12.07.2015 Views

SLIVNIŠKI GRAD SKOZI ČAS

SLIVNIŠKI GRAD SKOZI ČAS

SLIVNIŠKI GRAD SKOZI ČAS

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

RAZISKOVALNA NALOGAOŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri MariboruSLIVNIŠKI <strong>GRAD</strong> <strong>SKOZI</strong> ASZGODOVINAMentorica: Živa KrajncLektorica: Karmen SobanAvtorici: Polona Embreuš,Špela RojsSlivnica, 2007


ZAHVALAZahvaljujeva se mentoriciza pomo pri izdelaviraziskovalne naloge, lektorici zalektoriranje teksta ter vsem domaim,ki so nama pomagali in sodelovali prinajinem projektu.


1. POVZETEKZ raziskovalno nalogo sva želeli spoznati zgodovino Slivniškega gradu od nastanka donjegovega propada. Ugotovili sva, kdo so bili njegovo lastniki, kako so živeli, kaj so zagrad storili dobrega oziroma, zakaj je grad zael propadati. Z anketo sva preverilipoznavanje gradu v Slivnici med uenci naše šole in ugotovili, da v glavnem vedo, daimamo v kraju grad, veina jih je že bila v njegovi notranjosti, poznajo njegovo nemškoime Schleinitz. Veina jih je tudi seznanjena z narti za prihodnost, da bi naj ob gradunaredili igriše za golf.Skozi raziskovalno nalogo sva spoznali, da je na Slivniškem gradu prebivalo zelo velikogrofov. Vsak je grašino po svoje dozidal, opremil in predelal. Grofje, ki so prebivali vgradu, so bili tujci, doma iz Avstrije, Hrvaške, Anglije itd. Grad, ki so ga neko zelolepo uredili in opremili, pa je danes veinoma unien in v lasti Ministrstva za šolstvo inšport Republike Slovenije.


2. VSEBINSKO KAZALOstranZAHVALA1. POVZETEK.............................................................................................................. 32. VSEBINSKO KAZALO ........................................................................................... 43. UVOD ...................................................................................................................... 54. TEORETINI DEL .................................................................................................. 64.1. Slivniški svet...................................................................................................... 64.2. Nastanek gradu oz. dvorca.................................................................................. 74.3. Razlini lastniki.................................................................................................. 74.4. Podoba dvorca.................................................................................................. 104.5. Pogled v prihodnost.......................................................................................... 125. EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRINI DEL ....................................................... 145.1. Analiza vprašalnika.......................................................................................... 156. RAZPRAVA........................................................................................................... 207. ZAKLJUEK ......................................................................................................... 218. LITERATURA ....................................................................................................... 229. PRILOGE ............................................................................................................... 239.1. Vprašalnik........................................................................................................ 239.2. Seznam slik...................................................................................................... 24


3. UVODRaziskovalno nalogo sva naredili uenki sedmega razreda. Temo za raziskovalnonalogo je predlagala uiteljica naravoslovja Tanja Blaznik, nato sva temo predstaviliuiteljici zgodovine Živi Krajnc, ki se je z izbrano temo strinjala in postala najinamentorica.Najin namen je bil raziskati zgodovino Slivniškega gradu od nastanka do njegovegapropada. Želeli sva izvedeti, kdo so bili njegovo lastniki, ali so v njem živeli grofje,kako so živeli in zakaj je zael grad propadati. Zanimalo naju je tudi, kako dobro so znjim, njegovo preteklostjo in prihodnostjo seznanjeni uenci naše šole. Hoteli svapridobiti im ve informacij na to temo, saj obe stanujeva v bližini tega gradu in naju ježe od nekdaj zanimal.Veliko asa sva preživeli v knjižnici, kjer sva iskali podatke iz knjig in z medmrežja zapripravo teoretinega dela raziskovalne naloge. Zbrali sva podatke o njegovemnastanku, spreminjanju podob in njegovih lastnikih. Bili sva tudi na terenu in si gradnatanneje pogledali ter ga fotografirali.Priakovali sva, da bova o gradu našli tudi kakšne še neobjavljene vire, vendar se to nizgodilo. Ustnih virov skorajda ni ve.


