Zbirnik PowerPointov 2012/13 - Zavod RS za Å¡olstvo

zrss.si
  • No tags were found...

Zbirnik PowerPointov 2012/13 - Zavod RS za Å¡olstvo

INOVACIJSKI PROJEKTIpolletna refleksijašolsko leto 2012/2013-predstavitev dela IP


Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje VipavaVojkova ulica 33, 5271 Vipava, SlovenijaE-mail: info@cirius-vipava.siDelovni zvezek za splošno poučenost(3. stopnja)Cilj projekta: Izdelati delovni zvezek naosnovi simbolov nadomestne komunikacijeza 3. stopnjo posebnega programa.Vodja projekta: Mašenka Rodman Madric inAlenka Premrl LemutSodelujoči: Erika Čuk in Ana BajcKo je potek verbalne komunikacije moten do te mere, da jeonemogočena komunikacija z okoljem in posameznik nemore izraziti svojih misli, občutkov, potreb, se uvedesistem podporne in nadomestne komunikacije.Cilj njene uporabe je razviti in/ali izboljšati komunikacijo zokoljem.To želimo doseči tudi s sestavo delovnega zvezka za splošnopoučenost na tretji stopnji.Ta naj bi vključeval:simbole, slike, fotografije – to sem jazfotografije slike in simbole dogodkov in krajev vezanihna ožjo in širšo okolicasimbole za lažje podajanje, razumevanje ter razvojgovora in jezikasimbole, slike in fotografije, ki bi osebam z motnjo vrazvoju približale in konkretizirale področjematematike


Nika VizjakCenter za sluh in govor MariborSplet – moj svet,spletna učilnica kot metoda razvijanja bralnega razumevanja in pisnegaizražanja pri dijakih z govorno-jezikovnimi motnjamiCilj projekta: razvijanje uporabne spletne komunikacije pri dijakih z GJM vpliv na bralno razumevanje in pisno izražanje dijakov z GJMUgotovitve/dosežki: zelo pozitiven odziv in aktivno sodelovanje dijakov uvajanje devetošolcev – priprava na nadaljnje delo ustreznejši zapisi uspešnejše sledenje pisnim navodilom pomembna vloga učitelja-mentorja (vztrajnost) situaciji primeren pisni jezik (nevarnost „internetnega slenga“)


Center za usposabljanje Elvira VatovecStrunjanMI IN VI SKUPAJ‣ CILJ PROJEKTA• Nadaljevanje dosedanjega dobrega sodelovanja s starši v obdobju 5. let in pridobiti tudi starše, ki še niso vključeni v projekt.• Poleg dosedanjih kvalitetnih oblik dela v projektu (strokovna predavanja, ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, izleti, skupnapraznovanja), želimo dodati še nove vsebine: organiziranje krajših taborov oz. vikend taborov za starše in učence, izvajanje šoleza starše, ustanovitev skupine za samopomoč staršev.• Z izvajanjem dejavnosti skupaj s starši in učenci želimo omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa, pridobivanje novihuporabnih znanj, izmenjavo izkušenj in medsebojno podporo.• Izvenšolske dejavnosti smo uvedli v redno vzgojno – izobraževalno delo.‣ TEMELJNA UGOTOVITEV• Sodelovanje s starši, ki so vključeni v projekt se je v času trajanja projekta zelo izboljšalo (starši so bolj odprti, bolj pripravljenisodelovati s šolo – učitelji, drugimi starši, bolje razumejo tudi težave svojega otroka, radi izmenjujejo svoje izkušnje, zelo radi seudeležujejo izvenšolskih dejavnosti).• Izboljšala se je komunikacija med vsemi udeleženci (učitelji, starši, učenci).‣ NOVOST – DOSEŢEK• Projekt je postal sestavni del našega letnega delovnega načrta.• Projekt kot primer dobre prakse boljšega sodelovanja s starši lahko uporabijo strokovni delavci v vrtcih, šolah, zavodih,…Vodja projekta: Olga Stele


Stanislav Kink, Dijaški dom Ivana CankarjaIPCILJ IPPROFESIONALNI RAZVOJ /ključne kompetence/ STROKOVNIH DELAVCEV V VZGOJI INIZOBRAŽEVANJU /polletno poročilo 2012 /2013Vzgojitelj stremi k študiju lastne vzgojne prakse in posameznih dejavnostiznotraj nje:Postane reflektirajoči praktik: najboljše refleksije vzgojnega dela zapiše inobjavi. Temeljne in specifične kompetence integrira v strokovno identitetovzgojitelja ter spoznanja deli s sodelavci in stroko.TEMELJNA UGOTOVITEV- “Wellness pedagogiko” lagodnega počutja v vzgojnem delu je močpreseči z dogovorom o skupni strategiji in medsebojnem sodelovanju.-Le manjšina vzgojiteljev postaja prepoznavnejša s kreativnim pisanjemstrokovnimi besedili.-Neprestano je treba dvigovati stopnjo funkcionalne pismenostivzgojiteljev. Ker so nekateri posamezniki šibkeje motivirani za aktivnosodelovanje, podlegajo »wellness pedagogiki«.DOSEŽEKObjavljeni prispevki na spletni podstrani Dic Portal,vendar ne vsi, kerupravljalec spletne strani zavira osvežitev podstrani projekta


„VAREN DOM – VSE DNI V LETU“ - Dijaški dom Poljane, Ljubljanamag. Matej KosCilj projekta je zagotoviti dijakom varno okolje tudi čez vikend, ko ne morejodomov. Jih spodbujati k uspešnemu nadaljevanju šolanja, pozitivni socializacijiin usposobiti za mladinsko delo ter samostojno življenje.Temeljna ugotovitev je, da dijaki v programu -Varen dom vse dni v letu - lažje prebrodijo stiskomatične družine, uspešneje nadaljujejo sšolanjem in pridobivajo na pozitivni samopodobi.Novost je konkretna podpora dijakom iz socialno ogroženih družin zalažji prehod v samostojno življenje


VODJA PROJEKTA: Valentina LebarCILJ: Pri učencih razvijati sposobnosti zastavljanjalastnih/individualnih ciljev ter spremljanja le-teh.UGOTOVITVE:Učenci se sprejemajo takšne kot so in opozarjajo na pozitivne dosežke svojihsošolcev ter so drug drugemu pripravljeni pomagati. Skozi pogovor sizastavljajo vedno višje cilje in usvajajo prvine dialoškega govora. Sodelovanjepri pouku se je izboljšalo, za šolo so pripravljeni delati tudi doma. Spoudarjanjem njihovih močnih področij in izkazovanjem v okolju, se jeizboljšala njihova samopodoba.Svoja čustva so sposobni izraziti na primeren način.


Cilj projekta:Kako + doseči zastavljeni cilj? =


Dvojezična Osnovna Šola DobrovnikKétnyelvű Általános Iskola DobronakVRTEC DOBROVNIK / DOBRONAKI ÓVÓDADobrovnik 266j9223 Dobrovnike-mail:vrtec.dobrovnik@guest.arnes.si:Vodja projekta: Ksenija V. ZadravecVABIM TE VSOŽITJE DVEH JEZIKOV INKULTURTEMELJNA UGOTOVITEV:Otrok bolj poglobljeno absorbira , doţivlja drugo kulturo in jezik, če jevanjo aktivno vključen.DOSEŽEN CILJ:Otrok z aktivno vključenostjo hitreje, laţje, bolj poglobljeno sprejemadrugo kulturo in jezik.


Dvojezična osnovna šola Dobrovnik– Kétnyelvű Általános Iskola, DobronakVodja projekta: Slavica HajdinjakPoti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij:„BRALNA PISMENOST V UČILNICI BREZ KATEDRA“Cilj projekta:- hkratno opismenjevanje v slovenščini in madţarščiniv učilnici ţivljenja.Temeljna ugotovitev in novost:razrednastopnjavsi učenciod 1. do 9. rV projekt »učilnice brez katedra«, ki smo ga do letošnjega leta izvajali narazredni stopnji, se je pokazala potreba in želja po razvoju bralnepismenosti v slovenščini in madžarščini. Tako se je projekt omrežil med vsapodročja vzgojno-izobraževalnega dela in vanj so se priključili še vsi ostaliučenci in učitelji 2. in 3. triletja. Osmislili smo bralno pismenost v razvojstrategije usvajanja znanja, debat in okroglih miz različnih področij pouka.


BRANJE ZA ZNANJEEkonomska šola Novo mestoLiljana VovkRazvijanje bralne pismenosti pri dijakih od 1. do 4. letnika:1. let.: BRANJE OGROŢA NEVEDNOST2. let.: POTOVANJE TELESA IN DUHA3. let.: BRANJE ZA ZNANJELetošnji cilj: Dijaki berejo strokovne članke v slovenskem in tujemjeziku, se naučijo ene debatne tehnike, osvojijo veščinejavnega nastopanja in argumentacije ter se pomerijo v debati.Ugotovitev: Dijaki so spoznali uporabno vrednost projekta, ne samo v šoli,ampak nasploh v ţivljenju.Novost: Dijaki debatirajo pred starši.


Naslov inovacijskega projekta:“S samozavedanjem do uspeha”• Cilj:Dijaki imajo pri vseh predmetih med poukom izdelane ustreznezapiske glede na vnaprej podane kriterije in spoznavajoin razvijajo učinkovite bralne učne strategije (izdelavaizpiskov)• Temeljna ugotovitev:Dijaki pri učenju uporabljajo različne bralne učne strategije.• Dosežek:Dijaki 1., 2. in 3. letnikov imajo izdelane zapiske po kriterijih dobrihzapiskov in izdelane izpiske po vsaj eni metodi bralnih učnihstrategij.• Vodja projekta: Marija Mišmaš Pintar, prof.• Prijavitelj projekta: Gimnazija Šiška, Aljaţeva 32, 1000 Ljubljana• Leto začetka projekta: 2007/08• Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij


INOVACIJSKI PROJEKT ESEJISTIKAIrena Doljak, prof. slo.Cilj projektaRazvijanje zmoţnosti tvorjenja esejskih besedil insistematičnega usvajanja načinov razvijanja teme terrazvijanje kritičnega mišljenja.Temeljna ugotovitevUpoštevanje načela postopnosti in kakovostih povratnihinformacij.Novost – doseţekKakovosten osnutek/načrt za razpravljalni esej.Gimnazija Šentvid Ljubljana


Gimnazija Šiška, Desa Kapelj Gorenc in sodelavciRegeneracija, preventivna vadba in psihološka priprava v okviruinternatskih nogometnih oddelkov•NOVOST – AKTIVNOSTI - DOSEŢKI•Regeneracijski, preventivni treningi za vse letnike inindividualni kompenzacijski treningi.•Delo s športnim psihologom dnevno.•Fizioterapevtska oskrba dnevno.•Masaža dnevno in opremljene masažne sobe.•Izboljšanje prehrane v lastni kuhinji, 5 obrokov.•Rehidracija organizma dnevno.•Predavanja in delavnice za kvalitetno in samokritičnodelo v športu.•CILJ•Da se izognemo posledicampretreniranosti.•Da, zmanjšamo možnostpoškodb.•Da izobražujemo mladenogometaše, z namenomdviga kvalitete dela na vsehpodročjih.TEMELJNAUGOTOVITEV•Manj poškodb.•Boljša delovna klima inodnos z dijaki.•Veliko dodatnega delaizvajalcev.


CILJI PROJEKTA»Več glav več ve« - z medsebojnim povezovanjem do boljšegapoučevanjaVodja projekta: Barbara Smolej FritzStrokovni konzulent: Ada Holcar Brunauer•vzpostaviti primerno klimo v kolektivu kot predpogoj za strokovno sodelovanje•spodbuditi pretok in povezovanje znanj med učitelji•»skupna« znanja uporabiti pri reševanju problemov•usmeriti svoja znanja v pomoč učencem pri prenosu znanj med NGL in instrumentomUGOTOVITVE in DOSEŢKINa začetku šolskega leta smo izbrali dva prva in dva peta razreda Nauka o glasbi,v katerih smo uvedli » pet minut za glasbeno teorijo«, kar pomeni, da učenci izizbranih razredov skupaj z učiteljem instrumenta enkrat tedensko posvetijo nekajčasa povezovanju teoretičnih in praktičnih znanj.V izbranih razredih učiteljice NGL ob koncu meseca pripravijo tudi delovnilist, na katerem je povzeto znanje, ki so ga pridobili v preteklem mesecu innaloga, ki jo učenec opravi skupaj z učiteljem pri uri instrumenta.Poleg tega učenci izbranih prvih razredov skupaj z učiteljem instrumenta vodijosvojo glasbeno mapo (portfolio), kjer hranijo mesečne naloge, slike z nastopov,programe, kopije skladb, ki so jim najbolj všeč…Mapa jih bo spremljala vsehšest let šolanja.


Nadgradnja profesionalizma vzgojitelja – učitelja prihorizontalnem načrtovanju vzgojno izobraţevalnega delaiz področja jezika.JVIZ Mozirje, vrtec MozirjeVodja projekta: Mateja GlušičCilj projekta: Sodelovanje strokovnih delavk vrtca in šole prinačrtovanju vzgojno izobraţevalnega dela s področja jezika,ki bo imelo pozitiven učinek pri pridobivanju znanja inspoznanj otrok na področju jezika.Ugotovitve: Ugotovile smo, da otroci z veseljem izpolnjujejopodane naloge s področja jezika. Pri večini otrok se jeizboljšala drţa telesa in pisala. Pri risanju vzorčkov sopostali bolj natančni in poskušajo upoštevati pravilno smerpisanja. Pri javnem nastopanju so govorno bol samozavestniin si bolje zapomnijo vsebine.


