Unionski Rotar / Časopis za prijatelje / Št.2 / Leto 2013 - Rotary klub ...

l večkrat na dan vprašati,dorni novinar, ki so mu gostje večernih pogovorov zaupali že marsikaj o sebi. Tisti voditelj, ki je kar 15-krat stal na odru Miklavževegačlana. In tisti človek, ki je vsakodnevno impresioniran nad veličino vseh štirih vprašanj rotarijskega delovanja: Ali je prav? Ali je poštevsehljudi?Sandi Čolnik je kot že znani inpriznani televizijski voditelj zveseljem sodeloval pri nastankukoncerta, seveda pa je biltudi logična izbira za vodenjete rekordno dolge prireditve.»Prvi Miklavžev večer je bilepski. Mnogo slovenskih umetnikovje želelo nastopiti nanjegovem odru. Program inscenarij prireditve smo pripravljalikar nekaj tednov.Večkrat smo se dobesedno zaprliv sobo, razmišljali in delali.Pa se je splačalo. Oddaja jebila rekordna, dolga kar 3 urein 27 minut, zbrali pa smo zatakratne razmere veliko denarjaza prizadete otroke. Vsi soz veliko dobre volje in z veseljempomagali. Žene članovso pomagale pri administraciji,otroci članov pa so prišli dvigovattelefone v zaodrju.«Vsak Miklavžev koncert jeimel svojo temo, ki jo je SandiČolnik na odru obdelal s svojimigosti. To so bili največkratzdravniki in drugi strokovnjaki,ki so se ukvarjali s takšnimi indrugačnimi težavami otrok.»Na vsaki prireditvi je bilo karnekaj izredno čustvenih trenutkov,tako za gledalce kot zamein za goste v studiu. Včasih jebilo resnično težko zadrževatisolze, predvsem ob ogledu kratkihdokumentarnih filmčkov obolnih otrocih.«Vendar pa so bili organizatorjiMiklavževega koncerta ob pogleduna znesek, ki se je nabralmed prireditvijo, vedno dobrevolje. »Mislim, da je naš Rotaryklub z Miklavževimi koncertidobil svojo nosilno temo.To so vsekakor otroci, tisti, ki iztakšnih ali drugačnih razlogovživijo težje od svojih vrstnikov.Bolni, prizadeti ali v finančnistiski.«Otroci so tudi zanj prvi, za kateremora poskrbeti družba, če žedržava ne. Poskrbeti pa bi morališe za študente, diplomante,ki po večletnem pridnem študijuneumorno iščejo službo, a jene dobijo. Po njegovem mnenjuse sicer stanje dobrodelnosti vSloveniji iz leta v leto zvišuje.Ustanavljajo se vedno nove organizacije,tudi mnoga podjetjarada pomagajo. Seveda marsikdajtudi iz skritega razloga, zaradipromocije in medijske odmevnosti,a ga to sploh ne moti.»Pomemben je končni rezultat,ne pa pot do njega. Marsikdoše vedno daruje v popolni anonimnosti,iz srčne potrebe, mepa tudi ne moti, če se kdo s tempohvali. Dobro delo je, četudi sizanj nagrajen ali pohvaljen, ševedno dobro delo.«Zato je rad rotarijec. V dobridružbi, s prijatelji, s katerimidelijo dobro voljo, dobro miselin dobro energijo. Tako je povsodpo svetu, kjer obstaja rotarijskogibanje. »Pred leti semobiskal sorodnike v Kaliforniji.V časopisu sem prebral, da se bozgodil sestanek lokalnega Rotarykluba. Ena od obvez rotarijcaje tudi ta, da se udeležuješ lokalnihsestankov, ko si v drugideželi. Presenečen sem bil, sajje bilo na prvi pogled vse precejdrugače kot pri nas, nekateri soprišli naravnost iz službe, nekateripa v trenirkah z jogginga …Vendar pa je bilo bistvo popolnomaenako. Takrat sem spoznalnekaj lepega: če si rotarijec,nisi nikoli sam, ne glede nato, na katerem koncu sveta si.«Še ena izjemna stvar rotarijstvaje zanj preizkus omenjenih štirihvprašanj. Neke vrste strahospoštovanječuti predvsem doprvega od njih. »Ali je prav …Mogočno vprašanje z ogromnovsebine. Beseda »prav« je bilavčasih mnogo bolj živa medSlovenci kot danes. Večkrat jebilo slišati »Tega pa niso pravstorili« ali »Ni prav, da se todogaja«. Ta beseda zajema bistvenovečjo vsebino kot beseda»dovoljeno«. Dovoljeno je tisto,česar zakon ne prepoveduje.Ni pa rečeno, da je vse, kar zakondovoljuje, tudi prav.«V tem vprašanju vidi velikomodrost. In po njegovem mnenjuje to velik in pomemben delrotarijskega poslanstva, poskušativrniti besedi »prav« njenomesto med ljudmi. »Če bi sevsak Slovenec vsaj trikrat nadan vprašal, ali je to, kar počne,vedno prav, bi bil svet mnogolepši. Narediti moramo vse, karje mogoče, da kot narod ne izgubimomoči te besede.« Zatoje po njegovem mnenju tudiprav, da imamo Slovenci močnorotarijsko gibanje. »To je nekakšenznak, da je družba zdrava.Seveda tudi Rotary ne bo pozdravilvseh ran v družbi, lahkopa pripomore k temu, da sebomo teh ran zavedali. Naj nastorej Rotary s svojim zgledomin vsebino neprestano nagovarjak razmišljanju o pomenu tegapojma: prav.«BarkovljankaMirno morje Barcolane 2012RC Trst - Sever, RC Celovec –Vrbsko jezero in RC Ljubljana.Srečanje, ki se ga je udeležilo17 članov ljubljanskega kluba,je na svojem domu pod Costeiropri Trstu gostil rotarijecRobert Valte. Prijetno druženjes prečudovitim razgledom naBarcolano pa je imelo tudidobrodelen namen, zato smo sevsi udeleženi z veseljem odzvalina srečelov, ki ga je priredilRC Trieste Nord, in na koncuzbrali 600 evrov za fundacijoRotary.14. oktobra se je v Tržaškemzalivu odvila že 44. Barcolana,ena od največjih mednarodnihjadralnih regat na svetu. Regata,na kateri vsako leto sodelujeokoli 2000 jadrnic, je poimenovanapo vasi Barkovlje in že odleta 1969 poteka v organizacijiSocietà Velica di Barcola e Grignanoiz Trsta. Na letošnji Barcolanije kljub slabim vetrovomin celo občasnem brezvetrjuže tretje leto zapored zmagalajadrnica Esimit Europa 2 zVasilijem Žbogarjem na čelu,v toplem in mirnem vremenupa je uživalo več kot 300.000gledalcev na obali.Med njimi smo bili tudi mi, sajBarcolana ni le tekma, ampaktudi vsakoletno srečanje klubovGostitelj Roberto Valta, predsednik RC Trieste-Nord RobertoMagris in podpredsednik RC Ljubljana Igor Grossman obpozdravnem nagovoru7