Učni scenarij kot oblika pouka - Zavod RS za šolstvo

zrss.si
  • No tags were found...

Učni scenarij kot oblika pouka - Zavod RS za šolstvo

Tema:Besedilo:Cilji:Starost:Stopnja znanja:Avtorica:Pripomoki:Opombe:Uni scenarijV prispevku so najprej opisane prednosti unega scenarija za jezikovni pouk, vnadaljevanju pa je predstavljen primer scenarija: Jesen z vsemi utili.Predstavitev unega scenarija kot oblike pouka tujega jezika, posebnoprimernega za uporabo v heterogenih unih skupinah, npr. za pouevanjeslovenšine kot dopolnilnega pouka v tujini.Razlina.Razlina.Mag. Nada Holc, Zavod RS za šolstvo, nada.holc@zrss.siMetodo unega scenarija so razvili v Münchnu, Staatsinstitut für Schulqualitätund Bildungsforschung (Petra Hölscher in sodelavci). Leta 2003 smo jopreizkušali na seminarju v Mariboru s slovenskimi OŠ-uitelji nemšine.UvodKako izboljšati uinkovitost šolskega uenja? Kako naj bo videti pouk, da se bodo uenci vasu, ki ga preživijo v šoli, ve nauili, da bo njihovo znanje uporabno in trajno, da bodoohranili ali pridobili motivacijo za nadaljnje uenje, in nenazadnje, da si bodo pridobilistrategije za vseživljenjsko uenje jezikov? To so najpogostejša vprašanja, na katera išejoodgovore tako strokovna javnost kot uitelji in starši.Ljudje se med seboj razlikujejo glede na svoj osebnostni znaaj, splošno razgledanost,življenjske izkušnje, po nainu dojemanja in sprejemanja stvari, po temperamentu itd. Enakoso tudi med uenci, ki se uijo izbrani tuji jezik, obutne individualne razlike, ki se jimpridružijo še razlike v predznanju (glede na predhodni as in intenzivnost uenja jezika),razlike v starosti (otroci in mladostniki v eni uni skupini), posameznikova razlinaspoznavna in ustvena zrelost, njegov uni stil, socialni dejavniki (veja ali manjša podporadružine), osebne predispozicije (veja ali manjša nadarjenost za jezike), razlike v bralnisposobnosti, kulturni identiteti in nenazadnje motivaciji. To pomeni, da uenci tudinapredujejo razlino in z razlinim tempom ter da ima uitelj vedno opraviti z zeloheterogeno skupino. Uenje jezika poteka pri vsakem uencu drugae in je zato v pravempomenu besede individualno, hkrati gre pri šolskem uenju za kolektivni proces, esar nivedno lahko uskladiti.Dandanes obstaja dokaj enotno mnenje o tem, da so za sodoben pouk tujega jezika znailninaslednji vidiki: interaktivno uno okolje, dejavnostno naravnani pouk, upoštevanjepredznanja, odgovorno in samostojno delo uencev, povezava z realnim življenjem,zunajšolsko ter medkulturno uenje. V središu pouka je dejaven uenec, uenje ima prednostpred pouevanjem, želene so odprte oblike uenja, ki omogoajo pestro sooanje z jezikom.I. Uni scenarij – nov pristop, ki prinaša voljo do uenja 1Za udejanjanje sodobnega, dejavnostno naravnanega pouka so posebno primerni t. i. uniscenariji. V njih gre za to, da uence im bolj motiviramo, da se sami aktivno ukvarjajo zdoloeno temo, in sicer tako, da raziskujejo razline vidike te teme; zbirajo informacije, jih1 Hölscher, Petra idr. (2004): Lernszenarien. Ein neuer Weg, der Lust auf Schule macht. Teil 2, Finken VerlagMünchen.1


