V Lublano po nagrado za <strong>Krik</strong>Mladinske delavniceBil je eden tistih dni, k nè nidogajal. Po pa med zgodlo, lihtakrat, k sem že skor zzanimanjem vklopu v pariškomirovno konferenco, uleti v klasslovarca, pa udar s tako šokantnonovico, da je pol razreda okol padl,k nemogoèe je mogoèe, stari moji,<strong>Krik</strong>ec je bil povablen na blablapodelitev oz. za najmega èasopis vdeželi naši. Še bol sem bil pavesel, k sem zvedu, da mi v torksploh špricat ni treba, saj so closami predlagal. Naj ne grem kpouku. Kuj sem šu s frendi zalit tasvetovn dogodek, konc koncov, doMartinovga je blo lih en teden, tkoda sem se mogu prej že mal ugret.U tork sem že zutri uletu v šoloblazno dobre vole, brez torbe, brezglave in ful fensi densi zrihtan.Medtem ko so drugi “užival” vpouku, sem se jest s tršico ustavuu cliota in še z enimi frendiodpeketal v Lublano. Po nekajèasa, k smo uspel dobit parkièaèist v drugem koncu Lublane (vsen,èe bi ga pustl v Kranu pa šli peš vLublano), smo prispel do stavbeDela in se tam zasidral v eno sejnosobo, od koder je bil z mojga placanajlepši razgled na “novinarke” (fuldobre maèke) z ne vem že kergacajtenga. Tok me je ena blondinkaznervirala, da k so me gor poklicalpo priznanje, sem kar nekibrezveznga iz sebe spravu,uglavnem totalno neumesnga, pol ksem šu pa dol, sem se pa èez vseune ovire spotaknu (tut èez tiste, kjih sploh ni blo). Najprej sempomislu, da se u Lublanorganizirajo po kšnem kitajskemkoledarju, pa da majo božiè že 16.novembra, k smo dobil tok daril, kda bi kot za premiero tata Mraz uletuke pa Miklavž z Božièkom vred. Tkosem mogu poslušat cel roman o izvoruvsakega èasopisa, dokler ni Blažkaodjodlala svoje in smo šli po uredništvuDela. Ata novinar in za njim še sto“mlado obetavno nadarjenihnovinarèkov” je tko letal po Delu in zoèmi požiral vse, kar so nam zbrbral(èeprav je mene valda kot totalnomehaniènga tipa bl zanimu un vilièarpa kompresor pred stavbo).Kva pa tista scena, k mi je skoz enanovinarka utrujala za ritjo, citiram “dejpovej, no dej povej, kva bo <strong>Krik</strong>ec vnasledni številki povedu”, stari, res nidojela, da èe mi nav nehalautrujat, bo že svoje slišala, kvabo <strong>Krik</strong>ec povedu. Smrdezmešane sem se po dolgembegu komi losu.Po k smo se pa nabasal zaumret s tisto “menza hrano”,smo šli pa v kino Anixa alAtexa gledat, da se je v dvehurah vse spodobn prebavl, tkoda k smo ven pršli, je bla takavrsta pred skretam, k da bi blanajveèja gorenjska razprodajana drug stran. Pol smo doblše ene frutke (spet nagrada),kot da bi spet hotl nadoknadttist, kar smo lih ven iz telesaspravl, po smo se pa vsizmrzneni vrnil domov, sevedaz nagrado za najbolš cajtng.P.S. bljak OsterixÈav bav donasledniè.<strong>Krik</strong>ecMladinske delavnice vodi GabrijelaRupnik. Obiskujemo jih enkrat nateden – v petek ob 14:45. Vsak imasvojega tajnega prijatelja, kateremunosi majcena darila. Na mladinskedelavnice hodimo samo punce zizjemo dveh fantov iz 8.b razreda.Pogovarjamo se o prijateljstvu, ozaupanju, o spolnosti, vèasihposlušamo glasbo, se gremo kakšneigrice, skratka, zabavamo se.Lahko ti je žal, da se nisi prijavil tudi ti!Špela Zaplotnik, 8.b
DNEVNIK NADOBUDNE TABORNICE1.dan: ponedeljek, 27.9.‘99Konèno je tu - štiridnevnotaborjenje v Marindolu v Belikrajini! Preskoèimo vožnjo,saj veste: muzeji, mitreji,muzeji... itd., itd. Ne bomutrujala.V naš dom smo se pripeljališele pozno popoldne. Prvivtis je bil kar v redu. Lepapokrajina, gozd, velika vrtaèaz nogometnim igrišèem nadnu, Kolpa nekje spodaj...Vem, se vam cedijo sline,kajne? Èe ste petošolci, vasèaka ta tabor drugo leto,sedmošolci pa tako veste,kako stojijo stvari tam doli.Zveèer smo se zbrali okrogzastave v vrstah kot v vojski;ob dviganju zastave smozapeli oz. bolje reèenozašepetali našo himno, in tov položaju “mirno”. Šele ko jenaš tabornik izrekel težkoprièakovane besede “voljno”,smo razmigali otrdele ude inse odpravili proti tabornemuognju, ki se mu strokovnoreèe tudi pagoda. Kar nekajnaših sošolcev je v potusvojega