Program strokovnega usposabljanja - Ministrstvo za izobraževanje ...

zrss.si

Program strokovnega usposabljanja - Ministrstvo za izobraževanje ...

Proceedings of the 2 nd Workshop of the EARSeL SIG on Land Use and Land CoverMAPPING POST-SOCIALIST PARCELIZATION OF FARMLAND INEASTERN EUROPE USING TEXTURE MEASURESKuemmerle, T. 1 , Hostert, P. 1 , Schiller, T. 1 , and Radeloff, V. C. 21. Geomatics Department, Humboldt-Universität zu Berlin, Unter den Linden 6, 10099Berlin, Germany, phone: +49 (30) 2093 6894, email:tobias.kuemmerle@geo.hu-berlin.de2. Department of Forest Ecology and Management, University of Wisconsin-Madison,USAINTRODUCTIONHuman land use is an important driver of global environmental change and has resulted inwidespread degradation and loss of ecosystem structures and services (Foley et al. 2005).Monitoring land-cover change and assessing its drivers is therefore of great internationalconcern (Gutman et al. 2004; Lambin and Geist 2006), but the understanding of how peopleinfluence land change is still far from complete (Rindfuss et al. 2004). Remote sensing is themost important tool to provide information on where land changes occur (Lambin and Geist2006). Traditional methods to quantify land change from multitemporal remote sensing imagesoften rely on classifying the image into discrete land cover classes, or alternatively intochange classes (Lu et al. 2004). Although these methods are useful to assess land coverconversions such as deforestation or urbanization, they potentially overlook changes inwithin-class heterogeneity (Coppin et al. 2004). This is unfortunate, because modifications ofland-cover are widespread. Consequently, there is an urgent need to develop robust and repeatablechange detection methods that rely on continuous rather than discrete data, andthus allow for the monitoring of land cover modifications (Southworth et al. 2004).Following the fall of the Iron Curtain in 1989, Eastern European countries have been undergoingtransition from planning economies to market oriented systems. This transition has drasticallyaffected land management and land use decisions, and resulted in widespread landcover changes, such as the abandonment of farmland (Peterson and Aunap 1998), andchanges in forest cover (Augustyn 2004; Bicik et al. 2001). Moreover, the transition has triggeredmodifications of land cover and changes in landscape pattern, particularly concerningfarmland. Before 1990, most of Eastern Europe’s farmland was managed by the state inlarge-scale agricultural co-operatives. Since 1990, all Eastern European countries have implementedland reforms to break up the large-scale farming structures and to privatize theagricultural sector (Lerman et al. 2004). These land reforms, in combination with inheritancepractices and the underlying ownership pattern, resulted in a split-up of the large socialisticfields into smaller parcels and have led to the physical fragmentation (hereafter called parcelization)of farmland in many areas (Sabates-Wheeler 2002; van Dijk 2003). Land reformstrategies differed strongly among Eastern European countries, ranging from restituting landback to former owners, to the auctioning of land. However, not much is known on the extentand spatial pattern of post-socialist parcelization, and it remains largely unclear how differentland ownership structures and land reform affected the parcelization of farmland in EasternEurope.We selected the border triangle of Poland, Slovakia, and Ukraine because all three countrieshad different land ownership patterns and land management in socialist times (Table 1),which in turn led to different land reform strategies after the system change (Augustyn 2004;Lerman et al. 2004). Moreover, the region was part of the Austro-Hungarian Empire for a periodof around 150 years before 1914 with relatively homogeneous land management(Turnock 2002). Differences in farmland parcelization among countries are therefore likelydue to either socialist or post-socialist land management (Kuemmerle et al. 2006a), makingthe area particularly well suited to study the effects of land reforms on parcelization.370


Linhartova dvorana9.00–9.45 (Občutimo kulturo)Kultura in duh kot zavest telesa, plenarno predavanjePredava dddr. Evgen Bavčar, direktor in ustanovitelj laboratorija zanevidno pri mehiškem Inštitutu za kritične študije pod vodstvom dr.Benjamina MayerjaDddr. Evgen Bavčar, umetnik in filozof, bo v uvodu svojegapredavanja predstavil zgodovinski pristop do tistih ljudis posebnimi potrebami, ki jim je bila odvzeta svoboda. Vnadaljevanju bo spregovoril o vključevanju in izključevanjuinvalidnih oseb v kulturo in ustvarjanje, o slepih analfabetihin kulturi v zgodovinskem izročilu, o rojstvu pisave, začetkusimbolov in komuniciranja s svetom tišine, besedi v imenutistih, ki so pisali zgodovino. In o besedi invalidnih oseb, ki je krikv puščavo socialno močnejših. Spregovoril bo o ustvarjanju kotdopolnilu nepopolnosti telesa z akcijo duha ter o umetniškemdelu kot actus mentis in preseganju različnih pomankljivosti.Poudaril bo svobodo kot ideal konkretne emancipacije izsuženjstva tradicije in predsodkov ter podal nekaj pogledov nasvobodni svet in nesvobodne subjekte s posebnimi potrebami.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.V drugem delu bosta predavatelja predstavila praktičnoizvedbo pogovorov z otroki in odraslimi ob ogledu izbranihotroških animiranih filmov.Ptičica in listfoto Evgen Bavčar10.30–12.30Vzgoja prek umetniške izkušnje – primer filmskevzgoje, predavanje in delavnica z ogledom animiranih filmovIzvajata: dr. Robi Kroflič, Oddelek za pedagogiko Filozofskefakultete v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, in mag. Martina Peštaj,Otroški in mladinski program, Televizija SlovenijaIzbor animiranih filmov za otroke iz Vzgojno-izobraževalnegaprograma animiranega filma Slon iz Animateke 2012V prvem delu bo Robi Kroflič spregovoril o pomenu umetniškeizkušnje za vzgojno-izobraževalno delo v šoli glede doseganjatemeljnih vzgojnih ciljev, kot so zmožnosti otroka/učenca/dijaka, da vstopi v zgodbo drugega s pomočjo natančnegaopazovanja prikazane umetniške vsebine ter s pomočjodomišljije ustvarjalno obogati doživljanje lastne identitete včasu in prostoru.Martina Peštaj bo predstavila možnosti, ki jih pri delu z otrokiin mladimi ponuja animirani film. S pogovori jih povabimoin spodbudimo, da film polno doživijo in se nanj aktivnoodzovejo.13.30 –14.30 (Občutimo kulturo)Skrb za senzorno ovirane na TV Slovenija, predavanjez odlomki iz oddaj TV SlovenijaIzvajajo: mag. Martina Peštaj, urednica otroškega in mladinskegaprograma, in Ljubica Podgoršek, tolmačka za znakovni jezik, terTina Grošelj, urednica oddaje Prisluhnimo tišiniOtroški in mladinski program predstavi oddajo Zgodbe izškoljke, v kateri že več kot desetletje domače otroške oddajeprevajajo v znakovni jezik. Oddajo bosta predstavili MartinaPeštaj in Ljubica Podgoršek, ki sodeluje pri oddaji vse od njenihzačetkov. Ogledali si bomo eno prvih in eno zadnjih oddaj terspoznali spremembe vizualne podobe z leti.Oddajo Prisluhnimo tišini, ki teče na TV Slovenija že tridesetlet, bo predstavila urednica Tina Grošelj. Poudarek bo naposebnostih, ki jih ustvarjalci uporabljajo, da oddajo čim boljpribližajo ciljnemu občinstvu, vsebino pa obenem tudi drugimgledalcem. Predstavitev bodo popestrili odlomki iz oddaje.Na koncu si bomo ogledali še odlomek mladinske komedijeGremo mi po svoje, filma, ki je bil posebej prirejen za slepo inslabovidno publiko na način avdiodeskripcije. Tako priredbobodo predstavili njeni ustvarjalci.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.2