vrednotijo in predstavijo. Seštevek razlinih kompetenc vodi k veji kakovosti pouka. Tudi vtem primeru se uitelj orientira po ciljih pouka v unem nartu (po kurikulu), vendar sepriakovanja in zahteve do posameznih uencev razlikujejo glede na njihovo jezikovno raven.Pomembno je le, da uitelj uence spodbuja k aktivnemu ustnemu in pisnemu izražanju vciljnem jeziku glede na njihove individualne kompetence oz. sposobnosti in da imajo uencipri tem možnost uiti se tudi drug od drugega. Uitelj prilagaja proces uenja sposobnostimuencev s tem, da daje diferencirane naloge za razline dejavnosti, nadalje vekanalneimpulze iz perspektive razlinih tipov uencev; tako pomaga šibkim in spodbuja nadarjene.Predpogoj za to je dobro poznavanje vsakega posameznega uenca in manjše število uencevv skupini (do 10). Tako dobi vsak uenec možnost, da sodeluje na nain, ki ustrezanjegovemu unemu tipu, osebnostnim lastnostim, mentalni in ustveni zrelosti, starosti,izkušnjam ter nenazadnje jezikovni ravni. Mnogi uenci znajo hitro presoditi, ali bodo nalogikos. Tudi hitro spoznajo, katera naloga jih posebno zanima. Ker uni scenariji vednopomenijo široko in odprto ponudbo, je to posebno velika priložnost, da se upoštevajoindividualne une poti in uni tipi. Uenci namre reagirajo na impulze in jezikovni vnos(input) razlino. Uitelj naj zato pri zastavljanju nalog in izbiri gradiva misli na to, da bodouencem omogoeni razlini pristopi, npr. za optino-manualni uni tip "prek roke", zaavditivni uni tip "prek ušes", za vizualni uni tip "prek oi", za zbirateljski uni tip zzbiranjem in urejanjem podatkov itd. Z unimi scenariji je mogoe pripraviti raznolikedejavnosti in realne une situacije, v katerih pridejo do besede uenci. Kot "realne" situacijerazumemo takšne, ki so blizu življenjskim situacijam, saj je jezikovni pouk vedno lesimulacija tega, s imer se bo uenec po šoli, v življenju sooil.Princip unega scenarija torej narekuje dejstvo, da je vsak uenec edinstven in po svojedrugaen, in se tudi na svojstven nain ui jezika. Vsak uenec ima za nekaj še posebnonagnjenje, nadarjenost ali interes. Uitelj to upošteva tako, da izpelje pouk na nain, da imajokorist od njega vsi tipi uencev. Treba jim je ponuditi manjše korake oz. manjše enote, medkaterimi lahko izbirajo, kar posameznim uencem dovoljuje, da se uijo po svoje. Cilj je, dase pri pouku "aktivirajo" izkušnje uencev iz njihovega vsakdana in posebni individualniinteresi in doživljaji v okviru doloenega izbranega unega sklopa, in se ubesedijo. To lahkosprožimo z doloenimi impulzi, pa tudi z nalogami, vajami, unimi postajami ali z miniprojekti.Uni scenariji zavestno ne utesnjujejo uencev na neki vnaprej doloeni dosežek, papa spodbujajo raznoliko jezikovno ravnanje.Uenje jezika v unih scenarijih torej ne poteka linearno in formalno; formalno urjenjebesediša in slovnice nadomesti življenjsko vadenje. Tako izhajajo spoznanja uencev ojeziku iz "žive" jezikovne dejavnosti, in ne, kot je bila stara praksa, iz uenja slovninihpravil. Uenci z reševanjem nalog pridobivajo komunikativne zmožnosti, uilnica postanešola za življenje in jezik. Zalo pomemben dejavnik pri tem je as; uenci se uijo z razlinimtempom in potrebujejo razlino veliko asa, da usvojijo doloeno znanje.Uni scenarij – tematski sklopKar se je prej imenovalo tema pouka, je zdaj uni scenarij. Uitelj znotraj nekega unotematskegasklopa definira cilje in predvidi razline dejavnosti za uence. Nato izbere vsoglasju in sodelovanju uencev iz une skupine ter z upoštevanjem posebnosti te skupineposamezne scenarije in znotraj njih doloi posamezne korake (une postaje), ki jih bo z uencirealiziral. Tako postane uenec in njegov svet središe in izhodiše uenja ter pouka, kar priunih temah, ki se ravnajo po ubeniku, ni možno. Namesto teme, ki je doloena "od zunaj"(uencem ve ali manj tuja), stopi v ospredje uenev izkušenjski svet in njegova stvarnost.2


