v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je bilo predvsem naraãun rasti obsega poslovanja, medtem ko je bil padec v predhodnem letu predvsem rezultat spremenjene raãunovodskemetodologije, pove<strong>za</strong>ne z <strong>za</strong>htevami glede rezervacij skladno z MSRP. Oslabitve v odstotku bruto posojil so se z 1,3%<strong>za</strong> leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo dne 31. decembra 2004, zmanjšale na 0,8% <strong>za</strong> leti, ki sta se <strong>za</strong>kljuãili 31. decembra 2005 in31. decembra 2006.Amorti<strong>za</strong>cijaAmorti<strong>za</strong>cija se je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, poveãala <strong>za</strong> 25,7% na 11,1 mio EUR z 8,8 mio EURv letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo padec <strong>za</strong> 34,4% s 13,5 mio EUR v letu, ki se je<strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. V letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, se je amorti<strong>za</strong>cija poveãala <strong>za</strong>radiširjenja distribucijske mreže skupine NKBM, medtem ko je bil padec v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004,predvsem posledica zmanjšanja amorti<strong>za</strong>cijskih stopenj <strong>za</strong>radi doseganja skladnosti s tržnim standardom, ki je znašalo3,4 mio EUR.Delež dobiãka ali izgube pridruženih družb in skupnih vlaganjDelež dobiãka pridruženih družb in skupnih vlaganj se je ob izraãunu po uporabi kapitalske metode zmanjšal <strong>za</strong> 43,6%na 3,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, s 5,8 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31.decembra 2005. Skupina NKBM v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2004, ni <strong>za</strong>beležila nobenega dobiãka ali izgube izpridruženih družb in skupnih vlaganj <strong>za</strong>radi kapitalske metode raãunovodstva, ki jo je skupina NKBM uporabila pri obraãunu<strong>za</strong> pridružene družbe in skupna vlaganja. Poznejši porast deleža dobiãka pridruženih družb in skupnih vlaganj v letu 2006je sledil predvsem <strong>za</strong>radi nadaljevanja rasti na ravni pridruženih družb in skupnih vlaganj.Davãna obremenitevSkupni izdatki <strong>za</strong> davke so se poveãali <strong>za</strong> 11,5% na 10,3 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 9,3mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo padec <strong>za</strong> 36,1% s 14,5 mio EUR v letu,ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004. Poveãanje izdatkov <strong>za</strong> davke v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra2006, je bilo posledica poveãanja dobiãka pred plaãilom davka, medtem ko je bilo znižanje v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan31. decembra 2005, predvsem posledica spremenjenih davãnih stopenj <strong>za</strong>radi odprave davka na bilanãno vsoto. Efektivnedavãne stopnje <strong>za</strong> obraãunska obdobja let 2004, 2005 in 2006 so bile 44,9%, 16,8% oziroma 18,5%.âisti dobiãekZaradi zgoraj navedenih dejavnikov se je ãisti dobiãek v skupini NKBM zmanjšal <strong>za</strong> 0,8% na 45,4 mio EUR v letu, ki se je<strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, s 45,8 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljaloporast <strong>za</strong> 287,0% z 11,8 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2004.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 115


17.9 Finanãno stanje na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006SredstvaNaslednja tabela kaže doloãene informacije glede glavnih elementov sredstev skupine NKBM na navedene datume:31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Posojila in terjatve (1) 1.723,6 2.115,4 2.707,3Finanãna sredstva razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 373,9 456,5 786,0Finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 601,1 475,0 292,8Finanãna sredstva namenjena <strong>trg</strong>ovanju 18,8 204,4 135,9Dolgoroãna osnovna sredstva 57,9 69,2 79,1Neopredmetena sredstva 17,8 19,5 23,0Naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupna vlaganja 22,4 42,5 43,4Druga sredstva (2) 51,8 53,6 70,9Denar v blagajni in stanja na raãunih pri CB 116,1 75,1 109,7Naložbene nepremiãnine 1,9 4,5 5,9Terjatve <strong>za</strong> davke 4,6 3,1 3,9Sredstva skupaj 2.990,0 3.518,8 4.258,0Opombi:(1) Brez oslabitve.(2) Vkljuãuje obresti na finanãna sredstva in nekratkoroãna sredstva in skupine <strong>za</strong> odtujitve, razvršãene kot v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje.Bilanãna vsota se je poveãala <strong>za</strong> 21,0% na 4.258,0 mio EUR na dan 31. decembra 2006, s 3.518,8 mio EUR na dan 31. decembra2005, kar je predstavljalo porast <strong>za</strong> 17,7% z 2.990,0 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Poznejše poveãanje jebilo predvsem posledica poveãanja ãistih kreditov in terjatev.Krediti in terjatveâisti krediti in terjatve so se na dan 31. decembra 2006 poveãali <strong>za</strong> 28,0% na 2.707,3 mio EUR z 2.115,4 mio EUR na dan31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 22,7% z 1.723,6 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Poznejša rastje bila predvsem posledica nadaljevanja širjenja portfelja kreditov, kar je bil rezultat širitve poslovanja skupine NKBM inrasti slovenskega gospodarstva kot celote v tem obdobju.Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja podatke o bruto izpostavljenosti skupine NKBM, vkljuãno z zunajbilanãnimiobveznostmi, razvršãene po posameznih vrstah komitentov (izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje):31. december2004 2005 2006(v mio EUR)Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do gospodarskih družb 1.284,7 1.090,0 1.553,1Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do majhnih in srednje velikih podjetij 250,2 444,0 498,7Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do obãanov 586,0 566,6 643,9Ostalo 298,4 759,7 1.118,6Domaãe banke 152,7 337,9 572,9Država 37,7 209,5 279,1Neprofitne organi<strong>za</strong>cije 2,7 4,5 6,0Tuje banke 72,8 145,2 187,5Tuje osebe 32,4 62,6 73,1Skupaj izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje 2.419,3 2.860,3 3.814,3116Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja podatke o bruto izpostavljenosti skupine NKBM, razvršãene po industrijskipanogi oziroma gospodarski dejavnosti komitentov (izpostavljenost):Leto, ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR, razen kjer so %)PanogaTuje pravne osebe 164,8 4,7% 389,7 9,5% 595,5 11,4%Prebivalstvo 631,2 731,9 17,8% 810,7 15,5%Predelovalna industrija 509,7 596,2 14,5% 750,6 14,3%Trgovina 337,8 9,6% 371,8 9,1% 472,2 9,0%Finanãno posredništvo 637,6 672,8 16,4% 1.046,2 20,0%Poslovanje z nepremiãninami 278,3 7,9% 282,6 6,9% 376,2 7,2%Gradbeništvo 163,2 4,7% 277,9 6,8% 362,2 6,9%Javna uprava 561,6 526,3 12,8% 552,8 10,6%Promet in komunikacije 55,3 1,6% 45,9 1,1% 63,6 1,2%Gostinstvo 33,5 1,0% 49,0 1,2% 60,0 1,1%Ostale javne storitve 32,9 0,9% 41,6 1,0% 53,1 1,0%Oskrba z elektriko, plinom in vodo 22,0 0,6% 23,1 0,6% 33,7 0,6%Kmetijstvo 17,7 0,5% 21,4 0,5% 24,8 0,5%Zdravstveno in socialno varstvo 9,2 0,3% 12,7 0,3% 17,2 0,3%Izobraževanje 7,4 0,2% 4,3 0,1% 5,0 0,1%Rudarstvo 0,2 0,0% 2,2 0,1% 9,5 0,2%Ribolov 0,4 0,0% 0,6 0,0% 0,6 0,0%Ostalo 0,0 1,2% 0,1 1,4% 0,2 0,0%Skupaj izpostavljenost 3.503,9 100% 5.234,2 100%Finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajoSpodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãene datume knjigovodsko vrednost finanãnih naložb skupine NKBM, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.Na dan 31. december2004 2005 2006Državni dolžniški vrednostni papirji 266,0 361,5 475,2Drugi dolžniški vrednostni papirji 89,5 74,1 266,5Skupaj dolžniški vrednostni papirji 355,4 435,6 741,8Ne-dolžniški vrednostni papirji 18,6 20,9 44,2Skupaj 374,1 456,4 786,0(v mio EUR)Finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so se poveãala <strong>za</strong> 72,2% na 786,0 mio EUR na dan 31. decembra 2006 s 456,5mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je glede na 373,9 mio EUR na dan 31. decembra 2004 predstavljalo povišanje <strong>za</strong>22,1%. Porast v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je bil predvsem posledica nakupa obveznic in <strong>za</strong>kladnihmenic Banke Slovenije, medtem ko je bil porast v predhodnem letu v glavnem rezultat naložb v 60-dnevne <strong>za</strong>kladne meniceBanke Slovenije in obveznice Republike Slovenije.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 117


Naložbe v posesti do <strong>za</strong>padlostiSpodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãene datume knjigovodsko vrednost naložb skupine NKBM v posesti do <strong>za</strong>padlosti.Na dan 31. december2004 2005 2006(v mio EUR)Državni dolžniški vrednostni papirji 592,8 447,2 275,0Ostali dolžniški vrednostni papirji 8,6 27,7 17,8Skupaj 601,4 474,9 292,8Naložbe v posesti do <strong>za</strong>padlosti so se zmanjšale <strong>za</strong> 38,4% na 292,8 mio EUR na dan 31. decembra 2006 s 474,9 mio EUR nadan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo zmanjšanje <strong>za</strong> 21,0% s 601,4 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Zmanjšanjenaložb v posesti do <strong>za</strong>padlosti v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je bilo posledica <strong>za</strong>padlosti <strong>za</strong>kladnihmenic Banke Slovenije, denominiranih v tujih valutah, medtem ko je do padanja v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra2005, prišlo zlasti na raãun <strong>za</strong>padlosti obveznic, ki jih je izdala Republika Slovenija, in na raãun prestrukturiranjanaložb v <strong>za</strong>kladne menice Banke Slovenije, denominirane v tujih valutah in ovrednotene na veã kot 90 mio EUR.Finanãna sredstva v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanjeSpodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãene datume podatke o knjigovodski vrednosti naložb skupine NKBM, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju.Na dan 31. december2004 2005 2006(v mio EUR)Državni dolžniški vrednostni papirji 9,2 56,3 0,9Drugi dolžniški vrednostni papirji 3,0 114,6 77,3Skupaj dolžniški vrednostni papirji 12,2 170,9 78,3Ne-dolžniški vrednostni papirji 6,6 33,4 57,1Skupaj 18,8 204,4 135,9Finanãna sredstva v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje so se zmanjšala <strong>za</strong> 33,5% na 135,9 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 204,4mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo zvišanje <strong>za</strong> 984,9% z 18,8 mio EUR na dan 31. decembra 2004.Zmanjšanje v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je bilo posledica dejstva, da je NKBM prodala državneobveznice, ki so jih izdale države ãlanice Evropske skupnosti, kar se je sicer delno poravnalo s poveãanim <strong>trg</strong>ovanjem zvrednostnimi papirji; do porasta v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2005, pa je prišlo predvsem <strong>za</strong>radi poveãanjaportfeljev lastniških vrednostnih papirjev in obveznic.Dolgoroãna osnovna sredstvaDolgoroãna osnovna sredstva so se na dan 31. decembra 2006, poveãala <strong>za</strong> 14,3% na 79,1 mio EUR na dan 31. decembra2006 z 69,2 mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 19,6% s 57,9 mio EUR na dan 31. decembra2004. Poznejše poveãanje v teh obdobjih je bilo predvsem rezultat vlaganj v prenovo podružnic in predstavništevkot tudi nadgradnje banãnih avtomatov in POS terminalov, pove<strong>za</strong>ne s prehodom na evro.Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva so se poveãala <strong>za</strong> 18,0% na 23,0 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 19,5 mio EUR na dan 31.decembra 2005, kar je predstavljalo dvig <strong>za</strong> 9,4% s 17,8 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Do poznejšega poveãanja vteh obdobjih je prišlo zlasti <strong>za</strong>radi poveãanih naložb v nadgradnjo programske opreme v NKBM in Poštne Banke Slovenijed.d., ki so skupaj znašale 3,5 mio EUR.Naložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupna vlaganjaNaložbe v odvisne družbe, pridružene družbe in skupna vlaganja so se poveãale <strong>za</strong> 2,1% na 43,4 mio EUR na dan 31. decembra2006, z 42,5 mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo porast <strong>za</strong> 89,9% z 22,4 mio EUR na dan 31. decembra2004 predvsem <strong>za</strong>radi naložb v družbe znotraj skupine NKBM, ki se ukvarjajo z lizingom in razvojem nepremiãnin.Druga sredstvaDruga sredstva, ki vkljuãujejo <strong>za</strong>loge, terjatve do kupcev, druge terjatve, odložene stroške, ne<strong>za</strong>raãunane prihodke, interjatve <strong>za</strong> nadomestila in provizije, so se poveãala <strong>za</strong> 33,3% na 70,9 mio EUR na 31. decembra 2006, s 53,2 mio EUR nadan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo povišanje <strong>za</strong> 3,3% z EUR 51,4 mio na dan 31. december 2004. Poveãanje v teh118Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


obdobjih je bilo predvsem posledica poveãanja drugih terjatev, ki vkljuãujejo terjatve iz naslova poravnavanja transakcij vposlovnih razmerjih in odložene stroške ter ne<strong>za</strong>raãunane dohodke.ObveznostiNaslednja tabela kaže glavne elemente obveznosti skupine NKBM na navedene datume:31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Finanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti 2.674,5 3.147,1 3.845,0Obresti <strong>za</strong> finanãne obveznosti 11,6 15,0 18,8Rezervacije 24,8 22,2 29,2Davãne obveznosti 6,8 12,0 7,4Finanãne obveznosti v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje 0,2 0,0 0,2Druge obveznosti 45,8 39,6 36,3Skupaj obveznosti 2.763,5 3.235,9 3.936,9Skupne obveznosti so se poveãale <strong>za</strong> 21,7% in na dan 31. decembra 2006 znašale 3.936,9 mio EUR, kar pomeni dvig s 3.235,9mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 17,1% z 2.763,5 mio EUR na dan 31. decembra 2004.Poznejši porast skupnih obveznosti v teh obdobjih je bil predvsem posledica poveãanja depozitov.Finanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednostiFinanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti, so se poveãale <strong>za</strong> 22,2% na 3.845,0 mio na dan 31. decembra 2006 s3.147,1 mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo porast <strong>za</strong> 17,7% z 2.674,5 mio EUR na dan 31. decembra2004. Poznejši porast skupnih obveznosti v teh obdobjih je bil predvsem posledica poveãanja depozitov gospodinjstev, kottudi najema dveh sindiciranih posojil s strani NKBM.Spodnja tabela <strong>za</strong> oznaãene datume prikazuje finanãne obveznosti skupine NKBM, merjene po odplaãni vrednosti.31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR)Depoziti 2.194,1 2.338,6 2.626,8Banãni sektor 35,5 20,3 25,2Nebanãni sector 2.158,6 2.318,3 2.601,6Posojila 219,7 509,3 918,2Banãni sektor 172,0 423,9 804,0Nebanãni sector 47,7 85,4 114,2Dolžniški vrednostni papirji 168,2 206,9 155,7Podrejene obveznosti 92,4 92,3 144,3Skupaj 2.674,5 3.147,1 3.845,0Depoziti strank (vkljuãno z medbanãnimi depoziti), ki so predstavljali veãino finanãnih obveznosti, merjenih po odplaãnivrednosti, so se poveãali <strong>za</strong> 12,3% na 2.626,8 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 2.338,6 mio EUR na dan 31. decembra2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 6,6% z 2.194,1 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Poznejši porast depozitov strankje bil predvsem posledica nadaljevanja gospodarske rasti v Sloveniji. Posojila so se poveãala <strong>za</strong> 80,3% na 918,2 mio EUR nadan 31. december 2006 s 509,3 mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 131,8% z 219,7 mioEUR na dan 31. decembra 2004. To poveãanje je bilo predvsem posledica poveãanja medbanãnih posojil in najema dvehsindiciranih kreditov s strani NKBM.Dolžniški vrednostni papirji so se zmanjšali <strong>za</strong> 24,8% na 155,7 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 206,9 mio EUR na dan 31.decembra 2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 23,0% s 168,2 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Zmanjšanje v letu, ki seje konãalo 31. decembra 2006, je bilo posledica <strong>za</strong>padlosti obveznic v tem obdobju, medtem ko je bilo poveãanje v letu, ki se jekonãalo 31. decembra 2005, predvsem posledica izdaje obveznic in potrdil o depozitih v tem obdobju. Podrejene obveznosti sose poveãale <strong>za</strong> 56,3% na 144,3 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 92,3 mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar ni pomenilobistvene spremembe glede na 92,4 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Poveãanje v letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006,je bilo predvsem posledica zbiranja hibridnega kapitala s strani NKBM v skupnem znesku 50 mio EUR.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 119


Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja podatke o povpreãnem znesku odprtih depozitov skupine NKBM na dan 31.decembra preteklega leta, 30. junija tekoãega leta in 31. decembra tekoãega leta <strong>za</strong> oznaãena obdobja, na katere se podatkinanašajo, in delež vsake posamezne vrste depozitov. Povpreãni strošek (obrestni odhodek deljen s povpreãnim polletnimstanjem na dan 31. decembra preteklega leta, 30. junija tekoãega leta in 31. decembra tekoãega leta <strong>za</strong> vsako posameznoobdobje, na katero se podatki nanašajo) tekoãih (kratkoroãnih) depozitov je bil 3,0% v letu, <strong>za</strong>kljuãenem dne 31.12.2004,1,8% v letu, <strong>za</strong>kljuãenem dne 31.12.2005 in 1,7% v letu, <strong>za</strong>kljuãenem dne 31.12.2006. Povpreãni strošek ve<strong>za</strong>nih depozitovje bil 12,7% v letu, <strong>za</strong>kljuãenem 31.12.2004, 6,5% v letu, <strong>za</strong>kljuãenem 31.12.2005, in 3,8% v letu, <strong>za</strong>kljuãenem 31.12.2006.Povpreãni zneski depozitov na dan 31. decembra preteklega leta, 30. junija tekoãega leta in 31. decembra tekoãega leta<strong>za</strong> obdobja, navedena spodaj, so prika<strong>za</strong>ni v nadaljevanju:ZnesekLeto. ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006%skupnegazneskaZnesek%skupnegazneskaZnesek%skupnegazneska(v mio EUR, razen kjer so %)Tekoãi/vpogledni depoziti 1.414 91,8 1.853 90,9 2.197 88,4Ve<strong>za</strong>ni depoziti 126 8,2 185 9,1 289 11,6Skupaj 1.540 100,0 2.038 100,0 2.486 100,0Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja podatke o kratkoroãno najetih sredstvih skupine NKBM.Leto. ki se je konãalo 31. decembra2004 2005 2006(v mio EUR, razen kjer so %)Stanje na koncu obdobja 2.084 2.087 2.316- kratkoroãni depoziti 2.030 2.076 2.293- kratkoroãna posojila 54 11 23- kratkoroãni dolžniški vrednostni papirji 0 0 0Povpreãno stanje v obdobju (1) 1.585 2.076 2.504Povpreãna obrestna mera v obdobju (2) 3,0% 1,8% 1,7%Opombi:(1)Povpreãna stanja na dan 31. decembra preteklega leta, 30. junija tekoãega leta in 31. decembra tekoãega leta, <strong>za</strong> obdobje, na katero se podatki nanašajo.(2)Je izraãunana kot razmerje med obrestnimi odhodki <strong>za</strong> kratkoroãna najeta sredstva in povpreãnimi stanji najetih kratkoroãnih sredstev na dan 31. decembra preteklega leta, 30. junija tekoãegaleta in 31. decembra tekoãega leta, <strong>za</strong> obdobje, na katero se podatki nanašajo.RezervacijeRezervacije so se poveãale <strong>za</strong> 31,2% na 29,2 mio EUR v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, z 22,2 mio EURna dan 31. decembra 2005, kar je predstavljalo zmanjšanje <strong>za</strong> 10,5% od 24,8 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Poveãanjerezervacij v letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, je bilo predvsem posledica rasti obsega poslovanja, medtem ko jebilo zmanjšanje v predhodnem letu v veliki meri posledica rahlega zmanjšanja obsega poslovanja.Davãne obveznostiDavãne obveznosti so se zmanjšale <strong>za</strong> 37,9% na 7,4 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 12,0 mio EUR na dan 31. decembra2005, kar je predstavljalo poveãanje <strong>za</strong> 75,2% od 6,8 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Poveãanje v letu, ki se jekonãalo 31. decembra 2005, je bilo v veliki meri posledica porasta odloženih obveznosti <strong>za</strong> davek v letu 2005, ki je nastal<strong>za</strong>radi poveãanja v vrednotenju vrednostnih papirjev, opredeljenih kot razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo. Poslediãno so se davãneobveznosti v letu, ki se je konãalo 31. decembra 2006, zmanjšale.Ostale obveznostiOstale obveznosti, ki vkljuãujejo obveznosti do Banke Slovenije, <strong>za</strong>poslenih, izvajalcev kartiãnih transakcij in dobaviteljev,so se zmanjšale <strong>za</strong> 8,3% na 36,3 mio EUR na dan 31. decembra 2006 z 39,6 mio EUR na dan 31. decembra 2005, kar jepredstavljalo zmanjšanje <strong>za</strong> 13,6% glede na 45,8 mio EUR na dan 31. decembra 2004. Zmanjšanje ostalih obveznosti v letu,ki se je konãalo 31. decembra 2006, je bilo predvsem posledica zmanjšanja drugih obveznosti, medtem ko je bilo zmanjšanjev predhodnem letu v veliki meri posledica zmanjšanja odloženih stroškov ter ne<strong>za</strong>raãunanih dohodkov.120Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


17.10 Kapitalska sredstvaNaslednja tabela kaže konsolidiran kapital na osnovi tveganja, tveganju prilagojeno aktivo in koliãnike kapitalske ustreznostina podlagi tveganja <strong>za</strong> skupino NKBM, izraãunane skladno z veljavnimi smernicami Banke Slovenije in kot so bilisporoãeni Banki Slovenije:Na dan 31. decembraNa dan 30. junija2004 2005 2006 2007(v mio EUR, razen kjer so odstotki)Kapital prvega reda 183,5 145,4 160,6 199,4Kapital drugega reda 112,2 85,1 118,7 126,4Skupna lastna sredstva 295,7 230,5 279,3 325,8Skupaj kreditnemu tveganju prilagojena sredstva (bilanãna) 1.601,6 1.919,2 2.538,7 3.144,2Skupaj kreditnemu tveganju prilagojena sredstva (izvenbi- 181,2 113,6 199,0 228,8Skupaj tržnemu tveganju prilagojena sredstva 144,3 366,6 141,3 211,2Skupaj tveganju prilagojena sredstva in pogojniki 1.927,1 2.399,4 2.879,0 3.584,2Koliãniki kapitalske ustreznosti:Koliãnik kapitalske ustreznosti <strong>za</strong> kapital prvega reda 9,5% 6,1% 5,6% 5,6%Skupaj koliãnik kapitalske ustreznosti 15,3% 9,6% 9,7% 9,1%Najnižji koliãnik kapitalske ustreznosti, kot ga <strong>za</strong>hteva Banka 8,0% 8,0% 8,0% 8,0%Banka Slovenije <strong>za</strong>hteva minimalni koliãnik kapitalske ustreznosti, ki znaša 8,0% brez posebnih <strong>za</strong>htev glede koliãnikov kapitalskeustreznosti <strong>za</strong> kapital prvega in drugega reda. Koliãniki skupine NKBM so se zmanjševali <strong>za</strong>radi rasti poslovanja.17.11 Priprave <strong>za</strong> izvajanje kapitalskega sporazuma Basel IIPo priãakovanjih se bodo kapitalska ustreznost in kapitalska razmerja z izvajanjem smernic Basel II spremenili. SkupinaNKBM budno spremlja razvoj Basla II in od objave konãnega okvira junija 2004 pregleduje svoje sisteme in postopke, šezlasti na podroãjih bonitetne ocene, arhitekture tveganj, tehnološke podpore in dokumentiranja procesov, da bo lahkoizvajala novi okvir na naãin, skladen s smernicami Basel II. Skupina NKBM tudi sodeluje z zunanjimi svetovalci s ciljemrazviti ustrezne ukrepe <strong>za</strong> doseganje skladnosti. Glejte »Upravljanje tveganj«. Skupina NKBM priãakuje, da bo skladnostz osnovnimi pristopi Basla II dosegla do 1. januarja 2008. Glede kreditnega tveganja naãrtuje uporabo možnosti svobodeodloãanja glede izraãuna kapitalskih <strong>za</strong>htev po novih pravilih.17.12 Finanãni instrumenti in zunajbilanãne postavkeGarancije in dokumentarni akreditiviNaslednja tabela kaže vrednosti odprtih garancij, odobrenih in neizkorišãenih komercialnih akreditivov, kreditov in limitovna navedene datume:Na dan 31. decembraNa dan 30. junija2004 2005 2006 2007(v mio EUR)Garancije 175,4 173,9 270,0 278,1Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 0,0 3,3 314,5 0,1Ne<strong>za</strong>varovani akreditivi 10,2 14,0 20,4 31,6Odobreni neizkorišãeni krediti 149,5 198,0 188,8 227,8Odobreni neizkorišãeni limiti 184,1 176,6 190,6 216,8Drugo 4,7 5,6 5,1 47,1Kreditna nadom. vrednost 0,2 0,3 0,9 0,5Skupaj 524,0 571,7 990,3 802,0Izdaje garancij in dokumentarnih akreditivov, kreditov in limitov so se v skupini NKBM poveãale skupaj s poveãevanjemnjenega kreditnega portfelja.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 121


18.RAZISKAVE IN RAZVOJ,PATENTI IN LICENCE –INTELEKTUALNALASTNINA


NKBM redno izvaja tržne raziskave <strong>za</strong> ugotavljanje tržne pozicije in ugleda banke ter potenciala banke na segmentu storitev.Skladno z rezultati raziskav prilagaja aktivnosti nastopa na <strong>trg</strong>u in prilagoditve ponudbe. Z raziskavami želi NKBM vnajveãji meri slediti in <strong>za</strong>dovoljevati potrebe svojih strank, s tem pa izboljševati svoj tržni položaj. Z anali<strong>za</strong>mi konkurenceNKBM sledi <strong>trg</strong>u in temu prilagaja razvoj novih storitev in nadgradnjo obstojeãih. Letno NKBM <strong>za</strong> namene vseh tovrstnihraziskav nameni do 50.000 EUR. V ta znesek sta vkljuãeni tudi dve raziskavi skrivnega nakupovanja v poslovni mreži bankena leto, ki jih NKBM izvaja <strong>za</strong> izboljšanje prodajnih rezultatov in kakovosti storitev.Tehniãnih raziskav, ki bi bistveno vplivale na poslovanje banke, NKBM ne izvaja.Skupina NKBM je registrirala blagovne znamke, ki se uporabljajo na številnih produktih, vkljuãno z »Bank@Net«, »PoslovniBank@Net« in »Tele<strong>banka</strong>«. Poleg tega poteka postopek registracije imena in logotipa »<strong>Nova</strong> KBM«.Tudi Poštna Banka Slovenije d.d. ima registrirani blagovni znamki <strong>za</strong> »PBS« in »Poštna <strong>banka</strong> Slovenije d.d«.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 123


19.NAPOVEDI ALI OCENEDOBIâKA


Ta prospekt ne vsebuje napovedi ali ocen dobiãka.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 125


20.UPRAVNI, POSLOVODNIIN NADZORNI ORGANITER VIŠJI VODSTVENIDELAVCI


20.1 Organi upravljanjaNKBM upravljata dva vodstvena organa: nadzorni svet in uprava.Nadzorni svetNadzorni svet je odgovoren <strong>za</strong> nadzor nad delom uprave. Imenovan je na skupšãini delniãarjev banke. Med pristojnostinadzornega sveta spadajo potrditev poslovne politike in finanãnega naãrta NKBM in skupine NKBM ter odobritev doloãenihnajpomembnejših transakcij, kot na primer (i) novih izdaj vrednostnih papirjev NKBM, ãe znesek izdaje presega 30 milijonovevrov, (ii) vseh poslov v zvezi s pridobitvijo ali odtujitvijo kapitalske udeležbe v gospodarskih družbah in drugih pravnihosebah, katerih knjigovodska vrednost presega 550.000,00 evrov, (iii) transakcij, ki se nanašajo na pridobitev ali odtujitevlastniških vrednostnih papirjev z namenom portfeljskih naložb, ki presegajo višino 5% kapitala NKBM, (iv) najema posojilain prevzema drugih obveznosti, ki presegajo 25% kapitala NKBM, (v) odpisa terjatev, ki presegajo 1 milijon evrov, (vi) kakršnegakoli posla, pri katerem bi izpostavljenost NKBM do pogodbene stranke dosegla ali presegla 10% kapitala NKBM alipri katerem se izpostavljenost NKBM do pogodbene stranke poveãa tako, da doseže ali preseže 15% oziroma 20% kapitalaNKBM. Nadzorni svet se sestane najmanj enkrat vsake tri mesece, po potrebi pa tudi bolj pogosto.Nadzorni svet NKBM trenutno sestavljajo naslednji ãlani:Ime in priimek Starost Funkcijag. Daniel Blejc 43 predsednik nadzornega svetag. Andrej Svetina 41 podpredsednik nadzornega svetag. Janez Erjavec 58 ãlan nadzornega svetag. Anton Guzej 55 ãlan nadzornega svetadr. Anton Jurgetz 64 ãlan nadzornega svetag. Matjaž Koželj 37 ãlan nadzornega svetag. Stanislav Lesjak 51 ãlan nadzornega svetadr. Tanja Markoviã-Hribernik 45 ãlanica nadzornega svetaga. Marija Ribiã 49 ãlanica nadzornega svetaGospod Daniel Blejc je bil imenovan na mesto namestnika predsednika nadzornega sveta NKBM v marcu 2005, od junija2006 pa je predsednik nadzornega sveta. Od leta 1990 je direktor podjetja Modan Informatika d.o.o.. Je tudi predsedniknadzornega sveta podjetja Casino <strong>Maribor</strong>, d.d.. G. Blejc je leta 1989 diplomiral s podroãja elektro-tehnologije na Tehniškifakulteti Univerze v <strong>Maribor</strong>u in leta 1998 <strong>za</strong>kljuãil študij MBA na univerzi Clemson University v Južni Karolini (SouthCarolina).Gospod Andrej Svetina je bil imenovan na mesto predsednika nadzornega sveta NKBM v decembru 2005, od junija 2006pa <strong>za</strong>seda mesto namestnika predsednika. Je glavni raãunovodja v podjetju GlaxoSmithKline d.o.o. (»GSK d.o.o.«). Pred<strong>za</strong>poslitvijo v GSK d.o.o. je opravljal naloge višjega analitika v Banki Slovenije, bil <strong>za</strong>poslen na razliãnih podroãjih v NLB,in opravljal naloge glavnega raãunovodje v skupini Elan d.d.. G. Svetina je diplomiral iz finanãne in denarne politike naUniverzi v Ljubljani leta 1992.Gospod Janez Erjavec je ãlan nadzornega sveta NKBM od leta 1997. Je direktor podjetja Pomurski sejem, d.d. v GornjiRadgoni. Je tudi ãlan Ekosocialnega foruma Evrope (Ecosocial Forum Europe), opravlja naloge v odboru, ki vodi Ustanovodr. Antona Trstenjaka, je predsednik lokalne skupnosti v Lenartu in ãlan obãinskega sveta. Gospod Janez Erjavec je diplomiralna Tehniški fakulteti Univerze v <strong>Maribor</strong>u v letu 1993.Gospod Anton Guzej je ãlan nadzornega sveta NKBM od marca 2005. Je generalni direktor RTV Slovenija. Pred opravljanjemte funkcije je <strong>za</strong>sedal vodstvena mesta v podjetjih Toper Celje, TOZD Aero Celje, Merx Bank, Krekova <strong>banka</strong>, d.d., in AvtoCelje, d.d.. Gospod Guzej je tudi ãlan v nadzornih svetih podjetij Izbira Laško, d.d., Laško (predsednik), Meja Šentjur, d.d.,Šentjur pri Celju, (predsednik), Potrošnik Celje, d.d., Celje, Dravinjski dom, d.d., Slovenske Konjice, in Hme<strong>za</strong>d Agrina, d.d.,Žalec. Gospod Guzej je leta 1978 diplomiral iz ekonomskih ved na Univerzi v Ljubljani.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 127


Dr. Anton Jurgetz je ãlan nadzornega sveta NKBM od marca 2005. Je tudi ãlan in podpredsednik nadzornega sveta podjetja HeliosDomžale, d.d., ter ãlan upravnega odbora Deutsche Forschungs-Gesellschaft für Oberflächentechnik v Düsseldorfu. GospodJurgetz je leta 1984 diplomiral iz kemijske tehnologije na Univerzi <strong>za</strong> uporabne vede v Münstru (University of Applied ScienceMünster) in leta 1994 doktoriral iz kemijskih ved na Univerzi v Mulhousu (L’Université de Haute-Alsace, Mulhouse).Gospod Matjaž Koželj je ãlan nadzornega sveta NKBM od marca 2005. Je izvršni direktor <strong>za</strong> podroãje jugovzhodne Evropev družbi Aktiva Naložbe d.o.o.. To funkcijo opravlja od maja leta 2000. Gospod Koželj je tudi predsednik nadzornega svetapodjetja Rumaplast plastika v Srbiji. Leta 1993 je diplomiral iz fizike na univerzi University of California v Los Angelesu,leta 1996 pa je <strong>za</strong>kljuãil študij MBA na univerzi Georgetown University.Gospod Stanislav Lesjak je ãlan nadzornega sveta NKBM od marca 2005. Gospod Lesjak je namestnik direktorja v podjetjuPaloma Papirji v Ceršaku. Pred tem je bil svetovalec direktorja v podjetju Paloma – Horgen d.o.o. in prodajni referent vpodjetju Veld d.o.o.. Je ãlan obãinskega sveta in raznih odborov na obãinski ravni. Je tudi ãlan upravne komisije Društvaekonomistov <strong>Maribor</strong>. Diplomiral je iz ekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u leta 1979.Gospa Tanja Markoviã-Hribernik je ãlanica nadzornega sveta NKBM od marca 2005. Gospa Markoviã-Hribernik je izrednaprofesorica <strong>za</strong> podroãje finanãne in gospodarske politike na Ekonomsko-poslovni fakulteti v <strong>Maribor</strong>u, ki deluje v okviruUniverze v <strong>Maribor</strong>u. Diplomirala je iz ekonomskih ved leta 1985, doktorirala pa, prav tako iz ekonomskih ved, leta 1996,obakrat na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u.Gospa Marija Ribiã je ãlanica nadzornega sveta NKBM od marca 2005. Od leta 2002 je glavni izvršni direktor v podjetju J&MRibiã d.o.o. v <strong>Maribor</strong>u. Gospa Ribiã je pooblašãeni notranji revizor (Slovenski inštitut <strong>za</strong> revizijo), pooblašãeni raãunovodja(Slovenski inštitut <strong>za</strong> revizijo) in državni notranji revizor (Ministrstvo <strong>za</strong> finance Republike Slovenije). Je tudi ãlanica Društvadavãnih svetovalcev Slovenije. Diplomirala je iz ekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u leta 1982.Vsi ãlani nadzornega sveta NKBM so neodvisni, brez izvršilnih pooblastil in so tudi neodvisni od skupine NKBM in ostalihorganov upravljanja in odborov.Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih ãlani nadzornega sveta opravljajo <strong>za</strong> NKBM, in njihovimiosebnimi nalogami in/ali interesi.Poslovni naslov nadzornega sveta je <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 <strong>Maribor</strong>, Slovenija.Uprava NKBMUpravo NKBM sestavljata dva ãlana, od katerih je eden predsednik uprave NKBM. Uprava banke je odgovorna <strong>za</strong> dnevnovodenje in upravljanje vsakodnevnega rednega poslovanja NKBM. âlana uprave sta pooblašãena <strong>za</strong> <strong>za</strong>stopanje NKBM vpravnem prometu napram tretjim osebam. Upravo imenuje nadzorni svet. Uprava NKBM se sestane najmanj enkrat tedensko,sestankom pa prisostvujejo tudi izvršilni direktorji, vodja službe notranje revizije in po potrebi predstavniki ostalihstrokovnih služb.Upravo NKBM, ki je bila imenovana v maju 2005, sestavljata trenutno naslednja ãlana:Ime in priimek Starost Funkcijag. Matjaž Kovaãiã 39 predsednikga. Manja Skernišak 46 ãlanicaGospod Matjaž Kovaãiã opravlja naloge predsednika uprave NKBM od maja 2005, ãlan uprave pa je od leta 1997. V NKBM se je<strong>za</strong>poslil leta 1995 kot direktor upravljanja s tveganji, leta 1997 pa je bil imenovan <strong>za</strong> ãlana uprave. Je predsednik nadzornegasveta Zavarovalnice <strong>Maribor</strong>, d.d. in v družbah KBM Infond, d.z.u., Adria Bank AG in Multiconsult d.o.o. ter ãlan nadzornegasveta Poštne Banke Slovenije d.d. in Združenja bank Slovenije. Diplomiral je iz ekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u.Gospa Manja Skernišak je <strong>za</strong>poslena v NKBM od leta 1985 in je bila imenovana v upravo maja 2005. Pred imenovanjem vupravo je opravljala razliãne funkcije v NKBM, na<strong>za</strong>dnje je bila direktorica sektorja <strong>za</strong> poslovanje z gospodarskimi družbami.Ga. Skernišak je ãlanica nadzornega sveta podjetij KBM Infond, d.z.u., d.o.o., Zavarovalnice <strong>Maribor</strong>, d.d. in Intereuroped.d.. Diplomirala je iz ekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u leta 1985.Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih ãlana uprave opravljata <strong>za</strong> NKBM, in njunimi osebnimi nalogamiin/ali interesi.Ožje vodstvo NKBMâlani ožjega vodstva NKBM so naslednji:Ime in priimek Starost Funkcijag. Matjaž Kovaãiã 39 predsednik upravega. Manja Skernišak 46 ãlanica uprave in namestnica predsednika upravega. Irena Žnidaršiã 55 izvršilna direktorica <strong>za</strong> podroãje finanãnih <strong>trg</strong>ov128Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


g. Andrej Plos 39 izvršilni direktor <strong>za</strong> podroãje spremljave in kontrole poslovanga.Vlasta Breãko 47 izvršilna direktorica <strong>za</strong> podroãje spremljave komerciale ing. Slavko Jarc 56 izvršilni direktor <strong>za</strong> podroãje poslovanja z gospodarskimig. Vasilij Koman 61 izvršilni direktor <strong>za</strong> podroãje organi<strong>za</strong>cije in podporega. Ksenija Mrevlje 55 izvršilna direktorica <strong>za</strong> podroãje Nove Goriceg. Simon Hvalec 39 izvršilni direktor <strong>za</strong> podroãje vzhodne Slovenijeg. Aleksander Batiã 46 izvršilni direktor <strong>za</strong> podroãje osrednje SlovenijePodatki o Matjažu Kovaãiãu in Manji Skernišak: glej – »Uprava NKBM« zgoraj.Gospa Irena Žnidaršiã je izvršilna direktorica NKBM <strong>za</strong> podroãje finanãnih <strong>trg</strong>ov od leta 2000. V NKBM se je <strong>za</strong>poslilaleta 1977 in v ãasu službovanja <strong>za</strong>sedala razliãna delovna mesta; med drugim je bila direktorica sektorja mednarodnegaposlovanja. Gospa Žnidaršiã je ãlanica likvidnostne komisije NKBM in ãlanica odbora ALCO. Diplomirala je iz ekonomskihved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u leta 1977.Gospod Andrej Plos je izvršilni direktor NKBM <strong>za</strong> podroãje spremljave in kontrole poslovanja (to vkljuãuje tudi upravljanjes tveganji) od leta 2005. V NKBM se je kot pripravnik <strong>za</strong>poslil leta 1994 in je v ãasu službovanja <strong>za</strong>sedal razliãna delovnamesta; med drugim je opravljal posle deviznega <strong>trg</strong>ovca in bil direktor sektorja <strong>za</strong> upravljanje s tveganji. Gospod Plos je tudiãlan nadzornega sveta v podjetjih MC Leasing, Adria Bank AG in Moja naložba, d.d.. Leta 1994 je diplomiral iz ekonomskihved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u, leta 2007 pa je na isti univerzi pridobil naziv magister ekonomskih ved.Gospa Vlasta Breãko je izvršilna direktorica NKBM <strong>za</strong> podroãje spremljave komerciale in elektronskega banãništva odmarca 2001. V NKBM se je <strong>za</strong>poslila leta 1992 kot vodja revizije. Leta 1998 je bila imenovana <strong>za</strong> pomoãnico izvršilnegadirektorja <strong>za</strong> podroãje spremljave komerciale in to mesto je <strong>za</strong>sedala do februarja 2001. Gospa Breãko je leta 1990 diplomiralaiz ekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u, leta 2000 pa na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u magistrirala s podroãja ekonomijein poslovnih ved ter si pridobila naziv pooblašãene revizorke.Gospod Slavko Jarc je izvršilni direktor NKBM <strong>za</strong> podroãje poslovanja z gospodarskimi družbami od leta 2005. Kot pripravnikse je v NKBM <strong>za</strong>poslil leta 1978 in bil kasneje direktor sektorja <strong>za</strong> poslovanje z gospodarskimi družbami. Diplomiral je izekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u leta 1976.Gospod Vasilij Koman je izvršilni direktor <strong>za</strong> podroãje organi<strong>za</strong>cije in podpore poslovanja od junija 2001. Preden se je leta2001<strong>za</strong>poslil v NKBM, je bil <strong>za</strong>poslen v Gorenjski banki, d.d.. Gospod Koman je diplomiral iz matematiãnih ved na Univerziv Ljubljani leta 1971.Gospa Ksenija Mrevlje <strong>za</strong>seda delovno mesto izvršilne direktorice NKBM <strong>za</strong> podroãje Nove Gorice od julija 1999. V Komercialnibanki <strong>Nova</strong> Gorica, ki je bila kasneje pripojena k NKBM, se je <strong>za</strong>poslila januarja 1993 kot vodja sektorja investicij innaložb, kasneje pa je v NKBM <strong>za</strong>sedala razliãna vodilna in vodstvena mesta. Gospa Mrevlje je diplomirala iz ekonomskihved na Univerzi v Ljubljani leta 1976.Gospod Simon Hvalec je izvršilni direktor NKBM <strong>za</strong> podroãje vzhodne Slovenije od leta 2006. V NKBM se je <strong>za</strong>poslil leta 2001in bil do leta 2006 direktor podružnice. Pred prihodom v NKBM je bil od leta 1995 do konca leta 1998 <strong>za</strong>poslen v podjetjuTerme <strong>Maribor</strong>, d.d.. Diplomiral je iz ekonomskih ved na Univerzi v <strong>Maribor</strong>u leta 1992.Gospod Aleksander Batiã je izvršilni direktor NKBM <strong>za</strong> podroãje osrednje Slovenije od leta 2001. V NKBM se je <strong>za</strong>poslil leta1998 kot direktor podružnice v Ljubljani. Pred prihodom v NKBM je bil vodja sektorja investicij v SIB, d.d., in svetovalec naMinistrstvu <strong>za</strong> gospodarstvo in Ministrstvu <strong>za</strong> finance Vlade Republike Slovenije. Diplomiral je iz tehniških ved na Univerziv Ljubljani leta 1985.Ne obstaja nikakršen konflikt interesov med nalogami, ki jih ãlani ožjega vodstva NKBM opravljajo <strong>za</strong> NKBM, in njihovimiosebnimi nalogami in/ali interesi.20.2 Izjave o konfliku interesovGlej izjave v toãki 20.1.20.3 Izjava o postopkih zoper direktorje in uslužbence NKBMNa datum tega prospekta nihãe od <strong>za</strong>poslenih ali ãlanov uprave, ožjega vodstva in nadzornega sveta NKBM v vsaj petihpredhodnih letih ni:• bil obsojen <strong>za</strong>radi kaznivih dejanj, ki merijo na goljufijo;• deloval kot izvršni direktor v vlogi vodilnega delavca, ãlana izvršilnega, upravnega ali nadzornega organa v kateremkoli podjetju v ãasu ob ali pred nastopom steãaja, prisilne uprave ali likvidacije tega podjetja;• bil podvržen kakršni koli uradni javni obtožbi in/ali sankcijam s strani kateregakoli <strong>za</strong>konskega ali regulatornega organa(vkljuãno s katerimkoli pooblašãenim strokovnim organom) in ni bil nikoli sodno diskvalificiran v vlogi ãlana izvršilnih,upravnih ali nadzornih organov podjetja ali v vlogi ãlana vodstva podjetja ali pri vodenju poslov katerega koli podjetja.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 129


21.PLAâILA IN DAJATVE


21.1 Nagrajevanje nadzornega sveta, uprave in vodstva NKBMSkupna izplaãila ãlanom nadzornega sveta NKBM <strong>za</strong> poslovno leto, <strong>za</strong>kljuãeno 31. decembra 2006, so znašala 68.043,73 evrov.Skupna izplaãila ãlanoma uprave NKBM <strong>za</strong> poslovno leto, <strong>za</strong>kljuãeno 31. decembra 2006, so znašala 258.846,60 evrov.Skupno plaãilo, vkljuãujoã plaãe in bonuse, ki je bilo izplaãano ožjemu vodstvu NKBM <strong>za</strong> poslovno leto, <strong>za</strong>kljuãeno 31.decembra2006, je znašalo 828.727,76 evrov.Noben ãlan nadzornega sveta in uprave ali ožjega vodstva NKBM nima v posesti delnic ali opcij na delnice NKBM.21.2 Posojila ãlanom nadzornega sveta, uprave in vodstva NKBMNihãe od ãlanov nadzornega sveta NKBM nima pri NKBM najetega posojila. Skupni znesek posojil, odobren ãlanom upravein ožjega vodstva NKBM, je na dan 30. junija 2007 znašal 269.068,79 evrov.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 131


22.ORGANIZACIJSKAPRAKSA


22.1 Kodeks upravljanjaNKBM je dolžna poslovati v skladu s slovensko banãno <strong>za</strong>konodajo in predpisi, ki od 1. januarja 2007 vkljuãujejo <strong>za</strong>hteve vzvezi s kodeksom upravljanja - med drugim vkljuãujejo tudi <strong>za</strong>hteve v zvezi z oblikovanjem revizijskega odbora ter <strong>za</strong>htevo,da so vsi ãlani nadzornega sveta neodvisni. Poleg tega slovenski kodeks upravljanja gospodarskih družb, ki je bil marca2004 sprejet s strani Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, Združenja ãlanov nadzornih svetov in Združenja Manager, vsebujedoloãila slovenske <strong>za</strong>konodaje, smernice in priporoãila EU, naãela poslovanja, interne predpise Ljubljanske borze, d.d.,Ljubljana, Združenja ãlanov nadzornih svetov in Združenja Manager ter mednarodno uveljavljene obiãaje poslovanja. Vskladu s skupno izjavo uprave in nadzornega sveta NKBM je NKBM v poslovnem letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006,upoštevala doloãila kodeksa upravljanja gospodarskih družb.22.2 Revizijska komisija nadzornega svetaRevizijska komisija je bila oblikovana aprila 2007. Sestavljena je iz dveh neodvisnih ãlanov nadzornega sveta NKBM in trehzunanjih strokovnjakov. Na dan priprave tega prospekta so ãlani revizijske komisije Andrej Svetina, Marija Ribiã, MarinaPoboljšaj, svetovalka uprave v podjetju Termoelektrarna Trbovlje, Franc Koletnik, profesor na Ekonomsko-poslovni fakultetiUniverze v <strong>Maribor</strong>u, in Borut Bratina, profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v <strong>Maribor</strong>u.22.3 Ostali pomembnejši organiKomisija nadzornega sveta <strong>za</strong> imenovanjaKomisija <strong>za</strong> imenovanja je bila oblikovana v septembru 2007. Sestavljena je iz dveh neodvisnih ãlanov nadzornega svetaNKBM in enega zunanjega strokovnjaka. Na dan priprave tega prospekta so bili ãlani komisije <strong>za</strong> imenovanja Anton Jurgetz,Janez Erjavec in Marko Vresk, namestnik predsednika uprave v podjetju HELIOS, d.d., Domžale.Komisija nadzornega sveta <strong>za</strong> prejemkeKomisija <strong>za</strong> prejemke je bila oblikovana v septembru 2007. Sestavljena je iz dveh neodvisnih ãlanov nadzornega svetaNKBM in enega zunanjega strokovnjaka. Na dan priprave tega prospekta so bili ãlani komisije <strong>za</strong> prejemke Anton Guzej,dr. Tanja Markoviã-Hribernik in Marko Vresk.Kreditni odborKreditni odbor je odgovoren <strong>za</strong> upravljanje s kreditnim tveganjem in s tveganji velike izpostavljenosti pri poslovanju spravnimi osebami. Na dan priprave tega prospekta so bili ãlani kreditnega odbora Manja Skernišak (predsednica), MatjažKovaãiã (namestnik), Simon Hvalec, Slavko Jarc, Sonja Bauman-Cotar, direktorica sektorja <strong>za</strong> ekonomsko svetovanje inmerjenje kreditnega portfelja, Ksenija Mrevlje, Peter Budin, namestnik izvršilne direktorice <strong>za</strong> podroãje Nove Gorice, inDarko Tisaj, svetovalec uprave <strong>za</strong> skupino NKBM. Kreditni odbor se sestaja enkrat tedensko.Likvidnostna komisijaLikvidnostna komisija spremlja stanje in sprejema ukrepe <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje kratkoroãne likvidnosti. Na dan priprave tegaprospekta so bili ãlani likvidnostne komisije Matjaž Kovaãiã (predsednik), Manja Skernišak (namestnica), Simon Hvalec,Slavko Jarc, Irena Žnidaršiã, Ksenija Mrevlje, Veronika Korošec, direktorica sektorja <strong>za</strong>kladništva, in Darko Tisaj. Likvidnostnakomisija se sestaja dnevno.Odbor <strong>za</strong> upravljanje s sredstvi in naložbami (ALCO)ALCO ocenjuje in spremlja strukturo bilance stanja, kapitalske ustreznosti, obrestnih tveganj, strukturne likvidnosti, tržnihtveganj, valutnih tveganj, dobiãkonosnosti in rezultata profitnih centrov, finanãnih naãrtov, skupnega kreditnega tveganja,<strong>za</strong>konskih <strong>za</strong>htev, davãnega vidika poslovanja in ostalih tveganj, pove<strong>za</strong>nih z novimi produkti in storitvami. Na datumtega prospekta so bili ãlani ALCO Matjaž Kovaãiã (predsednik), Manja Skernišak (namestnica), Irena Žnidaršiã, NatašaZiherl, direktorica sektorja raãunovodstva, Andrej Plos, Veronika Korošec, Sonja Bauman-Cotar, direktorica sektorja <strong>za</strong>ekonomsko svetovanje in merjenje kreditnega portfelja, Peter Kupljen, direktor sektorja upravljanja s tveganji, in DarkoTisaj. ALCO se sestaja enkrat meseãno.Komisija <strong>za</strong> klasifikacijoKomisija <strong>za</strong> klasifikacijo je <strong>za</strong>dolžena <strong>za</strong> pregledovanje in odobravanje sprememb klasifikacije komitentov. Na dan pripravetega prospekta so bili ãlani komisije <strong>za</strong> klasifikacijo Andrej Plos (predsednik), Sonja Bauman-Cotar (namestnica), SlavkoJarc, Peter Kupljen, Ksenija Mrevlje, Lado Batistiã, direktor sektorja kontrolinga, in Vlasta Hojak, analitik v sektorju upravljanjas tveganji. Komisija <strong>za</strong> klasifikacijo se sestaja meseãno.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 133


23.USLUŽBENCI


23.1 ZaposleniSkupina NKBM je 30. junija 2007 <strong>za</strong>poslovala 2.718 oseb. Spodnja tabela predstavlja število <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> celotno SkupinoNKBM in <strong>za</strong> vsako posamezno družbo v skupini na dan 30. junija 2007;Na dan 30. junija 2007% od celoteNKBM 1.506 55,4Poštna Banka Slovenije d.d. 223 8,2Zavarovalnica <strong>Maribor</strong> d.d. 898 33,0Druge odvisne in pridružene družbe 91 3,4Skupaj 2.718 100V NKBM je bilo 30. junija 2007 1.506 <strong>za</strong>poslenih, v primerjavi z 31. decembrom 2006, ko je bilo v banki <strong>za</strong>poslenih 1.511delavcev. Razlogi <strong>za</strong> zmanjšanje števila <strong>za</strong>poslenih so predvsem v racionali<strong>za</strong>ciji delovnih procesov ter veãjem številuupokojitev in s tem pove<strong>za</strong>ni selektivni politiki <strong>za</strong>sedanja prostih delovnih mest predvsem iz notranjih virov.Splošna politika nagrajevanja v NKBM temelji na <strong>za</strong>gotavljanju plaãila <strong>za</strong>poslenih v skladu z <strong>za</strong>konodajo in internimi aktiter razmerami na <strong>trg</strong>u dela in na ta naãin <strong>za</strong>gotavlja motiviranost <strong>za</strong>poslenih, vzpodbuja lojalnost in poslediãno prepreãujeodhode <strong>za</strong>poslenih, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na poslovanje . Plaãe se praviloma usklajujejo enkrat letno ter se prilagajajoinflaciji v skladu s Socialnim sporazumom med Republiko Slovenijo, delodajalci v Sloveniji in slovenskimi sindikati.Poleg fiksnega dela plaãe se meseãno namenja 7 odstotkov zneska osnovnih plaã <strong>za</strong> individualne stimulacije delavcev vokviru posameznih organi<strong>za</strong>cijskih enot. Ta znesek se posameznim <strong>za</strong>poslenim dodeli meseãno na podlagi odloãitve vodjeorgani<strong>za</strong>cijske enote in temelji na oceni posameznikove delovne uspešnosti. Ob koncu leta se <strong>za</strong>poslenim praviloma izplaãa šeposlovna stimulacija, ki je odvisna od uspešnosti poslovanja banke, in lahko znaša do 100 % osnovne plaãe <strong>za</strong>poslenega.NKBM <strong>za</strong> svoje <strong>za</strong>poslene na vseh ravneh <strong>za</strong>gotavlja notranje kot tudi zunanje programe usposabljanja in izobraževanja.V letu 2006 je NKBM <strong>za</strong> usposabljanje in izobraževanje <strong>za</strong>poslenih porabila 0,6 mio EUR, od tega je bilo 80 odstotkovnamenjenih funkcionalnemu izobraževanju in usposabljanju, 20 % pa financiranju izbraževanja <strong>za</strong> pridobitev formalneizobrazbe. V povpreãju je bilo leta 2006 izvedenih veã kot 15 ur usposabljanja in izobraževanja na <strong>za</strong>poslenega, vkljuãno zna novo oblikovanim e-izobraževanjem.96% <strong>za</strong>poslenim v NKBM se nudi prostovoljno dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje pri Moji naložbi d.d., ki je pridružena družbaskupine NKBM, s katero je <strong>banka</strong> sklenila sporazum o pristopu k pokojninskemu naãrtu. Meseãna premija prostovoljnegadodatnega pokojninskega <strong>za</strong>varovanja, ki jo je <strong>za</strong> svoje <strong>za</strong>poslene plaãala NKBM, je v decembru 2006 predstavljala 5,84%bruto meseãne plaãe <strong>za</strong>poslenega oziroma najveã 62,59 EUR meseãno.Okrog 50 % odstotkov <strong>za</strong>poslenih je vãlanjenih v Koordinacijo sindikatov Nove KBM, ki jo sestavljata dva geografsko loãenasindikata (sindikat <strong>za</strong>poslenih na podroãju Nove Gorice in sindikat <strong>za</strong>poslenih na podroãju <strong>Maribor</strong>a). Do sedaj v NKBM nibilo nobene stavke, <strong>za</strong>ustavitve delovnih dejavnosti ali delovnih sporov, ki bi bistveno vplivali na poslovanje NKBM.23.2 Delniški opcijski programi in udeležba <strong>za</strong>poslenih v kapitalu NKBMV NKBM trenutno ne obstaja noben delniški opcijski program ali drugi programi <strong>za</strong> udeležbo <strong>za</strong>poslenih v kapitalu NKBM.Nihãe od <strong>za</strong>poslenih ali ãlanov uprave, ožjega vodstva in nadzornega sveta NKBM na dan izdaje tega prospekta nima vlasti nobenih delnic NKBM.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 135


24.VEâJI DELNIâARJI


24.1 Imetniki delnic NKBM, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice,ki jih je potrebno prijavitiSpodnja tabela prikazuje doloãene informacije v zvezi z lastništvom navadnih delnic NKBM:(i) pred ponudbo in(ii) po <strong>za</strong>kljuãku ponudbe skladno s tem prospektom.Informacija o številu delnic in % delniškega kapitala po ponudbi <strong>za</strong> Republiko Slovenijo ni natanãna, ker ni mogoãe vnaprejpredvideti, koliko % delniškega kapitala bo Republika Slovenija morala ohraniti, da bi lahko izpolnila svoje obveznosti iznaslova <strong>za</strong>gotovljenih delnic, in kako bo na % njenega lastništva kapitala vplivala opcija <strong>za</strong> presežno dodelitev.DelniãarŠtevilo navadnihdelnicPred ponudbo% delniškegakapitalaŠtevilo navadnihdelnicPo ponudbi% delniškegakapitalRepublika Slovenija 21.117.984 90,4 najmanj 9.672.572 najmanj 41,4Kapitalska družba d.d. 1.120.000 4,8 1.120.000 4,8Slovenska odškodninska družba d.d. 1.120.000 4,8 1.120.000 4,8Skupaj 23.357.984 100,0 najmanj 1.912.572 najmanj 51,024.2 Drugaãne glasovalne pravice <strong>za</strong> veãje delniãarjeVeãji delniãarji NKBM nimajo nobenih drugaãnih glasovalnih pravic, iz vseh delnic NKBM izhajajo enaka upraviãenja.24.3 Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajateljaRazen oseb, navedenih v toãki 24.1 zgoraj, NKBM niso poznane nobene osebe, ki bi imele neposreden ali posreden interesv kapitalu izdajatelja ali glasovalne pravice, o katerih bi bilo potrebno obvestiti skladno z Zakonom o <strong>trg</strong>u finanãnihinstrumentov in/ali Zakonom o banãništvu. NKBM pred ponudbo nadzira Republika Slovenija, nadzor pa bo ohranila tudipo ponudbi.24.4 Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroãi spremembo nadzora(obvladovanje) izdajateljaProdajo do 49% delnic NKBM v lasti Republike Slovenije Posamezni program opredeljuje kot prodajo delnic iz svežnja A.V zvezi z delnicami NKBM, ki bodo ostale v neposredni oz. posredni lasti Republike Slovenije po izvedbi prodaje skladno stem prospektom, pa Posamezni program vsebuje naslednje navedbe:»Sveženj B predstavljajo (preostale) delnice NKBM, ki pripadajo:• Kapitalski družbi [KAD] (4,8% oziroma 1.120.000 delnic);• Odškodninski družbi [SOD] (4,8% oziroma 1.120.000 delnic);• Republiki Sloveniji (41,4% oziroma 9.672.572 delnic).«»Sveženj B tako v seštevku predstavlja 11.912.572 delnic NKBM, kar v odstotku ustre<strong>za</strong> 51% osnovnega kapitala NKBM.«»Delnice iz svežnja B ostanejo po prodaji delnic iz svežnja A v lasti Republike Slovenije in z njo pove<strong>za</strong>nih oseb (KAD inSOD). O morebitni prodaji tolikega števila delnic iz svežnja B, da bo dosežen umik države iz lastniške strukture NKBM dovišine deleža 25%, poveãanega <strong>za</strong> eno delnico, se Republika Slovenija odloãi naknadno, po prostem preudarku.«Drugih sklepov v zvezi s privati<strong>za</strong>cijo NKBM oz. svojo nadaljnjo udeležbo v NKBM Vlada Republike Slovenije še ni sprejela.O umiku države iz lastniške strukture NKBM do višine deleža 25%, poveãanega <strong>za</strong> eno delnico, bo odloãeno v prihodnje,skladno z veljavno <strong>za</strong>kondajo.S sklepom št. 47600-4/2006/6 z dne 27.7.2006 je Vlada Republike Slovenije med drugim »potrdila predlog naãina umikadržave iz gospodarskih družb, v katerih ima Republika Slovenija posredno lastništvo v gospodarskih družbah preko Slovenskeodškodninske družbe d.d., Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja, d.d., z dopolnitvijo, da selahko usklajeno prodajajo lastniški deleži tistih gospodarskih družb, v katerih imajo delež Republika Slovenija, Slovenskaodškodninska družba, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega <strong>za</strong>varovanja, d.d. in Družba <strong>za</strong> svetovanje inupravljanje, d.o.o.«.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 137


25.TRANSAKCIJEPOVEZANIH STRANK


Pri obiãajnem poslovanju skupina NKBM redno sklepa posle z Banko Slovenije, Republiko Slovenijo in njenimi pove<strong>za</strong>nimiosebami, ãlani nadzornega sveta NKBM, ãlani uprave NKBM in svojimi <strong>za</strong>poslenimi kot tudi s ãlani nadzornih svetov, upravin <strong>za</strong>poslenimi v odvisnih družbah skupine NKBM. Posli, ki v teku obiãajnega poslovanja vkljuãujejo pove<strong>za</strong>ne osebe, seizvajajo, kot ãe osebi ne bi bili pove<strong>za</strong>ni, po obiãajnih tržnih obrestnih merah in pod enakimi pogoji kot pri poslih s tretjimiosebami. âe je ustrezno, se uporabijo modeli vrednotenja. Skupina NKBM je prepriãana, da se bodo takšni posli nadaljevalitudi v predvidljivi prihodnosti. Za bolj podrobne informacije o njenih poslih ter raãunih pri pove<strong>za</strong>nih osebah glejte pojasnilo46 k raãunovodskim izkazom <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006, in raãunovodske izkaze<strong>za</strong> šestmeseãna obdobja, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 30. junija 2006 in 2007, ki so vkljuãeni v ta prospekt.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 139


26.FINANâNI PODATKI OIZDAJATELJEVIHSREDSTVIH INOBVEZNOSTIH DOVIROV, FINANâNEMPOLOŽAJU TERDOBIâKIH IN IZGUBAH


26.1 Pretekle finanãne informacijeGlej ka<strong>za</strong>lo raãunovodskih izkazov na strani 173 ter raãunovodske izkaze, ki mu sledijo.26.2 Zaãasne finanãne informacijeSe ne uporablja.26.3 Finanãna poroãilaGlej ka<strong>za</strong>lo raãunovodskih izkazov na strani 173 ter raãunovodske izkaze, ki mu sledijo.26.4 Revizije preteklih letnih finanãnih informacijPretekle letne finanãne informacije so bile predmet revizije s strani KPMG Slovenija d.o.o.. Glej ka<strong>za</strong>lo raãunovodskihizkazov na strani 173 ter raãunovodske izkaze, ki mu sledijo (revizorska poroãila so jim priložena).26.5 Vmesne in druge finanãne informacijeGlej ka<strong>za</strong>lo raãunovodskih izkazov na strani 173 ter raãunovodske izkaze, ki mu sledijo.26.6 Politika dividendO razdelitvi akumuliranega presežka prihodkov nad odhodki v posameznem poslovnem letu se odloãi na skupšãinidelniãarjev. S sklepom skupšãine delniãarjev lahko delniãarji ves ali del presežka prihodkov nad odhodki namenijo <strong>za</strong> vseali nekatere od naslednjih namenov:• razdelitev delniãarjem,• oblikovanje ostalih rezerv in• udeležbo ãlanov uprave in ãlanov nadzornega sveta ter <strong>za</strong>poslenih pri dobiãku.S sklepom se lahko delniãarji odloãijo tudi, da presežka prihodkov nad odhodki ne uporabijo, temveã ga v celoti prenesejo naprej.Ob soglasju nadzornega sveta se uprava lahko odloãi <strong>za</strong> razdelitev vmesnih dividend v skladu z naãrtovanim ãistim dobiãkom<strong>za</strong> poslovno leto, v katerem se takšne dividende razdelijo. Kot vmesne dividende se lahko razdeli najveã polovica zneska,ki ostane od naãrtovanega ãistega dobiãka po oblikovanju rezerv, znesek med letom izplaãanih dividend pa ne sme preseãipolovice presežka prihodkov nad odhodki v preteklem poslovnem letu.Skupina NKBM želi ohraniti koliãnik kapitalske ustreznosti (skladno s predpisi Banke Slovenije) med 9-10%. Ob upoštevanjuveljavne <strong>za</strong>konodaje je nadzorni svet NKBM potrdil politiko dividend, ki predvideva letno izplaãilo dividend v višini 10%,20%, 30% in 35% ãistega dobiãka <strong>za</strong> poslovna leta 2007, 2008, 2009 in 2010. Taka politika se bo izvajala le, v kolikor ne boogrožena kapitalska ustreznost banke in skupine. Izplaãilo dividend v prihodnosti bo <strong>za</strong>to odvisno od rezultatov poslovanjaskupine NKBM, obetov v prihodnosti, finanãnih <strong>za</strong>htev <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje izvedbe celovite korporacijske strategije in drugihdejavnikov, ki jih bo kot ustrezne ocenilo vodstvo NKBM.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 141


Spodnja tabela prikazuje zneske dividend, ki jih je NKBM izplaãala <strong>za</strong> leta 2004, 2005 in 2006. Prejšnji zneski dividend nenakazujejo višine dividend, ki jih naj bi NKBM izplaãala v prihodnosti.Leto, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra Za delnico (EUR) Skupaj (v mio EUR)2004 1,43 4,22005 0,00 0,02006 5,25 15,3Na datum tega prospekta registrirani osnovni kapital NKBM znaša 24.367.785,01 EUR; sestavlja ga 23.357.984 navadnihkosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami, ki so vse v celoti izdane in vplaãane. Oznaka ponujenih delnic je KBMR,ISIN koda: SI0021104052. Ponudba skladno s tem prospektom se nanaša na do 11.445.412 navadnih kosovnih imenskihdelnic, to je do 49% vseh delnic NKBM.Do 13. septembra 2007 je imela NKBM ob enakem osnovnem kapitalu 2.919.748 navadnih kosovnih imenskih delnic.13. septembra 2007 je KDD v centralni register vpisala dodatno koliãino 20.438.236 navadnih kosovnih imenskih delnic, insicer na podlagi sklepa skupšãine NKBM z dne 20. avgusta 2007 o spremembi statuta, tako da se je vsaka tedaj obstojeãadelnica razdelila na osem delnic, ter na podlagi vpisa te spremembe statuta v sodni register Okrožnega sodišãa v <strong>Maribor</strong>udne 28. avgusta 2007.142Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


26.7 Pravni in arbitražni postopkiMedtem ko je skupina NKBM obãasno vkljuãena v sodne postopke, ki izhajajo iz rednega poslovanja, pa v <strong>za</strong>dnjih 12 mesecihni bila udeležena v kakršnemkoli postopku spora z vlado, pravnem ali arbitražnem postopkom (vkljuãno z vsemi postopkiv teku, postopki, s katerimi pretijo ali se jih skupina <strong>za</strong>veda), ki bi lahko pomembno vplivali ali so v nedavni preteklostiznatno vplivali na poslovanje, finanãni položaj ali rezultate poslovanja.Najpomembnejši sodni postopek je denacionali<strong>za</strong>cijski postopek, ki se je priãel pred Upravno enoto v <strong>Maribor</strong>u pod oznako362-05-51/94-343, v katerem denacionali<strong>za</strong>cijska upraviãenca Zve<strong>za</strong> hranilno kreditnih služb Slovenije in Slovenska <strong>za</strong>družnakmetijska <strong>banka</strong> <strong>za</strong>htevata, da NKBM vrne veã zemljišã v katastrski obãini <strong>Maribor</strong>–Grad, kjer so trenutno poslovniprostori Mestne hranilnice. Denacionali<strong>za</strong>cijski <strong>za</strong>htevek je bil vložen leta 1993 in po izvedbi postopka leta 2004 je prvostopenjskiupravni organ ugodil <strong>za</strong>htevku denacionali<strong>za</strong>cijskih upraviãencev ter odredil, da NKBM v 30 dneh po pravnomoãniodloãitvi sodišãa vrne lastništvo in posest zgradb Mestne hranilnice. Zaradi vlaganj NKBM v denacionalizirane prostore stadenacionali<strong>za</strong>cijska upraviãenca Novi KBM dolžna plaãati odškodnino v znesku 1,267,167.21 DEM (tedanjih nemških mark,sedaj 647.892 EUR) v desetih letih z meseãnimi obroki po 10.559,73 DEM (tedanjih nemških mark, sedaj 5.399 EUR) in 6%obrestmi. NKBM se je zoper to odloãbo pritožila, vendar je bila tožba, v kateri je NKBM izpodbijala odloãitev Upravnegasodišãa, na prvi stopnji neuspešna. Leta 2006 se je NKBM zoper odloãitev Upravnega sodišãa pritožila na Vrhovno sodišãeRepublike Slovenije. Vrhovno sodišãe glede pritožbe še ni odloãilo.26.8 Znatna sprememba finanãnega ali tržnega položaja izdajateljaFinanãni in tržni položaj ter obeti skupine NKBM se po 30. juniju 2007 niso bistveno spremenili.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 143


27.DODATNEINFORMACIJE


27.1 Delniški kapital27.1.1 Osnovni kapitalNa dan izdaje tega prospekta registrirani osnovni kapital NKBM znaša 24.367.785,01 EUR; sestavlja ga 23.357.984 navadnihkosovnih imenskih delnic z glasovalnimi pravicami. Vse imenske delnice NKBM so v celoti vplaãane. Pripadajoãi znesekene navadne kosovne delnice NKBM znaša 1,0432 EUR.NKBM ima le en razred delnic, ki so v vseh pogledih enakovredne (pari passu). Vsaka navadna delnica imetniku prinašaglas na skupšãini delniãarjev NKBM.27.1.2 Delnice, ki ne pomenijo kapitalaNe obstajajo delnice, ki ne pomenijo kapitala.27.1.3 Lastne delniceNKBM nima v lasti lastnih delnic, niti nimajo v lasti delnic NKBM odvisne družbe NKBM.27.1.4 Zamenljivi vrednostni papirjiNKBM ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi bili <strong>za</strong>menljivi <strong>za</strong> delnice NKBM.27.1.5 Odobreni kapitalNKBM na dan tega prospekta nima odobrenega kapitala.27.1.6 OpcijeNKBM ni izdala opcij <strong>za</strong> pridobitev delnic NKBM.27.1.7 Zgodovina delniškega kapitalaNaslednja tabela je pregled vseh sprememb izdanega delniškega kapitala NKBM v ãasu od 1. januarja 2004 do 30. septembra2007:DatumOpisSpremembaštevila delnicSkupno številodelnicDelniški kapital (evro)13. september 2007 Delitev delnic da 23.357.984 24.367.785,01 EUR18. januar 2007 Konverzija kapitala v EUR ne 2.919.748 24.367.785,01 EUR11. oktober 2004Poveãanje osnovnegakapitalada 2.919.748 5.839.496.000 SITProspekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 145


Do 13. septembra 2007 je imela NKBM ob enakem osnovnem kapitalu (24.367.785,01 EUR) 2.919.748 navadnih kosovnihimenskih delnic. 13. septembra 2007 je KDD v centralni register vpisala dodatno koliãino 20.438.236 navadnih kosovnihimenskih delnic, in sicer na podlagi sklepa skupšãine NKBM z dne 20. avgusta 2007 o spremembi statuta, tako da se jevsaka tedaj obstojeãa delnica razdelila na osem delnic, ter na podlagi vpisa te spremembe statuta v sodni register Okrožnegasodišãa v <strong>Maribor</strong>u dne 28. avgusta 2007.27.2 Statut NKBM27.2.1 Cilji in namen poslovanjaNKBM izvaja finanãne storitve (banãne storitve, nekatere v<strong>za</strong>jemno priznane finanãne storitve in dodatne finanãne storitve)in pomožne banãne storitve. Statut povzema <strong>za</strong>konske opredelitve v<strong>za</strong>jemno priznanih finanãnih storitev in dodatnihfinanãnih storitev po Zakonu o banãništvu.27.2.2 Uprava in nadzorni svetStatut v zvezi s sestavo uprave, imenovanjem in odpoklicem oz. razrešitvijo ãlanov uprave in dolžnostmi ãlanov uprave sledidoloãilom veljavne <strong>za</strong>konodaje. Enako sledi doloãilom veljavne <strong>za</strong>konodaje glede mandatne dobe in pogojev <strong>za</strong> ãlanstvo vnadzornem svetu.Odloãitve iz pristojnosti uprave banke sprejemajo predsednik in ãlani uprave praviloma soglasno, v primeru nesoglasjapa z veãino oddanih glasov vseh ãlanov uprave. V primeru enakega števila glasov je odloãilen glas predsednika uprave.Nadzorni svet sprejema vse odloãitve z veãino oddanih glasov.27.2.3 Opis pravic, pove<strong>za</strong>nih z navadnimi delnicamiPonujene delnice so del edinega razreda delnic NKBM ter so v vseh pogledih enakovredne (pari passu) vsem ostalimnavadnim delnicam NKBM. Imetniki navadnih delnic imajo naslednje pravice:• do udeležbe pri upravljanju NKMB (vsaka navadna delnica daje delniãarju pravico do enega glasu na skupšãinidelniãarjev);• do dela dobiãka NKBM (dividende); in• do ustreznega dela razdelitve preostalega premoženja v primeru steãaja ali likvidacije NKBM.Skladno z <strong>za</strong>konodajo imajo obstojeãi delniãarji tudi prednostno pravico do vpisa novih delnic v primeru poveãanja osnovnega kapitala,razen ãe se ta pravica izkljuãi z veãino najmanj 75% pri sklepanju <strong>za</strong>stopanega osnovnega kapitala na skupšãini delniãarjev.27.2.4 Ukrepi, potrebni <strong>za</strong> spremembo pravic delniâarjevStatut NKBM ne vsebuje strožjih pogojev glede ukrepov oziroma primerov, ki bi spreminjali pravice delniãarjev, kot jedoloãeno z <strong>za</strong>konom.27.2.5 Sklic skupšâine delniâarjevSkupšãino delniãarjev skliãe uprava NKBM. Lahko pa jo skliãe tudi nadzorni svet v primerih, ko uprava tega ne storipravoãasno ali ko je sklic skupšãine delniãarjev nujen <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev nadaljnjega poslovanja NKBM. Skupšãino delniãarjevje treba sklicati, ãe to od uprave NKBM v pisni obliki <strong>za</strong>htevajo delniãarji, ki imajo skupaj eno dvajsetino delniškega kapitala,in pri tem navedejo namen in razloge <strong>za</strong> takšno <strong>za</strong>htevo.Skupšãina delniãarjev se mora skladno z <strong>za</strong>konodajo sestati vsaj enkrat letno. Obiãajno poteka na sedežu NKBM ali nakraju, ki se opredeli v obvestilu o skupšãini delniãarjev. Delniãar se lahko udeleži skupšãine in na njej uresniãuje glasovalnopravico pod pogojem, da najkasneje tri dni pred dnevom <strong>za</strong>sedanja skupšãine svojo udeležbo na skupšãini prijavi.Skupšãina delniãarjev odloãa o vsaki od naslednjih <strong>za</strong>dev:• sprejem letnega poroãila;• razporeditev akumuliranega dobiãka;• imenovanje in razrešitev ãlanov nadzornega sveta;• podelitev razrešnice ãlanom uprave in nadzornega sveta;• spreminjanje statuta;• poveãanje ali zmanjšanje delniãarskega kapitala;• likvidacija NKBM in spremembe statusa;• imenovanje revizorja in• druge <strong>za</strong>deve, ãe je tako doloãeno s statutom ali <strong>za</strong>konodajo.146Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Skupšãina lahko sklepe sprejema z navadno veãino oddanih glasov, razen ãe je s statutom ali slovensko <strong>za</strong>konodajo doloãenakvalificirana veãina. Vsaka navadna kosovna imenska delnica z glasovalno pravico imetniku prinaša en glas. Pravica doglasovanja se lahko uveljavlja tudi prek pooblašãenca. Da je pooblašãenec upraviãen do uveljavljanja glasovalne pravice,mora imeti pisno pooblastilo. To pooblastilo ostane deponirano pri NKBM. Glasovalna pravica se lahko uveljavlja tudi prekfinanãne institucije ali združenja delniãarjev.27.2.6 Doloâbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali prepreâitev sprememb nadzora izdajateljaStatut NKBM ne vsebuje doloãb, ki bi vplivale na odlog, preložitev ali prepreãitev sprememb nadzora izdajatelja.27.2.7 Doloâbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delniâarjevStatut NKBM ne vsebuje doloãb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delniãarjev.27.2.8 Doloâbe statuta, ki urejajo spremembo kapitala, kadar so ti pogoji strožji,kot to nalaga <strong>za</strong>konodajaStatut NKBM ne vsebuje strožjih pogojev pri spremembi kapitala, kot jih nalaga <strong>za</strong>konodaja.27.3 RezerveNKBM <strong>za</strong> svoje poslovanje oblikuje naslednje vrste rezerv:• kapitalske rezerve,• <strong>za</strong>konske rezerve,• rezerve <strong>za</strong> lastne delnice,• statutarne rezerve, in• druge rezerve.Znesek <strong>za</strong>konskih rezerv doloãata slovenska <strong>za</strong>konodaja in statut NKBM. Zahtevani znesek <strong>za</strong>konskih rezerv, ki so dodanedoloãenim kapitalskim rezervam, je obiãajno enak štirikratnemu znesku osnovnega kapitala NKBM.Statutarne rezerve NKBM se oblikujejo iz ãistega dobiãka. Statutarne rezerve se oblikujejo v znesku, ki pomeni osemkratniznesek osnovnega kapitala banke. Statutarne rezerve se lahko uporabijo <strong>za</strong> naslednje namene:• oblikovanje rezerv <strong>za</strong> lastne delnice,• pokrivanje izgub, ki jih ni mogoãe pokriti iz ãistega dobiãka, prenesenega dobiãka ali drugih rezerv in• poveãanje osnovnega kapitala NKBM iz sredstev.Statutarne rezerve se prav tako lahko uporabijo <strong>za</strong> kakršnokoli obveznost <strong>za</strong> škodo, ki jo NKBM povzroãi s svojim poslovanjem,ali <strong>za</strong> druge izredne izdatke, ãe skupni znesek izdatkov NKBM presega 500.000 EUR. V takšnih primerih se ustrezenznesek sprosti iz statutarnih rezerv. Oblikovanje in uporaba statutarnih rezerv po zgoraj navedenih doloãilih se upoštevatav letnem poroãilu <strong>za</strong> poslovno leto, v katerem so bile rezerve oblikovane ali uporabljene.âe NKBM v poslovnem letu pridobi lastne delnice, se <strong>za</strong>hteva, da <strong>za</strong> lastne delnice v bilanci stanja <strong>za</strong> isto poslovno letooblikuje rezerve v višini zneska, plaãanega <strong>za</strong> pridobitev lastnih delnic.Druge rezerve, ki se oblikujejo iz ãistega dobiãka, se lahko uporabijo <strong>za</strong> oblikovanje rezerv <strong>za</strong> lastne delnice, pokrivanje izgubin poveãanje osnovnega kapitala NKBM. Druge rezerve, oblikovane iz akumuliranega presežka prihodkov nad odhodki, selahko uporabijo izkljuãno <strong>za</strong> te namene, dokler ne dosežejo 2,7-kratnika osnovnega kapitala NKBM. Druge rezerve, ki soprav tako oblikovane iz akumuliranega presežka prihodkov nad odhodki in presegajo 2,7-kratni osnovni kapital, se lahkotudi razdelijo delniãarjem, <strong>za</strong>poslenim in ãlanom uprave ter nadzornega sveta NKBM.27.4 Obvestila delniãarjemPomembna obvestila glede NKBM in njenih delniãarjev se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnistrani NKBM.27.5 Razkritje pomembnih deleževPo izvedbi ponudbe ponujenih delnic bo moral vsak delniãar obvestiti NKBM in ATVP, ãe bo dosegel ali presegel posamezenprag pomembnega deleža ali se bo njegov delež zmanjšal pod posamezen prag pomembnega deleža skladno s pravili, kijih vsebuje Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 147


27.6 Slovenska <strong>za</strong>konodaja, ki se nanaša na delniãarje banke (ZBan-1)Navzkrižno imetništvo delniškega kapitalaSlovenski Zakon o banãništvu (ZBan-1) vsebuje doloãbo, ki prepoveduje navzkrižno lastništvo delniškega kapitala med<strong>banka</strong>mi in finanãnimi institucijami ali drugimi pravnimi osebami, in doloãa, da pravna oseba, v kateri ima <strong>banka</strong> veã kot20-odstotni poslovni delež, ne more pridobiti veã kot 20% (v primeru finanãne institucije) ali kvalificiranega deleža (10%ali manj v primeru pomembnega vpliva) (v primeru drugih poslovnih subjektov) deleža delnic v isti banki. Isto velja, ãe imapravna oseba veã kot 20% delež delnic v banki.Kvalificiran deležZakon o banãništvu (ZBan-1) vsebuje tudi pravila <strong>za</strong> pridobitev »kvalificiranega deleža« v banki. »Kvalificirani delež« jeopredeljen kot posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v kapitalu doloãene pravneosebe, na podlagi katerih imetnik pridobi bodisi (i) najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-odstotnidelež v kapitalu te pravne osebe bodisi (ii) delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10odstotkov, vendar mu že ta omogoãa izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.Oseba, ki namerava pridobiti delnice banke, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež, mora pred pridobitvijotakega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije v izreku odloãbe, s katero izda dovoljenje <strong>za</strong>pridobitev kvalificiranega deleža, doloãi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke, <strong>za</strong> pridobitev kateregase izdaja dovoljenje, kot zgornjo mejo enega od teh pragov, razen ãe je bodoãi kvalificirani imetnik izrecno <strong>za</strong>hteval izdajodovoljenja <strong>za</strong> drugaãen delež: (i) 10-, 20-, 33- ali 50-odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu banke ali (ii)delež, na podlagi katerega bodoãi kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke. Kvalificirani imetnik mora predvsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel delež, <strong>za</strong> katerega velja že izdano dovoljenje <strong>za</strong> pridobitevkvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje <strong>za</strong> pridobitev kvalificiranega deleža. âe namerava kvalificirani imetnik, kije pridobil dovoljenje <strong>za</strong> pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se <strong>za</strong>radi tega njegov delež zmanjšalpod mejo, <strong>za</strong> katero velja dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.Imetnik delnic banke, ki je takšne delnice pridobil ali ki jih ima brez ustreznega dovoljenja, nima glasovalnih pravic. Glasovalnepravice, ki jih neupraviãeni imetnik ni upraviãen uresniãevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delniãarjevv sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic banke. âe neupraviãeni imetnik v enem mesecuod pridobitve delnic banke ne vloži <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> dovoljenje <strong>za</strong> pridobitev kvalificiranega deleža, Banka Slovenije takšnemuneupraviãenemu imetniku izda odredbo, po kateri mora delnice odsvojiti v roku, doloãenem s strani Banke Slovenije, kipa ni krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev od odredbe.148Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Delniãarski sporazumiDelniãarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v banki, in ki sklenejosporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upraviãenj iz teh delnic, morajo v osmih dneh po sklenitvi takšnegasporazuma o tem obvestiti Banko Slovenije.Delniãarji banke, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo kvalificirani delež v banki, in ki nameravajoskleniti delniãarski sporazum (»kvalificirani delniãarski sporazum«), morajo pred sklenitvijo takšnega sporazuma pridobitidovoljenje Banke Slovenije.Stranke kvalificiranega delniãarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje <strong>za</strong> sklenitev takšnega sporazuma, morajopred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic banke, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškegasporazuma preseže delež, <strong>za</strong> katerega velja že izdano dovoljenje <strong>za</strong> sklenitev delniãarskega sporazuma, pridobiti novodovoljenje <strong>za</strong> sklenitev delniãarskega sporazuma.Drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe bankeFiziãna oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo po slovenskem pravu ali drug pravni posel, na podlagi kateregabo pridobila položaj nadrejene osebe banke, mora pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobiti dovoljenje <strong>za</strong> pridobitevkvalificiranega deleža, in sicer ne glede na to, ali je hkrati delniãar banke.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 149


28.UPRAVLJANJETVEGANJ


Nekatere številke v tem poglavju so bile <strong>za</strong>okrožene. Zato so mogoãe majhne razlike med številkami <strong>za</strong> iste kategorije v razliãnihtabelah in številke, ki so <strong>za</strong>pisane kot seštevek v nekaterih tabelah, niso nujno aritmetiãni seštevek številk pred njim.28.1 PregledVse družbe v skupini NKBM upravljanje tveganj obravnavajo kot stalen proces ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj,ki se pojavijo v okviru njihovega poslovanja. Glavne kategorije tveganja, pove<strong>za</strong>nega z NKBM in njenimi banãnimi odvisnimidružbami, so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje, ki vkljuãuje obrestno tveganje in teãajno tveganje.Banãne družbe znotraj skupine NKBM pri spremljanju svojih kreditnih portfeljev in svojega poslovanja kot celote uporabljajopodobne kontrolne postopke in metodologije (ki jih predpisuje NKBM), ki pa jih vodijo in izvajajo neodvisno. Nebanãnedružbe v skupini NKBM tveganja upravljajo v skladu z metodologijami, ki odražajo njihove aktivnosti in obseg poslovanja,z upoštevanjem <strong>za</strong>konskih <strong>za</strong>htev. NKBM uvaja politiko banãne skupine NKBM, <strong>za</strong> katero priãakuje, da bo <strong>za</strong>kljuãena dokonca leta 2007. Tudi ko bo razvit celovit postopek upravljanja tveganj na ravni skupine, pa bo izvedba postopkov upravljanjas tveganji potekala neodvisno na ravni vsake posamezne družbe.NKBM pripravlja dnevna poroãila o upravljanju tveganj in jih pošilja pristojnim vodjem sektorjev, enkrat meseãno oziromako se pojavi potreba po takojšnji reakciji, pa tudi upravi. NKBM prav tako analizira poslovanje posameznih družb znotrajskupine NKBM ter upravlja kapital celotne skupine NKBM. Spremlja kreditno, likvidnostno in tržno tveganje skupineNKBM ter izvaja analizo strukture posojil in slabih posojil, kapitalske ustreznosti in likvidnosti ter neusklajenosti obrestnihmer na ãetrtletni osnovi. âeprav se doloãene odloãitve v zvezi s ponudbo pomembnejšega kredita s strani PoštneBanke Slovenije d.d. in Adria Bank AG, odvisnih družb NKBM, lahko sprejemajo z vednostjo NKBM <strong>za</strong>radi udeležbe njenihpredstavnikov v nadzornih svetih teh odvisnih družb in v kreditnem odboru Adria Bank AG, pa NKBM nima predstavnikovv kreditnem odboru Poštne Banke Slovenije d.d., poleg tega pa njen operacijski sistem poroãanja ne omogoãa skupnegadnevnega spremljanja kreditnih portfeljev teh odvisnih družb. Skupina NKBM dvakrat letno poroãa Banki Slovenije v skladuz <strong>za</strong>htevami Banke Slovenije.Skupina NKBM trenutno nima podrobnejše politike v zvezi s postopki upravljanja tveganj in na ravni skupine ne obstajakonsolidirana ba<strong>za</strong> posojil. âeprav družbe v skupini NKBM poslujejo samostojno, skladno z <strong>za</strong>stavljenimi cilji in <strong>za</strong>konskimipredpisi, pa so metodologije merjenja, spremljanja in upravljanja tveganj razvite v NKBM in nato uporabljene v družbah izskupine NKBM. Uporabljene metodologije vkljuãujejo:• klasifikacijo strank;• obravnavo skupnih strank;• metode blažitve kreditnega tveganja;• kriterije <strong>za</strong> opredelitev pove<strong>za</strong>nih oseb;• spremljanje izpostavljenosti po regijah in sektorjih;• spremljanje pozicijskega tveganja, obrestnega in teãajnega tveganja; in• spremljanje izpostavljenosti <strong>za</strong>radi neusklajenosti med dospelostjo sredstev in njihovih virov.Opredelitev specifiãne vrste tveganja, sprejemljivo raven in metodo merjenja in spremljanja tveganj doloãajo strokovnjaki<strong>za</strong> posamezne vrste tveganja v NKBM. Organi<strong>za</strong>cijska enota, odgovorna <strong>za</strong> opredelitev sprejemljive ravni specifiãne vrstetveganja in metodo merjenja in spremljanja tveganja, je loãena od enote, ki jo spremlja, do uprave NKBM.Spodaj navedeni postopek upravljanja tveganj odraža celovit pristop skupine NKBM:• opredelitev vseh tveganj, ki se pojavijo pri poslovanju NKBM in skupine NKBM;• ocena obsega tveganja ter metod spremljanja dejavnikov tveganja;• stalno spremljanje izpostavljenosti NKBM specifiãnim tveganjem in upoštevanje postavljenih omejitev; in• uãenje in prilaganje v spreminjajoãem se poslovnem okolju, kar vkljuãuje ponovno ocenjevanje meja in metodologij <strong>za</strong>doloãevanje zgornjih meja, ko se pogoji spremenijo.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 151


Podroãje spremljave in kontrole poslovanja banke nadzira aktivnosti na podroãju merjenja tveganj in upravljanja kapitala<strong>za</strong> celotno skupino NKBM. V okviru pristojnosti tega podroãja samostojno upravljanje tveganj NKBM izvajajo:• Odbor <strong>za</strong> upravljanje bilance banke (ALCO): izvaja pregled strukture bilance stanja, kapitalske ustreznosti, obrestnegatveganja, strukturne likvidnosti, tržnih tveganj, valutnih tveganj, dobiãkonosnosti in uspešnosti poslovanja profitnihcentrov, finanãnega naãrta, skupnih kreditnih tveganj, <strong>za</strong>konskih predpisov, davãnih vidikov poslovanja in drugih tveganj,pove<strong>za</strong>nih z novimi produkti;• Kreditni odbori: NKBM ima tri kreditne odbore — kreditni odbor podružnic, podroãni kreditni odbor in centralni kreditniodbor — od katerih je vsak <strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> pregled in upravljanje kreditnega tveganja in izpostavljenosti kreditnemutveganju glede na obseg <strong>za</strong>devne kreditne izpostavljenosti, od kreditnega odbora podružnic <strong>za</strong> nižje ravni izpostavljenostitveganju do centralnega kreditnega odbora, ko je potreben pregled na višji ravni;• Likvidnostna komisija: izvaja pregled <strong>za</strong>gotavljanja kratkoroãne likvidnosti NKBM;• Sektor upravljanja tveganj: izvaja spremljanje tržnega, valutnega in obrestnega tveganja v skladu z doloãenimi mejamiin nadzor nad operativnim tveganjem; in• Sektor <strong>za</strong> ekonomsko svetovanje in merjenje kreditnega portfelja: izvaja spremljanje kreditnega tveganja in najmanjenkrat letno samostojno preverja ustreznost bonitetne razvrstitve strank NKBM.Odloãitve v odboru ALCO in v centralnem kreditnem odboru se sprejemajo z glasovanjem. âlani odbora ALCO, centralnegakreditnega odbora in likvidnostne komisije <strong>za</strong>stopajo oddelke po vsej NKBM in na ta naãin <strong>za</strong>gotavljajo vidik celotne banke.NKBM in skupina NKBM doloãata razporejanje kapitala glede na specifiãne vrste poslov, ki jih izvajajo razne družbe znotrajskupine NKBM. V skladu s predpisi Banke Slovenije je koliãnik kapitalske ustreznosti NKBM na dan 31. decembra2006 znašal 9,95%, koliãnik kapitalske ustreznosti skupine NKBM pa 9,7%. Na dan 30. junija 2007 je koliãnik kapitalskeustreznosti NKBM znašal 9,08%, koliãnik kapitalske ustreznosti skupine NKBM pa 9,09%. Za NKBM in <strong>za</strong> skupino NKBMse pripravlja triletni naãrt kapitala in kapitalske ustreznosti. NKBM meseãno spremlja koliãnik kapitalske ustreznosti, <strong>za</strong>Banko Slovenije pa ãetrtletno pripravlja analizo. Izvajanje naãrta kapitalske ustreznosti in odstopanja se meseãno obravnavajona sestankih odbora ALCO. Skupina NKBM svojo kapitalsko ustreznost spremlja vsakih šest mesecev.28.2 Kreditno tveganjeKreditno tveganje je tveganje izgube <strong>za</strong>radi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Skupina NKBM je kreditnemu tveganjuizpostavljena predvsem prek svojega kreditnega portfelja, portfelja vrednostnih papirjev, garancij in drugih bilanãnihin izvenbilanãnih izpostavljenosti. âeprav celotne kreditne izpostavljenosti skupine NKBM ni mogoãe spremljati dnevno,pa lahko skupina NKBM spremlja kreditno tveganje na ravni banãnih odvisnih družb v okviru sodelovanja v njihovih nadzornihsvetih. V kreditnem odboru Adria Bank AG so ãlani njenega nadzornega sveta, v katerem sta tudi dva predstavnikaskupine NKBM. V kreditnem odboru Poštne Banke Slovenije d.d. (»PBS«) predstavnikov skupine NKBM sicer ni, vendarpa prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu PBS skupina NKBM lahko pregleda vsako vlogo <strong>za</strong> kredit, ki bi presegala10% kapitala PBS. Kreditni portfelj skupine NKBM (brez kapitalskih naložb in naložb v vrednostne papirje, ki niso predmetklasifikacije) je na dan 31. decembra 2006 znašal 3.814,3 mio EUR, na dan 30. junija 2007 pa 3.723,3 mio EUR.Upravljanje kreditnega tveganja NKBM izvaja s stalnim spremljanjem in analiziranjem poslovnih partnerjev, kontroloodobrenih kreditov, spremljanjem ustreznosti <strong>za</strong>varovanj kreditov ter merjenjem in analiziranjem sprememb v portfeljuglede na sestavo (dejavnost, panoga, velikost itd.) in kakovost. Individualno obravnavo posojilojemalca NKBM dopolnjujes preuãevanjem vpliva posojilojemalca na celotni kreditni portfelj NKBM, tj. na koncentracijo ali diverzifikacijo portfelja.V ta namen se pri analizi osredotoãa zlasti na obseg izpostavljenosti posameznim kategorijam kreditnega tveganja inkoncentracijo posameznih dejavnosti, regij in institucionalnih sektorjev. Poroãila o merjenju portfelja NKBM se meseãnopošiljajo upravi NKBM, skupini NKBM pa ãetrtletno. V primeru mednarodnega kredita se ocena tveganja posojilojemalcadopolni z oceno tveganja glede na gospodarsko, družbeno in politiãno okolje posojilojemalãeve države.NKBM obvladuje kreditno tveganje:• z opredelitvijo tveganja dolžnika in oblikovanjem oslabitev finanãnih sredstev in rezervacij <strong>za</strong> prevzete obveznosti pozunajbilanãnih postavkah;• z ustvarjanjem kapitala <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje <strong>za</strong>dostne kapitalske pokritosti kreditnih tveganj;• z doloãitvijo notranjih meja izpostavljenosti po posameznih industrijskih panogah ali tržnih segmentih; in• z upoštevanjem meja izpostavljenosti posameznemu posojilojemalcu ali pridruženim družbam.Kreditna politika in postopkiZbiranje informacijOdobritev posojil strankam NKBM urejajo pravila, ki predpisujejo dokumentacijo in postopke <strong>za</strong> doloãanje tveganja posameznegaposla. Ko potencialni posojilojemalec NKBM <strong>za</strong>prosi <strong>za</strong> posojilo, skrbnik z njim opravi prvi razgovor, da pridobiãimveã informacij o njegovem finanãnem položaju in premoženju. Na podroãju poslovanja s prebivalstvom mora skrbnikNKBM preveriti naslednje:• prejšnje poslovanje z NKBM (ali je posojilojemalec komitent);• finanãni položaj, vkljuãno s podatki o rednih prihodkih potencialnega posojilojemalca, plaãi, prihrankih, o tem ali jeposojilojemalãevo delovno razmerje stalno ali <strong>za</strong>ãasno in ali je bodoãi posojilojemalec upokojen oziroma samostojni podjetnik;152Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


