inφ ′= φ − ∂ψ∂t(B.6)natančno isti vektorski polji ⃗ E in ⃗ B za vsak ψ, ki je zvezno odvedljiva funkcija ⃗r in t.Ker sta to edini merljivi količini, sklepamo, da sta potenciala ⃗ A in φ nedoločena doumeritvenega polja ψ. Temu dejstvu pravimo umeritvena invariantnost elektromagnetneteorije (po angleško gauge invariance). Umeritvena invariantnost omogoča,da lahko izberemo polji ⃗ A in φ tako, da ustrezata še enemu dodatnemu skalarnemupogoju. Zelo ugodno je izbrati pogoj:∇ · ⃗A + 1 c 2 ∂φ∂t= 0 (B.7)Naloga B.3: Naj bosta A ⃗ in φ vektorski in skalarni potencial , ki dasta električnoin magnetno polje E ⃗ in B, ⃗ pri tem pa naj bo ∇· ⃗A− 1 ∂φ= χ(⃗r, t). Pokaži, dac 2 ∂tje mogoče najti v skladu z (B.6) taki polji A ⃗′ in φ ′ , da je za njiju izpolnjena enačba(B.7) pri tem, da dasta A ⃗′ in φ ′ originalni polji E ⃗ in B. ⃗V umeritvi, ki ustreza pogoju (B.7), so enačbe polja res preproste:∇ 2 ⃗ A −1c 2 ∂ 2 ⃗ A∂t 2 = −µ 0⃗j (B.8)∇ 2 φ − 1 c 2 ∂ 2 φ∂t 2 = − ρ ε 0(B.9)Ni težko pokazati, da so enačbe (B.7) in pogoj (B.6) invariantne glede na uje hitrosti(oz. če tisti del Galilejevih transformacij (B.1), ki ne vseb velja v x = v y = v z = 0), čepa transformacija (B.1) vsebuje hitrost, elektromagnetne enačbe niso več invariantne.Do tega spoznanja so prišli koncem prejšnjega stoletja in velika uganka je bila kaj grenarobe. Lorentz in Poincare sta ugotovila, da so elektromagnetne enačbe invariantneglede na transformacije, ki jih danes imenujemo Lorentzove transformacije, grupo,ki jo te transformacije tvorijo, pa imenujemo Poincarejevo grupo. Galilejeve transformacijetvorijo Galilejevo grupo, ki ima podgrupe translacijsko grupo {x 0 , y 0 , z 0 },rotacijsko grupo R in grupo potiskov (po angleško boost). Poincarejeva grupa imaprav tako translacijsko podgrupo, rotacijsko podgrupo in podgrupo potiskov, pričemer pa je realizacija podgrupe potiskov v Lorentzovih transformacijah drugačnaod tiste v Galilejevi grupi.10
Preden zapišemo Lorentzove transformacije, je vredno vpeljati notacijo, ki je vrelativnostni teoriji pa tudi na drugih področjih teoretične fizike danes standardna.Četverico koordinat ”dogodka” ℘ {ct, x, y, z} bomo označevali z {x 0 , x 1 , x 2 , x 3 } zato,da lahko splošno označimo katerokoli od štirih koordinat s splošnim indeksom npr. µ(Če je npr. µ = 0 govorimo o ct ali če je µ = 2 govorimo o y.). Tako je npr. ∂φena∂x µod komponent gradienta funkcije φ, oziroma če teče µ od 0 do 3 pomeni, da imamov mislih implicitno kar gradient funkcije φ v koordinatni bazi {ct, x, y, z}. Vpeljimoše matriko Minkowskega s komponentami η µν (µ in ν sta med 0 in 3) tako, da jeη 00 = −1, η ii = 1 za i = 1, 2, 3, vse ostale komponente pa so enake 0. Matrika η jetako neke vrste ekvivalenta Kronekerjevega δ (δ ik = 1 če i = k in δ ik = 0 če i ≠ k) stem, da je za razliko od δ ik , kjer so vse od nič različne komponente enake +1, pri η µνvrednost komponente η 00 enaka −1. To matriko vpeljemo na ta način zato, da lahkozapišemo enačbe tipa (B.8), (B.9), v kompaktni obliki; npr. za (B.9) zapišemo:3∑3∑µ=0 ν=0η µν∂ 2 φ= − ρ ∂x µ ∂x ν ε 0ali še krajše:η µν φ, µν = − ρ (B.10)ε 0V zgornji vrstici smo nakazali dva dogovora; če se grški indeks v produktu ponovitako, da nastopa enkrat zgoraj in enkrat spodaj potem nimamo v mislih samo zapisanegaindeksa npr. z imenom µ, ampak smatramo, da gre za tekoči indeks to jeindeks po katerem seštevamo, ko teče od 0 do 3. Npr.:V µ ∂φ∂x µ≡ V 0 ∂φc∂t + V 1∂φ∂x + V 2∂φ∂y + V 3∂φ∂z(B.11)Drugi običajni dogovor je ta, da označimo parcialne odvode funkcij po koordinatahx 0 . . . x 3 s:φ, µ ≡ ∂φ in φ,∂x µ µν ≡ ∂2 φitd. (B.12)∂x µ ∂x νNaloga B.4: Izpiši enačbo (B.10) z upoštevanjem dogovorov (B.11) in (B.12) inse prepričaj, da dobiš enačbo (B.9).Končno se vrnemo k transformacijam potiska. Vzemimo najprej Galilejeve transformacije(B.1) in poglejmo v kaj transformirajo enačbo (B.9) oziroma obliko (B.10)V novi pisavi zapišemo transformacije (B.1) v obliki:x µ = R µ ν x′ν + X µ 0(B.13)11
