Številka 2/302 - Cinkarna Celje

cinkarna.si

Številka 2/302 - Cinkarna Celje

letnik LI december 2005 številka 2 302Poštnina plačanapri pošti 3102 CeljeNova uprava se predstaviPriloga: Naša skrb za okolje


letnik LI december 2005 številka 2 302IZ VSEBINEletnik LI december 2005 številka 2 3021 stran: Cinkarnar 302Poštnina plačanapri pošti 3102 CeljeNova uprava se predstaviPriloga: Naša skrb za okoljeSedem cvetlic cinkarniškihprodajnih programov1 stran: Cinkarnar 302 -PRILOGAGLAVNIPROIZVODPigment titanovdioksidPRILOGA letnik LI december 2005 številka 2 302Naša skrb za okolje2 3-4 5-6 7 8-12EU-CINKARNAPrimerjali smo se zEvropoZAHTEVE UE +CINKARNAPridobitevokoljevarstve-negadovoljenjaSKRB ZA VODENadzor kvaliteteodpadnih vodSKRB ZA ZRAKDosežek zazmanjšanje vplivovna okoljeSKRB ZAODPADKE Ravnanjez odpadki inodpadnoembalažoPROJEKTSadra nadloga alipriložnostODLAGALIŠČERešitev zaodlagališčesadreČasopis Cinkarne Celje, d. d.Letnik: LI, december 2005, številka 2/302Glavna in odgovorna urednica:Mira GorenšekIzdajatelj, naslov uredništva in tisk:Cinkarna Celje, d. d.,Kidriceva 26,p. p. 1032, 3001 Celje,telefon: ++386(0)3 4276144,faks: ++386(0)3 4276172,el.pošta: info@cinkarna.siOblikovanje in grafična priprava:Lea GorenšekFilmi:Računalniške storitve, Zoran Bezlaj s.p.2 Cinkarnar 2/302671117202 Intervju s članoma Uprave TomažemBenčino in Nikolajo Podgoršek Selič6 Prodaja Cuprablau Z na KitajskoKitajski poljedelci bodo začeli uporabljatinaše škropivo za zaščito rastlin, ki se naKitajskem imenuje Kubobao.Na sliki: Xia Chenghong, referentzadolžen za Cuprablau Z in njegovšef Zhang Wei, vodja agrokemijskegaoddelka.7 Dovolj znanja in opreme za razvojmozirske kemijePogovarjali smo se z dosedanjim direktorjemFerdom Erjavcem,ki se je upokojil.8 Izboljšave na področju varčevanjaz energijo9 Komprimiran zrak v tretji fazi10 Optimiranje rabe vode v Metalurgiji11 Obnavljanje proizvodnježveplove kislineObzidava notranjosti peči za sežig žvepla12 Prezaposlitev ni bavbavPogovor z Jožetom Pavičem13 Predstavljamo Marka Cvetka,delavskega direktorja in ZoranaPevca, predsednika Sveta delavcev14 Mi med seboj predstavljamoljubiteljsko dejavnost Tonija Miheliča15 Visoka nagrada za magistrsko deloTomiju GominškuIzvedeli boste kdo je končal študij ob delu16 Šport in kulturaSindikalne športne igre Novo mesto18 Pogovori z upokojenci20 Cinkarna v slovenskihbotaničnih vrtovihPRILOGATokrat je 12 strani priloge Cinkarnarja,namenjene naši skrbi za okolje


NOVOLETNA POSLANICADragi Cinkarnarji,V prihajajočem letu vam želimoveliko poslovnih uspehov, zadovoljstvo pri deluin srečo v osebnem življenju.Enako želimo tudi vsem vašim dragim,poslovnim partnerjem in prijateljem Cinkarne.Predsednik Marko Vresk s članiNadzornega sveta Cinkarne Celje, d.d.❅❅❅Delovno in odgovornov prihodnjeČlani Nadzornega sveta❅❅❅Uživajte v tem kar delate,in vse, kar delate,delajte s strastjo,potem ne bo več ničnemogoče!UrednicaPredsedovanje Upravi sem prevzel v zelo dinamičnem času, ki je zelo zahtevno , saj iz zunanjegaokolja nenehno pretijo nevarnosti. Tržne razmere v Evropi in svetu se ne umirjajo, cene našihproizvodov so na nizkem nivoju in ne omogočajo lagodnega življenja. Kljub vsemu, moramooptimistično zreti v prihodnost. Ne nazadnje, so zadnji obiski največjih kupcev pokazali, dabomo velik del povečanih kapacitet proizvodnje prodali in tako lahko načrtujemo optimističnorast proizvodnje in s tem rast prodaje. Seveda je samo po sebi umevno, da moramo pri temohraniti dosedanjo kakovost izdelkov in zanesljivost dobav. Cinkarna se lahko pohvali z zavidljivokakovostjo svojih proizvodov, kar potrjuje svetovni trg, vendar moramo nenehno stremeti poizboljševanju, ki nam bo omogočilo nadaljnjo rast.Letošnje leto je bilo za Cinkarno naporno, burno in medijsko odmevno, vendar je pri tem dalečnajbolj pomembno, da bomo poslovno leto zaključili pozitivno. Stanje ni blesteče, je resno, akljub temu v prihajajočem letu načrtujemo rast dobička. Varčevanje še naprej ostaja naša stalnica,a prepričan sem, da bomo z odgovornim in skupnim delom, kos vsem težavam.Z velikimi napori zaključujemo modernizacijo proizvodnje titanovega dioksida. Zdaj je trebačimprej doseči varnost in stabilnost proizvodnje. Pri načrtovanju poslovanja smo torej še vednozmerni optimisti in pričakujemo, da se bodo napori modernizacije, povečane proizvodnje in dvigproduktivnosti odrazili v večji meri.V času investiranja v modernizacijo TiO2 ostale dejavnosti morda niso dobile priložnosti.Načrtujemo, da bomo v prihodnje lahko podprli tudi naložbe v širjenje in modernizacijo proizvodenjza gradbeništvo in praškastih lakov. Ocenjujemo namreč, da ti programi imajo resursein znanje za uspešen razvoj, kljub zelo hudi konkurenci na trgu. Metalurški program ima perspektivozgolj ob polni izrabi proizvodnih kapacitet. Kratkoročno bomo investirali v posodobitevproizvodnje žveplove kisline in program sanacije in rekultivacije odlagališča sadre. Vsem so verjetnoznane težave s katerimi se srečujemo pri pridobivanju dovoljenj, a lahko vam zagotovim,da smo na pravi poti in da bomo projekt pripeljali uspešno do konca. Kot novost naj omenim,da bomo začeli centrifugiranjem sadre pred odlaganjem na deponijo, del tako pridobljeneganevtralizata nameravamo, v drugi polovici leta 2006 že tržiti.Na področju varovanja okolja bomo tudi v prihodnje usmerjeni v spoštovanje vseh najvišjihokoljskih zahtev, ki so podane z evropskimi direktivami. Sproti bomo odpravljali pomanjkljivostiin se trudili, da bi se še bolj prilagodili Celjanom in vsej zainteresirani javnosti.Pred nami je novo leto, ki bo za nas zelo zahtevno. To kar smo dosegli do zdaj, je dobraosnova, da lahko optimistično zremo v prihodnost. Pozornost na dogajanja okoli nas, inovativnostin izvirnost ter delovno in odgovorno uresničevanje vseh načrtov in zahtev, ki stojijopred nami, so temelj našega nadaljnjega razvoja. Verjamem in prepričan sem, da bomo tozmogli. Naj zaključim z željo, da boste tudi v prihodnje lahko ponosno trdili, da ste Cinkarnarjiin da se boste počutili kot nepogrešljiv delček celote, ki jo skupaj gradimo.Zahvaljujem se vam za sodelovanje in podporo, hkrati pa vam želim, da bi čim več veselihtrenutkov preživeli med svojimi najbližjimi v zdravju in zadovoljstvu.Cinkarnar 2/302 3Generalni direktorTomaž BENČINA


INTERVJUTomaž Benčina,novi generalni direktorPo odhodu Marjana Prelca, Upravi drugo polovico leta 2005 predsedujeTomaž Benčina. V tem času je Cinkarna znova vzpodbudila zanimanjejavnosti, ne le z njegovo predstavitvijo, temveč tudi v povezavi zokoljevarstveno problematiko. Več energije je moral namesto v notranjerazmere, posvetiti zunanjim težavam. V pogovoru je prepričal, da boCinkarna v prihodnje brez pretresov kos položaju in da bo postala šebolj trdno podjetje.40-letni diplomirani metalurg in ekonomist,ki je v Cinkarni zaposlen že od leta1990 je začel kot tehnolog oziroma vodjaproizvodnje v metalurgiji, po opravljenidiplomi iz ekonomije pa se je priključilvodstvu podjetja kot pomočnik generalnegadirektorja in direktor marketinga.Mnogi se sprašujemo kako bo novo vodstvoreagiralo na težave. Navajeni smo bili naavtokratski način vodenja, da se zdi, da neznamo več delati drugače. Ali bostenadaljevali način vodenja ali je mordazapihal nov veter?Vsak človek ima svoj pogled na svet in vodenje.Na Cinkarno gledam kot na relativno stabilnopodjetje, ki potrebuje novih vzpodbud, da se boznalo zoperstaviti novo nastalim izzivom, ki jihokolje od nje pričakuje in zahteva. Doseči je trebanov pristop do dela, zlasti miselni preobrat.Treba bo razmišljati, kaj in kako bomo po svojihzmožnostih kar najbolj prispevali k boljšemuposlovanju, prenehati se zanašati na to, danas bodo drugi pripeljali do tega. Pri večini zaposlenihni zaznati, da bi se najprej spraševalipo dolžnostih, nasprotno, najprej vprašajo popravicah.Motivacija in stimulacija se navadno ustavipri denarju. Kaj torej porečete na povišice,bonitete, trinajsto plačo?Denar si je treba zaslužiti z dobrim in odgovornimdelom. Vsako nagrado je trebaupravičiti. Zato so potrebni rezultati. Zavedamse, da je za večino denar najpomembnejši motivza delo. Idealno za vsakega vodjo je zadovoljstvozaposlenih. Žal velika večina ljudi nikolini popolnoma zadovoljnih. Podatki kažejo, daimamo v Cinkarni zelo dobre dohodke, a nisemprepričan, da se tega večina zaveda. Z velikimveseljem bomo izplačevali bonitete in trinajsteplače, a le, če bo to mogoče. V zadnjih letih, kiso bila vsa po vrsti za Cinkarno zelo težka, smobili priča precejšnji rasti plač v strukturi prihodkov,kar kaže, da smo dobršen del pričakovanihpozitivnih učinkov investicije že porabili.Trend relativne rasti stroškov dela, je upravaprisiljena ustaviti. Najtežje je to moč doseči zzmanjševanjem dohodkov na individualni ravniin najlažje z večjo prodajo in produktivnostjo,kar je tudi osnovni cilj nove uprave.Najboljša socialna varnost za delavcaje delo. Ali ste za prožen trg dela(enostavnejše odpuščanje in enostavnejšezaposlovanje)? Menite, da imamo vCinkarni preveč starih in iztrošenihdelavcev?Ločevanje na mlade in stare je nesmiselno, obstajajole dobri in slabi. Povprečna starost med40 in 50 leti je normalna in logična posledicazniževanja števila zaposlenih po mehki variantiv preteklosti. Temu ne moremo ubežati. Menim,da pravilno prerazporejanje zmanjša obremenjenostposameznika. V dejstvu, da so nekateridelavci preobremenjeni, drugi pa premalo,imamo še precejšnje notranje rezerve. Najtimoramo načine, da to uredimo s prerazporejanjemznotraj podjetja. Direktno podrejenivodje, ki bodo za to zadolženi in tega ne bodomogli ali sposobni izpeljati, bodo morali prepustitivodenje drugim.Na katerih področjih bodo najprejpotrebne spremembe in zakaj?Reorganizacijo je potrebno prilagajati potrebamin ljudem. Osnovno vodilo pri tem je, omogočitizdruževanje funkcij in večja medsebojna zamenljivostzaposlenih, skratka večja fleksibilnostljudi in boljša učinkovitost. Nekateri bodomorali sprejeti in delati več opravil kot doslej.Ljudje morajo biti polno zaposleni in imetipristojnosti in odgovornosti. Temu je treba prilagajatiorganizacijo. Le tako bomo izkoristili notranjerezerve. Invalidi so naša pereča težava,ki jo je treba reševati na človeški način, zanjepa upoštevati najvišje standarde, ki veljajo vdržavi. Nekateri še naprej uspešno delajo in sovzgled ostalim.Poslovne enote bodo ostale, največje spremembebodo po vsebini, torej da se bomomorali najverjetneje posloviti od dejavnosti, kiniso več rentabilne. Ostale bodo tiste, ki imajonajveč znanja in dodano vrednost. Trmasto vztrajatipri proizvodnjah, ki ne prinašajo rezultatovv sodobni ekonomiji, ni več mogoče. Ustvaritimoramo takšne pogoje, da bomo programkorenito krčili in prešli v ustavitev na nebolečnačin. To pomeni, da bo ogromno energijepotrebno usmeriti v razvoj.4 Cinkarnar 2/302Vrednost delnice na prostem trguv zadnjem času niha bolj navzdol, kotnavzgor, kaj menite o vzrokih za to?Poudariti je treba, da je Slovenski borzni trg relativnomajhen. Že v preteklosti smo bili vajeni,da rezultati podjetja niso bili ravno v neposrednipovezavi z vrednostjo delnice. Trenutna nizkavrednost ne kaže realnega stanja podjetja,zato vsem zaposlenim svetujem, da jih, če je lemogoče, zadržijo.Tudi ekološka zgodba in negativni odzivimedijev in okoljskih krajanov nam jemljejoenergijo?Na tem področju nimamo druge izbire, kot da seprilagajamo najostrejšim zahtevam, veljavnim vSloveniji. Zadnji neljubi dogodki in predvsempohvale na reakcijo vodstva podjetja kažejo,da je le z argumentiranim in strokovnim odnosommogoče odgovoriti na zlonamerna pisanja.Procesa ustvarjanja senzacij s tem seveda obdanašnjem stanju medijev ni moč zaustaviti.Ne nazadnje, kaj bi rekli o sebi, stezagovornik naglih sprememb, kar rečetedrži, ste dober poslušalec, ste načelen, strog,trd pogajalec, globalist, kako vas je trebaprepričati, da ukrepate?O sebi je nehvaležno govoriti, človeka spoznašskozi njegova dejanja in v daljšem času . Pravzapravsem presenečen, ko slišim ,da sem premalostrog. Verjetno je to povezano z dejstvom, daredko uporabljam visoke tonske frekvence. Menim,da sem načelen in v službenem pogleduzahtevam, kar je prav. Vse kar počnem v službi,počnem v dobri veri, da je to dobro za podjetje.Moja naloga je, da poslušam, odločitev je zdajvelikokrat samo moja, zato rad slišim najmanjdve plati iste zgodbe. Menim da nisem ravnostrog, ne vidim pa razloga, da bi nekdo skušalmoje meje. Po duši globalist verjetno nisem,sem pa toliko, kolikor sem kot predsednikuprave dinamične družbe v globalnem svetuprisiljen biti. Prepričate me lahko predvsem zargumenti, a se verjetno ne morem izogniti dejstvu,da imam podjetje rad.Mira GORENŠEK