JZ OTROŠKI VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAHANDREJA PEZDEVŠEKCILJ PROJEKTA V otrocih spodbuditizanimanje in veseljedo spoznavanja svojein drugih kultur termaterinega in tujihjezikov.INOVACIJA Odlično teamsko intandemskonačrtovanje. Otroci načrtujejodejavnosti skupaj zvzgojitelji. Razširitev projekta nacelotno enoto. Izjemno dobravključenost otrok.


KRANJSKI VRTCIMojca ZabretNaslov projekta: : UVAJANJE MONTESSORI PEDAGOGIKE V SKUPINO OTROK SPOSEBNIMI POTREBMIPrimarni cilj: Uvesti MONTESSORI pedagogiko v našo skupino. Otroci bipridobili na samostojnosti in samozavesti, saj bi sami lahko izbiraliaktivnosti.Sekundarni cilj: Postati »model« za učenje rednim skupinam.Novost: Uvedba novega načina dela v našo skupino- večja kreativnost.


Osnovna šolaAlojzija ŠuštarjaVodja projekta: Helena MorissetCilji:- povezovati preteklosti in sedanjosti- pridobiti splošne kulturne inizobrazbene vrednoteTemeljna ugotovitev:Učenje za življenje stimulira željo poučenju in znanju.Dosežek: Učenci sami raziskujejo insistematično rešujejo težave.


Redovalnica in spričevalo v2. triletju na OŠ Alojzija ŠuštarjaIzkušnje 1. triade, našeizkušnjeZbiranje podatkov,vrednotenje, refleksijaIzkušnje z uporabo noveredovalnice v praksiCilj:Kvalitetna povratnainformacijaUskladiti cilje, kriterijeza 2. triadoPregled UN, formativnospremljanje znanja


Zavod. Sv. Stanislava, OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana ŠentvidVodja IP projekta: Marija KušarCilj: Redovalnica in spričevalo v 1. triletjuDosežek letos:‣ v oblikovano redovalnico beležimopopravke/izboljšave (cilji, področja)‣ srečanja in pogovori o rubrikiformativno spremljanje


UGOTOVITVE- boljši so pri izražanju svojih mnenj, pisanjuanaliz in vrednotenju dela;- večja je med predmetno povezovanje ;- znanje je trajnejše;- učenci so se med seboj povezali.RZISKOVALNO VPRAŠANJE:Kaj motiviraotroke in jim vzbuja željo po aktivnemučenju?UČILNICA V NARAVIGZAVOD SV. STANISLAVAOsnovna šola Alojzija Šuštarjavodja projekta :Dragica RadojevičUčiteljica RP


POMEN TIMSKEGA PRISTOPA PRI RAZVIJANJUSOCIALNIH KOMPETENCCilj: Pri učencih in učiteljih upoštevati individualne potrebe spoudarkom na različnih aktivnostih in spodbujati dobreodnose sodelovanja.Novost: obrazec - Individualiziran program oz. poročilo oopravljenem razgovoru za posameznega učenca.Temeljna ugotovitev: obrazec pomagalo pri razvijanjuodgovornosti otrok in samokritičnosti, spodbuja k timskemusodelovanju staršev in strokovnih delavcev šole.Vodja projekta: Neja Harej


POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTA (OŠ Blanca, Mojca Hojski Tkavc)V šolskem letu 2012/13 nadaljujemo z vzbujanjem zanimanjaučencev za tuje jezike in medkulturno ter medpredmetnopovezovanje s ciljem, da učenci tuj(e) jezik(e) in njegovo (njihove)kulture spoznajo in/ali vzljubijo.V ta namen uporabljamo model ‚jezikovne kopeli /CLILa‘, saj se jedo sedaj le ta izkazala kot tista, s katero najlažje integriramo ciljetemeljnega programa z jezikovnimi. Še posebej smo uspešni zučenci 3.razreda, ki so na tako obliko dela navajeni in imajo žeosnovno razumevanje tujega jezika in tudi že nekaj besedišča. Priučencih 1.razreda pa kombiniramo tako „jezikovno kopel‘ kot‚tradicionalni‘ pouk zgodnjega učenja tujih jezikov. Učenci so priosvajanju snovi bolj samozavestni in tudi motivirani za sodelovanje,saj skoraj vsi želijo pokazati, kaj že (po)znajo.


Vodja projekta: Mateja BevcNaslov projekta:Slomšek je kul – predstavitev pomena kulturnozgodovinskeosebnosti kraja PonikveCilji projekta:• popestritev vzgojno-izobraževalnega procesa ter vključevanje aktivnih metod in oblik dela;• predstavitev učnih poti in izdelava učnih listov, prilagojenih razvojni stopnji učencev prve,druge in tretje triade;• povezovanje različnih področij (slovenščina, zgodovina, geografija, naravoslovje,matematika, glasba, likovna vzgoja…);• priprava učencev na vodenje manjših šolskih skupin; povezovanje z lokalnim turističnimdruštvom.Temeljna ugotovitev in novost – dosežek:• terenske oblike in metode dela imajo učenci radi;• gre za izkustveno učenje, ki omogoča učencem lažje razumevanje vsebin;• učenci, ki jih je težje pripraviti k aktivnemu sodelovanju, so bolj motivirani za učenje;• gre za zelo dobro medpredmetno sodelovanje in sodelovanje s turističnim društvom terprebivalci, ki živijo ob učni poti in iščejo možnosti za uveljavljanje svoje dejavnosti.


OŠ BRASLOVČENa poti k večjezičnosti in večkulturnosti (Integracija tujega jezika vprvem triletju OŠ)Vodja projekta: Monika Vasle* CILJ PROJEKTARazvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrok.*TEMELJNE UGOTOVITVEUčenci se vse bolj odzivajo, poznajo že kar nekaj osnovnih navodil in besedišča. Tudipozdravljanje je samoumevno v angleškem jeziku. V razumevanju sicer prevladujejo drugo- intretješolci, ki so se z integracijo srečevali že lansko šolsko leto. Predvsem pa ugotavljam, daimajo učenci vedno majn zadržkov ter da zelo radi prihajajo k tem učnim uram.*NOVOSTI, DOSEŽEKEvalvacija v timu ter sprotno načrtovanje je ključno pri izvajanju integracije. Znamo poiskatiučinkovite načine in oblike dela s katerimi učenci razvijajo medkulturne in jezikovnekompetence ter nadgrajujejo znanje.


Otroci s posebnimi potrebami v slovenski OŠCILJ:Ustvariti „prijazno“ okolje za otrokes posebnimi potrebami insprejemanje drugačnosti.TEMELJNA UGOTOVITEV:Učenci s posebnimi potrebami sepri pouku počutijo nelagodno inizpostavljeno, ţivali pa doprinesejok večji sproščenosti, samostojnostiin višji motivaciji za delo.NOVOST :Terapija s psom pod strokovnimvodstvom Ane Senegačnik Kurnik.Andreja DobnikarOŠ Brezovica pri Ljubljani


OŠ BRŠLJINVODJA: BOŠTJAN PAPEŢCILJ:Vsi učitelji za medsebojnokomunikacijo uporabljajo e-orodja,70 % učiteljev uporablja e-orodja za komunikacijo zučenci in starši.50 % učiteljev uporablja e-orodja za potrebe poučevanjain organizacije pouka.DOSEŢKI: Nabor dobrih praks Vsebinsko oblikovanjetečajev Pozitiven odziv nametodo „najprejpotreba , potemrešitev“


KUHANO, PEČENO – NA MIZO PRINEŠENO …Vodja: Jasmina Likar ŠtinjekCilji projekta:- Razvijati pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine ob tematiki kulture prehranjevanja vdomačem kraju;- z raziskovanjem različnih segmentov in vidikov , povezanih s hrano, spodbujati aktivno učenje;- z raziskovanjem različnih segmentov in vidikov , povezanih s hrano, spodbujati pozitiven inspoštljiv odnos do hrane in ozaveščenost o pomenu naravne in v domačem okolju pridelanehrane;- spodbujati medpredmetno sodelovanje pri sodelujočih učiteljih, pri učencih pa medpredmetnopovezovanje znanja;- spodbujati čim aktivnejšo vlogo učencev;- učence motivirati in za drugačne oblike dela ter dosegati pri tem večjo stopnjo bralne pismenosti.Ugotovitev:Ob izvedbi anketiranja, intervjujev, pri zbiranju starih receptov, pri pripraviglasila, plakatov in kulturne prireditve smo spoznali, da je bilo velikopoglabljanja in dela z besedili, zato smo raziskovalno vprašanje našegaIP razširili in dodali vlogo jezika in komunikacijskih veščin pri doseganjuciljev projekta oz. vlogo kulturnega okolja pri razvijanju bralne pismenosti.V bodoče se bomo usmerili tudi na raziskovanje aktualnih problemov vsedanjosti in spodbujali še aktivnejšo vlogo učencev.Doseţki:• Uspešno smo motivirali in aktivirali učence za delo.• Glasilo Kuhano, pečeno – na mizo prinešeno …• Glasilo Reci zelje, tvoj fant se v kozici pelje!• Tematska prireditev na temo hrane.• Dve razstavi: Stari kuhinjski pripomočki in Priloţnost za razmislek.


Zavod RS za šolstvoSTRATEGIJE ZA RAZVOJ KOMPETENCE UČENJE UČENJAINOVACIJSKI PROJEKT, Osnovna šola Črni Vrh, marec 2013Ţive naj vsi narodiki hrepene dočakat’ dan,da koder sonce hodi …Cilj:Razvijanje strategij za razvoj kreativnih in učinkovitih učnih okolij.Temeljna ugotovitev in novost – doseţekZ razvojem kreativnih in učinkovitih učnih okolij razvijamo:-dobro prakso,-odkrivamo nove poti učenja (učenje v odprtem učnem okolju) in poučevanja,-vplivamo na preoblikovanje večplastnega izvedbenega šolskega kurikuluma,-spodbujamo učno kulturo in oblikovanje kompleksne didaktične strategije za izboljšanje znanja, ki temeljina opazovanju strategij poučevanja in učnih učinkov.Učenje temelji na notranji motivaciji, učenci sami odkrivajo poti do znanja in imajo več možnosti zatrajnostno učenje.Poučevanje izhaja iz vprašanj: kako učenca naučiti, kaj učencu pomaga razumeti učno snov, s katerimikoraki osvoji trajno znanje.Vodja inovacijskega projekta: Ivanka ErjavecRavnateljica:Irena KenkStrokovna konzulentka: Bernarda Mal


ČIPKA V NARAVNIH MATERIALIHOŠ ČRNI VRHVodja projekta: Barbara PetkovšekCilj: V učni praksi klekljanja spoznati učinek uporabe naravnihmaterialov za spodbujanje ustvarjalnostiUgotovitve:• Omejitve pri uporabi naravnih materialov na svojevrsten načinpoglabljajo razmišljanja in ustvarjalnost.• Motivacija učencev pada, ko je cilj predaleč. Potrebno je določiti večvmesnih ciljev.Dosežek: Učenci v ustvarjalnem delu skozi čipko in naravne materialenačrtujejo in izdelajo uporabni predmet (oblačilo).


RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: KAKO INTEGRIRATI MEDKULTURNE IN JEZIKOVNEKOMPETENCE PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE?Temeljni cilji:• razvijati in spodbujati interkulturnovzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnih zmoţnosti,• razvijati in spodbujati inovativni inraziskovalni pristop k učenju inpoučevanju jezikov zosredinjenostjo na učenca.Temeljna ugotovitev:za uspešno integracijo angleščine jenujno timsko sodelovanje razredneučiteljice in izvajalke integracije – takopri načrtovanju kot izvedbi pouka.Novost – doseţek:- odzivanje učencev tudi v angleščini,- dobre povratne informacije učencev,- uspešno doseganje učnih ciljev.


Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne DivačaABC RAČUNALNIŠTVAVodja: Velikanje Emil• CILJ: Projekt želi ugotoviti, kako v nižjih razredihosnovnošolskega izobraževanja učence naučiti sistematičnerabe računalnika, da ga bodo lahko kasneje učinkovitouporabljali pri pouku in učenju, bili lažje zaposljivi in doseglizadovoljno življenje v družbi znanja.• Projekt je poizkus sistematiče implementacije kurikula napodročju računalništva že v 1. in 2. triadi OŠ.• Projekt je zamišljen kot petletni, poteka leto in pol,rezultati pa so zelo spodbudni. Projekt bo predstavljen ,kot del širše tematike s tega področja tudi na SIRIKT-u.


