26.11.2012 Views

?tevilka 3, September 2007 - Cerklje.si

?tevilka 3, September 2007 - Cerklje.si

?tevilka 3, September 2007 - Cerklje.si

SHOW MORE
SHOW LESS

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA VSE OBČANKE IN OBČANE V OBČINI CERKLJE<br />

Leto: X. - ISSN 1406-1369 Ne veste? Izvedite na www.cerklje.<strong>si</strong>! <strong>September</strong> <strong>2007</strong> ● Š<strong>tevilka</strong> 3<br />

Novice izpod Krvavca<br />

Ob občinskem prazniku,<br />

23. septembru, čestitamo vsem<br />

občankam in občanom Občine<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem.<br />

Franc Čebulj, župan<br />

Občinski svet<br />

Občinska uprava


Občina<br />

Naslovnica: Jesensko pospravljanje<br />

Foto: Gorazd Kavčič<br />

Novice izpod Krvavca so redna priloga časopisa<br />

Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato<br />

tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947,<br />

njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je<br />

poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22<br />

tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen<br />

časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja<br />

in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar<br />

ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži<br />

čas. V dobrem in slabem.<br />

Če vas poleg branja Novic izpod Krvavca zanimajo tudi<br />

novice s cele Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot<br />

novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis<br />

prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto)<br />

in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.<br />

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.<br />

NAROČAM<br />

Ime in priimek:<br />

Naslov:<br />

Podpis:<br />

Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja<br />

obvestila, ankete ipd.<br />

❏ DA ❏ NE<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA (ISSN 1406 - 1369) so priloga<br />

Gorenjskega glasa za občino <strong>Cerklje</strong>. Prilogo pripravlja<br />

Gorenjski glas, odgovorna urednica Marija Volčjak, urednik<br />

Simon Šubic, oglasno trženje Janez Čimžar,<br />

041/704-857. Priprava za tisk Gorenjski glas, tisk: SET,<br />

d. d., Vevče. NOVICE IZPOD KRVAVCA š<strong>tevilka</strong> 3 so<br />

priloga 76. številke Gorenjskega glasa, 21. septembra<br />

<strong>2007</strong>, v nakladi 2350 izvodov pa jih dobijo vsa gospodinjstva<br />

v občini <strong>Cerklje</strong> brezplačno. Sestavni del NOVIC<br />

IZPOD KRVAVCA je tudi Uradni vestnik občine <strong>Cerklje</strong> in<br />

je uradno gla<strong>si</strong>lo za objavo sprejetih aktov občinskega<br />

sveta in občinske uprave Občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem.<br />

Občina <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

2 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Imamo vse<br />

pomembne objekte<br />

Danes bo odprtje nove kulturne dvorane - Kulturnega hrama<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah. Župan Franc Čebulj ob tem pravi,<br />

da so bili v dvanajstih letih zgrajeni v<strong>si</strong> pomembni objekti, ki bodo<br />

stali tudi čez petdeset let.<br />

Leto je naokoli in Občina<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

znova praznuje.<br />

Je dovolj razlogov za<br />

praznovanje?<br />

”Od lanskega do letošnjega<br />

občinskega praznika<br />

je bilo po moji oceni<br />

veliko narejenega. Na<br />

Župan Franc Čebulj<br />

področju komunalne infrastrukture<br />

so se tako<br />

investicije vodile skoraj v vseh vaseh v občini.<br />

Med njimi vsekakor izstopa dokončanje izgradnje<br />

regionalne ceste Spodnji Brnik-Zgornji<br />

Brnik, pri kateri je v skoraj polovičnem deležu<br />

sodelovala tudi občina, do novih cest pa<br />

so prišli tudi na hribovitem območju. Svojemu<br />

namenu smo v tem času predali novi ga<strong>si</strong>lski<br />

dom v Cerkljah, zgradili smo precej primarne<br />

kanalizacije, veliko je bilo investicij tudi v<br />

športne in šolske objekte. Ne nazadnje pa<br />

bomo za letošnji občinski praznik svojemu namenu<br />

predali tudi kulturno dvorano, ki smo jo<br />

opremili z najmodernejšo odrsko in dvoransko<br />

opremo. Samo investicija v opremo dvorane je<br />

stala okoli 650 tisoč evrov, v ta znesek pa niso<br />

všteti stroški izgradnje dvorane, kar je bilo sestavni<br />

del gradnje prizidka k osnovni šoli. Celotna<br />

vrednost investicije v takšno dvorano z<br />

njeno izgradnjo vred bi bila tako vredna približno<br />

milijon evrov. Kulturno dvorano bomo<br />

poimenovali po našem občanu Ignaciju Borštniku<br />

- Kulturni hram Ignacija Borštnika. Takšna<br />

dvorana s skoraj 400 sedeži ni pridobitev<br />

samo za naša kulturna društva in celotno občino,<br />

temveč za širši gorenjski prostor.<br />

Žalosti pa me, da ministrstvo za kulturo in<br />

ministrstvo za šolstvo v zadnjih dveh letih, ko<br />

smo urejali šolsko-kulturni prostor, kot so zunanja<br />

igrišča in kulturna dvorana, nista priložili<br />

niti prebitega evra, čeprav smo kandidirali<br />

na več razpi<strong>si</strong>h. Enako velja za ga<strong>si</strong>lski dom.<br />

Vsakič so nas zavrnili, češ da smo že dovolj<br />

razviti in da ne potrebujemo denarne pomoči.<br />

Po drugi strani pa gledamo, kdo prejema državni<br />

denar. Vča<strong>si</strong>h smo jim rekli avantgarde,<br />

mi pa mednje zares ne sodimo, bi pa državni<br />

denar še kako potrebovali za izgradnjo pomembnih<br />

objektov, kakršen je Kulturni hram<br />

Ignacija Borštnika. Tudi zato na odprtje takšnih<br />

objektov ne vabimo več ministrov. Da pa<br />

ne bom krivičen do vseh ministrstev, moram<br />

priznati, da uspevamo črpati denar za tiste projekte,<br />

ki sem jih uspel v državni proračun<br />

vključiti še kot poslanec in sodijo pod prometno<br />

ministrstvo. Tu mislim na ceste, kot je bila<br />

rekonstrukcija regionalne ceste Spodnji Brnik-<br />

Zgornji Brnik. Ob vseh teh vidnih pridobitvah<br />

v zadnjem letu moramo biti občani občine<br />

<strong>Cerklje</strong> zadovoljni, saj bo glede na <strong>si</strong>tuacijo, v<br />

kateri se naša država nahaja v Evropski uniji,<br />

in na rast cen vse manj možnosti za gradnjo<br />

cestne in komunalne infrastrukture v takem<br />

tempu kot doslej.<br />

V občini <strong>Cerklje</strong> smo pripravili tudi prostorski<br />

red, ki daje možnost občanom in drugim, ki<br />

bi radi gradili na našem območju. Predvsem<br />

želim poudariti, da je naša občina v zadnjih letih<br />

ogromno naredila za razvoj letališča državnega<br />

pomena. Hkrati smo dali možnost lastnikom<br />

tamkajšnjih zemljišč, da te prodajo sami<br />

po tržni ceni. Tu nismo ravnali tako, kakor je<br />

praksa v nekaterih drugih občinah. To je bilo<br />

možno zaradi dogovora med menoj in nekdanjim<br />

predsednikom uprave Aerodroma Ljubljana<br />

Vinkom Možetom, da popravimo krivico<br />

tistim kmetom, ki so zaradi nacionalizacije izgubili<br />

ogromno zemlje na območju letališča.<br />

Na tem mestu ne morem iti mimo preimenovanja<br />

brniškega letališča v Letališče Jožeta Pučnika<br />

Ljubljana. Slovenski vladi oziroma njenemu<br />

predsedniku, ki je tudi predlagal novo ime,<br />

nameravam pisno predlagati, da se v uradno<br />

ime letališča povrne kraj Brnik. S tem se bo<br />

država vsaj delno zahvalila tistim ljudem, ki so<br />

v letih od 1955 do 1965 največ žrtvovali, da je<br />

osrednje državno letališče na našem območju.<br />

Na to sem že nekajkrat javno opozoril, vendar<br />

ni bilo nobenega izziva.”<br />

Katere investicije načrtujete v prihodnjem<br />

letu?<br />

”V naslednjem letu nas čaka začetek izgradnje<br />

rondoja na Spodnjem Brniku in pločnika<br />

do Vopovelj. Pri tem naj povem, da začetek<br />

gradnje rondoja trenutno zavirajo prav sorodniki<br />

avtorjev izgradnje letališča na Brniku,<br />

zato še vedno niso odkupljena vsa zemljišča, ki<br />

so potrebna za izvedbo projekta. Eden od lastnikov<br />

zemljišč namreč postavlja nemogoče odkupne<br />

pogoje tako občini kot direkciji za ceste.<br />

Vseeno upam, da bomo tudi ta problem do<br />

konca letošnjega leta rešili in v naslednjem letu<br />

že začeli z investicijo. Če ne bi bilo tega zaviranja,<br />

bi bila rondo in pločnik že zgrajena.<br />

Glede na to, da gre za državno cesto, pa pričakujem,<br />

da bo tudi država nekaj ukrenila. Denar<br />

za omenjeno investicijo je bil pri ministru Janezu<br />

Božiču zagotovljen, upam da bo tudi novi<br />

prometni minister že odobrena sredstva akceptiral.<br />

Izgradnja rondoja s pločnikom bo <strong>si</strong>cer<br />

stala približno 1,8 milijona evrov, od tega bo<br />

morala občina prispevati 40 odstotkov.<br />

Glede na to, da smo uspeli na razpisu za evropska<br />

strukturna sredstva in pridobili 842 tisoč<br />

evrov za obnovo Petrovčeve hiše, bomo začeli<br />

tudi s to investicijo. V Petrovčevi hiši


omo uredili občinsko knjižnico, muzej, Turistično<br />

informativni center in prostor za slikarske<br />

razstave. Vrednost celotne investicije je<br />

ocenjena na 1,2 milijona evrov, glede na to, da<br />

gre za zelo star in propadel objekt, pa se končne<br />

vrednosti investicije ne da točno napovedati.<br />

Nadaljevali bomo tudi z izgradnjo kanalizacije,<br />

ceste in javne razsvetljave ter obnove vodovoda<br />

na območju Cerkelj, tako da bomo v<br />

naslednjem letu z gradnjo primarne kanalizacije<br />

v Cerkljah tudi v celoti zaključili, razen na<br />

delu južno od šole, ker bomo tam primarno kanalizacijo<br />

gradili istočasno s kanalizacijo<br />

Grad-<strong>Cerklje</strong>. Začeli bomo tudi z izgradnjo sekundarne<br />

kanalizacije in ostale infrastrukture<br />

na Zgornjem Brniku, ne glede na to, ali bomo<br />

za ta projekt prejeli kaj strukturnih sredstev.<br />

Dokončno moramo izdelati tudi vse projekte<br />

za izgradnjo kanalizacijskega in obnovo vodovodnega<br />

<strong>si</strong>stema na celotnem nižinskem območju<br />

občine. S temi projekti bomo kandidirali<br />

na razpi<strong>si</strong>h kohezijskega sklada. Prav kmalu<br />

bomo namreč morali iti v gradnjo kanalizacije<br />

Lahovče-Vopovlje-Spodnji Brnik. Z občino<br />

Komendo se že pogajamo o priklopu na kolektor<br />

Komenda-Mengeš-Domžale, prav tako pa<br />

se že pogovarjamo o priklopu na čistilno napravo<br />

Domžale, kjer pa od nas zahtevajo nekaj<br />

več kot sto evrov priključnine na enoto. Ob<br />

osem tisoč enotah torej to pomeni okoli 850 tisoč<br />

evrov priključnine. Na kohezijska sredstva<br />

bomo štartali tudi z obnovo vodovodnega <strong>si</strong>stema<br />

Krvavec in izgradnjo primarnega vodovoda<br />

Velesovo-Praprotna Polica-letališče. Na<br />

letališče moramo namreč pripeljati dovolj<br />

vode, da se bo lahko razvijalo naprej. Enako<br />

velja tudi za kanalizacijo. Med pomembnejše<br />

projekte sodi tudi temeljita sanacija ceste<br />

Grad-Šenturška Gora, ki se na nekaterih delih<br />

že poseda, drugje pa nanjo pada kamenje. Seveda,<br />

če bomo imeli na razpolago dovolj sred-<br />

�������������������<br />

���������������� ���������������������������<br />

����������������������������<br />

stev, saj je pred nami veliko pomembnejša investicija<br />

- dom starostnikov. Ena od možnosti<br />

je, da k njegovi gradnji pristopimo kot soinvestitor,<br />

za kar bi rabili osem do devet milijonov<br />

evrov, še vedno pa <strong>si</strong> prizadevam pridobiti dodatne<br />

investitorje. Zavedati se je treba, da teh<br />

osem, devet milijonov evrov ne moremo zagotoviti<br />

drugače kot z najemom kredita, kar pa<br />

niti ne bo tragično, saj bo dom v končni fazi<br />

občini prinašal profit. Končno odločitev bo seveda<br />

moral sprejeti občinski svet.”<br />

Zadnja leta je vse bolj pereče tudi pomanjkanje<br />

prostora v vrtcih. Kako nameravate<br />

rešiti ta problem?<br />

”Že v naslednjem proračunu bom predlagal<br />

nekaj sredstev za pripravo projekta za razširitev<br />

vrtca Murenčki. Z izvedbo projekta pa<br />

bomo začeli takrat, ko bo država tudi prispevala<br />

proračunski denar. Za obstoječi vrtec namreč<br />

šolsko ministrstvo ni dalo nič. V letu<br />

2002 so nam dejali, da lahko pridemo na vrsto<br />

šele v letu 2008. Če bi jih čakali, bi se naši<br />

otroci še vedno stiskali v starem vrtcu, česar<br />

pa <strong>si</strong> danes v Cerkljah sploh ne znamo več<br />

predstavljati, mar<strong>si</strong>kje po Sloveniji pa to še<br />

vedno doživljajo, ker nimajo druge možnosti.<br />

Zavedamo se, da bodo v prihodnosti poglavitne<br />

investicije tiste, za katere bomo prejeli<br />

sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov.<br />

Vse ostalo bo moralo počakati, tudi vrtec.<br />

Kljub temu pa upam zatrditi, da imamo v občini<br />

sedaj zgrajene vse pomembne objekte -<br />

občinska uprava, šolstvo, vrtci, športna igrišča<br />

in dvorana, kulturna dvorana, ga<strong>si</strong>lski objekti<br />

in drugo - z vso pripadajočo infrastrukturo.<br />

Zgradili smo jih samo v dvanajstih letih, kar<br />

ni majhna stvar, saj bodo ti objekti stali tudi<br />

čez petdeset let. Prav zato se zahvaljujem<br />

vsem občanom, predvsem tistim, ki tvorno sodelujejo<br />

pri raznih investicijah, enako pa velja<br />

za posamezne vaške skupnosti.”<br />

�������������<br />

�����������������<br />

������ ��� ��� ������������ �� ��������� ��������� ������� ������ ����������<br />

��� ������������ ������� �� ������������ ��� �������� ��� ��������� ��������<br />

����������� ��� ��� ��� ���������� ���������������� ��������� ��� ��� ������� �����<br />

��� ����� ��������� �� ������������ ��� ������������ ������������� ��� ��������<br />

��������������������������������������������������������������������������<br />

������������ ������������ ������������� ������������� ��� ��� ��������<br />

������������������������������������������������������������������������<br />

�������������������������������������������������������������������������������������������<br />

���������������������������<br />

��������<br />

���������������<br />

������������������<br />

����������<br />

����������������������������<br />

�����������������������<br />

�������<br />

����������������<br />

�����������������������<br />

V zadnjem hipu<br />

Današnja slovesnost<br />

v Cerkljah odpade<br />

Osrednja slovesnost ob občinskem<br />

prazniku Občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

in odprtje Kulturnega hrama<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah, ki bi<br />

morala biti danes ob 17. uri, zaradi<br />

dneva žalovanja za žrtvami poplav<br />

odpade in je prestavljena na prihodnji<br />

petek, 28. septembra, ob 19. uri.<br />

Župan Občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

Franc Čebulj, občinska uprava<br />

in občinski svet ob smrti Tomaža<br />

Plevela v torkovem neurju izrekajo<br />

iskreno sožalje družini Plevel.<br />

� ����������<br />

������������������<br />

����������������������<br />

� �����������<br />

������������������<br />

�����������������������<br />

���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������<br />

�� �� ��� � � � � �� � � � � � ������������������������������������������������������������������������<br />

�� � �<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 3<br />

�<br />

���������������������������������������������


Občina<br />

Spoštovane občanke in občani!<br />

Ob praznovanju občinskega praznika Vas vljudno vabimo, da se<br />

udeležite prireditev in osrednje slovesnosti, ki bo v petek,<br />

21. septembra <strong>2007</strong>, ob 17.00 v Kulturnem hramu Ignacija<br />

Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem.<br />

SOBOTA, 22. septembra<br />

7.00-11.00 Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v<br />

krvi; stavba Občine, organizator KO RK <strong>Cerklje</strong><br />

9.00 Odbojkarski turnir na mivki; igrišče v Dvorjah, organizator<br />

RD Strmol<br />

NEDELJA, 23. septembra<br />

9.00 Tradicionalni nogometni turnir Dvorje Open <strong>2007</strong>; nogometno<br />

igrišče Dvorje, organizator RD Strmol<br />

14.00 Sveta maša z blagoslovitvijo obnovitvenih del na cerkvi<br />

sv. Lenarta ter odprtjem in blagoslovom obnovljene ceste na Sv.<br />

Lenart in na Šenturški Gori ter igrišča na Šenturški Gori; cerkev<br />

na Sv. Lenartu, organizator VS Sv. Lenart in VS Šenturška Gora<br />

ČETRTEK, 27. septembra<br />

8.00 Krvodajalska akcija v Ljubljani, odhod z avtobusne postaje<br />

<strong>Cerklje</strong>; organizator KO RK <strong>Cerklje</strong><br />

PETEK, 28. septembra<br />

19.30 Košarkarski turnir mladinci, člani, veterani Vzhod : Zahod;<br />

športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator ŠD Krvavec<br />

4 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Program prireditev ob<br />

občinskem praznovanju <strong>2007</strong><br />

PETEK, 21. septembra<br />

17.00 Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku -<br />

odprtje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika v Cerkljah<br />

na Gorenjskem<br />

SOBOTA, 22. septembra<br />

19.00 Srečanje pevskih zborov občine <strong>Cerklje</strong>; Kulturni hram<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah, organizator KD Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

