oktober 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

tet.si
  • No tags were found...

oktober 2005 1 - Termoelektrarna Trbovlje

Good luck in Grad School, Mary!Welcome to the Luke, Liz!


Rezultat poslovanja v obdobju januar-julij2005 je nekoliko boljši od planiranega, a vokviru pričakovanega.POSLOVANJE BOLJŠE ODNAČRTOVANEGAAlenka Barli~dosegajo planirane stoodstotno. Stroškistoritev so nižji od planiranih za skoraj18 %, največ odstopajo stroški storitev vzvezi z vzdrževanjem med remontom.Na strani odhodkov planirane presegajostroški dela in sicer za 6,72 %. Stroškedela v največji meri povečuje obsegopravljenega dela zaposlenih na remontu,posledično so nižji že omenjeni stroškistoritev v zvezi z vzdrževanjem, sajsmo se v letošnjem letu odločili, da bomodoločen obseg del na remontu opravili vlastni režiji in za to zaposlene tudi ustreznomotivirali.Največ odstopajo drugi poslovni odhodki.Na indeks 170,67 so vplivali različnidejavniki, v največji meri sprememba priobračunavanju dajatev za odlaganje odpadkov.V preteklih letih so se le-te obračunavaleza preteklo obdobje, z letom2005 so se na podlagi nove uredbe začeleobračunavati akontacije za tekoče leto,obračunala pa se je tudi lanska dajatev.Prihodki, odhodki in poslovni izid v obdobju 1-7/2005 v primerjavi s planiranim za enako obdobjeV proučevanem obdobju smo uresničiliza:• 5.775.476.000 SIT prihodkov in• 5.693.553.000 SIT odhodkov ter s temdosegli• pozitivni poslovni izid v višini 81.92-3.000 SIT.Dobiček obdobja predstavlja 1,42 % vsehprihodkov.PRIHODKIPrimerjava nam pokaže, da smo s prodajoelektrične energije, tako prednostnodispečirane kot s prodajo za prosti trg,z zagotavljanjem sistemskih storitev,trženjem drugih storitev (skladiščnina,prodaja elektrofiltrskega pepela, najemnine,..)in drugimi prihodki (finančni,izredni) presegli planirane prihodke za3,58 %. K temu so v največji meri pripomogliza okoli 2 % višji prihodki iz naslovaprodaje prednostno dispečiraneelektrične energije in kar enkrat višji prihodkidrugih storitev. V sedmih mesecihleta 2005 smo uresničili za 20,61 mioSIT finančnih in izrednih prihodkov,predvsem iz naslova prejetih obresti depozitovpri bankah, prejetih odškodninzavarovalnice in iz naslova vračil takseCO2 (ELKO), uspelo nam je izterjatitudi za 1,4 mio SIT starih terjatev.ODHODKIZa realizirano proizvodnjo 316,101 GWhelektrične energije smo porabili 307.031 toziroma 3.675.278,67 GJ premoga. Strošekenergenta predstavlja 48,04 % vsehodhodkov. Dejanski stroški materialaNALOŽBEIzgradnja naprave za razžveplanje dimnihplinov bo v skladu s pogodbo dokončanav zadnjem kvartalu leta. Planiranavrednost investicije v NRDP za leto 2005je 2.383,33 mio SIT, ki se, poleg angažiranjalastnih sredstev, financira v obsegu1,5 mrd s kreditnimi sredstvi. IzgradnjaNRDP je na dan 31.7.2005 realizirana z86,61 % planirane celotne vrednosti.Druge investicije v letu 2005 so planiranev višini 1,03 mrd SIT. Največ sredstevse je namenilo zagotavljanju zanesljivegaobratovanja elektrarne. Opravljena jebila dobava in montaža novega odcepnegatransformatorja 20 MVA in opravljenavsa ostala potrebna dela v zvezi zzamenjavo le-tega. Poleg navedenega jebil dobavljen in montiran rotor generatorja,zamenjane so bile tesnilne ploščegrelnika zraka, prav tako so bili zamenjanizagonski rezervoarji in akumulatorskebaterije za vzdrževanje brezprekinitvenenapetosti. V okviru navedenih del so bileoktober 2005 3


opravljene tudi potrebne demontaže naprav,meritve, balansiranja in nastavitvetesnenj. Planirana sredstva za investicijskadela v okviru zagotavljanja zanesljivegaobratovanja so bila na dan 31.07.2005skoraj v celoti porabljena. Poleg vsega navedenegasmo realizirali tudi vlaganje vračunalniško tehnologijo, posodobitev sistemavarovanja, zamenjavo avtomobilovin nabavo strojev in orodja za delavnice.Ena izmed prednostnih nalog, zastavljenihs sprejetim letnim poslovnim načrtom,je racionalizacija stroškov. Gledena trenutne rezultate lahko upravičenopričakujemo, da bomo zastavljene ciljeuspešno realizirali.Struktura posameznih odhodkov v obdobju 1-7/2005 v primerjavi s planiranim za enako obdobjeOd konca remonta bloka 125 MW teče žetretji mesec. V tem času je bilo obratovanjebloka zelo zanesljivo, saj sta obratovanjeprekinili samo dve zaustavitvi.Po remontu zanesljivo obratovanje bloka 125MWPrva zaustavitev je bila po mesecu obratovanja.Bila je planirana in izvedena naželjo RUDIS-a, da je skupaj s svojim podizvajalcemFAWENT opravil pregledventilatorjev vleka in pripadajočih regulacijskihloput ter opravil vrsto aktivnostiza povečanje zanesljivosti delovanjaventilatorjev. Dvodnevno zaustavitevNotranjost elektrofiltra po čiščenjuKAKO SMO OBRATOVALIJože Ahacsmo izkoristili tudi za vzdrževalna dela,ki jih ni bilo mogoče opraviti med obratovanjebloka. Skupaj s strokovnjakom zaelektrostatične filtre iz firme Rothemühleiz Nemčije smo opravili tudi podrobenpregled notranjosti elektrostatičnega filtra.Namen pregleda je bil locirati mesta,kjer se med obratovanjem filtra zadržujepepel in ugotoviti, kako ta pepel vplivana količino izločanja pepela iz dimnihplinov.Druga zaustavitev bloka je bila neplanirana.Zaradi napake pri delovanju odžlindrnikasmo morali 26. avgusta blokzaustaviti.Odžlindrnik je naprava, ki je nameščenapod lijakom kurišča kotla. Pri zgorevanjupremogovega prahu v kotlu nastajatažlindra in pepel. Pepel z dimnimi plinipotuje v elektrostatični filter, kjer se izloča,žlindra pa pada v odžlindrnik, kjerse v vodi ohladi. Iz odžlindrnika jo jeklenitransportni trak odvaja na transportnisistem, ki vodi na deponijo. Večja okvarana odžlindrniku pomeni zaustavitevkotla in s tem tudi bloka, saj lahko kotelvarno obratuje brez delovanja odžlindrnikasamo nekaj 10 minut pri minimalnimoči.Okvara in zaustavitev bloka sta bila v petekpo dvanajsti uri, blok pa ni obratovaltudi v soboto in nedeljo. Ob sobotah innedeljah je običajno v slovenskem elektroenergetskemsistemu na voljo dovoljenergije (poraba je nizka), zato tudi našblok obratuje z minimalno močjo. Izpadproizvodnje torej ni bil tako velik kot bibil, če bi se okvara zgodila kakšen drugdelavnik.Dva in pol dneva zaustavitve smo zelodelovno izkoristili. Opravili smo vrstomanjših in večjih del, ki jih med obratovanjembloka ni bilo mogoče opraviti.Predvsem smo odpravili napako na odžlidnrniku,zamenjali smo ležajni blokventilatorja za dovod svežega zraka, popravilismo zaporno loputo pri napajalnivodi, zatesnili puščanje ventila tesnilnepare, skupaj z RUDIS-om smo pregledaliventilatorje vleka, pregledali in očistilielektrostatični filter, zamenjali pogontransportnega traku št. 43, opravili tlačnipreizkus kotla z 2/3 obratovalnega tlakain še več manjših del. V nedeljo, poznozvečer, smo pričeli z zagonom bloka, vponedeljek zjutraj pa je bil blok že namreži z 80 MW.4 oktober 2005