4. TEORETINI DELV teoretinem delu raziskovalne naloge sva predstavili zgodovinski pregled dogajanjaSlivniškega gradu.Razdelili sva ga na pet poglavij: Slivniški svet, Nastanek gradu, Razlini lastniki,Podoba dvorca in Pogled v prihodnost.4.1. Slivniški svetRaziskave kažejo, da je bilo južno vznožje vzhodnega Pohorja poseljeno že od mlajšekamene dobe dalje. Preko slivniškega sveta je bilo Celje (Celeia) povezano s severom.Na hribu nad sedanjo grašino je bilo gradiše (1443 Burg, 1541 Burgstall).V Slivnici se je zaelo že zgodaj oblikovati jedro zemljiške gospošine. Proti koncu 13.stoletja je slivniška gospošina že prejemala dajatve od podložnikov. Zgodovinskipomen je dobila leta 1428, ko je v dvoru živel plemi Friderik Klech in gospodovalpodložnikom. Slivniška gospošina je nad svojimi podložniki izvrševala tudi nižjesodne pravice.1541. leta je slivniška fevdna gospošina obsegala: »dvor pri gradišu, pusti dvor podcerkvijo, vinograd nad dvorom, gozd pri gradišu, gozd »Kruegl« in gozd Brdo,katerega del je bil spremenjen v vinograd, 3 ribnike, sodno oblast, mlin in 19 domcev 1 vvaseh Zgornja in Spodnja Slivnica ter 9 hub in 3 domce v Klopcah.« 4Na podlagi analize virov od 15. do 17. stoletja spoznamo, da je bila slivniškagospošina deželnoknežja posest, ki so jo za Klechi, dobili dedno v fevd Kolonii. Obedružini sta na gospošino vezali še svojo alodialno posest 2 . Središe razpršeneNepodložno zemljiše s hišo. Alod je dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti


gospošine je bilo v dvoru. Podložniki tod naokoli so služili na prometni glavni cesti,razvita je bila le skromna overeja, gojili so tudi ajdo, pridelovali so vino in gojili ribe.44.2. Nastanek gradu oz. dvorcaDvorec Slivnica stoji v majhnem kraju v Slivnici pri Mariboru.Za prednika grašine štejemo dvor, ki ga je leta 1428 zapisal svoji ženi Marjeti,Friderik s Kleka, na podlagi privoljenja deželnega kneza. Dvor se je nahajal nadeželnoknežji zemlji. Leta 1443 je dobil Friderik v zajem dvor pri slivniškem gradu(Burgsleunz), vas in vse pritikline. Glede na zgornje dejstvo je takrat poleg dvoraobstajal tudi grad, o katerem pa ni drugih poroil in podatkov. Posredno je mordaomenjen l. 1541, ko je v popisu gospošine naveden tudi gozd na gradišu (amBurgstall)6Dvorec Slivnica je bil zgrajen leta 1493 na mestu prejšnjega gradu, ki so ga uniilevojne. Pozidal ga je Jurij Koloni, priseljen iz Hrvaške leta 1480. Pridobil si jededišino hera Hansa s Kleka, Friderikovega sina 6 Prvotna zasnova dvorca jeobsegala vzhodni trakt stavbe, v katerem se je ohranil poznogotski portal34.3. Razlini lastnikiSlivniški grad je bil prvi omenjen okoli leta 1378 5a. Dvor so v zaetku 15. stoletja(omenja se leto 1428) imeli gospodje Klöchi, približno leta 1480 ga je pridobil hrvaškiplemi Jurij Koloni, imenovan tudi Krabat, ki je leta 1493 predelal grad v manjšo


