se mi, da s tem lahko še kajdodatnega naredim zauèence.<strong>Krik</strong>: Ali se dobrorazumete s sodelavci?S sodelavci se razumemzelo dobro. Vedno sempripravljen sodelavcempomagati in tudi sodelavciradi pomagajo meni, tako dase v kolektivu poèutim zelodobro.<strong>Krik</strong>: Kje stanujete?Stanujem v Podblici. To jeidilièna vasica pod obronkiJelovice. Je približnoštirinajst kilometrovoddaljena od <strong>Kranj</strong>a, kar paglede na kvaliteto cestesploh ni daleè.<strong>Krik</strong>: Ali nam lahkozaupate imena svojihotrok?Seveda. Klavdija, Blaž, Uroš,Matej, Klara, Miha, Anja.Povedal sem jih po vrstnemredu, kot so prihajali na svet.<strong>Krik</strong>: Ali imate domaèeljubljenèke?Moji domaèi ljubljenèki sootroci (in seveda žena). Vempa, da je bilo vprašanjemišljeno, èe imam domaèe –hišne živali. Ne, nimam jih,ker prosti èas, ko bi“ljubljenèka” peljal nasprehod, raje namenimdružini. Glede na to, daživimo na vasi, tudi otroci nezahtevajo svojih živali.<strong>Krik</strong>: Ali imate sanjskohišo na samem ali je obprometni cesti?Moja hiša stoji na samem.Postavil sem jo na rob vasi.Ob hiši imam le gasilski domin šolo, tako da so edini“promet”, ki poteka mimomoje hiše, otroci, ki hitijo všolo. Ponoèi pa se kdaj pakdaj oglasi sova, ki domuje vgasilskem domu, ali kakšensrnjak, ki varuje srne na paši.<strong>Krik</strong>: Kje ste spoznalisvojo ženo?Svojo ženo sem spoznal našoli, kjer uèim. Tega trenutkase ne kesam. Verjetno bi mibilo žal, èe do tega ne biprišlo.<strong>Krik</strong>: Kam hodite obprostem èasu z družino?Z družino hodim ob prostemèasu v naravo. Zelo pogostiso sprehodi v gozd vneposredni bližini hiše. Mojiotroci so še majhni in sikakšnih dolgih poti še nemoremo privošèiti.<strong>Krik</strong>: Kaj bi izbrali, èe biimeli na izbiro: ali ženaali kemija?Povsem jasen odgovor:KEMIJA – NE! ŽENA – DA.Žena je pri meni na prvemmestu. Naj povem, da joljubim in spoštujem. Veselsem, da mi je rodila otroke,za katere skupaj skrbiva injih vzgajava. Saj poznatetisto: In sin je zapustilmater…<strong>Krik</strong>: Katere tri predmetebi vzeli na samotni otok?Na samotni otok bi vzelknjigo, fotografski album insonèna oèala. Knjigo, da mine bi bilo dolgèas; fotografskialbum, da bi obujal spomine,in sonèna oèala za vsaksluèaj, èe bi bil otok gol in bibila nevarnost UV žarkov…Intervjuvala Špela Zaplotnik,8.bNajmlajša èlana družine Mohoriè (Anja inMiha - predvidevamo, da veste, kdo je kdo)Mohoriè Family
PO ANGLIJI IN FRANCIJILetošnje poèitnice so bile precejdrugaène od dosedanjih. Prišla semiz šole in zaèela s tipiènimi izpadiob koncu šolskega leta.“Letos pa ne bom odlièna. Ne, nišans. Samo tri predmete bom imelapet. Ne, ne, niè ne bo.”Mami me zaène miriti s tistimisvojimi zguljenimi frazami: “Jaz pavem, da boš odlièna, ker si drugegasploh ne predstavljam.”In potem me preseneti: “ Sicer sepa kar potrudi. Kajti letos bo tvojanagrada za odlièen uspeh ...Anglija!”Nekaj èasa mi je še odmevalo vušesih, potem pa je bil danzaznamovan z nasmehi do ušes inz obèasnimi kriki radosti.Dnevi so minevali in že je bila tusobota, 26. junija. Odhod je bil izljubljanskega Tivolija. Ob dvanajstihsva bili z mami na prizorišèu. Kosem se ozirala okrog sebe, sem simislila: “Groza, spet en domišljavpiflar. Le kaj bo z mano?!”Najprej sta me zmedla dvaavtobusa. Moral bi biti le eden.Seveda jaz ne bi bila jaz, èe ne bišla najprej k napaènemu spraševat,èe je pravi.Ko sem se konèno javila vodièu inse spravila na pravi avtubus, se jeprikazala še moja sestra s svojodružino. Poèutila sem se kotkakšna zvezda. Mami se je vsatresla, ker ni bila popolnomapreprièana o tem, kam bom šla izAnglije.K meni je prisedla simpatiènapunca, ki se