• obstojeão boniteto, ki se doloãi na podlagi prejšnjega poslovnega odnosa potencialnega posojilojemalca z NKBM terpodatke o že odobrenih posojilih in kakovosti njihovega odplaãevanja;• boniteto posojilojemalãevega delodajalca (podatke o tem pripravlja Oddelek <strong>za</strong> merjenje kreditnega portfelja spomoãjo notranje aplikacije; v primeru ne<strong>za</strong>dovoljive bonitete (C, D ali E) skrbnik od oddelka pridobi dodatno mnenje,ki se vloži v kreditno mapo);• finanãni položaj bodoãega posojilojemalca zlasti na podlagi podatkov s plaãilne liste; in• neodvisno oceno vrednosti <strong>za</strong>varovanja.Na podroãju poslovanja s podjetji <strong>za</strong>htevani podatki o potencialnem posojilodajalcu obsegajo: raãunovodske izkaze družbe,plane, strategije in tržni položaj družbe. Skrbnik NKBM mora prav tako pridobiti oceno tveganja od sektorja <strong>za</strong> ekonomskosvetovanje in merjenje kreditnega portfelja. Konãni predlog ustreznemu kreditnemu odboru vsebuje podatke o:• prejšnjem poslovanju z banko;• obstojeãi boniteti družbe, ki se ugotovi v posebni aplikaciji, v primeru ne<strong>za</strong>dovoljive bonitete (C, D ali E) pa mora skrbnikNKBM od oddelka <strong>za</strong> merjenje kreditnega portfelja pridobiti dodatno mnenje, ki se vloži v kreditno mapo;• finanãnem poslovanju bodoãega posojilojemalca zlasti na podlagi njegovih revidiranih letnih raãunovodskih izkazov,polletnih raãunovodskih izkazov ter poslovnih naãrtov in projekcij; in• neodvisni oceni vrednosti <strong>za</strong>varovanja.Doloãanje boniteteKo so <strong>za</strong>ãetne informacije zbrane, se bonitetna ocena (od A do E) doloãi na osnovi Metodologije NKBM o razvršãanjukomitentov v bonitetne razrede ali Metodologije klasifikacije fiziãnih oseb ter se spremlja skozi celotno obdobje trajanjadolžniškega razmerja. Klasifikacija se spremlja v skladu z interno metodologijo <strong>za</strong> klasifikacijo komitentov po objektivnihin subjektivnih merilih. Objektivna merila obsegajo <strong>za</strong>mudo pri odplaãevanju in kritiãne dogodke, kot je steãaj. Bankarazvršãa komitente glede na rednost poravnavanja obveznosti glede na naslednje kriterije:• v skupino A se razvrstijo terjatve do dolžnikov, <strong>za</strong> katere <strong>banka</strong> ne priãakuje težav s plaãevanjem obveznosti in kiplaãujejo svoje obveznosti ob dospelosti oz. izjemoma z <strong>za</strong>mudo do 15 dni;• v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju <strong>za</strong>dnjih šestih mesecev vsaj dvakrat <strong>za</strong>mudili splaãilom svojih obveznosti od 16 do 90 dni;• v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju <strong>za</strong>dnjih šestih mesecev vsaj dvakrat <strong>za</strong>mudili splaãilom svojih obveznosti od 91 do 180 dni;• v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju <strong>za</strong>dnjih šestih mesecev vsaj dvakrat <strong>za</strong>mudili splaãilom svojih obveznosti od 181 do 365 dni;• v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov banke, ki so v obdobju <strong>za</strong>dnjih šestih mesecev vsaj dvakrat <strong>za</strong>mudili splaãilom svojih obveznosti nad 365 dni.Te bonitetne razrede, doloãene na podlagi objektivnih meril, je mogoãe dopolniti v skladu s subjektivnimi merili, ki <strong>za</strong> komitentena podroãju poslovanja s prebivalstvom vkljuãujejo boniteto njihovega delodajalca, <strong>za</strong> podjetja in samostojne podjetnike pamodel toãkovanja na osnovi raãunovodskih izkazov, tržnega položaja, strategije in predhodnega poslovanja z banko.NKBM pripravlja dnevna poroãila o upravljanju tveganj in jih pošilja ustreznim vodjem sektorjev, enkrat meseãno oziromako se pojavi potreba po takojšnji reakciji, pa tudi upravi.Kreditni portfelj NKBM (brez kapitalskih naložb in naložb v vrednostne papirje, ki niso predmet klasifikacije) je na dan 31.decembra 2006 znašal 3.217,9 mio EUR, na dan 30. junija 2007 pa 2.997,8 mio EUR. V letu 2006 je delež redno vraãljivihposojil (bonitetni razred A in B) predstavljal 92,9% celotnega portfelja banke oziroma 1,3% veã kot v letu 2005. Spodnjatabela prikazuje bonitetno strukturo kreditnega portfelja NKBM na dan 30. junija 2007:Bonitetni razred% portfeljaA 66,5B 23,8C 4,8D 1,2E 3,7Odobritev posojilaNKBM je uvedla sistem odobritev posojil, ki ga je potrdila uprava. Posojila odobravajo posamezniki in odbori z razliãnimipooblastili in sicer od direktorja podružnice do nadzornega sveta glede na bonitetni razred potencialnega posojilojemalcain znesek posojila.Stranke v bonitetnem razredu A in B. Na podroãju poslovanja s prebivalstvom je komitentom v bonitetnem razredu A ali B zodobritvijo direktorja podružnice mogoãe dodeliti posojila v višini do 100.000 EUR. Podjetjem v bonitetnem razredu A ali Bposojila v višini do 100.000 EUR odobrava kreditni odbor podružnice, ki ga vodi direktor podružnice. Kreditni odbor podru-Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 153


žnice ima šest ãlanov, <strong>za</strong>seda pa najmanj enkrat tedensko oziroma po potrebi (sestanki lahko potekajo v obliki telefonskihkonferenc). V primeru odobritve posojila so sredstva fiziãnim osebam in podjetjem na voljo v enem ali dveh dneh.Kreditna vloga <strong>za</strong> posojilo v višini od 100.000 EUR do 200.000 EUR, <strong>za</strong> katerega <strong>za</strong>prosijo fiziãne osebe ali podjetja izbonitetnega razreda A ali B, se na priporoãilo direktorja podružnice preda izvršilnemu direktorju regije, nato pa jo moraodobriti kreditni odbor podroãja. Ta ima šest ãlanov, sestaja pa se enkrat tedensko ali po potrebi (sestanki lahko potekajotelefonsko). V primeru odobritve posojila so sredstva strankam na voljo v enem ali dveh dneh.Kreditna vloga <strong>za</strong> posojilo, ki presega 200.000 EUR, <strong>za</strong> katerega <strong>za</strong>prosijo fiziãne osebe ali podjetja iz bonitetnega razreda A aliB, se na priporoãilo direktorja podružnice preda na centralni kreditni odbor. Ta ima osem ãlanov in se sestaja enkrat tedenskooziroma po potrebi tudi pogosteje. V primeru odobritve posojila so sredstva strankam na voljo v enem ali dveh tednih.Bonitetni razredi C, D in E. Kreditna vloga <strong>za</strong> posojilo, <strong>za</strong> katerega <strong>za</strong>prosijo fiziãne osebe ali podjetja iz bonitetnega razredaC, D ali E, se na priporoãilo direktorja podružnice preda na centralni kreditni odbor. Posojila strankam iz bonitetnih razredovC, D ali E se odobrijo le na podlagi ustreznega <strong>za</strong>varovanja, ki pokriva celotno izpostavljenost do stranke.Obrestne mere in stroški odobritve posojilaObrestne mere se doloãajo v skladu s seznami obrestnih mer, ki jih meseãno potrjuje uprava. Obrestne mere so odvisneod temeljne obrestne mere, vrste posojila, prejšnjega poslovanja z NKBM, posojilojemalãeve bonitete, roãnosti posojilain vrste <strong>za</strong>varovanja posojila.Stroški odobritve posojila se doloãijo na podlagi stroškovnika, ki ga meseãno potrjuje uprava. Stroški se izraãunavajo venem znesku, ki je odvisen od višine, vrste in roãnosti posojila.Po odobritvi posojila in doloãitvi obrestnih mer mora skrbnik NKBM potencialnega posojilojemalca obvestiti o celotniponudbi kreditov (vrste, nameni, trajanje, obrestne mere), potrebni dokumentaciji <strong>za</strong> dodelitev posojila, nadomestilih <strong>za</strong>odobritev in vodenje posojila, stroških <strong>za</strong>varovanja posojila, doloãbah kreditne pogodbe in efektivni obrestni meri.Omejitve izpostavljenostiPri omejevanju svoje izpostavljenosti NKBM upošteva vse veljavne <strong>za</strong>konske omejitve. V skladu s slovensko <strong>za</strong>konodajoin drugimi predpisi o banãništvu druge terjatve in garancije, odobrene posamezni stranki ali z njo pove<strong>za</strong>nim osebam, nesmejo presegati 25% kapitala NKBM.V skladu s slovensko <strong>za</strong>konodajo in drugimi predpisi o banãništvu je potrebno soglasje nadzornega sveta, kadar izpostavljenostposamezni stranki ali z njo pove<strong>za</strong>nim osebam presega 10%, 15% in 20% kapitala NKBM. Soglasje nadzornegasveta je potrebno tudi pri posojilih strankam, ki imajo z banko posebne odnose.Postopek spremljanjaPostopek spremljanja poteka na nekaj naãinov:• Kredite pred ãrpanjem preveri direktor podružnice, da ugotovi, ali so bili opravljeni ustrezni postopki in pregledatoãnost svojega podpisa na kreditnih dokumentih.• Spremljanje odplaãevanja izvaja posamezna podružnica, neporavnana plaãila pa se ugotavljajo dan po datumu <strong>za</strong>padleganeporavnanega plaãila. âe <strong>za</strong>muda pri plaãilu presega 30 dni, se <strong>za</strong>ãne postopek spremljave, ki vkljuãujedopise, telefonske klice in obiske ter se nadaljuje do dokonãnega odplaãila posojila oziroma do vnovãenja <strong>za</strong>varovanj.V primeru <strong>za</strong>mude pri odplaãevanju posojila ima NKBM pravico <strong>za</strong>seãi prilive na posojilojemalãevih raãunih pri NKBM.• Nadzor nad odplaãevanjem posojil izvaja tudi oddelek podpore, kjer redno preverjajo kreditne mape in dodatno spremljajoodplaãevanje posojil. Bonitetni razred stranke vpliva na prikaz slabitve finanãnih sredstev in rezervacij v knjigah.Politika <strong>za</strong>varovanjZavarovanje se uporablja <strong>za</strong> <strong>za</strong>šãito pred neplaãevanjem obveznosti v primeru spremembe dejanskih okolišãin. Na splošnovelja, da posojil brez <strong>za</strong>varovanja podjetjem ni mogoãe odobriti. Kratkoroãni krediti fiziãnim osebam pa se lahko odobrijobrez <strong>za</strong>varovanja v okviru posebne ponudbe/produktov. Dolgoroãni krediti fiziãnim osebam morajo praviloma imeti dodatno<strong>za</strong>varovanje, kot so prvovrstna jamstva, ki vkljuãujejo hipoteko, <strong>za</strong>stavo premiãnega premoženja, <strong>za</strong>stavo vrednostnihpapirjev, <strong>za</strong>varovanje Slovenske izvozne družbe ali drugaãno <strong>za</strong>varovanje.Oslabitve in rezervacijeOslabitve in rezervacije <strong>za</strong> kreditno tveganje se oblikuje izhajajoã iz kreditne sposobnosti posojilojemalca. NKBM na podlagiinterne metodologije v skladu z MSRP in predpisi Banke Slovenije oblikuje naslednje rezervacije:• 1% <strong>za</strong> stranke bonitetnega razreda A;• 7% <strong>za</strong> stranke bonitetnega razreda B (10% <strong>za</strong> obãane);• 19% <strong>za</strong> stranke bonitetnega razreda C (25% <strong>za</strong> obãane);• 50% <strong>za</strong> stranke bonitetnega razreda D; in• 100% <strong>za</strong> stranke bonitetnega razreda E.154Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Finanãna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilanãnih postavkah se lahko slabijo posamiãno na osnovi <strong>za</strong>varovanj,ki so v Metodologiji banke <strong>za</strong> ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja opredeljena kot primerna ali pa na podlagi diskontiranegadenarnega toka <strong>za</strong>varovanj v primeru nastanka kritiãnega dogodka, ãe skupna izpostavljenost komitenta bankepresega 650.000 EUR.Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena leta podatke o deležu splošnih rezervacij v skupnih posojilih skupine NKBM.Splošne rezervacije Bruto posojila Odstotek(v mio EUR)2004 143,9 1.907,9 7,52005 217,8 2.655,7 8,02006 229,2 3.288,6 7,0Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja razporeditev skupnega zneska oslabitev in rezervacij skupine NKBMLeto, <strong>za</strong>kljuãeno 31.12.Za šestmeseãnoobdobje do 30.06.2004 2005 2006 2007(v mio EUR)Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do gospodarskih družb 93,4 96,4 114,4 112,6Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do majhnih in srednje velikih podjetij 32,7 60,2 59,6 58,2Izpostavljenost <strong>za</strong> razporejanje do prebivalstva 28,1 55,1 59,5 61,9Ostalo 6,6 12,4 11,2 47,8Domaãe banke 0,2 0,0 0,0 1,2Država 0,3 0,3 0,3 0,2Neprofitne organi<strong>za</strong>cije 0,2 0,5 0,3 0,3Tuje banke 1,0 0,5 0,5 17,5Tuje osebe 4,9 11,1 10,1 28,7Skupaj znesek oslabitev in rezervacij 160,9 224,1 244,7 280,6âe dolga ni mogoãe izterjati, se le-ta odpiše v breme oblikovane oslabitve ali rezervacije. Morebitne kasnejše izterjavekreditov se knjižijo v dobro v izkazu poslovnega izida.Izterjava neporavnanih kreditovKredit se obravnava kot »neporavnan«, ko <strong>za</strong>muda pri odplaãilu znaša 90 dni ali v primeru kritiãnega dogodka, kot je objavasteãaja. Oddelek NKBM <strong>za</strong> izterjavo posojil je odgovoren <strong>za</strong> spremljanje in reševanje neporavnanih kreditov v skladu<strong>za</strong>konskimi in regulatornimi <strong>za</strong>htevami. Neporavnani krediti se na <strong>za</strong>ãetku obravnavajo na ravni podružnice in po potrebiob pomoãi oddelka <strong>za</strong> izterjavo kreditov. V primeru <strong>za</strong>mude poplaãila obveznosti posojilojemalca nad 90 dni se neporavnanekredite prenese na oddelek <strong>za</strong> izterjavo kreditov. V tem oddelku se ocenijo vse informacije, ki so na voljo, zlastikritje neporavnanih kreditov iz <strong>za</strong>varovanj in morebitni odstotek odplaãila. Oddelek <strong>za</strong> izterjavo posojil oceni tudi razloge<strong>za</strong> neizpolnjevanje obveznosti in s tem prepreãuje, da bi bodoãa posojila postala neporavnana. Nato oddelek <strong>za</strong> izterjavoposojil stopi v stik s posojilojemalcem, da bi ugotovil možnosti prestrukturiranja posojila z doloãitvijo novih datumov odplaãilobresti in podaljšanjem trajanja posojila in s tem ponovno omogoãi posojilojemalcu, da plaãuje obresti ali odplaãa posojilo,ali pa oddelek poskuša pridobiti dodatno <strong>za</strong>varovanje. V primeru prestrukturiranja posojila oddelek <strong>za</strong> izterjavo posojil tudispremlja posojilojemalãevo izpolnjevanje rokov prestrukturiranega posojila.âe prestrukturiranje posojila ni mogoãe, NKBM sproži sodni postopek proti posojilojemalcu in/ali posojilojemalãevimporokom. Posledica takega sodnega postopka je lahko posojilojemalãev steãaj ali finanãna sanacija. NKBM je na splošnouspešna pri delnih poplaãilih posojil v okviru steãajnih/sodnih postopkov. V doloãenih primerih je mogoãe sprejeti dodatneukrepe <strong>za</strong> delno ali celotno izterjavo sredstev posojila, kot je prodaja banãnih pravic tretjim osebam.Posojila se odpišejo, ko NKBM <strong>za</strong> njihovo izterjavo izvede vse potrebne in <strong>za</strong>dostne ukrepe v skladu z <strong>za</strong>koni in internimipredpisi. V skladu z internimi predpisi glede na obseg predvidenega odpisa soglasja <strong>za</strong> odpise dajejo na razliãnih ravnehizvršilni direktorji, uprava in nadzorni svet.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 155


28.3 Slabe terjatveNKBM oznaãuje kot slaba posojila tista posojila, ki so klasificirana v razredih C, D in E, in tista posojila, <strong>za</strong> katera se izvajaposamiãna slabitev in znaša znesek oblikovanih rezervacij veã kot 15%. V razred C so v splošnem vkljuãeni tisti komitenti,<strong>za</strong> katere se ne priãakuje, da bodo v prihodnosti sposobni ustvariti <strong>za</strong>dosten denarni tok <strong>za</strong> poplaãilo svojih finanãnihobveznosti, ki nimajo <strong>za</strong>dosti kapitala, ki nimajo <strong>za</strong>dosti dolgoroãnih virov, da bi lahko financirali dolgoroãne investicije,ki ne <strong>za</strong>gotavljajo popolnih informacij glede svojega poslovnega in finanãnega položaja in ki s plaãilom svojih finanãnihobveznosti do skupine NKBM <strong>za</strong>mujajo med 91 in 180 dni. V razred D so v splošnem vkljuãeni tisti komitenti, ki nimajo <strong>za</strong>dostilikvidnih sredstev in niso solventni, ki so v pravnem postopku <strong>za</strong>radi kritiãnega dogodka (kot na primer steãaja) in kis plaãilom svojih finanãnih obveznosti do skupine NKBM <strong>za</strong>mujajo med 181 in 365 dni. V razred E so v splošnem vkljuãenetiste pravne osebe, ki so v steãajnem postopku ali v postopku likvidacije ali imajo premoženje, ki je pravno sporno, kottudi komitenti, ki s plaãilom svojih finanãnih obveznosti do skupine NKBM <strong>za</strong>mujajo že veã kot 365 dni ali pa NKBM oceni,da bo plaãilo poravnano veã kot 180 dni po <strong>za</strong>padlosti. Spodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja podatke o portfeljuslabih terjatev skupine NKBM.Na dan 31.12.Na dan30.6.2004 2005 2006 2007(v mio EUR; razen, kjer so odstotki)Bruto slaba posojila (C, D, E) 165,4 266,3 281,0 349,6Oslabitev (C, D, E) (99,4) (168,7) (165,1) (184,9)Rezervacije (C, D, E) (2,9) (3,9) (7,0) (8,1)âista slaba posojila 63,1 93,7 108,9 156,6Bruto sredstva komitentov (1) 2.419,3 2.860,3 3.814,3 3.723,3âista sredstva komitentov 2.258,4 2.636,2 3.569,6 3.442,8Bruto slaba posojila/bruto sredstva komitentov (%) 6,8 9,3 7,4 9,3âista slaba posojila/ãista sredstva komitentov (%) 2,8 3,6 3,1 4,6Skupaj rezervacije/Bruto slaba posojila (%) 97,3 84,1 87,1 80,3Opomba:(1)Vkljuãuje bilanãne in izvenbilanãne obveznosti do banãnega in nebanãnega sektorja.Pregled slabih terjatev po panogahSpodnja tabela prikazuje <strong>za</strong> oznaãena obdobja podatke o slabih terjatvah skupine NKBM, razvršãene po panogi ali gospodarskemsektorju posojilojemalcev, in o odstotku, ki jih slabe terjatve predstavljajo v posamezni panogi ali gospodarskem sektorju.Leto, <strong>za</strong>kljuãeno 31.12.Za šestmeseãno obdobje2004 2005 2006 (do 30.6.2007)PanogaSkupajizpostav.Slabaposojila%slabihposojil vpanogiSkupajizpostav.Slabaposojila%slabihposojil vpanogiSkupajizpostav.Slabaposojila%slabihposojil vpanogiSkupajizpostav.Slabaposojila%slabihposojil vpanogi(v mio EUR; razen, kjer je odstotek)Tuje pravne osebe 164,8 7,1 4,3 389,7 11,0 2,8 595,5 19,5 3,3 1.168,1 95,7 8,2Prebivalstvo 631,2 55,6 8,8 731,9 56,8 7,8 810,7 64,1 7,9 873,7 64,2 7,3Predelovalna industrija 509,7 107,5 21,1 596,2 89,6 15,0 750,6 105,4 14,0 797,1 98,6 12,4Trgovina 337,8 33,9 10,0 371,8 32,3 8,7 472,2 28,0 5,9 543,7 31,2 5,7Finanãno posredništvo 637,6 0,9 0,1 672,8 0,9 0,1 1.046,2 0,9 0,1 489,0 6,0 1,6Poslovanje z nepremiãninami 278,3 25,7 9,2 282,6 29,1 10,3 376,2 25,8 6,8 429,3 19,2 4,5Gradbeništvo 163,2 21,8 13,4 277,9 27,6 9,9 362,2 20,0 5,5 404,2 12,8 3,2Javna uprava 561,6 0,0 0,0 526,3 10,8 2,1 552,8 0,0 0,0 386,0 0,0 0,0Promet in komunikacije 55,3 2,7 4,8 45,9 2,2 4,8 63,6 4,2 6,6 170,4 4,7 2,8Gostinstvo 33,5 9,1 27,3 49,0 8,8 17,9 60,0 7,0 11,6 72,4 8,5 11,8Ostale javne storitve 32,9 7,0 21,2 41,6 8,8 21,1 53,1 1,4 2,6 68,1 0,8 1,1Oskrba z elektriko, plinom in vodo 22,0 0,7 3,2 23,1 0,6 2,7 33,7 0,0 0,0 34,0 0,0 0,0Kmetijstvo 17,7 5,2 29,4 21,4 5,5 25,6 24,8 5,7 22,8 27,5 7,6 27,7Zdravstveno in socialno varstvo 9,2 0,0 0,5 12,7 0,2 1,4 17,2 0,0 0,2 18,6 0,0 0,2Izobraževanje 7,4 0,2 2,1 4,3 0,1 2,6 5,0 0,1 1,2 5,6 0,1 1,1Rudarstvo 0,2 0,0 0,1 2,2 0,0 0,0 9,5 0,0 0,0 3,7 0,0 0,0Ribolov 0,4 0,0 0,0 0,6 0,2 40,3 0,6 0,2 34,5 0,7 0,2 23,7Ostalo 41,1 1,7 4,0 56,4 3,4 6,1 0,2 0,2 93,3 0,3 0,1 41,2Skupaj izpostavljenost 3.503,9 279,2 8,0 4.106,3 287,9 7,0 5.234,2 282,3 5,4 5.492,6 349,8 6,4156Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


28.4 Likvidnostno tveganjeLikvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti roãnosti sredstev in obveznosti. Nelikvidnost se pojavi, ãe <strong>banka</strong> vdoloãenem ãasovnem obdobju ne more poravnati obveznosti v zvezi s svojimi posojili. NKBM in vsaka od njenih banãnihpove<strong>za</strong>nih oseb likvidnostna tveganja upravlja z rednim spremljanjem:• likvidnostnih koliãnikov;• usklajevanjem roãnosti sredstev in obveznosti;• ãistih likvidnih sredstev;• deleža prvovrstnih vrednostnih papirjev v bilanãni vsoti skupine NKBM; in• odplaãevanja posamezne skupine posojil in obveznosti.Upravljanje likvidnosti je sestavni del skrbnega in varnega poslovanja skupine NKBM. V letu 2006 je ta redno poravnavalasvoje bilanãne in izvenbilanãne obveznosti ter izpolnjevala predpise v zvezi z likvidnostjo. Spodnja tabela prikazuje pogodbenoroãnost glavnih postavk bilance stanja in likvidnostne pozicije skupine NKBM na dan 30. junija 2007:Na vpogledDo 1meseca1 do 3mesece3 do 12meseceVeã kot 1leto in do5 letVeã kot5 letSkupaj(v mio EUR)SredstvaDenar v blagajni in stanja pri raãunih pri CB 95,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 95,6Portfelj vrednostnih papirjev (1) 0,3 1.003,4 5,2 72,3 128,0 83,9 1.293,1Krediti in terjatve 127,0 354,2 427,9 754,6 817,8 486,8 2.968,4Dolgoroãna osnovna sredstva 10,0 0,8 0,9 0,1 3,9 62,6 78,2Naložbene nepremiãnine 1,9 0,0 0,0 0,0 3,0 0,8 5,6Neopredmetena sredstva 0,4 0,0 8,0 0,0 1,4 14,8 24,5Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb inskupnih vlaganj0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 42,8 42,8Terjatve <strong>za</strong> davek 4,2 3,9 1,0 0,4 0,3 0,1 9,9Druga sredstva (2) 10,3 17,7 1,9 14,0 56,4 23,1 123,5Skupaj sredstva 249,6 1.380,0 444,8 841,6 1.010,8 714,9 4.641,7ObveznostiFinanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti 1.157,0 621,9 833,0 433,4 927,2 166,1 4.138,4Obresti <strong>za</strong> finanãne obveznosti 0,1 4,5 8,2 5,9 0,7 0,1 19,5Rezervacije 0,7 1,4 2,7 8,6 14,7 4,6 32,7Davãne obveznosti 0,0 3,8 0,0 13,0 1,4 1,4 19,6Druge obveznosti (3) 12,4 47,3 2,2 8,7 3,8 0,2 74,7Osnovni kapital 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 24,4 24,4Kapitalske rezerve 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 29,1 29,1Revalori<strong>za</strong>cijske rezerve 0,0 16,9 0,0 0,0 0,0 (1,1) 15,8Rezerve iz dobiãka (vkljuãno z <strong>za</strong>držanim dobiãkom) 0,0 0,0 0,0 0,4 0,8 222,7 224,0Lastne delnice 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0âisti dobiãek tekoãega poslovnega leta 0,6 33,1 0,0 0,0 2,0 1,3 37,1Manjšinski deleži 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 26,6 26,6Skupaj obveznosti in kapital 1.170,8 728,9 846,1 470,1 950,6 475,3 4.641,7âista neusklajenost likvidnosti (921,1) 651,2 (401,3) 371,5 60,2 239,6 0,0Opombe:(1)Vsebuje finanãna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo in finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti.(2)Vsebuje izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju, obresti od finanãnih sredstev in nekratkoroãna sredstva in skupine <strong>za</strong> odtujitev <strong>za</strong> prodajo.(3)Vsebuje depozite centralnih bank, finanãne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju, in izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju.âista likvidna sredstvaâista likvidna sredstva kažejo razliko med delom sredstev, ki jih je mogoãe pretvoriti v likvidna sredstva v kratkem ãasovnemobdobju in nestabilni del obveznosti. Nestabilni del obveznosti je tisti del obveznosti banke, ki lahko doseže dospelost vistem kratkem ãasovnem obdobju. Interna meja doloãa minimalno pozitivno vrednost ãistih likvidnih sredstev <strong>za</strong> ohranjanjeposlovne in regulatorne likvidnosti NKBM. V letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006, so se njena ãista likvidna sredstvazvišala v skladu z bilanãno vsoto. âista likvidna sredstva NKBM so na dan 30. junija 2007 znašala 861 mio EUR.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 157


Likvidnostni koliãnikiV letu 2006 je NKBM izpolnjevala predpise Banke Slovenije o minimalni likvidnosti. Likvidnostni koliãnik je opredeljenkot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo roãnostjo od 0 do 30 dni (prva kategorija) in 0 do 180dni (druga kategorija). Na dan 31. decembra 2006 so likvidnostni koliãniki NKBM znašali 1,418 <strong>za</strong> prvo in 1,252 <strong>za</strong> drugokategorijo. Predpisani minimalni likvidnostni koliãnik je bil 1,0.V skladu z novim predpisom, ki je <strong>za</strong>ãel veljati 28. oktobra 2006, je NKBM dolžna ohranjati likvidnostni koliãnik prvekategorije (do 30 dni), koliãnik druge kategorije (do 180 dni) pa je zgolj informativnega znaãaja. Bankam je bilo tudi dovoljenoprika<strong>za</strong>ti stabilnost tekoãih/vpoglednih depozitov in jih upoštevati pri izraãunu likvidnostnega koliãnika. V skladu sspremembo metodologije izraãunavanja likvidnostnih koliãnikov ob koncu leta 2006 je NKBM tekoãe/vpogledne depozitevkljuãila v prvo kategorijo s 50% ponderjem, posledica ãesar je ob upoštevanju drugih sprememb bil izboljšan likvidnostnikoliãnik prve kategorije v višini 0,158.NKBM izraãunava stabilnost vseh tekoãih/vpoglednih depozitov glede na spremembe v preteklem letu. V letu, ki se je<strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006, je njen interni model izkazoval višjo raven stabilnosti tekoãih/vpoglednih depozitov, kot jeupoštevano pri izraãunu likvidnostnih koliãnikov v skladu s predpisi.Obvezne rezerveNKBM je v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo 31. decembra 2006, izpolnjevala predpise Banke Slovenije o obveznih rezervah, predpise oobveznih rezervah pa je izpolnjevala tudi v letih, ki sta se <strong>za</strong>kljuãili 31. decembra 2004 in 31. decembra 2005. Obdobje skladnostiz Evrosistemom se je priãelo septembra 2006. Minimalne <strong>za</strong>hteve Evrosistema veljajo <strong>za</strong> kreditne institucije v obmoãju evra,namenjene pa so predvsem stabili<strong>za</strong>ciji obrestnih mer na denarnem <strong>trg</strong>u in ustvarjanju ali poveãanju strukturnega likvidnostnegaprimanjkljaja. Zahteve v zvezi z rezervami posamezne institucije se doloãijo glede na elemente njene bilance stanja.Osnova <strong>za</strong> izraãun minimalnih rezerv je 2% salda depozitov strank, ki niso banke, in izdanih vrednostnih papirjev z roãnostjodo dveh let na <strong>za</strong>dnji dan v tekoãem mesecu. Z namenom slediti cilju stabili<strong>za</strong>cije obrestnih mer sistem obveznih rezerv Evrosistemaomogoãa uporabo metode povpreãenja. Izpolnjevanje <strong>za</strong>htev po obveznih rezervah se doloãi na podlagi povpreãnihdnevnih stanj rezervnih imetij institucije v obdobje izpolnjevanja. Institucije prejmejo nadomestilo <strong>za</strong> rezervna imetja, ki nepresegajo zneska izraãunanih obveznih rezerv po obrestni meri Evrosistema <strong>za</strong> operacije glavnega refinanciranja.Koncentracija deponentovPomemben element upravljanja likvidnostnih tveganj je diverzifikacija depozitov glede velikosti in roãnosti. V okvirunaãrtovanja likvidnosti NKBM spremlja koncentracijo deponentov. Delež skupnih depozitov tridesetih najveãjih deponentovje na dan 31. decembra 2006 znašal 20,3% v primerjavi s 17,4% na dan 31. decembra 2005.28.5 Tržno tveganjeTržno tveganje predstavlja izpostavljenost NKBM, ki izhaja iz sprememb menjalnih teãajev, cen vrednostnih papirjev inobrestnih mer. Spremembe obrestnih mer se neposredno odražajo v rezultatih njenega poslovanja <strong>za</strong>radi aktivne predpostavkepozicij specifiãnih finanãnih instrumentov. Pozicijsko tveganje, obrestno tveganje in valutno tveganje so vkljuãeniv tržna tveganja.Pozicijsko tveganjePozicijsko tveganje je tveganje izgube <strong>za</strong>radi spremembe cene finanãnega instrumenta, ki ga NKBM vodi v svojem portfelju<strong>za</strong> namene <strong>trg</strong>ovanja na svojem lastniškem raãunu.Osnova doloãitve <strong>trg</strong>ovalnih meja je kapitalska <strong>za</strong>hteva, navedena v finanãnem naãrtu. NKBM dnevno meri tržno vrednostvseh <strong>trg</strong>ovalnih postavk. Obseg poslov glede na specifiãno vrsto finanãnega instrumenta se podrobno opredeli z metodologijomeja. Metodologija <strong>trg</strong>ovalne meje temelji na metodi tvegane vrednosti (»VaR«) in je skladna z <strong>za</strong>htevami Basla: 99%enostranski interval <strong>za</strong>upanja, 10-dnevno obdobje držanja pozicije in izraãun volatilnosti na 250-dnevnih podatkih.Portfelj lastniških vrednostnih papirjev je omejen z najvišjo tržno vrednostjo in metodo VaR. Portfelj dolžniških vrednostnihpapirjev je omejen z najvišjo tržno vrednostjo in sistemom tehtanja tveganja. Omejitve <strong>za</strong> specifiãne vrste poslov je mogoãespremeniti na podlagi odloãitve odbora ALCO.Spremembe strukture ne smejo vplivati na letni plan kapitalske ustreznosti.Pozicijsko tveganje pri deviznem <strong>trg</strong>ovanju obvladujejo meje <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje <strong>za</strong> raãun NKBM. Omejitve <strong>za</strong> devizno <strong>trg</strong>ovanje <strong>za</strong>njen raãun so doloãene kot maksimalna dovoljena odprta pozicija <strong>za</strong> vsakega posameznega <strong>trg</strong>ovca. Oddelek <strong>za</strong> podporo<strong>trg</strong>ovanja dnevno spremlja rezultate <strong>trg</strong>ovanja in odgovorne obvešãa o ugotovitvah. Trgovanje je v letu 2006 potekalo vskladu z vzpostavljenimi mejami.NKBM svojim strankam nudi storitve nakupa in prodaje izvedenih finanãnih instrumentov zgolj kot posrednik in ne prevzemalastnih pozicij.158Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


Obrestno tveganjeObrestno tveganje je tveganje izgube, ki izhaja iz sprememb obrestnih mer ali strukture obrestnih mer <strong>za</strong> neusklajenost<strong>za</strong>padlosti obrestonosnih sredstev in obveznosti ob upoštevanju <strong>za</strong>padlosti ponovne doloãitve obrestne mere ter metodeobraãunavanja obresti.Upravljanje obrestnega tveganja <strong>za</strong> postavke <strong>trg</strong>ovalne knjige je vkljuãeno v metodologijo <strong>za</strong> spremljanje limitov <strong>trg</strong>ovanja.Upravljanje obrestnega tveganja pri postavkah, ki niso namenjene <strong>trg</strong>ovanju, pa se izvaja s pomoãjo metodologije <strong>za</strong> usklajevanjeobrestnih mer. NKBM spremlja obrestonosne postavke bilance stanja in izvenbilanãne postavke glede na datum naslednjespremembe obrestne mere, in sicer loãeno <strong>za</strong> kljuãne valute in referenãne obrestne mere, s katerimi posluje. V letu, ki seje <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je NKBM vzpostavila loãeno spremljanje obrestnih tveganj <strong>za</strong> tolar, evro, ameriškidolar in švicarski frank, ki skupaj predstavljajo 99,8% vse izpostavljenosti spremembam obrestnih mer. Svojo izpostavljenostspremembam obrestnih mer izraãunava kot spremembo ãiste trenutne vrednosti razlike med sredstvi in obveznostmi, ki sov danem obdobju izpostavljene spremenljivi obrestni meri, ter priãakovanimi spremembami obrestne mere v naslednjih trehmesecih. Priãakovane spremembe obrestnih mer se raãunajo kot razlika med trenutnimi in terminskimi obrestnimi merami,loãeno <strong>za</strong> vsako obravnavano valuto in roãnost. Anali<strong>za</strong> obrestnega tveganja je vkljuãena v meseãna poroãila o likvidnostnemin tržnem tveganju in jo meseãno pregleduje ALCO. Politika obrestne mere upošteva tržne obrestne mere in želeni razponobrestnih mer po posameznih valutah in vrstah obrestne mere. Naslednja tabela predstavlja razdelitev sredstev in obveznostiglede na obdobje ponovne doloãitve obrestne mere skupine NKBM na dan 30. junija 2007:Ki se neobrestujejoNa vpogledDo 1 meseca1 do 3mesece3 do 12meseceVeã kot 1leto in do5 letVeã kot5 letSkupajSredstvaDenar v blagajni in stanja pri raãunih pri CB 54,5 32,4 8,7 0,0 0,0 0,0 0,0 95,6Portfelj vrednostnih papirjev (1) 133,3 10,9 119,7 377,3 151,8 243,5 256,7 1.293,1Krediti in terjatve 6,9 73,2 1.802,2 225,9 664,7 155,2 40,3 2.968,4Dolgoroãna osnovna sredstva 78,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 78,2Naložbene nepremiãnine 5,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,6Neopredmetena sredstva 24,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 24,5Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb 42,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 42,8Terjatve <strong>za</strong> davek 9,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9,9Druga sredstva (2) 48,1 4,7 3,5 0,5 1,7 42,0 23,0 123,5Skupaj sredstva 403,8 121,2 1.934,1 603,7 818,2 440,7 320,0 4.641,7ObveznostiFinanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti 7,2 872,1 945,1 1.118,3 1.028,1 142,7 24,9 4.138,4Obresti <strong>za</strong> finanãne obveznosti 0,5 0,0 7,9 2,0 8,9 0,2 0,0 19,5Rezervacije 32,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 32,7Davãne obveznosti 19,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 19,6Druge obveznosti (3) 69,2 3,4 0,9 0,7 0,3 0,1 0,0 74,7Osnovni kapital 24,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 24,4Kapitalske rezerve 29,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 29,1Revalori<strong>za</strong>cijske rezerve 15,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 15,8Rezerve iz dobiãka (vkljuãno z <strong>za</strong>držanim dobiãkom) 224,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 224,0Lastne delnice 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0âisti dobiãek tekoãega poslovnega leta 37,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 37,1Manjšinski deleži 26,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 26,6Skupaj obveznosti in kapital 486,1 875,5 953,9 1.121,0 1.037,3 143,0 24,9 4.641,7âista repricing vrzel (82,3) (754,3) 980,2 (517,3) (219,1) 297,7 295,1 0,0Skupna vrzel 0,0 (754,3) 225,9 (291,4) (510,5) (212,8) 82,3 0,0Opombe:(1) Vsebuje finanãna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo in finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti.(2) Vsebuje izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju, obresti od finanãnih sredstev in nekratkoroãna sredstva in skupine <strong>za</strong> odtujitev <strong>za</strong> prodajo.(3) Vsebuje depozite centralnih bank, finanãne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju, in izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju.Valutno tveganjeValutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz odprte pozicije v tujih valutah in volatilnosti deviznih teãajev.Skladno s sklepom, ki ga je sprejel ALCO, NKBM skrbi <strong>za</strong> dnevno skupno <strong>za</strong>prto valutno pozicijo. Skupna odprta pozicija <strong>za</strong>posamezne valute je omejena glede na njen vpliv na kapitalsko ustreznost NKBM in je skladna z letnim finanãnim naãrtom.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 159


Ob upoštevanju <strong>za</strong>htev Basla temelji metodologija, ki jo <strong>banka</strong> uporablja <strong>za</strong> spremljanje in ohranjanje uravnotežene pozicijev tuji valuti, na metodi VaR. Najvišja dovoljena raven VaR se opredeli <strong>za</strong> vsako posamezno valuto kot tudi <strong>za</strong> celotni portfeljtujih valut. Dnevno odprto pozicijo <strong>za</strong> tuje valute spremlja Oddelek <strong>za</strong> upravljanje s tveganji, ki poleg odprte pozicije NKBM<strong>za</strong>radi odstopanj v poziciji <strong>za</strong> tuje valute izraãunava tudi dnevni izid glede na odstopanja v pozicijah tujih valut. V letu 2006je bila glede <strong>za</strong>piranja podpozicij tujih valut le ena izjema, in sicer pozicija evra, ki jo je NKBM namenoma ohranjala kotdolgo. Razlog <strong>za</strong> ohranjanje dolge pozicije pri evru je bila uporaba doloãb iz predpisa o najmanjšem obsegu likvidnosti, kiga je potrebno ohranjati pri izraãunavanju likvidnostne lestvice NKBM. Tveganje ohranjanja dolge pozicije pri evru je bilo<strong>za</strong>radi uvajanja enotne evropske valute v Sloveniji ocenjeno kot nizko. Naslednja tabela predstavlja izpostavljenost skupineNKBM tveganju pri posamezni valuti na dan 30. junija 2007:Tuja valutaDomaãavalutaUSD Druge valute EUR Skupaj(v mio EUR)SredstvaDenar v blagajni in stanja pri raãunih pri CB 0,7 2,9 92,1 95,6Portfelj vrednostnih papirjev (1) 7,5 30,0 1.255,7 1.293,1Krediti in terjatve 90,3 143,5 2.734,7 2.968,4Dolgoroãna osnovna sredstva 0,0 0,6 77,7 78,2Naložbene nepremiãnine 0,0 0,0 5,6 5,6Neopredmetena sredstva 0,0 0,0 24,5 24,5Naložbe v kapital odvisnih družb, pridruženih družb in skupnih vlaganj 0,0 0,0 42,8 42,8Terjatve <strong>za</strong> davek 0,0 0,0 9,9 9,9Druga sredstva (2) 0,1 21,5 102,1 123,5Skupaj sredstva 98,5 198,2 4.344,9 4.641,7ObveznostiFinanãne obveznosti, merjene po odplaãni vrednosti 95,4 123,1 3.919,9 4.138,4Obresti <strong>za</strong> finanãne obveznosti 0,4 0,2 18,9 19,5Rezervacije 0,0 0,0 32,7 32,7Davãne obveznosti 0,0 0,2 19,4 19,6Druge obveznosti 2,9 4,5 67,2 74,7Osnovni kapital (3) 0,0 0,0 24,4 24,4Kapitalske rezerve 0,0 0,0 29,1 29,1Revalori<strong>za</strong>cijske rezerve 0,0 0,0 15,8 15,8Rezerve iz dobiãka (vkljuãno z <strong>za</strong>držanim dobiãkom) 0,0 (0,2) 224,2 224,0Lastne delnice 0,0 0,0 0,0 0,0âisti dobiãek tekoãega poslovnega leta 0,0 0,5 36,5 37,1Manjšinski deleži 0,0 0,3 26,3 26,6Skupaj obveznosti in kapital 98,7 128,6 4.414,4 4.641,7âista izpostavljenost (0,2) 69,6 (69,4) 0,0Opombe:(1)Vsebuje finanãna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, finanãna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo in finanãna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti.(2)Vsebuje izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju, obresti od finanãnih sredstev in nekratkoroãna sredstva in skupine <strong>za</strong> odtujitev <strong>za</strong> prodajo.(3)Vsebuje depozite centralnih bank, finanãne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju, in izvedene finanãne instrumente, namenjene varovanju.Operativno tveganjeOperativno tveganje je tveganje izgube, ki izhaja iz neustreznega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanjljudi, delovanja sistemov ali <strong>za</strong>radi zunanjih dejavnikov.V letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, je NKBM sprejela sistem upravljanja operativnih tveganj in razvilalastno aplikativno podporo <strong>za</strong> sistematiãno spremljanje škodnih dogodkov iz naslova operativnih tveganj. Glede spremljanjaoperativnih tveganj upošteva priporoãila Basla II. NKBM je leta 2007 <strong>za</strong>ãela spremljati operativna tveganja v skladu zenostavnim pristopom, v naslednjih treh letih pa bo prešla na standardizirani pristop. Njen kratkoroãni cilj je sistematiãnozbiranje škodnih dogodkov iz naslova operativnih tveganj. Srednjeroãni cilj je <strong>za</strong>gotoviti izãrpen, nepristranski in standardiziranipregled operativnega tveganja tako v NKBM kot v skupini NKBM ter med <strong>za</strong>poslenimi poveãati osvešãenost gledeoperativnega tveganja. NKBM je pripravila naãrt uvedbe samoanalize tveganj, ki jo posebna organi<strong>za</strong>cijska enota izvedevsaj enkrat letno. Strokovna ocena posledic škodnih dogodkov iz naslova operativnih tveganj, zbranih prek spremljanjale-teh, bo omogoãila nepristransko samoanalizo posamezne poslovne enote.28.6 Služba notranje revizijeSlužba notranje revizije v NKBM od leta 1991 skladno s slovensko <strong>za</strong>konodajo deluje kot samostojna organi<strong>za</strong>cijska enota znotrajNKBM, ki poroãa neposredno upravi banke. Službo trenutno sestavlja dvanajst revizorjev, veãina katerih so ãlani slovenskega od-160Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


seka Inštituta notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors - IIA), dva pa sta specializirana <strong>za</strong> informacijske sisteme. Ta službaje odgovorna <strong>za</strong> nenehno spremljanje poslovanja NKBM in njenih odvisnih in pridruženih družb, razen <strong>za</strong> Zavarovalnico <strong>Maribor</strong>.Približno 80% vseh tveganih poslovnih dejavnosti je bilo revidiranih v letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006. Ciljirevizije so bili pregled upravljanja in notranje kontrole <strong>za</strong> obvladovanje tveganj pri kreditiranju samostojnih podjetnikov ingospodarskih družb, <strong>trg</strong>ovanju in upravljanju premoženja, storitve plaãilnega prometa skupine NKBM ter spremljanje inpodpora poslovanja družb v skupini NKBM. Revidirali so 65% dejavnosti s srednjim tveganjem, ki vkljuãujejo dejavnost lizinga,ter 67% dejavnosti z nizkim tveganjem, ki vkljuãujejo depozite komitentov in storitve plaãilnega prometa.Služba notranje revizije je vkljuãena ne le v izvajanje revizij, ampak sodeluje tudi pri naãrtovanju, organi<strong>za</strong>ciji in nadzorupriprave podatkov <strong>za</strong> revidirane raãunovodske izkaze skupine NKBM in dodatek k revizorjevemu poroãilu ter sodeluje prizbiranju podatkov <strong>za</strong> predhodne revizije poslovanja skupine NKBM. Prav tako se v skladu s predpisi Banke Slovenije izvajaposebne revizije poslovanja s kreditnimi posredniki in o ugotovitvah revizije poroãa Oddelku <strong>za</strong> nadzor banãnega poslovanja vBanki Slovenije. V letu, ki se je <strong>za</strong>kljuãilo na dan 31. decembra 2006, se je posebna pozornost namenjala izvajanju dejavnosti,ve<strong>za</strong>nih na izvajanje evra in reviziji skladnosti poslovanja z MSRP.Služba <strong>za</strong> notranjo revizijo vsako ãetrtletje in letno pripravi poroãilo <strong>za</strong> upravo in nadzorni svet banke. Ta poroãila vkljuãujejopomembne ugotovitve in priporoãila <strong>za</strong> izboljšanje uãinkovitosti notranjih kontrol <strong>za</strong> obvladovanje tveganj. Izvajanje priporoãilSlužbe notranje revizije v procesih revidiranja in pri projektih je prispevalo k izboljšanju poslovanja in zmanjšanju tveganj.28.7 Basel IIBanãni sistem v Sloveniji bo 1. januarja 2008 <strong>za</strong>ãel izvajati kapitalski sporazum Basel II. NKBM je v pripravi na izraãunavanje<strong>za</strong>htev kapitalske ustreznosti skladno z <strong>za</strong>htevami nove kapitalske ureditve.NKBM bo priãela izraãunavati kapitalske <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> kreditno tveganje po standardiziranem pristopu skladno z <strong>za</strong>htevaminovega kapitalskega sporazuma. Prav tako je že sprejela naãrt <strong>za</strong> uvedbo pristopa na podlagi notranjih bonitetnih sistemov(Internal Ratings Based »IRB«) do 2010. Leta 2006 je NKBM svoje uporabniške rešitve <strong>za</strong>ãela usklajevati s standardiziranimiin IRB pristopi ter <strong>za</strong>gotavljati <strong>za</strong>jem potrebnih podatkov ãasovnih vrst <strong>za</strong> IRB pristop.28.8 Skladnost postopkov z <strong>za</strong>konodajo o prepreãevanju pranja denarjaVsako posamezno podjetje znotraj skupine NKBM mora poslovati skladno z Zakonom o prepreãevanju pranja denarja in financiranjaterorizma. NKBM je ustanovila Oddelek <strong>za</strong> prepreãevanje pranja denarja, ki poroãa neposredno upravi. Ta oddelek <strong>za</strong>gotavlja,da NKBM posluje ob upoštevanju veljavne <strong>za</strong>konodaje glede prepreãevanja pranja denarja, in sicer Zakona o prepreãevanjupranja denarja in financiranja terorizma, ki je povsem skladen z evropskimi direktivami v zvezi s prepreãevanjem pranja denarja.Skladno s to <strong>za</strong>konodajo je prav tako obvezno upoštevanje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2005/60/ES oprepreãevanju uporabe finanãnega sistema <strong>za</strong> pranje denarja in financiranje terorizma in Direktive Sveta št. 2006/70/ES odoloãitvi izvedbenih ukrepov <strong>za</strong> Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politiãno izpostavljeneosebe in tehniãnih meril <strong>za</strong> postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagifinanãne dejavnosti, ki poteka zgolj obãasno ali v omejenem obsegu. NKBM prav tako upošteva resolucije Varnostnega svetaOrgani<strong>za</strong>cije združenih narodov. Vsi njeni notranji postopki so skladni z Zakonom o prepreãevanju pranja denarja in financiranjaterorizma; v pisni obliki je tudi razvila politike dokumentiranja procesov, ki so vzpostavljene, da se z njimi prepreãi, odkrije inporoãa o sumljivih dejavnostih.V Sloveniji je osrednji upravni organ <strong>za</strong> prepreãevanje pranja denarja Urad <strong>za</strong> prepreãevanje pranja denarja, ki je organiziran vokviru Ministrstva <strong>za</strong> finance (»urad«). NKBM mora uradu redno poroãati o vseh sumljivih poslih ter vseh transakcijah (ali <strong>za</strong>poredjutransakcij), ki presegajo 30.000 EUR. Novi <strong>za</strong>kon o prepreãevanju pranja denarja in financiranja terorizma je priãel veljati21. julija 2007. Do tega datuma je morala NKBM uradu poroãati o gotovinskih transakcijah in pove<strong>za</strong>nih gotovinskih transakcijah,ki so presegale 20.864,63 EUR. Podatki o gotovinskih transakcijah se uradu sporoãajo dnevno, podatki glede transakcij in/alioseb, kjer gre <strong>za</strong> sum pranja denarja, pa se sporoãajo nemudoma po potrditvi omenjenega. Da bi prepoznali morebitne sumljivetransakcije, je NKBM vzpostavila sistem <strong>za</strong> spremljanje raãunov.Skladnost z <strong>za</strong>konodajo preverjajo notranji revizorji NKBM, zunanji revizorji in pooblašãeni nadzorniki Banke Slovenije.Vsi komitenti morajo <strong>za</strong> odprtje raãuna pri NKBM predložiti veljavno osebno izkaznico (ali kak drug veljaven identifikacijski dokument).Nerezidenti, ki odpirajo raãun, morajo to storiti osebno na banãnem okencu, kjer morajo prav tako predložiti veljavenidentifikacijski dokument. Vsi podatki o komitentih nerezidentih se enkrat letno posodobijo, <strong>za</strong>to mora vsak komitent enkrat letnoosebno priti v eno od poslovalnic NKBM, da predloži veljaven identifikacijski dokument in dodatno <strong>za</strong>htevano dokumentacijo <strong>za</strong>vodenje raãuna. âe do takšne identifikacije ne pride, se raãun ne more odpreti in se poslovni odnos ne more vzpostaviti.NKBM ne posluje z navideznimi <strong>banka</strong>mi, politiãno izpostavljenimi osebami, strankami ali komitenti z visokim tveganjem vdržavah in na ozemljih, ki se po Projektni skupini <strong>za</strong> finanãno ukrepanje na podroãju pranja denarja, mednarodni organi<strong>za</strong>ciji,ustanovljeni po vrhu G-7 v Parizu 1989, štejejo kot nesodelujoãa. Imetniških raãunov in raãunov z gesli ni mogoãe odpreti.Da bi prepoznali stranke, ki so morda osumljene financiranja terorizma, se uporablja zbirni seznam Evropskega banãnegazdruženja. âe posameznik ali pravna oseba s tega seznama (ali njihovi <strong>za</strong>stopniki) skuša poslovati z NKBM, se to onemogoãi,pomembne podatke pa se posreduje Ministrstvu <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve Republike Slovenije in uradu.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 161


29.POMEMBNE POGODBE


NKBM v obiãajnem poteku poslovanja sklepa veliko število pogodb, vkljuãno s sponzorskimi in donatorskimi.Glej poglavje 15 (»Organi<strong>za</strong>cijska struktura«) glede pomembnih pogodb znotraj skupine.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 163


30.POVZETEK PRAVILV ZVEZI S TRGOMVREDNOSTNIHPAPIRJEV


Informacije v tem poglavju so bile pripravljene na podlagi razliãnih javno dostopnih dokumentov, ki sta jih pripravili Ljubljanskabor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev in KDD, kot tudi na podlagi slovenskih <strong>za</strong>konov in pod<strong>za</strong>konskih predpisov. Teh informacij<strong>banka</strong>, delniãar, ki prodaja, finanãna posrednika ter njihove pove<strong>za</strong>ne osebe in njihovi svetovalci niso niti pripravili, nitineodvisno preverili.30.1 Ljubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjevLjubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev je edina bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev v Sloveniji. Ureja jo Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnih instrumentov.Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev je v letu 1989 v obliki delniške družbe, registrirane pri Okrožnem sodišãuv Ljubljani, ustanovil konzorcij 11 bank. V letu 1990 so lahko postale njene ãlanice nebanãne finanãne inštitucije (borznoposredniške družbe). Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev in kakršnokoli dejavnost <strong>trg</strong>ovanja, ki poteka na njej, nadzira<strong>Agencija</strong> <strong>za</strong> <strong>trg</strong> vrednostnih papirjev (»ATVP«). Ljubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev je samoregulatorna organi<strong>za</strong>cija, kilahko regulira svoje notranje postopke, sisteme in procedure <strong>za</strong> usposabljanje. Ljubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnih papirjev jesestavljena iz dveh reguliranih <strong>trg</strong>ov vrednostnih papirjev: borzne kotacije in prostega <strong>trg</strong>a.Borzna kotacija vkljuãuje vrednostne papirje, ki: (i) so uspešno opravili prvo javno prodajo, kot jo ureja Zakon o <strong>trg</strong>u finanãnihinstrumentov (ali pred tem Zakon o <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev), ali <strong>za</strong> katere so izdajatelji pridobili dovoljenje ATVP <strong>za</strong> organizirano<strong>trg</strong>ovanje in (ii) ki so bili sprejeti v borzno kotacijo na podlagi odloãitve Odbora <strong>za</strong> vrednostne papirje Ljubljanskeborze vrednostnih papirjev. Poseben segment borzne kotacije je prva kotacija (ustanovljena v letu 2005), v kateri so trenutnodelnice 7 izdajateljev. Vrednostni papirji so lahko premešãeni v prvo kotacijo, ãe izdajatelj izpolni doloãene kvalitativne inlikvidnostne kriterije ter upošteva dodatne obveznosti razkritja (poroãanje skladno z MSRP in <strong>za</strong>gotavljanje dostopnostiizdajateljevih javnih objav v angleškem jeziku).Prosti <strong>trg</strong> vkljuãuje <strong>trg</strong>ovanje z vrednostnimi papirji, ki: (i) so uspešno opravili prvo javno prodajo, kot jo ureja Zakon o <strong>trg</strong>ufinanãnih instrumentov (ali pred tem Zakon o <strong>trg</strong>u vrednostnih papirjev), ali <strong>za</strong> katere so izdajatelji pridobili dovoljenje ATVP<strong>za</strong> organizirano <strong>trg</strong>ovanje in (ii) ki so bili sprejeti v <strong>trg</strong>ovanje, vendar niso bili sprejeti v borzno kotacijo.30.2 Izraãun, izravnava in <strong>za</strong>gotavljanje izpolnitve obveznostiVsi vrednostni papirji, s katerimi se <strong>trg</strong>uje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, morajo biti v nematerializirani obliki.Zagotavljanje izpolnitve obveznosti se izvaja prek centralnega sistema pri KDD.KDD je delniška družba, pooblašãena <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje storitev izraãunov in izravnave ter storitev depozitarja. Njena glavnadejavnost se nanaša na izraãunavanje, neto izravnave in <strong>za</strong>gotavljanje izpolnitve obveznosti glede transakcij z vrednostnimipapirji, izdajanjem, razveljavljanjem in <strong>za</strong>menjavo nematerializiranih vrednostnih papirjev, vzdrževanje centralnega registraimetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev, storitve, pove<strong>za</strong>ne s prevzemi, in druge storitve, pove<strong>za</strong>ne s transakcijamiz vrednostnimi papirji. KDD vodi sistem <strong>za</strong>gotavljanja izpolnitve obveznosti z vrednostnimi papirji, kar vkljuãuje vsenematerializirane vrednostne papirje v Sloveniji ne glede na vrsto (t.j. lastniške vrednostne papirje, podjetniške obveznice,instrumente podjetniškega denarnega <strong>trg</strong>a, državne vrednostne papirje in enote v<strong>za</strong>jemnih skladov).Raãuni pri KDD so odprti na ime delniãarja (t.j. v primeru borznega posrednika na njegovo stranko). Kjer so delnice v nematerializiraniobliki, je vpis pri KDD dokaz lastništva. Ko je opravljen vpis pri KDD, je mogoãe pridobiti dokaz o lastništvudelnice. Skladno z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih je imetnik raãuna tudi pravni lastnik vrednostnegapapirja, ki je vknjižen na njegovem raãunu.Pridobitev lastništva na delnicah je <strong>za</strong>gotovljena v trenutku, ko KDD registrira posameznika kot delniãarja, razen v primerunapake ali goljufije. Navedeno pravilo ne velja v primerih, ko je bila registracija nematerializiranega vrednostnega papirjaopravljena brez naloga izdajatelja, prejšnjega imetnika vrednostnega papirja ali brez kakšne druge pravne podlage. Vendarpa tudi v primeru, ãe je registracija opravljena brez navedene ustrezne pravne podlage, oseba postane pravni lastniktakšnih vrednostnih papirjev, ãe je ravnala v dobri veri. Dobra vera se domneva, ãe je nematerializirani vrednostni papirregistriran na ime osebe na podlagi pravnega posla, izvedenega na organiziranem <strong>trg</strong>u.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 165


Nakup delnic na borzi ali izven borzeDelnice se lahko kupijo na borzi ali izven borze, vendar ãlani borze lahko izven borze sklepajo posle glede vrednostnih papirjev,ki kotirajo na borzi, samo v primeru, ãe so izpolnjeni doloãeni pogoji, ki jih je doloãila Ljubljanska bor<strong>za</strong> vrednostnihpapirjev. Takšne transakcije so tudi predmet posebnega poroãanja ATVP.Nakup vrednostnih papirjev na borziVsi ãlani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev so pove<strong>za</strong>ni z Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev prek elektronskegaborznega <strong>trg</strong>ovalnega sistema (BTS). Trgovalni sistem ima dve komponenti. Trgovanje z vrednostnimi sistemi se opravljaprek BTS sistema, medtem ko je Bor<strong>za</strong>NET informacijski podporni sistem, ki olajša <strong>trg</strong>ovanje (splošne informacije, informacijeo izdajateljih, informacije <strong>za</strong> posamezne ãlane, nadzor <strong>trg</strong>ovanja). Zgolj ãlani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev(t.j. borzno posredniške družbe in banke, ki imajo ustrezno dovoljenje in so ãlani Ljubljanske borze vrednostnih papirjev)lahko opravljajo <strong>trg</strong>ovanje prek BTS.Naroãilo se izda lokalnemu borznemu posredniku, ki ga vnese v BTS. Prodajna ali nakupna naroãila se uskladijo znotrajsistema. Na koncu vsakega <strong>trg</strong>ovalnega dne so izvedeni posli avtomatiãno preneseni iz BTS h KDD <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev izpolnitveobveznosti. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev doloãajo, da usklajene transakcije postanejo <strong>za</strong>vezujoãe,nepovratne in s tem dokonãne ob 13.30 uri <strong>trg</strong>ovalnega dne (T+0). Izpolnitev obveznosti glede vrednostnih papirjev jeopravljena pri KDD – prenosi vrednostnih papirjev so izvedeni na bruto osnovi na T+2 s prenosom vrednostnih papirjev zraãuna prodajalca neposredno na raãun kupca.KDD tudi izraãuna in izravna denarne obveznosti in denarne <strong>za</strong>htevke obeh strani, pri ãemer se uporablja metoda multilateralneneto izravnave. Konãna izpolnitev vseh denarnih transakcij Ljubljanske borze vrednostnih papirjev se izvede prekraãunov denarnih poravnav pri Banki Slovenije (sistem izpolnitev <strong>trg</strong>ovalnih obveznosti se izvede prek RTGS plaãilnega sistemapri Banki Slovenije). KDD in vsi njeni ãlani imajo <strong>za</strong> denarne izraãune in izravnave odprte raãune pri Banki Slovenije.Konãni prenos neto denarnih pozicij in konãni prenos vrednostnih papirjev se zgodi hkrati na T+2, saj sta sistema pri KDDin pri Banki Slovenije pove<strong>za</strong>na.Nakup vrednostnih papirjev izven borzeâe so delnice kupljene izven borze, sta mogoãa OTC DVP in OTC FOP sistema. V primeru OTC DVP sistema ãlan KDD, kiprodaja, vnese naroãilo <strong>za</strong> OTC DVP transakcijo v informacijski sistem KDD. Takšno naroãilo je predmet potrditve s straniãlana, ki kupuje. Po potrditvi (in pod pogojem, da ima prodajalec dovolj vrednostnih papirjev, ki so predmet prodaje) jestatus vrednostnih papirjev, ki naj bi bili preneseni, spremenjen iz »prosto dostopen« na »<strong>za</strong>klenjen«. Hkrati se <strong>za</strong> poseldoloãi referenãna številka, ki je namenjena prenosu sredstev. Ko se prenašajo sredstva ãlana, ki kupuje (na raãun KDD <strong>za</strong>izraãune in izravnave prek RTGS plaãilnega sistema, ki deluje pri Banki Slovenije), se uporabi navedena referenãna številka.Po obvestilu, da je na raãun KDD <strong>za</strong> izraãune in izravnave prišlo dobroimetje, KDD odredi bremenitev svojega raãuna <strong>za</strong>izraãune in izravnave ter prenos dobroimetja na banãni raãun prodajalca. Prenos vrednostnih papirjev je potrjen in izvršens strani KDD ob prejemu potrditve o dokonãanem prenosu sredstev.Tudi ãe so posli izvršeni izven borze in se ne uporabi OTC DVP sistem, morajo biti prek KDD opravljene izpolnitve obveznostiglede poravnav vrednostnih papirjev. Stranki se sporazumeta o pogojih transakcije, preden je <strong>za</strong>hteva <strong>za</strong> izvršitev transakcijeposredovana KDD. Denarna izpolnitev obveznosti je izvedena med samima strankama, prenos vrednostnih papirjev pa seopravi potem, ko je nepreklicno prodajalãevo naroãilo <strong>za</strong> prenos sporoãeno KDD prek ãlana KDD (v posebni obliki naroãila <strong>za</strong>prenos) v elektronski obliki. Z vnosom imetnikovega naroãila imetnikov ãlan KDD potrdi veljavnost imetnikovega pravnegarazpolaganja, predvidenega s takšnim naroãilom. Takšen postopek je znan kot izpolnitev obveznosti OTC FOP.30.3 Prevzemna <strong>za</strong>konodajaPonudba <strong>za</strong> prevzem je obvezna, ãe oseba ali veã oseb, ki delujejo, ali se domneva, da delujejo usklajeno, doseže ali presežeprevzemni prag, ki znaša 25% delnic z glasovalno pravico v ciljni družbi, ki je predmet Zakona o prevzemih. Ponudba <strong>za</strong>prevzem je nato obvezna <strong>za</strong> vsakih dodatnih 10% glasovalnih pravic do doseženih 75% glasovalnih pravic.âe je dana prevzemna ponudba, mora biti naslovljena na vse delniãarje v ciljni družbi. âe so vse delnice istega razreda,mora biti nadomestilo <strong>za</strong> prevzem enako <strong>za</strong> vse delnice. Za celotno vrednost nadomestila <strong>za</strong> prevzem mora biti pridobljenagarancija, izdana s strani banke države ãlanice EU (ali pa mora prevzemnik deponirati pri KDD celotno vrednost nadomestila<strong>za</strong> prevzem). Prevzemnik lahko pogojuje uspešnost ponudbe z doloãenim pragom uspešnosti ponudbe. Takšen praguspešnosti ponudbe se lahko na splošno med prevzemnim postopkom zniža, pod pogojem, da so spoštovane nekatereãasovne omejitve. Vse aktivnosti, pove<strong>za</strong>ne s prevzemom, morajo biti opravljene s strani banke/borzno posredniške družbe,ki je veljavno registrirana <strong>za</strong> opravljanje takšnih storitev v Sloveniji. Takšna <strong>banka</strong>/borzno posredniška družba opravljadejanja v imenu in <strong>za</strong> raãun prevzemnika. ATVP mora odobriti prevzemno ponudbo in prospekt.Prevzemna namera mora biti objavljena; hkrati mora biti obvestilo o nameri posredovano ATVP, Uradu <strong>za</strong> varstvo konkurencein ciljni družbi. Prevzemna namera mora biti objavljena v roku treh delovnih dni od dneva, ko prevzemnik dosežeprevzemni prag.Prevzemna ponudba mora na splošno vsebovati opis vrednostnih papirjev, na katere se nanaša, in opis nadomestila <strong>za</strong>prevzem. Zakon o prevzemih vsebuje seznam razveznih in odložnih pogojev, ki morajo biti vsebovani ali so lahko vsebovaniv prevzemni ponudbi. Prevzemna ponudba ne sme vsebovati nobenih drugih pogojev. Prospekt <strong>za</strong> prevzemno ponudbo166Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d.


mora biti objavljen skupaj s prevzemno ponudbo, pri ãemer je njegova vsebina tudi opredeljena v Zakonu o prevzemih inpodrobneje v pod<strong>za</strong>konskem predpisu, ki ga je sprejela ATVP.Kot nadomestilo lahko prevzemnik praviloma ponudi vrednostne papirje, denar ali kombinacijo obojega. âe je prevzemnikv <strong>za</strong>dnjih dvanajstih mesecih pred prevzemno ponudbo pridobil veã kot 5% delnic <strong>za</strong> denar, je dovoljena zgolj denarnaponudba ali alternativna ponudba.30.4 Pravila <strong>za</strong> izkljuãitev in izstopIzkljuãitev in izstop sta prvenstveno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah. Oba sklopa pravil se uporabljata v primerih,ko je delniãar imetnik delnic v slovenski delniški družbi v višini najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (»glavni delniãar«).Posebna pravila se uporabljajo <strong>za</strong> doloãen ãas po izvedenem prevzemu.Glavni delniãar ima pravico, da predlaga skupšãini družbe, da sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delniãarjev(»manjšinski delniãarji«) na glavnega delniãarja v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> plaãilo primerne denarne odpravnine. »Primerno denarnoodpravnino« doloãi glavni delniãar, ki je pri tem dolžan upoštevati sledeãe pravilo: izraãun primerne denarne odpravninemora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupšãina sklepa o predlogu <strong>za</strong> prenos delnic.Primerna denarna odpravnina mora biti plaãana manjšinskim delniãarjem takoj po registraciji sklepa o prenosu delnicpri pristojnem registrskem sodišãu. Od registracije sklepa o prenosu delnic dalje morajo biti plaãane tudi obresti v višini5%, pri ãemer nadaljnje nadomestilo ni izkljuãeno. Poslovodstvo družbe mora dati glavnemu delniãarju na razpolago vseinformacije in dokazila, ki so potrebna <strong>za</strong> namene izraãuna primerne denarne odpravnine.Po sprejemu sklepa skupšãine o izkljuãitvi mora biti sklep registriran pri pristojnem sodišãu. V primeru, ãe so sproženipostopki niãnosti ali izpodbojnosti, je registracijski postopek praviloma prekinjen vse dokler ni izdana pravnomoãna odloãbaglede niãnosti ali izpodbojnosti. Izjemoma je lahko registracija izvedena pred pravnomoãnostjo odloãbe glede niãnosti aliizpodbojnosti, ãe je izka<strong>za</strong>n prevladujoãi interes (upoštevaje pomen pravice manjšinskega delniãarja, katere kršitev se<strong>za</strong>trjuje, možnosti uspeha in škodo, ki lahko nastane <strong>za</strong>radi poznejšega vpisa).Vse pravice, ve<strong>za</strong>ne na delnice manjšinskih delniãarjev, z registracijo pri pristojnem sodišãu avtomatiãno preidejo na glavnegadelniãarja. Izjemoma lahko manjšinski delniãarji, ki so pred tem vložili tožbe, ki izhajajo iz lastništva delnic družbe,nadaljujejo svoje postopke.Vsak manjšinski delniãar (ali veã manjšinskih delniãarjev skupaj) ima tudi pravico, da <strong>za</strong>hteva od glavnega delniãarja, dajim ponudi plaãilo primerne denarne odpravnine. âe je takšna <strong>za</strong>hteva vložena, mora glavni delniãar podati takšno ponudbov roku enega meseca od prejema <strong>za</strong>hteve. Tudi v takšnem primeru mora glavni delniãar pri oblikovanju predloga <strong>za</strong>primerno denarno odpravnino upoštevati sledeãe pravilo: primerna denarna odpravnina mora upoštevati premoženjsko inprofitno stanje družbe v tistem trenutku. Primerna denarna odpravnina mora biti plaãana manjšinskim delniãarjem takojpo registraciji prenosa delnic, obrestna mera je 5%, nadaljnje nadomestilo ni izkljuãeno. Poslovodstvo družbe mora datiglavnemu delniãarju na razpolago vse informacije in dokazila, ki so potrebna <strong>za</strong> izraãun primerne denarne odpravnine.30.5 Zakon o prepreãevanju omejevanja konkurenceSlovenski Zakon o prepreãevanju omejevanja konkurence (»ZPOmK«) prepoveduje koncentracije podjetij, ki poveãujejomoã enega ali veã podjetij (posamiãno ali skupno), pri tem pa bistveno zmanjšujejo ali onemogoãajo uãinkovito konkurencona <strong>trg</strong>u. Za koncentracijo gre v primerih: (i) združitve dveh ali veã predhodno neodvisnih podjetij; (ii) ko ena ali veãoseb, ki že nadzorujejo najmanj eno podjetje, ali ko eno ali veã podjetij pridobi neposreden ali posreden nadzor drugegapodjetja ali delov enega ali veã podjetij; neposreden ali posreden nadzor se lahko pridobi z nakupom vrednostnih papirjevali premoženja, s pogodbo ali na kakršen koli drugaãen naãin; ali (iii) ãe dve ali veã podjetij ustvari skupno podjetje, ki najbi bilo samostojen gospodarski subjekt z daljšim trajanjem.Koncentracije podjetij mora podjetje, ki pridobi nadzor, priglasiti Uradu Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo konkurence podpogojem, da koncentracija nima razsežnosti Skupnosti skladno z Uredbo o združitvah ES (v slednjih primerih bo moralabiti o koncentraciji obvešãena Evropska komisija) in da je presežen vsaj eden od naslednjih pragov:• prag tržnega deleža: ãe so v transakciji udeležena podjetja ali z njimi kako drugaãe pove<strong>za</strong>na podjetja skupaj ustvarila<strong>za</strong> veã kot 40 odstotkov prodaj, nakupov ali drugih transakcij na znatnem delu slovenskega <strong>trg</strong>a s proizvodi ali storitvami,ki so predmet transakcije, ali z njihovimi substituti; ali• prag letnega prometa: ãe je skupni letni promet (pred obdavãitvijo) na slovenskem <strong>trg</strong>u v transakciji udeleženih podjetijali z njimi kako drugaãe pove<strong>za</strong>nih podjetij v posameznem od <strong>za</strong>dnjih dveh let na slovenskem <strong>trg</strong>u pred obdavãitvijopresegel 33.300.000 EUR.Urad Republike Slovenije <strong>za</strong> varstvo konkurence mora izdati odloãbo v roku 30 dni od dneva popolne priglasitve. Odloãbaje lahko: (i) da priglašena koncentracija ni podrejena doloãbam ZPOmK; (ii) da je priglašena koncentracija podrejenadoloãbam ZPOmK, vendar ji urad ne bo nasprotoval, ker je skladna s pravili konkurence; ali (iii) da je priglašena koncentracijapodrejena doloãbam ZPOmK in je izka<strong>za</strong>n resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence – v tem primeru seizpelje druga fa<strong>za</strong> postopka, ki mora biti <strong>za</strong>kljuãena v nadaljnjih 90 dneh (<strong>za</strong>radi tega celoten postopek ne sme trajati veãkot 120 dni od dneva popolne priglasitve).Vse dokler ni izdana prva odloãba, udeleženci koncentracije ne smejo izvrševati pravic, pridobljenih s koncentracijo.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 167


31.INFORMACIJE ODELEŽIH


Vse informacije o odvisnih in pridruženih družbah so razvidne iz podatkov <strong>za</strong> skupino, ki jih vsebuje ta prospekt. Glej zlastipoglavje 15 (»Organi<strong>za</strong>cijska struktura«).Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 169


32.RAZKRITI DOKUMENTI


Izvode naslednjih dokumentov v slovenšãini si je mogoãe ogledati na spletni strani NKBM in v prostorih NKBM med delovnimãasom vsak dan med tednom (z izjemo sobot, nedelj ter praznikov) 14 dni od dneva tega prospekta:(i) statut NKBM, kot velja na datum tega prospekta in bo veljal tudi ob <strong>za</strong>kljuãku ponudbe;(ii) konsolidirane raãunovodske izkaze skupine NKBM <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2004, 2005 in2006, kot jih je revidirala KPMG Slovenija d.o.o., skupaj s poroãilom KPMG Slovenija d.o.o.;(iii) nekonsolidirane raãunovodske izkaze NKBM <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006, kotjih je revidirala KPMG Slovenija d.o.o., skupaj s poroãilom KPMG Slovenija d.o.o.;(iv) konsolidirane raãunovodske izkaze skupine NKBM <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2006 in 2007,kot jih je preiskala KPMG Slovenija d.o.o., skupaj s poroãilom KPMG Slovenija d.o.o.;(v) nekonsolidirane raãunovodske izkaze NKBM <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2006 in 2007, kotjih je preiskala KPMG Slovenija d.o.o., skupaj s poroãilom KPMG Slovenija d.o.o. in(vi) letna poroãila skupine NKBM <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2004, 2005 in 2006.Letne in vmesne konsolidirane raãunovodske izkaze pripravlja skupina NKBM skladno z MSRP. Izvodi njenih prihodnjihrevidiranih letnih konsolidiranih raãunovodskih izkazov in nerevidiranih vmesnih konsolidiranih raãunovodskih izkazov, kijih je treba <strong>za</strong>gotoviti imetnikom ponujenih delnic, bodo na voljo <strong>za</strong> ogled in jih bo mogoãe brezplaãno pridobiti na sedežuNKBM na naslovu <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 <strong>Maribor</strong>, Slovenija.Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 171


33.KAZALORAâUNOVODSKIHIZKAZOV


Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dneva in <strong>za</strong> leti, ki sta se konãali 31. decembra 2005 in 2006,in nerevidirani preiskani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dneva in <strong>za</strong> polletni obdobji, ki sta se konãali 30. junija 2006in 2007, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi raãunovodskega poroãanja (International Financial ReportingStandards), ki jih je izdal Mednarodni odbor <strong>za</strong> raãunovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »raãunovodski izkaziMSRP«). Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dan in <strong>za</strong> leto, ki se je konãalo 31. decembra 2004,so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi revizijskimi standardi (the »IAS Financial Statements«) in so bili preklasificiraniskladno z MSRP (»IAS reklasificirani raãunovodski izkazi« in skupaj z raãunovodskimi izkazi MSRP »raãunovodski izkazi«).Raãunovodske izkaze, ki so vkljuãeni v ta prospekt, je revidiral in/ali preiskal KPMG Slovenija, podjetje <strong>za</strong> revidiranje, d.o.o.(»KPMG Slovenija d.o.o.«), neodvisno revizorsko podjetje.Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãilana dan 31. decembra 2006 ......................................................................................................................................................................1Poroãilo neodvisnih revizorjev ......................................................................................................................................................................... 1Konsolidirani izkazi poslovnega izida <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006....................................................... 5Konsolidirane bilance stanja <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ..................................................................... 6Konsolidirani izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ............................................................... 7Konsolidirani izkazi gibanja kapitala <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ....................................................... 9Pojasnila h konsolidiranim raãunovodskim izkazom ................................................................................................................................ 12Nerevidirani konsolidirani vmesni raãunovodski izkazi <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãilina dan 30. junija 2007 ............................................................................................................................................................................96Poroãilo neodvisnih revizorjev ....................................................................................................................................................................... 97Konsolidiran izkaz poslovnega izida <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ................................................... 99Konsolidirana bilanca stanja <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ..............................................................100Konsolidiran izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ....................................................101Konsolidiran izkaz gibanja kapitala <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ..................................................103Pojasnila h konsolidiranim raãunovodskim izkazom .............................................................................................................................105Revidirani nekonsolidirani raãunovodski izkazi <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãilana dan 31. decembra 2006 ............................................................................................................................................................... 172Poroãilo neodvisnih revizorjev .....................................................................................................................................................................173Nekonsolidirani izkazi poslovnega izida <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ............................................177Nekonsolidirane bilance stanja <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ............................................................181Nekonsolidirani izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 .................................................186Nekonsolidirani izkazi gibanja kapitala <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ..............................................187Pojasnila k nekonsolidiranim raãunovodskim izkazom .........................................................................................................................190Nerevidirani nekonsolidirani vmesni raãunovodski izkazi <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãilina dan 30. junija 2007 ......................................................................................................................................................................... 280Poroãilo neodvisnih revizorjev .....................................................................................................................................................................281Nekonsolidiran izkaz poslovnega izida <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ............................................283Nekonsolidirana bilanca stanja <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ..........................................................287Nekonsolidiran izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ...............................................291Nekonsolidiran izkaz gibanja kapitala <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 .............................................293Pojasnila k nekonsolidiranim raãunovodskim izkazom .........................................................................................................................295Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 173


33.KAZALORAâUNOVODSKIHIZKAZOV


Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dneva in <strong>za</strong> leti, ki sta se konãali 31. decembra 2005 in 2006,in nerevidirani preiskani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dneva in <strong>za</strong> polletni obdobji, ki sta se konãali 30. junija 2006in 2007, so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi raãunovodskega poroãanja (International Financial ReportingStandards), ki jih je izdal Mednarodni odbor <strong>za</strong> raãunovodske standarde in jih je sprejela EU (skupaj »raãunovodski izkaziMSRP«). Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi skupine NKBM na dan in <strong>za</strong> leto, ki se je konãalo 31. decembra 2004,so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi revizijskimi standardi (the »IAS Financial Statements«) in so bili preklasificiraniskladno z MSRP (»IAS reklasificirani raãunovodski izkazi« in skupaj z raãunovodskimi izkazi MSRP »raãunovodski izkazi«).Raãunovodske izkaze, ki so vkljuãeni v ta prospekt, je revidiral in/ali preiskal KPMG Slovenija, podjetje <strong>za</strong> revidiranje, d.o.o.(»KPMG Slovenija d.o.o.«), neodvisno revizorsko podjetje.Revidirani konsolidirani raãunovodski izkazi <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãilana dan 31. decembra 2006 ......................................................................................................................................................................1Poroãilo neodvisnih revizorjev ......................................................................................................................................................................... 1Konsolidirani izkazi poslovnega izida <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006....................................................... 5Konsolidirane bilance stanja <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ..................................................................... 6Konsolidirani izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ............................................................... 7Konsolidirani izkazi gibanja kapitala <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ....................................................... 9Pojasnila h konsolidiranim raãunovodskim izkazom ................................................................................................................................ 12Nerevidirani konsolidirani vmesni raãunovodski izkazi <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãilina dan 30. junija 2007 ............................................................................................................................................................................96Poroãilo neodvisnih revizorjev ....................................................................................................................................................................... 97Konsolidiran izkaz poslovnega izida <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ................................................... 99Konsolidirana bilanca stanja <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ..............................................................100Konsolidiran izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ....................................................101Konsolidiran izkaz gibanja kapitala <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ..................................................103Pojasnila h konsolidiranim raãunovodskim izkazom .............................................................................................................................105Revidirani nekonsolidirani raãunovodski izkazi <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãilana dan 31. decembra 2006 ............................................................................................................................................................... 172Poroãilo neodvisnih revizorjev .....................................................................................................................................................................173Nekonsolidirani izkazi poslovnega izida <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ............................................177Nekonsolidirane bilance stanja <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ............................................................181Nekonsolidirani izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 .................................................186Nekonsolidirani izkazi gibanja kapitala <strong>za</strong> tri leta, ki so se <strong>za</strong>kljuãila na dan 31. decembra 2006 ..............................................187Pojasnila k nekonsolidiranim raãunovodskim izkazom .........................................................................................................................190Nerevidirani nekonsolidirani vmesni raãunovodski izkazi <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãilina dan 30. junija 2007 ......................................................................................................................................................................... 280Poroãilo neodvisnih revizorjev .....................................................................................................................................................................281Nekonsolidiran izkaz poslovnega izida <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ............................................283Nekonsolidirana bilanca stanja <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ..........................................................287Nekonsolidiran izkaz denarnih tokov <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 ...............................................291Nekonsolidiran izkaz gibanja kapitala <strong>za</strong> šest mesecev, ki so se <strong>za</strong>kljuãili na dan 30. junija 2007 .............................................293Pojasnila k nekonsolidiranim raãunovodskim izkazom .........................................................................................................................295Prospekt <strong>za</strong> ponudbo delnic javnosti / <strong>Nova</strong> KBM <strong>Maribor</strong> d.d. 173


REVIDIRANI KONSOLIDIRANIRAâUNOVODSKI IZKAZIZA TRI LETA, KI SO SEZAKLJUâILA NA DAN31. DECEMBRA 2006


RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE NOVE KBM D.D.ZA OBDOBJE 2004 - 20064


1 Izkaz poslovnega izida – kratka oblika – Skupina <strong>Nova</strong> KBMZap.št.VSEBINAPojasnilo1 Prihodki iz obresti 52 Odhodki <strong>za</strong> obresti 53 Čiste obresti (1 - 2) 54 Prihodki iz dividend 65 Prihodki iz opravnin (provizij) 76 Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije) 77 Čiste opravnine (provizije) (5 - 6) 7891011Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, kiniso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaČisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju891. 1.–31. 12.2006MSRP1. 1.–31. 12.2005MSRP184.254 158.96083.936 69.754100.318 89.2065.515 5.78852.043 47.02412.430 9.94239.613 37.0821.773 -95615.661 23.358Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanihpo pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida0 0Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj predtveganji 0 012 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1013Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo11-1.452 -1082.581 1.33414 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1216.664 7.234Finančni in poslovni prihodki in odhodki15(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14) 180.673 162.93816 Administrativni stroški 1317 Amorti<strong>za</strong>cija 1418 Rezervacije 1519 Oslabitve 1690.697 84.67811.115 8.8397.306 4.94619.082 15.23120 Slabo ime0 021Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih inskupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 3.293 5.83722Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi 0 023DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(15 – 16 – 17 – 18 – 19 + 20 + 21 + 22) 55.766 55.08124 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 1710.342 9.277ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA25(23 – 24) 45.424 45.80426 Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja0 0ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA27(25 + 26) 45.424 45.804a) Večinskih delničarjevb) Manjšinskih delničarjev3.287 1.7071.253 1.057v tisoč EUR1. 1.–31.12. 2004MSRPprestrukturirano162.93175.85187.0805.90245.3199.07936.2407639.943001633112.138142.54082.09113.471-2.48623.10300026.36114.52611.835011.8353.4325735


2 Bilanca stanja – kratka oblika – Skupina <strong>Nova</strong> KBMZap.št.SREDSTVAVSEBINAPojasnila1. 1.–31. 12.2006MSRP1. 1.–31. 12.2005MSRPv tisoč EUR1. 1.–31.12. 2004MSRPprestrukturirano1 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 18 109.746 75.095 116.0912 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju 19 135.917 204.415 18.8423 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 0 0 04 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 20 785.984 456.534 373.9055 Krediti 21 2.707.265 2.115.392 1.723.5666 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 22 292.840 475.015 601.1477 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 08 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem0 0 09 Obresti od finančnih sredstev 23 2 0 010 Opredmetena osnovna sredstva 24 79.114 69.210 57.87811 Naložbene nepremičnine 25 5.858 4.484 1.91412 Neopredmetena dolgoročna sredstva 26 22.996 19.485 17.80613 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb27 43.425 42.516 22.38714 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 28 3.886 3.130 4.64815 Druga sredstva 29 70.885 53.165 51.44416 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 30 35 395 39517 SKUPAJ SREDSTVA 4.257.953 3.518.836 2.990.023OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV18 Finančne obveznosti do centralne banke 0 0 019 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 31 154 0 20020 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 0 0 021 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 32 3.845.043 3.147.069 2.674.46222 Finančne obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejopogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja0 0 023 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 024 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem0 0 025 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti 33 18.780 15.038 11.57626 Rezervacije 34 29.157 22.215 24.81027 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 35 7.444 11.990 6.84428 Druge obveznosti 36 36.294 39.597 45.83429 Obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajoin ustavljeno poslovanje0 0 030 Osnovni kapital 37 24.368 24.374 24.35731 Kapitalske rezerve 38 29.082 29.064 28.83432 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 0 033 Presežek iz prevrednotenja 39 16.526 22.387 12.64234 Rezerve iz dobička (vključno z <strong>za</strong>držanim dobičkom) 40 225.762 173.586 147.79735 Lastni deleži -27 -27 036 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 41 13.729 23.761 4.69337 Med letom izplačane dividende 0 0 038 Kapital manjšinskih lastnikov 11.641 9.782 7.97439 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 4.257.953 3.518.836 2.990.0236


3 Izkaz denarnih tokov – Skupina <strong>Nova</strong> KBMv tisoč EURZnesekOznakaVSEBINA1.1.-31.12.2006MSRP1.1.-31.12.2005MSRP1.1.-31.12.2004MSRP1 2 3 4 5A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 55.766 55.081 26.361Amorti<strong>za</strong>cija 11.115 8.840 13.471Oslabitve/(odprava oslabitve) finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 0 0 0Oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin,neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev 185 155 518Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovanedružbe 0 2 0(Slabo ime) 0 0 0Pripadajoči(dobičke)/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupajobvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 3.293 5.837 -4.625Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 1.452 108 -163Neto (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 58 4 1Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev innaložbenih nepremičnin -429 104 -311Neto (dobički)/izgube pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 93 0 0Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja -3.311 -4.119 -4.620Drugi (dobički)/izgube iz financiranja 2.523 18 0Nerealizirani (dobički)/izgube iz finančnih sredstev, ki so merjena popošteni vrednosti in so sestavni del denarnih ustreznikov -3 0 0Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti<strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi 0 0 0Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja izfinančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo (brez učinka odloženegadavka) 15.965 20.571 12.684Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja izvarovanja denarnih tokov pred tveganji (brez učinka odloženega davka) 0 0 0Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 6.900 3.875 -2.486Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnihsredstev in obveznosti 93.607 90.476 40.830b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev -763.019 24.207 -726.345Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 68.474 148.068 -13.436Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo -232.461 -186.378 -143.471Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov -616.650 -469.499 -567.339Čisto (povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenihvarovanju 1.938 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje obresti od finančnih sredstev -8 -21 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov -183 -57 225Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 373 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 15.498 -2.442 -2.324c) Povečanje/(zmanjšanje) poslovnih obveznosti 670.300 478.533 673.685Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih<strong>trg</strong>ovanju 154 0 200Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog, kreditov in dolžniških vrednostnihpapirjev, merjenih po odplačni vrednosti 661.550 466.268 664.839Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) obresti od finančnih obveznosti 3.791 3.525 -3.106Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov 496 -2.401 -74Čisto povečanje /(zmanjšanje) obveznosti, ve<strong>za</strong>nih na nekratkoročnasredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 4.295 11.164 11.826č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 874 58.703 -11.830d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb -13.542 -7.024 -15.871e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) -12.668 51.679 -27.7017


3 Izkaz denarnih tokov – Skupina <strong>Nova</strong> KBMv tisoč EURZnesekOznakaVSEBINA1.1.-31.12.2006MSRP1.1.-31.12.2005MSRP1.1.-31.12.2004MSRP1 2 3 4 5B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 248.374 645.632 586.905Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenihnepremičnin 1.093 3.796 351Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb 3.436 6.421 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb, ki ne vključujejodenarnih sredstev in denarnih ustreznikov 0 0 0Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo 0 0 0Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 231.118 631.242 583.970Drugi prejemki iz naložbenja 12.727 4.173 2.584b) Izdatki pri naložbenju -75.493 -621.425 -623.356(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenihnepremičnin) -5.970 -27.612 8.843(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) -4.489 -438 0(Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb) -22.339 -4.277 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih družb, ki ne vključujejodenarnih sredstev in denarnih ustreznikov 0 0 0(Izdatki <strong>za</strong> nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo) -444 0 0(Izdatki <strong>za</strong> nakup finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti) -42.251 -580.710 -632.199(Drugi izdatki pri naložbenju) 0 -8.388 0c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 172.881 24.207 -36.451C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 64.521 70.644 221.361Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 52.680 70.644 221.361Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 941 0 0Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 0 0Drugi prejemki, pove<strong>za</strong>ni s financiranjem 10.900 0 0b) Izdatki pri financiranju -56.626 -39.404 -90.260(Plačane dividende) -771 -4.756 -7.156(Poplačila podrejenih obveznosti) -5.046 -34.648 -83.104(Izplačila <strong>za</strong> nakup lastnih delnic) 0 0 0(Druga izplačila, pove<strong>za</strong>na s financiranjem) -50.809 0 0c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 7.895 31.240 131.101D.Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihoveustreznike -2.876 -2.864 500E.Učinki spremembe poštene vrednosti na denarna sredstva in njihoveustreznike 8 0 0F.Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov(Ae+Bc+Cc) 168.108 107.126 66.949G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na <strong>za</strong>četku obdobja 351.672 247.505 180.017H. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G) 516.912 351.767 247.4668


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1. 1.–31. 12. 2006 – Skupina <strong>Nova</strong> KBM - MSRPv tisoč EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi ssestavljenimifinančnimiinstrumentiPresežek izprevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobičekoziroma izgubaLastni deležiČisti poslovni izidposlovnega letaMed letomizplačanedividendeKapital manjšinskihdelničarjevSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU 24.374 29.064 0 22.387 131.504 42.082 -27 23.761 0 9.782 282.927B. Premiki v kapital 0 26 0 1.157 816 1.794 0 44.716 0 2.069 50.580a) Vpis ali (vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 461 461b) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Povečanje prevrednotenja kapitala 0 0 0 1.157 0 0 0 0 0 299 1.457-v zvezi s finančnimi sredstvirazpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 0 0 0 1.153 0 0 0 0 0 299 1.453-v zvezi z drugimi sredstvi 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 4Čisti poslovni izid (čisti dobiček alič)čista izguba) poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 0 44.716 0 708 45.424d) Druga povečanja 0 26 0 0 816 1.794 0 0 0 601 3.238C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 30.233 23.609 0 -54.387 0 545 0Razporeditev čistega dobička va)rezerve iz dobička 0 0 0 0 30.233 -175 0 -30.603 0 545 0b) Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izplačilo (obračun) dividend v oblikid)delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0e) Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 23.784 0 -23.784 0 0 0Č. Premiki iz kapitala 6 8 0 7.018 35 4.241 0 361 0 755 12.423a) Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 3.311 0 0 0 740 4.050b) Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č) Zmanjšanje prevrednotenj kapitala 0 0 0 7.012 0 0 0 0 0 0 7.012-v zvezi s finančnimi sredstvirazpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 0 0 0 7.012 0 0 0 0 0 0 7.012d) Druga zmanjšanja kapitala 6 8 0 6 35 930 0 361 0 15 1.361KONČNO STANJE VD.OBRAČUNSKEM OBDOBJU 24.368 29.082 0 16.526 162.518 63.244 -27 13.729 0 11.641 321.081.9


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1. 1.–31. 12. 2005 – Skupina <strong>Nova</strong> KBM - MSRPv tisoč EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi ssestavljenimifinančnimiinstrumentiPresežek izprevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobičekoziroma izgubaLastni deležiČisti poslovni izidposlovnega letaMed letomizplačane dividendeKapital manjšinskihdelničarjevSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1213ZAČETNO STANJE VA.OBRAČUNSKEM OBDOBJU 24.374 28.854 0 122 112.057 13.825 0 5.760 0 0 184.992B. Premiki v kapital 0 210 0 22.387 469 39.780 0 44.558 0 9.523 116.927a) Vpis ali (vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0b) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Povečanje prevrednotenja kapitala 0 0 0 22.387 0 0 0 0 0 0 22.387-v zvezi s finančnimi sredstvirazpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 0 0 0 22.387 0 0 0 0 0 0 22.387č)Čisti poslovni izid (čisti dobiček aličista izguba) poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 0 45.220 0 584 45.804d) Druga povečanja 0 210 0 0 469 39.780 0 -662 0 8.939 48.736C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 18.978 7.330 0 -26.567 0 259 0Razporeditev čistega dobička va)rezerve iz dobička 0 0 0 0 18.978 0 0 -19.237 0 259 0b) Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izplačilo (obračun) dividend v oblikid)delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0e) Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 7.330 0 -7.330 0 0 0Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 122 0 18.853 27 -10 0 0 18.992a) Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 4.402 0 0 0 0 4.402b) Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č) Zmanjšanje prevrednotenj kapitala 0 0 0 122 0 0 0 0 0 0 122-v zvezi s finančnimi sredstvirazpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 0 0 0 122 0 0 0 0 0 0 122d) Druga zmanjšanja kapitala 0 0 0 0 0 14.451 27 -10 0 0 14.468KONČNO STANJE VD.OBRAČUNSKEM OBDOBJU 24.374 29.064 0 22.387 131.504 42.082 -27 23.761 0 9.782 282.92710