Scenarij je sicer še vedno "simulacija", ima pa jasno povezavo z doživetim in realnimzunajšolskim okoljem. Uenec se uti nagovorjen, sprejme uno situacijo in rad sodeluje. Kizbiri teme uitelj pritegne uence npr. tako, da jih vpraša, kje, v katerih okolišinah že imajoizkušnje oz. predvidevajo, da bodo uporabljali npr. slovenšino. Skupaj najdejo teme kot: Naigrišu, V telovadnici, Na potovanju / v avtobusu / vlaku, Pri nakupovanju v trgovini, Prisorodnikih oz. znancih, Na silvestrovanju, pustovanju, za veliko no …Posamezna tema nudi neomejeno možnosti za razline dejavnosti uencev, npr. tema Boži:- izdelava božinih okraskov, okraševanje božinega drevesa,- zbiranje, zapisovanje ali petje božinih pesmi,- ugibanje, kaj je v paketih, odvijanje daril (pantomima),- branje besedil na temo boži,- iskanje receptov, peka piškotov, medenjakov,- izdelava posterja/plakata o božiu (s fotografijami iz revij),- igranje scen na temo božia iz razlinih okolij,- pisanje vošilnic raznim naslovnikom ...Tako nagovorimo razline sposobnosti uencev (Kdor ne zna peti, se ne bo javil k petju!).Uenci so motivirani, vsak z veseljem predstavi, kaj zna, kaj je pripravil. Sistem manjših,obvladljivih korakov uencem omogoa, da se ukvarjajo s posameznim sklopom tegascenarija glede na željo, interes, nagnjenje in kompetenco. Uni scenariji vodijo uence prekraznovrstnih, pogosto soasno odvijajoih se dejavnosti k dosežkom. Dejavnosti naj uenciizvajajo posamezno, v dvojicah in manjših skupinah (seveda šele, ko so tega navajeni). Vplenumu si potem medsebojno predstavijo razline dosežke svojega dela in tako obravnavanotemo spojijo v celoto. S seštevkom razlinih kompetenc je nastal komunikativni uni dosežek,ki v veliki meri spodbuja jezikovno rast vseh.Tako sestoji uni scenarij iz posameznih (manjših) postaj, na katerih so pripravljeni razliniimpulzi in naloge za dejavnosti uencev, ki vodijo v izmenjavo in združevanje razlinihprispevkov. Ti prispevki so lahko tako jezikovni (igre, scene, predstavitve, komentarji,vprašanja itd.) kot nejezikovni (pantomima, risba, majhna razstava, slikovni aranžma). Tudi tidosežki so lahko motivirajoi povod za to, da se uenec vpraša: Kako se temu ree poslovensko? Kaj je to? Kaj bi naj to bilo? Kje ste to našli? Obravnava teh vprašanj (uiteljevaredakcija!) je dobra priložnost za širjenje besediša, za uenje in poglabljanje slovnice, oblikin odnosov. Pri zaetnikih je možna tudi uporaba materinšine (1. jezika), posebno e starejšiuenci (z vejim predznanjem) prevzamejo vlogo prevajalcev.Glede na to ni cilj uenja jezika zgolj usvojitev doloene jezikovne strukture, temve da seusposobi za komunikativno, smiselno rabo jezika. Ukvarjanje s formalnim vidikom jezika jepodrejeno razumevanju in sporazumevanju, tj. razvijanju komunikativne kompetence.Spremljanje uenevega napredkaPriporoljivo je, da se vsak napredek pri uenju jezika zabeleži v t. i. jezikovni listovnik 2(language portfolio). Izdelki, ki so med šolskim letom napolnili zbirnik listovnika, naj se2 Skela, Janez / Nada, Holc (2006): Evropski jezikovni listovnik, izdajatelj MŠŠ, založba Tangram, Ljubljana.Evropski jezikovni portfolio (ELP) je zbirka uenevih izdelkov in dosežkov kot plod zbiranja in izbiranja vdoloenem asovnem obdobju. To je osebni dokument, ki kaže posameznikove zmožnosti v razlinih jezikih innjegove stike z drugimi kulturami ter usmerja njegovo uenje jezika. EJP omogoa uporabnikom mednarodno3


