Krik 1 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

TABOR V MURSKI SOBOTIMurska Sobota, 20. 9. 2004Dragi dnevnik!Èe odštejem, da sem vstala sredi noèi, je bil dan kar v redu.Morda malo prenabit z dogodki in ogledi, kot so mlin naMuri, cerkev... hm, ja, Pleènikova, in Filovci - glina (kot daS KRIKOM NA POTkdo potrebuje vse to!). Uèitelji sploh ne vedo, da nasPleènik, Babiè in podobno ne zanima.V Domu pa se mi zdi vse precej starinsko. Pohištvorazpada. Omare, ki so v sobah, bi lahko prodajali naboljšjem trgu. Zgodovina naše sobe je napisana kar nasteni (na primer: Julija, Matej, Karmen, Uroš, Petišovci -zakon)Dogodki, ki so sledili, so postajali vse boljdolgoèasni.Najprej smo si ogledali (to ne velja za vse,nekateri smo namreè skoraj spali ali pa se smejali tej visokiumetnosti, ki je naš IQ ne razume) - prekmurske narodneplese.Po veèerji smo po zamisli gospoda Jurija Marussiga imeliimprovizacijsko gledališèe. V katerem smo izgubili vsoveljavo in ponos, ki smo si ga do tedaj trdno gradili prisošolcih.Potem je sledil še t.i. disco. Ne vem, kakšen si diskopredstavljaš ti, toda jaz si ga definitivno kot prostor, vkaterem doni glasba in ljudje plešejo. Pri nas je bilodrugaèe. Bilo je, kot da bi bili fantje in punce vsak v svojikasti.Zaèuda smo se zveèer ob desetih kar sami podali vpostelje. Uèitelji naj kar šparajo z moèmi. Še jim bodo prišleprav.Tjaša11Murska Sobota, 21. 9. 2004Dragi dnevnik!To je višek! Ljudje nimajo za odejo (debelina 0,5 cm).Zjutraj sem se zbudila popolnoma premra•ena. Mraz me jetako hudo stresal po telesu, da nisem pomislila niti na to,kako sem zaspana.Po zajtrku je k nam prišla mojstrica v izdelovanju izdelkov izslame. Po zaèetnem nakladanju je sledil praktièni del, prikaterem jaz nisem bila posebej spretna. Mišljeno je bilo, dabi vsak zaèel in naredil vsaj en izdelek. Pri meni je veljalo leprvo. Zaèela sem pribli•no deset izdelkov, dokonèala pa,verjemi ali ne, nobenega. In to jaz, ki se štejem za boljšouèenko! Ko so vsi, razen mene, imeli dokonèane izdelke,smo šli v Mursko Soboto. Ogledali smo si protestatskocerkev. Bilo je proti mojim prièakovanjem. •upnik je bil rescool. Z nami se je pogovarjal kot s starimi znanci.Seveda pa je vsega dobrega enkrat konec, še posebej všoli (èetudi se ji reèe tabor). Sledilo je namreè terenskodelo. Preden si dobil nekoga, ki si ga lahko anketiral, sipribli•no desetkrat prehodil park po dolgem in poèez. Sajne vem, so ljudje res tako zaprti? To velja menda samo zanas Gorenjce. Ne vidijo naše stiske? Ubogi šolarèki seklatimo po parku sredi sonènega dopoldneva, ko bi lahkogledali TV ali surfali po netu. Nam ne morejo prizanesti?Ne, obo•ujejo to, da se nam za hrbti posmehujejo.Pa sem vendarle pre•ivela. Ko sva z mojo sotrpinko našlianketiranca, problem še ni bil rešen. Treba ga je bilo šerazumeti. Vse bolj sem preprièana, da ima prekmuršèinanekaj zveze s kitajšèino.Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali v Terme 3000. Nadtoplicami na splošno nisem posebej navdušena. Moram papriznati, da so mi bili tobogani všeè, pa tudi v nafti se nekopaš vsak dan.Zveèer smo vsi utrujeni sedli v predavalnico in zehajoèèakali astronome. Ti so nas takoj oèarali z dejstvom, dazvezd ne bomo gledali (ker je bilo oblaèno), temveè bomoimeli samo teorijo. Super! Na to smo èakali vsi. Spat smo šliob desetih. Malo bolj smo ropotali, pa vendar zaspali.Tjaša