15.30 –16.30Česa se šole lahko naučijo od umetnosti – evropskaprimerjava, plenarno predavanjePredava: dr. Michael Wimmer, avstrijski strokovnjak na področjukulturno-umetnostne vzgoje, glasbeni pedagog in strokovnjak zakulturne politikePredavanje pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije zaUNESCODr. Michael Wimmer, ustanovni član in generalni direktorEDUCULT, Avstrija, glasbeni pedagog in strokovnjak za kulturnopolitiko, ima dolgoletne strokovne izkušnje iz sodelovanjaumetnosti, kulture, vzgoje in izobraževanja. Predstavil nambo novejše znanstvene izsledke iz kulturno-umetnostnevzgoje ter poudaril vlogo umetnosti in kreativnosti v vzgojnoizobraževalnemprostoru in družbi kot celoti.Predavanje bo v angleščini, zagotovljen bo slovenski prevod.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.prikaže kot še danes pomembnega in aktualnega. OdmevnoKovačevo predstavo je časnik Delo označil kot njegovo »doslejnajbolj temeljito in kompleksno«.foto Miha Fras18.00–19.30Sklepna prireditev Kulturnega bazarja 2013inOTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost), plesnapredstavaProdukcija: EN-KNAP; koncept in koreografija: Iztok Kovač;ustvarjalci in izvajalci: Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, BenceMezei, Ana Štefanec, Tamás Tuza (EnKnapGroup); glasba: IgorStravinski, Oktet, 1923; dirigentka: Živa Ploj Peršuh; glasbeniki:Kaja Lešnjak, Jože Kotar, Arpad Balasz Piri, Peter Stadler, JureGradišnik, Luka Ipavec, Mihael Šuler, David Kajič (AnsambelFestine); kompozicijske dopolnitve in glasbeno svetovanje: GregorPompe; vizualije: Komposter; oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc;oblikovanje prostora: Jaka Šimenc, Komposter, Iztok Kovač;kostumografija: Valter KobalIztok Kovač v svoji najnovejši predstavi koreografsko razstavi,analizira ter nato rekonstruira in vizualizira kompozicijoOktet Igorja Stravinskega iz leta 1923, kot bi jo veliki ruskiskladatelj – vizionar, revolucionar in glasbeni enfant terrible– po naročilu napisal prav za ples. V OTTETTO Kovač polegosmih glasbenikov in dirigentke tako vključi še pet plesalcevmednarodnega ansambla EnKnapGroup in skupino vizualnihumetnikov. Z različnih zornih kotov raziskuje aktualne odnosevključenih avtorjev do tega izjemnega glasbenega dela ter gaKosovelova dvoranaUrejena induktivna zanka za gluhe in naglušne v Kosovelovi dvorani.9.00–9.30Saša Eržen: Ti Loviš!, lutkovna predstavaProdukcija: Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvoKonj; režija in likovna podoba: Silvan Omerzu; glasba: MitjaVrhovnik Smrekar; oblikovanje svetlobe: Danilo Korelec; nastopata:Martina Maurič Lazar in Brane VižintinVeseloigra s tekom in petjem za najmlajše v režiji celovitegalutkovnega umetnika Silvana Omerzuja je likovno izoblikovana,glasbeno navdušujoča, igriva in dinamična. Na preprostosestavljivem odru z lesenimi lutkami in rekviziti pred gledalcipoteka napeta ter prav do konca zanimiva tekma medsosedoma psom in zajcem, ki postaneta prijatelja. Duhovitobesedilo je zapisala pisateljica mlajše generacije Saša Eržen, kise je lani s slikanico Tista o bolhah uvrstila med pet finalistov zanagrado izvirna slovenska slikanica.foto Urška Boljkovac3


10.30–15.00 (Vode povezujejo)Tematski sklop Vode povezujejo, ogled gledališke predstave,predavanja in predstavitve kulturnih vsebin, razpravaSodelujejo: Andrej Rozman Roza, Rozinteater, dr. Mitja Bricelj,Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), mag. Erika Rustja,Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ),Lojze Tršan (Slovenski filmski arhiv), Matjaž Mihelčič, RTVSlovenija in CV Koncept, dr. Staša Tome, Skupnost muzejevSlovenije, Nada Beroš; Muzej sodobne umetnosti Zagreb, mag.Anja Štefan; vodi: Irena CerarSklop bomo začeli z ogledom pripovediAndrej Rozman Roza: Kako so živeli povodni možjenekoč in kako živijo danesAvtor na podlagi nekaterih starih ljudskih, predvsem palastnih zgodb o povodnih možeh z nekoliko teatraliziranopripovedjo predstavi, kako se je spremenil človekov odnos dovode in narave nasploh. Poudarek ni na preteklosti, ampak nasedanjosti, in avtor razkrije nekaj skrivnosti o tem, kje in kakopovodni ljudje živijo danes in kako izginjajo.Tematski sklop je namenjen prikazu možnosti, kako prekkulturno-umetnostne vzgoje vključevati in spoznavati(razsežnosti) voda.Združeni narodi so 2013 razglasili za Mednarodno letosodelovanja na področju voda. Ministrstvo za kmetijstvo inokolje, pristojno za upravljanje voda, bo dejavnosti označevalopod sloganom Vode povezujejo. Dejavnosti naj bi pripomogle hkrepitvi dialoga ter poglobitvi sodelovanja in povezovanja vsehpristojnih, tako ministrstev kot javnih ustanov, raziskovalcev,zasebnikov, civilne družbe, vzgojno-izobraževalnih zavodov,umetniških ustvarjalcev. Le tako bomo lahko skupaj pripomoglik uresničitvi že dogovorjenih mednarodnih ciljev na področjuvoda, ki so zapisani v dokumentu Agenda 21 in v DeklaracijiZdruženih narodov za novo tisočletje, ter prispevali k ozaveščanjuo pomenu zdrave in varne pitne vode za vsakogar.V prvem delu strokovne razprave bo dr. Mitja Bricelj predstavilprojekt Vode povezujejo, mag. Erika Rustja pa povezovanjetematike trajnostnega razvoja ter vzgoje in izobraževanja.Sledil bo izbor kulturno-umetniških vsebin s področja vodater možnosti njihovega umeščanja v učni program (filmiSlovenskega filmskega arhiva, oddaje Slovenski vodni krog,RTV Slovenija …).V drugem delu bo dr. Staša Tome predstavila ponudbo javnihprogramov slovenskih muzejev in galerij, ki vodo otrokom inodraslim predstavljajo kot skupno dobrino, vir energije, delnarave, pa tudi navdih za umetniško ustvarjanje.Nada Beroš, kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu,bo predstavila zanimiv in pester izobraževalni projekt Voda, kije potekal spomladi 2012, v katerem je sodelovalo 55 hrvaškihmuzejev in galerij.Sledila bo razprava, v kateri bodo sodelujoči in udeleženciiskali možnosti, kako lahko skupaj udejanjijo in oplemenitijoprojekt Vode povezujejo.Zaključek: mag. Anja Štefan z ljudsko pripovedjo o vodiV ta tematski sklop sodijo tudi predavanja, razstave, gledališkein filmske predstave, ki jih najdete pod oznako Vode povezujejo.15.30–16.30Predstavitev in ogled filmov otrok in mladihIzvajata: Peter Milovanovič Jarh, samostojni svetovalec za film naJavnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD), in Ciril Murnik,mentor filmske vzgojeMladi izjemno spretno, domiselno in učinkovito uporabljajosodobno digitalno tehnologijo za izražanje svojih pogledov naokolje, družbo, vrednote, ne da bi pravzaprav bili deležne nekesistematične filmske vzgoje.Skozi projekcijo najboljših filmov z lanskega Srečanjanajmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije (do 15 let) bomoskušali prikazati izjemno subtilno in tudi presenetljivo kritično,ironično filmsko govorico mladih, spregovorili bomo o filmskivzgoji, mentorski vlogi ter kako omogočiti mladim še boljučinkovito rabo digitalne tehnologije za lastno izražanje inkulturno uveljavljanje.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.17.00–18.45 (Vode povezujejo)Želvino osupljivo potovanje (Turtle: The IncredibleJourney), ogled filma in filmska vzgojaRežija: Nick Stringer; Velika Britanija/Avstrija/Nemčija, 2009,distribucija v Sloveniji: Cenex/Fivia, scenarij: Melanie Finn, direktorfotografije: Rory McGuiness, glasba: Henning Lohner, produkcija:Big Wave, F&M, izvirni jezik angleščina s slovenskimi podnapisiFilmskovzgojna ura: dr. Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije, vsodelovanju s Kinodvorom, Kinobalon, program za otroke in mlade4


Dokumentarni film Želvino osupljivo potovanje je pretresljivaoceanska odisejada male želve, vrste glavata kareta, ki potuje posledi svojih prednikov na enem od najbolj neverjetnih popotovanjv svetu narave. Želvino potovanje se začenja na floridski plaži.Velika je komaj za otroško dlan, njen oklep je mehek in brezvsakega obrambnega mehanizma, toda prepotovati moratisoče kilometrov od Sargaškega morja, naprej na sever, vsedo spodnjih robov Arktike, obkroži Atlantski ocean, se spustiob zahodni evropski obali vse do Afrike in nato s tokom obekvatorju priplava spet nazaj na obalo, kjer se je izlegla. Le enaod tisočih želv preživi to življenjsko odisejado. Skozi zgodbo omali želvi spoznavamo tudi mogočen vpliv sodobne civilizacije,ki korenito spreminja življenje v oceanih.Pred filmom bo kratek pogovor z dr. Stašo Tome izPrirodoslovnega muzeja Slovenije.20.00–22.00 (Občutimo kulturo)Hoja po vodi, pogovor in dokumentarni filmSodelujejo: Alen Kobilica, Marko Bratuš, režiser, in Jani Sever,producentProdukcija: Vest in Sever & Sever za RTV SLOO nastajanju filma Hoja po vodi ter njegovih posebnostih inzanimivostih bodo pred ogledom filma spregovorili AlenKobilica, Marko Bratuš in Jani Sever.Alen Kobilica, najbolj prepoznavno slovensko ime iz sveta visokemode, je zaradi zapletov po operaciji tumorja v glavi spomladileta 2009 postopoma oslepel. S slepoto se je spopadel tako, daje nadaljeval poslovno pot kot lastnik modne agencije, hkratipa se je začel intenzivno ukvarjati s športom. Zastavil si je ciljosvojiti medalje tako na letni kot na zimski paraolimpijadi.Za svoja paradna športa si je izbral plavanje in smučanje.Konec lanskega leta je s pomočjo naložbenegaživljenjskega zavarovanja Flegma ustanovil center slepihšportnikov Vidim cilj. Njegovo poslanstvo je pomoč prinačrtovanju in izpeljavi treningov slepih športnikov tersnovanju in uresničevanju njihovih zastavljenih ciljev.Dokumentarni film skozi pričevanja o njegovem »prejšnjemživljenju« ter razlogih za izgubo vida in spremljanjemnjegovih prizadevanj za uvrstitev na paraolimpijske igrerazkriva motivacije in dileme oslepelega manekena.Dvorana Duše Počkaj9.00–9.50Luna na cesti, poetična klovnovska predstavaProdukcija: Zavod Bufeto in Slovensko mladinsko gledališče;zamisel in izvedba: Ravil Sultanov, Nataša Sultanova; režija: IvanPeternelj; likovna podoba in kostumografija: Barbara Stupica;scenografija: Sandi Mikuž; glasba: Nino Rota; oblikovanje svetlobe:Matjaž Brišar; oblikovanje zvoka: Silvo ZupančičNostalgična predstava o pozabljenem klovnu, ki se ponočisprehaja po praznih mestnih ulicah. Ker nima več dela, selačen potika naokrog in po smetnjakih brska za hrano. Vzapuščeni ulici opazi zbledel in raztrgan plakat, ki ga spomnina blišč cirkusa, v katerem je nekoč nastopal. Klovn potepuhter muhasta in boemska klovnesa se srečata, ko noči zavladapolna luna ter se z nje osuje skrivnosten prah, ki vsakogarzačara in obnori. Klovni so nepredvidljiva in zagonetna bitja,tako nastanejo prismuknjeni zapleti, v katerih je vse dokajnelogično, nesmiselno in nerazumljivo.foto Matej Peternelj12.00–13.05Mož, ki je sadil drevesa, predstava po motivih zgodbeJeana GionojaProdukcija: Lutkovno gledališče Maribor; režija: Nika Bezeljak;scenografija: Branko Hojnik; oblikovanje svetlobe: Šimon Koči,Branko Hojnik; oblikovanje zvoka: Marko Jakopanec; oblikovanjelutke: Lucijan Jošt, Gregor Lorenci; igra: Miha BezeljakMolčeči mož v Gionojevi zgodbi živi predan svojemu delu.Njegova predanost je brez pričakovanj po zunanji hvali, bogatazapuščina je zaradi njegove skromnosti še plemenitejša. Znjegovim vztrajnim delom iz suhe oglarske dežele zrasterodovitna pokrajina – vznikneta smisel in upanje. Predstavaje intenzivno srečanje igralca z zgodbo, ki poraja vprašanja,koliko velik ali majhen je človek in kaj lahko z zgledom počnev lastnem življenju. Posaditi drevo je zgovorna metafora, kiponazarja skrbnost, potrpljenje, vztrajnost, vero, veličastnost,večnost, življenje. Na svojem malem gledališkem planetuigralec ustvarja svoj svet. S prebojem iluzije pa sebi ingledalcem omogoči, da vsi tudi zunaj dvorane ustvarimo kajnovega in pomembnega za druge.5