grašino (sedanji vzhodni trakt gradu). Kolonieva grašina je stala na mestu prejšnjegadvorca 3]. Leta 1582 so Kolonii predelali grad v renesanni dvorec Slivnica(Schleinitz) 5a], štiritraktno poslopje z notranjim dvorišem in s štirimi okroglimistolpi na vogalih, ki ga je varoval vodni jarek. Na terasi jugovzhodnega stolpa staizklesana na grbovni ploši domnevni Koloniev grb ter grb Wagnov pl. Wagensberških1].Za Jurijem Koloniem so dvorec in posest podedovali njegovi sinovi, najprej sinHieronim, nato pa Martin, ki ni doživel turškega pohoda kozi Slivnico leta 1532.Opustošeno gospošino je obnovil Jurijev sin Seifrid 4. Leta 1541 pa je bila že v lastinjegovih vnukov.Adam Koloni in njegova žena sta lezla v dolgove in si sposodila denar priHerbersteinu. Ta je Kolonia tožil zaradi neporavnanih obveznosti in 1605 mu je bilaslivniška gospošina dodeljena. Prenos gospošine je bil pravno urejen l. 1608 spogodbo in v posesti jo je obdržal do 1738. leta 4] .Grad so predelovali. Stavbo pa so leta 1635 zavzeli in oplenili uporni kmetje [5a].Po letu 1738 je bil lastnik Slivnice grof Franc Ludovik Khuenburg, potem pa knezStanislav Poniatowsky ter grof Klemens Brandis. Slednji je stavbo približno leta 1862predelal v novogotskem slogu in postavil kapelo Marijinega spoetja ter jo s hodnikompovezal z dvorcem. Ob njegovih prenovah je grad dobil sedanjo podobo. Opremil ga jez balkonom in z razgledno teraso na vrhu gradu. Nad oknom prvega nadstropja jenamešena grobovna ploša, ki jo nosita dva medveda grbonosca. Na njej je grb grofovBrandisov. Poznejši lastniki so bili: Herman Pauls (od leta 1880), potem Karel pl.Rudnicki, ki je Slivnico kupil okrog leta 1900 6]. Do 19. stoletja se podoba dvorca nibistveno spreminjala 5a].


Slika 1: Dvorec pred neogotskimi prezidavami ok. l. 1845Od leta 1906 do konca 2. svetovne vojne pa je bil grašak grof Franc Schönborn izStarega Futoka v Baki. Nad vrati je izklesan grb Schönbornov. Na vzhodnem krilu jenamešen Marijin kip v naravni velikosti, poudarjen z baldahinom 3].Danes je lastnik gradu Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.


4.4. Podoba dvorcaSlika 2: Pogled na grad iz zrakaSlivnica sodi med najbolj slikovite dvorce na slovenskih tleh. Približno leta 1862 je grofBrandis prezidal grašino in ji dal neogotsko podobo. Na južni strani je ob gradupozidana in z njim prek hodnika povezana neogotska kapela 1]. Oblikujejo ga štirjeenonadstropni trakti, na vogalih poudarjeni s štirimi stolpii, ki obdajajo pravokotnonotranje dvoriše z novejšim prizidkom. Stolpii niso enako visoki. Severovzhodnistolpi je skoraj dvakrat višji od stavbe ter okrašen s konzolnim 3 balkonom in razglednoteraso na vrhu 6]. Zunanjost dvorca je slikovito razlenjena z neogotsko oblikovanimiokni 3]. V severnem traktu je poudarjen rizalit 4 , ki ga oblikuje stebrišni vhod zbalkonom, heraldino plošo ter stopniasto oblikovano atiko 5 . Na južni strani je obdvorcu pozidana neogotska kapela, ki je s hodnikom povezana z dvorcem 6].


Slika 3: KapelaNotranjost je v neogotskem stilu. V grašini je imenitna obokana vhodna avla, izpritlija vodi v nadstropje marmornato stopniše, ob katerem je klesana ograja zneogotskim arkadnim motivom. V njej je ve reprezentanno opremljenih prostorov 6].Stavbo, ki jo je v 17. stoletju obtekal jarek, obdaja park, sredi katerega stoji kamnitabarona plastika 6 sv. Janeza Nepomuka 1]. Neko velik in lep grajski park, je danesveinoma unien.Slika 4: Pogled na del notranjosti ! " Slika 5: Stopniše


