UvodnikNa <strong>za</strong>Ëetku lepšega svetaPo majevskem koledarju se nam konec decembraobeta apokalipsa, konec sveta, konec obdobja, kot gapoznamo. Verjeli v to ali ne, pa je že <strong>za</strong>radi bližajočegase konca leta pravi trenutek <strong>za</strong> pogled na<strong>za</strong>j inobračun z delom našega <strong>klub</strong>a. Smo delali tisto, karje prav? Smo vsakodnevno živeli svoja prepričanjain delovali v dobrobit skupnosti? Širili dobro voljo?Smo se odzvali klicem na pomoč? Mislim, da smo.Naredili smo kar nekaj drobnih korakov na poti, kiji želimo slediti. Udeleževali smo se dobrodelnih dogodkov,prispevali <strong>za</strong>nje, se družili in učili od ljudi, kidobro mislijo, dajali pobude <strong>za</strong> nove projekte, razmišljalio vrednotah in zmagovali majhne zmage. Našadejanja se mogoče ne zdijo velika, vsekakor pa je velikrezultat vsakega od njih. Naj nam bodo ti rezultatinavdih <strong>za</strong> dejanja tudi v naslednjem letu.Še bolj navdihujoč pa je obračun <strong>za</strong>dnjih dvajsetihlet. Pred nami je namreč že dvajseti Miklavžev koncert,eden od najpomembnejših projektov našega<strong>klub</strong>a in vseh slovenskih rotarijcev. V dveh desetletjihsmo skupaj z RTV Slovenija gostili neverjetneumetnike, se pogovarjali s priznanimi strokovnjaki,uživali v več kot prijetnem druženju, predvsem pauresničevali plemenit namen koncerta - pomagati. Vteh letih smo zbrali <strong>za</strong> skoraj milijon evrov sredstev,s katerimi smo pomagali na stotine otrokom, ki so iztakšnega ali drugačnega razloga prikrajšani <strong>za</strong> marsikateroosnovno radost življenja. In jim tako omogočilinajpomembnejše - da ostanejo otroci.Zato smo tokratni <strong>Unionski</strong> rotar v veliki meri posvetiliMiklavževemu koncertu. S tem bi se radi na neknačin tudi <strong>za</strong>hvalili vsem, ki nam ga že vrsto let pomagateustvarjati: vsem nastopajočim, gostom, donatorjem,rotarijcem, partnerjem, šolnikom v osnovnihšolah, sodelujočim osnovnošolcem ter seveda vsemgledalcem, ki vsako leto z veliko mero sočutja in dobrevolje prispevajo svoj del k lepšemu življenju otrokv stiski. Tudi letos bomo zbrana sredstva poklonili tistimosnovnošolcem, ki si <strong>za</strong>radi slabega finančnegastanja ne morejo privoščiti stvari, ki se drugim zdijosamoumevne: šolskega izleta, interesnih dejavnosti,šolske malice in udeležbe v šoli v naravi. Ker bo jubilejnikoncert še posebej <strong>za</strong>nimiv, sem prepričan, dabomo tudi tokrat spodbudili srčnost ljudi in zbralivsaj toliko sredstev kot v prejšnjih letih.In če se vrnem na <strong>za</strong>četek: preprosto ne verjamem,da bo decembra konec sveta. Prepričan sem, da se bozgodilo ravno obratno - da se bo <strong>za</strong>čel lepši svet <strong>za</strong>mnogo slovenskih otrok.ZgodovinaOdmev zgodovinerotarijcevV nedeljo, 4. novembra,ste lahkoob 18.05 na tretjemprogramu RadiaSlovenija ARS prisluhnilipomembnemuprispevku ozgodovini rotarijcev.V oddaji Spomini,pisma, potopisi jebil predstavljen go-vor velikega očeta<strong>Rotar</strong>y <strong>klub</strong>a Ljubljana,dr. ViljemaKrejčija iz leta1935. Govor enegaod <strong>za</strong>četnikov rotarijstvana Slovenskemz naslovom»Pod srečno zvezdorojeni« je upodobildramski igralecBrane Grubar.Portret Viljema Krejčija, avtor akademski slikar Božidar JakacKarikatura Viljema Krejčija jedelo Božidarja JakcaDr. Viljem Krejči jebil soustanovitelj inprvi predsednik <strong>Rotar</strong>y<strong>klub</strong>a Ljubljanav letih 1932/33in 1937/38. V <strong>klub</strong>uje dajal pobude invodil različna