G L A S I L O Z D R A V N I Š... - Zdravniška zbornica Slovenije

TAKO MISLIMO131Gremo na morje,le prej {e preglejte moj slepi~!Ne dolgo tega, v petek, me je poklicalpo telefonu dober znanec z mladihlet, ki ga `e dalj ~asa nisem ne sli{al,ne videl. Prosil me je seveda za uslugo, zapregled otroka, svojega vnuka. Trebuh ga jenamre~ bolel `e cele tri dni, vro~ine ni imel,bruhal ni. @elel sem ga naro~iti pri kolegu~ez dva tedna. To je spro`ilo celo poplavobesed. Razlo`il sem mu, da lahko pride takratzaradi izpada kolegice, ki je odpotovalana kongres, kjer bo nastopila z referatom.Spet me je zasul plaz besed, ki je omenjal meddrugim najino dolgoletno prijateljstvo in to,da `eli pregled danes in po mo`nosti takoj,ker bi lahko potem odpotoval z `eno in vnukomna morje. Globoko sem vdihnil in malozadr`al dih, da ne bi vzkipel in izjavil kaj neprimernega.Kon~no sem odgovoril:” Potempa pridita in bomo videli, kaj se da storiti!”Pri{li so kar {tirje: dedek, babica, mamicain vnuk. Otroka pregledam. Trebuh jemehek, peristaltika normalna, vro~ine nima,Aleksander Brun~kojezik je malo oblo`en, a vla`en, `relo je nekolikopordelo in v nosu nekaj sluzi. Za otrokapetih let, ki obiskuje vrtec, pravzaprav {enormalen izvid. Otroku dolo~imo {e vnetneparametre v krvi in dam pregledati urin.Tudi ti izvidi so v normalnih mejah. Ko vseto opravimo, potegne dedek {e en adut iz rokavain poka`e napotnico za ultrazvo~ni pregledtrebuha. Tudi na rentgenu, kjer delajote preglede, je manjkala ena kolegica zaradimagistrskega {tudija. Kljub temu se potrudimin grem v ambulanto vpra{ati, kak{neso mo`nosti. Mlaj{a kolegica je pravkar pregledovalase~ila kroni~nemu ledvi~nemubolniku. Malo se je zamislila in prijazno izjavila:”^e bo po~akal petnajst minut, mubom lahko naredila preiskavo!” Ko povemnovico znancu - dedku, se je razveselil inrekel:” Saj sem vedel, da se bo dalo urediti!Samo na pravega se mora{ obrniti!” Ko minejominute, se odpravimo v ambulanto.Kljub pro{nji kolegice rentgenologinje, daZdravniki med sebojZlata Rem{karbi bila prisotna le mama z otrokom, se dedekne da odpraviti. Ko nam prika`e `e skorajvse organe v trebuhu, pri katerih ugotavljanormalno stanje, stopi v akcijo spet mojdober znanec. @eli videti tudi otrokovega slepi~a.Kolegica vljudno vzame drugo sondoin mu uresni~i `eljo. Tudi slepi~ je bil zdrav.Ko to znanec vidi, si globoko oddahne.Ko smo se `e poslovili od prijazne rentgenologinje,omeni dedek, da ima mordanjegov vnuk bole~ine v trebuhu zaradi psihi~nihrazlogov. “Spominjam se, da je tudimene ~rvi~ilo, ko sem bil {e otrok in sem seodpravljal na potovanje, ki sem se ga zeloveselil. To ima gotovo po meni!” je izjavil,skoraj ponosno. “Zdaj lahko mirno odpotujemona morje, da vnuku razka`em svojonovo jahto!” {e doda s poudarkom. Na hitrose zahvali za uslugo in vsi {tirje odhitijov lep{o bodo~nost.Vedno zagotavljamo, da je na{a najpomembnej{askrb dobro bolnika, vkar, kot pravimo, usmerjamo vsesvoje delovanje. Pa je res tako? Tudi zdravnikismo samo ljudje z vsemi ~love{kimi lastnostmi!Najzna~ilnej{a posebnost na{egadela je, da se moramo morda ve~krat kot vdrugih poklicih odlo~ati in sprejemati zasvoje odlo~itve neposredno ali posredno odgovornost,pri ~emer gre za zelo ob~utljivopodro~je ~love{kega `ivljenja, zdravja, smrti...Zato se pri na{em delovanju razkrivajone samo na{e strokovne, organizacijske inpodobne lastnosti, temve~ tudi osebnostnelastnosti.Za na{o dru`bo postaja nekam zna~ilno,da se za~enja problematika kakr{nekoli vrsteresno razre{evati {ele potem, ko je pri{lav javnost oziroma je vzniknila afera. Problemse lahko `e predhodno opazi, vendar sega zaobhaja in ne posku{a u~inkovito razre-{iti. Zakaj bi se vme{ali v problematiko, kise nas le posredno zadeva, saj so drugi pla-~ani za to, da jo razre{ujejo! Spomnimo sezdravni{kih napak, dopu{~anja zamud pripridobivanju za bolnika zelo pomembnih izvidov,dopu{~anja delovanja “nelegalnih domovza ostarele”.Zakaj tako?Majhni smo. Za predmestje kak{nega velemestanas je. V tem majhnem prostorumoramo sobivati drug z drugim. Verjetnoomenjeno spodbuja napa~no usmerjeno tolerancomed nami, da stvari, ki jih opazimoin mislimo, da bi jih bilo potrebno spremeniti,ne posku{amo spremeniti. Ni namre~pri~akovati, da bi bil tisti, ki bo opozoril naproblem, ~etudi tehten, podprt. V {entflorjanskihrazmerah se poizkus razre{evanjaopa`enega problema najve~krat obrne protitistemu, ki ga je posku{al razre{iti. Takoda mu postane hitro `al, da je na karkoli opozoriloziroma se v karkoli, ~eprav dobronamerno,vme{al. Z zarito glavo v pesek bi mirno`ivel. Karavana gre namre~ svojo pot naprej.Kolegi in predpostavljeni ga ne bi ozna~iliza konfliktno osebnost. Tudi se mu nejanuar 2004 ISIS