122STROKOVNA SREČANJAKirurgija `ol~nika in `ol~evodov10. kirur{ka delavnica in simpozijLojze PogorevcVvrsti delavnic s simpozijem, deseti povrsti, ki jih prireja Klinika za abdominalnokirurgijo v Ljubljani, je bilaletos kirurgija `ol~nika in `ol~evodov. Dogajanjeje bilo v ~asu od 3. do 5. aprila 2003,v spomladanskem roku in od 9. do 11. oktobra2003 v jesenskem terminu kot ponovitev.Tega strokovnega sre~anja so se udele`ilipredstavniki vseh kirur{kih oddelkov v Sloveniji,velik del le-teh je dejavno sodeloval.Za udele`ence iz obrobnih bolni{nic jetak{en na~in dodatnega izobra`evanja in sodelovanjazelo dobrodo{el, saj si z manj{imifinan~nimi stro{ki in sorazmerno blizu lahkopridobimo dodatna znanja. Hkrati se lahkomed seboj v delu tudi primerjamo, semorda pohvalimo o dolo~enih uspehih inodkrito priznamo, da imamo te`ave. Zavedatise namre~ moramo, da je dejavno deloin odkrita strokovna razprava tisto, kar vodik napredku kirur{kega prakti~nega in teoreti~negaznanja.Da je bil simpozij organiziran v dveh terminih,je prav tako zelo pohvalno, saj so sesre~anja lahko udele`ili tudi tisti, ki so bili venem ali drugem terminu vezani na dolo~neobveznosti v mati~ni ustanovi.Prvi dan v ~etrtek, 9. 10. 2003, je bil ob 9.uri sprejem udele`encev v predavalnici Klini~negacentra in predstavitev operativnegaprograma tega dopoldneva.Ob 9.30 do 14. ure je bila u~na delavnica- demonstracijske operacije - doma~i invabljeni operaterji.Video prenos je bil iz dveh operacijskihdvoran, tako da smo posege izmenjave lahkospremljali in dobili morebitne dodatneinformacije. Ogledali smo si laparoskopskoholecistektomijo resekcijo jeter zaradi patologijeintrahepatalnih `ol~nih vodov - MbCaroli. Kot tretji operativni poseg je bila resekcijazaradi ciste duktus holedohusa. Narejenaje bila biliodigestivna anastomoza pometodi Roux. O posegih smo med seboj razpravljalio dolo~enih dilemah, ki so se namob tem porodile.Po izdatnem kosilu je bilo najprej skupinskofotografiranje udele`encev delavnicein simpozija na plo{~adi pred Klini~nemcentrom, nato je prof. dr. Rep{e uradno otvorilsimpozij in delavnico. Prof. dr. Peganje spregovoril o jubilejni tridesetletnici Klini~negacentra oddelka za abdominalno kirurgijo.Po sve~anem delu so sledila predavanja.Moderator je bil prof. dr. Rep{e, teme pa naslednje: Kirur{ka anatomija `ol~nika in `ol~evodov(E. M. Gad`ijev), Patogeneza holesterolnih `ol~nih kamnov(J. Sketelj), Morfolo{ka diagnostika tumorjev `ol~nikain `ol~evodov (V. Marlot), Pomen kataliti~ne podenote encima telomerazev karcinogenezi adenokarcinoma`ol~nika (B. Luzar), Ultrazvo~na diagnostika `ol~nika in `ol-~evodov (A. Perovi~), Ra~unalni{ka tomografija in magnetnaresonanca `ol~nih poti in `ol~nika (E.Bren~i~, M. Glu{i~, P. Popovi~).Po kratkem odmoru so sledila nova predavanja.Moderator je bil prof. dr. Pleskovi~,teme slede~e: Perkutana transhepati~na holangiografijadrena`a (M. [urlan), Diagnosti~ni in terapevtski endoskopskiposegi (V. Mlinari~), Scintigrafija `ol~evodov in `ol~nika (M.Mil~inski), Izbira antibiotikov v biliarni kirurgiji (B.Beovi~).Razprava je bila v sklopih. Pri nekaterihtemah so se pojavila dolo~ena vpra{anja indileme, ki so jih predavatelji dodatno obrazlo`ili.Naslednji dan, v petek, 10. 10. 2003, je bilaob 9. uri ponovno predstavitev operativnegaprograma in od 9.30 do 14. ure u~na delavnica- demonstracijske operacije - doma~iin vabljeni operaterji.Posebej zanimiv je bil operativni poseg,ki ga opravil prof. dr. Rep{e s svojo ekipo, insicer domnevne stenoze anastomoze po resekcijaciste duktus holedohusa pred enajstimileti, posebej {e, ker vzroka te`av intraoperativnoni bilo mo`no povsem definirati.Ob tem so se ob nekaterih kolegih pojavilidolo~eni pomisleki, kajti dan pred tem je bilnamre~ izvr{en podoben operativni poseg(Resekcija zaradi ciste holedohusa), prognozapa je bila