humanitarnapri<strong>za</strong>devanja,s svojim velikimposluhom <strong>za</strong>pomoč pa je bil tudipredan predsednikRdečega križa. Vletih 1934/35 je bilprvi Slovenec, ki jebil izbran <strong>za</strong> guvernerjarotarijskegadistrikta, številnerotarijce pa je pritegnils svojim pesniškimtalentom,ki ga je uporabljaltudi v pismih in govorih.Za vse tiste, ki ste <strong>za</strong>mudili to zgodovinsko poslastico v radijskemprenosu, objavljamo na strani 3 prepis tega dovršenegagovora izpred skoraj 80 let.Srčno vas pozdravljam.Franci Zavrl2Spominska plaketa iz arhivadr. Viljema Krejčija
Pod sreËno zvezdo rojeniO zgodovini rotarijcev 1935Viljem KrejËiRes ne vem, kaj je mislil naš odbor<strong>za</strong> drugarstvo, ko je ravnomeni naložil, da vam kaj povemiz zgodovine našega <strong>klub</strong>a,meni, ki sem revež težkobolan, ki skoraj ne slišim in kisem imel v šoli iz naravoslovjavedno slabe rede. Menda sevsaka zgodovina <strong>za</strong>čne z zvezdoslovjem.Včasih smo se učili,da so zvezde razne vrste, fiksnezvezde, zvezde repatice, polarnezvezde in najnovejša geografijaje iznašla celo filmskezvezde; nikjer pa niso omenjenetiste zvezde, pod katerimi je bileden ali drugi rojen in ki se zopetdelijo v dve vrsti, v srečnein nesrečne zvezde, pod katerimismo bili rojeni.No, ker je tudi naš <strong>klub</strong> bilenkrat rojen, moram povedati,da je bila njegova zvezda tista»Zvezda«, ki stoji na Kongresnemtrgu. Tamkaj smo senamreč pričeli shajati na vrtu,ko nas je dne 24. julija 1930takratni tajnik <strong>za</strong>grebškega <strong>klub</strong>abrat inž. Alaupovič seznanil,pokojnega Sašo Kne<strong>za</strong>, Alfon<strong>za</strong>Lorgerja, Mirka Poliča in mene.Tedaj smo se pričeli shajati inje mojo današnjo vlogo mordapripisovati dejstvu, da sem si odtedaj naprej pa do danes vodilbeležke, ki predstavljajo vernosliko o vseh dogodkih našega<strong>klub</strong>a in so obenem objektivnaarbitraža pri presoji vprašanja,če in kateri član je na tem alionem sestanku manjkal. Počasiso pričeli kapati novi člani,eden <strong>za</strong> drugim, veliko se jih jetakrat branilo vstopiti v našo sredo,nemara kar <strong>za</strong>radi tega, kerniso doumeli, <strong>za</strong> kaj gre, pa jimje <strong>za</strong>to kasneje postalo zelo žal;mnogo jih je bilo, o katerih smorekli, da bomo tudi brez njihlahko shajali. Tako smo se sestajalinekaj časa na vrtu »Zvezde«,ko pa so postali večeri hladni,smo se preselili v Union. Nekajčasa smo imeli svoje omizje meddrugimi gosti, pa smo morali<strong>za</strong>to govoriti bolj na tiho.Nato smo se pričeli shajati vtako imenovani umetniški sobi,kjer so se poleg velike dvoranepreoblačile umetnice, ki so prepevalein igrale v veliki dvorani,no pa ne takrat, ko smo se mishajali. Umetniška soba je postalapretesna. Preselili smo se vkatakombe Emone. Stisnjeni vozki sobi pod stopniščem smoopravljali svoje <strong>za</strong>četno delo.Ustanovni občni zbor smo imelidne 11. februarja 1931, svojoinavguracijo pa 14. marca 1931.Takrat je prišel v Ljubljano izZüricha evropski sekretar rotardr. Potter, naš ameriški brat Sašain so kumovali naši ustanovitvimnogoštevilni prijatelji iz našedomovine in tudi iz soseščine;veliko jih je bilo, ki so na prišlitakrat počastit, mi mali rotarskišolarčki pa nismo še umeli,koliko nam prinašajo ljubezni,koliko prijateljstva, kolikoprivesnosti in koliko spoznanja– nismo tedaj še uvideli, kakonam na stežaj odpirajo vrata vširoki, veliki svet. Dobrega polleta nato smo delali, kakor smonajbolje vedeli in znali. V našemvrhovnem vodstvu pa so odločili,da nam izročijo