Dobri smo. V navedenem obdobju smo preseglizastavljene cilje in upamo, da bo tako tudiob koncu leta. Le tako naprej, sodelavci.GRAFIČNI PRIKAZ REALIZACIJE TET ZA OBDOBJE 1 - 8 2005Do sedaj smo govorili samo o zaustavitvah.Prav pa je, da enako pozornost posvetimotudi obratovanju. Opisati obratovanjeje težko, gledano od daleč je takoenolično, gledano od blizu pa razgibanoin dan ni enak dnevu.Blok je skoraj ves čas obratoval v sekundarniregulaciji, kar pomeni, da je bilaobremenitev bloka vodena iz Republiškegadispečerskega centra. Obratovanje jebilo zanesljivo, vendar ne brez težav. Večjetežave povzroča občasno nihanje kvalitetepremoga ali pa prevelika vlažnostpremoga ob jemanju premoga z deponijev času večjega deževja. Spremenljiva kvalitetapremoga povzroča pri minimalnimoči obratovanje z večjim številom mlinovkot v normalnih pogojih ali pa dodatnovključevanje oljnih gorilnikov. Takšnoobratovanje pa povzroča nezaželene dodatnestroške.Do sedaj smo z obratovanjem bloka lahkozadovoljni. Bilanca proizvodnje električneenergije glede na plan proizvodnjeza leto 2005 je pozitivna, saj v teh dnehže za nekaj odstotkov presegamo planproizvodnje električne energije.PRODAJA ENERGIJE V OBDOBJUJANUAR – AVGUST 2005Vlado ŠtendlerTermoelektrarna Trbovlje je na osnovipodpisane kupoprodajne pogodbe s HSEšt. 06/05/HSE/N v obdobju JANUAR– AVGUST proizvedla na osnovi napovedanihvoznih redov 375.725 MWhelektrične energije in presegla planiranoproizvodnjo prednostnega dispečiranja363.120 MWh za 3,47 %.Poleg tega smo uspeli na prostem trgupo zelo ugodnih dnevnih cenah prodati4.364 MWh električne energije (EU– PEAK in PEAK) po povprečni ceni13.752,08 SIT/MWh.VIII/2005I-VIII/20051 .PLANIRANA PROIZVODNJA PD - MWh 60.760 363.1202. DOSEŽENA PROIZVODNJA PD - MWh 62.019 375.7253. PROIZVODNJA ZA TRG - MWh 312 4.3644. SKUPAJ PROIZVODNJA PD+TRG -MWh 62.331 380.0895. TERCIARNA REGULACIJA PB - MWh 0,00 448,556. % REALIZACIJE PD 102,07 103,477. % REALIZACIJE PD + TRG 102,59 104,67V navedenem obdobju je TET skladno spogodbo o sistemskih storitvah za leto2005 iz naslova izvajanja terciarne regulacijeproizvedla 448,55 MWh električneenergije.Blok 125 MW je v navedenem obdobjuobratoval 4.140,25 ur, defektov je bilo 15-5,55 ur, rezerve 91,42 ur, nege in remonta1.467,56 ur in obratovanja na znižanimoči zaradi ekoloških omejitev 4,37 ur.Za doseženo proizvodnjo v navedenemobdobju leta 2005 smo porabili 368.612ton premoga.Remont bloka 4 je bil končan v predvidenemroku in blok 4 je bil ponovno vključenv elektroenergetski sistem 06.06.20-05. Kljub nestabilnemu obratovanju vzačetku zaradi težav s povečanimi vibracijamina vlek ventilatorjih je TET preseglazastavljene cilje, kar je razvidno izpriložene tabele.V navedenem obdobju smo prodali 31.000ton elektrofiltrskega pepela, za razna zapiralnain sanacijska dela pa smo RTHdobavili okrog 8.000 ton pepela.oktober 2005 5


GRADNJA NRDP SKOZIOBJEKTIVStane Podbregar10. 06. 200419. 06. 200402. 11. 2004Rušenje starega dimnikaKonstrukcija novih dimnih kanalovIzgradnja temeljev procesne zgradbe09. 12. 200422. 02. 200521. 03. 2005Pralnik »raste«Izpraznilni rezervoarTudi nemogoče, je mogoče26. 03. 200503. 06. 200507. 09. 2005NRDP že dobiva končno podoboČrpalke za suspenzijoPogled na delovanje naprave6 oktober 2005


Faza izgradnje naprave za razžveplanje dimnihplinov (v nadaljevanju NRDP) je, kar setiče montaže strojne in elektro tehnološkeopreme, v zaključni fazi.Komandni prostor razžveplalne naprave.IZOBRAŽEVANJE KADROVErvin RenkoGlede na dejstvo, da bomo po zaključkuposkusnega obratovanja napravo moraliobvladovati, vzdrževati in upravljati s kadri,ki so nam na razpolago znotraj TET,je tudi izobraževanje delavcev na različnihravneh eden izmed pomembnih segmentov.V ta namen je dobavitelj opreme, konzorcijRudis – RWE, v mesecu avgustuorganiziral šolanje naročnikovega osebja- investitorja in to na različnih ravneh inv različnem obsegu.Na uvodnem teoretičnem delu so predstaviliosnovne sklope NRDP in njihovofunkcijsko delovanje. Cilj predstavitveje bil seznanitev udeležencev šolanja zdispozicijskimi načrti in ustreznimi shemami,ki ponazarjajo delovanje naprave.Drugi dan izobraževanja je potekal naNRDP v TET, kjer so predstavili celotnotehnologijo skupaj z dobavljeno in vgrajenotehnološko opremo. Tretji dan je sledilogled referenčne naprave na bloku Vv Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kjer sonas njihovi predstavniki med drugim seznanilis povsem praktičnimi spoznanji inizkušnjami, ki se pojavljajo pri večletnemobratovanju njihove NRDP. Navedenegašolanja so se udeležili vzdrževalci elektroin strojnih naprav, vodji elektro in strojneslužbe, operaterji in njihovi pomočniki,skrbnik naprave, vodja skrbnikov, kotlovskistrojniki, vodje izmen in ostali sodelavcina projektu.Celotno vodenje naprave za razžveplanjedimnih plinov se bo upravljalo daljinskoiz komandne sobe v glavni procesnizgradbi. Delo bodo opravljali operaterjiNRDP, ki bodo v komandi prisotni vvseh treh izmenah. V ta namen je dobaviteljnaprave, konzorcij Rudis – RWE,v sodelovanju z investitorjem TET inTermoelektrarno Šoštanj izvedel dvotedenskoizobraževanje operaterjev innjihovih pomočnikov na referenčni napraviza razžveplanje dimnih plinov vTermoelektrarni Šoštanj. Na tem usposabljanjuso naši operaterji in pomočnikipodrobneje spoznali delovanja glavnihsklopov NRDP, seznanili so se z osnovamikemijskih procesov, ki se pojavljajo vpralniku dimnih plinov in nenazadnje sopod nadzorom operaterjev iz TEŠ izvajalidoločene manipulacije na posameznihsklopih naprave.V tem času so se dokončala dela naNRDP v TET, tako da smo v začetkumeseca septembra pričeli s hladnimi zagonskimipreizkusi posameznih sklopovnaprav, kjer so bili poleg operaterjev navzočitudi vzdrževalci elektro in strojneopreme.Glede na dejstvo, da pri čiščenju dimnihplinov nastajajo kemijske reakcije medvhodno surovino – apnenčevo moko inSO2 v dimnih plinih, se je izobraževanjepo posebnem programu izvajalo tudi zapotrebe naše kemijske službe.Dvotedensko usposabljanje v laboratorijuTEŠ je zajemalo praktične metode, ki sonujnno potrebne za izvajanje kakovostnekontrole kemijskih procesov (absorpcije,raztapljanja, oksidacije in kristalizacije)med razžveplanjem dimnih plinov.Zanesljivo in stabilno obratovanjeNRDP bo odvisno od vseh nas, ki smo seudeležili izobraževanj, kakor tudi ostalihzaposlenih, s poudarkom na tem, da sešolanje še nadaljuje in nadgrajuje tudi včasu poskusnega obratovanja naprave zarazžveplanje dimnih plinov.oktober 2005 7