INTERVJUNikolaja Podgoršek Selič,nova tehnična direktoricaDelavci vas imajo radi, to so dokazali obvaši premestitvi iz PE TiO2 na Upravo,ko so naredili veliki šov. Kaj vas posebejodlikuje?Pravzaprav ne vem. Morda to, da imam ljudirada. Vse! Ne kvalificiram jih na dobre inslabe. Zgolj na tiste, ki predstavljajo zanesljivčlen v življenju in tiste, ki predstavljajo izziv zaizboljšanje. Ali lahko izboljšanje dosežeš, jeodvisno od tebe. Od tega koliko prirojenegadaru imaš za pozitiven vpliv na ljudi in kakšneosebne rasti si sposoben.Moja odhodnica je bila ravno toliko posebna,kot sodelavci, ki so mi jo pripravili. Kljub temu,da sem si z njo prislužila nekaj jeze bogov,sem organizatorjem zanjo iskreno hvaležna.To je bil dan, ki bo moje življenje vedno polnilz lepim.Ali menite, da boste kot tehničnadirektorica lahko nadgrajevala preteklodelo ali kako drugače vplivala na razvojPE TiO2?Gotovo! Oboje! Če v to ne bi verjela, bi metežko spravili iz mojega ljubega gnezda.Sem človek, ki vedno razmišlja o doseganjuboljšega, a hkrati rada stvari tudi dokončam.Upam, da sem tako dokončano pustila zasabo nekaj rezultatov, ki bodo vsem skupajpomagali živeti v jutrišnji dan. Aktivno delona področju kemijskega inženirstva bo zdajzaenkrat mirovalo. A znanje, ki sem si ga vteh letih pridobila, bom lahko dopolnjevala vširših sferah.Najlažje mi bo vplivati na razvoj PE TiO2, kerjo poznam. V minulih letih smo veliko vložili vnaprave. To obdobje se bo počasi končalo. Inčisto prav je, da se bo. Če rečem v prispodobi.Kravo smo kupili. Zdaj jo moramo hraniti spravo travo, molsti ob pravih urah ter prodativse kar nam daje. Čudež razvoja v prihodnjihletih se zato po moje skriva v naših ljudeh. Tistih,ki bodo raziskovali, proizvajali, vzdrževali,kontrolirali, prodajali …Tistih, ki bodo s svojimiidejami iz manj znali narediti več. Velikosem delala z ljudmi v Cinkarni in vem, da sotega sposobni.Kako vidite vaše vodenje na področju takoraznolike proizvodnje v prihodnje?Za članico uprave je bila po odhodu Vilibalda Raznožnika imenovaNikolaja Podgoršek Selič, ki je prevzela naloge tehnične direktorice innamestnice generalnega direktorja.Po izobrazbi je specialistka tehnologije vodenja industrijskih procesov indiplomirana inženirka kemijskega inženirstva. Za njo je slabih 20 letstrokovnega in praktičnega razvojnega dela v naši največji proizvodnjipigmenta titanovega dioksida. Tam je pustila svoj osebni pečat, o tem jev Cinkarnarju že veliko napisala.Moja osnovna odgovornost je koordinacijadela v vseh proizvodnih poslovnih enotah,Vzdrževanju z Energetiko in štirih službah(Razvoj, Kakovost, Varstvo okolja, Varstvo pridelu). Če sem prej govorila o PE TiO2, morampoudariti, da to še zdaleč ni moj edini cilj.Ravno tako odgovorna se počutim tudi zaostale poslovne enote in službe iz mojegaresorja. Vsi si zaslužijo pozornost. Res pa je,da na tem področju potrebujem nekaj veččasa za spoznavanje in vzpostavitev prave komunikacije.Na tej poti bom vztrajala, doklerbom imela zaupanje Nadzornega sveta inPredsednika uprave. Cilj bo dosežen najprejtam, kjer se bodo tudi direktorji in vodje službpodali na pot približevanja.Posebno mesto na področju dela zavzemavarnost in zdravje pri delu. Vaša vizija!Če rečem da je uspeh rezultat dela ljudi, potemmoram vsekakor dodati - zadovoljnih inzdravih ljudi. Delodajalec je dolžan delavcuzagotavljati varne in zdrave pogoje dela. Topomeni, da mora poskrbeti za primerno ureditevdelovnega mesta, poleg tega pa tudiza izobraževanje in osebno zaščito, tam kjerje potrebna. Delavec mora na drugi straniprav tako prevzeti svoj del odgovornosti, toje opozarjanje na neskladja, sodelovanje priizobraževanju ter uporabljanje predpisanihosebnih zaščitnih sredstev. Ocenjujem, dalahko pri nas obe strani še vedno izboljšujetastanje.Da bi odpravili neskladje na tem področju, jeUprava sprožila pregled vseh delovnih mest.Široka akcija, ki jo vodi Služba za varstvopri delu v sodelovanju z vodji posameznihoddelkov, ima kot prvi delni rezultat zapisugotovljenih neskladij. Zapis je naslovljen nadirektorje in vodje služb, ki so zadolženi, dadoločijo odgovorne osebe in roke za odpravoneskladij. Uprava bo ureditev neskladij nadzirala,razmer ki vladajo v domači postelji pa ševedno ne bomo mogli ustvariti. Veliko našihdelavcev dobiva dodatek za težje pogoje delain nošenje osebnih zaščitnih sredstev. Tudina tem področju bo potrebna revizija, saj sose pogoji s časom ponekod spremenili, uporabaosebnih zaščitnih sredstev pa je še vednozelo pomanjkljiva. Zavedati se moramoCinkarnar 2/302 5osnovnega cilja. Ta je gotovo bolj v odpravineskladij, kjer je mogoče in uporabi ustreznezaščite kjer drugače ne gre, kot pa v dodatkih,ki naj bi plačevali naše zdravje. Zdravje vresnici ne bi smelo biti naprodaj!Ekologija, ki je posebej občutljiva tema,je zaznamovala vaš začetek na upravi.Nenehno se vrstijo novinarska vprašanja.Kakšne načrte imate na tem področju?Ali razmišljate o kakšnih novih prijemihna tem področju?Drži! Ekologija mi res jemlje precej časa. Novinarskavprašanja me ne motijo. Prej narobe.Z vprašanji ali brez bi rada zaposlenim in zunanjimpovedala kje smo in kam gremo. Toje pač področje, ki v današnjih časih dobivadrugačen pomen, kot ga je imelo desetletjanazaj. In verjetno je to razlog, da nikjer posvetu kemije ne marajo, čeprav brez nje živetitudi ne bi več znali.Moje osebno mnenje je, da smo za varovanjeokolja odgovorni vsi. Tako tisti, ki doma kurijostare gumijaste škornje ali odpadke stiroporjaiz fasade, kot velike tovarne. Mi smo velikatovarna in v zadnjih letih zmeraj bolj zglednoskrbimo za okolje. To potrjujejo tudi našeprimerjave z Evropo. Res pa je, da trideset letnazaj ni bilo tako in da o tem, kar počnemosedaj, ne govorimo veliko.Javnost mora vedeti za naše aktivnosti napodročju zmanjševanja vplivov na okolje inima pravico vedeti kaj in zakaj gre včasih kajnarobe. Nekaj smo v to smer že naredili (tudita številka Cinkarnarja je posebej posvečenaekologiji), načrti za prihodnost pa bodo usmerjenipredvsem v sprotno informiranje, nele odgovarjanje na pritožbe.Poleg lokalnega okolja je treba misliti tudina lastnike?Če se postavim na nivo filozofskegarazmišljanja, lokalno okolje in lastniki pravzapravniso daleč narazen. Obojni pričakujejopozitivno delovanje, kateremu najboljšemerilo uspešnosti je denar. Moje ni razpravljatio tem kdo, koliko in zakaj, pač pa vzpodbujatinaloge za racionalnejše poslovanje, kibo omogočalo vsakomur vsaj toliko, kolikorpričakuje.


AKTUALNOKatere življenjske vrednote najboljcenite?Na kratko bi lahko rekla vse s pozitivnimpredznakom. Pri delu z ljudmi pa postanejonajpomembnejše iskrenost, zaupanje, zanesljivost.Imate kakšne ambicije na drugihpodročjih druženja na primer kultura,šport ali drugo?Vsekakor po naravi nisem samotar. Uživam vdružbi ljudi, ne glede na vrsto priložnosti.V srednješolskih časih sem bila članicadramske skupine. Kultura mi je od takrat ševedno blizu, a ji ne namenjam dovolj časa.Športnica nisem bila nikoli. Grem pa rada sprijatelji na ne previsoke hribe ali na kolesarskiizlet.Sem navdušena gospodinja. Izjemno rada kuham,pečem peciva in torte. Vse po možnosti venkratni izvedbi. Pa ne zaradi ponesrečenegaposkusa, ampak zaradi želje oziroma izzivapo ustvarjanju novega.Kljub zahtevni službi se trudim biti čim boljpopolna mama. Hči Sabina in sin Blaž stamoje največje veselje in hkrati uspeh vživljenju. Pogovori in pristni stiki z njima soneprecenljiva radost.In takrat, ko gre vse narobe in se zdi, da meves svet ne mara, se skrijem v svoj kabinet.Tam izživim svojo kreativnost in najdemsamopotrditev ob drdranju šivalnega stroja,ki zašije skoraj vsa oblačila, ki jih nosim samain včasih tudi moja hči.Spraševala: Mira GORENŠEKFoto: Sabina PodgoršekProdaja Cuprablau Zna KitajskoV oktobru 2005 je bila podpisana pogodba med Cinkarno Celje, d. d. inkitajskim podjetjem Sinochem International Co. iz Šanghaja, ki opredeljujekitajsko podjetje, kot ekskluzivnega prodajnega zastopnika zaprodajo našega Cuprablaua Z na področju celotne Kitajske. S tem se jekončala prva faza začrtane strategije, ki smo jo pričeli izvajati že predpribližno tremi leti, ko smo sprožili aktivnosti na področju registracijenašega proizvoda v Kitajski. Postopek pridobivanja certifikata je potekalskoraj dve leti, saj je bilo potrebno opraviti tudi testiranja na polju, dasmo zadostili vsem zahtevam Kitajskega ministrstva za poljedelstvo.Jin Mao, trenutno peta najvišja stavbana svetu. V njej so poslovni prostoriSinochem International Co., ki je hkrati50 % lastnik celotne stavbe.Pri pridobivanju certifikata je aktivnosodeloval tudi Jure Strenčan. Naključjeje hotelo, da je v istem tednu, ko smodobili certifikat zbolel in na žalost podpisapogodbe ni dočakal. Je pa bil Jureeden redkih, ki so v projekt »CuprablauKitajska« verjeli z vsem srcem, zatosodelavci iz PE Kemija Celje njegovihzaslug ne bomo pozabili. Jure hvala!Odločitev, da poskusimo s prodajoCuprablaua Z na Kitajsko, je temeljilapredvsem na dveh razlogih. Težave priregistraciji bakrove aktivne snovi, kije osnova fungicidnega delovanja Cuprablaua,so nas navedle, da je potrebnoiskati trg izven EU, po možnosti vdržavah, kjer so predpisi še malo boljohlapni. Še močnejši argument paje bil ogromen poljedelski potencialKitajske. Ta je samo v Sečuanu, eni od34 provinc Kitajske, desetkrat večji odnaše ciljne količine. Bilo je seveda tudinekaj pomislekov, kot na primer nizkakupna moč Kitajcev, ti so še vedno aktualni,ampak ob več kot 10 odstotniletni gospodarski rasti, bodo najbržkmalu zbledeli.Začasna registracija proizvoda je veljavnado leta 2010, po tem letu bopotrebno pridobiti stalno registracijo.Kitajske pismenke, ki označujejo imenašega prodajnega produkta.Z aktivnostmi v tej smeri bomo pričeliže v letu 2006, takoj ko se bo pokazalo,da prodaja poteka po našihpričakovanjih. Pričakovanja za leto2006 niso pretirana, saj se zavedamo,da pomeni uporaba bakrovega fungicidnegapreparata pri zaščiti rastlinprecejšnjo spremembo v poljedeljskipraksi večine Kitajcev, ki zaradi pocenidelovne sile trenutno uporabljajo šedrugačne, bolj »ročne« metode zaščite.Zato smo še posebej veseli, da smose z našim partnerjem že uspeli dogovoritio prvi pošiljki, enem 20 ton kontejnerju,našega proizvoda.Je pa firma Sinochem International Co.eno od vodilnih Kitajskih uvoznih podjetijna področju kemijskih proizvodov.Njihova letna prodaja je približno 1,3milijarde evrov. V letu 2004 so ustvarili80 milijonov evrov dobička in njihovaletna rast prodaje je 20 odstotna.Kitajci Imena Cuprablau ne morejoizgovoriti. Zato se bo izdelek nakitajskem trgu imenoval »KU BO BAO«.Pismenke, ki označujejo te zloge v dobesednemprevodu po naključju pomenijoškatlja, diamant, zaklad.Andrej LUBEJ6 Cinkarnar 1/301