foto Benjamin d‘Aoust14.00–15.30 (Občutimo kulturo)Nevidno v plesu, predstavitev ustvarjalnega procesa inplesna delavnicaIzvajata: Ana Stegnar, koreografinja, Said Gharbi, plesalec inigralec, člana plesnogledališke skupine Les BGM iz BelgijeSlepi plesalec Saïd Gharbi nastopa v predstavi Fairy mixkoreografinje Ane Stegnar, s katero sodelujeta že od leta 2004.Fairy mix je plesnogledališka pravljica s štirimi nastopajočimi,v kateri japonski sluga, slepi lovec, princeska, bela kot sneg,spogledljiva mačeha, plešoči zmaj ... popeljejo gledalca skozitemni gozd do začaranega stolpa. Povabijo ga v pravljični svetmočnih čustev. Predstava, ki je namenjena otrokom med 6. in12. letom, je dostopna tudi slepemu in slabovidnemu občinstvuprek avdiodeskripcije in delavnice.Predstavitev ustvarjalnega procesa se bo osredotočila nanavzočnost slepega plesalca v ustvarjalnem procesu – ta namje odprla drugačne možnosti komuniciranja, zaznavanja,pa tudi ustvarjanja plesnih gibov in gledaliških prizorov. Delpredstavitve bo kratek film o nastajanju predstave. V plesnidelavnici bodo sodelujoči izkusili oblike ustvarjanja in učenjagiba brez vida. Poudarek pa bo tudi na tistem, ki vidi, instrategijah, ki jih mora razviti v sodelovanju s slepimi (plesalci).16.30–17.10Janček Ježek, lutkovna pravljicaProdukcija: Lutkovno gledališče Maribor; režija: Margit Gysin; igra:Elena VolpiZgodba o Jančku bi bila čisto navadna zgodba o čisto navadnemdečku s povsem povprečnim deškim življenjem, če ga ne bilepega dne spremenili v ježka. Življenje ježka je, čeprav semarsikomu ne zdi, vse prej kot preprosto in srčkano. Že izpostelje je težko vstati, kaj šele priti čez cesto ali objeti prijatelja.Tudi ježkovega jedilnika se ne bi razveselil noben otrok: samajabolka, hruške in ob nedeljah mogoče kakšen deževnik zaposladek. Ampak to je predstava o sicer navadnem dečku-ježku,ki pa se nekega meglenega jutra odloči, da ne bo nikoli obupal inbo namesto jabolk raje iskal svojo srečno zvezdo.Štihova dvorana9.00–9.45 (Občutimo kulturo)Otročje lahko muziciranje, koncert na otroške igrače (zaotroke od 8. do 12. leta)in10.30–11.15 (Občutimo kulturo)Otročje lahko muziciranje, koncert na otroške igrače (zaotroke od 3 do 8. leta)Izvajata in skladata: Boštjan Gombač in Zlatko Kaučič; koncept,besedilo, scena, kostumi in režija: Ivana Djilas; besedila pesmi:Ivana Djilas in Boštjan GombačRahločutna glasbenika sta se lotila razčleniti kakofonijo inugotoviti, kako otroci poslušajo svet okrog sebe. Razdelila staigrače po temah: glasno, tiho, zabavno, umirjeno, ritmično,naravno in podobno. Tako so nastale glasbene škatle. Vsakavsebuje igrače na določeno temo ter odpira eno polje občutkovin izkušenj. Na primer TIHO je škatla za umirjanje, spanje,vesolje, abstrakcijo. Vanjo so se stlačili: projekcijska zvezdica,glasbeni krog, ki sveti na tone, ocean drum, školjke, glasbenaskrinjica in podobne. V škatlo GLASNO so se skrili zvokimesta: stroji, avtomobili, otroški sesalec, otroška blagajna,hupe in podobno. V škatlo NARAVNO so se skrile živali, vRITMIČNO različni bobni, žoge, dlani za ploskanje in različneplesne zadeve. V ZABAVNO igrače, ki se smejijo zelo na glas.V PRIJETNO človeški glasovi, medvedki, ki pripovedujejopravljice, govoreče knjige ...Za mlade možgane je neverjetno pomembno, da stvaripospravljajo v škatle, jih odložijo in za nekaj časa pozabijonanje. Tako gre proces učenja.foto Boštjan Lahfoto Peter Uhan6