NEDELJA, 23. septembra<br />

19.00 Vas na ogled postavimo občani: sodelujejo vaške<br />

skupnosti Štefanja Gora, Dvorje, Grad; Kulturni hram Ignacija<br />

Borštnika v Cerkljah, organizator KD Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

PONEDELJEK, 24. septembra<br />

19.00 Ignac iz sosednje ulice, kulturni program; Kulturni hram<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah, organizator OŠ Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

TOREK, 25. septembra<br />

19.00 Vzhajajoči upi: nastop mladih glasbenikov in skupin -<br />

Mladinski pihalni orkester GŠ Kranj, Skupina Indigo; Kulturni hram<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah, organizator KD Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

SREDA, 26. septembra<br />

19.00 Evangelij po Čušinu - monokomedija G. Čušina; Kulturni<br />

hram Ignacija Borštnika v Cerkljah, organizator KD Davorina<br />

Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

SOBOTA, 29. septembra<br />

10.00 Rokometna tekma mlajše deklice A RK <strong>Cerklje</strong> : RD<br />

Alples; športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator RK <strong>Cerklje</strong><br />

12.30 Košarkarska tekma kadetov KK Petrofer Krvavec : KK<br />

Vrhnika; športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator ŠD Krvavec<br />

NEDELJA, 30. septembra<br />

9.00 Turnir v malem nogometu za osnovnošolce in člane;<br />

igrišče v Adergasu, organizator ŠD Adergas<br />

9.30 Košarkarska tekma pionirjev KK Europcar Krvavec : KK<br />

Jesenice; športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator ŠD Krvavec<br />

11.30 Košarkarska tekma ml. pionirjev KK Krvavec Tonač : KK<br />

Koš Koper; športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator ŠD Krvavec<br />

15.30 Rokometna tekma mlajši dečki B RK <strong>Cerklje</strong> : RK Kranj;<br />

športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator RK <strong>Cerklje</strong><br />

17.00 Rokometna tekma mlajši dečki A RK <strong>Cerklje</strong> : RK Kranj;<br />

športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator RK <strong>Cerklje</strong><br />

18.30 Rokometna tekma mladinci RK <strong>Cerklje</strong> : RK SVIŠ Pekarna<br />

Grosuplje; športna dvorana <strong>Cerklje</strong>, organizator RK <strong>Cerklje</strong><br />

SOBOTA, 6. oktobra<br />

17.00 Odprtje in predaja namenu obnovljene ceste ter ostale<br />

komunalne infrastrukture v Dvorjah; pod vaško lipo sredi va<strong>si</strong>,<br />

organizator VS Dvorje<br />

Program prireditev <strong>si</strong> lahko ogledate tudi na www.cerklje.<strong>si</strong>.<br />

Teden kulture <strong>2007</strong><br />

ob občinskem prazniku in odprtju Kulturnega hrama Ignacija Borštnika<br />

ČETRTEK, 27. septembra<br />

19.00 Večer arij in filmske glasbe; orkester Mandolina s solistkami<br />

Francko Šenk, Marto Močnik Pirc in Mojco Hudovernik; Kulturni hram<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah, organizator Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

PETEK, 28. septembra<br />

17.00 Dnevi evropske kulturne dediščine: Mladi po sledeh<br />

velikega arhitekta Plečnika - projektna delavnica in priložnostna<br />

razstava s kulturnim programom; župnijska dvorana, organizator<br />

UNESCO klub <strong>Cerklje</strong><br />

21.00 Manjkajoči člen, glasbeno-literarni večer Klemena<br />

Terana; Kulturni hram Ignacija Borštnika v Cerkljah,<br />

organizator društvo Igrišče<br />

SOBOTA, 29. septembra<br />

20.00 Mož moje žene, komedija Mira Gavrana; Kulturni hram<br />

Ignacija Borštnika v Cerkljah, organizator KUD Pod lipo Adergas<br />

NEDELJA, 30. septembra<br />

19.00 Večer slovenskih ljudskih pesmi in plesov, KMoPZ DJ<br />

<strong>Cerklje</strong>, folklorni skupini Penzion Jagodic, Vopovlje in Strmol,<br />

Društvo upokojencev <strong>Cerklje</strong>; Kulturni hram Ignacija Borštnika<br />

v Cerkljah, organizator KD Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong><br />

PETEK, 5. oktobra<br />

17.00 Odprtje razstave slikarskih del Mežanove kolonije: Znamenja<br />

v krajini; župnijska dvorana, organizator UNESCO klub <strong>Cerklje</strong><br />

OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM, TRG DAVORINA JENKA 13, CERKLJE


Festival kulture v Cerkljah<br />

V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika bodo v naslednjih devetih dneh zanimive kulturne prireditve.<br />

Prireditve v okviru Tedna kulture <strong>2007</strong>, ki bo<br />

pospremil odprtje Kulturnega hrama Ignacija<br />

Borštnika, so organizatorji poimenovali ”To<br />

niso sanje, to je res”, saj s kulturnimi prireditvami<br />

nadaljujejo niz prireditev festivala Sanje<br />

pod Krvavcem, je pojasnil Alojz Vidmar iz<br />

KUD-a Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong> in član koordinacijskega<br />

odbora Tedna kulture, katerega<br />

predsednik je bil <strong>si</strong>cer Peter Pirc. ”Odbor se je<br />

dogovoril, da v dvorano pripeljemo čim več<br />

zvrsti in tako preizku<strong>si</strong>mo njene zmogljivosti,”<br />

je povedal Vidmar. Vse prireditve so brezplačne.<br />

Današnjemu odprtju kulturne dvorane bo<br />

jutri sledila revija pevskih zborov iz občine<br />

<strong>Cerklje</strong>, v nedeljo se bodo na prireditvi Vas na<br />

ogled postavimo občani predstavile va<strong>si</strong> Dvorje,<br />

Grad in Štefanja Gora. 24. septembra bodo<br />

učenci Osnovne šole Davorina Jenka predstavili<br />

svoj odnos do Ignacija Borštnika, 25.<br />

septembra se bodo predstavili mladi glasbeniki<br />

in skupine; nastopila bosta orkester glasbene<br />

šole Kranj, v katerega so vključeni tudi<br />

cerkljanski otroci, in skupina Indigo iz Cerkelj.<br />

AVTOKLEPARSTVO<br />

Martin Jenko<br />

Praprotna Polica 23 - <strong>Cerklje</strong><br />

tel.: 04/25 26 120, fax: 04/25 26 121<br />

stanovanje: 04/25 22 043<br />

GSM: 041/781 023<br />

AVTOKLEPARSKA IN LIČARSKA DELA,<br />

SERVISI, VLEKA IN ČIŠ ČENJE<br />

Gorenjska turistična zveza Kranj<br />

Komi<strong>si</strong>ja za ocenjevanje krajev<br />

Koroška c. 27, 4000 Kranj, telefon: 04/20-10-500<br />

E-naslov: gtz@<strong>si</strong>ol.net, www.gorenjska.<strong>si</strong><br />

d.o.o.<br />

BAR KERN<br />

Trg Davorina Jenka 9<br />

4207 <strong>Cerklje</strong>, tel.: 04/252 13 21<br />

Delovni čas: od 6. do 22. ure<br />

torek zaprto<br />

Kern Matilda s.p.<br />

Občina<br />

”S to prireditvijo želimo v dvorano privabiti<br />

tudi mlade,” pravi Vidmar.<br />

Šestindvajsetega septembra bo na vrsti zelo<br />

znana in velikokrat ponovljena monokomedija<br />

Gregorja Čušina - Evangelij po Čušinu. Gre za<br />

eno boljših prireditev v Tednu kulture. Med<br />

vrhunce sodi tudi Večer arij in filmske glasbe<br />

z orkestrom Mandolina ter solistkami Francko<br />

Šenk, Marto Močnik Pirc in Mojco Hudovernik,<br />

ki bo 27. septembra. Naslednji večer<br />

bo UNESCO klub <strong>Cerklje</strong> pripravil razstavo na<br />

temo arhitekta Jožeta Plečnika. Zelo zanimiv<br />

bo tudi glasbeno-literarni večer Manjkajoči<br />

člen Klemena Terana. 29. septembra bo na<br />

vrsti monolog Mira Gavrana Mož moje žene,<br />

naslednji večer pa bo sledil večer slovenskih<br />

ljudskih pesmi in plesov. Zadnja prireditev v<br />

sklopu Tedna kulture bo razstava slikarskih del<br />

Mežanove kolonije v župnijski dvorani. Njeno<br />

odprtje bo 5. oktobra. Simon Šubic<br />

Gorazd Ciperle, s. p.<br />

Lahovče 85, 4207 <strong>Cerklje</strong><br />

Mob.: 041 322 645, 041 767 506<br />

Tel.: 04/25-26-810<br />

Fax: 04 25 26 811<br />

VRNIMO GORENJSKI NAGELJ NA GORENJSKE<br />

BALKONE IN OKNA <strong>2007</strong><br />

Gorenjska turistična zveza tudi letos vabi k sodelovanju vse gojitelje,<br />

pridelovalce in ljubitelje gorenjskih nageljnov v projektu<br />

VRNIMO GORENJSKI NAGELJ NA GORENJSKE BALKONE IN OKNA v letu <strong>2007</strong>.<br />

V<strong>si</strong>, ki želite sodelovati na izboru najlepših nageljnov, nam pošljite na naslov:<br />

Gorenjska turistična zveza, Koroška c. 27, 4000 Kranj<br />

fotografijo cvetočih nageljnov.<br />

Priporočljivo je, da nam pošljete sliko tudi na elektronsko pošto.<br />

Fotografiji priložite vaš naslov in telefonsko številko.<br />

Vaše prijave pričakujemo najkasneje do 14. decembra <strong>2007</strong>.<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 5


Občina<br />

Občinski nagrajenci v letu <strong>2007</strong><br />

Nagrada<br />

Denarno nagrado Občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

prejme Vid Močnik iz Cerkelj, ki že<br />

37 let aktivno deluje v občinski organizaciji<br />

Rdečega križa. Od leta 1970 do 1978 je bil poverjenik<br />

za Vašco, od leta 1979 pa tudi za Pšenično<br />

Polico. Zaradi vestnega in poštenega<br />

dela je bil leta 2000 izvoljen za predsednika<br />

Krajevne organizacije Rdečega križa <strong>Cerklje</strong>.<br />

Od leta 2001 je tudi član območnega odbora<br />

pri Območnem združenju Rdečega križa v<br />

Kranju. Ves čas je bil tudi redni krvodajalec,<br />

saj je kri daroval že 35-krat. Zaradi vestnega in<br />

marljivega dela je Krajevna organizacija Rdečega<br />

križa <strong>Cerklje</strong> v času njegovega predsedovanja<br />

zelo napredovala. Število krvodajalcev<br />

se je z 230 v letu 2000 povečalo na 337 v letu<br />

2006. Vsako leto sta krvodajalski akciji organizirani<br />

spomladi in jeseni. Organizirana sta tudi<br />

dva izleta po Sloveniji. Prvi je na dan krvodajalske<br />

akcije, drugi pa avgusta ali septembra za<br />

krvodajalce-jubilante. Za zdravje občanov so<br />

organizirane dvakrat na leto meritve krvnega<br />

tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, ki so dobro<br />

obiskane. Prav tako nekajkrat na leto organizirajo<br />

predavanja o zdravju. Pred tremi leti je<br />

bil pobudnik za obiskovanje starejših občanov<br />

po domovih, kar se zadnji dve leti ob božičnonovoletnih<br />

praznikih tudi izvaja. Med letom pa<br />

razdelijo tudi pakete RK občanom oziroma<br />

družinam, ki so v finančni stiski. Vid Močnik<br />

je kljub obilici dela, službe in družine vedno<br />

našel čas za prostovoljno humanitarno delo.<br />

Prav v tem času se dogovarja s predstavniki<br />

OŠ Davorina Jenka v Cerkljah za učence 8. in<br />

9. razredov devetletke za predavanje o prehranjevanju<br />

mladih. Zdaj, ko je upokojen, je še<br />

bolj vesten in aktiven in se uči tudi računalnika.<br />

Prvi rezultati so že vidni: Krajevno organizacijo<br />

Rdečega križa <strong>Cerklje</strong> odslej najdete<br />

tudi na internetu. Predlagatelj: tajnica odbora<br />

KO RK <strong>Cerklje</strong> Milica Globočnik<br />

Priznanje<br />

Priznanje občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

prejme Tomaž Selan iz Adergasa. Tomaž Selan<br />

je dolgoletni in zvesti član Kulturnega društva<br />

Pod lipo Adergas. V njem je že od leta<br />

1977. V tridesetih letih aktivnega dela je v društvu<br />

opravljal različna dela kulturnega poslan-<br />

6 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Letošnja občinska priznanja in denarno nagrado prejmejo Tomaž Selan, Janez Basej,<br />

Anton Štupar in Vid Močnik.<br />

Vid Močnik Tomaž Selan Anton Štupar Janez Basej<br />

stva. Sprva kot igralec v otroški in mladinski<br />

skupini, nato več let kot tehnični pomočnik režiji,<br />

kot urejevalec luči in glasbene spremljave<br />

različnih prireditev in dramskih predstav. V<br />

odrasli dramski skupini je odigral vrsto pomembnih<br />

in vodilnih vlog: Trije tički, Begunka,<br />

Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi, Kadar se<br />

utrga oblak, Voda, Stari Ilija idr. V zadnjih letih<br />

<strong>si</strong> je ustvaril družino in prijeten dom. Postal<br />

je skrben oče štirih otrok in <strong>si</strong> poleg vseh starševskih<br />

obveznosti zna vzeti čas tudi za kulturno<br />

dejavnost. Sedaj je že tretji mandat predsednik<br />

društva. Vestno skrbi za tekoče delo v<br />

društvu, urejenost prostorov, redno delo upravnega<br />

odbora in dobro počutje vseh članov.<br />

Predlagatelj: KUD Pod lipo Adergas<br />

Priznanje Občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

prejme Anton Štupar z Zgornjega Brnika. Že<br />

kot mlad fant se je leta 1947 včlanil v ga<strong>si</strong>lsko<br />

društvo Zgornji Brnik. V društvu je poleg ga<strong>si</strong>lskih<br />

nalog opravljal razne društvene funkcije,<br />

prevzel je dolžnosti praporščaka, kot član<br />

upravnega odbora je dvajset let sodeloval pri<br />

upravljanju društva. Sedaj kot častni član in<br />

ga<strong>si</strong>lski veteran sodeluje z mlajšimi generacijami<br />

v nadzornem odboru društva. Za svoj poklic<br />

<strong>si</strong> je izbral delo tesarja, ki ga je opravljal z<br />

velikim veseljem in občutkom. S svojim mojstrstvom<br />

v tem poklicu se je vedno pridružil<br />

raznim skupnim delom v va<strong>si</strong>, pri obnovi cerkve<br />

in ga<strong>si</strong>lskega doma ter gradnji prizidka h<br />

ga<strong>si</strong>lskemu domu. Rad je pomagal tudi pri ga<strong>si</strong>lskih<br />

in ostalih prireditvah v va<strong>si</strong>. Ga<strong>si</strong>lci ga<br />

še danes z veseljem pokličejo na pomoč, predvsem<br />

pri tesarskih opravilih, ali ga povprašamo<br />

za kakšen nasvet, za katerega <strong>si</strong> vedno vzame<br />

čas, če pa mu zdravje dopušča, se pridruži<br />

tudi pri delu. Anton Štupar je danes častni član<br />

ga<strong>si</strong>lskega društva. Kot ga<strong>si</strong>lec je prejel tudi<br />

več odlikovanj: značke za dolgoletno delo (30,<br />

40 in 50 let), priznanje ga<strong>si</strong>lske zveze II. stopnje,<br />

plaketo ga<strong>si</strong>lskega veterana, listino o častnem<br />

članstvu in ga<strong>si</strong>lsko odlikovanje III. stopnje.<br />

Predlagatelji: Frane Kropivnik, Milan<br />

Šter in Metod Kropar<br />

Priznanje Občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

prejme Janez Basej iz Vašce. Že od rane mladosti<br />

skrbi za dobrobit in razvoj v svoji okolici<br />

oziroma občini <strong>Cerklje</strong>. Član ga<strong>si</strong>lskega društva<br />

