G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

126STROKOVNA SREČANJAProzodija in “cinganje”: Vtisi s seminarja“Terapevtska delovna zveza (aliansa)” v organizacijiZdru`enja psihoterapevtov SlovenijeEvgen KajinPrijetno poletno dopoldne v Radencihje dalo zagon za seminar, ki naj biobravnaval eno od temeljnih tem psihoterapevtskegadela, tokrat terapevtsko delovnozvezo (alianso). Potekal je od 19. do20. septembra 2003. Kot specializant psihiatrijesem bil navdu{en nad seminarjem intem, kar sem na njem dobil, ~etudi me je nekajdogodkov neprijetno presenetilo (npr.do`ivetje kompetitivnosti in nestrpnostimed psihoterapevtskimi pristopi (kar zadevaseminarja) in “smrduhi” ali “smrdljivci”(nekak{ni hro{~i, ki se branijo s smradom)v hotelskih sobah in baru (kar zadeva hotelskihstoritev)).Vendar je bil vtis od samega za~etkavzpodbuden in delaven. Prispevki predavateljevso si sledili po logi~nem sosledju, vsajkolikor lahko presojam sam.Na za~etku smo sli{ali in brali o razvojukoncepta in opredelitvah terapevtske delovnealianse (TDA), o njenem mestu in funkcijiv terapevtskem odnosu ter vplivu na uspehterapije.Sledila je predstavitev dejavnikov, ki vplivajona vzpostavljanje in razvoj TDA. Slednjavklju~uje naloge in cilje terapije ter terapevtskiodnos. Na TDA vpliva tudi osebnostnastruktura pacienta in lastnosti terapevta.^e sem pravilno razumel, aktualni odnosi~loveka v stiski in vrsta oziroma te`a njegovesimptomatike nimata temeljnega vplivaniti na vzpostavljanje TDA niti na uspeh terapije.Potem so sledile predstavitve specifi~nostiin poudarkov vzpostavitve in vzdr`evanjaTDA v razli~nih psihoterapevtskih pristopih.Vsebine, opisane v prvih dveh odstavkih,so v glavnem predstavili P. Praper, P. Matjan,B. Rojnik in M. Luna~ek ter ostali predavatelji,ki naj bi predstavili predvsem specifi~nostipri vzpostavljanju TDA v drugihpristopih: D. Adam~i~ v kognitivni terapiji,U. Tumpej v transakcijski terapiji, G. Mrevljepri psihoterapiji mladostnikov, D. Trampu`v skupinski analiti~ni terapiji, M. RusMakovec v sistemski dru`inski psihoterapiji,B. Mo{kri~ v razvojni analitski psihoterapijiotrok, V. [~uka v gestalt terapiji in M.@unter-Nagy v psihoterapevtskem procesuz bolniki s psihoti~no motnjo.Pomembno, vsaj zame in za moje nadaljnje(psihoterapevtsko) delo, je po mojemmnenju jasno razumevanje razlike medTDA, terapevtskim dogovorom in terapevtskimodnosom. O tem sem se v preteklostiu~il, vendar so mi predstave o teh konceptihskozi predavanja na seminarjih, prepletenes prebliski izku{enj iz lastnega dela, postalebolj jasne. To bom posku{al na kratkozapisati.1. Terapevtski dogovor. ^lovek v notranji,intrapsihi~ni in/ali socialni stiski (pacient,klient) in ~lovek s strokovnim terapevtskimznanjem in izku{njami (terapevt)se dogovorita, da bosta skupaj sodelovala vsmeri olaj{anja klientove stiske, kjer dolo~itacilje skupnega dela (torej skleneta terapevtskidogovor). V primeru psihoterapijez ve~ vpletenimi sklene tak dogovor terapevtz vsakim klientom posebej.2. Terapevtska delovna aliansa. Vklju~ujeterapevtski dogovor, ki sam po sebi ne pomeniTDA. Ko klient ali pacient in terapevtskleneta terapevtski dogovor (bolj ali manjformalno in manifestno), ju ~aka {e vzpostavitevtakega odnosa, v katerem bosta dolo~ilain preverjala naloge, cilje in medsebojnonavezanost. Poleg tega morata vzpostavititak odnos, ki bo omogo~il optimalne pogoje,da bo ~lovek v stiski zmogel razre{evatiintrapsihi~ne konflikte, ki ga hromijo, inzmogel normalno za`iveti in hkrati tudi odnos,ki bo spodbujal ~loveka v stiski k uviduin samouresni~itvi ter odnos, kjer bosta udele`encav stiku s svojima “odraslima egoma”(torej vzpostavitev terapevtske delovnealianse). Pri skupinski in sistemski terapijivzpostavi tak TDA vsaka stranka, ~lan skupineali dru`ine, s terapevtom, pa tudi z vsemidrugimi klienti in s skupino kot celoto.3. Terapevtski odnos. V terapevtskem odnosumed ~lovekom v stiski in psihoterapevtomso prisotne {e druge vsebine in procesi,ne le terapevtska delovna aliansa. V psihoterapiji(predvsem analiti~no usmerjeni) sosprva govorili samo o transferju, ki je prenosklientovih otro{kih izku{enj v odnosu zmaterjo (ali pomembnim drugim iz zgodnjegaotro{tva) na odnos s terapevtom (tukajin sedaj). Toda pri nekaterih, “slab{estrukturiranih” klientih prihaja poleg tegatudi do “prenosa” na~ina vzpostavljanjaodnosa (in ne le prenosa izku{enj iz odnosa!),kar poimenujejo transpozicijo. Tu je dejaventudi kontratransfer, ki je celostni odzivterapevta na klienta. Ob vsem tem pa obstajatudi realni odnos med dvema ~lovekoma(ali ve~ ljudmi) tu-in-sedaj (torej teh ljudine dru`ijo le nekak{ni odzivi zaradi lastnihizku{enj v otro{tvu in sedanji delovni cilji!).Greenson je npr. menil, da terapevtskiodnos sestavljajo tri dimezije: TDA, transfernidel odnosa in realni del odnosa.Kak{en je pomen razlikovanja med temidogajanji in procesi v psihoterapiji? Moje izku{njeso, da je za nekoga, ki vodi psihoterapijo(~etudi kot kandidat za psihoterapevta)pomembno, da prepozna, kaj se dogajamed psihoterapevtsko uro (ali seanso), kajse dogaja med psihoterapevtom in klientomter kaj se dogaja v psihoterapevtu samem(kontratransfer). To prepoznavanje omogo-~a psihoterapevtu vodenje procesa psihoterapije,oziroma bolje, vodenje ODNOSAmed njim (psihoterapevtom) in klientom.[ele zatem pridejo (v dinamsko usmerjenipsihoterapiji) na vrsto intervence alitehnike glede na simptomatiko (in glede naosebnostno strukturo!) klienta ali pacienta.Tudi pri prispevku o vedenjsko-kognitivniISIS januar 2004