12.00–13.30 (Občutimo kulturo)Tudi mi lahko beremo!, okrogla mizaSodelujejo: dr. Veronika Rot Gabrovec, Bralno društvo Slovenije(BDS), dr. Aksinja Kermauner, Zavod za slepo in slabovidno mladinoLjubljana in Pedagoška fakulteta Koper, Nina Janžekovič, Zavodza gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL), Lila Prap, ilustratorka inpisateljica, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL, Pionirska – center zamladinsko književnost in knjižničarstvoV Bralnem društvu Slovenije znanje, ki ga člani pridobijo sštudijem, raziskovanjem ali praktičnimi izkušnjami, poskušajodejavno razširiti. Ker se zavedajo, da raven pismenosti vdoločenem okolju pomembno sooblikujejo tudi prebivalci sposebnimi potrebami, bodo septembra 2013 organizirali posvetna temo bralcev s posebnimi potrebami. Nekaj strokovnjakov bomalce odgrnilo zaveso v »zaodrje« jesenskega posveta:Pisateljica in profesorica Aksinja Kermauner bo v prispevku Tipneslikanice za slepe in videče predstavila, kako lahko tipne slikanicerazvijajo bralno pismenost. Slepi in slabovidni otroci s tipnoslikanico razvijajo in utrjujejo predstave o svetu, povezujejovsebino slikanice z ilustracijami, urijo tip in razvijajo motivacijoza branje. Vendar so tipanke tudi pomemben pripomoček zapolnočutne otroke, saj jih spoznavajo z večinoma neznanimsvetom slepih in slabovidnih ter razvijajo empatijo do»drugačnih« sovrstnikov.Knjižničarka Nina Janžekovič bo v prispevku Uporaba slikanice vslovenskem znakovnem jeziku kot didaktičnem pripomočku govorilao razvijanju branja med mladimi v ZGNL, o tem, s kakšnimiovirami se srečujejo gluhi pri branju, kaj jih spodbuja in kaj ovirapri branju ter kako omogočiti otrokom, da so pri tem uspešni.Ilustratorka in pisateljica Lila Prap bo predstavila svojo slikanicoZakaj so zebre progaste, ki je izšla v Braillovi pisavi, hkrati pa jeprevedena tudi v znakovni jezik – ogledali si bomo video knjigo.Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinskoknjiževnost in knjižničarstvo bo predstavila izbor novejših innajnovejših kakovostnih otroških in mladinskih leposlovnih del,ki obravnavajo tematiko slepote, slabovidnosti, naglušnosti ingluhote.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.14.00–15.00Kako in za koga nastaja Slovenska pisateljska pot,predstavitev projekta Slovenska pisateljska pot in knjižnegavodnika z zemljevidom potiSodelujejo Društvo slovenskih pisateljev (DSP) in partnerji: mag. IgorLikar, vodja projekta, mladinska pisateljica in pedagoginja MajdaKoren, založnik in literarni publicist Franci Just, poslovni sekretar DSPSaša Jovanovič, Nina Kokelj, programski vodja DSP, Marija Hribar,direktorica knjižnice Jožeta Udoviča, Oskar Kogoj, oblikovalec,Andraž Poeschl, odgovorni urednik Kulturno-umetniškega programaTV Slovenija, Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202, Matjaž Celič,grafični oblikovalec, Dragica Breskvar, JSKD, predstavnik Slovensketuristične organizacije, predstavnica Skupnosti občin SlovenijeEden novejših programov DSP je rastoči projekt Slovenskapisateljska pot (SPP), ki oživlja in predstavlja slovensko literarnodediščino. Njegov osrednji del je pohodna transverzala, učna pot,ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in delalislovenski pisatelji, prinaša pa tudi bogate spremne vsebine ingradiva, vključno z virtualnim vodnikom po kulturni dediščini, teržive dogodke. Predstavljene so možnosti sodelovanja različnihpartnerjev ter njihovega vključevanja v izvedbo in razpise.Projekt, njegovi cilji in nameni ter primeri iz izvajanja v letu 2012bodo predstavljeni kot primeri dobre izkušnje (izvedeni literarniin spominski dogodki na trasi SPP – predstava ob 100-letnici rojstvaMile Kačič v Drami SNG, dogodek ob otvoritvi spominske razstave vknjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, slovesno odprtje spominske sobeFerda Godine v Murski Soboti idr.). Predstavljeni bodo: izvajanjeučnih ur na SPP s pomočjo sodobnih pedagoških pristopovin večmedijskih form, pomen projekta za kulturni turizem terpovezovanje sodobnosti s tradicijo, knjižnice in SPP (spominskesobe in predstavitve), postavitev vzorčnega predstavitvenegaprimera postaje SPP s partnerji, elektronski žig na trasi SPP,večmedijski dnevnik SPP (vključevanje otrok s prispevki in dnevnikina večmedijski portal: kratki filmi, fotografije, facebook), popotnainternetna postaja in natečaj za plakat SPP (mobilni telefon).Prav tako bo predstavljen novo izdani vodnik Slovenska pisateljskapot z zemljevidom in njegove mogoče elektronske oblike.Poskusna kratka neposredna vključitev Vala 202 in TV Slovenijav Štihovo dvorano s postaje SPP.15.30–16.15Mladi in sodobna glasba, predavanjeIzvajata: Ivan Cepanec in Katja Šušteršič, Zavod Radio ŠtudentPredavanje bo temeljilo na ogledu glasbenih videospotovnekaterih (predvsem pri mladini) izjemno priljubljenihglasbenikov in/ali zasedb. Sprehodili se bomo skoziposamezne posnetke in skušali pojasniti, zakaj ta ista glasbasproža tako mešane (da ne rečemo celo nasprotujoče si)vrednostne sodbe – mlado občinstvo jo neredko priznava zaedino, ki ji je vredno prisluhniti, stroka pa jo kritično opisujekot potrošniški produkt, oropan prave glasbene vrednosti. Vdrugem delu izpostavimo še nekatere izvajalce in glasbenežanre, ki bi jih bilo v namen širjenja glasbenih obzorij smiselnopredstaviti mladim oz. mlajšim.Predavanje o tem, kaj imamo za kakovostno sodobno glasbo,kako jo prepoznati in kako predstaviti mladim poslušalcem, boobogateno z videoposnetki.16.45–17.30 (Vode povezujejo)Teče, teče bistra voda, pripovedovalsko-glasbeni dogodekIzbor pripovedi in pripovedovanje: Anja Štefan; avtorja in izvajalcaglasbe: Bojan Cvetrežnik (violina, irski buzuki in drugi inštrumenti)in Barja Drnovšek (violina, kontrabas in drugi inštrumenti)Dogodek je preplet pripovedovanja in sprotne, izvirne glasbenespremljave. Violinista Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek bostaže znane glasbene motive prepletala z izvirnim zvočenjem inpri tem violini vešče menjala s kontrabasom, irskim buzukijem,kontrabasom ... Pesnica in pravljičarka Anja Štefan bo po svojeprepoznavno pripovedovala slovenske pripovedi, ki se vežejona izbrano temo letošnjega Kulturnega bazarja – vodo.foto Nada Žgank7


Klub CD9.00–10.00Lunin med, koncert za otroke in učenceIzvajalca: Samo Kutin in Mateja GorjupNa glasbenem popotovanju izvajalca predstavljata svet ljudskihpesmi nas in naših prednikov. Skupaj z otroki ustvarjata tudinove glasbene svetove, saj petje spremljata z ljudskimi glasbili zvseh vetrov, tako afriškimi (kalimba, gongoma, n’goni, balafon,bendir, kalabaši – buče na vodi), avstralskim didžeridujem,indijskimi (sarangi, tampura, khamak) kot slovanskimi (koncovka,bisernica in srednjeveško glasbilo hurdy gurdy) pa tudi slovenskimi(lončeni bas, okarina in drumlja). Uporabljata različna zvočila(zvončki, raglja, majhne činele, ropotulje, preproste piščali, domaizdelane kazuje in duholovce, litofon iz marmornih plošč), kiotroke neposredno, s prvoosebno izkušnjo, vključujejo v glasbenoustvarjanje. Program spodbuja zavedanje medkulturnega dialogain je prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.11.00–12.00Nikoli dolgočasen Orff ali Kaj zanimivega lahkopočnete v razredu z glasbo?, koncert za otroke in učenceIzvajalci: Slovensko društvo Carla Orffa – Petra Brdnik Juhart,Tadeja Mraz Novak, Mateja Käfer in Franci KrevhProgram je odgovor na vprašanje, kako v slovenske predšolskein šolske učilnice vpeljati pedagoška načela Carla Orffa. Obizvajanju delavnic z otroki bodo strokovni delavci dobili noveideje za zanimivo in kakovostno poučevanje z glasbo. Učiteljibodo spoznali celo vrsto plesnih, gibalnih in glasbenih iger, skaterimi bogatimo pouk in vpeljujemo v pedagoški procesustvarjalnost učencev.13.00–14.00Glasbene stopinje v svetu besed, koncert za učence in dijakeIzvajalci: Bojan Šen (kitara, mandolina, glavni vokal), Stane Švigelj(banjo, spremljevalni vokal), Aleš Koren (violina, spremljevalnivokal), Vid Sark (bas, flavta, spremljevalni vokal)V programu mladi poslušalci spoznajo različne glasbene zvrstiin prvine (blues, folk, country, swing, ljudsko petje, vplivi klasičnein jazzovske glasbe, improvizacija) in kako je slišati slovenskopoezijo (Oton Župančič, Simon Jenko, Josip Murn - Aleksandrov,Simon Gregorčič) ter nekatere zgodbe, ki so se dotaknile piscevbesedil (Martin Krpan, Peter Klepec, Blejsko jezero …), prelitev te glasbene zvrsti. Slišali bodo, kako je mogoče drugače(z ustvarjanjem, v popularnih melodijah, z nastopanjem)spoznavati lastno kulturo in spoznali številna glasbila. Programskuša mlade okužiti z duhovitim in hkrati resnim pristopom kustvarjanju in poustvarjanju, ki manjka tako našim odrom kottudi institucionaliziranim učnim programom.Klub Lili Novy9.30–10.00Miška Mica vabi v arhiv, predstavitev projektaSodelujejo: Nataša Budna Kodrič, Barbara Pešak Mikec (obeZgodovinski arhiv Ljubljana), Bojana Aristovnik (Zgodovinski arhivCelje)Arhiv? Kaj je to? Avtorici bosta predstavili knjigo o vedoželjnimiški Mici, ki je raziskala arhiv, srečala duhca in spoznalaveliko novega. Učeni duhec Ferdi ji je razkazal listine, pečate,dokumente, načrte in stare fotografije.Sledila bo predstavitev projekta Miška Mica v arhivu, ki staga v šolskem letu 2011/12 izvajala Zgodovinski arhiv Celje inOsnovna šola Petrovče s pridruženimi partnerji: Glasbenošolo Rista Savina Žalec, Šolo za hortikulturo in vizualneumetnosti Celje ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje.Projekt najmlajšim didaktično, izvirno in hudomušno približaraziskovanje preteklosti in pomen varovanja pisne kulturnedediščine, učenci se srečajo z osnovnimi pojmi v arhivu. S takodejavnostjo krepimo zavedanje o pomenu arhiva v širši družbi.10.30–11.15Šolski radio – prednosti in pasti, predavanjeIzvaja: Katja Šušteršič, Zavod Radio ŠtudentNa predavanju bomo spregovorili o šolskem radiu kotdomiselni povezavi s predmetnikom in projektu, ki omogočaštevilna izhodišča za inovativen pristop k vzgoji kritičnegauporabnika sodobnih medijev. Dotaknili se bomo osnovnegaznanja, ki ga tovrstna šolska dejavnost potrebuje za svojekar najbolj uspešno delovanje. Tako bo mogoče poslušati oprogramski shemi, zgradbi radijskega prispevka, sestavljanjuekipe, govoru in povezovanju programa ter kakovostni glasbi,primerni za mladinski medij. Za nameček razgrnemo šeseznam osnovne tehnične opreme.Predstavitev bo obogatena z zvočnimi posnetki.11.45–12.30Arhitekturni detektivi – raziskujemo in razumemoprostor, predavanjePredava: Lenka Kavčič, arhitektka, članica strokovnega svetaArhitektura in otroci, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije(ZAPS)Arhitektura ima velik vpliv na naše vsakdanje življenje in je enaizmed naših najbolj neposrednih izkušenj. Zgrajeno okolje dajeokvir za vsakršno človeško dejavnost in komunikacijo. Vsakod nas se lahko nauči globlje doživljati, razumeti in vrednotitiprostor. Če želimo doseči stopnjo ozaveščenosti, ki spodbujanaše uživanje v okolju tukaj in zdaj, se moramo usposobiti zanjegovo razumevanje in razlago.Doživljanje arhitekture vključuje interakcijo med oseboin prostorom. Otroci še posebej neposredno zaznavajoprostor s celim telesom, prek igre in gibanja, z uporabovseh čutil. Namen arhitekturnega izobraževanja je negovatito sposobnost, ohraniti občutljivost do grajenega prostora,ustvariti trajno zanimanje, spodbujati razpravo o temah inprocesih pri oblikovanju skupnega prostora.Kakovost našega prostora v prihodnosti je odvisna od tistih,ki so danes še otroci. Njihova sposobnost pametnih odločitevbo odvisna od znanja, spretnosti in zmožnosti, pridobljenih zizobrazbo. Izobrazba o prostoru dolgoročno vpliva na razvojprostorske pismenosti, vrednot, vezanih na urejanje prostora,in splošni okus ljudi. Zato je zelo pomembno, da se strokovnidelavci seznanijo s kakovostnimi načini podajanja prostorskegain arhitekturnega znanja.8