<strong>Cerklje</strong> je že od leta 1957 in od leta 1960<br />

naprej vseskozi deluje v odboru društva. Poveljnik<br />

je bil v letih od 1967 do leta 1975, predsednik<br />

pa od leta 1980 do leta 1993, predsednik<br />

nadzornega odbora pa je od leta 1993 naprej.<br />

Po en mandat je bil tudi podpredsednik<br />

občinske ga<strong>si</strong>lske zveze Kranj in vodja ga<strong>si</strong>lske<br />

mladine v bivši občini Kranj. Predvsem<br />

njemu gredo zasluge, da je PGD <strong>Cerklje</strong> dobilo<br />

nov ga<strong>si</strong>lski dom sredi Cerkelj in s tem postavil<br />

temelje sedanjemu ga<strong>si</strong>lskemu domu. Na<br />

področju ga<strong>si</strong>lstva je opravil nešteto prostovoljnih<br />

ur pri akcijah, vajah, usposabljanjih,<br />

nudenju pomoči. Na družbeno političnem področju<br />

je med letoma 1969 in 1974 kot odbornik<br />

zastopal interesa cerkljanskega območja v<br />

takratni občini Kranj, dva mandata pa je bil<br />

tudi sodnik porotnik na Okrožnem sodišču v<br />

Kranju. Z upokojitvijo se je takoj priključil<br />

Društvu upokojencev <strong>Cerklje</strong>, katerega član je<br />

od leta 1992. Njegov predsednik je bil od leta<br />

1999 do leta <strong>2007</strong>, sedaj pa je podpredsednik<br />

in gospodar društva ter član Pokrajinskega odbora<br />

zveze društev upokojencev Gorenjske od<br />

leta 2003 dalje. V času njegovega predsednikovanja<br />

je društvo začelo delovati v stalnih prostorih,<br />

članstvo pa se je s 600 povečalo na 1000<br />

članov. Janez Basej je kot predsednik društva<br />

dokazal svoje organizacijske sposobnosti. Njegova<br />

zasluga je, da se obiskuje jubilante ter<br />

bolne in onemogle člane. V času njegovega<br />

vodenja društva sta bili ustanovljeni folklorna<br />

in aerobnoplesna skupina, ki nastopata tudi zunaj<br />

občinskih meja. Ustanovljen je bil tudi projekt<br />

Imamo se fletno, ki združuje sosednja društva.<br />

Za dobrobit društva je opravil ogromno<br />

prostovoljnih ur, velikokrat je celo prispeval<br />

lastna sredstva. Nenehno išče ideje in sugerira,<br />

kako bi se razširila dejavnost društva, zavzema<br />

se tudi za socialno šibke člane. Poznamo in cenimo<br />

ga kot človeka s širokim srcem, ogromnim<br />

znanjem in ročnimi spretnostmi, ki s svojim<br />

modrim nastopom zna rešiti mar<strong>si</strong>kateri<br />

problem, svoje vrline in znanje pa zna nesebično<br />

posredovati tudi mladim in manj mladim.<br />

Za svoje delo na različnih področjih je prejel<br />

mnogo priznanj, nazadnje priznanje Združenja<br />

društev upokojencev Slovenije. Predlagatelja:<br />

UO in NO Društva upokojencev <strong>Cerklje</strong>


Precej škode zaradi neurja<br />

Torkova vremenska ujma je precej škode<br />

povzročila tudi na velikem delu občine <strong>Cerklje</strong><br />

na Gorenjskem. Take katastrofe kot v<br />

Železnikih <strong>si</strong>cer tu ni bilo, vseeno pa je voda z<br />

blatom zalila številne kleti in ponekod tudi bivalne<br />

prostore, na žalost pa je pri črpanju vode<br />

iz kleti umrl predsednik PGD Zalog Tomaž<br />

Plevel. Ob tem župan Franc Čebulj v imenu<br />

vseh občanov izreka iskreno sožalje družini<br />

Plevel.<br />

”Razmere so bile hude, tako izrednega stanja<br />

po moji oceni nismo imeli niti v povodnji leta<br />

1990,” ocenjuje občinski ga<strong>si</strong>lski poveljnik<br />

Blaž Kaplenik. Najhuje je bilo na območjih<br />

va<strong>si</strong> Češnjevek, Velesovo, Poženik in Zalog,<br />

kjer so ga<strong>si</strong>lci iz vseh osmih prostovoljnih<br />

društev v občini črpali vodo iz najmanj 50 hiš,<br />

je pojasnil Kaplenik. ”Na terenu so bili v<strong>si</strong><br />

razpoložljivi ga<strong>si</strong>lci, uporabili smo vso opremo.<br />

Razmere so bile res izredne, zato naša<br />

oprema ni zadostovala, dokler ni voda odtekla.<br />

Pohvalil bi tudi domačine, predvsem v Češnjevku<br />

in Velesovem, ki so se samoiniciativno<br />

odzvali in <strong>si</strong> medsebojno pomagali,” je še dejal<br />

Kaplenik. Ga<strong>si</strong>lci so bili na terenu od približno<br />

13.30 do 3. ure v sredo.<br />

Župan Franc Čebulj je po ogledu škode na<br />

terenu v sredo razložil, da se je sprožilo več<br />

plazov na cestah na območju Gradu, Šenturške<br />

Gore, Sidraža in Ambroža, zemlja je zasula<br />

Občina<br />

Zaradi obilnih padavin je v torek popoldne poplavljalo hiše, sprožali so se plazovi. Tragedija v Zalogu:<br />

pri črpanju vode umrl predsednik ga<strong>si</strong>lcev.<br />

Črpanje vode v Češnjevku ob 17.30 Narasla voda v Poženiku okoli 18. ure<br />

vodno zajetje na Krvavcu, tudi v Pšati je voda<br />

nanesla precej materiala. Že dan po neurju so<br />

okrepljene ekipe začele s sanacijami. ”Škode<br />

na občinskih cestah je po prvi oceni za vsaj<br />

50.000 evrov, mnogo več pa je škode na vodnih<br />

strugah, za kar pa bo morala poskrbeti<br />

država. Enako velja za cesto Grad-žičnica, kjer<br />

je cesto z mostom vred skoraj dobesedno odtrgalo,”<br />

pravi župan, ki ocenjuje, da je praviloma<br />

poplavljalo zaradi nestrokovnih posegov v<br />

naravo. ”Če te napake ne bodo odpravljene,<br />

bomo pri<strong>si</strong>ljeni poklicati inšpekcijo, <strong>si</strong>cer bo<br />

še večkrat prišlo so takih poplav,” napoveduje.<br />

Ribiški memorial Vinka Stareta Do kdaj še?<br />

Na ribnikih v Češnjevku smo 26. avgusta<br />

organizirali 18. odprto ribiško tekmovanje za<br />

memorial Vinka Stareta, zaslužnega člana RD<br />

Bistrica Domžale - pododbor Pšata, ki je pred<br />

18 leti umrl v prometni nesreči. V lepem sončnem<br />

vremenu se je na ribnikih zbralo 93 tekmovalcev<br />

iz osmih ribiških družin, med njimi<br />

je bilo 32 tekmovalcev, ki niso člani nobene<br />

ribiške družine. Tekmovanje je trajalo tri ure,<br />

nato je sledilo tehtanje ujetih rib in določitev<br />

rezultatov. Tekmovalo se je na skupno težo<br />

ujetih rib. Ribe je ujelo 17 tekmovalcev v<br />

skupni teži 48,98 kilograma.<br />

Vse tekmovalce, obiskovalce in goste je najprej<br />

pozdravil predsednik pododbora Pšata<br />

Jože Žlebir, pozdravila pa sta jih tudi predsednik<br />

RD ”Bistrica” Domžale Rajko Bajec in<br />

župan Franc Čebulj. Sledila je razgla<strong>si</strong>tev re-<br />

zultatov, podelitev pokalov in praktičnih nagrad.<br />

Šest tekmovalcev je prejelo praktične<br />

nagrade, za prvo, drugo in tretje mesto pa so<br />

bili podeljeni tudi pokali.<br />

Podeljen je bil tudi pokal družine Stare, katerega<br />

prejme ribič RD ”Bistrica” Domžale, ki<br />

je imel največjo skupno težo ujetih rib. Letos<br />

je pokal osvojil mladinec Aleks Lamovšek,<br />

ki je ujel 3,95 kilograma rib. Tudi prehodni<br />

pokal pododbora Pšata je osvojil Aleks Lamovšek.<br />

Kot član pododbora Pšata je ujel največjo<br />

”kilažo” rib.<br />

Po razgla<strong>si</strong>tvi rezultatov smo se še do poznih<br />

popoldanskih ur ob lepem vremenu zadržali<br />

ob ribniku. Za glasbo in smeh pa je poskrbel<br />

Frenk iz skupine Gam<strong>si</strong>.<br />

Predsednik pododbora Pšata<br />

Jože Žlebir<br />

Simon Šubic<br />

V nedeljo, 12. avgusta, je prišlo do pogina<br />

rib v potoku Pšata na Pšati. Poginule ribe smo<br />

našli od jezu pod ribogojnico pa do konca<br />

va<strong>si</strong> Pšata v smeri Poženika. Vzrok pogina še<br />

ni znan, saj je vzorce vode in nekaj poginulih<br />

rib vzel kriminalist za v nadaljnjo preiskavo.<br />

Vsekakor sem prepričan, da je temu poginu<br />

botroval človeški faktor. Sprašujem se, do<br />

kdaj še tak odnos do narave in njenega življa.<br />

Znano je, da se vsak škodljiv poseg v naravo<br />

slej ko prej maščuje. Vsekakor pa pričakujem,<br />

da bo krivec za tako neodgovorno početje<br />

najstrožje kaznovan. Naj povem, da sta bili<br />

razen šarenk med poginulimi ribami tudi<br />

samec in samica potočne postrvi, dolga 58 in<br />

57 centimetrov. Upam in želim <strong>si</strong>, da se kaj<br />

takega ne bo več ponovilo.<br />

Predsednik pododbora Pšata<br />

Jože Žlebir<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 7


Občina<br />

Občinski prostorski načrt<br />

predvidoma jeseni 2008<br />

Občina <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem je s postopkom<br />

priprave sprememb prostorskih aktov<br />

pričela v letu 2005. V mesecu februarju<br />

2005 je bil v Novicah izpod Krvavca objavljen<br />

poziv občanom za oddajo pobud za<br />

spremembo prostorskih aktov Občine <strong>Cerklje</strong><br />

na Gorenjskem.<br />

Na podlagi Zakona o urejanju prostora<br />

(ZUreP-1, Ur.l. RS, št. 110/02 in 08/03) je<br />

Občina <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem vodila postopek<br />

priprave Strategije prostorskega razvoja<br />

občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

(SPROC) in Prostorskega reda občine <strong>Cerklje</strong><br />

na Gorenjskem (PROC).<br />

V aprilu <strong>2007</strong> je bila v Sloveniji uvedena<br />

sprememba <strong>si</strong>stema urejanja prostora, ki jo<br />

je uvedel novi Zakon o prostorskem načrtovanju<br />

(ZPNačrt, Ur.l. RS, št. 33/07). V skladu<br />

s prehodnimi določbami novega zakona<br />

bo Občina <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem postopek<br />

nadaljevala po določbah ZPNačrt, pri čemer<br />

se oba dokumenta (SPROC in PROC) združita<br />

v en prostorski akt, to je Občinski<br />

prostorski načrt občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

(OPN občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem).<br />

S tem namenom je župan Občine<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem sprejel Sklep o začetku<br />

priprave Občinskega prostorskega načrta<br />

občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem (Ur.<br />

vestnik občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem, št.<br />

03/07).<br />

Pri pripravi OPN občine <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

se upoštevajo že izdelane strokovne<br />

analize, ter smernice in strokovne podlage<br />

no<strong>si</strong>lcev urejanja prostora, ki so bile pridobljene<br />

v postopku priprave SPRO in<br />

PRO. Pobude pravnih in fizičnih oseb za<br />

spremembo prostorskih aktov občine<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem, oddane v postopku<br />

priprave Strategije prostorskega<br />

razvoja in Prostorskega reda občine <strong>Cerklje</strong>,<br />

se prenesejo v postopek priprave novega<br />

Občinskega prostorskega načrta občine<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem (OPN).<br />

Sprejem in objava OPN občine <strong>Cerklje</strong><br />

na Gorenjskem se predvideva jeseni<br />

2008.<br />

ZAKAJ BI PLAČEVALI VEČ?<br />

...kjer kurilno olje stane manj.<br />

❆ EURODIESEL ❆ PREMOG ❆ DRVA<br />

8 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Občinska uprava Občine<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

tel.: 01/832 36 09<br />

KGM - KALAN d.o.o., Škofjeloška c 16, 1217 Vodice<br />

Obrtniki izdali<br />

informacijski vodnik<br />

V informacijskem vodniku najdemo štiri zloženke o obrtnikih<br />

in gostincih v občini, zgodovini gospodarstva in s splošnimi<br />

informacijami o Cerkljah.<br />

Informacijski vodnik so izdali v deset tisoč izvodih.<br />

Društvo obrtnikov in podjetnikov <strong>Cerklje</strong> je<br />

te dni izdalo informacijski vodnik po Občini<br />

<strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem. V štirih zgibankah lahko<br />

najdete informacije o gospodarstvu in obrti v<br />

občini, ki jim je priložena tudi info karta, podrobneje<br />

so predstavljeni izvajalci turistične in gostinske<br />

dejavnosti, podane pa so tudi splošne informacije<br />

o občini in zgodovina cerkljanskega<br />

gospodarstva.<br />

”Od ideje, da bi na enem mestu zbrali vse informacije<br />

o gospodarstvu in obrti v Cerkljah, do<br />

njene realizacije smo potrebovali približno leto<br />

dni. Informacijski vodnik, ki bo izdan v deset tisoč<br />

izvodih, je namenjen predvsem turistom in<br />

gospodarskim subjektom izven naše občine. Prvič<br />

ga bomo delili na osrednji slovesnosti ob letošnjem<br />

občinskem prazniku, nato pa bo dosegljiv<br />

na raznih javnih mestih, v gostinskih lokalih,<br />

na letališču, v RTC Krvavcu, delili ga bomo<br />

na sejmih, javnih prireditvah in podobno.<br />

V informacijskem vodniku se predstavlja 127<br />

obrtnikov, podjetnikov in gostincev, kar je približno<br />

polovica vseh obrtnikov v občini. V zloženko<br />

so zajeti v<strong>si</strong> člani Društva obrtnikov in<br />

podjetnikov <strong>Cerklje</strong> in posamezniki, ki so bili<br />

pripravljeni sodelovati v projektu.<br />

Pri nastanku informacijskega vodnika je precej<br />

pomagal Janez Močnik, ki je avtor besedila<br />

o zgodovini gospodarstva od kamene dobe<br />

do danes in predstavitve Cerkelj. Društvo obrtnikov<br />

in podjetnikov je Informacijski vodnik<br />

izdalo s pomočjo oglaševalcev in Občine <strong>Cerklje</strong>,<br />

za realizacijo projekta pa je poskrbelo<br />

podjetje DNK. Vodnik bo dostopen tudi na<br />

spletni strani Društva obrtnikov in podjetnikov<br />

<strong>Cerklje</strong>, do kamor bo povezava tudi z občinske<br />

spletne strani. Izšel je v slovenskem jeziku,<br />

razmišljajo pa tudi o prevodu v angleški jezik.<br />

Simon Šubic


Nove orgle v velesovski cerkvi<br />

V velesovski župniji so se že leta 2003 odločili<br />

za nakup novih orgel, saj so bile stare orgle<br />

že dotrajane, vsakršna obnova in popravljanje<br />

pa bi bila nesmiselna, je pojasnil velesovski<br />

župnik Peter Miroslavič. Čeprav je nakup<br />

novih orgel velik zalogaj - stale so dobrih 220<br />

tisoč evrov, se farani niso ustrašili, tako da so<br />

že v letu 2004 začeli zbirati denar. Vsak je prispeval,<br />

kolikor je zmogel, svoj delež pa je primaknila<br />

tudi Občina <strong>Cerklje</strong>. Novembra lani<br />

so nove orgle začeli v cerkvi Marijinega oznanjenja<br />

postavljati, marca letos so na njih že lahko<br />

igrali, vendar jih je bilo treba nato še ugla<strong>si</strong>ti.<br />

Nazadnje, 2. septembra, jih je blagoslovil<br />

ljubljanski nadškof Alojz Uran.<br />

”Nove orgle so velika pridobitev ne samo za<br />

liturgijo in obred, ampak tudi za koncerte in<br />

strokovno orglarsko izobraževanje. Prvi seminar<br />

za študente in organiste iz tujine smo tako<br />

že imeli. Naj povem, da so nove orgle tuji strokovnjaki<br />

že ocenili kot izreden inštrument v<br />

slovenskem prostoru,” je povedal župnik Miroslavič.<br />

Nove orgle so <strong>si</strong>cer delo orglarske delavnice<br />

Močnik iz Cerkelj.<br />

Pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik pa<br />

je 24. junija blagoslovil obnovljeno notranjost<br />

cerkve sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku.<br />

V zadnjih dveh letih so namreč obnovili<br />

glavni oltar iz leta 1759, stranska oltarja iz leta<br />

1762, prižnico iz leta 1769, križev pot in bander.<br />

Obnova je stala 75.200 evrov, od tega so<br />

verniki in občina prispevali 65.090 evrov. Velik<br />

delež je po besedah cerkljanskega župnika<br />

Staneta Gradiška prispeval dobrotnik iz ZDA<br />

- pokojni Lojze Kosmač, Zarnikov z Zgornjega<br />

Brnika, ki je vsako leto precej denarja namenil<br />

za obnovo cerkve na Zgornjem Brniku.<br />

Župnija<br />

V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem imajo nove orgle. Nadškof Alojz Uran<br />

jih je blagoslovil 2. septembra. Konec junija so blagoslovili tudi obnovljeno cerkev sv. Janeza Krstnika<br />

na Zgornjem Brniku.<br />

Bojan Globočnik, s. p.<br />

Lahovče 11, 4207 CERKLJE, tel.: 04/252 9090<br />

���������������������������������<br />

�������������������������������������������<br />

����������������������������������������<br />

���������������������������������������������������<br />

�������������������������������<br />

������������<br />

������������������������������������������<br />

���������������������������������������<br />

Nove orgle v velesovski božjepotni cerkvi imajo 37 pojočih registrov, razdeljenih na dva manuala in pedal.<br />