mi je zdela najboljnormalna od vseh in sva se takojspoprijateljili. Po dolgemposlavljanju (imeli smo že pol urezamude) smo se odpeljali protitržaškemu letališèu Ronche. Tusmo v vrstah stali še vsaj dve uri.Zelo me je skrbelo zaradi prtljage,saj naj bi bila najveèja dovoljenateža 20 kg, moj kovèek pa je tehtalcelih trideset kil, poleg pa sem imelaše nahrbtnik. Pa je šlo vse gladko inže sem sedela v letalu.Bila sem navdušena nad ponudbo inpostrežbo letalske družbe British Airways:kaviar, prekajen losos, dvesladici, brezalkoholna pijaèa...predvsem pa krasni stevardi. Vodiè nasje že na letalu opozoril, da Angležiobožujejo olikane ljudi.Jaz sem ubogala njegov nasvet. Vsem,ki sem jih sreèala na letališèu v Angliji,sem se smehljala, se za vsakomalenkost zahvaljevala in pozdravilavsakogar, ki mi je naklonil pogled.Potem sem se pa še èudila, da so mecariniki tako sumnièavo gledali.Sledile so tri ure vožnje od letališèa doGreat Malverna. Iz treh so nastale štiriure in pol, ker se je voznik izgubil. Zanameèek smo morali prenašati šeslalomiranje avtobusa, saj je šofernekajkrat pozabil, da se v Angliji vozipo levi in je zapeljal na desni voznipas.Že v avtobusu smo se menili, katerifant bo s katero punco skupaj v sobi inkdaj bomo hodili spat. Predvsem pasmo ugibali, kakšne barve bo svilenaposteljnina in katere znamketelevizorjev bomo imeli v sobah.Kakšnega posebnega obèutka, da smov Angliji, nismo imeli. Predvsem nas jemotila popolna enakost stavb, zato sesploh nismo èudili, da je voznikspregledal kolidž.Sprejem je bil precej topel. Takoj semsi našla dva “deèkota”, ki sta mi služilakot nosaèa prtljage. Osebje je biloarabsko. Arabski fantje so nas takojnavdušili. Zdeli so se nam popolniraperji, ravno prav veliki, prav stari,temnopollti, olikani, srèkani, prijazni inuporabljali so omamne parfume v ravnopravšnjih kolièinah. Veèer je postal šelepši, ko so nam vodièi obljubili“pošiljko” Italijanov, Francozov inŠpancev za naslednji dan. Slišalo se jeprelepo, da bi bilo res.Razoèaranje je prišlo hitro,nenapovedano, kruto. Namreè: lastnikkolidža je bil musliman. To pa jepomenilo: No boys in girls’ rooms inNo girls in boys’ rooms.Ko pa ti nekaj ni všeè, ti ni všeènobena stvar veè. Prišli smo v hišice. Vnaši je bilo 11 sob in kopalnica z wcjem.Vendar to sploh ni bilo hudo.Grozne so bile sobe! Postelja: ležiš,se obrneš in potem še pol ure škripa.Pisalna miza s predali: samo vsakdrugi predal se odpre. Omara: èe bomsem spravila svoja oblaèila, bodomislili, da sem se vpisala med dihurje.Razgled: sploh si ga nisem ogledala,ker sem se bala, da bo vame skoèilakakšna pošast.Vrata: vsak dan sem se vsaj po trikratzaprla ven, ker so se lahko odpirala lez notranje strani ali z zunanje skljuèem, jaz pa sem kljuè ponavadipozabila.Zajtrki niso bili slabi, ostali obroki pravtako ne, to pa je tudi vse, kar lahkoreèem o hrani, saj sem veèino obrokovprespala. Kar je imelo svoje (dobre)posledice.Denar smo dali Niku, našemu vodièu.Imela sem nekaj èez 100 funtov.Odloèila sem se, da bom zapravljala vLondonu, tu pa bom porabila le tisto,kar sem imela èez sto funtov. To je bilpovod za 40 funtov posojila. V trgoviniso namreè prodajali takooo dooobrepiškote in tudi skladbe v jukeboxu sobile tako dobre in za en funt si jih lahkoizbral kar pet. Potem pa je še karta zadiskoteko Trump‘s stala pet funtov(1500 SIT!). Upam, da ne boste veètežili, da je v Sloveniji “takooo drago”!Po nakupih brez denarjaZ Ado sva se sprehajali po parku okolikolidža. Miss Lyn naju je videla inpovabila na izlet v Malvern. Pri sebinisva imeli nièesar, samo tekli sva kNiku in mu povedali, da naju do veèerjene bo. Z nami je šel tudi ItalijanLorenzo s svojo punco. Meni pa je bil