13. SKUPŠČINA TETNataša LipovšekV petek, 8. julija 2005, je bila izpeljana13. skupščina naše družbe. Skupščina jeobravnavala naslednji dnevni red:1) Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnostiin delovnih teles2) Seznanitev z Letnim poročilom družbeTermoelektrarne Trbovlje d.o.o.za leto 2004 z mnenjem revizorja inpisnim poročilom nadzornega svetao preveritvi poročila za leto 2004,podelitev razrešnice direktorju družbein nadzornemu svetu ter sprejempredloga sklepa o uporabi bilančnegadobička za poslovno leto 20043) Imenovanje revizorja za leto 20054) Odpoklic in imenovanje članov nadzornegasvetaSkupščine sta se udeležila družbenikaRepublika Slovenija z 80,34 % glasov,ki jo je zastopala gospa Špela Bizjak inNFD HOLDING z 18,67 % glasov, ki joje zastopal gospod Simon Banič, tako daje manjkal le manj kot odstotek vseh glasov,ta pa pripada Kapitalski družbi pokojninskegain invalidskega zavarovanja.Skupščina je potrdila vse predloge sklepov,ki sta jih pripravila vodstvo in nadzornisvet družbe, razen predloga sklepao sestavi novega nadzornega sveta družbe.Potrjen je bil predlog delovnih teles,podeljena razrešnica direktorju družbein nadzornemu svetu, bilančni dobičekza poslovno leto 2004 je skladno s predlogomostal nerazporejen, za revizorja zaleto 2005 pa je bila ponovno imenovanadružba PricewaterhouseCoopers iz Ljubljane.Za zadnjo točko dnevnega reda smo danpred skupščino prejeli nasprotni predlogdružbenika Republike Slovenije, ki je začlane nadzornega sveta, predstavnikelastnikov, predlagala Sama Krežeta, GregorjaNovaka, Branka Bunto, MetodaKurenta, Uroša Ložaka in Franca ErvinaJanežiča. Nasprotni predlog je bil naskupščini potrjen.Novi nadzorni svet se je konec avgustasestal na konstitutivni seji in za svojegapredsednika izvolil gospoda BrankaBunto, za namestnika predsednika paMetoda Kurenta.NADZORNI SVET VPRENOVLJENI SESTAVIBojana Pirkovi~ ZajcNadzorni svet TERMOELEKTRARNETRBOVLJE je devetčlanski organ, v kateremje šest predstavnikov, ki jih imenujejodružbeniki na skupščini družbe intrije predstavniki zaposlenih, ki jih imenujesvet delavcev.Ker je v juliju letošnjega leta potekelmandat članom nadzornega sveta, ki jihimenuje skupščina, so bili na 13. skupščiniimenovani novi člani nadzornegasveta. Svoj štiriletni mandat so 27. julija2005 nastopili naslednji člani nadzornegasveta:Branko BuntaMetod KurentSamo KrežeGregor NovakUroš Ložak inErvin JanežičČlani nadzornega sveta, ki jih imenujesvet delavcev, pa nadaljujejo svoj mandat.To pa so :Janez ŽlakMojca Turnšek inVlado ŠtendlerV skladu s poslovnikom je prvo sejo prenovljeneganadzornega sveta sklical direktordružbe Marko Agrež. Na tej sejiso 30.8.2005 za predsednika nadzornegasveta imenovali Branka Bunto in za njegoveganamestnika Metoda Kurenta.Pristojnosti in odgovornosti nadzornegasveta so določene z Zakonom o gospodarskihdružbah (ZGD), Zakonom ofinančnem poslovanju podjetij in Družbenopogodbo TET.V tako imenovanem dvotirnem sistemuupravljanja družb, ki ga uzakonja našZGD, sta za upravljane družbe pristojnadva organa in sicer uprava v delniškidružbi oziroma poslovodstvo v družbi zomejeno odgovornostjo in nadzorni svet(pri enotirnem sistemu upravljanja jepristojnost upravljanja, to je vodenja innadzora nad vodenjem poslov, v pristojnostienega organa; posle vodijo izvršnidirektorji, nadzirajo pa jih neizvršni direktorji).8 oktober 2005


poznavnost veljavnosti, razpoložljivostiv ustreznih procesih in mestih uporabeter preprečevanje uporabe zastarelih dokumentov.Izvajanje nadzora sistema ravnanja zokoljem glede izpolnjevanja zakonskihzahtev imamo v TET že sedaj. Izvajajose obratovalni monitoringi za zrak, vode,odpadke, vzpostavljen je sistem spremljanjaokoljske zakonodaje. Novost pa je vtem, da bo v primeru odstopanj potrebnotakojšnje ukrepanje. Tako bo na primerizpad naprave za razžveplanje dimnihplinov preko časa predpisanega v uvedbipovzročil zaustavitev proizvodnje.To zahtevo standarda bomo lahko izpolnilis pričetkom obratovanja naprave zarazžveplanje dimnih plinov in realizacijoprojekta ureditve deponije Prapretno.Spremembe standarda so tudi gledevodstvenega pregleda, ki ga mora vsajenkrat letno opraviti vodstvo družbe. Natančnejeso opredeljeni predvsem vhodnipodatki za vodstveni pregled, ki jih morajozagotoviti odgovorni po področjih.Če skušam na kratko strniti spremembestandarda ISO 14001:- standard še bolj dosledno uveljavljakrog planiranja, izvedbe, preverjanjain ukrepanja,- izpolnjevanje zakonskih zahtev je obveza,- uspešno funkcioniranje sistema ravnanjaz okoljem zagotavljajo nenehneizboljšave in zmanjševanje negativnihvplivov na okolje.Termoelektrarna Trbovlje proučuje možnostiza izgradnjo dodatnih rezervoarskih kapacitetza hrambo ekstra lahkega kurilnega oljaPredstavnika Carinske uprave pri plombiranju pokrovovDODATNE ZMOGLJIVOSTI ZAHRAMBO GORIVAMetod MravljakV okviru posodobitve oljnega gospodarstvav Termoelektrarni Trbovlje d.o.o.smo naročili izdelavo idejnih zasnovpri projektantskem podjetju NAFTAinženiring iz Lendave. Zaradi obstoječeinfrastrukture ustreznih zmogljivostije smotrno preučiti možnosti za izgradnjododatnih rezervoarskih kapacitetna osnovi pisma o nameri, ki nam ga jeposlal Zavod za obvezne rezerve nafte innjenih derivatov.Predvidena je izgradnja novega rezervoarjaza skladiščenje ekstra lahkegakurilnega olja na lokaciji sedanjih glavnihrezervoarjev. Velikost rezervoarja jeodvisna od možnosti izgradnje glede naprostorske omejitve. Idejni projekt najobdela možnost izgradnje rezervoarjakapacitete 10.000 m³ in 20.000m³. Rezervoarmora biti opremljen z vso potrebnoopremo, ki jo zahtevajo zakonodaja,predpisi in standardi, predvsem pa morabiti izvedba z dvojnim dnom, ki omogočadetekcijo prepuščanja in jekleno lovilnoskledo. Na rezervoarju bo vgrajenaoprema za merjenje nivoja, temperature,opremljen pa bo tudi z alarmom nivojain prepuščanja dna. Urediti je potrebnoustrezni požarni sistem z javljalniki požara.Zaporna armatura na rezervoarjunaj bo opremljena z elektromotornimiventili, ki naj bodo nameščeni tudi namanipulacijskih cevovodih in cevovodihpožarne zaščite.Upoštevane morajo biti tudi vse okoljevarstvene,tehnološke in lokacijske zahteveglede na varovalno območje oziromaobmočje neposredne bližine vodotoka.Rok za izdelavo dokumentacije z ocenoinvesticije je sredi novembra, tako da lahkoTermoelektrarna glede na odločitevo izgradnji planira sredstva za izdelavodokumentacije in pridobitev gradbenegadovoljenja v GN 2006.oktober 2005 11