DOBNIKAR d.o.o.<br />

SPLOŠNO<br />

ZIDARSTVO<br />

Franc Dobnikar<br />

Zgornji Brnik 132, 4207 <strong>Cerklje</strong><br />

tel.: 04/252 1509, fax: 252 5809,<br />

GSM: 041/320 676, 041/320 686<br />

Storitve:<br />

Župan Franc Čebulj je pojasnil, da je občina<br />

za obnove cerkvenih objektov v treh farah v<br />

zadnjih dvanajstih letih prispevala več kot 600<br />

tisoč evrov. Simon Šubic<br />

Izdelava fasad, sanacije podstrešnih stanovanj,<br />

polaganje talne in stenske keramike, adaptacije stanovanj.<br />

e-pošta: gregor.kordez@gmail.com<br />

■ Izkopi ■ Urejanje dvorišč<br />

■ Zemeljska dela ■ Rušitvena dela<br />

■ Dostava peska ■ Kiper prevozi<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 9<br />

GREGOR KORDEŽ s.p., Visoko 124, 4212 Visoko


Oglas<br />

Na varno z nevarnimi odpadki<br />

V sredo, 17. oktobra <strong>2007</strong>, bomo organizirali letno akcijo<br />

zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Tako boste<br />

znova imeli možnost, da brezplačno oddate vse vrste nevarnih<br />

odpadkov. Zbirno mesto bo, kot vsako leto, na makadamskem<br />

parkirišču nasproti bivše občinske stavbe na<br />

Krvavški cesti 18, kjer boste lahko nevarne odpadke oddali<br />

med 13. in 18. uro.<br />

Odpadna zdravila, kozmetika, čistila, barve, laki, lepila, škropiva,<br />

razne kemikalije, spreji, odpadno jedilno in motorno olje, hladilna<br />

tekočina, akumulatorji, baterije in podobno, so nevarni odpadki.<br />

Vsako gospodinjstvo uporablja čistila, kozmetiko, barve, lake, lepila,<br />

zdravila, v vsakem gospodinjstvu nastajajo odpadne baterije, nastaja<br />

odpadno jedilno olje.<br />

Če podrobneje pogledamo etiketo kozmetičnih izdelkov, čistil, barv, lakov,<br />

zdravil, baterij,... bomo videli, da se na mnogih od njih pojavljajo<br />

besede, kot so: nevaren, strupen, jedek, škodljiv za zdravje, vnetljiv,<br />

ok<strong>si</strong>dativen, eksploziven, nevaren za okolje. V mnogih izdelkih, ki jih<br />

vsakodnevno uporabljamo, se nahajajo snovi, ki ob nepravilni uporabi,<br />

shranjevanju in odstranjevanju, lahko škodujejo našemu zdravju in<br />

našemu okolju.<br />

Svojih nevarnih lastnosti ne izgubijo niti takrat, ko postanejo odpadek,<br />

zato moramo z njimi ravnati drugače kot z drugimi gospodinjskimi odpadki.<br />

Med nevarne odpadke sodi tudi embalaža, v kateri se je izdelek<br />

z nevarnimi snovmi nahajal. Ko porabimo barvo, je embalaža, v kateri<br />

je bila barva, tudi nevaren odpadek.<br />

Ali ste vedeli?<br />

Nevarnih odpadkov ne smemo odlagati v navadne zabojnike<br />

za odpadke, ne smemo jih odlagati na odlagališča nenevarnih<br />

odpadkov in ne v naravo, ne smemo jih zlivati v odtok ali kanalizacijo.<br />

Nevarni odpadki zahtevajo poseben način odstranitve,<br />

saj se le tako prepreči njihov škodljiv vpliv.<br />

Prav zato vsako leto organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov<br />

in vam tako omogočimo, da nevarne odpadke odložite ločeno od<br />

drugih nenevarnih odpadkov. Tako bomo v sredo, 17. oktobra <strong>2007</strong>,<br />

tudi v občino <strong>Cerklje</strong> pripeljali posebno mobilno postajo, kamor boste<br />

občani lahko pripeljali nevarne odpadke, od 13. do 18. ure. Na mestu<br />

bosta delavec Komunale Kranj in strokovna oseba iz podjetja Kemis,<br />

d. o. o., pooblaščenega za zbiranje nevarnih odpadkov, ki bosta<br />

nadzorovala prevzem pripeljanih nevarnih odpadkov.<br />

Akcija ni namenjena nevarnim odpadkom iz poslovnih dejavnosti, saj<br />

morate za tovrstne odpadke poskrbeti sami in jih oddati podjetjem,<br />

ki so pooblaščena za zbiranje in nenevarno uničenje odpadkov.<br />

Nevarne odpadke lahko do količine enega kubičnega metra brezplačno<br />

oddate tudi med letom, in <strong>si</strong>cer tako, da jih pripeljete v<br />

zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov pri odlagališču<br />

odpadkov Tenetiše. Odpadke sprejemamo vsak delovni dan,<br />

tudi ob sobotah, od 7. do 18. ure (v poletnem času od 7. do 20. ure).<br />

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto<br />

10 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev<br />

Se zavedamo nevarnosti nepravilno odloženih odpadkov?<br />

Če nevarne odpadke odložimo skupaj z drugimi nenevarnimi odpadki<br />

v običajne zabojnike za odpadke, bomo s smetarskimi vozili zabojnik<br />

izpraznili in nevarne odpadke, skupaj z drugimi, odpeljali na odlagališče<br />

odpadkov Tenetiše. Ker je odlagališče namenjeno izključno odlaganju<br />

nenevarnih odpadkov, bi napačno odloženi nevarni odpadki<br />

imeli škodljiv vpliv na okolje.<br />

Če odpadno jedilno in motorno olje ali druge tekoče nevarne odpadke<br />

zlijemo v straniščno školjko, odtok ali celo direktno v kanalizacijo,<br />

bodo nevarne snovi uničile mikroorganizme, ki pomagajo po naravni<br />

poti razgrajevati druge odpadke. Prav tako lahko skozi razpoke v kanalizacijskih<br />

ceveh prodrejo v podtalnico in zastrupijo zajetja pitne<br />

vode ali vode, namenjene zalivanju kmetijskih površin in pridelkov.<br />

Še posebej nevarno za okolje je, če nevarne odpadke odložimo v naravi.<br />

Nevarne snovi, ki jih vsebujejo nevarni odpadki, lahko uničijo<br />

življenje v naravi. Živali lahko poginejo, ko pridejo v stik z nevarnimi<br />

snovmi. Veliko živali zboli zaradi odpadkov, odloženih v naravi.<br />

Ali izdelek, ki ga uporabljam, vsebuje nevarne snovi?<br />

Najbolj zanesljiv vir o nevarnih lastnostih posameznega izdelka lahko<br />

preberemo na izdelku samem, saj vsak poleg navodil vsebuje tudi različna<br />

opozorila in navodila v obliki grafičnih <strong>si</strong>mbolov in besedil (vnetljivo,<br />

zdravju škodljivo, eksplozivno, ok<strong>si</strong>dativno, okolju škodljivo, strupeno,<br />

jedko).<br />

Bodimo pozorni na naslednje znake:<br />

Kaj se zgodi z ločeno zbranimi nevarnimi odpadki?<br />

Tako kot pri vseh drugih odpadkih, se tudi pri ravnanju z nevarnimi<br />

odpadki poskuša v kar največji meri izrabiti uporabne sestavine in<br />

varno odložiti preostanek. Za odstranjevanje nevarnih odpadkov se<br />

uporabljajo naslednji postopki: reciklaža (iz odpadka se izločijo sestavine,<br />

ki se lahko znova uporabijo, na primer: svinec iz akumulatorjev,<br />

kovine iz baterij, organska topila iz razredčil), izraba energetske<br />

vrednosti (odpadki se sežgejo, sproščena toplota se koristno izrabi,<br />

na primer ostanki barv, lakov, topil, lepil, olj, onesnažena plastična<br />

embalaža in vpojna sredstva), sežig (v tem primeru gre za kemično<br />

spremembo, ko se pri visoki temperaturi lastnosti izdelka spremenijo<br />

iz nevarne v manj nevarne, ob tem se zmanjša tudi volumen, na primer<br />

zdravila in rastlinska zaščitna sredstva) ali fizikalno kemična obdelava<br />

(s fizikalno - kemičnimi postopki se odpadke pretvori iz nevarne<br />

v manj nevarno ali nenevarno obliko, na primer nevtralizacija<br />

elektrolitov iz baterij).<br />

je lepo.


KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto<br />

Zdravo spanje in zanimivo branje<br />

Darilo za naše nove naročnike - vzglavnik<br />

Dremavček latex!<br />

Novi naročniki poleg darila ob naročilu časopisa za najmanj 1 leto le-tega prejemajo<br />

kar 3 mesece brezplačno, naročniki pa so vedno deležni tudi posebnih ugodnosti *.<br />

Ne odlašajte, naročite se še danes!<br />

Pokličite 04/201 42 41 vsak delovni dan od 8. do 19. ure,<br />

nas obiščite na Bleiweisovi 4 v Kranju,<br />

oddajte naročilo po e-pošti: narocnine@g-glas.<strong>si</strong><br />

ali na www.gorenjskiglas.<strong>si</strong>.<br />

* Prodajna cena vzglavnika Dremavček latex je 67 EUR,<br />

novi naročniki pa ga prejmejo brezplačno. Izbirate lahko<br />

tudi med drugimi praktičnimi darili. Naročniki imajo<br />

10 - 25% popust pri plačilu naročnine, brezplačno so nezgodno<br />

zavarovani, enkrat na mesec lahko brezplačno objavijo mali oglas,<br />

uveljavljajo popust pri nakupu knjig idr.<br />

SUPER UDOBNO<br />

www.gorenjskiglas.<strong>si</strong><br />

Zmanjšajmo nastajanje<br />

nevarnih odpadkov<br />

Oglas<br />

Premislimo, preden kupimo, in natančno<br />

preberimo etiketo na izdelku<br />

in se tako seznanimo s snovmi,<br />

ki jih ta izdelek vsebuje. Izogibajmo<br />

se izdelkom, ki vsebujejo nevarne<br />

snovi, bodimo pozorni na besede,<br />

kot so opozorilo, nevarnost,<br />

previdnost, saj so s temi besedami<br />

označene nevarne snovi. Poiščimo<br />

varnejše nadomestke, izberimo izdelek,<br />

ki je okolju prijazen in ne<br />

vsebuje snovi, ki bi bile lahko škodljive<br />

oziroma nevarne.<br />

Izredno pomembno je, kako<br />

z nevarnimi odpadki ravna<br />

vsak od nas. Na tisoče vsakdanjih<br />

izdelkov vsebuje strupene<br />

snovi. Ko izdelek kupimo,<br />

nase prevzamemo odgovornost,<br />

da ga porabimo<br />

in odložimo na varen in okolju<br />

prijazen način. Zato vas<br />

prijazno vabimo, da nevarne<br />

odpadke odložite v času<br />

akcije zbiranja nevarnih odpadkov.<br />

je lepo.<br />

Za vas beležimo čas<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 11


Iz naših krajev<br />

Šesto prijateljevanje Pšata-Pšata<br />

Tradicionalno 6. prijateljevanje Pšata-Pšata smo spravili pod streho. S <strong>si</strong>mboličnimi besedami smo ga<br />

poimenovali: ”Vsaka vas je del dežele.” Na tak način prispevamo k prepoznavnosti našega kraja in občine,<br />

ki je z vstopom v EU vse bolj pomembna.<br />

Z namigom za srečanje na pet let smo Pšati<br />

ob izlivu stopili na žulj. Kako tudi ne - pogosteje<br />

bi nas radi obiskali. Pravijo, da kot starčki<br />

ne bodo mogli več prihajati vsakih deset let. Z<br />

veseljem povabimo vaščane soimenske va<strong>si</strong>, a<br />

kaj ko idejo omejujejo vse bolj kompleksne<br />

procedure pri organizaciji in finančna stiska.<br />

Začaran krog, a kaj bi moralizirali, vsak organizator<br />

je zagotovo občutil težo koordiniranja<br />

pri svojem delu. Verjamemo v boljše razmere,<br />

takrat se prijateljevanje Pšata-Pšata realizira,<br />

to vam obljubimo.<br />

Letošnja zamisel je v scenarij vključila povabilo<br />

mežnarjev, bivajočih vzdolž potoka Pšata.<br />

Le zakaj? Doma izdelana maketa cerkvice sv.<br />

Magdalene je <strong>si</strong>mbolno potovala po rokah<br />

mežnarjev žive vode do Pšate ob izlivu. Ni kaj,<br />

presenečenje je upravičilo svoj namen; skrajni<br />

čas je že bil, da jo po petih letih vrnemo.<br />

”Kaj dogaja in zakaj?” Poslanstvo ideje izhaja<br />

iz želje po druženju v športnem duhu, ter<br />

nujnosti o ozaveščanju ekološkega problema<br />

vodnih virov. Ponosni smo na naravni biser! V<br />

starodavnih ča<strong>si</strong>h se je reklo: Če se Pšata bo<br />

skalila, po devetih kamnih se bo spet zbistrila.<br />

Domači župnik je to misel pospremil pri izviru<br />

z blagoslovom, pšaški otroci pa so s pesmijo<br />

pospremili povabljene k sveti maši:<br />

”Pšata je dar,<br />

direktno od Boga dobili smo,<br />

a dostikrat ne zavedamo se,<br />

da Pšata dar je od Boga.”<br />

Doba sponzorstva je minila, Pšačani smo napeli<br />

moči in s samopomočjo speljali ”Pšaški<br />

dogodek”. Naj bodo še dolga leta na voljo domače<br />

roke z vrčem Pšaške volje: izbira glasbe,<br />

Pšaško petje pri sveti maši, izposoja gospodinjskih<br />

rok za domače sladke dobrote, izdelava<br />

makete cerkvice sv. Magdalene, vodenje<br />

prireditve, organizacija športnih iger v nogometu<br />

in košarki z zmago Pšačanov .... ha, ha,<br />

ha, ..... ... priprava piknika, iskanje sponzorjev,<br />

brezplačna uporaba prireditvenega prostora<br />

Čebelarji tudi letos pripravljajo<br />

regijsko ocenjevanje medu<br />

Čebelarsko društvo <strong>Cerklje</strong> bo tudi letos pripravilo regijsko ocenjevanje<br />

medu, ki bo nekoliko kasneje kot navadno. Kljub slabši letini so tokrat<br />

prejeli v ocenjevanje 165 vzorcev medu, veliko vzorcev je prišlo<br />

tudi s Primorskega, Štajerskega in Dolenjskega. ”Med vzorci prevladuje<br />

gozdni med, pa tudi kostanjev in lipov med,” je pojasnil predsednik<br />

Čebelarskega društva <strong>Cerklje</strong>.<br />

Prispele vzorce bo 23. oktobra ocenila posebna komi<strong>si</strong>ja z Biotehniške<br />

fakultete, razgla<strong>si</strong>tev rezultatov pa bo na zaključni slovesnosti, ki<br />

bo 10. novembra že po tradiciji potekala v športni dvorani v Cerkljah.<br />

Med z najvišjo prejeto oceno bo tudi tokrat razglašen za prvaka Gorenjske.<br />

Na prireditvi bodo sodelovali tudi otroci iz vrtca Murenčki.<br />

12 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Maketa cerkvice sv. Magdalene <strong>si</strong>mbolično potuje po rokah žive vode v domžalsko Pšato.<br />

tako pri izviru kot na igrišču, prevoz s konjsko<br />

vprego ...<br />

Kljub vsemu so se našli sponzorji, seveda<br />

med povabljenci s prispevkom v funkcionalni<br />

obliki: Društvo upokojencev <strong>Cerklje</strong> je s folklorno<br />

skupino Strmol zaplesalo. Da so le-ti<br />

lahko prislonili rit, so mize prinesli kar s seboj<br />

in <strong>si</strong> tako lažje ogledali lastno predstavo z naslovom<br />

”Hišni tat”. S prispevkom društva smo<br />

več kot zadovoljni, pa še nasmejali smo se.<br />

Šport z navijanjem za Pšačane je izpraznil<br />

želodčke. Še dobro, da je sponzor iz pekarne<br />

Duplica daroval kruh, Kmečki hram pa vozilo<br />

s hladilnikom, da smo žejo poga<strong>si</strong>li z mrzlo<br />

”Pšaško izvirsko vodo”.<br />

Za sponzorje pa so se ponudili tudi gostje<br />

sami: zbirali so se oblaki, gostje pa nas niso<br />

želeli zapustiti ob prvi kaplji. Za vsak primer<br />

so raje poskrbeli za šotor. Mi smo ponujali ne-<br />

Franci Strupi<br />

oporečno vodo, a gostje so prinesli svoje vino.<br />

Tebi nič, meni nič smo ga na predlog ”po lastni<br />

ceni” prodali. Na nekaj narodnih viž tudi<br />

niso pozabili. Posodili so nam enega muzikontarja,<br />

mi smo dodali dva in računi so se izšli.<br />

Vsa leta je bila na seznamu sponzorjev tudi<br />

Občina <strong>Cerklje</strong>, pomemben vir sredstev za izpeljavo<br />

projekta. Zaradi operativnih zadržkov<br />

žal te pomoči letos nismo bili deležni, veselimo<br />

pa se prispevka Občine <strong>Cerklje</strong> ob naslednji<br />

podobni priložnosti.<br />

Vreme se je držalo, zdržali smo tudi Pšačani,<br />

razpoloženje se je stopnjevalo iz ure v uro, razšli<br />

smo se s prijetnimi občutki. Ni kaj, lahko<br />

smo več kot zadovoljni!<br />

Pšačanom ob izviru: hvala za vsestransko sodelovanje!<br />

Pšačanom ob izlivu: hvala za množično<br />

udeležbo!<br />

Pšačani ob izviru<br />

”Pričakujemo dober odziv ne samo čebelarjev,<br />

temveč tudi drugih občanov Cerkelj,”<br />

pravi Strupi.<br />

Pojasnil je še, da je njihovo društvo pripravilo<br />

40 kilogramov medu, ki ga bodo<br />

podarili otrokom v vrtcih. Čebelarska<br />

zveza Slovenije namreč novembra v vrtcih<br />

organizira dan z medom. Na ta dan<br />

bodo imeli otroci za malico med in morda<br />

tudi kakšno jed iz medu. Če bi tudi<br />

drugi radi uživali v jedeh, ki se pripravljajo<br />

s sladkim medom, potem vam Strupi<br />

svetuje knjigo Med, v kateri je zbranih<br />

več kot sto receptov. S. Š.