Skupina ARHITEKTURA IN OTROCI, ki deluje v okviru ZAPSod leta 2009, si s svojim delovanjem prizadeva, da bi znanjeo prostoru, arhitekturi in oblikovanju postalo del splošneizobrazbe in razgledanosti.13.00–13.45Kako se skozi kulturno-umetnostno vzgojo lahkovključimo v EU leto državljanov, predstavitev EU leta terkako povezati državljansko vzgojo s filmom in gledališčemSodelujejo: Matjaž Kek, Urad za komuniciranje, koordinatorEvropskega leta državljanstva za Slovenijo; Andrej Šprah, Slovenskakinoteka; Matjaž Šmalc, Javni sklad za kulturne dejavnostiEvropski parlament in svet EU sta leto 2013 razglasila zaevropsko leto državljanov, katerega namen je ozavestitidržavljane o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva Unije.Državljani Unije imajo pomembno vlogo pri krepitvi teh pravic,tako da sodelujejo v civilni družbi in demokratičnem življenju.Zato sta pomembni vloga državljanske vzgoje ter njenaumeščenost v šolske in obšolske dejavnosti. Matjaž Kek bopredstavil leto državljanov Evropske unije in glavne aktivnostiv Sloveniji. Andrej Šprah in Matjaž Šmalc pa bosta predstavila,kako lahko s filmsko in gledališko vzgojo prispevamo k večjimsocialnim in državljanskim pristojnostim otrok in mladostnikovter pokazala možnosti, kako kulturno-umetniške vsebinepovezati z državljansko vzgojo.16.15–17.45Predstavitev oddaje Infodrom, dnevnoinformativneoddaje za otroke, z avdicijo za otroške poročevalceSodelujejo: urednica oddaje, Barbara B. Stegeman in nekaterivoditelji oddaje: Tina Antončič, Jan Robin, Nejc LevstikDvorana Lili Novy se bo spremenila v televizijski studio, vkaterem se bodo otroci od 8. do 12. leta lahko preizkusili vvlogi poročevalca za oddajo Infodrom. Pred kamero bodo takolahko posneli svojo novico in se predstavili. Izbrani mladinovinarji bodo lahko sodelovali v redni petkovi rubriki »otroškiporočevalec«, v kateri otroški poročevalci raziskujejo zanimivekraje (npr. center vesoljskih tehnologij, podjetje za izdelavovideo igric) ali pa posnamejo intervju z znanimi osebnostmiz vseh področij (plesalka Nika Kljun, biatlonec Jakov Fak).Za preizkus pred kamero nastopajoči potrebujejo soglasjestaršev/skrbnikov.Dnevnoinformativna oddaja TV Slovenija Infodrom jenamenjena poročanju o dogajanju doma in po svetu,razlagi ozadja dnevnih dogodkov; otrokom ponuja orodje zaučinkovito spopadanje z vedno bolj kompleksnim svetom,prisluhne njihovemu mnenju in neposredno odgovarja nanjihova vprašanja. Na sporedu je od ponedeljka do petka ob18. uri na prvem programu TV Slovenija in tudi na spletni straniwww.infodrom.si.14.15–14.45 (Občutimo kulturo)Senzorno ovirani – redni obiskovalci splošnih knjižnicSodelujejo: Zdenka Gajser, Agica Kovše, Mariborska knjižnica;Milan Kotnik, Kaja Zlatka Hötzl (prevod v slovenski znakovnijezik), Društvo gluhih in naglušnih Podravja MariborKje se začne in konča svet tišine, kako premakniti notranjemeje sporazumevanja med nami, kako doseči, da se ne bojimodrug drugega, ne glede na to, v katerem svetu živimo?Prikazali bomo, kako se na to potovanje medsebojnegaspoštovanja, spoznavanja in zbliževanja podajamo vMariborski knjižnici ter Društvu gluhih in naglušnih PodravjaMaribor, z namenom, da čutno ovirani uporabniki postanejoredni obiskovalci splošnih knjižnic.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.15.00–15.30 (Občutimo kulturo)Pravljična ura za senzorno oviranePravljice pripoveduje: Agica Kovše, Mariborska knjižnica; prevodv slovenski znakovni jezik: Kaja Zlatka Hötzl, Društvo gluhih innaglušnih Podravja MariborPoslušanje pravljice za otroke od 6. leta naprej, za čutnoovirane, gluhe in naglušne kot tudi slišeče, ki ob spremljanjupravljice spoznavajo in se učijo sprejemati tudi drugačnosporazumevanje.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.Dvorana E69.00–10.15Otroške oddaje Televizije Slovenija kot vir navdiha zadelo z otroki, predavanje z delavnicoSodelujejo: uredniki oddaj v Otroškem in mladinskem programuTV SlovenijaOtroški in mladinski program bo na dejavnem predavanju zdelavnicami predstavil aktualne in arhivske oddaje, ki jih jemogoče najti tudi v spletnem predvajalniku. Vsaka oddaja bopredstavljena z vidika ciljnega občinstva, ki ga nagovarja, ter zmožnostmi za pogovor in delo z otroki, ki jo ponuja.V drugem delu bomo udeležence ob primeru konkretnih oddajpovabili k razmišljanju in raziskovanju možnosti, ki jih zanjihovo delo predstavljajo posamezne oddaje.9


