73,90 - Pomurje.si

Dražba imetja člana SLS-aKdo bo župan v LendaviCelec o 3D-digitalizacijiZ akademikom dr. VratušoKmetje v korak z razvojemSkrivnostniPtujčan kupilMaučečevopremoženjeStran 3Anton Balažekbo poslušal glasljudstvaMursics o kandidaturi resno razmišljaStran 8Od muzeja dovsadka za zadnjicoOrje ledino na področju trirazsežnostnegazajemanja prostoraTrenutki, ko človekkleše sam sebeNekdanji diplomat, ki velikorazmišlja o razvoju PomurjaStran 9 Stran 11Stran 13Z računalnikomtudi na njivoEdmund Knupleš, računalniškiprogramer, je izdelal kmetijskiračunalniški program15. aprila 2010Murska Sobota, leto lxii, št. 15, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,60 €V soboto največja čistilna akcija v zgodovini SlovenijePomurci, očistimo tudi PomurjeV premislekKam ješel denar?Bo sodelovalo 200 tisoč ljudi? – Odstranili bomo najmanj 2o tisoč ton nedovoljeno odloženih odpadkovJ. VotekV soboto, 17. aprila, bomo izvedli vSloveniji doslej največji prostovoljskiokoljski projekt v zgodovini države inprav zanimivo bo videti, koliko ljudise ga bo tudi v resnici udeležilo.Projekt Očistimo Slovenijo v enemdnevu! se zgleduje po akciji Let’s doit, ki so jo prvi izvedli v Estoniji leta2008.Dežela je namreč skoraj polovičnopokrita z gozdovi, ki pa so bili zeloonesnaženi z divjimi odlagališči. Z akcijoso jih očistili prav vse. Takrat seje projekta udeležilo 50 tisoč ljudi oz.štirje odstotki celotnega prebivalstva,kar pomeni, da bi se pri isti številkinpr. v ZDA akcije udeležilo 15 milijonov,v Indiji pa kar 57 milijonov ljudi.V Estoniji so tako samo v petih urahodstranili deset tisoč ton odpadkov,za kar bi v običajnih okoliščinah državapotrebovala tri leta in porabila 22milijonov evrov. Tako pa je akcija stalasamo 500 tisoč evrov, v oglaševalskikampanji pa so brezplačno sodelovalivsi vodilni ljudje s področja filma, politike,športa itd.V Sloveniji naj bi se akcije udeležilokar deset odstotkov prebivalstvaoz. 200 tisoč ljudi, cilj projekta pa nisamo odstranitev divjih odlagališč,ampak tudi očiščenje vseh sprehajalnihpoti ter okolice vrtcev, šol, jam,potočnih in drugih jarkov ipd. Udeležilese ga bodo skoraj vse slovenskeobčine, za uspešno izvedbo pa skrbiveč kot 500 občinskih koordinatorjevin več kot tisoč popisovalcev odlagališč.Cilj projekta je odstranitevnajmanj 20 tisoč ton nedovoljeno odloženihodpadkov ter izdelava prvegadigitalnega registra in zemljevidaz lokacijami čim večjega števila divjihodlagališč.Nadaljevanje na 3. straniFotografija Nataša JuhnovČas je, da se podobe, kot je tale pri Dolgi vasi, dokončno odstranijo iz naše zavesti in iznaših gozdov. Ali bo k temu najbolj pripomogla sobotna nacionalna prostovoljna akcijaOčistimo Slovenijo, bomo videli ob koncu omenjenega okoljskega projekta, ki pa ne bi smelostati osamljen primer v celem letu. Nekateri skeptiki namreč pravijo, da jih ta akcija prevečspominja na prisiljene praznike, kot je npr. valentinovo. Naravi ni treba reči »rad te imam«samo enkrat na leto, ampak vsak dan. Šele takrat ne bo več divjih odlagališč, kot je tale nanašem posnetku.To, da je bilo Pomurje kot nerazvitoobmočje izpostavljeno odtokuustvarjene akumulacije, ni nobenaskrivnost, ki je enostavno dokazljiva.Taka je pač zakonitost legitimnega tokakapitala. Problem, ki počasi le prihaja napovršje, pa je, da je bil velik del substanceuničen v domačem okolju. Ovadbe, kijih vlaga odvetnik proti nekdanjim članomuprave Mure, ne odkrivajo nič novega,kvečjemu je bilo tovrstnih poslovbistveno več, kot jih je zajel. Z ovadbamise zgolj potrjuje, da odgovorni v podjetjuniso delovali v prid in za korist družbe,ampak so bili podvrženi nekim povsemdrugim ozadjem in interesom. Določeneaktivnosti bi se dalo presekati mimo sodišča,saj so pristojni in odgovorni imelidovolj formalnih vzvodov, da bi to lahkostorili. Naslednja zgodba so stečaji. V eniod pravd, ki je trajala dolgih deset let, karmeče v čudno luč tretjo neodvisno sodnovejo oblasti, je bilo končno dokazano inna vseh sodnih instancah potrjeno, da jeeden od najbolj znanih stečajnih upraviteljevdeloval mimo stečajnega zakona inje favoriziral in tudi plačeval sebi naklonjeneali s sabo povezane upnike. Časi, koje na to opozarjala javnost in ko so se tinajbolj odmevni stečaji dogajali, so že dalečnazaj in vprašanje je, ali se bo nepravilnostidalo popraviti. Je pa pomembnoza današnji čas, ko se zaradi objektivnihkriznih okoliščin lahko znajde v stečajnemvrtincu veliko novih subjektov, da nepriplava na površje podoben stečajnik, kibo delal in ščitil zgolj interese določenihfavoriziranih upnikov. Še sreča, da se priimenovanju stečajnih upraviteljev v Murini upoštevalo tovrstnega interesa, sicer bibil kaos in nikoli končana zgodba. Je pavprašanje, ali bo razvpiti stečajnik zaradisvoje sodno dokazane pristranskosti ostalvsaj brez licence, če že drugega ne.NepreslišanoBolnišnica začela leto z manj prihodkiVarčevalni ukrepizmanjšujejo opravljeno deloNaročnikStroški so pod kontrolo, a delo pod načrtovanimKarikatura Anton BuzetiMurskosoboška bolnišnica je v prvihdveh mesecih poslovala z minimalnimpresežkom prihodkov nad odhodki v višinislabih 11 tisoč evrov, čeprav bi lahkopresežek znašal ob izpolnitvi fizičnegaprograma dela 208 tisoč evrov (brezmorebitnega zmanjšanja prihodkov zaradiamortizacije). Nedoseženi programpredstavlja dobrih pet odstotkov ustvarjenihprihodkov v prvih dveh mesecih,ki so znašali 6,6 milijona evrov, načrtovaniprihodki od poslovanja za celotnoleto pa dobrih 41 milijonov evrov.Opravljen obseg dela v bolnišnici je bilv začetnih mesecih vedno nižji, vendarpomočnik direktorja bolnišnice za poslovnezadeve Marjan Maček v glasilubolnišnice Modrem dirkaču ugotavlja,da je letos nižji kot v prvih dveh mesecihlani. »Stroški so pod kontrolo, medtemko to ne drži za prihodke. Z opravljenimfizičnim programom dela nemoremo biti zadovoljni.Nadaljevanje na 2. strani

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDražba imetja vplivnega člana SLS-avroče15. aprila 2010 | Vestnik | 3SkrivnostniPtujčan kupilMaučečevopremoženjeŠtirideset hektarjev zemljišč in stanovanjskihiši so bili prodani za 622 tisoč evrovOkoli štirideset hektarjev zemljišč innekaj objektov, med njimi tudi stanovanjskohišo Marjana Maučeca, državnegasvetnika v prejšnjem mandatu inaktualnega sekretarja državnega svetater vidnega člana Slovenske ljudskestranke (SLS) vse od njene ustanovitve,v Gančanih je za 622 tisoč evrovna včerajšnji dražbi kupil skrivnostnidražitelj. Kdo je novi lastnik Maučečevegapremoženja, podpredsednicaokrajnega sodišča Tatjana Sotlarni odgovorila, ker »to še ni kupec inboste to informacijo lahko dobili, kobo izdan sklep o domiku nepremičnine,ki bo tudi objavljen na oglasnideski tukajšnjega sodišča.« Svojegaimena ni želel izdati niti sam kupec.Še več: vidno nervozen se nam je izmikal,prav tako se ni pustil fotografirati.»Vse boste dobili na sodišču,«je le nejevoljno zamomljal možakar zbrki v črni obleki in kovčkom. Izvedelismo le toliko, da prihaja s Ptuja.O etičnosti Maučečevezgodbe z davčnoupravo pa še zmerajrazsoja strankinočastno razsodišče.Fotografija Bernarda B. PečekKdo je skrivnostnež, ki bi očitno poslej v Maučečevi razkošni podeželski hiši v Šalovcih tamkajšnjemu županu lahko nalival pijačo?Sodišče bo s prodajo poplačalo Maučečevdavčni dolg – nekaj manj kotpol milijona evrov – in dolg zavarovalniciAdriatic Slovenica. Pristojniorgani so pred tem zavrnili vse njegovepritožbe, ki mu jih je leta 2005pisal Ivan Simič, od leta 2006 pa do 4.julija 2008 direktor Generalne davčneuprave Republike Slovenije. Kot jeMaučec še dejal pred dražbo, gre za»krivično davčno zgodbo«. Prepričanje, da davčni inšpektorji niso pravilnoovrednotili njegovih poslov s kostnomoko. Prav tako je izjavil, da birad še pred dražbo plačal davčni dolg.Dopustil je tudi možnost dogovora sprijateljem, da na dražbi kupi njegovopremoženje, sam pa bi ga kasnejeodkupil. Ali je skrivnostni Ptujčanpremoženje kupil po dogovoru z njim,smo želeli preveriti, vendar je Maučec,ki je v Novi Zelandiji, v telefonskempogovoru dejal le, da bo izkoristil vsepravne možnosti, da dobi premoženjenazaj. Nekdanji državni svetnik je sicerzaradi dolga davkariji ponudil svojodstop iz stranke, o etičnosti njegovezgodbe z davčno upravo pa še zmerajrazsoja strankino častno razsodišče.Andrej BedekKdo pomaga ljudem v stiski v PomurjuDrug drugemu, da bi preživeliNačelo solidarnosti je živo – Centri za socialno delo z roko v roki s humanitarnimi organizacijamiIzvedeti iz prve roke, kdo in kako pomagaljudem v stiski, bo predsednikadržave dr. Danila Türka v petek pripeljalov Mursko Soboto. Predstavnikicentrov za socialno delo upajo, da sibo predsednik za poslušanje vzel dovoljčasa in ne le nekaj minut, kot jeobičaj ob obiskih vladnih predstavnikov.Veliko mu namreč imajo povedati,tako o stiskah ljudi, ki so iz dneva vdan večje, kakor o tem, kako ljudempomaga država in kako si pomagajosami med seboj.Brezposelnost je velika, prihrankiin denarna nadomestila pa počasi kopnijoter z njimi optimizem, da bodokmalu ali sploh kdaj našli novo zaposlitev.S slabšanjem materialnih pogojevza življenje se slabšajo tudi medsebojniodnosi, kar vodi do konfliktov innasilja, ki načenja telesno in duševnozdravje ljudi. Socialni delavci ljudempomagajo, vendar njihova pomoč lahkoseže samo do roba, kakor ga določajoin dovoljujejo predpisi. Čez pragne morejo, čeprav so stiske ljudi pogostovečje. Na srečo so hkrati s stopnjevanjemgospodarske krize povsod poPomurju zaživele humanitarne organizacijein društva, kamor potem ljudipošiljajo po dodatno pomoč. Sodelovanjez Rdečim križem in Karitas patudi z drugimi humanitarnimi društviin organizacijami na vseh pomurskihcentrih za socialno delo ocenjujejokot zelo dobro in nadvse dobrodošlo.Pravijo tudi, da gre pri tem za velikoveč kot zgolj za dopolnjevanje državnepomoči. Gre za socialno partnerstvoali prepletanje pomoči države terhumanitarnih organizacij, o čemer vzadnjem času veliko govori tudi predsednikdržave.Socialno partnerstvo v Pomurju jeza Slovenijo in tudi predsednika državelahko odlična učna ura, ki pa jemogoča samo zaradi medsebojnegasprejemanja in zaupanja. Ali kot jedejala lendavska direktorica centraza socialno delo Erika Verbančič, zato,ker delamo z roko v roki.Od kot takšno sodelovanje? Krizaje naredila svoje. Stisko in potrebo posolidarnosti občutimo prav vsi, menidirektorica murskosoboškega centraza socialno delo mag. Nataša Meolic.Spletanje socialne in humanitarne pomočimed državno in civilno ravnijo jenastalo brez občinskih odlokov ali državnihpredpisov. Rodilo se je preprostoiz potrebe po medsebojni pomočiin preživetju. In pri tem so padle celodelitve na levi in desni breg Mure. Direktoricaljutomerskega centra za socialnodelo Sonja Sunko je namreč odvseh sodelovanj izpostavlja prav odličnosodelovanje s Škofijsko karitas MurskaSobota.Ob vsem dobrem, kar je zaradi krizenastalo v odnosih med ljudmi indržavnimi ustanovami, pa Marija Šauperl,direktorica Centra za socialnodelo Gornja Radgona, vendarle opozarjana pomanjkanje nevladnih organizacij,ki bi ljudem pomagale tudiv nematerialnem smislu. Ljudi v stiskitako lahko s centrov napotijo po pomočv hrani in obleki, ne morejo pajim ponuditi pomoči nevladnih organizacij,ki bi se ukvarjale z različnimStiska je rodilapotrebo posolidarnosti inzaupanju medljudmi, pa tudimed centri zasocialno delo terhumanitarnimidruštvi inorganizacijami.Fotografija Nataša Juhnovsvetovanjem, terapevtsko ali drugotovrstno pomočjo. V državnih spodbudahza razvoj regije bi morale imetimesto tudi spodbude za ustanavljanjein delovanje takih nevladnih organizacij,meni Marija Šauperl, tako zaradigospodarske krize, ki najbolj tepeprav najmanj razvito regijo, kot zaradinačela enakosti. Državljani, ki živijo vvelikih centrih, imajo namreč takšnopomoč na dosegu roke.Majda HorvatČistilna akcijaPomurci,očistimotudi PomurjeBo sodelovalo200 tisoč ljudi?Nadaljevanje s 1. straniPo ocenah društva Ekologi brez meja,pobudnika projekta, je teh trenutno vSloveniji od 50 do 60 tisoč, zasedajopa za šest kvadratnih kilometrov celotnepovršine. Akcija naj bi pripomoglatudi k večji okoljski zavesti ljudi oravnanju z odpadki in o pomenu njihovegaločenega zbiranja.Direktor podjetja Saubermacher -Komunala Drago Dervarič poudarja,da je imela Murska Sobota pilotniprojekt ločenega zbiranja odpadkovže leta 1991. Meni, da se ozaveščenostljudi o ravnanju z njimi izboljšuje,vendar še ni na dovolj visoki ravni.In morda bi lahko ravno vseslovenskaakcija to zavest dvignila tudi pri Pomurcih.In če smo že pri njih, lahko ugotovimo,da so se nekateri kraji in občinena vseslovenski projekt dobro pripravili,medtem ko nekaterih drugihše zdaj ni zaslediti nikjer na seznamuzbirnih mest na uradni spletni straniakcije www.ocistimo.si.Medtem ko ima npr. Mestna občinaMurska Sobota prijavljenih 17 zbirnihmest, Apače 13, Moravske Toplicesamo eno, pa občini, kot sta npr.Hodoš in Šalovci, le še nekaj dni predzačetkom nista imeli prijavljeneganobenega zbirnega mesta. Pri tem jelahko v Pomurju zgled Občina Puconci,saj ima prijavljenih kar 23 zbirnihmest.T. K.Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, LudvikKovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslovuredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebeje 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonomo izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 15. aprila 2010 gospodarstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siMura, d. d.Tokratovadba zoperPodlesnikaTokrat se je na okrožnem državnem tožilstvuznašla ovadba zoper Zdenka Podlesnika,nekdanjega prokurista Mure. Vovadbi se prokuristu očita, da je nadzornemusvetu predlagal in ta je potrdil povečanjekapitala družbe Trendline v višini4,1 milijona evrov. V bistvu pa je šloza konverzijo terjatev Mure in posrednos tem za odpis terjatev. V ovadbi se muočita, da se je zavestno odločil za ta korak,čeprav je vedel, da je družba v takoslabem stanju, da ji grozi stečaj. S tegazornega kota so ugotovitve v ovadbi točne.Po drugi strani pa je tudi res, da biPodlesnik kot predstavnik lastnika Trendlineain predsednik nadzornega svetamoral zaščititi interes lastnika in ustreznoukrepati pri organih pregona v tejodvisni družbi zoper odgovorne predstečajem. Pa tega kljub javnim obljubamin skrbnemu pregledu poslovanja ni storil,ker to pač ni bilo v konceptu njegovestrategije prestrukturiranja. Trendline niedini primer konverzij Murinih terjatev.V juliju lanskega leta je bila slika igrez Murinim kapitalom takale: »Podlesnikovoprestrukturiranje Mure pa ima šeeno sivo liso, celotno sanacijo gradi napredpostavki, da ostanejo v Muri sedanjipartnerji, predvsem Boss. Tu se kažetapotenca Murine uprave in njenovizionarstvo. Skratka, nove alternativeMurinega preživetja ni. Murine lastneblagovne znamke oziroma tako opevaniEHM so vprašljivi, saj od njegove ustanovitvenaprej niso vzpostavili učinkovitegaposlovanja te družbe. Že v letu 2007se je dogajala zamenjava terjatev matičnedružbe, torej Mure, d. d., z EHM, vposlovne deleže. Temu se je uprl ZoranKrstin. V lanskem poslovnem letu je znašalata konverzija 3,2 milijona evrov, vMuri Zagreb pa 1,8 milijona evrov. Sicerpa je bilo v Muri tovrstnih »naložb« za8,6 milijona evrov.K temu še podatek o kratkoročnih finančnihobveznostih Mure iz lanskoletnegaposlovnega poročila. Te znašajo28,7 milijona evrov in so narasle v primerjaviz letom prej za štiri milijone. Nakratkoročne finančne obveznosti odpade17, na kratkoročne poslovne obveznostipa 11,6 milijona evrov. K temu je trebaprišteti nebilančne obveznosti, ki znašajo24,5 milijona evrov in so narasle zadobre tri milijone evrov. Vse to se je dogajalotudi z blagoslovom gospoda ZdenkaPodlesnika, ki je skupaj s preostalimadvema članoma nadzornega sveta, ki juje imenoval NFD, to dovoljeval. Podobnazgodba se je dogajala v preteklih sedmihletih, s tem da si je takrat NFD zagotavljalob lojalnosti uprav uresničevanjesvojih ciljev s predstavniki delavcev, ki sosedeli v nadzornih svetih.« (Vestnik 16.7. 2009)J. VotekZa v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobotaje trenutno razpisanih več kot 140prostih delovnih mest. Delodajalciimajo največje potrebe vgradbeništvu, storitvah inkovinskopredelovalni dejavnosti.Najbolj iskani delavci v tem tednu:osnovnošolska izobrazba – 74, strojnik – 20,kuhar – 4, mizar – 4, delavec brez poklica– 2, ekonomski tehnik – 2, keramik – 2, obdelovaleckovin – 2, pomožni delavec – 2,strojnik gradbene mehanizacije za zemeljskadela – 2.Iščejo se tudi:gradbeni tehnik – 1, novinar – 1, pediker– 1, strojni tehnik – 1, univ. dipl. psiholog– 1.Več informacij o prostih delovnih mestihin seznam vseh aktualnih prostih delovnihmest z zahtevanimi pogoji za zaposlitevlahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ihter na internetni strani www.ess.gov.si.V družbi Altrad Liv pri Svetem Juriju na Goričkem zmanjšujejo proizvodnjoUsoda tovarne bo odvisnaod francoskih lastnikovDo začetka minulega poslovnega leta v tovarni na Goričkem težav še niso čutili,v drugi polovici leta pa se je povpraševanje po njihovih izdelkih zmanjšaloFrancoska skupina Altrad, ki ima v lastitudi hčerinsko podjetje Altrad Livpri Svetem Juriju na Goričkem, je vodilniizdelovalec mešalnikov za betonv Evropi. Njegov tržni delež naevropskem tržišču dosega že 80 odstotkov,med 50 družbami, ki jih združujeskupina, pa jih kar devet izdelujemešalnike. Liv je edini izdelovalecmešalnikov v Sloveniji, ki tudi s francoskimilastniki nadaljuje to proizvodnjo,kljub težavam, ki so posledicasvetovne gospodarske krize, pa vokviru skupine izdela desetino vsehmešalnikov. Črnoglede besede tistih,ki so pred šestimi leti, ko so Francoziprevzeli lastništvo v tej gorički tovarni,napovedovali konec proizvodnje,Mešalnikeza beton, kijih izdelujejov tovarni priSvetem Jurijuna Goričkem,prodajajo kupcempo vsej Evropi.se niso uresničile, posodobili so proizvodnjoin v prvih letih po prevzemuse je proizvodnja povečala. V poslovnemletu 2004/2005, ki se začenjaseptembra in konča avgusta, so izdelaliin prodali nekaj manj kot 31 tisočmešalnikov, v naslednjem letu so jihizdelali 37.500, v letih 2006/2007 in2007/2008 pa je letna proizvodnja žepresegla 50 tisoč mešalnikov.Kot pravi Jože Obal, direktor družbeAltrad Liv, v začetku minulega poslovnegaleta krize v njihovi tovarniše niso čutili, nato pa se je začela prodajadrastično zmanjševati. Vzroke zato pripisujejo zmanjšani investicijskidejavnosti v zasebni stanovanjski gradnji,saj v tovarni na Goričkem izdelujejopretežno klasične mešalnike zaindividualne naročnike. Tako so laniprodali le 25 tisoč mešalnikov, njihovaželja pa je, da bi pri tem obseguostali tudi v tekočem poslovnemletu. Na slovenskem trgu jih prodajole kakšno desetino, pretežni del jih izvozijo.Največ na trge nekdanje Jugoslavije,v Makedoniji in na Kosovu seprodaja ni zmanjšala, povsod drugodje povpraševanje po njihovih izdelkihpadlo. Čeprav so s svojimi cenamikonkurenčni z drugimi proizvajalci,imajo težave tudi znotraj skupine,saj se na tujih trgih srečujejo z drugimiAltradovimi izdelovalci mešalnikov.Lani so izgubili kupca v Romuniji,ki so mu letno prodali deset tisočmešalnikov, saj je skupina v tem deluEvrope postala lastnik tovarne, ki imapodobno proizvodnjo. Usoda družbeAltrad Liv postaja tako vse bolj odvisnaod odločitev v matični družbi, kiv Evropi prevzema tovrstne proizvajalcein tako zapira vrata izdelkom, kiprihajajo z Goričkega.Z zmanjševanjem proizvodnje inprodaje so v tovarni pri Svetem Jurijuzmanjševali tudi število zaposlenih.Ko so francoski lastniki prevzeliGospodarstveniki o razvoju turizma v RadencihS prvim aprilom letos je vodenje javnegaZavoda za turizem in šport Radenciza obdobje štirih let prevzelaSonja Kreslin. Njena naloga ne bolahka, kajti Radenci kot kraj so zaradiznanih objektivnih in subjektivnihrazlogov na področju turizma povsemzaspali, pravega sodelovanja med zasebno,družbeno in civilno sfero paše vedno ni. K boljšemu spoznavanjuproblemov in iskanju rešitev najbi prispevali tudi forumi na prvemv dvorani Izvir so gospodarstvenikilastništvo, je bilo v Livu zaposlenih 40delavcev, v času največje proizvodnjeso jih zaposlovali 54, pomagalo jim ješe 14 pogodbenih delavcev, zdaj jih je41. Število zaposlenih so zmanjševalipredvsem v proizvodnji, medtem koso ostale druge službe neokrnjene, sajv družbi Altrad Liv večino poslovnihfunkcij, od nabave do prodaje, opravljajosami.Čeprav se plačilna disciplina slabša,likvidnostne razmere zaenkratniso skrb vzbujajoče, saj imajo še nekajrezerv iz preteklosti. Ob podaljševanjuplačilnih rokov pa zaenkratnimajo težav s plačili, tako da večjihizpadov pri tem ne beležijo. Večjiproblem predstavljajo cene, saj sev zadnjem času draži predvsem jeklo,kupci njihovih izdelkov pa podražitevne sprejemajo. V primerjavi z drugimiizdelovalci v zahodni Evropi so konkurenčnis cenami svojih storitev, sajje cena njihove ure 34 evrov, v Francijije cena 58, v Nemčiji pa celo 64 evrov,medtem ko so te cene v vzhodnoevropskihdržavah dosti nižje.K ohranitvi konkurenčnosti so prispevaletudi posodobitve, ki so jih v preteklostiopravili v tovarni na Goričkem.Francoskim lastnikom odplačujejo leposojilo, ki so ga dobili za posodobitve,in najemnino za prostore, dobiček, kiiz celotnega Pomurja razpravljali otemi Radenski turizem – izgubljenaali nova priložnost.Pobudnik foruma župan radenskeobčine Mihael Petek je v razpravi omenilprobleme s pridobivanjem zemljiščaza gradnjo trgovskega centra, dolgotrajnidenacionalizacijski postopekin spomeniško varstvo, ki onemogočataureditev parka, letno kopališče paje odprta rana vseh domačinov. Županin verjetno tudi domačini upajo, da bojavni zavod z novim vodstvom pripravildobre projekte. Povabljeni gostje sopovedali marsikaj o zgodovini razvojaturizma v Radencih ter zamujenih inizgubljenih priložnostih v turizmu; kotgostje so sodelovali Dušan Bencik, dolgoletnidirektor Term 3000 in snovalecblagovne znamke Panonske terme (kijo je zamenjala v regiji nesprejeta blagovnaznamka Sava Hoteli & Resorts),Andrej Horvat, vodja vladne projektepisarne v Pomurski regiji in državnisekretar v kabinetu predsednika vlade,Mladen Kučiš, direktor ZdraviliščaFotografija Ludvik KovačPovprečna bruto plačazaposlenih v družbiAltrad Liv je okrog1.100 evrov in so nadpovprečjem panoge,zato jih dvig minimalnihplač ni posebejprizadel. Takšnih, kiso bili pod to plačo, jele štiri ali pet in vsemso jo dvignili naenkrat.Bolj bi jih prizadel dvigplač v kovinski industrijiza šest odstotkov, kerpa so bili že doslej nadpovprečjem panoge,tega dviga niso opravili.Z izplačilom doslejtežav niso imeli, tudiminimalni regres zaletni dopust za lani sodelavci prejeli, kljubzmanjšanju obsegazaposlenih pa nisoizkoristili možnostiza subvencioniranjeskrajšanega delovnegačasa.so ga ustvarili v preteklosti, pa je ostajalv tovarni. Med večjimi pridobitvamije robot za varjenje, ki je ob racionalizicijiprispeval tudi k boljši kakovostiizdelkov, še pred tem so posodobili lakirnicoin asfaltirali ploščad za skladiščenjegotovih izdelkov, lani pa so kupiliše stiskalnico za izdelavo bobnov. Teso jim doslej izdelovali v postojnskemLivu, zdaj pa večino delov za mešalnikeizdelajo sami. Za izdelavo mešalnikatako zdaj porabijo 1,20 ure in po storilnostise lahko primerjajo z drugimi izdelovalciv skupini in tudi v Evropi.Ludvik KovačIzgubljena, nova ali speča priložnost?Zavod za turizem in šport Radenci napoveduje aktivno kreiranje prihodnosti razvoja turizmaRadenci, ki pogreša boljšo ponudbo vokoliških krajih, in Zlatko Erlih iz podjetjaSUN in podjetniški svetovalec, kije opozoril na napačen pristop k podjetništvu– pozablja se namreč, da jeto proces. Od domačinov so sodelovaliMiran Jelen, ki se ukvarja s transportomin turizmom, podjetnik DragoKocbek in Milena Rajk, direktorica kapelskekleti – ki je napovedala aktivnovključevanje njihovega vinarstva v turističnoponudbo.Bernarda B. Peček

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sigospodarstvoOdprtje novih prostorov Saubermacherja – Komunalev Noršinski ulici v Murski SobotiPionirji ločenegazbiranja odpadkovMešano slovensko-avstrijsko podjetje je oralo ledino na področju organiziranegazbiranja odpadkov – Zdaj je na vrsti odgovorno ločevanje in odlaganje odpadkovHans Roth, ustanovitelj in lastnik avstrijskegapodjetja Saubermacher(dobitnik laskavega naslova poslovnežleta 2009 v Avstriji), na slovesnostiob otvoritvi novih prostorov murskosoboškegapodjetja za zbiranje inodvoz odpadkov ni mogel skriti zadovoljstva.Skupaj z direktorji mešanihpodjetij v severovzhodni SlovenijiRudolfom Horvatom, Mojco Letnikin Dragom Dervarič se je veselil boljšihpogojev dela za zaposlene, ki so ževse od 1992. leta tudi njihovi sodelavci.»V podjetjih Saubermacher je čez 3000zaposlenih in vsako izboljšanje pogojevdela je priložnost za veselje,« je vsvojem govoru poudaril Hans Roth.Hans Roth je prvič obiskal MurskoHans Roth, prvi mož Saubermacherjain podjetnik leta 2009 v Avstriji: »Pravpodjetje Saubermacher – Komunalaje eno redkih, ki je pridobilo prav vsapriznanja in certifikate na področjukakovosti delovanja, ki jih je mogočev Sloveniji prejeti. Zahvaljujem sebivšemu direktorju dr. Branko Škafarjuza njegovo angažirano delo napodročju kakovosti. Prav to podjetjeje bilo namreč že od vsega začetkanapredno v ravnanju z odpadki, vzorvsem drugim podjetjem, ki je pomagalopostaviti temelje bodoče zakonodaje.«15. aprila 2010 | Vestnik | 5Letos brez glavnega priznanja RepublikeSlovenije za poslovno odličnost (PRSPO)Zdravilišče Radenci medpetimi najboljšimiOdbor PRSPO ni prepoznal organizacije,ki bi ustrezala najvišjim standardomza podelitev priznanja, zato je sklenil, dapriznanja Republike Slovenije za poslovnoodličnost za leto 2009 ne podeli.V Kongresnem centru Brdo so minulosredo zvečer (7. aprila) podelili priznanjaRS za poslovno odličnost (PRSPO) zaleto 2009. Letošnji izbranci za priznanjeso bili Elektro Gorenjska, d. d., iz Kranja,Hidria AET, d. o. o., iz Tolmina, Lotrič,d. o. o., iz Selc, Splošna bolnišnicaNovo mesto, Terme 3000, d. o. o., iz MoravskihToplic, Terme Lendava, d. d., izLendave, Upravna enota Celje, Upravnaenota Ljubljana, Upravna enota SlovenjGradec, Upravna enota Trebnje, Vzajemna,d. v. z., iz Ljubljane in ZdraviliščeRadenci, d. o. o., iz Radenec.Odbor za priznanja je sklenil, da letospodeli sedem diplom za sodelovanjev procesih ocenjevanja PRSPO zaleto 2009 oz. za doseženo število točk,dve diplomi za posebne dosežke in petdiplom sodelujočim organizacijam zauvrstitev med finaliste oziroma v ožjiizbor za priznanje. Predsednik VladeRS in slavnostni govornik Borut Pahorje podelil diplome petim finalistom, kiso v procesu ocenjevanja dosegli končnooceno v razponu od 400 do 450 točk.Finalisti v postopku PRSPO 2009 so: ElektroGorenjska, d. d., iz Kranja, HidriaAET, d. o. o., iz Tolmina, Zdravilišče Radenci,d. o. o., iz Radenec, Splošna bolnišnicaNovo mesto in Upravna enotaTrebnje. Vse organizacije so dokazaleuporabo modela odličnosti za nenehnoizboljševanje in so vsaka v svoji kategorijizgled dobrega poslovanja.Stanje na svetovnem gospodarskemtrgu se zagotovo kaže tudi v Sloveniji,kar je bilo čutiti tudi pri prijaviteljih, kajtiodbor PRSPO ni prepoznal organizacije,ki bi ustrezala najvišjim standardomza podelitev priznanja Republike Slovenijeza poslovno odličnost. Odbor jetako sklenil, da se priznanje RepublikeSlovenije za poslovno odličnost za leto2009 ne podeli.Namen priznanja je spodbujati slovenskegospodarske družbe, zavode indruge pravne osebe ter tudi državne organena vseh področjih delovanja k uvajanjusistemov sodobnega, učinkovitegain celovitega doseganja kakovosti in poslovneodličnosti.B. B. P.Otvoritev novihprostorovSaubermacherja– Komunale vNoršinski uliciFotografiji Bernarda B. PečekDobitniki letošnjih priznanj za poslovno odličnost s Tatjano Fink, Irmo PavliničKrebs in Borutom Pahorjem. Med nagrajenci je tudi direktor Zdravilišča RadenciMladen Kučiš.Soboto že 1989. leta v okviru akcije povezovanjadežel Alpe-Adria. Sodelovanjena področju zbiranja odpadkov seje začelo še v okviru bivše Jugoslavije,najprej je bilo ustanovljeno mešanopodjetje z družino Letnik v Lenartu in1992. leta skupaj z MO Murska Sobotaoziroma njenim komunalnim podjetjemše v Murski Soboti. Gospod Rothse je spomnil ljudi, ki so bili vsa minulaleta njegovi sogovorniki, na primerNada Cvetko Török, Mirko Šabjan inBranko Škafar. Ponosen je na skupnih19 let sodelovanja, saj so bili v marsičemprvi, tako v delovanju mešanegapodjetja kot tudi na področju okoljskedejavnosti. Danes ima Saubermacherže 21 takih javno-zasebnih podjetij, večkot 50 povezanih družb in čez tri tisočzaposlenih. Razvoj podjetij v Slovenijije naraščal in še narašča, v marsičemso prehitevali državne predpise in zakone,vsekakor pa pomagali ustvarjatipogoje za organizirano skrb za čistookolje. Danes je v slovenskih podjetjihže 350 zaposlenih in v prihodnjih trehletih bodo investirali kar deset milijonovevrov v objekte in naprave, kajti, jepoudaril Hans Roth: »Nismo tiste vrstelastniki, ki bi samo pobrali učinke inrezultate vloženega dela, ampak vse,kar pridelamo v Sloveniji, vložimo zinvesticijami nazaj v Slovenijo za razširitevdejavnosti, razvoj in napredekpodjetja. Oddolžiti se želimo tudi družbikot celoti, saj z našim delovanjemvarujemo okolje.«Drago Dervarič si je kmalu ob prihoduv podjetje zadal nalogo, da poskrbiza nove prostore. Marca lani so lastnikina skupščini sprejeli sklep o selitvi podjetja.»Odločili smo se za pogodbo z investitorjem,ki je sam projektiral in gradilstavbo in hkrati upošteval naše željein predloge ter priporočila o varčni gradnji.Uporabili smo sistem ogrevanja inhlajenja s pomočjo toplotne črpalke intudi na ta način poudarili družbeno odgovornostpodjetja do okolja,« je povedalDervarič. Zaposleni so tako končnodobili ustrezne prostore z garderobami,vozni park pa primerno parkirišče inmehanično delavnico. 20. novembra sose začeli seliti in 23. novembra začeli delomv novih prostorih. Ta uspeh je zaslugavseh bivših zaposlenih v minulih19 let, Dervarič pa je povedal: »Hvala lastnikom,ki so se sprijaznili z dejstvom,da je njihov otrok postal polnoleten inželi na svoje. S preselitvijo smo sprejelitudi veliko obvezo do lastnikov in dovsega okolja.«Bernarda B. PečekBrezplačna cenitev izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovinStrokovna cenitev bo v soboto, 17. aprila, v Murski SobotiČe prinesete zlatnino in druge izdelke iz plemenitihkovin, vam jih bodo brezplačno strokovno oceniliin povedali, koliko gotovine lahko iztržite zanje.Strokovna cenitev nakita in drugih izdelkov izplemenitih kovin bo potekala v soboto, 17. aprila,med 10. in 14. uro v hotelu Diana v Murski Soboti.Pripravlja jo družba Moro v sodelovanju z Finmart-Zlato. Cenitev bo brezplačna za vse, ki boste sseboj imeli časopis Vestnik.V današnjih težkih časih mnogi razmišljamo, kakobi prišli do gotovine. Ob tem pozabljamo na odličnomožnost, ki je na voljo: prodaja nakita in izdelkoviz plemenitih kovin, ki se skrivajo v predalih in večne rabijo svojemu namenu. Prav zato bo v MurskiSoboti potekalo ocenjevanje vrednosti izdelkov izplemenitih kovin s poudarkom na zlatu in srebru.Prinesete lahko nakit, kovance, medalje, palice …Če imate izdelke iz drugih plemenitih kovin (belozlato, platina …), bodo prav tako ocenjeni. Priznanistrokovnjaki, katerih mnenje je verodostojno, vambodo povedali, koliko bi vam plačali zanje, če bi jihprodali takoj. Za izdelke zbirateljske vrednosti – naprimer redek kovanec – vam bodo svetovali, kakojih najbolje unovčite. Na cenitvi boste tudi spoznalipredstavnike obeh družb, ki trgujeta z naložbenimikovinami, in s tem prišli do informacij iz prve roke.Če se bo kdo odločil, da bo svoje zlato ali kakšendrug izdelek prodal že ob cenitvi, bo to lahkoopravil kar takoj.Več informacij na www.moro.si in http://www.finmart.si/aktualno.php ter v radijski oddajiMurskega vala, v petek, 16. aprila, ob 16.15.Vir: Družba MoroGramoz v IžakovcihIzkope zahteva preglobokvgrez brodaJe sipina spreminjala tok vodeV Ižakovcih so minuli mesec intenzivnokopali gramoz. Na to so nas opozorilidomačini, ki jim ni bilo jasno, kajse dogaja. Namigovali so celo, da najbi izkopavali na črno, vendar ni tako.To nam je potrdil Anton Kustec, odgovorenza upravljanje voda v Pomurjuin na Agenciji RS za varovanje okolja.Izkop gramoza v okolici Otoka ljubeznije izvedel koncesionar MURAVGP, d. d., za njega pa je strojna delaopravil podizvajalec del Vohar Transporti,d. o. o. Izkop naplavin je bilopotreben zaradi naplavin pred brodomin plavajočim mlinom na Muri.Ne gre za noben prijateljski dogovormed koncesionarjem in podizvajalcemdel. To zasebno podjetje nerazpolaga z naplavinami. Gramoz jedeponiran na vsem vidnem mestu.Do zdaj po poročanju rečne nadzorneslužbe gramoza še nihče ni odvažal.Gramoz bo koncesionar uporabil vskladu z Zakonom o vodah za vzdrževanjevodnih in priobalnih zemljiščter za vzdrževanje vodne infrastrukture.Sipina je na omenjenem območjuspreminjala tok vode, delovalaškodljivo na že zgrajeno vodno infrastrukturoin ogrožala stabilnost vodnihbregov. MURA VGP, d. d., je ravnalav skladu s koncesijsko pogodboin aneksi k tej pogodbi. Očitno pa jeizkop povezan s še enim problemom,namreč težo broda. Ta naj bi imel pripolni obremenitvi preglobok ugrezin tako premalo vode za normalnoplovbo pod obremenitvijo. Dobro poučenivedo povedati, da je imel staribrod enkrat manjšo nosilnost inzaradi tega ni bilo problema s plovbo.Tako sedanji brod potrebuje podsabo tolmun, ki mu zagotavlja zadostivode in normalno plovbo. Toda o temnihče ni pripravljen govoriti. Za brodje pridobil in ima vodno pravico in stem dovoljenje za plovbo Turističnizavod Občine Beltinci. Očitno pa priizdaji tega dovoljenja niso bili odločilniključni parametri, kot sta pretokin globina vode. Zato je vodno dovoljenjeključno pri postavljanju zahtev,da se za brod zagotovijo pogojiza plovbo. Kot so odgovorili iz omenjeneagencije, je po načrtih ob lastniteži ugrez broda 30 centimetrov, primaksimalni obremenitvi pa 70 centimetrov,in k temu dodali, da je ne gledena težo in nosilnost broda jasno,da po prodišču ne more voziti nobenovodno prevozno sredstvo, zato ga jetreba očistiti in vzdrževati primernoglobino vode.J. V.