Plečnik in Mežan v Cerkljah<br />

Unesco klub <strong>Cerklje</strong> letos posebno pozornost namenja slikarju Janezu Mežanu<br />

in arhitektu Jožetu Plečniku.<br />

Letošnje koledarsko leto nas spominja na nekaj<br />

imen osebnosti, ki so v krajih naše občine<br />

pustili svoj življenjski pečat. Dvema od številnih<br />

naše društvo Unesco klub <strong>Cerklje</strong> ob letošnjem<br />

občinskem prazniku namenja posebno<br />

pozornost: akademskemu slikarju Janezu<br />

Mežanu, rojenemu pred 110 leti na Spodnjem<br />

Brniku, ob 35. obletnici njegove smrti ter<br />

arhitektu Jožetu Plečniku ob 50. obletnici<br />

njegove smrti, ki je s svojimi stvaritvami za-<br />

•storitve z gradbeno<br />

mehanizacijo<br />

•avtoprevozi - kiper<br />

prevozi<br />

Mihael Zorman s.p., Dvorje 95, <strong>Cerklje</strong><br />

tel.: 04/ 25 26 570 gsm: 041 759 175<br />

e-mail: lucija.zorman�<strong>si</strong>ol.net<br />

www.zorman-sp.<strong>si</strong><br />

TRGOVINA<br />

Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI<br />

AVTOKLEPARSTVO<br />

se priporoča<br />

MILAN KRNIČAR s.p<br />

Dvorje 93, 4207 CERKLJE<br />

GSM: 041/331 396<br />

Tel./fax: 04/25 26 750<br />

znamoval tudi naš prostor. V ta namen so<br />

posvečeni letošnji Dnevi evropske kulturne<br />

dediščine (28. september).<br />

Spodnjebrniškemu umetniku v spomin smo v<br />

dneh od 23. do 25. avgusta <strong>2007</strong> organizirali<br />

slikarsko kolonijo - Mežanovo kolonijo - prvo<br />

v Sloveniji in k likovnemu ustvarjanju povabili<br />

enajst slikarjev, predvsem iz krajev, kjer je<br />

Janez Mežan živel in deloval: s Ptuja, iz Maribora,<br />

Črne na Koroškem in Novega mesta, pet<br />

Kultura<br />

iz domačega okolja. Tako so na Mežanovo priljubljeno<br />

temo Znamenja v krajini ustvarjali<br />

Jože Foltin, Leander Fužir, Julka Hrovat,<br />

Miha Jerina, Ervin Kralj, Marjan Maznik,<br />

Frančiška Prosen, Franc Simonič, Damijan<br />

Štirn, Vinko Tušek in Nada Zidarič. Več o<br />

spominih na slikarja in nastalih delih v petek,<br />

5. oktobra <strong>2007</strong>, ob 17. uri v župnijski dvorani<br />

ob odprtju razstave slikarskih del.<br />

Daniela Močnik<br />

KLJUČAVNIČARSKE STORITVE<br />

4207 <strong>Cerklje</strong>, Poženik 14a<br />

MIHA GROŠELJ<br />

Tel.: 04 25 22 574, fax: 04 25 25 859<br />

GSM: 041 672 - 057<br />

d.o.o<br />

PRALNICA PERILA<br />

Pavec Slavka, s. p.<br />

Ul. 4. Oktobra 4<br />

4207 <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

tel.: 04/25 21 314<br />

Sprejemamo oblačila za kemično čiščenje.<br />

Peremo tudi odeje, gostinsko perilo in vse vrste zaves.<br />

Suhomontažne storitve v gradbeništvu<br />

- montaža sten in spuščenih stropov<br />

- izgradnja mansardnih stanovanj<br />

- vgrajevanje vrat in strešnih oken<br />

- suhomontažni estrihi<br />

Marko Dobnikar, s. p.<br />

Lahovče 84, 4207 <strong>Cerklje</strong><br />

tel. in fax: 04 25 26 770, gsm: 041/653 778<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 19


Kultura<br />

20 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

V gosteh na Koroški Beli<br />

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka z zborovodjo Jožefom Močnikom ter Unesco klubom<br />

<strong>Cerklje</strong> so 30. junija navdušili poslušalce na Koroški Beli.<br />

Večer smo gostje in gostitelji zaključili ob kresu. Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka je navdušil poslušalce na Koroški Beli.<br />

Farno kulturno društvo Koroška Bela z Jesenic<br />

od leta 1999 nadaljuje delo leta 1907 ustanovljenega<br />

Kulturno izobraževalnega društva<br />

Koroška Bela. Vsako leto je zadnja v vrsti prireditev,<br />

ki potekajo od septembra, praznovanje<br />

dneva državnosti. Letos so nam praznik polepšali<br />

gostje iz Cerkelj. Povabili smo jih, ker<br />

prelepo pojejo in ker nam je prof. Daniela<br />

Močnik v drugem delu večera ob diapozitivih<br />

predstavila Matevža Ravnikarja Poženčana<br />

in njegovo Poženčanovo berilo. Sad njenega<br />

izvirnega preživljanja počitnic: potrpežljivega<br />

izbiranja in prečrkovanja iz metelčice iz njegove<br />

14 zvezkov obsegajoče v NUK-u hranjene<br />

zapuščine. In iskrive recitacije prof. Janeza<br />

Močnika, ki je nastopil v trojni vlogi: tudi kot<br />

skladatelj in igralec na zvonove.<br />

Društvo likovnikov <strong>Cerklje</strong> ta mesec razstavlja dela svojih članov v<br />

muzeju Občine Šenčur. Razstava z naslovom Dialog barve in oblike bo<br />

potekala samo še do nedelje, 23. septembra, zato <strong>si</strong> jo lahko ogledate<br />

še danes od 17. do 19. ure in v nedeljo med 10. in 12. uro.<br />

Društvo likovnikov <strong>Cerklje</strong> <strong>si</strong>cer že sedem let združuje ljudi, ki jim je<br />

pri srcu likovna umetnost in bi na tem področju tudi sami radi pokazali<br />

svoj talent, svoje znanje pa bi radi nadgradili, dopolnili, je pojasnila<br />

predsednica društva Julka Hrovat. Dvakrat na mesec se zbirajo v<br />

osnovni šoli, ko o izdelkih, ki jih naredijo v prostem času in predvsem<br />

doma, izmenjajo mnenja.<br />

”Občasno priredimo krajše tečaje, saj je treba spoznati nove tehnike<br />

in jih utrditi s praktičnim delom. Osnova vsega je seveda risanje in<br />

opazovanje stvari iz okolice, zato porabimo veliko ur. Učimo se torej<br />

medsebojno, z analiziranjem dogodkov iz likovnega sveta in z obveznim<br />

praktičnim delom,” pojasnjuje Hrovatova.<br />

Društvo za delo napravi letni načrt, ki ga navadno uspejo realizirati;<br />

svoja dela pa potem pokažejo na dveh razstavah na leto. Letos so<br />

prvo pripravili junija, tokratna v Šenčurju pa je letošnja druga razstava,<br />

po drugi strani pa tudi prva, ki so jo do sedaj imeli izven občinskih<br />

meja. V šenčurskem muzeju je razstavljenih 37 del šestnajstih članov<br />

društva.<br />

Matevž Ravnikar Poženčan je na nam bližnji<br />

Breznici od leta 1828 do 1830 opravljal službo<br />

kaplana in od tam zrl na ”goro kraljevo” (pesem<br />

Triglav). Z velikim znanjem in ljubeznijo<br />

pripravljena prireditev nam je zato zvenela še<br />

bolj domače. Zelo dobrodošli so bili skrbno<br />

napisani koncertni listi.<br />

Naslov DOMOVINI ZA PRAZNIK je med<br />

seboj povezal vse večere, ki smo jih o slovenski<br />

kulturi in literaturi pripravljali od jeseni.<br />

V<strong>si</strong> so častili domovino, najslovesneje pa prav<br />

ta večer z za praznik posebej pretehtano izbrano<br />

govorjeno in zapeto besedo.<br />

V naši zelo akustični župnijski cerkvi svetih<br />

Albuina in Ingenuina smo poslušali že veliko<br />

odličnih zborov, a je bila tokrat prireditev, ki<br />

je zajemala še predavanje, v manj zvočni dvo-<br />

rani. Vendar smo besedila tudi tistih pesmi,<br />

ki so se z našega odra prvič ogla<strong>si</strong>le, jasno<br />

razumeli in smo za to odliko pevcem še posebej<br />

hvaležni, ker smo tako ubranemu, pa možatemu<br />

in tudi nežnoobčutenemu moškemu<br />

petju še bolj srčno sledili. Ko pa je ob zboru<br />

na zvonove skladatelj prof. Janez Močnik še<br />

sam zaigral, so tudi nam od občudovanja<br />

zaigrale duše. Ob darilu, ki smo ga z gosti<br />

pripravili domovini, smo bili bogato obdarjeni<br />

tudi mi.<br />

Večer smo gostje in gostitelji zaključili ob<br />

kresu. Pevci so skrbeli za vzdušje, dokler<br />

ogenj ni dogorel. In, ker tako lepo pojejo, jih je<br />

prof. Marija Palovšnik, predsednica društva,<br />

povabila, da bi imeli pri nas še celovečerni<br />

koncert. KUD Koroška Bela<br />

Cerkljanski likovniki razstavljajo v Šenčurju<br />

V šenčurskem muzeju je razstavljenih 37 del šestnajstih članov Društva likovnikov <strong>Cerklje</strong>.<br />

Na odprtju razstave v Šenčurju se je kar trlo obiskovalcev.<br />

”Brez finančne pomoči občine in ugodnih sporazumov s šolo, bi životarili,<br />

veliko upanja za prihodnje pa imamo z obljubo, da dobimo<br />

ustrezno mesto v Petrovčevi hiši,” še pravi Hrovatova. Simon Šubic


Manjkajoči člen<br />

V petek, 28. septembra, ob 21. uri, se bo v Kulturnem<br />

hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah predstavil glasbenik,<br />

skladatelj in poet Klemen Teran.<br />

V glasbeno-literarnem večeru v organizaciji društva Igrišče z naslovom<br />

Manjkajoči člen bo Klemen Teran nastopil s svojo glasbeno zasedbo<br />

19. november, ki je tik pred izidom nove plošče, naslovljene<br />

Stranpoti. V literarnem delu večera bosta nekaj najpomembnejših pesmi<br />

po Klemnovem izboru iz njegovih pesniških zbirk predstavila Joži<br />

Petrinec in Dejan Koban.<br />

Klemen Teran se, svoji mladosti navkljub, lahko pohvali z bogatim<br />

ustvarjalnim opusom. Tako je bil glavni ustvarjalec kar štirih studijskih<br />

plošč svoje (sedaj že bivše) skupine Prezrti, izdal je pesniški zbirki<br />

Herbarij in Manjkajoči člen, zdi pa se, da je pravo ravnotežje med svojim<br />

subtilnim pesniškim jezikom in močnim glasbenim izrazom našel<br />

prav v sodelovanju z zasedbo 19. november, kjer ga, po mnenju mnogih,<br />

lahko vidimo v njegovi najboljši izdaji. V zadnjem času uspešno<br />

sodeluje tudi z drugimi glasbenimi izvajalci; tako je letos na slovenskem<br />

izboru za pesem Evrovizije z njegovo pesmijo Ljubim se nastopila<br />

Eva Moškon s skupino Črnobelo.<br />

V nenehnem iskanju lastnega jaza <strong>si</strong> Teran v svojih samoreflek<strong>si</strong>jah<br />

upa brskati po najbolj tesnobnih kotičkih človeške duše, ki nam jih<br />

metaforično razkriva, upa <strong>si</strong> graditi samo svoj, sanjski svet, da bi nato<br />

vedno znova pristal v trdi, na trenutke re<strong>si</strong>gnirani realnosti. Prepušča<br />

se valovanju njenega veličanstva Narave, pa se ji spet besno upira, joče,<br />

se smeje, obupuje in kuje velike načrte. Vse zato, da se spet odpravi<br />

na pot. Po svoj manjkajoči člen. Max Mažar<br />

Rudnik<br />

Ideje so kot diamanti v rudniku.<br />

Bleščeči, vendar zakopani.<br />

Brez vrednosti so tam v temi.<br />

Kadar pa človek jih najde,<br />

obenem rodi jih in rani.<br />

Jaz sem rudar in moj um je moj kramp.<br />

Srce mi je luč in ti mu olja prilivaš.<br />

Lahko je garati, ker tega ne skrivaš.<br />

Ko v neskončni praznini utvar<br />

<strong>si</strong> glavo razbija slabič,<br />

uživam ob dimu cigar<br />

in vem,<br />

da ga, ki sanja denar,<br />

sčasoma vzame hudič.<br />

Potem, ko začutim prepih,<br />

kot da je sapa navdiha zavela,<br />

takrat se odpravim v rudnik,<br />

vedoč, spet je čas,<br />

da lotim se dela.<br />

FRANC ZORMAN, s. p.<br />

- VARJENJE INOXA<br />

- IZDELAVA IN MONTAŽA OGRAJ IZ INOXA<br />

(nerjavečega jekla)<br />

- KLJUČAVNIČARSKA DELA<br />

Praprotna Polica 18, 4207 <strong>Cerklje</strong>,<br />

tel./fax: 04/25 22 134, gsm: 041/608 798<br />

Kultura<br />

KLEPARS<br />

KLEPARSTVO<br />

O IN KROVSTVO<br />

KR<br />

JENKO JENK<br />

Adergas 6, 4207 <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

Tel.: 04/252 70 10, fax: 04/252 70 11, GSM: 041/647 499<br />

TRGOVINA Z AVTODELI<br />

IN AVTOMEHANIČNE STORITVE<br />

Brane Dolinar<br />

Poženik 2, 4207 <strong>Cerklje</strong>, tel.: (04) 252 70 30<br />

Pogrebne storitve Dvorje<br />

Dvorje 13 tel.: 04/252 14 24<br />

4207 CERKLJE 041/624 685<br />

ROOF-RR, d.o.o. POGREBNIK d.o.o.<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 21


Šola<br />

22 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Kaj prinaša novo šolsko leto<br />

V tem šolskem letu je v šolske klopi sedlo 722 učencev (lani 700) v 33 oddelkih; centralno šolo<br />

v Cerkljah obiskuje 633 učencev, podružnično v Zalogu pa 89.<br />

V tem šolskem letu so na OŠ Davorina Jenka<br />

pripravili kar nekaj novosti, kot pravi ravnatelj<br />

Bogdan Sušnik. Skupne govorilne ure od 5. do<br />

9. razreda so tako zaradi želje staršev s srede<br />

prestavili na vsak prvi četrtek v mesecu, šola<br />

ponuja nove interesne dejavnosti (Vesela šola,<br />

taborniki, dramska skupina ...), nova so zunanja<br />

igrišča itd.<br />

Glavne usmeritve v letošnjem šolskem letu<br />

za učiteljski zbor in vodstvo šole bo povečati<br />

kakovost učenja. ”Z aktivnimi metodami poučevanja,<br />

z izborom projektov in interesnih dejavnosti<br />

bomo povečali trajno vseživljenjsko<br />

znanje učencev, po drugi strani pa bomo skupaj<br />

z učenci dograjevali vzgojni načrt šole.<br />

Tretji cilj je, da z različnimi aktivnostmi spodbujamo<br />

trajnostno razmišljanje učencev,” je<br />

pojasnil ravnatelj.<br />

Tako bodo še naprej sodelovali v projektu<br />

flek<strong>si</strong>bilni predmetnik in znotraj tega gradili<br />

Povabilo k tabornikom<br />

Med letošnjimi novimi interesnimi<br />

dejavnostmi so tudi taborniki, ki jo<br />

bodo vodili taborniki in tabornice<br />

rodu Stane Žagar - mlajši iz Kranja.<br />

Njihova predstavitev je bila ravno včeraj,<br />

sestanek za starše pa bo danes, 21.<br />

septembra, ob 16.30 v učilnici jutranjega<br />

varstva. Kot je povedal Jure Ausec<br />

s taborniškim imenom Bajs, bodo<br />

na šoli ustanovili štiri vode po starostnih<br />

skupinah, v vsakem pa bo deset<br />

članov. ”Vodniki bodo naši taborniki,<br />

ki imajo daljši taborniški staž in dovolj<br />

izkušenj,” je napovedal. Poleg rednih<br />

tedenskih sestankov, ki bodo potekali<br />

ob petkih, bo rod vsak mesec pripravil<br />

Jure Ausec<br />

vsaj eno taborniško akcijo, štiri na leto pa bodo večdnevne in bodo potekale<br />

med počitnicami. ”Vabljeni v<strong>si</strong>, ki bi radi naravo spoznali na<br />

povsem edinstven način. Tabornikom se lahko pridružijo prav v<strong>si</strong>, tudi<br />

starši, saj bomo letos zaradi velikega zanimanja ustanovili klub staršev,”<br />

vabi Bajs. S. Š.<br />

Prvi šolski dan<br />

V Cerkljah je 3. septembra v šolske klopi prvič sedlo 70 otrok, v podružnični<br />