10.45–12.30Razigrana poslušanja, učna ura z radijsko igroProdukcija: Uredništvo igranega programa tretjega programaRadia Slovenija, programa Ars; vodja: Klemen MarkovčičPredstavitev radijske igre kot zvrsti in hkrati didaktičnegapripomočka, ki ostaja del splošnega (učnega) načrta za vrtcein osnovne šole. Razigrana poslušanja je vodena učna ura zradijsko igro za otroke, ki skupaj z vodjo pogovora in svojimimentorji po poslušanju razmišljajo o lastnih občutjih, pa tuditemah, motivih, zgodbi. Ključna želja in namera je ponovnozgraditi most med radijsko igro in učilnico ali igralnico. Sevedapa tudi spodbuda slušnega razumevanja otrok in njihovegaspoznavanja umetniške radiofonije.13.00–14.00Novinarska delavnica Prvega programa RadiaSlovenija, delavnicaIzvajata: Tadeja Bizilj in Špela Šebenik – Program za mlade Prvegaprograma Radia SlovenijaProgram za mlade Prvega programa Radia Slovenija pripravljaradijske novinarske delavnice za osnovnošolce, ki sodelujejopri izbirnem predmetu Vzgoja za medije. Na novinarskihdelavnicah, ki so sestavljene iz treh delov, se učenci seznanijoz radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažoprispevkov ter tudi sami oblikujejo oddajo Hudo! in sodelujejopri njeni izvedbi, ki je na sporedu vsako soboto od 9.05 do10.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V teoretičnem deluse učenci seznanijo z mediji, novinarskimi žanri in razmišljajoo vsebini oddaje, ki jo bodo zasnovali, ter o novinarskih žanrih,ki jih bodo uporabili. V praktičnem delu se učenci, razdeljeniv skupine, sami lotijo snemanja intervjujev, reportaž in anket,ki jih ob pomoči radijskih tonskih mojstrov tudi zmontirajo inpripravijo za radijsko predvajanje. Zadnji del pomeni pripravoin izvedbo radijske oddaje Hudo! s pisanjem scenarija, izbiroglasbe in vodenjem oddaje neposredno iz studia Prvegaprograma.Na novinarski delavnici bodo pedagogi ob praktičnem delu zučenci spoznali, kako tovrstna delavnica poteka.14.30–15.00Spletni portal TV Slovenija s tematskimi kanali,predstavitevIzvaja: Jelka Stankovič, Oddelek za razvoj TV SlovenijaPredstavili vam bomo novost TV Slovenija, spletni portal, vokviru katerega nastajajo tematski spletni kanali in predstavljadragocen vir vsebin, strukturiranih na način, ki omogočapregleden dostop do TV-programov za specifične ciljneskupine.Med vsebinami so zbrane tako najnovejše kot tudi arhivskeoddaje TV Slovenija, pa tudi vsebine, ki so pripravljene zgoljza spletno mesto.Vsebine so tematsko organizirane, kar obiskovalcem spletnegamesta omogoči hiter in preprost dostop do želene vsebine.Obenem je spletno mesto povezljivo s socialnimi omrežji, karpoenostavi posredovanje izbrane vsebine, omogoča pa tudipersonalizacijo.Dvorana M110.00–11.00Naučimo otroke razmišljati … naprej! (Spodbujanjeustvarjalnosti, podjetnosti, inovativnosti ter poučevanjerazmišljanja v šoli), predavanjePredavata: Barbara Vrhovnik, vodja Izobraževalnega centraObrtno-podjetniške zbornice Slovenije in mag. Nastja Mulej,licencirana trenerka orodij razmišljanja po metodi CoRT (dr.Edward de Bono)Spoznali bomo koncept Krožkov UPI, ki se izvajajo po 36osnovnih šolah po Sloveniji. V svojem programu spodbujajoustvarjalnost, podjetnost in podjetništvo, inovativne ideje,poslovne načrte ter navdušujejo vse sodelujoče. Izziv projektaje bil tudi, kako umestiti spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnostiin inovativnosti osnovnošolcev v šolski sistem; nastal jepredlog trajnostnega modela, ki nakazuje mogoče rešitve vveč smereh. Šolskega sistema ne moremo hitro spremeniti,lahko pa spremembe uvajamo postopno, v sedanjem kurikulu:ob obravnavi začrtanih vsebin porabimo čas za usmerjenopogovarjanje, sproščeno razmišljanje, razvijanje novih idej …Seznanili se bomo z razmišljanjem o ciljih, posledicah,prednostih, slabostih in zanimivostih, vključenih dejavnikih inprednostnih nalogah, mogočih alternativah in izbirah, stališčihdrugih – zabavno in ob primerih, domačim otrokom.11.30–12.30DesignThinking za učitelje, predavanjeIzvajajo: Barbara Nardoni, mag. Barbara Prinčič, mag. MarkoSavić, Društvo oblikovalcev SlovenijeinModa danes, predavanjeIzvaja: Almira Sadar, red. prof., Katedra za oblikovanje tekstilij inoblačil, Oddelek za tekstilstvo, Naravoslovnotehniška fakulteta,Univerza v LjubljaniDesignThinking – uveljavljen izraz za razmeroma uveljavljennačin razmišljanja in reševanja problemov. Oblikovalci razmišljajodrugače; drugačen način razmišljanja jih z aktiviranjemposameznikove ustvarjalne energije pripelje do drugačnih,inovativnih rešitev. In to družba danes od posameznika pričakuje.Gre za odklon od linearnega načina razmišljanja, delovanjain učenja, ki je bil dolga desetletja prepoznan kot edina pravapot k uspehu. S področja oblikovalskih strok, prek uveljavljanjav poslovnih okoljih, se DesignThinking seli tudi v vzgojo inizobraževanje. Predstavljene bodo metode in pristopi, ki učencapritegnejo, motivirajo in aktivirajo tako, da v okviru učne ure,ne glede na vsebino predmeta, teži k uspešnemu rezultatu terk rešitvi obravnavane teme ali problema. Sam ali v sodelovanjuz drugimi sošolci v skupini. DesignThinking izhaja iz človeka innjegovih potreb, opazuje in analizira vsakdanji svet, ki nas obdaja,omogoča eksperiment po principu »učenje skozi izkustvo«, karpomeni, da dovoljuje napake, s tem pa učenju za znanje dodajaučenje za življenje.V drugem delu bo Almira Sadar predstavila velike spremembeiz zadnjih desetih let na področju mode. Nova informacijskatehnologija, razvoj v tekstilni tehnologiji, interdisciplinarnostpodročij, ekološka zavest, gospodarske razmere na svetovnemtrgu … je le nekaj področij, ki so jih zaznamovale spremembe vdanašnji modni industriji.10


13.00–14.15 (Občutimo kulturo)Senzorno ovirani, muzeji in umetnost – ovire,možnosti in priložnosti, okrogla mizaSodelujejo: Borut Rovšnik (Pedagoška sekcija Skupnosti muzejevSlovenije), mag. Katja Sudec (projekt SOdelujem SkupajIntegrativno na področju kulture, galerija Škuc), Petra Rezar(likovna pedagoginja, Zavod za gluhe in naglušne Slovenije)V zadnjih letih so slovenski muzeji in galerije veliko pozornostiposvečali dostopnosti svojih ustanov senzorno oviranimosebam. Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije jeob priročniku Dostopen muzej organizirala tudi usposabljanjemuzejskih delavcev, številne ustanove pa ponujajo različnepripomočke in programe za čutno ovirane osebe. Mag. BorutRovšnik bo predstavil prizadevanja in napredek slovenskihmuzejev in galerij na tem področju ter številne primere dobrihizkušenj.V nadaljevanju bo predstavljen projekt SOdelujem SkupajIntegrativno na področju kulture, kot primer usposabljanjaza slepe in slabovidne kakor tudi videče. Katja Sudec, vodjaprojekta, bo poudarila obliko interdisciplinarno zastavljenegausposabljanju in pomen takega načina dela.Sledila bo Petra Rezar, ki bo spregovorila o Kulturi gluhih danes– o povečani dostopnosti kulture gluhih, ki jo omogočatatehnološki napredek in slovenski znakovni jezik. Dotaknila sebo tudi problema, zakaj sama kultura gluhih še vedno ostajaobrobna točka družbene (javne) kulture. Razkrila nam bo, kjeso primeri dobrih izkušenj in možnosti gluhe kulture.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.16.00–17.00Sodobna umetnost ali kar nekaj?, predavanjeIzvaja: Brigita Strnad, višja kustosinja, Umetnostna galerijaMaribor UGM, Skupnost muzejev SlovenijePrvi stik s sodobno umetnostjo pogosto povzroča občutkenelagodja. Zdi se preveč zapletena ali kar nekaj, kar bi lahkonaredili tudi sami. Če ostanemo samo pri prvem stiku, zlastiče ni dober, gojimo odklonilen odnos do umetnosti. Zato jenaloga umetniških galerij, da ta stik poglobijo. Skozi primerepedagoške prakse, za različne ciljne skupine v UGM, bomopredstavili pristope k poglobljenemu spoznavanju in bogatemudoživljanju sodobne umetnosti. Primeri sledijo cilju UGM kotjavne ustanove – seznanjanje javnosti s kakovostnimi delimoderne in sodobne umetnosti. Pri tem pa izhajamo iz ideje,da namen spoznavanja umetnosti ni zvedeti več o umetniškemdelu ali umetniku, temveč prek umetnosti zvedeti več o sebi insvetu.Dvorana M210.00–11.30Spletni portal TV Slovenija s tematskimi kanali,predstavitevIzvaja: Jelka Stankovič, Oddelek za razvoj TV SlovenijaPredstavili vam bomo novost TV Slovenija, spletni portal, vokviru katerega nastajajo tematski spletni kanali in je dragocenvir vsebin, strukturiranih na način, ki omogoča pregledendostop do TV-programov za specifične ciljne skupine.Med vsebinami so zbrane tako najnovejše kot tudi arhivskeoddaje TV Slovenija, pa tudi vsebine, pripravljene zgolj zaspletno mesto.Vsebine so tematsko urejene, kar obiskovalcem spletnegamesta omogoča hiter in preprost dostop do želene vsebine.Obenem je spletno mesto povezljivo s socialnimi omrežji, karpoenostavi posredovanje izbrane vsebine, omogoča pa tudipersonalizacijo.11.00–12.50 (Občutimo kulturo)Gremo mi po svoje, mladinska komedija, avdiodeskripcijaKoprodukcija: Vertigo/Emotionfilm, RTV Slovenija; scenarij inrežija Miha Hočevar; igrajo Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, JureKreftPredvajanje filma bo uvedla kratka predstavitev priredbe nanačin avdiodeskripcije, sklenil pa ga bo pogovor z režiserjemin nekaj mladimi igralci.Glavni razlog za komične zaplete na poletnem taboru ob Sočije hudo resen starešina, ki prisega na taborniški red in veščine.A kaj, ko fante veliko bolj kot to zanima sosednji športni inumetniški tabor, v katerem so prav luštne punce. Dogodivščine,humor in čustva povezujejo otroške in odrasle like v napetozgodbo o tekmovanju, ljubezni, življenju in naravi.17.00–17.30Prisvajanje dvorane M1, delavnicaIzvaja: Brigita Strnad, višja kustosinja, Umetnostna galerijaMaribor UGM, Skupnost muzejev SlovenijeZ delavnico bomo predstavili primer pedagoške metodelastnega likovnega ustvarjanja, ki spodbuja poglobljenoopazovanje, razumevanje in doživljanje umetnosti. Ob primerudveh sodobnih umetniških postavitev (Blodne luči nemškeumetnice Rebecce Horn in delo Olesenele sence slovenskekiparke Dragice Čadež), predstavljenih tudi v UGM, se bomoukvarjali z večno temo svetlobe in sence. Vsebino predstavljenihdel bomo poustvarjali v novo prostorsko postavitev, prisvojilipa si bomo prostor dvorane in ga preobrazili v likovno delo.11


