12.07.2015 Views

OPIS POTI KRAJINSKI PARK KOLPA - Zavod RS za varstvo narave

OPIS POTI KRAJINSKI PARK KOLPA - Zavod RS za varstvo narave

OPIS POTI KRAJINSKI PARK KOLPA - Zavod RS za varstvo narave

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Krajinski park Kolpa obsega okoli 6500 ha veliko območje obmejni reki Kolpi, vse od Starega trga do Fučkovcev. Glavnaznamenitost parka je reka Kolpa, osrednja belokranjskaodvodnica, ki teče po južnem obrobju Bele krajine. Posebnostparka je značilna kulturna krajina, ki jo oblikujejo vasi z značilnostavbno dediščino in skrbno obdelan vrtačast kraški svet, nakaterem so se ohranili steljniki. Floristično in favnistično so<strong>za</strong>nimiva topla strma pobočja ob reki nad Radenci, Sodevci, podPreloko in Pobrežjem. Posebno <strong>varstvo</strong> je namenjeno 17naravnim in 41 kulturnim spomenikom.Pentlja v znaku parkapona<strong>za</strong>rja mlado praprotv obliki svitka, takoj kospomladi pokuka izzemlje. Praprot jeznačilna podrastbelokranjskih steljnikovna ilovnatih tleh; opečnabarva ilovice je tudibarva znaka. Znak jedelno povzet motiv zbelokranjske pisanice.Zaradi naravne ohranjenosti in čistostiter pestrih habitatskih razmer vzdolžrečnega toka, nudi ugodne življenjskepogoje številnim redkim in ogroženimživalskim vrstam. Med njimi še posebejizstopata vidra (Lutra lutra) in močvirskasklednica (Emys orbicularis), bogata paje tudi <strong>za</strong>stopanost ribjih vrst. Zaradinaštetega je reka Kolpa opredeljena koteno od območij, ki so širšegamednarodnega pomena in jih poznamopod imenom Natura 2000.Besedilo: Mateja Kogelnik, Mira Ivanovič, Andreja Ðkedelj Petrič, Janez BoþičFotografije: Peter Ambroþič, Janez Boþič, Andrej Hudoklin, Vinko Kukman, Mira Ivanovič, Martin Lindič,Hrvoje Orðanič, Igor Ðimec, Andreja Ðkedelj Petrič, Uroð Trugar, Marko Prðina (arhiv Občine Črnomelj)Izdal: <strong>Zavod</strong> Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>varstvo</strong> <strong>narave</strong>, Območna enota Novo mesto; oktober 2005Sodelovali: TD Poljanska dolina ob KolpiProdukcija: Tiskarna Vesel, Novo mestoOblikovanje: Sandi BradačVsebina karte: <strong>Zavod</strong> <strong>RS</strong> <strong>za</strong> <strong>varstvo</strong> <strong>narave</strong> (Janez Boþič)Karta: Geodetski <strong>za</strong>vod SlovenijeNaklada: 5.000 izvodovReka Kolpa izvira vGorskem Kotarju vNacionalnem parkuRisnjak in predstavljanaravno ločnico meddvema pokrajinama,zdaj celo dvemadržavama. Zajeda se vkraško pokrajinodinarskega gorstva. Zmočnim in naglimglobinskim vrezovanjem,se ji je kljub kraškemuterenu uspelo ohranitina površju. V zgornjemtoku je ustvarila slikovitokanjonsko dolino,dolgo 30 km, po katerivodi tudi del naše poti.Dodatne informacije:TD Poljanska dolina ob Kolpi, Srednji Radenci 2, 8342 Stari trg ob Kolpi; tel: 01/89-43-780, 041/518-536; www.kolpa-adventures.comRIC Bela krajina, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj; tel: 07/30-56-530; www.ric-belakrajina.siPohod po najjužnejšislovenski pešpoti lahko<strong>za</strong>čnete v Radencih aliDamlju. Večji del 12 km dolgepoti se vije po kanjonu rekeKolpe, mimo še ohranjenihvasic Breg in Kot. Slednja seponaša kot najjužnejša točkaMlin v DamljuSlovenije. Ob sprehodu lahkospoznavate slikovitost pokrajine, ki jo je <strong>za</strong>znamovala reka Kolpater si ogledate nekatere naravne in kulturne znamenitosti.Suha dolina pod Sinjim vrhomPot v Damlju lahko nadaljujete po suhi dolini vse do vaškega kalana Sinjem vrhu ali do mlina Krivec, iz Radencev pa se lahkopovzpnete še na ostenje Velike in Male stene, od koder je leprazgled na mogocen kanjon z reko.Najjužnejša slovenskapešpot poteka v osrčjukrajinskega parka Kolpa poohranjeni naravi in jeoznačena. Zaradine<strong>za</strong>htevnosti je primerna<strong>za</strong> vse generacije. Prosimo,da uporabljate zgoljmarkirane poti in upoštevatepravila ravnanja.


Zaradi kraškega značajazgornjega Pokolpja prevladujepodzemeljsko pretakanjevode. Območje tako<strong>za</strong>znamujejo le številni izviri.Med njimi po vodnatostiizstopa Poganac v DolenjihRadencih, voda iz izviraTrpotec pa po ljudskempričevanju ohranja večnomladost.Na razgaljenih apnenčevihskladih ob poti uspevajo lemanj <strong>za</strong>htevne rastline kot soalge in mahovi. Kamninskerazpoke in posamezne police,kjer je prsti več, pa preraščapraprot in mlado grmičevje.Izvir PoganacZnamenitosti ob poti:1.2.3.4.5.6.7.8.9.10.11.12.13.14.15.16.17.Izvir JameIzvir PoganacRadenska stenaIzvir TrpotecBukevIzvir PotokHruška PetrovkaTepkiMlin BregKobiljačaFrancoski kamenNajjužnejša točka SlovenijeIzvir ŽupnikIzvir DragaSuha dolina pod Sinjim vrhomSinjevrški kalFortunova brajdaLegendapešpotinformacijska točkaznamenitosti ob potiSSr. 1Radenci234567Kanjon Kanjon reke reke Kolpe KolpeHR89Breg101116Sinji Vrh17Draga1514DameljKot1213Neposredno ob reki lahko spoznavamo obvodni gozd z vrbami,jelšami, topoli, velikimi jeseni in bresti ter številnimi ovijalkami (navadnibršljan, srobot). Strma proti jugu obrnjena dolomitna pobočja paprerašča toploljubni gozd z malim jesenom in črnim gabrom.Ob poti bomo naleteli naruševine, kjer so domačininačrtovali gradnjo opekarne, kipa nikoli ni <strong>za</strong>res <strong>za</strong>živela.Podzemeljski tokovi so plitvo pod površjem ustvarili številnevodne jame. Ena takih je Kobiljača pod Špeharji, ki je s svojimi360 m dolžine najdaljša jama ob reki Kolpi.meja Krajinskega parka Kolpačas obhoda: 3,5 ure0 200 400 800 1.200 1.600mPosebnost Kolpe kot kraške reke je njena prodonosnost.VodomecO mlinarski dejavnosti tegaobmočja pričajo številni jezovi inostanki mlinov. Mlin z jezom vBregu danes sodi mednajstarejše še ohranjene mline obKolpi in je edini od sedemnajstih,ki občasno še deluje.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!