6 | Vestnik | 15. aprila 2010 lokaliziranowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipobirkiS stisnjenimi zobmi sprejeli zaključni računZaradi slabih predstav Mure05nekateri že razmišljajo ospremembah zakonodaje na najvišjiravni. Menijo namreč, da bi bilonujno v kazenski zakonik uvestinovo kaznivo dejanje, in sicer nasiljenad navijači, kar bi lahko enačili stem, kar je v nedeljo pokazal klub izFazanerije. Spremeniti pa bi moralitudi predpise o varovanju zaščitenihvrst. Ob kočevskih medvedih in risihbodo ob takih rezultatih to kmalupostali tudi vedno bolj redki Murininavijači.Odrasli (30+) obiskovalci MIKKovihpetkovih koncertov upajo, dana tokratni prireditvi glavni bend nebo spet nastopil ob pol enih ponoči,kot se je to zgodilo že v prejšnjihdveh primerih (skupini TBF inSphericube). Organizatorji so, kotkaže, pozabili, da gredo ob petkihomenjeni obiskovalci v službo žezgodaj zjutraj, zato jim ni ravno lahkoostati na nogah skoraj dvajset ur. Čenočejo, da ostane na koncertih samobrezskrbna najstniška mladina, jezgodnejši začetek koncertov nujen.Ali to ali pa da v MIKK prinesejopostelje.Soboški zavod za zaposlovanje inCenter za vseživljenjsko učenjebosta začela intenzivni tečajstenografije. Ta že rahlo izumrlipoklic je postal ponovno aktualen iniskan v javnem sektorju. Stenografkebodo delale prepise telefonskihprisluhov. Izkazalo se je, da sozaradi pomanjkanja kvalificiranihprepisovalk objave nekaterihprisluhov zaostajale za skoraj dobermesec. O tem, koliko stenografk bilahko zaposlili, na pristojni službinotranjega ministrstva zaenkratmolčijo.Konzorcij privržencev poštenosti vSLS je dolgo napovedoval, da se boudeležil in tudi kupil najuglednejšošalovsko kmetijo na javni dražbi.Z nakupom so nameravali opratiime SLS, v preteklosti znane tudikot edine stranke poštenjakov inpodpoštenjakov. Žal jih na dražbi nibilo, ker predstojnik za uravnavanjeetičnosti iz fonda poštenosti nipravočasno vplačal ustreznevarščine.V gozdu v Črnskih mejah je izrednodolgo časa ležala poginula srna, kije na koncu ostala brez glave. In kdove, mogoče leži še danes, če ni šenihče poskrbel zanjo, saj se je od nješiril neznosen smrad. Ni jasno, kdoje povzročil njen pogin, ali jo je zadelavto ali so jo pokončali klateški psi,zanimivo pa je, da je le streljaj odnje lovska koča LD Tišina. Mogočese je srna, ko je bila še živa, ravnalapo tistem starem načelu: kam seskriješ, če te lovijo policisti? Napolicijsko dvorišče, tam te gotovo nebodo iskali.Štefan Cigan v. d. direktorjaPred vrati ureditev mestnega središča?Svetniki Mestne občine Murska Sobotaso na 28. seji mestnega sveta kljubštevilnim kritikam sprejeli zaključniračun za leto 2009. Januarja lanskegaleta so svetniki sprejeli proračunza leto 2009 v višini 25.375.164 evrov,oktobra lani pa še rebalans v višini20.290.040 evrov. V letu 2009 je bilorealiziranih 17.451.952 evrov prihodkov,kar pomeni 88,78-odstotno realizacijoplana. Najbolj so bili svetniki kritičnido višine kapitalskih prihodkov, ki sobili realizirani v višini 449.529 evrov,kar predstavlja le 18,6-odstotno realizacijoplana. Nizka realizacija prihodkovod prodaje zgradb in prostorov najbi bila predvsem posledica neprodanetransformatorske postaje v SOIC, kerinteresentu za odkup, podjetju ElektroMaribor, investicije ni uspelo uvrstitiv svoj program. Za nižje prihodke odpričakovanih pri prihodkih od prodajestavbnih zemljišč pa krivijo neuspešneprodaje zemljišč v SOIC, ko se nadveh razpisih ni pojavil niti en ponudnik.»Ocenjujemo, da je nestabilnostna svetovnih finančnih trgih povzročilapopolno stagnacijo na področju kreditnihpolitik bank ter s tem pogojevinvestitorjev za investiranje v nepremičnine.Posledično se to pozna tudi vnašem proračunu,« so še zapisali v obrazložitvizaključnega računa. »Ustvarjenirezultat štejemo za slabega,« jepovedala Nataša Horvat, predsedni-Najbolj so bili svetnikikritični do višinekapitalskih prihodkov,ki so bili realiziraniv višini 449.529evrov, kar predstavljale 18,6-odstotnorealizacijo plana.Veržejski občinski svet poln odlokovBrez soglasja o podražitvipitne vodeNa 26. redni seji Občinskega sveta ObčineVeržej so prižgali zeleno luč za vrstopomembnih odlokov. Najprej so v prviobravnavi potrdili predlog odloka ooskrbi s pitno vodo na območju občine,kakršnega doslej še niso imeli. Z njimželijo doseči uskladitev obravnavanegapodročja z novo in dopolnjeno zakonodajo.V 62. členih omenjenega odloka jemed drugim navedeno, da bo poslej urejenaorganizacijska in prostorska zasnovaizvajanja javne službe. Predvidenoje, da bo obvezno občinsko gospodarskojavno službo izvajala oseba javnegaprava, ki ji bo ustanovitelj podelil koncesijobrez javnega razpisa. Predvidenaje še tritedenska javna razprava.Niso pa soglašali s podražitvijo vzdrževanjavodovodnega priključka. Popredlogu novoustanovljenega podjetjaPrlekija naj bi od aprila dalje veljalenove cene, kamor bi vključili števnino,zmogljivost priključka in odvisnost odnazivnega premera vodomera. Poslej nebi bilo več subvencioniranja cene storitve,pri čemer pa ni pomembna niti lokacijapriključka. Ker so doslej z oskrbos pitno vodo v veržejski občini ustvarjaliizgubo, je ključnega pomena priznanjeamortizacije v ceni storitve.Primerjava veljavne in predlaganenove cene pa kaže, da so gospodinjstva,Mestni svetnik iz vrst SNS Davor Škorjanec kaže na značko Modrega zbora, ki jo po novem nosi nekdaj član svetniškeskupine SDS Tomaž Dundek.ca občinskega odbora za proračun infinance. »Če bi nekdo v gospodarstvutako slabo planiral, naslednje leto zagotovone bi več sedel na direktorskemstolčku,« je bil še bolj slikovit MarjanGujt iz svetniške skupine LDS. »Ocenilismo, da je takšen zaključni računposledica krize ter tudi stihijskega inneučinkovitega dela vodstva občine.Vsi investitorji, ki jih je župan napovedoval,so naenkrat izginili. Prisotna jeneznanska lahkotnost zadolževanja injasno nam je, zakaj je tako, saj vemo,kaj bo jeseni,« je bil kritičen županovnekdanji strankarski kolega Robert Celeciz SDS. Anton Štihec je svetnikompovedal, da bo kmalu prišlo do podpisapogodbe o nakupu petih arov zemljiščav Severni obrtno-industrijskiconi z zaenkrat še neznanim investitorjem.ki so porabila do pet kubičnih metrovvode, po starem plačevala mesečno 4,43evra, po novem pa 8,44 evra, kjer so prištetiše omrežnina, vodarina in vzdrževanjepriključka. S skoraj 100-odstotnopodražitvijo vode za manjše porabnikepa se veržejski svetniki niso strinjali.Zato pričakujejo, da bo podjetje Prlekijado ene izmed prihodnjih sej občinskegasveta dalo dodatna pojasnilaza utemeljitev razlike v ceni vode zamanjše oziroma večje porabnike. So pav prvi obravnavi soglasno potrdili odloko odvajanju in čiščenju komunalnein padavinske vode. Vedeti je treba, dapredstavlja to področje za veržejsko občinovelik problem. Zato si v prihodnjeobetajo boljše rešitve, ki bodo pripomoglek odpravljanju težav, ki se pojavljajov posameznih gospodinjstvih. Svetnikiso sklenili, da s 1. aprilom namesto Komunalno-stanovanjskegapodjetja Ljutomertovrstne obveznosti prevzemajavno podjetje Prlekija, d. o. o. V tritedenskojavno razpravo pa so poslali tudiodlok o javnem redu in miru, s katerimso predpisani ukrepi za vzdrževanje javnegareda in miru, varstvo občanov inpremoženja, zdravja in čistoče ter ukrepiza varstvo zunanjega videza naselij inzelenih površin v veržejski občini.Milan JeršeIzpolnjeni pogoji zazačetek gradnje v središčuMurske SoboteSvetniki so sprejeli tudi Odlok ospremembah in dopolnitvah odlokao lokacijskem načrtu za ožje mestnosredišče. Z njim bodo na območju gramoznega»parkirišča« pred knjižnicoomogočili investitorju Imo-Real, d. o.o., gradnjo kompleksa s poslovnimi,trgovskimi in stanovanjskimi vsebinami.Svetniki so izrazili pričakovanje, dabo investitor pričel graditi v osmihmesecih po sprejetju odloka.Vršilec dolžnosti direktorja Zavodaza kulturo, turizem in šport MurskaSobota bo do imenovanja direktorjaza največ šest mesecev Štefan Cigan,sicer vodja oddelka za gospodarske innegospodarske dejavnosti na mestniobčini. Tonček Kos je pred tem predlagaltajne volitve, ker si po lastnihbesedah ne predstavlja, kako bo lahkoCigan poleg službe na občini opravljalše to funkcijo. Kosov predlog sosvetniki zavrnili in potrdili Cigana. Vupravni odbor javnega zavoda Razvojnicenter Murska Sobota so svetnikikot predstavnike ustanovitelja imenovaliDušana Bencika, Roberta Celca,Rudolfa Horvata in Antona Štihca.V svet zavoda Center za socialno deloMurska Sobota je bil kot predstavniklokalne skupnosti imenovan GoranMiloševič. V projektni svet javnegazavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnicakulture pa so imenovali BrigitoPerhavec.Timotej MilanovPopravekCesta Ljutomer–DrakovciV 12. številki Vestnika sem v članku znaslovom Manj denarja, ožja cesta pisalao obnovi ceste med Ljutomeromin Drakovci. Med drugim sem zapisala,da je cesta na obnovljenem odseku odLjutomera do Vogričevec sedaj širokaod 4,6 do 4,8 metra, kar odstopa od oddanevloge na javni razpis na SVLR. Podokumentaciji bi morala biti široka petmetrov in opremljena s pol metra širokimabankinama. Zapisala sem tudi, daširina ne ustreza pravilniku o prometnempasu, zaradi česar je ne morejotalno označiti z ustrezno prometno signalizacijo.Na te navedbe se je odzval ljutomerskižupan Franc Jurša s svetovalcem. Vodgovoru na članek navajata, da se jerekonstrukcija omenjene lokalne cesteizvajala na podlagi projektne dokumentaciješt. 39-49-25/08/2, oktobra2008, ki jo je izdelalo podjetje Projektainženiring Ptuj, d. o. o. V projektni dokumentacijije bila predvidena širinaceste 2 x 2,50 metra in 2 x 0,75 metrabankine. Gradben dela pa so bila izvedenaskladno s projektno dokumentacijo.Navedbe v članku o širini cesti sozato neresnične, saj cesta v nobenemdelu ni ožja od pet metrov. Na podlagidoločil (Pravilnik o prometni signalizacijiin prometni opremi na javnih cestahter Pravilnik o projektiranju cest)se na cesti, ki je široka od 5 do 5,5 metra,označijo talne oznake V-2 prekinjenačrta v rastru 1-3-1 (ločilna prekinjenačrta, en meter polno, tri metre prazno,op. p.). Tako je bilo izvedeno tudi na cestiLjutomer– Drakovci. Enakih dimenzijin talne prometne signalizacije botudi lokalna cesta Bučkovci–Radoslavci,kjer se bodo dela začela v tem mesecu.Pri navajanju širine ceste v člankusama meritev nisem opravila, sem painformacijo o njeni širini in ustreznostiiskala in jo tudi dobila pri pristojnemčloveku za naloge gradenj, vzdrževanjain urejanja lokalnih javnih cestiz občinskega vodstva. Objavljeni podatkizato niso namišljeni, ampak povzetipo pridobljenih informacijah, pravtako tudi niso bili zapisani z namenomzavajati javnosti ali škoditi ugledu občine.Ker zaradi ostrega odziva na zapisanov članku vira informacij ne želimizpostavljati, se kot avtorica člankaza sporne trditve prizadetim opravičujem,novinarka Majda HorvatVESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.www.pomurje.siFotografija Timotej Milanovpaberki

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglas15. aprila 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 15. aprila 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerKdo se bo potegoval za župansko mesto v LendaviAnton Balažek boposlušal glas ljudstvaPogled od znotrajPozabljenikovčekDr. Oto LutharDr. Andreja Kovač, raziskovalkain pomurska akademikinja zljubljanske Fakultete za farmacijo,je za svojo doktorsko disertacijoprejela drugo nagrado PhD award2010, to je mednarodna nagradaza genomsko preučevanje za ljudipatogenih mikroorganizmov.Edmund Knupleš, sistemskiadministrator, ki skrbi zaračunalniško omrežje na soboškiUE, je izdelal računalniškiprogram za racionalno poslovanjekmetij. Gre za unikaten program.Kristjan Celec, diplomiraniinženir strojništva, doma izBrezovec, se je mednarodnouveljavil s trirazsežnostnimzajemanjem prostora oziroma3D-digitalizacijo, ki je osnova zanatančno izdelovanje prototipov,med drugim tudi vsadkov in protez.Kaja Tuškei iz Tropovec, siceručenka OŠ Tišina, je že tretjičdržavna prvakinja v hitremin zanesljivem računanju napamet. Konec aprila se boudeležila svetovnega prvenstvav Rigi – glavnem mestu Latvije.Zdenko Podlesnik, nekdanjiprokurist Mure, je bil ovadenzaradi konverzije 4,1 milijonaevrov vredne terjatve vdokapitalizacijo hčerinske družbeTrendline. To je samo edenod tovrstnih poslov, sicer paje bilo po poslovnih poročilihtakih manevrov kar nekaj.Jozsef Mursics o kandidaturi resno razmišlja – Civilna iniciativa za Lendavo negre v boj, bo pa nekomu pomagalaLendavska občina je v letih, ko jena župansko mesto sedel mag. AntonBalažek, dosegla velik in tudi merljivnapredek ter uspešno izpeljala številneprojekte. To mnoge občane utrjujev prepričanju, da v primeru ponovnekandidature na jasenskih županskihvolitvah aktualni župan ne bo imelenakovrednega tekmeca. A pod koprenosplošnega prepričanja o uspešnostiin zato nepremagljivosti sedanjega županasi je Anton Balažek s svojim načinomvodenja občine, ki ga nekaterioznačujejo kot vladanje s trdo roko,nekompromisno in celo avtoritarno,vendarle nabral zamere tako pri določenihinteresnih skupinah kot političnihstrankah, ki tlijo in čakajo napravi trenutek, da bodo akterji z njiminapolnili jadra novemu človeku. Ali sebo kot pravi trenutek razkril prav častokratnih županskih volitev, sedaj šene moremo reči, še manj, ali bi bil tudinov veter dovolj močan, da bi odpihnilAntona Balažka.Imena morebitnih županskih kandidatovso že zaokrožila tudi v lendavskemkoncu, vendar o napovedanihkandidaturah še ni mogoče govoriti, šemanj o začetih volilnih kampanjah. Zaogrevanje pa smo vendarle zbrali izjavemorebitnih kandidatov ali posameznikov,ki bi jih na tem mestu nekateritudi radi videli. Bodisi z zlonamernihali dobronamernih vzgibov.Sedanji župan mag. Anton Balažekse o tem, ali bo ponovno kandidiral zažupana občine Lendava, še ni odločil,se pa k temu močno nagiba. Odločitevbo odvisna od dobljene podpore, ki paje ne bo iskal pri političnih strankah,ampak v javnosti. In kako bo to predhodnopodporo preveril? Pravi, da obneformalnih izrazih podpore pri ljudeho tem poteka tudi več raziskav, kibodo zbrale mnenja občanov, dokončnoodločitev o kandidaturi pa bo potemsprejel predvidoma konec majaali v juniju.Svetovni dan RomovOrganiziranost pripadnikov romskeskupnosti v Sloveniji in njihovo političnoparticipacijo v občinskih svetih stakot dejavnik, ki postavlja Slovenijo navisoko mesto med evropskimi državamiglede manjšinske politike, na osrednjikulturni prireditvi ob svetovnemdnevu Romov v Murski Soboti poudarilatako predsednik Zveze Romov SlovenijeJožek Horvat - Muc kot tudi slavnostnigovornik, minister za šolstvo inšport ter predsednik vladne komisije zazaščito romske skupnosti Igor Lukšič. Stem se je po Lukšičevem mnenju vzpostavilamožnost, da romska skupnostsama krepi svoj intelektualni, organizacijski,športni in kulturni potencial.»Predvsem od tega je odvisno, kako boromska skupnost živela. Država lahkopri reševanju odprtih vprašanj pomaga,ne more pa narediti nič namesto Romovsamih. Zato je pomembno, da jeeden glavnih ciljev Republike Slovenijena tem področju krepitev moči Romovin njihovih skupnosti na vseh ravneh.Volilni izid, ki ga je Anton Balažekdosegel na zadnjih županskih volitvahpred štirimi leti, ko je nastopal kot neodvisnikandidat s podporo več političnihstrank in tudi dobil dobrih devetdesetodstotkov glasov, se mu sedajzdi skoraj neponovljiv. Pričakuje tudi,da bo v primeru kandidature imel protikandidata,kar bi bilo dobro, saj bi stem volivci imeli možnost izbiranja.Mag. Jozsef Mursics, sedaj tehničnidirektor v družbi Nafta Petrochem, jepotrdil, da mu kandidatura za županskomesto pomeni izziv, in zato o njejtudi zelo resno razmišlja. Dokončneodločitve še ni sprejel, čeprav ga jeklicalo že več političnih strank, ki sotudi napovedale, da ga bodo na volitvahpodprle.Vodenje občine je zanj zelo resno inodgovorno delo, zato tako jemlje tudimorebitno kandidaturo. Če bo vstopilv volilno kampanjo, bo v njej ostal le vprimeru ali do takrat, dokler bo ta nadostojni ravni.Nikola Gerič, pobudnik za ustanovitevCivilne iniciative za Lendavo innjen vodja, je na ustanovnem zboruoktobra lani napovedal, da se bodo toleto tudi aktivno vključili v volilni bojna lokalni ravni. Danes pravi, da Civilnainiciativa za Lendava v to ne bo šla,lahko pa da bo komu pri tem pomagala.Koga bodo podprli, sedaj še nemore povedati, ker je še prezgodaj, čepravime županskega kandidata, ki biga bili pripravljeni podpreti, že imajo.Nikola Gerič odločitve o tem, ali botudi sam kandidiral, še ni sprejel.Med imeni za morebitnega županskegakandidata se je v javnosti pojavilotudi ime Ivana Koncuta, občinskegasvetnika in predsednika športnegadruštva Dokonca. Ivan Koncut je potrdil,da ga nekateri iz takšnih ali drugačnihrazlogov uvrščajo med morebitnežupanske kandidate, vendar o temsam ne daje nobenih izjav.Majda HorvatPotrebno bo še veliko delaUkrepi iz programa pričakovani v šestih mesecihLe tako bodo Romi lahko artikuliralisvoje interese in uveljavili svoje potrebeter jih spravili v politični sistem.«Kljub temu pa Muc opozarja na razlikomed pravno zagotovljeno zaščito romskeskupnosti in na spoštovanje pravicromske skupnosti v praksi ter na naraščajočepojave romofobije in diskriminacije.»Veseli me, da med nami prihajado spoznanja, da naš položaj ne morebiti odvisen samo od dobre volje občin,v katerih živimo, in od pomoči države,ampak moramo predvsem sami boljeposkrbeti zase in se v ta namen boljeorganizirati,« je še povedal Muc, ki opozarja,da še zmeraj velik del slovenskihRomov živi v težkih socialnih razmerah,predvsem zaradi revščine, neizobraženostiin diskriminiranosti. »Zaposlenihje le peščica, kar tri četrtine pa jih je šezmeraj odvisnih od socialne pomoči države.Tako državni organi kot lokalneskupnosti pripadnikom romske skupnostiše veliko dolgujejo.« Muc se jedotaknil tudi nedavno sprejetega Naci-Fotografije Nataša JuhnovAnton Balažek,sedanji županLendave, šebrez odločitve okandidaturi zažupana. Če se boodločil, bo iskalpodporo javnosti.Nikola Gerič,pobudnik zaustanovitevCivilne iniciativeza Lendavo,napovedujeaktivno vključitevv volilni boj nalokalni ravni.Ivan Koncut,občinskisvetnik, možnekandidature nekomentira.Mag. JozsefMursics, tehničnidirektor v družbiNafta Petrochem,potrjuje, da mukandidatura zažupansko mestopomeni izzivin zato o njejtudi zelo resnorazmišlja.»To ni samo praznikRomov, ampak praznikcele Slovenije,« jena osrednji kulturniprireditvi ob svetovnemdnevu Romov vdvorani tretje osnovnešole v Murski Sobotipoudaril slavnostnigovornik, minister zašolstvo in šport IgorLukšič.onalnega programa ukrepov za Romein pozval k njegovemu čimprejšnjemuuresničevanju oz. k pripravi podrobnihpodročnih programov in ukrepov v šestihmesecih.Timotej MilanovPostavitev spomenika, s katerimsmo želeli ohraniti spomin na leta1944 izginulo judovsko skupnostPrekmurja, je doživela presenetljivovelik odziv. Še posebej prijetno so naspresenetili spontani izrazi zadoščenja.Velika večina ljudi, ki nas je poiskala potem dogodku, se je spomenika namrečodkrito razveselila, nekateri so biliganjeni, vsem pa se je zdela pobuda,da se v Sloveniji s posebnim pomnikomspomnimo na Holokavst, zelo primerna.Prav tako je našo pobudo razumeti kotzavzemanje za spomin na vse izgnaneJudinje in Jude Prekmurja, ne glede nato, od kod so jih izgnali … Kot obsodboantisemitizma ter razčlovečenja inpreganjanja Judov ne glede na čas inprostor …Pozitivni odziv nas je prijetno presenetiltudi zato, ker smo se od vsega začetkazavedali, da večina izgnanih in pobitihni bila odpeljana s te postaje, temvečizpred sinagog ali z drugih železniškihpostaj. Glede na to je bila naša odločitevizrazito arbitrarna, saj nas pri iskanjulokacije niso vodila le historičnopreverljiva dejstva, temveč sporočilnostin odmevnost. Zavedali smo se, daspomenik ali spominska plošča nakateri koli drugi prekmurski postaji,pokopališču, sinagogi ... ne bo doseglatoliko ljudi, kot jih lahko doseže pravna tej postaji. Na koncu sta odločilareakcija ene od udeleženk teh grozljivihtransportov in mnenje nekaterihposameznic in posameznikov, kita del zgodovine Prekmurja precejdobro poznajo. Podobno velja zaodločitev za kovček in ne za torboali culo, čeprav je bilo kovčkov v tehtransportih verjetno še najmanj. Privsem skupaj torej ni šlo in ne gre nitiza nepoznavanje zgodovinskih dejstevniti za »dokumentiranje na podlagiže objavljenih, a neverodostojnihpodatkov«, kar počnemo zgodovinarji»v svojih udobnih kabinetih«, in šenajmanj za »zavajanje javnosti«, kotje v svojem komentarju (Vestnik 4. 2.2010, str. 2) zmotno zapisal gospodBojan Zadravec. Mimogrede, njegoviočitki so še toliko bolj neumestni inžaljivi, ker smo podatke o imenih inštevilu odpeljanih dobili od članiceslovenske judovske skupnosti. Toda boljod njegovega žongliranja s številkami,ki je v primeru holokavsta še kakoproblematično, me je presenetilnjegov sklep, da nekateri ljudje oholokavstu dvomijo zaradi »površnih«zgodovinarjev. Zaradi sedemdesetihlet sprenevedanja in ignoriranjaspomina na uničenje prekmurskejudovske skupnosti se tako tudi tokratna tapeti niso znašli storilci in kasnejšinegacionisti ter revizionisti, temveč tisti,ki smo postavili spomenik na napačnemkoncu mesta!?Kaj pa, če se na koncu zares izkaže, dapodatki judovske skupnosti niso do pikenatančni, in je bilo judovskih žrtev izPrekmurja manj kot petsto? In kaj čebomo na koncu zares ugotovili, da se jihje vrnilo domov več kot deset odstotkov?Bo po morebitnih ugotovitvah te vrsteta dogodek manj strašen? Bodo preživeliin njihovi potomci lažje premagovalitravmo, ki jo je povzročil genocid?Ne verjamem. Sicer pa tistim, ki jihzares zanima nevarnost revizionizmain negacionizma, priporočam branjeresnih razprav in ne polemike okolilokacije in številk. Vsako prizadevanjeza zmanjšanje števila pobitih inbanaliziranje okoliščin holokavstanamreč ne pomeni samo žalitvespomina na žrtve, temveč jo je mogočerazumeti kot vnovično (tokrat simbolno)nasilje nad judovsko skupnostjo.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siKristjan Celec o 3D-digitalizaciji(iz)brano15. aprila 2010 | Vestnik | 9barometerOd virtualnega muzejado vsadka za zadnjicoDiplomirani inženir strojništva orje ledino na področju trirazsežnostnega zajemanja prostoraKristjan Celec, letnik 1980, diplomiraniinženir strojništva, ni pričakoval, daga bo poklicna pot zanesla v razmeromanovo področje – trirazsežnostnozajemanje prostora oziroma 3D-digitalizacijo.Pričel je kot mehanik strojnemehanizacije, delovne izkušnje si jenabiral tudi v tujini, zadnja tri leta pa sepredvsem ukvarja s hitro izdelavo prototipov,vzvratnim inženiringom in 3Dskeniranjem. »To je nekonvencionalninačin izdelovanja trdih oblik. Gre zakonstrukcije od medicinskih vsadkovpa do recimo bata ali ovojnice,« je čimKaj so hitri prototipiHitra izdelava prototipov (angleškoRapid prototyping), tudiznana kot izdelava trdnih prostihoblik, je avtomatska konstrukcijafizičnih predmetov s 3D-tiskalniki,stereolitografskimi napravamiali sistemi selektivnega laserskegasintranja. Pri kreiranju modelase uporabljajo ustvarjene s postopkomračunalniško podprtegakonstruiranja (CAD).bolj preprosto poskušal razložiti sogovornikiz Brezovec. Njegovo osnovnoorodje so 3D-tiskalniki in 3D skenerji.»Če ima nekdo poškodovano uho, muskeniramo zdravo uho, v posebnem računalniškemprogramu obdelamo podatkein izdelamo prototip. Prototip jepravzaprav kalup,« je pojasnil KristijanCelec. Digitalno lahko pripravljajo vse– od vsadkov do protez. »Če si z žagoodrežete del tkiva na stegnu, je mojanaloga, da skeniram poškodovano stegnoin zdravo stegno. Razlika med zdravimin poškodovanim delom je podatekza izdelavo vsadka. V tem primerusem torej eden od členov v rehabilitaciji.Zato veliko sodelujemo z zavodomSoča.« 3D-digitalizacija pa ne poznameja. Navsezadnje so tako izdelalitudi avtomobilistično čelado za voznikaformule ena Schumacherja. »Iz podatkovskenograma so oblikovali čelado, kine vpliva na njegove psihofizične sposobnosti.Običajna čelada vas čez nekajčasa začne tiščati, pa tudi sami veste,kako je s tovarniškimi kolesarskimi alimotorističnimi čeladami.« Eden večjihsogovornikovih projektov je VirtualnaEmona, ki ga njegovo podjetjeIb-Procadd, d. o. o., pripravlja skupaj zKristjan Celec:»Če veš, kaj vselahko narediš stehniko, je potemvse le stvardomišljije.«Fotografija Andrej BedekNarodno in univerzitetno knjižnico terMuzejem in galerijami mesta: »S skenogramiizkopanin in posnetki iz zrakasmo sestavili rimsko naselbino, kakršnaje bila v tistem času.« S 3D-digitalizacijoso poskušali zajeti tudi bolnišnico Franja,a jih je prehitela ujma: »Podatke, kijih dobimo s skeniranjem imenujemoskenogrami in predstavljajo digitalnizapis fizične oblike objekta ali predmeta,ki ga lahko uporabimo pri ponovnigradnji oziroma rekonstrukciji. Gre za99-odstotno geometrijsko natančnostobjekta, zapisano v računalniški obliki.«Eno od področij dela ob kulturnidediščini je tudi zlatarstvo: »S pomočjodigitalnih podatkov, ki jih dobimopri skeniranju srednjeveškega lika, lahkoizdelamo prstane ali broške z motivomobjekta, ki smo ga 3D skenirali.»Če veš, kaj vse lahko narediš s tehniko,je potem vse le stvar domišljije,« paje Celec odgovoril na vprašanje o trikihin maskah v filmih Misija nemogoče inBrez obraza.Andrej BedekMarjan Maček, pomočnikdirektorja bolnišnice za poslovnezadeve, modro ugotavlja,da so stroški bolnišnice podkontrolo, problem pa je naprihodkovni strani, ker opravljenfizični program realizacije nizadovoljiv. Ali bo realizacijodosegel z določanjem akorda,zaenkrat še ni napovedal.Damijan Jaklin je bil nanedavnem občnem zboruponovno izvoljen za predsednikaPomurske turistične zveze.KobiljeNamestonovogradnjeobnovaProizvodnje v Konsiju nepričakuje nihče večIz Klicnega studia slepih smo poklicalinaključno izbrane telefonske številkena območju Kobilja. V anketi jebilo pripravljenih sodelovati 12 krajanov,ki smo jim postavili tri kratkavprašanja. Zanimalo nas je, kaj storitiz zgradbo nekdanje tovarne (Konsi),kje naj bo nov večnamenski objekts prostori občine in čemu bi občinamorala dati večji poudarek.Sedem krajanov Kobilja meni, dabi bilo nekdanjo tovarno Konsi trebapreurediti za druge namene, štirjemenijo, da bi bilo treba ponovnozagnati proizvodnjo, in eden je prepričan,da bi bilo nekdanjo tovarnonajbolje prodati. Nov večnamenskiobjekt s prostori občine naj bi bil pomnenju enega sodelujočega v bližinigasilskega doma, prav tako edennam je odgovoril, da naj bo na mestu,kjer je zdaj, deset pa je prepričanih,da je stare prostore treba obnoviti.Da bi občina morala dati večjipoudarek iskanju delovnih mest, jebil odgovor devetih sodelujočih, dvabi večji poudarek namenila gradnjicest in pločnikov, eden pa turističnemuutripu.Vsem, ki ste v anketi sodelovali,se lepo zahvaljujemo. Prejemali stebrezplačne izvode Vestnika, in če biga želeli prebirati še naprej, nas pokličitev Klicni center slepih na številko04 51 16 404 in se nanj naročite.Kaj storiti z zgradbo nekdanjetovarne (Konsi)? N=1258%Ponovno zagnati proizvodnjoPreurediti za druge nameneProdati8%Kje naj bo nov večnamenskiobjekt in prostori občine? N=12Na mestu, kjer je sedajV bližini Gasilskega doma83%9%8%34%Obnoviti je potrebno stare prostoreČemu od naštetega biObčina morala dati večjipoudarek? N=12Iskanju delovnih mestTurističnemu utripuIzgradnji cest in pločnikov8% 17%75%Nepravilnosti v beltinski Dolinki?Nadure tudi medbolniškim dopustom?Policisti preiskujejo direktorjevo izplačevanje plačein upravičenost plačila nadurJožef Prša, tiskovni predstavnik pomurskepolicije, je potrdil, da zaradidomnevnih nepravilnosti poteka preiskavav eni od zadrug v Beltincih. Ponaših informacijah se je pod lupo preiskovalcevznašel Maksimilijan Gjerek,direktor proizvodno-trgovske zadrugeDolinka Inženiring. Kot smo izvedelineuradno, preiskujejo direktorjevodomnevno previsoko izplačevanje plačglede na podpisano pogodbo. Spornoje menda tudi plačevanje nadur Gjerekuv času, ko je bil na bolniškem dopustu.»Sem brez komentarja,« je bilkratek direktor, ki se je znašel podtežo obtožb. Maksimiljan Gjerek je direktorzadruge, ki ima šestnajst članov,predvsem podjetnikov zaključnih del vgradbeništvu, vse od njene ustanovitveleta 1992. Več uradnih informacij zaenkratni na voljo, smo pa vseeno uspeliizvedeti, da so družbeniki naročili revizijoposlovanja zadruge oziroma ravnanjdirektorja. Na izredni seji pa sebodo predvidoma sestali danes.Andrej BedekSocialni demokrati predstavili kandidataza soboškega županaDušan Bencik obljubljaoživitev občinskegagospodarstva»Slabo urejena komunalna infrastrukturav primestnih naseljih«Nekdanji direktor Term 3000 DušanBencik je na tiskovni konferenci predstavilsvojo kandidaturo za župana Mestneobčine Murska Sobota. Bencik bonastopil kot kandidat Socialnih demokratov.Bencik, ki sicer z družino živi vNemčavcih, meni, da je treba še velikostoriti glede komunalne infrastrukture vprimestnih naseljih in da soboška občinapod sedanjim vodstvom izgublja kapitalskomoč in vlogo regionalnega središča.»Zaradi pomanjkanja sredstev lahkopričakujemo tudi pomembnejše strukturneprobleme pri izvajanju proračunain programov mestne občine,« je v predstavitvenemgradivu še zapisal Bencik.Pri kandidaturi računa tudi na podporodrugih strank. Na vprašanje, zakaj seje odločil za kandidaturo, Bencik odgovarja,da ima dovolj izkušenj, kondicijein ambicij. Na podlagi svojih dosedanjihizkušenj Bencik meni, da je sposobenuspešno voditi soboško občino.T. M.Marjan Maučec, sekretarDržavnega sveta in vplivenfunkcionar SLS, sicer tudi avtoretičnega kodeksa stranke, jeostal formalno brez premoženja,saj je to bilo uspešno prodanona včerajšnji javni dražbi.Če pa je dejansko tudi brezprodanega premoženja, paje že stvar špekulacij.Sonja Kreslin, nova direktoricaZavoda za turizem in šport vRadencih, si je zastavila zacilj, da ponovno poveže vse»igralce« turizma in ga vrne nastara pota prepoznavnosti.Jože Obal, direktor družbeAltrad Liv od Sv. Jurija, kljubkrizi v gradbeništvu in zapiranjuvzhodnoevropskih trgovuspeva ohranjati zaposlenostin prodajo njihovega glavnegaizdelka – mešalcev – zapotrebe gradbeništva.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siintervju15. aprila 2010 | Vestnik | 11S pomurskim akademikom dr. Antonom Vratušo ob njegovi 95-letniciTrenutki, ko človek kleše sam sebeVeliko razmišlja o razvoju Pomurja – Etika in morala kot osnova življenja – Deluje na različnih področjih, a najraje je slavistVeste, življenje je lepo, samoče ga znate živeti, meni danes95-letni dr. Anton Vratuša,slavist, profesor, raziskovalec,akademik, politik, diplomat, čenaštejemo le nekaj njegovih funkcij.Rojen v Dolnjih Slavečih se je brez prebitepare odpravil na študij v Ljubljano,vključil se je v narodnoosvobodilniboj, preživel taborišča, se ves čas borilza svoj narod in svoj jezik, bil diplomatv Združenih narodih in še kaj. Še danesaktivno vstopa v družbeno in akademskoživljenje, sodeluje v Ustanovidr. Šiftarjeva fundacija, razmišlja o sonaravnemrazvoju svojega Goričkega,kako bi lahko znanje pomurskih akademikovpribližali gospodarstvu in ješe vedno poln načrtov za naprej. Pravbogata bibliografija priča o obsežnemdelu, kajti sam o sebi noče veliko go-nekomu le vsiliš. Zato med drugim večkratomenjam in izpostavljam pravičnostna delovnem mestu, ki mora bitisestavni del morale, etike ter obstojaposameznika in vsake družbe. Če tegani in če so na primer pretendenti navaše delovno mesto, se lažje ugnezdijoin ogrožajo od zunaj, če se neka organizacija,podjetje ali združenje začne razkrajatiod znotraj.Kot diplomat ste bili v poznih 60. vOrganizaciji združenih narodov v NewYorku. Veščine diplomacije, diplomatskegajezika in izkušenj pa pridejo vednoprav. Še danes pravijo, da znatetudi neprijetne vsebine povedati, neda bi koga užalili.To bi moralo biti pravilo za vsakega,ni treba biti diplomat. Moje delovanjev združenih narodih ni moj začetek di-slim, da je danes Pomurcem jasno, dane bodo nič dobili kar tako. Ker je v tempohlepnem kapitalizmu, v teh 20 letihčrpal iz siromašnega Pomurja kapital,je ta regija zdrsnila najgloblje. Istočasnoso ljudje skovali svoj značaj in zavedanje,da brez truda in lastnih rok nebodo napredovali. Samo pridne roke inodprte glave niso dovolj, nujno je znanje,in to poglobljeno znanje. Upam, daje tudi zakon osnova, da bo ta obrobnapokrajina postala stičišče svobodnihgospodarskih, znanstvenih in kulturnihpovezav.Vključujete se tudi v delovanje in razvojKrajinskega parka Goričko?Lahko rečemo, da je to del družbenoekonomskerazsežnosti Ustanovedr. Šiftarjeve fundacije. S temi vprašanji,še posebno sezonstvom, se je velikosetih letih ste se odločili, da se moratenaučiti jezikov, da bi se lahko svobodnogibali po svetu.Pri prekmurskem jeziku oziroma narečjumoramo ločiti obdobje, ko je bil200 let književni jezik zaradi prevodaSvetega pisma v stari slovenski jezik inje pomagal ljudem, da so se aktivnejebranili pred načrtno asimilacijo, ki jebila v drugi polovici 19. stoletja neverjetnonapadalna. Ko pa se je Prekmurjepriključilo matici, je nastopilo obdobjemedsebojnega spoznavanja in učenjaknjižnega jezika. Tam čez Muro so malovedeli o Prekmurju in politično gledanojim je bilo morda celo v breme. ZaPrekmurje so se zanimali edino Prlekiin njihovi narodni buditelji Trstenjak,Raić … Pomembno vlogo pa so odigralitudi časopisi Marijin list, Kleklove no-mo izgubiti upanja in da v vsaki situacijiobstaja rešitev.Seveda, tudi v najhujši situaciji je rešitev.Treba je edino najti pot, kako sebomo tega lotili, pa je odvisno od vsebinekrize, od vsebine konflikta, od nesreče.To so trenutki, ko človek kleše samsebe. Vedno pa se človek mora znajti inpoiskati pot do rešitve. In to človek lahkonaredi le, če je zvest samemu sebi, čeje na lastnih nogah, če ima čvrsto hrbtenicoin misli z lastno glavo. (Premisli.)Pravzaprav sem jaz že od prvega letnikagimnazije sam odločal o vsem.To je bil čas, ko ste pisali pod psevdonimomSlavečki Vran.Tudi, ja (smeh). O tem doma nikogarnisem vprašal. Oni so imeli svoje probleme.Ko je bilo kaj takega, mi je očeDr. AntonVratuša: »Časmed drugosvetovno vojno jebil zame najlepšeobdobje. Ker jebilo tvegano … Kostvari postanejopreveč urejene,uglajene, nenajdem pravespodbude.«In potem me pogleda,se iskrivo nasmehne inpove: »Veste, življenjeje lepo, če ga znateživeti, v stiski in vveselju, in vzametetisto, kar človekapelje naprej, karkrepi njegovo voljo zaživljenje in vrednote, zakatere živi.«Fotografija A. Nana Rituper Rodežvoriti, sploh pa ne v prvi osebi, pove taprijetni sogovornik in hkrati obljublja,da se bova o realizaciji projektov še pogovarjala.Čeprav ste v osnovi in najraje slavist,pri svojem delu radi povezujete različneplati in znanja.Takšno je bilo celo moje življenje, vednosem deloval na različnih področjih.Do vojne sem imel pred očmi samo slavistiko,literarno zgodovino in kulturo.Ko pa sem se v povojnem času hotel vrnitina univerzo k svoji slavistiki, je bilaneodvisnost naše domovine v nevarnosti.Pristal sem, da ostanem v Beograduin se ukvarjam z družbeno problematikoin politiko, in si pri tem izgovoril,da se še naprej ukvarjam z znanostjoin raziskovanjem. Vpisal sem se natamkajšnjo Fakulteto za sociologijo, dabi usvojil nova znanja in bi lahko konstruktivnoprispeval k reševanju problemovsodobne družbe, saj je povezovanjeznanosti in politike nujno potrebno.Še danes politikom radi namignete,da mora njihovo delo temeljiti na argumentih,znanosti in znanju.To ni zraslo na mojem zelniku, to jestara resnica, odkar človeštvo obstaja.Če ne poznaš vzrokov nekega problema,ga ne moreš reševati. Lahko pa gaplomacije, začetek je pravzaprav v časudruge svetovne vojne, ko sem bil meddrugim predstavnik Osvobodilne fronteslovenskega naroda pri Komiteju zanacionalno osvoboditev za severno Italijoter predstavnik Glavnega štaba NOVSlovenije in pri Korpusu prostovoljcevsvobode, tisto je bil zame najlepše obdobje(smeh). Ker je bilo tvegano … Kostvari postanejo preveč urejene, uglajene,ne najdem prave spodbude (smeh).Vrniva se še v čas, ki ste ga preživeli vtaboriščih Gonars, Rab in drugih. Obprebiranju Pahorjeve Nekropole semspoznala, kje nam pogosto in v različnihsferah zmanjka vedenja, kako preživetiv težkih situacijah s tem, da delašdobro in ohraniš hrbtenico.Ja, to je osnovno pri vsem. Ampak jazbi vaše razmišljanje raje obrnil. Človekmora imeti hrbtenico, mora dobro delati,da preživi (smeh).Podpirate tudi zakon za Pomurje.Kako vi vidite Pomurce, bomo znaliv tem kriznem času združiti moči inpreiti od besed k dejanju?Zakon je dobra osnova za nadaljnjeakcije. Ampak ta zakon in ukrepi državebodo uspešni toliko, kolikor bodoPomurci delovali kot subjekt, ne kottisti, ki samo sprejemajo pomoč. Mi-ukvarjal že dr. Šiftar. S krajinskim parkomna Goričkem pa smo dobili laboratorijreševanja te problematike. Parkima dve pomembni nalogi, prva je varovanjeokolja, druga razsežnost pa je razvoj,predvsem trajnostni sonaravni razvoj.Želimo imeti konkreten programsodelovanja s krajinskim parkom Goričkoin v njem, ki naj bi bil osnova zatrajnostni razvoj Goričkega, in ko bi setu dovolj utrdilo, se lahko razširi na trideželnipark, ki sega prek v Avstrijo inna Madžarsko. Tu bi bila lahko osnovaza razvoj celotnega Pomurja.V krajinski park ste pripeljali nekajprojektov. Lahko poveste še kaj več?Tu je več delovanj, pripravljamo obsežnejšeraziskovanje panonske arhitekturein arhitekturne dediščine napodročju Prekmurja in Porabja. Slavistin profesor Franci Just pa ta prostorpreučuje in raziskuje s slavističnegavidika. Na ekonomskem področjupa pripravljam v okviru mednarodnegacentra za upravljanje podjetij posebenprogram – študijo problematike stežiščem na krajinskem parku. Oboje jeletos v pripravi, v prihodnje pa vam lahkoo tem povem še kaj več.Tudi vi ste se posvečali raziskovanjujezika, tudi prekmurskega. Že pri de-vine in drugi. Šele pred drugo svetovnovojno, ko so si slovensko ozemlje razdeliliNemci, Italijani in Madžari, so sezavedli nevarnosti, da lahko nekateredele, tudi Prekmurje, izgubimo in da bos tem konec obstoja slovenskega narodakot skupnosti s svojim jezikom. Toje bila potem osnova skupnega odpora.Zvestoba materni besedi je Prekmurceohranila kot del slovenskega naroda.Veliko razmišljate o prekmurskemčloveku, nekoč je bil skromen in delaven,danes pa ga vidite, kako kot intelektualecsamostojno stopa v evropskiprostor.Značaj prekmurskega človeka se jerazvijal skupaj z njegovim nastopomv širšem prostoru. Med prvo in drugosvetovno je naš človek svobodneje zadihalin je hodil v Slovenijo, danes pa seotresa občutka osamelosti in obrobnostiter samozavestno vstopa v slovenskoareno in nastopa v celotni slovenskidružbi. Podobno kot nastopajo drugipri nas, res pa je, da še vedno premalopoznajo Prekmurje. Ampak Slovenijaima več takih obrobnih pokrajin, takaje tudi Bela krajina.V svojem življenju ste veliko doživeli,vseeno pa ohranjate optimizem, karkaže tudi vaša izjava, da nikoli ne sme-samo rekel: »Kak dugo boš še trgo lačena tej klopaj? Da li kaj s toga bode?« Pasem odgovoril, glejte, vsako leto pridemdomov, vam kaj novega povem. In staob mojem pripovedovanju o mojem šolanjumama in oče uživala. Ampak šeisti dan, ko sem se vrnil iz šole, sem prijelza koso, za plug in se lotil dela na zemljikot vsi drugi.In kako gledate na mlade danes? Marsikajje drugače, lažje dostopno, prinjih pa opažamo družbeno neangažiranost.Mladi so različni, ne moremo posploševati.Kdor živi in deluje odprtih ušes,pa mu kaj ostane. Pridiga ne velja, ljudje,niti mladi niti starejši, nimajo radipridige, imajo radi, če jim kaj poveste,kaj razložite. Ampak pri vsem je trebaimeti pravo mero, in če želiš povedati,kaj se je zgodilo, poslušalec ne sme dobitiobčutek, da se kdo baha. In v življenjuso dogodki, so situacije, kjer se človekpokaže kot človek, pokaže se tak,kot je.In potem me pogleda, se iskrivo nasmehnein pove: »Veste, življenje jelepo, če ga znate živeti, v stiski in v veselju,in vzamete tisto, kar človeka peljenaprej, kar krepi njegovo voljo za življenjein vrednote, za katere živi.«A. Nana Rituper Rodež