dokumente, kipričajo o našem sprejemu v <strong>Rotar</strong>yInternational, ob priliki sestankadelegatov jugoslovenskih<strong>klub</strong>ov v Sarajevu v dneh 18. in19. oktobra 1931, ko se je vršilaustanovitev jugoslovenskegadistrikta. Toda ta naša charterslavase je vršila pod strašnožalostnimi okoliščinami. V delegaciji,ki sem jo vodil takrat vSarajevo, da bi tamkaj praznovalinaš največji praznik, se je nahajaltudi naš Saša Knez. Na 31.našem sestanku z dne 14. oktobra1931 je bil še navzoč, sedem dnipozneje pa smo po njem opraviliže žalni miting. Naš 50. sestanekse je vršil dne 2. marca 1932,slovesno smo ga pa praznovalidne 16. marca 1932 z damskimvečerom. Ali se spominjate,kako si je takrat pri<strong>za</strong>deval, dabi nam nudil čim več razvedrila,koliko nam je doprinašal prijateljstvain ljubezni – naš MarijDobrila. Stoti sestanek smo znjim še praznovali dne 21. februarja1933, <strong>za</strong>dnjič je bil v našisredi na 124. sestanku, dne 16.avgusta 1933. Takrat je še imelsvoj referat, šest tednov kasnejepa je dne 27. septembra 1933 ženaš brat dr. Slokar imel <strong>za</strong> njimposmrtni govor. Dva težka udarcain še nekaj bridkih kapelj včašo našega prijateljstva – sopač to temni oblaki, ki so moralitudi preko vedrega neba, razkatero je našemu <strong>klub</strong>u redno sijaložarko solnce veselja in <strong>za</strong>dovoljstva.Od naše ustanovitve pado danes je bilo v celem <strong>klub</strong>usprejetih 47 članov in ga je prostovoljno<strong>za</strong>pustilo zvečine vsledpreselitve 10 članov.Po svoji geografski legi se naš<strong>klub</strong> razte<strong>za</strong> od remize električnecestne železnice do Kolmanovevile pod Rožnikom, nato tečemeja proti Lepemu potu in Groharjeviulici na Mirju, od todpa v raznih krivuljah prekomesta do Mišičeve ceste in doVrhovčeve ulice, na kar se <strong>za</strong>vijev ravni do lekarne nasprotisv. Krištofa, kjer se zopet vtopem kotu obrne v ZgornjoŠiško. V tem območju živinarod, ki sestavlja ljubljanski<strong>Rotar</strong>y Club. Včasih so mumeje segale celo do Ribnice naDolenjskem. Po načinu svojegaživljenja spada ta narod vskupino Nomadov, preseljujese namreč – kakor so pač letnein prehranjevalne prilike – odsevernih obronkov šišenskegapogorja, kjer leži hotel Bellevue,do obrežja reke Ljubljanice, kjerse vzpenja ponosni Union. Narjenikake take pozornosti napramnašim damam. Za njegovega vladanjeje narod zelo veliko trpel,osobito vsled tako imenovanihidejnih govorov. Narod je dolgočasa ugibal, kako ime naj mu da.V tej <strong>za</strong>dregi mu je pomagal <strong>Rotar</strong>yClub Maribor, ki ga je uvrstilna <strong>za</strong>dnjem svojem sestanku medtako imenovane »ideologe«. Kerše ni čisto jasno, če ni ta pridevekmorda žaljiv, se narod še nimogel odločiti, ali naj se ta vladarimenuje »Krejči ideolog« ali»Krejči sitni«.Del originalnega <strong>za</strong>pisa predavanja Viljema Krejčija ob jubilejnem200. sestanku RC Ljubljanaodu ljubljanskih rotarjev je doslejvladalo četvero prezidentov.Prvi je nastopil svojo vlado naustanovnem občnem zboru dne11. februarja 1931 ljudomiliprezident Žirovnik. Vladal je vsedo 11. maja 1932. Čas njegovevlade <strong>za</strong>znamuje ustanovitevnašega <strong>klub</strong>a in jako lep razmah;od borih štirih ustanoviteljev jespravil svojo armado na tridesetvojščakov. Prvemu svojemuprezidentu je narod pridejal prislovico»dobri«.Vsled <strong>za</strong>rote, ki jo imenujemosicer tudi občni zbor, je <strong>za</strong>sedel<strong>za</strong> njim prestol dne 11. maja1932 prezident Krejči, ki je vladalprav do 