Osnovna šola dr. Janez MencingerSavska 10, 4264 Bohinjska BistricaStare ValčiCilj projekta:omogočiti otrokom igrivo raziskovanje v gozdu in pritegniti staršeTemeljna ugotovitev:otrokom smo ponudili možnost razvijati sposobnosti in načine zavzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v medgeneracijskih odnosihDosežek:zadovoljstvo staršev in otrok ob sproščenem druženju v gozdu z željo po še …


OŠ dr. Ljudevita Pivka PtujVodja projekta: Vesna HorvatCilj projekta:1. Oblikovati skupino učencev z izrazitejšimi negativnimi oblikami vedenja, ki bodovključeni v projekt.2. Oceniti samopodobo učencev na začetku in ob zaključku projekta.3. S pomočjo vprašalnika za učitelje oceniti vedenje učencev na začetku in obzaključku projekta.4. Oblikovati program delavnic za razvijanje pozitivne samopodobe, prepoznavanjekonfliktnih situacij in učenje razreševanje le- teh.5. S pomočjo ţivali in skrbi za njih razvijati empatijo.6. S pomočjo sprostitvene vzgoje naučiti učence umirjanja.7. S pomočjo mediacije najti rešitev v konfliktni situaciji.Temeljna ugotovitev in novost – doseţek:• delavnice se izvajajo prekratek čas, da bi prišli do vidnih doseţkov• skupina je nekooperativna


OŠ dr. Slavka Gruma, Cankarjev trg 2, 1410 Zagorje ob Sav• CILJ: Poiskati načine, da učence privabimo, spodbudimo k branju.• TEMELJNA UGOTOVITEV: Ugotavljamo, da so dosedanjeaktivnosti zelo uspešne (ugankarski kotiček, sodelovanje v šolskiigrici, organizirani mesečni obiski mestne knjiţnice, pravljičnivečer v knjiţnici).• NOVOST – DOSEŢEK: V tem šolskem letu smo pričeli z novoobliko motivacije – organizirali smo pravljični večer v knjiţnici.Učenci so v sproščenem vzdušju (zatemnitev prostora, svečke,dišave, blazine za udobje...) poslušali pravljico, nato pa ustvarjaliglede na njeno vsebino. Aktivnost je bila zelo obiskana ter dobrosprejeta s strani učencev. V prihodnje načrtujemo podobneaktivnosti (npr. pravljični večer v parku).Vodja projekta: Nives Gros


OŠ Frana Erjavca, Kidričeva 36, Nova GoricaVodja projekta: Dolores ŠtrukeljCilj projekta:Spodbujanje k strpnosti, tolerantnosti do drugačnosti žev zgodnji dobiUgotovitev: Učenci se že zelo zgodaj srečajo z vidno drugačnimi ljudmi in nakonkreten način spoznajo njihove težave. Učenci izražajo željo ponadaljnjih druženjih. Razvijajo socialni čut.


APLIKATIVNOST PROJEKTNE TEME VRT PRIHODNOSTISPOZNANJEVI ustanove imamo s sodobnimi metodami učenja in poučevanja trajnostnega načinaživljenja odgovorno vlogo v globalnem procesu učenja.CILJSplošni: Vzgajanje, osveščanje in usposabljanje vseh udeležencev VI procesa zasprejemanje aktivne vloge v svojem življenju kot delu sveta.Operativni: Prehranska samooskrba je temelj zdravega, varnega in kakovostneganačina življenja.Vodja IP: Dragica Milojevid


PROJEKT DIDAKTIKA OCENJEVANJATemeljni ciljSPODBUJANJE UČENČEVIH POTENCIALOV IN RAZVOJ UČENJAKAKO?razvijanje bralno učnih strategij in motivacije za branjeaktivnosti, ki omogočajo individualno spremljanje razvoja posameznega učencamedvrstniško učenjesprotna aktualna povratna informacija učitelja»Vsak je lahko uspešen, vsak lahko zna in zmore.«http://www2.arnes.si/~oscefk1s/index.htmobjave člankovVodja projekta: Vlasta Prevolšek


•OŠ Franca Lešnika – VukaSlivnica pri MariboruMariborska cesta 42312 Orehova vastel. (02) 603 56 80 , vrtec (02) 605 69 91e. pošta šola: o-flvslivnica.mb@guest.arnes.sie. pošta ravnat.: anton.obreht@guest.arnes.sidomača stran: www.osflv.siVRTEC SLIVNICAINOVACIJSKI PROJETK: SKOZI IGRO V UČENJE NEMŠKEGA JEZIKAVODJA PROJEKTA: ZDENKA VOGRINECRaziskovalno vprašanje:Kako se otroci v zgodnjem starostnem obdobju odzivajo na institucionalno uvajanje tujega jezika?Cilji:Učenje nemškega jezika poteka integrirano v različne dejavnosti življenja in dela oddelka.Otroci si pridobivajo “posluh za nemški jezik” in način izgovorjave tistih glasov, ki jih ni v materinem jeziku.DOSEŽENA RAVEN NOVOSTI REZULTATOV: odkrivanje novosti – invencija• Načrtovanje, refleksija, evalvacija I.P.; izvajalka - vzgojiteljica – integracija – tematski sklop, projekt.• Otroci preko igre in komunikacijskega pristopa osvajajo nemški jezik.• Integrirano učenje tujega jezika v oddelku poteka vedno v dveh manjših skupinah.• Udeležba na hospitacijah, videoposnetki – izmenjava primerov dobre prakse; strokovna pomoč ZRSŠ.• Pozitiven odziv staršev.OŠ FLV, VRTEC SLIVNICA, FEBRUAR 201342


OŠ Franca Lešnika – VukaSlivnica pri MariboruMariborska cesta 42312 Orehova vastel.: (02) 60 35 680fax.: (02) 605 63 81e. pošta šola: o-flvslivnica.mb@guest.arnes.sie. pošta ravnat.: anton.obreht@guest.arnes.sidomača stran: http:// www.osflv.siINOVACIJSKI PROJEKT: ZNANOST V UMETNOSTI IN ŠPORTUVODJA PROJEKTA: ANJA SORKORaziskovalno vprašanje: Čemu otroku ponuditi možnosti iskanja različnih poti do znanja?Cilj: Povečati funkcionalno pismenost učencev in dvigniti nivo znanja na proces povezovanja, posploševanja inanaliziranjaDOSEŢENA RAVEN NOVOSTI REZULTATOV: 3.nivo: Razviti, izboljšati (odpraviti pomanjkljivosti) primer»dobre prakse« Drugače izpeljane učne ure; uvajanje novosti (kritično razmišljanje, sodelovalno učenje, metoda šestihklobukov razmišljanja, metoda CoRT 1; PNZ, NCD, UVD…); izvedba hospitacij (prisotnost g. ravnatelja);videoposnetki; poročanje (lastna ocena uspešnosti, mnenja učencev); izmenjava primerov dobre prakse;medpredmetno povezovanje; strokovna pomoč konzulenta. Učenci na drugačen način osvajajo nove učne vsebine in pridobivajo spretnosti vseživljenjskega znanja. Pozitiven odziv učencev.


Z vsako pesmijo me je večOŠ Franja Malgaja ŠentjurVodja projekta: Bojana PotočnikFB profil Vse Je PesemLepa pesem je pravo ime za jutrišnjevelikaneStopil je pesnik mlad na ParnasPodarim ti pesemSkupaj pišemo pesemMalgajevci pojemo slovenske pesnikeRomeo in JulijaJSKD – Igrajmo se gledališčeCILJ projekta je z različnimi oblikami inmetodami približati poezijo mladimbralcem, da bodo segali po njej tudi, kobodo zapustili šolske klopi.DOSEŽEKIzposoja pesniških zbirk v knjižniciraste, prav tako zanimanje zapoezijo.Vse več učencev izraža želje povključevanju v projekt.FB profil povezuje ljubitelje poezijein jih uči kulture v socialnemomrežju.Krepijo se odnosi med učenci insodelavci v kolektivu.


OŠ GLAZIJA,CELJEDELAVNICE – SPOLNA VZGOJA ZAMLADOSTNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI» Z roko v roki v puberteto »Učence petega in šestega razreda OŠPP vodiva :Vesna Pečarič in Aleksandra Lampret Senčič ( vodja projekta )CILJ : Uvedba delavnic o spolni vzgoji v kvaliteten pouk.DOSEŢEK - NOVOSTI :Letošnji generaciji otrok sta vedoţeljni, zanima jih tema, skupina ještevilčno velika , v njej so otroci z ADHD, Aspergerjevimsindromom, otroci z motnjo v razvoju. Kljub motnjam spremljajodelavnice in sodelujejo. Novost je, da so delavnice časovno iz 60- 90minut skrajšane na 45 šolskih minut in razdeljene na več vsebinskorazumljivih sklopov, kar nama omogoča bolj ciljano delo gledepopulacije, predstavlja pa organizacijsko in metodično prilagajanje insklepanje v celoto. Novost je tudi ta, da po vsaki uri naredivasprotno evalvacijo, ki jo zapisujeva v dnevnik srečanj. Ob konculetošnjega leta bova razdelili anketni vprašalnik za otroke, starše.Celje, februar 2013.


Evropski prostovoljci v OŠ kot gostiteljski organizacijiVodja projekta: Almira Gregorič KolencŠolsko leto: 2012//20131 CILJ PROJEKTA: KREPITEV JEZIKOVNIH , DIGITALNIH IN MEDKULTURNIH KOMPETENC VKLJUČENIH STROKOVNIH DELAVCEV,UČENCEV IN EVS PROSTOVOLJCA IN POVEZANOSTI VSEH STROKOVNIH DELAVCEV V OKVIRU PROJEKTA ALTERNATIVEN NAČIN UČENJA DRUGEGA TUJEGA JEZIKA KOT PREDSTOPNJA UVEDBE OBVEZNEGA PRVEGA INDRUGEGA TUJEGA JEZIKA V OŠ1 TEMELJNA UGOTOVITEVUČENJE DRUGEGA TUJEGA JEZIKA V 1. RAZREDU PO METODI CLIL JE OBOGATILA PROGRAM ŠOLE INPOVEČALA ZANIMANJE ZA ZGODNJE UČENJE TUJIH JEZIKOVIZKUŠNJA SODELOVANJE Z MLADINSKIM CENTROM NAS OZAVEŠČA O KORISTNOSTI SODELOVANJA ZLOKALNIMI IN REGIJSKIMI PARTNERJIPRESEGANJE KULTURNIH IN JEZIKOVNIH STEREOTIPOV2 NOVOST – DOSEŽEK PRIDOBITEV SAMOSTOJNE AKREDITACIJE ZA SPREJEM EVS PROSTOVOLJCEV INTERES UČENCEV ZA POVABILO EVS PROSTOVOLJCA K URAM POUKA IN DEJAVNOSTI RAZŠIRJANJE DOBRE PRAKSE - PREDSTAVITEV EVS GERMANISTOM GIMNAZIJI IN ESŠ TRBOVLJE ZA SPREJEM EVSPROSTOVOLJKE


Koraki:Cilj:1. Predstavitev projekta staršem, učiteljem inučencem.2. Predstavitvene ure v vseh prvih razredih in podogovoru z učitelji tudi v nekaterih ostalihrazredih.3. Učenje posameznih predmetnih področij spomočjo prisotnosti ţivali v razredu, v skupiniali individualno.4. Razna izobraţevanja, ki so nujna za kvalitetnoizvedbo.Sprostiti in spodbuditi učence k hitrejšemunapredovanju na različnih področjih primanjkljajev,ovir, motenj.Spoznanja:S TAČKO V ROKIŠOLSKIMDOGODIVŠČINAMNA PROTIS pomočjo ţivali tvorimo pristnejše medosebneodnose, se učimo socialnih pravil ter ustreznegavedenja v različnih socialnih situacijah.Zelo pozitivno sprejeto iz strani učencev,učiteljev in staršev.Dogovori za nadaljnje izvajanje ţe potekajo in setudi ţe izvajajo. Učenje skozi stik z ţivalmi navseh področjih.Vnašanje vaj Brain Gym je zelo dobro vkombinaciji s terapevtskim parom.


Šola ni šala• OŠ Gradec, Litija, POŠ Jevnica,• vodja: Tanja Vesel• Cilj projekta: Organizirati spodbudno učnookolje, da vsak učenec najde tisto, karrabi.• Temeljna ugotovitev: Veliko učencevhitreje napreduje, kot to predvideva učninačrt.


Učenje matematike v skladu z naravnimizmožnostmi• Osnovna šola Grm, Novo mesto• Vodja projekta: Karmen Krţan• Cilj projekta: Razviti model poučevanja za hitrejši razvoj otrokovegamišljenja iz predlogičnega v logično mišljenje• Temeljna ugotovitev:Z razvijanjem pojmov konzervacije, seriacije in klasifikacije je potrebnozačeti zgodaj v otrokovem razvoju, da se lahko ustrezno razvijematematično logično mišljenje.• Novost-dosežek:Sestavljamo naloge, ki sledijo Piagetovemu modelu mišljenja in jih uvajamov 2. razred.


Zgodnje učenje tujega jezika nemščine zarazvijanje komunikacijske kompetence priučencihIntuitivno učenje tujega jezika in razvijanjekomunikacijske kompetence s poudarkom naslušnem razumevanju v igrivih situacijah oz. vsituacijah iz vsakdanjega življenja.Ugotovitve:- pozitiven odnos do učenja tujih jezikov;- sproščenost govornega sporočanja.4. raven: Odkrivanje novosti – invencijaUčenje tujega jezika v drugačnem, bolj naravnem, novemkontekstu.Vodja projekta: Albina Avsec, prof.Prijavitelj projekta: OŠ Gustava Šiliha LaporjeStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec Semec, višjasvetovalka ZRSŠ


OSNOVNA ŠOLA HUDINJACELJEMARIBORSKA CESTA 125, CELJEProjekt: KNJIGA ME(NE) BRIGAOlga Koţel


1. NOVOST- Vsi učenci predmetne stopnje sodelujejo pri izbiri knjig.- Učenci rešujejo kviz.- Najboljši učenci v mesecu aprilu na prireditvi predstavijo knjigo, ki so jo prebrali.2. UGOTOVITEV- Učenci raje berejo knjige, ki so izbrane po njihovem okusu.- Privlači jih oblika tekmovanja, saj so najboljši nagrajeni.- Povečal se je obisk šolske knjiţnice.3. CILJ- Vsi učenci predmetne stopnje preberejo izbrano knjigo.- Vsi učenci obiščejo knjiţnico.- Poveča se bralna kultura učencev.- S kvizom preverijo znanje o prebrani knjigi.- Razglasimo zmagovalca.