12 | Vestnik | 15. aprila 2010 kmetijstvowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPred startomsvetovnegaprvenstva v oranjuSlovenskitekmovalci žena prizoriščuSlovenski tekmovalci, ki bodo zastopalinašo državo na 57. svetovnem prvenstvuv oranju, ki bo 17. in 18. aprila na NoviZelandiji, so že na prizorišču tekmovanja.Tja so odpotovali sredi prejšnjegatedna, Slovenijo pa bosta na letošnjemsvetovnem prvenstvu zastopala ŠtefanCigüt iz Pomurja in Igor Pate iz Dolenjske,ki sta si udeležbo priborila na lanskoletnemdržavnem tekmovanju, ki jepotekalo v okviru svetovnega prvenstvav Tešanovcih.Štefan Cigüt se bo za uvrstitev mednajboljše na svetu potegoval v oranju zdvobrazdnimi plugi krajniki, Igor Patepa bo oral z obračalnimi plugi. 57. svetovnoprvenstvo oračev bo tokrat v krajuMethven na južnem otoku Nove Zelandije,naši tekmovalci bodo orali ssvojimi plugi, ki so jih tja poslali že predčasom, traktorje pa so si zagotovili nakraju tekmovanja.Do zdaj se je na letošnje svetovno prvenstvoprijavilo 27 držav, lani jih je bilov Tešanovcih 30, med njimi pa je tudiHrvaška, ki bo prihodnje leto gostiteljicasvetovnega prvenstva. Po lanskoletnidobri organizaciji svetovnega prvenstvav oranju, ki ga je obiskalo več kot30.000 ljudi, naša ekipa potuje na zelenootoško državo dobro pripravljena.L. KovačKmetijskasvetovalna službav PomurjuUspešni pripridobivanjusredstevV letu 2009 je bilo v okviru Programarazvoja podeželja 2007–2013 relativnomalo razpisov, kljub temu pa je bilakmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskemzavodu Murska Sobotanajuspešnejša pri pridobivanjuteh sredstev. Ta služba je lani napisala107 vlog za najrazličnejše investitorjeza ukrepe prve in tretje osi Programarazvoja podeželja, 89 vlog je bilo uspešnih,15 vlog pa v Agenciji za kmetijsketrge in razvoj podeželja še rešujejo. Podatkikažejo, da so uspešno pripraviliveč kot 90 odstotkov vlog in s tem vPomurje pridobili skoraj 6,7 milijonaevrov. Največ denarja so pridobili narazpisu Dodajanje vrednosti kmetijskimin gozdarskim proizvodom, sajje bilo vlagateljem iz Pomurja odobrenih2,8 milijona evrov, za pomoč mladimprevzemnikom kmetij, za zgodnjeupokojevanje kmetov in za posodabljanjekmetijskih gospodarstev zamlade prevzemnike so dobili skoraj 3,6milijona evrov, zelo uspešni pa so bilitudi na javnem razpisu za prestrukturiranjereje prašičev in perutnine.L. Kovačizobraževanjekmetovalcev16. 4. 2010: KGZS – Zavod M. S.,dvorana, Ulica Štefana Kovača 40, 9000Murska Sobota, ob 17.00, ne velja zaKOP, Urejanje vrta – Kakšne so posledicenepravilnega gnojenja na zelenjadnem vrtu22. 4. 2010: Javni zavod KP Goričko, Grad191, 9264 Grad, ob 10.00, ne velja za KOP,Vinarstvo – IV. Mednarodno ocenjevanje vinTRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO - RAAB -ORSEGPred setvijo koruzeS pravilnimi agrotehničnimiukrepi do visokih pridelkovIzbrati je treba primerno sorto, dobro pripraviti zemljo ter opraviti zaščito pred škodljivci in pleveliKo se odločamo za setev koruze, je trebaupoštevati dolžino rastne dobe koruze(je genetsko pogojena), tip tal, vkatera bomo sejali koruzo, primernopripravljena tla, rok setve – temperaturatal mora biti najmanj osem stopinjCelzija –, način uporabe koruze(zrnje ali silaža), zrelostni razred,uporabo kakovostnega semena, gostotosetve, varstvo pred škodljivci inpleveli, odpornost proti boleznim. Naspletni strani http://www.furs.si/Publications/Seme/osl_koruza%2009_spletna%20verzija.pdfje objavljena opisnasortna lista za koruzo, kjer se najdejozelo uporabni podatki o hibridih koruze.Priprava njive za setevS pripravo njive za setev želimodoseči dvoje: omogočiti kar najboljšivznik in s tem gostoto posevka terizboljšati ukoreninjenje in absorbcijohranil ter vode iz zemlje. Za uspeh jeodločilno upoštevanje biofizikalnih lastnostital, njihovega stanja in vlažnosti.Pomembno je upoštevati, da hitriprehodi razrahljane zemlje v zbitopodbrazdje, kot se ustvarja pri oranju,kjer nastaja plazina, preprečujejo vraščanjekorenin v globino. Korenine rastejovodoravno, dokler ne pridejo donavpičnih odprtin, po katerih lahkoprodirajo v globino. Zbita območja, kijih povzročajo grude, traktorske kolesnice,preplitva obdelava itn., ne omogočajozadostne prezračenosti koreninskegasistema zlasti ob vlažnemspomladanskem vremenu. Na lahkihpeščeno-ilovnatih tleh s premalo organskesnovi se koreninski laski nemorejo dovolj trdno povezati s talnimkompleksom. Kot posledica se na koruzipokažejo znamenja pomanjkanjahranil (fosfor, dušik, itn). Njive ne moremopripraviti na setev po enotni recepturi,vsako njivo je treba obravnavatiposebej.Gnojenje koruzePri načrtovanju odmerkov posameznihhranil upoštevamo potrebe koruzepo hranilih, izgube zaradi izpiranjain fiksacijo hranil na talni kompleks.Potrebo koruze po hranilih na hektarpredstavlja tista količina hranil, ki jepotrebna za optimalen pridelek. Na intenzivnostsprejemanja hranil močnovplivajo zapleveljenost, varstvo predškodljivci in lastnosti hibrida. Hitrostsprejemanja hranil poteka z različnodinamiko glede na morfološke faze koruze.Prvih 45 dni po vzniku je porabahranil zelo majhna. Do pojava osmegalista sprejme le dva odstotka skupnegadušika, en odstotek skupnega fosforjain štiri odstotke skupnega kalija. Potej fazi nastopi obdobje zelo intenzivnegasprejemanja vseh hranil in trajado konca oplodnje, to je do trenutka,ko se začne sušiti svila. Po tem obdobjukoruza kalija praktično ne sprejemaveč, zato se njegova vsebnost vrastlini začne celo zmanjševati. Od začetkanatekanja asimilatov v zrnje dozrelosti koruza sprejme le še približnoosmino skupne količine dušika in četrtinovsega fosforja.Odmerki hranil za pridelek osem dodeset ton zrnja na hektar se lahko gibljejomed 220–280 kilogramov dušika,90–100 kilogramov fosforja, 220–260 kilogramov kalija.Če ne uporabljamo organskih gnojil,ampak le mineralna, porazdelimoodmerek dušika na dva obroka – napredsetvenega in na dognojevanje vfazi od šestega do osmega lista. Prviobrok mineralnega dušika potrosimomed pripravo njive za setev. Gnojilozadelamo v zemljo. Kot predsetveniobrok mineralnega dušika damo 60do 80 kilogramov dušika na hektar alieno tretjino celotnega odmerka. Zaprvi obrok je primerno, da uporabimoKAN (apnenčev amonijev nitrat), sajvsebuje dovolj hitro delujočega nitrata,ki ga korenine lažje sprejemajo kotamonij. Prvi del dušika običajno izviraiz sestavljenih, kombiniranih mineralnihgnojil – NPK-gnojila. Čistih dušikovihgnojil ni priporočljivo mešati s sestavljenimi,zato je treba iti dvakrat ponjivi. Taka sestavljena mineralna gnojilaso: NPK 7-20-30, NPK 6-18-36, NPK5-20-30 idr.V fazi, ko ima koruza pet do osem listov,dognojimo s KAN-om (27 odstotkovdušika) ali ureo (46 odstotkov dušika).Priporoča se uporaba KAN-a, kerpri urei lahko pride do ožigov koruze.Pri vnosu hranil je treba upoštevatiUredbo o varstvu voda pred onesnaženjemz nitrati iz kmetijskih virov, mejnavrednost letnega vnosa dušika v tla priIzbrati najprimernejšo sorto za potrebe kmetijekoruzi za zrnje in za silažo pa ne smepresegati 270 kilogramov na hektar.Setev koruzePri pridelovanju koruze je izbiraustreznega hibrida eden odločujočihdejavnikov za količino pridelka in časdozorevanja. Prepozni hibridi niso priporočljivi,ker dajo slabši in vlažnejšipridelek kot srednje pozni. Največjipridelek zrnja in škrobnih enot dajejohibridi zrelostnih razredov FAO 240do FAO 390. Pri nas v Pomurju se nalažjih tleh sejejo hibridi FAO do 400(za pridelovanje zrnja), na težjih tlehFAO 200.Količina potrebnega semena na hektarposejane koruze se giblje – odvisnood zrelostnega razreda hibrida in namenauporabe – v razponu od 75.000do 120.000 semen. Za zgodnje spravilozrnja se priporoča uporaba hibrida koruzezrelostnega razreda FAO do 230,za kasnejše spravilo pa uporaba hibridovkoruze zrelostnega razreda do 350.Kasnejših hibridov koruze se pri nasne priporoča sejati.Koruzo sejemo, ko se tla nekolikoogrejejo, temperatura tal naj bi bilaosem stopinj Celzija.Koruzo sejemo v medvrstni razdalji70 centimetrov, vrstna razdalja pase giblje od 11 do 16 centimetrov, odvisnood zrelostnega razreda. Globinasetve je pet do šest centimetrov nalažjih tleh in tri do štiri centimetre natežjih tleh.Oskrba koruzeProti škodljivcem uporabimo izključnoregistrirane insekticide: force1,5 G v količini pet do sedem kilogramovna hektar – ob setvi v vrste – zazatiranje strun in drugih talnih škodljivcev;force 1,5 G v količini 15 kilogramovna hektar – ob setvi v vrste –za zatiranje koruznega hrošča.Ali imamo na njivah strune, je odvisnood mnogih dejavnikov. Na nekaterihpovršinah lahko skoraj zagotovovemo, da bodo strune prisotne. Strune(ličinke hroščev pokalic) obžirajoseme, korenine in pritlehne dele steblakoruze. V sušnih obdobjih se napadstrun običajno poveča, ker skušajoličinke nadomestiti izgubljeno vlago zizsesavanjem korenin.Sovke se pri nas pojavljajo občasno.V mesecu maju in v začetku junija sezavrtajo v rastišče koruznih rastlin, jihuničijo ali močno zavrejo njihov razvoj.Uničevanje sovk je dokaj težavno,ker so v tleh in na »svetlo« pridejošele v nočnem času. Največ lahko naredimosami z intenzivnim obdelovanjemtal (propad gosenic), strnišča pase ne smejo zapleveliti.Pri zaščiti pred koruznim hroščemupoštevamo najmanj dveletni kolobar.Pri pridelovanju koruzeje izbira ustreznegahibrida eden odločujočihdejavnikov za količinopridelka in časdozorevanja. Prepoznihibridi niso priporočljivi,ker dajo slabši invlažnejši pridelek kotsrednje pozni.Majski hrošč, koruzna vešča, švedskamušica idr. so škodljivci koruze,ki pri nas ne delajo gospodarsko pomembneškode in ob upoštevanju kolobarjas temi škodljivci nimamo problemov.Koruza je rastlina, ki ima zelo dobrotekmovalno sposobnost proti plevelom.Občutljiva je v času od vznikapa do trenutka, ko zraste do višine50 centimetrov. V tem času ji moramopomagati, vendar moramo biti previdni.Kemično zatiranje (uporaba talnihherbicidov) ima največji vpliv nakakovost podtalnice in pitne vode.Zato se skušajmo izogniti uporabi aktivnihsnovi, ki so preveč topne v vodi(navodilo o uporabi fitofarmacevtskihsredstev) ali pa njihov razkroj potekaprepočasi in se začnejo kopičiti vtleh. Skušajmo dati prednost uporabiherbicidov po vzniku plevelov, kose tudi lažje odločimo, katere herbicidebomo uporabili. Njive, zasejane skoruzo, moramo pregledati, ugotoviti,kateri pleveli so prisotni, in se šelepotem odločiti za nakup in uporabodoločenega herbicida. Opravimo lahkotudi mehanično zatiranje plevelov(okopavanje).Metka Barbarič, KGZS, Zavod M. S.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikmetijstvoVlaganje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike v letu 2010Vloge že oddalapolovica vlagateljevV Pomurju je za pomoč vlagateljem na voljo 13 vnosnih mestLetošnja kampanja elektronskega izpolnjevanjain oddaje zbirnih vlog zaukrepe kmetijske politike je v polnemteku. Vlagatelji so z oddajo vlog začeli8. marca, kampanja se bo končala 15.maja, predviden pa je še 15-dnevni zamudnirok do 9. junija, vendar se bo zamudnikomza vsak posamezen zahtevekza vsak delovni dan zamude znesek odobrenihsredstev znižal za en odstotek. Dopredpisanega roka morajo zbirno vlogooddati vsi nosilci kmetijskih gospodarstev,ki bodo v letu 2010 vlagali zahtevkeza kateri koli ukrep kmetijske politike.Izpolnjevanje zbirne vloge in določenihzahtevkov je tudi letos obveznoelektronsko, vlagatelji lahko samostojnooddajo elektronsko podpisano zbirnovlogo po internetu, elektronski vnospa je organiziran tudi na lokacijah kmetijskesvetovalne službe. Za elektronskoizpolnjevanje zbirnih vlog je pri tej službiv Sloveniji na voljo 84 vnosnih mest,za pomoč vlagateljem pa je ustreznousposobljenih 275 kmetijskih svetovalcev.V Pomurju je elektronski vnos podatkovin oddajo zbirnih vlog možnoopraviti na 13 lokacijah, za to pa je usposobljenih32 kmetijskih svetovalcev. Kotnam je povedal dr. Stanko Kapun, vodjakmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskemzavodu Murska Sobota,oddaja zbirnih vlog teče nemoteno,računalniška aplikacija deluje, vendarobčasno prihaja do manjših težav. Doslejje zbirne vloge in zahtevke oddalapribližno polovica pomurskih vlagateljev,vendar ugotavljajo, da se številokmetij vsako leto zmanjšuje. Lani jezbirne vloge oddalo 8.174 kmetijskih gospodarstev,kar je dober odstotek manjkot leto prej, zmanjšanje pa je posledicazaostrenih razmer v kmetijstvu, zatonekateri kmetovanje opuščajo.Vsi, ki oddajajo zbirne vloge, morajovsaj en dan pred njihovo izdajo posodobitisvoje GERK-e (grafične enote rabekmetijskih zemljišč) na upravni enoti.To morajo storiti tisti, ki so konec januarjaprejeli nove izpise o posodobljenihGERK-ih in so ugotovili, da se ti ne ujemajoz dejanskim stanjem v naravi.Kmetijska gospodarstva morajo imetivpisanega tudi namestnika nosilca kmetijskegagospodarstva in urejene drugepodatke, kot so na primer neurejeni podatkio sadilnem materialu v trajnih nasadih.Tistim, ki tega nimajo urejenega,bo blokiran vnos zbirnih vlog.V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano opozarjajo, da jeureditev vseh podatkov pomembnapredvsem za nosilce kmetijskih gospodarstev,ki so v prejšnjih letih vstopiliv določen ukrep ali podukrep SKOP-aali KOP-a in petletna obveznost vključitveše traja. Če nosilci stanja v registrukmetijskega gospodarstva ne bodo urediliin oddali zbirne vloge, bo agencijaza kmetijske trge to štela za kršitev, karbo lahko imelo za posledico vračilo žeprejetih sredstev za te ukrepe.Agencija za kmetijske trge je lani zaukrepe kmetijske politike izplačala 354milijonov evrov, skupaj s podizvajalcempa je na terenu opravila več kot deset tisočkontrol.Ludvik KovačTudi kmetje v korak z razvojeminformacijske tehnologije15. aprila 2010 | Vestnik | 13Z računalnikomtudi na njivoEdmund Knupleš, računalniški programer, je napobudo kmetov izdelal računalniški program, ki jimje poenostavil nekatera opravila in racionaliziralstroške pridelaveKmetovanje je dejavnost, ki zahtevaod tistega, ki se z njim ukvarja, vednoveč znanja. V kmetu je zbir interdisciplinarnegaznanja, saj moraob ročnih spretnostih obvladovatiše znanje od agronomije, ekonomije,meteorologije do administracije,računalništva in še marsikaj. Zaradivedno večjih zahtev, ki jih morajo izpolnjevatikmetje in jim težko sledijo,so ti izrazili željo po izdelavi primernegaračunalniškega programa,ki bi jim poenostavil delo, njihovi željipa je prisluhnil Edmund Knupleš,ki mu je računalništvo poklic.Zelo dobro poznarazmere v kmetijstvuEdmund je po poklicu univerzitetnidiplomirani inženir strojništva,ki je bil zaposlen v Inštitutu informacijskihznanosti IZUM v Maribo-ce), kot pravi Edmund, pa je vse zelopoenostavljeno in ga hitro obvladajotudi tisti, ki se z računalništvom nisoveliko ukvarjali.Danes ta program uporablja kakšnihpetdeset kmetov, največ pomurskih,nekaj pa jih je tudi iz drugihkrajev Slovenije. Licenco zanjegovo uporabo je kupil Kmetijsko-gozdarskizavod Murska Sobota,uporabljajo pa ga tudi nekateravečja kmetijska gospodarstva, mednjimi Kmetijsko gospodarstvo Lendava,Panvita, Kmetijstvo Črnci, PerutninaPtuj, Agrokombinat Maribor,Agroemona, KŽK Kranj, ŽIPO Lenartin še kdo.Sistem nenehnodopolnjuje in izboljšujeSam program deluje in ga uspešnouporabljajo že pet let, prihranek, kiDan odprtih vrat KGZ Murska SobotaO aktualnih razmerah vgovedoreji in prašičerejiObiskovalcem so predstavili najboljše bike, ki jih imajo v svojem vzrejališčuObiskovalcemso predstavilinajboljše bike,ki jih imajov vzrejališčukmetijskogozdarskegazavoda.Fotografija Ludvik KovačDan odprtih vrat, ki ga vsako leto pripravijov Kmetijsko-gozdarskem zavoduMurska Sobota, je postal tradicionalen,tudi tokrat pa je osrednja pozornostveljala predstavitvi najboljših plemenskihbikov, ki jih imajo v tem vzrejališču.Obiskovalcem so predstavili 18 bikov,ki so objavljeni v letnem katalogu,in dva mlada bika, ob tej priložnosti paso se srečali tudi rejci bikovskih materiz vse Slovenije, ki so spregovorili o aktualnihproblemih izvajanja rejskegaprograma, zagotavljanju zdravstvenihstatusov v teh rejah ter o povezovanjurejcev bikovskih mater in sodelovanju zvzrejališčem v Murski Soboti.Na srečanju so rejci poudarili potrebopo izboljšanju izvajanja rejskegaprograma pri osemenjevanju. Deležosemenitev prvesnic z mladimi biki vrejah bikovskih mater je treba povečatiin osemeniti vse prvesnice v kontroli.Osemenjevanje odbranih bikovskih matermora biti načrtno, v podporo rejcembikovskih mater pa se morajo aktivnovključiti tudi Kmetijsko-gozdarskazbornica Slovenije in njene strokovneslužbe, predvsem pri selekciji in prehrani.Rejci bikovskih mater so se zavzelitudi za tesnejše sodelovanje z vzrejališčempri Kmetijsko-gozdarskem zavoduMurska Sobota ter zahtevali, da sepri preprečevanju širjenja bolezni IBRin BVD znova uvede monitoring, v kateregaje treba vključiti vse reje bikovskihmater.Ob tej priložnosti so se srečali tudiprašičerejci iz rejskih središč v Sloveniji,ki podpirajo enotno, priznano rejskoorganizacijo za prašiče, nosilka rejskegaprograma pa naj bo tudi v prihodnjeKmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije.Rejci želijo še naprej aktivno sodelovatipri dopolnitvah rejskega programain pri njegovem izvajanju ter zahtevajo,da se v prihodnje bolj upošteva mnenjetistih, ki ta program izvajajo. Zagotavljajo,da v svojih vzrejnih središčih vzrejajokakovostne plemenske živali, ki so primerljives katero koli tujo selekcijo, zatoželijo postati še bolj prepoznavni in svoježivali tržiti tudi zunaj meja Slovenije.Da bi ohranili domačo selekcijo, zaščitilidomačo prirejo in povečali samooskrbos prašičjim mesom, pričakujejo večjopodporo pristojnih ministrstev, pri reševanjukriznih razmer pa prašičerejci oddržave zahtevajo enako obravnavo, kotso je deležni podjetniki in drugi gospodarskisubjekti, saj tudi prašičereja zagotavljadelovna mesta, reja prašičev pase je v zadnjem času prepolovila.Ludvik KovačEdmund Knupleš se je izdelave računalniškega programa lotil na željo kmetov, pritem pa uporabil tudi izkušnje domače kmetije.ru in je delal v razvoju programskeopreme. Pred desetimi leti je prišel vupravno enoto v Mursko Soboto, kjerzdaj dela kot sistemski administratorin skrbi za delovanje računalniškegaomrežja na upravni enoti, na krajevnihuradih in na izpitnem centru zavoznike motornih vozil. Je računalniškiprogramer, ki ima vse Microsoftovesvetovne certifikate s področjaračunalništva, zato mu je izdelavanajrazličnejših računalniških programovpisana na kožo.Ker imajo Knupleševi doma tudisami kmetijo, razmere dobro pozna,zato se je izdelave programa lahkolotil tudi na osnovi lastnih potreb inizkušenj, k sodelovanju pa je pritegnilše druge strokovnjake, saj pripridobivanju nekaterih potrebnih informacijni naletel na razumevanjev ustreznih državnih ustanovah, ki stakšnimi podatki že razpolagajo.Program za potrebe kmetijstva jesestavljen iz več modulov in vsebujevodenje vseh grafičnih enot rabekmetijskih zemljišč (GERK-ov) zavsako leto posebej, vodenje kolobarja,gnojilni načrt z analizami zemlje,kalkulacije za gnojenje in škropljenje,najpogosteje uporabljen modulpa je dnevnik opravil, ki ga morajovoditi kmetje za potrebe subvencij.Računalniški program vsebuje tudivodenje staleža živine z organskimizalogami (gnoja, gnojevke in gnojni-so ga z njim ustvarili uporabniki, paje takšen, da jim vložka vanj ni žal.Če so včasih gnojili na pamet in takorekoč razmetavali denar, danes vseteče po načrtih, računalniški programpa točno odmeri potrebno količinognojil. Izdelan je tako, da nedovoljuje izdelave gnojilnega načrtabrez upoštevanja zahtev nitratne direktive.Z njim so veliko privarčevalepredvsem večje kmetije, programje zanesljiv, poskrbljeno pa je tudi zavarnost podatkov, saj so zagotovljenitrije nivoji varnosti. Ob sprotnemshranjevanju na računalniški disk sepodatki lahko shranijo na izmenljividisk in na strežnik, ki je v Edmundovilasti, ob pomoči tega strežnikapa se vsi podatki tudi sproti posodabljajo.Program je verificiran pri kmetijskihinšpekcijskih službah, Edmundpa sledi tudi vedno novim potrebamin ga sproti dopolnjuje. Pravi, daje program živa stvar, ki se nenehnoposodablja, prav zdaj pa razvijaneke vrste navigacijski sistem, ki voznikatraktorja ali kombajna ob vnosuGERK-a pripelje na točno določenoparcelo. Najpomembneje ob vsempa je, da so s programom zadovoljninjegovi uporabniki, zato bo Edmundše naprej sledil njihovim potrebamin željam ter ga sproti dopolnjeval innadgrajeval.Ludvik KovačFotografija Ludvik Kovač