13.15– 4.15 (Vode povezujejo)Voda – skozi dokumentarno-izobraževalne oddajeTV Slovenija, ogled dokumentarnih filmov, opremljeno spodnapisiOgled dveh dokumentarno-izobraževalnih oddaj:Sveta voda Uročka, dokumentarni film, scenarist JadranSterle, režiser Primož Meško Po izročilu, ki se na Krasu šeprenaša iz roda v rod, je voda v izviru vrh Gradišča zdravilnain zato sveta. Nekdaj jo je zato varoval celo stražar. Danes sez obujanjem te vere razgrinja pogled v zakladnico ljudskegaznanja in starih šeg.Vse poti vodijo k vodi, dokumentarno-izobraževalni film,scenarist Anton Komat, režiser Arne BrejcAvtor nas vodi po poti iskalca skrivnosti, ki ohranja življenje.To so izviri žive vode. V času, ko umirajo vrednote, nam lahkovpogled v to življenjsko tekočino omogoči ponoven stik sebojin s svetom.15.00–16.30 (Občutimo kulturo)Prisluhnimo tišini, predstavitev televizijske oddaje zodlomki ter pripomočkov, ki jih gluhim in naglušnim ponujaTV SlovenijaSodeluje: Tina Grošelj, urednica oddaje Prisluhnimo tišiniUrednica oddaje bo v uvodu predstavila vsebine izbranih oddajo umetniški in kulturni dejavnosti gluhih in naglušnih. Posebnooddajo so namenili mladi gluhi balerini. V nadaljevanju pabo spregovorila še o potrebi po razumevajočem in strpnemodnosu do slušno in govorno oviranih, na kakršnega želijoustvarjalci oddaje opozoriti s spoti, ki so namenjeni predvsemtemu, da bi se v vsakdanjem življenju izognili nesporazumommed slišečimi in slušno oviranimi. Obe temi bosta predstavljeniz zanimivima oddajama.Sledila bo predstavitev pripomočkov, ki jih gluhim in naglušnimponuja TV Slovenija za spremljanje televizijskega programa:podnapisi, dosegljivi prek teleteksta, dostopnost oddaj prekspleta, oddaje s tolmačem za znakovni jezik.Tolmačeno v slovenski znakovni jezik.Dvorana M 3,49.00–9.45Poučevanje šolskega kurikuluma s plesom,predstavitvena delavnicaIzvajata: Nina Meško, samostojna svetovalka za ples na Javnemskladu za kulturne dejavnosti (JSKD), in Vesna Geršak, Pedagoškafakulteta, Univerza v Ljubljani, in Pedagoška fakulteta, Univerzana Primorskem, ter razred učencev z izbrane osnovne šolePlesni elementi in plesni jezik so sredstvo izražanja, s katerimlahko učenci sodelujejo drug z drugim in raziskujejo različnevsebine ter poglabljajo razumevanje in uporabo znanja.Učenje s plesno umetnostjo in skozi ustvarjalni gib sloni nanačelih sodobnega umetniškega plesa in omogoča neizčrpenvir povezav z različnimi predmeti iz šolskega učnega načrta.V izobraževalnem kontekstu lahko učitelji uporabljajo plesv številnih učnih okoliščinah. Na predstavitveni delavnici boprikazan primer poučevanja izbrane učne vsebine s plesom.10.00–10.45 (Občutimo kulturo)Drama v vzgoji in izobraževanju (DIE) pri delu sslišečimi in gluhimi otroki ter mladostniki, predavanjeIzvajata: Veronika Gaber Korbar in Katarina Picelj, Društvoustvarjalcev TAKA TUKAPri uporabi metode DIE gledališče ni glavni cilj, temveč sredstvo,s katerim udeležencem delavnic omogočimo ustvarjalni procespridobivanja novega znanja, reševanja problemov, razvijanjadomišljije in komunikacijskih sposobnosti, upoštevanjamišljenja drugih, izboljšanja samozavesti in pozornegaposlušanja. Gledališče pri opisovanju ni odvisno le od uporabejezika, ampak vključuje tudi vizualne simbole, s katerimi sigluhi lahko pomagajo, ko predstavljajo, razlagajo in izražajosvoje ideje, videnje, odnose, občutja, ki jih želijo sporočiti svojiokolici.Kadar v učni proces vključujemo DIE, gluhim omogočimo, dav vlogi in zunaj nje rešujejo probleme in naloge, kar jim dajeneposredno izkušnjo, pridobljeno po kinestetični poti, ko sevživljajo v nekoga drugega, v drugem kraju in času. Pri temgradijo na lastnih izkušnjah, obenem pa se učijo iz izkušenj,ki jih pridobijo med aktivnostmi. Tak način dela jim pomagapri razumevanju sorodnih dogodkov in jim olajša odločitve vrealnem/vsakdanjem življenju.11.15–12.00Mladi, vizualna kultura, film in televizija v 21. stoletju,predavanjeIzvaja: Peter Milovanovič Jarh, samostojni svetovalec zafilm na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD)Film in mediji so med mladimi verjetno po zanimanju na prvemmestu, vendar mladi »sprejemajo« film pogosto le kot zabavo,za svojevrstno samopozabo. Vendar je v resnici le korak odtakšnega preprostega, zabavnega ogleda filma, do razkrivanjaaktualnih problemov, sporov, junakov, ki v resnici bogatijomlade, oblikujejo kritičen odnos do sveta in medčloveškihrazmerij, družbe, odraslih.V izobraževalnem kontekstu lahko učitelji v več oblikahnamenijo film za kanaliziranje in sporočanje problemovmladih in nasprotno, lahko izjemno zanimivo, provokativno inučinkovito uporabljajo sodoben filmski kontekst za razmišljanjeo aktualnih vprašanjih, kultivirajo in kritično usmerjajo mlade,ne da bi preveč »poučevali«, ampak se zgolj približajo zemotivno energijo sodobne, tudi množične, filmske govoricein kulture, ki je mladim najbližje.Na predavanju se bomo dotaknili dobrih izkušenj, kako mrežitistrokovnjake ter ustvarjati zanimivo, učinkovito (medijsko)vzgojo in angažirati kritično mišljenje mladih.12.30–13.30Ko se srečata sodobna umetnost in predšolska vzgoja,predstavitev, filmSodelujejo: Darja Štirn Koren, Vrtec Vodmat; Jure Markota,akademski kipar, vizualni umetnik; The Miha Artnak, oblikovalec,vizualni umetnik, grafitar; Nataša Serec, KUD Mreža Metelkovamesto, Lili Šturm, MGLC – Mednarodni grafični likovni centerSodobna umetnost zahteva razmišljujočega, razgledanega inozaveščenega raziskovalca. Idealno je, da se ta proces vzgojezačne že v predšolskem obdobju, prvi pogoj pa je, da se nadnjo navduši in jo razume strokovni delavec, ki dela z otroki. Vraziskovanje je treba umestiti avtentične izkušnje ter možnostneposrednega komuniciranja otroka in strokovnega delavca zumetnostjo, umetnikom in umetniško ustanovo.V enoletnem projektu umetniškega ustvarjanja, v katerem sosodelovali vrtec, kulturna ustanova, društvo in umetnik, so se12


strokovni delavci in otroci aktivno srečevali z različnimi zvrstmisodobne umetnost ter s pomočjo njenega jezika izražali insporočali svoje poglede na svet, odnose …Sodelujoči bodo predstavili, kakšne možnosti, ovire in prednostiprinaša ukvarjanje s to zvrstjo umetnosti za strokovnegadelavca/umetnika/institucijo, ter kaj pomeni vzgoja socialnokompetentnega predšolskega otroka, ki skozi induktivnoumetniško in pedagoško prakso dobiva izkušnje o sebi, drugihin svetu okoli njega. Predstavitev bo sklenil dokumentarni videozapis v projektu obravnavanih vsebin: Land art, Street art inRazmišljanje na grafičen način.14.00–15.00Kje so meje dijaške ustvarjalnosti?, okrogla mizaSodelujejo: Matej Bogataj, selektor festivala sodobnih ustvarjalnostimladih Transgeneracije, dr. Branka Rotar Pance, vodja Slovenskeglasbene olimpijade (Glasbena mladina Slovenije in Akademijaza glasbo v Ljubljani), dijakinja Anja Pustak Lajovic iz Zavoda zaslepo in slabovidno mladino Ljubljana in sodelujoči na natečajuMisli z vodo!; vodi: Lea Ogrin, sodelavka Programa za mladeRadia SlovenijaDijaki slovenskih gimnazij in srednjih šol se lahko pohvalijo sštevilnimi projekti na kulturnem in umetniškem področju. Mednjimi so svetleče izjeme, pa tudi črne ovce. Čeprav med mladimivlada otopelost, ne bi smeli pustiti ob strani zagnanih mladihposameznikov z idejami, voljo in energijo. Po drugi strani pa sepostavlja vprašanje, kako motivirati in spodbuditi mlade, da sebodo aktivirali na ustvarjalnem področju. Kaj jim lahko ponudijopedagogi v šolah? Kakšen izziv jim pomeni sodelovanje nauveljavljenih festivalih? Kateri mladi se prijavljajo na ustvarjalnejavne natečaje? Kateri so primeri dobrih izkušenj? Odgovorebomo iskali s strokovnimi delavci in dijaki ter zainteresiranimobčinstvom.15.30–17.00Starinski plesi za otroke, delavnicaIzvaja: Lidija Podlesnik Tomášiková, KUD CortesíaGlasbena pedagoginja in dipl. muzikologinja, ki se že vrsto letukvarja s starinskimi plesi, bo predstavila nekaj preprostejšihdružabnih plesov različnih slogovnih obdobij, ki spodbujajoneverbalno komuniciranje, družabnost z gibalno-plesno igro, priotrocih in učencih pa krepijo zbrano poslušanje, pomnjenje inustvarjanje. S predlaganimi plesnimi vsebinami si želi spodbudilivzgojitelje in učitelje k razvijanju lastnega pristopa pri poučevanjustarinskih plesov in k pogostejšemu vključevanju teh v svoje delo.Udeleženci delavnic naj s seboj prinesejo mehko obutev (copate).Velika sprejemna dvorana (glasbeni oder)14.00–14.45Godalkanje z Bojanom CvetrežnikomIzvajalci: Bojan Cvetrežnik, člani Simboličnega orkestra, Gross UpiGŠ Grosuplje, mentorica Polona UdovičIzobraževalna dejavnost Bojana Cvetrežnika zajema znanja,ki niso del javno izobraževalnega programa. Mladi violinistiigrajo raznovrstno glasbo Evrope brez notnega gradiva,razumejo harmonsko strukturo za spremljave melodij inso zmožni ob tem tudi improvizirati. Osnovno načelo je:Hodim v glasbeno šolo, lahko vam kaj zaigram! Pri nastopih»Godalkarjev« sodelujejo tudi člani Simboličnega orkestra inGross Upi z Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom PoloneUdovič – primer, kako je mogoče tovrstne vsebine umestiti tudiv program javnih glasbenih šol.Gallusova dvorana11.00–12.00in13.00–14.00Dopoldan s Simfoniki RTV Slovenija: Koloratura,koncertIzvedba: Glasbena mladina ljubljanska, Simfonični orkester RTVSlovenija; dirigent: Žarko Prinčič; solistka: Theresa Plut, sopran;povezovalca: Tanja Dimitrievska in Dejan PevčevićNa koncertu, poimenovanem Koloratura, se bomo sprehajalimed opero in opereto, od ene vratolomne arije do druge. Vglasbeni praksi pomeni koloratura nizanje in izvajanje tonov, kisi sledijo zelo hitro – virtuozno. Izraz se uporablja le pri petju,inštrumentalisti se s tem ne morejo pohvaliti. Kakor koli že,pri petju izraz koloratura zadeva zgolj in samo sopranistke.Pa še to ne vseh, temveč le tiste, ki imajo resnično izrazitogibčen in prožen glas, ter ga znajo na prav tako tudi mojstrskouporabljati.Spored: Johann Strauss mlajši, Wolfgang Amadeus Mozart,Giacomo Puccini, Heitor Villa-Lobos, George Gershwinfoto Bojan Stepančič13