POGOVORDovolj znanja in opremeza razvoj mozirske kemijeŠtirje mejniki so bili usodni, da je Kemija v Mozirju zrasla v pomembnoproizvodno enoto Cinkarne, ki ima trdno začrtano razvojno pot. Nanjenem krmilu je bil več kot štiri desetletja Ferdo Erjavec, univ. dipl. inž.kem., ki nam je ob svojem odhodu v zasluženo upokojitev povedal, da jev prihodnje treba več pozornosti usmeriti prodaji.Če se želimo pogovarjati o razvoju mozirskekemije, ne moremo brez omembe zgodovinskegarazvoja in preteklih odločitev.Vsekakor je bila najpomembnejša, da seje leta 1961 takratna Kemična industrijaMozirje pripojila k Cinkarni. Ali je imelav Cinkarni večjo možnost razvoja?Cinkarna je bila že takrat pomemben dobaviteljKemične industrije Mozirje. Oskrbovalanas je z litoponom. Tu so bili še drugi pigmenticinkovo belilo, cinkov prah in svinčenioksidi, ki so nudili dobro osnovo bodočemuproizvodnemu programu Kemije Mozirje zatoje bila odločitev o pripojitvi k Cinkarni logična.Kemija Mozirje je bila takrat tehnološko zelozastarelo in zadolženo podjetje s proizvodnimprogramom na zatonu.Cinkarna se je urejanja razmer lotila temeljito.Vsa proizvodnja se je organizirala v obratuLetuš v Mozirju pa se je kompleks 13 objektovporušil in postavila nova proizvodna halavelikosti 400 kvadratnih metrov. Dobili smotudi transformatorsko postajo za nemotenooskrbo z električno energijo.Z ureditvijo delovnih pogojev in s preskrbo zenergijo smo lahko organizirali tekočo proizvodnjoin se ponovno v večjem obsegu vrnilina trg.Pri izbiri bodočega programa sedaj že obrataMozirje v okviru tedanje Kemije Celje je bilavrsta idej od tovarne barv in lakov s kapaciteto20.000 ton, tovarne cuprablaua, ki se jezaradi okoljskih in energetskih zahtev kasnejezgradila v Celju in še nekaterih drugih, vendarje vseskozi kot rdeča nit le bila prisotna predelavacinkarniških pigmentov v premaze.Lahko bi se priključili k Aeru?Ko smo se po raznih občinskih in okrajnihforumih pogovarjali o možnih prevzemnikihje bil v igri tudi Aero, ki je želel na to lokacijopreseliti del proizvodnje iz Celja. PredstavnikiAera so nas večkrat obiskali, preverjali, postavljalipogoje in čakali na nove razgovore.No, s Cinkarno je bilo lažje. Imela je program,ki nas je zanimal, pogajalci so bili bolj odprtiin dostopni, zato je bila za nas odločitev lažja,čeprav so nekateri na to gledali drugače. ObaDS sta v nekaj dneh sprejela potrebne sklepein zadeva je bila formalno končana.Leta 1962 ste stopili na čelo obrata, zakajprav ta priložnost?Pred tem sem delal na Inštitutu za hmeljarstvov Žalcu, ker pa sem si želel ustvaritidružino sem iskal stanovanje. Hkrati sem gadobil v Kopru in Mozirju, zato je bila odločitevše težja. Splet okoliščin pač.Leta 1978 ste zaradi reorganizacije vTOZD postali direktor?Reorganizaciji sem se dolgo upiral, a je bilaodločitev vendar prava. Saj je večja samostojnostdala večji polet razvoju. Povečevalismo proizvodnjo premazov in širili prodorna trg ter gradili. Nenehno smo iskali noveizdelke in prav izdelek Purpen, ki smo ga plasiralito leto, nam je prinesel prepoznavnost,po katerem nas poznajo še danes. Mnogavrata nam je odprl tudi projekt antikorozijskezaščite Hidroelektrarne Đerdap.Svoj razvoj v proizvodnji ste vedno boljusmerjali v izdelke za gradbeništvo. Tudita odločitev je bila modra?Drži! Ekologija mi res jemlje precej časa. Tonam je omogočilo poslovno sodelovanje zJUB-om, ker smo začeli delati zidne barvein prišli do novih proizvodnih prostorov naozemlju na levem bregu Ljubije. S tem smo siodprli nadaljnjo možnost širitve.Po obdobju intenzivne gradnje in posodabljanjuinfrastrukture na koncu osemdesetihste potem spet našli novo potrazvoja, ki je še danes imperativ?Ujeli smo pravi čas za plasiranje novegaizdelka Ekolaka, ki nam je zagotovil razvoj zanajmanj tri desetletja. To je bilo pravo nadomestiloza izgubo 70 odstotkov trga ob razpaduJugoslavije. Zadnjih pet let pa smo natrgu tudi s proizvodnjo barvnih koncentratovza barvanje plastičnih mas Master batchi. Tadva izdelka sta po mojem mnenju osnova zanadaljnji razvoj Kemije Mozirje. Potrebno je toznanje nadgrajevati.Torej napredek Kemije Mozirje vidite vnadaljnjem razvoju praškastih lakov inCinkarnar 1/301 7barvnih koncentratov za plastiko. Vodilniv Cinkarni pa so razmišljali tudi o pripojitviKemije v Mozirju h Kemiji Celje. Kajmenite o tem?Nisem navdušen nad to zamislijo. Tak sistemsmo že imeli v letih 1962 do 1978 pa se ninajbolj obnesel. Menim, da Kemija Mozirjepotrebuje strokovno ekipo, ki bo sposobnarazvijati nove izdelke in proizvodnjo na enistrani ter nuditi tehnično pomoč marketingupri trženju. Zelo koristno bi bilo tudi »tržniki«zadolžene za trženje mozirskega programafizično premestiti v Mozirje kot oddelek Marketinga.Poudariti velja, da tisti, ki živijo za isticilj skupaj bolje delujejo.Povezani so s problemom,vpeti v njegovo reševanje in zato boljučinkoviti.Potrebno je tudi povedati, da projektna skupinav Kemiji Mozirje intenzivno dela na pridobivanjustandardov ISO 14001 in OHSAS18001 oziroma certifikata EMAS. To kaže naveliko osveščenost zaposlenih na področjih,ki jih ta dva standarda pokrivata in težnjo,da tudi s tem certifikatom dobimo določenoprednost na tržišču.V letu 2006 boste upokojenec. Kaj siobetate?Zavedam se, da bo to zame velika sprememba.življenje se bo spremenilo. Kako šene vem. Zagotovo pa bom imel več časa zastvari, ki jih imam rad, za potovanja po svetu,jadralno padalstvo, radioamaterstvo in šekaj.Želim vam čim več užitkov ob tem!Mira GORENŠEK


KAKOVOSTRecertifikacija BVQIin kontrolna presojaSlovenske akreditacijeIZBOLJŠAVEVarčevanje z energijoKomprimirani zrak se zelo široko uporablja, kot nosilec energijeali kot proizvodno sredstvo. Varnost in univerzalnost pri uporabi panas staneta zelo veliko, saj je kot energija 50-krat dražji od zemeljskegaplina in 10-krat dražji od elektrike.S problematiko velikih izgub pri delovanjukompresorjev smo že od začetka obratovanjamikronizacije na komprimiran zrak v PD2 inkasneje tudi PD1 seznanjali tudi firmo HPE.Predstavnik te firme je v Ingersolu na šolanjuza novo generacijo cmc krmiljenja kompresorjev,ki je imela dodano zelo zanimivo opcijoza zvezno regulacijo Ambient Control/paralelcontrol in TL increasing, v simulatorju (ki gasestavlja turbo kompresor in ventili za simulacijoporabe) ugotovil, da bi sistem lahkovodili na 20-25 % (namesto na 68 %), z zaprtimby-pas ventilom (BV) in zelo konstatnimtlakom. Tak sistem omogoča ogromen prihranekenergije. Sistem je zamenjal regulacijokompresorja na tlak in električni tok (nihaz nihanjem napetosti, temperature, ventilov,tlaka ...) zato je začetek odpiranja BV nastavljenz veliko rezervo, novi sistem pa deluje naosnovi politropičnega dela kompresorja, ki jeneodvisen od prej omenjenih spremenljivk inKmalu nam poteče veljavnost certifikataISO 9001 : 2000. Zato je popravilih certifikacijskih hiš treba izvestirecertifikacijsko presojo. Ker pa našaposlovna enota Kemija Celje še ni bilavključena v sistem kakovosti, se je tozgodilo ob recertifikaciji. Dva dnevaso trije presojevalci firme BVQI pregledovaliskladnost našega delovanja sstandardom.Pri zadnjih presojah je očiten spremenjenpristop presojevalcev. Ne gledajoveč toliko dokumentacije (pričakujejo,da je že urejena), poskušajo presojatiučinkovitost sistema kakovosti. Skušajospremeniti tudi naše razmišljanje. Takproces je dolgotrajen za oba partnerja:BVQI in Cinkarno.Presojevalci niso ugotovili pravihneskladij s standardom. Zato gre zahvalamnogim v Cinkarni, ki so konstruktivnosodelovali v času priprav napresojo. V prihodnjem obdobju pa nebomo stali križem rok. Takoj je trebaupoštevati pripombe za plan in zastavitirevizijo Poslovnika kakovosti.Naša služba in Služba za varstvo okoljasmo imeli kontrolno presojo Slovenskeakreditacije za ugotavljanje skladnostidela v laboratorijih po ISO EN 17025.Pri tej presoji so bile ugotovljeneneskladnosti. Do konca novembrasmo neskladnosti v zvezi z akreditacijskolistino že odpravili. Zaradi širitveakreditacijske listine moramo do marca2006 poslati na SA še nekaj dokumentacije.S širitvijo akreditacijskelistine si bomo pridobili možnost za šeeno pooblastilo Ministrstva za okolje.S takimi pooblastili si zmanjšujemostroške za naročanje monitoringov prizunanjih inštitucijah. Seveda pa vse teaktivnosti resno izboljšujejo kakovostdela v obeh službah tudi na vseh drugihpodročjih dela.Mija MARINKompresorska postaja za PD1Izraba energije brez ambient kontrola v PD2Vzrokov, da je energija tako pomemben dejavnikje več: tlačne izgube, notranje izgubekompresorja, hladilniki zraka, hladilniškiali adsorbcijski sušilnik, izgube puščanja. Včisto mehansko delo se pretvori samo 5 – 10% energije.Poraba elektrike za proizvodnjo komprimiranegazraka se je zaradi novih projektovkot je površinska dodelava 1 (PD1) zelopovečala. V kompresorski postaji za proizvodnjokomprimiranega zraka za potrebePD1 so nameščeni trije kompresorji in v PD2en kompresor.Pri nazivni kapaciteti potrebujejo za svoje delovanjekar 3 MW električne energije. Zaradiizredno velike porabe elektrike in znanih razlogov,da večino časa kompresorji obratujejona spodnji meji, oziroma izven območjaoptimalnega obratovanja, je razmišlanje oučinkoviti rabi energije pri proizvodnji komprimiranegazraka naravnana v smeri ciljnegaspremljanje rabe energije (M&T-Monitoring inTargeting).Izraba energije z ambient kontrol v PD1Kompresor v PD2omogoča zvezno prilagajanje TL dejanskemustanju in tako zniža energijo za 5 do 6 % vtočki dušenja.Ker smo na osnovi izračunov in simulacijugotovili, da bomo pri enem kompresorjuprivarčevali najmanj 6 milijonov SIT letno;smo v PD1 sistem tudi prigradili.V PD2 je izvedba sistema varčevanje z energijozaradi starega sistema krmiljenja sesalnein by-pas lopute (tu gre za obnovljenstar kompresor) še neizvedljiv. Pričakujemo,da bomo v naslednjem letu lahko investiralitudi v prigradnjo Ambient Controla in s temdosegli ustrezne finančne učinke.Z aktivnostmi v kompresorski postaji za proizvodnjokomprimiranega zraka za potrebe PD1pa s tem še nismo zaključili. Že dolgo časa sekrešejo mnenja o tem ali je boljše, da delujejovsak kompresor posebej za posamezno linijoali vsi skupaj preko tlačne posode. Glede nasedanjo porabo treh linij bi se dalo obratovatis samo dvema kompresorjema. To pomeni,da bi investicijo v združitev sistema prekotlačne posode povrnili v samo pol leta, karje izredno ugodno. Tudi to investicijo v okviruprojekta mikronizacije za PD1, predvidevamov naslednjem letu.Tekst in foto: Branko STARIČ8 Cinkarnar 2/302


PROJEKTKomprimiran zrak v tretji faziKompresorji v 7,5 -barski postajiSodobna oskrba z 2,5-barskimkomprimiranim zrakomza proizvodnjo PE Titanovegadioksida se je začela z izgradnjokompresorske postaje – I. faza vletu 1995. Zanesljivi in učinkovitidvostopenjski centrifugalni(turbo) kompresorji že dobrodesetljetje brez večjih težav skrbijoza brezoljni komprimiran zrak zapotrebe razklopa in kasneje tudipnevmatskega transporta.Kompresorji v 2,5 -barski postajiV letu 2001 smo zaključili tudi II. fazoizgradnje kompresorske postaje za7,5-barski zrak. Takrat smo na 2,5-barskipostaji izvedli generalne remontena vseh treh kompresorjih. Zamenjalismo že zastareli sistem krmiljenj ssodobnimi CMC in vse skupaj povezalina nov CNS v komandni postaji energetike.V tako imenovani II. fazi smo v7,5-barsko postajo postavili dva novaturbo kompresorja in že obstoječibrezoljni vijačni kompresor. Tudi tekompresorje smo priključili na CNS. Odzagona v letu 2001 pa do konca leta2004 se je poraba komprimiranegazraka v PE Titanov dioksid povečalakar za 51 odstotkov.Zaradi takšnega trenda povečanja porabesmo naprej odklopili PE Metalurgija,da se sama oskrbuje s komprimiranimzrakom, v letu 2005 pa na VPSza projekt P5.6 dosegli odobritev takoimenovane III. faze za 7,5-barski zrak.Nabavili smo najnovejšo generacijoturbo kompresorja s tako imenovanim»intelegentnim« Centakovim mikroprocesorskimkrmiljenjem, ki pri svojemdelovanju upošteva več parametrov inNovi kompresor in adsorbcijski sušilnikna ta način privarčuje do 5.5 odstotkovenergije. Kompresor nima vodnegahladilnika zraka druge stopnje, temvečgre komprimiran 140°C vroč zrak vprav tako novi adsorbcijski sušilnikzraka.Hladilniška sušilnika in vodni hladilnisistemTaki sušilniki so do sedaj bili v domenifirme Atlas Copco. Ingersoll Rand paje z novo serijo teh sušilnikov dosegelpovrečno točko rošišča -30°C (to pomeniza tretjino nižjo vrednost napramkonkurenci). Takšni sušilniki garantirajopraktično 100 % tlačno moč kompresorjapri minimalnih stroških obratovanja.Običajni adsorbcijski sušilniki(tisti, ki se jih vgradi naknadno) imajodo 15 % izgub zraka in potrebujejoveliko električne energije za regeneracijo.Ta kombinacija kompresorja insušilnika je sicer ena prvih izdelanihIngersoll Rand aplikacij.Da smo III. fazo usposobili za delovanjesmo seveda morali napeljati novdovod 6 kV elektrike iz trafo postaje inpovečati kapacito vodnega hladilnegasistema. Poleg tega smo v letošnjemletu nabavili tudi nov hladilniškisušilnik, ki je poleg že obstoječega namenjenže obstoječim kompresorjem.Kvaliteta komprimiranega zraka jebila po ISO 8573-1 pred dogradnjo III.faze v razredu 4. To pomeni, da smopri sušenju komprimiranega zraka na+3°C (to je minimalna možna temperaturadosežena s hladilniškimi sušilniki)imeli do 5,95 g/m 3 ostanka vode (vkubiku zraka!). Z opravljeno investicijobomo ob delovanju novega kompresorjain sušilnika večinoma (razen ob ekstremnovelikih porabah) dosegli razred3 (to pomeni 0,88 g/m 3 ostanka vode).V praksi to pomeni, da bo v zimskemčasu vodilni kompresor novi (manjšakoličina ostanka vode pomeni tudimanjšo možnost zmrzovanja), poletipa stari največji (po kapaciteti) kompresor.Omogočena bo tudi možnostservisiranja in remontov ostalih kompresorjevbrez zaustavitve proizvodnjev PE Titanov dioksid.Tekst in foto: Branko STARIČCinkarnar 2/302 9