4.5. Pogled v prihodnostPo drugi svetovni vojni je dvorec služil razlinim namenom 3]. Vanj so v šestdesetihletih naselili Vzgojni zavod Slivnica, vendar od leta 1990 sameva in aka na prenovo5c]. Trenutno je lastnik dvorca Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije 6].Zavod za varstvo kulturne dedišine Slovenije, Obmona enota Maribor, je leta 2005poslal Ministrstvu poroilo o stanju gradu, ki je bil fizino povsem nezavarovan in vslabem stanju ter zahteval, da poskrbijo za varovanje spomenika pred morebitnimvandalizmom oz. odtujevanjem ohranjenih elementov zunanjšine in notranjšinedvorca 8].Maribor si prizadeva pridobiti status turistinega središa. Zato je le še vprašanje, kdajbodo v Slivnici pri Mariboru zgradili pred tremi leti nartovano igriše za golf. Pridobiliso soglasje za gradnjo igriša na 70 hektarjev velikem zemljišu v bližini gradu in zaeliiskati investitorje.Vekrat je bila predlagana tudi možnost, da bi v Slivniškem gradu uredili šolo zaturizem. e bodo zgradili golf igriše, obina ne skriva želje, da bi propadajoo grajskoposlopje obnovila, v njej pa bi uredila golf klub ali hotel [2].Slika 6: Dvorec Slivnica v 21. stoletju


Slika 7: Današnja podoba


5. EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRINI DELPostavili sva si naslednje eksperimentalno vprašanje:«Kakšna je bila preteklost gradu v Slivnici, kakšni so obeti za prihodnost in ali so sSlivniškim gradom seznanjeni tudi uenci naše šole?«Spraševali sva starejše obane, vendar nisva izvedeli niesar novega. Izvedli sva anketoo Slivniškem gradu in objavili njene rezultate. Sestavili sva vprašalnik in ga razdelilimed uenke in uence petih in sedmih razredov osnovne šole Franca Lešnika Vuka,Slivnica pri Mariboru. Anketirali sva 50 uencev in analizirali odgovore. Želeli svapridobiti podatke o dogajanju, povezanim s Slivniškim gradom v preteklosti, in ideje oizrabi objekta v prihodnosti.


5.1. Analiza vprašalnika1. Ali poznate Slivniški grad?a) dab) nec) površno1.VPRAŠANJE6%10%ABC84%42 anketirancev je odgovorilo z da, 3 z ne in 5 s površno.Veina uencev pozna Slivniški grad in je že slišala zanj.2. Ali veste, kdaj je bil Slivniški grad zgrajen?a) dab) nec) približno


2. VPRAŠANJE10%34%ABC56%5 anketirancev je odgovorilo z da, 28 z ne in 17 s približno.Glede na to, da se podatek nanaša na nastanek gradu, je ve negativnih odgovorov.3. Ali ste že bili v notranjosti Slivniškega gradu?a) dab) nec) ne in noem bitid) ne, ampak razmišljam, da bi šel3.VPRAŠANJE14%6%40%40%ABCD20 anketirancev je odgovorilo z da, 20 z ne, 3 ne zanima notranjost, 7 jih razmišlja, dabi grad obiskali.


Ker obisk gradu zaradi varnosti ni dovoljen, naju presenea, da je skoraj polovicaanketirancev grad že obiskala.4. Za kaj bi bil v prihodnosti primeren Slivniški grad?a) bil bi kulturna znamenitostb) primeren bi bil za muzejc) bil bi razstavni salon za rezbarje4.VPRAŠANJE8%48%44%ABC22 anketirancev je bilo za kulturno znamenitost, 24 za muzej in 4 za razstavni salon.Skoraj polovica anketiranih uencev predlaga v njem muzej, najmanj jih je za razstavnimuzej za rezbarje.5. Ali veste, da bodo ob Slivniškem gradu naredili igriše za golf?a) dab) nec) za to sem slišal, vendar nisem preprian, da je to res