obraza popoldne dveuri vlaèilo premoèeno vejevjeiz bližnje hoste in ga natoprimerno nasekanega inobdelanega umetelno zlagalov “pagodo”. Najprej ni hotelogoreti, ko pa se je ogenjrazplamtel, je bilo res lepo.Marko je igral na harmoniko,mi pa smo poskušaliprispevati nekaj petjupodobnega. Roko na srce,umetniški vtis je bil za slabodvojko.Naslednja zadeva nam je šlamnogo bolj od rok, nog insrca. Igrali smo se namreè“rin-èin-èin”. Seveda nikomur(razen naši razrednièarki) nibilo treba razlagati, kako seta reè igra in èemu jenamenjena. Èe je pa le šekje kakšna trda buèa na tejšoli, pa naj si prebere kratkoMarkovo razlago (velja zapetošolce), da vas ne bodrugo leto v Marindolu sramOb desetih je brez milosti inodloga padlo povelje: “Spat!”Ugovarjanja ni bilo. Zlepa alizgrda (klepetalci in smejalciso bili na hodniku zanoènega stražarja) smomorali zaspati. Bilo je hudo,ampak nekako se nam je leposreèilo.2. dan: torek, 28.9. ‘99Vstajanje in telovadba, karpo vojaško, se pravi,taborniško. “Lahen tekec”nam je res pognal kri požilah, da smo potem lahko znadzvoèno hitrostjopospravljali sobe. Vsivzglavniki enako obrnjeni, vsespalne vreèe enako zložene,nahrbtniki urejeni inpospravljeni, copate nenogah in ne kjerkoli drugje.Priznam, fantje so nas pritem posekali na celi èrti.Sicer je pa to prav, naj letrenirajo za vojsko.Nato smo se spet zbrali predzastavo. Gospe razrednièarkista nam za kanèek pogrenilidan, saj je bilo govora o tem,kakšne smo špièili ponoèi.Danes naj bi rafali. Pripeljalismo se do Adlešièev. Tam sonas opremili z rešilnimjopièem in èelado - in zaèelismo veslati. Kdo bi si mislil,da je to tako napornopoèetje. Tok je bil poèasen,voda nizka, kar naprej smomorali lesti iz èolna in vleèiraft èez brzice... Bilo je pravotežaško delo. Konèno smopristali in se mokri do pasuali pa še èez po strmembregu odvlekli do doma. Pasmo imeli še sreèo!Naslednjo skupino je namreèna vodi ujela nevihta in so biliše trikrat bolj premoèeni kotmi! Zdaj vsaj vem, zakaj sereèe, da lije kot iz škafa inda si moker kot miš.Zveèer pa spet obred: dvigzastave, petje himne innapoved veèernih dejavnosti:belokranjski plesi in pesmi vizvedbi ansambla Kresnice.Ko so nam prijazna dekletazapela in pokazala triosnovne plese, nas ni bilotreba prav niè prositi, naj sejim pridružimo. Le prostor jebil nekoliko premajhen insmo zato malo hodili inskakali drug drugemu ponogah. A je bilo vseeno kul.Za naprej se pa ve:nepoboljšljivi smejalci inklepetalci spet na noènistraži...3.dan: sreda, 29.9. ‘99Vstajanje, telovadba,pospravljanje sob ter zborpred zastavo. Slišali smomarsikaj grenkega, kar nibilo užitno. Ampak nam niène more pokvariti dneva...Dopoldne smo barvalipisanice pod strokovnimvodstvom gospe Cvitkoviè, kismo jo prejšnji dan dopoldneobiskali v Adlešièih. Pokazalanam je, kako se tke platno naroènih lesenih statvah, no,danes pa nas je uèila barvatiin risati pisanice. Nekaterimso nastale mojstrovine,nekaterim zmazki, ampakpotrudili smo se vsi.Popoldne smo jo spet mahniliv Adlešièe, z dobrimnamenom, da se bomo kopali.Kakšna prevara! Kolpa je èeznoè narasla vsaj za meter inpol, vsa kalna je nosila sseboj vejevje in še kaj, zatosmo samo malo “rinèinèinali”in se vrnili v tabor delatplakate. Èeprav smo sepošteno trudili, nam je nekajdela ostalo še za naslednje,zadnje dopoldne.Zveèer so se naše male sivecelice spopadle zŽupanèièevimi ugankami.Nagrada je bila veè kotizvrstna: kolikor toèk, tolikoorehov. No, nekateri so seorehov tudi branili, saj nadvseskrbijo za vitko linijo.Potem je sledil težkoprièakovani disko. Vse, kar seje tam dogajalo, je sevedastroga skrivnost (top secret) inje tudi <strong>Krik</strong>u na ljubo nemislim izdajati. Smeli smopodaljšati za cele pol ure(neverjetno!), ampak potem jeprišlo neizbežno: spanje.Zadevi se nikakor ni daloizogniti. Èeprav je bilo žepozno, smo bili vsi budni inpripravljeni na akcijo. To našeprešerno razpoloženje (sajsmo vendar Prešernovci!) pa jedalo našima razrednièarkamaše veè dela, zato je veèosebkov moralo na