Naše poglavitno vodilo je: “Narediti dobrože prvič in vsakokrat.” S tem motom v našidružbi postavljamo v ospredje kvaliteto poslovanja.PREDSTAVITEV PODJETJA…Smo srednje veliko evropsko zasebnopodjetje, ki je organizirano v skladu zmetodologijo in standardoma kakovostiISO 9001 in ravnanja z okoljem 14001.Temeljno in osnovno vodilo v podjetjupredstavlja kakovost opravljenih storitevin skrb za potrošnika, saj se zavedamo,da v procesu globalnih in dnevnih spremembni prostora za tiste, ki mislijo drugače.Našo naravnanost in usmeritev simboličnoodraža že ime družbe MECUM,ki v latinskem jeziku pomeni ‘z menoj’.Od ustanovitve, ko se je podjetje ukvarjaloz maloprodajo audio-video napravznamke Sony, pa do danes, se je podjetjerazvilo v srednje velikega trgovca na naslednjihpodročjih prodaje blaga in storitev:Direktor Mecum-a, Damjan Debeljak.MECUM – NAŠ POSLOVNIPARTNERVlado Štendlermatskih naprav nekaj svetovno znanihproizvajalcev nam omogoča veliko fleksibilnostpri svetovanju, izbiri in namestitviustrezne klimatske naprave v domovihin na delovnih mestih.2. Trda gorivaDa pozimi ne bi bilo prehladno, v podjetjuomogočamo tudi dobavo različnih vrstekološkega premoga, ki še vedno ostajaeden najbolj zanesljivih in cenovno dostopnihenergetskih virov.3. OdpadkiSkrb za čisto okolje je botrovala opredelitvinašega sodelovanja z velikimi in malimiindustrijskimi sistemi pri obravnaviindustrijskih nenevarnih in inertnih odpadkov,ki vsak dan nastajajo v proizvodnihprocesih.S posredovanjem, predelavo in odstranjevanjemodpadkov tako skupaj z vami poskrbimoza naš »čistejši« in lepši jutri.4. MetalurgijaŽe nekaj let naše podjetje sodeluje pridobavi repromateriala podjetju LIVARd.d., ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkoviz sive in nodularne litine za velikeproizvajalce na področju kmetijstva inavtomobilske industrije. Približno 70%celotne proizvodnje ulitkov se izvozi naevropski trg.Naše podjetje pri proizvodnji sodeluje zdobavo koksa, grodlja in odpadnega železa.5. NavtikaDa pa spomladi, poleti in jeseni nikoli nidolgčas, ponujamo široko paleto plovil, skaterimi postajajo dostopni in dosegljivitudi najbolj odročni zalivi na Jadranu inv Sredozemlju.Storitve in proizvode tržimo v slovenskemprostoru in zunaj njega. Naše državepartnerice so: Italija, Francija, Avstrija,Nemčija, Češka, Danska, Izrael,Hrvaška, Srbija in Črna gora in druge.Na slovenskem trgu zastopamo kar nekaj1. KlimatizacijaV času velikih podnebnih spremembje dobro počutje na delovnem mestu indoma še kako pomembno pri vsakodnevnihopravilih. Zastopanje in prodaja klisvetovnopriznanih in uspešnih podjetij,kot so: A.C.E. Marketing (Francija), BlueBox Group (Italija), Eurapo (Italija),Dantherm (Danska), Legras (Francija),Franck & Schulte (Avstrija), CarbounionBohemia (Češka), FB Ketten (Avstrija),Gobbi Azimut Benetti Group (Italija),Italiana Coke (Italija) itd.V Sloveniji sodelujemo predvsem z naslednjimivečjimi podjetji: Centralnačistilna naprava Domžale – Kamnik,Javno podjetje Snaga, Količevo Karton,Lafarge Cement, Livar, Papirnica Goričane,Papirnica Paloma, Papirnica Vevče,Rudnik Trbovlje Hrastnik, Rudnik vzapiranju Zagorje, Rudnik Velenje, RudnikŽirovski Vrh v zapiranju, TE-TOL,TET, Topdom, Vipap Videm Krško.Naše poglavitno vodilo je: “Narediti dobrože prvič in vsakokrat.” S tem motomv naši družbi postavljamo v ospredje kvalitetoposlovanja.POSLANSTVO IN POLITIKA PODJETJAPodjetje Mecum d.o.o. je v prihodnostnaravnano podjetje, ki sledi pričakovanjemkupcev in se prilagaja razmeram natrgu. V tem se prepoznamo kot izgrajenotržno prepoznavno in urejeno podjetje,ki je vredno poslovnega zaupanja.Kupci zahtevajo kakovost naših storitevin proizvodov, ki naj bo stalna, zato tomiselnost vgrajujemo v zavest vseh zaposlenih,še posebno v miselnost vodilnihdelavcev. Pravilo podjetja je, da se v največjimožni meri izpolnijo zahteve in željekupcev/uporabnikov in da smo boljšioziroma kakovostnejši od konkurenčnihpodjetij, kajti kupec je pripravljen plačatile kakovosti ustrezno ceno.Vsi zaposleni v podjetju se trudimo, da biizboljšali kakovost naših storitev in proizvodov,zniževali stroške poslovanja ins tem prispevali h konkurenčnosti in poslovniuspešnosti podjetja.Naše POSLANSTVO je ostati srednjeveliko podjetje z izrazito veletrgovinsko12 oktober 2005


I. Dela na PC delovnih postajahPred popolnim prehodom novih strežnikovza Exchange in SQL v produkcijo jepotrebno lokalno na vaših PC delovnihpostajah izvesti nekaj nujno potrebnihopravil, ki morajo biti izvedena v pravilnemvrstnem redu. Dela že potekajo.Oba spodaj opisana koraka bosta dokončnozaključena predvidoma v septembruin oktobru. Do takrat vas prosimo zamalo razumevanja, ko bomo rabili dostopdo vaših PC delovnih postaj. Dela na eniPC delovni postaji lahko trajajo tudi donekaj ur, saj so lokalni uporabniški profili,ki jih prenašamo v celoti, lahko precejveliki. Potrudili se bomo, da vas bomokar najmanj motili pri delu.Borut MaroltPRENOVA INFORMACIJSKEGASISTEMAMatej Deti~1. korak:Prestavitev PC delovnih postaj v domenoin prenos ter konfiguracija lokalnih uporabniškihnastavitev;Sodelavci iz SOI in zunanji sodelavci,ki nam pomagajo na sistemskem področju,izvajajo selitev PC delovnih postaj vWindows domeno. Ta korak lahko izvajamopostopoma, saj vmes delo na PC postajah,ki še niso v domeni, lahko potekanemoteno.2. korak:Aktiviranje novega strežnika za Exchange(e-pošta) in prestavitev vseh uporabniškihpoštnih predalov na novi strežnik.Lokalno na PC delovnih postajah bo potrebnopreusmeriti Outlook klienta zadelo z e-pošto na novi strežnik in uvozitivaša stara poštna sporočila in stike v novegaklienta. Ta korak bo zaradi dinamikebolj zahteven, saj ga bo treba izvestihkrati na vseh PC klientih. To bomo izvedlienkrat čez noč oz. vikend, sevedaob predhodnem obvestilu.Prednosti, ki jih to prinaša:Postavitev Windows domene in Aktivnegaimenika bo omogočilo centralno sistemskodelo, sistematično in urejeno terpregledno dajanje pooblastil uporabnikomza uporabo in dostop do omrežnihvirov, standardiziran in nadzorovan dostopdo namizja in omrežja prek PC delovnihpostaj, kar bo prineslo večjo stabilnostdelovanja informacijskega okolja vceloti in lažji nadzor nad uporabniki, karposledično zmanjša stroške upravljanjaIT sistema in omogoča hitrejše odzivnečase odprave napak.Ureditev centralne antivirusne zaščite navseh delovnih postajah v omrežju - enaantivirusna aplikacija za vse, redno inavtomatsko posodabljanje antivirusnezaščite prek računalniškega omrežja navseh PC delovnih postajah. AktiviranaAntispam zaščita.Skupni datotečni strežnik, kjer bo vsakuporabnik imel shranjene vse svoje datotekez urejenim in preglednim sistemomdostopnih pravic. Podatki se bodo dnevnoshranjevali na trakove, kar bo drastičnozmanjšalo možnost izgube podatkov,ki so sedaj po večini na lokalnih diskihPC uporabnikov, kjer niso niti arhiviraniniti zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom.Stabilno in standardizirano okolje za delovanjee-pošte (Outlook klient), ki nudipoleg osnovne e-pošte še široko paletododatnih možnosti uporabe za planiranjelastnega časa in dela ter skupinskodelo.II. Trenutna dela na aplikacijah in strežnikihHkrati z deli na delovnih postajah potekajotudi dela pri integraciji vseh aplikacijna SQL bazo na novem strežniku.Delo aplikacij bo s tem hitrejše, bolj stabilnoin zanesljivo. Podatki se bodo v celotidnevno arhivirali na kasete. Ločeneostajajo ZRC-jeve aplikacije, ki ostajajona DB/2 podatkovni bazi na AS/400strežniku, kjer se prav tako ločeno arhivirajodnevno na kasete. Pri aplikacijahTREF-Konzole je bilo prehod na SQLnujno izvesti, saj so aplikacije narejenena osnovi podatkovne baze Paradox, kijo proizvajalec Borland že kakih pet letne podpira več. Prehod na SQL je bil načrtovanže v prejšnjih letih, vendar zaradiraznih okoliščin ni bil izveden.Poteka tudi stalna koordinacija del zostalimi ponudniki programskih rešitevv TET (AMES-ekološke postaje, Korona-SCADAin Cube SCADA, Gorenje-Kronos, Comtech-e-Arhiv…), da skupajpoiščemo najboljše možne načine implementacijenjihovih aplikacij v prenovljenostrežniško omrežje TET, da bodonove zmožnosti, ki jih ponuja, kar najboljizkoriščene.14 oktober 2005