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1. 1.–31. 12. 2004 – Skupina <strong>Nova</strong> KBM - MSRPOzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi ssestavljenimifinančnimiinstrumentiPresežek izprevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobičekoziroma izgubaLastni deležiČisti poslovni izidposlovnega letaMed letom izplačanedividendeKapital manjšinskihdelničarjevSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU23.660 22.586 0 5.467 106.809 40.271 0 8.132 0 3.403 210.328B. Premiki v kapital999 6.53607.2450 569 0 11263 0 6.692 33.304Vpis ali (vplačilo) novegaa)kapitala999 6.536 0 0 0 0 0 0 0 0 7.535b) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c)Povečanje prevrednotenjakapitala0 0 0 7.245 0 0 0 0 0 0 7.245č)Čisti poslovni izid (čistidobiček ali čista izguba)0 0 0 0 0 0 0 11.263 0 572 11.835poslovnega letad) Druga povečanja 0 0 0 0 0 569 0 0 0 6.120 6.689C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 6.530 875 0 -7.405 0 0 0Razporeditev čistega dobičkaa)v rezerve iz dobička0 0 0 0 6.530 875 0 -7.405 0 0 0b) Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Razporeditev sestavinc) kapitala v posebni sklad0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0lastnih delnicč)Oblikovanje/ukinitev skladalastnih deležev0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izplačilo (obračun) dividend vd)obliki delnic0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0e) Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Č. Premiki iz kapitala -302 -288 0 -70 -1.360 -5.897 0 -7.297 0 -2.121 -17.335a) Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 0 0 -7.156 0 -2.075 -9.231b) Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Zmanjšanje prevrednotenjč)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0kapitalad) Druga zmanjšanja kapitala 1 -302 -288 0 -70 -1.360 -5.897 0 -141 0 -46 -8.104D.KONČNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU24.357 28.834 0 12.642 111.979 35.818 0 4.693 0 7.974 226.297Opomba: Končno stanje kapitala na dan 31.12.2004 ni enako <strong>za</strong>četnemu stanju kapitala na dan 01.01.2005. Razlika je predvsemposledica uporabe kapitalske metode vrednotenja naložb v kapital strank v skupini ter s tem pove<strong>za</strong>nan obravnava pripadajočihsorazmernih deležev dobičkov družb v skupini in izplačil dividend. Deloma izvira vzrok še iz: vrednotenja VP po pošteni vrednosti,odloženih davkov, razmejevanja opravnin, rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence…Pojasnilo: 1) Postavka »Druga zmanjšanja kapitala« so posledica uporabe različnih tečajev, v postavki »Zadržani dobiček/izguba« pa jedodatna razlika (zmanjšanje) posledica oblikovanja rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence, in sicer v višini 5.385 tisoč EUR.11


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKUPINE NOVE KBM12


1 Osnovne informacije<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d. (<strong>banka</strong>) je slovenska delniška družba, ki opravlja univer<strong>za</strong>lnebančne posle. Večinski delničar banke je Republika Slovenija, ki razpolaga z 90,4102 odstotkadelnic, 4,7949 odstotka jih je v lasti Kapitalske družbe d.d. in 4,7949 odstotka v lasti Slovenskeodškodninske družbe d.d.Konsolidirani računovodski izkazi banke <strong>za</strong> leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2006,vključujejo banko in njene odvisne družbe (skupaj v nadaljevanju 'Skupina') ter deleže Skupine vpridruženih družbah.Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrov, razen če je drugačenavedeno. Zaradi <strong>za</strong>okroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo računske razlike.Opredelitev skupineSkupino sestavljajo:Družba Razmerje DeležSkupine v %<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong><strong>Maribor</strong>,d.d.obvladujoča <strong>banka</strong>:31.12.2006DeležSkupine v %31.12.2005DeležSkupine v %31.12.2004Poštna <strong>banka</strong> Slovenije d.d odvisna <strong>banka</strong> 55 55 55KBM Fineko d.o.o. odvisna družba 100 100 100KBM Infond d.o.o. odvisna družba 72 72 68KBM Leasing d.o.o odvisna družba 100 100 100KBM Invest d.o.o odvisna družba 99,37 99,37 99,37Gorica Leasing d.o.o odvisna družba 100 100 100M Pay d.o.o. odvisna družba 50 50 50Multiconsult d.o.o posredno odvisna družba 76 - -Multiconsult Leasing d.o.o. posredno odvisna družba 78,4 - -Adria Bank Wien pridružena družba 25,04 25,04 25,04Zavarovalnica <strong>Maribor</strong>, d.d. pridružena družba 49,96 49,96 49,96Moja naložba, d.d. pridružena družba 45 45 45Fininvest odvisna družba 0 0 100MBH odvisna družba 0 0 100V letih 2005 in 2004 sta bili iz uskupinjevanja izvzeti družbi Hotel Slavija d.d. in TVI Makšperk. V obehdružbah je imela skupina takrat delež več kot 20 odstotkov, vendar se je Hotel Slavija nahajal vlikvidacijskem postopku, TVI Majšperk pa je skupina posedovala iz naslova poplačila terjatve in je bilnamenjena prodaji.13


2 Računovodske usmeritvePomembnejše računovodske usmeritveIzjava o skladnostiRačunovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP),kot jih je sprejela EU.Skupina je v letu 2006 prevzela MSRP kot edini standard poročanja. Ob pripravi letnega poročila je določenepodatke <strong>za</strong> leto 2005 popravila. Prilagoditve izhajajo iz implementacije nove Metodologije ocenjevanja izgubiz kreditnih tveganj ter <strong>za</strong>radi izločitve zemljišč iz vrednosti nepremičnin v posameznih članicah skupine.Izhodišča <strong>za</strong> predstavitev računovodskih izkazovRačunovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so usklajene z MSRP ininternimi akti, ki veljajo <strong>za</strong> vse članice skupine. Ti dokumenti so: Metodologija <strong>za</strong> ocenjevanje izgub izkreditnega tveganja NKBM, dokument Pripoznavanje <strong>za</strong>varovanj pri slabitvi finančnih sredstev in dokumentRazdelitev in vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP.Računovodske politike v skupini so usklajene, po potrebi pa ustrezno prilagojene. Predstavljene politike sobile dosledno uporabljene <strong>za</strong> predstavljeni leti 2006 in 2005, <strong>za</strong> leto 2004 so bile bilančne postavkeprilagojene novim shemam oziroma prestrukturirane.Ob prehodu na Mednarodne standarde računovodskega poročanja (01.01.2006) je <strong>Nova</strong> KBM d.d. kakortudi Skupina Nove KBM, z uvedbo novih metodologij in pravilnikov, skladnih s pravili računovodenjapo MSRP, deloma spremenila tudi računovodsko politiko (npr. metodologija merjenja kreditnega portfelja,metodologija razvrščanja in vrednotenja finančnih sredstev, pravilnik o opredmetenih osnovnih sredstvih,neopredmetenih dolgoročnih sredstvih, naložbenih nepremičninah…).Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih računovodskih izkazov (31.12.2005) je skupina pri pripravi letnegaporočila <strong>za</strong> leto 2006 računovodske izkaze ter pojasnila k računovodskim izkazom <strong>za</strong> leto 2005 pripravilatako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Učinki spremenjene računovodskepolitike, ki so vplivali na računovodske izkaze <strong>za</strong> leti 2005 in 2006, v računovodskih izkazih <strong>za</strong> leto 2004 nisovključeni. Razloga navedenemu sta predvsem dva, in sicer:• v kolikor bi želeli računovodske izkaze Nove KBM d.d in Skupine Nove KBM <strong>za</strong> leto 2004 pripravititako, da bi bili primerljivi z računovodskimi izkazi <strong>za</strong> leti 2005 in 2006, bi morali prehod premakniti naleto 2003 (oziroma 01.01.2004). Navedeno bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskihizkazov, večje posege v aplikacije ter s tem pove<strong>za</strong>no veliko časa.• <strong>Nova</strong> KBM d.d. kakor tudi Skupina Nove KBM je že v letu 2004 pripravila računovodske izkaze pomednarodnih standardih (na podlagi transformacijskih tabel), ki so bili revidirani in potrjeni s stranizunanjega revizorja. Implementacija, ob prehodu na MSRP spremenjenih metodologij, bi <strong>za</strong>torejpomenila vrednostno spremembo že objavljenih računovodskih izkazov. Zato je skupina <strong>za</strong> potrebepriprave računovodskih izkazov in pojasnil k računovodskim izkazom <strong>za</strong> leto 2004 le-te, v skladu spredpisanimi in v letih 2005 in 2006 uporabljenimi bilančnimi shemami, prerazvrstila v vrednostnonespremenjenih zneskih. Pojasnila razlik med računovodskimi izkazi po revidiranih MSRP 2004in MSRP 2004 prestrukturirano (po novi shemi) so prika<strong>za</strong>na v okviru pojasnil k posameznimbilančnim postavkam.Za leto 2004 ni mogoče prika<strong>za</strong>ti gibanja posameznih postavk bilance stanja.Dejanski učinki in razlike v računovodskih izkazih po MSRP (popolna implementacija MSRP vposlovnih knjigah) ter MRS (na podlagi transformacijskih tabel) so razvidni iz priloge: Učinkisprememb računovodskih usmeritev, in sicer <strong>za</strong> leto 2005 (31.12.2005)KonsolidacijaSkupina ima svoje dolgoročne finančne naložbe v:odvisnih podjetjih, kjer je njen delež v kapitalu nad 50 odstotki,pridruženih podjetjih, kjer je njen delež v kapitalu nad 20 odstotki in pod 50 odstotki in ima pomembenvpliv,drugih.14


Odvisne družbe so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi popolne konsolidacije,pridružene pa po kapitalski metodi.V postopkih popolne konsolidacije so združeni računovodski izkazi obvladujoče družbe in njenih odvisnihdružb, izločene pa so vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami, in prav tako vsi prihodki inodhodki, doseženi znotraj skupine.V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je pripoznan delež dobička ali izgube, ki pripada skupini.V konsolidirani bilanci stanja pa so naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb izka<strong>za</strong>ne vvrednosti, ki predstavlja pripadajoč delež čistega premoženja. Pripadajoči dobički ali izgubemanjšinskih delničarjev oziroma družbenikov so prika<strong>za</strong>ni tako v izkazu poslovnega izida kot vbilanci stanja.Predstavitvena in funkcijska valutaPostavke, prika<strong>za</strong>ne v računovodskih izkazih skupine, so predstavljene v evrih, ki so od 1.1. 2007funkcijska in predstavitvena valuta banke kot obvladujoče družbe. Bilance stanja <strong>za</strong> leta 2004,2005 in 2006 so v evro preračunane z uporabo tečaja, ki je veljal na <strong>za</strong>dnji dan obdobja. Izkaziposlovnega izida in tabele gibanj so preračunani z uporabo povprečnega tečaja posameznegaobdobja.Računovodski izkazi posameznih družb pa so prika<strong>za</strong>ni v funkcijski valuti izvirnega gospodarskegaokolja tako, da so sredstva in obveznosti ter prihodki in odhodki preračunani po končnem tečaju nadan bilance stanja.Prevedba poslovnih dogodkov v tuji valutiTransakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.Opredmetena osnovna sredstvaSkupina uporablja <strong>za</strong> svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po tem modeluskupina opredmeteno osnovno sredstvo po <strong>za</strong>četnem pripoznanju amortizira in slabi le v primerih,kadar obstajajo znamenja <strong>za</strong> oslabitev sredstva.Opredmeteno osnovno sredstvo <strong>za</strong>čne skupina amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko ga<strong>za</strong>čne uporabljati. Amorti<strong>za</strong>cija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.Uporabljene amorti<strong>za</strong>cijske stopnje v letih 2006, 2005 in 2004 so bile naslednje:2006 2005 2004 gradbeni objekti 3 odstotki 3 odstotki 5 odstotkov računalniška oprema 33,33 odstotka 33,33 odstotka 50 odstotkov motorna vozila 12,5 odstotka 12,5 odstotka 25 odstotkov druga oprema 6,7 do 25 odstotkov 6,7 do 25 odstotkov 6,7 do 25 odstotkov druga vlaganja 10 odstotkov 10 odstotkov 20 odstotkov licence 10 odstotkov 10 odstotkov 20 do 50 odstotkovZemljišča so pripoznana ločeno od zgradbe in imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, <strong>za</strong>tojih skupina ne amortizira.Pri etažni lastnini poslovnega prostora se všteva vrednost pripadajočega zemljišča v nabavnovrednost dela zgradbe, katerega lastnica je posamezna članica skupine.Pripoznanje se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ni več pričakovati prihodnjihgospodarskih koristi.15


Neopredmetena dolgoročna sredstvaNeopredmetena dolgoročna sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo terlicence. Amortizirana so po metodi enakomerne časovne amorti<strong>za</strong>cije.Neopredmetena dolgoročna sredstva skupina preneha amortizirati, ko so opredeljena kotkratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo ali ko je odpravljeno njihovo pripoznanje, ker skupina ne pričakujenobene gospodarske koristi več.Skupina letno ugotavlja nadomestljivo vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Če je tanižja od nabavne vrednosti, je treba opraviti prevrednotenje <strong>za</strong>radi slabitve.Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih skupina ne uporabljaneposredno <strong>za</strong> opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom dajanja v poslovninajem.Ob pripoznanju so izmerjene po nabavni vrednosti, pozneje pa skupina meri naložbenenepremičnine po modelu poštene vrednosti.Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin skupina preverja ob koncu vsakega poslovnega leta s pomočjopooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin.Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, skupina všteva v poslovni izidobdobja, v katerem se pojavi.Prerazporeditve k naložbenim nepremičninamNepremičnine, ki so zgrajene ali razvite <strong>za</strong> prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine soobravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izka<strong>za</strong>ne po njihovi nabavni vrednosti dodatuma dokončanja gradnje ali razvijanja, ko postane nepremičnina naložbena nepremičnina.Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna vposlovnem izidu.Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se tanepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam.Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Izguba, ki sepojavi, pa se pripozna neposredno v poslovnem izidu.Skupina nepremičnin, ki so pretežno lastniško uporabljane, ne razvršča med naložbenenepremičnine.Nepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatevNepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatev, skupina ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju izmeri napodlagi cenilnega <strong>za</strong>pisnika, ki ga pridobi ob poplačilu terjatev. Pozneje jih vrednoti po poštenivrednosti. Pridobljene nepremičnine poseduje skupina z namenom prodaje in jih izkazuje med<strong>za</strong>logami.Pošteno vrednost skupina pridobi s pomočjo pooblaščenih cenilcev vrednosti nepremičnin obkoncu vsakega poslovnega leta, če nepremičnina ni prodana v roku enega leta od pridobitve.Nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajoMed nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo skupina razvršča osnovna sredstva, ki jih ne uporablja večv poslovne namene in so namenjena prodaji.Opredmetena osnovna sredstva <strong>za</strong> prodajo meri po tisti vrednosti, ki je nižja, ko primerjamoknjigovodsko vrednost in pošteno vrednost, ki je zmanjšana <strong>za</strong> stroške prodaje oziromaamorti<strong>za</strong>cijo, do izločitve iz uporabe.Sredstva <strong>za</strong> prodajo so v bilanci stanja prika<strong>za</strong>na kot samostojna postavka.Pripoznanje, merjenje, prevrednotenje in odpravo pripoznanja z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,dolgoročnimi neopredmetenimi sredstvi, naložbenimi nepremičninami, nepremičninami,16


pridobljenimi <strong>za</strong> poplačilo terjatev, in nekratkoročnimi sredstvi <strong>za</strong> prodajo, je skupina opredelila vinternem aktu.Finančna sredstvaSkupina ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju finančne instrumente razvrsti glede na namen pridobitve, časdržanja v posesti, in vrsto finančnega instrumenta v:Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki sedelijo na finančne instrumente v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in na druge finančne instrumente popošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med finančne instrumente, namenjene <strong>trg</strong>ovanju,uvršča instrumente, s katerimi namerava aktivno <strong>trg</strong>ovati in izkoristiti kratkoročna nihanja vceni. V to skupino so razvrščeni lastniški in dolžniški vrednostni papirji ter izvedeni finančniinstrumenti, razen tistih, ki so namenjeni varovanju.Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili indoločeno <strong>za</strong>padlostjo, <strong>za</strong> katere skupina izpričuje namen in sposobnost posedovanja do<strong>za</strong>padlosti.Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so sredstva, ki jih skupina nameravaposedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda <strong>za</strong>radi likvidnostnih potreb,sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov.Finančne naložbe v kapital drugih družb so dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb,v katere skupina vlaga z namenom izvajanja obvladujočega oziroma pomembnega vpliva naposlovanje družb.Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne<strong>trg</strong>uje na aktivnem <strong>trg</strong>u.Ob sprejetju sklepa o nakupu vrednostnega papirja ali naložbe v kapital druge družbe upravaposamezne članice skupine opredeli tudi namen vlaganj in s tem določi metodo vrednotenja.Nakupi finančnih inštrumentov po pošteni vrednosti preko izka<strong>za</strong> poslovnega izida se pripoznajo v poslovnihknjigah na datum sklenitve posla.Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se na<strong>za</strong>četku izmerijo po pošteni vrednosti (nabavni), povečani <strong>za</strong> transakcijske stroške.Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazuposlovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, se dobičkiin izgube pripoznajo v kapitalu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida ob odpravi pripoznanja, ko jesredstvo prodano ali oslabljeno.Posojila in finančna sredstva do <strong>za</strong>padlosti se merijo po odplačni vrednosti.Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice članice skupine do denarnih tokovpotečejo ali če članica skupine finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno z obvladovanjem alivsemi tveganji, in koristmi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oziroma običajen način, seobračunavajo na dan posla, t. j. na datum, ko se <strong>banka</strong> <strong>za</strong>veže kupiti ali prodati sredstvo.Vrednotenje finančnih instrumentovSkupina uporablja <strong>za</strong> slabitev finančnih sredstev določila in kriterije, ki izhajajo iz:Metodologije o ocenjevanju izgub iz kreditnih tveganj,Metodologije o pripoznavanju <strong>za</strong>varovanj pri slabitvah finančnih sredstev,Metodologije o razdelitvi in vrednotenju finančnih instrumentov.Vrednotenje finančnih instrumentov po pošteni vrednostiPo pošteni vrednosti se vrednotijo finančni inštrumenti, razporejeni kot namenjeni <strong>trg</strong>ovanju, popošteni vrednosti skozi poslovni izid in razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.Poštena vrednost finančnih instrumentov temelji na objavljeni tržni ceni na datum bilance stanja.Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjihdenarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.17


Dolžniški finančni instrumenti, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, se v osnovi vodijo po pošteni vrednosti,učinki vrednotenja se pripoznajo prek kapitala. Pri nepristranskih dokazih, da je sredstvooslabljeno, je treba pridobljeno izgubo, pripoznano neposredno v kapitalu, odstraniti iz kapitala in jopripoznati v poslovnem izidu. Tako pripoznano izgubo je mogoče razveljaviti.Finančni instrumenti po odplačni vrednostiOslabitev finančnih instrumentov v posesti do <strong>za</strong>padlosti je mogoča, če obstajajo objektivni dokazi ooslabitvi.Znesek izgube <strong>za</strong> oslabitev se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjovrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri. Vrednostizgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Izvedene finančne instrumente, ki vključujejo valutne terminske posle, swap posle z Banko Slovenije,valutne opcije in terminske posle z vrednostnimi papirji, skupina uporablja <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in varovanje postavkter jih vrednoti po tržnih podatkih in na podlagi veljavnih tečajnic Banke Slovenije oziroma po pogodbeniterminski vrednosti. Vse spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v poslovnem izidu.Krediti in terjatveKredite vodi skupina po odplačni vrednosti. Dani krediti so izka<strong>za</strong>ni v višini neodplačanih glavnic,povečanih <strong>za</strong> neodplačane obresti in provizije, in zmanjšani <strong>za</strong> ustrezne popravke vrednosti vskladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja Nove KBM.Vnaprej plačane provizije pri dolgoročnih kreditih skupina razmejuje po efektivni obrestni meri.Skupina sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje, ali obstajajo objektivni dokazi ali dogodki, ki sonastopili po <strong>za</strong>četnem pripoznanju, in ali ti dogodki vplivajo na oceno prihodnjih denarnih tokovfinančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče <strong>za</strong>nesljivo oceniti. Pomembneinformacije, ki kažejo na oslabitev finančnega sredstva, so neizpolnitev obveznosti pri plačevanju,verjetnost stečaja, prisilne poravnave ali finančne reorgani<strong>za</strong>cije.Znesek izgube pri oslabitvi finančnega sredstva se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstvain sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po pogodbeni obrestni meri finančnegasredstva. Kadar skupina razpolaga s prvovrstnim <strong>za</strong>varovanjem ali primernim <strong>za</strong>varovanjem, upošteva tudipričakovane denarne tokove iz naslova unovčenja <strong>za</strong>varovanj. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjšaneposredno ali z uporabo konta popravka vrednosti. Znesek izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Če se vrednost oslabitve v naslednjem obdobju zmanjša, se že prej pripoznana izguba <strong>za</strong>radi oslabitverazveljavi. Vrednost razveljavitve izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Denarni ustreznikiDenarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneskedenarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti <strong>za</strong>nemarljivo.Med denarne ustreznike skupina šteje:gotovinska denarna sredstva ter stanja na poravnalnem računu in tekočih računih,posojila <strong>banka</strong>m z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev,naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje držav EU in v vrednostne papirje centralne bankeoziroma ECB z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev.Finančne obveznostiFinančne obveznosti so dolgovi do strank <strong>za</strong> vloge, najete kredite, izdane vrednostne papirje indruge obveznosti iz financiranja.V bilanci stanja so izka<strong>za</strong>ne v višini prejetih denarnih sredstev na podlagi pogodb in se merijo po odplačnivrednosti. Povečane so <strong>za</strong> donose in zmanjšane <strong>za</strong> odplačila.RezervacijeDolgoročne rezervacije <strong>za</strong> obveznosti in stroške skupina pripozna <strong>za</strong>radi sedanje obveze (pravna aliposredna), ki izhaja iz preteklega dogodka, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtokdejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in je znesek obveze mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.18


Skupina oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, <strong>za</strong> pravnonerešene tožbe in druge rezervacije.Skupina oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, ki odražajo sedanjo vrednost obveznosti<strong>za</strong> odpravnine in jubilejne nagrade. Izračun se opravi <strong>za</strong> vsakega <strong>za</strong>poslenega tako, da se upošteva strošekodpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi, in strošek vseh pričakovanih jubilejnihnagrad <strong>za</strong> skupno delovno dobo v družbi do upokojitve. Za skupino stanje obveznosti izračunavapooblaščeni aktuar z metodo knjižnega rezerviranja.Pri izračun sedanje vrednosti se uporabi diskontna obrestna mera enaka tržni donosnosti na podjetniškeobveznice izdajatelja z visoko boniteto, izdane v valuti, ki je enaka valuti obveznosti delodajalca.Skupina pripozna rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, ko so <strong>za</strong>nje izpolnjeni pogoji v skladu zMetodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja.Finančni in poslovni prihodki in odhodkiPrihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale in da je tekoristi mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.Obrestni prihodki in odhodki so izka<strong>za</strong>ni v obračunanih zneskih v višini, rokih in na način, določen s sklepomo obrestnih merah banke oziroma na podlagi pogodb med članico skupine in komitentom.Prihodki in odhodki <strong>za</strong> obrestiV izkazu poslovnega izida so pripoznani vsi obrestni prihodki in odhodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi zuporabo metode veljavne obrestne mere.Med prihodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne redne, <strong>za</strong>mudne in razmejene obresti ter vnaprej plačana nadomestila<strong>za</strong> stroške odplačevanja pri dolgoročnih kreditih, danih prebivalstvu. Nadomestila se prenašajo med prihodkeskladno z dobo odplačevanja kredita.Med odhodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne obresti <strong>za</strong> obveznosti iz naslova vlog, izdanih vrednostnih papirjev innajetih kreditov ter drugi odhodki iz naslova finančnih obveznosti.Prihodki iz dividendMed prihodki iz dividend izkazuje skupina prejete dividende ali deleže iz naslova naložbenja v kapital družb.Prihodki in odhodki od opravninMed prihodke so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitve v skladu s Tarifo nadomestil banke ali napodlagi pogodbenih določil med članico skupine in komitentom.Med odhodke <strong>za</strong> opravnine so vključeni zneski, plačani <strong>za</strong> storitve drugih v skladu s pogodbami med članicoskupine in upnikom.Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma, ko je storitev opravljena.Prihodki in odhodki iz finančnih poslovMed prihodki in odhodki od finančnih poslov skupina izkazuje realizirane dobičke ali izgube odfinančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in iz naslova<strong>trg</strong>ovanja z lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji ter izvedenimi finančnimi instrumenti,merjenimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.Drugi poslovni dobički ali izgubeMed druge dobičke ali izgube so vključeni prihodki od najemnin <strong>za</strong> poslovne prostore in drugiprihodki iz poslovanja, med izgube pa odhodki <strong>za</strong> dajatve, članarine in drugi poslovni odhodki.OslabitveMed oslabitvami skupina izkazuje oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, na podlagikriterijev iz Metodologije ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in oslabitve naložbenih nepremičnin napodlagi cenitve pooblaščenega cenilca.DavkiTekoči davek od dohodka je prika<strong>za</strong>n v višini, kot ga je obračunala vsaka članica skupine v skladu z lokalno<strong>za</strong>konodajo. V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je izka<strong>za</strong>n kot seštevek davka od dohodka.19


Odloženi davki so obračunani <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti <strong>za</strong> davčnenamene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Davki so vsakokrat obračunani po davčni stopnji v skladu zveljavno davčno <strong>za</strong>konodajo.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, vrednotenjanaložbenih nepremičnin in rezervacij.Odložena terjatev <strong>za</strong> davek se pripozna <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, če je verjetno, da se bo pojavilrazpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.Odloženi davek, pove<strong>za</strong>n z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo po poštenivrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu.Poročanje po odsekihOdsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) aliproizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov,drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje skupine po odsekih temelji na področnih odsekih. Skupina neporoča po območnih odsekih, ker več kot 90 odstotkov poslovanja poteka na območju Slovenije.20


3 Izpostavljenost različnim vrstam tveganjKreditno tveganjeKreditno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.Obvladovanje kreditnega tveganja pomeni <strong>za</strong> banko kontinuirano spremljavo in analiziranjeposameznega poslovnega partnerja, nadzor nad odobrenimi naložbami, spremljanje ustreznosti<strong>za</strong>varovanj naložb, merjenje in analiziranje premikov portfelja glede na njegovo sestavo (dejavnost,sektor, velikost ...) in kakovostjo.Posebno pozorno družbe v skupini ocenijo posamezno pomembna finančna sredstva in prevzete obveznostipo zunajbilančnih postavkah. Če pri posamični ocenitvi pomembnih finančnih sredstev in prevzetihobveznosti po zunajbilančnih postavkah <strong>banka</strong> ugotovijo potencialne izgube oziroma je terjatev do dolžnika<strong>za</strong>varovana z <strong>za</strong>varovanji, ki jih <strong>banka</strong> lahko uporabi <strong>za</strong> zniževanje kreditnega tveganja (prvovrstna aliprimerna <strong>za</strong>varovanja), se terjatev praviloma slabi posamično. Če posamična oslabitev ali rezervacija nipotrebna, se i dolžnikove terjatve slabijo skupinskim odstotkom.Obseg pričakovanih izgub je podlaga <strong>za</strong> oblikovanje oslabitev sredstev na nadomestljivovrednost in oblikovanje rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne postavke.Na dan 31. 12. 2006 je skupina izka<strong>za</strong>la oslabitve finančnih sredstev v višini 229 milijonov evrov,od tega <strong>za</strong> posamično oslabljena finančna sredstev 48 milijonov evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljenafinančna sredstva 181 milijonov evrov. Banka je oblikovala rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznostiv višini 15 milijonov evrov, od tega <strong>za</strong> posamično oslabljene zunajbilančne obveznosti 4 milijoneevrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljene zunajbilančne obveznosti 11 milijonov evrov.Pokritost nedonosnih terjatev (skupine C, D, E) s skupnimi oslabitvami in rezervacijami je na dan31. 12. 2006 znašala 87 odstotkov.21


Kreditno tveganje – nadaljevanjeBilančne terjatve do bankBilančne terjatve dostrank, ki niso bankeZunajbilančne obveznostiSkupaj2006 -MSRP2005 -MSRP2004 -MSRPprestrukturirano2006 -MSRP2005 -MSRP2004 -MSRPprestrukturirano2006 -MSRP2005 -MSRP2004 -MSRPprestrukturirano2006 -MSRP2005 -MSRP2004 -MSRPprestrukturiranoPosamičnaoslabitevBonitetnaskupina ABonitetnaskupina BBonitetnaskupina CBonitetnaskupina DBonitetnaskupina EBruto vrednostOslabitve/rezervacijeNeto vrednostSkupinskaoslabitevBonitetnaskupina ABonitetnaskupina BBonitetnaskupina CBonitetnaskupina DBonitetnaskupina EBruto vrednostOslabitve/rezervacijeNeto vrednost256.117 165.744 0 286.818 272.685 0 13.073 12.512 0 556.008 450.941 056 1.022 0 163.461 76.121 0 21.629 6.941 0 185.145 84.084 00 0 0 30.377 32.746 0 8.966 4.162 0 39.343 36.909 00 0 0 27.633 14.300 0 101 2.228 0 27.734 16.528 0216 211 0 10.023 2.936 0 180 0 0 10.419 3.147 0256.388 166.976 0 518.312 398.788 0 43.949 25.844 0 818.649 591.608 0527 491 0 47.592 28.256 0 4.109 4.229 0 52.229 32.976 0255.861 166.485 0 470.720 370.532 0 39.840 21.614 0 766.421 558.632 0188.764 298.279 219.500 1.760.052 1.312.357 1.235.617 403.589 97.442 427.827 2.352.404 1.708.078 1.882.9430 0 334 381.244 283.353 295.480 58.444 67.494 87.791 439.688 350.847 383.6040 0 0 54.217 42.517 53.298 14.088 12.801 6.598 68.305 55.319 59.8960 0 3 17.766 23.768 39.106 5.207 221 1.160 22.973 23.990 40.2700 0 254 111.830 129.678 64.305 403 762 673 112.233 130.440 65.232188.764 298.279 220.090 2.325.109 1.791.674 1.687.806 481.730 178.720 524.049 2.995.603 2.268.673 2.431.9450 0 404 181.107 190.718 143.527 11.324 6.764 16.647 192.431 197.482 160.578188.764 298.279 219.686 2.144.002 1.600.956 1.544.279 470.407 171.956 507.402 2.803.173 2.071.191 2.271.367Skupaj brutovrednost445.152 465.255 220.090 2.843.421 2.190.462 1.687.806 525.680 204.564 524.049 3.814.252 2.860.281 2.431.94522


) Obrestno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomObrestno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi spremembe obrestnih mer oziroma spremembestrukture obrestnih mer ob neusklajenosti aktivnih in pasivnih obrestovanih postavk glede na ročnostponovne določitve obrestne mere in način obrestovanja. Glavnino izpostavljenosti v banki predstavljajoizpostavljenosti v slovenskih tolarjih in evrih. Tabela prikazuje razdelitev postavk glede na obdobje ponovnedoločitve obrestnih mer. Izpostavljenost spremembi obrestnih mer <strong>banka</strong> obvladuje z usklajevanjem načinaobrestovanja sredstev in obveznosti ter upoštevanjem lastnosti posameznih postavk.31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanjena računih pri CB 109.746 53.479 56.266 45.838 10.428 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 135.917 59.545 76.373 0 728 18.339 22.006 24.157 11.144Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 785.984 44.228 741.757 0 97.909 214.871 117.264 123.776 187.938Krediti 2.707.265 7.049 2.700.216 102.456 1.983.658 96.770 96.770 155.262 64.599Finančna sredstva vposesti do <strong>za</strong>padlosti 292.840 0 292.840 0 218.566 2.353 8.889 8.549 54.484Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 0 0 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnihsredstev 2 2 0 0 0 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 79.114 79.114 0 0 0 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 5.858 5.858 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena osnovnasredstva 22.996 22.996 0 0 0 0 0 0 0Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih inskupaj obvladovanihdružb 43.425 43.425 0 0 0 0 0 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 3.886 3.886 0 0 0 0 0 0 0Druga sredstva 70.885 22.254 48.630 7.025 586 1.152 4.980 18.442 16.445Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 35 35 0 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 4.257.953 341.871 3.916.082 155.319 2.311.875 333.485 249.909 330.186 334.61023


31. 12. 2006 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano ObrestovanoNavpogledDo 1mesecaOd 1–3mesecevPojasnila k računovodskim izkazomOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letObveznosti do virovsredstevFinančne obveznosti doCB 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 154 154 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 25.966Finančne obveznosti,merjene po odplačnivrednosti 3.845.043 449 3.844.594 883.947 1.066.088 704.811 1.021.260 142.522 0Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin.sred., ki ne izpol. pogojev<strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 0 0 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 1Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 18.779 133 18.646 3 7.479 4.220 6.802 141 25Rezervacije 29.157 29.132 25 0 0 0 0 0 0Obv. <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 7.444 5.826 1.619 0 1.072 0 546 0 0Druge obveznosti 36.294 33.006 3.288 51 3.162 0 76 0 0Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajoin ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.368 24.368 0 0 0 0 0 0 0Kapitalske rezerve 29.082 29.082 0 0 0 0 0 0 0Kapital v zvezi ssestavljenimi fin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Presežek izprevrednotenja 16.526 16.526 0 0 0 0 0 0 0Rezerve iz dobička(vključno z <strong>za</strong>držanimdobičkom) 225.763 225.762 0 0 0 0 0 0 0Lastni deleži -27 -27 0 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 13.729 13.729 0 0 0 0 0 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 11.641 11.641 0 0 0 0 0 0 25.992Skupaj obveznosti inkapital (2) 4.257.953 389.781 3.868.172 884.001 1.077.801 709.031 1.028.684 142.663 308.619Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -47.911 47.911 -728.682 1.234.075 -375.546 -578.078 187.523 47.911Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 -728.682 505.393 129.847 -448.231 -260.708 408.514Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 839.405 839.405 0 0 0 0 0 0 0Obrestno tveganje po stanju 31. 12. 2005SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 3.518.836 257.467 3.261.369 127.038 2.345.386 148.921 225.104 179.347 235.574Skupaj obveznosti inkapital (2) 3.518.836 384.524 3.134.312 3.928 2.574.258 279.142 189.111 63.280 24.592Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -127.058 127.058 123.110 -228.872 -130.221 35.992 116.066 210.983Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 123.110 -105.762 -235.984 -199.991 -83.925 127.058Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 592.153 592.153 0 0 0 0 0 0 024


Obrestno tveganje po stanju 31. 12. 2004Pojasnila k računovodskim izkazomSKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 2.990.023 244.715 2.745.308 107.478 1.829.048 278.224 256.467 184.613 89.478Skupaj obveznosti inkapital (2) 2.990.023 311.325 2.678.698 12.825 2.166.680 245.082 158.505 71.402 24.204Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -66.610 66.610 94.653 -337.632 33.142 97.962 113.211 65.274Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 94.653 -242.979 -209.837 -111.875 1.336 66.610Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 751.505 751.505 0 0 0 0 0 0 0c) Likvidnostno tveganjeLikvidnostno tveganje izvira iz časovnega neskladja <strong>za</strong>padlosti virov sredstev in naložb. Tabela prikazujepogled na strukturno likvidnost skupine.31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanje naračunih pri CB 109.746 109.746 0 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 135.917 0 135.917 0 0 0 0Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 785.984 0 785.984 0 0 0 0Krediti 2.707.265 145.302 420.215 368.862 618.209 741.670 413.008Finančna sredstva v posestido <strong>za</strong>padlosti 292.840 0 37.590 2.375 88.397 8.525 155.954Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 1 1 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 79.114 6.947 8 3.290 389 3.240 65.239Naložbene nepremičnine 5.858 1.892 3 5 329 131 3.498Neopredmetena osnovnasredstva 22.996 385 0 6.705 28 1.512 14.365Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb 43.425 0 0 0 0 0 43.425Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 3.886 3.170 0 0 120 518 79Druga sredstva 70.885 11.253 5.525 2.018 5.500 29.463 17.125Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 35 12 0 0 22 0 0Skupaj sredstva (1) 4.257.953 278.708 1.385.244 383.256 712.994 785.058 712.69425


31. 12. 2006 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 meseca Od 1–3 mesecevObveznosti do virovsredstevOd 3–12mesecevPojasnila k računovodskim izkazomOd 1–5 letNad 5 letFinančne obveznosti do CB 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 154 0 154 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjenepo odplačni vrednosti 3.845.043 1.125.562 555.673 626.702 413.339 965.854 157.915Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred.,ki ne izpol. pogojev <strong>za</strong>odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 18.779 43 4.454 10.177 3.240 785 80Rezervacije 29.157 778 1.197 2.800 6.411 14.184 3.786Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 7.444 0 3.816 0 3.123 505 0Druge obveznosti 36.294 20.143 12.997 1.348 806 626 374Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.368 0 0 0 0 0 24.368Kapitalske rezerve 29.082 0 0 0 0 0 29.082Kapital v zvezi s sestavljenimifin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 16.526 0 16.526 0 0 0 0Rezerve iz dobička (vključnoz <strong>za</strong>držanim dobičkom) 225.763 0 0 0 0 0 225.762Lastni deleži -27 0 0 0 0 0 -27Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 13.729 0 0 0 13.729 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 11.641 0 0 0 0 0 11.641Skupaj obveznosti in kapital(2) 4.257.953 1.146.526 594.817 641.027 440.648 981.954 452.981Neusklajenost (1) manj (2) 0 -867.818 790.426 -257.770 272.346 -196.896 259.711Predvideni odliv na podlagipotencialnih in prevzetihobveznosti (3) 5.996 0 284 568 2.554 1.452 1.139Skupna neusklajenost (1) –(2) – (3) -5.996 -867.818 790.143 -258.338 269.793 -198.348 258.572Likvidnostno tveganje po stanju 31. 12. 2005BILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 3.518.836 206.977 949.544 295.183 623.581 839.458 604.093Skupaj obveznosti in kapital(2) 3.518.836 1.002.588 512.230 582.887 396.784 630.098 394.249Neusklajenost (1) manj (2) 0 -795.612 437.315 -287.704 226.797 209.360 209.844Zunajbilančne obveznosti(B.1–B.4) 592.153 23.164 165.857 86.734 238.816 63.372 14.209Likvidnostno tveganje po stanju 31. 12. 2004BILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 2.990.023 175.452 404.086 399.850 632.755 742.487 635.393Skupaj obveznosti in kapital(2) 2.990.023 900.550 484.245 516.262 303.546 420.671 364.749Neusklajenost (1) manj (2) 0 -725.099 -80.158 -116.412 329.209 321.816 270.644Zunajbilančne obveznosti(B.1–B.4) 751.505 29.398 210.491 110.074 303.083 80.426 18.03326


d) Valutno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomValutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance innestanovitnosti deviznih tečajev. Skupina z nadzorovanim odpiranjem pozicij v devi<strong>za</strong>h nadzorujeizpostavljenost valutnemu tveganju. Odprta devizna pozicija pri drugih valutah se v višini 22,9 miljona EURnanaša na finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, v HRK, pri družbi Multiconsult.31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzulaDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 109.746 9.360 564 1.455 98.367 0Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 135.917 71.127 37 0 62.984 1.769Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 785.984 263.398 3.784 22.339 484.177 12.287Krediti 2.707.265 1.217.452 57.304 125.765 1.212.288 94.457Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 292.840 38.411 0 0 251.072 3.358Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 0 0 0 2 0Opredmetena osnovna sredstva 79.114 0 0 236 78.877 0Naložbene nepremičnine 5.858 0 0 0 5.858 0Neopredmetena osnovna sredstva 22.996 0 0 23 22.973 0Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 43.425 0 0 0 43.425 0Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 3.886 102 2 0 3.783 0Druga sredstva 70.885 1.429 47 67 22.311 47.030Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 35 0 0 0 35 0Skupaj sredstva (1) 4.257.953 1.601.279 61.738 149.885 2.286.152 158.90127


e) Bilanca stanja po teritoriju31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaPojasnila k računovodskim izkazomRepublikenekdanjeJugoslavijeDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 109.746 109.746 0 0 0 0Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 135.917 64.207 71.710 68.662 3 3.045Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 785.984 530.417 255.568 176.618 22.339 56.611Krediti 2.707.265 2.469.015 238.250 169.228 46.915 22.107Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 292.840 292.019 822 822 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 2 0 0 0 0Opredmetena osnovna sredstva 79.114 78.877 236 0 236 0Naložbene nepremičnine 5.858 5.858 0 0 0 0Neopredmetena osnovna sredstva 22.996 22.973 23 0 23 0Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 43.425 35.723 7.702 7.702 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 3.886 3.886 0 0 0 0Druga sredstva 70.885 70.609 275 186 51 38Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 35 35 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 4.257.953 3.683.367 574.586 423.217 69.568 81.801Drugo29


31. 12. 2006 – pasivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaPojasnila k računovodskim izkazomRepublikenekdanjeJugoslavijeDrugoObveznosti do virov sredstevFinančne obveznosti do CB 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 154 0 154 154 0 0Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 3.845.043 2.923.284 921.760 906.608 6.610 8.541Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 18.779 12.175 6.604 6.512 30 62Rezervacije 29.157 27.822 1.335 0 980 355Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 7.444 7.444 0 0 0 0Druge obveznosti 36.294 35.120 1.174 872 269 33Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.368 24.368 0 0 0 0Kapitalske rezerve 29.082 29.082 0 0 0 0Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 16.526 16.522 4 0 4 0Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 225.763 225.259 504 509 -5 0Lastni deleži -27 -27 0 0 0 0Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 13.729 13.359 369 544 -175 0Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 11.641 11.576 65 0 65 0Skupaj obveznosti in kapital (2) 4.257.953 3.325.984 931.969 915.198 7.779 8.992Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 357.383 -357.384 -491.982 61.789 72.809Bilanca stanja po teritoriju 31. 12. 2005BILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDrugoSredstva skupaj (1) 3.518.836 3.164.107 354.729 248.959 43.140 62.630Skupaj obveznosti in kapital (2) 3.518.836 2.992.468 526.368 456.354 9.317 60.697Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 171.640 -171.640 -207.396 33.823 1.933Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 592.153 586.877 5.276 0 4.140 1.136Bilanca stanja po teritoriju 31. 12. 2004BILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDrugoSredstva skupaj (1) 2.990.023 2.832.576 157.447 104.167 18.859 34.421Skupaj obveznosti in kapital (2) 2.990.023 2.715.637 274.386 208.518 8.769 57.099Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 116.939 -116.939 -104.352 10.090 -22.678Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 751.505 745.116 6.389 5.013 1.37630


4 Razčlenitev po področnih odsekihAnali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki 31. 12. 2006 - MSRPPojasnila k računovodskim izkazomPoslovnamrežaPoslovanjez gospodarskimisubjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodkiNeto obrestni prihodki 43.600 33.082 19.778 3.858 100.318Neto opravnine 28.039 12.688 -1.870 756 39.613Prihodki iz dividend 18 961 4.536 0 5.515Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 1.757 -224 390 -149 1.773Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 2.414 174 13.075 -2 15.661Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik -24 80 -1.509 2 -1.452Čisti dobički/izgube iz odprave pripozn. sred. breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 300 1.226 850 204 2.581Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.426 4.529 413 9.296 16.664Prihodki med odseki 22.324 -17.397 -4.927 0 0Prihodki po odsekih 100.855 35.119 30.736 13.964 180.673Poslovni izid iz rednega poslovanja 62.974 5.461 15.948 -31.503 55.766Davek iz dobička in drugi davki 946 125 0 7.882 10.342Čisti poslovni izid 0 0 0 0 45.424Sredstva po odsekih 1.519.675 892.398 1.709.147 137.387 4.258.607Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 2.311.947 304.927 1.263.025 57.577 3.937.476Rezervacije in oslabitve 12.500 13.684 -17 220 26.388Amorti<strong>za</strong>cija 4.150 482 54 6.337 11.115Nabavna vrednost pridobljenih osnovnih sredstev 3.341 347 37 13.320 31.03331


Pojasnila k računovodskim izkazomAnali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki 31. 12. 2005 - MSRPPoslovnamrežaPoslovanjezgospodarskimi subjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodkiNeto obrestni prihodki 34.571 26.129 25.978 2.528 89.206Neto opravnine 26.511 12.025 -1.225 -230 37.082Prihodki iz dividend 1.087 842 3.859 0 5.788Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstevin obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 537 0 -1.493 0 -956Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 2.611 571 20.306 -129 23.358Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti priobračunavanju varovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik -21 -22 -64 0 -108Čisti dobički/izgube iz odprave pripozn. sred.brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo -99 82 1.314 37 1.334Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.718 4.253 3 259 7.234Prihodki med odseki 27.359 -12.207 -15.152 0 0Prihodki po odsekih 95.275 31.672 33.526 2.465 162.938Poslovni izid iz rednega poslovanja 70.359 12.215 17.302 -46.925 55.081Davek iz dobička in drugi davki 216 0 0 8.238 9.277Čisti poslovni izid 0 0 0 0 45.804Sredstva po odsekih 873.311 677.253 1.561.934 405.502 3.518.001Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 2.022.934 330.631 826.217 55.359 3.235.141Rezervacije in oslabitve 6.055 6.648 232 7.242 20.177Amorti<strong>za</strong>cija 3.880 470 51 4.438 8.839Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 3.965 781 42 23.921 33.85332


Pojasnila k računovodskim izkazomAnali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki 31. 12. 2004 - MSRP prestrukturiranoPoslovnamrežaPoslovanjez gospodarskimisubjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodkiNeto obrestni prihodki 31.451 23.601 31.873 155 87.080Neto opravnine 22.687 13.892 -931 592 36.240Prihodki iz dividend 73 476 5.353 0 5.902Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 471 0 292 0 763Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 2.763 830 6.279 71 9.943Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 148 40 -25 0 163Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanjasredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 74 63 0 174 311Drugi čisti poslovni dobički/izgube 525 812 2 875 2.138Prihodki med odseki 28.856 -10.630 -18.226 0 0Prihodki po odsekih 87.048 29.084 24.617 1.867 142.540Poslovni izid iz rednega poslovanja 35.088 15.185 24.711 -48.622 26.361Davek iz dobička in drugi davki 67 236 0 14.222 14.526Čisti poslovni izid 0 1.494 0 -6 11.8350Sredstva po odsekih 989.142 625.318 1.304.392 80.983 2.999.835Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 1.877.713 303.929 533.312 57.841 2.772.7950Rezervacije in oslabitve 12.533 4.195 -902 4.792 20.617Amorti<strong>za</strong>cija 3.453 937 40 9.040 13.471Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 375 1.092 25 787 2.27933


Pojasnila k postavkam izka<strong>za</strong> poslovnega izidaPojasnila k računovodskim izkazom5 Prihodki in odhodki od obrestia) Obresti po sektori<strong>za</strong>ciji2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 - MSRPprestrukturiranoPrihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki OdhodkiNefinančne družbe 71.823 14.741 58.123 9.642 56.197 10.929Država 26.648 5.528 30.742 3.991 29.580 4.339Banke 26.389 19.611 22.441 10.830 26.299 12.778Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 4.822 9.098 2.053 14.225 2.646 13.265Gospodinjstva 50.974 30.883 43.843 27.736 47.432 32.616Tuje osebe 3.025 3.727 1.367 3.069 627 1.589Neprofitni izvajalci storitevgospodinjstvom 573 349 391 262 149 335Skupaj 184.254 83.936 158.960 69.755 162.931 75.851b) Po vrstah obresti2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 - MSRPprestrukturiranoPrihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki1. Redni 179.693 83.741 154.213 69.714 158.341 75.8192. Zamudne obresti 4.286 1 4.518 3 3.966 173. Druge obresti 275 195 229 37 623 15Skupaj 184.254 83.936 158.960 69.755 162.931 75.85134


c) Prihodki in odhodki iz obresti glede na vrsto sredstev in obveznostiPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP 2004 - MSRPprestrukturiranoKratkoročniDolgoročniKratkoročniDolgoročniKratkoročniDolgoročniPrihodki iz obrestiObresti iz stanj na računih pri centralni banki 517 0 552 1 653 825Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih<strong>trg</strong>ovanju 4.932 319 1.858 414 1.349 616Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 8.211 14.436 7.132 15.186 4.105 18.989Obresti iz danih kreditov in vlog (tudi izfinančnega leasinga) 51.605 86.996 50.434 63.746 44.882 64.291Obresti iz finančnih sredstev v posesti do<strong>za</strong>padlosti 6.202 10.736 4.347 14.716 14.319 12.108Obresti iz drugih terjatev 300 0 544 31 673 121Skupaj 71.767 112.487 64.867 94.094 65.981 96.950Skupaj po ročnosti 184.254 158.961 162.9310Odhodki iz obrestiObresti <strong>za</strong> finančne obveznosti do centralnebanke 213 0 905 0 2.079 14Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti namenjene<strong>trg</strong>ovanju 0 0 63 0 81 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 38.814 44.498 34.284 33.966 41.406 31.684Obresti <strong>za</strong> druge finančnih obveznosti(vključno <strong>za</strong> finančni leasing) 411 0 526 9 584 3Skupaj 39.438 44.498 35.778 33.975 44.150 31.701Skupaj po ročnosti 83.936 69.754 75.851Čiste obresti 100.318 89.206 87.080Skupina je v letu 2006 pretežni del prihodkov od obresti oziroma 75,1 odstotka ustvari na segmentu obrestiiz danih kreditov in vlog. Delež teh prihodkov se je v primerjavi z letom 2005 povečal <strong>za</strong> 4,3 odstotne točke.35


d) Čiste obrestiPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP 2004 - MSRPprestrukturiranoSkupaj prihodki iz obresti 184.254 158.960 162.931Skupaj odhodki <strong>za</strong> obresti 83.936 69.754 75.851Čiste obresti 100.318 89.206 87.080Povprečne obrestne mere po sredstvih v % 5,15 % 4,89 %Povprečne obrestne mere po obveznostih v % 2,68 % 2,26 %Prihodki od obresti po MSRP 2004 prestrukturirano se od prihodkov od obresti po revidiranih MSRP 2004razlikujejo <strong>za</strong>radi prenosa razmejenih stroškov odplačevanja iz postavke »Other oprerating income« napostavko »Prihodki od obresti«.Odhodki <strong>za</strong> obresti ostajajo tako po MSRP 2004 prestrukturirano kakor tudi po revidiranih MSRP 2004enaki.Učinek podrejenega dolga v obrestnih odhodkih je v letu 2006 znašal 873 tisoč evrov.36


6 Prihodki iz dividendPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP 2004 - MSRPprestrukturiranoDividende iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 1.107 1.091 708– delnice in deleži bank 33 1 27– delnice in deleži drugih izdajateljev 1.074 1.090 681Dividende iz fin. sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 1.097 1.416 574– delnice in deleži bank 70 6 7– delnice in deleži drugih izdajateljev 1.027 1.410 567Dividende iz naložb v kapital v družbi v skupini,obračunanih po naložbeni metodi 3.311 3.281 4.620– naložbe v kapital odvisnih družb 2.849 3.074 49– naložbe v kapital pridruženih družb 462 207 4.571Skupaj 5.515 5.788 5.902V revidiranih MSRP 2004 je postavka »Prihodki iz dividend« vključevala le dividendne prihodke odfinančnih sredstev namenjenih <strong>trg</strong>ovanju in finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo. Po MSRP2004 prestrukturirano je postavka »Prihodki iz dividend v primerjavi z revidiranimi MSRP 2004povečana <strong>za</strong> dobičke/izgube iz naložb v kapital odvisnih in pridruženih družb. Le-ti so bili porevidiranih MSRP 2004 vključeni v postavki: »Income from associates« in »Income fromsubsidiaries«.7 Čiste opravninea) Opravnine po sektorjih2006 - MSRP 2005 - MSRP 2004 - MSRPprestrukturiranoPrejete opravnine 52.043 47.024 45.319Nefinančne družbe 27.051 23.259 21.858Država 1.091 1.090 182Banke 917 2.373 691Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 138 353 4.723Gospodinjstva 21.930 19.282 17.385Tuje osebe 341 223 92Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 575 444 389Dane opravnine 12.430 9.942 9.079Čiste opravnine 39.613 37.082 36.24037


) Po vrstah opravninPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP 2004 - MSRPprestrukturiranoPrihodki iz opravnin (provizij)Opravnine od danih jamstev 2.840 2.425 2.468Opravnine od plačilnega prometa v državi 18.257 15.361 13.390Opravnine od plačilnega prometa s tujino 4.384 4.110 4.237Opravnine od posredniških in komisijskih poslov 168 82 113Opravnine od menjalniških poslov 1 3 4Opravnine od poslov z vrednostnimi papirji <strong>za</strong> stranke 607 34 702Opravnine od kreditnih poslov 5.853 6.366 3.922Opravnine <strong>za</strong> opravljanje administrativne storitve 19.910 18.621 20.461Opravnine od shranjevanja stvari in vrednosti 23 22 22Skupaj 52.043 47.024 45.319Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije)Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v državi 5.798 5.774 5.406Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v tujini 3.237 1.699 1.311Opravnine <strong>za</strong> opravljanje menjalniških poslov 680 595 454Opravnine <strong>za</strong> opravljanje posredniških in komisijskihposlov 9 0 0Opravnine <strong>za</strong> opravljene borzne posle in druge poslez vrednostnimi papirji 367 128 203Opravnine <strong>za</strong> opravljanje plačilnega prometa 1.270 769 452Opravnine dane <strong>za</strong> druge storitve 1.069 977 1.253Skupaj 12.430 9.942 9.079Čiste opravnine 39.613 37.082 36.240Postavka »Čiste opravnine« po MSRP 2004 prestrukturirano ostaja v primerjavi z revidiranimi MSRP 2004.Odhodki <strong>za</strong> opravnine so se v letu 2006 glede na leto 2005 povečali <strong>za</strong> 2.316 tisoč evrov ali <strong>za</strong> 50,3odstotka. Med temi so se najbolj povišale opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v tujini, in sicer <strong>za</strong> 1.545 tisoč evrovali <strong>za</strong> 93,1 odstotka. Povečanje izhaja predvsem iz aktivnejše vloge banke na mednarodnih finančnih <strong>trg</strong>ih.Med prihodki <strong>za</strong> opravnine so se v letu 2006 glede na leto 2005 relativno najbolj povečali prihodkiod posredniških in komisijskih poslov, in to <strong>za</strong>radi večjega obsega komisijskih kreditov.Med odhodki <strong>za</strong> opravnine so najbolj v letu 2006 porasle opravnine bančnih storitev v tujini. Povečanje izhajapredvsem iz aktivnejše vloge skupine na mednarodnih finančnih <strong>trg</strong>ih.38


Pojasnila k računovodskim izkazom8 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaRealiziranidobički2006 - MSRP 2005 - MSRPRealiziraneizgubeČistirealiz.dob./izgubeRealiziranidobičkiRealizirane izgubeČistirealiz.dob./izgubeRealiziranidobički2004 - MSRPprestrukturiranoRealiziraneizgubeČistirealiz.dob./izgubeFinančna 1.478 477 1.001 568 2.010 -1.442 1.061 139 922sredstva, Krediti, merjeni 432 504 -72 606 503 103 118 733 -615po Finančne odplačninaložbe vposesti do<strong>za</strong>padlosti 0 58 -58 0 4 -4 0 1 -1Finančneobveznosti,merjene poodplačnivrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0Druga finančnasredstva inobveznosti 1.077 175 902 627 240 387 471 14 457Skupaj 2.987 1.214 1.773 1.801 2.757 -956 1.650 887 763Postavka »Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida« je bila po revidiranih MSRP 2004 del postavk »Net tradingincome« in »Impairment losses«.Med realiziranimi dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, je vključen znesek 250 tisoč evrov,ki je bil realiziran obodtujitvi kapitalske naložbe v Steklarno Rogaška.39


Pojasnila k računovodskim izkazom9 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju2006 - MSRP 2005 - MSRPDobički IzgubeČistidob./izg.Dobički IzgubeČistidob./izg.2004 - MSRPprestrukturiranoDobički IzgubeČistidob./izg.Trgovanje z lastniškimi 22.908 9.252 13.656 19.113 27 19.086 3.948 481 3.467vrednostnimiTrgovanje z dolžniškimipapirji in1.427 7.555 -6.128 2.128 1.300 828 596 90 506vrednostnimiTrgovanje s tujopapirjivaluto(nakup/prodaja) 5.876 1.928 3.948 4.421 1.268 3.153 7.371 2.379 4.992Trgovanje z izvedenimifinančnimi instrumenti 4.829 922 3.907 846 825 22 1.089 111 978– <strong>trg</strong>ovanje zizvedenimi finančnimiinstrumenti –futures/forward 4.771 871 3.900 692 634 58 1.089 111 978– <strong>trg</strong>ovanje zizvedenimi finančnimiinstrumenti –swap 58 51 7 155 191 -36 0 0 0- <strong>trg</strong>ovanje z drugimifinančnimi sredstvi 278 0 278 270 0 269 0 0 0Skupaj 35.318 19.657 15.661 26.778 3.420 23.358 13.004 3.061 9.943Pojasnilo k razkritjem <strong>za</strong> leto 2004Postavka »Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju« je bila porevidiranih MSRP 2004 del postavk »Net trading income«.40


10 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlikPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP 2004 - MSRPprestrukturiranoPozitivne tečajne razlike 109.019 139.065 84.987Negativne tečajne razlike 110.471 139.173 84.824Skupaj -1.452 -108 163Čiste tečajne razlike po revidiranih MSRP 2004 se od MSRP 2004 prestrukturirano ne razlikujejo in so bilepo revidiranih MSRP 2004 del postavke »Net trading income«.41


Pojasnila k računovodskim izkazom11 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnihsredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo2006 - MSRP 2005 - MSRPDobički IzgubeČistidob./izg. Dobički Izgube2004 - MSRPprestrukturiranoČistidob./izg. Dobički IzgubeČistidob./izg.Odprava pripoznanjaopredmetenih osnovnihsredstev 623 190 434 311 102 209 552 99 454Odprava pripoznanjaneopredmetenih dolgoročnihsredstev 0 95 -95 0 49 -49 0 280 -280Odprva pripoznanjanaložbenih nepremičnin 8 6 2 0 0 0 0 0 0Odprava pripoznanja naložb vodvisne, pridružene in skupajobvladovane družbe 1.569 0 1.568 1.293 0 1.293 0 0 0Odprava pripoznanja drugihsredstev, razen sredstev vpostopku.<strong>za</strong> prodajo 1.151 479 672 0 119 -119 14.812 14.675 137Skupaj 3.351 770 2.581 1.604 270 1.334 15.364 15.054 311Postavka »Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo« je bila po revidiranih MSRP 2004 del postavk »Other operating income«, »Other operatingexpenses« in »Impairment losses«.V letu 2006 je bil <strong>za</strong>ključen likvidacijski postopek družbe Hotel Slavija d.d. v likvidaciji. Banka je prejelaplačilo v višini 2.692 tisoč evrov in po odpravi pripoznanja kapitalske naložbe pripoznala dobiček v višini 847tisoč evrov.42


12 Drugi čisti poslovni dobički/izgubePojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP2004 - MSRPprestrukturiranoDobičkiPrihodki <strong>za</strong> nebančne storitve 8.228 6.192 8Prihodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovninajem 233 206 81Drugi poslovni prihodki 18.525 7.728 6.335Skupaj 26.986 14.126 6.424IzgubeDavki 627 524 37Prispevki 394 381 501Druge dajatve 8 12 0Članarine in podobno 275 269 252Odhodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovninajem 0 0 27Drugi poslovni odhodki 9.018 5.706 3.469Skupaj 10.322 6.892 4.286Drugi čisti poslovni dobički/izgube 16.664 7.234 2.138Postavka »Drugi čisti poslovni dobički/izgube« je bila po revidiranih MSRP 2004 del postavk: »Otheroperating income« in »Other operating expenses«.Med drugimi poslovnimi prihodki v letu 2006 izkazuje skupina vračilo plačanih <strong>za</strong>mudnih obresti Novi KBMd.d., obračunanih davčnih obveznosti, naloženih z odločbama DURS <strong>za</strong> leti 1993 in 1994 v znesku 6.866tisoč evrov in <strong>za</strong> leti 1999 in 2000 v višini 2.968 tisoč evrov. Vračilo obresti temelji na odločbi Ustavnegasodišča RS.43


13 Administrativni stroškiPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP2004 - MSRPprestrukturiranoStroški delaBruto plače 39.797 36.397 35.642Dajatve <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje 2.864 2.547 2.493Dajatve <strong>za</strong> pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 3.362 3.097 3.024Druge dajatve, odvisne od bruto plač 2.269 2.328 2.273Nadomestilo <strong>za</strong> prevoz na delo 1.265 1.197 1.175Nadomestilo <strong>za</strong> prehrano med delom 1.146 1.134 1.194Nagrade <strong>za</strong>poslenim 333 361 319Odpravnine in dokup delovne dobe 35 219 622Drugi stroški delavcev po pogodbah o <strong>za</strong>poslitvi 1.799 1.876 1.570Dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 0 0 32Regres <strong>za</strong> letni dopust 0 0 108Solidarnostne pomoči 0 0 1Skupaj 52.870 49.156 48.453Splošni in administrativni stroškiStroški materiala 1.831 2.230 1.947Stroški energije 1.055 1.031 849Stroški strokovne literature 272 267 247Drugi stroški 1.916 1.236 375Odhodki <strong>za</strong> nepremičnine, vzete v poslovni najem 2.584 2.748 2.900Storitve drugih 15.441 13.753 13.085Stroški <strong>za</strong> službena potovanja 301 346 351Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 5.402 5.913 7.025Stroški reklame 4.887 4.693 3.834Reprezentanca 416 409 388Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 2.128 1.272 1.170Šolnine, štipendije in drugi stroški <strong>za</strong> izobraževanje 656 693 551Stroški <strong>za</strong>varovanja 658 718 483Drugi upravni stroški 279 214 433Skupaj 37.827 35.522 33.638Administrativni stroški so bili po revidiranih MSRP 2004 vključeni v postavko »Other operating expenses« inso enaki administrativnim stroškom po MSRP 31.12.2004.Nižji stroški materiala v letu 2006 so predvsem posledica poenotenja nabave materiala v Novi KBM indoseganja nižjih cen <strong>za</strong>radi ekonomije obsega. Višji stroški storitev drugih, svetovalnih, revizijskih in drugihstoritev ter drugi upravni stroški so posledica večje aktivnosti Nove KBM na mednarodnih finančnih <strong>trg</strong>ih invišjih stroškov informacijske podpore <strong>za</strong>radi uvedbe MSRP in evra.44


14 Amorti<strong>za</strong>cijaPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP2004 - MSRPprestrukturiranoAmorti<strong>za</strong>cija opredmetenih osnovnih sredstev 8.312 6.408 9.309Amorti<strong>za</strong>cija neopredmetenih osnovnih sredstev 2.803 2.430 4.162Skupaj 11.115 8.839 13.47115 Rezervacije2006 MSRP 2005 MSRP2004 - MSRPprestrukturiranoRezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti 526 313 1Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti 4.443 1.635 -3.588Rezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe 2.309 2.559 593Druge rezervacije 28 439 508Skupaj 7.306 4.946 -2.486Po revidiranih MSRP 2004 je bila postavka »Rezervacije« del postavke »Impairment losses«, v kateri so biliizka<strong>za</strong>ni tudi oblikovani in ukinjeni popravki vrednosti (gl. oslabitve).Skupina je v letu 2006 dodatno oblikovala dolgoročne rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti vznesku 521 tisoč evrov na podlagi aktuarskega izračuna, prav tako je dodatno oblikovala dolgoročnerezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe v višini 2.309 tisoč evrov ter 52.743 tisoč evrov rezervacij <strong>za</strong>zunajbilančne obveznosti.V letu 2006 je skupina odpravila nepotrebne rezervacije v višini 48.708 tisoč evrov, od tega največzunajbilančne obveznosti, in sicer v višini 48.300 tisoč evrov.45


16 OslabitvePojasnila k računovodskim izkazomOslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoFinančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 0 3.070 486Krediti (vključno s finančnim leasingom), merjeni poodplačni vrednosti 18.977 12.004 22.099Skupaj oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 18.977 15.074 22.585Po revidiranih MSRP 2004 je bila postavka »Oslabitve« del postavke »Impairment losses«.Oslabitve drugih sredstev2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoOpredmetena osnovna sredstva 42 1 204Naložbene nepremičnine -10 0 0Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0 0– neopredmetena dolgoročna sredstva – dobro ime 0 0 0Naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb 0 2 0Druga sredstva 73 154 315Skupaj oslabitve drugih sredstev 105 157 519Skupaj oslabitve 19.082 15.231 23.103Oslabitev naložbenih nepremičnin je skupina pripoznala na osnovi cenilnega <strong>za</strong>pisnika pooblaščenegacenilca nepremičnin.46


17 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanjaPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoDavek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 10.982 9.520 13.873Odloženi davek iz rednega poslovanja -640 -243 653Skupaj 10.342 9.277 14.526Davek od odhodka <strong>za</strong> leto 2006 je skupina obračunala po stopnji 25 odstotkov.Skupina Nove KBM je v letu 2006 obračunala odloženi davek <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjosredstev in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Obračunane so po davčni stopnji 23 odstotkov, ki velja <strong>za</strong> leto2007, v skladu z veljavno davčno <strong>za</strong>konodajo, ki je bila znana že v letu 2006.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, naložbenih nepremičnin,opredmetenih osnovnih sredstev v operativnem leasingu, leasing terjatev in rezervacij.Odložene terjatve <strong>za</strong> davek je skupina Nove KBM pripoznala <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, ki se odštejejopri ugotavljanju obdavčljivega dobička, saj obstaja verjetnost, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljividobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.Primerjava med dejansko in obračunano davčno stopnjo2006 MSRP 2005 MSRPstopnja vrednost stopnja vrednostDobiček pred davki v skladu z MSRP 55.766 55.081Davek od dobička z uporabo uradnestopnje 25,0% 13.941 25,0% 13.770Odprava v preteklih letih izkoriščenihdavčnih olajšav 0,0% 15 1,5% 845Koriščene davčne olajšave v tekočem letu -2,3% -1.260 -4,4% -2.430Odhodki, ki niso davčno priznani 2,8% 1.578 4,9% 2.688Davčno priznani prihodki -5,9% -3.305 -1,6% -860Povečanje odhodkov (nepriznani v preteklihletih) -1,3% -717 0,0% -1Davčno nepriznani prihodki 0,2% 90 0,1% 56Druge prilagoditve v izkazu poslovnegaizida 0,0% 0 -8,7% -4.791Skupaj davek od dobička 18,5% 10.342 16,8% 9.277Zaradi razlogov, navedenih pri pojasnilu <strong>za</strong> Novo KBM d.d., tudi <strong>za</strong> skupino Nove KBM efektivne davčnestopnje <strong>za</strong> leto 2004 ni bilo mogoče izračunati.Znesek drugih prilagoditev v izkazu poslovnega izida v letu 2005 predstavlja znesek, ki izhaja iz prilagoditveizka<strong>za</strong> poslovnega izida <strong>za</strong>radi primerljivosti z letom 2006 – davek od dohodkov <strong>za</strong> leto 2005 je obračunanpo Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in v skladu s SRS.47


Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnila k postavkam bilance stanja18 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaGotovina v blagajni 41.269 11.376 28.145 6.238 23.965 5.979Obvezne vloge pri centralni banki 46.223 0 39.831 0 75.349 0– poravnalni račun pri centralnibanki 46.214 0 42.561 0 76.016 0– prehodni račun poravnalnegaračuna 10 0 -2.730 0 -667 0Druge vloge pri centralni banki 10.874 4 0 880 9.370 1.428Skupaj po valutah 98.367 11.379 67.977 7.118 108.684 7.407Skupaj 109.746 75.095 116.091Postavka »Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki« po revidiranih MSRP 2004 inMSRP 2004 prestrukturirano je nespremenjena.Višje stanje gotovine v blagajni je ob koncu leta 2006 posledica prehoda na novo valuto – euro.Denarna sredstva in denarni ustrezniki31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDenar v blagajni in stanje na računih pricentralni banki 109.746 75.095 116.091Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 174.773 100.460 43.377Krediti <strong>banka</strong>m 232.393 176.212 87.998Skupaj 516.912 351.767 247.466V skladu z MSRP je <strong>banka</strong> (skupina) spremenila računovodsko usmeritev v zvezi z denarnimi ustrezniki, insicer sestojijo le-ti iz postavk: a) Denar v blagajni in stanje na računu pri centralni banki, b) krediti <strong>banka</strong>m zoriginalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev ter c) finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, in sicer le dolžniškivrednostni papirji z originalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev (državni dolžniški vrednostni papirji držav EU invrednostni papirji centralne banke oz ECB). Iz navedenega izhaja, da je tudi raznolika sestava denarnihustreznikov eden od razlogov neprimerljivosti gibanj pritokov in odtokov med posameznimi primerljivimi leti.Med denarne ustreznike so vključeni krediti <strong>banka</strong>m in naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje zoriginalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev.48


19 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanjua) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaIzvedeni finančni instrumenti 0 546 0 0 7 57Delnice in deleži 56.091 1.003 32.898 560 6.111 475– delnice in deleži bank 22 65 21 61 186 0– delnice in deleži drugihizdajateljev 56.069 939 32.877 498 5.925 475Dolžniški vrednostni papirji 8.116 70.161 10.310 160.647 12.188 4– obveznice 6.212 69.959 8.278 160.647 10.211 4– obveznice bank 4.442 66.027 4.519 91.260 86 0– državne obveznice 18 924 1.940 66.669 7.864 4– obveznice drugihizdajateljev 1.752 3.008 1.819 2.718 2.261 0- <strong>za</strong>kladne menice 125 0- komercialni <strong>za</strong>pisi 1.643 0– drugi vrednostni papirji 1.904 202 2.032 0 209 0Skupaj 64.207 71.710 43.208 161.207 18.306 536Kotirajo na borzi 60.419 71.164 40.269 144.458 14.690 479Ne kotirajo na borzi 3.788 546 2.939 16.749 3.615 57Skupaj 135.917 204.415 18.842Postavka »finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju« po MSRP 2004 prestrukturirano se od postavke porevidiranih MSRP razlikuje <strong>za</strong>radi nove metodologije razvrščanja finančnih sredstev ter pozitivnih učinkovvrednotenja izvedenih finančnih instrumentov.Po revidiranih MSRP 2004 je postavka »Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju« so bili izvedeni finančniinstrumenti - učinki vrednotenje do poštene vrednosti vključeni v postavko »Accrued income, other assetsand deferred tax assets).Stanje dolžniških vrednostnih papirjev se je v letu 2006 znižalo <strong>za</strong> 54 odstotkov, predvsem <strong>za</strong>radi prodajdržavnih obveznic držav evropske skupnosti, ki jih je izvedla NKBM d.d. Povečanje vrednosti portfelja delnicin deležev drugih izdajateljev <strong>za</strong> 70 odstotkov v primerjavi z letom 2005 izhaja iz povečane aktivnostiposlovanja NKBM d.d. na področju vrednostnih papirjev.49


Pojasnila k računovodskim izkazomb) gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoStanje 1. 1. 204.415 60.486 14.211Povečanje med letom 105.112 210.531 24.402– pridobitev 74.411 121.964 22.156– tečajne razlike 69 20 22– spremembe poštene vrednosti 15.474 20.721 1.801– drugo 15.158 67.826 423Zmanjšanje med letom 173.566 66.678 19.771– prodaja in unovčenje 149.359 63.755 19.264– spremembe poštene vrednosti 10.131 1.822 503– tečajne razlike 37 39 0– drugo 14.039 1.062 4Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 43 -76 0Stanje 31. 12. 135.918 204.415 18.842Pojasnila »gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustreznoprika<strong>za</strong>ti. Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:Skupina Nove KBM je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novo metodologijo razvrščanjafinančnih sredstev, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pripripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 (vključno z otvoritvenim stanjem 01.01.2005)pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Navedena spremembametodologije razvrščanja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa ni uporabljena v revidiranih računovodskihizkazih po MSRP 2004. Navedeno ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost <strong>za</strong>četnega stanja 01.01.2005 po MSRP skončnim stanjem revidiranih MSRP 2004.V kolikor bi želeli uskladiti gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju, bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP, ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjegarevizorja.V NKBM d.d. so imeli 31. 12. 2006 značilnosti podrejenega dolga vrednostni papirji izdajatelja Bank AustriaCreditanstalt AG Wien v znesku 10.132 tisoč evrov. V PBS d.d. so imele takšne značilnosti obvezniceZavarovalnice Slovenica v višini 418 tisoč eurov.50


20 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajoa) po vrstah in kotacijiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valuta DomačavalutaTuja valuta DomačavalutaTuja valutaDelnice in deleži, razpoložljivi<strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni po poštenivrednosti 16.312 0 19.576 0 13.429 0Delnice in deleži, razpoložljivi<strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni ponabavni vrednosti 4.379 23.536 80 1.202 3.870 1.319Dolžniški vrednostni papirji,razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 474.575 267.181 386.487 49.189 272.119 83.168Skupaj 495.267 290.717 406.143 50.391 289.418 84.487Kotirajo na borzi 307.856 267.182 302.114 49.189 211.895 83.168Ne kotirajo na borzi 187.410 23.536 104.029 1.202 77.523 1.319Skupaj 785.984 456.534 373.905Stanje postavke »Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« se po revidiranih MSRP2004 razlikuje odstanja postavke po MSRP 2004 prestrukturirano. Razlika je posledica:- prerazvrstitve naložb v kapital drugih strank med »Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« (porevidiranem MSRP 2004 izka<strong>za</strong>no v postavki »Investments in associates and other investments« ter- prerazvrstitve obresti med »Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« (po revidiranem MSRP 2004izka<strong>za</strong>no v postavki »Accrued income, other assets and deferred tax assets«).Finančna sredstva razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so se v letu 2006 povečala <strong>za</strong> 72 odstotkov. Največje povečanjeizhaja iz nakupa obveznic drugih tujih izdajateljev, s čimer se je vrednost portfelja dolžniških vrednostnihpapirjev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, povečala <strong>za</strong> 70 odstotkov. Nekotirajoča finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo, so se povečala <strong>za</strong> 80 odstotkov <strong>za</strong>radi nakupa blagajniških <strong>za</strong>pisov Banke Slovenije s strani bank vskupini.Za delnice in deleže, izka<strong>za</strong>ne po nabavni vrednosti, <strong>banka</strong> ocenjuje, da je nabavna vrednost približekpoštene vrednosti. Te finančne naložbe nimajo kotirane tržne cene na delujočem <strong>trg</strong>u.51


) po vrstah in sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDelnice in deleži, razpoložljivi<strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni popošteni vrednosti 16.312 0 19.576 0 13.429 0– kapitalske naložbe v banke 0 0 113 0 0 0– kapitalske naložbe v drugefinančne organi<strong>za</strong>cije 10.495 0 15.483 0 13.429 0– kapitalske naložbe vnefinančne organi<strong>za</strong>cije 5.817 0 3.980 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi<strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni ponabavni vrednosti 4.379 23.536 80 1.202 3.871 1.319– kapitalske naložbe v banke 112 1.181 3 1.181 83 1.278– kapitalske naložbe v drugefinančne organi<strong>za</strong>cije 1.054 0 45 20 326 0– kapitalske naložbe vnefinančne organi<strong>za</strong>cije 3.213 16 32 0 3.462 41– kapitalske naložbe v druge tuje osebe 0 22.339 0 0 0 0Dolžniški vrednostni papirji,razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 474.575 267.181 386.487 49.189 272.118 83.168– izdani od države in centralnebanke 410.182 42.170 321.361 44.470 217.641 45.718– izdani od bank 39.134 4.721 40.297 4.719 2.395 1.400– izdani od drugih izdajateljev 25.258 220.290 24.829 0 52.082 36.050Skupaj 495.267 290.717 406.143 50.391 289.418 84.487Vrednost kapitalskih naložb v druge finančne organi<strong>za</strong>cije, izmerjene po pošteni vrednosti, se je v letu 2006znižala <strong>za</strong> 33 odstotkov, kar je posledica aktivnega upravljanja z naložbami v družbi Infond. Povečanjekapitalskih naložb v druge tuje osebe se nanaša na širjenje nepremičninskih dejavnosti družbe Multiconsult.52


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z največ do 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedež družbeUdeležbabanke vkapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanje naložbe nadan 31. 12. 2006Naziv in sedež družbeDelnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>nipo pošteni vrednosti 16.312Premogovnik Velenje d.d., Velenje 12,67 12,67 5.435Infond ID d.d., <strong>Maribor</strong> 9,016 9,016 7.929Infond ID 1 d.d., <strong>Maribor</strong> 9,1 9,1 2.427Petrol d.d., Ljubljana 0,021 0,021 215Krka d.d., Novo Mesto 0,006 0,006 167Infond Evropa 0,399 0,399 45Infond Bric 0,188 0,188 51Infond Energy 0,489 0,489 44Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>nipo nabavni vrednosti 27.915Banka Celje d.d., Celje 0,18 0,18 112LHB Frankfurt, Frankfurt na Majni 2,4 2,4 1.181IEDC poslovna šola, Bled 4,17 4,17 94Bankart d.o.o., Ljubljana 14,01 14,01 375Perutnina Ptuj d.d., Ptuj 0,88 0,88 522Marles načrtovanje in gradnja hiš d.d., <strong>Maribor</strong> 10,21 10,21 1.105Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 0,0005 0,0005 760Ljubljanska bor<strong>za</strong> d.d., Ljubljana 4,6 4,6 107KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana 4,57 4,57 86Po<strong>za</strong>varovalnica Sava d.d., Ljubljana 0,00267 0,00267 31SID-Slov.izvozna družba d.d., Ljubljana 0,07 0,07 43CPM-Cestno podjetje d.d., <strong>Maribor</strong> 10,62 10,62 1.051SWIFT, La Hulpe, Belgija 0,02 0,02 16Vino Brežice d.d., Brežice 4,17 4,17 56Rimske Terme d.o.o., Rimske Toplice 10,53 10,53 6Ljubljanske mlekarne d.d., Ljubljana 0,02 0,02 11City d.o.o., <strong>Maribor</strong> 6,53 6,53 21Nomia Tim d.o.o., Hrvaška 100 100 4.707Bili Galeb d.o.o., Hrvaška 100 100 5.428Maslina d.o.o., Hrvaška 100 100 7.291Nomia Nekretnine d.o.o., Hrvaška 100 100 4.913Skupaj delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 44.227Naložbe v podjetja Nomia Tim d.o.o., Bili Galeb d.o.o., Maslina d.o.o. in Nomia Nekretnine d.o.o. so v lastidružbe Multiconsult d.o.o., ki se večinoma ukvarja z dejavnostjo prometa z nepremičninami. Naložbe so bilekupljene, da bi pridobili zemljišča, ki so bila v njihovi lasti. Po pridobitvi potencialnih kupcev <strong>za</strong> ta zemljiščabodo naložbe prodane.53


d) Pregled sprememb stanj finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajoPojasnila k računovodskim izkazomDelnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1. januarja 2006 19.576 1.282 435.676 456.534Pripoznanje novih finančnihsredstev 5.867 27.484 1.379.577 1.412.930Obresti 0 0 531 531Neto pripisane tečajne razlike 0 0 118 118Neto prevrednotenje prekkapitala 1.978 0 2.294 4.272Neto odpisi -28 0 0 -28Odprava pripoznanja finančnihsredstev -11.360 -846 -1.076.258 -1.088.464Drugo 278 -1 -135 144Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbev evro 1 -4 -46 -52Stanje 31. decembra 2006 16.312 27.915 741.757 785.984V NKBM imajo značilnosti podrejenega dolga obveznice Probanke d.d. v znesku 114 tisoč evrov, kipredstavljajo 0,01 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, obveznice Zavarovalnice <strong>Maribor</strong>d.d. v znesku 2.646 tisoč evrov, ki predstavljajo 0,40 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo,ter obveznice Nove Ljubljanske banke d.d. v znesku 8.155 tisoč evrov, ki predstavljajo 1,23 odstotkafinančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.Delnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1. januarja 2005 19.993 1.278 298.045 319.316Pripoznanje novih finančnihsredstev 3.979 3 693.328 697.310Obresti 0 0 1.954 1.954Neto pripisane tečajne razlike 0 0 82 82Neto prevrednotenje prekkapitala -4.372 0 -5.593 -9.966Odprava pripoznanjafinančnih sredstev -38 0 -552.368 -552.405Drugo 0 0 -14 -14Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 14 1 242 257Stanje 31. decembra 2005 19.576 1.282 435.676 456.53454


Pojasnila k računovodskim izkazomDelnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1. januarja 2004 13.355 5.047 355.133 373.535Pripoznanje novih finančnihsredstev 0 117 305.261 305.378Obresti 0 0 11.024 11.024Neto pripisane tečajne razlike 5 17 865 887Neto prevrednotenje prekkapitala 1.027 0 10.960 11.987Neto oslabitve prek poslovnegaizida -486 0 0 -486Neto odpisi 0 0 0 0Odprava pripoznanja finančnihsredstev 0 0 -328.415 -328.415Drugo -5 0 0 -5Stanje 31. decembra 2004 13.896 5.181 354.828 373.905Pojasnila »gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novo metodologijo razvrščanjafinančnih sredstev, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pripripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 (vključno z otvoritvenim stanjem 01.01.2005)pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Navedena spremembametodologije razvrščanja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa ni uporabljena v revidiranih računovodskihizkazih po MSRP 2004. Navedeno ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost <strong>za</strong>četnega stanja 01.01.2005 po MSRP skončnim stanjem revidiranih MSRP 2004.V kolikor bi želeli uskladiti gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP, ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjegarevizorja.55


21 Kreditia) po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoBrutovrednostOslabitevNetovrednostBrutovrednostOslabitevNetovrednostBrutovrednostOslabitevNetovrednostKrediti <strong>banka</strong>m 398.209 527 397.682 334.494 478 334.016 215.731 1.057 214.674– domača valuta 189.078 2 189.076 201.630 2 201.628 140.897 409 140.488– tuja valuta 209.130 525 208.605 132.865 476 132.388 74.834 648 74.186Krediti strankam, kiniso banke 2.529.465 219.881 2.309.584 1.995.146 213.769 1.781.376 1.715.529 206.636 1.508.893– domača valuta 1.212.228 160.047 1.052.181 1.252.124 178.066 1.074.057 1.219.056 160.526 1.058.530– tuja valuta 1.317.237 59.834 1.257.403 743.021 35.703 707.319 496.473 46.110 450.363Skupaj krediti 2.927.673 220.408 2.707.265 2.329.639 214.246 2.115.392 1.931.259 207.693 1.723.566Znesek postavke »Krediti« po MSRP 2004 prestrukturirano se od postavke »Krediti« po revidiranem MSRP2004 razlikuje. Razlika je posledica:- prenosa obresti <strong>za</strong> kredite na postavko »Krediti«, in sicer v znesku 6.023 tisoč evrov. Obresti so bilev revidiranih MSRP 2004 izka<strong>za</strong>ne v postavki »Accrued income, other assets and deferred taxassets« ter- prenosa nedovoljenih negativnih stanj na TRR ter terjatev iz naslova kartičnega poslovanja napostavko »Krediti«. Pojasnjen znesek je bil v revidiranih MSRP 2004 vključen v postavko »Accruedincome, other assets and deferred tax assets«.56


) krediti <strong>banka</strong>m – po ročnosti in vrstahPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valuta1 Vloge na vpogled 4 34.595 1 74.328 0 27.109– tekoči in posebni račun 4 34.595 1 74.328 0 27.1092 Kratkoročni krediti 38.192 167.660 50.499 56.867 16.928 47.077– vloge 38.192 160.726 26.726 49.210 2.483 47.077– druge naložbe 0 6.934 23.773 6.931 14.445 0– krediti 0 0 0 726 0 03 Dolgoročni krediti 150.880 6.351 151.128 1.193 123.560 0– vloge 150.880 0 151.050 0 48.396 0– krediti 0 6.351 0 1.119 75.164 0– druge naložbe 0 0 78 74 0 0Skupaj – neto vrednost 189.076 208.606 201.628 132.388 140.488 74.186Oslabitev 2 525 2 476 409 648Skupaj – bruto vrednost 189.078 209.131 201.630 132.864 140.897 74.834c) gibanje oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m2006 MSRP 2005 MSRP MSRP 2004prestrukturiranoStanje na dan 1. 1. 478 353Dodatne oslabitve 501 179Odpravljene oslabitve 452 54Stanje na dan 31. 12. 527 478Pojasnila »gibanje oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti. Razloginavedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:Skupina Nove KBM je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novo metodologijo merjenjakreditnega portfelja, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pripripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod naMSRP datiran na 01.01.2005. Spremenjena metodologija merjenja kreditnega portfelja, sprejeta ob prehoduna MSRP, pa ni uporabljena v revidiranih računovodskih izkazih po MSRP 2004. Slednje ima <strong>za</strong> poslediconeprimerljivost gibanj iz naslova oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m.V kolikor bi gibanja oslabitev želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006, bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP, ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjegarevizorja.Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve <strong>banka</strong>m se v izkazu poslovnega izida odražajo v postavkioslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, in v postavkah prihodki iz obresti in prihodki iz opravnin.57


Pojasnila k računovodskim izkazomd) po ročnosti in vrstah kreditov strankam, ki niso banke31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaKratkoročni 393.725 412.978 396.093 204.515 602.781 269.998– krediti 303.106 408.130 303.795 203.410 539.928 267.742– okvirni krediti 80.649 0 80.205 0 59.168 0– druge naložbe 9.970 4.848 12.093 1.105 3.685 2.256Dolgoročni 658.172 844.161 677.875 502.486 455.749 180.365– krediti 658.172 844.161 677.875 502.486 455.549 180.345Terjatve iz danihjamstev 283 265 90 318 200 20Skupaj kreditistrankam, ki nisobanke 1.052.180 1.257.404 1.074.058 707.319 1.058.530 450.363Oslabitev 160.047 59.834 178.066 35.703 160.526 46.110Skupaj – brutovrednost 1.212.227 1.317.238 1.252.124 743.022 1.219.056 496.473e) krediti strankam, ki niso banke po sektorjih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaNefinančne družbe 442.001 920.097 446.988 524.549 514.804 394.877Država 31.558 5.864 25.765 6.302 27.982 1.485Druge finančneorgani<strong>za</strong>cije 20.098 71.501 16.420 80.756 32.033 15.693Tuje osebe 3 72.590 0 47.589 0 28.221Neprofitni izvajalcigospodinjstev 4.068 1.202 3.591 238 2.769 0Gospodinjstva 554.452 186.150 581.293 47.885 480.941 10.0870 0Skupaj kreditistrankam, ki nisobanke 1.052.180 1.257.404 1.074.057 707.319 1.058.529 450.363Oslabitev 160.047 59.834 178.066 35.703 160.526 46.110Skupaj – brutovrednost 1.212.227 1.317.238 1.252.123 743.022 1.219.056 496.47358


f) gibanje oslabitev kreditov strankam, ki niso bankePojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP MSRP 2004prestrukturiranoStanje na dan 1. 1. 213.769 201.700Dodatne oslabitve 158.914 79.521Odpravljene oslabitve 152.743 67.597Pretvorba <strong>za</strong>raid prilagoditve v evro 58 -144Stanje na dan 31. 12. 219.881 213.768Pojasnila »gibanje oslabitev kreditov stranka, ki niso banke« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novo metodologijo merjenjakreditnega portfelja, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pripripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod naMSRP datiran na 01.01.2005. Spremenjena metodologija merjenja kreditnega portfelja, sprejeta ob prehoduna MSRP, pa ni uporabljena v revidiranih računovodskih izkazih po MSRP 2004. Slednje ima <strong>za</strong> poslediconeprimerljivost gibanj iz naslova oslabitev kreditov strankam, ki niso banke.V kolikor bi gibanja oslabitev želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006, bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP, ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjegarevizorja.Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve kreditov strankam, ki niso banke, se v izkazu poslovnegaizida odražajo v postavki oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ter v postavkah prihodki iz obrestiin prihodki iz opravnin.59


22 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlostia) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDolžniški vrednostnipapirji, v posesti do<strong>za</strong>padlosti– izdani od države incentralne banke 238.772 37.589 324.117 135.065 358.143 233.598– kratkoročni vrednostnipapirji 0 37.589 81.570 135.065 104.414 233.598– dolgoročni vrednostnipapirji 238.772 0 242.547 0 253.729 0– izdani od bank 4.446 0 4.609 0 1.463 610– dolgoročni vrednostnipapirji 4.446 0 4.609 0 1.463 610– izdani od drugihizdajateljev 11.211 822 10.614 610 7.333 0– dolgoročni vrednostnipapirji 11.211 822 10.614 610 7.333 0Skupaj 254.429 38.411 339.339 135.676 366.939 234.208Kotirajo na borzi 69.634 211 65.541 0 63.623 0Ne kotirajo na borzi 184.795 38.200 273.798 135.676 303.316 234.208Skupaj 292.840 475.015 601.147Postavka »Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti« po revidiranih MSRP 2004 se od postavke po MSRP2004 prestrukturirano razlikuje. Razlika je posledica prenosa obresti k finančnim sredstvom v posesti do<strong>za</strong>padlosti. Le-te so bile po revidiranem MSRP 2004 vključene v postavko »Accrued income, other assetsand deferred tax assets«.Stanje vrednostnih papirjev, v posesti do <strong>za</strong>padlosti, se je v letu 2006 znižalo predvsem <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>padlihblagajniških <strong>za</strong>pisov Banke Slovenije v tujem denarju.60


) gibanje finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlostiPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoStanje 1. 1. 475.015 609.923 722.042Povečanje med letom 51.380 480.648 690.286– pridobitev 34.243 474.045 670.775– tečajne razlike 9.122 6.603 6.867– okrepitve 0– drugo 8.015 0 12.644Zmanjšanje med letom 233.555 615.556 811.181– prodaja in unovčenje 218.472 614.409 795.961– oslabitve 16– tečajne razlike 2.178 1.372 10.263– drugo 12.931 169 4.941Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -26 -394 0Stanje 31. 12. 292.840 475.015 601.147Pojasnila »gibanje finančnih sredstev, v posesti do <strong>za</strong>padlosti« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novo metodologijo razvrščanjafinančnih sredstev, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pripripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 (vključno z otvoritvenim stanjem 01.01.2005)pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Navedena spremembametodologije razvrščanja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa ni uporabljena v revidiranih računovodskihizkazih po MSRP 2004. Navedeno ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost <strong>za</strong>četnega stanja 01.01.2005 po MSRP skončnim stanjem revidiranih MSRP 2004.V kolikor bi želeli uskladiti gibanje finančnih sredstev, v posesti do <strong>za</strong>padlosti, bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP, ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjegarevizorja.23 Obresti od finančnih sredstev31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaTerjatve <strong>za</strong> obresti– do nefinančnih družb 1 0 0 0 0 0– do samostojnih podjetnikov 1 0 0 0 0 0Skupaj 2 0 0 0 0 0Med obrestmi od finančnih sredstev evidentira <strong>banka</strong> (skupina) obresti od <strong>za</strong>padlih neplačanih opravnin. Kerbi pridobitev podatkov <strong>za</strong> leto 2004 <strong>za</strong>htevalo večji poseg v aplikacije, zneska v letih 2005 in 2006 pa stanematerialna, zneskov <strong>za</strong> leto 2004 nismo pripravili. V računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskimizkazom <strong>za</strong> leto 2004 tako omenjene obresti še naprej ostajajo del postavke »Druga sredstva«.61


Komentar k pojasnilu 24 - Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomPovečanje vrednosti zemljišč in gradbenih objektov je posledica <strong>za</strong>ključenih investicij v članicah skupine.Večina povečanja odpade na prenovo objektov Nove KBM, kjer največji del predstavlja prenova podružniceTolmin ter <strong>za</strong>ključek investicije v računalniški center Tezno. Preostalo porabo predstavljajo vlaganja vposodobitev poslovalnice NKBM Ptuj in <strong>Maribor</strong> ter vlaganja v prenovo prostorov na sedežu NKBM <strong>Nova</strong>Gorica <strong>za</strong>radi projekta evro.Večina povečanja računalniške opreme odpade na nadgradnjo bankomatov in terminalov POS v NKBM inPBS, ki izhaja iz prehoda na evro. Zmanjšanja računalniške opreme v letu 2006 so posledica ukinitve starihaplikacij v članicah skupine.Zmanjšanje sredstev v finančnem najemu je posledica <strong>za</strong>padlih pogodb o finančnem najemu <strong>za</strong> osebnavozila NKBM.62


24 Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomZemljiščaingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. 2006 MSRP 68.911 43.500 28.332 169 4.865 145.777Prenosi med vrstami sredstev 847 -1.554 705 0 0 -1Povečanja 135 110 1.968 0 19.036 21.249Prenos iz priprave 3.055 4.100 3.044 0 -10.246 -48Zmanjšanja -1.262 -7.779 -3.120 -75 -474 -12.710Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -20 -10 -9 -3 -42Stanje 31. 12. 2006 MSRP 71.666 38.367 30.920 94 13.178 154.225Popravek vrednosti 0Stanje 1. 1. 2006 MSRP 22.430 35.764 18.297 75 0 76.567Prenosi med vrstami sredstev 0 33 -33 0 0 0Povečnaje 2 0 42 0 0 44Amorti<strong>za</strong>cija 2.181 3.558 2.567 18 0 8.323Zmanjšanja -241 -7.777 -1.732 -52 0 -9.802Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -6 -9 -5 -20Stanje 31. 12. 2006 MSRP 24.366 31.569 19.136 41 0 75.112Sedanja vrednost 1.1.2006MSRP 46.481 7.736 10.035 94 4.865 69.210Sedanja vrednost 31.12.2006MSRP 47.300 6.798 11.788 53 13.174 79.11463


Pojasnila k računovodskim izkazomZemljiščaingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. 2005 MSRP 60.186 38.764 26.647 159 3.624 129.379Prenosi med vrstami sredstev -1.384 -10 84 0 0 -1.311Povečanja 2.406 55 2.214 25 24.191 28.892Prenos iz priprave 8.070 6.523 2.912 24 -17.529 0Zmanjšanja -411 -1.859 -3.544 -39 -5.424 -11.278Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 44 27 19 3 95Stanje 31. 12. 2005 MSRP 68.911 43.500 28.332 169 4.865 145.777Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2005 MSRP 20.376 35.363 17.777 81 0 73.595Prenosi med vrstami sredstev -4 -7 11 0 0 0Povečanja 214 0 144 8 0 366Amorti<strong>za</strong>cija 1.903 2.229 2.254 23 0 6.408Zmanjšanje -73 -1.844 -1.902 -36 0 -3.855Prevrednotenje 0 0 1 0 0 1Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 14 23 12 -1 52Stanje 31. 12. 2005 MSRP 22.430 35.764 18.297 75 0 76.567Sedanja vrednost 1.1.2005MSRP 39.810 3.401 8.870 78 3.624 55.784Sedanja vrednost 31.12.2005MSRP 46.481 7.736 10.035 93 4.865 69.21064


Pojasnila k računovodskim izkazomZemljiščaingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. MSRP 2004prestrukturirano 61.695 39.801 26.882 1.221 0 129.600Prenosi med vrstamisredstev -91 16 74 0 0 0Povečanja 707 41 2.144 6.494 0 9.386Prenos iz priprave 615 2.355 1.121 -4.091 0 0Zmanjšanja -222 -3.536 -2.740 0 0 -6.500Stanje 31. 12. MSRP2004 prestrukturirano 62.704 38.677 27.481 3.624 0 132.486Popravek vrednostiStanje 1. 1. MSRP 2004prestrukturirano 18.058 34.903 17.736 0 0 70.697Prenosi med vrstamisredstev 0 3 -3 0 0 0Povečanja 0 0 1 0 0 1Amorti<strong>za</strong>cija 2.901 3.931 2.448 0 0 9.280Zmanjšanja -31 -3.544 -1.795 0 0 -5.370Stanje 31. 12. MSRP2004 prestrukturirano 20.928 35.293 18.387 0 0 74.608Sedanja vrednost1. 1. MSRP 2004prestrukturirano 43.637 4.898 9.146 1.221 0 58.903Sedanja vrednost31. 12. MSRP 2004prestrukturirano 41.776 3.367 9.094 3.624 0 57.878Stanje opredmetenih osnovnih sredstev se po revidiranih MSRP 2004 razlikuje od stanja po MSRP 2004prestrukturirano. Razlika se nanaša na opredmetena osnovna sredstva trajno izven uporabe, ki se po MSRPizkazujejo v samostojni bilančni postavki »Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljenoposlovanje«.65


