Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

Kaj pomeniverifikacijapoklicne bolezni………………………………………………………………………………………………..Metoda Dodiè-Fikfak, Alenka FrankoKlinièni center v Ljubljani, Klinièni inštitut za medicino dela, prometa in športaUVODV slovenski strokovni literaturi se loèujejo poklicne bolezni od bolezni v zvezi z delom in od suma napoklicno bolezen. Vsak od navedenih izrazov ima svojo definicijo. Tako so se ti izrazi uveljavili tudi vslovenskih pravnih aktih.V strokovni tuji literaturi se uporablja izraz z delom povezane bolezni (“work related diseases”, ali“diseases being primarily of occupational origin”) (Checkoway in sod., 1989). Ta izraz ima drugaèenpomen kot pri nas bolezni v zvezi z delom, se pa z njim opisuje bolezen, ki jo ali povzroèa izkljuènoizpostavljenost na delu, ali ta pri nastanku bolezni sodeluje kot so-povzroèitelj. Vsaka država posebej padefinira poklicne bolezni in jih navede v pravnem aktu (European Comission, 1990).POKLICNE BOLEZNISo bolj pravni kot medicinski pojem, vsaka država se posebej odloèi, katere bo priznala kot poklicne(European Comission, 1990). Država doloèi tudi kriterije za njihovo verifikacijo. Ti so najpogostejekompromis med medicinsko stroko, politièno oz. ekonomsko moèjo države in stopnjo razvitosti varnostnekulture v državi. Poklicna bolezen se v nièemer ne razlikuje od nepoklicne razen v etiologiji. Tako je npr.pljuèni rak enak, èe ga povzroèi kajenje ali azbest ali Cr 6 . Tudi terapija bo enaka, razlikuje pa sepovzroèitelj, ki je pri veèini bolezni pomemben le v kolikor delavec uveljavlja odškodnino zaradi nastalebolezni. Diagnoza poklicne bolezni torej pomeni predvsem, da: je potrebno delavca odstraniti iz obmoèja, ki mu je bolezen povzroèilo, kar velja tudi zadruge bolezni povzroèene z delom, ima polno nadomestitev osebnih dohodkov v primeru zdravljenja ali rehabilitacije zaradipoklicne bolezni, ima pravico do odškodnine…Splošno se razume, da pri diagnozi poklicna bolezen ne bi smelo biti dvoma, da jih je povzroèilaizpostavljenost na delu, paè pa bi se po opravljeni verifikaciji morale priznavati, kot da so povzroèeneizkljuèno z izpostavljenostjo na delovnem mestu. Kljub takemu razumevanju pa le izjemoma govorimo, daje 100-odstotni povzroèitelj bolezni izpostavljenost na delu. Tako visoko verjetnost skušamo doseèi priverifikaciji poklicne astme, ki jo priznavamo kot poklicno le, èe je poleg dokazanega povzroèitelja nadelovnem mestu tudi potrjeno, da pacient pred zaposlitvijo na tem delovnem mestu ni imel astme.1