PROJEKTOptimizacija rabe vode v MetalurgijiObnova omrežja pitne vodeHladilna stolpa za hlajenje valjarneV Cinkarni smo v preteklostiimeli kar tri podzemna omrežjavoda in sicer: pitne, dekantiranein surove vode. Na osnovianalize stanja obstoječih omrežijsmo ugotovili, da so dokajdotrajana (veliko defektov) indokaj neracionalno uporabljena(pri končnih potrošnikih).Hladilni stolp in hladilni agregat zahlajenje žiceNotranji sistem hlajenja valjarneZamenjava surove vodeZato smo v OE Energetika pristopili k obnoviin istočasni racionalizaciji posameznihomrežij:1. Obnova omrežja pitne vode se že odleta 2002 izvaja po istoimenski projektninalogi v predvidoma štirih fazah. Obnova jedokončana mimo PE Vzdrževanja in večinomaokoli PE Titanov dioksid. Nakup pitne vode seje zmanjšal 445.873 kubičnih metrov v letu2001(100 %) na 147.877 kubičnih metrovdo konca leta 2004(33 %). To pomeni, daje nakup pitne vode na letni ravni manjši za297.996 kubičnih metrov in s tem pri vstopniceni pitne vode 327 SIT/ m3 ( v letu 2005),letni prihranek približno 97 milijonov tolarjev.Dokončanost projekta koncem leta 2005je okoli 75 odstotkov. Glede na to, da smoobnovo omrežja koncipirali tako, da smo seselektivno lotili tistih delov omrežij, kjer sobile največje izgube, so preostali še deli, kjerpričakujemo manjše prihranke. Vendar ocenjujemo,da je vračilna doba preostalega delainvesticije pod dvemi leti. Če bo predlog planainvesticij za leto 2006 zaradi tega potrjen,bi se v letu 2006 projekt lahko zaključil.2. Racionalizacija omrežja dekantirane vodese je izvajala in končala v letu 2005 kot projekt,po projektni nalogi »Priprava vode«. Zapotrebe hidrantnega omrežja in PE Kemijasmo napeljali nove cevovode iz nove pripravevode.3. Ukinitev rabe surove vode smo predvideliv projektu »Optimizacija rabe vode v PEMetalurgija«. Cilji, ki smo si jih postavili sobili zmanjšati stroške za surovo vodo, zaradiprostih iztokov iz procesov hlajenja v kanalizacijo,zmanjšati puščanja omrežja in številodefektov ter s tem dragega vzdrževanja. Hidranti,v valjarni in okoli nje, ki so bili prej vezanina omrežje surove vode naj bi se napajaliiz omrežja pitne vode, kar predstavljavečjo varnost ob požaru (takšno napajanjeje neodvisno od izpada električne energije vCinkarni).Delo na projektu je potekalo dvofazno:1. faza - Optimizacija rabe vodav PE Metalurgija:Za hlajenje procesov v obratu žice smoizvedli zaprti hladilni tokokrog z uporabohladilnega stolpa in hladilnega agregata(zaradi zahteve, da je potrebna temperaturahladilne vode pod 20°C). Poleg že omenjenihkomponent so za delovanje potrebnitudi: toplotni izmenjevalnik, lovilni bazenihladilne vode, črpalke, cevovodi, regulacijskiventili, elektrokrmiljenja in inštalacije.Za hlajenje procesov v obratu valjarna smoizvedli zaprti hladilni tokokrog z uporabohladilnih stolpov. Poleg hladilnih stolpov so vsistem vključeni tudi temperirna postaja, bazenhladilne vode s črpalno postajo hladilnevode, razvod cevovodov zaprtega in odprtega10 Cinkarnar 2/302kroga, regulacije neposrednih in posrednihporabnikov hladilne vode, ter elektrokrmiljenjein inštalacije s CNS – centralnim nadzornimsistemom.Da pa ni šlo vse tako, kot smo si zamislili, smougotovili že kmalu po zagonu sistema. Z meritvamismo ugotovili, da so se v času ulivanjapojavljali enormni dobitki toplote, tako dahladilni sistem ni bil sposoben vzdrževatizahtevane temperature okoli 25°C. Zato smona povratek hladilne vode iz ulivanja vgradiliposeben hladilni stolp odprte izvedbe, kije sposoben pri relativno majhnem pretoku(30 m 3 /h) zagotoviti ustrezen padec temperature.Pričakujemo, da bomo s to rešitvijouspeli zagotavljati zahtevano temperaturookoli 25°C, tudi v najbolj neugodnih pogojihobratovanja (ekstremna vlažnost pri visokihtemperaturah okolice).Vračilna doba investicije zaradi manjšihstroškov z uporabo zaprtih sistemov hlajenj vPE Metalurgija je okoli dve leti in pol.2. faza - Zamenjava surove vode: izvedlismo zamenjavo dotrajanega omrežja pitnevode z novim: od jaška pri križišču staregašolskega centra, povezano v krožno zankookoli valjarne in s povezovalnim priklopomna omrežje pitne vode pri objektu vzdrževanjatransportnih sredstev; ter odklop uporabnikovsurove vode v PE Metalurgija.Tekst in foto: Branko STARIČ


OBNOVEObnavljanje proizvodnje žveplove kislineŠtiriletni projekt večjih vzdrževalnih del na objektih in procesni opremi za proizvodnjo žveplove kislines ciljem postopne obnove, se je v letu 2005 nadaljeval z drugo fazo, ki je obsegala zamenjavo peči za sežigžvepla, stolpa za vmesno absorpcijo, toplotnega izmenjevalca in hladilnih stolpov ter druga večja investicijskovzdrževalna dela.Od leta 2002 začeta obnova proizvodnihzmogljivosti za proizvodnjo koncentriranežveplove kisline, katere glavni porabnik je karCinkarna sama, že omogoča stalno nazivnoproizvodnjo. Do konca novembra 2005 jebilo proizvedeno 150.000 ton žveplove kisline,oziroma povprečno 500 t/dan.Obnova poteka na podlagi procesnega inbaznega inženiringa, ki smo ga pripravili skupajs firmo PETERSEN iz Wiesbadena. Posameznefaze si sledijo ob vsakoletnem remontuv trajanju 30 dni. Leta 2007 bomo imelitehnološko sodobno napravo, ki bo v celotiobratovala po merilih najboljših razpoložljivihtehnik (BAT), oziroma po referenčnih kriterijih(BREF), ki jih Evropska unija panožnopredpisuje za proizvodnjo žveplove kisline.Proizvodnja žveplove kisline je tudi zavezanecza pridobitev mednarodno veljavnega okoljevarstvenegadovoljenja.Po zagotovitvi zadostne količine kisline zanemoteno proizvodnjo TiO2, smo septembraletos izvedli naslednje obnovitve:Zamenjava peči za sežig žvepla je bila popolnomav domeni firme PETERSEN in firme DSBSÄUREBAU iz Königswinterja, ki sta vodilni natem področju. Staro peč nismo samo zamenjali,ampak smo jo tudi modificirali po izsledkihrazvoja podobnih peči v svetu.Izdelavo kovinskega plašča, odstranitev starein postavitev nove peči ter izvedbo strojnihdel smo zaupali firmi INOMETAL iz Maribora.Vgradnjo obzidave so izvedli delavci podjetjaBACO d.o.o. iz Trzina. Pri vgradnji opeke v obzidavopeči pa je bil še stalno prisoten nadzornistrokovnjak iz firme DSB, ki je poleg nasnadziral in kontroliral potek del.Žal je prišlo tri dni po zagonu naprave do temperaturnegapreboja obzidave in jeklenegaplašča peči. Proizvodnja žveplove kisline jebila takoj ustavljena in ukrepati smo moralibliskovito.Odločili smo se, da poškodovani del plaščaodstranimo, zamenjamo poškodovano opekoin vgradimo novo ter zavarimo novo pločevino.Zavedali smo se, da bi ponovni daljši izpadžveplove kisline ogrozil proizvodnjo TiO2.Zamenjava stolpa za vmesno absorpcijo jezahtevala veliko časa. Odločali smo se medobzidanim ali v celoti izdelanim iz posebnenerjavne pločevine švedskega proizvajalcaSANDVIK SX, brez obzidave. Po ogledureferenčnih naprav v tujini, smo se odločili,da stolp v celoti izdelamo iz SX materiala.Po izbiri in primerjavi več ponudb smo zopetizbrali firmo INOMETAL iz Maribora za izvajalcadel. Izvedli smo še zamenjavo povezovalnihplinovodov in izločevalca kapljic.Za kontrolo varilnih postopkov, varjenja inpredvsem tesnosti smo ponovno izbrali podjetjeTEMAT iz Slovenske Bistrice, ki je svojostrokovnost pokazala že pri kontroli izdelavekonverterja.Zamenjava toplotnega izmenjevalca WA1.Po našem izboru je izmenjevalec izdelala indostavila firma TPK OROMETAL iz Oroslavja priZagrebu. Glede na našo zahtevo je uspešnorešila povečavo za približno 5 %, pri enakemzunanjem premeru in tudi izmenjevalec je izrednokvalitetno izdelala.Toplotno izolacijo peči, plinovodov, izmenjevalcatoplote in izločevalca kapljic, je opravilopodjetje ISOMAT iz Mežice. Z njimi smo sodelovaliže lani in smo bili z njihovim sodelovanjemin kvaliteto izvedenih del ponovno zelozadovoljni.Zamenjava sklopa hladilnih stolpov potrebnihza pripravo hladilne vode za hlajenje žveplovekisline, je bilo potrebno izvršiti v celoti, sajse je načrtovana obnova in rekonstrukcijaobstoječega sklopa hladilnih stolpov pokazalakot finančno nezanimiva.Kot najprimernejšega izvajalca smo izbralipodjetje EHO iz Laškega. Prednosti ponudbesmo videli predvsem v tem, da je sistem sestavljeniz šestih celic, ki omogoča visoko obratovalnovarnost, majhne stroške za zalogorezervnih delov, dobro dostopnost pri popravilihin bližino servisa. Dobava opreme invsa montažna dela, so bila zaključena v rokudvajsetih dni.Druga investicijsko vzdrževalna dela na napravah,ki jih sicer ni možno izvesti v času obratovanja,saj zahtevajo daljšo zaustavitev proizvodnje,smo izvedli v obsegu, ki je vključevalvse vzdrževalce, vseh strok. Zamenjani so bili:temperaturna tipala, razdelilne omare, stariinštrumenti, dotrajani regali in kabli, dotrajanelitoželezne cevi, vrsta ventilov itd.Popravljena je bila antikorozijska zaščita.Opravljen je bil kontrolni pregled glavnegaventilatorja, brez katerega proizvodnja obstane,saj zanj nimamo rezerve.Cinkarnar 2/302 11Pregledana, popravljena in delno zamenjanaje bila oprema filtrskih elementov za filtracijotekočega žvepla, filtrov na sušilnem stolpuin na stolpu za končno absorpcijo, da bostanemoteno delovala do naslednjega remonta,ko planiramo odstranitev in zamenjavo obeh.Na vseh 2.000 ton rezervoarjih smo zamenjaliizpustne priključke z ventili, za večjo varnost.Pregledana in pretesnjena je bila še opremaparnega sistema.Pred ponovnim zagonom je bil kontrolirantudi prvi sloj katalizatorja v konverterju, kiga je bilo potrebno do globine 30 cm presejati.Po odstranitvi prahu in zdrobljenihdelcev, je bil katalizator vrnjen in izgubljenidel nadomeščen z novim. Dela je ob pomočidelavcev iz proizvodnje žveplove kisline,uspešna izvedla firma WHS iz Duisburga.Z opravljenimi deli zunanjih kakor notranjihizvajalcev, pod nadzorom strokovnjakov izPE Vzdrževanja in energetike, smo izrednozadovoljni, saj so z deli pričeli pravočasno, jihizvedli kvalitetno ter jih zaključili v planiranihrokih. Njim gre zahvala za trud in znanje, ki soga vložili v opisani remont, kakor tudi delavcemiz proizvodnje žveplove kisline in vsemdrugim sodelujočim.Poudarjeno pa je potrebno imenovati nekateresodelavce za izredno uspešno izvedbokoordinacije del in za inovativnost pri iskanjurešitev sprotno nastalih problemov, ki so včasu meseca dni, tudi bili več ali manj stalnona lokaciji posegov.To so: Peter MRAVLAK, Janez PLANINŠEK,Darko KOŠAK, Jože KORENT, Zlatko ŠELIH.Toto in tekst: Peter MRAVLAKin Dani PODPEČAN