INOVACIJSKI PROJEKT – Bralnikartonček “Ali Hudinjček bere?"OŠ HUDINJA,Mariborska 125, 3000 Celje• VODJA: Darja Jeran, prof.razrednega pouka,poučujem v 3. razreduBRALNI KARTONČEKPripomogli smo k izboljšanju branja vrazredu, kar se opazi pri samem delupri pouku.Pri učencih smo vzpodbudili, da sodoma pred starši več brali kot doslej.Zelo so se navadili na ta kartonček, kiga dobijo v začetku meseca.• CILJ: Boljša bralnapismenost v niţjihrazredih osnovne šole.


1. IZHODIŠČE:• potrebe gospodarstva,• interes gospodarstva,• zgodnje odkrivanje PI priučencih,• odpravljanje predsodkov dopoklicnega izobraţevanja.2. CILJI (oblikovanje glede naizhodišče):• dobra priprava otrok na vpis v SŠ,(tudi vključeni socialno izključeniučenci)• promocija deficitarnih poklicev vobčini in ustreznih izobraţevalnihprogramov,• vključitev staršev,• ohranitev interesa za delavnice.PROJEKTSPODBUJANJE POKLICNEGAIZOBRAŽEVANJA S POMOČJOINOVATIVNIH PRISTOPOV3. TEMELJNE UGOTOVITVE INDOSEŽKI (vmesneevalvacije):• učenci so se vključiliponovno v KK,• nadaljevanje s Poklicnimbazarjem zaradi zadovoljstvaučencev in staršev.CILJI:Poklicni bazar na šoli(regijska predstavitev),ustvarjanje pogojev zapodjetniške delavnice.


Naslov projekta: Želim ti lep danLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Terezija LukmanPrijavitelj projekta: Osnovna šola IvanjkovciStrokovni konzulent: Jožica GramcPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolijCILJ PROJEKTA: Vstopiti v zadovoljive socialne odnoseLETNA REFLEKSIJA 2012/20131. TEMELJNE UGOTOVITVE:• Pomembno je delati procesno.• lep dan si lahko ustvarimo le, ob skupnem načrtovanju, sodelovanju, predmetnem povezovanju termedsebojnem spoštovanju in sprejemanju.• Potrebna je velika mera odgovornosti ter strokovnega in profesionalnega sodelovanja vseh strokovnihdelavcev.• Kljub oviram je pomembno vztrajati in slediti notranjemu glasu ter razumeti sebe in druge.• Ob dobri podpori konzultentke, strokovnih delavcev in staršev pride do notranjega navdiha, da lahko s takimdelom nadaljujemo ter osebnostno rastemo skupaj z našimi učenci.2 NOVOST,DOSEŢEK• Kot vodja projekta, sem z načrtovanim dnevom dejavnosti “Prosta volja je najbolja uspela navdušiti članetima, vse strokovne delavce na šoli in vrtca., da smo se na izvedbeni ravni povezali preko različnih dejavnostidneva; med predmetno, med projektno in medgeneracijsko, kjer so sodelovali tudi zunanjimi sodelavci.• Procesno delo in učinek metode Pomoč z umetnostjo smo doţiveli ob uţivanju lepega dne, ki nas je zdruţil zdramsko predstavo, plesom, likovnimi stvaritvami, zeliščnimi priboljški tetePehte in modrimi ugotovitvami učencev iz izobraţevalnih delavnic,ki so jih učenci izrazili preko plakatov.• Kako smo občutili pozitivno energijo so potrdile tudi naknadne pozitivnepovratneinformacije dedkov, babic, staršev, strokovnih delavcev in učencev.


Z IKT podprto poučevanje v kombiniranem oddelku• OŠ Kozara Nova Gorica• Vodja projekta: Mateja Ivanuša• Cilj projekta: Spodbuditi aktivno rabo IKT na vsehstopnjah pri poučevanju v kombiniranih oddelkih.• Ugotovitev:‣ Znanje večine sodelujočih s področja IKT ni v koraku sčasom.• Novost - dosežek:‣ Delo pri projektu v tem šolskem letu je zasnovano natreh izobraževalnih delavnicah, katerih namen je, da sesodelujoče seznanijo s spletnimi učilnicami in e-gradivi ter novo znanje in ideje preizkusijo v praksi. 1.takšna delavnica je že za nami.


Ustvarjamo brez meja – čezmejno sodelovanje osebs posebnimi potrebami in njihovih mentorjevOŠ Kozara Nova Goricavodja projekta Erika PeridCilj projekta:Raziskati možnosti za izmenjavestrokovnega znanja in storitev medstrokovnjaki z obeh strani meje.Letošnji dosežki:• odprli smo novo raziskovalno vprašanje in si zastavili nov cilj projekta,• raziskali smo italijanski šolski sistem in ga primerjali z našim šolskim sistemom,• zastavili smo trojezični Slovar strokovnih izrazov, ki ga sproti dopolnjujemo,• ogledali smo si Logomotorno učilnico v Gorici v Italiji in začeli z dogovori zitalijanskimi kolegi o možnostih uporabe na naši šoli,• začrtali smo vsebino Zbornika o petletnem čezmejnem sodelovanju,• dogovorili smo se o datumu, temi in vsebini letošnje zaključne prireditve.


IGRAJE V ANGLEŠČINO- inovativni projekt OŠ Lava Celje –CILJ PROJEKTAOtrokom želimo pri različnih učnih predmetih približati znanje tujega jezikana sproščen in neobremenjen način, in sicer z didaktičnimi in socialnimiigrami, usmerjenim gibanjem, dramatizacijo z lutko in brez nje terustvarjalnimi in problemskimi učnimi situaciji.TEMELJNE UGOTOVITVEUčenci so pri spoznavanju, usvajanju in rabi tujega jezika čedalje boljgovorno spretni.Učenci so se na pobude in vprašanja, zastavljene v angleškem jeziku, sprvaodzivali samo v slovenščini, sedaj pa se že večina otrok odziva v angleščini,kar kaže, da strah pred angleščino izginja in na pozitiven vpliv rabe inspoznavanja angleščine v zgodnjem obdobju.NOVOSTIzvirne igre, pesmi, dramatizacije in deklamacije nastajajo pod peresiučiteljic, saj tako lažje uresničujemo cilje predmetnika prve triade.Vodja projekta: Andreja Golouh, OŠ Lava Celje


Alenka Prevec, OŠ LEDINA, Bolnišnična šola, LjubljanaZAKAJ JE POUČEVANJE NA DALJAVO KORISTNORAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Zakaj je poučevanje na daljavo(dolgotrajno) bolnih učencev/dijakov koristno?CILJ: Omogočiti kakovostno kontinuiteto šolskega dela(dolgotrajno) bolnih učencev/dijakov.AKTIVNOSTI: Izvajamo pouk z dijaki in učenci, izvedba športnegadne, prenos/snemanje prireditve, izobraţevanje-novosti IKT,zbiranje anketnih vprašalnikov, iskanje in študij literature s totematiko.SPOZNANJA IN UGOTOVITVE: Poučevanje s spletnimvideokonferenčnim sistemom dobro poteka. Seveda so teţave, takotehnične narave, kot tudi teţave naših učencev/dijakov, ki pa jihredno sprotno timsko rešujemo. V timu smo si na razpolago za pomoč,zastavljamo si aktualna vprašanja/aktivnosti.


• Cilji:1. spoznavanje in opravljanje (različnih, novih) delovnih in zaposlitvenih tehnik izvenmatične šole;2. večja samostojnost pri preživljanju prostega časa učencev v ožjem in širšemsocialnem okolju;3. aktivnejše vključevanje v socialne skupine izven matične šole.• Temeljna ugotovitev: tovrstno zastavljen projekt sledi zastavljenim ciljem ter odpiranov pogled na delo z mladostniki s posebnimi potrebami.• Novost/dosežek: ob medsebojni pomoči in teamskem delu vseh vključenih v projektpa tudi ostalih delavcev šole gre za uspešno vpetost in sprejetost dejavnostiprojekta v redno VI delo (pouk) v Posebnem programu naše šole, boljša klima, boljšepočutje mladostnikov vključenih v projekt ter večja motiviranost učencev, ki bodo vprojekt vključeni v prihodnje.• Vodja projekta: Janko Stergar


OŠ Minke Namestnik – Sonje,Slovenska BistricaVodja projekta: Katja Sagadin, prof.def.Cilji projekta:- zgodnje prepoznavanje in celostna obravnava ,- svetovanje in informiranje svetovalnih delavcev, učiteljev in staršev, vzgojiteljev ter strokovnih delavcev izokoliških vrtcev ter večinskih osnovnih šol,-nudenje podpore pri delu z otroki s posebnimi potrebami,-razvoj zavoda.Ugotovitve, dosežki:-22 otrok, 18 obravnav/testiranj, 28 razgovorov s starši , 9 s šolami,-starši (in učitelji) imajo možnost priti do strokovnih odgovorov na vprašanja o otrokovem napredku in težavah vsvojem okolju po krajši in enostavnejši (brez napotnice, plačila,....) poti,-širimo prakso in pridobivamo na kvaliteti (razvoj zavoda),- 7 predstavitev projekta.


PROJEKT : Sprotno preverjanje in ocenjevanje pripouku matematike• Vodja projekta:‣ Mojca Štor• Cilj projekta:‣ Spodbuditi učence k sprotnemu učenju matematike.• Temeljna ugotovitev:‣ Boljše sodelovanje učenec-učitelj in večja motivacija za delo• Novost - dosežek:‣ Razvijanje samokritičnosti pri učencih, kritično opazovanjeizdelkov ostalih učencev, sprejemanje kritike


Cilj projekta ČUM 2012/2013ODZIVANJE NA EMPATIČNE ODNOSEOTROCI- se lažje vživljajo v čustva drugih (spomočjo lutk, pravljic, dramatizacij,ogledal, iger vlog…)- se več pogovarjajo o čustvih,razumevanju drugih živih bitij- boljša klima v oddelku, več strpnostiin upoštevanja drugegaODRASLI- bolj načrtno delamo na področjuempatije (osebnostni inprofesionalni razvoj)- se več pogovarjamo o sebi indrugih, boljše razumevanje – boljšiempatični odnos do vseh- vzgajanje z vzgledom (ogledalo)„Da bi vplivali na otrokovo življenje, moramo seči tako dootrokovega razuma kot do srca.“ (Smith)OE VRTEC NAKLO, OŠ NakloDamjana Debenec, vodja projekta


CILJOŠ NakloDimitrij BandaInovacijski projekt:LABIRINT SPOZNAVANJA• ustvariti ugodno psihosocialno klimo vvseh oddelkih in posledično na celotnišoli;• pri učencih razviti socialne veščine;med učenci razviti medsebojnorazumevanje in spoštovanje,sprejemanje raznolikosti in strpnost• razviti nov model sestankov oddelčneskupnosti in razrednikom nuditistrokovno podporo pri pripravisestankov oddelčne skupnostiNOVOST – DOSEŽEKNov model sestankov oddelčne skupnosti.TEMELJNA UGOTOVITEVSistematično zastavljene inkontinuirane razredne ure so oblikadela z učenci, ki prinaša pozitivnerezultate na razredno in šolsko klimo.Razrednikom je pomoč svetovalneslužbe pri pripravi razredih ur v takiobliki zelo dobrodošla.


OŠ NakloTinka BertonceljInovacijski projekt:ČUSTVA ODPIRAJO UMTEMELJNA UGOTOVITEVKontinuirane dejavnosti na področjurazvijanja čustvene inteligence sopripomogle k boljšemu počutjuučencev in učiteljev v razredu, učencilažje rešujejo konflikte, se boljšerazumejo in so se veliko naučili.Projektna skupina je v veliko podpororazrednikom. V sami projektni skupinije zelo spodbudno, ustvarjalno,skupinsko vzdušje.NOVOST – DOSEŽEKCILJ•ustvariti ugodno psihosocialno klimo ,kjer se bodootroci počutili sprejeti in ki jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer bo možno učiti sebiti in sodelovati•omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost vvsakdanjem vzgojno izobraževalnem procesu•upoštevati otroka kot aktivnega ustvarjalca svojegaznanja in vedenja•izgradnja čustvenega količnika prek komunikacijepovratnih informacij, odnosov in zgledovVečja vključenost staršev in sodelovanje z OŠ in drugega kulturnega okolja je povečalomotivacijo za sodelovanje in oblikovanje novih aktivnostih, ki spodbujajo nadalnerazvijanje čustvene inteligence pri učencih in učiteljih.