V poplavi nezaželjenih poštni sporočil(SPAM) se je bilo potrebno začeti resnoukvarjati tudi s tem problemom.Kaj Spam sploh je in kaj so njegove največje nevarnosti:• Pošiljanje nenaročenih propagandnihsporočil in masivno objavljanje vnovičarskih skupinah.• Ogroža delovanje sistemov e-poštezaradi preobremenjenosti, kar je vTET evidentno• Možnost spregleda pomembnihpoštnih sporočil v poplavi nezaželenepošte.Proti Spam-u se borimo na nivoju strežnikovs tako imenovanimi Spam filtri, kiso samostojni programi ali pa so v sklopuprotivirusnih programov. V TET jeSpam filter vključen v Trend Micro antivirusniprogramski opremi.NEZAŽELJENA ELEKTRONSKASPOROČILA - SPAMMatej Deti~Spam filter ni zadeva, ki jo vključišin dela na »ključ«, ampak jo je potrebno»naučiti« razpoznavati in ločevatiepoštna sporočila na tista, ki so koristnain na Spam. Spam filter deluje napodlagi ključnih besed in drugih razpoznavnihdelov e-poštnega sporočila (npr.vrste priponke, naslova pošiljatelja, domene...).Filter je »živa zadeva«, ki jo jetreba sproti prilagajati trenutni situaciji,da ga optimiziramo.Filter deluje tako, da pošto, ki jo zaradisvojih nastavitev prepozna kot Spam, pošljev »karanteno«. To je poštni predal nastrežniku, kjer pošta počaka, da jo administratorpregleda in pobriše oz. razpošljepošto, za katero je evidentno, da niSpam, naslovniku. Ob vključitvi filtra jevedno treba iskati kompromis: bolj filterzapremo, manj Spam-a dobimo, hkratipa je možno, da več »normalnih« e-poštnihsporočil konča začasno v karanteniin obratno.Praktični nasvetNa nivoju PC delovnih postaj nam e-poštni odjemalec Outlook 2003 nudiprecej enostavno in elegantno možnost,kako nezaželjeno e-pošto, ki jo dobimona svoj računalnik, preusmerimo v predal»Neželena epošta« (gl. sliko). Nezaželjenopoštno sporočilo kliknemo zdesno miškino tipko in odpre se meni,v katerem izberemo opcijo »Nezaželenae-pošta« in potem »Dodaj pošiljatelja naseznam blokiranih pošiljateljev« in poštatega naslovnika nam ne bo več »smetila«poštnega predala »Prejeto«. Filter omogočasicer še več naprednejših možnostiuporabe.Pa še nekaj pravil, ki jih je dobro upošt e-vati, da zmanjšamo nevarnosti, ki nampretijo na spletu:• Nikoli ne nakupujte prek spleta, česte ponudbo dobili prek e-pošte, ki jeniste sami želeli oz. naročili.• Če ne poznate pošiljatelja nezaželjenepošte, jo takoj zbrišite (tako iz mape»Prejeto« oz. »Inbox« kot iz mape»Izbrisana sporočila« oz. »DeletedItems«)• Nikoli ne odgovarjajte na nezaželjenooz. nenaročeno e-pošto in nikoline klikajte na priponke ali povezave(»linke«) v sporočilu.• Ne uporabljajte funkcije predpregledapošte v Outlooku, ker tudi tako lahkojavite v splet, da je vaš e-poštni naslovaktiven in ga lahko zlorabijo.• Če pošiljate e-poštno sporočilo več naslovnikom,uporabljajte za naslovnikepolje »Skp« (skrita kopija) oz. »Bcc«(Blind copy), da naslovov ne izdatekomurkoli na spletu.• Bodite previdni pri izdajanju svojihe-poštnih naslov pri prijavah na raznespletne strani, novičarske skupine alikake druge javne spletne forume.oktober 2005 15


Centralni nadzorni sistem oljnegagospodarstva in vodooskrbe ima dodanomožnost proženja SMS sporočil na službeneprenosne telefone.Udeležeci tečaja.SMS V FUNKCIJINADZORAMetod MravljakOb zaključku projekta za ureditev kontrolnesobe nad sistemom centralneganadzora oljnega gospodarstva in vodooskrbeTermoelektrarne Trbovlje je bila izvedenaseznanitev z navodili za uporabo.Šolanja se je udeležila kompletna službavarnosti in predstavniki elektro vzdrževanja,medtem ko od povabljenih iz proizvodnjeni bilo nikogar.Nadzorni sistem omogoča vpogled v trenutnostanje oljnega gospodarstva in vodooskrbe,arhivira vse dogodke in omogočaizdelavo dnevnih, mesečnih in letnihporočil. Izdelati je mogoče prevzemne inizdajne dokumente za ekstra lahko kuril-no olje. Novost tega nadzornega sistemapa je proženje SMS sporočil na prenosnetelefone odgovornih delavcev.Izbrani alarmi so pomembni za delovanjesistema oljnega gospodarstva, preprečevanjeekoloških in drugih katastrof,zato morajo prejemniki SMS sporočilanemudoma postopati v skladu z navodiliv primeru alarma in ostalimi navodili, kiso v veljavi v Termoelektrarni Trbovljed.o.o.Povej mi, kaj ješ in povedal ti bom kaj si.(Fiziologija okusa, Anthelme Brillat-Savarin,1755-1826)Marija OcepekKJE IN KAKO JEMOMarija OcepekV mesecu juniju je minilo eno leto, odkarobratujemo v prenovljeni kuhinji.Prenova je bila potrebna zaradi HACCPsistema, ki je bil uzakonjen v Slovenijiv letu 2003. Dve leti smo imeli čas, dasmo ga zgradili in v tem času so nas inšpekcijskeslužbe samo opozarjale napomanjkljivosti, ne pa tudi kaznovale.HACCP (Hazard Analysis and CriticalControl Point) pomeni analizo tveganjain kritične kontrolne točke. V končni faziposledično ščiti potrošnika. Vsako živilose spremlja od začetka (proizvodnje) dokonca (kupca). Dokumentirana morabiti vsa dobava, čiščenje, temperature izdelkov,hladilnih naprav, zamrzovalnihskrinj, pripravljanje hrane, izobraževanjoseb, ki prihajajo v stik z živili itd. Odleta 2004 ima menza poleg gotovine zanaše delavce tudi kartično poslovanje.Ljudje so se že navadili na to, vendar včasihpride tudi do kakšnih kritik.V vse prehitrem tempu življenja premaločasa posvečamo prehrani, ki je temeljzdravja. Konec koncev bomo spoznali, daje hrana v pločevinkah bolj smrtonosnoorožje kot strojnica. Pri nas smo prisluhnilitudi gostom, ki nimajo zjutraj časazajtrkovati. Ob prihodu v službo si lahkov delikatesi privoščijo sveže pečeno pecivo,sadje in tople napitke. Pripravljamotudi dva menija malic. Jedi se pripravljajoin kuhajo vsakodnevno tako, da dobi gostvselej kvalitetno malico. Osebje menzevsakodnevno dostavlja malico tudi na delovnamesta, ki jih delavci zaradi naravedela ne smejo zapustiti. Po predhodnemnaročilu pripravljamo tudi razne reprezentančnepogostitve (kosila, prigrizki,pogostitve na razstavah), narezke itd.16 oktober 2005


NOVO GASILSKO VOZILOIvan RestarV predpisanem roku so prispele tri ponudbe,med katerimi smo se odločili zaponudnika SVIT – Ivan Zalar s. p., Ptujskagora, ki je bil cenovno najugodnejši.Strošek nadgradnje je bil 2 mio SIT.V vozilo je vgrajena oziroma nameščenavsa oprema in orodje, ki ga potrebujetadva poklicna gasilca – pretakalca pri svojemvsakdanjem opravilu: delovna zaščitnaoprema, gasilska oprema, cevi, raznearmature in pribor, reševalna oprema,dihalni aparati, sanitetni material, opremaza osvetlitev, signalizacijo in zveze,prenosna motorna in električna črpalkater specialna oprema za ukrepanje obrazlitju nevarnih tekočin.Za vozilo je pridobljena II-stopenjska homologacijaz atestom in tehničnim pregledom,kar pomeni, da je registriranokot delovno gasilsko vozilo. Vozilo je bilodokončano in prevzeto v mesecu juliju.Za svečano predajo ključev novega vozilasmo zaprosili direktorja, ki je z veseljemsprejel to prijetno dolžnost. Veselismo bili njegovih besed o pomembnostidela, ki ga opravljamo in o razumevanjuvodstva pri zagotavljanju materialnih infinančnih sredstev za ustrezno požarnopreventivo v TET.Gasilsko voziloPoklicni gasilci so za potrebe gasilskein pretakalske službe uporabljali voziloTAM 80 T3BG – »arhivski« letnik 1987.Vozilo je bilo prilagojeno internim potrebamTET. V lanskem letu pa je bilo udeleženov prometni nesreči in poškodovanodo te mere, da je zavarovalniški cenilecpriznal »totalko«. Prisiljeni smo bili poiskatizasilno rešitev in dobili v uporabostarejše vozilo VW Transporter.V gospodarskem načrtu za leto 2005 smovključili nabavo novega kombiniranegatovornega avtomobila. Glede na naše potrebein ponudbo na trgu smo nabavnoskladiščnislužbi TET predlagali, da nampoišče najugodnejšo ponudbo za voziloRENAULT TRAFFIC FG L1H2P2 MB.To je nezastekljeno tovorno vozilo s 7 m3uporabne prostornine in 1200 kg nosilnostiter višino tovornega prostora 1,91m, ki ima poleg voznikovega sedeža šeklop za dva sopotnika.Vrednost vozila je okrog 4,5 mio SIT.Ker je bilo nabavljeno vozilo »golo«,je bilo na njem potrebno opraviti nadgradnjov skladu s predpisano gasilskotipizacijo. Povpraševalno dokumentacijosmo poslali petim ponudnikom storitev.Oprema vozilaoktober 2005 17