5.VPRAŠANJE18%24%ABC58%12 anketirancev je odgovorilo z da, 29 z ne in 9 jih ne ve, e je to res.V obini Hoe-Slivnica o tem projektu razmišljajo že ve kot dve leti, vendar sezavedajo, da takšnega projekta ni mogoe izpeljati ez no in zato o tem še niso boljsistematino seznanili širše javnosti.6. Kje leži Slivniški grad?a) v ravninskem delu reteb) v Orehovi vasic) v Radizelu6.VPRAŠANJE8%ABC92%


46 anketirancev je odgovorilo, da leži Slivniški grad v ravninskem delu rete. Štirjemenijo, da se nahaja v Orehovi vasi, nihe pa se ni odloil za Radizel.Odgovori niso presenetljivi, saj sva anketo izvedli v osnovni šoli, ki stoji v bližiniSlivniškega gradu. Priakovali sva, da bodo vsi odgovori pravilni in sva bilipreseneeni, da 4 anketiranci ne vedo, kje leži grad.7. Kako se drugae imenuje Slivniški grad?a) Pepensfeldb) Filipov dvorecc) Schleinitz7.VPRAŠANJE6%66%28%ABC3 anketiranci so se odloili za Pepensfeld, 14 jih je izbralo Filipov dvorec in 33 jih jeodgovorilo pravilno, saj so obkrožili Schleinitz.Bili sva prijetno preseneeni nad številom pravilnih odgovorov, saj približno dve tretjinivseh vprašanih uencev ve, da se je grad imenoval Schleinitz.


6. RAZPRAVA• Iz ankete je razvidno, da veina uencev (85%) pozna Slivniški grad, kar nipresenetljivo, saj stoji v neposredni bližini osnovne šole, veliko uencev pa je vbližini tudi doma.• Približno polovica anketirancev ve, kdaj je bil grad zgrajen. Tega žal nisvapreverili z natannejšim vprašanjem oz. navedbami letnic, tako, da ne veva, alije šlo za ugibanje ali za dejansko poznavanje asa nastanka gradu.• Skoraj vsi vedo, da stoji v ravninskem delu rete. Glede na to, da v tem delustoji tudi šola, sva priakovali, da bo veina anketirancev tudi pravilnoodgovorila.• V notranjosti jih je bila manj kot polovica vseh vprašanih, kar naju je v bistvuzaudilo, glede na to, da notranjost ni urejena in naj bi bilo v njej gibanjeprepovedano.• Veina vprašanih se zaveda, da bi urejen grad pritegnil veliko turistov, ob tem bispoznali njegovo okolico, lepote Pohorja, kar bi predstavljalo tudi napredek zaobino Hoe – Slivnica, odprla bi se nova delovna mesta itd.• O ideji igriša za golf ob gradu je slišala ve kot polovica anketiranih, so pa tuditaki, ki za to še niso slišali ali pa niso prepriani, da je to res. Ugotovili sva, da jeveina uencev seznanjena z aktualnimi dogajanji v njihovem domaem kraju.• Dve tretjini uencev ve, da se je grad imenoval Schleinitz, vsi ostali soodgovorili napano. Nad številom pravilnih odgovorov sva bili prijetnopreseneeni, verjetno je ustrezen odgovor posledica pridobljenega znanja odomaem kraju v šoli.• Želijo si, da bi ga obnovili in bi doakal boljše ase, saj že s samo propadajooin nevzdrževano podobo kazi kraj.


