Krik 2 - osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

DNEVNIK NADOBUDNE TABORNICE1.dan: ponedeljek, 27.9.‘99Konèno je tu - štiridnevnotaborjenje v Marindolu v Belikrajini! Preskoèimo vožnjo,saj veste: muzeji, mitreji,muzeji... itd., itd. Ne bomutrujala.V naš dom smo se pripeljališele pozno popoldne. Prvivtis je bil kar v redu. Lepapokrajina, gozd, velika vrtaèaz nogometnim igrišèem nadnu, Kolpa nekje spodaj...Vem, se vam cedijo sline,kajne? Èe ste petošolci, vasèaka ta tabor drugo leto,sedmošolci pa tako veste,kako stojijo stvari tam doli.Zveèer smo se zbrali okrogzastave v vrstah kot v vojski;ob dviganju zastave smozapeli oz. bolje reèenozašepetali našo himno, in tov položaju “mirno”. Šele ko jenaš tabornik izrekel težkoprièakovane besede “voljno”,smo razmigali otrdele ude inse odpravili proti tabornemuognju, ki se mu strokovnoreèe tudi pagoda. Kar nekajnaših sošolcev je v potusvojega obraza popoldne dveuri vlaèilo premoèeno vejevjeiz bližnje hoste in ga natoprimerno nasekanega inobdelanega umetelno zlagalov “pagodo”. Najprej ni hotelogoreti, ko pa se je ogenjrazplamtel, je bilo res lepo.Marko je igral na harmoniko,mi pa smo poskušaliprispevati nekaj petjupodobnega. Roko na srce,umetniški vtis je bil za slabodvojko.Naslednja zadeva nam je šlamnogo bolj od rok, nog insrca. Igrali smo se namreè“rin-èin-èin”. Seveda nikomur(razen naši razrednièarki) nibilo treba razlagati, kako seta reè igra in èemu jenamenjena. Èe je pa le šekje kakšna trda buèa na tejšoli, pa naj si prebere kratkoMarkovo razlago (velja zapetošolce), da vas ne bodrugo leto v Marindolu sramOb desetih je brez milosti inodloga padlo povelje: “Spat!”Ugovarjanja ni bilo. Zlepa alizgrda (klepetalci in smejalciso bili na hodniku zanoènega stražarja) smomorali zaspati. Bilo je hudo,ampak nekako se nam je leposreèilo.2. dan: torek, 28.9. ‘99Vstajanje in telovadba, karpo vojaško, se pravi,taborniško. “Lahen tekec”nam je res pognal kri požilah, da smo potem lahko znadzvoèno hitrostjopospravljali sobe. Vsivzglavniki enako obrnjeni, vsespalne vreèe enako zložene,nahrbtniki urejeni inpospravljeni, copate nenogah in ne kjerkoli drugje.Priznam, fantje so nas pritem posekali na celi èrti.Sicer je pa to prav, naj letrenirajo za vojsko.Nato smo se spet zbrali predzastavo. Gospe razrednièarkista nam za kanèek pogrenilidan, saj je bilo govora o tem,kakšne smo špièili ponoèi.Danes naj bi rafali. Pripeljalismo se do Adlešièev. Tam sonas opremili z rešilnimjopièem in èelado - in zaèelismo veslati. Kdo bi si mislil,da je to tako napornopoèetje. Tok je bil poèasen,voda nizka, kar naprej smomorali lesti iz èolna in vleèiraft èez brzice... Bilo je pravotežaško delo. Konèno smopristali in se mokri do pasuali pa še èez po strmembregu odvlekli do doma. Pasmo imeli še sreèo!Naslednjo skupino je namreèna vodi ujela nevihta in so biliše trikrat bolj premoèeni kotmi! Zdaj vsaj vem, zakaj sereèe, da lije kot iz škafa inda si moker kot miš.Zveèer pa spet obred: dvigzastave, petje himne innapoved veèernih dejavnosti:belokranjski plesi in pesmi vizvedbi ansambla Kresnice.Ko so nam prijazna dekletazapela in pokazala triosnovne plese, nas ni bilotreba prav niè prositi, naj sejim pridružimo. Le prostor jebil nekoliko premajhen insmo zato malo hodili inskakali drug drugemu ponogah. A je bilo vseeno kul.Za naprej se pa ve:nepoboljšljivi smejalci inklepetalci spet na noènistraži...3.dan: sreda, 29.9. ‘99Vstajanje, telovadba,pospravljanje sob ter zborpred zastavo. Slišali smomarsikaj grenkega, kar nibilo užitno. Ampak nam niène more pokvariti dneva...Dopoldne smo barvalipisanice pod strokovnimvodstvom gospe Cvitkoviè, kismo jo prejšnji dan dopoldneobiskali v Adlešièih. Pokazalanam je, kako se tke platno naroènih lesenih statvah, no,danes pa nas je uèila barvatiin risati pisanice. Nekaterimso nastale mojstrovine,nekaterim zmazki, ampakpotrudili smo se vsi.Popoldne smo jo spet mahniliv Adlešièe, z dobrimnamenom, da se bomo kopali.Kakšna prevara! Kolpa je èeznoè narasla vsaj za meter inpol, vsa kalna je nosila sseboj vejevje in še kaj, zatosmo samo malo “rinèinèinali”in se vrnili v tabor delatplakate. Èeprav smo sepošteno trudili, nam je nekajdela ostalo še za naslednje,zadnje dopoldne.Zveèer so se naše male sivecelice spopadle zŽupanèièevimi ugankami.Nagrada je bila veè kotizvrstna: kolikor toèk, tolikoorehov. No, nekateri so seorehov tudi branili, saj nadvseskrbijo za vitko linijo.Potem je sledil težkoprièakovani disko. Vse, kar seje tam dogajalo, je sevedastroga skrivnost (top secret) inje tudi Kriku na ljubo nemislim izdajati. Smeli smopodaljšati za cele pol ure(neverjetno!), ampak potem jeprišlo neizbežno: spanje.Zadevi se nikakor ni daloizogniti. Èeprav je bilo žepozno, smo bili vsi budni inpripravljeni na akcijo. To našeprešerno razpoloženje (sajsmo vendar Prešernovci!) pa jedalo našima razrednièarkamaše veè dela, zato je veèosebkov moralo na