14 | Vestnik | 15. aprila 2010 oglaswww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siKomunalni odpadki so strošekV času, ko je vse več ljudi brez osnovnih možnosti za ustvarjanje lastnih dohodkov, ko je vse več podjetij vtežavah, je seveda sleherno pojasnjevanje tega, da bodo stroški, povezani s komunalnimi odpadki, naenkratpostali pomemben del naših izdatkov, t. i. strel v prazno, saj preprosto ljudje in tudi družbe ter zasebnikipovečanja stroškov v takšni situaciji ne morejo razumeti – Ne glede na to bom v nadaljevanju poskušalpojasniti, zakaj prihaja do povečanja stroškov pri ravnanju z odpadkiSlovenija je z vstopom v EU prevzelaobvezo, da bo na področju komunalnihodpadkov stvari uredila v prehodnemobdobju, do sredine leta 2009,ko naj bi za vse komunalne odpadkeveljalo, da jih je možno odložiti na odlagališčihle še približno 25 odstotkovod vseh odpadkov, v katerih pa lahkoostane le 28 odstotkov preostanka biorazgradljivihodpadkov, ki povzročajopline, nevarne za naše okolje. Ker v Slovenijinismo uspeli zgraditi ustreznihinfrastrukturnih objektov – centrov zaravnanje z odpadki –, kar bi omogočiloprej navedeno obliko predelave odpadkovpred odlaganjem, bo letos naša državamorala v evropski proračun plačatikar visoko kazen, zato je navsezadnjemoral odstopiti tudi prejšnji okoljskiminister, čeprav se zadeva rešuje že bistvenodalj časa, kot je mandat sedanjein prejšnje vlade.V Pomurju smo sicer nekje na sredipoti reševanja nastale situacijez odpadki, s tem da smo že zgradiliprvi del centra za ravnanje z odpadki,ki omogoča sortiranje odpadkov inkompostiranje ter zbiranje t. i. posebnihoziroma nevarnih odpadkov, medkatere spadajo olja, baterije, zdravila,barve, laki. Hkrati smo tudi uspelirazširiti odlagalno polje v okviru odlagališčav Puconcih, ki bo omogočaloodlaganje preostanka komunalnihodpadkov še za nadaljnjih nekajlet. V pripravi pa je izgradnja druge.faze centra za ravnanje z odpadki vPuconcih, ki naj bi se začela v letošnjemletu in s katero bi dosegli možnostmehanske biološke predelave,ki zagotavlja, da bomo dosegli prejnavedene okoljske cilje na področjuodpadkov. Po dokončanju prve fazegradnje centra za ravnanje z odpadkiv Puconcih in dokončanju poskusnegaobratovanja, ki je trajalo do februarja2010, smo začeli, tako kot je bilopredvideno, ob ustanovitvi javnegapodjetja Center za ravnanje z odpadkiPuconci, d. o. o., katerega ustanoviteljiceso vse pomurske občine, izvajatiobdelavo in odlaganje preostanka komunalnihodpadkov na način, da bi žev tej fazi dosegli zakonsko določeneomejitve glede odlaganja preostankakomunalnih odpadkov. To pa je sevedapovezano z novo ceno storitev odlaganjapreostankov obdelave odpadkov,ki pa zajema, tako kot vas je ževečina razbrala iz položnic, ki ste jihdobili za mesec februar 2010, amortizacijoobjektov in naprav (v oblikinajemnine), odškodnino za okolico, vkateri je odlagališče, ki je predpisanas pravilnikom, in finančno garancijo,ki predstavlja zbiranje sredstev za pokrivanjestroškov zapiranja odlagališčav skladu z evropskimi standardi.Ta del cene dosega v našem primeru,ko govorimo o javni službi odlaganjapreostankov predelave odpadkov,95,16 EUR/tono odpadkov oziroma0,09516 EUR/kilogram, kar je skoraj82 odstotkov vsega stroška, povezanegas to javno službo. In zakaj je trebazaračunavati amortizacijo oziromanajemnino? Preprosto zato, ker je zavsako osnovno sredstvo predpisano,da je treba zanj v času njegove časovneiztrošenosti oziroma funkcionalneiztrošenosti zagotoviti nadomestnasredstva za njegovo obnovo. Tegado zdaj, ko smo govorili o javni infrastrukturi,ni bilo, saj so občine, ki soveč ali manj lastnice te infrastrukture,preprosto iz leta v leto odpisovalenjeno vrednost, in ko je prišlo do potrebnihvlaganj zaradi njihove iztrošenosti,so naslavljale vloge na državoza sofinanciranje oziroma na občane,ki so uporabniki te infrastrukture, zazbiranje sredstev ali pa so se moralezadolževati prek vseh meja. To preprostov prihodnje predvsem zaradiprevzema evropske zakonodaje in računovodskihstandardov ni več možno.Ko govorimo o odškodnini za lokacijoodlagališča, pa je seveda trebaupoštevati, da ljudje, ki živijo ob odlagališčih,tovrstne naprave v svoje okoljeneradi sprejemajo, čeprav danesnačin ravnanja z odpadki na odlagališčihzahteva strogo varovanje okoljain pravzaprav negativnih vplivovna okolje zaradi odlagališč ni, pa kljubVečji del odpadkov ločujmo, saj za ločeno zbrane frakcije ni stroškov odlaganja.kov predelave odpadkov že upoštevalitudi druge prihodke oziroma prihodkeiz drugih storitev, ki jih to javnopodjetje dosega na trgu – v mislihimam možnost proizvodnje elektrikeob izkoriščanju plina z odlagališčater sortiranje in prodajo reciklažnihmaterialov za druge komitente. Vsekakorje pri tem zelo pomembno, daima podjetje možnost iz vsega ločenozbranega odpada, ki ga gospodinjstvaposebej zbirajo in pride v CERO Puconci,ob pomoči embalažnih družbin končnih kupcev reciklažnega materialaustvariti nekaj lastnih prihodkov,s katerimi v osnovi znižujemoceno storitev za vse uporabnike jav-Strošek je trebatako kot vsak drugpomemben segmentnašega življenjskegastandarda (voda,kanalizacija,elektrika …) uvrstitimed prioritetne izdatkesvojega proračuna.Pa vseeno tudi tatrditev ni enoznačna,saj lahko z ustreznimorganiziranjem –ločevanjem odpadkov– dosežemo velikooziroma pomembnoznižanje stroškov,povezanih z odpadki,ki jih povprečenposameznik ustvarina dan več kot enkilogram.temu je v Sloveniji precej regij, kjernikakor ne morejo doseči dogovora,kam bi odlagališče uvrstili oziromalocirali, saj je povsod veliko nasprotovanj,t. i. civilnih iniciativ, ki nasprotujejotakšnim objektom, in smolahko v našem primeru zadovoljni, daso Občina Puconci, krajani Puconec inVaneče ter Občina Lendava in krajaniDolge vasi sprejeli odločitev, da seodlagališče pri njih lahko širi. In šev zvezi s finančno garancijo – državaje v skladu z evropskimi zahtevamipred upravljavce odlagališč postavilazelo zahtevne naloge v zvezi z zapiranjemodlagališča, saj to mora bititudi po zapolnitvi vzdrževano v skladuz zelo visoko postavljenimi okoljskimistandardi, kar se tiče uhajanjatoplogrednih plinov, podzemnihvoda, površinskih in izcednih voda terdrugih parametrov, zato mora upravljavecmed delovanjem odlagališča sceno storitev zbrati toliko sredstev, dav času, ko odlagališče ne deluje več,lahko plačuje navedene stroške.Seveda pa je pri izvajanju javneslužbe odlaganja preostankov obdelaveodpadkov treba upoštevati tuditekoče stroške delovanja javnegapodjetja Center za ravnanje z odpadkiPuconci, d. o. o., ki po poslovnemnačrtu dosegajo 40,78 EUR/tono, kjerje pretežni del teh stroškov vezan natekoče izvajanje javne službe – približno40 odstotkov predstavljajo plače,drugo pa so materialni stroški in stroški,povezani z delovanjem podjetja.Ker je v javnosti tudi veliko polemikokrog tega, da se je naenkratmočno povečalo število zaposlenihna JP CERO Puconci, d. o. o., je trebaza popolno informacijo zapisati, da jedejansko zaposlenih skupaj 28 ljudi,pri čemer je komunalnih tehničnihdelavcev v tem trenutku 26, ki, kot jebilo že prej navedeno, opravljajo zaradinedokončane druge faze investicijev tem trenutku tudi nekatera dela,ki jih po ureditvi mehanske biološkeobdelave odpadkov ne bo. Hkrati jetreba upoštevati tudi to, da je bilo dozdaj, preden je to javno podjetje začeloizvajati storitve javne službe odlaganjapreostankov predelave odpadkov,pri drugem izvajalcu medposkusnim obratovanjem zaposlenihenako število ljudi, vendar z nekolikodrugačno strukturo …Iz poslovnega načrta podjetja izhaja,da smo pri oblikovanju cene storitvejavne službe odlaganja preostanneslužbe odlaganja preostankov predelaveodpadkov. To smo tudi všteliv trenutno veljavno ceno storitev, kije do uporabnikov na položnicah oziromaračunih izražena v višini 21,00EUR/tono oziroma 0,02100 EUR/kg, kar pomeni, da bo podjetje razlikostroškov pri izvajanju javne službe(celotni stroški – lastni prihodki =strošek, zaračunan uporabnikom, oziroma40,78 EUR – 19,78 EUR = 21,00EUR) pokrilo z lastnimi prihodki.Skupna cena izvajanja javne službeodlaganja preostankov predelave odpadkovje tako 116,16 EUR/tono in jev primerjavi z drugimi izvajalci te javneslužbe v Sloveniji dejansko težkoprimerljiva, kajti vsak center za ravnanjez odpadki v Sloveniji ima drugačnostrukturo vrednosti naložb vinfrastrukturo, kar s stroški amortizacijenajbolj vpliva na oblikovanjekončne cene storitve. Vsekakor pasmo tudi glede na pozitivno mnenjeministrstva za okolje in prostor k našipredlagani ceni nekje v pričakovanemokviru cen za tovrstne storitve.Ko govorimo o stroških odlaganjaodpadkov oziroma njihove predelave,pa je treba upoštevati tudi to, daimamo ceno javne službe, v katerospada le mešan komunalni odpad, kiga tako ali drugače povzročajo ljudje,medtem pa, ko govorimo o odpadkihiz dejavnosti, kjer gre za specifičneodpadke, industrijske ali posebne odpadke,pa zgoraj omenjena cena sevedane velja. Čeprav bi želeli tudi v nekaterihdejavnostih, da se ves njihovkomunalni odpad upošteva kot mešanikomunalni odpad s klasifikacijoklasičnega mešanega komunalnegaodpada iz gospodinjstva, to preprostoni možno, ker je struktura tegakomunalnega odpada precej drugačnaod običajne strukture, kar ugotavljamona osnovi t. i. sortirnih analiz.Za industrijski oziroma tovrstni odpadtako velja, da so cene oblikovanev skladu s stroški, ki so z obdelavoin odlaganjem tega odpada povezani,pri čemer ne sodelujejo občine z lastnosubvencijo in tudi ni všteto pokritjedela teh cen iz lastnih prihodkovpodjetja.In na koncu naj zapišem, da lahko,tako sem napisal že v začetku, na višinostroškov, povezanih z odlaganjempreostankov komunalnih odpadkov,vplivamo sami na ta način, da večjidel odpadkov ločujemo, saj za ločenozbrane frakcije ni stroškov odlaganja.Franc Cipot,direktor JP Center za ravnanjez odpadki Puconci, d. o. o.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siiz naših krajev15. aprila 2010 | Vestnik | 15Tudi letos so pomurski naravovarstveniki poskrbeli za žabe Janez Puch: 5. sejem in razstava pirhovŽabja poroka za namiZaradi dolge zime selitev šele konec marcaKo se je marec počasi prevešal v april,so tudi zaščitne mreže za dvoživke,ki smo jih imeli postavljene ob Ledavskemjezeru na regionalni cestiR2-440 v Kraščih in ob lokalni cestiKrašči–Ropoča ter ob ribnikih v Kančevcih,začele vse bolj samevati. Obnjih nas je zjutraj pričakala le redkokatera krastača. Tudi začelo se je podobno,a ko je migracija dosegla vrhunec,smo v enem dnevu čez cestoprenesli več kot 1600 osebkov različnihvrst dvoživk. Letošnja zima je bilanadpovprečno dolga, zato se je tudispomladanska migracija dvoživk namrestišča v primerjavi s prejšnjimileti začela pozno. Prve osebke smoopazili šele 20. marca. Že 23. in 24. jemigracija dosegla vrhunec, 4. aprilapa je bilo že vsega konec.Menimo, da je bila akcija uspešna,saj smo čez cesto prenesli skoraj 6000osebkov. Na teh odsekih smo naštelile okoli 500 povoženih dvoživk, pa šete večinoma na nezavarovanih odsekih,kjer se na glavno cesto priključijopoljske poti. Neposredno ob mrežahje bilo povoženih le 70 osebkov. Mrežeso dostop na cesto preprečile različnimvrstam dvoživk, daleč največ jebilo navadnih krastač, našli smo še sekulje,rosnice, zelene žabe, rege in navadnepupke. Številka bi bila verjetnoše precej višja, a so svojo vlogo dobroopravili podhodi za dvoživke na regionalnicesti R2-440, skozi katere ješlo po ocenah več tisoč osebkov.Letos smo prvič pomoč poiskalina študentskem servisu, lahko pase pohvalimo, da so nam tudi tokratna pomoč priskočili prostovoljci. Želani in tudi letos sta ponoči, ko jebilo dvoživk največ, po cesti ob mrežahpatruljirala Valentina Novak inRobi Bertalanič.V veliko pomoč nam je bila RenataŽnidarič s Cankove, ki je organiziralaučence OŠ Cankova. Skupajz učenci Jasmino Železen, KlementinoKuzma, Lukom Žnidarič, AnejoŽnidarič, Adelo Pintarič, JernejoKuzma in Laro Recek smo ob mrežahpreživeli čudovit konec tedna.Pomagali so nam še Tilen Gomboc izMotovilec, Katja Gomboc iz Gerlinecter Zoja Bajde in Vito Malačič iz Ljubljane.Večino pozornosti smo sicer usmerilina zaščitne mreže, vendar smodvoživke reševali tudi drugje. Zelonevarna past za njih so betonski zbiralnikivode ob cestah. Iz dveh takihpasti ob novoasfaltirani cesti nad Ledavskimjezerom smo v treh dneh rešilipreko 100 različnih vrst dvoživk.Pregledali smo tudi druge odseke cest,kjer so tako imenovane črne točke, inŽabja poroka jebila letos šelev prvi toplihaprilskih dneh.Fotografija Kristjan Malačičugotovili, da bo treba naslednje letoakcijo precej razširiti. Zelo zanimivapa so opažanja, kako tip ceste vplivana povoženje. Že na prej omenjeni cestinad Ledavskim jezerom lani, ko jebila ta še makadamska, povoženj skorajni bilo. Letos pa smo tukaj medakcijo zabeležili preko 600 povoženihdvoživk.Tako uspešne akcije pa seveda ne bibilo brez sodelavcev Javnega zavodaKrajinski park Goričko in Občine Cankova,ki so opravili fizično najzahtevnejšidel – postavitev mrež.Kristjan MalačičPrleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puch izLjutomera je pripravilo 5. sejem starodobnih vozil, na katerem je sodelovalo okoli80 prodajalcev iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Ponudba je zajemalarezervne avtomobilske in motorne dele, opremo, medalje, značke, diplome, plaketein fotografije. Tako se je minulo nedeljo zbralo veliko obiskovalcev (dopoldne okolitisoč), ki so si v klubskih prostorih društva lahko ogledali tudi razstavo pirhov. Med19 udeleženci so bili izbrani trije najboljši – prvo mesto je za svoje izdelke prejelaSimona Grosman iz Radenec, družina Žuman iz Ljutomera je bila druga, MartinaKaučič z Zg. Kamenščaka pa tretja. Za inovativni prikaz so bili nagrajeni učenciosnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci (na posnetku skrajno desno). N. Š.Razstava slik Geze GibičarjaV okrepčevalnici Zvonček v Markišavcih so minuli teden odprli razstavo slik inlikovnih del soboškega slikarja Geze Gibičarja (na sliki). Razstava bo na ogled do2. maja, na otvoritvi pa sta se s svojimi pesmimi predstavila pesnik Karel Turnerin pevec Dušan Horvat - Vajta. T. K.Fotografija Niko ŠoštaričFotografija Jure ZaunekerKar 13 skupin na območni reviji folkloreNa radgonskem območju ne bo zamrlaV organizaciji radgonske območne izpostaveJavnega sklada RS za kulturnedejavnosti in OŠ G. Radgona je potekalav avli radgonske šole tradicionalna Revijafolklore – območno srečanje otroškihin odraslih folklornih skupin zaobčine Apače, G. Radgona, Radenci inSveti Jurij ob Ščavnici. Na srečanju, kiso ga poimenovali Zaplešimo v pomladin ki je do zadnjega kotička napolnilošolske prostore, je sodelovalo kar 13 folklornihskupin (štiri odrasle in devetotroških). Tako se je navdušeni publikipredstavilo preko 150 nastopajočih plesalcev,muzikantov in pevcev s širšegaradgonskega območja. Glede na nastopotroških skupin in tudi na priljubljenostfolklore je jasno, da omenjena kulturnazvrst tukaj nikoli ne bo zamrla, kot jemed drugim povedal slavnostni govornik,radgonski podžupan in ravnateljOŠ G. Radgona Dušan Zagorc.Prireditev je povezovala Nada Žitek,za sceno je poskrbela Danijela Šedivy,zraven pa sta bili tudi strokovni spremljevalkiAleksandra Petrovič (za otroškeskupine) in Tatjana Gorjup (za odrasleskupine), ki sta ocenili najboljše»izdelke«. A tudi oni sta bili zadovoljniz videnim oz. tistim, kar so ustvarileskupine.O. B.Fotografija Oste BakalNastopilo je tudi devet otroških skupin.Naravna selekcijaSkobec lovigolobeGolobi na številnih stavbah ljutomerskegamestnega središča so prava nadloga.Med drugim jih je bilo videtina poslovni stavbi Segrapa in Domaobrtnikov, izvzeti pa niso bili niti stanovanjskibloki. Naredili so ogromnoškode, predvsem pa neprijetnosti stanovalcem,ki so se vsak dan ubadali sčiščenjem golobjih iztrebkov in perja.Na strehi bloka na Ormoški cesti v Ljutomeruje vsak dan posedala jata, ki ještela tudi po 60 in več golobov. V zadnjemčasu pa jih ni več videti. Zakaj?Zasluga gre ujedi skobcu, ki se z manjšimipticami tudi prehranjuje. Zaradi njese je število golobov bistveno skrčilo. VLjutomeru jih skorajda ni videti …N. Š.Fotografija Uroš Vrbančič

16 | Vestnik | 8. aprila 2010 družabnawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNismo muha enodnevnicaPomursko gospodarstvo se je lani znašlo v izredno težkih gospodarskih razmerah. Industrijska proizvodnjapa je z 1,2-odstotno rastjo zaostajala za slovenskim povprečjem. To je največje zaostajanje v zadnjih desetihletih, položaj pa je še toliko bolj zaskrbljujoč, če dodamo, da je bila ta rast dosežena ob 3-odstotnempovečanju zaposlenih. Torej je produktivnost padla. Vzroke lahko iščemo v pomanjkanju reprodukcijskega materiala,cenovnih nesorazmerjih med surovinami in gotovimi izdelki ter prevelikih zalogah. Zapišimo pa še, dasta se v največjih težavah znašli lesna in kovinskopredelovalna industrija, slednja je ustvarila za 43 odstotkovvseh pomurskih izgub. Ampak ali je vedno za vse kriv nekdo od zunaj? Vestnik, 4. aprila 1985Komentar tedna na Pomurje.siUporabnik Romanm o razpravi na temo radenskega turizma: »Lahkose sedaj vsi na glavo postavijo. Zadnjo besedo bo imel največji.«Drago Kocbek iz Občine Radenci seže nekaj časa intenzivno ukvarja zrazvojem turizma v Radencih, napisalje tudi svojo vizijo razvoja Radenecin si prizadeval za ohranitev oziromaoživitev poletnega kopališča, aktivnopa je sodeloval tudi na torkovemgospodarskem forumu. Prepričanje, da bi k ponudbi zdraviliškegaturizma morali dodati tudi ponudboza vrhunske športnike, na lokacijizastarelega in neuporabnega kopališčapa zgraditi olimpijski bazen, ki manjkav celotnem Pomurju. Nekaj pikrih jeizrekel tudi na račun slabe ponudbevina sredi vinorodnega območja inMilena Rajk (na fotografiji sedi prednjim) je obljubila, da bo odslej kletodprta vsak dan.Fotografija Andrej BedekFotografija Bernarda B. PečekLe redkokdaj se zgodi, da bi se srečalaminister za lokalno samoupravo inregionalni razvoj Henrik Gjerkešin soboški župan Anton Štihec. Tapriložnost se je ponudila na finaludržavnega košarkarskega prvenstvakadetinj v Murski Soboti, kjer jeministrova hčerka igrala v postaviGrosupljega. Potem ko sta na tribunisedela drug za drugim, sta premorizkoristila še za pomenek o možnostihrazvoja Mestne občine Murska Sobota,ki naj bi bila po novi lokalni zakonodajisredišče pomurske regije. Kaj sta sedogovorila, lahko le ugibamo.Fotografija Jure ZaunekerEva Berke je nestrpno čakala, ko jeobrambna ministrica Ljubica Jelušičkončala obisk pri pomurskih gasilcih,da ji je lahko izročila cvetje. »Ni se šeodločila, kaj bo postala, ko bo velika,ali vojakinja ali gasilka,« je v smehukomentirala ministrica. Sicer Eva karnekaj časa preživi pri gasilcih, saj somurskosoboški gasilci dobesedno njenisosedje. Morda pa bo šlo dekletce pokorakih očeta Tomaža, poklicnegafotografa.Tradicija in sodobnost, mladi in malo manj mladi … Tudi Andi Sobočan, znaniprekmurski cimbalist, ki je sodeloval že na mnogih kulturnih prireditvah vPomurju in tudi pri predstavitvah tipično prekmurskega po Sloveniji ali v tujini,je bil navdušen nad uglašenim zvokom dveh instrumentov, ki sta se na minulislovesnosti ob otvoritvi novih prostorov podjetja Saubermacher - Komunalaodlično dopolnjevala in nadgrajevala. Upamo, da bomo mladega tolkalista vpodobnih variacijah slišali še večkrat.Fotografija Bernarda B. PečekFotografija Milan JeršeMinulo soboto, 10. aprila, je v Beltincih potekala prireditev z naslovom 6. Kulturni dan slovenskih vrtcev. S svojimiumetniškimi sposobnostmi so se predstavili zaposleni v slovenskih vrtcih. Ustvarjalnost in talent mnogih zaposlenih vvrtcih bogatijo vsakdanje delo z otroki, tokrat pa so lahko njihove pesmi, likovne izdelke in lepo slovensko besedo spoznalitudi drugi. V beltinskem kulturnem domu so se predstavili z revijo pesmi, plesa in besede, ki je potekala v dveh delih, vbeltinskem gradu pa so odprli razstavo likovnih del.Ministrica zakulturo MajdaŠirca je bila obotvoritvi razstaveslikarskihdel OskarjaKokoschke nalendavskemgradu navdušenanad slikarjevimiakvareli ingrafikami,pohvalila pa jetudi dejavnost napodročju kulturein mednarodnosodelovanjeGalerije - MuzejaLendava.Vodjo tekmovanjaza pomurski pokalv rekreativnihtekih 2010Branka Reckain koordinatorjaVitomirja Fujsačaka letosobilo dela,da bi izvedbate zahtevneprireditvepotekala resničnonemoteno.Lanske izkušnjeterjajo boljnačrtovan pristopk posameznimtekmam, kidobivajo zudeležbotekmovalceviz sosednjihdržav Avstrije inMadžarske vednovečje razsežnosti.Fotografija Jure ZaunekerFotografija Jože Gabor

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikronika8. aprila 2010 | Vestnik | 17Ljubica Jelušič med pomurskimi gasilciNe le reševalci, ampaktudi branilci državeObrambna ministrica je pohvalila prizadevanja gasilcev in obljubila pomočPrimer Makoter»Vi niste le reševalci, ampak tudi branilcinaše zgodovine in kulture,« jemed obiskom pri pomurskih gasilcihpoudarila ministrica za obramboLjubica Jelušič. V gasilskem domuv Murski Soboti se je srečala s predsedniki,poveljniki in tajniki enaindvajsetihpomurskih gasilskih zvez,ki so ji predstavili stanje na področjugasilstva v regiji. »Obisk je priznanjeza naše delo,« je dejal Dušan Utroša,gasilski regijski poveljnik za Pomurje.Kot je še povedal Utroša, težijo kuresničevanju štirih ciljev: zagotovitvidenarja za delovanje, izobraževanjuin usposabljanju, pridobivanjunovega članstva in urejanju statusagasilca. Iz statistike sledi, da je bilolani 432 dogodkov, ki so zahtevali posredovanjeenot pomurskih gasilcev.»Vse več je naravnih nesreč. Lani smo50-krat intervenirali v primerih obseženegadeževja in poplav ter 43-kratzaradi neurij. Gasilci smo gonilna silav teh reševanjih,« je razložil Utroša.»Pri tem tvegamo svoja življenja, zatoje nujna primerna in dobra oprema,«je menil Branko Novak, predsedujočiregijskega gasilskega sveta. »Pomurskigasilci smo se zavezali, da bomoObrambnaministrica LjubicaJelušič je obiskalapomurske gasilce,ki so ji poročalio težavah, skaterimi sesrečujejo prisvojem delu.Fotografija Andrej Bedekpo svojih najboljših močeh posredovalikjerkoli in kadarkoli,« je dodal gasilskipoveljnik. Tukajšnjim gasilcemprimanjkuje predvsem osebne in skupinskezaščitne opreme.Ministrica za obrambo Ljubica Jelušičje spomnila na dejstvo, da je v rokahgasilcev varovanje tega prostora,ljudi in premoženja. »Gasilci v svojihvrstah povezujete različne generacijereševalcev – od pionirjev do veteranov.Veliko prispevate tudi za našo nacionalnovarnost,« je še dejala obrambnaministrica. Po besedah Jelušičeve gasilciohranjajo vrednote solidarnosti,Pomursko gasilstvov številkah21 gasilskih zvez242 gasilskih društev18.500 članov celotnega moštva6.300 operativcev4.300 gasilk353 vozil432 intervencij v letu 2009pomoči in skrbi za druge, čeprav »otem ne govorijo, ampak to preprostosamo delajo«. »Znanje je tudi oprema.Usposabljanje za gasilce ne bo nikolikončano, saj se vedno najde nekaj novegana področju metod reševanja,«je prepričana ministrica.Boris Balant, direktor Uprave zazaščito in reševanje Republike Slovenije,je opozoril, da se mora zaščitnaoprema gasilcev prilagoditi novimnevarnostim. Spregovoril je še o dvehvročih temah: nadomestilih za odsotnostprostovoljnih gasilcev iz službev času reševalnih akcij in o plačevanjuosnovnih zdravniških pregledov zagasilce. Kot je pojasnil Balant, bi bilotreba spremeniti zakonodajo, ki bi vtakih primerih stimulirala delodajalceoziroma jim priznala davčne olajšave.»Vendar to ne bo preprosto,« jebil odkrit direktor. Plačevanje zdravniškihpregledov je zaenkrat na hrbtihlokalne skupnosti. »Kljub neugodnemugospodarskemu položaju smov proračunu uspeli zagotoviti dovoljfinančnih sredstev za delovanje gasilskeorganizacije,« je poudaril Balant.Država letno za slovensko gasilstvonameni enajst milijonov evrov. »Prepričansem, da ta vprašanja ne bodoostala le na papirju, ampak se bodoreševala,« pa je pripomnil Anton Koren,predsednik Gasilske zveze Slovenije.»Verjemite mi, da bomo potrkalina vaša vrata v Ljubljani, in verjamem,da nas boste sprejeli kot enakopravnesogovornike,« je razpravo sklenil prvipomurski gasilec Utroša.Tudi na www.pomurje.siAndrej Bedekokc poročaVlomilec padel na poligrafuPolicisti iz Gornje Radgone so razkrinkalisicer že njihovega starega znanca,ki ima na grbi najmanj štiri vlome.Kot je dejal Aleksander Kreslin, tamkajšnjipomočnik komandirja za področjekriminalitete, so oktobra 2009 obravnavalidva vloma v cvetličarno na Meleh.»Storilec je odtujil denar iz blagajne,kamero in dele alarmne naprave,«je pojasnil Kreslin.Pridanič je potem še dvakrat vlomilv lokal pri radgonski avtobusni postaji,kjer je ukradel denar iz natakarjevedenarnice in alkoholne pijače. »Skupajs kriminalisti sektorja kriminalističnepolicije smo po zbiranju obvestil na informativnirazgovor povabili 33-letnika.V informativnem pogovoru je bilaosumljencu ponujena možnost preveritvenjegovih izjav z metodo poligrafiranja.Osumljenec je na to metodo tudipristal. Na testiranju je osumljenec pozitivnoreagiral na vsa postavljena kritičnavprašanja v zvezi z zgoraj navedenimivlomi,« je še pojasnil pomočnikkomandirja. Ovadili ga bodo zaradi štirihkaznivih dejanj velike tatvine.Vse več posilstevLani so pomurski policisti obravnavali33 kaznivih dejanj ali skoraj dve tretjiniveč kaznivih dejanj zoper spolnonedotakljivost kot leta 2008. Povečalose je število kaznivih dejanj posilstva,spolnega nasilja in kršitve spolne nedotakljivostiz zlorabo položaja, zmanjšalopa se je število kaznivih dejanj spolneganapada na osebo, mlajšo od 15 let.Vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivostso bila preiskana.Nova postaja v RadgoniPoteka izbiranje najugodnejšega ponudnikaza gradnjo nove policijske postajev Gornji Radgoni. Notranja ministricaKatarina Kresal je namreč potem,ko je videla, v kakšni stavbi službujejotamkajšnji policisti, napovedala novogradnjo.Ta bo stala v radgonski industrijskiconi na nekdanjem parkiriščutovornjakov. Dotlej so radgonski policistilocirani na sedežu policijske enotevodnikov psov v Murskih Petrovcih, policijskapisarna za najnujnejše zadevepa deluje v prostorih radgonskega gasilskegadoma. Nova postaja bo predvidomanared še letos.Po dveh pismih še grafitiDuh za mnoge zločina stoletja vsake toliko časa uide iz stekleniceOčitno je nekdo spet poskrbel, da jespomin na 26. september 1999, ko vdomači spalnici umorijo Janka Makoterja,in na 7. november 2000, ko sezgodita bombni napad na ljutomerskopolicijsko postajo in raketni napad nahišo Jožeta Makoterja, spet postal živ.Pred tednom dni so se v Banovcih namrečpojavili grafiti »Milica Makoter jepoštena« in »Makoter …« Policija primerše preiskuje, zato ni znano, kakšenmotiv je imel tisti, ki je pisal grafite.Ali je šlo le za običajni vandalizemoziroma objestnost ali kaj drugega, botorej pokazala preiskava.Spomnimo pa, da smo januarja najprejporočali o anonimnem pismu, vkaterem so avtorji Makoterjevo obtožilislabega ravnanja z zaposlenimi,pisali pa še o dogodkih izpred desetihlet, tudi o času, ko je bila v priporu, innapadu na ljutomersko policijo. Prleškapodjetnica je vse očitke iz pismaodločno zavrnila. Iz zapora pa je potempisal Bojan Žalik, ki trdi, da mu jeMakoterjeva obljubila denar, če na sodiščupriča v njeno korist. O navedbahiz anonimke, ki govorijo o zločinih, jeŽalik zapisal, da so to »dejstva«. »Sodiščese je namreč hudo zmotilo, koso meni in drugim izrekli zaporne kazni,Milico Makoter pa oprostili. Jaz indrugi obsojeni v zadevi Makoter nismopravi storilci in smo obsojeni zato, kersmo branili Milico Makoter in tako dalisodišču določene indice, da smo storilci.«Žalik je zapisal, da so to naredili,ker »nam je obljubila zelo visoko vsoto,če jo rešimo na sodišču«. Kot je šezapisal Žalik, jih je Makoterjeva preprosto»odpilila«, ko so bili obsojeni:»Nikoli nam ni izplačala obljubljenePred tednom dni je nekdo s pršilnikom popisal prikolico ob teniškem igrišču vBanovcih. Policija primer še preiskuje, zato ni znano, kakšen motiv je imel tisti, kije pisal grafite.Fotografija Andrej Bedekvsote.« Sodni mlini so sicer začeli mletijulija 2001, dokončno pa se ustavili jeseni2006. Epilog: morilca Bojan Žalikin Ladislav Olah v Dobu od leta 2001služita 30- in 15-letno kazen zapora,Milica Makoter pa je bila najprej dvakratobsojena, pred tremi leti pa pravnomočnooproščena naročila umorasoproga in dveh napadov.Poiščimo še možnost, zakaj ob Makoterjeviv vsebini grafitov nastopatudi nekdanji komandir ljutomerskepolicije in pokojnikov brat. »Umor JankaMakoterja in bomba pred policijskopostajo ter raketiranje hiše Jožeta Makoterjasta dve ločeni zadevi, ki nimatanič skupnega. V Pomurju ni bilo ilegalnegaprehoda meje, za katerega nebi vedel Jože Makoter in za kateregane bi dobil denarja. Vpleten je bil inje zahteval vedno višja plačila. Takratje na postaji zadrževal okoli dvajsetilegalnih prebežnikov, za katere je žedobil denar, vseeno pa je zahteval ševeč. Zato je prišlo do incidenta. Bombeso bile namenoma vržene na takšnomesto, da ni bilo poškodovanih, raketapa je eksplodirala v nenaseljenemdelu stanovanjske hiše. Šlo je za maščevanje,«je namreč že večkrat zatrdilŽalik.Andrej BedekPoškodbe mož postaveLeta 2009 so našteli 36 primerov, kjerso jo med svojim delom skupili policisti:pri vadbi samoobrambe se jih je poškodovalo14, pri intervencijah sedem,med hojo po stopnicah in neravnemterenu šest, na poti v službo in iz nještirje, pri usposabljanju posebne policijskeenote trije in po eden pri vadbi sslužbenim psom in pri zapiranju avtomobilskihvrat.Policisti nad odlagališčaKot partner v projektu Očistimo Slovenijov enem dnevu – akcija bo to soboto– je slovenska policija od začetkafebruarja do aprila na območju celotnedržave evidentirala skoraj 400 črnih odlagališčodpadkov. Vse policijske upravev Sloveniji so tako že v začetku februarjazačele evidentiranje črnih odlagališč,za katera so izvedele pri rednemopravljanju svojih nalog, bodisi so jihpolicisti odkrili sami bodisi so jih nanjeopozorili občani. Policisti so odkritačrna odlagališča popisovali in s prenosnimiGPS-napravami določali njihovozemljepisno lego oziroma koordinate,slednje pa nato po spletni strani organizatorjaakcije vnesli v centralni registerčrnih odlagališč. Kot so še sporočilipolicisti, je posebej problematično neurejenoodlaganje gradbenih in drugihnevarnih odpadkov ter nezadostno številozgrajenih komunalnih čistilnih napravin odlagališč. Okolje obremenjujejotudi številni posegi v obliki izkopov,pri čemer nastaja poleg materialne tudivelika ekološka škoda.