vekrat predstavijo staršem ali kakšnemu drugemu razredu oz. uni skupini, saj je to zelopomembno za motivacijo, samozavest, za doživljanje uspeha in ponosa uenca jezika.II. Primer unega scenarijaKako zasnovati uni scenarij na doloeno temo? Ko se otrok ui, se ui "cel" otrok – torej zvsemi utili, zato je pomembno, da ga pouk nagovarja celostno – ne le njegov razum, temvetudi njegova ustva. V nadaljevanju je predstavljen primer unega scenarija Jesen z vsemiutili 3 .Uni scenarij JESEN je razdeljen na 7 sklopov – unih postaj:1. Jesen slišati: kateri so jesenski šumi, zvoki?2. Jesen videti: kakšne barve je jesen?3. Jesen zunaj – v naravi.4. Jesen vohati: kako diši jesen?5. Jesen okušati: kaj nam tekne jeseni?6. Jesen (o)tipati.7. Jesen predstaviti s pantomimo.Na vsaki postaji so razline naloge za uence. Uenci se odloajo, katere postaje bodo izbrali.Una postaja 1: Jesen slišati: kateri so jesenski šumi, zvoki?Priprava:Mizo je okrašena z jesenskim sadjem in listjem. V ozadju se tiho razliva Vivaldijeva glasba(Štirje letni asi, Jesen). Na mizo postavi uitelj zaslon iz kartona, za njim proizvaja šume inzvoke, tipine za jesen. Na mizi so rešitve nalog in besedilo zgodbice o jeseni.Cilji – težiše uenja inmedpredmetno povezovanjeUenec …- vadi utno zaznavanje inslušno razumevanje,- izpolnjuje naloge (skupaj ssvojim partnerjem),- se ui pozorno poslušati,- razume preprosta navodila,- uporablja preproste jezikovnevzorce.Ueneve dejavnosti- veter ( žvižganje ali igranje na flavto),- dež ( pisemsko ovojnico napolni z rižem inpremika sem ter tja ali s prsti bobna po mizi),- šumenje listja ( s klešami ali z rokami treorehe),- kostanji odpadajo ( spuša kostanje, dapadajo na mizo).Gradivo, potrebšine,oprema- kostanji, orehi, jabolka,bue, hruške, listje,košarice,- posnetek Vivaldi:Štirje letni asi (CDpredvajalnik).prepoznavno beleženje jezikovnega znanja in medkulturnih izkušenj. Vsebuje lestvice za doloanje ravnijezikovnega znanja, kot jih doloa Skupni evropski okvir smernic za uenje in pouevanje tujih jezikov,dokument Sveta Evrope, na 6 ravni – od vstopne (A1) do ravni mojstrstva (C2).3 Holc, Nada (2005): Lernszenario: Herbst mit allen Sinnen. V: Frühes Deutsch, zv. 5, 2. let., avgust 2005:Goethe-Institut, wbv.4


BesedišeJesen Dejavnosti uencev:- posnemanješumov/zvokov- poslušanješumov/zvokov- branje zgodbeJezikovni vzorciKaj slišiš?Posnemaj šume/zvoke.e želiš, preberi zgodbo.Kostanji padajo z dreves.Trem orehe.Listje šumi.Dežuje.Veter piha. /Vetrovno je.1. NALOGA: Kaj slišiš? Uenec ali uitelj proizvajata za zaslonom doloene šume oz. zvoke. Uenec pokaže nakartico s pravilnim odgovorom. Uenec izbira med naslednjimi odgovori:Listje šumi. Dežuje. Veter piha. Trem orehe. Kostanji padajo zdreves.2. NALOGA: Posnemaj šume/zvoke. Uenec (uitelj) drži v rokah 5 listkov z nalogami (kot igralne karte). Uenec izbere enonalogo in poskuša posnemati na njej zapisani šum/zvok.Napisane naloge so enake kot rešitve pri nalogi 1.3. NALOGA: e želiš, preberi zgodbico 4 . Uenci preberejo zgodbo in / ali sami ustvarjajo šume k zgodbi (pri ustreznih delihzgodbe). Pri tem potrebujejo naslednje: listje, šeleste papir, vejico, posodo z vodo, flavto alipišalko, boben.Una postaja 2: Jesen videti: Kakšne barve je jesen?1. NALOGA: Izreži besede in jih nalepi k pravi sliki. Namig: Otroci lahko prinesejo tudipravo listje in sadje.Lipa………………………………… ………Hrast………………………………………….Breza4 Priporoila za mlajše uence: -To je jesen. Jimmy Pickering, založba Kres Ljubljana 2004.- Želod za malico. Julie Sykes. Uila d.o.o., Trži, 1996.- Jesenska zgodba. Jill Barklem.Trnovo robidovje. Uila d.o.o. Trži, 1998.5