25 Naložbene nepremičninePojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoNabavna vrednostStanje 1. 1. 4.485 2.087 1.205Povečanja 8.463 2.899 780Zmanjšanja -7.098 -504 0Spremembe poštene vrednosti 10 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe na evro -2 3 0Stanje 31. 12. 5.858 4.485 1.985Popravek vrednostiStanje 1. 1. 0 487 0Povečanja 0 3 0Amorti<strong>za</strong>cija 0 0 -71Zmanjšanja 0 -491 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 1 0Stanje 31. 12. 0 0 -71Sedanja vrednost 1.1. 4.485 1.600 1.205Sedanja vrednost 31.12. 5.858 4.485 1.914Naložbene nepremičnine so bile po revidiranem MSRP 2004 del postavke »Accrued income, other assetsand deferred tax assets«.Največje povečanje naložbenih nepremičnin se nanaša na poslovanje družbe Gorica Leasing, ki je v letu2006 pričela z oddajanjem športnega centra v Izoli. Zmanjšanje naložbenih nepremičnin je posledica prodajeposlovnih prostorov, ki so bili v lasti družbe Gorica Leasing.66


26 Neopredmetena dolgoročna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomProgramska opremaNeopredmetenadolgoročna sredstva vpripraviDruga neopredmetenadolg. sredstvaSkupajNabavna vrednostStanje 1. 1. 2006 MSRP 28.243 4.054 3.147 35.444Povečanja 58 6.467 35 6.561Amorti<strong>za</strong>cija 3.568 -3.781 223 10Zmanjšanja -140 -10 -172 -322Druga zmanjšanja -64 0 -1 -65Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -8 -1 -10Stanje 31. 12. 2006 MSRP 31.657 6.729 3.232 41.618Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2006 MSRP 13.981 0 1.977 15.958Povečanja 3 0 1 4Amorti<strong>za</strong>cija 2.646 0 156 2.802Zmanjšanja -132 0 -4 -136Druga zmanjšanja -1 0 0 -1Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -5 -5Stanje 31. 12. 2006 MSRP 16.492 0 2.130 18.622Sedanja vrednost 31.12.2006 MSRP 15.164 6.729 1.102 22.996Sedanja vrednost 1.1.2006 MSRP 14.262 4.054 1.169 19.485Nabavna vrednostProgramska opremaNeopredmetenadolgoročna sredstva vpripraviDruga neopredmetenadolg. sredstvaSkupajStanje 1. 1. 2005 MSRP 23.301 4.594 3.131 31.026Povečanja 101 4.421 414 4.935Prenos iz priprave 4.914 -4.964 50 0Zmanjšanja -91 0 -449 -540Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 18 3 1 23Stanje 31. 12. 2005 MSRP 28.243 4.054 3.147 35.444Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2005 MSRP 11.758 0 1.951 13.708Povečanja 31 0 180 211Amorti<strong>za</strong>cija 2.273 0 157 2.430Zmanjšanja -90 0 -312 -402Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 9 1 11Stanje 31. 12. 2005 MSRP 13.981 0 1.977 15.958Sedanja vrednost 31.12.2005 MSRP 14.262 4.054 1.170 19.485Sedanja vrednost 1.1.2005 MSRP 11.543 4.594 1.180 17.31867


Pojasnila k računovodskim izkazomProgramska opremaNeopredmetenadolgoročna sredstva vpripraviDruga neopredmetenadolg. sredstvaSkupajNabavna vrednostStanje 1. 1. MSRP 2004prestrukturirano 18.992 4.057 3.041 26.089Povečanja 41 5.068 988 6.097Prenos iz priprave 4.449 -4.503 61 7Zmanjšanja -241 -28 -115 -384Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Stanje 31. 12. MSRP 2004prestrukturirano 23.241 4.594 3.975 31.809Popravek vrednostiStanje 1. 1. MSRP 2004prestrukturirano 8.094 0 1.923 10.017Povečanja 10 0 80 90Amorti<strong>za</strong>cija 3.837 0 319 4.155Zmanjšanja -248 0 -10 -258Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Stanje 31. 12. MSRP 2004prestrukturirano 11.693 0 2.312 14.004Sedanja vrednost 31.12.MSRP 2004prestrukturirano 10.898 4.057 1.118 16.072Sedanja vrednost 1.1.MSRP 2004prestrukturirano 11.548 4.594 1.664 17.806Glavnina povečanja programske opreme skupine v letu 2006 vključuje nadgradnjo programskeopreme v Novi KBM in PBS, in sicer v skupni vrednosti 3.493 tisoč evrov.68


Pojasnila k računovodskim izkazom27 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družba) po komitentih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaNaložbe v kapital bank vskupini 0 7.702 0 7.632 0 7.373– kapitalske naložbe v tujivaluti v pridružene bankev tujini 0 7.702 0 7.632 0 7.373Naložbe v kapital drugihstrank v skupini 35.723 0 34.884 0 15.015 0– kapitalske naložbe vpridružene finančneorgani<strong>za</strong>cije 35.723 0 33.040 0 1.239 0– kapitalske naložbe vodvisne druge finančneorgani<strong>za</strong>cije 5.399 0– kapitalske naložbe vodvisne nefinančnedružbe 0 0 1.844 0 8.377 0Skupaj 35.723 7.702 34.884 7.632 15.014 7.373Skupaj 43.425 42.516 22.387Stanje »Dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb« se po revidiranemMSRP 2004 od stanja po MRSP 31.12.2004 razlikuje <strong>za</strong> prerazvrstitev naložb v kapital drugih strank vpostavko »Finančna sredstva razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo«.69


Pojasnila k računovodskim izkazomb) gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoStanje 1. 1. 42.516 27.931 17.906Povečanje med letom 2.765 14.564 4.481– pridobitev 0 2 0– okrepitve 0 0 12– drugo 2.765 14.562 4.469Zmanjšanje med letom 1.856 -21 0– prodaja in unovčenje 1.844 0 0– oslabitev 0 2 0– tečajne razlike 0 0 0– drugo 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 12 -23 0Stanje 31. 12. 43.425 42.516 22.387Pojasnila »Gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb« se neda ustrezno pripraviti. Pri tem bi namreč morali premakniti prehod na 01.01.2004 (le tako bi <strong>za</strong>gotovili pravostanje 01.01.2005 po MSRP). Pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> 2006 smo <strong>za</strong>to pri pripravi pojasnil <strong>za</strong>primerljivo leto 2005 kot otvoritveno stanje (01.01.2005 po MSRP) upoštevali stanje kapitalskih naložb nadan 31.12.2004 v višini, kot je bilo evidentirano v poslovnih knjigah.Znesek povečanja v postavki drugo se nanaša na dokapitali<strong>za</strong>cijo družbe Moja Naložba d.d. v višini 751tisoč evrov in učinke vrednotenja naložb v pridružene družbe po kapitalski metodi.V letu 2006 je bil <strong>za</strong>ključen tudi postopek likvidacije družbe Hotel Slavija d.d., s čimer je skupina pripoznalaodpravo pripoznanja kapitalske naložbe v višini 1.844 tisoč evrov.70


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z najmanj 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedež družbeVelikostlastniškegakapitaladružbe nadan31. 12. 2006Poslovni iziddružbe v letu2006NominalniznesekNabavnavrednostUdeležbabanke vkapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanjenaložbe nadan 31. 12.2006Naložbe v kapitalbank v skupiniAdria Bank AG,Wien 8.720 2.173 2.366 6.649 25,044, 25,044, 6.649Naložbe v kapitaldrugih strank vskupiniZavarovalnica<strong>Maribor</strong> d.d.,<strong>Maribor</strong> 28.426 5.331 14.202 15.397 99,37 99,37 15.397Moja Naložba,Pokojninska družbad.d., <strong>Maribor</strong> 4.799 58 2.159 1.561 100,00 100,00 1.561Skupaj 16.958 16.958Nominalni znesek predstavlja število lotov, s katerimi razpolaga <strong>Nova</strong> KBM d.d. v kapitalu navedenih družb,pomnoženih z nominalno vrednostjo 1 lota izdane delnice.71


28 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoTerjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 0 150 3.024– terjatve <strong>za</strong> plačane akontacije davka na dobiček 0 150 2.067Dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke 3.886 2.980 1.624– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> tožbe 1.653 1.177 894– iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 410 139 0– iz naslova finančnih sredstev <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje 261 85 1– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> saldirane vloge 205 162 0– iz naslova dolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence 1.289 1.360 0– iz naslova vrednotenja naložbenih nepremičnin 24 26 50– drugo 0 2 679– iz naslova drugih rezervacij (NSVS) 45 30 0Skupaj 3.886 3.130 4.648Celotna postavka je bila v revidiranem MRS-2004 vključena v postavko »Accrued income, other assets anddeferred tax assets«.72


29 Druga sredstvaa) po vrstahPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaČeki 0 133 0 129 0 143Zaloge 12.495 0 14.987 0 13.288 0Terjatve <strong>za</strong> opravnine 1.561 16 1.491 8 1.466 8Terjatve <strong>za</strong> danepredujme 2.286 0 472 1 2.886 0Terjatve do kupcev 11.716 17 9.655 8 10.953 0Druge terjatve 41.241 552 24.376 1.561 21.364 931Presežek sredstev iznotranjih razmerij inposlovanja popooblastilu 223 0 2 0 0 0Usredstvene časovnerazmejitve 635 10 482 0 405 0Skupaj 70.158 727 51.457 1.708 50.362 1.082Oslabitev 4.512 20 4.323 24 657 14Skupaj – bruto vrednost 74.670 746 55.780 1.732 49.705 1.068Postavka »Druga sredstva« po MSRP 2004 prestrukturirano se od postavke »Druga sredstva« po revidiranihMSRP 2004 razlikuje . Razlika je v pretežni meri posledica:- spremenjene strukture bilance stanja (prenos naložbenih nepremičnin in terjatev <strong>za</strong> davek oddohodkov pranih oseb na samostojne bilančne postavke) ter- sprememb, ki izvirajo iz naslova popolne implementacije MSRP: prenos obresti na pripadajočafinančna sredstva (finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo, finančna sredstva, v posesti do <strong>za</strong>padlosti in kredite) in prenos nedovoljenih negativnih stanjna TRR ter kartičnega poslovanja na kredite.V <strong>za</strong>loge so vključene nepremičnine, prejete <strong>za</strong> poplačilo terjatev Nove KBM, investicijske projekte v gradnjiter neprodane nepremičnine družbe KBM Invest.V terjatvah do kupcev večino predstavljajo terjatve leasing družb do leasingojemalcev.73


) gibanje oslabitev drugih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP MSRP 2004prestrukturiranoStanje na dan 1. 1. 4.347 6.190Dodatne oslabitve 953 1.647Odpravljene oslabitve 768 3.493Stanje na dan 31. 12. 4.532 4.347Pojasnila »gibanje oslabitev drugih sredstev« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti. Razloginavedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:Skupina Nove KBM je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novo metodologijo merjenjakreditnega portfelja, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pripripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod naMSRP datiran na 01.01.2005. Spremenjena metodologija merjenja kreditnega portfelja, sprejeta ob prehoduna MSRP, pa ni uporabljena v revidiranih računovodskih izkazih po MSRP 2004. Slednje ima <strong>za</strong> poslediconeprimerljivost gibanj iz naslova oslabitev drugih sredstev .V kolikor bi gibanja oslabitev želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006 bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP, ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjegarevizorja.Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve drugih sredstev, se v izkazu poslovnega izida odražajo vpostavki oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti30 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MRSOpredmetena osnovna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo v domači valuti 35 395 395Skupaj 35 395 395Znesek 395 tisoč evrov predstavljajo »osnovna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje«. Porevidiranem MRS-2004 je bil naveden znesek del postavke »Opredmetena osnovna sredstva«, medtem koga v MSRP 2004 prestrukturirano v skladu z novo shemo bilance stanja izkazujemo v samostojni bilančnipostavki.Zmanjšanja v letu 2006 vključujejo prodajo poslovnih prostorov MMP Vrtojba v vrednosti 34 tisoč evrov inposlovnih prostorov na Slovenski 27, Ljubljana, v vrednosti 373 tisoč evrov.74


31 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanjuPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MRSIzvedeni finančni instrumenti, namenjeni<strong>trg</strong>ovanju – vrednotenje, forward pogodbe 154 0 200Skupaj 154 0 200V revidirane računovodske izkaze po MSRP 2004 so bili, <strong>za</strong> razliko od računovodskih izkazov poSRS, vključeni tudi pozitivni učinki vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov po poštenivrednosti. Izka<strong>za</strong>ni so bili v postavki »Accruals, provisions, other liabilities and deferred taxliabilities«, medtem ko so po MSRP 2004 prestrukturirano vključeni v postavko »Finančneobveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju.75


32 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednostia) po vrstahPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaVloge 1.912.645 714.169 1.700.162 638.400 1.585.229 608.915Krediti 35.343 882.853 33.668 475.603 32.084 187.653Dolžniški vrednostni papirji 155.725 0 206.886 0 168.184 0Podrejene obveznosti 14.308 130.000 12.349 80.000 12.397 80.000Skupaj 2.118.021 1.727.022 1.953.065 1.194.003 1.797.894 876.568b) vloge po komitentih in ročnostih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaVloge banke 23.020 2.153 11.589 8.698 33.879 1.665Vloge na vpogled bank 44 2.153 56 8.698 90 1.665Kratkoročne vloge bank 22.117 0 9.606 0 32.283 0Dolgoročne vloge bank 860 0 1.927 0 1.506 0Vloge strank, ki niso banke 1.889.625 712.017 1.688.574 629.702 1.551.350 607.250Vloge na vpogled strank, ki nisobanke 862.438 259.603 713.961 266.753 633.781 256.526Kratkoročne vloge strank, ki nisobanke 828.779 318.252 803.258 273.736 799.787 306.161Dolgoročne vloge strank, ki nisobanke 198.408 134.162 171.355 89.213 117.782 44.563Skupaj 1.912.645 714.169 1.700.163 638.400 1.585.229 608.915Vloge skupine so se povečale <strong>za</strong> 12 odstotkov predvsem <strong>za</strong>radi povečanega dolgoročnega deviznega intolarskega varčevanja gospodinjstev pri Novi KBM d.d.76


Pojasnila k računovodskim izkazomPostavka »Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti« po revidiranem MSRP 2004 je enakapostavki po MSRP 2004 prestrukturirano in vključuje: vloge, kredite dolžniške vrednostne papirje inpodrejene obveznosti. V revidiranem MSRP 2004 je postavka izka<strong>za</strong>na v postavkah: »Due to other banks«,»Due to customers«, »Debt securities in issue«, »Other borrowed funds« in v »Subordinated liabilities«.c) krediti po komitentih in ročnostih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valuta1 Krediti bank 14.281 789.720 4.026 419.845 4.564 167.503Kratkoročni krediti bank 3.086 14.375 2.000 3.704 4 42.467Dolgoročni krediti bank 11.195 775.345 2.026 416.141 4.560 125.0362 Krediti strank, ki nisobanke 21.062 93.132 29.643 55.758 27.520 20.150Kratkoročni krediti strank,ki niso banke 5.681 17 4.926 0 9.286 1.825Dolgoročni krediti strank,ki niso banke 15.381 93.115 24.717 55.758 18.234 18.325Skupaj 35.343 882.853 33.669 475.603 32.084 187.653Prejeti krediti skupine so se v letu 2006 povečali <strong>za</strong> 80 odstotkov, kar je predvsem posledica najemanjadolgoročnih kreditov Nove KBM d.d. na mednarodnih <strong>trg</strong>ih, kjer bi izpostavili predvsem najem dvehsindiciranih kreditov v višini 157,5 milijona EUR in 150 milijonov švicarskih frankov.Kredita <strong>za</strong>padeta v plačilo decembra 2011. Obrestna mera <strong>za</strong> najete kredite (sindicirane, bilateralne) v NoviKBM se giblje od EURIBOR + 0,15 % p.a. do EURIBOR + 0,70 % p.a.77


d) vloge in krediti po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoVloge 2.626.814 2.338.562 2.194.145Banke 25.173 20.287 35.404Nefinančne družbe 406.588 360.340 316.568Država 122.817 82.975 63.893Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 55.861 75.004 116.389Tuje osebe 25.414 20.670 24.663Neprofitni izvajalci gospodinjstev 28.647 21.279 18.311Gospodinjstva 1.962.313 1.758.008 1.618.917Krediti 918.196 509.272 219.737Banke 804.001 423.872 172.067Nefinančne družbe 8.509 10.772 0Druge finančne družbe 105.669 74.628 47.520Tuje osebe 17 0 150Skupaj 3.545.010 2.847.834 2.413.882e) dolžniški vrednostni papirji po vrstah in ročnostih31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoDolžniški vrednostni papirji v domači valutiKratkoročni vrednostni papirji 2 1 1– izdane obveznice 2 1 1Dolgoročni vrednostni papirji 155.723 206.885 168.182– potrdila o vlogah 24.605 36.739 20.332– izdane obveznice 131.118 170.146 147.850Skupaj 155.725 206.886 168.184Zmanjšanja stanja dolžniških vrednostnih papirjev je predvsem posledica <strong>za</strong>padlih obveznic serije KBM 2 vjanuarju ter KBM 3 in KBM 4 v oktobru. Prav tako se je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>padlih potrdil o vlogah Nove KBM na ime dodveh let in nad dvema letoma znižalo tudi stanje potrdil o vlogah.14. 12. 2006 je <strong>za</strong>padla četrta izdaja obveznic PBS, ki je bila izdana 14. 12. 2001 v višini 10.432 tisoč evrov.78


f) podrejene obveznostiPojasnila k računovodskim izkazomValutaDatum<strong>za</strong>padlostiObr. mera31. 12. 2006MSRP31. 12.2005 MSRP31. 12.MSRP 2004prestrukturiranoIzdani vrednostnipapirjiEUR 16. 12. 2011EUR 19. 12. 2009EURIBOR 3M+ 1,10 % 50.000 50.000 50.000EURIBOR 6M+ 1,70 % 30.000 30.000 30.000SIT 20. 06. 2007 TOM + 6% 6.272 6.265 6.275SIT 30.09. 2011 4,70 % 4.201 4.198 4.221Krediti 24EUR5. 10. 2016možnostodpoklicaEURIBOR 3M+ 1,60 % 50.000 0 0DepozitiSIT brez roka TOM + 3,00 % 0 629 0SIT brez roka TOM + 1,60 % 0 1.256 1.877SIT brez roka E6M + 2,70 % 3.835 0 0Skupaj 144.308 92.348 92.397<strong>Nova</strong> KBM je v oktobru 2006 najela hibridni kapital v višini 50 milijonov evrov. Posel najemahibridnega kapitala je bil realiziran s kreditno pogodbo, v kateri kot kreditodajalec nastopanizozemska finančna skupina ING Bank NV. Cena najetega hibridnega kapitala znaša 3MEURIBOR + 160 bazičnih točk, po desetih letih, t. j. 5. 10. 2016, pa se cena poviša <strong>za</strong> 150 bazičnihtočk. Banka ima ob predhodnem soglasju Banke Slovenije možnost po desetih letih hibridni kapitalodplačati.Stanje podrejenih depozitov v letu 2006 vključuje tri depozitne pogodbe. V oktobru 2006 je PBSpridobila hibridni depozit v višini 1.878 tisoč evrov. Posel najema je bil realiziran s pogodbo ove<strong>za</strong>nem depozitu, v kateri kot deponent nastopa Pošta Slovenije d.o.o. Obrestna mera depozitaznaša 6 mesečni euribor + 2,7 % p.a. Depozit brez roka <strong>za</strong>padlosti. Terjatve deponenta iz tepogodbe ne morejo biti unovčene na deponentovo <strong>za</strong>htevo in tudi ne brez predhodnega soglasjaBanke Slovenije, pri čemer Banka Slovenije ne bo izdala soglasja <strong>za</strong> izplačilo prej kot 5 let in endan po sklenitvi pogodbe, in če nima dokazila ali potrditve, da bo <strong>banka</strong> tudi po tem izplačiludosegla potrebno višino kapitala in kapitalske ustreznosti. K depozitom iz leta 2005 je bil v letu2006 sklenjen aneks, s katerim se je spremenila obrestna mera na 6-mesečni Euribor + 2,70 %p.a.79


33 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznostiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoObveznosti <strong>za</strong> obresti 1.150 2.415 2.829Razmejene obresti od prejetih kreditov 7.153 3.777 3.074Razmejene obresti od vlog na vpogled inve<strong>za</strong>nih vlog 7.092 4.871 3.458Druge razmejene obresti 3.385 3.975 2.215Skupaj 18.780 15.038 11.576Postavka »Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti« vključuje obresti, ki so bile po revidiranem MSRP 2004 delpostavke »Accruals, provisions, other liabilities and deferred tax liabilities«, medtem ko so v MSRP 2004prestrukturirano, v skladu s spremenjeno shemo bilance stanja, prika<strong>za</strong>ne v ločeni bilančni postavki »Obresti<strong>za</strong> finančne obveznosti«.80


34 RezervacijePojasnila k računovodskim izkazomRezervacije<strong>za</strong> pravnonerešenetožbeRezervacije<strong>za</strong> pokojninein podobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije<strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1. 2006MSRP 4.797 5.680 10.994 744 22.215Oblikovane rezervacijemed letom 2.309 521 52.743 84 55.657Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 0 342 48.300 67 48.708Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 1 1 4 7Stanje na dan 31. 12.2006 MSRP 7.105 5.858 15.433 761 29.157Poraba rezervacij <strong>za</strong> obveznosti do <strong>za</strong>poslencev v znesku 341 tisoč evrov ni bila pripoznana skozi izkazposlovnega izida. Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti <strong>banka</strong> oblikuje v skladu s sprejeto Metodologijoocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj. Druge rezervacije iz naslova saldiranih vlog je <strong>banka</strong> ukinila <strong>za</strong>radiizplačil sredstev komitentom.Rezervacije<strong>za</strong> pravnonerešenetožbeRezervacije<strong>za</strong> pokojninein podobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1. 2005MSRP 2.252 5.341 9.352 289 17.234Oblikovane rezervacijemed letom 2.642 341 30.385 465 33.833Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 99 7 28.750 10 28.865Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -2 -5 -7 -13Stanje na dan 31. 12.2005 MSRP 4.797 5.680 10.994 744 22.215V letu 2005 skupina 16 tisoč evrov rezervacij <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe ni pripoznala skozi izkaz poslovnegaizida.81


Pojasnila k računovodskim izkazomRezervacije<strong>za</strong> pravnonerešenetožbeRezervacije<strong>za</strong> pokojninein podobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1.MSRP 2004prestrukturirano 1.409 5.351 15.381 165 22.306Otvoritvena prilagoditev 0 0 4.649 0 4.649Oblikovane rezervacijemed letom 903 35 34.836 382 36.157Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 60 1 38.220 21 38.302Stanje na dan 31. 12.MSRP 2004prestrukturirano 2.252 5.385 16.646 526 24.810Stanje rezervacij po revidiranem MSRP 2004 se od rezervacij po MSRP 2004 prestrukturirano razlikuje<strong>za</strong>radi:- oblikovanja rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence ter- ukinitve drugih rezervacij, ki po MSRP ne izpolnjujejo kriterijev opredelitve rezervacij.82


35 Obveznosti <strong>za</strong> davekPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoObveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih osebObveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 2.736 4.852 6.509Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke 4.708 7.138 335Skupaj 7.444 11.990 6.844Po revidiranem MSRP 2004 so bile navedene odložene obveznosti <strong>za</strong> davek v nespremenjenem zneskuizka<strong>za</strong>ne v postavki »Accruals, provisions, other liabilities and deferred tax liabilities«.Na podlagi obračuna davka od dohodka <strong>za</strong> leto 2006 je skupina Nove KBM ugotovila davčno obveznost vvišini 12.615 tisoč evrov. Ker je <strong>banka</strong> v letu 2006 plačala akontacije davka od dohodka v višini 9.879 tisočevrov, izkazuje ob koncu leta obveznost <strong>za</strong> doplačilo v višini 2.736tisoč evrov.Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke je skupina Nove KBM pripoznala na podlagi vrednotenjavrednostnih papirjev, razvrščenih kot razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.36 Druge obveznosti31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoObveznosti <strong>za</strong> opravnine 71 55 516Obveznosti <strong>za</strong> prejete predujme 309 1.273 1.107Druge obveznosti 32.796 35.649 28.113Udolgovane pasivne časovne razmejitve 3.118 2.254 15.429Presežek obveznosti iz notranjih razmerij inposlovanja po pooblastilu 0 366 669Skupaj druge obveznosti 36.294 39.597 45.834Postavka »Druge obveznosti« po MSRP 31.12.2004 se od postavke »Accruals, provisions, other liabilitiesand deferred tax liabilities« po revidiranih MSRP 2004 razlikuje. Razlika je posledica:- spremenjene sheme bilance stanja, in s tem pove<strong>za</strong>n prenos posameznih bilančnih postavk v samostojnebilančne postave, in sicer:- prenos obresti od finančnih obveznosti,- prenos obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb,- prenos učinkov vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov ter- prenos rezervacij (rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti in rezervacije <strong>za</strong> tožbe).Med drugimi obveznostmi skupine v višini 36.294 tisoč evrov izkazuje <strong>Nova</strong> KBM obveznost docentralne banke <strong>za</strong> prejete evre, in sicer v znesku 5.211 tisoč evrov. Večje zneske drugihobveznosti predstavljajo tudi obveznosti do <strong>za</strong>poslenih, obveznosti iz poslovanja s prebivalstvom iznaslova odplačil kreditov, obveznosti iz kartičnega poslovanja, obveznosti do dobaviteljev terobveznosti <strong>za</strong> davke.83


37 Osnovni kapitalPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoNavadne delnice 24.369 24.375 24.357– vpis države 23.199 23.206 23.189– vpis drugih finančnih organi<strong>za</strong>cij 1.168 1.169 1.168Odobreni kapital je osnovni kapital banke, ki ga uprava lahko poveča z izdajo novih delnic. Upravabanke je pooblaščena, da s soglasjem nadzornega sveta osnovni kapital v obdobju od 4. 11. 2002do 4. 11. 2007 poveča <strong>za</strong> največ 4.677 tisoč evrov.84


38 Kapitalske rezervePojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoVplačani presežek kapitala 6.539 6.541 6.536Kapitalske rezerve, nastale iz splošnegaprevrednotovalnega kapitala 22.543 22.523 22.298Skupaj 29.082 29.064 28.834Kapitalske rezerve banke po so bile po revidiranem MSRP 2004 del postavke »Reserves«.39 Presežek iz prevrednotenja31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoPresežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimisredstvi, razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 16.522 22.387 12.642Uskupinjevalni popravek kapitala 4 0 0Skupaj 16.526 22.387 12.642Presežek iz prevrednotenja iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo napošteno vrednost) po MSRP 2004 prestrukturirano je bil po revidiranem MSRP 2004 izka<strong>za</strong>n v okvirupostavke »Reserves«, in sicer v podpostavki »Revaluation reserve«.40 Rezerve iz dobička31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoRezerve iz dobička 163.900 132.898 111.250– <strong>za</strong>konske rezerve 10.767 8.189 5.259– rezerve <strong>za</strong> lastne delnice 27 27 0– statutarne rezerve 134.546 116.838 105.991– druge rezerve iz dobička 18.561 7.844 0Zadržani dobiček 61.862 40.688 36.547– <strong>za</strong>držani dobiček 9.364 2.359 0– <strong>za</strong>držani dobiček <strong>za</strong>radi prehoda na MSRP 52.498 38.329 36.547Skupaj 225.762 173.586 147.797Po revidiranem MSRP2004 so bile v postavki »Reserves« vključene še rezervacije <strong>za</strong> splošnabančna tveganja, splošni prevrednotovalni popravek kapitala ter presežek iz prevrednotenja.85


41 Čisti dobiček poslovnega letaPojasnila k računovodskim izkazomČisti dobiček poslovnega leta (v bilanci stanja) po je bil revidiranem MSRP 2004 del postavke»Reserves«.Čisti dobiček skupine <strong>za</strong> poslovno leto 2005 znaša 23.761 EUR in <strong>za</strong> poslovno leto 2006 13.729EUR.86


42 Potencialne in prevzete obveznosti po vrstahPojasnila k računovodskim izkazomDomača valuta Tuja valuta SkupajKratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni31. 12. 2006 MSRPFinančne garancije 24.837 26.374 11.416 28.072 90.699Storitvene garancije 59.424 93.919 9.474 16.512 179.329Skupaj garancije 204.554 65.474 270.028Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 314.463 0 314.463Nepokriti akreditivi 1.934 0 17.184 1.325 20.443Odobreni neizkoriščeni krediti 84.243 6.995 66.679 30.801 188.718Odobreni neizkoriščeni limiti 188.663 0 1.919 0 190.582Drugo 5.055 0 0 0 5.055Skupaj prevzete obveznosti 285.956 99.399 384.357Kreditna nadom. vrednost 943 0 943Skupaj 806.850 183.384 990.23431. 12. 2005 MSRPFinančne garancije 11.445 20.297 13.512 12.398 57.652Storitvene garancije 32.670 67.413 3.416 12.732 116.231Skupaj garancije 131.825 42.058 173.883Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 3.300 0 3.300Nepokriti akreditivi 735 0 12.224 1.070 14.029Odobreni neizkoriščeni krediti 100.106 7.303 87.356 3.194 197.959Odobreni neizkoriščeni limiti 176.129 0 515 0 176.644Drugo 4.798 0 0 769 5.567Skupaj prevzete obveznosti 288.336 91.834 380.170Kreditna nadom. vrednost 328 0 328Skupaj 424.524 147.186 571.71031. 12. MSRP 2004 prestrukturiranoFinančne garancije 29.015 18.922 10.353 11.029 69.319Storitvene garancije 29.052 60.505 5.432 11.073 106.062Skupaj garancije 137.494 37.887 175.381Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 0 0 0Nepokriti akreditivi 35 0 9.592 543 10.172Odobreni neizkoriščeni krediti 99.371 8.266 40.813 1.037 149.487Odobreni neizkoriščeni limiti 183.796 0 298 0 184.094Drugo 4.683 0 0 0 4.683Skupaj prevzete obveznosti 296.115 42.148 338.263Kreditna nadom. vrednost 233 0 233Skupaj 433.878 90.171 524.049V letu 2006 se je povečalo stanje garancij jamstev v domači valuti, predvsem <strong>za</strong>radi povečanegaizdajanja storitvenih garancij v gradbeništvu.87


Sredstva, ki jih ima <strong>banka</strong> <strong>za</strong>stavljena <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje obveznosti:Pojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP31. 12. MSRP 2004prestrukturiranoSredstva Obveznosti Sredstva Obveznosti Sredstva ObveznostiObveznice RepublikeSlovenije – garancija 7.048 17.480 0 0 0 0Sklad finančnegapremoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>STEP 2 4.000 4.000 3.300 3.000 0 0Sklad finančnegapremoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>dobavo evrogotovine 26.764 26.764 0 0 0 0Sklad finančnegapremoženja – prosti 104.376 0 0 0 0 0Obveznice RepublikeSlovenije – jamstvo vlog 25.697 25.697 0 0 0 0Obveznice RepublikeSlovenije RS 35 –<strong>za</strong>seden <strong>za</strong> dobavo evrogotovine 65.724 0 0 0 1.136 1.043Blagajniški <strong>za</strong>pisi BankeSlovenije – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>dobavo evro gotovine 80.855 0 0 0 0 0Skupaj 314.464 73.941 3.300 3.000 1.136 1.04343 Izvedeni finančni instrumentiIzvedeni finančni instrumenti po vrstah na dan 31. 12. 2006Domača valutaTuja valutaForward pogodbe – kratkoročne– <strong>trg</strong>ovanje 6.210 56.196Skupaj 6.210 56.196Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na dan 31. 12. 2006Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaZnesek vzunajbilanciVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganje forward 546 154 56.196Skupaj 546 154 56.196Znesek 56.196 tisoč evrov se nanaša na valutne forwarde.88


Pojasnila k računovodskim izkazomOstala pojasnila44 Poslovanje po pooblastilu31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. MSRP2004prestrukturiranoNefinančne družbe 313 2.146 4.325Država 25.648 4.631 979Banke in druge finančne organi<strong>za</strong>cije 38.414 38.777 37.319Gospodinjstva 117 5 2.465Neprofitni izvajalci storitev 1.086 202 0Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 986 860 0Obveznosti <strong>za</strong> prodane čeke tujih izd. -16 1 10Skupaj 66.548 46.622 45.089Povečanje obveznosti iz poslovanja po pooblastilu je pripisati povečanemu kreditiranju javnega sektorja iznaslova prejetih sredstev od bank, pri čemer <strong>banka</strong> nastopa v vlogi agenta.45 Stroški revizorjev2006 2005 2004Revidiranje letnega poročila 221 250 224Druge storitve revidiranja 46 10 54Storitve davčnega svetovanja 2 0 1Druge nerevizijske storitve 0 0 1Skupaj 269 260 27989


46 Pove<strong>za</strong>ne osebea) Podatki o skupinah osebPojasnila k računovodskim izkazomKrediti, odobreni članom uprave, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in <strong>za</strong>poslenim napodlagi pogodbe, <strong>za</strong> katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbeČlani uprave Člani nadzornega sveta Drugi delavci banke2006 2005 2004 2006 2005 2004 2006 2005 2004Krediti 182 141 38 94 1.712 1.215Povprečna obrestnamera kreditov vodstotkih 0 0 0 0 0 0Odplačila 46 24 15 34 458 210Poroštva 4 69 42 0 514 303<strong>Nova</strong> KBM d.d. + odvisne družbeb) Izpostavljenosti do Banke Slovenije in državeIzpostavljenost do: 2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoBanke Slovenije 557.709 510.019 611.286– poravnalni račun 46.214 40.532 95.028– krediti 150.401 150.441 123.883– vrednostni papirji – blagajniški <strong>za</strong>pisi 211.851 315.239 388.382– obresti 1.172 1.533 1.889– drugo 148.071 2.274 2.104Republike Slovenije 607.514 588.378 543.018– obveznice po vrstah 464.365 491.681 407.356– drugi vrednostni papirji 40.632 874 54.393– krediti 5.431 0 5.650– naložbe z garancijo RS 84.742 86.479 64.185– obresti 8.232 7.854 10.500– drugo 4.112 1.491 934Skupna izpostavljenost do BS in države 1.165.223 1.098.397 1.165.212Delež v bilančni vsoti v % 27 31 0Zunajbilančne postavke, pokrite z<strong>za</strong>varovanjem pri BS in RS 9.338 10.393 10.908Bilančna vsota 4.257.953 3.518.836 2.984.680Skupina v letu 2006 izkazuje izpostavljenost do države (Vlada RS, ministrstva, SPIZ, ZZZS) v višini 607milijonov evrov.90


c) PrejemkiPojasnila k računovodskim izkazom2006 2005 2004Člani uprave, od tega: 1.007 1.352391Člani nadzornega sveta 93 94 66Drugi delavci banke 4.820 4.412 3.345Skupaj 5.920 5.858 3.802V letu 2006 so člani uprave Nove KBM d.d. prejeli nagrado <strong>za</strong> opravljanje svoje funkcije v odvisnih inpridruženih družbah v višini bruto 16 tisoč evrov.47 Dogodki po datumu bilance stanjaPo pridobitvi ustreznih soglasij je <strong>Nova</strong> KBM d.d. 12. 4. 2007 izvršila plačilo nakupa kapitalskega deleža in stem postala večinska lastnica Adrie bank Dunaj v višini 50,54 odstotka. Nakup bo banki omogočiluresničevanje strateškega cilja – širitve na tuje <strong>trg</strong>e.91


48 Učinek sprememb računovodskih usmeritevPojasnila k računovodskim izkazomSkupina je v letu 2006 prevzela MSRP kot edini standard poročanja. Ob pripravi letnega poročila jedoločene podatke <strong>za</strong> leto 2005 popravila. Prilagoditve izhajajo iz implementacije nove metodologijeocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj, odprave kapitalske metode vrednotenja finančnih naložb v odvisne inpridružene družbe ter <strong>za</strong>radi izločitve zemljišč iz vrednosti nepremičnin.V naslednji tabeli so prika<strong>za</strong>ne razlike med posameznimi postavkami izka<strong>za</strong> poslovnega izida.Zap. št.IZKAZ POSLOVNEGAIZIDA PO MSRP31.12.2005MRS31.12.2005MSRPRazlika(MSRP-MRS)Pojasnilo razlike1.Razlika večinoma izhaja iz oblikovanja dodatno potrebnihPrihodki od obrestipopravkov vrednosti na podlagi nove metodologije159.332 158.961 -371 ocenjevanja izgub <strong>za</strong> <strong>kreditna</strong> tveganja..2. Odhodki <strong>za</strong> obresti 69.754 69.754 0 /3. Čiste obresti 89.578 89.206 -3724.5.Prihodki iz dividendPrihodki iz opravnin2.518 5.788 3.27046.545 47.024 4796. Odhodki <strong>za</strong> opravnine 9.942 9.942 0 /7. Čiste opravnine 36.602 37.081 4798. Realizirani dob./izg. iz fin.9.12.sr. in obv., ki niso merjenipo pošteni vr. skozi izkazPI -956 -956 0Čisti dobički/izgube izfinančnih sredstev inobveznosti, namenjenih<strong>trg</strong>ovanjuČisti dobički/izgube iztečajnih razlik21.954 23.358 1.404-114 -108 613. Čisti dob./izg. iz odpravepripoznanja sr. breznekratk. sr. v posesti <strong>za</strong>prodajo 1.334 1.334 014. Drugi čisti poslovnidobički/izgube 7.145 7.234 89Razlika izhaja iz odprave kapitalske metode vrednotenjafinančnih naložb v odvisne družbe, in sestoji iz: izplačanihdividend odvisnih družb matični banki (783.087 tisočtolarjev) oziroma izplačanih dividend odvisnih družbdrugim odvisnim družbam v Skupini Nove KBM (357 tisočtolarjev).Razlika je posledica razmejevanja opravnin odvisnebanke v računovodskih izkazih po MRS 2005, medtem kojih po MSRP, skladno s sprejeto spremenjenoračunovodsko politiko ne razmejujejo več./Razlika izhaja iz vrednotenja finančnih sredstev,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju po MRS 2005 in MSRP obprehodu. Od tega odpade na PBS96.014 tisoč tolarjev, naNKBM pa 240.398 tisoč SIT). Del učinkov vrednotenja popošteni vrednosti, izka<strong>za</strong>n ob prehodu na MSRP, je vletnem poročilu po MRS razporejen med leti 2004 in2005, v katerem se je model poštene vrednosti žeuporabljal.Razlika izhaja iz izločitve tečajnih razlik <strong>za</strong> kapitalskenaložbe v pridružene družbe in kapitalske naložbe,razpoložljive <strong>za</strong> prodajo, vrednotene po nabavnivrednosti./Znesek 21.326 tisoč SIT je posledica povečanja drugihčistih poslovnih dobičkov odvisne banke.92


Pojasnila k računovodskim izkazomZap. št.IZKAZ POSLOVNEGAIZIDA PO MSRP31.12.2005MRS31.12.2005MSRPRazlika(MSRP-MRS)15. Finančni in poslovniprihodki in odhodki 157.596 162.937 5.34116.Administrativni stroški84.668 84.678 1017.18.Amorti<strong>za</strong>cijaRezervacije8.842 8.839 -33.661 4.946 1.28519.Oslabitve20.923 15.231 -5.69221. Pripadajočidobički/izgube iz naložb vkapital pridruženih inskupaj obvladovanihdružb, obračunanih pokapitalski metodi 5.372 5.837 46523. DOBIČEK/IZGUBA IZREDNEGAPOSLOVANJA 45.340 55.081 9.74124.Davek iz dohodkapravnih oseb iz rednegaposlovanja12.053 9.277 -2.77625. ČISTIDOBIČEK/IZGUBA IZREDNEGAPOSLOVANJA 33.287 45.804 12.51727. ČISTIDOBIČEK/IZGUBEPOSLOVNEGA LETA 33.287 45.804 12.51728.Dobiček manjšinskihdelničarjev598 1.057 45929. ČISTIDOBIČEK/IZGUBEPOSLOVNEGA LETA 32.689 44.747 12.058Pojasnilo razlikeRazlika se nanaša na pripoznano amorti<strong>za</strong>cijo <strong>za</strong> OOS inNOS v vrednosti do 500 EUR , ki jo je skupina preneslamed stroške porabljenega materiala.Razlika izhaja iz zmanjšanja preveč obračunaneamorti<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>radi ločitve zemljišč od zgradb (3.035 tisočtolarjev), dodatnega obračuna amorti<strong>za</strong>cije pri odvisnibanki (- 2.904 tisoč tolarjev) ter zmanjšanja amorti<strong>za</strong>cijepri odvisni družbi (609 tisoč tolarjev).Razlika izhaja izoblikovanja rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence(70.000 tisoč tolarjev) in oblikovanja rezervacij <strong>za</strong>zunajbilanco (102.134 tisoč tolarjev), ki se nanašajo naleto 2005 ter učinka poenotenja klasifikacije komitentovna nivoju Skupine Nove KBM (135.834 tisoč tolarjev).Razlika izhaja izvpeljave nove metodologije ocenjevanjaizgub iz kreditnih tveganj..Razlika je posledica odprave pripoznanja dolgoročnihkapitalskih naložb v odvisne družbe..Razlika v višini davčne obremenitve izhaja iz davčneobravnave prevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih<strong>trg</strong>ovanju, razmejenih opravnin in rezervacij po MRS 2005(- 701.850 tisoč tolarjev), prihodkov iz odloženih davkov iznaslova rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence (- 17.500 tisoč tolarjev),povečanja davčne obveznosti odvisne banke (26.981tisoč tolarjev) ter odprave odloženih prihodkov odvisnedružbe (27.178 tisoč tolarjev).Razlika je posledica učinkov, ki so vplivale na poslovniizid leta 2005, pripravljen v skladu z MSRP, in se nanašana dobiček, ki pripada manjšinskim delničarjem.93


Pojasnila k računovodskim izkazomV naslednji tabeli so prika<strong>za</strong>ne razlike med posameznimi postavkami bilance stanja. Prika<strong>za</strong>ne so samo tistepostavke, kjer obstaja razlika.A.I.A.II.A.IV.A.V.A.VI.A.IX.A.X.A.XI.A.XII.A.XIII.BILANCASTANJA POMSRP31. 12.2005MSRP31. 12.2005MSRPprilagojenoRazlikaDenar v blagajni instanje na računihpri CB 75.095 75.095 0Finančna sredstva,namenjena<strong>trg</strong>ovanju 201.360 204.415 3.055Finančna sredstva,razpoložljivi <strong>za</strong>prodajoKrediti413.431 456.533 43.1022.048.853 2.115.392 66.539Finančna sredstva,v posesti do<strong>za</strong>padlosti500.762 475.015 -25.747Obresti odfinančnih sredstev 0 0 0Opredmetenaosnovna sredstvaNaložbenenepremičnineNeopredmetenadolgoročnasredstva83.048 69.210 -13.8380 4.484 4.48419.786 19.485 -301Dolgoročnenaložbe v kapitalodvisnih,pridruženih inskupajobvladovanih družb 27.964 42.516 14.552A.XIV. Terjatve <strong>za</strong> davekod dohodkovpravnih osebA.XV.A.XVI.P.IV.P.VIII.Druga sredstva0 3.130 3.130130.084 53.165 -76.919Nekratkoročnasredstva v posesti<strong>za</strong> prodajo inustavljenoposlovanje 0 395 395Skupaj sredstva3.500.383 3.518.835 18.452Finančneobveznosti,merjene poodplačni vrednostiObresti <strong>za</strong> finančneobveznosti3.134.141 3.147.069 12.9280 15.038 15.038Zaokrožitev.Pojasnilo razlikeRazlika je predvsem posledica spremenjene sheme bilance stanja,predpisane s strani regulatorjaRazlika je posledica spremenjene sheme bilance stanja, predpisane sstrani regulatorja (ter prerazvrstitve finančnih sredstev pri odvisnih družbahna postavko »finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo«, vključno znjihovim vrednotenjem.Razlika je predvsem rezultat: a) spremenjenih shem računovodskihizkazov, predpisanih s strani regulatorja, in izhaja iz prenosa obresti,opravnin in terjatev po kartičnem poslovanju iz postavke druga sredstvana postavko kreditov, prenosa terjatev po leasing pogodbah na kredite(8.549.486 tisoč tolarjev ter implementacije nove metodologije ocenjevanjakreditnih izgub.Razlika izhaja iz spremenjene sheme bilance stanja, predpisane s straniregulatorja ter iz prerazvrstitve dolžniških VP, ki niso namenjeni <strong>trg</strong>ovanjuna postavko »finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« (-7.215.600 tisoč tolarjev).Razlika je posledica spremenjene sheme bilance stanja, predpisane sstrani regulatorja).Razlika je v pretežni meri posledica: izločitve naložbenih nepremičnin izpostavke »opredmetena osnovna sredstva« (- 964.754 tisoč tolarjev), poMRS 2005 neustrezno uvrščenih terjatev <strong>za</strong> naložbene nepremičnine medopredmetena osnovna sredstva (naložbene nepremičnine v dodelavi ( -2.288.000 tisoč tolarjev), c) izločitve nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo (- 94.704 tisoč tolarjev) v ločeno bilančno postavko, ter d)takojšnjega evidentiranja opredmetenih osnovnih sredstev do 500 EURmed odhodke . Izločitev amorti<strong>za</strong>cije, obračunane na zemljišča povečujevrednost osnovnih sredstev v višini 60.470 tisoč tolarjev).Razlika izhaja iz prenosa naložbenih nepremičnin Skupine Nove KBM izpostavk »druga sredstva« (964.754 tisoč tolarjev) in »opredmetenaosnovna sredstva« (109.585 tisoč tolarjev) na naložbene nepremičnine,vključno z njihovim prevrednotenjem.Razlika je posledica prenosa diskonta pri izdanih obveznicah iz postavke»finančne obveznosti po odplačni vrednosti« (69.320 tisoč tolarjev),prenosa dolgoročno odloženih stroškov poslovanja na postavko »drugasredstva« (2.371 tisoč tolarjev) ter takojšnjega evidentiranjaneopredmetenih dolgoročnih sredstev do 500 EUR med odhodke (435tisoč tolarjev).Razlika izhaja iz vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb v kapitalpridruženih družb po kapitalski metodi. Gre <strong>za</strong> uskladitev na sorazmernidel kapitala pridružene družbe, vključno z uskladitvijo na presežek izprevrednotenja (po MRS 2005 slednji ni bil upoštevan).Razlika izhaja iz prenosa terjatev <strong>za</strong> odložene davke iz naslovadolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> tožbe in dolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> saldirane vlogeiz postavke druga sredstva ter iz obračuna odloženih terjatev <strong>za</strong> davek iznaslova rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence ter oslabljenih finančnih instrumentov innaložbenih nepremičnin .Razlika je v pretežni meri posledica spremenjene sheme bilance stanja,predpisane s strani regulatorja, in sicer prenosa obresti (6.306.572 tisočtolarjev) in opravnin na ustrezna finančna sredstva, prenos terjatev iznaslova nedovoljenih negativnih stanj in kartičnega poslovanja na kredite(3.563.269 tisoč tolarjev), prenosa leasing terjatev (8.549.486 tisočtolarjev), prenosa terjatev <strong>za</strong> davek v samostojno bilančno postavko.Razlika je posledica spremenjene sheme bilance stanja, predpisanih sstrani regulatorja (prenos nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje v ločeno bilančno postavko).Razlika je predvsem posledica uvedbe modela odplačne vrednosti in s tempove<strong>za</strong>nega prenosa dolgoročno razmejenih opravnin in dolgoročnorazmejenih stroškov odplačevanja (2.468.069) ter prenosa obveznosti pofinančnem leasing-u in obveznosti iz naslova obresti iz postavke »drugeobveznosti« (731.935 tisoč tolarjev). Postavko zmanjšuje diskont priizdanih obveznicah.Razlika je posledica spremenjene sheme bilance stanja, predpisane sstrani regulatorja (izločitev obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti ter njihovoprikazovanje v samostojni bilančni postavki).94


P.IX.P.X.P.XI.BILANCASTANJA POMSRPRezervacijeObveznosti <strong>za</strong>davek od dohodkovpravnih osebDruge obveznostiP.XIIOsnovni kapitalI.P.XIV. Kapitalske rezerveP.XV.P.XVI.P.XVII.P.XVIII.P.XIX.P.XX.31. 12.2005MSRP31. 12.2005MSRPprilagojenoRazlika23.431 22.215 -1.2160 11.990 11.99088.820 39.597 -49.22324.374 24.374 028.854 29.064 210Druge sest. kap. -kap. v zvezi s sest.fin. inst. 0 0 0Presežek izprevrednotenja6.217 22.387 16.170Rezerve iz dobička(vključno z<strong>za</strong>držanimdobičkom) 174.755 173.586 -1.169Lastni deleži0 -27 -27Čistidobiček/izgubaposlovnega leta 11.700 23.761 12.061Med letom izplač.dividende 0 0 0Kapital manj.delničarjevSkupaj obveznosti8.092 9.782 1.6903.500.384 3.518.836 18.452Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnilo razlikeRazlika je posledica implementacije nove metodologije ocenjevanja izgubiz kreditnih tveganj ter s tem pove<strong>za</strong>ne odprave presežno oblikovanihrezervacij, oblikovanja rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence ter ukinitve dolgoročnihrezervacij <strong>za</strong> donirana sredstva.Razlika sestoji izprenosa obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih osebiz postavke »druge obveznosti« (1.000.605 tisoč tolarjev), obveznosti <strong>za</strong>davek iz naslova prehoda na MSRP (1.176.985 tisoč tolarjev) in odloženeobveznosti <strong>za</strong> davek iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev,razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo na pošteno vrednost (695.040 tisoč tolarjev).Razlika je v glavnini posledica: prenosa obračunanih in razmejenih obrestiv postavko obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti ( 3.627.930 tisoč tolarjev),prenosa obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb v postavkoobveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb ( 1.000.605 tisoč tolarjev),prenosa odkupljenih terjatev odvisne družbe v zunajbilanco (1.987.379tisoč tolarjev), prenosa, po MRS 2005, v drugih obveznostih izka<strong>za</strong>nihdolgoročno razmejenih opravnin in dolgoročno razmejenih stroškovodplačevanja v postavko »finančne obveznosti po odplačni vrednosti«(2.468.069 tisoč tolarjev) ter prenosa obveznosti iz naslova obresti napostavko »finančne obveznosti po odplačni vrednosti« (731.935 tisočtolarjev)./Ponakupna sprememba postavke kapitalske rezerve pri pridruženi družbi(uporaba kapitalske metode vrednotenja dolgoročne finančne naložbe vkapital pridružene družbe)./Znesek 3.873.962 tisoč tolarjev izhaja iz razlike med MRS in MSRP 2005,in sicer iz naslova prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo (pretežni del se nanaša na uporabo vrednotenja pridruženih družbpo kapitalski metodi tudi <strong>za</strong> postavko »presežek iz prevrednotenja«).Razlika je posledica učinkov, ki so se odrazile v rezervah iz dobička.Lastni delež odvisne družbe - skladno z MSRP so lastni deleži odbitnapostavka od kapitala.Razlika je posledica učinkov, ki so vplivale na poslovni izid leta 2005,pripravljen v skladu z MSRP./Razlika je posledica učinkov, ki so se odrazile v poslovnem izidu tekočegaleta (2005) ter v rezervah iz dobička in se nanašajo na kapital manjšinskihdelničarjev.95


NEREVIDIRANI KONSOLIDIRANIVMESNI RAâUNOVODSKI IZKAZIZA ·EST MESECEV, KI SO SEZAKLJUâILI NA DAN30. JUNIJA 2007


RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE NOVE KBM D.D.30.6.200798


1 Izkaz poslovnega izida – Skupina <strong>Nova</strong> KBMZap.št.v tisoč EURVSEBINA Pojasnilo 1.1. –30.06.2007 1.1.-30.6.20061 Prihodki iz obresti 5 114.409 88.6362 Odhodki <strong>za</strong> obresti 5 57.337 38.3793 Čiste obresti (1 - 2) 5 57.072 50.2574 Prihodki iz dividend 6 848 905 Prihodki iz opravnin (provizij) 7 29.852 26.1656 Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije) 7 4.983 5.2587 Čiste opravnine (provizije) (5 - 6) 7 24.869 20.907891011Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, kiniso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaČisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanjuDobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanihpo pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaSpremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj predtveganji8 2.646 -1959 24.005 -1.18455 0125 012 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 10 17 1.07913Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo11 298 1.32214 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 12 2.763 70815Finančni in poslovni prihodki in odhodki(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14)112.698 72.98416 Administrativni stroški 13 46.083 41.11717 Amorti<strong>za</strong>cija 14 5.666 5.32218 Rezervacije 15 2.339 4.85519 Oslabitve 16 9.254 4.65520 Slabo ime 0 0212223Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih inskupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodiČisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmiDOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(15 – 16 – 17 – 18 – 19 + 20 + 21 + 22)2.356 1.945160 051.872 18.98024 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 13.241 -30025ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(23 – 24)38.631 19.28026 Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja 0 027ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA(25 + 26)38.631 19.28099


2 Bilanca stanja – Skupina <strong>Nova</strong> KBMv tisoč EURZap.št.VSEBINA Pojasnilo 30. 06. 2007 30.06.2006SREDSTVA1 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 18 95.628 97.3162 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju 19 164.049 170.6193 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 20 0 04 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 988.395 614.7665 Krediti 21 2.968.384 2.344.3096 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 22 140.698 356.2587 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 23 130 08 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim0 0tveganjem9 Obresti od finančnih sredstev 5 110 Opredmetena osnovna sredstva 24 78.223 72.53511 Naložbene nepremičnine 25 5.625 4.81912 Neopredmetena dolgoročna sredstva 26 24.507 20.49813 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih 2742.769 39.439družb14 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 28 9.941 9.21115 Druga sredstva 29 123.305 99.45616 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje 30 54 45917 SKUPAJ SREDSTVA 31 4.641.713 3.829.686OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV18 Finančne obveznosti do centralne banke 8 019 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 17 24720 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vredn. skozi IPI 32 0 021 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 4.138.433 3.451.72522 Finančne obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo330 0pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja23 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 5 024 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim0 0tveganjem25 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti 19.482 15.28626 Rezervacije 34 32.674 27.03927 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 35 19.589 7.41528 Druge obveznosti 36 74.648 35.09529 Obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in370 0ustavljeno poslovanje30 Osnovni kapital 24.367 24.36931 Kapitalske rezerve 38 29.083 29.05832 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 39 0 033 Presežek iz prevrednotenja 15.834 12.42134 Rezerve iz dobička (vključno z <strong>za</strong>držanim dobičkom) 40 223.991 193.18135 Lastni deleži -27 -2736 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 41 37.053 23.66937 Med letom izplačane dividende 0 038 Kapital manjšinskih delničarjev 26.556 10.20839 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 4.641.713 3.829.68640 Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 42,43,44 3.821.720 4.186.483100


3 Izkaz denarnih tokov – Skupina <strong>Nova</strong> KBMOznakaVSEBINAZnesekv tisoč EUR1.1.-30.06.2007 1.1-30.06.20061 2 3 4A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 51.872 18.980Amorti<strong>za</strong>cija 5.666 5.322Oslabitve/(odprava oslabitve) finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 0 -4Oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin,neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev-109 -55Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe 0 0(Slabo ime) 0 0Pripadajoči(dobičke)/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanihdružb, obračunanih po kapitalski metodi2.356 1.945Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik -17 -1.079Neto (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti -57 1Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenihnepremičnin-298 -1.322Neto (dobički)/izgube pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja -848 -266Drugi (dobički)/izgube iz financiranja 3.360 969Nerealizirani (dobički)/izgube iz finančnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednostiin so sestavni del denarnih ustreznikov0 0Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi0 0Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnihsredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo (brez učinka odloženega davka)-4.346 3.044Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz varovanjadenarnih tokov pred tveganji (brez učinka odloženega davka)0 0Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo -1.578 3.889Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev inobveznosti56.001 31.424b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev -609.100 -465.893Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida-28.131 33.797Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo -319.875 -156.755Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov -243.870 -316.721Čisto (povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 0 -91Čisto (povečanje)/zmanjšanje obresti od finančnih sredstev 0 -1Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov -700 -819Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo 64 -4Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev -16.588 -25.299c) Povečanje/(zmanjšanje) poslovnih obveznosti 144.933 308.206Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke 8 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju -137 247Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida0 209Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog, kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev,merjenih po odplačni vrednosti107.536 306.933Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) obresti od finančnih obveznosti 366 117Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov -160 -430Čisto povečanje /(zmanjšanje) obveznosti, ve<strong>za</strong>nih na nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 37.320 1.130č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) -408.167 -126.263d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb -5.485 -8.099e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) -413.652 -134.362101


3 Izkaz denarnih tokov – Skupina <strong>Nova</strong> KBMOznakaVSEBINAZnesekv tisoč EUR1.1.-30.06.2007 1.1-30.06.20061 2 3 4B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 243.776 125.732Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 162 153Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1 2Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 494Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo 0 0Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 243.486 124.212Drugi prejemki iz naložbenja 127 871b) Izdatki pri naložbenju -68.032 -34.930(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) -47.436 -31.039(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) -2.008 -2.445(Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb) -17.576 -194(Izdatki <strong>za</strong> nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo) 0 0(Izdatki <strong>za</strong> nakup finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti) -1.013 -1.252(Drugi izdatki pri naložbenju) 1 0c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 175.744 90.802C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 5.482 10.460Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 123 82Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 0Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 0Drugi prejemki, pove<strong>za</strong>ni s financiranjem 5.359 10.378b) Izdatki pri financiranju -43.547 -19.886(Plačane dividende) -2.830 -251(Poplačila podrejenih obveznosti) -10.102 -1.815(Izplačila <strong>za</strong> nakup lastnih delnic) 0 0(Druga izplačila, pove<strong>za</strong>na s financiranjem) -30.615 -17.820c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) -38.065 -9.426D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznikeE. Učinki spremembe poštene vrednosti na denarna sredstva in njihove ustreznikeF. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na <strong>za</strong>četku obdobjaH. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G)-734 -1.45212 -1.356-275.973 -52.986516.912 351.671240.217 295.877102


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1.1. – 30.6.2007 – Skupina <strong>Nova</strong> KBMv tisoč EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalskerezerveKapital v zvezi ssestavljenimifinančnimiinstrumentiPresežek izprevrednotenjaRezerve izdobičkaZadržanidobičekoziroma izgubaLa75stni deležiČisti poslovniizid poslovnegaletaMed letomizplačanedividendeKapitalmanjšinskihdelničarjevSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13ZAČETNO STANJE VA. OBRAČUNSKEM24.368 29.082 0 16.526 162.518 63.244 -27 13.729 0 11.641 321.081OBDOBJU(2007)B. Premiki v kapital 0 0 0 4.977 0 1.366 0 37.053 0 16.356 59.752Vpis ali (vplačilo) novegaa)kapitala0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0b) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c)Povečanje prevrednotenjakapitala0 0 0 4.977 0 0 0 0 0 642 5.619č)Čisti poslovni izid (čisti dobičekali čista izguba) poslovnega leta0 0 0 0 0 0 0 37.053 0 1.578 38.631d) Druga povečanja 2) 0 1 0 0 0 1.366 0 0 0 14.136 15.503C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 52.520 -38.791 0 -13.729 0 0 0Razporeditev čistega dobička va)rezerve iz dobička0 0 0 0 52.520 -38.791 0 -13.729 0 0 0b) Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnic0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č)Oblikovanje/ukinitev skladalastnih deležev0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izplačilo (obračun) dividend vd)obliki delnic0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0e) Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Č. Premiki iz kapitala -1 0 0 -5.669 0 -16.866 0 0 0 -1.441 -23.976a) Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 -15.697 0 0 0 -503 -16.200b) Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č)Zmanjšanje prevrednotenjkapitala0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0- s finančnimi sredstvi,razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo0 0 0 -5.669 0 0 0 0 0 -938 -6.607d) Druga zmanjšanja kapitala 3) -1 0 0 0 -1.169 0 0 0 0 -1.170KONČNO STANJE VD.OBRAČUNSKEM OBDOBJU24367 29.083 0 15.834 215.038 8.953 -27 37.053 0 26.556 356.857Opomba: 2) Razlika 1 (ena) pri postavki kapitalskih rezerv je posledica preračuna na <strong>za</strong>četku obdobja 01.01.2007 iz podatkov izraženihv tisoč SIT ter dejanskega preračuna osnovnega kapitala, izraženega v stotinih. Druga povečanja <strong>za</strong>držanega dobička v višini 1.366tisoč EUR so posledica prehoda na MSRP s strani pridruženega podjetja Zavarovalnica <strong>Maribor</strong>, d.d. in so predvsem posledicasprememb računovodskih ocen.Opomba: 3) Razlika 1 (ena) pri postavki kapitalskih rezerv je posledica preračuna na <strong>za</strong>četku obdobja 01.01.2007 iz podatkov izraženihv tisoč SIT ter dejanskega preračuna osnovnega kapitala, izraženega v stotinih. Povečanje presežka iz prevrednotenja v višini 4.977tisoč EUR je posledica prehoda na MSRP s strani pridruženega podjetja Zavarovalnica <strong>Maribor</strong>, d.d. in je predvsem posledicasprememb računovodskih ocen.103


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1.1. – 30.6.2006 – Skupina <strong>Nova</strong> KBMv tisoč EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi ssestavljenimifinančnimi instrumentiPresežek izprevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobičekoziroma izgubaLastni deležiČisti poslovni izidposlovnega letaMed letomizplačanedividendeKapital manjšinskihdelničarjevSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13ZAČETNO STANJE VA. OBRAČUNSKEM24.374 29.064 0 22.387 131.504 42.082 -27 23.761 0 9.782 282.927OBDOBJU(2006)B. Premiki v kapital 0 0 0 0 815 135 0 18.681 0 599 20.230a) Vpis ali (vplačilo) novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0b) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Povečanje prevrednotenja kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Čisti poslovni izid (čisti dobiček alič)0 0 0 0 0 0 0 18.681 0 599 19.280čista izguba) poslovnega letad) Druga povečanja 0 0 0 0 815 135 0 0 0 0 950C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 842 17.926 0 -18.768 0 0 0Razporeditev čistega dobička va)rezerve iz dobička0 0 0 0 842 17.926 0 -18.768 0 0 0b) Poravnava izgube prejšnjih let 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnic0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeležev0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izplačilo (obračun) dividend v oblikid)delnic0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0e) Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Č. Premiki iz kapitala -5 -6 0 -9.966 -29 -94 0 -5 0 -173 -10.278a) Izplačilo (obračun) dividend 0 0 0 0 0 -85 0 0 0 0 -85b) Vračilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0c) Prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0č) Zmanjšanje prevrednotenj kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0- s finančnimi sredstvi,0 0 0 -9.961 0 0 0 0 0 -171 -10.132razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajod) Druga zmanjšanja kapitala 1) -5 -6 0 -5 -29 -9 0 -5 0 -2 -61KONČNO STANJE VD. 24.369 29.058 0 12.421 133.132 60.049 -27 23.669 0 10.208 292.879OBRAČUNSKEM OBDOBJUOpomba: 1) V kategoriji »Druga zmanjšanja kapitala« prika<strong>za</strong>ni zneski uskladitev, ki so posledica uporabe različnih tečajev.104


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKUPINE NOVE KBM105


1 Osnovne informacijePojasnila k računovodskim izkazom<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d. (<strong>banka</strong>) je slovenska delniška družba, ki opravlja univer<strong>za</strong>lnebančne posle. Večinski delničar banke je Republika Slovenija, ki razpolaga z 90,4102 odstotkadelnic, 4,7949 odstotka jih je v lasti Kapitalske družbe d.d. in 4,7949 odstotka v lasti Slovenskeodškodninske družbe d.d.Konsolidirani računovodski izkazi banke <strong>za</strong> leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2006,vključujejo banko in njene odvisne družbe (skupaj v nadaljevanju 'Skupina') ter deleže Skupine vpridruženih družbah.Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če je drugačenavedeno. Zaradi <strong>za</strong>okroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo računske razlike.Opredelitev skupineSkupino na dan 30.06. 2007 sestavljajo:Družba Razmerje Delež Nove KBM v %<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong><strong>Maribor</strong>,d.d.obvladujoča <strong>banka</strong>:Poštna <strong>banka</strong> Slovenije d.d odvisna <strong>banka</strong> 55Adria Bank Wien odvisna <strong>banka</strong> 50,54KBM Fineko d.o.o. odvisna družba 100KBM Infond d.o.o. odvisna družba 72KBM Leasing d.o.o odvisna družba 100KBM Invest d.o.o odvisna družba 99,37Gorica Leasing d.o.o odvisna družba 100M Pay d.o.o. odvisna družba 50Multiconsult d.o.o posredno odvisna družba 76Multiconsult Leasing d.o.o. posredno odvisna družba 78,4Zavarovalnica <strong>Maribor</strong>, d.d. pridružena družba 49,96Moja naložba, d.d. pridružena družba 45106


2 Računovodske usmeritvePomembnejše računovodske usmeritveIzjava o skladnostiPojasnila k računovodskim izkazomRačunovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja(MSRP), kot jih je sprejela EUSkupina je v letu 2006 prevzela MSRP kot edini standard poročanja. Ob pripravi letnega poročila jedoločene podatke <strong>za</strong> leto 2005 popravila. Prilagoditve izhajajo iz implementacije nove Metodologijeocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj ter <strong>za</strong>radi izločitve zemljišč iz vrednosti nepremičnin vposameznih članicah skupine.Izhodišča <strong>za</strong> predstavitev računovodskih izkazovRačunovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so usklajene zMSRP in internimi akti, ki veljajo <strong>za</strong> vse članice skupine. Ti dokumenti so: Metodologija <strong>za</strong>ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja NKBM, dokument Pripoznavanje <strong>za</strong>varovanj pri slabitvifinančnih sredstev in dokument Razdelitev in vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP.Računovodske politike v skupini so usklajene, po potrebi pa ustrezno prilagojene. Predstavljenepolitike so bile dosledno uporabljene <strong>za</strong> obe predstavljeni obdobji.KonsolidacijaSkupina ima svoje dolgoročne finančne naložbe v:odvisnih podjetjih, kjer je njen delež v kapitalu nad 50 odstotki,pridruženih podjetjih, kjer je njen delež v kapitalu nad 20 odstotki in pod 50 odstotki in ima pomembenvpliv,drugih.Odvisne družbe so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi popolne konsolidacije,pridružene pa po kapitalski metodi.V postopkih popolne konsolidacije so združeni računovodski izkazi obvladujoče družbe in njenih odvisnihdružb, izločene pa so vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami, in prav tako vsi prihodki inodhodki, doseženi znotraj skupine.V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je pripoznan delež dobička ali izgube, ki pripada skupini.V konsolidirani bilanci stanja pa so naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb izka<strong>za</strong>ne vvrednosti, ki predstavlja pripadajoč delež čistega premoženja. Pripadajoči dobički ali izgubemanjšinskih delničarjev oziroma družbenikov so prika<strong>za</strong>ni tako v izkazu poslovnega izida kot vbilanci stanja.107


Predstavitvena in funkcijska valutaPojasnila k računovodskim izkazomPostavke, prika<strong>za</strong>ne v računovodskih izkazih skupine, so predstavljene v evrih, ki so od 1.1. 2007funkcijska in predstavitvena valuta banke kot obvladujoče družbe. Bilanca stanja na dan 30 6.2006 je v evro preračunana z uporabo tečaja, ki je veljal na <strong>za</strong>dnji dan obdobja. Izkaz poslovnegaizida <strong>za</strong> obdobje 1.1.2006 – 30.6.2006 ter tabele gibanj so preračunani z uporabo povprečnegatečaja tega obdobja.Računovodski izkazi posameznih družb pa so prika<strong>za</strong>ni v funkcijski valuti izvirnega gospodarskegaokolja tako, da so sredstva in obveznosti ter prihodki in odhodki preračunani po končnem tečaju nadan bilance stanja.Prevedba poslovnih dogodkov v tuji valutiTransakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.Opredmetena osnovna sredstvaSkupina uporablja <strong>za</strong> svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po tem modeluskupina opredmeteno osnovno sredstvo po <strong>za</strong>četnem pripoznanju amortizira in slabi le v primerih,kadar obstajajo znamenja <strong>za</strong> oslabitev sredstva.Opredmeteno osnovno sredstvo <strong>za</strong>čne skupina amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko ga<strong>za</strong>čne uporabljati. Amorti<strong>za</strong>cija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.Uporabljene amorti<strong>za</strong>cijske stopnje v letih 2006, 2005 in 2004 so bile naslednje:2006 2005 2004 gradbeni objekti 3 odstotki 3 odstotki 5 odstotkov računalniška oprema 33,33 odstotka 33,33 odstotka 50 odstotkov motorna vozila 12,5 odstotka 12,5 odstotka 25 odstotkov druga oprema 6,7 do 25 odstotkov 6,7 do 25 odstotkov 6,7 do 25 odstotkov druga vlaganja 10 odstotkov 10 odstotkov 20 odstotkov licence 10 odstotkov 10 odstotkov 20 do 50 odstotkovZemljišča so pripoznana ločeno od zgradbe in imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, <strong>za</strong>tojih skupina ne amortizira.Pri etažni lastnini poslovnega prostora se všteva vrednost pripadajočega zemljišča v nabavnovrednost dela zgradbe, katerega lastnica je posamezna članica skupine.108


Pojasnila k računovodskim izkazomPripoznanje se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ni več pričakovati prihodnjihgospodarskih koristi.Neopredmetena dolgoročna sredstvaNeopredmetena dolgoročna sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo terlicence. Amortizirana so po metodi enakomerne časovne amorti<strong>za</strong>cije.Neopredmetena dolgoročna sredstva skupina preneha amortizirati, ko so opredeljena kotkratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo ali ko je odpravljeno njihovo pripoznanje, ker skupina ne pričakujenobene gospodarske koristi več.Skupina letno ugotavlja nadomestljivo vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Če je tanižja od nabavne vrednosti, je treba opraviti prevrednotenje <strong>za</strong>radi slabitve.Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih skupina ne uporabljaneposredno <strong>za</strong> opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom dajanja v poslovninajem.Ob pripoznanju so izmerjene po nabavni vrednosti, pozneje pa skupina meri naložbenenepremičnine po modelu poštene vrednosti.Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin skupina preverja ob koncu vsakega poslovnega leta s pomočjopooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin.Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, skupina všteva v poslovni izidobdobja, v katerem se pojavi.Prerazporeditve k naložbenim nepremičninamNepremičnine, ki so zgrajene ali razvite <strong>za</strong> prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine soobravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izka<strong>za</strong>ne po njihovi nabavni vrednosti dodatuma dokončanja gradnje ali razvijanja, ko postane nepremičnina naložbena nepremičnina.Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna vposlovnem izidu.Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se tanepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam.Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Izguba, ki sepojavi, pa se pripozna neposredno v poslovnem izidu.Skupina nepremičnin, ki so pretežno lastniško uporabljane, ne razvršča med naložbenenepremičnine.Nepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatevNepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatev, skupina ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju izmeri napodlagi cenilnega <strong>za</strong>pisnika, ki ga pridobi ob poplačilu terjatev. Pozneje jih vrednoti po poštenivrednosti. Pridobljene nepremičnine poseduje skupina z namenom prodaje in jih izkazuje med<strong>za</strong>logami.Pošteno vrednost skupina pridobi s pomočjo pooblaščenih cenilcev vrednosti nepremičnin obkoncu vsakega poslovnega leta, če nepremičnina ni prodana v roku enega leta od pridobitve.Nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajoMed nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo skupina razvršča osnovna sredstva, ki jih ne uporablja večv poslovne namene in so namenjena prodaji.Opredmetena osnovna sredstva <strong>za</strong> prodajo meri po tisti vrednosti, ki je nižja, ko primerjamoknjigovodsko vrednost in pošteno vrednost, ki je zmanjšana <strong>za</strong> stroške prodaje oziromaamorti<strong>za</strong>cijo, do izločitve iz uporabe.Sredstva <strong>za</strong> prodajo so v bilanci stanja prika<strong>za</strong>na kot samostojna postavka.109


Pojasnila k računovodskim izkazomPripoznanje, merjenje, prevrednotenje in odpravo pripoznanja z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,dolgoročnimi neopredmetenimi sredstvi, naložbenimi nepremičninami, nepremičninami,pridobljenimi <strong>za</strong> poplačilo terjatev, in nekratkoročnimi sredstvi <strong>za</strong> prodajo, je skupina opredelila vinternem aktu.Finančna sredstvaSkupina ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju finančne instrumente razvrsti glede na namen pridobitve, časdržanja v posesti, in vrsto finančnega instrumenta v:Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki sedelijo na finančne instrumente v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in na druge finančne instrumente popošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med finančne instrumente, namenjene <strong>trg</strong>ovanju,uvršča instrumente, s katerimi namerava aktivno <strong>trg</strong>ovati in izkoristiti kratkoročna nihanja vceni. V to skupino so razvrščeni lastniški in dolžniški vrednostni papirji ter izvedeni finančniinstrumenti, razen tistih, ki so namenjeni varovanju.Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili indoločeno <strong>za</strong>padlostjo, <strong>za</strong> katere skupina izpričuje namen in sposobnost posedovanja do<strong>za</strong>padlosti.Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so sredstva, ki jih skupina nameravaposedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda <strong>za</strong>radi likvidnostnih potreb,sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov.Finančne naložbe v kapital drugih družb so dolgoročne naložbe v kapital pridruženih družb,v katere skupina vlaga z namenom izvajanja obvladujočega oziroma pomembnega vpliva naposlovanje družb.Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne<strong>trg</strong>uje na aktivnem <strong>trg</strong>u.Ob sprejetju sklepa o nakupu vrednostnega papirja ali naložbe v kapital druge družbe upravaposamezne članice skupine opredeli tudi namen vlaganj in s tem določi metodo vrednotenja.Nakupi finančnih inštrumentov po pošteni vrednosti preko izka<strong>za</strong> poslovnega izida se pripoznajo v poslovnihknjigah na datum sklenitve posla.Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se na<strong>za</strong>četku izmerijo po pošteni vrednosti (nabavni), povečani <strong>za</strong> transakcijske stroške.Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazuposlovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, se dobičkiin izgube pripoznajo v kapitalu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida ob odpravi pripoznanja, ko jesredstvo prodano ali oslabljeno.Posojila in finančna sredstva do <strong>za</strong>padlosti se merijo po odplačni vrednosti.Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice članice skupine do denarnih tokovpotečejo ali če članica skupine finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno z obvladovanjem alivsemi tveganji, in koristmi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oziroma običajen način, seobračunavajo na dan posla, t. j. na datum, ko se <strong>banka</strong> <strong>za</strong>veže kupiti ali prodati sredstvo.Vrednotenje finančnih instrumentovSkupina uporablja <strong>za</strong> slabitev finančnih sredstev določila in kriterije, ki izhajajo iz:Metodologije o ocenjevanju izgub iz kreditnih tveganj,Metodologije o pripoznavanju <strong>za</strong>varovanj pri slabitvah finančnih sredstev,Metodologije o razdelitvi in vrednotenju finančnih instrumentov.Vrednotenje finančnih instrumentov po pošteni vrednostiPo pošteni vrednosti se vrednotijo finančni inštrumenti, razporejeni kot namenjeni <strong>trg</strong>ovanju, popošteni vrednosti skozi poslovni izid in razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.110


Pojasnila k računovodskim izkazomPoštena vrednost finančnih instrumentov temelji na objavljeni tržni ceni na datum bilance stanja.Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjihdenarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.Dolžniški finančni instrumenti, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, se v osnovi vodijo po pošteni vrednosti,učinki vrednotenja se pripoznajo prek kapitala. Pri nepristranskih dokazih, da je sredstvooslabljeno, je treba pridobljeno izgubo, pripoznano neposredno v kapitalu, odstraniti iz kapitala in jopripoznati v poslovnem izidu. Tako pripoznano izgubo je mogoče razveljaviti.Finančni instrumenti po odplačni vrednostiOslabitev finančnih instrumentov v posesti do <strong>za</strong>padlosti je mogoča, če obstajajo objektivni dokazi ooslabitvi.Znesek izgube <strong>za</strong> oslabitev se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjovrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri. Vrednostizgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Izvedene finančne instrumente, ki vključujejo valutne terminske posle, swap posle z Banko Slovenije,valutne opcije in terminske posle z vrednostnimi papirji, skupina uporablja <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in varovanje postavkter jih vrednoti po tržnih podatkih in na podlagi veljavnih tečajnic Banke Slovenije oziroma po pogodbeniterminski vrednosti. Vse spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v poslovnem izidu.Krediti in terjatveKredite vodi skupina po odplačni vrednosti. Dani krediti so izka<strong>za</strong>ni v višini neodplačanih glavnic,povečanih <strong>za</strong> neodplačane obresti in provizije, in zmanjšani <strong>za</strong> ustrezne popravke vrednosti vskladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja Nove KBM.Vnaprej plačane provizije pri dolgoročnih kreditih skupina razmejuje po efektivni obrestni meri.Skupina sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje, ali obstajajo objektivni dokazi ali dogodki, ki sonastopili po <strong>za</strong>četnem pripoznanju, in ali ti dogodki vplivajo na oceno prihodnjih denarnih tokovfinančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče <strong>za</strong>nesljivo oceniti. Pomembneinformacije, ki kažejo na oslabitev finančnega sredstva, so neizpolnitev obveznosti pri plačevanju,verjetnost stečaja, prisilne poravnave ali finančne reorgani<strong>za</strong>cije.Znesek izgube pri oslabitvi finančnega sredstva se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstvain sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po pogodbeni obrestni meri finančnegasredstva. Kadar skupina razpolaga s prvovrstnim <strong>za</strong>varovanjem ali primernim <strong>za</strong>varovanjem, upošteva tudipričakovane denarne tokove iz naslova unovčenja <strong>za</strong>varovanj. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjšaneposredno ali z uporabo konta popravka vrednosti. Znesek izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Če se vrednost oslabitve v naslednjem obdobju zmanjša, se že prej pripoznana izguba <strong>za</strong>radi oslabitverazveljavi. Vrednost razveljavitve izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Denarni ustreznikiDenarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneskedenarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti <strong>za</strong>nemarljivo.Med denarne ustreznike skupina šteje:gotovinska denarna sredstva ter stanja na poravnalnem računu in tekočih računih,posojila <strong>banka</strong>m z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev,naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje držav EU in v vrednostne papirje centralne bankeoziroma ECB z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev.Finančne obveznostiFinančne obveznosti so dolgovi do strank <strong>za</strong> vloge, najete kredite, izdane vrednostne papirje indruge obveznosti iz financiranja.V bilanci stanja so izka<strong>za</strong>ne v višini prejetih denarnih sredstev na podlagi pogodb in se merijo po odplačnivrednosti. Povečane so <strong>za</strong> donose in zmanjšane <strong>za</strong> odplačila.111


RezervacijePojasnila k računovodskim izkazomDolgoročne rezervacije <strong>za</strong> obveznosti in stroške skupina pripozna <strong>za</strong>radi sedanje obveze (pravna aliposredna), ki izhaja iz preteklega dogodka, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtokdejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in je znesek obveze mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.Skupina oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, <strong>za</strong> pravnonerešene tožbe in druge rezervacije.Skupina oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, ki odražajo sedanjo vrednost obveznosti<strong>za</strong> odpravnine in jubilejne nagrade. Izračun se opravi <strong>za</strong> vsakega <strong>za</strong>poslenega tako, da se upošteva strošekodpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi, in strošek vseh pričakovanih jubilejnihnagrad <strong>za</strong> skupno delovno dobo v družbi do upokojitve. Za skupino stanje obveznosti izračunavapooblaščeni aktuar z metodo knjižnega rezerviranja.Pri izračun sedanje vrednosti se uporabi diskontna obrestna mera enaka tržni donosnosti na podjetniškeobveznice izdajatelja z visoko boniteto, izdane v valuti, ki je enaka valuti obveznosti delodajalca.Skupina pripozna rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, ko so <strong>za</strong>nje izpolnjeni pogoji v skladu zMetodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja.Finančni in poslovni prihodki in odhodkiPrihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale in da je tekoristi mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.Obrestni prihodki in odhodki so izka<strong>za</strong>ni v obračunanih zneskih v višini, rokih in na način, določen s sklepomo obrestnih merah banke oziroma na podlagi pogodb med članico skupine in komitentom.Prihodki in odhodki <strong>za</strong> obrestiV izkazu poslovnega izida so pripoznani vsi obrestni prihodki in odhodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi zuporabo metode veljavne obrestne mere.Med prihodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne redne, <strong>za</strong>mudne in razmejene obresti ter vnaprej plačana nadomestila<strong>za</strong> stroške odplačevanja pri dolgoročnih kreditih, danih prebivalstvu. Nadomestila se prenašajo med prihodkeskladno z dobo odplačevanja kredita.Med odhodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne obresti <strong>za</strong> obveznosti iz naslova vlog, izdanih vrednostnih papirjev innajetih kreditov ter drugi odhodki iz naslova finančnih obveznosti.Prihodki iz dividendMed prihodki iz dividend izkazuje skupina prejete dividende ali deleže iz naslova naložbenja v kapital družb.Prihodki in odhodki od opravninMed prihodke so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitve v skladu s Tarifo nadomestil banke ali napodlagi pogodbenih določil med članico skupine in komitentom.Med odhodke <strong>za</strong> opravnine so vključeni zneski, plačani <strong>za</strong> storitve drugih v skladu s pogodbami med članicoskupine in upnikom.Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma, ko je storitev opravljena.Prihodki in odhodki iz finančnih poslovMed prihodki in odhodki od finančnih poslov skupina izkazuje realizirane dobičke ali izgube odfinančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in iz naslova<strong>trg</strong>ovanja z lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji ter izvedenimi finančnimi instrumenti,merjenimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.Drugi poslovni dobički ali izgubeMed druge dobičke ali izgube so vključeni prihodki od najemnin <strong>za</strong> poslovne prostore in drugiprihodki iz poslovanja, med izgube pa odhodki <strong>za</strong> dajatve, članarine in drugi poslovni odhodki.112


OslabitvePojasnila k računovodskim izkazomMed oslabitvami skupina izkazuje oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, na podlagikriterijev iz Metodologije ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in oslabitve naložbenih nepremičnin napodlagi cenitve pooblaščenega cenilca.DavkiTekoči davek od dohodka je prika<strong>za</strong>n v višini, kot ga je obračunala vsaka članica skupine v skladu z lokalno<strong>za</strong>konodajo. V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je izka<strong>za</strong>n kot seštevek davka od dohodka.Odloženi davki so obračunani <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti <strong>za</strong> davčnenamene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Davki so vsakokrat obračunani po davčni stopnji v skladu zveljavno davčno <strong>za</strong>konodajo.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, vrednotenjanaložbenih nepremičnin in rezervacij.Odložena terjatev <strong>za</strong> davek se pripozna <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, če je verjetno, da se bo pojavilrazpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.Odloženi davek, pove<strong>za</strong>n z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo po poštenivrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu.Poročanje po odsekihOdsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) aliproizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov,drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje skupine po odsekih temelji na področnih odsekih. Skupina neporoča po območnih odsekih, ker več kot 90 odstotkov poslovanja poteka na območju Slovenije.113


3 Izpostavljenost različnim vrstam tveganja) Kreditno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomKreditno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.Obvladovanje kreditnega tveganja pomeni <strong>za</strong> banko kontinuirano spremljavo in analiziranjeposameznega poslovnega partnerja, nadzor nad odobrenimi naložbami, spremljanje ustreznosti<strong>za</strong>varovanj naložb, merjenje in analiziranje premikov portfelja glede na njegovo sestavo (dejavnost,sektor, velikost ...) in kakovostjo.Banka razvršča posamezne dolžnike v bonitetne skupine A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikovesposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in vrsti <strong>za</strong>varovanja terjatev. Razvrščanje potekana osnovi interno sprejete Metodologije razvrščanja komitentov v bonitetne skupine, ki temelji naMednarodnih standardih računovodskega poročanja in Sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub izkreditnega tveganja bank in hranilnic. Cilj je oceniti pričakovane izgube na osnovi objektivnih in subjektivnihkriterijev.Posebno pozorno <strong>banka</strong> oceni posamezno pomembna finančna sredstva in prevzete obveznosti pozunajbilančnih postavkah. Če pri posamični ocenitvi pomembnih finančnih sredstev in prevzetih obveznostipo zunajbilančnih postavkah <strong>banka</strong> ugotovijo potencialne izgube oziroma je terjatev do dolžnika <strong>za</strong>varovanaz <strong>za</strong>varovanji, ki jih <strong>banka</strong> lahko uporabi <strong>za</strong> zniževanje kreditnega tveganja (prvovrstna ali primerna<strong>za</strong>varovanja), ga praviloma slabi posamično. Če <strong>banka</strong> ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija nipotrebna, slabi dolžnikove terjatve s skupinskim odstotkom.Obseg pričakovanih izgub je podlaga <strong>za</strong> oblikovanje oslabitev sredstev na nadomestljivovrednost in oblikovanje rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne postavke.Na dan 30. 6. 2007 je skupina izka<strong>za</strong>la oslabitve finančnih sredstev v višini 262.843 tisoč evrov, odtega <strong>za</strong> posamično oslabljena finančna sredstev 98.617 tisoč evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljenafinančna sredstva 194.226 tisoč evrov. Banka je oblikovala rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančneobveznosti v višini 17.347 tisoč evrov, od tega <strong>za</strong> posamično oslabljene zunajbilančne obveznosti5.085 tisoč evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljene zunajbilančne obveznosti 12.262 tisoč evrov.Pokritost nedonosnih terjatev (skupine C, D, E) s skupnimi oslabitvami in rezervacijami je na dan30. 6. 2007 znašala 77,22 odstotkov.114


Kreditno tveganje – nadaljevanjePojasnila k računovodskim izkazomBilančne terjatve dobankBilančne terjatve dostrank, ki niso bankeZunajbilančneobveznostiSkupaj30.6.2007 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2006Posamična oslabitevBonitetna skupina A 119.030 136.735 295.842 91.619 56.010 10.952 470.882 239.306Bonitetna skupina B 16.604 0 144.248 44.079 24.613 26.297 185.465 70.376Bonitetna skupina C 25.204 1.719 72.094 24.363 11.537 13.871 108.835 39.953Bonitetna skupina D 2.482 0 20.786 21.399 235 1.485 23.503 22.884Bonitetna skupina E 10.417 0 12.656 1.707 175 0 23.248 1.707Bruto vrednost 173.737 138.454 545.626 183.167 92.570 52.605 811.933 374.225Oslabitve/rezervacije 19.146 280 49.471 32.505 5.085 6.435 73.702 39.219Neto vrednost 154.591 138.174 496.155 150.662 87.485 46.169 738.231 335.006Skupinska oslabitevBonitetna skupina A 729 257.410 1.911.270 1.925.200 92.296 103.638 2.004.295 2.286.249Bonitetna skupina B 0 0 600.763 314.693 99.073 61.605 699.836 376.298Bonitetna skupina C 0 0 61.026 47.212 8.777 2.552 69.803 49.764Bonitetna skupina D 0 0 16.616 13.458 5.258 265 21.874 13.723Bonitetna skupina E 0 211 115.401 128.157 184 727 115.585 129.095Bruto vrednost 729 257.621 2.705.076 2.428.720 205.588 168.788 2.911.393 2.855.129Oslabitve/rezervacije 0 282 194.226 189.374 12.262 7.702 206.488 197.358Neto vrednost 729 257.339 2.510.850 2.239.346 193.326 161.086 2.704.905 2.657.771Skupaj bruto vrednost 174.466 396.075 3.250.702 2.611.887 298.158 221.392 3.723.326 3.229.354115


) Obrestno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomObrestno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi spremembe obrestnih mer oziroma spremembestrukture obrestnih mer ob neusklajenosti aktivnih in pasivnih obrestovanih postavk glede na ročnostponovne določitve obrestne mere in način obrestovanja. Glavnino izpostavljenosti v banki predstavljajoizpostavljenosti v slovenskih tolarjih in evrih. Tabela prikazuje razdelitev postavk glede na obdobje ponovnedoločitve obrestnih mer. Izpostavljenost spremembi obrestnih mer <strong>banka</strong> obvladuje z usklajevanjem načinaobrestovanja sredstev in obveznosti ter upoštevanjem lastnosti posameznih postavk.30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanjena računih pri CB 95.628 54.497 41.131 32.453 8.678 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 164.049 82.324 81.726 773 11 18.201 21.102 30.656 10.982Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 988.395 51.089 937.306 9.762 113.999 355.942 98.469 161.499 197.635Krediti 2.968.384 6.869 2.961.515 73.227 1.802.168 225.935 664.673 155.221 40.291Finančna sredstva vposesti do <strong>za</strong>padlosti 140.698 0 140.698 328 5.683 3.112 32.198 51.337 48.040Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 130 130 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnihsredstev 5 5 0 0 0 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 78.223 78.223 0 0 0 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 5.625 5.625 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena osnovnasredstva 24.507 24.507 0 0 0 0 0 0 0Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih inskupaj obvladovanih družb 42.769 42.769 0 0 0 0 0 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 9.941 9.941 0 0 0 0 0 0 0Druga sredstva 123.305 47.905 75.400 4.667 3.493 514 1.695 42.008 23.023Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 54 54 0 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 4.641.713 403.938 4.237.775 121.210 1.934.032 603.704 818.137 440.721 319.971116


30. 06. 2007 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogledDo 1mesecaOd 1–3mesecevPojasnila k računovodskim izkazomOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letObveznosti do virovsredstevFinančne obveznosti doCB 8 0 8 8 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 17 17 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,merjene po odplačnivrednosti 4.138.433 7.236 4.131.197 872.125 945.050 1.118.273 1.028.129 142.735 24.885Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin.sred., ki ne izpol. pogojev<strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 5 5 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 19.482 460 19.022 1 7.897 1.980 8.934 201 9Rezervacije 32.674 32.674 0 0 0 0 0 0 0Obv. <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 19.589 19.589 0 0 0 0 0 0 0Druge obveznosti 74.648 69.281 5.367 3.375 911 683 278 120 0Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajoin ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 24.367 0 0 0 0 0 0 0Kapitalske rezerve 29.083 29.083 0 0 0 0 0 0 0Kapital v zvezi ssestavljenimi fin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Presežek izprevrednotenja 15.834 15.834 0 0 0 0 0 0 0Rezerve iz dobička(vključno z <strong>za</strong>držanimdobičkom) 223.991 223.991 0 0 0 0 0 0 0Lastni deleži -27 -27 0 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 37.053 37.053 0 0 0 0 0 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 26.556 26.556 0 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti inkapital (2) 4.641.713 486.119 4.155.594 875.508 953.859 1.120.936 1.037.341 143.056 24.895Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -82.181 82.181 -754.299 980.173 -517.231 -219.203 297.665 295.076Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 -754.299 225.875 -291.357 -510.560 -212.895 82.181Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 3.821.720 3.821.720 0Obrestno tveganje po stanju 30.6.2006SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 3.829.308 329.643 3.499.665 144.090 1.657.784 375.746 696.436 263.478 362.131Skupaj obveznosti inkapital (2) 3.829.308 361.129 3.468.179 806.484 735.232 581.899 1.135.430 131.945 77.189Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -31.486 31.486 -662.394 922.552 -206.153 -438.994 131.533 284.942Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 -662.394 260.158 54.005 -384.989 -253.456 31.486Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 351.339 351.339117


c) Likvidnostno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomLikvidnostno tveganje izvira iz časovnega neskladja <strong>za</strong>padlosti virov sredstev in naložb. Tabela prikazujepogled na strukturno likvidnost banke. Banka pri spremljanju strukturne likvidnosti upošteva lastnostiposameznih postavk in razpoložljive možnosti <strong>za</strong>gotavljanja dodatne likvidnosti.30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanje naračunih pri CB 95.628 95.628 0 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 164.049 0 164.049 0 0 0 0Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 988.395 280 835.570 2.066 40.005 76.668 33.806Krediti 2.968.384 127.040 354.207 427.851 754.627 817.836 486.823Finančna sredstva v posestido <strong>za</strong>padlosti 140.698 0 3.773 3.112 32.326 51.359 50.128Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 130 0 130 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 5 0 5 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 78.223 9.981 780 933 90 3.889 62.550Naložbene nepremičnine 5.625 1.905 0 0 0 2.963 757Neopredmetena osnovnasredstva 24.507 361 1 7.961 11 1.350 14.823Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb 42.769 0 0 0 0 0 42.769Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 9.941 4.164 3.910 1.024 427 327 89Druga sredstva 123.305 10.227 17.607 1.877 14.046 56.402 23.146Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 54 54 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 4.641.713 249.640 1.380.032 444.824 841.532 1.010.794 714.891118


30. 06. 2007 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 meseca Od 1–3 mesecevObveznosti do virovsredstevPojasnila k računovodskim izkazomOd 3–12mesecev Od 1–5 let Nad 5 letFinančne obveznosti do CB 8 8 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 17 0 17 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjenepo odplačni vrednosti 4.138.433 1.156.953 621.867 833.012 433.361 927.162 166.078Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred.,ki ne izpol. pogojev <strong>za</strong>odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 5 0 5 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 19.482 52 4.451 8.247 5.946 658 128Rezervacije 32.674 694 1.407 2.669 8.634 14.683 4.587Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 19.589 0 3.767 0 12.955 1.443 1.424Druge obveznosti 74.648 12.397 47.317 2.217 8.729 3.807 181Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 0 0 0 0 0 24.367Kapitalske rezerve 29.083 0 0 0 0 0 29.083Kapital v zvezi s sestavljenimifin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 15.834 0 16.900 0 0 6 (1.072)Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 223.991 30 0 0 434 819 222.708Lastni deleži (27) 0 0 0 0 0 (27)Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 37.053 626 33.126 0 0 2.034 1.267Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 26.556 0 0 0 0 0 26.556Skupaj obveznosti in kapital(2) 4.641.713 1.170.760 728.857 846.145 470.059 950.612 475.280Neusklajenost (1) manj (2) (0) (921.120) 651.175 (401.321) 371.473 60.182 239.611Predvideni odliv na podlagipotencialnih in prevzetihobveznosti (3) 0 0 0 0 0 0 0Skupna neusklajenost (1) –(2) – (3) 0 (921.120) 651.175 (401.321) 371.473 60.182 239.611Likvidnostno tveganje po stanju 30.06.2006BILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 3.829.686 272.405 1.034.388 352.166 773.823 761.447 635.457Skupaj obveznosti in kapital(2) 3.829.686 1.039.070 584.441 613.759 443.991 717.435 430.990Neusklajenost (1) manj (2) 0 (766.665) 449.947 (261.593) 329.832 44.012 204.467119


d) Valutno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomValutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance innestanovitnosti deviznih tečajev. Banka z nadzorovanim odpiranjem pozicij v devi<strong>za</strong>h nadzorujeizpostavljenost valutnemu tveganju. Valutna klavzula se v tabeli nanaša večinoma na evro.30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 92.070 691 2.867 0 0 95.628Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 164.010 39 0 0 0 164.049Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 950.955 7.487 29.953 0 0 988.395Krediti 2.734.655 90.265 143.464 0 0 2.968.384Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 140.698 0 0 0 0 140.698Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 130 0 0 0 0 130Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 0 3 0 0 5Opredmetena osnovna sredstva 77.665 0 558 0 0 78.223Naložbene nepremičnine 5.625 0 0 0 0 5.625Neopredmetena osnovna sredstva 24.474 0 33 0 0 24.507Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 42.769 0 0 0 0 42.769Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 9.941 0 0 0 0 9.941Druga sredstva 101.882 62 21.361 0 0 123.305Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 54 0 0 0 0 54Skupaj sredstva (1) 4.344.930 98.544 198.239 0 0 4.641.713120