18 | Vestnik | 15. aprila 2010 na sceniwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siHitro računanje na pametKaja Tuškei tretjičdržavna prvakinjaV Črnomlju je potekalo tekmovanje v hitrem inzanesljivem računanju na pamet – LEFOUspešni na tekmovanju iz gospodarskega poslovanjaBoštjan, Marijan inSanja državni prvakiKonec aprila bo v Rigo, glavno mestoLatvije, na mednarodno tekmovanjev hitrem in zanesljivem računanju napamet odpotovala Kaja Tuškei. Ponovno,kajti podobnega tekmovanjase je udeležila tudi lani, ko je pravtako dosegla najboljši uspeh v Slovenijiin se udeležila svetovnega prvenstvav Estoniji, kjer je dosegla petomesto. Tudi letos je ob podpori mentoriceAlenke Brinar dosegla dobre rezultatev vseh treh krogih tekmovanjain se skupaj s 14 sošolci iz OŠ Tišinaudeležila finalnega tekmovanja v Črnomlju.Iz leta v leto tekmuje vse večučencev in rezultati so čedalje boljši.Toda že tretje leto je prav vse v Slovenijipremagala Kaja Tuškei, učenka 5.razreda, in si tako priborila udeležbona svetovnem prvenstvu. TekmovanjeLEFO poteka v Sloveniji pod okriljemZavoda Republike Slovenije zašolstvo. V tem šolskem letu je v vsakikategoriji tekmovalo po tisoč učenceviz različnih slovenskih šol. Prav iztišinske osnovne šole se tekmovanjaudeležuje vsako leto več učencev, KajaTuškei pa je postala državna prvakinjaže tretjič.Kaja Tuškei je v peteroboju (seštevanje,odštevanje, množenje, deljenjein iskanje neznanega števila) doseglaskupno 16.922 točk, drugouvrščeni paje imel le 11.807 točk.Poleg Kaje so v Črnomlju tekmovalitudi Jure Ratnik iz 3. razreda (dosegelje 9. mesto), Žiga Škalič iz 4. razreda(5. mesto), Sara Klemenčič iz 5. razreda(11. mesto), iz tretje starostne skupinepa Luka Škalič iz 6. razreda, ki jezasedel 8. mesto.B. B. P.Prihodnje leto bo tekmovanje v Noršinski ulici v Ekonomski šoli Murska SobotaMinuli petek je potekalo v Šolskemcentru za pošto, ekonomijo in telekomunikacijev Ljubljani 16. državnotekmovanje iz gospodarskega poslovanjaza srednješolce. Tudi tokrat sose ga udeležili dijaki Ekonomske šoleMurska Sobota in doseli lepe uspehe.Boštjan Gomboc, Marijan Bilić inSanja Horvat so dosegli ekipno prvomesto in tako postali državni prvaki.Vsi dijaki so dosegli stoodstotno uspešnostin prejeli zlata priznanja. Posamičnoje Boštjan Gomboc zasedel 1.mesto v državi, Marjan Bilić pa 3. mesto.Mentorica ekipe je bila prof. NatašaŠiplič Šiftar, ki je pojasnila, da sonamen in cilji tovrstnega tekmovanjavsestranski, predvsem pa širjenje inpoglabljanje znanja ekonomije in poslovnihved, primerjanje znanja meddijaki, popularizacija znanja, odkrivanjein spodbujanje nadarjenih zagospodarsko poslovanje, motivacijaza nadaljnje poglabljanje znanjas področja gospodarskega poslovanja,spodbujanje druženja mladih izrazličnih šol in okolij in spodbujanjeuporabe računalnika pri strokovnihpredmetih.Naslednje leto bo državno tekmovanjena Ekonomski šoli Murska Sobota.B. B. P.Fotografija: A. B.Kaja Tuškei v Črnomlju z višjo svetovalko za matematiko Sonjo RajhZmagovalci državnega tekmovanja iz gospodarskega poslovanja za srednješolce z mentorico Natašo Šiplič ŠiftarFotografija: B. K.Občina zmanjšala sredstva za MIKKSo v ozadjupolitični razlogi?Za izvedbo programa na voljo 78.800 evrovDirektor soboškega kluba MIKK mag.Dominik Šteiner in programski vodjaIvor Knafelj sta na tiskovni konferenciseznanila javnost z dejstvom, da jesoboška občina MIKK-u letos podelilaza 11 tisoč 500 evrov manj sredstev vprimerjavi z lanskim letom.Medtem pa so vse druge institucijedobile več sredstev, sta poudarila Šteinerin Knafelj. Zmanjšanje MIKK-ovegaproračuna za deset odstotkov bi selahko poznalo pri kvaliteti programa,ki pa je bil v anketi mladih lani ocenjenkot zelo dober (dobil je oceno3,45 od možnih pet točk). Toda kljubtemu bo MIKK poskušal izpeljati vsezastavljene cilje, za izvedbo programabo imel na voljo 78.800 evrov. Že jutribo na sporedu koncert francoske skupinePapier Tigre in slovenskega bendaNikki Louder, 30. aprila in 1. majapa bo dvodnevni festival Delu čast inoblast, na katerem ne bosta nastopilaže najavljena didžeja iz skupine AsianDub Foundation, ker enostavno prositapreveč, bodo pa zato nastopili skupinaAna Pupedan ter po en francoskiin italijanski bend. Kaj je vzrok zmanjšanjaobčinskih sredstev za MIKK, jimni znano, neuradno pa naj bi bili vozadju politični razlogi, čeprav ta soboškiklub deluje izven okvirov politike.Ugasnil je PAC, ker ni dobil dovoljsredstev, manj sredstev je za mladinskiklub – ali soboška občina poskuša nekomercialnoglasbeno (in drugo) dogajanjespet spraviti nazaj v vaško temo,čeprav je bil na tovrstnih prireditvahdober obisk in so bile večkrat pravegamednarodnega značaja?V letu 2008 je imel MIKK 31.500obiskovalcev, v letu 2009 se je številoobiskovalcev povečalo na 41 tisoč. Podrobnejšeštevilke kažejo, da je lanskiMIKK-ov dnevni obisk (delavnice, internetnica,MIKK-ov čaj, razstave) dosegelštevilko 35 tisoč, klubska dejavnost(koncerti, glasbene poslušalnice,festival mladih Pomurja, Dan mladih vokviru Soboških dnevov ni vštet) pa jeimela šest tisoč obiskovalcev. Povprečjeobiska klubskih koncertov v letu2008 je 127, v letu 2009 pa 150 obiskovalcev,medtem ko je povprečje obiskadejavnosti za otroke med 150 in300 za gledališke predstave in od 30do 50 za delavnice ročnih spretnosti.T. K.Fotografija P. Juvan Fotografija: L. L.Debaterji v CeljuMinuli konec tedna je potekalo naGimnaziji Celje Center angleškodebatno državno tekmovanje, ki so sega udeležile štiri ekipe iz GimnazijeFranca Miklošiča Ljutomer (odtega dve ekipi, ki so ju sestavljaliizključno dijaki 1. letnika). Debaterjiso debatirali na pripravljenotemo »Prilagoditev na klimatskespremembe je pomembnejša kot bojproti klimatskim spremembam« innepripravljeno temo »Horo legalisbi morali ukiniti«. Na posnetku staMonika Sobočan (iz 4. e) in AnjaŠtuhec (iz 3. e), ki sta postali angleškidržavni debatni prvakinji. Ta konectedna pa bo v Ljubljani državnotekmovanje v slovenski debati. B. B. P.Začela seje RikijevaParada mehaV začetku aprila je veržejski glasbenikRihard Zadravec - Riki svojo Paradomeha prvič javno predstavil v slovenjegraškemklubu R & R Pub. Čepravje začetek aprila v znamenju potegavščin,pa tu ni šlo za nobeno šalo, ampakza resen nastop, na katerem soštirje glasbeniki popeljali poslušalce dovzklikanja in huronskih aplavzov. Rikijeveavtorske skladbe so zazvenele velektro-akustičnem pop-rock gibanju,za katerega so poskrbeli Jože Zadravec(bobni), Jani Vigec (bas), premiernoAndraž Mazi (kitara) in Rihard Zadravec(harmonika in glas). T. K.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sireportažaOsrednja pomurska prireditev ob svetovnem dnevu zdravja15. aprila 2010 | Vestnik | 19Na Otok ljubezni s kolesiin peš iz mnogih smeriUrbana mestna središča pogosto slabo vplivajo na zdravje ljudiNa Otoku ljubezni v Ižakovcih je v nedeljopotekala osrednja regijska prireditevob svetovnem dnevu zdravja, ki jo je pripravilZavod za zdravstveno varstvo MurskaSobota skupaj s številnimi soorganizatorjiz obeh strani Mure.Svetovni dan zdravja (7. aprila) je letospotekal pod sloganom Svetovne zdravstveneorganizacije »1000 mest, 1000življenj. Zdravje v mestih šteje.« Tako tokratposebno pozornost posvečajo zaščitizdravja v urbanih mestnih središčih.Mnogi udeleženci prireditve, ki so jo letosv Ižakovcih pripravili devetič, so se odpraviliiz svojih domačih krajev s kolesi alipeš. Tako so prišli peš med drugim iz Odranec,Veržeja, Spodnjega Krapja in Beltinec,s kolesi pa so se pripeljali iz MurskeSobote, Velike Polane, Beltinec in drugihkrajev.Po pozdravnih nagovorih direktoriceZavoda za zdravstveno varstvo MurskaSobota Teodore Petraš in župana ObčineBeltinci Milana Kermana so v kulturnemprogramu nastopili otroci iz VrtcaIžakovci s pomladnim plesom. Vzgojiteljiceiz Vrtca Lendava so uprizorile gleda-Pohodniki inkolesarji izPrlekije so sezadnji del potipeljali z brodom.Ana Gruškovnjak iz Ljutomera: »Koizvemo, da bo prireditev, se znancipokličemo in dogovorimo, da bomo šli,vsako leto pa se nam pridruži nekajnovih pohodnikov.«Jožef Matjašec iz Velike Polane: »Tukajje ob dnevu zdravja vsako leto prijetnodruženje v naravi ob reki Muri.«Marija Baša Kerec iz Beltinec: »Smodokaj velika družba, ki skupaj hodimona izlete in kolesarimo.«Na Otoku ljubezni ob organiziranih obiskih tudi zakurijo ogenj.Druženje poteka ob sadju, zdravih prigrizkih in domačih dobrotah.liško predstavo Kuhanje spomladanskezdrave juhe, o piramidi zdrave prehranepa je zapel Romeo Horvat - Popo. Slediliso telovadne vaje s fizioterapevtko MetkoVlaj iz Splošne bolnišnice Murska Sobotain druženje ob sadju, zdravih prigrizkih indomačih dobrotah, ki so jih pripravile gospodinjeiz Ižakovec.Direktorica ZZV Murska Sobota TeodoraPetraš je ob tem povedala, da so tomnožično prireditev pripravili z namenom,da ljudi spodbujajo k zdravemu življenju.Obiskovalcem so bile na stojnicahna voljo tudi zdravstveno- vzgojne brošurein zdrava prehrana: »Udeleženci srečanjase v naravnem okolju ob reki Muri vednozelo dobro počutijo, prav gotovo pajim zelo koristita tudi hoja in kolesarjenjepred tem. Letos smo posebno pozornostposvetili ogroženosti zdravja ljudi v mestih,kjer so bolj izpostavljeni nekaterimdejavnikom tveganja za zdravje kot ljudjena podeželju. Mislim, da smo lahko srečniin zadovoljni, da živimo v manjših mestihin na podeželju. Že s tem, ko smo izbraliza svoje domovanje podeželje, smonaredili nekaj za svoje zdravje. Poleg tegaje naša naloga, da skrbimo za ozaveščanjevseh prebivalcev. Biti zdrav namreč nisamo pravica, ampak tudi naša dolžnost,zato predlagam, da vsak dan v tednu pomislimoin kaj dobrega naredimo za svojezdravje.«Ana Gruškovnjak iz Ljutomera je letosvodila skupino okrog štiridesetih Prlekoviz Ljutomera, Spodnjega Krapja, Koga insosednjih krajev. Vsako leto se dobijo vSpodnjem Krapju in se peš odpravijo doOtoka Ljubezni: »Ko izvemo, da bo prireditev,se znanci pokličemo in dogovorimo,da bomo šli, vsako leto pa se nam pridružinekaj novih pohodnikov. Tudi taki pohodiin prireditve gotovo prispevajo k temu, dase ljudje vse bolj zavedajo pomena zdravegaživljenja in rekreacije za dobro počutje.«Jožef Matjašec iz Velike Polane se je pripeljalna kolesu skupaj z drugimi člani kolesarskegakluba Biciklin iz Velike Polane.Del vsakoletnegasrečanje sotelovadne vaje sfizioterapevtko.Pravi, da se srečanja v Ižakovcih udeležujejovsako leto: »Tukaj je vedno prijetnodruženje v naravi ob Muri. Tudi v našemkraju se vse več ljudi zaveda pomena zdravegaživljenja in rekreacije. Vsako nedeljose odpravimo skupaj na kolesarjenje podomači vasi in okolici, udeležil pa sem setudi projekta Živimo zdravo, kjer sem pravtako izvedel precej koristnega o tem.«Med udeleženci pohoda je bila tudi MarijaBaša Kerec iz Beltinec, ki je povedala,da na pohod pride skupaj z znanci vsakoleto: »Na svetovni dan zdravja, 7. aprila,imam namreč tudi rojstni dan. Smo dokajvelika družba, ki hodimo skupaj na pohodein kolesarimo, med našimi najljubšimipotmi pa je prav ta od Beltinec do Ižakovec.Vsi smo tudi zelo navdušeni nad Otokomljubezni in radi prihajamo sem, kjertudi srečujemo čedalje več ljudi. Vse več jenamreč takih, ki skrbijo za svoje zdravje,in tudi na naših kolesarskih in sprehajalnihpoteh vidimo vse več ljudi. Nekoč sobili ljudje nekoliko hudomušni do tistih, kiJanko Bezjak iz Lipovec: »Zavedamose, da tako ohranjamo zdravje in setudi bolje počutimo.«so hodili na pohode po domačih krajih inokolici, sedaj pa ni več tako in se mnogizavedajo pomena rekreacije za zdravje.«Iz Lipovec je prikolesarila skupina, kijo je vodil Janko Bezjak, ki je povedel, daso se pripeljali skupaj člani Turističnegadruštva Lipovci, ki tudi sami večkrat organizirajokolesarjenje in pohode ter tudina druge načine skrbijo za zdravje: »Tudiosrednje prireditve v Ižakovcih ob dnevuzdravja se udeležimo vsako leto. Vsi se zavedamo,da tako ohranjamo zdravje in setudi bolje počutimo. Vendar pa mislim, dadan zdravja mora biti vsak dan in ne le endan v letu. Vse leto moramo razmišljati otem, kako se zdravo prehranjevati in zdravoživeti.«Jože GaborFotografije Jože Gabor

20 | Vestnik | 15. aprila 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZ gumpiči se učimo tujih jezikovPrstanUčili sta nas mamica in babicaPrstan je nakit, ki ga nosimo na prstu, po njem je prstanec tudi dobil ime. Nipa narobe, če si ga nataknemo na kateri drugi prst roke ali tudi noge. Prstanenosijo ženske in moški, s tem da so moški prstani bolj enostavni kot ženski,ki imajo pogosto tudi dragocene kamne. Prstan s svojo okroglino pomenitudi povezavo, zato si ženin in nevesta izmenjata poročne prstane, še prej pazaročne. Tudi planeti, kot je Saturn, imajo lahko prstane ali obroče. Prstanompripisujejo tudi čarobno moč, tak je na primer Prstan Mogote, Arabelin prstanali prstan iz Gospodarja prstanov. Gumpiči velikokrat najdejo izgubljene prstane,toda kaj ko ne vedo, kdo so njihovi lastniki.Angleški jezik: ring (ring)Nemški jezik: Ring (ring)Madžarski jezik: gyűrű (đürü)Španski jezik: anillo (anijo)Italijanski jezik: annello (anello)Francoski jezik: bague (bage)Fotografija:Valerija HorvatZadnjih ur pouka se učenci še posebnoveselijo, takrat so običajno opravljene ževse šolske obveznosti in domače naloge.Ko je lepo vreme, se otroci poigrajo nadvorišču, včasih pa jih tudi kdo obišče.Učencem četrtega in petega razreda DOŠProsenjakovci sta se pri urah podaljšanegabivanja pridružili mamica in babicasošolca Tilna. Zbranim učencem stapokazali, kako se kvačka. In zakaj se nebi tega naučili tudi mladi? Priskrbeli sosi volno in kvačke ter poskušali iz nitkeustvariti vzorec, ki bi prerasel v prtičekali še kaj drugega. Pa ni bilo tako enostavnoposnemati spretnih prstov Tilnovemamice in babice. Eni so obupali prej,nekateri pa so dobili veselje do tega ročnegadela in se zmenili z obiskovalkamaza nadaljnje poučevanje. S pridno vajo indelom lahko nastane tudi kaj lepega.A. N. R. R.Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota,gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskemvalu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.PomladDraga babica!Zahvaljujem se ti, da mi večkrat priskočišna pomoč in si mi vedno na voljo.Zrasel sem zaradi tebe, saj si ti rodilamojo mamo, mama pa mene. Hvala,ker me učiš francoščino in da mi dašdenar, ko kam gremo. Hvaležen sem,ker živiš z nami in te lahko vsak danvidim ter ti večkrat kaj prinesem, kotna primer rože za materinski dan indan žena ter darila za rojstni dan. Vem,da ti je težko, če kdaj nagajam in ti povemkaj grdega. Verjemi, da vedno nemislim tako in mi je potem žal. Zahvalitipa se ti moram še zato, ker te skrbizame, in ti obljubim, da ti bom pomagalpo svojih najboljših močeh, ko bošže zelo stara. Rad te imam,tvoj vnuk Erik, 3. a, OŠ BogojinaKo zadiši po pecivuV vrtcih počnejo marsikaj, da vzgojiteljicemalčkom popestrijo že tako čudovitedneve igre in učenja. V Vrtcu Bogojinaso prišli na idejo, da bi skupaj z otrokignetli in pekli ter na koncu slastne sladicetudi pojedli. Takole so se lotili krofov.Priskrbeli so si recept, potem pa z mericamimerili moko, drobili kvas v lonček,vlivali mleko, dodajali jajca, sladkor invse potrebno. Nastalo zmes so z drobnimiročicami gnetli in zamesili. Potem pačakali in čakali in opazovali, kako je testozačelo vzhajati. To je bil tudi najlepšitrenutek, saj je vsak otrok dobil svojokepo testa in oblikoval kroglico za krof,ki so jo položili na pekač. Vse skupaj paso odnesli v kuhinjo. Ko je iz kuhinje zadišalo,pa so otroške oči kar žarele odveselja.A. N. R. R.Pice na PeciNino Voršič, Gornji Slaveči, 5 letDrobne ročiceso testonajprej gnetlein oblikovalekroglice, potempa so jih kuhariceocvrle, da je vvrtcu zadišalo pokrofih.Živel je mogočni kralj, ki je rad zahajalv restavracije s petimi zvezdicami.Nekega dne se je s svojo vojsko odpravilna goro Peco. Tam so rasli dišečazelišča in okrogle slastne dišeče picena visokih steblih. Kralj Matjaž se jimni mogel upreti in je eno poskusil, takšnoz lisičkami, ki jih je imel najrajši.Prvič je jedel pico takrat, ko se je poročils svojo drugo ženo iz Italije. Razglasilje, da se bo gora imenovala Pica.No, in to je današnja Peca.Niki Horvat, 9. c, DOŠ I LendavaIzračunaj in poišči pot do ključa!S. P. in A. P.PomladFotografija Marjana KolarSpomladi vse cveti,saj sonce se zbudi,zvončki zazvonijoin trobentice zatrobijo.Otroci se je veselimo,saj zopet zunaj skačemo.Anže Marin in Benjamin Balažic, 5. a,OŠ Bakovci

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siFinale državnega prvenstva kadetinjšport15. aprila 2010 | Vestnik | 21Prvakinje Celjanke,Pomurje Skiny tretjeLep uspeh Sobočank, ki so vnovič premagale JežičankeKošarkarski klub Pomurje Skiny, v kateregaje vključenih čez sto deklic v štirihselekcijah, je konec tedna v dvorani OŠ Iv Murski Soboti organiziral finalni turnirdržavnega prvenstva kadetinj U-16.V prvem polfinalu so se v športni dvoraniOŠ I v Murski Soboti pomerile igralkeMerkurja Celje in Ježice. Po dokaj enakovredniigri so z 58 : 54 slavile Celjanke.V drugem polfinalu pa so favoritinje izGrosupljega s 63 : 44 premagale domačePomurje Skiny. Pred okrog 400 gledalci,med katerimi sta bila tudi minister zalokalno samoupravo in regionalni razvojHenrik Gjerkeš in soboški župan AntonŠtihec, so srečanje bolje začele gostje, kiso prvo četrtino dobile z 19 : 6, ob polčasupa je bilo 30 : 14 v njihovo korist. Tudiv drugem polčasu so bile boljše in zasluženozmagale. Pri domačinkah je največtočk, in sicer 18, dosegla Tina Kerčmar.V tekmi za tretje mesto je PomurjeSkiny po ogorčenem boju šele v končnicitekme premagalo Ježico z 79 : 77 (23: 22, 17 : 17, 16 : 20, 23 : 18). Po nervoznemzačetku, ko so Ježičanke povedle kar z 12: 0, so se domačinke vendarle zbrale inprvo četrtino celo dobile s točko razlike.V drugem polčasu so bolje začele Ljubljančanke,vendar je Tina Kerčmar, kije na tekmi dosegla kar 35 točk, uspelaizničiti prednost gostij. V zadnji četrtinise je bil boj za vsako žogo, uspešnejše paso bile domačinke, ki so zasluženo slavilein se veselile velikega uspeha.Finalno tekmo za naslov državnih prvakinjpa je nepričakovano dobil MerkurCelje, ki je ugnal favorizirano Grosupljes 77 : 72 (21 : 19, 17 : 11, 18 : 21, 21 : 21).Za najboljšo igralko turnirja so izbraliRebeko Abramovič (Merkur Celje),najboljša strelka je Alina Gjerkeš (Grosuplje,ministrova hčerka), najboljšapeterka pa: Rebeka Abramovič, Ana Turčinovič(obe Merkur Celje), Alina Gjerkeš(Grosuplje), Tina Kerčmar (PomurjeSkiny) in Nina Gabrovšek (Ježica).Milan JeršeFotografija Jure ZaunekerTina Kerčmar (levo) je bila najboljša domača strelka in igralka.Pomurski pokal 2010 v rekreativnih tekihZačenja se v soboto ob Blaguškem jezeruSkupno 16 tovrstnih prireditev – Sklepna prireditev 2. oktobra v MoščancihNamizni tenisKema drugič državna prvakinjaSobota z Žibratom druga – Pelcar neporaženVodja tekmovanja Branko Recek pravi,da so se pridružili akciji Slovenija teče,s katero želijo spodbuditi večjo aktivnostljudi za njihovo boljše počutje inzdravje.Po besedah koordinatorja VitomirjaFujsa bodo 17. oktobra v ŠC Predanovcipripravili sklepno slovesnost s podelitvijopriznanj najuspešnejšim.Letos načrtujejo 16 rekreativnih tekov.Prvega že v soboto organizira ŠD Videmiz Sv. Jurija ob Ščavnici. Naslednji bo 24.aprila Pečarovski tek. Na 1. maj bo Moravskitek v Moravskih Toplicah. 8. majabo živahno v Križevcih na Goričkem, 22.maja pa v Predanovcih. Teden dni kasnejese bodo rekreativni tekači zbralina teku na Grad.Junijsko sezono bodo 5. junija s tekomin pohodom odprli pri Sv. Juriju naGoričkem, medtem ko je tek okoli Bukovniškegajezera načrtovan za 12. junij.9. Soboški tek bo 19. junija, ko bo tudistart pohodnikov, 26. junija pa se bodov Gradišču zbrali udeleženci teka za pokalObčine Tišina. Po poletnem premorubo 13. avgusta pestro v Ljutomeru,kjer pripravljajo 15. Taborski tek in pohod.Dva dni kasneje bo 8. tek prijateljstvav Šprincu. V Kobilju bo 18. avgusta24. nočni tek. Sledijo še Tek z naravo 11.septembra v Stari Novi vasi, 16. septembraRadgonski tek in zadnja prireditevTek po poti sprostitve in užitka v Moščancih2. oktobra.Milan JeršeNa Ptuju so odigrali finale 19. ekipnegadržavnega prvenstva za mladince in mladinke.Nastopilo je osem najboljših ekip,ki so si pridobile pravico do nastopa napredhodnih kvalifikacijah. Pomurci sospet dokazali, da so najboljši v Sloveniji,saj so zasedli prvo in drugo mesto primladincih ter četrto pri mladinkah.Državni naslov so drugič zaporedosvojili igralci Keme Puconci: TomažPelcar, Gorazd Horvat, Ervin Železenin Patrik Sukič, ki so v finalu premagaliPtuj (5 : 0), Rakek (5 : 2) in v odločilnemdvoboju za naslov prvaka Soboto(5 : 3). Sobočani (Jan Žibrat, Mario Kolbl,Iztok Dolamič, Denis Vöröš in Mitja Pečnik)so zasedli drugo mesto, pri čemerso premagali Rakek in Ptuj, obakrat s 5 :3. Tudi dekleta Sobote (Staša Matis, UlaVukan in Laura Perčič) so se izkazala sčetrtim mestom. Najuspešnejši igralecprvenstva je bil Žibrat, za njim pa Pelcar;oba sta zmagala v vseh dvobojih.M. U.teden v številkahKolesarstvoProlog 46. dirke po Turčiji: 1. Andre Greipel(Nemčija), 17. Simon Špilak (Lampre)+0:22. (M. J.)DuatlonSlovenski pokal, na Šaredu pri Izoli (5km teka, 20 km kolesarjenja, 2,5 teka)– absolutno ženske: 1. Melita Hajdinjak;veterani III: 1. Zoran Antolin; veterani I:5. Slavko Vukan (vsi ŠD Turbo MS). (M.J.)Spidvej1. dirka skupnega DP Slovenije in Hrvaške,Dolnji Kraljevac: 1. Matej Žagar 15, 8.Denis Štojs (Lendava) 8.2. dirka skupnega mladinskega DPSlovenije, Hrvaške in Madžarske v Petišovcih(zaradi naliva prekinjena po12. vožnji): 1. Dino Kovačić (Hrvaška) 9,2. Matija Duh (Krško), 3. Roland Benkö(Madžarska), 4. Aljoša Remih (Krško),vsi po 8. (M. J.)TrapGrand prix Beretta, Pragersko: 1. DavidKostalecky (Češka) 139, 2. VladimirSlamka (Slovaška) 133, 3. Boštjan Maček131; ženske: 1. Jana Mezeiova (Slovaška)66, 2. Jasmina Maček 64, 3. Silva Eidenberger(Avstrija) 58. (M. J.)AvtomobilizemPrva dirka za prvenstvo Madžarske v hitrostnempospeševanju, Tokol: 2. v svojihkategorijah Igor Kovačič in Jure Špindler(oba Avto klub Street Race team M.Sobota) v vozilih Opel Corsa. (M. J.)1. reli starodobnikov v Martinju, motoristi:1. Robi Kerčmar (Križevci); avtomobilisti:l. Branimir Kokol (Vidonci) sTrabantom, 2. Edvard Štesl (Fikšinci) zZastavo, 3. Marko Klanjšček (Marjeta naDravskem polju) z vozilom WW. (T. G.)Strelstvo19. DP za mlade, Ljubljana, pionirji: 6.Pomurka 514, 7. Tišina 509, 8. Turnišče508; posamezno: 7. Primož Seršen (Turnišče)179, 9. Tilen Štraus (Pomurka)178. Pionirke: 2. Tišina 511, 3. Pomurka491; posamezno: 3. Tamara Černi (Gančani)180, 5. Lea Mihelič 174, 7. NastjaOzvatič (obe Tišina) 173. Kadetinje: 1.Tišina 1149; posamezno: 1. Špela Mihalič(Tišina) 391, 4. Kaja Raščan (Pomurka)383, 6. Katja Ratnik 381, 7. Nina Pertoci(obe Tišina) 377. Kadeti: 1. Turnišče1102; posamezno: 5. Tadej Žalik (Turnišče)378. (M. J.)RokometZadnji krog končnice 1. B-lige (ž): Millennium– Sava Kranj 27 : 23 (Šijanec inJaušovec po 6). Rokometašice Millenniumaod Sv. Jurija ob Ščavnici so zasedle6. mesto. (M. J.)6. krog končnice 2. DRL, od 9. do 14.mesta: Arcont Radgona – Jadran 2009 35: 32 (L. Klun in Petrovič po 6). Radgončanivodijo s 16 točkami pred Radovljico,14, s katero bodo igrali odločilno tekmov petek ob 20. uri v Radencih. (N. K.)JudoMednarodni turnir, Dubrovnik: 1. Slovenija(Sašo Šarčevič do 50 kg, AdrianGomboc do 55 kg in Tim Kovačič do 60kg).Mednarodno tekmovanje, Nagyatad,ml. dečki: 1. Primož Škafar (do 40 kg), 2.Timi Markoja, 3. Rok Mihailovič Krpan(vsi KBV Lendava).Pokal Bežigrada (476 tekmovalcev iz11 držav): 1. Urška Potočnik (nad 78 kg),JK Ljutomer, dečko Aleksander Ferenčak(do 38 kg), JK MS, kadetinja MelitaGönc (do 70 kg), KBV Lendava, 2. ml.dečko Miha Filip (46 kg), JK MS, st. deklicaTadeja Arklinič (do 57 kg), 3. ml.dečko Uroš Vozlič, st. deklica BetinaIvajnšič (vsi JK Ljutomer), deklica HannaMazouzi (40 kg), ml. dečko Mitja Virag(26 kg), oba judo sekcija Beltinci,kadetinja Katja Balažic, st. dečko PatrikGal (oba KBV Lendava), Tadeja Hozjan(JK Lendava). (M. J., N. Š., F. B.)Košarka22. krog 1. italijanske lige (ž): Benetke– Taranta 52 : 59 (Daliborka Jokič 11točk).1. krog latvijskega pokala: Liemara –Valmeire 72 : 78 (Blaž Črešnar 14 točk).(T. G.)4. krog kvalifikacij za 1. B-ligo: RadenskaCreativ Sobota – Aktiva skupina Radovljica68 : 75 (15 : 20, 23 : 17, 11 : 20,19 : 18), ALTE Bistrica – Splošna plovbaPortorož 49 : 83. Najboljši strelci Sobočanov:Novak in Šuran po 15, Majc 14.Vrstni red: Splošna plovba Portorož 8,Radovljica 7, Radenska Creativ Sobota 5,ALTE Bistrica 4. (M. J.)RokoborbaSlovenska članska reprezentanca je odpotovalana EP v Baku. Jure Kuhar (do74 kg) bo nastopil v soboto, Dejan Šernek(do 84 kg) pa v nedeljo. Želja obehje uvrstitev med prvih 10.Mednarodno tekmovanj v prostemslogu, Söding v Avstriji: 1. član Niko Horvat(najboljši tekmovalec), kadet UrošHlebec in članica Mihaela Čirič, vsi RKLjutomer. (M. J.)KarateMednarodni turnir v Nedelišču: 3. v katahin športnih borbah Silvija Rajnar(KK M. Sobota).3. krog slovenske šolske lige, Zg. Polskava,kate: 3. Clarisa Kuzma (OŠ G. Radgona,6. do 7. razred) in Žiga Šipek (OŠNegova, 4. do 5. razred); borbe: 3. MihaNikl (OŠ Negova, 4. do 5. razred), vsičlani Shotokan karate kluba G. Radgona.(M. J.)Kegljanje1. krog DP v kombinaciji – moški (N. Gorica,Šoštanj): 1. Mitja Gornik (Konstruktor(1369, 30. Mladen Emeršič, 31. IvanBorovič (oba 1168), 41. Milan Kovačič (vsiRadenska) 1143, 49. Zlatko Kuk (Nafta)1121. Ženske (Radenci, Litija): 1. SilvanaBelcijan (Kamnik) 1164, 50. Cilka Ščap(Nafta) 1012. Najboljših 24 se je uvrstilov polfinale. (M. J.)Hokej na traviInterliga: Šenkvice (Bratislava) – Pliva(Lipovci) 1 : 2 (Sraka, R. Mesarič). Plivaje prva v skupini in se je uvrstila na sklepniturnir štirih najboljših. Ženske: Šenkvice– M. Toplice 5 : 0.DP: M. Toplice – Pliva 1 : 3 (Kučan; Štiblar2, R. Mesarič); ženske: M. Toplice –Triglav Predanovci 2 : 1 (Dervarič, Könye;Sočič). (J. P., T. G.)Šah6. turnir štajerske kadetske lige, OŠ Ljutomer,7 kol (57 igralcev): 1. Luka Skuhala6, 2. Jernej Skuhala 5,5, 12. BarbaraSkuhala, 15. Hana Nemec, obe po 4,5 (vsiŠD Radenska Pomgrad). (M. J.)Mesečni turnir ŠD Lendava: Jože Gaber7, Jože Vučko 6, Štefan Huzjan 4. (F. B.)Orodna gimnastikaPokal Ruš, 1. stopnja: 2. DŠR M. Sobota,3. Maja Čopi, 4. Aleša Polanšek; 2. stopnja:6. DŠR M. Sobota; 3. stopnja: 2.Tina Kolar; 4. stopnja: 2. DŠR M. SobotaII, 3. DŠR M. Sobota I, 6. Asja Benčec, 7.Iva Gabor. (M. J.)Bovling1. velikonočni turnir v Lendavi, ženske:1. Teri Koncut 362, 2. Jožica Könye 327, 3.Andreja Lukač 323; moški: 1. Ivan Koncut404, 2. Boštjan Hac 397, 3. GregorTuš 382. (M. J.)Pikado21. kolo občinske lige Križevci: Shooters– Bar spomin 4 : 5, Gabrijelov barček –Bar Pintarič 4 : 5, Boosters – ŠD LO-KOJorstik 3 : 6, Bar baza – Naš ovinek 4 : 5,Dama bar – ŠD Grabe 5 : 4, ŠD Berkovci– Kasač 2 : 7. Vrstni red: ŠD LO-KO Jorstik36, Boosters Boreci 34, Kasač Veržej32. (M. J.)BadmintonDP U-19, Zg. Kungota: 2. ženska dvojicaSabina Magyar (Lendava) in Tina Kodrič(Kungota), 3. mešana dvojica Sabina Magyar-TomažUršič (LJ). (F. B.)TenisOdprto prvenstvo U-16, Litija, kvalifikacije:Marino Kegl (MS) – Žagar 9 : 4, TineVeren (Radenci) – Vovk 4 : 9; glavni turnir,1. kolo: Kegl – Lovišček 6 : 0, 6 : 4, 2.kolo: Kegl – Juričič 2 : 6, 1 : 6. OP U-12,Novo mesto: 3. mesto v skupini Iva Gabor(MS). Izidi: Gabor – Knez 9 : 8 (6),Gabor – Burger 0 : 9, Gabor – Klep 2 :9. (G. F.)Golf1. letošnja tekma za pokal Golf zvezeSlovenije v M. Toplicah: 1. Andrej Kralj(Otočec), 2. Ljubomir Kološa (M. Toplice),3. Jernej Pavlič (Bled). Še srečanjegolfistov Medžimurja in M. Toplic: 1. JožefŠtihec in Marta Šbül v bruto točkah;v neto točkah pa Janez Erjavec. Najdaljšiudarec: Bernarda Barbarič Bratina (192m), najbližje zastavici: Biserka Horvat(410 cm, Medžimurje). (T. G.)ModelarstvoTekmovanje velikih modelov v Bovcu,mladinci: 2. Črt Šiftar, 4. Aljoša Grgurič,6. Grega Filo; manjši modeli: 7. JožeTitan. Ekipno prvo Društvo modelarjevPomurja. (T. G.)