Osnovna šola Planina pri SevniciVodja projekta: Alenka ČoklCilj projekta: Izboljšanje izgovorjave otrok inslušnega zaznavanjaUgotovitev: visoka motivacija in zanimanjeučencev za učenje, strokovno napredovanjeučiteljic


Osnovna šola PoljčaneIP – FORMATIVNO SPREMLJANJE• poiskati drugačne oblike ocenjevanja,• izboljšati motivacijo za delo,• omogočiti posamezniku čim večji napredek,• izboljšati oboje smerno povratno informacijo,• uporabiti čim več različnih (aktivnih) metod in načinov pridobivanja znanja,• spoznati različne načine povratnih informacij,• dvigniti nivo in kvaliteto znanja.• Učenci so veliko bolj motivirani za delo,• aktivno sodelujejo v celotnem procesu,• sami si nalagajo naloge, ki so povezane z obravnavanimi vsebinami in jih prinašajo, s tempoglabljajo svoje znanje,• napredujejo v individualnem tempu,• postajajo vedno bolj kritični do svojega znanja in znanja sošolcev.Vodja projekta:Barbara Oder,Tina Robnik Zalokar


OŠ Preserje pri RadomljahUČENCI ZMOREJO VEČKAKO POVEČATIUČINKOVITOSTUČNEGAPROCESA?Organiziramo:• srečanja mreže šol• Tržnico znanja• hospitacije• delavnice Od formativnegaspremljanja do ocenjevanjaznanjaDvig standardovznanja. Najboljšipresegajostandarde učneganačrta.Portfolio.Procesnospremljanjeznanja –formativnospremljanje.Mateja Peršolja


SPREJEMANJE VIDNE DRUGAČNOSTI V NAŠEM VSAKDANJEM ŽIVLJENJUUrška BeberOŠ prof. dr. Josipa Plemlja BledPodružnica Bohinjska BelaNaš cilj je strpnost, toleranca insprejemanje drugačnosti• Učenci se bolj zavedajo pomena dobrihmedsebojnih odnosov in vpliva le teh naživljenje v sožitju z vsemi ciljnimiskupinami, več se o tem pogovarjajo.• Spoznavajo način življenja »drugačnih«,težave s katerimi se srečujejo v vsakdanjemživljenju in izražajo večjo empatijo.• Odkrito in sistematično se pogovarjajo o»drugačnosti«, izražajo svoje občutke,mnenja, strahove…


GIBANJE MI JE V POMOČ• Razvijanje pozornosti in koncentracijeučencev s posebnimi potrebami prekogibanja.• Gibalne aktivnosti, katere smo že izvajali,so učenci zelo dobro sprejeli.• Pokazali so veliko pozitivne energije zaučenje novih gibalnih aktivnosti.• Kristina Zupančič, OŠ Rodica


GOZDNI PONEDELJEK NA OŠ ROJE• Dolgoročni cilj projekta je prenesti čim več učnih vsebin v naravno učno okolje. S temželimo otroke spodbuditi k preživljanju prostega časa v naravi in jim hkrati ponuditimožnost, da na drugačen način spoznavajo sebe in obenem pridobivajo izkušnje,znanje. Učiteljem pa želimo predstaviti prednosti, ki jih ima tak pouk.• Šolo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo čim več izkustvenegaučenja. V projekt je vključenih 5 oddelkov oz. razredov.• Vsak teden gremo z otroci na sprehod v naravo, gozd pa obiščemo enkrat mesečno, vsesodelujoče skupine skupaj. Vsakič je za pripravo in vodenje dejavnosti zadolžen drugučitelj. Do sedaj smo že urili našo senzoriko, ko smo z zavezanimi očmi hodili ob vrvi pogozdnatih tleh, spoznavali rastje, življenje v gozdu, izdelovali gozdne slike, poslušalipravljice o gozdnih živalih in dramatizirali, pripravljali gozdne razstave itd.• Skozi pouk v naravi so učenci pridobivali na področju gibanja in zaznavanja. Navajali pasmo jih tudi na poslušanje, tišino.• V letošnjem letu so se nam pridružili učenci iz 1. in 2. triade NIS, pri katerih se jeizkazalo, da je takšen način pouka še posebej dobrodošel, hkrati pa na ta način lahkoučitelji pridejo tudi do drugih zelo pomembnih informacij o otroku, do katerih sicerpridemo težje oz. kasneje. Pouk v naravi nam torej omogoči tudi drugačen vpogled vučenca. Informacije, ki jih pridobimo, lahko uporabimo pri načrtovanju dela z vsakimučencem posebej.Nina Sever, vodja projekta na OŠ Roje


OŠ Solkan, Solkanprojekt POVEZANI.COMCilji:•zmanjševanje medvrstniške nestrpnosti•povezovanje generacij (1.-3., 4.-5., 7. in 8. razred)•kroskurikularna povezava med 1., 2. in 3. triletjempri SLO in MAT - oblikovanje gradiv za mlajše učenceUgotovitev: povezovanje generacij →strpnejši in prijateljski medsebojni odnosiDosežek/novost: ob premišljenem načrtovanjuspontano delovanje → učenci so „glavni igralci inrežiserji”


OŠ Solkan, Solkanprojekt FS UČENČEVEGA NAPREDKACilj: FS postane (ustaljena) pedagoška praksa za vseučenceUgotovitev: ocena in standardi znanja ne dajejotrajnega znanja; bistven je učenčev optimalennapredek – FS je proces, ki transformira vlogi učiteljain učencaDosežek/novost: postopna transformacija učenja


Vodji: Simona Hribar Kojc, Dominika MesojedecOsnovna šola SostroCilj projekta:• Odpravljanje napačnih predstav prinaravoslovnih predmetih zraziskovalnim pristopom.• Opravljati medsebojne hospitacije.• Spodbujati učitelje k uporabisodobnih pristopov raziskovalnegadela in uporaba IKT.• Razširiti vertikalno in horizontalnomedpredmetno povezovanje na šoli.• Načrtno vključevanje raziskovalnihpristopov na naravoslovnihpodročjih.• Ob zaključku projekta pripravitirazstavo.Temeljna ugotovitev in novost – dosežek:• Učitelji razredne stopnje ter učiteljinaravoslovnih predmetov so s pripravljenimizobraževanjem pridobili nova znanja izpodročja raziskovanja pri naravoslovnihpredmetih.• Ugotovili smo, da učenci radi izvajajoraziskovalno delo, a je potrebno zaradineizkušenosti vseeno pomagati z nasvetimed samim delom.• V nadaljevanju bomo v raziskovalni pristopvključile IKT ter učence vedno bolj navajalena samostojno raziskovalno delo.


INTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠČINE V PRVEM TRILETJUOsnovna šola Spodnja ŠiškaVodja projekta: Lori PodgornikNOVOST:• Zgodnje opismenjevanje v tujem jezikuDOSEŢENI CILJI PROJEKTA:• Učenci se naučijo zapisa usvojenih besed;• učenci imajo pozitiven odnos do učenjatujega jezika;BISTVENO SPOZNANJE:• Učenci se po treh letih integracije tujegajezika hitreje naučijo nove besede;• prehod iz govornega jezika na pisni jezik jimne povzroča večjih teţav;• interference med slovenščino in angleščinoso minimalne, oz. jih skoraj ni.• učenci se po treh letih učenja angleščinehitreje in uspešneje naučijo novih besed vtujem jeziku;• učenci razumejo navodila v slovenskem inangleškem jeziku.


Usmerjanje otrok – inkluzija, integracija ali segregacija?OŠ Stanka Vraza, OrmoţBrigita Nojič, prof. def.Raziskovalno vprašanje:“Kako zmanjšati število usmeritev OPP, s hkratnim izboljšanje,kvalitete dela z OPP?”Cilj:“Zgoden, hiter in učinkovito vzpostavljen proces dela z OPP odvstopa v vrtec in šolo, brez dolgotrajnih procesov usmerjanja.”Dosedanje aktivnosti:Predstavitev projekta staršem, učiteljem, ravnateljem.Izdelava načrta dela.Izvedba presejalnega testa.Ovrednotenje testa.Seznanitev z rezultati.Priprava programa za prihodnje obdobje.


POLLETNA REFLEKSIJAOŠ SVETA ANA VODJA PROJEKTA: BARBARA PRISTOVNIK Cilj projekta: Ustvariti aktivno učno okolje, ki učencaspodbuja k ustvarjalnemu, samoiniciativnemu inodgovornemu pridobivanju znanja. Temeljna ugotovitev: Za dosego zastavljenega cilja jepotrebno predvsem veliko prilagajanja učencu inučitelju, za kar bi potrebovali bolj fleksibilnozakonodajo. Novost: S kreativnostjo premikati meje poučevanja,učenja in znanja.


BRANJE JE DOBRO ZA ZNANJEVodja: Andreja BurinaCILJI:• Ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja knjig,• Pri učencih VZDUDITI interes za različna knjižna gradiva (časopis,leposlovne knjige, stripi, enciklopedije, leksikoni,…)• Učencem predstaviti pomen branja ter omogočiti, da branjeprepoznajo kot vir informacij in znanj ter kot zabavo in užitekUgotovitve:• povečan obisk knjižnice vseh učencev,• nekaj učencev bere zelo veliko, so pravi knjižni molji,• še vedno imamo učence, ki branje „sovražijo“.


Cilj projekta:ZAČUTIMO DRUGAČNOSTVodja projekta: Simona Podobnik• Učenci sprejemajo in prepoznavajo drugačnost in individualnost.Dejavnosti:• Drugačnost spoznavamo preko pravljic - iščemo učenčeva močnapodročja, spodbujamo pozitivno samopodobo,• izdelamo učenčevo osebno mapo - individualni načrt posameznika,• izvedemo več med razrednih srečanj - učenci se mešajo med seboj,se povezujejo, ustvarjajo, - pomembno: sodelovanje s staršiUgotovitve:• učenci teoretično zelo dobro vedo, kaj je drugačnost, znajo joprepoznati in že znajo ponuditi pomoč sošolcem, ki so na nek načindrugačni.


Šola: OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAHVodja projekta: MONJA ŠALAMONUČENJE ANGLEŠČINE V 1. VIOCilj: UGOTOVITI, KDAJ SE UČENCI I. VIO VEČ IN RAJE UČIJO.Z UČBENIKI ALI BREZ.Temeljna ugotovitev: UČENCI SE RADI UČIJO ANGLEŠČINO,NE GLEDE NA TO ALI IMAJO UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKEALI NE. NE GLEDE NA RABO OMENJENIH PRIPOMOČKOV, SOUČENCI POKAZALI DOBRO POZNAVANJE ANGLEŠKIHBESED.Novost: PREPRIČANE SMO BILE, DA IMAJO UČENCI RAJEUČENJE ANGLEŠČINE BREZ UČBENIKOV IN DELOVNIHZVEZKOV. POKAZALO PA SE JE, DA JE KLJUČNI FAKTORORGANIZACIJA URE OZ. KOMBINIRANJE AKTIVNOSTI(GIBALNE, LIKOVNE, GLASBENE, BRALNE, PISALNE, …),KI JIH PRI URI IZVAJAMO.Šmarje pri Jelšah, 27. 02. 2013


BESEDILO JE MOJE IN TVOJE(Osnovna šola Šmartno v Tuhinju; Tamara Damjanac)CILJ:• krepiti zmožnost iskanja želenih podatkov v besediluin presojanja pomembnosti le-teh ter razvijanjezmožnosti povzemanja.TEMELJNA UGOTOVITEV:- Učenci so ob samostojnem delu z besedilom boljmotivirani, njihova zmožnost iskanja podatkov sepovečuje, počasi usvajajo posamezne bralne strategijein razumejo različne stopnje težavnosti posameznihbesedil ter znajo samostojno poiskati ustreznobesedilo in ga kritično ovrednotiti.


VRTEC CICIBAN ŠMARTNO PRI LITIJICilj projekta:Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno okljeTemeljna ugotovitev:Do želenega cilja-pogostejšega in rednega izvajanja dejavnosti v gozdu tudi vdopoldanskem času bomo prišli postopoma in počasi.Dosežek:GOZDNE DOGODIVŠČINE NA GOZDNEM IGRIŠČU CVINGER:-potekajo vsak četrtek od 15.30 do 17.00- v vsakem vremenu-udeleženi otroci od 4 do 6 letaDogodivščina s starši


Osnovna šola Šturje AjdovščinaKsenija Černigoj• Cilj (Formativno spremljanje pouka)• Zagotoviti, da bo vsak učenec napredoval vskladu s svojimi zmoţnostmi; povečati učenčevosamozavest; povečati učiteljevo uspešnost• Doseţek• Uvajamo metodo formativnega spremljanja, učimose oblikovati povratne informacije


Karunova 14 a1000 LjubljanaMedkulturnakompetenca


Naše poslanstvo: Učiti in vzgajati za življenjeNaša vizija: Dobri medsebojni odnosi in sodelovanje z okoljem – pot do uspehaMedpredmetno poučevanje – pot do uporabnega znanjaCilj projekta:Skozi spremenjen način poučevanja (medpredmetno) vzpodbuditimotiviranost učencev, da z lastno aktivnostjo pridejo do novihuporabnih znanj.Temeljna ugotovitev:- medpredmetno ocenjevanje eseja spodbuja kritično razmišljanje- medpredmetno in medgeneracijsko sodelovanje pri pouku razvijaaktivno in raziskovalno delo, sodelovalno učenje in postavljanjevprašanj na višjih taksonomskih stopnjahPrešernova 2, 9224 TurniščeTel,: 02/572-10-05, fax: 02/572-10-40E-pošta: o-turnisce.ms@guest.arnes.siDomača stran: www.os-turnisce.si


POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM- MONTESSORIOŠ VENCLJA PERKA DOMŽALEmag. Nataša Vanček, Petra KorošecCILJISamostojno manipulira z materiali in ob tem razvija nova spoznanja.Razvija pozitiven odnos do sošolcev, samodisciplino in samostojnost.Razvija ustvarjalnost in vztrajnost.NOVOSTI1. RAZRED – opismenjevanje po principu metode montessori.2. in 3. RAZRED – poudarek še na matematiki in spoznavanju okolja.UGOTOVITVEVsi učenci 1. razreda v mesecu februarju že poznajo male pisne črketer velike tiskane, večina že piše in nekateri že berejo.Povečala se je samostojnost pri delu.Učitelj bolj upošteva načelo individualizacije ob uporabi materialamontessori.