- Page 2 and 3: Kazalo1 Newtonov zakon gibanja in n
- Page 4 and 5: UvodEinsteinova splošna teorija re
- Page 6 and 7: Še ena pomembna lastnost enačb (A
- Page 8 and 9: Na prvi pogled izgleda kot bi se (A
- Page 12 and 13: Komponente R µ ν matrike R imajo
- Page 14 and 15: Poiskati hočemo transformacijo pot
- Page 16 and 17: (A.6) zapišemo tudi v obliki:S NR
- Page 18 and 19: Iz teh dveh zahtev je mogoče izpel
- Page 20 and 21: gibalnih količin elektrona in foto
- Page 22 and 23: Poglejmo kako je sila na delec real
- Page 24 and 25: gostoto tega toka pa lahko formalno
- Page 26 and 27: Če pomnožimo gornje enačbe z ẋ
- Page 28 and 29: kot metrično teorijo, saj vpelje g
- Page 30 and 31: Lagranževa funkcija prostega delca
- Page 32 and 33: incot θ = |l +|l ϕsin (ϕ − ϕ
- Page 34 and 35: =∫ τ2τ 1√Slika 2:−(η µν
- Page 37: Naloga F.1: Pokaži, da preide (F.5
- Page 40 and 41: Ko primerjamo s (F.1), ugotovimo, d
- Page 42 and 43: Sedaj smo pripravljeni razmišljati
- Page 44 and 45: azločevanje nima smisla, zato defi
- Page 46 and 47: Upoštevali smo, da je ρ, µ u µ
- Page 48 and 49: komponentah 2 . Upoštevamo, da ima
- Page 50 and 51: Krajevne komponente polja so s tem
- Page 52 and 53: Zadnji izraz je zapisan kot baromet
- Page 54 and 55: poglavju smo se zanimali za plin in
- Page 56 and 57: 7.4 Napetostni tenzor gravitacijske
- Page 58 and 59: dinamičen in so njegove lastnosti
- Page 60 and 61:
v splošnem 10-4=6 neodvisnih konst
- Page 62 and 63:
Naloga G.5.3: Pokaži, da sta izraz
- Page 64 and 65:
je s komponentami 0i, ki v prvem pr
- Page 66 and 67:
Vpeljemo celotno maso sistema M = m
- Page 68 and 69:
Vrtilna količina pa ima komponente
- Page 70 and 71:
Pokazalo se bo namreč, da je u 0 p
- Page 72 and 73:
Razmerje ( lm) 2nadomestimo z r 0 i
- Page 74 and 75:
[ ] 21−4učlenom u − u 1 0 1−
- Page 76 and 77:
oziroma v: (2u0 γ 2)2 + u 0 γ 2 =
- Page 78 and 79:
Opazovalec v točki ℘ 1 pa izmeri
- Page 80 and 81:
Časovni interval ∆t dobimo tako,
- Page 82 and 83:
saj je zakasnitev komaj večja od
- Page 84 and 85:
neba, angleškemu astronomu Davidu
- Page 86 and 87:
zvezni odvedljivosti funkcij f, g i
- Page 88 and 89:
pa, da je mogoče v 81 dimenzionaln
- Page 90 and 91:
Za β ≪ α dobimo iz gornjega:a
- Page 92 and 93:
nostni faktor, to je:(αa) • (αb
- Page 94 and 95:
Ena od navigacijskih naprav v podmo
- Page 96 and 97:
poti med imenovanimi točkami ( to
- Page 98 and 99:
glede na Poincaréjevo grupo kot na
- Page 100 and 101:
hitrost ima komponente ( ˙ξ i (λ
- Page 102 and 103:
Ker mora biti rešitev tega sistema
- Page 104 and 105:
potem se v koordinatni bazi η i (x
- Page 106 and 107:
1( ∂η ∂ξ=− ∂η ∂ξ+ ∂
- Page 108 and 109:
Računanja ploščine poljubno orie
- Page 110 and 111:
10.3.3 O 3-formahV 3-razsežnih mno
- Page 112 and 113:
Če sta f in h r-formi, veljaP (n)
- Page 114 and 115:
kot 1-forme invariantni operatorji,
- Page 116 and 117:
10.7 Transformacijske grupe, Lie-je
- Page 118 and 119:
τ(P,s)σ(τ(P,s),∆t)Pw(P)w(P')P'
- Page 120 and 121:
Najbolj preprosto je zapisati Lijev
- Page 122 and 123:
g je gotovo bogatejša od množice
- Page 124 and 125:
potem je vektorsko polje w levo inv
- Page 126 and 127:
Grupa G ima enoparametrične podgru