………………………………………….Kostanj………………………………………….Bukev………………………………………….Oreh…………………………………………..Lešnik………………………………………….2. NALOGA: Reši križanko.Namig: Križanka se lahko sestavi tudi iz "pravega" listja in sadja.(Rešitev: JESEN. Vstavimo besede: sadje, bukev, kostanji, orehi, lešniki)1.2.3.4.5.6


3. NALOGA: Skritih je 10 jesenskih sadežev. Najdi jih.(Rešitev: grozd, krompir, oreh, goba, jabolko, lešnik, hruška, sliva, kostanj, koruza)Namig: Otroci lahko takšno jesensko uganko sestavijo tudi sami.A Ž H P Š G S L I V AR O R K O R U Z A J TI R J H B O S T K A NV E Ž C Z M C I B G H Z K P D Š H U O ES K R O M P I R D L EO P F S F Z V U L K KZ A I T A A L Š O O EG O B A L V J K D Ž SK U N U F B A R M GV O J J L E Š N I K N4. NALOGA: K vsaki sliici oblikuj ustrezno poved. Povedi razvrsti v pravilno zaporedje.Ptice letijo na jug............................................................Gobe rastejo............................................................Radi jemo sadje............................................................Rad spušam zmaje............................................................Dežuje............................................................Listje pada z dreves.7


5. NALOGA: Nariši svoj list.Namig: Otrok vzame en drevesni list, nanj položi list papirja (barva ni pomembna) in gaobriše s kredo, barvicami ali svinniki.Una postaja 3: Jesen zunaj – v naraviNaslednje naloge opravljamo zunaj – na prostem.1. NALOGA: Najdi 8 zelenih listov. Poiši 3 rumene liste. Poiši 7 rjavih listov.2. NALOGA: Najdi te barve (Uitelj gre z uenci v naravo – v gozd, v park, na šolskodvoriše).3. NALOGA: Poveži besedo in sliko (domino).JESENHRUŠKAJABOLKOKOSTANJGOBAMEGLA8


GROZD4. NALOGA: Kaj spada skupaj? (Na mizi je jesensko sadje. Uenci vleejo listke iz vree alikošare in jih uvrstijo k ustreznemu sadju).Listi so rjavi.Grozdje je v košari.Bua je debela.Goba je bela.Dve hruškiŠtiri jabolkaOrehiKostanjiPeeni krompirBune peške5. NALOGA: Najdi besede. (Listki z besedami so razrezani na polovice in pomešani).OreJabolBuGrozHruSvehikoadješkaa9


LisGotjeba6. NALOGA: Najdi poved in pripadajoo sliko. (Listki so pomešani).Goba je strupena.Listje odpada.Grozdje je sladko.Kostanj je vro.Jabolko je zrelo.Listi so pisani.10


PrijavnicaIme:Starost:Moj nos v profilu:KARTICE ZA VOHANJE:1. Kostanji...........................................................2. Grozdje...........................................................3. Jabolka...........................................................4. ebula...........................................................5. Krizanteme...........................................................6. Goba...........................................................7. Zemlja...........................................................8. Kislo zelje12


PriznanjeMojster/Mojstrica v vohanjuIme:Datum:Una postaja 5: Jesen okušati: Kaj nam tekne jeseni?1. NALOGA: Napiši lestvico svojih najljubših sadežev.Uenci prinesejo v šolo jesensko sadje. Na mizi so: jabolka, hruške, kostanji, grozdje, orehi,lešniki … Poleg vsakega sadja je kartica z imenom. Uenci napišejo vsak svojo lestviconajbolj priljubljenih sadežev.2. NALOGA: Kaj je to?Uenci z zavezanimi omi poizkušajo razline koške sadja, ki so jih njihovi vrstniki pred tempripravili na krožniku in pokrili s prtikom. Ugotavljajo, katero sadje je to.3. NALOGA: Igra spomina (memori)Uenci povezujejo sliice in besede. Primer: buna peška + slika bune peke.13