Na pomoč!delu preverjanja s področja varstva predpožarom, kar pomeni, da se vsak zaposlenipreizkusi tudi v gašenju začetnegapožara pod budnim očesom gasilcev.Drugače je delokrog poklicnega gasilcav TET zelo razgiban, saj obsega polegservisiranja gasilnikov, ki jih je v TETcca 500 še razna črpanja vode iz jaškov,lovilnih skled, transformatorskih jam,zalitih prostorov ob raznih naravnih nezgodah,pregled črpalk, ki oskrbujejo požarnesisteme ter pomožne naprave v tehprostorih, preizkus sistema požarne vodevsaj enkrat tedensko (kontrola daljinskegavklopa požarnih črpalk izmeničnona vseh lokacijah), pregled tlakov pitnevode, kontrolo hidrofornega sistema glavnihpožarnih črpalk, ki so stacioniranev savskem črpališču, preizkus vseh motornihčrpalk, kontrolo nivoja vode v mamutbazenu (po potrebi polnimo le tega),pregled in vzdrževanje stanja gasilnikovin druge gasilne opreme ter preventivnopregledovanje vseh, predvsem požarnoogroženih prostorov, pregled SRP zupoštevanjem navodil vodooskrbe požarnevode deponije Lakonca, pregled vsehmožnih odvzemnih mest požarne vode,kot so podtalni hidranti, nadtalni hidranti,zidni hidranti po objektih TET in vsakoletnomerjenje in preizkušanje tlakovv vseh hidrantnih omrežjih na območjuTET in obeh deponij, pregled stabilnihgasilnih naprav po transformatorjih inobeh KPE, požarnih central, podrobenpregled vagonskega pretakališča s črpališčemin obema mešalnicama, pretakališčavtomobilskih cistern, vseh mest zapraznjenje oljevodov, oljnih lovilcev terzbiralnikov olj, beleženje stanja goriva vglavnih, dnevnih in zagonskih rezervoarjihna predpisanih obrazcih, prav takopregled požarne centrale v komandnistavbi stikališča 110 kV, pregled SGNza odsesovalno napravo na bloku 4 inza glavne rezervoarje goriva v mešalnici3, kontrola stikal za javljanje požara terstikal za daljinski vklop požarnih črpalk,nameščenih po objektih TET. Skrbimoza prevoznost vseh intervencijskih indovoznih poti na območju TET, vršimovsakodnevne obhode na vseh izmenahpo vseh objektih, spremljamo stanje alarmovin opozoril na sistemu centralneganadzora oljnega gospodarstva na operacijskihpanojih. Prisotni smo pri obratovanjuin rednih preizkusih obeh plinskihturbin. Prisotni smo pri raznih vročihdelih, ki se vršijo po objektih TET. Poleggasilskega dela pa opravljamo še raznanegasilska dela, saj sopomoči ne smemoodreči.Po prevzemu del in nalog pretakalca vršimovsa dela, ki so povezana z oljnimgospodarstvom. Vršimo polnjenje glavnihrezervoarjev iz vagonskih cistern. Topoteka iz vagonskih cistern, ki se nahajajona vagonskem pretakališču, kjer s pomočjoposebnih črpalk polnimo glavnerezervoarje, lahko pa to delo opravljamov nasprotni smeri, ko iz glavnih rezervoarjevpolnimo vagonske ali pa avto cisterne.Polnimo tudi zagonske in dnevnerezervoarje s potrebnim gorivom. Vseskozipa skrbimo za brezhibnost napravoljnega gospodarstva.oktober 2005 19


Da se je mogoče predstaviti občinstvu, jepotrebno veliko vaditi, potrebno pa je imetitudi ustrezno oblačilo – ponavadi narodnonošo. Koliko vadite in kje oz. kako pridetedo ustreznih oblačil?Redne vaje potekajo enkrat do dvakrat tedensko.Res pa je, da so vaje pred nastopiintenzivnejše. Spomnim se, ko smo vadilisrbske plese, smo vadili 14 dni vsak dan.Tudi na začetku našega delovanja smo vadiliveliko več. Danes pred nastopi samoponovimo, saj že znamo, treme ni več,tako da je enostavneje.Skupina vodnikov po uspešnem reševanju iz zaklonišča TETOblačila so problem zase. Imamo jih večvrst, tako da predstavljajo velik finančnizalogaj. Denar zanje dobimo iz občinskegaproračuna, jasno pa je, da bi brez sponzorjevtežko shajali.Kdaj je čas, da postaneš član folklorneplesne skupine in kdaj se mora človek poslovitiod aktivnih nastopov?V naši skupini imamo tudi 15 in 16 letstare člane, pa tudi člane blizu šestdesetihlet, tako da je starostna paleta raznolika.Predvsem je pomembno, da ima človekveselje do plesa, do nastopov, da rednovadi, tako da starost ni ovira. Dokler ječlovek zdrav, vesel in voljan, je dobrodošelv naši skupini. Tudi sama danes ne sodimveč med najmlajše, pa vendar še nerazmišljam, da bi prenehala. Nekoč semza nekaj časa to sicer storila. Vzrok je biladružina, danes pa s te strani ni zadržkov.Plesala bom toliko časa dokler bom zmoglaoz. dokler ne bom navdušila kateregaod mojih družinskih članov, pa čepravmorda nekoč vnuka ali vnukinjo.VODNIKI REŠEVALNIH PSOVMojca TurnšekMed 24. in 28. avgustom 2005 je v Zagorjuob Savi potekal 12. mednarodnipoletni tabor usposabljanja reševalnihpsov. Letos so ga pripravili Komisija zareševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije,Kinološko društvo Zagorje ob Saviin njihova Sekcija za reševalne pse, kiprav letos praznuje 10. obletnico delovanja.Med 24. in 28. avgustom se je tako vZagorju zbralo 187 vodnikov reševalnihpsov iz Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Italije,Avstrije, Švice, Slovaške in Madžarske.Vodja usposabljanja, Alojzij Klančišar,je moral poskrbeti za to, da je vse teklogladko ter da je bilo na voljo dovolj deloviščza različne ekipe. Vodnikom reševalnihpsov je namreč potrebno pripravitidelovišče, ki kar najbolj spominja na situacijo,v kateri se lahko slej ko prej znajdevsak reševalec. Zato so jim zelo zanimivizapuščeni stari objekti, rovi, rudniki…Tako so s strani Kinološkega društva Zagorjezaprosili tudi naše podjetje za dovoljenjeza uporabo treh lokacij na območjuTET d.o.o..V Termoelektrarni so tako delovale skupinena treh določenih lokacijah: zaklonišče,strojnica PE-1 ter zapuščenstanovanjski objekt. Za samo organizacijoprevozov do delovišč ter predhodniogled lokacij in postavitev strogih pravilo gibanju vodnikov s psi so vzorno poskrbeliorganizatorji, tako da so bili voditeljireševalnih psov skoraj povsem neopazniin povsem nemoteči za naš delovni proces.Ekipno delovanje se je tako ponovnopokazalo v najlepši luči. Ta dejavnostkinologov je namreč edina, pri kateri jepomembna kolektivnost in ne tekmovalnost.Pri reševanju je najpomembnejšedejstvo, da ekipa deluje enotno, kar tudivodi do najboljših rezultatov.Ekipe vodnikov so bile na deloviščih med8. in 14. uro. Večstoglava ljudska in pasjamnožica je tako opravila predpisana reševanja,kasneje pa so se lahko spočili inpoveselili. Kljub deževnemu vremenu sojim organizatorji pripravili popoldanskeoglede po Zasavju in zabavna večernasrečanja. Na svojih spletnih straneh paso nato udeleženci mednarodnega usposabljanjareševalnih psov namenili karnekaj besed zahvale organizatorjem inkljub deževnemu vremenu pohvalili dobroizvedbo tega zahtevnega mednarodnegaprojekta.oktober 2005 21