22 | Vestnik | 15. aprila 2010 športwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siDržavna ženska šahovska liga v soboški ZvezdiVodijo Novogoričanke,domačinke trenutno šesteMali nogometSuhi Vrh zapetami VidmuNa čelu Sotinain TurniščeMed 9 ekipami tudi Radenska Pomgrad – Drugi del tekmovanja ta konec tedna v Murski SobotiS slovesno otvoritvijo se je v petek popoldnev salonu Murska republika hotelaZvezda v Murski Soboti začela jubilejna20. državna ženska liga, katereorganizatorja sta Šahovska zveza Slovenijein ŠD Radenska Pomgrad. V imenuŠahovske zveze Slovenije je predstavnicedevetih tričlanskih ekip pozdravilPrimož Kokalj, v imenu Mestne občineMurska Sobota Štefan Cigan in v imenuorganizatorja, Šahovskega društvaRadenska Pomgrad, predsednik FrancKramar. Glavni sodnik je domačin MitjaKovač.Poleg domače ekipe, ki jo sestavljajoSzidonya Vajda, Maja Hočevar in SaraVombek, nastopajo še šahistke iz Tolmina,Kočevja, Domžal, Maribora, Kranja,Krškega, Sevnice in Nove Gorice. Drugidel lige bo na vrsti ta konec tedna, pravtako v Murski Soboti.Rezultati – 1. kolo: Radenska Pomgrad– Triglav Krško 1 : 2 (Vajda – M. Muzychukremi, Hočevar – Bučar remi, Vombek– Ahmatovič 0 : 1), Tolmin – N. Gorica0,5 : 2,5, Domžale – Sevnica 0,5 : 2,5,Maribor – Kranj 0,5 : 2,5 (Lea Števanecpremagala Narciso Mihevc Mohr);2. kolo: Sevnica – Radenska Pomgrad1,5 : 1,5 (vse tri partije remi), Nova Gorica– Kranj 2 : 1 (Srebrnič – Števanec remi),Triglav Krško – Maribor 2,5 : 0,5, Tolmin– Kočevje 1 : 2; 3. kolo: Kočevje – NovaGorica 1 : 2, Domžale – Tolmin 2,5 : 0,5,Maribor – Sevnica 1,5 : 1,5, Kranj – TriglavKrško 1,5 : 1,5 (Števanec – Bučar 1 :0), Radenska Pomgrad prosta; 4. kolo:Tolmin – Radenska Pomgrad 0,5 : 2,5Fotografija Jure ZaunekerEkipa Radenske Pomgrada: Szidonya Vajda, Maja Hočevar in Sara Vombek(zmagi Vajdove in Bombkove, remi Hočevarjeve),Nova Gorica – Triglav Krško1,5 : 1,5, Sevnica – Kranj 1 : 2 (Grilc – Števanec1 : 0), Kočevje – Domžale 2,5 : 0,5.Vrstni red: Nova Gorica 8, Triglav Krško7,5, Kranj 7, Sevnica in Kočevje po 5,5,Radenska Pomgrad 5, Domžale 3,5, Mariborin Tolmin po 2,5.Milan Jerše11. krog PL: Bulls Apače – Suhi Vrh 3 : 7,Meteor Melinci – Inter Črenšovci 1 : 4,Videm G-Pri Maji – Old boys M. Sobota2 : 1, Trnje – Nemčavci 6 : 2, Večeslavci– Bakovci 2 : 2. Vrstni red: Videm 24,Suhi Vrh 23, Trnje 21.17. krog TA: Mladi Odranci – Kamenci3 : 6, Hrabri miški Serdica – MladostČrenšovci 1 : 2, Bodočnost Fikšinci – JezeroKrašči 6 : 3, Sotina – Lissa Dokležovje8 : 2, Gerlinci – Pertoča 3 : 1, Veščica2000 – Inter Dolič 3 : 4, MladostPertoča – Haminovi G. Slaveči 1 : 6. Vrstnired: Sotina 42, Haminovi 40, Hrabrimiški 30. 11. krog AA: NK 13 MS –Beltinci 0 : 2, Odranci – Mura - Krog 2: 7, Rakičan – Lipovci 6 : 2, Krašči 09 –Bangladeš 3 : 2, Turnišče – Piko Ropoča14 : 0. Vrstni red: Turnišče 31, Rakičan26, Lipovci 24.13. krog MLMN Križevci: Kalinovjak– ŠD LO-KO 3 : 6, Junior SNV – ŠD Berkovci1 : 1, ŠD Ključarovci – Zetor servisVučja vas 8 : 0, Križevci – Slaptinci 5 : 1,Habitus Lukavci – ŠD Grabe 1 : 4, MRD– Bunčani 3 : 6. Vrstni red: Križevci 31,ŠD LO-KO in Slaptinci po 30.16. krog veteranske lige: Mladost Pertoča– Rakičan 2 : 5, Borejci – Černelavci5 : 7, Nemčavci – Dokležovje 2 :3, Bakovci – Rogašovci 6 : 2, Noršinci– Čarda 5 : 4. Vrstni red: Rogašovci 38,Bakovci 35, Old boys 31.12. krog mednarodne veteranske lige:Večeslavci – G. Slaveči 3 : 3, Srebrni breg– Mühlgraben 2 : 2, Grad – All Stars Monošter6 : 3, Slovenska ves – Šulinci 7 : 1,Tromejnik Oldys – G. Senik 2 : 4, Neradnovci– Stanjevci 1 : 3. Vrstni red: Slovenskaves 33, All Stars Monošter 30,Tromejnik Oldys in Grad po 28.Milan JeršeObčni zbor ND Mura 05Miroslav Topič tudi uradnonovi predsednik3. SNL vzhodVodilni dvojec zmagalDober odpor Tehnostroja Veržeja v gostehNogometSimič imapodporoPodpredsednik Andrej Benko, člani UO NikolajGorza, Bojan Petrijan in Mladen PrettnerV skladu s 16. členom statuta ND Mura05 je bil v sejni sobi soboških črno-belihobčni zbor, ki je trajal dobre tri ure.Na njem je tudi uradno postal predsednikkluba Miroslav Topič, podpredsednikpa Andrej Benko (SCT TKO). Vpetčlanskem upravnem odboru, ki imaštiriletno mandatno obdobje, so še NikolajGorza, Bojan Petrijan in MladenPrettner. Pred tem je bil razrešen stariupravni odbor v sestavi Ervin Kutoš, MiranForjanič, Bojan Petrijan, Viktor Časar,Franc Škrilec in Robert Belec. Pravtako so razrešili nadzorni odbor: KarelGjergjek, Denis Čeh in Drago Ružič, vnovem nadzornem odboru pa so DenisČeh, Darko Hidič in Drago Ružič. Namestostarih članov disciplinske komisijev sestavi Goran Gutalj, Tomaž Dundekin Drago Hidič so kot novi člani izvoljeniTomaž Dundek, Simon Horvat inStanko Prelec. Še naprej pa bo blagajnikMirko Babič.Na občnem zboru so precej pozornostinamenili tudi finančnemu stanjudruštva, ki se je v preteklosti znašlo vvelikih težavah. Po ocenah podpredsednikaBojana Petrijana ima ND Mura 05trenutno okrog 13.000 evrov neporavnanihobveznosti. V prvi vrsti gre za dolgovedavčni upravi (6.000 evrov) in nogometašem,še nejasen pa je izid tožbenekdanjega trenerja Primoža Glihe. Zvedelismo, da je bila Mura 05 v resni nevarnosti,da bi ji Nogometna zveza Slovenijeodvzela 9 oziroma 1 točko, kar pase naposled vendarle ni zgodilo.Spodbuden pa je pozitiven odzivokrog 200 staršev mladih nogometašev,ki jim ni vseeno za nadaljnjo usodoFotografija Milan JeršeNovi predsednik Mure 05 Miroslav Topičsoboškega drugoligaša. Ti so namreč zagotovilipribližno 60 odstotkov potrebnegadenarja za normalno delovanjekluba. Z njihovo pomočjo bodo skušaligraditi razvoj na novih temeljih. Kotje poudaril predsednik MNZ MurskaSobota Danilo Kacijan, je Mura 05 brezdvoma paradni konj v Pomurju, zato bonujna podpora z vseh strani, če si želimozagotoviti stabilen klub. V kreiranjenjegove politike kluba pa se morajo polegstrokovnjakov bolj vključiti tudi večjisponzorji in donatorji. Pri vsem tempa je treba, kot je izjavil novoizvoljenipredsednik Miroslav Topič, upoštevatidejansko gospodarsko stanje v pokrajiniin si zadati realne cilje, kar pomeni, dabo potreben korak za korakom, ne pa zavsako ceno riniti z glavo skozi zid.Milan Jerše19. krog: Čarda – Malečnik 2 : 0, Odranci– Tromejnik G-Kalamar 4 : 1, Zreče– Tehnostroj Veržej 1 : 0, Tehnotim Pesnica– Koroška Dravograd 2 : 3, Simeršampion – Paloma 2 : 1, Šmartno 1928– Kovinar Štore 4 : 0, Stojnci – MonsClaudius 2 : 0.Pari 20. kroga: Tehnostroj Veržej– Stojnci, Tromejnik G-Kalamar –Šmartno 1928, Mons Claudius – Odranci,Koroška Dravograd – Čarda,Kovinar Štore – Simer šampion, Paloma– Tehnotim Pesnica, Malečnik– Zreče.Odločeno šele v končniciIgrišče v Martjancih, 200 gledalcev,sodnik: Boris Jeneš (Lendava). Strelca:1 : 0 G. Pavel (72), 2 : 0 Vaš (87). Rumenikartoni: Gjergjek, B. Horvat, G.Pavel, D. Krajnc, Kerčmar, U. Krajnc;Legčević, Stančič, Cof, Peša, Radan,M. Cotter.Čarda: Prša, G. Pavel, V. Horvat,Kerčmar, B. Horvat, U. Krajnc, Vinko,Gjergjek (Z. Horvat, 55), U. Pavel(Banfi, 60), D. Krajnc (S. Cotter, 89),Vaš.Minimalni poraz v ZrečahIgrišče v Zrečah, 100 gledalcev, sodnik:Janez Babnik (LJ). Strelec: 1 : 0Tirovič (66). Rumeni kartoni: Marinšek,Videčnik; Grah, Vinkovič. Rdečakartona: Marinšek (75); Grah (64).S. šampion 11 5 2 39 : 13 38Čarda 12 2 4 40 : 15 38Šmartno 10 4 4 45 : 28 34Dravograd 9 5 4 38 : 22 32Stojnci 9 4 5 32 : 22 31Zreče 8 7 3 25 : 23 31Malečnik 9 3 6 37 : 33 30Odranci 6 4 8 37 : 33 22Kovinar 6 4 8 25 : 30 22Veržej 6 2 10 34 : 35 20Tromejnik 5 5 8 21 : 29 20Pesnica 5 4 9 21 : 30 19M. Claudius 2 2 14 20 : 67 8Paloma 1 3 14 18 : 52 6Tehnostroj Veržej: Hozjan, B. Čontala,M. Vinkovič, Vidmar, Kaučič, Rihtarič,Marič, Sunčič (D. Vinkovič, 67),Kuzma (Karnet, 74), Grah, Baler.Prekmurski derbi OdrancemIgrišče v Odrancih, 300 gledalcev,sodnik: Roman Glažar (Hajdina).Strelci: 1 : 0 Zelko (12), 2 : 0 Kovač (44),3 : 0 Žerdin (63), 3 : 1 Sukič (65), 4 : 1Gostan (92). Rumeni kartoni: Žerdin,Tkalec, Zlatar, J. Borovič; D. Mešič, M.Mešič. Rdeča kartona: Ščančar (83); M.Mešič (20).Odranci: Ščančar, Zlatar, Erjavec,Raduha, Tkalec (Gostan, 70), Halas,Žerdin, D. Horvat, Zelko (Smodiš, 83),Kovač (Sreš, 55), J. Borovič.Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Nemec,Kisilak (Forjanič, 87), M. Mešič,G. Bokan, Kous, Sukič, Navotnik, Senekovič,D. Mešič, D. Čontala.Dokležovje se odmikaIvan Simič tudi po skupščini NZS ostajapredsednik. Svoj odstop je ponudil predmesecem dni, potem ko se je z nogometašizapletel v javno pranje umazanegaperila zaradi premij za preboj na SP2010 (igralci in člani strokovnega vodstvasi bodo razdelili 5,2 milijona evrov). ZasedanjeNZS je potrdilo, da ima Simič še vednoveč zaveznikov kot sovražnikov.23. krog 1. SML: Mura 05 – Rudar 2 :1 (Janža, Sreš), zaostala tekma 19. kroga:Slovan – Mura 05 3 : 2 (Kous, Sreš).Vodi Hit Gorica (518), 12. Mura 05 (24).23. krog 1. SKL: Mura 05 – Rudar 0 : 0, zaostalatekma 19. kroga: Slovan – Mura 051 : 3 (Seršen, Maroša, Janža). Vodi Interblock(56), 8. Mura 05 (30). 22. krog U-14vzhod: Mura 05 – Tehnostroj Veržej 0 : 1,Drava – Nafta 2 : 1. Vodi Maribor (58), 4.Tehnostroj Veržej (42), 7. Mura 05 (37),12. Nafta (22).13. krog 1. MNL Lendava: Čentiba – VeteraniTurnišče 2 : 0, Olimpija Dolga vas– Nedelica 0 : 2, Kobilje – Žitkovci 3 : 3,Renkovci – Panonija 1 : 2. Vrstni red: Kobilje31, Veterani Turnišče 24, Nedelica21. 12. krog 2. MNL Lendava: Nafta veterani– Mostje 7 : 1, Zvezda Dolina – Graničar0 : 9, prosta Kapca. Vrstni red: Naftaveterani 25, Graničar 21, Mostje 16.14. krog 1. MNL M. Sobota: Dokležovje– Hodoš 3 : 0, Beltinci – Roma 2 : 1, Apače– Ljutomer 3 : 3, Serdica Kl. Šinko –Lipa 4 : 3, Tišina – Slatina 0 : 1, Bakovci –Radgona 7 : 3. Vrstni red: Dokležovje 31,Bakovci, Slatina in Hodoš po 25. 12. krog2. MNL M. Sobota: Pušča – Bratonci 1 : 3,Lesoplast Križevci – Goričanka AS 3 : 0,Cven – Rotunda 2 : 2. Vrstni red: Pušča25, Križevci 22, Goričanka 20.Milan Jerše

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport15. aprila 2010 | Vestnik | 23Lendavčani dobili derbiNafta ugnala še MariborBenko dvojni strelecŠportni park v Lendavi, 1.800 gledalcev,sodnik: Dragosav Perič (Kranj). Strelci: 1 :0 Miljković (21), 2 : 0 Benko (47), 3 : 0 Benko(48), 3 : 1 Tavares (58). Rumeni kartoni:Caban, Benko, Ošlaj; Bačinović, Tavares,Flavio. Rdeč karton: Bačinović (44).Nafta: Murko, Ošlaj (Bukovec, 75), Caban,Bunc, Čeh, Vassiljev, Buzeti, Matjašec,Zemljič, Benko (Volaš, 55), Miljković(N. Kolman, 86).Maribor: Ranilović, Džinić, Mejač(Bunderla, 80), Tavares, Mihelič (Flavio,28), Jelić, Fileković, Aljančič, Bačinović,Dodlek, Mertelj (Plut, 70).Živahen začetek tekme je obetal leponogometno predstavo pred velikim številomgledalcev. Prvo priložnost je imelže v 5. minuti Miljković, ki ni znal izkoristitipodaje Bunca, ampak je izsilil lekot. Dve minuti kasneje pa izredna priložnostna drugi strani. Po samostojnemprodoru Jelića se je Tavares znašel iz očiv oči z vratarjem Murkom, ki je odličnoposredoval in rešil zanesljiv zadetek.Naslednje minute so pripadle gostom,domačini pa so se odločili za hitre protinapade.Enega od teh so gostitelji izkoristiliže v 21. minuti. Vassiljev je prodrlpo levi strani in podal k drugi vratnicido povsem neoviranega Miljkovića, ki jez glavo zadel v polno.Gostujoči strateg Milanič je v 28. minutimoral poseči po prvi menjavi, sajse je Mihelič v zračnem dvoboju s Cabanompoškodoval in je svoje mesto moralprepustiti Brazilcu Flaviu. Izjemno priložnostza povišanje vodstva je v 34. minutizapravil Buzeti, ki je po podaji Vassiljevaz leve strani s sedmih metrov zgrešil prazengol. Le nekaj trenutkov kasneje je poPNLSpodrsljajiprvih štirihRakičan bliže vrhu17. krog: Grad – Hotiza - La Storia 0 : 0,Šalovci – Kema Puconci 1 : 1, Polana –Rakičan 3 : 10, Bogojina – Virs Bistrica 2: 0, Turnišče – Aqua Ižakovci 2 : 0, Črenšovci– ZMG Gančani 0 : 1, Petišovci –Dobrovnik 1 : 1.Pari 18. kroga: Hotiza - La Storia – Petišovci,Dobrovnik – Črenšovci, ZMGGančani – Turnišče, Aqua Ižakovci – Bogojina,Virs Bistrica – Polana, Rakičan –Šalovci, Kema Puconci – Grad.Grad 10 4 3 38 : 15 34Petišovci 10 3 4 33 : 18 33Kema 9 4 4 43 : 21 31Črenšovci 9 3 5 35 : 19 30Rakičan 9 3 5 42 : 30 30Bistrica 7 4 6 27 : 24 25Šalovci 7 4 6 21 : 22 25Dobrovnik 5 9 3 21 : 21 24Turnišče 7 1 9 26 : 30 22Hotiza 5 6 6 34 : 31 21Bogojina 5 4 8 21 : 33 19Gančani 4 6 7 20 : 32 18Ižakovci 3 4 10 19 : 34 13Polana 0 3 14 10 . 60 3Sobota, 17. aprila, ob 13. uri: Tek okoliBlaguškega jezera in pohod. Organizator: ŠDVidem iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Informacije:Peter Trbuc, 031 565 198.Več informacij o prireditvah in vadbi nawww.migajznami.si, kamor lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.Fotografija Jure ZaunekerFotografija Jure ZaunekerMiljković (v sredini) je prvi načel mrežo Maribora.kotu Vassiljeva z leve strani Ošlaj z glavozatresel vratnico. Miljković pa je v 41. minutis »škarjicami« spet namučil vratarjaRanilovića. V 44. minuti je sodnik Peričpo grobem prekršku nad Čehom izključilBačinovića, ki je prejel drugi rumeni karton.Tako so Mariborčani ostali na igriščule z deseterico.Lendavčani so številčno prednostunovčili že takoj po začetku drugegapolčasa. Po kotu Vassiljeva so obrambniigralci Maribora slabo posredovali, karje izkoristil Benko in iz bližine žogo porinilv levi vratarjev kot. Isti igralec je leNov šok v FazanerijiŠest golov v mreži Mure 05Gostje neusmiljeno kaznovali napake domačih nogometaševGosti so ohranili nedotaknjeno mrežo.Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti,300 gledalcev, sodnik: ŽelimirkoPavlovič (Krško). Strelci: 0 : 1 Stanko(41), 0 : 2 Ovčina (45), 0 : 3 Kreft (49), 0: 4 Košnik (64), 0 : 5 Brezarič (85), 0 : 6Hauschen (90). Rumeni kartoni: Benkič,Janža; Brezarič.Mura 05: Ajlec, Maruško, Benkič,Smolkovič, Janža, Prettner, Slavic, Vršič,Kous (Zlatar, 46), Bohar (Pejnovič,66), Pavel (Gruškovnjak, 75).Garmin Šenčur: Curanović, Kerić, Lazić,Mešanović (Hauschen, 71), Kreft,Ovijač, Brezarič, Stanko (Stranjak, 67),Košnik, Ovčina, Bobnar (Kukavica, 54).minuto kasneje dosegel še en zadetek.Po levi strani je pobegnil Miljković innesebično podal Benku, ki je preusmerillet žoge, ta pa je Raniloviću pobegnilav mrežo. Kljub številčni premoči gostiteljevso bili pobudnik igre gostje innevarno ogrožali vrata Murka. Po grobinapaki obrambe so Mariborčani v 58.minuti izid znižali. Po strelu Flavia jelendavski vratar žogo odbil do Tavaresa,ki mu iz bližine ni bilo težko zadetimreže. Navzlic pobudi, ki so jo imeli vzadnjem delu tekme, pa Mariborčanomni več uspelo dati gola.Že v prvi minuti je domači vratar Ajlecz nogo rešil zanesljiv zadetek; streljal jeBobnar. V 12. minuti pa je Bohar z ugodnegapoložaja s kakih 10 metrov streljalčez gostujoča vrata. V 16. minuti je Košnikz 20 metrov meril v desni spodnjikot, vendar je žoga poletela tik mimodesne vratnice. Nato je igra v glavnempotekala med obema kazenskima prostoroma,s številnimi napačnimi podajamipa so prednjačili črno-beli.Gostje so prišli do vodstva po prepovedanempoložaju Stanka, ki se je znašelsam pred domačimi vrati in žogo spravil vmrežo. V zadnji minuti prvega polčasa paTrener Nafte Nebojša Vučičević: »Menim,da smo zasluženo zmagali. Igralci sona terenu povedali vse. Zagotovo smo siže zagotovili obstanek, gremo s tekme natekmo. Vesel sem, da smo našim navijačempripravili lepo popoldne, polno srečein radosti.« Trener Maribora Darko Milanič:»To, kar so prikazali moji igralci, jebilo premalo. Pogrešal sem željo, ki smojo v preteklosti kazali, da bi bili na terenuuspešni. Ni bilo dovolj teka, pristopenostavno ni bil pravi. Bili smo daleč podravnijo, na kateri bi morali igrati.«Feri Horvat M.je iz podobnega položaja Ovčina še drugičmatiral domačega vratarja. Serijo zadetkovso gostje nadaljevali takoj na začetkudrugega polčasa. Zopet so izigrali domačoobrambo in osamljenemu Kreftu nibilo težko zadeti v polno. Deset minut kasnejeje Zlatar streljal čez vratarja Curanovića,vendar so gostje še pravi čas žogoizbili pred golovo črto. Pet minut kasnejeje bilo že 4 : 0 v korist Šenčurja. Po hitremnasprotnem napadu je Košnik od blizupremagal Ajleca. Ta je bil nemočen še v85. in 90. minuti, ko sta se pred njim znašlaosamljena Brezarič in Hauschen.Milan Jerše1. SNLKoprčanomse nasmihanaslovŽe 11 točk prednosti30. krog: Nafta – Maribor 3 : 1 (1 : 0), Rudar– Olimpija 1 : 3 (1 : 2), Hit Gorica –Domžale 2 : 3 (2 : 0), Interblock – LukaKoper 0 : 5 (0 : 0), Labod Drava – CM Celje0 : 1 (0 : 0).Pari 31. kroga: Labod Drava – Nafta(sobota ob 16.30), CM Celje – Interblock,Luka Koper – Hit Gorica, Domžale – Rudar,Olimpija – Maribor.Koper 18 9 3 50 : 26 63Maribor 16 4 10 53 : 41 52Nafta 13 5 12 46 : 46 44Celje 12 6 12 44 : 49 42Rudar 13 2 15 38 : 44 41Olimpija (-2) 12 6 12 42 : 29 40Gorica 11 7 12 53 : 51 40Domžale 11 6 13 43 : 50 39Interblock 9 5 16 32 : 48 32Drava 6 8 16 28 : 45 262. SNLRemi prvegain zadnjegaGneča v sredini lestvice19. krog: Primorje – Krško 0 : 0, TriglavGorenjska – MU Šentjur 0 : 1 (0 :0), Bela krajina – Livar 1 : 0 (0 : 0), Mura05 – Garmin Šenčur 0 : 6 (0 : 2), DravinjaKostroj – Aluminij 1 : 2 (0 : 0).Pari 20. kroga (včeraj): Aluminij –Mura 05, Dravinja Kostroj – Krško, LivarIvančna Gorica – Triglav Gorenjska,MU Šentjur – Primorje, GarminŠenčur – Bela krajina.Primorje 12 6 1 39 : 6 42Triglav 11 4 4 25 : 13 37B. krajina 10 3 6 23 : 24 33Mura 05 7 6 6 28 : 34 27Dravinja 7 4 8 25 : 21 25Aluminij 7 3 9 29 : 26 24Šenčur 5 7 7 21 : 22 22Livar 5 4 10 15 : 26 19Šentjur 5 4 10 23 : 35 19Krško 2 7 10 10 : 31 131. ŽNLPomurke šenaprej drugeDerbi dobila Krka11. krog: Pomurje Beltinci – Dornava6 : 2 (Vrabel 4, Špur, Nagy), VelesovoKamen Jerič – Rudar Škale 1 : 6, Jevnica– Maribor 4 : 3, HV Tour Sl. Gradec– Krka 1 : 3. Pari 12. kroga: Rudar Škale– Pomurje Beltinci, Dornava – HVTour Sl. Gradec, Krka – Jevnica, Maribor– Velesovo Kamen Jerič.Krka 10 0 1 61 : 7 30Pomurje 8 1 2 56 : 17 25Sl. Gradec 7 1 3 31 : 16 22Jevnica 7 0 4 41 : 23 21Rudar 7 0 4 33 : 17 21Maribor 3 0 ¸8 24 : 34 9Velesovo 1 0 10 9 : 81 3Dornava 0 0 11 12 : 72 0

24 | Vestnik | 15. aprila 2010 dobro je vedetiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siKoža potrebujenotranji vir močiPomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnostiPomladanska utrujenostPrvi sončni žarki so nas že razveselili in naznanili pomladZ leti vse bolj občutimo in opazimodoločene spremembe na koži, ki jenajvečji in najvidnejši telesni organ.Pri tridesetih postaja suha, pojavljajose izrazne gubice in pege na obrazu,po poškodbah se zdravi počasneje.Da bi čim bolj odložili njeno staranje,se moramo držati preprostih, aučinkovitih navodil. Prvi korak do pravenege je seznanjanje s spremembami.Več namreč vemo o njih, lažjekljubujemo staranju.Pomembno je, da se pazljivo inredno negujemo. Na prvem mestuje seveda umivanje, pri čemer semoramo izogibati sredstvom, kiutegnejo dehidrirati kožo. Po posvetus kozmetičarko ali dermatologomsi priskrbimo izdelke za nego pritridesetih, ki vsebujejo več hranljivihin vlažilnih snovi in ki ji z globinskimdelovanjem vračajo sijaj in čvrstost.Elastičnost kože je precej odvisna odbeljakovinske snovi kolagena, ki jo delagladko in napeto. Izdeluje jo telo samo,predvsem če uživamo primerno hrano,ki vsebuje lahko prebavljive beljakovine(soja, stročnice, avokado), sveže sadjein zelenjavo. To jo opazno napne,zgladi in temeljito navlaži. Izogibajmose tudi alkohola in cigaret, vzdržujmotelesno aktivnost ter redno in pravilnonegujmo kožo za boj proti staranju.Povezanost srcain ledvicDnevi postajajo daljši in toplejši, vseveč je svetlobe, pa vendar – zanimivo,vse to ne prinese takojšnjega boljšegapsihofizičnega stanja telesa, kotbi bilo pričakovati. Ponavadi se obvsem tem pojavi tako imenovana pomladanskautrujenost. Zlahka jo prepoznamo,saj najverjetneje nikomurod nas niso neznani simptomi, kot sobrezvoljnost, utrujenost, zaspanost,izčrpanost in upad energije, ki pomladanskoutrujenost spremljajo. Zutrujenostjo seveda prihaja do padcadelovne učinkovitosti, zmanjšane fizičnezmogljivosti, pa tudi zmanjšaneodpornosti organizma.Zakaj se pojavipomladanska utrujenost?Pomladanska utrujenost vsekakorni bolezen, pač pa stanje organizma,ki se pojavi ob menjavi letnegačasa in ob nastopu menjave vremena.Moč sončnih žarkov se spomladipoveča, temperature se zvišajo, človeškotelo pa se mora vsem tem naravnimspremembam prilagoditi. Zato seposledično razširijo žile, pretok krvise poveča in presnova organizma sepospeši. Vse to je za telo velik napor,poraba energije se poveča in zato telozapade v stanje utrujenosti. Vsekakorlahko vzrok najdemo tudi v zimskemčasu, ki je nekoliko bolj lenoben vsmislu fizične aktivnosti. Pozimi semanj gibljemo, kar se pokaže tudi zizgubo kondicije, ki jo moramo spomladiutrditi.Kaj lahko storimo?Seveda lahko pomladansko utrujenostpreprečimo ali jo vsaj nekolikoublažimo.- V prvi vrsti je pomembna svetloba– dnevna izpostavljenost sončni svetlobina nas deluje blagodejno. Izpostavljenostsvetlobi namreč poveča izločanjeserotonina, ki ga imenujemotudi hormon sreče in ugodno vplivana naše razpoloženje. Hkrati pa svetlobazmanjša količino melatonina, kipovzroča zaspanost.- Potrebo po svetlobi lahko koristnozdružimo s sprehodom, športnoaktivnostjo, skratka z gibanjemna svežem zraku, ki nam povrne tudikondicijo in napolni zaloge energije.Med gibanjem se sproščajo tudi endorfini,hormoni sreče, ki nas zagotovotudi zdramijo.- Vsekakor ne smemo pozabiti nazdravo in uravnoteženo prehrano.Ponavadi je zimska hrana bolj kaloričnain revnejša z vitamini in minerali,zato moramo zapolniti nastaliprimanjkljaj. Pripravljajmo si lahkeOgrevala in toplotno ugodjein polnovredne obroke z veliko sadjain zelenjave, ki bodo zimske vrzelizapolnili.Pomembni so prav vsi vitamini inminerali! Nekaj več poudarka dajemovitaminu C, ker je pomemben za normalnodelovanje imunskega sistemain krepi našo odpornost.Najdemo ga predvsem v sadju in zelenjavi:citrusi, paprika, kivi, šipkoviplodovi …Vitamini skupine B so prav tako pomembni,predvsem vitamin B 3, ki krepizbranost in odzivnost. Najdemo gav ribah, kvasu, mleku in listnati zelenjavi.Tudi železo je zelo pomembno, sajcelice oskrbuje s kisikom, kar je pomembnoza proizvajanje energije. Čenam primanjkuje železa, zapademo vslabokrvnost in prav utrujenost je tistiprvi simptom, ki nas na to opozori.Zato naj v naši prehrani ne manjkaSamo za ščepec soli!mesa, jetrc, bučk in fig, ki so naravniviri železa.Pomoč v lekarni?Vsekakor je najbolj pomembenzdrav način življenja. Če pa ne zadostimopotrebam telesa s prehrano,lahko dodamo vitaminsko-mineralnepripravke. V lekarni je na voljo karnekaj teh pripravkov, ki se dobijo brezrecepta.Pomemben je tudi koencim Q10, kije zakladnica energije in je zato zelodobrodošel v boju z utrujenostjo.Prehrani lahko dodamo tudi matičnimleček, ki je bogat vir potrebnihvitaminov in mineralov. Priporočljiviso tudi pripravki, ki vsebujejo ginseng– korenino moči in prav tako krepijotelo ter povečajo našo zmogljivost.Čaj iz regrata in kopriv, še posebejpoganjkov, dobrodejno deluje na našorganizem in ga je spomladi priporočljivopopiti večkrat na dan.Skratka, zdrav način življenja, popotrebi pa posezimo po kakšnem pripravkuiz lekarne – po predhodnemposvetu s farmacevtom. In brez pretiravanjv katerikoli smeri: ne naenkratprevelikih obremenitev in aktivnostiin ne lenarjenje; in na drugi strani:ne stradanje in ne preobjedanje, tistazlata sredina torej, pa bodo pomladnidnevi takšni, kakršnih si želimo in jihletos že komaj čakamo!Polonca Fiala, mag. farm.Le malo srčnih bolnikov se zaveda,kako pomembno je ledvično delovanjeza potek srčne bolezni, enako pa setudi ledvični bolniki premalo zavedajo,da ledvična bolezen že na začetnistopnji pomembno vpliva na pogostnostin izraženost zapletov v srčno-žilnemsistemu. Bolezni srčno-žilnega sistemaso na prvem mestu med vzroki smrtipri ledvičnih bolnikih.Podobno kot zvišan krvni tlak tudislabše delovanje ledvic na začetnistopnji ne povzroča nikakršnihbolezenskih znakov. Ni bolečin, počutjeje normalno, dokler delovanje ledvicni že močno oslabelo. Bolezen pa jelahko že na poti v končno odpoved,ko je potrebna že umetna ledvica alipresaditev ledvice. Tako lahko tudikronične ledvične bolezni uvrstimomed tihe ubijalce, kot to velja za zvišankrvni tlak, ki pogosto spremlja ledvičnebolezni.Telo oddaja toploto s sevanjem, prevajanjem(skozi obleko), izhlapevanjem zizdihanim zrakom in potenjem. Človekdoseže občutek temperaturnega ugodja,kadar so energijski tokovi med človeškimtelesom in okolico v prostoru v ravnovesju.Za toplotno ugodje v bivalnih prostorihnaj bi bila temperatura zraka približno22 stopinj Celzija. Vendar je to zelosubjektivna ocena, saj je primerna temperaturaodvisna od tega, kaj v prostorupočnemo oziroma kakšna je naša fizičnaaktivnost. Najprimernejša temperaturapa je odvisna tudi od metabolizmačloveka in od tega, kako oziroma kolikoje oblečen. Običajno velja, da se starejšiljudje zaradi upočasnjenih funkcij boljepočutijo pri nekaj stopinj višjih temperaturah.Drug zelo pomemben vidik toplotnegaugodja je čim bolj enakomerna temperaturav prostoru. Največja težava se pojavizaradi bistveno hladnejših zunanjih stenv primerjavi s temperaturo v osrednjemdelu prostora. Temperatura teh sten, kije odvisna od zunanje temperature in toplotneprehodnosti materiala, iz kateregaje stena, ter toplotne izolacije, naj nebi bila nižja od 18 stopinj Celzija oziromanajveč tri stopinje nižja od temperaturezraka v prostoru. Pri večjih temperaturnihrazlikah hlad ob stenah občutimo kotprepih, saj se zrak ob njih giblje hitrejekot drugje v prostoru. Prav gibanje zrakapa je še en dejavnik, ki vpliva na toplotnougodje. Da bi bile razlike med temperaturozunanjih in notranjih sten ali temperaturozraka v prostoru čim manjše, je trebaradiatorje vedno postaviti pod oknoali na zunanjo steno.Pri novogradnjah ali pri koreniti obnovistarega stanovanja je zelo dobra rešitevomenjenih težav stensko gretje. To zagotavljaodlično toplotno oviro pred nizkozunanjo temperaturo, hkrati pa nimamoneposrednega stika s steno. Ta je značilenza talno ogrevanje. Razlika med temperaturo,ki jo občutimo pri tleh oziroma vnogah, in temperaturo v višini glave lahkoznaša kar nekaj stopinj, kar ni najboljugodno ne za počutje ne za kroženje krviv nogah. Zato je zelo pomembno, da jetalno gretje dobro načrtovano, primernapa mora biti tudi regulacija. Temperaturatal naj ne bi presegla 29 stopinj Celzija,v kopalnici pa je lahko malo višja. Takobomo zagotovili, da temperatura zrakapribližno deset centimetrov nad tlemine bo višja od 22 stopinj Celzija. Stropnogretje pa naj bi bilo le dopolnilo kakšnedruge vrste ogreval, saj je zanj značilno,da se ogret zrak zadržuje pod stropom inse le ob hladnih stenah spušča do tal. Kotpravijo strokovnjaki, je za dobro počutjevsekakor bolje imeti topla tla in hladnejšistrop kot nasprotno.Tudi vi radi še dodatno posolite jed,ko jo dobite na mizo? Potem tvegatepovišan krvni tlak, ki je pomembendejavnik možganske kapi! Številneštudije navajajo, da je previsok vnossoli povezan tudi z želodčnim rakom,osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamniin sladkorno boleznijo.Quiche s šparglji in hamburško slanino(čas priprave 10 min., čas pečenja 30 min.)Model za torto namažemo z maslom in ga posujemo z moko. Razvaljamo 3mm tanko testo in ga položimo v model tako, da je ob stranicah malo dvignjeno.Postavimo v hladilnik. Pečico ogrejemo na 220 °C. V posebni posodizmešamo jajca in rumenjake, dodamo mleko, smetano, ščepec soli, poper innariban sir. Šparglje očistimo, odrežemo spodnji (trši) del in jih narežemo na1 cm debele koleščke. Hamburško slanino narežemo na 7 mm debele kocke injih pri nizki temperaturi rahlo popražimo. Testo vzamemo iz hladilnika, nanjenakomerno razporedimo slanino in šparglje ter vse skupaj zalijemo z mešanicosmetane, jajc in sira, ki smo jo pripravili prej. Postavimo v ogreto pečicoin čez 5 minut temperaturo znižamo na 180 ºC. Pečemo približno 25 min. Koje jed pečena, počakamo, da se nekoliko ohladi. Ponudimo z zeleno solato.SESTAVINE:• maslo• 400 g vlečenega testa• 3 jajca + 2 rumenjaka• 250 ml mleka• 250 ml smetane(50 % sladkein 50 % kisleali smetanaCreme Fraiche)• sol in poper• 200 g hamburške slanine• 250 g špargljev• 100 g ementalskega sira• model za torto premera 25 cmRaziskave so pokazale, da Slovencina dan zaužijemo kar 12,4 grama soli– moški več kot ženske –, čeprav je popriporočilih Svetovne zdravstvene organizaciješe varna zgornja meja petgramov soli na dan (čajna žlička), zaotroke pa tri grame soli dnevno.Fotografija Matej Fišer