30. 06. 2007 – pasivaPojasnila k računovodskim izkazomBILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajObveznosti do virov sredstevFinančne obveznosti do CB 8 0 0 0 0 8Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 17 0 0 0 0 17Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 3.919.933 95.417 123.083 0 0 4.138.433Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 5 0 0 0 0 5Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. Obveznosti 18.861 421 200 0 0 19.482Rezervacije 32.670 4 0 0 0 32.674Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 19.397 0 192 0 0 19.589Druge obveznosti 67.229 2.885 4.534 0 0 74.648Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 0 0 0 0 24.367Kapitalske rezerve 29.083 0 0 0 0 29.083Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 15.828 0 6 0 0 15.834Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 224.172 0 -181 0 0 223.991Lastni deleži -27 0 0 0 0 -27Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 36.513 0 540 0 0 37.053Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 26.306 0 250 0 0 26.556Skupaj obveznosti in kapital (2) 4.414.362 98.727 128.624 0 0 4.641.713Neto izpostavljenost (1) manj (2) -69.432 -183 69.615 0 0 0Valutno tveganje po stanju 30.06.2006BILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajSkupaj sredstva (1) 1.300.736 57.913 18.642 2.151.795 300.600 3.829.686Skupaj obveznosti in kapital (2) 1.293.450 58.373 28.341 2.364.019 85.503 3.829.686Neto izpostavljenost (1) manj (2) 7.286 -460 -9.699 -212.224 215.097 0121


e) Bilanca stanja po teritorijuPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 95.628 95.305 323 323 0 0Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 164.049 80.931 83.118 70.208 0 12.910Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 988.395 375.836 612.559 452.835 30.944 128.780Krediti 2.968.384 2.696.268 272.116 96.495 142.851 32.770Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 140.698 64.218 76.480 76.480 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 130 0 130 130 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 5 2 3 0 3 0Opredmetena osnovna sredstva 78.223 76.765 1.458 372 1.086 0Naložbene nepremičnine 5.625 5.625 0 0 0 0Neopredmetena osnovna sredstva 24.507 22.782 1.725 1.692 33 0Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 42.769 42.769 0 0 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 9.941 9.940 1 0 1 0Druga sredstva 123.305 97.511 25.794 3.522 21.801 471Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 54 54 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 4.641.713 3.568.006 1.073.707 702.057 196.719 174.931Drugo122


30. 06. 2007 – pasivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajObveznosti do virov sredstevEvropskaunijaPojasnila k računovodskim izkazomRepublikenekdanjeJugoslavijeFinančne obveznosti do CB 8 8 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 17 0 17 17 0 0Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 4.138.433 3.080.046 1.058.387 1.041.938 8.530 7.919Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 5 0 5 5 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 19.482 12.258 7.224 7.114 33 77Rezervacije 32.674 28.655 4.019 1.344 2.240 435Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 19.589 19.209 380 188 192 0Druge obveznosti 74.648 65.688 8.960 4.122 4.448 390Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 24.367 0 0 0 0Kapitalske rezerve 29.083 29.083 0 0 0 0Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 15.834 15.828 6 0 6 0Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 223.991 224.172 (181) 0 (181) 0Lastni deleži (27) (27) 0 0 0 0Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 37.053 36.276 777 237 540 0Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 26.556 11.876 14.680 14.430 250 0Skupaj obveznosti in kapital (2) 4.641.713 3.547.439 1.094.274 1.069.395 16.058 8.821Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 20.567 -20.567 -367.338 180.661 166.110DrugoBilanca stanja po teritoriju po 30.06.2006BILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeSredstva skupaj (1) 3.829.686 3.493.644 336.042 225.360 56.180 54.502Skupaj obveznosti in kapital (2) 3.829.686 3.185.612 644.074 629.408 6.532 8.134Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 308.032 -308.032 -404.048 49.648 46.368Drugo123


4 Razčlenitev po področnih odsekihPojasnila k računovodskim izkazomAnali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki30. 06. 2007PoslovnamrežaPoslovanjezgospodarskimi subjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodkiNeto obrestni prihodki 24.758 28.943 2.913 458 57.072Neto opravnine 14.500 9.802 196 371 24.869Prihodki iz dividend 0 748 100 0 848Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI -988 -311 1.359 2.586 2.646Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 369 42 23.601 -7 24.005Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 55 0 0 55Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji 0 0 125 0 125Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 12 -4 -236 245 17Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanjasredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 96 178 0 24 298Drugi čisti poslovni dobički/izgube 128 2.406 209 20 2.763Prihodki med odseki 12.978 -14.072 1.094 0 0Prihodki po odsekih 51.853 27.787 29.361 3.697 112.698Poslovni izid iz rednega poslovanja 30.264 12.654 27.765 -18.811 51.872Davek iz dobička in drugi davki 82 1.111 0 12.048 13.241Čisti poslovni izid 0 0 0 0 38.6310 0 0 0Sredstva po odsekih 1.607.977 1.286.450 1.577.205 170.081 4.641.713Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 2.449.831 449.492 1.306.488 79.045 4.284.8560 0 0 0Rezervacije in oslabitve 1.782 7.687 173 1.951 11.593Amorti<strong>za</strong>cija 900 446 28 4.292 5.666Nabavna vrednost pridobljenih osnovnih sredstev 67 11.394 2 642 12.105124


Anali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki30. 06. 2006PoslovnamrežaPoslovanjezgospodarskimi subjektiFinančni<strong>trg</strong>iPojasnila k računovodskim izkazomDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodki 20.353 15.550 12.351 2.003 50.257Neto obrestni prihodki 13.362 7.716 -446 275 20.907Neto opravnine 0 14 76 0 90Prihodki iz dividend 228 -299 -104 -20 -195Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 1.147 46 -2.373 -4 -1.184Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 20.353 15.550 12.351 2.003 50.257Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik-10 32 1.057 0 1.079Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanjasredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 760 68 494 0 1.322Drugi čisti poslovni dobički/izgube486 629 44 -451 708Prihodki med odseki 11.874 -7.756 -4.118 0 0Prihodki po odsekih 48.200 16.000 6.981 1.803 72.984Poslovni izid iz rednega poslovanja 24.531 6.328 8.727 -20.606 18.980Davek iz dobička in drugi davki 92 427 0 -819 -300Čisti poslovni izid 0 0 0 0 19.280Sredstva po odsekih 1.296.248 868.716 1.532.387 132.335 3.829.686Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 2.133.297 370.866 990.403 42.241 3.536.807Rezervacije in oslabitve 4.289 3.882 41 1.298 9.510Amorti<strong>za</strong>cija 945 452 27 3.898 5.322Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 248 2.141 2 458 2.849125


Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnila k postavkam izka<strong>za</strong> poslovnega izida5 Prihodki in odhodki od obrestia) Obresti po sektori<strong>za</strong>ciji1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prihodki Odhodki Prihodki OdhodkiNefinančne družbe 49.865 7.969 33.736 7.317Država 8.381 2.115 13.356 2.216Banke 20.918 22.273 13.266 7.692Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 2.795 2.367 1.374 4.642Gospodinjstva 28.248 19.220 25.552 14.686Tuje osebe 4.039 3.152 1.174 1.668Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 163 241 178 158Skupaj 114.409 57.337 88.636 38.379b) Po vrstah obresti1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki1. Redni 111.589 56.139 86.103 38.2352. Zamudne obresti 2.608 0 2.508 23. Druge obresti 212 1.198 25 142Skupaj 114.409 57.337 88.636 38.379126


c) Prihodki in odhodki iz obresti glede na vrsto sredstev in obveznostiPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni DolgoročniPrihodki iz obrestiObresti iz stanj na računih pri centralni banki 967 0 241 0Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 1.645 140 3.315 165Obresti iz finančnih sredstev, pripisane po poštenivrednosti skozi izkaz PI 0 0 0 0Obresti iz izvedenih finančnih instrumentov,namenjena varovanju 0 0 0 0Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 3.520 13.436 4.907 6.341Obresti iz danih kreditov in vlog (tudi iz finančnegaleasinga) 31.390 57.249 23.368 41.796Obresti iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 288 5.555 1.181 7.143Obresti iz drugih terjatev 191 28 177 2Skupaj po ročnosti 38.001 76.408 33.189 55.447Skupaj 114.409 88.636Odhodki iz obresti 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti do centralne banke 0 0 212 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti namenjene <strong>trg</strong>ovanju 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, pripisane po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> izvedene finančne instrumente,namenjene varovanju 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, merjene po odplačnivrednosti 21.313 34.547 18.197 19.823Obresti <strong>za</strong> druge finančnih obveznosti (vključno <strong>za</strong>finančni leasing) 1.248 229 5 142Skupaj po ročnosti 22.561 34.776 18.414 19.965Skupaj 57.337 38.379Čiste obresti 57.072 50.257127


d) Čiste obrestiPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Skupaj prihodki iz obresti 114.409 88.636Skupaj odhodki <strong>za</strong> obresti 57.337 38.379Čiste obresti 57.072 50.257Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obveznosti – obstoječe posle na dan 30.06.2007, ki so znašali 3.371milijonov evrov, je znašala 3,03 odstotka, od tega 2,94 odstotka <strong>za</strong> depozite v domači valuti (3.065 mio evrov)in 3,90 odstotka <strong>za</strong> depozite v tuji valuti (306 mio evrov). Povprečna obrestna mera vlog strank, ki niso bankeje znašala 2,47 odstotka, bank 4,09 odstotka in vrednostnih papirjev 4,29 odstotka.Povprečna letna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe kredite – vse 'žive' posle na dan 30.06.2007, ki so znašali3.567 milijonov evrov, je dosega 5,49 odstotka, od tega 5,50 odstotka <strong>za</strong> kredite v domači valuti (3.367 mioevrov) in 5,30 odstotka <strong>za</strong> kredite v tuji valuti (201 mio evrov).Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe kredite strank, ki niso banke je znašala 5,94 odstotka, bank 4,95odstotka in vrednostnih papirjev 4,29 odstotka. Najvišja povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe krediteodobrene strankam, ki niso banke je bila dosežena pri gospodinjstvih s povprečno obrestno mero 6,94odstotka, sledijo mu neprofitni izvajalci storitev z obrestno mero 6,29 odstotka in nefinančne družbe z obrestnomero 5,58, nato pa ostali sektorji – druge finančne organi<strong>za</strong>cije in država s povprečno obrestno mero 5,37odstotka in 4,41 odstotka.128


6 Prihodki iz dividendPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 42 76– delnice in deleži bank 0 0– delnice in deleži drugih izdajateljev 42 76Dividende iz finančnih sredstev, pripisane po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0– delnice in deleži bank 0 0– delnice in deleži drugih izdajateljev 0 0Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 806 14– delnice in deleži bank 16 0– delnice in deleži drugih izdajateljev 790 14Dividende iz naložb v kapital v družbi v skupini,obračunanih po naložbeni metodi 0 0– naložbe v kapital odvisnih družb 0 0– naložbe v kapital pridruženih družb 0 0Skupaj 848 907 Čiste opravninea) Opravnine po sektorjih1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prejete opravnine 29.852 26.165Nefinančne družbe 14.913 12.647Država 540 552Banke 521 325Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 2.863 2.276Gospodinjstva 10.466 9.981Tuje osebe 217 129Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 332 255Dane opravnine 4.983 5.258Čiste opravnine 24.869 20.907129


) Po vrstah opravninPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prihodki iz opravnin (provizij)Opravnine od danih jamstev 1.846 1.283Opravnine od storitev opravljanja <strong>banka</strong>m v skupini 00Opravnine od storitev opravljanja odvisnim družbam 00Opravnine od plačilnega prometa v državi 9.8538.702Opravnine od plačilnega prometa s tujino 1.1072.144Opravnine od posredniških in komisijskih poslov 6330Opravnine od menjalniških poslov 151Opravnine od poslov z vrednostnimi papirji <strong>za</strong> stranke 444264Opravnine od kreditnih poslov 4.0732.280Opravnine <strong>za</strong> opravljanje administrativne storitve 12.43911.449Opravnine od shranjevanja stvari in vrednosti 1212Skupaj 29.852 26.165Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije)Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v državi 2.616 2.700Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v tujini 658 1.009Opravnine <strong>za</strong> opravljanje menjalniških poslov 81 291Opravnine <strong>za</strong> opravljanje posredniških in komisijskih poslov 26 0Opravnine <strong>za</strong> opravljene borzne posle in druge posle zvrednostnimi papirji198 167Opravnine <strong>za</strong> opravljanje plačilnega prometa 502 484Opravnine <strong>za</strong> opravljene storitve odvisnim družbam 10 0Opravnine dane <strong>za</strong> druge storitve 892 607Skupaj 4.983 5.258Čiste opravnine 24.869 20.907Povečanje opravnin od danih jamstev in kreditnih poslov je posledica povečanja tarif v Novi KBM, uvedena jebila tudi nova tarifa <strong>za</strong> prilive na račune podjetij.Razlog <strong>za</strong> znižanje opravnin od plačilnega prometa s tujino je v izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta inSveta št. 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki <strong>za</strong>hteva izenačitev tarife <strong>za</strong> enakovredna (čezmejna indomača) plačila do 50.000 evrov. Izvajanje te uredbe je v Novi KBM (kot tudi v drugih slovenskih <strong>banka</strong>h)<strong>za</strong>htevalo drastično znižanje do tedaj (do uvedbe evra) veljavnih tarif pri čezmejnem plačilnem prometu.Večina zneska opravnin <strong>za</strong> druge storitve odpade na plačila revizij Banke Slovenije.130


Pojasnila k računovodskim izkazom8 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006RealiziranidobičkiRealiziraneizgubeČisti realiz.dob./izgubeRealiziranidobičkiRealiziraneizgubeČisti realiz.dob./izgubeFinančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajoKrediti, merjeni po odplačnivrednostiFinančne naložbe v posesti do<strong>za</strong>padlostiFinančne obveznosti, merjene poodplačni vrednostiDruga finančna sredstva inobveznosti3.977 59 3.918 113 210 -97535 2.117 -1.582 63 515 -45259 2 57 0 1 -10 0 0 0 0 0305 52 253 405 50 355Skupaj 4.876 2.230 2.646 581 776 -195131


Pojasnila k računovodskim izkazom9 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanjuDobički1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006IzgubeČistidob./izg.DobičkiIzgubeČistidob./izg.Trgovanje z lastniškimi vrednostnimipapirji in deležiTrgovanje z dolžniškimi vrednostnimipapirjiTrgovanje s tujo valuto(nakup/prodaja)Trgovanje z izvedenimi finančnimiinstrumenti– <strong>trg</strong>ovanje z izvedenimi finančnimiinstrumenti – futures/forward– <strong>trg</strong>ovanje z izvedenimi finančnimiinstrumenti –swapTrgovanje z drugimi finančnimisredstvi22.772 80 22.692 11.421 12.540 -1.119921 719 202 428 3.310 -2.8820 0 0 2.979 1.165 1.814898 308 590 1.609 619 990996 869 127 1.551 569 9820 0 0 58 50 8394 0 394 38 25 13Skupaj 25.981 1.976 24.005 16.475 17.659 -1.184Večina čistih dobičkov iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju odpade na <strong>trg</strong>ovanje zlastniškimi vrednostnimi papirji in deleži. Pri tem ni šlo <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje – prodajo in nakup, temveč je vrednostportfelja porasla <strong>za</strong>radi rasti netržnih tečajev.132


10 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlikPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Pozitivne tečajne razlike 10.962 94.373Negativne tečajne razlike 10.945 93.294Skupaj 17 1.079133


Pojasnila k računovodskim izkazom11 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnihsredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006DobičkiIzgubeČistidob./izg. Dobički IzgubeČistidob./izg.Odprava pripoznanja opredmetenihosnovnih sredstev 28 2 26 22 3 19Odprava pripoznanja neopredmetenihdolgoročnih sredstev 0 0 0 0 10 -10Odprava pripoznanja naložb v odvisne,pridružene in skupaj obvladovane družbe 0 0 0 0 0 0Odprava pripoznanja drugih sredstev,razen sredstev v postopku.<strong>za</strong> prodajo 560 288 272 1.498 185 1.313Skupaj 588 290 298 1.520 198 1.322Čistih dobički iz naslova odprave pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev odpadejo na dobičke,realizirane pri prodaji stanovanj, ki so bila v lasti Nove KBM.134


12 Drugi čisti poslovni dobički/izgubePojasnila k računovodskim izkazom1.1. – 30.6.2007 1.1. – 30.6.2006DobičkiPrihodki <strong>za</strong> nebančne storitve 16.918 2.474Prihodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovninajem 123 104Drugi poslovni prihodki 16.073 5.375Skupaj 33.114 7.953Izgube33.114Davki 219 289Prispevki 243 218Druge dajatve 1 3Članarine in podobno 205 140Odhodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovninajem 14 0Drugi poslovni odhodki 29.669 6.595Skupaj 30.351 7.245Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.763 708135


13 Administrativni stroškiPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Stroški delaBruto plače 19.399 18.367Dajatve <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje 1.596 1.294Dajatve <strong>za</strong> pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 1.735 1.549Druge dajatve, odvisne od bruto plač 880 953Nadomestilo <strong>za</strong> prevoz na delo 628 644Nadomestilo <strong>za</strong> prehrano med delom 580 570Nagrade <strong>za</strong>poslenim 501 0Odpravnine in dokup delovne dobe 21 65Drugi prejemki po pogodbah o <strong>za</strong>poslitvi 331 490Dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 583 484Regres <strong>za</strong> letni dopust 1.142 79Solidarnostne pomoči 8 0Skupaj 27.404 24.495Splošni in administrativni stroškiStroški materiala 952 817Stroški energije 463 542Stroški strokovne literature 145 165Drugi stroški 789 716Odhodki <strong>za</strong> nepremičnine, vzete v poslovni najem 1.051 1.203Storitve drugih 7.015 6.515Stroški <strong>za</strong> službena potovanja 161 136Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 2.974 2.793Stroški reklame 2.808 2.200Reprezentanca 192 152Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 969 601Šolnine, štipendije in drugi stroški <strong>za</strong> izobraževanje 489 314Stroški <strong>za</strong>varovanja 462 275Drugi upravni stroški 209 193Skupaj 18.679 16.622Stroški reklame so se povečali <strong>za</strong>radi intenzivnejšega tržnega nastopa banke. Povečali so se tudi stroškistoritev drugih, kamor spadajo plačila <strong>za</strong> procesiranje plačilnih kartic, poštnine, računalniške storitve, prevozgotovine, bankomati, varovanje premoženja, mikrofilmanje, čiščenje poslovnih prostorov in stroški telefona.136


14 Amorti<strong>za</strong>cijaPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Amorti<strong>za</strong>cija opredmetenih osnovnih sredstev 4.271 3.962Amorti<strong>za</strong>cija neopredmetenih osnovnih sredstev 1.395 1.360Skupaj 5.666 5.32215 Rezervacije1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti 1 2Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti 2.1393.251Rezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe 1701.553Druge rezervacije 29 49Skupaj 2.339 4.855Znesek rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti je v prvi polovici leta 2007 občutno nižji kot v enakemobdobju lani, ker je skupina v skladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj znižala odstotkerezervacij.V prvi polovici leta 2006 je <strong>Nova</strong> KBM oblikovala 1.553 tisoč evrov rezervacij <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe,največji del odpade na denacionali<strong>za</strong>cijski <strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> stavbo Mestne hranilnice.137


16 OslabitvePojasnila k računovodskim izkazomOslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 0Krediti (vključno s finančnim leasingom), merjeni po odplačnivrednostiFinančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti, merjena po odplačnivrednosti9.36304.7140 -4Skupaj oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida9.363 4.710Oslabitve drugih sredstev1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Opredmetena osnovna sredstva -107-55Naložbene nepremičnine 0 0Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0– neopredmetena dolgoročna sredstva – dobro ime 0 0Druga sredstva -2 0Skupaj oslabitve drugih sredstev -109 -55Skupaj oslabitve 9.254 4.655Slabitve drugih sredstev obsegajo slabitve terjatev do kupcev.17 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 13.192 1.107Odloženi davek iz rednega poslovanja 49 -1.407Skupaj 13.241 -300Davek od dohodkov <strong>za</strong> obdobje od 01. 01. do 30. 06. 2007 je skupina obračunala po stopnji 25 odstotkov.Skupina je obračunala tudi odloženi davek <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in njihovoknjigovodsko vrednostjo. Obračunane so po davčni stopnji 23 odstotkov.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov.Odložene terjatve<strong>za</strong> davek je skupina pripoznala <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, ki se odštejejo pri ugotavljanjuobdavčljivega dobička, saj obstaja verjetnost, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, vbreme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.138


Pojasnila k postavkam bilance stanjaPojasnila k računovodskim izkazom18 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaGotovina v blagajni 50.645 3.558 34.787 8.277Obvezne vloge pri centralni banki 41.425 0 52.781 0– poravnalni račun pri centralni banki 44.514 0 54.481 0– prehodni račun poravnalnegaračuna -3.176 0 -1.700 0- obvezna rezervaDruge vloge pri centralni banki 0 0 4 1.467Skupaj po valutah 92.070 3.558 87.572 9.744Skupaj 95.628 97.316Povečanje gotovine v blagajni ob polletju je posledica dveh vzrokov:• Večje število bančnih avtomatov in večja poraba gotovine v teh avtomatih• Evrokovanci, ki jih je skupina <strong>za</strong>držala v <strong>za</strong>logi, ki jo je prejela v preddobavi.Denarna sredstva in denarni ustrezniki30. 06. 2007 30. 06. 2006Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 95.628 97.316Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 0 95.357Krediti <strong>banka</strong>m 144.589 103.204Skupaj 240.217 295.877Med denarne ustreznike so vključeni krediti <strong>banka</strong>m in naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje zoriginalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev.139


19 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanjua) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaIzvedeni finančni instrumenti 17 0 0 289Delnice in deleži 79.786 38 41.939 850– delnice in deleži bank 67 0 21 56– delnice in deleži drugih izdajateljev 79.719 38 41.918 794Dolžniški vrednostni papirji 81.726 0 6.773 119.589– obveznice 81.726 0 6.773 119.589– obveznice bank 75.077 0 4.422 106.890– državne obveznice 106 0 526 9.756– obveznice drugih izdajateljev 6.543 0 1.825 2.943V<strong>za</strong>jemni skladi 2.482 0 1.179 0– drugi vrednostni papirji 2.482 0Skupaj 164.011 38 49.891 120.728Kotirajo na borzi 161.951 0 45.856 105.656Ne kotirajo na borzi 2.060 38 4.035 15.072Skupaj 164.049 170.619Stanje delnic in deležev se je povečalo predvsem <strong>za</strong>radi povečanja tržnih cen, medtem ko se je stanjedolžniških vrednostnih papirjev znižalo <strong>za</strong>radi prodaj oz. <strong>za</strong>padlosti obveznic.b) gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju2007 2006Stanje 1. 1. 135.918 203.658Povečanje v obdobju 46.710 59.652– pridobitev 21.363 46.260– tečajne razlike 1 34– spremembe poštene vrednosti 23.712 6.526– drugo 1.634 6.832Zmanjšanje v obdobju 18.579 92.652– prodaja in unovčenje 15.194 76.776– spremembe poštene vrednosti 1.236 13.027– tečajne razlike 2 7– drugo 2.147 2.842Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -39Stanje 30. 06. 164.049 170.619Postavka drugo <strong>za</strong>jema razmejene obresti in realizirane dobičke oziroma izgube.140


20 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajoa) po vrstah in kotacijiPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDelnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 14.117 0 15.328 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 5.520 29.953 4.480 1.578Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo 938.805 0 462.806 130.574Skupaj 958.442 29.953 482.614 132.152Kotirajo na borzi 953.768 0 322.988 128.579Ne kotirajo na borzi 4.674 29.953 159.626 3.573Skupaj 958.442 29.953 482.614 132.152Na dan 30.6.2007 imajo značilnosti podrejenega dolga obveznice Probanke d.d. v znesku 116 tisoč evrov, kipredstavljajo 0,01 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, obveznice Zavarovalnice <strong>Maribor</strong>d.d. v znesku 2.696 tisoč evrov, ki predstavljajo 0,33 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, inobveznice Nove Ljubljanske banke d.d. v znesku 8.321 tisoč evrov, ki predstavljajo 1,02 odstotka finančnihsredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.b) po vrstah in sektorjih30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDelnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni popošteni vrednosti 14.117 0 15.328 0– kapitalske naložbe v banke 32 0 0 0– kapitalske naložbe v druge finančneorgani<strong>za</strong>cije 13.264 0 14.822 0– kapitalske naložbe v nefinančne organi<strong>za</strong>cije 821 0 506 0– kapitalske naložbe v druge tuje osebe 0 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni ponabavni vrednosti 5.520 29.953 4.480 1.578– kapitalske naložbe v banke 1.293 0 112 1.181– kapitalske naložbe v druge finančne organi<strong>za</strong>cije 794 0 329 0– kapitalske naložbe v nefinančne organi<strong>za</strong>cije 3.433 201 4.039 214– kapitalske naložbe v druge tuje osebe 0 29.752 0 183Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 938.805 0 462.806 130.574– izdani od države in centralne banke 501.902 0 397.079 43.914– izdani od bank 399.059 0 39.803 4.717– izdani od drugih izdajateljev 37.844 0 25.924 81.943Skupaj 958.442 29.953 482.614 132.152141


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z največ do 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedež družbeUdeležba bankev kapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanje naložbena dan30. 06. 2006Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 15.328Infond ID, d.d. (IFIR) 9,016 9,016 7.044Infond ID 1, d.d. (IFDR) 9,1 9,1 2.020Infond Holding (IFFR) 8,93 8,93 5.299Infond Holding 1 (IFHR) 9,05 9,05 544PETG-PETROL 0,021 0,021 171KRKA 0,006 0,006 129INFOND EVROPS 0,399 0,399 40INFOND BRIC 1,188 1,188 41INFOND ENERGY 0,489 0,489 40Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 6.058Banka Celje d.d., Celje 0,18 0,18 112LHB Frankfurt, Frankfurt na Majni 2,4 2,4 1.181IEDC Poslovna šola Bled d.o.o., Bled 5,56 5,56 94Bankart d.o.o., Ljubljana 14,01 14,01 375Perutnina Ptuj d.d., Ptuj 0,8774 0,8774 522Marles Holding d.d., <strong>Maribor</strong> 11,56 11,56 1.105Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 0,055 0,055 63KDD Centralna klirinško depotna družba d.d.,Ljubljana 4,57 4,57 85Po<strong>za</strong>varovalnica Sava d.d., Ljubljana 0,00267 0,00267 31Slovenska izvozna družba d.d., Ljubljana 0,07 0,07 43SWIFT La Hulpe, Belgija 0,02 0,02 16Rimske Terme d.o.o., Rimske Toplice 8,95 8,95 5FMR d.o.o. Idrija, Idrija 3,4 3,4 292Vino Brežice d.d., Brežice 4,17 4,17 56Cestno podjetje <strong>Maribor</strong> d.d., <strong>Maribor</strong> 10,62 10,62 1.051Ljubljanska bor<strong>za</strong> d.d., Ljubljana 4,6 4,6 107Iskra avtoelektrika d.d., Šempeter 1,5 1,5 506Ljubljanske mlekarne, d.d. LMLG 0,02 0,02 11City d.o.o. <strong>Maribor</strong> 6,53 6,53 22Multiconsult d.o.o. 76 76 381Skupaj delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo 21.386142


Pojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedež družbeUdeležba bankev kapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanje naložbena dan30. 06. 2007Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 14.117Infond ID, d.d. (IFIR) 9,016 9,016 9.984Infond ID 1, d.d. (IFdR) 9,1 9,1 3.157Prva pokojninska družba d.d. Ljubljana 2,35 2,35 240Pro<strong>banka</strong> d.d. <strong>Maribor</strong> 0,03 0,03 32Pivka d.d. 0,04 0,04 8PETG-PETROL 0,021 0,021 326KRKA 0,006 0,006 211INFOND EVROPS 0,399 0,399 49INFOND BRIC 1,188 1,188 60INFOND ENERGY 0,489 0,489 50Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 35.473Banka Celje d.d., Celje 0,18 0,18 112LHB Frankfurt, Frankfurt na Majni 2,4 2,4 1.181IEDC Poslovna šola Bled d.o.o., Bled 4,17 4,17 94Bankart d.o.o., Ljubljana 14,01 14,01 375Perutnina Ptuj d.d., Ptuj 0,88 0,88 522Marles Holding d.d., <strong>Maribor</strong> 10,21 10,21 1.105Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 0,0005 0,0005 760KDD Centralna klirinško depotna družba d.d.,Ljubljana 4,57 4,57 85Po<strong>za</strong>varovalnica Sava d.d., Ljubljana 0,00267 0,00267 31Slovenska izvozna družba d.d., Ljubljana 0,07 0,07 43SWIFT La Hulpe, Belgija 0,02 0,02 16Rimske Terme d.o.o., Rimske Toplice 8,95 8,95 5FMR d.o.o. Idrija, Idrija 0 0 0Vino Brežice d.d., Brežice 0 0 0Cestno podjetje <strong>Maribor</strong> d.d., <strong>Maribor</strong> 10,62 10,62 1.051Ljubljanska bor<strong>za</strong> d.d., Ljubljana 4,6 4,6 107Ljubljanske mlekarne, d.d. LMLG 0,02 0,02 11City d.o.o. <strong>Maribor</strong> 6,53 6,53 22NOMIA TIM d.o.o.,Hrvaška 100 100 4.999MASLINA d.o.o., Hrvaška 100 100 7.353NOMIA NEKRETNINE d.o.o., Hrvaška 100 100 4.945NOMIA MODUS d.o.o. Hrvaška 100 100 8.029NOMIA MAXIME d.o.o. Hrvaška 100 100 4.426Istraprojekt d.o.o. 50 50 201Skupaj delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo 49.590Naložbe v podjetja Nomia Tim d.o.o., Bili Galeb d.o.o., Maslina d.o.o. in Nomia Nekretnine d.o.o. so v lastidružbe Multiconsult d.o.o., ki se večinoma ukvarja z dejavnostjo prometa z nepremičninami. Naložbe so bilekupljene, da bi pridobili zemljišča, ki so bila v njihovi lasti. Po pridobitvi potencialnih kupcev <strong>za</strong> ta zemljiščabodo naložbe prodane.143


Pojasnila k računovodskim izkazomd) Pregled sprememb stanj finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajoDelnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1.januar 2007 16.313 28.035 764.569 808.917Pripoznanje novih finančnihsredstev 245 12.657 490.225 503.127Obresti 0 0 15.563 15.563Neto pripisane tečajne razlike 0 294 -330 -36Neto prevrednotenje prekkapitala 2.994 0 -1.509 1.485Neto odpisi 0 0 0 0Odprava pripoznanja finančnihsredstev 5.435 5.504 322.872 333.811Drugo 0 9 439 448Stanje 30. junij 2007 14.117 35.473 938.805 988.395Stanje 1. januar 2006 15.154 5.679 436.015 456.848Pripoznanje novih finančnihsredstev 432 381 385.265 386.078Obresti 0 0 -453 -453Neto pripisane tečajne razlike 0 0 -13 -13Neto prevrednotenje prekkapitala -258 0 2.741 2.483Neto odpisi 0 0 0 0Odprava pripoznanja finančnihsredstev 0 0 230.067 230.068Drugo 0 0 -9 -9Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbev evro 0 -1 -99 -100Stanje 30. junij 2006 15.328 6.059 593.380 614.766144


21 Kreditia) po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom30. 07. 2007 30. 06. 2006BrutovrednostOslabitevNetovrednostBrutovrednostOslabitevNetovrednostKrediti <strong>banka</strong>m 202.380 17.405 184.975 263.663 549 263.114– domača valuta 102.242 3.416 98.826 193.489 2 193.487– tuja valuta 100.138 13.989 86.149 70.174 547 69.627Krediti strankam, kiniso banke 3.022.331 238.922 2.783.409 2.296.632 215.437 2.081.195– domača valuta 2.870.421 235.021 2.635.400 1.343.632 172.454 1.171.178– tuja valuta 151.910 3.901 148.009 953.000 42.983 910.017Skupaj krediti 3.224.711 256.327 2.968.384 2.560.295 215.986 2.344.309b) krediti <strong>banka</strong>m – po ročnosti in vrstah30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaVloge na vpogled 3.483 4.689 1 56.051– tekoči in posebni račun 3.483 4.689 1 56.051Kratkoročni krediti 82.475 46.760 42.615 12.817– vloge 36.510 45.361 42.615 5.206– druge naložbe 45.450 0 0 6.930– krediti 515 1.399 0 681Dolgoročni krediti 12.868 34.700 150.871 759– vloge 0 0 150.871 0– krediti 12.868 34.700 0 759– druge naložbe 0 0 0 0Skupaj – neto vrednost 98.826 86.149 193.487 69.627Oslabitev 3.416 13.989 2 547Skupaj – bruto vrednost 102.242 100.138 193.489 70.174Med kratkoročnimi drugimi naložbami predstavljajo največji delež vloge pri tujih <strong>banka</strong>h do 180 dni, medtem kopri dolgoročnih drugih naložbah predstavljajo največji delež dolgoročni krediti <strong>banka</strong>m v skupini.145


c) gibanje oslabitev kreditov <strong>banka</strong>mPojasnila k računovodskim izkazom2007 2006Stanje na dan 1. 1. 527 478Prilagoditev (novo uskupinjena družba) 16.931 -Dodatne oslabitve 941 354Odpravljene oslabitve 994 283Stanje na dan 30. 06. 17.405 549Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve <strong>banka</strong>m se v izkazu poslovnega izida odražajo v postavkioslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, in v postavkah prihodki iz obresti in prihodki iz opravnin.d) po ročnosti in vrstah kreditov strankam, ki niso banke30. 06. 2007 30.06.2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaKratkoročni 941.155 12.395 394.775 348.448– krediti 749.723 8.508 314.387 346.179– okvirni krediti 81.429 0 66.679 0– druge naložbe 110.003 3.887 13.709 2.269Dolgoročni 1.693.944 135.614 776.191 561.251– krediti 1.693.944 135.614 776.191 561.251Terjatve iz danih jamstev 301 0 212 318Skupaj krediti strankam, ki nisobanke 2.635.400 148.009 1.171.178 910.017Oslabitev 235.021 3.901 172.454 42.983Skupaj – bruto vrednost 2.870.421 151.910 1.343.632 953.000Med drugimi naložbami, predstavljajo največji znesek kratkoročne terjatve do odvisnih drugih finančnihorgani<strong>za</strong>cij od 91dni do 1 leta.146


e) krediti strankam, ki niso banke po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30.06.2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaNefinančne družbe 1.680.148 36.933 483.519 734.427Država 40.111 0 34.819 0Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 113.410 0 23.917 68.227Tuje osebe 104.257 4.300 56 58.772Neprofitni izvajalci gospodinjstev 4.839 0 4.548 1.272Gospodinjstva 692.635 106.776 624.319 47.319Skupaj krediti strankam, ki nisobanke 2.635.400 148.009 1.171.178 910.017Oslabitev 235.021 3.901 172.454 42.983Skupaj – bruto vrednost 2.870.421 151.910 1.343.632 953.000f) gibanje oslabitev kreditov strankam, ki niso banke2007 2006Stanje na dan 1. 1. 221.436 215.214Prilagoditev (novo uskupinjena družba) 16.272 -Dodatne oslabitve 114.678 96.014Odpravljene oslabitve 113.464 95.791Stanje na dan 30. 06. 238.922 215.437Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve kreditov strankam, ki niso banke, se v izkazu poslovnegaizida odražajo v postavki oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ter v postavkah prihodki iz obrestiin prihodki iz opravnin.147


22 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlostia) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06.2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDolžniški vrednostni papirji, v posestido <strong>za</strong>padlosti 126.262 0– izdani od države in centralne banke 126.262 0 240.345 98.546– kratkoročni vrednostni papirji 5.480 0 0 98.546– dolgoročni vrednostni papirji 120.782 0 240.345 0– izdani od bank 629 0 5.903 0– dolgoročni vrednostni papirji 629 0 5.903 0– izdani od drugih izdajateljev 13.807 0 10.853 611– dolgoročni vrednostni papirji 13.807 0 10.853 611Skupaj 140.698 0 257.101 99.157Kotirajo na borzi 140.072 0 60.397 0Ne kotirajo na borzi 626 0 196.704 99.157Skupaj 140.698 356.258Stanje finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti se je znižalo predvsem <strong>za</strong>radi predčasnega odkupaobveznic RS 46 v znesku 81.526 tisoč EUR in <strong>za</strong>padlih blagajniških <strong>za</strong>pisov BS v tujem denarju 37.589 tisočEUR v Novi KBM.b) gibanje finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti2007 2006Stanje 1. 1. 292.840 475.015Povečanje v obdobju 93.747 13.245– pridobitev 88.085 1.252– tečajne razlike 636 4.098– okrepitve 0 4– drugo 5.026 7.891Zmanjšanje v obdobju 245.884 131.900– prodaja in unovčenje 241.463 124.132– oslabitve 1 75– tečajne razlike 0 585– drugo 4.420 7.108Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 5 102Stanje 30. 06. 140.698 356.258148


23 Obresti od finančnih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaTerjatve <strong>za</strong> obresti– do nefinančnih družb 0 3 1 0– do samostojnih podjetnikov 2 0 0 0Skupaj 2 3 1 0Komentar k pojasnilu 25 –Opredmetena osnovna sredstvaNabave zemljišč in gradbenih objektov v višini 16 tisoč evrov se nanašajo na izdelavo tehničnedokumentacije in projektnega nadzora pri preureditvi poslovnih prostorov na Trgu Edvarda Kardelja 3, NG inelektroinštalacijska dela na objektu Sveto<strong>za</strong>revska (vlaganje v tuje objekte) v Novi KBM.Zmanjšanja nabavne vrednosti zemljišč in gradbenih objektov vključujejo prodajo stanovanj v lasti Nove KBMv višini 106 tisoč evrov.Skupina je prenesla vlaganja v tuje objekte iz neopredmetenih OS na opredmetena, od tega na NKBModpade 2.370 tisoč evrov.Povečanje nabavne vrednosti računalniške opreme v NKBM vključuje nabavo POS terminalov v višini 118tisoč evrov, 4 bankomate, plačane v letu 2006 v vrednosti 82 tisoč evrov in drugo računalniško opremo vvrednosti 91 tisoč evrov. Računalniška oprema se je znižala <strong>za</strong>radi ukinitve stare aplikacije <strong>za</strong> bančnaokenca v vrednosti 1.969 tisoč evrov in odpis druge računalniške opreme, <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>starelosti, v višini 1.009tisoč evrov.Zmanjšanje sredstev v finančnem najemu je posledica <strong>za</strong>padle pogodbe o finančnem najemu <strong>za</strong> osebnovozilo v NKBM, ki je bilo v letu 2007 preneseno med drugo opremo, v neodpisani vrednosti 3 tisoč evrov.149


24 Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomZemljišča ingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna alirevalorizirana vrednostStanje 1.1. 2007 71.847 38.253 31.202 94 13.179 154.575Prenosi med vrstamisredstev 2.048 0 21 -21 321 2.369Povečanja 104 57 1.217 0 11.839 13.217Prenos iz priprave 4.615 765 377 0 176 5.933Zmanjšanja -106 -2.990 -993 0 -16.127 -20.216Stanje 30. 06. 2007 78.508 36.085 31.824 73 9.388 155.878Popravek vrednostiStanje 1.1. 2007 24.061 31.472 19.231 41 0 74.805Prenosi med vrstamisredstev 1.822 0 18 -18 0 1.822Povečanja 0 6 0 0 0 6Amorti<strong>za</strong>cija 1.112 1.784 1.373 5 0 4.274Zmanjšanja -23 -2.990 -241 0 0 -3.254Prilagoditev <strong>za</strong>radipreračuna v evro 0 0 2 0 0 2Stanje 30. 06. 2007 26.972 30.272 20.381 28 0 77.653Sedanja vrednost1. 1. 2007 47.786 6.781 11.971 53 13.179 79.770Sedanja vrednost30. 06. 2007 51.536 5.813 11.441 45 9.388 78.223150


Pojasnila k računovodskim izkazomZemljiščain gradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna alirevalorizirana vrednostStanje 1. 1. 2006 68.575 43.373 28.791 169 4.861 145.770Prenosi med vrstamisredstev846 -1.557 711 0 0 0Povečanja 20 80 1.833 0 7.321 9.254Prenos iz priprave 71 2.082 512 0 -2.665 0Zmanjšanja -487 -4.102 -1.810 0 0 -6.399Druga zmanjšanja -71 0 0 0 0 -71Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro-14 -7 -6 0 0 -27Stanje 30. 06. 2006 68.941 39.868 30.031 169 9.518 148.527Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2006 22.291 35.663 18.399 75 0 76.428Prenosi med vrstamisredstev0 33 -33 0 0 0Povečanja 2 0 0 0 0 2Amorti<strong>za</strong>cija 999 1.687 1.473 11 0 4.170Zmanjšanja -16 -4.102 -438 0 0 -4.557Druga zmanjšanja -37 0 0 0 0 -37Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro-4 -6 -5 0 0 -15Stanje 30. 06. 2006 23.236 33.275 19.395 86 0 75.992Sedanja vrednost1.1.2006Sedanja vrednost30.06.200646.284 7.710 10.392 94 4.861 69.34245.705 6.594 10.635 83 9.518 72.535151


25 Naložbene nepremičninePojasnila k računovodskim izkazom2007 2006Nabavna vrednostStanje 1. 1. 5.657 4.419Povečanja 71 400Zmanjšanja 7 0Spremembe poštene vrednosti 0 0Stanje 30. 06. 5.721 4.819Popravek vrednostiStanje 1. 1. 96 0Amorti<strong>za</strong>cija 0 0Zmanjšanja 0 0Stanje 30. 06. 96 0Sedanja vrednost 1.1. 5.561 4.419Sedanja vrednost 30.06. 5.625 4.819152


26 Neopredmetena dolgoročna sredstvaProgramskaopremaNeopredmetenadolgoročnasredstva v pripraviDruganeopredmetenadolg. sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomDobro imeSkupajNabavna vrednostStanje 1.1.2007 31.668 6.729 3.256 0 41.653Prenos med vrstami sredstev 2 -321 -2.370 0 -2.689Povečanja 17 2.195 31 1.641 3.884Prenos iz priprave 548 -540 4 0 12Zmanjšanja -32 0 -377 0 -409Druga zmanjšanja 0 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0 0Stanje 30. 06. 2007 32.203 8.063 544 1.641 42.451Popravek vrednostiStanje 1.1.2007 16.472 0 2.150 0 18.622Prenos med vrstami sredstev 0 0 -2.019 0 -2.019Povečanja 0 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 1.357 0 26 0 1.383Zmanjšanja -32 0 -10 0 -42Druga zmanjšanja 0 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0 0Stanje 30. 06. 2007 17.797 0 147 0 17.944Sedanja vrednost 1.1.2007 15.195 6.729 1.106 0 23.031Sedanja vrednost 30. 06. 2007 14.407 8.063 397 1.641 24.507ProgramskaopremaNeopredmetenadolgoročnasredstva v pripraviDruganeopredmetenadolg. sredstvaSkupajNabavna vrednostStanje 1. 1. 2006 28.205 4.054 3.183 0 35.442Povečanja 50 2.394 7 0 2.451Prenos iz priprave 1.778 -1.779 0 0 -1Zmanjšanja 0 0 -11 0 -11Druga zmanjšanja -65 0 0 0 -65Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -6 -1 0 0 -7Stanje 30. 06. 2006 29.962 4.668 3.179 0 37.809Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2006 13.963 0 1.994 0 15.957Povečanja 0 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 1.282 0 77 0 1.359Zmanjšanja 0 0 1 0 1Druga zmanjšanja -2 0 0 0 -2Prevrednotenje 0 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe vevro -3 0 -1 0 -4Stanje 30. 06. 2006 15.240 0 2.071 0 17.311Sedanja vrednost 1.1.2006 14.242 4.054 1.189 0 19.485Sedanja vrednost 30.06.2006 14.722 4.668 1.108 0 20.498Povečanja programske opreme vključujejo predvsem nadgradnje programske opreme v NKBM v vrednosti422 tisoč evrov .153


Pojasnila k računovodskim izkazom27 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družba) po komitentihDomačavaluta30. 06. 2007 30. 06. 2006Tuja valutaDomačavalutaTuja valutaNaložbe v kapital bank v skupini 0 0 0 7.323– kapitalske naložbe v banke v skupini 0 0 0 0– kapitalske naložbe v tuji valuti vpridružene banke v tujini 0 0 0 7.323Naložbe v kapital drugih strank vskupini 42.769 0 32.116 0– kapitalske naložbe v pridruženefinančne organi<strong>za</strong>cije 42.769 0 30.271 0– kapitalske naložbe v odvisne drugefinančne organi<strong>za</strong>cije 0 0 0 0– kapitalske naložbe v odvisnenefinančne družbe 0 0 1.845 0Skupaj 42.769 0 32.116 7.323b) gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb2007 2006Stanje 1. 1. 43.425 42.516Povečanje v obdobju 7.046 0– pridobitev 7.046 0– drugo 0 0Zmanjšanje v obdobju 0 0– prodaja in unovčenje 0 0– tečajne razlike 0 0– drugo 7.702 3.077Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 0Stanje 30. 06. 42.941 39.439V prvem polletju 2007 je <strong>banka</strong> dokapitalizirala Gorica Leasing d.o.o. v višini 460 tisoč evrov in kupila delniceAdrie bank AG Wien v znesku 9.500 tisoč evrov.154


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z najmanj 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedeždružbeVelikostlastniškegakapitaladružbe nadan30. 06. 2007Poslovniizid družbena dan30.6.2007NominalniznesekNabavnavrednostUdeležbabanke vkapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanjenaložbe nadan30. 06. 2006Naložbe v kapitaldrugih strank vskupiniZavarovalnica<strong>Maribor</strong>, d.d.,<strong>Maribor</strong> 28.426 4.480 14.402 15.397 49,96 49,96 41.077Moja naložba,Pokojninska družbad.d., <strong>Maribor</strong> 4.799 262 2.159 1.561 45,00 45,00 1.692SKUPAJ: 33.225 16.958 42.769155


28 Terjatve <strong>za</strong> odloženi davekPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov 5.073 4.375– terjatve <strong>za</strong> plačane akontacije davka na dobiček 5.073 4.375Dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke 4.868 4.836– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> tožbe 1.605 1.126– iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 1.434 1.922– iz naslova finančnih sredstev <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje 134 120– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> saldirane vloge 67 86– iz naslova dolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence 1.338 1.426– iz naslova vrednotenja naložbenih nepremičnin 8 8– drugo 237 118– iz naslova rezervacij (NSVS) 45 30Skupaj 9.941 9.21129 Druga sredstvaa) po vrstah30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaČeki 66 52 0 106Zaloge 16.851 60 14.493 0Terjatve <strong>za</strong> opravnine 1.687 2 1.372 4Terjatve <strong>za</strong> dane predujme 3.909 10.896 2.480 0Terjatve do kupcev 12.863 10.314 7.829 0Druge terjatve 64.740 92 43.565 27.868Presežek sredstev iz notranjih razmerij inposlovanja po pooblastilu 51 0 38 0Usredstvene časovne razmejitve 1.718 4 1.701 0Skupaj 101.885 21.420 71.478 27.978Oslabitev 4.369 1 2.542 22Skupaj – bruto vrednost 106.254 21.421 74.020 28.000156


) gibanje oslabitev drugih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom2007 2006Stanje na dan 1. 1. 2.994 2.330Dodatne oslabitve 1.755 851Odpravljene oslabitve 379 617Stanje na dan 30. 06. 4.370 2.564Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve drugih sredstev, se v izkazu poslovnega izida odražajo vpostavki oslabitve drugih sredstev.30 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje30. 06. 2007 30. 06. 2006Opredmetena osnovna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo v domačivaluti 54 459Skupaj 54 459Zmanjšanja v letu 2006 vključujejo prodajo poslovnih prostorov Nove KBM in sicer MMP Vrtojba v vrednosti34 tisoč evrov in poslovnih prostorov na Slovenski 27, Ljubljana, v vrednosti 373 tisoč evrov.31 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju30. 06. 2007 30. 06. 2006Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni <strong>trg</strong>ovanju –vrednotenje, forward pogodbe 17 247Skupaj 17 247157


32 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednostia) po vrstahPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaVloge 2.853.596 119.381 1.830.653 664.024Krediti 815.132 98.454 51.531 610.143Dolžniški vrednostni papirji 114.435 0 202.931 0Podrejene obveznosti 137.435 0 12.443 80.000Skupaj 3.920.598 217.835 2.097.558 1.354.167b) vloge po komitentih in ročnostih30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaVloge banke 146.890 37.283 48.981 3.088- Vloge na vpogled bank 39.858 375 107 3.088- Kratkoročne vloge bank 13.156 0 47.016 0- Dolgoročne vloge bank 93.876 36.908 1.858 0Vloge strank, ki niso banke 2.706.706 82.098 1.781.672 660.936- Vloge na vpogled strank, ki niso banke 1.124.679 32.167 769.059 262.405- Kratkoročne vloge strank, ki niso banke 1.260.591 38.504 851.551 289.325- Dolgoročne vloge strank, ki niso banke 321.436 11.427 161.062 109.206Skupaj 2.853.596 119.381 1.830.653 664.024c) krediti po komitentih in ročnostih30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaKrediti bank 807.814 98.453 26.289 535.701- Kratkoročni krediti bank 7.608 0 2.000 10.203- Dolgoročni krediti bank 800.206 98.453 24.289 525.498Krediti strank, ki niso banke 7.318 1 25.242 74.442- Kratkoročni krediti strank, ki niso banke 0 0 5.409 0- Dolgoročni krediti strank, ki niso banke 7.318 1 19.833 74.442Skupaj 815.132 98.454 51.531 610.143158


Pojasnila k računovodskim izkazomPovečanje dolgoročnih kreditov bank so je v največji meri posledica najema dveh sindiciranih kreditov sstrani NKBM v drugi polovici leta 2006 v višini 157,5 milijona evrov in 150 milijona švicarskih frankov. Kredita<strong>za</strong>padeta v plačilo decembra 2011. Obrestna mera <strong>za</strong> najete kredite (sindicirane, bilateralne) se giblje odEURIBOR + 0,15 % p.a. do EURIBOR + 0,70 % p.a.d) vloge in krediti po sektorjih30. 06. 2007 30. 06. 2006Vloge 2.972.977 2.494.677Banke 184.173 52.069Nefinančne družbe 458.478 353.834Država 96.639 118.503Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 74.244 64.025Tuje osebe 25.690 31.065Neprofitni izvajalci gospodinjstev 31.518 25.055Gospodinjstva 2.102.235 1.850.126Krediti 913.586 661.674Banke 906.267 561.990Nefinančne družbe 7.318 8.843Druge finančne družbe 1 90.841Tuje osebe 0 0Skupaj 3.886.563 3.156.351e) dolžniški vrednostni papirji po vrstah in ročnostihDolžniški vrednostni papirji v domači valuti30. 06. 2007 30. 06. 2006Kratkoročni vrednostni papirji 1 1– izdane obveznice 1 1Dolgoročni vrednostni papirji 114.434 202.930– potrdila o vlogah 3.834 40.638– izdane obveznice 110.600 162.292Skupaj 114.435 202.931Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je bilo konec junija 2007 manjše, kar je predvsem posledica <strong>za</strong>padlihobveznic KBM3 ter KBM4 v mesecu oktobru 2006 in obveznice KBM6 v juniju 2007. Prav tako se je <strong>za</strong>radi<strong>za</strong>padlih potrdil o vlogah na ime do dveh let in nad dvema letoma znižalo stanje potrdil o vlogah.159


f) podrejene obveznostiPojasnila k računovodskim izkazomValutaDatum<strong>za</strong>padlostiObr. mera 30. 06. 2007 30. 06. 2006Vrednostni papirjiDepozitiEUR 16. 12. 2011 EURIBOR 3M 50.000 50.000+ 1,10 %EUR 19. 12. 2009 EURIBOR 6M 28.005 30.000+ 1,70 %EUR variable 1.250SIT 20.6.2007 TOM+6% 6.269SIT 30.9.2011 4,7% 4.301 4.296SIT brez roka E6M+2,70% 647 626SIT brez roka E6M+2,70% 1.292 1.252SIT brez roka E6M+2,70% 1.940KreditiEUR 5. 10. 2016 MmožnostodpoklicaEURIBOR 3M+ 1,60 %50.000Skupaj 137.435 92.443<strong>Nova</strong> KBM je v oktobru 2006 najela hibridni kapital v višini 50 milijonov evrov. Posel najemahibridnega kapitala je bil realiziran s kreditno pogodbo, v kateri kot kreditodajalec nastopanizozemska finančna skupina ING Bank NV. Cena najetega hibridnega kapitala znaša 3MEURIBOR + 160 bazičnih točk, po desetih letih, t. j. 5. 10. 2016, pa se cena poviša <strong>za</strong> 150 bazičnihtočk. Banka ima, ob predhodnem soglasju Banke Slovenije, možnost po desetih letih hibridnikapital odplačati.33 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> obresti 442 425Razmejene obresti od prejetih kreditov 8.054 5.149Razmejene obresti od vlog na vpogled in ve<strong>za</strong>nih vlog 9.180 6.861Druge razmejene obresti 1.806 2.851Skupaj 19.482 15.286160


34 RezervacijePojasnila k računovodskim izkazomRezervacije <strong>za</strong>pravnonerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1.1.2007 7.105 5.858 15.433 761 29.157Oblikovane rezervacijemed letom 653 1.077 28.806 98 60.634Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 458 70 26.572 21 27.121Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 4 4Stanje na dan30. 06. 2007 7.300 6.865 17.671 838 32.674Poraba rezervacij <strong>za</strong> obveznosti do <strong>za</strong>poslencev se nanaša na izplačila jubilejnih nagrad in odpravnindelavcem. Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti <strong>banka</strong> oblikuje v skladu s sprejeto Metodologijoocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj. Druge rezervacije iz naslova saldiranih vlog je <strong>banka</strong> ukinila <strong>za</strong>radiizplačil sredstev komitentom.Rezervacije <strong>za</strong>pravnonerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1. 2006 4.797 5.680 10.994 744 22.215Oblikovane rezervacijemed letom 1.553 12 27.258 75 28.898Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 0 12 24.005 35 24.052Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -1 -4 -5 0 -10Napaka v knjiženju 0 0 -12 0 -12Stanje na dan30. 06. 2006 6.349 5.676 14.230 784 27.039161


35 Obveznosti <strong>za</strong> davekPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih osebDolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke 5.334 5.976Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 14.255 1.439Skupaj 19.589 7.415Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke je skupina pripoznala na podlagi vrednotenja vrednostnihpapirjev, razvrščenih kot razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.36 Druge obveznosti30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> opravnine 28 34Obveznosti <strong>za</strong> prejete predujme 3.559 1.065Druge obveznosti 61.846 30.303Udolgovane pasivne časovne razmejitve 7.796 2.648Presežek obveznosti iz notranjih razmerij in poslovanjapo pooblastilu 1.419 1.045Skupaj druge obveznosti 74.648 35.095Med drugimi obveznostmi, predstavljajo največji delež obveznosti <strong>za</strong> izplačilo dividende s straniNKBM, obveznosti do prodajnih mest po kartičnem poslovanju in obveznosti iz naslova rednearbitraže.37 Osnovni kapital30. 06. 2007 30. 06. 2006Navadne delnice 24.367 24.369– vpis države 23.199 23.200– vpis drugih finančnih organi<strong>za</strong>cij 1.168 1.169162


38 Kapitalske rezervePojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Vplačani presežek kapitala 6.539 6.539Kapitalske rezerve, nastale iz splošnegaprevrednotovalnega kapitala 22.544 22.519Skupaj 29.083 29.05839 Presežek iz prevrednotenja30. 06. 2007 30. 06. 2006Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi,razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 15.828 12.421Uskupinjevalni popravek kapitala 6Skupaj 15.834 12.42140 Rezerve iz dobička – kasneje30. 06. 2007 30. 06. 2006Rezerve iz dobička 215.038 133.132– <strong>za</strong>konske rezerve 12.703 9.497– rezerve <strong>za</strong> lastne delnice 0 0– statutarne rezerve 134.546 116.812– druge rezerve iz dobička 67.789 6.823Zadržani dobiček 8.853 60.049– <strong>za</strong>držani dobiček 8.953 6.802– <strong>za</strong>držani dobiček <strong>za</strong>radi prehoda na MSRP 0 53.247Skupaj 223.991 193.18141 Čisti dobiček poslovnega letaSkupina je v obdobju od 1.1.2007 do 30.6.2007 dosegla čisti dobiček v višini 38.631 tisoč evrov.163


42 Potencialne in prevzete obveznosti po vrstahPojasnila k računovodskim izkazomDomača valuta Tuja valuta SkupajKratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni30. 06. 2007Finančne garancije 32.695 56.096 1.068 1.419 91.278Storitvene garancije 56.943 115.024 1.545 13.355 186.867Skupaj garancije 260.758 17.387 278.145Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 99 0 99Nepokriti akreditivi 25.528 2.153 3.897 0 31.578Odobreni neizkoriščeni krediti 158.466 61.635 3.032 4.630 227.763Odobreni neizkoriščeni limiti 206.371 10.409 0 0 216.780Drugo 47.195 0 0 2 47.197Skupaj prevzete obveznosti 484.076 7.664 491.740Kreditna nadomestitvena vrednost 455 0 455Skupaj 773.069 28.948 802.01730. 06. 2006Finančne garancije 18.943 25.100 15.501 12.430 71.974Storitvene garancije 57.607 74.366 2.840 13.489 148.296Skupaj garancije 176.010 44.260 220.270Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 3.850 0 3.850Nepokriti akreditivi 1.835 474 16.461 1.460 20.230Odobreni neizkoriščeni krediti 112.185 4.874 59.619 29.596 206.274Odobreni neizkoriščeni limiti 191.414 0 3.471 0 194.885Drugo 4.914 0 0 2 4.916Skupaj prevzete obveznosti 313.387 92.688 406.075Kreditna nadomestitvena vrednost 916 0 916Skupaj 496.472 154.869 651.341Po navodilih Banke Slovenije <strong>Nova</strong> KBM d.d. od aprila 2007 sredstev danih v <strong>za</strong>stavo ne uvršča več medpotencialne in prevzete obveznosti.164


Sredstva, ki jih ima skupina <strong>za</strong>stavljena <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje obveznosti:Pojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Sredstva Obveznosti Sredstva ObveznostiObveznice Republike Slovenije – garancija 0 0 0 0Sklad finančnega premoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>STEP 2 5.000 5.000 3.850 3.500Sklad finančnega premoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>dobavo evrogotovine 0 0 0 0Sklad finančnega premoženja – prosti 128.781 0 0 0Obveznice Republike Slovenije – jamstvovlog 26.699 26.699 0 0Skupaj 160.480 31.699 3.850 3.50043 Izvedeni finančni instrumentiIzvedeni finančni instrumenti po vrstah na dan 30. 06. 2007Domača valutaTuja valutaForward pogodbe – kratkoročne 22.929 0– varovanje 19.458 0– <strong>trg</strong>ovanje 3.471 0Skupaj 22.929 0Izvedeni finančni instrumenti po vrstah na dan 30. 06. 2006Domača valutaTuja valutaForward pogodbe – kratkoročne 2.351 89.969– varovanje 0 0– <strong>trg</strong>ovanje 2.351 89.969Skupaj 2.351 89.969Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> varovanje na dan 30. 06. 2007Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaZnesek vzunajbilanciVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganje forward 130 5 19.458Skupaj 130 5 19.458165


Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na dan 30.06.2007Pojasnila k računovodskim izkazomVrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaZnesek vzunajbilanciVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganje forward 17 17 3.471Skupaj 17 17 3.471Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na dan 30.06.2006Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaZnesek vzunajbilanciVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganjeforward289 247 92.319Skupaj 289 247 92.319166


Ostala pojasnilaPojasnila k računovodskim izkazom44 Poslovanje po pooblastilu30. 06. 2007 30. 06. 2006Nefinančne družbe 265 1.891Država 27.153 4.203Banke in druge finančne organi<strong>za</strong>cije 24.958 53.401Gospodinjstva 225 127Neprofitni izvajalci storitev 1.117 306Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 2.849 2.123Obveznosti <strong>za</strong> prodane čeke tujih izd. 2 11Skupaj 56.569 62.06245 Stroški revizorjev1.1.-30.6.2007 1.1.-30.6.2006Revidiranje letnega poročila 5.885 4.680Druge storitve revidiranja 2 12Storitve davčnega svetovanja 3 5Druge nerevizijske storitve 5 0Skupaj 5.895 4.697167


46 Pove<strong>za</strong>ne osebePojasnila k računovodskim izkazoma) Krediti, odobreni članom uprave, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in<strong>za</strong>poslenim na podlagi pogodbe, <strong>za</strong> katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbeČlani upraveČlani nadzornegasvetaDrugi delavci banke1.1.-30.6.20071.1.-30.6.20061.1.-30.6.20071.1.-30.6.20061.1.-30.6.20071.1.-30.6.2006Krediti 214 202 33 43 1.873 1.436Povprečna obrestna merakreditov v odstotkih 5,8 5,0 5,0 4,2 5,2 5,3Odplačila 46 20 6 5 483 180Poroštva 63 4 40 0 518 495V postavki krediti je vključeno stanje neodplačanih kreditov na dan 30.06, odplačila papredstavljajo znesek odplačanih kreditov v prvih šestih mesecih leta.b) Izpostavljenosti do Banke Slovenije in državeIzpostavljenost do: 30.6.2007 30.6.2006Banke Slovenije 46.273 463.904– poravnalni račun 44.220 54.480– krediti 0 69.549– vrednostni papirji – blagajniški<strong>za</strong>pisi0 80.858– obresti 0 262– drugo 286 613Republike Slovenije 0 251.838– obveznice po vrstah 17 1.355– drugi vrednostni papirji 1.750 4.949– krediti 434.896 618.076– naložbe z garancijo RS 293.037 471.436– obresti 37.803 41.393– drugo 12.388 4.173Skupna izpostavljenost do BS indržave77.392 82.302Delež v bilančni vsoti v % 5.026 11.338Zunajbilančne postavke, pokrite z<strong>za</strong>varovanjem pri BS in RS9.250 7.434Bilančna vsota 481.169 1.081.980168


c) prejemkiPojasnila k računovodskim izkazom1.1.-30.6.2007 1.1.-30.6.2006Člani uprave družbČlani nadzornega svetaDrugi delavci bankeSkupaj1.042 486150 472.727 2.1953.919 2.728169


47 Gibanje <strong>za</strong>padlih neplačanih terjatevPojasnila k računovodskim izkazomVrste terjatev innaložbStanje 1. 1. 2007Neto povečanje/zmanjšanjeOdpis terjatevStanje30. 6. 2007Krediti <strong>banka</strong>m 0 0 0 0Krediti strankam, kiniso banke 0 0 0 0Obresti 0 0 0 0Drugo 0 0 0 0Skupaj 0 0 0 0Vrste terjatev innaložbStanje 1. 1. 2006Neto povečanje/zmanjšanjeOdpis terjatevStanje30. 6. 2006Krediti <strong>banka</strong>m 0 0 0 0Krediti strankam, kiniso banke 0 0 0 0Obresti 0 0 0 0Drugo 0 0 0 0Skupaj 0 0 0 0170


171


REVIDIRANI NEKONSOLIDIRANIRAâUNOVODSKI IZKAZIZA TRI LETA, KI SO SEZAKLJUâILA NA DAN31. DECEMBRA 2006


RAČUNOVODSKI IZKAZI NOVE KBM D.D.2004 - 2006176


1 Izkaz poslovnega izida – kratka oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.VSEBINApojasnila1 Prihodki iz obresti 52 Odhodki <strong>za</strong> obresti 53 Čiste obresti (1 - 2) 54 Prihodki iz dividend 65 Prihodki iz opravnin (provizij) 76 Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije) 77 Čiste opravnine (provizije) (5 - 6) 789Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, kiniso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaČisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju891. 1.–31.12. 2006MSRP1. 1.–31.12. 2005MSRPv 000 EUR1. 1.–31.12.2004 MSRPprestrukturirano158.195 133.800 133.42072.255 57.633 60.55885.940 76.167 72.8624.509 4.865 8.20340.013 35.968 32.0056.921 4.605 3.32033.092 31.363 28.6851.188 -1.493 -66214.145 22.005 6.7551011Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanihpo pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida0 0 0Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj predtveganji 0 0 012 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1013Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo11-1.466 -121 2441.178 1.373 17314 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 129.720 1.220 237Finančni in poslovni prihodki in odhodki15(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14) 148.306 135.379 116.49716 Administrativni stroški 1317 Amorti<strong>za</strong>cija 1418 Rezervacije 1519 Oslabitve 1672.389 67.963 65.6408.920 6.787 10.8007.044 4.599 -3.31115.485 13.091 19.09820 Slabo ime0 0 021Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupajobvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 0 0 022Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi 0 0 023DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(15 – 16 – 17 – 18 – 19 + 20 + 21 + 22) 44.468 42.939 24.27024 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 177.634 8.090 12.955ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA25(23 – 24) 36.834 34.849 11.31526 Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja0 0 0ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA27(25 + 26) 36.834 34.849 11.315Čisti dobiček na delnico 18 13 12177


1 Izkaz poslovnega izida – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.I.v 000 EUR1. 1.–31.12.1. 1.–31. 1. 1.–31. 2004VSEBINAPojasnila 12. 2006 12. 2005 MSRPMSRP MSRP prestrukturiranoFinančni in poslovni prihodki in odhodki(1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10) 148.306 135.379 116.4971. Čiste obresti (1.1 - 1.2) 5 85.940 76.167 72.862Prihodki iz obresti1.15(1.1.1 + 1.1.2 + 1.1.3 + 1.1.4 + 1.1.5 + 1.1.6 + 1.1.7 + 1.1.8)158.195 133.800 133.4201.1.1 Obresti iz stanj na računih pri centralni banki 5 438 424 5361.1.2 Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 5 4.931 1.742 1.224Obresti iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti1.1.3 5skozi izkaz poslovnega izida0 0 01.1.4 Obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 5 0 0 01.1.5 Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 5 19.358 21.034 23.0681.1.6 Obresti iz danih sredstev in vlog (tudi iz finančnega leasinga) 5 120.183 98.273 94.9521.1.7 Obresti iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 5 13.264 12.010 13.3081.1.8 Obresti iz drugih finančnih sredstev 21 317 3321.2 Odhodki <strong>za</strong> obresti (1.2.1 + 1.2.2 + 1.2.3 + 1.2.4 + 1.2.5 + 1.2.6) 5 72.255 57.633 60.5581.2.1 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti do centralne banke 5 213 905 2.0931.2.2 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 5 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti1.2.3 5skozi izkaz poslovnega izida0 0 01.2.4 Obresti <strong>za</strong> izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju 5 0 0 01.2.5 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 5 72.042 56.727 58.462Obresti <strong>za</strong> druge finančne obveznosti (vključno <strong>za</strong> finančni1.2.6 5leasing)0 1 32. Prihodki iz dividend (2.1 + 2.2 + 2.3 + 2.4) 6 4.509 4.865 8.2032.1 Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 6 1.065 1.011 652Dividende iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti2.26skozi izkaz poslovnega izida0 0 02.3 Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 6 137 575 97Dividende iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih2.46družb, obračunanih po naložbeni metodi3.307 3.279 7.4543. Čiste opravnine (provizije) (3.1 - 3.2) 7 33.092 31.363 28.6853.1 Prihodki iz opravnin (provizije) 7 40.013 35.968 32.0053.2 Odhodki iz opravnin (provizije) 7 6.921 4.605 3.320Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,4.ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi IPI (4.1 - 4.2) 8 1.188 -1.493 -6624.1 Realizirani dobički (4.1.1 + 4.1.2 + 4.1.3 + 4.1.4 + 4.1.5) 8 2.400 1.174 2254.1.1 Dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 8 1.478 568 1074.1.2 Dobički iz kreditov (tudi iz finančnega leasinga) 8 432 606 1184.1.3 Dobički iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 8 0 0 04.1.4 Dobički iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 8 0 0 0Dobički iz drugih finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po4.1.5odplačni vrednosti 8 490 0 04.2 Realizirane izgube (4.2.1 + 4.2.2 + 4.2.3 + 4.2.4 + 4.2.5) 8 1.212 2.667 8874.2.1 Izgube iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 8 477 2.010 1394.2.2 Izgube iz kreditov (tudi iz finančnega leasinga) 8 504 503 7334.2.3 Izgube iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 8 58 3 14.2.4 Izgube iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 8 0 0 04.2.5 Izgube iz drugih finančnih sredstev in obveznosti 8 173 151 14178


1 Izkaz poslovnega izida – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.5.VSEBINAČisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju (5.1 + 5.2 + 5.3 + 5.4 + 5.5 + 5.6)Pojasnila91. 1.–31.12. 2006MSRP1. 1.–31.12. 2005MSRPv 000 EUR1. 1.–31.12.2004 MSRPprestrukturirano14.145 22.005 6.7555.1 Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja z delnicami in deleži 9 13.475 18.862 1.5905.2Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji 9in krediti-6.033 943 135.3Čisti dobički/izgube pri nakupu in prodaji tujih valut in plemenitih 9kovin2.796 2.179 4.1745.4 Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov 9 3.907 21 9785.5 Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja z drugimi finančnimi sredstvi 9 0 0 05.6 Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja s finančnimi obveznostmi 9 0 0 0Dobički/izgube iz finančnih sredstev (in obveznosti),6.pripoznanih po pošteni vrednosti skozi IPI (6.1 + 6.2) 0 0 06.1 Dobički 0 0 06.2 Izgube 0 0 07.Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanjpred tveganji (7.1 + 7.2) 0 0 07.1Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenihvarovanju 0 0 07.2 Čisti izid iz varovanih postavk 0 0 08. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (8.1 - 8.2) 10 -1.466 -121 2448.1 Dobički 10 108.849 138.996 84.8048.2 Izgube 10 110.315 139.117 84.560Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez9.11nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo (9.1 - 9.2)1.178 1.373 1739.1 Dobički 11 1.460 1.522 5529.2 Izgube 11 282 149 37910. Drugi čisti poslovni dobički/izgube (10.1 - 10.2) 12 9.720 1.220 23710.1 Dobički 12 12.158 3.633 1.22310.2 Izgube 12 2.438 2.413 986II. Administrativni stroški (1 + 2) 13 72.389 67.963 65.6401. Stroški dela 13 42.271 39.404 39.0952. Splošni in administrativni stroški 13 30.118 28.559 26.545III. Amorti<strong>za</strong>cija (1 + 2 + 3) 14 8.920 6.787 10.8001. Amorti<strong>za</strong>cija opredmetenih osnovnih sredstev 14 6.595 4.784 7.4892. Amorti<strong>za</strong>cija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 14 2.325 2.003 3.3113. Amorti<strong>za</strong>cija naložbenih nepremičnin 14 0 0 0IV. Rezervacije 15 7.044 4.599 -3.311V. Oslabitve (1 + 2) 16 15.485 13.091 19.098Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni1.vrednosti skozi IPI (1.1 + 1.2 + 1.3 + 1.4) 16 15.495 13.091 19.0981.1 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po nabavni vrednosti 16 0 0 01.2 Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 16 0 3.068 01.3Oslabitve kreditov (tudi iz finančnega leasinga), merjenih poodplačni vrednosti 16 15.495 10.023 19.0981.4Oslabitve finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti, merjenih poodplačni vrednosti 16 0 0 0179


1 Izkaz poslovnega izida – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v 000 EURZap.št.VSEBINAPojasnila1. 1.–31.12. 2006MSRP1. 1.–31.12. 2005MSRP1. 1.–31.12.2004 MSRPprestrukturirano2. Oslabitve drugih sredstev (2.1 + 2.2 + 2.3 + 2.4 + 2.5) 16-10 0 02.1 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev 16 0 0 02.2 Oslabitve naložbenih nepremičnin 16 -10 0 02.3 Oslabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev (2.3.1 + 2.3.2) 16 0 0 02.3.1 Oslabitve dobrega imena 16 0 0 02.3.2 Oslabitve drugih neopredmetenih dolgoročnih sredstev 16 0 0 0Oslabitve naložb v kapital v pridružene in skupaj obvladovane2.416družbe0 0 02.5 Oslabitve drugih sredstev 16 0 0 0VI.VII.VIII.Slabo imePripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih inskupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalskimetodiČisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi0 0 00 0 00 0 0IX.DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(I -– II – III – IV – V + VI + VII + VIII)44.468 42.939 24.270X. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 7.634 8.090 12.955XI. ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (IX - X)36.834 34.849 11.315XII.XIII.Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanjaČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA(XI + XII)0 0 036.834 34.849 11.315Čisti dobiček na delnico 18 0,013 0,012 0,004180


2 Bilanca stanja – kratka oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.SREDSTVAVSEBINAPojasnila1. 1.–31. 12.2006MSRP1. 1.–31. 12.2005MSRPv 000 EUR1. 1.–31.12. 2004MSRPprestrukturirano1 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 19 87.957 53.585 83.9812 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju 20 125.182 193.518 6183 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 0 0 04 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 21 658.372 409.195 359.7965 Krediti 22 2.440.057 1.891.915 1.526.3196 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 23 226.910 319.044 424.7127 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 08 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem0 0 09 Obresti od finančnih sredstev 24 2 0 010 Opredmetena osnovna sredstva 25 58.016 56.190 45.69011 Naložbene nepremičnine 26 467 457 54112 Neopredmetena dolgoročna sredstva 27 21.216 17.674 15.55613 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb28 38.982 38.936 47.53414 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 29 3.170 2.442 3.96315 Druga sredstva 30 8.805 9.385 10.40916 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 31 22 395 39517 SKUPAJ SREDSTVA 3.669.158 2.992.736 2.519.514OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV18 Finančne obveznosti do centralne banke 0 0 019 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 32 154 0 20020 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vredn. skozi IPI 0 0 021 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 33 3.314.706 2.682.397 2.234.95022 Finančne obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejopogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja0 0 023 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 024 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem0 0 025 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti 34 18.678 15.027 11.57526 Rezervacije 35 26.172 19.437 21.97327 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 36 3.829 10.433 5.90928 Druge obveznosti 37 26.670 18.565 27.15729 Obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje0 0 030 Osnovni kapital 38 24.368 24.374 24.35731 Kapitalske rezerve 39 28.847 28.854 28.83432 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 0 033 Presežek iz prevrednotenja 40 1.977 6.669 12.46534 Rezerve iz dobička (vključno z <strong>za</strong>držanim dobičkom) 41 215.011 167.808 147.34635 Lastni deleži 0 0 036 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 42 8.746 19.172 4.74837 Med letom izplačane dividende 0 0 038 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.669.158 2.992.736 2.519.51439 Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 44,45 839.013 598.139 717.090181


2 Bilanca stanja – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.VSEBINAPojasnila1. 1.–31. 12.2006MSRP1. 1.–31. 12.2005MSRPv 000 EUR1. 1.–31.12.2004 MSRPprestrukturirano1 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 19 87.957 53.585 83.9812 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju 20 125.182 193.518 6183 Izvedeni finančni instrumenti 20 546 0 574 Delnice in deleži 20 53.680 31.655 5615 Dolžniški vrednostni papirji 20 70.956 161.863 06 Krediti 20 0 0 07Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednostiskozi IPI0 0 08 Delnice in deleži 0 0 09 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 010 Krediti 0 0 011 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 21 658.372 409.195 359.79612 Delnice in deleži, izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 21 5.435 4.418 013 Delnice in deleži, izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 21 5.513 1.202 4.96814 Dolžniški vrednostni papirji 21 647.424 403.575 354.82815 Krediti 21 0 0 016 Krediti 22 2.440.057 1.891.915 1.526.31917 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 23 226.910 319.044 424.71218 Dolžniški vrednostni papirji 23 226.910 319.044 424.71219 Krediti 0 0 020 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 0212223Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> varovanje posameznihfinančnih instrumentov in drugih postavkVarovanje skupine finančnih instrumentov pred tveganjemspremembe obrestne mereSpremembe poštene vrednosti skupine varovanihpostavk pred obrestnim tveganjem0 0 00 0 00 0 024 Obresti od finančnih sredstev 24 2 0 025 Opredmetena osnovna sredstva 25 58.016 56.190 45.69026 Naložbene nepremičnine 26 467 457 54127 Neopredmetena dolgoročna sredstva 27 21.216 17.674 15.55628Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih inskupaj obvladovanih družb28 38.982 38.936 47.53429 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 29 3.170 2.442 3.96330 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 29 0 0 2.46031 Dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke 29 3.170 2.442 1.50332 Druga sredstva 30 8.805 9.385 10.40933Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje31 22 395 39534 SKUPAJ SREDSTVA 3.669.158 2.992.736 2.519.514182


2 Bilanca stanja – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.VSEBINAPojasnila1. 1.–31. 12.2006MSRP1. 1.–31. 12.2005MSRPv 000 EUR1. 1.–31.12.2004 MSRPprestrukturirano35 Finančne obveznosti do centralne banke 0 0 036 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 32 154 0 20037 Izvedeni finančni instrumenti 32 154 0 20038 Obveznosti <strong>za</strong> izročitev izposojenih lastniških finančnihinstrumentov39 Obveznosti <strong>za</strong> izročitev izposojenih dolžniških finančnihinstrumentov32 0 0 032 0 0 040 Druge obveznosti 32 0 0 041 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednostiskozi IPI0 0 042 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 33 3.314.706 2.682.397 2.234.95043 Vloge 33 2.221.402 1.973.535 1.847.92544 Krediti 33 848.968 473.117 183.14945 Dolžniški vrednostni papirji 33 114.336 155.745 123.85246 Podrejene obveznosti 33 130.000 80.000 80.02447 Finančne obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na finančna sredstva, kine izpolnjujejo pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja0 0 048 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 049 Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> varovanje posameznihfinančnih instrumentov in drugih postavk50 Varovanje skupine finančnih instrumentov pred tveganjemspremembe obrestne mere51 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanihpostavk pred obrestnim tveganjem0 0 00 0 00 0 052 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti 34 18.678 15.027 11.57553 Rezervacije 35 26.172 19.437 21.97354 Rezervacije <strong>za</strong> reorgani<strong>za</strong>cijo 0 0 055 Rezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe 35 6.419 4.422 1.89156 Rezervacije <strong>za</strong> davčne tožbe 0 0 057 Rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti do<strong>za</strong>poslencev35 4.787 4.644 4.34958 Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti 35 14.661 10.028 15.73359 Rezervacije <strong>za</strong> kočljive pogodbe 0 0 060 Druge rezervacije 35 305 343 0183


2 Bilanca stanja – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.VSEBINAPojasnila1. 1.–31. 12.2006MSRP1. 1.–31. 12.2005MSRPv 000 EUR1. 1.–31.12.2004 MSRPprestrukturirano61 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 36 3.829 10.433 5.90962 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 36 31 3.973 063 Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke 36 3.798 6.460 5.90964 Druge obveznosti 37 26.670 18.565 27.15765Obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na nekratkoročna sredstva v posesti<strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje0 0 066 Osnovni kapital 38 24.368 24.374 24.35767 Kapitalske rezerve 39 28.847 28.854 28.83468 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 0 069 Presežek iz prevrednotenja 40 1.977 6.669 12.465707172737475Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimiosnovnimi sredstviPresežek iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimidolgoročnimi sredstviPresežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem netonaložb v družbe v tujiniPresežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnihtokovPresežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi,razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajoPresežek iz prevrednotenja v zvezi z nekratkoročnimisredstvi, v posesti <strong>za</strong> prodajo40 0 0 040 0 0 040 0 0 040 0 0 040 1.977 6.669 12.46540 0 0 076 Drugi presežki iz prevrednotenja 40 0 0 077 Rezerve iz dobička (vključno z <strong>za</strong>držanim dobičkom) 41 215.011 167.808 147.34678 Lastni deleži 0 0 079 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 42 8.746 19.172 4.74880 Med letom izplačane dividende 0 0 081 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.669.158 2.992.736 2.519.51482 Zunajbilančne obveznosti 3.098.427 3.625.818 2.922.34083 Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov 44 20.443 14.030 10.17284 Jamstva in sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 44 412.187 158.646 165.13485 Prevzete finančne obveznosti 44 344.370 336.367 332.19286 Izvedeni finančni instrumenti 45 62.013 89.096 209.59287 Deponenti in druga evidenca vrednostnih papirjev 456.076 1.394.474 687.14088 Evidenca odpisanih terjatev 13.037 7.035 8.01189 Druge zunajbilančne obveznosti 1.790.301 1.626.170 1.510.09990 Zabilančni podatki 194.742 190.258 186.2869192Popravki vrednosti <strong>za</strong>radi oslabitve finančnih sredstev,merjenih po odplačni vrednostiPopravki vrednosti finančnih sredstev v posesti do<strong>za</strong>padlosti194.742 190.258 186.2860 0 093 Popravki vrednosti kreditov 193.914 189.328 185.42994 Popravki vrednosti drugih sredstev 828 930 857184


3 Izkaz denarnih tokov – <strong>Nova</strong> KBM d.d.OznakaVSEBINA1.1.-31.12.2006MSRPZnesek1.1.-31.12.2005MSRPv 000 EUR1.1.-31.12.2004 MSRPprestrukturirano1 2 3 4 6A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 44.468 42.939 24.270Amorti<strong>za</strong>cija 8.920 6.787 10.799Oslabitve/(odprava oslabitve) finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 0 0 0Oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin,neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev -10 0 0Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovanedružbe 0 0 0(Slabo ime) 0 0 0Pripadajoči(dobičke)/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupajobvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 0 0 0Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 1.466 127 -245Neto (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 58 4 1Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev innaložbenih nepremičnin -423 210 -174Neto (dobički)/izgube pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 93 0 0Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja -3.307 -3.279 -7.454Drugi (dobički)/izgube iz financiranja 0 0 0Nerealizirani (dobički)/izgube iz finančnih sredstev, ki so merjena popošteni vrednosti in so sestavni del denarnih ustreznikov -3 0 0Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi 0 0 0Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja izfinančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo (brez učinka odloženegadavka) 2.562 6.669 12.506Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja izvarovanja denarnih tokov pred tveganji (brez učinka odloženega davka) 0 0 0Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 6.950 4.741 -3.311Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnihsredstev in obveznosti 60.774 58.198 36.392b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev -648.945 -422.080 -334.288Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 68.315 146.783 265Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo -224.992 -156.260 -1.930Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov -505.521 -413.260 -340.342Čisto (povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenihvarovanju 0 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje obresti od finančnih sredstev -2 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov -121 -71 130Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 373 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 13.003 728 7.589c) Povečanje/(zmanjšanje) poslovnih obveznosti 625.838 442.091 222.570Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 154 0 200Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog, kreditov in dolžniških vrednostnihpapirjev, merjenih po odplačni vrednosti 608.551 435.663 217.675Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) obresti od finančnih obveznosti 3.676 3.445 -3.035Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov 103 -2.401 945Čisto povečanje /(zmanjšanje) obveznosti, ve<strong>za</strong>nih na nekratkoročnasredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo 0 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 13.354 5.384 6.785č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 37.667 78.209 -75.326d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb -12.546 -6.151 -14.299e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 25.121 72.058 -89.625185


3 Izkaz denarnih tokov – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v 000 EURZnesekOznakaVSEBINA1.1.-31.12.2006MSRP1.1.-31.12.2005MSRP1.1.-31.12.2004 MSRPprestrukturirano1 2 3 4 6B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 149.767 169.043 101.485Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenihnepremičnin1.026 1.859 2.785Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb2.942 6.269 7.537Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo 0 0 0Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 141.030 157.635 81.149Drugi prejemki iz naložbenja 4.769 3.280 10.014b) Izdatki pri naložbenju -55.375 -152.946 -40.657(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenihnepremičnin)-9.274 -20.531 -7.359(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) -4.061 0 0(Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb)0 -4.277 -7.926(Izdatki <strong>za</strong> nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo) 0 0 0(Izdatki <strong>za</strong> nakup finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti) -42.040 -128.138 -25.372(Drugi izdatki pri naložbenju) 0 0 0c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 94.392 16.097 60.828C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 63.893 69.857 191.821Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 50.166 69.857 191.821Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 0 0Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 0 0Drugi prejemki, pove<strong>za</strong>ni s financiranjem 13.727 0 0b) Izdatki pri financiranju -63.440 -42.657 -99.290(Plačane dividende) 0 -4.174 -6.953(Poplačila podrejenih obveznosti) -4.151 -38.483 -92.337(Izplačila <strong>za</strong> nakup lastnih delnic) 0 0 0(Druga izplačila, pove<strong>za</strong>na s financiranjem) -59.289 0 0c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 453 27.200 92.531D.E.F.Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihoveustreznikeUčinki spremembe poštene vrednosti na denarna sredstva in njihoveustreznikeČisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov(Ae+Bc+Cc)-2.862 -2.867 4998 0 0119.966 115.355 63.734G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na <strong>za</strong>četku obdobjaH. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G)315.266 202.778 148.577432.378 315.266 202.897Pojasnilo k izkazu denarnih tokov <strong>za</strong> leto 2004Glej pojasnilo k računovodskim izkazom in razkritjem <strong>za</strong> leto 2004 (str. 19)186


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1. 1.–31. 12. 2006 – <strong>Nova</strong> KBM d.d. – MSRPv 000 EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi s sestavljenimifinančnimi instrumentiPresežek iz prevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobiček oziromaizgubaLastni deležiČisti poslovni izid poslovnegaletaMed letom izplačane dividendeSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJUB. Premiki v kapital24.374 28.854 0 6.669 129.479 38.329 0 19.172 0 246.877a) Vpis ali (vplačilo) novega kapitalab) Prodaja lastnih delnicc) Povečanje prevrednotenja kapitalač)Čisti poslovni izid (čisti dobiček aličista izguba) poslovnega letad) Druga povečanja36.834 36.834C. Premiki v kapitalua)Razporeditev čistega dobička vrezerve iz dobičkab) Poravnava izgube prejšnjih letc)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnicč)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeleževd)Izplačilo (obračun) dividend v oblikidelnic28.081 -28.081 0e) Drugi premiki v kapitalu 1 19.167 -19.167 0Č. Premiki iz kapitalaa) Izplačilo (obračun) dividendb) Vračilo kapitalac) Prodaja lastnih delnicč) Zmanjšanje prevrednotenj kapitalad) Druga zmanjšanja kapitala 2 -4.690 -4.690D.E.Razlika <strong>za</strong>radi prilagoditev preračunav EUR-6 -7 -2 -34 -11 -12 -72KONČNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU24.368 28.847 0 1.977 157.526 57.485 0 8.746 0 278.949BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA3LETA1.737 57.485 8.746 67.968Pojasnilo1 Znesek -4.690 tisoč evrov predstavlja znižanje presežka iz prevrednotenja iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.2Znesek 19.167 tisoč evrov predstavlja prenos nerazporejenega dobička preteklega leta (4.988 tisoč evrov) in <strong>za</strong>držanega dobička iznaslova prehoda na MSRP (14.179 tisoč evrov) na <strong>za</strong>držani dobiček.3 Znesek 1.737 tisoč evrov predstavlja druge rezerve, oblikovane iz bilančnega dobička leta 2004, ki bodo predmet razdelitve v letu2007187


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1. 1.–31. 12. 2005 – <strong>Nova</strong> KBM d.d. – MSRPv 000 EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi ssestavljenimi finančnimiinstrumentiPresežek izprevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobičekoziroma izgubaLastni deležiČisti poslovni izidposlovnega letaMed letom izplačanedividendeSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU24.357 28.834 0 0 111.978 38.302 0 5.908 0 209.379B. Premiki v kapitala) Vpis ali (vplačilo) novega kapitalab) Prodaja lastnih delnicc) Povečanje prevrednotenja kapitalač)Čisti poslovni izid (čisti dobiček aličista izguba) poslovnega leta34.849 34.849d) Druga povečanjaC. Premiki v kapitalua)Razporeditev čistega dobička vrezerve iz dobička17.422 -17.422 0b) Poravnava izgube prejšnjih letc)č)d)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnicOblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeleževIzplačilo (obračun) dividend v oblikidelnice) Drugi premiki v kapitalu 6.669 6.669Č. Premiki iz kapitalaa) Izplačilo (obračun) dividend -4.174 -4.174b) Vračilo kapitalac) Prodaja lastnih delnicč) Zmanjšanje prevrednotenj kapitalad) Druga zmanjšanja kapitala 1D.E.Razlika <strong>za</strong>radi prilagoditev preračunav EURKONČNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU17 20 79 27 11 15424.374 28.854 0 6.669 129.479 38.329 0 19.172 0 246.877BILANČNI DOBIČEK2 38.329 19.172 57.501POSLOVNEGA LETAPojasnilo1 Znesek 6.669 tisoč evrov predstavlja prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo na pošteno vrednost.188


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1. 1.–31. 12. 2004 – <strong>Nova</strong> KBM d.d. – MSRP 2004prestrukturiranov 000 EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi s sestavljenimifinančnimi instrumentiPresežek iz prevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobiček oziromaizgubaLastni deležiČisti poslovni izid poslovnegaletaMed letom izplačane dividendeSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU23.660 22.586 0 5.467 106.809 40.229 0 7.249 0 206.000B. Premiki v kapital 0a) Vpis ali (vplačilo) novega kapitala 999 6.536 7.535b) Prodaja lastnih delnic 0c) Povečanje prevrednotenja kapitala- s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi<strong>za</strong> prodajoČisti poslovni izid (čisti dobiček alič)čista izguba) poslovnega leta7.067 7.067011.315 11.315d) Druga povečanja 0C. Premiki v kapitalu 0a)Razporeditev čistega dobička vrezerve iz dobička6.531 -6.531 0b) Poravnava izgube prejšnjih let 0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnicč)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeleževd)Izplačilo (obračun) dividend v oblikidelnice) Drugi premiki v kapitalu 0Č. Premiki iz kapitala 0a) Izplačilo (obračun) dividend -7.156 -7.156b) Vračilo kapitala 0c) Prodaja lastnih delnic 0č) Zmanjšanje prevrednotenj kapitala 0d) Druga zmanjšanja kapitala 1 -4.862 -4.862000D.E.razlika <strong>za</strong>radi prilagoditev preračuna vEUR-302 -288 -69 -1.361 -129 -2.149KONČNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU24.357 28.834 0 12.465 111.979 35.367 0 4.748 0 217.750BILANČNI DOBIČEKPOSLOVNEGA LETA 2 0Opomba: Končno stanje kapitala na dan 31.12.2004 ni enako <strong>za</strong>četnemu stanju kapitala na dan 01.01.2005. Razlika je predvsem posledica uporabe kapitalske metodevrednotenja naložb v kapital strank v skupini ter s tem pove<strong>za</strong>na obravnava pripadajočih sorazmernih deležev dobičkov družb v skupini in izplačil dividend. Delomaizvira vzrok še iz: vrednotenja VP po poštenih vrednosti, odloženih davkov, razmejevanja opravnin, rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence…189


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM NOVE KBM D.D.190


1 Osnovne informacije<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d. (<strong>banka</strong>) je slovenska delniška družba, ki opravlja univer<strong>za</strong>lnebančne posle. Večinski delničar banke je Republika Slovenije, ki razpolaga z 90,4102 odstotkadelnic, 4,7949 odstotka jih je v lasti Kapitalske družbe d.d. in 4,7949 odstotka v lasti Slovenskeodškodninske družbe d.d.Poslovni naslov banke je: <strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d., <strong>Maribor</strong>, Ulica Vita Kraigherja 4.Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrov, razen če je drugačenavedeno. Zaradi <strong>za</strong>okroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo računske razlike.2 Računovodske usmeritvePomembnejše računovodske usmeritveIzjava o skladnostiRačunovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja(MSRP).Banka je v letu 2006 prevzela MSRP kot edini standard poročanja. Ob pripravi letnega poročila jedoločene podatke <strong>za</strong> leto 2005 popravila. Prilagoditve izhajajo iz implementacije nove metodologijeocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj, odprave kapitalske metode vrednotenja finančnih naložb vodvisne in pridružene družbe ter <strong>za</strong>radi izločitve zemljišč iz vrednosti nepremičnin.Izhodišča <strong>za</strong> predstavitev računovodskih izkazovRačunovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so usklajene zMSRP in internimi akti. Ti dokumenti so: Metodologija <strong>za</strong> ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganjaNKBM, dokument Pripoznavanje <strong>za</strong>varovanj pri slabitvi finančnih sredstev in dokument Razdelitevin vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP.Predstavljene politike so bile dosledno uporabljene <strong>za</strong> predstavljeni leti 2006 in 2005, <strong>za</strong> leto 2004so bile bilančne postavke prilagojene novim shemam oziroma prestrukturirane.Sektor računovodstva je <strong>za</strong> potrebe skrbnega pregleda Nove KBM d.d. (ter Skupine Nove KBM) v skladu z<strong>za</strong>htevo Citygroup pripravil računovodske izkaze (razen izka<strong>za</strong> denarnih tokov <strong>za</strong> leto 2004) ter pojasnila kračunovodskim izkazom Nove KBM d.d (Skupine Nove KBM). Pri tem obsegajo računovodski podatkičasovno vrsto <strong>za</strong>dnjih treh poslovnih obdobij (31.12.2004 do 31.12.2006) ter medletne računovodske izkaze(30.06.206 in 30.06.2007).Ob prehodu na Mednarodne standarde računovodskega poročanja (01.01.2006) je <strong>Nova</strong> KBM d.d. kakortudi Skupina Nove KBM, z uvedbo novih metodologij in pravilnikov, skladnih s pravili računovodenjapo MSRP, deloma spremenila tudi računovodsko politiko (npr. metodologija merjenja kreditnega portfelja,metodologija razvrščanja in vrednotenja finančnih sredstev, pravilnik o opredmetenih osnovnih sredstvih,neopredmetenih dolgoročnih sredstvih, naložbenih nepremičninah…).Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih računovodskih izkazov (31.12.2005) smo pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong>leto 2006 računovodske izkaze ter pojasnila k računovodskim izkazom <strong>za</strong> leto 2005 pripravili tako, kakor dabi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Ob tem moramo poudariti, da učinki spremenjeneračunovodske politike, ki so vplivali na računovodske izkaze <strong>za</strong> leti 2005 in 2006, v računovodskihizkazih <strong>za</strong> leto 2004 niso vključeni. Razloga navedenemu sta predvsem dva, in sicer:• v kolikor bi želeli računovodske izkaze Nove KBM d.d in Skupine Nove KBM <strong>za</strong> leto 2004 pripravititako, da bi bili primerljivi z računovodskimi izkazi <strong>za</strong> leti 2005 in 2006, bi morali prehod premakniti naleto 2003 (oziroma 01.01.2004). Navedeno bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskihizkazov, večje posege v aplikacije ter s tem pove<strong>za</strong>no veliko časa.191


• <strong>Nova</strong> KBM d.d. kakor tudi Skupina Nove KBM je že v letu 2004 pripravila računovodske izkaze pomednarodnih standardih (na podlagi transformacijskih tabel), ki so bili revidirani in potrjeni s stranizunanjega revizorja. Implementacija, ob prehodu na MSRP spremenjenih metodologij, bi <strong>za</strong>torejpomenila vrednostno spremembo že objavljenih računovodskih izkazov. Zato smo <strong>za</strong> potrebepriprave računovodskih izkazov in pojasnil k računovodskim izkazom <strong>za</strong> leto 2004 le-te, vskladu s predpisanimi in v letih 2005 in 2006 uporabljenimi bilančnimi shemami, prerazvrstili vvrednostno nespremenjenih zneskih. Natančnejša pojasnila razlik med računovodskimi izkazi poMSRP 2004 prestrukturirano in MSRP 31.12.2004 (po novi shemi) prikazujemo v okviru pojasnil kposameznim bilančnim postavkam.Za leto 2004 ni bilo mogoče pripraviti gibanja posameznih postavk bilance stanja.Opomba:Dejanski učinki in razlike v računovodskih izkazih po MSRP (popolna implementacija MSRP v poslovnihknjigah) ter MSRP 2004 prestrukturirano (na podlagi transformacijskih tabel) so razvidni iz priloge: Učinkisprememb računovodskih usmeritev, in sicer <strong>za</strong> leto 2005 (31.12.2005)192