KADRIPrezaposlitev ni bavbavDemoklejev meč pričakovanja prezaposlitve (beri premestitve) mnogimpovzroča stres. Naenkrat ni več tiste gotovosti, tiste zabetoniranesocialistične sigurnosti. Določen strah pred prezaposlitvijo iz ene v drugoposlovno enoto je votel. Vendar lahko prezaposlitev prinaša novo svežokri v človeško osebnost. Človek po naravi želi nekaj novega in prezaposlitevv bistvu pomeni sledenje naravni človekovi danosti. Sodobni čass svojo poslovno dinamiko zahteva od zaposlenih precej prilagodljivosti.Sledenje tem spremembam zahteva učinkovite migracije delovne sile,kar pomeni neprestano pričakovanje sprememb. Delovna mesta niso večzacementira na vekomaj. Malo imaš možnosti preživetja delovne dobena enem samem delovnem mestu ali v eni sami poslovni enoti. Skorajni upanja, da ti delovna doba mine v ležernem pričakovanju od enegado drugega plačilnega dne. Ti »zlati« časi so mimo. Od danes do jutrite lahko delodajalec prezaposli iz enega na drugo delovno mesto. Novodelovno mesto ni nujno slabše, temveč je zgolj drugačno.Spremembe seveda niso zlo. Pravdobrodošle so za osebnostni razvojčloveka. Sedaj imajo večji pomenmedčloveški odnosi kot pa samo delo.Izjemnega pomena za novoprispelegadelavca (-ke) v novo delovno okoljeje tamkajšnji delovni kolektiv. Odsodelavcev je odvisno, kako se vključišv delovni proces in kakšne medsebojneodnose uspeš vzpostaviti. Posebno nazačetku je težko, ker nikogar ne poznašin tudi delo ti je neznanka. Dober kolektivti na stežaj odpre vrata v novi delovnisvet in vse je potem lažje.Pogovarjali smo se z delavcem PE TiO2Josipom Pavičem. Predvsem nas jezanimalo, kako zaposleni, ki je doživelprezaposlitev iz enega v drugo delovnookolje, doživlja le-to.Kdaj ste prišel v Cinkarno in kako steizvedeli za delo v našem podjetju?V Cinkarno sem prišel 1. februarja1988. Do takrat sem delal v Ingradu.Za možnost zaposlitve v Cinkarno semizvedel od sovaščanov. Veš, takrat je izHrvaškega Zagorja v Celje vozil posebendelavski avtobus. Plača je bila žetakrat v Cinkarni višja in podjetje je bilov bistveno boljšem položaju, kot je bilIngrad. Šel sem v kadrovsko, napisalprošnjo in dobil sem delo v takratnemTOZD Kemija, Obrat organskih barvil.je bilo v sedaj že preminulem OŽB.Ljudje so drugačni in organizacijadela je popolnoma drugačna. V OŽB jebilo večinoma »horuk« delo, a tukaj jeneprekinjen proces, ki od tebe zahtevavseh osem ur pozornosti.Kaj se vam je zgodilo ob premestitvi?Zgodilo? Najprej me je zabolelo v žepu,saj sem izgubil dva indeksa.Dva indeksa?Ja. Seveda sem oba indeksa dobilnazaj, vendar šele po končanempriučevanju. V Titanu so indeksineposredno vezani na tvoje znanje. VBelem delu, kjer delam, sem šel skoziproučevanje na vseh štirih operacijah.Ravno sem končal priučevanje, dobilnazaj izgubljen indeks, pa vse znova.Znova?Titan je šel skozi obširno modernizacijo,kjer sta od starega ostala samo lopatain metla. V zadnjih dveh, treh letih smoponovno šli skozi precej zahtevnejšepriučevanje in spoznavanje z novimnačinom dela. Ta čas je bil silno razburljiv,saj nikoli nisem vedel, če me bonaslednji dan čakalo enako delo. Skupajz uvajanjem nove tehnologije smose vsi učili.Kakšno se vam zdi delo, ki ga obravljate?Sledila je prezaposlitev…Leta 1992 sem se na priporočilo Delo je precej zahtevno, saj od menekadrovske službe odločil za prezaposlitevzahteva neprekinjeno pozornost. Zaradiv PE TiO2, kjer sem, kot vidite,še danes. Glede na zaostritev zaposlovanjatega, ker je skoraj vsak dan nekajnovega, je delo zanimivo. Ni tiste ru-vidim, da sem sprejel pravilno tine. Tehnologija je nova in še vedno seodločitev.vsi učimo. Ob vsaki novi okvari moramostakniti glave in ugotavljati, kakoKako se počutite na »Titanu«?stvari rešiti. Modernizacija delovnegaZamenjava okolja se mi sprva ni zdela procesa zahteva tudi modernizacijonajboljša domislica. Zamenjaš delo, razmišljanja. Novega sem se navadil inki je popolnoma drugačno, kakršno mi nikoli ni dolgčas.12 Cinkarnar 2/302Vam je kdaj žal, da ste pristali v prezaposlitev?Ne. V Titanu režem sebi in svoji družinosvojo rezino kruha.Vrniva se v čas prezaposlitve. Kako sovas sprejeli novi sodelavci?Sodelavci so me dobro sprejeli. Pomagaliso mi pri prvih korakih. Pri nas nabelem delu Titana je vsaka izmena ekipazase. Zavedamo se, da je ekipa takodobra, kot je dober njen najšibkejšičlen, zato si neprestano pomagamo.Tukaj skoraj ni mojega ali tvojega dela,temveč je naše delo. Ekipni duh jemočan in to mi je všeč.Kako prenašate štiriizmensko delo?Spočetka je bilo težko, vendar semse navadil. Res je malce zoprno, kovsi tvoji prijatelji in znanci gredo nafešto, a jaz v službo. Vsi imamo nočnoživljenje, samo jaz pri njem še zaslužim(smeh). Tako sem se navadil, da novoleto največkrat pričakam v družbisodelavcev. Tako rekoč imam plačanosilvestrovanje (smeh).Kako vaša družina prenaša vaš delovniutrip?Vsi smo se navadili. Kdaj pa kdaj otrokali žena ponergajo, ker moram zapraznik v službo, a kruh je kruh. Svoježivljenje smo si uredili tako, da je vsemprav.Kaj priporočate Cinkarnarjem, ki jihmogoče doleti prezaposlitev?Naj sprejmejo ponujeno. Novo delovnookolje je sprva malce težje, a se navadišin na koncu ugotoviš, da spremembaprinaša napredek. Strah je odveč. Nemoreš celo življenje gledati skozi enosamo okno.Bojan EKSELENSKI


PREDSTAVITEVMarko Cvetko, delavski direktorDosedanjemu delavskemu direktorjuAndreju Lubeju, ki ni več kandidiral,je potekel štiriletni mandat. Članisveta delavcev so za to funkcijopredlagali, člani nadzornega sveta paimenovali specialista za menedžmentCvetka Marka, dipl. inž. kem. inž.,zaposlenega kot samostojnegatehnologa v Kemiji Mozirje.Kako bi opredelil funkcijo delavskega direktorja?Že v imenovanju je funkcija razpeta na dve strani, delavci predlagajo, kapitalpotrdi. Vloga delavskega direktorja je torej vez med upravo in svetom delavcevv smeri doseganja istih ciljev, ter koordinacija in zastopanje delavcev priobeh.Ali je v stabilnem času lahko biti v tej vlogi?Vloga delavskega direktorja v upravi podjetja je tako v stabilnem kot v nestabilnemčasu zastopanje interesov delavcev glede kadrovskih in socialnihvprašanj, kot ena izmed pravic pri soupravljanju delavcev v podjetju. Ciljkapitala je vselej maksimiziranje vrednosti delnice in čim višji dobiček, ciljdelavcev pa boljši socialni položaj in čim več pravic. Vendar se je treba zavedati,da višanje ciljev lahko vedno pripelje tudi do navzkrižja interesov. Tunastopi močnejša vloga delavskega direktorja, ki naj bi te interese uskladil vzadovoljstvo obeh strani.Kako konkretno?V tem primeru se nameravam ravnati po svoji vesti. Prednost bom dajal argumentom,se na podlagi teh odločal, ne da bi prosperiral katero od interesnihskupin. Pri tem pa se ne bo mogoče izogniti nenehnemu lobiranju, diplomaciji,politiki, če že hočete, ter seveda vztrajnosti.Kakšne razmere nas čakajo v prihodnje?Predvsem turbolentne, spremenljive, boljše in slabše. V prihodnje se bo zagotovomarsikaj spremenilo. Verjetno bomo morali vsi stisniti zobe, kajti, takodobro kot je bilo, najbrž ne bo več. Zato je dobro biti pripravljen tudi na slabše.Smer oziroma pot podjetja je začrtana, vsi skupaj, tako najvišje poslovodstvokot delavci, moramo delovati kot homogena celota, v kateri bo vsak ravnal,kot da je podjetje Cinkarna njegovo lastno podjetje, če hočemo, da bi bilopodjetje dolgoročno čim bolj učinkovito in uspešno.Letos smo dobili precej mlajše vodstvo?Menim, da tudi drugačno, zagnano, ambiciozno, takšno, ki ima dovolj visokecilje in dovolj veliko volje, da se tem ciljem čim bolj približa.Kakšno je sodelovanje članov uprave in delavskega direktorja?Kot član uprave ocenjujem, da je sodelovanje zelo dobro in pričakujem, dabo v prihodnosti tudi zelo učinkovito, glede programov in idej, ki sem si jihkot delavski direktor začrtal. Člana uprave sta zelo zainteresirana, da bi kotdelavski direktor bil čim bolj obveščen o vseh pomembnih dogodkih o podjetjuin stanju poslovanja. Ena izmed mojih nalog je, da Svet delavcev seznanjams stanjem v podjetju, naloga sveta pa je da te informacije pripeljejo do vsehzaposlenih.In sodelovanje sveta delavcev in delavskega direktorja?Namen imam biti med ljudmi, vzpostaviti sistem komunikacije. To bo najlažjedoseči z zbiranjem pobud, mnenj in pripomb iz vseh področij preko nabiralnikov,ki bodo nameščeni v vseh poslovnih enotah. Upam in želim, da bibilo čim več pobud, predlogov in tudi pripomb, da bi lahko tako dvignili kakovostdelovnega zadovoljstva v podjetju, da bi spodbudili sistem nenehnegaizboljšanja ter inoviranja postopkov in sistemov v podjetju, seveda vses ciljem, da bi se čimveč zaposlenih dobro počutilo v podjetju in da bi bilopodjetje dolgoročno uspešno kot homogena celota.Mira GORENŠEKZoran Pevec,predsednik Sveta delavcevNa majskih volitvah članov svetadelavcev je dobil večino glasov ZoranPevec, prof. slov. in takoj začel z delom.Do konca leta je bilo že šest sestankov,formirali so vse organe in sprejeli vrstosklepov.Kaj bi povedal o sedanji vlogi sveta delavcev vnašem podjetju?Zdi se, da gre tudi v tej vrsti demokracije za neko urejanjelastniškega odnosa. Vloga delavcev pa je pri tem še vednopomembna. Če delaš v podjetju, si želiš, da bi bilo podjetje uspešno, a pri temje seveda pomembno zadovoljstvo zaposlenih. Cinkarna sicer po finančnihkazalcih solidno posluje, vendar se lahko položaj glede na spremenljive svetovnerazmere hitro spremeni. Zato je pomembno, da imajo zaposleni dobrein zanesljive predstavnike v svojih organih. V kriznih razmerah na primer se botreba dobro organizirati in korektno obnašati. Pri tem vloga Sveta delavcev nipogajalska, a gre za to, da se zna dobro predstavljati delavcem in se pravilnopogovarjati z vodstvom.Letos ste se sestali že šestkrat, lahko povzameš vsebino?Vsi člani so izvoljeni prvič, zato smo se najprej konstituirali, organizirali strokovneodbore, potem smo povabili vodilne delavce, da so nam predstaviliprograme oziroma finančne rezultate podjetja. Bili smo torej obveščeni in takodelo bi radi ohranili naprej. Ostale potem obveščamo preko spletnih stranipreko intraneta.Ste zadovoljni s stanjem?Da, imamo dober vpogled v finančne rezultate. Dobili smo vpogled tudi v drugeprograme in bili enotni, da moramo bolj pozorno spremljati varnost pri delu,saj smo opozorili na težje pogoje pri vzdrževalnih delih. Ljudi tudi skrbi kaj boz družbenim standardom, odpuščanjem v določenih razmerah, kar povečujenegotovost. Menim, da se je treba preden pride do teh težav dogovarjati medčlani, sindikati in vodstvom.Kateri so poudarki pri gledanju na prihodnost?Naša najpomembnejša vloga je skrb za delavca preko odbora za varstvo pridelu in obora za ekonomska vprašanja. Zelo pomembna pa je tudi družabnavloga, ki se ustvarja preko odbora za šport in kulturo, da se na ta način delavcispoznavajo in ustvarjajo prijetne prijateljske odnose. Trudili se bomo, da bomorazmere spremljali aktualno in na optimalen način.Država se umika iz lastništva podjetij.Ostaja vprašanje, kako bo, ko pridejo novi lastniki?Delavska struktura mora biti na to pripravljena. Nikakor ne smemo le čakati,da se bo to zgodilo. Treba je že prej rešiti čim več delovnih mest, katerih obstojje dolgoročno bolj vprašljiv. Recimo, kaj se bo zgodilo z vzdrževalci po končanimodernizaciji, kaj se bo zgodilo z Grafiko? Tu ne gre le za pravice delavcev.Potrebno je delavce pripraviti na to, da bodo znali in zmogli delati tudi kaj drugega.Potrebno jim je povedati, da ne morejo pričakovati le bonitete, ampakzanje tudi narediti več, se držati pravil in jih ne kršiti. Potrebno je izkoreninitistare razvade kot je na primer pitje alkohola, kajenje in še kaj. Zaposlenim jetreba dati možnost izobraževanja.Kako, na kakšen način?Tako, da pripravimo strateški plan v smislu sprememb razmer. Dokler gre podjetjudobro je treba dobro delo nagraditi. Dejanski prispevek, ki je že nekajlet vpeljan, bi lahko bil bolj osmišljen in ni prav, da sloni v določenih konkretnihprimerih na nekih pavšalnih ocenah posameznih vodij služb ali poslovnihenot.Kakšen odnos ima novo vodstvo?Zaenkrat zelo prijazen in ni naperjen proti delavski strukturi. Upam, da bo vodiloprimerno politiko do zaposlenih in delavcem omogočilo delo in jim prisluhnilotudi pri uresničitvi njihovih želja. Če se primerjamo s položajem zaposlenihz drugimi podjetji v regiji bi rekel, da je standard naših delavcev dober. In takonaj bo še naprej.Mira GORENŠEKCinkarnar 2/302 13