MOJ ŠOLSKI KOTRaziskovanje lastne prakse – učno okolje*Vsak nas nekaj naučidrugega (menjava vlog)*Izkušnja je vednopriložnost za učenje*Drugačnost je prednost*Dobro se počutimo,ko smo odgovorni(dvig samozavesti)MEDVRSTNIŠKOUČENJESKUPAJSo-odgovornostTI-JAZUčinkovitdialogJAZAktivna vloga


OŠ VOLIČINALARISA SENEKOVIČSKOZI IGRO IN DEJAVNOSTI DO ČUSTVENE INTELIGENCE OTROK IN VZGOJITELJEVCILJ: Zadovoljni, čustveno stabilni in uravnoteženi, ustvarjalniter odgovorni otroci in vzgojiteljiceTEMELJNA UGOTOVITEV: Ugotavljamo, da otroci želijo biti všečni fantazijskiosebi in jo imajo za nekakšen idol. Vedo, da ta oseba ceni prijazna dejanja indobro voljo, kar deli tudi z otroki, zato jo poskušajo posnemati in v njenidružbi postanejo »boljši« in tudi zadovoljnejši. Oseba je polna humorja intako otroke in prostor napolni s posebno energijo in pozitivno klimo terposkrbi za zdrav smeh. Oseba nosi preprosta oblačila in nima veliko»informacijskega« znanja, toda to otroke dodatno motivira, da ji pomagajo,jo učijo, vendar cenijo njeno srčnost in preprostost. Posebno radi jiprisluhnejo, kadar pripoveduje zgodbe, ki so otrokom blizu in se lahkoidentiificirajo s književnimi osebami.NOVOST: Fantazijska oseba, ki ob tedenskem obisku v skupiniposkuša biti vzor čustveno inteligentne osebe (je zadovoljna,srčna, prijazna, pripravljena pomagati, dobre volje, ...).


UČKO RAZGIBA NAŠO BUČKOCILJ PROJEKTA:V prijetnem vzdušju seznaniti otroke z metodami intehnikami učenja ter s tem omogočiti pogoje za razvojnjihove učne učinkovitosti, pozitivne samopodobe inmotivacije na njim zabaven in zanimiv način.UGOTOVITEV:- otroci spoznavajo tehnike učenja inpreko tega spoznavajo tudi samisebe- sklepajo se prijateljski stiki,- pridobivajo na samozavesti,- zvezek omogoča, da tudi staršilahko nadgrajujejo naše delo,- veliko vključenih otrok ima težave zbralno tehniko- učitelje bomo še spodbujali kuporabi mape z idejamiposredovanja metod in tehnikučenjaNOVOST:celostni pristop k razvijanju metod intehnik učenja na ravni učenca,razreda in šole.OŠ VRHOVCI, vodja projekta:Nina Amon Podobnikar


BRALNE ZVEZDICE IN ISKALCI BISEROVOSNOVNA ŠOLA VRHOVCIVODJA IP: Bernarda FrassCILJ PROJEKTA- povezovanje branja z vsakdanjim življenjem,- motivacija za branje,- usvojitev bralne značke- raziskovanje interesov,- medsebojna pomoč in vzpostavljanjemedsebojnih odnosov,- sprejemanje drugačnosti in spodbujanjavrednot,- sodelovanje s starši.NOVOSTUrjenje tehnike branja in motivacija zausvajanje bralne značke na način, ki jeučencem bližji, nevsiljiv. Šele ob koncu letabomo lahko popolnoma zapisali novost, sajje branje veščina, ki jo potrebujemo inuporabljamo vse življenje in naš uspehpotrebuje daljše časovno obdobje.UGOTOVITVE- urjenje tehnike branja,- usvojitev bralne značke,- pridobivanje odgovornosti in samozavesti,- medsebojno sodelovanje in spoštovanje,- pozitivna samopodoba posameznika.


INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE IN VLOGA SLOVENIJE V EUOŠ VRHOVCI, Cesta na Bokalce 1, LjubljanaVodja projekta: Bojan LIPOVECCILJ PROJEKTA:- Nadgraditi znanja o Evropski unijiin zavedanja pomena EU.- Približati institucije EU učencem.- Delo z nadarjenimi učenci.- Vzpodbujanje medvrstniškegaučenja, prenašanje znanja starejšihučencev na mlajše.- Izdelava didaktičnega pripomočkaza poučevanje EU.- Širjenje osebnega nazora vgeografskem in zgodovinskemprostoru.UGOTOVITVE:• Učenci se zavedajo, da so delEvropske unije.- Spoznali so, da biti državljanEU prinaša mnoge prednosti.- Razumejo pomen institucij EUin jih primerjajo z institucijamiv Sloveniji.- Med učenci so se stkaleprijateljske vezi.- Dojeli so, da medsebojnosodelovanje in izmenjavamnenj prinaša novo vrednostznanja.


Predstavitev IP Terapevtski pes v šoliime šole:vodja IP:Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija LjubljanaMojca Trampušcilji projekta:• Opazovati vpliv terapevtskega psa na posameznika in na klimo v razredu – sproščenost, umirjenost,pripravljenost za sodelovanje.• Dijake programa predšolska vzgoja spodbujati k inovativnim načinom dela z otroki.• Opozarjati dijake na pomen zaupanja in strpnosti v odnosu človek - človek in človek – žival in napomen prostovoljnega dela.• Ponuditi dijakom individualna srečanja s terapevtskim psom.novost - dosežek:Dijaki radi sodelujejo – nasmejani in izjemno navdušeni, ker na hodnikihin med šolskimi klopmi srečujejo Šapo. („Je QL.“„Hvala, da se to dogaja.“)


MLADI, MEDIJI IN SVET PODATKOVcilji projekta: ◊ razvijanje ustvarjalnosti◊ uvajanje novih oblik in metod dela vvzgojno- izobraževalni procestemeljna ugotovitev: ◊ nove učne metode in oblike sopotrebne za izboljšanje kvalitete pedagoškega delanovost – dosežek: ◊ prenos in izmenjava idej izvenmejaMag. Melita Šemrl, koordinatorica, ŠC Ptuj, Ekonomska šola,FEBRUAR 2013


ŠOLSKI CENTER VELENJEELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLAIzvajanje interesnih dejavnosti v obliki projektnega dela1. Cilj projektaVečja možnost ponudbe integriranih ključnih kvalifikacij.Povečanje ponudbe proste izbire interesnih vsebin.Uravnoteženost pri izbiri strokovnih in drugih (kulturnih, športnih, jezikovnih,družboslovnih, naravoslovnih …) vsebin.2. Temeljna ugotovitevDoločen del interesnih dejavnosti je smiselno izvesti v obliki projektnegatedna.Zaradi oblike izvajanja interesnih dejavnosti in večje izbirnosti se je pri dijakihpokazal večji interes za sodelovanje.Izvajalcem interesnih dejavnosti je v okviru projektnega tedna lažje izvajativsebine, ker so v skupini dijaki, ki jih izbrano področje zanima.3. NovostDel ur obveznih interesnih dejavnosti in ur proste izbire smo preoblikovali vure, ki so se izvajale na projektnem tednu.Projekt je postal sestavni del našega letnega delovnega načrta.Februar, 2013Vodja projekta: Marjetka Herodež, prof.


Srednja šola zaelektrotehnikoin računalništvo


VrtecJVIZ Vrtci občine ŽalecVodja projektaEma Selič, dipl.vzg.Naslov projektaIzboljševanje kakovosti pedagoškega dela s planiranim timskimnačrtovanjem (optimiranje učinkovitosti pristopa)Cilj projekta• Raziskati učinkovitost nadgradnje pristopa načrtovanja zaktivnejšo vloga vsakega posameznika pri načrtovanju,spremljanju, izvedbi in evalvaciji.


Ugotovitev in novosti - dosežek• Pomembno je bilo eksterno izobraževanje ter študijstrokovne literature.• Problemsko zastavljena interna izobraževanja –delavnice, zahtevajo drugačen pristop oz. razmišljanje.• Vsaka posameznica »raste« in sproti vnaša spoznanja vsvoje delo ter spreminja klimo in kulturo vrtca.• Člani projektne skupine, pomočnici ravnateljice,ravnateljica sodelujemo pri evalvaciji, refleksiji. Skupnizaključki služijo kot izhodišče za nadaljnje načrtovanje.


Vrtec Antona Medveda KamnikČUSTVA ODPIRAJO UMUGOTOVILI IN DOSEGLI SMO Otroci so pri učenju zunaj:bolj umirjeni, ustvarjalni,sodelovalni, sami iščejorešitve, skoraj nikonfliktnih situacij. S kontinuiranimizvajanjem socialnih igersmo vplivali na izboljšanjesocialnih veščin.Vodji projekta: M. Lampret, B. Urbanija


Otroci potrebujejo gozd!Vrtec Antona Medveda KamnikGOZDNI PONEDELJEKUGOTOVILI IN DOSEGLI SMO Potreben je čas zaPREVETRITEV obstoječihnačinov dela, razmišljanja,učenja. Dosegli smo večjo kvalitetoin kvantiteta bivanja vnaravnem učnem okolju. Povezali smo se z lokalnoskupnostjo v bližnji vasiTunjice.Vodji projekta: M. Lampret, B. Urbanija


Vrtec Beltinci, vodja projekta: Martina Vidonja, ravnateljicaCILJ, zastavljen ob začetku šol. leta:• Spodbuditi otroke, da na sproščen in nevsiljiv način vnašajo elemente tujega jezika vvsakodnevno dogajanje.• Otroci razvijajo posluh za spoznavanje tujega jezika (ritem, intonacijo, naglas)Raziskovalno vprašanje: Katera so tista področja, na katerih so otroci sposobni razvitirazumevanje tujega jezika do najvišje moţne mereUgotovitve: Otrok si pridobi največ znanja s permanentnim ponavljanjem in utrjevanjemţe znanih vsebin z dodatkom nekaj novega (dnevna rutina, jutranji krog). Načrtovana tema,ki poteka krajši čas, ni tako učinkovita. Predšolski otroci so zelo dojemljivi za tuji jezik, obpolletni evalvaciji so vidni pozitivni rezultati. Pozitiven odziv staršev daje dodatnospodbudo in motivacijo za nadaljno delo.Pomembna ugotovitev: naredili smo primerjavo med poučevanjem TJ integrirano inkot obogatitveno dejavnost. Integrirani način daje veliko boljše rezultate. (prostorske inorganizacijske teţave, dnevna rutina in vsakodnevni stik z otroki omogočata večizkušenjskega učenja, zato so rezultati boljši)


Spletna stran vrtca(polletno poročilo)CILJ PROJEKTA:Vključiti čim več zaposlenih pri urejanju in obogatitvi spletne strani vrtca.TEMELJNA UGOTOVITEV:S skupnimi močmi vseh zaposlenih se trudimo k boljši prepoznavnosti vrtca,samo promociji, z upoštevanjem vsakega posameznika z vsemi osebnostnimilastnostmi in strokovnimi kompetencami z namenom inovativnegamedosebnega nadgrajevanja in kreativnega delovanja. Tako ima vsakzaposlen občutek pripadnosti kolektivu in da lahko prispeva k boljši spletnistrani vrtca z osebnim pečatom.NOVOST in DOSEŢEKLetošnja novost je postavitev e-zbornice znotraj spletne strani vrtca. Do sedajimamo postavljenih 17 spletnih strani skupin od 34, e-zbornico. Pri samivsebini spletne strani sodelujejo tako strokovni delavci kot tehnični kader.Vodja IP: Lidija KopasićSodelujoči: Sabina Jašovič, Andreja Klopčič-Hološević, Romana Kuhar, Klatja Lindav, TanjaVengustMarec, 2013Free Powerpoint TemplatesPage 103


Vrtec Jadvige Golež Maribor“Z igro, glasbo in plesom doživljati tuj jezik”‣ Cilj projekta: “Neposredno doživljanje tujega jezika v izvedbenem kurikulu natak način, da otrok pridobiva pozitivni odnos do tujega jezika vnaravnem, igrivem ozračju in da tudi s pomočjo otrokovegalastnega aktivnega sodelovanja v njem vzbudimo veselje doučenja tujega jezika.”‣ Dosežek: razvijanje dobre prakse: nadaljujemo z že uveljavljenim načinomdela, ga nadgrajujemo z novimi idejami in vsebinami.‣ Temeljna ugotovitev: Otroci se v znanem in varnem okolju skozi dobronačrtovane dejavnosti seznanjajo s tujim jezikom kotmedijem sporočanja v konkretnih, vsakdanjihživljenjskih situacijah.Februar 2013


Vrtec JeseniceCesta Cirila Tavčarja 3aJeseniceIP Čustva odirajo um –šola prihodnosti• CILJI: uvajanje sprostitvenih iger v vsakodnevno delo v oddelku inzavedanje pomena razvoja čustvene inteligence pri otrocih in strokovnihdelavcih• UGOTOVITVE:- sprostitvene igre so v mnogih oddelkih postale nepogrešljiv del dnevnerutine v vseh delih dneva• NOVOSTI: v vrtcu smo izvedli interno izobraževanje na temo vplivsprostitvenih iger na čustveni razvoj otroka, ki so se ga udeležilistrokovni delavci, ki sicer niso vključeni v IPvodja projekta:Mateja Ban dipl. vzg.