Opredelitev skupineSkupino na dan 31.12 . 2006 sestavljajo:Družba Razmerje Delež Nove KBM v %<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong><strong>Maribor</strong>,d.d.obvladujoča <strong>banka</strong>:Poštna <strong>banka</strong> Slovenije d.d odvisna <strong>banka</strong> 55KBM Fineko d.o.o. odvisna družba 100KBM Infond d.o.o. odvisna družba 72KBM Leasing d.o.o odvisna družba 100KBM Invest d.o.o odvisna družba 99,37Gorica Leasing d.o.o odvisna družba 100M Pay d.o.o. odvisna družba 50Multiconsult d.o.o posredno odvisna družba 76Multiconsult Leasing d.o.o. posredno odvisna družba 78,4Adria Bank Wien pridružena družba 25,04Zavarovalnica <strong>Maribor</strong>, d.d. pridružena družba 49,96Moja naložba, d.d. pridružena družba 45Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb so v solo izkazih pripoznane po nabavnivrednosti.Predstavitvena in funkcijska valutaPostavke, prika<strong>za</strong>ne v računovodskih izkazih banke, so predstavljene v evrih, ki so od 1.1. 2007funkcijska in predstavitvena valuta banke kot obvladujoče družbe. Bilance stanja <strong>za</strong> leta 2004,2005 in 2006 so v evro preračunane z uporabo tečaja, ki je veljal na <strong>za</strong>dnji dan obdobja. Izkaziposlovnega izida so preračunani z uporabo povprečnega tečaja posameznega obdobja.Prevedba poslovnih dogodkov v tuji valutiTransakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.Opredmetena osnovna sredstvaBanka uporablja <strong>za</strong> svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po tem modelu<strong>banka</strong> opredmeteno osnovno sredstvo po <strong>za</strong>četnem pripoznanju amortizira in slabi le, kadarobstajajo znamenja <strong>za</strong> oslabitev sredstva.Opredmeteno osnovno sredstvo <strong>za</strong>čne <strong>banka</strong> amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko ga<strong>za</strong>čne uporabljati. Amorti<strong>za</strong>cija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.193


Uporabljene amorti<strong>za</strong>cijske stopnje v letih 2006, 2005 in 2004 so bile naslednje:2006 2005 2004 gradbeni objekti 3 odstotki 3 odstotki 5 odstotkov računalniška oprema 33,33 odstotka 33,33 odstotka 50 odstotkov motorna vozila 12,5 odstotka 12,5 odstotka 25 odstotkov druga oprema 6,7 do 25 odstotkov 6,7 do 25 odstotkov 6,7 do 25 odstotkov druga vlaganja 10 odstotkov 10 odstotkov 20 odstotkov licence 10 odstotkov 10 odstotkov 20 do 50 odstotkovZemljišča so pripoznana ločeno od zgradbe in imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, <strong>za</strong>tojih <strong>banka</strong> ne amortizira.Pri etažni lastnini poslovnega prostora se všteva vrednost pripadajočega zemljišča v nabavnovrednost dela zgradbe.Pripoznanje se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ni več pričakovati prihodnjihgospodarskih koristi.Neopredmetena dolgoročna sredstvaNeopredmetena dolgoročna sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo inlicence. Amortizirana so po metodi enakomerne časovne amorti<strong>za</strong>cije. Neopredmetena dolgoročnasredstva <strong>banka</strong> preneha amortizirati, ko so opredeljena kot kratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo ali koje odpravljeno njihovo pripoznanje, ker <strong>banka</strong> ne pričakuje nobene gospodarske koristi več.Banka letno ugotavlja nadomestljivo vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Če je tanižja od nabavne vrednosti, je treba opraviti prevrednotenje <strong>za</strong>radi slabitve.Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih <strong>banka</strong> ne uporablja neposredno<strong>za</strong> opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom dajanja v poslovni najem.Ob pripoznanju so izmerjene po nabavni vrednosti, pozneje pa <strong>banka</strong> meri naložbenenepremičnine po modelu poštene vrednosti.Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin <strong>banka</strong> preverja ob koncu vsakega poslovnega leta s pomočjopooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin.Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, <strong>banka</strong> všteva v poslovni izidobdobja, v katerem se pojavi.194


Prerazporeditve k naložbenim nepremičninamNepremičnine, ki so zgrajene ali razvite <strong>za</strong> prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, soobravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izka<strong>za</strong>ne po njihovi nabavni vrednosti dodatuma dokončanja gradnje ali razvijanja, ko postane nepremičnina naložbena nepremičnina.Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna vposlovnem izidu.Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se tanepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam.Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Izguba, ki sepojavi, se pripozna neposredno v poslovnem izidu.Banka nepremičnin, ki so pretežno lastniško uporabljane, ne razvršča med naložbenenepremičnine.Nepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatevNepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatev, <strong>banka</strong> ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju izmeri na podlagicenilnega <strong>za</strong>pisnika, ki ga pridobi ob poplačilu terjatev. Pozneje jih vrednoti po pošteni vrednosti.Pridobljene nepremičnine poseduje <strong>banka</strong> z namenom prodaje in jih izkazuje med <strong>za</strong>logami.Pošteno vrednost <strong>banka</strong> pridobi s pomočjo pooblaščenih cenilcev vrednosti nepremičnin ob koncuvsakega poslovnega leta, če nepremičnina ni prodana v roku enega leta od pridobitve.Nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajoMed nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo <strong>banka</strong> razvršča osnovna sredstva, ki jih ne uporablja večv poslovne namene in so namenjena prodaji.Opredmetena osnovna sredstva <strong>za</strong> prodajo <strong>banka</strong> meri po tisti vrednosti, ki je nižja, ko primerjaknjigovodsko vrednost in pošteno vrednost, ki je zmanjšana <strong>za</strong> stroške prodaje oziromaamorti<strong>za</strong>cijo, do izločitve iz uporabe.Sredstva <strong>za</strong> prodajo so v bilanci stanja prika<strong>za</strong>na kot samostojna postavka.Pripoznanje, merjenje, prevrednotenje in odpravo pripoznanja z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,dolgoročnimi neopredmetenimi sredstvi, naložbenimi nepremičninami, nepremičninami,pridobljenimi <strong>za</strong> poplačilo terjatev, in nekratkoročnimi sredstvi <strong>za</strong> prodajo, je <strong>banka</strong> opredelila vinternem aktu.Finančna sredstvaBanka ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju finančne instrumente razvrsti glede na namen pridobitve, časdržanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta v:Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki sedelijo na finančne instrumente v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in na finančne instrumente, pridobljeneizključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času. Banka v to skupino razvršča lastniškein dolžniške vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente, razen tistih, ki so namenjenivarovanju.Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili indoločeno <strong>za</strong>padlostjo, <strong>za</strong> katere <strong>banka</strong> izpričuje namen in sposobnost posedovanja do<strong>za</strong>padlosti.195


Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so sredstva, ki jih <strong>banka</strong> namerava posedovatinedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda <strong>za</strong>radi likvidnostnih potreb, spremembobrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov.Finančne naložbe v kapital drugih družb so dolgoročne naložbe v kapital odvisnih inpridruženih družb, v katere <strong>banka</strong> vlaga z namenom izvajanja obvladujočega oziromapomembnega vpliva na poslovanje družb, v katere vlaga.Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne<strong>trg</strong>uje na aktivnem <strong>trg</strong>u.Ob sprejetju sklepa o nakupu vrednostnega papirja ali naložbe v kapital druge družbe upravaposamezne članice skupine opredeli tudi namen vlaganj in s tem določi metodo vrednotenja.Nakupi finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida se pripoznajo v poslovnihknjigah na datum sklenitve posla.Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se na<strong>za</strong>četku izmerijo po pošteni vrednosti (nabavni), povečani <strong>za</strong> transakcijske stroške.Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazuposlovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, se dobičkiin izgube pripoznajo v kapitalu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida ob odpravi pripoznanja, ko jesredstvo prodano ali oslabljeno.Posojila in finančna sredstva do <strong>za</strong>padlosti se merijo po odplačni vrednosti.Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice banke do denarnih tokov potečejo, ali če<strong>banka</strong> finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno z obvladovanjem ali vsemi tveganji, in koristmisredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oziroma običajen način, se obračunavajo na dan posla, t. j.na datum, ko se <strong>banka</strong> <strong>za</strong>veže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi, kopogodbene obveznosti banke potečejo, prenehajo ali se prekinejo.Vrednotenje finančnih instrumentovBanka uporablja <strong>za</strong> slabitev finančnih sredstev določila in kriterije, ki izhajajo iz: Metodologije o ocenjevanju izgub iz kreditnih tveganj, Metodologije o pripoznavanju <strong>za</strong>varovanj pri slabitvah finančnih sredstev, Metodologije o razdelitvi in vrednotenju finančnih instrumentov.Vrednotenje finančnih instrumentov po pošteni vrednostiPo pošteni vrednosti se vrednotijo finančni instrumenti, razporejeni kot namenjeni <strong>trg</strong>ovanju, popošteni vrednosti skozi poslovni izid in razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.Poštena vrednost finančnih instrumentov temelji na objavljeni tržni ceni na datum bilance stanja.Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjihdenarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.Dolžniški finančni instrumenti, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, se v osnovi vodijo po pošteni vrednosti,učinki vrednotenja se pripoznajo prek kapitala. Pri nepristranskih dokazih, da je sredstvooslabljeno, je treba pridobljeno izgubo, pripoznano neposredno v kapitalu, odstraniti iz kapitala in jopripoznati v poslovnem izidu. Tako pripoznano izgubo je mogoče razveljaviti.Finančni instrumenti po odplačni vrednostiOslabitev finančnih instrumentov v posesti do <strong>za</strong>padlosti je mogoča, če obstajajo objektivni dokazi ooslabitvi.196


Znesek izgube <strong>za</strong> oslabitev se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjovrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri. Vrednostizgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Izvedene finančne instrumente, ki vključujejo valutne terminske posle, swap posle z Banko Slovenije,valutne opcije in terminske posle z vrednostnimi papirji, <strong>banka</strong> uporablja <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in varovanje postavkter jih vrednoti po tržnih podatkih in na podlagi veljavnih tečajnic Banke Slovenije oziroma po pogodbeniterminski vrednosti. Vse spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v poslovnem izidu.Krediti in terjatveKredite vodi <strong>banka</strong> po odplačni vrednosti. Dani krediti so izka<strong>za</strong>ni v višini neodplačanih glavnic,povečanih <strong>za</strong> neodplačane obresti in provizije, in zmanjšani <strong>za</strong> ustrezne popravke vrednosti vskladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja Nove KBM.Vnaprej plačane provizije pri dolgoročnih kreditih <strong>banka</strong> razmejuje po efektivni obrestni meri.Banka sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje, ali obstajajo objektivni dokazi ali dogodki, ki sonastopili po <strong>za</strong>četnem pripoznanju, in ali ti dogodki vplivajo na oceno prihodnjih denarnih tokovfinančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče <strong>za</strong>nesljivo oceniti. Pomembneinformacije, ki kažejo na oslabitev finančnega sredstva, so neizpolnitev obveznosti pri plačevanju,verjetnost stečaja, prisilne poravnave ali finančne reorgani<strong>za</strong>cije.Znesek izgube pri oslabitvi finančnega sredstva se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstvain sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po pogodbeni obrestni meri finančnegasredstva. Kadar <strong>banka</strong> razpolaga s prvovrstnim <strong>za</strong>varovanjem ali primernim <strong>za</strong>varovanjem, upošteva tudipričakovane denarne tokove iz naslova unovčenja <strong>za</strong>varovanj. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjšaneposredno ali z uporabo konta popravka vrednosti. Znesek izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Če se vrednost oslabitve v naslednjem obdobju zmanjša, se že prej pripoznana izguba <strong>za</strong>radi oslabitverazveljavi. Vrednost razveljavitve izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Denarni ustreznikiDenarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneskedenarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti <strong>za</strong>nemarljivo.Med denarne ustreznike <strong>banka</strong> šteje:gotovinska denarna sredstva ter stanja na poravnalnem računu in tekočih računih,posojila <strong>banka</strong>m z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev,naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje držav EU in v vrednostne papirje centralne bankeoziroma ECB z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev.Finančne obveznostiFinančne obveznosti so dolgovi do strank <strong>za</strong> vloge, najete kredite, izdane vrednostne papirje indruge obveznosti iz financiranja banke.V bilanci stanja so izka<strong>za</strong>ne v višini prejetih denarnih sredstev na podlagi pogodb in se merijo po odplačnivrednosti. Povečane so <strong>za</strong> donose in zmanjšane <strong>za</strong> odplačila.RezervacijeDolgoročne rezervacije <strong>za</strong> obveznosti in stroške <strong>banka</strong> pripozna <strong>za</strong>radi sedanje obveze (pravna aliposredna), ki izhaja iz preteklega dogodka, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtokdejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in je znesek obveze mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.197


Banka oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, <strong>za</strong> pravnonerešene tožbe in druge rezervacije.Banka oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, ki odražajo sedanjo vrednost obveznosti <strong>za</strong>odpravnine in jubilejne nagrade. Izračun se opravi <strong>za</strong> vsakega <strong>za</strong>poslenega tako, da se upošteva strošekodpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi, in strošek vseh pričakovanih jubilejnihnagrad <strong>za</strong> skupno delovno dobo v družbi do upokojitve. Za skupino stanje obveznosti izračunavapooblaščeni aktuar z metodo knjižnega rezerviranja.Pri izračunu sedanje vrednosti se uporabi diskontna obrestna mera, enaka tržni donosnosti na podjetniškeobveznice izdajatelja z visoko boniteto, izdane v valuti, ki je enaka valuti obveznosti delodajalcaBanka pripozna rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, ko so <strong>za</strong>nje izpolnjeni pogoji v skladu zMetodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja.Finančni in poslovni prihodki in odhodkiPrihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale in da je tekoristi mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.Obrestni prihodki in odhodki so izka<strong>za</strong>ni v obračunanih zneskih v višini, rokih in na način, določen s Sklepomo obrestnih merah banke.Prihodki in odhodki <strong>za</strong> obrestiV izkazu poslovnega izida so pripoznani vsi obrestni prihodki in odhodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi zuporabo metode veljavne obrestne mere.Med prihodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne redne, <strong>za</strong>mudne in razmejene obresti ter vnaprej plačana nadomestila<strong>za</strong> stroške odplačevanja pri dolgoročnih kreditih, danih prebivalstvu. Nadomestila se prenašajo med prihodkeskladno z dobo odplačevanja kredita.Med odhodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne obresti <strong>za</strong> obveznosti iz naslova vlog, izdanih vrednostnih papirjev innajetih kreditov ter drugi odhodki iz naslova finančnih obveznosti.Prihodki iz dividendMed prihodki iz dividend izkazuje <strong>banka</strong> prejete dividende ali deleže iz naslova naložbenja v kapital družb.Prihodki in odhodki od opravninMed prihodke so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitve v skladu s Tarifo nadomestil.Med odhodke <strong>za</strong> opravnine so vključeni zneski, plačani <strong>za</strong> storitve drugih v skladu s pogodbami med članicoskupine in upnikom.Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma, ko je storitev opravljena.Prihodki in odhodki iz finančnih poslovMed prihodki in odhodki od finančnih poslov <strong>banka</strong> izkazuje realizirane dobičke ali izgube odfinančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, in iz naslova<strong>trg</strong>ovanja z lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji ter izvedenimi finančnimi instrumenti,merjenimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.198


Drugi poslovni dobički ali izgubeMed druge dobičke ali izgube so vključeni prihodki od najemnin <strong>za</strong> poslovne prostore in drugiprihodki iz poslovanja, med izgubami pa odhodki <strong>za</strong> dajatve, članarine in drugi poslovni odhodki.OslabitveMed oslabitvami <strong>banka</strong> izkazuje oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti na podlagikriterijev iz Metodologije ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in oslabitve naložbenih nepremičnin napodlagi cenitve pooblaščenega cenilca.DavkiTekoči davek od dohodka je prika<strong>za</strong>n v višini, kot ga je obračunala <strong>banka</strong> na osnovi Zakona o davku oddohodkov pravnih oseb.Odloženi davki so obračunani <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti <strong>za</strong> davčnenamene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Davki so vsakokrat obračunani po davčni stopnji v skladu zveljavno davčno <strong>za</strong>konodajo.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, vrednotenjanaložbenih nepremičnin in rezervacij.Odložena terjatev <strong>za</strong> davek se pripozna <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, če je verjetno, da se bo pojavilrazpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.Odloženi davek, pove<strong>za</strong>n z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo po poštenivrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu.Poročanje po odsekihOdsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) aliproizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov,drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje banke po odsekih temelji na področnih odsekih. Banka neporoča po območnih odsekih, ker več kot 90 odstotkov poslovanja poteka na območju Slovenije.199


3 Izpostavljenost različnim vrstam tveganja) Kreditno tveganjeKreditno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.Obvladovanje kreditnega tveganja pomeni <strong>za</strong> banko kontinuirano spremljavo in analiziranjeposameznega poslovnega partnerja, nadzor nad odobrenimi naložbami, spremljanje ustreznosti<strong>za</strong>varovanj naložb, merjenje in analiziranje premikov portfelja glede na njegovo sestavo (dejavnost,sektor, velikost ...) in kakovostjo.Banka razvršča posamezne dolžnike v bonitetne skupine A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikovesposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in vrsti <strong>za</strong>varovanja terjatev. Razvrščanje potekana osnovi interno sprejete Metodologije razvrščanja komitentov v bonitetne skupine, ki temelji naMednarodnih standardih računovodskega poročanja in Sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub izkreditnega tveganja bank in hranilnic. Cilj je oceniti pričakovane izgube na osnovi objektivnih in subjektivnihkriterijev.Posebno pozorno <strong>banka</strong> oceni posamezno pomembna finančna sredstva in prevzete obveznosti pozunajbilančnih postavkah. Če pri posamični ocenitvi pomembnih finančnih sredstev in prevzetih obveznostipo zunajbilančnih postavkah <strong>banka</strong> ugotovijo potencialne izgube oziroma je terjatev do dolžnika <strong>za</strong>varovanaz <strong>za</strong>varovanji, ki jih <strong>banka</strong> lahko uporabi <strong>za</strong> zniževanje kreditnega tveganja (prvovrstna ali primerna<strong>za</strong>varovanja), ga praviloma slabi posamično. Če <strong>banka</strong> ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija nipotrebna, slabi dolžnikove terjatve s skupinskim odstotkom.Obseg pričakovanih izgub je podlaga <strong>za</strong> oblikovanje oslabitev sredstev na nadomestljivovrednost in oblikovanje rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne postavke.Na dan 31. 12. 2006 je <strong>banka</strong> izka<strong>za</strong>la oslabitve finančnih sredstev v višini 198.359 tisoč evrov, odtega <strong>za</strong> posamično oslabljena finančna sredstev 20.956 tisoč evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljenafinančna sredstva 177.403 tisoč evrov. Banka je oblikovala rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančneobveznosti v višini 14.661 tisoč evrov, od tega <strong>za</strong> posamično oslabljene zunajbilančne obveznosti2.693 tisoč evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljene zunajbilančne obveznosti 11.968 tisoč evrov.Pokritost nedonosnih terjatev (skupine C, D, E) s skupnimi oslabitvami in rezervacijami je na dan31. 12. 2006 znašala 93 odstotkov.31. 12. 2004 <strong>banka</strong> še ni posamično slabila terjatev, <strong>za</strong>to so vse tvegane terjatve prika<strong>za</strong>ne medskupinsko slabljenimi. Za obresti in nadomestila je <strong>banka</strong> v letu 2004 izključevala prihodke.Izključeni prihodki v višini 66.239 tisoč evrov so prika<strong>za</strong>ni med oslabitvami <strong>za</strong> bilančne terjatve.200


Kreditno tveganje – nadaljevanjeBilančne terjatve do bankBilančne terjatve dostrank, ki niso bankeZunajbilančne obveznostiSkupaj2006 -MSRP2005 -MSRP2004 –MSRSPprestrukturirano2006 -MSRP2005 -MSRP2004 –MSRSPprestrukturirano2006 -MSRP2005 -MSRP2004 –MSRSPprestrukturirano2006 -MSRP2005 -MSRP2004 –MSRSPprestrukturiranoPosamičnaoslabitevBonitetnaskupina ABonitetnaskupina BBonitetnaskupina CBonitetnaskupina DBonitetnaskupina EBrutovrednostOslabitve/rezervacijeNetovrednost251.427 172.793 0 102.368 80.108 0 17.470 12.657 0 371.265 265.558 056 1.022 0 18.680 68.783 0 13.840 6.941 0 32.576 76.746 00 0 0 16.123 14.200 0 710 2.438 0 16.833 16.638 00 0 0 15.510 3.783 0 127 2.215 0 15.637 5.998 0216 211 0 5.775 47 0 1.057 0 0 7.048 258 0251.699 174.026 0 158.456 166.921 0 33.204 24.251 0 443.359 365.198 0527 490 0 20.429 14.127 0 2.694 2.739 0 23.650 17.352 0251.172 173.536 0 138.027 152.794 0 30.510 21.512 0 419.709 347.846 0SkupinskaoslabitevBonitetnaskupina ABonitetnaskupina BBonitetnaskupina CBonitetnaskupina DBonitetnaskupina EBrutovrednostOslabitve/rezervacijeNetovrednost107.371 215.721 127.160 1.765.436 1.403.068 1.131.594 235.776 50.317 404.224 2.108.583 1.656.769 1.662.9780 0 334 415.046 261.262 271.595 62.557 63.005 78.306 477.603 324.267 350.2340 0 0 49.499 40.708 47.796 11.917 1.794 5.331 61.416 42.503 53.1270 0 3 16.579 23.107 27.492 5.009 214 1.088 21.588 23.320 28.5830 0 197 105.002 122.262 56.113 359 762 673 105.362 123.025 56.983107.371 215.721 127.694 2.351.562 1.850.407 1.534.590 315.618 116.092 489.622 2.774.552 2.169.884 2.151.9050 0 358 177.403 178.512 188.923* 11.968 7.289 15.733 189.370 185.801 205.014107.371 215.721 127.336 2.174.159 1.671.895 1.345.667 303.650 108.803 473.889 2.585.182 1.984.083 1.946.891Skupaj brutovrednost359.070 389.747 127.694 2.510.018 2.017.328 1.534.590 348.822 140.343 489.622 3.217.911 2.535.082 2.151.905201


) Obrestno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomObrestno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi spremembe obrestnih mer oziroma spremembestrukture obrestnih mer ob neusklajenosti aktivnih in pasivnih obrestovanih postavk glede na ročnostponovne določitve obrestne mere in način obrestovanja. Glavnino izpostavljenosti v banki predstavljajoizpostavljenosti v slovenskih tolarjih in evrih. Tabela prikazuje razdelitev postavk glede na obdobje ponovnedoločitve obrestnih mer. Izpostavljenost spremembi obrestnih mer <strong>banka</strong> obvladuje z usklajevanjem načinaobrestovanja sredstev in obveznosti ter upoštevanjem lastnosti posameznih postavk.31. 12. 2006 – aktivaBILANČNEPOSTAVKESKUPAJNeobrestovanoObrestovanoNavpogledDo 1mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanjena računih pri CB 87.957 42.096 45.860 45.838 22 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 125.182 56.130 69.052 0 715 18.231 21.408 18.962 9.735Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 658.372 10.949 647.424 0 47.431 213.834 116.601 112.042 157.516Krediti 2.440.057 5.857 2.434.200 100.710 1.783.670 91.507 317.277 106.708 34.327Finančna sredstva vposesti do <strong>za</strong>padlosti 226.910 0 226.910 0 218.566 0 2.223 1.693 4.428Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 0 0 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnihsredstev 2 2 0 0 0 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 58.016 58.016 0 0 0 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 467 467 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena osnovnasredstva 21.216 21.216 0 0 0 0 0 0 0Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih inskupaj obvladovanih družb 38.982 38.982 0 0 0 0 0 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 3.170 3.170 0 0 0 0 0 0 0Druga sredstva 8.805 8.805 0 0 0 0 0 0 0Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 22 22 0 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 3.669.158 245.712 3.423.446 146.548 2.050.404 323.572 457.509 239.405 206.006202


Pojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letObveznosti do virovsredstevFinančne obveznosti doCB 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 154 154 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,merjene po odplačnivrednosti 3.314.706 0 3.314.706 889.565 692.584 643.326 977.813 102.156 9.263Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin.sred., ki ne izpol. pogojev<strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 0 0 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 18.678 0 18.678 3 7.509 4.221 6.802 141 1Rezervacije 26.172 26.172 0 0 0 0 0 0 0Obv. <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 3.829 3.829 0 0 0 0 0 0 0Druge obveznosti 26.670 26.671 0 0 0 0 0 0 0Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajoin ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.368 24.368 0 0 0 0 0 0 0Kapitalske rezerve 28.847 28.847 0 0 0 0 0 0 0Kapital v zvezi ssestavljenimi fin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Presežek izprevrednotenja 1.977 1.977 0 0 0 0 0 0 0Rezerve iz dobička(vključno z <strong>za</strong>držanimdobičkom) 215.011 215.011 0 0 0 0 0 0 0Lastni deleži 0 0 0 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 8.746 8.747 0 0 0 0 0 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 0 0 0 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti inkapital (2) 3.669.158 335.776 3.333.384 889.568 700.093 647.547 984.615 102.297 9.263Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 - 90.064 90.062 - 743.020 1.350.311 - 323.975 - 527.106 137.108 196.743Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 - 743.020 607.291 283.317 - 243.788 - 106.680 90.063Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 839.405 839.405 0 0 0 0 0 0 0Obrestno tveganje po stanju 31. 12. 2005SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 2.992.736 204.926 2.787.810 95.678 2.112.655 91.366 188.677 148.590 150.844Skupaj obveznosti inkapital (2) 2.992.736 327.812 2.664.924 2 2.293.536 217.895 137.708 14.868 915Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -122.886 122.886 95.676 -180.881 -126.529 50.969 133.722 149.929Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 95.676 -85.204 -211.734 -160.765 -27.044 122.886Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 592.153 592.153 0 0 0 0 0 0 0203


Obrestno tveganje po stanju 31. 12. 2004Pojasnila k računovodskim izkazomSKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 2.519.514 216.503 2.303.011 82.473 1.603.731 201.411 239.974 142.353 33.069Skupaj obveznosti inkapital (2) 2.519.514 288.975 2.230.539 11.858 1.883.777 192.179 122.987 17.224 2.514Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 - 72.472 72.472 70.615 - 280.046 9.232 116.987 125.129 30.555Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 70.615 - 209.431 - 200.199 - 83.212 41.917 72.472Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 717.090 717.090 0 0 0 0 0 0 0Obrestno tveganje – dejanske obrestne mere31. 12. 2006 - MSRP 31. 12. 2005 - MSRPDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valuta31.12.2004 – MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaAKTIVAStranke, ki niso banke– nefinančne družbe 5,86 % 4,97 % 6,51 % 3,82 % 7,16 % 3,29 %– država, druge finančneorgani<strong>za</strong>cije, neprofitniizvajalci storitev 4,89 % 4,93 % 5,49 % 3,77 % 6,47 % 3,61 %– gospodinjstva 7,56 % 4,82 % 7,56 % 4,33 % 8,91 % 4,37 %Banke 3,66 % 4,03 % 4,22 % 2,71 % 4,22 % 2,11 %Vrednostni papirji 4,49 % 3,82 % 3,88 % 3,44 % 7,13 % 1,53 %SKUPAJ AKTIVA 5,76 % 4,63 % 5,83 % 3,60 % 7,55 % 2,54 %PASIVAStranke, ki niso banke– nefinančne družbe 2,37 % 2,02 % 2,63 % 0,50 % 3,31 % 0,82 %– država, druge finančneorgani<strong>za</strong>cije, neprofitniizvajalci storitev 3,16 % 4,02 % 3,67 % 2,81 % 5,09 % 2,64 %– gospodinjstva 1,69 % 2,12 % 1,90 % 1,25 % 2,71 % 1,00 %Banke 3,27 % 3,62 % 3,88 % 2,41 % 4,66 % 2,61 %Vrednostni papirji 4,48 % 0% 5,08 % 0% 6,83 % 0%SKUPAJ PASIVA 2,21 % 3,13 % 2,57 % 1,87 % 3,47 % 1,35 %Pojasnilo k razkritjem <strong>za</strong> leto 2004 - 2006Tabela »Obrestno tveganje – dejanske obrestne mere« je vsebinsko nekoliko skrčeno saj podatkov <strong>za</strong> leto2004 ni bilo mogoče pripraviti v obliki, kakršna je bila objavljena v letnem poročilu 2006. Skrčena tabela jepriložena v nadaljevanju.204


Pojasnila k računovodskim izkazomc) Likvidnostno tveganjeLikvidnostno tveganje izvira iz časovnega neskladja <strong>za</strong>padlosti virov sredstev in naložb. Tabela prikazujepogled na strukturno likvidnost banke. Banka pri spremljanju strukturne likvidnosti upošteva lastnostiposameznih postavk in razpoložljive možnosti <strong>za</strong>gotavljanja dodatne likvidnosti.31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanjena računih pri CB 87.957 87.957 0 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 125.182 0 125.182 0 0 0 0Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 658.372 0 658.373 0 0 0 0Krediti 2.440.057 139.867 354.026 290.203 626.887 683.934 345.139Finančna sredstva vposesti do <strong>za</strong>padlosti 226.910 0 37.589 22 81.732 1.669 105.898Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnihsredstev 2 1 1 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 58.016 0 0 0 621 776 56.619Naložbene nepremičnine 467 0 0 0 0 0 467Neopredmetena osnovnasredstva 21.216 0 0 6.705 25 160 14.326Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih inskupaj obvladovanihdružb 38.982 0 0 0 0 0 38.982Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 3.170 3.170 0 0 0 0 0Druga sredstva 8.805 3.953 631 605 407 3.204 6Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 22 0 0 0 22 0 0Skupaj sredstva (1) 3.669.158 234.948 1.175.802 297.535 709.694 689.743 561.437205


31. 12. 2006 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 meseca Od 1–3 mesecevObveznosti do virovsredstevPojasnila k računovodskim izkazomOd 3–12mesecev Od 1–5 let Nad 5 letFinančne obveznosti do CB 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 154 0 154 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjenepo odplačni vrednosti 3.314.706 876.081 487.239 562.854 361.903 896.103 130.525Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred.,ki ne izpol. pogojev <strong>za</strong>odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 18.678 43 4.352 10.178 3.240 785 80Rezervacije 26.172 778 1.197 2.800 6.130 14.106 1.161Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 3.829 0 3.798 0 31 0 0Druge obveznosti 26.670 16.600 7.824 1.157 387 530 171Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.368 0 0 0 0 0 24.368Kapitalske rezerve 28.847 0 0 0 0 0 28.847Kapital v zvezi s sestavljenimifin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 1.977 0 1.977 0 0 0 0Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 215.011 0 0 0 0 0 215.011Lastni deleži 0 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 8.746 0 0 0 8.747 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 0 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital(2) 3.669.158 893.502 506.541 576.989 389.185 911.524 391.416Neusklajenost (1) manj (2) 0 -658.555 669.261 -279.454 320.509 -221.781 170.021Predvideni odliv na podlagipotencialnih in prevzetihobveznosti (3) 5.996 0 284 568 2.554 1.452 1.139Skupna neusklajenost (1) –(2) – (3) -5.996 -658.554 668.977 -280.022 317.955 -223.233 168.882Likvidnostno tveganje po stanju 31. 12. 2005BILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 2.992.736 154.959 849.830 217.893 613.556 688.801 467.697Skupaj obveznosti in kapital(2) 2.992.736 795.436 431.673 520.301 322.112 564.907 358.307Neusklajenost (1) manj (2) 0 -640.477 418.157 -302.408 291.444 123.894 109.390Zunajbilančne obveznosti(B.1–B.4) 592.153 23.164 165.857 86.734 238.816 63.372 14.209Likvidnostno tveganje po stanju 31. 12. 2004BILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 2.519.514 140.460 321.226 301.502 612.168 709.209 434.949Skupaj obveznosti in kapital(2) 2.519.514 720.502 422.960 469.770 265.470 343.303 297.510Neusklajenost (1) manj (2) 0 - 580.042 - 101.734 - 168.268 346.698 365.906 137.439Zunajbilančne obveznosti(B.1–B.4) 717.090 28.052 200.851 105.034 289.203 76.743 17.207206


d) Valutno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomValutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene deviznepodbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev. Banka z nadzorovanim odpiranjem pozicij v devi<strong>za</strong>hnadzoruje izpostavljenost valutnemu tveganju. Valutna klavzula se v tabeli nanaša večinoma naEUR.31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 8.844 511 1.095 77.507 0 87.957Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 70.000 37 0 55.128 17 125.182Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 262.761 3.784 0 380.018 11.809 658.372Krediti 1.293.211 57.275 125.083 945.462 19.026 2.440.057Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 38.200 0 0 188.710 0 226.910Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 0 0 0 2 0 2Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 58.016 0 58.016Naložbene nepremičnine 0 0 0 467 0 467Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 21.216 0 21.216Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 0 0 0 38.982 0 38.982Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 102 2 0 3.066 0 3.170Druga sredstva 477 47 20 7.807 454 8.805Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 0 0 0 22 0 22Skupaj sredstva (1) 1.673.594 61.657 126.198 1.776.403 31.306 3.669.158207


31. 12. 2006 – pasivaPojasnila k računovodskim izkazomBILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajObveznosti do virov sredstevFinančne obveznosti do CB 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 0 0 0 154 0 154Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 1.484.780 61.933 118.889 1.635.958 13.146 3.314.706Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. Obveznosti 9.541 352 169 8.353 263 18.678Rezervacije 0 0 0 25.976 196 26.172Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 0 0 0 3.829 0 3.829Druge obveznosti 5.875 20 732 20.043 0 26.670Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 0 0 0 24.368 0 24.368Kapitalske rezerve 0 0 0 28.847 0 28.847Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 1.977 0 1.977Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 0 0 0 215.011 0 215.011Lastni deleži 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 0 0 0 8.746 0 8.746Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital (2) 1.500.195 62.305 119.790 1.973.263 13.605 3.669.158Neto izpostavljenost (1) manj (2) 173.399 -648 6.408 -196.860 17.701 0Valutno tveganje po stanju 31. 12. 2005BILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajSkupaj sredstva (1) 1.104.098 67.868 27.251 1.627.963 165.557 2.992.736Skupaj obveznosti in kapital (2) 1.075.327 67.455 26.490 1.776.012 47.452 2.992.736Neto izpostavljenost (1) manj (2) 28.771 413 761 -148.049 118.105 0Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 128.016 20.410 2.544 441.183 0 592.153Valutno tveganje po stanju 31. 12. 2004BILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajSkupaj sredstva (1) 818.823 70.188 21.231 1.523.828 85.444 2.519.514Skupaj obveznosti in kapital (2) 772.089 69.410 21.011 1.597.781 59.223 2.519.514Neto izpostavljenost (1) manj (2) 46.734 778 220 - 73.953 26.221 0Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 155.026 24.716 3.080 534.267 0 717.090208


e) Bilanca stanja po teritoriju31. 12. 2006 – aktivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaPojasnila k računovodskim izkazomRepublikenekdanjeJugoslavijeDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 87.957 87.957 0 0 0 0Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 125.182 54.598 70.584 67.536 3 3.045Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 658.372 425.781 232.591 175.980 0 56.611Krediti 2.440.057 2.181.421 258.636 169.228 67.301 22.107Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 226.910 226.300 610 610 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 2 0 0 0 0Opredmetena osnovna sredstva 58.016 58.016 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 467 467 0 0 0 0Neopredmetena osnovna sredstva 21.216 21.216 0 0 0 0Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 38.982 32.333 6.649 6.649 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 3.170 3.170 0 0 0 0Druga sredstva 8.805 8.671 134 92 4 38Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 22 22 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 3.669.158 3.099.954 569.205 420.096 67.308 81.801Drugo209


31. 12. 2006 – pasivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajObveznosti do virov sredstevEvropskaunijaPojasnila k računovodskim izkazomRepublikenekdanjeJugoslavijeFinančne obveznosti do CB 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 154 0 154 154 0 0Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 3.314.706 2.402.952 911.754 896.621 6.593 8.541Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 0 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 18.678 12.087 6.591 6.499 30 62Rezervacije 26.172 24.836 1.336 0 980 355Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 3.829 3.829 0 0 0 0Druge obveznosti 26.670 25.730 940 699 208 33Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.368 24.368 0 0 0 0Kapitalske rezerve 28.847 28.847 0 0 0 0Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja 1.977 1.977 0 0 0 0Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 215.011 215.011 0 0 0 0Lastni deleži 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 8.746 8.746 0 0 0 0Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital (2) 3.669.158 2.748.383 920.775 903.973 7.811 8.991Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 351.571 -351.571 -483.877 59.497 72.810DrugoBilanca stanja po teritoriju 31. 12. 2005BILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDrugoSredstva skupaj (1) 2.992.736 2.638.141 354.595 248.825 43.140 62.630Skupaj obveznosti in kapital (2) 2.992.736 2.477.205 515.532 445.530 9.306 60.696Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 160.936 -160.937 -196.705 33.834 1.934Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 592.153 586.877 5.276 0 4.140 1.136Bilanca stanja po teritoriju 31. 12. 2004BILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDrugoSredstva skupaj (1) 2.519.514 2.362.932 156.581 103.315 18.855 34.412Skupaj obveznosti in kapital (2) 2.519.514 2.257.438 262.076 196.223 8.754 57.099Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 105.494 - 105.495 - 92.908 10.101 - 22.687Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 717.090 710.700 0 0 5.013 1.376210


4 Razčlenitev po področnih odsekihAnali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki31. 12. 2006 - MSRPPojasnila k računovodskim izkazomPoslovnamrežaPoslovanjezgospodarskimi subjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodki 70.240 33.099 30.915 14.052 148.306Neto obrestni prihodki 40.099 26.710 15.283 3.848 85.940Neto opravnine 27.534 6.613 -1.795 740 33.092Prihodki iz dividend 18 0 4.491 0 4.509Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstevin obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 1.172 -224 390 -150 1.188Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 1.317 95 12.736 -3 14.145Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti priobračunavanju varovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 0 0 -1.466 0 -1.466Čisti dobički/izgube iz odprave pripozn. sred.brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 123 0 850 205 1.178Drugi čisti poslovni dobički/izgube -23 -95 426 9.412 9.720Prihodki med odseki 14.273 -12.369 -1.904 0 0Prihodki po odsekih 84.513 20.730 29.011 14.052 148.306Poslovni izid iz rednega poslovanja 53.456 6.709 11.349 -27046 44.468Davek iz dobička in drugi davki 0 0 0 -7.634 -7.634Čisti poslovni izid 0 0 0 0 36.834Sredstva po odsekih 1.373.399 781.725 1.412.876 101.158 3.669.158Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 1.901.196 310.477 1.133.935 44.601 3.390.209Rezervacije in oslabitve 11.823 10.867 -17 -144 22.529Amorti<strong>za</strong>cija 3.131 111 47 5.631 8.920Nabavna vrednost pridobljenih osnovnih sredstev 0 0 0 0 0211


Anali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki31. 12. 2005 - MSRPPoslovnamrežaPoslovanje zgospodarskimi subjektiPojasnila k računovodskim izkazomFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodki 62.287 27.382 43.093 2.617 135.379Neto obrestni prihodki 32.351 20.449 20.839 2.528 76.167Neto opravnine 26.333 6.428 -1.167 -231 31.363Prihodki iz dividend 1.087 0 3.778 0 4.865Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstevin obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 -1.493 0 -1.493Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 1.686 505 19.944 -130 22.005Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti priobračunavanju varovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 0 0 -121 0 -121Čisti dobički/izgube iz odprave pripozn. sred.brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 22 0 1.314 37 1.373Drugi čisti poslovni dobički/izgube 808 0 -1 413 1.220Prihodki med odseki 18.592 -8.320 -10.272 0 0Prihodki po odsekih 80.879 19.062 32.821 2.617 135.379Poslovni izid iz rednega poslovanja 62.938 11.880 11.425 -43.304 42.939Davek iz dobička in drugi davki 0 0 0 8.090 8.090Čisti poslovni izid 0 0 0 0 34.849Sredstva po odsekih 768.991 576.987 1.253.349 393.409 2.992.736Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 1.707.107 306.773 686.221 45.758 2.745.859Rezervacije in oslabitve 5.666 4.796 56 7.172 17.690Amorti<strong>za</strong>cija 2.966 87 45 3.689 6.787Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 0 0 0 0 0212


Anali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki31. 12. 2004 – MSRP prestrukturiranoPojasnila k računovodskim izkazomPoslovnamrežaPoslovanjezgospodarskimisubjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodki 56.179 23.192 36.487 639 116,497Neto obrestni prihodki 3.1007 15.929 25.769 157 72.862Neto opravnine 22.998 6.564 -909 32 28.685Prihodki iz dividend 73 0 8.130 0 8.203Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 -662 0 -662Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 1.948 819 3.918 70 6.755Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 0 0 244 0 244Čisti dobički/izgube iz odprave pripozn. sred. breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo 0 0 0 173 173Drugi čisti poslovni dobički/izgube 153 -120 -3 207 237Prihodki med odseki 21.077 -5.994 -15.083 0 0Prihodki po odsekih 77.256 17.198 21.404 639 116.497Poslovni izid iz rednega poslovanja 3.1290 11.463 22.345 -40.828 24.270Davek iz dobička in drugi davki 0 0 0 -12.955 -12.955Čisti poslovni izid 0 0 0 0 11.315Sredstva po odsekih 883.088 547.070 1.017.711 7.1645 2.51.9514Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 1.576.775 297.112 387.475 40.402 2.301.764Rezervacije in oslabitve 11.334 1.181 -915 4.187 15.787Amorti<strong>za</strong>cija 2.776 143 33 7.848 10.800Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 0 0 0 0 0213


Pojasnila k postavkam izka<strong>za</strong> poslovnega izidaPojasnila k računovodskim izkazom5 Prihodki in odhodki od obrestia) Obresti po sektori<strong>za</strong>ciji2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoPrihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki OdhodkiNefinančne družbe 59.135 13.895 49.071 8.415 46.532 9.275Država 21.950 4.454 25.062 2.717 25.847 2.704Banke 20.931 17.535 15.337 9.471 14.678 11.375Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 8.238 5.801 4.589 10.699 4.221 9.052Gospodinjstva 44.586 26.550 38.179 23.042 41.373 26.294Tuje osebe 3.016 3.726 1.366 3.067 627 1.578Neprofitni izvajalci storitevgospodinjstvom 339 294 196 222 142 280Skupaj 158.195 72.255 133.800 57.633 133.420 60.558b) Po vrstah obresti2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoPrihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki1. Redni 154.573 72.255 129.893 57.632 130.029 60.5552. Zamudne obresti 3.622 0 3.898 0 3.067 03. Druge obresti 0 0 9 1 324 3Skupaj 158.195 72.255 133.800 57.633 133.420 60.558214


c) Prihodki in odhodki iz obresti glede na vrsto sredstev in obveznostiPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoKratkoročniDolgoročniKratkoročniDolgoročniKratkoročniDolgoročniPrihodki iz obrestiObresti iz stanj na računih pri centralni banki 438 0 424 0 536 0Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih<strong>trg</strong>ovanju 4.931 0 1.742 0 1.224 0Obresti iz finančnih sredstev, pripisane popošteni vrednosti skozi izkaz PI 0 0 0 0 0 0Obresti iz izvedenih finančnih instrumentov,namenjena varovanju 0 0 0 0 0 0Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 6.385 12.972 6.941 14.093 4.079 17.427Obresti iz danih kreditov in vlog (tudi izfinančnega leasinga) 45.504 74.679 43.472 54.802 38.504 56.448Obresti iz finančnih sredstev v posesti do<strong>za</strong>padlosti 2.914 10.350 1.141 10.869 1.199 13.670Obresti iz drugih terjatev 22 0 308 8 309 24Skupaj po ročnosti 60.194 98.001 54.028 79.772 45.851 87.569Skupaj 158.195 133.800 133.420Odhodki iz obrestiObresti <strong>za</strong> finančne obveznosti do centralnebanke 214 0 905 0 6 14Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti namenjene<strong>trg</strong>ovanju 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, pripisane popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnegaizida 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> izvedene finančne instrumente,namenjene varovanju 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 34.343 37.698 29.415 27.312 36.364 24.171Obresti <strong>za</strong> druge finančnih obveznosti(vključno <strong>za</strong> finančni leasing) 0 0 0 1 0 3Skupaj po ročnosti 34.557 37.698 30.320 27.313 36.370 24.188Skupaj 72.255 57.633 60.558Čiste obresti 85.940 76.167 72.862215


d) Čiste obrestiPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoSkupaj prihodki iz obresti 158.195 133.800 133.420Skupaj odhodki <strong>za</strong> obresti 72.255 57.633 60.558Čiste obresti 85.940 76.167 72.862Povprečne obrestne mere po sredstvih v % 5,15 % 4,89 % 5,68 %Povprečne obrestne mere po obveznostih v % 2,68 % 2,26 % 2,69 %Čiste obresti po MSRP 31.12.2004 znašajo 72.862 tisoč evrov.Od tega znašajo prihodki od obresti po MSRP 31.12.2004 133.420 tisoč evrov in se od prihodkov odobresti po MSRP 2004 prestrukturiranih (129.893 tisoč evrov) razlikujejo <strong>za</strong> 3.527 tisoč evrov. Razlika jeposledica prenosa razmejenih stroškov odplačevanja iz postavke »Other oprerating income« na postavko»Prihodki od obresti«.Odhodki <strong>za</strong> obresti ostajajo tako po MSRP 31.12.2004 kakor tudi po MSRP 2004 prestrukturirano enaki inznašajo 60.558 tisoč evrov.Učinek podrejenega dolga v obrestnih odhodkih je v letu 2006 znašal 14 tisoč evrov.Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obveznosti, <strong>za</strong> vse obstoječe posle na dan 31. 12. 2006, je znašala 2,68odstotka, od tega <strong>za</strong> domačo valuto 2,21 odstotka in 3,13 odstotka <strong>za</strong> tujo valuto. Povprečna obrestna meravlog strank, ki niso banke, je znašala 1,86 odstotka, bank 3,60 odstotka in vrednostnih papirjev 4,48 odstotka.Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe kredite na dan 31. 12. 2006 je dosegla 5,15 odstotka, od tega 5,76<strong>za</strong> kredite v domači valuti in 4,63 odstotka <strong>za</strong> kredite v tuji valuti. Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječekredite strank, ki niso banke, je znašala 5,70 odstotka, bank 3,91 odstotka in vrednostnih papirjev 4,23odstotka. Najvišja povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe kredite odobrene strankam, ki niso banke, je biladosežena pri gospodinjstvih s povprečno obrestno mero 6,89, sledijo mu neprofitni izvajalci storitev z obrestnomero 5,79 odstotka in nefinančne družbe z obrestno mero 5,22, nato pa ostali sektorji – druge finančneorgani<strong>za</strong>cije in država s povprečnima obrestnima merama 4,94 odstotka in 4,69 odstotka.216


6 Prihodki iz dividendPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoDividende iz finančnih sredstev, namenjenih<strong>trg</strong>ovanju 1.065 1.011 652– delnice in deleži bank 32 0 18– delnice in deleži drugih izdajateljev 1.033 1.011 634Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 137 575 97– delnice in deleži bank 70 6 7– delnice in deleži drugih izdajateljev 67 569 90Dividende iz naložb v kapital v družbi v skupini,obračunanih po naložbeni metodi 3.307 3.279 7.454– naložbe v kapital odvisnih družb 2.845 3.072 2.846– naložbe v kapital pridruženih družb 462 207 4.608Skupaj 4.509 4.865 8.203V MSRP 2004 prestrukturirano je postavka »Prihodki iz dividend« vključevala le dividendne prihodke odfinančnih sredstev namenjenih <strong>trg</strong>ovanju in finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, in sicer v znesku748 tisoč evrov. Po MSRP 31.12.2004 znaša postavka »Prihodki iz dividend« 8.203 tisoč evrov in je vprimerjavi z MSRP 2004 prestrukturirano povečana <strong>za</strong> dobičke/izgube iz naložb v kapital odvisnih inpridruženih družb. Le-ti so bili po MSRP 2004 prestrukturirano vključeni v postavki: »Income fromassociates« in »Income from subsidiaries«.217


7 Čiste opravninea) Opravnine po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoPrejete opravnine 40.013 35.968 32.005Nefinančne družbe 20.887 17.648 13.081Država 114 73 96Banke 1.378 1.217 965Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 419 328 336Gospodinjstva 16.345 16.080 17.058Tuje osebe 341 200 92Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 529 422 377Dane opravnine 6.921 4.605 3.320Čiste opravnine 33.092 31.363 28.685218


) Po vrstah opravninPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoPrihodki iz opravnin (provizij)Opravnine od danih jamstev 2.551 2.204 2.285Opravnine od storitev opravljanja <strong>banka</strong>m v skupini 383 8 9Opravnine od storitev opravljanja odvisnim družbam 287 152 182Opravnine od plačilnega prometa v državi 11.391 9.316 8.313Opravnine od plačilnega prometa s tujino 4.204 3.987 4.130Opravnine od posredniških in komisijskih poslov 169 82 113Opravnine od menjalniških poslov 1 3 4Opravnine od poslov z vrednostnimi papirji <strong>za</strong> stranke 617 48 0Opravnine od kreditnih poslov 4.371 5.216 3.235Opravnine <strong>za</strong> opravljanje administrativne storitve 16.017 14.929 13.712Opravnine od shranjevanja stvari in vrednosti 22 23 22Skupaj 40.013 35.968 32.005Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije)Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v državi 1.932 2.008 1.508Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v tujini 3.204 1.659 1.249Opravnine <strong>za</strong> opravljanje menjalniških poslov 0 2 9Opravnine <strong>za</strong> opravljanje posredniških in komisijskihposlov 9 0 0Opravnine <strong>za</strong> opravljene borzne posle in druge poslez vrednostnimi papirji 343 104 49Opravnine <strong>za</strong> opravljanje plačilnega prometa 1.051 580 249Opravnine dane <strong>za</strong> druge storitve 382 252 256Skupaj 6.921 4.605 3.320Čiste opravnine 33.092 31.363 28.685Pojasnilo k razkritjem <strong>za</strong> leto 2004Postavka »Čiste opravnine« po MSRP 31.12.2004 ostaja v primerjavi z MSRP 2004 prestrukturiranonespremenjena in znaša 28.685 tisoč evrov.Odhodki <strong>za</strong> opravnine so se v letu 2006 glede na leto 2005 povečali <strong>za</strong> 2.316 tisoč evrov ali <strong>za</strong> 50,3odstotka. Med temi so se najbolj povišale opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v tujini, in sicer <strong>za</strong> 1.545 tisoč evrovali <strong>za</strong> 93,1 odstotka. Povečanje izhaja predvsem iz aktivnejše vloge banke na mednarodnih finančnih <strong>trg</strong>ih.219


Pojasnila k računovodskim izkazom8 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaRealiziranidobički2006 - MSRP 2005 - MSRPRealiziraneizgubeČistirealiz.dob./izgubeRealiziranidobičkiRealiziraneizgubeČistirealiz.dob./izgubeRealiziranidobički2004 – MSRPprestrukturiranoRealiziraneizgubeČistirealiz.dob./izgubeFinančnasredstva,razpoložljiva <strong>za</strong>Krediti, merjenipo odplačnivrednostiFinančnenaložbe vposesti do<strong>za</strong>padlostiFinančneobveznosti,merjene poodplačnivrednostiDruga finančnasredstva inobveznosti1.478 477 1.001 568 2.010 -1.442 107 139 -32432 504 -72 606 503 103 118 733 -6150 58 -58 0 3 -3 0 1 -10 0 0 0 0 0 0 0 0490 173 317 0 151 -151 0 14 -14Skupaj 2.400 1.212 1.188 1.174 2.667 -1.493 225 887 -662Postavka »Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida« je bila po MSRP 2004 prestrukturirano del postavk »Net trading income« in»Impairment losses«.Med realiziranimi dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo je v letu 2006 vključenznesek 250 tisoč evrov, ki je bil realiziran obodtujitvi kapitalske naložbe v Steklarno Rogaška.220


Pojasnila k računovodskim izkazom9 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju2006 - MSRP 2005 - MSRPDobički IzgubeČistidob./izg.Dobički IzgubeČistidob./izg.2004 – MSRPprestrukturiranoDobički IzgubeČistidob./izg.Trgovanje z lastniškimivrednostnimi papirji in 22.224 8.749 13.475 18.872 9 18.862 1.590 0 1.590deležiTrgovanje z dolžniškimivrednostnimi papirji 1.413 7.446 -6.033 2.108 1.165 943 84 71 13Trgovanje s tujo valuto(nakup/prodaja) 4.709 1.913 2.796 3.437 1.258 2.179 6.547 2.374 4.174Trgovanje z izvedenimifinančnimi instrumenti 4.829 922 3.907 846 825 21 0 0 0– <strong>trg</strong>ovanje z izvedenimifinančnimi instrumenti –futures/forward 4.771 871 3.900 691 634 57 1.089 110 978– <strong>trg</strong>ovanje z izvedenimifinančnimi instrumenti –swap 58 51 7 155 191 -36 0 0 0Skupaj 33.175 19.030 14.145 25.262 3.257 22.005 9.310 2.555 6.755Pojasnilo k razkritjem <strong>za</strong> leto 2004Postavka »Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju« je bila po MSRP2004 prestrukturirano del postavk »Net trading income«.Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju, so se v letu 2006 glede naleto 2005 znižali, <strong>za</strong> 7.860 tisoč evrov. Večina tega znižanja odpade na izgubo pri <strong>trg</strong>ovanju zdolžniškimi vrednostnimi papirji, ki je znašala 6.033 tisoč evrov.221


10 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlikPojasnila k računovodskim izkazom2006 - MSRP 2005 - MSRP2004 – MSRPprestrukturiranoPozitivne tečajne razlike 108.849 138.996 84.804Negativne tečajne razlike 110.315 139.117 84.560Skupaj -1.466 -121 244Čiste tečajne razlike po MSRP 2004 prestrukturirano kakor tudi po MSRP 31.12.2004 znašajo 244 tisočevrov in so bile po MSRP 2004 prestrukturirano del postavke »Net trading income«.222


Pojasnila k računovodskim izkazom11 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnihsredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo2006 - MSRP 2005 - MSRPDobički IzgubeČistidob./izg.Dobički IzgubeČistidob./izg.2004 – MSRPprestrukturiranoDobički IzgubeČistidob./izg.Odprava pripoznanjaopredmetenih osnovnihsredstev 613 190 423 310 100 210 552 99 453Odprava pripoznanjaneopredmetenih dolgoročnihsredstev 0 93 -93 0 49 -49 0 280 -280Odprava pripoznanja naložbv odvisne, pridružene inskupaj obvladovane družbe 847 0 847 1.211 0 1.211 0 0 0Skupaj 1.460 282 1.178 1.522 149 1.373 552 379 173Postavka »Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong>prodajo« je bila po MSRP 2004 prestrukturirano del postavk »Other operating income«, »Other operatingexpenses« in »Impairment losses«.V letu 2006 je bil <strong>za</strong>ključen likvidacijski postopek družbe Hotel Slavija d.d. v likvidaciji. Banka je prejelaplačilo v višini 2.691 tisoč evrov in po odpravi pripoznanja kapitalske naložbe pripoznala dobiček v višini 847tisoč evrov.223


12 Drugi čisti poslovni dobički/izgubePojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoDobičkiPrihodki iz naložbenih nepremičnin, danih vposlovni najem 54 78 66Drugi poslovni prihodki 12.104 3.555 1.157Skupaj 12.158 3.633 1.223IzgubeDavki 622 524 36Prispevki 393 381 501Članarine in podobno 156 152 138Drugi poslovni odhodki 1.267 1.356 311Skupaj 2.438 2.413 986Drugi čisti poslovni dobički/izgube 9.720 1.220 237Postavka »Drugi čisti poslovni dobički/izgube« je bila po MSRP 2004 prestrukturirano del postavk: »Otheroperating income« in »Other operating expenses«.Med drugimi poslovnimi prihodki v letu 2006 izkazuje <strong>banka</strong> vračilo plačanih <strong>za</strong>mudnih obresti,obračunanih od davčnih obveznosti, naloženih z odločbama DURS <strong>za</strong> leti 1993 in 1994 v znesku6.867 tisoč evrov in <strong>za</strong> leti 1999 in 2000 v višini 2.968 tisoč evrov. Vračilo obresti temelji na odločbiUstavnega sodišča RS.Najvišje poslovne odhodke predstavljajo plačila <strong>za</strong>varovalnih premij v višini 635 tisoč evrov ter odhodkifinanciranja leasinga in licenčnin v višini 413 tisoč evrov.224


13 Administrativni stroškiPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoStroški delaBruto plače 32.240 29.491 29.097Dajatve <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje 2.198 2.001 1.967Dajatve <strong>za</strong> pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 2.683 2.443 2.401Druge dajatve, odvisne od bruto plač 1.735 1.773 1.746Nadomestilo <strong>za</strong> prevoz na delo 967 918 915Nadomestilo <strong>za</strong> prehrano med delom 957 954 1.010Nagrade <strong>za</strong>poslenim 332 360 279Odpravnine in dokup delovne dobe 10 163 617Drugi stroški delavcev po pogodbah o <strong>za</strong>poslitvi 1.149 1.301 1.063Skupaj 42.271 39.404 39.095Splošni in administrativni stroškiStroški materiala 1.136 1.431 1.208Stroški energije 993 987 809Stroški strokovne literature 214 215 188Drugi stroški 351 330 315Odhodki <strong>za</strong> nepremičnine, vzete v poslovni najem 2.053 2.187 1.879Storitve drugih 13.840 12.069 10.902Stroški <strong>za</strong> službena potovanja 218 257 244Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 4.345 4.957 5.893Stroški reklame 3.820 3.526 2.953Reprezentanca 315 326 262Svetovalne, revizijske, računovodske in drugestoritve 1.716 1.024 1.044Šolnine, štipendije in drugi stroški <strong>za</strong>izobraževanje 561 571 421Stroški <strong>za</strong>varovanja 531 645 382Drugi upravni stroški 25 34 45Skupaj 30.118 28.559 26.545225


Pojasnilo k razkritjem <strong>za</strong> leto 2004Pojasnila k računovodskim izkazomAdministrativni stroški so bili po MSRP 2004 prestrukturirano vključeni v postavko »Other operatingexpenses« in so enaki administrativnim stroškom po MSRP-31.12.2004 65.640 tisoč evrov. Sestavljajo jih:- stroški dela 39.095 tisoč evrov- splošni in administrativni stroški 26.545 tisoč evrov.Splošni in administrativni stroški so se v letu 2006 glede na leto 2005 povečali <strong>za</strong> 1.559 tisoč evrov. Najboljso se povečale storitve drugih, kamor spadajo plačila <strong>za</strong> procesiranje plačilnih kartic, poštnine, računalniškestoritve, prevoz gotovine, bankomati, varovanje premoženja, mikrofilmanje, čiščenje poslovnih prostorov instroški telefona.Stroški materiala so nižji <strong>za</strong> 295 tisoč evrov, kar je posledica poenotene elektronske nabave materiala odsamo dveh dobaviteljev.14 Amorti<strong>za</strong>cija2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoAmorti<strong>za</strong>cija opredmetenih osnovnih sredstev 6.595 4.784 7.489Amorti<strong>za</strong>cija neopredmetenih osnovnih sredstev 2.325 2.003 3.311Skupaj 8.920 6.787 10.800Amorti<strong>za</strong>cija je bila po MSRP 2004 prestrukturirano vključena v postavko »Depreciation and amorti<strong>za</strong>tion«in je tako kot po MSRP 31.12.2004 znašala 10.800 tisoč evrov.Znesek amorti<strong>za</strong>cije je v letu 2006 nižji od zneska amorti<strong>za</strong>cije v letu 2004, ker je <strong>banka</strong> leta 2005 znižalaamorti<strong>za</strong>cijske stopnje.15 Rezervacije2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoRezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti 447 292 0Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti 4.636 1.426 -3.964Rezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe 1.999 2.545 653Druge rezervacije -38 336 0Skupaj 7.044 4.599 -3.311Po MSRP 2004 prestrukturirano je bila postavka »Rezervacije« del postavke »Impairment losses«, v kateriso bili izka<strong>za</strong>ni tudi oblikovani in ukinjeni popravki vrednosti (gl. oslabitve).Na podlagi aktuarskega izračuna je <strong>banka</strong> v letu 2006 dodatno oblikovala dolgoročnerezervacije <strong>za</strong> obveznosti do <strong>za</strong>poslencev <strong>za</strong> odpravnine ob upokojitvi v znesku 411 tisočevrov in <strong>za</strong> jubilejne nagrade v višini 36 tisoč evrov.V letu 2006 je <strong>banka</strong> odpravila nepotrebne rezervacije v višini 38 tisoč evrov iz naslova saldiranih vlogprebivalstva.226


16 OslabitvePojasnila k računovodskim izkazomOslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoFinančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 0 3.068 0Krediti (vključno s finančnim leasingom), merjeni poodplačni vrednosti 15.495 10.023 19.098Skupaj oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjenapo pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 15.495 13.091 19.098Oslabitve drugih sredstev2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoNaložbene nepremičnine -10 0 0Neopredmetena dolgoročna sredstva– neopredmetena dolgoročna sredstva – dobro ime 0 0 0Skupaj oslabitve drugih sredstev -10 0 0Skupaj oslabitve 15.485 13.091 19.098Po MSRP 2004 prestrukturirano je bila postavka »Oslabitve« del postavke »Impairment losses«.Oslabitev naložbenih nepremičnin je <strong>banka</strong> pripoznala na osnovi cenilnega <strong>za</strong>pisnikapooblaščenega cenilca nepremičnin.227


17 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanjaPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoDavek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 7.974 8.163 12.478Odloženi davek iz rednega poslovanja -340 -73 477Skupaj 7.634 8.090 12.955Davek od dohodka pravnih oseb po MSRP 2004 prestrukturirano in MSRP 31.12.2004 znaša 12.955 tisočevrov in ga sestavljajo:- obveznost <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb po obračunu v višini 12.478 tisoč evrov,- odložena obveznost <strong>za</strong> davek iz naslova v letu 2004 oblikovanih A rezervacij v višini797 tisoč evrov- odložena obveznost <strong>za</strong> davek iz naslova prevrednotenja finančnih instrumentov (finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju in izvedeni finančni instrumenti) v znesku241 tisoč evrov- odložena terjatev <strong>za</strong> davek iz naslova razmejevanja opravnin v znesku 561 tisoč evrov.Davek od odhodka <strong>za</strong> leto 2006 je <strong>banka</strong> obračunala po stopnji 25 odstotkov.Banka je v letu 2006 obračunala odloženi davek <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in njihovoknjigovodsko vrednostjo. Obračunane so po davčni stopnji 23 odstotkov, ki velja <strong>za</strong> leto 2007, v skladu zveljavno davčno <strong>za</strong>konodajo, ki je bila znana že v letu 2006.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, vrednotenja naložbenihnepremičnin in rezervacij.Odložene terjatve <strong>za</strong> davek je <strong>banka</strong> pripoznala <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, ki se odštejejo priugotavljanju obdavčljivega dobička, saj obstaja verjetnost, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, vbreme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.Primerjava med dejansko in obračunano davčno stopnjo2006 MSRP 2005 MSRPstopnja vrednost stopnja vrednostDobiček pred davki v skladu z MSRP 44.468 42.939Davek od dobička z uporabo uradne stopnje 25,0% 11.117 25,0% 10.735Odprava v preteklih letih izkoriščenih davčniholajšav 0,0% 1 1,9% 834Koriščene davčne olajšave v tekočem letu -2,5% -1.124 -4,4% -1.901Odhodki, ki niso davčno priznani 3,5% 1.544 9,3% 3.985Davčno priznani prihodki -7,4% -3.295 -1,9% -821Povečanje odhodkov (nepriznani v preteklih letih) -1,6% -702 0,0% 0Davčno nepriznani prihodki 0,2% 93 0,1% 49Druge prilagoditve v izkazu poslovnega izida 0,0% 0 -11,2% -4.791Skupaj davek od dobička 17,2% 7.634 18,8% 8.090228


Pojasnila k računovodskim izkazom<strong>Nova</strong> KBM d.d. je v letu 2004 poleg davka od dobička obračunala tudi posebni davek na bilančno vsoto bankin hranilnic (PDVBH). Ta davek je bil t.i. "krovni davek", od katerega je bilo potrebno odšteti obračunandavek od dobička (v kolikor je bil nižji od PDVBH), vendar ni smel presegati polovice dobička predobdavčitvijo.V letu 2004 je bila glede navedenih davkov situacija v Novi KBM d.d. naslednja:<strong>banka</strong> je obračunala davek od dobička v višini 5.397.958,00 EUR in PDVBH v višini 7.080.086,22 EUR,kar znaša skupaj 12.478.044,22 (ta znesek predstavlja polovico dobička pred obdavčitvijo - obračunanPDVBH je sicer presegel to polovico, upoštevali smo <strong>za</strong>konsko omejitev 50%).To pomeni, da je bila efektivna davčna stopnja Nove KBM d.d. v letu 2004 50%.Znesek drugih prilagoditev v izkazu poslovnega izida v letu 2005 predstavlja znesek, ki izhaja iz prilagoditveizka<strong>za</strong> poslovnega izida <strong>za</strong>radi primerljivosti z letom 2006 – davek od dohodkov <strong>za</strong> leto 2005 je obračunanpo Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in v skladu s SRS.18 Čisti dobiček na delnico2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoČisti dobiček poslovnega leta (v tisoč tolarjih) 36.834 34.849 11.315Število navadnih, kosovnih delnic 12.186 12.184 12.219Čisti dobiček na delnico (v tolarjih) 13 12 4229


Pojasnila k postavkam bilance stanjaPojasnila k računovodskim izkazom19 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaGotovina v blagajni 31.650 10.446 15.404 5.204 14.747 5.216Obvezne vloge pri centralni banki 35.818 0 32.277 0 62.919 0– poravnalni račun pri centralni banki 35.808 0 35.007 0 63.586 0– prehodni račun poravnalnegaračuna 10 0 -2.730 0 -667 0Druge vloge pri centralni banki 10.039 4 0 700 0 1.100Skupaj po valutah 77.507 10.450 47.681 5.904 77.666 6.316Skupaj 87.957 53.585 83.982Postavka »Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki« po MSRP 2004 prestrukturirano inMSRP 31.12.2004 je nespremenjena in znaša 83.981 tisoč evrov.Stanje gotovine v blagajni je ob koncu leta 2006 znašalo 42.096 tisoč evrov, kar je glede na leto prej <strong>za</strong>21.488 tisoč evrov več. Vzrok <strong>za</strong> tako povečanje gotovine v blagajni je prehod na novo valuto – evro.Denarna sredstva in denarni ustrezniki31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDenar v blagajni in stanje na računih pricentralni banki 87.957 53.585 83.981Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 124.612 100.460 43.377Krediti <strong>banka</strong>m 219.810 161.220 75.539Skupaj 432.378 315.266 202.897V skladu z MSRP je <strong>banka</strong> (skupina) spremenila računovodsko usmeritev v zvezi z denarnimi ustrezniki, insicer sestojijo le-ti iz postavk: a) Denar v blagajni in stanje na računu pri centralni banki, b) krediti <strong>banka</strong>m zoriginalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev ter c) finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, in sicer le dolžniškivrednostni papirji z originalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev (državni dolžniški vrednostni papirji držav EU invrednostni papirji centralne banke oz ECB). Iz navedenega izhaja, da je tudi raznolika sestava denarnihustreznikov eden od razlogov neprimerljivosti gibanj pritokov in odtokov med posameznimi primerljivimi leti.Med denarne ustreznike so vključeni krediti <strong>banka</strong>m in naložbe v državne dolžniške vrednostnepapirje z originalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev.230


20 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanjua) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTuja valutaIzvedeni finančni instrumenti 0 546 0 0 0 57Delnice in deleži 52.676 1.004 31.095 560 561 0– delnice in deleži bank 0 65 0 62 0 0– delnice in deleži drugihizdajateljev 52.676 939 31.095 498 561 0Dolžniški vrednostni papirji 1.922 69.034 1.216 160.647 0 0– obveznice 18 69.034 0 160.647 0 0– obveznice bank 0 66.027 0 91.260 0 0– državne obveznice 18 0 0 66.669 0 0– obveznice drugihizdajateljev 0 3.008 0 2.718 0 0– drugi vrednostni papirji 1.904 0 1.216 0 0 0Skupaj 54.598 70.584 32.311 161.207 561 57Kotirajo na borzi 52.676 70.038 31.361 144.458 561 0Ne kotirajo na borzi 1.922 546 950 16.749 0 57Skupaj 125.182 193.518 618Postavka »finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju« po MSRP 31.12.2004 znaša 618 tisoč evrov. V portfeljfinančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju sta po metodologiji razvrščanja finančnih instrumentov uvrščenidelnici: Merkur d.d. in Gorenje d.d. Postavko povečujejo tudi pozitivni učinki vrednotenja izvedenihfinančnih instrumentov po pošteni vrednosti v znesku 57 tisoč evrov).Po MSRP 2004 prestrukturirano je postavka »Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju« znašala le 561tisoč evrov, saj so bili izvedeni finančni instrumenti - učinki vrednotenje do poštene vrednosti vključeni vpostavko »Accrued income, other assets and deferred tax assets).Stanje vrednostnih papirjev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju, se je v letu 2006 znižalo predvsem <strong>za</strong>radi prodajedržavnih obveznic držav evropske skupnosti.231


) gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanjuPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP2004 MSRPprestrukturiranoStanje 1. 1. 193.518 47.841 370Povečanje med letom 102.528 201.784 0– pridobitev 72.765 113.601 0– tečajne razlike 68 20 0– spremembe poštene vrednosti 14.536 20.338 254– drugo 15.158 67.825 0Zmanjšanje med letom 170.823 56.175 0– prodaja in unovčenje 147.223 53.267 0– spremembe poštene vrednosti 9.524 1.807 0– tečajne razlike 37 39 0– drugo 14.038 1.062 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro- 41 68 -6Stanje 31. 12. 125.182 193.518618Pojasnila »gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:- <strong>Nova</strong> KBM d.d., kakor tudi Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novometodologijo razvrščanja finančnih sredstev, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov(31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 (vključno zotvoritvenim stanjem 01.01.2005) pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na01.01.2005. Navedena sprememba metodologije razvrščanja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa niuporabljena v računovodskih izkazih po MSRP 2004 prestrukturirano. Navedeno ima <strong>za</strong> poslediconeprimerljivost <strong>za</strong>četnega stanja 01.01.2005 po MSRP s končnim stanje 31.12.2004 po MSRP 2004prestrukturirano.- V kolikor bi želeli uskladiti gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju, bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano, ki so bili revidirani inpotrjeni s strani zunanjega revizorja..Postavka drugo <strong>za</strong>jema razmejene obresti in realizirane dobičke oziroma izgube.Značilnosti podrejenega dolga imajo vrednostni papirji izdajatelja Bank Austria Creditanstalt AGWien v znesku 10.134 tisoč evrov.232


21 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajoPojasnila k računovodskim izkazoma) po vrstah in kotaciji31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valuta DomačavalutaTuja valuta DomačavalutaTuja valutaDelnice in deleži, razpoložljivi<strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni po poštenivrednosti 5.435 0 4.418 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi<strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni ponabavni vrednosti 4.316 1.197 0 1.202 3.649 1.319Dolžniški vrednostni papirji,razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 380.880 266.544 354.386 49.189 271.660 83.168Skupaj 390.631 267.741 358.804 50.391 275.309 84.487Kotirajo na borzi 253.622 267.742 254.799 49.189 198.007 83.168Ne kotirajo na borzi 137.009 1.197 104.005 1.202 77.302 1.319Skupaj 390.631 267.742 358.804 50.391 275.309 84.487Stanje postavke »Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« je po MSRP 2004 prestrukturirano znašalo345.631 tisoč evrov, medtem ko znaša stanje postavke po MSRP 31.12.2004 359.796 tisoč evrov. Razlikaje posledica:- prerazvrstitve naložb v kapital drugih strank v znesku 4.530 tisoč evrov med »Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« (po MSRP 2004 prestrukturirano izka<strong>za</strong>no v postavki »Investments in associatesand other investments« ter- prerazvrstitve obresti v znesku 9.635 tisoč evrov med »Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo« (poMSRP 2004 prestrukturirano izka<strong>za</strong>no v postavki »Accrued income, other assets and deferred tax assets«).Stanje vrednostnih papirjev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, se je v letu 2006 povečalo predvsem <strong>za</strong>radi nakupaobveznic drugih tujih izdajateljev. Za delnice in deleže, izka<strong>za</strong>ne po nabavni vrednosti, <strong>banka</strong> ocenjuje, da jenabavna vrednost približek poštene vrednosti. Te finančne naložbe nimajo kotirane tržne cene na delujočem<strong>trg</strong>u.233


) po vrstah in sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDelnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo, izka<strong>za</strong>ni po poštenivrednosti 5.435 0 4.418 0 0 0– kapitalske naložbe v banke 0 0 113 0 0 0– kapitalske naložbe v drugefinančne organi<strong>za</strong>cije 0 0 326 0 0 0– kapitalske naložbe vnefinančne organi<strong>za</strong>cije 5.435 0 3.979 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo, izka<strong>za</strong>ni po nabavnivrednosti 4.316 1.197 0 1.202 3.649 1.319– kapitalske naložbe v banke 112 1.181 0 1.181 84 1.278– kapitalske naložbe v drugefinančne organi<strong>za</strong>cije 1.023 0 0 21 165 0– kapitalske naložbe vnefinančne organi<strong>za</strong>cije 3.181 16 0 0 3.400 41Dolžniški vrednostni papirji,razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 380.879 266.545 354.386 49.189 271.660 83.168– izdani od države in centralnebanke 316.967 42.171 289.712 44.470 217.641 45.718– izdani od bank 39.134 4.721 40.297 4.719 2.395 1.400– izdani od drugih izdajateljev 24.778 219.653 24.377 0 51.624 36.050Skupaj 390.630 267.742 358.804 50.391 275.309 84.487234


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z največ do 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedež družbeUdeležbabanke vkapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanje naložbe nadan 31. 12. 2006Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>nipo pošteni vrednosti 5.435Premogovnik Velenje d.d., Velenje 12,67 12,67 5.435Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>nipo nabavni vrednosti 5.513Banka Celje d.d., Celje 0,18 0,18 112LHB Frankfurt, Frankfurt na Majni 2,40 2,40 1.181IEDC poslovna šola Bled 4,17 4,17 94Bankart d.o.o., Ljubljana 12,99 12,99 348Perutnina Ptuj d.d., Ptuj 0,88 0,88 522Marles načrtovanje in gradnja hiš d.d., <strong>Maribor</strong> 10,21 10,21 1.105Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 0,0005 0,0005 760Ljubljanska bor<strong>za</strong> d.d., Ljubljana 4,60 4,60 107KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana 4,38 4,38 82Po<strong>za</strong>varovalnica Sava d.d., Ljubljana 0,00267 0,00267 31SID-Slov.izvozna družba d.d., Ljubljana 0,07 0,07 43CPM-Cestno podjetje d.d., <strong>Maribor</strong> 10,62 10,62 1.050SWIFT, La Hulpe, Belgija 0,02 0,02 16Vino Brežice d.d., Brežice 4,17 4,17 56Rimske Terme d.o.o., Rimske Toplice 10,53 10,53 6Skupaj delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 10.948235


d) Pregled sprememb stanj finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajoPojasnila k računovodskim izkazomDelnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1. januarja 2006 4.418 1.202 403.575 409.195Pripoznanje novih finančnihsredstev 5.436 5.142 1.062.073 1.072.651Neto pripisane tečajne razlike 0 0 118 118Neto prevrednotenje prekkapitala 0 0 2.563 2.563Odprava pripoznanja finančnihsredstev 4.418 829 820.758 826.005Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbev evro -1 - 2 - 147 - 149Stanje 31. decembra 2006 5.435 5.513 647.424 658.373Delnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1. januarja 2005 3.328 1.201 297.657 302.186Pripoznanje novih finančnihsredstev 3.979 0 663.217 667.196Obresti 0 0 859 859Neto pripisane tečajne razlike 0 0 82 82Neto prevrednotenje prekkapitala - 2.854 0 - 6.107 - 8.961Odprava pripoznanja finančnihsredstev 38 0 552.368 552.405Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbev evro 3 1 235 238Stanje 31. decembra 2005 4.418 1.202 403.575 409.195V letu 2006 imajo značilnosti podrejenega dolga obveznice Probanke d.d. v znesku 114 tisoč evrov, kipredstavljajo 0,01 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, obveznice Zavarovalnice <strong>Maribor</strong>d.d. v znesku 2.646 tisoč evrov, ki predstavljajo 0,4 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, inobveznice Nove Ljubljanske banke d.d. v znesku 8.155 tisoč evrov, ki predstavljajo 1,23 odstotka finančnihsredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.236


Pojasnila k računovodskim izkazomDelnice in deležiDolžniškivrednostnipapirjiSkupaj finančnasredstva RZPPo poštenivrednostiPo nabavnivrednostiStanje 1. januarja 2004 0 4.896 359.713 364.609Pripoznanje novih finančnihsredstev 0 117 306.263 306.381Obresti 0 0 11.060 11.060Neto pripisane tečajne razlike 0 17 868 885Neto prevrednotenje prekkapitala 0 0 10.996 10.996Odprava pripoznanja finančnihsredstev 0 0 -329.493 -329.493Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbev evro 0 - 28 -4.579 - 4.642Stanje 31. decembra 2004 0 4.968 354.828 359.796Pojasnila »gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:- <strong>Nova</strong> KBM d.d., kakor tudi Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementiralanovo metodologijo razvrščanja finančnih sredstev, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitveprimerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto2005 (vključno z otvoritvenim stanjem 01.01.2005) pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod naMSRP datiran na 01.01.2005. Navedena sprememba metodologije razvrščanja, sprejeta ob prehoduna MSRP, pa ni uporabljena v računovodskih izkazih po MSRP 2004 prestrukturirano. Navedenoima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost <strong>za</strong>četnega stanja 01.01.2005 po MSRP s končnim stanje31.12.2004 po MSRP 2004 prestrukturirano.- V kolikor bi želeli uskladiti gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, bi morali prehod naMSRP premakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov,veliko časa, hkrati pa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano,ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjega revizorja.237


22 Kreditia) po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoBrutovrednostOslabitevNetovrednostBrutovrednostOslabitevNetovrednostBrutovrednostOslabitevNetovrednostKrediti <strong>banka</strong>m 317.094 527 316.567 251.902 479 251.423 127.229 1.057 126.172– domača valuta 93.921 2 93.919 109.604 3 109.601 51.289 409 50.880– tuja valuta 223.173 525 222.648 142.298 476 141.822 75.940 648 75.292Krediti strankam,ki niso banke 2.316.877 193.387 2.123.490 1.829.341 188.849 1.640.492 1.584.519 184.372 1.400.147– domača valuta 1.008.272 137.744 870.528 1.090.364 154.260 936.104 1.043.627 138.589 905.038– tuja valuta 1.308.605 55.643 1.252.962 738.977 34.589 704.388 540.892 45.783 495.109Skupaj krediti 2.633.971 193.914 2.440.057 2.081.243 189.328 1.891.915 1.711.748 185.429 1.526.319Znesek postavke »Krediti« po MSRP 31.12.2004 znaša 1.526.319 tisoč evrov in se od postavke »Krediti«po MSRP 2004 prestrukturirano (1.507952 tisoč evrov) razlikuje <strong>za</strong> 18.367 tisoč evrov. Razlika jeposledica:- prenosa obresti <strong>za</strong> kredite na postavko »Krediti«, in sicer v znesku 6.023 tisoč evrov. Obresti so bilev MSRP 2004 prestrukturirano izka<strong>za</strong>ne v postavki »Accrued income, other assets and deferred taxassets« ter- prenosa nedovoljenih negativnih stanj na TRR ter terjatev iz naslova kartičnega poslovanja v znesku12.344 tisoč evrov na postavko »Krediti«. Pojasnjen znesek je bil v MSRP 2004 prestrukturiranovključen v postavko »Accrued income, other assets and deferred tax assets«.238


) krediti <strong>banka</strong>m – po ročnosti in vrstahPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaVloge na vpogled 0 33.756 0 68.761 0 26.715– tekoči in posebni račun 0 33.756 0 68.761 0 26.715Kratkoročni krediti 18.395 167.659 36.303 56.867 2.484 47.188– vloge 10.018 160.725 12.530 49.210 2.484 47.188– druge naložbe 8.377 6.934 23.773 6.931 0 0– krediti 0 0 0 726 0 0Dolgoročni krediti 75.524 21.233 73.298 16.193 48.396 1.389– vloge 69.768 0 69.881 0 48.396 0– krediti 0 6.340 0 1.119 0 1.389– druge naložbe 5.756 14.892 3.417 15.074 0 0Skupaj – neto vrednost 93.919 222.648 109.601 141.822 50.880 75.292Oslabitev 2 525 3 476 409 648Skupaj – bruto vrednost 93.921 223.173 109.604 142.298 51.289 75.940c) gibanje oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m2006 MSRP 2005 MSRP MSRP 2004prestrukturiranoStanje na dan 1. 1. 479 352Dodatne oslabitve 501 179Odpravljene oslabitve 452 54Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 1Stanje na dan 31. 12. 527 479Pojasnila »gibanje oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti. Razloginavedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:- <strong>Nova</strong> KBM d.d., kakor tudi Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementiralanovo metodologijo merjenja kreditnega portfelja, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitveprimerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto2005 pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Spremenjenametodologija merjenja kreditnega portfelja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa ni uporabljena vračunovodskih izkazih po MSRP 2004 prestrukturirano. Slednje ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivostgibanj iz naslova oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m. .- V kolikor bi gibanja oslabitev želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006, bi morali prehod naMSRP premakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov,veliko časa, hkrati pa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano,ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjega revizorja.Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve <strong>banka</strong>m se v izkazu poslovnega izida odražajo v postavkioslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, in v postavkah prihodki iz obresti in prihodki iz opravnin.239


d) po ročnosti in vrstah kreditov strankam, ki niso bankePojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaKratkoročni 294.859 494.846 313.918 253.849 538.824 278.501– krediti 223.306 489.999 236.005 252.744 486.691 276.245– okvirni krediti 66.188 0 67.009 0 48.448 0– druge naložbe 5.365 4.848 10.904 1.105 3.685 2.256Dolgoročni 575.475 757.862 622.158 450.221 366.127 216.588– krediti 575.475 757.862 622.158 450.221Terjatve iz danih jamstev 193 254 28 318 87 20Skupaj krediti strankam, kiniso banke 870.528 1.252.962 936.104 704.388 905.038 495.109Oslabitev 137.744 55.643 154.260 34.589 138.589 45.783Skupaj – bruto vrednost 1.008.272 1.308.605 1.090.364 738.977 1.043.627 540.892e) krediti strankam, ki niso banke po sektorjih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaNefinančne družbe 331.796 837.497 365.257 522.616 425.367 381.234Država 28.186 767 24.755 0 27.151 1.485Druge finančneorgani<strong>za</strong>cije 17.732 179.446 18.664 100.609 33.486 74.267Tuje osebe 3 72.590 0 47.589 1 28.221Neprofitni izvajalcigospodinjstev 3.988 875 3.547 196 2.715 0Gospodinjstva 488.822 161.787 523.881 33.378 416.318 9.902Skupaj krediti strankam,ki niso banke 870.528 1.252.962 936.104 704.388 905.038 495.109Oslabitev 137.744 55.643 154.260 34.589 138.589 45.783Skupaj – bruto vrednost 1.008.272 1.308.605 1.090.364 738.977 1.043.627 540.892f) gibanje oslabitev kreditov strankam, ki niso banke2006 MSRP 2005 MSRP MSRP 2004prestrukturiranoStanje na dan 1. 1. 188.849 179.588Dodatne oslabitve 143.569 71.204Odpravljene oslabitve 138.980 62.070Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -52 128Stanje na dan 31. 12. 193.387 188.849240


Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnila »gibanje oslabitev kreditov stranka, ki niso banke« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:- <strong>Nova</strong> KBM d.d., kakor tudi Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementiralanovo metodologijo merjenja kreditnega portfelja, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitveprimerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto2005 pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Spremenjenametodologija merjenja kreditnega portfelja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa ni uporabljena vračunovodskih izkazih po MSRP 2004 prestrukturirano. Slednje ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivostgibanj iz naslova oslabitev kreditov strankam, ki niso banke.- V kolikor bi gibanja oslabitev želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006, bi morali prehod naMSRP premakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov,veliko časa, hkrati pa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano,ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjega revizorja.Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve kreditov strankam, ki niso banke, se v izkazu poslovnegaizida odražajo v postavki oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ter v postavkah prihodki iz obrestiin prihodki iz opravnin.241


23 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlostia) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDolžniški vrednostnipapirji, v posesti do<strong>za</strong>padlosti– izdani od države incentralne banke 181.828 37.589 177.444 134.568 188.523 231.756– kratkoročni vrednostnipapirji 0 37.589 0 134.568 0 231.756– dolgoročni vrednostnipapirji 181.828 0 177.444 0 188.523 0– izdani od bank 2.983 0 2.517 0 0 610– dolgoročni vrednostnipapirji 2.983 0 2.517 0 0 610– izdani od drugihizdajateljev 3.900 610 3.904 610 3.823 0– dolgoročni vrednostnipapirji 3.900 610 3.904 610 3.823 0Skupaj 188.710 38.200 183.865 135.179 192.346 232.366Kotirajo na borzi 6.007 0 3.904 0 2.085 0Ne kotirajo na borzi 182.703 38.200 179.961 135.179 190.261 232.366Skupaj 226.910 319.044 424.712Postavka »Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti« po MSRP 2004 prestrukturirano znaša 424.712tisoč evrov in se od postavke po MSRP 31.12.2004 (424.626 tisoč evrov) razlikuje <strong>za</strong> 86 tisoč evrov.Razlika je posledica prenosa obresti k finančnim sredstvom v posesti do <strong>za</strong>padlosti. Le-te so bile po MSRP2004 prestrukturirano vključene v postavko »Accrued income, other assets and deferred tax assets«.Stanje vrednostnih papirjev, v posesti do <strong>za</strong>padlosti, se je v letu 2006 znižalo predvsem <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>padlihblagajniških <strong>za</strong>pisov Banke Slovenije v tujem denarju.242


) gibanje finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlostiPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP MSRP 2004prestrukturiranoStanje 1. 1. 319.044 433.451 485.815Povečanje med letom 51.168 27.771 32.222– pridobitev 34.032 21.167 13.816– tečajne razlike 9.121 6.603 6.850– drugo 8.015 0 11.556Zmanjšanje med letom 143.230 142.453 87.320– prodaja in unovčenje 128.393 141.081 76.192– tečajne razlike 2.178 1.372 6.171– drugo 12.659 0 4.957Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro - 72 275 -5Stanje 31. 12. 226.910 319.044424.712Pojasnila »gibanje finančnih sredstev, v posesti do <strong>za</strong>padlosti« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti.Razlogi navedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:- <strong>Nova</strong> KBM d.d., kakor tudi Skupina Nove KBM, je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementiralanovo metodologijo razvrščanja finančnih sredstev, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitveprimerljivih izkazov (31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto2005 (vključno z otvoritvenim stanjem 01.01.2005) pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod naMSRP datiran na 01.01.2005. Navedena sprememba metodologije razvrščanja, sprejeta ob prehoduna MSRP, pa ni uporabljena v računovodskih izkazih po MSRP 2004 prestrukturirano. Navedenoima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost <strong>za</strong>četnega stanja 01.01.2005 po MSRP s končnim stanje31.12.2004 po MSRP 2004 prestrukturirano.- V kolikor bi želeli uskladiti gibanje finančnih sredstev, v posesti do <strong>za</strong>padlosti, bi morali prehod naMSRP premakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov,veliko časa, hkrati pa bi pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano,ki so bili revidirani in potrjeni s strani zunanjega revizorja..243


24 Obresti od finančnih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaTerjatve <strong>za</strong> obresti– do nefinančnih družb 1 0 0 0 0 0– do samostojnihpodjetnikov 1 0 0 0 0 0Skupaj 2 0 0 0 0 0Med obrestmi od finančnih sredstev evidentira <strong>banka</strong> (skupina) obresti od <strong>za</strong>padlih neplačanih opravnin. Kerbi pridobitev podatkov <strong>za</strong> leto 2004 <strong>za</strong>htevalo večji poseg v aplikacije, zneska v letih 2005 in 2006 pa stanematerialna, zneskov <strong>za</strong> leto 2004 nismo pripravili. V računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskimizkazom <strong>za</strong> leto 2004 tako omenjene obresti še naprej ostajajo del postavke »Druga sredstva«.244


Komentar k pojasnilu 25 –Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomNajvečje nabave zemljišč in gradbenih objektov se nanašajo na <strong>za</strong>ključene investicije v letu 2006. Investicijeso obsegale prenovo poslovnih objektov informacijskega centra Tezno v vrednosti 562 tisoč evrov,poslovalnice Ptuj v vrednosti 516 tisoč evrov ter poslovalnice Tolmin v vrednosti 1.389 tisoč evrov.Zmanjšanja nabavne vednosti zemljišč in gradbenih objektov vključujejo prodajo stanovanj v lasti banke vvišini 106 tisoč evrov ter odpis poslovnega objekta MH Miklošičeva Ptuj <strong>za</strong>radi denacionali<strong>za</strong>cijskegapostopka v vrednosti 87 tisoč evrov.Povečanja nabavne vrednosti računalniške opreme vključujejo nadgradnje bankomatov v vrednosti 1.636tisoč evrov in POS terminalov v vrednosti 699 tisoč evrov, katerih nakup je bil potreben <strong>za</strong>radi prehoda naevro. Računalniška oprema se je znižala <strong>za</strong>radi ukinitve stare aplikacije <strong>za</strong> bančna okenca v vrednosti 5.038tisoč evrov. Druga oprema se je povečala iz naslova investicij v leseno in drugo opremo v vrednosti 976 tisočtolarjev, stroje <strong>za</strong> štetje evrokovancev in bankovcev v vrednosti 898 tisoč evrov in klimatskih naprav vvrednosti 384 tisoč evrov.Zmanjšanje sredstev v finančnem najemu je posledica <strong>za</strong>padlosti pogodb o finančnem najemu <strong>za</strong> 4 osebnavozila, ki so bila v letu 2006 tudi prenesena med drugo opremo v neodpisani vrednosti 23 tisoč evrov. Bankaima tako v finančnem najemu le še 3 osebna vozila. Najstarejša pogodba o finančnem najemu iz leta 2002<strong>za</strong>pade leta 2007, obrestna mera pa znaša 9,00%. Drugi dve pogodbi sta bili sklenjeni leta 2004 in <strong>za</strong>padetaleta 2009 oziroma 2010, obrestna mera <strong>za</strong> obe pogodbi pa je 6,20%.245


25 Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomZemljiščaingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. 2006 MSRP 61.502 38.079 23.045 137 1.226 123.989Prenosi med vrstami sredstev 847 - 1.554 707 0 0 0Povečanja 24 0 1 0 8.799 8.824Prenos iz priprave 3.046 3.393 2.863 0 - 9.403 -101Zmanjšanja - 473 - 6.902 - 1.488 - 75 0 - 8.937Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro - 16 - 9 - 7 0 - 1 - 34Stanje 31. 12. 2006 MSRP 64.930 33.007 25.121 62 621 123.741Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2006 MSRP 20.616 31.286 15.829 67 0 67.799Prenosi med vrstami sredstev 0 33 - 33 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 1.808 2.839 1.945 14 0 6.605Zmanjšanja - 241 - 6.902 - 1.466 - 52 0 - 8.661Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro - 6 - 8 - 3 0 0 - 17Stanje 31. 12. 2006 MSRP 22.177 27.248 16.272 29 0 65.726Sedanja vrednost 1.1.2006MSRP 40.886 6.793 7.216 69 1.226 56.190Sedanja vrednost 31.12.2006MSRP 42.753 5.759 8.850 33 621 58.016246


Pojasnila k računovodskim izkazomZemljiščaingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. 2005 MSRP 53.354 33.280 21.587 127 3.206 111.554Prenosi med vrstami sredstev - 73 - 10 84 0 0 0Povečanja 334 27 161 25 14.934 15.481Prenos iz priprave 8.049 6.090 2.754 24 - 16.917 0Zmanjšanja - 201 - 1.332 - 1.555 - 39 0 - 3.127Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 39 24 14 0 3 81Stanje 31. 12. 2005 MSRP 61.502 38.079 23.045 137 1.226 123.989Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2005 MSRP 18.960 31.126 15.461 77 0 65.625Prenosi med vrstami sredstev - 4 - 7 11 0 0 0Povečanja 129 - 144 8 0 281Amorti<strong>za</strong>cija 1.578 1.462 1.725 19 0 4.784Zmanjšanja - 62 - 1.316 - 1.523 - 36 0 - 2.937Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 15 21 11 - 1 0 46Stanje 31. 12. 2005 MSRP 20.616 31.286 15.829 67 0 67.799Sedanja vrednost 1.1.2005MSRP 34.394 2.153 6.125 50 3.206 45.929Sedanja vrednost 31.12.2005MSRP 40.886 6.793 7.216 69 1.226 56.190247


Pojasnila k računovodskim izkazomZemljiščaingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. 2004 MSRPprestrukturirano 53.741 35.197 22.370 0 1.169 112.478Prenosi med vrstami sredstev -91 16 74 0 0 0Povečanja 0 0 3 0 5.518 5.522Prenos iz priprave 612 1.842 1.005 0 -3.460 0Zmanjšanja -223 -3.333 -1.456 0 0 -5.012Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -685 -442 -283 0 -21 -1434Stanje 31. 12. 2004 MSRPprestrukturirano 53.354 33.280 21.713 0 3.206 111.554Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2004 MSRPprestrukturirano 16.875 31.809 15.301 0 0 63.985Prenosi med vrstami sredstev 0 4 -3 0 0 0Povečanja 0 0 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 2.580 3.051 1.859 0 0 7.489Zmanjšanja -31 -3.333 -1.422 0 0 -4.786Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -224 -405 -197 0 0 -824Stanje 31. 12. 2004 MSRPprestrukturirano 19.200 31.126 15.538 0 0 65.864Sedanja vrednost 1.1.2004MSRP prestrukturirano 36.866 3.388 7.069 0 1.169 48.493Sedanja vrednost 31.12.2004MSRP prestrukturirano 34.155 2.153 6.175 0 3.206 45.690Stanje opredmetenih osnovnih sredstev je po MSRP 2004 prestrukturirano znašalo 46.085 tisoč evrov,medtem ko znaša stanje po MSRP 31.12.2004 45.690 tisoč evrov. Razlika 395 tisoč evrov se nanaša naopredmetena osnovna sredstva trajno izven uporabe, ki se po MSRP izkazujejo v samostojni bilančnipostavki »Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje«.248