PLANINCI TET SKUPAJOSVOJILI PRVI DVATISOČAKMilena Treven in Bojan RusGremo v hribe! Imejmo še planinsko sekcijo!Beseda je dala besedo, akcija je steklain 3. septembra 2005 smo se planinciTET prvič skupaj podali v hribe. Ničnismo »komplicirali«. Prvi vrh, ki smose ga spomnili, smo izbrali za svoj cilj.Zakaj ne zahtevnejša tura, zakaj ne Triglav,mogoče Kum? Ne vem. Tako smose odločili. Potem je tu še vreme. Bolj seje bližala sobota, slabša je bila napoved.Krajevne plohe in nevihte. Toda kje? Mogočeravno tam, kjer bomo mi. Mogočetudi ne. Nekateri so obupali, večina pa jebila zjutraj na avtobusu.Izbrali smo VIŠEVNIK, najbližji bohinjskidvatisočak. V Julijskih Alpahpomeni oznaka »visok« vrh prek 2000 m.Viševnik presega to magično mejo le za50 m, a smo ga vendarle dolžni prištevatik veljakom. Vzpon na Viševnik smo začeliz Rudnega polja. Oprtali smo si nahrbtnikein se sprehodili do smučišča naPokljuki, kjer pa se pot naravnost podvlečnico neusmiljeno strmo dviguje posmučišču. Po slabi uri vzpona si privoščimopočitek in se oziramo v nebo, kjer sose začeli zbirati prvi oblaki. Visoko nadsabo opazimo tudi naš cilj. Še dobra uricain vrh je osvojen. Tudi oblaki in meglaso se v tem času dobro potrudili in namonemogočili, da bi lahko uživali v razgleduna Pokljuko, bohinjske gore, Triglavin njegove sosede…Pa nič zato.Čar gora je edinstven prav v tem. Včasihso neverjetno lepe in prijazne, spet drugičti pokažejo zobe. Morda pa ti pravgore pomagajo, da srečaš in spoznaš samegasebe, novega prijatelja ali znanca.Med hojo premišljuješ, rešuješ probleme,opazuješ svet okoli sebe, modruješ... intam gori, visoko nad dolino, pozabiš navsakdanje skrbi in težave in se utrjuješ zanaporen vsakdan v dolini. Ali, kot je predmnogimi leti zapisal Kugy: »Tam gori jedoma samota. Tako ti je, kot da bi njenotiho oko nenehno počivalo na tebi… Prisluhnešin slišiš edino utrip lastnega srca.Tu je kraj, če hočeš biti sam s seboj.«Po počitku smo na vrhu izvedli še planinskikrst, saj sta Darja in Roman prvičpresegla nadmorsko višino 2000 m. Natosmo se začeli spuščati v dolino. Za sabopuščamo skalnato pobočje, pritlikave borovcein kmalu pridemo na vlažne, strmetravnike nad smučiščem. Premagamoše zadnjo oviro in avtobus nas, prijetnoutrujene, odpelje na kopanje v BohinjskoBistrico. Ko smo razgibali svoje utrujeneude, se nam je oglasil želodec. V bližnjemlokalu smo se okrepčali, potem pazadovoljni sedli v avtobus in se odpeljaliv naše Zasavje.Tako. Led smo prebili. Imeli smo se lepo.Vabimo vas, da se nam na naslednjem izletupridružite.Na vrhu Viševnika22 oktober 2005


Pogled na DubrovnikDOBRA POTEZA SINDIKATA TETPeter JamnikPonovno smo se odzvali povabilu sindikataTET in se od 15.09 do 17.09. 2005udeležili tridnevnega potovanja po Črnogorskemprimorju. Poznana agencijaje pripravila dober program za popotovanje.Povabilu se je odzvalo na žalostsamo 27 delavcev. Velik osip pri prijavina potovanje je v pretežni meri povzročilplaniran letalski prevoz na relaciji Zagreb–Dubrovnik.Ravno ob prijavi za potovanjesmo bili seznanjeni, da je nekajletal po svetu slabo zaključilo polete. Toje, recimo, predstavljalo glavni vzrok zaslabo udeležbo.Prvi dan našega potovanja je minil v znamenju»zastrašujoče vožnje« z Zagrebškegaletališča proti Dubrovniku. Ničposebnega, ob medsebojnem hrabrenju sislišal opazke, da je »še vsak avion prileteliz višin nazaj na zemljo«, tako bo tudi znašim.Z lokalnim vodnikom smo si najprejogledali zgodovinske znamenitosti Dubrovnika.Na kraju ni primanjkovaločasa za prosti sprehod po znamenitemStradunu in Dubrovniškem obzidju. Vpopoldanskih urah smo se odpravili vČrno goro. Panoramska vožnja nam jeponujala čudovito naravo in kristalnomorje. Vsem nam bo ostala v spominunepozabna panoramska vožnja po BokiKotorski z enkratnim šoferjem Zokijem.Prvi delovni dan smo zaključili v Bečićih,kjer smo prespali. Potepanje po Črnigori smo nadaljevali po serpentinasti cestido Cetinja.Tu smo si ogledali muzej kralja Nikolein Njegošev mavzolej na Lovčenu. Sledilje ogled Njegoševe rojstne hiše v vasiciNjeguši, privoščili pa smo si črnogorskedobrote – lozo, pršut, sir, domači kruhin vino. Večer smo preživeli v črnogorskitaverni, kjer so nam gostitelji postregli zdobro večerjo.Naslednji dan smo se po dopoldanskemkopanju in individualnih ogledih in sprehodihodpravili nazaj na letališče Čilipi,od koder nas je avion ponovno pripeljalna Zagrebško letališče. V zgodnjih jutranjihurah smo prispeli domov živi inzdravi.Na tem potovanju smo zopet doživelinekaj posebnega. Tridnevno druženječlanov kolektiva je bilo enkratno. Čepravje bil odziv članov kolektiva na povabilosindikata skromen, je treba izreči vso pohvaloorganizatorju za tovrstno akcijo.Pred mavzolejem na Lovčenuoktober 2005 23