Vrtec Jožice FlanderFocheva 512000 MariborVodja projekta: Duška EmeršičKonzulentka: Fanika Fras BerroCilj: Otrok pri igri in drugih dejavnostih v vrtcu doživlja, sliši in spregovori v tujem jeziku.Temeljna ugotovitev :- Otroci so v predšolskem obdobju zelo dovzetni za osvajanje tujega jezika.- Otroci imajo pozitiven odnos do učenja tujega jezika.- Otroci so bolj motivirani in se hitreje učijo tujega jezika kadar jim je le ta posredovan nasproščen, naraven, spontan način ter vsakodnevno v znanem – vrtčevem okolju.- Za uspešno integracijo tujega jezika v vrtcu je nujno sodelovanje tandema.Dosežki:- dobre povratne informacije otrok in njihovih staršev- odzivanje otrok v tujem jeziku- izdelava didaktičnih iger za učenje tujega jezika- učenje poteka v okviru rednega dela v vrtcu in vključuje vse otroke v skupini.


IP - GOZDNA PEDAGOGIKACilj: OBLIKOVANJE PEDAGOŠKIH VSEBIN ZA ODPRTO UČNO OKOLJE.V GOZDUIZVAJAMOVSE OBLIKE DEJAVNOSTIPO KURIKULUMU.GOZD OBISKUJEMO VEČKRAT IN SKORAJ V VSAKEM VREMENU.Vrtec pri OŠ Josipa VandotaKranjska GoraVodja projekta: Franja KrevzelFoto: Del debla viharnika, ki smo ga našli.


IPVODJA IP: Sandra ŽalikS spodbujanjem ustvarjalnosti ininovativnosti terparticipacije otrokna vseh področjih Kurikulumarazvijati podjetne lastnosti otrok.KAJ ZMOREJO MOJEROKE, NOGE, GLAVA…?USTVARJALNOSTSAMOZAVESTKOMUNIKATIVNOSTVZTRAJNOSTMOTIVIRANOSTODGOVORNOST IPD.NOVOSTINDIVIDUALNINAČRT OTROKA(vzgojitelj kot mentor)S soodločanjem otrok prinačrtovanju razvijamootrokove podjetnelastnosti.


Vrtec NajdihojcaLjubljanaVrtec NajdihojcaGorazdova 6, LjubljanaSOBIVANJE Z GOZDOMVodja projekta: Alenka KrajncCilj:˝ Prisluhniti gozdu in se v njem oz. z njim igrati.˝Novost: V vrtcu se 12 oddelkov priključi v projekt in rednoobiskovati gozd (skupaj 14 oddelkov)Glavna spoznanja:• Gozd in narava zelo pozitivno vplivata na otroka.• Otrok uporablja vsa čutila.• Otroci se obiskov gozda zelo razveselijo in v njem uţivajo• Otroci pridobivajo znanje preko lastnega raziskovanja.


VRTEC PRI OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS, Janeţovski vrh 45, DESTRNIKNaslov projekta: Učenje tujega jezika skozi dejavnosti po Kurikulu za vrtce„Ni pes! Dog je!“CILJI:● učenje angleščine, ki je integrirano v ţivljenje in delo oddelka● učenje angleščine v otroku znanem okolju● pridobivanje posluha za angleški jezik● razvijanje poslušanja in občutljivosti za tuji jezikSPOZNANJA IN UGOTOVITVE:● učenje angleščine je integrirano v delo oddelka, učenje poteka votroku znanem okolju, angleščino “poučuje” vzgojiteljica● vzgojiteljica izvaja dejavnosti po Kurikulu za vrtce, ki jih poveţe,obogati z vsebinami v tujem jeziku●učenje angleščine izhaja iz znanih situacij, ki so otroku blizu in jih ţepozna iz materinega jezika● učenje poteka skozi različne dejavnosti in vključuje vsa področjapredšolske vzgoje


VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI OREHEK KRANJ,ZASAVSKA CESTA 53A• INOVACIJSKI PROJEKT VKLJUČEVANJE ŠPORTNEGA PEDAGOGA V VRTEC• VODJA ALEŠ BAŠAR• Raziskovalno vprašanje:Koliko ustrezen izbor vaj in redna vadba pripomoreta k izboljšanju koordinacije ?• Cilj projekta:Izboljšanje osnovne motorike, delo rok, nog, trupa in usvajanje novihgibalnih informacij• Dosedanja spoznanja in ugotovitve:Otroci se srečujejo z gibanjem in različnimi aktivnostmi vsakodnevno. Tukaj pa je se namenskousmerjajo v razvoj in izboljšanje koordinacijskih sposobnosti. Mišljenje je, da je to ustrezen način zaizboljšanje zgoraj naštetega, saj so se tu pokazale največje pomankljivosti (metoda opazovanja vzačetnem mesecu), hkrati pa je v tem delu tudi povezava z aktivnostmi moţganov leva in desnapolovica torej, vzpodbuda aktivatorjem za delo na ostalih področjih ustvarjanja in mišljenja.• Novost – vadba z različnimi pripomočki ( drobni rekviziti, različna orodja…..)


Vrtec RibnicaZ lutko se razvijamVodja projekta: Bernarda Osojnik• Cilj projekta:Preko različnih dejavnosti otroku pribliţati lutko in spodbujati njegov celostnirazvoj.• Ugotovitve:– zadrţani otroci laţje komunicirajo z lutko kot pa z odraslo osebo,– bolje upoštevajo navodila, če jim jih posreduje lutka,– otroci radi sami posegajo po lutkah in z njimi komunicirajo, starejšiotroci pa tudi odigrajo igro vlog,– pri starejših otrocih se v spontani igri občasno pojavi sram,– staršem starejših otrok je lutka otročja in se raje posvečajodrugim aktivnostim (šport, branje, pisanje…)• Doseţki:– otroci več posegajo po lutkah in s tem več komunicirajo– otrok, ki v vrtcu ni govoril z odraslimi osebami, je prekolutke spregovoril– z lutko laţje rešimo kritične situacije (kričanje med igro,nepospravljanje igrač, spor med dvema otrokoma…)


Vrtec Slovenske Konjice – inovacijski projektCILJ PROJEKTA: otrok je ustvarjalen v jeziku napodlagi spoznanj in doţivetij iz okolja.OSEBNA CILJA:ustvarjati bogato učno okolje in otroke spodbujati k ustvarjanju rim,spremljati napredek otrok (v čem oz. koliko) na osnovi zastavljenih kazalnikov.TEMELJNA UGOTOVITEV IN NOVOST –DOSEŢEK:Izkušenjsko učenje vpliva na čustveno vpletenostpredšolskih otrok. Otroci vsebine intenzivnejepodoţivijo, jih laţje ubesedijo in likovno izrazijo.Opazovanje napredka otrok ob uporabi kazalnikovkaţe v prid izkušenjskemu učenju in čustvenivpletenosti, saj se pri otrocih ţe kaţejo opazne razlikev razvoju na področju jezika.Vodja projekta: Lidija Mikolič


Zgodnje učenje tujega jezika – odraz vzgajanjapredšolskih otrok v duhu kulturnega relativizmaVrtec Šentjur, 2012/2013Vodja projekta: Alijana KrofličCilj:•spoznavanje, doživljanje in učenje angleškega jezika predšolskihotrok v dnevnih situacijah izvedbenega kurikula kot del spontane inusmerjene igralne aktivnosti, zaposlitev ter rutine.Ugotovitev:•bistvo našega polletnega dela IP je bilo na timskem načrtovanjuvzgojiteljice – vodje oddelka in učiteljice TJ, kakor v izvedbi dejavnostiv angleškem jeziku v kontekstu vseh kurikularnih področij.Dosežek:•Uspelo izvajanje jezikovne kopeli v izvedbenem kurikulu.


vodja projekta mag. SUZANA ANTIČCilj projekta : »RAZVIJANJE PROJEKTNEGA DELA Z LUTKO TER OBLIKOVANJE SMERNIC ZA NAČRTOVANJE,IZVAJANJE IN EVALVIRANJE KAKOVOSTI VEČPLASTNEGA IZVEDBENEGA KURIKULA«Temeljna ugotovitev in novost – dosežek:Projektno delo z lutko je naša celovita in kompleksna inovacija na teoretskem, vsebinsko-strateškem inizvedbenem nivoju. Inovacija zajema vse strokovne sodelavce vrtca, razvoj poteka po metodologiji akcijskega ininovacijskega raziskovanja.Po sedmih letih oblikovanja, pilotskega uvajanja in preizkušanja želimo v skladu s kurikularno teorijo in njenimimetodološkimi pristopi preveriti in ovrednotiti PDL na nivoju izvedbenega kurikula, letošnjega celoletnegaprojektnega dela z lutko.V ta namen želimo razviti različne instrumente, ki bodo vzgojitelju in vrtcu v pomoč pri ovrednotenjuceloletnega projektnega dela z lutko:- kaj so v konkretnem projektu pridobili otroci (vpliv strategije na otrokove dosežke),- kaj so pridobili vzgojitelji (spremljava samorazvoja)- ugotoviti na kaj vplivajo dosedanji rezultati (vpliv se kaže na vzgojiteljevi samorefleksiji),- ali strategija PDL prinaša pozitivne učinke: teoretska zasnovanost, struktura, procesi, učinkovitost izvedenegakurikula.


VRTEC ZELENA JAMA, enota VrbaVodja projekta: Petra Medvešek IvidCilj projekta: Otroke in odrasle v vrtčevskem prostoru ozavestiti opojmu in namenu »vrtca« ter omogočiti vsem udeležencem aktivnosodelovanje in medsebojno povezovanje v raziskovanju in učenju ointerakciji v instituciji in njenem okolju.Temeljna ugotovitev in novost – dosežek:Potrdilo se nam je hipoteza, da šele takrat, ko ima otrok možnostizražanja svojih zaznav in občutenj preko njemu lastne igre alipreizkušanja, opazimo, koliko novih spoznanj je otrok pridobil.Smiselno je organizirati majhne skupine za izvajanje nekaterihdejavnosti, saj se vsebina tako otrok močneje dotakne, pa tudipovratna informacija vzgojitelju je na ta način jasnejša.Kot novost v naši praksi je povezovanje elementov Kurikuluma inkoncepta Reggio Emilia, s katerim dobimo jasnejši uvid v otrokovesposobnosti in naše lastno delovanje.


VVZ ILKE DEVETAK BIGNAMIPREKOMORSKIH BRIGAD 15220 TOLMINVodja projekta: Lea DakskoblerCILJ PROJEKTA:Otrok doživljajsko spoznava in cenikulturno dediščino v svojem kraju.TEMELJNA UGOTOVITEV:Skozi lastno raziskovanje ineksperimentiranje, skozi različne dejavnosti inaktivnosti sprehoda v našo preteklost, so otrocipridobivali izkušnje, ki so jih spontano vodile v željopo dodatnem raziskovanju, po lastni ustvarjalnosti,pridobljeno znanje pa so vnašali v simbolno igro.NOVOST – DOSEŽEK: Hrano, ki smo jo pripravili v igralniciz aktivnim sodelovanjem otrok, so uživali z veseljem,čeprav so se mnogi z njo srečali prvič. Običajno sepokaže odpor pri hrani, ki je ne poznajo, tokrat je bilonasprotno. Tudi po spoznavanju življenja naših prednikovso pokazali veliko zanimanje po zaslugi obiska muzeja inbranju pripovedk iz časa tolminskega grofa.


VVZ ILKE DEVETAK BIGNAMIPREKOMORSKIH BRIGAD 15220 TOLMINVodja projekta: Katja PodobnikCILJ PROJEKTA: Otrok doživlja in spoznava tuj jezik skoziumetnost, igro ter zabavo in ob tem uživa.TEMELJNA UGOTOVITEV:Otroci z velikim navdušenjemsodelujejo pri angleških uricah in se jih veselijo. Vsitematski sklopi uric se prepletajo s kurikularnimipodročji, prav tako delovni zvezek, ki ga uporabljajo.Zvezek je obenem vez med otroci in starši, saj so prekonjega seznanjeni z vsebino angleških uric, obenem paotroci z vajami razvijajo grafomotorične spretnosti,prepoznavajo barve, povezujejo, razlikujejo…NOVOST – DOSEŽEK: Veliko smo vlagali v skupno sodelovanjes starši, z njimi smo opravili tudi anketo, ki jepokazala, da se starši popolnoma strinjajo, da uriceizvaja vzgojiteljica v dopoldanskem času in so protizunanjim izvajalcem – anglistom. Prav tako se jepokazalo, da se starši strinjajo z uporabo delovnegazvezka in s tem, da je cilj angleških uric pridobivanjeposluha za jezik ter veselje do njega, manj pridobljenoznanje.