šoli Zalog pa 24. Po uvodnem pozdravu smo odšli v telovadnico<br />

(<strong>Cerklje</strong>) oziroma avlo šole (Zalog), kjer so nam učenke in učenci<br />

višjih razredov pripravili krajši program. Sledilo je <strong>si</strong>mbolično zavezovanje<br />

rumenih rutk, nato pa pogostitev v razredih. Domov so učenke<br />

in učenci prvih razredov odšli s polno vrečko učbenikov ter daril,<br />

starši pa opremljeni s pomembnimi informacijami za uspešen začetek.<br />

Učenci tudi na Tednu kulture<br />

Učenke in učenci OŠ Davorina Jenka bodo pripravili prireditev v okviru<br />

Tedna kulture, ki bo potekala v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.<br />

Prireditev bo 24. septembra ob 19.uri. Učenke in učenci - igralci,<br />

glasbeniki, pevci, folkloristi - se bodo predstavili s kulturnim programom<br />

Ignacij iz sosednje ulice.<br />

medpredmetne povezave, veliko pozornosti pa<br />

namenjali uporabi učinkovite didaktične strategije.<br />

Pri dograjevanju vzgojnega načrta šole bodo<br />

poudarek dali na delo razrednikov, natančneje<br />

so opredelili pravila vedenja na šoli. ”Dogovorili<br />

smo se o skupnih temah razrednih ur, ki<br />

podpirajo vzgojne in izobraževalne cilje šole.<br />

Učence moramo vzgajati k racionalni rabi<br />

energije, k razvrščanju odpadkov, k zavedanju<br />

o zdravem načinu življenja. Dogovorili smo se,<br />

da bodo zato v<strong>si</strong> učitelji v letnih načrtih označili<br />

t.i. zelene teme,” razlaga ravnatelj.<br />

”Hočemo biti inkluzivna šola, zato vključujemo<br />

otroke s posebnimi potrebami. Že lani<br />

smo imeli medsebojno učno pomoč, letos jo<br />

dopolnjujemo s projektom prostovoljnega dela,<br />

ki ga bo vodila socialna delavka,” je dodala<br />

pomočnica ravnatelja Mojca Milek.<br />

Simon Šubic<br />

Ravnatelj Bogdan Sušnik<br />

Novo zunanje igrišče<br />

Učenci in učitelji OŠ Davorina Jenka v Cerkljah so letos dočakali<br />

tudi nova zunanja igrišča, na katerih bodo potekale zunanje oblike<br />

športne vzgoje, rekreativni odmori in nekatere oblike športne dejavnosti.<br />

Z dograditvijo ograje okoli igrišča bo začel veljati strožji<br />

režim zadrževanja v prostem času šole, kar velja predvsem za nočne<br />

ure, je napovedal ravnatelj Bogdan Sušnik. Prostor bo občasno tudi<br />

nadzorovan. S. Š.<br />

Fotografska razstava<br />

V okviru Unesco projekta Dediščina v rokah mladih - mladi posvojimo<br />

svet, v katerega je vključena tudi OŠ Davorina Jenka, so na OŠ<br />

Jožeta Moškriča posvojili spomenik Pot spominov in tovarištva v<br />

Ljubljani. Lani so tako razpisali fotografski natečaj Objemi svoje<br />

mesto za osnovnošolce in srednješolce. Nekatere prispele fotografije so<br />

te dni razstavljene v prvem nadstropju šole v Cerkljah.


Na likovni koloniji na Portugalskem<br />

Učenca Jan Grošelj in Katja Žagar ter mentorica Maja Zajc Sobočan so se udeležili likovne kolonije v<br />

portugalski Perneli.<br />

Učenci OŠ Davorina Jenka so letos tretjič<br />

sodelovali na mednarodnem likovnem natečaju,<br />

ki je potekal v Evori na Portugalskem. Na<br />

natečaj so poslali 55 del, ki so bila vsa nagrajena.<br />

Med drugim so prejeli eno zlato in štiri<br />

srebrne diplome. Za nagrado sta se dva učenca<br />

- Jan Grošelj in Katja Žagar - udeležila<br />

tudi likovne kolonije v Perneli, ki je potekala<br />

od 28. avgusta do 5. septembra. Z njima je šla<br />

tudi mentorica Maja Zajc Sobočan.<br />

”Gre za enega največjih mednarodnih likovnih<br />

natečajev, zagotovo pa največjega v Evropi.<br />

Na njem sodeluje zelo veliko šol, še posebej<br />

pa zasebne likovne šole. Na koloniji smo<br />

bili edino mi in Madžari iz splošne šole, v<strong>si</strong><br />

drugi udeleženci so bili predstavniki umetniških<br />

šol, tako da smo tega priznanja še posebej<br />

veseli,” je povedala mentorica Maja.<br />

Udeleženci likovne kolonije pa na Portugalskem<br />

niso samo slikali, ampak so šli<br />

tudi na dva izleta, in kar je najpomembneje,<br />

veliko so se družili med seboj in tako sklepali<br />

nova znanstva in prijateljstva. ”Najbolj<br />

mi je bilo všeč druženje z udeleženci iz<br />

drugih držav, še posebej iz Indije, saj sem<br />

tako spoznala njihove običaje,” je dejala<br />

Katja. Jan pa je dodal, da je bilo zanimivo<br />

tudi zato, ker so risali tudi na prostem in ne<br />

le za mizo.<br />

Od 3. do 5. julija pa je bil v Piranu Unescov<br />

tabor z naslovom Dediščina v rokah mladih,<br />

ki sta se ga kot predstavnici Unesco ASP net<br />

šole udeležili Nataša Sodnik in Anamarija<br />

Purgar. V Piranu sta bili tudi učenka Polona<br />

Močnik in Daniela Močnik, predsednica<br />

Unesco kluba <strong>Cerklje</strong>. Na taboru so pred-<br />

V šoli v naravi 82 učenk in učencev<br />

Od 4. do 11. septembra je v Pineti v Novigradu na Hrvaškem znova<br />

potekala šola v naravi za učence 5. razreda. Udeležilo se jo je 82 učenk<br />

in učencev, ki so imeli tako podaljšane poletne počitnice, čeprav so<br />

imeli vsak dan tudi pouk, kakor nam je zaupal organizator šole v<br />

naravi Boštjan Gorzzeti. Nekateri učenci so se v Pineti naučili plavati,<br />

prav v<strong>si</strong> pa so se podali na izlet z ladjico v Poreč (na sliki). Seveda ob<br />

večerih niso manjkale zanimive družabne prireditve in druge aktivnosti,<br />

ki je udeležencem šole v naravi še popestril že tako zanimive<br />

dneve na morju. S. Š.<br />

Katja in Jan s svojima izdelkoma, ki sta nastala na Portugalskem.<br />

Šola<br />

stavili OŠ Davorina Jenka in lanske aktivnosti<br />

v okviru Unesca, dekleta pa so sodelovale<br />

tudi na različnih delavnicah.<br />

Teden otroka na šoli<br />

Letošnji svetovni dan otroka bodo na OŠ Davorina Jenka obeležili<br />

malo drugače. Rdeča nit vseh aktivnosti bo taka, kot je naslov otroškega<br />

parlamenta - Zabava in prosti čas. Učencem bodo pokazali, da je kakovostno<br />

preživljanje prostega časa zelo pomembno, saj lahko tedaj<br />

poskrbimo za svoje telo in dušo. Lahko se igramo, beremo ali gledamo<br />

kakovostne filme in gledališke predstave, lahko se tudi kaj zanimivega<br />

naučimo, nikakor pa ni dobro prosti čas namenjati uživanju alkohola,<br />

kajenju in dolgočasju. Tudi prvo predavanje za starše bo tako imelo naslov<br />

Kako proti dolgočasju, zasvojenostim in razvadam pri otrocih in<br />

mladostnikih.<br />

Od 1. do 3. oktobra bo tako pouk potekal na drugačen način kot<br />

običajno. Prvi dan bo kulturni dan, na katerem bodo učenci predmetne<br />

stopnje spoznavali ljudske obrti, učenci razredne stopnje pa<br />

<strong>si</strong> bodo ogledali gledališko predstavo. Drugi dan bodo učenci zadnje<br />

triade izvedeli mar<strong>si</strong>kaj o škodljivosti kajenja, gradili bodo zdrav<br />

odnos do življenja in sebe ipd. Mlajši učenci bodo skozi delavnice<br />

spoznavali vpliv uspeha in neuspeha na človekovo življenje. Spodbujali<br />

bodo tudi prostovoljstvo. Zadnji dan pa bodo poskrbeli za svoje<br />

telo. S. Š.<br />

Novi prometni režim<br />

Zaradi boljše prometne varnosti na centralni šoli v Cerkljah razmišljajo<br />

o uvedbi krožnega prometa. Vodstvo šole hkrati pro<strong>si</strong> starše,<br />

da avtomobile puščajo na označenih parkirnih mestih in ne na rumeni<br />

coni pred šolo. S. Š.<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 23


Vrtec<br />

24 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Z veseljem v Marijino naročje<br />

Marijin vrtec letos praznuje desetletnico delovanja. Praznovali bomo od 15. do 19. oktobra.<br />

”Danes smo v<strong>si</strong> radostni, veseli, skupaj radi<br />

kakšno bi zapeli. V Marijin vrtec smo prišli,<br />

ker tu se dobro nam godi, lepo je med prijatelji.<br />

Kjer igra je doma in domišljija, v naročje<br />

svoje vabi nas Marija, ko srečni smo, v<strong>si</strong> roke<br />

<strong>si</strong> podamo, saj v vrtcu našem radi se imamo!”<br />

Tako so doneli glasovi otroškega cerkvenega<br />

pevskega zbora pred natanko desetimi leti, ko<br />

je škof Jožef Kvas blagoslovil prostore novo<br />

ustanovljenega Marijinega vrtca v Cerkljah.<br />

Prvih 42 otrok in njihovih staršev je z drobno<br />

negotovostjo, toda radovedno in polno pričakovanj<br />

zakorakalo v prostor, poln domišljije in<br />

igre. Spoznavali smo drug drugega in svet<br />

okrog sebe, prepevali, ustvarjali, potovali v<br />

domišljiji, se vživljali v junake, se učili prvih<br />

korakov in bolj zahtevnih gibov, premagovali<br />

prve ovire in napore, odpravljali strahove,<br />

spodbujali drug drugega, rasli, se razvijali in<br />

zmagovali. Skupaj smo stenam vrtca vdahnili<br />

dušo. Skupaj nas je bilo 52; otroci, šest vzgojiteljic,<br />

dva kuharja, čistilka in ravnatelj ŽPK<br />

Stane Gradišek.<br />

Že po novem letu smo sprejeli še eno skupino<br />

otrok in zaposlili dve vzgojiteljici. Po enem<br />

letu pa je Marijin vrtec deloval s polno zasedenostjo<br />

- v vrtec je bilo vključenih 96 otrok,<br />

starih od enega leta pa do vstopa v šolo. Razdeljeni<br />

so bili v pet homogenih skupin.<br />

Ker je bila potreba po vzgoji in varstvu v<br />

občini <strong>Cerklje</strong> velika, se je ustanovitelj vrtca,<br />

Župnijski urad <strong>Cerklje</strong>, odločil, da dejavnost<br />

razširi za še eno skupino otrok. Od tega dne<br />

vrtec vsako leto obiskuje do 114 otrok, zanje<br />

pa skrbi 18 oseb.<br />

Preteklo šolsko leto otroci niso mogli uporabljati igrišča zaradi poškodovanih<br />

igral, tudi v peskovniku je bilo potrebno zamenjati mivko.<br />

Zato smo se spomladi skupaj s starši dogovorili za delovno akcijo, v<br />

kateri so sodelovali tudi ravnatelj osnovne šole in hišnika. Prenova<br />

igrišča je obsegala naslednja dela: ravnanje terena z novo navoženo<br />

zemljo, postavitev peskovnika, mize in klopi, zamenjava mivke v peskovniku,<br />

popravilo starih igral in namestitev novih ter položitev ”va-<br />

Marijin vrtec s svojim vzgojnim programom,<br />

ki ga nudi otrokom in njihovim staršem, dobro<br />

dopolnjuje družinsko vzgojo otrok na področju<br />

verskih vsebin. Poleg dejavnosti, ki spodbujajo<br />

optimalni razvoj otroka na različnih področjih,<br />

vrtec ponuja tudi vsebine, ki otroku omogočajo<br />

spoznavati duhovni svet, praznovati cerkvene<br />

praznike, spoznati običaje in njihov pomen.<br />

Svojo dejavnost vsako leto še dopolnjuje.<br />

Od tistih prvih negotovih korakov je minilo<br />

že kar nekaj časa - natanko deset let. Vse nas,<br />

zaposlene, otroke in starše, vežejo spomini.<br />

Nekateri so prijetni, drugi malo manj, v<strong>si</strong> pa so<br />

še zelo sveži. Ob našem jubileju bi jih radi<br />

delili z vami, saj bomo praznovali ves teden od<br />

15. do 19. oktobra, od ponedeljka do petka.<br />

Prenovljeno igrišče v Zalogu<br />

Otroci vrtca v Zalogu so se septembra razveselili temeljito obnovljenega igrišča.<br />

Slovesnost praznovanja bomo začeli z daritvijo<br />

svete maše v ponedeljek ob 17. uri v<br />

cerkvi Marije vnebovzete v Cerkljah, po maši<br />

pa bo otvoritev razstave izdelkov otrok v<br />

župnijski dvorani. V torek bomo spoznavali<br />

zgodovino vrtca v sliki in besedi ob 9. uri.<br />

Program bodo popestrili gostje. V sredo je dan<br />

odprtih vrat z delavnicami za otroke med 9.<br />

in 11. uro. V četrtek je družabno srečanje z<br />

vrtcema Murenčki iz Cerkelj in Zaloga. V<br />

petek pa bo zaključna prireditev s kulturnim<br />

programom ob 18. uri v dvorani pri Osnovni<br />

šoli Davorina Jenka <strong>Cerklje</strong>.<br />

Vljudno vabljeni na praznovanje Marijinega<br />

vrtca prav v<strong>si</strong>; otroci in tisti, ki so otroci le po<br />

duši in srcu! Vodja vrtca Slavi Snedec<br />

rovalnih” plošč pod igrala. Starši so prispevali tudi v materialni obliki,<br />

in <strong>si</strong>cer mivko ter okvir za peskovnik in les za mizo in klopi. Prenovo<br />

igrišča sta finančno podprli še občina <strong>Cerklje</strong> in osnovna šola Davorina<br />

Jenka.<br />

Igrišče ima tudi novo ograjo, ki nudi otrokom vrtca ter otrokom 1. in<br />

2. razreda osnovne šole varno in sproščeno igro, do igrišča pa smo tudi<br />

napeljali vodo. Vodja vrtca Ida Vadnov


Mi smo mali gusarji<br />

V času poletnih počitnic smo se v vrtcu Murenčki v Cerkljah spremenili v prave gusarje.<br />

V pot domišljije in raziskovanja nas je popeljal<br />

gusar Berto, glavni junak istoimenske pravljice.<br />

Kot gusarji smo se s pomočjo gusarskih oblačil,<br />

ki smo jih izdelali sami, igrali razne igre, kot na<br />

primer: Gusarji, Zavozlanka, Spopad tolp, Morska<br />

bolezen, Skriti zaklad, Ribiška mreža in še<br />

kaj. Otroci so seveda uživali tudi v izdelovanju<br />

različnih izdelkov, ki so nas povezovali z gusarskimi<br />

pustolovščinami. Tako smo lahko s pomočjo<br />

ribiških palic in mrež ujeli kakšen prigrizek,<br />

s pomočjo sporočil v steklenici in gusarskega<br />

zemljevida našli pravi skriti zaklad, ki je<br />

bil skrbno skrit v veliki gusarski skrinji. Otroci<br />

so bili še posebej navdušeni nad velikansko gusarsko<br />

ladjo z jamborom in z gusarsko zastavo.<br />

V njej so pluli po širnem morju, našli nova<br />

ozemlja in zaklade. Tu domišljija res ni počivala.<br />

V pomoč pa so nam bile seveda tudi razne<br />

pesmi o gusarju in kapitanu ter ple<strong>si</strong>, povezani<br />

z našim gusarskim življenjem. Vsa doživetja,<br />

ustvarjanja in razmišljanja pa smo skrbno zapisovali<br />

v ” ladijski dnevnik”. S pomočjo različnih<br />

dejavnosti so se otroci resnično vživeli<br />

v vlogo gusarja in njihovo vrtčevsko življenje. V<br />

poletnih mesecih je bilo obarvano s polno<br />

doživetij, novih izkušenj in razmišljanj. Nekaj<br />

otrok je ob koncu odplulo v šolske klopi, drugi<br />

otroci pa sedaj še naprej mirno plujejo v prostorih<br />

vrtca. Barbara Ažman<br />

TRGOVINA S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM<br />

CERKLJE, Ul. 4. oktobra 10, 4207 <strong>Cerklje</strong><br />

Tel.: 04/252 6 440, 04/252 6 444<br />

Jerovšek Marjeta, s.p.<br />

d.o.o.<br />

Lahovče 9, 4207 <strong>Cerklje</strong><br />

tel./fax: 04/25 22 000<br />

�����������������<br />

�������������������������������<br />

������������������<br />

������������������<br />

�����������������<br />

����������������<br />

�������������������������������������<br />

���������������������������������<br />

������������������������������������<br />

��������������������<br />

������������������������������<br />

��������������������������������<br />

���������������������������<br />

Vrtec<br />

�������������������<br />

������������������������������������<br />

���<br />

������<br />

������<br />

��������<br />

�������<br />

����������<br />

�����<br />

������������<br />

�������������<br />

������<br />

������������<br />

������������<br />

����������<br />

���������<br />

�������<br />

��������������������<br />

����������������<br />

���������������������<br />

����������������������<br />

��������������<br />

��������������������<br />

�������������������<br />

���������������������<br />

��������<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 25


Pionirji Europcar<br />

26 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

Vabilo na košarkarske tekme<br />

Košarkarske ekipe v ŠD Krvavec vabijo na prvenstvene tekme nove sezone.<br />

Članska ekipa Češnar Krvavec v gorenjski<br />

ligi zaključuje s prvenstvom. Z doseženimi<br />

sedmimi zmagami ter ravno toliko porazi zaseda<br />

5. mesto med osmimi ekipami. Začeli so<br />

tudi že s pripravami na 3. SKL, ki se začne 20.<br />

oktobra. Tudi mladinske ekipe že pridno trenirajo.<br />

Prve tekme bodo odigrali kadeti Petrofer<br />

Pred novo rokometno sezono<br />

V prihajajoči sezoni se želimo s člansko ekipo<br />

uvrstiti v ligo za prvaka 2. DRL.<br />

V rokometnem klubu <strong>Cerklje</strong> so člani in mladinci s pripravami na<br />

novo sezono začeli 13. avgusta. Priprave je obiskovalo 25 članov in<br />

mladincev. V mlajših kategorijah so se treningi začeli istočasno s šolskim<br />

letom.<br />

Tekmovanje pri mlajših se je že začelo 15. septembra, pri mladincih<br />

jutri, 22. septembra, člani pa bodo prvo tekmo odigrali 29. septembra<br />

v Železnikih. 15. septembra smo ob občinskem prazniku organizirali<br />

tudi članski turnir, na katerem so poleg domače ekipe igrali tudi Celje<br />

Pivovarna Laško, Šmartno in Radovljica.<br />

V sezoni <strong>2007</strong>/08 <strong>si</strong>cer nastopamo v naslednjih kategorijah: mlajši<br />

dečki A in B, mlajše deklice A in B, starejši dečki B, mladinci (2.<br />

DRL) in člani (2. DRL zahod). Članska ekipa, v kateri so predvsem<br />

mladi z nekaj izkušenimi igralci, se je prijavila tudi v pokal Slovenije,<br />

kjer smo se preko žreba že uvrstili v osmino finala, tekma pa bo predvidoma<br />