»Zdravje ne pomeni vsega, toda če ni zdravja,je vse brez pomena.«ParacelsusKRISTALI NA »A«Mojca TurnšekAHATAmetist je vijolična različica kremena,ki ga tako obarva primes dvovalentnegaželeza. V antiki so ga uporabljali kot zaščitnikamen proti odvisnostim, nočnimmoram, urokom in klopom. Veljal je zaamulet popotnikov, katere je varovalpred tatovi, nevarnostmi in slabostjo. Vstarem Egiptu so k mumijam dajali ametiste,oblikovane kot srce.Današnjo realnost lahko opišemo kotdan, ki je podvržen hitrosti, stresom,konfliktom. Iz dneva v dan se ta realnostponavlja. Ljudje se soočamo z vse večjimizahtevami sodobne družbe, ki obremenjujejotelo in duševnost. Vsakdo pasi želi živeti skladno s seboj in z okoljem.V ta namen imamo možnost izbirati medraznimi metodami in tehnikami, s katerimiizboljšujemo zdravje in vzpostavljamotelesno, duhovno in duševno ravnovesje.Ena izmed takih metod je tudi kristaloterapija,o kateri sem vam nekaj začetnihinformacij podala že v prejšnji številkiUtrinkov.Kamen simbolizira obstojnost, moč materialnega,kompaktnost in neuničljivost.Kremenovi kristali pa so tisti, ki oddajajoenergijo, ki zelo ugodno deluje načlovekovo zdravje. V vseh kristalih, ki sodanes na voljo, je poleg primesi prisotentudi kremen. Čisti kremenovi kristali souniverzalno zdravilni, ostali pa zaradiprimesi delujejo na specifična področjazdravja. V tej številki Utrinkov bomo začelina začetku abecede in tako se bomoseznanili z nekaj značilnimi kristali, kise začnejo na črko A.Tako je predstavljenih nekaj najbolj znanihkristalov, ki jih druži skupna začetnačrka. V to skupino pa spadajo še: aktinalit,aleksandrit, amazonit, ametrin, apatit,apofilit, aragonit, astrofilit, azurin...Več o tej tematiki si lahko ogledate naspletnih straneh ali pa posežete po knjigiTadeja Pretnerja, Dih zvezd, ki je obenemtudi vir za nastanek tega članka.Ahat je barvno in strukturno pestra podvrstakalcedona z značilnimi raznobarvnimiprogami, ki so posledica različnihprimesi. Ahati nastajajo predvsem v votlinahvulkanskih kamnin. Ločimo jihpo obliki, strukturi, obarvanosti in energijskihlastnostih. Najpogosteje naletimona oker, moder in zelen ahat. Ahat pa jemožno tudi obarvati, tako da so v trgovinahna voljo v vseh barvnih inačicah,glede na trenutne modne smernice.Delovanje:Pomaga pri zdravljenju oči, krepi mehurin črevo, očiščuje strupe.Ščiti pred rentgenskim sevanjem, pomagapri depresiji, spodbuja pogum in iniciativo.Uravnoveša logiko in intuicijo (levo indesno polovico možganov), vliva samozaupanje,pomaga ohranjati vitalnost,zdravje, energijo, mladosten videz in dolgoživljenje.Zelo je učinkovit, kadar smo pred pomembnimiodločitvami, hudimi preizkušnjamiin kadar moramo naenkratzbrati veliko energije.AMETISTDelovanje:Krepi imunski sistem in celotni organizem,pomaga pri slabokrvnosti, uravnavakrvni sladkor, ugodno deluje na srce,živčni sistem in mišično tkivo.Ščiti pred škodljivimi sevanji in zunanjimipsihičnimi pritiski, spodbuja intuicijo,krepi spomin in voljo, vrača samozavest,pomaga pri odvisnostih, osvobaja strah.AKVAMARINPripada družini berilov. Naravni akvamarinločimo od umetnega po njegovifluorescenci.Velja za prinašalca blagostanja,jasnovidnosti in sreče v medsebojnihodnosih. Včasih so ga uporabljali kot zaščitniamulet za mornarje in ribiče.Delovanje:Učinkovit pri zdravljenju oči, želodca,vranice, jeter in ledvic.Krepi hrbtenico,krvni obtok in imunski sistem. Blažilnovpliva na srce in krvni obtok in pomagapresnovi. Spodbuja k logičnemu razmiš-24 oktober 2005


ljanju, jasnosti odločitev, povečuje vitalnostin pomaga pri brezciljnosti. Zbujaupanje in ljubezen, stabilizira energijo invzpostavi njen pretok. Uporablja se tudikot talisman za srečo – pri izpitih, predstavitvah,pomembnih razgovorih ipd.AVANTURINAvanturin je kremen z vključki sljude.Njegova barva je zelena, lahko pa je tudibel, siv, rumen, modrikast, rdečkast alirjav.Po tradiciji velja za talisman igralcevna srečo.Delovanje:Uspešno pomaga pri zdravljenju kože,alergij in težavah s srcem. Ugodno vplivana oči, blaži vnetja in bolečine. Prinašaumirjenost, sproščenost in prijetnovzdušje, stabilizira in uravnoveša. Imazelo nežno in tolažilno vibracijo. Lahkoga uporabljamo tudi pri meditaciji.V Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. je bilo nadan 15.09.2005 zaposlenih 255 delavcev. Vpodjetju je zaposlenih 43 žensk in 211 moških.Povprečna starost zaposlenih je 44let.KADROVSKE NOVICESabina DolencKADROVSKE SPREMEMBEJUNIJ 2005Prihod1. OCVIRK Miha (SOK) – pripravnikIZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH2. JAZBEC Uroš (TS) – pripravnikOdhod1. LAS Bojan (TS) – invalidskaupokojitevJULIJ 2005Odhod1. DOLANC Leopold (TS) – prenehanjeiz poslovnega razlogaAVGUST 2005Odhod1. OCVIRK Snežna (TS) – prenehanjeiz poslovnega razlogaTabela: Dejanska izobrazbaoktober 2005 25


NAGRADNA KRIŽANKAKLJUNATAŽUŽELKATOPLIHKRAJEV,PREPO-ZNAVNAPOGLASNEMPETJUAMERIŠKAUMETNOST-NADRSALKAZAYAKSLONOVPREDNIK,AMERIŠKIMAMUTPIETRONENNIPOGAN,BREZVERECVISOKALEDENAGMOTAZOBČASTEOBLIKE, KINASTANE OBLEDE-NIŠKEMPRELOMUJAPONSKAOBLIKABUDIZMAFRANCOSKITENIŠKIIGRALEC(SEBA-STIEN)ORGANNEKATERIHMEHKUŽCEV,NPR.HOBOTNICEBAZA ALKO-HOLAIN ETRAV KEMIJIMOČNORAZ-STRELIVOKRAJPRINOVIGORICIVZORČNI,ZLASTIUČNIPRIMERKLAVNIŠKOOPRAVILOGL. MESTOSREDNJEV.SRBSKEDRŽAVERAŠKE11ZARADIZRNJAGOJENEPOLJŠČINEBOLEZEN-SKOODKLANJA-NJEHRANEUSTALJENOZAPOREDJESEDMIHDNI VKOLEDARJUPREK-MURSKAJED IZDUŠENIHKOŠČKOVGOVEDINEINDIVJAČINE“ČRNACELINA”PRED-STOJNIKUNIVERZEVLADIMIRNABOKOVKRAJŠE PO-TOVANJEZAZABAVO ALIODDIHSOVJETSKI ŠAHOVSKIAS PETROSJANVEŠČINA SOČASNEGAVODENJA VEČ MELODIJKOVANJE26 8 METULJ ZLISASTIMIKRILI18IZPITJENADUŠEKLJUBEZEN-SKI PESNIK2014STAROGR.AGAMEMNO-NOV SINDRENOVLES242 SNOV ZAPRIDOB.ENERGIJE3ALEŠKLINARESKIMSKAHIŠAFONDKOPITAR IZRODU KONJBARVNARAZNO-LIKOSTNAČRTENVEČJIVOJAŠKINAPAD16 BREZ-PRAVNOLJUDSTVO1727MAJHNAČRTA, ČRTICAMARKOELSNERDRŽAVAV JUGO-VZHODNIAZIJIKEMIJSKISIMBOLZA-ELEMENTGERMANIJMOŠTVO,TIMULKUS,RAZJEDA21PISAN PTIČTROPSKIHKRAJEVODISEJEVOČE7MANJŠARUTA,RUTKAČEPV SODUDRŽAVANA ZAHODUINDIJERUSKOLETOVIŠČEOBČRNEMMORJURIBJEJAJČECE113MANJŠIMOTOCIKEL5625PROSTORZA HRAMBOŽIVILAM.IGRALECNEWMANPREBI-VALECGRČIJETEODORANOVŠAKLUIGI GALVANISPREMSTVOVOJSKENAPOHODU10LETOVIŠČEPRI OPATIJIOBLIKAIMENAANA19 ZNAMENJEV OBLIKISTEBRATELUR9NEMŠKIGEOGRAF(CARL)RIMSKA101SL. JEZIKO-SLOVEC(RAJKO)LIDIJAOSTERCIME 12PAPEŽEV2823PREDUJEM,NA PLAČILOMANJŠISAKRALNIOBJEKT422DRAŽ,MIKRISBAT E TNAŠAIGRALKAJUVANNASLOVNOSILCEVNAJVIŠJIHČASTIV HIE-RARHIJIŠIITSKEGAISLAMA12OSEBJE;TUDI NEPREKINJENPOSNETEK ALI IZREZFILMSKE SLIKE2NA OBEH STRANEHZ DREVESIOBROBLJENA POTALI CESTA,DREVORED15SESTAVILDAK26 oktober 2005


Razpisane nagrade za nagradno križanko št. 20:1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi)2. nagrada: 7.000 SIT3. nagrada: 5.000 SITNagrajenci prejšnje križanke:Prejeli smo 46 pravilno rešenih kuponov nagradne križankešt.19:Nagrade prejmejo:1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi): HRIBARBogdan2. nagrada: 7.000 SIT: LUCU Dušan3. nagrada: 5.000 SIT: USTAR DušanIme in priimek:Naslov:Pošta in kraj:ISKANOGESLO:1 2 3 4 56 7 8 9 10 11 12 13 14 1523 24 25 26 27 2816 17 18 19 20 21 22K U P O NPravico do žrebanja imajo samo prejemniki GLASILA. Pri žrebanjuse bo upošteval samo en izvod rešene križanke na posameznika. Rešitveoddajte v nabiralnik GLASILA do vključno petka, 18.11.2005.oktober 2005 27


28 oktober 2005

More magazines by this user
Similar magazines