26 Naložbene nepremičninePojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoNabavna vrednostStanje 1. 1. 457 541 548Povečanja 0 202 0Zmanjšanja 0 - 286 0Spremembe poštene vrednosti 10 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 0 -7Stanje 31. 12. 467 457 541Naložbene nepremičnine so bile po MSRP 2004 prestrukturirano del postavke »Accrued income, otherassets and deferred tax assets«.249


27 Neopredmetena dolgoročna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomProgramska opremaNeopredmetenadolgoročna sredstva vpripraviDruga neopredmetenadolg. sredstvaSkupajNabavna vrednostStanje 1. 1. 2006 MSRP 23.925 3.968 2.655 30.547Povečanja 0 6.101 9 6.110Prenos iz priprave 3.140 - 3.363 223 0Zmanjšanja - 22 0 - 172 - 194Druga zmanjšanja - 64 0 - 1 - 65Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -7 -1 -1 -8Stanje 31. 12. 2006 MSRP 26.972 6.705 2.713 36.390Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2006 MSRP 10.955 0 1.918 12.873Povečanja 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 2.217 0 108 2.325Zmanjšanja -15 0 - 4 - 19Druga zmanjšanja - 1 0 0 - 1Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -4 0 -1 -4Stanje 31. 12. 2006 MSRP 13.152 0 2.021 15.174Sedanja vrednost 1.1.2006 MSRP 12.969 3.968 736 17.674Sedanja vrednost 31.12.2006 MSRP 13.819 6.705 692 21.216Nabavna vrednostProgramska opremaNeopredmetenadolgoročna sredstva vpripraviDruga neopredmetenadolg. sredstvaSkupajStanje 1. 1. 2005 MSRP 19.303 4.580 2.638 26.521Povečanja 44 4.002 414 4.459Prenos iz priprave 4.567 - 4.616 50 0Zmanjšanja - 4 0 - 449 - 452Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 15 2 2 19Stanje 31. 12. 2005 MSRP 23.925 3.968 2.655 30.547Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2005 MSRP 9.026 0 1.939 10.965Povečanja 31 0 180 211Amorti<strong>za</strong>cija 1.895 0 109 2.003Zmanjšanja - 4 0 - 311 0Druga zmanjšanja 0 0 0 - 314Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 2 0 1 -1Stanje 31. 12. 2005 MSRP 10.955 0 1.918 12.873Sedanja vrednost 1.1.2005 MSRP 10.277 4.580 699 15.556Sedanja vrednost 31.12.2005 MSRP 12.969 3.968 736 17.674250


Pojasnila k računovodskim izkazomProgramska opremaNeopredmetenadolgoročna sredstva vpripraviDruga neopredmetenadolg. sredstvaSkupajNabavna vrednostStanje 1. 1. 2004 MSRPprestrukturirano 15.823 3.778 2.392 21.992Povečanja 0 4.615 331 4.946Prenos iz priprave 3.701 -3.762 62 0Zmanjšanja -7 0 -115 -122Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -214 -51 -262 -295Stanje 31. 12. 2004 MSRPprestrukturirano 19.303 4.580 2.638 26.521Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2004 MSRPprestrukturirano 6.081 0 1.700 7.781Povečanja 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 3.039 0 271 3.311Zmanjšanja -7 0 -10 -17Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -87 0 -22 -110Stanje 31. 12. 2004 MSRPprestrukturirano 9.026 0 1.939 10.965Sedanja vrednost 1.1. 2004 MSRPprestrukturirano 9.742 3.778 692 14.211Sedanja vrednost 31.12. 2004 MSRPprestrukturirano 10.277 4.580 699 15.556Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je po MSRP 2004 prestrukturirano enako stanju po MSRP31.12.2004 in znaša 15.556 tisoč evrovPovečanja programske opreme vključujejo predvsem nadgradnje programske opreme v vrednosti 3.140 tisočevrov. Zaradi dolgotrajnega postopka faze testiranja ima <strong>banka</strong> med neopredmetenimi dolgoročnimi sredstviv pripravi 7 tisoč evrov.Dobro ime, ki ga je <strong>banka</strong> v letu 2005 prevzela s pripojitvijo MBH d.o.o. v višini 225 tisoč evrov in <strong>za</strong> kateregaje bil oblikovan popravek vrednosti v višini 176 tisoč evrov, in ga je v letu 2005 odpisala v višini 49 tisočevrov, je v tabeli gibanja <strong>za</strong> leto 2005 vključeno v druga neopredmetena dolgoročna sredstva.251


Pojasnila k računovodskim izkazom28 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družba) po komitentih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaNaložbe v kapital bank vskupini 8.409 6.649 7.261 6.651 7.403 7.373– kapitalske naložbe vbanke v skupini 8.409 0 7.261 0 7.403 0– kapitalske naložbe v tujivaluti v pridruženebanke v tujini 0 6.649 0 6.651 0 7.373Naložbe v kapital drugihstrank v skupini 23.924 0 25.024 0 32.758 0– kapitalske naložbe vpridružene finančneorgani<strong>za</strong>cije 16.958 0 16.212 0 13.068 0– kapitalske naložbe vodvisne druge finančneorgani<strong>za</strong>cije 4.980 0 4.982 0 6.572 0– kapitalske naložbe vodvisne nefinančnedružbe 1.986 0 3.830 0 13.118 0Skupaj 32.333 6.649 32.285 6.651 40.161 7.373Stanje »Dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb« se po MSRP 2004prestrukturirano (52.064 tisoč evrov) od stanja po MSRP 31.12.2004 (47.534 tisoč evrov) razlikuje <strong>za</strong> 4.530tisoč evrov (kar predstavlja prerazvrstitev naložb v kapital drugih strank v postavko »Finančna sredstvarazpoložljiva <strong>za</strong> prodajo«).b) gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb2006 MSRP 2005 MSRP2004 MSRPprestrukturiranoStanje 1. 1. 38.936 48.251 40.796Povečanje med letom 1.901 8.315 15.368– pridobitev 1.901 297 7.717– drugo 0 8.018 7.651Zmanjšanje med letom 1.844 17.661 8.086– prodaja in unovčenje 1.844 5.019 0– tečajne razlike 0 8 0– drugo 0 12.635 8.086Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -11 31 -544Stanje 31. 12. 38.982 38.936 47.534252


Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnilo k razkritjem <strong>za</strong> leto 2004Pojasnila »Gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb« se žalne da ustrezno pripraviti. Pri tem bi namreč morali premakniti prehod na 01.01.2004 (le tako bi <strong>za</strong>gotovilipravo stanje 01.01.2005 po MSRP). Pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> 2006 smo <strong>za</strong>to pri pripravi pojasnil <strong>za</strong>primerljivo leto 2005 kot otvoritveno stanje (01.01.2005 po MSRP) upoštevali stanje kapitalskih naložb nadan 31.12.2004 v višini, kot je bilo evidentirano v poslovnih knjigah.V letu 2006 je <strong>banka</strong> dokapitalizirala odvisno banko PBS d.d. v višini 1.150 tisoč evrov in pridruženo družboMoja naložba d.o.o. v višini 751 tisoč evrov.V letu 2006 je bil <strong>za</strong>ključen tudi postopek likvidacije družbe Hotel Slavija d.d.– v likvidaciji, tako, da je <strong>banka</strong>pripoznala odpravo pripoznanja kapitalske naložbe v višini 1.844 tisoč evrov.253


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z najmanj 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedeždružbeVelikostlastniškega kapitaladružbe nadan31.12.2006Poslovniiziddružbe vletu 2006NominalniznesekNabavnavrednostUdeležbabanke vkapitalu v%Deležglasovalnih pravic v%Stanjenaložbe nadan31.12.2006Naložbe v kapitalbank v skupiniPoštna <strong>banka</strong>Slovenije. d.d.,<strong>Maribor</strong> 5.944 1.882 2.854 8.409 55,00 55,00 8.409Adria Bank AG,Wien 8.720 2.173 2.366 6.649 25,044, 25,044, 6.6490Naložbe v kapitaldrugih strank vskupiniKBM Invest d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 999 302 993 1.131 99,37 99,37 1.131Gorica Leasingd.o.o.,<strong>Nova</strong> Gorica 325 -152 325 350 100,00 100,00 350KBM Fineko d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 529 686 529 854 100,00 100,00 854KBM Infond d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 1.461 1.671 1.052 1.810 72,00 72,00 1.810KBM Leasing d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 1.721 405 1.721 2.762 100,00 100,00 2.762M-Pay d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 125 8 63 59 50,00 50,00 59Zavarovalnica<strong>Maribor</strong> d.d.,<strong>Maribor</strong> 28.426 5.331 14.202 15.397 49,96 49,96 15.397Moja Naložba,Pokojninska družbad.d., <strong>Maribor</strong> 4.799 58 2.159 1.561 45,00 45,00 1.561Skupaj 38.982 38.982Nominalni znesek predstavlja število lotov, s katerimi razpolaga <strong>Nova</strong> KBM d.d. v kapitalu navedenih družb,pomnoženih z nominalno vrednostjo 1 lota izdane delnice.254


29 Terjatve <strong>za</strong> odloženi davekPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP2004 MSRPprestrukturiranoTerjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 2.460Dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke 3.170 2.442 1.503– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> tožbe 1.476 1.105 0– iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 388 0 894– iz naslova finančnih sredstev <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje 128 82 0– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> saldirane vloge 70 86 0– iz naslova dolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence 1.101 1.161 0– iz naslova vrednotenja naložbenih nepremičnin 7 8 0– iz naslova vrednotenja izvedenih finančnihinstrumentov 0 0 50– iz naslova razmejenih opravnin 0 0 559Skupaj 3.170 2.442 3.963Postavka »Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb« po MSRP 31.12.2004 znaša 3.963 tisoč evrovter vključuje terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb (2.460 tisoč evrov), kakor tudi dolgoročno odloženeterjatve <strong>za</strong> davke (1.503 tisoč evrov). Celotna postavka je bila v MSRP 2004 prestrukturirano vključena vpostavko »Accrued income, other assets and deferred tax assets«.255


30 Druga sredstvaa) po vrstahPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaČeki 0 132 0 128 0 143Zaloge 3.227 0 4.155 0 4.947 0Terjatve <strong>za</strong> opravnine 1.138 11 895 8 925 8Terjatve <strong>za</strong> danepredujme 216 0 171 0 1.191 0Terjatve do kupcev 628 0 685 0 686 0Druge terjatve 2.407 401 1.646 1.392 1.496 779Presežek sredstev iznotranjih razmerij inposlovanja popooblastilu 219 0 0 0 0 0Usredstvene časovnerazmejitve 426 0 305 0 234 0Skupaj 8.261 544 7.857 1.528 9.479 930Oslabitev 808 20 906 24 843 14Skupaj – bruto vrednost 9.069 564 8.763 1.552 10.322 944Postavka »Druga sredstva« po MSRP 31.12.2004 (v znesku 10.409 tisoč evrov neto) se od postavke»Druga sredstva« po MSRP 2004 prestrukturirano (v znesku 43.057 tisoč evrov neto) razlikuje <strong>za</strong>32.648 tisoč evrov. Razlika je v pretežni meri posledica:- spremenjene strukture bilance stanja (prenos naložbenih nepremičnin in terjatev <strong>za</strong> davek oddohodkov pranih oseb na samostojne bilančne postavke) ter- sprememb, ki izvirajo iz naslova popolne implementacije MSRP: prenos obresti na pripadajočafinančna sredstva (finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju, finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo, finančna sredstva, v posesti do <strong>za</strong>padlosti in kredite) in prenos nedovoljenih negativnih stanjna TRR ter kartičnega poslovanja na kredite.Zaloge so konec leta 2006 znašale 3.227 tisoč evrov. Največji delež <strong>za</strong>log predstavljajo opredmetenaosnovna sredstva, prejeta <strong>za</strong> poplačilo terjatev.256


) gibanje oslabitev drugih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom2006 MSRP 2005 MSRP 2004 MSRPprestrukturiranoStanje na dan 1. 1. 930 3.468 4.552Otvoritvena prilagoditev 0 0 -113Dodatne oslabitve 525 352 1.920Odpravljene oslabitve 626 2.891 2.662Prilagoditev – sprem. <strong>za</strong>radi MSRP 0 0 -2.795Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -1 1 -45Stanje na dan 31. 12. 828 930 857Pojasnila »gibanje oslabitev drugih sredstev« <strong>za</strong> leto 2004 ni mogoče ustrezno prika<strong>za</strong>ti. Razloginavedenemu izhajajo iz naslednjih dejstev:- <strong>Nova</strong> KBM d.d. kakor tudi Skupina Nove KBM je ob prehodu na MSRP (01.01.2006) implementirala novometodologijo merjenja kreditnega portfelja, skladno z MSRP. Z namenom <strong>za</strong>gotovitve primerljivih izkazov(31.12.2005) smo <strong>za</strong>to pri pripravi letnega poročila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 pripravili tako, kakorda bi bil dejanski prehod na MSRP datiran na 01.01.2005. Spremenjena metodologija merjenja kreditnegaportfelja, sprejeta ob prehodu na MSRP, pa ni uporabljena v računovodskih izkazih po MSRP 2004prestrukturirano. Slednje ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost gibanj iz naslova oslabitev drugih sredstev .- V kolikor bi gibanja oslabitev želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006 bi morali prehod na MSRPpremakniti na 01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkratipa pomenilo vrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano, ki so bili revidirani in potrjeni sstrani zunanjega revizorja.Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve drugih sredstev, se v izkazu poslovnega izida odražajo vpostavki oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti31 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004MSRPprestrukturiranoOpredmetena osnovna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo v domači valuti 22 395 395Skupaj 22 395 395Znesek 395 tisoč evrov predstavljajo »osnovna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje«. PoMSRP 2004 prestrukturirano je bil naveden znesek del postavke »Opredmetena osnovna sredstva«,medtem ko ga v MSRP 31.12.2004 v skladu z novo shemo bilance stanja izkazujemo v samostojni bilančnipostavki.Zmanjšanja v letu 2006 vključujejo prodajo poslovnih prostorov MMP Vrtojba v vrednosti 34 tisoč evrov inposlovnih prostorov na Slovenski 27, Ljubljana, v vrednosti 373 tisoč evrov.257


32 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRPPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoIzvedeni finančni instrumenti, namenjeni<strong>trg</strong>ovanju – vrednotenje, forward pogodbe 154 0 200Skupaj 154 0 200V revidirane računovodske izkaze po MSRP 2004 prestrukturirano so bili, <strong>za</strong> razliko odračunovodskih izkazov po SRS, vključeni tudi pozitivni učinki vrednotenja izvedenih finančnihinstrumentov po pošteni vrednosti. Izka<strong>za</strong>ni so bili v postavki »Accruals, provisions, other liabilitiesand deferred tax liabilities«, medtem ko so po MSRP 31.12.2004 vključeni v postavko »Finančneobveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju (v višini 200 tisoč evrov).258


33 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednostia) po vrstahPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaVloge 1.518.839 702.563 1.336.964 636.571 1.242.352 605.573Krediti 15.930 833.038 21.430 451.687 9.289 173.860Dolžniški vrednostni papirji 114.336 0 155.745 0 123.852 0Podrejene obveznosti 0 130.000 0 80.000 24 80.000Skupaj 1.649.105 1.665.601 1.514.139 1.168.258 1.375.517 859.433b) vloge po komitentih in ročnostih31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaVloge banke 28.754 7.213 10.049 8.816 32.636 1.724Vloge na vpogled bank 44 7.213 56 8.816 90 1.724Kratkoročne vloge bank 28.056 0 9.304 0 31.860 0Dolgoročne vloge bank 654 0 689 0 686 02Vloge strank, ki niso banke 1.490.085 695.350 1.326.915 627.755 1.209.716 603.849Vloge na vpogled strank, ki nisobanke 616.499 250.997 516.666 265.734 461.603 256.125Kratkoročne vloge strank, ki nisobanke 702.662 311.490 674.642 272.945 668.655 306.161Dolgoročne vloge strank, ki nisobanke 170.924 132.863 135.607 89.076 79.458 41.563Skupaj 1.518.839 702.563 1.336.964 636.571 1.242.352 605.573Postavka »Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti« po MSRP 2004 prestrukturirano je enakapostavki po MSRP 31.12.2004 (2.234.949 tisoč evrov) in vključuje: vloge, kredite dolžniške vrednostnepapirje in podrejene obveznosti. V MSRP 2004 prestrukturirano je znesek 2.234,949 tisoč evrov izka<strong>za</strong>n vpostavkah: »Due to other banks«, »Due to customers«, »Debt securities in issue«, »Other borrowed funds«in v »Subordinated liabilities«.259


c) krediti po komitentih in ročnostihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaKrediti bank 0 754.489 0 406.429 4 153.710Kratkoročni krediti bank 0 5.000 0 0 4 37.950Dolgoročni krediti bank 0 749.489 0 406.429 0 115.760Krediti strank, ki nisobanke 15.930 78.549 21.430 45.258 9.285 20.150Kratkoročni krediti strank,ki niso banke 4.676 0 3.878 0 2.873 1.825Dolgoročni krediti strank, kiniso banke 11.254 78.549 17.552 45.258 6.412 18.325Skupaj 15.930 833.038 21.430 451.687 9.289 173.860Dolgoročni krediti bank so se v letu 2006 glede na leto 2005 povečali <strong>za</strong> 343.060 tisoč evrov ali <strong>za</strong> 84,5odstotka, kar je v največji meri posledica najema dveh sindiciranih kreditov v višini 157,5 milijona evrov in150 milijona švicarskih frankov. Kredita <strong>za</strong>padeta v plačilo decembra 2011. Obrestna mera <strong>za</strong> najete kredite(sindicirane, bilateralne) se giblje od EURIBOR + 0,15 % p.a. do EURIBOR + 0,70 % p.a.d) vloge in krediti po sektorjih31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004MSRPprestrukturiranoVloge 2.221.402 1.973.535 1.847.925Banke 35.966 18.865 34.360Nefinančne družbe 388.183 345.967 294.516Država 111.786 68.558 51.612Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 49.155 64.751 97.545Tuje osebe 24.904 20.101 24.043Neprofitni izvajalci gospodinjstev 24.239 17.962 15.665Gospodinjstva 1.587.169 1.437.331 1.330.184Krediti 848.968 473.117 183.148Banke 754.489 406.429 153.714Nefinančne družbe 8.500 10.771 0Druge finančne družbe 85.979 55.917 29.193Država 0 0 150Druge obveznosti 0 0 91Skupaj 3.070.370 2.446.651 2.031.073Vloge so se v letu 2006 glede na leto 2005 povečale <strong>za</strong> 12 odstotkov predvsem <strong>za</strong>radi povečanegadolgoročnega deviznega in tolarskega varčevanja gospodinjstev pri banki.260


e) dolžniški vrednostni papirji po vrstah in ročnostihPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004MSRPprestrukturiranoDolžniški vrednostni papirji v domači valutiKratkoročni vrednostni papirji 2 1 1– izdane obveznice 2 1 1Dolgoročni vrednostni papirji 114.334 155.744 123.851– potrdila o vlogah 10.011 22.562 20.257– izdane obveznice 104.323 133.182 103.594Skupaj 114.336 155.745 123.852Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je bilo ob koncu leta 2006 manjše <strong>za</strong> 41.409 tisoč evrov, kar jepredvsem posledica <strong>za</strong>padlosti obveznic serije KBM2 v januarju in KBM3 ter KBM4 v mesecu oktobru. Pravtako se je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>padlih potrdil o vlogah na ime do dveh leti in nad dvema letoma znižalo tudi stanje potrdilo vlogah.f) podrejene obveznostiValutaDatum<strong>za</strong>padlostiObr. mera31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004MSRPprestrukturiranoIzdani vrednostnipapirjiEUR 16. 12. 2011EUR 19. 12. 2009EURIBOR3M + 1,10 % 50.000 50.000 50.000EURIBOR6M + 1,70 % 30.000 30.000 30.000Krediti 24EUR5. 10. 2016možnostodpoklicaEURIBOR3M + 1,60 % 50.000 0 0Skupaj 130.000 80.000 80.024<strong>Nova</strong> KBM je v oktobru 2006 najela hibridni kapital v višini 50 milijonov evrov. Posel najemahibridnega kapitala je bil realiziran s kreditno pogodbo, v kateri kot kreditodajalec nastopanizozemska finančna skupina ING Bank NV. Cena najetega hibridnega kapitala znaša 3MEURIBOR + 160 bazičnih točk, po desetih letih, t. j. 5. 10. 2016, pa se cena poviša <strong>za</strong> 150 bazičnihtočk. Banka ima ob predhodnem soglasju Banke Slovenije možnost po desetih letih hibridni kapitalodplačati.261


34 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznostiPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004MSRPprestrukturiranoObveznosti <strong>za</strong> obresti 1.017 2.397 2.828Razmejene obresti od prejetih kreditov 7.134 3.777 3.074Razmejene obresti od vlog na vpogled inve<strong>za</strong>nih vlog 7.142 4.878 3.458Druge razmejene obresti 3.385 3.975 2.215Skupaj 18.678 15.027 11.575Postavka »Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti« vključuje obresti, ki so bile po MSRP 2004 prestrukturirano delpostavke »Accruals, provisions, other liabilities and deferred tax liabilities«, medtem ko so v MSRP31.12.2004, v skladu s spremenjeno shemo bilance stanja, prika<strong>za</strong>ne v ločeni bilančni postavki »Obresti <strong>za</strong>finančne obveznosti« (v z znesku 11.575 tisoč evrov).262


35 RezervacijePojasnila k računovodskim izkazomRezervacije <strong>za</strong>pravnonerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1. 2006MSRP 4.422 4.644 10.028 343 19.437Oblikovane rezervacijemed letom 1.999 447 50.530 0 52.975Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 0 303 45.893 38 46.235Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 8 -1 -4 0 -5Stanje na dan 31. 12.2006 MSRP 6.419 4.787 14.661 305 26.172Poraba rezervacij <strong>za</strong> obveznosti do <strong>za</strong>poslencev v znesku 303 tisoč evrov ni bila pripoznana skozi izkazposlovnega izida. Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti <strong>banka</strong> oblikuje v skladu s sprejeto Metodologijoocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj. Druge rezervacije iz naslova saldiranih vlog je <strong>banka</strong> ukinila <strong>za</strong>radiizplačil sredstev komitentom.Rezervacije <strong>za</strong>pravnonerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1. 2005MSRP 1.891 4.349 8.596 0 14.836Oblikovane rezervacijemed letom 2.551 292 29.000 343 32.187Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 23 0 27.574 0 27.597Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 3 3 6 0 11Stanje na dan 31. 12.2005 MSRP 4.422 4.644 10.028 343 19.437Porabljenih rezervacij <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe proti banki v višini 16 tisoč evrov <strong>banka</strong> ni pripoznala skoziizkaz poslovnega izida.263


Pojasnila k računovodskim izkazomRezervacije <strong>za</strong>pravnonerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1.2004MSRPprestrukturirano 1.256 4.405 15.035 0 20.624Otvoritvena prilagoditev 0 0 4.649 0 4.649Oblikovane rezervacijemed letom 653 0 33.476 0 34.127Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 0 0 37.427 0 37.427Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -18 -56 0 0 0Stanje na dan 31. 12.2004MSRPprestrukturirano 1.891 4.349 15.733 0 21.973Stanje rezervacij po MSRP 2004 prestrukturirano je znašalo 17.639 tisoč evrov in se od rezervacij poMSRP 31.12.2004 (21.973 tisoč evrov) razlikuje <strong>za</strong> 4.334 tisoč evrov, in sicer iz naslova:- oblikovanja rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence (4.349 tisoč evrov) ter- ukinitve drugih rezervacij, ki po MSRP ne izpolnjujejo kriterijev opredelitve rezervacij.Opozorimo naj še razliko med otvoritvenim stanjem (01.01.2005) in končnim stanjem (31.12.2004) prirezervacijah <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti. Le-ta je posledica nove, ob prehodu na MSRP, sprejetemetodologije merjenja kreditnega portfelja, ki se je odrazila tudi na višini potrebnih rezervacij <strong>za</strong>zunajbilančne postavke. <strong>Nova</strong> KBM d.d. kakor tudi Skupina Nove KBM je namreč pri pripravi letnegaporočila <strong>za</strong> leto 2006 pojasnila <strong>za</strong> leto 2005 pripravili tako, kakor da bi bil dejanski prehod na MSRP datiranna 01.01.2005. Spremenjena metodologija ni bila uporabljena v računovodskih izkazih po MSRP 2004prestrukturirano, kar ima <strong>za</strong> posledico neprimerljivost stanj rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti. V kolikorbi stanje rezervacij želeli prika<strong>za</strong>ti konsistentno z leti 2005 in 2006 bi morali prehod na MSRP premakniti na01.01.2004, kar bi <strong>za</strong>htevalo obsežne prilagoditve računovodskih izkazov, veliko časa, hkrati pa pomenilovrednostno spremembo izkazov po MSRP 2004 prestrukturirano, ki so bili revidirani in potrjeni s stranizunanjega revizorja.264


36 Obveznosti <strong>za</strong> davekPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoObveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih osebObveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 31 3.973 0Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke 3.798 6.460 5.909Skupaj 3.829 10.433 5.909Postavka »Obveznosti <strong>za</strong> davek« po MSRP 31.12.2004 znaša 5.909 tisoč evrov. Po MSRP 2004prestrukturirano so bile navedene odložene obveznosti <strong>za</strong> davek v nespremenjenem znesku izka<strong>za</strong>ne vpostavki »Accruals, provisions, other liabilities and deferred tax liabilities«.Na podlagi obračuna davka od dohodka <strong>za</strong> leto 2006 je <strong>banka</strong> ugotovila davčno obveznost v višini 9.385tisoč evrov. Ker je <strong>banka</strong> v letu 2006 plačala akontacije davka od dohodka v višini 9.354 tisoč evrov, izkazujeob koncu leta obveznost <strong>za</strong> doplačilo v višini 31 tisoč evrov.Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke je <strong>banka</strong> pripoznala na podlagi vrednotenja vrednostnih papirjev,razvrščenih kot razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.37 Druge obveznosti31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoObveznosti <strong>za</strong> opravnine 44 27 2Obveznosti <strong>za</strong> prejete predujme 23 839 769Druge obveznosti 24.569 15.401 18.134Udolgovane pasivne časovne razmejitve 2.034 1.932 7.583Presežek obveznosti iz notranjih razmerij inposlovanja po pooblastilu 0 366 669Skupaj druge obveznosti 26.670 18.565 27.157Postavka »Druge obveznosti« po MSRP per 31.12.2004 znaša 27.157 tisoč evrov in je od postavke»Accruals, provisions, other liabilities and deferred tax liabilities« po MSRP 2004 prestrukturirano manjša<strong>za</strong> 35.308 tisoč evrov. Razlika je posledica:- spremenjene sheme bilance stanja, in s tem pove<strong>za</strong>n prenos posameznih bilančnih postavk v samostojnebilančne postave, in sicer:- prenos obresti od finančnih obveznosti,- prenos obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb,- prenos učinkov vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov ter- prenos rezervacij (rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti in rezervacije <strong>za</strong> tožbe).Med drugimi obveznostmi konec leta 2006 izkazuje <strong>banka</strong> tudi obveznost do centralne banke <strong>za</strong>prejete evre, in sicer v znesku 5.211 tisoč evrov. Večje zneske predstavljajo tudi obveznosti izposlovanja s prebivalstvom iz naslova odplačil kreditov, kartičnega poslovanja, obveznosti dodobaviteljev in pasivne časovne razmejitve iz naslova provizij po dokumentarnih poslih.265


38 Osnovni kapitalPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoNavadne delnice 24.368 24.374 24.357– vpis države 23.199 23.206 23.189– vpis drugih finančnih organi<strong>za</strong>cij 1.169 1.168 1.168Osnovni kapital banke na dan 31.12.2004 po MSRP 2004 prestrukturirano in MSRP 31.12.2004znaša 24.357 tisoč evrov.Odobreni kapital je osnovni kapital banke, ki ga uprava lahko poveča z izdajo novih delnic. Upravabanke je pooblaščena, da s soglasjem nadzornega sveta osnovni kapital v obdobju od 4. 11. 2002do 4. 11. 2007 poveča <strong>za</strong> največ 4.674 tisoč evrov.39 Kapitalske rezerve31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoVplačani presežek kapitala 6.539 6.541 6.536Kapitalske rezerve, nastale iz splošnegaprevrednotovalnega kapitala 22.308 22.313 22.298Skupaj 28.847 28.854 28.834Kapitalske rezerve banke po MSRP 31.12.2004 znašajo 28.834 tisoč evrov. Le-te so bile poMSRP 2004 prestrukturirano del postavke »Reserves«.40 Presežek iz prevrednotenja31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoPresežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimisredstvi, razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo 1.977 6.669 12.465Skupaj 1.977 6.669 12.465Presežek iz prevrednotenja iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo napošteno vrednost) po MSRP 31.12.2004 znaša 12.465 tisoč evrov, in je bil po MSRP 2004prestrukturirano izka<strong>za</strong>n v okviru postavke »Reserves«, in sicer v podpostavki »Revaluation reserve«.266


41 Rezerve iz dobičkaPojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoRezerve iz dobička 157.526 129.479 111.979– <strong>za</strong>konske rezerve 8.136 6.296 5.260– statutarne rezerve 134.076 116.614 106.719– druge rezerve iz dobička 15.314 6.569 0Zadržani dobiček 57.485 38.329 35.367– <strong>za</strong>držani dobiček 4.987 0 0– <strong>za</strong>držani dobiček <strong>za</strong>radi prehoda naMSRP 52.498 38.329 35.367Skupaj 215.011 167.808 147.346Rezerve iz dobička po MSRP 31.12.2004 znašajo 147,346 tisoč evrov, od tega:- rezerve iz dobička 111.979 tisoč evrov (<strong>za</strong>konske rezerve =5.260 tisoč evrov, statutarnerezerve = 106.719 tisoč evrov),- <strong>za</strong>držani dobiček 35.367 tisoč evrov. (Dodatno pojasnilo k <strong>za</strong>držanem dobičku: <strong>Nova</strong> KBMd.d. praviloma ni imela <strong>za</strong>držanega dobička oz je le-tega tekom naslednjega poslovnegaleta razporedila oz razdelila med delničarje. V kolikor želimo računovodske izkaze <strong>za</strong> leto2004 prika<strong>za</strong>ti konsistentno s shemo bilance stanja, ki je bila uporabljena <strong>za</strong> leti 2005 in2006, moramo vsaj postavki: posebni prevrednotovalni popravek kapitala in rezervacije <strong>za</strong>splošna bančna tveganja vključiti v postavko »<strong>za</strong>držan dobiček iz naslova prehoda naMSRP«.Po MSRP 2004 prestrukturirano so bile v postavki »Reserves« vključene: rezervacije <strong>za</strong>splošna bančna tveganja, splošni prevrednotovalni popravek kapitala ter presežek izprevrednotena.Celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2005 v višini 4.989 tisoč evrov je skladno s Sklepomskupščine Nove KBM d.d., z dne 4. 7. 2006, ostal nerazporejen in predstavlja <strong>za</strong>držani dobiček.Uprava banke je iz čistega dobička poslovnega leta 2006 povečala <strong>za</strong>konske in statutarne rezervev skupni višini 19.302 tisoč evrov. Nadzorni svet je iz čistega dobička poslovnega leta 2006oblikoval druge rezerve iz dobička v višini 8.745 tisoč evrov.Del <strong>za</strong>držanega dobička iz prehoda na MSRP, ki odpade na leto 2006, znaša 14.169 tisoč evrov inizhaja pretežno iz krepitve vrednostnih papirjev na pošteno vrednost ter sprostitve oslabitev inrezervacij <strong>za</strong>radi spremembe Metodologije ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja.267


42 Čisti dobiček poslovnega letaPojasnila k računovodskim izkazomČisti dobiček poslovnega leta (v bilanci stanja) po MSRP 31.12.2004 znaša 4.748 tisoč evrov. PoMSRP 2004 prestrukturirano je le-ta del postavke »Reserves«.Banka je v poslovnem letu 2006 dosegla čisti dobiček v višini 36.828 tisoč evrov.V skladu s 1. odstavkom 230. člena ZGD ter 39. in 40. členom Statuta banke je uprava banke izzneska čistega dobička uporabila <strong>za</strong> <strong>za</strong>konske rezerve znesek v višini 1.841 tisoč evrov in <strong>za</strong>statutarne rezerve znesek v višini 17.493 tisoč evrov. Nadzorni svet je iz ostanka čistega dobička,ki ostane po oblikovanju <strong>za</strong>konskih in statutarnih rezerv, oblikoval še druge rezerve iz dobička po3. odstavku 230. člena ZGD v višini 50 odstotkov ostanka čistega dobička, to je v višini 8.747 tisočevrov.Čisti dobiček poslovnega leta 2006 po oblikovanju rezerv iz dobička znaša 8.747 tisoč evrov.43 Bilančni dobiček2006 MSRPČisti dobiček poslovnega leta 36.828+ preneseni čisti poslovni izid 4.988+ <strong>za</strong>držani dobiček iz prehoda na MSRP52.498+ zmanjšanje rezerv iz dobička 1.737- povečanje <strong>za</strong>konskih rezerv 1.841- povečanje statutarnih rezerv 17.493- povečanje drugih rezerv iz dobička 8.747Bilančni dobiček 67.970V letnem poročilu 2006 smo prika<strong>za</strong>li samo pojasnilo bilančnega dobička <strong>za</strong> leto 2006, ne pa tudi bilančnegadobička <strong>za</strong> 2005. Bilančni dobiček je namreč kategorija, ki je ni smiselno prilagajati na MSRP 2004prestrukturirano, saj je bila izvedena dejanska delitev bilančnega dobička ugotovljenega po SRS in bidrugačen prikaz pomenil le zmedo.Skupščina Nove KBM je v mesecu juniju na osnovi predloga uprave banke in mnenja nadzornega svetabanke sprejela sklep, da se uporabi bilančni dobiček v višini 67.969 tisoč evrov <strong>za</strong> :- izplačilo delničarjem v višini 15.336 tisoč evrov,- nagrade članom nadzornega sveta v višini 135 tisoč evrov,- <strong>za</strong> druge rezerve v višini 52.498 tisoč evrov.268


44 Potencialne in prevzete obveznosti po vrstahPojasnila k računovodskim izkazomDomača valuta Tuja valuta SkupajKratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni31. 12. 2006 MSRPFinančne garancije 23.283 21.167 10.413 27.698 82.561Storitvene garancije 49.855 86.603 8.936 16.346 161.740Skupaj garancije 180.908 63.393 244.301Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 167.885 0 167.885Nepokriti akreditivi 1.934 0 17.184 1.325 20.443Odobreni neizkoriščeni krediti 69.583 5.897 67.203 27.384 170.068Odobreni neizkoriščeni limiti 172.381 0 1.919 0 174.301Drugo 0 0 0 2 2Skupaj prevzete obveznosti 247.862 96.508 344.370Kreditna nadom. vrednost 943 0 943Skupaj 599.533 178.410 777.94331. 12. 2005 MSRPFinančne garancije 7.701 19.199 11.811 11.740 50.451Storitvene garancije 24.937 64.259 2.984 12.715 104.895Skupaj garancije 116.096 39.250 155.347Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 3.300 0 3.300Nepokriti akreditivi 735 0 12.224 1.070 14.030Odobreni neizkoriščeni krediti 78.427 5.737 87.432 1.693 173.288Odobreni neizkoriščeni limiti 161.794 0 515 0 162.309Drugo 0 0 0 769 769Skupaj prevzete obveznosti 245.958 90.409 336.367Kreditna nadom. vrednost 328 0 328Skupaj 366.417 142.954 509.37131. 12. 2004 MSRP prestrukturiranoFinančne garancije 26.277 17.886 10.153 10.004 64.319Storitvene garancije 25.839 58.831 5.072 11.073 100.814Skupaj garancije 128.832 36.302 165.134Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 0 0 0Nepokriti akreditivi 35 0 9.592 544 10.172Odobreni neizkoriščeni krediti 85.578 2.767 44.313 1.037 133.695Odobreni neizkoriščeni limiti 170.835 0 1.211 0 172.046Drugo 8.342 0 0 0 8.342Skupaj prevzete obveznosti 267.522 46.561 314.083Kreditna nadom. vrednost 233 0 233Skupaj 396.623 92.999 489.622V letu 2006 se je povečalo stanje garancij v domači valuti <strong>za</strong> 64.843 tisoč evrov oziroma <strong>za</strong> 55,8odstotka predvsem <strong>za</strong>radi povečanega izdajanja storitvenih garancij v gradbeništvo.269


Sredstva, ki jih ima <strong>banka</strong> <strong>za</strong>stavljena <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje obveznosti:Pojasnila k računovodskim izkazom31. 12. 2006 MSRP 31. 12. 2005 MSRP 31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoSredstva Obveznosti Sredstva Obveznosti Sredstva ObveznostiObveznice RepublikeSlovenije – garancija 7.048 17.480 0 0 0 0Sklad finančnegapremoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>STEP 2 4.000 4.000 3.300 3.000 0 0Sklad finančnegapremoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>dobavo evrogotovine 26.764 26.764 0 0 0 0Sklad finančnegapremoženja – prosti 104.376 0 0 0 0 0Obveznice RepublikeSlovenije – jamstvo vlog 25.697 25.697 0 0 0 0Obveznice RepublikeSlovenije – RS 35 0 0 0 0 1.136 1.043Skupaj 167.885 73.941 3.300 3.000 1.136 1.04345 Izvedeni finančni instrumentiIzvedeni finančni instrumenti po vrstah na dan 31. 12. 2006Domača valutaTuja valutaForward pogodbe – kratkoročne– <strong>trg</strong>ovanje6.210 55.803Skupaj 6.210 55.803Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na dan 31. 12. 2006Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaZnesek vzunajbilanciVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganje forward 546 154 55.803Skupaj 546 154 55.803Znesek 55.803 tisoč evrov predstavlja valutne forwarde.270


Pojasnila k računovodskim izkazomOstala pojasnila46 Poslovanje po pooblastilu31. 12. 2006MSRP31. 12. 2005MSRP31. 12. 2004 MSRPprestrukturiranoNefinančne družbe 313 2.146 4.325Država 25.648 4.631 979Banke in druge finančne organi<strong>za</strong>cije 38.414 38.776 37.319Gospodinjstva 117 5 2.465Neprofitni izvajalci storitev 1.086 202 0Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 986 860 0Obveznosti <strong>za</strong> prodane čeke tujih izd. -16 1 1Skupaj 66.548 46.621 45.089Povečanje obveznosti iz poslovanja po pooblastilu je pripisati povečanemu kreditiranju javnega sektorja iznaslova prejetih sredstev od bank, pri čemer <strong>banka</strong> nastopa v vlogi agenta.47 Stroški revizorjev2006 2005 2004Revidiranje letnega poročila 131 158 89Druge storitve revidiranja 46 2 54Skupaj 177 160 143271


48 Pomembnejše pove<strong>za</strong>ve z banko – pove<strong>za</strong>ne osebea) Bilanca stanja in zunajbilanca na dan 31. 12. 2006 MSRPPojasnila k računovodskim izkazomOdvisne družbePridružene družbeKrediti <strong>banka</strong>m 29.026 7.133Krediti strankam, ki niso banke 115.740 0Dolgovi do bank 13.408 4.999Dolgovi do strank, ki niso banke 3.185 6.380Dolžniški vrednostni papirji 0 6.885Zunajbilančne postavke 3.895 1.066Skupaj 165.254 26.463Bilanca stanja in zunajbilanca na dan 31. 12. 2005 MSRPOdvisne družbePridružene družbeKrediti <strong>banka</strong>m 18.339 7.372Krediti strankam, ki niso banke 75.528 0Dolžniški vrednostni papirji, ki niso namenjeni <strong>trg</strong>ovanju 0 3.179Dolgovi do bank 119 0Dolgovi do strank, ki niso banke 4.884 5.654Dolžniški vrednostni papirji 209 16.621Zunajbilančne postavke 1.252 386Skupaj 100.331 33.212Vrednost kreditov strankam, ki niso banke, se je povečala predvsem na račun kreditiranja družb Goriceleasinga d.o.o. (povišanje <strong>za</strong> 55 odstotkov) ter Multiconsulta d.o.o., ki smo ga vključili v skupino Nove KBM vletu 2006.Bilanca stanja in zunajbilanca na dan 31. 12. 2004 MSRP prestrukturiranoOdvisne družbePridružene družbeKrediti <strong>banka</strong>m 1.500 231Krediti strankam, ki niso banke 70.249 2.160Dolžniški vrednostni papirji, ki niso namenjeni <strong>trg</strong>ovanju 0 2.980Dolgovi do bank 59 0Dolgovi do strank, ki niso banke 1.887 4.190Dolžniški vrednostni papirji 229 5.468Zunajbilančne postavke 6.752 51Skupaj 80.676 15.080272


) Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. 2006 MSRPPojasnila k računovodskim izkazomOdvisne družbePridružene družbeČiste obresti 4.387 -767Prihodki iz dividend 2.845 461Čiste opravnine 678 94Čisti dobički/izgube iz finančni sredstev in obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 22 0Stroški storitev 435 118Skupaj 8.367 -94Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. 2005 MSRPOdvisne družbePridružene družbeČiste obresti 3.045 -533Prihodki iz dividend 4.284 207Čiste opravnine 354 7.360Čisti dobički/izgube iz finančni sredstev in obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju -34 0Stroški storitev 340 0Skupaj 7.989 7.034Glavnino dolžniških vrednostnih papirjev predstavljajo obveznice KBM5 in KBM8 v skupnem znesku 4.799tisoč evrov.Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. 2004 MSRP prestrukturiranoOdvisne družbePridružene družbeČiste obresti 2.243 162Prihodki iz dividend 6.390 310Čiste opravnine 346 218Čisti dobički/izgube iz finančni sredstev in obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 0 0Stroški storitev 321 214Skupaj 9.300 904273


Pojasnila k računovodskim izkazomKrediti, odobreni članom uprave, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in <strong>za</strong>poslenim napodlagi pogodbe, <strong>za</strong> katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbeČlani uprave Člani nadzornega sveta Drugi delavci banke2006 2005 2004 2006 2005 2004 2006 2005 2004Krediti 123 140 112 0 62 11 1.238 1.109 612Povprečna obrestnamera kreditov vodstotkih 0 0 0 0 0 0 0 0 0Odplačila 17 21 11 0 21 4 310 197 168Poroštva 4 69 0 0 0 0 486 279 212V postavki krediti je vključeno stanje neodplačanih kreditov na dan 31. 12. 2006, odplačila papredstavljajo znesek odplačanih kreditov v poslovnem letu.49 Izpostavljenosti do Banke Slovenije in državeIzpostavljenost do:2006 MSRP 2005 MSRPMSRP 2004prestrukturiranoBanke Slovenije 267.809 337.837 397.667– poravnalni račun 35.808 32.977 62.918– krediti 69.546 69.565 48.719– vrednostni papirji – blagajniški <strong>za</strong>pisi 161.776 233.349 283.517– obresti 647 1.063 1.460– drugo 32 883 1.052Republike Slovenije 510.556 496.846 473.390– obveznice po vrstah 364.118 393.744 334.269– drugi vrednostni papirji 40.632 874 54.393– krediti 4.173 0 5.504– naložbe z garancijo RS 80.996 82.719 60.433– obresti 8.232 7.854 7.874– drugo 3.067 1.262 8Skupna izpostavljenost do BS in države 778.365 834.683 871.056Delež v bilančni vsoti v % 21,22 27,93 34,57Zunajbilančne postavke, pokrite z<strong>za</strong>varovanjem pri BS in RS 9.338 10.393 10.908Bilančna vsota 3.668.274 2.988.069 2.519.514Banka v letu 2006 izkazuje izpostavljenost do države (Vlada RS, ministrstva, ZPIZ, ZZZS) v višini 510milijonov evrov, od tega 405 milijonov evrov z vrednostnimi papirji, 92 milijonov evrov z drugimi naložbami, 9milijonov evrov zunajbilančne postavke, pokrite z <strong>za</strong>varovanjem priRepubliki Sloveniji.274


50 PrejemkiPojasnila k računovodskim izkazom2006 2005 2004Člani uprave, od tega: 259 427 391Matjaž Kovačič 135 128 121Manja Skernišak 124 62 0Črtomir Mesarič 0 171 140Drago Pišek 0 66 130Člani nadzornega sveta 68 47 66Drugi delavci banke 3.469 3.406 3.346Skupaj 3.796 3.880 3.803V prejemke članov uprave in delavcev po pogodbi so vključene bruto plače, regres in nagrade,odpravnine in evidenčne premije, ki skupaj znašajo 3.727 tisoč evrov. Med prejemki so odpravnine v letu2006 znašale 28, evidenčne premije pa 7 tisoč evrov.51 Dogodki po datumu bilance stanjaPo pridobitvi ustreznih soglasij je <strong>Nova</strong> KBM d.d. 12. 4. 2007 izvršila plačilo nakupa kapitalskega deležain s tem postala večinska lastnica Adrie bank Dunaj v višini 50,54 odstotka. Nakup bo banki omogočiluresničevanje strateškega cilja – širitve na tuje <strong>trg</strong>e.275


52 Učinek sprememb računovodskih usmeritevBanka je v letu 2006 prevzela MSRP kot edini standard poročanja. Ob pripravi letnega poročila je določenepodatke <strong>za</strong> leto 2005 popravila. Prilagoditve izhajajo iz implementacije nove metodologije ocenjevanja izgubiz kreditnih tveganj, odprave kapitalske metode vrednotenja finančnih naložb v odvisne in pridružene družbeter <strong>za</strong>radi izločitve zemljišč iz vrednosti nepremičnin. V naslednji tabeli so prika<strong>za</strong>ne razlike medposameznimi postavkami izka<strong>za</strong> poslovnega izida. Prika<strong>za</strong>ne so samo tiste postavke, kjer obstaja razlika.Zap.št.IZKAZ POSLOVNEGA IZIDAPO MSRP31. 12.2005MSRP31. 12.2005MSRPprilagojenoRazlikaPojasnilo razlike1.Razlika izhaja iz oblikovanja dodatno potrebnihPrihodki od obrestislabitev na osnovi nove metodologije ocenjevanja134.213 133.800 -412 izgub iz kreditnih tveganj2. Odhodki <strong>za</strong> obresti 57.633 57.633 0 /3. Čiste obresti 76.580 76.167 -4124.9.Prihodki iz dividendČisti dobički/izgube iz finančnihsredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju3.369 4.866 1.49722.416 22.005 -41011. Spremembe poštene vrednostipri obračunavanju varovanj predtveg. 172 0 -17212.Čisti dobički/izgube iz tečajnihrazlik-127 -121 615. Finančni in poslovni prihodkiin odhodki 134.920 135.428 50817.Amorti<strong>za</strong>cija6.800 6.787 -1318.Rezervacije3.881 4.599 71819.Oslabitve16.084 13.140 -2.94421. Pripadajoči dobički/izgube iznaložb v kapital pridruženih inskupaj obvladovanih družb,obračunanih po kapitalskimetodi 5.789 0 -5.78923. DOBIČEK/IZGUBA IZREDNEGA POSLOVANJA 46.045 42.939 -3.04324.Davek iz dohodka pravnih osebiz rednega poslovanja11.255 8.090 -3.16525. ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZREDNEGA POSLOVANJA 34.727 34.849 12227. ČISTI DOBIČEK/IZGUBEPOSLOVNEGA LETA 34.727 34.849 122Razlika izhaja iz odprave kapitalske metodevrednotenja finančnih naložb v odvisne inpridružene družbe. Prehod na model vrednotenjapo nabavni vrednosti.Razlika izhaja iz vrednotenja finančnih sredstev,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju po MSRP 2005 in MSRP obprehodu. Del prevrednotenja ob prehodu na MSRPje v LP po MSRP razporejen med letoma 2004 in2005.Razlika iz naslova vrednotenja izvedenih finančnihinstrumentov, izka<strong>za</strong>na po MSRP 2005.Razlika izhaja iz izločitve tečajnih razlik <strong>za</strong>kapitalske naložbe v pridružene družbe inkapitalske naložbe, razpoložljive <strong>za</strong> prodajo,vrednotene po nabavni vrednosti.Razlika izhaja iz zmanjšanja preveč obračunaneamorti<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>radi ločitve zemljišč od zgradb.Razlika izhaja iz oblikovanja rezervacij <strong>za</strong><strong>za</strong>poslence, ki odpade na leto 2005, in oblikovanjadodatno potrebnih rezervacij na osnovi novemetodologije ocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj.Razlika izhaja iz implementacije nove metodologijeocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj.Razlika izhaja iz odprave kapitalske metodevrednotenja finančnih naložb v odvisne inpridružene družbe. Prehod na model vrednotenjapo nabavni vrednosti.Razlika je predvsem posledica davčnega učinkaprevrednotenja finančnih sredstev, namenjenih<strong>trg</strong>ovanju.Opomba: pri pojasnjevanju razlik so z okrajšavo »MSRP« mišljeni revidirani računovodski izkazi na dan 31. 12. 2005, z »MSRP –prilagojeno« pa računovodski izkazi ob prehodu.276


V naslednji tabeli so prika<strong>za</strong>ne razlike med posameznimi postavkami bilance stanja. Prika<strong>za</strong>ne so samo tistepostavke, kjer obstaja razlika.A.I.A.II.A.IV.A.V.A.VI.A.IX.A.X.A.XI.A.XIII.A.XIV.A.XV.A.XVI.P.IV.P.VIII.P.IX.BILANCA STANJAPO MSRPDenar v blagajni instanje na računih priCBFinančna sredstva,namenjena<strong>trg</strong>ovanjuFinančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo31. 12.2005MSRP31. 12.2005MSRP –prilagojenoRazlika53.585 53.585 0 Zaokrožitev.Pojasnilo razlike190.780 193.518 2.738 Razlika je predvsem posledica sprememb shemračunovodskih izkazov, predpisanih s strani regulatorja394.664 409.195 14.531 Razlika je predvsem posledica sprememb shemračunovodskih izkazov, predpisanih s strani regulatorjaKrediti 1.862.824 1.891.914 29.090 Razlika je predvsem rezultat sprememb shemračunovodskih izkazov, , predpisanih s strani regulatorja, inizhaja iz prenosa obresti in terjatev po kartičnem poslovanjuiz postavke druga sredstva v skupnem znesku 19.153 tisočevrov. Implementacija nove metodologije ocenjevanja izgubiz kreditnih tveganj znižuje stanje kreditov <strong>za</strong> 12.337 tisočevrov.Finančna sredstva, vposesti do<strong>za</strong>padlostiObresti od finančnihsredstevOpredmetenaosnovna sredstvaNaložbenenepremičnineDolgoročne naložbev kapital odvisnih,pridruženih in skupajobvladovanih družbTerjatve <strong>za</strong> davekod dohodkovpravnih oseb317.559 319.044 1.485 Razlika je posledica sprememb shem računovodskihizkazov, , predpisanih s strani regulatorja.0 0 0 Razlika je posledica sprememb shem računovodskihizkazov, , predpisanih s strani regulatorja.56.333 56.190 -143 Razlika je predvsem posledica sprememb shemračunovodskih izkazov, , predpisanih s strani regulatorja.Izločitev amorti<strong>za</strong>cije, obračunane na zemljišča povečujevrednost osnovnih sredstev v višini 252 tisoč evrov.0 457 457 Razlika izhaja iz prenosa naložbenih nepremičnin iz drugihpostavk ter iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin.54.042 38.936 -15.107 Razlika izhaja iz prenosa naložb v kapital drugih strank –RZP v postavko »finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo« – in iz odprave kapitalske metode vrednotenjadolgoročnih finančnih naložb v kapital odvisnih inpridruženih družb.0 2.442 2.442 Razlika izhaja iz prenosa terjatev <strong>za</strong> odložene davke iznaslova dolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> tožbe in dolgoročnihrezervacij <strong>za</strong> saldirane vloge iz postavke druga sredstva teriz obračuna odloženih terjatev <strong>za</strong> davek iz naslovarezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence ter oslabljenih finančnihinstrumentov in naložbenih nepremičnin .Druga sredstva 47.471 9.385 -38.086 Razlika je predvsem posledica sprememb shemračunovodskih izkazov, predpisanih s strani regulatorja.Pretežno oziroma v višini 19.758 tisoč evrov je rezultatprenosa obresti na ustrezne kategorije finančnih sredstev.Prenos terjatev iz kartičnega poslovanja pa zmanjšujedruga sredstva v višini 12.337 tisoč evrov.Nekratkoročnasredstva v posesti<strong>za</strong> prodajo inustavljenoposlovanjeSkupaj sredstva 2.994.933 2.992.736 -2.197Finančneobveznosti, merjenepo odplačnivrednostiObresti <strong>za</strong> finančne0 395 395 Razlika je posledica sprememb shem računovodskihizkazov, predpisanih s strani regulatorja.2.672.083 2.682.396 10.313 Razlika je predvsem posledica prenosa dolgoročnorazmejenih opravnin in razmejenih stroškov odplačevanja izpostavke druge obveznosti.0 15.027 15.027 Razlika je posledica sprememb shem računovodskihobveznostiizkazov, predpisanih s strani regulatorja.Rezervacije 21.666 19.437 -2.229 Razlika je posledica implementacije nove metodologijeocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj, ki znižuje stanjerezervacij <strong>za</strong> 6.861 tisoč evrov. Banka je ob prehoduoblikovala rezervacije <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence v višini 4.644 tisočevrov. Preostala razlika se nanaša na ukinitev dolgoročnihrezervacij <strong>za</strong> donatorska sredstva.277


P.X.BILANCASTANJA POMSRPObveznosti <strong>za</strong>davek od dohodkovpravnih oseb31. 12.2005MSRP31. 12.2005MSRP -prilagojenoRazlikaPojasnilo razlike0 10.433 10.433 Razlika izhaja iz prenos obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb iz postavke druge obveznosti in sicer v višini3.973 tisoč evrov. Davek iz naslova prehoda na MSRPpovečuje obveznosti <strong>za</strong> davek v višini 4.237 tisoč evrov,odloženi davek iz naslova prevrednotenja finančnihsredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo na pošteno vrednost, pav višini 2.223 tisoč evrov.P.XI. Druge obveznosti 54.862 18.565 -36.297 Razlika je predvsem posledica prenosa obračunanih inrazmejenih obresti v postavko obresti <strong>za</strong> finančneobveznosti, in sicer v višini 15.027 tisoč evrov, prenosaobveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb v postavkoobveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb v višini3.973 tisoč evrov. Prenos dolgoročno razmejenih opravninin razmejenih stroškov odplačevanja v postavko »finančneobveznosti, merjene po odplačni vrednosti« znaša 10.302tisoč evrov.P.XVI.P.XVII.P.XIX.Presežek izprevrednotenjaRezerve iz dobička(vključno z<strong>za</strong>držanimdobičkom)Čistidobiček/izgubaposlovnega letaSkupajobveznosti6.217 6.669 452 Razlika izhaja iz prevrednotenja finančnih sredstev,razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo med MSRP in MSRP prilagojeno.167.826 167.808 -18 Razlika je rezultat vseh drugih razlik, ki so se izrazile vdobičku in pozneje v rezervah iz dobička.19.050 19.172 122 Razlika je rezultat vseh drugih razlik, ki so se izrazile vdobičku.2.994.933 2.992.736 -2.197278


279


NEREVIDIRANI NEKONSOLIDIRANIVMESNI RAâUNOVODSKI IZKAZIZA ·EST MESECEV, KI SO SEZAKLJUâILII NA DAN30. JUNIJA 2007


RAČUNOVODSKI IZKAZI NOVE KBM D.D.30.6.2007282


1 Izkaz poslovnega izida – kratka oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.VSEBINAPojasnilov tisoč EUR1.1. –30.06.2007 1.1.-30.6.20061 Prihodki iz obresti 5 94.130 76.0902 Odhodki <strong>za</strong> obresti 5 -47.351 -32.6783 Čiste obresti (1 - 2) 5 46.779 43.4124 Prihodki iz dividend 6 2.231 9595 Prihodki iz opravnin (provizij) 7 20.380 18.0726 Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije) 7 -2.223 -2.3877 Čiste opravnine (provizije) (5 - 6) 7 18.157 15.685891011Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki nisomerjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaČisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih<strong>trg</strong>ovanjuDobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaSpremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj predtveganji8 -311 -5349 22.659 -1.6400 0125 012 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 10 -233 1.08713Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo11 26 20214 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 12 -326 -22815Finančni in poslovni prihodki in odhodki(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14)89.107 58.94316 Administrativni stroški 13 -34.688 -32.61717 Amorti<strong>za</strong>cija 14 -4.599 -4.30118 Rezervacije 15 -418 -4.37219 Oslabitve 16 -4.917 -3.38520 Slabo ime 0 0212223Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupajobvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodiČisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo in znjimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmiDOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(15 – 16 – 17 – 18 – 19 + 20 + 21 + 22)0 0160 044.645 14.26824 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 -11.268 1.36525ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(23 – 24)33.377 15.63326 Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenega poslovanja 0 027ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA(25 + 26)33.377 15.633Čisti dobiček na delnico 18 0,0114 0,0054283


1 Izkaz poslovnega izida – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v tisoč EURZap.št.VSEBINAPojasnilo1.1. –30.06.2007 1.1-30.06.2006I.Finančni in poslovni prihodki in odhodki(1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10)89.107 58.9431. Čiste obresti (1.1 - 1.2) 5 46.779 43.4121.1Prihodki iz obresti(1.1.1 + 1.1.2 + 1.1.3 + 1.1.4 + 1.1.5 + 1.1.6 + 1.1.7 + 1.1.8)5 94.130 76.0901.1.1 Obresti iz stanj na računih pri centralni banki 5 795 2031.1.2 Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 5 1.645 3.3151.1.3Obresti iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida5 0 01.1.4 Obresti iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 5 0 01.1.5 Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 5 14.805 9.5121.1.6 Obresti iz danih sredstev in vlog (tudi iz finančnega leasinga) 5 73.721 56.7271.1.7 Obresti iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 5 3.162 6.2741.1.8 Obresti iz drugih finančnih sredstev 2 591.2 Odhodki <strong>za</strong> obresti (1.2.1 + 1.2.2 + 1.2.3 + 1.2.4 + 1.2.5 + 1.2.6) 5 -47.351 -32.6781.2.1 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti do centralne banke 5 0 -2121.2.2 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 5 0 01.2.3Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida5 0 01.2.4 Obresti <strong>za</strong> izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju 5 0 01.2.5 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 5 -47.203 -32.4661.2.6Obresti <strong>za</strong> druge finančne obveznosti (vključno <strong>za</strong> finančnileasing)5 -148 02. Prihodki iz dividend (2.1 + 2.2 + 2.3 + 2.4) 6 2.231 9592.1 Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 6 32 622.2Dividende iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida6 0 02.3 Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 6 58 02.4Dividende iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanihdružb, obračunanih po naložbeni metodi6 2.141 8973. Čiste opravnine (provizije) (3.1 - 3.2) 7 18.157 15.6853.1 Prihodki iz opravnin (provizije) 7 20.380 18.0723.2 Odhodki iz opravnin (provizije) 7 -2.223 -2.3874.Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi IPI (4.1 - 4.2) 8 -311 -5344.1 Realizirani dobički (4.1.1 + 4.1.2 + 4.1.3 + 4.1.4 + 4.1.5) 8 1.835 2384.1.1 Dobički iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 8 1.419 1134.1.2 Dobički iz kreditov (tudi iz finančnega leasinga) 8 377 474.1.3 Dobički iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 8 0 04.1.4 Dobički iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 8 0 04.1.5Dobički iz drugih finančnih sredstev in obveznosti, merjenih poodplačni vrednosti 8 39 784.2 Realizirane izgube (4.2.1 + 4.2.2 + 4.2.3 + 4.2.4 + 4.2.5) 8 -2.146 -7724.2.1 Izgube iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 8 -59 -2064.2.2 Izgube iz kreditov (tudi iz finančnega leasinga) 8 -2.033 -5154.2.3 Izgube iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 8 -2 -14.2.4 Izgube iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 8 0 04.2.5 Izgube iz drugih finančnih sredstev in obveznosti 8 -52 -50284


1 Izkaz poslovnega izida – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v tisoč EURZap.št.VSEBINAPojasnilo1.1. –30.06.2007 1.1. –30.06.20065.Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju (5.1 + 5.2 + 5.3 + 5.4 + 5.5 + 5.6)9 22.659 -1.6405.1 Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja z delnicami in deleži 9 21.814 -1.1205.25.3Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirjiin kreditiČisti dobički/izgube pri nakupu in prodaji tujih valut in plemenitihkovin9 208 -2.8169 510 1.3065.4 Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov 9 127 9905.5 Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja z drugimi finančnimi sredstvi 9 0 05.6 Čisti dobički/izgube iz <strong>trg</strong>ovanja s finančnimi obveznostmi 9 0 06.Dobički/izgube iz finančnih sredstev (in obveznosti),pripoznanih po pošteni vrednosti skozi IPI (6.1 + 6.2)0 06.1 Dobički 0 06.2 Izgube 0 07.7.1Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanjpred tveganji (7.1 + 7.2)Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenihvarovanju125 0125 07.2 Čisti izid iz varovanih postavk 0 08. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (8.1 - 8.2) 10 -233 1.0878.1 Dobički 10 10.224 94.3148.2 Izgube 10 -10.457 -93.2279.Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo (9.1 - 9.2)11 26 2029.1 Dobički 11 50 2159.2 Izgube 11 -24 -1310. Drugi čisti poslovni dobički/izgube (10.1 - 10.2) 12 -326 -22810.1 Dobički 12 642 95610.2 Izgube 12 -968 -1.184II. Administrativni stroški (1 + 2) 13 -34.688 -32.6171. Stroški dela 13 -20.651 -19.5252. Splošni in administrativni stroški 13 -14.037 -13.092III. Amorti<strong>za</strong>cija (1 + 2 + 3) 14 -4.599 -4.3011. Amorti<strong>za</strong>cija opredmetenih osnovnih sredstev 14 -3.452 -3.1772. Amorti<strong>za</strong>cija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 14 -1.147 -1.1243. Amorti<strong>za</strong>cija naložbenih nepremičnin 14 0 0IV. Rezervacije 15 -418 -4.372V. Oslabitve (1 + 2) 16 -4.917 -3.3851.Oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po poštenivrednosti skozi IPI (1.1 + 1.2 + 1.3 + 1.4) 16 -4.923 -3.3851.1 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po nabavni vrednosti 16 0 01.2 Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 16 0 01.31.4Oslabitve kreditov (tudi iz finančnega leasinga), merjenih poodplačni vrednosti 16 -4.923 -3.385Oslabitve finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti, merjenih poodplačni vrednosti 16 0 0285


1 Izkaz poslovnega izida – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v tisoč EURZap.št.VSEBINAPojasnilo1.1. –30.06.2007 1.1.-30.06.20062. Oslabitve drugih sredstev (2.1 + 2.2 + 2.3 + 2.4 + 2.5) 16 6 02.1 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev 16 0 02.2 Oslabitve naložbenih nepremičnin 16 0 02.3 Oslabitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev (2.3.1 + 2.3.2) 16 0 02.3.1 Oslabitve dobrega imena 16 0 02.3.2 Oslabitve drugih neopredmetenih dolgoročnih sredstev 16 0 02.4Oslabitve naložb v kapital v pridružene in skupaj obvladovanedružbe16 0 02.5 Oslabitve drugih sredstev 16 6 0VI. Slabo ime 0 0VII.VIII.IX.Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapitalpridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanihpo kapitalski metodiČisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev vposesti <strong>za</strong> prodajo in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmiDOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(I -– II – III – IV – V + VI + VII + VIII)0 0160 044.645 14.268X. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 -11.268 1.365XI.XII.XIII.ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(IX - X)Čisti dobički/izgube po obdavčitvi iz ustavljenegaposlovanjaČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA(XI + XII)33.377 15.6330 033.377 15.633Čisti dobiček na delnico 18 0,0114 0,0054286


2 Bilanca stanja – kratka oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.v tisoč EURVSEBINA Pojasnilo 30. 06. 2007 30.06.2006SREDSTVA1 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 19 68.337 70.1032 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju 20 160.143 160.9063 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 0 04 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 21 815.866 497.2405 Krediti 22 2.565.735 2.081.3166 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 23 10.808 289.5247 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 130 08 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnimtveganjem0 09 Obresti od finančnih sredstev 24 2 110 Opredmetena osnovna sredstva 25 56.167 55.88411 Naložbene nepremičnine 26 467 45712 Neopredmetena dolgoročna sredstva 27 21.053 18.54713 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanihdružb2848.941 38.92714 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 29 8.003 8.01515 Druga sredstva 30 14.133 45.13316 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje 31 0 42917 SKUPAJ SREDSTVA 3.769.785 3.266.482OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV18 Finančne obveznosti do centralne banke 8 019 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 32 17 24720 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vredn. skozi IPI 0 021 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 33 3.379.356 2.946.04122 Finančne obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejopogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja0 023 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 5 024 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnimtveganjem0 025 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti 34 19.028 15.14426 Rezervacije 35 26.527 23.79627 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 36 14.549 5.29928 Druge obveznosti 37 37.945 17.90529 Obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje0 030 Osnovni kapital 38 24.367 24.36931 Kapitalske rezerve 39 28.847 28.84832 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 033 Presežek iz prevrednotenja 40 -2.527 2.26334 Rezerve iz dobička (vključno z <strong>za</strong>držanim dobičkom) 41 208.286 181.95135 Lastni deleži 0 036 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 42 33.377 20.61937 Med letom izplačane dividende 0 038 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.769.785 3.266.48239 Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 44,45 708.753 671.719287


2 Bilanca stanja – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.v tisoč EURVSEBINA Pojasnilo 30. 06. 2007 30. 06. 20061 Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 19 68.337 70.1032 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanju 20 160.143 160.9063 Izvedeni finančni instrumenti 20 17 2894 Delnice in deleži 20 75.918 39.8495 Dolžniški vrednostni papirji 20 84.208 120.7686 Krediti 20 0 07 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 0 08 Delnice in deleži 0 09 Dolžniški vrednostni papirji 0 010 Krediti 0 011 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 21 815.866 497.24012 Delnice in deleži, izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 21 0 013 Delnice in deleži, izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 21 5.457 5.61414 Dolžniški vrednostni papirji 21 810.409 491.62615 Krediti 21 0 016 Krediti 22 2.565.735 2.081.31617 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti 23 10.808 289.52418 Dolžniški vrednostni papirji 23 10.808 289.52419 Krediti 0 020 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 130 0212223Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> varovanje posameznih finančnihinstrumentov in drugih postavkVarovanje skupine finančnih instrumentov pred tveganjem spremembeobrestne mereSpremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem130 00 00 024 Obresti od finančnih sredstev 24 2 125 Opredmetena osnovna sredstva 25 56.167 55.88426 Naložbene nepremičnine 26 467 45727 Neopredmetena dolgoročna sredstva 27 21.053 18.54728Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb2848.941 38.92729 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 29 8.003 8.01530 Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 29 3.910 3.89831 Dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke 29 4.093 4.11732 Druga sredstva 30 14.133 45.13333Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljenoposlovanje310 42934 SKUPAJ SREDSTVA 3.769.785 3.266.482288


2 Bilanca stanja – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.v tisoč EURVSEBINA Pojasnilo 30. 06. 2007 30. 06. 200635 Finančne obveznosti do centralne banke 8 036 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju 32 17 24737 Izvedeni finančni instrumenti 32 17 24738 Obveznosti <strong>za</strong> izročitev izposojenih lastniških finančnih instrumentov 32 0 039 Obveznosti <strong>za</strong> izročitev izposojenih dolžniških finančnih instrumentov 32 0 040 Druge obveznosti 32 0 041 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 0 042 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 33 3.379.356 2.946.04143 Vloge 33 2.353.533 2.107.52444 Krediti 33 808.885 607.90945 Dolžniški vrednostni papirji 33 86.938 150.60846 Podrejene obveznosti 33 130.000 80.00047 Finančne obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na finančna sredstva, ki neizpolnjujejo pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja0 048 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 5 049 Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> varovanje posameznih finančnihinstrumentov in drugih postavk50 Varovanje skupine finančnih instrumentov pred tveganjem spremembeobrestne mere51 Spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk predobrestnim tveganjem5 00 00 052 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti 34 19.028 15.14453 Rezervacije 35 26.527 23.79654 Rezervacije <strong>za</strong> reorgani<strong>za</strong>cijo 0 055 Rezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe 35 6.589 5.97456 Rezervacije <strong>za</strong> davčne tožbe 0 057 Rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti do <strong>za</strong>poslencev 35 4.720 4.64358 Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti 35 14.926 12.85859 Rezervacije <strong>za</strong> kočljive pogodbe 0 060 Druge rezervacije 35 292 321289


2 Bilanca stanja – dolga oblika – <strong>Nova</strong> KBM d.d.Zap.št.v tisoč EURVSEBINA Pojasnilo 30. 06. 2007 30. 06. 200661 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 36 14.549 5.29962 Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 36 11.162 063 Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke 36 3.387 5.29964 Druge obveznosti 37 37.945 17.90565Obveznosti, ve<strong>za</strong>ne na nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje0 066 Osnovni kapital 38 24.367 24.36967 Kapitalske rezerve 39 28.847 28.84868 Kapital v zvezi s sestavljenimi finančnimi instrumenti 0 069 Presežek iz prevrednotenja 40 -2.527 2.263707172Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi osnovnimisredstviPresežek iz prevrednotenja v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimisredstviPresežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem neto naložb v družbev tujini4040400 00 00 073 Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 40 0 07475Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi,razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajoPresežek iz prevrednotenja v zvezi z nekratkoročnimi sredstvi, vposesti <strong>za</strong> prodajo4040-2.527 2.2630 076 Drugi presežki iz prevrednotenja 40 0 077 Rezerve iz dobička (vključno z <strong>za</strong>držanim dobičkom) 41 208.286 181.95178 Lastni deleži 0 079 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 42 33.377 20.61980 Med letom izplačane dividende 0 081 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.769.785 3.266.48282 Zunajbilančne obveznosti 3.305.217 3.847.11483 Možne obveznosti iz naslova akreditivov in indosamentov 44 31.578 20.36084 Jamstva in sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 44 247.628 199.04685 Prevzete finančne obveznosti 44 406.656 359.73386 Izvedeni finančni instrumenti 45 22.891 92.58087 Deponenti in druga evidenca vrednostnih papirjev 476.037 1.282.23788 Evidenca odpisanih terjatev 14.203 7.33389 Druge zunajbilančne obveznosti 2.106.224 1.885.82590 Zabilančni podatki 193.992 189.92191Popravki vrednosti <strong>za</strong>radi oslabitve finančnih sredstev, merjenih poodplačni vrednosti0 092 Popravki vrednosti finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 0 093 Popravki vrednosti kreditov 192.173 189.14894 Popravki vrednosti drugih sredstev 1.819 773290


3 Izkaz denarnih tokov – <strong>Nova</strong> KBM d.d.OznakaVSEBINAZnesekv tisoč EUR1.1.-30.06.2007 1.1-30.06.20061 2 3 4A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 44.645 14.268Amorti<strong>za</strong>cija 4.599 4.301Oslabitve/(odprava oslabitve) finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 0 0Oslabitve neopredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin,neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev-6 0Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe 0 0(Slabo ime) 0 0Pripadajoči(dobičke)/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanihdružb, obračunanih po kapitalski metodi0 0Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 233 -1.087Neto (dobički)/izgube iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 2 1Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenihnepremičnin-26 -202Neto (dobički)/izgube pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja -2.141 -897Drugi (dobički)/izgube iz financiranja 3.256 1.509Nerealizirani (dobički)/izgube iz finančnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednostiin so sestavni del denarnih ustreznikov0 0Čisti nerealizirani (dobički)/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje in z njimi pove<strong>za</strong>nimi obveznostmi0 0Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnihsredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo (brez učinka odloženega davka)-3.381 3.015Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz varovanjadenarnih tokov pred tveganji (brez učinka odloženega davka)0 0Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 418 4.372Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev inobveznosti47.599 25.280b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev -564.509 -358.633Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida-34.961 32.612Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo -282.360 -93.161Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov -241.728 -262.469Čisto (povečanje)/zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 0 0Čisto (povečanje)/zmanjšanje obresti od finančnih sredstev 0 -1Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov -715 -826Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo 22 -34Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev -4.767 -34.754c) Povečanje/(zmanjšanje) poslovnih obveznosti 83.555 261.369Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke 8 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju -137 247Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog, kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev,merjenih po odplačni vrednosti71.849 258.829Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti 0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) obresti od finančnih obveznosti 377 117Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov -210 -435Čisto povečanje /(zmanjšanje) obveznosti, ve<strong>za</strong>nih na nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo0 0Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 11.668 2.611č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) -433.355 -71.984d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb -3.942 -7.869e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) -437.297 -79.853291


3 Izkaz denarnih tokov – <strong>Nova</strong> KBM d.d.OznakaVSEBINAZnesekv tisoč EUR1.1.-30.06.2007 1.1-30.06.20061 2 3 4B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 218.050 34.538Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 125 132Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo 0 0Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 217.799 33.535Drugi prejemki iz naložbenja 126 871b) Izdatki pri naložbenju -14.101 -5.971(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) -1.319 -2.648(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) -1.775 -2.071(Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb) -9.960 0(Izdatki <strong>za</strong> nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti <strong>za</strong> prodajo) 0 0(Izdatki <strong>za</strong> nakup finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti) -1.047 -1.252(Drugi izdatki pri naložbenju) 0 0c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 203.949 28.567C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 2.482 13.308Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 123 82Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 0Prejemki od prodaje lastnih delnic 0 0Drugi prejemki, pove<strong>za</strong>ni s financiranjem 2.359 13.226b) Izdatki pri financiranju -33.115 -19.920(Plačane dividende) 0 0(Poplačila podrejenih obveznosti) -3.379 -1.591(Izplačila <strong>za</strong> nakup lastnih delnic) 0 0(Druga izplačila, pove<strong>za</strong>na s financiranjem) -29.736 -18.329c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) -30.633 -6.612D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznikeE. Učinki spremembe poštene vrednosti na denarna sredstva in njihove ustreznikeF. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc)G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na <strong>za</strong>četku obdobjaH. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G)-733 -1.45212 -1.356-263.981 -57.898440.629 315.266175.927 254.560292


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1.1. – 30.6.2007 – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v tisoč EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi s sestavljenimifinančnimi instrumentiPresežek iz prevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobiček oziroma izgubaLa75stni deležiČisti poslovni izid poslovnega letaMed letom izplačane dividendeSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEMOBDOBJU(2007) 24.368 28.847 0 1.977 157.526 57.485 0 8.746 0 278.949B. Premiki v kapital0Vpis ali (vplačilo) novegaa)kapitala 0b) Prodaja lastnih delnic0c)Povečanje prevrednotenjakapitala 0č)Čisti poslovni izid (čisti dobičekali čista izguba) poslovnega leta 33.377 33.377d) Druga povečanjaC. Premiki v kapitalu0Razporeditev čistega dobička va)rezerve iz dobička 50.760 -42.014 -8.746 0b) Poravnava izgube prejšnjih let0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnic 0č)Oblikovanje/ukinitev skladalastnih deležev 0d)Izplačilo (obračun) dividend vobliki delnic 0e) Drugi premiki v kapitaluČ. Premiki iz kapitalaa) Izplačilo (obračun) dividendb) Vračilo kapitala-15.471 -15.471c) Prodaja lastnih delnic0č)Zmanjšanje prevrednotenjkapitala 0- s finančnimi sredstvi,razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo -4.504 -4.504d) Druga zmanjšanja kapitala 1 -1 -10000D.KONČNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU 24.367 28.847 0 -2.527 208.286 0 0 33.377 0 292.350Opomba: 1) Razlika 1 (ena) je posledica preračuna na <strong>za</strong>četku obdobja 01.01.2007 iz podatkov izraženih v tisoč SIT ter dejanskegapreračuna osnovnega kapitala, izraženega v stotinih.293


4 Izkaz gibanja kapitala v obdobju 1.1. – 30.6.2007 – <strong>Nova</strong> KBM d.d.v tisoč EUROzn. post.VSEBINAOsnovni kapitalKapitalske rezerveKapital v zvezi s sestavljenimifinančnimi instrumentiPresežek iz prevrednotenjaRezerve iz dobičkaZadržani dobiček oziroma izgubaLastni deležiČisti poslovni izid poslovnega letaMed letom izplačane dividendeSkupaj kapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12A.ZAČETNO STANJE VOBRAČUNSKEM OBDOBJU(2006) 24.374 28.854 0 6.669 129.479 38.329 0 19.172 0 246.877B. Premiki v kapitala) Vpis ali (vplačilo) novega kapitalab) Prodaja lastnih delnicc) Povečanje prevrednotenja kapitala0Čisti poslovni izid (čisti dobiček alič)čista izguba) poslovnega leta 15.633 15.633d) Druga povečanjaC. Premiki v kapitalu0Razporeditev čistega dobička va)rezerve iz dobička 14.180 -14.180 0b) Poravnava izgube prejšnjih let0c)Razporeditev sestavin kapitala vposebni sklad lastnih delnic 0č)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeležev 0d)Izplačilo (obračun) dividend v oblikidelnic 0e) Drugi premiki v kapitaluČ. Premiki iz kapitalaa) Izplačilo (obračun) dividendb) Vračilo kapitalac) Prodaja lastnih delnicč) Zmanjšanje prevrednotenj kapitala0- s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi<strong>za</strong> prodajo -4.405 -4.405d) Druga zmanjšanja kapitala-5 -6 -1 -29 -8 -6 -55KONČNO STANJE VD.OBRAČUNSKEM OBDOBJU 24.369 28.848 0 2.263 129.450 52.501 0 20.619 0 258.050000000000294


Pojasnila k računovodskim izkazomPOJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM NOVE KBM D.D.295


Pomembnejše računovodske usmeritvePojasnila k računovodskim izkazomIzjava o skladnostiRačunovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja(MSRP).Banka je v letu 2006 prevzela MSRP kot edini standard poročanja. Ob pripravi letnega poročila jedoločene podatke <strong>za</strong> leto 2005 popravila. Prilagoditve izhajajo iz implementacije nove metodologijeocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj, odprave kapitalske metode vrednotenja finančnih naložb vodvisne in pridružene družbe ter <strong>za</strong>radi izločitve zemljišč iz vrednosti nepremičnin.Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih.Izhodišča <strong>za</strong> predstavitev računovodskih izkazovRačunovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so usklajene zMSRP in internimi akti. Ti dokumenti so: Metodologija <strong>za</strong> ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganjaNKBM, dokument Pripoznavanje <strong>za</strong>varovanj pri slabitvi finančnih sredstev in dokument Razdelitevin vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP.Predstavljene politike so bile dosledno uporabljene <strong>za</strong> obe predstavljeni obdobji.296


Opredelitev skupineSkupino na dan 30.06 2007 sestavljajo:Pojasnila k računovodskim izkazomDružba Razmerje Delež Nove KBM v %<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong><strong>Maribor</strong>,d.d.obvladujoča <strong>banka</strong>:Poštna <strong>banka</strong> Slovenije d.d odvisna <strong>banka</strong> 55Adria Bank Wien odvisna <strong>banka</strong> 50,54KBM Fineko d.o.o. odvisna družba 100KBM Infond d.o.o. odvisna družba 72KBM Leasing d.o.o odvisna družba 100KBM Invest d.o.o odvisna družba 99,37Gorica Leasing d.o.o odvisna družba 100M Pay d.o.o. odvisna družba 50Multiconsult d.o.o posredno odvisna družba 76Multiconsult Leasing d.o.o. posredno odvisna družba 78,4Zavarovalnica <strong>Maribor</strong>, d.d. pridružena družba 49,96Moja naložba, d.d. pridružena družba 45Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb so v solo izkazih pripoznane po nabavnivrednosti.Predstavitvena in funkcijska valutaPostavke, prika<strong>za</strong>ne v računovodskih izkazih banke, so predstavljene v evrih, ki so od 1.1. 2007funkcijska in predstavitvena valuta banke kot obvladujoče družbe. Bilanca stanja na dan 30 6.2006 je v evro preračunana z uporabo tečaja, ki je veljal na <strong>za</strong>dnji dan obdobja. Izkaz poslovnegaizida <strong>za</strong> obdobje 1.1.2006 – 30.6.2006 je preračunan z uporabo povprečnega tečaja tega obdobja.Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnili so izraženi v tisoč evrih.Prevedba poslovnih dogodkov v tuji valutiTransakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.297


Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomBanka uporablja <strong>za</strong> svojo računovodsko usmeritev model nabavne vrednosti. Po tem modelu<strong>banka</strong> opredmeteno osnovno sredstvo po <strong>za</strong>četnem pripoznanju amortizira in slabi le, kadarobstajajo znamenja <strong>za</strong> oslabitev sredstva.Opredmeteno osnovno sredstvo <strong>za</strong>čne <strong>banka</strong> amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko ga<strong>za</strong>čne uporabljati. Amorti<strong>za</strong>cija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.Uporabljene amorti<strong>za</strong>cijske stopnje v obdobju 1.1.2006 – 30.6.2007 so bile enake kot v enakemobdobju lani poprej, in sicer: gradbeni objekti 3 odstotki računalniška oprema 33,33 odstotka motorna vozila 12,5 odstotka druga oprema 6,7 do 25 odstotkov druga vlaganja 10 odstotkov licence 10 odstotkovZemljišča so pripoznana ločeno od zgradbe in imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti, <strong>za</strong>tojih <strong>banka</strong> ne amortizira.Pri etažni lastnini poslovnega prostora se všteva vrednost pripadajočega zemljišča v nabavnovrednost dela zgradbe.Pripoznanje se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ni več pričakovati prihodnjihgospodarskih koristi.Neopredmetena dolgoročna sredstvaNeopredmetena dolgoročna sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo inlicence. Amortizirana so po metodi enakomerne časovne amorti<strong>za</strong>cije. Neopredmetena dolgoročnasredstva <strong>banka</strong> preneha amortizirati, ko so opredeljena kot kratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo ali koje odpravljeno njihovo pripoznanje, ker <strong>banka</strong> ne pričakuje nobene gospodarske koristi več.Banka letno ugotavlja nadomestljivo vrednost neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Če je tanižja od nabavne vrednosti, je treba opraviti prevrednotenje <strong>za</strong>radi slabitve.Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih <strong>banka</strong> ne uporablja neposredno<strong>za</strong> opravljanje svoje dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom dajanja v poslovni najem.Ob pripoznanju so izmerjene po nabavni vrednosti, pozneje pa <strong>banka</strong> meri naložbenenepremičnine po modelu poštene vrednosti.Pošteno vrednost naložbenih nepremičnin <strong>banka</strong> preverja ob koncu vsakega poslovnega leta s pomočjopooblaščenega cenilca vrednosti nepremičnin.Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, <strong>banka</strong> všteva v poslovni izidobdobja, v katerem se pojavi.298


Prerazporeditve k naložbenim nepremičninamPojasnila k računovodskim izkazomNepremičnine, ki so zgrajene ali razvite <strong>za</strong> prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, soobravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izka<strong>za</strong>ne po njihovi nabavni vrednosti dodatuma dokončanja gradnje ali razvijanja, ko postane nepremičnina naložbena nepremičnina.Dobiček ali izguba, ki se pojavi pri ponovnem merjenju poštene vrednosti, se pripozna vposlovnem izidu.Če se lastniško uporabljena nepremičnina spremeni v naložbeno nepremičnino, se tanepremičnina izmeri po njeni pošteni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremičninam.Dobiček, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Izguba, ki sepojavi, se pripozna neposredno v poslovnem izidu.Banka nepremičnin, ki so pretežno lastniško uporabljane, ne razvršča med naložbenenepremičnine.Nepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatevNepremičnine, pridobljene <strong>za</strong> poplačilo terjatev, <strong>banka</strong> ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju izmeri na podlagicenilnega <strong>za</strong>pisnika, ki ga pridobi ob poplačilu terjatev. Pozneje jih vrednoti po pošteni vrednosti.Pridobljene nepremičnine poseduje <strong>banka</strong> z namenom prodaje in jih izkazuje med <strong>za</strong>logami.Pošteno vrednost <strong>banka</strong> pridobi s pomočjo pooblaščenih cenilcev vrednosti nepremičnin ob koncuvsakega poslovnega leta, če nepremičnina ni prodana v roku enega leta od pridobitve.Nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajoMed nekratkoročna sredstva <strong>za</strong> prodajo <strong>banka</strong> razvršča osnovna sredstva, ki jih ne uporablja večv poslovne namene in so namenjena prodaji.Opredmetena osnovna sredstva <strong>za</strong> prodajo <strong>banka</strong> meri po tisti vrednosti, ki je nižja, ko primerjaknjigovodsko vrednost in pošteno vrednost, ki je zmanjšana <strong>za</strong> stroške prodaje oziromaamorti<strong>za</strong>cijo, do izločitve iz uporabe.Sredstva <strong>za</strong> prodajo so v bilanci stanja prika<strong>za</strong>na kot samostojna postavka.Pripoznanje, merjenje, prevrednotenje in odpravo pripoznanja z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,dolgoročnimi neopredmetenimi sredstvi, naložbenimi nepremičninami, nepremičninami,pridobljenimi <strong>za</strong> poplačilo terjatev, in nekratkoročnimi sredstvi <strong>za</strong> prodajo, je <strong>banka</strong> opredelila vinternem aktu.Finančna sredstvaBanka ob <strong>za</strong>četnem pripoznanju finančne instrumente razvrsti glede na namen pridobitve, časdržanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta v:Finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki sedelijo na finančne instrumente v posesti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in na finančne instrumente, pridobljeneizključno z namenom nadaljnje prodaje v kratkem času. Banka v to skupino razvršča lastniškein dolžniške vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente, razen tistih, ki so namenjenivarovanju.Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlosti so sredstva z določenimi ali določljivimi plačili indoločeno <strong>za</strong>padlostjo, <strong>za</strong> katere <strong>banka</strong> izpričuje namen in sposobnost posedovanja do<strong>za</strong>padlosti.299


Pojasnila k računovodskim izkazomFinančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo, so sredstva, ki jih <strong>banka</strong> namerava posedovatinedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda <strong>za</strong>radi likvidnostnih potreb, spremembobrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov.Finančne naložbe v kapital drugih družb so dolgoročne naložbe v kapital odvisnih inpridruženih družb, v katere <strong>banka</strong> vlaga z namenom izvajanja obvladujočega oziromapomembnega vpliva na poslovanje družb, v katere vlaga.Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne<strong>trg</strong>uje na aktivnem <strong>trg</strong>u.Ob sprejetju sklepa o nakupu vrednostnega papirja ali naložbe v kapital druge družbe upravaposamezne članice skupine opredeli tudi namen vlaganj in s tem določi metodo vrednotenja.Nakupi finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek izka<strong>za</strong> poslovnega izida se pripoznajo v poslovnihknjigah na datum sklenitve posla.Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se na<strong>za</strong>četku izmerijo po pošteni vrednosti (nabavni), povečani <strong>za</strong> transakcijske stroške.Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti, pripoznajo v izkazuposlovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, sedobički in izgube pripoznajo v kapitalu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida ob odpravi pripoznanja, ko jesredstvo prodano ali oslabljeno.Posojila in finančna sredstva do <strong>za</strong>padlosti se merijo po odplačni vrednosti.Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice banke do denarnih tokov potečejo, ali če<strong>banka</strong> finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno z obvladovanjem ali vsemi tveganji, in koristmisredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oziroma običajen način, se obračunavajo na dan posla, t. j.na datum, ko se <strong>banka</strong> <strong>za</strong>veže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi, kopogodbene obveznosti banke potečejo, prenehajo ali se prekinejo.Vrednotenje finančnih instrumentovBanka uporablja <strong>za</strong> slabitev finančnih sredstev določila in kriterije, ki izhajajo iz: Metodologije o ocenjevanju izgub iz kreditnih tveganj, Metodologije o pripoznavanju <strong>za</strong>varovanj pri slabitvah finančnih sredstev, Metodologije o razdelitvi in vrednotenju finančnih instrumentov.Vrednotenje finančnih instrumentov po pošteni vrednostiPo pošteni vrednosti se vrednotijo finančni instrumenti, razporejeni kot namenjeni <strong>trg</strong>ovanju, popošteni vrednosti skozi poslovni izid in razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.Poštena vrednost finančnih instrumentov temelji na objavljeni tržni ceni na datum bilance stanja.Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjihdenarnih tokov ali na podlagi cenovnega modela.Dolžniški finančni instrumenti, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, se v osnovi vodijo po pošteni vrednosti,učinki vrednotenja se pripoznajo prek kapitala. Pri nepristranskih dokazih, da je sredstvooslabljeno, je treba pridobljeno izgubo, pripoznano neposredno v kapitalu, odstraniti iz kapitala in jopripoznati v poslovnem izidu. Tako pripoznano izgubo je mogoče razveljaviti.300


Finančni instrumenti po odplačni vrednostiPojasnila k računovodskim izkazomOslabitev finančnih instrumentov v posesti do <strong>za</strong>padlosti je mogoča, če obstajajo objektivni dokazi ooslabitvi.Znesek izgube <strong>za</strong> oslabitev se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjovrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri. Vrednostizgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Izvedene finančne instrumente, ki vključujejo valutne terminske posle, swap posle z Banko Slovenije,valutne opcije in terminske posle z vrednostnimi papirji, <strong>banka</strong> uporablja <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje in varovanje postavkter jih vrednoti po tržnih podatkih in na podlagi veljavnih tečajnic Banke Slovenije oziroma po pogodbeniterminski vrednosti. Vse spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v poslovnem izidu.Krediti in terjatveKredite vodi <strong>banka</strong> po odplačni vrednosti. Dani krediti so izka<strong>za</strong>ni v višini neodplačanih glavnic,povečanih <strong>za</strong> neodplačane obresti in provizije, in zmanjšani <strong>za</strong> ustrezne popravke vrednosti vskladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja Nove KBM.Vnaprej plačane provizije pri dolgoročnih kreditih <strong>banka</strong> razmejuje po efektivni obrestni meri.Banka sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje, ali obstajajo objektivni dokazi ali dogodki, ki sonastopili po <strong>za</strong>četnem pripoznanju, in ali ti dogodki vplivajo na oceno prihodnjih denarnih tokovfinančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče <strong>za</strong>nesljivo oceniti. Pomembneinformacije, ki kažejo na oslabitev finančnega sredstva, so neizpolnitev obveznosti pri plačevanju,verjetnost stečaja, prisilne poravnave ali finančne reorgani<strong>za</strong>cije.Znesek izgube pri oslabitvi finančnega sredstva se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstvain sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po pogodbeni obrestni meri finančnegasredstva. Kadar <strong>banka</strong> razpolaga s prvovrstnim <strong>za</strong>varovanjem ali primernim <strong>za</strong>varovanjem, upošteva tudipričakovane denarne tokove iz naslova unovčenja <strong>za</strong>varovanj. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjšaneposredno ali z uporabo konta popravka vrednosti. Znesek izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Če se vrednost oslabitve v naslednjem obdobju zmanjša, se že prej pripoznana izguba <strong>za</strong>radi oslabitverazveljavi. Vrednost razveljavitve izgube se pripozna v izkazu poslovnega izida.Denarni ustreznikiDenarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneskedenarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti <strong>za</strong>nemarljivo.Med denarne ustreznike <strong>banka</strong> šteje:gotovinska denarna sredstva ter stanja na poravnalnem računu in tekočih računih,posojila <strong>banka</strong>m z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev,naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje držav EU in v vrednostne papirje centralne bankeoziroma ECB z originalno <strong>za</strong>padlostjo do 3 mesecev.Finančne obveznostiFinančne obveznosti so dolgovi do strank <strong>za</strong> vloge, najete kredite, izdane vrednostne papirje indruge obveznosti iz financiranja banke.V bilanci stanja so izka<strong>za</strong>ne v višini prejetih denarnih sredstev na podlagi pogodb in se merijo po odplačnivrednosti. Povečane so <strong>za</strong> donose in zmanjšane <strong>za</strong> odplačila.301


RezervacijePojasnila k računovodskim izkazomDolgoročne rezervacije <strong>za</strong> obveznosti in stroške <strong>banka</strong> pripozna <strong>za</strong>radi sedanje obveze (pravna aliposredna), ki izhaja iz preteklega dogodka, in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtokdejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in je znesek obveze mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.Banka oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, <strong>za</strong> pravnonerešene tožbe in druge rezervacije.Banka oblikuje rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti, ki odražajo sedanjo vrednost obveznosti <strong>za</strong>odpravnine in jubilejne nagrade. Izračun se opravi <strong>za</strong> vsakega <strong>za</strong>poslenega tako, da se upošteva strošekodpravnine ob upokojitvi, ki mu pripada po pogodbi o <strong>za</strong>poslitvi, in strošek vseh pričakovanih jubilejnihnagrad <strong>za</strong> skupno delovno dobo v družbi do upokojitve. Za skupino stanje obveznosti izračunavapooblaščeni aktuar z metodo knjižnega rezerviranja.Pri izračunu sedanje vrednosti se uporabi diskontna obrestna mera, enaka tržni donosnosti na podjetniškeobveznice izdajatelja z visoko boniteto, izdane v valuti, ki je enaka valuti obveznosti delodajalcaBanka pripozna rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti, ko so <strong>za</strong>nje izpolnjeni pogoji v skladu zMetodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja.Finančni in poslovni prihodki in odhodkiPrihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi pritekale in da je tekoristi mogoče <strong>za</strong>nesljivo izmeriti.Obrestni prihodki in odhodki so izka<strong>za</strong>ni v obračunanih zneskih v višini, rokih in na način, določen s Sklepomo obrestnih merah banke.Prihodki in odhodki <strong>za</strong> obrestiV izkazu poslovnega izida so pripoznani vsi obrestni prihodki in odhodki iz poslovanja s finančnimi sredstvi zuporabo metode veljavne obrestne mere.Med prihodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne redne, <strong>za</strong>mudne in razmejene obresti ter vnaprej plačana nadomestila<strong>za</strong> stroške odplačevanja pri dolgoročnih kreditih, danih prebivalstvu. Nadomestila se prenašajo med prihodkeskladno z dobo odplačevanja kredita.Med odhodki <strong>za</strong> obresti so izka<strong>za</strong>ne obresti <strong>za</strong> obveznosti iz naslova vlog, izdanih vrednostnih papirjev innajetih kreditov ter drugi odhodki iz naslova finančnih obveznosti.Prihodki iz dividendMed prihodki iz dividend izkazuje <strong>banka</strong> prejete dividende ali deleže iz naslova naložbenja v kapital družb.Prihodki in odhodki od opravninMed prihodke so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitve v skladu s Tarifo nadomestil.Med odhodke <strong>za</strong> opravnine so vključeni zneski, plačani <strong>za</strong> storitve drugih v skladu s pogodbami med članicoskupine in upnikom.Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma, ko je storitev opravljena.Prihodki in odhodki iz finančnih poslovMed prihodki in odhodki od finančnih poslov <strong>banka</strong> izkazuje realizirane dobičke ali izgube odfinančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, in iz naslova<strong>trg</strong>ovanja z lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji ter izvedenimi finančnimi instrumenti,merjenimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.302


Drugi poslovni dobički ali izgubePojasnila k računovodskim izkazomMed druge dobičke ali izgube so vključeni prihodki od najemnin <strong>za</strong> poslovne prostore in drugiprihodki iz poslovanja, med izgubami pa odhodki <strong>za</strong> dajatve, članarine in drugi poslovni odhodki.OslabitveMed oslabitvami <strong>banka</strong> izkazuje oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti na podlagikriterijev iz Metodologije ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja in oslabitve naložbenih nepremičnin napodlagi cenitve pooblaščenega cenilca.DavkiTekoči davek od dohodka je prika<strong>za</strong>n v višini, kot ga je obračunala <strong>banka</strong> na osnovi Zakona o davku oddohodkov pravnih oseb.Odloženi davki so obračunani <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti <strong>za</strong> davčnenamene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Davki so vsakokrat obračunani po davčni stopnji v skladu zveljavno davčno <strong>za</strong>konodajo.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov, vrednotenjanaložbenih nepremičnin in rezervacij.Odložena terjatev <strong>za</strong> davek se pripozna <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, če je verjetno, da se bo pojavilrazpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.Odloženi davek, pove<strong>za</strong>n z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo po poštenivrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu.Poročanje po odsekihOdsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) aliproizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov,drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje banke po odsekih temelji na področnih odsekih. Banka neporoča po območnih odsekih, ker več kot 90 odstotkov poslovanja poteka na območju Slovenije.303