7. ZAKLJUEKUgotovili sva, da je imel grad veliko lastnikov, ki so storili zanj veliko dobrega in hkratipripomogli k njegovemu poasnemu propadanju. Kakor tudi drugi avtorji, sva tudimidve ugotovili, da je veina gradov bila najprej majhen dvorec, ki so ga nato lastniki zrazlinimi dozidavami in prezidavami skozi stoletja spremenili v prave grašine. Velikolepih gradov so uniili kmetje med kmekimi upori, veliko jih je bilo unienih medvojno.Slivniški grad je skozi stoletja služil svojim gospodarjem in jim nudil varen dom.Veliko je napisanega o izgradnji in prezidavah gradu, kdo so bili njegovi lastniki. Nisvapa našli zgodb, ki bi opisovale življenje na gradu, njihove lastnike, spletke, ki so sedogajale, zgodbe o princu na belem konju in podobno. Morda bi prav nadaljnjaraziskava morala biti usmerjena v tej smeri in bi se našla tudi kakšna pravljina zgodba.Želiva si, da bi nadaljnja raziskava potekala v smeri neodkritih zgodb, ki se skrivajo zagrajskimi zidovi. Zgodb o usodah ljudi, ki so v gradu živeli in mu pustili svoj peat.Vsekakor pa morajo biti vsi cilji usmerjeni v obnovo in nadaljnji razvoj Slivniškegagradu. V zadnjem asu se razmišlja o razlinih možnostih - ureditev golf igriša,izgradnja šole za turizem itd. Obnova Slivniškega gradu in njegova uporabnost biprinesla razvoj turizma, nova delovna mesta, gospodarski razcvet obine itd.O usodi gradu odloa Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je njegov lastnik. Obina si želi,da bi grad postal obinska lastnina in bi se tako lažje odloili, kako ga obnoviti,vzdrževati in katerim namenom naj služi.


8. LITERATURA1. Jaki, I., Vsi slovenski gradovi, DZS, Ljubljana, 1999, str. 301-302.2. Verovnik, S., Pri slivniških jezerih je najbolj primerno okolje za golf. Kdaj bodov Slivnici zgradili pred dvema letoma nartovano igriše za golf?, dnevnikVeer, št. 45, 2006, str. 18.(www.vecer.si/Vecer2006/default.asp?kaj=6&id=2006022404095605, 15. 1. 2007).3. Radovanovi, S., idr., Hoe-Slivnica, Moj repro, Ljubljana, 2006, str. 111-119.4. Koropec, J., Ob urbarju gospošine Slivnice pri Mariboru iz leta 1608,Zgodovinski asopis, št. XIX-XXI, 1965-1966, Zwitterjev zbornik, str. 235-241.5. Internetne strani:a) www.gradovi.si, 15. 1. 2007b) http://www.hoce-slivnica.si/podrocje.aspx?id=65, 22. 2. 20076. Stopar, I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Partizanska knjiga:Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1990, str. 124-127.7. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 4 zvezki, DZS, 1980-1991, Ljubljana.8. Dokumenti iz arhiva Zavoda za varstvo naravne dedišine Slovenije, OEMaribor.


9. PRILOGE9.1. Vprašalnik1. Ali poznate Slivniški grad?a. dab. nec. površno2. Ali veste, kdaj je bil Slivniški grad zgrajen?a. dab. nec. približno3. Ali ste že bili v notranjosti Slivniškega gradu?a. dab. nec. ne in noem bitid. ne, ampak razmišljam, da bi šel4. Za kaj bi bil v prihodnosti primeren Slivniški grad?a. bil bi kulturna znamenitostb. primeren bi bil za muzejc. bil bi razstavni salon za rezbarje5. Ali veste, da bodo ob Slivniškem gradu naredili igriše za golf?a. dab. nec. za to sem slišal, vendar nisem preprian, da je to res6. Kje leži Slivniški grad?a. v ravninskem delu rete


. v Orehovi vasic. v Radizelu7. Kako se drugae imenuje Slivniški grad?a. Pepensfeldb. Filipov dvorecc. Schleinitz9.2. Seznam slik Slika 1: Stopar, I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Partizanska knjiga:Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1990, str. 124. Slika 2: http://www.hoce-slivnica.si/podrocje.aspx?id=65, 27. 2. 2007 Slika 3: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dedišine Slovenije, OE Maribor, 2005. Slika 4: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dedišine Slovenije, OE Maribor, 2005. Slika 5: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dedišine Slovenije, OE Maribor, 2005. Slika 6: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dedišine Slovenije, OE Maribor, 2005. Slika 7:http://www.destinacije.com/datum_nav.asp?lang=slo&pg=1&datum=27.07.2003.&cp=8&s=Next, 26. 2. 2007

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!