17. oktobra. Trener je tudi letos Jože Cuderman, pridobili pa<br />

smo tudi novega trenerja Miho Prestorja.<br />

V poletnih mesecih smo se udeležili Celjske rokometne šole v Izoli,<br />

v avgustu pa sta se dva starejša dečka na povabilo RZS udeležila reprezentančnega<br />

kampa v Savudriji. V prihajajoči sezoni želimo z mladimi<br />

vzgojiti solidno 1.B ligaško ekipo, pri članih pa se uvrstiti v ligo<br />

UREJANJE VRTOV<br />

Marko Andrej s. p., Zgornji Brnik 125<br />

Telefon: 04/25 22 701, GSM: 041/519 870<br />

Načrtovanje in urejanje vrtov, parkov ...<br />

- sejanje trave in polaganje travne ruše<br />

- sajenje in obrezovanje grmičevja<br />

- strojno zračenje trate<br />

- vgradnja namakalnih <strong>si</strong>stemov<br />

Krvavec v Ljubljani 22. septembra proti ekipi<br />

Ježice ter v Cerkljah 29. septembra ob 12.30<br />

proti ekipi Vrhnike. Mladinci 30. septembra<br />

igrajo v Škofji loki, 7. oktobra ob 17.30 pa v<br />

domači dvorani gostijo Šenčur CP Kranj. Pionirji<br />

Europcar bodo v prvem jesenskem krogu<br />

23. septembra gostovali v Medvodah, 30. sep-<br />

tembra ob 9.30 pa gostili nasprotnike z Jesenic.<br />

Mlajši pionirji Krvavec Tonač v 1. kolu 30.<br />

septembra ob 11.30 gostijo ekipo iz Kopra, v<br />

drugem 7. oktobra ob 12. uri pa še vrstnike iz<br />

Ajdovščine.<br />

ŠD Krvavec<br />

za prvaka 2. DRL. Sponzorjem in donatorjem, občini <strong>Cerklje</strong>, županu<br />

Francu Čebulju in drugim prijateljem rokometa se zahvaljujemo, ker<br />

nam stojijo ob strani.<br />

Predsednik RK <strong>Cerklje</strong> Bojan Korbar<br />

Drugi kolesarski maraton ”Krvavec <strong>2007</strong>”<br />

Rekreacijsko društvo (RD) Strmol je v sodelovanju z RTC Krvavec<br />

in s pomočjo svojih zvestih podpornih članov, sponzorjev, sodelavcev,<br />

AMD, društva ”Igrišče”, ga<strong>si</strong>lcev, TD <strong>Cerklje</strong> in drugih uspešno organiziral<br />

že 2. kolesarski maraton Krvavec <strong>2007</strong>. Tudi tokrat je potekal<br />

maraton v okviru akcije Slovenija kolesari na treh trasah: cross-country<br />

po Krvavcu, vzpon na Jezerca ter družinsko-šolski maraton.<br />

Prireditev ni bila samo športnega značaja, ampak smo pripravili tudi<br />

veliko domače turistične ponudbe in družabnih dogodkov, a ga je žal<br />

vreme zagodlo. Z novimi izkušnjami in idejami se tako že pripravljamo<br />

na 3. kolesarski maraton Krvavec 2008.<br />

Ob tej priložnosti bi povabil vse športnike po duhu, da se v okviru<br />

občinskega praznika udeležijo odbojkarskega turnirja, ki bo jutri, 22.<br />

septembra, pod Jenkovo lipo, in nogometnega turnirja, ki bo 22. septembra<br />

potekal v Dvorjah.<br />

Društvo pa se že pripravlja na zimsko sezono. Smučarska sekcija<br />

tako organizira v januarju občinsko prvenstvo v veleslalomu v vseh<br />

kategorijah. Več o preteklih in prihodnjih dogajanjih društva pa lahko<br />

spremljate na www.rd.strmol.<strong>si</strong>.<br />

Janez Ciperle<br />

mesarija KEPIC<br />

PREDELAVA MESA IN PRODAJA<br />

Kepic Aleš, s.p., Krvavška 14, 4207 <strong>Cerklje</strong>,<br />

CERKLJE: 04/25 26 900, 0590 24 979<br />

PRIMSKOVO: 04/2042 659<br />

PLANINA: 04/23 31 223<br />

Nudimo Vam dnevno sveže meso in<br />

suhomesnate izdelke po ugodnih cenah.


Prvi nogometni tabor<br />

V nogometnem klubu Velesovo smo letos prvič organizirali nogometni tabor.<br />

Tabor je potekal od 9. do 12. julija na nogometnem<br />

igrišču na Velesovem. Udeležile sta<br />

se ga dve ekipi, ekipi U-10 dečki in ekipa U-17<br />

deklice. Otroci so pridno dvakrat na dan trenirali,<br />

zvečer pa so se pozabavali z raznimi igrami.<br />

Prenočili so v šotoru in garderobah. Starši so<br />

poskrbeli za zajtrk, ko<strong>si</strong>lo in večerjo, za kar se<br />

posebej zahvaljujemo odlični kuharici, gospe<br />

Žlebirjevi in piceriji Štalca, gospodu Janezu.<br />

Zadnji dan smo organizirali medsebojno tekmo,<br />

kar je bilo za naš podmladek nekaj novega.<br />

Otroci so s tabora odšli z lepimi vti<strong>si</strong> in nasmejanih<br />

ust, obljubili so, da se naslednje leto<br />

(v še večjem številu) spet udeležijo poletnega<br />

tabora. Za sodelovanje se zahvaljujemo trenerjem<br />

Marjanu Urhu, ki je bil tudi pobudnik tabora,<br />

Aleksandri Česen in Davidu Marklju.<br />

NK Velesovo<br />

Zahvala za pomoč<br />

NK Velesovo se zahvaljuje Občini <strong>Cerklje</strong><br />

za finančna in materialna sredstva pri izgradnji<br />

pomožnega igrišča in parkirišča ob<br />

glavnem igrišču v Velesovem. Zahvaljujemo<br />

se županu Francu Čebulju za fizično<br />

delo in prizadevanja pri gradnji pomožnega<br />

igrišča in parkirišča.<br />

NK Velesovo<br />

SMOLIČ BRANE s. p., SAJOVČEVO NAS. 20, ŠENČUR<br />

Vašca 21, <strong>Cerklje</strong><br />

telefon: 25-26-830<br />

mobitel: 041/716-781<br />

NOVA LOKACIJA TRGOVINE - RAZŠIRJENA PONUDBA<br />

VODOVOD<br />

OGREVANJE<br />

KERAMIKA<br />

DELOVNI ČAS: PON. - PET. 7. - 19. SOBOTA 7. - 12.<br />

Erjavšek Zvone, s. p.<br />

Slovenska c. 39, 4207 CERKLJE<br />

tel.: ++386(0)4 252 91 30<br />

Šport<br />

Odprto vsak dan od 7. do 23. ure, ob četrtkih od 7. do 12. ure.<br />

TESARSTVO<br />

OGRINEC MILAN, s. p.<br />

Spodnji Brnik 62, 4207 <strong>Cerklje</strong> na Gorenjskem<br />

Tel.: 04 25-21-158, fax: 04 25-25-789<br />

Mobitel: 050/654-880, GSM: 041/654-880<br />

Razrez lesa, ostrešja, opaži, bruni, izdelava palet.<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 27


Šport, rekreacija<br />

Prve mednarodne galopske dirke<br />

V začetku avgusta je Konjeniško društvo Krvavec organiziralo prve mednarodne galopske dirke.<br />

Konjeniško društvo Krvavec vsako leto v okviru<br />

občinskega praznika organizira veliko konjeniško<br />

tekmovanje, letos, ko praznujejo 10.<br />

obletnico ustanovitve društva, pa so se odločili,<br />

da organizirajo pravo galopsko dirko. S pomočjo<br />

Marjana Robleka in Grega Ovsenika -<br />

direktorjev Sloge in KŽK Šenčur - so tekmovanje<br />

organizirali 5. avgusta na posestvu<br />

Brnik-Lahovče. ”Tekmovanja letos nismo mogli<br />

organizirati v septembru, ker smo terminsko<br />

omejeni zaradi kolobarjenja,” je pojasnil<br />

Anton Gubanec, predsednik konjeniškega<br />

društva.<br />

Osem tekmovanj je bilo v western jahanju in<br />

galopu. Zmagovalci so: spretnostno jahanje Janez<br />

Pipan (KDK), paralelno jahanje Katja Jagodič,<br />

galopska dirka na 400 metrov Janez Pipan<br />

(jahač) in Jadran (ime konja), galopska<br />

dirka arabskih konj Domen Potočnik in Asfar,<br />

galopska dirka športni konji A Sandi Lugarič<br />

in Mozart, galopska dirka športni konji B Boris<br />

Gerbec in Živa, galopska dirka polnokrvni<br />

konji na 1100 metrov J. P. Lopez in Batist (lastnik<br />

konja Golež), galopska dirka polnokrvni<br />

konji na 1800 metrov J. P. Lopez in Iman (lastnik<br />

konja Bauer).<br />

Prireditev pa je bila zelo dobro obiskana, saj<br />

so našteli od šest do sedem tisoč obiskovalcev.<br />

Kot pravijo v društvu, brez finančne pomoči<br />

donatorjev tekmovanja ne bi mogli izpeljati<br />

takega tekmovanja. Ti so bili: Sloga<br />

Kranj, KŽK Šenčur-Hrastje, Občina <strong>Cerklje</strong>,<br />

Cestno podjetje Kranj, Pacient, d. o. o., Ljubljana,<br />

Veterinarska klinika Visoko, Izolacija<br />

Kepic Vopovlje, Gorenc, d. o. o., Stare Igor<br />

s.p. Brnik, EMS, sejmi, d. o. o.,Grad, Trgovina<br />

z avtodeli Krničar Milan Dvorje, Petrofer,<br />

d. o. o., Murnik Franci Pšata, Rešet, d. o. o.,<br />

Gradbeništvo Krč Jure, Gradbeništvo Svatnar<br />

Sidraž, Basej Jože, s.p. Transport, Veterina<br />

Kamnik, Gostilna Podobeno Anton Ručigaj,<br />

Okrepčevalnica Sonček Ambrož, Pr’ Soud<br />

kmetija odprtih vrat Globočnik, Gostilna<br />

Češnar <strong>Cerklje</strong>, Ringo, d. o. o., Turšič Jože,<br />

Gostilna Slatnar Florjan Ambrož, Avtoservis<br />

Ambrož Marija, Vargro, d. d., Poženik, Transport<br />

Vidmar Pavel, s.p. Žeje, Kmetijska zadruga<br />

<strong>Cerklje</strong>, Šimenc Franc Stranje, Hacin<br />

Darko, s.p., Gradbeništvo Jerman Jernej, s.p.<br />

Dvorje, Burnik Franc, s.p., Gostilna Zajc, Je-<br />

28 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

VRTNARIJA JENKO<br />

Trata pri Cerkljah 18<br />

Tel.: 04/25 22 666, 041 500 860<br />

JDJ - AVRIKELJ, d.o.o., Spodnji Brnik 30, <strong>Cerklje</strong><br />

Finiš galopske dirke<br />

V jesenskem času Vam nudimo<br />

mačehe in krizanteme.<br />

rovšek Marjeta, Terme Snovik, RTC Krvavec,<br />

Ropret Lojze Dvorje, Kmečki hram <strong>Cerklje</strong>,<br />

Avtobusni prevozi Meteor <strong>Cerklje</strong>, Agropro-<br />

Vpis v šolo karateja še poteka<br />

met <strong>Cerklje</strong>, Mizarstvo Košnik Dvorje, Mesnine<br />

Štajerske, Jože Fingušt, Vrtnarstvo Kozjek<br />

Voklo.<br />

Karate klub Sankukai <strong>Cerklje</strong> sporoča, da je še čas za vpis v njihove vrste, saj bo vpis potekal<br />

vse do konca septembra. Treningi potekajo v športni dvorani v Cerkljah - v dvorani z ogledali,<br />

začnejo pa se oktobra, ko bodo organizirali tudi izlet v Gardaland za stare in nove člane.<br />

V začetku julija je potekala tudi 30. redna letna Sankukai šola karateja v Umagu, ki so se je<br />

udeležili tudi člani cerkljanskega kluba. Med drugim je tam njihova članica Katja Kern opravila<br />

tudi izpit za modri pas.<br />

V Sankukai klubu v Cerkljah se že pripravljajo tudi na državni turnir za dečke in deklice v<br />

Cerkljah aprila prihodnje leto, na katerem pričakujejo dvesto otrok iz vseh devetih Sankukai<br />

klubov po Sloveniji. Tekmovanja bodo potekala na treh boriščih in pod nadzorom glavnega<br />

sodnika Vlada Paradižnika, ustanovitelja Sankukai šole karateja v Sloveniji. Še o zadnjih tekmovalnih<br />

uspehih njihovih karateistov: na aprilskem državnem turnirju za otroke v Grosupljem<br />

je bila Tjaša Kern tretja v katah, Gal Kuhar pa drugi v borbah. Na državnem članskem<br />

prvenstvu za moške in ženske v Ivančni Gorici pa je bila Katja Kern šesta v borbah absolutno.<br />

Simon Šubic<br />

��������<br />

������ ������ ������ ������<br />

���������� ������� ��<br />

����� �������<br />

���������� ������� ��� ��<br />

������ ������� ��� ��<br />

����� �������� ���<br />

�������� ������


Ga<strong>si</strong>lci<br />

Mladi šenturški ga<strong>si</strong>lci presenetili<br />

Ekipa mlajših pionirjev Prostovoljnega ga<strong>si</strong>lskega društva Šenturška Gora je bila tretja na letošnjem<br />

državnem ga<strong>si</strong>lskem tekmovanju v orientaciji.<br />

Ga<strong>si</strong>lska zveza Brezovica je 8. septembra v<br />

kraju Jezero organizirala 10. državno ga<strong>si</strong>lsko<br />

tekmovanje v orientaciji, na katerem je blestela<br />

ekipa mlajših pionirjev PGD Šenturška Gora.<br />

Mladi ga<strong>si</strong>lci Ambrož Jagodic, Lenart Rupnik,<br />

Klemen Jelenc in Miha Pavlin ter njihov<br />

mentor Matej Zamljen so bili namreč tretji.<br />

Mentor Matej pravi, da je bil pohod na državno<br />

prvenstvo vse prej kot lahek: ”Prvi korak<br />

smo naredili na tekmovanju GZ Kokra, kjer<br />

smo dosegli drugo mesto. Sledila je uvrstitev<br />

na tekmovanje gorenjske regije. Ostali smo<br />

zvesti svojim načelom in tudi tu uspeh ni zaostal.<br />

Z znova osvojenim drugim mestom nam<br />

je pripadla čast, da se preizku<strong>si</strong>mo na državnem<br />

nivoju. Ničesar nismo hoteli prepustiti naključju,<br />

zato smo se takoj lotili intenzivnih<br />

dvomesečnih priprav. Kljub nekaterim težavam<br />

(poškodbe, bolezni) smo uspeli dvigniti<br />

formo, izboljšati čase, veščine in <strong>si</strong> pridobiti<br />

dodatna znanja. Rezultati na pripravah so nam<br />

ulili dodatnih moči. Prav v<strong>si</strong> člani ekipe pa<br />

smo vedeli, da smo odlično pripravljeni in da<br />

nam z malo sreče lahko uspe veliki met.”<br />

Potihoma so <strong>si</strong> želeli celo naslov državnega<br />

prvaka, za njim pa so nazadnje zaostali le za<br />

1,4 točke, drugo mesto pa se jim je izmuznilo<br />

za bore 0,3 točke. ”Pokal so nam prinesle izvrstno<br />

opravljene vaje in še boljši tek,” je pojasnil<br />

Matej. Uspeh pionirjev so z drugim mestom<br />

v orientaciji na tekmovanju GZ Kokra<br />

dopolnile mlajše pionirke (Julijana Kuhar,<br />

Ana in Petra Fon). Matej je vodenje mladine<br />

v PGD Šenturška Gora prevzel pred dvema letoma,<br />

zato sta oba uspeha zanj in za ekipi mlajših<br />

pionirjev in pionirk lep dosežek.<br />

Simon Šubic<br />

Še so dobri ljudje<br />

To se je izkazalo 14. maja <strong>2007</strong>, ko se je<br />

vnelo gospodarsko poslopje v Šmartnem.<br />

Družina Pavec je prijetno presenečena nad<br />

dobroto, prijaznostjo in humanostjo sosedov,<br />

vaščanov, sovaščanov, sorodnikov, prijateljev,<br />

znancev in ga<strong>si</strong>lcev. Sami ne bi<br />

zmogli, tako pa je že dva meseca kasneje<br />

stalo obnovljeno gospodarsko poslopje.<br />

Sploh ne vemo, kako bi se lahko zahvalili<br />

vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali<br />

z vsemi sredstvi; finančnimi, materialnimi<br />

ter napornim fizičnim delom. Zato<br />

bomo rekli hvala vsem.<br />

Radi bi se zahvalili vsem prostovoljnim<br />

ga<strong>si</strong>lskim društvom, in <strong>si</strong>cer PGD <strong>Cerklje</strong>,<br />