3 Izpostavljenost različnim vrstam tveganja) Kreditno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomKreditno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.Obvladovanje kreditnega tveganja pomeni <strong>za</strong> banko kontinuirano spremljavo in analiziranjeposameznega poslovnega partnerja, nadzor nad odobrenimi naložbami, spremljanje ustreznosti<strong>za</strong>varovanj naložb, merjenje in analiziranje premikov portfelja glede na njegovo sestavo (dejavnost,sektor, velikost ...) in kakovostjo.Banka razvršča posamezne dolžnike v bonitetne skupine A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikovesposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in vrsti <strong>za</strong>varovanja terjatev. Razvrščanje potekana osnovi interno sprejete Metodologije razvrščanja komitentov v bonitetne skupine, ki temelji naMednarodnih standardih računovodskega poročanja in Sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub izkreditnega tveganja bank in hranilnic. Cilj je oceniti pričakovane izgube na osnovi objektivnih in subjektivnihkriterijev.Posebno pozorno <strong>banka</strong> oceni posamezno pomembna finančna sredstva in prevzete obveznosti pozunajbilančnih postavkah. Če pri posamični ocenitvi pomembnih finančnih sredstev in prevzetih obveznostipo zunajbilančnih postavkah <strong>banka</strong> ugotovijo potencialne izgube oziroma je terjatev do dolžnika <strong>za</strong>varovanaz <strong>za</strong>varovanji, ki jih <strong>banka</strong> lahko uporabi <strong>za</strong> zniževanje kreditnega tveganja (prvovrstna ali primerna<strong>za</strong>varovanja), ga praviloma slabi posamično. Če <strong>banka</strong> ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija nipotrebna, slabi dolžnikove terjatve s skupinskim odstotkom.Obseg pričakovanih izgub je podlaga <strong>za</strong> oblikovanje oslabitev sredstev na nadomestljivovrednost in oblikovanje rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne postavke.Na dan 30. 6. 2007 je <strong>banka</strong> izka<strong>za</strong>la oslabitve finančnih sredstev v višini 196.971 tisoč evrov, odtega <strong>za</strong> posamično oslabljena finančna sredstev 20.822 tisoč evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljenafinančna sredstva 176.149 tisoč evrov. Banka je oblikovala rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančneobveznosti v višini 14.840 tisoč evrov, od tega <strong>za</strong> posamično oslabljene zunajbilančne obveznosti3.259 tisoč evrov in <strong>za</strong> skupinsko oslabljene zunajbilančne obveznosti 11.581 tisoč evrov.Pokritost nedonosnih terjatev (skupine C, D, E) s skupnimi oslabitvami in rezervacijami je na dan30. 6. 2007 znašala 93,4 odstotkov.304


Kreditno tveganje – nadaljevanjeBilančne terjatve dobankBilančne terjatve dostrank, ki niso bankeZunajbilančneobveznostiPojasnila k računovodskim izkazomSkupajV 000 EUR30.6.2007 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2006 30.6.2007 30.6.2006Posamična oslabitevBonitetna skupina A 141.916 128.499 121.960 77.949 25.047 11.352 288.923 217.800Bonitetna skupina B 1.488 0 46.162 43.937 10.321 26.297 57.971 70.234Bonitetna skupina C 0 1.719 11.428 21.826 10.642 12.847 22.070 36.392Bonitetna skupina D 0 0 11.650 5.479 48 1.074 11.698 6.553Bonitetna skupina E 221 0 5.915 0 175 0 6.311 0Bruto vrednost 143.625 130.218 197.115 149.191 46.233 51.570 386.973 330.979Oslabitve/rezervacije 701 280 20.121 17.477 3.259 5.875 24.081 23.632Neto vrednost 142.924 129.938 176.994 131.714 42.974 45.695 362.892 307.347Skupinska oslabitevBonitetna skupina A 0 176.044 1.716.259 1.675.879 68.883 62.256 1.785.142 1.914.179Bonitetna skupina B 0 0 546.393 283.866 92.749 57.720 639.142 341.586Bonitetna skupina C 0 0 55.472 45.887 8.585 2.469 64.057 48.356Bonitetna skupina D 0 0 14.089 12.327 5.241 203 19.330 12.530Bonitetna skupina E 0 211 103.019 119.543 174 727 103.193 120.481Bruto vrednost 0 176.255 2.435.232 2.137.502 175.632 123.375 2.610.864 2.437.132Oslabitve/rezervacije 0 282 176.149 175.061 11.581 6.984 187.730 182.327Neto vrednost 0 175.973 2.259.083 1.962.441 164.051 116.391 2.423.134 2.254.805Skupaj bruto vrednost 143.625 306.473 2.632.347 2.286.693 221.865 174.945 2.997.837 2.768.111305


) Obrestno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomObrestno tveganje je tveganje nastanka izgube <strong>za</strong>radi spremembe obrestnih mer oziroma spremembestrukture obrestnih mer ob neusklajenosti aktivnih in pasivnih obrestovanih postavk glede na ročnostponovne določitve obrestne mere in način obrestovanja. Glavnino izpostavljenosti v banki predstavljajoizpostavljenosti v slovenskih tolarjih in evrih. Tabela prikazuje razdelitev postavk glede na obdobje ponovnedoločitve obrestnih mer. Izpostavljenost spremembi obrestnih mer <strong>banka</strong> obvladuje z usklajevanjem načinaobrestovanja sredstev in obveznosti ter upoštevanjem lastnosti posameznih postavk.30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanjena računih pri CB 68.337 35.797 32.540 32.453 87 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 160.143 78.417 81.726 773 11 18.202 21.102 30.656 10.982Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 815.866 5.456 810.410 8.735 108.325 353.876 60.907 114.629 163.938Krediti 2.565.735 0 2.565.735 70.345 1.631.977 122.063 600.812 110.953 29.585Finančna sredstva vposesti do <strong>za</strong>padlosti 10.808 0 10.808 328 2.087 0 1.669 1.252 5.472Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 130 130 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnihsredstev 2 2 0 0 0 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 56.167 56.167 0 0 0 0 0 0 0Naložbene nepremičnine 467 467 0 0 0 0 0 0 0Neopredmetena osnovnasredstva 21.053 21.053 0 0 0 0 0 0 0Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih inskupaj obvladovanih družb 48.941 48.941 0 0 0 0 0 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 8.003 8.003 0 0 0 0 0 0 0Druga sredstva 14.133 14.133 0 0 0 0 0 0 0Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 0 0 0 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 3.769.785 268.566 3.501.219 112.634 1.742.487 494.141 684.490 257.490 209.977306


30. 06. 2007 – pasivaDo 1mesecaOd 1–3mesecevPojasnila k računovodskim izkazomOd 3–12mesecev Nad 1–5 let Nad 5 letBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogledObveznosti do virovsredstevFinančne obveznosti doCB 8 0 8 8 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 17 17 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,merjene po odplačnivrednosti 3.379.356 7.102 3.372.254 872.815 415.015 1.014.132 956.251 111.171 2.870Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin.sred., ki ne izpol. pogojev<strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančniinstrumenti, namenjenivarovanju 5 5 0 0 0 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupinevarovanih postavk predobr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 19.028 2 19.026 5 7.897 1.980 8.934 201 9Rezervacije 26.527 26.527 0 0 0 0 0 0 0Obv. <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 14.549 14.549 0 0 0 0 0 0 0Druge obveznosti 37.945 37.945 0 0 0 0 0 0 0Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajoin ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 24.367 0 0 0 0 0 0 0Kapitalske rezerve 28.847 28.847 0 0 0 0 0 0 0Kapital v zvezi ssestavljenimi fin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0 0 0Presežek izprevrednotenja -2.527 -2.527 0 0 0 0 0 0 0Rezerve iz dobička(vključno z <strong>za</strong>držanimdobičkom) 208.286 208.286 0 0 0 0 0 0 0Lastni deleži 0 0 0 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 33.377 33.377 0 0 0 0 0 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 0 0 0 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti inkapital (2) 3.769.785 378.497 3.391.288 872.828 422.913 1.016.111 965.185 111.372 2.879Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -109.931 109.931 -760.194 1.319.574 -521.970 -280.695 146.118 207.098Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 -760.194 559.380 37.410 -243.285 -97.167 109.931Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 708.753 708.753Obrestno tveganje po stanju 30.6.2006SKUPAJ Neobrestovano Obrestovano Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevNad 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 3.266.482 247.392 3.019.090 139.637 1.547.210 319.705 547.195 205.078 260.265Skupaj obveznosti inkapital (2) 3.266.482 305.299 2.961.183 805.386 432.901 520.273 1.049.040 103.054 50.529Neto izpostavljenostobrestnemu tveganju (1)manj (2) 0 -57.907 57.907 -665.749 1.114.309 -200.568 -501.845 102.024 209.736Kumulativnaizpostavljenost 0 0 0 -665.749 448.560 247.992 -253.853 -151.829 57.907Zunajbilančneobveznosti (B.1–B.4) 671.719 671.719307


Obrestno tveganje – dejanske obrestne merePojasnila k računovodskim izkazomDomačavaluta30. 06. 2007 30. 06. 2006Tuja valutaDomačavalutaTuja valutaAKTIVAStranke, ki niso banke– nefinančne družbe 5,58 % 5,60 % 5,98 % 4,34 %– država, druge finančne organi<strong>za</strong>cije,neprofitni izvajalci storitev5,29 % 0% 5,18 % 4,29 %– gospodinjstva 7,28 % 4,98 % 7,57 % 4,84 %Banke 4,51 % 5,70 % 3,62 % 1,77 %Vrednostni papirji 4,28 % 5,77 % 4,59 % 3,70 %SKUPAJ AKTIVA 5,50 % 5,30 % 5,91 % 4,08 %PASIVAStranke, ki niso banke– nefinančne družbe 2,96 % 0,98 % 2,50 % 0,85 %– država, druge finančne organi<strong>za</strong>cije,neprofitni izvajalci storitev3,44 % 0,38 % 3,58 % 3,48 %– gospodinjstva 2,23 % 3,01 % 1,81 % 1,62 %Banke 4,26 % 2,85 % 3,32 % 3,05 %Vrednostni papirji 4,29 % 0% 5,13 % 0%SKUPAJ PASIVA 2,94 % 3,90 % 2,50 % 2,42 %308


c) Likvidnostno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomLikvidnostno tveganje izvira iz časovnega neskladja <strong>za</strong>padlosti virov sredstev in naložb. Tabela prikazujepogled na strukturno likvidnost banke. Banka pri spremljanju strukturne likvidnosti upošteva lastnostiposameznih postavk in razpoložljive možnosti <strong>za</strong>gotavljanja dodatne likvidnosti.30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letDenar v blagajni in stanje naračunih pri CB 68.337 68.337 0 0 0 0 0Finančna sredstva,namenjena <strong>trg</strong>ovanju 160.143 0 160.143 0 0 0 0Finančna sredstva,pripoznana po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva,razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 815.866 0 815.866 0 0 0 0Krediti 2.565.735 122.025 312.043 358.286 622.912 753.260 397.209Finančna sredstva v posestido <strong>za</strong>padlosti 10.808 0 177 0 1.797 1.274 7.560Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 130 0 130 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 0 2 0 0 0 0Opredmetena osnovnasredstva 56.167 0 770 913 0 759 53.725Naložbene nepremičnine 467 0 0 0 0 0 467Neopredmetena osnovnasredstva 21.053 0 0 7.959 0 0 13.094Dolg. naložbe v kapitalodvisnih, pridruženih in skupajobvladovanih družb 48.941 0 0 0 0 0 48.941Terjatve <strong>za</strong> davek oddohodkov pravnih oseb 8.003 4.093 3.910 0 0 0 0Druga sredstva 14.133 5.460 4.218 474 538 3.431 12Nekratkoročna sredstva vposesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno poslovanje 0 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 3.769.785 199.915 1.297.259 367.632 625.247 758.724 521.008309


30. 06. 2007 – pasivaBILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 meseca Od 1–3 mesecevObveznosti do virovsredstevPojasnila k računovodskim izkazomOd 3–12mesecev Od 1–5 let Nad 5 letFinančne obveznosti do CB 8 8 0 0 0 0 0Finančne obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 17 0 17 0 0 0 0Finančne obveznosti,pripoznane po poštenivrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjenepo odplačni vrednosti 3.379.356 877.014 489.059 707.415 343.379 836.089 126.400Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred.,ki ne izpol. pogojev <strong>za</strong>odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 5 0 5 0 0 0 0Spremembe poštenevrednosti skupine varovanihpostavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 19.028 52 3.995 8.247 5.946 658 130Rezervacije 26.527 669 1.185 2.669 7.128 14.567 309Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 14.549 0 3.387 0 11.162 0 0Druge obveznosti 37.945 5.729 22.484 976 8.271 374 111Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk.sred. v posesti <strong>za</strong> prodajo inustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 0 0 0 0 0 24.367Kapitalske rezerve 28.847 0 0 0 0 0 28.847Kapital v zvezi s sestavljenimifin. instrum. 0 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja -2.527 0 -2.527 0 0 0 0Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 208.286 0 0 0 0 0 208.286Lastni deleži 0 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izgubaposlovnega leta 33.377 0 33.377 0 0 0 0Med letom izplačanedividende 0 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskihdelničarjev 0 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital(2) 3.769.785 883.472 550.982 719.307 375.886 851.688 388.450Neusklajenost (1) manj (2) 0 (683.557) 746.277 (351.675) 249.361 (92.964) 132.558Predvideni odliv na podlagipotencialnih in prevzetihobveznosti (3) 0 0 0 0 0 0 0Skupna neusklajenost (1) –(2) – (3) 0 (683.557) 746.277 (351.675) 249.361 (92.964) 132.558Likvidnostno tveganje po stanju 30.06.2006BILANČNE POSTAVKE SKUPAJ Na vpogled Do 1 mesecaOd 1–3mesecevOd 3–12mesecevOd 1–5 letNad 5 letSkupaj sredstva (1) 3.266.482 228.784 863.257 334.093 669.770 670.884 499.694Skupaj obveznosti in kapital(2) 3.266.482 815.400 502.279 551.195 362.369 656.049 379.190Neusklajenost (1) manj (2) 0 (586.616) 360.978 (217.102) 307.401 14.835 120.504Zunajbilančne obveznosti(B.1–B.4) 0 0 0 0 0 0 0310


d) Valutno tveganjePojasnila k računovodskim izkazomValutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance innestanovitnosti deviznih tečajev. Banka z nadzorovanim odpiranjem pozicij v devi<strong>za</strong>h nadzorujeizpostavljenost valutnemu tveganju. Valutna klavzula se v tabeli nanaša večinoma na evro.30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 65.166 635 2.536 0 0 68.337Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 160.104 39 0 0 0 160.143Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 808.379 7.487 0 0 0 815.866Krediti 2.373.695 57.675 134.365 0 0 2.565.735Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 10.808 0 0 0 0 10.808Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 130 0 0 0 0 130Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 0 0 0 0 2Opredmetena osnovna sredstva 56.167 0 0 0 0 56.167Naložbene nepremičnine 467 0 0 0 0 467Neopredmetena osnovna sredstva 21.053 0 0 0 0 21.053Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 48.941 0 0 0 0 48.941Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkovpravnih oseb 8.003 0 0 0 0 8.003Druga sredstva 14.049 49 35 0 0 14.133Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 3.566.964 65.885 136.936 0 0 3.769.785311


30. 06. 2007 – pasivaPojasnila k računovodskim izkazomBILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajObveznosti do virov sredstevFinančne obveznosti do CB 8 0 0 0 0 8Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 17 0 0 0 0 17Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 3.202.251 62.473 114.632 0 0 3.379.356Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 5 0 0 0 0 5Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. Obveznosti 18.407 421 200 0 0 19.028Rezervacije 26.527 0 0 0 0 26.527Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 14.549 0 0 0 0 14.549Druge obveznosti 34.270 2.887 788 0 0 37.945Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 0 0 0 0 24.367Kapitalske rezerve 28.847 0 0 0 0 28.847Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja -2.527 0 0 0 0 -2.527Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 208.286 0 0 0 0 208.286Lastni deleži 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 33.377 0 0 0 0 33.377Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital (2) 3.588.384 65.781 115.620 0 0 3.769.785Neto izpostavljenost (1) manj (2) -21.420 104 21.316 0 0 0Valutno tveganje po stanju 30.06.2006BILANČNE POSTAVKE EUR USD Druge valute SIT Valutna klavzula SkupajSkupaj sredstva (1) 1.346.412 57.871 17.776 1.653.362 191.061 3.266.482Skupaj obveznosti in kapital (2) 1.244.039 58.030 26.191 1.876.993 61.229 3.266.482Neto izpostavljenost (1) manj (2) 102.373 -159 -8.415 -223.631 129.832 0Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 0 0 0 0 0 0312


e) Bilanca stanja po teritorijuPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 – aktivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDenar v blagajni in stanje na računihpri CB 68.337 68.337 0 0 0 0Finančna sredstva, namenjena<strong>trg</strong>ovanju 160.143 77.025 83.118 70.208 0 12.910Finančna sredstva, pripoznana popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong>prodajo 815.866 303.731 512.135 383.355 0 128.780Krediti 2.565.735 2.353.073 212.662 85.295 105.031 22.336Finančna sredstva v posesti do<strong>za</strong>padlosti 10.808 9.151 1.657 1.657 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 130 0 130 130 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti od finančnih sredstev 2 2 0 0 0 0Opredmetena osnovna sredstva 56.167 55.639 528 0 528 0Naložbene nepremičnine 467 467 0 0 0 0Neopredmetena osnovna sredstva 21.053 21.053 0 0 0 0Dolg. naložbe v kapital odvisnih,pridruženih in skupaj obvladovanihdružb 48.941 32.792 16.149 16.149 0 0Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 8.003 8.003 0 0 0 0Druga sredstva 14.133 10.546 3.587 2.576 548 463Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong>prodajo in ustavljeno poslovanje 0 0 0 0 0 0Skupaj sredstva (1) 3.769.785 2.939.819 829.966 559.370 106.107 164.489Drugo313


30. 06. 2007 – pasivaBILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajObveznosti do virov sredstevEvropskaunijaPojasnila k računovodskim izkazomRepublikenekdanjeJugoslavijeFinančne obveznosti do CB 8 8 0 0 0 0Finančne obveznosti, namenjene<strong>trg</strong>ovanju 17 0 17 17 0 0Finančne obveznosti, pripoznane popošteni vrednosti skozi IPI 0 0 0 0 0 0Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 3.379.356 2.498.799 880.557 867.108 5.530 7.919Fin. obv., ve<strong>za</strong>ne na fin. sred., ki neizpol. pogojev <strong>za</strong> odpravo pripoznanja 0 0 0 0 0 0Izvedeni finančni instrumenti,namenjeni varovanju 5 0 5 5 0 0Spremembe poštene vrednosti skupinevarovanih postavk pred obr. tveg. 0 0 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> fin. obveznosti 19.028 11.804 7.224 7.114 33 77Rezervacije 26.527 23.751 2.776 101 2.240 435Obv. <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnihoseb 14.549 14.549 0 0 0 0Druge obveznosti 37.945 33.914 4.031 2.961 681 389Obv., ve<strong>za</strong>ne na nekratk. sred. vposesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno posl. 0 0 0 0 0 0Osnovni kapital 24.367 24.367 0 0 0 0Kapitalske rezerve 28.847 28.847 0 0 0 0Kapital v zvezi s sestavljenimi fin.instrum. 0 0 0 0 0 0Presežek iz prevrednotenja (2.527) -2.527 0 0 0 0Rezerve iz dobička (vključno z<strong>za</strong>držanim dobičkom) 208.286 208.286 0 0 0 0Lastni deleži 0 0 0 0 0 0Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 33.377 33.377 0 0 0 0Med letom izplačane dividende 0 0 0 0 0 0Kapital manjšinskih delničarjev 0 0 0 0 0 0Skupaj obveznosti in kapital (2) 3.769.785 2.875.175 894.610 877.306 8.484 8.820Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 64.644 -64.644 -317.936 97.623 155.669DrugoBilanca stanja po teritoriju po 30.06.2006BILANČNE POSTAVKE Skupaj Slovenija Tujina skupajEvropskaunijaRepublikenekdanjeJugoslavijeDrugoSredstva skupaj (1) 3.266.482 2.931.233 335.249 225.048 55.698 54.503Skupaj obveznosti in kapital (2) 3.266.482 2.634.879 631.603 616.938 6.531 8.134Neto izpostavljenost (1) manj (2) 0 296.354 -296.354 -391.890 49.167 46.369Zunajbilančne obveznosti (B.1–B.4) 0 0 0 0 0 0314


4 Razčlenitev po področnih odsekihPojasnila k računovodskim izkazomAnali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki30. 06. 2007PoslovnamrežaPoslovanje zgospodarskimisubjektiFinančni<strong>trg</strong>iDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodki 37.034 22.757 28.022 1.294 89.107Neto obrestni prihodki 23.919 19.735 1.949 1.176 46.779Neto opravnine 14.102 3.540 111 404 18.157Prihodki iz dividend 0 0 2.231 0 2.231Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI -1.179 -519 1.359 28 -311Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 291 41 22.334 -7 22.659Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti),pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 125 0 125Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanjuvarovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 0 0 -233 0 -233Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoročnih sredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo 2 0 0 24 26Drugi čisti poslovni dobički/izgube -101 -40 146 -331 -326Prihodki med odseki 7.784 -11.446 3.662 0 0Prihodki po odsekih 44.818 11.311 31.684 1.294 89.107Poslovni izid iz rednega poslovanja 26.591 5.924 30.808 -18.678 44.645Davek iz dobička in drugi davki -11.268 -11.268Čisti poslovni izid 0 0 0 0 33.377Sredstva po odsekihObveznosti (brez kapitala) po odsekih1.515.990 934.9252.038.695 336.4101.219.223.769.788 99.642 51.038.363.477.435 63.965 5Rezervacije in oslabitve 1.799 3.171 173 192 5.335Amorti<strong>za</strong>cija 747 68 24 3.760 4.599Nabavna vrednost pridobljenih osnovnih sredstev 0 0 0 0 0315


Anali<strong>za</strong> po segmentih poslovanja – področni odseki30. 06. 2006PoslovnamrežaPoslovanjezgospodarskimi subjektiFinančni<strong>trg</strong>iPojasnila k računovodskim izkazomDrugo(nerazporejeno)SkupajEksterni prihodki 33.690 14.017 9.386 1.850 58.943Neto obrestni prihodki 19.584 11.616 10.207 2.005 43.412Neto opravnine 13.093 2.701 -427 318 15.685Prihodki iz dividend 0 0 959 0 959Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi IPI -104 -310 -100 -20 -534Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev inobveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 658 23 -2317 -4 -1640Dobički/izgube iz finančnih sredstev in(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednostiskozi IPI 0 0 0 0 0Spremembe poštene vrednosti priobračunavanju varovanj pred tveganji 0 0 0 0 0Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1.087 1.087Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanjasredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti<strong>za</strong> prodajo 202 0 0 0 202Drugi čisti poslovni dobički/izgube 257 -13 -23 -449 -228Prihodki med odseki 8.069 -5.302 -2767 0 0Prihodki po odsekih 41.759 8715 6.619 1.850 58.943Poslovni izid iz rednega poslovanja 22.024 4.645 7.222 -19.623 14.268Davek iz dobička in drugi davki 0 0 0 1.365 1.365Čisti poslovni izid 0 0 0 0 15.633Sredstva po odsekih 1.220.524 699.535 1.226.569 119.854 3.266.482Obveznosti (brez kapitala) po odsekih 1.792.113 318.286 857.197 40.836 3.008.432Rezervacije in oslabitve 4.294 2.220 41 1.202 7.757Amorti<strong>za</strong>cija 733 50 23 3.495 4.301Nabavna vrednost pridobljenih sredstev 0 0 0 0 0316


Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnila k postavkam izka<strong>za</strong> poslovnega izida5 Prihodki in odhodki od obrestia) Obresti po sektori<strong>za</strong>ciji1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prihodki Odhodki Prihodki OdhodkiNefinančne družbe 37.068 7.233 28.205 6.912Država 3.595 1.572 10.980 1.694Banke 19.295 17.975 10.168 7.116Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 5.534 1.279 2.975 2.652Gospodinjstva 24.552 16.784 22.416 12.504Tuje osebe 3.938 2.332 1.173 1.668Neprofitni izvajalci storitevgospodinjstvom 148 176 173 131Skupaj 94.130 47.351 76.090 32.678b) Po vrstah obresti1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki1. Redni 91.786 47.203 73.975 32.6782. Zamudne obresti 2.344 0 2.115 03. Druge obresti 0 148 0 0Skupaj 94.130 47.351 76.090 32.678317


c) Prihodki in odhodki iz obresti glede na vrsto sredstev in obveznostiPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni DolgoročniPrihodki iz obrestiObresti iz stanj na računih pri centralni banki 795 0 203 0Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 1.645 0 3.315 0Obresti iz finančnih sredstev, pripisane po poštenivrednosti skozi izkaz PI 0 0 0 0Obresti iz izvedenih finančnih instrumentov,namenjena varovanju 0 0 0 0Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 3.401 11.404 3.912 5.600Obresti iz danih kreditov in vlog (tudi iz finančnegaleasinga) 28.789 44.932 20.503 36.224Obresti iz finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti 131 3.031 795 5.479Obresti iz drugih terjatev 2 0 59 0Skupaj po ročnosti 34.763 59.367 28.787 47.303Skupaj 94.130 76.090Odhodki iz obrestiObresti <strong>za</strong> finančne obveznosti do centralne banke 0 0 212 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti namenjene <strong>trg</strong>ovanju 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, pripisane po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> izvedene finančne instrumente, namenjenevarovanju 0 0 0 0Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti, merjene po odplačnivrednosti 19.080 28.123 15.974 16.492Obresti <strong>za</strong> druge finančnih obveznosti (vključno <strong>za</strong>finančni leasing) 148 0 0 0Skupaj po ročnosti 19.228 28.123 16.186 16.492Skupaj 47.351 32.678Čiste obresti 46.779 43.412318


d) Čiste obrestiPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Skupaj prihodki iz obresti 94.130 76.090Skupaj odhodki <strong>za</strong> obresti 47.351 32.678Čiste obresti 46.779 43.412Povprečne obrestne mere po sredstvih v % 5,49 % 5,08 %Povprečne obrestne mere po obveznostih v % 3,03 % 2,47 %Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obveznosti – obstoječe posle na dan 30.06.2007, ki so znašali 3.371milijonov evrov, je znašala 3,03 odstotka, od tega 2,94 odstotka <strong>za</strong> depozite v domači valuti (3.065 mioevrov) in 3,90 odstotka <strong>za</strong> depozite v tuji valuti (306 mio evrov). Povprečna obrestna mera vlog strank, kiniso banke je znašala 2,47 odstotka, bank 4,09 odstotka in vrednostnih papirjev 4,29 odstotka.Povprečna letna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe kredite – vse 'žive' posle na dan 30.06.2007, ki so znašali3.567 milijonov evrov, je dosega 5,49 odstotka, od tega 5,50 odstotka <strong>za</strong> kredite v domači valuti (3.367 mioevrov) in 5,30 odstotka <strong>za</strong> kredite v tuji valuti (201 mio evrov).Povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe kredite strank, ki niso banke je znašala 5,94 odstotka, bank 4,95odstotka in vrednostnih papirjev 4,29 odstotka. Najvišja povprečna obrestna mera <strong>za</strong> obstoječe krediteodobrene strankam, ki niso banke je bila dosežena pri gospodinjstvih s povprečno obrestno mero 6,94odstotka , sledijo mu neprofitni izvajalci storitev z obrestno mero 6,29 odstotka in nefinančne družbe zobrestno mero 5,58, nato pa ostali sektorji – druge finančne organi<strong>za</strong>cije in država s povprečno obrestnomero 5,37 odstotka in 4,41 odstotka.319


6 Prihodki iz dividendPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju 32 62– delnice in deleži bank 0 0– delnice in deleži drugih izdajateljev 32 62Dividende iz finančnih sredstev, pripisane po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 0- delnice in deleži bank 0 0- delnice in deleži drugih izdajateljev 0 0Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong>prodajo 58 0– delnice in deleži bank 16 0– delnice in deleži drugih izdajateljev 42 0Dividende iz naložb v kapital v družbi v skupini,obračunanih po naložbeni metodi 2.141 897– naložbe v kapital odvisnih družb 2.141 897– naložbe v kapital pridruženih družb 0 0Skupaj 2.231 959Večino dividend so izplačale družbe v skupini in sicer KBM Leasing 415 tisoč evrov, KBM Invest 207 tisočevrov, Fineko 417 tisoč evrov in Adria Bank 1.102 tisoč evrov.7 Čiste opravninea) Opravnine po sektorjih1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prejete opravnine 20.380 18.072Nefinančne družbe 11.023 9.418Država 61 29Banke 563 447Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 303 294Gospodinjstva 7.916 7.521Tuje osebe 217 129Neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom 297 234Dane opravnine 2.223 2.387Čiste opravnine 18.157 15.685320


) Po vrstah opravninPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Prihodki iz opravnin (provizij)Opravnine od danih jamstev 1.669 1.142Opravnine od storitev opravljanja <strong>banka</strong>m v skupini 158 0Opravnine od storitev opravljanja odvisnim družbam 155 135Opravnine od plačilnega prometa v državi 6.313 5.475Opravnine od plačilnega prometa s tujino 915 2.013Opravnine od posredniških in komisijskih poslov 125 30Opravnine od menjalniških poslov 0 1Opravnine od poslov z vrednostnimi papirji <strong>za</strong> stranke 448 268Opravnine od kreditnih poslov 2.921 1.600Opravnine <strong>za</strong> opravljanje administrativne storitve 7.664 7.396Opravnine od shranjevanja stvari in vrednosti 12 12Skupaj 20.380 18.072Odhodki <strong>za</strong> opravnine (provizije)Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v državi 652 820Opravnine <strong>za</strong> bančne storitve v tujini 633 1.000Opravnine <strong>za</strong> opravljanje menjalniških poslov 0 0Opravnine <strong>za</strong> opravljanje posredniških in komisijskih poslov 26 0Opravnine <strong>za</strong> opravljene borzne posle in druge posle zvrednostnimi papirji 175 157Opravnine <strong>za</strong> opravljanje plačilnega prometa 418 377Opravnine dane <strong>za</strong> druge storitve 319 33Skupaj 2.223 2.387Čiste opravnine 18.157 15.685Povečanje opravnin od danih jamstev in kreditnih poslov je posledica povečanja tarif, uvedena je bila tudinova tarifa <strong>za</strong> prilive na račune podjetij.Razlog <strong>za</strong> znižanje opravnin od plačilnega prometa s tujino je v izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta inSveta št. 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki <strong>za</strong>hteva izenačitev tarife <strong>za</strong> enakovredna (čezmejna indomača) plačila do 50.000 evrov. Izvajanje te uredbe je v Novi KBM (kot tudi v drugih slovenskih <strong>banka</strong>h)<strong>za</strong>htevalo drastično znižanje do tedaj (do uvedbe evra) veljavnih tarif pri čezmejnem plačilnem prometu.Večina zneska opravnin <strong>za</strong> druge storitve odpade na plačila revizij Banke Slovenije.321


Pojasnila k računovodskim izkazom8 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni popošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaRealiziranidobički1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006RealiziraneizgubeČisti realiz.dob./izgubeRealiziranidobičkiRealiziraneizgubeČisti realiz.dob./izgubeFinančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> 1.419 59 1.360 113 206 -93prodajoKrediti, merjeni po odplačni vrednosti 377 2.033 -1.656 47 515 -468Finančne naložbe v posesti do<strong>za</strong>padlosti 0 2 -2 0 1 -1Finančne obveznosti, merjene poodplačni vrednosti 0 0 0 0 0 0Druga finančna sredstva inobveznosti 39 52 -13 78 50 28Skupaj 1.835 2.146 -311 238 772 -534Realizirani dobički pri postavki finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo so znašali 30. junija 2007 1.419tisoč evrov in so efekt pri prodaji obveznic v znesku 538 tisoč evrov (RS57 v znesku 310 tisoč evrov, SOS2E21 tisoč evrov, GGB3 ¼ 34 tisoč evrov, BKO2 ½ 129 tisoč evrov, BTPS3 44 tisoč evrov), 107 tisoč evrov priprodaji tuje <strong>za</strong>kladne menice, 774 tisoč evrov pa pri prodaji kapitalske naložbe Premogovnik Velenje.Čiste izgube iz kreditov so na dan 30.06.2007 znašale 1.656 tisoč evrov. Večji del teh izgub (1.403 tisočevrov) odpade na odprodajo in odpis Steklarne Rogaška Slatina.322


Pojasnila k računovodskim izkazom9 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006DobičkiIzgubeČistidob./izg. Dobički IzgubeČistidob./izg.Trgovanje z lastniškimi vrednostnimipapirji in deleži 21.847 33 21.814 11.383 12.503 -1.120Trgovanje z dolžniškimi vrednostnimipapirji 921 713 208 414 3.230 -2.816Trgovanje s tujo valuto(nakup/prodaja) 816 306 510 2.463 1.157 1.306Trgovanje z izvedenimi finančnimiinstrumenti 996 869 127 1.609 619 990– <strong>trg</strong>ovanje z izvedenimi finančnimiinstrumenti – futures/forward 996 869 127 1.551 569 982– <strong>trg</strong>ovanje z izvedenimi finančnimiinstrumenti –swap 0 0 0 58 50 8Skupaj 24.580 1.921 22.659 15.869 17.509 -1.640Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju so konec junija letos znašali 22.659tisoč evrov. Večina tega povečanja in sicer 21.814 tisoč evrov odpade na <strong>trg</strong>ovanje z lastniškimivrednostnimi papirji in deleži. Pri tem ni šlo <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje – prodajo in nakup, temveč je celotni portfelj 24delnic porasel <strong>za</strong>radi rasti netržnih tečajev.10 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Pozitivne tečajne razlike 10.224 94.314Negativne tečajne razlike 10.457 93.227Skupaj -233 1.087323


Pojasnila k računovodskim izkazom11 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnihsredstev v posesti <strong>za</strong> prodajo1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006DobičkiIzgubeČistidob./izg. Dobički IzgubeČistidob./izg.Odprava pripoznanja opredmetenihosnovnih sredstev 28 2 26 11 3 8Odprava pripoznanja neopredmetenihdolgoročnih sredstev 0 0 0 0 10 -10Odprava pripoznanja naložb v odvisne,pridružene in skupaj obvladovane družbe 0 0 0 0 0 0Odprava pripoznanja drugih sredstev,razen sredstev v postopku.<strong>za</strong> prodajo 22 22 0 204 0 204Skupaj 50 24 26 215 13 202V prvi polovici leta 2007 je <strong>banka</strong> evidentirala 26 tisoč evrov čistih dobičkov iz naslova odprave pripoznanjaopredmetenih osnovnih sredstev. Skoraj vse odpade na dobičke, realizirane pri prodaji stanovanj, ki so bila vbančni lasti.V prvi polovici leta 2006 je <strong>banka</strong> evidentirala 204 tisoč evrov čistih dobičkov iz naslova odprave pripoznanjadrugih sredstev. Večina odpade na dobiček, realizirane pri prodaji parcele, ki jo je <strong>banka</strong> prejela <strong>za</strong> poplačiloterjatev.324


12 Drugi čisti poslovni dobički/izgubePojasnila k računovodskim izkazom1.1. – 30.6.2007 1.1. – 30.6.2006DobičkiPrihodki iz naložbenih nepremičnin, danih v poslovninajem27 28Drugi poslovni prihodki 615 928Skupaj 642 956IzgubeDavki 211 289Prispevki 215 218Članarine in podobno 103 80Drugi poslovni odhodki 439 597Skupaj 968 1.184Drugi čisti poslovni dobički/izgube -326 -228Med drugimi poslovnimi prihodki <strong>za</strong>vzemajo največji delež najemnine <strong>za</strong> POS terminale v višini 64tisoč evrov. Druge izgube sestavljajo drugi poslovni odhodki v višini 439 tisoč evrov ter davki,prispevki, članarine in podobno v višini 529 tisoč evrov. Med drugimi poslovnimi odhodki je največodhodkov iz naslova <strong>za</strong>varovalnih premij <strong>za</strong> kredit na mestu v višini 216 tisoč evrov ter odhodkovfinanciranja leasinga in licenc v višini 162 tisoč evrov.325


13 Administrativni stroškiPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Stroški delaBruto plače 14.663 14.892Dajatve <strong>za</strong> socialno <strong>za</strong>varovanje 1.076 1.010Dajatve <strong>za</strong> pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 1.314 1.233Druge dajatve, odvisne od bruto plač 650 726Nadomestilo <strong>za</strong> prevoz na delo 471 490Nadomestilo <strong>za</strong> prehrano med delom 473 481Nagrade <strong>za</strong>poslenim 386 0Odpravnine in dokup delovne dobe 21 65Drugi prejemki po pogodbah o <strong>za</strong>poslitvi 21 153Dodatno pokojninsko <strong>za</strong>varovanje 535 475Regres <strong>za</strong> letni dopust 1.033 0Solidarnostne pomoči 8 0Skupaj 20.651 19.525Splošni in administrativni stroškiStroški materiala 405 544Stroški energije 417 518Stroški strokovne literature 112 135Drugi stroški 134 182Odhodki <strong>za</strong> nepremičnine, vzete v poslovni najem 909 954Storitve drugih 6.133 5.777Stroški <strong>za</strong> službena potovanja 100 95Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 2.019 2.015Stroški reklame 1.942 1.660Reprezentanca 137 119Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 899 606Šolnine, štipendije in drugi stroški <strong>za</strong> izobraževanje 422 260Stroški <strong>za</strong>varovanja 392 215Drugi upravni stroški 16 12Skupaj 14.037 13.092V postavki bruto plače so v letu 2006 <strong>za</strong>jeti regres <strong>za</strong> letni dopust, solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade,v letu 2007 pa so to posebne postavke.Znesek nadomestila <strong>za</strong> prevoz na delo in <strong>za</strong> prehrano med delom je odvisen od prisotnosti delavcev na delu.Prisotnost je bila <strong>za</strong> 2,17 odstotnih točk nižja kot v letu 2006, <strong>za</strong>radi česar so tudi porabljeni zneski nižji.Najbolj so se povečali stroški reklame <strong>za</strong>radi intenzivnejšega tržnega nastopa banke. Povečali so se tudistroški storitev drugih, kamor spadajo plačila <strong>za</strong> procesiranje plačilnih kartic, poštnine, računalniške storitve,prevoz gotovine, bankomati, varovanje premoženja, mikrofilmanje, čiščenje poslovnih prostorov in stroškitelefona.Stroški materiala so nižji <strong>za</strong>radi poenotenja in elektronske nabave materiala in s tem <strong>za</strong>radi naročanja velikihkoličin <strong>banka</strong> dosega nižje cene.326


14 Amorti<strong>za</strong>cijaPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Amorti<strong>za</strong>cija opredmetenih osnovnih sredstev 3.452 3.177Amorti<strong>za</strong>cija neopredmetenih osnovnih sredstev 1.147 1.124Skupaj 4.599 4.30115 Rezervacije1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti 0 0Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti 261 2.845Rezervacije <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe 170 1.553Druge rezervacije -13 -26Skupaj 418 4.372Rezervacije <strong>za</strong> pokojnine in podobne obveznosti <strong>banka</strong> oblikuje konec leta na podlagi aktuarskega izračuna,<strong>za</strong>to v prvi polovici leta odhodkov iz tega naslova ni.Znesek rezervacij <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti je v prvi polovici leta 2007 občutno nižji kot v enakemobdobju lani, ker je <strong>banka</strong> v skladu z Metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj znižala odstotkerezervacij.V prvi polovici leta 2006 je <strong>banka</strong> oblikovala 1.553 tisoč evrov rezervacij <strong>za</strong> pravno nerešene tožbe, največjidel odpade na denacionali<strong>za</strong>cijski <strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> stavbo Mestne hranilnice.327


16 OslabitvePojasnila k računovodskim izkazomOslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 0 0Krediti (vključno s finančnim leasingom), merjeni poodplačni vrednosti 4.923 3.385Skupaj oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida 4.923 3.385Oslabitve drugih sredstev1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Naložbene nepremičnine 0 0Neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0– neopredmetena dolgoročna sredstva – dobro ime 0 0Druga sredstva -6 0Skupaj oslabitve drugih sredstev -6 0Skupaj oslabitve 4.917 3.385Slabitve drugih sredstev obsegajo slabitve terjatev do kupcev.17 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 11.162 0Odloženi davek iz rednega poslovanja 106 -1.365Skupaj 11.268 -1.365Davek od dohodkov <strong>za</strong> obdobje od 01. 01. do 30. 06. 2007 je <strong>banka</strong> obračunala po stopnji 25 odstotkov.Banka je obračunala tudi odloženi davek <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>časne razlike med vrednostjo sredstev in njihovoknjigovodsko vrednostjo. Obračunane so po davčni stopnji 23 odstotkov.Najpomembnejše <strong>za</strong>časne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov.Odložene terjatve <strong>za</strong> davek je <strong>banka</strong> pripoznala <strong>za</strong> vse odbitne <strong>za</strong>časne razlike, ki se odštejejo priugotavljanju obdavčljivega dobička, saj obstaja verjetnost, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, vbreme katerega bo mogoče uporabiti odbitne <strong>za</strong>časne razlike.328


18 Čisti dobiček na delnicoPojasnila k računovodskim izkazom1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006Čisti dobiček v obdobju (v tisoč evrih) 33.377 15.633Število navadnih, kosovnih delnic 2.919.748 2.919.748Čisti dobiček na delnico (v evrih) 11 5329


Pojasnila k računovodskim izkazomPojasnila k postavkam bilance stanja19 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaGotovina v blagajni 32.626 3.171 20.078 6.474Obvezne vloge pri centralni banki 32.540 0 42.342 0– poravnalni račun pri centralni banki 35.629 0 44.042 0– prehodni račun poravnalnegaračuna -3.176 0 -1.700 0– obvezna rezerva 87 0 0 0Druge vloge pri centralni banki 0 0 4 1.205Skupaj po valutah 65.166 3.171 62.424 7.679Skupaj 68.337 70.103Povečanje gotovine v blagajni ob polletju je posledica dveh vzrokov:• Večje število bančnih avtomatov in večja poraba gotovine v teh avtomatih• Evrokovanci, ki smo jih <strong>za</strong>držali v <strong>za</strong>logi, ki smo jo prejeli v preddobavi.Stanje poravnalnega računa pri centralni banki je 30.6.2007 znašalo 35.629 tisoč evrov, kar je, v primerjavi s30.6.2006, <strong>za</strong> 8.423 tisoč evrov manj. Zahtevana povprečna obvezna rezerva <strong>za</strong> obdobje od 13.6. do10.7.2007 je znašala 42.781 tisoč evrov. Banka izpolnjuje obvezno rezervo s povprečnim dnevnim stanjemna poravnalnem računu banke. Banka je imela v <strong>za</strong>dnjem tednu junija presežek v kumulativni izpolnitviobvezne rezerve, predvsem <strong>za</strong>radi višjih dnevnih prilivov depozitov občin in je presežek znižala tako, da jeimela 30.6.2007 nižje stanje poravnalnega računa.Denarna sredstva in denarni ustrezniki30. 06. 2007 30. 06. 20061 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 68.337 70.1032 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajo 0 95.3573 Krediti <strong>banka</strong>m 107.590 89.100Skupaj 175.927 254.560Med denarne ustreznike so vključeni krediti <strong>banka</strong>m in naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje zoriginalno <strong>za</strong>padlostjo do treh mesecev.330


20 Finančna sredstva, namenjena <strong>trg</strong>ovanjua) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaIzvedeni finančni instrumenti 17 0 0 289Delnice in deleži 75.880 38 38.999 850– delnice in deleži bank 67 0 0 56– delnice in deleži drugih izdajateljev 75.813 38 38.999 794Dolžniški vrednostni papirji 81.726 0 0 119.589– obveznice 81.726 0 0 119.589– obveznice bank 75.077 0 0 106.890– državne obveznice 106 0 0 9.756– obveznice drugih izdajateljev 6.543 0 0 2.943V<strong>za</strong>jemni skladi 2.482 0 1.179 0– drugi vrednostni papirji 2.482 0 1.179 0Skupaj 160.105 38 40.178 120.728Kotirajo na borzi 159.676 38 38.824 105.656Ne kotirajo na borzi 429 0 1.354 15.072Skupaj 160.143 160.906Stanje delnic in deležev se je povečalo predvsem <strong>za</strong>radi povečanja tržnih cen, medtem ko se je stanjedolžniških vrednostnih papirjev znižalo <strong>za</strong>radi prodaj oz. <strong>za</strong>padlosti obveznic.b) gibanje finančnih sredstev, namenjenih <strong>trg</strong>ovanju2007 2006Stanje 1. 1. 125.182 193.518Povečanje v obdobju 45.059 59.085– pridobitev 20.808 45.763– tečajne razlike 1 34– spremembe poštene vrednosti 22.616 6.456– drugo 1.634 6.832Zmanjšanje v obdobju 10.098 91.658– prodaja in unovčenje 6.717 75.918– spremembe poštene vrednosti 1.232 12.891– tečajne razlike 2 7– drugo 2.147 2.842Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 -39Stanje 30. 06. 160.143 160.906Postavka drugo <strong>za</strong>jema razmejene obresti in realizirane dobičke oziroma izgube.331


21 Finančna sredstva, razpoložljiva <strong>za</strong> prodajoa) po vrstah in kotacijiPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDelnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 0 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 5.457 0 4.417 1.197Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo 810.409 0 363.047 128.579Skupaj 815.866 0 367.464 129.776Kotirajo na borzi 813.190 0 265.076 128.579Ne kotirajo na borzi 2.676 0 102.388 1.197Skupaj 815.866 0 367.464 129.776Banka je v tem obdobju unovčila blagajniške <strong>za</strong>pise Banke Slovenije in obveznice Republike Slovenije RS46 in RS 47, ki jih je RS predčasno odpoklicala. Banka je imela te vrednostne papirje vključene v portfeljfinančna sredstva do <strong>za</strong>padlosti v znesku 278 milijonov evrov.Na dan 30.6.2007 imajo značilnosti podrejenega dolga obveznice Probanke d.d. v znesku 116 tisoč evrov, kipredstavljajo 0,01 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, obveznice Zavarovalnice <strong>Maribor</strong>d.d. v znesku 2.696 tisoč evrov, ki predstavljajo 0,33 odstotka finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo, inobveznice Nove Ljubljanske banke d.d. v znesku 8.321 tisoč evrov, ki predstavljajo 1,02 odstotka finančnihsredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo.b) po vrstah in sektorjih30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTujavalutaDomačavalutaTujavalutaDelnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni popošteni vrednosti 0 0 0 0– kapitalske naložbe v banke 0 0 0 0– kapitalske naložbe v druge finančneorgani<strong>za</strong>cije 0 0 0 0– kapitalske naložbe v nefinančne organi<strong>za</strong>cije 0 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>ni ponabavni vrednosti 5.457 0 4.417 1.197– kapitalske naložbe v banke 1.293 0 112 1.181– kapitalske naložbe v druge finančne organi<strong>za</strong>cije 791 0 326 0– kapitalske naložbe v nefinančne organi<strong>za</strong>cije 3.373 0 3.979 16Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 810.409 0 363.047 128.579– izdani od države in centralne banke 386.109 0 298.154 41.919– izdani od bank 394.518 0 39.803 4.717– izdani od drugih izdajateljev 29.782 0 25.090 81.943Skupaj 815.866 0 367.464 129.776332


Pojasnila k računovodskim izkazomc) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z največ do 20 odstotkiNaziv in sedež družbeUdeležbabanke vkapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanje naložbe nadan 30. 06. 2006Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>nipo pošteni vrednosti 0 0 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo, izka<strong>za</strong>nipo nabavni vrednosti 5.614Banka Celje d.d., Celje 0,18 0,18 112LHB Frankfurt, Frankfurt na Majni 2,40 2,40 1.181IEDC Poslovna šola Bled d.o.o., Bled 5,56 5,56 94Bankart d.o.o., Ljubljana 12,99 12,99 348Perutnina Ptuj d.d., Ptuj 0,8774 0,8774 522Marles Holding d.d., <strong>Maribor</strong> 11,56 11,56 1.105Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 0,0550 0,0550 63KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana 4,38 4,38 82Po<strong>za</strong>varovalnica Sava d.d., Ljubljana 0,00267 0,00267 31Slovenska izvozna družba d.d., Ljubljana 0,07 0,07 43SWIFT La Hulpe, Belgija 0,02 0,02 16Rimske Terme d.o.o., Rimske Toplice 8,95 8,95 5FMR d.o.o. Idrija, Idrija 3,40 3,40 292Vino Brežice d.d., Brežice 4,17 4,17 56Cestno podjetje <strong>Maribor</strong> d.d., <strong>Maribor</strong> 10,620 10,620 1.051Ljubljanska bor<strong>za</strong> d.d., Ljubljana 4,60 4,60 107Iskra avtoelektrika d.d., Šempeter 1,50 1,50 506Skupaj delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo 5.614333


Pojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedež družbeUdeležba bankev kapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanje naložbena dan30. 06. 2007Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po pošteni vrednosti 0Delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo,izka<strong>za</strong>ni po nabavni vrednosti 5.457Banka Celje d.d., Celje 0,18 0,18 112LHB Frankfurt, Frankfurt na Majni 2,40 2,40 1.181IEDC Poslovna šola Bled d.o.o., Bled 4,17 4,17 94Bankart d.o.o., Ljubljana 12,99 12,99 348Perutnina Ptuj d.d., Ptuj 0,8800 0,8800 522Marles Holding d.d., <strong>Maribor</strong> 10,21 10,21 1.105Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 0,0005 0,0005 760KDD Centralna klirinško depotna družba d.d.,Ljubljana 4,38 4,38 82Po<strong>za</strong>varovalnica Sava d.d., Ljubljana 0,00267 0,00267 31Slovenska izvozna družba d.d., Ljubljana 0,07 0,07 43SWIFT La Hulpe, Belgija 0,02 0,02 16Rimske Terme d.o.o., Rimske Toplice 8,95 8,95 5FMR d.o.o. Idrija, Idrija 0,00 0,00 0Vino Brežice d.d., Brežice 0,00 0,00 0Cestno podjetje <strong>Maribor</strong> d.d., <strong>Maribor</strong> 10,620 10,620 1.051Ljubljanska bor<strong>za</strong> d.d., Ljubljana 4,60 4,60 107Skupaj delnice in deleži, razpoložljivi <strong>za</strong>prodajo5.457334


Pojasnila k računovodskim izkazomd) Pregled sprememb stanj finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajoPo poštenivrednostiDelnice in deležiPo nabavnivrednostiDolžniškivrednostni papirjiSkupaj finančnasredstva RZPStanje 1.januar 2007 5.435 5.513 647.425 658.373Pripoznanje novih finančnihsredstev 0 0 424.038 424.038Obresti 0 0 15.579 15.579Neto pripisane tečajne razlike 0 0 -330 -330Neto prevrednotenje prekkapitala 0 0 6.552 290Neto odpisi 0 0 0 0Odprava pripoznanjafinančnih sredstev 5.435 47 270.319 275.801Drugo 0 9 -12 -21Stanje 30. junij 2007 0 5.457 810.409 815.866Stanje 1. januar 2006 5.616 403.575 409.191Pripoznanje novih finančnihsredstev 0 0 167.058 167.058Obresti 0 0 0 0Neto pripisane tečajne razlike 0 0 -13 -13Neto prevrednotenje prekkapitala 0 0 3.015 3.015Neto odpisi 0 0 0 0Odprava pripoznanjafinančnih sredstev 0 0 81.910 81.911Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro 0 -1 -99 -100Stanje 30. junij 2006 0 5.615 491.626 497.240335


22 Kreditia) po sektorjihPojasnila k računovodskim izkazom30. 07. 2007 30. 06. 2006BrutovrednostOslabitevNetovrednostBrutovrednostOslabitevNetovrednostKrediti <strong>banka</strong>m 141.587 481 141.106 179.364 549 178.815– domača valuta 89.192 85 89.107 98.274 2 98.272– tuja valuta 52.395 396 51.999 81.090 547 80.543Krediti strankam, kiniso banke 2.616.321 191.692 2.424.629 2.091.100 188.599 1.902.501– domača valuta 2.473.326 188.697 2.284.629 1.101.419 147.510 953.909– tuja valuta 142.995 2.995 140.000 989.681 41.089 948.592Skupaj krediti 2.757.908 192.173 2.565.735 2.270.464 189.148 2.081.316b) krediti <strong>banka</strong>m – po ročnosti in vrstah30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaVloge na vpogled 2.827 2.429 0 51.879– tekoči in posebni račun 2.827 2.429 0 51.879Kratkoročni krediti 56.972 46.745 25.085 12.817– vloge 9.002 45.361 25.085 5.206– druge naložbe 47.970 0 0 6.930– krediti 0 1.384 0 681Dolgoročni krediti 29.308 2.825 73.187 15.847– vloge 0 0 69.764 0– krediti 5.003 2.825 0 760– druge naložbe 24.305 0 3.423 15.087Skupaj – neto vrednost 89.107 51.999 98.272 80.543Oslabitev 85 396 2 547Skupaj – bruto vrednost 89.192 52.395 98.274 81.090Med kratkoročnimi drugimi naložbami predstavljajo največji delež vloge pri tujih <strong>banka</strong>h do 180 dni, medtemko pri dolgoročnih drugih naložbah predstavljajo največji delež dolgoročni krediti <strong>banka</strong>m v skupini.c) gibanje oslabitev kreditov <strong>banka</strong>m2007 2006Stanje na dan 1. 1. 527 478Dodatne oslabitve 881 354Odpravljene oslabitve 927 283Stanje na dan 30. 06. 481 549Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve <strong>banka</strong>m se v izkazu poslovnega izida odražajo v postavkioslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, in v postavkah prihodki iz obresti in prihodki iz opravnin.336


Pojasnila k računovodskim izkazomd) po ročnosti in vrstah kreditov strankam, ki niso banke30. 06. 2007 30.06.2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaKratkoročni 933.863 12.089 308.640 416.174– krediti 759.605 8.202 242.083 413.905– okvirni krediti 66.285 0 53.084 0– druge naložbe 107.973 3.887 13.473 2.269Dolgoročni 1.350.585 127.911 645.117 532.100– krediti 1.350.585 127.911 645.117 532.100Terjatve iz danih jamstev 181 0 152 318Skupaj krediti strankam, ki nisobanke 2.284.629 140.000 953.909 948.592Oslabitev 188.697 2.995 147.510 41.089Skupaj – bruto vrednost 2.473.326 142.995 1.101.419 989.681Med drugimi naložbami, ki znašajo 107.973 tisoč evrov v domači valuti, predstavljajo največji znesekkratkoročne terjatve do odvisnih drugih finančnih organi<strong>za</strong>cij od 91dni do 1 leta,e) krediti strankam, ki niso banke po sektorjih30. 06. 2007 30.06.2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaNefinančne družbe 1.311.978 29.071 345.824 700.146Država 27.553 0 28.207 0Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 245.125 0 30.144 143.653Tuje osebe 104.257 4.153 0 58.772Neprofitni izvajalci gospodinjstev 4.326 0 4.358 1.272Gospodinjstva 591.390 106.776 545.376 44.749Skupaj krediti strankam, ki nisobanke 2.284.629 140.000 953.909 948.592Oslabitev 188.697 2.995 147.510 41.089Skupaj – bruto vrednost 2.473.326 142.995 1.101.419 989.681f) gibanje oslabitev kreditov strankam, ki niso banke2007 2006Stanje na dan 1. 1. 193.387 188.850Dodatne oslabitve 104.636 69.340Odpravljene oslabitve 106.331 69.591Stanje na dan 30. 06. 191.692 188.599Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve kreditov strankam, ki niso banke, se v izkazu poslovnegaizida odražajo v postavki oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, ter v postavkah prihodki izobresti in prihodki iz opravnin.337


23 Finančna sredstva v posesti do <strong>za</strong>padlostia) po vrstah in valutiPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06.2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaDolžniški vrednostni papirji, v posestido <strong>za</strong>padlosti– izdani od države in centralne banke 2.176 0 182.516 98.546– kratkoročni vrednostni papirji 0 0 0 98.546– dolgoročni vrednostni papirji 2.176 182.516 0– izdani od bank 1.657 0 3.854 0– dolgoročni vrednostni papirji 1.657 0 3.854 0– izdani od drugih izdajateljev 6.975 0 3.997 611– dolgoročni vrednostni papirji 6.975 0 3.997 611Skupaj 10.808 0 190.367 99.157Kotirajo na borzi 10.808 0 6.173 0Ne kotirajo na borzi 0 0 184.194 99.157Skupaj 10.808 289.524Stanje finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti se je znižalo predvsem <strong>za</strong>radi predčasnega odkupaobveznic RS 46 v znesku 81.526 tisoč EUR in <strong>za</strong>padlosti blagajniških <strong>za</strong>pisov BS v tujem denarju 37.589tisoč EUR.b) gibanje finančnih sredstev v posesti do <strong>za</strong>padlosti2007 2006Stanje 1. 1. 226.910 319.044Povečanje v obdobju 4.146 11.778– pridobitev 1.047 1.252– tečajne razlike 1.246 4.097– drugo 1.853 6.429Zmanjšanje v obdobju 220.248 41.231– prodaja in unovčenje 217.799 33.538– oslabitve 1 0– tečajne razlike 0 585– drugo 2.448 7.108Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 -67Stanje 30. 06. 10.808 289.524338


24 Obresti od finančnih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaTerjatve <strong>za</strong> obresti– do nefinančnih družb 1 0 1 0– do samostojnih podjetnikov 1 0 0 0Skupaj 2 0 1 0Komentar k pojasnilu 25 –Opredmetena osnovna sredstvaNabave zemljišč in gradbenih objektov se nanašajo na izdelavo tehnične dokumentacije in projektneganadzora pri preureditvi poslovnih prostorov na Trgu Edvarda Kardelja 3, NG in elektroinštalacijska dela naobjektu Sveto<strong>za</strong>revska (vlaganje v tuje objekte) v višini 16 tisoč evrov.Zmanjšanja nabavne vrednosti zemljišč in gradbenih objektov vključujejo prodajo stanovanj v lasti banke vvišini 106 tisoč evrov.Prenos med vrstami sredstev vključuje nabavno vrednost objekta in zemljišča Novi <strong>trg</strong> 6, Ptuj v višini 341tisoč evrov in zemljišča Kidričevo v vrednosti 25 tisoč evrov, ki smo jih prenesli na OS v posesti <strong>za</strong> prodajo.Poslovni prostor Videm v višini 44 tisoč evrov smo prenesli iz OS v posesti <strong>za</strong> prodajo med naša OS, ki jihuporabljamo <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti, <strong>za</strong>to ker v roku 12 mesecev nismo <strong>za</strong>ključili procesa prodaje in nič nekaže na to, da bi prodaja uspela. Vlaganja v tuje objekte smo prenesli iz neopredmetenih OS naopredmetena, v vrednosti 2.370 tisoč evrov.Povečanje nabavne vrednosti računalniške opreme vključuje nabavo POS terminalov v višini 118 tisočevrov, 4 kom. bankomat plačanih v letu 2006 v vrednosti 82 tisoč evrov in drugo računalniško opremo vvrednosti 91 tisoč evrov. Računalniška oprema se je znižala <strong>za</strong>radi ukinitve stare aplikacije <strong>za</strong> bančnaokenca v vrednosti 1.969 tisoč evrov in odpis druge računalniške opreme, <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>starelosti, v višini 1.009tisoč evrov.Druga oprema se je povečala iz naslova investicij v leseno in drugo opremo v vrednosti 60 tisoč evrov innabavo 2 osebnih vozil v vrednosti 42 tisoč evrov.Zmanjšanje sredstev v finančnem najemu je posledica <strong>za</strong>padle pogodbe o finančnem najemu <strong>za</strong> osebnovozilo, ki je bilo v letu 2007 preneseno med drugo opremo, v neodpisani vrednosti 3 tisoč evrov.339


25 Opredmetena osnovna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomZemljišča ingradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1.1. 2007 64.930 33.007 25.121 62 621 123.741Prenosi med vrstami sredstev 2.048 0 21 -21 321 2.369Povečanja 0 0 0 0 1.150 1.150Prenos iz priprave 16 291 102 0 -409 0Zmanjšanja -106 -2.978 -170 0 0 -3.254Stanje 30. 06. 2007 66.888 30.320 25.074 41 1.683 124.006Popravek vrednostiStanje 1.1. 2007 22.177 27.248 16.271 29 0 65.725Prenosi med vrstami sredstev 1.822 0 18 -18 0 1.822Povečanja 0 6 0 0 0 6Amorti<strong>za</strong>cija 972 1.479 998 3 0 3.452Zmanjšanja -23 -2.978 -167 0 0 -3.168Drugo 0 0 2 0 0 2Stanje 30. 06. 2007 24.948 25.755 17.122 14 0 67.839Sedanja vrednost 1. 1. 2007 42.753 5.759 8.850 33 621 58.016Sedanja vrednost30. 06. 2007 41.940 4.565 7.952 27 1.683 56.167340


Pojasnila k računovodskim izkazomZemljiščain gradbeniobjektiRačunalniškaopremaDrugaopremaFinančninajemOsnovnasredstvav pripraviSkupajNabavna ali revaloriziranavrednostStanje 1. 1. 2006 61.502 38.079 23.045 137 1.226 123.989Prenosi med vrstami sredstev 846 -1.557 711 0 0 0Povečanja 0 0 1 0 2.958 2.959Prenos iz priprave 64 1.638 465 0 -2.167 0Zmanjšanja -30 -4.087 -196 0 0 -4.313Druga zmanjšanja -71 0 0 0 0 -71Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe vevro -14 -7 -6 0 0 -27Stanje 30. 06. 2006 62.297 34.066 24.020 137 2.017 122.537Popravek vrednostiStanje 1. 1. 2006 20.616 31.286 15.830 67 0 67.799Prenosi med vrstami sredstev 0 33 -33 0 0 0Povečanja 0 0 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 894 1.309 965 9 0 3.177Zmanjšanja -16 -4.087 -168 0 0 -4.271Druga zmanjšanja -37 0 0 0 0 -37Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe vevro -4 -6 -5 0 0 -15Stanje 30. 06. 2006 21.453 28.535 16.589 76 0 66.653Sedanja vrednost 1.1.2006 40.886 6.793 7.215 70 1.226 56.190Sedanja vrednost 30.06.2006 40.844 5.531 7.431 61 2.017 55.884341


26 Naložbene nepremičninePojasnila k računovodskim izkazom2007 2006Nabavna vrednostStanje 1. 1. 467 457Povečanja 0 0Zmanjšanja 0 0Spremembe poštene vrednosti 0 0Stanje 30. 06. 467 457Popravek vrednostiStanje 1. 1. 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 0 0Zmanjšanja 0 0Stanje 30. 06. 0 0Sedanja vrednost 1.1. 467 457Sedanja vrednost 30.06. 467 457342


27 Neopredmetena dolgoročna sredstvaPojasnila k računovodskim izkazomProgramska opremaNeopredmetenaDruga neopredmetenadolgoročna sredstva vdolg. sredstvapripraviSkupajNabavna vrednostStanje 1.1.2007 26.971 6.705 2.713 36.389Prenos med vrstami sredstev 0 -321 -2.370 -2.691Povečanja 0 1.997 26 2.023Prenos iz priprave 422 -422 0 0Zmanjšanja 0 0 -369 -369Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Stanje 30. 06. 2007 27.393 7.959 0 35.352Popravek vrednostiStanje 1.1.2007 13.152 0 2.021 15.173Prenos med vrstami sredstev 0 0 -2.019 -2.019Povečanja 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 1.147 0 0 1.147Zmanjšanja 0 0 -2 -2Druga zmanjšanja 0 0 0 0Prevrednotenje 0 0 0 0Stanje 30. 06. 2007 14.299 0 0 14.299Sedanja vrednost 1.1.2007 13.819 6.705 692 21.216Sedanja vrednost 30. 06. 2007 13.094 7.959 0 21.053Nabavna vrednostProgramska opremaNeopredmetenaDruga neopredmetenadolgoročna sredstva vdolg. sredstvapripraviSkupajStanje 1. 1. 2006 23.925 3.968 2.654 30.547Povečanja 0 2.071 4 2.075Prenos iz priprave 1.549 -1.550 0 -1Zmanjšanja 0 0 -11 -11Druga zmanjšanja -64 0 0 -64Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -6 -1 0 -7Stanje 30. 06. 2006Popravek vrednosti25.404 4.488 2.647 32.539Stanje 1. 1. 2006 10.955 0 1.918 12.873Povečanja 0 0 0 0Amorti<strong>za</strong>cija 1.072 0 52 1.124Zmanjšanja 0 0 0 0Druga zmanjšanja -1 0 0 -1Prevrednotenje 0 0 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro -3 0 -1 -4Stanje 30. 06. 2006 12.023 0 1.969 13.992Sedanja vrednost 1.1.2006 12.970 3.968 736 17.674Sedanja vrednost 30.06.2006 13.381 4.488 678 18.547Povečanja programske opreme vključujejo predvsem nadgradnje programske opreme v vrednosti 422 tisočevrov .343


Pojasnila k računovodskim izkazom28 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družba) po komitentihDomačavaluta30. 06. 2007 30. 06. 2006Tuja valutaDomačavalutaTuja valutaNaložbe v kapital bank v skupini 24.557 0 7.260 6.649– kapitalske naložbe v banke v skupini 24.557 0 7.260 0– kapitalske naložbe v tuji valuti vpridružene banke v tujini 0 0 0 6.649Naložbe v kapital drugih strank vskupini24.3840 25.018 0– kapitalske naložbe v pridruženefinančne organi<strong>za</strong>cije 16.959 0 16.208 0– kapitalske naložbe v odvisne drugefinančne organi<strong>za</strong>cije 5.440 0 4.980 0– kapitalske naložbe v odvisnenefinančne družbe 1.985 0 3.830 0Skupaj 48.941 0 32.278 6.649b) gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb2007 2006Stanje 1. 1. 38.981 38.936Povečanje v obdobju 9.960 0– pridobitev 9.960 0– drugo 0 0Zmanjšanje v obdobju 0 0– prodaja in unovčenje 0 0– tečajne razlike 0 0– drugo 0 0Prilagoditev <strong>za</strong>radi pretvorbe v evro 0 9Stanje 30. 06. 48.941 38.927V prvem polletju 2007 je <strong>banka</strong> dokapitalizirala Gorica Leasing d.o.o. v višini 460 tisoč evrov in kupila delniceAdrie bank AG Wien v znesku 9.500 tisoč evrov.344


c) podatki o družbah, kjer je <strong>banka</strong> udeležena z najmanj 20 odstotkiPojasnila k računovodskim izkazomNaziv in sedeždružbeVelikostlastniškegakapitaladružbe nadan 30. 06.2007Poslovniizid družbena dan30.6.2007NominalniznesekNabavnavrednostUdeležbabanke vkapitalu v %Deležglasovalnihpravic v %Stanjenaložbe nadan 30. 06.2007Naložbe v kapitalbank v skupiniPoštna <strong>banka</strong>Slovenije. d.d.,<strong>Maribor</strong> 5.944 1.716 2.854 8.409 55,00 55,00 8.409Adria Bank AG,Wien 8.720 469 2.366 16.148 50,54 50,54 16.14824.557 24.557Naložbe v kapitaldrugih strank vskupiniKBM Invest d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 999 125 993 1.132 99,37 99,37 1.132Gorica Leasingd.o.o.,<strong>Nova</strong> Gorica 785 396 325 810 100,00 100,00 810KBM Fineko d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 529 529 853 100,00 100,00 853KBM Infond d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 1.460 1.419 1.052 1.810 72,00 72,00 1.810KBM Leasing d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 1.721 320 1.721 2.762 100,00 100,00 2.762M-Pay d.o.o.,<strong>Maribor</strong> 126 6 63 59 50,00 50,00 59Zavarovalnica<strong>Maribor</strong> d.d.,<strong>Maribor</strong> 28.426 4.480 14.202 15.397 49,96 49,96 15.397Moja Naložba,Pokojninska družbad.d., <strong>Maribor</strong> 4.799 262 2.159 1.561 45,00 45,00 1.56124.384 24.384Skupaj 53.509 48.941 48.941345


29 Terjatve <strong>za</strong> odloženi davekPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Terjatve <strong>za</strong> davek od dohodkov 3.910 3.898- terjatve <strong>za</strong> plačane akontacije davka na dobiček 3.910 3.898Dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke 4.093 4.117– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> tožbe 1.515 1.105– iz naslova finančnih sredstev, razpoložljivih <strong>za</strong> prodajo 1.417 1.640– iz naslova finančnih sredstev <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje 0 117– iz naslova drugih rezervacij <strong>za</strong> saldirane vloge 67 86– iz naslova dolgoročnih rezervacij <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslence 1.086 1.161– iz naslova vrednotenja naložbenih nepremičnin 8 8Skupaj 8.003 8.015Na dan 30.06.2006 je <strong>banka</strong> izkazovala dolgoročne odložene terjatve <strong>za</strong> davke iz naslova finančnih sredstev<strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje, ker so bili v letu 2006 odhodki iz naslova vrednotenja teh sredstev davčno nepriznani. V letu2007 <strong>banka</strong> ni obračunala terjatev <strong>za</strong> odložene davke saj so odhodki preverednotenja tržnih vrednostnihpapirjev davčno priznani.30 Druga sredstvaa) po vrstah30. 06. 2007 30. 06. 2006DomačavalutaTuja valutaDomačavalutaTuja valutaČeki 46 50 0 101Zaloge 3.454 0 3.734 0Terjatve <strong>za</strong> opravnine 1.008 0 696 2Terjatve <strong>za</strong> dane predujme 365 0 470 0Terjatve do kupcev 251 0 388 0Druge terjatve 7.783 35 10.916 27.695Presežek sredstev iz notranjih razmerij inposlovanja po pooblastilu 0 0 0 0Usredstvene časovne razmejitve 1.141 0 1.131 0Skupaj 14.048 85 17.335 27.798Oslabitev 1.818 1 751 22Skupaj – bruto vrednost 15.866 86 18.086 27.820Med drugimi terjatvami, ki so konec 30.06.2007 znašale 7.818 tisoč evrov, odpade več kot polovica tehterjatev na terjatve iz naslova rednih arbitraž in odplačil stanovanjskih kreditov iz sredstev Ekološkorazvojnega sklada RS.346


) gibanje oslabitev drugih sredstevPojasnila k računovodskim izkazom2007 2006Stanje na dan 1. 1. 828 930Dodatne oslabitve 1.247 204Odpravljene oslabitve 256 361Stanje na dan 30. 06. 1.819 773Dodatno oblikovane oziroma odpravljene oslabitve drugih sredstev, se v izkazu poslovnega izida odražajo vpostavki oslabitve drugih sredstev.31 Nekratkoročna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo in ustavljeno poslovanje30. 06. 2007 30. 06. 2006Opredmetena osnovna sredstva v posesti <strong>za</strong> prodajo v domačivaluti 0 429Skupaj 0 429Zmanjšanja v letu 2006 vključujejo prodajo poslovnih prostorov MMP Vrtojba v vrednosti 34 tisoč evrov inposlovnih prostorov na Slovenski 27, Ljubljana, v vrednosti 373 tisoč evrov.32 Finančne obveznosti, namenjene <strong>trg</strong>ovanju30. 06. 2007 30. 06. 2006Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni <strong>trg</strong>ovanju –vrednotenje, forward pogodbe 17 247Skupaj 17 247347


33 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednostia) po vrstahPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaVloge 2.271.884 81.649 1.455.456 652.067Krediti 713.432 95.453 20.770 587.139Dolžniški vrednostni papirji 86.938 0 150.609 0Podrejene obveznosti 130.000 0 0 80.000Skupaj 3.202.254 177.102 1.626.835 1.319.206b) vloge po komitentih in ročnostih30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaVloge banke 17.427 610 50.426 3.274- Vloge na vpogled bank 126 610 107 3.274- Kratkoročne vloge bank 13.159 0 49.630 0- Dolgoročne vloge bank 4.142 0 689 0Vloge strank, ki niso banke 2.254.457 81.039 1.405.031 648.793- Vloge na vpogled strank, ki niso banke 843.377 31.719 550.575 256.398- Kratkoročne vloge strank, ki niso banke 1.116.614 38.187 722.969 284.011- Dolgoročne vloge strank, ki niso banke 294.466 11.133 131.487 108.384Skupaj 2.271.884 81.649 1.455.457 652.067c) krediti po komitentih in ročnostih30. 06. 2007 30. 06. 2006Domača valuta Tuja valuta Domača valuta Tuja valutaKrediti bank 706.110 95.453 0 523.236- Kratkoročni krediti bank 0 0 0 5.000- Dolgoročni krediti bank 706.110 95.453 0 518.236Krediti strank, ki niso banke 7.322 0 20.770 63.903- Kratkoročni krediti strank, ki niso banke 0 0 5.408 0- Dolgoročni krediti strank, ki niso banke 7.322 0 15.362 63.903Skupaj 713.432 95.453 20.770 587.139Dolgoročni krediti bank so se povečali <strong>za</strong> 283.327 tisoč evrov ali <strong>za</strong> 54,7 odstotka, kar je v največji meriposledica najema dveh sindiciranih kreditov v drugi polovici leta 2006 v višini 157,5 milijona evrov in 150milijona švicarskih frankov. Kredita <strong>za</strong>padeta v plačilo decembra 2011. Obrestna mera <strong>za</strong> najete kredite(sindicirane, bilateralne) se giblje od EURIBOR + 0,15 % p.a. do EURIBOR + 0,70 % p.a.348


Pojasnila k računovodskim izkazomd) vloge in krediti po sektorjih30. 06. 2007 30. 06. 2006Vloge 2.353.533 2.107.524Banke 18.037 53.700Nefinančne družbe 441.580 338.842Država 85.352 111.125Druge finančne organi<strong>za</strong>cije 70.586 55.178Tuje osebe 24.676 21.982Neprofitni izvajalci gospodinjstev 24.497 21.256Gospodinjstva 1.688.805 1.505.441Krediti 808.885 607.909Banke 801.563 523.236Nefinančne družbe 7.322 8.843Druge finančne družbe 0 75.830Tuje osebe 0 0Skupaj 3.162.418 2.715.433Vloge so se povečale <strong>za</strong> 11,7 odstotka predvsem <strong>za</strong>radi povečanega dolgoročnega varčevanjagospodinjstev pri banki.e) dolžniški vrednostni papirji po vrstah in ročnostih30. 06. 2007 30. 06. 2006Dolžniški vrednostni papirji v domači valutiKratkoročni vrednostni papirji 1 1– izdane obveznice 1 1Dolgoročni vrednostni papirji 86.937 150.607– potrdila o vlogah 3.756 26.315– izdane obveznice 83.181 124.292Skupaj 86.938 150.608Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je bilo konec junija 2007 manjše <strong>za</strong> 63.670 tisoč evrov, kar jepredvsem posledica <strong>za</strong>padlih obveznic KBM3 ter KBM4 v mesecu oktobru 2006 in obveznice KBM6 v juniju2007. Prav tako se je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>padlih potrdil o vlogah na ime do dveh let in nad dvema letoma znižalo stanjepotrdil o vlogah.349


f) podrejene obveznostiPojasnila k računovodskim izkazomValutaDatum<strong>za</strong>padlostiObr. mera 30. 06. 2007 30. 06. 2006Izdani vrednostni papirjiEUR 16. 12. 2011EUR 19. 12. 2009EURIBOR 3M+ 1,10 % 50.000 50.000EURIBOR 6M+ 1,70 % 30.000 30.000KreditiEUR5. 10. 2016možnostodpoklicaEURIBOR 3M+ 1,60 % 50.000 0Skupaj 130.000 80.000<strong>Nova</strong> KBM je v oktobru 2006 najela hibridni kapital v višini 50 milijonov evrov. Posel najemahibridnega kapitala je bil realiziran s kreditno pogodbo, v kateri kot kreditodajalec nastopanizozemska finančna skupina ING Bank NV. Cena najetega hibridnega kapitala znaša 3MEURIBOR + 160 bazičnih točk, po desetih letih, t. j. 5. 10. 2016, pa se cena poviša <strong>za</strong> 150 bazičnihtočk. Banka ima, ob predhodnem soglasju Banke Slovenije, možnost po desetih letih hibridnikapital odplačati.34 Obresti <strong>za</strong> finančne obveznosti30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> obresti 260 405Razmejene obresti od prejetih kreditov 7.780 5.027Razmejene obresti od vlog na vpogled in ve<strong>za</strong>nih vlog 9.182 6.861Druge razmejene obresti 1.806 2.851Skupaj 19.028 15.144350


35 RezervacijePojasnila k računovodskim izkazomRezervacije <strong>za</strong>pravno nerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1.1.2007 6.419 4.787 14.665 305 26.176Oblikovane rezervacijemed letom 628 0 25.519 0 26.147Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 458 67 25.258 13 25.796Stanje na dan 30. 06.2007 6.589 4.720 14.926 292 26.527Poraba rezervacij <strong>za</strong> obveznosti do <strong>za</strong>poslencev v znesku 67 tisoč evrov se nanaša na izplačila jubilejnihnagrad in odpravnin delavcem. Rezervacije <strong>za</strong> zunajbilančne obveznosti <strong>banka</strong> oblikuje v skladu s sprejetoMetodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnih tveganj. Druge rezervacije iz naslova saldiranih vlog je <strong>banka</strong>ukinila <strong>za</strong>radi izplačil sredstev komitentom.Rezervacije <strong>za</strong>pravnonerešenetožbeRezervacije <strong>za</strong>pokojnine inpodobneobveznosti do<strong>za</strong>poslenihRezervacije <strong>za</strong>zunajbilančneobveznostiDrugerezervacijeSkupajStanje na dan 1. 1. 2006 4.422 4.644 10.028 343 19.437Oblikovane rezervacijemed letom 1.553 0 26.044 0 27.597Odpravljene/porabljenerezervacije med letom 0 0 23.198 22 23.220Prilagoditev <strong>za</strong>radipretvorbe v evro -1 -1 -4 0 -6Napaka v knjiženju 0 0 -12 0 -12Stanje na dan 30. 06.2006 5.974 4.643 12.858 321 23.796351


36 Obveznosti <strong>za</strong> davekPojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih osebObveznosti <strong>za</strong> davek od dohodkov pravnih oseb 11.162 0Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke 3.387 5.299Skupaj 14.549 5.299Dolgoročne odložene obveznosti <strong>za</strong> davke je <strong>banka</strong> pripoznala na podlagi vrednotenja vrednostnih papirjev,razvrščenih kot razpoložljivi <strong>za</strong> prodajo.37 Druge obveznosti30. 06. 2007 30. 06. 2006Obveznosti <strong>za</strong> opravnine 1 6Obveznosti <strong>za</strong> prejete predujme 31 387Druge obveznosti 34.670 14.946Udolgovane pasivne časovne razmejitve 1.824 1.521Presežek obveznosti iz notranjih razmerij in poslovanja popooblastilu 1.419 1.045Skupaj druge obveznosti 37.945 17.905Med drugimi obveznostmi, ki so konec 30.06.2007 znašale 34.670 tisoč evrov, predstavljajonajvečji delež obveznosti iz udeležbe v dobičku – dividende, obveznosti do prodajnih mest pokartičnem poslovanju in obveznosti iz naslova redne arbitraže.38 Osnovni kapital30. 06. 2007 30. 06. 2006Navadne delnice 24.367 24.369– vpis države 23.199 23.200– vpis drugih finančnih organi<strong>za</strong>cij 1.168 1.169Odobreni kapital je osnovni kapital banke, ki ga uprava lahko poveča z izdajo novih delnic. Upravabanke je pooblaščena, da s soglasjem nadzornega sveta osnovni kapital v obdobju od 4. 11. 2002do 4. 11. 2007 poveča <strong>za</strong> največ 4.673.677,18 evra.352


39 Kapitalske rezervePojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Vplačani presežek kapitala 6.539 6.539Kapitalske rezerve, nastale iz splošnega prevrednotovalnegakapitala 22.308 22.308Skupaj 28.847 28.84740 Presežek iz prevrednotenja30. 06. 2007 30. 06. 2006Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi,razpoložljivimi <strong>za</strong> prodajo -2.527 2.263Skupaj -2.527 2.26341 Rezerve iz dobička30. 06. 2007 30. 06. 2006Rezerve iz dobička 208.286 129.450– <strong>za</strong>konske rezerve 8.136 6.295– statutarne rezerve 134.076 116.588– druge rezerve iz dobička 66.074 6.567Zadržani dobiček 0 52.501– <strong>za</strong>držani dobiček 0 0– <strong>za</strong>držani dobiček <strong>za</strong>radi prehoda na MSRP 0 52.501Skupaj 208.286 181.951Uprava banke je iz čistega dobička poslovnega leta 2006 povečala <strong>za</strong>konske in statutarne rezervev skupni višini 19.335 tisoč evrov.Na povečanje drugih rezerv iz dobička <strong>za</strong> 59.507 tisoč evrov v obdobju 30.6.2006 do 30.6.2007 jevplivalo:• oblikovanje drugih rezerv v višini 8.747 tisoč evrov iz čistega dobička poslovnega leta 2006,• prenos <strong>za</strong>držanega dobička v višini 52.501 tisoč evrov v druge rezerve iz dobička,• izplačilo dividend je vplivalo na znižanje drugih rezerv iz dobička v višini 1.741 tisoč evrov,ostalo je bilo izplačano iz nerazdeljenega in <strong>za</strong>držanega dobička.42 Čisti dobiček poslovnega letaBanka je v obdobju od 1.1.2007 do 30.6.2007 dosegla čisti dobiček v višini 33.377 tisoč evrov.353


44 Potencialne in prevzete obveznosti po vrstahPojasnila k računovodskim izkazomDomača valuta Tuja valuta SkupajKratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni30. 06. 2007Finančne garancije 29.316 48.954 1.068 1.419 80.757Storitvene garancije 45.713 106.258 1.545 13.355 166.871Skupaj garancije 230.241 17.387 247.628Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 0 0 0Nepokriti akreditivi 25.528 2.153 3.897 0 31.578Odobreni neizkoriščeni krediti 148.709 58.313 3.032 1.463 211.517Odobreni neizkoriščeni limiti 186.837 0 0 0 186.837Drugo 8.300 0 0 2 8.302Skupaj prevzete obveznosti 402.159 4.497 406.656Kreditna nadomestitvena vrednost 455 0 455Skupaj 660.536 25.781 686.31730. 06. 2006Finančne garancije 14.741 20.441 12.485 11.604 59.271Storitvene garancije 50.451 69.445 2.760 13.269 135.925Skupaj garancije 155.078 40.118 195.196Sredstva, dana v <strong>za</strong>stavo 3.850 0 3.850Nepokriti akreditivi 1.835 474 16.591 1.460 20.360Odobreni neizkoriščeni krediti 89.465 4.856 59.363 28.713 182.397Odobreni neizkoriščeni limiti 173.863 0 3.471 0 177.334Drugo 0 0 0 2 2Skupaj prevzete obveznosti 268.184 91.549 359.733Kreditna nadomestitvena vrednost 916 916Skupaj 430.337 149.718 580.055Po navodilih Banke Slovenije <strong>Nova</strong> KBM d.d. od aprila 2007 sredstev danih v <strong>za</strong>stavo ne uvršča več medpotencialne in prevzete obveznosti.V obdobju 30.6.2006 do 30.6.2007 se je povečalo stanje garancij <strong>za</strong> 52.432 tisoč evrov oziroma <strong>za</strong> 27odstotkov. Najbolj so se povečale dolgoročne storitvene garancije, in sicer <strong>za</strong> 36.899 tisoč evrov. Nekritiakreditivi so se povečali <strong>za</strong> 11.218 tisoč evrov, od tega standbye akreditivi <strong>za</strong> 5.347 tisoč evrov oziroma 86odstotkov.Od prevzetih obveznosti najvišji porast beležijo odobreni neizkoriščeni krediti, in sicer v višini 29.120 tisočevrov.V prvem polletju 2007 je bila odobrena tudi <strong>kreditna</strong> linija v višini 5.000 tisoč evrov in dani depozit v višini3.300 tisoč evrov.354


Sredstva, ki jih ima <strong>banka</strong> <strong>za</strong>stavljena <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje obveznosti:Pojasnila k računovodskim izkazom30. 06. 2007 30. 06. 2006Sredstva Obveznosti Sredstva ObveznostiObveznice Republike Slovenije – garancija 0 0 0 0Sklad finančnega premoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>STEP 2 5.000 5.000 3.850 3.500Sklad finančnega premoženja – <strong>za</strong>seden <strong>za</strong>dobavo evrogotovine 0 0 0 0Sklad finančnega premoženja – prosti 128.781 0 0 0Obveznice Republike Slovenije – jamstvovlog 26.699 26.699 0 0Skupaj 160.480 31.699 3.850 3.50045 Izvedeni finančni instrumentiIzvedeni finančni instrumenti po vrstah na dan 30. 06. 2007Domača valutaTuja valutaForward pogodbe – kratkoročne 22.929 0– varovanje 19.458 0– <strong>trg</strong>ovanje 3.471 0Skupaj 22.929 0Izvedeni finančni instrumenti po vrstah na dan 30. 06. 2006Domača valutaTuja valutaForward pogodbe – kratkoročne 2.351 89.969– varovanje 0 0– <strong>trg</strong>ovanje 2.351 89.969Skupaj 2.351 89.969Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> varovanje na dan 30. 06. 2007Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaZnesek vzunajbilanciVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganje forward 130 5 19.458Skupaj 130 5 19.458355


Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na dan 30.06.2007Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaVrsta tveganja Sredstva ObveznostiPojasnila k računovodskim izkazomZnesek vzunajbilanciValutno tveganje forward 17 17 3.471Skupaj 17 17 3.471Izvedeni finančni instrumenti <strong>za</strong> <strong>trg</strong>ovanje na dan 30.06.2006Vrsta izvedenegafinančnegainstrumentaKnjigovodska vrednost vbilanci stanjaVrsta tveganja Sredstva ObveznostiValutno tveganjeforwardZnesek vzunajbilanci289 247 92.319Skupaj 289 247 92.319356


Ostala pojasnilaPojasnila k računovodskim izkazom46 Poslovanje po pooblastilu30. 06. 2007 30. 06. 2006Nefinančne družbe 265 1.891Država 27.153 4.203Banke in druge finančne organi<strong>za</strong>cije 24.958 53.401Gospodinjstva 225 127Neprofitni izvajalci storitev 1.117 306Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 2.849 2.123Obveznosti <strong>za</strong> prodane čeke tujih izd. 2 11Skupaj 56.569 62.06247 Stroški revizorjev1.1.-30.6.2007 1.1.-30.6.2006Revidiranje letnega poročila 84 75Druge storitve revidiranja 0 12Storitve davčnega svetovanja 0 0Druge nerevizijske storitve 0 0Skupaj 84 87357


48 Pomembnejše pove<strong>za</strong>ve z banko – pove<strong>za</strong>ne osebea) Bilanca stanja in zunajbilanca na dan 30. 06. 2007Pojasnila k računovodskim izkazomOdvisne družbePridružene družbeKrediti <strong>banka</strong>m 25.591 0Krediti strankam, ki niso banke 154.664 0Dolgovi do bank 1.998 0Dolgovi do strank, ki niso banke 2.612 9.890Dolžniški vrednostni papirji 0 0Zunajbilančne postavke 13.870 617Skupaj 198.735 10.507V letu 2006 izkazujemo med pridruženimi družbami v postavkah krediti <strong>banka</strong>m in dolgovi do bankznesek, ki se nanaša na Adria Bank. Ta je v letu 2007 postala odvisna <strong>banka</strong>. Porast postavkekrediti strankam, ki niso banke, je posledica vključitve družb Multiconsult d.o.o. in Multiconsultleasing d.o.o. v konsolidirane računovodske izkaze. To ima predvsem vpliv tudi na zunajbilančnepostavke.Bilanca stanja in zunajbilanca na dan 30. 06. 2006Odvisne družbePridružene družbeKrediti <strong>banka</strong>m 18.511 7.734Krediti strankam, ki niso banke 87.694 0Dolžniški vrednostni papirji, ki niso namenjeni <strong>trg</strong>ovanju 0 0Dolgovi do bank 3.110 3.000Dolgovi do strank, ki niso banke 1.593 1.854Dolžniški vrednostni papirji 209 5.491Zunajbilančne postavke 1.726 210Skupaj 112.843 18.289Vrednost kreditov strankam, ki niso banke, se je povečala predvsem na račun kreditiranja družb Goriceleasinga d.o.o. (povišanje <strong>za</strong> 55 odstotkov) ter Multiconsulta d.o.o., ki smo ga vključili v skupino Nove KBM vletu 2006.Glavnino dolžniških vrednostnih papirjev predstavljajo obveznice KBM5 in KBM8 v skupnem znesku 4.798,9tisoč evrov.358


) Izkaz poslovnega izida na dan 30. 6. 2007Pojasnila k računovodskim izkazomOdvisne družbePridružene družbeČiste obresti 3.637 -311Prihodki iz dividend 2.141 0Čiste opravnine 350 169Čisti dobički/izgube iz finančni sredstev in obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 0 0Stroški storitev 213 409Skupaj 6.341 267Izkaz poslovnega izida na dan 30. 06. 2006Odvisne družbePridružene družbeČiste obresti 2.046 46Prihodki iz dividend 434 0Čiste opravnine 224 3Čisti dobički/izgube iz finančni sredstev in obveznosti,namenjene <strong>trg</strong>ovanju 0 0Stroški storitev 167 0Skupaj 2.871 49Krediti, odobreni članom uprave, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in <strong>za</strong>poslenimna podlagi pogodbe, <strong>za</strong> katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbeČlani upraveČlani nadzornegasvetaDrugi delavci banke1.1.-30.6.20071.1.-30.6.20061.1.-30.6.20071.1.-30.6.20061.1.-30.6.20071.1.-30.6.2006Krediti 118 127 0 0 1.319 1.026Povprečna obrestna merakreditov v odstotkih 5,9 4,7 - - 5,2 5,3Odplačila 8 10 0 0 440 139Poroštva 3 4 0 0 498 465V postavki krediti je vključeno stanje neodplačanih kreditov na dan 30.06, odplačila papredstavljajo znesek odplačanih kreditov v prvih šestih mesecih leta.359


49 Izpostavljenosti do Banke Slovenije in državePojasnila k računovodskim izkazomIzpostavljenost do: 30.6.2007 30.6.2006Banke Slovenije 36.667 312.447– poravnalni račun 35.629 44.042– krediti 0 69.549– vrednostni papirji – blagajniški<strong>za</strong>pisi 0 193.102– obresti 0 1.016– drugo 1.038 4.738Republike Slovenije 334.397 513.296– obveznice po vrstah 209.087 374.634– drugi vrednostni papirji 29.463 41.393– krediti 12.388 4.173– naložbe z garancijo RS 72.496 78.566– obresti 3.014 7.690– drugo 7.949 6.840Skupna izpostavljenost do BS indržave 371.064 825.743Delež v bilančni vsoti v % 9,84 25,36Zunajbilančne postavke, pokrite z<strong>za</strong>varovanjem pri BS in RS 9.097 10.675Bilančna vsota 3.769.785 3.266.482Banka v prvem polletju 2007 izkazuje izpostavljenost do države (sektor S.13111,ZPIZ in ZZZS) v višini334.397 tisoč evrov, od tega 238.550 tisoč evrov z vrednostnimi papirji, 83.459 tisoč evrov z drugiminaložbami,12.388 tisoč evrov s krediti in 9.097 tisoč evrov, zunajbilančne postavke, pokrite z <strong>za</strong>varovanjempri Republiki Sloveniji.360


50 Gibanje <strong>za</strong>padlih neplačanih terjatevPojasnila k računovodskim izkazomVrste terjatev innaložbStanje1. 1. 2007%Netopovečanje/zmanjšanjeOdpisterjatevStanje30. 6. 2007%Krediti <strong>banka</strong>m 214 0,07 -5 0 209 0,15Krediti strankam, kiniso banke 103.133 4,64 9.320 -7.652 104.801 4,00Obresti 727 99,86 3 0 730 99,73Drugo 7.155 44,19 -4.058 -52 3.045 34,68Skupaj 111.229 5.260 -7.704 108.785Vrste terjatev innaložbStanje1. 1. 2006%Netopovečanje/zmanjšanjeOdpisterjatevStanje30. 6. 2006%Krediti <strong>banka</strong>m 200 0,08 0 0 200 0,11Krediti strankam, kiniso banke 108.503 6,00 11.530 -5.239 114.794 5,52Obresti 46 99,64 271 0 317 99,93Drugo 8.431 50,90 519 -50 8.900 15,78Skupaj 117.180 12.320 -5.289 124.21151 Prejemki1.1.-30.6.2007 1.1.-30.6.2006Člani uprave, od tega: 182 121Matjaž Kovačič 92 62Manja Skernišak 90 59Člani nadzornega sveta 55 26Drugi delavci banke 1.795 1.543Skupaj 2.032 1.690V prejemke članov uprave in delavcev361


SEDEŽ BANKE<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong> <strong>Maribor</strong> d.d.Ulica Vita Kraigherja 42505 <strong>Maribor</strong>SlovenijaPRAVNI SVETOVALCI BANKE IN DELNIâARJA, KI PRODAJAGlede <strong>za</strong>konodaje v ZDA inZdruženem kraljestvuCleary Gottlieb Steen & Hamilton LLPCity Place House55 Basinghall StreetLondon EC2V 5EHZdruženo kraljestvoGlede slovenske<strong>za</strong>konodajeOdvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.n.o.Komenskega ulica 361000 LjubljanaSlovenijaIZKLJUâNI GLOBALNI KOORDINATOR IN SESTAVLJALEC LISTEDOBRO POUâENIH VLAGATELJEVCitigroup Global Markets LimitedCitigroup Centre33 Canada SquareCanary WharfLondon E14 5LBVODILNA SOORGANIZATORJANomura International plcNomura House1 St. Martin’s-le-GrandLondon EC1A 4NPZdruženo kraljestvo<strong>Nova</strong> Kreditna <strong>banka</strong><strong>Maribor</strong> d.d.Ulica Vita Kraigherja 42505 <strong>Maribor</strong>SlovenijaPRAVNI SVETOVALCI FINANâNIH POSREDNIKOV (UNDERWRITERJEV)Glede <strong>za</strong>konodaje v ZDA inZdruženem kraljestvuLinklaters LLPOne Silk StreetLondon EC2Y 8HQZdruženo kraljestvoGlede slovenske <strong>za</strong>konodajeJadek & Pensa o.p. - d.n.o.Tavãarjeva 61000 LjubljanaSlovenijaNEODVISNI REVIZORJI BANKEKPMG Slovenijapodjetje <strong>za</strong> revidiranje, d.o.o.Železna cesta 8a1000 LjubljanaSlovenija


<strong>Nova</strong> KBM d.d.,Sektor investicijskega banãništvaUlica Vita Kraigherja 42505 <strong>Maribor</strong>Tel.: 02/229-20-81Faks: 02/229-23-29e-mail: sib@nkbm.si

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!