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siTihi sovražnik:mehurčkiSpijte manj gaziranih sladkih pijač, pase vam bo znižal krvni tlak! Izsledkinove študije kažejo, da se pri odraslih,ki zaužijejo več kot 74 gramov fruktozena dan (toliko je vsebujeta 2,5 kozarcasladkane gazirane pijače), tveganjeza povišan tlak poveča kar za 36odstotkov. To je le dodatek k tveganju,ki ga tovrstne pijače predstavljajoza nastanek debelosti, sladkornebolezni in zobne gnilobe. Pitje sladkiharomatiziranih pijač ni priporočljivozaradi velike vsebnosti sladkorja, sajvpliva na slabšo oskrbo s pomembnimihranilnimi snovmi in povečuje tveganjeza razvoj debelosti, diabetesa tipa 2.Kako s pekočoomako?Kaj lahko storite s pekočo omako, ki sevam že več mesecev valja po kuhinji?Dodajte jo: tatarski omaki, indijskiomaki, v vročo grenko čokolado, vjuhe, v gorčico. Z njo lahko pokapljate:polpete, surove ostrige, na žarupečeno svinjino ali hrenovke.z našega štedilnikadobro je vedetiSposobnost reflektirati lastno življenjeZavedanje samega sebeZavedanje samega sebe, razlikovanje sebe od drugih, zavedanje svojih težav,svojih nalog in svojih (etičnih in moralnih) odgovornosti je povezano z zavestjoZavest lahko opredelimo kot neposrednovednost o lastnem duševnemzavedanju, kakor tudi dojemanje posameznihelementov tega doživljanja.Lahko pa zavest enačimo tudi z življenjemv celoti.Za nas je pomembno, da razvijamosposobnost reflektirati lastno življenje,rasti v (samo)zavedanju in uporabotega znanja za izboljšanje samegasebe in preseganje ali kompenziranjeslabosti. Gre za proces razvoja zavedanja.Chérie Carter - Scott opredeljujezavedanje kot proces, s katerim postajamopolno zavedajoči. Po njenemmnenju zavedanje počasi curlja v našum ali nenadoma vzide v trenutku, koprepoznamo svoje vzorce in začnemonase gledati objektivno. Ne glede nato, kako ga dosežemo, deluje kot žarnica,ki zasveti, ko pritisnemo na stikalo,in osvetli temne kotičke našeganezavednega uma. Gre za prvi korakpri vsaki spremembi, ki jo želimo dosečina sebi.Zavedanje razvijamo celo življenje.V vsakem trenutku imamo priložnost,da ostajamo budni ali pa se prepustimonezavednemu ravnanju. Skozi življenjelahko stopamo kot »avtomatskipiloti«, lahko pa smo pozorni inravnamo zavestno. Ključ do tega, dase naučimo zavedanja, je po mnenjuChérie Carter - Scott odkriti vzroksvojega ravnanja, tako da lahko spoznamoprepričanja, ki povzročajo, daponavljamo vedno iste vzorce. Ko tevzorce prepoznamo, se jih lahko s pomočjopripravljenosti osvobodimo.Zavedanja se učimo vsakokrat, kozačutimo, da nismo zadovoljni s svojimživljenjem. Običajno željo, daspremenimo svojo pot, ali vizijo o nečemdrugačnem spremlja možnost, dapogledamo vase in se vprašamo, kaj siv resnici želimo in kakšne spremembesi želimo. Odgovor na ti dve vprašanjinam nakloni zavedanje, da semoramo v procesu spreminjanja premaknitinaprej.Da se začnemo zavedati, imamo narazpolago veliko načinov. V stik s svojiminotranjimi vzgibi lahko najlažjestopimo tako, da pozornost usmeri-mo na naša občutja. Zavedanje lahkodosežemo tako, da preprosto opazujemosvoje vedenje. Če svoja dejanjaopazujemo kot nepristranski opazovalec,lahko vidimo vzorce, ki jihponavljamo. Opazovanje nas samihv nizu položajev nam zagotavlja, daopažamo podobna dejanja in odzive,osvetljujemo skupno nit, povezano zlekcijo.»Mnogim pri učenju zavedanja pomagajoorodja, kot so meditacija, pisanjednevnika, osebno svetovanjein terapija. Drugim zadostuje že to,da si na kopalniško ogledalo nalepijopomenljive opomine,« je prepričanaChérie Carter - Scott. Vsak od nassi mora najti način, ki mu ustreza, inga udejanjiti.Lekcije se ponavljajo, dokler se jihne naučimo. Ne moremo pa se jih naučiti,če se jih ne zavedamo. Če se želimona svoji poti premakniti naprej,moramo razvijati zavedanje. Vsak odnas se lahko vpraša, katere vzorce ponavlja.Janez Drnovšek pravi, da z zavedanjemsamega sebe in življenja v danemtrenutku vzpostavljamo drugačnoenergijsko stanje telesa, sajdrugačen duhovni pristop pomenitudi drugačne telesne potrebe. Z zavedanjemnam potrebe po snovnihužitkih, značilne za nižjo zavest inenergijsko stanje telesa, ne bodo narekovaleživljenjskega ritma. Ko govorimoo zavedanju, moramo poudariti,da se moramo zavedati, da smoživa bitja med seboj povezana in danas povezuje skupna zavest. Vsi enakočutimo in vsi smo del vesoljne zavesti.Višja kot bo naša zavest, višja bo tudinaša odgovornost do sveta in ljudi.Po mnenju Janeza Drnovška nesmemo pozabiti, da se v nas skrivajovelike zmožnosti, ki se povečujejoz doseganjem višje zavesti in višjoenergijo. Dvigovanje v stopnji zavedanjavpliva tudi na krepitev intuicije,našega notranjega glasu, ki nam pove,kaj moramo storiti, kaj jesti, kakšnozdravljenje nam koristi in kakšno ne.Če smo prešli na višjo stopnjo zavesti,se zavedamo tudi vseh napak, ki smojih storili, kar je dobra osnova za čiščenjenaše preteklosti.Prav tako se z dvigovanjem zavestizmanjšuje naša navezanost. Česta naša raven zavedanja in energijanizki, se ne moremo približati vesoljnienergiji in vesoljni zavesti. Takratse ni mogoče priključiti nanjo in postatinjen del. Zato si moramo na sebilasten način prizadevati za dvig našezavesti.Mag. Simona Šarotar Žižek15. aprila 2010 | Vestnik | 25besede modeNaš stil:naša torbica,naš svetNaš življenjski stil vključuje različnapotovanja, ki zahtevajo specifičnetorbice. Kljub modi je pomembnejšeto, da znamo izbrati tako, ki bo nosilavse potrebno v določenih predalčkih,žepih: ključe, telefon, ličila, denarnico,zdravila. Torbica je del nas in tiščinas lahko mnogo bolj kot katerokolioblačilo.Koliko naj tehta?Ponavadi ne izbiramo torbic gledena težo. Tisto, kar je všečno očesu,prepustimo mislim, da zmeljejo vlabirintu. Če je torbica praktična in zveliko namenskimi žepi, smo zelo blizudobremu nakupu. Nikar ne kupujmotorbic, ko smo zelo slabe volje inse želimo z nakupovanjem samo sprostiti.Takrat so nakupi najbolj zgrešeni.Vsekakor je dobro, če izberemotorbico, ki polna ne tehta več kot kilogramin pol.Vsebina torbiceNašo podobo soustvarjajo tudi torbice.Vsebina v notranjosti torbicepove veliko o tem, česar ne pokažemorade: o redu ali neredu, okusu, zanemarjenosti,sladkosnednosti, spogledljivosti,čistosti, o lažeh in podobno.Kakovostna torbica ponuja veliko predalovin posebnih prostorčkov, ki nampomagajo ustvariti red vsak dan zno-Čemaževa juha zdomačimi grisini150 g čemaža, 150 g krompirja, 1 manjšačebula, 5 cl rastlinskega olja, sol, poper,80 cl zelenjavne jušne osnove, 25 clsmetane za kuhanje, limonin sokZa grisine: 150 g ostre moke, 1 žlica oljčnegaolja, 1 žlička suhega kvasa, sol,mlačna vodaČemaž dobro operemo in očistimo.Narežemo ga na trakove. Čebulo očistimoin sesekljamo, krompir olupimo innarežemo na drobne kocke.Na segretem olju posteklenimo čebulo,dodamo krompir in čemaž. Zalijemoz jušno osnovo in začinimo. Juho kuhamodobrih 20 minut, nato jo s paličnimmešalnikom zmešamo. Na koncu primešamojuhi smetano in po potrebi šezačinimo. Okus izboljšamo z limoninimsokom. Juho postrežemo vročo, zravenpa ponudimo domače grisine.Priprava grisinov: Moki primešamosuhi kvas, sol in olje ter toliko mlačnevode, da lahko zgnetemo testo. Dobropregneteno testo oblikujemo v hlebčekter ga pomokanega in pokritega sčisto kuhinjsko krpo pustimo vzhajati.Vzhajano testo razvaljamo in narežemona tanke palčke, ki jih dokončnooblikujemo z rokami. Palčke – grisinenaložimo na pomaščen pekač, kiga postavimo v vnaprej ogreto pečico(180°C), kjer jih zlato rumeno spečemo.Jagnječja zarebrnica z mladimkrompirjem in cvetačo800 g jagnječje zarebrnice, sol, poper,timijan, rožmarin, 5 cl oljčnega olja,100 g čebule, 4 stroki česna, 15 cl jušneosnove, 10 cl belega vina, 500 g mladegakrompirja, 500 g očiščene cvetačeJagnječji hrbet očistimo odvečne maščobein ga na hitro mariniramo: začinimoga s soljo, poprom, timijanom inrožmarinom, dodamo strt in sesekljančesen ter grobo sesekljano čebulo. Vseskupaj pokapljamo z oljem in postavimona hladno.Krompir očistimo, po želji ga lahkopustimo neolupljenega, dobro operemoin narežemo na krhlje. Cvetačo natrgamoin v slanem kropu skuhamo dopolovice.Mariniramo jagnjetino preložimo vglobok pekač z vso vsebino marinade,prilijemo jušno osnovo in pekač postavimov ogreto pečico (160 °C). Pečemodobrih 20 minut, nato dodamo narezanin začinjen krompir ter nadaljujemopeko. Po 15 minutah dodamo še belovino, na krompir pa stresemo cvetačo.Pekač pokrijemo z aluminijasto folijo injed pustimo v izklopljeni pečici še desetminut, da se arome prepojijo.Pred serviranjem zarebrnico narežemona kose ter jo ponudimo s krompirjem,cvetačo in pečenkino omako.Rdeča pesa z jogurtomin popečenim toastom300 g belgijskega radiča, 800 g svežerdeče pese, 30 cl gosto tekočega jogurta,4 žlice medu, 5 cl oljčnega olja, sol,poper, 1 žlička drobno narezanega svežegadrobnjaka, 2 rezini belega toastaRdečo peso dobro operemo in damokuhat v slan krop. Kuhano ohladimo inolupimo. Narežemo jo na lističe. Belgijskiradič očistimo, operemo in shranimo.Pripravimo jogurtov preliv: jogurtrazmešamo, primešamo med, oljčnoolje in začimbe, nazadnje dodamo sveženarezan drobnjak.V solatne sklede dekorativno naložimoliste belgijskega radiča in nanjnadevamo narezano rdečo peso, ki joprelijemo s pripravljenim jogurtovimprelivom. Preden solato postrežemo, jopotresemo s sveže popečenim toastom,ki smo ga narezali na drobne kocke.Snežni žličnikiz jagodno omako500 g svežih jagod, 4 beljaki, 100 g sladkorja,20 cl mleka, limonin sok, po željiin okusu malo jagodnega likerja alivodkeZa dekoracijo: sveži listi melise, svežejagode, stepena sladka smetanaJagode očistimo in dobro operemo. Spaličnim mešalnikom jih zmešamo. Jagodnoomako sladkamo, okus pa izboljšamoz limoninim sokom in likerjem.Iz beljakov stepemo trd sneg, ki muprimešamo sladkor. Iz snega oblikujemožličnike, ki jih skuhamo v vrelemmleku, ki smo mu dodali vodo. Kuhamojih nekaj trenutkov na eni, nato nadrugi strani. Kuhane žličnike zlagamona cedilo, da se lepo odcedijo.V servirne skledice naložimo žličnike,ki jih podlijemo z jagodno omako in dekoriramos svežimi melisinimi listi, rezinamijagod ipd.Boštjan Režonja, kuharv lendavskem hotelu Lipava. Če imamo samo eno, ki je skrbnoizbrana, nam ni treba vsak dan znovaopremljati najbolj primerne. Razveseljujenas lahko tudi nekaj let. Imejmov mislih, da premajhne torbice dajejopodobi debelejši pečat. Barva torbicelahko pripomore, da je postava videtibolj skladna.Bistvena merila pri izbiriTorbica naj bo enako lepa na zunajin znotraj. Naj bo kakovostna inpreprostega videza in taka, da je tudikot okrasni predmet, ko si jo položimok nogam ali na zofo. Hkrati modnidodatek, ki je mehek na dotik in nasnikjer ne drgne. Dobro je, če ni občutljivaza dež, in dobro je, če ima varnostnežeblje na zunanjem dnu.Torbica naj bo naše majhno, skritozadovoljstvo. Dobro se mora starati znami in ostati v formi.Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 15. aprila 2010 turistični vodnikwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siturističneprireditveLendava – V petek, 16. aprila, ob 19.30bo v lendavski gledališki in koncertnidvorani nastopil hrvaški nacionalniprofesionalni folklorni ansambel Ansambelnarodnih plesova in pjesamaHrvatske Lado.Gornja Radgona – V petek, 16. aprila,ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudskouniverzo Kmečka tržnica.Gornja Radgona – V petek, 16. aprila,ob 18. uri bo v kulturnem domu srečanjes Tomom Križnarjem z naslovomNori svet, ki drvi v katastrofo.Veržej – V petek, 16. aprila, ob 19.30bo v Kovačičevi dvorani Zavoda MarianumVeržej predstavitev knjige DamjanaJ. Ovsca Praznovanje pomladiin velike noči na Slovenskem in posvetu.Ljutomer – V soboto, 17. aprila, od 8.do 12. ure bo na Glavnem trgu Turističnatržnica, ki jo organizira LTO PrlekijaLjutomer. Med ponudbo bodotudi izdelki ljudske obrti in domačedobrote.Gornja Radgona – V soboto, 17. aprila,ob 9. uri se bodo pri šoli zbrali udeležencivseslovenske čistilne akcije OčistimoSlovenijo.Lendava – V soboto, 17. aprila, ob 19.uri bo v gledališki in koncertni dvoraniobmočno srečanje odraslih folklornihskupin Čardaš polka.Dolenci – V nedeljo, 18. aprila, ob 10.uri se bo na športnem igrišču začel četrtipohod Z doulov na brejge, ki bopotekal po obrobju Dolenec v organizacijiTD Šalovci, občine Šalovci inkrajanov Dolencev. Trinajst kilometrovdolga pot jih bo vodila po naravnemokolju mimo cerkve sv. Nikolajav Dolencih in mimo Hodoškega jezera.Ižakovci – V nedeljo, 18. aprila, bo naOtoku ljubezni start četrtega pohodaob dnevu Zemlje. Pred začetkom pohoda,ob 10. uri, bodo pripravili odprtjenovega kurišča za predstavitev büjraškemalice, ki so ga uredili v okviruprojekta Ekomuzej Mura. Po kulturnemprogramu se bodo z brodom zapeljalina prleško stran in se ob Muripodali do broda v Melincih, od koderse bodo vrnili v Ižakovce.Veržej – V Kovačičevi dvorani ZavodaMarianum Veržej so pripravili razstavovelikonočnih pirhov in velikonočnegakruha slovenskih pokrajin, ki bona ogled do 3. maja. Razstavo, na kateribodo pirhi in velikonočni kruhrazličnih slovenskih območij, si lahkoogledate vsak dan od 8. do 12. urein od 15. do 18. ure.Radenci – V soboto ob 9. uri se bopred Turistično-informativno pisarnozačel pohod Pot po sledeh kralja Atile,ki ga organizira Zavod za turizemin šport Radenci. Pohodniki se bodoodpravili do Kapelskega Vrha, iskaliAtilov zaklad in se ustavili v enem odvinotočev, kjer jim bodo ponudili domačejedi in pijačo.Murska Sobota – V prostorih Pokrajinskein študijske knjižnice je naogled razstava Planinske fotografijein literature, ki jo je pripravilo Planinskodruštvo Matica Murska Sobota ob60-letnici društva.Moravske Toplice – V avli hotela AjdaTerm 3000 se bodo vse leto ob sredah,četrtkih in petkih po 17. uri predstavljaliponudniki domače obrti.Grad – V predprostoru poročne dvoraneso odprli stalno razstavo GradGornja Lendava in njegov prostor včasu. Razstavo je pripravil JZ Krajinskipark Goričko, z njo pa obiskovalcemnatančneje predstavljajo zgodovinogradu in gospostva Gornje Lendave.Moravske Toplice – V restavraciji hotelaAjda Term 3000 bodo vse leto včetrtek ob 20. uri tematski večeri vTermah 3000 z nastopi ljudskih glasbenihin plesnih skupin.Damijan Jaklin še naprej predsednik Pomurske turistične zvezePomurski TIC po novemv Moravskih ToplicahV upravnem odboru predstavniki društvenega, zasebnega in javnega sektorjaNa skupščini Pomurske turističnezveze, ki je potekala v hotelu LivadaPrestige Term 3000 v MoravskihToplicah, so za predsednika zveza zamandatno obdobje 2010–2014 izvolilidosedanjega predsednika DamijanaJaklina.Njegov protikandidat na volitvah jebil Saša Fras, ki je prejel 24 glasov, Jaklinpa 43. Izvolili so še druge organePomurske turistične zveze: podpredsednike,člane upravnega odbora,nadzornega odbora in disciplinskekomisije.Pri tem je bilo vodilo, da v skladus statusom PTZ ter cilji in nalogamizveze sestava organov PTZ mora kazatipartnersko sodelovanje med javnim,zasebnim in društvenim sektorjemna območju turistične destinacijePomurja. Tako so trije podpredsednikiupravnega odbora postali predstavnikjavnega sektorja Danilo Krapec,direktor Regionalne razvojne agencijeMura, predstavnik zasebnega sektorjaRobert Grah, direktor Pomurskegospodarske zbornice, in predstavnikdruštvenega sektorja Valentin Odar,predsednik Turističnega društva Ljutomer.Pomurska turistična zveza, ki letospraznuje dvajsetletnico delovanja, jesedež te regijske turistične organizacijepreselila iz Murske Sobote v MoravskeToplice na naslov Kranjčevaulica 12 (pri hotelih Term 3000).Tam so uredili tudi Pomurski turističnoinformacijskicenter, v kateremopravljajo servisne storitve turistomin drugim obiskovalcem naše pokrajine.Center povezuje vse turističnoinformacijskecentre v Pomurju, ki sopristopili v pomursko turističnoinformacijskomrežo.Ob izmenjavi turističnih informacijin turističnem povezovanju v Pomurjubodo skrbeli tudi za izmenjavo turističnihinformacij na nacionalni ravni.Odprt bo vse dni v tednu od 9. do18. ure.Ustanovili so še Turistično agencijoPomurje turizem, potem ko so pridobiliobe licenci Gospodarske zborniceSlovenije za opravljanje storitevorganiziranja in prodaje turističniharanžmajev. Cilj turistične agencije jePrijavnica1. Naj… domačija 2010Prijavljam družino:Naslov:2. Vredno posnemanja(napišite, v kateri izmed predstavljenih kategorij domačija izstopa)Domačija izstopa po:2 0 1 0Izpolnjene prijavnice pošljite do srede, 14. aprila, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,ali na elektronski naslov petra.kranjec@vestnik.si. Prijavnico bomo objavili tudi v naslednjih številkah Vestnika.Sedež Pomurske turistične zveze so preselili iz Murske Sobote v Moravske Toplice.Damijan Jaklin:»Prizadevali sibomo, da bi boljepovezani partnerjiiz javnega,zasebnega indruštvenegasektorja skupajoblikovali inturistom ponujalizanimiveturističneprodukte.«Fotografija Jože GaborIzbiramo naj… domačijo 2010Že devetnajst let zapored nam je z našoakcijo uspelo najti domačije, kjer prebivajoprijazni ljudje, ki so nas prepričaliz zglednim upravljanjem kmetije,ki je prijazna do okolja in prilagojenanaravnim danostim, z zdravim načinomživljenja, z lepo urejenimi hišami,ki sledijo tradiciji pokrajine, s skrbnourejeno okolico doma, ki še poudarjaobčutek domačnosti, s svojim odnosomdo drugih ljudi in še z marsičim.Tudi letos bi želeli, da je tako, zato jestrokovna komisija že začrtala merila, poprivabiti čim več slovenskih in tujihturistov v našo pokrajino.Jaklin je povedal, da so v preteklemletu nadaljevali aktivnosti v skladu sciljem, da se Pomurska turističnazveza dokončno preoblikuje v regijskoturistično organizacijo, ki bo lahkouspešno uresničevala vse funkcijedestinacijske organizacije v skladu zrazvojnimi usmeritvami slovenskegaturizma. Tako si bodo prizadevali, dabi bolje povezani partnerji iz javnega,zasebnega in društvenega sektorjaskupaj oblikovali in turistom ponujalizanimive turistične produkte. Cilj paje povezanost pomurskega turizma znamenom trajnostnega razvoja celostnein ekonomsko uspešne turističneponudbe.Jože GaborPridružite se akcijiZ vašo pomočjo bomo izbrali,komu podeliti 20. laskavi naslovkaterih bo presojala kandidatke za naj…domačijo, in ki smo jih predstavili v prejšnjištevilki Vestnika, ko smo bralce tudipovabili, naj nam predlagajo družine, kibi lahko sodelovale v naši akciji. Tokratvas ponovno vabimo, da izpolnite prijavnico,priloženo besedilu, in nanjo napišetenaslov domačije, za katero mislite, dalahko postane naj… Ob naslovu pripišiteše, ali ta domačija izstopa po življenjskemslogu, kmetovanju, arhitekturi, urejenostiokolice ali spoštovanju tradicije.P. K.VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.www.pomurje.siFotografija Jože Gabor

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sirazvedrilo15. aprila 2010 | Vestnik | 27zvezde napovedujejoNagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2.–8. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja -napišite in pošljite na dopisnicah nauredništvo Vestnika, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, dopetka, 23. aprila 2010.Rešitev:Ime in priimek, naslov:Rešitve iz 13. številke Vestnika: VESELE PRAZNIČNE DNI, VSTAJENJE1. nagrada: kuharska knjiga Lahko jem: Jana Cigan, Satahovci 7, Murska Sobota. 2.– 8.nagrada majica: Niko Šafarič, Sončna ul. 14, Dokležovje, Beltinci, Marija Porš, Preglovtrg 6, Ljubljana, Marija Višak, Poljska pot 5, Radovljica; Nada Pintarič, Skakovci 60 a,Cankova; Jožica Bokša, Pavlovci 12, Ormož; Angela Tešić, Kranjčeva ul. 6, Turnišče; AleksanderČisar, Ul. Staneta Rozmana 6, Murska SobotaIzžrebanci boste prejeli nagrade po pošti.sudokuVsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.OVENONA: Lahko bi se primerilo, da bi se zadeva še bolj zakomplicirala, vendar stepravočasno reagirali. Ni še vse dorečeno in v zraku je še dosti kombinacij, kilahko prinesejo prav lep finančni učinek.ON: S prepirom ne boste uspeli doseči ničesar, zato boste raje poskusili s kompromisom,kar pa vam bo popolnoma uspelo. Vsekakor je bil že skrajni čas, daste končno spremenili svoj način reševanja problemov.BIKONA: Muči vas kronična nezaupljivost, zato ste zavrnili povabilo osebe, ki vamže dolgo kaže svojo naklonjenost. Spremenite se, drugače bo življenje teklomimo vas, pa še stare prijatelje boste izgubili.ON: Je že res, da boste napredovali počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdilaobčutek zadovoljstva in samozavest, ki ste jo do zdaj pogrešali. V ljubezni pa sevam ne obeta prav nič dobrega, zato bodite pozorni na partnerkine poteze.DVOJČKAONA: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Zelo lahko se zgodi, da boste potegnilikrajši konec, ki pa je resnično katastrofalen. Edina še sprejemljiva možnostje, da na neki način dosežete vsaj delno preložitev.ON: Na delovnem mestu vas ponovno čaka nehvaležna naloga. Ponovno bostelahko veliko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni počasi že dovolj takšnihnespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave?RAKONA: Še najbolje bo, da ta konec tedna preživite v naravi, saj je vaše zdravstvenostanje precej nestabilno. Za delo bo čas tudi drugič, zato nikar ne skrbite,da vam bo šlo zaradi nekaj dni počitka v prihodnosti vse narobe.ON: Posvetite se bolj tistim zadevam, od katerih si obetate večjo korist. Zaradineodločnosti vas bo nekdo pošteno izkoristil. Toda nikar se preveč ne pritožujte,saj ste si to skuhali povsem sami. Seveda pa obstaja prav imeniten izhod ...LEVONA: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bosta dodobra pospešila srčniutrip. Ponuja se vam ugodna priložnost, zato jo dobro izkoristite in preživeliboste čudovit konec tedna. Zabavajte se in se končno malo sprostite.ON: Prizadevali si boste eno, dosegli pa nekaj povsem drugega. Toda tudi tovas bo spravilo v izredno dobro voljo, saj se vam bodo odprle lepe možnostipri osebi, ki ste jo do zdaj le opazovali od daleč.DEVICAONA: Končno se vam bo zdelo, da veste, kaj v resnici pričakujete od ljubezni vsvojem trenutnem življenju. Razčistili boste nesporazume iz preteklih časov, stem pa si tudi pridobili marsikatero simpatijo iz kroga vaših prijateljev.ON: Preživeli boste enkraten teden, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Todanikar vse sreče ne zadržite le zase, ampak jo poskušajte deliti s tistimi, ki so ktemu pripomogli. Končno je tudi vam začelo sijati sonce.TEHTNICAONA: Izkazali se boste predvsem v očeh svojega izvoljenca, ki bo nad vašim dejanjemveč kot presenečen. Kar naenkrat bodo vse težave iz preteklosti popolnomapozabljene, kar boste na vsak način tudi kaj hitro izkoristili.ON: Pridobili si boste novo prijateljico, ki vam bo pomenila več, kot boste pričakovali.Glede poslovnosti pa si boste privoščili manjši premor, kar bo vsekakorkoristilo vašim razrahljanim živcem, ki res že potrebujejo počitek.ŠKORPIJONONA: Bilo bi dobro, če bi stvar razjasnili z vseh strani. Šele potem boste sposobnisprejeti odločitev, ki lahko bistveno vpliva na vaše nadaljnje življenje. Prejeliboste vabljivo povabilo, ki vam lahko prinese obilo lepih trenutkov.ON: Kaj kmalu boste ugotovili, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari, kotje stalno pehanje za denarjem. Je že res, da vam poslovni uspehi prinašajo doberobčutek, vendar se vam obeta nekaj še boljšega ...STRELECONA: Naredili boste malce premora in si privoščili konec tedna samo zase in zasvojega partnerja. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in si ponovnookrepili življenjske moči. Srečali boste tudi nekoga iz preteklosti.ON: Nikar ne mislite samo na službo in denar, saj je na svetu še kaj prijetnejšegakot samo garanje. Sicer pa je že skrajni čas, da si tudi ljubezensko življenjeuredite podobno, kot ste si poslovno.KOZOROGONA: Prišel je trenutek, ko bo treba zbrati vse moči in končno narediti potezo,ki jo od vas pričakujejo vaši nadrejeni. To bo zelo vplivalo na vaše prihodnjeposlovne priložnosti, zato bodite kar se da odločni.ON: Trma vas bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati,kar se še rešiti da. Še najbolje bo, da se zamislite nad svojim nezavidljivimpoložajem, saj si take napake ne bi smeli privoščiti.VODNARONA: Posvetili se boste tistim domačim opravilom, ki ste se jim do zdaj vztrajnoizmikali. Pri tem vam bo pomagal tudi vaš partner, pa se vam obeta prav zanimivkonec tedna ob obujanju spominov iz vajine skupne preteklosti.ON: Zaljubili se boste v popolno neznanko, vendar na žalost ne boste imelimožnosti za resnejšo zvezo, saj bo ta oseba poročena. Sprejmite prijateljstvo,saj je to edina možnost.RIBIONA: Prihajate v obdobje, ko ni pričakovati resnejših notranjih pretresov. Sprostitese in poskusite pozabiti težave, ki so vas preganjale v preteklosti. In nikarne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja ...ON: Presenečeni boste nad ravnanjem svojih poslovnih partnerjev, vendar vamni treba prav nič skrbeti, saj imajo povsem poštene namene. Tako se vam pravkmalu obeta precejšnja sprememba na finančnem področju.

28 | Vestnik | 15. aprila 2010 oglasi/zahvalewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikrovstvokleparstvotesarstvosnegobranistrelovodiLudvik Šinko, s.p.Skakovci 37, 9261 Cankova, tel.: 540 92 40, faks: 540 92 44,www.krovstvo-sinko.com, info@krovstvo-sinko.comizdelava in montaža:- lesenih oken- les-alu oken- kuhinj - spalnic- notranjih vrat - stopniščEKOLOŠKOKURILNOOLJEPOSREDNIŠTVOKURILKOtel.: 54 59 280Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 PuconciVARUJMO OKOLJE,SAJ SI GA IZPOSOJAMOOD GENERACIJ,KI PRIHAJAJO ZA NAMI!www.cerop.si, info@cerop.siCenter za ravnanje z odpadki Puconci,Vaneča 81, 9201 PuconciZAHVALAV 80. letu se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, tast in dedekRudolf Kuhariz Puconec 222Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem inznancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.Hvala vsem za darovane vence, cvetje in sveče ter v dobrodelnenamene, nam pa za pisno in ustno sožalje.Hvala obema duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke in pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba.Posebej se zahvaljujemo osebju doma upokojencev DOSOR iz Radenecza skrbno nego v zadnjih mesecih življenja.Žalujoči: žena Jolanka, sin Branko z ženo Cvetko,vnukinja Sandra in vnuk Sašo s HojkoŽivel si skromno, a odšel tiho,v naših srcih pa ostal za vedno.ZAHVALAV sredo, 7. aprila 2010, smo se na pokopališču vČernelavcih za vedno poslovili od dragegaDragana StuparjaIskrena hvala vsem,ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, in vsem,ki ga boste ohranili v lepem spominu.Žalujoči: mama, oče in sestra z družinosončni kolektorji in toplotne črpalkesončne elektrarneogrevanjevodovodne in plinske inštalacijeklimatske naprave in prezračevanjecentralni sesalni sistemiApolis, d. o. o.,Panonska ulica 36, RakičanGSM: 041 326 064, 040 326 064,e-mail info@apolis.si, www.apolis.siINŠTALACIJEKOLBLZaposlimo samostojnega monterja strojnih inštalacijTržaška cesta 383, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 200 26 70PE M. Sobota, Markišavska ulica 8, 9000 M. SobotaSmo vodilno podjetje na področju prodaje avtomobilskih rezervnih delov. Zastopamo naslednjeblagovne znamke: TRW, KAYABA, GRAF, ELRING, EXIDE, LUK, NGK, BOSAL, SKF,MANN, GATES, SPIDAN, ESSO, MOBIL, CASTROL, PHILIPS, SUPLEX, INA, BOSCH, RU-VILLE, BREMBO, REMUS, DAYCO, FAG, THULE.Razpisujemo novo delovno mesto za:PRODAJALCA V TRGOVINI Z AVTODELI v PE Murska Sobota,Markišavska ulica 8, 9000 Murska Sobotas V. stopnjo izobrazbe trgovske, strojne ali ekonomske smeri.Prednost imajo kandidati z izkušnjami in znanjem angleščine, Worda in Excela. Zaželeni so kandidatistari od 20 do 35 let. Pisne prijave pričakujemo najkasneje v 8 dneh po objavi na našemnaslovu v Murski Soboti. Obvezno navedite telefonsko številko.SAT – mednarodnopodjetje ponuja:- gradbene stroje- kmetijsko mehanizacijo- dele za strojeNEPOSREDNO IZ ITALIJE- kakovost in ugodna cenaZa več informacij pokličite po tel.,št. je 0039 3397255433 ali 041 227 166SAT – mednarodno podjetje, storitve in trgovina, d. o. o.,Poštna ulica 7 a, 1360 VrhnikaVODOVODNE, PLINSKEIN SANITARNE INŠTALACIJEJernej JEREBIC, s. p.Panonska ulica 6, 9233 OdranciTel.: +386 (2) 570 15 52. Faks.: +386 (2) 573 73 41.GSM: 040 396 235montaza.jerebic@volja.net, www.montaza-jerebic.com- izvedba in popravilo centralnega ogrevanjain vodovodnih inštalacij- talno in stensko ogrevanje- kotlovnice na lesno biomaso (peči na polena)- sončno ogrevanje (sončni kolektorji)- vse vrste toplotnih črpalk- toplotne izolacije cevi (armaflex in alu)- prenova kopalnic na ključZidarstvo,fasaderstvoin izolacijazidov,strojni ometiJože HorvatFilovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks:02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00,GSM: 041 631 193, 041 956 370KURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51s. p.ZAHVALAV 83. letu nas je zapustilanaša draga mama, tašča in stara mamaMarija Korpičroj. Žido, iz Čepinec 156Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številupospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevalidenar za sv. maše in prostovoljne prispevke za gradnjo cerkve ter zabolnišnico, nam pa izrekli sožalje.Posebej hvala internemu oddelku v Rakičanu, g. župniku Dejanu,pevcem, Bojanu za izrečene besede ob slovesu in pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njeni najdražjiKo zaželimo tvoje si bližine,gremo tja, v mirni kraj tišine.Tam srce se tiho zjoče,da te ni, še verjeti noče.ZAHVALAV 83. letu nas je zapustila naša mama,stara mama, babica in taščaVeronika Horvatiz Martjanec 39Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jopospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, denarneprispevke za dobrodelne namene in nam izrekli sožalje.Iskrena hvala g. župniku Srečku Frasu za pogrebni obred in pevcem zaodpete žalostinke.Ohranite jo v lepem spominu, kot ste jo poznali.Žalujoči vsi njeni najdražjiOZARA SLOVENIJA,PISARNA ZA INFORMIRANJEIN SVETOVANJE,MIKLOŠIČEV TRG 3,9240 LJUTOMERKontaktna številkaO70 550 665Ponujamo pomoč in podporo osebams težavami v duševnem zdravju, ljudemv duševni stiski in njihovim svojcem.Center zapomoč žrtvamkaznivih dejanjMurska Sobota, Plese 9, 9000 M. SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!Pomoč je zaupna in brezplačna.Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!Izdelava in obnova nagrobnihspomenikov, tlaki, stopnice,okenske police in drugiizdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,GSM: 031 876 949KEB –kamnoseštvoErjavec, MarjanErjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a,9231 BeltinciKOMPLETNEPOGREBNESTORITVEUREJANJEPOKOPALIŠČIN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom,brezplačni prevozi do 40 km, plačilona več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Cvetličarstvo in pogrebništvoMarija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 ČrenšovciTelefon: (02) 570 15 60 ali031 615 535, 031 653 699- izdelava vencev in aranžmajev– dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema- urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlinin cvetja- konkurenčne cene