REFLEKTIRANJE OTROKOVEGA RAZVOJAIN RAZVOJA VZGOJITELJACilj: Spremljanje lastnega profesionalnega razvoja in razvoja otroka terizdelava listovnika za posameznega otroka od vstopa v vrtec dalje.Dosežki:• Strokovni delavci smo začeli z dobrim in načrtovanim spremljanjemotrokovega razvoja, ki je sprotno dokumentiran in shranjen v osebni mapi.• Zbrano gradivo nam pomaga pri načrtovanju specifičnih vzgojnoizobraževalnihciljev za skupino in posameznega otroka. Starši so deležnipoglobljenih informacij.• Seznanili smo se s pomenom reflektiranja lastnega ravnanja, znotrajprojekta so se razvile strokovne diskusije, ki so nas še bolj povezale kotkolektiv. Pri tam nam pomaga tudi kritični prijatelj.• S spremljanjem in reflektiranjem profesionalnega delovanja lahko vsakstrokovni delavec smiselno načrtuje potrebno izobraževanje.Vodja projekta: Mojca LužnikOdgovorni nosilec projekta: mag. Nataša DurjavaVrtec Tržič


Notni zapis za slepe• Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana• Vodja projekta: Mateja Jenčič• Cilji:▫ Poiskati in raziskati obstoječe moţnosti zaračunalniško zapisovanje glasbe, ki so dostopneslepim.▫ Izmed obstoječih moţnosti izbrati ustrezno zaslovenski prostor.▫ Izbrani notni zapis preizkusiti v praksi.▫ Pripraviti navodila za uporabo.• Dosedanja spoznanja in ugotovitve:▫ Sodobna tehnologija – vzrok za opuščanje brajeveganotnega zapisa, hkrati pa priloţnost za laţjo uporabo▫ Alternativni načini notnega zapisa, dostopni za slepe


TRANZICIJSKI PROGRAM ZA MLADOSTNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI OB PREHODU IZ ŠOLE NA TRGDELAKako omogočiti mladostniku s posebnimi potrebami uspešen prehod iz šole na trg dela?CILJ:-Enoletno podaljšanje bivanja v Domu ZUJL za mladostnike s posebnimi potrebami po končanemniţjem poklicnem izobraţevanju in priprava mladostnika za vstop na trg dela.-Sistematizacija polovice delovnega mesta vzgojitelj-koordinator.Mladostnik:-doseţe višjo raven osebnostnega razvoja,-pridobi temeljna znanja in spretnosti za laţje obvladovanje situacij v vsakdanjem ţivljenju,-osvoji konkretna znanja in pridobi praktične izkušnje kako sodelovati in uporabljati usluge različnihinštitucij,-nauči se veščin, ki so pomembne za konkuriranju na trgu dela.UGOTOVITEV:-po zaključku NPI dijak ni pripravljen za vstop na trg dela (pomanjkanje veščin za konkuriranje na trgu dela),-primanjkljaji na področju socialnih veščin in čustvenega funkcioniranja oteţujejo mladostniku s PPuspešno sodelovanje z različnimi institucijami s katerimi se sreča po zaključku šolanja,-velika stopnja osebnega zaupanja, celostno poznavanje mladostnika in vzpostavljeno zaupanje sštevilnimi zunanjimi strokovnjaki, ki obravnavajo mladostnika, predstavlja prednost pri usmerjanjumladostnika ob prehodu iz šole na trg dela,-nadaljevanje kontinuiranega procesa učenja - zmanjšan občutek izključenosti mladostnika izdruţbenih procesov - moţnost za bolj produktivno sodelovanje pri osamosvojitvi.NOVOST:-TRANZICIJSKI PROGRAM-enoletno podaljšanje učenja za ţivljenje, usmerjanje mladostnika s PP obprehodu iz šole na trg dela s strani vzgojitelja koordinatorja.vodja projekta: Tamara Lipičar, prof.def., Zavod za usposabljanje Janeza Levca -Dom


IP: REKREATIVNI ODMOR ZA UČENCE IN UČITELJERaziskovalna vprašanja:1. leto: Kako osnovna šola postane učeča se organizacija, v kateri znanje kroži, strokovni delavcipa so njeni aktivni nosilci?2. leto: Kako znanje, ki smo ga dobili, prenesti v prakso?3. leto: Kako drugim OP pomagati pri uvajanju rekreativnega odmora za učence in učitelje?Dejavnosti:- natečaj za logotip rekreativnega odmora,- priprava „Vodnika po rekreativnem odmoru“,- izpopolnjevanje rekreativnega odmora,- izobraževanje za učitelje.


NA POTI K VEČJEZIČNOSTI INVEČKULTURNOSTI• spoznavanje novega besedišča prekop pravljic in pesmic•Ples, petje in igre•Sproščenost, razigranost in zagretost•“English is fun”


I. OŠ ŢALECKARMEN ŠTUSEJUčilnica na prostemCILJ → aktualizacija in nazornost sodobnega poukaTEMELJNA UGOTOVITEV → nazorna predstavitev vzročnih inposledičnih povezav med vsemi temeljnimi geografskimipojavi in procesiNOVOST – DOSEŢEK:• počistili atrij,• prepleskali stene,• uredili info točko,• s svojo vizijo navdušili ostale učitelje in učence, ki sopripravljeni nadgrajevati in dopolnjevati naše delo.


Učenje TJN v 1. VIO OŠ ob spremljavimaternega govorcaVodja projekta: Barbara TošŠolsko leto: 2012/ 20131 NOVOST• Alternativa učenju TJ kot predstopnja uvedbi obveznega TJ v zgodnjem obdobjuOŠ – metoda CLIL2 UGOTOVITEV – DOSEŢEN NAMEN• Pri učenju TJ so učenci nenehno v stiku z maternim govorcem tujega jezika• Učenje tujega jezika poteka spontano in brez zadrţkov do sogovornika• Zgodnje razvijanje medkulturnih in drţavljanskih kompetenc• Starši ugotavljajo, da so njihovi prvošolčki v tem starostnem obdobju najboljdojemljivi za učenje TJ3 CILJIUčenci pri urah nemščine sprejmejo prisotnost nemške prostovoljke/ nemškegaprostovoljca, kljub jezikovni barieri, ki jim ne povzroča teţav pri sporazumevanju.Primer dobre prakse sodelovanja med projekti (projekt EVS – vodja. ga .Gregorič-Kolenc), mediacija


Osnovna šola Franceta Prešerna ČrenšovciBRANJE ZA ZNANJE ZA ŽIVLJENJE ?IP: Didaktika ocenjevanja znanja + BP: Opolnomočenje učencev…Vodja projekta na šoli: STANKA ZVERCILJI:- osmišljenost in ciljna naravnanost branjain ob branju tudi učenja- pogovori o/ob branju (GN, branje inpriprava nalog za mlajše učence)- kritično in ustvarjalno branje, branje zaučenje- načrtna raba različnih BUS (Paukova,recipročno branje, VŽN, miselni vzorci), FS- pozitivna naravnanost do branja in učenja- dvig motivacije za branje, znanje – noviizzivi, višji cilji …- dvigujemo kompetence učenja; bralno insocialno kompetenco- sprotno branje, učenje in pridobivanjeznanjaDOSEŽKI:- skupno načrtovanje branja: učitelj –učenec- učenci postanejo motivatorji branja –starejši mlajšim učencem – vertikalnopovezovanje- Paukova metoda vpeljana v prejšnjem ŠL ,letos vpeljali recipročno branje, VŽN termiselni vzorci so del vsakdana- branje, učenje gradimo na predznanju,aktualnih in referenčnih merilih, osebnihciljih, interesih, (samo)regulaciji inmetakogniciji lastnega branja in učenja- skozi branje dosegamo dalnoročne cilje –vseživljenjsko učenje


Povabilo v gozdKako vsebine učnega načrta prenesti iz učilnicev naravno okolje?Cilj projekta:• Pozitivna naravnanost do narave.• Sprejemanje in razumevanje naravnega okolja.• Razvijanje samozaupanja in samozavedanja.• Izboljšati fizično aktivnost, dobro počutje in zdravje.Dosedanja spoznanja in ugotovitve:• Visoka motivacija, učenci so metode in oblike dela v naravnem okoljuodlično sprejeli.• Dobra zapomnitev in priklic informacij, izboljšanje aktivnega sodelovanjain krepitev socialnih veščin.• Povezovanje znanja z izkušnjami na terenu, učence spodbuja krazumevanju naravnega okolja in hkrati krepi njihovo samozaupanje.• Otroci imajo v naravi možnost izbire delovnega prostora, samostojnegaraziskovanja, gibanja ob delu in razmišljanju.Judita Pavlinič, vodja IP


IP: Z ZDRAVIM NAČINOMŽIVLJENJA DO BOLJŠEGAPOČUTJA IN USPEHAV ŠOLIOŠ PRESTRANEKUl. 25. maja 14a6258 PrestranekPredstavila:Sladjana Šudur PopovidVodja projekta:Polona Požar (odsotna)Cilji projekta:- ugotavljanje in izboljšanje prehranskih navad učencev,- motivacija učencev za večjo telesno aktivnost v domačem inširšem družbenem okolju,- ugotavljanje obsega in intenzivnosti telesne aktivnosti inozaveščanje o pomenu le te za zdrav način življenja.Temeljne ugotovitve in novost – dosežek:ugotovitve:- učenci se radi udeležujejo aktivnosti in tekmovanj - zlastiučenci iz nižjih razredov,- tekmovanje za naj športni razred (zbiranje točk na različnihšolskih aktivnosti) – večja motivacija učencev 1. in 2. triade,- vneti učenci potegnejo za sabo tudi druge sošolce,- sadni odmor 3X tedensko – učenci pojedo več sadja,novost:- tekmovanje za Naj planinca oz. Naj planinko - dobro sprejeto(knjižica).Težava:- motivirati in spodbuditi k aktivnostim učence 3. triade.


VVZ KEKEC GROSUPLJETrubarjeva cesta 151290 GrosupljeINOVACIJSKI PROJEKTJAZ – TI – MI VSICilj projekta:razvijanje in uporaba sociograma v predšolskem obdobju,razvijanje sposobnosti in načinov za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje vmedsebojnih odnosih z vrstniki,razvijanje otrokovega čuta za odgovornost,razvijanje pripadnosti skupini in vrtcu.TEMELJNA UGOTOVITEV:Sociogram oz. sociometrija se v predšolskem obdobju le redko pojavlja.Ravno zaradi tega se nam zdi prilagajanje in vnašanje te metode kot meriloza preučevanje socialnih relacij v skupini za predšolske otroke zelopomembno. Ob tem je potrebno skrbno preučiti posamezne kriterije terdejavnike, ki lahko bistveno vplivajo na same rezultate. Zato je potrebnovečkratno preverjanje, merjenje, upoštevanje vseh dejavnikov (št.prisotnih otrok, sama oblika vprašanja, smotrnost večkratne uporabesociograma med šolskim letom, odnos med rezultati sociograma otrok intem, kako strokovne delavke vidijo situacijo v skupini, število možnihizborov – otrok,…).NOVOST – DOSEŽEK:• poskus uvajanja sistematične uporabe sociometrije v predšolskem obdobju• načrtovanje aktivnosti vezane na skupino kot tudi na posameznika


OŠ Orehek Kranjvodja projekta: Anja ŠmidCILJI PROJEKTA:• Usposabljanje učencev za raziskovanje in aktivnoumetniško udejstvovanje• Spoznavanje in usvajanje zahtevnejših standardov narazličnih področjih v drugem in tretjem triletju• Spodbujanje timskega in medpredmetnega povezovanjaučiteljev različnih šol• Spodbujanje medpredmetnega povezovanja in socialnegastika učencev iz različnih šol• Vzpostavljanje mreže nadarjenih učencev in ustvarjalnihučiteljev GorenjskeDOSEŽEK:Zbiranje prijav za udeležbo na Festivalu naše prihodnostiOsnovna šola Orehek Kranj, 13. 3. 2013


Začetek projekta: 01.09.2012VRTEC IVANČNA GORICAGOZDNI VRTECVodja projekta: MAJDA ADAMIČ, dipl.vzg.Cilj projekta: Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v gozdu, v njeniraznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih.Temeljna ugotovitev: Neprestano hitenje in problemi povzročajo nemir, ki gadopolnimo s šibkimi medosebnimi odnosi. Odrasli s svojim zgledom vplivamo naotrokovo počutje, njegove akcije in odnos do vsega v okolici otroka. Otrokomželimo ponuditi usklajenost in naravne glasove gozda, njegovo čarobnostpravljičnih bitij, skrivnosti, resnice in naravne procese. Prav tako želimo zmanjšatipotrebo v nas samih po konstantni potrošnji z obuditvijo vzora „sprejemanja iznarave“.Dosedanji dosežki: Otroci postopno pridobivajo možnost uporabe naravnih indružbeno-kulturnih virov učenja v najbližjem okolju vrtca (prenos igralnice vnaravo, premagovanje neutemeljenih strahov pred naravnim okoljem, otrocipostajajo gibalno spretnejši). Otroci doživljajo pozitivne izkušnje, ki jih pridobivajov naravnem okolju in se veselijo dnevnega obiska gozda (obisk „posvojenega“drevesa, obisk svoje jase, gradnja bivališč pravljičnim bitjem,…)


FLEKSIBILNO IZVAJANJE POUKAV 5. RAZREDUŠola: OŠ BreţiceŠolsko leto: 2012 / 13CILJI PROJEKTA:- fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu- vključevanje večjega števila učiteljev v oddelek- fleksibilno izvajanje dni s posebno vsebino (razrednik in drugiučitelji v oddelku)REFLEKSIJA POLLETNEGA IZVAJANJA PROJEKTA:Na začetku šolskega leta smo starše in učence seznanili s projektom innačinom fleksibilnega izvajanja pouka. Učenci so vedno v svoji matičniučilnici, saj se nam zdi primernejše, da se ob odmorih ne selijo v drugoučilnico.Odzivi staršev so dobri. Razredničarki sodelujeva s starši obeh oddelkov.Prednost takšnega načina dela je tudi v tem, da si učiteljici (razredničarki)olajšava delo, saj ne poučujeva vseh predmetov.Ocenjujemo, da je takšen način dela doprinesel pozitivne rezultate tako zaučence, kot tudi za učitelje, zato z izvajanjem projekta želimo nadaljevatitudi v bodoče.Učence s fleksibilnim izvajanjem pouka navajamo na pouk, ki je značilenza drugo, predvsem pa za tretjo triado.

More magazines by this user
Similar magazines