stvar, o kateri prav zaradi primerjavene more biti dvoma.Hkrati smo isto~asno po fragmentihspremljali tudi dve laparoskopski holecistektomiji,od katerih je bila ena nedvomno vakutni vneti fazi.Po kosilu so bila ponovno predavanja.Moderatorka je bila asistent dr. Sojar. Temepa so bile: Akutno vnetje `ol~nika (M. Omejc, J.Mekicar), Klasi~na holecistektomija in eksploracija`ol~nih vodov (S. Rep{e, R. Juvan), Laparoskopska holecistektomija (A. Pleskovi~), Po{kodbe `ol~evodov med laparoskopskoholecistektomijo (V. Pegan), Primarni sklerozantni holangitis (B. Trotov{ek,V. Sojar, D. Stanisavljevi~).Po sklopu predavanj je bila razprava, vkateri se je predvsem razvilo spoznanje, daje vendarle smiselno operirati akutni holecistitisv akutni fazi. Ugotovitve kolegov, kiso `e nekaj let zagovarjali to misel, da je laparoskopskiposeg na akutnem `ol~nikusmiseln iz ve~ razlogov, so bile slede~e.V akutni fazi se tkivo la`je razsloji in s temtudi la`je definirajo pomembne struktureISIS januar 2004
STROKOVNA SREČANJA123kot po hudem vnetju v intervalu {estih tednovdo treh mesecev, kar je bilo v~asih priporo~ano,saj v tem ~asu po hudem vnetjunastane obse`na fibroza, ki jo je laparoskopskote`je preparirati kot spremembe v akutnifazi. Te`ja je tudi identifikacija pomembnihstruktur v Calojevem trikotniku, ve~jamo`nost po{kodb `ol~evodov in o`ilja terzato tudi ve~ preklopov. Dolo~ena tveganjatako ali tako vedno obstajajo in si jih moramo“nalagati na svoja ple~a”, da v stroki napredujemoin ne capljamo na istem mestu.Za tovrstno kirurgijo bo potrebno sprejetienotne kriterije za vse slovenske bolni{nice.Gre tudi za zagotavljanje ustreznih kadrovskihin prostorskih pogojev za opravljanjetovrstnih operacij, ker gre za posege v ~asutako imenovanega podalj{anega dela - de-`urstva.Pomembna je tudi omemba, da bolnikare{imo njegovih te`av ~asovno veliko prej.Potrebno je manj dodatne medikamentozneterapije, pacient je prej odpu{~en iz bolni{nice,veliko prej je na svojem delovnemmestu in v celoti gledano je skupni stro{eknjegovega zdravljenja veliko manj{i.Posebej zanimivo je bilo predavanje prof.dr. Pegana o po{kodbah `ol~evodov med laparoskopskoholecistektomijo predvsem izvidika, da je laparoskopska holecistektomijapostala rutinska operacija se bodo kljubtemu po{kodbe `ol~evodov {e vedno dogajale.Vsi kirurgi, ki izvajajo laparoskopskeposege, si morajo najbolj prizadevati, da prepre~ijonastanek po{kodb `ol~nih vodov. Obincidentu morajo z najve~jo mero samokriti~nostiin stanovske po{tenosti izbrati optimalnopot za re{evanje nastalega problema.Bolniki, pri katerih se pojavijo simptomipo{kodbe `ol~evodov v kraj{em ali dalj-{em pooperativnem obdobju, morajo bitiobravnavani v centrih, kjer je mo`en interdisciplinarnipristop k zdravljenju in kjermorajo kirurgi dovolj velike izku{nje na podro~jurekonstruktivne biliarne kirurgije.Vsi se namre~ strinjamo, da so intraoperativnepo{kodbe, bodisi po klasi~ni, posebej{e po laparoskopski holecistektomiji ene najte`jihproblemov v abdominalni kirurgiji,kjer vsak po svoje trpita bolnik in kirurg.Prof. dr. Vra~ko je v svojem izvajanjupoudaril, da naj bi se posegi na daktus holedohusuizvajali isto~asno s holecistektomijo,kar zahteva primerno dodatno laparoskopskoopremo, predvsem veliko spretnostiin poguma.Razprava o rutinskem ali selektivnem slikanju`ol~evodov pri laparoskopski holecistektomiji{e ni kon~ana.Pri naslednjem sklopu predavanj je bilmoderator doc. dr. Jelenc in teme slede~e: Biliarni ileus (M. Sever), Prirojene anomalije `ol~nih vodov (D.Gvardijan~i~, M. Strli~, V. Pegan, B. Trotov{ek), Rak `ol~nika (V. Sojar, B. Trotov{ek, A.Toma`i~, D. Stanisavljevi~), Rak `ol~evodov (D. Stanisavljevi~, J. Mekicar), Rak `ol~nika in `ol~evodov - kemoterapija(J. Ocvirk).V tem sklopu predavanj se je najve~ razpravljalov zvezi s patohistolo{kimi pregledireseciranega `ol~nika. Na kirur{kih oddelkihve~ine slovenskih bolni{nic in tudi naKlini~nem oddelku za abdominalno kirurgijoni v praksi, da bi vse resecirane `ol~nikepo{iljali na patohistolo{ko preiskavo. Razlogovzato naj bi bilo ve~. Na posameznihkirur{kih oddelkih si prizadevamo, da vse resecirane`ol~nike pregleda tudi patolog, sajmenimo, da le tako lahko odkrijemo malignaobolenja na `ol~niku {e v fazi, ko je mo`noz dodatnim operativnim posegom pacientaozdraviti. Zavedamo se, da se pri malignomu`ol~nika in `ol~evodov pojavijo evidentnisimptomi {ele takrat, ko je za radikalnioperativni poseg in terapijo `e prepozno.Prav zaradi tega bi navedel misli prof.dr. Ferlan Maroltove, ki v sklepu svojega predavanjapravi, da je med razli~nimi diagnosti~nimimetodami in ob upo{tevanju njihovihprednosti kot tudi omejitev patohistolo{kapreiskava klju~na za ustrezno na-~rtovanje zdravljenja bolnikov s tumorji`ol~nika in ekstra hepatalnih `ol~evodov. Izvedenamed operacijo je zanesljiva opora kirurgupri odlo~itvah o vrsti in velikosti kirur{kegaposega, po operaciji pa je odlo~ilnapri napovedovanju nadaljnjega potekabolezni.Zadnji dan, v soboto, 11. 10. 2003, smoposlu{ali predavanja, pri katerih je bil moderatordoc. dr. Sever in teme naslednje: V1oga ERCP pri re{evanju zapletov po laparoskopskiholecistektomiji - na{e izku{nje(Z. [tor), @ol~ni kamni - rezultati operativnegazdravljenja na Klini~nem oddelku kirurgijo,KC v letu 2002 (A. Toma`i~, U. Kogov{ek), @ol~ni kamni - rezultati operativnegazdravljenja na Klini~nem oddelku kirurgijoBPD v letu 2002 (T. Benedik), Obolenja `ol~nika in `ol~evodov na kirur{kemoddelku Splo{ne bolni{nice vletu 2002 (J. Gorjanc), Operacija `ol~nega sistema v Splo{ni bolni{niciPtuj skozi optiko projekta “Kakovostv zdravstvu <strong>Slovenije</strong>” (M. Bricelj,A. Mara~i~, B. Kostanjevec, Z. Bo`i~, V.Skender, T. Pevec, D. Jazbec), Operacije `ol~nih kamnov v letu 2002 -primerjava rezultatov desetih kirur{kihoddelkov v Sloveniji Ageneza `ol~nika in laparaskopija (B.Fludernik), Vloga laparaskopske operativne metode“okna” pri prepre~evanju po{kodb laparoskopskiholecistektomiji - prikaz primera(T. Benedik).V sklopu teh predavanj oziroma statisti~nihpodatkov je v sklepu doc. dr. Jelenc poudaril,da zbiranje podatkov po vseh kirur{-kih oddelkih ni bilo enako, vendarle lahkoprimerjamo kirur{ko zdravljenje posameznihoddelkov po Sloveniji.V analizi je bil zajetih 2.195 bolnikov izdesetih kirur{kih oddelkov v Sloveniji, za katereso bili posredovani podatki o njihovemzdravljenju. Najve~ posegov je bilo narejenihv Mariboru in Ljubljani (484 in 338), najmanjv Novem mestu (41). Povpre~na starostbolnikov je bila 53,74 let, razmerje medspoloma je bilo tri proti sedem, v korist`ensk. 97,7 odstotkov bolnikov je imelo narejenoUZ preiskavo pred posegom. ERCPpreiskava je bila narejena pred operacijo pri6,2 odstotkih bolnikov. Nujnih posegov jebilo 9,7 odstotkov. 1.777 posegov (82,2 odstotkov)je bilo laparoskopskih, 14 odstotkovpa po klasi~ni metodi, pri 82 bolnikih(3,8 odstotkov) je bil potreben preklop. Pri62 bolnikih (3,1 odstotek) so bili prisotnikamni v `ol~evodih. Hidrops `ol~nika jeimelo 214 (10,5 odstotkov), akutno vnetje`ol~nika pa 391 (19,1 odstotek) bolnikov. Pridobri tretjini bolnikov (34 odstotkov) je biloprisotno kroni~no vnetje `ol~nika. Pri bolnikih,ki so bili zajeti v analizo, je bilo 5 (0,2odstotka) po{kodb duktus holedohusa. Pritreh (0,1 odstotek) bolnikih so bile po{kodovane`ile. Do po{kodb sosednjih organovje pri{lo pri 13 (0,6 odstotkov) bolnikih. Napatohistolo{ki pregled je bilo poslanih 185(9,25 odstotkov) odstranjenih `ol~nikov.Ostali pooperacijski zapleti kot so abscesi,peritonitis, ikterus so zelo redki. ^eprav sepodatki o zapletih med operacijo skladajo zrezultati tujih ustanov, bi bilo potrebno tezaplete kot so po{kodbe `ol~evodov, `il injanuar 2004 ISIS