MI MED SEBOJSEDELAVCITonijeva trenerska vzgojaToni Mihalič s svojimi varovanciToni je po poklicu strojni tehnik in opravljadela kot operativni vzdrževalec merilnihnaprav v ARM vzdrževanju. Večino dela opraviv delavnici, po potrebi pa odpravlja napaketudi v proizvodnji titanovega dioksida. Tonise je pri nas zaposlil takoj po končani srednjišoli in opravljenem pripravništvu. S sodelavcije zelo zadovoljen, za prihodnost Cinkarne gani strah, kljub splošnemu težkemu gospodarskemupoložaju in smelo gleda v prihodnost.Toni je že kot mlajši deček treniral nogometpri celjskem Kladivarju. Poleg nogometaje treniral še judo in rokomet in se je prištirinajstih odločil za judo. Odločitev je bilapravilna, saj je bil v judu uspešnejši kot v nogometu.Svojo nogometno kariero je potemnadaljeval s 23-imi leti v nogometnem klubuŽalec, ki je tedaj igral v III. Slovenski ligi. Iztravnate površine se je prestavil na trdnejšopodlago za igranje malega nogometa, saj jebil v sezoni 2000/2001 povabljen v ekipo ŠDPelikan iz Celja, ki je igral v prvi Slovenski nogometniligi malega nogometa in so osvojilitudi naslov pokalnega zmagovalca.S trenerskim delom se je Toni začel ukvarjatileta 1999 v nogometni šoli Mali Šampion, istoleto je končal tudi šolanje za trenerja C. Vsehotrok je v nogometni šoli Mali Šampion 250in so razdeljeni na kategorije U-6 (šestletniki)pa do U-14 (štirinajstletniki), ko prestopijo vkadetske vrste.Najprej je začel kot trener selekcije U-6, kasnejeje še treniral selekcije U-7 na Ljubečni,U-9 v Petrovčah, ter U-8 v Celju. Sedaj je trenerekipe U-11, katero že trenira od U-6 in soosvojili naslov prvaka v selekcijah U-8 in U-10 v MNZ Celje, ter tretje mesto na državnemnivoju, kjer je bilo udeleženih preko 150 ekip.S svojimi varovanci je zelo zadovoljen, saj jihje prevzel kot šestletnike in so na najboljšipoti da dosežejo še kaj več. Do 13. leta mladiV moškem svetu je verjetnonajpomembnejša postranska stvarnogomet. Uspehi in neuspehi našihnogometnih klubovin reprezentance so najpogostejšatema za pogovor v družbi. Našsodelavec Toni Mihalič je pravtako nogometni navdušenec,le da je šel malo dlje.igralci igrajo v MNZ Celje, 14-letni pa že igrajov državni ligi in prav ta njihova generacija jesedaj državni prvak na Vzhodu.Uspehi niso čez noč. Pri svojem trenerskemdelu mora biti Toni najprej pedagog. Potrebnoje pripraviti otroke za delo, da jih treningzanima. Mora biti dovolj strog, da jih pravilnopograja in seveda tudi pohvali. Najprejnajmlajši pri 6. letih spoznavajo nogometskozi igro, pri desetih letih pa začne Toninadobudneže že učiti taktiko in tehniko je zelopomembna, saj jih mora Toni naučiti pravilnegateka, vse vrste teka ter koordinacijo inskladnost gibov rok in nog. Pri svojem delu pavztraja, da je osnovna šola najpomembnejša,kljub nasprotovanju nekaterih staršev, ki vsvojem otroku pri desetih letih že vidijo Ronaldain zanemarjajo šolo.Maja 2003 je Toni končal šolanje za trenerjaB v Mariboru, sedaj pa končuje višjo trenerskošolo na Fakulteti za šport v Ljubljani. V nadaljevanjusvoje trenerske kariere želi najprejkončati šolanje za trenerja A, kasneje pa še zatrenerja PRO, ki je najvišja stopnja izobrazbeza nogometnega trenerja na državnem nivoju.Toni je oče dveh sinov štiriletnega Jakca inšestletnega Lukca, ki je pravkar začel trenirativ najmlajši kategoriji pod očetovim budnimočesom. Življenjska partnerka Mateja jesprejela način življenja svojih treh moških,kar ji ni pretežko, saj tudi sama rada pogledakakšno nogometno tekmo. Sicer so pravašportna družina, veliko so na kolesih in tudina kakšno pohodništvo se odpravijo.Za konec je Toni še rekel, da moraš v življenjupočeti tisto, kar ti je najbolj všeč. In to je to.Za vas je klepetal Zoran SLATINEK14 Cinkarnar 2/302Spoznaj meMarija Škorjanec si je v prejšnjištevilki Cinkarnarja zaželela boljespoznati Srečka Gornika, zato jepredlagala njegovo predstavitev vtej rubriki. Današnji gost Spoznajme je torej Srečko Gornik iz ARMVzdrževanja, ki je odgovoril na 14enakih vprašanj. Poglejmo kako.Kje živite?Živim v Celju, kjer sem se rodil, v Novi vasi,ki se vedno bolj prostorsko širi in povečuještevilo prebivalcev. Že vse življenje stanujemv enostanovanjski hiši svojih staršev in starihstaršev.Kaj ste si želeli postati, ko ste biliotrok?V osnovni šoli je bila moja največja željapostati kuhar. A potem, ker je bila priložnost intudi moj hobi, sem se na hitro odločil za šoloelektronike. Vsak dan sem se z avtobusomvozil v Velenje, a to mi je godilo, ker sem medvožnjo rad dremal. Zvečer iz popoldanskegaturnusa pa smo lahko zavili še v Pivnico.Kaj najraje počnete v prostem času?Lepo bi bilo, če bi ga bilo več. Ker je naša hišastara preko šest desetletij, je potrebna nenehnegapopravila. Kako je s tem, tako vemo.Sicer pa sem tudi modelar in član Modelarskegakluba Celje. Včasih najdem čas tudiza letališki travnik, kjer modelček lahko malozaživi.Katera je najboljša stvar, ki ste jo narediliv življenju?Družina (sinova sta stara 6 in 14 let) in dom,torej adaptacija stare hiše.Kaj bi pri sebi spremenili?Dobro se počutim v svoji koži. Torej nič.Kateri je vaš najljubši kotiček?Neokrnjena narava na morju ali v hribih,nasploh pa na smučiščih, tisti kotiček, kozačutiš, da ti prija.Najljubše opravilo?Na novo odkrit užitek ob smučanju in stalnipredelavi stanovanja v smislu dobregapočutja, saj uživam v bivanju.Če bi vam podarili 100 milijonov tolarjev,kaj bi z njimi naredili?Hišo, ki bi stala bolj na samem, na kakšnemhribčku, idilično, pritlično, s teraso, kaminom,potočkom, ki bi tekel mimo, v miru, leob zvokih narave.


IZOBRAŽEVANJESrečko GornikKaj najbolje skuhate?Pico, ker jo imata otroka najraje. Obložena jes sirom, šunko, pelati ali pa vsem, kar najdemv hladilniku.Kje bi najraje preživeli naslednjepočitnice?Poleti na otoku Krku, pozimi na avstrijskihsmučiščih. Tam znajo dati dušo turizmu.Katero znano osebo bi povabili nakosilo?Hermana Majerja, ker cenim njegovo izjemno,zagrizeno voljo, da se je po hudi poškodbizdrobljenega gležnja vrnil na smučišče indosega vrhunske rezultate, kljub temu, da sonapovedovali, da ne bo več hodil.Cilj, ki si ga želite uresničiti?Precejšen realist sem in se ravnam po trenutnihvzgibih. Morda pa le, da otroci pridejo hkruhu in da odkrijem nove kraje.Katerega pregovora se držite?Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.Kdo naj bo naslednji v Spoznaj me?Rad bi, da bi spoznali Martina Senegačnika,ker ga vsi poznamo le kot vodjo gasilcev in kotpredavatelja na tečajih požarne varnosti, in ješe posebej skrben.Končali šolanjePrav je, da se vse življenje učimo. Znanje jetista stvar, ki nam ga ne more nihče vzeti.Izobraževanje posameznika ni sicer zadostenpogoj za napredovanje, če od tega podjetjenima koristi oziroma, kadar zaradiizobraževanja niso opravljene delovne obveznosti.Vsekakor je korist na obeh straneh,če so pogodbene obveznosti izpolnjene.Nekateri naši sodelavci so se uspeli došolatiin si pridobiti nova znanja. Zajeli smo vse tiste,ki so pridobili spričevala v letu 2005, oziromaod zadnje objave v decembrski številki leta2004.2005DANIEL KEŠE je opravil poklicno maturo naUPI Ljudski univerzi Žalec in pridobil nazivstrojni tehnik,MARKO CVETKO je na Ekonomski fakulteti vLjubljani pridobil naziv specialist podiplomskegaspecialističnega študija managementa,TOMI GOMINŠEK je na Fakulteti za kemijo inkemijsko tehnologijo v Mariboru uspešno zagovarjalmagisterij,DARJA HORVAT je na Pravni fakulteti v Mariborupridobila naziv univerzitetne diplomiranepravnice,JOŽE KOŠTOMAJ je opravil poklicno maturona Poklicni in tehniški strojni šoli v Celju inpridobil naziv strojni tehnik,MARTIN BABIČ je opravil poklicno maturona Strojni šoli v Celju in pridobil naziv strojnitehnik,ANDREJ ŠELIH je končal višjo strokovno šolo vCelju in pridobil strokovno izobrazbo inženirjastrojništva,IGOR VODEB je končal višjo strokovno šolo vCelju in pridobil strokovno izobrazbo inženirjastrojništva,ŽELJKO PAJK je končal višjo strokovno šolo vCelju in pridobil strokovno izobrazbo inženirjastrojništva,ZORAN TRAFELA je diplomiral na Naravnoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljaniin pridobil naziv diplomirani inženirmetalurgije,KLAVDIJ KOŠAK je diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in si pridobilnaslov diplomirani inženir metalurgije,FRIDERIK MADARASI je diplomiral na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljaniin pridobil naslov diplomirani inženirmetalurgije.Vodstvo Kadrovsko splošne službe in Upravapodjetja vsem diplomantom iskreno čestitain jim želi veliko delovnih uspehov v doseganjusvojih življenjskih ciljev.Mira GORENŠEKNagradasklada HenkelTomiju GominškuTomi GominšekHenkel Slovenija s svojim nagradnim skladompodpira znanstveno raziskovalno deloštudentov. Z nagradami najboljšim izrečemopriznanje in jih vzpodbudimo, da svoje znanjein izkušnje prenesejo tudi v prakso. Vsako letonagradi najboljše zaključne naloge dodiplomskega,magistrskega in doktorskega študijakemije in kemijske tehnologije na mariborskiuniverzi. Letos je to prestižno in častnonagrado prejel naš mladi strokovnjak mag.Tomi Gominšek za magistrsko delo z naslovomKontinuirna precipitacija kalcijevegasulfata dihidrata iz odpadne žveplove kislinein pridobivanje alfa in beta mavca. Nagradodobijo na leto samo trije mladi strokovnjaki,eno za diplomsko, eno za magistrsko in enoza diplomsko delo. Zlati prstan in denarnanagrada v višini 500 eurov mu bo podeljenana slovesni prireditvi 23. 12. 2005.Nagrajeno magistrsko delo Tomija Gominška,ki jo je ustvaril pod mentorstvom Cirila Poharjaiz ljubljanske fakultete za kemijo inkemijsko tehnologijo, je odličen dokaz zadelo v pravi smeri, saj je pomembno, da jebila naloga dovolj aplikativna v industriji in vtrendu ekološke naravnanosti. Tomi pravi, danagrade ni pričakoval, veliko pa mu pomeni,ker je to le potrditev znanstvenega pristopa kdelu. Upa pa, da bo to dovolj velika garancijaza čimprejšnjo oživitev projekta v praksi. Ciljprojekta je namreč koristna uporaba sadre,kar bo za 70 odstotkov zmanjšalo sedanjeodlaganje sadre.Mira GORENŠEKMira GORENŠEKCinkarnar 2/302 15


REKREACIJADejavnost kolesarske sekcije – »Gamsi« – CCV tem letu nam vreme ni bilo naklonjeno,zato se je kolesarska sezona začelarelativno pozno in se zaključila prej kotpretekla leta. Kljub temu smo uspelirealizirati nekaj organiziranih kolesarskihizletov.Naj omenim nekaj najbolj zanimivih:- aprilski vzpon na Mrzlico,- s kolesom na Veliko planino,- kolesarjenje po otoku Čiovo in Hvaru,- udeležba na kronometru okoli Petrička vorganizaciji KK Zelena dolina,- v avgustu smo se podali čez Pohorje,- tekma v Logarsko dolino (SrečkoPliberšek prikolesaril drugo mesto),- dvodnevno kolesarjenje po Krasu, Trenti,preko Vršiča v Tamar in zaključek vKranjski gori,- udeležba na Maratonu treh pršutarn vorganizaciji KK Sežana,- vzpon na Uršljo goro in- Kopitnik nad Rimskimi toplicami.Žal je v tem letu naša kolesarska sekcijautrpela bolečo izgubo. Pred šestimi leti je bilJure pobudnik ustanovitve te sekcije in ves časnaša gonilna sila. Njega žal ni več med nami,mi pa bomo nadaljevali z nabiranjem kolesarskihkilometrov. Omenil bi, da je bil novembraJuretu v spomin organiziran enodnevni Adventurerace (od Celja do Rogle).Tudi v letu 2006 vabimo vse, ki imate radikolesarjenje, da se nam pridružite pri vrtenjupedal in z novimi idejami pri načrtovanjunaših aktivnosti.Izteka se bolj ali manj uspešno leto.V imenuKolesarske sekcije želim vsem zaposlenimobilo sreče, zdravja in veliko varno prevoženihkilometrov v novem letu.Tekst in foto: Peter MRAVLAKCinkarniški planinci končno pod lastno strehoPlaninci planinske sekcije Cinkarne bomokončno uresničili svoj dolgoletni cilj - imetisvojo planinsko kočo. V matičnem planinskemdruštvu Grmada, ki smo ga prav zatoustanovili najbolj aktivni člani planinske sekcije,bomo v juniju tudi uradno odprli planinskopostojanko. Imenovala se bo Pečovniškakoča na celjski Grmadi. Do otvoritve bomokočo registrirali pri Planinski zvezi Slovenijein s tem pridobili vse ugodnosti, ki jih takočlanstvo zagotavlja. Na razpolago bo do 40sedišč, na vrtu 30 sedišč, 100 sedišč bo vokolici koče in še dodatnih 100 sedišč podkozolcem. 120-letni kozolec, ki smo ga postaviliob koči, nam je ravno tako v ponos. Nakozolcu si alpinisti urejajo plezalno steno.Stena bo služila za kondicijsko vadbo alpinistovin pripomogla k izvajanju alpinističnešole. Taborni prostor Vipota je namenjenmladim planincem tabornikom. Koča imabiološko čistilno napravo za čiščenje odpadnihvod in vse pomožne objekte, ki so nujni zaobratovanje. Odprta bo ob sobotah, nedeljahin praznikih.Izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsemcinkarnarjem, ki ste kakorkoli pomagali priizgradnji koče. Upam, da bo marsikomuslužila kot prijetno zavetišče pri rekreacijskihpohodih v hribe. Žalostno je, da danes tistih,ki so največ pomagali, ne smeš imenovati zimenom in priimkom, kajti s tem tvegaš, dabo imel težave na delovnem mestu. Prejšnjoupravo podjetja smo prav tako prosili zapomoč, pa smo dobili le kratek suhoparenodgovor, da trenutno ni denarja. Pa kaj, upravese menjajo, cinkarnarji ostanemo - kočaje namenjena vsem nam.Franc ŠinkoKOLEDARČEK AKCIJ, IZLETOV IN PRIREDITEVPLANINSKEGA DRUŠTVA GRMADA CELJE V LETU 2006Planinski pohodi in izleti:7. januar Osankarica (Po poti Pohorskega bataljona)21. januar Smrekovec (Žekovec - Mozirska koča – Smrekovec)(Spominski pohod Dušana Krajca)18. februar Stol (zimski vzpon)11. marec Snežnik (zimski pohod)17. april Mala gora pri Ribnici (Velikonočni pohod)Maj Golica (v času intenzivne rasti )17. junij Storžič (Preddvor – Kališče – Storžič)8. julij Križ, Stenar (Krnica – Kriška stena – Vrata)22. julij Mangart (Italijanska in Slovenska smer)19. avgust Triglav (2 dni) Kot – Vrbanove Špice – Triglav – Krma16. september Konj - Velika planina (Podvolovjek – Presedljaj V. Planina)29. oktober Goričko (Kugel – Grad, noč čarovnic)11. november Litija – Čatež (Pohod po Levstikovi poti)16. december Kum (Hrastnik – Kum – Trbovlje)Prireditve/šport/rekreacijaJanuarSnežne radosti pri Pečovniški koči na celjski Grmadi(Postavljanje sneženih mož)Februar Veleslalom za pokal Celjske koče4. februar Zimski pohod po Celjski planinski poti (CPP)8. april 5. Pohod po poteh celjskih grofov1. maj Prvomajsko srečanje planincev pri Pečovniški koči na celjski Grmadi4. junij Spominski pohod Stanka Maka Polule - Celjska koča – Pečovniška koča23. - 25. junij Ekološki tabor v taboru Vipota24. junij Občni zbor društva in otvoritev planinske postojanke (Pečovniška koča)11. – 17. avgust Družinski tabor v Trenti14. oktober 7. Kostanjev pohod Šentjur – Resevna – Pečovniška koča (kostanjev piknik)4. november Jesenski pohod po Celjski planinski poti (CPP)26. december 23. Nočni pohod s svetilkami in baklami na Grmado (Gruzijski čaj)Izobraževalne akcijeJanuarZimska društvena planinska šola – varno v goreMajPoletna društvena planinska šola – varno v goreSeptember Planinske rože in živali ogled alpskega vrta na GoltehOktober Alpinistična šola AO GrmadaDelovne akcijeJanuar – december Delovne akcije vsak torek od 16.00 ure do 20.00 ureInformacije: PD Grmada – Info-pisarna tel. 03 492 93 00; Franc Šinko – tel. 031 383 591Mišo Primc – tel. 041 324 242ČLANARINA 2006A – ČLANIB – ČLANIB1 –ČLANIS+Š – ČLANIP+O – ČLANI16 Cinkarnar 2/30211.000 SITodrasli z največ ugodnosti4.000 SIT odrasli2.500 SIT odrasli nad 70 let2.500 SIT dijaki in študenti1.000 SIT predšolski inosnovnošolski otrociČlanarino lahko (kot običajno) plačatetudi v Cinkarni pri:Franc Šinko PE TiO2, Mišo Primc PEVzdrževanje in Darja Primc Službakakovosti. Sicer pa v info-pisarni trgovineIglu šport Celje Nova vas.