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sizahvale15. aprila 2010 | Vestnik | 29Kje si, ljuba mama,kje tvoj mili je obraz,kje je tvoja skrbna roka,ki skrbela je za nas.ZAHVALAV 90. letu nas je zapustilanaša ljuba mamaMarijaGrebenariz Adrijanec 73 aHvala vsem,ki ste jo pospremilina njeni zadnji poti, namizrekli besede sožalja terdarovali vence, cvetje, svečein v druge namene.Srčna hvala njeni zdravniciMarjeti Šbül Benkoin patronažni sestri Blanki.Hčerka Dragicaz možem TončkomV SPOMINMinili sta dve leti žalosti odtakrat, ko nas je za vednozapustil naš dragiFrancKuzmaiz RenkovecHvala vsem,ki se ga na kakršen kolinačin spominjate,kajti mrtvi so samo tisti,ki so pozabljeni,ti pa boš v naših srcihin mislih živel vedno.Vsi njegoviKOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaD. E. POGREBNIŠTVON. C. 521 37 00POGREBNE STORITVE UREDITEVSE NA ENEM MESTUPO ZELO UGODNIH CENAH!24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:GSM: 041 631 443POGREBNE STORITVE,OPREMA, VZDRŽEVANJEPOKOPALIŠČ IN ZELENICALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,Veščica 17, 9000 M. SobotaV TEŽKIH TRENUTKIHVAM SVETUJEMO INPOSKRBIMO ZA CELOTNOORGANIZACIJO INIZVEDBO POGREBABrezplačni prevozi do 40 km.Plačilo na več obrokov brez obresti.24 UR NA DAN:02 534 80 60; 041 681 515Tako mirno, kot je živel,tako je od nas odšel.ZAHVALAV 89. letu nas je zapustil našdragi mož, oče, dedi in pradediErnest Dervaričiz Šalamenec 9Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedomin prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izreklisožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene.Iskrena hvala duhovniku in duhovnici, pevcem, godbi iz Bakovec,govornikoma Štefanu in Marti za besede slovesa, gasilcemin pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njegoviTako kot reka v daljavo se zgubi,odšla si tiho, brez slovesa,za seboj pustila si spomin na naša srečna leta.ZAHVALAZ bolečino v srcu sporočamo žalostno vest,da nas je v 89. letu zapustila naša dragaMarija Koseciz MačkovecOb boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsemsorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkihtrenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in vdobrodelne namene. Posebej hvala g. Marti Horvat za poslovilnebesede, godbi za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Žalujoči vsi njeni najdražjiNi smrt tisto, kar nas loči.In življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše.Brez pomena zanje so razdalje,kraj in čas.(M. Kačič)V SLOVOV globoki žalosti sporočamo,da je v 77. letu sklenil svojo življenjsko potdragi mož, oče, tast, dedek in pradedekFranc Granfoliz Mladinske ulice 28 v BakovcihOd njega smo se poslovili v četrtek, 8. aprila 2010,na pokopališču v Bakovcih.Vsi njegoviZa vedno zatisnila si oči,mislili smo, saj samo spi.A tebe nič in nihče ne prebudi,grenka žalost v naših srcih ždi.ZAHVALABoleč je spomin na 7. april 2010, ko nas je v 82. letu nepričakovanozapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in tetaMarija Jančariz Panonske ulice 30 v RakičanuOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikemštevilu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovalicvetje in sveče ter prispevali denar v dobrodelne namene in za svetemaše.Zahvaljujemo se tudi g. župniku Ivanu Kranjcu za pogrebni obred,pevcem za odpete žalostinke, g. Tonetu Stropniku za besede slovesa inpogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njeni najdražjiNa svetu je mnogo poti,a samo ena vodi tja,kjer si ti.Po tej poti za tebojpridemo vsi.V SPOMIN17. aprila bo minilo 20 let žalostiod takrat, ko nas je zapustilVendel Hariurarski mojster iz KraščHvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje.Vsi tvoji najdražjiTako tiho, skromno si trpela,tako tudi življenje si imela.Zdaj rešena si bolečin,za tabo ostal je lep,a boleč spomin.ZAHVALAV 81. letu je v tihem dopoldnevu zaspaladraga mama, babica, sestra in taščaViktorija Horvatroj. Žižek, z IvanecIskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,darovali vence, sveče, za vežico in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.Hvala g. župniku dr. Zveru, diakonu Goranu in g. župniku Benkoviču zaopravljen pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.Vsi njeniŽivel si tiho in skromno,v naših srcih paostal za vedno.ZAHVALAOb boleči izgubi dragegamoža, očeta, tasta, dedka in pradedkaFranca Gombocaiz Nemčavec 3 ase iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kiste skupaj z nami delili zadnje slovo, darovali cvetje in sveče ter namizrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebno mašo in pogrebniobred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala. Posebejhvala sinu in snahi za požrtvovalno nego med njegovo boleznijo.Njegovi najdražjiVeš, da je vse tako, kot je bilo,v vsaki stvari si, ki je v hiši,v mislih si, besedah naših,da, celo v sanjah,le da korak se tvoj in glas nič več ne slišita.ZAHVALAV 58. letu se je tiho poslovila naša draga žena, mama, babica, tašča,hčerka, sestra, teta in botra, nečakinja in sestričnaErika Kuzmaiz Skakovec 36Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem,ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se od nje poslovili in s svojoprisotnostjo na pogrebni slovesnosti počastili spomin nanjo. Iskrenahvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter prispevke vdobrodelne namene.Hvala tudi g. duhovniku Simonu Severju za opravljen pogrebni obred,pevcem za odpete pesmi slovesa, govornikoma Zdenki in Miranu zaganljive poslovilne besede ter pogrebništvu Vučkič-Banfi za spoštljivpogreb.Hvaležnost in zahvalo izražamo vsem sorodnikom, znancem indobrim sosedom, ki ste nam stali ob strani ter nas spodbujali s toplimibesedami tako med Erikino boleznijo kot tudi v težkih trenutkihminulih dni.Zahvala gre tudi osebju UKC Maribor – Ginekološko-onkološkioddelek, Danielovim sošolcem z razredničarko SŠGT Radenci, kolektivuBiotehniške šole Rakičan in nekdanjim sodelavcem iz Pomurke M.Sobota.Vsem še enkrat iskrena hvala!Žalujoči: mož Branko, sinova Daniel in Damjan z Mojco, vnukinjaAna, mama Emilija, sestra Emilija z družino ter drugo sorodstvoPredraga babica,neizmerno te bom pogrešala!Tvoja Ana

30 | Vestnik | 15. aprila 2010 oglasiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siOpravljamo storitve za vse vrste motornih vozil(osebna in gospodarska vozila, avtobusi in kmetijska mehanizacija):ODPRITE NOVO POGLAVJE VZGODBI VAŠE POKLICNE KARIERE!Pridružite se usklajenemu timu ambicioznih profesionalcev!Nova KBM smo sodobna, donosna in varna banka, ki z jasnovizijo uresničuje zastavljene cilje doma in v jugovzhodni Evropi.Razvijamo raznolike in celovite finančne storitve, ki že danesponujajo odgovore na vprašanja prihodnosti. Veseli bomo, če joboste snovali skupaj z nami!VABILO K SODELOVANJUZaradi širitve naše mreže bančnih enot v Podružnici Pomurje želimo v noviposlovalnici v Gornji Radgoni zaposliti:1. VODJO NOVE POSLOVALNICE2. KOMERCIALISTA OSEBNE PRODAJE• kleparsko-ličarskestoritve• vgradnja, servisiranje inpopravila vseh vrst grelcevin klimatskih naprav• splošna popravilaavtoelektrike• pooblaščeni serviser zaakumulatorske baterijeTopla• menjava vetrobranskihstekel in drugih stekel• zamenjava pnevmatik• hitri servisi na vseh vozilih(menjava olja, mazanje,zamenjava zavornih oblog,izpušnih loncev …)• tapetniška dela za vsevrste vozil• struženje zavornih bobnovin obdelava ter izdelavastrojnih delov• priprava vozil za tehničnipregled, strokovna mnenjao tehnični brezhibnosti vozil• storitve avtomatskeavtopralnice• intervencija na terenu• prodaja rezervnih delovza vse vrste vozilOd kandidatov (m/ž) prièakujemo:• ustrezno izobrazbo ravni 6/I – želena ekonomska smer• obvladovanje tehnik prodaje• 3 leta delovnih izkušenj za vodjo, oziroma 1 leto in 6 mesecev zakomercialista osebne prodaje• poznavanje standardnih programskih orodij za delo na osebnemračunalniku• komunikativnost in sposobnost sodelovanja in dela v timu• tržno usmerjenost• vodstvene in organizacijske sposobnosti za vodjoBakovska ulica 29 A9000 Murska Sobotawww.apms.sitel.: (02) 530 16 39, (02) 530 16 22faks: (02) 530 16 13GSM: 031/653 560Kandidatom nudimo:• delo v ambicioznem, kreativnem in urejenem delovnem okolju• stimulativno plačilo• možnost osebnega izpopolnjevanja in strokovnega izobraževanja• program prostovoljnega dodatnega pokojninskega kolektivnegazavarovanja• zaposlitev za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delomKandidate in kandidatke vabimo naj pošljejo pisne prijave z dokazili oizpolnjevanju pogojev na naslov:Nova Kreditna banka Maribor d. d.,Oddelek za kadre,Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor.Rok za prijavo je vključno do 25. 4. 2010.SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE ŠALOVCIrazpisuje delovno mestoRAVNATELJANAJBOLJŠI SOSEDGRADI IN OBNAVLJAPonudba velja od 25. 3. do 26. 5. 2010oz. do prodaje zalog.62,90 EURVratno krilo Liko Portishrast prečno beljen, wengeprečno, evropski oreh ali ameriškioreh, brez kljuke in ščita,dim.: 65 x 200 cm64,90 EURdim.: 75 x 200 cm73,90 EURSuhomontažni podboj Portisdim.: 15 x 61/71/81/91 x 200 cmKandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogojein posebne pogoje skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja- ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009,64/2009 in 65/2009).Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let.Predvideni začetek dela bo 17. 10. 2010.Kandidati morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu,opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, dokazilo o nekaznovanostizaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojnokazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in dokazilo o nekaznovanosti zaradikaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkimživljenjepisom pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:Svet zavoda Osnovne šole Šalovci, Šalovci 172, 9204 Šalovci, z oznako »Prijava na razpisza ravnatelja«.Vloga se bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto zadnji dan roka s priporočenopošiljko.Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.Mercator d.d., Dunajska cesta 107, LjubljanaVestnik_166x166.indd 114,76 EUROPORA – SOČUTJEv hudi bolezni in smrti45%cenejeGres keramika Ragno Lastricatoza zunanjo in notranjo rabo, odporna proti zmrzali,dim.: 30 x 30 cm, 30 x 45 cm ali 14.5 x 30 cm,več vrst, cena za m 24/8/10 8:43 AMPOMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij naračunu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476.ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.OO Murska SobotaZ ŽALUJOČIMIvsak zadnji četrtekv mesecu ob 17. urina Slovenski ulici 42Tel.: 051 456 470

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sinapovednik/oglasi15. aprila 2010 | Vestnik | 31glasbenelestvice naradiu murski valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Kuste cigle f glavou – Kontrabant2. Skrivnostne oči – Moira3. V vetru morja – Jože Kovač - Uri4. Mura, zakaj vzvaloviš? –Vedran Franc Husar5. Tvoje srce – BataljonPREDLOGAČore čhavore – Ubogi otroci –Rom-tonCasino – Nova legijaLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Ne boš me ujela – Igor in zlati zvoki2. Mladosti ne dam – Tapravi faloti3. Ne glej naprej, ne glej nazaj –Gorenjski kvintet4. Žlahtna je slovenska kri –Boris Kopitar in Ans. B. Klavžarja5. Za vsak slučaj – Vesele ŠtajerkePREDLOGAVem da nisem sama – DonačkaPesem o ljubezni – Štajerski baroniLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. Črni konji čez nebo – Hamo in Gal2. Vse bo OK – Eva Černe3. Dež – Nina Pušlar4. Novo, novejše, najnovejše –Vlado Kreslin5. Kaj in kam – TangelsPREDLOGAMisel nate – E. V. A.Supersong – TabuNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. SOUL SURVIVOR –Beverley Knight & Chaka Khan2. RAIN – Creed3. BRIGHT LIGHTS – Placebo4. DON'T TELL ME THAT IT'S OVER –Amy Macdonald5. MONDAY MORNING – Melanie FionaPREDLOGA:HEARTBREAK WARFARE – John MayerTHIS CHARMING LIFE –Joan ArmatradingNagrado Srečanja na Murskem valudobi: Sonja Hanžekovič, Glavni trg 14,LjutomerKupon št. 15Glasujem za skladbo:Domača plošča:Glasba našega srca:7 veličastnih:NSTSNMVIme in priimek, naslov:Izpolnjen kupon pošljite do torka, 20. aprila2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, zaglasbene lestvice.PETEK, 16. aprila: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjiprogram, Marjan Dora – 06.45 PoročiloOKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž– 08.00 Poročila – 08.15 Jutri čistimo Slovenijo!Kje in kako v Pomurju? - 09.30 Kulturain šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila- 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine– 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednjaporočila – 17.30 Murski val nagrajuje- 17.40 Mali oglasi – 18.30 – Radijski knjižnisejem - 19.00 Mladi val, Eva Dora in NikaŠkof – 20.10 Zimzelenčki, ugasni televizor!Nataša ŠpindlerSOBOTA, 17. aprila: 00.00 SNOP - 05.00 Šebolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila– 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja,ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob koncutedna – 10.30 Potepajte se z nami - 12.00Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1. osebaednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila- 14.15 Oddaja tedna: Prebiranja, drugačenpogled: Slavko Švenda, veterinar - 15.00 Literarnidrobci - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila in Celje : Nafta, javljanjas prvoligaškega nogometa – 17.30Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi -18.00 Glasba našega srca, narodnozabavnalestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Glasba po željah– 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Duškovasobotna ordinacija in družina Žilavec (ataJani ter sinova Gorazd in Jaka)NEDELJA, 18. aprila: 00.00 SNOP - 05.00Prebujanje v nedeljskem jutru - 07.00 Drugajutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi– 08.00 Misel in čas, duhovna miselpredstavnikov verskih skupnosti Pomurja –08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje na Murskemvalu – 10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30Nedeljska kuhinja: Jure Longyka, Izštekani- 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minuteza kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport,glasba –18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila- 20.10 Samo za vas, Samo BudnaPONEDELJEK, 19. aprila: 00.00 SNOP - 05.00Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous – 07.40Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15Pomurec, Pomurka meseca - 11.15 Oaj, kaksan zlüfto! Jernej Šavel, Tonček in GorazdGider – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine– 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30Dogodki in odmevi –17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR– 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (JernejaDomajnko in Petra Kranjec) – 20.00 Zadnjaporočila – 20.10 – Kak je indak fajn bilou,Milan ZrinskiTOREK, 20. aprila: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjabuditeljica Urška Horvat Ritlop – 07.40Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00Poročila – 08.30 Besede, besede – -10.30Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniškinasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. osebaednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddajao domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi– 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17. 30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00Srebrne niti, oddaja za upokojence (AnicaKološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja,drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika –20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks inBoštjan RousSREDA, 21. aprila: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjeprebujanje z Gabriela Granfol Peurača- 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualnov sredo – 10.15 Župan na obisku: AntonBalažek, Lendava - 11.15 Trn v peti, pritožbe,mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. osebaednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV,lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodkiin odmevi – 16.15 Napoved sporeda (BogdanLemut) - 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper –20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morskival – Simona ŠpindlerČETRTEK, 22. aprila: 00.00 – SNOP - 05.00Zbudite se z dobrim radiem! – Nataša Špindler- 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranjakronika – 07.20 Obvestila – 07.30 Vreme,ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo izGradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet– 09.30 Pregled Vestnika – Dopoldanskivoditelj Boštjan Rous – 10.30 Mali oglasi- 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse –12.30 Aktualno - 13.15 1. oseba ednine – 14.30Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi- Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 17.00Osrednja poročila na Murskem valu – 18.00Mali radio, Eva Dora - 19.15 Bilo je nekoč–20.00 Poročila – 20.10 Geza se zezanapovednik prireditevOtvoritevGORNJA RADGONAV četrtek, 15. aprila, ob 19. uri bo v galerijikulturnega doma otvoritev razstave fotografijRafaela Podobnika, ustanovnegapredsednika Fotografske zveze Slovenije.MURSKA SOBOTAV petek, 16. aprila, ob 19. uri bo v Galerijiotvoritev razstave Danilo Jejčič: 50 + 1 grafika(v veliki galeriji) in Aleksander Vukan– Slike (v mali galeriji). Razstavo bo odprldr. Jure Mikuž.KoncertMURSKA SOBOTAV dvorani Glasbene šole do nedelje, 18.aprila, poteka mednarodni Mörski festivalkitare. V četrtek, 15. aprila, ob 20. uri bo nastopilHubert Käppel (Nemčija), ob 21.30pa v restavraciji Zvezda skupini Piazza dellaMusica (Avstrija) in Classic Shock Quintet(Slovenija). V petek, 16. aprila, ob 20.30bosta nastopila Vojko Vešligaj in DamjanStanišič (Slovenija). V soboto, 17. aprila, ob20. uri bo nastopil Milan Dujmović, ob 22.uri pa v pivnici Kratochwill Rambo Amadeus(oba Srbija). V nedeljo, 18. aprila, ob 17.uri bo koncert nagrajenih tekmovalcev.V petek, 16. aprila, ob 22. uri bo v MIKK-ukoncert skupin Papier Tigre (Nantes) in NikkiLouder (Kamnik).V nedeljo, 18. aprila, ob 17. uri bo v katoliškicerkvi koncert Echo, ki ga prireja Šola zacerkveno glasbo Murska Sobota. Predstavilise bodo projektni zbor pod vodstvom MitjeMedveda, komorni zbor gregorijanskegakorala ter organisti ŠCG.LENDAVAV petek, 16. aprila, ob 16. uri bo v telovadniciDOŠ I tradicionalni koncert šolskih pevskihzborov.GORNJA RADGONAV petek, 16. aprila, ob 17. uri bo v dvoraniZGŠ Maestro Potepanje s harmoniko z DejanomRajem.BELTINCIV petek, 16. aprila, ob 19. uri bo v kulturnemdomu koncert evropsko znanega cimbalistaAdama Bicskeya s spremljevalnoskupino.APAČEV soboto, 17. aprila, ob 19. uri bo v športnidvorani OŠ koncert z gosti ob 20-letnici delovanjaKD Mešani pevski zbor Apače.KROGV nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri bo v dvoranipri OŠ spomladanski koncert Upokojenskegaženskega pevskega zbora Püngradiz Kroga.TIŠINAV sredo, 21. aprila, ob 16. uri bo v OŠ območnarevija otroških in mladinskih pevskihzborov.PredavanjeGORNJA RADGONAV sredo, 21. aprila, ob 18. uri bo v CvetličarniVelcl predavanje o vzgoji balkonskegacvetja.DogodekPOMURJEV soboto, 17. aprila, ob 9. uri se bo v vsehkrajih začela vseslovenska akcija OčistimoSlovenijo v enem dnevu.KOBILJEV soboto, 17. aprila, ob 9. uri se bo pred gasilskimdomom začela akcija Očistimo Kobiljanskipotok v enem dnevu. Ob 12.30 bopredavanje Marjane Hoenigsfeld - Adamičin Tatjane Gregorc o skrivnostnem življenjuvidre.GORNJA RADGONAV petek, 16. aprila, ob 18. uri bo v kulturnemdomu srečanje s Tomom Križnarjem znaslovom Nori svet, ki drvi v katastrofo.V sredo, 21. aprila, ob 16. uri bo v dvoraniZGŠ Maestro vpis novincev.RAZKRIŽJEV nedeljo, 18. aprila, ob 13.30 bo pred kulturnimdomom odhod avtobusa na pohodKapela–Rožički Vrh.Nagrajenka nagradne križankez letaka TC LEDAVAGeslo križanke:TRGOVSKI CENTER LEDAVANagrada: darilni bon v vrednosti 40 €Jožica Horvat, Gornja Bistrica 136 a,9232 ČrenšovciPotrdilo o prevzemu nagrade bosteprejeli po pošti. Čestitamo!MURSKA SOBOTAV torek, 20. aprila, ob 17. uri bodo v preddverjugrajske dvorane Waldorfske igralneurice za otroke in starše.GledališčeRAZKRIŽJEV četrtek, 15. aprila, ob 19.30 bo v kulturnemdomu komedija Krivica boli v izvedbigledališke skupine KD Antona KremplaMala Nedelja (Linhartovo srečanje).VERŽEJV petek, 16. aprila, ob 19.30 bo v kulturnemdomu komedija Pacienti v čakalnici v izvedbigledališke skupine KD Ivana KaučičaLjutomer (Linhartovo srečanje).KRIŽEVCI PRI LJUTOMERUV soboto, 17. aprila, ob 19.30 bo v dvoranipoučno-šaljivi večer Moda pred korakom(stand-up). Izvajalec bo Saša Županek.MALA NEDELJAV soboto, 17. aprila, ob 20. uri bo v kulturnemdomu komedija Vdova Rošlinka v izvedbigledališke skupine KD Vitomarci.MURSKA SOBOTAV sredo, 21. aprila, ob 19. uri bo v grajskidvorani ljubiteljska gledališka komedijaGolobje miru v izvedbi profesorjev GimnazijeFranca Miklošiča iz Ljutomera.LiteraturaMURSKA SOBOTAV četrtek, 15. aprila, ob 18. uri bo v PIŠK-upredstavitev pesniške zbirke Vide Pelc Bajkovićz naslovom Singapur. Sodeluje pesnikin pisatelj Milan Vincetič.V torek, 20. aprila, ob 18. uri bo v PIŠK-uliterarno srečanje s pisateljem in dramatikomTonetom Partljičem. Pogovor bo vodilpisatelj in pesnik Milan Vincetič.LJUTOMERV petek, 16. aprila, ob 19. uri bo v Splošniknjižnici predstavitev knjige Marjana RibičaPrleški mozaiki.V torek, 20. aprila, ob 19. uri bo v dvoraniGŠ literarni večer z ustvarjalcema za otrokeJasno Branko Staman in Sašom Pergarjem,ki bosta ob glasbi predstavila svoji novi slikaniciAjda in Sam ter Jezernik.RazstaveLENDAVANa gradu je do 2. junija na ogled razstavagrafik in akvarelov Oskar Kokoschka: Odmoderne do antike.RADENCIV avli DOSOR-ja je do 11. maja na ogled razstavalikovnih izdelkov dijakov in dijakinjSrednje gostinske šole Radenci z naslovomKompozicije neskončnosti.MARKIŠAVCIV okrepčevalnici Zvonček je do 2. maja naogled razstava slik Geze Gibičarja iz MurskeSobote.MALA NEDELJAV Biotermah je na ogled razstava del slikarjaIva Lorenčiča Lorena iz Cerkvenjaka.POTRNAV Pavlovi hiši je na ogled razstava Erotika –Pornografija (Premik meja – 1900 do 1970).KinoStar Max MURSKA SOBOTA(od 15. 4. do 21. 4.)Ameriška akcijska domišljijska pustolovščinaSpopad Titanov (premiera v sredoob 19. uri)Britanska romantična drama Šola za življenje(17.30, sob. in ned. 15.20)Ameriška akcijska srhljivka Državljan nevarnihrazmer (18.00, sob. in ned. 15.40)Ameriška mistična srhljivka Zlovešči otok(20.20)Ameriška fantazijska družinska pustolovščinaPercy Jackson in olimpijci – kradljivecstrele (16.40, sob. in ned. 14.20)Ameriška vojna drama Zelena cona (19.20,pet. in sob. 21.40, sreda 21.15)Ameriško-južnoafriška drama Nepremagljiv(19.40, pet. in sob. 22.20)GORNJA RADGONAFilme bodo vrteli le občasno!oglasi@vestnik.sitel.: 02 538 17 20motorna vozilaDAEWOO KALOS, RDEČI, leto izdelave 2003,prevoženih samo 33.000 km, registriran dofebruarja 2011, z zimskimi gumami na platiščih,ugodno prodam. Tel.: 051 383 312. m015889živaliNESNICE, rjave, cepljene, začetek nesnosti.Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05,Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m015345ČRNO ŽREBIČKO, dobrega karakterja, staro 11mesecev, prodajo. Tel.: 041 296 081. m015827TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 549 12 73.m015884posestiTRISOBNO STANOVANJE zelo ugodno dam vnajem. Tel.: 051 374 017. m015825DVOSOBNO STANOVANJE V Murski Soboti, lahkotudi v okolici ali v Ljutomeru, kupim. Tel.: 031 847514. m015841VINOGRAD, 700 trsov, v Suhem Vrhu, obrnjenproti Termam 3000, oddam v brezplačni najemin obdelavo z možnostjo poznejšega odkupa. Tel.:041 638 563. m015843ENOSOBNO STANOVANJE, soba, kuhinja inkopalnica, vse opremljeno, lahko tudi z vrtom,dajo v najem. Tel.: 040 753 111. m015902STAREJŠO HIŠO na manjši parceli v MurskiSoboti prodajo. Tel.: 031 847 062. m015904kmetijska mehanizacijaKUPIM TRAKTOR in drugo kmetijskomehanizacijo. Tel.: 041 679 937. m015619IMT 533 ALI 539 kupim. Tel.: 051 639 777. m15345TRAKTOR URSUS KUPIM. Tel.: 041 680 684.m015665CISTERNO CRAINA, 3200 l, in viličar, 2 t, diesel,prodam. Tel.: 570 18 33. m015832DROBILNIK ZRNJA (»šrotar«) s 3-faznimelektromotorjem, 4 KW, z možnostjo mletjaraznega zrnja, tudi s storži, prodam. Tel.: 041 573148. m015833TRAKTOR IMT, 80 KM, dobro ohranjen,namakalno napravo, dolž. 300 m, šir. 30 m, 1500l/min., novo, prodam. Tel.: 040 183 242. m015847HIDRAVLIČNO STISKALNICO, sod, 300 l,pecljalnik – rostfrei, plastično kad, 700 in 500 l,sohe za vinograd, 76 kosov, prodam. Tel.: 041 940900. m015855TRAČNI OBRAČALNIK SIP in motorno koloHonda prodam. Tel.: 041 636 622. m015856DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG REGENT,predsetvenik 2,60 in gruber na 10 zob, z valjem,prodam. Tel.: 031 894 511. m015879TRAKTOR IMT 577, 4 X 4, IN TRAKTOR MASSEFERGUSON, tip 274 4 x 4, prekucno prikolicoTehnostroj, 4-tonsko in obračalnik pajek prodajo.Tel.: 040 656 671. m015880PLUG, predsetvenik, škropilnico, sadilnikkrompirja, vitel, 3,5 tone, dognojevalnik koruze,trosilnik umetnega gnojila in kosilnico BCSprodam. Tel.: 041 285 568. m015882CISTERNE ZA GNOJEVKO, 1300 DO 9000 l, zgarancijo, trosilnike hlevskega gnoja, pajke inzgrabljalnike, puhalnike in polže zrnja prodajo.Tel.: 041 969 553. m015887KOSILNICO VIKING z dvema nožema zamulčanje in drobljenje, novo, prodajo 10 %ceneje. Tel.: 041 990 487. m015898PNEVMATSKO SEJALNICO BACKER, 4-redno, inokopalnik koruze Hachenberg z dognojevalniki,4-redni, prodam. Tel.: 041 426 213. m015900kmetijski pridelkiSENO V OGLATIHI BALAH, večje količine,prodam. Tel.: 031 329 758. m015846raznoDEKLIŠKO KOLO, 20 col, rdeče barve, rabljenoeno sezono, s prestavami in blatnikom prodajo.Tel.: 031 442 798. m015826PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen,skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678966. m015597srečanja37-LETNA ŽENSKA išče prijatelja. Možnakasnejša resna zveza. Ponudbe pošljite na upravolista pod »Prlekija«. m015893RESNO IN USPEŠNO POSREDOVANJEPARTNERJEV SAMO ZA NEVEZANE IZ VSESLOVENIJE. Posredovalnica Zdravilni dotik,Majda Šiftar, s. p., Gederovska ul. 14, Černelavci,tel.: 521 14 28, 041 285 615. m015909UPOKOJENEC, nad 60, želi spoznati žensko,nekadilko, za resno zvezo. Ponudbe na upravolista pod šifro »maj«. m015912storitveKREDITI DO 10 LET – na plačo ali pokojnino(tudi 09). Možnost kredita tudi za dohodke pod562 EUR! Obremenitev do 55 %. Odplačilo starihkreditov. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m015857POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNOSPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? Posredujemovam rešitev. Plačilo na položnice, vozilo vamostane. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m015868HIPOTEKARNI KREDITI s plačilom na položnicein potrošniški krediti do 8 let odplačila. LUMENfinančna hiša, d. o. o., brezplačna številka 080 3017, ali www.hitrikredit.com m015448

32 | Vestnik | 15. aprila 2010 (ne)nazadnjewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČetrtek:zmerno oblačno,plohe (rahel dež)6 | 14;Petek:zmerno oblačno,plohe (rahel dež)7 | 15Sobota:zmernooblačno7 | 13Nedelja:pretežnojasno5 | 16Ponedeljek:pretežno oblačno,rahel dež8 | 16vreme Andrej Velkavrh fotografija tednaVremenska napoved v besediSpremenljivo vreme se bo nadaljevalo.V četrtek in petek bo zjutraj in del dopoldnevadelno jasno, morda bo ponekodzjutraj malo megleno. Predvsempopoldne bodo krajevne plohe, ki bodopogostejše v četrtek. V soboto bo zmerno,občasno pretežno oblačno. Prehodnobo nekoliko hladneje, a že v nedeljo sebo spet segrelo. Tudi sonca bo v nedeljospet več. V ponedeljek čez dan se bo pooblačilo,popoldne bo občasno deževalo.Ne pričakujete dežjaali oblakovVečkrat sem opazil, da prihaja mednami, meteorologi, in laiki, uporabnikinaših vremenskih napovedi, do nerazumevanja.Vi vremenske napovedine slišite tako, kot si jo mi predstavljamo!Narobe jo razumete. No, lahko rečemotudi, da jo mi narobe oblikujemo,morda nerodno. Dostikrat je tako, da sonam stvari, s katerimi se ukvarjamo inso nam domače, kar samoumevne. Ampakko se včasih pogovarjam s kom,vidim, da je pravzaprav težko v nekajstavkih povedati, kakšno bo vreme naslednjidan. No, saj so enostavne situacije,ko najbrž ne dvomi nihče. »Pretežnojasno bo.« Tu ni dileme, verjetno res nepričakujete dežja ali oblakov. Podobnosi ne obetate sonca, kadar je napovedandeževen dan. Stvari se zapletejo s tistimi»delno jasno z zmerno oblačnostjo«ali pa »pojavljale se bodo krajevne plohe«in še bi lahko kaj našli. Na eni stranimorajo biti vremenske napovedi dovoljkratke, da jih še slišimo in si jih zapomnimo,na drugi strani pa včasih pravzaradi tega malo preveč poenostavimonapoved. Lahko je biti pameten, a dostikratje težko sprejeti vse kompromise,da ustrežemo obojemu. Kar pomislite,kolikokrat v resnici zbrano poslušatevremensko napoved: morda zraven kuhatein ste vmes na hitro pomešali, kerse je nekaj začelo smoditi. Za hip vamnapovedovalec po radiu ni bil najpomembnejši,kajne? No, takih primerovje veliko. Lahko vas zmoti vnuk, ki birad, da mu preberete pravljico, ali padimnikar, ki se mu mudi opraviti svojedelo … Skratka, tudi kratko vremenskonapoved je treba poslušati zbrano.vestnikovkoledarČ - 15. aprilP - 16. aprilS - 17. aprilN - 18. aprilHelenaBernardaRudiKonradP- 19. april LeonT - 20. aprilS - 21. aprilNežaSimeon16. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 14minut, zašlo pa ob 19. uri in 50 minut.Dan bo tako dolg 13 ur in 36 minut.21. aprila ob 20. uri in 19 minut bo nanebu nastopil prvi krajec.Kuharski tečaj z Binetom VolčičemZa tiste, ki želijo nekaj večOd morske žabe do svinjskih reber – Tečajniki spoznavali skrivnosti vrhunske kulinarikeMaestro Bine Volčič razlaga, učenci pozorno spremljajo.Fotografija Dani MaukoMinulo nedeljo je pred cerkev sv.Magdalene na Kapeli k blagoslovitvisvoje jeklene konjičke pripeljalo kar 131motoristov. 27 članicam in članom preddvema letoma ustanovljenega ŠportnoturističnegaMoto kluba Atila Kapela,katerega predsednik je Franc Grah,se je pridružilo še nekaj motoristov izmoto klubov Kamagot Radenci, BlackWings Prekmurje Slovenija Črenšovci,Jurjovški zmaji Sv. Jurij, Jezerski duhoviPrlekija, Cestni psi Ljubljana in mnogoposameznih ljubiteljev vožnje z motorji.Murskosoboški generalni vikar mons.Franc Režonja je pri maši pridigal o veriin dejal, da naj sije luč miru s tega hribapo vsem svetu, župnik Anton Hribernik paje omenil, da je bil na omenjeno nedeljoletošnji prvi farni praznik od treh. Poobredu blagoslovitve motorjev ter njihovihvoznikov in voznic je organizator za vseprisotne pripravil bograč, predsednikGrah pa je poudaril, da namen že drugegasrečanja in blagoslova ni zgolj sestajanjemotoristov, temveč že pred začetkommotoristične sezone opozorilo na vsevečjo prometno varnost. Upajmo, da bosezona pred nami sledila trendu, torejzmanjševanju nesreč, ki smo ga zabeležiliže v preteklem letu. D. M., T. K.Za ljubitelje vrhunske kulinarike sov moravskem hotelu Livada Prestigepripravili tečaj z vodjo hotelske kuhinjeBinetom Volčičem, ki se je izpolnjevalna priznani mednarodnišoli vrhunske francoske kulinarikeLe Cordon Bleu, izpopolnjeval pa seje tudi v uglednih pariških restavracijahz dvema in tremi Michelinovimizvezdicami.Osem nadobudnih kuharjev se jetako v nedeljo odpravilo v kuhinjo tavernev hotelu Ajda, kjer so se naučilipripraviti kar nekaj kulinaričnih dobrot,zraven pa so še izvedeli marsikaterouporabno kuharsko skrivnost.»Pot« je tako vodila od kremne juhe izzelene s čipsom iz vijoličnega krompirja,v slanino ovitega medaljonamorske žabe s peteršiljevo kremo inparadižnikovega konkaseja do glavnejedi, ki so jo tokrat predstavljala glaziranasvinjska rebra s sojino omakoin medom, riž garam masala z ananasomin rozinami, vse skupaj pa so postregliz jogurtom z rdečo čebulo inpresno zelenjavo. Čeprav je šlo za najlažjidel tečaja, so nekateri tečajnikipokazali največ zanimanja za pripravosladice - francoske čokoladne tortez mangom in kokosovim mousseom.Naročite svoj izvod časopisa VestnikCena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka:Pošta:Rojstni podatki:Davčna številka:Datum:Podpis:narocnina@vestnik.siPodjetje za informiranje, d. o. o., spoštujevašo zasebnost in zagotavlja visoko ravenvarovanja podatkov. Podjetje za informiranjese zavezuje, da bo vaše podatke skrbnohranilo in jih uporabljalo samo z namenomanaliziranja naročnikov, tržnih raziskav terpredstavitev izdelkov in storitev Podjetja zainformiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitvene bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona ovarstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva,da Podjetje za informiranje, d. o.o., trajno ali začasno preneha uporabljatinjegove osebne podatke za namene neposrednegatrženja. Podjetje za informiranje,d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustreznopreprečiti uporabo osebnih podatkovza namen neposrednega trženja in o temv nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranegauporabnika, ki je to zahteval. Stroškevseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetjeza informiranje, d. o. o.Glavna jed:glazirana svinjskarebra s sojinoomako in medom,riž garam masalaz ananasom inrozinami, jogurt zrdečo čebulo.Fotografiji Timotej Milanov