Krik 2 - osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

PRVIÈ ZALJUBLJENABile so poèitnice in èas je bil samoza zabavo. Vsaj tako sem mislila.Odpravila sem se na neko žurko.Ko sem ga zagledala, sem mislila,da me bo kap. Srce mi je bilo takomoèno, da sem bila preprièana, daga slišijo vsi okoli mene. Ne vem,kako sem preživela veèer. Prišel jeèas, da se odpravim domov. Bilome je groza, da ga ne bom nikoliveè videla.Vsa omotièna sem se odpeljaladomov. Ko sem pred hišnimi vratiiskala kljuèe po žepih, menenadoma tih glas vpraša: “Išèeštole?”Obrnem se in zagledam njega.Nisem vedela, kako so se mojikljuèi znašli pri njem, in tudi tolikoglasu nisem imela, da bi gavprašala po imenu.Pograbila sem kljuèe in se hotelaizmuzniti v hišo. Takrat me potegneza roko in reèe: “Kam se ti takomudi, saj ne grizem!?”Niè nisem odgovorila, samo brezbesed sem ga gledala.“Všeè si mi,” izgovori s tresoèim seglasom in me prime za roko.Jaz pa sem samo molèala, sajnisem vedela, ali mi je le všeè ali pase je v meni rodila ljubezen.“Se lahko jutri dobiva?” Spetnjegove besede.“Ja,” sem zašepetala in odšla noter.Celo noè mi je po glavi hodilo samoto, da niti njegovega imena ne vem,pa se odpravljam z njim nazmenek.Dan je minil, kot bi trenil, in že je vsobo vdrla moja sestra.“Tvoj dragi je tu!”Moj dragi. Kako èudno se to sliši.Èe kaj, ga moram najprej vprašati,kako mu je ime.Odpeljal me je v neko restavracijo.Gostov ni bilo, tam je bil le natakar,ki nama je stregel. Miza je bilaokrašena z modrimi vrtnicami inbelimi marjeticami ter z belimi inmodrimi sveèami. Od nekod se jezaslišal tihi glas violine. Mojspremljevalec je vstal in me prosil zaples. Stisnil me je k sebi in me rahlopoljubil. Bila sem v sedmih nebesih.Nisem ga hotela spustiti iz objema.Po veèerji sva se odpeljala proti domu.Nenadoma se je pred nama pojaviltovornjak. Samo je poèilo še in potemni bilo nièesar veè.Zbudila sem se v bolnišnici. Zaèelasem spraševati ZANJ. Zanj, ki mi šeimena ni povedal. In vendar mi je rekel,da me ima rad.Takrat je v sobo stopila neka gospa intiho rekla: “Milan je umrl, ni ga veè.”Sanje so se konèale, še preden sozaèele živeti.Dana Nikoliè, 8.c