KULTURAEkipa odbojkaric -3. mestoLetne sindikalne igre– naši prvi in tretjiKonec septembra 2005 so v Novem mestuorganizirali četrte letne igre Sindikata KNGin naši rekreativci niso manjkali. V osmih disciplinah(vlečenje vrvi, štafetni tek, namiznitenis, kegljanje, odbojka, košarka, mali nogometin pikado) se je pomerilo preko tisočšportnikov iz številnih slovenskih podjetij, čenaštejemo najštevilčnejša: Johnson ControlsNTU, Novem Ložnica, Helios Domžale, KrkaNovo mesto, Melamin Kočevje, Steklarna inSinet Hrastnik, Steklarna Rogaška, TermoŠkofja Loka, Sava Goodyear Kranj, HenkelSlovenija Maribor in Geberit Ruše. Cinkarnarjiso imeli največ športne sreče pri malem nogometu,saj so naši fantje osvojili 1. mesto.V finalu so ugnali Sinet Hrastnik. Cinkarnarkepa so bile uspešne v odbojki in zasedle 3.mesto.Mira GORENŠEKFoto Vojko SmoleMetka Kranjc v opravi Barbare in LenartHrovatič kot Herman II.Herman II.je cinkarnarNaš sodelavec Lenart Horvatič je žedolgo vsestransko kulturno dejaven. Žepeto leto je tudi Herman II., celjski grof,ki je v svojem času bil poznan dalečnaokrog kot predstavnik osrednjegatrgovskega knežjega mesta. K sodelovanjuso ga povabili v celjskem Zavoduza turizem, kamor ga pokličejo obpriložnostnih prireditvah ob pomembnihobiskih v Celju zaradi promocijemesta. Novembra so na primer prišligospodje in veleposlanik iz Makedonijein Lenart jim je kot Herman II. orisalzgodovino celjskih od žolniške gospodepa do danes, ko je končal z besedami:»in zopet vabljeni v naše hitro rastočein cvetoče knežje mesto, ki bo postalosredišče Evrope«. Ko so se v Celjusrečali direktorji domov upokojencev izevropske unije, jih je Herman II. povišalv oprode in grajske gospice. V okviruomenjenega zavoda sodeluje tudi nasrednjeveških porokah na celjskemgradu.Lenart pa je letos sodeloval še v enemprojektu, filmu, ki so ga snemali vCelju, in ki opisuje zgodovino Celja ogospodarski in kulturni moči Celja inodnosih med nemško manjšino in avtohtonimslovenskim narodom. FilmAufbiks čreve na plot bo na sporedu naTV I. aprila 2006.Mira GORENŠEKFoto utrinek iz predstavitve pesniškezbirkeSamostojniprvenecFikreta ImamovićaZanimivo delo, ki smo ga od Fikretačakali že zelo dolgo, je našlo pot naknjižne police in se uvrstilo na seznamavtorjev iz Cinkarne, ki so izdali svojozbirko. Nekaj pesmi je že izdal v skupnipesniški zbirki Stopinje štirih, posameznepesmi je objavljal v Vsesledjuin Paralelah, s svojimi pesnikovanjemnas je vselej presenečal na raznih kulturnihprireditvah.Zajetna knjiga obsega preko 60 pesmiv dveh jezikih, svoji lastni bosanščini inslovenščini ob pomoči prevajalcev:Darje Primc, Radmile Želimorski, ZoranaPevca, Seada Mujića, Marijana Pušavcain dr. Đurđe Strsoglavec. Zbirka je izšlaz denarno pomočjo Sveta delavcevCinkarne. Fikret pravi, da je za zbirkočrpal največ energije in znanja iz sodelovanjav Celjskem društvu literatov.Povedal nam je, da je izjemno hvaleženvsem imenovanim prevajalcem, AlenkiBlazinšek in Ramotu Selimoviču zaoblikovanje, še posebej pa LenartuHrovatiču, ki ga je vzpodbujal k izdajiprvenca.V spremnem besedilu, ki ga je zapisalZoran Pevec zapazimo poetovo skupnonit vseh pesmi, to je ljubezen, čeprav:»Kar nekaj pesmi je namenjeno tuditravmatični vojni v Bosni, iz koncaprejšnjega stoletja. Tu je potrebno zapisati,da pesnik ne zahaja v običajnopripovedovanje o dogodkih, ki so pretreslisvet in spremenili ljudi s tegapodročja, temveč v svet pogube zanesetudi rešilno bilko, ljubezen – pesnik ve,da je vojna, a se je zaljubil, postanesuženj ljubezni, ne vojne, kar ne govorile o pesniškem zanosu, temveč tudio optimizmu, s katerim zna premagovatisvojo notranjo bolečino.« Torej jo jevredno prebrati.Cinkarnar 2/302 17Mira GORENŠEK


Pogovori obslovesunašihsodelavcevUPOKOJENCIV drugi polovici letošnjega leta se je v Cinkarni upokojilo 21 sodelavcev.Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali o življenju v tovarni in o temkako bodo preživljali upokojenska leta.Upokojili so se: Mijo Balaško, Stjepan Djukes, Božidar Gajšek, BrankaGodicelj, Ivan Hrovat, Viktorija Krajnc, Rozalija Leskovšek, NadaMirkovič, Terezija Pavič, Luka Pavlovič, Ana Poglajen, Marjan Prelec,Drago Vilibald Raznožnik, Zofija Rebernik, Milena Retuznik, AlojzijaŠorn, Anton Tofant, Albin Turnšek, Cita Uršič, Ivan Verbuč in TomislavVlajkovič.Mijo Balaško Stjepan Djukes Božo Gajšek Branka Godicelj Ivan Hrovat Cita UršičMijo Balaško, rojen leta 1944, je v Cinkarnoprišel leta 1963 kot ključavničar v Tovarni organskihbarvil. Pet let je delal kot vzdrževalec, vmes seje tudi šolal za metalurškega tehnika. Po služenjuvojske leta 1970 je bil najprej pripravnik, nato padelal izmenovodja v Valjarni vse do upokojitve. Spominjase še stare valjarne, kjer je bilo delo fizičnotežko in tudi fluktuacija je bila visoka. Zdelo se je,da je visoka temperatura še večja težava od težkegadela. Pogoji dela so se nekoliko izboljšali v novi valjarni,ki je bila v osnovi nadomestna stara linija, kije Nemcem že odslužila, kombiniralo pa se je še sstarimi napravami. Večji del smo linijo postavilisami in je nekako šlo, pa čeprav smo delali tudi popet “šihtov” drug za drugim. Povedal nam je, da zeloceni poštenje, v drugi sapi pa nekoliko grenkobnoreče, da napredovanje le ni bilo mogoče.Zdaj je zadovoljen, ima hišo v Celju, mlajšo ženo,sinova, vnučki, vrt, sadni bio vrt, za konjiček parešuje križanke in to tako, da mu ne uide nobenugankar.Alojzija Šorn, rojena leta 1950, se je upokojila z36 leti delovne dobe. Delovno prakso si je pridobivalav tujini, se tam naučila discipline in reda, natopa se leta 1972 zaposlila v Čašicah. Ko je obratprenehal delovati, je bila prestavljena v Valjarno.Zaradi težkega dela je imela velike težave z vratnimdelom hrbtenice in postala invalid. Omejitvena delu ni nihče spoštoval, zato je bila veliko nabolniški. Mlajši so delali nekaj ur intenzivno in natopočivali, ona pa tega delovnega tempa ni zdržala.Zato upa, da bo zdaj boljše, da se bo njeno zdravjetoliko izboljšalo, da bo lahko pazila vnuke. Doma jev Bukovžlaku.Tomislav Vlajkovič, rojen leta 1943, se je leta1964 zaposlil v Kemičnem obratu za proizvodnjominija. Potem je odšel na služenje vojske, po vrnitvipa je več kot dve leti delal v obratu cinkovega prahu,kjer se je vse delalo “horukarsko”. Pravzaprav je vvsakem kemijskem obratu v starem delu Cinkarnedelal nekaj časa. Leta 1973 je bil prestavljen vnovo proizvodnjo TiO2 in bil prvi skupinovodja vnevtralizaciji. V Titanovem dioksidu je bila najboljcenjena vrlina, če si bil iznajdljiv in priden. Zelo se jeupoštevala tudi varnost pri delu in pazljivost posameznika.Tako pravi Tomo, ki je doma iz Negotina v Srbiji. Odtam je s prisluženim denarjem pri delu tamkajšnjeceste prišel v Slovenijo, kjer je že delalo veliko njegovihsovaščanov. Oni so vsak zaslužek pošiljalidomov, Tomo pa si je tukaj ustvaril družino in dom.Na Polulah imata s Tatjano, tudi cinkarnarko, hišo,ki jo je treba še dokončati, potem pa se bo posvetillovskemu konjičku.Zofija Rebernik, rojena leta 1951, se je v Cinkarnizaposlila leta 1975 v računovodski službi, upokojilapa se je v finančni službi. Kar 36 let skupnedelovne dobe je naštela. V tistih začetnih letih jeknjižila še na askoti, nato je delala v oddelku saldakonti,nekaj časa je delala tudi na kompenzacijah.Zanjo je najbolj pomembno, da so se s sodelavkamirazumele. Doma je iz Oplotnice na domačiji, kjerje bilo osem otrok. Tudi sama ima dva otroka in žeštiri vnuke. Obiskovala je tudi teološko pastoralnošolo, kjer se je učila učiti verouk. Tako zdaj opravljazahtevno delo z mladimi in to jo bogati in pomlaja.Luka Pavlovič, rojen leta 1943, se je v Cinkarnizaposlil leta 1975 v Litoponu, pravzaprav v Končnipredelavi Titanovega dioksida kot delavec v pakirnici.Zaradi nesreče pri delu je postal invalid zato seje moral invalidsko upokojiti. Po rodu iz BiH, stanujev Celju. V upokoju bo skupaj s soprogo najrajepreživljal lepe trenutke na njunem vrtu.Anica Poglajen, rojena leta 1950, je v Cinkarnizačela službovati leta 1969. Skupaj je nabralanatanko 36 let in tri dni. Sprva je bila materialniknjigovodja v finančni službi, nato vodja saldakontov.Nato je delala zaradi organizacijskih spremembv računovodski službi kot računovodja Titanovegadioksida, nazadnje pa samostojna strokovna delavkaza vsa področja. V pogovoru je hudomušno pristavila:“Zdaj ko delo olajšujejo računalniki, moramoiti pa v penzijo”. Anica, ki je sicer rada prihajala vslužbo je doma iz Slovensko-Hrvaškega Zagorja,dvomejašica, v bližini Rogaške Slatine. Med tem koje 20 let preživela v stanovanjskem bloku v Celju,se je zdaj vrnila na svoj dom. Zadnja leta se je takovozila v službo in za to porabila dobro uro. Doma jeostala sama in upamo, da se je zdaj že odločila kajbo njena glavna dejavnost.Stjepan Djukes, rojen leta 1945, je v Cinkarnileta 1966 začel v “mrtvi” pražarni do njenega zaprtja.Potem pa še tri tedne v topilnici, kjer pa nibilo poštenja, zato si je izprosil dva meseca v Transportu,potem je bil prestavljen v Cinkov prah, kjerje čistil peči. Glede na prejšnje delovne razmere tuni bilo slabo. Ko so zbirali prijave za TiO2, sem bilzraven in odpotoval v Francosko tovarno Titanovegadioksida. Sodeloval sem pri zagonu TiO2 in štiri letadelal v kabini II v črnem delu. Ker mu izmensko delo18 Cinkarnar 2/302ni bilo všeč, se je vpisal v elektrotehnično šolo. Takose je lahko zaposlil v merilni službi v Vzdrževanju in vdelovni ekipi te službe se je zelo dobro počutil. Zadnjihsedem let je delal v laboratoriju za meroslovje,kjer je bil praktično osem ur za računalnikom. Kerima raje razgibano delo, mu to ni več tako prijalo kotprej.Zdaj se bo posvečal vnukom, svojemu konjičkuelektroniki, sprehodom in potovanjem. Morda pa bokoga še kdaj postrigel, saj je njegovo prvo izobrazbo,izučil se je za frizerja, že zdavnaj obesil na klin.Albin Turnšek, rojen leta 1944, je hvaležen, daje Cinkarna ustvarila takšne pogoje, da je lahkodelal od leta 1964 pa vse do upokojitve. Rad sespominja starih dni, na primer, ko je bila kriza, onpa se je pobral v vojsko, ko pa je prišel nazaj, so serazmere uredile. Začel je v projektivi Vzdrževanja,ko pa so zgradili elektro delavnico, je delal kottehnolog za elektro-vzdrževalno službo. Potem sodobili nove vzdrževalske delavnice, v začetku je biltam v tehnološki službi, potem je prevzel elektrodelavnico, ki jo je vodil do upokojitve. Pravi, da jebil zelo zadovoljen, posebej hvaležen je starejšimdelavcem, električarjem, ki so ga podkovali v praksiin mu prenašali znanje tako nesebično, mlajšimpa je hvaležen za resnost, za vsako delo, saj seniso ustrašili nobenega, še tako zahtevnega ali naprvi pogled nemogočega, korektno, hitro in dobro.Težave, največ jih je bilo z uvoženo elektro tehnologijo,so reševali timsko, in prav to organizirano skupinobo najbolj pogrešal. Doma bo zdaj malo obnovilin vzdrževal dom, še naprej bo vestno sodelovalpri gasilcih in pomagal sokrajanom pri morebitnihnesrečah.Božidar Gajšek, rojen leta 1951, se je upokojilinvalidsko. V Cinkarno je prišel leta 1972, ko jeodslužil vojsko. Učil se je pri električarjih v staremdelu, v obratih menjaval žarnice. Sodeloval je prigradnji Titanovega dioksida in nato delal kot obratovnielektrikar za proizvodnjo pigmenta titanovegadioksida. Moral se je učiti nemško, da je lahkoprevedel nemške načrte, sicer pa je reševal tudizastoje v obratu žveplove kisline. V začetku je delalna izmene, pogosto je prišel tudi, če so ga poklicaliod doma. Zdaj mu ne bo treba več delati instalacij,zdravnik mu namreč pravi, da dela ne sme gledati.Včasih je rad fotografiral, zdaj bo doma v Leskovcubolj počival.Ivan Hrovat, rojen leta 1947, je bil zaposlennajprej v Lik Saviniji in Šipadu. V Cinkarno je prišel


