Views
2 years ago

TEORIJA GRAVITACIJE

TEORIJA GRAVITACIJE

gibalnih količin

gibalnih količin elektrona in fotona in izračunaj energijo sipanega fotona, kinetičnoenergijo elektrona po sipanju in smer v katero se elektron odrine po sipanju (kot Θ ′ ).Naloga C.4: Jedro U 238 je radioaktivno; razpade z razpadom α v Th 234 . Prirazpadu se sprosti 4.17MeV energije. Naj jedro U 238 pred razpadom miruje. Kolikšnaje po razpadu kinetična energija jedra Th 234 in kolikšna je kinetična energijadelca α?4 SileV prejšnjem poglavju smo se izognili izčrpnejši razpravi o silah v okviru specialneteorije relativnosti. Razlog pa je ta, da so sile še posebej pa polja sil, kotnpr. električno in magnetno polje ali kakšna druga potencialna polja v specialnirelativnosti bolj komplicirana kot v nerelativistični fiziki zato, ker mora potencialnopolje zadoščati dodatnemu pogoju, ki ga v nerelativistični fiziki ni.V specialni relativnosti je postal čas fizikalna količina, katere vrednost za določendogodek je odvisna od tega v katerem inercialnem sistemu ga merimo. Vendar jemožno na enoličen način urediti vse dogodke v prostoru na množico dogodkov vpreteklosti, sedanjosti in prihodnosti izbranega dogodka. Naj bo izbrani dogodek ℘.Dogodek ℘ ′ je v njegovi prihodnosti (preteklosti), če lahko najdemo tak Lorentzovpotisk, da imata dogodka ℘ in ℘ ′ v novem inercialnem sistemu iste krajevne koordiantex ′i (za i = 1, 2, 3) in je x ′0 [℘] > x ′0 [℘ ′ ] (x ′0 [℘] < x ′0 [℘ ′ ]). Dogodka ℘ in ℘ ′ pasta v sedanjosti drug glede na drugega, če je mogoče najti tak Lorentzov potisk, dasta v novem inercialnem sistemu časovni koordinati za oba dogodka enaki. (Pokaži,da se pripadnost prihodnosti in sedanjosti izključujeta.) Na meji med prihodnostjoin sedanjostjo je trirazsežna mnogoterost, ki jo imenujemo prihodnji svetlobni stožecdogodka ℘, na meji med preteklostjo in sedanjostjo pa je pretekli svetlobni stožecdogodka ℘. (Glej sliko 1)Naloga D.1: Dogodka ℘ in ℘ ′ imata v sistemu S koordinate ct, x, y, z in cˆt, ˆx, ŷ, ẑ.V koordinatnem sistemu S ′ so koordinate teh dveh dogodkov ct ′ , x ′ , y ′ , z ′ in cˆt ′ , ˆx ′ , ŷ ′ , ẑ ′ .Naj bosta S in S ′ povezana z Lorentzovim potiskom (B.24) in naj bo:a) c 2 (t − ˆt) 2 −(x − ˆx) 2 −(y −ŷ) 2 −(z −ẑ) 2 > 0. Poišči komponente tistega Lorentzovegapotiska, ki transformira koordinate tako, da je x ′ = ˆx ′ , y ′ = ŷ ′ in z ′ = ẑ ′ .Izrazi t ′ − ˆt ′ s koordinatami dogodkov ℘ in ℘ ′ v sistemu S.b) c 2 (t − ˆt) 2 −(x − ˆx) 2 −(y −ŷ) 2 −(z −ẑ) 2 < 0. Poišči komponente tistega Lorentzovegapotiska, ki potisne opazovalca v koordinatni sistem S ′ tako, da je za dogodka℘ in ℘ ′ t ′ = ˆt ′ . Izrazi oddaljenost dogodkov ∆l = √ (x ′ − ˆx ′ ) 2 + (y ′ − ŷ ′ ) 2 + (z ′ − ẑ ′ ) 220

Slika 1:s koordinatami obeh dogodkov v sistemu S.Komentiraj dobljene rezultate!Komplikacija, ki jo pripelje specialna relativnost v pojem sile je v tem, da je silavzrok za merljivo spremembo - spremembo gibalne količine. Če povzroči silo telo”1” na telo ”2”, je vzrok pri telesu ”1”, posledica pa je zaznavna pri telesu ”2”.Če bi bila vzrok in posledica (izvor sile in sprememba gibalne količine) na relacijisedanjost, bi lahko po povedanem vedno našli inercialni sistem v katerem bi bilovideti, da se je telo ”2” odzvalo na silo telesa ”1” takoj. Še več, lahko bi celo našliinercialni sistem v katerem bi bila posledica po času pred vzrokom. Za ilustracijosi lahko zamislimo tak poskus: Na razdalji r imamo na vzmeteh dva naboja, ki seprivlačita. Če premaknemo prvi naboj, se je spremenilo polje okrog drugega naboja -spremenila se je sila na drugi naboj, kar zaznamo na ustrezni vzmeti. Če bi bil vzrokza spremembo sile, to je premik prvega naboja, v sedanjosti posledici, to je premikudrugega naboja, bi lahko v nekaterih inercialnih sistemih opazili, da se drugi nabojsam od sebe premakne prej, preden smo prvega sunili. Takih pojavov v naravi neopazimo, zato moramo sklepati, da leži posledica vedno v prihodnosti vzroka. Odtodsledi, da morejo prenašati sile samo polja, ki se razširjajo s hitrostjo manjšo ali enakosvetlobni.21

CAD-CAM Teorija, praksa i upravljanje proizvodnjom.pdf
Elementarna matematika - Teorija i zadaci - PMF
Mikrovalno zračenje, mikrovalna teorija, mikrovalna organska ... - PBF
Slovenščina za vsak dan 9 (posodobljena izdaja 2011) - priročnik za ...
Revija Odvetnik, št. 60 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Naša sredina, številka 3, leto 2
Številka 56 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2007 (PDF)
1. PDF dokument (3766 kB) - dLib.si
Letnik XIII/15 - Ministrstvo za obrambo
BF-6-2009 - Frančiškani v Sloveniji
Prodaja medu na domu Poziv za zbiranje kandidatur za člane ...
Predstavljamo Å¡olsko padalski oddelek SV - Ministrstvo za obrambo
Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja TLP ...
Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut
Metoda podpornih vektorjev
Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov - Inštitut za arheologijo
no repliques ideas pensa por vos mismo - AirBeletrina
Številka 20 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Devetošolski - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj
BREZPLAČEN OTROŠKI MESEČNIK - Shrani.si
24. maj 1962 (št. 635) - Dolenjski list
Številka 19 - Odvetniška Zbornica Slovenije