5. julija 1933, koga je treščil s prestola njegovnaslednik Slokar. PrezidentKrejči je pomnožil svojo armado<strong>za</strong> osem glav, bil pa je napramsvojemu narodu zelo oduren,posebno pa je še sovražil ženskisvet. Za časa vladanja ostalihprezidentov so se vršili v naroduobičajni damski večeri, le kronikanjegovega vladanja ne izkazu-Dne 5. junija 1933 je <strong>za</strong>sedels primernim globoko <strong>za</strong>snovanimnastopnim govoromprestol prezident Slokar. Časnjegovega vladanja se prištevak najmiroljubnejši dobi našegaživljenja. O prezidentu Slokarjupripoveduje zgodovina, daje bil rojen v Mostaru in so mu<strong>za</strong>to nekateri dali ime »SlokarTurčin«, drugi so pa o njem govorili,da je prišel na svet s cigarov ustih. Narod se ga spominja zgloboko hvaležnostjo.Mimogrede: z leti se namje posrečilo srečno spravitiv <strong>za</strong>konski jarem troje svojihtovarišev, da bi jim bila srečamila, mi jim nismo prigovarjali,sami so hoteli, kar jih je <strong>za</strong>delo.Šest pa imamo še fantovmed seboj in čuvamo njihovomladeniško čast in poštenje kakorpunčico svojega očesa; pravod srca želimo, da bi ostali naši,čisto naši in to že vnaprej povemo,da bi se jih katera hotelalotiti, kar zlepa in brez odkupninene bo šlo. Z malo revolu-cijo, poimenovano uvedba avtokratskegasistema, je nasledilmiroljubnega vladarja Slokarjana prestolu njegov krvoločninaslednik Kavčič. Nekateri gaimenujejo »Kavčič grozni«,drugi »Kavčiča avtokrata«, atretji, ki so mu naklonjeni, paso v veliki manjšini, mu pravijo»Juš«. Narod, ki silno trpipod tlačanstvom trde njegoveroke in pod jarmom njegovegaavtokratskega sistema, pripravljarevolucijo, v narodu vre,razpisane so že nove volitve inni dvoma, da se bo tudi ta nasilnidespot moral umakniti s svojegaprestola. Za nasledstvo sepotegujejo skoraj vsi člani <strong>klub</strong>a.Da je pri tem podkupovanje <strong>za</strong>glasove in v<strong>za</strong>jemno plačevanje»volilnih golažev« na dnevnemredu, je dobro znano vsakemudržavljanu našega <strong>klub</strong>a, posebnopa še gostilničarju Lauterju,po domače imenovanemuČinkoletu.Tako se je zgodilo, da danes –na pepelnično sredo praznuje naš<strong>klub</strong> svoj 200. sestanek. Dvestovečerov resnega in stvarnegadela, dvesto večerov iskrenegaprijateljstva, dvesto večerovpri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> mir in sporazum!Ni vse delo to, kar so ganaši člani opravili na sestankih,pretežen del našega udejstvovanjase vrši v našem poklicu, vnašem javnem, pa tudi v našem<strong>za</strong>sebnem življenju. Vemo medseboj toliko primerov, ki bi sepovsem drugače končali, če si nebi stali nasproti rotarijci, zvestiprijatelji in tovariši. Blagohotnost,uvidevnost in upoštevanjeobojestranskih pravic, vse to jedovajalo do mnogih posrečenih<strong>za</strong>ključkov. Naše v<strong>za</strong>jemno<strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> delo, ki gaopravlja <strong>klub</strong>ski tovariš, vpogledv njegovo delavnico, patoliko aktualnih razgovorov,povzročenih po dnevnih dogodkih,nam je prineslo s sebojizdatno razširjenje našega umstvenegahorizonta. Neprecenljivapridobitev pa je naše prijateljstvo.Ob težkih časih, ki jihpreživljamo, ob številnih skrbeh,ki nas tarejo dan <strong>za</strong> dnem, je prijateljskirazgovor prava uteha,odpočitek po težkem opravljenemdelu in bodrilo ter lajšanjenadaljnjih naporov.Zaključujem z iskreno željo,da bi tudi še v bodoče naše jubilejepraznovali vsi skupaj vnajlepšem sporazumu in prijateljstvu– pa tudi v družbinaših življenjskih tovarišic –naših dam.3
Change language