UPOKOJENCIIvan Verbuč Rozalija Leskovšek Zinka Pavič Luka Pavlovič Anica Poglajen Zofija RebernikMilena Retuznik Alojzija Šorn Albin Turnšek Tomo Vlajkovič Nada Mirkovičleta 1973 in začel delati v belem mletju v proizvodnjipigmenta titanovega dioksida kot pečar, kasneje pakot skupinovodja. Leta 1979 je bil zaradi zdravstvenihtežav premeščen za vratarja na tri izmene.Zadnje desetletje je delal kot vratar v Bukovžlaku.Ivan je bil veliko v planinah, kamor bo šel tudi vupokoju, tudi kolesaril bo in doma v Vrbnem skrbelza vinograd, krmo zajcev in pomagal gasilcem vProžinski vasi.Milena Retuznik, rojena leta 1956, je invalidskoupokojena in ima 30 let delovne dobe. V Cinkarnoje prišla leta 1976 iz gostinstva. Vso cinkarniško delovnodobo je oddelala v tiskarskih ploščah v pakirnici.Bila je zelo zadovoljna, rada je hodila v službo.Doma je iz Zreč, rada gospodinji, zlasti pa kuha.Branka Godicelj, rojena leta 1948, je v Cinkarnizačela službovati leta 1973 v finančni službi. Predtem je delala v Merksu in Tehnomercatorju, Celje. VCinkarni je bila referentka za plačilni promet v likvidaturi,kjer se zahteva velika natančnost. Pravi, daje vse skupaj hitro minilo. Kar 23 let je bila domana Ponikvi, zdaj pa je v Štorah. Njene upokojitve jenajbolj vesel mož, ki je v upokoju že 13 let. Imajovinograd, vrt, pomagala pa bo tudi staršem nadomu.Rozalija Leskovšek, rojena leta 1949, je sprvadelala v Železarni Štore, nato pa v Tehnomercatorjuv Celju. Leta 1973 se je zaposlila v finančni službi vCinkarni. To delo ji ni bilo všeč, zato se je vpisala vkomercialno šolo. Potem so ustanovili AOP, opravilaje teste in bila sprejeta. Delala je na računalnikuFakom. Delo je bilo mnogo bolj razgibano kot v financah.Med moškimi se je sprva kar težko znašla,saj je prevladovalo mišljenje, da to vrsto dela obvladajole moški. Rozika je dokazala, da so tudiženske lahko programiramerke. Natančnost, kijo je pridobila v financah ji je tu zelo koristila. Biloje zanimivo. Hodili so na seminarje in se učili. Zavedalase je, da se je treba nenehno izpopolnjevativ znanju, saj prav na tem področju razvoj zelo hitronapreduje. Zdaj bo veliko na Kozjanskem, kjer imavikend s sadovnjakom, vrtom in vinogradom. Pozimipa bo v Celju, kjer ima stanovanje. Skromno pa si pritem želi, da bi bilo vsaj toliko pokojnine kot je imeladelovne dobe.Zinka Pavič, rojena leta 1949, je prišla v Cinkarnoleta 1969 sprva v obratno pisarno v Kemolit ploščev grafiko. Spominja se, da je bilo tam veliko ropota.Leta 1972 oziroma 1973 je bila premeščena vskupne službe grafike in opravljala dela planerja zasurovine, vseskozi pa tudi obračunavala plače vsemzaposlenim v grafiki. Doma je v Podplatu, kjer imavrt in hišo in tam bo vodila gospodinjstvo tudi zasinovo družino.Vikica Krajnc, rojena leta 1950, se je v Cinkarnizaposlila leta 1968. Eno leto je delala v obratuGrafike, nato pa odšla v nadaljnje šolanje. Natoje delala nekaj časa v inventuri v Finančni službi,večino delovne dobe pa v saldakontih. Seveda sespominja, kako je bilo še brez računalnikov, predvsemje bilo hudo ročno iskati napake, pa tudi pripisanju na pisalni stroj je ušla kakšna številka izkontrole. V delovni sredini se je dobro počutila, deloni bilo stresno.Vikica je doma iz Nove Cerkve, sicer pa živi v Novivasi v Celju. Zelo rada ima ročna dela, rada bere inrešuje križanke. A najboljše od vsega je, ko pazi navnuka. To je zdaj njena druga služba. Ko pa bo vnukv vrtcu, bo šla na kakšen izlet, potovanje, sprehod,kolesarjenje.Nada Mirkovič, rojena leta 1950, je prišla vCinkarno leta 1969 za tajnico direktorja Grafike.Nato je bila premeščena v nabavno službo, leta1980 je zaradi reorganizacije prestopila v Marketing.Zadnjih 20 let je nabavljala za vse poslovne enote,saj se je oddelek številčno zmanjšal iz šest na dvezaposleni. V komerciali je delo dinamično, včasihzelo, drugič manj. Pred leti so bile velike težave zaradiizjemno majhne ponudbe izdelkov na trgu. Potemse je to uredilo. Računalniki so delo olajšali. Domaje iz Slovenjskih konjic, stanuje pa v Celju. Velikočasa prebijeta z možem, tudi že 12 let upokojencemCinkarne, na vikendu v Stranicah. Veliko bere,vpisala pa se je tudi v tečaj angleščine. Življenje bozdaj pač bolj lagodno.Cita Uršič, rojena leta 1947, je prišla v Cinkarnoleta 1970 najprej v kurirsko službo in opravljala delaz notranjo pošto. Peš ali s kolesom je prenašala notranjopošto iz starega v novi del. Potem je 20 letdelala v kopirnici, kjer je bila tudi veliko v stiku zljudmi, saj jih je precej prihajalo, ker še ni bilo tolikokopirnih strojev. Spominja se, da ji je postalokar slabo, če je kdo prinesel za prefotokopirati zelovelik kup. No, nekateri so pač pretiravali. Zadnjedesetletje je delala kot čistilka v barvah in vezivihGrafike. V začetku je bilo kar neprijetno, potem sečlovek vsega navadi. Zdaj bo v domačem stanovanjuv Novi vasi imela več časa za skrb za domačeCinkarnar 2/302 19ljubljenčke, psa in štiri muce.Vikica KrajncIvan Verbuč, rojen leta 1947, se je zaposlil vcinkarniški Kemiji v Mozirju, leta 1970. Imel je naizbiro Kamnolom ali Gorenje, potem je šel pogledattja, v obeh je bilo delo bolj na prostem in mrzlem,v Cinkarni pa je bilo sicer v baraki, a vsaj v zavetju.Najprej je delal v stari sušilnici, kot pakovalec inizdelovalec barv. Nato je prevzel delo skupinovodje vbarvitih in to opravljal vse do ukinitve obrata. Naprejje delal kot izdelovalec barv, premazov in praškastihlakov. Pravi, da je kemija v tem obdobju zelo napredovalaiz pravzaprav primitivnega in težaškega delado modernih linij in naprav. Nekaj časa je bilo tudizelo prašno, da je že razmišljal, da bi šel proč, a seje uredilo. Doma je iz Lepe njive, nedaleč od Mozirja,stanuje pa kar v neposredni bližini Kemije Mozirje,tako da sliši kadar v Cinkarni “štancajo” Purpen. Vupokoju načrtuje hišnega ljubljenčka, sprehode,kuhanje, zborovsko petje, pomoč na domači kmetijiin duhovnost.Ob koncu so nam vsi upokojeni v tem obdobjuzaželeli veliko delovnih uspehov, sezahvalili za darila in pozornost od njihovihbližnjih sodelavcev.Mi pa smo se jim zahvalili za trud, ki so gaizkazali pri delu in jim zaželeli, da bi bilivselej zdravi in zadovoljni.Obvestilo invalidomV Celju obstaja Medobčinska društvodelovnih invalidov Celje, ki ima svojsedež v Gledališki ul. 2, v katero se lahkovključijo tudi invalidsko upokojeni invalidi(I.kategorija). Društvo omogoča kopanjes popustom v zdraviliščih celjske okolice,oprostitev plačevanja takse v Sloveniji inHrvaški, omogočena so srečanja na Boču,Kopah in Logarski dolini, organizirani soizleti in podobno. Podrobnosti bodo razvidneiz zloženke, ki zajema dosedanje deloin plan za prihodnje leto, ki jo prejmete obprijavi. Ob prijavi je potrebno imeti odločboInvalidske komisije, ki izkazuje kategorije(I., II., ali III.). V uradnih urah v društvenipisarni (vsako sredo in četrtek od 9. do11. ure), je potrebno izpolniti predpisanikartonček, ki je osnova za izdajo izkaznicezveze. Letna članarina znaša 800,00 tolarjev,izkaznica pa 200 tolarjev.


REPORTAŽARazstavni prostor Cinkarne v VolčjempotokuRazstavni prostor v Mozirskem gajuJože Skornšek in Jože Strgar Melita Miš Mojca MarinkoV slovenskih botaničnih vrtovihCinkarna je s svojimi izdelki izAgro programa prisotna v dvehnajvečjih botaničnih vrtovihSlovenije, Volčjem potoku inMozirskem gaju, zato, da različnevrste humovitov predstavimo karnajširši javnosti, od malčkov dostarejših ljudi, na čim bolj prijazennačin.V parku Mozirskega gaja je na razstavnemprostoru postavljena učna pot,kjer se obiskovalci, predvsem mlajši,ki s pomočjo šol prihajajo na naravoslovnedneve, spoznavajo s pomenomin namenom kompostiranja na načinzgodbe v stripu. Poleg kompostnikapredstavljamo tudi osnovno sestavonaših rastnih substratov kot naravnein neobremenjene za okolje. V parkuVolčji potok pa je za ogled postavljenapromocijska hiša, kjer so razstavljeneposamezne vreče humovitov, obiskovalcipa lahko tudi otipajo naravne sestavinehumovitov.Melita Miš, vodja parka Volčji potok,nam je povedala, da s Cinkarno sodelujejože vrsto let na področju rastnihsubstratov v proizvodnji s poskusi, kiso jih delali za uporabo humovitov.Na področju sodelovanja z razstavnimiprostori, ki jih ima Cinkarna vparku, pa želijo dodati novo dimenzijodrugačnega sodelovanja z možnostjopovečanja zanimanja obiskovalcevparka. V proizvodnji in njihovem prodajnemcentru porabijo nekaj čez300 kubikov različnih vrst humovitov,zlasti balkonskih, univerzalnih in setvenih.V teku pa so že dogovori, da binas vključili v prenovo dela parkovnepovršine.Mojca Marinko, vodja prodajnega centraVolčji potok se je letos lahko pohvalila zrekordno prodajo humovitov, saj so gaprodali več kot pretekla leta. Strankeso bile z njimi zelo zadovoljne. Humovitiso vedno bolj priljubljeni in uporabniza vse vrste rastlin, ki jih prodajajov enem največjih prodajnih centrov vosrednji Sloveniji.Obe, Melita in Mojca, sta povedali še, dabodo pri obnovi prodajnega centra narediliposeben prostor za humovite.V Mozirskem gaju je v avgustu potekalarazstava cvetličnih aranžmajev,pripravljali pa so se že na septembrskorazstavo buč. Ob sprehodu po parku infotografiranju zasaditev rož in grmovnicsmo srečali znanega botanika gospodaspec. Jožeta Strgarja, dipl. inž. hort.in nekdanjega ljubljanskega župana,ki je preučeval obnašanje različnihslovenskih avtohtonih rastlin. Povedalnam je, da zdaj pripravlja novo knjigo znaslovom Svet vrtnih rastlin, ki bo izšlav letu 2006. V pogovor smo ujeli tudilastnika parka gospoda Jožeta Skornška,ki je eden od prvih vrtnarjev v parku,pravzaprav duša oziroma oče parka.V park je namreč vložil izjemno velikotruda, zdaj pa počasi prepušča dejavnostsvojim otrokom in sodelavcem.Povedal je, da so naši rastni substratidobri in nam pokazal kako rastline vnjih lepo uspevajo.Mira GORENŠEK

More magazines by this user
Similar magazines