PGD Zg. Brnik, PGD Zalog, PGD Lahovče<br />

in PGD Velesovo, da so tako hitro in<br />

učinkovito poga<strong>si</strong>li požar. Zahvala tudi županu<br />

občine <strong>Cerklje</strong> ter direktorju Kmetijske<br />

zadruge <strong>Cerklje</strong>. Vsem še enkrat iskrena<br />

hvala, bili ste nam v veliko pomoč.<br />

Družina Pavec<br />

Mladi ga<strong>si</strong>lci Ambrož Jagodic, Lenart Rupnik, Klemen Jelenc in Miha Pavlin ter njihov mentor Matej Zamljen so<br />

bili tretji na 10. državnem ga<strong>si</strong>lskem tekmovanju v orientaciji.<br />

Članice A iz PGD <strong>Cerklje</strong> se pridno pripravljajo<br />

na tekmovanje ga<strong>si</strong>lske zveze, ki bo<br />

6. oktobra, saj se želijo uvrstiti med prve tri<br />

in tako oditi na regijsko tekmovanje, kjer bi<br />

se prav tako rade dobro odrezale. Na lanskem<br />

regijskem tekmovanju so bile <strong>si</strong>cer druge,<br />

medtem ko so na državnem tekmovanju za<br />

pokal Matevža Haceta zmagale. Članice A od<br />

leta 2001 redno sodelujejo tudi na tekmovanjih<br />

za pokal Ga<strong>si</strong>lske zveze Slovenije, ki obsega<br />

šest tekmovanj na leto (za končni rezultat<br />

šteje najboljših pet uvrstitev). Ker so bile<br />

na pokalnih tekmovanjih v zadnjih treh letih<br />

Ga<strong>si</strong>lke pridno vadijo<br />

zelo uspešne, so se že avtomatsko uvrstile na<br />

državno tekmovanje, ne glede na uvrstitev na<br />

letošnjem regijskem tekmovanju. V prihodnjem<br />

letu želijo ga<strong>si</strong>lke na državnem tekmovanju<br />

priti med pet najboljših ekip in vsaj ponoviti<br />

letošnji rezultat v pokalnem tekmovanju,<br />

ko so bile druge. Rade bi se uvrstile tudi<br />

na dodatne kvalifikacije za ga<strong>si</strong>lsko olimpijado<br />

na Slovaškem, kamor jih vodi eno od prvih<br />

treh mest na državnem tekmovanju ali<br />

uvrstitev med najboljše tri ekipe v pokalnem<br />

tekmovanju v zadnjih štirih letih. Držimo pesti!


Križanka<br />

Nagrade:<br />

1. nagrada:<br />

bon v vrednosti 30 eur;<br />

2. nagrada:<br />

bon v vrednosti 20 eur;<br />

3. nagrada:<br />

bon v vrednosti 10 eur.<br />

Rešitve križanke (nagradno geslo)<br />

pošljite na dopisnicah do srede, 3.<br />

oktobra <strong>2007</strong> na Gorenjski glas,<br />

Bleiweisova 4, 4001 Kranj ali pa jih<br />

oddajte v naši malooglasni službi.<br />

Izžrebance bomo objavili v Gorenjskem<br />

glasu 5. oktobra.<br />

30 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o.<br />

Slovenska cesta 2,<br />

4207 <strong>Cerklje</strong><br />

Telefon: 04/25-29-010,<br />

Fax: 04/25-29-011,<br />

e-mail: kzcerklje@<strong>si</strong>ol.net<br />

KZ <strong>Cerklje</strong> Vas vabi v svoje trgovine<br />

s kmetijskim in vrtnarskim programom.<br />

Trgovina <strong>Cerklje</strong>, tel.: 04/25 29 020<br />

Trgovina Šenčur, tel.: 04/25 19 140<br />

Trgovina Komenda, tel.: 01/834 56 80<br />

Trgovina Moravče, tel.: 01/723 29 13<br />

Skladišče Voklo, tel.: 04/25 19 141<br />

Vse za jesensko ureditev vrtov in grobov


Do šole vodi cesta<br />

Dva meseca počitnic sta minila, prišla je jesen. Za nas policiste je to zelo zahtevno obdobje,<br />

ki mu namenjamo veliko pozornosti. Začelo se je novo šolsko leto!<br />

Še ne dolgo tega je, ko smo vas policisti Policijske<br />

postaje Kranj opozarjali na začetek počitnic.<br />

Da bodite pozorni na brezskrbno rajanje<br />

mladeži in drugih šibkejših udeležencev prometa.<br />

Žal moramo ugotoviti, da se je zgodilo<br />

preveč prometnih nesreč z neugodnimi posledicami,<br />

pri čemer je prav šibkejših udeležencev<br />

kot žrtev veliko. In nenazadnje podatek, ki<br />

nas mora strezniti, je, da je v osmih mesecih<br />

letošnjega leta na območju, ki ga pokriva Policijska<br />

postaja Kranj, umrlo osem oseb! Krvni<br />

davek je prevelik.<br />

Dva meseca počitnic sta minila, prišla je jesen.<br />

Za nas policiste je to zelo zahtevno obdobje,<br />

ki mu namenjamo veliko pozornosti. Začelo<br />

se je novo šolsko leto! Pravzaprav smo se,<br />

neopazno za javnost, na to začeli pripravljati<br />

že ob zaključku preteklega šolskega leta. Mnogo<br />

je bilo storjenega. Pregledali smo infrastrukturo,<br />

s šolniki preverili varne poti, ugotavljali<br />

usposobljenost voznikov prevoznih<br />

sredstev, s katerimi se bodo otroci prevažali, in<br />

še in še. Iz evidenc preteklih let iščemo kritične<br />

odseke, kjer so se dogajale prometne nesreče<br />

in tudi določamo točke, kjer bomo intenzivno<br />

ugotavljali kršitve.<br />

Otroci hodijo po pločnikih, ob voziščih, prehajajo<br />

cesto ... Vajeni redkega poletnega prometa<br />

otroci hodijo brezskrbno, pri tem pa se<br />

kaj lahko dogodi nepremišljen korak, trenutek<br />

nepozornosti ..., korak pred vozilo ali drugo<br />

prevozno sredstvo. Naj bodo vozniki pripravljeni<br />

tudi na to! Posledice so lahko hude. Otrok<br />

je tako krhek in kot pešec povsem ranljiv.<br />

Zdravljenje lahko poteka dolgo, za šolsko snov<br />

in razred, ki ga morajo opraviti, četudi bi okreval,<br />

je lahko pogubno.<br />

Ko opazimo otroke ob vozišču, bodimo na<br />

njih pozorni, pričakujmo najbolj neprimerno<br />

reakcijo. Vozimo tako, da vozilo lahko zaustavimo.<br />

Na daleč se vidi, ali se otroci lovijo, nameravajo<br />

prečkati cesto ... Tudi mi, vozniki, se<br />

bomo znova morali navaditi na njih!<br />

Posebna, nova skupina udeležencev v prometu<br />

so prvošolčki. Tem posvečamo največ pozornosti.<br />

So najšibkejši členi vesti vsakega odgovornega<br />

udeleženca prometa. Prej ali slej bodo sami<br />

stopili na pot v šolo in domov. Sicer policisti<br />

predlagamo ustrezno organiziranost staršev, tako<br />

da jih spremljajo do takrat, ko so zares sposobni<br />

biti samostojni v prometu, kar opredeljuje tudi<br />

zakonodaja. Dodaten kamen v mozaiku njihove<br />

varnosti naj bo še skrbnost voznikov.<br />

Glede na to, da prenekateri starši ne poznate<br />

Zakona o varnosti cestnega prometa bolj podrobno,<br />

vam predstavljamo 91. člen, ki opredeljuje<br />

skrb za najmlajše udeležence in govori<br />

sledeče: (5. odstavek) ”Otroci morajo imeti na<br />

poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov<br />

spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci<br />

so lahko tudi otroci, starejši od 10 let, in<br />

mladoletniki oziroma mladoletnice, če to dovolijo<br />

starši, posvojitelji oziroma posvojiteljice,<br />

skrbniki oziroma skrbnice oziroma rejniki ozi-<br />

Robert Šebenik<br />

roma rejnice otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi<br />

razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju<br />

umirjenega prometa in v območju za pešce<br />

v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši,<br />

posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki”. (6.<br />

odstavek) ”Otroci smejo samostojno sodelovati<br />

v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji,<br />

skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da<br />

so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu<br />

in da so seznanjeni s prometnimi razmerami<br />

na prometnih površinah, kjer se srečujejo<br />

s cestnim prometom.”<br />

Odgovornost staršev in drugih, ki so odgovorni<br />

za otroke, je opredeljena v 94. členu: (1.<br />

odstavek) ”Če otrok ali mladoletnik prekrši<br />

predpise o varnosti cestnega prometa, pa je<br />

prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali<br />

nadzorstva nad njim, se za prekršek opustitve<br />

dolžne skrbi ali nadzorstva kaznujejo z globo<br />

najmanj 83 evrov njegovi starši, posvojitelji,<br />

skrbniki oziroma rejniki.”<br />

Starši, ki boste v svojih vozilih prevažali<br />

otroke, morate poskrbeti za to, da bo med vožnjo<br />

v vozilu z vgrajenim zadrževalnim <strong>si</strong>stemom<br />

otrok, ki je mlajši od 12 let ali manjši od<br />

150 cm, zavarovan z zadrževalnim <strong>si</strong>stemom,<br />

ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni<br />

ma<strong>si</strong>. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi<br />

konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka<br />

ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti<br />

tak otrok le na zadnjem sedežu. Kazen, ki znaša<br />

125 evrov, v primerjavi s posledicami, ki se<br />

lahko pripetijo in so se že pripetile, ni vredna<br />

omembe.<br />

Vse kršitve, povezane s cestnim prometom,<br />

bomo policisti v naslednjih dneh v povečanem<br />

Promet<br />

številu in intenzivno odkrivali. Tako bo na cestah<br />

večje število policistov, tudi z laserskim<br />

merilnikom in s stacionarnim radarjem, lociranih<br />

predvsem v okolici šol in vrtcev. Vse kršitve,<br />

tudi neustrezno prevažanje otrok, bomo dosledno<br />

kaznovali z globo, ki je v Zakonu o varnosti<br />

cestnega prometa predpisana.<br />

Postorimo vse, kar je v naših močeh, tako bomo<br />

prihodnji članek lahko začeli ne tako kot tega,<br />

ampak z veselimi ugotovitvami, v katerih bodo<br />

nastopali veseli, zdravi otroci in srečni starši.<br />

Robert Šebenik,<br />

vodja policijskega okoliša<br />

Trening varne vožnje<br />

AMD <strong>Cerklje</strong> je ob občinskem prazniku<br />

s sodelovanjem šole Braneta Küzmiča<br />

organiziralo trening varne vožnje. Trening<br />

je 2. septembra potekal pred OŠ Davorina<br />

Jenka. Udeležilo se ga je 36 tekmovalcev.<br />

Pri moških je najboljši rezultat<br />

dosegel Simo Ribnikar z Zgornjega Brnika,<br />

pri ženskah pa je najboljši rezultat dosegla<br />

Simona Hudobivnik. Trening je bil<br />

zanimiv tudi za gledalce, saj je inštruktor<br />

s prirejenim avtom prikazal vožnjo po zasneženem<br />

in poledenelem vozišču. Tekmovalci<br />

so bili z vožnjo zadovoljni, zato v<br />

upravnem odboru AMD <strong>Cerklje</strong> načrtujemo,<br />

da bomo drugo leto spet sodelovali s<br />

šolo Braneta Küzmiča. V začetku šolskega<br />

leta smo tudi poskrbeli, da so učenci<br />

naše OŠ varneje prišli v šolo.<br />

Zdravko Novak<br />

NOVICE IZPOD KRVAVCA - 31


Zadnja<br />

Odsanjane Sanje pod Krvavcem<br />

Letos je Festival Sanje svojo povorko iz velemesta privedel tudi na vas. Del ljubljanskega festivala,<br />

ki avgusta sanja v parku Zvezda, je namreč potekal tudi v Cerkljah na Gorenjskem.<br />

Sanje pod Krvavcem, ki so <strong>si</strong> ime sposodile<br />

pri bdečem gorskem očaku, so v hladni senci<br />

Jenkove lipe trajale od 20. do 26. avgusta. V<br />

tem času je festival glasbe, literature, gledališča,<br />

fotografije in znanosti postregel s pestrim<br />

izborom dogodkov nekomercialne narave. Dopoldnevi<br />

so bili rezervirani za otroški tabor s<br />

Čebelico Majo, popoldnevi za brezplačno odbojko<br />

na mivki, večeri pa za okroglo-pravokotno<br />

mizo, potopis, delavnice, literarne vložke in<br />

glasbene poslastice. Črkosnedi so svojo dušo<br />

lahko okrepčali tudi s knjigami založbe Sanje,<br />

ki so bile ves čas na voljo v čitalnici. Po oceni<br />

programskega vodje Klemna Terana, naj bi <strong>si</strong><br />

pod Krvavcem dovolilo sanjati okoli 1200 obiskovalcev:<br />

”Obisk dogodkov je bil kljub slabemu<br />

vremenu zadovoljiv, čeprav nam je bila to<br />

zadnja briga, saj je bil festival že v osnovi zastavljen<br />

tako, da namesto na kvantiteto stavi na<br />

kvaliteto. Osebno raje vidim 30 ‘kvalitetnih’<br />

obiskovalcev kot 1000 ‘nekvalitetnih’. Sicer pa<br />

je bil obisk konec tedna, ko nam je tudi vreme<br />

izstavilo dovolilnico za izvedbo na zunanjem<br />

odru, zelo dober.”<br />

Večino sanj so pred dežnimi kapljami organizatorji<br />

zavarovali v notranjosti picerije Pod Jenkovo<br />

lipo, kjer je na otvoritveni večer nastopil<br />

duo Dijazztivo, dan kasneje so pesnile Mlade<br />

rime, tišino med stihi pa je zapolnil škofjeloški<br />

konglomerat ženskega vokala in pop-rock melodike,<br />

ki se imenuje Demiurg. V sredo je Teja Logar<br />

na potopisno predavanje S kolesom pod najvišje<br />

vrhove Evrope privabila kolesarske pustolovce,<br />

v četrtek se je z Ankaranovci sanjalo Ježku<br />

v spomin, v petek pa so obiskovalce v drugo<br />

dimenzijo sanj ponesli liturgični Tantadruji.<br />

Sanje so se dokončno razplamtele zadnja dva<br />

dneva, ko so se (tudi) končno preselile pod<br />

zvezde - v soboto je s Čompami nastopil Janez<br />

Škof, nedeljski oder pa je v sanjavo vzdušje<br />

zazibal Rok Predin z zasedbo Libido.<br />

Enotedenski brezplačni festival je tudi velik<br />

organizatorski zalogaj - Teran <strong>si</strong> želi, da z izvedbo<br />

festivala ne bi bili povezani tako visoki<br />

stroški plačevanja avtorskih pravic: ”Ne nasprotujem<br />

izplačevanju avtorskih pravic, za po-<br />

BIM LINE d.o.o., Zg. Brnik 81, <strong>Cerklje</strong><br />

32 - NOVICE IZPOD KRVAVCA<br />

dobne neprofitne dogodke pa bi stroški vendarle<br />

lahko bili precej znosnejši. Zaradi omenjenega<br />

se bojim, da bo podobnih prireditev<br />

vedno manj.”<br />

Prve Sanje pod Krvavcem so se opirale na<br />

organizatorskih temeljih sanjave zagnanosti in<br />

Rok Predin / Foto: Anže Marn<br />

Dijazztivo / Foto: Janez Pelko<br />

Jakopina d.o.o., Dv orje 22, <strong>Cerklje</strong><br />

brezplačnih urah priprav, rezultirale pa izključno<br />

v duhovnem kapitalu. V organizatorskih vrstah<br />

društva Igrišče pa <strong>si</strong> predvsem želijo še<br />

več mladih moči in idej, saj naj bi se Sanje pod<br />

Krvavcem zgodile tudi naslednje leto.<br />

Mojca Jagodic<br />

Pletilstvo<br />

Zimski delovni čas<br />

pon. - pet.: 7 - 19 ure,<br />

sobota: 7 - 12 ure.<br />

Dvorje 22, (04) 25 2 1 573

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!