Una postaja 6: Jesen tipati.Za postajo TIPANJE uenci prinesejo v šolo: listje, bue, kostanje, koruzo, jabolka, grozdje,želode, kamne, smreje, vato, mah vse naj bo na temo jesen.Na mizi so v razlinih posodah stvari, ki se ujemajo z doloenimi pridevniki, na primer: vškatli so kostanjeve bodice in na škatli piše bodee (pazi!), v drugih posodah je droben in grobpesek in na njih piše drobno oz. grobo.V tekstilno vreko ali škatlo dajo 8 predmetov.Pripravijo tudi besedne kartice. Na prvo stran napišejo pridevnike, ki ustrezajo predmetom vškatlah, na primer: gladko, hrapavo, trdo, okroglo, bodee itd. Poleg pridevnika je napisanaše zaetnica predmeta, na primer “gladko L”.Na zadnjo stran kartice se napiše rešitev, na primer listje, bua itd.Barve kartic naj ustrezajo spolu (samostalniki moškega spola naj bodo napisani na modrihkarticah, ženski na rdeih in samostalniki srednjega spola na zelenih).Poleg vreke oz. škatle je list z nalogami.1. NALOGA: Zapri oi in sezi v vreko. Poskusi s tipanjem prepoznati predmete v njej.Napiši jih.2. NALOGA: Zaveži si oi in odkrij na mizi kaj gladkega, mehkega, trdega, okroglega,grobega / hrapavega in bodeega.3. NALOGA: Zabavno, spretno izdelovanjee imaš voljo in imaš razline buke, lahko doma narediš gospo Buko ali gospoda Buka.Prinesi svoj izdelek v šolo ali za dokaz vsaj fotografijo.4. RAZREDNE IGREa) Igra z ugibanjem: Enemu izmed uencev zavežejo oi. Nato mu dajo v roke neki predmet.Njegova naloga je, da s tipanjem prepozna predmet, ki ga drži v rokah.b) Igra z ugibanjem: Uenec si zamisli en predmet in ga govorno opiše: „Moj predmet jeokrogel in zelen.“Drugi uenci imenujejo predmete, ki se nahajajo v izboru. Kdor ugotovi pravilni predmet, gapoloži k ustrezni kartici.14


5. NALOGA: Reši križanko.1. Sir je________________________ (luknjiast).2. Grozdje je____________________ (mehko).3. /4. Kostanjeve bodice so ___________ (bodee).5. Pesek je______________________ (droben).Zdaj je1.2.3. s4.5.Una postaja 7: Jesen predstaviti s pantomimo.Predlogi za igranje jesenske pantomime:• tek v nevihti/viharju,• vožnja avta v megli,• taborniški ogenj,• sekanje drv,• pometanje listja,• priprava jabolnega zavitka,15


• trgatev,• nabiranje gob,• peenje kostanjev in pokušnja vroih kostanjev,• pobiranje krompirja.Otroci najprej v parih ali skupinah vadijo pantomimo in pripravijo kartice za posameznescene. Vsako sceno prikažejo s pantomimo.Primer 1: TRGATEV- košara in škarje (prikaz s prsti in ponazoritev s pantomimo),- trganje grozdja,- uporaba stiskalnice,- stiskanje grozdja,- pokušina vin.Primer 2: NABIRANJE GOB- s seboj prinesti košaro,- se sprehajati in iskati,- nekaj najti,- na nekaj pokazati (na gobo),- pokazati, ali je goba strupena,- gobo utrgati, oistiti, obrezati,- dati gobo v košaro.Primer 3: PRIPRAVITI KOSTANJE IN JIH SPEI- stati poleg ognja,- se greti,- kostanje pei,- kostanje lupiti,- kostanje jesti (pokazati, ko so vroi),- pokazati, da so dobri (na primer pokazati kazalec, krožiti z njim po trebuhu znasmeškom).16