Galerija CDBogdan Borčić: Sprehajanje po ateljeju, razstavaBorčić sodi v najstarejšo generacijo slikarjev v Sloveniji, kiše vedno polno in hkrati povsem razbremenjeno ustvarjajo.Njegova življenjska in umetniška pot (r. 1926) je bila razgibanain vznemirljiva, vse od študijskih let prek trpke vojne izkušnje dopovojnega razvijanja avtorske identitete. Tako za svoje slikarskokot grafično delo je prejel vse najvišje slovenske nagrade,nemalo tudi mednarodnih, vrsta samostojnih in skupinskihrazstav pa je skorajda nepregledna. Po besedah Tomaža Brejcaje Borčić izoblikoval eno najbolj pristnih različic abstrakcije vslovenskem slikarstvu. Razstavljena platna iz zadnjega obdobja2010–12 pomenijo premišljene znakovne kompozicije, ki so poZnakih in Vratih sedaj pretežno posvečene Stolom, v katerihnadaljuje meditacijo o strukturi slikovnega polja.Besedilo za razstavni katalog: dr. Andrej Smrekar. V sodelovanjuz Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki.Razstava bo na ogled do 26. maja.Vodenje po razstavi:9.30–10.30; 12.30–13.30; 13.30–14.30Vodenje po razstavi s poglobljenim vpogledom vslikarjevo življenje in ustvarjanjeIzvaja: Cankarjev domin11.00–12.00; 15.00–16.00; 16.30–17.30Vaši in naši Znaki, Vrata in Stoli znakovnega svetaBogdana Borčića, dejavno izkustveno vodenje po razstaviIzvaja: Ekipa projekta SOdelujem Skupaj Integrativno na področjukultureSkupina udeležencev projekta SOdelujem je pripravila dejavnoizkustveno vodenje po razstavi Sprehajanje po ateljeju BogdanaBorčića, kuratorja dr. Andreja Smrekarja.Ob vodenju bodo spregovorili o načinih govora v galerijskemprostoru ter obiskovalcem razkrili način snovanja, ki izhaja iznjihove avtobiografije in sveta ter zakonitosti sveta slepih inslabovidnih kot tudi videčih ter vam kot dejavnemu gledalcuto ponudili v izziv. Uporabili bodo več čutnih tehnik in vam jihizkustveno igrivo ponudili. Izzvali bodo možnost preseganjameja v dojemanju umetnosti in pozvali k vzajemnosti.Velika sprejemna dvorana,Prvo in Drugo preddverjeRazstavni prostori9.00–17.45Vabimo vas, da poleg vsebin, ki si jih izberete za strokovnousposabljanje, najdete čas in priložnost tudi za ogled programain ponudbe na razstavnih prostorih.Letos se razstavni prostor Kulturnega bazarja širi še v Velikosprejemno dvorano. Tako kot doslej se bo ta dan predstaviloskoraj tristo kulturnih ustanov iz vse Slovenije, kulturnovzgojnoponudbo bo predstavilo tudi nekaj ministrstev in zavodov zdrugih področij, pa tudi nekaj fakultet in akademij, ki izobražujejomlade rodove umetnikov ter kulturnih in strokovnih delavcev vvzgoji in izobraževanju. Na razstavnih prostorih bodo ves danpotekale delavnice, neformalna srečanja in pogovori z znanimiustvarjalci (igralci, glasbeniki …) – program vsega dogajanjana razstavnih prostorih bo v prvi polovici februarja objavljen nawww.kulturnibazar.si.Program (delavnice, nastopi ustvarjalcev …) bo primeren za vsegeneracije.NOVOSTstrokovnega usposabljanja KB 2013!Bazarjeva kul-pot, 90-minutni vodeni ogled po razstavnihprostorih kulturnih ustanovOd 10.00 do 16.00 ob vsaki polni uri zbirno mesto na Info-točkiKB v Drugem preddverjuBazarjeva kul-pot je namenjena strokovnim delavcem, ki seželijo hitro in učinkovito seznaniti s ponudbo kulturnih vsebinrazličnih področij. V manjši skupini (do 15) si boste ogledalirazstavni prostor v treh nadstropjih Cankarjevega doma. Naposameznih razstavnih sklopih (gledališča, glasba …) bokratka, največ petminutna predstavitev dejavnosti sklopa (Kdosmo? Kaj delamo? Kje nas lahko najdete? Kaj pripravljamo vprihodnje? Kako lahko sodelujemo?).Prijava na Bazarjevo kul-pot je mogoča ob prijavi na KB. Vokviru strokovnega usposabljanja se udeležencem kul-potiprizna 90 minut.14


SNG Opera in balet LjubljanaŽupančičeva 1, Ljubljana10.30–11.15in14.00–14.45GORENJSKI SLAVČEK, pogovor z ustvarjalci predpremiero opere Gorenjski slavček Antona Foersterja, režijaVito TauferSodelujejo: režiser Vito Taufer, član umetniške ekipe in operni solistUstvarjalci opere Gorenjski slavček se nam bodo predstavilidan pred premiero (13. marca 2013, v okviru 28. slovenskihglasbenih dni) in spregovorili o novi uprizoritvi.Izvedeli bomo, da je od uprizoritve prve slovenske opereGorenjski slavček minilo 140 let – najprej je nastala kotopereta, in sicer na razpis Dramatičnega društva in so jopod Foersterjevim vodstvom premierno uprizorili leta 1872 vDeželnem gledališču. Prvič so Gorenjskega slavčka kot operoizvedli oktobra 1896. Od takrat se je pojavljala na sporeduOpere vedno znova, zadnja postavitev je bila pred šestnajstimileti, v sezoni 1996/97. Med slovenskimi opernimi deli velja zanajbolj priljubljeno, odprto in spevno, zaradi ljudskega duhanadvse prijetno za uho in pogled. Zato si jo bodo z veseljemzagotovo ogledali tudi učenci in dijaki.Udeleženci se ob 10.30 in 14.00 zberejo pred glavnim vhodomOpere.Večerna ponudba v sklopu strokovnegausposabljanjaZa zaključek strokovnega usposabljanja lahko od 19.30 naprejpoleg ponudbe v Cankarjevem domu izberete še:Slovenska filharmonija,dvorana Marjana KozineKongresni trg 10, Ljubljana19.30–21.00Zborovska glasba 2013 DSSOrganizator: Društvo slovenskih skladateljev v sodelovanju sFestivalom Ljubljana (28. slovenski glasbeni dnevi); izvajalci:Slovenski komorni zbor, dirigentka Martina BatičKoncert zborovskih skladb slovenskih skladateljev različnihgeneracij (Vitja Avsec, Ambrož Čopi, Nana Forte, Tomaž Habe,Marijan Lipovšek, Andrej Misson, Katarina Pustinek Rakar,Rado Simoniti, Črt Sojar Voglar, Peter Šavli, Matija Tomc),na besedila Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Cirila Zlobcain Kajetana Koviča. Med trinajstimi skladbami bo kar osemkrstnih izvedb.Vstopnice za to prireditev je treba prevzeti na Kulturnem bazarjunajpozneje do 17. ure na razstavnem prostoru Slovenskefilharmonije.foto Brane Žalarfoto Robert BalenVabljeni!Več informacij na www.kulturnibazar.si.15

More magazines by this user
Similar magazines