V uni scenarij o jeseni lahko vkljuimo tudi pesmi, ki jih izberemo glede na starost otrok.V nadaljevanju je nekaj primerov za mlajše otroke iz: Voglar, Mira / Nograšek, Milena(1984): Majhna sem bila, Državna založba Slovenije, Ljubljana, izdal Zavod RS za šolstvo.Živali jeseni(M. Voglar)Mira VoglarPesem ima 4 kitice, vsaka pripoveduje o drugi živali, to se mora v petju slišati.O ježku in o veverici pojemo hitro, srednje tiho in svetlo, razlika med njima naj bo predvsemv izgovorjavi besedila. Besedilo o ježku izgovarjamo zelo razlono z izrazito izrekosoglasnikov t, k, medtem ko v besedilu o veverici podaljšujemo samoglasnike, da bo boljslišna melodija pesmi. 2. kitico – o medvedu – pojemo zelo poasi srednje glasno, s pogostimipoudarki, s temno barvo glasu, po medvedje nerodno in zibajoe. Tudi o lastovicah pojemopoasi, vendar vseeno malo hitreje kot o medvedu. O lastovicah pojemo tiho, zelo spevno –vezano – in nekoliko otožno, ker se od njih poslavljamo. Sklepni del pojemo vse tiše,lastovice se izgubijo v daljavi. Pesem lahko pojemo kot celoto ali vsako kitico zase. Lahko jopojemo kot zbor s 4 solisti – za vsako kitico eden, zbor poje ponovitev.Povezave:Pesem povežemo z razgovorom o jeseni, o pripravi živali na zimo. Pesem lahko spremljamo zinstrumenti – vsako kitico z drugimi. Petje lahko povežemo z instrumentalnimi zvonimislikami, ki jih izvajamo kot predigre k posameznim kiticam, npr. najprej zvona slika ježek,nato petje 1. kitice brez spremljave ...17


Rjava pesmica(M. Voglar)Mira VoglarPesem zahteva doživeto, nekoliko vzneseno interpretacijo. Zahteva tiho, spevno petje, prikaterem se besedilo in melodija zlivata v eno. Pazimo, da ne bomo prehitro peli. e pa bomopeli prepoasi, pesem ne bo ve rjava, ampak sivkasta od dolgoasja. Na dveh mestih lahkonekoliko pohitimo – pri z rjavimi listki bo ježek in pri Jurek rjavo se smeje. e bomo pesemprijazno peli, bo barva našega glasu prav tako topla, kot je topla rjava barva. Zahtevna jeizgovorjava besedila: z rjavimi – pojemo: zr-ja-vi-mi.Povezave:Petje povežemo s sprehodom v lepo obarvan jesenski gozd. Pesem lahko povežemo z likovnozaposlitvijo, pri kateri otroci slikajo z ve odtenki rjave barve.S pesmijo lahko otroke spodbudimo k ustvarjalnemu petju, k izmišljanju Zelene pesmice,Bele pesmice … Rdee pesmice … Tudi k plesu rjavih listkov lahko vodi pesem. Ples lahkootroci sami spremljajo z nizi suhih listkov ali plešejo ob ustrezni glasbi.18


Dežek(G. Jakopin)Ciril CvetkoPesem je dvodelna. Prvi del obsega 8 taktov in ga pojemo poasi, tiho, nežno, vezano. Drugidel pojemo lahko malo hitreje in malo glasneje. Narašanje in upadanje v dinamiki izvedemoskladno z melodino linijo.Povezave:Pred zaetkom ali po koncu pesmi lahko dodamo improvizirano zvono sliko dežja, ki joizvedemo z lastnimi inštrumenti (roke – udarjanje z nohti po mizi, govorni organi – stleskanjem oponašamo dežne kaplje) in z ustreznimi malimi ritminimi inštrumenti (drobnepaliice, nežne ropotulje itd).Pesem lahko spremljamo neritmino z malimi inštrumenti, vendar ni nujno. Najprimernejši zaspremljavo so zaetni štirje takti. Preostalo pesem bomo spremljali na enak nain (neritmino)ali pa sploh ne. Z ustrezno izbiro zvone barve malih ritminih inštrumentov bomo dopolnilirazpoloženje in vsebino pesmi.Otroci poslušajo instrumentalno skladbo, ki jo zaigra uitelj/-ica na klavir. Skladba naj imapodobno tematiko kakor pesem, npr. Ples dežja (Baltin), Dežek (Korenevska), Deževna(Šivic), ali pa podobno ali kontrastno razpoloženje, npr. Vesela pesmica, Žalostna pesmica(Bonsack), Sonna (Šivic) itd. Vse: Kresnice in metulji, zbirka lahkih klavirskih skladbavtorjev raznih narodnosti (DZS, Lj. 1978). Tudi instrumentalno skladbo lahko otrocispremljajo z malimi ritminimi inštrumenti.19

More magazines by this user
Similar magazines